TRST, petek 27. januarja 1956 Leto XII. - Št. 23 (3261) Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB- 1 - Z-375 - Izdaia založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Socialist Guy Mollet pooblaščen za sestavo nove francoske vlade BULGANIN0VA POSLANICA IN RAZGOVORI EDEN-EISENH0WER POZITIVEN ZNAK NOVE SOVJETSKE POLITIKE Predaja finskim oblastem Medtem ko predsednik z najbliijimi sodelavci proučuje poslanico, besedilo še vedno ni bilo objavljeno - Tudi foreign Office še ni bil obveščen o njeni vsebini - Angleško-ameriška trenja zaradi Kitajske WASHINGTON, 26. — Predsednik Eisenhovver je danes s svojimi najbližjimi sodelavci proučeval poslanico sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina, ki mu jo je včeraj izročil veleposlanik Zarubim Besedilo poslanice doslej še ni bilo objavljeno ne z ameriške ne s sovjetske strani, vendar zatrjujejo, da vsebuje tudi poziv k preporodu «ženevskega duha«. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da poslanica poudarja potrebo nadaljevanja razgovorov med Vzhodom in Zahodom za zmanjšanje mednarodne napetosti. Bulganin baje predlaga nova pogajanja o evropski varnosti, o nemškem vprašanju, o razorožitvi in o odpravljanju pregraj med Vzhodom in Zahodom. O teh vprašanjih se na zadnji ženevski konferenci niso mogli sporazumeti zunanji ministri štirih velesil. Bulganin daje baje tudi nekaj novih predlogov o načinu, kako naj bi se premagala sedanja mrtva točka, ne omenja pa novega sestanka štirih velikih. Nova pogajanja bi naj torej vsaj spočetka tekla po normalni diplomatski poti in z osebno korespondenco. Medtem zatrjujejo v dobro obveščenih washingtonskih krogih da nameravajo ZDA dati nove predloge o razorožitvi, ko se bo ponovno sestala podkomisija OZN. Ti predlogi naj bi obsegali nov načrt za omejitev števila oboroženih sil velesil in naj bi tudi o-menjali natančne številke, ki pa da še niso za objavo. Tudi datum prihodnjega zasedanja podkomisije OZN še ni bil določen, sodijo pa, da se bo komisija sestala konec februarja ali v začetku marca v enem izmed evropskih glavnin mest, verjetno v Londonu. V podkomisiji so predstavniki štirih velesil in Kanade. Današnji «New York Times« pa piše, da Bulganinova poslanica ni bila »povsem slučajno« izročena Eisenhowerju prav v času, ko je Eden na potovanju v ZDA. ((Nobenega razloga ni za mnenje, da je namen poslanice, pomagati pri ustvarjanju harmonije v wa-shingtonskih razgovorih z Ede-nom«, pravi list in dodaja, da skuša ZSSR očitno povečati nasprotja, ki ločujejo ZDA in Anglijo. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je bila angleška vlada poučena o poslanicah, ki sta si jih nedavno izmenjala Eisenhovver in Bulganin. Dodal pa je, da «Foreign Office ni dobil prepisa zadnje poslanice sovjetskega ministrskega predsednika predsedniku Eisenhovver-ju». Predstavnik je na posebno vprašanje povedal, da ne ve, ali je bilo besedilo poslanice morda sporočeno ministrskemu predsedniku E-denu, ki potuje na ladji UUm c_ v --‘•buvoiuv lil '°čeno ft •,m’ da zberem do- »ičneea ™Va°- informaci3 teh" i„ 'sa znača a r, ra,-;!. Guy Mollet (desno) in Mendes France Preskušanje terena za obisk Segnija in Martina v Moskvi? (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Sestavljanje proračuna postaja vedno bolj vprašanje, ki bo nova pre-skušnja za trdnost vlade. Nastaja celo vtis kot da se je ob njem začela razvijati že dalj časa napovedovana ofenziva politične in gospodarske desnice, čeprav je eden izmed glavnih' kalibrov, Scelba, še vedno ob strani ali pa vsaj zelo v ozadju. Sicer ima vsak od ministrov, ki so v sporu zaradi proračuna, in vsaka stranka, ki je vanj posegla, svoj prav. vendar se večkrat zdi, kot da je glavni namen povzročanje težav edini vladi, ki je po dolgem času pokazala vsaj nekaj volje, da se loti reševanja perečih notranjih, zlasti socialnih vprašanj. Predsednik vlade Segni ie imel danes na Viminalu razgovore s podpredsednikom vlade Saragatom, s proračunskim ministrom Vanonijem in s tajnikom PLI Malagodijem. Kot pravi uradno poročilo, so govorili »o političnih in finančnih vprašanjih v zvezi s pripravljanjem proračuna«. Segnijev razgovor z Malagodijem je trajal dobro uro in je bil nadaljevanje razgovora, ki sta ga oba imela včeraj zvečer na Montecitoriu. Po razgovoru je Malagodi izjavil novinarjem, da je Segm-ju potrdil liberalno stališče, da ne gre več poviševati davkov. «Gre za to, je dejal Malagodi, da se sestavi dober proračun in da se ne moti finančno ravnotežje.# Končno je Malagodi dejal, da je zadovoljen z razgovorom s Se-gnijem. Ko je Segni, ki je imel nato še dolg razgovor z notranjim ministrom Tambronijem. ob 22.10 zapuščal Viminal, so ga novinarji vprašali, ali je Vanoni pristal na to, da začasno vodi tudi zakladno ministrstvo. Segni je odgovoril: ((Vprašanje je prezgodnje.« Ze samo vprašanje, pa tudi Segnijev odgovor sta značilna za položaj, v katerem je zakladni minister Gava, kot pravijo v Rimu, z eno nogo v vladi, z eno pa že izven nje. Kot smo že poročali, zahteva Gava zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in se zavzema zato za uvedbo novih davkov. Na drugi strani je proračunski minister Vanoni proti novim davkom, še bolj pa jim nasprotuje finančni minister Andreotti. Proti uvedbi novih davkov so zelo odločno nastopili tudi liberalci in sicer kar direktno z vodstvom stranke, ne s posredovanjem svojih ministrov v vladi. Gavovi zahtevi bi bilo torej moč ustreči samo z zmanjšanjem državnih izdatkov. Ker pa je na primer veliki vojaški proračun nedotakljiv, bi prišla v poštev za «rezanje» predvsem ministrstva, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji —- ministrstvo za delo, za socialno skrbstvo, za javna dela, in morda tudi prosvetno ministrstvo. Vsa ta ministrstva pa vodijo socialni demokrati, ki so tako dvakrat prisiljeni, da nastopijo z druge fronte proti Gavi: na eni strani jih njihov program sili, da se zavzemajo za širšo in torej tudi dražjo socialno politiko (in pri tem se, kot kaže, z njimi strinja tudi Segni), na drugi strani pa ne morejo dopustiti, da bi trpel ugled njihovih ministrov. V tem položaju se je zataknilo sestavljanje proračunov in dvomljivo se zdi, da bi jih mogla vlada predložiti parlamentu do 31. januar-ja, kot je obljubila — čeprav ise je na drugi strani Segni Nehru o koeksistenci in odnosih z ZSSR Kriza vlade na Finskem Vladne spremembe na Letonskem Objavljen politični program obeh volilnih blokov v Grčiji Sporazum med strankami centra in levice določa, da bodo v primeru zmage na volitvah novo vlado sestavile le stranke centra WASHlNGTON, 26. — Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da teži politika ameriške vlade po odpovedi ekstrateritorialnih pravic v Maroku, «ko bo prišel čas«. Dodal je, da ima državni departma namen zahtevati od kongresa, naj sprejme resolucijo v tem smislu. ZDA uživajo pravico ekstra-teritorialnosti na podlagi mirovne in prijateljske pogodbe, ki je bila sklenjena z Marokom leta 1787. Pogodba daje ameriškim konzulom v Maroku pravico soditi ameriške državljane, ki so vpleteni v civilni gli kazenski sodni postopek. WASHINGTON, 26. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da je Sovjetska zveza pristala na udeležbo na mednarodni kon. ferenci, ki bo 27. februarja v Washingtonu in na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi mednarodne ustanove o miroljubni uporabi atomske sile. Konference se bodo udeležili predstavniki 12 držav. Glav. ni namen konference je pro-užiti načrt statuta mednarodne ustanove za atomsko silo. Načrt, ki je bil pripravljen lansko leto, so že poslali prizadetim vladam in specializiranim organizmom OZN. Države, ki se bodo udeležile konference, so: Avstralija. Belgija, Brazilija. Kanada, CSR, Indija. Francija, Portugalska, Južna Afrika, Velika Britanija, SZ in ZDA. Slika kaže maršala Montgomeryja v razgovoru z Jugoslovanskim državnim tajnikom za narodno obrambo Ivanom Gošnjakom, čigar gost Je bil med svojim tridnevnim bivanjem v Beogradu. Včeraj Je maršal Montgomery odpotoval z letalom iz Beograda v Curih. Na zemunskem letališču so se od njega poslovili generalni major Rade Bulat s skupino oficirjev, britanski veleposlanik sir Frank Roberts in vojaški atašeji britanskega veleposlaništva. LONDON, 26. — V Londonu prevladuje vtis, da se Ede-nu ni posrečilo okrepiti svoje »POMURKI DNEVI Na današnji dan je leta 1944 Rdeča armada popolnoma m dokončno zlomila nemški obroč OKrog Leningrada Danes, PETEK 27, januarja Janez Zl., c. uč., Dušana Sonce vzide ob 7.34 in zatone 00 17.02. Dolžina dneva 9.23. LiMJ* vzide ob 17.17 in zatone ob 7.IR-Jutri, SOBOTA 28. januarja Marjeta, dev.. Dragomi'1 PONOVNA ZAOSTRITEV BORBE ZA DOSEGO INTEGRALNE PROSTE CONE NAPOVED PROTESTNEGA GIBANJA tržaških gospodarskih kategorij Proglas mestnega odbora za prosto cono in Koordinacijskega odbora tržaških malih in srednjih podjetij - Čas trajanja in način protesta bo določil posebni akcijski odbor Mestni odbor za prosto cono in koordinacijski odbor malih in srednjih tržaških podjetij sta včeraj na skupnem zasedanju s predstavniki vseh kategorij, katere zastopata, razpravljala o položaju. Odbora sta pri tem predvsem upoštevala posledice indiskrecij rimskega gospodarskega lista glede vladnega stališča do proste cone. Ob zaključku sestanka je bilo izdano tiskovno poročilo v katerem se ponovno podčrtuje potreba po ukrepih, ki lahko omogočijo splošno o-zdravljenje tržaškega gospodarstva in se zahteva od vlade, da uresniči zahtevo celotnega tržaškega prebivalstva po prosti coni. Najvažnejši pa je proglas v katerem se napoveduje protestno gibanje vseh sodelujo- čih kategorij. V ta namen Je bil sestavljen akcijski odbor, ki bo organiziral to protestno gibanje in bo določil čas in način protestov. Z odločitvijo, da se ponovno prične z odločnejšimi akcijami sta tako koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij kot mestni odbor za prosto cono prekinila z dosedanjo neaktivnostjo in stopila ponovno na pot odločnejših protestov. Ta sklep se je že dalj časa pričakovalo, vendar pa je prišel po drugi plati nenadno, saj bi do njega moralo priti šele na skupščini vseh organizacij, katere so zastopane v mestnem odboru za prosto cono. Očitno je obisk podtajnika Russa pospešil in zlasti utrdil voljo za odločnejše akcije tudi v onih krogih, ki so naklonjeni čakanju. Govori VPRAŠANJE TRŽAŠKE TOPONOMASTIKE V OBČINSKEM SVETU UPRAVIČENE KRITIKE predloga za imenovanje ulic Na današnji seji bodo nastopili svetovalci opozicije - Nostalgični predlogi fašističnega svetovalca Na torkovi seji so vsi govorniki obžalovali, da je posebna komisija, ki je sestavila seznam imen, ignorirala imena istrskih mest, češ da morajo biti ta čimbolj zastopana v Trstu. Socialdemokratski svetovalec prpf. Paladin je zahteval, da mora odbor vključiti v seznam novih ulic in trgov tudi imena demokratov in antifašistov, ki so padli v odporniškem gibanju. Poudaril je, da ni nobenega vzroka, da bi v Trstu ignorirali imena Rettija, Foschiat-tija, Felluge, Frausina in Pa-gana. Hkrati pa je predlagal tudi imena Silvia Benca in Edmonda Puecherja ter imena treh bratov Fonda, ki so padli v zadnji vojni. Odbornik dr. Zacchi je obžaloval, da komisija pozabila na slavne tržaške zdravnike in je predlagal vključitev v seznam zdravnika Nikoliča in Gortana, ki sta zaslovela tudi v mednarodnem okviru. Svetovalec Franzil se je razburil, kako je mogla komisija razdeliti sedanjo Ulico Catullo, ki je zelo kratka, na tri dele in sicer; prvi del naj bi ostala Ulica Catullo, drugi naj bi bila Ulica Tibul-lo, tretji pa Ulica Šesto Pro-perzio. Takšne in druge podobne kritike svetovalcev večine so že od začetka razprave pokazale, da je posebna komisija, ki je sestavila seznam novih ulic in trgov, precej površno pripravila svoj predlog in da bo občinski od- bor prisiljen spremeniti mnogo imen. Tudi demokristjan-ski svetovalec dr. Harabaglia, ki je tudi predsednik «Lega Nazionale*, ni mogel mimo u-gotovitve, da je komisija ignorirala imena padlih v odporniškem gibanju in je predlagal poleg imen, ki jih je že omenil prof. Paladin, tudi imena Matteottija, Manzonija in Gramscija. Fašistični svetovalec ing. Battigelli pa ni mogel pozabiti na »zlate čase velikega imperija* in je predlagal, naj sedanjo Ulico Coroneo ponovno preimenujejo v Ulico Niz-za, češ da se je v tem mestu rodil Garibaldi, sedanji Trg sv. Katerine, naj bi preimenovali v Trg Guido Neri, Trg Riborgo (za časa fažiznja Trg Malta), naj bi se imenoval po malteškem iredentistu Carmelu Borgu Pisaniju, na Opčinah pa naj bi opustili imena raznih rastlin, vin itd. in naj bi tem ulicam dali imena istrskih mest. Končno je predlagal, naj bi bivši Trg Impero, ki se sedaj imenuje Trg Stare Mitnice, preimenovali v «Trg izgubljenih ozemelj*, pri tem predlogu je ing. Battigelli poudaril, da ne misli samo na Istro in Julijsko krajino sploh, ampak tudi na druga ozemlja. Pa vendar ni mislil na ljubljansko pokrajino, Dalmacijo, Nico, Korziko, Libijo, Abesi-nijo, Grčijo, Albanijo, Ukrajino, itd. se namreč, da Russo ni sprejel uradno predstavnikov mestnega odbora za prosto cono in da so samo nekateri člani kot predstavniki drugih gospodarskih organizacij govorili z njim tudi glede tegu vprašanja. Ze to dejstvo, še bolj pa izmikajoči se odgovori, naj bi povzročili precejšnje razburjenje. Mestni odbor za prosto cono in koordinacijski odbor nista določila niti datuma niti načina protestnega gibanja. Verjetno gre pri tem za zaporo, katero naj bi po svoji strani sindikalne organizacije podprle s splošno stavko. Organizacijo te zapore pa naj prevzame poseben akcijski odbor, o katerem je bilo že zelo mnogo govora na zasedanjih koordinacijskega odbora malih in srednjih podjetij. Takrat je bilo tudi govora, da naj ostane članstvo tega akcijskega odbora tajno, zato da člani odbora ne bodo podvrženi policijskim, političnim ali gospodarskim preganjanjem. Proti odvzemu ladij Na skupščini kovinarjev Delavske zveze so sprejeli delavci resolucijo, v kateri ostro protestirajo, ker oblasti niso izpolnile obljube glede dodelitve ladij tržaškemu pristanišču. V resoluciji zahtevajo, naj vlada prepreči spletke v •kodo tržaškega pristanišča in tržaškega gospodarstva sploh. Skupščina je v resoluciji končno obvezala sindikat naj se z vsemi zakonitimi sredstvi bori, da se prepreči odvzem ladij, in sicer v primeru če bi bila vladna akcija glede tega preveč medla ter ne bi imela sploh uspeha. Voditelji sindikata pomorščakov (FILM) pa so navezali stike z vodstvoma FEGEMARE in SINDAN, da bi se domenili za skupno akcijo proti odvzemanju ladij. Delavske zveze je naslovil na ministrstvo za javno šolstvo in na generalni vladni komisariat resolucijo, v kateri v imenu slovenskih in italijanskih delavcev, zaposlenih na raznih gradbiščih, ki so zvedeli za krivične določbe zakona o slovenskih šolah, izraža globoko ogorčenje proti nedopustnim in nedemokratičnim načelom ter protestira proti tej rasistični samovolji. Delavci zahtevajo, da se izdajo takšne določbe, ki bodo zagotovile družinam njihovo pravico, odločati o tem, v kafer šolo bodo poslale svoje otroke. Podobno protestno resluci-jo so odposlali tudi delavci podjetja Carena z gradbišča na Opčinah. NEKAJ TEHNIČNIH PODATKOV O DVEH NOVIH LADJAH T NEDELJO DVE SPLOVITVI v ladjedelnicah v Trsta in Tržiča V Tržiču bo zdrsela v morje motorna ladja «Rosandra» za progo proti afriškim pristaniščem, v Trstu pa ladja ‘«uu. 1U,W, lUNLHŠ V - k»h». O. Holden. H. SchonajJ«-Armonia. 15.00: ((Pustolovščin' kapetana Davidsona*. W. c°" rey. F Tucker. Aurora. 16.00: ((Rimske Zg00“” Vittorio De Sica, S. PanH*- nini, Toto. ... Garibaldi. 15.30: «Tihotapka GLASBENA MATICA TRST V PONEDELJEK 30.t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj* (Vrdelska cesta 7) koncert solistov ljubljanske Opere Nastopili bodo Vilma Bukovec, sopran, Miro Brajnik, tenor, Vlado Korošec, bas, pri klavirju Dana Hubad Spored obsega narodne in umetne pesmi ter operne arije in duete. Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 PROSVETNO DRUŠTVO ttSLOVENEC* iz BORŠTA FOLKLORNA SKUPINA «BREG» priredi 29. januarja 1956 ob 19. uri v dvorani Borštu L. Anzengruberjevo petdejanko SLABA VEST Vljudno vabljeni! ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za red B v par-terju in na balkonih ter za red A na galerijah zadnja predstava VVeberjeve opere »Carostrelec*. Dirigent Mario Rossi. Jutri premiera Masseneto-ve opere «Manon» za red A v parterju in na balkonih ter ta red C na galerijah. Opero oo dirigiral Glauco Curiel, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Clara Petrella. Agostino Lazzari, Paolo Pedani, Vito Susca in drugi. Režija Carlo Piccinato. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 27. t. m. ob 20. uri na sedežu, Ul. Roma 15. Hossetti. 15.00: «Rommelov za- klad*, Dawn Addanvs. Excelsior. 15.00: «Sedem žena za enega moža*. R. Harrison. M. Laugbton. Fenice. 15.00: «Mala pošta*. Alberto Sordi, Franca Val-erj in Peppino De Filippo. Nazionale. 15.00: »Helena iz Tro- je*, R. Podesti, J. Sernas. •ilo Filodrammatico. 16.00: «Mož lz Laramia«, J. Stevvart C. 0’Don-■nell Supercineina. Zaprto zaradi obnove Arcobaieno. 16.00: «Helena izTro-je», R, Podesta, J. Sernas. Astra Rojan. 16.00: «Irski upor-nik*. R, Hudson. B. Rush. Capltol. 16.00: »Pustolovec v Hongkongu*, C. Gable, S. Hay ward. na*. G. Lollobrigida, A. zari Ideale. 16.00: ((Veliko slovo*. Impero. 16.00: »Marty», E. S01' gnine, B. Blair. ... Italia. 15.00: «Clovek in vraS' G. Philtpe, D. Darrieuk. “l*-dol etn im prep. S. Marco. 16.00: «Sporni otr£*>; Yvonne Miitchsli in AleM1*1'' Knox. „i Kino ob morju. 16.00; ((Disnej*1 junaki* , Moderno. 16.00: «Orli v nesK«"'' nosti*, J Stevvart, J. Alb*®* Savona. 15.30: «Madame ,fly». K Jachigusa. F. Lido*^ Viale. 16.00: ((Ognjeni poljub*. Palance, B. Rush. ^ Vittorio Veneto. 16.00: «7 nt'*' za 7 bratov*. H. Keel. J. “ well. ,, Azzurro. 16.00: «Malaga», M. " Hara, Mac Donald Carey Belvedere. 15.30: «Pony Ekpr*5' C. Heston, R. Fleming. < Marconi. 16.00: «Zelen ogenj*. ’ Granger. G Kellv. Massimo. 16.00: «G 2 — služba*. 'Lee Tracy in N*1* Kell.v. .. Novo cine. 16.00: «MeStne M® Charlie Chaplin. ^ Odeon. 16.00: ((Hlevar in nM™ji vodinja*. R. Young, H. GHb®: Radio. 16.00: «Rose Marie*. ^ Blyth, Venezia. 15,30: «Meč iz DariH ska», R. Hudson, P Launft Skedenj. 18.00: »Jekleni ži'rcW' SiM PETEK, 27. januarja TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 davanje; 12.10 Za vsakogar F kaj: 12.55 Operetne 13.30 Glasba po željah; Piesfta čajanka; 18.00 Schufl^fi Koncert za klavir in orkestL 18.30 Z začarane police; 'L K® Koncert baritonista Marijana^-jj sa; 19.00 Melodije iz filmov,--.. Priljubljene melodije; 20.00 86®? 20.05 Dvorakovi Slovanski 1**5 20.30 Dva operna odlomka; JJjj Operetna glasba; 21.30 Voka'., kvintet; 21.50 Wagner: Pre!2. k operi »Mojstri pevci nueri®-ški»; 22.00 Iz svetovne knjiži sti In umetnosti; 22.15 Dve 5i'em senovi skladbi: 22.35 Rihbl,/ popevke; 23.00 Chopinove bal*" 23.30 Glasba za lahko noč. TIIST I. 11.45 Koncert pianista R°^n Caporalija; 13.45 Reportaža Cortine; 14.30 Tržaška kult nika; 19.15 Massenet: ((Malkjj opera (posn. na gen. vaji v Verdi); 21.00 Prenos iz A t?, riuma ic Parizu simfonič^J koncerta, dirigira Artur m* zimski. ■4 o r k it Slovenska poročila: 14.15. a: 6.15. V* Italijanska poročila 17.40. 22.30 X>kA 5.00-6.00 Spored iz LjubU' 6.00 Jutranja glasba; 7.09',. Spored iz Ljubljane: 7.30 ’ Jadrana do Triglava; 11.00-J* Spored iz Ljubljane; 13.30 Lj ka glasba; 14.30 Glasbena Posebej opozarjamo b program v počastite 200-letnice rojstva W. ‘ Mozarta ob 22.45. igra; 14.35-16.10 Spored iz ljane; 16.10 Arije, dueti jn zbj^ ‘Ji? liane; 19.30 Revijske meloni 17.10 Ljudske pesmi; 17.55 '‘v* mezzo; 18.00-19.30 Spored iz LjiKi 19.45 Primorski vestnik; *,j|i 22.15 Spored iz Ljubljane; AL RHm! i« noom. i • TA/ A ‘v Ritmi Jn pesmii; 22.45 zart: Requiem: dirigira -* i* o v j .1 \ 327,1 m, 202,1 m, 212,4 * Poročila ob 5.00, 6.00, 1 13.00. 15.00. 17.00. 19.00, 22.00 11.00 Radijski koledar; ’. Gospodinjski nasveti: 11.15^ ljubljene popevke in mel®" 11.45 Cirlbaoom — dober “ 12.00 Pojeta moški zbor in J ski mariborski komorni j" 12.40 Popevke in ritmi; 13.3“ ster spored opernih melodiji1 Želeli ste — poslušajte!; * Zabavna glasba- 15.30 Utrink literature — Saltvkov - Sfe® Dva generala: 15.45 Poje 31° ski oktet- 16 00 Mo.Hn i kot'1 Ljrvi viviot, ŠO.l/V lVmUIU . |W 16.10 Popoldanski simfon-ičn1 19 fin T LkAl.iv nrl cert: 18,00 Ljudje med 18.15 Nekaj priljubljenih n® čih pesmi;. 18.50 Igra trio M* Stamteta; 20.15 Poje zbor >' Beograd: 21.20 Igra plesni “ ster radia Ljubljana: 21.40 E ske melodije. 10.30 Reportaža iz Cof* «/, tvi»gl,liicwoarrit- i kovan ta stare gospe; 22.20 ' nos iz Momakovega 3, del zartove opere «Reg iz ser? 22.55 Reportaža Iz Cortine: Poročilo iz Cortine. M. MARKON izdeluje kr°ti T. Vecelio 9 prit. desno; o®1 in od 15.-19. ure. Za vedno nas je zapus* oče in stari oče Miklavž Sagi«1*1 16. Pogreb bo danes ob -j iz hiše žalosti, Prosek na domače pokopališče. Žalujoči družini S*1 in Daneu ter ost*11 rodniki Prosek, 27.1.1956. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti naše6a dragega moža, očeta in brata KARLA PERT0TA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pevcei”’ dobrodelnim društvom, darovalcem cvetja ter vselbi ki so na katerikoli način z nami sočustvovali tragični izgubi. Žalujoči žena, otroci, sestra, neč**3 in ostali sorodniki Trst, 27. januarja 1958. ČETRTA PREMIERA SLOVENSKEGA Eduardo De Filippo: Glasovi vesti , . J10 . 0 de Filippo je gledališki in fnmski jffra!ec> dra. m scenograf, režiser in ,™°9' Rodil se ie 2i- ma' 1900 v Neaplju in je prvič ?«tep,; na odru, ko mu je 'kornaj pet let, od takrat P® vse do danes ni več zapu-, odra■ Nadaljeval je boga-. neaPeljsko igralsko tradi-'J,° ln,30 ie sam obogatil. Po le izdal knjigo »Canta-“ ?ei Blorni dispari« («Spev .ranih dnu), v kateri je miri i!CSt sv°iih povojnih del, ni rt terimi sta najbolj zna-imriVe <(Neapeljski milijona XU "Filumena Martura-*' s katero je že preteklo m^0T1° SNG predstavilo naše-gledališkemu občinstvu Z ,aUka Edvarda de Filip. » * vodi gledališče, imeno- NeapUueltr°t di Eduardo>’ v družin sv°i° igralsko PredstaJ6 j*s.P°mladi ^ n.erir, na drugem ske, festivalu dram- je u rnetnosH v Parizu, kjer d»T'z°r* snojo fantastično 0 «Questi fantasmi«. Eduardo de F'ilippo sodi prav gotovo med najvidnejše italijanske igralci, prav tako kot tudi med uspešne dramske ustvarjalce. Stvarno zna (•pisati življenje, njegove osebe so plod vestnega in dolgotrajnega študija ljudi. Tako] ob koncu vojne je bil eden izmed fenkih, ki si je upal v Italiji pogledati stvarnemu življenju v oči in ga tudi u-metnisko upodobiti. Čeprav piše Eduardo de Filippo svoje drame večinoma v neapeljskem narečju, so vendar nje-geva dela zelo igrana tudi izven meja njegove ožje domovine. Naj omenim samo, da sc njegovo uFilumeno Martu-rano« igrali od l. 1947 do 1955 v Romuniji, Grčiji, Eritreji, Argentini, Španiji, Braziliji, na Portugalskem, na Holandskem, v Zahodni Nemčiji, v Franciji, Avstriji in Jugoslaviji. Poleg «Filumene Martu-rano« so v Jugoslaviji uprizorili tudi «Neapeljske milijo-r.arje» in sicer v Mariboru in v Hrvatskem narodnem kaza- ®Jihov ° de Fil'PP° ze,° rad Proučuje posamezne ljudi in e značaje. Tudi v tem primeru niso toliko važne košarice kot pa njihov prodajalec hrtu v Zagrebu, kamor je bil nc premiero povabljen tudi avtor Eduardo de Filippo., Ker pa se zaradi snemanja nekega filma ni mogel odzvati vabilu, je predstavi prisostvovala njegova sestra, znana italijanska igralka in slikarka Titina de Filippo, ki je bila nad predstavo zelo navdušena. To veliko zanimanje za dela E-duarda de Filippa, ki bi se nam mogla zdeti uspešna samo v neapeljskem dialektu, nam postane razumljivo, ko st s temi deli pobliže seznanimo in spoznamo, da veje iz njih tista izredno globoka človečnost, ki je lastna vsem ljudem in narodom, vsem slojem in vsem dobam. Eduardo de Filippo ne slika Neaplja, polnega sonca in svetle luci, polnega sreče, razkošnega življenja in sentimentalne ljubezni kot smo ga pogosto vajeni gledati. Njegov Neapelj je mračen, njegove ulice so ozke in umazane, v njih pa živi na stotine sirot, mlada dekleta se prodajajo za skorjo kruha, ki ga v tistih temnih, umazanih ulicah skopo režejo; danes so še sveže in cvetoče, jutri pa že ovele in stare. Svet Eduarda de fiilip-pa je brez sreče in brez slepečega vročega neapeljskega sonca, poln je razočaranj in obupa ter vsakodnevnih brodolomov, ki so v tem razburkanem in neuravnovešenem času po vojni še toliko bolj pogosti. Vendar ne postane ta svet fotografska kopija življenja. V njem polje topla kri, prežet je z najglobljo človečnostjo, ki ni samo neapeljska, ampak občečloveška. Eduardo de Filippo življenje živi in ga v sebi občuti in tako nam potem posreduje. Sam je vedno tudi interpret svojih glavnih junakov in je kot igralec prav tako občudovan. V sebi združuje moč in čut za pravo mero, pristnost in ustvarjalno fantazijo. Njegov vpliv na publiko je prav tako močan v besedi kot v nemi kretnji. Eduardova tarantela «Glasovi vesti«, s katero se bo tržaško slovensko občinstvo seznanilo v soboto 28. t.m. pri premieri SNG v Trstu, nosi v originalu naslov «Le voci di dentro» in je bila napisana v pičlih sedemnajstih urah. Kljub temu pa ne moremo smatrati, da je to delo nastalo iz slučajne improvizacije, temveč je plod dolgotrajnega štvdija življenja, ljudi in njih karakterja, čeprav se je po- tem rodjlo v silnem in kratkim zaletu. Včasih se nam zdi, da je vse, kar je sodobnega, napisano samo provizorično in zato zapisano kratkemu življenju. Ljudje in življenje, problemi, ki jih sodobni avtor slika, so nam še pre-bltzu, da bi jih lahko prav o-cenili. «Glasovi od znotraj» so glasovi naše vesti ki nastopijo potem, ko sta že opravila svoje delo želja in volja do dobrega in zla. Sanje rodijo te glasove in zaradi njih protagonist tragikomedije Alberto Saporito obdolži družino Cim-maruta umora svojega prijatelja Aniella Amitrana. Sapo rito je gotovo dolgo proučeval skrito življenje Cim-marutove žene, ’ vedeževalke in prostitutke. Ideja o splošni krivdi, ki jo nosi Saporito stalno v svojih mislih, dobi v sanjah točno predstavo o zločinu. Sanje povzročijo ovadbo m brezplodno policijsko preiskavo. In vendar Alberto ni hipohonder ali obseden sanjač, temveč povsem normalen človek, ki je sanjal te «glasove od znotraj», ki pa so glasovi resnice. Te glasove njegov brat Carlo zavrača, ljudje kot Cimmaruta pa jih ne spoznajo več, kot jih ne spozna in jih ne razume večina današnjih ljudi in v tem je ideja te de Filippove tra- gikomedije. To so isti glasovi, Ki so pripravili strica Nicolo do tega, da že več let molči, ker ve, da je esvet gluh« in spregovori zato le tik pred smrtjo. In čeprav so vse povzročile le sanje, je vendar vdrl sum v. Cimmarutovo hišo. Drug drugega obtožujejo, krutost in strahopetnost se kažeta ob vsaki besedi. Aniello Amitra-no se sicer vrne živ, a to stvari ne spremeni in ni važno. Glasovi od znotraj so razkriti in govorijo, nihče več jih ne pregluši. Vsi Cimmaru-tevi bi radi vedeli, zakaj so zločinci. In Alberto Saporito jim pravi: eZakaj bi vam moral pravzaprav ravno jaz to povedat i? Zakaj sploh govorim? Vidite, v tem je tičala modrost strica Nicole — ali ne govorim morda zaman? Medsebojno spoštovanje uravnava vašo vest ... Brez spoštovanja pridemo do zločina. Mar bomo še naprej živeli take in si gledali v obraz? Stric Nicola je imel prav. Ni hotel več govoriti! Kaj naj storim, stric Nicola? Povej mi ti, kaj?« Mrtvi stric Nicola je odgovoril s svojimi znamenji, a Alberto Saporito ga tokrat ni razumel. Zadnji jasni odgovor strica Nicole je bil «Trenutek miru, prosim...«, ki ga je izgovoril tik pred smrtjo. L. S. Pie d hmeeitom h o litim Ijidlianhlie Opele V ponedeljek bo v dvorani na stadionu «Prvi maj« koncert, na katerem bodo peli solisti Vilma Bukovčeva, Vlado Korošec in Miro Brajnik (v soboto zvečer in v nedeljo popoldne bodo umetniki nastopili- v Gorici). VILMO BUKOVČEVO že dobro poznamo. Debuti-rala je v ljubljanski Operi, svoje prve velike uspehe je doživela pred nekaj leti, ko je na mednarodnem tekmovanju v Toulouse v Franciji zasedla prvo mesto in bila angažirana za gostovanja v naslednjih sezonah. Lani je bila nagrajena tudi na tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Lansko leto je Bukovčeva tudi opravila obsežno šesttedensko turnejo po Sovjetski zvezi, kjer je pela v Velikem teatru v Moskvi, Leningradu, Kievu, Odesi, Tbilisu in drugod. Po sedanjem gostovanju v Trstu bo odšla spet za mesec dni na gostovanje v Francijo m Belgijo. O čem vse bosta razpravljala predsednika Eden in Eisenhower Srednji vzhod ni več domena Velike Britanije, ampak se tu križajo tudi interesi ZDA in predvsem Sovjetske zveze - Tudi embargo nad LR Kitajsko močno tišči Veliko Britanijo Ali bo »družinski obisk«, kakor nekateri pravijo bližnjemu sestanku Edena in Eisen-hovverja, na katerega je drugi povabil prvega, po mislih ir željah Churchillovega naslednika ali washingtonskega gostitelja? Povabilo je bilo poslano med azijsko turnejo sovjetskih voditeljev in sestanek zamišljen kot vmesni člen med ženevsko konferenco štirih ministrov in napovedanim ob- Šončno zagotovljena podpora . oselnim kmečkim delavcem odPoro bo dobil br ezposelni poljski delavec, ki je v zadnjih dveh letih delal vsaj 180 dni kn ‘!U 19« Je Zakon""0 Je sprejet p°ljsk° F°dpon brezposelnim se vse^n delavcem. Praktično radi 0fi 'j®1168 ni izvajal zahoteli pora ograrcev, ki niso ljitviio ^ Pristati z uteme- Končno • b‘ tega ne zmogli. goletne parlament P° dol vinpivi — Uresničevat?TlaaeVanjU PriČe‘ Jel Dr , ta zakon in spre-?akor,rtV ’ s katerim se bo Kotl_ Pričel izvajati. Postevajoč tp 41/n o' tri ioni. slfe PokHV*j-°ž ležke i;vljeni le snbj ’ k’ v njih, kot jenski 0 ';nano. ital> Pos«hn poc*eželski proletariat hoštevai V Sužnih Predelih, u-stgpje zatem etejansko ‘n °dnoIihkTe0ki Proizvodtli; ni jn , ■ ki v tako drastič- l°rno a. strofalni obliki nabavim,rtkazuje skoraj nepo-ga, (ja ° posledice te- Ves ias]a ngrarna politika že v®lenr>„ . P0vsem prepuščena Pocestnikom in latifundi- Postaln “tevaj(* vs* t0. je iava v nujnor da je dr- lav ■cev Pri.meru poljskih de-ki naj Uresničila zakon, stl ob v a V ^asu brezposelno-cer ^U:ie Pred lakoto. S>-d°brih ° *reba na to čakati "est tet, kar samo jo- novno potrjuje resnico, da je vlada, na žalost, še vedno boli pripravljena prisluhniti priše-petavanju in zahtevam agrarnih kapitalistov in zemljiških baronov . kot da bi stremela za tem, da dvigne splošno življenjsko raven neposrednih kmečkih proizvajalcev, srednjih in malih kmetov ter kmečkih delavcev brez zemlje, ki bi danes pravzaprav ne smeli biti več brez nje. Toda zdi se, da se danes v Italiji to, kar je bilo sicer v nekaterih najnaprednejših bur žcaznih deželah že zdavnaj storjeno, namreč da se je zemlja v večji meri razdelila med one, ki se z njo neposredno ukvarjajo, zdi se, kot poudarjeno, da pa je to danes v I-taliji še vedno samo daljni sen, za katerega se odgovorni voditelji države prekleto malo brigajo. Earsa z agrarno re-tormo pa je bila tem bolj tragična, ker kmečkih množic še malo ni zadovoljila, pač pa je v njih samo še bolj okrepila zavest o njihovem težkem položaju in podžgala žejo po zemlji. Vprašanje kmečkega prole- k' bodo z žreliartjcirt razdeljene med tiste "aročnike »PRIMORSKEGA DNEVNIKA. I • - » ' yi>do najkasneje do 31. tega meseca P avali celoletno ati Polletno naročnino za 1956 ]■ radijski aparat • usnjen potovalni kovček ■ «enska potovalna torba hrt in prtiči za čai ” luksuzna aktovka «• srebrna filisr. zapestnica g Pmetn'žk° izdelan šah g- n.iitni opirači (kroparski izdelek) • esena skrinjica (gorenjski izdelek) Pepelnik (kroparski izdelek) 12 f.ervis za liker (v naiodnlh motivih) 13, v»za (kroparski izdelek) 14 Pamizna garnitura (v hrvaških nar. motivih) 15 ?atu'la *v narodnih motivih) ‘oparski stenski okrasek za cvetice vsVhza vse le,° Pridejo v poštev pri žrebanju od g da08r*5<1, tisti za pol leta pa samo pri nagradah Ah ' / ,,a darila bodo pred žrebanjem raz-fit/jena v Tržaški knjigarni Ig*1** ^Jevanje nagrad, bo v soboto 1 februarju 1956 v prostorih našega Urednišh-a Oprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA tariata je potemtakem v bistvu vprašanje zemlje, je alternativa, da se ta pravično razdeli, a vse dotlej, ko se to ne stori, se bodo vladni in državni organi morali med di povišek dosedanjega prispevka delodajalcev ostaiih proizvodnih sektorjev, ki se zviša od 2 na 2.9 odstotka na plačni fond. Računajo, da bodo porabili za izplačevanje nujo na eni in silo na drugi brezposelnostne podpore postrani zatekati k polovičnim in nikakor ne vodečim ukrepom, kot je ta glede podpore brezposelnim kmečkim delavcem. Brez dvoma pa pomeni dejstvo, da se je vlada odločila realizirati zakon o omenjeni podpori, vendarle pomemben uspeh italijanskih delovnih ljudi v njihovi borbi za dvig splošnih pogojev njihove življenjske ravni, a ne toliko zaradi tega, ker bi to pomenilo najprimernejši način za ureditev njihovega splošnega položaja, marveč ker je to dokaz, kako si italijansko delovno ljudstvo v nenavadno težkih okoliščinah navzlic vsemu vztrajno gradi potrebne praktične postavke za svojo nadaljnjo borbo. Omenjeni zakon, sprejet že leta 1949, stopa potemtakem danes v veljavo, in sicer s sprejetjem pravilnika o njegovem izvajanju. Po tem pravilniku imajo brezposelni poljski delavci pravico do brez-pcselnostne podpore od 1. januarja 1955 dalje. Te dni je ministrski svet podaljšal rok za vlaganje prošenj do 15 februarja. Pravico do podpore imajo tisti poljski delavci, ki so bili v zadnjih dveh letih vpisani v sezname pristojnega pokrajinskega urada in ki so v tem času opravili vsaj 180 delovnih dni. Ta podpora se bo izplačevala tako, da bodo brezposelni poljski delavci prejemali razliko med povprečno zaposlitvijo 220 dni na leto in dejansko opravljenimi dnevi dela. Zakonodaja-vec namreč meni, da znaša povprečna zaposlitev v poljedelstvu 220 dni na teto. Brezposelnostna podpora za poljedelske delavce bo enaka podpori ostalih kategorij delavcev, to je 227 lir na dan za socialnega zavarovanci po 8) lir za vsakega otroka in 80 lir za ostale družinske člane. Tako bodo na pr. dobiva tl samci 227 lir dnevno, nrez-poselni delavci z dvema otrokoma 389 lir itd. Podpora se bo plačevala za največ 169 dni na leto, najmanj pa za 41 dni. Izplačevali jo bodo iz sklada zavarovanja proti neprostovoljni brezposelnosti zavoda INPS. V ta sklad se bodo stekali prispevki delodajalcev v poljedelstvu, zraven tega pa se bo stekal vanj tu- ljedelskim delavcem 20 milijard lir letno, od katerih bodo krili prispevki agrarnih delodajalcev samo 5 milijard, ‘ daril nad središčem svetovnih iskom Hruščeva in Bulganina V Londonu. V tem trenutku, pa tudi sicer je bilo treba potrditi skladnost angleške in a-meriške diplomacije. Od tod tudi zanimanje, ki ga je zbudilo vabilo. To zanimanje je naraščalo, čim bolj se je srečanje bližalo, hkrati pa se je širil obseg neuradnega dnevnega reda. Ta obseg je res nenavadno velik, kakor je tudi šiiok register ((originalnih nazivov« za prvo samostojno srečanje obeh državnikov kot predsednikov vlad svojih dežel. Vse kaže, da je na čelu seznama Srednji vzhod. Za Veliko Britanijo je to «staro križce imperialnih prometnih zvez« in področje, na katerem se namerava prikazati kot »kompetenten predstavnik Zahoda«. Za ZDA je to del področja za manevriranje in za uveljavljanje lastnega vpliva. Za S'Z je to novo področje, kjer se lahko pojavi kot tretji partner. Zelo konservativni «Sundav Times« tudi opozarja; »Sovjetska demokracija i-ma v tem svetu vse prednosti. Sovjetskemu bloku bi lahko preprečili, da bi zagospo vtem ko bodo ostale tri četrt vsote krili s prispevki drugih stktorjev (industrije, trgovine itd.). prometnih zvez, samo če bi šle ZDA in Velika Britanija z roko ppd roko ali vzporedno, in sicer ne le na vrhu, mar- Kdo je bil El Glaui? Bil je zagovornik trancoske dominacije v Maroku Preteklo sredo' je v svoji rezidenci umrl marakeški paša Si Thami El Glaui, Si Thami Mezouari El Glaui se je rodil okrog leta 1875 (točni datum ni znan) in vse njegovo življenje je obeleženo z vrsto izredno važnih dogodkov, tako v notranji maroški zgodovini, kak-or v zgodovini odnošajev med Francijo in Marokom. Po poreklu je izhajal iz plemena Glaua ne maroškem jugu, Leta 1912, ko je Francija proglasila svoj protektorat nad deželo, je bil El Glaui postavljen za marakeškega pašo. S to stvarjo pa ni šlo tako gladko. Da bi mogel postati dejansko marakeški paša, je moral začeti s trdo borbo proti El Hibi, ki se je potegoval za isti naslov in ki je imel v rokah mesto Mara-keš. Ko je porazil svojega nasprotnika in pomiril plemena na jugu, se je El Glaui znašel na čelu obsežnega področja v Maroku. El Glaui je bil vedno zvest privrženec Francije in je vedno podpiral francosko kolonialno politiko, in to zlasti v razdobju obeh svetovnih vojn. Takoj po premirju leta 1940, ko je Francija kapitulirala, je začel s tajnimi pripravami za izkrcanj* zaveznikov v Maroku. Po osvoboditvi je postalo njegovo življenje zelo razgibano, zlasti ko so se avgusta 1953 zaostrili odnosi med Francijo in tedanjim maroškim sultanom Mohamedom Ben Jusefom, kot posledica močnega gibanja za neodvisnost Maroka. Stari kolaboracionist El Glaui (kglaboracio-nist, ker je El Glaui stalno podpiral francosko kolonial- no politiko) je v Marakešu zbral kolegij doktorjev koran-skega prava in je dal po njih razglasiti odstavitev Ben Ju-sefa. Da bi temu sklepu dal potrebno težo in učinkovitost, se je postavil na čelo 3.000 berberskih konjenikov in se napotil proti Rabatu. Francoske oblasti so tedaj odstavile sultana in ga odstranile iz Maroka, medtem ko je El Glaui postal glavna opora novega sultana Be nArafe. Toda po tem ukrepu francoskih oblasti se maroški položaj nikakor ni razjasnil. Osvobodilna borba maroškega ljudstva ni nikoli prenehala. Francoske oblasti so morale stalno posegati po najodurnejših sredstvih, da bi zadušile upor, a brez uspeha. To osvobodilno gibanje je končno francoske oblasti prisililo k temu, da so pristale na pogajanja s predstavniki maroške opozicije, ki je med drugimi zahtevala tudi odstavitev Ben Ara-fe in ponovno ustoličenje bivšega sultana Ben Jusefa. El Glaui se je sicer podal na pogajanja v Aix-Les Bains, a tam je zagovarjal in branil Ben Arafo. Kljub temu pa je morala Francija odstaviti Ben Arafo in imenovati kronski svet, ki naj bi pripravil povratek bivšega sultana Ben Jusefa. Ko je El Glaui uvidel, da bi bil vsak njegov upor zaman, je 25. oktobra 1955 javno izjavil, da tudi on želi povratek Ben Jusefa na maroški prestol. In ne samo to. Ko je bivši sultan ca Jusef že bil v Parizu, se je stari marakeški paša podal z letalom v Saint Germain, padel pred bivšega sultana nr. kolena in prosil odpuščanja. več na vseh ravneh. Zadnje čase ni bilo tako. Sodeč po nekaterih virih, bi Velika Britanija rada pritegnila ZDA v bagdadsko zvezo. Diplomatski opazovalci v Washingtonu pa menijo, da se bodo ameriški voditelji postavili na stališče, da bi se utegnilo ameriško Sodelovanje v tej zvezi obrniti proti koristim Zahoda. Angleži imajo tudi program za gospodarsko in tehnično ppmoč, prikrojen ra regionalni podlagi in v skupnosti s svojim atlantskim partnerjem. ZDA baje priznavajo potrebo po dolgoročnih načrtih za razvoj tega področja, niso pa prepričane, da oi demokratski kongres v vrtincu predvolilne kampanje izglasoval velike kredite za politiko republikanske vlade. Vendar pa menijo, da bo dobila v bližnjih razgovorih ta oblika problema močnejši poudarek. ((Jordanska lekcija«, spor za oazo Buraimi med Veliko Bri tanijo in Riadom (Saudovo A-labljo) ter izraelsko-arabski konflikt so naslednje srednje-vzhodne teme, ki so jih že proučili v uvodnih razgovorih predstavnikov obeh vlad Shuckbourgha in Allena. Ameriški tisk domneva, da Eden ne bo «preveč ognjevito« načenjal sprejema LR Kitajske v OZN, da pa se bo ((bržčas odločneje« zavzel za olajšanje trgovinske izmenjave s to deželo. Kar se tiče kitajskega vprašanja, je slišati glasove, da ameriški predsednik ne more pripoznati pekinške vlade in da tudi ne more proučiti njenega sodelovanja v OZN, dokler traja predvolilna kampanja. Trgovinska izmenjava s Pekingom je bila omejena na zahtevo zahodnih držav v času korejske vojne. Ker pa je čas hitro mineval, je postajala ta omejitev ovira Veliki Britaniji in drugim zahodnim deželam, ki se zdaj zavzema- i mmm jr ; EISENHOVVER mm EDEN bello. Vse kaže, da se London ie nerad vključuje v »atomsko kolo«, ker terja to prevelike izdatke in napore, da naci<-nainega ugleda sploh ne omenjamo. «Daily Telegraph« pravi, da Angležem kaže ((izdelovati bombe, ne pa jih tudi zažiga-t-». Angleži bi zato najraie, da bi jim njihovi zavezniki drli potrebne informacije o vodike vih bombah in atomski oborožitvi. Z,DA pa so bile v tem doslej zelo skope. Eden bo baje opozoril Eisenbovvec-ja na to, da bi bilo treba razlikovati uporabo atomskega orožja v taktične in strateške namene. V Londonu namreč menijo, da bi lahko uporabili to orožje samo za ((odbijanje sovražnih napadov na mesta ir. še to le v skrajnem primeru«. »Manchester Guardian« opozarja še na eno obliko atomskega problema, namreč na Edenov namen, da bi pridobil ZDA za skupno demaršo pri sovjetski vladi, da bi omejili število večjih preizkusov a-tcmskega orožja. Toda Dulles je nedavno izjavil, da «ZDA niso našle nobenega razloga, k: bi opravičeval opustitev poskusov z vodikovo bombo«. Seveda bodo položaj v For-moški ožini, SEATO in še nekatera daljnovzhodna vprašanja na dnevnem redu wa-shingtonskih razgovorov, ker so zlasti ZDA zainteresirane na teh vprašanjih. Adenauerjeva vlada je v Londonu in Washingtonu u-krenila vse potrebno, da bi tudi nemško vprašanje vključil' v dnevni red sestanka E-den-Eisenhower. To so nekatere izmed tem iz širokega registra neuradnega dnevnega reda bližnjega »tradicionalnega družinskega srečanja«. V teh temah naj bi dosegli «skladnost med angleško in ameriško diplomacijo v pravem trenutku«. D. T. Večer tržaških avtorjev v gledališču Giuseppe Verdi jo za njeno ublažitev ali izenačenje z ukrepi, veljavnimi za SZ in druge vzhodnoevropske dežele. Sodeč po poročilih iz Washingtona, bi Eisen-bowerjeva uprava v tem trenutku sprejela ta kompromis samo s pogojem, da ne bi dobil »špekulativne oblike«. Američani so sklenili, da bodo v kratkem na Bikinih preizkusili novo atomsko in vodikovo orožje, vtem ko se Angleži pripravljajo na prve eksplozije na otokih Monte- Nedavne uprizoritve del tržaških skladateljev Raffae-la de Banfielda, Giulia Vioz-zijo in Maria Bugamellija n občinskem gledališču Verdi so pri občinstvu povzročile različne komentarje, a v dnevnih poročilih so ocenjevalci skoraj soglasni tako glede visoke kvalitete izvajanih del, kakor glede prvovrstne izvedbe. »Lj ubavno pismo lorda Bgrona« je mladi tržaški skladatelj Banfield napisal na libreto Tennessee Wil-liamsa. Romantična, morda pretirano rečeno nesodobna vsebina je našla odgovarjajočega glasbenega oblikovalca v Banfieldu, ki pa bi s sodobnejšimi glasbenimi prijemi lahko povedal kaj več. Njegov glasbeni izraz izvira iz Puccinijeve melodike a glede na to da kaže delo na tehnično — zlasti v instrumentalnem pogledu — dobro podkovanega avtorja, more zadovoljiti povprečnega, nezahtevnega poslušalca. Druga novost je bila enodejanka aAllamistakeo« skladatelja Viozzija — delo, ki je bilo l. 1954 že z velikim uspehom izvajana v Bergamu. Iz Banfieldove romantične melodike nas Vioz-zijevo delo privede v svet groteske, modernih, tudi a-tonalnih skladateljskih prijemov in poudarjenega ritma. Allamistakeo ni začetniško delo in izpoveduje izkušenega glasbenega ustvarjalca, ki je znan tudi izven mej ožje domovine s številnimi kvalitetnimi deli s področja simfonične in komorne literature. Delo se sicer približuje filmskemu in revijalnemu okolju žanru, a to ne ovir a, da ne bi izpovedovalo mojstra, ki zna z učinkovitimi izraznimi sredstvi prepričljivo oblikovati svežo situacijsko komiko, pri čemer so mesta kakor na pr. kvartet «oprosti nam Allamistakeo« muzikalno zares dognana. Mario Bugamelli, ki je tudi že znan tržaškemu občinstvu kot močna umetniška osebnost, se je predstavil s «Koreografskim poemom«, v katereui Se je dotaknil filozofske problematike o čutnem in duhovnem svetu, ki vsak s svoje strani obvladujeta človekova dejanja. Kot glas vesti, ki človeka opominja na pravo pot pa sodeluje izza kulis pevski ■ zbor. Bugamellijevo delo, ki predstavlja svežo, muzikalno dognano skladbo tokrat nt našlo izvajalce, ki bi njegovo glasbeno zamisel kvalitetno enakovredno predstavili v plesu. Nives Poli je vnesla v izvedbo premalo originalne zamisli ter je zato delo v celoti izzvenelo precej akademsko in vsebinsko premalo doživijeno. Temu tudi ni odpomogla okusno pripravljena scena z lepimi barvnimi efekti niti tehnično dognano izvajanje soloplesalccv Jure Lobova in Sonje Marmolje. Visoko kvalitetno sta biti izvedeni enodejanki Bau-fielda in Viozzija, pri čemer gre zasluga tako odličnemu tržaškemu dirigentu Glaucu Curielu m režiserju Sandru Bolchi, kakor tudi solistom in izvrstno intoniranemu orkestru, —r oi tn iMessaggero Feneto> in slovenska iola Se ni bilo primera, da W videmsko šovinistično glasilo v kakršnikoli obliki priznalo tudi najmanjšo krivico, ki »e godi goriškim in tržaškim Slovencem. Mi smo edina narodnostna manjšina na svetu, ki — po mnenju omenjenega glasila — nima niti najmanjšega razloga, da bi bila kakorkoli upravičena protestirati. Ce se kljub temu pritožuje in obtožuje, dela to — vedno po mnenju istega glasila izključno zato, ker slovenska narodnostna manjšina v Italiji trpi za neozdravljivim kompleksom #mučeništva». Iz takega zornega kota so možni najneverjetnejši zaključki. Tako dogmatično stališče do slovenske manjšine tira omenjeno glasilo do tega, da dogmatično brani vsak vladni ukrep, ki zadeva Slovence, ker je za tako dogmatično stališče vse, kar vlada ukrene v zvezi s Slovenci, že a priori pametno, pravilno, pravično in povsem popolno, kakor da bi izšlo neposredno iz Minervine glave same. Isto-takega pečata popolnosti pa ne nosijo le ukrepi, ki so jih do sedaj že uveljavili, ampak tudi ukrepi, ki so šele v stadiju zakonskega osnutka. Se več; isto popolnost imajo tudi zakonski osnutki, za katere o-menjeno glasilo še nič ne ve, a jih kljub temu brani, izključno zato, ker jih slovenska javnost napada in odklanja. Tako je v svoji predvčerajšnji številki prevzelo obrambo določb zakonskega osnutka o slovenski šoli, za katere pravi, da mu o njih ni nič znano, a da se pri tem sklicuj« na’ to, kar je o njih poročal slovenski tisk. Oglejmo si njegovo argumentacijo. Od treh temeljnih točk, ki naj bi urejevale poslovanje slovenske šole (L za tpis otroka v slovensko šolo je potrebna prošnja; 2. prošnjo pretresa komisija 2 slovenskih in 2 italijanskih učiteljev, ki ji predseduje didaktični ravnatelj ali šolski nadzornik; 3. slovenske šole so u-stanovljene izključno za državljane italijanske narodnosti), in ki jih smatra za povsem normalne, zakonite in prav nič diskriminacijske, se najprej loti tretje točke in pravi, da je popolnoma prav, da so slovenske šole samo za SloVence-italijanske državljane, ker ima italijanska država skrbeti le za svoje državljane. Ce hočejo imeti svojo šolo, naj jo tuji državljani sami odprejo in vzdržujejo. Da imajo v Rimu tudi Japonci svoje šole, a da bi bilo absurdno zahtevati, da bi jih odprla in vzdrževala Italija. Naš odgovor je zelo jasen: ne vidimo razloga, zakaj bi moral tuji državljan pošiljati svoje otroke v italijansko šolo. če more izbirati vsaj med italijansko in slovensko šolo, ki sta obe državni šoli. Tudi luji državljan, ki stalno živi v Italiji in plačuje davke, i-ma pravico izbirati med državnimi šolami. Zahtevati od tujega državljana, da mora vj. isati otroka v italijansko šolo in ne v slovensko šolo, je preprosto nasilje nad demokracijo in kulturo. Prav tako je nasilje nad demokracijo in kulturo zahtevati od staršev, da prosijo za vpis v slovensko šolo in da to njihovo prošnjo pretresa neka komisija, ki naj prošnjo sprejme ali odbije. Na temelju kakšne demokratične pravice se more to zahtevati in ra osnovi kakšne pravice je mogoče preprečiti staršem, da pošljejo svoje otroke v šolo, ki jo sami želijo? Kaj bi rekli modrijani pri omenjenem videmskem glasilu, če bi postavili enako zahtevo tudi za i-talijansko šolo, za katero je znano, da ima mnogo otrok slovenskih staršev? Zagnali bi vik in krik! A če je po njihovem povsem normalno, zakonito in prav nič diskriminacijsko, da se od slovenskih staršev zahteva nekaj tako go-rostasnega, potem bi čut za pravico in enakopravnost zahteval, da se isti postopek u-vede tudi za italijansko šolo. Ce pravite, da je v letu IP45-46 mnogo Italijanov pošiljalo otroke v slovensko šolo (dejansko je šlo za tiste Slovence. ki ste jih zmotno smatrali že za povsem poitalijančene) in da želite to preprečiti v bodoče — je to le izgovor. ker gre dejansko le za obraten pojav; mnogi slovenski starši, ki so do včeraj pošiljali svoje otroke v slovensko šolo, jih danes pošiljajo v italijansko šolo. ker pritisk na slovenske starše dejansko obstaja in se izvaja, medtem ko umišljeni pritisk na italijanske starše (vi pravite celo te-rcr) obstaja le v vaši domišljiji. In da bi bil ta pritisk še ■večji, je za vas povsem normalna tudi prošnja in komisija za vpis v slovensko šolo. PREJELI SMO Naša vas. Leto IV., štev. 21, 22, 23, 24 in štev. 1 letnika V. List slovenskega kmetijskega zadružništva. Izhaja dvakrat na mesec; odgovorni urednik inž. Jože Berkopec; uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva cesta fi. Letna naročnina 360 din. Ttute RUSSELL GIIBERT ROlflND JRTHUR HUNNICI/n Mrtflr Mr C*HfT Negira UOrO BACON ..... —_ POMOČI DVEH MILIJARD LIR BENEŽKI SLOVEN1J Za hitro in smotrno pomoč beneškim vasem naj hmelju čimprej nstanove našite hnnznreiie V Podbonescu, Terski dolini in Karnahtski dolini so že usta novili tri konzorcije, ki so začeli z načrtnim pogozdovanjem Skorajšnja vest o pomoči dveh milijard lir, ki jo je za Beneško Slovenijo določil predsednik republike, je razveselila prebivalstvo tega najsevernejšega dela države, ki živi v zelo težavnih pogojih in često ne najde na svoji redni zemlji potrebne zaposlitve. Dve milijardi res ni velika vsota, če računamo, da kodo z njima izvedli razna izboljševalna dela tudi v Hu minu (Gemona) in v Pušji vesi (Venzone) in ne samo v vzhodni in zahodni Beneči ji, kakor je kazalo spočetka. Samo v Huminu je 14.000 prebivalcev, v Pušji vesi pa 6.000; to so kraji v dolini, kjer so že izvedli nekatera izboljševalna dela in so tudi prebivalci bolj povezani, z osrednjim vodstvom «Ente Econo-mia Montana«, ki bo vodil vsa dela. Ustanova za gorsko gospodarstvo (EEM) bo morala zelo smotrno uporabiti državno pomoč, če bo hotela prebivalcem resnično pomagati in jim nuditi možnost večjega zaslužka. V vsakem okraju bodo morali ustanoviti poseben konzorcij, v katerega se bodo vpisali vsi posestniki- Preden bo kak konzorcij hotel izvesti pogozdovanje, izboljšati zemljišča, izvršiti selekcijo živine, zgraditi boljše poti ali mostove, bo moral predložiti potrebne načrte ustanovi za gorsko gospodarstvo. Kot poročajo, so že ustanovili tri konzorcije v Podbo-nescu, v Terski dolini in z Karnahtski dolini, kjer so začeli tudi že z načrtnim pogozdovanjem. Tem konzorcijem bodo seveda sledili še drugi, brez katerih bi bilo vsako izboljševalno delo onemogočeno. Prebivalci vzhodne in zahodne Benečije naj se o-tresejo nezaupanja do te ustanove. Zavedati se morajo, da bodo edino z združitvijo v vaškem konzorciju lahko deležni državne pomoči. Nezaupanje beneških kmetov izvira iz slabih izkušenj, ki so jih imeli doslej zaradi videmskih birokratov, ki so zavlačevali nji-hqve prošnje in načrte; toda te stvari se ne smejo več ponoviti. Po vaseh naj se u-stanovijo konzorciji in po rjih naj se zahteva pomoč, ki jn je predsednik republike določil za vse prebivolstvo Beneške Slovenije, kajti v nasprotnem primeru se bo zgodilo, da bodo pomoči deležni le kraji, kjer žive ljudje, ki so blizu ustanovi za gorsko gospodarstvo, oziroma vsi tisti, ki so vneti demokristjani. jina po zakonu ni dolžna skrbeti za športna igrišča, ampak samo za telovadnice in učilnice nekaterih gol. Po pregledu stroškov ki jih je imela pokrajinska uprava v zadnjem času, so odborniki prešli k sklepu o ureditvi mosta na Torru. ASK SIMON GREGORČIČ GOR CA ---------- prireja 28. in 29. januarja KONCERT ljubljanskih opernih pevcev Prvi koncert ljubftan-skih opernih pevcev sopranistke Vilme Bukovčeve, tenorista Mira Brajnika, basista I.adka Korošca in pianistke Dane Hubad bo v soboto 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo 29. jan. ob 16. uri v PROSVETNI DVORANI na Korzu Verdi 1. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Ascoli 1, oa 18. do 20. ure v kavarni Bratuž ter 1 uro pred pričetkom vsakega koncerta. 4. februarja seja pokrajinskega sveta Na zadnji seji ožjega odbora pokrajinskega sveta so sklenili, da bo prihodnja seja 4. februarja ob 16. uri. Pokrajinski svetovalci bodo najprej razpravljali o točkah dnevnega reda, ki niso bile izčrpane na zadnji seji in še o nekaterih drugih vprašanjih. Pod predsedstvom odv. Culota je ožji odbor pregledal nekatere zahteve goriške občine, ki je med drugim zaprosila za 2000 kv. m zemljišča pri Sv. Roku, kjer bodo zgradili nov otroški vrtec. Dolgo so odborniki razpravljali o prošnji goriške občine za pomoč, ki naj bi jo pokrajina nudila pri gradnji, oziroma ureditvi šolskega športnega igrišča na Rojcah. O tem niso odborniki ničesar dokončne sklenili, ker jim ni bila znana vsota, ki jo namerava zahtevati goriška občina, vsekakor pa ji bodo težko ugodili, ker pravijo, da pokra- Skupščina profesorjev srednje šole Sinoči so se na sedežu CISL sestali italijanski profesorji srednjih šol, vpisani v CISL. Razpravljali so o zakonu o pooblastilih in o zahtevah profesorske kategorije, katerih ministrstvo za javno šolstvo še ni sprejelo. Odredba goriškega prefekta Obvezno cepljenje goveda proh slinavki Goriški prefekt je odredil, da mora biti vsa goveja živina v goriški, sovodenjski in števerjanski občini ter v Ple-šivem, Venkovem, Skrljevem in ge v nekaterih drugih krajih obvezno cepljena proti slinavki in to do konca meseca februarja. Cepivo bo nudila brezplačno goriška prefektura oziroma veterinarski urad na osnovi že izdanih odločb. Cepljenje bodo izvršili lokalni živino-zdravniki omenjenih občin in krajev. Pomagali jim bodo lahko tudi ostali živinozdrav-niki, toda šele po odobritvi prefekture. Lastniki goveda bodo plačali lokalnemu živinozdravni-ku samo 100 lir na žival, seveda če se bo cepitev izvršila na določenem mestu in po programu občinskega ži-vinozdravnika. V nasprotnem primeru bodo določene tarife na osnovi prefektivnega dekreta z dne 1. februarja 1950 Zupani iz Gorice, Sovodenj, Steverjana, Kaprive, Krmina :r Dolenja bodo morali poskrbeti da se bo prefektova odredba točno izvršila. plače ter so odločene s stav ko nadaljevati, čeprav jim je ravnateljstvo ONAIR sporočilo, da njihovim zahtevam ne bo moglo ustreči, ker to ni odvisno od same ustanove ampak od ministrskega sveta, ki bi moral povečati pomoč ONAIR. 19.000 goved in po en traktor na 60 ha V goriški pokrajini je spo-lovinarstvo zelo razširjeno. O krivicah, ki se dogajajo spolovinarjem zaradi zastarelih pogodb, so poročali na pokrajinskem kongresu CGIL. V naši pokrajini je kar 820 spolovinarskih posesti, v najemniškem odnosu jih je 789 polovica je mešanih, malih kmetov in neposrednih obdelovalcev pa je 8.549. Razvoj kmetijstva pri nas je treba pripisati samo dejstvu, da si neposredni obdelovalci prizadevajo izboljšati živinorejo in mehanično obdelovati zemljo. Spolovinarji in koloni zaradi krivičnih pogodbenih določil, ki jim ne dovoljujejo vlaganja kapitala mehanizacijo in izboljšanje pasrne, ne morejo prispevati k 'splošnemu napredku kmetijstva. Sedaj imajo v vsej pokrajini 19.000 glav goveje živine in po en traktor na vsakih 60 ha zemlje. Število traktorjev se je v zadnjih letih podvojilo. Zaradi pipe bi kmalu zgorel 71-letni Giuseppe Favaro iz Ul. Ristori 27 v Gorici je včeraj dopoldne sedel na slam-njači in kadil svojo pipico Ko je tako v miru kadil, je verjetno pepel pipe padel na slamnjačo ter povzročil ogenj. Starček, ki verjetno ni takoj opazil nevarnosti, je kadil naprej, dokler ga ni plamen dosegel in opekel. Domači so iikoj poklicali rešilni avtomobil, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali zaradi opeklin 1. in 2. stopnje. — —— - ..v v,- em- - ^ ,| i i ■ - Prižgan |e olimpijski ogenj Predsednik Gronchi je otvoril olimpijske igre - Včeraj prvi dve tekmi v hokeju na ledu - Danes na sporedu bob, tek na 30 km, ženski veleslalom in hokej Pismo iz Cortine ČORTINA D'AMPEZZO, 26 — Predsednik republike Gronchi je prišel v Cortino ob 10.40. Z njim so bili predsednik senata Merzagora, predsednik poslanske zbornice Leone, minister Angelini in poslanec Negrari. Predsednikov vlak je prispel uro prej v Ca-lalzo, kjer je predsednika sprejel podtajnik v predsedstvu vlade Russo ter predstavniki oblasti. Potem so se visoki gostje odpeljali z avtomobili proti Cortini. Ledeni stadion je že uro pred začetkom malone napolnjen. Krasno zimsko sonce močno povzdiguje praznični občutek na krasnem stadionu ki ga obdajajo zastave. Na častni tribuni stadiona so že zbrani razni predstavniki, ki čakajo prihod predsednika Gronchija. Seveda sta tam tudi dva kirasirja v-svojih slavnostnih uniformah- Na nasprotni strani ob odru, na katerem stoji pripravljen trinožnik za olimpijski plamen, pa je osem trobentačev. Tekmovalci vseh držav pa so zunaj stadiona pripravljeni, da prikorakajo na stadion in na mesta, ki so jim določena. V tem prispe vest, da se ie na vrhu proge «01impia» spustil Zeno Cold z baklo olimpijskega ognja. Ob njegovi bakli je potem prižgal svojo Otroške vrtnarice pred odpusti Pokrajinsko ravnateljstvo ONAIR je včeraj sporočilo o-troškim vrtnaricam, ki že več časa stavkajo, da se morajo danes nemudoma vrniti na delo, kajti v nasprotnem primeru bodo odpuščene. O tem neupravičenem ravnanju so stavkajoče otroške vrtnarice razpravljale včeraj na sestanku, ki so ga imele v Gorici. Kot je znano, so stopile v stavko zaradi izredno nizke V odsotnosti staršev popila večjo količino žganja Predvčerajšnjim so pripeljali v bolnišnico v Gradiški nezavestno 7-letno Miriam Giacometti iz Ul. Cosulich 83 v Gradiški, Zdravniki so ugotovili hudo zastrupitev z alkoholom. Izvedelo se je, da je bila 7-letna Miriam sama doma, ko se je polastila steklenice napolnjene z žganjem. Starši so bili namreč na delu, njena teta, kateri je bila dana v oskrbo, pa je bila trenutno na cesti. Mala Miriam prav gotovo ni vedela, da gre za močan alkohol in je izpila precej močnega žganja, tako da je kmalu začutila hude bolečine in se onesvestila. Na tleh jo je našla teta, ko se je vrnila; takoj je poklicala rešilni avtomobil, ki jo je odpeljal v bolnišnico. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. KINU CORSO. 16.30: «Postelja», D. Addams, M. Carol in V. De Sica. VERDI. 16.00: »Nismo angeli«. CENTRALE. 16.30: «Ujetnik Zende«, v barvah, S. Gran-ger. VITTORiA. 17.00: «Frou-frou», cinemascope, D. Robin in G. Cervi. MODERNO 17.00: «Zasedba sedmerih puščic«. ji rezultati HOKEJ Avstrija-Italija 2:2 (2:0, 0:1, 0:1) Kanada - Nemčija 4:0 (2:0, 2:0, 0:0) Severino Menardi, potem pa še Enrico Colli in Vincenzo Colli, ki sta se udeležila prve zimske olimpiade 1. 1924 v Chamonixu. Nato je ogenj prevzel Lino Lacedelli, član ekipe, ki se je povzpela na himalajski vrhunec K 2. Med tem ko topovi naznanjajo prihod predsednika republike v Cortino, je že pripravljenih 24 zastav z olimpijskimi krogi, da otvorijo sprevod tekmovalcev posameznih držav. V tem je predsednik prispel na trg pred stadionom, kjer ga sprejme predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brunda-ge ter grof Paolo Thaon de Revel, predsednik Organizacijskega odbora. Ob vstopu na stadion pozdravi predsednika ploskanje gledalcev tei sviranje državne himne. Na častni tribuni so poleg predsednika zbrani ostali dr- Začetek sprevoda državnih reprezentanc na včerajšnji otvoritveni slavnosti na Ledenem stadionu. Kot prvo prihaja grško moštvo, ki šteje le štiri tekmovalce. žavni in športni predstavniki, na stranskih tribunah pa so diplomatski predstavniki ter člani Mednarodnega olimpijskega odbora ter Organizacijskega odbora. V tem se prične sprevod. Najprej prikoraka 24 nosilcev zastav z olimpijskimi krogi. Kot je na vseh olimpiadah običaj, so v sprevodu prvi predstavniki Grčije, države, kjer so se rodile olimpijske igre. Za grško zastavo korakajo le 4 tekmovalci, za avstralsko jih je devet, a sledi prvo številnejše moštvo: avstrijsko. Za Belgijo pride Bolivija z enim samim tekmovalcem, ki je obenem zastavonoša. (Pred vsako reprezen tanco pa koraka nosilec z imenom države.) Tudi kanadsko in češkp moštvo sta številni. Vsaka reprezentanca je nekoliko drugače oblečena; seveda pa so vsi tekmovalci istega moštva oblečeni čnako. Za manjšima reprezentancama Čila in Koreje prikoraka kakih 30 Fincev. Slede Francozi, Nemci, Japonci, Angleži. Iran predstavljajo 4 tekmovalci, Islandijo pa 7. Okrog 20 tekmovalcev je v skupini Jugoslavije. Močne so spet reprezentance Norveške. Poljske, Romunije, ZDA, Švedske in Švice. Malo je Turkov in samo trije Madžari. Za sovjetskim moštvom, v katerem se skriva prenekatera uganka za prerokovalce na tej olimpiadi, prikoraka kot zadnja italijanska reprezentanca. Italija je zadnja kot gostiteljica. Vse reprezentance so zasedle svoja mesta na ledeni ploskvi stadiona. Člani Mednarodnega olimpijskega odbora ter Organizacijskega odbora za olimpia do zavzamejo mesta na levo in desno od govorniškega odra, na katerega stopi grof Thaon de Revel, ki spregovori v italijanščini, francoščini in angleščini in povabi predsednika, da otvori olimpiado. Gronchi nato z velikega pergamenta prečita kratko besedilo otvoritve. Zopet se ogla- Današnji program Ob 8. uri: Bob. Prvi dve vožnji dvojk. Ob 9. uri: Tek na 30 km. Ob 10,30; Hokej. CSR -ZDA. Ob 11. uri: Veleslalom za ženske. Ob 14,30: Hokej. Avstrija - Kanada. Ob 19. uri: Hokej. Italija - Nemčija. Ob 21.30: Hokej, švedska - SZ. Od 13. do 14.30 je na skakalnici »Italia« dovoljen trening za posebne skoke, od 15. do 16. pa za skoke za kombinacijo. Jugoslovansko moštvo alpskih vozačev (od leve proti desni); ilija, Cvenkelj, Slava Zupančič, Dornik in trener Cop. se topovi, godba zaigra olimpijsko himno, olimpijska zastava pa se počasi dviga na najvišji drog. Dvigajo pa se tudi zastave vseh 32 udeleženih držav. Člani MOO 'n Org. odbora se spet vrnejo na svoja mesta na tribuni. Sedaj vse strmi proti vhodu, kjer bi se morala vsak čas pojaviti bakla z olimpijskim ognjem Vendar je treba ta trenutek še precej časa čakati, dokler se končno ne pojavi drsalec Caroli, ki se na drsalkah pelje ob vsem robu ledene ploskve nato pa po stopnicah pristopi k trinožniku. Tu prižge plamen, ki bo gorel noč in dan vseh deset dni. Množica ploska, godba pa še igra olimpijsko himno. Zastavonoše se sedaj na povelje postavijo v polkrog za govorniškim odrom. Na oder pa stopi Giuliana Minuzzo in spregovo|ju olimpijsko prisego, držeč med tem z desnico zastavo. Otvoritvena slovesnost se je s tem končala, reprezentance zopet odhajajo druga za drugo, ljudje pa počasi odhajajo s tribun. Posebnih športnih dogodkov pa današnji dan ni na sporedu, razen dveh hokejskih tekem skupine A. Prva je na sporedu ob 19. uri med Italijo in Avstrijo, druga pa ob 21.30 med Kanado in Nemčijo. Mogoče sta obedve današnji tekmi v hokeju — prvi tekmi sploh na tej olimpiadi — prinesli nekoliko razočaranja. Pri Italijanih je bilo nekaj upanja, da bodo na domačem igrišču pred svojim občinstvom zmagali, toda zadovoljiti so se morali z nedoločenim rezultatom, potem ko so Av-strici že vodili z 2:0. Od Avstrijcev sta dosegla gol Kurz in Wagner v prvi tretjini, za Italijo pa Tomei v drugi in Federici v tretji tretjini. Sodila sita Švicar Hauser in Norvežan Johannessen. Zmaga enega izmed favoritov za zlato medaljo, Kanade, nad Nemčijo s 4:0 velja bolj za uspeh Nemčije kot Kanade. V prvi tretjini je oba gola dosegel Theberge, ki je bil tudi za dve minuti izključen iz igre. Isti igralec je v | drugi tretjini povišal na 3:0, končni rezultat pa je postavil v isti tretjini Logan. Nemec Rampf je moral zaradi nezgode zapustiti igrišče. Sodnika sta bila Holandec Dwars m Šved Ahlin. Kaj bi vam sporočili o vtisih v zadnjih dneh pred olimpiado? Videli smo n- pr. hokejsko tekmo med Rusi in Italijani To je bila krasna tekma. Skoraj si ne moremo misliti kako bo moral igrati tisti, ki bo hotel biti Rusom kos. Pri njih igra vse: noge, roke, oči in — možgani. So krasni atleti, prvovrstni drsalci in njihovo podajanje je tako precizno, da mora vsakogar navdušiti. Seveda so bili ves čas v ofenzivi in Italijani se imajo res mnogo zahvaliti odličnemu vratarju Bolli. V ponedeljek zvečer smo se namenili v Pension Umbria, kjer so nastanjeni Jugoslovani. Naša tržaška prijateljica je hotela po vsej sili z nami in je tudi šla. Našli smo jih zbrane pri televiziji. Prvi je prišel ven Klančnik. Sedli smo v hali in kmalu je bit zraven še Knific in drugi. Poklicali so še nekoga (skoraj bolje, da imena ne izdamo), da bi zabaval omenjeno našo prijateljico. (Zdi se, da sta se kar v redu zabavala, sodeč po tem, da sta se zmenila za sestanek drugi dan na stadionu). Klančnik je bil zelo vljuden in nam povedal nekaj svojih mnenj. Glede jugoslovanskih tekmovalcev meni, da so precej dobro pripravljeni, vendar kaj več za sedaj ne more reči. Računajo predvsem na teke. Vendar pa je treba ločiti Severno in Srednjo Evropo- Ne morejo se meriti s Finci, Rusi, Švedi, Norvežani, ki prednjačijo v tekih in skokih. Upajo pa, da se bo Polda dobro odrezal. Sicer vsako jutro trenirajo po tri ure. V splošnem so zelo dobre volje, edino hrana jim ni najbolj všeč: vajeni so bolj preproste in bolj o-bilne hrane. (Na olimpiadi v Oslu se niso hranili v hotelu temveč v menzi, kjer si je vsak zbral, karkoli je hotel; tukaj pa kuhajo v vsakem hotelu samo za moštvo, ki jim je dodeljeno), Drugače pa so nad vse zadovoljni in pravijo, da ni nikjer tako lepo kot v Cortini. Posebno so navdušeni nad stadionom. Kajpada jim je bilo tudi všeč, ko smo jih pohvalili da so zelo elegantni s svojimi olimpijskimi uniformami: svetlomodre hlače, rumeni puloverji, suknjiči iste barve kot hlače pa niso napravljeni športno temveč promenadno — res, zelo echic«. Deklet pri tem razgovoru ni bilo, povedali pa smo, da smo jih videli pri treningu za bob. Tedaj pa je Klančnik dejal, da bi jih bili morali potegnit i za ušesa, da bi šle raje trenirat ne pa gledat bob! Nehote smo jih izdali. 1. T. Končana dirka po Egipt“ Zmagovalec Dimitrev Jugoslovan Petrovič deseti-Bolgari zmagovalci tudi k0* moštvo KAIRO, 26. — V zadnji, H etapi dirke po Egiptu je tras-gal Nemec Stolze, ki je Pr*J vozil 115 km dolgo prog«) °-Sueza do Kaira v času 3.32’31. Drugi je bil Bolgar Rusev' Jugoslovani Petrovič, Ba]6 Vuksan m Jugo so prispeli D* cilj v prvi skupini 17 tekmo-valcev s časom zmagovalo«- Zmagovalec celotne tekme je Bolgar Ninčo Dimitrev, kj je za progo 1800 km porabi 50 ur 5’52”, drugi je Bolg8t Bojan Stolmačev (50 ur 6’47 )• tretji Poljak Wieszkowski (™ 7’52”). Prvi Jugoslovan je Ve- selin Petrovič na desetem me-stu s časom 50.16’41”, Ju3° je na 20. mestu, Bajc na Vuksan pa na 29. mestu. V ekipnem plasmaju je N' va Bolgarija, druga Poljski tretja Nemčija. Jugoslavija I* šesta. Jugoslavija Honqkonq 5:0 HONGKONG, 26. — Ju*0, slovanska nogometna rep*8" zentanca je danes v Hongk08-gu pred 10.000 gledalci prem*-gala domačo reprezentanco1 5:0 (3:0). Jugoslovanska re" prezentanca odpotuje jutri Kitajsko, kjer bo odigrala tekmi. Real Madrid v Beogradu BEOGRAD, 26. — Danes i* prispel z letalom v Beogr88 nogometni klub Real Madri® ki bo v nedeljo odigral P0-vratno tekmo s Partizanom ** evropski nogometni pokal. * moštvom je prispelo tudi 7** novinarjev, radijski repofte( in skupina navijačev. BSK proti Lazio v Rimu 12. februarji RIM, 26. — V času prekim-tve prvenstva zaradi tekm8 Italija - Francija bodo nek8-tera italijanska moštva grala mednarodne tekme. Tl" ko namerava Torino 14. & bruarja igrati v Nici pr°8! 01impiqueu, medtem ko 1,1 naj bila v Rimu na olimp')-skem stadionu v nedeljo * februarja tekma med Laziob1 in BSK iz Beograda. * • * Na turnirju za nogomet®5 prvenstvo Južne Amerike * Montevideu je čilska rep** zentanca premagala brazils^5 reprezentanco s 4:1 (1:1), klf je prvo presenečenje tega tuf nirja. PRAGA, 26*. — V košarki 1* CSR premagala Francijo * 82:63 (39:29). kihu S« mm J predvaja danes 27. t. m-ob 18. uri MGM film: Jekleni živci predvaja danes 27. t. m. i začetkom ob 18. uri film: Francoska TECHNICOLOk rGUY DE MAUPASSANT /j vi d (LEPI STRIČEK) Nekdo je glasno zaihtel, in več glav se je okrenilo. Gospa Walterjeva je skrivala obraz v dlaneh in jokala. Morala se Je bila vdati. Kaj pa bi naj bila storila? Ali od dne, ko je bila zapodila vrnivšo se hčer iz svoje izbe in je ni marala objeti, od tistega dne, ko je bila Du Royu, ki ji je znova stopil pred oči in se ji slovesno priklonil, s komaj slišnim glasom rekla: «Najničvrednejši ste od vseh ljudi, Kar jih poznam; nikar me nikoli več ne ogovorite, kajti jaz vam ne bom več odgovarjala!« — od tistega dne je trpela neznosno, nepotolažljivo muko. Suzanno je sovražila z ostrim sovraštvom, porojenim iz obupne strasti in razjedajočega ljubosumja, čudnega ljubosumja matere in ljubice, grdega, da ga ni bilo moč priznati, divjega in skelečega kakor živa rara. In zdaj ju je ta škof poročal, njeno hčer in njenega ljubčka, v cerkvi, pred dva tisoč ljudmi in vpričo nje! In ona ni mogla nič reči! Ni mogla ubraniti, da bi se to ne zgodilo! Ni smela zavpiti: «Pa ta človek je vendar moj! Moj" ljubček je! Zveza, ki jo blagoslavljate, je nesramna.« Več žensk je ganjenih zamrmralo; »Kako je uboga mati presunjena!« škof je besedoval: «Med srečniki tega sveta ste, med najbogatejšimi in najbolj spoštovanimi. Vi, gospod, ki vas vaš dar povzdiguje nad druge, vi, ki pišete, poučujete, svetujete in vodite narod, vam je naloženo poslanstvo, postavljeni ste, da bi dajali lep zgled...« Du Roy ga je poslušal, ponosa pijan. Dostojanstvenik rimske cerkve mu tako govori, njemu to pravi! In za svojim hrbtom je čutil množico, družbo najimenitnejših, ki se je bila zbrala zaradi njega. Bilo mu je, kakor da ga žene in dviga nevidna moč. Povzpenjal se je med gospodarje te zemlje, on, on, sin revnih kmetov iz Canteleuja. In mahoma ju je zagledal v njuni ponižni krčmi vrh brega nad široko rouensko dolino, očeta in mater, kako nosita kmetom svojega okoliša pijače na mizo. Od dediščine po grofu de Vaudrec jima je bil poslal pet tisoč frankov. Zdaj Jima pošlje petdeset tisoč, pa si naj kupita majhno posestvo. Zadovoljna bosta in srečna. škof je bil končal slavnostni govor. Duhovnik z zlato štolo je stopil pred oltar. In orgle so zadonele novima poročencema v slavo. Kdaj pa kdaj so zabučale v zateglih, neizmernih vzkrikih, kipečih ko valovi, tako zvenečih in mogočnih, kakor da bi hoteli vzdigniti strop, ga raznesti in se razliti po vsem sinjem nebu. Njih drhteči hrum je polnil cerkev, stresajoč telesa in duše. Potem so se mahoma unesle; in nežni, urni toni so poletavali po zraku in se kakor rahli dihi dotikali ušes; to so bili ljubki, drobni, poskočni, ko ptičke frfotajoči spevki; a hipoma se je ta ugodij iva glasba spet razširila in je bila vprav strašna s svojo močjo in polnoto, kakor da bi se zrnce peska spreminjalo v svet. Potem so se vzdignili človeški glasovi in zaplavali nad sklonjenimi glavami. Vauri in Landeck iz Opere sta pela. Dim kadila je raznašal rahel vonj po bencoi, in na oltarju se je darovala sveta daritev; človek-bog, poklican od svojega svečenika, se Je spuščal na zemljo, da blagoslovi zmagoslavje baroha Georgesa Du Roya. Lepi striček, ki je klečal zraven Suzanne, je bil pobesil glavo. V tem trenutku se je čutil malodane vernega in pobožnega, poln hvaležnosti do božanstva, ki mu je bilo tako naklonjeno in mu je bilo skazalo toliko obzirnosti. In ne da bi pravzaprav vedel, do koga se obrača, se mu je zahvaljeval za svoj uspeh. Ko je bila služba božja končana, se je vzravnal, podal ženi roko in jo odvedel v zakristijo. Tam se je pričel neskončni mimohod udeležencev. Georges, poln brezumnega veselja, se je zdel sam sebi kralj, ki ga prihaja ljudstvo pozdravljat. Stiskal je roke. Jecljal besede,' ki niso nič pomenile, pozdravljal in odgovarjal na poklone: «Zelo ste ljubeznivi.« Vtem je nenadejavši zagledal gospo de Marelle; In spomin na vse poljube, ki jih je bil dal in ki mu jih je bila vrnila, spomin na vsa njena ljubkovanja, na njene mile domislice, na zven njenega glasu in na okus njenih ustnic mu je pognal v kri burno poželenje, da bi jo spet imel. Bila je lepa, elegantna, s svojim pobalinskim izrazom in svojimi živahnimi očmi. Georges je pomislil; »Kakšna očarljiva ljubica je vendarle!« Približala se mu je malce plašno, trohico vznemirjena, in mu pomolila roko. Prijel Jo je in jo obdržal v svoji. Tedaj je začutil oprezni poziv njenih ženskih prstov, lahni stisk, ki odpušča in znova sprejema. Tudi sam Jo je stiskal, to drobno ročico, kakor bi hotel reči; «še zmeraj te obožujem — še zmeraj sem tvoj!« Njiju oči so se srečale, smehljajoče, iskreče, polne lju* bežni. Zamrmrala je s svojim ljubkim glasom- »Na skoraj* nje svidenje, gospod.« Veselo je odgovoril: »Na skorajšnje svidenje, milostih Nato se je oddaljila. Druge osebe so se rinile proti njemu. Množica je kft*°: reka tekla mimo. Naposled se je zredčila. Zadnji udeleže^ so se porazšli. Georges je prijel Suzanno pod pazduho krenil skozi cerkev nazaj. Bila je polna ljudi, kajti sleherni se je bil vrnil na prostor, da bi ju videl, kako pojdeta skupaj iz cerkve. ^ je stopal počasi, z mirnimi koraki, z glavo pokonci n ‘ očmi oprtimi v veliko, od sonca ožarjeno odprtino vrat. ^ vsem telesu je čutil, kako mu spreletavajo kožo &° . stresljaji zone, tiste mrzle zone, ki nas poliva, kadar neskončno srečni. Nikogar ni videl. Mislil je samo nase. Ko je prišel do praga, Je zagledal nagrnjeno množ*-črno, hrumečo trumo ljudi, ki so bili prišli sem zaradi n!e^ Georgesa Du Roya. Pariško ljudstvo ga je gledalo, in ^ zavidalo. Potem, ko je vzdignil oči, Je uzrl tam zdolaj, za trg' de la Concorde, stavbo poslanske zbornice. In zazdelo mu je, da mu je zdaj zdaj skočiti od madeleinskega dišča pod stebrišče Bourbonske palače. Počasi je stopal med dvema vrstama gledalcev po vIsoK vhodnih stopnicah nizdol. Videl pa jih vobče ni; misel mu je zdaj vračala nazaj, in pred očmi, omamljenimi 1 bleščečega sonca, mu je plavala podoba gospe de M*fe' kako si pred zrcalom poravnava zavihane kodrce na sed0 ki so bilj vselej zmršeni, kadar je vstajala s postelje. KONEC.