LETO im, MET. 218
Izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba, Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošajak. — Uredništvo:
Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Ogiaoni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št 29. — 2i» račun pri Komunalni banki Ljubljana št 60-KB-5-Z-367- — Mesečna naročnina 230 din
Obisk Polfske vladne in partifske delegacije v Jugoslaviji
Gremo smelo no SVOtl poti p°t 1* Zagreba v Beograd
■	•	■	•	UHrnlUlmif	fSamiillrft	Invaf	Rurimlcl	svriez	in	Edvard	Ochab	so	so	dlie
Na slavnostnem kosilu, ki sta ga priredila Wladislaw Gomulka in Jnzef Cyrankiewicz, sta prvi sekretar CK PZDP in predsednik FUU Josip Broz Tito izmenjala pomembni zdravici
Wladislaw Gomulka, Juze! Cyranld ewicz in Edvard Ochab so se dlje časa zadržali na obisku v Stari Pazovi
BEOGRAD, 15. sept. (Tanjug). Prvi sekretar centralnega komiteja poljske združene delavske partije Wladislaw Gomulka in predsednik vlade ER Poljske Juzef Cyrankiewlcz sta danes priredila slovesno kosilo v rezidenci članov poljske delegacije med bivanjem v Jugoslaviji. Slovesnega kosila so se udeležili Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, Aleksandar Rankovlč, Rodoljub Colakovič, Koča Popovič, Ivan Gosnjak, Jovan Veseiinov, Veljko Zekovič, Franc Leskošek, Mijalko Todorovič, Milentije Popovič, Pavle Gregorič, Slavko Komar, Svetislav Stefanovič, Avdo Humo, Hasan Brkič in mnogi drugi predstavniki oblasti, armade ter javni in kulturni delavci. V ozračju prisrčnega razpoloženja sta prvi sekretar PZDP Wladislaw Gomulka in predsednik FLRJ Josip Broz Tito izmenjala zdravici.
bi morali biti ti-
Prvi sekretar CK PZDP Wla-dislaw Gomulka je v uvodu svoje zdravice poudaril, da je obisk v Jugoslaviji pustil pri vseh članih poljske delegacije nepozabne vtise. »Po letih ločitve smo se ponovno našli kot stari prijatelji, ki jih veže skupna ideja marksizma-leninizma, povezani z vezmi proletarskega interna-cionalizma, skupnimi cilji izgradnje socialistične družbe, ki jo smatramo kot najboljšo.« — Gomulka je poudaril, da vsak narod gradi socializem kot najbolje odgovarja njegovim nacionalnim tradicijam. »Na svoji poti socialistične izgradnje mora vsak sam reševati težave, ki ga doletijo.« Prvi sekretar PZDP je poudaril, da je pri reševanju svojih težav Poljska mnogo izkoriščala tudi izkušnje Jugoslavije. Poudaril je, da so bili razgovori, ki sta jih imeli obe delegaciji, prijateljski in prav za-
to takšni, ki pični za odnose med vsemi socialističnimi državami. — V nadaljevanju svoje zdravice je Gomulka še enkrat omenil koristnost obiska v »Litostroju« in na zagrebškem velesejmu.
»Vemo iz naših prijateljskih razgovorov, kako podobna so si naša stališča ne samo glede na načela, ampak tudi glede konkretne politike, ki izhaja Iz današnjega mednarodnega položaja v Evropi in po svetu.
Menimo In vem, da »e v tem popolnoma strinjamo z vami, da moramo, prepuščajoč združitev Nemčije samim Nemcem, v mejah naših možnosti težiti, da bi s pomočjo sploSnoevropskega sistema varnosti ustvarili pogoje za odstranitev razdeljenosti Nemčije in Evrope.
Iz mnogih dejstev vemo, da so pristaši miroljubne stabilizacije v Evropi in seveda ne ano v
Evropi. Zato smo kot popclnoma prirodno stvar, toda značilno za vaše stališče, sprejeli, tovariš Tito, vaio izjavo, da služi naša trajna državna meja z demokratično republiko Nemčijo, meja na Odri in Lužički Nisi, miru v Evropi.
Pokrajine poleg Odre so mnogokrat služile silam vojne, ki so uničevale evropski mir. Ne samo naše ljudstvo, ampak tudi narodi Jugoslavije to dobro vedo na osnovi takib izkušenj iz prejšnje vojne. Sedaj služijo te pokrajine kot sestavni del socialistične Poljske izključno stvari miru.
Dejstvo je, da so se — vsaj doslej — samo socialistične države dokončno izjasnile v korist naše zahodne meje, dokazujoč na t-v način, tako volijo za okrepitev miru v Evropi kot pravilen - odnos do zgodovinskih pravic in življenjskih interesov poljskega ljudstva.
Dragi tovariš Tito, dragi tovariši in prijatelji. Jutri se vračamo na Poljsko. Dobro veste, kako topli občutki vsega našega ljudstva so nas spremljali med našim obiskom pri vas. Zato mi dovolite, da vam v imenu poljskega ljudstva pošljem prisrčno hvaležnost za topli in bratski sprejem, ki ste ga priredili naši delegaciji.
Zdravica predsednika Tita
V odgovoru na zdravico prvega sekretarja poljske združene delavske partije Wladislawa Gomulke se je predsednik republike najprej zahvalil za tople besede Gomulke, ter dejal, da so bili razgovori zares prisrčni in da so ugotovili, da se v glavnem strinjajo v vseh vprašanjih. Nato je predsednik Tito dejal:
»Menim, da so bili ši razgovori in vaše bivanje pri nas močan prispevek k nadaljnjemu razumevanju, prijateljstvu in sodelovanju med socialističnimi državami. Menim, da ne smemo gledati na to, da komentirajo vaše bivanje pri nas in naše raz-govore na različne načine. Vemo, kaj hočemo in delamo za to. Gremo smelo po svoji t. j. poti izgradnje socializma, ustvarjanja srečnejše in boljše bodoč..osti za za svoje narode, po poti borbe in to trdne borbe za ohranitev miru in mednarodnega sodelovanja na osnovi miroljubne koeksistence in enakopravnosti.
Odnosi med socialističnimi državami
Hotel bi tu danes, tovariši, reči nekaj besed tudi o odnosih, kakršni bi morali biti med socialističnimi državami. Vi ste seznanjeni z besedilom beograjske deklaracije in deklaracije, ki je bila kasneje sprejeta v Moskvi. Dodal bi še to, da je imela beograjska deklaracija tu-'"i med našimi razgovori v Bukarešti dominantno mesto. To je bil dokument, na osnovi katerega smo imeli razgovore, v katerih je bilo še enkrat ugotovljeno tisto, kar smo bili v beograjski deklaraciji napisali, o čemer smo se dogoviTi-Tli.
V določenih nebistvenih stvareh so bila med nami razna stališča in bodo verjetno tudi ~ bodoče v zvezi z vsakodnevno prakso, toda to ne pomeni, da moramo takšne trenutne nesporazume dramatizirati in zaostrovati. Smo komunisti in se ne bojimo nobenih težav in prav tako se ne smemo bati težav tudi, če vidimo, da se trenutno ne strinjamo.«
»S Sovjetsko zvezo sodelujemo na popolnoma enakopravni osnovi, tako, da Sovjetska zveza v nobenem primeru ne zahteva od nas, da bi opustili tista načela, ki smo jih doslej imeli bodisi v zunanji politiki bodisi glede odnosov med socialističnimi državami. Ce govorimo o lastnih poteh zato tega ne gre razumeti dobesedno, oziroma tako, da gremo po svoji poti v vsakem pogledu, v vseh stvareh. Vs: imamo mnego skupnega. Vsi Imamo revolucionarno oduhov-ljenje našega dela na socialistični izgradnji iz velike Oktobrske
TREKE
VREMENSKA NAPOVED
Nad celotno Zahodno Evropo se Bradi področje visokega zračnega pritiska. Severno od Alp se zadržuje v višini jedro hladnega zraka In povzroča tudi pri nas nekoliko povečano oblačnost.
Napoved za ponedeljek:
Delno sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Temperature ponoči med 2—6 v Primorju okrog 14, naj višje dnevne 16—21 stopinj Celzija.
revolucije, od koder smo de - .11 osnovne elemente, na osnovi katerih smo uresničili to, kar danes imamo. Vodimo se po na-čelih marksizma-leninizma, toda
gre za izvajanje teh načel v vsakem določenem položaju in v pogojih, ki so nastali z zgodovinskim razvojem v posameznih državah. Jugoslavija ima svoje specifične pogoje, Poljska ima svoje specifične pogoje in razume se, da ne moremo šablonsko prenašati Izkušenj niti iz Sovjetske zveze. Vzeli smo najpozitlvnejše izkušnje Iz Sovjetske zveze, tisto, kar ne bi moglo biti uporabljeno pri nas, pa smo pustili. Potemtakem menimo, da nam zato nihče ne more očitati, da nismo internacio-nalisti. To pa se zunaj često dogaja. Hotel bi tu, tovariši, še enkrat reči tudi to, da je bila za naš internacionalizem največja preizkušnja prav leta 1948, da pa smo v strahovitih okoliščinah, ko nam je bilo najteže, imeli vedno pred očmi, da moramo vzdržati, ker je to naš in-ternacionalistični duh kot komunistov; pa tudi danes v nobenem primeru ne menimo, da bi moralo biti drugače kot takrat, to je, da je naša dolžnost storiti vse, kar je v skladn z našimi interna cionalističnimi obveznostmi. Ko smo se te dni razgovar-jali, smo zelo lahko prišli do sporazuma v vseh stvareh. Prepričan sem, tovariši, da bomo prav tako, čeprav ne tako hitro, prišli do sporazumevanja z vsemi socialističnimi državami in komunističnimi partijami v nekaterih stvareh, v katerih se danes še ne strinjamo. Bile pa bi dejansko čudno, če ne bi bilo različnih stališč. Ce so različna stališča med ljudmi, ki delajo isto stvar, kako ne bi bilo različnih stališč med ljudmi, ki vodijo svoje države. Prirodno je torej, da so različna stališča in gre samo za to, da ae vskladljo tista stališča, ki so zares v-Interesu celotne skupnosti socialističnih držav.
3 vodilni vlogi Sovfetske zveze
Ko govorimo o vodilni vlogi Sovjetske zveze — in jaz bi hotel o tem tudi danes nekaj reči — mislimo na vodilno vlogo v tem smislu, da je najbolj odgovorna kot prva država socializma za ohranitev miru, za pravilne odnose med državami, ki gradijo socializem in ima zato kot država, v kateri je bila izvedena Oktobrska revolucija, največje obveznosti pred mednarodnim proletariatom in progresivnimi silami nasploh. V tem je njena vodilna vloga. Nobena droga država nima toliko materialnih niti vs»* drugih možnosti kot jih ima Sovjetska
zveza. Ne oporekamo velike vloge prve države socializma. Toda zahtevamo, da naj bodo v sedanji etapi razvoja med velikimi in majhnimi socialističnimi državami takšni odnosi, da bodo močan stimulans za ustvarjanje zaupanja do Sovjetske zveze na vsem svetu.«
»To je nujno, tovariši. Ce Izhajamo danes iz stališča koeksistence in jaz menim, da jc to potrebno, potem moramo, se razume prilagoditi to svojo politiko tako, da bomo dobili zaupanje tudi narodov tistih držav, s katerimi hočemo sodelovati, ne glede na njihov notranji sistem.
Socializem je presegel me]e socialističnega tabora
Ce pa sc govori o socialističnem taboru, tovariši, pa menimo, da je treba drugače postaviti stvari. Stvari ne smemo postaviti tako, da obstoja socialistični svet. Mnenja smo, da je socializem prodrl mnogo dlje kot so meje socialističnih držav, ki že gradijo socializem. Njihovi elementi obstojajo v vseh državah, v vseh državah so ljudje, ki mislijo in težijo k temu cilju. Druga Je stvar, kdaj bodo to lahko uresničili. Zato je po našem mnenju nepravilno Izolirati se od teh velikih možnosti za okrepitev socialističnih sil na vsem svetu. To pa je, po mojem mnenju, najvažnejši moment nerazumevanja med nami. Nekega dne pa se bomo tudi tu razumeli.«
V nadaljevanju svoje zdravice je predsednik Tito dejal, da so se v razgovorih s poljsko delegacijo glede današnjega položaja strinjali v vseh najbolj bistvenih vprašanjih. »Moram povedati, tovariši, da smo se glede teh vprašanj strinjali tudi z voditelji Sovjetske zveze. Menim, da med nami, med socialističnimi državami, sploh ni takšnih elementov, ki bi bili kamen spotike v uresničitvi konstruktivnega sodelovanja.«
»2elim, tovariši, da bi prav Poljska in Jugoslavija — ki jima mnogo očitajo, da gojita nekak nacionalni komunizem, kar menim, da je neumnost — pokazati, da ne sprejemata nobenega nacionalnega komunizma, ker je to i nemogoče i nasprotno vsemu pojmu internacionali-zma, ampak, da s svojim prepričanjem in stališčem prispevata, da bodo socialistične države zares konstruktivno sodelovale med seboj.
Dvigam čašo za blaginjo Poljake in srečo poljskega ljudstva Naj živi Poljsko ljudstvo! Naj živi prijateljstvo med Poljsko In Jugoslavijo.
Dunaj. 15. sevt. (Tamriug). Jugoslovanski velero-janilk v Av-ririji dr. Radivoje Uvailič, ki se ie te. dni noslovil od vidnih avstrijskih državnikov. je odpotoval z Dunaja v Beograd.
VVladislau1 Gomulka
BEOGRAD, 15. sept. (Tanjug). Danes dopoldne so se v Beograd vrnili poljska partijska in vladna delgacija, predsednik republike Josip Bros Tito in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksandar Rankovlč. Bili so na trodnevnem potovanju po Sloveniji, na Brionih in v Rrvatski.
Prvi sekretar poljske združene delavske partije Wlmdisla\v Gomulka, predsednik vlade LR Poljske Juzef Cyrankiewicz in kmetijski minister Edward Ochab, kakor tudi veleposlanik LR Poljske v Jugoslaviji Henryk Grochulski so izstopili iz modrega vlaka v Stari Pazovi in se z avtomobili odpeljali na kmetijsko posestvo »Heroj Janko Cmelikin« in na posestvo Splošne kmetijske zadruge v istem mestu.
Predsednik Tito in minister za zunanje zadeve Poljske Adam Rapacki in podpredsednik Aleksandar Rankovlč sta nadaljevala pot z modrim vlakom v Beograd, kamor so prispeli zjutraj ob pol devetih.
Na železniški postaji v Stari Pazovi, ki je bila okrašena s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami, je veliko število meščanov sprejelo vlak in najprisrč* neje pozdravilo visoke poljske goste in predsednika Tita.
Wladislawa Gomulko, - Juzefa Cyrankiewicza in Edvarda Ocha-ba so na postaji v Stari Pazovi sprejeli in pozdravili predsednik skupščine LR Srbije Jovan Veseiinov, član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, predsednik izvršnega sveta Vojvodine Geza Tikvicki in drugi. Poljskim gostom so tri deklice izročile šopke rož.
Člani poljske delegacije so si skoraj tri ure ogledovali kmetijska posestva okoli Stare Pa-zove in se pogovarjali z domačini. Na posestvu so gostom postregli tudi s svežim mlekom, jogurtom, domačimi kolači in pivom.
Ko so sl ogledali obe posestvi, so člani poljske delegacije odšli v mestni klub gospodarstvenikov in se tam dlje časa zadržali v razgovoru s predstavniki ljud-
Juzef Cyrankiewicz
skega odbora in -idrug, kakor tudi z državnimi in političnimi voditelji LR Srbije in AF Vojvodine.
Tudi tu so poljski gostje vpraševali o pogojih gospodarjenja in uspehih obeh posestev. Najbolj jih je zanimala oblika
in način sodelovanja med splošno zadrugo hi posameznim kmetom, nato pridelki, uporaba agrotehnike, način formiranja cen kmetijskih proizvodov, reja živine, način volitev in dela upravnih organov v zadrugi, razdelitev dobička in podobno. Poljskim gostom so prevedli besedilo pogodbe o sodelovanju zadruge s posameznim kmetom o obdelovanju zemlje z zadružnimi stroji. Tu so se člani poljske delegacije še bolj podrobno zanl-mali za gospodarski odnos zadruge s posameznimi kmeti, o njeni vlogi v vaškem' gospodarstvu itd.
Na koncu razgovora, ki je bil zelo zanimiv, se je Wladislaw
Gomulka zahvalil za topel sprejem in za vse dobljene podatke in zaželel gostiteljem mnogo uspehov. Nato so gostom izročili darila za spomin na obisk v Stari Pazovi; Člani poljske delegacije so prispeli v Beograd okoli 12. ure. Na vsej poti iz Stare Pazove v Zemun so jih prebivalci toplo pozdravljali.
Sinoči pa je v poslopju izvršnega sveta Ljudske republike Srbije veleposlanik Poljske v Jugoslaviji Henryk Grochulski priredil na čast poljski delegaciji slovesen sprejem, ki so se ga udeležili najvišji državni in partijski funkcionarji ter predstavniki javnega, političnega in kulturnega življenja in diplomatski zbor v Beogradu.
POTOVANJE SVETOZARJA VUKMAN0V16A PO AZU1
Obisk v LR Mongoli]!
Na letališču ▼ Pekingu so se od jugoslovanske gospodarske delegacije poslovili podpredsednik kitajske vlade Cu Jun in drugi voditelji, ter člani iliploniatskega zbora in jugoslovanskega veleposlaništva v Pekingu
ULAN BATOR, 15. sept. (Reuter). Podpredsednik zveznega izvršnega zveta Svetozar Vukmi novič in člana delegacije Vladimir Velebit in Vojin Guzina sta danes prispela v Ulan Bator na uradni obisk LR Mongoliji. Na letališču v Dlan Batorju so jugoslovansko delegacijo sprejeli visoki državni in politični predstavniki Mongolije.
Peking, 15. sept. (Tanjug). Danes zjutraj ob 8,30 ipo krajevnem času je podpredsednik zveiznega izvršnega sveto Svetozar Vufcmanovič s članoma delegacije dr. Vladimirjem Velebitom in Vojinom Guzino zapustil ' Peking in odpotoval na uradni in pri j wtel'j sici obisk LR Mongoliji.
Na pekinškem JetaliAfcu so se od podpredsednika Vuknianovi-ča poslovili podpredsednik kitajske vlade Cu Jun in drugi voditelji, kakor tudi člani diplomatskega zbora. Pri slovesu je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Vladimir Popovič s člani veleposlaništva.
Pred odhodom sta imela podpredsednik kitajske vlade in Svetozar Vufcmanovdč krajša go-vtora. Podpredsednik vlade Cu Jun je poudaril, da je bil ofbisk jugoslovanskih gostov, čeprav kratek, koristen prispevek razvoju prijateljstva iped Jugoslavijo in Kitajsko. »Dovolite mi, je dejal, da vam pred odhodom v imenu kitajske vlade izrazim prisrčno hvaležnost za pmtjatelo— stvo jugoslovanskih narodov do kitajskega ljudstva. Čeprav se moramo razsfcati, bo naše narode vedno povezoval cilj izgradnje socializma in ohranitve svetovnega miru«.
V odgovoru na pozdrav je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Vukmanovič izrazil veselje, ker se bo oh vrnitvi iz LR Mongolije imel priložnost seznaniti s še nekateriiim važnimi oemtri Kitajske. »Zelo sem zadovoljen, ker sem imel priložnost srečati se z naj višjimi voditelji LR Kitajske,« je dejal Svetozar Vukmanovič in se z njim; pogovoriti o dosedanjih
Čestitka predsednika republike
Beograd, 15. sept. (Tanjug). Predsednik Josip Broz Tito j« poslal predsedniku združenih držav Mehike Adottfu Cortinezu telegram, s 'katerim mu j« čestital ob Dnevu neodvisnosti.
uspehih in načrtih za nadaljnji razvoj naših držav. »Prepričan sem, da so naša srečanja prispevala k boljšemu medsebojne-
mu spoznavanju in da so prispevek k razvoju konstruktivnega sodelovanja v bodočnosti med FLR Jugoslavijo in LR Kitajsko.«' Na koncu se je podpredsednik Vukmanovič ponovno zahvalil za prisrčni sprejem.
Z jugoslovansko delegacijo je odpotoval tudi predstavnik mongolske vlade, ki je posebej za to prišel iz Ulan Baitarja v Peking.
Edward Ochab
Minister Weeks v Beogradu
Beograd, 15. sept. (Tapjug). Trgovinski minister ZDA Sinclair Weeiks je danes prispel s posebnim leitallom iz Zagreba v Beograd.
SPLOSNE VOLITVE V ZAHODNI NEMČIJI
Velika volilna udeležba
Ža dopoldne je v mnogih krojih volilo nad 50% volilnih upravičencev
Volitve potekajo mimo in gladko
BONN, 15. sept. (Tanjug). V deževnem in vetrovnem vremenu prihajajo danes zahodnonemški državljani na volišče, da bi volili kandidate posameznih strank. Na voliščih in tudi sploh v' Zahodni Nemčiji pa ni čutiti kake posebne volilne atmosfera; volišča so mirna, ulice pa imajo navadni nedeljski videz.
Poročila, ki prihajajo na zbirna mesta, govorijo, kot se je pričakovalo, o visoki volilni udeležbi. Ze dopoldne je v nekaterih krajih glasovalo tudi nad 50 odstotkov volivcev in na osnovi tega računajo, da volilna udeležba nikakor ne bo nižja kot leta 1953, ko je glasovalo 86 odstotkov volivcev.
Letošnje volitve se v nekaterih prvinah razlikujejo od zadnjih. Predvsem so na zadnjih volitvah preštevali glasove v posameznih pokrajinah in so razne pokrajine neodvisno od izida volivcev poslale v osrednji parlament določeno število predstavnikov. Tokrat pa preštevajo glasove v Bonnu, v poslopju Bundestaga in mandati bodo razdeljeni na vso državo na osnovi števila danih glasov. Na ta način bo-’-! tiste pokrajine, kjer bo večja volilna udeležba, poslale v Bundesfag tudi več predstavnikov.
Na letošnjih volitvah bo prvič veljala tudi tako imenovana »klavzula 5 odstotkov«, kar pomeni, da bodo lahko poslale svoje predstavnike v parlament samo tiste stranke, ki bodo na vsem ozemlju zvezne republike dobile najmanj 5 odstotkov skupnega števila oddanih glasov ali pa če bodo njihovi kandidati zmagali v najmanj treh volilnih okrajih. Uvedba te klavzule ' o
preprečila nekaterim manjšim strankam, da bi poslale svoje predstavnike v Bundestag.
Na letošnjih volitvah glasuje prvič tudi prebivalstvo Posarja, kjer je registriranih okoli 700 tisoč volivcev. Na voliščih se prvič pojavljajo tudi pripadniki zahodnonemške armade.
Prve letošnje rezultate o volitvah pričakujejo šele po 24. uri.
TELE GRAMI
KAIRO. — Direktor egiptovske uprave Sueškega prekopa Mahmud Junis je izjavil, da bo Egipt letos porabil več kot 3 milijone funtov za zboljšanje plovbe skozi Sueški prekop. t
BANGKOK. — Tajska vlada je imela včeraj sejo, na kateri _je potrdila ostavko generala Srianonda na položaj šefa policije in obveščevalne službe. S tem je izpolnila eno od zahtev desidentske skupine armadnih oficirjev, ki so pred nekaj dnevi dali ostavko na članstvo v vladajoči stranki.
STOCKHOLM. — Švedska že več kot 25 let ne pomni tako močnega deževja, kakršen je' bil v zadnjih nekaj dnevih. V zahodni Švedski so hnde poplave. Železniški promet je pretrgan, več mostov in jezov pa je porušenih.
JERUZALEM. — Predstavnik izraelskega vojaškega poveljstva je sporočil, da so izraelski vojaki ubili nekega Arabca, ki je prišel na izraelsko ozemlje iz Jordana in še enega, ki je prišel iz Gaze. To je bilo pred dvema dnevoma.
KARAKAS. — Vidni predstavnik alžirske fronte narodne osvoboditve Abas, je na tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo nerazumljivo, če bi Alžir ostal' francoska provinca, ko pa sta Maroko in Tunis neodvisna. Ferhat Abas je zahteval od vlad Jnžne Amerike, naj vplivajo na Francijo, da bi opustila svoj kolonialni režim v Severni Afriki.
KAIRO. — Indijski obrambni minister Krišna Menon je davi prispel v Kairo na poti v New York, kjer bo vodil indijsko delegacijo na zasedanje Generalne sknpščine OZN. Krišna Menon se bo ▼ Kaira sestal s predsednikom Naserjem.
KAIRO. — Egiptovski trgovinski minister Abn Noseir se Je vrati v Kairo po enomesečnem potovanju v vzhodnoevropskih državah.
DUNAJ. — Avstrija bo v prihodnjih tednih nvoahi 38.848 ton pšenice iz ZDA. Žito, ki bo vredno 2,5 milijona dolggjev. ha plačala V šilingih na osnovi posebne odobritve za nabavo amerUMh kisati jak ih presežkov.
NEW DELHI. — Indijski finančni minister Krišnamačari bo jntri odpotoval v Evropo in Ameriko, kjer se bo nagovarjal o gospodarskem sodelovnnin Tndije - driavami v teh delih sveta.
KAIRO. — List »Al Ahbar« piše, da bodo 28. septembra v Ženevi verjetno nndnisali začasni trgovinski sporazum med Francijo in Egiptom.
- DAMASK. — Predsednik sirijske vlade Asali je sprejel kitajskega veleposlanika, v Damasku, ki mn je izročil noto, s katero vlada LR Kitajske odobrava stališče Sirije in izraža podporo sirijskemu ljudstvu p •njegovi borbi proti imperializma«.
S str. / SLO VEVŠKI f01QCEYHI.EC / ST- 21* — w. septembra iw
Velike slovesnosti na Primorskem
v počastitev 10-letnice priključitve
Slavnostni seji občinskega ljudskega odbora sta prisostvovala predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko in predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher
Slovesnosti v Novi Gorici sta ■e udeležila predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko in predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher.
Nova Gorica, 15. sept. Slovensko Primorje slavi danes 10-letnico priključitve k FLRJ. V tem razdabjTi so novo osvobojeni kraji dosegli v svoji domovini ob pomoči ljudske oblasti pomemben vsestranski napredek. Slovesnosti, ki trajajo že pet dni, so dosegle svoj višek danes in prišle najbolj do izraza v Novi Gorici, gospodarsko-političnem središču goriškega okraja. V ta namen so v Novi Gorici postavili na vseh dohodih v mesto lepe slavoloke, medtem ko mesto prepletajo številni transparenti; razen tega so izložbe okusno okrašene s slikami naših predstavnikov. Sinoči, so povsod zakurili kresove, bivši borci NOV pa so izstrelili več častnih salv. Ob tej
priložnosti ata sinoči ob 20. uri
predsednik OLO Gorica ing. Karmelo Buditana in sekretar okrajnega komiteja Tine Rem-škar priredila v veliki sejni dvorani OLO Gorica svečan sprejem okoli 150 predstavnikov ljudske oblasti, družbenih, gospodarskih in političnih organizacij. Zbrani so v svoji sred: toplo pozdravili prihod predsednika Ljudske skupščine LRS Miho Marinka in predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja ter ostale ugledne goste. Sprejem je potekel v prijateljskem ozračju ob sodelovanju domačega amaterskega gledališče, ki je dajal pester kulturni program pesmi, recitacij, borbenih in ljudskih motivov.
Danes, v lepem sončnem jutru, so krenile partizanske patrulje pod vodstvom rezervnih oficirjev iz Nove Gorice »na položaje« ter ponazorile napad
Prireditve v Kanalu
Slavnostni seji občinskega ljudskega odbora Je prisostvoval predsednik izvršnega sveta Boris
Kraigher
KANAL OB SOCl, 15. septem. Dopoldne so začeli teden proslav in prireditev ob občinskem prazniku in počastitev 10 obletnice priključitve Slovenskega primorja. V osnovni šoli so zjutraj odprli razstavo raznih predmetov, ki ponazarjajo razvoj šole v 170 letih njenega obstoja. Potem se je sestal na slavnostni seji občinski ljudski odbor. Poleg predstavnikov raznih organizacij in društev sta se seje udeležila tudi predstavnik izvršnega sveta Slovenije Boris KRAIGHER in predsednik
OLO Gorica ing. Karmelo BU-DIHNA.
Fredsednik ljudskega odbora Janko KRALJ je v svojem govoru posvečenem današnjemu praznovanju, orisal zgodovino občine v zadnjih 50 letih ter potem obširno govoril o razvoju in napredku na raznih področjih v preteklih 10 letih po priključitvi. Zlasti je poudaril ve-
like uspehe v kmetijstvu, pri elektrifikaciji vasi. razvoju Šolstva in zdravstva ter pri napredku anhovske cementarne. Pred sejo sta Boris Kraigher in ing. Budihna obiskala tovarno cementa in salonita »IS. september« v Anhovem. V razgovoru * vodilnimi uslužbenci in sastop-niki samoupravnih organov sta se seznanila s proizvodnimi In drugim) problemi cementarne.
V okviru današnjega slavja M popoldne na planoti pri Kobar larju nad Plavmi odkrili spominsko ploščo na mestu, kjer sta v septembru 1943 leta prisegla I. Soška brigada, ki se je pozneje razvila v Gregorčičevo brigado, in bataljon italijanskih Garibaldincev. Slavja se je udeležilo zelo mnogo ljudi, med njimi tudi Boris Kraigher s spremstvom in Številni bivši partizani ter zastopniki raznih organizacij.
organizacij.	J*	P-
in obrambo novega mesta, ki
raste ob Soči. Po dobro opravljeni nalogi so patrulje, v katerih je sodelovalo večje število borcev, prikorakale v mestni park, kjer jih je čakala velika množica ljudi. Najstarejši primorski prvoborec za pravice delovnega ljudstva rezervni podpolkovnik Ivan Regent, je izvršil pregled partizanskih patrulj, nakar je imel na častni tribuni, kjer so se zbrali predstavniki okraja in občin, slavnostni govor pred okoli 3.000 glavo množico. V svojem govoru je Regent poudaril, da je primorsko ljudstvo z množičnim sodelovanjem v narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju pokazalo svojo voljo po združitvi z matičnim ozemljem, čemur ni mogel tudi zunanji svet oporekati, da se to ljudstvo res želi združiti in priključiti socialistični Jugoslaviji. Zatem ko je orisal naš gospodarski in kulturni razvoj v letih po osvoboditvi. je svoj govor končal z besedami, da moramo biti hvaležni našemu centralnemu vodstvu za njegovo miroljubno politiko, ki jo vodi za utrjevanje miru v svetu in aktivno koeksistenco ne glede na družbeno ureditev v posameznih državah. Podčrtal je, da so plod take politike tudi relativno dobri od-nošaji s sosedno republiko Italijo, kar priča ugoden razvoj malega obmejnega prometa, kar je zopet plod, da smo dobili precej stvarne meje, če jih primerjamo z onimi pred vojno.
Ljudstvo je Regentu aplavdiral-
in vzklikalo socialistični Jugoslaviji. Potem, ko je godba iz Laškega zaigrala himno, je bil dopoldanski program končan. Po mitingu so udeleženci partizanskih patrulj povabili tov. Regenta v svoje taborišče v bližnjem borovem gaju, kjer so se z njim prisrčno razgovarjali in obujali spomine na težke dni borbe. Poipoldne pa se je v mestnem parku ponovno zbrala velika množica ljudi. Predvajan je bil pester kulturni {Program. Nastopilo je več domačih prosvetnih društev in društev Svobod, kot gostje pa še folklorna skupina in godha ZD »Tine Rožanc« iz Ljubljane ter pevski zbor in godba iz Laškega. Na tej kulturni prireditvi Je ponovno govoril Ivan Regent ob razriti u prapora domačega delavskega prosvetnega druitva Svoboda. Razen tega so bile še številne kulturne in športne prireditve v ostalih občinah. Tako so na primer v Kobaridu danes odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši prvoborca Andreja Manfreda. V Šempasu so imeli občinski praznik. Na slavmstni seji je občinski ljudski odbor pregledal dosedanje lO-letao delo. Razen -tega je bila tudi otvoritev novega obrata tekstilne industrije, materinske posvetovalnice in novega stanovanjskega bloka.
Precej pomembne so tudi mladinske kolesarske dirke na Primorskem za pokal priključitve.	J.	P.
•>>
Jj ' j
Taka gneča je bila v Kranju. V dveh »Fiatih 600« je pa samo za osem ljudi prostora
VELIKI TRADICIONALNA TOMBOLA V KRANJU
Rekorden obisk — 50000 ljudi
Kranj, 15. septembra. »Tablice, tablice, tablice ...«, so klicali prodajalci tablic za kranjsko tombolo že od julija dalje. Nič manj kot 150.000 tablic je bilo v prodaji in tudi prodanih. Zanimanje za tombolo je bilo neverjetno veliko, saj je bilo danes v Kranju gotovo '50 tisoč ljudi, ki so hoteli zadeti, če ne avtomobil, pa vsaj par čevljev. Vendar srečnikov je bilo le 670. Toliko je bilo namreč dobitkov. 70 je bilo tombol, med njimi kar dva avtomobila »Fiat 600«, 8 mo-
Turistični stiki med Poljsko in Jugoslavijo so že tradicija
Rekonstrukcija železniških prog
Beograd, 15. sept. (Tanjug). Jugoslovanske železnice so začele z rekonstrukcijo prog prvega reda. da bi jih usposobile za vožnjo do 120 kilometrov in za tako imenovani osni pritisk 20 ton. Čeprav predstavljajo proge prvega reda komaj 35 odstotkov skupne železniške mreže, pelje preko njih približno 35 odstotkov železniškega tovora.
Ko je upravni odbor Generalne direkcije železnic pregledal stanje prog, je ugotovil, da se potrebam blagovnega in potniškega prometa, ki se stalno večajo, ne more zadovoljiti, dokler se ne bo začelo s temeljito rekonstrukcijo prog in objektov na njih. Zaradi tega je bil sprejet plan rekonstrukcij prog za čas 20 let. Za uresničenje tega piana bo potrebno 200 milijard dinarjev. Za prvih 10 let se predvideva izmenjava gornjega ustroja na progah prvega in drugega reda v skupni dolžini 5000 kilometrov.
Kakor izjavljajo v Generalni direkciji železnic, bo rekonstrukcija prog v glavnem usmerjena na izboljšanje propustne moči, predvsem prog prvega reda, zatem na uvedbo telekomunikacijskih in varnostnih naprav, elektrifikacijo železniške mreže in na zamenjavo
ozkega tira z normalnim, posebno v gospodarskih področjih.
Ze v začetku prihodnjega leta bodo spuščene v pogon prve telekomunikacijske naprave in sicer na progi od Dofooja do Zenice.
Predvolilna razgibanost na področju Velikih Lašč
Vel. Lašče, 15. sept. Na področju velikolaške občine zavzema predvolilna razgibanost v zadnjem času vse večji razmah. Minuli teden so volivci in člani SZDL razpravljali o predlogih za kandidate in v zvezi s tem sprejeli sklep, da bodo volili v novi občinski odbor tiste ljudi, ki bodo vložili vse sile za napredek posameznih krajev te občine. Novi občinski ljudski odbor Velike Lašče bo imel 21, zbor proizvajalcev pa 17 odbornikov. Ti bodo izvoljeni v 30 volilnih enotah. Volivci velikolaške občine so na zadnjih zborih v?clivcev v živahnih razpravah o gospodarskih uspehih predlagali večje število bodočih odbornikov, ki jih bodo volili na oktobrskih volitvah. D.
• »TEDENSKA TRIBUNA« • v Ljubljani že v sredo # popoldne I
Kakor smo že poroCali, je prispela v soboto iz Opatije preko Postojne v Ljubljano turistična delegacija Poljske. V njej so bili podpredsednik Turističnega komiteja Poljske Myeczeslav Do-magala, član komiteja Edmund Rygllskl im predstavnik Turistične zveze mesta Gdansk Stanislav Ostrovski. Namen obiska te delegacije je učvrstitev turističnih stikov med obema državama, kar so poljski delegati Se posebej poudarili v razgovoru z novinarji naših listov v soboto zvečer v klubski sobi hotela »Slon«. Razgovora so se poleg novinarjev udeležili tudi predstavniki Turistične zveze in Gostinske zbornice Slovenije, Putnika in SAP — Turist biroja.
Poljski gostje so med drugim povedali, da so bili prvi turistični stiki med Jugoslavijo in Poljsko vzpostavljeni že lani na kongresu v Bernu. Kmalu nato je lani delegacija Turistične zveze Jugoslavije obiskala Poljsko, zdaj pa so predstavniki Turističnega komiteja Poljske ta' obisk vrnili.
»Najtežja zapreka za večji turistični promet med obema dr-žarvama je trenutno vprašanje deviiz,« je dejal vodja delegacije g. Domagala. »Ce te zapreke ne bi bilo, bi bil promet nedvomno zelo močan, zlasti ix Poljske v Jugoslavijo. To že zaradi tradicij, saj so pred vojno Poljaki že zelo številno obiskovali Jugoslavijo. Predvsem pa bi želeli prihajati zdaj, zlasti v vaša jadranska letovišča, ki si jih je naSa delegacija na tej poti imela priložnost nekaj ogledati in smo zdaj polni lepih vtisov. «
Nadalje so bili poljski gostje
mnenja, da bi bila nadaljnja možnost turističnih stikov planinstvo ter so ob tej priliki omenili, da se ie naprej veselijo obiska na Gorenjskem, kjer si bodo ogledali Bled, Bohinj in Pokljuko. Možnosti izmenjave planincev »o poudarili zato, ker Je na Poljskem, po njihovih besedah, izredno razširjen tako imenovani »peš-thrižem«, zlasti le, ker si tudi poljski državljani na splošno ne morejo privoščiti dragih in luksuznih hotelov. Zato bi jih nekajdnevni izleti v Jugoslavijo s prijetnimi planinskimi turami verjetno zelo zanimali. Taka turistična izmenjava bi nedvomno laže premostila trenutne težke devizne probleme. Na podoben način so uredili že tudi turistično izmenjavo s Cehoslovaško. Na 6 do 10 dnevne izlete tjakaj je doslej odšlo že nekaj desettisoč izletnikov, brez potnih listov in viTumov, samo a turističnimi kartami.
Pravzaprav so na Poljskem začeli z inozemskim turizmom šele pred dobrima dvema letoma. Sele takrat so začeli v večjem številu potovati v tujino. Seveda pa ni še šlo za pravi tu-
rizem, temveč pričakujejo širšega tujega turizma. V glavnem nameravajo prirejati sindikalne, mladinske in druge podobne izlete in potovanja v tujino, tudi na podlagi raznih izmenjav. Vendar so v zadnjem času začeli prihajati na Poljsko tudi že prvi tuji turisti, tako Nemci, Avstrijci, Francozi in drugi.
Kar zadeva turistične stike z Jugoslavijo, so bili poljski gostje mnenja, da se bodo dali doseči zelo ugodni sporazumi. Poudarili so predvsem, da devizne težave ne bi smele biti zapreka za izmenjavo poljskih in jugoslovanskih turistov, saj gre nedvomno za obojestransko željo, da bi se naši državi čim bolj zbližali in spoznali.
Iz Ljubljane so poljski gostje odpotovali na Gorenjsko, potem pa se bodo vrnili v Beograd, kjer se bodo ponovno sestali s predstavniki naše Turistične zveze, sekretariata za blagovni promet in drugimi, kjer bodo sprejeli konkretne skleipe. Nato si bodo ogledali še nekaj turističnih zanimivosti v Srbiji, potem pa odpotovali v domovino.
vi.
tor jev, 20 koles, televizijski sprejemnik, radijski aparat, električni šivalni stroj, pohištvo itd. Torej razumljivo, da je bilo zanimanje ogromno. Prireditelj, občinski sindikalni svet, je poskrbel za vzorno organizacijo, ki pa je bila ob tolikšni udeležbi nujna. Tokrat so se znašli tudi gostinci, ki so začuda dobro organizirali mrežo bifejev za vse žejne in lačne. Menda pa bolj za žejne, kajti sonce je močno žgalo in tudi bolničarke RK so imele polne roke dela.
Najvztrajnejši in najvnetejši Igralci, ki so prišli v Kranj že v soboto zvečer ali v nedeljo zgodaj zjutraj, so že okoli 9. ure zasedli prostore okoli glavnega odra. Najbrž ni bilo prijetno o ur čakati na začetek tombole in na koncu nič zadeti. Ob 13. uri je bil Titov trg že napolnjen, nič manjša gneča pa ni bila na Pungartu, Sejmišču, Majstrovem trgu in na Trgu svobode. Povsod so bili postavljeni pomožni odri s številčnicami, ki so bili povezani s telefonom z glavno tribuno na Titovem trgu. Nihče ni bil prikrajšan, če je bil daleč od odra, ker so tombole žrebali šele tedaj, ko so se zbrali vsi srečniki. Prometniki so imeli dovolj dela, da so spraznili za promet celo savski most, kjer je bilo natrpano igralcev.
Nervoza je naraščala vsebolj, čimbolj se je bližala dru^a ura, ki je bila določena za začetek tombole. Titov trg je bil podoben ogromni ribji konzervi brez pokrova. Ob tričetrt na dve je začela množica valovati in napovedovalec je vse bolj pogosto klical starše izgubljenih otrok in opozarjal ljudi na žeparje. Valovanje ljudi je bilo tako močno, da smo bili na glavnem odru v strahu, da nas bo odneslo. Občutki so bili močno podobni tistim na ladji, če je morje razburkano. Deske so pokale in menda je bilo le naključje, da množica tribune ni prevrnila.
Točno ob drugi uri je napovedovalec dejal:	»Pozor, pozor!
Tombola se začne. Igramo na štiri v eni vrsti.t Triinpolletna Kisovčeva Spelca je prvič segla
Delovni kolektiv TAM je slavil
Maribor, IS. sept. Več kot 3000 članov kolektiva tovarne avtomobilov in drugih Mariborčanov ter gostov iz Ljubljane, Beograda in ostalih krajev se je zbralo danes dopoldne v slavnostno okrašenem parku tovarne avtomobilov k proslavi 10-letnice izdelave prvega domačega motornega voeila. Pro-
j^ranjevl^a,
l^rogliea in jaz
Nič ne morem za to, Se ljubim grozdje la Brd, Iz Dalmacije in iz sončnega Ljutomera prav take! Toda nesreča, nikoli potešena ljubezen je to. Med menoj in sončnim grozdjem stoji nekdo tretji — siva eminenca z ljubljanskega trga. Branjevka. O neki, povsem določeni branjevki' govorim!
Ob enajstih se izmuznem iz urada. Cez Titovo, po Čopovi in čez Tromostovje. Pred Plečnikovimi stojnicami sem! Ničesar več me ne loči od moje ljubezni. Pred menoj, tik pred menoj so prenapolnjeni zaboji grozdja, rdečega, modrega in tistega s podolgovatimi jagodami. Odločim se! Odtrgam oči od bogastva pred seboj. »Pol kile!«
Stavek mi zamre v grlu. napolnjenem s Onaral. Onstran kupa je — ona! Vedno ona!
Kdo ve, ali me pozna? Ce me pozna, tega ne pokaže in tega ne bo nikdar pokazala Hladne ■Ave očj ima. tJrekla me je, ni dvoma!
In ponovi se procedura, ki jo poznam do potankosti: Vrečko uvije iz »Poročevalca«. Umazane prste' napol razklene in potegne dvakrat, trikrat po ogabnem dnu pravkar izpraznjenega zabojčka. Polno gnilih kroglic strese v mojo vrečko. »Poročevalec« se v hipu premoči sko:e in skoz. Nato zgrabi en grozd zn pecelj in ga zviška spusti na to nesnago. Pol kile! Ne, dodajmo še pest zrn za dobro vago!
To je vse!
Imam prijatelje, ki mi svetujejo v nesreči Eni trde, da- lii moral kupovati prj drugi branjevki. Tega ne morem za nobeno ceno! To Je postalo vpra-
šanje moje časti. Stokrat me J« ženska goljufala! Potuhnil se bom in potrpežljivo čakal, čakal na pravico. Popustiti v Igri sedaj, ko sem na tleh ni vredno moža.
; Odkloni grozdje« ml svetujejo drugi. »Saj s tem, ko si naročil. kupčija Se ni sklenjena. Svoj denar imaš v žepu«, me bodrijo. »Upri se javno, podprli te bomo! ZavpiJ do neba!«
No, postavimo, da se res uprem! Pogledam jo izpod Cela. Ona drži v roki polno vrečko, jaz 190 din. Za menoj vrsta Se neopredeljenih državljanov. Zdaj bi moral ziniti! Jaz, ki molčim na vseh sejah — in ona, ki j; teče jezik od petih zjutraj do dveh popoldne. O sveta po-magalka! Premočim se do suknjiča ob sami misli na to. Sekunde tečejo, državljani so Se vedno neopredeljeni, nič se ne zgodi.. - Pač. vrečk* Je v moli roki in denar v njeni... Ne« tako ne gre!
Vračam se po isti poti, l«i Tromostovje po Čopovi In čez Titovo s sklonjeno glavo. In vendar, pravica mora priti, govori mr.ja sključena postava. Ves svoj žolč, vso svojo ogoljufan o ljubezen, celega sem se položil ▼ eno samo vellčsatna
Pravica bo prišla1
Zgodilo «e Je včeraj! (Zato vse to - tudi piietn). Sel sem k stojnicam ■ simpatično spremljevalko. Bil sem lahek, nasmejan kot da sem slutil odločilni preobrat. Potegnila Je vrečko izpod pulta. Kramljal sem s enim očesom, s enim sem bdel nad branjevkinimi rokami.
Nstehtala je. Čutil sem, da m« bo kap! NI nasula kroglic v vrečko...
»Zmaga!« bi moral sateliti, zgrabiti spremljevalko Cez pas in zaplesati s njo. Pa nisem sangvinik. Tudi sem »fair« do poraženega nasprotnika. Ce bi Še plesal s spremljevalko, bi hotel tudi s branjevko. Samo žarel sem...
Odšla sva k vodovodu. Pojedla sva vsak en majhen grozd. Pokukal sem v vrečko. Se nekaj je bilo v njej. Kaj menite, kaj? Kroglice! Jagode, bolj ogabne kot kdajkoli.
Razsodil sem hladno: bile so v že napravljeni vrečki, še preden sem jaz kupoval. Pod pultom. Potem sem brez besed bruhnil ▼ Ljubljanico.
Dragi bralci, vidite, tak je moj nasprotnik.
slavo je odprl predsednik pripravljalnega odbora Tone Žnidaršič, ki je od gostov še posebej pozdravil člane izvršnega sveta LRS Toneta Boleta in predsednika OLO Ljubljana dr. Marjana Dermastio, predsednika republiškega odbora kovinarjev Janka Kvasa, predsednika OLO Maribor Milana Apiha- in podpredsednika Tineta Laha, predstavnike podjetij tovarne motorjev iz Rakovice, tovarne krogljičnifo ležajev iz Beograda, »Petletke«, železarne Ravne, tovarne kovanega orodja 2reče in drugih podjetij, ki sodelujejo s tovarno avtomobilov. Prebral je tudi pozdravni brzojavki, ki sta ju poslala tovariš Edvard Kardelj in Franc Leskošek, želeč kolektivu na-nadaljnjih uspehov za napredek naše avtomobilske industrije.
Potem ko je moški pevski zbor DPD »Svoboda« Tabor zapel dve pesmi, je predsednik delavskega sveta Srečko Ježov-nik orisal razvojno pot tovarne od 25. avgusta 1947. leta dalje, ko je zapustil tovarno prvi kamion. To je bil rojstni dan prvega jugoslovanskega motornega vozila in člani kolektiva so na ta dan zelo ponosni. Izrekel je priznanje vsem delavcem, ki so začeli kot pionirji avtomobilske industrije, zlasti tistim, ki slave danes 10-letnico svojega dela v tovarni. TAM je dala leta 1947. prvih 27 motornih vtzil, leta 1950 — 312 vozil, 1952. leta 799. 1953. leta 1238 in lani 1931 motornih voz.il. Letos bo šlo iz tovarne predvidoma 2050 motornih vozil: kamionov, avtobusov in kiperjev.
V imenu izvršnega sveta LBS
je pozdravil kolektiv in mu čestital k uspehom Tone Bole. Veliki uspehi kolektiva TAM niso samo materialnega značaja. Njegova perspeiktiva je mimo uveljavljanja kot materialne sile tudi v njegovem velikem vplivu na družbeno življenje, v katerem se 3800-članski kolektiv udejstvuje in se bo ob bližnjih volitvah vključil v družbeno upravljanje. Za njim 30 govorili še drugi gostje, ki so poudarili velike zasluge kolektiva pri gradnji naše avtomobilske Industrije.
Direktor TAM ing. Stojan Perhavc se je ob koncu zahvalil za požrtvovalno delo celotnemu kolektivu, posebno pa tistim članom, ki so že 10 let v podjetju. Zahvalil se je tudi vsem podjetjem kooperantom, ki imajo precej zaslug za uspehe tovarne avtomobilov.
Po končani skupni proslavi so imeli člani kolektiva še majhne slavnosti v svojih obrata.	*	j. p.
v vrečko in potegnila prvo številko — 84, zatem 24, 82 Itd.
NI trajalo dolgo, ko se je javil prvi dobitnik Ivan Prinčič iz Lesc. Najbrž je menil, bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Zadovoljil se je s kvatemo. Po uri in pol je bilo 400 kvatern oddanih, nato pa je šlo dokaj hitro. Za pet v vrsti, za činkvin, so bili tudi zadetki lepši in ved vredni. Vendar stari tombolski lisjaki so igrali na vse ali nič. Samo na -polno tablico, manj se ne izplača!
Ob četrti uri so začeli ob burnem klicanju številnih igralcev igrati na tombole. Tokrat gre zares! Zadeti avtomobil na tablico, ki stane 100 dinarjev, ni malenkost. No. tudi motor ali pa spalnica bi prišla prav. Številke se vrstijo druga za drugo, vendar dolgo časa ni bilo nobenega igralca na oder. Izklicati je bilo treba nič manj kot 31 številk. Sele na številko 81 so pridrveli prvi igralci na oder. 12 jih je bilo. 2reb je izmed njih izbral dYa srečna dobitnika, ki sta iz vrečke potegnila številko 601 in 602, kar je pomenilo, da sta zadela avtomobil. Prvi, Savo Krstič, aktivni vodnik iz Niša, uslužben v Kranju, doma iz Srbskega Miletiča v Bački. Dejal nam je, da bo avtomobi’ obdržal za sebe in se bo vozil sam. Star je 22 let in neporočen. Drugi srečnik, ki se mu je Fortuna nasmehnila, da je za 100 dinarjev zadel 800.000 dinarjev vredni avtomobil, pa je Velimir Bilbija iz Ljubljane, Pržanj 22, star 28 let, zaposlen pri Telekomunikaciji kot mojster radio-mehanike. Ta pa nam je dejal, da bo vozilo prodal, ker nima materialnih sredstev za vzdrževanje avtomobila, razen tega pa so tudi druge njegove potrebe precej velike. Menda se namerava poročiti, kajti celo na oder ga je spremljalo ljubko dekle in ga ves čas držalo za roko. Za tisto srečno roko, ki je potegnila številko za avtomobil. Po rodu je Velimir iz Niša.
Tombola se je po žrebanju prvih 12 dobitnikov nadaljevala, vendar so delnice na borzi zanimanja rapidno padale, kajti najbolj privlačnih dobitkov ni bilo več. Se pozno v večer pa so po ulicah krožili udeleženci tradicionalne kranjske tombole. Sreča je bila naklonjena le redkim izbrancem. Kakšno pa je bilo razpoloženje, si lahko predstavljate, če veste, da je od 50 tisoč igralcev zadelo le 670 ljudi. Vsem tistim, ki so tokrat zaman prišli v Kranj, drugo leto več sreče.	St.
Občinski praznik v Velikih Laščah
Vel. Lašče, 15. sept. V počastitev občinskega praznika »b&ne Velike Lašče so danes dopoldne na Velikih Poljanah nad Ortnekom odkrili na poslopju osnov*-ne šole spominsko ploščo padlim borcem in žrtvam faiistič-nega terorja, v tem kraju. K fej skromni, toda zgodovinski, slavnosti, se je zbralo večje število predstavnikov oblasti in več sto prebivalcev bližnje ia daljnje okolice ter svojci padlih.	D.
Najnovejše vesti in dogodki • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
Uspeh filma »Ne obračaj se sinko«
. London, 15. sept. (Tanjug). — Bauerjev film »Ne obračaj se sinko«, s katerim je bila sinoči odprta »Jugoslovanska scena« v londonskem nacionalnem filmskem gledališču, je naletel na zadovoljiv sprejem publike, kakor v pogledu tehnike, tako tudi kar zadeva vsebino. Timesov filmski kritik piše, da film ne zaostaja za holywoodsk: ->i ter da mu daj.ejo intenzivnost, čustvenost in odločna individualnost nacionalno barvo. Kritik
»Sunday Timesa« film toplo priporoča in se z optimizmom izraža o jugoslovanski kinematografiji.
V prihodnjih dneh bodo predvajali Stigličevo »Dolino mini«, ki je bila letos prikazana na fe* stivalu v Cannesu, zatem »Veliki in majhni« Vladimirja Pogačica »Slab denar«, »Mali človek«, »Zenica« in prvi jugosli.i n llllAl barvni film »Pop Čira in Spira« kakor tudi nekaj montarnih in krajših fltmcet
NA ROB NAGRADAM V BENETKAH
MOLK JE ZLATO
Nov filmski obraz Charlieja Spencerja Chaplina, ki navdušuje filmske gledalce v filmu »Kralj v New Yorku«.
Letos šobila poročila zXVIII. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah, ki se je zaključil 8. septembra ponoči z razdelitvijo nagrad, zelo skromna. Ze lani je italijanska progresivna revija »Cinema nuo-v-o* zapisala, da je stopila ustanova festivala na Lidu v resno krizo, letos pa so sg. ti znaki močneje pokazali. V pogovoru s tov. Mijo Stefetovo. glavno urednico revije »Film«, ki se je udeležila letošnjega beneškega festivala, je bilo kaj hitro mo-joče ugotoviti, da se letos politična linija festivala ni več
skrivala za nekakšnim »visokim umetniškim nivojem«. Španski film »Angel se je spustil v Brooklvnu*, angl. film »Zgodba o Esther Gostello«, ameriška G-renka zmaga« in drugi so dajali zunanji takt festivalu, ob katerem so se nekam izgubili tisti pomembni filmi, ki kakor n. pr. Viscontijeve »Bele noči« pomenijo nesporne umetniške
manifestacije. Odanev v tisku je bil ob takšnem položaju zelo kritičen in je tu in tam odražal tudi razočarance nad Benetkami.
Tudi letos je vodstvo festivala skušalo zavarovati ugled prireditve 2 elitno festivalsko žirijo, ki jj je predsedoval veliki mojster francoskega filma Rene Clair, poleg njega pa sta v žiriji sodelovala poznana angleška kritičarka Penelopa Huston, italijanski režiser Gianini in nekateri drugi ugledni filmski strokovnjaki. Toda, če si je lanska žirija lahko dovolila »razkošje«, da ni podelila najvišje nagrade in podčrtala v svoji posebni izjavi, da je bila raven festivala nizka, tega letos žirija kljub avtoriteti predsednika ni več smela storiti in je morala
prav te
pre-
razdeliti nagrad©. In nagrade so —: razen vzbudile največ kritike in
testov.
Predvsem se nihče ne strinja z nagrado Zlatega leva indijskemu filmu »Nepremagljivo« režiserja S. Raya. Film je zelo preprosta, predvsem pa naivna zgodba o mladeniču, ki je bil rojen na vasi, doživel mlada leta v mestu, se * materjo zopet vrnil na vas. od tam odšel študirat v mesto in ko je stal pred vprašanjem ali naj živi na vasi ali v mestu, je spoznal, da med njim in vasjo ni več živih vezi. Celotna mednarodna filmska kritika meni. da je bilo na festivalu nekaj filmov, ki hi po vsej pravici zaslužili prvo nagrado, nihče pa ni pričakoval, da bo Zlati lev odpotoval v In-
ČKNO-BEL0
PIGAUT: »SNEMANJE!«
Mladi francoski režiser Rog^r Pigaut in njegov prijatelj, tud: pri nas poznani, režiser Serge Reggiani sta ustanovila svojo lastno proizvodnjo, ki se imenuje Garance Films. Prvi film bosta režirala skupaj Pigaut in
Pierre Prevent po Pigautovem scenariju »Košuta leti do konca sveta«. To bo otroški film, ki bo oživel poznano zgodbico o leteči pekinški košuti, ki leti iz Pekinga in se spust«; na Montmartru- V filmu, ki so ga začeli snemati zadnje dni julija, bodo igrali samo otroci, in sicer oni iz Pekinga in iz pariškega Montmartra.
ETIKETA
Nič več ne bomo govorili o »Rankovi proizvodnji«. . . Stari Arthur je namreč pred tedni bil povrd*srn^?n z dskretem krn-l;lce Elizabete II. v plemiča in vnspre, u0 treba pisa i: »proizvodnja barona Ranka of Sutt-on Sootnev in the County of Southampton«. Filmarji So priljubljeni na angleškem dvoru. . •
HCRALEC — REŽISER
Roberta Lamoureuxa smo /zljubili zaradi njegove vloge v filmu »Očka, mamica, služkinja In jaz«. Tam je bil »Jaz«. Po mnogih ponesrečenih poizkusih nekaterih 'francoskih igralcev v režiji se je zdaj spomnil tudi Lamoureux, da bi režiral. Izbral si je odrski komad pred tedni umrlega Sacha Gu>;tryja »Fshon« un reve«, ki ga sedaj
prenaša na filmski trak kot režiser in igralec- Z njim igrata Danielie Darrieux in Louis de Funes. Ne pozabimo ob tej priložnosti, da	isto	delo	zelo
dobro upodobil leta 1935 v filmu sam Sacha Guitry, in sicer z Jacguelline Delubac in slovitim Raimujem.
TIRAN
V Saint-Trcpezu so snemali zunanje prizore za filmsko verzijo romana »Dober dan, žalost« mlade pisateljice Sagano-ve. Ker je pravice do snemanja odkupil Otto Preminger, bo po zanimivem francoskem literarnem delu dobila film v barvah in kinoskopu družba Columbia. Glavne vloge igrajo David Ni-ven, Deborah Kerr, Jean Se-berg in Mylene Demongeot. Pravijo, da je Preminger uvedel med snemanjem pravo vojaško disciplino in so mu vzdeli pridevek »tiran«. Igralci morajo biti na kraju snemanja že ob petih zjutraj, končajo pa delo ob devetih zvečer. Mylena Demongeot se ne sme sončiti, ker jo hoče Preminger imeti v filmu neogorelo. Vse svoje ukrepe je Preminger zvalil na nenavadnega krivca — na škržate. Okoli Saint-Tropeza je namreč tisoče in tisoče škržatov, ki napolnijo ozračje s tako silovitim cvrčanjem, da za nekaj ur ustavijo snemanje. Preminger jih je sicer skušal ugnati s posebno ekipo delavcev, ki so škropili drevje z vodo, toda škržati so se naglo privadili na kopel in se Premingerju niso hoteli pokoravati.
Virginia McKenna in Bill Travers sta nosilca glavnih vlog v filmu režiserja Sidneya Franklina »The Barretts of Street«. Poleg teh dveh mladih igralcev nastopata v filmu še Jennifer Jones in John Gielgud.
novem Wimpole
diijo. Srebrnega leva je žirija prienala Luehinu Viscontiju za ni/m »Bel« noči«, ki se naslanja
na istoimensko delo Dostojevskega. V filmu so igrali glavne vloge Maria Scheil. Jean Mt-rais in Marcello Mastroianni. Kritiki menijo, da je Visconti zaslužil Zlatega leva. Volpijev pokal za najboljšo moško vlogo je odšel v Ameriko, kajti dobil ga je nosilec glavne vloge v pm<v-išV°.m filmu »K'rlb”V- čoln dežja »Franeoiaa, ki j« Sele ne« davno prišel iz broadwayskega gledališča v filmski svet. Tudi teij nagradi kritika ni oporekala. Zato pa pravijo, da je s protesti in žvižganjem že publika na svečani razdelitvi nagrad sprejela sklep, da dobi Volpi-jev pokal za najboljšo žensko vlogo nosilka glavne vloge v sovjetskem filmu »Malva«. igralka Zidra Ritenbergs. V filmih, ki so jih predvajali na festivalu, je bilo nekaj ženskih vlog, ki so bile bolj vredne nagrade. Skoraii vsa filmska kritika je ožigosala razdelitev nagrad, a festivalsko žirijo je imenovala »najbolj diplomatsko« žirijo vseh letošnjih in vseh dosedanjih beneških festivalov. Ko so Luchina Viseonti-ja novinarji vprašali, kaj pravi k razdelitvi nagrad, je pomenljivo odgovoril: »Molk je zlato..in veem je bilo Jasno, da je cikal, uporabljajoč naslov enega največjih Clairovih filmov. na eni strani na odvisnost festivalske žirije od političnih želja in pogojev festivalskega vodstva, na drugi strani pa na sploSne razmere, ki so bile značilne za letošnji beneški festival, ki pa so le ena izmed Številnih podob kočljivega položaja v italijanskem filmskem svetal nasploh.
N^tI
IK USPEHU
Kmalu bodo začeli prihajati na naša platna nekateri novi italijanski filmi, v katerih bomo imeli priložnost srečati lepo število novih imen, ki jih doslej nismo poznali. Izmed njih se je izločilo nekaj talentiranih mladih igraicev, na katere želimo opozoriti s temi kratkimi podatki o njih, da bi pač laže ločili med novimi »zvezdniki« tiste, od katerih resna italijanska filmska kritika pričakuje, da se bodo uveljavili s svojim delom pri filmu.
«
e
*
$
c
*
*
•
e
e
•
i
«
Tretji film Jožeta Galeta
LORELLA DE UJCA je doma te Firenc, kjer se je rodila 17. septembra 1940. Ko je prišla v Rim, da bi tam začela študij na univerzi,- se je spoznala s Federicom Fellinijem, ki ji je ponudil vlogo v svojem filmu »II bi done«. Tam je igrala Crawfordovo hčerko. Ker je v svojem filmskem debutu razkrila soliden igralski talent, so jo sprejeli na Centro sperimentale v Rimu, kjer sedaj študira filmsko igro. Poleg študija pa je odigrala kar lepo vrsto vlog, saj je nastopila v filmih »Zaročenca«, »Sedem pesmi za sedem sestra«, »Revni — a slepi«, »Očetje in sinovi«, »Skrivnost Pariza.«
Naš film in njegova kadrovska politika je dejansko misterij. Ko je n. pr. Jože Gale s svojim »Kekcem« dobil slovenskemu filmu prvo pomembno mednarodno priznanje (prvo nagrado na festivalu mladinskega filma v Benetkah), je moral čakati do lanskega leta, da je lahko stopil zopet za filmsko kamero in to se je zgodilo v Bosni, kjer je za sarajevsko podjetje po nedozorelem scenariju posnel »Tujo zemljo«, kateri se pozna nekajletna Galetova odsotnost iz filmskega sveta. Hkrati z Galetom so delali še nekateri slovenski režiserji in
i e.ika noily\vootiska trojica Spencer Tracy, Katherine Hepburn in Erens Borgnine so iz šte-velnih filmov, ki smo jih videli tudi na naših filmskih platnih, dobri znanci filmske publike-
drugi filmski delavci v drugih republikah, a v Sloveniji je film režiral tujec. Problem, ki ga bo treba enkrat nekoliko podrobneje osvetliti in ki se človeku postavlja zelo konkretno, ko piše o novem Gale-tovem filmu, katerega trenutno - snema, zopet, za sarajevsko podjetje »Studio - Bosna-* v Beogradu in Sarajevu.
Tokrat je Gale dobil v roke scenarij na psihološko temo. Po svoji noveli »Zakaj ti je iznakaženo lice, tovariš?« je Jara Ribnikar jeva napisala scenarij, ki nosi delovni naslov »Vrnil se bom«. Zgodba bi lahko bila zelo zanimiva, če bi v njej ne bilo preveč konstrukcije, ki hoče po sili zapletati psihologijo fabule, pa četudi včasih zelo naivno. Gre namreč za demobiliziranega častnika-invalida, ki se vkljub svojim uspehom pri znanstvenem delu ne more nekako ujeti v civilnem življenju, ker se mu kar naprej dozdeva, da je nepotreben in da ga »trpijo* in mu dajejo priznanja samo zato, ker je invalid in demobiliziran borec, ki se je v borbah temeljito izkazal. Poleg tega kompleksa ga muči še drugi, ki izvira iz njegovih poškodb. Amputirana noga in močna brazgotina preko desnega očesa — zopet si zaradi tega utvar ja, da ga ljudje pogledujejo s pomilovanjem, včasih celo z nekakšno grozo odvratnosti. Oba kompleksa mu povzročata velike bolečine
posebno tedaj, Jeo sreča po dolgih letih zopet dekle, ki jo je nekoč po tihem ljubil in je tudi ona njega rada videla. Na nesrečo je ona poročena in ne on ne ona. nimata moči, da bi si vkljub jasni zavesti o ljubezni, ki ju veže, uredila življenje tako, da bi bila srečna. Vse skupaj, celoten splet kompleksov in problemov razvozla šele nesrečen slučaj, ko on ustreli človeka, ki se je norčeval v kavarni iz njegove poškodbe na obrazu. Zanimivo bo, kako bo Gale kot režiser predelal slabe točke scenarija in m« dal filmsko podobo. Prav gotovo pa, da ne stoji pred lahkim delom in nezahtevno nalogo. Upajmo, da mu bo po »Tuji zemlji«, v kateri se je po dolgem počitku, ki ga je preživljal v gledališču, zopet spoprijel s filmskim oblikovanjem, uspelo rešiti postavljeno nalogo v največji meri.
Glavni vlogi v filmu je Gale zaupal Stevotu Žigonu in Ireni Kolesar, a poleg njiju nastopa v filmu tudi Stane Sever. Za kamero je — kakor v »Tuji zemlji« — zopet Ivan Marinček in želeli bi tudi njemu, ki je nekaj časa veljal za najboljšega slovenskega snemalca, da s svojo kamero da. bolj funkcionalno fotografijo, kakor pa. je bila v »Tuji zemlji*. Glasbo za film bo pisal Bojan Adamič. Tudi v tem filmu je asistent režiserja Nada Malova.
PORTRET
T E D N ]T) Anatole
Michael Litvak
V zgodovini Hollywooda bo na častnem mestu zapisano obdobje, ko so zaradi nastopa nacizma v Nemčiji in pozneje zaradi vojne v Evropi začeli bežati številni ugledni nemški in drugi filmski režiserji v Ameriko, da se izognejo hitle-rizmu, ki je marsikateremu med njimi obljubljal kruto maščevanje. Med njimi je bil tudi nemški režiser Anatole Litvak, ki sodi danes med največja imena Hollywooda.
Litvak se je rodil 5. maja 1932 v Kijevu in je povolškega židovskega porekla. Študiral je filozofijo v Petrogradu, nato pa dramsko umetnost pri Me-yercholdu in Vachtangu v Moskvi. Po študiju se je zelo hitro uveljavil kot gledališki igralec in režiser v Moskvi, a že leta 1924 je posnel svoja prva filma »Srce« in »Tatjana«. Leta 1925 je odšel v Pariz in nastopil kot igralec v manjših gledališčih. Pet let pozneje se je preselil v Berlin, kjer je re-itral svoj prvi zvočni film »Ttnily dela kariero«, v katerem
je Igrala glavno vlogo Dolly Haasova, poleg tega pa komedijo »Nič več ljubezen«, kjer je nastopila v glavni vlogi Li-lian Harvey. Leta 1932 je zopet režiral dva filma, kajti že prva dva sta ga močno uveljavila v tedaj razgibanem nemškem filmskem svetu. To sta bila glasbena romantična komedija »Pesem noči«, in francosko-angleški vohunski film »Calais-Dover«. To je tudi čas, ko je zbežal pred protižidovskimi pogromi hitlerjevcev v Francijo, kjer je ieta 1933 režiral s Harryjem Baurom v glavni vlogi film »Stari navihanec«. Leto pozneje ga najdemo že v Angliji, kjer režira film »Spalni vagon«, glavni vlogi pa igrata Ivor Novello in Madeleine Carroll. V obdobju 1935-1936 je ustvaril v Franciji po vsem svetu dobro poznano cesarsko ljubezensko dramo »Mayer-ling«, v kateri je poleg Charlesa Boyera močno uveljavil mlado igralko Danielle Dar-rieux, takoj nato pa je režiral šj dramo iz prve svetovne voj-
ne »L’Eqalpage«, v kateri sta
igrala Annabella in Jean-Pier-re Aumont. Konec leta 133S je odšel v HolIywood, kjer se je predstavil z dramo »Zena, ki jo ljubim«, v kateri sta igrala Paul Muni in poznejša Litva-kova žena Miriam Hopkins. Hollywood ga je sprejel m odprtimi rokami, saj je bil to čas resne umetniške krize v ameriškem filmu. Takoj naslednje leto je že prenesel v film Devalovo gledališko komedijo »Tovariš« in zaupal glavni vlogi Charlesu Boyeru in Claudetti Colbertovi. Nosilci vlog v njegovih filmih so torej tedaj največja imena ameriškega In evropskega filma. Leta 1938 je režiral zopet dva filma. Najprej kriminalno	zgodbo
»The Amazing Dr.	Clitter-
house«, v kateri je igral Ed-ward Gr. Robinson, nato pa je ekraniziral Brinigov	roman
»Sestri«. Tudi leta 1940 je pri nesel v film literarno delo — tokrat roman Rachele Fieldove »Ali This and Heaven Too«. V letu 1942 so ga pozvali v ameri ško armado, kjer je dobil čin majorja in je služil v uradu za vojne informacije, kjer so snemali slovito serijo dokumentar nih filmov »Zakaj se borimo« Ko so ga po koncu druge sve tovne vojne demobilizirali, sr je lotil filma, ki je bil ponovitev slovitega Carnr levega tel a
»Ob zori«. Toda Litvak v tem filmu ni uspel in tako štejejo film »Dolga noč« za eno najslabših Litvakovih del. Toda že leta 1948 je zopet pokazal svoje mojstrstvo s filmom »Kačja jama«, ki obravnava dramo li sveta umobolnih, Olivia de Hi-
villand pa je v tem delu ustvarila eno svojih največjih kreacij. Leto pozneje je v kriminalni psihološki drami »Sorrv, Wrong Number« odlično vodil dva poznana igralca — Barbaro Stanwyek in Burta Lancastra. Leta 1951 se je kot Teiiser ameriške drnibe vrnil v Nemčijo In poanei dramo iz zadnjih dni drage svetovne vojne, ki jo mi poznamo pod naslovom »Odločitev pred zoro«, v kateri sta Igrala Rlehard Basehart In Oskar Werner. Toda Nemčija ga ni več mogla pridobiti sa sebe, čeprav so se trudili, da bl Litvak ostal v Zahodni Nemčiji in pomagaj nemškemu filmu Iz vsestranskih teiav. Leta 1953 je v Parizu snemal sopet sa ameriško družbo dramo o ljubezni ameriškega vojaka do francoskega dekleta »Dejanje ljubezni«, v kateri sta Igrala Kirk Douglas ln Dany Robin; Predlani se je ustavil v Angliji in prenesel ▼ film odrsko delo Terenca Rattigana »Globoko modro morje«. Glavno vlogo Je igrala Vivien Leigh. Lani pa je * Ingrid Bergmanovo in Tulom Brinnerjem v glavnih vlogah ustvaril film »Anastazija«, ki is •ensnmTl prinesel letos •OsMrjs« ta najboljšo, žensko vlogo.
Na sliki Je Anatol Lltv»k med snemanjem filma »Globoko modro morje«.
0
€
e
«
t
«
c
e
e-
e
c
c
f
6
«
«
1
t:
i
«
i
c
«
{
c
6
s
«
e
«
c
*
*
RICKA BATTAGLIA smo srečali na naših platnih v filmih »Dekle z reke«, kjer je nastopil poleg Sophije Loren. Rodil se je 1927. leta v Corboli in je poizkusil razne poklice: prodajalec, pek, mizar in mornar. Mario Soldati pa ga je našel za točilnico nekega milanskega bara, in ga pritegnil v svoj film »Dekle z reke«. Z Elso Martinelli je nato^ lepo zaigral v »Rižarici«. Kritiki pa zatrjujejo, da pomeni njegov film »Zaročenca smrti«, ki so ga pravkar končali snemati, priliko, kjer je lahko pokazal, da zna zelo impresivno zaigrati nekoliko romantično-lirične vloge.
LEA MASSARI je začela Študirati arhitekturo, a si je premislila in se vpisala na akademijo za igralsko umetnost. Tam jo je videl v neki interni predstavi režiser Mario Mo-nicelli in ji zaupal vlogo Agnese v svojem filmu »Prepovedano«. In četudi je s strahom sprejela to vlogo, je zaigrala tako impresivno, da ji je takoj nato dal režiser Renato Ca-stellani glavno žensko vlogo v svojem filmu »I sogni nel casseto«, s katerim nastopa Italija na letošnjem festivalu • Benetkah. Kritiki zatrjujejo, da se je z vlogo v tem filmu trdno uveljavila m&d- ttmmilnimi mladimi italijanskimi igralcii
4 str. f VLOVEHSK) POKOCEV1LEC / ^ 218 — 16- septembra 1957
Vodovodi, šole, ceste...
Občinski ljudski odbor v Mozirju skrbi za napredek — Potrebe so še vedno precejšnje
Mozirska občina Je ena ti-efih, ki zajema zelo enotno gospodarsko področje Zg- Savinjske in Zadreške doline. Tu se gozdarstvo prepleta s kmetijsko proizvodnjo, industrija, zlasti lesna, kliče na pomoč, turizem pridobiva iz letta v leto na pomenu . . . Pestrost življenja ustvarja težave, s katerimi se je Občinski ljudski odbor v Mozirju krepko spoprijel.
Ce začnemo pri komunalni dejavnosti, ne kaže prezreti asfaltirane ceste skozi Mozirje. V teku je urejevanje ceste skozi Ljubno, skozi tisto »ozko grlo«, pred katerim se je moralo ustaviti marsikatero vozilo in namesto naprej, kreniti nazaj. Ob ozki cesti cd Ljubnega do Logarske doline gradijo prepotrebna izogibališča; da bo manj prometnih, zastojev. Letos se je začela tudi gradnja pomembne gozdne ceste Mozirje—Šmihel v dolžini 12 kilometrov- Sredstva (80 milijonov) za to cesto so rezervirana v gozdnem skladu. Računajo, da bodo letos zgradili okoli 3 do 4 km ceste, ostalo pa prihodnje leto. V teku je gradnja ceste pod Raduho proti Crni. V načrtu pg j s še zgraditev gozdne ceste Logarska dolina—Malikov kot.
Letos so razširili vodovoda na Ljubnem in v Nazarju; v načrtu pa imajo še ureditev vodovodov v Šmihelu, v Meli-šu pri Radmirju ter v Šmartnem ob Breti. Toda, kakor se zdi. bo najprej prišlo do gradnje vodovoda v Mozirju, saj se čudno sliši, da v največjem kraju Zgornje Savinjske doline nimajo vodovoda, pač pa več okuženih vodnjakov.
Do konca tekočega meseca bedo dogradili nov zdravstveni dom v Nazarju, zraven tega pa bodo adaptirali neko hišo na Ljubnem v zdravstveni dom. Tu bo na.šia svoje prostore še lekarna, ki je za področje okoli Ljubnega do Logarske doline več kot potrebna-
Ljudski odbor mozirske občine čaka še veliko dela pri gradnji novih šol, saj je cela vrsta osnovnih šol (Rastke. Konjski vrh. Radmirje) v ns-primernih zasebnih hišah. Ne
glede na *e potrebe, pa bo 130 prve gradnje nove šole prišlo v Nazarju. za kar so načrti že potrjeni. Sicer pa bodo to pereče« vo^ašanj e reševal; skladno s šolsko reformo, po kateri so Se v letošnjem šolskem letu odprli tri osemletke — v Mozirju, Gornjem gradu in na Ljubnem. Zraven teh pa so predvidene osemletke še v Rečic-'.. Šmartnem ob Dreti in Lučah.
Zanimiva je ugotovitev, da le občinski kreditni sklad za gradnjo stanovanj v znatni meri po~nešil g-pdnjo individualnih zasebnih hišic. Tako so samo lam' zgradil; za.sebniki okoli 40 stanovani; približno prav toliko jih bodo tudi letos, saj so itako lar.i. kot v letošnjem letu T>ai»l: kreditov v višini 9 milijonov din. Letos .ie občina zffi-^diia v Mozirju prvi 6-sia-
novanjski blok. V Nazarju bodo v kratkem povečali stanovanjski fond za 12 novih stanovanj-Večjo gradbeno aktivnost pa pričakujejo v prihodnjem letu in to zlasti po zaslugi nekaterih delovnih kolektivov.
Prvotni načrt, da bi v Mozirju zgradili novo mlekarno, so zaenkrat opustili. Zda.j pa so se ogreli za prevzem mlekarne v Šoštanju. Pravijo, da morajo na dan odkupiti najmanj po 1.500 litrov mleka. če hoče;' d.a bo mlekarna v Šoštanju poslovala brez izgub. Vse kaže, da bo poslovna zveza v Mozirju sposobna organizirati odkup mleka in tako zagotoviti dobro poslovanje mlekarne v Šoštanju, ki bo pod njenim nadzorstvom. Kolikor pa se bodo odločili za gradnjo nove mlekarne na lastnem področju, bodo prej zgradili dva manjša obrata kot pa enega večjega-
Sklep o ločitvi trgovin in obrtnih obratov od kmetijske dejavnosti So zadružne organizacije sprejele z največjim razumevanjem- Tako se bo že v letošnjem letu 9 -od 13 trgovin osamosvojilo, enako 'bo tudi z devetimi obrtnimi delavnicami. Le štiri trgovine bodo zaenkrat še ostale v sklopu kmetijskih zadrug in to v Novi Štifti. Bočni, Solčavi in Šmartnem ob Dreti.
Med problemi industrije velja na prvem mestu omeniti težak položaj lesne. Zaradi neurejenosti lesnoindustrijskih obratov se dogaja pač to, da navzlic idealni surovinski bazi, izva'ža.jo deske in druge polizdelke. namesto koničnih proizvodov. Zato pripravljajo načrt. kako urediti oziroma zgraditi večji lesnoindustrijski kombinat, ki bo sposoben izkoriščati vse zaloge lesa in odpadkov. Ureditev tega problema je za Zg. Savinjsko dolino življenjske važnosti.
Zadreška {Gornji grad), zlasti pa še Zgornja Savinjska in
Logarska dolina privabljajo iz leta v leto več turistov- Tako postaja turizem na tem področju važna dejavnost in ni daleč čas, ko se bo turizem uvrstil na prvo mesto. Tega se dobro zaveda tudi občinski ljudski odbor, ki je letos prvič nakazal kar 3.5 milijonov din za razvoj turizma. Od te vsote so 2.5 milijona din prejeli gostinski obrati za ureditev prostorov ter za drugo, 1 milijon din pa turistična društva. 2e ta skromni prispevek je pokazal, koliko problemov skriva v sebi turistična dejavnost, zlasti še. če hočemo, da bodo na to področje prihajali ttudi inozem-ci. Vendar pa perspektivni razvoj turizma v ZS. Savinjski in Logarski dolini presega zmožnosti mozirske občine- Za povečanje hotelskih kapacitet v Uogarsika dolini, za ureditev ceste do nje itd., bi se morali zavzeti še drugi čirartelji in ne samo občina.	M.	B.
mmm
Tolminskega
Pogled na Mangart in Jalovec
Priprave za cepljenje otrok
Tehnične priprave za cepljenje otrok proti otroški paralizi v novomeškem okraju gredo h kraju. S te strani ne bo ovire za pravočasni pričetek te velike zdravstvene akcije;
Vse občine še niso poslale okrajni komisiji seznamov otrok, sodeč po dosedanjih poročilih pa bo v okraju prišlo v poštev za cepljenje blizu 10.000 otrok v starosti od 6 me-
Priprave na krajevni praznik
Prebivalci Mozlja pri Kočevju se skrbno pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika, ki ga že vrsto let praznujejo v spomin na ustanovitev brigade Ivana Cankarja, la je bila ustanovljena 29. septembra 1.1342 na I.-ip m ah pri Mozlju. Letos bodo praznovali počastitev s številnimi prireditvami, polaganjem vencev na spomenike in grobove padlih borcev In obiskom posameznih zgodovin-
skih krajev v okolici.
(or)
secev do 6 let. Poleg okrajne komisije obstojajo še občinske komisije, odnosno štabi za organizacijo priprav in pomoč pri izvedbi cepljenja. Okrajna komisija je mnenja, da je treba mesta cepljenja čim bolj približati otrokom, to je, organizira/ti jih je treba na čimveč krajih. Pri tem komisija upošteva, da so to predvsem majhni otroci in da je treba računati tudii s slabim vremenom, zlasti pri drugem in tretjem cepljenju.
Za cepljenje otrok prodi otroški paralizi je med starši veliko zanimanje. Mnogi so v skrbi za zdravje svojih otrok že sami iskali možnost za cepljenje. Vendar to ne pomeni, da bo šlo povsod gladko. Zlasti na podeželju je potrebnih mnogo pojasnjevanj, predno ljudje razumejo, zakaj gre. Odpor proti novotarijam, kot ljudje imenujejo vsako novo stvar, ter nerazumljiv odpor tudii proti samemu cepljenju, ki je še pri nekaterih ljudeh, j c treba opravljati z nenehnim pojasnjevanjem. Pri tem imajo veliko vlogo odbori Rdečega križa, ki tudi aktivno pomagajo pri tej akcij i, kot pri ostalih akcijah v korist zdravja ljudi.
Lani je bilo v okraju 32 primerov otroška paralize. Le če-
Ob koncu turistične sezone bi rad omenil nekaj vtisov z dvomesečnega bivanja na Bovškem ter dodal nekaj kritičnih misli in pripomb-Z delom gostinskih podjetij v Bovcu, Kobaridu. Trenti, Soči ’.n Lio.ffu por' M??n tartan smo lahko kar zadovoljni, treba jim je dati ie še poiJUd za »j .hova nadaljnja prizadevanja pri širjenju turizma. Da jim ni dosti oporekati priča velik obisk v letošnji sezoni, posebno v drugi polovici julija in v avgustu. Pohvaliti je treba tudi podjetje »Avtopronnet-Gorica«, ki je lani in letos uvedlo še nekaj novih stalnih in sezonskih avtobusnih proS, s katerimi je dobro povezalo Tolminsko z izhodiščnimi železniškimi postajami in drugimi pomembnejšimi kraji v Sloveniji.
Precejšnja1 pomanjkljivost bovškega turizma pa je slaba preskrba z živili. Bovec je bil malone vse poletje brez zelenjave, zlasti pa brez sadja. Nekoliko bolje je bilo v Kobaridu in Tolminu, toda tudi tam še niso mogli kriti vseh potreb, trtina obolelih otrok je ozdra- Tudi preskrba z mesom je bila
vela brez posledic. To doka' zuje, kako potrebno in koristno je cepljenje otrok proti tej nevarni bolezni. Bogate izkušnje, ki jih imajo zdravstveni kadmi v okraju iz akcij za Fluorografiranje, cepljenje proti jetiki in drugih, korisoijo sedaj pri pripravah za cepljenje otrok proci otroški paralizi, to pa je tudi jamstvo, da bo akcija izrvedena tako kot to
slaba. Izbire ni bilo skoraj nobene niti glede kakovosti nit: glede vrste mesa. Menda je že kar v navadi, da gre najboljše meso v Videm, Čedad, Rabelj, G-o-rico in druge obmejne kraje, odkoder prihajajo na Tolminsko ljudje z obmejnimi propustni-cami. Slabo so bile založene tudi trgovine z živili. Poleg tega pa ste v Bovcu le težko kaj ku_ pili brez drobiža, ki ga v teh
narekuje skrb družbe za zdrav krajih že nekaj časa skoraj ni-ro(i.	V	Bovcu je tudi precej težko
(D dobiti časopise. Knjigarna in
trafika jih dobita premalo, da bi lahko ustregli vsem tujcema. Mestece, ko.t je Bovec bi pa£ lahko oskrbeli z zadostnim številom slovenskih ter srbskih in hrvatskih časopisov. Ne bi bilo napak, če bi imeli tudi kakšne tuje. In še ena malenkost. Med turisti je iz leta v leto tudi vs* več fotoamaterjev, toda v Bovcu je bilo težko .priti do filmov. Dolgo jih ni bilo. Sedaj jih sicer imajo, toda sam0 ene vrste. Nič bolje ni v 'tem pogledu tudi v Tolminu in drugod. Prav bi bilo, da se v prihodnji turistični sezoni kaj takega ne bi več dogajalo.
Zelo oomanjkljiiva je na Tolminskem še vedn.0 tudi propaganda- Ne vem sicer, koliko propagiramo Tolminsko v inozemstvu, doma Pa bi se prav gobovo lahko bolj potrudili. Za vse Posočje obstoja zaenkrat en sam prospekt z besedili v več jezikih. Ta prospekt obravnava še dokaj izčrpno lepote in zanimivosti Tolminske, vesndar bi zaradi slabih fotografij ne smel služiti niti za domačo uporabo. Tako so sicer lepi posnetki Borisa Ostana izgubili vrednost.
C« potrebuješ v Bovcu kakšne informacije, se boš najprej obrnil na informacijsko pisarno. Imeti pa moraš res srečo, če najdeš uslužbenca v njej. Menda zaradi premajhnega prometa je često zaprta, čepra.v to ni v skladu z urnikom na vratih. V 'oknu pisarne opaziš tudi zastavice Vršiča in Mangarta za motorna vozila, spodaj pa te zbodejo v oči prospekti za Dalmacijo in razna zdravilišča. Ali bi ne bilo bolje opremiti okna s fotografijami Bovške? —ERO
Kratke iz Maribora
Ogromno zanimanje za potrošniške kredite. Mimo tega. da v Mariboru daj e.io potrošniške kredite v vseh večjih trgovskih podjetjih. ,1e bilo na en sam dan v mariborski Mestni hranilnici dvignjenih 1000 formularjev za najetje kredita. Tolikšen naval v Mestno hranilnico je bil zaradi tega. ker ta ustanova od maja dalje ni »odeli eval a novih kreditov. Ce bodo vsi, ki so dvignili formularje te tudi oddali, bo imela hranilnica dovolj dela in je verjetno, da bo ponovno za delj časa prenehala dajati kredite potrošnikom.
•
Mnoge mariborske trgovine so znatno znižale cene za letno blago. Tako opozarjajo napisi v številnih prodajalnah, tekstilneea bla-
Gradili bodo šolo
Lepo jesensko vreme privablja Številne turiste in prijatelje narave v znana vinogradniška področja okoli Jeruzalema, Železnih dveri, Ljutomera, Radgone, Kapele In Koga. Naš fotoreporter je »ujel« v Jeruzalemu skupino družbenih delavcev, ki so sedeli in kramljali ob kozarcu dobrega vina in steklenici radenske mineralne vode. Fotografija prikazuje s leve proti desni načelnico tajništva za zdravstvo OLO Murska Sobota tov. Sldo Podleskovo, zveznega ljudskega poslanca Ivana Krefta in šefa uprave za gozdarstvo OLO Murska Sobota inž. 2arka Beraetiča. — M. K.
Sindikat delavcev trgovinskih, gostinskih in turističnih podjetij Slovenije prireja vsako leto gostinsko-turisitični zbor, ki se ga udeležujejo gostinski in turistični delavci iz vseh krajev Slovenije. Letos bo zbor v Portorožu 8. in 0. oktobra. Kakor vsi dosedanji, bo tud; letošnji zbor. kj je žs peti po vrsti, nadvse pomembna prireditev gostinskih in ‘turističnih delavcev Slovenije- V okviru zbo-ra bo 8. oktobra v dvorani Tartinijevega gledališča v Piranu posvetovanje o problemih gostinstva in turizma v Sloveniji. Na posvetovanju bodo razpravljali udeleženci o izvajanju resolucije I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije v gostinskih in turističnih podjetjih, istočasno pa bo tudi govora o splcršni problematiki gostinstva in turizma v Sloveniji.
Drugi del letošnjega gostin-sko-turističnega zbora pa bodo izpolnila različna športna 'tekmovanja. Med njimi bo za udeležence poseben dogodek tradicionalna nogometna tekma med gostinskimi delavci Štajerske in Gorenjske. Nadalje bo na programu še šahovski turnir, tekmovanje v teku s pladnji in
Šentvid
Z začetkom šolskega leta so začele obratovati tudi mlečne kuhanje na šolah v občini. Le na šoli v Šmartnem mlečna kuhinja še ne dela. V šolah dobi nad tri četrtine otrok i-n dijakov toplo malico za majhen denar ali celo zastonj. Lahko napišemo, da je to v občini zelo leon urejeno.
v primeru ugodnega vremena tudi plavalne tekme.
Gostinski in turistični delavci Slovenije se v svojih organizacijah že dalj časa pripravljajo na zbor, zato j« pričakovati, da bo letošnji gostinsko turistični zbor po udeležbi prekašal vse dosedanje- JCskor v6ako leto, bodo tudi letos prisostvovali zboru zastopniki gostinskih in turističnih delavcev iz ostalih
republik. Psrapnave »a zbor pa •o predvsem oživele delo sindikalnih organizacij in turističnih društev. Med njimi velja posebno omeniti organizacije na Koprskem, ki se bodo tudi le_ tos skupaj z odborom, ki pripravlja letošnjo prireditev, potrudile, da bo letošnji zbor uspel prav teko kakor vsi dosedanji ...
M. C.
Prebivalci vasi v okolici Ku.?-lj-a n® Kočevskem so na številnih zborih volivcev in sestankih SZDL razpravljali o gnadnjl nove šole. Ta njihova želja pa se jim je začela uresničevati šele letos, ko so pred časom pri-
Dolenjske Toplice
Zastopniki množičnih organizacij in podij e ti j so te dni raz-pmavljiali o pripravah za oboin_ ske volitve, občinski odbor Straža—Toplice pa je že določil število volilnih enot, kd jih bo v občini vsega devetnajst. Kmalu s« bodo začeli tudi zbori volivcev, na katerih bodo izbira;!! kandidiate in razpravljali o dosedanjih uspehih.
«
Lesni odsek kmetijske zadruge si je uredil lastno žago za žaganje desk, železniških pragov iti. Poteg tetga si je uredil tudi sušilnico lesa, v kateri se deske v dvanajstih dneh popolnoma oisušijo. Iz lesnih odpadkov že sedaj izdelujejo razne predmete, v prihodnje pa bodo izdelovali iz ostankov lesa za železniške pragove tudi parketne deščice.	D.	G.
čeli urejevati prostor za novo šolsko poslopje. Ker so sredstva za gradnjo nove šole dokaj skromna, so sklenili, da bodo pri gradnji pomagali tudii sami. Doslej so opravili že nad 900 prostovoljnih delovnih ur. Posamezni gozdni posestniki pa so darovali tudi več deset kubičnih metrov lesa. Odbor, ki skrbi za gradnjo šole je zelo marljiv, zaito je upati, da bo poslopje kmalu dograjeno. Poleg učilnic bo v šoli trudi posebna dvorana, ki jo bodo lahko uporabljali za kulturne prireditve in stanovanja za učitelje.
(or)
Poplav ne bo več
2itečki potok v Sp. Dupleku pri Mariboru prestopa sleherno leto ob deževnem vremenu bregove in poplavlja rodovitno zemljo. Zaradi tega je svet za komunalne zadeve občine Tezno nedavno sklenil, da bodo ta potok regulirali in odobril za ta dela 6 milijonov din. Regulacija lepo napreduje, izvaja pa jo Vodna skupnost »Drava« iz Ptuja. Predvidevajo, da bo regulacija še letos končana.
G. D.
ga. da prodajajo z 40 do 70-od-stotnim popustom. Gre predvsem za ostanke letnega blaga, kj se ga hočejo trgovine Iznebiti, da jih ne bi obremenjevalo v zimskih mesecih kot nekurentno. ToLikšno znižanje pa povzroča med DOtroš-niiki tudi nezaupanje in slišijo se vprašanja — kako more podjetje prenesti tolikšno znižanje. Razumljivo je, da nekateri celo menijo, da je takšna manipulacija mogoča le tedaj, če znižanje vkalkuli-rajo v cene drugega blaga. Takšno mnenie bi lahko oooolnoma izostalo, če bi trgovska podi eti a poskrbela primemo reklamo, ki bj ljudi obveščala, ne na zavajala. Saj izvira to -nezaupanje predvsem iz tega. da se ljudje še vedno niso vživeli v sprostitev trgovine in v to da se cene ne določajo več »od zgoraj«, marveč so trgov-ka podjetia v tem samostojna. Prav bi tudi bilo. da bi napisi o znižaniu. ki se pojavljajo v izložbenih oknih, vsebovali tudi navedbe če je blago defektno. ali so kakršni koli drugi vzro-
ki, ki so zmanjšali njegovo vrednost.
*
Mariborski avtobusni promet le doživel v zadnjem letu nekaj nujno potrebnih in koristnih »pomladitev«, kar potniki z veseljem ugotavljajo, tako na mestnih kot na medkrajevnih progah. Se letos se bo avtopark znova občutno povečal, saj bodo nabavili 16 novih avtobusov. Od tega jih bo 3 iz domače tovarne. »TAM-Deutz«, ostali pa bodo avt.opulmani »OM«. ki bodo uvoženi iz Italije.
*
Živilski trg .le razmeroma dobro založen, zlasti z zelenjavo. Tudi cene so dokaj zmerne- fižol 20—30 din. krompir 15—18 din. solata 25—£0 din. kumare lO—15 din. paprika 30—10 din. Paradižnik zaradi hladnega vremena počasi dozoreva in ga ni mnogo na zalogi. Sadje je razmeroma drago; breskve 70—100 din, slive 50 din, jabolka 30—*0 din. hruške 50—80 din. Jajca so od 16 do 18 din.
(hrt
LETOS VEČ OBNOVLJENIH ŠOL
Letos se bo šolsko leto v Trbovljah začelo malo pozneje, ker popravljajo osnovno šolo v Zg. Trbovljah, na Partizanskem vrhu, na Dobovcu in na Čečah. S tem seveda še daleč ne bodo rešili problema prenatrpanosti šol, ampak bodo samo delno izboljšali pogoje za učence in učiteljstvo. Rešitev bi bila edino v gradnji nove osemletke, na kar v Trbovljah 'že dolgo mislijo, pa ni za to dovolj potrebnih sredstev. Na razpolago je že zemljišče, idejni osnutek in nekaj sredstev- Kako zelo so prenatrpana šolska poslopja dokazuje dejstvo, da so na šoli v Zg. Trbovljah poleg osnovne šole še srednja ekonomska šola, vajenska šola in otroški vrtec, čeprav je prostora komaj za osnovno šolo. Zelo na tesnem so tudi s prostorom na gimnaziji, kar bo delno rešeno z nadzidavo še enega nadstropja. Pravkar dokončujejo notranja dela in novi prostori bodo lahko že letos služili svojemu namenu.
Naj omenim še to, da v Trbovljah pripravljajo ustanovitev rudarske nadzorniške šole, v kateri naj bi se vzgajali rudarski nadzorniki za vse rudnike v Jugoslaviji. Strojna tovarna namerava zgraditi nove prostore za industrijsko-kovinarsko šolo.
—nc
5000 novih knjig
V trboveljski knjižnici se v zadnjem -času povečalo število knjig kar za 5000 izvodov, tako da je sedaj vseh knjig okrog 11.000. V zadnjih letih se je povečalo tudi število bralcev za okrog šestkrat. To dokazuje, da je med trboveljskimi delovnimi ljudmi vedno več takih, ki jim je dobra knjiga zvesta prijateljica. V lanskem letu je. bilo 4000 rednih bralcev, ki so si izposodili okrog 40X00 knjig. Težave pa so v tem, da so prostori knjižnice in čitalnice premajhni. zato bo treba misliti na nove.	-do
ŠŠ
mm
k
3.OLIVERA CURWOODA
RI&E:
M.MUSTER
22. Ko je zavil okoli vagona, je na razsvetljenem prostora zagledal Izabelo, ki sc mn je ponosno smehljala. Kazan ji je ležal pri nogah. Thorpe se je zresnil. »Svoj poslednji dolar bi stavil, da ne bo ubogal nobenega, niti tvojega poziva. Pa mu veudar ne zaupam povsem. Videl sem, kako se je zagrizel človeku ▼ komolec.«
23. Pobožal je Izabelo po laseh. »Daj ml verigo. Jaz ga bom vodil. Divji je, Čeprav mi je rešil življenje.« Ni še izgovoril stavka, ko je Kazan divje zarenčal in planil kvišku. V odprtem gobcu so se mu divje zabliskali zobje. Prežal jc v temo. Thorpe je planil k Izabeli in ji iztrgal verigo iz rok, z drugo roko pa je segel po samolurM.
24. Iz teme se je izluščila nostava neznanega moSa. To je bil Me Cready, vodič, ki naj bi Thorpa in njegov* mlado Seno spremljal od taborišča pri Rdeči reki d| Hudsonovega zaliva. Tja je namreč šel Thorpe gnil novo železnico. Mc Creadv ju bil visok in krepak 81« Štirioglata brada je dajala njegovemu obrazu surov ii
Dnevni vesti
KSlSZJ
Kranjska kronika
_ Pred prven&t\om v malem roko ietu so ijrraici Mladosti odigrali reč tekem. Članice so nastopile proti prraku Slovenije Svobodi iz Ljubija-
Negujmo festivalsko misei!
Povsem razumljivo Je, ds Je razprava na nedavnem posvetu Partizana Slovenije v
Kranjski gori, posebej pa Se izjava predsednika, Partizana tovariša Mitje Ribičiča, vzbudila precej diskusije o nadaljnjem razvoju in pozitivi našega telesnovzgojneira dela o prilaganju organizacijskih oblik Partizana k našemu splošnemu družbenemu razvoju, o večji elastičnosti in tesnejši povezanosti vseh telesnovzgojnih organizacij in podobno. Pravilno pa je, da poteka ta razprava javno, prek tiska in radia, kajti z razvojem telesne vzgoje je zelo zainteresirana naša družba, ki daje za to materialna sredstva in ki ima zato tudi pravico povedati, kakšno naj bo udejstvovanje in kakšni naj bodo odnosi ter podobno.
Iz.iava tov. Ribičiča dovolj jasno osvetljuje tole: na vseh področjih našega družbenega udejstvovanja smo dosegli ogromne uspehe pri uveljavljanju demokratičnosti in samoupravnem ali družbenem vodenju najrazličnejših panog. Samouprava po naših podjetjih In široko družbeno upravljanje v naših komunah sta sprostili vrsto novih sil. V organizacijskih oblikah Partizana pa kljub temu razvoju še vedno prevladujejo stare, okorele oblike, ki nasprotujejo vsestrani in čim širši telesni vzgoji predvsem mladine. Tako ozko gledanje (po dosedanjih pravilih mora član Partizana dobiti dovoljenje, če hoče nastopati na športnih prireditvah!) je sploh v nasprotju z demokratičnimi načeli o pravicah državljanov FLRJ. V enakem nasprotju je tudi težnja, da bi se vprašanja, ki zadevajo desettisoče članov Partizana in vso našo javnost, razpravljala samo v ozkem internem krogu, ne pa javno. Mar gre lahko mirno mimo tega
dejstva naš državljan in tudi tisti, ki se ne udejstvuje niti v Partizanu niti v kateri koli drugi Športni organizaciji?
Prvi slovenski festival je nakazal lepo smer za stalno sodelovanje vseh telesnovzgojnih organizacij. Zato je bilo pričakovati, da bo ta duh postal vodilo za bodoče delo, vendar pa so se prav zaradi teh uspehov pojavili ljudje z zastarelo miselnostjo in po nepotrebnem ponovno načeli vprašanja, ki so bila v načelu že davno rešena. Prav zaradi tega je potrebno s široko javno razpravo razčistiti ta vprašanja in obračunati z zastarelo miselnostjo, ki telesnovzgojnemu razvoju samo škoduje.
Res je, da so telesnovzgojne tradicije zelo stare, res pa je tudi, da so tudi te oblike družbenega delovanja izrabljali za razne politične spletke in mahinacije, ki jih je naša družba z zmago naše revolucije na vseh drugih področjih javnega udejstvovanja že davno zavrgla.
Dovolj je bilo načelnih referatov o pomenu in nalogah telesne vzgoje pri nas, da je pač lahko že vsakomur jasno, da mora vse telesnovzgojno delovanje, pa naj bo to telovadba ali športne igre, služiti istemu cilju. Zato vsaka togost v pravilih, vsak poskus diferenciranja med športnimi organizacijami, vsako demokratično preprečevanje razširjanja telesnovzgojnega udejstvovanja našim splošnim ciljem o telesni vzgoji samo škoduje In je treba take težnje odpraviti z vso odločnostjo.
Široka javna razprava o teh stvareh bo vsekakor prispevala deleže in bo slednjič izločila vse tisto, kar je v nasprotju z napredkom na tem področju.
ne. Zmajale «o gostje s 5:4 (12:11).
To je pil prvi nastop kranjskih igralk. Članica Svobode Zorkova pa je na tej tekmi stotič zastopala svoj klub. Tudi v moškem srečanju so zmapali post je s 36:20 (S:6).
Drugo moštvo Mladosti in pionirji pa 6o gostovali na Golniku. Pionirji so zmagali 6:5 (4:2). druga garnitura pa j« izgubila v razmerju 27:10 (8:3) proti prvemu moštvu Golnika.
0 V prvenstveni ženski košarkarski tekmi je Triglav izgubil s Svobodo (Lj) 21:27 (8:15).
# Na letošnjem prvenstvu Kranja v kegljanju je tekmovalo več ko 80 kegljačev. Med člani je zasedel najboljše mesto Martelanc (1.702). med članicami Cadeževa (1.521). med mladinci Marjan Rogelj (1.596) in med starejšimi člani Vidmar (1.521).
♦ V Kranj so s« vrnili vvaterpoli 'ti domačega Triglava, ki so v Ohridu tekmovali za Tstop v II. zvezno vaterpolsko ligo. Slovenski prvaki so zasedli tretje mesto z enakim šteri lom točk kot prvi dve ekipi. Spored te.za kvalifikacijskega tekmovanja je bil precej naporen zaradi številnih razveljavljenih tekem. Tako je na primer Triglav omagal na tekmi s Proleterjem iz Zrenjanin«. ki je na turnirju zasedel zadnje mesto.
Rezultati:	Triglav — Polet 3:3.
Stojan Puc Igra na močnem ohHd''?^.	PtJi&JTi:!
mednarodnem turnirju v Sara- Vrstni red: Polet, Vela luka, Triglav, jevu a spremenljivimi izidi. Ohrid. Proleter.
Zenska Šahovska olimpiada
Remi z Madžarsko
4.
►
V IV. kolu ženske šahovske olim-piade v Emenu so bili doseženi naslednji rezultati: Jugoslavija —- Madžarska 1:1, Nizozemska — Sovjetska zveza 0:1	(1),	Zahodna	Nemčija —
Vzhodna Nemčija 1:1. Romunija — Bolgarija 1:1. Po odigrani partiji ix III. kola med Madžarsko in Nizozemsko je stanje 1.5:0.5, medtem ko se je dvoboj Bolgarija — Anglija končal neodločeno 1:1.
Jugoslovanski Šahistki sta igrali takole:	Timofejeva je po otvoritvi
bila nekoliko na boljšem, kar pa ni zadostovalo za zmago. Z nasprotnico
GOSPODINJE!
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z
DROBNE ZANIMIVOSTI O SLOVENSKIH ŠPORTNIKIH IN ŠPORTNICAH
Mozaik iz Likozarjjeve ulice
(brilO ZA K»\1.\E \\ STEKLO
Napredek mladih skakalcev
\ *ob<Mo in nedeljo je bilo v Zadru državno prvpnstvo v skokih v vodo. Ljubljanska kluba ZPk. >Ljub-ljana-: in F*k. >!!irija< »ta imela tudi leio* prv«> besedo, vendar »ra to pot zamenjala «v«»j me?ii. Dolgoletni državni prvak Ilirija je * svojo standardno (»kipo =;;ar-oj5ih sknkalrev moral pri/niti premoč mlajši homo-genejši ekipi Ljubljane, ki je zina-7 153.M točke. Poškodovani dol-jt-'»!r»ri Tir^ak J«>/.p Dobrin, k; ga. žal, .eto« n -mo videli tekmovati doma. ni nasiopii. vendar uidi ;a ne bi pripomogel Iliriji do zmage.
Novi državni nrvak je tnnogoobe-tn;oča okipa Ljubljane, ki <e ima za s\oj u>peh zahvaliti dolgoletnemu si .-Tema ličnemu d^lu. Da Ta njen u-peh ni slučajen nam dokazu jejo njene zrnate na vseh letošnjih skakalnih prvenstvih in ligah. V njenih nT.ad-h z#»lo izenačenih vrstah je le malo boljši novi državni prvak v skokih = «;olpa Rudi Ko^orok.
Maloštevilna ekipa Naprijeda iz Zagreba ima v svojih vrstah kar dre prvakinji — Ibrik~ovo na de*ki in Beherniakovo na stolpu. Dober je bil
tudi Novak Damir na dpski, kjer ga je u.= pclo PorenTi 7 dobrim skakanjem premagati le za las.
Tekmovanje, ki je spadalo v okvir >7ada r = k*»ga festivala športov*, je —'»Irdno pripravljeno in tudi sodil ;k:	/bo- je zadovoljivo opravil
n a’opo.
Prvenstv-j je bilo obenem tudi iz-b *no Tekmovanje za sesTavo mladinske državna reprezentance, ki bo še ta me = ec natopila proti ustrezni re-prez^-itanr. Italije v Rimu v skokih v. v-°do. plavanju in vaterpolu. V s k a k;, ni ekipi jr> kar p»'t slovenskih mladincev i;i *<>:	Rudi in Peter Ko-
šo rok, Vrtačnik RubiniČeva in Kotnikov a
Kolesarske dirke v Zagrebu
V Zagrebu le bila v soboto mednarodna kriterijska kolesarska curka. na kateri so tekmovali mi-mo jugoslovanskih kolesarjev tekmovalci iz Italije, Zahodne rcemčiie in Avstrije. Prvo mesto je zasedel Tržač?n Vižintin s 34 točkam; pred Baumbachom (ZN) £0. Bogovičem. Valčičem (oba Jugoslavija) :n drugimi.
Med mladinci je zmagal Bailo iz Zadra (19 točk).
Drusi dan so vsi tekmovalci nastop: ii še na cestni kolesarski tek-rr.; od Z a sreba do Karlovca in na-zai (98 km). Prvo mesto je spet zasedel Vižintin (Trst) s časom 2:2y.Q5. Minuto in pol za njim je prispela na cilj večja skupina tekmovalcev (20), med njimi tudi Bogovič (J). Kinle (ZN). Sime Bajlo (J), Vidoli (I). Levačič, Valčič in J. Bajio (vsi J).
V prostorih Športne zveze Sloveuije v Ljubljani je vsak dan ob vsakem času precej živahno; športni delavci in aktivni športniki in tekmovalke obiskujejo ta vrhovni štab vse od ranejra jutra do poznih večernih ur. V tej kovačnici novih idej in koristnih načrtov za večji kvalitetni in množični razmah telesne kuluire pri nas smo nabrali nekaj odmevov o zadnjih dogodkih.
Ljubljana
Novo mesto
Jesenice
Olvmpia
Poštar
Ilirija
18:6
14:7
12:10
13:14
9:15
4:18
12
8
6
6
2
0
J«
wm
Na mestnem stadionu v Nišu je bil včeraj dopoldne pred 4000 gledalci mednarodni boksarski dvoboj med domačim Radničkim in reprezentanco Aleksandrije. Zmagali so Egipčani z rezultatom 11 : 9
Najpomembnejše srečanje drugega dela \vaterpolskega prvenstva Jugoslavije v Splitu med domačima tekmecema Jadranom in Mornarjem se je končalo neodločeno 4:4 (2:2).
V prvi finalni borbi za ekipno prvenstvo Srbije v boksu je v Beogradu pred 2000 gledalci domači Partizan premagal Crveno zvezdo 12:8.
Peti rokoborski dvoboj med reprezentancama Zagreba in Beograda se ie končal z zmago Zagreba v razmerju 10:6. To je prva zmaga Zagreba nad Beogradom
Streljali so no glinasta golobe
Pred dnevi j*- Okrajna !^»v«k*» z\r za iz Novega mesta priredila v Mirni prvo okrajno nrvcn«n« v streljanji! na glinaste golob«*. Takšna tekmovanja —o pri n a* zelo r<* d k a in da nova športna zvrst V ostale «lo-Ten-ke kraj«* jt* ?•» streljanj«? razširilo iz. Prekmurja.
Kako «trrlj»K»‘' V t j zvrsti n' mirnega eiija. 'emveč ta »visi« le n«»-kaj sekund v zraku, povrh pa j«* p!i masti golob zelo nyijhen, njeeov »«dij je =amo 5.5 cm. Vsakemu tek*
V PETIH LETIH — SEST DRSAL1SC
Pred dnevi je zasedal v Ljubljani
upravni odbor prizadevne zveze za drsanje in hokej na ledu. Na rodnem sestanku so zborovalci razpravljali predvsem o tekmovalnem koledarju za prihodnje dni in o predlogu za perspektiv ni petletni delovui načrt za vse jugoslovanske klube. O prvi točki naj (»ovemo, da bo v prihodnje drž. prvenstvo (11. januar do 141. februar) po ligaškem in ne več turnirskem sistemu. Delovni načrt za prihodnjih pet let pa predvideva med drugim tudi izgradnjo šestih umetnih drsališč v Jugoslaviji. Dve umetni ploskvi bosta dobili Ljubljana in Celje, ostale štiri pa Zagreb, Sisak, Novi Sad in Beograd. Ta notica je še posebej razveselila prave ljubitelje hokeja na ledu in drsanja pri nas, nič manj pa seveda številnih mladih drsalcev in igralcev moderne igre na ledeni ploskvi.
ZASTOPNIKI V BOLOGNI
Mednarodna komisija jugoslovanske športne zveze v Beogradu je precej časa razpravljala, ali naj dovoli nastop na evropskem prvenstvu v umetnem kotalkanju v Bologni od 2. do 4. novembra tudi jugoslovanskim zastopnikom ali ne. Vse kaže. da se je tehtnica zdaj vendarle nagnila v prid najboljšim domačim zastopnikom v tej lepi športni zvrsti. Kandidati za to elitno prireditev evropskih umetnih kotalkarjev so Peter Periin, Nataša Andree in Staša Fajdiga, vsi iz Ljubljane.
NIC NOVEGA Y RINGU
Pred kratkim bi moral biti v Ljubljani ponovni dvoboj za prvenstvo Slovenije v pol v»ei terski kategoriji med Kousom (.»Maribor«) in Garva-som (Odred). Mariborski boksar je osvojil prvenstvo že pred tedni brez. b^rbe zaredi krčitve tekmovalnih pra\il, nakar ie republiška zveza določila novo odloči Jno borbo. Na to srečanje pa ni bilo Kousa (M), češ da namerava skupno « najboljšimi mariborskimi boksarji na gostovanje
V Polj-k«. Dravski atleti te dni re.~ gostujejo na Poljskem.
a ^><>, ^>°novn* »borbi« smo pričakovali da ho Bokoarsk^a zvez« Slovenije'
dokončno potrdila drugi na^toi) v 11 nbj ja n<k<»in rinili. Vse doslej pa krovna 2VMS le ni rekla zadnje be->ede o tem nenavadnem dvoboju za 'loven s ko prvenstvo.
KOTALKARJI 7.A PRVENSTVO
V Ljubljani ho 21. in 22. t. m. drž. prvenstvo v umetnem kotalkanju. Na betonski plošči v Cuferjevi ulici s« hodo torej že v kratkem zbrali najboljši umetniki te zvrsti, mrd njimi seveda tudi'močno zastopstvo iz Slovenije, pnedv.em iz ljubljanskih kr«
virsim
mdvalcu vrže poseben stroj 10 golobov, ir. sicer 3 na desno. 3 na levo, 3 proti teproovalcu. zadnjefr* pa navpično v zrak.
L deležba na tekmovanju je bila do-bra# saj je bilo vseh tekmovalcev kar 23. največ pa iz LD Novo mesto in LD Mirna. Rezultati: Tomlje (Novo mesto) —	9 zadetkov. Janez Bulc
(Mirna) — 9 zadetkov, Lenardič (Novo mp = to). Marko Bulc (Mirna), Grden (Mirna) itd.
da je v mednarodnem atletskem
dvoboju v Pragi zmagala Madžarska nad Češkoslovaško v razmerju 106:104 v moški konkurenci, medtem ko je med ženskami zmagala Češkoslovaška z 59:*55;
da Je bivši evropski prvak v težki kategoriji Heinz Neuhaus (Zah. Nemčija) sinoči izgubil tudi naslov prvaka Nemčije. Neuhaus je izgubil borbo z odličnim boksarjem Hansom Kalbfellom v 8. rundi s t. k. o.;
da je iiii aieiidržavnem troboju t«* nizkih veteranov Italije, Jugoslavije in Avstrije * Jesoli pri Benetkah. Avstrija premagala naše zasiopstv*. •*	Točki za Jugoslavijo sta zabe-
ležila Bergant (Maribor) proti Hei-drichu	t>:t	in	par	Cikeš	—	Sken-
derovič (Za^resb) proti Contardu in Heidricbu 7:5, 6:4.
go v. Iz drugih republik so se za zdaj že prijavili dobri tekmovalci in tekmovalke iz Zagreba, pa tudi iz Nove Gradiške so že prispele prve prijave.
ROKOBORCI NA BLAZINI Težkoatletska zveza Slovenije Je poskrbela za enotedenski tečaj za nove in stare rokoborce v Ljubljani. Strokovno vodstvo v tem tečaju je
V enotni ženski slovenski ligi pa razvrstitev za zdaj naslednja:
Novo mesto	6	6	0	1S:4	12
Ljubljana	7	5	2	13:7	10
Krim	7	4	3	f3:ll	8
Ilirija	6	3	3	11:11	6
Papirničar 10	0	10	5:30	0
V drugi moški litri (gorenjska skupina) so za zdaj na vrhu prvenstvene lestvice Kroparji (14) pred moštvom Kamnika (12), nadalje Prešernom (8), Vrhniko (8), Papirničarjem (S), Elek-tro (6), Olympio (4) in Ljubljano II. (2).	(h)
Hens se je sporazumela za remi po 30. potezi. Stadlerjeva je v Pirčevi obrambi prišla v slabši položaj, pozneje pa je ustvarila na daminem krilu ravnotežje, nakar sta se z nasprotnico Kertesovo v 30. potezi sporazumeli za remi.
Stanje na lestvici po IV. kolu: Madžarska i« Vzhodna Nemčija S, Sovjetska zveza 4.5 (2), Romunija 4» Jugoslavija 3.5 (-) itd.
Včeraj je bil prost dan za izlet, danes pa bo na sporedu V. kolo, v katerem igra Sovjetska »veza % Jugoslavijo.
Rezultati prekinjenih partij med-narodnega_ šahovskega turnirja v Sarajevu:	Kozomara	— Smailbegovič
0:1, Udžvarlič — Bogdanovi? 1:1, Cvetkov — Marič (hi, Cvetkov — Minič l:(l, Karakftajič — Puc ponovno prekinjena v boljšem položaju za Puca.
Izidi VI. kola: Smailbegovič — Os-managič 1:0, Karaklajič — Minič 1:0, Trifunovič — Ciochaltea remi, Marič — Pne remi, Bogdanovič — Cvetkov remi, Kozomara — Udžvarlič remi.
Stanje po VI. kolu: Smailbegovič 4.5, Cvetkov, Ciochaltea in Marič 3.5. Pne. Karaklajič 3.5 (1), Trifunovič S, Bogdanovič, Osmanagič, Kozomara in Udžvarlič 2.5, Minič 1.
Stanje po VI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja r Gotti je naslednje: Pachmann (CSR) i>. Najkirh (Bolgarija) 3 (2), Goltz (Nem), Vasju-kov (SZ) 3 (1) itd. V VI. kolu je Milič (J) s črnimi figurami prekinil Bilekom (Madž).
m
z
trn
» ***	,-----	S	t>
' _ . »' -	-4>v
MMi.
Jeseu pod Martuljkom
prevzel trener Ivauovič iz Beograda, *ci bo mimo priznanim tekmovalcem z blazine posredoval raznovrstno znanje predvsem novincem, in sicer prvič že v ponedeljek (16. t. m.) v stekleni dvorani železniške direkcije v Pražakovi ulici. Začetek tečaja bo ob 15. uri; prav tedaj bo vodstvo tega tečaja sprejemalo še nove prijave.
HOKEJ NA TRAVI — TOKRAT V CELJU
V prihodnjih dueh bo v Ljubljani plenum slovenske podzveze zn hokej na travi. ki deluje pod okriljem /vezne organizacije. Na tem zboru bodo pred\si*!n razpravljali o letošnjem republiškem prvenstvu v hokeju na travi, ki bo oktobra v Celju.
ODBOJKARJI PRED DERBYJEM
Satno še sedem dni je do odločilne • »dbojkarske tekme v prvi slovenski lig: za moške, kjer se potegujeta za najboljše mesto in pravico za udeležim na kvalifikacijskih tekmah za vstop v prvo zvezno lijro dobri moštvi »Ljubljane« in tekmovalci iz Novega mesta. - M od* oboj no *r?*t-anje obeh moštev l>o prihodnjo nedeljo v Novem mostu. V prvem srečanju je zmagala Ljubljana (3:1).
Lestvica je v podrobnem naslednja po prvih v jesenskem prveaitrn:
Montažno podjetje »TOPLOVOD« Ljubljano, Crtomirova 6,
sprejme takoj:
VEČ STROJNIH TEHNIKOV in PROJEKTANTOV,
INŽENIRJA ali TEHNIKA za normiranje
ADMINISTRATORKO s srednjo ekonomsko šolo,
VEČ MONTERJEV za instalacijo vodovoda, centralne kurjave in elektrike in
VEČ NEKVALIFICIRANIP DELAVCEV.
Plača po tarifnem pravilniku In dogovora. Pismene in ustne prijave sprejema uprava podjetja v Ljubljani, Crtomirova ulica 6.	*328-R
KOLEDAR
Ponedeljek, 16. sept.: Ljudmila.
•
16. septembra 1936 — zlom tekstilne stavke v Sloveniji.
Dan« poteka deseto leto. odkar je bilo Slovensko Primorje * Istro priključeno Jugoslaviji.
•
Na današnji dan leta 1952 je umrl prof. dr. Fran Raaevi, slavist, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. OO T. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VlCt Dr Stok Miloš. Cankarjeva 10. tel. 21-519. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. J2—JS7. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31. tel. 21-797.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Čebin Branko. Stoženska 35. tel. 382-297.
Zdravstveni dom SlSKAi Dr. Jenkole Rozalija, Sojerjeva 13. teL 30-01«.
Zdravstveni dom CENTERi Dr. Vrbica Milena, Komenskega 22, tel. 31-361. V odsotnosti zdravnika klicati teL LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Ljubljana, Krekova 5, tel, 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite teL • LM 30-300. Preko dneva vršijo obiske na domovih pacientov vsi zdravniki ZD-Moste. Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Krejčl Fedor, Privoz 18, tel. 20-7B7. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dal-,e.
Ing. Rosina Andreju k diplomi iskreno čestitajo vsi Ivaniekovi.
Zahvaljujem se asistentu dr. Bohinjcu jožetu, rlr. Matku, medic, sestram Sonji, Jelki in Emi, vsem bolničarkam in strežnemu osebju interne klinike v Ljubljani za vso skrb in nego, ki so mi jo nudili za časa mojega zdravljenja. Prav tako se zahvaljujem krvodajalcema Poljanšek Mariji in Kalan Petru za darovano dragoceno kri. — Kopač Marjetka.
Vsi, ki se sanlmate *a sodobno organizacijo In tehniko plsaml-Skega poslovanja, piSite po brezplačni prospekt za novo ilustri-rano revijo *So<lol>na pisarna« na upravo: Ljubljana. Gosposka 12.
Gospodarske organizacije vseh vrst opozarjamo na novo ilustrira-no revijo »Sodobna pisarna«, ki bo propagirala organizacijo In moderno tehniko pisarniškega poslovanja. Revija bo pomemben doprinos k dvigu administracije na sodobno stopnjo, potrebna in koristna bo vodilnemu osebju ter vsem pisarniškim uslužbencem. Odpošljite nam naročilnico. Ce nimate prospekta, pišite ponj! — Uprava revije »Sodobna pisarna« L-iubljana. Gosposka 12.
Okrajne in občinske ljudske o<i-bore še posebej vabimo, da naročijo za svoje pisarniške uslužbence in vodilno osebje novo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«. Revija bo znatno pripomogla k izboljšanju pisarnisketra j>o>lovanja. ^ Odpošljite nam naročilnico, ki ste jo prejeli s prospektom. — Uprava-
K0NCEBT1
Koncertna direkcija bo od danes do <rede 18. sept. s>preieiuala abonente, ki se bodo abonirali na oba abonmaja. modrega in belega. Vpisovanje za one^ ki bodo vzeli samo en abonma, bo od četrtka 19. sept. dalje. • Podrobnejši razpisi so na razpolago brezplačno v Koncertni direkciji, kjer bo vpisovanje dnevno od 16. do 19. ti re.	K
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA Petek, 20. sept. oJ> 20: Molifcre: >Sola za može«. »Izsiljena ženitev«. Gostovanje ljubljanske Drame v Litostroju.
Sobota, 21. sept. ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za pode-želje.
V petek, 20. sept. ob 20 bo Drama SNG gostovala v Litostroju. V tovarniški dvorani bo uprizorila Molierovi komediji »Sola za može« in »Izsiljena ženitev«. S tem gostovanjem začenja Draina vrsto obiskov s svojimi predstavami pri delovnih kolektivih naših tovarn, podjetij in ustanov.
V soboto. 21. sept- ob 20 bo v Drami
f»rva letošnja predstava izredno uspe-e Axel rodove komedije »Sedem let skomin« 9 Stanetom Severjem v gl. v lopi. Predstava je izven in za podeželje in nanjo opozarjamo vse, ki si je doklej zaradi izrednega navala niso mogli ogledati. Vstopnice bodo v prodaji pri dnevni blairajni od četrtka.	«ept rlalje
Ponedeljek. It>. septembra.
DEŽURNA LEKARNA »Melje«, Meljska cesta 2.
RADIO
5.00—8.00 Prenos spor. Radia Ljubljana. 9.00—8.05 Domače vesti. 8.05 do 8.15 Objave in reklame. 8.15—9.00 Slovenske narodne pojo naši solisti in ansambli. 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35—15.00 2eleli *te — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos «f>oreda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Objave in reklame. 17.20—17.30 Dve skladbici Karla Komzaka. 17.30—17.40 Mi in vi o športu. 17.40—18.00 Flesne melodije izvajata kvartet Vitek in Robnikov oktet. 18.—23 00 Prenos sporeda Ra-lia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA V zgornjih prostorih galerije je odtprta razstava grafike starih mojstrov, ki obsega 76 grafičnih listov, med njimi tudi originalnih odtisov mojstrov iz 16. do 18. stoletja — tudi dela Duererja. Rembrandta. Callota in Tiepola Istočasno je odprta tud razstava fotografij, podob in doku mentov v zvezi s s red n jeviškim au gleškim pesnikom Chaucerjem. Ob« razstavi sta odprti vsak dan od 9. do 17. ure.
SPORED ZA PONEDELJEK »UNION«: slov. iilm »NE ČAKAJ NA MAJ«. Tednik: Življenje ni greh, aamo pri zidnji predstavi. Ob 10 je matineja istega iilma. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glav. vlogi Metka Gabrijelčič in tranek lrefalL »KOMUNA*: ital. film »SKODA DA JE TAKSNA«. Tednik: F. N. st. 37. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. vl.: Sofia Loren in Vittorio de 5ica. »SLOGA«: amer. film »PROTI PRIČAM«. Tednik. Predstave ob lo,
1*»	1^ ^ 21«	-	. t *T \
»VIC«: amer. barvni film »CAJ DVii. Predstave ob lb, IS in 20.
V gl. vlogi: Doris Day in Gordon Mac Rac.	.,	,	.
Prodaja vstopnic v vseh stinli -kinematografih od 9.30 do 11 m od 14 dalje, za matinejo v kinu Lmon pa od 9 dalje.	,	.
»SOCA«: zaprto zaradi gradbenih del. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. film »DALJNA OBZORJA«. Predstava ob 20. - Danes zadnjikrat. - Prodaja vstopnic uro pred pričetkom pred-
, ..
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ul. S: amer. barvni film »DOKTOR
V Hiši«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15.
•$I$KA<: nem. film »MOČNEJŠI OD NOČI«. V glavni vloži: Helga Goe-ring in Kurt Oligmiiller. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. »TRIGLAV«: amer. barvni film »VELIKA NAGRADA«. Brez tednika. V glav. vlogi: Elizabeth Tavlor, Mi-ckey Rooney, Donald Crisp. Predstave ob 16, IS in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat.
»LITOSTROJ«: franc, film »HEROJI 50 UTRUJENI«. F. N. It. 36, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK »DOM«:	amer. barv. film
»POSLEDNJI APAČ«.
BLED:	ital. barvni film »TEODO-
RA«, ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: ital. barvni film »VERDI«.
KRANJ »STOR2IC*: «=ovj. film »VI-BOROSKA PREDMESTJA«, ob 16. 18 in 20.
KRANJ »SVOBODA«:	amer. barvni
film »BAGDADSKI BERAČ«, ob 19. JESENICE »RADIO«: ameriški barvni film »DIVJA LETA«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: zaprto. JESENICE - KOR. BELA:	jugoslov.
film »DEKLICA IN HRAST«, ob 19.
RADIO
Poročila: 5.05, 6.oo, 7.oo, 8.oo, lO.oo, I3.oo, 15.oo, 17.oot 19.30, 22.oo, '22.55.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasb, spored) — vmes ob 6.30—6.40 Keklame. b.40—6.45 Naš jedilnik. 7.10—b.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.40 jutranja beseda mladim poslušalcem ^b.OO—11.00 oddaja na valu 202.1 m in 9S.9 mHz). — 3.05 Jutranji divertimento. — 9.00 Ltrinki iz literature - \VilliaKi Saro-yan: Brivec in njegov stril^— 9.20 Nore plešejo (zabavne melodije) —
10.10 Odlomki iz oper in baletov — 11.00 Uvodni takti — 11.05 Radijska šoia za srednjo stopnjo - Stari rudnik — 11.35 25 minut z narodnimi instrumentalnimi ansambli - 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti - Franc Kafol: Priprava posode in orodja za trgatev — 12.40 Znani pevci, znane melodije —
13.15 Zabavni koncert — 14.05 Radijska šola za višjoi stopnjo - Zemlja domača ni prazna beseda — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— 15.15 Zabavna srlasba. vmes reklame — 15.40 Jugoslov. pesmi in plesi
— 16.00 V svetu opernih melodij —
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Kulturni pregled — IS.15 Poje slov. oktet — 15.40 Mladinska oddaja —	19.00 Zabavna irlasba. vmes reklame — 19.30 Radij, dnevnik — 20.00 S festivala v Dubrovniku - Simfonični koncert Orkestra Ju poslov, radiodifuzije, dirigent Milan Horvat — 22.15 Igrajo domači zabavni ansambli — 23.00 do 23.15 in 23.30 do 24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba).
II. program za ponedeljek 14.00 V glasbi po svetu — 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila —	15.25	do 16.00 Vsak
eno . . . (venček slov. narodnih) —
12.15 do 23.00 Nočni o-perni koncert.
MALI OGLASI
MLAD DELAVEC ISCE STANOVA-NJE, gie tudi kot sostanovalec. • Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — nujno«.	19736-9
MAGNETOFONSKI TRAK »A g f at prodam. Vranič, Rimska cesta 14.
19569-4
VESPO NOVEJŠEGA TIPA poceni prodam. Naslov v ocl. odd. 19655-4 KAKRŠNOKOLI HONORARNO ZAPOSLITEV v dopoldanskih nrah sprejmem Ponudite pod »Nemščina odlično« v ori. odd.	19669-2
INDUSTRIJSKO PODJETJE v LJUBLJANI sprejme s takojšnjim nastopom ključavničarja, zidarja in navadne delavce za delo v proizvodnji in skladišču. Naslov v ogl. oddelku.	R	2S17-1
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO in knjigovodjo za osnovna sredstva sprejmemo. Pogoj: praksa v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno, družinsko po dogvoru. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve poslati zradbenemu podjetju »Gradbenik«, Izola. Rok za ponudbe je do 25. septembra 1957.	R	2S15-1
»FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ?a lahko kupiš v vseh trgovinah, ki proda jejo milo. - Pazi na znamko »FLEV«!
ŠMINKE »EVELINE« V 9 MODERNIH SVETLIH BARVAH — enakovredne najboljšim francoskim, primerno za vsako priliko in obleko, so dobile d ro sre rije povsod!
CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN-sport kremo. Ni ena naj-cenejših, zato pa je kvalitetno na višku.
1*0^Kl'.-MTF VI
,Voux V.ous"
NAJ BOLjsO K K EMO 1
BS
Vsem sorodnikom, prijateljem in znpncem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
MARUA ŽNIDARČIČ
rojena SIMClC
Pogreb drage pok<*j niče bo v torek, 17. septembra 1957 ob 16.30 i* Nikolajeve vežice na 2alah.
Žalujoči: mož Dominik, sinova Stane z družino, Marjan 7- ženo Francko; hčeri Danica, Cvetka s hčerko Zdenko ter ostalo sorocTs-tvo.
Ljubljana, Kočevje, Zemun, Vrtojba, 15. sept. 1957.
; P Q; B. T N ! • P O B. O C E V A L
Spet samo remi v najvažnejši tekmi trojnega srečanja s severnimi sosedi na nogometnem travniku
Z AVSTRIJCI RAC NE GRE
V Beogradu navdušili samo jugoslovanski mladinci — A ekipa je po vodstvu 2:0 s težavo rešila 3:3 — Strelci: Rajkov, Koller (avtogol) in Milutinovič za Jugoslavijo, Dieusi 2 in Happel (z 11 m) za Avstrijo — 3oškov in Krstič II najboljša domačina — 55.000 gledalcev
ZVEZNA
KOŠARKARSKA
LIGA
Tudi tokrat
brez večjih sprememb
©
©
&
&
©
©
©
©
©
©
©
&
Avstrijski nogometaši so za našo ekipo skorajda nepremagljiv nasprotnik. Že mnogokrat smo bili na papirju visoki favoriti, pa tekme vendar nismo znali odločiti v svojo korist. Izrazito tako je bilo pred dvema letoma na Dunaju (izgubili smo 1:2), lani v Zagrebu (bilo je 1:1) in tudi letos v Beogradu. Čeprav sicer Jugoslavija v tej sezoni na nogometnem poprišču ni pokazala kdo ve kaj, je bilo vendar splošno mnenje, da bo prednost domačega igrišča tokrat zadoščala za zmago proti Avstrijcem, ki sc tudi zelo zelo daleč od svoje nekdanje moči in slave . ..
Neodločen izid pa je (vsaj polovično) razočaranje in toliko bolj neugoden zaradi tega. ker nas v najbližji bodočnosti čakajo odločilne kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo.
JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA 3:3 (2:2)
Beograd. 15. sept.
Na stadonu JLA se je zbralo danes več kot 55.000 gledalcev. Ko ie na stadion prišla državna poljska delegacija na čelu s prvim sekretarjem PZDP VVla-d:sJawom Gomulko in predsednikom republike Juzefom Cy-rankietviczem, so vsi gledalci vstali in z dolgim in navdušenim aplavzom pozdravili draga goste.
Ekipi sta nastopili takole:
Jugoslavija: Stojanovič. Belin, Crnkovič. Krstič, Zebec, Boškov. Rajkov. Milutinovič, Vukelič, lilajič, Pašič.
Avstrija:	Schmied, Koslicek,
Svoboda. Hsnnappi. Happeil, Koller, H a Pa. D:enst, Blizek, Komer, Haummer.
Sodil je Italijan Orlandind, mejna sodnika pa sita bila Ne-deljkovsiki in Erlich.
Igrišče je bito mehko zaradi dežja, ki je- padel sinoči. Sicer pa se je -skozi oblake prebijalo sonce.
SLAB ZAČETEK PA VENDAR...
Prve minute so pripadale Avstrijcem. ki so nenehno oblegali naša vrata. Krstič in Stojanovič sta rlvakrat posredovala v nevarnih položajih. Tudi v 13. min. so imeli Avstrijci veliko priložnost, ko je Halla centriral. Haummer pa je z glavo poslal žcgo tik mimo prečke.
V debi avstrijske premoči pa je Jugoslavija nepričakovano prevzela vodstvo, v is. min. je Milutinovič streljal kot z rlesne strani. Rajkov je žogo pričakal na »limet rovfc!« ter jo z glavo v paraboli poslal v zgornji desni kot. Schmied je pri posredovanju zdrsnil in žoga se je tako znašla v mreži — 1:0.
Avstrijci pa so še naprej imeli pobude, čeprav so naši igralci v nevarndi protinapadih ogrožali avstrijska vrata. Mujičev strahoviti stre! te v 22. minuti le s težavo obranil Schmied, G minut kasneje pa je le bil znova premagan. Pašič je z leve strani streljal pred gol. Koller pa je bil z glavo hitrejši od Milutinoviča
MADŽARSKA : BOLGARIJA 2:1 (2:1)
Sofija, 15. sept. Nogometna reprezentanca Madžarske je danes v Sofij; pred 50.000 gledalci premagala* v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Bolgarijo z rezultatom 2:1 (2:0). Oba zadetka za Madžarsko je zabil Hidegkuti, m sicer v 2. in 34. minuti. Igra je bila do odmora v glavnem enakovredna. v drugel polčasu pa so se morali gostje precej truditi, da so ohranili prednost do konca. Junak tc tekme je bil madžarski vratar Gresics.
in si priboril žogo. Namesto v polje — pa je le-ta odletela v lastna vrata — 2:0.
Ta gol je dal našim igralcem krila. Jugoslovani so valili napad za napadom in z malo več pazljivosti bi v teh minutah Jugoslavija laliko povečala svoi naskok.
V 36. min. pa je prišlo do preobrata. Zebec je v kazenskem prostoru zrušil Buzeka in Happel je dosojeno enajstmetrovko pretvoril v prvi gol za goste — 2:1.
V zadnji minuti prvega polčasa pa so Avstrijci celo izenačili. Kosi'c ek ie od daleč poslal žogo pred vrata, kjer ji je Dienst z glavo spremenil smer. Golu sta botrovala tudi Stojanovič in Zebec, ki sploh nista posredovala.
Z 2:2 sta moštvi odšli v slačil-
Muji-č so zastreljali tudi najugodnejše p riiložmosti.
Po 15 minutah je bilo sape naših igralcev konec. Se več. Avstrijci so nenadoma celo zabili vodilni gol. Spet Zebec ni dovolj paziil na Diensta, ki si j© priboril žogo in s kaikih 10 metnov preva.ril Stojanoviča — 2:3.
Gledalci so po tem golu začeli z žvižganjem kazati svoje raz očarano e. Naši igrale; pa so se spet nekoliko prebudili in naposled vendar izenačili. V 70. min. je Rajkov odlično centriiral z desne strani, Milutinovič pa je z glavo ukanil avstrijskega vratarja. Akcija je bila tako hitra, da Schmied sploh nd trenil, 3:3.
Do konca tekme ie bila Jugoslavija v premoči, kar pa naši •igralci niso znali izkoristiti. Zelo dober je bil tudi avstrijski vratar, ki je obranil mnoge nevarne žioge.
Jugoslovanska reprezentanca je v tej igri zapravila najlepšo priložnost za pomembno zmage nad izbranimi avstrijskimi nogometaši, ki so doslej vselej dobro shajali doma ali pri nas. Naše moštvo je goste povsem nadigralo, m trenutke pa se sploh niso mogli upirati našim napadalcem.
Jugoslovanska reprezentanca je igrala dokaj slabo: Več raznovrstnih slabosti je preprečilo učinkovito zmago. Obramba je bila nezanesljiva, dvakrat tudi Zebec. ki je dopustil Dienstu, da je dosegel zadetka. Z druge strani je uspeh zapravil neučinkovit napad, v katerem ni bilo v odločilnih trenutkih dobrega ln iznajdljivega strelca. Igralec, ki je še posebej razoča"ral. je bil novinec v državnem moštvu — Vukelič. Nikakor se namreč ni znašel v novi sredi, pa čeprav so mu njegovi soigralci večkrat namestili zelo uporabne žoge. Rajkov in Pašič sta igrala kot to morata dobri krili, prav enako pa velja še za zvezi Milutinoviča in Mujiča. Boškov in Krstič sta bila najboljša igralca. Branilca sta pokazala povprečno igro. Crnkovič je bil slabši, ker ni »držal« krila. Stojanovič bi zaslužil dobro oceno, če ne hi bil kriv za drugi gol.
V zadnjih komentarjih pred IV. kolom košarkarskega prvenstva Jugoslavije se pravzaprav nismo nič zmotili. Zapisali smo favorite, ki so tudi res pospravili celoten izkupiček in tako potrdili našo napoved, da se položaj udeležencev tudi po sobotnem zavrtljaju ne bo bistveno spremenil. Z drugimi besedami povedano, OIympia je vsaj do prihodnje sobote obdržala vodstvo, tik za petami i>a ji je največji tekmec — sam državni prvak Proleter, ki se vrača s Tuzle z dvema točkama v žepu. Beograjski derby med BSK in Partizanom se je spet končal slabo za slednjega, ki tako še vedno nevarno niha v spodnjem delu lestvice, medtem ko se je zmagoviti BSK znatno približal vodilni trojici, zlasti pa Ljubljani, s katero ima zdaj enako število točk.
LESTVICA
01ympia
Proleter
Ljubljana
BSK
Jugomontaža
C. zvezda
Zeljezničar
Partizan
Sloboda
Lokomotiva
LJUBLJANSKO - PRIMORSKA LIGA
13	10	0	3	1007:810	20
13	9	1	3	1040:919	19
13	8	1	4	903:S25	17
13	8	1	4	850:799	17
13	8	0	5	884:910	16
13	7	0	6	823:801	14
13	4	0	9	763:851	8
13	3	1	9	831:891	7
13	3	1	9	787:937	7
13	2	1	10	773:909	5
Kakor smo na kratko že zabeležili v včerajšnji številki je Ljubljana spet ostala praznih rok, in sicer to pot v Zagrebu proti Jugomontaži. V kratkem razgovoru s funkcionarji iz šiške smo zvedeli, da se je vodstvo pritožilo, ker tekma ni potekala v normalnem okolju. Osvetlitev igrišča je bila slaba, določeni sodnik ni prispel, pa tudi delegat, tekme ni nastopil svoje dolžnosti ob napo-
Krim vadi
vedanem času. Razen tega so zagrebški igralci dosegli zmagoviti koš v zadnjem delčku sekunde, in sicer iz out linije. Eden izmed sodnikov je to potrdil, drugi pa je pokazal, da je bil koš pravilno dosežen. Skratka, pri Ljubljani pravijo, da imajo vse polno dokazov o nepravilnostih, ki naj bi preprečile registracijo izida te tekme.
01ympia : Lokomotiva 54:15 (32:6)
SIJAJNA ZMAGA MLADIH »PLAVIH«
Jugoslavija : Avstrija (ml)
5:1 (3:1)
Izjave po tekmi
Zvezni Kapetan luuauic:	\	u-
kelič =e m naj.boije znašel. Do 45. minute ga kljub vsemu nismo zamenjali. Reprezentanca ni igrala dobro, igra pa ni bila slaba, iekma je bila nekakšna generalka za kvalifikacijsko tekmo z reprezentanco Romunije. Rezultat je realen, pa čeprav smo imeli mnogo več od igre. Ce bi bili zmagali, b« se z večjo vnemo lotili priprav za srečanje z Romuqi.
Trener Miloševič: Igra je pokazala nekoliko več vigranosti in drugih dobrin, toda še vse premalo za resen sipopad z Romuni. L p tun, da bom v dveh tednih odpravil še zadnje slabosti in dosegel predvsem večjo vigra-nost celotnega moštva.
Kapetan Boškov: Lahko bi zmagali. Vsi igralci smo to želeli; zapravili smo ugodno priložnost, da premagamo Avstrijce. Gledalci nam niso pomagali med igro.
Krstič: Avstrijci so se iz zadnjih treh tekem vedno srečno izvlekli, mi pa nimamo sreče z njimi.
Milutinovič: Rezultat je realen. Gostje so imeli bolj vigrano moštvo.
Zebec:	Avstrijsko moštvo je
igralo taktično boljše kot mi. Vseh 90 minut so vedeli, kaj hočejo. Tekma je bila dobra. Gledalci ne znajo bodriti naše reprezentance.
Avstrijski zvezni kapetan Ar-gauer:	Neposredno smo prejeli
prva dva gola. Imeli smo še več priložnosti za zadetek.
Happel: Rezultat je realen, pa čeprav smo prva dva gola dobili povsem slučajno. Jugoslovani so imeli več od igre.
Beograd, 15. sept. Mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije je v Beogradu v predtekmi v srečanju A ekip premagala ustrezno moštvo Avstrije z rezultatom 5:1 (3:1). Gole za domače moštvo ko zabili v 2. minuti Bego. ter v 20., 36., 52. in 57. min. Kovačevič.
Jugoslavija: Radunovič, Jusufi, Vasic, Mitič, Jovanovič, Vasovič, Z. Ce-binac (Zabljak), Kovačevič, S. Cebi-nac, Bego, Kiš.
Avstrija: Schmidt, J»ros, Linosi, Mad, Bluck, Skotschik, Hartmaver, Wolny. Skerlan, Flegel in Schleuck.
Jugoslovanska enajstorica je v tej tekmi zaigrala zelo dobro. Vsi gledalci na stadionu JLA so bili navdušeni nad izrednimi potezami domačega moštva. Posebno odlično je za-
igrala napadalna vrsta. Vsi zadetki
. ... r .	‘	*
in iznajdljivosti pred vrati. Vsi na-
šo bili plod zares lepih kombinacij
padalci so igrali odlično. Večkrat so zadeli v prečko, tako da bi lahko dosegli še več zadetkov.
Tekmo je sodil Harangozo (Madžarska).
Ze v začetku lahko rečemo, da je imela Lokomotiva tokrat srečen dan, ko je naletela na skrajno slabo vreme, zaradi česar ji je bilo bržčas prihranjeno podobno gorje, kakršno je doletelo prejšnjo soboto Slobodo. Zaradi hudega naliva ie bilo namreq igrišče pod vodo, tako da se z žogo po tleh ni dalo igrati niti ni bilo možno uprizarjati napadalne akcije z meti iz neposredne bližine.
Celjski dogodki
V prvenstven; nogometni tetant celjske lige je Olimp premagal Bratstvo (Rogatec) s 5:2, Celje na je z Usnjarjem (Šoštanj) igralo neodločeno 3:3.
*
Na stadionu Kladivarja je bik včeraj okrajno atletsko prvenstvo telesno vzgojnih društev »Partizan«. Tekmovalo je nad 100 atle tov in atletinj v vseh kategorijah. BOLJŠI REZULTATI: člani 100 m Kovač (Žalec) 11.5: VIŠINA Lešek (Gaberje) in Kovač 170; DALJINA Lešek 683;	1000 m Satler (2alec)
2:44,4.
Zato so se domači igralci odločili za streljanje od daleč, kar jim je tudi uspevalo. Seveda' tak način igre ni obetal kaj dosti košev. Igralci Lokomotive pa kajpak tudi niso prišli do besede in je edino moštvo, ki je v letošnjem prvenstvu doseglo najmanj zadetkov. Največ košev za domače je dal Dermastia (23).
OSTALI IZIDI:
c. zvezda — Zel jezni car
40:33 (23:2S)
BSK — PARTIZAN 74:55 (37:28) PROLETER — SLOBODA 68:59 (29:34)
V ljubljansko - primorski nogometni ligi so to nedeljo pospravili pod streho že tretje prvenstveno kolo. Posamezna moštva so tudi tokrat igrala s spremenljivo srečo.
Na čelo prvenstvene lestvice se je spet postavil ljubljanski Krim. ki je to nedeljo tesno premagal v Izoli domačo eno.jstorico z rezultatom 2:1. Kranjski Triglav, ki je bil doslej na vrhu kolone, je zaradi poraza na Jesenicah zdrknil na peto mesto. Ostali izidi so prav tako precej pomešali med seboj vseh deset moštev. Izidi III. kola:
ILIRIJA - RUDAR 0:3 GRAFICAR - TRZlC 0:0 IZOLA - KRIM 1:2 NOVA GORICA - SLOVAN 3:1 JESENICE - TRIGLAV 2:0
Krim Jesenice Nova Gorica Rudar Triglav Grafičar Tržič Slovan Izola Ilirija
Lestvica 3 3
TUDI CONSKI LIGASl SO SLI V BORBO ZA PRVE TOČKE
Branik in
prvi
Odred
oviri
Naposled smo le dočakali start tudi v naši I. conski ligi, kamor se je pridružil še tretji slovenski zastopnik Branik iz Maribora. Ko že omenjamo naše obdravske nogometaše, jim je treba dati pač vse priznanje, saj so — »žal« v borbi z Ljubljano — krepko in učinkovito posegali v ta uvodni ples. Vse kaže, da so Mariborčani v zelo dobri formi, vsekakor boljši kakor ljubljanska kluba. Rezultati ostalih tekem pa kažejo, da so moči udeležencev bolj ali manj izenačene. Edina izjema je morda Lokomotiva, ki svoje bogate izkušnje, zlasti pa rutino v I. ligi, že zdaj uveljavlja. Zagrebčani so edini gostje, ki so osvojili obe točki brez prigovora.
V naslednjem nekaj podrobnosti s tekem:
JALOV NAPAD
Prvih 15 minut drugega polčasa je bilo domače moštvo v popoln; premoči. Avstrijci so s« samo branili in se imajo zahvaliti samo neodločnost; naših napadalcev, da v tem času niso
ODRED
JADRAN
Ljubljana, 15. sept. Domača enaj-storica je veljala nedvomno za favorita, kajti v goste je prišla ekipa Jadrana, ki jo poznamo že z minulega prvenstva in ki ni pokazala kdo ve kakšne kvalitete. Po drugi strani pa se je Odred v zadnji prijateljski tekmi s Kladivarjem pokazal v zares lepi luči, zlasti kar zadeva plodnost napadalcev. Zategadelj smo po vsej pravici pričakovali, da bo tudi_ to pot, ko je šlo za točke, izkoristil prednosti, obenem pa dodobra ure-
2
O
MLADINSKO ATLETSKO TEKMOVANJE V MARIBORU
Slovenija in Srbija prvi
Drugi dan mladinskega atletskega tekmovanja za »pokal republike« je prinesel slovenskem tekmovalcem tradicionalno zmago v moški konkurenci, medtem ko je ženska vrsta iz Srbije zasedla najboljše mesto pred Slovenijo.
REZULTATI MLADINCI — EKIPNO: Slovenija 337, Srbija 33G.5. Hrvatska 225.5, BiH 392.5. Crna gora 173.5, Makedonija 26 točk; POSAMEZNIKI: koplje: Kač (Sl) 57.55: 3000 metrov: Narata (SI) 3:15.4: višina: Novakov (Sr) 175; troskok: Pop-
mijatov (Sr) 13.08; Pucelj- (Sl) žavni rekord).
dobili golov«. Rajkov, nato Mi- jjaVil udarno moč napadalcev. Toda, lutinovič, Vuike-lic in	žal. računi in pričakovanja so šli
tudi po vodi, kajti na videz lepa zmaga vsekakor ne more biti Ljubljančanom v ponos in vzpodbudo.
Odred je nastopil v tejle postavi: Jazbinšek, Medved, Udovč, Zumbar, Berginc, Limo, Žižek, Hočevar, Frič, Cnban, Halilagič.
V domačih vrstah torej, kakor vidimo, ni nastopil krilec Klančičar, ki ga trener in tehnično vodstvo nista upoštevala zaradi nediscipline pri treningu. Popolnoma pravilno! No, ne glede na to so domači igralci že v začetku vzbujali videz, da bodo odpravili nasprotnika z dosti več r-az-like, kakor se jim je to posrečilo. Prvo znamenje za takšen razplet dogodkov j« dal Zumbar, ki je že v 1. min., ko se je usnje komaj odkotalilo z bele točke, _ presenetil vratarja gostov, ki se menda sploh ni nadejal strela. Odred je imel igro
popolnoma v svojih rokah in naslednji gol je takorekoč visel v zraku, saj so napadalci nekajkrat poslali lepo _ izvedene strele proti vratom. Gostje pravzaprav sploh niso prišli do besede, razen morda v dveh prodorih, ko se jim je posrečilo zaposliti ^ vratarja Jazbinška, vse ostalo
£a je opravila Odredova obramba, e-ta je venomer pošiljala uporabne žoze svojim tovarišem v prvih vrstah, toda vsa ta izdatna pomoč ni prav nič koristila, kajti napadalci 90 se vse preveč motali v kazenskem prostora,
dve tri idealne priložnosti za zadetek pa so tako (nič novega!) zapravili.
Izkušnje v prvem polčasu niso izučile Ljubljančanov, ki so se vse bolj izgubljali v odločilnih akcijah, ko je bilo treba nekaj pametnega ukreniti. Do kazenske črte je vse kolikor toliko gladko potekalo, od tam dalje pa ni več šlo. Namesto, da bi si rajši prizadevali, so se za spodrsljaje prepirali in očitali drug drugemu nesposobnost. Slovenski pregovor pa pravi: lonec se loncu smeji . . .
Razplet dogodkov na igrišču je vzbujal gledalcu občutek, _ da so se gostje pravzaprav zadovoljili s častnim porazom, kajti njihovi napadalci za dobro obrambo Ljubljančanov niso pomenili skoraj nobene nevarnosti. In prav tedaj, ko smo že zabeležili končni rezultat z enim golom, je Cuban naposled le izkoristil priložnost in zadel v črno.
Če bi Odred vsaj deloma izkoristil odločno tehnično in terensko premoč — seveda po zaslugi branilcev in krilske vrste — bi moral biti končni izid vsekakor dosti ugodnejši. Eno velja pribiti, da dolžnost obrambe ni dajati gole, temveč braniti prostor pred svojimi vrati, obenem pa vsaj v začetni^ fazi pripravljati zaključne akcije, ki pa jih morajo izvesti seveda napadalci, predvsem s pogostim streljanjem.	i
' Pred približno 1500 gledalci je dobro sodil Jančič iz Maribora.
a
s
BRANIK : FUZINAR 3
DERBY NA RAVMAH
13.05:	švedska	štafeta;	Slovenija
2:03.2 (nov slovenski in izenačen jugoslovanski mladinski rekord); kladivo: Ledinek (Sl) 58.34 ; 400 m: Kenig 57.6, Šketa (oba Sl) 58.3: 200 m: Gros (Sr) 23.6; 1500 m zapreke:	Barbunov (Sr) 4:44.0; 800
metrov: Ingolič (Sl) 1:55.0.
MLADINKE — EKIPNO: Srbija 106.5. Slovenija 86, Hrvatska 68.5. BiH 47 točk. POSAMEZNICE — SOI* m- Tot (Sr) 1:44.2:	daljina:
Škerjanec (Sl) 503; 10» m: Rajn-holc (Sr) 12.8. Puc (Sl) 12.9; krogla: Jusetič (BiH) 13.52; 4x100 m: Slovenija 50.8 (nov mladinski dr-
BRANIK .	.
LJUBLJANA
5
1
Ravne, 15. sept. V prvenstveni tekmi zvezne odbojkarske lige je danes mariborski Branik brez nekaterih najboljših igralcev (Sker-binjek, Mikluš. Filipančič) tesno premagala domačega Fužinarja z rezultatom 3:2 (15:3, 15:7, 12:15, 9:15. 15:10). Tekmo je sodil Vitek iz Maribora.
Igra je bila v prvih dveh nizih
zlasti še do odmora. Napadalci Plaz nik, Neuberg ter Cučko so bili večkrat sami pred vratarjem Zupančičem, vendar niso pogodili mreže. Edini zadetek v prvem polčasu je zabil najdrznejši strelec v dravskem moštvu Elzner s precejšnje razdalje.
Igra ie bila ves čas fair z obeh strani. Ljubljana kljub visokemu porazu ni zapustila slabega vtisa, predvsem zaradi hitre in enostavne igre. V moštvu Branika sta se najbolj izkazala Gabrijan in Elzner, Čekov pa je navdušil samo v zadnjih minutah v sicer izenačenem napadu. Med gosti so pokazali najlepšo igro Plaznik, Hacler, Kompoš in Sočan, vratar Zupančič pa je bil precej nezanesljiv, zlasti v drugem polčasu.
Maribor, 15. sept. Približno 3000 radovednih Mariborčanov je danes pohitelo na premiero v I. conski ligi v Ljudskem vrtu. Po dobrem letu dni je domača enajstorica (prvič igrala z močnejšo ekipo za prvenstvene točke. Branik v tem prvem nastopu ni razočaral številnih privržencev, pa čeprav je preveč igral po sredini igrišča in pred vrati zapravil vrsto ugodnih priložnosti za zadetek.
Ljubljana: Zupančič, Čretnik, Pirc, Gruden, Sočan, Zivojevič, Hacler, Blaznik, Kompoš, Dolenc, Perharič.
Branik: Filipančič, Donko, Slana, Cučko, Gabrijan, Elzner, Neuberg, Hanzl, Plaznik, Dugandžija, Čekov.
Gole so zabili: v 8. min. Elzner, v 5S. in 69. min. Plaznik, v 82. Gruden (li-metrovka), v 82. Čekov in v 85. min. Neuberg. Tekmo je sodil Damjani iz Zagreba dobro, premalo pa je upošteval prednost.
Domače moštvo je bilo ves čas v premoči. Ljubljana je le tu in tam
s hitrimi prodori ogrožala domača
vimi vrati zapravil vrsto pri
protniko-
iložnosti,
OSTALI IZIDI: EEEKTROSTROJ — ŠIBENIK 1:1 (0:1)
METALAC — TRESNJEVKA 1:0 (1:0)
SEGESTA — LOKOMOTIVA 0:2 (0:2)
ORIJENT — ULJANIK 4:1 (1:0)
TEK STILA C — RIJEKA 3:0 (1:0)
precej raztrgana in nezanimiva; igralce je bržkone motil hud mraz (na Uršlji gori in Peci je zapadel prvi sneg). V preostalih treh nizih so domačini nuchli več odpora mladim gostom, opazili pa smo, da je v moštvu manjkal graditelj — Antekolovič.
Zmaga pomlajenega moštva Branika je popolnoma zaslužena, zlasti še zaradi odlične igre Jurkoviča, Požarja in Snuderla. Med domačini so se najbolj odlikovali Geršak, Pipan in Plešej. E. W.
Tretjo septembrsko nedeljo so nadaljevale z zveznim prvenstvom tudi odbojkarice. Mariborski Branik je po tekmi z Lokomotivo v Zagrebu (0:3) igral še z domačo Mladostjo. Zmagale so Zagrebčanke 3:0 (15:10. 15:5, 16:4).
❖
V Novem mestu sta bili dve odbojkarski tekmi republiške lige. Moška ekipa domačega Partizana je po lepi igri porazila ljubljanskega Poštarja (3:0 (8, 6. 10), igralke Partizana pa so z istim rezultatom odpravile borbene igralke Kamnika (11, 10, 14). Novomeščan-ke tako še naprej nepremagljive vodijo, moški pa so drugi za Ljubljano.
PODROČNA LIGA
Kladivar : Slo&cda 4:0 (1:0)
Celje. 15. sept. V 1. kolu varaždinsko - mariborske - celje nogometne lige je domači Kladivar dosegel pomembno in zasluženo zmago nad gosti iz Varaždina. Celjani so bili ves čas boljši tekmec. Gole so zabili Godunc in Roj nik po enega ter Kvartič dva.
BORIS LAVRENJEV
(bnainšfiridesefi
Drugi so molče stali in v povešenih očeh so jim trepetale komaj zadržane solze.
Jevsjukov se je obrnil in se spomnil na ujetega oficirja.
Zagledal ga je med dvema rdeče-armejcema. Oficir je stal mirno, oprt na desno nogo v visokem švedskem klebučevinastem škornju. Kadil je in s posmehom opazoval komisarja.
»Kdo si?« je vprašal' Jevsjukov.
»Gardni poročnik Govoruha - Otrok. In kdo si ti?« je vrnil vprašanje oficir in kadil dalje.
Dvignil je glavo.
In ko je pogledal rdečearmejcem v obraze, je Jevsjukov z ostalimi vred opazil, da ima poročnik srnje oči, tako
sinje, kaikor da plavata v beli peni dve kroglici najbolj čudovitega ultrama-rina.
in
Gardni poročnik Govoruha - Otrok bi moral postati enainštirideseti na Marjutkinem spisku.
Toda, — pa naj je bilo zaradi mraza ali zaradi vznemirjenja — Marjutka je zgrešila.
In poročniik je ostal na tem svetu kot odvečna številka na spisku duš.
Po nalogu Jevsjuikova so poročnika preiskali in v njegovem plašču na hrbtu našli skriven žep.
Ko je rdečearmejčeva roka otipala
ta žep, se je poročniik vzpel kot divji stepni konj. Toda trdno so ga držali in le drhtenje ustnic im bledica sta izdajali vznemirjenost in neprisebnost.
Najdeni platneni svitek je Jevsjukov skrbno razgrnil na svojem nahrbtniku in s srepimi očmi prečita! dokument. Zmajal je z glave in se zamislil.
V dokumentu je bilo zapisano, da je gardni poročnik Govoruha - Otrok, Vadim Nikolajevič, opolnomočenec vrhovnega upravitelja Rusije admirala Kol-čaka pri Zakaspijski vladi generala Denikina.
Kot je bilo zapisano v pismu, mora poročnik tajna sporočila ustno sporočiti generalu Draceniku.	/
Jevsjukov je zganil dokument in ga skrbno vtaknil pod pazduho. Vprašal je poročnika:
»Kakšna pa so ta vaša tajna sporočila, gospod oficir? Povedali nam jih boste brez prikrivanja, ker ste ujetnik rdečearmejiSkih borcev, jaz pa sem poveljujoči komisar Arsentij Jevsjukov.«
Poročnikove okrogle ultramarimistke oči so se zapičile v Jetvsjukova.
Nasmehnil se je in udaril s petama.
»Monsieur Jevsjukov? ... Zelo me veseli, da sva se spoznala! Na žalost pa me moja vlada ni pooblastila za diplomatske razgovore s tako znamenito osebnostjo.«
Pege na Jevsjukovem obrazu so po-bledele še bolj kot koža. Poročnik se mu posmehuje pred vsem odredom!
Komisar je potegnil samokres.
»Ti gad beli! Ne norčuj se! Odgovarjaj, ali pa boš požrl kroglo!«
, Poročnik je skomignil z rameni.
»Prava neroda si, čeprav si komisar! Ce me ubiješ, ne boš nikoli nič izvedel!«
Komisar je spustil samokres in začel psovati.
»Te bom že nagnal, da boš plesal po žerjavici, pasji sin! Še zapel mi boš!« je zagodrnjal.
Poročnik se je še vedtno posmehoval s kotički ust.
Jevsjukov je pljunil in odšel.
»No, kako, tovariš komisar? Ga bomo poslali v nebesa?« je vprašal neki rdečearmejec.
Komisar se je z nohtom popraskal po oguljenem nosu.
»Ne .. . ne bi bilo dobro. To je velika živina. Na vsak način ga moramo pripeljati v Kazaiinsk. Tam bodo v štabu vse izvlekli iz njega.«
»Zakaj, hudiča, bi ga vlačili s seboj? Bomo sploh prišli tja?«
Jevsjukov se je izprsil in zavpil:
»Kaj se pa vtikaš v to? Jaz odločam — jaz bom odgovarjal! Molči!«
Ko se je obrnil, je opazil Marjutko.
»Ej, Marjutka! Priporočam ti njih blagorodje. Ne spusti ga izpred oči. Če jo pobriše, bom sedem kož odrl s tebe!«
Brez besede je Marjutka obesila puško na ramo. Stopila je k ujetniku.
»Hajdi, pridi sem! Jaz bom pazila nate. Samo ne misli, da mi jo boš lahko pobrisal, ker sem ženska! Na tri sto korakov te na begu poderem. Prvič sem zgrešila — drugič pa ne upaj, ribja kuga.«
Poročnik je poškilil, prasnil v smeh ki se vljudno priklonil.
»V čast mi je, da sem plen pTelepe Amazonke.«