Poštnina plačana v gotovini* V Liubliani, dne 6. decembra 1922. -.'»»»•v' ': •' I •m; r--,, v' ft^M.fi : J . CSlasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obiinska uprava". Izhaja vsako ir.do ob S. uri zjutraj. — Cen« mu j* 10 Din. na lato. S Spisi in dopisi s« pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din. S Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije ia inserati pa: Faiiniin številke se prodajajo po I Din. S Upravništvo .Domoljuba", Ljubljaina, Kopitarjeva ulica. Kmetski glas o novem davčnem načrtu. Zopet nam je & Domoljub« v 46. številki prinesel »veselo« novico. Nov načrt davčnega zakona. Takoj na prvi pogled sem si mislil, no, bo vsaj tudi davčni vijak majhno odnehal. Začnem brati, pa sem se zelo motil: še bolj ga nameravajo priviti, ko je že tako privit do konca, da že ponekod od sile poka. Marsikateri majhen kmet (ki doma toliko ne pridela, da bi se prežive) in mora za delavca delati) in delavec, je z glavo majal ob novem nameravanem davku od dela.Za božjo voljo: je pa res belgrajska centralistična porodica na glavo padla. Po tem načrtu pridemo hitro na konec. Kako si neki naši slavni vladodržci predstavljajo kmeta in delavca? Zima je potrkala na vrata, treba obleke in čevljev, otroci v šolo, morajo tudi biti oblečeni, in denarja ni, da bi se kupilo, ker še za živež pičlo hodi. Polem pa davek od dela plačati! Če je slaba zima, se ne da tako delati kakor poleti ob lepem vremenu. Proti novemu davku od dela io nastalo med delavnim ljudstvom veliko razburjenje, saj ga je že tako kapitalistično žrelo in draginja do kosti izmozgala. Kar. poslanec P u š e n j a k , ki razmotriva te vrste davkov in je bil že več let v stiku s kmeti in delavci, dobro zna, na kakem stališču je kmet. Vsak zaveden hribovski bajtar jadikuje nad takim gospodarstvom; preje so delali protidraginjske odredbe in vpili: z draginjo dol! (pa le tam, čc ima kmet kaj prodati). Država pa, ki bi morala veleverižnikom dajati zgled: s cenami dol, je pa sama na prvem mestu šla z draginjo gor. Bi kdo mislil, da so tobačni delavci dobili vsled podražitve tobaka plačo zvišalo. Kakopal Cene za tobak je vlada pač zvišala, a plače tobačnim delavcem so ostale iste, da ne vedo, ali naj žive ali pa umrjejo. Kdo je požrl ta denar? Ali zopet belgrajska žlahta? O gospodje pri zelenih mizah, s šampanjcem obloženih, bodite "verjeni: vaše politike smo siti čez glavo, j Le z volitvami na dan, takrat bomo obra- , cunalil Mi se še malo tolažimo s starim j Pregovorom: »Nebeški mlini meljejo po- i <«si, toda sigurno!* I Ali smejo društva porabljati šolske prostore? Na tozadevno vprašanje od par strani pojasnjujemo, da je samo krajni šol. svet upravičen komu dovoliti, da sme uporabiti šolske prostore in šol. inventar (harmonij) za izvenšolske namene. Učitelj sme samo z učenci prirejati predstave v šoli in rabiti z učenci šol. harmonij brez dovoljenja kraj. šol. sveta, a z društvenimi udi sme le tisti imeti v šoli gledališke in pevske vaje, seje, posvetovanje, komur je krajni šol. svet dovolil. Poučno predavanje sme dovoliti le pod učiteljevim vodstvom. Naredba ne pravi: mora dovoliti; tudi ne pravi, da sme samo učitelj uporabiti z učenci šol. prostore za prosvetne namene, le za polit, shode ne sme krajni šol. svet nikoli dovoliti šol. prostorov. Ako pa celo višji šol. svet uporabo dovoli (n. pr. učitelju, a ne z učenci) zoper sklep krajnega šol. sveta, tedaj naj ta vloži tožbo pri civilnem sodišču, ker tudi viš. šol. svet ni upravičen omejevali lastninskih pravic šolske občine, zastopane po k. šol. svetu. V gospodarskih veček je krajni šol. svet avtonomen, tako kot polit, občina. Župan bi n. pr. prepovedal lesnemu trgovcu voziti les po občinskem travniku, a pokraj. uprava bi mu to dovolila, (med vojsko bi to šlo), tedaj bi župan rekel, da je lastninska pravica v ustavi (čl. 37) zajamčena vsakemu, tudi politični (in šolski) občini in bi tr&ovca tožil pri sodišču vkljub dovoljenju pokr. upravo. — Kdaj se pri nedržavnih slav-nostih razobesi na šoli zastava, to odloči pri občinskih hišah župan, pri šolskih pa šol. predsednik, ne pa okr. šol. svet. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na krajni šol. svet na Krki, ki je imel hud boj z okr. šol. svetom v Litiji. Sadovi brezverce šole v Francija Papež Leon XII,I. je zapisal nekoč tele pomenljive besede: »Če človek nima več nobenega upanja na kako posmrtno srečo, ali je potem kaj čudno, če hrepeni le po sreči testa sveta? Ali je mar potem kaj čudno, če hrepeni le po bogastvu in ze- meljskem dobičku in ga skuša doseči pa naj bo tudi zoper vsako pravičnost? Ali je mar čudno, da se vname tudi ona silna ča-stihlepnost, ki žene človeka, da jo skuša uresničiti, če tudi tepta pri tem najsvetejše pravice drugih? Kjer pa se razpase takšna razbrzdanost človeških src, tam pa tudi ni nobenega spoštovanja do obstoječih postav in merodajnik oblasti. Zato pa tudi družba, v kateri zavladajo takšne razmere, ni več daleč od pogina«. Kako resnične so te besede, nam dovolj jasno priča današnja Amerika, kot je razvidno iz zadnjih dveh člankov Proti brezverski šoli v Domoljubu. Isto pa se lahko tudi prepričamo iz zgodovine francoskega naroda in sicer zopet iz zadnjega stoletja. Tudi na Francoskem so namreč že trikrat vpeljali brezversko šolo in kot se zdi, ne bo dolgo časa več, ko jo bodo četrtič odpravili, kar bomo pokazali v posebnem članku. Prvi poskus z brezversko šolo so namreč Francozi napravili že za časa velike francoske revolncijc, ko so nadomestili razlago krščanskega nauka po šolah z razlago temeljnih človeških pravic, namreč: Svobode, enakosti in bratstva. Toda že po desetletni bridki skušnji ie nastopil proti njej minister Portalis rekoč: »čas je, da se teorija umakne praksi, da dejstva izpodrinejo napačni nauk. Ni ga pouka brez vzgoje, ni je vzgoje brez vere. Deset let je z našim poukom tako kot bi ga sploh ne bilo. Zopet ie treba, da postavimo vzgojo na versko podlago.« — Toda 1. 1831 je zopet izšla postava, ki je ukinila po šolah verski pouk In kaj je bita posledica take po-. stave? To, da je število zločincev zrastlo i že do revolucije' 1. 1848 od 113.000 nad 280 , tisoč, ne da bi bili prišli vmes kaki poseb-I ni vzroki, ki bi bili te zločine mogli pomno-I žiti v taki meri. — Zato ni čudno, da je i I. 1851 zopet nastopil v državni skupščini ! proti brezverski šoli državnik Montalem-bert in je javno svaril, naj država v takih šolah nikdar ne vzgaja ljudi, ki bodo pripravljeni moriti svoje vzgojitelje. In tudi minister za vero Tliiers je nastopil proti brezverski šoli, češ, da po lastni skušnji nima najmanjega zaupanja vanjo, zato naj se zopet vpelje versko-nravna vzgoja, kar se je tudi zgodilo s takoimenovano postavo FaIoux leta 1856. — Trajalo je to nekako do leta 1882, ko so zopet pričele izhajati postave, po katerih je bil verski pouk p« šolah vedno bolj pomaknjen v kot, dokler ga niso popolnoma iztisnili iz šol. In zopet-no posledice? Vsesplošno padanje poštenega življenja, zlasti med mladino. V dokaz naj napišemo nekaj številk in izjav merodajnih možl Število mladostnih zločincev je poskočilo v letih 1886-1889 od 23.000 na 27.000. — Od 1. 1889—1891 je pa bilo samo v Pariz« zaprtih 40.000 dečkov in 18.000 deklic pod 16. letom zaradi nenravnosti. Koliko se jih je pa odtegnilo policijski roki? kajti brezverska šola vzgaja po izjavi sedaj najbolj slovitega nemškega vzgojitelja Foersterja take ljudi, da pravi zločinci živijo le izven ječ, ker se znajo izogniti vsaki postavi. In v enem samem letu so v teh letih našteli na Francozkeni 17.000 zločinov, ki so jih povzročili otroci in sicer ;i0 umorov, 39 ubojev, 3 očetomorov, 33 umorov otrok, 153 nasilstev, 4213 težkih telesnih poškodb in 11.852 navadnih prestopkov. Pa tudi število otroških samomorov, ki so bili poprej popolnoma neznani, je jelo rasti od leta do leta. Leta 1911 jo objavil justični minister /a Francijo te-le uradne podatke: V vsaki pokrajini na Francoskem pride vsak teden na otroke pod 16 letom približno 4 na-^ilstva, 1 samomor, 1 umor in 1 poskušen umor. Kot povod tem žalostnim pojavom je pa skoraj v vseh slučajih to, kar nam /nafi beseda: ljubezenska zgodba. — Dne i ii. marca istega leta je stal pred državnim sodiščem v St- Omer še ne 20 let star morilec. In kaj je dejal njegov zagovornik, ko je poudaril med drugim, da silno na-iašča število mladostnih zločinov? »V tem trenutku se nahaja v ječah v Bethume, Arras in St. Omer 10 obtožencev, izmed ] katerih jih 9 še ni dopolnilo 20. leta, a vendar bi lahko vseh 9 obsodili na smrt. Kam jadramo? Kaj bo s Francijo čez nekaj let, če se bo število mladostnih zločin-•cev tako množilo kot se to godi današnje dni? Leta 1912 sta bila v Le Mans usmrče-na dva vojaka zaradi roparskega umora neke 67 letne žene. bi eden izmed njiju — /. imenom Thiessean — je izjavil tik pred smrtjo: »Da sem jaz, ki sem bil sin poštene delavske družine tako daleč prišel, je vzrok samo to, ker sem užival mojemu /ločinu primeren pouk v naših šolali« — Nič čudnega torej, če je tudi pokrajinski sodnik Boujeau že leta 1907. izjavil v listu :Figaro«: »Ce bo šlo tako dalje, nam zločini našo mladine, prerokujejo skorajšen pogin našega naroda. Ni pa nobenega dvoma, da je kriva te podivjanosti naša brezverska šola.« In istega leta mu je pritrdil neki šolnik sledečo: »Podivjanost naše delavske mladine, ki prihaja iz naših državnih šol, je strahovita. Zločini, ki so bili naši mladini pred 10 leti popolnoma neznani, so danes med njo nekaj navadnega. Statistika potrjuje, da število zločincev raste od dne do dne. Število mladostnih obsojenih oseb pod 16. letom se je v zadnjih Z ali 3 letih potrojilo in če pojde tako dalje se bo v nekaterih letih podesetorilo. In leta 1909. je zapisal Pavel Leroy-Beaulieu, eden najznamenitejših franco-2* skih pisateljev o gospodarskih vp»šanjih, tako-le: »2e dolgo, zlasti pa v zadnjih 15 letih so dali javnemu pouku naše mladine neko smer, ki- pomen ja za naš narod pravi samomor. Ves pouk meri nato, da vzbuja o mladih ljudeh sebičnost in pohlep po zemeljskih dobrinah. S tem se ruši vse, kar more ljudi pripeljati do prave sreče.« Tu sem bi sedaj lahko uvrstili celo vrsto svaril francoskih škofov, ki so v zadnjih 20 letih tako ostro svarili Francoze pred brezversko šolo in kazali na njene zle posledice. Pa bodi dovolj. Saj, hvala Bogu, Francija se je zlasti po vojski zopet izdatno poboljšala. Trezni možje s« uvideli, da brez verskega pouka ne morejo naprej, zato pišejo zanj, .zato ga uvajajo zopet v šole. — Kako pa pri nas? 0 Pri. bičevič in z njim v pobratimstvu živeče tako imenovano napredno učiteljstvo kako nazadnjaško si! Niti od daleč ne slutiš, kako veliko duševno omejenost kažeš s tem, da ubiraš stopnje svobodomiselcev, ki so živeli pred 20 in 30 leti, da pobiraš to in hočeš ponuditi našemu narodu, kar so drugi ne enkrat, ampak že večkrat, iz. modreni po bridki skušnji, zavrgli, kar ti priča posebej francoski narod! ggg i --i-rn- i ! —' = Gospodarski obzornik MOMOMODMOO Gospodarska obvestila. DENAR, Vrednost tujega denarja. 27. nov. 30. nov. 4. dec. Denar K „ K v k v 282 — 276 — K v ameriški dolarji (eden) 246 — avstrijske krone (sto) — 38 — češkoslov. krone (ona) 7 82 — angleški funti (eden) 1102 — — francoski franki (eden) 17 74 — Italijanske lire (ena) 11 78 — bolgarski levi (eden)--— carski rublji (sto) — — — nemško marko (sto)--— romunski leji (eden) — — — švicarski frauki (eden) 46 40 — poljske marke (sto)--— mažarske krono (sto) — — — 13 44 na g Naš dinar jo padel v Ziirichu zopet 1.65. Tako se zdi, da se je popolnoma ponesrečila finančna politika naše vlade, ftidi drugače ni mogoče. Odločilni gospodje gledajo samo na to, kje bodo oskubili državno kaso zase in za žepe svojih prijateljev, zapravili so ves ugled naše države v inozemstvu in sedaj stojimo po zaslugi liberalnc-samostojne-radikalne vlade pred novim valom draginje. Denar v pismih. Zaradi zlorab, ki so se baje vršile z odpošiljanjem našega denarja v inostranstvo v priporočenih pismih, namerava vlada izdati naredbo, da bodo smeli na pošti vsa v inostranstvo namenjena pisma odpirati. Torej ne pošiljajte denarja v pismih nikamov! g Izplačilo zadržanih 20°/o. Finančni minister jc izjavil novinarjem, da se v kratkem prične z izplačevanjem 20%, pridržanih o priliki žigosanja, in sicer čim vpošljejo delegacije potrebne podatke. Doslej so prispeli tozadevni podatki samo iz Slovenije. g Ponarejeni bankovci. V Senti so prišli na sled ponarejenim 100 iu 10 dinarskim bankovcem. g Avstrija izda zlate cekine po 10, 20 in 100 K. Avstrijski parlament je že sprejel tozadevni zakon. g Razdelitev avstrijsko-ogiekih dolgov. V Parizu se vrši konferenca strokovnjakov o vprašanju razdelitve dolgov bivše monarhije na nasledstvene države. CENE. g Cene surovin kožam v Mariboru so padle od 75 na 84 K. g Vinski trg. Položaj na vinskem trgu jo tako slab, da so vinogradniki resno v skrbeh. Vino je sicer pospravljeno v kleti, pa bi moglo čakati, če bi vinogradniki ne rabili denarja in če bi bilo vsaj upanje, da se v doglednem času pojavijo kupci. Toda teh ni. Iz inozemstva ne prihajajo linam kupovat ne zato, ker jim naše blago morebiti ne bi ugajalo, ampak zato, ker inozemcem ne ugajajo naše železniške razmere in drag prevoz, ki vino znatno podraži. Povpraševanje od strani domačinov je sedaj nekaj večje. Starih zalog vina počasi zmanjkuje, vsled česar so gostilničarji prisiljeni kupovati novo vino. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. V Sloveniji plačujejo nekatera zdrava vina 8 do 9 iu pol odstotno po 16 do 20 K, izbrano gra-ševino, silvanec, burgundec, traminec, por-tugalko, veftlinec itd. od 9.5 do 11 odstotno po 21 do 24 K, posebno dobra vina tudi po 28 K za 1 liter. So tudi cenejša vina, ki pa ravno niso za trgovino. Na Hrvatskem v Virovitici plačujejo novo vino po 16 do 18 K, v Mitrovici stara vina po 24 K, v Subotici po 20 do 24 K, v Novem Sadu za novo sremsko vino 13 do 15 K, staro srem-sko 24 do 30 K, novo iz Vršca 4 do 5 K za 1 liter, ki je pa zelo slabo. g Žitni trg. Iz Zagreba poročajo: Postavno baška oziroma vojvodinska postaja stanejo: pšenica 1000 do 1640 K, koruza žolta stara 1350 do 1400 K, nova umetno posušena 1100 do 1120 K, v storžih 530 do 560 Iv, rž 1400 do 1500 K, ječmen za pivovarne 1550 K- za krmo 1350 do 1450 K, oves 1080 do 1120 K. fižol 1450 do 1500 K, moka št. 0 2375 do 2400 K, št. 2 2275 do 2300 K, št. 4 2175 do 2200 K, za krmo 1160 do 1150 K, otrobi drobni 800 K, debeli 950 do 1000 K. g Maribor. — Pšenica 400 Din, rž 350 Din, ječmen 400 Din, oves 350 Din, koruza 400 Din, fižol 400 do 500 Din, krompir 125 do 175 Din, moka št. 0 600 Din, mekinje 300 Din. g Virovitica. Pšenica 370 do 380 Din, rž 310 do 320 Din, ječmen 230 do 240 Din, oves 220 do '230 Din, koruza 210 do 225 Din, fižol 310 do 320 Din, krompir 100 Din, moka št. 0' 570 do 575 Din, mekinje 162 do 165 Din. g Vukovar. Pšenica 350 do 375 Din, rž 300 do 325 Din, ječmen 250 do 275 Din, oves 225 do 250 Din, stara koruza 325 Din, nova v storžih 105 do 102.50 Din, fižol 250 do 300 Din, moka št. 0 575 Din, mekinje 150 Din. g Mifrovica. Pšenica 400 Din, rž 350 Din, ječmen 350 oves 175 Din, koruza 170 Din, fižol 400 Din, krompir 180 Din, zelje 100 glav 70 Din, moka št. 0 600 Din. g Ilok. Pšenica 395 Din, ječmen 305 Din, oves 255 Din, stara koruza 320 Din, nova 220 Din. fižol 350 Din, moka St. 0 625 Din, g Subotic*. — Pšenica 405 do 420 Din, rž 830 Din, ječmen 250 Din, oves 237.50 Din, koruza 150 Din. zelje 100 Din, moka št 0 562.50 Din, mekinje 162.50 Din. g Cene prašičem v Mariboru. 5 do 6 tednov stari 450 do 750 K, 7 do 9 tednov 760 do 980 K, svinje 3 do 4 mesece 1500 do 1800 K, 4 do 6 mesecev 2400 do 2800 K, 8 do 10 mesecev 3500 do K, 1 leto 6000 do 6400 K. DAVKI. g Opozorila o predpisu dohodnine za 1. 1921 in 1922. — Davkoplačevalcem, katerim je davčna administracija v Ljubljani dosedaj odmerila dohodnino za 1. 1921 in 1922, se vročajo fe dni opozorila, da bo izkaz o predpisu tega davka javno razgrnjen v času od 16. decembra t. 1. dalje. Ta opozorila imajo le namen opozoriti dotične davkoplačevalce, da bo predpisani izkaz razgrnjen, nimajo pa nobenega vpliva na potek priztvnega roka. Ta poteče pri vseh teh davkoplačevalcih po preteku 30 dni izza razgrnitvije predpisanega izkaza pri davčni administraciji, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu v Ljubljani. Kdor ne dobi opozorila, temu se dohodnina za 1. 1921 iu 1922 še ni predpisala, ampak se mu predpiše z enim poznejših predpisnih izkazov. g Takse na alkohol se zvišajo s 1. ja-auarjem, s čemer bo država pridobila mnogo milijonov, ki se bodo uporabili za nove kanone. ŽIVINA. g Mariborski živinski sejem. Na zadnji sejem so prignali 57 volov, 5 bikov, 196 krav, 4 teleta in 4 konje. Cene 60 bile za kilogram žive teže: debeli voli 27 do 29 K, poldebeli 23 do 26 K, plemenski 18 do 22 K, biki za klanje 20 do 23 K, klavne krave debele 18 do 24 K, plemenske krave 13 do 18 K, krave za klobase 9 do 12 K, molzne krave 16 do 20 K. teleta 35 do 42 K. Cene so znatno padle. g Zagrebški tedenski sejem. Slab dogon in obisk. Cene za kilogram žive teže v kronah, voli I. 31 do 34, II. 24 do 30, III. 18 do 23, krave II. 2» do 28, III. 12 do 17, teleta I. 43 do 48, II. 38 do 42, svinje I. 78 do 82, It. 70 do 76. Seno se je prodajalo po 500 do 550, detelja po 850 do 1000. slama 500 do 550 za 100 kg. PR031ET. g ATiomobilna zveza med Krškim in Novim mestom. Poroča se nam: Od 15. novembra se je izpremenil vozni red avto-vožnje med Krškim in Novim mestom. Iz Krškega odhaja avto ob 8. uri in prihaja v Novo mesto ob pol enajstih. Iz Novega mesta odhaja ob 15. uri ter prihaja v Krško ob pol 18. uri. g Znižani vozni tarifi za krmo. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani naznanja, da veljajo tiverenja za prevoz živinske krme po znižani tarifni ceni iz Hrvatske, Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonija, Podunavja in Bosne za vse proge državne in južne železnice od i 1. decembra t. 1. dalje. g Na račun vojne odškodnine za pri- i botliije leto dobi naše železniško ministrstvo 520 lokomotiv za širokotirne in 70 za ozkotirne proge, 2670 tovornih vagonov za širokotirne in 1000 za ozkotirne proge ter 100 vagonov za železniško osobje. kazno. O ZA VINOGRADNIKE, V državni trfnici v bršlinu sc bodo tudi Ido? oddajale ccpljcnke in amcrikanske podloge (ključi, bilfe oz. korenjaki). Lene bodo: 1. C c p I j e n k a m : 1.50 Din 16 KI. A m e r i k a n s k i m ključem (dolgi 45 cm): j> prve ktikovosfi 13 para (60 vinarjev) za komad; o) druge kakovosti 7 5 para (30 vinarjev) za komad. 3. bilfe ali k o r c n j a k i: a) prve kakovosti 30 para (1.20 K) za komad, b) druge ku-Kovosli 15 para (60 vinarjev) za komad. - Večja naročilo se bodo le tedaj vpoštevala, če prinese naročnik od županstva potrdilo, da rabi naročeni nni materijal le za svojo rabo. — Naročila se w|emajo do 1, februarja 1923 pri vodstvu drž. trtnice, drž. okrajnemu ekonomu v Novem meslu ts sedežem na glavarstvu). g Gospodinjski tečaji po deželi. Oddelek za kmetijstvo je priredil v letu 1920/21 in 1921/22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupnim številom udeleženk 525. Leta 1920/21 se je vršilo 15 tečajev s 274 udeleženkami in 1. 1921/22 pa 14 tečajev s 251 udeleženkami. Od teh odpade ua štajersko 22 tečajev s 397 eojeukaini in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Štajerci bolj potegujejo za te tečaje kakor Kranjci. Letošnjo jesen sc je otvorilo o takih tečajev, in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotov-ljah pri 2:alcu, v Konjicah, v St. Jaužu na Dravskem polju in v Beltincih v Prekmurju. Prihodnji tečaji se prično z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo j>o 10 tednov. Povprečno število deklet, ki obiskujejo te tečaje, znaša za en tečaj 18. g Vinski sejem v Belgradu. Poljedelsko ministrstvo je odgodilo vinski sejem v Belgradu, ki bi se moral vršiti ta mesec, na mesec marec 1923. g Pooblaščena trgovska agencija v Ženevi obvešča, da je zabranila švicarska vlada uvoz vina v sodih do 13% alkohola kakor tudi mošt za sladka vina. Zabraiia velja do 19. oktobra t. I. g Jugoslovansko-avstrijska trgovska pogajanja. Za prihodnje dni se pripravljajo pogajanja o trgovski pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogodba naj olajša trgovske zveze med obema državama, ki trpijo v zadnjem času posebno vsled nove jugoslovanske devizne naredbe. Glavna naloga avstrijskih zastopnikov bo doseči, izpremembo jugoslovanske devizne naredbe in jo predrugačiti v korist prostega proinela. g Letiua tobaka v Vojvodini je po vesteh iz Novega Sada zelo dobra. Do prve polovice novembra je prispelo iz Vojvodine v novosadska niono-polska skladišča preko 2 milijona kilogramov tobaka v listih. Pridelovalcem je uprava monopola dovolila letos 100 odstotno povišanje ccu njihovim pridelkom. g Nameravan naskok ua hranilnice. V Belgradu zidajo nad 2000 hiš. Ne zidajo pa gospodarji s svojim denarjem, ampak s pomočjo posoijl, ki jih daje državna hipotekama banka. Tej je p zmanjkalo denarja za posojila. Zato so prišli na misel, da bi bilo dobro, če bi od prečanskih hranilnic potegnili vse razpoložljive fonae, rezerve itd. v Belgrad v hipotekaruo banko. Izgleda, da ne bomo dolgo čakali, da bodo gospodje (a 3voj načrt tudi izpeljali. g Gibanje vinogradnikov v Banatu. Vinogradniki, vinski trgovci in vinogradniški delavci Vršca in Bele Cerkve so imeli pretekli teden velike shode, na katerih so razpravljali o uničenju, ki preti vinogradnikom. Ti kraji so izvažali letno v Avstrijo 500 hI vina, sedaj pa leži vino doma pri vinogradnikih. Vlada je vedno samo objju-bovala pomoč, toda storila ni ničesar. Razgled po svetu. v -vooc j * x i>cocK>bDomoliuba« po 20 Din, za »Bogoljuba«; pa po 12 Din za leto 1923. Pod 20 Din pri »Domoljubu < oziroma 12 Din pri Bogoljubu« pa ne smemo na noben način, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi utegnile nastati ob takih ali še manj ugodnih valutnih razmerah, kot so sedaj. Uprava »Domoljuba« in Bogoljuba". d Vpoklic rekrutov. Vlada je sklenila, da se 10. januarja 1923 vpokliče 7000 rekrutov letnika 1899, ki so žo v Avstriji služili, na orožne vaje, novi rekruti pa sc vpokličejo meseca marca ali aprila. Kakor se vidi, je vihar, ki so ga naredili lansko leto naši poslanci v zbornici radi vpoklica rekrutov v najhujšem mrazu, temeljito poučil vlado, kako je treba z ljudmi postopati Naši fantje bodo poslancem SLS za to vedno hvaležni. d Odbor Jugoslovanske kmetske zveze izvoljen na zadnjem občnem zboru: Načelnik Janez Brodar, narodni poslanec, Hrast-je pri Kranju; I. podnačelnik: Davorin Kranjc, poslanec, Vel. Pirešica; II. podnačelnik: Anton Pogorelec, župan, Struge; III. podnačelnik: Franc Karpe, pos., Moste pri Ljubljani. Odborniki: Janez Strcin, Jože Miklavc, Jože Burgar, Antor Lampret, Anton Cvenkelj, Robert Košar, Jožef Poznič, Ludovik Bajec, Anton Kuntarič, Ivan Stanovnik, dr. Jakob Moliorič, Karol Zaplot-nik, Anton Lavrič, Jože Strnad, Franc Čcr-ne, Finžgar Janez, Franc Kobal, Jože Gale, Ivan šerbec, Martin Steblovnik, Alojzij Strman. d Naš listek- Od vseli strani nam prihajajo poročila, ki so polna priznanja za lepo povest pokojnega župnika in pisate- lja Petra Bohinjca »Pod krivo jelko«;. pDoiuoljubiK. NOVI SAD. Slovenei, služeči pri avijatiki v Novem Sailu, se po svojem 11 mesečnem službovanju spominjamo s lom člankom svoje slovenske domovine. — Naše razmere tu niso sicer prijetna, a vseeno pa lahko rečemo, da boljšo kot pri pešadiji. Kar nas jo Slovencev, smo večinoma vsi obrtniki in zato razvrščeni po raznih delavnicah, kjer nam dnevi potekajo šo dosti hitro. Letanje je sicer vsled nastale sime v glavnem prenehalo — a zato i mam .i pa toliko več dela iio delavnicah, da popravimo to, kar so (gospodje) po letu razbili. 0 tukajšnjih nesrečah ste gotovo že brali, zalo jih uo bomo naštevali. Najbolj pa pogrešamo tu, v teh zimskih večerih naših društev iu prireditev. Sicer smo naročeni na »Domoljuba« in -Mladost«, a vseeno to no zadostuje našim željam. Tolaži nas pa misel, (la bomo prihodnjo zimo že 1-l.ko sodelovali v naših društvih, katerih so bomo št. trdneje oklenili. Pošiljamo prisrčne pozdrave, ter želimo vesele božične praznike vsem slovenskim Inntoin in dekletom, tor vsem bralcem »Domoljuba-;. Rog živil — Anton Prosene, Moravče; Avguštin Uršič, Št. Ru-pert (Dolenjsko); Černelič Josip, Rrežice; Ignac Vide, Št. Jernej; Vinko Gantar, Žiri; Marolt Janez, Dravljo. 17. ŠMIHELA PRI NOVEM MESTU. Ker je nadležna zima kroginkrog žo pokukala izza plešastih Gorjancev v naše ljubo Podgorje, a sta nam veter in toplo jesensko solnce vendar le šo enkrat osušila ceste in pota, sem se namenil, oso-bit<>, ker se bližajo domači prazniki in r, njimi sneg in mraz, še predno so- zarinem v svoj brlog, kjer bom jireždel mrzle zimske dneve in božal domačo patrono — gor k o peč — še enkrat obiskati vse svojo METLIKA. Tem potom sc zahvaljujemo Strojni tovarni Ia livarai v Ljubljani za napravo krasnih treh zvonov za mestno farno cerkev v Metliki, kateri so bili že v zadnjem velesejmu povod hvale in občudovanja, a sedaj pojejo, da se razlega po Belokrajni visoko v Žumberak in daleč po sosedni Hrvaški, ljube prijatelje in prijateljice okrog »Domoljuba«. Mahnem jo kar po bližnjici — skozi šmihel — mimo starega svojega larnega čuvaja, ki mi je žalostno pomežiknil v pozdrav, češ: e ljubi moj Miha, nehvaležnost je plačilo svetal Že toliko let čuvani in varjem laro, a fnruni, dasi mnogi obdarjeni a gmotnim blagostanjem, ne vidijo praznine v mojem zvoniku in ne slišijo žalostnega tarnanja, monotonega in vedno enakega, ob slovesnih, svečanih in žalostnih prilikah. Sočutno sem stopil v božji hram in položil k njegovim nogam skromen darček, ki ga pač more utrpeti boren krošnjar. Ce bi več imel, bi pa več dal. Osivela resnica je, da je nehvaležnost plačilo sveta. — Radoveden kot otrok pomolim svoj nos v društveno dvorano. Na eni strani moška mladež, navdušeno in vztrajno so boreča za orlovska načela se pridno uči za bližnji večji nastop pri akademiji dne 8. decembra — na drugi strani nekam tihe Orlice, a vendar ponosne. Na vprašanje, kako in kaj mi povedo, da se Orlice poslavljajo od sestre Mici Sta-niševe iz Vrha, ki se prihodnje dni poroči s poštenim Orlom. Tako je prav: svoji k svojim. Rog živi mladi pari Pred dvorano trčim ob našega novega g; kaplana, ki so je vneto lotil dela v naši lari. Cul sem, da se je po njegovem prihoda ustanovila ozir. obnovila mladeniška Marijina družba. Nekaj poštenih fantov se je že priglasilo, drugi, manj korajžni, pa še kukajo izza plotov, ker nimajo še toliko ko-rajže, da bi moško pokazali svoje prepričanje ia mladeniški pones. Naj za danes zadostuje. Pa prihodnjič kaj ve«. Bog živil Miha Nikdarmirni ŠT. JAKOB OR SAVI. V sedanjih, gospodarsko tako žalostnih časih, ko požirajo slovensko lastnino Relgrad in njegove porodice i ljubljanskimi in zagrebškimi izvoljenimi družinami vred, vendar poročam veselo novico i« našega kraja. Občina Podgorica je namreč silno bogata. Dohodkov ima vsako leto toliko, da mora nakladati ogTomne vsote, ki ji preostajajo v razne tuje posojilnice; v domačo hranilnico teh denarjev, kolikor je gnano, ne naklada veliko. Te silno bogastvo je tudi virok, da je oddala občina svoj krasni lov v neposredni bližini prestoiice slovenske v najem — zastonj in za z ni i r a j. Tak« vsaj trdijo možje. Da je namreč oddan lov sedanjemu najemniku za letnih K 700 (reci in piši če hočeš: sedemsto kron ali 175 dinarjev) in sicer ga toliko časa, dokler bo najemnik plačeval to najemnino. Prebito velik revež bi moral postati lovec — najemnik, da bi mu kdaj zmanjkalo 700 K; saj jih zotluži lahko vsak berač, če količkaj razume svoj -.kšeti«, vsaj v enem tednu, ukrade jih pa lahko šo mnogo preje. A šalo na strani Občinski možje in županstvo občine Podgorica, ali še niste res nikoli slišali, da gredo danes najbolj zanikrni lovi na dražbah po 10, 15, 20 tisoč kron, ne pa po 700? Par čeveljčkov, pa nc najboljših slano toliko. Srnca, ki jih je v našem lovišču lepo število, je ena sama vredna toliko, če no več. In koliko sn pobije lisjakov iu dolgouhatih zajcev in jerebic! Kraj je kot ustvarjen za rejo lazanov s svojim gozdom in ravno hosto na eni, s svojim lepim poljem iu mnogimi travniki ter bližnjim savskim prodom na drugi strani. Pravi lovec bi tako lovišče pred nosom Ljubljane preplačal s tisočdinarskim papirjem in bi no hotel na svoji glavi sramote, da ima lov od občine, ki ima morebiti dolgove. .Samo psi, ki so parkrat pode po prosiščih nuni napravijo škode za 175 dinarjev. Vso pečenko, ki bi je marsikdo is-■ned nas bolj potreboval nego lovci, pa dajemo zastonj meščanom — bogatinom. — Da taka pogodbaj ki jo imamo zdaj, bije v obraz pravici in zdravi pameti, je jasno. Zato pa možje: Kazalec na čelo in pot pod noge! Premišljujte to sgubo, ki nam jo naklada lastna nespamet in zauikarnost leto sa letom. Potem v Ljnljano k glavarstva, ki bo v svoji pravicoljubnosti kot upravna oblast gotovo rado šlo na roko, da se razdore sedanje norčavo razmerje občine do lovskega najemnika. Občinski lov mora, kakor drugod, na dražbo! Kdor pač plača, tisti naj ga ima. POLHOV GRADEC. Sprejmite iz našega kota par veselih in žalostnih novic. Te dni so Jo vrnil is ruskega ujetništva neki tukajšnji rojak. L. 1918. m« Je že doma jTonilo in se je opravil« sa njim mrl vaško opravila, ker se je poročalo, da je padel. Pa pride pumo, da »e vraža ia i njim še na. Rusinja in dva mala »tratita. Taka imam« v (ari sedaj tudi Base in pravoslavne. Zapustil nas je anani podreberski cerkovnik Jakob Kihar, ki je lansko leto prasnoval ciato Soroko. Nad SO let je s vso vnemo mežnaril pri Sv. lizabeti, ki je tndi prišla ponj, da je prejel pla-iila. Mrtvega sa našli v gozda tukajšnjega mizarskega mojstra Jaaeza Gabrovšek. Vraža! se je po-na« domov, pa je po nesreči padel v globino. Tako no vemo ne nre ne dneva smrti. Tudi električno loč ie imamo, žal da le pri eni hiši. Podjetni g. Boinar je je napravil sa se, in prav dobro delaje. Lepo bi bilo, ko bi bile pri nas kaj vei podjetnosti, ker bi se pri obilni vodni moči dala napraviti elektrarna «» eeli kraj in se za sosedne rasi. No, morebiti se le kaj zganeui«. STOPICE. V nedeljo, dne 19. t. m. po jutranji sv. maši je imela tukajšnja K. Z. svoje zborovanje. Poročala sta o političnem in gospodarskem položaju tajnik Jos. Munda in Mrak ii Novega mesta. Kakor vedno, Je bila tudi sedaj udeležba sijajna. Z zanimanjem so možje sledili poročilu. Potrebne in primerne resolucije so se odposlale na pristojno mesto. Občnega zbora JKZ v Ljubljani dne 9. novembra se je nde-ležil načelnik KZ Franc Krnic, ki je potem doma na odborovi seji podal izčrpno poročilo o vsem, kar se je obravnavalo na občnem zboru. One 17. t. m. j jc na Dol. Težki Vodi umrl Jožel Bohtc, posestnik in dolgoletni ključar iupne verkve. Bil je mož vseskozi krščanskih načel in življenja, postrežljiv do vsakega. Zato so ga vsi spoštovali, ki so ga poznali. To je pokazal tudi njegov pogreb. Nenadoma ga je Bog k sebi poklical, toda bil je pripravljen. Dne 19. t. m. je odšel od nas g. kaplan Iran Vilkar. Kot rojak iz zasedenega ozemlja se je preselil za župnika v Senožeče. Najboljša in nafsignrnejša prilika za štedenie! Ljudska posojilnica r Ljubljani. Miklošičeva cesia št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 5% brez odbitka rentnega iu invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 19 ii je »mela nad 100 tniljonov kron hranilnih vlog ln nad 1,100.000'— kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. oflflooooggggnooooooooooooooooopr? mm Listek« ocooooooo888žoooooooooooooopooo^S Pod krivo jelko. Povest iz Mefernikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalje.) »Postaral sem sc, Agata, in moči mi pešajo, tc sem mislil, da se umaknem in v miru preživim osiali čas življenja. Ali Vranjek mi je zmešal štreno. Počakati moram, da moj zet prebije izkušnjo in mu poverim vrhovno poveljstvo. Ce bo le kos, da kroti ie divje ljudi. Sicer pa se midva umakneva v solčavske planine, kjer smo najbolj na varnem in v miru,« govori Veliki Groga svoji družici. »Ne boj se za Malega Grogo. Pogumen je in izkušnje si je dovolj pridobil. Boš videl, kako bo ukrotil Komcnčane in Vodičane.« ga tolaži Agata. Ogenj je ponehaval, finfranje je bilo tisto noč kratko. Mesec je sveiil nad spečimi rokovnjači, zavili pod lubnalo slreho y gorke kožuhe in mehke pernice. IV. Kaplan Kajetan Huber je stal zadnjo advenino nedeljo pri odpriem oknu in gledal na Kamniške planine. Kriška planina se je kopala pred njigovimi očmi v jutranji zarji, kopasti Krvavec se je lesketal v sneženih žarkih in Planica na severovzhodu je plamtela v žarečem ognju. Zasanjala je kaplanova duša, zatopil se je v lepoio kamniškega predgorja in začutil gorje svojega srca. Porodile so se mu nove misli, se skladale v kitice in spočela se je njegova pesem: Nebes sosedne, o Planine ve, Strme ste iz doline skalne stene, Poln upa se moj duh 'kol vas oklene, Da ozdravile rane, ktere 'ma srce! Kajefan je bil pesnik. Nežne so bile poteze na njegovih licih, mehka mu je bila duša in dva žcravca sla mu senčila obraz v žarkih zimskega solnca. Hipoma se mu nategnejo žile na njegovih licih, obraz se mu potemni, oči se mu zasvetijo, neprijetne misli, težke slutnje zapletejo njegovo dušo in brzo začne korakali po sobi gor in dol. Tresle so se podnice pod njegovimi stopinjami, opletali so panta-loni krog njegovih meč in njegova pokončna hoja je razodevala odločnost in junaštvo. Bil je poprej vojak — dragonec. Zdaj pa je premišljeval. 2e je bilo po obedu in gospod Kajetan se je pripravljal, kaj bi povedal vernikom popoldne za krščanski nauk. Rokomavhi so bili vedno bolj drzni in nadlegovali ljudi. Vsak dan je bilo čuti, da so okradli zdaj tega, zdaj onemu požgali, zdaj tega napadli, zdaj onega oškodovali. Preiekli leden pa so vlomili ponoči celo v farno cerkev, ukradli kelihe in drugo zlatnino, ukradli celo srebrno soho svetega Petra. Čutil ic kaplan nadlogo ljudi, čuli| jo je njegov župnik Dolicelj, pa ni bilo nobe-! nega uspešnega sredstva zoper roparske div< jake. Premišljal je, naposled pa se je odločil, da nagovori z navdušeno besedo d0-i bre vernike, naj se osrčijo, naj primejo za orožje in narede konec ti gadji zalegi! Pomirila se je njegova duša, mirno pa odločno siopa na klic zvona proti zakrisli/7 odiod pa na prižnico. »Doslej sem vam razlagal, predragi verniki, izpod zvona sv. Petra, katere dolžnosti je Kristus posebno priporočal v evangeliju. Danes pa nam je premislili največjo dolžnost: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Kdo ljubi, moji poslušalci? Ali ne iisti, ki izpolnuje božje zapvoedi? Ali ne tisti, ki ne krade, ki ne priča po krivem, ki ne po« želi bližnjega žene in blaga? Ali ne tisti, Iti pokaže ljubezen v dejanju, da pomaga svo« jemu bližnjemu, kadar je v sili, potrebi, v nadlogah. In ali ni ia in taka ljubezen prva zapoved poleg božje ljubezni? Ali ne vidite, kako rokovnjači ogrožajo vaše sosede, vaše žene in olroke, ogrožajo telesno in dušno? Nc pustite lorej, da nam rokovnjači kradeio blago, zapeljujejo žene. ne pustile, da vam delajo škodo na imelju, na poštenju, na dobrem imenu. Dvignile se in udarile po li gadji zalegi! Vi veste, kaka zla vas tlačijo, vesle, da se godi pohujšanje in vnebovpijoče pregrehe. Vem, da je dovolj poštenjakov med vami, vem pa iudi, da je med vami iudi nekaj gnilobe in ta gniloba hoče tudi vas okužiti. Tako ne sme iti dalje. Zdramite se, podajmo si iokc, naša dolžnost je — pri Bogu vas zarotim — moramo ukončati io so-i drgo. Zmenimo sc za določen dan, da naše sovrage napademo. Naj nam prele Iudi s smrtjo — ne udajmo se! Amen. Učinek nagovora gospoda Kajetana je bil velik. Kakor valovje so se zamajale glave po klopeh, so se stikala telesa in šepel se je čul po cerkvi. In g. Kajeian je govoril Zato, ker fe velikansko množino sukne, platna, parhenta In hlače-v!ne prejela Iz Inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina R.Stcrmeckl, Celje 305 s tisoč slikami zastonj. Sprejme se dekle v starosti 15—18 let, zdrava, močna, ki bi opravljala vsa hišna dela in delo pri otrocih. Oglasiti se je pismeno na upravništvo »DOMOLJUBA« pod šifro: »KRSČANSKO DEKLE«. 5224 FEBRI-FUGO. To nenadkriljivo sredstvo proti mrzlici in malariji deluje gotovo tudi lam, kjer se mrzlica po večletnem zdravljenju z raznimi drugimi sredstvi ni mogla ozdraviti. UPORABA: Vzame se na dan, ko bolnik nima mrzlice, in sicer: Ena tretjina eno uro pred za-jutrkom; druga tretjina eno uro pred obedom; tretja tretjina eno uro pred večerjo. Pošiljamo najmanj 3 steklenice! CENA 68 K. Dobiva se edino pri »Zlatem orlu« Mr. J. SVOBODA, prej JURIŠIC, Pakrac — Slavonija. Nosile zaradi nji hovih ve 1 ikm p r e d n o s 1 i ŠIVALNI STROJI »ORIGINAL VICTORIA« najboljši z 10-leinim jamstvom dospeli. Cene primernel LOVRO REBOLJ, KRANJ, Kokrško predmestje štev. 24. 5050 Kobilo, konjaaližrebe (žrebico) šekaslo Iudi po živolu, kupim. - ANTON JERAS, Dosesfnik, Ribnica 14«, Dolenjska. 5222 mogočno, je poudarjal besede in glas se mu je tresel, ko je trosit božjo besedo na srca poslušalcev. Solze so se prikazale ženskam na oči, ko je začel, ihlele so žene, ko je rotil, na glas so zajokala dekleta, ko je skončal. Možakarji so ostajali pred cerkvijo in se pomenkovali. Stiskali so pesti, grizli se v ustnice, ježili trepalnice: Kakor bi bil smreke nival, tako je govoril,« pravi Jurjevcc. :>Kakor bi hudičevega olja ulival na rano, tako je skelelo,« pristavi Mencal. n Kakor bi nas s šivanko zbadaj, tako je bolelo,« pravi Urbanovec. »In prav je. Mi smo prebojcči.« >To je res. Kaj se bomo bali teh po-tegavsov. Na svoji zemlji smo mi gospodorji. Kdo nam kaj more?« reče Jurjevec. »Pojdimo do Varnpka. On je naš župan in moder mož. Pomenimo sc pošteno — potem pa udarimo. Drug nas ne bo varoval, če se sami nc bomo.« Večina možakov gre za Jurjevcem k Vampku. (Dalje.) Prava sredstva lepote! Katere drže, Kar obecajo! ie 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Flza-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Feller. Elza-obrazna pomada iam, šolnini opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti Itože. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev. mlečno milo 3SS.JC lepote I — Ideal vseh mil! — Popolnoma neškodljivo, ie jako dobro peni m je milega finega duha. — * veliki kosi z zavojnino ln poštnino 35 din. krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osi-velost itd. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev. En poskus ladostujc, Ja tudi Vi rečete i Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller. Kazll£no; Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; najfinejši llega-puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatliah 15 Din; najfinejši zobni praiek »Hega« v patent-dozah 10 Din; puder za dame ▼ vrečicah 2 Din; zobni prašek v škatljah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachet (dišava) za perilo 3 Din; šampon za "se 2 Din; rumenilo za obraz 12 pismov 12 Din; »ajlinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za lase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. — Za različne Predmete ce računa zavojnina in poštnina posebej. Na vse gornje cene se računa za sedaj še 5'/. doplačila. . Naročtfna pisma nasloviti na t Engen V. Feller Ijktrnar Stubfca Donja, Elzatrg št 16, Hrvatsko. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijskega društva v LOŠKEM POTOKU, reg. zadr. z omej. zavezo, koleri se vrši 8. decembra 1922 popoldne ob 4. uri v društvenih prostorih na Hribu. — Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti._NAČELSTVO. flllfttariam da bom sodnijsko postopal U|JUC.ai JCIIII, pro|j vsakemu, ki bi še širil neresnične vesti o dejanjih, katerih so me obdolžili tukajšnji domačini. — Zadvor, dne 2. decembra 1922._JOŽEF PERČIC. Krepkega vajenca za sodarsko obrt sprejme FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana. Hrana, stanovanje in perilo prosto. Izgubil se je lovski PES rujave barve. Kdor ve kaj o njem, se prosi, da bi to naznanil proti dobri nagradi IVANU MA-JARON, Borovnica. 5128 Prodam lepo posestvo Saj 3 orale zemlje. Cena 200.000 K. - Gornje Laknice štev. 35 pri Mokronogu na Dolenjskem. 5178 K0ČIJAŽA dobro izvežbanega in vajenega negovanja konj, z dobrimi spričevali iščemo s 1. januarjem 1923 na deželo. Naslov pove upravništvo pod št. 5177. DVOKni emajliramo in z ognjem ii?Ui\ULl.tlH ponikljamo v lastnih delavnicah in shranimo preko zime. F. BAT)EL, »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Kartovska cesla št. 4. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles In šivalnih C D otipi Ljubljana, Stari trg 28. strojev 8 UaIJCJ. Sprejme se v polno popravo za etnajliranje z ognjem in poniklanje DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI IN RAZNI STROJI. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. PERILO pletenino, svila, vse potrebščino šivilje in krojač® najceneje pri L ŠINK0VIC nas!. K. S0SS Ljubljana, Mestni trg 19 150 kron na dan lahko vsak zasluži doma v svojem kraju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor lioCe zaslužiti, naj ml pošlje svoj naslov in znamko za odgovor, Josip Batll. Liiiia 75. PAKRAČKE KAPLJICE! Zdravilo proti želodčnim bolečinam. To siaroznano, iz rastlinskih sokov prirejeno sredstvo deluje proti pomanjkanju teka, pospešuje prebavo, uredi hitro zaprtje, odstrani zgago, želodčne krče in glavobol. Najbolje deluje pri vseh vrstah želodčnega kafara. jtf Pošiljamo aajmanj 3 steklenice! "9C J*- Cena 50 kron. Edina zaloga pri »ZLATEM ORLU« Mr. J. Svoboda, prej P. Jurišič PAKRAC - SLAVONIJA. UGODNA PRILIKA. V nekem kraju na Dolenjskem, kjer je veliko kroiaškega dela, bi radi pri neki pošteni krščanski hiši dobili izučenega krojača za zeta v starosti 25-30 let. Zeli se, da ima lasten šivalni stroj in vsaj nekaj gotovine. Vsa pojasnilo daje Ivan Lenarčič, krojaški mojsier, Ponikve, poŠta Videm - Dobrčpolje. 5211 Malo HIŠO z vrtom njivo ali gozdom, ozir. tudi samo hišo, kupi samski upokojenec. - Naslov kupca pove upravništvo »Domoljuba« pod štev. 5213. 5213 Gozdna parcelaT^r^S«: kaj sena. Obsega čez 1 oral. Pojasnila v Gorenji vasi pri Retečah štev. 22. 3180 Kmetijska zadruga v Kamniku odda za posekanje In spravljanje v dolino 3000 bukovili dreves za približni znesek 100.000 kron. Sekalo se bo dve zimi. Kdor želi to delo prevzeti, naj se oglasi pri Zadrugi v Kamniku. 5212 ANT0H KUNSTEK LJUBLJANA n Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Kolesa avtomobili, deli in oprema pnevmatika najceneje ZSSZ J. Goreč, UuiHM Gossosvelsko cesla šlev. 14. MT Lastne garaže In delavnice. iBiiiRiBiiagaiBiiBiiai Posestva naprodaj! Gostilna in mesarija s 12 orali zemljišča pri postaji; Posestvo s 56 orali zemljišča, gosposka hiša z inventarjem. Gozdno posestvo z 200 orali, parna žogo z inventarjem. Graščina s 180 orali in 7. bogatim inventarjem. — RAZLIČNA POSESTVA od 5 do 300 oralov. - INDUSTRIJSKA PODJETJA, GOSTILNE in KAVARNE v mestu in na deželi, TROOVSKE in STANOVANJSKE HISE, VILE, TRAVNIKI itd. pri posredovalnici K. TR0HA v MARIBORU, Slovenska ulica 2. Miiiiaiiiiiiiiiiii»>i Porot, prstani Double verižice Stenske me Budilke Žerue ure Uhani Najstereiia trgovina ur, zlatniiieir inlniii p4 ČUDEN LJUBLJANA 22, Pre: ernova 1 ir. n m bicme i a dobavlja najceneje veletrgovina vmio žaicc Slovenija. jrmstj© sa vsebino. Vse vi1, te v zalogi: 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni euperlosfat, 15% rudninski superlosiat, 15—17% apneni dušik. NA VELIKO IN MALO ! najboljše šivalne stroje Priporočamo ----m-----------. .. .. ... za rodbinsko in obrtno rubo. potiebšfine sa šivilje, krojače in fe»ljarie. - EHno pri: •»<>«''' PKTK1.INC. Lj^li«im.__Si^_Petr»_na8ip_štet. 7. LEPO, ČRNO, NOVO BRINJE oddaja najceneje Ivan jELAČlN, Ljubljana fanclro Iscp Vse nabiralce las obvestim /.CilOftC InOC. da kupuiem na malo in ve-liko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. Izdelujem gledališke vlasuljc moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K napiti. Ce želite, pošljite mali vzorec las in ceno. Angli' ške in Solinger BRITVE l.v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Bouleau-voda proti izpadanju las. Točna postrežba. — 1. dolenjska lasna indu-strija, I SVETEC, Novo mesto. 4397 Sune gobe, deteljno in korenlevo seme, pioso, fižol in druge deželne pridelke kupuje po najvišji ceni Seoer & Komp., Lfubijana, _Wolfovn ulica 12. FižoTin semensko deteljo kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.__50IS muSi-podgane stenice-SCurfcl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K.uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zeleuj, 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju 2avod za eksp: M. JONKER. Petriniska ul. 3. ZAGREB 1. SLAVONSKI SOK. Zelo prijetuo učinkujoče sredstvo proti hudemu in aadušljivemu kašlju, prsnemu in pljučnemu kataru, gostim slinam, zbadanjeni, hripavosti itd. — To zdravilo je prirejeno iz najbolj učinkujočih rastlinskih sokov, ima prijeten sladek okus ter ga lahko uživajo občutljive in razvajene osebe kakor tudi otroci. Pošiljamo najmanj 3 steklenico! -»C CENA STEKLENICI 50 KRON. Edina zalega v lekarni pri »ZLATEM ORLU« J Svoboda v Pakracu SLAVONIJA. atapolnoma mrm naložite sooi denar o Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. se^aj peisefl smnslie c&rkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union" Hranilne vloge se obrestujejo po 5 % °lo brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6%. Močne trpežne Mrene hotle vseh vrst s širokimi kapami izdeluje edino kotlarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28. čisti domači izdelki! Stalna zalagal NIZKE CENE! : prejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. P O z Ali se hočete temeljito osvoboditi Tisoči so h bili ozdravljeni! Bolečine v udih in členkih, olekli udje, sključene roke in noge, trganje, zbadonjo po raznih delih leleso, da celo slabost oči so posledice revmatičnih in protln^kili bolezni. Ponudim Vam naravno sredstvo za ozdravljenje! Nikoko univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki Je nudi bolnemu človeštvu mati narava. Vsakemu brezplačna poizkuSnjal Plšile mi takoj in vam pošljem sredstvo in poučno razpravo popolno zastonj. Osteli ml bodote trajno hvaležni. E^spedidia Opern-flpoMe, Budapest. VI i)bfh. Vil mmta SLOtlENSKH BHNKH Centrala v Ljubljani v lastni pala?l, Stritarjeva ulica štev, 9 (naspr. frančiškanske cerkve) Podružnice: (lovi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika. Plačuje najvISje obresti M vlolne knjlžke In m vloge n« tekoilh računih. lica: K Rezervni zaklad: 8 5.000.600 Se priporoma za izvrlliev vseh bančnih poslov pod najkulantntjiml pogoji. |zda|o konzorcij »Domoljube« w Odgovorni urednik Anton Sminik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanske tiskarn«.