FofttnJs* piatons f (fotovlnL Leto XIX., št. 2 Ljubljana, torek 4. januarja 19)8 Cena t Din UpravuiStvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnt oddelek: LJubljana Selen-burgova ul. 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2465. Podružnica Celje: Kocenova uL ftt. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Dvoje poročil iz Kine Dvoje poročil preteklega tedna bolj točno karakterizira stanje problemov, ki so se razpletli okrog Kine, nego vse drugo. Prvo poročilo je nekoliko fantastično. saj pripoveduje o stotisočih delavcev, ki v naglici gradijo cesto, veliko, naravnost orjaško cesto iz Kitajske skozi osrednje pustinje do ruske meje. Po tej cesti naj že v nekaj tednih kitajski vojaški odpor dobi novih sredstev za nadaljevanje borbe. Drugi kompleks poročil se tiče južne Kine in pripoveduje o silnih japonskih pripravah za napad na Kanton; vsak čas se mora sprožiti ta velika afeziva, ki naj markira drugo poglavje iz sedanje vojne. Dasi je prva vest povsem drugačne prirode nego druga in dasi je prva nedvomno bliže željam nego resnici, a druga vsekakor povsem realna, še preveč; realna, je vendar med njima izredno interesantna notranja zveza, hkrati taka, da nazorno kaže vso resnost sedanjega stadija kitajsko-japonskega konflikta. Uspehi, ki so jih dosegli dosedaj Japonci na Kitajskem, so ogromni. Severne kitajske province so v njihovi posesti. med njimi tudi take, ki razpolagajo z obilnimi surovinami. V njihovih rokah je največja kitajska luka. ki gre skoznjo ogromna večina uvoza in izvoza, veliki šanghaj, dalje pa tudi že Nanking. prestolnica moderne Kine. Japonci morejo nadzorovati ves promet po Jangcekiangu, največji plovni reki države, in imajo s tem v oblasti glavno žilo gospodarskega življenja. Z ofenzivo zoper Kanton prehaja vojna v novo fazo. Pri tem moramo imeti pred vsem pred očmi dejstvo, da pomeni Kanton drugo veliko luko moderne Kitajske Kar je Šanghaj z ustjem Jangcekianga za srednjo Kino, to je Kanton, ki je postavljen na ustje reke Sikiang, za južno državo. S tem, da začenjajo naskok na Kanton, uvajajo Japonci akcijo, da z zasedbo te velike luke izpodrežejo dovoz, ki bi mogel Kitajcem vendarle še od zunaj dobavljati vojne potrebščine. Z zavzetjem Kantona bo Kina odrezana od zunanjega sveta in po morski poti ne bo mogla dobivati vpoštevanja vredne množine za vojno potrebnih sredstev. Nemara ni slučaj, da se začenjajo operacije pri Kantonu ob prehodu v zimo ki je na kitajskem severu še zelo huda, a na jusu že prav mila. Položaj postaja tedaj za kitajsko obrambo z vsako stopnjo japonskih zmag težavnejši. Uvoz od zunaj pa je za državo, tako zelo zaostalo v civilizaciji, to se pravi tudi v vojni tehniki in tehniški opremi, neizogibno potreben. In iz tega preudarka je najbrž nastala ona orjaška novica o novi cesti, ki se namerava tako rekoč čez noč zgraditi na razdaljo nekaj tisoč kilometrov. Ta cesta naj bi nadomestila izgubo Kantona, s katero pač že sedaj računajo Bilo bi škoda truda, baviti se podrobno s tem računom, zakaj treba se je samo spomniti, kako so se v carski dobi bojevali Rusi, ko so imeli v vojni z Japonci na razpolago samo sibirsko železnico. Cesta na take ogromne razdalje kot nadomestilo bi imela le relativen pomen, toda cesta, ki — bi bila vsaj že zgrajena. Vesti o velikem projektu nam tedaj le na nazoren način opisujejo, kako obupna je situacija za Kitajce in kako prehaja naglo v neizbežno odvisnost od japonskih osvajalcev. Tudi je značilno, da se možnost pomoči ne pričakuje toliko od demokratičnih sil, kakor od Sovjetske Rusije. Tega seveda ne smemo vzeti dobesedno, zakaj danes je precej jasno, da ne bo pomoči niti od ene niti od druge strani. V tem pogledu so bili interesantni članki, ki so se pojavljali v raznih zunanje političnih revijah. V njih se je v raznih oblikah mogia čitati presoja, da si prav za prav japonski in ruski interesi na Kitajskem ne nasprotujejo, kajti v kontinentalno notranjost že iz klirnatičnih razlogov Japonska ne more siliti, a Rusija ima interes le na celinskih delih Kine. Ali z drugimi besedami, da bo še nastopil čas, ko si bosta obe državi mogli razdeliti interesne sfere, ne da bi se pri tem njiju zahteve križale. Kakor je res, da tako razpravljanje ni brez realne osnove, je vendar danes razvoj stvari daleč do tega, da bi kakršenkoli angažman v smislu teh idei prihajal konkretno v poštev. Toda pri tem je vendarle res. da so dosedanje japonske osvojitve prizadele ruske interese mnogo manj kakor interese drugih velikih sil. zlasti Anglije in Amerike. Kdor je količkaj pazljivo spremljal razvoj kitajskih dogodkov, ne morebiti drugače ko prepričan, da delajo Japonci po skrbno sestavljenem načrtu, pa da je končni cilj njihovega imperijalizma ne le dosega političnega vpliva nad kitajsko upravo, marveč popolno izri-nienie zunanjega gospodarskega vpliva. Ni cretirano kar so naoisali v novoletni ore°lpdib razni veliki evrnoski li-c"i- bni-b^ rr- F"itaisk°m cp tičp danes veleli ;n n';hnv'h veliki gospodarskih orivilegiipv njihove ugodne trgovinske cozicije. Res da je sedaj še videti, kakor Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65._ Rokopisi se ne vračajo. PREOKRET V AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI Rooseveltova poslanica kongresu — Zedinjene države pripravljene sodelovati v borbi proti mednarodnim konfliktom Washlngton, 3. jan. g. Od svojega poslednjega govora v Chicagu je Roose-velt polagoma do dobra pripravil teren za novo ameriško zunanjo politiko, katere osnova naj bi ne bila več absolutna nevtralnost v smislu znanega nevtralnostnega zakona in Monroejeve doktrine, nego prav nasprotno, sodelovanje Zedinjenih držav pri prizadevanjih svetovnih demokratskih sil za ohranitev miru, v katerem je edino mogoč gospodarski napredek in blagostanje sveta in s tem tud! Zedinjenih držav, ki se morajo še vedno boriti z gospodarsko krizo. Prav te dni je centralni ameriški statistični urad objavil podatke, po katerih je v Ameriki okrog 10 miliionov ljudi nezaposlenih, pa tudi zunaniepolitični dogodki. kakor n pr incident na Jangceiu. kjer so japonska letala potopila ameriško topničarko »Panav«, so močno vplivali na ameriško javnost, da je sledila predsedniku Rooseveltu v tej novi zunanji politični sm^ri Popoldne je bilo otvorjeno novo zaseda- nje zveznega kongresa ln to priliko je predsednik Roosevelt porabil, da je na otvoritveni seji prečital poslanico, v kateri se bavi z notranjimi in zunanjimi političnimi vprašanji, in v kateri je posebej poudaril tudi potrebo, da se Zedinjene države v obrambo miru ln svojih interesov na novo oborože. Prav senzacionelne pa so bile njegove Izjave o pomenu demokracije za razvoj civilizacije in blagor človeštva. Ves tisk in vse radijske postaje so %že davi napovedovale to Rooseveltovo poslanico in ji pripisovale ogromen pomen. Seja zveznega kondresa, ki doslej ni vedno sledil Rooseveltovi politični smeri, se je zato pričela v splošni naoetosti. v kateri oa nikakor ni bilo spoznati znamenj, ki bi kazala, da se kongres ne bo solidariziral z že napovedanim in delno tudi že podrobneje označenim govorom predsednika Ze-dinienih držav. Glede raznih notranienolitičnih vprašani. ki jih je najprej obeležil v svoji poslanici. se je Roosevelt v glavnem skli- Poulični boji v Teruelu Doslej je padlo v bojih za Teruel na obeh straneh 40.000 vojakov Pariz, 3. jan. o. Po poročilih francoskih novinarjev na Francovi strani drže republikanske čete še vedno nekatere postojanke v spodnjem delu Teruela. V vseh mestnih okrajih se razvijajo ogorčene borbe na nož. Po ulicah, zlasti okrog strateško važnih točk, regljajo strojnice in se vrstijo eksplozije ročnih granat. Da bi se izognil večjim izgubam, je snoči general Varella skušal pri Concudu predreti republikansko fronto in pritisniti na središče republikanske vojske z coka. Republikanci so odbili dva nacionalistična napada v tej smeri in nacionalistom prizadeli velike izgube. V okolici Corogordo republikansko topništvo stalno zadružuje sovražne kolone, ki se skušajo približati tamkajšnjim republikanskim postojankam, na katerih je le še malo vojaštva. Na levem krilu fronte se prav tako že 24 ur bore za vrh 1067. Republikancem je uspelo s protiletalskimi topovi sestreliti tamkaj dve nacionalistični letali. Po lizbonskih vesteh je zahtevala bitka za Teruel na obeh straneh ogromne izgube Po cenitvah nevtralnih opazovalcev je v dosedanjih borbah padlo na obeh straneh že okrog 40.000 ljudi. Izgube so znatno večje na republikanski strani, ker je nacionalistom uspelo poleg vsrga ujeti še 5.000 ljudi, med njimi tudi generala Ballo ter šefe generalnih štabov treh mednarodnih brigad. V Teruelu je včeraj sredi hudih bojev nastala strašna eksplozija v bencinskem skladišču, kjer je pričelo goreti okrog 100.000 hI bencina. Velika tobačna tovarna je popolnoma uničena. Republikansko vojno poročilo Barcelona, 3. jan. AA. Vojjo ministrstvo ie objavilo: Davi so naše četa z naskokom zavzele poslopje, kjer je sedež temelske civilne uprave, in takoj razobesile na njem republikansko zastavo. Dal nasprotnikov, ki eo se v poslopju upirali, smo ujeli, drugemu delu pa se ie posrečilo zateči se v hotel »Aragon«. kjer se skuča še nadalje upirati. V zasede- da je glavna žrtev kitajska samostojnost, toda kdor pogleda globlje in za nekoliko naprej v bodočnost, se mu bodo odprle druge perspektive. Sedaj ko so dospela poročila očividcev in fotografske slike o konfliktih z ladjami je povsem jasno, da so se spopadi dogodili namerno, in iz tega bi komaj mogli dvomiti, da se bodo tudi za naprej še ponavljati; okrog britanske kolonije Hongkonga bo kakor nalašč prilika zanje. V celem je torej položaj ta, da ni prav nič pričakovati, da bi se Sovjetska Rusija angažirala za očuvanje britanskih in ameriških interesov, ako ti dve državi sami ne smatrata, da bi bila nuja za njihovo lastno intervencijo. Japonski se je sedaj končno nudila prilika, da usmeri svojo ekspanzivno težnjo v smer na toplejši jug, kamor ji priroda najbolj kaže pot; s te perspektive se kaže osvojitev Mandžurije takorekoč samo kot potrebno preventivno sredstvo, kot bariera, ki naj Rusijo opozarja na pravo mesto, na vlogo oddaljenega opazovalca. Reči se mora. da se Japonci niso slabo učili pri svojih prvih učiteljih, največji dosedanji kolonialni sili sveta. Taka je torej situacija na Daljnem vzhodu, ko se težišče vojne za nadaljnje mesece prenaša na kitajski jug, h Kantonu. Nič ne moremo dvomiti o tem, da ne bo minilo mnogo tednov, pa se bodo japonski oficirji sprehajali po tem največjem južnokDaiiy Herald« je objavil vest iz Gibraltarja, da je včeraj prispelo v Puerto de Canta Maria pri Cadizu 4.000 novib prostovoljcev iz neke sredozemske države. Bili so takoj odposlani na fronto pri Teruelu. V Ceuti je pristalo 100 letal iz iste države, ki so bila prideljena letalskim silam v fvkroku. Angleški delavski poslanci na španskem London, 3. jan. AA. Na povabilo barcelonske vlade je davi odpotovalo iz Londona aa špamsko 12 laburističnih poslancev. Špansko letalo nad francosko mejo Hendaye, 3. jan. AA. Neko špansko tri-motorno letalo, ki je preletelo francosko mejo, se je moralo takoj vrniti, ker so ga francoske protiletalske baterije na meji začele obstreljevati Sestanek zastopnikov španskih akademij Salamanca, 3. jan. AA. Jutri se sestane v Sakmanci šest španskih akademij in sicer za lepe umetnosti, politične vede. zgodovino jezikoslovja, medicino m pravo. Predsedoval bo general Franco. Na sej-i nameravajo ustanoviti Španski institut, ki naj postane najvišji organ španske nacionalne kulture. Eden v Franciji London, 3. jan. w. Zunanji minister Eden je nocoj odpotoval na kratek dopust v južno Francijo, odkoder bo odšel naravnost v Ženevo, kjer se bo začelo 17. t. m. zasedanje sveta Društva narodov. Francoski proračun odobren Pariz, 3. jan. d. Za francoski parlament se je pričelo novo leto šele 1. januarja ob pol 5. zjutraj, ker sta se šele ob tem času poslanska zbornica in senat sporazumela o državnem proračunu za 1. 1938. V Silvestrov! noči so opolnoči v bourbonski in luksemburški palači usta rili ure, da so se na ta način izognili spreietju začasne proračunske dvanaistine. kar bi se moralo zgoditi če bi državni proračun ne bil sprejet do polnoči Proračun Izkazuje po končni odobritvi 34 milijonov frankov pre- i se ž k a. i Sanghaj, 3. jan o. Novo leto je prineslo Kitajcem v borbi proti japonskim vpadni-kom nekaj novih uspehov, ki jih smatrajo kitajski politični krogi za dobre napovedi ob pričetku leta Predvsem je kitajskim letalom sijajno uspel nenaden napad na Nanking Včeraj popoldne se je nad mestom pojavila eskadrila kitajskih letal tako nenadoma, da so Japonci lahko šele s precejšnjo zakasnitvijo reagirali na napad. Kitajska letala so bombardirala vsa večja poslopja, v katerih so se nastanili razni japonski štabi in druge vojaške oblasti. Nad Nančangom se je razvila prava letalska bitka, v kateri je sodelovalo 22 japonskih in eskadra kitajskih letal. Po hudi borbi so se morala japonska letala naglo umakniti. Eno izmed njih je bilo sestreljeno. Tudi na kopnem so Kitajci dosegli nekaj novih uspehov Okrog Hangčova, veliki luki jugozapadno od Šanghaja, so se razvile nove borbe in so Kitajci pritisnili na mesto z vso silo. tako da so se morali Japonci umakniti iz vseh stražnih postojank okrog niega Po nekaterih vesteh so se pričel borbe tudi že neposredno za mesto samo. v čegar predmestjih se pravkar razvijajo hudi spopadi na nož. Vse kaže, da hočelo Kitajci za vsako ceno znova osvoiiti to luko. Kitajci so mesto docela obkolili. Japonci so včeraj zavzeli važno železniško postajo Taiang in skoraj istočasno tudi 80 km oddaljeno cestno križišče Jen-čov Okrog tega mesta se je razvila huda bitka, ki še traja Druga japonska kolona skuša prodreti do Kvejte na južni meji Santunga. Zapadno japonska voicka še vedno prodira proti Cingtavu. kjer bi rada zajela vso tamkajšnjo kitajsko vojsko Kitajci se pred njo polagoma in v redu umikajo Pri tem uničujejo vse Droge vzdolž proge Cinan - Cingtav. ki jih moraio zapustiti. Maršal Čangkaišek je izdal še posebno povelje, da se moraio vsi kitajski kraji, ki preidejo pod oblast Japoncev, do temeljev uničiti. Rekonstrukcija čaugkajškove vlade V Hankovu je bila med tem Cangkaj-škova vlada za novo leto znova rekonstruirana, tako. da bo že po svojem ustroju lahko vse lažje služila novim vojnim razmeram. Predvsem je bil maršal Cang-kajšek oproščen vseh poslov upravnega značaja in se bo sedaj ves posvetil vojaškim zadevam. Podal je ostavko na svoje predsedniško mesto v izvršnem odboru Kuomintanga, odnosno Juana, kakor se ta odbor na Kitajskem imenuje. Predsedstvo Juana je kot njegov pooblaščenec prevzel dosedanji -finančni minister Kung. Podpredsedniško mesto je pripadlo generalu Cangčenu. V zunanjem ln notranjem ministrstvu niso bile izvršene nikake večje iz-premembe. Mornariško ministrstvo je bilo ukinjeno in kot poseben oddelek priključeno glavnemu admiralsknmu štabu, ki je pod poveljstvom admirala Čenčiaukvana. Tudi železniško ministrstvo je bilo ukinjeno in priključeno kot poseben oddelek prometnem ministrstvu. Ustanovilo se je posebno gospodarsko ministrstvo, v katerem so se združili resori dosedanjega industrijskega ministrstva, ministrstva za narodno gospodarstvo in ministrstva za narodno obnovo. Na čelo posameznih oddelkov novega gospodarskega ministrstva so b'11 postavljeni posebni vladni komisarji. Man i še spremembe so bile izvršene v prosvetnem ministrstvu. Prvi ukrep preosnovane vlade je bil odlok o splošni politični amnestiji, ki ga ves tisk pozdravlja z velikim navdušenjem. Izkrcavanfe čet na južnem Kitajskem Sangfta/, 3. jan. o. V bližini Macaa pri Hongkongu se je pod zaščito treh japonskih letal včeraj popoldne izkrcalo s transportnih ladij več oddelkov japonskega vojaštva Obenem so raztovorili tudi velike množine orožja tankov in topov Kakor poročajo, je sedaj nadaljnji transport pod zaščito 8 japonskih vojnih' ladij na noti ▼ KimoL Japoncem naklonjena vlada v Nankingu šanghaj, 3. jan. o. V Nankingu so japonske oblasti imenovale novo kitajsko vlado, ki je po svojem ustroju in političnih načelih povsem podobna oni v Pekingu. Nova vlada v Nankingu je davi izdala proglas, v katerem proglaša maršala Čangikajška in njegova pristaša za izdajalce kitajske stvari. Japonci so nameravali ustanoviti posebno vlado tudi v Šanghaju, kar jim pa za sedaj ni uspelo, ker so japonsk' uporniki z raznimi terorističnimi dejanji in na vse mogoče druge načine preprečili japonofil-skim elementom slehern javn; nastop. Nov mednarodni incident v šanghaju Šanghaj, 3. jan. o. V Šanghaju se je dopoldne pripetil nov incident. Skupina japonskih vojakov je napadk dva angleška prometna uradnika in ju pretepja. Angleški generalni konzul je zaradi tega protestiral pri poveljstvu japonske vojske v šanghaju. Kitajska se ne pogaja Hankov, 3. januarja. AA. Vesti, da bodo štirje kitajski delegati v kratkem odpotovali v Nanking, kjer bi se sestali s japonskim vrhovnim poveljnikom zaradi razgovorov o mirovnih pogojih, odločno deman tirajo. Razpust egiptskega parlamenta Rim. 3. jan. o. Po službenih poročilih jfc bil egiptsiki parlament razpuščen. Vkda je od vladarja dobila mandat, da reorganizira volilni sistem v Egiptu, še preden bodo razpisane nove parlamentarne volitve. Potrjujejo se tudi vesti o uvedbi autoritarn*-ga režima. Kaiero, 3. jan. AA. Dočim so v prestol niči minili pretekli dnevi v miru, je dn>-god prišlo do viharnih demonstracij m. Nahaspašo in vafdistično stranko. Pripetilo se je več spopadov med demonstranti in policijo, ki je hotela shode razgnati. V mestu Tanti je bilo ranjenih 45 ljudi, akcf raj vsi nevarno. Vafdistična stranka javlja ostre napade na novo vlado. Nova vlada, ki je napovedala čiščenj'* uradniškega kadra v ministrstvih in pokrajinskih oblastvih, je odstavila tudi vod ravnateljev listov. V notranjem ministrstvu je upokojila 18 višjih uradnikov. Hud potres v Mehiki Mexico, 3. jan. w. v pretekli noči so trv-Je potresni sunki povzročili v mestu veli'-ko škodo. Več hiš se je porušilo. Med prebivalstvom je nastala huda panika in ji» potres zahteval tudi več smrtnih žrtev. Podrobnosti o obsegu škode in številu čk> veških žrtev še manjkajo. Obisk nemškega ministru za kmetijstvo v Rimu Berlin, 3. jan. AA. Kmetijski minister Darrč se bo v družbi več uradnikov svojega ministrstva odpeljal 7. januarja v Rirt na uradni obisk. V Italiji bo ostal štiet dnu Plaz zasul 8 smučarjev Dunaj, 3. jazi. d. Včeraj dopoldne je n* Schnebergu zasul snežni plaz 8 smučar* jev, med njimi tri Dunajčane. Plaz je vle-loel svoje žrtve tisoč metrov daleč. Dasi so prihiteli ljudje na pomoč od vseh strani, ni bilo mogoče nikogar več rešiti. Pr-vo žrtev so odJcopali ob pol 2. popoldne is globine 3 metrov. Huda katastrofa v japonskem kinu Niigatas. 3 jan. d. V Kokamahiju se je v kinematografu, v katerem je bilo 700 gledalcev, vdrk streha pod težo poldrag meter debelega snega. Pri tem je obilo 79 lje-dl, 23 hudo, 43 p« kiii ganit« Manjšinski direktorij v HumuniJ! Ustanovitev dvočlanskega direktorija pri ministrskem predsedstvu za manjšinske zadeve BukareSta. 3. jan. o. V vladnih krogih so •e ianes razširile vesti, da bo pri ministrskem predsedstvu ustanovljen dvočlanski direktorij za manjšinske zadeve. V di-rektoriju bodo imeli Madžari in Nemci po enega zastopnika. Kralj Karol pojde v kratkem v London Bukarešta, 3. jan. o. Rumunski kralj namerava v najkrajšem času odpotovati v London. Ministrski predsednik Goga je pri zadnjem razgovoru z novinarji posebej na-glasil, da bo njegova vlada skušala zbolj-šati odnošaje z Veliko Britanijo. Dokaz za to naj bi bilo baš potovanje kralja Ka-irola v London. Medtem sta znana rumuitska politiika in bivša ministrska predsednika Vajda Voe-vod in profesor Jorga prispela v Bukarešto. Splošno pohtični krogi zatrjujejo, da se bosta skušala sporazumeti s sedanjim režimom, predvsem o sodelovanju pri prihodnjih volitvah. Nadalje potrjujejo vest, da sta bivši zunanji minister Nikolaj Titulescu in bivši državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Pavle Radulescu prijavila svoj vstop v narodno kmečko stranko. Pogajanja za ureditev zunanjih dolgov Bukarešta, B. jan. AA Rumunski finančni minister je poročevalcem listov izjavil, da ;je vlada trdno odločena utrditi in braniti lej. Zastraj zunanjih dolgov bodo pogajanja z raznimi skupinami tujih upnikov v kratkem ugodno končana. Francija ustavila dobavo orožja Humunlji London, 3 jan. o. V londonskih političnih krogih je izzvala pravo senzacijo vest iz Pariza, da namerava francoska vlada začasno razveljaviti vse kupčije o dobavi orožja Rumuniji. Kakor znaao. so bile te kupčije sklenjene prav pred kratkim, ko se je francoski zunanji minister Yvon Del-bos mudil v Bukarešti. Uradni pariški krogi pri tem naglašajo, da tedaj še ni bilo mogoče računati s kakim nenadnim notranjepolitičnim preokretom v Rumuniji, posebno pa še ne s tem, da se bo v Rumuniji vpostavil tako skrajno desničarski režim. Vsekakor je točno, da so socialistični ministri v Chautempsovem kabinetu zahtevali, naj se za enkrat Rumuniji ne dobavi orožje, kakor je bilo dogovorjeno, predvsem pa ne vse dotlej, dokler se ne bo jasno pokazala morebitna nova zunanjepolitična orientacija rumunski vlade. Ta ostra reakcija proti uvedbi skrajno desničarske diktature v Rumuniji je londonske kroge zelo iznenadila, ker niso pričakovali, da bo Pariz pri presojanju novih prilik v Rumuniji zavzel tako ostro stališče. Za enkrat pa te vesti iz Pariza uradno Se niso bile potrjene. „Daily Telegraph" o načrtih Gegove vlade London, 3. januarja. AA »Daily Telegraph« piše o novi vladi v Rumuniji med drugim: Poizkus predsednika Goge, da ustvari s Poljsko in Jugoslavijo tesno sodelovanje proti komunizmu, pomeni zanimiv preobrat dogodkov. Vse kaže, da je ta politika v skladu z načrtom poljskega ministra Becka, po katerem naj bi se nevtralne evropske države združile Cilj politike kralja Karola je obnovitev boljših stikov med Italijo in Rumunijo. Pariška poročila, po katerih je Francija ustavila dobavo vojaških potrebščin za Rumunijo, so v Londonu precej presenetila. Tu mislijo, da bi bilo v sedanjem trenutku pametneje, če bi 9 končno sodbo o dogodkih v Rumuniji še nekoliko počakali. Codreanu se ne bo udeležil novih volitev Bukarešta^ 3. jan. o. Vodstvo stranke »Vse za domovino«, nekdanje »Železne garde«, je objavilo proglas, da stranka pri prihodnjih volitvah ne bo sodelovala. Po mnenju vodje stranke Codreana še ni nastopil čas, ko naj bi njegova stranka prevzela oblast v državL Pri zadnjih volitvah je sodelovala le zaradi tega, da pokaže svojo silo, kar ji je tudi popolnoma uspelo. Ta sklep vodstva rumunskih fašistov je izzval pravo senzacijo. Politični krogi napovedujejo, da bodo pristaši stranke »Vse za domovino« pri prihodnjih volitvah oddali svoje glasove za narodno krščansko stranko, ki je sedaj na oblasti. Bivša »železna garda« je dobila pri volitvah 66 poslanskih mandatov. V Bukarešti sedaj z vedno večjo napetostjo pričakujejo uredbo vlade o reviziji državljanstva Židov. Kakor znano bodo vsi židje. katerih dokumenti kakorkoli ne bodo v redu, izgnani iz Rumimije. Vlada namerava v najkrajšem času imenovati tudi posebne komisarje, ki bodo pregledali poslovanje vseh večjih podjetij in delniških družb v državi. Židovska spomenica Društvu narodov Ženeva. 3 jan. d. Zidovsiki svetovni kongres je sestavil spomenico, ki protestira proti židovskim ukrepom romunske vlade. Spomenico so že poslali vladi v Londonu in Parizu ter se bo z njo bavil 17. januarja tudi svet Društva narodov. 1500 Rumunov na poti v Rim Rim, 3. januarja. AA. (Štefani) Drevi se pripelje v Rim v treh posebnih vlakih 1.500 Rumunov, med njimi mnogo osebnosti iz političnih in kulturnih krogov. Delo koroških Slovencev Krasen božični pevski nastop v Borovljah Borovlje, 30. decembra. Slovenska pesem na Koroškem, nekaj čudovitega je to! V sebi hrani neke tajne, nerazumljive sile. ki vedno znova ženejo naš narod do kulturnega ustvarjanja, ki ga silijo, da pokaže svojo nezlomljivo voljo do samobitnega duhovnega življenja in s tem dokaže upravičenost svojih zahtev po svojskem izživljanju, kakor mu to narekujeta njegova notranja bit in narava. Na Štefanovo so Borovlje doživele svoj praznik slovenske pesmi in slovenske narodne družine. Iz vseh koncev Roža so prihiteli pevci, da se oddolžijo slovenski pesmi. št. Jakob, Sveča, Kotmara ves in izpod planin Sele in Podljubelj so poslali svoje zbore, da bi skupno z Borovljani počastili slovensko pesem. Prireditev je bila v prostorni dvorani mestnega kina, ki jo je hvaležno občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Prisostvovalo je nad 700 ljudi. Prireditev je otvoril predsednik domačega prosvetnega društva g. Vertič, nakar je gdč. Borovnikova dekiamirala »Pesem koroških Slovencev«. V imenu občinskega odbora je pozdravil goste županov namestnik g. Kometter, nakar je pod vodstvom g. Toneta Nageleta zapel skupni moški zbor štiri pesmi, med katerimi sta najbolj ugajali priljubljeni »Slovenec sem« in »Na planini«. Sledil je nastop skupnega mešanega zbora z dvema narodnima, ki sta vse navdušili. Mešani zbor je bil za koroške prireditve novost, ki pa je očividno zelo ugodno vplivala, tako da pri bodočih večjih prireditvah najbrže ne bo več mogoče pogrešati mešanih zborov, ki doslej na Koroškem niso bili v navadi. Nato je predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu v izbranih besedah pozdravil navzoče in med drugim tudi izvajal: »... Vem dobro, da je treba veliko žrtev ln mnogo poguma, da se naša narodna slovenska družina postavi v javnosti. Vem, da se vsem drugim za njihovo delo v javnosti obetajo nagrade in priznanja, dočim se slovenskemu narodnemu delavcu godi krivica vsakokrat, kadar se pokaže v javnosti. Vem, da še dolgo ne bomo tako daleč, da bi se slovensko kulturno delo pravilno cenilo in doumelo... To poznanje položaja pa nam nalaga še posebno nalogo: povsod in ob vsaki priliki se moramo postaviti, da branimo vse slovenske interese.« »Treba Je silne borbe, da dokažemo, da slovenski kmet in delavec nima samo te kulturne potrebe, da bi v družini slovensko govoril in v cerkvi slovensko molil, marveč da ima tadi potrebo, da se s svoi:m zdravnikom slovensko sporazume, da najde razumevanje pri sodniji da njegova mladina dobi v šoM učitelia >1 otroka tudi v po'nl meri razume, da odnre svoji številni poč do vseh poklicev v deželi ir dr živi« »Slovenski človek zahteva r^se !n za svoio družino, da se mu končno enkrat vendar prizna pravica enakopravnega državljana... Prva naša zahteva je, da se naša mladina v šoli, za katero mi prispevamo v enaki meri kakor vsi drugi, vzgaja v skladu z naravnimi pogoji, ... in to ne samo v govorjeni in pisani besedi, temveč v duhu, ki naj vpošteva dejstvo, da živita v deželi dva naroda ...« »Druga naša zahteva Je življenjska ln gospodarska podlaga slovenskih domov in družin ... če človek primerja gospodarski in življenski položaj drugih dežel s slovenskim delom Koroške, mora priti do prepričanja, da so prilike pri nas obupne. Za vse dele države se je prej in sedaj več storilo, kakor pa za naše ozemlje... Toda, dokler nam ni mogoče od merodajnih faktorjev v deželi in državi izterjati potrebne pomoči za naše ozemlje, si moramo pomagati sami. Potrebno je, da sami branimo slovenske kulturne potrebe, svoj jezik in svojo besedo, svoje šege in navade, svojo knjigo in pesem ...« Govornik je zaključil s pozivom na nemški del prebivalstva, naj doprinese svoj delež k razčiščenju položaja. Nato je sledil lep vložek pod naslovom: »Koroška v slikah«. Pesniško zasnovan govor je spremljal slike na platnu in v ozad-nju se je glasilo polglasno petje bruškega seksteta na ploščah. Po odmoru so nastopili posamezni moški in mešani zbori v medsebojni plemeniti tekmi. Vsak je doprinesel najboljše k čim večjemu uspehu prireditve. Končno je nastopil skupni moški zbor z dvema narodnima, ki sta posebno navdušili poslušalstvo s svojo preprosto melodiko. Sledila je še temperamentno izvedena de-klamacija »O pepelnični noči«, nakar je skupni zbor zaključil pevski nastop z znano »Nmav čez jizaro«. Posebno priznanje zasluži skupni zborovodja g. Tone Nagele, ki je uspešno vodil skupen pevski zbor kljub temu, da lz tehničnih razlogov skupne vaje niso bile mogoče. Razveseljiva je bila tudi vzorna disciplina poslušalstva, kakor tudi izvajalcev. Pestrost sporeda, ki se ni omejil samo na pevske točke, je mnogo pripomogla k lepemu uspehu. Cisti dobiček prireditve je namenjen mestnim revežem v Borovljah, kar vsekakor izpričuje globok socialni čut prirediteljev, ki tudi sami ne delujejo v izobilju. Istočasno kot pevska prireditev v Borovljah, se je vršilo po slovenski Koroški še ii drugih ku1 turnih prireditev. To je gotovo najboljši izraz notranje sile našega naroda na Koroškem in njegovega stremljenja po samobitnem kulturnem ustvarjanju. Daranyi v Badnu pri Dunaju Dunaj, 3. jan. o. Madžarskpi min. pred-sedn:k Daranvi Je danes v spremstvu madžarskega prosvetnega ministra Homana prispel v Baden pri Dunaju in se nastanil v senat ari ju Butenbrunnu, kjer ju Je obiskal avstrijski zvezni ltancelar dr. Schuschnigg. Beležke JNS v srbskih krajih Parlamentarni odmor, ki je nastal zaradi katoliških božičnih praznikov, so pravoslavni poslanci porabili za prirejanje shodov. Tudi poslanci JNS so bili živahno na delu. V Djevdjeliji je bila sreska konferenca, na kateri je poročal nar. posl. Ig-njat štefanovič. Slične konference so bile za gališki, kavadarski in rekovski srez v Južni Srbiji. Posl. Kosta Dimitrijevič Je imel več shodov v moravski banovini, v Brusu je bila glavna skupščina tamošnje sreske organizacije JNS. Za predsednika je bil izvoljen industrijec Budimir Jellčič. V Negotinu so ustanovili sresko mladinsko organizacijo JNS, predseduje ji mladi ne-gotinski trgovec Svetozar Peraševič. Ugotovitve socialističnega glasila Mariborska »Delavska politika«, glasilo slovenskih socialnih demokratov, objavlja za Novo leto uvodnik, v katerem pravi, da bo socialistično delavstvo nadaljevalo tudi v prihajajočem letu boj za ideale svobode, demokracije in političnih svobodščin. Nato med drugim ugotavlja: »žal poslanstva delavskega razreda naše meščanske stranke ne jemljejo dovolj resno. Celo v vrstah združene opozicije v Beogradu in Zagrebu se opaža neko nerazpoložanje do razrednega delavskega gibanja in izgleda, da so tudi v združeni opoziciji gotove osebnosti, ki stoje pod vplivom antimarksističnega gibanja. Ni namen tega članka se komu vsiljevati, ker nimamo za to prav nobenega povoda in potrebe. Z našim delom na terenu hočemo dokazati, da je tudi pri nas delavski razred najiskrenejši borec za demokracijo in svobodo. Ne odklanjamo sodelovanja s katerokoli skupino, ki se hoče boriti za iste cilje. Hočemo tudi nesebično podpirati vsako akcijo, ki stremi za temi ! ideali. Vsi resnični demokrati so složni, da nesebično podpirajo vsako akcijo, ki stremi za uvedbo demokratičnega režima v državi.« Mačkovski novoletni program »Hrvatski dnevnik« je objavil na prvi strani v novoletni številki v velikem tisku razmišljanje o nalogah hrvatskega kmečkega pokreta v novem letu. V članku čitamo tudi tole: »Hrvatski narod vstora v novo leto t istimi čuvstvi, istimi mislimi in istimi zahtevami, kakor je vstopal v staro leto in kakor je vstopaj v vsa prejšnja leta. V njegovih čuvstvih se ni ničesar bistvenega spremenilo, kakor tudi ne v njegoven prepričanju im zahtevah. Spremenilo ss ie samo nekaj: sleherno Mo, sleherni mesec, sleherni dan ja njegova volja močnejša in njegov sklep« vztrajati na svoji poti. vse bolj nepopustljiv. Zaradi tega bomo tudi v naprej še bolj krepili svojo slogo, čeprav smo že danes lajbolj strnjeni in najbolje organizirani narod na sveto. Skrbeli bomo. da hodo ostale naše narodne vrste tudi v bodoča lezlomljive. En narod z eno voljo in eno mislijo bo nadaljeval svojo borbo pod vodstvom enega voditelja. Boril se bo za 6voje narodne zahteve, za svobodo svoie domovine in za svobodo slehernjga svojega orL adlika. Uredii bo svojo hišo po svojem okusu in svojih 00-brebah. Hočemo, da bo ta hiša parno in popolnoma naša in da bomo v njej, kakor v svojem domu. Hrvaško seljaštvo bo stremelo za tem. da ohrani mir med vsemi pripadniki hirvatsikega naroda. Ker pa ni miru brez reda. in -13 reda brez discipline, zahteva hrvatsko seljaštvo kot nredstavnik suverenega hrvatskega naroda od vseh nas, da storimo svojo dolžnost kot disciplinirani člani naroda«. Polemika med ^Samoupravo" in ,,Hrvatskim dnevnikom44 Za Novo leto je posvetila »Samouprava« par beležk Hrvatom in razmeram v hrvatskih pokrajinah. Med drugim objavlja pismo nekega svojega prijatelja iz Zagreba. ki toži, da so se »odnošaji med Srbi in Hrvati po podpisu famoznega zagrebškega siporazuma hudo zaostrili, ker mislijo nepoučeni hrvatsiki kmetje, da je svobodna Hrvatska že gotova stvar. Zato so prav pogosti izpadi, ki strahovito delujejo na pristaše narodnega in državnega edinstva.« V drugi beležki ugovarja »Samouprava« dr. Mačkovemu organu «Hrvatskemu dnevniku« in mu dokazuje, da se Hrvati danes pač nimajo pravice pritoževati, da bi imeli premalo svobode: »Ako ne bi dala vlada dr Stojadinoviča in z njo JRZ Hrvatom tolike svobode, ali bi mogel še izhajati »Hrvatski dnevnik« in al' bi ie mogli nemoteno vršiti veliki shodi HSS. na katerih govore predstavniki HSS govore, ki so naravnost nasprotni pozitivnim državnim zakonom? Saj predstavljajo eno samo vrsta napadov na državno in narodno edinstvo. Prav tako ne bi mogel »Hrvatski dnevnik« objavljati napadov na največje narodne svetinje in ne na svetinje posameznih ju-goslovenskih plemen.« Božična amnestija v Bolgariji Kakor poročajo Usti iz Sofije, ,1e bolgarska vlada dr. Georgija Kjuseivanova odredila, da se izpustijo vsi oni, ki so bili iz političnih razlogov internirani in konfinl-rani. Izpust se ima izvršiti v pospešenem tempu, tako da bodo do pravoslavnih božičnih praznikov lahko že vsi dosedanji internirane! in konfiniranci na svojih domovih. Kdo je bolj katoliški »Hrvatska straža« goreče nadaljuje svoje napade na »Hrvatsiki dnevnik«, glavno glasilo po'itike dr Mačka. V novoletni številki z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da se je »Hrvatski dnevnik« izognil pozitiv- I nemu odgovoru, ali kot »katoliški list« sprejema in pristaja na korporacijski sistem, kakor ga je obrazložila katoliškim vernikom papeža enciklika »Qaudragesi-mo an.no«. List hrvatskih klerikalcev očita »Hrvatskemu dnevniku«, da ga je hotel prisiliti k molku »s kaj nedemokratičnimi sredstvi, z grožnjami in pritiskom. Izrabljal je hudo nedemokratičen ugled HSS med širokimi ljudskimi sloj* m z lažnji-vimi trditvam hotel zbt?at< čitatelje »Hr vatske straže«. ki >e neodvisno h-va*sko katoliško dnevno g!a"'o. Izgleda, da 9e »Hrvatski dnevnik« žna bolje znajti v takem postopanju, kakor pa v načelnih raz- Mačkovci in senatorske volitve »Vreme« objavlja dopis svojega zagrebškega poročevalca o stališču, Id ga bodo mačkovci zavzeli do razpisanih senatorskih volitev. Poročevalec pravi, da o tem še ni definitivne odločitve, da pa je udeležba zagrebške združene opozicije pri senatorskih volitvah že skoro gotova stvar. Zato že sedaj zanima politične kroge, kaj bodo na listah dr. Mačka izvoljeni senatorji storili po izvolitvi, ali bodo šli v senat ali ne. Po mnenju »Vremenovega« poročevalca je bolj verjetno, da se bodo enako kakor poslanci tudi senatorji odločili za abstinenco. V zvezi s senatorskimi volitvami je postalo aktualno tudi vprašanje, kaj Je z volilno pravico onih narodnih poslancev, ki ne sodelujejo v narodni skupščini. Poleg županov in članov banskih svetov so namreč tudi narodni poslanci volilci pri senatorskih volitvah. Po mnenju nekaterih pravnikov pa poslanci, ki narodni skupščini niso predložili v verifikacijo svojih mandatov, nimajo pravice sodelovati pri volitvah senatorjev, ker postanejo njihovi mandati polnomočni šele z verifikacijo. Zopet drugi pravniki so mnenja, da volilna pravica ni vezana na formalno verifikacijo mandata. Prevladovalo bo skoro gotovo prvo mnenje, vendar pa na izid volitev to ne bo vplivalo, ker je število poslancev zelo majhno v primeri s številom banskih svetnikov. in županov. V savski in primorski banovni pripadajo župani po ogromni večini radičevcem, zato računajo v Zagrebu, da bodo vsi prosti senatorski mandati v teh dveh banovinah, po številu sedem, pripadli radičevcem odftosno zagrebški združeni opoziciji. Hitlerizem in slovanstvo Glavno gtosilo nemških narodnih socialistov »Vfilkissher Beobaohter« Je p «vetilo v božični številki kar cel članek panslaviz. mu, s katerim hoče po njegovih informoci-i jah i»ieča Moskva obnoviti nekdanji ruski 1 vpliv na slovanske narol«. posebno one na I Balkanu. V dolgem uvodu dokazu ie. da se i je porodil panslavizem v mas^nsk^ ložah i Moskve in Kijeva, nato pn popisuje, kako • so pred leti »od najbolj zapuščenih va«; 0^ Črnem morju pa <"0 naselij v Dalmaciji oznanjali zvonovi prihod bližajočega sesve. tega imperija slovanskih narodov pol vodstvom ruskega carja in patriarha vzholne cerkve. Brale so se službe bož:e za blagor ruskega carja. ki je spodrinil iz molitev ime vladajočih vladarjev v teh pokrajinah. Ta opasni nauk o vseslor^nsrtvn vstaja zopet ol mrtvih in zajema drnes narode na jugovzhodu. Razširja ga rdeča Moskva, ker }e »•poznalo, da s svojim rdečim evangeMjcm pri narodih med Črnim morjem in Jadranom ne bo prodrla. Namesto gesel o svetovni republiki delavstva Siri dam«« po teh krajih preko svojih agitatorjev načelo in parole 6tnrega panslavizma in plaši narode s pretečo nevarnostjo pangermanskego imperializma«. »VMkiseher Beohacht«r« ne bi M sam sebi zvest. če ne bi pri tej svoji pravljici o bol55eviškem panslavizmn očrnil vsxi malo tudi Pragorožujoči Nemčiji. Njeni emisarji begajo danes po državah me»i Cm m in Jadranskim morjem ter rote tamo&njo mladino, naj se organizira v močan blok proti preteči nemški nevarnosti«. Ne vemo. kje je črpal glavni orp^n nemškega narodnem socializma svoje informacije o vstajajoči slovanski nevarnosti In o preporo !u vse^ovanske misli. Vemo le. da je od kraja do konca izmišljena njegova trditev. da bi imela vseslovenska misel knkrš nokolj zvezo z boljševizmom in rdečo Moskvo. Stališče narodnega socializma do slovanske misli je dovolj zjnano. Ne prikriva nitj »Včlkischer Beobac-hter« sam. ko v zaključku svojega članko prav:. da o kakem slovanstvu kot narodnem ali polit:čnem poj mu snloh ni mogoče govoriti. Ca* pa bo Hre7. dvoma pokazal, d* se »Vft!k:s"her B_ hachter« hudo moti. Slovanska misel je živela že pred stoletjem in je tudi dano ie živa. Je to misel slo^ne^a In č;m teetiejšeea sodelovanja vseh slovanskih n?ro'ov pri delu in žrtvah za sploSri napredek človeštva. Na žalost je ravno brvišev;zpm v R'i-siji činitelj, ki ra7mah te zdrave, v resnici človečpnske id^ie na^lj zavira. To vedo roč t"di v Berlin«, pa zato njihovo pif^nie ni drugega kakor nespreten pos' j 'd 1 i J U, NJAUI p« » iiatviuui i«..- . - — — ---- - — — -— ---——g------ pravah. So znamenja, ki kažejo, da je ne- | upravičenost poijstae mednarodne politike. 25 milijonov za zagrebško univerzo Zagreb. 3. jan. o. Podružnica DHB je danes nakazala upravi zagrebške univerze 24,100.000 Din od 25 milijonskega kredita, ki ji je bil mesto zahtevanega 40 milijonskega dodeljen za zgraditev nekaterih novih poslopij in preureditev starih zgradb. 900.000 Din je bilo pridržanih za pivo anuiteto. S tem denarjem nameravajo zgraditi predvsem novo poslopje za tehniško fakulteto, nekatera poslopja za veterinarsko in medicinsko fakulteto ter preurediti nekatere starejše zgradbe. Načrti za novo tehniško fakulteto na Cigla-ni, kakor tudi za razna manjša poslopja in preureditev dosedanjih zgradb so že odobreni. Gradbena dela se bodo spomladi pričela. Petroftjske pogodbe v Mehiki razveljavljene Newyork, 3. jan. AA. Po poročilih is Mexica je predsednik republike Cardenaa razveljavil pogodbo z ameriškimi petrolej-skimi družbami o Izrabi mehiškega petroleja. Mehiška vlada je opozorila tuje petro-lejske družbe, da bo spoštovala njihove pravice le tedaj, če bodo redno plačevale mehiški državi določen odstotek svojih dohodkov. Ameriške družbe so se že obrnile do svoje vlade v WashLngtonu, da zavaruje njihove pravice. Iz državne službe Beograd. 3. ian. p. Napredovala sta t 9. pol. skuniiio uradniška pripravnika Marija Otoničar in Marijan Vahčič v ljubljanski podružnici Pošine hranilnice. Pr»me5Čen po službeni potrebi sreski zdravnik dir. Fran Delak iz Tomislavgrada v Laško. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Hladno vreme je še vedno nad vso evropsko celino, razen skrajnega severozahoda in zahoda, kjer je temperatura nad ničlo. V vsej Evropi prevladuje oblačno vreme s nekoliko snega v Karpatih in v severni polovici Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme, le v južnih krajih je pretežno jasno. Nekoliko sneži v moravski in dunavski banovini. Toplota se je dvignila v severnem delu in padla v južnem. Najnižja štip —24, najvišja Mostar 7 C. Zemunska vremenska napoved: Prevladovala bo oblačnost v vsej državi z večjimi jasninami v severnozahodnih krajih. Ponekod utegne nekoliko snežiti. Toplota bo nekoliko padla na severu, na jugu aa pa ne bo dosti spremenila. Zagrebška- Mrzlo, oblačno, sneg. Dunajska: Mrzlo vreme bo trajalo dalje. V severnih Alpah bo od časa do časa nekoliko snežilo. Maši kraji in ljudje Praški Silvester pred dvajsetimi leti Na novega leta dan zjutraj so planili v sobo Lado in Franta in Kuleaat? kakor pre-mlajeni in prenarejeni in so ee krohotali, da niso motili priti do sape. kai žele do besede. Kakor da jih .je vse sveže in razposajene vrgla Silvestrova noč iz sebe- Zunaj pa je bil precejšen mraz. Drugače v nedeljo in praznik niso prihajali v bolnico, saj so bili praški sinovi Ln so prišli vsak dan samo na vizito. Bili so že zdravi, edini Lado je imel se nekoliko rane na glavi. Popolno zdravje v teh časih res ni bilo zaželjeno. Vsaj za izgovor je bilo treba imeti kako bolezen. Z domačimi češkimi zdravniki ie bilo lahko. oni so itak vedeli, kako je z nami. Toda v Pragi je prebival tudi Halbhuher. strah Id groza vseh simulantov. Kadar se je pojavil od v bolnici- takrat je napočila za zdravnike in >bolnike^: huda ura. Oa ni poznal obzirov. »Zdrav!« — »H kadru«. — »Nazaj na fronto!« — In prav tiste dni okoli novega lota ee je obetal njegov obisk tudi nam. Zato je bilo treba misliti na vse! Pa na novega leta dan menda vendar ne bo hodil po bolnicah- Sicer pa so bili vsi trije tako dobre volje, da gotovo ni^> mislili nanj. Kaj neki se je zgoiilo? Po^trežuica Blažka je stala z metlo kar na pragu in jih gledala. »Da si ti videl to Silvestrovo noč!« so pripovedovali vse vprek. »To je bilo vse kakor nekdaj«. Celo policaji niso nikomur nič rekli. Vsi kabareti, kavarne, restavracije polne. 0 polnoči je vse napivalo na leto zmage. Naše zmage! Seveda naše zmage. Detektivi so kar izginili. Ljudje so govorili, kar so hoteli. Kaj takega še ne! 0 polnoči ulic« polne. Ljudje 60 si voščili srečno novo leto, deloma šepetaje na ušesa, deloma na glas- Končno so s^ znebili strahu i® klicali na glas: »Živelo naše leto, leto svobode!...« In še vse hujše stvari. In policaji so stali in niso rekli ničesar. Najrajši so se obrnili v drugo stran. Če je kdo le preveč izzival, so mu zapretili, naj ne misli, da je na Silvestra vse dovoljeno. Tako je bilo. V kabaretu pri Hašlerju je bilo nabito. Tam so padali dovtipi, da je vse pokalo od smeha. Hašler je samo stopil pred občinstvo, položil prst na usta in rekel: >Jaz vem, kaj si mislite.. To je bil halo! Gumbov se sploh dotakniti ni smel. Ko je cesar Karel zanikak da bi bil pisal tisto pismo ki ga je Sikst Bour-booski nesel v Pariz, je Hašler cesarjevo zadrego osmešil e tem: da je štel gumbe: pisal — ne — pisal — ne — pi.. kar je vzbujalo salve smeiha, saj je bila publika o tistih pismih dobro poučena. Hašler je bdi sicer obojen, a to je le še povečalo zanimanje za njegov kabaret in dovtipe, ki so se širili od tam. Tak je bi! praški Silvester pred 20 leti. Spominjal sem se veselih praših silvestr-e ib noči še iz za naših akademskih let Bila ie navada, da so se o polnoči vsuli gostje iz kavarn, vinarn in pivarn in si na trgih in ulicah želeli srečno novo leito. Posebno Va-clavski trg je o pulnoči ves oživeL Odkar je bila voina, ni bilo ne veselih silvestrovanj ne radostnih pozdravov na trgih in ulicah. Prasa ]e bila izstradana im izmučena. Biia je tiha in resna, saj s« je zavedala velikih dogodkov, ki so se dogajali na frontah in za froitami v vseh delih sveta, ker se je odločala njena usoda. Toda dogodki zadnjega časa so ji dali duška, da je mogla lažje dihati. Majska deklaracija je že davno združila ves narod v eni sami misli. Meseca oktobra se je slavnostno vrnil v Prago dr. Kramar... BrestlitovsM mir je sicer oslabil rusko fronto, toda gesla .svobode. ki so se širila od vzhoda, so dajala narodom novih nad. Kako hlajtio je izčrpani in onemogli Dunaj sprejel grofa Czernina, ko je prinesel prvo radostno vest o miru z Rusijo. Kruha, kruha'■< eo kričale sestradane množice, ki so upale, da bo Ukrajina odprla svoje bocrate zaklade. In podzemeljske vesti 60 pred božičem ^poročale, da je anta.ita priznala češkoslovaško armado. ■. Tako ie Praga slavila četrti božič, praznik miru, sicer o pomanjkanju, a v polni veri, da se bliža odrešenje. Na vse to je prišel Silvester. Takrat eo se razvezal? misli in besede. Ni biilo več dvoma. na čigavi strani bo zmaga. Zato je Praga s polno zavest jo pila na svojo zmago. Vsako jtutro smo čakali v bolnici časopisov in aovih vesti. Cenzura je bila stroga in le težko je bilo izvedeti, kaj se godi onstran front. Kaj se dogaja v Rusiji? Kaj bo prinesel prihodnji dan? Zato smo se razveselili •VBfike vesti, ki so jo prinesli naši tovariši iz mesta. Taim se je šepetalo marsikaj. Tudi mnogo neresničnega, toda vse to se nam je zdelo verietneje nego to, kar so prinašali časopisi. Eno smo čutili vsi i 6vet se je zamajal, počil je železni obroč, vrata v Rusijo so se odprla- bliža se velika odločitev- Dasi je bilo v vseh poročilih mnogo bolestnega, smo premagovali obup in na naših iznemo-glih licih se je pojavil smeh. Tisti smeh, ki je že nosil v sebi zavest zmage. Ta smeh je planil na novega leta dan s praških ulic tudi v našo sobico. Zavedali 6mo se, da smo doživeli leto svobode. Na Tri kralje so se zbrali češki poslanci — brez kakega višjega dovoljenja — v Pragi in sprejeli tako zvano trikraljevsko deklaracijo, ki je segala že daleč preko zahtev majske deklaracije. To je bil migljaj tudi nam, da jasnejše izrazimo svoje zahteke. AJi bi ne bilo dobro v te!h dneh obnavljati te spomine? Dr. Ivan Lah. Velik požar v Slovetijgradcu Pogorela je parna žaga, vredna 400.000 din Slovenjgradec, 3. januarja Na novoletno jutro ob 5.15 je nastal velik požar na parni žagi g. Franca Marčiča. Ogenj je žago upepelil do tal. Parna žaga je stala prav nasproti glavnemu kolodvoru, zgrajena je bila pred 10 leti. Opremljena je bila z najmodernejšimi stroji in vredna okoli 400.000 din. Zadnje štiri leta žaga zaradi izredno slabe lesrne konjunkture sploh ni obratovala, zato jo je g. IVLarčič pravkar prodajal. Na Silvestrovo se je še pogajal z nekim kupcem iz Vukovarja in prav na Novo leto bi bila morala biti podpisana kupna pogodba. Toda kupčijo je preprečil požar. Ogenj je v trenutku zajel ogromni objekt in v nevarnosti so bile tudi številne sosednje stavbe, skladišča lesa in celo tudi kolodvor s skladišči. Bila je vsa sreča, da je bilo ozračje mimo in da je ležal sneg. To je preprečilo, da bi se požarna katastrofa najhujše razmahnila. Na pomoč je prispela slovenjgraška gasilska četa, ki ji je pa bilo težko pričeti z gašenjem, ker mo-torka ni dobro funkcionirala. Okoliške gasilske čete niso prispele, častno izjemo je tvorila le gasilska četa iz Smartnega, ki je dobro uro po postanku požara stopila v akcijo. Kakor že rečeno, žaga že štiri leta ni delovala. Očitno je, da je bit požar podtaknjen. Orožništvo je že storilo potrebne ukrepe, da požigalce čimprej izsledi. Še predlanskim je bila žaga zavarovana za 350.000 din. lani pa je lastnik zmanjšal zavarovalnino na 250.000 din. S to vsoto bo škoda vsaj delno krita. Bachova in Podjavoršek izročena sodišču Podrobno priznanje o tatvini v Vetrinjski ulici Maribor, 3. j'anuarja. Mariborska policija je danes zaključila preiskavo proti 26-letni tovarniški delavki Elizabeti Bachovi in 27-letnemu tkalcu Ivanu Podjavoršku in sta bila oba ob 17. izročena v zapore okrožnega sodišča. Kakor smo že obširno poročali, je Bachova 30. decembra ukradla trgovcu Puklu v Vetrinjski ulici 5 aktovko, v kateri je bilo za 69.000 din bankovcev, poleg tega za 1000 din kovancev in za 40.000 din za-dolžnih pisem, knjiga dolžnikov ter štiri hranilne knjižice z vlogo 130.000 din. Energični preiskavi ln zasledovanju policije gre zahvala, da je g. Pukl dobil nazaj skoro ves denar, razen 1900 din, za katere Ba- chova ne ve, kam jih je dala. Precejšnjo škodo pa bo trpel trgovec zaradi tega, ker je vsa zadolžila pisma, v vrednosti 40.000 din zažgala, knjigo zadolžnikov pa vrgla v Dravo. Bachova je pri zasliševanju naposled do podrobnosti orisala potek tatvine. Dejala je, da je bila s svojim »platoničnim« ljub-čkom Ivanom Podjavorškom iz Pobrežja že pred božičem sklenila, da bosta okradla Pukla, katerega sta poznala že več let. Po tatvini sta najela sobo, kjer sta si razdelila tatinski plen. Zdaj čakata oba na zasluženo kazen in bo epilog te najnovejše kriminalne afere v kratkem pred malim kazenskim senatom. Veseli iki ob severni meji Mnogo se pri nas govori in piše o narodno-obrambnem delu, a dejanja so redka. Kdor je že kdaj hodil ob naši severni meji od Maribora do Dravograda in motril življenje kobanskega kmeta, se je lah-ko o tem prepričal. Malo je tu blagostanja in sreče. Preskopa je zemlja, pretrda borba za kruh in premalo razumevanja onih, ki bi lahko pomagali. Za praznike pa je tudi v uboge kočice obmejnega Gradišča prisijala radost. V osnovni šoli Družbe sv. Cirila in Metoda je bila mladini prirejena božičnica. Sicer malo drugačna, kakor v velikih mestnih dvoranah ob bogato okrašenih drevescih, a pri mladini ni bilo nič manj sreče, kakor pri onih, ki so v mestih dobili dragocene igrače. Mladina je dobila topla oblačila in močne čevlje — najpotrebnejši dar. Takih darov je bilo deležnih vseh 94 šolarjev, šolsko vodstvo se iskreno zahvaljuje g. Maatnalcu, direktorju mariborske gimnazije, ki uvaja vsako leto med svojimi dijaki in dobrosrčnimi mariborskimi tovarnarji nabiralno akcijo za revno mladino ob meji. Pri obdaritvi je sodelovala Družba sv. Cirila in Metoda, ki je edina budna opazovalka razmer na naši severni meji. Vsem darovalcem naj bodo v zadoščenje žareča lička presrčne mladine, ki jo vidimo na pričujoči sliki. Obmejna mladina se zahvaljuje dijakom mariborske klasične gimnazije, ki so, čeprav še sami nejaki, vendar znali zbuditi toliko hvaležnosti in prirediti toliko veselja svojim ubogim bratom in sestricam na meji. Ko bi se še oni, ki bi se morali za- nimati sa Se obupni poloftcj obmejnega prebivalstva, vsaj malo potrudili, bi si vzgojili najboljše in najzvestejše čuvarje meja. Nov rekord na šmarni gori Pred letom dni smo poročali o svojevrstnem rekordu, ki ga je dosegel upokojeni nadučitelj in znani botanik g. Ra jko Justin iz Ljubljane. Leta 1936, je bil 340-krat na Šmarni gori. Svoj rekord je zdaj zvišal, zakaj v letu 1937. je obiskal šmarno goro 365-krat, kolikor je dni v letu. Število teh izletov drži, vsak dan pa le m bil na Šmarni gori, zakaj dvakrat je bil med letom tudi na Triglavu in enkrat na Begun jščici. Kar je s temi turami zamudil, je potem nadoknadil na ta način, da je bil dvakrat na Šmarni gori, popoldne pa se je odpeljal v Mojstrano ter se podal na Triglav. Nazaj grede je v Mednem izstopil ter se preko Šmarne gore vrnil domov. Navzlic svojim lepim 73 letom jo sleherni dem maha od svojega doma na Livadi ob Ižanski cesti že ob 5. zjutraj na Šmarno goro: iz mesta s prvim tramvajem do Št. Vida. potem pa peš po najljubši poti skozi »Kuhinjo« na vrh. Tam popije skodelico čaja in se po kratkem počitku vrne domov, kamor prispe navadno že ob 10. Še tako slabo vreme ga ne ovira. Ta rekord beležimo za primer uspehov vztrajnosti in ljubezni do prirode, g. Justinu pa želimo: »Še mnogo let in še mnogo šmarnogorskih tuiU Stara učiteljska rodbina Cvekov Najstarejši še živeči učitelji, kakor tudi župljani šentpetrske župnije v Ljubljani, se gotovo še spominjajo nekdanjega, L 1896 umrlega učitelja in organista na tedanji šentpetrski šoli v žfupnišču, Leopolda Čveka. Rodbina Cvekov, ali kakor so se prvotno pisali Zweck, je najbrž ena najstarejših rodbin, ki se je v več zaporednih rodovih posvetila šoli. Kot pradeda navaja kronika Primoža Oveka, 1776 kot glavnega učitelja ▼ Idriji, kamor je prišel v tej lastnosti iz LJubljane, rojen okrog leta 1750. Ravnatelj na tedanji idrijski šoli je bil neki Anton Kavčič (Kautschitsch). Na starih pergamenih tedanjega rudniškega urada se navaja večkrat Primoža Čveka kot prosilca za podporo svojih otrok in druge ugodnosti. Umri Je v Idriji L 1801. Med drugimi potomci navajamo kot učitelja sina Antona Čveka. Rojen Je bil L 1776 ▼ Idriji, kjer Je dobil službo pomožnega učitelja L 1801. Pod francosko opravo Je zavzemal mesto občinskega svetnika ter bil celo prisednfk pri zaprisegi rudarjev. Kakor je bito tedaj v navadi Je nosil kito. Zapustil je dva sina, Franca in Leopolda. Prvi je bil učitelj dolgo dobo v škof-ji Loki, kjer je umrl pred nekaj desetletji ▼ visoki starosti Leopold Cvek, roj. 1. 1814 ▼ Idriji, Je bil L 1836 nastavljen v Idriji kot učiteljski kandidat. Nato je služboval v črnem vrhu nad Idrijo kot cerkovnik, organist in učitelj. Po konzistorijalnem izpitu je prišel za šolskega pomočnika v Senožeče. Od tam se Je preselil v tej lastnosti v Dol pri Ljubljani, kjer se je tudi oženil. Že čez tri leta, 1843 je prišel za organista in cerkovnika na Vrhniko ,odkoder Je bil imenovan za vzor-učitelja v Cerklje pri Kramju. Od tam je bil imenovan za nadučitelja v Ljubljano na tedanjo okoliško šolo pri Sv. Petru 1874 ter bil upokojen 1897. še kot 70 letni upokojenec je opravljaj nekaj let službe učiteija v tedanji prisilni delavnici. Umrl je 82 let star L 1896. Bil je glasbeno za tedanje čase dokaj izobražen. Komponiral je razne skladbe nabožne vsebine in narodne pesmi. tllBOL i Revmatične bolečine odstranimo z »Nibol« tabletami, ki so se obnesle tudi pri tšijasa in gib tu. »Nlbol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trg««J« adoT proti gobo- in glavobolu pri h rt p I pri boleznih prehlajenja t? NIBOL t« 1 »teki. z 20 tablet Din 20.— 1 ste ki. z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.— Nibol dobite t vseh lekarnah. APOTEKA MR.BAHOVEC, Ljubljana & Ir. 1781646. Zapustil je več otrok. Med temi so si trije izbrali učiteljski poklic. Sin Franc Je služboval v Cerkljah pri Kranju, kjer je umri šele 23 let star 1. 1868- Hči Ivana Cvek Je biia učiteljica v St. Vidu pri Ljubljani. Tudi ona je umrla prav mlada, stara komaj 32 let. Sin Leopold (ml.), ki Je bil tudi učitelj in organist na Brežini, a pozneje v Sežani na Krasu, kjer je umri L 1881. Vnuk tega mlajšega učitelja Leopolda Čveka je pa še danes učitelj nekje v severni Italiji. Rodbina Cvek ali Zweck .kakor se Je prvotno pisala izhaja po naših poizvedbah s Tolminskega, iz Nemškega ruta, zato so jih imenovali Nemškrutarje. Ti so pa najbrž naseljenci iz okraja Innichen na Tirolskem ,katere je naselil oglejski pa-trijarh baje v trinajstem stoletju v naše kraje . Poleg Cvekov izvira po materinstvu od Cvekov tudi rodbina Bezek ,ki se je tudi po večini v dolgi dobi posvetila učiteljskemu poklicu. Sorodstvo in potomstvo po materini strani se še dan«? nahaja T LJubljani. Učiteljska kronika Cvekov bo najbrž« najstarejša med nami. Skok v globino Maribor, 3. januarja. Jurčičeva ulica r Studencih pri Mariboru je bila danes dopoldne v znamenju vznemirjenja in razburjenja. Okoli 8. ure je obležala pred hišo št. 20 45-lctna zaseb-nica Frančiška Volkova. Bila je nezavestna »n vsa v krvi. Na mah se je zbrala okoli nje množica ljudi, da ji pomaga. Poklicali so mariborske reševalce, ki so jo » poškodbami na obeh nogah prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so zdravniki takoj intervenirali. Oblastva. ki so &e za dogodek zanimala, so ugotovila, ka usoda. Nad rzgubo zglednega društvenega in javnega delavca žaluje vsa vas im občina. Nej mu bo lahka domača zemlja, ostalim naše iskreno sožalje! Prva državna razstava malih živali in uspehi slovenskih rejcev šenkov turn, 3. januarja 1938. Izredno važna vloga v našem narodnem gospodarstvu pritiče reji malih živali, ki predstavlja milijonske vrednosti narodnega premoženja v našem celotnem državnem gospodarstvu. Vse te vrednosti ustvarjajo rejci malih živali in pomagajo na ta način množiti narodno blaginjo. To vrednost predstavljajo v prvi vrsti plemenske živali, dalje meso malih živali, jajca, ko-žuhovina in volna. Vse to se ustvarja večinoma iz odpadkov iz kuhinje in na vrtu, iz plevela na njivi in v gozdu, torej iz snovi, ki bi itak zgnile na gnojišču ali kje za plotom. 14 milijard dinarjev narodnega premoženja naše vrednosti predstavlja reja malih živali v Nemčiji. A pri nas? Do zadnjega časa je tu in tam delovala kaka organizacija ali posameznik v prid izboljšanja reje malih živali pri nas. Deloma se je trudila tudi oblast, vendar le z malim uspehom, ker je manjkalo zasebne vzpodbude od strani malega človeka. Vse to velja na splošno za ta pokret v naši državi. Veliko bolj skrbno delo je bilo v Sloveniji, kjer je deloval že pred 30 leti sedanji kmetijski referent g. Martin Zupane na ohranitvi domače štajerske kokoši. Ne smemo pozabiti pokoinesra Lehrmana iz Tržiča, ki je izdaial list -»Perutninar« v letih 1906. do 1008 in skuhal organizirat1 reice. kar mu žnl preprečila prezgodnia smrt Na hfv^em štaierckem v Mariboru in Ptu^u. so bila ustanovljena prva reiska dmšt . ored 20 leti, tudi oblast je tedaj pričela na pobudo g. Zupanca ustanavljati rejska središča za vzgoio domače štajer-ke. Leta 1928. se je pričelo tudi gibanje rejcev malih živali v bivši ljubljanski obla- sti pod okriljem Kmetijske družbe, kjer j sta bila ustanovljena perutninarski in kun-j cerejski odsek, ki sta pričela s prirejanjem ! razstav na ljubljanskem velesejmu. V letu 1932. je bilo ustanovljeno tudi društvo Živalca, ki je naslednje leto pričelo izdajati svoj list. V letu 1934. se je pričelo med rejci novo gibanje za uvedbo sistematskega pospeševanja umne reje malih živali in za ustanavljanje samostojnih rejskih društev po raznih krajih Slovenije. Ustanovljen je bil tudi nov list »Rejec malih živali« in že leta 1935. je bila ustanovljena Zveza društev rejcev malih živali, ki druži vsa rejska društva v skupnem smotrnem delu za povzdigo našega malega gospodarstva. Isto leto je bila na pobudo ministrstva in rejcev malih živali iz vseh delov države ži-vinarska konferenca v Beogradu, kjer je bilo sklenjeno, da se uvede v vsej državi čim enotnejša in razmeram malega gospodarstva primerna reja mal;h živali. Tako je bilo med drugim določeno, da se na podeželju propagira domača štajerka, v in-j dustrijskih središčih in mestih pa reja rdeče rodajlandke in grahaste plimetke. Tudi pri kuncih je bilo določeno, da se v prvi vrsti propagira reja nemškega ovnača, zaradi izredno goste kožuhovine in belega aneror^a za pridobivanje argorske volne (300 Din za 1 kg.), obe vrsti kuncev pa tudi zaradi okusnega me?a. Dana so bila navodila glede go-enia rac, gosi, puranov, golobov in ostalega. Po vsej državi so pričele oblasti, kakor tudi zasebniki propagirati rejo malih živali v smislu izdelanega načrta. Pretekli »ta dve leti od tedaj, zato je priredilo mi- nistrstvo poljedelstva s sodelovanjem vseh reiskih organizacij I. državno razstavo v Beogradu v času od 16. do 20. decembra 1937, želeč ugotoviti, v koliko se je načrt sprejet na konferenci leta 1935., posrečil. Razstavi je bila priključena še razstava ovac, psov in mačk. Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolila prevzeti Nj. Vel. kraljica Marija, vsa prireditev pa je bila poverjena posebnemu odboru, ki so ga sestavljali strokovnjaki ministrstva in zastopniki rejskih organizacij. Vsa razstava je obsegala 1500 kletk perutnine, kuncev in golobov, dalje 160 psov raznih pasem, okoli 20 mačk an-gorske in siamske pasme, ter 41 družin ovac (po 1 oven in 2 ovci) iz vseh predelov Jugoslavije. V posebnem oddelku je razstavilo vodstvo uglednega dvorskega kokošnjaka primere onih vrst živali, ki jih goje na dvorskem posestvu, tako plimetke, rodajlandke, orpingtonke, padovanke, bantam. itd. Tudi beograjski zoološki vrt je bil zastopan s krasnimi eksemplarji, seveda le iz področja reje malih živali. Poseben- oddelek je tvorila razstava produktov: jajc in zaklane perutnine. Zanimanje je vzbujala razstavljena kožuhovina in izdelki iz an-gorske volne, dalje strokovna literatura, domača in tuja. kar vse je razstavila Zveza društev rejcev rnalih živali iz Ljubljane. Razne vrste angorske volne ter predelavo in uporabo je razkazovala 2eiezn:čar-ska zadruga iz Ljubljane Slovenskih razstavi jplc*v malih živali ie b''o 48 z 206 živalmi. od katerih je bilo prodan:h 92 komadov največ same štajerske perutnine, za katero je vladal največji interes in izgleda vse tako. da postane naša domača štajerka ne samo najbolj koristna kokoš, ampak tudi kokoš, ki*je danes najbolj v modi. Slovenski rejci so dosegli 9 prvih. 62 drugih in 41 tretjih nagrad, kar je vse- kakor lep uspeh za slovensko rejo malih živali v primeri z ono iz ostalih krajev naše države. Navzlic kratkemu roku, saj je bilo komaj 12 dni časa na razpolago za organiziranje k udeležbi na razstavi, je prireditev uspela odlično in bila izvedena skoraj brez vseh nepotrebnih reklamacij in zadržkov. Tudi krmljenje živali na razstavi in vodstvo prodaje in nakupa je bilo izvršeno v popolno zadovoljstvo raz-stavljalcev. Naj kratko navedene posamezne vrste živali, ki so bile zastopane na razstavi. Štajerske perutnine je bilo 203 kletke, rodaj-landu 197 kletk in plimetk 135 kletk. Tudi belih leghornk, kokoši in petelinov, je bilo 80 kletk. Bile so pa tudi zastopane vse ostale pasme v večjem ali manjšem številu; suseks, avstrolorp, orpington, fa-verol, viandote. barnevelder, langšan, pa-duanke, minorka. končinčina, brama in bantam, zastopani so bili tudi kapuni raznih pasem. Pri kuncih so bili na prvem mestu beli angorci v 64 kletkah, dalje nemški ovnači v 55 kletkah. Ostale vrste, modri dunaj-čani, sivi in beli orjaki, havanci, činčilci, alaska. hermelini in nekaj reksov so tvorile večje ali manjše skupine. Med vodno perutnino so kraljevale pe-kingške race in racmani v 79 kletkah, večje število je bilo tudi kekikembelk, indijskih tekačic in nekaj primerov ruenske race. Emdenskih gosi je bilo 40 kletk V lepem številu je bila zastopana tudi pomor-janska tuluška, domača, japonska in astra-hanska gos. Bronasti purani so se šopirili v 52 kletkah, nekaj primerov je bilo tudi bele in rmene barve. Krasna je bila zbirka golobov v 250 kletkah, kjer so prevladovali lasuljarji r 33 kletkah, dalje visokoleteči v 24 kletkah. Nemogoče je našteti vse vrste: naj omenim samo še malteške, kodrovce, kobur- ške škrjančke, rimljane, srakarje. angleške golšače, lastavice, dazne vrste bagded itd. še celo 10 kolekcij kanarčkov je bilo zastopanih v okviru te razstave. Splošen vtis o tej razstavi je bil nadvse ugoden, vendar bi bilo želeti, da se v internem poslovanju razstave, kakor je to predvsem ocenjevanje živali, uvede zlasti pri perutnini ocenjevanje z ozirom na ne-snost in rodovne podatke, ne pa samo na zunanji izgled. V tem primeru seveda morajo sodelovati tudi razstavljalci na ta način, da predložijo ob priliki razstave zahtevane podatke, ako jih sploh imajo na razpolago, na drugi strani pa bi bilo potrebno več komisij, ki bi ocenjevale posamezne vrste perutnine točno po odobrenih pravilnikih. Upam, da nam bo prihodnja taka prireditev, ki naj bi se vršila stalno na vsaki 2 ali 3 leta, prinesla izboljšanje tudi ▼ tem oziru, kar ne bo ▼ korist samo posamezniku, ampak vsemu našemu malemu gospodarstvu. Podobna prireditev, razstava vseh vrst malih živali, bo jeseni 1938 pri nas v Ljubljani pod pokroviteljstvom kmetijskega ministra. Imenovala se bo L banovinska razstava malih živali in jo priredi banovina s sodelovanjem Zveze društev rejcev malih živali in v njej včlanjenih rejskih društev širom Slovenije. Razstave se udeleže tudi rejske organizacije iz ostalih banovin ter organizacije Iz inozemstva. Priprave so že v teku in se bodo v ta namen vršile po sedežih rejskih organizacij najprej lokalne razstave, kjer se bo vršil izbor živali. Na skupni razstavi bo pokazal slovenski reje svoje uspehe in napredek, ki ga je dosegel v teku zadnjega desetletja za izboljšanje socialnih razmer našega malega človeka. Alfonz Inkret. ............................. Lep dar: Zgodbe brez groze > JUTRO« St 2. 4 Ciril Metodov večer s plesom 5. lan. 1938 v Kazfnski dvorani. Rotmy jazz Obleka promenadna mmiramim Ifomače vesti • Napredovanja oficirje?. Z ukazom v zadnjem vojnem listu r? en brigadni general dosegel čin divizijskega geaeraia, 38 podpolkovnikov pa čin polkovnika. Cin di-viziiskega generala je dosegel brigadai general za generalštabne posle Leo Kapnik; v čin polkovnika pa so med drugim napredovali pehotni podpolkovnik Alfred Hubelj, topniška podpolkovnika Štefan Lavrič m Peter Kiler, sanitetna podpolkovnika dr. Karel Oberšlih' ar. Andrej Deak; v čin kapitana bojne ladje kapetan fregate Ervin Fink; v čin podpolkovnika so napredovali pehotni major Ivan Oblak, letalski major Franjo Pire, sanitetni major pri mornarici dr. Franjo Vizjak; v čin kapetana fregate kapetan korvete Janko Kregar; v čin majorja kape-tani 1. razreda: topniški za generalštabne posle Marjan 2mavc, konjeniški Vladimir Gradnik; v cin kapetana korvete Jo6ip Cer-DK, Franc Kozjak in Edvard Piki, poročniki borne ladje I. razreda; v čin kapetana I. razreda kapetani II. razreda: pehotni Feliks Predan, topniški Andrej Pire, Luka Pe-zelj. sodni Ciril Špindler: v čin poročnika bojne ladje I. razreda poročnik II. razreda Franjo Ravš; v čin kapetana II. razreda poročnik Franjo Rupnik, Franjo Lužar; v čin poročnika podporočnik Alojzij Bernard; za nižjega sanitetnega pomočnika II. razreda Vojko Zupan in Ludvik Trošt; za nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. razreda Rudolf Pavleti?. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. Ogl- rag 8. bt. 15- 483/36 • Vsi delodajalci, ki zaposlujejo hišno siu-En?ad. si morajo v času od 1. do 31. januarja nabaviti davčno karto pri pristojni davčni upravi. Ob času nabave ie treba prinesti tudi baiovinski kolek v znesku 25 din v prid banovinskega bednostnega sklada- Vsi delodajalci, ki si navedenih davčnih kart ne bi nabavili v določenem roku. t. j do 31. t. m. bodo morali plačati kot kazen še petkratno vrednost davčje karte. Naiaije ee oi>ozarja-jo vsi delodaialci, ki plačujejo uslužtenski davek v davčnih markah, da predložijo uslužbenske knjižice davčni upravi na V[>o-gled v svrho kontrole do 31. t. m. Delodajalec ki ne bi predložili v navedenem roku davčnih knjižic v pregled, bodo kaznovani po čl. 138. zakona o neposrednih davkih- • Polovična železniška vožnja v Ljubljano traia še do 8- janua.rja; vzemite si na odhod-ni postaji legitimacijo, vzorec K 13., in jo daite žigosati pri blagajni razstave bratov Subicev v Narodni galeriji. • Z&^rebškj inženjerji gradijo svoj dom. Zagrebška sekcija združenja inženjerjev in arhitektov je sklenila zgradi*! svoj dom. Mestna občina ie dala iinženjerjem na izhe-ro tri zemljišča in je odbor sekcije izbral zemljiSče na oglu ^okoiske ulice, v enem izmed najlepših delov mesta. Razpisali so interni konkurz in sklenjeno je bilo. da bo dom zgrajen po načrtu, ki sta ga napravila inženjeria in arhitekta Haber! in Bauer. • Novi crobo>i. Ugledno družino posestnika g. Slavka S'noleta v Gornjem Logatcu je zadel hud udarec. Umrla je hčerka edinka, 4-letna Blaži ca. Pokopali jo bodo danes ob pol 16. — Na Aleksandrovi cesti 9. v Liubljaai je umrla gospa Marija Piskarjeva. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 14 spremili k večnemu počitku. — Pokojnima blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje! • Nenadna smrt šolskega upravitelja. V St. Vidu pri Grobelnem je v nedeljo nenadno umrl tamkajšnji priljubljeni šolski upravitelj g. Franjo Pogačnik Pogreb bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti na župno pokopališče v St Vidu pri Grobelnem. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, kruto prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! * Obrat inosfarskega rudnika je bil prekinjen precej časa, ker je med zadnjimi poplavami vola vdrla v rove. Ustaviti so morali ves obrat in je bilo tako okrog 400 delavcev brez f>osla. Vodo pa so z vso vnemo odvajali iz rovov, noč in dan so delale močne črpalke, in zdaj bodo v nekaterih rovih obrat obnovili, čiščenje dveh glavnih rovov pa bo trajalo le kakih osem dni. * Nenavaden tek je pokazal v okolici Ru-me mladenič Lazar Jevremovič, ki je za stavo v znesku 50 din v eni uri pojedel 150 gramov sladkorja v kockah, pol kilograma čokolade in 300 gramov fig. Ko je bil golov, je predlagal, da bi pojedel Se en kilogram sladkorja, če mu kdo da še 50 din. Nove stave ni hotel nihče skleniti. * Tristo sleparskih zadrug je ustanovil v Beogradu neki Josif češljarevič. Nazivi in nameni njegovih zadrug so bili vse, kar si morete misliti. Bile so tu zadruge za kredit, za doto. za službe, za zemljo, za nakupe vsega, kar se sPloh da kupiti, a udejstvo-vale so se te zadruge samo r.a ta način, da je slepar 6 pomočjo lepo donečih pisem in vizitk izvabljal ljudem denar. Več dni j3 tekla proti njemu razprava pred beograjskim sodiščem in obsojen je bil na leto dni robije in na triletno izguto častnih pravic. Mož ie imel srečo, ker se niso prijavile vse nif"f>vf žrtve. Eno srce — ena RADENSKA. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. X. Film, ki bo zasenčil slavo nepozabne Rose Marie! POJ LE ME Velik glasben užitek, kakršnega ne bomo tako kmalu spet deležni. PREDSTAVE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION Telef. 22-21 Velefilm romantičnega čara in divnih melodij! Grace Moore slovita članica Metropolitanke poje molitev iz Tosce in druge lepe arije, ki bodo osvojile srca vse Ljubljane. I Velike tekme sokolskih smučarjev Gorenjski Sokoli bodo tekmovali v Mojstrani V soboto 15 in v nedeiio 16 januarja bodo v Mojstrani IX tekme gorenjske so-kolske župe. Armada sokolskih smučarjev bo pohitela v Mojstrano, ki nam je dala že najboljše tekmovalce, da so vedno z velikimi uspehi tekmovali pri župnih. saveznih. vseslovenskih mednarodnih tn olimpijskih smučarskih tekmah. Tekmovalo se bo v naslednjih panogah. Sobota ob 15. uri člani: 1) tek na 18 km za I. in II razred za sestavljeno tekmo in samo za tek; 2) tek na 10 km za 111. razred, tekmovalci od 18 do 20 let Ob 15.30 uri članice: 1) tek na 6 km, vsi razredi. Nedelja: ob 8. uri člani: tekma v smuku na 4 km za vse razrede: članice• tekma v smuku na 2 km za vse razrede; ob 14 uri članice: tekme v smuških skokih za sestavljeno in prosto tekmo za vse razrede Prijave je treba poslati najkasneje do 13. januarja na naslov: Smučarski odsek Soko'-ske župe Kranj na Jesenicah Žrebanje bo 15 januarj-a 1938 pol ure pred pričetkom tekmovanja na nastopnem mestu v Mojstrani. Pri žrebanju morajo biti navzoči vsi tekmovalci Zdravniški pregled tekmovalcev naj se po možnosti vrši doma Vse bratske edtmce pozivamo, da store vse da bo udeležba tekmovalcev m tekmo valk večja kot kdajkoli poprej Smučarskih tekem naj se udeleže vsi. ki se bavijo s to najlepšo, najbolj zdravo in najb >lj privlačno panogo sodobnega sport-a in telesne vzgoje. Rekordi niso naša svrha, temveč gibanje zunaj v prosti naravi in v plemeni- ti bratski borbi za dosega skupnega smotra. Čim več smučarjev nas bo v Mojstrani tembolj živahna in plemenita bo borba, tem lepši uspehi se bode izluščili v/ armade sokolskih smučarjev Smučarske tekme v Moi.vtram naj bodo revijs sokolskih sil, napredka in nezlomljive sokolske volje. ★ Savezne smučarske tekme Načelstvo Saveza SKJ razpisuje VII. savezne smučarske tekme v dneh 21. 22. in 2? januarja 1938 v Sarajevu (na Jahnrini in Pa'ami). Tekmuje se v naslednjih panogah: čiani 1) tek na 18 km za I in II razred. 2) tek na (0 km za III razred, 3) tekme v smu:kih skokih za vse razrede. 4) sestavljena tekma: tek na 18 km in smuški skoki za I in II razred. 5) tekma v smuku za vse razrede. 6) tekma v smuških likih za vse razrede. 7) sestavjjena tekma: v smuku in smuških likih za vse razrede, 8) pa-trolno tekmovanje s streljanjem na 10 km za vse razrede. (3 članska patroia) Streljanje se Vrši iz klečečega položaja in ima vsak tekmovalec 5 pogodkov v klečečo ne-zaklonjeno tarčo, oddaljeno od tekmovalca 100 do 200 m v prvi polovici proge Moški naraščaj: 1) tekme v smuku in smuških likih na progi do 2 km. 2) patrolno tekmovanie s prirodnimi zaprekami na 4 km. na koncu prvega, drugega in tretjega kilometra je po ena zapreka. — Članice. 1) tekma v smuku na 2 km 2) tekma v smuških likih tek na 6 km. 4) tekma v štafeti 4 X 2 km Ženski nstaščaj l) tekma v smuku na 2 km 2) tekma v smuških likih. Vse prijave morate poslati župnemu smučarskemu odseku na Jesenicah do 10. januarja 1938. * Lep pogreb junaka iz svetovne vojne. Oni dan so bili v Sabcu ob istem času trije pogrebi. Ker ni Lilo voza na razpolago, so tovariši Andrije Matijeviča 6ami odnesli njegovo krsto do cerkve in potem do groba. Med potjo so krsto postavili pred spomenik vojnih žrtev in tam ja bil izvršen obred. To počastitev je pokojni Matijevič tudi zaslužil s svojo hrabrosttjo na bojiščih. Bil je vitez Karadjordjeve zvezde z meči in 14-krat je bil ranjen- Po poklicu je bil železničar. Ilra-br?m.u junaku je izkazal zadnjo čast tudi vojaški oddelek * Od Zveze šoferjev dravske banovine nam poročajo, naj se vsi tisti šoferji, kateri so sa priglasili za tečajni pouk v l)iee!ovih motorjih, zberejo dne 7. januarja ob 19.30 pred glavnim vhodom obrtne šole (srednja tehnična šola), da skupno odidejo v dvorano. Vsi tisti prijavljenci, ki niso člani Zveze šoferjev dravske banovine, naj prineso s seboi šofersko legitimacijo, vsi pa pisalni pribor. * Ena izmed najstarejših šol v Basni je v Tešnju in o njej so pismeni podatki še iz prve polovice 18. stoletja. Tako je ohranjen učiteljski »dekret« iz leta 1839 Takrat je bil postavljen za učitelja neki Lazar Jova-aovjč iz Sarajeva, ki pa ja bil po poklicu kuhar kave. Šolo v Tešnju so že pred sto leti obiskovale tudi deklice. Poslopje starodavne šole stoji še danes. * Najdražje plačano pismo v Jugoslaviji. S poštnim letalom francoskega zrakoplov-nega društva je bilo 30. decembra odposlano iz Zemuna v Južno Ameriko pismo, ki je doslej najdražje plačano pismo v naši državi. Pismo tehta 330 gramov, poštnina pa zna ša 2024 din. Draga poštnina pa ima tudi svoi učinek Pismo je doseglo svoj cilj že 3. januarja, dočim bi navadno pismo potovalo 45 dni. TUDI VI SI ŽELITE prijetne domače zabave, zato Vas že danes vabimo na »OBRTNIŠKI PLES«, ki bo v soboto, dne 15. Januarja v vseh prostorih Kazine. Iz Lfubljane u— Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da so bile običajne novoletne okrožnice — vabila na društveni redni občni zbor ln na Silvestrov večer — oddane na pošti 80. decembra popoldne, kakor doslej Se vsako leto, ln ne zadtne društveno upravo nobena krivda, da so bile članstvu dostavljene šele 3. januarja. u — Zanimivo predavanje bivšega docenta Bruna Hercla. Znani prosvetni delavec bivši docent g. Bruno Hercl je imel te dni več predavanj v Ljubljani. Najprej je predaval v Oficirskem domu ln so ga poslušali vsi častniki z divizionarjem g. generalom Lazo R. Toničem na čelu. Predavatelj je na markanten način orisal svoje vtise s potovanja po Indiji in jih je podkrepil s starodavno filizofijo in religijo Hindov. Drugo predavanje je imel na državni trgovski akademiji in na trgovski šoli. Razpravljal je o vzeoji k trdni volji, v zvezi z rezultati nove šole v Nancyju. G Bruno Hercl, ki je pred leti prispeval nekaj zanimivih člankov »Jutru« odnosno »2ivljenju in svetu«, bo. kakor čujemo, povabljen od raznih kulturnih ustanov, da bo imel v Ljubljani še nekatera predavanja. Predavatelj je po rodu iz Osjeka, študiral je v Zagrebu, v Monakovem in v Berlinu, kjer je dve leti tudi dociral in vršil službo ravnatelja ljudskega vseučilišča. V Jugoslaviji je imel od leta 1921. dalje že nekaj tisoč predavanj, ki so se zlasti dotikala področja paraosihologije, potem pa je znanstveno tolmačil problem vzgoje k volji, vse to v namenu naše ljudske prosvete. u— Naš učiteljski pevski zbor konča letos prvo desetletje svoieffa uspešnega koncertne ga delovanja- V proslavo tega do?odka priredi v ponedeliek 10. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani koncert, na katerem bo izvajal vrsto najnovejših «lovenskih zborov za mešani zbor. dalje veliko zborovsko simfonijo »Roženiret. ki jo ie napisal skladatelj Tstran Ivan Mate?'? Rnnjgov in pa Milojevičevo znano »Matho in komarac<. Slovenske zbo^o bomo navedli prihodnjič Na koncert nagega požrtvovalnega in agil-nesra učiteljskega pevskega zhora. ki nosi Ime naiplodoviteišega slovenskega skladatelja Enrla Adamiča- že danes opozarjamo vse prijatelje zborovskega petja. Prodaja sedežev ie že v kni;garni Glasbene Matice. Sedeži od 10. do 80 din. u— ž'vahen železniški promet za novo leto. Letos sta se ob prestopu iz starega v novo leto srečala kar dva rdeče zapisana dneva v koledarju in tako so ljudje za Silvestrovo še enkrat obnovili bnžičr.e praznike. Na vseh oficielnih in neoficiel-nih silvestrovanjih Je bila velika gneča in direndaj, kakor da smo že v resnici iz krize, je bilo vendar še na tisoče in tisoče ljudi ki so jih vlaki razvozili na vse strani uživat belo opojnost. V soboto in nedeljo se je odpeljalo lz Ljubljane 11.818 izletnikov in približno toliko se jih Je vrnilo, da je ijmela Ljubljana ta dva dneva okoli 23 000 potnikov Ker pa se je več tisoč ljudi odpeljalo že v petek popoldne ln zvečer, lahko računamo, da je pohitelo iz mesta v zimsko naravo približno 15.000 ljudi, tako da so železnice za novo leto vsaja skupaj prepeljale 30.000 potnikov. Največ se jih je šlo smučat, razume se, na gorenjske terene. V to smer se je na novega leta dan odpeljalo blizu 2000 Ljubljančanov, v nedeljo pa okrog 2500. Kam-ničani so proti Kamniškimi planinami odpeljali oba dneva po nekaj več ko 1000 izletnikov, približno toliko pa jih je pohitelo tudi na Dolenjsko. u— Stanovitno vedro in mrzlo vreme ee je poteguilo tudi v novo leto 2e Štirinajst dni. od 19- decsmbra leži nad veČino Evrope s padavinami le ponekod moteno mra-zovno jezero, ki vee poskuse oceanskega vlažnega "zraka, prodreti globlje na kopno, sproti preprečuje Močno izžarevanje iz dneva v dan bolj ohlajene zemlje pospešuje zbi-ranie mraza, zato je naravno, da ostajajo tudi podnevi temperature globoko pod ničlo. Sneg- ki se ja bil na Štefanovo sprostil iz dvigniene megle, je sicer obetal nekolikšne spremembe anticiklonalnega pritiska. Toda posea morskega zraka na pramraženo kop.io je bil prešibak in na kraju leta *mo beležili v Liul ljani |>oiioven pritisk mraza. Sil-veslrska noč je bila kristalnojasna in v na-slednjfin pitru. ko ce je porodil lep. »o.-ičen prvi dan novega leta. je bilo —11° C. V nedeljo je bilo v Ljubljani že -12.8. včeraj —11.6° C na prostem -14 5° C Poskusilo ie tudi snežiti, toda v tolikšnem mrazu sneži le redkokdaj, komaj v G°/o primerih. Barometer še zmerom raste, verjetno je pa, da bo sedanji pritisk mraza za n^kaj ča*a nekoliko od.iehal- Pričelo bo znova snežiti, dokler ne to [io lastnostih dosedanje vremenske razporsrfbe nad Evropo sodeč. f>o sredi januarja pritisnil nov. hud val mraza in držal v ostrili škripcih tudi naše kraje preko prvih de>e! dni februarja. a- petskj zbor Glasbene Matice ima drevj ob 20. vajo v^ega mešanega zbora. Odbor Advokat MUC VILJEM se je preselil v GAJEVO ul. 3/IL \ poleg Nebotičnika. | Javljamo ceni. občinstvu, da točimo sedaj izvrstno kavo „Express" v stroju najmodernejšega tipa. Slaščičarna ln kavarna PETRIČEK Vsakovrstno pohištvo in LESTVE Vam Izdela po nafniftfih cenah tvrdka 1. REPŠE, Ljubljana, Igri&Ku al. 3. NIKDAR NISTE SAMI, če imate »Prijatelja«. Sporočite svoj nasiov upravi »Prijatelj«, Ljubljana I0H. ki Vam pr^ne eno Številko brezplačno na ogled. Razstava bratov Subicev se bliia svojemu zaključku in bo zaprta v nedeljo, 9. Januarja. Nar. galerija vabi vs» zamudnike, da ei razstavo ogledajo zadnji teden; vstopnina za galerijo in paviljon 10 din. vilu spremili člani Obrtniškega društva s praporom na čelu. Blagi pokojnid bomo ohranili lep spomin, hudo prizadetim izrekamo iskreno sožalje. PREMIERA MOČNEGA In DRAMATIČNEGA filmsKega dela »Življenje in komedija« (Nur eln Koniudiant...) RUDOLF FORSTER H AN S MOSER Najnovejši dogodki v žurnalu. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 11111 n— Sertjakobfani vas vabijo, da ei ogledate v četrtek, v soboto in v nedeljo zvečer veseloigro »Nobene žene večlc Pri vseh dosedanjih predstavah so s® po6etniki prisrčno zabavali in nagradili igralce z odobravanjem celo pri odprti eceni. Dnevna blagajna bo poslovala na dan predstave od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Kdor se rad smeje, naj pride v šentjakobsko gl?daližče. n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« prosi gospoda, ki sta na Silvestrovo pri Mi-khču zamenjala klobuke, da jih oddasts v podružnici iJutra« v Šiški, kjer dobita svoje u— Posetnike vefernega go^orniškees tečaja s■ Cirila Debevca na Glasbeni Maiici opozarja««), da nocoj ne bo predavanja. Zamujeno se nadoknadi po dogovoru pri prihodnji uri. u— Ciril Metodov veter s plesom bo v sredo 5. t. m., pred ot. Tremi kralji v Kazini. Vsakdo, ki čuti narodno, naj smatra za svojo dolžnost, da se ga udeležil Vstopnina nizka. a - Telegrafska naročnina. Opozar jamo vse treovce. banke, dru&tva i. L d. ki imajo skrajšane brzojavne naslove, telefonično posredovanje brzojavk, predajo brzojavk na obračun, tain<^oteu»; brzojavke in posefcoo dostavo brzojavk, da obnove naročnino do 10. t. m. v smislu okrožnice, ki j? bila dostavljena skupno s čekovno položnico. Pošta Ljubljana 1- u— Hoda nesreča pod avtomobilom. V nedeljo okrog polnoči je prišlo na Marijinem trgu do prometne nesreče, ki bi bila skoraj terjala človeško življenje. Neki av-tomobilist se je zaletel v 57-letnega brezposelnega natakarja Franca Vogrinca lz Florijanske ulice in mu prizadejal zelo hude poškodbe po glavi in po životu. Poklicati so mora l reševalce, da so Vogrinca prepeljali na kirurški oddelek. I Iz Celja e — Osmošolci bodo igrali Osmošolke in osmošolci drž. realne gimnazije v Celju bodo vprizorili pod okriljem Francoskega krožka v Celju v četrtek 13. t. m ob 20. v Mestnem gledališču v francoskem jeziku veseloigro v 4 dejanjih »Ces dames aux chapeaux verts«, ki jo je priredil Albert Acremant. e— Starokatoliška cerkvena nprava v Celju naznanja, da bo na praznik Treh kraljev v Celju služba božja ob 9. in s tem preklicu ie svoje prvotno obvestilo. e— Nazadovanje tujskega prometa. Lani je obiskalo Celje 13.208 tujcev. V decembru je obiskalo Celje 934 tujcev (834 Ju-goslovenov in 100 inozemcev) nasproti 1020 v lanskem oktobru in 798 v predlanskem decembru. Nazadovanje tujskega prometa je lani povzročilo očividno neugodno vreme in dejstvo, da Celje še ne nudi dovolj naprav in udobnosti kakor bi jih moralo nuditi tujskoprometno mesto. e — Brezposelnost narašča dalje. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. decembra na novo prijavilo 224 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 13 oseb, posredovanj je bilo samo 8, odpotovalo je 19, odpadlo pa 58 oseb Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 790 brezposelnih (636 moških in 94 žensk) nasproti 651 (573 moškim in 78 ženskam* dne 20. decembra. KINO »UNION« prinaša danes ob 18.30 in 20.30 film lz življenja v Rusiji z Ano Sten v glavni vlogi »OSAMLJENA ŽENA«. KINO METROPOL naznanja cenjenemu občinstvu, da se bodo odslej naprej vršile dnevno SAMO DVE PREDSTAVI ln sicer ob 16.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih pa kakor dosedaj ob 16 15. 18.15 in 20 30. Danes ob 16.15 ln 20.30 film o plemeniti ljubezni in žrtvi ter o veličastvenem heroizmu človeka. ka.teri se bori za progres človeštva »LUC V MEGLI«._ e— Zaiadi varnosti prometa na ozkem prehodu z Glavnega na Slomškov trg bo imel odslej ob sejmskih in tržnih dneh od 7 do 10. dopoldne na tem prehodu službo policijski stražnik V primeru potrebe bodo uvedli to službo tudi ob drugih dneh. e— Lastniki motornih vozil, koles ter fijakarskih in polfijakarekih voz v območju celjske mestne občine se opozarjajo, da morajo prijaviti svoja vozila do 31 t. m. pri nred=tojništvu mestne policije. Lastniki omenjenih vozil v drugih krajih morajo v istem roku prijaviti svoja vozila pristojni občini ali pa sreskemu načelstvu. e— Drnovšek je podlegel poškodbam. V ponedeljski izdaji »Jutra« smo poročali, da je v nedeiio v transformatorski postaji v Laškem tok visoke napetosti pri delu zerabil 29-letnega delavca Antona Drnovška iz Knezdola pri Trbovljah in ga strašno opekel po vsem telesu. Drnovšek je v ponedeljek ©b 5.45 po silnih mukah izdihnil v celjski bolnišnici. Z Jesenie s — Življenje ob praznikih. Jeseničani so se prav dostojno poslovili od starega in so židane volje prestopili v novo leto. V So-kolskem domu je bilo polno ljudi, ki so se prijetno zabavali do jutra. Polni so bili tudi drugi društveni domovi, kavarne in gostilne Številni smučarji so pričakali novo leto v planinskih domovih in smučarskih zavetiščih. s_ Nov grob. Po dolgotrajni bolezni je v četrtek Dopoldne umrla, stara komaj 44 let. gospa Mirija Petačeva, soproga pe-kovskes?a moi=tra in hišnega posestnika. Pokoinica je bila zgledna narodna žena, skrbna mati tn gospodinja. Pokopali so jo v sobni o popoldne ob zelo veliki udeležbi ljudi z Jesenic in široke okolice. Na poslednji poti so jo v zelp častnem ž te- Iz Maribora a— Gledališke novice. Pri prihodnji predstavi klasične tragedije »Marija Stu-art« (na. praznik popoldne) lahko dobe dijaki sedele po gioboko znižanih cenah, toda le, če kupijo vstopnice v napiej. — Gledališki abonma, ki je zaradi praznikov in zaradi odsotnosti mnogih abomen-tov preko praznikov izostal, zaAne zopet teči od dar.eo naprej. — Na praznik Sv. treh kraljev bo v gledališču popoldne menda zadnjikrat Scliillerjeva klasična tragedija »Marija Stuart«, zvečer pa zabavna komedija e petjem in godbo »Pesem s ceste«. Pri obeh predstavah veljajo znižan« cene. a— CafnJkova Je nrorta. Pred dnevi smo izčrpno poročali o težki prometni nesreči, ki se Je pripetila v bližini Sv. Marjete ob Pesnici in katere žrtev je postala SS-letna zasebniea Marija Cafnikova, ki se je s svojim kolesom znašla pod tovornim avtomobilom. Z razbito lobanjo so to odpre-miH v mariborsko rplcfco bolnišnico, kjer pa Je včeraj ponoči podlegla poškodbam. a— Več lofeitev tn več nezaKonskih otrok. Iz pravkar sestavljene statistike pri sre-skem sodišču Je razvidno, da je bilo lani skupilo 648 razprav, ki se nanašajo na nezakonske otroke in sdrote, dočim jih je bito 1936. leta 136 manj, to je 512. Tudi število ločitev je naraslo ln izkazuje statistika ločitev, razvez tn razveljav 1. 1937. 151 ločitev, dočim .lih je bito leta 1936- le 124. Pod kuratelo je bilo postavljenih v preteklem letu 38 oseb, napram 32 leta 19-36. Konkurzov je bilo v preteklem letu 13, napram 10 leta 1936- &— Kmečka z»6čita In mariborsko dižče. V preteklem letu je moraio sodišče postopači v 838 primerih, ki se nanašajo na zaščito kmečkih dolžnikov, v katerih je bilo treba v smislu določb uredbe uvesti postopanje. a_ Posestno gibanje. Trgovka Frančiška Logarjeva iz Studenic pri Poljčanah }' kupila od trgovca in posesitnika Franc« Grei-fa stanovanjsko hišo v Linhartovi ulici 12 za 140.000 dinarjev. a_ Kolesa v Dravi. Dilak realne gimnazije Slavko Figi, stanujoč Ob Izvirkih 8, je predvčerajšnjem potegnil iz Drave tri kolesa, ki jih Je najbrže kakžan tat pognal v Dravo, ko jih ni mogel vnovčitL Dijak Figi je vsa tri kolesa izročil sturien-škim orožnikom, ki sedaj poizvedujejo, čigava so kolesa in kdo jih je pognal v Dravo. ar— Številne žrtve poledice, »mukatija ln sankanja. Na poledici ee Je spodrsnilo ravnatelju Ivanu Volcu iz Krčevine, ki si je pri padcu »tri desno nogo pod kolenom-Ista usoda je doletela 28-letnega strojnega ključavničarja Franca Majcena iz Sladkega vrha pri gt. Hju, ki si je pri padcu na poledenelih tleh stri desno nogo. Prav tako si Je zlomi) desno nogo pod kolenom 24-letni Vilko čadež, po pcitiicu tkalec, s Koroške ceste 27, ki se Je ponesrečil ' ob izvajanju, smučarskih vaj pri Treh ribnikih. Tudi 9-ietni Jožek Klinger s Koroške ceste 75 je imel smolo. Na znanem Mori tebeUu se te prekopicnii na saneh ter obležal z zlomljeno desno nogo. 19-letni Gretki Juričevi iz Studencev, Krekova ulica 34, pa »o se zataknile na Pohorju sani v vejevje, pri čemer si je stria levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v maiiborsid splošni bolnišnici. Vremenska poročila Dozdevno vreme v januarju po stoletnem koledarja Dozdevno vreme v januarju po stoletnem koledarju. Dan Je dolg 8 ur, 25 minut do 6 ur 26 minut oblačno, precej hladno sneg ln dež sneženo oblačno, krajevne padavine sneg oblačno, vetrovno oblačno, vetrovno sneg P. 3. Genovefa T. 4. Tit, Angela S. 5. Teles?or Grozd ana C. 6. Trije kralji Darinka P. 7. Valentin Svetoslav S. 8. Severin Bogoljub N. 9. Julijan P. krajec 15.13 P. 10. Pavel p. T. 11. Higin Božidar S. 12. Ernest Blagoje C. 13. Veronika Zorislava P. 14 Hilarij Neda S. 15. MavriJ op. večinoma oblačno, hladneje N 16 Marcel p. ččlp ob 6.53 Poročilo Meteorološkega zavoda na anlvert 3. januarja Ljubljana 7. 767.9. -9.0. 81, O. 10, —. —• Maribor 7. 764.6. —8-0. 90. SSE2, 10. —. —; Zagreb 7. 768.4, —5.0. 80. WNW1. 10. —, —; Beograd 7. 766.6, —8.0, 90. WNW2, 10 sneg, 2.0; Sarajevo 7. 768.0, —17.0. 9o. O. 10, —, —; Kumbor 7 760.2, 2.0. 40. NNE7, 0, — —; Split 7 763.1. -1.0. 40, NE6, 2. Rab 7. 764.9. -2.0. 30. N3. Ar sneg, 10 0. Temperature: Ljubljana —6.4, —11.6; Maribor —2.0, —8.0; Zagreb —3.0, —9.0; Beograd —7.0, —8.0; Sarajevo —5.0, —200; Kumbor &0, 1.0; Split 4.0, —8.0; Rab 60. -2.0. »JUTRO« St. 2. S Torek, 4. t 1938 Gospodari f v o Uredba o skrbstvu za brezposelne delavce Kakor smo že pred tedni poročali, je ministrski svet na seji dne 25. novembra pre- , tekiega leta odobril na podiagi § 87 fi-nanenega zakona uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce, ki je sedaj objavljena v »Službenih novinah* od 1. t. m. Ta uredba združuje razne predpise o skrbstvu za brezposelne delavce in o posredovanju dela. S to uredbo se zamenjajo predpisi oddeika 4. zakona o zaščiti delavcev od 28. februarja 1922 in drugih zakonskih ter na zakonu osnovanih predpisih-Celotni ustroj javne službe posredovanja dela in skrbstva za brezposelne delavce je naslednji: Upravo javnega posredovanja dela tvorijo osrednja uprava in njene oblastne uprave: javne borze dela in strokovne borze dela s krajevnimi organi in s krajevnimi upravami (podružnicami, ekspoziturami in poverjeništvi). Uprave za posredovanje dela so samoupravne javne ustanove, ki imajo v mejah svoje pristojnosti svojstvo blasti. Osrednja uprava in ja^/ne borze dela so pravne osebe, ki si lahko pridobivajo pravice in sprejemajo obveznosti. Samoupravni organi teh uprav za posredovanje dela so centralni odbor za posredovanje deia v osrednji upravi in upravni odbori javnih borz dela v oblastnih upravah. Izvršilni organ centralnega odbora je preasedništvo centralnega odbora, izvršilni organi upravnih odborov javnih borz dela pa so ravnateljstva javnih borz dela in nadzorstveni odbori podružnic ali ekspozitur. Pri upravljanju svojih poslov so uprave za posredovanje dela oproščene vseh državnih in samoupravnih taks in so glede poštne, telegrafske in telefonske tarife izenačene z državnimi ustanovami Uprave r.a posredovanje dela so za premično in nepremično imovino, kolikor služi javni .službi posredovanja dela, oproščene vseh vrst državnih in samoupravnih doklad, davkov, davščin in pristojbin. Oproščene -so davkov tudi vse vrste pomoči delavstvu Oblastne in krajevne uprave za posredovanje dela imajo pravico izdajati ne-zajposleušm delavcem potrdila za ugod-nostno voznino s 50Vc popusta na vseh državnih in od uržave pooblaščenih prometnih ustanovah. V krajih, kjer ni uprav za posredovanje dela, preide ta pravica na mesta in cbčine, ki se morajo pri izvrševanju teh poslov držati predpisov. Občine, v katerih bi se osnovale uprave za posredovanje dela, so dolžne na lastne stroške staviti na razpolago potrebne prostore za urade, delavska prenočišča, zavetišča, ogre-valnice in delavske kuhinje. Javne borze dela se ustanavljajo in ukinjajo z odlokom ministra za socialno politiko na predlog centralnega odbora za posredovanje deia. Podružnice in ekspoziture pa se ustanavljajo in ukinjajo z odločbo centralnega odbora na predlog pristojnega upravnega oubora. poverjeništva pa z odločbo predsedništva centralnega odbora na predlog pristojnega ravnateljstva javne borze dela. Sa.moupra.vni organi Člani samoupravnih organov so postavljeni, voijem in dodeljeni, dostavljeni člani so predsedniki centralnega odbora za posredovanje deia, upravnih odborov borz dela, nadzorstvenih odborov, podružnic in ekspozitur ter predstavnik giavne kontrole pri osrednji upravi. Voljeni čiani pa so predsedniki deiavcev in delodajalcev. Dodeljeni člani so člani strokovnih odborov, strokovnih svetov, člani centralnega odbora in predstavniki samoupravnih teles. Čiani glavnega odbora upravnih odborov in nadzorstvenih odborov ter dodeljeni člani imajo pravico na honorar za seje, ki ga določi minister, predsednikom in predstavniku glavne kontrole pa se določi mesečni honorar, člani samoupravnih organov so odgovorni za pravilno razpolaganje za poverjeno jim imovino. Predsednika centralnega odbora postavlja ministrski svet iz vrst strokovnih uradnikov ministrstva socialne politike Predsednik centralnega odbora je obenem upravnik osrednje uprave Predsednike upravnih odborov borz dela postavlja minister za socialno politiko na predlog bana iz vrst stroko vnih uradnikov, predsednike nadzorstvenih odborov podružnic in ekspozitur izven sedeža banskih uprav pa postavlja ban iz vrst državnih in občinskih uradnikov. Predstavniki delavcev in delodajalcev so voljeni člani samoupravnih organov, ki jih volijo pristojne delavske in delodajalske zbornice. Delavske zbornice morajo skrbeti, da bodo izvoljeni poleg predstavnikov delavcev tudi predstavniki nameščencev in predstavniki manjšin, delodajalske zbornice pa morajo skrbeti, da bodo izvoljeni predstavniki iz vrst trgovcev, obrtnikov in industrijcev s sodelovanjem manjšin. Mandat voljenih članov traja tri leta in se obnavlja 1. julija vrakega tretjega leta Delavske in delodajalske zbornice volijo za vsakega predstavnika po tri kandidate. Iz vrst teh kandidatov določi minister za socialno politiko člane predsedništva centralnega odbora, pristojni ban pa člane upravnih in nadzorstvenih odborov uprav za posredovanje dela. Z odlokom ministra za socialno politiko se pri centralnem odboru ali pri upravnih odborih ustanovijo kot pomožni organi strokovni odbori za določene stroke. Na predlog pristojnega upravnega odbora borze dela lahko centralni odbor odobri, da so v samoupravi zastopana tudi ona samoupravna telesa, ki bi upravi za posredovanje dela odobrila trajne dotacije v najmanjšem znesku H letnega proračuna do-tične uprave. V okviru centralnega odbora se lahko ustanovi centralni svet za javna dela, katerega delokrog določi minister za socialno politiko v sporazumu z zainteresiranimi ministri. Ta strokovni svet tvorijo predstavniki ministrstev ter predstavniki delavcev in delodajalcev, določeni od pristojnih zbornic. Centralni odbor za posredovanje deia odobrava proračun, odreja višino pomoči za brezposelne v mejah predpisov, skrbi za gradnjo delavskih stanovanj in določa v ta namen potrebna sredstva, voli pred-sednlštvo centralnega odbora in vrši ostale posle po obstoječih predpisih. Centralni odbor tvorijo predsednik in po en predstavnik delojemalcev in delodajalcev za vsako oblastno upravo in za osrednjo upravo. Upravni odbor javne borze dela sestavlja predlog proračuna, sklepa o zmanjšanju zneska pomoči za brezposelne delavce v mejah obstoječih predpisov in vrši posle za svoje področje. Upravni odbor borze dela ima sedem članov, ln sicer poleg predsednika tri predstavnike drlo Jemalcev in tri predstavnike delodajalcev. Tajnik upravnega odbora ie šef javne borze dela ali njegov namestnik. Osrednja uprava Posli v zvezi z organizacijo posredovanja dela in skrbstvom za brezposelne delavce ter posli nadzorstva nad javno službo posredovanja dela vrši osrednja uprava, ki ji 3toji na čelu upravnik kot starešina osrednje uprave in predsednik centralnega odbora za posredovanja dela. Posle posredovanja dela in skrbstva za brezposelne delavce, ki niso pridržani osrednji upravi pa vrši javna borza dela ki ji stoji na čflu šef javne borze dela, ki je obenem tajnik upravnega odbora in ravnateljstva. Strokovne borze dela Minister za socialno politiko lahko v sporazumu z zainteresiranimi ministri ustanovi posebne strokovne borze dela z lastnimi krajevnimi upravami in s pravicami in dolžnostmi javnih borz dela. Na predlog centralnega odbora lahko v ta namen izvzame iz pristojnosti javnih borz dela posla posredovanja dela in skrbstva za brezposelne za določene skupine delavcev. Z dnevom, ki ga določi minister za socialno politiko, se ustanovi strokovna borza dela za pomorce in strokovna borza dela za rudarske in tepilniške delavce. Mestne in vaške občine, kjer ni uprav za posredovanje dela, so dolžne kot pomožni organi sprejemati prijave nezaposlenih delavcev po službenih predpisih in navodilih javne borze dela, vršiti izplačila odobrenih pomoči, izdajati potrdila za znižano voznino na železnicah, brezposelnim delavcem in vršiti druge posle v zvezi s posredovanjem dela in skrbstvom za brezposelne. (.Konec sledi) Obliti zbor Glavne zadružne zveze Včeraj dopoldne se je pričel občni zbor Glavne zadružna zveze. Delegati so se zbrali v dvorani Inženjerskega doma že ob 9. dopoldne. Občni zbor ie o tvor H in vodil mini ster brez portfelja in upravnik Glavnega sa-veza srbskih zemljoradniSkih zadrug g. Voji-slav Djordjevič. Predsednik Glavne zadružne zveze notranji minister dr. Anton Korošec se je pismeno opravičil, ker je bolan. Obžaloval je, da se občnega zbora ie mora udeležiti tembolj, ker zaključi Glavna zadružna zveza z uvel javi jenjera zakona o gospodarskih zadrugah 20 letno dobo svojega deia. M;nister Djordjevič je nato kratko obeležil delo glavne zveze. Občni zbor je poslal uda- noetne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljevemu namestništvu ter brzojavne pozdrave ministrom. Zatam so bila podana poročila upravnega odtora, nadzornega odbora in poročila o zaključnih računih. Vsa eo bila sprejeta z aklamacijo. Minister Djordjevič je sporočil, da se bo sedaj po sporazumu z zastopniki vseh včlanjenih zadružnih organizacij sestal upravni odbor, ki bo razpravljal o vseh perečih vprašanjih, kakor tudi o sprejemu novih zadrug v organizacijo. Sklenjeno je bilo, da se za ta čas občni zbor prekine. Nadaljevanje zbora je bilo določeno za 18. uro. Občni zbor se tudi v torek dopoldne nadaljuje. Na njam bodo predvsem sfreieta pravila nove Glavne zadružne zveze, kakor to določa novi zakon o gospodarskih zadrugah. Nova pravila bratovskih skladni« Ministrski svet je odobril nova pravila bratovskih skladnic, ki jih je predložil minister za gozdove in rudnike. Ta praviia so stopila v veljavo 1. januarja t. 1. Nova pravila so rezultat obsežne ankete, na kateri je bilo doseženo popolno soglasje med predstavniki delavcev in delodajalcev. Minister za gozdove in rudnike g. Kujundjič je ob tej priliki podal izjavo, iz katere posnemamo: Bratovske skladnice so v zadnjih letih zaradi gospodarske krize prišle v težaven položaj zaradi r.azadujočih dohodkov in naraščajočih izdatkov. Sprememba pravil ima namen da se za bodoče zapigura izplačilo pokojnin in drugih dajatev, da se fondi bratovskih skladnic v današnji dobi boljše zaposlenosti delavstva okrepijo in da v bodoče ne bi prišlo do novih težkoč. Glavne spremembe pravil so naslednje: Ustanovi se nov oddelek za skrbstvo brezposelnih rudarskih delavcev, ker se je izkazalo, da so še sedaj v dobi boljše zaposlenosti številni brezposelni delavci iz rudarske stroke. Vrhu tega je treba skrbeti, da se sedaj zberejo sredstva za pomoč brezposelnim delavcem za primer ponovne krize zaposlenosti. Z novimi pravili se ustanovijo nove višje kategorije zavarovanja, ki bolj ustrezajo današnjemu zaslužku delavstva Zavarovanje na podlagi višjih kategorijskih zaslužkov bo imelo za posledico tudi povišanje pokojnin in Invalidnin. Ugodnosti dajejo nova pravila tudi kopačem in užigalcem min, ki bodo iahko dosegli najvišje pokojnine po pravilniku. Znižan je rok za dosego pravice do pokojnine. in sicer od 10 na 5 let, tako da bo delavec po petih letih lahko prišel do pokojnine, če nastopi zavarovalni primer, v slučaju smrti pa njegova rodbina. Odslej se prične zavarovanje namesto z 18. s 14. letom, čeprav mladostni delavci pred 19. letom ne smejo biti zaposleni pri delih pod zemljo. Povišana je najvišja polna pokojnina, ki jo lahko doseže rudarski delavec, in sicer 80% kategorijskega zaslužka (doslej 75 c/r), začetna pokojnina pa znaša 20 % kategorijskega zaslužka. Pravico do polne pokojnine si pridobi delavec po 35 letih dela. Ce prej ne nastopi zavarovalni primer, dobi pokojnino s 60. letom starosti, kopač, vžigalec nvn in preddelavec pa s 55. letom. Zboljšane so tudi pomoči, ki jih dobi delavec od bolniškega oddelka, zlasti pomoči za ženo in otroke v primeru bolezni. Končno vsebujejo nova pravila določbe, po katerih lahko ohranijo ali obnovijo svoje pravice bivši rudarski delavci, ki so prekinili zavarovanje po 31. decembru 1924. Rudarji, ki se ponovno zaposlijo in ostanejo zaposleni leto dni. si obnovijo prejšnje izgubljene pravice v pokojninskem oddelku. Smučarska črna vojska Ne starost ne teža ne ovira veselja na snegu Telovadba, hoia po gorah, plavanje, tenis, Jahanje i. dr. telesna gibania, vs? to ee je pri nas že tako udomačilo, da med aktivnimi gojite!ji teh športov nič več ne vidimo samo mladih ljudi obeh spolov iz raznih slojev neao opažamo med njimi tudi prav častno število zastopnikov odraslih kalibrov vseh sort. Abrahamove znance najrazličnejših letnikov, da celo mnoge žilave grče častitljivih. do zadnjega neugnanih sivolasih gospodov. Samo pri eneim športu se pri nas vs« to neha in sicer pri — smučanju! '»•Stare ba ta? na fnuieeh. to eo še zelo redke prikazni. prave pravcate ibele vrane« na fimn-sk^h terirščih kakor na izletih. Smučanje, ie to žal žai ni več za nas, to je že odbren-kalo. to je samo privilegij mladine, tako se premnogi, ki je Abrahama videl, resigni-ran tolaži... Fuimus Troes... Mladost po tvoii s vatli zarji... In na ta način se marsikdo mnogo prezgodaj zapusti in umakne, brez prave potrebe oškoduje na zdravju ter odreče Še mnogim lenim užitkom v naravi na svoj večer življenja. Zdi se mi- da j? število gori omenjenih Johupancevt pri na« precej obilno ln ne zdi se mi. temveč sem o tem trdno prepričan, da omenjenim niih »stara leta« nikakor niso še tako hudo na poti kakor se delajo in izgovarjajo, pač pa jih zaojiie v resignacijo po večini nekaj drugega in sicer neke vnste razumljiva — sramežljivost. To je. menim, največja ovira, da vržejo prezgodaj puško v koruzo... Povsem razumljivo je, da priletnemu člo- vek u v smuških tečajih ne more posebno pri-iati druži a nedoraslih ljudi, ki imajo tako o pravem pomenu športa kakor o življenju, o zdravju ia tudi o dostojno;ti in obnašanju še zelo nezrele pojme: razumljivo je. da se odrasli nerad izpostavlja za tarčo, ter kritiziranju, roganj-u in neslanim šalam mladih, norostno prešernih fantalinov in punc. Po mojem mnenju bi bilo torej prav in umestno pouk o smučanju tako izpopolniti, da bi 6e tudi priletnim gospodom in damam — zamudnikom, oglaševalcem- dalo priliko stopiti v smučarsko bratovščino- Vsako leto naj bi se razpisalo vsaj nekaj takih tečajev, specialno za >starogard'>te« ter bi bilo treba te vrste smušklh rekrutov, ki umevno ne morejo imieti več tako prožnih im poskočnih nog kakor n. f>r. šolska deca in ki 6eveda tudi nimajo prav nobenega smisla in poželenja po rekordih, njih le^om primerno vežbati in voditi: da se jim vcepi vsaj veselje do gibanja na snegu pozimi, za smušike vezbe (treni/ng) in da se jih i usposobi za položneiše užitkov polne izlete v naše prekrasne alpske doline (Planica. Krma. Kot, Ravenska in Makekova kočna itd.), za divne položne snuiške izprehode po snežniških ptaniavih (VeliKa planina. Menina-Goltič. Pohorje itd.K no obl'-h hrd'"h in goricah Dolenjske in Notranjske (Polževo. Gradišče nad Višnjo goro. Men-šija- Bloke itd.) Sprožil sem to misel, pnrravlj »n sem tudi začeti in prav nič me ne skrbi in ne dvomim. da ne H se dalo tega u-5rnovojnikov< od 29. I. do 6- II. 1938 Ln 6i- lnozemstva s namenom, da M ustvarijo svobodne dinarske terjatve, se imajo v celoti ponuditi Narodni banki. Vseh ostalih deviz do polnega zneska razen onih, za katere je po tem pravilnika in po specialnih odlokih predvideno drugačno postopanje, nI treba ponuditi na odkup Narodni banki. Pooblaščeni zavodi bodo dostavljali zaradi evidence Narodni banki mesečna poročila o nakupu in prodaji teh deviz z naznačbo, od kje izvirajo.« Sprememba deviznega pravilnika V »Službenih novinah« od 1. t m. sta objavljena dva odloka finančnega ministra, s katerima se spreminja devizni pravilnik. Cl. 7. pravilnika se spremeni in se glasi: »Vsak izvoznik je dolžan, da takoj, ko prejme plačilo vrednosti izvoženega blaga ponudi Narodni banki preko pooblaščenega denarnega zavoda na odkup '4 deviz od skupnega doseženega zneska za Izvoženo blago (doslej '/.) in da ostanek % (doslej V.) proda na borzi preko istega denarnega zavoda, izvzemši primer, kadar je blago izvoženo v države, s katerimi je na podlagi specialnih pogodb in odlokov predviden drug način plačevanja. Denarni zavod, preko katerega se vrši označena prodaja in ponudba, je dolžan po izvršeni prodaji ostanka izvozniške devize na borzi pismeno obvestiti Narodno banko, na katero ponudbo se nanaša dotična prodaja. V primerih kjer se devize dostavljajo pooblaščenim denarnim zavodom na razpolaganje izvoznikov neposredno iz inozemstva, so denarni zavodi dolžni sami postopati s temi devizami v celoti na način, kakor je zgoraj predviden.« Finančni minister je vrhu tega Izdal odlok. da se člen 14. pravilnika spremeni in se odslej glasi »Nalogi za prodajo deviz iz cer na Jezersko, kjer so prilike za šolaaje novincev kakor nalašč za to ustvarjene, pa (žal) še daleč od smuškega prometa. Kdor še čuti nekoliko gibčnosti, ni prehudo kratkoviden, nima hude srčne napake ter ne jo-si preobilnega bobna spred ali zad, ta naj nikar ne obupa in se kar korajžno priglasi. Bomo naredili! Brez malo pokore, to se zna, ne bo; brez ni? ni nič. Spolznila bo ta in ona roja znoja po čelu in po hrbtu, doroldne in popoldne, toda tega se ne bati, zdravo je to. Grehi morajo ven. Prehudo — to pa obljubljam — .ie bom gonil, eksereirali bomo lagotno in previdno- toliko pač. da nikogar ne bo zeblo. No in sem pa tam kaka pika v snežno Ua-zino. tako na samem, mel nami. da nihče nepoklicanih ne bo videl — (novinarjev, teh seveda ne bomo zraven pistili) — to tudi ne bo tako huda reč in zaradi tega tečaja torej prav n komur ni treba teči poprej v zavarovalnico. — Smučarski dres. tudi to ni neobhodna nujna zadeva, vzemite kar tu-ris>towko obleko a namesto klobuka čepico za čez uhlje. Na nekaj bi pa pri opremi le le opozoril. Nabavite si smuči ne pod 7.5 cm široke (v sredmi nod stopali): kogar pa mati zem!'"a pezo 80 kg privlačuje, ta naj si naroči takoj osnuce (t. i. 8 cm široke smuči), ki pa naj ne bo to daljše nego 5 prstov nad glavo. Na ozk:h snv.veh ie fežje drsati, doc:m še na osmicah ravnotežje izdatno lažja obdržati ter vam bo za'o napredek v smučanju na osmicah precej olajšan. Te"ai se ho vrš'1 le ako se priglasi naj-mnni 15 udeležencev. Pei7:on z dobro hrano in zaktirieno eo'io bo stal okrog "0 din na dan. pri večji celo manj. — Vožni? za avtobus iz Kranja na Jezersko tja m ta^ai je 35 d>'n. Prijnvnma za tečaj 100 din. Prijave sprejema in dai» pojasnMn" Rud. Badjura, Ljubljana, Erjavčeva c<-c!> i?. Gospodarske vesti = Pred novo ureditvijo plačilnega prometa t Italijo. Prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin je odpotoval v Rim v spremstvu uradnika Narodne banke- da v sporazumu z rim-kkn institutom za plačilni promet z inozem^vom uredi viseča tehnična vprašanja novega piačilnega prometa odnosno nove klirinške pogodbe. Poročali smo že, da ee bo novi plačilni sporazum z Italijo uredil n?1 tej podlagi, da nam bo Italija dolgovala dinarje, mi pa I'aliji Ure. Potreben je še sporazum o tem. kako se bo določala relacija med dinarjem in liro. Novi aranžman bo veljal za vplačila, ki bodo izvršena šele po uveljavljen ju novega klirinškega sporazuma in ne bo veljal za žc izvršena vplačila. Italijanska delegacija bo za konona cogaja-nja prispela v Beograd, kjer se bo 12. t. m. sestal tudi stalni italijansko-jugosloveaski gospodarski odbor. = Nova uredba o Fenlksu. V »Službenih novinah« od 1. januarja t. 1. je objavljena uredba o spremembi uredbe o jugosloven-skem portfelju bivšega Feniksa od 16. decembra 1936. s katero se podaljša do 1. januarja 1939 rok, do katerega nimajo zavarovanci pravice do odkupa ali posojila. — Dobiček Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da bo dobiček Narodne banke za preteklo leto najbrž nekoliko večji nego je bil lani. Višek pa se bo porabil v glavnem za okrepitev fondov, zlasti rezervnega fonda. Na ta način rftij se ustvari večja rezerva. ki se lahko izkoristi za eventualne nakupe vrednostnih pa ni rje v na našem efektnem tržišču. Dividenda bo najbrž ostala nef^premenjena. = Naša Narodna banka zopet kopu*e zlato v Londona. Po daljši pavzi Izkazuje londonska borza za zlato, da je bilo od 20. do 23. decembra za račun Jugoslavije kuo-ljenth za 100.279 funtov zlata (za 24 milijonov Din). = Annitetna služba za naša posojila v Franciji. Poročali smo že o novem sporazumu med našo vlado in fra^skimi obligacio-narii. ki bo velial dve leti. V tem sporazumu se ie naša država obvezala vršiti a.niitetno službo v celoti v devizah, vendar tako. da bomo plavali v bodoče 4on/o one zlate vrednosti, ki bi jo morali plačali v ncde\alvi-ranih Poincarsjevih frankih. Na leto bomo plačali 175-5 milijona frankov za obre=ti in amortizacijo, od tega samo za amortizacijo 25 milijonov frankov. Narodna banka je ob koncu decembra po nalogu finančnega ministrstva že nakazala potrebne zneske deviz, in sicer za izplačilo kuponov, ki so dospeli v plačilo 14. oktobra preteklega leta. Sedaj poročajo iz Beograda, da se je pričela naša vlada pogajati s predstavniki ameriških imetnikov, Blairovih rosojil in 7% Se-ligmannovega posojila Drž. hip. banka- in sicer na osnovi sporazuma s francoskimi obligacionarji. = Odobren proračun Zbornice za TOI. Kraljevska banska uprava je potrdila proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1938 v višini 3,772.500 Din dohodkov in 3,761.058 Din izdatkov. Hkratu je odobrila pobiranje 8% zbornične doklade od osnovnega davka prfdofcnine in družbenega davka. Davkoplačevalci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, plačajo zbornici letni prispevek, ki znaša 10 Din če delajo sami, 15 Din če delajo z enim pomočnikom in 20 Din če delajo z dvema pomočnikoma. Nadalje se pobira 8°/# doklada od 50% minimalnega družbenega davka po čl. 86 zakona o neposrednih davkih in poleg tega še letni prispevek, ki znaša pri družbeni glavnici do 5 milijonov Din O.lVno pri glavnici 25 milijonov din 0.2n/oo pri glavnici do 50 milijonov Din 0.3° /on pri glavnici do 100 milijonov Din 0.4°/oo ln pri glavnici preko 100 milijonov Din 0.5n/oa v nobenem primeru pa ne sme znašati ta prispevek več nego 50.000 Din. Te prispevke odmerjajo in pobirajo davčna obla-stva. = Grško-jugoslovenski trgovinski sporazum je bil ponovno podaljšam, in sicer do SI. marca 1938. še v teku januarja je pričakovati, da bo prišlo do novih pogajanj, ki se bodo vršila v Atenah. = Konkurz je razglašen o imovini Alojzija Gorenca, posestnika in neprotokoli-ranega trgovca v Arbru pri Sv. Duhu, p. Krško (upravnik mase dr. Vladimir Borštnik, odv. v Krškem; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Krškem 12. januarja ob 10., prijavni rok do 31. januarja, ugotovitveni narok 14. februarja). = Licitacije. Dne 10. t. m. bo pri upravi vojno-tehničnega za vol a v Krasni je veu licitacija za dobavo klobučevine, karbida, sede. mila. glicerina, razn-ih oij ln mazila, 11. januarja za dobavo konoplje, raznih barv. laka in koksa, 13. t. m. za dobavo manes-menovih in jeklenih cevi. platna, sukan"« in vrvice. Dne 4. februarja bo v pisa:ni po_ veljništva državne policijske straže v Mariboru ustna licitacija za dobavo 14 dežnih plaščev, 5 zimskih plaščev, 35 zimskih bluz, 61 dolgih hlač. 33 jahalnih hlač, 38 letnih bluz, 41 suknenih in 19 lenih kap s kokar-lo ter vrvic za državno policijsko stražo v Mariboru. Borze S. januarja Na ljubljanski borz: so se avstrijski Šilingi trgovali v privatnem kliringu nespremenjeno po 8.55. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.53 (v Beogradu po 52.07) in v angleških funtih po 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 27.50. Nemški klirinški čaki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagreba nespremenjeno 14.00, za konec januarja pa v Zagrebu 14.04 in za konec februarja 14.05. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 422.50 — 424 (v Beogradu je bil promet po 425). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač Pa je prišlo do prometa v delnicah Osiječke ljevaonice po 180. I»K\ l/.fi Ljubljana. Amsterdam 2399 15—2413.75, Berlin 173477 — 1748.65, Bruselj 730.35 — 735 91, Curih 996.45 — 1003.52-. Lcn- don -215 16 — 217.21, Newyork 427S.5J 4314.82, Parts 146« — 147.46, 151.33 — 152.43, Trat 226.04 — 229-12- Čarih. Beograd 10, Pariz 14.6750, London 21.62125, Newyork 432 375, Bruselj 73.34 Milan 22.76, Amsterdam 240.65, Berlin 174.1750, Dunaj 80.30, Stockholm 11145, Oslo 108 65, Kobenhavn 96.5250, Praga 1519, Varšava 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3 25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 422-50 — 424, 4V 232.50 — 242 50; »0c 212.50 — 22? 50; »7« 182.50 — 19250: »8* 125 — 130. Otrobi: baški. sremski in banotski v vrečah 92 do 95 Dva roparfa v zasedi Radiče, 3 januarju. Iz radeške okolice že dalje časa ni bilo slišati o roparskem napadu, kakršen je bil pretekli četrtek izvršen med Kumpoljem In Lešnikom. Kraj spada v občino Boštanj otv Savi. Posestnik France Mlakar iz Kumpo-Ija je bil prodal mesarju Perdihu iz Laškega par volov, katere je prignal v četrtek v Zidani most. V mraku se je potem skozi Radeče vračal domov. 2e v bližini doma pa sta ga napadla dva moška in sta jja s kolom pobila na tla. Vzela sta mu devet tisočakov, vso izkupr.;no za prodani p«ir volov. Kmalu po napadu se je Mlakar spet zavedel. Z vsem naporom je prišel do pr>-sestnika Godca, od koder so ga spravili domov. Očitno je, da sta bila roparja dobro poučena o kupnini in sta prežala v zasedi na svojo žrtev. Orožniki so pridno na delu in vse kaže, da bodo oba zločinca kmalu spravili za zapahe. — Na sejemski dan po božiču je pa nekdo izgubil v Radečah listnico s tremi tisočaki. Hrani jo orožni&a postaja v Radečah. S R T Smuk z Galetsvsa Slalom Klub 34 je priredil v soboto i. t. m. kot zaključek 10 dnevnega smučarskega tečaja na Gorjušah interni klubski ! smuk z Galetovca. Proga je bila srednje j težka ter je potek?!a po južnem pobočju ; Galetovca, Višinska razlika je znašala oko-j li 200 m. Rezultati so bili naslednji: Med senjor-i ji je zasedel prvo mesto Malahovsky Ru-j di s časom 32,2 sek. (najboljši čas dneva), mfd juniorji Boltavzer s časom 38 sek., med mladino pa Jurjec Franc s časom 42,2 sek. Razpis smučarskih tekem v alpski kombinaciji za prvenstvo Celja Celjski športni klubi odn njihovi zim-Sikosportni odseki priredijo v nedeljo dne 9. t. m. smuško tekmo v klasični kombinaciji za prvenstvo Celja kakor tudi posameznih klubov. Tekmovalna proga je dolga okrog 12 km. Start ob 9. pri prejšnji s.mfdn.išnici na Spodnji Hudinji, cilj isto-tam. Pravico starta ima vsak smučar, ki je član kakšnega kluba in že star 18 let. Tekmovalci pod 18 leti tekmujejo na progi okrog 6 km. Prijavnina 5 din za tekmovalca. Prijave sprejema na dan tekme do po! 9. g. Lado Delakorda v gostilni »Amerika«. kjer bo tudi žrebanje startnih številk. Skoki bodo ob 14. uri na skakalnici v Zagradu, kj dovoljuje skoke do 18 m. Prvak Celja postane tekmovalec, ki bo dosegel v teku in skokih največjo število točk. Prvak posameznih klubov najboljši tekmovalec v teku. Darila: Prvi naslov »Prvak Celja v kombinaciji za leto 1938« ter častno darilo in spominsko diplomo, drugi in tretji spominske diplome. Razen tega dobijo najboljši vsakega kluba ozir p:vi trije diplome ter prvi naslov klubskega prvaka. Razdelitev daril ter objava rezultatov bo po tekmi v restavraciji Stegu v Zagradu. V primeru neugodnih snežnih razmer v dolini bo tekma pri Celjski koči, toda to-daj samo v teku na 18 km. SK Ljubljana, Danes ob 14.30 obve?ien trening ligiue in rezervne skupine. Vsi in točno! Ljubljanski Športni klub objavlja srro-jim članom, da bo redni letni občni zdKW v petek dne 21. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne činkole z običajnim (§15 pravil) dnevnim redom. Odbor. Smučar»Ka sekcija SK Ilirije. Drcd ob 18. bo sestanek načelstva smučarske sekcije S. K. Ilirije v kavarni Evropi. Sestanek je važen zaradi klubskega dneva, ki bo prihodnjo nedeljo 9. t-m. v Planici. Službena vremenska poročila po stanja z dne S. t. m. Vreme v splošnem neizpremenjeno s . i- čno, brez vetra, temperatura zopet n a in znaša zjutraj —10 do —18, snežne i - mere nad vse ugodne, prfiič na podL v veh legah nad 600 m. Plazov ni. lliolette Morris, možača s Seine Pustolovsko življenje pariške športne rekorderke v moški obleki Ekscentrična vzgoja — Na koncu: samokres... '*""" '"1 I sama čoln za bivališča. Na reki »e Je B znanila 9 kopo novih pustolovcev, predvsem z baronom Troubriandom ln njegovo ženo, ki je zbujala pozornost zaradi svoje šminke. Trojica je skoro vsak dan tičala skupaj. Kmalu se jim je pridružil se četrti, bivši legijonar Le Cam, moški lepotec pet tn tridesetih let. Baron Trou-briand se je za svojega tovariša izza časov v tujski legiji toplo zavzel. Baron in Le Cam sta se dobro razumela, Violetta Morrisova in Le Cam pa sta al večkrat skočila v lase. Zgoraj levo: Violette Morris, spodaj desno v krogu JLe Cam. V sretiuu slike čoln, ki so v njem stanovali pustolovci . Pariz, ob koncu 1937 Kaj podžiga zvedavost prebivalstva francoske prestolnice v teh dneh, ko je staro leto v zatonu in prihaja mlado, novo in sveže leto 1938? Afera Kutarjev? Ta je že napo! pozabljena. VVeidmann, ki ga je za božične praznike obiskala mati in tki je ni hotel ziočinec v začetku pustiti k sebi, češ, da ne more prenesti njenega pogleda? Tudi VVeidmann ne. Kot pariška senzacija je Weidmann absolviran, kar se zdaj piše in bere o njem, so le še pazvoki drame množestvenega morilca. In tudi stavka, ki so jo te dni vprizorili komunisti, hoteč z njo ustaviti vse življenje v francoski metropoli, ni več jedro zanimanja Parižanov. Saj jo je ministrski predsednik Chautemps zatrl z železno roko. Delavcem je pokazal najprej pot na delo, potem, je dejal, se bo pogajal zaradi izboljšanj. ki si jih želijo. A medtem se je zgodilo za pariško publiko Se nekaj neizmerno važnejšega: Violetta Morris, tip garconne, je ustrelila z revolverjem pustolovca Le Cama v čolnu na SeinL Ta dogodek je postal pariška senzacija med božičem in novim letom. Arabska kri v francoskih žilah Violetta Morrisova ni tip vsakdanje Francozinje- Izhaja iz stare francoske oficirske rodbine. Njen oče je bil general, njen stric admiral. Pred več desetletji je služil francoski častnik v francoski kolo-nijalni vojski v Afriki. Tam je srečal arabsko deklico, ki jo je adaptiral in odvede! s seboj v Francijo. Ko se je Arabka razcvetela in se v svojem 18. letu razvila v krasotico svojega rodu ter se je v Pa-ifeu družabno opilila, jo je napravil za svojo ženo. In tu se začenja roman te zgodbe. L 1893. je prišla na svet deklica, ki so jo krstili za Violetto. Oče, general, in njegov brat, admiral, sta otroka na vse načine razvajala. Violetta ni rasla kakor violica v skritem, temveč je že od otroških let kazala nagnjenje k ekscentrično-sti. Okolica jo je v tem podpirala, vsaki njeni muhi je ugodila. Videla je pač v otroku kipečo arabsko kri, ki ji je treba dovoliti vse ... Ekscentrična Športnica Violetta je hodila v šolo tn izzivala že kot učenka vsakovrstne škandalčke. S posebno vnemo se je posvetila športu. Prekosila je v tej stroki vse svoje tovariši-ce, kar je bilo za tiste čase, ko šport še ni bil tako razvit kakor danes, velika posebnost. Violetta je metala disk, 3kakala čez palice, dvigala uteži in je na splošno kazala veliko telesno moč. Motociklistka v vojaški sjužbl Ob začetku svetovne vojne je bila Vio-rdečitev sluznic, slinavo^t, vročica, ne-tek do jedi, počasno prežvekovanje in nastajanje mehurčkov na notranjem delu ustnic, med parklji in na vimenih. CLm se pokažejo či znaki, je treba takoj obvestiti lokalne oblasti. Vse druge živali poleg obolelih je okužiti na umeten način. in sicer tako, da se gobci zdravih živali namažejo z vato. ki si jo pomočil v s!i.:o in tekočino mehurčkov nbo.ele ž vali. Ta ukrep ima ta smisel da se pospeši obolenje ostalih živai: ki bi se itaU okužie Na umeten način okužene živali pa lažje j ozdrav.jo. Boiezsn traja dva do tn tedne Zdra viti jo je tako da ds$ oboleli živali mir da ji p->k a'aš zis na največjo treba dati čiste, svež? vode. gobec pa j je treba izplakcvati z raztopino galuna ali jeriba. z borovo kislino v odcedku ia-l ncuega semena i. t. d. Vimena je treba redno izmolzti in nato oprati z 2-odstotno raztopino borove kisline, rane je treba namazati s svinčenim činom, lanolinskim mazilom ah borovo vaze lino. Crkavanje živali zavoljo kuge je zelo veliko. Do 70 odstotkov živali pogine zavoljo otrpnjenja srca po navideznem izboljšanju stanja v 5. do 9. dnevu obolenja. Kjer v hlevih še ni bolnih živali, je treba storiti vse. da bolezen ne pride do njih. rujci ne smejo dobiti dostopa do hleva, pred vhodi na dvorišča pa Je treba izkopati plitke jarke, ki se napolnijo z jedkim apnom, tako da mora vsakdo, ki pride na dvorišče, stopiti na apno. Mleko obolelih živali se ne sme prodajati, ker je nevarnost, da se po njem okužijo tudi ljudje. Samo ob sebi je umevno, da se morajo vsi, kj imajo opravka z obolelimi živalmi, pridno razkuževati in prav tako morajo razkuževati tudi svojo obleko, orodje in drugo. Kellogg poleg Wilsona V Ameriki umrlega Franka Kelloggaso te dni položili k večnemu počitku v wa-shingtcnski katedrali. Položili so ga poleg \Voodrowa V/ilsona. Pogrebu državnika je prisostvoval ves diplomatski zbor pri ameriški vladi. Radio oddajniki za policijo Še ta mesec bodo v Pragi začeli graditi dva nova radijska oddajnika, ki bosta rabila izključno za policijsko službo. Prvi radio bo na kratke valove ter bo imel pet kilovvatov. drugi bo na dolge valove za 10 kvv. Oba oddajnika bosta v stalni zvezi z Dunajem in Berlinom. Poleg tega '-oelo zgrr-lili v CSR za policijsko uporabo že še t manjših radio oddajnikov, ki bodo rame" en i v provinci, i - -..............________ ... . - - —.... 1 Lep dar: Zgodbe brez groze ! Atene pred prinčevsko poroko Prestolonaslednik princ Pavel se oženi z nemško princeso Frideriko Luizo Grška vlada je poslala ministra Saltaphakerasa bi šefa kabineta v ministrskem pred-sedništvu, Andrulisa, v Nemčijo. Odposlanca bosta sporočila princesi Frideriki Luizi Braunschvveiški pozdrave grške vlade ter bosta spremljala nevesto princa Pavla lz Nemčije v Atene, kjer pripravljajo princesi svečan sprejem drugimi vojvoda Kentski s svojo soprogo in rumunski prestolonaslednik MihaeL Zastopane bodo po princih tudi vladarske hiše Italije, Holandske, severnih držav in Egipta. Druge države oodo zastopan« po svojih diplomatskih zastopnikih. Prestolonaslednik Pavel je preživel božične dneve pri starših svoje zaročenke v Nemčiji in se vrne 6. januarja. Med tem ee Atene na vso moč pripravljajo na slavnostni sprejem ženina in neveste. Glavne ulice bodo okrašene, cerkev, v kateri bo atenski mitropolit izvršil poroko, bo od vrha do tal ozaljšana s cvetlicami. Za poročno pričo bo princ Jurij, v kraljevem gradu se bo po pravoslavni poroki izvršila še poroka po protestantskem obredu. Listi vedo nadalje povedati, da odpotujeta novoporočenca v Švico na zimski šport. Stalno bivališče bosta imela na Grškem v palači, ki jo je država kupila r atenskem predmestju Psihike in ki bo rabila tudi pozneje kot bivališče grških prestolonaslednikov. Grški prestolonaslednik Pavel Pred nekoliko dnevi je vozila skozi atenske ulice grška državna kočija. Vsi mimoidoči so se ustavili in starejši med njimi so se spomnili tistega dne pred petnajstimi leti, ko je kralj Konstantin baš v tem zlatem vozu slavij povra--tek v domovino. Odtlej za zlato kočijo nI bilo nobene uporabe, a sedaj jo pripravljajo na novo za poroko prestolonaslednika Pavla s princeso Frideriko Luizo Braunschvveig-Liineburško. Ta poroka bo 9. januarja. Princ Pavel, brat kralja Jurija H., je obhajal pred kratkim svoj 36. rojstni dan. Kakor njegov brat, je živel tudi on med pregnanstvom na Angleškem- Ko se je vrnil na Grško, je postal aktivni častnik. Zanima se posebno za zračno orožje. Sam je pilot. S svojo zaročenko si je v sorodu po svoji materi, ki je bila sestra bivšega nemškega cesarja Viljema. Na poroko ne pridejo nobeni kralji, zato pa bo tam, kakor pišejo listi, štirideset princev, med Predstavitelj novega romunskega režima Princesa Friderika Luiza Mati z 20 živimi otroki Dva in štiridesetletna Eiena Ravista J« v rimski porodnišnici povila svojega dvajsetega otroka Prvega otroka je rodila, ko jc imela 16 let in vsah njenih 20 otrok'živi. Mussolini je naklonil rodovitni materi 3000 lir podpore ter naročil guvernerju Rima, naj preskrbi možu rodovitne žene dobro zaposlitev, njegovi družini pa zračno in dovolj prostorno stanovanje. Panter povzročil paniko Med neko božično prireditvijo v razstavnem parku v Bourgesu pri Parizu, ki se je je udeležilo 10-000 oseb, je iz svoje kletke pobegnil panter, ki je med množico povzročil veliko paniko. V nekoliko trenutkih je bil park prazen. Po dolgem trudu Je policiji uspelo, da je nevarno zver, ki Je pobegnila na neko drevo, ustrelila. Oktavi jan Goga, predsednik nove romunske vlade Italijanski delavci za Nemčijo Rimska »Tribuna« poroča, da sta italijanska in nemška vlada v pogajanjih zaradi zaposlitve 30 tisoč italijanskih poljedelskih delavcev v Nemčiji. Delavci odpotujejo iz Italije v prvi polovici marca ter jih bodo zaposlili v Južni Nemčiji, kjear bodo ostali približno devet mesecev. Tudi Kolontajevi je odklenkalo! Kodanjski dnevnik »Poli tik en< poroča dobro poučenega diplomatskega vira, da je trenutno zaprtih v ječah moskovske Lubljanke 14 članov ruskega diplomatskega zbora. V zadnjem času je ruska vlada pozvala v domovino še 16 diplomatov, ki bodo, čim se vrnejo, aretirani. V zunanjem ministrstvu računajo dalje, da bo iz Aleksandra Kolontaj nadaljnjih 27 diplomatskih uradnikov, ki so takisto pozvani v Moskvo, izostalo, da se izognejo preganjanju. Med njimi je tudi ga. Kolon ta jeva, sovjetska poslanica v StockhoLmu. šef srednjeevropskega oddelka v moskovskem zunanjem ministrstvu David Stein, je bil baje ustreljen zavoljo suma, da je vohunil za Nemčijo. Pričakovati Je tudi, da bosta kmalu pozvana v Moskvo ruski poslanik v Rimu Boris Stein in poslanik pri sofijski vladi, RaZkolJni-kov. V Lubljanki je poleg diplomatov zdaj pod ključem tudi osem bivših vojaških atašejev. Mati pariškega morilca Proile dni je obiskala Evgena Ueidmaaaa v versaj&kih zaporih njegova mati. gin ji j« Izjavil, da je izvršil svoje zločine v hipnort A N EK DO T A Pesnika Gleima je prosila neka dama. ki je bila prijateljica lepih umetnosti, ali bi ji hotel priskrbeti portrete samega sebe in svojih prijateljev, želela pa si je, da bi ee dali vsi slikati s celo postavo. »To ne bo šlo,« je dejal Gleim. »Samo vojni junaki se dado slikati s celim telesom, da je mogoče videti tudi ostroge kot znak njihovega rokodelstva. Kar se tiče pesnikov pa imajo navado, da slikajo samo njihove glave.« VSAK DAN ENA »Za nocoj pa lahko prisežem. da bo zmaga na moji strani, kajti samo neotesanec bi si drznil udariti žensko. . .« 4»Kvexybodya R»eklyv) « Moderni narodni sprejemalec OKTODNISUPER PfflILIP§ Vam nudi cenen In modern narodni sprejemalec z odlikami velikih aparatov. 5 elektronk, S valovne dolžine, velika občutljivost, avtomatsko izenačenje fadingov, majhna poraba toka, štedljlve Minivvatt elektronke, čist in točen sprejem brez žvižganja In to vse za IMll 140§" mesečno. Vsa pojasnila dajejo PHILIPS trgovci. IP8 alfami pregled Pravljice L« Mrzela Ludvik Mrzel-Frigid je vstopil v slovensko knj ievnost z generacijo, ki se je jela zbirati okrog »Mladine«. Za.ijo je značilno, da je kmalu premagala ceneni čar, s katerim so skušali zaslepiti zbegano miselnost povojnega rodu anarhični razbijalci forme, kričavi epigoni nemškega ekspresionizma in Jrugih modnih siru;, ki jih ie Delakov iTank« prignal do absurda- Generacija, ki se 13 jela zbirati okrog »Mladine«, je že navezovala na umetniško dedščino predvojne Moderne in se odpovedovala nepristnemu, papirnatemu internacioaalizmu, čigar brezpomembni in redki oznanjevalci so prezirljivo odklanjali domačo tradicijo. Srečko Kosovel je postal postumno najznačilnejši pred etavitelj mladega rodu. Ta pesnik stoji že z vsem svojim delom na domačih tleh in na-vezuie na Zupančiča, najsi sicer sprejema idejne polude iz novih socialnih programov, ki so vzburkali dobo in se iskrili v vsem .njenem ozračju. Mladi prozaisti se začenjajo zavedati pomena, ki ga ima za slovensko literaturo Ivan Cankar, pa se vračajo k njegovim miselnim, umetniškim in stilističnim vzorom, ponosni, da lahko nadaljujejo Cankarjevo dedščino. V tistem razdobju,, ki ga označuje poleg ?orrnahie vrnitve k domači tradiciji socialna tematika, iskanje >nove stvarnosti«, je pričel pisati Frigid svoje črtice. V teh več-jidel drobnih umotvorih je skušal združiti pojave vsakdanjega življenja, neznatne dogodke, na videz malopomembne doživljaje s posebnimi razpoloženji doživljajoče mlade duše. ki čista in neobtežena gleda v svet. Odkrival je poezijo malopomembnih reči, ki pa imajo kakor luči ob cesti svoj posebni pomen za nekatere ljudi; obdajal je vse predmete svojega doživljanja s svojskim ozračjem toplot?, razumevanja in usmilje-nia. Ce uvažujemo. da je imeio to delo svoje inspiracijske vrelce v socialni miselnosti generacije, lahko govorimo ob Mrzelovih črticah o nekakem čisto samosvojem socialnem sentinientalizmu. česar pa ni treba razumeti v peiorativnem smislu besede. Vsa ta drobna, večidel še izrazito subjektivna z lirizmom pr-žeta Mrzelova proza je učinkovala kakor muzikalna fantazija na Cankarieve te>ine in razodevala — zdi se — dedno značilnost slovenske proze: namreč združevanje realističnih in romantičnih prvin. liričnega in epičnega stila na škodo stvarnosti in epične izgrajenosti. Take črtice, ki se stilno gibljejo med pesmimi v i prozi in za Cankarja značilnim pripovednim l črtičarstvom, je Mrzel zbral v svoji prvi knji { si »Luči s ceste«, ki sodi kakor pesmi Srečka Kosovela in T. Sehškarja med literarne I dokumente prve povojne generacije. Nova knjiga L- Mrzela »Bog v Trbovljah« P (Ljubljana 1937. v 8°. 124 strani, 20 origi-1 nalnih lesorezov Maksima Sedeja) se ie v marsičem razločuje od prve knjige, dasi itna na vsak; strani viden pečat individualnosti ! svoiega pisoa. Razvoj Mrzeiove stva rja joče osebnosti je šel od subjektivnega k objektivnemu. od liričnega k epičnemu, od sentimentalnega k ironičnemu. Ostale so poglavitne značilnosti njegovega sloga in jezika, ki tudi zdaj ne more zatajiti, da je dozorel pod varstvom piratijevega prvega pe-aata Ivana Cankarja. Mrzelov »Bog v Trbovljah« je po svojem žanru, po kovinski te-i ži fino izbrušene vsebine ena najizvirnejših i slovenskih knjig zadnjega časa, zbirka, s katero je dobil pisec »Luči s ceste« svoj zreli literarni olraz. V knjigi »Bog v Trbovljah« je Mrzel združil šest pravljic, ki so bile že vse natisnjene v revijah. Šele sedaj, ko so strnjene v knjigo, dobivajo kot neka. ne morda slučajna celota 6\«>j pravi slovstveni pomen. Le ta ni nič manpi za duha in razpoloženost generacije. kakor za samega pisatelja. Velika pričakovanja prejšnjih dni. »želja neizpolnjenih bolečine«, se sproščajo v sanjarijah, v pravljicah, v fantastiki, ki je stkana napol iz stvarnosti, napol iz fikcij. Pravljična oblika ni Mrzelu. kakor je bila — postavimo — Osearu Wildeu samo igračka fantazije, uživajoče v krhkih stvaritvah čistega čustvova-aja, domišljijske iznajdljivosti in artističnega brušenja, marveč mu ie sredstvo za sub-tilno izražanje nekih tez, doživetij in impulzov. Skratka: pravljica je tu samo transpa-rentna stena obstoječega sveta in njeni nad-zemski lifci ne izvirajo, kakor vile ali škrati v ljudskih pravljicah, iz skritega strahu naivne verske domišljije, marveč so — prav kakor nekateri znani liki v povestih Anato-la Franca — izšli iz ironičnega razpoloženja, izkušenega, skeptično nastrojenega uma. Sodobna pravljica, ki je z Mrz?lovo drugo knjigo trdno stopila tudi v slovensko književnost. je pravljica samo po formi; v nje vsebini je skrita zavestna in bridko doživ-Ijena realnost. Zato ;e v tej Mrzelovi knjigi pravljična v starem pomenu besede samo šesta t naslovom »Pravljica o malem Trinaj-stiču. o drobni solzi z materinskega groba in o velikem kralju«. V nji se je pisec predvsem predal čaru čiste fikcije, igri fantazije. ki ni imela drugega namena, kakor pričarati svet, v katerem izgubljajo zakoni zemeljskega življenja svojo moč in kjer domišljija občuduje v kristalnem zrcalu beseda samo sebe. Pravljica »Bog v Trbovljah«, ki je dala naslov vsej knjigi, sloni na pisateljevem doživetju Trbovelj — Mrzel je sam zrasel v našem črnem revirju — s poezijo njegovih nočnih luči. To primarno doživetje se je spojilo z realnostjo gospodarske krize in ustvarilo fantastično slikoviti, ironično zaostreni sen o Bogu. ki v podobi staraga frančiškana obišče stavkajoče rudarje. Vizija razgibanih množic, pomikajoči h se za Bogom, ki je bil pod plašč skril svoj sveti sij, ima lepoto starih flamskih legend. »O zemlja, ki si odprla tisočero ran. da bi vrgla kruha lačnim ljudem, pa so ga siti prestregli — Trbovlje. ti poslednja, edina domovina človeka!« vzklika zaneseno pisatelj, ki se tu ne skriva za pravljičnim svetom, marveč zavestno nastopa v njem. »Pravljica o tem. kako je Bog ustvaril svet«, »Pravljica o čudežu sv. Nikolaja«. »Pravljica o tem. kako se ie mesec uprl Bogu« in »Pravljica o cestnem pometaču«. vsa ta Mrzelova proza ima v pravljični snovi bolj ali manj obilno razpredene niti lahne ironije, ki izvira iz življenjskih spoznanj in nekega pametnega? vzdržnega humorja, ki vzbuja čitatelju bolj pomilovalen kakor neskrben nasmeh nad stvarmi tega in onega sveta. Nova Mrzelova knjiga je izšla v prav okusni opremi. Originalni lesorezi Maksima Sedeja so smiselna, vsebinsko izrazita in pa stilno prikladna likovna spremljava Mrzelovih grotesknih prij>ovedk in fantastičnih legend z njihovim bolj ali manj toplim stvar-nostnim jedrom. lz zagrebškega gledališča Zagreb, decembra Čeprav smo že pred božičem, ne moremo trditi, da nam je gledališka uprava nudila primerno število domačih premier, kakor je bila obljubila na pričetku sezone. Posebno starejši in mlajši sodobni avtorji še niso prišli do besede in takih del ne napovedujejo niti za bližnjo bodočnost. Bilo je sicer dosti domačih »premier« v nekoliko širšem smislu besede, prav za prav vnovič naštudiranih repriz. Nekatere, ki so 'jopet prišle na oder po več desetletjih, so ;5ares imele značaj premier, dasi je sam ravnatelj drame z nekim uglednim kritikom javno razpravljal o upravičenosti »rdečih naslovov« za take uprizoritve. Toda če jih že gledališka uprava smatra za premiere, jih smatrajmo tudi mi. Ob nastopu je naglašal novi ravnatelj drame Dubravko Dujšin hrvatski narod-no-kultumi značaj zagrebškega gledališča. V tem duhu so uprizorili za otvoritev sezone v prenovljenem gledališču na trgu Kralia Aleksandra reprezentativno, zgodovinsko tragedijo esteta ln klasicista, hrvatskega nacionalista pesnika Franie Mar-koviča »Karto Drački«. Je to dramatska pesem o borbi za svobodo človeka, ki je ohranita svojo aktualnost tudi v sodobnih razmerah na Hrvatskem. »Karlo Drački« je imel torej programatski značaj. V malem gledališču v Frankopanski ulici so otvnriti sezono s satirično komedijo iz starega Zagreba »Ljubica«, edinim scenskim delom romanopisca Augusta ftenoe. Tokrat je tudi ^anknneva komedija »Za narodov blagor« pri«Ja boli do veljava. Pred tremi le>.i je bilr> prikazana samo dvakrat, nakar -a biti morati odstaviti z repertoarja. ■ -t^« iv režiji Hinka Nučiča dosegla zo-t lep uspeh ln že Številne reprlze, tako da se bo gotovo obdržala na odru. Nedavno smo videli prvo avtentično domačo premi-ero, dramo iz hrvatske primorske vasi »U vrtlogu«, spis doslej neznanega študenta Nikole Bonifačiča. V nji riše težko borbo primorskih kmetov za domačo borno zemljo. Glavni režiser in dramski pisatelj Tito Strozzi pripravlja dramatizacijo najslavnejšega romana Dostojevskega »Bratje Ka-ramazovi« v 14 slikah. Operna sezona je bila otvorjena z vnovič uvežbano narodno medžimursko opero »Dorica pleše«, delom Krste Odaka po libretu Dj. Viloviča. Videli smo še premiero Hiršlerjeve operete »Iz Zagreba u Zagreb«. Od domačih oper se pripravlja repriza »Medvedgradske kraljice«, dela Luje šafraneka-Kaviča, ki je znal tako čudovito harmonizirati generalni štab, gospodarstvo in glasbo. To bi bil ves dosedanji domači repertoar. Naj omenimo samo še na kratko inozemski repertoar. Najprej češko socialno komedijo, VVernerjeve Ljudje na ledeni plošči, ki je dovolj znana tudi v Ljubljani. Nadalje Moličrevega »Tartuffe« v novem ver-sificiranem prevodu dr. Sl. Ježiča, v režiji K. Mesariča in z Dujšinom v naslovni vlogi. Dalje dve komediji: »Rdeče rože« modernega italijanskega komediografa Bene-dettija, v kateri so gostovali tudi Beograjčani. ter »Družabna igra« že slavnega madžarskega pisatelja Fodorja. Pripravljajo se: Komedija sodobnega sovjetskoruskega komediografa Bulgakova »Novi dom«, repriza Schillerjeve dramske pesmi »Don Karlos« in premiera ps'hološkega dela Francoza Anoaliha »Potnik brez prtljage«. Opera Ima stalno na repertoarju 30—40 standardnih de] svetovne glasbene literature. Verdijev ciklus je letos zaključen s slavnim »Falstaffom« v režiji Tita Stroz- zija in pod taktirko ravnatelja opere Bara-noviča. Zanimivo je, da sta Zaje in Verdi največkrat uprizarjana v zagrebški operi. Znano je že, da je gostovanje drugovrstnih članov milanske Scale v »Aidi« in »To-sci« doživelo popoln nuapeh razen nekaterih redkih izjem. Zato se pa lepo uveljavlja na pogostih gostovanjih Christi Sollari. V operi pripravljajo »Bogorodičin nakit«, delo sodobnega italijanskega skladatelja VVolf-Ferrarija, je znan tudi v Ljubljani po »štirih grobijanih«. Režiral bo beograjski režiser Nemec dr. Brich Hezel. Pr.i Ija se tudi domača opereta »Omer paša«, ki jo je komponiral dirigent beograjske opere Alfred Pordes po libretu nekega Du-najčana. Naslovno vlogo bo pel Mario Šimenc. Poleg starih slovenskih stebrov zagrebške opere: Šimenca, Križa ja, Rusa in ostalih, se uveljavljata dobro tudi oba najnovejša, ki sta komaj zapustila Ljubljano: koloraturna sopranistka Zvonimira 2upev-čeva in tenor Josip Gostič, ki bosta kljub temu letos precej gostovala tudi v Ljubljani skupaj s Križajem in Rusom, tako da ju ne bodete preveč pogrešali. Njuni dosedanji nastopi so popolnoma opravičili lanskoletni uspeh na gostovanjih. Posebno Gostič je žel velike simpatije, tudi zato, ker poje takoj vse v hrvaščini. Doslej je nastopil v »Katarini Izmajlovi« (Sergej), »Prodani nevesti« (Janko) in »Madame Butterfly« (Pinkerton), a pripravlja se za »Bogorodičin nakit«. Na koncertu z Filharmonijo je sijajno pel znano Mahlerovo simfonijo »Pesem o zemlji«, ki jo je pel na to tudi v Beogradu. Zupevčeva je pela naslovno vlogo v Luciji Lammermoorki, v kateri je dosegla izreden uspeh, nadalje Kon-stanzo v »Otmici iz saraja« in Philino v »Mignonu«. Sedaj študira »Lacme«. V Ma-toševem tednu je gledališče uprizorilo znano delo Senečiča »A. G. M.«, dve moment-sliki lz življenja velike pesnika. Po zaslugi Tita Strozzija je gledališče priredilo tudi celo vrsto otroških predstav, ki so postale v Zagrebu že zelo popularne. Kakor lansko leto, bo tudi letos za božič izdalo uredništvo »Komedije« obsežno knjigo »Kazališnl almanah« z revialnimi prispevki znanih gledaliških strokovnjakov, s seznanom, s slikami in biografijami vsega ansambla ter z reprodukcijami najznačilnejših del režiserjev in scenografov. O- A. Zapiski Župančičeva »Duma« ▼ češkem prevodu« Kakor izvemo, je odlični češki pesnik Joeei Hora, ki ga bomo kmalu pozdravili kot gosta ljubljanske Jugoslcf .-čelkoslov. lige in Pen-kluba. pravkar dovršil prevod pesnitve Otona Zupančiča »Duma«. Prevod izide za pesnikov letošnji jubilej, odlomke pa bo prevajalec osebno recitiral na ljubljanskem literarnem večeru- ki bo 11. t. m. v dramskem gledališču. Slovenska literatura v Rusiji. Kakor izvemo, namerava moskovska založba Internacionalna literatura izdati v ruskem prevodu Cankarjevi povesti »Na klancu« in »Martin Kačur«. V ruščino prevajajo tudi »Tri novele« Miška Kranjca, ki jih je izdala Slovenska matica. Moskovska gledališča pa so pokazala zanimanje za drame Iv. Cankarja in Miroslava Krleže. Jan Hudec, starosta čepkih prevajalcev iz slovenščine in srbohrvaščine, je izdal pri Maz&ču v Pragi zbirko pravljic z naslovom »Zlatorog«. Zbirka vsehuje sedem slovenskih in šest srbohrvaških pravljic. Nova drama Karla Čapka Po uspešni »Beli bolezni«, ki jo pravkar igrajo v ljubljanski drami, je Karel čapek spisal novo dramo z naslovom »Mati«. Premiera bo v praškem Narodnem gledališču. Andrč Mslraux, eden najznačilnejših sodobnih francoskih pisateljev, je pravkar objavil knjigo »L'Espoir«. ki epično slika špansko državljansko vojno od julija 1936. do marca 1937. Mladi grelniki Maribor, 3 januarja. Veselo tragična zgodba je bila predmet štirih iznajdljivih, toda k grešnim dejanjem inkliniranih fantičev. starih 16 do 17 let. ki so se pred S'1veso 50 do 500 lir NasTade in darove «o razdelili tut'1 ▼ Puli, na Reki in po raznih večjih podeželskih krajih. Za tainika hrateva« fašistične OT*wsixaci-je Kanalu j« bil imenovan Ivan Caoohiati. Dosedanji tajnik Lojze Gemiai (prej Gerži-nič) je bil odstavljen. RADIO Torek 4. januarja Ljubljana 11: Šolska ura: Petrčkove poslednje sanje. — 12: Koncertni plesi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvastila- — 13.20: Vedra glasba Radijskega orkestra. — 14.15: Vreme, borza. — 18: Koncert kvarteta pihal. — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. Fr. Veber). — 19: Cas. vreme, porodila, spored, obvestila, — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: F. Schmidt »Dunajska rapsodija« (plošče). — 20.20: Alojzij Remec: Čarovnica Kirke, komedija v 5 dejanjih. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Valček za valčkom (Radijski orkester). Beograd 1645: Narodni napevi, saksofon in klavir. — 19.50: Plošče. — 20: Orkestralni in pevski kvartet. — Zagreb 17.15: Late-ka godba. — 20: VVeissove skladbe. — 21: Tamburaški zbor. — 21.30: Lahka godba in ples. — Praga 19.15: Češke pesmi in plesi. — 20-25: Orkestralni in pevski koncert. — 21.15: Sukov klavirski kvintet. — 22.15: Plošče. — Varšava 19.30: Poljski pevski zbori. — 20: Poljski plesi. — 21: Simfonični koncert. — 22: Ples. — Dunaj 10-50: Koncertna ura. — 13.10: VVagnerjeve skladbe. — 1606: Koncert orkestra. — 17.35: PesmL — 19-10: Poskočni in odTezavi napevi. — 21.40: Zvočna igra. — 22.30: Vojaške koračnice. — 23: Nadaljevanje koncerta — Berlin 19.10: Operni odlomki. — 20: Koncert velikega orkestra. — 21.15: Operetne melo-diie- — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mtlnrhen 19.10: Gigli poje (plošče). — 19.30: Dramski večer. — 21: Poslušalci volijo. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19.15: S ploščami okrog sveta. — 21: Koncert Handlove glasbe. — 22.30: Plošče. — 24: Nočni ko>ncert. Naše gledališče Drama (Telefon: 46-12^ Zaf-Plek oti 21» uri Torek. 4.: Beraška opera. Red B. Sreda. 5-: Svedrovci. Red Sreda. Četrtek, 6.: ob 15. Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20.. Bela bolezen. Izven. Cene od 20 din navzdol. »Peterčkove poslednje sanje«. V nedeljo je bila razprodana in je morala veliko število občinstvo oditi brez vstopnic. Cene so znižane, od 20 Din navzdol, ii je s tem dana najširšimi slojem možnost, ogledati si to prekrasno božično igro o bolnem Peterčku, ki se v svojih poslednjih sanjah mudi v kralj Matjaževih hramih pod Gor-anci in prisostvuje sveto.ioonemu prazniku v gozdu, ko govore vse živala in drevesa in jih pride obiskat sam Jezušček z nebeškim spremstvom. Opera (Telefon: 46—11). Začetek ob 20 uri Torek, 4: Zaprto. Sreda 5.: Tosca. Premiera, Premlerskl abonma. Četrtek. 6.: ob 15. Pod to goro zeleno. laven. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20. Gorenjski slavček. Izven. Cene od 30 dLn navzdol. Petek. 7.: ob 15. Seviljski brivec. Dijaška predstava. Globoko znižaie cene. »Tosca« sj-ada m©d najlepša in najboljša operna dela svetovne literature- Med izredno uspelimi operami skladatelja Puccini|a je Tosca gotovo najboij priljubljena. Nova uprizoritev tega dela bo v naši operi v sredo. Naslovno vlogo poje gdčna. Oljdekopova Cavtaradossija g. Franci in Scarpio g. Primožič. Dirigent: dir. Švara. režiser: prof. Seid Najmanjši tr.w.»ii 11 Oin. Kuharica katera opravila tudi druga hišna dela n govori nemško al' ital lansko, dobi stalno službo Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 208-1 Poslovodjo išče Stirn Franc brivec, — Sv. Jurii ob iuž žel. 230-1 Dekle ki ie vaieno boliše kuhe in pospravl'an'3 finih sob, — dob' mesto Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 223-1 Razpis Občina Hr.istn k - Dol srez La?ko ra?p'suie pragmat č 0» me^to občinskega vome-£3 relererita Šolska izobrazba Popolna -rednja ali rte- enaka -irrlcovna šota z Zaklučnim izpitom. Prav-lnu kolkovane prošnje, opremlient- i listinami po čl 7 in 8 uredbe r. občinskih uslužbencih (Služb list kral evskr banske uprave dravske banovine z dne 29 iu! u M6 št. 477 6) ie vložit' v 30 Hneh no obiavi tega razpisa v »Službenem listu« pri 'et občini. 207-1 Vsaka beseda 50 par, da vek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 12 Din Postrežnica iiče laposlenie za ves dan in mesto hlapca išče kmečki fant Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 209 2 Frizerka dobra moč. Mi nameJčenje Učenko modistkinjo, spreime takoj salon Franja, Frančiškanska pasaža. 205-44 2 Beseda 1 Din davek 3 Um sa šifro ail dajanje aaslovi 3 L)in. Najmanjši znese K 17 Din. Strojepisni pouk Večerni tečai za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. zvečer. Naimo dernejša stroiepisnica, na razpolago 25 nairazličoejš h pisalnih stroiev Vpisovanie 3 to 4 lanuarifl od pol 7. do 8. ure cvečet. Šolnina nsinižia. Pričetek novega tečaia 4 lanuana Christa fov učni zavod, Domobran ska cesta U 52315-4 l ragotenosti Vsakovrstno zlato trnpuje po najvttjlb cenah CERNE iuvelir tubi(nna Wnlfnvj, n| , Beseda I Din davek 3 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši aneseh 17 Din Prodam knjižico Kmetske posoi Inice v Ljub-lian najbolišemu ponudniku Ponudbe na jgl odd. Jutra pod »Okrog 150 000, eventualno več«. 234-16 II' K* Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ail dajanje naslova S Din. Najmanjši ziusek 17 Din. Briljanten prstan in zlato ovratnico z uhani, benečanski izdelek, proda ABC, Ljubliana, Medvedova c. 8, telefon 24-44. 221-6 Stroji duseda i uiu davek <9 Din, za šifro ali dajanje :iislo»a 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Singer skoraj popolnoma novi, po-grezljivi šivalni stroii, točeni naproda). Stane od D n 300 naprei. Dobite samo pri »PROMET« (nasproti knžanske cerkve). 212-29 Avto, moto «e oeua i um auic. o Din, zsa šifro ali dajanje ali prevzame damski odde- [ aasiova o um. Najmanjši lek v naiem Ceni ponudbe na podružnico lutra v Mariboru pod šitro »Namešče-Die ali prevzem«. 231-2 Mladenič atar 24 iet. želi kakršnokoli službo Vaien dela v hotelu, al buftetu kakor tudi v sla-il čarni Gre proti mali plači ali kakor prakt-kant za točil., natakarn Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spreten in pošten«. 32277-2 Vajenci(he) Beseda 1 Din davek 3 Dl Ui šifro ail dajanje naslov* o Din Najmanjši znesek 17 Din Vajenca za trgovino 2 mešanim blagom, sprejmem Pogm močan ter dobe- rnčunar Piednost ima dotični. k1 se je že učil nad 1 leto v trgovini Dop se pod »Vaenec 1938« na ogl. odd lutra. 214-44 | znesek 17 Din. Poltovorni avto znamke »Hanomag«, nos.l-nost 600 kg, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. — Poizve se v trgovini »Bon-Bon«, Miklošičeva c. 222-10 Jelena popolnoma krotkega, 7 mesecev starega, težkega cca 4) kg, radi pomanjkanja prostora, prodam. Cenj. ponudbe pod »Jelen« na ogl. odd. Jutra. 215-27 Kupim Beseda 1 Din dave* 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znu-ek 17 Din. Železno peč večjo, rabljeno, kupi Sokol Koprivnik Bohinj. 204-7 deseda I Din davek 3 Din, ea šifro ali dajanje 'lis ova i Din Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel Kompleksov, posestev, go '.iiov, trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben strokov no izobražen posredovalec KUNA VER LUDVIK Cesta 29- oktobra 6. Tele-ton 37-33 Pooblaščen gra-diteli m sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 69-jO Prodaja tovarne B gg) za usnje & Bs DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA bo prodala prej »Beli orao« d. d. v Beogradu, ulica Kneza Pavla št. 125, s celokupno mašinerijo, inventarjem, surovinami in izgotovljenim blagom kot tudi nepremičninami, na katerih se nahaja tovarna. Načrti nepremičnin, zgradb, ma&lnerije ln inventarja se lahko vidijo vsak dan od 15. do 19. ure v tovarni, ulica Kneza Pavla št. 125. Prodaja se bo vršila potom ponudb, ki se morajo predložiti Državni hipotekami banki do 15. a. 193«. Ponudbe se bodo odpirale na dan 16. februarja 1938. ob 10. uri v pisarni tovarne za usnje. Ul iI>M'ItxL Sobo gospodu oddam s posebnim vhodom v I. nadstr, 15. januarja. Metka Jereb. Poljanski nasip 12. X. stopnišče, 1. nadstropje. 203-23 seseda 1 Din, cmve«. j Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico ln pritlkllnaml oddam v vili Ažbetova ul. 28, — ^odrožnlkom. 32228-21 Stanovanje 2 sob pritiklme, parket, elektrika, voda, radi premestitve takoj oddam. Tržaška cesta 11-1. 206-21 Trisobno stanovanje v centru, oddam. Novi trg 1, pri hišnici. 233-21 Trisobno stanovanje oddam 1. februarja za 565 Din v Rožni dolini. Cesta II., številka 12. 224-21 Dvosobno visokopritlično stanovanje, oddam 1 februarja ali pozneje. Vprašati: Bleiweisova cssta 9-II. 225-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje komfortno. išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »čist in pošten«. 213-21a Opremljeno sobico svetlo, z električno razsvetljavo, z vso oskrbo oddam stalni gospodični. — Nemščina, glasovir v hiši. S mončič, Gosposka ulica 10-1. 202-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, event. z dobro domačo hrano, oddam nad kavarno Evropo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 201-23 Lepo sobo za 2 osebi, parketirano, s popolnoma novim pohištvom, oddam 15. januarja proti zmerni najemnini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 211-23 Sostanovalko sprejme Fantoni, Trnovski pristan 14. 33-23 Opremljeno sobo za 1—2 osebi, oddam s hrano ali brez, tudi zakoncema. Zelena jama, Berne-kerjeva 21. 210-23 Opremljeno sobico čisto, oddam — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 228-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in upo rabo kopalnice, oddam v Dalmatinovi ulici 3-11.. levo. 219-23 Sobo sončno, svetlo, s souporabo kopalnice, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 218-23 Opremljeno sobo event. tudi prazno, s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 226-23 Lepo sobo v moderni palači tik sod-nije, novo pohištvo, kon-for, tako' oddam. Icforma-rije: Resi jeva 4. 200-23 7M0DANASPLlT-MODERHA ko™£tika' Med nebeške krllatce se Je v nedeljo preselila najina srčno ljubljena, nepozabna edinka BLAŽICA V grobek Jo bomo položili v torek 4. Januarja popoldne ob pol štirih. Gornji Logatec, dne 2. januarja 1938. FRANJA In SLAVKO SMOLE-RIHAR Umrla nam Je, pre videna s tolažili sv. vere naša ljuba, zlata mamica, stara mamica, gospa MARIJA PISKAR roj. Jerman Pogreb bo v sredo, dne 5. Januarja 1938, ob 14. url, Aleksandrove ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Split, dne 3. Januarja 1938. žalujoče rodbine: FURLAN, BIZJAK, MOZETIČ, JURIC, VILFAN ZAHVALA Vsem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne mame, stare mame, taSCe, gospe MARIJE SRAKAR z nami sočustvovali, počastili njen spomin, Ji poklonili lepega cvetja ln Jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Igor Tavčarju za njegovo veliko požrtvovalnost, pevskemu društvu za Krakovo ln Trnovo za žalostinki ter častiti duhovščini za tolažilne obiske in spremstvo na njeni zadnji poti. — Vsem Bog plačaj. Rodbina JANKO KOCJAN in sorodstvo f Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo tužno vest, da nas Je nenadoma za vedno zapustil naš predobri, skrbni ln nepozabni mož, oče, stric ln svak, gospod POGAČNIK FRANJO SOLSKI UPRAVITELJ IN IMEJITELJ REDA SV. SAVE V. STOPNJE Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. t. m. ob 15.30 lz hiše žalosti na župno pokopališče v St Vidu pri Grobelnem St. Vid pri Grobelnem, dne 2. januarja 1938. Žalujoča žena, sin tn ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja m konzorcij »Jutra« AdoU EUbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. 4 kot tiakarnarta Fran Jeran, — Za inMratnl dal ja odgovoren Aloja Novak. — SA i LJubljani