JUTRA:
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Leto III. (X.), štev. 72
C “na 1 Din
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri Račun pri pošlnem ček. zav. v Ljubljani št, 11.409 Velja mesečno, projeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceata št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4
Maribor, petek 29. marca 1929
Novi Balkan
tentat na španskega diktatorja
V BARCELONI STA BILA ODDANA NA DIKTATORJA PRIMO DE RI-VERO DVA STRELA. — ZABODEN JE BIL TUDI Z BODALOM. VENDAR JE SAMO LAŽJE RANJEN. — ATENTATOR NOČE POVEDATI
SVOJEGA IMENA.
Jočim se je pred svetovno vojno in celo še nekaj časa po njej v svetovni javnosti govorilo in pisalo o Balkanu večinoma samo posmehljivo kot o kotlu. v katerem neprestano vre in ki od časa do časa eksplodira, postaja Balkan v novejšem času predmet vedno večje resne pozornosti raznih narodov in držav. Omenili smo včeraj zanimivo brošuro nemškega učenjaka in publicista Hoffmanna o Jugoslaviji. Nedavno pa je izšla v Parizu publikacija francoskega publicista Maurica Pernota pod imenom »Novi Balkan«, ki dokazuje, da se Evropa ni zanimala za Balkan samo takrat, ko je pomenil kri, bombo, punt, ampak se zanima tudi za današnjo vsaj dozdevno mirno fazo balkanskega razvoja. Kakor za večino francoskih in drugih zapad-nih publicistov, je tudi za Pernota Balkan enoten pojem- Pernot je znan po svojih že mnogoštevilnih spisih iz področja sredozemske in levantske politike, znan tudi kot dober poznavalec rimskega vprašanja. Ako torej on gleda na Balkan kot celoto, ima nedvomno za to svoje globlje naloge.
Grška je po mnenju Pernota preživela nemirne peripetije notranjepolitičnega življenja. Postopno urejevanje ^pod Ve-nizelosom je dejstvo, ki upravičuje optimizem za bodočnost, zlasti še, ker Grška vedno bolj urejuje tudi svoje odno-šaje s sosednimi državami. Že Venize-losovo ime samo na sebi pomeni balkansko zvezo v modernizirani obliki prijateljskih pogodb, ker -je potreba zveze itak odpadla vslcd pomanjkanja skupnega neprijatelja. Napredek pa se kaže najbolj v materijalnem procvitanju Grške, zlasti v onem čudu naseljevanja poldrugega milijona grških beguncev iz Male Azije na grškem ozemlju- Po obsegu in načinu je. ta emigracija edinstvena v zgodovini. Grška je dobila znatno pomoč od zunaj, strokovnjake, denar iz Amerike in od Ligo narodov.
Istotako zadovoljivi so uspehi mate-rljalne obnove Bolgarske. Izsuševanje močvirji, naseljevanje beguncev iz Ma-eedonije, Trakije in Dobrudže, gradnje luk in mest, vse kaže velik razmah. V političnem pogledu sc Pernot opredeljuje za politiko vladujočega Demokratl-českega Zgovora in označuje Stambolij-skega,. ki ga je 1. 1922 'v Genovi osebno spoznal in z njim ponovno razgovarjal, kot »abnormalnega in neuravnoteženega človeka«, ki je imel sicer tudi svoje »svi-tlc momente«, kojega divja in neurejena politika pa je vodila Bolgarsko v propast. Glede mačedonskega vprašanja noče Pernot izrekati nobene sodbe, kon-statira pa, da imajo vsi objektivni opazovalci občutek, da obstoja neka macc-donska posebnost, da sc tam mešajo slo vanske, grške in albanske lastnosti, da macedonski dijalekt ni niti povsem bolgarski niti srbski ih dd se tudi krajevno zelo menjava.
Rumunija stoji še vedno v znamenju "velike borbe med zapadem in izhodom, ki je 'nastala po združitvi stare Rumu-.,oije z enako velikimi deli riimunskega 'oaroda v Erdclju, ki }c — dasi ni ime Politične svobodo i—< vftiuh^lc uživa
PARIZ, 29. marca- Semkaj je prispela vest, da je bil sinoči izvršen v Barceloni na španskega diktatorja generala Prlmo de Rivera atentat. General je bil lažje ranjen, atentatorja so aretirali in zaprli. Kdo je, se še ne ve.
RIM. 29. marca. Na kolodvoru v Barceloni je neznan atenta or streljal na španskega diktatorja Primo de Rivero, ki je bil lažje ranjen.
BARCELONA, 29. marca. Dasi čuvajo španske oblasti o sinočnjem tu na diktatorja, generala Primo de vero, najstrožjo tajnost in je tudi listom prepovedano pisati o dogodku, so se vendar zvedele o atentatu sledeče podrobnosti;
General Primo de Rivera se je sinoči okrog 20. ure vračal s posebnim vlakom z inšpekcijskega potovanja v Barcelono. Radi zadnjih nemirov in demonstracij! proti sedanjemu režimu so odredile varnostne oblasti obsežne varnos ne mere, da preprečijo vsak incident. Občinstvo je moralo peron izprazniti in so ostali na kolodvoru samo železniški uslužbenci in oddelek javne in tajne policije. Ko je privozil vlak na postajo, ga jo obkolil policijski kordon. Policija je tvorila tudi špalir do izhoda, kjer je imel diktator vstopiti v avto- General Primo de Rivera Je izstopil v spremstvu dveh oficirjev in šel skozi špalir proti izhodu.
V istem trenutku se je pojavil neki moški v železničarski obleki, ki ga je
policijska straža pustila pasirati. Ko je šel general mimo njega, je neznanec nenadoma potegnil iz žepa revolver in oddal proti diktatorju dva strela, z drugo roko pa je potegnil bodalo in je zasadil diktatorju v hrbet.
V prvem hipu je nastala zmeda, potem pa je policija planila na neznanca, ga podrla na tla 5n zvezala.
General Primo de Rivera je bil samo lažje ranjen. Oba strela sta namreč zgrešila cilj, šla mimo generalove glave in se zapičila v steno kolodvora. Diktator je bil ranjen le z bodalom, vendar tudi rana na hrbtu ni nevarna- Primo de Rivera je odredil, da so napadalca takoj zaslišali, sam pa se je takoj nato odpeljal na svoje stanovanje, kjer so mu zdravniki rano razkužili in ga potem obvezali.
Policija je vso noč zasliševala atentatorja, ki pa nikakor noče povedati svojega imena. Na vsa vprašanja odgovarja vedno samo: »Hočem ubiti diktatorja!« Kdo jo atentator, policija tudi danes še ni mogla ugotoviti. Ve se le toliko, da ni železničar in da se je oblekel v železničarsko obleko samo zato, da se je lažje vtihotapil na .kolodvor. Atentator je star okrog 30 let in govori katalonsko narečje. Policija meni, da ni normalen in da gre samo za dejanje blazneža. Vest o atentatu na diktatorja se je bliskoma razširila po vsem mestu in vzbudila najrazličnejše komentarje.
pel«, se je ob kitajski obali potopil. Zadel je v megli ob morske čeri in izginil takoj v morske globočine. Posadka se je še pravočasno rešila. Italijanska križarka »Lidija«, ki je hitela ponesrečenemu rušilcu torpedovk na pomoč, je trčila ob izlivu Jangcekian-ga v neki kitajski obrežni parnik, ki je imel na krovu 88 potnikov in 40 mornarjev. Kitajski parnik je bil pri tem tako močno poškodovan, da se jr v par minutah potopil. Utonilo je 30 oseb.
Izropana Zeppelinaua postno ureča
DUNAJ, 29. marca. Zrakoplov Zeppelin je pri svojem poletu nad Dunajem spustil poštno vrečo, ki je padla na tla v bližini tvornic Saurer. Vrečo sta našla včeraj dva delavca. Bila je že odprta, vsebina pa je bila izropana.
Razpraue pred čržaunim sodiščem
BEOGRAD, 29. marca. Po dosedanjem razporedu se bodo pričele prve razprave pred državnim sodiščem za zaščito države sredi meseca aprila. Tekom prihodnjih dni bo določeno, rateri slučaji pridejo prvi na vrsto. Državni pravdnik dr. Ucovič je že sestavil večje število obtožnic proti kriv cem, ki se bodo morali zagovarjati pred tem sodiščem. V zaporih beograjskega sodišča je okrog 20 oseb, ki pridejo pred državno sodišče.
Rudarska zaščita
BEOGRAD, 29. marca. Generalna direkcija ministrstva za šunie in rudnike je izdelala pravilnik za pomoč
sreče, ki bo veljaven za vse. rudnike v državi. Pravilnik ureja tudi vprašanje odškodnine v slučaju trajne ali začasne, popolne ali delne nesposobnosti za delo. Vrh tega je izdelan poseben pravilnik za delo v vseh rudnikih, da se rudarska industrija Čim bolj dvigne. Predvidena je dalje državna kontrola nad vsemi rudniki, tako državnimi kakor tudi privatnimi Izpiti za rudarskega inženjerja se bodo po novem pravilniku polagali^ v direkciji za rude in bodo imeli inženjerji šele nato pravico stopiti v državno ali privatno službo.
Nesreča dveh italijanskih uojnih ladij
RIM, 29. marca. Italijanski rušilec torpedovk »Muggia«, ki je nosil v biv
poškodovanim rudarjem v slučaju ne-'ši avstro-ogrski mornarici ime »Cse-
Koncentracija ruskih čet ob Rfganistanu
LONDON, 29. marca. Sovjetska vlada je odredila koncentracijo svojih čet ob afganistanski meji. Ni izključeno, da bodo Rusi priskočili kralju Amanulahu na pomoč.
Izseljevanje iz naše države.
Po statistiki Izseljenškega komisariU jata v Zagrebu se je meseca januarja izselilo iz naše države v prekomorske pokrajine 1034 oseb, za 160 manj kakor v januarju preteklega leta. Največ se jih je izselilo iz Hrvatske in Slavonije, namreč 323, iz Dalmacije 250, Vojvodine 224, Bosne in Hercegovine 84, Slovenije 72, Srbije 66 in Crnegore 15. Odpeljalo se je: v Argentini jo 600, Zedinjene države 223, Uruguay 67, Kanado 56, Brazilijo 47 itd. Vrnilo pa se je meseca ja? nuarja v našo državo skupno 230 oseb', za 22 manj kakor v januarju preteklega leta- —
Nezgoda pri delu.
Kakor znano, pomagajo pri nas pri zidarskih in drugih domačih delih, katera običajno obavljajo le možki — tudi ženske. — Tako je 34 letna Helena Ribičeva padla pri takem delu z lestve in dobila precej občutne rane na tilniku in levi roki. Ponesrečenki je realni oddelek nudil prvo pomoč-
Nezgoda mladega dijaka.
Drevje še ni ozelenelo in o črešnjevth cvetih še ni sledu, a vendar beleži kronika nezgod slučaj, ki je ob času zrelih črešenj razumljiv; 13 letni dijak Gvido Govedič iz Maistrove ulice je včeraj popoldne padel z — drevesa- Pri padcu sl je zlomil levo nogo v členku. Na odredbo zdravnika so ponesrečenca z rešilnim avtom odpeljali v bolnico.
blagodati dobre uprave. Alba Julija za Pernota ne pomeni samo protesta kmečkega naroda proti meščanstvu, ampak protest novo priključenih krajev proti političnim in upravnim metodam stare kraljevine. Prebivalci Bukovine, Transil vanijc in Banata se čutijo ravno tako Rumune kakor njihovi bratje v Vlaški irt Moldaviji in želeli so ujedinjenje. Vendar so ostali prožeti zapadnjaškega duha dobre upravfe in gospodarske organizacije- Duh stare kraljevine jim je poln starinskih uplivov, nazadnjaški, iztočnja Ški, in protivijo sc, da bi tudi oni padli na to nižjo stopnjo kulture in civilizacije. Pernot je mnenja, da bi francoska kultura’, ki je udomačena v star! kraljevini, morala igrati [posredovalo ulogo
med starimi in novimi kraji. Pod novo ero vlade narodne kmetske stranke vidi Pernot znaten napredek v materijalni povzdigi Rumunije. Predpogoj nadaljne-ga razvoja je decentralizacija in izboljšanje uprave.
Položaj v Jugoslaviji presoja Pernot z nekoliko napačnega vidika absorbiranja in asimilacije novih, jadranskih pokrajin s strani Beograda. V ostalem pa objektivno presoja in registrira pojave in dogodke v naši državi, zlasti naše notranjepolitične in gospodarske prilike-V celoti se zdi Pernotu na Balkanu vse preveč politizirano: uprava, fiskus, industrija, trgovina in bankarstvo. Ako se spremeni ministrstvo, se izmenjajo tudi uradniki. Država je vsemogočna,
se vmešava celo v privatne posle in s svojo intervencijo1 kvari naravni razvoj gospodarstva in finac ter preprečuje inicijativo posameznika. Etatizem balkanskih narodov izpopolnuje še ozki nacijonalizem, ki se kaže v odporu proti sodelovanju tujega kapitala.
Vkljub vsemu pa konstatira Pernot povsod napredek, in pričakuje ga še več v vseh balkanskih državah od sodelovanja elementov, ki so imeli različen zgodovinski razvoj. Vpliv Erdeljcev v Rumuniji ter Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji bo postal plodovit, ako se bo pokazal v iskrenem sodelovanju. Pesi mizem ni rta mestu, vkljub vsem težko-čahi prorokuje Pernot novemu Balkanu procvit v siogi balkanskih narodov.
Asfaltiranje Aleksandrove ceste
ZA UREDITEV, IN APLANACIJO CELOKUPNE
NEKAJ PREDLOGOV.
ALEKSANDROVE CESTE.
V	novgn proračunu našega mesta se nahaja tudi postavka za asfaltiranje Aleksandrove ceste pred kolodvorom. Z izvršitvijo tega projekta bo končno odstranjeno blato, ki je ob slabem vremenu skoro onemogočalo prehod z ene na drugo stran. V zvezi z gradnjo novih poslopij za pošto in carinarnico pri kolodvoru ter Vlahovičega hotela na oglu Meljske ceste, bo to za lepoto zunanjega izgleda Maribora velika pridobitev. —* Okolica našega glavnega kolodvora, ki je že doslej bila dokaj lepa. bo postala s tem prav velikomestna, tako da bodo tujci, ki bodo dopotovali v Maribor, dobili že pri prvem vstopu v mesto najboljši utis.
Vsa ta preureditev in modernizacija kolodvorske okolice bi pa ostala nepopolna, če bi se pustil ostali del Aleksandrove ceste v dosedanjem stanju, ki postaja že naravnost škandalozno. Aleksan drova cesta je glavna prometna žila vsega Maribora, zato zasluži pred vsemi drugimi ulicami in cestami, da se ji posveti vsa pažnja in da se uredi, aplani-ra in regulira v vsej svoji dolžini. Sedaj je ta cestat tlakovana samo v sredini, kjer se vrši vozovni promet, prostor med tem tlakom in pločniki pri hišah je pa netlakovan in blato, ki prihaja s teh nezavarovanih delov, poplavlja tudi sredino. Isto velja tudi za prah. Zato je asfaltiranje te ceste v celoti neobhodno potrebno iz prometnih, sanitarnih in este tičnih ozirov.
Cesta v svoji celoti ni enotna; na nekaterih mestih je ozka, na drugih širja. na eni strani je višja, na drugi nižja in neenake so tudi ulice, ki se iztekajo v njo- Ko se bo izvršilo asfaltiranje, bo treba skrbno paziti, da se te neenakosti kolikor se da odstranijo. Del do frančiškanske cerkve ostane lahko površinski kakršen je, samo pločnik med gradom in Kuharjevo trgovino se mora asfaltirati in znatno razširiti, da bo odgovarjal širini šetališča od omenjene gostilne do Prešernove ulice, ki naj se v celoti asfaltira, napram cesti (vozni) pa zavaruje pred posipanjem terena z nizkim
betonskim zidom in slično ograjo kakor je ona pred kolodvorom. Prehod za vozove iz pivovarne naj bo navzdol ali pa navzgor po šetatfšču, ne pa naravnost. Lahko pa se prenese tudi sploh samo v Razlagovo ulico. Enako naj se, v kolikor se ne da tu cesta v celoti dvigniti, kar bi bilo še najlepše, uredi tudi pločnik z obzidkom in ograjo med Prešernovo in Cankarjevo ulico.
Enako kakor na gorenji strani se mora razširiti pločnik tudi na nasprotni, sedaj nižji strani in to glavno od Sodne ulice do verande kavarne »Jadran«. Sedanje zverižene kamenite plošče se morajo v celoti odstraniti. Na tem mestu pa je še en problem, ki ga je treba rešiti, to je problem prehoda z Aleksandrove ceste v Cvetlično ulico. Sedanja udolbina na tem mestu ni samo grda in na kvar vsej okolici, ampak je. tudi nevarna. Ob slabem vremenu, posebno pozimi in kadar je poledica, je prehod preko ustja te ulice naravnost življensko nevaren. Tu je tedaj potrebna temeljita preureditev. Ta udolbina mora brezpogojno izginiti. Da se pa to zgodi, je treba ustje Cvetlične ulice znatno in v večji dolžini dvigniti. Na poti je sedaj samo mala pritlična hišica na oglu, katero bi bilo najboljše odstraniti. Mislimo, da bi ne bilo tako težko kupiti jo in podreti. S tem bi bila tudi izvršena regulacija gorenjega dela Cvetlične ulice in bi se na tem mestu lahko sezidalo novo veliko in moderno poslopje.
Težja bo regulacija prostora pred kavarno »Jadran« in tu menda ne bo druge rešitve, kakor da se dovoli lastniku, da podaljša svojo verando, seveda nekoliko ožje, do zapadnega konca lokala.
S	tem bo to vprašanje najlažje in najlepše rešeno in Aleksandrova cesta bo dobila tudi tu enotnejše lice. Ostali del do kolodvora in dalje ne bo delal težkoč, ker je tereH precej raven.
To bi bili v splošnem nasveti in predlogi, ki se nam zdijo nujno potrebni pri reševanju preureditve in modernizacije naše glavne arterije, naše Aleksandrove ceste.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Nedelja, 31. marca ob 15. uri »Na cesaričino povelje«. Znižane cene. Zadnjikrat Kuponi. _ Ob 20. uri »Adieu Mimi«. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 1. aprila ob 15. uri »Poljska kri«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20-uri »Charleyeva teta«. Prvič. Gostovanje g. Daneša.
»Charleyeva teta« na marib. odru.
Ker je bila ta sezona dozdaj po večini le bolj resnega značaja, je bilo treba slednjič poiskati igro, ki bo vzbujala čim več smefca in zabave. Radi uspeha, katerega je žel pred leti g. D a n e š v Ljubljani v »Charlejevi teti«, se je odločila uprava, da postavi to veselo burko po večletnem presledku zopet na repertoar in je prepričana, da je tako najbolj u-stregla želji publike. Razen g. Daneša nastopijo še Bukšekova, Savinova, Starčeva. Kraljeva, Fratnikova, p. Kovič (ki je prevzel vlogo obolelega Groma), Rasberger, Rakuša in Harastovič, režira pa g. Skrbinšek.
Razsodišče Zbornice za trgovino, obrt In indusfrijo v Ljubljani.
Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo pravilnik stalnega zborničnega razsodišča, ki se bo uradno nazivalo: »Razsodišče Zbornice za trgovino, obrt n industrijo v Ljubljani«. S tem smo do-mli v Sloveniji poleg borznega razsodišča sc novo stalno razsodišče, pred katerim se bodo razsojali spori iz poslov trgovskega, obrtnega ali industrijskega značaja, izvzemši spore med delojemalci m njihovimi nameščenci. Za pristojnost (ega razsodišča je treba, da se mu obe stranki podvržeta s pismeno izjavo In da vsaj ena stranka obratuje v naši državi. Sestava razsodišča se vrši tako,
da vsaka stranka imenuje iz imenika raz sodnikov po enega razsodnika, ta dva pa izvolita iz tega imenika tretjega razsodnika kot predsednika. Imenik razsodnikov objavi prihodnje dni Uradni list, na vpogled pa je tudi v zborničnem u-radu. Sodbe razsodišča so končno-veljavne. Razsodiše je že začelo poslovati in se bo v kratkm vršila tudi že prva razprava. —
Dostavljanje vagonov za izvoz lesa-
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela na spomenico v zadevi nastalega občutnega pomanjkanja odprtih železniških voz za prevoz stavbnega lesa in drv od generalne direkcije obvestilo, da so ukrenjeni vsi koraki, da se pospeši in pojača dotok praznili odprtih vagonov iz vseh področij železniških direkcij v Slovenijo, da bi moglo vozovno vodstvo Ljubljanske direkcije poleg potrebe rudnikov kriti tudi potrebe lesne industrije v zaželjenem obsegu. Obenem je generalna direkcija zaprosila v svrho pojačanja izvoza in promptne odpreme stavbnega lesa v inozemstvo tudi italijanske in madžarske državne železnice, da odstopajo naši železniški upravi dnevno večje število praznih vagonov, katere se bo uporabljalo izključno za prevoz stavbnega lesa- —
Živinski sejem v Mariboru.
Na živinski sejem, ki se je vršil dne 26. t. m. je bilo prignanih skupno 479 komadov in sicer: 16 konjev, 13 bikov, 170 volov, 266 krav in 14 telet. Prodanih pa je bilo 813 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 41, v Italijo pa 46 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 8.25—8-50, poldebeli 7.25-7-75, plemenski 5.75— 6.50. biki za ^klanje 6—8, plemenske krave 5.50—6-7<\ krave za kiobasarje 3-50—5l molzne 7—8.50, breje 7—8-50, mlada živina 6—8 Din. Mesne cene: 1 kg volovskega mesa Din 10—18, telečjega 15—22.50, svinjskega 15—27-50 -
MsfŠemki k dnevni dr$hi%
CENJENE INSERENTE opozarjamo, da sprejemamo inserate in male oglase za velikonočno številko »Večemika« samo še iuiri do 9. dopoldne. Osmrtnice so izvzete in Jih sprejemamo do 11. dop.	U
Srečke državne razredne loterije, kupljene v naši upravi, se naj zamenjajo do 4. aprila. Žrebanje za 4. razred 17. kola se bo vršilo 8. aprila.	U
Inženjerska podoficirska šola
v Mariboru je danes zaključila mesec dni trajajoče izpite svojih gojencev obeh čet. Sedaj pojdejo gojenci na devetdnevni dopust, po njihovem povratku pa odide prva četa pod vodstvom poročnika g-Ivo Božiča na praktičen kurz v Karlo-vac, Sarajevo in Brod, medtem ko ostane druga četa v Mariboru ter odrine šele avgusta (za mesec dni) na praktične vaje iz pontonirske službe v Ptuj.
Čiščenje ulic v nočnem času.
Mestni magistrat mariborski naznanja, da se bo dne 1. aprila pričelo s pometanjem cest in trgov, kakor v prošlih letih v nočnem času. Hišni gospodarji oziroma njih namestniki se pozivajo, da pustijo temeljito očistiti hodnike in pešpoti pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promet do najkasneje 23. ure. Smeti iz trotoarjev in pešpotov je spraviti v smetišnice doti-čnih hiš, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine. Trgovci se opozarjajo, da velja to tudi za čiščenje njih trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trogvinami in lokali, se morajo pri prevažanju blaga po dovršenem delu takoj očistiti. Branjevcem, ki prodajajo blago na javnih prostorih, se prepoveduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov. Prebivalstvo se ponovno poživlja, da pazi na snažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla. Prestopki te odločbe se kaznujejo v smislu cestno prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor-
Veliki petek.
Krasen pomladanski dan, vsa priroda v vstajenju. Običajno je na črni petek vedno deževalo iz tmurnega neba in je zato tudi nastal med ljudstvom pregovor: »Na veliki petek rado dežuje, kar kmetu kaščo napolnuje«. Toda letošnji veliki petek je pokazal, da je tradicionalnih šeg in navad tudi v prirodi konec. Po cerkvah se zbirajo verniki okrog sijajnih »božjih grobov«, kjer opravljajo pobožne duše večne molitve. Jutri bosta »uničena smrt in trohnoba« in zazvonili bodo zopet zvonovi. Pomladanska revija kostumov je pred durmi.
Velika noč v mariborskem gledališču.
Na veliko nedeljo popoldne zadnjikrat v sezoni ljubka opereta »Na cesaričino povelje«, ki je jako primerna tudi za deco. ker ima zelo srčkane otroške scene. Istega dne zvečer letošnji nad vse zabavni operetni šlager »Adieu Mimi«. Na velikonočni pondeljek divna Nedba-lova opereta »Poljska kri«, da si. jo lahko ogledajo tudi okoličani, a zvečer prvič po več letih izredno zabavna in fina burka »Charleyeva teta«, v kateri gostuje priljubljeni komik g. Danes. — Za vse tri operetne predstave veljajo znižane cene in kuponi.
Nad komunalno smetišče na Pristanu se je včeraj spravila cela partija pridnih delavcev ter ga je tekom dneva vzorno očistila: kajti tudi gospodom, ki se shajajo v takozvanih »Benetkah« je ta čudni gnoj šel na živce in danes je veselo gledati, kako vzorno je očiščen Pristan, ki je vzbudil toliko nevolje, jeze in kritike. Je pač stara stvar, da se da s trdno voljo vse napraviti.
Kakor pravcate tovorne živali
soje dni naši ubogi pismonoše, ki prenašajo praznično velikonočno pošto za malo plačo po hišah. Občudovanja vredni so vzlastl starčki, kakor naš Andrejca, ki prekosi marsikaterega mladeniča-Čeprav ga muči revmatizem se je odrekel dopustu — »radi dela« kakor pravi sam. Sključen hodi po ulicah svojega rajona. Občinstvo, ki opazuje te težko natovorjene poštne sle niti pojma nima, v kakem razmeriu sta delo in trud — s olačilom. •—
Samomor mladega orožnika.
V	pondeljek zvečer s« je z žandar-merijske stanice v Zgornji Kungoti oddaljil 281etni orožnik Janez Škra-belj, rodom iz Trate pri Škofjiloki. Okrog 10. zvečer je odšel v smeri pro ti Mariboru in se ni več vrnil. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna, domnevalo pa se je, da je najbrž odšel na Kranjsko k svoji izvoljenki, po kateri se mu je vedno tožilo; nihče pa ni mogel slutiti, da namerava izvršiti samomor. Danes so naše oblasti prejele iz Avstrije obvestilo, da si je 27. t. m. v nekem seniku pri Lebringu pognal kroglo v glavo. Našli so ga nezavestnega in ga prepeljali v bolnico v Wagni, kjer se bori s smrtjo. Mladi Skrabelj je šele 21. t. m. dovršil žan-darmerijsko šolo v Ljubljani z odliko in bil dodeljen žandarmerijski stanici v Zgornji Kungoti. Bil je zelo simpatičen mladenič in priljubljen pri predstojnikih. Vzrok njegovega obupnega čina je popolnoma neznan.
Tudi tihotapci
so postali marljivejši in predrznejSl, odkar je skopnel sneg. Ker se množijo slučaji vtihotapljanja raznega blaga iz Avstrije, so finančni organi povečali pozornost potnikom tako na cestah in potih kot tudi na železnici v obmejnih krajih. In tako je tudi vedno več primerov, da zasačijo carinski oziroma finančni stražniki tega ali onega tihotapca ali pa jim ostane v pesti vsaj vtihotapljeno blago, medtem ko delinkvent zgine. Včeraj popoldne so n. pr. na mariborski carini zalotili neko moško osebo iz Celja, ki je hotela prikriti v železniškem vagonu več teh ničnega materijala, uvoženega jz Avstrije. Tihotapca so zašili za 12.000 D globe._ — „Davi pa je opazil neki finančni stražnik v Krčevini, kako se je ustrašil njegove zelene uniforme ne-ki možak, ki je skočil iz avstrijskega vlaka. Da mora biti tihotapec, je bilo stražniku še bolj jasno zato, ker je možak vrgel od sebe dva zavitka in pričel divje bežati. Finančni stražnik ga je nekaj časa zasledoval, a brezuspešno. Begunec, ki je streljal na oblastvenega organa in ga k sreči ni za* del, je zginil neznano kam. V zavitkih so našli raznovrstno tihotapsko blago.
Zbogom, kolo...
Trgovcu dr. Robertu Steinerju je n-kradel sinoči okrog šeste ure neznani ljubitelj tuje lastnine z dvorišča trgovine na Koroški cesti 28 moško kolo znamke Waffenrad št. 195631. —
Ubegla bolnica-taiiica.
Sinoči okrog sedme ure je kot kafra izginila z veneričnega oddelka mariborske bolnice Ivanka E. ter odnesla bolniško srajco in plašč. Begunke, ki je o-škodovala bolnico za sto dinarjev, še niso izsledili.
Tatovi so preložili svoj delokrog — t cerkve...
Nedavno smo poročali o zelo tragikomičnem slučaju, ko je bil v frančiškan ski cerkvi okraden neki hrvaški kramar baš v času, ko je v spovednici odlagal težino svojih grehov. Kronika včerajšnjega dneva pa beleži nov. tipičen slučaj. Posestnici Tereziji Danko iz Jare-ninc, ki se je mudila ob priliki obradov v mariborski stolnici, je neki premeten »pobožnež« izmaknil 150 Din, katere ji je izročil njen mož za nakup moke za praznike. Oškodovanka je sicer javila zadevo policiji, vendar ni verjetno, da bi tat prišel v roke pravice. Vse kaže, da so premeteni tatovi preložili svoj delokrog v cerkve, kjer fingirajo pobožnost, katera jim je sredstvo do cilja. — Hrbtenico sl Je nalomila pri padcu čez stopnjice 18 letna Ana Sa-vernik iz Slovenske ulice. Rešilni oddelek jc ponesrečenko odpremil v bolnico, odkoder so jo še isti dan izročili v domačo zdravniško nego. — Poškodba je namreč lažje narave.
Društvo tobačnih trafikantov v Mariboru
sklicuje svoj redni občni zbor za danes 29. t. m- ob 20. uri v hotelu pri »Zamorcu« v Gosposki ulici. Vsi trafikanti so obvezani, da se občnega zbora ude* ležijo, — Odbor.	705
Stran 3. mmammamn
Morilec — bakljenosec
RAZBURJA ŽENSKI SVET NEW*JERSEYA. - POLICIJA NE MORE NAJTI SLEDOV ZA NEZNANIM MORILCEM IZ NASLADE.
Grozovit umor iz naslade je bil izvršen nedavno v državi New-Jersey. \es ženski svet trepeče ob misli na ta zločin, ki se v ostalem ni pripetil prvič. Ko je peljal nekega jutra pekovski pomočnik strankam kruh, je opazil ob pričetku ceste v četrti vili ne daleč Cran-forda čudne ostanke ženskega trupla* Najstrašnejše pri vsem zločinu je to, da je morilec svojo žrtev docela sežgal. Zato tudi imenujejo ljudje tega čeprav neznanega hudodelca »morilca-baklje-nosca«, ker zažiga umorjene žrtve kakor kako bakljo. Edini ostanki, ki bi mogli kolikor toliko služiti kriminalnim organom pri njihovem poizvedovanju za storilcem, je bilo nekaj koščkov obleke, dragocenosti raznih okraskov in pa umetna čeljust. Policija je popolnoma prepričana, da je lopov zapeljal svojo žrtev z avtomobilom na samoten kraj in jo tam ubil ter nato polil z bencinom in jo zažgal.
Ta tehten sum varnostnega oblastva je podkrepila še izjava neke priče, ki je imela z neznanim morilcem doživljaj, ki .bi bil skoro pripravil tudi to osebo do podobnega pogina. Približno pred letom dni je bil izvršen na istem mestu, kjer so našli sedaj truplo neznanke, podoben umor. Dama, ki jo je kasneje identificirala policija kot guvernanto, je še gorela, ko jo je našla policija na kritičnem mestu. Tudi ta je imela na glavi podoben udarec kot letošnja žrtev in je morala biti najprej umorjena in šele la-to sežgana. Prepeljali so jo sicer še živečo v bolnico, a je tamkaj umrla, ne da bi se bila zavedla ali mogla povedati kako besedo. Ko pa je doznala gori omenjena priča sedaj za drugi umor, se je javila in pojasnila naslednje: Nekaj mesecev po lanskem umoru se je priča seznanila z nekim moškim ter se ž njim
večkrat sestajala. Nekega dne se je odpeljal kavalir z njo v avtomobilu na sprehod. Ustavil je čisto na lepem avto baš na onem mestu, kjer je bila umorjena prej guvernanta ter je svoji spremljevalki mirno dejal, da je on morilec-bakljenosec. Priča se je takrat domala onesvestila. Mož pa je potegnil vžigalico in pričel zažigati obleko na njenem telesu. Pri tem ji je brez vsakega razburjenja pripovedoval, da je ravno tako delal z umorjeno damo pred meseci. Po neki zvijači pa je tej priči uspelo uiti s peklenskega morilskega kraja. Ker se ni niti enkrat ozrla med tekom, niti ne ve, če ji je morilec sledil ali ne. Po dveh miljah obupnega teka po polju se je napadenka onesvestila in obležala. Tam so jo našli ljudje in jo spravili v bolnico- Prej pa ta priča iz razumljivih razlogov ni nikomur povedala tega svojega strašnega doživljaja.
Danes misli policija, da je moralo biti izvršenih še več takih umorov in da se zanje ni doznalo le radi tega, ker je v večini slučajev nesrečna žrtev zgorela brez vsakih telesnih ostankov ali pa jih je zločinec še pravočasno odstranil.
Morilec sam pa je po svojem prvem lanskem hudodelstvu pisal policiji _ pismo. v katerem je priznal zločin, a istočasno pripomnil, da ga nikdar ne bodo zasačili oziroma prijeli. Lopov je bil tako nesramen, da je pismu še dodal zavitek onih stvari, ki jih je bil našel pri umorjenki. Prav tako je napravil morilec pri letošnji svoji žrtvi.
Ob takih okolnostih ni prav nikakega čuda, če se ženski svet New Jerseya boji stopiti v količkaj samotno ulico brez spremstva moške osebe. Bogve, kje si bo zločinec pobral, svojo prihodnjo žrtev?
Otrok meč ieui
V nekem \vestfalskem mestecu je gostoval potujoči cirkus, ki je imel tudi zverinjak. Po cirkuških predstavah je publika ogledovala zveri v kletkah. Največjo pozornost so vzbujali levi, ki so rjoveli in srepo zrli v začudene opazovalce. Neopaženo se je jeklenim mrežam levje kletke približal otrok, ki ni niti najmanj slutil veliko nevarnost. Malo roko je stegnil v kletko in pričel božati kralja živali krog nosnic in jnu s prstki česati grivo. Lev, ki je bil skoraj neukrotljiv, se ni niti ganil. Mirno je dopustil otroku, da se igra z njegovimi kodri in se mu dobrikal s polglasnim renčanjein. Ko so dompterji opazili, v kaki nevarnosti se nahaja dete, so priskočili otroku na pomoč in ga hoteli odpeljati. Toda lev se je razburjal in pričel glasno rjoveti- Nato je iztegnil šapo skozi železno ograjo in jo nežno položil otroku na ramo, kakor da bi ga hotel umiriti in prepričati, da ni v nevarnosti. Otrok .se je zavedel, da ni v bližini starišev in jc pričel glasno jokati, lev pa ga je gledal z velikimi očmi polnimi sočutja. Dompterji so mu nato vrgli v kletko kos mesa in odvrnili pozornost od otroka, da so se uslužbenci lahko približali kletki in odpeljali dečka k starišem, ki so ga iskali med množico.
Petropaulouska trdnjava — muzej
Malo je zgradb, ki so doživele tako veliko in tako žalostno slavo v romanih, v pesmih in pripovedkah, kakor Petro-Pavlovska trdnjava, ki velja za najstarejši del Petrograda in leži ob izlivu reke Neve v morje. Iz vode so zrastla nje granitna obzidja, tu in tam pa kipijo v nebo temni stolpi in tajinstveno bde nad nemo okolico.
Davno, davno je bil Petropavlovska trd-niaya zgrajena v obrambne namene, a so jo že pred 200 leti pričeli uporabljati ječe, v katerih so trohneli najtežji zločinci. Tako jc postala trdnjava zlo-veŠča in neizbrisna senca ruske zgodo-vine. Njena železna vrata so se čestokrat zapahnila za največjimi sinovi prostrane ruske domovine, ne da bi jim še
kedaj v grobnico njihovega življenja po-sijal žarek svobodnega dne.
Zadnji, ki so prebivali v ozkih celicah Petropavlovske trdnjave, so bili mini stri zrušenega carskega režima, ki je pred tem polnil celice strašne ječe*. Njim so sledili v iste ječe tudi 'oni, ki so strmoglavili carski režim — člani vlade Kerenjskega, ki niso utegnili pobegniti pred Lenjinovo rdečo armado.
Po krvavi revoluciji so izpraznili pre napolnjene celice in ječo spremenili v muzej, ki ga prebivalstvo Lenjingrada kaj rado poseča. Grozote, o katerih se med narodom mnogo pripoveduje, so zelo pretirane. Celo v najnovejših romanih pripovedujejo avtorji, da so naj nevarnejše politične zločince spomladi, ko je Neva narastla, preselili v celice, katere je zalila voda in izbrisala poslednjo sled za osebami, ki so bile režimu nevarne. Tako se pripoveduje še danes, čeprav so najgloblje celice že nad sto let zasute, vendar pogled na obzidja Petropavlovske trdnjave navda vsakogar s strahom in grozo. V podzemeljskih hodnikih ne rožljajo več težki okovi jetnikov in ni slišati vzdihov zavrženih nesrečnikov, niti votlega odmeva korakov neizprosnih stražarjev. Sovjeti so trdnjavo pretvorili v muzej, ki ga veže s preteklostjo toliko neprijetnih sporni nov.
Učinki meteorjev
Znanstveniki, ki proučujejo pojave kateri spremljajo meteorje, so ugotovili, da ima padec meteorja izreden učinek v predelih bližnje okolice. Lani je več meteor preletel v Ameriki Georgijo in Karolino. Skozi ozračje je brzel s hitro stjo 40 km na sekundo, kar je imelo za posledico močan potres. Stavbe so se zi bale in stekla v oknih so se drobila Prebivalstva se jc polastila strašna pa nika. Se usodnejši pa je bil pojav sibir skega meteorja leta 1908. Na zemljo je priletel s tako silo, da se jc zaril 170 me trov globoko v tla- Ko je masa težka 1600 milijonov kilogramov, treščila ob tla, je bilo peklenski hrup in sunek čutiti v 500 km oddaljenih krajih. V bližini ka tastrofe pa je bilo ozračje tako vzburka no in valovanje zemlje tako močno, da so silni vrtinci dvigali visoko v zra prebivalce, hiše in vodo h rek in poto kov..
Rngleški Casanova
Avtor mnogih filozofskih in političnih del, Edward Wortley Montagua, neutrudljiv globetrotter, velja za angleškega Casanovo. Kot sin angleškega poslanika je že v zgodnji mladosti pobegnil doma in se skrival nad leto dni pred zasledovalci. Prehranjeval se je v nečem londonskem predmestju kot pometač, kasneje pa kot preprodajalec rib. Izsledil ga je neki sluga, ki ga je odpe-al domov- Mladega Montaguo so nato nternirali v nekem zavodu, od koder je pobegnil naravnost v Oporto. Na Portugalskem je živel pravo potepuško živ-jenje in zaslužil le toliko, kolikor je zahteval želodec. Poklice in službe je menjal, kakor mu je prijalo. Najdalje pa :e zdržal kot voznik pri nekem- trgovcu gorivom. Z mezgi je prevažal les in premog iz luke v'mesto. Nekega dne se e pri angleškem konzulu izdal, da obvlada angleščino in mu priznal svojo pustolovščino. Močno spremstvo, ki mu ga je dodelil angleški konzul, ga je spremljalo na Angleško in izročilo starišem- Mladenič se je nekaj časa intenzivno bavil s politiko in kmalu postal zastopnik v angleškem parlamentu. So-idno življenje pa mu ni prijalo. Oženil se je z neko perico in jo kmalu zapustil. Pobegnil je nato na Francosko, a so ga v Parizu zaprli radi škandala v neki lazardni igralnici. Nemirni duh ga je jnal v nove dežele, v nove kraje. Poti-cal se je po Švici in se bavil z živinorejo, kasneje je taval brez dela po Nizozemskem. Na Danskem je vstopil med dobrovoljce in nekaj časa služil denar kot natakar. Končno je vršil posle protestantskega pastorja v Hamburgu. Toda bistvo njegove pustolovske nature ni bilo samo potikanje po svetu. Montagua je bil tudi velik ženskar in je bil nič manj kakor devetkrat zakonito poročen. Po narodnosti je imel eno Angležinjo, eno Skandinavko, dve Grkinji, eno Španko, eno Francozinjo, tri Itali-anke in dve zamorki. Življenje angle škega Casarove je moralo biti pač bur no, toda pestro.
ISSK Maribor :Kastner & Ohler.
Na velikonočno nedeljo gostuje v Mariboru graško moštvo Kastner & Ohler, ki razpolaga s prvovrstnimi močmi. Gostje nastopijo tokrat prvič v Mariboru, car bo brez dvoma dvignilo zanimanje za prvo mednarodno srečanje v letošnji sezoni. Imena: Doller, Česni, Wicher, Nemschak in Lamoth jamčijo za prvo-razrednost moštva.
»Maribor« nastopi v spremenjeni postavi, z Unterreiterjem na backu in Ireščakom mlajšim v napadu, kar bo lomogenosti moštva mnogo koristilo. Sigurnost obrambe in prodornost napada sta bistvo vsakega moštva. Uspeh pa zavisi predvsem od ofenzivnega razpo-oženja napada. Upamo, da bo napad domačinov opustil pretirano driblanje in da bo svoje moči izrabil v obleganje nasprotnikovih vrat, kajti le goli štejejo, priznanja o fini in tehnično dovršeni igri brez številčnega efekta, pa so v najkrajšem času plen pozabljenih arhivov.
Gotovo je, da bo prva internacijonal-na tekma nudila zanimiv šport in dobroi igro, kajti novi gosti bodo skušali pri novi publiki pridobiti simpatij, »Maribor« pa z boljšo igro popraviti klavern rezultat minule nedelje.
Prvi dan bo sodil g. Mohorko, drugi pa g. dr. Planinšek.
Nenavaden tramvajski potnik
Dokazano in znano je, da je pes naj bistroumnejša žival, vendar poročajo iz Luksenburške o psu, Id je v bistroum nosti nadkrilil številni pasji zarod. Pes ravnatelja neke luksenburške pivovarne se je sprijaznil z domačim vrtnarjem, ki jc skrbel zanj v večji meri kot gospodar. Vrtnar, ki odhaja slehernega večera domov v predmestje, je večkrat odpeljal s tramvajem tudi ravnateljevega psa na dom. Pse smejo voditi v Lu ksenburgu v tramvaj na sprednji pločnik, kar si je žival dobro zapomnila. Ker ob nedeljah vrtnar ni prihajal na delo, se je psu stožilo po dobrem prijatelju. Na prvem postajališču je počakal na tramvaj, sedel na pločnik in izstopil pred vrtnarjevim stanovanjem,’ Zvečer se je bistroumna žival s tramvajem vrnila h gospodarju. Kondukter je psa spoznal, poznal je tudi njegovega gospodarja in vrtnarja ter jc prišel zadrego, kajti pes se je med potniki vedel dostojno, toda voznine ni plačeval. Tramvajska uprava pa je vprašanje rešila na ta način, da je ob mesecu poslala gospodarju račun za neplačane vožnje njegovega psa, kajti pes je redno vsake nedelje obiskoval vrtnarja na njegovem domu in uporabljal v ta na men tramvajske zveze.
£____M
epflrr
Tihotapstuo elektrike
Danes ko že vsi mogoči sloji tihotapijo vse mogoče predmete in stvari, se je pripetilo tudi, da je nekdo tihotapil električno energijo. Delinkvent je bila velika irancoska elektrarna v Nancy-ju, ki je dobavljala vsega skupaj 281 milijonov kilovatov električne sile z onkraj državnih meja — iz neke švicarske elektrarne. S tem si jc prihranila plačilo 40 milijonov frankov francoskega davka na proizvajanje elektrike- Toda po odkritju sleparije mora zasačena tvrdka plačati francoskemu fisku vseh 40 milijonov za nazaj in povrhu šc 40 milijonov kazni. Težko da bi še kedaj poskusila s tihotapstvom elektrike.
SK Železničar.
Drevi ob pol osmih važen sestanek vsega članstva v gostilni Laufer.
Službene objave sodniške sekcije.
Nedeljsko tekmo »Maribor«. :-»Kastner
&	Ohler« sodi g. Mohorko, v pondeljek pa g. dr. Planinšek.
Zveza kolesarskih društev mariborska oblasti
je imela minulo nedeljo v hotelu »Pr! zamorcu« svoj letni občni zbor. Po običajnih referatih vseh funkcionarjev j« bila podana jasna slika o agilnosti posameznih članov. Največje zasluge si je priboril za zvezo njen dosedanji predsednik g. Fran Moravec, tajnik g* Meglič ter blagajnik g. Bračič, ki so s pomočjo svojih tovarišev odbornikov uspešno vršili funkcije Zveze, katera ima za razvoj kolesarskega športa y mariborski oblasti velike zasluge. Zveza! kolesarskih društev je sedaj tudi člani* ca Koturaškega saveza SHS. — Po ab-solutoriju so se vršile volitve. Predsednikom Zveze je bil izvoljen g. Fran Moravec (Perun); I. podpredsednic kom g. Moritz D a d i e u (Edelweiss), II. podpredsednikom pa g. L u ž n i k (Poštela). Tajnikom je bil izvoljen g, Meglič (EdelweiB), njegovim namestnikom pa g. S t u d n i c k a (Perun), dočim se je blagajniška funkcija poverila g. H. B r a č i č-u (EdelweiB). Za dirkalnega vodjo je bil soglasno izvoljen Jože K a u č i č. ki je lansko leto v isti funkciji žel krasne uspehe.
Občni zbor SK Ptuja.
Dne 15- aprila bo imel SK Ptuj v Ptuju ob 19. v Društvenem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1< Poročilo predsednika, 2- čitanje zapisnika minulega občnega zbora, 3. poročila funkcijonarjev, 4. sprememba pravil, 5. volitve, 6- slučajnosti. Samostojni predlogi članov morajo biti predloženi odboru najkasneje do 8. aprila-
Pri odvetniku.
Stranka: »Tako, sedaj sem vam razložil svojo zadevo. Kaj mislite,* koliko časa bomo imeli opravka s to stvarjo?«
Odvetnik: »Jaz kake štiri tedne, vi pa najmanj tri leta.«
Čudna ponudba.
— Na Vaš cenjeni oglas, s katerim iščete organista in pevovodjo, gospoda ali damo, bi se za to mesto ponudil podpisani, ki sem bil oboje že skozi več let . - .
V	posredovalnici za ženitve-
— Tukajle imam damo, mlado, duho* vito in lepo, po materi naravi narav* nost razsipno obdarovano.
— Hvala, hvala! Ali nimate morda j kakšne dame, ki bi bila po očetu raz-Isipno opremljena?
SlraSn.
^arlHorskl V E C E RN TK Jutra
V M ari b' o r ti, dne 29- Til
mo.
'jL*l
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl raman iz starih Benetk 41
XX.
Vrt na OUvolskem otoku.
Šele zvečer se je Roland vrnil k Juani in Skala-hrinu. Zavžil je svoj del kosilca, ki ga je dekle pripravilo v vsej nagici ter se jel nato razgovarjati, izprašujoč zdaj Juano, zdaj Skalabrina, ki je v kratkih besedah povedal, kako je preživel svojo šestletno ječo pod svinčenimi strehami. O dogodkih, ki so se tikali njegove lastne osebe, pa ni omenil niti besede.
Napočila je noč.
Neurje je bilo popolnoma ponehalo.
Roland je zdaj slonel pri oknu, ki se je odpiralo na pristanišče, ter je sopel hlapove Jadranskega morja, ki so prihajali čez Udo tik do njega, polni mogočnih in čarobnih morskih vonjev.
Nad njim se je širilo krasno zvezdno nebo, in on je dvigal oči proti lesketajočim se svetovom, kakor da t>i hotel čitati tajnost svoje usode v njihovih očeh.
Spodaj so se prerajale Benetke.
Slišal je kričanje prodajalcev sveže vode in paštet, pesnii gondolirjev in smeh deklet, ki so jih zasledovali lepi fantje-
Po strašnem dnevu, ki ga je preživel na samem s svojim sovraštvom, se je Rolandu vračalo nekoliko upanja In življenja. Bridke misli so se polagoma pomikale v ozadje, in polagoma je slika ljubljenke vnovič kraljevsko zavladala v njegovi dušiva nekem zvoniku je ura udarila enajst.
Kakor da se je nenadoma prebudil, se je Roland obrnil k SkalabHnu:
»Neko pot imam,« mu je dejal. »Ti me počakaj tu.«
»Spremljal vas bom, gospod.«
»Ne. V poset, ki ga namerjam napraviti, moram iti sam.«
»A takšni vendar ne morete z doma,« je rekla
Juana- »Niti sto korakov daleč ne bi prišli, ne da vas kak vohun spozna in vam jame slediti.«
Juana je imela prav. Roland s svojimi razmrše-nimi lasmi in svojo dolgo, nepošesano brado, ter v površni, pomanjkljivi obleki, ki jo je našel pod šatorom na gondoli, bi bil brez dvoma opozoril nase pazljivost mimogredočih in radovednost beričev.
»Sedite,« je povzela Juana- »Jaz imam nekoliko spretnosti v tem poslu-«
Roland je storil po njeni volji ter sedel na klopi-co, ki mu jo je primaknila Juana. S par obrati Škarij je porezala Rolandu brado; nato je skrbno počesala lase, ki jih je imel fine kakor ženska. V desetih minutah je bil Roland ves izpremenjen.
»Zdaj pa drugo obleko!« je dejala Juana in stekla odpirat veliko skrinjo. »Evo, tu je praznična obleka ubogega Nina, ki je umrl tisto leto, ko so tebe zaprli.«
»Nino?« je vprašal Roland.
»Eden izmed mojih tovarišev,« je pojasnil Skala-brino. »Eden izmed tistih, ki so se tako prestrašili, ko so vas spoznali na Olivolskem nabrežju • • .«
Roland je naglo oblekel mornarska obleko, ki mu jo je ponudila Juana. Tako preoblečenega ni bilo več mogoče spoznati.
Gorko se je poslovil od Juane in odšel..
Zunaj se je napotil z naglimi koraki peš po Benetkah, kolikor mogoče po stranskih ulicah. Človek mora poznati Benetke, kakor jih je poznal Roland, da lahko pride v njih na zaželjeni kraj, ne da bi sledil velikim kanalom, ki so edine pravcate ceste beneške.
Vse je bilo zapuščeno.
Toda, ko je moral preko nekega nabrežja ob Velikem kanalu, je Roland srečal nekoliko skupin ljudi, ki so se razgovarjali o begu dveh nevarnih razbojnikov. Ta dogodek je moral torej vzbuditi po mestu veliko senzacijo-
Med potjo si je Roland zastavljal vprašanje:
»Zakaj in kako je postal Dandolo veliki inkvizitor države? Kdaj in zakaj je oče Leonore nadomestil Fo-skarija na njegovem strašnem mestu?«
Sicer pa mu to vprašanje ni delalo resnih preglavic.
Pred njegovim duhom je vstajalo z matematično neizprosnostjo drugo vprašanje:
»Ker je Leonorin oče veliki inkvizitor države, zakaj ni porabil svoje oblasti v frioje osvobojenje?«
Toda tega vprašanja se je Roland sam trdovratno branil.
In gluha tesnoba, ki ga je davila za grlo, je izginjala spričo rešitve, katere se je oklepal:
»Leonora mi bo z eno samo besedo razjasnil? vse.«
In dočitn se je vršil ta prepir čisto v najgloblji globini njegove duše, se je vznemirjal pred vsem tudi s tem, kako bi obvaroval Leonoro posledic prenagle in nenadejane radosti. Snoval je načrt. Hotel je skočiti na vrt preko zidu, skušati, da zbudi kako služkinjo, in sporočiti po nji Leonorinemu očetu svoj prihod. Potem bi že videl, kako in kaj.
Ko je prekoračil naposled zadnji most in je bil na Olivolskem otoku, skoraj ravno tam, kjer je pred šestimi leti podrl Skalabrina na tla, mu je začelo srce silneje utripati. Sel je dalje- Toda kmalu ga je prijelo takšno trepetanje, da so mu noge odrekle in je moral sesti na prag pri stranskih vratih tamkajšnje cerkve. Poizkusil je umovati.
»No, veselje je ne bo umorilo. Nedvomno je trpela ona prav toliko kakor jaz. Ko me zopet zagleda, bo seveda nevarno. Toda naposled, žalost škodi še bolj kakor veselje . . • in kolikor minut izgubim s tem svojim obotavljanjem, jih odtrgam njeni sreči . . .«
Ali čeprav si je tako prigovarjal, vendar se ni mogel odločiti, da bi šel do Dandolove hiše; kajti čimdalje. jasneje je čutil, da ne gre za to!.. . . Čutil je. da tiči vzrok njegovega nemira v tistem strašnem vprašanju :
Naglo je vstal ter se napotil ob cerkvi proti vrtu.
»Zakaj me Dandolo ni rešil, ko je postal mogočen?« Šel je, kakor da bi hodil na morišče. V tej strašni minuti bi se mu bil zdel polom neba nad njegovo glavo manjša katastrofa nego tista, ki ga je čakala.
MWrt«>Hi<»30p, •aJmanjM mm»k Dfa
£ Mali oglasi
imUtm. dopiN«w)i in o«t«> •i trgevafcega «M retomn«fa —<»)«:	bMMta	60	p.
MjmMj« MMk Di« tO —
Razglas.
Umetno izrezljana cerkev 1.74 m visoka 52 cm široka, na kateri je 62 stolpičev z glavnim stolpom. Za to cerkev se je porabilo 14.000 žebljev in 1500 žagic, ter je iz hrastovega in orehovega lesa. Ta cerkev se razdeli na 44 kosov in je bila izdelana v štirih letih. Razstavljena bo do 29. t- m- v Studencih v gostilni pri »Veselem kmetu in od 29. III. pa do 5. IV- v Ma-' riboru Gambrinova dvorana. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Izdelal jo je vojni invalid. Oglejte si to redko Izredno delo.	706
Oblastveno koncesljonlrana šoferska šola
I- GaberščUc, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweissova c. 52. Praktični in teoretični poduk na podlagi najmodernejših pripomočkov ln avtomobilov. Prihodnji redni tečaj prične dne 2- aprila- Pouk v slovenščini na zahtevo tudi v drugih jezikih.	699
Sprelme se natakarskega vajenca
z znanjem slovenščine in nemščine-Kolodvorska restavracija, Maribor, Tomo Majer.	687
Moške obleke
Din 290.—, 390-—, 490-—. Dežni plašči s kapuco Din- 188.—, 250-—. Veletrgovina H. J- Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.	690
Vinarska šola in Janžekovič
dobavila nove pošiljatve vina: rizling, burgundec, traminec, rulandec. 16—24 Din liter. Hotel »Mariborski dvor«, Oset. Tudi čez ulico.	667
Cement »Portland«,
strešno lepenko, stavbene obklade, železo, pločevino, žičnike in vsakovrstno kuhinjsko posodo dobite najceneje pri Horvatu, železnina, Kralja Petra trg-	658
Med drugimi izbornimi vini
točim čez praznike finega muškatel-ca. Za obilen obisk se priporoča Anton Lipovšek, Koroška c. 48-	684
Dva močna učenca
za avtomehanično delavnico sprejmem takoj. Slavko Komel, delavnica, Aleksandrova cesta 169.	681
Pomladanski plašči za dame
od Din 390— navzgor v veliki izbiri. Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.	689
Obleke za dečke
od 3—12 let Din 130, 160, 190 vse velikosti po eni ceni. Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c- 7-
691
Mala mebl. solnčna soba,
separirana 37 m3 velika balkonska soba, dve prazni oddam. Naslov pove uprava lista.	675
Vinotoč »Pod vejo«
Beranič, Krčevina 59 (Dunajski jarek) odprt.	673
Klobuki
za gospode 50% ceneje. Igo Baloh, Vetrinjska nlica 18-	601
Tehnična pisarna
mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve.
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter a Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*.
524
S elaže in mize
za skladišče ter lesena stena ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernl-
ka«.	671
Tavčarjevih zbranih spisov tretji zvezek
je pravkar izšel. Naročite ga takoj v Mariboru v knjigarni
Tiskovne zadruge, Aleksand r.13
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, pub, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
KRROL raElS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zaston| Ceniki mtonj
V Peklu
se toči za velikonočne praznike- prvovrstno domače belo in rdeče vino od 10 do 14 Din liter. 3P8 Andrej Janžekovič.
Odtočite sami
pri prihodirem
popravku čevljev 1 Ne kožnato peto
temveč samo Palma peto!
Razlogi: Prihranile In zdravje.
Te je razum In napredek I 605
Trboveljski premog*
bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom m premogom, pri
Ivan Naverlnik,
Aleksandrova c. 16.	*»
Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani:	oredstavnik	Izdajatelja	in	urednik:	Fran	Br	o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.