| Cona M Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem dela vsaka drobna vrstic« ali nje prostor -0 Din. Izhaja : vsako sredo. Spisi id dopisi naj se pošiljajo Uredništva »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in iuserati Upravništvu »Domoljub.»« v Ljubljani K prazniku velikih apostolov Peklenski svet naskakuje katoliško vero in cerkev Krisiiwovo. Tam kjer napadi še niso očitni, se vršijo za boj tajne priprave. Samo slepec ne vidi, kako se sinovi teme oborožu-jejo, mnogi katoličani pa brezbrižno prekri-žauili rok stoje ob strani in se ne pripravljajo na obrambo n&jdražjih svetinj. Priprave za boj proti veri in Cerkvi se kažejo na raznovrstne načine, zlasti pa v silnem širjenju brezverskega časopisja, ki ga srečuješ na vsak korak. Temu časopisju so Bog in vera, krščanska nravnost in rešitev duš devela briga. I«, kakor velja, da se klin izbija saino h klinom, je neizpodbitno, da se more brezverskemu, časopisju postaviti uspešno nasproti le odločno katoliški tisk, ki je najboljša in najmočnejša bramba katoliške vere in cerkve. " ' "" *"" Tej brambi je posvečen praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, ki je obenem dan katoliškega tiska. Komur je kolik a j pri srcu na- I ša sveta vera, bo te dni nekaj žrtvoval za katoliške liste, in sicer na način, ki mu najbolj prija. Katoliško časopisje nam je v današnjih dneh potrebno bolj kot vsakdanji kruh. Katoliško časopisje poznamo. Treba pa je le, da to časopisje še bolj razširimo med narod, ga točno plačujemo in kolikor mogoče oglašujemo v katoliških listih. In čitajmo, či-tajmo, čitajmo sami in drugim pa s pravim razumom, da bo nam in vsem jasno celo ono, kar je takorekoč med vrsticami. Tako branje je odlično in dvigne človeka na visoko stopnjo izobrazbe. Ce bomo stali vsi katoličani za katoliškim časopisjem kot en mož, bo to časopisje močno i» vplivno in^bo p lahkoto se^pjMsrshsv^ajo vsaki družiai in vsepovsod bodo vzplamtel« t vso silo prava načela krščanskega življenja, brez katerih svetu ni rešitve. Krščanstvo in politika Potrebo krščanstva v politiki z izrazitimi [besedami poudarja tudi najnovejša okrožnica 'papeža Pija XI. z dne 3. maja letošnjega leta. Govoreč o nedystatkih, ki vladajo v posameznih državah in v celi človeški družbi, naglasa papež tole; »V javnem življenju se teptajo v blato tista sveta načela, ki bi morala voditi vsako socialno sožitje. Trdne podlage pravice in zvestobe, ki bi na njih morala biti zgrajena država, se rušijo in mašijo' se viri tistega starega in častitljivega izročila, ki je smatralo vero v Boga in zvestobo njegovi postavi kot najzanesljivejšo podlago za resničen napredek narodov.« Z globokim obžalovanjem govori sv. oče o nekrščanski politiki med narodi in državami, «kjer ni izgreda, ki bi se ne smatral za upravičenega, in kar velja med posameznimi ljudmi za vredno obsodbe, se smatra za dovoljeno in vredno hvale, ker se vrši v imenu pretiranega narodnjakarstva. Na mesto velike zapovedi ljubezni in človeškega bratstva, ki objema vse narode in vsa ljudstva ter jih vse združuje v veliko družino pod nebeškim Očetom, stopa sovraštvo, ki je vse spravilo na rob propada.« In človeštvo se bo zrušilo v prepad, ako se ne bo pokristjanilo vse javno življenje s politiko vred: >Za Boga ali proti Bogu, tako se glasi odločitev, ki bo odločala usodo vsega človeštva: v politiki, fi-nanci, nravstvenosti, v znanosti in umetnosti, v državi, v človeški družbi, v družini, na Vzhodu in na Zapadli.« Posledice slabega berila Hrvatski list »Svetiste sv. Antuna u Za-Strebu« piše v svoji zadnji številki sledeče: Proti koncu meseca majnika preteklega «ta so poročali časopisi o samomoru dvanajsterega dečka. Na splošno so poročali, da je Pil vzrok samomora nepovoljen uspeh v šoli, * drugo besedo: ob prvem polletju »ni zdelal« in istega neuspeha se je bal za konec leta. Nekaj časa potem, je pa zopet obravnaval neki zagrebški časopis vzroke tolikim samoumoròm, kot jih še zlepa ni bilo do današnjih dni. In ta časopis je dognal o onem dvanajstletnem dečku, da je bil vzrok njegovemu samoumoru predvsem čut posnemanja. Bral je namieč ta deček pred svojim samoumcrom v dnevnem časopisu opis samoumora nekega drugega, njemu podobno živečega dečka. In to ga je nagnilo, da je prilično, ko je ostal sam doma, ^poskusi!« kako je človeku takrat, ko se obesi in ta »proba« ga je potegnila v smrt. Podobno je bilo pred par desetletji v neki slovenski vasi. Starejši fant je desetlenemu dečku živo opisoval, kaj vse bo videl, če se obesi, zlasti kače iti leve in ptiče, kakršnih še ni videl nikdar v življenju. In res! Ta radovednost je dečka gnala, da se je poskusil na samotnem skednju obesiti, kjer so ga pa k sreči še o pravem času domači staknili in mu rešili živ. Ijenje. Tako časopisi in dnevni dogodki. Poglejmo pa nekoliko podrobneje v to zadevo! Vprav taki dogodki nas morejo živo spomniti naše dolžnosti, da čitamo le* versko-nravne, neoporečne liste in knjige in nobenih drugih, Evo vam za to trditev par razlogov: 1. Brez izjeme bo vsakdo priznal, da so pravi morilci zgoraj omenjenega dečka bili oni, ki so dopustili, da je prihajal v hišo slab časopis. Zopet je potrjena stara resnica: zlo rodi zlo, a dobro rodi dobro. Kdor bere ogabne berilo, napolnjuje z ogjibnostjQ §vojp hišq. ko "feeriio deluje neprestano na našo voljo, pa bodisi, da se mu v začetku tildi upiramo. Pod pritiskom slabih misli pojema vedno bolj odporna moč volje in tako padamo vedno bolj v greh. Zato proč iz naših hiš s slabimi, listi! Še bolj proč pa s takimi listi od naših otrok! Nikar ne pustimo, da se otroci igrajo z ognjem in zastrupljajo s strupom. Znajmo, da bo Bog sam nekoč tirjal njih duše iz naših rok. 2. Kakor potrebuje telò primerne hrane, da more živeti, tako jo potrebuje tudi duša. To hrano pa sprejemamo, da ne omenjam posebej raznih knjig, predvsem iz dnevnikov, tednikov, mesečnikov. Kajpada, da nam ni vseeno ali uživamo manj ali bolj tečno hrano. Prav tako pa nam tudi ne sme biti vseeno, ali prebiramo ver-sko-nravno neoporečne knjige in časopise ali pa pokvarjene. Zakaj posledice so očividne. Ako namreč hraiiitno svoje duše z umazanim berilom, potem pada v nas krščanska zavest in življenje po veri, dokler ne izgubimo vere satne. Ce pa prebiramo dobre knjige in časopise, potem se krepi naše versko prepričanje, pa se krepi tudi življenje po veri. Ce namreč hočeino biti Kristusovi, potem se moramo utrjevati tudi z njegovo hrano. 3. Mi smo in hočemo ostati do konca svojega življenja verni učenci Kristusovi,- Ce pa to hočemo doseči, potem se moramo stanovitno držati njegovega nauka. Pa kdo naj nam pokaže, kaj je nauk Kristusov in kaj je nauk Bogu odtujenega sveta in kdo naj nam razlaga, kaR-šen pomen imajo resnice Kristusovega nauka za naše življenje? Naš gospod Jezus Kristus sam je poskrbel zato s tèm, da nam je ukazal, da moramo poslušati njegove naslednike: sv. očeta papeža, škofe in duhovnike. To vse nam DENAR. Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem 1 Ne kupuj stvari, ki jih ne rabiš nujno ! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgub'1 veljavo ! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraS gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zabodel MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI izplačuje nove vio$e, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri. PO SVETI/ Katoliška cerkev s Razno. Društvo za zaščito katoliških šol osnujejo v kratkem belgijske škofije. Tako društvo je nujno potrebno radi neprestnih napadov socialistov in liberalcev na belgijske katoliške šole. — Sežiganje mrličev, ki ga Cerkev strogo zavrača, se je dvignilo v enem letu v Nemčiji za skoro 10%. Za res uspešno pobijanje tega zla so katoličani ustanovili pogrebna društva, ki preskrbujejo svojim članom pogreb poceni ali celo zastonj. — Nov načrt za poučevanje verouka na čeških srednjih šolah kaže precej protiversko smer. V prvih treh nižjih razredih dopušča načrt omenjenemu predmetu 2, v 4. in 5. razredu pa samo še po eno uro. V višjih razredih srednjih šol pouk v krščanskih resnicah sploh odpade. Katoliški Cehi se bodo temu načrtu gotovo odločno uprli. Poslanec Petersil'ka je v parlamentu že naglašal, da je ta načrt žalitev češkega naroda, ki je po večini še vedno veren. ftaUJa » Dalmacija mfelMja italijansko in*. doc. Te dni se je vrällo v Tnstu zborovanje wT »h prostovoljcev, ki mu je prisostvoval Ju g. Giunta, kabineta! načelnik mùtótrs&Z predsedniätva in znani voditelj fašistov!?; požigu tržaškega narodnega doma. Gospodu so se posvetovali o tržaški krizi, ki postajaj dalje bolj nevarna tudi za javni red. Izražali so upanje, da se bodo narodi ob Jadranskem morju, ko bodo osvobojeni, združili in m vodstvom Italije Sli nasproti lepši bodočnosti Govornik, neki Coselschi, ki je govoril o iBa. i-odih ob Jadranskem morju«, seveda ni mi' slil na zasužnjene Slovence in Hrvate, ampak na »«»osvobojeno« Dalmacijo, ki bi jo rajj fašisti »osvobodili«, tako kakor so osvobodili 650.000 Jugoslovanov, ki živijo zdaj v Italiji, Ko bi zasuinjevanje ne šlo zlepa, potem bi pričelo poslovati izrèdno sodišče in fašisti bi dajali Dalmatincem in Črnogorcem, na katere je tudi mislil g. Coselschi, svinčene injekcije svobode v hrbet. Slovani bi morali biti splob srečni, da bi se dali streljati s kroglami, p«, svečenimi dvatisočletni civilizaciji. Z vrha sv, Mihaela je g. Coselsolli bržkone ugledal Ba-zovico, ki je vsaj mi ne bomo nikdar pozabili, s Rasno. V Trstu so napravili preiskave v podružnici »Ženskega sveta«. Odnesli so neke poslovne knjige. — Preiskava je bila pred kratkem tudi v katoliški tiskarni v Gorici. -Hišno preiskavo so napravili čmosrajčniki v stanovanju g. kaplana Budina v Idriji, livrffi jo je sam komisar iz Gorice. G.-Budin je pri-Sel v nemilost, ker je pozval starše, naj pošljejo otroke k slovenskemu verouku v cerkvi. — V Podbrdu so se delhvci Franc Cufer, Anton Kikelj, Rudolf Kravanja med nevihlo zatekli pod visoko drevo. V tistem hipu je v drevo udarila strela in težko ranila vse tri. — Ob proslavi 50 letnice Garibaldijeve smrti «o idrijski rudarji morali praznovati. Najlepše pa je, da za tisti dan niso dobili nobene plače, Če bi pokojni Garibaldi, borilec 7.« svobodo, mogel govoriti! — V Idriji so pokopali go. Frančiško Šinkovec, mater rudarskega ravnatelja v Zenici. — Zdravstveno stanje g. kateheta Osvalda se je nekoliko -/.boljšalo. -Tržaški perfekt je obiskal te dni ljudski äoll v Postojni in v Kačji vasi. — Pri eksploziji streljiva v rudniku boksita pri Puli je bil ubit Josip Biljuk. — Dne 30. maja v črnem vrhu iu bli/jiji okolici ter po gorah okrog Cola je napravila toča ogromno Škodo. — V noči od 26. in 27. maja je treščilo v farno cerkev» Zagredcu nad Idrijo. Strela ni bila vžigaH pač pa je napravila v notranjosti cerkve občutno škodo. Avstrija s Iz slovenskega Korotana. Bankovci po 20 in 100 šilingov z datumom 2. januarja 1® izgubijo* svojo vrednost 30. junija 1932. -ša .je pogorela Francetu Božiču v Zgornjih Te-bačah. - Uradniki so končno le prejeli drugi del junijske plače. — V Loga vasi se fantje je znano iz sv. pisma. »Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje.« Skratka, kdor hoče, da ve, kaj je Jezus zapo-vedal, ta naj posluša njegove namestnike. Le-ti oznanjajo svoj nauk potom knjig, listov in okrožnic, ki jih pišejo sami «Ii pa jih jim pomagajo spisovati in izdajati verni in pobožni svetni ljudje (laiki) vedno v soglasju z resnicami Kristusovega nauka. Po vsem tem je vsakomur jasno, kaj naj bere. Vsakdo bi Se moral zavedati in reči: Naš Odrcšenik strogo prepoveduje brati in podpirati protikatoliške liste in knjige. 4. S tem, da naročamo prolikatolišlci tisk, podpiramo z lastnim denarjem svoje najhujše nasprotnike. Zato je vsaka para, ki jo izdamo za veri sovražen tisk, kakor slamica, ki jo podtaknemo našim največjim svetinjam, da izbruhne ob svojem času iz nje uničujoči ogenj. Ali se zavedamo, kaj delamo s takim početjem? Saj vendar hismo otrcfči -ali norci! Glejte! Tu.so samo krajJko omenjeni kar štirje razlogi, kT nam govorijo, da moramo kot katoličani podpirati samo katoliški tisk. — In če pogledamo v vsakdanje življenje, pa se vprašamo, ali srno v tem oziru izpolnili vsi in vso svojo dolžnost, moramo — na žalost —■ priznati: Kljub temu, ua so jo mnogi izpolnili, vsi vendarle nismo storili svoje dolžnosti. Zato pa odprimo vedno bolj svoje oči in storimo vse, kar moremo, da se utrdi in razširi med nami le tak tisk, ki sloni na versko-nravnih načelih, odločno sklenimo, da ne borno dali niti pare za protikatoliški tisk; obljubimo, da ne bomo uiti naslova pogledali v protikatoliških listih! Vaino sa difake in njih starše! V Ljubljani je izšla ta mesec knjiga »Akademski poklici«, ki jo je napisal profesor dr. Lovro Sušnik. Knjiga obsega najprej Splošen uvod o poklicu, nato pa obravnava podrobno vse stanove, kamor se lahko obrne gimnazijec ali realec po matufi. Taka knjiga nam je bila silno potrebna. Izobraženi narodi polagajo vso skrb ria to, da spravijo svoje otroke v tisti poklic, ki je za posameznika najbolj primeren; o tem vprašanju imajo cele knjižnice knjig in posebne posvetovalnice za izbiro poklica. Slovenci nismo doslej skoraj ničesar mogli nuditi dijakom višjih razredov naših srednjih šol. Sedaj je pa to občutno, vrzel zamašila knjiga Akademski poklici, ki jo po izredno nizki ceni prodaja založništvo: Slov. kat. akademsko starešinstvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Knjiga stane elegantno vezana Din 28.—, dasi obsega 384 strani in je natisnjena na finem papirju. Tako nizka cena je mogoča samo radi tega, ker so stroške za to knjigo v veliki meri pokrili velikodušni dobrotniki, ki so darovali za natisk knjige lepe tisočake. Tako pomenja ta knjiga nekak dar našemu di-jaštvu. Do" 15. julija se bo ta knjiga prodajala vsak delavnik od 9.—11. in 2.-4. v prostorih Slov. kat. a k a d. starešinstva v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7. Kdor hoče dobiti knjigo po poŠti, naj pošlje na omenjeni naslov 38 Din. (Po poŠti stane knjiga 5 Din več radi poštnine, ker tehta knjiga 730 gramov.) Od 16. julija 1932 dalje se bo pa knjiga dobila samo v knjigarnah, in sicer po 40 Din (po poŠti 45 Din). 21 Knjiga bo koristna ne samo abiturijeu-tom in dijakom višjih razredov gimnazij in realk, ampak tudi staršem, učiteljem in duhovnikom, sploh vsem, ki imajo opravka s srednješolsko mladino. Vsem tem priporočamo, da kupijo to knjigo zanesljivo do 15. ju-hja, ker bo potem knjiga za 12 Din dražja. Prodajajo se samo vezani izvodi LETNE NOVOSTI »a plaäfe (manteljne) in za ienske ter m* obleke v veliki izbiri Znano največja «M™ najnovejših svilnatih rut in šerp - Se priporoča tudi za nakup drugih potrebsun JANKO CCSNIV Liogarjev« LJUBI,M NA, Stritarje« S naših fantov od kraljeve garde v Belgradu. d Št. Vid pri Stični. Na Hribu v Malih o'ah v Temeniški dolini je umrla krščanska Tspodinja in mati ga. Jožefa Antonči-e v a , ali kakor se pravi »hribska španja«. red dobrimi tremi leti je šel pred njo v ečnost njen mož Janez A n t o n č i č , trden ,ačai 'n krščanski mož skozi in skozi. Antonova družina je dala Slovencem več duhovnov, iz tega sorodstva je izšel tudi škof Kutnar. Na Hribu je sedaj ostalo 8 otrok brez očeta in matere. Pa ker so vsi strogo krščansko vzgojeni, do z božjo pomočjo prebrodili vse te*ave. Tolaži naj jih ljubi Bogi Pokojnici, pa, ki je storila mnogo, mnogo dobrih del, ki so izvirala iz njenega blagega srca, bodi Gospod obilen plačnik! V sredo dopoldne smo jo pokopali v Vel, Gabru ob veliki udeležbi od blizu in daleč. Moč navade: Zepar na počitnicah. Zrušil se je železniški predor v Andah; 40 delavcev mrtvih. Mnogo mest je porušil potres v San Sai-vadorju. Skozi okno je skočil in se ubil slavni violinist Pierre Sechieri. "Belo ko češnjevcvelje - perilo '" kakor hitro je oprano z Gazelo ! TERPENTiNOVO - MILO GÀZEUO Atentator na vlake Silvester Ma'usrhka (X) ob prvem zasliševanju. Dekleta gospodinjskega tečaja na Homcu. Planinski dom v Logarjevi dolini s pogledom na Kamniške planine. vadijo v petju, dekleta pa eo zamišljene v igre. V Dobu so igralci i* Podravelj uprizorili igro »Ponos za ponosom«, dekleta it Loge vasi pa so predstavljale igro »Mati in gruda«. češkoslovaška s Drobiš. Za 8 svobodnih mest pri gasilski zbornici v Pragi je došlo 600 proženj. — V Pragi je umrl Herec Vavra, ki je i. 1869 prvi pel vlogo Jenika v operi »Prodana nevesta«. — CeškoslovaSka armada ima 9200 častnikov, med njimi 119 generalov. — Najmodernejše kopališče češkoslovaške republike je bilo ctvorjeno te dni v Brnu—Zabrdovi-cih. Ima prostora za 7000 oseb. — 4228 advokatov je na Češkem. — 2906 km vodovodov je bilo zgrajenih v češki republiki. — 170 kg kruha pride letno na vsak Seski republikanski želodec, človeški namreč. — Ta mesec pride v premet milijon novih bankovcev po sto čeških kron. Drobne novice Nove rolitve v irski parlament se bedo v kratkem vršile ped geslom: ali za ali proti priscfr angleškemu kralju. 33 novih vojnih ladij nakupi Brazilija. Tako izgleda : razorožitev sveta«! Veliki komunistični nemiri so bili pretekli teden v švicarskem Curihu. Pred popolnim finančnim krahoni se nahaja baje Madžarska. Ore* 88 milijard so vredne zlate zaloge v 1 r.inciji. Najstarejši mož na svetu je menda 165 lqi..i Tini Anglba. ki živi v Anatoliji. 800 milijonov iigube izkazujejo avstrijske železnice. Za črtanje vejne odškodnine se zavzema angleški list »Temps«. 609 milijonov frankov posojila zahteva Poljska takoj od Francije. Italija posreduje za finančno pomoč Avstriji. Republikanski eentrum se imenuje nova franreska stranka, ki jo je ustanovil bivši minisi r ki predsednik Tardjeu. /.a 50 milijonov funtov naj se zniža državni proračun in za isto vsoto davki, zahteva angleška trgovska zbornica, 180 km v 172 minutah bo prevesil eks-pre»ni vlak iz AJanchestra v London. I "voi sadja iu kož hoče prepovedati Avstrija. >est mesecev zapora je dobil španski delavec Masanares, ki je kralja Alfonza oklofutal in ga hote! vreči v morje. Do hudih spopadov med Indijci m Mohameda nei je zopet prišlo v indijskim Bombayu. Vojaška zaroto so odkrili na Grškem; 30 letalskih častnikov je dal Venizelos zapreti. Komunistične mladinske organizacije je razpustila češkoslovaška vlada. Itadio ne škoduje časopisju, so ugotovili na gresu zveze mednarodnega tiska v Oslu. Pravi pot za dosego lepih belih zob kak,or tndl '«'««asna odstranitev neokusno barvanega zobnega ob-.. „,, . , ložka j« sledeč: Iztisnite malo koli-w>bne paste na snho Cbtorodont zobno Mclko (tj. specijatna ščetka z zobčastim razom). drenile svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od agoraTna vzdo . Pomočit» iele nato ičatko v vodo, ler i Watte « usta temeljito, grgraje s Cblorodont ustnovodo. ZT*«*!1, P^net'liv! Neokusna barva zobnega obloTka I S ,,1" '»•»"e V«m v «utth prijeten «rei občutek. »in 8^1„infn%CbIÄrÄd0,,t ,obno P»"0' ^ "in 8.- in Din. 18.—. Dobiva «a povsod. KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d Spoštovanim gospodom dopisnikom! Radi dveh praznikov bodo priobèeni v prihodnji številki »Domoljuba« samo tisti dopisi, ki jih bo imelo uredništvo v rokah vsaj v soboto, dne 25. junija dopoldne. d Kraljevska družina na. Bledu. Te dni je prispela v gradič Suvobor Nj. Vel. kraljica Marija z vsemi tremi kraljeviči. Na Bledu ostanejo predvidoma kakor vsako leto do jeseni. d Nekatere vojaške osebne spremembe. Za upravnika stalne vojne bolnice 5. araiadne oblasti je imenovan sanitetni polkovnik dr. Anton Hočevar. Za načelnika štaba poveljstva rečnega brodovja je naznačen kapetan kor-vete Anton Debevc. Za poveljnika pehote dravske divizijske oblasti je izbran pehotni brigadni general Hadžič Svetozar. Dosedanji poveljnik topništva general Popovič Gjorgje pride za poveljnika topništva donavske divi-zij.ske oblasti. Za poveljnika topništva dravske divizijske oblasti" je imenovan topničar-ski brigadni general Pekič Anton. Za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bat. 45. mariborskega pešpolka je označen pehotni kapetan 1. razreda Pavlič Miro. Za vrsika dolžnosti načelnika štaba vrbarske divizijske oblasti pride topničarski podpolkovnik Prane Tomše. V glavni generalni štab za šotski pouk je premeščen pehotni podpolkovnik Ivan Vrkljan. Razrešen je svojih dosedanjih dolžnosti gene-ralštabni polkovnik Ante« Lokar. d Dr. Kramar, zunanji minister. Ker se bo predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Marinkovič nekaj časa mudil v inozemstvu, je bil imenovan za zastopnika predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr.Albert Krämer, minister za trgovino in industrijo. — Zadnjič je to d Dr. Ivan Shvegel, jugoslovanski posla, nik v Buenos-Airesu ' (v Argentini v Južni Ameriki) je postavljen na razpoloženje. d Šestdesetletnico rojstva je obhajal te dni g. Anton Lovrenčič, bivši župan v Sodražici, Bog ga živi! d Zlato poroko sta obhajala v Kresnicah ugledna zakonca Matija Mlakar in njegova žena Terezija. Bog ju živi še mnogo let! Domače novice d Dolgove treba plačati. V Domoljubu smo že pisali, da je čisto prazno upanje listih, ki mislijo, da bo kaka višja sila izbrisala njihove dolgove pri denarnih zavodih in zaseb-nikab. Na razna vprašanja znova povdarjamo, da zakon o zaščiti kmeta nima namena, da bi bil katerikoli dolg izbrisan. Deäarni zavodi kot hranilnice in posojilnice ter mestne hranilnice lahko izterjavajo dolgove in obresti, kot je to bilo doslej. Kdor torej pride do kakega denarja, naj bo njegova prva skrb, da plača obresti in dolg. Reči moramo, da je nespameten tisti, ki dviga denar iz denarnih zavodov, če ni nujno potreba, ravno tako pa je nespameten, kdor ne plača svojih dolgov in pusti, da rastejo. Z nepotrebnim vznemirjenjem ali praznim čakanjem na kake dogodke, ki jih ni in jih ne bo, si prav nič ne pomagamo iz sedanje gospodarske krize. Ob tej priliki moramo tudi znova povedati, da denarni zavodi niso Mrivi, da je danes tako pomanjkanje gotovine. Razmere so tu močnejše, kot dobra volja in modi denarnih zavodov. Naše zadruge so z neomejeno zavezo in zato je v njih denar varno naložen, četudi se ga trenotno ne da iz zavodov dobiti. Vselej smo prav svetovali, kadar smo rekli, naj ne bo nepotrebnega častno mesto zavzemal minister za zdravje, vznemirjanja med ljudmi. In tudi danes po-gosp. Janez Pucelj. ■• • •- - - ..... r Evharistični kongres v irskem Dublinu se zaključi 26. junija; ta dan bo papež govoril po radiu. Državnozborske volitve v Nemčiji bodo dne 31. julija. Nemška vlada se bo posebno lavsemala za gojitev nemštva v mejah in izven mej, je izjavil notranji minister Gayl. Najtežja Dunajčanka je ga. Lahkota, ki tehta nad 156 kg, najvišji pa Karol Viola (2 metra 55 cm). 5800 časopisov Izhaja sedaj v sovjetski Rusiji; leta 1913 jih je bilo samo 859. 25 vojnih letalcev se je ie smrtno ponesrečilo letos na Angleškem. Osemnajst oseb se je preselile v večnost pri požaru v nekem hotelu v ameriškem Cle-Veiandu. Generali so se dvignili proti komunistično misleči vladi v republiki Čile in vzeli državne vajeti sami v roke. Za nabavo orožja, streljtva in lovskih potrebščin se vljndr- priporoča puškar ŠIFRER ALBIN Ljubljana, Gosposvetska 12 Poleg restavracije >NOVl SVET« navijamo: obranite v teh vprašanjih mirno kri! d Veličasten evharistični shod za spodnji del dekanije Mežiška dolina se je vršil 12. junija v Prevaljah. V sprevod, ki ga je vodil stolni dekan dr. Vraber, se je uvrstilo nad 3500 ljudi. Tudi MežiSka dolina je javno in odločno izrekla, kaj misli o naših najdražjih svetinjah. d Pustna zgodba i žalostnim koncem. Na pustni torek letos je nekdo organiziral pohod maškar iz Krške vasi v Cerklje. Na prvem vozu je sedelo kakih deset maškar, pred njimi je bila godba, za njimi pa na posebnem vozu v duhovsko obleko oblečen gospod z Maience (Čatež), ki je imel na hrbtu tablico z močno vidnimi črkami Tomazin. Te maškare so se prišle pokazat v Brežice in šle v Cerklje, kjer so z grdim obnašanjem in posmehovanjem duhovskih opravil smešile — tedaj odsotnega — cerkljanskega kaplana Tomazina. Te dni so bili pred krškim sodiščem obsojeni: g. Brille z Malenc na 600 Din denarne kazni, g. Kožar z Malenc na sedem dni zapora; vsi ostali pa vsak na 300 Din pogojno za eno leto. Vsi skupno pa morajo nositi vse stroške (sodne, odvetniške itd.), ki bodo nanesli kakih 10.000 Din-d Ameriški Slovenci na izlet v domovino, Dne 15. jun. t. 1. se je vkrcalo na parriik Berengar] a 60 naših v Ameriki živečih rojakov in rojakinj, da napravijo izlet v svojo drago domovino. V Ljubljano bodo dosneli 24. t. m- PRVIČ j« ceneji m DRUGIČ prizanašate z uporabo Persila Vašemu perilu, ker je že po kratkem kuhanju vsako drgnjenje perite nepotrebno.Raztopšte Persi! vedno v mrsli vodil L zavitek zadostuje sa 25-30 litrov. i brzovlakom, nekako ob 9 dopoldne. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev pripravlja lem našim bratom iu sestram ob aodelovatija drugih društev na glavnem kolodvoru v Ljubljani slovesen sprejem, da jim dokaže, da se domovina veseli prihoda svojih dragih rojakov, ki so se morali podati za kruhom v Ameriko, in da jim reče: »Dobrodošli!« K sprejemu teh naših rojakov izletnikov vabita družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev in Narodni izseljeniški odbor vse prijatelje naših izseljencev. d Zasebna ženska učiteljišča. Zadnjič amo poročali o okrnitvi. Veseli nas, da moremo že danes dotično vest popraviti. Iz Belgrada je došlo uradno poročilo, da je g. minister pro-svete dr. Dragotin Kojič razveljavil predmetni odlok in zagotovil nadaljnji obstoj zasebnim ženskim učiteljskim šolam sester milosrdnic v Zagrebu, sester božje ljubavi v Sarajevu, šolskih sester v Mariboru, mater uršulink v Ljubljani in v Škofji Loki, d 25 letnico obstaja je slavilo na zelo svečan način 19. junija zaslužno društvo »Prosve-ta Krakovo-Trnovo« v Ljnbljani. Želimo društvu tudi nadalje najlepših uspehov! d Uspehi na zasebnih učiteljiščih. Na ur-šulinskem učiteljišču v Ljubljani se je vršil v dneh od 6. do 18. junija učiteljski diplomski izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Nika Zupaniča. K izpitu je bilo pripuščenih vseh 24 gojenk petega letnika, torej 100». Uspehi so bili prav lepi. Izpit je položilo 22 gojenk, to je 91.6%, samo 2 gojenk i bosta imeli popravni izpit koncem avgusta. d Rok ia vlaganje prošenj sa «ijjls davkov poteče 26. junija. d Po en dinar od kg žive leže je ponujal mesar kmetu v ptujski akoifci za dva teSka vola... Ni Sel s ceno doli. Kmet je nujno potreboval denar; zaklal je sam vola ter prodal meso v lastni režiji. Zrf*200 odstotkov na boljšem je bil. In še se čudijo ljudje, če kmalu ne bo kmet imel niti za obleko več denarja. d Za pobotnice v slovenskem jeziku: Na vlogo Pokojninske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani gled« tiskovin za pogodbe ta pobotnice o najemih je Zveza prejela od ministrstva financ v Belgra-dti obvestilo, da so te tiskovine v slovenskem jeziku sedaj že napravljene in se v kratkem pošljejo posameznim upravam v prodajo. Radi tega «e a nakupom navedenih tiskovin lahko nekoliko počaka. d Tarara» «a tovarno ustavlja delo. V Bistrici pri Rušah je ustavila tovarna vijakov in raznih kovinskih predmetov obrat ter odpustila delavstvo. Podjetje je v zadnjem času zaposlevalo 80 delavcev in urednikov, svoje-časmo pa je bik» pri njem zaposlenih 110 delavcev; od jeseni dalje so se vršili pri podjetju vsak mesec odpusti, dokler ni sedaj delo čisto zaspalo. d Nekaj «a breiposetne. Pozornost občinstva so vzbujale v Mariboru v izložbi nagače-yalca Zieringerja razstavljene žive kače. Bilo »e v steklenih posodah kakih 50 modrasov in gadov, katere je nalovil mojster. Zieringer, ki uživa velik sloves kot spreten lovec kačje golazni. Strupeno zalego je ponudil Zieringer v nakup univerzi v Leipzigu, ki je ponudbo sprejela, toda prehiteli so jo Zagrebčani, ki so tudi izvedeli iz časopisja za Zieringerjevo zalogo. Te dni se je glasil pri njem odposlanec zagrebške klinike ter mu odkupil vse kač«. Pravijo, da jih je dokaj dobro plačal. Rabijo jih na kliniki za pridobivanje cepiva proti kačjemu piku. d Patevanj« pravoslavnega patrijafiia. Srbski pravoslavni vladika patrijsrh Varaava je v spremstvu večjega števila pravoslavnih kofov ia pravoslavnih duhovnikov došel te dni t Zagreb, odkoder je odpotoval v Celje, da slovesno posveti novo pravoslavno cerkev. V ponedeljek, dne 20. junija je došel g. patri-jarh V LjuMjano, da blagoslovi temelj za novo ljubljansko pravoslavno cerkev. d Saa »vesela« ga čevljarje. Berlinski tovarnar G. Knoll hoče ustanoviti nemško tovarni» čevljev v Jugoslaviji. Izdeloval bi baje ob nizkih cenah najfinejše damske čevlje, zaposlil bi 100 in pozneje 200 domačih jugoslovanskih delavcev in bi porabil po možnosti le domače blago. d I« ljubljanskega policijskega preitko-▼alnega zapora so izpustili trgovca g. Ljude-vita Kržiča, bivšega dolgoletnega župana ie Starega trga pri Ložu. Izkazala se je njegova popolna netkrivda . d Banorinski prispevek m napravo gno-; išč. Kdor. želi napraviti gnojišče in gnojnično amo v zvezi z odtokom gnojnice iz hleva in svinjak s prispevkom banovine k nabavnim stroškom cementa, naj se oglase pri pristojnem kmetijskem referentu, kjer dobi vsa potrebna pojasnila. Prošnje, ki se vlagajo neposredno na kralj, bansko upravo, se ne morejo vpoštevati. d Dobrni kupčija i gobami. Naravnost presenetljivo veliko je letos gob v novomeški okolici, pa tudi drugod. Zlasti zadnji dež je pognal iz zemlje velikanske množine t$ rastline. Pa čeravno jih je dovolj ir. nihče ne trpi, če jih nabira, so vendarle malo predrage. Posebno suhe imajo visoko ceno, saj jih plačujejo pre-kupci že po 40 do 45 Din kg. Spočetka so kmetje sami nosili gobe k trgovcem po 30 do 35 Din za kg, a prekupci, ki gredo kar po kmetih in nakupujejo gobe, so — jasno tudi v svojo škodo — dvignili ceno tega blaga na današnjo višino. Kmetje pa si bodo lahki» t . gobanu zaslužili lepe dena-ree, ki so jih hA o potrebni. si Ugoden potek preiskave »ivii. Ljubljan-iäko mestno tržno nadzorstvo je letos uvedlo ostrejšo kontrolo mleka, namenjenega za ljubljanski konzum. Vzorce sumljivega mleka jemljejo letos kar pri milnicah in jih dajejo potem v preiskavo državnemu higijenekcmu zavodu. Letos so »kupno odvzeli na mest n ili mitnicah 187 vzorcev mleka, od katerih je bilo 188 preiskanih. Med temi je bilo 47 vzcVcev slabega mleka, torej razmeroma malo, 34 vzorcev pa še ni bilo preiskanih. Smetane je bilo odvzetih 14 vzorcev in preiskava je ugotovila 3 slabe vzorce. Masla je bilo odvzetih 6 vaorcev, ki »o bili vsi dobri, mlečnega praška en vzorec, ki je bil dober, kakava 2 vzorca, prav tako oba dobra. Začimbe je bilo odvzetih 12 vzorcev, ki so bili vsi dobri, ocvirkov 1 vzorec, ki Je bil slab, moke 1 vzorec, ki je bil dober, mali novca 1 vzorec, prav tako dober, kka 2 vzorca, ki sta bila oba dobra. Živila, ki jih kupujejo Ljubljančani so torej skoraj vsa v ugodnem stanju. fin milijon dinarjev za prehrane revnih otrok v vseh trboveljskih premogokopnih območjih je daroval upravni svet Trboveljske premogokopne družbe. Denar se bo porabil za javne kuhinje, ki bodo razdeljevale hrano potrebnim. d Zanimajo se ta oves, koruzo, rž, sočivje, pšenico, lan in konopljo, v Švici namreč. Tam so cene do 55 odstotkov višje kot v Jugoslaviji, uvozna carina se giblje med U in 12 odstotki. d Milijardna armada škodljivcev. Na polju se je letos pojavil v izredni množini mramor, ki preti na nekaterih njivah uničiti vso koruzo. Tudi kvarni vpliv ličink rjavega hrošča se letos izredno pozna po travnikih in na polju. Mlajše sadno drevje, jablane in hruške, pa so nenavadno hudo napadle listne uši, da je vsa- Mtxierna arhiteklßrna plastika »Brezmadetan t belega umetnega kamna, vlS. 1.80 m, umetničtJ delo prof. Franceta Kralja, vzidano na profeljt nove vile J. Prelesnika v Šiški. Pazite na krompirjevega hrošča, ki je zadnje čase začel uničevati krompir, paradižnike, ohrovt itd. Zanešcn je bil iz Francije, kjer je napravil že ogromno škodo, Hrošč leti zelo daleč. Sedaj se pojavlja že v Srednji Evropi. Na siiti vidimo: Pod (a) škodljivčeva jajčka; pòd (b) mlade ličinke; pod (c) odrasle "gosenice; pod (d) hrošča. Na desni je hrošč zelo povečan; v resnici je le 1 cm dolg. Prav nr, de«ni je povečana gosenica. Treba ga je uničevati! V vsako hišo Domoljuba! Majhen slončif. V berlinskem živalskem vrtu so dobili iz Hanovera slona ki 1p 5p mici ;„ , nr visok, živalica pa je od sile prijazna in fletna. Pa, kaj M praviH Safsaml vidite! " (Glej dopis od Dev. M. v Polju.) ko zatiranje skoraj zaman. Letina na splošno sicer dobro kaže, a gorje, ge se pravočasno ne omeji v svojem kvarnem delovanju milijardna armada škodljivcev. d 500 otrok iz Maribora gre letos na leto-? vanje. Med brati Hrvati d Na dan in preddan sv. Antona, dne 13. ! junija je ogromna množica zagrebških Hrvatov, čeprav je bil delavnik, obiskala grob velikega hrvatskega boritelja Antona Starčeviča v šestinah. d Procesija na morju. Oni ponedeljek so i v Šibeniku in na bližnjem otoku slovesno pro-j slavili 700 letnico smrti sv. Antona Padovan-»kega. Ob tej priliki so šibeniški frančiškani ■ darovali sto obedov mestnim revežem. Na ; Krapju se je vršila zanimiva procesija po mor-, ju okrog otočka. Ladja vojne , mornarice je ! vlekla velik splav, na katerem je bil oltar s kipom sv- Antona; na splavu je bila tudi duhov-; ščina s škofom Mileto na čelu. Za splavom se je zvrstila dolga vrsta ribiških ladij, okrašenih b cvetjem, za njimi mn°g° čolnov, katere je zasedlo pobožno ljudstvo. Po procesiji, ki je trajala dve uri in pol, je bila na oliali slovesna ; sv. maša in pridiga. Slovesnosti se je udeležilo veliko število izletnikov iz Šibenika in okolice, d O napadu na dr. Budaka piše obširneje i »Slovenec« z dne 15. in 16. junija. d V močvirje je zašel in utonil šestletni Dragotin Gjurdjevič iz vasi Nikinac pri Mi-; trovici. d Vrela voda se je rallila po njem. V vasi Kosi j ere vo v banjaluškem okraju se je 9 mesecev stari Miloš, sin seljaka Milana Zeca plazil po vseh štirih po kuhinji in pri tem prilezel do ognjišča. Na ognjišču pa je bil lonec vrele vode, katerega je dete prevrnilo. Vrela voda se je razlila pó njem. Dete je pri tem do- bilo smrtonosne opekline. V strašilih bolečinah vijočega se otroka so prepeljali v banja-luško bolnišnico, toda ravno pred vrati v bolnišnico pa je izdihnil. d Čudežno rešen otrok. Kmet iz neke vasi pri Požegi je šel kosit deteljo in je vzel a seboj svojega štiriletnega sinčka. Ko se je pripeljal do reke Orljave, je opazil, da njegovi sovaščani love ribe. Radoveden, če bodo kaj ujeli, je pustil voz in otroka na cesti in odhitel tja. Cez nekaj časa so vsi skupaj zaslišali neko ropotanje na Orlovi. Stekli so bliže in opazili sredi prevmjen voz, na katerem je sedel ves moker deček, pod vozom pa je bila kobila, ki pa je med tem že poginila. Res čuden je slučaj, da je dete ostalo živo. Reka je onem mestu več metrov globoka. Kobila je medtem, ko je odšel gospodar gladat ribolov, zavozila v reko. Voz se je prevrnil in pokopal pod seboj žival. Katko pa je otrok prikobacal na drugo stran voza, ki se je v vodi prevrnil, pa ni mogoče ugotoviti. d Požar je uničil sušilnico v blagovni tovarni Sauerbrunna v Zagrebu. Škodo do 2 milijona Din. h siale prestolice d Senat sc je zopet sestal 13. junija. Ministri so sporočili, da je vlada podpisala zakone, katere je senat pred odhodom na zadnje počitnice izglasoval. Drugi dan se je pe3aj senat zlasti z izvolitvijo odborov za proučevanje zakonskih predlogov, katere je izg.asovala narodna skupščina. Dne 16. junija je odgovarjal minister za gozdove g. Pogačnik na vprašanje, tikajoče se velikih goljufij pri podpisovanju pogodb z inozemskimi podjetji za nakup bosanskih gozdov. d Za telesno vzgojo naroda. Uradno poro-čajo:V zvezi z zakonom o gradnji domov in drugih objektov drhštev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministra za telesno vzgojo naroda, proučuje ministrstvo za gozdove in rudnike te dni, kako bi se mogel priskrbeti tem ustanovam gradbeni materijal brezplačno iz drž. gozdov. Pri tem pride v prvi vrsti v pošte v državno industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar in se ž njim že vrše razgovori v tej smeri. Nesreče d Ogenj in zopet ogenj. Dve domačiji: Pavlovčičevo in Štefaničevo v Križevski .vasi pri Metliki je ugonobil požar. — Gospodarska in stanovanjska poslopja so zgorela posestnikom Ferliču, Kosirniku, Megličevi in Forstner-jevi v Braunšvajgu pri Ptuju. — Stanovanjsko poslopje so uničili ognjeni zublji posestniku Skukn v Lancovi vasi pri Ptuju. — Stanovanjsko hišo in, vsa gospodarska poslopja so pokončali ognjeni plameni posestniku Mihaelu Kodriču v Strajni pri Ptuju. — Upepeljena je viničarija posestnika Henrika Kupčiča v Bot-kovcih pri Ptuju. d Vrli gasile«. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji se nahaja 32 letni Zunič Mihael, posestnik in mlinar, doma iz Dobrovice pri Metliki. Ono nedeljo je izbruhnil požar v Križevski vasi pri Metliki, Na pomoč so prihitela razna gasilna društva, med njimi tudi dobroviško. Med gasilci tega društva je bil tudi Zunič. Pri gašenju in reševanju raznih predmetov iz gorečega poslopja je bil skoraj najpožrtvovalnejši. Pri vsem tem pa je premalo pazil nase. Drzno se je podal v plet goreče hiše gledat, če bi se morda dalo še kaj rešiti. Komaj pa je stopil v klet, že se je s truščem udri. stroj nad njim in ruševine so mu zaprle izhod. Dim bi ga bil kmalu zadušil in tudi .plameni so že začeli sikati v klet, RAZNO Kroja« — idravnik. H krojaču JanouŠku ua Dunaju je prišel nekega dne generalni adjutant cesarja Franca Jožeta, grof Paar, pomerjat «ovo uniformo. Ko je oblekel paradno bluzo, je bolestno zastokal in se začel zvijati. »Pu-tika,« je brž pojasnil mojstru Janoušku. »Ekscelen-ca, proti temu pa poznam imenitno sredstvo. Dovolite, da vas malo polikam.« »Kako se pa to napravi?« ga je vpraèal grof začudeno. Mojster Janoužek je prinesel flanelasto krpo in vroč likalnik. Grof se je pripogBiü, Janoušek mu Je položil krpo na križ in nekaj minut ga je navdušeno likal. Ko se je grof zravnal, ni bilo o bolečinah v križ« ne duha ne sluha. Cez nekaj mesecev Je stopil nekega jutra grof Paar v kabinet starega cesarja. Franc Jožef le bil siten in zaspan. »Se počuti Vaše Veličanstvo slabo?« »Da, v križu me trga,« je odgovoril cesar, •»ar se je nasmehnil in povedni cesarju, kaj je doživel pri dvornem krojaču JanouÈku. Namignil m« ie, naj bi se tudi on latekel k iznajdljivemu krojaču. Franc Jožef - je lakoj zapovedal, naj pride 27 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN »Kaj zastoril« sem ga zavrnil. »Nimam sicer ha-vanik, da bi vam jih ponudil, dasi mislim, da jih boni moral kmalu kupiti radi novih družabnih navad, katerim se bomo morali tudi mi »tari ukloniti. Vendar, ce imate s seboj cigarete, potem se ne obotavljajte in prižgite. Zdi se mi, da hočete povedati, nekaj važnega in nekateri zatrjujejo, da cigarete pospešujejo lahko in dosledno mišljenje.« »Hvala lepa, gospod. Dobro. Prižgal bom z vašim dovoljenjema Mirno je kadil nekaj minut. Kmalu jt, dim začel napolnjevati sobo. Led je bil zlomljen. »Moj kaplan, ki se je z vami žejo obširno razgo-varjal, je rekel, da bo končno poskusil še s ,Kampan-sko dolino'.« »Res je tako. On je zelo prijazen.« Pripomniti moram, da mi je prijatelj sporočil kot odgovor na mojo prošnjo sledeče: Prebrskal sem vse enciklopedije in slovarje, a te besede nisem mogel zaslediti. Beseda Kampanska pride najbrž od latinske: campana, t. j. zvon. Najbrž namerava kaplan kupiti kak zvon za vašo stolnico v Kilronanu. Če ga ravno potrebujete, izberite C-dur ali B-mol in mu jih obesite na vrat, da ga ne bomo predolgo iskali. »Sedaj ne vem, ali je Kampanska dolina ptič ali je miš, riba ali metulj, zdravilo ali nov način hipnotiziranja,« sem rekel gospodu Ormsbyju v zadregi. »No, tako hudo ravno ni,« je dejal in se nasmehnil. »To je mala knjižica, katero nosim vedno seboj.« Ponudil mi je knjižico. V nesnali zadregi sem jo vzel v roko in listal po njej. »Nekoliko vam je gotovo pomagala.« - »Tega bi ne upal trdili,« je pripomnil potrto fai umolknil. Nejasnost mi je bila vedno bolj odvratna. Da bi ga zbudil iz njegovih sanj in mu morda pregnal njegovo potrtost, seveda sem želel pri tem ustreči tudi svoji zvedavosti, sem ga prosil naj prebere nekoliko strani, »Moje oči so slabe in tisk je majheü. Upam, da mi boste ustregli in poiskali lepše odlomke ter jih prebrali. Skušal vam jih bom natančneje razložiti« Bral je enolično, nikdar ni padel z glasom, pač pa je delal dolge odmore med posameznimi stavki. Pazil sem na vsak zlog in ga skušal doumeti. »V naši duševnosti so skriti trije svetovi: dobrota, lepota in resnica, ki tvorijo v nas neki duhovni svet, ki pa nikakor ni posnetek zunanjega. Nebo, ki ga vidimo nad sabo, občudujemo in se vprašujemo, kdo ga je ustvaril, iz česa in po kakšnem vzorcu. Isto je tudi pri duhovnem svetu.« »Počakajte nekoliko,« sem ga prekinil. »To so že stare besede. Čudno, kako znajo novi pisatelji stare mojstre podati v, tako lepi in privlačni obliki.« »Res je. Vi katoličani znate skrivati svoje duhovne zàklade v lepe prilike. Ali ilmate morda kako angleško razpravo o neumrljivosti duše v tem slogu?« »Žal,« ozrl seni se na svoje knjige. »Trenutno bi vam ne mogel imenovati nobene. Prosim, da nadaljujete, seveda, če niste preveč utrujeni. Izmed vseh stvari, ki jih rabimo na Irskem, je čas najboj omejen.« Nadaljeval je. »Ta notranji svet, lepši in čudovitejši od zunanjega, hoče prav tako imeti svoja nebesa kot zunanji. 6« Radi prejšnjega napora je bil Ztiajč že precej izčrpan, sedaj pa ga je dušil še gost dim ta že mu je postajalo slabo. Z zadnjimi močmi ae je pognal kar skozi dim in ogenj. Na obžga-nem in še gorečem tramovju pa mu je spodrsnilo in pogumni gasilec se je zgrudi! med goreče ruševine. Le s težavo so ga tovariši, ki so ga pogrešili, spravili iz obupnega položaja in ga rešili smrti. Precej ožganega in oslabljenega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč. d Z drevesa je padel ir» nato strmoglavil 30 m globoko v Strugo posestnik Franc Brinovec iz Jesenove raVani pri St. Jurju pod Kumom. Mrtev! d Noi se mu je saretal ▼ trebuh. Mesarski pomočnik, 23 letni Anton Rajhar, ki je bil uslužben v Benkovi tovarni za mesne Izdelke v Murski Sobott, je rezal meso s kosti. Ker je tega dela vajen, rezanju ni posvečal posebne pozornosti. To mu je bilo v pognbo. Nož je na kosti spodrsnil in se je Rajharju »arezal v trebuh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, pa mu "niso mogli ve? pomagati. Izkrvavel je in izdihnil. Za njim žaluje mlada vdova in en otrok. d Z lisičjim sirupom se je zastrupit. Te dui se je na Petanih v šmihelski fari zastrupil 2 letni Bukovec, sin posestnika Bukovca Fran- — Pri terkočah v želodca in crevih, pomanjkanju alasti, leni vem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-JoaeS« grencice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josei« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josefc grenčica se dobiva v lekarnah, dro- . gerijah in špecerijskih trgovinah. d Nepristni J ure »» videle «tene starega dvor« sanimi v prizor: deški krojač Janouèek je navduüe. no likal hrbet starega v-atrijskega cesarja. Napredek aa pelj» hrn àè*H*a km Java. Franc», ski inženjer Belin, tiia »najditelj glede breriif-naga braojava, je poročal te dni o isaajdbi, ki bo zavila prano« brezžičnega bnojava v tajnost. Odposlani brroja v bo določen samo za imsIov, bo 1* » njegov sprejemni sparil in ta vsakega tretjega nerazumljiv. Novi postopek pri brezžičnem brzojav» bo predvsem velike varnosti s« prenos vojaških dokumentov, diplomatski pogovorov in za trgovino. Iz zgodovine starih. Kaj slaven mož pa je bil Anglež Tomaž Parr, ki \\ umrl I. 1635 v starosti 152 let. Ko je bil Pa« baje star 20 let, se je se oženil in dobil celo sinčki. Ko je pa umrl, K njegovo truplo piegleoai znameniti učenjak Har-vey (ki je odkril obtok krvi v telesu) in t» I' ugotovil, di je bil Paff še čisto dobro ohranjen, samo možgani so mu ne koliko opešali. O starost' Parra ni nihče dvomu, dokler se ni začel »"I zven posestniku g. Francu Babšeku. — V Karmelu na Selu je zaspala v Gospodu kar-nieličanka sestra Marija Eufrazija (Anna Wöbs). — V Motniku so pokopali posestnika g. Karo Franca. — V Ljubljani je cdšel v večnost profesor g. Niko Omersa. — V Variša-vesi pri Makolah je zapustil solzno dolino 72 lelni posestnik g. Černoga Jurij. Naj počivajo v »viru! Glavobol je večinoma nervozna bolezen; če hočemo, da se ne ponovi, moramo predvsem ojačili in pomiriti živce. V to svrho hvalijo čez 35 let staro domače sredstvo — .Fellerjev Eizafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti i) poskusnih aii 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din franko pri Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16. Savska banovina. d Kdor hoče napraviti mojstrsko preizkušnjo, mora vložiti pismeno prijavo pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje bo Kandidat polagal izpit. Prijavo je treba kolko-vati s 5 Din ter priložili za izpričevala kolek za !10 Din, za izpitno takso pa znesek 230 Din. Ta taksa znaša za podkovske kovače, izdelovalce streliva in plinske napeljevalee 280 Din. V prijavi je treba navesti točen naslov, iz ku tere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev lér priložiti: 1. kratek svojeročno napisan popis strokovne zaposlilve, opravljene do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 3. dokazila, da je predpisano prebil učni čas in opravjl pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo), òdnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učno dobo; 4. dokazila (delavsko knjižico), da je bil zaposlen kot pomočnik (delavec) najmanj tri leta po opravljenem pomočniškem izpjtu v dotičljem obrtu, odnosno kot tvorniški de- lavec v analognem tvorniškem podjetju ali v I istovrstni delavnici tvorniškega podjetja ali dokaze o dovršenih strokovnih šolah, in zavo- ' dih, ki nadomeščajo čas zaposlitve. Kandidati, I ki so postali pomočniki pred 9. marcem 1982, so oproščeni predložitve spričevala o prestani | pomočniški preizkušnji in jim zadostuje triletna pomočniška služba; j», spričevala o posebnem pohajanju kakih strokovnih učnih zavodov; 8. potrdilo o plačani taksi; 7. izjavo pristojne zadruge o predloženih usposobljenostmi! dokazilih. PO DOMOVINI Dijaški zavod (Kranj) V teh dneh se vrši na kranjski gimnaziji vpisovanje in sprejemni izpiti dijakov v prvi razred gimnazije. Starši, ki pripeljete svoje sinove v Kranj k vpisu v prvo gimnazijo, in jim želite oskrbeti dobro vzgojo in oskrbo, pripeljite dijakè v Dijaški zavod v Kranju- Obenem, ko se javite v gimnaziji k vpisovanju, pripeljite svoje fante tudi v r>M Dijaški zavodi Pripominjamo pa, da sprejemamo le dijake iz dobrih, poštenih in krščanskih družin, lepo vzgojene, ki so z dobrim uspeliom dovršili osnovno šolo. Dijaki iz višjih razredov, ki jih sprejemamo pod istimi pogoji, se lahkSlovenca<. _____--— li#icn nakup Najboljše nogavice, rokavice, arajce, ovratnike, kravat«, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine «a čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd. po najnižji «eni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip 7 (»a vodo). Oče: >Le kar lepo si iz glave izbijj to možitev, saj komaj dvesto dinarjev zasluži tedensko.« Hči: »Vem, oče, a pomislite, saj je teden hitro pri kraju.« Oblastveno dovoljena »KARITAS« Preskrbite sel Zavarujte sebe in svoje domače p, »KARITAS«, ki ni nobena samopomoč, temveč oddelek velik« in edine slovenske zavarovalnic«, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Navodila dobite pri krajevnih zastopnikih, v župnih uradih t«r pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »KARITAS-, Prihodnjo nedeljo 26, t. m. bo poučno predavanje o »KARITAS« ter njenem ra;m*rju do »samopomoči« v Starem trgu pri Ložu in v Trebnjem. Zanimivo! V vsako hišo »Domoljuba«! fta DlJNAJSKI «OTTI «uV vseh. vrst moških letnih in slitti skih oblačil 40%-—50% ceneje Vse blago je lastni, domači, ročni T-T: ' fbsljp" 2* Kadar ni kaj v redu v prebavnih organih telesa, se občuti na razne načine. Človek na primer nima teka, jed mu ue diši, nekaj ga vedno sili na vzdigavanje, jed mu teži želodec, muči ga glavobol, počuti se trudnega, težko «e poda na delo, nevoljen je in nima rednega odvajanja. - Kadar z apetito n, prebavo in delovanjem črev smo takrat dobrodošle Fel-lerjeve Elsapilu- le, katere sigurno in hitro delujejo ter so povsem neškodljive, ne dražijo črevesja ter . omogočajo mirno odvajanje. Fellerjeve Elsa-piluie. krepe želodec in čistijo telo in obenem tudi kri. 6 zavitkov Din 30'—, 12 zavitkov Din 50'— obenem z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugea V.Feller, Stuliic« Donja, Klsatrg 16, Savska banovina. Odobren« od Mls. »sc. pol. ta aar, «sireri« Sp, br. s» od u. m. mi. OBJAVAI Gregore Andrej preklicuje in bžaluje vae žaljivke, ki jih je izrekel o Pečnikarju 'ei>u, županu in poseatriku v Št. Jakobu ob Savi, Vsaka drobna vrstica ali nje prostor veija za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svojo pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev lo narobe. * Občinski dom in šola v Laza h (Planina pri Rakeku) Naša občina je v položaju, ki mu lutnda ni »liniere v državi. — Razkosana je tako, da se je losedna država ob razmejitvi na ljubo veleposestvu tneza Windiscbgrätza prolinaravno zajedla v naše izeinlje, in da teče državna meja po sredini Iržavne ceste. — Ta meja rned Italijo in Jugo-lavijo utegne biti pač tudi edinstven primer na vetu! — Lahko «i je misliti, koliko trpi pri tem lenaravnem stanju ljudstvo,* trpe posebno dvo-jtstniki zemljišč. Trpi pa tudi občina. — Od vseh emljišč, ki spadajo v sosedno državo, ne dobiva lavkov naša drživa, občimi pa ne doklad. A vele-losestvo W. se je spretno izognilo obdavčenju eane industrije, kolikor äe spada pod našo drža-ro. — To je bilo treba povedati zato, da si ne bo laprtila občina v sedanjih tako žalostnih gospo-arskih razmerah bremen, ki bi .jih davkoplače-alei ne zmogli. — Gre namreč za nakup neke tare in vrh vsega še vlažne hiše za občinski dom. la ta namen je hiša sploh neprikladna tudi za-oljo tega, ker stoji čisto ob meji občine, Ne glede a vse to in na to, da bi veljala popravila že tež-e desettisoče, je sklenil občinski odbor oa seji ne 23. maja t. 1. nakup hiše za 90.0)0 Din. — loper ta sklep je vložena pritožba. Upamo, da ji 0 oblast ugodila, ker po njenih lastnih odredbah ač ne gre, da bi se obremenjevali davkoplače-alci v namene, ki ae lahko odlože brez škode še 1 leta, ko pri nas ni zadrege za občinski urad v fedini občine. Imamo za zgradbo občinskega dola sicer že sklad 60.000 Din. Toda bilo bi mnogo otrebneje, da se porabi ta denar začasno za elek-ifikacijo občine, ki jo že izvršuje banska uprava. - Občino pa še čaka druga velika obremenitev, inistrslvo za proeveto je kakor čujemo — do-olilo za vas Laze šolo-enorazrednico. Gre zopet t prevzem stavbe, ki so jo sezidali prebivalci te isi. Prevzeti bi jo morala občina in šteti za njo 'rog 300.000 Din. — Kje naj dobimo davkopla-ivalci denar za to novo obremenitev? Ali mora ti? Prosimo tudi Šolsko oblast, da uvažuje naše žke gospodarske razmere. — Občan. Mlatilnice ^^ s širokim bobnom in «il. razne motorje nudi "W^ za bližajočo se žetev Gospodarska zveza v IJabljani Ftsr »Lu-lu-iu-tultmt je mo-mo-mo-nioia lu-lu-lu-lureng«., jc vedno govorit furman, Id «o mu r«ltli »v«Min»ka., Auipak govorit je etdo resnico, kaiti veaeli j «k« je uporabi jat pri turarti« «rango, uzde in vrvi uno lake. M Imajo privezan listek i pajkom ii Orosuplja, Na to je pri kupovanju vedno strogo pazil in bil je zato vedno vesel in dobre volje kot spomladi liček na vejici. garantira 2i> najboljio kvaliteto. - Zahtevajte vae vrvarflke izdelke samo s to znamko. Strange-it-------- J.W33" sla lako agotino prodala... Je že tako na svetu, da nismo z nobeno stvarjo dolgo zadovoljni! Zasebnega uradnika Košmerla in njegovo ieno je ie dolgo časa razveseljeval radio »LW33«, trieevai apar«t svetovne znamki »Original Brand!« z zvočnikom za 1980 Din. Po več mesecih ju je tako mzvadil, da sta začela koprneti po Se boli selektivnem aparatu. Neko nedeljo prebirata »Slovenca«, pa zagiedata inserat »Radio Ljubljana«: „Dospel j« novi aparat, čudo modeme tehnike »Radione Midget Dinamie«" — sta brala. „V tem najnovejšem delu slovite tovarne inž. Nik. Eitz., Wien, so uporabljena najnovejša izkustva radijske tehnike. Cena..." ta ju spričo ugodnih plačilnih pogojev sploh ni zanimala. Takoj sta si dala prinesti aparat na dom in sta ga preizkušala tri dni. Ker je aparat preizkušnjo izvrstno prestal, sta ga obdržala, v »Slovencu« ps sta trikrat zapored objavila mali oglas, s katerim sta »L W 33« tako ugodno prodala, da »ta vesela vzkliknila: Še dosti takih kupčij! Suhe gobe ceni kupuje špecerijska in kolmijalna trgovina »Pri Miklavži«. Ljubljana, Vodnikov lig -Semen šče. Kose sefelre, Ug* krampe in drugo poljedelsko orodje prodaja Ivan Slroj, kovač, Gorje pri Bledu. Hob temmi Lfi vrste glasov z močnim glasom proda za Din 5000 - A ." Oernič, izdel. orgel, Radovljica. He««!«» ferita 4V šče 7 krogel in balin za Din 200'- dobite pri A. Dernič, Radovljica, Lancovo 33. HlanM iščem za k ii-niSpGS Vini jn poljska dela. Ivan Pezdir, Brezovica 27 pri Ljubljani. PtMi «alinee se sprejme, z vso oskrbo. — Hinko Sašelj, Mokronog. Pačili hiäa 7 8ob> go-r08HI stilna, trafika, popolnoma urejena, dobro mesto pri Zagrebu, naprodaj z inventarjem za 140.000 Din radi bolezni. — Gj. SinkovM, ZapreSič. uii- za brinje mleü kupim. Franc Kadunc, Ljubljana Zelena pot 6, Posojilu Éji ìm- émtM d"o fg a' "in nakup nepremičnin: »Zadruga«. Ljubljana, poštni predal 307. — iščemo poverjenike. Ranim suhe 5rešni®ve aupim deske 3-6 cm debele. Jernej Sitar, mizarstvo, Smlhel pri Novem ineslu. lfmmim nafensä sprejmem. Josip Musar, • mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. Sab« pfcs »'m plačuje po najviSji dnevni ceni trg. firma J. Kušlan, Kranj. naroöte ' že vije od Jerneja Jeraj, Zapoge pošta Smlednik ali pa pridite osebno ponje. ■H» nova, vitokopri-HBB tliäna in sekaj zemlje naprodaj. Naslov v upravi pod št. 9393. isso kvfte 2000 kg. Zglasiti se je z navedbo cene pri Jože Živalič, mizarstvo, Gunclje 9, St. Vid nad Ljubljano, lato tam se sprejme vajenec za mizarsko obrt. PndiH posestvo s vaera gospodarskim poslopij, W je novo in krito % opeko. Redi se 8 glav živine in jo na lepem kraju pri cesti .»/4 ure od kolodvora. Več se izve pri Qregor Tomšič, Knežja vas p. Dobrniče. (■M film z vso oskrbe» sprejme Alojz Türk, Dunajska c. 90, blizu stadiona. Z vsemi silami se trudimo, da Ti pomagamo pri Tvojem težkem vsakdanjem delu. Za vsakega člana Tvoje družine, za vsako delo in vsako vreme imamo v vseh naših prodajalnah odgovarjajočo obutev. Vedno je potrebno poleti in pozimi, da si dobro obut, da bi lahko z manjšim trudom dokončeval svoje delo. Pridi v našo prodajalno s svojo družino, prijateljsko Te sprejmemo in postrežemo z dobro in ceneno obutvijo. Čistite svoje čevlje z našo kremo 1 škatlja Din 4 — Vrsta 0167-00 Oižme ù moine mastne kožo z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal ja». Cimo. Za delo na polju in vsak ätrapac. Vrata 3967-22 Udoben fevelj Široke oblike iz močnega boli-a. zusnjatim podplatom, kovani ali z guaiijuaiiui podplaton. za isto ceno. Vrst» 2145-09 Lahek in udoben ženski čevelj iz sivega platna x zaponko iu prožnim gumijastim podplatom. Za malo denarja mnogo zadovoljstva. Vel. 19-26 Vrsta 4441-05 Za deklice : sraSnl in iahki platneni polčevlji okusa« oblike e gumijastim podplatom ir» peto. Vrsta 3945-03 Zä gospodinje: Za vsakdanjo potrebo praktičen, močan in udoben fevelj iz boksa, k-, ne žuli niti nog niti žepa. Vrsta 4435-37 ženski platneni čevlji v sivi barvi in s prožnim gumijastim podplatom. Praktični za vsakdanjo uošnjo. Otroški Din 39'—. Vrsta 2927-15 Okusni moäki polčevlji iz rjavega telečjega boksa z močnim uanjatim podplatom. Udobni oblika da čevlju posebno eleganco. Vrsta 4438-00 „ . Vrata 3925-03 Platneni polčevlji v sivi in rujavi barvi z f,a WW«HnM: ... . , gumijastim podplatom. Udobni in lahki. V Prakiičm polčevlji iz črnega boksa in z zdrž- tonlib dnevih neobhodno potrebni. Ijivim podplatom. Udobni so in poceni. Za gospodinjo, ko gre na trg in delo. Pri nas dobite tudi cenene nogavice. Moške Din 5.—, otroške Vrsta 9637-21 Moäki polčevlji v črni ali rujavi barvi, i močnim in vzdržljivim uanjatim podplatom Eleganten in soliden Čevelj za V3ak dan. iZJAVA ! Podpisani izjavljamo, da smo po krivici obre kovali g. Antona Vonbergerja, gostilničarja in posestnika, Tunjice, Mlaka št. 28, kar ne odgovarja resnici, tei se mu zahvaljujemo, da je od njego« tožbe proti nam odstopil, Tunjice, Mlaka, dne 8. junija 1932. Pavle Vonberger, Janez Koželj, Golob Jože, LjoMjaiia. Mestai m I» Na malo DfftllHI »«matijem® ics» ieteioH 2202 Izdajatelj: Dr. Frane Kulovet. Urednik: Jože Koiiiek Za Jugoslovansko tiakarno: Karel Cet.