96. Številka._pobijana, v petek 27. aprila. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI NAROD.
[shaja vsak dan a veter, iaimti nedelja in praznike, ter velja po pol ti p reje man za avstro-ogerske dežele aa vas leto 15 gld., sa pol leta 8 g Id., za četrt leta 4 gld., za jeden BMer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vse leto 18 gldM za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od oetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
»Delavske zadeve v Idriji".
(Odgovor na »Slovencev* članek v fitev. 91). I.
Nanprotiildko orožje*.
Zadnji dopis iz Idrije v aSlov. Narodu" je skeleče zadel Idrijske klerikalce in menda tudi druge, ker iz lokalne zadeve je napravil »Slovenec* generalno, priobčivši cel članek v odgovor na dopis. — Idrijske razmere nasprotnikom kar nič ne ugajajo od zloglasnega pripravljalnega shoda sem, ker niso za nje posebno ugodne. Z«dnji čas jih je posebno potrl Bbod volilcev, katerega je sklical goap. dr. A. Ferjančič. Niti z besedico ga niso omenili, nadejaje se, da na ta način se najprej izbriše vtis, katerega je napravil. Ker bo jim pa ta nada ni uresničila, napravili so z omenjenim člankom, oziroma dopisom drug poskus:, mučili so se z do-kazom, da dr. F e r j a n č i č ničesar ni delal, ničesar ni storil za Idrijske delavce. Seveda v sredstvih tudi v tej zadevi niso bili izbirčni, kako so se pa s poskusom spekli, pokažemo spodaj.
Drugo, kar jih je speklo, je to, da je navedel dopiBnik »Slov. N«roda" nekoliko paragrafov iz pravil „Katoliške delavske družbe" v Idriji, hoteč dokazati njihovo absurdnost in gospodstvaželjnoBt naš b klerikalcev. Navedenih določb svojih pravd so se sramovali, in to po vsej pravici, zato so hoteli z zavijanjem, podtikavanjem in sumničenjem popraviti svojo sramoto. Obračali so pozornost svojih Čitateljev na drugo stran, katere se dopisnik .Slov. Naroda" niti dotaknil ni, da bi na ta način b pod-taknenimi premisami prihajali do njim ugodnih kon-kluzij. To je pri njih že od nekdaj navada, kakor so posebno Idrijski dopisniki „Slovenca" vedno ob-rekovali in denuncirali, ne da bi bili kdaj popravili krivico, daBi se jim je ta časih celo i iicijalno dokazala.
Zvesti svojemu dosedanjemu, ne posebno poštenemu postopanju bo ostali tudi ta pot.
Glede na stanje delavcev in glede na potrebo organizacije se „Slovenec" popolnoma strinja z dopisom v .Slov. Narodu" in ga zato ponatiskuje ter pristavlja: .Vsako navedeno besedo podpišemo. Svoje
LISTEK.
Šolska slika.
Srbski spisal L. K. Lazare vi č. Preložil J. P. Planinski.
II
(Dalje.)
Ko je spanec, katerega ne more odgnati nobena skrb detinak* dobe, premogel nemirno Marino dušo; ko so črne trepalnice padle na zardela lica in se prsi jele ravnomerno dvigat*, vzravna se pop v postelji. Sobo je razBvitljala svetiljka, katera je gorela pred sliko. Da jo ta hip Ikonija pogledala v sobo, mislila bi, da gleda svetnikovi sliki. Sklonilo se je velo starčevo lice na življenja poln detetov obraz, a s sive brade pada kaplja za kapljo in kakor bi izhlapljale z detetovih lic. In toliko da ae pop nagne, hoteč jo poljubiti, zamahne dete v snu z roko, obrne se na drugo stran in spi dalje. Globoko vzdibne pop in lete.
Davno je Že pala rosa, tudi na vzhodu se že rumeni, a pop Se bdi. In ko začuje, da se je pred njega hišo ustavil voz, gre iz sobe.
Pred hišo odvezuje kum Ninko ojnice konjema, katera hlapita v svežem jesenskem jutru. Voznik se
potrebe poznajo tudi katoliški cerkvi prijazni delavci". V teh besedah pa tiči predrzna obdolžitev, proti kateri moramo odločao protestovati. Ker so ustanovili namreč klerikalci .katoliško" delavsko družbo proti obstoječemu .Delavskemu bralnemu društvu" in delajo razliko mej .našimi" in .svojimi", in ker hočejo jedino svoje nazivljati .katoliške", očitajo z navedenimi besedami drugim delavcem, kateri niso njihovi somišljeniki, da so ne-katoliški, cerkvi neprijazni. Se podlejše bo pa Bledeče besede: .Pošteni uradniki so katoliški družbi in poštenim delavcem dragi, proti njim mi ne huj-h k a m o !" — Kdo pa sploh bujska? Jeden gotovo, ker drugače bi ne bili teb besed celo podčrtali! Ako torej ne vi, pa m i — tertium non datur. V teh besedah tiči pač najnesramnejša hudobija, karkoli bi je moremo misliti. Da zasebno obrekajejo in ovajujejo pri predstojnikih naše pristaše in naša društva, to nam je znano že davno; a da to izrazijo kdaj javno, tega nismo mislili. Proti takemu natolcevanju smo že opetovano protestovali in nasprotnike poživljali, da naj stopijo z dokazi sa dan, — toda zaman, odgovor bo nam dolžni Še sedaj. To molčanje jim morda koristi, pošteno pa to ni, če se koga kake reči brez dokazov dolži. A to je že davno navada pri »Slovencu", saj mu je na pr. »Edinost* jasno dokazala falzifikacijo in lani je celo papeževo okrožnico prenarejal sebi v korist. Komur pa niti papeževe besede niso svete, ko treba žeti strankarsko korist, ta pač z tnirao vestjo pod-tikuje drugim napačne misli io besede. Tako je storil na več mestih .Slovencev" dopisnik tudi nasproti .Narodovemu" dopisniku, pišoč n. pr.: .Vera je temelj družbi, ia to imenuje dopisnik s u ž n o s t! Vera je torej sužnost! Vera, verska, katoliška zavest se po Vašem torej izključujeta ... Ali je napačno, ako je (delavec) v dejanju udan sin svete cerkve? . . . Vam so torej načela Leona XIII. .srednjeveški monstrum." — Take in jednake misli in besede nam .Slovenec" podtikuje, dasi jih nismo urazili nikjer, niti direktno, niti indirektno! Nikakc čudo potem, da s takimi premisami prihaja tudi do popolnem napačnih koakluzij In tako piše duhovnik, tako piše s popolno
je spravil sa voz in potiska z nogami seno pod se-dišče. Pop postoji na pragu, v selu je še vse mirno; samo ponekod zaškriplje drog pri vodnjaku ali za-ropoče okno. Kokoši jemljo glave iz perja, ali še ne Bkačejo z gredi j.
— Dobro jutro, kum, in blagoslovil reče kum Ninko, ko uzre popa. Tudi voznik bo vzravna na vozu iti sname kapo.
Pop mu odzdravi.
— Zgoden si, kum!
— Kaj sem hotel tf reče kam Ninko. Izbudil sem se rano, pa ko nisem mogel zaspati, poklical sem sina, uaj zapreže.
— Pojdi v hišo! pravi pop. Mara še spi, a Iaonija nam lahko ukuha kavo.
Pozabil sem Vam povedati, da je bilo zgo-vorjeno, da kum Ninko popelje Maro v Beligrad in poneBe vladičino pismo, kamor treba. Pop ne more od cerkve in je tudi prestar. A kje bi njega, stares, pustil narod na pot, in kako bi njemu bilo, da ostavi dete v Beletngradu in da se sam vrne? Bog ve, ali bi on to mogel prebiti ?
Razgovarjata sta se o marsičem, a največ o potu in o Mari. Pop mu marsikaj nasvetuje in prosi koma Ninka, naj pazi na to in ono in si dobro zapomni vse, ds mu bo mogel povedati, kadar se vrne.
zavestjo, da bi delal nasprotniku krivico! Tako orožje imenujemo mi: podlost in klerikalce le pomi-lujemo, da se ne morejo boriti proti nam s poštenimi sredstvi, ampak da morajo z denuncijacijami, obrekovanjem in podtikanjem pokrivati nedostatek poštenih sredstev. — Toliko o dopisu v „Slovencu" sploh.
Državni zbor.
Na Dnnaji, 26. aprila.
Razpor v koaliciji je očiten, dasi ga udeleženci kar morejo prikrivajo. Vender se je obstoječa napetost pokazala tudi v današnji kontroverzi mej posl. Beerom in posl. P i ninski m. Pri točki .sreda-.e šole* govoril je danes jako srečno posl. Spinčič, navajajoč vse slovenske in hrvatske pritožbe glede srednjih šol, pri točki .obrtne in strokovne" šole pa je posl. dr. Gregorčič formuloval želje goriških Slovencev.
Začetkom seje poroča posl. dr. Kathrein o predlogih glede podpor po požarih oškodovanim prebivalcem v Novem Sandecu v Gališki, v Oger-sktm Gradišču na Moravi in v Kostelcu nad Orlico na Češkem. Predlogi so se vzprejeli, potem pa se je nadaljevala razprava o proračuau naučnega mi-nisterstva in sicer o točkah .visoke šole" in .knjižnice".
Posl- C a m p i zahteva, naj se ustanovi posebno italijansko vseučilišče. Za neke kurae na vseucllišoi v Inomostu se plačuje na leto 2600 gld. To je vse, kar se stori za milijon Italijanov. Vsled tega nedostaje dobrih srednješolskih učiteljev. Ker vlada nece ustanoviti italijanskega vseučilišča, uiti posamičnih italijanskih fakultet, nuj vsaj olajša pridobitev priznanja inozemskih diplom. Govornik ilustruje posledice teh nezadostnih uredb s posamnimi slučaji in predlaga primerno resolucijo. — Posl. Hauck predlaga resolucijo glede razširjenja tehoiške šole na Dunaji. — Generalni govornik contra posl. Bi as ki ni govori iz prva hrvatski in nadaljuje potem nemški. Zchtcra, naj bi spričevala hrvatskega vseučilišča v Zsgrebu imela v Avstriji isto veljavo, kakor spričevala avstrijskih visokih šol. ObrAzlaga
Tako oiadva ukrepata, mej tem ko Mara trdno spi. Na vzhodu s<" že žari. Ša dvoje voz poBtoji pred popovo hišo. Ženske in moški prihajajo iz sosedstva, a tudi drugi, ki so bili bolj od daleč Se kake pol ure, in dvorišče ie polno ljudij, a pred hišo več kakor desetero voz, a Mara — še spi!
Kum Ninko pogleda v solnce, katero uprav vzhaja.
— Dan napaka, reče, jaz pravim, kum, da odpotujemo v božjem imeni in s Tvojim blagoslovom.
Ikonija izpregovori rdečih očij:
— Dete še Bpi!
To je bila britka stvar. Kdo more obuzdati srce in sedaj vzbuditi dete?
Ali ko mine kake pol uro in ko začne hlapeti iz lonice in se dvigsti rosa s trave, vstane pop in gre v hišo. Vsi utihnejo, nihče ne m<gne niti z ušesom; pop vatopi v sobo.
Dolgo motri mirno in brezskrbno dete, kako spi. Stopi pod sliko, pomoli k Bogu in pogumno pristopi k postelji. Položi detetu roko na čelo:
— Mara, hčerka, vatani!
Dete si pomaoe oči in izpregteda. Globoko vzdahne in zre z velikimi, nedolžnimi, črnimi očmi V popa. _ (Dalje prlb.)
potem krivice, ki bo gode" hrvatskemu narodu zlasti glede sol i a dokazuje, da niso utemeljene pritožbe, da se v Dalmaciji Šolska oblastva ne ozirajo dovolj na italijanske Sole. — Posl. dr. Fournier zavrača Kaizlove ironične oporno je glede superijornosti nemSke liultnre in pravi, da se si češki profesorji pridobili svoje znanje na nemških univerzah. Prof. Schlesioger je hvalil Dunajske dijake, ker so izdali broSuro zoper prevladanje lidov na vseučilišči. Ta spis izvira iz kruboborstva. Govornik se bavi potem z naučno uredbo na vseučiliščih in se izreče za proračun. — Poročevalec posl dr. Beer zagovarja svoje poročilo, razpravlja obširno o razmerah v Dunajski bolnici in pravi, da je razširjenje posamičnih institutov bolj potrebno, nego prememba učnega reda. Končno pravi, da neče govoriti o vseh naučnih vpraSanjih, kakor poročevalec o centrali, s katerim v mnogih rečeh ne soglaša. Poročevalec, kateremu je govoriti o raznih vprašanjih, glede katerih ni doseči jedinosti, ne sme pozabiti, da ima na tem mestu zastopati samo odsekove nazore in to tembolj, ker je Hedanja politična situvacija jako kočljiva.
Zbornica je vzprejela v razpravi stoječi proračunski točki in začela razpravo o točki .srednje šole«.
Posl. dr. Tu ček pojasnjuje šolske razmere na Moravi in zahteva, naj se zadosti češkim potrebam; posl. Miško lczy govori o bukovinskib šolah; posl. K ur z zahteva, naj se nekatere češke srednje šole podržavijo; posl. Siegmund pa toži, da so razmere na nemških šolah v Pragi neugodne.
Generalni govornik contra posl. Spinčić zahteva, naj vlada uredi Šolstvo v slovenskih in hrvatskih pokrajinah tako, da se bodo mogli Slovenci in Hrvati izobraževati v svojem jeziku, če se že govori o bolj ali manj izobraženih narodih, potem bi morala država skrbeti za manj izobražene. Na Kranjskem bi morala biti slovenščina učni jezik v vseh razredih in za vse predmete, nemščina pa učni predmet. Tudi na Koroškem se bodo, vsaj upati je tako, premenile razmere na bolje. Naravnost kričeče pa so na Primorskem. Goriška nemška gimnazija je krivica, če pa se že ne odpravi, naj se vsaj ustanovo italijanske in slovenske paralelke. Hrvatje nimajo srednje šole. Naj bi se ustanovila v Pazinu, na Puljski gimnaziji pa naj bi bila hrvaščina vsaj učni predmet. Le na ta način bi država izpolnila svoje dolžnosti napram Hrvatom in Slovencem. — Posl. li o h z k o vv s k i govori o šolski higijeni. — Posl. grof P i n i n s k i protestuje proti Beerovemu napadu in pravi, da ne potrebuje pouka, kako se mu je kot poslancu obnašati, posl. dr. B e e r pa zavrača Pininskega.
Pri glasovanju se vzprejme proračunska točka .srednje šole" in potem se začne razprava o točki „obrtne in strokovne šole".
Pri tej točki so govorili dr. Gregorčič, Adamek in Hane k. Posl. dr. Gregorčič izrekel je željo, naj bi vlada ne odnehala od svoje želje, da se na strokovni šoli, ki se premesti iz Mariana v Gorico, napravijo slovenske in italijanske paralelke. Tudi na obrtni nadaljevalni šoli v Gorici je učni jezik italijanščina in bi bilo želeti, da ustanovi vlada slovenske paralelke ali pa posebno slovensko obrtno nadaljevalno šolo.
Razprava se je potem ustavila, seja pa po neki interpelaciji zaključila.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 27. aprila.
Pravosodni minister — tožen*
Kakor se javlja, se je posl. dru. Vašatjju posrečilo pridobiti zadostno število glasov za predlog, naj se pravosodni minister grof Scbtiaborn toži radi kršenja ustave, ker je izdal ukaz, naj se kon-fiskujejo listi, ki prinašajo govore, izrečene v drž. zboru v nenemškem jeziku. Koalicijska parlamentarna komisija bo že skrbela, da ta predlog vsaj v tekočem zasedanji ne pride več na prvo branje. To bi bilo Že drugič, da se predlaga, naj se pravosodni minister grof Schbnborn toži radi kršenja ustave.
Magnatska zbornica ogerska.
Včeraj se je začela v združenih odsekih ma-gnatske zbornice razprava o zakonu glede civilne poroke, dne 7. maja pa se začne v zbornici generalna debata. Vlada računa, da dobi za svoje predloge večino, nasprotniki pa trde, da imajo oni zagotovljeno večino 25 do 30 glasov. Ko bi zbornica v generalni debati vzprejela vladui načrt, delovala bi opozicija na to, da se pri specijalni debati črta be-
seda obligstorični civilni zakon in ds se določi, da je tudi civilni zakon nerazdružljiv. Odličen magnat, sicer vladsi pristaš, je ti dve premembi že pred nekaj meseci nasvete val, n vlada ju je odklonila, sedaj je pa v strahu, da bi v zbornici vender obveljali.
Ogerski Rusi.
V tako slabem položaju, kakor ogerski Ruti se na nahaja noben drugi narod v naši monarhiji, še Slovakom in koroškim Slovencem se se godi tako hudo. Madjari so ogerske Ruse popolnoma podjarmili, duševno in materijelno in zavzeli tndi sadnjo trdnjavo ruskega jezika sa Ogereketn — cerkev. V ruskih samostanih gospoduje madjarščina, ruski bogoslove« bo vzgajajo v madjarskem duhu in le bore malo je tistih, ki znajo ruski čitati in pisati. Ni še posebno dolgo tega, kar se je božja služba v ruskih samostanih opravljala v ruskem jeziku, sedaj pa je že več ni slišati. Rusi žive na severnovzhodnih krajih Ogerske in sicer v sosedstvu galiških in buko-vinskih Rusov. Rusi v Zemplinski županiji bo bili že v 17. veku pomadjareni, ostali pa, katerih je še okoli 600.000, ginevajo čedalje bolj. Po veri so večinoma unijati ali kalvini, nekaj je pa tudi katoličanov.
Vitanje države.
Ferdinand Koburžan in Rusija.
Koburžan se je zopet vrnil v Sofijo. Se«, kateri je sanjal minole tedne na Dunaji, je pri kraji. Skušal je znebiti se Stambulova in se približati Rusiji, da bi ga ta priznala kot bolgarskega kneza. Situvacija je bila zanj še dosti ugodna, slasti ker se je mudil ruski carevič v Koburgu. Princ Ferdinand je pričakoval povabila na svatbo ia ker ga ni bilo, poslal )e svojo agilno mater, princezinjo Klementino na lice mesta, sam pa se začel nekako pogajati z ruskim veleposlanikom na Dunaji. Angleški listi so že poročali, da se vse uredi, kar je Koburžan zapustil Duaaj in se vrnil v Sofijo, v Parizu izhajajoči .Nord", glasilo ruskega ministra unanjib del, pa je prinesel veleoficijozno izjavo, v kateri pravi, da so poročila, da je ruski poslanik na Dunaji, knez Lo-banov, izročil carju načrt, kako bi bilo rešiti bolgarsko vprašanje tako, da bi bili zadovoljni i Raaija i Avstrija in bi se priznala dinastija Koburška — povaem neosiovana. „Nord" piše: .Lobanov ni mogel carju ničesar predlagati, ker je način, kako rešiti bolgarsko vprašanje, določen v organiSkem statutu za Bolgarsko, ki je nekako del B-rolinskega dogovora. Tam je rečeno, da mora biti knez, ki pride za Battenberžanom na bolgarski prestol, pravoslavne vere in da morajo njegovo izvolitev potrditi suverena vlada, torej Turčija, ia države, ki so podpisale Be-rolinski dogovor." — Ta odgovor je dovolj jasen. Koburžan nima kar nič upanja, da bi ga Rusija kdaj priznala legitimnim vladarjem bolgarskim.
Makedonske iole.
Stambulov si je s političnim uspehom prve vrste zopet utrdil svoje stališče. Že leta in leta roje Bolgari, da se njihovim makedonskim bratom slabo godi in da se zlasti v makedonskih šolah preganja bolgarski jezik ia pravoslavna vera. Sedaj pa je sultan podpisal »iradć1, s katerim je ustregel vsem bolgarskim željam glede šole in vrh tega priznal bolgarskemu eksarhu pravico, imenovati za Makedonijo dva bolgarska škofa in ustanoviti v Carigradu bolgarsko semenišče. V Sofiji je ta sultanova dobrohotnost za Bolgare naredila jako dober utia in prebivalstvo je priredilo — tako se vsaj brzojavlja — Stambulovu velike ovacije, za katere se je ta zahvalil z govorom, v katerem je proslavljal turško bolgarsko prijateljstvo.
Onem ur ni delavnik. Na Angleškem pripravlja vlada velike reforme. Mnogo o njih ne govori, to je le pri nas navada, zato pa toliko več dela. Predložila je parlamentu tri predloge, izdelane na podlagi demokratičnih principov in vsem trem je večina zagotovljena. Vlada predlaga jako izdatno razširjenje volilne pravice, davčno reformo in utesnenje pravic gospodske zbornice. K temu je prišla še četrta, velevažna predloga, ki je predvčerajšnjim obveljala na drugem branji, zakon, s katerim ee za rudarske delavce določa osemurni delavnik. Na Angleškem je samo pre-mogarjev 663 492 duš. Lani, meseca julija, uprizorili so ti velikansk štrajk, da si pribore osemurni delavnik. Štrajk je trajal več mesecev. Glede mezde bo premogarji pač nekaj dosegli, osemurnega delavnika pa ne. Ministarski predsednik lord Roseberv, od nekdaj prijatelj delavcev, pa je koj, ko je vzel državno krmilo v roke, jel na to delovati, da bo za rudarske delavce vseh vrst zakonskim potem določi osemurni delavnik, in kakor se kaže, doseže svoj smoter. Sklep angleškega parlamenta bo velikanskega socijalno-politiškega pomena. Delo v rudnikih je najtežavnejše in zdravju najbolj škodljivo, saj je statistiSko dokazano, da dosežejo rudarji vseh vrst povprek le starost 35 let. Zato imajo pravico, naj se jim skrajša delavni čas, da zamorejo bolje živeti in si ohraniti jedini svoj kapital: življenje in moč za delo. Sčasoma dosežejo tudi delavci drugih vrst ta svoj namen vsaj na Angleškem, potem pa bo naposled vender-le postala mej narodna uredba delavskega časa neizogibna in bo storjen velik korak trpinom v prid. _
Dopisi.
Ia lil ubijane, 22. aprila. [Izv. d op.] (Po mestnih volitvah.) Minuli peta* sati ja čili smo letošnje volitve v občinski avet Ljubljanski. Kakor ni bilo drugače pričakovati, voljeni se bili vsi na mnogoštevilno obiskanem volilnem shodu priporočeni kandidati.   Zanimivo je le ko ostat o vati nenavadno udeležbo pri letošnjih volitvah.   Dasi M ni posrečilo koalicijsko volitveno nastopanje štiri peres ne deteljice kaplan Eržen-Prosenec Gerber dr. Gratzv in torej narodna stranka pravo za pravo nf imela z nasprotnikom opraviti, prišlo je vender nenavadno veliko število volilcev na volišče. Dočim je bilo lansko leto oddanih v I. razredu 78, v II. 125 in v III. 112, skupaj 315 glasov, oddalo se je letos v I. razredu 185, v II. 184 in v III. razredu 264, skupaj 633, torej več nego še jedenkrat toliko glasov in to brez agitacije, brez fijakerjev in — brez desetkrajcerskega golaša.   Iz tega je razvidno, kolika ogorčenos t se je polastila vseh pravih narodnjakov nasproti ponesrečeni zvezi klerikalcev z nemškimi na-ci j on alci.   Obžalovati je le, da koaliranci niso samo .pri Maliču" in .pri Perlesu" nastopali, temveč še pred volilnim bojem puško v koruzo vrgli. V  slučaji   boja   spravila   bi   bila naša stranka najmanj še jedenkrat toliko volilcev na volišče in premagali bi bili nasprotnike, da bi se ne upali v Ljubljani nikdar več nastopati, tudi v slučaji ne, ko bi jim iz sive palače pomoč prišla. — Pri tej priliki ne moremo si kaj, da  ne bi reagirali na neko notico „Stovenčevo". Le-ta očital je namreč narodno-napredni stranki, da pisava .Slov. Naroda" ni poštena, ker se je v njem omenjalo, da so se klerikalci z nemškimi nacijonalci zvezali.   Dostavljal je, da  .take zveze — seveda nikjer ni bilo, le v „Narodovega" člankarja razburjenih živcih." Tako .Slovenec". No, gospod urednik, to je pa vender-le prehud tobafrl   Slep moral bi biti, kdor ni videl vseh volilnih priprav naših klerikalcev. Najprvo .konventikelovanje" v nekem žup-nišči, potem večerni shodi .generalatiiblerjev", pred-pogajanja z Nemci, „senzacijo" vzbujajoči telegram iz Ljubljane v „Tagesposti" o zvezi »konservativcev" z Nemci, energični „dementi" katoliškega pol. društva, vsakovečerni shodi pomnoženega agitacijakega odbora nekje na Šentpeterskem predmestji, pobiranje ženskih volilnih pooblastil od strani klerikalcev in Nemcev, nastop odbornikov in Članov »katoliškega političnega društva" na volilnem shodu pod tvrdko „meščanski odbor* s celim klerikalnim „generalštabom" na čelu:  mej drugimi znani šentpeterski kaplan Eržen, .pridigar" (kakor ga kmetje nazivljajo) na katoliških shodih gosp. dr. Gregorič, Prosesc, več Petercev,   „volivc" Erzin, Dev, bivši kandidat v I. (t) razredu, .analfabet" Češnovar e tutti qnanti, predlaganje izdelovalca mon-stranc Kregarja, da bi se dr. Gregorič predsednikom volilskemu shodu proglasil — mesto zaslužnega domoljuba drs. vit. Bleiweisa, predlaganje kandidatov meščanskega (sic!) volilnega odbora po .Katoliške Tiskarne" faktorju Banu, „fiasuoM  tega predloga, kabinetni ukaz klerikalnega .diplomata" Proseoca, shoda katolikov pri Maliču in Perlesu s Prusi ia — protestanti (a tem činom pokazali so naši .patentirani katoliki", da so v stanu se zvezati proti tem .preklicanim" naprednjakom makari s samim peklenfičekom),   deuuncijacija   dveh državnih uradnikov po nekem  zagrizenem  članu .katoliškega političnega društva", katera denuncijacija se je izkazala kot podla laž, izjava in popravek Proseaca v .Slovencu" in .Narodu", v katerih je dokazal (!), da je bil on od Nemcev vabljen, obelodanjenje famoznega Prosenčevega tajnega ukaza v „Narodu" itd. itd. Gospoda „patentovani katoliki" — ali nimate s tem že dovolj dokazov, želite jih Še več? Menimo, da smo Vam sapo zaprli.
Domače stvari.
— (Občni zbor slo v. pisateljskega društva,) ki se v sredo ni mogel vršiti, ker ni bilo po pravilih predpisano število članov navzočih, se je preložil na ponedeljek dne 30. t. m. ob 8. uri zvečur v čitalniških prostorih.
— (Osobne vest i.) Ob petindvajsetletnih svojega obstanka odlikoval je upravni svet banke „Slavije" v Pragi glavnega zastopnika g. Josipa H a n u S a v Zagrebu s naslovom ravnatelja v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za savod. —
Voditelj prezidijalnega urada namestniški koncipist dr. E. F. Pipitz v Trstu je imenovao začasnim okrajnim komiaarjem.
— (Nemška cesarica Viktorija Avgusta) se je odpeljala danes zjutraj iz Opatije. Skozi Ljubljano bo je peljal posebni dvorni vlak ob 1 uri 40 minut popoludne in se mudil pet miaut na tukajšnji postaji.
— (Za .Narodni do m" ) v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista po g. Franu Hrašovcu: G. Schneider trgovec v Gradcu (rodom Ljuto« merčau) 10 kron povodom žsnitve s gdč. Josipino Kraka n er, hčerjo vdove in poBestn>cn tovarnarske opekarne v Št. Petru pri Gradcu. — Živio !
— (Za Št. Jak obsko-Trnovsko žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda) nabrala je gospa Gutnikova v veseli družbi pri .Avstrijske m cesarju" 15 kron in sicer bo darovali po 2 kroni gospodje: podčastnik Jos. Rus, kancelist Fran Bar le, Fr Omersa mlajši; po 1 krono: gospod i čina Minka Kuhar, Terezija Gala vec, gospa Marija Ana Tosti; gospodje Leopold Ribič, Ivan Tosti, Ivan Mesner, Uroš Krsni k, Fran Korene in Črnogorec Tomo Vulelić. — Živili!
— (Stavbi n h k a delavnost v Ljubljani.) Ako odštejemo veliko zgradbo .Narodnega doma", ki se je pričela to spomlad in kar ostane še dogotoviti od zgradbe deželne bolnice, ki bode menda letos dogotovljena, moramo reči, da se letos primerno malo gradi v Ljubljani. Posebno za-Boboih stavb je malo, ako jih primerjamo z onimi v druzih mestih v bližnjih deželah, posebno z Zagrebom. Želeti je torej, da bi se od merodajne strani podpirala, kolikor je mogoče tudi zasobna stavbinska podjetja in smo s posebnim vtseljem pozdravili vest, da se bode vender že jedenkrat začelo kaj dostojnega graditi na Jalenovem posestvu ob Resljevi cesti. Saj itak v Ljubljani ne preostaje dobrih in zdravih stanovanj.
— (Pomanjkanje učiteljev.) Ker se navzlic dvakratnemu razpisu službe učitelja za G riblje v črnomaljskem okraji ni oglasil nobeden prosilec, se mora pouk na tej šoli oskrbovati eks-kurendnim potom iz Podzemlja.
— (Prihodnji shod gostilničarjev,) ki je bil letos na Dunaji, bode pc sklepu na shodu zbranih gostilničarjev zboroval v Trstu.
— (O nesreči vMatijanovi opekarni) se nam še poroča, da je 14letai Ricardo Monfredo, ki je bil takoj mrtev, letos prišel prvikrat z Laškega v našo deželo in je jedini sin svojih roditeljev. Dva druga delavca, ki sta bila poškodovana, sta v bolnici. Krivda nesreče zadeva baje opekarskega moistra.
— (Naše srebro in zlato.) Iz Berolina so te dni pripeljali na Dunaj šest vagonov starih avstrijskih tolarjev, da se prekujejo v krone. So ve da je pa zato lepo število zlatih kron romalo v Nemčijo, katere so sploh pri nas doma jako redka prikazen.
— (Dolenjska železnica.) V mesecu februvariju se je prevozilo 18.553 oaob in U 411 ton tovornega blaga (mej temi 9380 ton režijskega premoga). Dohodkov je bilo: Za osobe in prtljago 7209 gld., za tovorno blago 26.217 gld- (mej temi za režijski premog 22.107 gld) V prvem četrtletji letošnjega leta (od 1. januvarja do 31. marca) znašali bo dohodki 97.211 gld. (mej temi 65.226 gld. za režijski premog). Povprečni transportni dohodek za leto in kilometer je 5400 gld.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 15. do 21. aprila. Novorojencev je bilo 24 (=s39 52%o)» mrtvorojenca 2, umrlih 13 (=2132•/„), mej njimi so nmrli za škrlalico 1, za vratico 1, za jetiko 1, za želodčnim katarom 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bili so tujci 3 (=23%), iz zavodov 5 (=38 4*/,). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 6, za vratico 1.
— (Iz Borovnice) se nam piše: Ogenj nastal je dne 26. t. m. ob polu 5. uri zjutraj na Dolju pri Borovnici, ter uničil Živinski hlev g. Josipa Telbana. Živina se je še ob pravem času resila. Posebno zahvaliti bo je vrlima gasilnima društvoma iz Borovnice in Vrhnike, ki sta tako neutrudljivo gasili, ter preprečili večjo nesrečo. Čast vodji Vrhniškega gasilnega društva g. J. Maverju. Pogorelec je zavarovan.
— (Načelstvo .okrajne posojilnice v Mokronogu") prosi tem potem vse vnanje — pa tudi domače gospode zadružnike, da ae ob priliki kakšnega opravila v Mokronogu prijavijo pri zadružnem tajniku g. Ravnikarju, da jim izroči zadružne knjižice in zadružna pravila. Ob jednem se še uljudno prosijo, da naj ne pozabijo poravnati deležev. — Vse rodoljube prosimo vnovič, da naj naš mladi zavod pri ljudstvu priporočajo, kajti le v družbi z združenimi močmi je pravi napredek mogoč!
— (Veselice.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kranji priredi v četrtek dne 3. maja 1894 v prostorih .Narodne čitalnice v Kranji" veselico s petjem, tam buran jem, deklamacijo in dramatično predstavo. Slavnostni govor govori preč. gosp. prof Tomo Zupan. Vstopnina za osebo 1 krono, družina obstoječa iz ved kot 3 oseb 3 krone. Čisti donesek veselice naioeujen je .Družbi sv. Cirila in Metoda" in se z ozirom na ta dobrodelni namen radodarnosti ne stavijo meje. Začetek ob 8. uri zvečer. — .Pevsko društvo v Gornjem gradu" priredi v nedeljo dne 6 mainika na kegljiščnem vrtu guap. Jos. Mikuža veselico s petjem in prosto zabavo, kateri sledi zvečer ples v čitalniških prostorih. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr., za obitelj 1 krono.
— (Stavbinska statistika.) V minulem letu se je izvršilo ua Kranjskem 579 novih btuvb, 231 poslopij bb je prezidalo, 150 razširilo in 50 dvignilo, 51 pa adaptiralo, liinej tfh se je v Ljubljani ua novo zgradilo 26 stavi«, 60 poslopij se je prezidalo, 27 razširilo m 5 dvignilo.
— (Novo pasarsko delavnico) je odprl v Mariboru v stolni ulici g. Karol Tratnik, brat znanega Ljubljanskega pasarja g. Leopolda Tratnika, in dober narodnjak. Izdeluje vsakovrstno cerkveno orodje, ki spada v pasarsko stroko.
— (Občinske dopolnilne volitve v Gorici) V drugem volilnem razn-du, ki je volil v sredo, je bil zopet izvoljen Karol vitez Catinelli.
— (Izvagona padel.) Ko je v torek zjutraj zapustil v Italijo vozeči poštui vlak Nabre-žinsko postajo, padel je kake tri leta star dečko iz vagona tretjega razreda skozi okno preko železii-Škega nasipa. Vlak bo takoj ustavili in našli dečka teško poškodovanega. Ko mu je v Tržiču (Monfal-cone) zdravnik zavezal rane, odpeljala se je mati z dečkom proti Vidmu.
— (Novo branilnično poslopje v Trstu) Bđ bode oficijelno odprlo v nedeljo dne 29 t. m. opoludne. Po govorih župana in predsednika hranilnice se bode položil zadnji kamen. Potem si ogledajo vsi gostje novo posloj>je in se zaključi slovesnost.
— (Nova telefonska zveza v Trstu,) katera veže vse policijske komisarijate in nadzor-ništva s policijskim ravnateljstvom, z osrednjo telefonsko postajo, z deželnim sodiščem, z namestništ-vom in z osrednjim poveljništvom redarjev, se je dokončala te dni.
— (Pri delu ponesrečil) je v Trstu na parobrodu ,Quarnero" neki delavec Parni vzdi-galnik ga je zadel tako silno na glavo, da je nesrečnež padel v morje. Ko so ga izvlekli, bil je že mrtev. Truplo so prenesli k sv. Justu.
— (Usiljevanje nemščine na Primorskem.) Iz Kopra se nam piše: Dne* 24.t.m. praznovali so na tukajšnjem c. kr. učiteljišči štiri-deeetletnico cesarjeve poroke. Po sv. maši bila je šolska slavnost. Vse je bilo izključno nemško. Slavnostni govor je govoril prof. Julij pl. Klein-msyr v nemščini, in temu je pripisati, da ni naredil pravega utiša, saj je za večino navzočnikov nemščina tuj jezik, katerega niso zmožni. Tudi gojenci bi bili z večjo navdušenostjo sodelovali, ako bi se bila slavnost vršila v slovenskem, hrvatskem in italijanskem jeziku, kakor bo je govorilo. Slovenski dijaki osnovali so bili tamburaški zbor z nadejo, da bodo pri slavnosti sodelovali. Tudi ta up se ni izpolnil. Ako bi ne bili gojenci klicali samo „Živio* in .Evviva", bi bila slavnost taka, kakor v Berolinu. Tako bo utrja pri nas patrijotizem.
— (Kongres krščanskih arheologov v Spletu) bo 20., 21. in 22. avgusta t. I., ker se je moral lani preložiti zaradi kolere. K temu kongresu vabijo: Fr. Bulic v Spletu, dr. Jelić v Zadru, dr. Hvtrek v Studenici (pri Poličanah na Štajerskem), W. A. Neumann in dr. Sv/oboda na Dunaju ter Mgr. de Waal v Rimu. To bode prvi arheologični kongres mej južnimi Slovani.
— (Pomadj arje vanje Reke.) Namesto hrvatske gimnazije, ki se bode preložila iz Reke na Sušak, utegne Reka dobiti madjarsko obrtno šolo. Te dni je bil v Reki ogerski deželni obrtni nadzornik Szterenyi, da se razgovarja z merodajnimi gospodi glede ustanovitve obrtne sole ter je predložil natančen načrt. Šola bi posebno gojila mašinsko stroko. Ustanovni stroški so proračunjeni na 38.000 gld., katere bi dala država, mesto pa bi skrbelo za šolsko poslopje. Učni jezik bi bil seveda m a d j a r s k i , kot pomočni jezik bi se pa smel rabiti tudi italijanski. Obrtni nadzornik je izrekel konečno željo, da bi se taka obrtna šola že odprla dne 1. septembra bodočega leta. To bi bil zopet jeden korak naprej za pomadjarjevanje hrvatske Reke, iz katere se hrvaščina preganja na vse mogoče načine.
— (Madjarske gledališke predstave v Oseku.) Počenši z dnem 1. maja bode madjarska operetna družba iz Pečuha pričela dajati v Oseškem gledališči ciklus operetnih predstav. Od 1. 1867. je to prvikrat, da se madjarska gledališka družba zopet upa v prestolico Slavonije. Osek je torej pod ero .Slavonca* Kbuen Hedervarv a očitno .napredoval" in postni zopet goden za blaženosti madjarske kulture!
— (Razpisana služba.) Na jednoraz-rednici v Pod ragi je izpraznjeno učitelisko mesto z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 31. maja pri okr. šolskem svetu v Pustojini.
1				
				
		Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I k j		
		i		
				
Razne vesti.
* (Pogreb čez šestnajst let.) V gorovji v okolici Sarajeva bo našli te dni človeške kosti, zarujavelo sabljo in gumbe vojaške uniforme. Preiskava je dognala, da so to bili ostanki vojaka, ki je bržkone padel v bitki pri zasedanji Sarajeva in ki je ostal nepokopan. Vojni poveljnik je dal zbrati kosti in pokopati smrtne ostanke z veliko vojaško ulovesnostio. Vsa garnizija udeležila se je tega pogreba, o katerem je poveljnišivo izdalo dnevno povelje.
* (Veliki požar v Novem Sandecu v Galiciji) je prouzročil grozno škodo, ki se ceni na štiri milijone goldinariev. Nad 5000 osob je brez strehe in je mej pogorelci strašna beda. Deželni odbor gališki je dovolil 1000 gld. podpore, poljski klub 500 goldinarjev.
*(Povodnji v Italiji.) Vsled zadnjega deževja nastale so v nekaterih krajih v gornji in srednji Italiji velike povodnji. Posebno okolu 15 j -logne je naredila voda silno škodo.
* (Roparski napad v že Ie lo i škem v a -gonu.) V tunelu H«no blizu Genove napadel je mej vožnjo neki lopov v vagonu nemškega turista ter mu odnesel 10.000 frankov. K »par je skočil z vlaka in pobeguil.
* (Potresi na Grš ke m) Da je pri zadnjih potresih na Grškem toliko ljudij prišlo ob življenje, bo je zgodilo zarad tega, ker so bile ravno cerkve polne ljudstvs, ki je bilo pri večernicah. Mnogo cerkev se je zrušilo in ni bila pomoč mogoča. Mnogo starinskih zgradb v Atenah, mej njimi partenoo, je hudo poškodovanih.
Dunaj 27. aprila. Klerikalci pod vodstvom barona Morseva, klerikalni del Poljakov in protisemiti se dogovarjajo z Mladočehi, kako preprečiti valutne predloge.
Dunaj 27. aprila. Dne 1. maja vršilo se bo tu 24 socijalistiških shodov. Dnevni red vseh je: osemurni delavnik in splošna volilna pravica.
LiVOV 27. aprila. „Dziennik Polski" javlja, da se vlada zoperstavlja projektovani jubilejni razstavi na Dunaji in da so proti tej nameri tudi Poljaki, ki hočejo, naj vsaka kro-novina zase ta jubilej slavi.
Beligrad 27. aprila. Tekom meseca maja pojde kralj Aleksander na Dunaj. Kot povod se navaja oficijozno, da hoče obiskati Dunajsko razstavo živil, splošno pa se govori, da je namen potovanju eminentno političen.
Pariz 27. aprila. Na podlagi pri nekem anarhistu dobljenih spisov prijela je policija pri vojnem ministerstvu službujočega uradnika Fe-neona in našla pri njem mnogo raznega, za izdelovanje bomb potrebnega materijala.
Tujci:
26. aprila
Pri Malici: Emermann, Schwarzer, GlUck, Pregel-hof, Stan, Melzer, Fischer, (JUhs, Theimer z Dunaja. — IldtTiuHnn, Luca iz Prage. — Lanser ia Gradca. — Tiegl, pl. Scala iz Beljaka. — Schneidor, Schweighofer iz Brna. — Devetak iz Trsta.
Pri ftiona: Schweschka iz Prage. — Goldschmidt, MUller iz Trsta. — Demberger iz Novega Mesta, — Oblak, Roblek iz Litije. — Stern, Ran t ni k. Haran i« Gradca. — Golli iz Idrije. — Pollak, Vatter, Preyer, Kohnberger, % Dunaja.
MeteorologiČno poročilo.
a	Čas opa-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebu	Mo-krina v uim.
_as M o. 04 «e TJ	7. zjutraj H. popol. S*, zvećer	7303 ■■. 73f> 1 mm. 735 8 u.	8 4" C a io° c 13 0* C	si. vzh. si. jzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	0-00 mm
Srednja temperatura 14-1°, sa 3*6* nad normaton.
ID-drraaJslsa, borza
dne" 27  aprila t I.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 50
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 B 35
Avstrijska zlatu renta....... 113 , 95
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 75
Ogerska zlata renta 4°/0...... 119 , 05
Ogerska kronska renta 4%..... 95 „ 10
Avatro-ogersko bančne delnice    .... 999 „ —■
Kreditne delnice......... 351 «40
London vista.   .   .   .   .   ...... 1^4 „ r0
NemSki drž. bankovci za 100 mark   .   . 61 , 15
'20 mark............ 12 , 24
20 frankov........... 9 „ 93
Italijanski bankovci........ 44 . 10
C. kr. cekini.......... 5 , 90
D»e* 26. aprila t I.
4 ' „ državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 197 . 25
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 127 „ —
Zemlj. obč. avstr. 4' 30/n zlati zast. listi    . 123 „ 20
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 . 20
Ljubljanske srečko........ 23 B '25
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 , 75
Akcije anglo-avstr. banke po 20O gld. .   . 150 ,75
Traroway-dru<it. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 285 „ —
Papirnati rubelj......... 1 „ 34
Zahvala.
Povodom amrti in pogreba iskreno ljubljene soprogo iti matere
Josipine Primožič i
izrekajo podpisani najtoplejšo zahvalo darovalcem krasnih vencev, pevcem „Ljubljane" za ganljivo nagrobnico, kakor tudi vsem onim, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočutje in pomilovanje ter pokojnice- spremili na zadnjem poiu.
Ljubljana, dne 27. aprila 1894.
(477) Žalujoči ostali.
Terrazzo-tlak
najelegantuejii, najtrpeinejSi in najcenejši obkladek ta tla v entrć-jih, vežah, verandah, koridorih, kuhinjah, jedilnih shrambah, kopeljih i. t. d. prevzema Dunajska tvrdka
H. Rella & Comp.
od 2 gld. navzgor za kvadratni meter.
Lansko leto sem tu tlakoval preko 1000 metrov — vsak lahko vidi moje delo v novi zgradbi Bambergovl v Kolodvorskih ulicah itd.
Naročila v vnakem obsegu prevzema podvzetje sa ■ta vb ena dola Viljema Tre o-ta, Marije Ter 6 sije oaarta It. 10 ▼ LJubljani. 464—3)
Glavni dobitek
event. 500.000 mark.
Naznanilo o sreči.
Dobitke garantnje
država«
Vabilo na udeležbo pri veliki
denarni loteriji
garantovanl od države Hamburike, pri kateri ■e mora dobiti
tO mili ionov 452,425 mark
in sloer prav sigurno. Dobitki te prekorlatne denarne loterije, ki ima po načrtu samo 110.000 srečk, so nastopni in sicer: INnJ v«*<"'|i dobitek je eventuel. 500.000 mark.
Premija 1 dobit, po 1 dobit, po t£ dobit, po 1 dobit, po 1 dobit, po 1 dobit, po 1 dobit, po SE dobit, po 1 dobit, po Si dobit, po S dobit, po 2« dobit, po
aoo.ooo m.
200.000 m. IOO.OOO m. 7S.OOO m. 7O.0OO m.
H5.IMM) m.
oo.ooo m. sa.ooo m.
5O.000 m. 40.000 m. 20.000 m. 19.000 m. 10.000 m.
86 dobit, po
106 dobit, po
25» dobit, po 6 dobit, po
75« dobit, po 12»7 dobit. 81 dobit
po po
5000 m SOOO m. 2000 m. ISOO m. lOOO m. 500 m. SOO m.
12« dob. po 20O, 15« m. S»05O dob. po 14* m. 7992 d. po 127, lOO, 94 m. 1094» d. po «7, 40, 20 m. vsega vkope 55.400 dob.
in se bode o teh dobitkih čez nekoliko mesecev v 7 oddelkih gotovo odločilo.
Glavni dobitek 1. razreda iznaSa 50.000 mark, se zvi#a v 2. razr. na 35.000 m., v 3. na 60000 m., v 4. na «4.000 m , v 6. na TO.000 m., v 6. na 7 S.04)0 mark, v 7. na 200.000 mark in s premijo 100.000 event. na 300 000 mark.
Za prvo žrebanje, ki je uradno določeno, stane oela orlg. srećka samo m. 6.— ah gld. 3*50 polovica orlg. srečke samo „ 3,— . „ 1*76 četrt orlg. srečke samo „ 1.50 , „ —.90 skupaj s kolkom za nemško državo.
Vsak udeleženec dobi od mene po žrebanji takoj I uradno razpreglednico izžrebanih številk, če bi je tudi ne zahteval.
Načrt žrebanja s državnim grbom, iz kojega so razvidne vloge, in razdelitev dobitkov na 7 razredov, pošiljam v naprej brezplačno.
Izplačanje in pošiljanje dobitkov si« vrši direktno od mene na interesente točno in pod najstrožjo diskrecijo.
SfmW~ Naročila blagovolijo naj sb poslati s postno nakaznico ali pa z rekomandiranim pismom.
psT" Ker Je žrebanje v kratkem, naj se takoj, v času do
2. 111» j n U 1.
zaupljivo obrne na (412—5)
Josipa Heckscherja
bankirja in lastnika menjalnice v Hamburgu.
C. tr. glavno ravnateljstvo mir, dri, železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega odL X. oktobra 1893.
Naatopno oroanjeni prihajal H In odhajalni ćati oinaienl m * *rr<1n)*<vt opaknm čara. Srednjeevropaki 6u j« krojnemu čuu t Ljub« IJani mm 9 minuti naprej.
Odhod la LJubljane (jnž. kol.).
Ob IV. Mri B min. po noM osebni vlak v Trbii, PonUbal, lialjak, 0»> lovec, Franaenafeit«, Ljubno, Dunaj, c»a 8«lathal t Auaaee, Iiohlt Omundon, 8olnograd, Leml-Gaatein, Zeli na jeaeru, Btejr, Lino, Ho-dejavio«, Plaenj, Marijine var«, Kger, Francove »are, Karlov* Tara, Prago, Draidana, Dunaj vik Amatettan.
Ob 7. «ri 06 m*M. mjutruj oaebni Tlak V Trbii, Pontabel, Beljak, OV loveo, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, 6«» Selithal t Solnograd, DuaaJ Ti a Amatetten.
Ob 11, uri BO mit*, dopntuttn* oaebni Tlak t Trbii, Pontabal, Beljak, Celovec, Frangenafeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. Mri 3tO min. popolttrtne oaebni vlak v TrbK, Heljak, Oelovno, Holiiograd, Dend-Oaateln, Zali na Jeaeru, Inomoat, Bregnio, OurUi, Oenavo, Pari«, Lino, Iictil, Budejevice, Pisanj, Marijina Tare, Kger, Franoove »are, Karlova »are, Prago, Draidan«, Dunaj »ia Amatetten,
Prihod v/ Izubijano (jnž. kol.).
Ob> O. Mri S3 min. mftštm/ oaabni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Draidan, Prage, FranooTib TarOT, Karlovih varoT, Kgra, Marijinih varov, PUnJa, BudajeTio, Sotnograda, Liuua, 8tayra, lichla, Omundena, Z«Ua> na jezeru, Lend-Oaateina, LJiibuega, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, Trbii*.
Ob lt. Mri V7 min. dnpotfttna oaebni Tlak ■ Dunaja Tia Amatetten, Draidan, Prage, Franooriti varoT, Karlovih varov, Kgra, MariJLnili varov, Planja, Budejevio, SolnogTada, lachla, Gmundena, Linoa, Stefra, Pariaa, Oanave, Curiha, Bregnio«, Zolla na jeaeru, Lend-Oasteina, Ino-moata, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. Mri 63 min. popohttiu* oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, OeloToa, Franaenafeate, Pontabla, Trbiia.
Ob S. Mri }Š7 min. «iw^r oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. _
Odhod Is Ljubljane <juž. kol.).
Ob   S. Mri *S min. *h**ntj    t Kočevje. „ lit.   „   OO    „    opulvHn« n m
,.     O.      ,,     IO    ,,      M0MP n n
Prihod v LJubljano (j»z- kol.).
Ob b. Mri lO min. sjutroj       ia Kočevja.
„    i.    ..     O t     „      pOpotudtUB  » .
h b. „ aci
Odhod la LJubljane (dr*., kol./
Ob 7. Mri 1B min. njutritf v Kamnik. ,    0.   a   OB     „     }»«;)«/«.fm- „ n
■a 0*       aa        dO pk MVfT^t p
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   b. Mri BI min. mjutrn)       ia Kamnik*. s   11.   m   1B    n     doptttudn*  „ ,, „    «.   „   SO „
(4—94)
Velika delavnica
8 stanovanjem aH brei njega (471—1)
se otlda v najem s i• avgustom v Kravji dolini lil*, štev« *«
poleg Pral
otvorila se bode v torek 1. maja. 44 Naročila za kopanje ^
v lesenih in kamenitih banjah se tudi vzprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(475-D Josipina Ziakowsky.
Naznanilo.
Ij>iiT» 4$. nia|» t  I. ob 8  uri dopoludoe bodo &lkrlje%rl «le<litH \/, Si»l»<M''«*vi*y;ib pn Borovnici na javni dražbi prodajali
HP" več kot 300 oral
lepega zaraščenega gozda.
Gozd obbtoji iz več paicel in s« bodo taiste poBamezoo v popolno last oddajale.
Pogoji bo na razpolaganje v občinski p sami v Borovnici iu pri Škrlje-ih dedičih. NutaoČneja pojasnila poizvedo se tudi pri g. «loeipu 9tilavi!ii v Cerknici. (472—1)
Nalaganje glavnic.
4",, založnice     iSk^Kft društva z» kredit na zemljišč«, ustanovlj. 1. 1842.
Pupilarna varnost
Fatiranje izključeno
Sposobno za kavcijo, tud i kot vojaika ženltna
kav olj a.
Vknjižene v prvi st'pnji in zgolj det polovice vrednosti, hroz itjetno na posMtvib. ki so v deželni doski aahajajo. Izkljućutta mostna poolopJH in kmetijskn zoailjiš^a.
Hipotekama vrednost: na VHakih 100 gld zuložnic pride hi-
potekarnega pukritju gld. 2Wd'6.
Varnost prvega reda, zaradi jamstva zeiuljeknjižuili poseHtev do prvo polovice svojo vrednosti, zaradi jauiBtva druitvH v.n kredit na zem 1 j i hi ■ :* z  vneuii  nvojtiui aktivi in rozervniiui fondi, rMBven tr«u knkor pri avMiro-ogurski hauki valed pravice politifino izvršba.
Te založnice (/.alužna pisma) ae dobivajo po vsakokratnem dnevnimi kurzu pri
menjalnica, v Ljubljani.
14)
Št. 3724
(469)
C kr. deželno Mo«ll&ee v l^fnl»lj»nl daje na znanje, da se je vsled prednje IVolll Mrećkola, oskrbnika zapuščine dnd 22. aprila 1893 v Smartnem brez dedičev in pravnih naslednikov umrle Ilenke Katarine
dovolila
prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih zemljišč:
a) na OSOO gld, cenjene liiAe il. O v Rožnih ulleali v IJnk-
IJanl vložek 241 kat. obe. mesto L'ubljana in
h) na 40 gUl, cenjenega travnika „na Ilovel44 vlož. fitev. 537 kat obč. Karlovsko predmeatje in določil dan v izvrfiite? dražbe
V na 25. junija 1884 "M
ob 10. uri dopoludoe pri e. kr. dcželaieni modlAčl v Zatlakem dvorni
v Ij|iil»l|ani, II. nadstropje, s pristavkom, da 89 bodeta zemljišči le za ali nad c*nilno vreduost prodali.
Pogoji in izvod iz zemljiške knjige zamorejo se pregledati v uradnih urah pri tem tiodi£či.
V Ljubljani, duo 21. aprila 1894.
L. Luser-jev obliž za turiste.
OoIoto in hilru upli- ^^^A* <!^> vajoca sredstvo proti    -^^SS JšWjr\. kurjim iti-fMoiii, jr iuljcaii na pod- x -
» ^^P/T Veliko
drug m trdim v^^S!^ priznal rob
praskam c< S   pi»«n> j« "»
kože.      >>^^*N/    °S'0d v
Dobiva ne v lekar nah
L Schwenk-a lekarna
(■10-17) Moldlina--DnnaJ.
1'risten samo, re imata navod iu oblil var.tveuo znamko in podpis, ki je tu zruveo; torrj  naj sh pazi in zavrno vso manj vredne ponaredb*.
Friatt-n  v Jtaul s
Jos. Mayr, J. R\voboda, U. pl.TrnhAczy.G.Ficeoli,L. Grećol; v Ituilolfovem S. pl. BladoviO, F. Haika-, v Kamniku J MoAnik ; v Olov«| A. Egger, W. Tlnirunvald, J. Birnba-eber; v Breaah A. Aiob-inger; v Trau iiim Koroškem) 0. Menuer; ▼ H«-l|t*Wu F. Scltolz, Dr. E. Iv 11111 p t; v Clorloi G. U. Pontoni; v WoII'm-l»tkrgu A. llntb ; v Krnit)! K Savuik; v Rad-Ifoul C. E. Andrien; v l«lri)t Josip Warto-, v Kn«iovl|loJ A. Roblok; v Cel|l j. KupferKcbuiid.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
a
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
7434