Leto X., štev. 44. Pelinins platana v gotovini. V LJUBLJANI, ▼ soboto, 80. oktobra 1926. Današnja številka Din 1-50, Ithaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19. Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.898. NAPREJ Stane mesečno 25 Din začasno 0 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din, Oglasi: Prostor 1X55 ram 60 par. Mali oglasi; beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo* Reklamacije za list so poštnine prost*, Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). četnik VII., štvv. 44 Četrtkova „Kapreseva“ številka i%ha}a kot tednik: LJUDSKI GLAS tilatsilo Kmetsko>deiavske xvexe Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din lil. kongres Delavskih zbornic m Beogradu. 24. in 25. oktobra se je vršil v Beogradu III. kongres delavskih zbornic z dnevnim redom: 1. Splošni gospodarski položaj; referent Z. Topalovič. 2. Zakonski osnutek o neposrednih davkih; referent B. Krekic. 3. Stanovanjski zakon; ref. F. Uratnik. 4. Položaj delavcev in izvajanje njih socialne zaščite; ref. Pfeifer, Stanko, Urat-nlk, Kurtini itd. 5. Volitve v samoupravne ustanove delavskega zavarovanja; ref. Raušer. Kongres se je vršil v dvorani nove stavbs ženske zveze >Kolo srbskih sester . Navzočih je bilo 218 delegatov. Verifikacijski odbor pa ie priznal pravico odločanja samo delegatom, ki so' jih poslale zbornične uprave in sicer je določil za 56 delegatov 90 glasov. 152 delegatov strokovnih organizacij ni imelo pravice glasovanja. Navzočih je bilo tudi dovolj gostov. Vlada je bila zastopana po zastopnikih raznih ministrstev, n. pr. za soc. politiko, za trgovino, za kmetijstvo, za rudnike in goftdeve, za finance in za zunanje zadeve. Bilo je tudi nekaj novinarjev in nekaj delavcev, ki se zanimajo za delavsko gibanje. Ako vemo, da so se volitve v Delavsko zbornico vršile samo v Sloveniji (in še tu so bile sleparske) in da so vse ostale zbornične uprave (v Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Beogradu, Splitu) sestavljene deloma od ministra za soc. politiko, deloma od pristašev SPJ, potem nam je popolnoma jasno, da kongres ni bil izraz volje proletariata v SHS. Tako se je zgodilo, da neodvisne strokovne organizacije CRSO in nevtralni sindikati: zveza grafičnih delavcev, zveza bankarskih uradnikov, katerim skupaj priznava poročilo 20.000 + 4000 ’+ 2300 = 26.300 članov, niso imeli nobenega delegata, niso imeli tudi nobenega referenta, temveč so odločevali kot referenti in pri glasovanju samo pristaši SPJ. Svobodne, tajne, proporcionalne volitve, pri katerih bi se udeležile brez vsakega terorja vse delavske organizacije, bi bistveno spremenile položaj v delavskih zbornicah. Danes pa vladajo tam pristaši SPJ, čeprav ta stranka nima nobenega vpliva med zavednim delavstvom. Vladajo diklatorično in s sleparijami. Dokaz: volitve v Sloveniji, razpust zbornice v Novem Sadu, čudno postopanje v Splitu, v Zagrebu nočejo razpisati volitev, izključenje neodvisnih sindikatov iz zbornic itd. Šele takrat, ko bo zavedno delavstvo prisililo svoje voditelje, da bodo morali delati po načelih proletarske demokracije, da torej zapustijo fašistične, teroristične in sleparske buržoazne metode, h katerim so se zatekli voditelji, da bi vladali med delavstvom, šele takrat bo Delavska zbornica pravi izraz proletariata in šele takrat bo mogla uspešno braniti interese svojih članov. Vodstvu kongresa ni bilo toliko za kvarno delo, temveč ono je hotelo samo manifestirati moč SPJ pred bur-žoazijo. Naivno mišljenje, da buržoa-zija ne pozna moči posameznih delavskih strank, da je buržoazija manj razredno zavedna kakor proletariat, da njo lahko proletariat prevara, ta oportunistična zmoja vodstva SPJ je prevladovala tudi na kongresu. Referenti so se pri svojih govorih bolj obračali do načelnikov ministrstev ko na navzoči proletariat, resolucije predstavljajo apele na vlado; torej živijo v iluziji (v praznih nadah), da proletariat dobi pomoči od zgoraj, od buržoazije, od zastopnikov delodajalcev! Radi vsega tega sta naša dva delegata ss. Leskošek in Klemenčič bila prisiljena stvarno kritizirati metode dela, kakor tudi referate in resolucije, v kolikor so bile zmotne, nemark-sistične. Ker naša grupa ni bila zastopana v glavni komisiji, ki je razpravljala o 1. točki dnevnega reda. zato smo izročili tej komisiji sledeče pismo: Dragi sodrugi! Ker nismo imeli prilike udeležiti se gospodarske ankete Delavskih zbornic 21. avgusta 1926 v Beogradu in ker tudi nismo povabljeni v komisijo, vam pošiljamo priloženo resolucijo, v kateri je razložen naš nazor na gospodarsko krizo in stanje, v SHS. Ako komisija ne osvoji takšne resolucije, ki bi se bistveno približavala našemu razloženemu nazoru, prosimo komisijo, da nam dovoli naš predlog kot oddvojeno mišljenje prečitali in zagovarjati na plenumu. S sodružnim pozdravom. Leskošek. To pismo in resolucijo smo napisali v srbohrvaškem jeziku z ozirom na to, ker je bilo na kongresu 200 srbsko-hrvaških delegatov, ki ne razumejo slovenščine. Toda komisija ni ugodila našemu pismu, ni niti prečitala na kongresu niti pisma niti resolucije, niti ni dovolila našemu delegatu kore-ferat, da bi zastopal naše oddvojeno mišljenje. Vsled tega je ta resolucija ostala na kongresu prikrita, kar je karakteristično za delo in sistem na kongresu. Zato to resolucijo objavljamo, da bo proletarska javnost videla naše mišljenje in ga mogla primerjati z mišljenjem oficialnega referenta. Predlog resolucije o splošnem gospodarskem položaju. (Predložen na kongresu Delavskih zbornic v Beogradu od delegatov socialdemokratskega kluba Delavske zbornice za Slovenijo in Kmetsko delavske zveze.) I. Današnja gospodarska kriza v SHS je v zvezi s krizo internacionalnega kapitalističnega gospodarstva. Dočim so bile v prvotnem stanju akumalacije kapitala krize in depresije, ki predstavljajo rušitev gospodarskega ravnotežja, le periodične, torej prehodne, se nahaja gospodarstvo v dobi imperialističnega kapitalizma v trajni krizi. Temelji porotnega kapitalističnega gospodarstva (svobodna konkurenca in svetost privatne lastnine), ki so vršili po razpadanju fevdalnega gospodarskega sistema revolucionarno ulogo, postajajo danes ovire razvitju gospodarskih sil. Na njihovo mesto stopajo vedno bolj koncerni, monopoli, trusti, karteli in sindikati, ki se razprostirajo po več državah in ki dolo-<>.jo višino proizvajanja, cene proizvodov ter razdelitev trgov. Vsled vojne (imperialistične in državljanske) vsled socializacije produktivnih in prometnih sredstev ter nacionalizacije zemlje na vzhodu, je izpodrinjena politična in gospodarska oblast kapitalističnih koncer-. nov in kartelov na velikem delu evrop-sko-azijskega teritorija. Na drugi strani so se v svetovni vojni Združene ameriške države finančno tako okrepile, da finančno vladajo ne samo v Ameriki, temveč tudi v več Evropskih deželah. Ameriška produkcija je zavladala na tr- Pregled organizacij JS0S in KDZ od aprila do septembra 1926 (vpoštevajo se samo Hani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu 1S0S in KDZ v Ljubljani). • 5» OJ *-• M/t m KZ 13 i 3 Stalna štev. | Organizacije a 0 1 s 13 *r> Store 5 ?, 3? 33 o o Oi) 31 31 - 29 20 — 2 1 — w — • — — . — — — — — — — 45 50 1 56 j 14 27 Trbovlje 31 34 100 7» — 62 50 33 47 f.o 59 55 2 2 — — — — — — — — — — — — — — 8 8:> 80 1 4 < . 15 28 Velenje 10 5 35 25 25 20 17 — — — 18 14 — 2 — — — — 1 I — — — — — — — 1 44 10 2 4); 16 29 Videin-Krško 9 5 10 12 9 n ( r* ( 1 2 HO 9 3 3 —* 1 — t — r — — — — — — — l 30 10 3 o4 i 17 30 Vrhnika (i 2 _ 41 41 42 51 — — 53 48 4 — — — — — — i — - — — 2 93 1O 1 fo 18 31 Zabukovca — 8 5 8 — i —. 7 0 -r- — — i -- — — — — ■— — — — — 14 m 33 Zg. ŠiSka _ 4 2 1 I ... — 1 1 — — — — — — — — — — — — 1 40 1 40 | 20 37 Pragereko 1 1 23 23 V? — - — . ~~ — ■ — — :: i : VI 41 Sv. Lovrenc u. Pob. 5 3 10 K) K) 10 10 — — 11 y 1 — — i — — —. — —:• — — — - — —. — - 18 90 1 i 22 4‘} Celje okolica 17 30 30 18 — 23 18 — — 4 — 1 — — —; — — — — — ■ 1 ;>U 4o 2 19: 1 23 i:t Liboje — 32 38 17 •- — 33 33 — -- — — — — — . — — 1 41) 20 1 40 ‘24 40 Zgornja Bistrica — 42 40 41 42 41 — 10 32 8 — — — — — — — —* — — — 01 00 1 £4 26 47 Zagorje ob Savi — 10 10 — ;• — — — — - — — — — — — — ’ — — j — | 26 I 48 Prevalje - 10 9 i 1 j 1 23 10 31 Vseh rednili članov 182 100 703 761 710 094 724 70 114 80 767 590 90 21 18 14 8 6 3 7 — 3 1 2 ! 3 — 1 40 1762 60 2 29 Progresivni davek zamudnikov j 114 bfl Zamudnikov .... 143 20 199 170 7 pristopnina • * . • • • • • • • • • • • • • * * • • • r • 40 Vseh članov skupaj 84« 787 909 864 791 Centralno tajništvo je ton j prejeto v lem mesecu . • • •/« • • • 1 1917 4o žiBČih, kjer sta P' prejo plasirala svoje proizvode angleška in nemška industrija. To so faktorji, ki so spremenili gospodarske sile in grupacije na svetu. Trajna kriza v gospodarstvu Evrope je posledica narušenega ravnotežja. Ne izgloda, da se bo to ravnotežje v kratkem času vzpostavilo. Vojne anekcije, kon-tribucije in dolgovi, nove številne carinske meje, ki so prerezale stare gospodarske in prometne zveze so tako premaknile to ravnotežje, da bodo valovi gospodarske krize enkrat v eni, enkrat v drugi deželi še dolgo, enkrat več enkrat manj ogrožali vse dežele, ki s<> trpele od vojne. Kapitalistični razred ne išče korenitega izhoda iz te krize, temveč napenja v e sile, da prevali bremena gospodarskih kriz na rame delavnega ljudstva. V tej krizi poskušajo nekateri kapitalisti dobiti čim večje ekstraprofite in izvršiti čimbrže nakopičenje bogatstva; drugi. zopet vidijo izhod iz te krize v novih vojnah, zato podpirajo besno oboroževanje, katerega maskirajo z raznimi mirovnimi i arbitražnimi dogovori. Trajna brezposelnost, obubožanje širokih ljudskih slojev in splošno gospodarsko in moralno propadanje vse družba spremlja to krizo. Internacionalna kriza bo dovedla narode do novih vojn, kjer so 7. zakonom utemeljene, se sistematično kršijo in se izrabljajo za vojaške in državnopravne potrebe. Pokrajinske in okrajne samouprave so ostale na pa-papirju, izjemni zakoni pa se zlorabljajo celo proti onim delavskim in kmečkim organizacijam, ki se borijo za demokracijo in pacifizem. Svoboden tisk, ki odkriva korupcijo in kritizira nered in nemar, se sistematično preganja. Delavske ustanove upravljajo že več let delodajalci ali pa komisarji in imenovane ali pa partizanske uprave. Celo od delavcev zbrani fond za podpore brezposelnih leži v bankah. V taki situaciji kongres Delavskih zbornic poziva delavce in vse demokratsko misleče državljane, da se organizirajo in da se borijo za: 1. Za ljudsko samoupravo v občini, okrajih, pokrajini in državi; za delavsko samoupravo vseh ustanov, ki jih plačujejo delavci, po načelu proletarske demokracije. Da se> dosledno temu načelu razpišejo v vseh delavskih zbornicah svobodne proporcionalne tajne in direktne volitve. 2. Za odpravo vseh izjemnih zakonov, ki ovirajo razvitje gospodarstva in svo-bodo združevanja delavcev in poljedelcev. Za svobodo razrednega boja. 3. Za uvedbo delavske in uradniške kontrole v vseh državnih podjetjih in ve- ako se svetovni proletarski demokraciji > leindustrijah. ne posreči vreči predstavnike današnjega sistema in potom organizacije gospodarstva za potrebe ljudstva (a ne za profit) ustvariti predpogoje za novo razvijanje in procvitanje družbe. Zato zahteva proletarska demokracija in njeni predstavniki mednarodno razoroženje, enotni internacionalni dogovor, a za Balkan federacijo balkanskih narodov in dežel, mirovno in trgovsko pogodbo z Rusijo ter z vsemi drugimi sosedi. II. Razen teh internacionalah vzrokov in pojav gospodarske krize, imamo v drža- vi SHS še specialne nacionalne vzroke in pojave. Cele pokrajine so odtrgane od svojih bivših gospodarskih središč, od svojih prirodnili in starih izhodov na morje: Trsta, Reke, Soluna; a nove zveze, novi izhodi in nova pristanišča se niso ustvarjena. Po osmih letih državnega edinstva še zmeraj vlada v vsaki pokrajini posebno menično, trgovsko, /adružno in obrtno pravo, še zmeraj vladajo izjemne odredbe in zakoni, fevdalni običaji v poljedelstvu in cehovske idredbe v obrtih. še vedno imamo neenako obdavčenje. Vse pokrajinske samouprave so odpravljene« — a nove, odrejene z ustavo, še niso o/.ivctvorje-ne, so ostale na papirju. V državni upra- vi vlada birokratični centralizem in partizanstvo. Ogromna državna podjetja, k: so čez noč a ne v dolgotrajnem razvoju dobila državno upravo, se upravljajo tja v en dan brez premišljenega načrta, brez pravilno sprejetih zakonov, večinoma potom odredb ministrstev, ki se vsak Čas menjajo. Korupcija in partizanstvo sta se vgnezdila v teh podjetjih, posebno pa tudi v državnih nabavkah. ki znašajo letno težke miljarde.. Forsira izvoz in produkcija za izvoz, produkcija za potrebo dežele pa se zapostavlja. Vsa bremena take proizvajalne politiko nalagajo vladajoči na delavski razred v mestu in na deželi. Indirektni davki s > glavni vir državnih dohodkov. Delavne množice po mestih in vaseh vedno bolj obubožavajo. Njihova kupna moč je vedno manjša, kar samo vtifa krizo, dočim stotisoče delavcev in kmetov nima stanovanja uiti človeka dostojne obleke in obuvala niti dovoljne .prehrane; dočim mnogo poljedelcev še vedno stanuje skupaj z živino, blodi na stotisoče brezposelnih delavcev in ijedelcev iz vasi v mesta in obratno iščoč dela in kruha, ki ga ne morejo naj-li niti v mestu niti v vasi. In vendar domači-in tuji bančni kapital ter njegovi profiti v deželi vsak dan rastejo. Velekapital ustvarja na ta način umetno ogromno rezervno armado delavcev, ki ji hoče diktirati vsak dau slabše delavne pogoje. Osemurni delavnik krle v vseh podjetjih, kjer pa še obstoja, so zaslužki tako majhni, da mora delavec delati doma ali drugod še osem ur, da se preživlja. III. V takem slučaju je delavcem in poljedelcem odvzeta tudi možnost samopomoči. Občinske samouprave po južnih pokrajinah niso še legalizirane, a tam, 4. Za 'osemurni delavnik. 5. Proti oboroževanju in pripravljanju novih vojn. 6. Za odpravo nepravičnega, protiustavnega, proporcionalnega davka na delo. 7. Za uvedbo enakega, progresivnega obdavčenja dohodkov in odpravo vseh neupravičenih indirektnih davkov. 8. Proti zaščitnim carinam in draginji, ki jo te povzročajo. 9. Za organizacijo javnih del od strani državnih, pokrajinskih, občinskih in vseh drugih samoupravnih institucij radi zaposlenja brezposelnih. 10. Za izenačenje in moderniziranje meničnih, trgovskih, zadružnih in obrtnih zakonov. Za odpravo cehovskih obrtnih redov, odpravo fevdalnih običajev in fevdalnih načinov izkoriščanja, za zavarovanje poljedelskih delavcev, za podpiranje zadružnega gibanja, delavskega, uradniškega in poljedelskega. Delavske ustanove, katere plačujejo vsi zavarovani delavci s svojimi prispevki, se bodo uspešno borile za te zahteve samo tedaj, kadar zavlada v njih mesto današnjih nasilnih metod zopet-načelo proletarske demokracije v praktičnem njihovem delu. Delegat Kmečko-delavske zveze: Lovro Klemenčič. Za socialno demokratični klub Delavske Zbornice za Slovenijo: Alojz Leskošek. Dalje prihodnjič. Razkrinkani! Razkritje ,v zadnji številki »Naprc-ja , kakšne namene imajo lažiscciaH-sti z OUZD ter kako sodijo o svojih lastnih sodrugih in stanovskih tovariših pri ekspoziturah OUZD, je učinkovalo kakor bomba. Delavci in nameščenci OUZD se zdaj po pravici vprašujejo, čemu so organizirani pri -socialistih-, ko jih ti tako grdo izdajajo in še blatijo povrhu kot brezdelice, ki delavskemu zavarovanju kradejo denar. Po pravici! Socialiste drži nad vodo samo še režim, ki so mu udani z lasmi in kožo. Izgubijo naj Delavsko laži- Žerjav; ti so izdelali volilni red, ki bije v obraz vsakemu demokratizmu. A tudi brutalnosti volilnega reda bi jih ne bile obvarovale propada, da niso sleparili na najnesramnejše načine. Zato se jih bo držal očitek volilnih sleparjev, dokler bo živel spomin nanje. Hlapec mora delati po volji gospodarja; zato barantajo in kompromisa-rijo »socialisti« na vse strani; kdor jim več nudi, kdor je voljan podpreti njih skromno politično eksistenco, temu se udinjajo. Od tod »nevtralnost« njih organizacij, ki jo natvezajo nezavednim delavcem. O socializmu pri »socialistih« že davno ni več nobenega sledu; o poštenem razrednem boju še manj. Klerikalci in fašisti vsaj odkrito izpovedujejo svoje versko in nacionalno stališče, »socialisti« pa se gugljajo s svojo »nevtralnostjo« zdaj sem, zdaj tja, kakor cunje v vetru. V prijateljstvu s kapitalizmom se namreč udobno živi, »merodajni« faktorji ubogajo na migljaj, zavednim dajo čutiti tudi roko, če treba. Izključe-nje številnih delavskih organizacij iz Delavskih zbornic po ministrstvu socialne politike na mig »socialistov« govori več ko debela knjiga o miselnosti teh ljudi. Po milosti pridobljene drobtine prikazujejo kot uspeh razrednega boja, svojo »stranko«, ki je nekje v oblakih, pa kot edino nosite-ljico marksističnih idej... Ironija! Ko je »Naprej« pred meseci objavil, da se nameravajo nekatere ekspoziture razpustiti, je meščansko in meščansko - delavsko časopisje molčalo, »socialisti« so se potuhnili. Strokovne komisije ni bilo nikjer. Resnično, že smo mislili, da smo slabo informirani; kajti skoraj neverjetno se nam je zdelo, da bi se take stvari reševale brez prizadetega delavstva, brez javne diskusije. Sicer smo jih vedno cenili po zasluženju, a reči moramo, da smo imeli še predobro mnenje o takozva-nih »socialistih«. Molčali so, boječ se delavske javnosti in tudi lastnih pristašev, pod odejo pa so skupno s samostojnimi demokrati pridno pripravljali načrte za demontažo skromnih ostankov socialne politike v Sloveniji. Sramota! Dne 17. oktobra se je vršila ^anketa« Strokovne komisije, o kateri smo poročali v zadnjem »Napreju«, dva dni pozneje, v torek, dne 19. oktobra pa je že sklepalo ravnateljstvo OUZD o razpustu ekspozitur. Nihče ni prej vedel o tem, le socialpatriotska »nevtralna- Strokovna komisija je morala imeti vpogled v vse karte. Več ko značilno je, da so,za demontažo največ brusili jezike ravno ljubljanski nameščenci OUZD, o katerih pač nihče ne more trditi, da so v tem vprašanju popolnoma neodvisni in svobodni. Nič ne bi rekli, če bi se zagovorniki demontaže držali dnevnega reda in govorili samo o potrebi razpusta ekspozitur. Ne; toda oni so opletali svoje jezike tudi po časti svojih lastnih so-drugov in tovarišev. To ne sme biti pozabljeno, prizadeti morajo izvajati konsekvence. ■ Dobro, da je tudi med socialisti še par uvidevnih ljudi. Melhijor čobal se je kar ustrašil sklepa Strokovne komisije, pogazil ga je in se uprt na seji ravnateljstva OUZD z vso silo de-montaži ekspozitur. Ž njim vred so bili tudi člani ravnateljstva Hojnik, Krajcer in Vrečar. Bodi jim priznanje za to. Namen Likarja, Golmajerja, Čeleš-nilca in drugih se je izjalovil. Ekspozi- M im zbornico, pa se zruši njihova i>0 zgradba kakor hiša iz igralnih kart. ture OUZD niso zadeva kakih strem- L!,„" V Delavski zbornici so imeli svoje nikov, temveč one so stvar celokupne- komisarje, ki jih je bil imenoval dr. ga delavstva. O njih ne bodo odločali Uik enica MntefenchSinovi Enrilo Splošno priljufolfen kavni nadomeaich okusen i cenen. Dobiva se v vseO dobro asorllraniO tcoionlfalnil} trgovinaO. odvisni nameščenci OUZD, ki imajo pri tem morda še kake druge namene, temveč tisti, katerim so ekspoziture namenjene in jih tudi vzdržujejo s svojimi prispevki. Za malenkosti strelja Strokovna komisija z največjimi topovi, ekspoziture OUZD pa je hotela kar na tihem odpihniti. Ako bi se ji to posrečilo, bi »socialisti« kričali na ravnateljstvo OUZD, češ, ono je to sklenilo, v njem imajo demokratje večino. Demokrat je bi seve molčali in se v pest smejali; za tako »malenkost« se namreč že izplača biti po nedolžnem opsovan. Psovke niso konj, dobiček bi pa le bil. Ako Strokovna komisija ni imela tega namena, zakaj je ravnala tako tajno? Zakaj ni na anketo povabila delavcev iz prizadetih krajev? Stvar s tem še ni končana, nasprotniki delavskih dobrin bodo še naprej rovarili. Volk menja dlako, svoje nature pa ne. Zato pozor! Udarec v zrak V »Delavski Politiki« se je Čobal široko razkoračil radi poročila v »Napreju« od 13. t. m. o >anketi« Strokovne komisije radi razpusta več ekspozitur OUZD. Oglasil se je, da bi preklel, pa je blagoslovil. Najprej stresa svoje rovtarstvo nad »Naprejem«, ki ga imenuje listič. Če Čobal reče, bo že res; no, potem je pa »Delavska Politika« svetovna plahta. V ponos nam je, da so »Naprej« ustanovili delavci (tudi Čobal je bil med njimi), še v večji ponos pa, da ga tudi sami vzdržujejo (in da Čobala tu ni zraven). Odkod je Čobalova miljenka dobila ob volitvah v »Delavsko zbornico stotisoče, tega najbrže niti on sam ne ve, javnost pa še manj. »Naprej« bi lahko 1000 svojih naročnikov odstopil »Delavski Politiki«, pa bi jih imel še vedno več ko ona. Take možnosti ustvarja moč ideje, prihajajoče iz prepričanja, iz srca, ne iz žepa; taka ideja ustvarja čudeže, take čudeže, da je delavcem mogoče brez vsakršnih milijonarskih subvencij vzdrževati »listič«, med tem, ko internacionalno priznani materialisti (v slabem pomenu besede!) iz lastnih sredstev še navadnega »cegeljca« ne zmorejo. Kdor je prečital oboje »Naprej« in Čobalov odgovor v »Del. Politiki;, mora priznati, da Čobal niti ene stvari ni ovrgel, marveč zavaja prefrigano vse na stranpota. Besediči, da ima Naprej« namen »povzročiti med delavstvom razdor in vzbudili nezaupanje do- sedanjih članov ravnateljstva OUZD (kako pretkano, g. Čobal! namen je prozoren), ki mu pripadajo kot zastopniki Strokovne komisije.« Prosta neresnica, g. Čobal! »Naprej« je točno poročal, da sta poleg Petejam bila tudi oba navzoča člana ravnateljstva OUZD, Ivan Hojnik in Anton Krajcer, na katera se Čobal kot na svoja prijatelja sklicuje, odločno proti razpustu ekspozitur OUZD. Čemu zavijate, g. čobal? Poročilo za Naprej je bilo napisano takoj po »anketi«, pred sejo ravnateljstva OUZD, ki je bila v torek, 19. oktobra. Odklonilni sklep seje nam je bil znan šele v soboto, 23. oktobra; zato smo takoj, predno je v »Del. Politiki« izšel Čobalov napad, napisali članek, v katerem konstatiramo, da so čobal, Hojnik, Krajcer in Vrečer nastopili zoper razpust ekspozitur. Priporočamo g. čobalu, da ta članek ( Razkrinkani!«) dobro prečita, potem pa vtakne »nesramneža v svoj žep. Jesiharstvo ni nikak argument. Mesto da Čobal razsaja nad nami, naj raj-ši prav pošteno nategne ušesa svojim političnim in osebnim prijateljem, Likarju, Čelešniku in Golmajerju, ki mu tako temeljito kvarijo zeljnik, na katerem že 40 let gnoji, ruje plevel in reže glave. Namigavanje med vrsticami, da je članek v Napreju« napisal Kocmur, je značilen za tisto Čobalovo »legendarno poštenost«, ki mu jo je bil poklonil v eni zadnjih številk blago-pokojni Korunov »Socialist«. Komu neki je bil Čobal namenil ta migljaj s kolom? Ne bomo se bavili s tem dosti jasnim namenom, to naj stori Kocmur sam, ako smatra za potrebno (Čo-balove besede. Op.). Pribito bodi le, da se Kocmurju še ni bilo treba z revolverjem v roki otepati delavske »na- Mrzite se stare navade m uporabljajte se nadalje davno preizkušeni Pravifranckov kavni pridatek la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žTu spada neobhodno Ravi Franck. klonjenosti. <: Pod našo častjo bi bilo ugotavljati, da se je Čobalovo namiga-vanje rodilo iz bolestne domišljije, ki ne kaže baš na »legendarno plemenitost«. Ali naj pokličemo v spomin Sitterja, Malovrha, Derčarja, Čepina in druge svedoke »legendarne plemenitosti«? Moti se, kdor misli, da bomo vrgli puško v koruzo, če nas boste ob-streljavali z dumdum-kroglami. Tudi Čobal se bo moral sprijazniti z mislijo, da poleg njega, Čelešnika, Likarja, Bohinjca in drugih tudi se kdo drugi lahko javno nastopa in pi-šg p& naj bo to magari sani Kocmur, v’»Naprej« pišejo preprosti delavci po svoji pošteni vesti, pišejo brezplačno in še kaj žrtvujejo, česar pri mnogih Čobal ovili osebnih in političnih prijateljih nikoli ne bo. Zato iz lastnih sredstev še »cegeljca« nimajo. Res je, da se je že 1. 1923 ponovno govorilo o razpustu ekspozitur OU ZL). To je bila zahteva samostojnih demokratov; le poglejte g. Čobal v »Trgovskega Tovariša ; iz 1. 1924, kako previdno secira v njem dr. Bohinjec lju Ijanski OUZD. Res je tudi da so takrat Čobal, Kocmur, Hojnik, Krajcer Vrečer in sploh vsi bili zoper razpust. Ali smo mi kdaj drugače trdih, oa-robe. Celo Likar, Čelešnik in Golma-jer so bili zoper razpust. Zakaj so zdaj ti gospodi drugega mnenja, to bi radi vedeli, to nam povejte, g. Čobal! Tu tiči pes pokopan. Še vec. Ali ste bili, Čobal, svoje zmage v ravnateljstvu tako gotovi, da se Vam ni zdelo vredno o nameravanem atentatu na ekspoziture obvestiti prizadete delavce m sploh vso delavsko javnost? Dvomimo. Ako ste pa bili, čemu potem »anketa« in prazno besedičenje na nji »za> in »proti«?! v Vaš napad nas ne zadene, Vas napad je udarec v zrak._____________ Naša moč ie v zavednosti! V boju za napredek delavskega razreda ni dovolj, da je delavstvo združeno v svojih poklicnih strokovnih organizacijah. Razredni boj je gospodarski boj, je boj za gospodarsko neodvisnost! Neodvisnost se pa ne doseže z bliščečimi irazami »zedinjenja«, kakor so to dosedaj delali nekateri delavski voditelji« in pri tem gledali le na svojo pozicijo. Temelj socialistične ideje je skupna last delavnih sredstev in sicer v rokah vse družbe, ki se bori za emancipacijo proletariata. Koletivne pogodbe so izgubile svojo veljavo, 8 urni delavnik je postal samo'kos papirja, delavstvo je izpostavljeno najhujšemu preganjanju — v delavnicah, tovarnah in stanovanjih. Zalo smo se odločili prevzeti produkcijo in gospodarstvo v svoje roke. Sočasno naznanjamo, da smo dogradili svojo zadružno pekarno v Gaberjih pri Celju štev. 107, poleg Weslnove tovarne, v kateri bomo pe: • kli kruh in vsakovrstno pecivo po največji teži in najboljši kakovosti, V Celju imamo na Ljubljanski cesti št. 10 svojo zadružno čevljarno, ki so njeni izdelki naši javnosti posebno pa zavednim delavcem že znani kot prvovrstno ročno delo po najnižjih cenah. Apeliramo torej na vse zavedne delavce, da nabavite svoje potrebščine le v zadružnem delavskem podjetju. Zahtevajte v trgovinah in gostilnah povsod kruh in žemlje od pekarne 'Naprej«, ker je to prva res delavska pekama v Sloveniji. Splošna gradbena gospodarska produktivna zadruga Naprej, r. z. z o. z. v Celju. S sete upravnega odbora Delavske zbornice dne 19 oktobra 1926 Čobal otvori ob 16. sejo in uvodoma kritizira članek, ki je izšel z bombastičnim naslovom v »Slovencu« in kritizira klerikalce, ker so demagoško pisali o banketu Delavske zbornice. Omenil je, da so bili klerikalci obveščeni pred banketom in da je bil Gajšek za banket: »To je tisti Gajšek, ki me je pozneje napadal v »Slovencu«.-Neki socialist je napravil medklic, da so klerikalci hoteli še več jesti in piti kakor se je. V dvorani nastane ogorčenje nad klerikalno moralo. Čobal se je dotaknil tudi naprejevcev, ker je tudi »Naprej« pisal o banketu, in pravi, da naprejevcem ne zameri, ker so to grupa, ki živi od demagogije, čudi se le veliki klerikalni stranki, da je padla tako nizko. Leskošek je Čohala zavrnil s primerno kritiko, da je bil Naprej« upravičen pisati proti absolutizmu in avtokratizmu, ki so ga nekateri ljudje njegove (Čobalove) stranke uganjali. Zelo huda sta bila nad pisavo »Na-preja« oba demokratarja, Urbančič in dr. Bohinjec. Oba sta grozila, da mora biti takih »čvekanj« enkrat konec, ker drugače bodo tudi oni pisali, saj imajo velike cajtunge (tako pravi Urbančič). Dr. Bohinjec je pa rekel, da mora biti tega dela konec, če ne, se bo moralo drugače napraviti. (Morda je mislil na razveljavljenje mandata s. Leskoška?) Juvanu pa niso všeč debate »Pod lipo«, ki se vsak teden vršijo in na katerih se razpravlja tudi o Delavski zbornici, da jo mora on braniti. Juvan naj se kar pomiri o napadih, ker drugače bomo povedali, da v službo Delavske zbornice ne spadajo ljudje, ki so bili drugod radi denarnih neredno-sti odpuščeni, kakršne on zagovarja. Tme zaenkrat zamolčimo. Makuc je napadal klerikalce, a tudi na »Naprej < je bil hud in bi ga gotovo konfisciral, če bi bil on državni pravd-nik. Za upravni odbor v Celje so izvoljeni: Alojzij Leskošek, Ciril Bohm in Ludvik Krajnc, vsi v Celju. Kot uradnik DZ je nastavljen g. Tavčar, narodni socialist v Ljubljani. Proti nastavitvi sta govorila Sedej in Leskošek, oba sta zahtevala razpis službe. Pri volitvi delegatov na kongres delavskih zbornic so bili izvoljeni: 6 članov od SPJ, 4 klerikalci in 3 demokrati ter s. Leskošek od KDZ. Potem je bila seja zaključena. (Op. umi: Nam se zdi, da je bila ta seja polna samih napadov«. Pa to se nam tudi zdi, da se za to ni izplačalo dajati dnevnice in sejnine. Zlasti Urbančič, Bohinjec in Juvan imajo v Jutru« za tako polemiko dovolj prostora.) Za izenačenje davkov »delajo« demo-kratarji že sedem let. Večinoma so bili v vladi in vsi vemo, da so delali tako, da hi davčna anarhija ostala in še nadalje pospeševala demokratsko korupcijo. Šli so tako daleč, da so kot očetje in varuhi ustave proglašali to ustavo za neizvedljivo, kar se tiče davkov. Zlasti proti ustavni določbi, da morajo biti davki progresivni, so se postavili odločno in sicer z izgovorom, da»ljudstvo še ni zrelo«. Torej enako kakor socialpatrioti. Zdaj pa so pritisnjeni ob zid, zato si pomagajo kakor vedo in znajo, da bi se ljudstvu prikupili in vladnemu sporazumu ponagajali — zahtevali so, naj davčni odbor svoje delo takoj konča in predlog za izenačenje davkov naj bo v petih dneh predložen. Klerikalci so to proglasili za demagogijo, kakor je tudi res, »Jutro« pa 28. oktobra odgovarja: »Kje pa naj SDS razvija svoj boj za izenačenje davkov? Ali morda zunaj v hribih, v Beogradu pa naj molči?« Ta »Jutrov« odgovor je napisal gotovo kak bivši »revolucionar«, ki skriva zgodovino preteklih let tako kakor svoje nekdanje prepričanje, če ga je kdaj kaj imel, in ki sedi pri »Jutru« samo radi kruha. Drugače bi svojih gospodarjev ne tolkel tako po zobeh. »Jutro«, ki je pisalo, da »ljudstvo ni zrelo«, bi moralo vedeti, da’je treba vzgajati zunaj, ne pa v beograjskem parlamentu. Poslanci dobro razumejo progresivni davek in so zreli zanj, samo ne marajo ga, oni imajo rajši indirektne davke, ki jih plačuje nezrelo ljudstvo! Tintenkuli pri »Jutru« bi vsaj od svojih socialpatriotskih bratov lahko vedel, da se proti progresivnemu davku niso nikdar branili zreli delavci, pač pa zreli poslanci! In da je zrelost delavcev postavila te poslance na hladno le zato. ker je svoj boj za izenačenje davkov razvijala »zunaj v hribih«, ne pa v Beogradu. Nesposobnost centralizma kaže zelo nazorno zgodoyina podrtega mostu v Škofji Loki. Povodenj 1. 1924 je vzela stari leseni most, letošnja pa je vzela novega, železobetonskega. Ko so delali načrte za tega, so hoteli Ločani višjega in brez stebra v sredi struge, da bi se voda ob povcdnji odtekala brez nevarnosti za most. Tudi razne tvrdke so tako projektirale in tvrdka, ki je most gradila, je trdila celo, da bi bil tak cenejši. A Gradbena direkcija je hotela drugače in njen zastopnik je baje rekel: »Če takega nočete, ga pa sploh ne dobite.« Tako je zmagal centralizem nad samoupravo in most se je gradil proti nasvetom domačinov, ki svojo vodo poznajo. Med graditvijo je tudi voda sama pokazala, da je most prenizek: segala je en meter nad srednji steber in odnesla je vse ogrodje. In vendar so most tako dogradili in letos ga je voda vzela. (Po »Slovencu« št. 246.) Analfabetizem v Jugoslaviji. Rudolf Herceg objavlja v radičevskem »Domu uradno statistiko analfabetov po pokrajinah naše države. Ljudi, ki ne znajo čitati in pisati, ima: Slovenija 8 % Vojvodina 1*9% Hrvatska in Slavonija 32% Dalmacija 49% Srbija 65% Črna gora 66% Bosna in Hercegovina 81 % Južna Srbija 83% Herceg pravi, da je to statistiko iskal od 1. 1922 ko je največji angleški časopis Times« objavil lažnivo trditev, da imajo Hrvati po mestih 45%, po selih pa 65% analfabetov. Pri vseh statističnih uradih da so mu rekli, da je prepovedano dajati podatke (minister prosvete je bil takrat Svetozar PribiČevič). Šele ko je poslal dr. Krnjevič državni podtajnik, je debil Herceg uradne podatke. Jasno je, zakaj je PP-vlada skrivala pravo statistiko, hotela je potlačiti, da so Hrvati bolj izobraženi cd Srbov. Nas zanima seveda tudi Slovenija, iz katere je hotela PP-vla-’ da preseliti vso industrijo na jug. Ali so analfabeti boljši industrijski delavci? — Delavci! Nič se ne dajte prestrašiti po Topalovičevih demagoških grožnjah, češ, 200.000 industrijskih delavcev imamo preveč in vsi se bodo morali izseliti, ali pa iti nazaj h kmetijstvu. To je le centralistična demagogija socialpatriotov, ki skušajo pomagati velekapitalu in so se zato vštulili v delavsko gibanje. Industrijskega delavstva je v Jugoslaviji veliko premalo, le organizirano ni, ker premalo rabi svoje znanje, ker premalo čita in je zato skoro podobno analfabetom. A tudi to ni krivda delavstva, ampak zopet socialpatriotov, ki so ustanavljali nove in nove liste in pisali povsod drugače, da bi delavstvu zmešali štrene. A so zato zgubili vso zaslombo med delavci, držijo se le še z denarjem in službami pri socialnih zavodih... Članek »Socialpatrijoti, OUZD in delavstvo«, ki si ga objavil v zadnjem »Na-prejii«, je priviligirane pastirje patriotizma v tem uradu zadel v živo. Razgalil si jih do nagega in poskrbeli smo, da je večina nameščencev čitala poročilo o tej famozni anketi. Moralni uspeh ni izostal; še par takih objav, pa bomo popolnoma poznali naše požrtvovalne eksekutorje demokratskih želj. (Ne mislim na vilo v Mostah in na honorar, ki ga dobi neki »obersodrug« od tistih nameščencev, ki kradejo soc. zavarovanju denar, zato, ker sestavlja oziroma prepisuje predavanja.) Pripomniti imam samo še to, da je v uradu javna tajnost, da je za nekoga rezervirano mesto C/V, kar bo odgovarjalo Tvoji trditvi, da bo plačilo za to izdajalsko delo avanzma. V znak hvaležnosti, ker se vsaj en delavski list najde, ki ščiti šikanam izpostavljene nameščence OUZD, bomo 1. novembra nabrali prostovoljne prispevke za tiskovni sklad Napreja«. O Slavonski banki je izpregovorila naposled tudi »Delavska Politika«; prejko-ne zato, da se izogne morebitnemu poznejšemu očitku, da je kot kronist molčala. Imenovana banka je prišla, kakor znano#' plačilne težave. Nas zanima usoda te banke predvsem zato, ker je njena zgodovina tesno zvezana z zgodovino ljubljanske občinske avtonomije, Trbo-\elj'ske premogokopne družbe in mnogih s' cialpatriotskih prvakov. V poučenih krogih se mnogo .šepeta,' imenujejo se osebe in vsote, ki jih je banka izplačala raznim gospodom. 0 tem utegnemo povedati še kaj zanimivega. i s j Najboljši šivalni stroj in kolo j Je Klino le nun ud © as w u Q < : k : w : Z : S : h * ** : os : O • • asa domaCo obrt In Industrijo ; v vseh oprt ni.)h : Isfotam pletilni stroj DUBIED • Pouk v vezenju brez- • plačen - Večlotna ga-S rancija - Delavnica ; za popravila - Nizke • cene, tudi na obroke j iOSIP PETELINC • LJUBLJANA j blizu Prešernovega spomenika ? - : . eee e Nekdaj je luštno b’lo... Na povratku s svojega potovanja po naši državi so se ustavili Češko-slovaški parlamentarci tudi v Ljubljani. Razen pri klerikalcih, ki so se bolj držali svojih lidovcev in hlin-kovcev, se je ta dan opazilo mnogo dolgih komolcev, kolikor jih ni Beograd pravočasno posekal. Pri sprejemu in vodstvu 7 socialistov je stal za ljubljanske socialiste« na prvem mestu Tone Kristan. Ali se je» dr. Sotikup muzal! Oficial-ni sprejem se je izvršil na »neutralnih tleh prosvetnega oddelka Delavske zbornice v Gradišču. Tu je Kristan prekosil samega sebe. Delil je brošure, »Pod lipe in » ... napredujemo, volitve v Delavsko zbornico, v Sloveniji imajo klerikalci večino, Pribičevič, Radič dobi prihodnjič 100 mandatov, dr. Bohinjec - Juvanovi socialisti predstavljajo v Sloveniji Mussolinijevo grupo (Telefon zapoje.. Halo! Tukaj dr. Bohinjec, čakamo. — Odgovor: Tukaj smo. Ne bo nič — dr-dr-drrr). Gostje so poslušali, beležili, čas je mineval, kakor vse mine v tej dolini solz. Tone grabi vajeti v roke, je pisalo lani »Jutro«. Banketi in še marsikaj. Po . zagrebškem »Morgenblattu« posnemamo, da je bil Tone Kristan začetkom tega meseca v triurni avdijenci na dvoru, po avdijen-ci pa je bil povabljen na kosilo. »Delavska Politika« tega ne pove; tudi Tone Kristan molči. So ljudje, ki držijo po dve, so pa tudi taki, ki držijo po več želez v ognju. Pri tem ne mislimo Toneta Kristana — njemu je ljubše zlato — pač pa tiste, ki pristavljajo svoj »marksistični« piskerček k bankirski žerjavici. . nakupiš razno zimsko blago, kakor barhenU, fjanelca, volnene jopice — vestje ild. pri Sentpeterskem bazarju Ketie Murnova cesta 8tev. 8. Banket za delavske groše lahko imenujemo pojedino, ki jo je bila priredila Delavska zbornica na dan po kongresu SPJ povodom seje centralnega tajništva delavskih zbornic v Ljubljani. Na banketu je bil tudi Anton Kristan, samo tega ne vemo, ali kot zastopnik bankirjev, ali kot reprezentant tistih delavcev, ki jih nima za seboj. Banket je veljal malenkost par tisoč dinarjev, toliko, kolikor imajo tri rudarske družine za cel mesec, seve, ako imajo možje delo in ako za sesedanje razmere >dcbro« zaslužijo. Gol-inajer je bil na seji upravnega odbora Delavske zbornice ves navdušen za bankete; pravil je, da jih prirejajo tudi trgovske in industrijske zbornice, kadar pride več gospodov skupaj. Torej, rudarji in drugi delavci, posebno vi brezposelni, kadar pride Golmajer med vas, priredite mu banket! Tiskovni sklad. Zadnji izkaz Din 10.979.15 KI>Z v Gorjah Josip Prašnikar, Ljubljana A. Koradej v Šoštanju popust od brošur Andrej Martinšek, Velenje Jakob Jeras, Vikrže (Tacen)) JSDS na Jesenicah, zbirka ikidolf Kompan, Črna Gabrijel Pungartnik, Črna Katarina Stanovnikova, Javornik Neimenovan v Ljubljani Robert Lampreht, Mežica Franc Oset, Mežica Ivan Pistotnik, Mežka Josip Vodopivec, Mežica Katra Prosenčeva, Mežica .Jožef Topler, Mežica Jernej Hercok, Mežica Lovro Vidie, Mežica Ivan Podkeržnik, .Mežica Franc Oset, Mežka Jernej Krk, Mežica Neimenovan, Mežica Jože Roblek, Mežica Blaž Žagar, Mežica Mihael Varmočnik, štore 10 in 10 Din Josip Resnik, Štore Mihael Fretze, Štore Hermina Resnikova, Štore Marija. Resnikova, Štore Karl Krajnc, Štore Skupaj Din 11.461.10 Letošnji svetovni osperantski kongres (XVIII.)” se je. vršil v Edinburgu, glavnem mestu Škotske. Udeležencev je bi- Din 7.75 Din 30.70 Din 16.- Din 24.— Din 11.— Din 102,— Din 100.— Din 3 — Din 10,— Din 2.50 Din 20.- Din 15.— Din O.— Din 20.— Din 3.- S#1 2,— Din 3!— Din 10,— Din 12.— Din 10.- Din 10.— Din 10.— Din 10.— Din 10.— Din 20,— Din 2,— Din 2, Din 5!— Din 5.— Din 1.— lo 960, največ Angležev, potem Nemcev, Holandcev, Špancev, Poljakov, Švicarjev, Francozov, Lahov, Čehov, Japoncev, Ma-djarov. Jugoslovana sta bila le dva, a ker moramo k Jugoslovanom šteti tudi Bolgare, ki so poslali tudi dva, so bili tam 4 Jugoslovani. Zastopane so bile pa tudi druge dežele: Belgija, Danska, Estonska, Finska, Irska, Islandija, Litva, Norveška, Rumunska, Ruska, Švedska; izven Evrope pa Avstralija, Brazilija, Kitajska, Mehika, Nova Zelandija, Palestina, Južna Afrika, Uruguay in Združene države Sev. Amerike. Žal, da radi pomanjkanja prostora ne moremo več pisati o tem kongresu, omenimo naj samo, kako je samideano Isbriicker, zastopnik holandske vlade, primerjal esperantski jezik s prvo lokomotivo. Ko je izumitelj Jurij Stephenson sestavljal svojo nižfšino, mu je mati mnogokrat govorila: »Jurij, nikoli ne pojde!« On pa ni zgubil korajže. Ko je bil stroj že gotov in tir položen, mu je mati še rekla: s Jurij, saj ne pojde!« Ko je pa Stephenson spustil paro in so se kolesa začela premikati ter stroj teči, je mati hitro zakričala: »Joj, Jurij, saj se ne bo nikdar več ustavila!« — Podobno tudi nekdanji skeptiki niso mogli verjeti, da bo esperanto fungiral, zdaj pa morajo priznati, da esperantskega gibanja nihče več ne ustavi. Socialpatriot in socialdemokrat. Za časa največjega razburjenja zaradi volitev v Delavsko zbornico sem sedel z nekimi svojimi znanci pri Dalmatincu. Bilo je to 8. februarja 1926. Pozneje je vstopil neki uradnik OUZD in mi podal roko, ko že poldrugo leto nisva govorila. Razvil se je sledeči razgovor, ki sem ga še istega dne spravil na papir, zdaj pa čutim potrebo ga objaviti, kajti zadnji članki v >Napreju silijo delavce, da se bolj zanimamo za delavske institucije in njihove gospodarje (socialpatrioie v zvezi z delodajalci). Razgovor se je začel in vršil tako-le: Socialpatriot: »Zakaj delate take neumnosti?« Jaz: »Kakšne?« Socialpatriot: »Pri volitvah ... Zmi-rom sem bil organiziran, zdaj pa nisem nikjer, ker je vse razbitok Jaz: »Dosti žalostno, če si bil 30 let organiziran, zdaj pa nisi nikjer! Sicer pa ne boš trdil, da se ne udejstvuješ! Kot uslužbenec Bolniške blagajne si bil eksponent Glavnega volilnega odbora. Volilni aparat ste imeli v rokah ...« Na to mi ni dal odgovora. Pač pa je začel drugače. Socialpatriot: »Vi ste teroristi! Jaz: »Kdo?« Socialpatriot: »Bernot, Iza, pa še eden! Vi terorizirate vso maso, da ne more priti do zaključka!« (Op. ured.: Torej »Naprej« je tak terorist? Torej zato ne morete priti do zaključka, da bi vsa masa verjela volku, kako dober pastir da je. Torej ima »Naprej*: vendarle nekaj vpliva!) Jaz: »Ali poznaš sklepe Trboveljskega kongresa?« Socialpatriot: »Nekaj že.« Jaz: »Če si 30 let bil organiziran, moraš poznati več ko nekaj! Sklenjen je bil progresivni davek — ti pa praviš, da smo stranko razbili. Razbili so jo tisti, ki so ustanavljali druge časopise, ker niso hoteli plačevati progresivnega davka.« Odšel je užaljen in se vsedel k drugi mizi. Pozneje se je še enkrat vrnil, ker smo delavci med seboj tako debatirali, kakor mu ni bilo všeč. Socialpatriot: »Tukaj se agitira med pijanimi ljudmi! < Jaz: »Ali misliš mene? Tu so priče, da nisem pijan!« Socialpatriot: »Ne mislim tebek Jaz: No, vidiš! Delavci sedijo pri kozarcu dalmatinca, pa jim očitaš pijanost. Potem moraš pa besede nazaj jemati. Svojih gospodov nadsodrugov pa ne vidiš. Jaz bom povedal nekaj, česar ne bo treba jemati nazaj. Krista-novci so pili po gostilnah in kavarnah šampanjca!;: Sociaipatrioi: Ali si jih videl? Ali moreš to dokazati?« Jaz: »Videl sem jih in sodnijsko to lahko dokažem.« Potem je mož odšel definitivno. Na meščanski šoli v Mežici se bo vršilo vpisovanje v prvi razred v četrtek dne 4. novembra od 8. do 12. v prostorih meščanske šole. Pogoj za sprejem: uspešno dovršeno četrto šolsko leto, kar je treba dokazati s šolskim izkazom. K vpisovanju se morajo zglasiti tudi oni učenci, ki so se že prijavili in so izkaze že predložili. Začetna šolska maša bo v petek ob poldevetih. Pričetek pouka in vse, kar se tiče nabave šolskih potrebščin, #e razglasi učencem po maši v šoli. 29. X. 1926. — .'sm&aBamsim Si BLASNIKOVA za navadno leto 1927, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, k o ji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po g bogati vsebini in slikah. Opozarjam« aa ~ davfne spise, koje mora vsak čitati, tfa I)o vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes ilasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in slane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J 3LASHIKA NASLEDNIKIH tiskarna in litografiji zaved Ljubljana, Breg št. 12. Proletarcil Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo. : s Ustrezite Jlml 1 ___________________ i Vsi k JiMEMiGr v Celje odeje (koulre) od....................D'n 140' naprej šiofaste moške obleke od.............Rin 400’ naprej štofaste fantovske obleke od.........Din 100'— naprej cajgaste moške obleke od.............Din 150' naprej cajgaste fantovske obleke od.........Din 80-— naprej cajgaste hlače od....................Din 45'— naprej moške kape, štofaste od..............Din 30'— naprej drukiatno od........................Din 9'50 naprej belop 1............................ Din 10*- naprej Ostanki po lastni ceni. V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. Ako res hočete Slediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trgi Stev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ============ velikosti po najnižji ceni. ===== (■•»■■••■•••■■•■i Trikoperilo asa moSke, žene in otro> ke, volne v raznih barvah, rokavica, nogovce. dolcole-ntce, nahrbtniki za šolarje in lovce, d' žniki, kloti, sifoni-žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine asa Šivilje, krojače, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki Josip Petsiinc Ljubljana blizu Prešernovega (spomenika Nejntžje cene! Na v« liKo in malo 1 POZOR! Zopet znižane cene! Josip Šlibar POZOR! Zopet znižane cene! I^ubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Kontenlna rulava Din 7‘*. 10’-, 12' Kontenlna za r|uhe Din 27 -, 29 -, 34-- AngleZkl Sifoni Dm 12--, 15\ 19-- Robci. tutat Oin 48\ 70’-, 90'- Angle ki popltm za bsuza in srajce Din 361-, 40--, 45 - Razlitno blago za lanske oblaka Din 9’-, 161-, 321- Čisto volneno blago ta lanske ikoko 110—130 cm Din 40‘—, 70-—, lir- Prlma moški štofi, lodnl, karngaraf in drugi Din 90--, 200--, 300--. Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V veail^rokah ie kakšni inseratno politiko delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1 ERILO IN OBLEKE' platno, suhno, plavino, volneno blago, nogavic«, * naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno perilo, itd. kupite najboljše pri ivrdki I. IV- Šoštarič I MARIBOR' Aleksandrova cesfa S*ev. »3 * ■ ■■■■ ..... Vsako sredo in soboto prodaja ostankov. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 reglstrovana zadruga * omejeno zaveto. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošnr itd. Stereotipu«*. Uto |jr '■ " —~ Tontt in KH71 7o tiskarno >Merkur< v Ljubljani: A. SBVBB. I*daiateHiea tu ®d**r«r«a uredit*: I8\ PRIJATELJEVA (r imenu Im. odbora TSDS m K DZ). - Za tiskarno >meru