Leto LXXIL, ŠL 134 Lftfbliana, četrtek 1$. junija 1*3* Din Izhaja vMk dan popoldne tzvzemsi nedeli« m praznike. // Mtserati do 80 potil visi d Din 2* do 100 vrst d Din Z50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati netit vrsta Din 4.—> Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // .Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi so ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNišTVO LJUBLJANA, Knofljeva ufica Bnv. 5 Teletom 31-% 31-23. 31-34, 31-25 in 31-26. Podružnice s MARIBOR, Grajski fra st. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE. celjsko uredništvo: Sfrossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani it. 10351. Po blokadi Tiencina: Naraščajoča napetost na Daljnem vzhodu Anglija, Francija in Amerika bodo solidarno branile svoje interese — Stepen protest v Tokiju — Japonci so PARIZ, 15. junija, e. Ministrski predsednik Daladier je imel snoči dolg razgovor z angleškim veleposlanikom Phippsom. Razpravljala sta o napetem položaju na Daljnem vzhodu. Francija je predlagala Angliji, da bi obe državi poslali skupno protestno noto Japonski. Če Japonska ne bo ukinila blokade Tiencina, naj bi Anglija prepovedala japonskim ladjam pristajanje v Singa-puru. VVASHIGTON, 15. junija. AA. Zunanji minister Hull je izjavil, da ameriški diplomatski predstavniki budno spremljajo razvoj položaja, ki je nastal zaradi blokade Tiencina Hull je na-glasil, da ameriško zunanje ministrstvo doslej ni dalo nobenih posebnih navodil svojim predstavnikom, ki so pa v tesnih zvezah z diplomatskimi predstavniki Francije in Anglije v Tienci-nu. Ameriški diplomatski krogi sma- trajo, da bi japonska blokada v Tien-cinu v bodočnosti lahko služila kot primer za akcijo proti Šanghaju, Hong-kongu ali kaki drugi mednarodni koncesiji na Kitajskem, Ameriško javno javno mnenje je po veliki večini neraz-položeno proti Japonski ter bi v primeru, da bi vlada smatrala za potrebno izvajati proti Japonski nove gospodarske ukrepe, z njimi lahko prodrla tudi v kongresu, TOKIO, 15. junija. AA. Predsednik vlade Hiranuma je imel več ur en sestanek z zunanjim ministrom Aritom in vojnim ministrom Itagakijem. Agencija Domej izve, da je bil na sestanku sprejet sklep, da se energično nadaljuje izvajanje javnih smernic v pogledu tujih koncesii na Kitajskem, posebno pa v Tiencinu. Angleški predlog, naj bi spor rešila mešana komisija, je japonska vlada odklonila. Politika Nemčije Zanimiva razmotrivanja »Manchester Guardiana" London, 15. junija, br. Vesti o gibanju nemških čet v smeri slovaške in poljske meje so dale nov povod za razmotrivanja o namenih in ciljih nemške zunanje politike. Diplomatski sotrudnik »Manchester Guardianac, ki ima zelo dobre zveze z nemškimi uradnimi krogi, objavlja zanimivo poročilo, v katerem pravi med drugim: Nemška zunanja politika je sedaj v znaku skrajne pozornosti, notranje konsolidacije in priprave za to, kar utegne priti. Z največjo pozornostjo spremlja prizadevanja zapadnih velesil, predvsem Anglije, na znotraj pa učvršćuje svoje pridobitve na Češkem in Slovaškem ter v Španiji, obenem pa se pripravlja na nadaljnjo ekspanzijo v smeri Poljske in Rumunije. Napram mirovni fronti, ki jo gradi Anglija in M jo v Nemčiji označujejo za obkolje-vanje, je nemška politika skrajno oprezna. Angleška mirovna fronta je prehodno prisilila Nemčijo, da je vsaj ob dveh prilikah mirovala. Z največjo pozornostjo spremlja Nemčija angleško-ruska pogajanja. Verjetno je, da bi bilo že davno prišlo do sporazuma med Nemčijo in Rusijo, če bi ne bil Hitler sam tako odločen nasprotnik Sovjetske unije. Stalin na primer nima nobenih predsodkov do Nemčije in se je poskušal sporazumeti z Nemčijo, čim je Hitler prišel na oblast, toda Hitler je to odklonil. Ribbentrop in nemški vojaški krogi so tudi še sedaj za sporazum z Rusijo in izgleda, da tudi Hitler popušča, ker v zadnjih govorih ni več napadal Rusije. Hitlerjeva mržnja do Anglije je znatno omilila mržnjo do Rusije in celo do Židov. Nemški vojaški krogi so prepričani, da bi bili izgledi za nemško zmago znatno zmanjšani, če se Rusija sporazume z zapadnima velesilama. Zato v Berlinu pozdravljajo vsako oviro in vsako zavlačevanje angleško-ruskega sporazuma. Nemčija je edino v Ankari poskušala razbiti »angleški obroč«. Ponudila je Turčiji dalekosežne politične in gospodarske koncesije in stavila tudi druge vabljive predloge, ki bi mogli spraviti Turčijo na pot imperializma. Toda angleška diplomacija je izvojevala v Turčiji veliko zmago nad Nemčijo. Turčija bo paralizirala vsak poskus, ki bi ga napravila Bolgarija v smeri zbližani a z osjo Rim — Berlin. Turčija lahko skupno z Rusijo tudi znatno pripomore k okrepitvi najšibkejšega dela »obroča«, to je Rumunije. Zveza s Turčijo obstoji ne glede na to. ali pride z Rusijo do sporazuma ali ne. Miroljubno prodiranje, pred katerim je Poljska po zaslugi svojega naroda imuna, se izvaja sedaj v Rumuniji, dasi ravno z zelo pičlim uspehom, kljub silnim energijam in ogromnim finančnim žrtvam. Glavni cilj Nemčije v Rumuniji je. da zavlada nad petrolejskimi vrelci. Zapadne velesile pa so odločene dati Rumuniji vsako podporo, da bo lahko branila svoje petrolejske vrelce in da jih celo uniči, če bi nemška ofenziva uspela. Razvoj položaja v prihodnjih mesecih se bo znatno razlikoval od razvoja dogodkov lanskega leta. Voditelji Nemčije sedaj ne verujejo več. da Anglija samo blu-fira, če tudi niso absolutno prepričani, da tega ne dela. Hitler sedaj ve, da je Anglija pripravljena stopiti v vojno tudi zaradi Gdanska. Nemčija sedaj samo čaka. kje bo angleški »obroč« pokazal kako slabost. V Berlinu se nadejajo, da bo v Franciji znova prišlo do notranje politične krize, da bo v Angliji znova prišla na dnevni red politika pomirjevanja, ki je rodila Monakovo, in da bo Poljska klonila pod silnim finančnim bremenom, ki ji ga povzroča trajna mobilizacija njene vojske. Če se pokaže ena izmed teh slabih točk, potem bo napočil čas za nemško akcijo in s tem za splošni udar. Pri tem Nemci računajo tudi na Španijo. Franeova vojska je germanofilsko orientirana in v Burgosu računajo s tem, da se bodo v danem primeru mogli s pomočjo Nemčije polastiti Gibraltarja in uspešno izvajati imperialistično politiko, vpliv narašča tudi v Italiji ter so nemški zaupniki nameščeni v vseh važnejših ministrstvih, industrijah in prometnih ustanovah. Istočasno, ko Nemčija utrjuje svojo zapadno mejo, je začela utrjevati tudi vzhodno mejo proti Poljski. V Nemčiji kopičijo rezerve hrane, petroleja in drugih potrebščin. Nemški vodilni krogi organizirajo tudi notranjo fronto in pripravljajo vojno razpoloženje, trdeč, da zapadne velesile obkoljujejo Nemčijo. V znatni meri izkoriščajo tudi mržnjo do Poljakov. Ni nobenega povoda za domnevo, da bi v primeru vojne prišlo tudi le do najmanjšega notranjega upora v Nemčiji. Nemčija isto- časno aktivno obkoljuje Poljsko in to je tudi glavni vzrok, da pošilja svoje čete na Slovaško in gradi tam utrdbe. Iz Slovaške lahko nemška armada najuspešneje udari na poljski industrijski trikot v San-domieretu kjer je središče poljske vojne industrije. Na splošno se lahko reče, da se Nemčija pripravlja, da že v bližnji bodočnosti, morda že v juliju »reši« poljski problem. Nejasno pa je še, do katere mere je Nemčija pripravljena izpostaviti se splošnemu napadu, Nemčija si ustvarja močno postojanko tudi v Libiji. Toda spopad na Sredozemskem morju bi bil samo postranskega pomena. Glavni cilji Nemčije so v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Ni dvoma, da bo Nemčija kmalu izstopila iz svoje sedanje relativne pasivnosti, negotovo pa je. ali bo zopet iskala le lokalne uspehe, ali pa se bo odločila za »splošno rešitev« obstoječih sporov in problemov. Strangova misija v Moskvi V Londonu so optimisti, icer |o ljena ugoditi vsem željam Moskve London, ga uspeha 15. junija, z. Glede Strangove-v Moskvi vlada v Londonu velik optimizem. Strang ima pooblastilo, da pristane do skrajnosti na ruske predloge, ne da bi se v načrtu pogodbe med tremi velesilami omenile baltiške ali kakšna druga država. Strang je tik pred odho-hodom iz Londona dobil nova navodila, po katerih mu bo olajšano pogajanje v Moskvi. V zadnjem hipu je angleška vlada popustila od nekaterih svojih zahtev, in sicer zaradi poročila, ki ga je poslal v London angleški poslanik v Berlinu Ne-ville Henderson. Henderson je sporočil, da je po njegovem mnenju sklenitev pogodbe med Anglijo, Francijo in Rusijo neobhodno potrebna, kakor je potrebno, da se pogodba sklene čimprej. Po najnovejših vesteh pa je tudi Rusija razširila svoje zahteve in sicer v zvezi ne samo z baltiškimi državami, temveč tudi v zvezi z Dansko. Vse kaže, da bo Rusija zahtevala takojšnji začetek posvetovanj generalnih štabov in izdelavo obrambnih načrtov, preden bo podpisala pogodbo. Tej zahtevi Rusije bo Anglija ugodila. Moskva, 15. junija. AA. Francoski veleposlanik v Moskvi Naggvar je imel snoči sestanek z angleškim veleposlanikom Stanlevem in odposlancem zunanjega ministrstva Strangom. Smatra se, da sta angleška diplomata sporočila Naggyaru navodila, ki jih je Strang dobil iz Londona Sestanek je trajal eno uro. Vojaška posvetovanja v Londonu Zbrali so sc zastopniki vseli savezničkih generalni]* štabov London, 15. junija, e. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da so se v Londonu zaceli zbirati zastopniki generalnih štabov in vojaške delegacije raznih držav. Tako je prispela včeraj v London delegacija poljskih vojaških strokovnjakov za mornarico, letalstvo in vojsko. V Londonu se mudi tudi turška vojaška delegacija, ter tudi ona vodi pogajanja za nakup vojnega materijala in orožja v Angliji. Hkrati je odpotovala delegacija angleških, vojaških strokovnjakov v Turčijo, kjer bo proučevala vse možnosti obrambe Turčije v primeru napada, zlasti pa tudi vzhodnega dela Sredozemskega morja, ki ga bo ščitilo angleško brodovje. >Dailly Telegraph« poroča, da je bil v tem pogledu izdelan že obširen načrt med angleškimi in turškimi strokovnjaki, na podlagi katerega ni za-si guran a samo varnost Turčije, temveč vsega Balkana in tudi Sredozemskega morja. Nanašnjl nemški tisk razpravlja o teh posvetovanjih in piše, da je to kljub vsem zatrjevanjem Anglije o njeni miroljubni politiki nov dokaz obkroževanja in obko-Ijevanja Nemčije. Anglija oborožuje nasprotnike Nemčije in se oči vidno pripravlja na napad na Nemčijo. London, 15. junija, i- V političnih krogih zatrjujejo, da je general Gamelin službeno že imenovan s strani angleških oblasti za vrhovnega poveljnika vseh vojaških sil Velike Britanije, ki bi prišle v Francijo. Na podlagi tega bi bil maršal Gamelin komandant antantne fronte. Ni pa še dosežen sporazum glede poveljevanja pomorskih sil. Francija je želela, da bi general Gamelin poveljeval tudi pomorskim silam in ga je zato imenovala tudi za glavnega poveljnika pomorskih sil, Se p redno je odšel v London. Kakor pa vse kaze, angleška admiraliteta ni pristala na to imenovanje. Solidarnost balkanskih držav je najboljši temelj miru na MtŠkmmm Ankara, 15. junija, m V zvezi z razgovori rumunskega zunanjega ministra Ga-fenca s turškimi državniki je bilo izdano uradno poročilo, v katerem se ugotavlja, da je ta uradni obisk ponovno potrdil globoko prijateljstvo med grškim in romanskim narodom, ter solidarnost glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem reda mednarodne politike. Razgovori so se vršili v popolnem zaupanju ter dali priliko, da oba zunanja ministra ugotovita skupno privrženost edinstvu, neodvisnosti in miroljubni politiki Balkanske zveze. Oba ministra smatrata ta sporazum za orodje bratskega edinstva in skupne akcije med sosednimi narodi, ki je neobhodno potrebno za red in mir na Balkana ter vedno bolj potrebno za mir v Evropi. Ankara, 15. junija. Predsednik republike I smet Ineni je sprejel v prisotnosti zunanjega ministra Saradzogla v kopališču Jalova rumunskega zunanjega ministra Gaf en ca. Ob tej priliki je Ismet Ineni zadržal Gafenca na kosilu. Gafenco se je s svojim spremstvom vkrcal ob 16. v Jalovi na rumunski pa mik »Dacia« ter odpotoval v Grčijo, kjer bo 3 dni gost grške vlade. Bojkot japonskega Pariz, 15. junija, i. Tuniški bej je prepovedal uvoz vsega japonskega blaga razen svile. Kakor znano, je tudi Francija nedavno prepovedala uvažanje Kralj Boris gre v Rim Sofija, 15. junija, e. Včeraj je odpotoval v Rim italijanski poslanik marki Talamo. V zvezi s tem je imel razgovor s predsednikom vlade dr. Kjuseivanovim. Na postaji so se od poslanika poslovili finančni minister Božilov in trgovinski minister Ko-žuharev. Trgovinski minister je izjavil, da je marki Talamo odpotoval v Italijo v zvezi z gospodarskimi pogajanji, ki se bodo vodila med bolgarsko delegacijo in italijansko vlado. V sofijskih političnih krogih pa govore, da bo po pogajanjih v Rimu med Italijo in Bolgarijo marki Talamo počakal na prihod kralja Borisa v Rim, ki bo, kakor sodijo, tja odpotoval proti koncu tega meseca. Kralj bo prisostvoval poroki spoletskega vojvode z grško princeso Ireno. Protiletalska obramba v Angliji London, 15. junija. AA. Reuter. V parlamentu je bilo snoči tretje čitanje zakonskega predloga o obrambi civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Na osno-novi tega zakonskega načrta se razširjajo varnostni ukrepi. Po čitanju se je vršila razprava glede vsote, ki je potrebna za izvedbo omenjenega načrta in ki znaša 42,205.907 funtov. 37 milijonov se bo nabavilo potom posojila. Minister za obrambo pred letalskimi napadi sir John Ander-son je izjavil, da vlada želi preskrbeti do konca tekočega proračunskega leta 2 in pol milijona rodbin z jeklenimi zatočišči. Takih zatočišč je bilo doslej razdeljenih že 650.000. Dalje predvideva proračun nabavo 15 milijonov plinskih mask za odrasle in 1,250.000 plinskih mask za otroke. Angleški kralj se vrača v domovino Ottawa, 15. junija d. Angleška kraljevska dvojica se že danes vkrca na parnik »Empress of Australia« s katerim zapusti Kanado in se vrne v domovino. Parnik prispev Southampton 22. junija. Forster je prišel v Berlin po nova navodila Gdansk, 15. junija, e. Okrožni vodja na- rodno-socialistićne stranke v Gdansk u Forster se je včeraj odpeljal v Berlin, da ae posvetuje z vodilnimi nemškimi krogi zaradi bodočega postopanja in akcij v Gdansku. _ Aretacije na Slovaškem Bratislava, 15. junija, e. Včeraj je policija aretirala 23 oseb zaradi rovarjenja proti obstoječemu stanju. Vse so bile prepeljane v koncentracijska taborišča. Naročajte, čitafte in širite »Slovenski Narod«! Neprestani bombni atentati v Palestini > junija. w. V Jeruzalemu in drugih palestinskih mestih se zadnje dni zopet vrste bombni atentati. Kljub vsem ukrepom oblasti ne mine dan, da ne bi prišlo do kakih eksplozij. Včeraj sta eksplodirali dve bombi v poslopju glavne poste v Jeruzalemu, pri čemer je bilo pet ljudi težje ranjenih. Eno bombo, ki ni pravočasno eksplodirala, so se našli in so jo odstranili; ko pa so jo vojaški strokovnjaki pregledovali, je nenadoma eksplodirala. Angleškemu strokovnjaku aa bombe je odtrgalo glavo, osem drugih oseb, ki so bile navzoče pri pregledu najdene bombe, pa je dobilo tako hude poškodbe, da so v nnjrtni nevarnosti, poCUlcnt o t %crnU O izdatkih za oboroževanje Švicarska revija »Die VPeltvvoche« pih* v uvodniku »Gospodarstvo in politika*: »V dnevniku »Pariš soir« je znani francoski finančni sirokovnjak A. L. Jetrne izračunal, da bi denar, ki ga je Nemčija tekom tega leta porabila za izdatke v vojaške svrhe, zadostoval, da bi dobila vsaka nemška rodbina podarjen 1 avtomobil. In dasi so odgovarjajoči izdatki Francije tako absolutno kakor procentualno nekoliko manjši, vendar bi tudi ta denar, potrošen v vojaške svrhe zadostoval, da bi dobil vsak novorojeni Francoz v zibelko 11.000 švicarskih frankov ali 110.000 dinarjev. Enako visoki, da, deloma še višji so izdatki za oboroževanje Anglije, Rusije, Japonske, Italije in Amerike. Pa tudi izdatki evropskih srednjih in malih držav niso, ako uva-žujemo sorazmerje, mnogo manjši. Upoštevajoč to, bomo pač lahko razumeli, zakaj je postal evropski gospodarski in finančni položaj tako grozeč. Zakaj četudi se s povečano produkcijo nadoknadi en del izdatkov za oboroževanje, je vendarle gotovo, da je mogoče drugi, vsekakor večji del teh izdatkov pokriti z uporabo obstoječih rezerv in s finančno preobremenitvijo bodočnosti___ Prepričani smo, da povišuje gospodarska in finančna preobremenitev, ki je danes narodom vsiljena po oboroževanju, vojno nevarnost ne samo direktno, marveč tudi indirektno. Direktno povečuje ona vojno nevarnost s tem, da že dejstvo oborožitve samo mami k napadu, indirektno pa se ta nevarnost stopnjuje tudi zato, ker sili vedno obupnejši finančni položaj države na to, da iščejo izhod v vojni. .. Nočemo trditi, da bi kdo že danes odkrito mislil na kako akcijo, toda eno je gotovo, da se države skušajo privaditi na take misli. Zato intenzivno snubljenje Rusije od vseh strani kljub hladnosti, ki jo kaže Moskva, zato bianko-pooblastilo Poljski, zato francosko-angleška odločnost, ki se je v septembra zdela še kot nemogoča stvar.* Narod kaže politikom pot! Pred tremi leti je prišlo v vazi Rujan i h v primorski banovini do krvavega spopada med ondotnim hrvatskim in srbskim prebivalstvom, naščuvanim od brezvestnih huj~ skačev. V spopadu je bil kmet Blaž Peric ubit, mnogo oseb pa težko in lahko ranjenih. Radi teh dogodkov je državno tožilstvo obtožilo radi javnega nasilstva 27 Jtine-tov iz Rujanov. Obravnava se je vršita pred okrožnim sodiščem v Splitu. Trajala je polnih 15 dni, ker je sodišče zaslišalo 129 prič. Sodba je bila izrečena 3. t. m. Sodišče je vseh 27 obtožencev oprostilo vsake krivde in kazni, ker se kljub zash-šanju številnih prič ni moglo prepričati o njih krivdi. Pri tej razpravi se je pokazalo na naravnost manifest anten način, kako bi preprosto katoliško in pravoslavno prebivalstvo v idealni slogi živelo med sabo, ako bi ga ne zavajali posamezni politični hujskači in agitatorji. Pri tej obravnavi je bil zaslišan kot priča tudi župan rujanske Peter Pajčin, Srb. Ko je bil zaprisežen in predno je bil zaslišan, je nagovoril državnega tožilca, rekoč: »Gospod državni tožilec, lepo vas prosim, vrzite tožbo proti 27 obtožencem v koš. Pred onim nesrečnim dogodkom smo mi Srbi živeli v naši vasi v najlepši slogi in dobrem prijateljstvu s Hrvati. Drug k drugemu smo zahajali, se medsebojno spoštovali in imeli radi. Skupno smo se sestajali, se veselili in žalostili, drug drugemu smo kumovali, a to je nam vsem največja svetinja. Zato naj bo tistemu, ki je med nas vrgel baklo mržnje in prepira, sodnik sam Bog. Mi smo se sedaj med seboj izmirili in pobotali in hočemo v stari bratski ljubezni, slogi in starem prijatelj sivu dalje živeti, ker nam to nalagajo skupni interesi, sreča in blagor vseh nas in naših rodbin. Zato vas, g. državni tožilec, še enkrat lepo prosim, vrzite svojo obtožbo v fcoi/c Po njegovem zaslišanju je sodišče po vrsti zaslišalo še ostalih 128 prič. In v svojih izpovedbah niti so Srbi obremenjevali Hrvate, niti Hrvati Srbe, ki jo bili obtoženi. Na sodnike je ta značilen dogodek napravil silen vtis, ki jih j€ napotit, da so vse obtožence — oprostiti. In prav ao storiti! Anglija klic London, 15. junija br. V kritjem velike inijonaine afere v Uver-pooln, kjer so nemški špijoni ukradli važne načrte vojne mornarice, je angleška vlada zahtevala od nemške vlade, da takoj odpokliče svojega generalnega konzula v Liverpoolu. Ministrski predsednik Cham-berlain je snoči na seji spodnje zbornice objavil, da je pretakava nedvomni tovila, da je pri tej aferi aktivno val todi Curlh, 15. junija. Beograd 10.—, Pariz 11.7550, London 20.775, New York 443.625, Bruselj 75.475, MIlan 23.35, **ntirr**vi 235.70, Berlin 177.90, Praga 15.10, Varava SoOja 5.40, Bukarešta &2& ftran2 »SLOVENSKI NAROD*, eatrtek, 15. jtmrja 1939. Stav. 134 Prekmurski teden Otvoritev raznih svečanosti trn prireditev bo t Murska Sobota, 14. junija. Samo še par dni nas loči od Prekmurskega tedna. V Murski Soboti se to pozna v mrzlični naglici, s katero se dokončujejo vse priprave, da bo v soboto prestolnica Prekmurja dostojno pripravljena za sprejem gostov, ki bodo prihiteli iz vseh krajev. Trgovski dom je na zunaj in znotraj urejen. Gremij trgovcev je že preselil pisarno v svoj novi dom. prvo in drugo nadstropje pa pripravljajo za kulturno razstavo, ki bo obsegala delo prekmurskih kiparjev, slikarjev in književnikov. . Paviljoni v nekdanjem grajskem parku so že pripravljeni za vselitev in domače tvrdke jih skrbno pripravljajo za razstavo. Po vsem razstavišču je napeljana elektrika, nameščene žarnice. Tudi pozno v noč je treba delati, da nas Čas ne prehiti. Gostilniški paviljon na veseličnem prostoru je dogotovljen v velikih dimenzijah. V njem bo prvo soboto družabni večer gostov trgovskega zborovanja, drugo soboto pa bivših uradnikov v Prekmurju. Grajsko dvorišče preurejajo za dve veliki prireditvi. V soboto, 17. t. m. bo na njem svečana sokolska akademija, pri kateri bodo sodelovali naši znani mednarodni tekmovalci, ki so naši telesni kulturi priborili toliko lepih in pomembnih zmag. V tcrek. 20. junija bodo soboški igralci v režiji prof. Jožeta Potokarja vprizorili Zupančičevo »Veroniko Deseniško«. Za to predstavo, ki bo na prostem, je veliko zanimanj.0 ne samo v Murski Soboti, amoak po \sem okraju, ki mu je danes zaradi ugodnih železniških zvez omogočen Do^et večernih predstav. Prav tako je veliko zanimanje za gostovanje ljubljanske drame, ki bo v četrtek, 22. t. m. v Sokolskem domu. Lovci se pripravljajo na nagradno streljanje na leteče golobe, ki bo na stadionu SK Mure v soboto, 24. junija. Člani zelene bratovščine iz vseh obmejnih krajev bodo imeli priliko, da poizkusijo svoio srečo v plemeniti borbi za lepe nagrade. Kolesarji iz Prekmurja in okolice bodo imeli svoj dan v sredo 21. junija. To bo direndaj! Toliko koles kakor Prekmurje premore malokateri okraj. Široke in ravne ceste, gosto naseljeno prebivalstvo in oddaljenost krajev od železnice so pač dovolj veliki vzroki, da si vsak človek, ki količkaj premore, omisli kolo kot neobhodno potrebno prevozno sredstvo. Čas je zlato! To velja bolj ko kje drugje v Prekmurju. Med 10.000 sezonskimi delavci ni menda niti enega, ki ne bi imel svojega kolesa. Koliko je pa še drugih! Prekmurski teden jim je dal lepo priliko, da se izkažejo. Razpisane so nagrade v obliki novih biciklov in tolažilnih nagrad za tiste srečnike, ki jih bo izbral žreb med obiskovalci Prekmurskega tedna, ki pa bodo morali plačati posebej še 50 par za shrambo kolesa. Težko čaka Prekmurskega tedna zlasti šolska mladina. Skoro vse šole v Prekmurju in sosednih srezih so namreč prijavile zlete za ogled prve gospodarske in kulturne razstave v Prekmurju. Nad 2500 šolarjev bo med tednom prišlo v Mursko Soboto. Uprava tedna je obiske razdelila, da ne bo na en dan prevelikega navala, obenem pa si je zagotovila celo vrsto lepih kulturnih filmov, ki jih bodo prikazovali mladini. Koliko otrok bo to pot šele prvič videlo film! Kdo jim ne bi privoščil veselja. Na veseličnem prostoru bo velika gnje-ča. Kar 6 vrtiljakov se poteguje za sodelovanje na veselem delu Prekmurskega tedna. Prostora je malo, pa se bodo mogoče vrteli v dveh ali treh nadstropjih Bomo videli! Glavno je, da ne bo zmanjkalo prostora za strelišče, ki se tudi obeta skupaj z velikim toboganom Prekmurski teden bodo zaključili gasilci z veliko župno vajo, ki bo v nedeljo, 25. t. m dopoldne, in pa poborniki sinjega sporta z letalskim mitingom, ki bo prava atrakcija za Prekmurje. Naša javnost z zanimanjem spremlja priprave za gospodarsko in kulturno manifestacijo Prekmurja ob 20 letnici priključitve k Jugoslaviji. Prekmurski teden bo oficielno otvorjen v soboto, 17. t. m. ob 10. Otvoril ga bo z nagovorom ban dr. Natlačen, ki se bo kasneje udeležil tudi svečane seje občinskega odbora občine Murske Sobote. Le naprej, brez mira.*. Tridesetletnica trboveljskega Sokola Prihodnjo nedeljo bo trboveljski Sokol proslavil 301etnico svojega plodnega narodnega delovanja. Pogled nazaj v to dolgo dobo 3 desetletij je poln uspehov, toda tudi poln žrtev in težkih preizkušenj za sokolske delavce. Zlasti trnjeva je bila pot v letih pred vojno in med vojno, ko je iskal trboveljski Sokol svoje gnezdo, v katerem bi vzgajal svojo mladino v delu za narod in domovino. Do ustanovitve trboveljskega Sokola je prišlo takoj po usodnih septembrskih dogodkih v Ljubljani 1. 1908. Rajni dr. Dimnik je 19. septembra tega leta sklical sestanek, na katerem je bil izvoljen za prvega starosto br. Anton Počivavšek, gostilničar na Vodah. Začelo se je intenzivno delo in Sokol je zajel kmalu vse narodno čuteče Slovence v dolini. Zlasti je učinkoval prvi javni nastop 19. septembra 1909 na Forte-jevem travniku, ki so mu prisostvovale velike množice prebivalstva vseh slojev in stanov. S tem nastopom so se simpatije za mladi narodni pokret med prebivalstvom zelo razširile. Kakor ob hudi uri so se ob izbruhu vojne 1. 1914 zgrnili temni usodni oblaki tudi nad trboveljskim Sokolom. Avstrijske oblasti so izpraznile gnezdo trboveljskega Sokola, kajti dvorano pri Forteju je oblast zasegla za kino. Sokol je bil pregnan v Fortejev kozolec, društvo samo od oblasti razpušče-no, arhiv pa zaplenjen. Orodje je ostalo pod kozolcem, dokler ga br. Goropevšek ni dal prepeljati na svoj dom. Br. Goropevšek je hranil tudi sokolski prapor do konca vojne. V novi narodni državi je trboveljski Sokol zopet razprostrl svoja krila nad rudarsko dolino. Zbrali so se k obnovljenemu delu stari sokolski veterani iz predvojnih let in pritegnili k delu mlade in sveže narodne sile. Prva leta po vojni se je Sokol vselil v svoje staro gnezdo pri Forteju, kmalu pa mu je postalo pretesno. Začel je misliti na svoj lastni dom, kajti delo se je množilo. Tudi prosvetno delo v Sokolu se je močno razmahnilo. Začeli so se razni tečaji, predavanja, uprizarjanja narodnih iger, itd. Ustanovila se je velika knjižnica, ki se od leta do leta izpopolnjuje. Drama se je osa- mosvojila in je bilo pred leti ustanovljeno gledališče kot samostojen odsek Sokola. Velik uspeh pomeni za Sokola tudi ustanovitev lastne godbe na pihala, prav tako sokolskega orkestra, ki nastopata pri vsaki priliki in svečanosti tako doma kakor izven Trbovelj. Sokolsko društvo Trbovlje je danes v organizacijskem pogledu nedvomno najbolje delujoča edinica med našim podeželskim sokolstvom. Razčlenjeno na neštete samostojno delujoče odseke kakor socialnega, prosvetnega, telovadnega, godbenega, prireditvenega, gospodarskega, gledališkega in še nešteto drugih odsekov, se ugodno razvija. Kakor je trboveljski Sokol pred vojno imel v svojem razvoju velike težkoče zaradi tedanjih kritičnih razmer, tako so tudi prva povojna leta bila za našega Sokola težka preizkušnja, dokler si ni ustanovil lastnega doma v središču rudarske doline. Bili so viharni, toda tudi solnčni dnevi, in ko danes trboveljski Sokoi zre nazaj na svoje za narod koristno delo zadnjih 30 let, mu ves delovni narod in tudi mi k 30-letnici narodnega dela iz srca čestitamo! Sokolski telovadni nastop v Šiški. Sokol Ljubljana-Šiška bo imel v soboto 17. junija ob 20. večerni javni telovadni nastop. Sokol v šiski deluje od leta do leta z lepšimi uspehi in pod njegovim praporom se zbira močna armada mladine, ki posveča svoje delo za obrambo in poveličanje domovine. Na tem večernem letovadnem nastopu bo pokazal sadove sokolske vzgoje in trdega sokolskega dela v telovadnici. Nastopili bodo vsi oddelki društva. Spored telovadneoa nastopa obsega 14 točk kakor proste vaje članov, članic, naraščaja in dece, orodno telovadbo, bojne igre, vaje s kiji. člani bodo nastopih še posebej z izbrano točko >Florentinski marš«. Telovadni nastop bo zaključen s skupino vseh oddelkov >Hej Slovani«, članstvo ljubljanskih sokolskih društev in prijatelji sokol, stva naj s svojo navzočnostjo podpro sokolske borce. Pri prireditvi bo sodelovala godba Sokola I Tabor, če bo v soboto slabo vreme, bo telovadni nastop 24. junija zvečer. Produkcija konservatoristov igralcev Nr""*~**ilo je deset naraščajnikov, med njimi mnogi, ki zbujajo najboljše nade Ljubljana, 14. junija Ravnateljstvo državnega konservatorija v Ljubljani je priredilo v torek zvečer v dramskem gledališču produkcijo gojencev iz deklamacije in dramatične igre. Pouk, ki se ga udeležujejo pevski in igralski na-rašcajniki, vodi že nekaj let višji režiser prof. Osip Sest. Da je v našem narodu izredno mnogo zanimanja, ljubezni in globokega smisla za odrsko umetnost, dokazujejo številne dramatične predstave ne le po naših mestih, temveč tudi po najmanjših trgih in vaseh. Marsikak naturen igralski talent se je že pojavil na tistih improviziranih gledaliških deskah, pa žal tudi naglo izginil. Zakaj mnogo je poklicanih, a prav malo jih je izvoljenih. Sama radost in vnema za igranje, niti naturna igralska nadarjenost ne zadoščajo za ta težki poklic. Preden se naučiš vsaj pravilnega dihanja, jasnega logičnega govorjenja in uglajenega kretanja, drže udov in telesa, je treba leta trajajoče vaje. Marsikdo ima od narave vse pogoje za igralca, a duševno in srčno je prazen klas ali pa ne more izraziti notranjosti, čeprav bogato razvite, ker ne obvladuje živcev al! govornih organov. So ščmksvci, ki drobe svojo melodijo oijajno, toda žal večno isto melodijo na isti način v vseh mogočih vlogah. Za igralca je treba izredne umstvene in srčne inteligence, zadostne kulture, avtokritičnosti in Čim manj domiš- ljavosti, pa dolge, dolge odrske prakse. Če je resnica, da »orator fit, poeta nascitur«. velja za igralca oboje: naravna nadarjenost mora stopati vštric z neumornim, često brezkončnim učenjem. Zato je dramatična šola našega konservatorija največjega pomena za polaganje temeljev v odrskem znanju na«et*a dramskega in opernega naraščaja. Kritika mora zahtevati vedno več, in tudi naše inteligentno gledališko občinstvo se že dolgo več ne zadovoljuje s praznimi kla5i in ščinkavci, pa makar bi imeli še toliko rutine in domišljavosti. Produkcija šole prof. Šesta nam je predstavila deset gojencev. Če bi se pojavil en sam talent med njimi, talent, ki obeta polno možnost razvoja do resničnega dramatičnega umetnika, bi morali biti zadovoljni. Tem zadovoljnejši pa smo, ker smo ee že drugič uverili, da je med kandidati četvero ali celo petero osebmrti, ki zbujajo najboljše nade. Videl in rJ\l&\ sem jih namreč prvič že na intimni produkciji v Glasbeni Matici in ponovno na odru. Spored je oblegal najprej deklamacije. Tu je režiser-učitelj Sest podal gledalcem nov, čisto originalen in prav prijeten okvir: zbral je vse deklamatorje v nekaki družbi v sobani, za raznimi mizami, nekatere tudi le svobodno stoječe ob tovarišicah. Imel si vtisk, da sd na večerni zabavi mladih in-teligentov, ki uživajo umetnost deklamacije. Nekateri so bili v navadnih oblekah, dragi v kostumih, tretji v narodni noši. Po deklamacija* so prišle scene Is Shakespeara (Kar hočete. Komedija zmešnjav). Zupančiča (Veronika Deteniška), Cankarja (Pohujšanje) in Rostanda (Orlic). Za zaključek vseh 5. dej. divne in globoke VVild-gansove tragedije »Ljubezen«. Nastopili so po dva ali trije. Vsi prizori so se odigravali na pravilno označenih igrališcih z vsemi rekviizti in v pravilnih kostumih. Tudi te uredbe so se polno obnesle in nam nudile resnično zadovoljstvo. Glede deklamacije ugotavljam vobče početno jasnost in lepoto ter logičnost izgovora, skoraj brez izjeme pa razumljivo ner-voznost, ki se je javljala v naraščajoči hi-trici govorice. Pred vsemi sta se uveljavila Tiran (Cvranov govor o nosu) in Raztresen (Golia: Manifest), nato Braukartova (Župan čičeva vesela epistola) . in Praprotnikova (Prešernova železna cesta). B. Starič govori dobro in ima že nekaj igralske rutine, Ročnikovi pa manjka ob vsej bistrosti še marsikaj do zrelosti. A. Gostiša je naš že znani mladi tenorist, ki je kmetiškega Janeza izrazil tipično in bolj glasno kakor prepričljivo. V scenah je Bauk a rtova pokazala izrazit igralski talent kot Viola, zlasti pa kot vojvoda Reichstadtski. Ko se otrese nemira v kretnjah in pridobi v glasu še globin, se z vidno samozavestjo brez dvoma razvije v izjemno simpatično igralko-pevko. Obe moški vlogi je podala inteligentno in poglobljeno. Senegačnikova ima lep organ in je ugodna pojava, le da vieče rada ramena navzgor. Posebno prijetno je z bistro karakterizacijo in lepo dikcijo podala Ivančičeva Zupančičevo teto Sido. To je bila v celem nobles-na kreacija, ki izdaja vse sposobnosti zoreče igralke. Ker je tudi zunanje prikupna, govori vse za najboljši prognostikon. Inteligenco je dokazala Rusova z Jacinto, dasi je začetnica šele 1. letnika. S. Raztresen je izvrstno podal starega Deseničana, bil v maski in kretnjah odličen ter govori toplo in jasno. Tudi s Flam-beanjem se je mestoma prav dobro obne-sel, dasi je deloma v govorici prehiteval. Talent najboljše vrste, ki mu je treba le še razgibanja telesa in rok. Pred vsemi sto'i; kajpak mladi, tudi osebno simpatični Tiran. Njegova deklamacija, njegov Peter v Pohujšanju, maršal Mar-mont in zlasti njegov Metternich, pa Martin v tragediji so dokazali, da nam tu zori igralec, ki razpolaga z lepim tonom, zdravim, prijetnim, prožnim organom, jasno, bistro govorico in igralsko inteligenco. Ako vse ne vara, se nam s Tiranom obeta bodoči ljubimec in mladi junak. Zadnja ženska naraščajnica, ki smo je bili veseli in ki je že tri leta član drame, prikupna in marljiva Anica Levarjeva, naj bo v vzpodbudo vsem naslednicam in naslednikom, ki se nam obetajo, pa tudi in zlasti v resno zavest, da je pot iz šolske klopi do živega odra zelo dolga in zelo težka. Moja hvala naj ne neti domišljavosti, a tudi moja graja naj nikomur ne jemlje poguma. Celo Zupančič je zapel nekje: »večkrat sem pal, a zmerom sem vstal« — in tega želim iz srca vsem! Fr. G. Sport Nedeljski olimpijski dan Proslava jugoslovenskih športnikov in njihova manifestacija za olimpijsko idejo bo to nedeljo po vsej državi. Vsi športniki bodo prispevali, da omogočijo svojim najboljšem tovarišem dostojno predstavljanje naše države na prihodnji olimpiadi na Finskem. Poleg tega. pozivajo sportu naklonjeno javnost, naj kupi olimpijske značke po 3 din kot prispevek v olimpijski fond. V Ljubljani bodo nastopile podaljšem odmoru atletinje iz Slovenije in Zagreba na meetingu skupno s prireditvijo pod-zveze za prvo letošnje tekmovanje najboljših atletov Slovenije. Ta prireditev bo popoldne ob 14. na stadionu. Na Ljubljanici bodo prvič v našem mestu kajak tekme dvojk in enojk in pa nastop dvo- in štirisedežnih dirkalnih čolnov; pričetek ob pol 11 na prostoru ljubljanskega športnega kluba. Na igriščih pod Cekinovim gradom bo otvorila Ilirija tenis turnir ob 10. dopoldne. Ob istem času se odpeljejo izpred Narodnega doma kolesarji ljubljanske podzveze na olimpijsko dirko na 30 kilometrov dolgi pregi preko Iga, Laver-ce nazaj v Ljubljano, kjer bo istotam cilj ob 11. Pred Narodnim domom bo od 10. dalje razstavljeno novo jadralno letalo, ki ga bedo ob 11.45 £ veda no krstih. Pri Podutiku na znani gorski prog; bodo motorne dirke ŽSK Hermesa, ki imajo start ob pol 14. Plavači in sabljači pa bodo imeli svoj nastop v kopalšču IHr je v ponedeljek ob 20. na prvi letošnji večerni prireditvi v tem kipalšču. Vsi plasirani tekmovalci prejmejo častno diplomo olimpijskega odbora. V Nove mmestu izvedejo športne in telovadne organizacije dopoldne stafetni tek skozi mesto ter bodo prodajali olimpijske zrn: čke. V Rsmnrku bo ob 10. dopoldne tek na 6 kilometrov, pezneje štafetni tek skozi mesto, popoldne ob 16- pa nogometna tekma SK Kamnik : SK Virtus. Nove povodnji de*evja sodnjlh dni so za«ele raitoti vse reke, ki so šepet poplavile polja Motoc klistična dirka Motoklub Hermes priredi v nedeljo 18. t. m. — kakor smo že opozorili — ob pol 15. hitrostno motodklistično d*rko na podutiški krožni progi, ki meri 7500 m. Ce bo sabo vreme, bo dirka preložena aH od. povedana. Dirkalo se bo v naslednjih kategorijah: v turni: do 100 cem na 2 kroga (15 km), od 250 do 350 cem na 4 kroge (30 krni in od 500 do 1000 cem na 6 krogov (45 km); v športni: od 250 do 350 cem na 4 kro. ge (30 km), od 500 do 750 cem na 6 krogov (45 km) in do 1000 cem na 2 kroga (15 km). r Start bo za vsako kategorijo skupen z ugaslim motorjem brez tuje pomoči. V vsaki kategoriji morajo startati vsaj trije vozači. Pravico starta imajo razen članov Hermesa vsi člani jugsl. motoklubov. ki imajo veljavno verifikacijsko legitimacijo SMKJ. Za vsako kategorijo so razpisane tri častne nagrade. Od nedelje 18. t. m. opoldneva je prepovedan vsak trening na progi. Prijave sprejema do vključno 17. t. m. zvečer klubova pisarna pri g. Borisu Si-mandlu, Dvofakova 3, tel. 24—07 s takso din 10. Za poznejše prijave bo treba plačati dvojno prijavnlno. Razdelitev bo isti dan zvečer v vrači ji pri i&estici«. Ljubljana. 15. junija zaradi neprestanega deževja so v Sloveniji zopet narasle vse reke in potoki Sava pri Radečah je bila že včeraj zjutraj izredno visoka in je po njej nemogoče splavlja-ti splave naprej proti Zagrebu. Vodostaj je kazal včeraj zjutraj ob 8. uri 210 cm nad ničlo, ob 11. pa že 250 cm nad ničlo, dočim je ponoči Sava se narasla in je zdaj v Radečah že 300 cm nad ničlo. Pri Čatežu na Dolenjskem je kazal vodostaj v Savi ob 7. zjutraj 165 cm nad ničlo, ob 9. ie 190 cm in ob 17. popoldne 267 cm. a je Sava narasla do davi že precej nad 300 cm nad ničlo. Pri Litiji je bila Sava popoldne ob 17. nekaj nad 200 cm nad normalo in je potem že do večera narasla za kakih 30 cm, preko noči pa še za nadaljnjih 70 cm. V splošnem je Sava narasla ob sedanjem deževju letos do najvišje mere. Voda se je izlila ob nižjih bregovih pri Krškem in pri Čatežu čez polje in odnaša sproti pokošeno travo, pa tudi plodno zemljo z obdelanih njih ter pridelke kakor krompir, fižol in žito. Silno je narasla preko noči tudi Ljubljanica. 2e ponoči se je razlila Široko čez polje pri Bevkah in drugih barjanskih vaseh, kjer leto za letom utrpe prebivalci zaradi nalivov silno škodo. Travniki pri Bevkah in Blatni Brezovici so pod vodo, prav tako j obdelano polje. Barjanski travniki s»o itak bili pod vodo že od zadnjih nalivov, sedaj pa je pridrvela čez še voda iz struge. Košnja je kmetovalcem sploh onemogočena. Tudi v nižjem toku je Ljubljanica silno narasla in je ponekod, zlasti pri Lipah, že izstopila iz struge. Se bolj je narasla Išca, ki je zalila obrobno polje. Zaradi deževja so polni vsi jarki na Barju, iz katerih se izteka voda čez njive. Pri iztoku v Savo je Ljubljanica v Zalogu že včeraj prestopila bregove in zalila vse travnike in njive, zlasti v nižjih legah v bližini struge. Najbolj nevarna je Ljubljanica pri Slapah, kjer je voda preplavila tudi cesto in sploh onemogoča promet. Isti položaj jc pri Podgradu, kjer je voda odnesla veliko plodne zemlje vso pokošeno trsvo in izruvala pridelke. Nekaj voz pokošene trave so kmetovalci sicer rešili, vendar pomeni to samo malenkost in bo mar sikdo v veliki zadregi za klajo v zimskih mesecih. Gradaščica je začela naraščati pri Polhovem Gradcu že včeraj popoldne, ko so pridrvele v dolino silne množine \odc po hudourniških koritih. Ker nalivi niso prenehali tudi preko noči, se voda ni več mogla vzdržati v strugi in je zalila zlasti v nižjem toku pri šujci vse polje in udarila tudi s travnikov in njiv čez cesto. Gradaščica izstopa iz struge tudi pri Dobrovi, kjer se izlije vanjo Horjulščica. Sava prestopila bregove na Jezici Že včeraj zjutraj je Sava prestopila breg pri železniškem mostu na Jezici vzdolž Male vaM, Stožic proti Tomaževemu in je že dosegla širino okrog 8«M) m Voda trpa zemljo na obeh bregovih. Najbolj so prizadeti iz Stožic in Tomaeevega. Glavna cesta skozi Stožice in Jezico je bila zadnje čase nekoliko popravljena, s je zdaj zopet silno razrvana, tako da nekateri motociklisti ne vozijo već po nji, temveč po hodnikih. Celo avtomonilisti se od časa do časa izogibajo kotanjaste ceste ter zavijejo na hodnik. Če pojde tako naprej bodo morali kolesarji voziti po njivah Cc se ne bodo kmalu lotili popravila cette, bo čez nekaj dni ob tem vremenu sploh neprimerna za promet. ŠAH LŠK: Grafički 414 (1) : S Vi d) V nedeljo je Ljubljanski šahovski klub odigral v Zagrebu semifinalno tekmo z Grafičkim ŠK, letošnjim prvakom Zagreba. Predsednik univ. prof. dr Kasal je popeljal tja — kljub temu da je savez iz neznanih razlogov tako pohitel s to tekmo — svoje najmočnejše moštvo, ki *e mu je pridružilo še nekaj članov. Kapetanske dolžnosti je uspešno izvrševa! velemojster Pire. Prireditev je v vsakem pogledu uspela. Tekmo samo. ki je bila popoldne v Gra-fičkem domu. je vodil savezni tajnik M. MagdiČ, ki ob splošni disciplini ni imel težkega dela Prisostvovala sta poleg mnogih kibicev tudi mojstra dr. Astaloš in V. Vuković. Tehnični rezultati so bili: 1. deska: M. Vidmar—FrangeŠ 1:0; 2. Preinfalk—Lonča-rić (prek); 3. prof. L. Gabrovšek—B. Savič remi; 4. Marek—Brasič remi; 5. Gerzinič— Dostal remi; 6. C. Vidmar—Mažuran 0:1; 7 Sikošek—Sadura 1:0; dr. J. Gabrovšek— Ivanščak 1:0. Prvi so Ljubljančani, ki so imeli na lihih deskah bele figure. Boj je potekal zelo ogorčeno, vendar zrna ga Ljubljane ni bila nikoli ogrožena. Prvo zmago je zanjo beležil dr. J. Gabrovšek, ki je v Taraševi obrambi ugrabil kmeta, za tem še figuro in točko. Medtem se je moral prof. L. Gabrovšek zadovoljiti proti Sa-viču samo z remijem. V dam>kem gambitu si je zgradil izvrstno pozicijo; po netočnem nadaljevanju in sledeči nekorektni žrtvi figure, ga je nasprotnik prisilil k ponavljanju potez. Na ostalih deskah nato dalje časa ni bilo odločitve, toda počasi se je začela izražati premoč gostov. 2e je Milanu Vidmarju ml. uspelo po kralj, indijski obrambi v končnici stolpov uveljaviti boljši položaj kmetov in nasprotnika popolnoma blokirati. Pridružila se je tretja zmaga B Sikoška. Tekmec mu je v budimpeštanski obrambi žrtvoval kmeta, ki ga za nobeno ceno ni dobil več nazaj; končno je moral podleči še napadu. Zatem je LŠK doživel svoj prvi in edini poraz. Ciril Vidmar se je v damsko-indijski obrambi že slabo razvil in se je skozi boril s težavami; nazadnje mu je prvak Grafičarjev prodrl v središče in ga po junaškem odporu prisilil k vdaji. Tudi Marek ni prav srečno pariral sumljive nasprotnikove siciljanske otvoritve in je dolgo komaj preprečeval najhujše. Končno mu je le uspelo doseči številne izmenjave in je ob prekinitvi dal gladko dobljeno pozicijo remi. Gerzinič je v damskem gambitu prišel v idealno pozicijo, pozneje pa je dovolil, da se mu je nasprotnik počasi osvobodil. Ob prekinje-nju se je tudi on zadovoljil z remijem, kljub nekim nadaljnjim izgledom. Nedokončana je ostala samo ena partija. V španski igri je Preinfalk kot črni v zapletu kmalu osvojil kmeta in zavil v končnico; ker je na nekem mestu zamudil hitrejšo odločitev, je bila partija ponovno prekinjena, da jo bo JŠ savez ocenil. Z dvema kmetoma več je damska končnica za Preinfalka dobljena. LŠK je na vsak način zmagal vsaj s 5:3, oz. 5 in pol : 2 in pol, in se je s tem kvalificiral za finale, ki bo v jeseni. Tedaj bo tudi druga semifinalna tekma med Novim Sadom in PTT iz Beograda. S to zmago je LŠK dokazal, da je še vedno med vodilnimi klubi v državi in obenem najresnejši kandidat za državno prvenstvo, ki ga je lani po več letih nesrečno izgubit s Ljubijan»*H *Ahov»*i Klub bo zaključil letošnjo redno igralsko sezono z velikim brzoturnirjein, ki se ga bodo udeležili poleg najmočnejših amaterjev, kakor so profesor L*. Gabrovšek, dr. J. Gabrovšek, Marek, Gerzinič, Slkosek, C. Vidmar, inž. Rupnik, Dernovček, Iskra in dr. in vsa mlada garda, tudi nac. mojstra M. Vidmar ml., Preinfalk ter kot posebna privlačnost na« velemojster V. Pire. Udeležiti se ga zal ne more naj f mp^n dr. Milan Vidmar, ki je adaj is preobremenjen s strokovnim delom. Začetek bo danes ob 20. v igTalnici Zvezde. Zmagovalci bodo prejeti lepe knjižne nagrada, Dr. M. Vidmar se je odzval prošnji LAK in bo imel ▼ tam mesecu zanimivo preda«-j vataje im Šahovskega življenja. Točen na-; t lov predavanja m ostal« podatka bomo t pravočasno objavil. $}e(e \ h ica KOLEDAR Danes: Četrtek, 15. junija katoličani: Vid in tovariši DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bohemska sreča Kino Union: Druga poroCna noč Kino Slog«: Diskretni sobar Godfrv Kino Moste: Lepi dnevi in Pod srečno zvezdo Bolniška blagajna Združenja gosttlnta-kih podjetij občni zbor ob 14. v kolodvorski restavraciji D E 2 U K X E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek 15. junija: Neopravičena ura. Red A Petek 16. junija: Neopravičena ura. R©d Sreda Sobota, 17. junija: Neopravičena ura. Red Četrtek Nedelja, 18. junija: zaprto. (Gostovanje v Tržiču: Potopljen svet) Konec dramske sezone ★ »Neopravičena ura« je izredno vesela in zabavna igra v Šestih slikah. Pri obeh dosedanjih vprizoritvah je bilo občinstvo s delom izredno zadovoljno. Za red A se bo vprizorilo delo drevi, za red Sreda jutri zvečer in za red Četrtek v soboto zvečer. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 15. junija: štirje grobijani. Red Četrtek. Gostovanje B. Vi carja Petek, 16. junija: zaprto Sobota, 17. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Red A Wolf-Ferrarijeva opera »Štirje grobi ja- nl« se bo pela drevi za red Četrtek. Namesto obolelega Banovca bo gostoval g. Vičar. Ostala zasedba glavnih vlog kakor običajno. Dirigent: dr. fevara, režiser: Primožič. Delo je v resnici izvrstno in zasluži vso pozornost. Nocojšnja vprizoritev bo ena poslednjih tega dela na našem odru. Plesni večer, ki ga je pripravil baletni mojster ing. Peter Golovin s pomnoženim našim ansamblom, je v vsakem pogledu odlično uspel. Posamezne točke so bile sprejete z velikim odobravanjem. Posebno lepi so bili soloplesi, ki so jih plesale naše članice in gost gdčna Lidija VVisiakova. Večer se bo v celoti ponovil v soboto 17. t. m. za red A. Ljubljai li! Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani je razposlala vsem ljubljanskim zavodom, bankam, Industrijskim obratom, trgovcem ln obrtnikom prošnje, naj s prostovoljnimi prispevki podpro naloge lige, pomagati najbednejšim meščanom in ustanoviti gozdno solo za obolele in slabotne otroke. Ne za vrzite teh prošenj, upo«te_ vajte prizadevanja lige ln pomagajte! Vsak, tudi najmanjši prispevek, je dobrodošel! Smisel za tako društvo je ogledalo vašega srca! Pristopite v ligino članstvo, plačajte malenkostno članarino in pokažite, da hočete tudi vi sodelovati pri reševanju našega največjega socialnega zla! Z Jesenic — Sokolsko druStvo Jesenice se bo z vnemi oddelki udeležilo župnega zleta na Bledu. Bratje in sestre, ki bodo v soboto 14. t m. sodelovali pri slavnostni telovadni akademiji na Bledu, odpotujejo na Bled v soboto popoldne. Vsi telovadeči oddelki, razen moške in ženske dece, odpotujejo v nedeljo zjutraj ob 6., vse ostalo članstvo z godbo in prapori na čelu z vlakom ob 9.37, moška in ženska deca pa z vlakom ob 11.45. V petek 16. t m. bo ob 20. v telovadnici zbor vseh sokolskih oddelkov, obvezen za vse članstvo in naraščaj. Bratjs in sestre 1 V petek vsi na aokoliki zbor v Sokolski dom, v nedeljo vst na *ujyn slet na Blodi 134 »SLOVENSKI NARODt,catztafc. 15. junija 1*3*, Stran 3 DNEVNE VESTI — 6.000 nadih Sokolov na zJetu Junakov ▼ Sofiji. Dne 12. julija bo veliki zle t Junakov v Sofiji. Udeležili ae ga bodo tudi Sokoli iz naae države in Poljske. Doslej je prijavljenih iz Jugoslavije 6.000 Sokolov. V Bolgarijo je že prispela delegacija naših Sokolov, da urede vse potrebno za bivanje gostov iz Jugoslavije. — Kongres Zveze mest Jugoslavije se začne jutri v Beogradu in bo trajal tri dni. Slovesna otvoritev kongresa bo jutri ob 9. v zbornični dvorani beograjske občine, na kar se bodo začele konference mestnih strokovnjakov v treh sekcijah in sicer v finančni, tehnični in socialno zdravstveni. V soboto si bodo udeleženci kongresa, ki jih bo okrog 120, po predsed-stveni seji ogledali beograjske komunalne ustanove in mestne znamenitosti- V nedeljo bo dopoldne občni zbor v zbornični dvorani. Iz Ljubljane se udeleže kongresa župan dr. Adlešič in magistratni direktor Fran Jančigaj kot delegata zveze in kot strokovnjaki mestni fizik dr. M. Rus, na. čelnik finančnega oddelka dr. Grošelj, načelnik tehničnega oddelka inž. Poženel in načelnik socialnega urada Heribert Svetel. — Nova radio postaja v LJubljani. Po načrtu postnega ministrstva ter na podlagi pooblastila finančnega ministra za proračunsko leto 1939-40 bo tudi ljubljan. ska radio postaja povečana. Nedavno je ministrski svet odobril pogodbo med Prosvetno zvezo v Ljubljani in poštnim ministrstvom o eksploataciji ljubljanske ra_ rio-postaje. Pogodba je bila sklenjena za 15 let. Prosvetna zveza se je zavezala, da bo v 20 mesecih po podpisu pogodbe na svoj račun zgradila v Ljubljani 20 kilo-watno radio oddajno postajo in v Mariboru 5 kilowatno relejno postajo. Staro ljubljansko radio postajo bo prevzela dr. žava. — Načrti o velikih Javnih delih v Dal- maeiji. V prometnem ministrstvu prouču. jejo predlog o večjih javnih delih v Dalmaciji. V načrtu so predvsem ureditve naših pristanišč. Najprej nameravajo urediti večja pristanišča, da bi bila primerna tudi za pristajanje večjih prekooceanskih ladij in sicer na Sušaku. Šibeniku, Dubrovniku. Herceg Novem in Kotoru. Načrti za preureditev teh pristanišč so že deli časa gotovi in začeli jih bodo uresničevati, čim bodo preskrbljeni krediti. — Letošnja žetev za približno 20«/« Slabša od lanske. Lani smo pridelali rekordne količine žita, zato bi bila tudi le. tošnja letina še vedno dobra, čeprav bi bila žetev slabša od lanske. Izgledi so bili doslej zelo dobri in v nekaterih pokrajinah se še kljub zadnjemu izredno neugodnemu vremenu vendar obeta dobra letina Poplave so napravile veliko škodo ne le v Sloveniji, temveč tudi na Hrvatskem, na Podravju in Posavju. Po uradnih podatkih ter cenitvah bo letošnja žetev približno 20^ slabša od lanske, kar je še vedno mnogo. Posebno dobro kaže koruza in jo bo najbrž znatno več kakor lani. Mnogo bo tudi sadja, posebno sliv. — Otvoritev d°ma Jadranske straže. 16. julija bo novosadski oblastni odbor otvoril največji dom Jadranske straže na Jadranu. Dom gTadijo v Dobroti pri Koto. ru kakor smo že poročali in delo bo kmalu končano. Krajevni odbor se pripravlja na slovesno otvoritev doma. S tem domom dobi južni Jadran že tretji dom Jadranske straže. Razen tega je cetinjsM oblastni odbor zbral že precej denarnih sredstev, da seziđa svoj dom pri Budvi. Zidati bodo začeli baje že prihodnje leto. — Bata gradi tudi tovarno cementa. Nedavno je privedel narodni poslanec za sremsko-karlovški srez v Beograd deputa. cijo občanov iz Srema. Zahtevali so dovoljenje za zidanje tovarne cementa v Krčedinu. To tovarno namerava sezidati podjetje Bata iz Borova. V ta namen je že kupilo v Krčedinu zemljišče. Trgovinski minister je baje že podpisal dovolje. nje za zidanje nove tovarne. — Rekordno število gostov v Šibeniku. V prvih petih mesecih tega leta je obiskalo Šibenik rekordno število gostov in sicer 2833, nočnin je bilo 25.365. med tem ko jih je bilo lani le 6440. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je 2:1, pri noč. ninah pa odpade 5 tujih gostov na enega domačega. Povprečno so se zadržali gosti v Šibeniku S dni vsak. — šoferski izpiti poklicnih šoferjev in vozačev motornih vozil bodo za sreze Kranj, Radovljica in Skofja Loka v petek 7. julija ob 8. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. — Nova železniška proga čačak—Kraljevo. V železniškem minitrstvu bo 25. t. m. licitacija za oddajo del na novi železniški progi čačak—Kraljevo in sicer za I. in H. odsek nomralnotime proge, ki bo dolga 20 km. Sprejemali bodo samo ponudbe, ki bodo znašale manj kakor 65,323.617 din. — Licitacija. Dne 13. julija bo v gradbenem oddelku direkcije drž. žel. v Ljubljani I. javna ofertalna licitacija za zgrad. bo dvonadstropne stanovanjske hiše na Jesenicah. Pripomočki se dobijo od 20. junija pri omenjenem uradu Ljubljanski dvor U. nadstropje, soba št. 115, za ceno 250 din za kompletni projektni elaborat. — Velik vlom. Te dni je bilo vlomljeno v hišo posestnice Mine Lombarjeve v Bab-nem vrhu pri Preddvoru. Vlomilec je odnesel nad 14.000 din gotovine, tri hranilne knjižice Mestne posojilnice v Kranju na ime Petra in Jerneja Lombar ter dve žepni srebrni uri. Kot vlomilca zasledujejo 44-letnega Jerneja Ambrožiča, ki je znan rokovnjač in se stalno klati po tamošnji okolici, kjer izvršuje tatinske posle. _ iskana ubežnic Po radiogramu sarajevske policije sta pobegnila nekam v Slovenijo ali na morje iz Sarajeva 151etnl brivski vajenec Sretan Marjanovič in 15-letni dijak Zvonimir Ciger. Prej sta se polastila vložne knjižice Stake Rajakoviča in dvignila pri Zanatski banki nanjo 4700 dinarjev. — Tatvina v Rimskih Toplicah. Te dni sta napravili Kranjčanki Valentina Ka-matar m Marija Ros izlet v Rimske Toplice, kjer sta si ogledali tudi novo kopališko stavbo. Pri razgledovanju sta pustili nekje ročni torbici, v kateri sta imeli okrog 200 din gotovine, srebrno cigaretno dozo. nalivno pero in nekaj toaletnih predmetov. Obe torbici z vsebino vred sta bili ukradeni. Kosova in Kamatarjeva sta oškodovani aa. okrog 600 din. — Zasledovani cigani. Okrog Prečne na Dolenjskem se že od nekdaj kaj radi klatijo cigani Brajdiči, ki kradejo vse, kar jim pride pod roke. v zadnjem času so odnesli nekaterim posestnikom več živil, Ured dnevi pa so se trije Brajdiči in sicer neki Ciril. Ivan in Pavel pojavih T trgovini Emanuela Grmovska v Ponikvi in mu ukradli iz trgovine okrog 1000 din. Cigani so po tatvini pobegnili. — Vreme. Vremenska napoved pravi, d* bo oblačno, spremenljivo in hladno vreme, deževalo bo v presledkih. Včeraj ja deževalo po vseh krajih nase države. Največ padavin smo imen v Ljubljani in so znašale do davi 70.2 mm, Se več kakor predvčerajšnjim, kar je vsekakor rekord v le. tošnjera letu. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 29, v Dubrovniku in Kum boru 28, na Rabu 27, v Splitu 28, v Sarajevu 25. v Zagrebu 18, v Ljubljani 17, v Mariboru 16.4. na Visu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.6, temperatura je znašala 10.8. Iz Ljubljane —lj C osen j se boHe naroball in spoznali našo lepo Belo Krajino, če »e udeležite nedeljskega izleta na belokrajinski festival in češnjevo pojedino v Črnomlju. Da omogoči prijavo vsem Interesentom, je Putnik podaljšal rok za prijavo do sobote 17. junija do 18. Voz ni na, kosilo ln v*top_ ni na na festival samo 45 din. —lj Kje je najlepša senca ln najboljši zrak Sredi Ljubljane? Pač nikjer drugje kot na gradu. Prepričajte se o tem v ne. deljo, 18. t. m. popoldne, ko bo običajna kresna veselica Rdečega kriza od 15. do 23. ure s koncertom, kresom, plesom, sre-čolovom itd. Z udeležbo boste prispevali na pogrešljiv način za človekoljubne namene društva, ki ima posebno danes silno važne cilje! Vstopnina samo din 2, otroci in vojaki prosti. Cene jestvinam in pijači zmerne. —lj Redni zračni promet med LJubljano In Zagrebom ter dalje z drugimi letališči v državi in izven nje se je pričel danes 15. junija in bo trajal do 15. septembra. Letalo odleti vsak dan razen od nedeljah iz Ljubljane ob 10.25 in se vrne ob 15.25. u— Gojenci drž. konzervatorija, oddelka za orgle, bodo izvajali v soboto 17. t. m. na orgelski produkciji sledeči spored: Buxtehude: Paasacaglia in Mendelssohn: Sonatni Stave-Adamič Bojan. Fajgelj: Fu~ ga na temo Aleluja, Fabiani Viktor. Rein-berger: Trio v des in Bach mali preludij in fuga v b, Capuder Peregrin. Reger: Pasijon in Springer Postludij na Itae Mis-soboto ob 18.15 v Hubadovi dvorani, po-fuga v fis.molu, štefančič P. Franjo. Meulemans: Cantabile in Becker: Preludij v a-molu Hanc Jože. Bach: Fantazija in fuga v c-molu, Lechthaler: Božična uspavanka, Pipan s. Judita. Bussner: Slav. nostna koračnica, Rijavec Janez. Bach: Passacaglia in fuga v c-molu, Snoj Vence-slav. Navedeni gojenci so iz Sole prof. Premrla in prof. Tomca. Produkcija bo v soboto ob 19.15 v Hubadovi dvorani, podrobni spored v knjigarni Glasbene Mati. ce. Naslednja produkcija bo v torek ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani« —lj TJmetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi od 25. junija do 29. junija petdnevni izlet v Brescio (razstava Moretto), Milan (razstava Lionardo, ogled drugih znamenitosti), v Bologno (S. Pe-tronio itd.) ter Benetke (razstava Vero. nese, ogled drugih znamenitosti). Vodil bo univ. prof. dr. Fr. Štele. Skupni stroški za potni list, voznino, prenočišča ln prehrano 650 din. — Prijave sprejema najkasneje do sobote 17. t. m. dopoldne tajnik društva dr. Rajko Ložar, Ljubljana, Narodni muzej, ki daje vse ostale infor. maci je. Klet in vrt »Zvezda« ima vsak četrtek in petek veliko izbiro morskih rib ter vsak dan razne specialitete, pečene na ražnju. Toči najboljša izbrana vina. Priporoča se MARIJAN SILOVIT. —lj Vodo, sonce, zrak vaši ded o počitnicah! Nikjer ji ne morete tega pri-kladnejše in cenejše nuditi, kakor v plavalni šoli na kopališču SK Ilirije. Tam vam naučimo vaše otroke plavanja, utrdimo jih v zdravju in če že znajo plavati, jim njihovo znanje izpopolnimo. Odločite se pre. je, predno bodo tečaji prenapolnjeni. Tečaj se prične, čim nastopi lepo vreme. Oni, ki končajo šolsko leto pozneje, bodo prišli v poznejši tečaj, le zaradi pregleda je čimprejšnja prijava potrebna. Oddajte dovoljenje staršev v pisemski omarici plaval, ne šole na kopališču Ilirije. —lj prikrajšajte veje, kjer segajo naja. ven svet. Mestno poglavarstvo poziva vse posestnike, naj v 8 dneh odstranijo drevje in veje, ki segajo na javen svet. ker povzročajo smeti, vlago na hodnikih in prometnim sredstvom zapirajo na cestah pregled. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo izvedlo odstranitev na stroške posestnikov, ki bodo poleg tega se občutno kaznovani v smislu g 90. zakona o mestnih občinah. —lj revčki zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. važno vajo vsega mešanega zbora. —lj Rok za zamenjavo obveznic 2Vt '/o vojne škode stare emisije poteče 31. julija 1939. Po tem dnevu izgubijo te obveznice pravico do zamenjave in vsako vrednost. Lastniki naj predlože svoje obveznice takoj pristojni davčni upravi v zamenjavo. —lj Tatvine v mestu. Rafaelu Beltramu je tat odnesel iz avtomobila v Latermano-vem drevoredu sivo šofersko haljo in pa belorumen namizni prt, vreden 400 din. — Po zaključku velesejma je nekdo ukradel iz paviljona >H« 1000 din vredno ribiško palico, last Antona Bebiča iz Zagreba. — Oni dan se je vtihotapil neznan zlikovec v stanovanje Jerneja serjaka v Florijanski ulici 11 in mu odnesel par nizkih moških čevljev ter nekaj drugih predmetov, v skup ni vrednosti okrog 250 din. — Par goj-zarjev je bilo ukradenih tudi mesarskemu pomočniku Jakobu Zalarju v Rožni dolini — Anton Kemperle iz županjih njiv je prijavil, da mu je v Tivoliju nekdo ukradel s klopi rjavo usnjato aktovko, vredno 50 din. —lj Okraden župan, župan Ivan Avguštin iz Stare Loke je prijavil, da mu je bila v Ljubljani ukradena zlata dvokrovna ura z arabskimi številkami in zlata verižica, oboje vredno nad 5000 din. Avguštin je postal žrtev žeparja, ki mu je uro z verižico izmaknil v gneči pri izhodu hotela »Uniona«. —1j Pojasnjena tatvtaa. V Ljubljani are tirani vlomilec Ferdinand Tomšič, ki ima na vesti okrog 30 vlomov, Savršenih po Dolenjskem, je kradel tudi v mestu. Tako je pred tedni ukradel trgovskemu zastopnik* Antonu zajcu l*$reg neke go- stimo na Dolenjski cesti koto, na katerem je bfl kovčeg z rasnimi pleteninami v vrednosti nad 1000 dtn. Prašen kovčeg so pozneje nafU na Gradu, (Mam je robo vxel tat a seboj in jo razprodajaj po ljubljanski okolici. —lj Ukradeni kolesi. V Prešernovi ulici, z dvorišča hiše št. 5, je bilo te dni odpeljano Ivanu Sellškarju 800 din vredno kolo, znamke >Puch«. Izpred Zakotnikove gostilne na Zaloški cesti je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke »Durkopp« posestniku Valentinu Kelblju. —ilj Proti sončarici uporabljajte Tscham-bn FH. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregoric, LJubljana, Prešernova 5. —lj Svarim pred nakupom instalacijske, ga orodja, katero mi je bilo ukradeno. Prijavite policiji ali Antonu Kraanja, Emonska 2. Zagreb važno letalsko središče Včeraj smo poročali, da bo danes vzpostavljena važna letalska zveza med Zagrebom in drugimi glavnimi mesti v državi ter z inozemstvom. To vest je treba izpopolniti s tem, da bo jutri otvorjena še ena mednarodna letalska proga in sicer Zagreb —Dunaj. Obenem bodo otvorjene domače proge, ki bodo vezale Zagreb s Splitom, Dubrovnikom, Sarajevom in Ljubljano. Letala na progi Zagreb—Dunaj bodo letela trikrat na teden v obe »meri in sicer v torek, četrtek in soboto. Odlet z zagrebškega letališča bo ob 9., pristanek na Dunaju pa ob 10.10. Z Dunaja odleti letalo v Zagreb ob 10.30 in pristane v Zagrebu ob 11.40. Proga Zagreb—Split—Dubrovnik je bila otvorjena danes. Na tej progi bodo letala letela v obeh smereh vsak dan razen ob nedeljah. Odlet iz Zagreba je ob 11.55. pristanek v Splitu pa ob 13. Iz Splita odleti letalo ob 13.10 in pristane v Dubrovniku ob 14. Iz Dubrovnika odleti ob 12.05, prileti v Split ob 12.55 in v Zagreb ob 14.10. Na progi Ljubljana—Zagreb letijo letala v obeh smereh vsak dan razen ob nedeljah. Dopoldne je odletelo prvo letalo v Zagreb ob 10.25 in je pristalo v Zagrebu ob 12.10. Od tam je nadaljevalo vožnjo v Dalmacijo, t v Zagrebu je imelo zvezo z drugim letalom do Beograda. Beograjsko letalo je odletelo iz Zagreba ob 11.50, v Beogradu pa bo pristalo ob 13.20 Ljubljansko letalo prispe v Split, kakor rečeno ob 13. in ob 14. je že v Dubrovniku. Potniki iz Ljubljane lahko prispejo na južni Jadran v pičlih štirih urah iz Ljubljane. Iz Zagreba odleti letalo ob 14.40 in pristane v Ljubljani ob 15.25. Iz Maribora — četrtin&Ka vOznina za sokolske pripadnike za letošnji zlet mariborske sokolsko župe v Mure ki Soboti je dovoljena, — Pogrešana žen^a. Pri tovarniški delavki Alojziji Lobejevi v Motne rje vi ulici 28. se je zglasila pred dnevi neka Julija-na Mariceva iz Dalmacije .Prosila je za službo, a ko je Lobejeva dejala, da je ne more zaposliti, je ženska rekla, da bo skočila v Dravo. Ljudje so res istega dne videli Marice v o na brvi čez Dravo, potem je pa za njo izginila vsaka sled. Sedaj o njeni usodi poizvedujejo orožniki. Iz Krškega — Proslava 20Ietnice gasitske godbe v Krškem. V soboto in nedeljo 10. in 11. t. m. je proslavilo krško gasilstvo 20Ietnico obstoja svoje gasilske godbe. Godba se je ustanovila takoj po zedinjenju pod vodstvom tov. Omcrze Antona in je v teku 20 let dokazala svojo visoko vrednost. Sodelovala je pri vseb gasilskih, sokolskih in nacionalnih svečanostih, pa tudi pri raznih drugih prireditvah. Jubilejna proslava se je začela že v soboto zvečer z baklado po mestu. Vse mesto je bilo v zastavah. V nedeljo zjutraj se je udeležilo vse gasilstvo procesije, nakar ve je vrnilo v svoje prostore, kjer so razdelili požrtvovalnim Članom odlikovanja, popoldne pa je bil na okrašenem sejmišču nastop III. delovne edinice s kongresnimi vajami, ki so jih gasilci izvedli brezhibno. Ob zvokih gasilske godbe se je nato razvila zabava, ki je trajala pozno v noč. Občinstvo je obiskalo prireditev v razveseljivem številu. — Tragična smrt družinskega očeta. V petek popoldne se je zgodila v Rajhen-burgu pri Krškem canrtna nesreča, ki je zahtevala življenje 451etnega rudniškega voznika K os t ev ca zineta iz Senovega. Na postaji v Rajhenburgu je naložil poln voz težkih zabojev, na poti proti Senovemu pa mu je en zaboj zdrknil z voza in padel na cesto. Kostevc je ustavil konje, da bj pobral zaboj. Ko je prvega nakladal nazaj na voz, mu je drugi padel zopet na tla. Pri tem pa so se splašili konji. Dasi jih je skušal zadržati, so potegnili voz, 8 katerega mu je padel težak zaboj na glavo in mu jo zdrobil, da je na me:tu izdihnil in je bila vsaka pomoč zaman. Na kraju nesreče ni bilo v bližini nikogar, ki bi točno vedel povedati, kako se je zgodila prav za prav nesreča. Pokojni Kostevc zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. V nedeljo popoldne so ga pokopali na vaškem pokopališču ob cgromni udeležbi okoliškega prebivalstva, ki globoko sočustvuje s siromašno družino. Pokojnik je bil zelo vesten in marljiv delavec ter v vsej okolici zelo priljubljen. Naj mu bo blag spomin, nesrečni družini naše iskreno sožalje! — V vlaku okradena. Ko se je pretekli teden peljala hči posestnice Marije Kuko-vičič v Zagreb, ji je na noti nekdo ukradel iz denarnice, ki jo je imela v košari 200 din. Čudno je, da ni tat vzel še ostalih 400 din, ki jih je imela prav tako v denarnici — Meso je kradla. Zadnji Čas so se po vsej okolici Krškega pojavljale manjše tatvine mesa. Tako je bilo prijavljeno v soboto, da je nekdo vlomil prt Pavlinu Francetu ter mu odnesel okrog 15 kg preka-jene svinjine in ga oškodoval za vse ko 300 din. Ljudje so videli, ko je bil Pavlin z domačimi v vinogradu, v petek okrog 2. popoldne 30Ictno Terezijo CerovSek, kako se je sukala okrog hiše. Orožniki so takoj Izvršili pri njej preiskavo, ter res našli skoraj vse meso, ki ga je Pavlin spo-, znal za svojo last. Nekaj mesa je Cerov-ikova te prodala po okolici. Ljudje govore, da je Oerovakova večkrat prodajala fcMddfcm meso. Upajmo, da bo nadaljnja preiskava kmalu razčisti v koliko je kriva ostalih tatvtak ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 1 • • 1 1 1 • 1 i - I 1 • I • lil '1 TITrTtnTTcomeS BOHEMSKA SREČA 1 Robert Montfomerjr — RossHnd Rnsanl m 1---—-- I Diskretni sobar Godfry i£re«*t^ 1 | Zabavna komedija iz življenja njujorških milijonarjev. KINO SLOGA, tel. 27-30 | LJubljana se smeje in zabaval Druga poročna noč Ne zamudite tega sporeda! se nI bilo! Zlasti ienske so navdušene, ker gre za njihove pravice, za njihovo svobodo! Oglejte si Se danes ta film! Predstave ob 16.. 19. in 21. uri KINO UNION — TEL. ZX-Zt Odkritje spomenika kralju Aleksandru v Trbovljah Trbovlje, 14. junija V nedeljo 18 t. m. bo sredi rudarskih Trbovelj oikr.t spomenik p-kojnemu viteškemu kralju Aleksandru i. Zedinitelju. TrboveljčHiii se pripravljajo, da ta veliki praznik, ko se bodo poklonili spominu velikega kralja, čim lepše proslavijo. Kakor fo se v tragičnih oktobrskih dneh L 1934 ob strasni vesti iz Marseilla v nemi žalosti zbirali vsi sloji in stanovi trboveljske doline, tako se bo preb.vsflstvo rudarskih Trbovelj tudi v nedeljo zgrnilo okrog spomenika in počastilo »spomin mrtvega kralja. Po obsegu priprav sodeč bo to ena največjih in najlepših domoljubnih manifestacij v zadnjih letih v naši dolini, že navzočnost naše hrabre vojske bo craia slavnosti poseben pečat, ki bo pričal, da sta naš delovni narod in naša hrabra vojsica povezana v veselju in trpljenju, v miru in obrambi domovine. Tudi prihod kraljevega zastopnika bo dvignil vso slovesnost in bo za Trbovlje poseben dogodek. Na meddruštvenem sestanku, ki je bil v ponedeljek 12. t. m., na katerem so bili zastopniki skoro vseh tukajšnjih društev in organizacij, je bilo sklenjeno, da se društva in organizacije s svojim članstvom polnoštevilno udeleže odkritja kraljevega spomenika. Prijavljenih pa je že sedaj izredno veliko število zastopnikov zunanjih društev, organizacij in drugih udeležencev od blizu in daleč, tako da se utegne ta lepa slovesnost razviti v mogočno vsenarod-no manifestacijo ljubezni in vdanouti našemu kraljevskemu domu. Sprejem gostov na trboveljski postaji bo iz mariborske in zagrebške strani ob 7.54, iz ljubljanske pa ob 8.59 zjutraj. S temi vlaki pridejo kraljev zastopnik iz Celja in četa naše hrabre vojske, godba dravske divizijske *>blau«ti iz Ljubljane, zastopstva raznih društev Ln drugi udeleženci. S postaje bo krenila povorka ob 9.15 pred spomenik, kjer ob 10.30 odkritje v navzočnosti zastopn ka Nj. Vel. kralja Petra II. Domača društva in organizacije, ki Ima* jo prapore, naj se pridruž'lo povorki, članstvo onih društev pa ki imajo kroje, nastopijo po določenem redu. Ker je pričakovati od zunaj velike udeležbe, bo treba pravočasno urediti tudi vprašanje prehrane. Zato naj društva in posamezniki ne odlašajo s prijavami, ker bo prireditveni odbor zagotovil kosilo odnosno hrano le onim. ki se bodo do 16-junija prijavili. Za prehrano bo poslovala poeObna pisarna že na postaji, kjer naj .se oglase zas*opniki dmftt«»v Pozneje bo ta pisama poslovala v Sokolskom domu. Žigosanje legitimacij in uverenj za polovično voznino po železnici bo med 8. in 9. na trboveljski postaji takoj po prihodu omenjenih jutranjih vlakov Društva in skupne naj poverijo ureditev te formalnosti enemu izmed svojih članov Za narodne noše t>o rezerviran poseben prostor v bližin! spomenika, želeti je, da bi bila udeležba naroNajbolj smo čuvali to sliko v Louvru«. Z »Brezbrižnežem« je genialni Watteau upodobil samega sebe kot brezbrižnega, svobodnega in uživajočega človeka, ki mu ni več do slave in bogastva. Slika je nastala v dobi, ko je Watteau že dosegel slavo m čast ter bogastvo ter *i je zaželel doživeti znova leta brezskrbnosti m nedolžnega veselja ter razposajenosti, kakršna je živel v svoji mladosti. Slikar Watteau je bil sin krovca; rodil se je 10. oktobra 1. 1685. Pri krstu so mu dali ime Anton. Prav mlad je bil, ko je odšel zdoma in prišel v Pariz, kjer si je moral služiti vsakdanji kruh kot pomočnik v neki trgovini. Spoznal je slavne slikarje tedanje dobe, bil je učenec slikarja Gilotta in slikarja Audrana. Svojega največjega učitelja pa je spoznal v Luxem-bourgu; bil je Rubens. Zlata doba njegovega ustvarjanja se je pričela, ko je bil v službi nekega trgovca z umetninami, uveljavil se je in postal učitelj na slikarski akademiji ter pozneje akademik 1. 1717. Tako se je pričela za Watteauja doba, v kateri se je lahko ves posvetil umetnosti. Postal je slaven in bogat. Umrl je dne 16. julija 1721., star komaj 37 let. Tatvina >Brezorižnežac je zbudila pozornost vsega Pariza, za umetniške kroge je bila tatvina senzacija, kakršnih se dogodi malo. Zadnja te vrste datira iz leta 1911. ko je bila iz Louvra ukradena Leonardova »Joconda« ali >Mona> Lisa«. Tatvino je tedaj opazil pariški slikar Be-rard Louis, ki se je v torek 23. avguita mudil v Louvru. Mislil je, da so sliko vzeli iz steklene omarice, da bi jo fotografirali, vendar je vprašal čuvaja, kdaj bodo sliko zopet postavili na običajno mesto. Nekaj ur kasneje je ves Pariz vedel, da je bila iz Louvra ukradena najdragocenejša slika. KIjut> obširni preiskavi in poizvedbam po vsem svetu se ni posrečilo izslediti tatu božanske Mane Lise. Sele dve leti po tatvini je dobil neki antikvar v Florenci od nekega Leonarda Vincenza pismo, v katerem mu sporoča, da mu lahko proda Leonardovo Mono Liso za 500.000 frankov. Pismo je bilo cdposlano v Parizu in je imelo poštni datum 29. novemora. Antikvar je postal pozoren, ker je neznanec pripomnil v pismu, da je ukradel Mono Liso in jo hoče prodati v Italiji, ker je sliko Napoleon v Italiji ukradel. V resnici je Leonardo d3 Vinci sam podaril Mono Liso francoskemu kralju. Dne 10. decembra 1. 1913 se je v pisarni antikvarja Gerija v Flcrenci zglasil tat Mone Lise, ki se je v resnici pisal Vin-cenzo Perugia, po rodu Italijan, star 32 let. Antikvar Geri je odšel v spremstvu izvedenca v hotel, kjer se je Perugia nastanil. Perugia je izvlekel iz nekega kovčega, ki je imel dvojno dno, sliko Mone Lise. ukradeno v Louvru. Geri je sliko kupil, nekaj dni kasneje je bila že razstavljena v Florenci in nato v Rimu. odkoder .so jo poslali nazaj v Pariz. Dne 28. januarja 1. 1914 je M ona Lisa zopet visela na svojem starem mestu v Louvru. Pred sodniki je Perugia izjavil, da je bil zaposlen v Louvru kot dekorater, ko je sliko ukradel. Hotel jo je vrniti Italiji, ker je bil prepričan, da jo je Napoleon ukradel, izrabil je priložnost, ko ni bilo nikogar v dvorani in je sliko skril pod suknjič. Tatvina £e mu je posrečila, ker ni zbudil pri čuvajih nobenega suma. Prvič po dolgih letih nam je ljubljanski konservatorij v znamenitem -Havdnovem delu predstavil kvalitete svojih gojencev z vseh strani: sodeloval je mešani zbor in orkester državnega konser-vatorija, prav tako sta bila tudi dva solista (Polajnarjeva in Sladoljev) konserva-torista in le deset članov opernega orkestra ter basist (Betetto) so dopolnili celotno zasedbo za izvedbo »Stvarjenja«. Priprava, ki je zadevala na mnogo tehničnih težkoč, je bila vseskozi odlična in je pokazala poln uspeh. Zbor in orkester sta bila naštudirana do potankosti in sta se kmalu v začetku našla v zaključni sintezi ter se z ljubeznijo poglobila v čustveno razsežnost, ki jo je Haydn zajel v bogato se prelivajočih zvokih in klasično dovršeni arhitektoniki, izraziti po popolni skladnosti vsebinskega in formalnega ter po izenačenosti zborovskega, orkestralnega in solističnega dela. Tako zbor kakor orkester sta dokazala, da razpolaga naš konservatorij s prav dobrimi instrumentalisti in pevci, ki znajo tudi v kolektivni zasedbi svoje, povečini solistične ambicije prilagoditi celoti. Zato v orkestru in prav tako v zboru samem ni bilo prevladujočih nasprotij, temveč sta vsak posebej in v skupnosti tvorila zlivajočo in dopolnjujočo se enoto Med solisti je pel vlogo Rafaela in Adama konserv atorijski direktor in naš priznam basist Julij Betetto, ki je s prodornim, blestečim in sočnim glasom tehnično dovršeno oblikoval obe vlogi in ju sočasno harmonično izravnaval z ostalim ansamblom. Sopranistka Polajnarjeva razodeva fin, mehek in polno zveneč ton, ki se mu pozna odlična šolanost in estetska oblikovanost; njen glas je v legah temperi ran in očituje povsod ustaljen, pravilen nastavek. Svojo vlogo Gabrijele in Eve je podala doživeto ter poglobljeno, pri čemer je pokazala mnogo smisla za estetsko-funkcionalno interpretacijo muzikalne vsebine. Polajnarjeva kaže že danes, ko še ni zapustila konservatorija, pa se je ven. dar že uveljavila na koncertnem odru, odlične sposobnosti, ki ji ob primerni na-daljni negi zagotavljajo plod ovi to bodočo rast. Tenorsko vlogo Uriela je pel Anton Sladoljev, ki sicer ne razpolaga niti po kvaliteti in niti po kvantiteti z izrednimi glasovnimi možnostmi, pač pa z lepo kul- tiviranim glasom in a smislom sa estetsko oblikovanje glasovnih linij; najboljši je v srednji in deloma spodnji legi, ki ju barva s prijetno kritoatjo. Tudi Sladoljev. ki se bo z nadaljevanjem dosedanjega temelji, tega Šolanja mogel razviti do lepih zmogljivosti, se je vživel v svojo vlogo in jo je prikazal solistično ter posebej v ugodni soglasnosti z obema ostalima solistoma. Solistični terce ti so bili zravnani in tudi v razmerju do zbora ter orkestra estetsko vsestransko odgovarjajoči. Izvedbo je pri. pravil in oratorij dirigiral dr. Danilo Sva-ra, ki je globinsko posegel v bistvo tega klasičnega dela in izvabil iz njega vse ob. likovne ter vsebinske finese. Tako nam je vzorno interpretiral Havdna, da smo ga začutili v vsej moči velike stvariteljske sile, ki je z mogočnim doživetjem vnanje oblikovala pestri svet duševnega pretakanja Celotna izvedba Havdnovega oratorija, je bila v čast ljubljanskim konservatori-stom in ostalim sodelujočim. Potrdila je sloves, ki ga Že in ki bi ga upravičeno moral uživati naš slovenski konservatorij in poudarila potrebo po ^ prejšnji izpopolnitvi, da bo najvišji slovenski glasbeni zavod mogel v celoti ter neovirano vršiti svoje poslanstvo. Ponedeljkov konservato-rijski koncert je bil na dostojni umetniški višini in naglasu je nujnost stalnega kon-servatorijskega orkestra ter zbora, ki bo poleg Filharmonije, opernega orkestra in Orkestralnega društva GM pomemben činitelj v gibanju našega glasbenega življenja. To ne bo v korist le glasbenemu vzgajanju konservatoristov, ki bodo imeli ob prestopu v poklicno delo za seboj že preizkušeno solo, temveč bo tudi pospešilo razvoj vsega našega glasbenega življenja. od.— V \\ *• •» ii U ii it ti // a \ it Ne, četrt ure še lahko poležim! s Gospodje, Id se sami brije jo, lahko dalj časa spijo! Naravnost čudovito, lesko hitro se človek obrije, če se je najprej namazal z NIVEO! Potem je namiljen je in britje vprašanje samo nekoliko minut, a obrijete se absolutno brez bolečin In brez poškodb na ko«. Koža ne spo k a, ne e In ne vleče! Konservatorijski koncert Pomembni umetniški dogodek letošnje glasbene sezone je predstavljal ponedeljkov koncert Havdnovega oratorija »Stvarje-nje«, ki ga je izvajal močan konservatorij- RAzno Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za m o i k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39 PRODAM MOTORNI ČOLN dobro ohranjen, naprodaj. — Ponudbe na upravo lista pod >Čoln«. 1925 KLAVIR dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod ^Klavir«. 1927 STAnOVAflJA STIRISOBNO STANOVANJE komfortno, v sredini mesta, išče stranka treh odraslih oseb. Vselitev takoj ali najpozneje avgusta. — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. 1926 NAJBOLJŠA SADU8KA BEVUA )• NAS VAL SPOREDI evropskih radrjakm norela, modni pregled, filmska la radijskega UPRAVA: Mesečna naročnina Inserirajte v »Slov. Narodu«! Letalska zveza LJubljane v letu 1939. 15. junija prične redni zračni promet Ljubljana—Zagreb in preko nie^n > vsemi ostalimi večjim? ' Ti!«;oslavije in inozemstva. Odlet ob 10.25, dolet v Ljubljano 15.25. Let iz Ljubljane do Zagreba traja 45 minut, iz Ljubljane do Beograda pa 2 uri 25 minut. Vsi, ki imajo modro žel. legitimacijo imajo 50% popust tudi na letalih. Rezerviranje mest je mogoče za polno in polovično ceno na teL 36-21. ZAHVALA Ta številne izraze sočutja ob bridki Izgubi našega l.juheza moža, očeta, tasta in starega očeta, gospoda Franca Dedeka izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem svojo najglobljo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gosp. župniku p. dr. Mode*tu Novaku za zadnjo tolažbo, gospodu dr. Volavšku za vso njega vestno skrb v dolgi težki bolezni in čč. sestram sv. Vlncenca za požrtvovalno nego. Vsem, ki ste rajnkega spremili v tako častnem števila na njegov sadnji dom in mu nanosili toliko cvetja bodi topla hvala. LJUBLJANA 15. junija 1939. Zaluioia rodbina Oedekova. Horence Riddellova: Tlevatna £ju6e$en — Kent je imel prav, — je dejal hladno. — Tu sva tujca in francoska policija ima čisto drugačne metode, kakor naša. Pošteno bi mi podku-rila. Toda zase se ne brigam, mislim samo na tvoj dober glas, Fenella. Ta uboga žena je izgubljena. Prav ničesar ne moreva storiti za njo. Toda tebi bi grozila velika nevarnost, preživeti bi morala pravi pekel, s tvojim imenom bi bila zvezana zelo neprijetna senzacija in prav* zato nisem nikomur niti z besedico omenil tega dogodka — Zelo prijazen si, Derrv, — je odgovorila. -t- Prijazen! — je vzkliknil in se trpko nasmehnil. — Bože moj, Fennie, kakšno ljubeznivost bi pa mogel izkazati tebi? Saj sem te samo jaz zavlekel v te neprijetnosti. Nimam pravice sestajati se s teboj, nima m pravice govoriti s teboj. Vstal je in jo nekaj časa gledal, potem se je pa naenkrat sklonil k nji in jo poljubil na čelo. Samo z ustnicami se je dotaknil njenega čela. To je bil čisto drugačen poljub, kakor jo je poljubljal prej. — Zbogom Fennie, — je dejal naglo. — Samo eno uro dopusta sem imel, zdaj moram nazaj. In potem se je molče obrnil in odhitel odw nje. Fenella je ostala sama, sedela je in zrla molče za njim. Na tako nagel odhod ni bila pripravljena. Zakaj je odšel tako hitro? Zakaj ji ves ta čas, ko sta bila i skupaj, ni segel niti v roko, samo v zadnjem trenutku jo je tako hitro in nervozno poljubil na Čelo? Vedela je pa, da bi se bila morala braniti, če bi jo bil hotel objeti. Pa zakaj tega niti poskusil ni? Tega ni razumela, ni mogla razumeti. Morda zato, ker je čutil, kako hudo se je pregrešil? To bi pa bil čisto drugačen Derek, kajti Derek je znal vedno nekako pojasniti, svoje vedenje in ni se zmenil za to, če so ga drugi še tako strogo .obsojali. Kaj se je torej zgodilo, da se je tako zelo izpremenil? Ce bi pa mogla Fenella pogledati v dušo moža, ki jo je bil prav kar zapustil in hitel iz hotela v vojašnice, bi bilo njeno presenečenje še mnogo večje. Odnašal je s seboj duševno podobo njenega obličja, njenih pogumnih oči, in s to podobo je odnašal s seboj tudi obsodbo samega sebe. — Ona je najplemenitejša ženska na svetu, — je razmišljal sam pri sebi. — Oh, bože moj, le kako more ljubiti takega ničvredneža kakor sem jaz? Ta duševna podoba je pa počasi obledevala. Njeno mesto je zavzela druga podoba — čisto drugačno obličje, bledo, s podolgovatimi, zelenimi očmi pod čelom, s katerega so bili v dolgih kodrih nazaj počesani kostanjevi lasje. In s spominom na to obličje je Derek Elhson čutil, da mn odteka od srca« vsa kri. Zašepetal je ime: — Vanda! Vanda! To je bilo ime, pri katerem se mu je trgalo srce. Spominjalo ga je ljubljene žene — žene, ki je bila prevzela vso njegovo dušo in jo držala tako krepko, kakor je ni mogla Fenella nikoli držati. Vanda, to je bil namreč plamen, ki ga je neprestano žgal v duši. Kateri moški, tako se je vpraševal Derek v duhu, bi mogel storiti kaj hudega tako nedolžnemu in zvestemu dekletu, ki ga ljubi tako vroče in ki se je zanj že toliko žrtvovalo? Prej ali slej mora pregovoriti Fenello, da se konč no vrne domov v Anglijo. Toda dotlej se mora delati, da jo še ljubi. Ne sme ji izdati svoje nezvestobe. To bo zanj težka igra, toda Derek jo bo igral z naporom vseh svojih siL X. OMAR SIN MUSTAFOV Čez dva dni je Derek zopet prišel na sestanek s Fenello. Kakor po tihem sporazumu nista več govorila o tisti usodni noči v Modri vili. Toda izpre-memba, ki je bila nastala v Dereku, je še vedno presenečala Fenello. Zdelo se je, da ga veseli, da mora biti zopet z njo, toda o ljubezni ni več govoril. Fenella je sprejela to z olajšanjem, vendar je pa še vedno verovala, da jo Derek ljubi. Mislila je, da so zapustili oni nesrečni dogodki v njegovi duši tako mračno senco, da ga je sram govoriti o svoji ljubezni do nje. Sprejela je to z občutkom globokega olajšanja in nobenega vprašanja ni zastavila Dereku. Ta čas je pa David Kent prevzel vso odgovornost za zasnovo načrta, kako bi bilo mogoče Trpiicrma osvoboditi. Sklenil je, da je treba Derekovo osvoboditev iz francoske tujske legije pospešiti, da se to pod nobenim pogojem ne sme zavlačevati, kajti bil je že skrajni čas, da se Fenella otrese vseh ob- veznosti. Jasno mu je bilo, da je zašla Fenella v zelo težaven položaj med Ellisonom in njim in vedel je tudi, da se bo življenje v Severni Afriki, ki ga ni bila vajena, kmalu dotaknilo njenega zdrav- — Vrniti se morate v Anglijo, Fenella, — ji je dejal z odločnim glasom. — Ne, tega ne morem, David, — mu je odgovorila enako odločno. — Veže me moja dolžnost. Mar ne vidite, kako se je Derek izpremenil, kako je zagrenjen in skrušen? Mar mislite, da bi mogla s svojim odhodom še poglobiti njegovo zagrenje-nost? — Vsega je kriv sam, — je Ou^ororil Kent kratko. — Morda, toda to še ne pomeni, da bi ga smela zapustiti. Midva oba, David, kajti to je že najina skupna naloga, skupna dolžnost in prepričana sem o vas, da ste svojo dolžnost vedno izpolnili- Vem, da si želite prav tako vroče kakor jaz, da bi prišel Derek od tod kot svoboden mož in da bi lahko zopet živel svoje lastno življenje. Morda ga obsojate? Toda to je vaš rojak in zato ostanete pri njem. Hočete, da odpotujem sama, vi pa hočete ostati tu, da bi ga osvobodili. Mislite, da tega ne razumem. Jaz vas ne zapustim, dragi moj, ostanem tu in izpolnim svojo dolžnost. Začudeno jo je gledal. Presenetilo ga Je, kako je znala uganiti njegovo skrivno misel. Iz oči ji je odseval tako velik pogum, da ji David Kent ni mogel ugovarjati. — To bo velika pustolovščina, David, ga je zagotavljala. Urejuje Fran,- Puc — Za >Narodno tiskarno« ~- Za upravo m mne ratni del lista Oton (Krištof Val v Izubijani HSJSSSSJHSUMia»SS(bb I ig|iašj|jja||