11. številka. Ljubljana, v poneđeljek 15. jannvarja 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Cetrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljania na dom za vse leto 22 K za pol leta 11 K, za Cetrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. - Za tuje dezele toliko več, kolikor znaša poštnina - Posamezne številke po 10 h Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznamlo jeđenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravn.stvu naj se bla, govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Važna izjava cesarjeva. Na sobotnem delegacijskem dine ju je cesar imel ve^ezanimiv razgovor s Češkim delegatom dr. Stranskim. Ta razgovor je obudil veliko pozornost, ker je cesar mej istim jako živahno gestikulirah Razgovor je začel cesar rekši dr. Stranskemu: Vi ste pri proračunu za armado imeli jako oster govor. Stranskv: Po moji sodbi se ljudstvo z oštrim parlamentarnim govorom prej pomiri, kakor če se ne govori tako. Cesar: Nasprotno. s tako oštrim govorom vzbudite prej vznemirjenje. Stranskv: Ako vidi ljudstvo, da njegovi zaslopniki dajejo duška njegovemu mišljenju, potem se samo ne loti oštrih sredstev ter prepušča to svojini poslancem, prepričano, da bodo ti njegove interese dobro zastopali. Na ta način, mislim, da se v deželi prej dela na pomirjenje. Cesar: Glede zde-vprašanja sem ne-izprosen proti Vašemu stališču in sem v stanu razglasiti ćelo naglo sodbo, če se ljudstvo v tej stvari ne pokori. V ar-madnih zadevah ne poznam nikake šale in že danes Vam povem, da ne pomilo-stim nikogar. Stranskv: Mi branimo in zagovar-jamo stališče celega češkega naroda. Cesar: Narod je naščuvan. To je storila inteligenca. Začelo se je z Drbalovim slučajem v Tišnovicah. Stranskv: Dovolite, Vaše Veličanstvo, da nekaj pripomnira. Res je, da je inteligenca začela. Prav inteligenci so zakoni pristopni, zakoni pa ne predpi-sujejo, da se mora rezervist oglasiti s „hier". ampak samo, da mora reservist naprej stopiti in oddati svoj pas. Cesar: Gospod doktor, to je advo-katski argument. Jaz pa Vam povem, da je to zadeva službenega jezika in ta je v armadi nemščina. Stranskv: Nastati bi mogle jako neugodne posledice, če se ne najde izhoda iz te afere in če se ne priđe nasproti čutilom čeSkega naroda. Cesar: Jaz bi to obžaloval, ali po-vedati Vam moram še jeđenkrat, pustite armado v miru. Naravno je, da je ta razgovor obudil veliko senzacijo. Vsaka kritična beseda je seveda izključena, in zato se tuđi nečemo spuščati v razpravljanje o armadnem jeziku. Dejanjski v armadi že davno ni več nemščina službeni jezik, saj je pri hrvatskih domobrancih službeni jezik hrvaščina, pri madjarskih honvedih pa madjarščina. Odločno pa se moramo upreti vsa-kernu pokusu, ta načela, ki jih je cesar razglasil za armado, aplicirati za vso drž. upravo. To je že storila „N. Fr. Presse." Ta argumentira, da tako, kakor armada, mora tuđi vsa država imeti svoj službeni jezik, iz cesarjevih besed sklepa, da je v njih označena nova smer vse notranje politike, ki bi merila seveda na to, da se tuđi v državnem življenju uveljavijo take razmere, kakor vladajo v vojski, da obvelja načelo : šest tednov ječe, kdor se ne oglasi s „hier". Mogoče je, da se to poskusi. V Av-striji je splch maisikaj mogoče ali poslodico tacega poskusa, uveljaviti vojne razmere tuđi v državnem življenju naj si pripišejo odločilni krogi sami. Slovanski narodi se bodo znali krepko braniti svoje nar:dne pravice. Nekaj cerkvenezgodovine. n. Katoliška cerkev je bila v srednjem veku velikanska zgradba. Še stoletja za nami bodo zgodovinarji kazali na ta veliki pojav. Nastala je iz majhnega. Ob zibeli njeni so stali reveži; rimski in drugi proletarijat, in ta proletarijat ji je pomagal, ko je delala prve koraka mladosti, ta proletarijat ji je pomagal do čvrs'e mladeniške hoje in vsesvetski tlakar ji je bil opora, ko je v zlatu in baržunu nastopala kot kralj vseh kraljev v nekaterih stoletjih srednjega veka. Ponizno so nastopali prvi oznanjeva-telji Kristusove vere, delili so mej reveže, kar so pridobili ali z delom ali po darovih. Prva stoletja življenja katoliške cerkve nam kažejo nekak komunizem v uživanju mej kristijani in duhovniki so bili le admi-nistratorji premoženja kristjanov, živeli pa so kakor reveži. Duhovnik tedanjih časov jb' dobil svoj del živil, kakor drugi revež. Škofje so obedovali z reveži, stanovali uborno, oblačili se, kar lo mogoče ponizno. T?udi cerkvene posode so se prodale, če je bilo treba revežu pomoči. Velika navduše-nost teh komunistov je privabila v časih propadanja rimskega gospodarstva ter v nemirnih časih bojev z novimi, v Evropo in posebno v Italijo prišli mi narodi, bogate ljudi v njih sredino in gmotne moči škofov so rasle. Ali redkokdaj se je našel kak duhovnik, ali škof, ki bi grabljivo iztezaval roke po tem skupnem premoženju, ki je bilo namenjeno v prvi vrsti revežem, suž-njem, tlakarjem. Ali katoliška cerkev si je pridobila priznanje po rimskih in drugih vladarjih in dobila iz rok le-teh precejšnja bogastva-Ko se je to zgodilo, vidimo merodajne vo-* ditelje cerkve iztezavati roke po posvetni oblasti in že v 3., v 4. in v 5. stoletju se oglašajo nekateri cerkveni očaki, svareč škofe in duhovnike, naj ne hrepene preveč po posvetnem blagu Marsikaterikrat se tuđi že slišijo obtožbe škofov in duhovnisov, ki s cerkvenim premoženjem nišo krščansko ravnali. Toda po večjem še velja ta pošte-nost in bratska Ijubezen. Po selitvi naro dov proti Jugu ter v drugo Evropo organizirale so se potem v 6., 7. in 8. stoletju stalne kmečke države. Že za časa Rimlja-nov, ko so ti že imeli ves tedaj znani svet pod svojo oblastjo in nišo več iz podvrže-nih narodov dobivali sužnjev, se je začela mej Rimljani fevdalna gospodarska organizacija, ki je iz sužnja delala tlakarja, ki je bil bolj prost, pa vezan kot delavec na zemljišče svojega fevdalnega gospoda. Ti rimski fevdalni začetki so se po selitvi na- rodov pretrgali ter po umirjenju bojev se z nova začeli v Italiji ter tuđi v drugi Evropi. Nastale so kmečke države, obsto-ječe iz rediteljev, organizatorjev plemeni-tažev ter delavcev : tlakarjev-kmetov. Nemci so si še nekaj časa ohranili svobodne kmete, ali v 9. stoletju izginejo tuđi ti in je vse zvezano po fevdaliteti. V tej organizaciji kmečkih držav igra katoliška cerkev veliko ulogo. Pustila je svojo prvotno komunistično organ'zacijo stopila je mej reditelje, mej režiserje fev-dalne gospodarske organizacije in v tej pridobila velikansko premoženje. Ekonomi cenijo premoženje katoliške cerkve v 11. in 12. stoletju na lastnini na polovico tedaj ob-delane zemlje in ljudi na njej. V tem raz-merji je postala jednaka plemenitažem in politično močnejša v časih, kakor le-ti in kakor kralj i. V 11. stoletju nastanejo mesta. Odslej rije meščanstvo naprej; ono hoče vstopiti v vlado. Ta boj, ki je v glavnem gospodarski, jemlje vsej fevdaliteti in tuđi cerkvi njeno moč. Dolga stoletja je trajal ta boj, in pro-vzročal velike preobrate Jeden največjih mej njimi je bila reformacija. Bogastvo gospodarstva se je preselilo v mesta in kos za kosom fevdalne premoči je prehajal na meščanstvo. Vse se je vršilo v vednih bcjih. V vseh teh časih vidimo katoliško cerkev hoditi roko v roki s posvetnimi fev-dalci. Res, da so se mesta ustanovila okolo škofovih katedral in župnišč in cerkev, in tuđi samostani so pripravljali meščanska dela, ali vse to se je zgodilo naravnim potom. Razvijajoča se kmetska država imela je ta razvoj rokodelstev in trgovine v svojem spremstvu, ko je več ljudi se nabralo in je bil svet za agrikulturo že skrčen. Ali to je tuđi posvetna fevdaliteta prcvzročila. Cerkev si ne more v tem oziru posebnih zaslug prisvajati, kakor drugi posvetni fevdalci. Katoliška cerkev, oziroma njeni duhovniki nastopajo kakor drugi fevdalci ter so iste gospodarske in socialne rase. Vse, kar je fevdalstvo v razvoju gospodarstva, naukov in izobrazbe vzgojilo, prevzela so mesta ter na podlagi tega go- LI STE K. Poljubi. Spisal E. K. Godba je zasvirala dražestno mazurko. Mladi avskullant Pregl se je zadrsal po gladkem parketu in se ustavil pred lepo Julko dr. Stojanovo. Eleganten poklon — in ona se je dvignila Dvorana je že polna plešočih parov. Pomešala sta se med nje. — Izvolite morda valček? — Ob, da. To je krasno. Jaz plešem jako rada valček po taktu mazurke. — Saj je pravzaprav enak takt. — Res ? Nu, jaz ne vem ; ni.sem mu-zikalična. — Vaš ples priča nasprotno. — Moj ples ? — Da, milostiva. Brez muzikaličnega čuvstva ni mogoče tako divno plesati. — Ah, no. Koliko odkritosrčnosti pa je v tem laskanju? — Brez šale, milostiva. — — — Prišla sta v hud vrtinec. Z vseh stranij so plesalci pritiskali. Pregl je moral dobro paziti. Priznati se mora, da je bil v umetnosti pozornoga plesa nenavadno isurjen. Nekoliko čvrsteje je pritegnil lepo gospo k sebi, in kakor peresce jo je vrtil s, /, _^r___ med gručami, ne da bi se je bil kak rokav dotaknil. Oko mu je videlo na vse strani, noga je bila njegovi misli in volji hipno poslušna. Svojo plesalko je skoraj nosil skozi množico, a tako nežno, tako blago, da ni mogla očutiti nobene sile. Tako sta se vrtela, lehko, mirno, kakor bi bila ćela dvorana prazna in njuno gibanje brez vseh zaprek. In njegove ustnice so se nehote približale njenim dehtečim lasem. Samo en hip. A trenotek je zađoščal, da ga je oma-mila neka čudna opojnost. Ođ teh las je pahtela dišava kakor od cvetlice — oh — od katere? — Kateri cvet dehti tako opojno? — Oh . . . Premišljal je, premišljal. Možgani so mu delovali pod nekim mogočnim, tajin stvenim pritiskom. Kateri cvet — —? Moral je izvedeti. Približal se je z ustnami zopet njenim lasem. — Oh! Julka se je zđrznila. Določno je oču-tila poljub. Zdelo se ji je, kakor bi neka struja — električna, magnetična — kaj ona ve, kakšna — izvirajoča ođ njenih las, prešinila njeno telo. In to je bilo neizrečeno sladko. Nehote je čvrsteje stisnila levico svojega plesalca. Njega je pretreslo po vseh živcih. Hipno mu je postalo vroče. — Čudno ! — Bil je že od plesa razgret in razvnet- Čelo in lica so se mu žarila v plamteči rdečici. A sedaj ga je oblila vročina, ki je vse pre-segala. In hkratu mu je bilo zopet mraz — in zopet tako vroče. Ustnici sta mu trepetali, globoko je dihal in vonj njenih las se mu je intenzivneje vseaaval v prsa Passifiora! Da, da Seđaj ve. Oh! Kako to diši, kako to opaja ! . . . I Vrtela sta se liki zamaknjena, na pol blazna. Skozi najgostejšo gnječo sta se zvi-jala, ne da bi se le z laktom dotaknil a katerega druzega para. A videla ništa ni-kogar. Vse okrog njiju se je zlilo in zmešalo v neko čudno, nedoločno, dvigajočo, giba-jočo, vrtečo S9 maso, skozi katero sta plesala kakor lahek čoln po mirnem valovju sanjavega morja. Tuđi ona je bila čudno zbegana Še vedno je čutila tišti poljub skozi lase. Pograbila jo je nepremagljiva želja, da bi jo še enkrat tako poljubil. Glasovi gođbe so Sumeli v njenih ušesih. kakor bi prihajali iz daleke daljave skozi mesečno noč, v kateri so se nasrkali gozdne diSave in se po-mešali s slavčevim petjem. Čutila se je kakor otrok, ki priđe prvifi v gledališče in je ves omamljen od glasbe, ođ svetlobe, ođ kostnmov, od vsega, njemu tako nezna- nega, nepojmljivega, sladkokrasnega. In njena žela za drugim takim poljubom se je oglašala tako živo, tako zahtevajoče, kakor bi nje izpolnitev bila enaka nebe-škemu blaženstvu. Njena Ievica je gorela v njegovi. Nekako mehanično, a vendar s čutom mu je stisnila roko, a on je začutil stisk v prsih, nekod okrog srca. In bilo mu je kakor bi mu šepetala: Poljubi me! Dobro je vedel, da ni izrekla nobene besedice. A ono „poljubi me", mu je šumelo v ušesih uprav z njenim glasom. Nekaj ga je sililo, naj se vsaj prepriča, ali ni morda vendar kaj de-jala. Kajti odkod naj bi priSel oni šepet v njegova ušesa? Malce se je nazaj naklonil in pogledal na njene ustnice, ki so lahno trepetale. A Šepetale nišo ničesar. Jedva vidljivo so se tresle, in videti je bilo, kakor bi zahtevale nekaj, kar bi jih pomirilo. Silno ga je mikalo, da bi jo bil poljubil na usta. In nepopisno se je moral brzdati, da se je premagal. Vsklonil se je zopet pokonci in njeni lasje so se zopet skoraj đotikali njegovih ust. In poljubil jih je zopet. . . kakor prej, samo bolj živo, bolj vroče. . . V tem hipa se je končala mazurka. Komaj sta opazila, da je godba ob-molknila. Prenehala sta plesati, a v glavi se jima je vse vrtelo, fantastični svetli spođarstvo ter omiko nadalje razvijala. Drugi načini đela in pridobivanja so nastali v đelu meSčanov, pa tuđi drugo duševno obzorje je nastalo v mestih. Mesto je jemalo fevdalcu tlakarje in mu raztrgalo s tem vso gospodarsko podlago. Odslej sta si ta dva repre-zentanta prejšnjega in novega gospodarstva najhujša sovražnika. Drugo gospodarstvo rodi drugo omiko in drugo kulturo. Gospodarstvo in omika meščanstva sta šla v de litvi dela vedno naprej; pri tem se je iznašla mašina. Delo mašin nas vodi v naš čas. Prvo meščansko delo organizira delavca se po fevdalnih principih v zadrugah. V teh išče katoliška cerkev v srednjem veku y mestih svoje vojščake za boj proti bogastvu vodil nih meščanov, ali dolgo jih nima v oblasti. Ti delavci se kmalo oproste vodnikov in stopijo z mašino naprej na svobodna tla. Katoliška cerkev se drži umirajočega fevdal-stva in skuša dobiti bogataše meščanstva v svoje roke. Nazadnje je tuđi zadovoljna, da se ji da kak prostor v vladah posameznih držav, ki so fevdalstvo že premagali. V vseh teh premenjavah gospodarstva in izobrazbe se katoliška cerkev le redko sponvnja svojega izvora. Ona uvideva, da s samimi reveži ne more vzdržati svojega velikega organizma, ona se drži od 4. do 6. stoletja naprej načela: Državna oblast je organizirano gospodstvo manjšine nad ve-čino državljanov ter išče vedno dober seđež v gospodujoči manjšini. Po tem se ravna. Ona nastopa tuđi v vsem času od 15. stoletja , od katerega naprej so fevdalci že precej zgubili svoje moči in jih pridobili meščani, tako, kakor se godi gospodujoči manjšini. To je naravno, ker drugače ne more, saj hoče biti politična moč. Od stališča cerkve v vladanju sveta je odvisna tuđi kultivacija glavnega principa Kristove vere: Ijubezni do bližnjega. Katoliška cerkev je v prvih stoletjih v tem oziru idealna; potem se ta ljubezen goji, kakor jo gojijo bogati Jjudje. Kleriki živijo, kakor jim nove razmere dopuščajo. Ali zgodi se, da vzame iz tlakarstva ven na prostejšo plan boreče se ljudstvo v svoj zaščit ono l;ubezen do bližnjega, ki je nekdaj krasila prve krščanske duhovnike. Ta ljubezen postane važni del meščanske omike; človeštvo si pridobi v razvoju gospodarstva in omike to ljubezen kot neobhodno potrebno sredstvo svojega obstanka. Grde strani kaže sicer tuđi razvoj industrializma. Rimski suženj, srednjeveški tlakar, sta v tovarničnem de-lavcu skoraj 100 let naše dobe imela par, suženstvo tovarn je kazalo časih strani, kakor da nikdar ni bilo na svetu boljšega človeškega srca. Bilo je to v času prehoda od zadružnega rokodelstva do proste last-nine, do dela manufaktur in tovarn. Sredi tega grđega ravnanja s tovarniškimi delavci pa vendar-le bdi humaniteta meščanske omike. Ta humaniteta se kaže dostikrat v lepih prikaznih in vedno bolje se vidi, da je ljubezen do sočloveka postala železen del te omike. Pa še več. Iz te Ijubezni, ka-tere se najhujši izsesovalec delavskih moči ne more v našem Času izogniti, zraslo je iz gospodarstva mašine teženje za pribo-ritev in utrditev tega principa potom prava. Nič več miloščin, ampak pravo ima vsak človek, ki delati more in hoče, da človeka vredno živi. To je signatura našega časa. Danes se že umikajo voditelji do zdajšnjega gospodarstva iz svojih pozicij, v katerih so še miloščine delili. Danes ni več treba Ijubezni do bližnjega pridigovati, vsa avetska omika jo ima v sebi in gospodarstvo jo utrjuje. V sledečih pismih podamo na podlagi — cerkvi blizostojeCih — pisateljev in te-ologov slike, kako se je v tem razvoju ve-del katoliški duhovnik. V Ljubljani, 15. januvarja Nemške stranke nesložne. Na konferenci načelnikov nemških klu-bov, katere so se udeležili zastopniki nemških naprednjakev, nemške narodne stranke, ustavovernih veleposestnikov, svobodne nem. zveze in krščanskih socialistov, se je pokazala popolna nesloga Nemcev glede nem-škega ministra v bodočem Korberjevem mi-nistrstvu. Krščanski socialisti jedini so se izrekli odločno za takega ministra, ki pa bi moral biti parlamentarec ter vzet iz krogov nemške narodne stranke, ne pa liberalne Ustavoverni veleposestniki so izjavili, da se želji krone ne upirajo, ter da se ne ustavljajo niti parlamentarnomu niti ne-parlamentarnemu nemškemu ministru. Nem-ška narodna stranka pa je proti vsakemu nemškemu ministru in tuđi nemški napred-njaki so se izjavili v očigled svojemu opo-zicionalnemu stališču odločno proti kakemu oficialnemu zastopniku nemške levice. Par-lamentarnega ministra torej Nemci gotovo ne dobe, a tuđi neparlamentarni zastopnik bi imel zaslombo le pri krščanskih sociali-stih. Dvomljivo je sedaj, ali dobe" Čehi po tem stališču Nemcev svojega zastopnika. Nekateri listi trdijo, da je sploh malo ver-jetno, da se osnuje Korberjev kabinet. Davkoplačevalci brez volilne pravice. Dunaj stoji zopet pred občinskimi vo-litvami. Novega statuta, katerega je sklenil nižjeavstrijski deželni zbor v svojem lan-skem zasedanju, vlada še ni sankcionirala in ga menda tuđi ne bo, saj je vendar-le preočitno, da je volilna geometrija krščanskih socialistov krivična in samovlastna. Dr. Lueger pač čuti, da se njegov stol močno nagiba ter da mu treba novih stebrov. Zlasti II. volilni razred, ki je bil pri zmagi kršč. socialistov nad židovskimi liberalci od-ločilen, je postal nezanesljiv. Ker s starim volilnim redom ne gre, novega pa ne smejo rabiti, so si izmislili krščanski socialisti novo taktiko, da vzemo liberalcem par tisoč volilcev. Trdijo namreč, da o s e b n i dohod-ninski davek ni dohodninski davek, ter da plačevalci osebne dohodarine nišo volilci, češ, da v starem občinskem statutu nišo poznali še osebne dohodarine. Na ta način so vzeli krščanski socialisti volilno pravico ćeli trumi privatnih uradnikov in vsem onim, ki sicer nišo javni funkcionarji, a žive s fiksnimi dohodki. Zares, krščanski socialisti so mojstn v volilni taktiki! Ruski car o položaju v Aziji. V časa, ko se tako po nepotrebnom pre-liva v Južni Afriki človeška kri, navdalo je Evropo s posebnim zadoščenjem pismo ru-skega carja Ni kolaj a II. na zunanjega ministra grofa Muravjeva. Jako milostno pisano pismo priznavaznajlaskavejšimi be-sedami zasluge Muravjeva za miroljubno rusko politiko ter konstatuje, da je razmerje med Rusijo in Kitajsko prijateljsko, da so imela pogajanja Rusije z Anglijo in Japon-sko prav lep uspeh, da so nasprotja odstranjena, ter da se briga Rusija sedaj le za napredek kulture in blagostanja v Aziji. Rusija ima v sedanjih razmerah priložnost pospeševati v plodonosnom miru interese vseh svojih narodov na vzhodu. Car upa, da mirovna konferenca v Hagu rodi še velik sad, ter da se Muravjevo mirovno delo po loži na solidno podlago. Rusija ne išče vojne, nego hoče v miru le srečo in blagostanje svojih narodov in dežel. Dopisi. Z Bleda, 12. januvarja. Kakor je znano, je tukajšnji pevski zbor „Bralnega društva11 pod vodstvom g. Fr. Rusa tako napredoval. da je že nastopil parkrat v blejski zdraviški dvorani. Koncertov se je udeležilo vedno polno zdraviških gostov - tujcev. Gosp. Fr. Rus je s pevskim zborom vedno dosegel najpopolnejši uspeh, tako da sta se čula hvala in priznanje ćelo od tujcev, ki spa-dajo med narodne sovražnike. Naš pevski zboc je res delal čast Bledu. Našim kmetskim fantom in dekletom pri zboru se je poznalo, kako so veseli in ponosni na svoje uspehe, za katere jim tuđi čast gre. Povsod se je tadi opazilo, da se boljše in lepše vedejo, in da so se v vsakem oziru izobra-zili. „Bralno društvo" kakor pevski zbor, ki si je pridobil nekaj slave, sta pa pri naših klerikalcih obuđila zavist in jezo. Zaradi svoje velike „kunštnosti" znani E. Lampe je našel pot, kako ugonobiti bralno društvo in pevski zbor. Ustanovil je novo katoliško izobraževalno društvo tuđi s katoliškim pevskim zborom. Gospod kaplan ima seveda nekaj vpliva, in tako je nekaj pevcev odstopilo od bralnega društva h ka-toliškemu. Toda klerikalci vender nišo imeli uspeha, ker naš pevski zbor pod vodstvom g. Fr, Rusa je vedno jednako napredoval. Kaplan Zore je potem napravil deviško društvo. Tuđi za fante! Seveda z vplivanjem na starše je pridobil nekaj novih udov. Dekle, ki postane devičarca, ali fant, ki postane devičnik, ta ne sme biti nič več pri pevskem zboru bralnega društva. Kaplanu Zoretu bodi povedano, da prav dobro poznamo njegove nakane. To kaplanče želi razkropiti naše dično bralno društvo in naš izvrstni pevski zbor, še bolj pa želi, ako bi bilo mogoče, odstraniti našega izvrstnega gospoda vodjo Fr. Rusa. Za ta namen bi pač prav veliko daroval, pa to se mu gotovo ne posreči z vso njegovo katoliško umetnostjo. Eden liberalnih posestnikov. Od Sv. Jurija ob Ščavnici, 12. januvarja. (Prijatelj popov ali kra. kolobarji so se jima sukali pred očmi, kri jima je vrela po žilah. Dozdevalo se jima je, kakor ne bi hodila po trdnem parketu, temveč bi plavala nekje v zraku. Mnogo-glasni šum govorjenja, smeha, hoje, pah-ljanja in zopet govorjenja se je samo kakor neko zamolklo žuborenje dotikal ušes. Oči so jima gledale liki skozi čudno pobarvano tenčico in vse se jima je prikazovalo v fantastičnih oblikah in bojah. Bila sta docela pogreznjena vaše, v svoji misli in v svoja čustva. Ona poljuba sta jima ticala v glavi in v srcu. In želja za dalnjimi enakimi poljubi jima je gorela kakor plamen v prsih in žarila kakor žrja-vica na ustnah. Nehote, nevede sta korakala proti stranski sobi, pripravljeni za odmor. Neka blaga, skoraj bajna polutema je vladala tam. Nikogar ni bilo v sobi. Plesalci in plesalke so bili do zadnjega v veliki dvorani, katere tuđi garde-dame nišo zapustile, gospoda, ki ne pleše, pa je bila deloma pri bifetu, deloma v igralnih sobah. Sredi umetno vzgojenih palm in sredi drugih eksotičnih rastlin, nad katerimi je plavala od električnih žarnic se razlivajoča medla rožnata svitloba, sta obstala. Niti besedice ništa izpregovorila. Njiju občutki so bili tako do pičice enaki, kakor bi bili njiju duši dve enaki struni dveh minucijozno enako oglašenih harp. Vsi živci okrog oči so jima drhteli, kakor bi se morala zdaj in zdaj zjokati. Stala sta si nasproti, tako blizu drug pri drugem, da se jima je mešal dih in ju še bolj spajal. To je trajalo nekoliko kratkih trenotkov; bila sta videti nepremična, a vender ni bil ne en živec njiju teles miren. In nakrat, kakor na povelje neke neznane elementarne sile, sta se objela, tesno, silno, in jela sta se poljubljati. Vse misli so prognali eksaltirani občutki opojne blaženosti, katero sta srkala iz teh vročih, mehkih, blaznih poljubkov. In bilo je, kakor se ne bi mogla napiti čudne sreče. Ne da bi se zavedala, kaj delata, kaj se z njima godi, sta čutila, da je to silna, vsakemu izrazu, vsakemu opisu, vsakemu tonu se ponosno rogajoča sreča... Zunaj se je nekdo glasno, krohotno zasmejal. Stresla sta se, kakor bi ju bil kdo, vroča, razgreta in razvneta kakor sta bila, polil z mrzlo vodo. — Hohoho! Romantika še ni zamrla! — Hehehe! Pa res da ne, Kdo pa je v naših časih še tako poetično zaljubljen ? — Ne bodi siten! Kaj ti je mar? Diskretnost je stvar poštenja. — Prav imaš. Kaj nam je mar ? Hvala Bogu, za nas so to tempi passati. Priredimo rajše partijo taroka! — Bcavo. Težke stopinje so odmevale po par ketu in se zgubljale. Bil je zopet mir, kakor prej . . . Ona dva v polutemni sobi sta se tresla kakor v jesenski sapi zakasnjen list na drevesu. — Ali — so naju — opazili ? vpraša ona. — Opazili! Nišo naju pre poznali, odgovori on šepetaje. — On je bil — —. — Da, Stojan — — — Obmolknila sta. V njenem srcu se je oglasilo sovra-štvo do njenega moža, močno kakor še nikdar. Sreča! Oh ! Kaj je sreča----------? Avskultanta Pregla poljubi so ji goreli na ustnah, kakor plamen, katerega ni moči ugasiti. In sanjala je srečo. Ples je bil končan. Julka se je peljala s svojim, že nekoliko vinjenim soprogom domu. — Nu, dušica, je jecljal doktor; ali si se dobro zabavala? Komaj slišno je dihnila: — Da. — Ha, ha, bravo, dušica! se zahohota doktor ter ji pritisne poljub na usta. ^ Iz ust mu je udaril neprijeten vinski vonj. Ona je vsa zadrgetala-------po duši pa se ji je razlegala besna, obupna kletev. ljevski gospod.) Tako imenujemo za vsako dobro reč slepega Jožefa Štelcarja v Kra-Ijevcih. Ljubi „Slovenski Narod" ! Tuđi tebi naznanim, kako smrtno te sovraži kraljevski gospod. Povsod te natanko opisuje, riše in pravi, da ti samo ogovarjaš uboge duhovnike in poštene krščansko raisleče ljudi. Sodi te, da si brezverski list. Ta popovski prijatelj povsod vsiljuje in nagovarja vsa-kega, da naj se sedaj naroči na „Sloven-skega Gospodarja", češ, sedaj je cenejši in ne stane za vse leto več, nego 4 krone. „Domoljub" pa je še ceneji. Le tebe »Slovenski Narod", „Rodoljub" in „Ljubljanski Zvon" Bog obvaruj! Ljubi „Slovenski Narod", dobro si tedaj zapomni prijatelja ubogih črnosuknežev, Štelcarja, ker on povsod pridiguje ljudem in navadno vpraša, ako se mu ne potrdi, ali niste sližali, da so sv. Antonjevški kaplan g. JoJI, na god sv. Štefana med pridigo cmenili, da je časnike „Slovenski Narod-, .Rodoljub" in „Ljubljanski Zvon" prepovedan-j brati, ker zaničujejo katoliško cerkev in blatijo njene pastirje namestnike božje. (0 joj!) Tedaj je pač gotovo hudo gromelo raz lećo čez tebe, ljubi „Slovenski Narod4. Vkljub vsemu temu mislimo in trdno upamo, da ne bo nič izdalo prerokovanje tega kraljevakega, fajmošterčka, in da boš ti, ljubi „Slovenski Narod", v novera letu še mnogo, mnogo naročnikov si pridobil. Joško Štelcar pa se bo še v tem letu osmolil ravno tako, kakor se je lani, ko je hotel kar na mah kraljevskega pridnega župana ob župaaski stol spraviti, in to samo zaradi tega, ker nišo bili v občinski odbor voljeni sami popovski pristaši, in Štelcerjevi botri, kteri so tuđi vsi sami klerikalci. Ker pa se mu je gospod Topolnik, župan Kraljevski, od-loćno uprl, zato je moral Joško osem tednov radgonsko kašo pihati. Prav se mu je zgodilo! Zmaga je bila in bo naša! Kraljevski popčič bodi zadovoljen in ostani nam zdrav! V kratkem se bomo zopet krtačili! Nežupan. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) Ako toraj že vlada noče postopati proti takemu uničujočemu delovanju mešetarjev, naj pa vsaj to stori, da izposluje pri južni železnici, katera priđe kot dovozna proga do sedaj še jedina v poštev, znižanje voznin v obliki reiakcij ali eksportnih premij za protoko-lirane lesne trgovine, katerih bi se mešetarji ne mogli posluževati. 2. Uprava reškega pristanišča je uvi-dela, da je treba takim predmetom, kateri s primerno majhno ceno združujejo veliko težo, dovoliti večjo založno prostost na kolodvoru reškem. Ako je namreč mogoče tako težke predmete s kolodvora prevažati direktno na ladije, je s tem prihranjenega prav mnogo dela, ker ni treba blaga prevažati s kolodvora v magacin in od tam zopet do obali. Redkokrat se pripeti, da se more pri kratki dobi založne prostosti vkrcavati direktno s kolodvora, ne da bi ćreba bilo plačevati visocib pristojbin od ležišča. V Reki urejeno je to tako, da blago, katero je namenjeno za izvoz, in to je ves les, ne plača 21 dni nikake pristojbine od ležišča. V Trstu pa traja ta prosta doba le 8 dni. Naravno je toraj, da so reski trgovci v tem oziru mnogo na boljem. Vedno se sliši ona in ista pesem, da je naloga naše državne polovice preprečiti. da se promet ne zateka proti Reki, marveč naj bi se vršil čez Trst. Vse trasiranje druge železniške proge proti Trstu vrši se pod tem strahom, kateri nad-kriljuje druge važnejše odnošaje in bode končno odloćeval pri določitvi proge. Tukaj pa, kjer je Trst očividno prikrajšan proti Reki, postopa se ravno v nasprotnem smislu — kar se pojavlja tuđi pri n;tslednji točki, na katero pridem. Moj predlog se glasi torej: Zbornica se naj obrne do c. kr. vlade s prošnjo, naj ona vpliva pri južni železnici in naj vredi pri državni železnici vse potrebno, da sme oni les, kateri je namenjen izvozu, zlasti trami, ležati brez pristojbine 21 dni na raz-ložišču. 3. Carinski urad tržaški ne umeva svoje naloge, kolikor se tiče pospeševanje izvoza oziroma odstranitve nepotrebnih se-katur, prav nič. Ta urad postopa tako, kakor bi ves svet imel samo 71/, do 8 de-lavnih ur, ves drugi čas pa naj bi spal in 4 premišijeval svojo beđo. Predmeti, kateri se imajo vkrcavati v svobodnem pristanišču, prevažati se imajo skozi velika pristaniščna vrata. ^^J6 P1^- Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. januvarja __ Deželni zbor kranjski. Zaaedanje deželnega zbora, ki se je začelo 28. decembra, se je po cesarjevem ukazu odgodilo. — Vinogradniško društvo na Clincah se je ustanovilo v namen, da podpre do-mače vinogradnike. V svojem oklicu je kaj lepo govorilo o tem. Obširno je razlagalo, da hoče kranjskim vinogradnikora pomagati, da spravijo svoje pridelke v denar in milo tožilo, da tuje slabo vino spravlja naš do-mači pridelek ob dobro ime. Ko je bil izdan tišti oklic, smo ga pohvalno omenili, če tuđi nismo verjeli. da se ga bo društvo držalo in da bo res tako delalo, kakor je obetalo. Naši dvomi so bili utemeljeni. Vinogradnižko društvo, v katerem nosita zvonec svetnik Vencajz in znani Petrič, dobiva vino iz Tirolske. Kemijsko preskušališče tega vina ni analiziralo in zato kdor, hoće tuđi, lahko verjame, da je to le — petjot. V soboto so tega „vina" peljali z državnega kolodvora kacih 9 sodov, torej kacih 5 do 6000 litrov na Glince. Prišlo pa ni na ime vinogradni-škega društva, ampak na ime prekupca Č., ki konsumna društva zalaga s tisto brozgo, ki je zrasla v tirolskih kletih. Tako delo-vanje vinogradniškega društva je gotovo jako značiino. Društvo, ki seje ustanovilo, da domačim vinogradnikom pomaga razpečati domači pridelek, kupuje tirolski petjot! Živio! — Repertoar slovenskega gledališča. Ker je gospodična Noemi zbolela in še dalj časa potrebuje. da popolnoma okreva, moral se je repertoar za tekoči teden premeniti in se mora uprizoritev Parmove opere „Stara pesem" preložiti na nekaj dni pozneje. V torek, dne 16. t. m. poje se drugikrat v sezOni Parmova opera „Ksenija" in potem zadnjikrat v letošnji sezoni Masca-gnijeva dramatična jednodejanjska opera „Cavalleria rusticana". — V petek, dne 19. t. m. uprizori se prvikrat slovenska izvirna igra Aškerceva „Iz maj lov". — „Glasbena Matica" priredi v sredo, dne 17. januvarja 1900 II. redni koncert v zgornji dvorani „Narodnega doma" pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Mateja Hubada. Pri koncertu so-deluje g. Fran Ondfiček, c. kr. komorni virtuoz, g. Viljem Klasen, pianist z Dunaja, pevski zbor „Glasbene Matice", šolski zbor „Glasbene Matice" in vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27. Iz posebne prijaznosti sodelujejo v orkestru nekateri gospodje „Glasbene Matice". Vzpored: 1. J. Haydn: „Nebesje oznanja mogočnost božjo", zbor iz oratorija „Stvarjenje", poje šolski zbor „Glasbene Matice" s spremljevanjem orkestra. 2. J. Raf: Suita za gosli s spremljevanjem klavirja. — 1. stavek: preludij, 2. stavek: arija, 3. stavek: finale. Svira g. Fran Ondfiček, c. kr. komorni virtuoz, na klavirji spremlja g. Viljem Klasen. 3. a) Schiitt: Reverija, b) Chopin: Poloneza, na klavirji svira g. Viljem Klasen. 4. Cezar Kjuj: Dve roži, mešan zbor (iz ruščine), a capella poje pevski zbor „Glasbene Matice". 5, J. S. Bach: a) Preludij g-mol, b) Fuga d-mol, svira na gosli g. Fran Ondfiček, c. kr. komorni virtuoz 6. aj Foerster : „Beseda sladka domovina;" mešan zbor s tenor solo (a capella; b) dr. Anton Dvorak: „Eia ma-tir", zbor iz Stabat mater, s spremljevanjem orkestra, c) G. E. Hiindel: Aleluja! zbor iz oratorija „Mesija", s spremljevanjem orkestra, poje šolski zbor „Glasbene Matice". 7. Smetana Ondfiček: Fantazija na motive iz opere „Prodana nevesta", svira g. Ondfiček, c Kr. komorni virtuoz, na klavirji spremlja g. Viljem Klasen. Začetek koncerta točno ob 8. uri, konec po polu 10. uri. Čisti dohodek koncerta namenjen je v nabavo koncertnega klavirja. Cene prostorom: Sedež I.—III. vrste po 2 gld.; IV.—VIII. vrste po 1 gld. 50 kr.; IX.—XIV. vrste po 1 gld. — Parterna stojišča po 60 kr. — Stojišča na galeriji po 40 kr. — Dijaške in garnizijske vstopnice po 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lo-zarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnici. — Pevski zbor „Glabene N'atice" ima danes, v ponedeljek svojo poslednjo JO- skufinjo za koncert, ki bo v sredo, 17. t m. Odbor vabi torej vse gg pevke in pevce, da se te vaje gotovo udeleže. — Slovensko gledališće. Subota nam je prinesla no vi te to, veseloigro v enem dejanju „Pri pušfiavniku", spiaal Bbnno Jakobson Nič pesebnega, a prav prijetna igra, prikladna tuđi za manjše odre. Igra je brez vsakega dejanja — dialog, ki ae ponavlja pri novoporočencih, le z drugim naglasom, drugače zakrožen in zabaven. Da je izpolnil pisatelj določeno mero časa, je mestoma pregostobeseden in malenkoaten, pa to je dobro sredstvo, da si pomaga iz zadrege. Ob tej igri smo se prav prijetno zabavali. Da nam je igra toliko ugajala, je pač vzrok fino, živahno in izborno igranje. Stari par sta bila gaspa Danilo va in go-spod Inemann. Igrala sta prav tako pri-srčno, naravno in prikupljivo, kakor da bi res praznovala petinđvajsetletnico srečnega zakona. Gospa Danilova se nam je zdela to pot — prestara! Sodili bi jo za 80 let, a jih bi morala imeti k večjemu 50. No, zato pa je bila v igri in karakteristični govorici tem živahnejša. Novoporočeni par sta bila gospa Polakova in gosp. Deyl, toda taka, kakor bi v resnici zlezla t.istega dne zjutraj v zakonski jarem. V ntkaterih hipih je bila gospa Polakova uprav klasična, kar je vredno tem večjega priznanja, ker je morala prevzeti ulogo malone v zadnjem trenutku Gosp. Deyl je bil Ijubezniv in eleganten soprog Izboren nadnatakar — kakor bi ga zanalašč najel v kakem hotelu — je bil g. Danilo, ljubka sobarica Ana je bila gdč. Vračko, av malenkostni ulogi sluge je bil dovršen g. Housa. To je bila predstava, da smo je bili veseli! — Za tem so peli prvikrat v sezoni prekrasno in velesimpatično Parmovo „Ksenijo", o kateri smo imeli ugodno priliko že lansko sezono toliko in tolikokrat pisati, da smo sedaj odvezpni te prijetne naloge. To pre-srčno delo Parmovo nam prihaja tem lepše, čim večkrat ga slišimo. Nekatera mesta so naravnost navdusujoča, a pravi muzikališki biser je intermezzo, ki so ga morali na hrupno zahtevanje v soboto ponavljati. Vendar je bila „Ksenija" v soboto v toliko nova, ker je pela Ksenijo gdč. Carneri in Aleksija g. Dnsari. G. Desari se nam je zdel nedisponiran, in glas mu je bil mestoma nekoliko hripav. Vendar smo videli, da se je z vso dušo zatopil v lepo ulogo Aleksija meniha. Z resničnim čutstvom je pel svojo vstopno, globoko pesem, takisto je bil dober v tercetu, oziroma duetu s Ksenijo in Tatjano ter končno v duetu z g. No I lij em. Gdč. Carneri je pela iz-razovito: z bolno dušo, na katero sine žarek izgubljene sreće. Posebno nam je prijala v duetu z Aleksijem. Gospa Polakova je pela Tatjano, ki je zlasti pesem „Ptičica gozdna ..." (kar ima edinega njena uloga) prav srčno, živahno, porednoverelo. G. Nolli je bil krepak, odločen vitez — kakor prejšnje sezone. Zbor nam je dokaj ugajal. A v začetku in koncu, kakor smo to vedno opažali pri „Kseniji", zopet ni prišel do veljave in si -idja. Občinstvu — v soboto malobrojnomu — je tuđi to pot „Ksenija" vrlo ugajala, temu Živa priča je bilo glasno ploskanje. — a — — Redni občni zbor „Sokola". Na- prošeni smo opozoriti člane „Sokola" na današnji redni občni zbor, ki bo ob 8. uri na galeriji telovadne dvorane. Člani, ki so ob jednem pevci „Glasbene Matice" in se udeleže današnje skušnje za koncert, pri-dejo še lahko pravočasno do volitve odbora, ker bode pred volitvijo še razgovor o društvenih zadevah. Ker je ta občni zbor za napredek društva velike važnosti, se je nadejati, da se ga člani prav mnogobrojno udeleže. — „Ljubljansko učiteljsko društvo" je imelo v soboto, 13. t. m svoj letni občni zbor v „Narodnem domu" po običajnom vsporedu. Predsednik gosp. Fr. Gabršek je toplo pozdravil zbrane ter omenil, da je društvo v svojem polletnem obstanku prav čilo delovalo v duševnem kakor v gmotnem obziru. Da bode društvo še trdneje, povabili se bodo k pristopu tuđi vsi srednješolski gg. profesorjj, kakor tuđi vse gdč. učiteljice in gg učitelji raznih javnih in privatnih ljubljanskih sol. — Tajnik g. Jak. Furlan je natančneje poročal o društvenem delovanju. Društvo ima 48 členov. — BJagajničarka gdč. Mar. Marout je izkazala 123 gl. 22 kr. dohodka in 59 gold. 10 kr. stroškov, torej ima društvo 64 gld. 12 kr. premoženja. — V odbor ao bili voljeni gdfi. in gg : Fran Gabršek, predsednik; Agn. Župan, na-mestnica; Jak. Furlan, tajnik; Marija Marout, blagajničarka; Janko Likar pevovodja; Ivan Krulec, knjižničar in Maka Josin, odbornik. Po zborovanju je bil zabaven večer. G. Ljudevit Stiasny je tako zanimivo predaval, da je bil njegov skoraj uro dolg govor vsakemu prekratek. Gdč. Mira Dev, znana izvrstna solistinja, je navzoče a svojim izvanredno lepim glasom kar očarala. Pela je veliko arijo iz preno čišča v Granadi res dovršeno Gospodičino je na glasoviru mojstrsko spremljal g. A. Svetek. Več\r je počastilo nad 30 najodlič-nejših goatov, a manjkalo je skoraj toliko gdč. koleginj in gg. kolegov! Zakaj?! Društvo deluje vendar za vse jedrako. — Ljubljanskih društev je vseh sku-paj 138, mej njimi 108 slovenskih in 30 neraških. — Penzijski fond za trgovce in obrtnike. V Ljubljani namerava se ustanoviti odbor v svrho ustanovitve penzijskega, fonda za trgovce in obrtnike. Dan shoda in kje se bode isti vršil, naznanil se bode natančneje tekom teh dni. — Značiino za razmere pri južni železnici je, da sta se pri sinoćnjem brzo-vlaku med Trstom in Ljubljano pokvarili dve lokomotivi, in da je vlak sele s tretjo prilezel v Ljubljano več ko dve uri prekasno. — Prostovoljnemu gasilnemu društvu v škofjiloki je vlada dovolila prirediti v 1. 1900 v društvene namene efektno loterijo. — ,,ldrijski Sokol" priredi dne 21. t. m. veliko predpustno veselico s telovadbo in plesom, v pivarni „pri Črnem volu". Sokoli se za to veselico prav pridno priprav-ljajo, katera bode — kakor prejšne dve leti — gotovo tuđi letos jedna najživahnejših predpustnih zabav našega mesta. Telovadba se bode vršila v nastopnem redu: a) proste vaje s kiji. b) vaje na drogu, c) vaje na konju. Začetek ob 8 uri zvečer. — Tržaški namestnik je posetil, kakor poroča „Naša Sloga", pred kratkim mestece Kaštel in obiskal ondotno solo. Izmed 120 vpisanih učencev jih je bilo v soli le 53. Namestnik je velel dečkom, naj čitajo — seveda italijanski. Ustane eden izmej dečkov, čita nekako, ali na vprašanje namestnika, da potolmači, kaj je čital ali da pove po svoje, molči deček kakor zid. Na vprašanje v katerem jeziku govori doma, odgovori dečko: slavo (slovanski). Enako se je godilo namestniku tuđi z dru-gimi učenci. Pozneje je izpraševal namestnik nekega dečka iz zemljepisja in mu re-kel, naj pokaže na zemlje vidu, kje je glavno in stolno mesto našega cesarstva. Tuđi na to vprašanje učenec ni dal odgovora. Naposled reče namestnik, naj vstanejo vsi oni učenci, ki govorijo doma slovanski („slavo"). Od 52 vstalo jih je 46. Ta šte-vilka ne potrebuje tolmača. Spremljevalec namestnikov si je zabeležil ono številko (46). Namestnik se je prepričal, kako se v Istri umetno delijo Italijani, a da bi odpo-mogel, tega ne verjamemo. Kvečjemu dobi učitelj ukor, ker ne zna dobro pritalijan-čevati- — Okrajni šolski nadzorniki za Goriško in Gradišćansko. Naučno mini-sterstvo je za novo šestletno funkcijsko dobo imenovalo za okrajne šolske nadzornike : vadničnega učitelja v Gorici g. An-dreja Lašiča za šolski okraj Tolmin, glav-nega učitelja na učiteljišču v Kopru g. Fr. Finžgarja za šolski okraj goriška oko lica in za slovenske okolice v gradiščan-skem okraju in v mestu Gorici; vadničnega učitelja v Gorici g. Matevža Kante-ta za šolski okraj Sežana in vadničnega učitelja v Kopru g. Jos. Picha za itali-janske Sole v gradiščanskem šolskem okraju. — Iz Cerknice se nam piše: Pri občnem zboru narodne Čitalnice dne 8. januvarja 1900 izvoljeni so bili sledeči gg. v nov odbor in sicer: Karol Derme'j pred-sednikom in tajnikom, An on de Schiava blagajnikom, Alojz Pogačnik, Leopold Peče, dr. Červeny, Valentin Kompare in Franjo Werli odbornikom. Matevž Završnik, L. Primožič namestnikoma. Društvo imelo bode v tekočem letu sledeče časopise: Slovenski Narod, Slovenec, Wiener Tagblatt, Fliegende Blatter, Suđen, Interessantes Blatt, Zvon, Rodoljub, Brivec, Soča. Prva veselica „Vodnikova slavnost" vršila se bode dne 4. svečana 1900. — Iz kr&kega okraja se nam piSa: Povodom volitve udov cenilne komisije za osebno dohodnino za okraj krški priporo-čamo, da se združijo glasovi: udom naj bi se volil oskrbnik grajščine Boštanj, g. Josip Kopp, a namestnikom g. Alojzij Drmelj, župan v Boštanji. — Tatvina v Kolodvorskih ulicah. Juriju Janko vi ču, posestniku v Kolodvorskih ulicah štev. 27, je v noči od 12. na 13. t m. ukradel neznan tat dvo konjski odeji, konjsko krtačo in več vreč rudeĆega fižola. hlapcu Ignaciju Suhadolcu crno novo obleko, srebrno cilinder-uro, britev, belo srajco, moder predpasnik, šti-fletne in platnen kovčeg, in hlapcu Fran-cetu Šušteršiču pa ponošeno crno obleko, tri bele srajce, britev in črn klobuk. Škode je okoli 170 kron, tatu je policija ž^ na sledu. — Izgred v Vodmatu. N> Zi! ^ki cesti sta bila dva čevljarska j> >rnočnika. iz Tržkanove gostilne postavljena na zrak. Zunaj čita vpila in razgrajala, dokler ju ništa vzela dva policaja v svoje varstvo. — Hlapci med seboj. V goštilni Petra Stepica, Pred igriščem št. 1 so se danes po noči stepli 4 hlapci, dva Stacu-ova, Schleimerjev in grof Waldersteinov. Prvi trije so slednjega pretepli in mu raz-trgali havelok. Zato so pa tuđi prišli pod ključ. — Berač. Neki 171eten fant hodi okoli po hišah in berači s pisauo prošnjo v nemškem jeziku za podporo neki po-strežkinji. * Tat s 16 Ijubicami. Pred sodnikom v Bukareštu je s'al neki Tanasija Moisecu, ker je ukradel justičnemu ministru zimsko suknjo iz kožuhovine. Tanasija je priznal, da je suknjo ukradel, a povedati ni hotel, kam jo je dejal Poizvedbe so dognale, da ima tat ljubico. Sodišče jo je poklicalo, toda ljubica ni vedela o suknji ničesar, pač pa opozorila sodnika na drugo Tanasijevo ljubico. Ta, druga ljubica je povedala tretjo, ta četrto itd , dokler ni prišla pred sodnika 16. ljubica, ki tuđi ni ničesar vedela o ukradenem kožuhu, oziroma tuđi ni hotela izdati tatinskega don Juana. Teiefoniona in brzojavna porodila. Dunaj 15. januvarja. Avstrijska delegacija je v današnji seji nadalje-vala razpravo o proračunu ministrstva zunanjih del; C a m b o n je polemizoval proti izvajanjem dr. Ferjančiča in za-govarjal Lahe. Dziđuszvcki je raz-pravljal o izganjanju Slovanov iz Nem-čije in želei da bi Goluchowski vender že pokazal nekaj eneržije. Wolff-hardt in Fran Hofmann sta raz-pravljala o trozvezi seveda z nemško-nacionalnega stališča. Hoffman je dejal, da morajo Nemci v avstrijski niši imeti najlepše stanovanje. Govorili so potem Gesmann, Schneider in Mettal, na kar je Kramar pojasnil odvisnost Avstrije od Nemčije- Seja traja še. Dunaj 15 januvarja. KOrber je bil včeraj v avdienci pri cesarju in dobil formelno naročilo, sestaviti novo ministrstvo V čeških krogih se sodi, da R e z e k ne more vstopiti v Korber-jevo vlado. Korber misli v kratkem poskusiti s češko-nemškimi konferen-cami. Dunaj 15. januvarja. Nemški za-upniki so včeraj sklenili, da ne bodo vplivali na imenovanje levičarskega ministra, to se pravi, da bodo veseli, če ga dobe. Beligrad 15. januvarja. Ministrstvo je vsled nasprotstev radi amnestije podalo demisijo. Kralj je poklical srbskega poslanika v Carigradu, Nova-koviča, da sestavi naprednjaško ministrstvo. London 15. januvarja. Iz Durbana se poroča, da je French poslal Kolonona na pornoč Bullerju. Pričakuje se, da priđe te dni do odločilne bitke. London 15. januvarja. Buri so zapustili Kolenso. Vse kaže, da priđe ob reki Tugela do velike bitke, pri kateri se odloči usoda Ladysmitha London 15. januvarja. General French je na potu proti Weenenu. Buri so zapustili svoje ondotne pozicije. London 15. januvarja. General Warren se je postavil na čelo 11.000 mož in gre Bullerju na pomoč. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo av. CIrlla In Metoda: Goap. Blaže Zafošnik, urađnik banke „Slavije" v Ljubljani, na-bral med Ptujskimi Slovenci v „Narodnem domu" v Ptuji, ob priliki sežiganja zloglasne „Celjske žabe", ki se je v Narodni dom vtihotapila: 30 K, pod geslom: „Izbacite iz čitalnic sovražne nemske liste! Ce tega ne storite, Slovenci pravi niste." H — Živeli nabiralec in darovalci! Za Prešernov spomenik: Gosp. Blaže Za-fosnik istotam ob isti priliki 2 5 K, pod geslom: „Kdor za Prešernov spomenik ničesar ne daruje, Ni vreden, da ga narod naš Slovenca imenuje." — Vesela dražba pri „Raci" v Spod. Šiški, ob-stoječa večinoma s pevk, pevcev in članov čital-nice 17 K 10 vin. Povod dala je krasna pesem „Luna sije", rojstvo najmlajšega Šišenskega „Burgarja" in iskrena beseda g. K ari i ča. — Skupaj 42 K 10 vin. — Živeli vsi darovalci in nabiralci! #Đratje Sokoli! $j občni zbor "*■-• bode danes v ponedeljek, 15. januarija 1900. I. ol» H. uri zvcfcr na galeriji društvene telovadnice. Dnevni red: Nagovor staroste. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Poročilo o telo-vadbi. Volitev odbora (staroste, podstaroste in sedmih odbornikov). Volitev dveh računskih pre-glednikov. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Vas z bratskim Na zdar! ODBOR. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 51. Dr. pr. 989. V torek, dne 16. januvarja 1900. Drugikrat v sezoni: Ksenija. Opera v enem đejanju. Spisala***. Uglasbil Viktor Parma. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli. Po tem: Cavalleria rosticana. Melođram v jednem dejanju. Spisala Targioni-Tozzeti in Menasci. Uglasbil Pietro Mascagni. — Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica s« odpre ob 7. ari. — Začetek ob l;2S. uri. — Kanec po 10. ori. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v petek, 16. januvarja 1900. Prvikrat izvirna igra: ..Izmajlov". Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30G-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. g Stanje Ao j \a~ > Čas opa- baro- |^ \ y . N>b N a zovanja metra g js i veTX0V1 a no | - i-a vmm. g £ '■ - > 13 9. zvečer| 737 3 — 46 p.m.jvzh. oblačno S 14. 7. zjutraj 7369 ,— 68 si. jjvzh. oblačno S „ 2. popol. 7361 ■— 40 si. jjvzh. oblačno :§ 9. zvečer ! 7362 — 72 j si. jjvzh. ' jasno S 15. 7. zjutraj 7353 — 7 9 si. svzhod oblačno „ 2.popol. j 7352 — 39 si. svzhodj oblačno § Srednja temperatura sobote in neđeJje —3-6° in —60°, normale: —26' in - 2 6°. ID-drL^sfea, borza dne 15. januarija 1900. Suupni državni dolg v notah . . 99 K 35 h Skkpni državni dolg v srebru . . 99 „ 05 „ Avstrijska zlata renta..... 98 „ 20 „ Avstrijska kronska renta 4°/0 • • 98 „ 85 „ Ogrska zlata renta 4°/0..... 98 „ 20 „ Ogrska krorska renta 4°,'o ... 94 „ 85 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . 131 „25 „ Kreditne delnice....... 234 „15 „ London vista........ 242 „30 „ Nemški đrž. bankovci za 100 mark 118 „ 10 „ 20 mark.......... 23 n 64 20 frankov......... 19 „ 21 „ Italijanski bankovci...... 89 „ 75 „ C. kr. cekini......... 11 „ 42 „ iSo !*A*i Njegova Svetost ji?£ v^y 3^57^*.^ n v i r/ii; \/111 -fsA § J^$9f pez ff jfa& JS^^^^^^-^i sporočil je po svojem £§x -N£ ^^nWM^vl^') z^raynif(U Prof- dr. Lap- %£ =P| /ai^^^f^ ^ Pon0'u iosp. lekarju G. ±% S ^llllr/j PIM0U-JU v Ljubljani g% $% ^č^s^p srčno zahvalo za pripo- g& a* ss£pi/ slane Mu stekleničice' jš& H tinkture za želođec § |y£ ter mu je z diplomom od dne 27. no- &j| ,2:2, vembra 1897 pođelil naslov „dvorni za- S& ■&!£ ložnik Njegove Svetosti" s pravico, da $§y> %J? srne nositi v svoji firmi z naslovom vred fer X% tuđi grb Njegove Svetosti S2 4?£ Omenjeni zdravnik kakor tuđi mnogi 'g^ £.£. drugi glasoviti profesorji in doktorji pri- %?£ S2 pisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, <£% $py katera krepi želodec, povečuje tek, po- j&% l %$ spešuje prebavljanje in telesno odpretje. %«y 5;Ž Naročbe s povzetjem sprejema in od- SŠ, jf|r pošilja točno (582—15) J$ || Gr. PICCOI«I, lekar M . $$ „Pri Angelju" v Ljabljani, Danajska cesta. ^^ 4y Tinkturo za želodec pošilja lastnik po %$& ^f 12 stekleničic za gld. 1-26 av. vred., po jžg ijS 24 stekleničic za gld. 2-40, po 35 stekle- ŽjS ^^ ničic za gld. 3-50, po 70 stekleničic za £8» %Š gld. 6-50. Poštni paket, ki ne tehta %£ g%, preko 5 kl. po 110 stekleničic za gld. 10-30. S2 ^^ Postnino mora plaćati naročitelj sam. y8$ Najbolje učlnkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnostl, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itđ. — Dobiva se y vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HEIBIH MATTOIVI, DimaJ. Petra Jfojlerja jemljevid slov. debela in po/^rajin %upi (126—2) JL. ^chwentner, Jcnjigrotršec. Mesto pisarja išče stražmojster v pokoju, vešč sloven-ščine in nemščine v besedi in pisavi. Kdo? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (134—1) Na jM^odaJ Je • (59-5) mesnica v večjem mestu. Promet na dan 450 do 500 kgr. z vojaštvom po dobrih cenah. V istem mestu je vsak teden živinjski semenj. Proda se takoj zaradi rodbinskih razmer. Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Ges. kr. avstrijsKe ggg državne žaleznice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod Iz Ljubljane jaž. kol. Progra 6ez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljabno; čez Selztbal v Aus?e, Solcograd; fiez Klein - Reifling v Steyr, v Linč, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno. Danaj; ćez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten ua Danaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Linč. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak vTrbiž, Beljak, Celovec, Ljabno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezera, Inomost, Bregenc, C:rih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Buđejevice, Plzenj, Marijine vare, Hf b, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v ITovo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjatraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga is Trblža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj a via Amstetten, L pskega, Prage, Francovih vavov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solaograda, Linča, Steyra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Buđejevic, Solnograda, Linča, Stevra, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludae osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fianzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih iz Lmca. — Progna iz Noveg-a mesta In Ko-čevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjatraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob '2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ori i,0 m. zvečer. — Prihod V IOnblJano đrž. kol. iz Kamnika. Ob 6. ari b*i m. zjatraj, ob 11. uii 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. zvečer. (4) Novo za trgovce in poljedelce! Po razpisu visoke c. kr. deželne vlade y Ljubljani z dne 18. julija 1899, St. 1".599, in po vznanji slavnega magistrata v Ljubljani z dne 28. julija 1899, št. 25.255, se sine doktor pl. Trnkoczy-jev Prašičji redilni prašek prosto prodajati v vseh prodajalnicah. Redilni in krmilni ^^^0BHi^^^ dejno vpliva na prebavne organe. Zahvalna in priporočilna pisma itd. od mnogih polje-delcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 25 kr, pet zavojčkov samo 1 gld. Dobiva se pristno samo s to varstveno znamko v vseh lekarnah, drogerijah in pri vseh trgovcih. Zahteva naj se potem izrecno doktorja pl. Trnkdczvja prašičji praSek z gorenjo znamko. Će bi ga ne bilo dobiti v gorenjih prodajalnah, piši pod naslovom: Jekama Trnkoczy, Ljubljana na dopisnico za 5 vinarjev in se potem z obratno pošto originalna zmes dopošlje. Preprodajalci dobe per Cassa 40% popusta. Ako se vzame 15 zavojev po poštnem pov-zetju ali Ce se vpošlje naprej 2 gld. 25 kr. je embalaža prosta. (5—5) Ker mi ni bilo mogoče, povodom svojega odhoda iz Ljubljane posloviti se od vseh prijateljev in znancev, klicem tem potom presrcni: (137) „0ta %dar!" Prostoslav Mervar. Ljubljana, dne 15. januvarja 1900. Ove prodajalnici pripravni za vsako t.govino, 133-i se takoj oddasta na Tržaški cesti 21 v novozgrajeni enonadstropni hiši. tukaj se pod ugrodnimi pogoji takoj odda. Resne ponudbe se prosi: Poste re-stante Ljubljana Z. A. (135-1) Pred ponarejanjem. zavarovaao po vzorc^. ia znamki. = 2j©lod-ozx3^ sol 1 JTnIijsL ?*ifluiniii?niii-ji. deželnega lekarja v Stockerau-u | pri motcncni prebavljaiiju in proti žclorteiiiin tiolcrznliu \ že vec let prclzk.ušeiio dijetetićiio «rc*«lstvo. | Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah Avstro-Ogerske. | gC Ona Hkatljici ?a kr. -3^« aN^2O4O—3) | Se pošilja po pošti, ako se naroči vsaj 2 škatljici, proti povzetju. % | Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u. 1 linilllllllllllllllllllllllllllllllllMIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll l!llllllll!llll!IIIIMIItllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll:> -------------------------------- ------------------------ Narodna led \ i postati morajo *«s*««*4j»«s £k B*wrmr^ kramjslte *«»-w^**»m«s jf «4es4«SKflsa Žnider^ic <&: ValeMČi*- v Ml. SBfls«x-£d S* po njih izbornem okusu, obilni redilnosti, nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. ^| Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. (2029—11) 5 1 Delniška glavnica K 1,00 O.OOO-. ■■ -■ |a|| I I Vplač .delnic glav. „ 600.000 /^W HrilSlfCl^SI llllnCl^SI fiSHil^SI Rezervna zaloga „ SO.OOo/ Z^^ "I VdldlVCl IJUUdllđ UdllKCl RanlfflVIli OlillPlPlr / 4^^ š Zrinjski trg št. I, Zagreb Uull&UfUl UllUUlUa / •V^^ M sprejema denar v tekotem računu in na vložnice (hranilniške '■ ZrinisM trS1 Št 1 / ^^#5!5» M knjižice) ter jih obrestuje počenši od dne vložitve s «3,8radb,;. / ^/^ čistimi 41|2°lo- i' j ^rV^S^a / V?^^^ W £f Prlstojbino plača zavod sam. ljudska banka/ *^§f^tf se ob^«oirđrjporCi,aođp:)veanesa roka ter i ^a»»^«l»» / ^ ^^S^ mAm • ^s^ Posli' ^atere objavljajo menjalnice, se izvršujejo I / ^^j%^^to m ^* točno in najkulantneje. T /^S^ I^ jfe* Podeljujejo se / ^^ mssP* na drag°cenosti, zlatnino, srebrnino in /s^ A# Založni ** "™0 ^80 ^^Wai""vređ" ^nS^ X ulica Marije Valerije 7 *C Pod najugodnejšimi pogoji. -«■ ^s^ (bankina zgradba). ZalOQ6 S6 mogO pOŠiljatJ tuđi S pOŠtO. (46-2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".