**o5trrna plačana v gotovfftf Maribor, sreda 20, marca 1935 Ste v. 65 Leto tX XVI.) ARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka id. 11 / Talafon uradnlitva 2440, uprava 24»8 "•d#lJ* •" prarnlkov vaak dan »b 1». uri ( Valja maaaeno prajaman * upravi ali po pofiU 10 Cin, dostavljali na dom 12 Din / Oglaal pa eanlku / Oglaaa »prejema tudi oglaml oddelek »Jutra« v Ljubljani , PoStnl Čekovni raSun *t. 11.408 99 JUTRA” 5C@nec Versaillesa Pretekli petek zvečer je nemški državni. voditelj Adolf Hitler z mečem preše kal vozel, ki je bil gotovo vse bolj zapleten kot tisti, ki ga je nekoč presekal veliki Macedonec Aleksander. Z enim sani.m sklepom, ki uvaja v Nemčiji zopet splošno vojaško obveznost in organizacijo vojske, je zaključil dolgoletne prepire in brezplodna prizadevanja za razorožitev sveta in nemško enakopravnost. S tem je_ pa ubil tudi dokončno versailie-sko mirovno pogodbo, ki obstoja odslej le še v teritorialnih mejah, določenih po njeni razmejitvi. Ako pa hočemo doce'a razumeti ta dogodek, njegove vzroke, po vode in posledice, se moramo ozreti malo nazaj v povojno preteklost. Mir po veliki svetovni vojni je bil sklenjen na skrpucalskem kompromisu med Wilso-novimi načeli premirja in imperialističnimi apetiti Evrope. Med onim, kar je še ostalo od Wilspnovih načel, je bila tudi zahteva po razorožitvi sveta, zato so se premagane države z versaillsko mirovno pogodbo že takoj razorožile, ostale države bi pa morale to storiti šele pozneje, vendar pa čimprej*e. Pretekla so leta; za razoroževanje se ni nihče zmenil, ko pa se je naposled, ko že ni bi'o drugače mogoče, vendarle sklicala razorožitvena konferenca, se je spremenila v farso. Pretekla so nadaljnja leta; razorožitvena konferenca je poginila v novem oboroževanju in bi se bila naposled — ako bi vsaj to bilo mogoče — zadovoljila tudi s tem, da bi sankcionirala sedanjo oborožitev na trajni bazi. Namesto razorožitve bi bila torej to le nekaka omejitev nadaljnjega oboroževanja. Pa še tega so se velesile zbale in pri čele novo blazno obroževanje, da bi ob »omejitvi« imele že vojske, kakršne si žele ali kakršne so vsaj pri sredstvih, ki so jim na razpolago, sploh mogoče. Pri razoroževanju se je bil najostrejši boj zaradi Nemčije, ki je naposled dobila slovesno obljubo velesil, da bo upoštevana pri bodoči odmeri bojnih sil popolnoma enakopravno, ko je terjala tudi praktično izpolnitev te obljube, ni dobila ničesar in je zato iz protesta zapustila razoro-žitveno konferenco in Društvo narodov. Ker je že prej storila isto tudi Japonska in so postali vsi upi na kakršenkoli uspeh prazni, se je razorožitvena konferenca lani razšla z odgoditvijo na nedoločen čas, kar pomeni toliko, kot za vedno. Tako zmagovalci niso izpolnili obveznosti v Versaillesu sklenjenega miru, vztrajali pa so še dalje pri zahtevi, da izpolnjujejo vojaške klavzule mirovne po godbe v svetovni vojni premagane države ! Med tem se je pa že zdavnaj izkazalo, da tudi Nemčiji ne gre za to, da doseže enakopravnost z drugimi na podlagi razorožitve, ampak — na podlagi oborožitve. Oboroževala se je tajno že davno pred Hitlerjevo zmago, in to na vseli vojaških področjih in dosegla z u-vedbo režima narodnih socialistov brez dvoma višino oborožitve predvojne Nem čije. Vse to je vedela Evropa, vedele so Zahodne velesile in utemeljevale svoj strah pred razorožitvijo in svoje nadaljnje oboroževanje prav s tem oboroževanjem Nemčije. Šlo je torej zdaj le še za 6 g a l i z a c i jo nemške tajne oboro- Anglija hoče dafje svoja pota ^esna nesoglasja med Parizom in Londonom - Sir Simon potuje nepreklicno v Berlin — Načrti Francije — Konferenca treh v Parizu LONDON, 20. marca. Razvoj dogodkov t>o samovoljni ukinitvi vojaških klav zul versailleske mirovne pogodbe s strani Nemčije je pokazal, da med Anglijo in Francijo ni tistega soglasja, kakor se je mislilo po zadnjem londonskem sestanku med angleškimi in francoskimi državniki. Nastal je položaj, ki to sodelovanje resno ograža. Zatrjuje se, da je Anglija odposlala svojo noto Nemčiji kljub drugačnemu stališču Francije in Italije, ki sta zahtevali energične korake proti Nemčiji in odpoved potovanja sira Simona v Berlin. V Rimu in v Parizu smatrajo to potovanje za moralno odobritev nemških sklepov. Stališče Pariza so zagovarjali v angleški vladi samo Bald\vin, lord Eden In lord Hailsham, vsi ostali ministri z Macdonaldom in sirom Simonom načelu pa so za nadaljnja pogajanja z Nemčijo. V tem smislu je bila sestavljena in v Berlin odposlana angleška nota. v kateri Anglija sicer protestira proti nemškemu sklepu, naglasa pa, da ta skfep vendarle ne more biti ovira za nadaljnja pogajanja, ako Nemčija izjavi, da je pripravljena razorav-Ijati in pogajati se o celotnem kompleksu vprašanj, ki so bila določena za angleš- ko-nemški sestanek v Berlinu. Ker je | glija in Francija. Nekateri listi pa zatrju- nemška vlada na to noto odgovorila povoljno in je angleški poslanik v Berlinu dobil baje celo zagotovilo, da je sedaj Nemčija pripravljena vrniti se tudi v Društvo narodov, ni nobenega vzroka, da sir Simon ne bi potoval v Berlin, kar bo v nedeljo tudi storil. Anglija nasprotuje še dalje vsakemu bloku, ki bi izključeval Nemčjo, in tudi nima prav nobenega interesa sklepati letalsko konvencijo s Francijo in Italijo, ako se ji ne pridruži tudi Nemčija. Francoske načrte, naj bi se sklenile razne mirovne in vojaške zveze proti Nemčiji, Anglija odločno odklanja. PARIZ, 20. marca. Postopanje angleške vlade glede vprašanja Nemčije je vzbudilo v Parizu in vsej Franciji veliko iz-nenadenje in tudi ogorčenje. Vsi francoski listi, celo organi vlade, napadajo o-stro Anglijo in se sprašujejo, ali je Anglija sploh še zaveznica Francije ali ni. Nekateri listi trdijo, da Je sedanje posto-narie Anglije direktno pcdnlranje Nemčije proti interesom Francije in Italije. Obisk sira Sidona v Berlinu se bo sedaj izvršil pod pogoji, ki so popolnoma nasprotni onim, ki sta jih določili prej A li- jejo, da ni vsa krivda le na strani Anglije ampak tudi francoske vlade, katero o-stro napadajo in ji očitajo popolno nesposobnost. S strani vlade se pa naglasa, da se Francija ne bo zadovoljila z molkom. Danes popoldne se sestane ministrski svet, ki bo sklepal o besedilu francoskega protesta v Berlinu. Laval je že obvestil francoske poslanike, da bo zahtevala Francija izvedbo treh točk glede francoske varnosti: 1. protest v Berlinu. 2. takojšnjo konzultacijo vseh podpisnic »n sopodpisnic versailleske mirovne pogodbe 3. sklicanje izredne seje sveta Dru štva narodov. Zadevna diplomatska pogajanja bodo trakila 2. ali 3. dni. PARIZ. 20. marca. Angleški poslanik ie informiral danes Lavala o angl. noti Nemčiji in o nepreklicnem potovanju sira Simona v Berlin 25. t. m. Ministrski pred sednik Flandin je imel daljše posvetovale 7. voinim ministrom Maurinom, nakar 'e ob? sprejel predsednik republike Le-hrun. Pred odhodom r‘ra Simona v Berlin bo v Parizu še konferenca Anglije, Francije in Italije, ki se je udeleže sir Simon, Laval in Suvich. Skrivnost? nemške oboro$tve FRANCIJA JE DOBIVALA INFORMACIJE O NEMŠKI OBOROŽITVI IZ SOVJETSKE RUSIJE. PARIZ. 20. marca. Nacionalistični listi objavljajo podatke o moči in razvoju nemške vojske in pravijo, da je bi! francoski generalni štab o nemškem oboroževanju vedno točno poučen. Listi pravijo, da se je tajno oboroževanje Nemčije pričelo že za časa vlade socialnega demokrata Noskeja, pravi začetnik oboroževanja pa je bil v resnici pokojni general Sclileicher. Sclileicher je dela! tes no s sovjetsko Rusijo, ki se mora dane«? zahvaliti za svojo oborožitev, zlasti v guncev, bivših ministrov, poslancev, senatorjev in častnikov. Razen ge. Veni-zelosove je prispela z begunci v Neanel ji udi žena poveljnika vstaške mornarice, j admirala Demestikosa. Begunci so odšli v San Giovanni, kjer so bila zanje pripravljena stanovanja. Venizelos bo osta! nekaj dni v Neaplu, nato pa bo najbrže odpotoval v Pariz. REKTOR PETKOVIČ UMRL. BEOGRAD. 20. marca. Davi je tu tehničnem pogledu, sanio Nemčiji. Nemčija je imela v Rusiji tovarne za težke topove, podmornice, letala itd. Ves ta ogromni material, ki 2a je Nemčija pripravila v Rusiji zase, je j>a ostal po spo- ru v ruskih rokah. Prav tako je general j Sclileicher ustanovil tudi takozvane; nenadoma umrl rektor beograjske uni »strelovite oddelke«, ki so bili popolno- j verze profesor dr. Vlada Petkovič, ni a motorizirani in oboroženi z najmo- METAKSAS IZSTOPIL IZ VLADE, dernejšim orožjem. Francija je izvedela I ATENE, 20. marca. Minister brez za vse podrobnosti potom sovjetske Ru-1 listnice Metaksas je, ker niso bile spre* sije* | jote njegove zahteve, izstopil iz Caldari- pninim««"—1■" i sove vlade. Wošne priorave v Afrifei LONDON, 20. marca. »Daily Tele-graph« objavlja Izjavo, ki jo je podal abesinski zunanji minister Heruj njegovemu dopisniku v Adis Abebi. Heruj je dejal med drugim, da so sedanje italijanske vojaške priprave v vzhodni Afriki v popolnem nasprotju z odredbami pakta Društva narodov. Nikakor ni mogoče govoriti samo o ukrepih varnosti, ko je koncentriranih na abesinskih mejah 300.000 italijanskih vojakov, ki so po- no in se na posameznih točkah grupirajo stotine letal. Pretekla sta 2 meseca, Italija pa ni ničesar ukrenila za sestavo arbitražnega odbora, kakor ga je predlagalo Društvo narodov. Vlada Abesinije se je v svojem apelu na Društvo narodov naslonila na člen 15. in 10. pakta. Venizelos v Stalili PARIZ, 20. marca. Iz Neapla poročajo, da sta prispela tjakaj grški vstaš Ve-nizelos in njegova žena, z njima vred je polnoma izvežbani in opremljeni za voj- pa prišlo tudi še 118 drugih grških l»e- devanje izmaličilo v diplomatski trik. S’e dila je nato angleška »Bela knjiga«, ki na podlagi nemške oborožitve utemeljuje potrebo Anglije po nepmejenem o-boroževanju, Francija je pa uvedla dveletno vojaško kadersko službo. V takih okoliščinah Nemčija tudi od obiska sira Simona in lorda E d e n a v Berli- Z|tve, katero je Nemčija stavila za pogoj j nu ni ničesar pričakovala in udarila je s Mojega sodelovanja v veliki evropski in J sabljo! svetovni politiki. Ker nadaljevanje ženev j Danes je stopila Nemčija s svojo do-s Apolo« pod o-kriljem Zimskošportnega odseka SPD v Mariboru zanimivo planinsko predavanje o Pirenejih. G. Kopinšek iz Celja nas bo popeljal pfeko Trsta. Milana, Genove, Monte Carla, Marscillea, Toulouse v Lurd: odtod pa na najvišje vrhove Pire-nejev na španski strani (El Monte Perdi-do 3353 m), potem po veličastni dolini »Cirque de Gavarnie« (najlepši na svetu?) mimo ogromnih slapov (tudi 422 m visokih, v španske dežele Ordeso, Toria in v dolino Arazi v Aragoniji, skozi Špan ski narodni park. Predavanje je opremljeno z najlepšimi skioptičnimi slikami, pa tudi šegav ton in humoristična nota ga bosta v veliki meri izpopolnila. Torej, nocoj! Cercle franeais. G. Jean L a c r o ix, profesor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, bo predaval v četrtek, dne 21. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze o modernem Parizu s projekcijami. Odbor. Oglejte si izboren program v »Veliki kavami«. Radio Ljubljana. Spored za četrtek, 21. t. m. Ob 12: plošče; 12.50: poročila: 13: čas. razni zbori na ploščah; 18: vesele predigre na ploščah; 18.20: predavanje Narodne obrane; 18.50: srbohrva- ščina; 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20: kon cert; 22: čas. poročila; 22.15: radio-or-kester. Huda kazen. Pred velikim senatom sta se danes dopoldne zagovarjala 23-letni posetniški sin Simon Bezjak iz Kicarja in njegov pajdaš, 29-letni Matevž Koželj \c Velike Varnice, obtožena, da sta sporazumno in dogovorno izvršila več manjših tatvin. Obtožnica jima očita, da sta lani v decembru ukradla peku Feliksu Osojniku štruco kruha iz košare. Nekemu posestniku v Kicarju sta odnesla dve kokoši, vredni okrog 20 Din. Državno tožilstvo je obtožilo oba zaradi zločinstva razbojništva, ker sta obe dejanji izvršila pod takimi okolščinami. da je veliki kazenski senat pod predsedstvom o-krožnega sodnika g. Lenart obsodil Matevža Kozlja na 28 mesecev težke ječe in izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let, Simona Bezjaka pa na 20 mesecev težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Kazen za star greli. Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča jc danes dopoldne razpravljal o zanimivi razpravi proti 39-Ietnemu čevljarju Srečku Kosiju iz Ruperč, obtoženem, da jc že pred 4 leti v družbi svojega brata napadel in oropal nekega 73-letncga pre-vžitkarja Franca Herica iti mu odvzel 110 Din. Po zločinu je obtoženi Kosi zbežal in se ves čas skrival pod tujim imenom. Njegovega brata je sodišče takoj po izvršenem dejanju obsodilo na 18 mesecev težke ječe, danes dopoldne pa jc prejel za dejanje svoje plačilo obtoženi Kosi. Obsojen je bil na .30 mesecev težke ječe s 3 letnim pridržkom in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jo-sefova« voda v največjih primerih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. — »Franz josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ponovno zaslišanje prič v šušteršičevi zadevi. Danes dopoldne je preiskovalni sodnik g. dr. Turato ponovno zaslišal vse priče v zadevi umora v Gregorčičevi ul. Po zaslišanju bo veš material, ki je za krojaškega mojstra Šušteršiča zelo obremenilen, izročen državnemu tožilstvu, ki bo sestavilo obtožbo zaradi dvojnega u-mora. Štraus in njegova ljubica izročena sodišču. Zaradi uboja mizarskega pomočnika Antona Gselmana na Pobrežju so po zasliševanju tezenski orožniki izročili sodišču'ubijalca mizarskega pomočnika Antona Štrausa in ženo pokojnega Gselmana Angelo. Srbsko pSatno do Din 4’— meter Troinov bazar IIBIIIIIIIIBIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIII Žalostna smrt mlade služkinje. V bližini Radmirja v Savinjski dolini so našli te dni v nekem gozdu obešeno 19-Ietno služkinjo Lenko Repičevo. Pozneje so ugotovili, da je zločinec dekle najprej zadavil, nato pa obesil na drevo. Nesrečna služkinja je služila pri nekem posestniku v Šmartnem ob Dreti. Tam se je seznanila z nekim posestniškim sinom in njuno znanstvo ni ostalo brez posledic. Tudi so ugotovili, da je imela Repi-čeva z omenjenim fantom dogovorjen sestanek, s katerega se pa ni več vrnila. Groznega umora osumljenega fanta so orožniki takoj aretirali in odvedli v zapore. Lizol. V Slovenski ulici stanujoča 27-letna natakarjeva žena Hilda P. je pomotoma izpila večjo količino lizola. Prepeljati so jo morali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec in jo> rešili nesrečne smrti. Nezgodna kronika. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je med igro padel 16-letni lekarnarjev sin Zvonko Devide tako nesrečno. da si je zlomil levo roko. Podobna nezgoda je doletela tudi v Pesnici 13-letno viničarjevo hčerko Kristino Škofovo. Pri telovadbi pa si je hudo poškodoval desno roko v členku 32-Ietni v Razlagovi ulici stanujoči sodniški pripravnik Leopold Vider. S Hrtovskc gore so prepeljali v; mariborsko bolnišnico 48-letno vdovo Ano Smoletovo, ki je padla s podstrešja in si nevarno poškodovala desno nogo in levo roko. Včeraj popoldne pa jc v Studencih padel 10-let-ni učenec Bogomir Vrhovec na domačem dvorišču in si zlomil levo nogo pod kolenom. Vsi poškodovanci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Napad. Pretekli ponedeljek zvečer sc je vračal domov na Kozjak v Mariboru zaposleni delavec Vilibald Gečar. Na samotni poti pa sta ga napadla dva njegova znanca Karl D. in Karl B. Poškodovala sta ga tako hudo s kolom, da je moral iskati takoj zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Oba napadalca so orož niki aretirali. Požar. V Vanetincih v Prekmurju je te dni izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Fekonje ogenj, ki je do tal vpepelil poslopje ter povzročil nad 40.000 Din škode. Fekonja je imel poslopje zavarovano samo za 1.300 Din in je škoda zanj tem občutnejša. Sumijo, da je zanetil ogenj neki Jože Aužel. ki je pred požarom govoril okrog, da se bo maščeval nad posestnikom Fekonjo. Zato so orožniki Anžela aretirali in g;t zaprli. Cene svinjine. Na sobotni trg so pripeljali mesarji iz okolice 108 zaklanih prašičev. Prodajali so svinjsko meso s kostmi 7 do S Din, izluščeno 8 do 10 Din, ribo 13 do 14 Din, zajca 9 do 10 Din, salo 12 do 13 Din, slanino 10 do 12 Din, Narodno giedaiišce REPERTOAR. Sreda, 20. marca: Zaprto. Četrtek, 21. marca ob 20. uri: »Profesor Žič«. Red A. Petek, 22. marca: Zaprto. Offenbachova opera »Hoffmamiovepri povedke« — naslednja glasbena premiera. Pod muzikalnim vodstvom kapelnika Herzoga in v režiji glavnega režiserja J. Koviča bo v kratkem premiera nesmrtne Offenbachove opere »Hoffuiannove pripovedke«. Na ljubezenske zgodbe nesrečnega nemškega pesnika Hoffmauna je komponiral Offenbach živahno in me-lodiozno glasbo, ki je prinesla operi svetovno slavo jn jo ohranila svežo do današnjega dne, V vodilnih partijah gostujejo ga. Alfreda Herzogova odlična koncertna in operna pevka lepega, prebojnega glasu, ki je pri mariborskem občinstvu še v najboljšem spominu, saj je pred leti stalno gostovala kot Marjetica v Gounodovi operi »Faust«, nadalje naša priljubljena stalna gosta, altistka ga. Vida Zamejic-Kovičeva in baritonist g Fr. Neralič. Novosti v drami. Sporedno s »Hoii-mannovimi pripovedkami« pripravljajo v drami v režiji .inž. arh. B. Stupice veselo igro sovjetskega pisatelja V. Katajeva »Kvadratura kroga«, duhovito in zabavno satiro, ki jc obšla že skoro vse evropske odre in je samo v Moskvi tekla tri leta večer za večerom z nezmanjšano privlačnostjo preko odra. V režiji M. Košiča pa pripravlja drama delo znanega slovenskega pisatelja Angela Cerkvenika »Kdo je kriv?«, ki je učinkovito in dramatično pisana vojna zgodba. Nastopijo Starčeva, Furijan, Gorinšek, Medven in Verdonik. UČIMO grajsjujcjno Od danes falie „SVET JE MOJ“ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii V glavni vlogi Harry Pici Naš prihodnji film: Bosanska rapsodija Bošnjaki. ______________________________ Kino Union. Danes najkrasnejši film se zone »Poslovilni valček«, glasba Chopin. Mozart, Liszt. _______________________________ pljuča 7 do 8 Din, jetra 8 do 9 Din, rebrca 9 do 10 Din, glavnino 5 do 6 Din kilogram. Na sobotnem trgu je bilo 22 voz in f>2 vreč krompirja ter 28 vreč Čebule. Cene blagu so bile naslednje: krompir 0.50 do 0.75 Dir. čebula 1 do 2 Din, česen 8 do 10 Din, zelje v glavah 3 do 4 Din, kislo zelje 3, kisla repa 1.50 do 2 Din; cve-taša 3 do '0 Din, ohrovt 2 do 3 Din, hren 4 do 5 Din. glavnata solata 1.50 do 2.50 Din, endivija 12 Din, kupček regrata, motovilca, radiča po 1 Din, jabolka 4 do 6 Din, suhe slive 7 do 11 Din, orehi 6 do 7 Din. izluščeni orehi 24 Din, limone 0.50 do 1 Din, oranže 0.50 do 2.50 Din, pšenica liter 1.50 Din, rž 1.25 Din. ječmen 1.25, koruza 1 do 1.25 Din, oves 75 para. proso 1.50 Din, ajda 1 Din, ajdpvo pšeno 2.50 do 3 Din, fižol 1.50 do 3 Din. Smetana liter 8 do 10 Din, mleko 1.50 do 1-75 Din. sirovo maslo kilogram 20 Din, čajno maslo 24 do 28 Din, kuhano maslo 24 Din, domači sir 5 do 0 Din, jajca sveža 0.50 do 0.75 Din, iz apna 0.33 do 0.40 Din. Kokoši 20 do 30 Din, piščanci 25 do 55 Din, gosi .30 do 35 Din. purani 30 do 60 Din, race 15 do 20 Din, domači zajci 5 do 30 Din, kozlički pa 50 do 75 Din. Današnji trg. Na današnjem trgu sc je pokazalo, da so okoličani zaradi lepega vremena, ki je nenadoma nastopilo, zaposleni pri domačih delih. Na trg so pripeljali 4 voze krompirja in nekaj voz jabolk. Precej pa so prinesli na trg mladih drevesc in razne zelenjave. Cene blagu sc izza zadnjega trga niso spremenile. Na trgu za seno pa je bilo 6 voz sena in dva voza otave. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 2 stopinji nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 742; relativna vlaga 88; vreme jc tiho in jasno: vremenska napoved napoveduje stalno vreme. 7 Maribor u, 'dne 20. lil. 1935. Mariborski ■ecel zzHmmmMas&m »Več er ni k« Jutra. Stran 3, Zborovanje zidarskih mojstrov v Mariboru KRIŽI IN TEŽAVE SEDANJIH TEŽKIH IN ZMEDENIH ČASOV. Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru, katerega območje sega na bivše področje mariborske oblasti, je imelo v nedeljo dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih restavracije g. Emeršiča. Zastopani so bili vsi kraji iz obširnega področja. Skupščino je vodil predsednik g. Vinko Lasič, ki je pozdravil navzoče zastopnike oblasti, in sicer g. dr. Milana Senkoviča za mestno poglavarstvo v Mariboru, tajr.ika O. o. g. Julija Novaka kot zastopnika Zbornice za. TOl in O. o. in obrtnozadružnega nad zornika g. Ignacija Založnika. Nato se ic spominjal smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in so se vsi navzoči odzvali s trikratnimi klici »Slava!« Obenem pa je pozval navzoče, da izkažejo svojo vdanost mlademu kralju Petru II. s trikratnim »Živijo!« Za tem je poročal 'na kratko o delovanju združenja v preteklem letu. Ir tajniškega poročila posnemamo, da je imela uprava deset sej in dva sestanka in je pisarna rešila 808 spisov, med katerimi je bilo samo šušmarskih prijav preko 200. Blagajniško poročilo pa navaja, da je imelo združenje dohodkov 12.835.15 Din, izdatkov pa 12.680.75 Din, torej prebitka 154.40 Din. Premoženje združenja znaša 19.060.93 Dir.. Na predlog predsednika nadzorstvenega odbora gosp. Jordana, se je računski zaključek za leto 1934. brez ugovora odobril in se je podelila razrešnica upravi in nadzorstvenemu odboru. Prav tako se je soglasno odobril proračun, ki izkazuje dohodkov in izdatkov 12.000 Din. Pri tem se je sklenilo, da plačujejo člani z omejenim pooblastilom članarine na leto 50 Din, s popolnim pooblastilom pa 100 Din, odnosno 150 Din. Med slučajnostmi je pozdravil zborovalce v imenu mestne občine mariborske obrtni referent g. dr. Milan Senkovič, ki je obljubil zaščito legitimnih obrtnikov, a treba je v ta namen vlagati stvarno utemeljene prijave. G. Rojs iz Ljutomera je zahteval članske legitimacije in take tudi za polirje, da se tako morejo legitimirati pooblaščeni podjetniki in njih poslovodje, drugi njegov govor pa je iz-venel v obupu nad obstoječimi nevzdržni mi razmerami, ki izvirajo iz zaščite denarnih zavodov in neizplačevanja vlog, dočini ni obrtništvo najmanje zaščiteno. G. Macun iz Ptuja pa je navajal drastične primere, da na deželi, pa tudi v mestu, šolski odbori, cerkveni konkurenčni odbori, občine in razni zavodi vrše zidarska dela v lastni režiji s šušmarji. Tajnik O. o. gosp. Novak je pozdravil skupščino v imenu Zbornice za TOI in O. o. in v daljšem govoru očrtal izvor težkega današnjega gospodarskega stanja, v katerem je zlasti prizadeta stavbena delavnost, prizadevanje obrtniških organizacij za izboljšanje brezupnega položaja, nezadostno zaščito legitimnega obrtništva s strani obrtnih oblasti, kar priča dejstvo, da samo od tega združenja 200 vloženih prijav šušmarstva ni bilo skoraj nobenega uspeha. Osnutek zakona o pobijanju neupravičenega izvrševanja obrta še vedno ni uzakonjen. Ob takih razmerah ni nič čudnega, če se v o-brtniških vrstah pojavlja obup in nezadovoljstvo in mora obrtništvo gledati s strahom v svojo bodočnost. Toda navzlic vsemu morajo združenja, in sicer vse obrtniške organizacije, vztrajati v težkem in nehvaležnem boju. Ko so se obravnavala še druga notranja vprašanja združenja, je predsednik g. Vinko Lasič zaključil lepo uspelo zborovanje in se zahvalil zastopnikom oblasti in korporacij kakor tudi vsem članom za udeležbo in stvarno obravnavanje dnevnega reda. Plui Nočni napad s težkimi posledicami. Franc Erlih, posestnik v Polencih, je bil več let župan to občine. Ker je bil vesten in strog, posebno pa napram nočnim razgrajačem, si je pri teh nakopal sovraštvo. Zaradi tega so mu obljubljali, da se bodo maščevali nad' njim. Ta prilika se jim je nudila v četrtek, dne 14. t..m., ko se je Erlih vračal v pozni noči iz Osluševcev od občinske seje, kjer je vršil funkcijo občinskega odbornika. Po cesti korakajočega Erliha so nenadoma napadli iz zasede neznani storilci in ga s poleni premlatili, da ima nevarne poškodbe na glavi in so ga morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico. Preiskava je v teku in je upati, da bodo storilce kmalu izsledili. Ptujska bolnišnica je popolnoma zasedena in sprejemajo v oskrbo bohiike le v nujnih primerih. Zaradi tega je nastala nujna potreba, da se bolnišnica raz širi, in to tembolj, ker ne prihajajo bolniki le iz ptujske, ampak tudi iz vseh sosednih okrajev, posebno Ljutomer in Maribor prideta v poštev. Policijska vest. Policija je prišla na sled tatovom, ki kradejo domače golobe. Ugotovljeno je, da so nepridipravi odnesli trgovcu Sonnenscheinu 30 parov golobov. Tatovom je policija že na sledu. Tatvina teleta. Veleposestniku Rudolfu Lipitu v Turnišču pri Ptuju, je bilo ukradeno iz hleva štiri tedne staro tele, ki je tehtalo 80 kilogramov. Tatvino je storilec izvršil na ta način, da je tele v hlevu zaklal ter ga nato odnesel na prosto. Orožniki so storilca že izsledili in napravili pri njem tudi hišno preiskavo. Našli so meso zaklanega teleta v kleti zavito v koruzno slamo. Storilec je štiridesetletni J. P. iz Lancove vasi. Je na podlagi tega odkritja tatvino že priznal in tudi povedal, da ;e kožo zaklanega teleta prodal usnjarju Jožefu Pi-richu v Ptuju. Zadeva je pri sodišču. Sejem za prašiče v Ptuju. V sredo, dne 13. t. m. je bil v Ptuju običajni sejem za prašiče, ki je bil, kar tiče degona, razmeroma dobro založen, kupčija p- je bi-a slaba. Prignali so 172 svinj m 160 prascev, skupaj 332 ščetinarjev; od teh so . prodali 86 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile sledeče: pr-šutarji' 4—5 Din. debeli 5—6 Din. plemenski 4—5 Din; drobnarija, stara 6—12 tednov, po kakovosti od 60—120 Din. Kino. V sredo, dne 20. t. m. in v četrtek. dne 21. t. m., obakrat ob 20. uri. se predvaja film »Kadar žena ljubi«. V soboto, dne 23, t. m. ob 20. uri in v nedeljo, dne 24. t. m. ob 18.30 in 20.30 uri p? je na vrsti opereta »Frasquita«. Koniice • Masarykova proslava. Sokolsko društvo Slovenske Konjice je priredilo v veliki dvorani Narodnega doma Masa-rykov večer v proslavo 85’etn'Ce velikega Sokola. Članstvo se je polnoštevilno udeležilo lega pomembnega večera. Uvodoma je spregovoril br. prosvetar Stanko Vedlin, ki je pozdravil prisotne, v prvi vrsti sreskega načelnika br. dr. Mateja Suhača in predsednika občine, banovinskega svetovalca in notarja br. Rada Jereba. Za tem ie imel predavanje o življenju in delu Masarykovem biv ši starosta konjiškega Sokola br. dr. Ervin Mejak. Predavanje ie bilo kratko, a jedernato in je obsegalo vse važnejše momente iz življenja prezidenta br. češkoslovaške republike. Večer sta zaključila naraščajnik br. Fric z deklamacijo in društvena godba s češko in jugoslovansko himno. Smrtna kosa. V sredo je umrl v Slov. Konjicah dolgoletni občinski odbornik, gostilničar, pek in posestnik g. Josip Stegenšek, konjiški ubožni uče, ki je dol ga leta vodil Lambrechtovo ubožno ustanovo. Na zadnji poti, v petek, so ga spre mili številni občani z občinskim odborom na čelu. Na grobu mu je v s! -pregovoril predsednik občine g. Ra Jo Jereb. Brez komentarja. Župnik v Št. Jerneju pri Ločah g. Pavlič, je poslal sres-kemu načelstvu v Slov. Konjicah račun za zvenenje o priliki tragične smrti bla-gopokojnega kralja Aleksandra. Volilna agitacija v konjiškem srezu je v polnem teku. Prijavljena sta dva kandidata: predsednik konjiške trške občine, banovinski svetovalec in notar gosp. prmasa bonnon PROIZVOD .UNION*, ZAGREB. Rado Jereb in bivši narodni poslanec g. Gajšek. Krompir bo na razpolago. Na interven cijo banovinskega svetnika g. Rada Jereba, bo dobila podružnica Kmetijske družbe v Slov. Konjicah tri vagone krompirja, ki ga bo prodajala kmetovalcem po 0.50 Din za kilogram. Ribnica na Pohoriu Še vedno straši škofovska okrožnica Lansko poletje in jesen si je tukajšnji Prosvetno društvo zgradilo v kaplamjt ki je beneficij, lepo dvorano z odrom V malem kraju, kjer smo navezani drug na drugega, smo to akcijo, ki se je vršila s podporo vseh faranov, pozdravljali, saj bi mogla biti vsem društ, om it organizacijam le v korist. Ali scoj! P« krstu dvorane, k: ga je ime;o Prosvetli? društvo po božičnih praznikih, je naš« Sokolsko društvo prosilo na merodajni! mestih, da dobi dovoljenje za uprizoritev narodne igre na imenovanem odru. Odločilnega odgovora ni bilo: našli so se izgovori, vprašati je treb’ tega in onega Vse skupaj se je hote zavlačevalo. Končno je Sokol zaprosil še enkrat pismene in v najkrajšem času je preje’, odgovor odločilnih, da ni mogoče dati odločilne^ ga odgovora, ker bi se zadevno dovolje--nje smatralo za kršitev discipline, ker j« kaplanija z dvorano vred cerkvena lasi in je v veljavi še vedno nam Sokolom tako nenaklonjena škofovska okrožnica. Kot zabela pa ie dodan dopisu še dodatek naj Sokol igra pod kako drugo fi: mo, češ, to bi se moglo dovoliti. Na kakšen položaj postavljajo nekateri ljudje še danes Sokola kot državno ustanovitev je s tem jasno in je vsak nadaljni komer, tar nepotreben. Naročila »Večernika« sprejema za Ribnico naš dopisnik Vladimir Gal. Lisi stane na mesec po pošti dostavljen !č 10 Din. Legitimacija. — Stražnik: Imate pri sebi kakšno le? gitimacijo? — Pijani meščan; Edino, kar imam črno na belem je od zdravnika, da se ne smem ženiti, in zato sem se tudi napil. čudno. — Mamica, zakaj ima papa tako malo las na glavi? — Ker mnogo misli, dragi moj sinko. — Tako? Zakaj pa jih imaš potem ti toliko? M. Kovačič: Prosvetar in njegovo delo Treba se je torej pred prevzemompro-svetarske funkcije oozanimati za delo prednikovo, ustvariti oziroma obdržati ž njim kontin: :to ter no takoj kreniti v popolnoma novo smer, napraviti si nato načrt ter so pri vršenju dela — tega načrta tudi držati! Načrt! I o njem nekoliko besed, če si hočemo vsaj malo objasniti, kako za so-koisko-prosvetno delo prijeti! Treba je — kakor omenjeno — pri delu kontinuitete. V lastnem delu bo to možno doseči na ta način, če bo napravljen načrt v velikih potezah za več let naprej, — recimo —. za tri do štiri leta; le pri takem bolj velikopoteznem načrtu se je nadejati, da bo po preteku večih let možno u Kotoviti napredek. Načrt mora biti seveda v skladu z dolgoročnim programom saveznega Prosvetnega odbora, v po drobnostih pa potem izdelan od leta do leta, najbolje za čas od začetka septembra do Vidovega dne prihodnjega leta, ker to ie delovno obdobje, ne pa čas od No vega leta do Novega leta. Kako načrt sestaviti in kako provaiat: delo po njem, o tem odločata deloma iznajdljivost in inicijativnost prosvetarja, deloma pa se je treba ravnati po navodilih in vzpodbudah, ki jih daje poslovnik za Prosvetne odbore v knjigi »Organizacija Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije«, brošura br. inž. Lad. Bevca »Sokolsko prosvetno delo« (Sokolska knjižnica Jugoslov. Sok. Matice, 2. zvezek) m zlasti naša sokolska revija »Sokolska Prosveta«, ki bodi prosvetarju stalni spremljevavec in svetovavec. Kdor čita češki, temu bodi priporočena tudi priloga »Sokolskega Vestnika« »Češkoslovaške občine sokolske« z naslovom »Sokolski vzdelavatel«, ki prinaša nove misli in daje tudi mnogo pobude ter praktičnih navodil Poleg tega je treba seveda stalno zasledovati naš »Sokolski Glasnik«, da ostanemo na tekočem, kaj se godi v sokolski organizaciji. Način provajanja prosvtnega dela za-v' ’ — kakor že omenjeno — od krajevnih razmer, v katerih prosvetar dela, vendar naj slede še nekatere splošne smernice! Vzamimo prosvetarja na slovenski vasi! Maše slovenske vasi imajo v^ splošnem agrarni, t. j. poljedelski značaj. Bodisi da jo na vasi sokolsko društvo ali sokolska četa, na vsak način mora prosvetar prilagoditi svoje delo tej po- tezi vasi, to se pravi, poskusiti mora potom pospeševanja gospodarskega (in morebiti tudi higijenskega) položaja vaščanov pridobivati Sokolstvu prijateljev. Preprosti človek misli zelo realno; za idealizem in idealistične podvige je pristopen šele, kadar je njegovo gmotno stanje vsaj do neke mere povoljno. Ako hoče torej prosvetar na slovenski vasi •utirati Sokolstvu pot med ljudstvo in mu tiste, ki so Sokolstvu že pristopili, obdržati, tedaj se mora pobaviti z gospodarskimi vprašanji in sodelovati pri gospodarskem izpopolnjevanju sokolskih pripadnikov. To hoče reči: ako obstojijo v vasi že razne kmetsko-strokovne organizacije, kakor podružnica Kmetijske družbe, čebelarskega društva i. pod., tedaj vzpodbujaj prosvetar sokolske pripadnike, naj se poslužujejo ugodnosti, ki jih nudijo te organizacije. Ako take organizacije ne obstojijo, naj poskusi sam pribaviti nadomestilo za njih s prirejanjem tozadevnih predavanj, tečajev itd. (Predavatelje ima na razpolago Zveza kulturnih društev). Ako je kakorkoli drugače mogoče prispevati h gospodarskemu podvigu, bodi soko’ski prosvetar tisti, ki dajaj za to iniciajativo n. pr. z ustanovitvijo kakšne zadruge, s pospeševanjem sadjarstva, s poboljševanjem perutninarstva, z melioracijo travnikov itd. — skratka: s čimerkoli se da vaščanu gospodarsko pomagati. — Kmetijskim dekletom se daj prilika za poset gospodinjskega tečaja, šivalnega tečaja, tečaja za ročna dela, njim in mladim materam se naj nudi pouk o higijenskih merah za ženo, za dojenčka ter dom itd. Poljedelcu se pokaži, da si more, ako hoče, svoje delo olajšati in svoje življenje polepšati. Kmetskemu mladeniču je treba prikazati važnost stanu, kateremu pripada, treba ga je spraviti do zavesti, da je to stan, ki ga bo redil vse življenje, ter mu pre-dočiti napredek, katerega je poljedelstvo doseglo drugod. Vzbuditi mu je zavest, da mu je kot pripadniku sokolske organizacije, torej vseskoz napredno usmerjene organizacije stremeti za tem, da prinese napredek tudi v svoj domači kraj, da tedaj ne sme biti kakor oni, ki pravijo: »Tako je delal moj ded, tako je delal in dela moj oče, tako bom delal tudi jaz!« Privzgojiti mu je pristopnost za pridobitve sodobnosti, bodisi tehnične, bodisi kvalitetne v žitu, sadju, pri živini i. pod. Tako ga bo mogoče potem pridobiti tudi za ideelne zahteve Sokolstva, tako bo postal sčasom tudi pripravljen za žrtve, katere zahteva Sokolstvo. Da se mu mora podajati sokolska ideologija na njemu primeren in razumljiv način se razume -menda samo po sebi. (SeJbo nadaljevalo") Stran '4. Mariborski »V e č e r n I k« Jutra. V Mariboru, dne 20. III. 1935. Afetooose Datidef: GREH Z.EJSE ROMAM. 36 Opojena z bleskom dneva, naglfco vožnje in veseljem, da je našla svoje dragocenosti, .'e s svojo rdečo čepico in otročjim smehljajem zares bila podobna »Rdeči Kapici«, ki si jo predstavi z rdečo čepico in otroškim smehljajem. Peljala sta se vzdolž Yerese, male reke Vatteauja, globoke in modro-temne, hladne in ledene pod senco visokih strmin, katerih hlad je bil v popolnem nasprotju z vročino, ki je žehtela iz razgrete ceste. »Pazi, varuj se!« Pred bogheyem, ki je letel z vso naglico, so se umikale mnogoštevilne družbe pariških izletnikov, ki so zastavljale pot; z oken mikroskopičnih pisanih vil, z balkonov. stolpičev in od drugod so se sklanjale silhuete radovednežev, a na vseh teh obrazih, izmučenih od dolgočasja in naporov, je opazil Richard isti izraz veselja in simpatij do dražestne ženske, ki se je smehljala z visokega sedeža bog-heya. Kako naj bi se potem rešil zapeljivega čara tega smehljaja oni, ki sedi poleg nje, ki se je dotika in občuti toploto njenega diha in telesa? Ko mu je hotela vzeti iz rok vajeti in bič, ga je pobožala po licih s svojimi rameni, kadar mu je pa želela pokazati veliko magnolijo sredi livade ali jato belih gosi, ki so plavale navzdol po reki, se je tako nagnila, da je mogel pogledati v globine njene izrezane bluze, v ono belino in polnost njenih grudi. Ta njena ženskost ga je neopazno dražila in mu razburjala živce z neko mirno toploto. Pri vstopu v vas, skozi katero je vodila cesta, je bilo treba spremeniti korak. V tem kraju so imeli neko svečanost, ki jo je že od daleč oznanjalo igranje harmonik, bobnov in fanfar, širjenje vonja po pečenki in blestenje šotorov ter vrtiljakov ob obeh straneh drevoreda. Čimdalje sta se vozila, tem gostejša je postajala množica ljudi, da se je kočija morala naposled premikati samo še korakoma. »Kako je, Eugen? In mladi par?« Na to Fčniganovo vprašanje se je okrenil Eugen Santecoeur, imenovan Indijanec — ki je korakal ob kočiji, da so mu ramena segala do višine sedeža, — ter pokazal izpod okrogle čepice s senčnikom, svo.i široki, temni in trdi obraz. »Hj/ala, ni slabo ne meni ir. ne otrokoma .. . gospod Richard. Samo sin je na osemindvajsetdnevni vojaški vaji in mi je tako naprtil za ves ta čas svojo ženo. To ni vedno prijetno. Danes so bili pri nas na kosilu prijatelji njenega mo- i ža. Hotela jib je pripeljati na veselico... Za vraga, take stvari me starajo...« Potegnil je izpod čepice pisano ruto in si z njo otrl znojno čelo, presekano z divjo brazgotino. In gledaje okoli sebe množico, izmed katere je rasel s svojo visoko postavo, je nadaljeval: »Ah. ta nesrečna ženska ... zaradi nje bom mogel še marsikaj doživeti...« Pozdravil je po vojaško in naglo odhitel proti šotorom, da poišče svojo sinaho, katero je Richard kmalu nato opazil ra rdečem trgu v gruči mladeničev. »Naj kakorkoli pazi na njo ta vaš Indijanec«, je dejala Elsa, »zdi se mi, da bo vendarle v tem lovu slabo opravil.* »Tudi meni se zdi tako, draga sorodnica; morala pa se bo dobro čuvati, ker ako jo zasači, bo postal strašen.« »Strašnejši ko mož?« »Oh, mož!... To vam je tip moje vrste.« Na te besede, izgovorjene z bolestnim naglasom in sploh prve po Elsinem prihodu, ki so merile na njegovo nesrečo, je spustil konju vajeti, da je, ves že nestrpen, čim se je čutil osvobojenega gneče, zdrevel z vso silo navzdol vse do Yeresa. Ko sta prevozila mali most, sta prispela na senčnato cesto, ki je tekla med ogromnimi cvetočimi in dehtečimi oarki. Od daleč tam za njima se je oglašal hrušč vaške veselice, katerega je zamorilo šele počasno in težko zvone-nje večernega zvona, podobno oni ža-'ostni frazi, ki je tako nenadoma zmotila njuno dotedanje veselo in banalno čebljanje. Tisti večer se je v Uzellesu še dolgo bedelo v Elsini sobi, dasi je že davno odbilo deset, ko so sicer morali vsi v gradu k počitku. V svoji beli nočni srajci je s svečnikom v roki stala tam gospa Feniganova, ki se ni mogla zadosti naslišati Elsinega pripovedovanja o njunem današnjem sprehodu; sveča je že dogorevala, veke male »Rdeče Kapice« so se že zapirale k spanju, a gospa Feniganova ni niti opazila, da je že dve uri v tej sobi, dasi je stopila v njo s trdno vero, da ostane le nekaj minut. Istočasno se je Richard čutil v svoji sobi, da je še vedno v njej, namesto, da bi bil v vagonu vlaka za Monte Carlo; in spra ševal se je, zakaj se mu zdi blazina tako mehka, rjuha in odeja pa tako lahka, med tem ko je vse prejšnje noči 'ežal kakor v vročici. Spraševal se je, kako je to mogoče, da ga niti nežnost maie-e niti iskreno prigovarjanje starega Me-riveta ni moglo odtrgati od njegove nore misli, sedaj je pa zadostovala napol odprta bluza, zadostovali so bujni lasje in obrisi belih ramen, da se je spf'jme-nila smer njegovega mišljenja. In ker je revež že davno ugasni) luč, se je vsa njegova filozofija gubila in muči’3 v tem, da je v tem oziru ženska polt neodolji-va in more biti v njegovem vznemirjenem srcu prostora tudi za "ruge občutke, kakor so želje po maščevanju in smrti. f?e bo nadalievalo > oor Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 24. t. m. bodo nas ednje tekme: v Mariboru ob 13.30 na igrišču SK Svobode prijateljska tekma SK Rapid rezerva: SK Svoboda rezerva; ob 15. prvenstvena tekma Čakovečki SK : SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Petan. V Ptuju bo ob 15. na igrišču SK Ptuja prvenstvena tekma SK Ptuj:SK Drava. Službujoči odbornik g. Vuga. V Murski Soboti se odigra ob 15. prvenstvena tekma SK Grad-janski (Čakovec) :SK Panonija. Službujoči odbornik g. Peterka. V ponedeljek 25. tm. bo na igrišču SK Železničarja ob 13.30 prvenstvena tekma SK Železničar rezerva:ISSK Maribor rezerva, ob 15. prv. tek. ISSK Maribor I.:SK Železničar 1. Službujoči odbornik g. Kaspar. Tajnik. SK Mura:SK Jugoslavija (Celje) 5:1 (3:0). Preteklo nedeljo se je vršila v Murski Soboti prijate’jska nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Muro, ki se je po zanimivi igri končala z zasluženo zmago domačinov. Sodil je s. s. g. Turk zadovoljivo. Gledalcev je bilo okrog 200. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nada'jevalo v nedeljo 24. t. m. z naslednjimi tekmami: v Ljubljani BSK:Primorje, v Zagrebu Hašk: Slavija (Sarajevo) in Concordia : Slavija (Osijek),v Beogradu pa Bask:Hajduk. Razpis tekmovanja za prvenstvo Maribora v boksu. SK Maraton priredi v soboto dne 23. marca t. 1. prvenstvo Maribora v boksu za vse kategorije. Prireditev bo v dvorani Zadružne gospodarske banke s pričetkom ob 20. uri. Pravico starta imajo vsi verificirani člani mariborskih klubov, včlanjenih v Boksaški zvezi Jugoslavije, ki nimajo zabrane. — Tehtanje bo ob 18. uri. Tekmuje ss po cup sistemu, bori se boksač z boksačem do izpada ter zmagova'ec z zmagovalcem. Prvak vsake kategorije prejme kolajno, ako startajo v kategoriji 4 tekmovalci, dobi drugi diplomo, ako jih starta več kakor 4, dobi tudi tretji diplomo. — Prijave naj se pošljejo preko pristojnih klubov na naslov: J. Goleč, tajnik SSK Maraton, Koroška cesta 1. Tragična smrt v višini 8000 metrov Tragična usoda je doletela znamenitega danskega skakalca s padalom in svetovnega rekorderja Johna Tranuma. Pred mesecem je hotel drzni Danec doseči nov svetovni rekord skoka iz višine, zaradi prehudega mraza pa ga je preložil na pretekli teden. Dvignil se je z letališča Kastrup pri Kjobenhavnu v zračne višir.e. Ko so bili približno 8000 m visoko, je Tranum potrepljal pilota po ramah, češ, da se hoče spustiti. Pilot ga sprva ni razumel in se Razno TEŽKO GOVOREČI (ponavljači) dobijo pomoč, ako obiskujejo pouk, kateremu se dajejo tudi brezplačna pojasnila. Nikakšna oviia pri delu, ne aparat, ne hipnoza, samo vaje in rešena je Vaša ovira. Prijave za poedine pouke se sprejemajo v pio-storih društvenega lokala Društva gluhonemih, gostilna »Zlata krona«. Vetrili ska ulica, od 10. do 12. In od 14. do 17. zvečer v Mariboru. Pojasnila dnevno brezplačno. ____________1123____________ VELECENJENE OAMEl Gotovo Vam je na tem ležeče, da ste lično postriženi, strokovno ondulirani in okusno počesani. Zato obiščite damski česalni salon »Zora«. Aleksan drova c. 19. Trajni kodri se izdelujejo po noveišem sistemu in po solidni ceni. Podpirajte svoje domače obrtništvo. __1125 TRAJNI KODRI Din 80.—, najnoveišl preparat, takoj valovi. Marica Po?ar, gledališka frizerka. Vetrinjska ul. 11. '132 Službo dobi MLADO PRAKTIKANTINJO iščem za pisarno. Vpraša se v četrtek od 10. do 12. ure. Jug. spec. biro Komnenič, Aleksandrova^^________________1131 BLAGAJNIČARKO zanesljivo, za gostilno sprejme takoj Vicel, Rotovški trg 8. H28 Prodam PRISTEN AJDOV MED po Din 10.— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska :esta 12. Telefon 2083. 1005 Kupujte svoi e po* trebi One pri nail* inserentih I jedvignil celo nekoliko više. Ko pa je Tranum znova potrepljal pilota po rami, je dvignil celo nekoliko više. Ko pa je naglo pristal. Četrt ure po startu se je letalo zopet znašlo na letališču. Takoj po pristanku so videli, da je Tranum nezavesten. Skušali so ga oživeti z umetnim dihanjem, nato so ga pa odpeljali v bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. Po vseh znakih sodeč je Tranum prehitro porabil kisik in se je onesvestil, preden je mogel seči po rezervni steklenici. Najstarejši plug. V muzeju v Hanovru hranijo plug, ki je najstarejši na svetu. Našli so ga med staro šaro pred leti v Aurichu. Plug je izdelan iz enega kosa hrastovega debla in je dolg 3 metre. Starost pluga so ugotovili po da’jšem proučevanju in trde strokovnjaki, da izvira iz leta 3.500 pred Kristusom. Star je torej nad 5.000 let. Darujte za Pomožno akcijo! Zahvala I Za obilc dokaze iskrenega sočutja povodom pre-bridke izgube naše gospe Sante Catlnelli izrekava tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo njenim starim znancem iz Ruš, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so blagopokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maribor, dne 20. marca 1935. Kvltko Lenart in Andrej. soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Izdaja konzorcij »Jutra# v Ljubljani; predstavnik izdaiatelin '•AP STANKO DETELA v Mariboru. Izdelano na podlagi olivnega olja. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik