ČETRTEK, 5.JUNIJ 2008 / ŠTEVILKA 760, LETO XVI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: ? fcUft' Kristanov trg 1 • tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 AVTO ŠOLA BISER j /9 *o Drevored I.Maja 4, Izola www.biser-as.si sJU tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČEN, m0bl‘ PRODAJALEC VriTiiiriiiM Tam, kjer niti gasilci več ne pomagajo, so potrebne volitve Prejšnji teden je bilo v Izoli zelo vroče in na pomoč so prihiteli celo poklicni gasilci. Pa se je pokazalo, da se je zažgal le fižol na štedilniku, v bližnji stavbi občinskega sveta pa je takrat ostalo le še pogorišče. (Mef) Izola je drugačna. O tem ni več nobenega dvoma in to zdaj vedo po vsej Sloveniji, saj doslej še ni bilo tako razgibanih volitev, takšnega reality showa na sejah občinskega sveta in tako spektakularnega zaključka nekega mandata. In medtem, ko iz sosednjega mesta prihajajo fotografije jumbo plakatov s karikaturo našega župana in se župan sosednje občine sestaja z izolskimi občinskimi svetniki, se spomnimo naslednje zanimive basni: Lepega dne se je po gozdu razširila vest, da je lev naredil spisek živali, ki jih bo pojedel. Pa je k njemu prišel medved in ga vprašal, če je to res in če je tudi on na seznamu. - Res je, je odgovoril lev in ga pojedel. Potem je prišel k levu volk, ga vprašal ali vest drži in ali je tudi on na seznamu. - Res je in tudi ti si na seznamu, je odgovoril lev in ga požrl. Tako so se vrstile živali, dokler ni prišel do leva tudi zajec in vprašal: - Ali je res, da si naredil spisek živali, ki jih boš pojedel? - Res je, je odgovoril lev. - Ali sem tudi jaz na spisku? - Seveda si, je odgovoril lev. - Pa me lahko izbrišeš s seznama? - Seveda te lahko, pravi lev in ga izbriše. In kakšen je nauk te basni? Pomembna je komunikacija. Jo bomo v Izoli vendarle zmogli ali se bomo podali v svet novega primitivizma? Ek- ■ ' Sam Sam po mestu se sprehajam, misli v vetru mi bežijo, ljudje med sabo šepetajo: Kod zdaj hodiš prijatelj ti? Nekoč pa s tabo sem se sprehajal, se še spominjaš, ves sem cvetel in zmage vonj je oba opajal in takrat, veš, sem te objel. \ Modra zastava v izolski marini Modra zastava je mednarodni znak za ekološko neoporečno in zelo urejeno kopališče oziroma marino. Letos je potekal že štirinajsti razpis za Modro zastavo, v vseh teh letih pa so v Sloveniji podelili kar 90 Modrih zastav. V teh dneh so podelili 7 letošnjih modrih zastav za naravna kopališča, prejelo jo je tudi kopališče v Simonovem zalivu, in 2 modri zastavi za marine. Ob Portoroški, jo je v soboto, izolski župan dvignil tudi v izolski marini. 1 "iC Banka Koper Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izda - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 ur) tel.: 041/ 650 375 Dogajalni« Modra zastava v marini je znak za začetek poletja Marini Izola že devetič podeljeno mednarodno okoljsko priznanje Modra zastava ob tem prireditev ob uradni otvoritvi sezone v Marini Izola in jadralna regata Izola, 31. maj ■ Modro zastavo - Blue Flag for Marinas podeljuje FEE (Foundation for en-viromental education - Fundacija za okoljevarstveno vzgojo), ki je v Sloveniji zastopana preko društva DOVES. V Marini Izola so izvedli svečani dvig Modre zastave v prisotnosti izolskega župana g. dr. Tomislava Klokočovnika in predstavnikov Doves-a, v družbi gostov Marine, poslovnih partnerjev in ostalih udeležencev, ki s svojim dnevnim prispevkom pripomorejo k razvoju in uspehu turističnega pristanišča Marina v Izoli. Župan g. dr. Tomislav Klokočovnik je ob tem v svojem govoru poudaril, da dvig Modre zastave predstavlja uradni začetek turistične sezone v Izoli. “V izjemno čast mi je, da kot župan tega mesta tudi letos sodelujem pri tem dogodku. Modro zastavo podeljuje mednarodno združenje za okoljevarstveno edukacijo, ki ga pri nas zastopa društvo Doves. Letos jo je Izoli in Marini podelilo že devetič, kar predstavlja izjemen uspeh in potrditev, da smo v Izoli na pravi poti. Predvsem pa, da je skrb za okolje ena naših najpomembnejših prednosti, saj smo jo znali povezati z gospodarstvom in razvojem turizma." Direktor podjetja Porting d.o.o., ki upravlja marino in podjetja investitorja Marinvest d.o.o., Enrico Calassi je ob tem izrazil željo, da bi načrte Marine Izola, ki so dokončanje že začetih del v marini, dokončanje valobrana, razširitev marine za 300 dodatnih privezov za goste in dodatne priveze za domačine, s čimer bi bilo v marini vsega skupaj 1200 privezov, tako, da bi marina postala ena največjih v severnem delu Jadrana, čimprej uresničili. V Marini so to priložnost izkoristili tudi za prireditev družabnega večera in za- > / /~ \ z MARINA I V 1701 I SkUP bave, ki jo podjetje Porting d.o.o., upravitelj marine, že tradicionalno prireja za svoje goste ob začetku sezone. Ob tej priložnosti so se še posebej zahvalili in nagradili zvestobo gostom, ki so v Marini Izola že 15 in 10 let. Vodja Marine Izola Fiorenzo Lupieri je povedal, da jim tako številna udeležba povabljenih gostov na dogodku zelo veliko pomeni, saj kaže na njihovo zadovoljstvo in odlično počutje v marini. Za popestritev programa so poleg^žive večjezične glasbe poskrbeli tudi Savrinski godci, trebušne plesalke Sheherezada in ognjemet nad marino. Na večerni prireditvi so med drugim razglasili zmagovalce jadralne regate za pokal Marine v Izoli, ki so jo organizirali že šesto leto, v spomin na preminulega sodelavca pa se imenuje »Jadralna regata za Pokal Marine v Izoli - 6. memorial Ivan Leksič«. Na regato, ki je bila namenjena samo jadrnicam, ki so na privezu v Marini Izola, se je prijavilo kar 48 jadrnic. Prva je skozi cilj že po slabi uri prijadrala jadrnica Scorpio, ki jo je krmaril Iztok Krumpak, druga je bila jadrnica Anda, ki jo je krmaril Anton Kranjc in tretja jadrnica Boxx s krmarjem Aljažem Jadekom Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet enoletnic.... MARINA DI ISOLA ZAHVALA NAJEMNIKOM KOMUNALNIH PRIVEZOV Najemnikom priveznih mest v Izoli se zahvaljujemo za odličen odziv na našo prošnjo o ureditvi lastnih plovil in priveznih mest. Urejeno stanje je potrebno v izolskem akvatoriju neprestano vzdrževati. Samo na ta način, torej skupaj z vami, bomo zagotovili primeren izgled izolskega pristanišča. Komunala Izola Nenavadna volilna kampanja Čeprav se volilni postopki za predčasne volitve v Izoli začnejo šele v ponedeljek, 9. junija pa se je volilna kampanja očitno že začela, saj so v torek zvečer v Kopru že postavljali prve jumbo plakate s karikaturo izolskega župana dr. Tomislava Klokočovnika, ki tarna nad svojo odločitvijo, da se je sploh lotil županovanja v Izoli. Sam plakat sicer ni posebej žaljiv do izolskega župana, ki so ga postavili pred Izolo in velik pavilijon ter ga posadili v njegovega mercedesa, ob cesti pa sta smerokaza za Ljubljano in Izolo. Kot naročnik oglasa je zapisano SAM (dobesedno), zraven pa je še šifra KA-LIMERO. Po zanesljivih informacijah je ob leplenju plakatov na poziv prišla na prizorišče tudi policijska patrulja, ki pa je lahko le ugotovila, da se volilna kampanja uradno še ni začela in da nima pristojnosti preverjati za kakšen plakat gre, vendar so se izvajalci plakatiranja vseeno raje umaknili, saj naj bi jim, po nepreverjenih informacijah ekipe POP j TV, grozili pristaši izolskega župana, vendar je očitno šlo za izmišljotino. Vse skupaj seveda že daje slutiti, da se obeta vroča in predvsem Izole nevredna predvolilna kampanja. Kdo je naročnik omenjenih jumbo plakatov nismo izvedeli, možnih pa je kar nekaj opcij. Ob vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da bomo imeli v Izoli volitve občinskih svetnikov, saj župan ni odstopil. Izjava župana glede plakatov Plakati z žaljivo vsebino na moj osebni račun, ki so se včeraj in danes pojavili v Kopru in ob vstopu v Izolo, so predvsem osebna izkaznica tistega, ki jih je naročil, saj s tem zgolj sporoča, da je njegovo razumevanje političnega dialoga in demokracije nizkotno. Tako kot se v času volilne kampanje za župana Občine Izole nisem strinjal in nisem dovolil vsebine z žaljivo vsebino do moje tekmice za županski stol tako razumem politični dialog tudi danes. Tomislav Klokočovnik, župan občine Izola MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnikat® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Volitve niso začetek in konec sveta Nismo le brez svetnikov, huje je, da smo brez proračuna Petkova seja občinskega sveta je bila po svoje zgodovinska. Prav nič zgodovinskega sicer ni bilo v ponovni zavrnitvi četrtega predloga proračuna za leto 2008, zato pa si takšen naziv zasluži tista točka dnevnega reda po kateri je večina občinskih svetnikov podala svoje odstopne izjave in tako dejansko napovedala predčasne volitve novega občinskega Na predlog dnevnega reda 10. izredne seje Občinskega sveta Občine Izola je župan uvrstil 3 točke: obravnavo in odločanje o predlogu Proračuna Občine Izola za leto 2008, ugotovitveni sklep o prenehanju mandatov članom Občinskega sveta Občine Izola in delno povrnitev stroškov volilne kampanje za predčasne lokalne volitve v Občinski svet Občine Izola v letu 2008. Že ob točki obravnave dnevnega reda je bil prvi predlog, to je obravnava in odločanje o predlogu Proračuna Občine Izola za leto 2008, umaknjen z dnevnega reda. Svetniki so postregli s celo vrsto pripomb, ki pa s samo vsebino ^predloga niso imele veliko skupnega. Ce so eni še po petih mesecih imeli premalo časa za spoznavanje proračuna je druge še vedno motila višina prihodkov in odhodkov, čeprav je bil predlog okleščen na vsega 25 milijonov Eurov. Tretje je motilo, ker niso bili upoštevani vsi njihovi predlogi, četrti pa so ponavljali grožnje o razprodaji občinske lastnine. Nihče pa ni resneje debatiral o spremnem dopisu, ki so ga ob tem, četrtem predlogu, pripravili izdelovalci predloga proračuna. Pojasnilo strokovnih služb V njem so zapisali, da je župan do 8. maja uradno prejel pripombe kluba svetnikov DESUS, naj postavki “socialno varstvo” doda “Dnevni center za starejše” v znesku 15.000 EUR. Župan je pripombo upošteval. Za realizacijo projekta Dnevnega centra je bilo predvideno v letu 2008 3.000 EUR, v letu 2009 12.000 EUR in v letu 2010 50.000 EUR. Župan pa ni upošteval pripombe kluba svetnikov LDS, oziroma Roberta Mulca, naj se v proračunu zagotovijo sredstva za zaposlitev psihologa v Osnovni šoli Vojke Šmuc. V odgovoru so popravljalci zapisali, da so bila dela in naloge šolskega psihologa v konkretnem primeru ukinjena kot posledica znižanja števila zaposlenih, za katere so se sredstva zagotavljala iz sredstev državnega proračuna. Glede na okoliščine in aktualnost problematike v občini, v občinski upravi iščejo druge rešitve, s katerimi bi v bodoče zagotovili tudi ustrezno psihoterapevtsko in socialno pedagoško obravnavo ter pomoč učencem in staršem, ki so le-te potrebni. Brez prodaje stanovanj Župan je upošteval tudi pripombe svetniških klubov SD, LDS in Desus, naj v celoti umakne prodajo stanovanj, razen Malija 62. Tako je v načrtu razpolaganja ostala zgolj prodaja nesta-novanjskih delov, ki so le manjši funkcionalni objekti oz. garaže, ki so že vrsto let v posesti individualnih oseb (razen poslovnega prostora Malija 62- kjer so prejeli pobudo KS Korte). Prihodek od prodaje tega dela je tako znižan iz 3.065.500 EUR na 494.740,00 EUR. Pri prodaji stavbnih zemljišč pa župan ni mogel upoštevati predlaganih sprememb po znižanju prihodkov iz tega naslova predvsem zaradi obveznosti, ki jih ima občina na podlagi sprejetih sporazumov ter drugih obveznosti. V obrazložitvi proračuna je natančno naveden namen prodaje stavbnih zemljišč. Poleg tega je še posebej poudarjeno, da ne gre v vseh primerih za prodajo, temveč so vključena tudi zemljišča, namenjena menjavi ter zemljišča, ki so kot vložek občine navedena v tej postavki. Pri prostorskem planiranju na podeželju je predlagana pripomba SD upoštevana le v določeni meri, saj gre za izvedbene prostorske akte, ki pomenijo prioriteto; gre za dokončanje dokumentov za območja Šared, mestnega stadiona, starega mestnega jedra s kontaktnimi območji, ter območja Livade, bolnišnica, ter za ostale programske sklope, ki so pomembni za razvoj občine. Pripomb o znižanju odhodkov pri upravljanje in razpolaganju z zemljišči župan ni mogel upoštevati, saj gre za izdatke, namenjene nakupu tistih delov zemljišč, ki jih je občina dolžna kupiti predvsem zaradi izgradnje komunalne javne infrastrukture. Ponekod gre za obveznosti, ki bi jih morala občina že pred leti izpolniti, ko je zgradila posamezne dele cest ali kanalizacije, pa strankam odškodnine za odvzeta zemljišča še niso bile poravnane. Brez velikih projektov V četrtem predlogu proračuna je bila upoštevana pripomba občinskih svetnikov SD, LDS, Desus, Mladi za Izolo in Izola zbudi se, zato v njem ni projektov novega kulturnega centra v Izoli, nove večnamenske športne dvorane in ureditve ter dokončanja mestnega stadiona, ki so bili največji razvojni projekti in za katere si je župan zelo prizadeval. Volja občinskih svetnikov je bila, da se ti projekti ne realizirajo, oziroma se bo gradnja le- teh premaknila za najmanj 3 do 4 leta. Okleščen načrt razvojnih programov Skladno s pripombami občinskih svetnikov so v strokovnih službah ponovno popravili Načrt razvojnih programov za 2008 in tudi predlog proračuna za 2008, za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalne infrastrukture. Glede na to, da je bila večina večjih investicij že v času obravnave pro- računa v preteklih mesecih črtana oz. prestavljena na kasnejše obdobje, so v predlaganem Načrtu razvojnih programov in proračunu za 2008 ostale le nujne naslednje investicije in sicer: Kanalizacija in čistilna naprava Koper, prilagoditev kanalizacijskega sistema na črpališču v Izoli, cesta »A« v Livadah, rekonstrukcija trga republike (krožišče), kanalizacija Malija (gradnja je v zaključni fazi), komunalna oprema Malija, priključek na hitro cesto. V letu 2008 so predvidene tudi nekatere investicije v zelo zmanjšanem obsegu ali pa so prestavljene v leto 2009 in sicer: Ureditev komunalne infrastrukture ob objektu v Drev. 1 maja, dopolnitev kanalizacije v Cetorah, dopolnitev javne razsvetljave v Občini Izola, investicijsko vzdrževanje cest je zmanjšano na najnujnejše posege, tlakovanje obale na Sončnem nabrežju, cesta in pločnik Jagodje -Belveder, investicijsko vzdrževanje cest in javnih poti po programih krajevnih skupnosti Korte, Livade in Jagodje pa je zmanjšano na minimum. V Načrtu razvojnih programov za 2008 so ostali naslovi nekaterih investicij le zaradi priprave projektne dokumentacije in pridobivanja potrebnih zemljišč, gradnja sama pa je predvidena v naslednjih letih. D.M. To NI NAŠ PRORAČUN V zvezi z navedbami izolskega župana Tomislava Klokočovnika v nekaterih medijih, da je svetnikom ponudil tak predlog proračuna, kot ga je opozicija želela, moramo pojasniti sledeče: Socialni demokrati nismo nikoli rekli, da je katerikoli od predlogov proračuna, ki nam jih je predstavil župan, dober. Nasprotno. Od prvih katastrofalnih smo na koncu dobili slab predlog proračuna, za katerega smo menili, da bi moral, glede na trenutno situacijo v občini, biti le tehnični. Torej, gotovo pod 20 milijonov Eur in ne 26 milijonov Eur. Predvsem pa ta zadnji predlog proračuna, tako kot vsi ostali predlogi pred njim, ni bil naš predlog proračuna, ni bil z nami usklajen in ni bil tak, kot bi si ga želeli. Zato navedbe župana Klokočovnika, da nam je ponudil tak proračun, kot smo ga želeli, nikakor ne držijo. Socialni demokrati Izola V avli Amfore v izolski marini so včeraj odprli zanimivo fotografsko razstavo z naslovom SLOVENSKI KONTINGENTI V OPERACIJI KRIZNEGA ODZIVANJA V AFGANISTANU. Slavnostna govornika sta bila dr. Tomislav Klokočovnik, župan Občine Izola in Karl Erjavec, minister za obrambo Republike Slovenije. Od kod preobrat v nekaterih glavah? Mnogi me sprašujejo, kaj se dogaja z izolsko LDS, oziroma s svetniškim klubom LDS v Izoli? Poudariti moram, da nisem član nobene politične stranke in tudi nikoli nisem bil član stranke LDS. Posledično boste morali vprašati organe stranke, kako poteka delo znotraj stranke. Res pa je, da sem, na vabilo strankinih organov v zadnjih dveh mandatih, pristal na sodelovanje in tudi bil izvoljen na strankini listi. Tako sem tudi sodeloval pri delu kluba svetnikov LDS Izola. Neformalni dogovor je tudi bil, da svetniki o posameznih točkah dnevnega reda sej OS po poprejšnji, včasih tudi vroči diskusiji, glasujejo po lastni presoji. Ta svoboda nam je bila dana, to moram še posebej poudariti. To je trajalo vse do letošnje januarske seje OS, pred katero je prišlo do preobrata. S preglasovanjem je bil sprejet sklep, to se danes lahko pove na glas, da se izolska LDS pridruži neformalni proti županovi koaliciji, tako imenovani koaliciji dvanajstih svetnikov, ki je imela za cilj odstranitev župana. Na to tezo nikakor nisem pristal, povedal sem tudi zakaj na to ne pristajam. Tu se je plodno in zgledno sodelovanje med svetniško skupino in organi stranke končalo. Od tega trenutka dalje sem imel še zadnji razgovor z dvema vidnima članoma stranke. Rečeno mi je bilo, da, če podprem proračun, stranka na moje usluge ne računa več.To je zame pomenilo konec sodelovanja z OO LDS Izola. Zakaj se nisem pridružil koaliciji? V prvem krogu županskih volitev 2006 je LDS skupaj z listo Izola zbudi se, za župansko mesto podprla svojega kandidata Igorja Franco. V drugem krogu, sva oba izvoljena svetnika v dogovoru z organi stranke, javno podprla kot županskega kandidata dr. Tomislava Klokočovnika. Vedeli smo kakšen program dela ponuja in kakšno vizijo prinaša. Temu so sledile mukotrpne maratonske seje, kjer je z odločilnimi glasovi svetnikov kluba LDS dr. Klokočovnik postal novi izolski župan. Res je, da so bile na Občini ob konsolidaciji občinske uprave določene težave, delo mogoče ni steklo tako, kot smo si vsi želeli, ampak program in vizija sta ostala enaka. Zato ne vidim motiva, zakaj je prišlo do preobrata v glavah določenih svetnikov, ki so se odrekli podpori županu. Osebno motivov, da bi se odrekel podpori županu, tudi danes nimam. Edino kar je, županu dr. Klokočovniku želim uspešno in plodno delo do izteka mandata. Nekdanji občinski svetnik Univ.dipl.ing. Loridan Kaligarič Volitve naše predhodne Ali naj podžupani še delajo ali naj kar pospravijo kovčke? Potem, ko so zavrnili obravnavanje predloga proračuna, so občinski svetniki izglasovali ugotovitveni sklep, da občinskim svetnicam in svetnikom Občine Izola Alekseju Skoku, Antonu Juriševiču, Igorju Piantoniu, Kristini Zelič, Nataši Ružnič, Bredi Pečan, Robertu Mulcu, Branku Simonoviču, Ivanu Brezavščku, Aleksandru Kreblju, Luciu Gobbu in Dušanu Moljku preneha mandat članov Občinskega sveta Občine Izola. Občinski svet, ki je bil konstituiran na prvi seji Občinskega sveta Občine Izola, izvedeni po lokalnih volitvah leta 2006 seje tako razpustil, V zvezi s tem sklepom se je razvila vroča debata med katero so spet najbolj uživali ljubitelji in poznavalci prava in zakonodaje, na koncu pa je, kot vse kaže, občinski svet sprejel napačen sklep, na kar je v tej razpravi opozarjal predvsem podžupan Darko Grad. Ta je opozarjal na mnenje vladne službe za lokalno samoupravo, ki je občini poslala tolmačenje, kakšen sklep naj sprejmejo, vendar so svetniki, na predlog odvetnika Francija Matoza, ki je tokrat zastopal donedavno opozicijo, sprejeli sklep za katerega Neža Vodušek iz vladne službe za lokalno samoupravo pravi: “To je prvi primer v Sloveniji, da je odstopila večina članov občinskega sveta. Sklep, da se občinski svet razpusti pa ni legitimen. V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kjer nudimo strokovno pomoč občinam smo v tem primeru to pomoč nudili tako županu kot občinskemu svetu in opozorili kateri člen zakona o lokalni samoupravi in lokalnih volitev je treba uporabiti v primeru odstopa večine članov občinskega sveta. Če odstopi večina občinskih svetnikov ostane svet v manjšini in to pomeni, da preneha mandat tudi ostalim članom občinskega sveta, saj ta organ ne more več sklepati, ker ne more zagotoviti kvoruma. Zaradi odstopa večine svetnikov torej preneha mandat tudi ostalim svetnikom. Pravnega termina razpustitev v tem primeru ne smemo uporabljati. Občinski svet lahko razpusti le državni zbor, vendar takšnega primera tudi še nismo imeli. Vendar zakon točno določa, kdaj DZ razpusti občinski svet. Naprimer ob neupoštevanju odločb Ustavnega sodišča in podobno. V izolskem primeru smo županu in občinskemu svetu dali jasna navodila, kako je treba ukrepati zato ne vemo, zakaj so se odločili drugače. Sicer pa moramo vedeti, da v primeru odstopa kateregakoli kolektivnega organa ta organ dela do prve konstitutivne seje novoizvoljenega kolektivnega organa. To velja za občinski svet, tako kot za vlado ali državni zbor. Občina brez občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja v občini enostavno ne more biti. Zato bi moral sedanji občinski svet sprejeti tak ugotovitveni sklep, kot smo jim ga poslali, namreč da delujejo do konstitutivne seje novega občinskega sveta oziroma do julija, ko bodo volitve opravljene. V kolikor je občinski svet res sprejel drugačen sklep od tistega, ki smo jim ga poslali pa to pomeni, da se tudi v izrednih razmerah ne bodo mogli sestati. Občina bo seveda še naprej delovala. Župan je bil legitimno izvoljen na neposrednih volitvah in še naprej opravlja svoje delo. Glede na to, da občina nima sprejetega proračuna pa bo delovala po začasnem financiranju. Župan je izvršitelj proračuna in posluje v skladu s pravili financiranja v teh razmerah. Sprejem proračuna je sicer izredno pomemben, saj je proračun najpomembnejši akt v občini in brez njega občina ne more normalno delovati. Zato se sprejem tega akta lahko šteje kot nujna zadeva, vendar Neža Vodušek ne verjame, da se bodo v Izoli odločili za takšno sprejemanje proračuna. Župan je sprejel nujne ukrepe Župan Občine Izola je 30. maja 2008 sprejel sklep o ukrepih za uravnoteženje proračuna. S tem sklepom je določil začasne ukrepe za uravnoteženje prejemkov in izdatkov neposrednih uporabnikov proračuna Občine Izola za obdobje naslednjih 45 dni. V obdobju začasnih ukrepov se izvrševanje izdatkov proračuna izvaja v okviru razpoložljivih sredstev, po naslednjem vrstnem redu: sredstva za plače in ostale osebne prejemke občinske uprave, občinskih organov in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Izola, socialni transferi na področju socialnega varstva, predšolske vzgoje, izobraževanja in zdravstva skladno z zakonodajo, odloki, pravilniki in drugimi akti, ki sta jih na tem področju sprejela župan in občinski svet, odplačevanje najetih posojil, prevzete in zapadle obveznosti, tekoči odhodki za izvajanje nujnih nalog občinske uprave in občinskih organov in tekoči transferi za izvajanje nujnih nalog javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Izola in ostali odhodki po odločitvi župana. Ob tem se bo občinska uprava skušala dogovoriti za podaljšanje pogodbenih rokov plačil, kjer je to mogoče. Kaj bo s podžupani ? Če bi sledili sklepu, ki ga je sprejel občinski svet se zdi, da so, skupaj s svetniki, brez mandata ostali tudi podžupani, to pa bi pomenilo, da Silvano Sau in Darko Grad, ki sta nepoklicna podžupana ostaneta brez funkcije, Bojan Zadel, ki je poklicni župan, pa brez službe. Toda vse kaže, da so v službi vlade našli tolmačenje po katerem poklicni podžupan lahko ostane do konstituiranja novega občinskega sveta, torej najmanj do začetka avgusta.. Izolski volilni stroj se je že premaknil v ponedeljek, 2. maja se je že sestala občinska volilna komisija. Pravzaprav sta se sestali obe, občinska in posebna volilna komiija, ki spremlja volitve pripadnikov narodnosti. Obe komisiji sta soglasno sprejeli odločitev, da bodo predčasne volitve v Občinski svet Občine Izola v nedeljo 20. julija 2008. Rok za volilna opravila bo začel teči s ponedeljkom 9. junija 2008. Predsednica občinske volilne komisije je odvetnica Monika Mavsar, za tajnika občinske volilne komisije je bila imenovana Štefanija Rajčič, za namestnika predsednika občinske volilne komisije je bil imenovan Dean Babič. Za predsednika posebne volilne komisije je bil imenovan Marino Domio, za namestnika predsednika Igor Kosmina, za tajnika pa Bruno Orlando. Začelo se je z demantijem Predsednica občinske volilne komisije je v torek demantirala informacijo o nezakonitosti sklepa občinskega sveta občine Izola. V oddaji Odmevi z dne 2. junija 2008 je bila namreč s strani voditelja podana informacija, da naj bi volilna komisija dejala, da je bil sklep o razpustu Občinskega sveta nezakonit. To informacijo predsednica demantira, saj tega ni nikoli izjavila niti to ni bila tema seje občinske volilne komisije. Povračilo stroškov za volitve Na zadnji seji so svetniki sprejeli še sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za predčasne volitve v Občinski svet Občine Izola v letu 2008. Organizatorji volilne kampanje ki so dobili mandate v OS dobijo po 0,33 EUR za dobljeni glas. Organizatorjim volilne kampanje, katerih lista je dobila najmanj 6 % glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2 % od skupnega števila oddanih glasov v Občini Izola, in sicer 0,17 EUR za dobljeni glas v volilni enoti oziroma občini. Do delnega povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za vsak dobljeni glas imajo pravico tudi organizatorji volilne kampanje za člane občinskega sveta italijanskega narodne skupnosti, katerih kandidat je dobil mandat ali najmanj 25 % od skupnega števila izračunanih točk za vse kandidate italijanske narodne skupnosti. Odstop ali razpustitev? KDO JE VZEL PRAVICO, BITI OBČINSKI SVETNIK Občinski svet Izola je sprejel sklep o svoji razpustitvi, ker je odstopilo 12 svetnikov. Postavlja pa se vprašanje, ali je to iz moralnega vidika in odgovornosti do volivcev ustrezno dejanje? Dejstvo je, da na volitvah za občinski svet volimo liste in ne svetnike kot posameznike. Torej, kdo lahko vzame pravico tistim kandidatom, ki so bili na 2. ; 3.; itd do zadnjega na posamezni listi, da ne postanejo občinski svetniki v primeru odstopa predhodnika ?. V demokratični družbi bi pričakoval, da bodo pobudniki razpusta pridobili izjave vseh kandidatov na listah, da ne želijo postati svetniki. Šele nato bi lahko razpisali nadomestne volitve za tiste, ki so odstopili. Postavlja se vprašanje, glede na število odstopljenih svetnikov, ali bi lahko manjšina potrdila mandate. Glede na dejstvo, da ob začetku mandata svetniki najprej potrdijo svoje mandate, ko še niso svetniki in s tem potrdijo voljo volivcev, bi morali enako ravnati tudi v primerih, ko nekaj svetnikov odstopi, saj je po volji volivcev bila izbrana lista kandidatov na osnovi programa liste. V vedenju, kdo v Izoli vodi igro je v demokratično družbo težko verjeti. Dejstvo, da je bilo ob začetku tega mandata z golo fizično silo (varnostniki pred vhodom občinskega sveta po nalogu bivše županje) preprečeno kandidatom, da bi lahko vložili ugovor na ugotovitev volilne komisije o rezultatih volitev, govori samo o sebi o pojmovanju demokracije v Izoli. Očitno nekateri ne znajo sprejeti svoje vloge v opoziciji. Spomnil bi bivšo županjo na sejo vseh treh obalnih OS kjer se je potrjevalo projekt čistilne naprave. V Kopru je bilo prisotnih 12 od 23 Izolskih svetnikov. Ali menite, da takrat nisem bil v dilemi, kaj storiti? Sam sem projektu, da odplake vozimo v Koper in ne gradimo svoje čistilne naprave nasprotoval. Ce bi takrat seje zapustil, bi Izolski OS bil nesklepčen in sklep ne bi bil sprejet. Zavedal pa sem se, kaj bi to pomenilo za Izolo in ostal v dvorani. Očitno pa vas nesprejetje proračuna, ne glede na ceno, ki jo bodo plačali Izolani, v opoziciji to niti najmanj ne skrbi. Kako naprej ? Če kateri od prizadetih zaradi take odločitve 12 svetnikov ne bodo po sodni poti ta sklep izpodbijali, bomo imeli predčasne volitve. Kaj je prav in kaj narobe lahko meritorno odloči le sodišče. Vsakdo ima pravico odstopiti ali pa ne odstopi, če se tako odloči. Torej tako kot imajo svetniki pravico da odstopijo, tako ima župan pravico, da ne odstopi. To je odločitev vsakega posameznika posebej. Pričakujem pa, da tisti, ki je odstopil ne bo ponovno kandidiral, čeprav je to njihova legitimna pravica. Dejstvo je, da župan ni odstopil. Če bodo svetniki zbrani okoli bivše županje imeli večino v občinskem svetu, bo Izola v agoniji najmanj še naslednji dve leti. Ne bo sprejet proračun saj je očitno, da župan, po vseh izjavah SD nikakor ne more pripraviti proračuna po želji bivše županje. Brez proračuna, občina ne sme financirati društev, klubov itd., pa čeprav ima denar. Ne bo novih investicij, ne bo novih neprofitnih stanovanj. V Izoli bodo predčasne volitve za OS na katerih se bodo volivci sami odločili kaj želijo. Volivci imajo vedno prav. PS: Sprašujem pa se, glede na džambo plakate, ki so se pojavili, kdo želi ukrasti Izolo Izo-lanom ? Le kaj je v igri, da sta se dosedanja največja sovražnika združeno lotila župana. Alojz Padar, Svetnik SDS prejšnjega sklica Kdo je zavozil? Cesta Jagodje Šared je zavožena, izhod iz hitre ceste je pod vprašajem Ponedeljkovo srečanje predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, Darsa, Direktorata za ceste in članov občinske komisije za okolje in prostor ter posebne strokovne komisije za urejanje območja na izolski strani predora Markovec, je najprej ponudilo predstavitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje vplivov te gradnje na prostor in kvaliteto življenja v okolici predora in ceste. Iz elaborata, ki ga je pripravilo podjetje Elea IC iz Ljubljane je bilo moč spoznati reliefno oblikovanje obcestnega prostora, zasaditve in druge krajinske ureditve ter oblikovanje protihrupne ograje, varovalne ograje, pogonske centrale in protidimne pregrade. Za lažje razumevanje povejmo, da bo dvocevni tunel ob izhodu naletel na zelo občutljivo krajino, v neposredni bližini kmetije Božič, zato so načrtovalci predvideli tudi rekultivacijo vinogradov, vse brežine bodo ozelenili, skušali s pregradami zmanjšati hrup in zavarovati predor pred vdorom dima iz ene v drugo cev predora, v okolico bodo skušali maksimalno vkomponirati tudi objekt pogonske centrale, ki bo zgrajen ob izhodu tunela. S strani predstavnikov občine je bilo slišati nekaj skromnih pripomb, vendar je zdaj povsem jasno, da pri Darsu ne razmišljajo o pokrivanju vsaj dela trase in da bo hitra cesta točno takšna, kot so jo načrtovali. Še bolj zanimivo pa je bilo, s strani Darsa in MOP-a skoraj izsiljeno nadaljevanje tega srečanja v katerem so gostje predstavili težave s katerimi se srečujejo ob nadaljevanju gradnje trase. Magister Gregor Ficko iz Direktorata za ceste je povedal, da se zelo zapleta glede odlaganja materiala ob izkopavanju predora Markovec. Narejena je bila namreč vsa projektna dokumentacija za deponijo pod Šaredom, na pobudo Občine Izola pa bi morali material do deponije voziti po novi cesti med Jagodjem in Šaredom. Zato Dars niti ni načrtoval drugih možnosti, saj je občina že na začetku zavrnila možnost prevozov po obstoječi cesti Izola - Korte. Toda, projektiranje te bodoče ceste ima tako veliko zamudo, da je povsem jasno, da ni mogoče uskladiti te gradnje z gradnjo predora. Zato so pri Darsu že preverjali možnost uporabe stare ceste in bodo pripravili predlog posegov s katerimi bi pred začetkom dovažanja utrdili in uredili staro cesto. Na občini tej zamisli seveda niso naklonjeni, a hkrati ne vedo kaj narediti, saj zaradi nesprejetega proračuna ne morejo niti izpeljati natečaja za izbor projektanta bodoče ceste. Alojz Zorko, ki je sicer član prej omenjene mešane komisije za hitro cesto, je ob tem ostro kritiziral tudi občinske strokovne službe, ki niso peljale postopkov tako, da bi lahko pravočasno začeli graditi novo cesto. Iz strokovnih služb pa je bilo slišati pojasnila, da so dejansko ostali brez urbanistov, ki bi lahko izvajali te naloge. Slišati je bilo tudi namig, da bi Dars lahko uporabil kakšno drugo deponijo, a se jim zdi škoda, da ne bi izkoristili te pod Šaredom, za katero že imajo izdana vsa dovoljenja. V Še večji zaplet pa se obeta pri gradnji pentlje za vstop na hitro cesto iz izolske smeri in izstop s hitre ceste. Tudi v tem primeru projekti še niso narejeni, predvsem pa, spet zaradi nesrečnega proračuna, ni mogoče zagotoviti sredstev za tisti del projekta, ki po dogovoru z Darsom pripada izolski občini. Predstavniki Darsa so povedali, da so oni svoj del sredstev zagotovili, da so tudi odkupili vsa potrebna zemljišča, občinski del pa je dobesedno v zraku. Predviden je bil namreč odkup nekaterih zemljišč, med drugim tudi tistega na katerem je zdaj urejeno dvorišče Stavbenika, ter še nekaterih. Vendar pa nič od tega ta trenutek ni mogoče, saj občina ne more normalno finančno poslovati. Tudi namig Darsu, da bi morda lahko oni financirali celotno pentljo, vključno z navezavami na lokalne ceste, ni naletela na odprta ušesa in so bili vsi prisotni deležni lekcije, kako te naloge opravljajo v urejenih okoljih. Skratka, prav lahko se zgodi, da bomo Izolani na hitro cesto in z nje vozili po na pol novozgrajeni cesti, na pol pa po dvoriščih in makadamu. Seveda bodo na koncu vpleteni vendarle našli skupno rešitev, vendar se je v tej borbi živcev in izsiljevanj pokazalo, da naše strokovne službe v preteklosti in danes niso kos tako zahtevnim projektom. D. M. Se ena neverjetna zgodba Državljanska nepokorščina na privezih Dogajanje ob koncu tega tedna je pokazalo, da so razmere v naši komunalni luki najmanj kaotične. V soboto in nedeljo, ko je bilo v marini in na morju pred njo veliko organiziranega dogajanja, so se namreč v zalivu dogajale zelo neorganizirane stvari. Priplulo je namreč blizu 20 jadrnic katerih lastniki so spraševali za privez, a ga v marini ni bilo, v komunalni pa tudi ni bilo prostih enodnevnih privezov, predvsem pa ni bilo nikogar, ki bi jim to povedal. In tako so navtični turisti nekaj časa čakali, potem pa se je vsak privezal, kjer je našel prostor. Eni so izbrali boje v zalivu, ki so bile slučajno prazne, večje število gumonov pa se je preprosto privezalo na drugi, še nezaseden komunalni pomol. Tako je bil zelo hitro poln in seveda ni bilo treba dolgo čakati na to, da so jim sledili tudi domači lastniki plovil, ki presenetljivo potrpežljivo čakajo, kdaj bodo le prišli do svojega priveza. Alenka Kuštrin je Izolanka, ena tistih, ki se jim je zalomilo. Pred invalidsko upokojitvijo je bila zaposlena na Stanovanjski v Kopru, zdaj pa je ostala brez stanovanja v Izoli. Njena zgodba je neverjetna in težko dojemljiva, zato ji bo treba nameniti več prostora in bolj raziskovalni pristop. Glede na to, da po dogovoru s sosedi, trenutno spi na jogiju na podstrešju bloka v katerem je do prejšnjega torka imela stanovanje in ker tudi javnost lahko pomaga ljudem v stiski, je prav, da o njenih težavah nekaj napišemo že danes. Po nakupu stanovanja sta leta 1971 s pogodbenim partnerjem sklenila tudi zakonsko zvezo in živela v ulici Oktobrske revolucije. V tej zvezi sta se jima rodila dva otroka po drugem porodu pa so se pojavile v družini nevzdržne razmere, tako da je prišlo leta 1979 do razveze zakona. Bivši mož se je leto kasneje ponovno poročil in ustvaril družino. Takrat je postala imetnica stanovanjske pravice na celem stanovanju. Nekdanji mož je zahteval uporabnino za svoj del, ki ga uporabljata otroka. In prav iz naslova uporabnine, ki ni bila zahtevana v sklepu o imetništvu stanovanjske pravice, je bivši mož dosegel zaznambo hipotek, na njenem delu stanovanja. Sledile je uveljavljanje hipotek s strani banke in končno licitacija stanovanja v katerem je živela z obema otrokoma. Neglede na njene pritožbe so stanovanje na licitaciji prodali, kupec pa je dosegel, da jo je sodni izvršitelj prejšnji torek deložiral. Ob tem je sodišče povsem ignoriralo sklep o imetništvu stanovanjske pravice, v zemljiški knjigi ni njenega podpisa za hipotekiranje uporabnine, brez tega pa ni možna hipoteka, niti prodaja. V pritožbi proti izselitvi se je Alenka sklicevala tudi na evropsko zakonodajo, ki pravi, da je stanovanjska pravica nedotakljiva pravica, razen, če se je imetnik samovoljno odreče v korist druge osebe. Toda ona, kot delna lastnica stanovanja ni podpisala nobenega dokumenta o prometu s to nepremičnino. In da bo vse še bolj nemogoče: Sodišče je ni nikoli pozvalo k podpisu dokumentov o hipoteki in kasneje o prodaji lastne strehe nad glavo. Da, zgodba Alenke Kuštrin je neverjetna in zapletena. Njeni nasprotniki pa brez srca. D.M. IZGUBUENA TOŽBA Kako je Občina Izola zapravila vsaj 30.000 Eur in stroške pravdanja Projektivni biro Studio Arhitektura je konec leta 1998 podpisal pogodbo o projektiranju novega zdravstvenega doma, leta 2001 pa so doživeli prve očitke na račun preveč obračunane armature v zgradbi. Povod za te dodatne stroške so bile specifične potrebe stavbe, ki ima tako funkcijo, saj je bilo treba v plošče vgraditi celo vrsto inštalacij in ker bi to pomenilo zniževanje stropov, so se morali odločiti za takoimenovane gladke plošče, ki seveda terjajo več armature v betonu, povrhu vsega pa je na vrhu stavbe še kotlovnica, tako da je bilo treba zagotoviti maksimalno statiko objekta. Da so ravnali prav je pokazal tudi tehnični prevzem, ki je bil opravljen novembra 2001, potem pa so se za firmo, ki dejansko živi zgolj od projektiranja, začeli težki meseci. Občina je nekaj računov sicer plačala, nekaterih pa ne. Pri tem so se ravnali tako kot je bilo takrat v navadi: z močjo, ki jim jo dajejo morebitne nove investicije in razpisi ter s pravniki, ki so v imenu občine vztrajno skušali dokazati, da je projektant naredil napako in da je uporabil preveč armature ter zato porabil tudi preveč denarja. Ob tem seveda ne gre spregledati, da je naloge inženiringa in nadzora v isti osebi opravljal kasnejši direktor občinske uprave, še bolj nenavadno pa je to, da Občina Izola sploh ni zavrnila računov, ki so jih nanjo naslovili iz pro- jektivnega biroja ampak jih preprosto niso plačali. Vodja biroja pove, da so zaradi takšnega ravnanja občine bili zelo presenečeni, še bolj kot to pa so pogrešali možnost kakršnekoli komunikacije, saj so bili pripravljeni tudi na poravnavo, vendar je občina to vztrajno zavračala. Tako jim pač ni ostalo nič drugega, kot da so sodišču predlagali izvršbo v višini cca. 20.000 Eur. Temeljno sodišče jim je dalo prav, vendar se je občina pritožila na Višje sodišče in spet se je začelo čakanje na obravnavo. Končno je v začetku leta 2007 Višje sodišče spet pritrdilo njihovim navedbam in naročilo izvršbo v višini približno 50.000 Eurov, kolikor se je medtem nabralo, skupaj z zamudnimi obrestmi za dolgih šest let čakanja na plačilo. Ker tej odločitvi ni moč ugovarjati, so v začetku maja na zahtevo sodišča, kljub začasnemu financiranju izolske občine, denar enostavno pobrali z občinskega računa in poplačali terjatev. “Ne počutimo se zmagovalci”, je povedal direktor projektivnega biroja, saj smo v bistvu še vedno izolsko podjetje in nam ni vseeno, kako se dela v tej občini. “S tem dejanjem je bilo pač popravljeno to, kar se vsa ta leta ni dalo dogovoriti in, verjemite, da nam ni bilo vseeno, ko nas v tem sporu z občino niso podprli niti izvajalci niti ostali sodelujoči v investiciji, ker je pač tudi vsak od njih delno odvisen od občinskih projektov. Žal so neuspešnost politike trde roke in odsotnosti komunikacije zdaj plačali vsi izolski občani in tudi zato nam je žal, da se je moralo vse to sploh zgoditi”, (d.m.) Exodus 21. stoletja ali: Kdo bo ukrepal ? Prizor je spominjal na tiste izpred 55 let. Družina iz soseščine je preprosto prodala stanovanje, naložila svoje stvari na tovornjak in se preselila na varno. Krivijo aktualno oblast, krivci pa so verjetno drugje. Donedavni sosedje so bili tipična izolska delavska družina. Takšna bolj tihe vrste, čeprav imajo v družini tudi sina, ki dela v policiji, vendar so se vseeno odločili, da se vsi skupaj umaknejo, saj s sosedi enostavno niso mogli več živeti. Njihovi sosedje so namreč prišli v ta del starega mesta pred dvema letoma, malo pred volitvami, ko jim je občinska oblast zagotovila socialno stanovanje v večstanovanjski stari hiši sredi mesta. Županja in predstojnica inšpekcijskih služb sta reševali en problem in ustvarili drugega. Novi sosedje imajo pač svoje navade in imajo tudi svojo družbo. Morda povsem normalno, a zagotovo drugačno od soseščine. In so se začele težave. Najprej z neredom v hiši, potem z neredom pred hišo, z nenavadnimi obiski ob nenavadnih urah, z izlivi ljubezni in izbruhi prepirov, z otrokom, ki namesto da bi ga utesnjevali v vrtcu, uživa svobodo življenja, z mladoletno hčerko, ki ima ljubimca zrelih let in z domačimi ter tujimi čakajočimi žalostnih oči, zdaj, ko je za vedno odšel nabavni iz soseščine. Priznati moram, da se še kar razumemo, verjetno zato, ker se malo srečujemo, toda sosedom je bilo tega dovolj. “Kriv je Klokočovnik, ker smo ga prosili, naj kaj stori za nas, če nas je že županja postavila v ta položaj. Pa ni naredil prav nič” pove donedavni sosed med pakiranjem družinskih stvari na tovornjak, ki gre v smeri Semedele. V torek popoldne so v idilo brez sosedov prišli policisti in odpeljali enega od akterjev te zgodbe. Toda, vsi vemo, da reševanje takšnih situacij ni stvar policije. Ali, ni samo stvar policije, (ur) Najmlajši izolski planinci V izolskem vrtcu Mavrica že vrsto let potekajo številne dejavnosti pod skupnim imenom ci-ciplaninec. Poleg planinskih uric na katerih se otroci skozi igre, zgodbe, pripovedovanja, knjige, diapozitive, pogovore in pohode seznanijo z gornništvom. Tudi številne pohode smo načrtovali in izvedli v okolici naše Izole, saj smo šli na Markovec, v Jagodje, na Krog, na Barede, na Belveder in do Šareda. Na zadnji pohod pa smo povabili še starše ciciplaninč-kov in odšli na hrib Kojnik (802m). V soboto, 17. maja smo se zbrali na dogovorjenem mestu in se odpeljali z avtobusom, dve družini pa z avtomobilom, saj je prostora zmanjkalo. Nekoliko smo bili zaskrbljeni zaradi nestabilnega vremena, toda dobra volja in želja po hoji v hribe je bila velika. Ko smo prispeli v Podgorje smo se najprej dogovorili o smeri in pravilih hoje. Pot je bila prijetna, nekoliko strma in med drevjem. Prvi postanek smo opravili na polovici poti, kjer smo se odžejali in nato veselo nadaljevali pot proti vrhu. Ko smo prispeli na vrh Kojnika smo si čestitali in nato hitro poiskali primeren prostor za krajši počitek, kjer smo pojedli malico, se odžejali, pritisnili žig v knjižice ringa raja in si z vrha ogledali okoliške hribe, posebej seveda Slavnik. Na vrhu smo se v spomin na pohod še fotografirali. Vračali smo se po isti poti in otroci so tokrat opazili lepo cvetje, ki ga je v mesecu maju res veliko. Tako smo prišli v dolino in se odpeljali domov v našo Izolo. Malo utrujeni a zadovoljni smo se razšli in si zaželeli še veliko prijetnih trenutkov v naravi in na planinskih poteh. zapis in foto.: Nataša stubelj M/liJTOM/M: 7 Vedež ni revež Alojz Kocjančič je v naše kraje prinašal več kot le božjo besedo Pred dobrim tednom, 20. maja, je preteklo 95 let od rojstva slovenskega istrskega pesnika - duhovnika Čedermaca Alojza Kocjančiča. Rojen je bil v Kubedu, tam so ga pokopali leta 1991. Po njem nosi ime prestižna nagrada kulturnim ustvarjalcem za dosežke na področju identitete Slovenske Istre. 20. maja je ob obletnici Združenje primorskih književnikov priredilo v Kopru spominski večer. Začel se je z mašo v stolnici, ki jo je daroval škof Metod Pirih, in zaključil z literarnim večerom v rotundi. O liku pesnika, njegovem času, pa nelepem sedanjem, je govorila predsednica društva Ines Cergol, Kocjančičeve pesmi je bral Livij Valenčič, na violino sta igrali učenki Glasbene šole Nadja Babič in Kristina Debernardi, Zontovi Kantadorji pa so ob spremljavi starih glasbil peli ljudske istrske pesmi. Na prireditvi so se zbrali skoraj vsi dosedanji Kocjančičevi nagrajenci, ki so pripovedovali spomine nanj in ocenili nič rožnato kulturno stanje današnjega trenutka. Večer je vodila Tanja Jakomin Kocjančič. Alojz Kocjančič je od nove maše leta 1937 služboval v Buzetu, Šmarjah in Koštaboni, nato še v Klancu. Rad je prihajal v Korte, kjer je pomagal župniku in prijatelju Karlu Esihu. Ker je bil tudi glasbenik, je pripravljal pevce za nastope ob večjih slavjih - opasilih in birmah. Govoril pa je tudi ob odkritju kortežanskih fresk novembra 1939. Te so delo slikarja Virgila Pitscheiderja, ki je v svojo veliko slikarijo, kot simbolist Tone Kralj, vnesel mrki čas, jo na nebu osvetlil z sončnimi barvami, ob strani pa obdal z »mostovi«. Ob odkritju fresk je samo rekel: »Non sono uno scrittore, ma un pittore,« in predal besedo gospodu Kocjančiču, ki je povedal, kako so freske tisto leto nastajale: da so morali v Istro po staro apno, da je slikar upodobil domačine, ki so mu pozirali, da je narisal Emilove roke, Rožino postavo, ujel tipe osnovnih rodbin in .... Povedal je tudi, kdo vse so za freske prispevali... Naj bo na konec zapisana anekdota, ki jo je te dni povedala Vilma Grbec: »Gospod Kocjančič je imel motor. Ko je nekoč vozil gospoda Esiha iz Koštabone proti domu, gaje pod vasjo na voltu ud Lipe zgubil in se pripeljal pred farovž sam, se ustrašil, obrnil motor in šel izgubljenega iskat. Medtem se je gspud že pobral, Kocjančič pa mu je rekel: »Zakaj nisi kričal?« Ta mu odvrne: »Saj si šel kot strela.« Primorci beremo slovensko V ponedeljek, 9. junija, se bo tudi v izolski knjižnici pričela skupna akcija petih primorskih splošnih knjižnic ‘Primorci beremo'. Pobudnica in nosilka projekta je tolminska knjižnica Cirila Kosmača, v akciji pa sodelujejo še idrijska Mestna knjižnica in čitalnica, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Kosovelova knjižnica iz Sežane ter Mestna knjižnica Izola, ki se je akciji pridružila kot edina obalna splošnoizobraževalna knjižnica. Prvo tovrstno akcijo so v minulem letu izpeljale štiri severnoprimorske knjižnice (tolminska, idrijska, ajdovska in novogoriška). Letos pa sta se je na povabilo tolminske knjižnice akciji odzvali še Izola in Sežana. Projekt se je rodil iz zaskrbljujočega dejstva, da v knjižnicah že kar nekaj let opažamo padec izposoje slovenskih avtorjev, med izposojenimi leposlovnimi deli pa močno prevladuje tuja literatura, predvsem žanrska oziroma literatura nižje kakovosti. Izposoja t.i. »lahke« literature je še posebej izrazita v poletnih mesecih. Na lestvice najbolj izposojenih knjig v knjižnicah se uvrščajo le redki slovenski avtorji in to praviloma po 15., 20. mestu. Izjema so le obvezna berila za učence in dijake. Njihova uvrstitev na lestvice je povezana z dejstvom, da gre za precejšnjo populacijo, ki knjige mora prebrati, ter dejstvom, da imamo zato knjižnice tovrstnega gradiva v več izvodih. Zaskrbljujoče pa ni le to, da se delež izposoje slovenskega leposlovja v primerjavi s tujim vse bolj niža, ampak tudi, da z leti pada nivo kvalitete izposojene literature. Tuji avtorji, ki so še pred nekaj leti veljali za »lahko« literaturo, so si v današnji poplavi best-sellerjev in različnih uspešnic med bralci pridobili sloves »srednje težkih« avtorjev. Knjižnice kot ene od nosilcev bralne vzgoje in kulture v Sloveniji se čutimo poklicane, da v tej situaciji nekaj ukrenemo, kajti tudi med slovenskimi knjigami lahko najdemo kakovostno prostočasno branje in odkrijemo tudi slovenske avtorje v privlačni in hkrati poučno-zabavni literarni druščini. Ravno iz tega prepričanja se je rodila akcija Primorci beremo. Knjižnice, ki v akciji sodelujemo, smo izbrale 36 proznih del ter eno knjigo po izbiri knjižnice in 6 pesniških zbirk, za katere smo mnenja, da so zagotovo vredne branja in si zaslužijo pozornost širšega bralstva. Vse knjige bodo označene z oznako »Primorci beremo« in bodo postavljene na skupni polici. Ob izposoji teh knjig bo obiskovalec prejel bralno znamenje, na katerega bo zapisal misli in oceno prebrane knjige. Bralci, ki bodo do zaključka akcije prebrali šest proznih del in eno pesniško zbirko, bodo na zaključni prireditvi prejeli priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado. Akcija bo trajala do 19. novembra. Ksenija Orel Eurofest išče prostovoljce Te dni se izteka prijavni rok za udeležbo na letošnjem Eurofestu, ki bo od 1. do 6. julija. Čeprav bo kot običajno v zadnjih dneh na naslov organizatorja prispela še kakšna prijava, je že potrjeno, da bo na letošnji prireditvi sodelovalo dobrih 170 ekip. Število je vsekakor razveseljivo, saj obeta rekordno udeležbo mladih športnikov iz treh celin. Kljub težavam zaradi zmanjšane soudeležbe koprske občine in še ne sprejetega proračuna občine Izola, potekajo aktivnosti po organizacijski plati v dogovorjenih terminih. Osrednji del dogajanja bo v Izoli, kjer bodo športniki in športnice merili moči na petih igriščih. Tudi letos bo, čeprav v zmanjšanem obsegu, Eurofest prisoten na dveh igriščih v Kopru, medtem, ko bodo športni tereni v piranski občini letos prišli v poštev le v primeru slabega vremena. Letošnji festival športa in mladosti bo že šestnajstič zapored. Čeprav gredo aktivnosti in izvedba po ustaljenem voznem redu, pa organizator spričo več kot tri tisoč glave množice potrebuje večje število prostovoljcev za pomoč pri izvedbi. Zainteresirani lahko prijave posredujejo pisno na Eurofest d.o.o. Premrlova 1, na internetni naslov eurofest@ com Izola ali po telefonu 05/ 640-41-09. Na tej številki lahko zainteresirani dobijo tudi informacije v zvezi z omenjenim delom. Omenjeni naslovi so na voljo tudi morebitnim ekipam, ki bi se tik pred zdajci še želele prijaviti na Eurofest. Tudi tokrat je organizator poskrbel za nekaj novosti. Letos bodo to »Večeri prijateljstva«, na kateri se bodo predstavile države sosede, ki jih je, ali jih še povezuje skupna meja. Vsekakor gre omeniti tudi človekoljubno gesto prireditelja, ki ne ostaja neprizadet ob lanski naravni nesreči v Železnikih. Tudi kot potrditev dejstva, da rokomet oziroma šport povezuje ljudi, bo na letošnjem festivalu rokometa in mladosti gostil moštvo mlajših dečkov Alplesa iz Železnikov, ki bodo tako teden dni Eurofesta preživeli na račun istoimenske športne agencije iz Izole, (bv) NOVO Vzglavniki iz termospominske pene Počutite se kot kralj! Mehko, mehko, mehko, prijetno objemajoče, hkrati pa daje varno oporo vratnim vretencem. Začnite jutro dobre volje - zbudite se resnično spočiti. Iz enakega materiala in oblečene v mehko bombažno prevleko tudi potovalne blazine v obliki potkve. Na potovanju, na dopustu omogočajo sopotnikom v avtu varno in prijetno spanje. Ko potipate in začutite prijetnost mehkobe, si rečete: "To moram imeti!" Kristanov trgi-tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30-12.00 gasa Konec prvoligaškega futsala Nogomet 2. SNL Nemogoče je mogoče Bonifika - Aluminij 2:0 (1:0) IZOLA: Mestni stadion, gledalcev 200, sodnik Žnidaršič (Kranj) 6,5. Strelci: 1:0 Ostojič (10), 2:0 S. Jakomin (73). Bonifika: Rupnik 6.5, S. Jakomin 7.5, Brajič 6.5, Bjelkanovič 7, Peršič 7 (od 80. Colom-bani), Fantinič 6.5, Radujko 7.5, Ostojič 7 (od 75. Peroša), A. Jakomin 6 (od 54. Filipovič 6.5), Rexhaj 6.5, Pepelko 7. Trener: Alfred Jermaniš. Upanje umre zadnje, pravijo. In upanje na pričakovan in predvsem zaželjen zasuk v zadnjih 90 minutah prvenstva je bilo prisotno pri vseh v taboru Bonifike in jim prineslo kvalifikacije s ptujsko Dravo. Visok poraz proti Rudarju, v katerem so Primorci sicer prvi del odigrali suvereno in enakopravno, ni pustil negativnih posledic. Že na začetku sezone nakazana orientacija - smer: prva liga, je bila v odločilni tekmi prvenstva vodilo Alfredu Jermanišu in njegovim fantom od prve do zadnje minute tega, za živce letos najbolj obremenilnega srečanja. _ Pozitiven premik, ki se je s prihodom Švicka na trenersko klop odrazil v kakovostnejši in bolj zavzeti igri Bonifike, je tokrat kljub močnemu nasprotniku spričo velike motivacije obetal uspeh v odločilni tekmi prvenstva. A tokrat je bilo odvisno tudi od tega, kako močna bo želja igralcev Krškega po obstanku v drugoligaški druščini. K sreči so slednji z zmago nad Belokranjci poleg zagotovljnega obstanka tudi izločili neposredne konkurente Bonifike iz tekme za napredovanje. V Izoli so gledalci so hitro prišli na svoj račun. Sandi Ostojič, sicer tudi član izolskega tretjeli-gaša, je svoj krstni nastop v rdečem dresu dobro opravil. Potem, ko je njegov prvi nevaren strel vratar uspel odbiti v kot, je v drugo po krajšem slalomu med obrambo Aluminija zadel v polno. Sicer minimalna prednost domačih je precej ohrabrila domačo enajsterico, ki je v nadaljevanju ohranila pobudo in si s podjetno ter kombinatorno igro pripravila še veliko možnosti za dvojno vodstvo. Medtem, ko Radujko in Peršič pri strelih nista bila natančna, je z atraktivnim udarcem točneje meril Sašo Jakomin, a je pri tem zadel vratnico. Gostje iz Kidričevega, ki so tako kot Bonifika kandidirali za napredovanje, so bili v drugem delu nevarnejši. Vendar je domača obramba delovala zanesljivo in dobro zaustavljala ter izničila vse njihove poskuse. Zgolj minimalno vodstvo je bilo ob nevarnih protinapadih Aluminija za Jermaniševe varovance slaba garancija za uspešen razplet tekme. Tega so se tudi zavedali in zato okrepili prizadevanja za dvojno vodstvo. V množici polpriložnosti je bil po predložku Ostojiča zelo blizu zadetku Rexhaj, a je žoga oplazila vratnico z zunanje strani. Bodoči igralec Hita Gorice pa je bil zatem soavtor akcije, ki jo je s svojim letošnjim enajstim zadetkom zaključil najboljši strelec Bonifike. Pred koncem bi lahko Filipovič še povišal rezultat, a sta bila dva zadetka v mreži Aluminija ter poraz Bele krajine proti Krškemu na koncu srečanja več kot zadosten razlog za veliko veselje v taboru Bonifike. . Alfred Jermaniš, trener Bonifike: »Želeli smo si zmago in si jo s prikazano igro tudi zaslužili. Kako bo šlo, je težko reči, vendar si vsi močno želimo prve lige! Prva tekma z Dravo je bila včeraj, druga pa bo v nedeljo ob 17.30 v Izoli. branko vuga 3. SNL - zahod IZOLA ARGETAJADRAN DEKANI 3:0 (0:0) IZOLA, Mestni stadion, gledalcev 130, sodnik Podgoršek (Duplje). Strelci: 1:0 Orelesi (48), 2:0 Čatič (55), 3:01. Božič (80). Izola Argeta: Žunič, Valenčič, Zupan, Čatič (od 77. Pahor), Grabar, I. Božič, Radovac, Orelesi, Hadžimuratovič (od 78. Stojadinovič), Baša-novič (od 72. Karič), Dobrin. Trener: Oliver Benedejčič. Jadran Dekani: Gaberc, Struna, Pavlovič, Begič, Stepančič, Nwankwo, Sučevič, Šestič (od 82. Kuzmanovič), Baruca (od 55. Božič), Ščulac (od 55. Ramič), Kocjančič. Trener: Igor Benedejčič. V nezanimivem prvem polčasu oba vratarja nista imela pravega dela. Edino resnejšo priložnost so imeli domači, ko je po predložku Bašanoviča Čatič z bližine streljal previsoko. V nadaljevanju je temnopolti Orelesi, ki je odigral zadnje srečanje za Izolo, presenetil dekanskega čuvaja mreže. Dekančani so zaigrali ofenzivne-je, a je njihova prizadevanja bolj ali manj izničila domača obramba. Tokrat zelo usklajeno delovanje izolskih napadalcev se je kmalu obneslo, saj je naveza Dobrin-Bašanovič-Čatič kmalu podvojila prednost. Tudi gostje, pri katerih sta Božič in Ramič poživila napadalne vrste, v tem delu niso bili brez možnosti. Kocjančič in Sučevič sta bila pri strelih nenatančna, v dvoboju Žunič- Božič pa je bil izolski vratar uspešnejši. Poseben strel se je po(ne)srečil Ramiču, ob čigar strelu se je žoga odbila najprej od desne, zatem pa še od leve vratnice v polje. Ko se je v obalni derbi, ki sicer ni odločal o ničemer, počasi iztekal, je za dodatno veselje na tribunah poskrbel domači kapetan z lepim zadetkom iz prostega strela. BV Avtoplus : Kranj 1:1 (1:1) MALIJA, Igrišče NK Korte, gledalcev 120, sodnik Sagrkovič (Vrhnika). Strelca -1:0 Pirc (21), 1:1 Kotnik (35). Avtoplus Korte: Sirotič, šukalo, Močnik, Pirc, Deigiusto, Furlanič, Bašič, AL Lizalovič (od 30. Camdžič, od 87. Grižon), S. Gregorič, D. Peršič (od60. Zelinčevič), Reljič. Trener: Ivan Patarič. Obe ekipi sta igrali odprto in napadalno. Domačini so zadeli prvi, potem ko je Pirc s prostega strela s približno 25 m z močnim in natančnim strelom premagal vratarja gostov. Gostje so izenačili kmalu zatem, tudi oni so zadetek dosegli po prekinitvi. Živahna tekma se je nadaljevala do konca prvega in tudi v drugem polčasu. Oba vratarja sta imela precej dela, manj pa ga je imel sodnik, ki je na športnem dvoboju pokazal le en rumeni karton. V končnici so domačini zaigrali nekoliko previdneje in brez večjih težav iztržili točko, ki jim je zagotovila obstanek. (MR) Futsal Izolani niso več prvoligaši Izola - Sevnica 3:4 (2:1) Izola - Dvorana v Kraški, gledalcev 400, Strelci: 0:1 Rostohar (12), 1:1 Hrvatin (15), 2:1 Meš (17), 3:1 Meš (28), 3:2 Kurnik (33), 3:3 Pov-še (40), 3:4 Kurnik (40). Izola: Rupnik, ujič, Muminovič, Hrvatin, Ter-žič, Meš, Komprej, Z. Stampfer, Šarkanj. Trener: M.Stampfer. Domačini, ki so zaradi kartonov nastopili brez Franetiča in Novaka, so - zavedajoč se pomembnosti srečanja, prvo polovico polčasa odigrali precej previdno, a tudi brez priložnosti za zadetek. Vendar jih je nepričakovano vodstvo gostov prisililo v odločnejši nastop. Prestrezanje nasprotnikovih žog se jim je obrestovalo, saj so po dveh uspešno izvedenih protinapadih že pred odmorom prednost zasukali v svojo korist. V nadaljevanju so bili sprva nevarnejši Sevničani, zatem pa so pobudo prevzeli domačini. Vendar so bili pri svojih akcijah pred sevniškim golom v zaključkih le teh premalo konrektni. Kljub temu sta Muminovič in Meš dvignila gledalce na noge ob tretjem zadetku Izole, ki bi slednjo še ohranil v prvi ligi. Vendar je ob pretežno obrambni igri domačih to možnost zmanjšal Kurnik. To sicer gostiteljem ni odvzelo poguma. Vendar v seriji poskusov Vujič ni izkoristil idealne priložnosti, strel Kompreja pa je zaustavila vratnica. Čeprav je izid 3:2 Sevnico že ohranjal v ligi, so gostje vztrajali do konca in še z dvema zadetkoma dokončno pokopali upe gostiteljev za obstanek med prvoligaši. BV Namizni tenis V soboto je bil v Puconcih TOP - 8 za mlajše kadete in kadetinje. Na turnirju se je, po pozivu obeh selektorjev, igralo v treh kvalitetnih skupinah s po osmimi tekmovalci oziroma tekmovalkami. V drugo kvalitetno skupino sta bili pri mlajših kadetinjah vpoklicani tudi Izolanki Maja Milenkovski in Urška Čokelj. Maja je s štirimi zmagami in tremi porazi osvojila tretje mesto v skupini in skupno enajsto mesto. Urška je biula s tremi zmagami in štirimi porazi 5. v skupini in skupno 13.-ta. Tokrat je Urška, kljub borbenosti in želji, odigrala nekoliko slabše kot pred tednom dni na državnem kadetskem prvenstvu. Zato pa je veliko bolje odigrala Maja Milenkovski. Pri kadetih je bil kot zadnji, 24-ti, v tretjo skupino vpoklican tudi Andrej Germek, ki pa je ta poziv povsem upravičil. S štirimi zmagami in tremi porazi je osvojil 4. mesto v skupini in skupno 20. mesto. Še pomembnejše od rezultata pa je, da se je tokrat v vseh srečanjih res boril od začetka do konca. Kegljanje Po štirih krogih državnega prvenstva za mlajše so po zadnjem nastopu v Postojni izolski igralci in igralke na sledečih mestih: Dečki 1997/98:9. Matej PETERNELJ Deklice 1997/98:5. Nina OGR1Č Deklice 1993/94:3. Valentina STANKOVIČ, 13. Tjaša RESMAN, 15. Maja CETIN Ta vikend je bilo na kegljiščih v PREVALJAH in SLOVENSKIH KONJICAH finale državnega prvenstva za kadetinje. Med 32 finalistkami so se naše tekmovalke uvrstile tako: 25. Valentina STANKOVIČ, 27. Angie ŠTANFER, 30. Tjaša RESMAN Gorazd Gorjup POGLED S STRANI piše: Žarko Kovačič Brez športa res ne gre, pa čeprav nas ni veliko poleg. Tonemo, ostali smo še brez enega A li-gaša. Morda pa nas bo rešila koprsko-izolska nogometna naveza. Športni dosežki so ogledalo mesta in ob vsej zmedi je doseženo pač v mejah normale. Obrniti ali spremeniti stvari se na hitro pač ne da. Proces ustvarjanja, lastnega, je dolg in zahteva potrpljenje. Tudi naše »razprodaje« imajo prste vmes. Kar je dobrega nam poberejo, tako lahko naše športnike najdemo v različnih reprezentancah. V ženski članski rokometni ekipi imamo sedaj kar tri Izolanke, izolski ženski klub pa životari. Prav ženska rokometna reprezentanca nas je kar malo razočarala. Poraz v prvi kvalifikacijski tekmi proti Belo Rusiji je sicer sprejemljiv, vendar pa se takoj opazi kako močno je naše državno žensko prvenstvo. Tako še bolj bode v oči, da se vztraja na starem sistemu tekmovanja. Ekipa Krima še vedno preveč izstopa in ob vseh željah in volji ostalih ekip ne pride do sprememb na vrhu. Zato tudi ne čudi, da se vedno težje uvrščamo na velika tekmovanja. V mlajših kategorijah lahko še držimo korak, kasneje vedno težje. Pri moških, te v soboto tudi čakajo kvalifikacije, se nekoliko lažje diha. Najboljši igralci igrajo po velikih evropskih klubih in po tej strani jim izkušenj ne manjka. Vendar pa ob vsem moramo biti »trezni«. Evropski in svetovni vrh se počasi menjata, morda ekipe samo zamenjajo mesta. Vsaki državi tako uspe tudi močna reprezentanca in presenečenja so možna. Fenomen so naši južni sosedje. Njihovo državno prvenstvo ni nič močnejše kot naše, kaj pa naredi iz teh igralcev njihova himna in državni dres pa je, vsaj za nas nerazumljivo. Tudi o dojemanju državnega dresa je bilo veliko napisanega. Vsi verjetno ne sprejemajo te izzive na enak način. To, da je danes tudi čast potrebno plačati, pa ni skrivnost. In tako bomo tudi lažje spremljali evropsko nogometno prvenstvo. Izbrali si bomo »svojo« ekipo in navijali. Če, bomo uspešni bo prav, če ne pa, saj niso naši. Nekje v podzavesti pa nas bo le grizlo, da naših ni poleg. Morda pa se nam sreče le nasmehne prihodnjič! V soboto, 31.05. so se dečki ekipe Izola U-8 »B« udeležili nogometnega turnirja U-8 v Luciji. Na turnirju je sodelovalo sedem ekip iz vse Slovenije. V predtekmovanju so premagali Lucijo z 11:0 in Kamnik s 5:1 ter igrali neodločeno s Koprom, 0:0. V polfinalu so se pomerili z Novo Gorico in jo premagali z 7:1, v finalu pa so po zares borbeni igri izgubili s Piranom 3:2. AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-040 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET Jadran Izola:Kolektor Idrija 10:12 Izdani so tokrat nepričakovano klonili proti enakovrednim gostom iz Idrije. Res je zmanjkalo tudi nekaj sreče, vendar bi v takšnih srečanjih zmaga vsekakor morala ostati doma. V soboto jih čaka popravni izpit na domači tekmi s Planino Petrič iz Ajdovščine. Tekma bo ob 17.00 uri. 1. OBL Slovenske Istre Korte so bile tokrat proste, v petek ob 18.00 uri pa jih čaka domača tekma z Modrim valom. Lestvica: 1. MODRI VAL 15 +30, 2. LUCIJA 12 +72,3. KORTE 9+12, 2. OBL Slovenske Istre Ekipa Jadran Besenghi je v Marezigah zmagala z 8:6. Izolani so pričakovali lažjo zmago proti skromnim gostom. Ekipo Besenghija čaka popravni izpit v petek ob 18.00 uri, ko bodo igrali proti ekipi Modrega vala 2. Igralci Jagodja so dokaj nesrečno izgubili v Sv. Antonu s Trto. Rezultat je bil 8:6 Lestvica: L MODRI VAL 212+28, 2. LUCUA 2 9+14, 3. JADRAN BESENGHI 9 +8, ...5. JAGODJE Dobrava 6 -6 Kickboxing V Izolo dva naslova državnih prvakov V soboto, 24. maja je bil na Ptuju finalni turnir v disciplini semi contact. Novi državni prvak v disciplini semi contact, v kategoriji kadetov, do 165 cm je Jaka HUDA-LES, v članski kategoriji, do 79 kg, pa Andrej VINDIŠ. Da v klubu nastaja nova generacija tekmovalcev, so letos pokazali Čazim AGUSI, ki je v kategoriji do 155 cm, osvojil skupno 2. mesto, v isti kategorij jle stopničko niže seje uvrstil Nermin ALIBABIČ, dočim je Anže ZAJC pristal na končnem 6.mestu. Poleg nastopa v svoji kategoriji je Jaka HUDALES nastopil še v višji kategoriji, kjer je pristal na Ž.mestu. V mladinski kategoriji, do 63 kg je Andrej ŠKERGAT pristal na 2. mestu, v višji kategoriji, do 69 kg, pa na 3.mestu. Med mladinkami je v letos debilitala Urška JERMAN, ki ja osvojila 2. mesto. V članski kategoriji, do 63 kg, sta nastopila Dušan LAMUT in Tomi PEČAR, ki sta se uvrstila na 3. oziroma na 4.mesto. Andrej VINDIŠ je poleg naslova drž. prvaka v kategoriji do 79 kg, osvojil še nehvaležno 4. mesto v kategoriji do 74 kg. Na 3. mestu, v kategoriji do 79 kg je pristal Mirzed VUKALIČ. V najtežjih kategorijah, do 94 in nad 94 kg je Raniš SMAJLOVIČ osvojil 3. mesti. Da tekmovalci nimajo počitka, dokazuje še nastop na 2. turnirju v disciplini light contactu ta vikend, v Murski Soboti. Tudi tu so nekateri tekmovalci posegli po visokih uvrstitvah. V mladinski kategoriji, do 63 kg, je nastopil Andrej ŠKERGAT, kije na koncu osvojil 1. mesto in tako pokazal, da je najresnejši kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka v tej kategoriji. V višji kategoriji, do 69 kg je bil drugi. V članski kategoriji, do 63 kg sta se v finale uvrstila oba izolska tekmovalca, v borbi med njima je zmagal Dušan LAMUT, ki je osvojil 1. mesto, 2. mesto pa je pripadlo Tomiju PEČARJU. Po vsej verjetnosti bo takšen tudi končni razplet po zadnjem finalnem turnirju. V kategoriji do 94 kg je Raniš SMAJLOVIČ osvojil 3. mesto, v najtežji kategoriji, nad 94 kg pa ž.mesto in v seštevku še vedno vodi v obeh kategorijah. Naslednje tekmovanje bo v Salsamaggiore Terme(I), na svetovnem pokalu 13. Best Figh-ter, kjer se bo 6 izolskih tekmovalcev pridružilo reprezentanci in skušalo izpolniti normo za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo jeseni nastopila na evropskem prvenstvu za člane oz. svetovnem prvenstvu za mlajše kategorije. Osem osmercev na 53. Istrski veslaški regati 53. Istrsko mednarodno veslaško regato sta zaznamovala sonce in množičen obisk veslačev. Regate, v organizaciji veslaškega kluba ARGO iz Izole, se je udeležilo 20 klubov iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. S pričetkom ob 7:30 uri zjutraj, je številna publika lahko spremljala nastope 300-ih posadk, ki so se v Simonovem zalivu borili za odličja. Najbolj množične so bile tekme pionirskih in mlajših mladinskih enojcev. Nastopili so tudi osmerci in sicer v veteranski in študentski kategoriji, skupaj je bilo kar osem posadk, z dvakratno zmago se je okitil čoln iz Maribora, osmerce pa so sestavili tudi klubi Argo, Izola in Nautilus. Na regati sta veslala tudi Boštjan Božič in Matej Rodela (VK Argo Izola), ki sta med dvojnimi dvojci za las zaostala za posadko Bine Pišlar-Jure Cvet (VK Izola-VK Ljubljanica). Obe posadki bosta čez 14 dni v Poljskem Poznanu lovile kvalifikacijo za letošnjo Olimpijado. Božič in Rodela sta še prepričljivo zmagala med dvojci in dvojnimi četverci skupaj s Rajkom Hrvatom in Tomijem Davidovičem. Zadnja sta nastopila tudi v članskih enojcih, Hrvat je zmagal pred izolanom Dejanom Sandičem, Davidovič pa se je okitil z bronasto medaljo. Med članicami pa je dvakrat zmagala Izolanka Monika Sajinčič, tako v skifu kot v dvojnem dvojcu s soveslačico Tanilo Hotujec. V mladinski kategoriji so nastopili Žiga Krek in Tomaž Tomažinčič (oba VK Argo) ter Tadej Japelj (VK Izola), ki se borijo za nastop na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu. Krek in Japelj sta v svoji skupini enojcev zmagala, medtem, ko je bil Tomažinčič drugi. Argovca sta kasneje nastopila v dvojcu brez krmarja ter zmagala z velikim naskokom. Japelj pa se je usedel še z Bolho, Krulčičem in Božičem ter požel zmago v disciplini dvojnih četvercev. Skupno zmago je odnesel veslaški klub Izola, drugi je bil tržaški Timavo, ki je bil tudi najboljši tuji klub, tretji pa Piran, domači Argo je zasedel skupno četrto mesto. (SH) Jadranje Evropsko prvenstvo razreda 470 Prvenstvo stare celine bo letos potekalo na severu Gardskega jezera od 5. do 14. junija. Prijavljenih je kar 127 posadk, med njimi tudi 4 slovenske. Na navadno dobro razpihanem severnem delu jezera bodo zagotovo jadrale vsaj tri slovenske posadke. Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec, gresta na evropsko prvenstvo predvsem zaradi piljenja forme in nabiranja jadralne “kilometrine", za nastop na EP sta se odločila tudi Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny, ki pred OI tudi še potrebujeta jadranja v močni konkurenci. Nedvomno pa bo jadranje na EP največ koristilo izolskima mladincema Mitji Mikulinu in Sebastjanu Prinčiču, ki sta tudi v članski konkurenci sposobna doseči dober rezultat in tudi dobro jadrata v močnem vetru. Moški posadki tokrat spremlja trener Jurij Dorošenko, ki je sicer zadnje čase pomagal še enemu olimpijcu, Gašperju Vinčecu. O nastopu Teje in Alje Černe p_a se v JK Pirat še niso dogovorili. Vasilij Žbogar trenira na DP Italije Na italianskem DP olimpijskega razreda laser po petih odjadranih plovih na regati v Benetkah napetost med italijanskimi jadralci narašča, saj so si po pričakovanju jadralci v boju za olimpijsko vozovnico s točkami zelo blizu. Medtem ko se trije jadralci nervozno opazujejo, pa Vasilij jadra svojo regato in jih pokuša pri njihovih dvobojih čim manj ovirat. Tako sem tudi tretji dan uspel iztržiti dva prva mesta in prevzel vodstvo. Prvi letošnji maraton kolesarskega društva BIČIKLETA Korte je bil po kraškem robu in Čičariji (hr) s štartom v Podgorju. Pred tem je bil v planu maraton po krasu, vendar je zaradi slabega vremena odpadel. Organizator se je zelo potrudil, društvo pa se je vrnilo domov z pokalom za drugo najštevilčnejšo ekipo na maratonu. Treba priznati, da kondicija še ni vrhunska, saj nam je v marcu in aprilu večino treningov preprečil dež, vendar je dobra volja na višku, tako da gremo pogumno v naslednji maraton Brkini. Fot° (zgoraj): Kortežanski kolesarji so Edi Hleva, (predsednik KDBK) tako le prevozili maraton po Čičariji. Foto (spodaj): Najboljši na ribiškem tekmovanju v Kopru. Športni ribolov Menoli zmaga s čolna Ribiška sekcija Športno potapljaškega in ribiškega društva »PLK Koper« je uspešno organizirala tradicionalni 12. mednarodni pokal Ribolov s palico iz čolna. Ob zelo skromnem ulovu je bila najboljša ekipa izolskega društva Mencia, ki sta jo sestavljala Iztok Kocjančič in Zvone Grgurevič. Slednji je ujel tudi najtežjo ribo, ki je tehtala 634 gramov, skupno pa sta zmagovalca nalovila za 4835 gramov, kolikor je tehtalo 48 ulovljenih rib. Med ulovom, skupaj so ribiči nalovili nekaj več kot 30 kilogramov rib, je bilo največ ribonov in šparov. Ulovljene ribe so v popoldanskih urah spekli in jih brezplačno ponudili mimoidočim tako v Kopru, kot tudi na Markovcu. Na dan prireditve se je predstavila tudi mladinska državna reprezentanca v športnem ribolovu na morju, ki v četrtek odhaja na Svetovno prvenstvo, ki je letos v Novigradu. črt Butui Športni ples V prejšnjem Mandraču smo že zapisali, da so Člani Street show formacije plesnega kluba Kazina iz Ljubljane, v aprilu postali viceprvaki v kategoriji Street show formacije. V formaciji, ki šteje 21 članov, uspešno »hiphojoata« tudi Izolana Marija Bordeska in Aleks Šuštar, ki študirata v Ljubljani. Aleks se je z lastnimi koreografijami preizkusil tudi kot solo član ter na letošnjih kvalifikacijskih turnirjih pobral 6. mesto v Radovljici, prav tako 6. v Sežani, odlično 2. mesto v Ljubljani, na nedavnem državnem prvenstvu 11. maja pa je v kategoriji hip hop solo člani za las zgrešil polfinale (bil je dvanajsti), v kategoriji Street show solo člani pa finale ter pristal na težko prisluženem sedmem mestu. Alek-sovo in Marijino formacijo čaka svetovno prvenstvo in vrsta mednarodnih tekmovanj, na katere se že pripravljajo in iščejo sponzorje, (dš) Kultura in prosveta Rex je ponovno zablestel, tokrat v piranskem muzeju To, česar Izolani nismo bili sposobni ali nismo hoteli izpeljati, so namesto nas storili Pirančani, ki so v pomorskem muzeju odprli razstavo, ki je zares vredna ogleda. V piranskem muzeju je na ogled lep model REX-a, ki so ga pripeljali iz Trsta, dvakrat večji model Marjana Kralja pa so menda odkupili Hrvati. Prestižna, luksuzna potniška preko-oceanka ki je bila zgrajena 1930 leta v Genovski ladjedelnici in je s svojo plovbo med Italijo in Ameriko osvojila tudi modri trak hitrosti, v času vojne prevažala ranjence med Afriko in Italijo. Tako je zaplula tudi v Jadransko morje, kjer je ob pomolu v Trstu 1943, doživela propad takratnega režima in doživela ropanje novih nemških lastnikov. Ob koncu vojne se je zaradi svoje varnosti hotela skriti v Koprskem zalivu, vendar je nasedla ob obali med Izolo in Koprom. Plula je takrat pod nemško zastavo in zato so jo zavezniška letala raketirala in zasula z bombami. Teritorij z nasedeno ladjo je ob koncu vojne pripadal zoni B in v dvomih, kaj bo z bogato zalogo železa, je novo nastala država Jugoslavija pohitela z razrezom ladje, saj je potrebovala kakovostno železo za svoje plavže. Tako je svojo vožnjo mogočna pre-kooceanka deloma končala na Jesenicah, deloma pa so jo posamezniki s posameznimi kosi ohranili v svojih prostorih, in svojih spominih. Precej tega je imel tudi naš občan Marjan Kralj ki pa v svojem skromnem prostoru ni mogel obširneje predstaviti njene veličine. Popolnoma pričakovano pa je bilo, da celotno dogajanje te ladje velikanke pristane končno v pravem muzeju, v pomorskem muzeju v Piranu. Tako je 30. maja letos ravnateljica pomorskega muzeja Martina Gamboz, ob velikem številu prisotnih, svečano odprla stalno razstavo slik in skromnih ostankov prekooceanke REX. Pomen te razstave je pojasnil in predvsem pohvalil župan občine Piran, Tomaž Gantar, nakar je svojo pohvalo in priznanje podal tudi ambasador Italije v Sloveniji, obširno zgodovino same ladje pa je podal njen zgodovinar iz Trsta: gospod Maurizio Eliseo, ki je tudi iz Tržaškega muzeja postavil na ogled čudoviti model ladje REX izdelane v merilu 1 : 100. Zelo natančno izdelan model je kraljeval v sredini razstavnega prostora in je bil deležen velike pozornosti množice obiskovalcev te zanimive razstave. Izčrpno poročilo o vseh, ki so prispevali k sami razstavi, o samem delovanju muzeja pa je, ob zaključku, podala magistra Nadja Terčon, ki se je izrecno zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k postavitvi razstave, kakor se je zahvalila tudi vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili zadnjo plovbo prekooceanske luksuzne potniške ladje REX na mirni, zasluženi počitek v pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu. Marjan Kralj pa v izolskem zdravstvenem domu V izolskem Zdravstvenem domu se je v sredo zvečer zbralo okoli sto ljubiteljev umetnosti. Ob prijetnih zvokih mladih čelistk Nike in Helene - učenk prof. Igorja Švarca so občudovali slike na temo, morje in jadra, izolskega avtorja Marjana Kralja. Dr. Komljanec je odprl novo razstavo, ki bo čakajočim na zdravstvene usluge krajšala manj prijetne trenutke na hodnikih tega zavoda. Po govoru direktorja Zdravstvenega doma in predstavitvi del avtorja, so govorili še nekateri prisotni in se s tem vključili v spontani program otvoritve. Avtor je v nagovoru poudaril, da je namen razstave spodbuda ostalim izolskim umetnikom k predstavitvi svojih del v teh prostorih. Ob tem je treba povedati, da je Marjan Kralj skoraj istočasno razstavljal ta dela v piranski galeriji Gasspar, kjer je nekaj od razstavljenih slik ponudil tudi potencialnim sponzorjem in donatorjem Ženskega rokometnega kluba Izola in Jadralnega kluba Olimpie Izola. Otvoritev razstave v izolskem zdravstvenem domu pa se je zaključila s skromno zakusko. (E.S.) m ■ 7 i or Avi "" Ivi ',r"l _ m» I VABLJENI NA DOBRODELNO JAVNO DRAŽBO UMETNIŠKIH DEL ZA IZOLSKE OTROKE Društvo prijateljev mladine Izola vabi v četrtek 5. junija 2008 ob 19.00 uri v Manziolijevo palačo V dneh od 31. maja do 4. junija si lahko vsa dela, ki bodo dražena, ogledate v Manzioli Wine baru v pritličju palače. Za sproščen in prijeten večer bodo poskrbeli: Drago Mislej Mef, Tulio Furlanič & Dean Semolič, Vladka Gojak & Claudio Chicco, Tadeja Fatur, Tina Knafeljc Vse skupaj nas bo povezal Darjan Gorela Iskreno se zahvaljujemo zvestim umetnikom, iskrenim nastopajočim, ki jih je zbral Shoto klub, Občini Izola, ART foto Izola,Vinski kleti Žaro, Srednji gostinski in turistični šoli Izola, vsem za materialno pomoč, ter Samoupravni italijanski narodni skupnosti za prostor. Pod geslom »Zaplešimo na REXu« pa je bila zaradi nepredvidenega vremena nad Tartinijevem trgom prireditev v prostoru nekdanjega skladišča soli v Portorožu, kjer je orkester zaigral nekaj skladb, modernih v tistem času, ki so jih sicer igrali na REX-u med njegovo plovbo po oceanu. Glasbo je hudomušno povezoval z dogodki tistega časa Italijanski povezovalec, v slovenščini pa je povezoval napovedovalec ob plesu plesnega para. Razšli smo se zadovoljni, da je mogočni REX končno dobil svoj mirni počitek. A.Pavlovčič Rexje povzročil tudi politični mini škandal Piranski župan Tomaž Gantar na odprtju razstave o potopu ladje Rex ni hotel nastopiti skupaj s poslancem Markom Pavliho, kar je sprožilo oster odziv. “Gantar je politična marioneta in najslabši župan, kar jih je Piran kdaj imel,” je dejal Marko Pavliha on dodal: “Gantar, ki v vsem sledi Popoviču in je njegova marioneta, me, odkar sem prestopil k poslanski skupini SD, ne vabi več na občinske dogodke, čeprav sem bil kot poslanec navsezadnje izvoljen v Piranu in tu tudi živim. Direktorica pomorskega muzeja me je pred nekaj urami pretresena poklicala, da je župan prepovedal moj govor na odprtju razstave o Rexu, kamor sem bil pred dvema tednoma povabljen kot ambasador zelene knjige evropske pomorske politike.” Piranski župan dr. Tomaž Gantar pa je odgovoril: “Pavliha je po SMS Popoviču napisal: ta mona od Gantarja me ni povabil niti na festival vrtnic. “Če hoče vojno, jo bo imel’,” je svojo užaljenost zaradi poslanca pojasnil Gantar. Dodal je še, da je Gambozovo le postavil pred dejstvo, ali bo na prireditvi govoril on ali Pavliha, odločila pa se je sama. Vojaška razstava v Amfori Občina Izola vabi na razstavo Slovenski kontingenti v operaciji kriznega odzivanja v Afganistanu. Razstavo so odprli včeraj, v dvorani Amfora Marine v Izoli. Slavnostna govornika sta bila dr. Tomislav Klokočovnik, župan Občine Izola in Karl Erjavec, minister za obrambo Republike Slovenije. Kulturniški smerokazi Četrtek, 5. junij 2008 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Gost 33. srečanja, zadnjega pred običajnim poletnim predahom z »Zanimivimi Izolani«, bo Anton Žlogar -Tonči univ. dipl. pravnik in profesionalni športnik, nogometaš. Kapetan državne nogometne reprezentance, že nekaj let igra za najboljše nogometne klube na Cipru. Mladi Izolan, ki z žogo in z značajem v svet prinaša odličnost. Spoznajmo ga skupaj, Pogovor bo vodila novinarka Radia Koper-Capodistria, Nataša Benčič Prireditev so omogočili Občina Izola, Srednja gostinska in turistična šola, Knjigarna Libris, Vrtnarstvo Cedra Kino Odeon Ob 19.00 NORE NA DENAR - Mad Money Režija: Callie Khouri Igrajo: Diane Keaton, Ted Danson, Katie Holmes, Adam Rothenberg / Film temelji na resničnih dogodkih in govori o treh zelo različnih ženskah, ki delajo v banki Zveznih rezerv, in združijo moči, da bi ukradle denar, ki ga nameravajo uničiti. Diane Keaton, Queen Latifah in Katie Holmes igrajo v komediji, ki govori o tem, kaj se zgodi, ko se zločin izplača... In to več let. Ob 21.00 SKRITI ADUT - Voksne Mennesker Režija: Dagur Kari Petek, 6. junij 2008 Kino Odeon Ob 19.00 NORE NA DENAR - Mad Money Režija: Callie Khouri Ob 21.00 SKRITI ADUT - Voksne Mennesker Režija: Dagur Kari Sobota, 7. junij 2008 Kulturni dom Izola - ob 20.00 GIB, GLASBA, GLAS No.2 Plesni sudio LAI -Plesni teater LILOL A I Odrski eksperiment vstopnina 5 EUR Kino Odeon Ob 19.00 SKRITI ADUT - Voksne Mennesker Režija: Dagur Kari Ob 21.00 NORE NA DENAR - Mad Money Režija: Callie Khouri Nedelja, 8. junij 2008 Kino Odeon Ob 19.00 NORE NA DENAR - Mad Money Režija: Callie Khouri Ob 21.00 TOČKA PREDNOSTI - Vantage Point Režija: Pete Travis Igrajo: Dennis Quaid, Foresi Whitaker, Sigourney Weaver / Ob podpisu pomembnega sporazuma o boju proti terorizmu v Španiji pride do atentata na ameriškega predsednika. Preko različnih perspektiv osmih ljudi - televizijske poročevalke, predsednika, njegovega telesnega stražarja, španskega policista, domnevnega atentatorja, glavnega negativca, njegove pomočnice in zvedavega turista - se počasi prične oblikovati slika velike zarote, ki jo sestavljajo vrtoglavi avtomobilski pregoni, krvavi strelski obračuni in številni nepričakovani preobrati.________________ Ponedeljek, 9. junij 2008 Kino Odeon Ob 19.00 NORE NA DENAR - Mad Money Režija: Callie Khouri Ob 21,00 TOČKA PREDNOSTI - Vantage Point Režija: Pete Travis Torek, 10. junij 2008 Kino Odeon Ob 19.00 NORE NA DENAR - Mad Money Režija: Callie Khouri Ob 21,00 TOČKA PREDNOSTI - Vantage Point Režija: Pete Travis Sreda, 11. junij 2008 Kino Odeon Ob 19.00 TOČKA PREDNOSTI - Vantage Point Režija: Pete Travis Ob 21.00 SLOVENSKA PREDPREMIERA: TEŽKO JE BITI FIN - It’s hard to be niče Bosna in Hercegovina, Slovenija, jezik: srb., hrv. Režija in scenarij: Srdjan Vuletič Igrajo: Saša Petrovič, Senad Bašič, Daria Lorenci... Rafko Borovac je sarajevski taksist pri štiridesetih, ki se je odločil, da bo začel novo, boljše poglavje svojega življenja. Kupi si nov avto in obleko, vendar ga usoda preseneti. V taksi vstopi nosečnica, ki rojeva. Spremi jo v porodniško sobo in sestra ga povabi naj prisostvuje porodu kot oče. Poskusi razložiti, da je samo taksist, vendar gredo stvari po svoje in se začnejo zapletati. Sarajevo, 2007, nagrada za najboljšega igralca Četrtek, 12. junij 2008 Kino Odeon Ob 19.00 PUNCA MOJEGA BRATA - Dan in Real Life Režija: Peter Hedges Igrajo: Steve Carell, Juliette Binoche, Dane Cook, Norbert Leo Butz / Vdovec Dan za vsako težavo v življenju pozna pravi nasvet, a le ko piše svojo časopisno kolumno, saj je njegov vsakdanjik povsem druga zgodba. Poleg z vzgojo treh hčerk se mora ubadati tudi s pokroviteljskim starši in drugimi zvedavimi sorodniki. Usoda pa se z njim dodatno poigra, ko nekega dne spozna simpatično Marie, s katero pa se že videva Danov brat... Ob 21.00 TEŽKO JE BITI FIN - Režija in scenarij: Srdjan Vuletič Galerija Al^a / Kristanov trg 1 V četrtek, 5. junija ob 20.00 vas vabimo na otvoritev razstave slik »Cvetne meditacije« ak. slikarke SANDRE KUMP galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/64i5303 20 let GALERIJE I razstava Bojan Bensa in Silvester Plotajs »ORANŽNA MAGENTA« Palača Manzioli fotografska razstava IL REALE DELL’ASTRATTO Maria Tea Morello Vrtec L’Aquilone, Osnovna šola Dante Alighieri Izola in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vabijo na ogled Razstave likovnih del Vrtca L'Aquilone in Osnovne šole Dante Alighieri Izola šolsko leto 2007/2008 Sončila dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) »Kolektivni temelj nezavednega naši osebni podzavesti ne pušča nobene izbire!« Cveto Vidovič (Ulica Giordana Bruna 6). Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek (17.00-19.00) do 9. junija. Af Galerija LOŽA Koper Joni Zakonjšek Morje sem slike Razstava bo na ogled do 18. junija. 50 let Mestne knjižnice Izola Mestna knjižnica Izola vas prisrčno vabi na skupno razstavo družine MIŠKO iz Izole: mama Judita, oče Emil, sin Tomaž in hči Petra razstavljajo svoje slike, fotografije, risbe in druge ročno oblikovane izdelke. Razstava bo odprta do konca meseca maja. Mestna knjižnica Izola in Center za slovensko književnost - Literature Across Frontiers Prisrčno vas vabimo v četrtek, 12. junija 2008 ob 19. uri. na mednarodni večer branja gejevske poezije, v čitalnico Mestne knjižnice Izola Svoje pesmi bodo brali: Andras Gerevich, Christopher Whyte, Dimitrij Kuzmin, Gašper Malej, Lawrence Schimel in Valerij Ledenjov. Med 7. in 14. junijem bo pri nas potekala že tretja mednarodna revajalska delavnica gejevske poezije. Organizatorja, Center za slovensko književnost in Literature Across Frontiers sta izbrala šest evropskih pesnikov, ki s pomočjo angleških prevodov in pogovorov prevajajo pesmi drug drugega. Taka praksa prevajanja se zadnja leta vse bolj uveljavlja, temelji pa na prepričanju, da pesniki najbolje prepesnijo tuje pesmi, tudi brez poznavanja jezika izvirnika. Na predstavitvi odo pesniki brali pesmi v svojem jeziku, slišali pa bomo tudi prevode v vse sodelujoče jezike. Izola tudi brez proračuna Praznik oljk vina in rib bo, ribiški pa mu bo podoben “Občina res nima proračuna, a to vseeno ne pomeni, da je treba vreči puško v koruzo, ampak je treba še bolj zavihati rokave”, pravi Irena Ostrouška, svetovalka župana za stike z javnostmi, turizem in družbene dejavnosti. Zato zagotavlja, da bo Praznik oljk, vina in rib 20. in 21. junija, ribiški praznik pa bo tokrat bolj etnološki in glasbeni ter manj “masovka", zgodil pa se bo 22. in 23. avgusta. Tokrat v sodelovanju z Mediteran Čeprav so v Centru za kulturo, šport in prireditve užaljeni, ker so prepričani, da so preprosto izrinjeni iz odločanja o ponudbi prireditev v izolski občini, pa očitno brez njihovega sodelovanja ne bo šlo. Tako pravi tudi svetovalka župana, ki seveda zelo pogreša več iniciative pri delavcih Centra in predvsem več novosti, oziroma novih pobud, vendar se hkrati zaveda, da ima Center zaposlene ljudi, ki imajo izkušnje z organizacijo prireditev in to njihovo znanje bo še kako potrebno. Skupaj z Igorjem Skokom, predstojnikom Urada za gospodarske javne službe, pojasnjujeta, da občina nima na voljo neomejenih sredstev za organiziranje prireditev in da je tega denarja, ob nesprejetem občinskem proračunu, še manj, vendar to ne pomeni, da je treba kar opustiti pripravo prireditev, ki jih turistični kraj kot je Izola potrebuje. Med njimi so tudi nekatere tradicionalne, ki jih je seveda treba, neglede na razmere, načrtovati in hkrati iskati možnosti financiranja. Eden takšnih praznikov so Dnevi oljk, vina in rib, ki so Izolanom in zahtevnejšim gostom še posebej pri srcu. Dnevi, ki so rezultat ideje nekdanjega direktorja Komunale, Marina Domia, ki so jo kasneje vsi vzeli za svojo, bodo tudi letos, le da namesto začetka junija šele 20. in 21. junija. Razlog za “zamudo” naj bi tičal v gradbišču sredi mesta, verjetno pa je kaj prispevalo pomanjkljivo sodelovanje med občino in Centrom, o čemer priča tudi seznam poletnih prireditev, ki so ga pripravili v Centru in na katerem skoraj ni najti prireditve, ki bi jo Center organiziral sam in bi bila za širše občinstvo kakorkoli zanimiva. Letne produkcije različnih kulturniških skupin, prireditve društev italijanske narodnosti in koncerti na plaži v Simonovem zalivu, pač ne morejo šteti kot svoje, razen, da jim odstopijo prostore in morda tehniko, ki je v občinski lasti. Seveda imajo za takšno ravnanje tudi objektivne razloge. Še danes namreč ne vedo, koliko denarja bodo imeli na voljo in še danes nekateri računi iz lanskih prireditev niso plačani. Zato preprosto ne želijo pisati programov, ki jih ne bi mogli uresničiti. Na občini pritrjujejo njihovim pomislekom, a hkrati pravijo, da to ne sme biti razlog za neodgovorno prenašanje Študij književnosti jo je pripeljal k šamanom V izolski knjižnici je o življenju med Indijanci v Južni Ameriki govorila mag. Mea Valens. - Študirali ste slovensko književnost in iz te vede tudi magistrirali. Kaj je bila tema vaše magistrske naloge? - Posvečala sem se temi duhovnosti v slovenski prozi. Svetim spisom sem pripisala avtoritativen pomen pri znanstveni obravnavi duše, Boga in odnosa med njima, s čimer sem poskusila prelomiti klasično paradigmo in na podlagi modrosti indijske Bhagavad-gite ter krščkanske gnoze in mistike vzpostavila teorijo, v čem naj bi se izraz duhovnost razlikoval od duševnost in kako se to odraža pri proučevanju literature ter v literaturi sami. - Zanimanje za duhovnost vas je verjetno vodilo tudi na pot po srednji Ameriki. Kdaj ste se odpravili tja in koliko časa ste tam ostali? Kje vse ste potovali, kje ste spali in kako ste se prehranjevali? - Po magisteriju sem bila izčrpana od študija, zato je bilo treba narediti nekaj čisto drugačnega, ne-umnega. V latinskoameriške kraje me je potegnila ljubezen do španščine in želja po druženju z avtentičnimi indijanskimi plemeni, katerih duhovnost me je vedno privlačila. Potovala sem izključno sama, na štop ali z avtobusom, brez določenega načrta, torej sledeč intuiciji. V Mehiki, Kostariki, Ekvadorju in Peruju sem spala v poceni hostlih ali pa kar na plaži, v viseči mreži. Med bivanjem pri plemenih so mi vedno odstopili kako kolibo, marsikdaj pa sem zakomplicirala s svojim vegetarijanstvom. - Obiskali ste vam doslej neznana indijanska plemena. Kakšna je ta izkušnja? - Najmanj znano za nas, nikakor pa ne v njihovi državi, je pleme Tsachilas, ki prebiva na področjih okoli ekvadorskega mesta Santo Domingo de los Colorados. Izjemni zdravilci, zavezani enostavnim vrednotam ljubezni do narave in tradicije. Njihova igrivost, sproščenost, ustvarjalnost in radovednost, pa seveda trmasto vztrajanje pri ohranjanju avtentičnosti so se mi vgravirali v srce. - Skupaj s šamani ste se odpravili tudi na duhovno romanje v kraje, kjer raste sveta rastlina pejotl. Nam lahko poveste kaj o tej izkušnji? Kaj je pri tem najbolj transcendentnega? - Mehiško mestece Real de Catorce je obkroženo s hribi, za katerimi so pejotlove puščave. Ko sem se prepričala, da obred praviloma ne povzroča negativnih stranskih učinkov in je intuicija dala zeleno luč, sem res preživela polnolunsko puščavsko noč v znamenju pejotla. - V srednji Ameriki ste se zaljubili v šamana. Kako ste ga spoznali in kakšne izkušnje ste si pri tem doživeli? - Iskala sem neko majevsko naselbino in ob prihodu je stal tam, temen, dolgi lasje, me gledal. Približevala sem se kot v filmu in obstala sva en pred drugim, dolg pogled, objem, kot da se že doooolgo iščeva. Vžgala se je povsem nepoznana strast in dala sem si duška, kar je bilo prej povsem netipično zame. Nikoli obžalovani dnevi in noči. Moje najljubše poglavje, H kot hibiskus. - Po vrnitvi v domovino ste napisali knjigo UGLAŠENA, ki povzema vaše izkušnje s potovanja in je tudi vaš literarni prvenec. Nameravate še kaj pisati ali prevajati? Saj ste ustanovili tudi svojo založbo? - Ja in ja. Pisati, pa prevajati in izdajati prave, resnične knjige. V planu je roman, da preizkusim, če ima moja literarna pot globlji, trajnejši smisel. Založba Mea bo pa bolj mini, nimam ravno prekrvavljene poslovne žilice. - Prevedli ste knjižico z navodili za Tarot indijanske karte. Kakšno je zanimanje za te karte v Sloveniji in kaj pomenijo Indijancem? nalog iz Centra na občino, kjer nihče ni plačan za tisto delo, za katerega plačo prejemajo uslužbenci Centra. Zato so pripravljeni Centru pomagati s pripravo programa in iskanjem sponzorjev prireditev, operativne naloge pa bodo vendarle morali opraviti delavci Centra. To velja tudi za organizacijo Ribiškega praznika, ki je bil lani organiziran takorekoč v zadnjem trenutku, vendar uspešno, zato bi morali v tej smeri delati tudi vnaprej. To pomeni, da bi k sodelovanju povabili vsa izolska športna in kulturna društva, ki naj bi 22. in 23. avgusta pripravila svoje predstavitve, različne programe pa tudi stojnice z gostinsko ponudbo, tako kot to že vrsto let delajo Ribari. Tudi kulturni program bo v določenem delu nastal v sodelovanju z Mediteran festivalom, ki bi dodal prireditvi nekaj več vrhunske etno glasbe, predvsem pa prireditev ne bi imela podobe “masovke”, saj takšna prireditev prinaša za seboj vrsto logističnih in finančnih problemov, od varovanja do čiščenja in od parkiranja do vprašljive ponudbe na prazniku. Želijo si namreč, da bi, tako kot lani, za ribiški praznik Izola dišala predvsem po ribjih jedeh. D.M. - Ljudje so nad kartami navdušeni, očitno jim prav pride moder nasvet ob pravem trenutku, marsikdo pa obudi instinktivno povezanost z indijansko tradicijo. Karte so predstavljene na www.mea.si. - Ali ohranjate stike s prijatelji iz srednje Amerike? - Ko se z otrokom rešiva plenic greva seveda na obisk k prijateljem. S tistimi, ki uporabljajo internet, smo kar pogosto v stiku, v Evropo pa ni prišel še nihče. Razen moj šaman iz petega vprašanja, ki ga je Slovenija fascinirala; nekajkrat je celo predaval o majevski kulturi. Večkrat me prosi, naj ljudem omenim njihove ekološke težave (sekanje džungle za golf igrišča, upadanje vode v podzemnih jamah), menda pa lahko glede tega naredimo le dvoje - kolikor le lahko, ohranjajmo naravo svoje lastne države, v metaforičnem smislu pa ne zamenjujmo svojih dragocenih talentov in najglobljih hrepenenj za komercialne slogane in površinske, neosebne vrednote. Spomnimo se na prioritete in jim dajmo primerno mesto. Hvala za pogovor, če ga želite nadaljevati, pa se oglasite v Meinem blo-gu (meavalens.blogspot.com). Ksenija Orel Tutte "ciàcole per insempiàr la gente”? Credevamo, noi Isolani, di appartenere ad un mondo felice, cullato dall ’aria proveniente dal tiepido Mediterraneo che i gelidi venti del nord non avrebbero mai potuto scalfire. Gente modesta e laboriosa, come lo è stata da che memoria d’uomo, scritta o vissuta, ricordi. Oggi, di fronte al disastro portato in campo dai raggruppamenti politici di sinistra, di destra e di centro, dobbiamo ricrederci: la favola dell 'isola felice non esiste più! Come, crediamo, non esiste più la favola della Slovenia, piccola ma laboriosa, che vorrebbe insegnare le regole del buon vivere a tutto il centro Europa e, in particolare, agli ex cugini dei Balcani. Altro che correnti tiepide! Ormai siamo circondati anche nel nostro piccolo mondo isolano e istriano dai tycoon (faccendieri che, aiutati dalla politica e abusando degli strumenti portati in campo dalla democrazia, hanno fatto man bassa di quelpatrimonio che ancora non molto tempo fa veniva considerato di proprietà sociale) e da lobby edilizie che non hanno rispetto né dell’uomo, né dell ’ambiente, né del presente, né del futuro - immaginarsi del passato! Un ’esperienza che ci viene amaramente insegnata dalle vicende che hanno caratterizzato i due anni trascorsi del Consiglio Comunale di Isola e che sì sono ancor più amaramente interrotti a metà mandato, senza lasciar dietro di sé una qualche speranza di miglioramento e di rinnovamento. Credete veramente che le elezioni anticipate a metà luglio riusciranno a cambiare qualcosa: misero e falso tentativo di riportare i cittadini alle speranze illusorie di una favola che non esiste più! Evidentemente, sotto sotto c ’è qualcosa d'altro, di più concreto e di più consistente, da entrambe le parti, non semplice incompatibilità di carattere. 1 segnali sono evidenti ed erano visibili ormai da tempo. Si chiamavano piani regolatori, vendite del patrimonio comunale, palazzine che rimangono vuote per nove mesi all 'anno. Si chiamavano abusi edilizi, consensi fasulli, ritardi inesplicabili, accordi occulti. Maallora, come si diceva unavolta, tutte ciàcole per insempiàr la gente? Si, ma solo perché, mentre il popolo è occupato ad ascoltar "le ciàcole ", gli altri possono dedicarsi indisturbatamente agli affari! Silvano Sau Scioglimento del Consiglio Comunale: elezioni anticipate il 20 luglio A maggioranza di voti (12:10) deliberato lo scioglimento anticipato del Consiglio Comunale. La Commissione elettorale incaricata di indire le prossime elezioni amministrative. Il sindaco rimane in carica. Respinta la richiesta di approvare il bilancio di previsione per il 2008. Scontro già sulla proposta di inserire all’ordine del giorno il bilancio di previsione 2008, proposto anche dai consiglieri italiani per alleviare le condizioni degli istituti scolastici e prescolastici, che a maggioranza di voti non è stata approvata. Se ne riparlerà - è stato sentenziato - quando verrà eletta la nuova compagine consiliare, cioè verso la fine dell’anno. Scontro anche sulla delibera che formalmente ha concluso il mandato del Consiglio Comunale, rimandando ad elezioni anticipate nei prossimi mesi. Respinta anche la proposta avanzata dal servizio legale del governo, secondo cui il Consiglio dovrebbe rimanere in carica fino alla costituzione del neoeletto consiglio. Contrari, naturalmente, i dodici firmatari delle dimissioni che, votando in blocco, hanno reso vano ogni tentativo di discussione. Il consigliere Silvano Sau, nel suo intervento, ha voluto sottolineare il ruolo svolto in questo mandato assieme alla collega Lilia Peterzol, che non hanno mai voluto sottostare a coalizioni di sorta, avendo sempre presenti gli interessi della Comunità di appartenenza oltre a quella della cittadinanza isolana. Inaccettabili, quindi, le denunce per cui il Consiglio si sarebbe macchiato di colpe: se ci sono state, queste vanno ascritte a chi ha operato in nome e per nome di singole formazioni politiche, sia di destra che di sinistra, alle quali i consiglieri italiani sono estranei. Isola, ha ribadito ancora Silvano Sau, è al centro di forti interessi finanziari ed edili, di cui le vicende che hanno portato il Consiglio Comunale ad autosciogliersi ne sono la conseguenza evidente. Una situazione che, certamente, non potrà estinguersi nemmeno dopo le prossime elezioni, per cui - ha concluso - c’è veramente di che preoccuparsi, tanto più se appartenenti ad un gruppo nazionale minoritario che non ha mai goduto grandi simpatie né fra i partiti né fra le lobbies interessate al territorio isolano. Contrariamente alle previsioni iniziali che davano per certe le elezioni amministrative del Consiglio Comunale di Isola per il 13 luglio, la Commissione elettorale, riunitasi lunedì pomeriggio, ha deciso che queste si svolgeranno domenica, 20 luglio 2008. Le operazioni per lo svolgimento della consultazione elettorale, invece, avranno inizio a partire da lunedì prossimo, 9 giugno 2008. Scuole e bandiere nelle zone nazionalmente miste: protesta della C.A.N. Costiera Secondo il nuovo Decreto governativo l’esposizione permanente delle bandiere davanti agli edifici scolastici diventa obbligatoria. La C.A.N. Costiera invia protesta al presidente del governo per mancato rispetto della Legge quadro sull’organizzazione ed il finanziamento dell’istruzione e dell’educazione. Con un nuovo Decreto che, secondo le motivazioni, dovrebbe rafforzare il senso di appartenenza alla patria di alunni e studenti, il governo sloveno ha reso obbligatoria l’esposizione della bandiera nazionale davanti a tutti gli edifici scolastici. La norma, inoltre, stabilisce che: “nei territori dove vivono le comunità italiana e ungherese, gli istituti scolastici possono esporre anche le bandiere delle rispettive comunità nazionali.” La Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana ha provveduto a protestare presso il capo del governo, ribadendo che il Decreto è in contrasto con la Legge quadro sull’organizzazione ed il finanziamento dell’istruzione in Slovenia, dove si stabilisce che: “gli istituti scolastici espongono permanentemente la bandiera della Repubblica di Slovenia, mentre nei territori dove vivono le comunità nazionali italiana e ungherese viene esposta anche la bandiera delle comunità nazionali”. Nella protesta laC.A.N. ribadisce che l’esposizione del simbolo nazionale minoritario è obbligatorio per tutte le scuole presenti sul territorio nazionalmente misto, per cui , in caso di mancato rispetto - si rileva - si provvederà a inoltrare denuncia presso la Corte Costituzionale. A Isola tutte le scuole hanno rispettato il dettame di legge e non le dubbie possibilità del decreto. SCUOLASCUOLASCUOLASCUOLA Venerdì scorso ancora una volta la palestra della Scuola elementare Dante Alighieri si è riempita di pubblico per vedere esibirsi tutti i bambini che frequentano le sezioni della Scuota materna L ’Aquilone. Ogni gruppo ha presentato due numeri, tra balli, girotondi e canzoni per bambini. E il mondo dei bambini ritorna intatto nella sua semplicità e nella sua genuinità con i giocattoli che stanno ad indicare loro stessi. Hanno aperto lo spettacolo i più grandi, seguiti viva via dai più piccoli, sempre simpatici, anche quando non sanno cosa fare e stanno fermi in mezzo alla scena. Alla fine la preside Simona Angelini ha voluto lodare bambini e insegnanti per l’allestimento dello spettacolo e ha ringraziato tutti coloro che sono stati vicini alla scuola materna, in particolar modo rendendo possibile la pubblicazione del giornalino L'Aquilone con ilfinanziamento della manutenzione delle apparecchiature per la stampa. Come ogni anno, la serata è finita con una lotteria organizzata dall’Aquilone Giallo per finanziare la colonia montana. CULTURA CULTURA CULTURA Spettacolo di grande bravura recitativa e scenica presentato al teatro di Isola dal Dramma Italiano dì Fiume in coproduzione con Z ’Associazione teatrale indipendente per la ricerca di Milano. La commedia “Buona notte Desdemona (Buongiorno Giulietta)’’ di Anne Marie MacDonald è stata diretta da Serena Sinigaglia. Attori dalle voci ora flessuose ed ora potenti, agili e imprevedibili al limite dell ’acrobatismo, scene dall ’impianto scarno ma drammaturgicamente coinvolgentiper questa recita isolana del Dramma Italiano di Fiume che, in coproduzione con l’A.t. i. r. di Milano, ha portato in scena la commedia “Buona notte Desdemona (Buongiorno Giulietta)” di Anne Marie MacDonald. Il pubblico, insolitamente consistente per la realtà teatrale isolana, ha particolarmente apprezzato gli attori Maria Pilar Perez Aspa (ne! ruolo di Costanza), Marcella Serti, che durante lo spettacolo ha interpretato, oltre a quello di Desdemona, anche i ruoli di altri cinque personaggi. Brava anche la giovane Elena Brumini nella triplice veste di Giulietta, della Studentessa e del soldato. Infine i due attori maschili, Mirko Saldano e Fabio Chiesa, che hanno riempito la scena con estrema mobilità nei diversi ruoli da Otello a Tebaldo, a Romeo, a Jago. Il Dramma Italiano di Fiume, con la recita alla Casa di cultura di Isola, sotto la regia di Serena Sinigaglia, ha voluto offrire a! pubblico un 'occasione di divertimento cercando di rispondere alta domanda che cosa sarebbe successo se il drammaturgo inglese avesse concepito i suoi capolavori non come drammi, ma come commedie? Il Refosco 2007 di Robi Stuie Campione alla festa vinicola di Maresego Successo del concittadino e connazionale Robi Stuie alla Festa del Refosco svoltasi a Maresego dal 23 a! 25 maggio. La commissione giudicatrice della 36-esima edizione dell’importante mostra vinicola ha assegnato al suo Refosco 2007 in bottiglia il titolo di Campione della manifestazione. Siamo andati a trovare Robi Stuie a Costerlago, un incantevole territorio con un ottimo microclima per la vite. Ci accoglie nella sua curatissima cantina e ci congratuliamo con lui per il successo ottenuto alta Festa del Refosco svoltasi a Maresego: l’assegnazione del titolo di Campione al suo Refosco 2007 in bottiglia. Ci accompagna nella vigna e parliamo dei nuovi 3 ettari di terreno che portano il coltivato a vigna ad oltre 9 ettari, delle sue 35.000 viti, dei due chili d’uva per vite, degli oltre 300 ettolitri di vino che produce e della sua tendenza alla lunga macerazione. E non c ’è solo il refosco: nelle sue vigne ci sono anche la malvasia, il merlot, il cabernet sauvignon e shiraz, il pinot grigio ed il moscato. Per la quantità e specialmente per la qualità dei suoi vini, Robi Stille può essere considerato un produttore di successo, specialmente per quanto riguarda il refosco. Infatti, tra i 139 campioni di vino presentati all’importante mostra vincola di Maresego, tra cui in maggioranza il refosco novello, la commissione giudicatrice, presieduta dal guru dei nostri enologi Iztok Klenar, ha aggiudicato l’ambito premio al suo refosco del 2007. Dopo la medaglia d'oro conseguita l’anno scorso alla “Vinistria” di Parenzoper il refosco 2006, per la cantina Stuie è senza dubbio una bella conferma. Anche per il fatto che l’anno scorso, per la siccità ed il caldo estivi, non è stato un periodo facile per il refosco. Comunque, con il vino premiato sono state riempite 3.200 bottiglie. “Ci vuole parecchio lavoro e un serio impegno per arrivare a questi livelli e per poi mantenerli. ” ci dice Robi. “I riconoscimenti come questi sono un forte incentivo a fare sempre meglio e quando non hai alcun problema a vendere bene il prodotto ti senti molto appagato e dimentichi le fatiche di un anno. Naturalmente devo molto al sostegno morale e all’aiuto di Nataša, mia moglie, delle nostre due famiglie e de! mio vicino di casa. Colgo I ’occasione - tramite “Il Mandraccliio ” - per ringraziare pubblicamente tutti. ” Si dice e non si dice... Parliamo della voce “caso” per dirvi che sono forme scorrette: Prenderemo i provvedimenti del caso; comportarsi così non è del caso. Si dirà: Prenderemo i provvedimenti che il caso richiede, i provvedimenti opportuni, necessari. Non è opportuno (conveniente, necessario) comportarsi così. Anche: Non è il caso di comportarsi così... - se proprio si vuole scomodare il caso. G.S. Il Man(tracchi», foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia telefax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Non c'è più religione Abbiamo letto che due autorevoli giornali sloveni venivano multati secondo le leggi vigenti nel nostro Paese per essere usciti con dei titoli in una lingua straniera. Giusto, diciamo noi. Perché il compito del giornalista è fondamentalmente quello di scrivere per farsi leggere. Ciò significa che dovrebbe sapere che la stragrande maggioranza dei suoi potenziali lettori non mastica le lingue straniere. Questo per quanto riguarda la Slovenia. Però, ci disturba ancor più quando le stesse cose le troviamo sui quotidiani italiani, dove si cerca, pur di credere di essere più interessanti, di snobbare la lingua italiana proponendo un linguaggio che delle volte ha il sapore della barzelletta. Ecco che ci chiediamo se detti giornali trovano ancora dei lettori tra le persone che sono depositarie della lingua -quella italiana- che ha dato un autorevole contributo alla divulgazione della cultura nel mondo intero. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIE Manifestazioni culturali Venerdì, 6 giugno 2008, ore 20.00, Palazzo Manzioli La Compagnia di “Teatro Incontro” di Trieste, presenta “CONTROVOGLIA” di Sandro Rossit. Libero adattamento da “Il medico per forza” di Molière. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. Venerdì, 13 giugno 2008, ore 19.00 - Palazzo Manzioli e ore 21.00 -Piazza Manzioli A conclusione del Progetto cofinan-ziato dall’Unione europea mediante il Fondo Europeo di Sviluppo Regionale PIC INTERREG IIIA Phare CBC Italia-Slovenia 2000/2006, alle ore 19.00 presentazione della MONOGRAFIA su temi naturalistici/archeologici. Seguirà alle ore 21.00 nella Piazza Manzioli il CONCERTO DELLA FILARMONICA “V.BELLINI” di Rosolina (Italia). Organizzazione: CAN Isola in collaborazione con Ente Parco Regionale Veneto del Delta del Po. Martedì, 17 giugno 2008, ore 20.00 SERATA LETTERARIA - Incontro con lo scrittore Veit Heinecken che verrà presentato da Franco Juri. Organizzazione: CI Dante Alighieri -“Il Perseo ”. Dal 30 giugno al 2 luglio, Palazzo e Piazza Manzioli SEMINARIO DI MUSICA JAZZ. Come tradizione, anche la quarta edizione dello stage sarà diretta dal pianista, nostro connazionale, Renato Chicco, quest’anno in collaborazione con il sassofonista americano Robert Bonisolo. Per informazione ed iscrizioni rivolgersi alla segreteria della CAN di Isola, Piazza Manzioli 5, tei.: +386/(0)5/616-21-31, e-mail: agnese. babic@siol. net. Organizzazione: CAN Isola. Attività bibliotecaria La biblioteca Domenico Lovisato e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedì al venerdì dalle ore 17.00 alle 20.00. Si avvisano i bambini e i genitori che ogni lunedì, alle ore 17.00, si tengono le Ore della fiaba. Si prega gli interessati di prenotarsi in biblioteca, nell’orario di apertura. Uscite dei gruppi culturali Venerdì, 13 giugno 2008, ore 18.00, Gorizia Apertura della mostra itinerante dal titolo “ LUNGO I BORDI”, presso la Biblioteca Statale a Gorizia (Italia) dove presenteranno i propri lavori i pittori tra i quali gli attivisti del gruppo di pittura della CI P. Besenghi degli Ughi: Roberto Cantarutti, Pierpaolo Febbo, Luca Zedone Nespolon, Manuela Biancuzzi, Zarja Ražman, Simona Mahnič, Martina Žerjal, Silvia Lepore e Michele Drascek. Sabato, 14 giugno 2008, ore 21.00, Capodistria Presso la Comunità degli italiani “Santorio-Santorio” di Capodistria, il Coro misto Haliaetum e i cori Le-gris Cantors di Percoto, la Corale di Buttrio e le Voci Maschili del Centra’ Camolli-Casut di Sacile, a cori riuniti, presenteremo il concerto intitolato “Omaggio ad A. Illersberg”. Dirige: il maestro Giuliano Goruppi. Attività ricreativa e sportiva Venerdì, 6 giugno 2008, alle ore 18.00, Parco Arrigoni La squadra di Bocce gioca il 6, 7, 8 e 9 turno della seconda Lega del Litorale. Ospite la squadra Modri Val (6 turno) di Capodistria e Lucija 2 (9 turno). Inoltre gioca 2 partite in trasferta, venerdì 13 giugno a S. Antonio di Capodistria (7 turno) e giovedì 19 giugno a Dobrava contro la squadra di Jagodje (8 turno). Sabato, 7 giugno 2008, ore 19.00, Palazzo Manzioli - III piano Serata conviviale organizzata dal Settore Ricreazione, nella Sede della CI Dante Alighieri. Campionato di tennis Campionato di tennis della prima Lega del Litorale estiva per veterani (campionato maschile). La squadra della CI Besenghi, gioca venerdì 13 giugno 2008, ore 16.00, presso i campi di tennis Bonifika a Capodistria il 5° Turno contro la squadra di TK. Koper Harpha Sea di Capodistria. Predzadnja BAMBUS TURNIRJA MALEGA NOGOMETA IN BADMINTONA Člani ŠED BAMBUS so v Maju organizirali dva zelo zanimiva in atraktivna turnirja. 5,”BAMBUSEJADA 2008 - 23.-24. maja je bil malonogometni turnir na igrišču nad Šaredom s prelepim razgledom nad Izolo. Igralo je 12 ekip in poleg atraktivnega igranja na igrišču je bilo tudi veliko zabave in veselja ob njem. Prvo mesto je pripadlo ekipi Stara oljka, drugi so bili igralci Epicentra, tretji pa Bon Caffè. Za najbolj fair play ekipo (in 4 mesto) je bila določena ekipa Fast Food Enka - Alakatraz. Tokrat so vse Izolske ekipe (No name, Bambusi, Šemprepieni) izpadle že v četrt finalu, ekpie Aladino bar,Cantante in Target pa že v predtekmovanju BAMBUS CUP - tekmovalno rekreativni badbington turnir pa se je dogajal v dvorani OŠ Livade. Udeležba preko 100-tih tekmovalcev le potrjuje vzpon te atraktivne športne panoge, Tekmovanje se je začelo v jutranjih urah in zaključilo s finalnimi dvoboji v mešanih dvojicah. Sponzorji : Uredništvo z veseljem objavi tiste sponzorje, ki pomagajo pri organizaciji domačim društvom, toda zaradi pomanjkanja prostora bomo to storili prihodnji teden, dolžni pa smo popravek, da sponzor proslave Dneva mladosti ni bil Delamaris ampak Delmar. Se opravičujemo. KRIMINALNE Boji se sladkorne Neznanec je vlomil v prostore ene od izolskih slaščičarn. Na blagajniškem pultu je odprl blagajno, v kateri pa ni bilo denarja. Praznih rok je prostor zapustil. Kandidat za kmetijo? Nekaj pred 17.00 uro so morali izolski policisti posredovati na kmečkem turizmu. Tam je 38-letni državljan Bosne in Hercegovine pijan kričal na stanodajalca. Izdali so mu plačilni nalog. Škodljivo kmetijstvo Popoldan je neznanec v Izoli izkoristil odsotnost lastnika, ki je bil na njivi ter iz avtomobila C- Berlingo ukradel bančno kartico in 120 Eur. Kaj pa retorika Na parkirišču je mladenič v vinjenem stanju kričal na drugega, ta pa ga je odrinil od sebe. Ker s kršitvijo ni prenehal kljub zakonitemu ukazu policistov, je bilo zanj odrejeno pridržanje, prejel pa je še plačilni nalog. Policistka šprinterka Ponoči je občan obvestil policiste o neznancu, ki je vlamljal v osebni avtomobil. Ob prihodu policistov je storilec zbežal s kraja, med potjo pa je odvrgel ukradene predmete. Njegov beg je preprečila policistka, ki ga je uspela dohiteti in mu odvzeti prostost. Zoper predrzneža bo podana kazenska ovadba. Policisti se zahvaljujemo občanu za obvestilo. Tudi tujci tankajo Na bencinskem servisu je tujec natočil gorivo v višini 59.12 Evra, in odpeljal ne da bi poravnal račun. Sledi kazenska ovadba. Ali so sadike droga? Policisti so opravili hišno preiskavo na domu Izdana, pri tem pa so mu zasegli zajeten kup sadik indijske konoplje. Odvzeta mu je bila prostost, opravljeno zaslišanje sledi kazenska ovadba. Presenečenje Do sedaj še neznana storilca sta z izvijačem poskušala vlomiti vrata stanovanjske hiše, pri čemer ju je zalotila lastnica, zato sta s kraja pobegnila. Tako se ne dela Policisti so intervenirali v zasebnem prostoru, kjer je izvenzakonski partner prijaviteljico prijel za vrat in jo udaril v obraz. Na kraju mu je bil izdan posebni plačilni nalog po ZJRM. Prva plažna žrtev letos Na plaži je nekdo izkoristil nepazljivost obiskovalke in izvršil tatvino torbe, v kateri je imela osebne predmete in GSM. Pri tem policisti ponovno opozarjajo, da ste ob bližajoči se kopalni sezoni posebej pozorni na samozaščitne ukrepe in da na plažo ne nosite dragocenih osebnih stvari, ki rade privabijo storilce tatvin. Zelo draga večerja Na policijsko postajo so prejeli klic o požaru v stanovanju v Koprski ulici. Prihiteli so policisti, trije gasilski tovornjaki in reševalno vozilo a so na kraju dogodka le ugotovili, da je lastnik na štedilniku pustil hrano, stanovanje pa zapustil. Zadeva se je prismodila in povzročila ogromno dima, k sreči pa materialna škoda ni nastala. Če odštejemo stroške intervencije, seveda. Lahko bi bil padalec Pri podiranju gradbenega odra ob stanovanjski hiši je prišlo do delovne nezgode, pri čemer je delavec zaradi nepazljivosti padel z višine 6 metrov. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je pri padcu dobil hude telesne poškodbe, vendar je, kljub padcu iz velike višine, izven življenjske nevarnosti. Slabost in smrt OKC so zdravstveni delavci obvestili, da so bili poklicani na intervencijo na domu v starem delu mesta, ker naj bi se tam živeči moški slabo počutil. Vendar so lahko le ugotovili, da je moški umrl. Kriminalisti in policisti so opravili ogled in odredili sodno obdukcijo. Statistika Policisti so obravnavali še 1 kaznivo dejanje nasilništva, 4 prometne nesreče I. kategorije z manjšo materialno škodo, 1 prometno nesrečo II. kategorije, 2 prometni s pobegom, 2 primera zasega prepovedanih substanc in 7x intervenirali zaradi kršitev javnega reda in miru. ALKO LESTVICA: 0.66, 0.48, 0.46 in 0.20 mg/l voznica začetnica. ALEM, JAVI SE! Tvoja zapestnica je na uredništvu. MALI OGLASI Nepremičnine - V Jagodju oddam garsonjero za 1 ali 2 osebi, tel 041 770 042 - Nujno iščem 1 sobno stanovanje kjerkoli v J Primorski (najraje Sežana) za nedoločen čas, že od 20.6.08 dalje. Cena naj nebi presegala 210 EUR z vštetimi stroški, tel 040 542 390 - Mlada družina z otrokoma išče eno-inpol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907 - Za daljše obdobje najema, iščem 1 sobno stanovanje na J.primorskem, tel 040 542 390 - Mlada, urejena izolska družina z otrokom išče podnajemniško enosobno stanovanje v Izoli. Možnost najema za daljše obdobje. Tel.: 040 374 103 - Mama z otrokom najame 1,5 sobno stanovanje v Izoli. Tel.: 041 234 591 - V Izoli najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, tel 041 508 204 - Par srednjih let, brez otrok, išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli, tel 041 213 507 - MLAD PAR s 3-letnim otrokom NUJNO POTREBUJE STANOVANJE (eno ali dvosobno) za nedoločen čas. Najemnina do 350 EUR. tel 040 245 684 dosegljivo dopoldan ali 031 287 844 dosegljivo ves dan. - Mlad in urejen par (brez otrok) NUJNO išče primerno veliko stanovanje na mirni lokaciji. 041 717 489 (popoldan) ali 041 760 964 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 Vozila in plovila - Prodam jadrnico dolž. 7m, tip podaljšano Elan 19, lepo urejeno z veliko dodatne opreme. Informacije na tel. 040 260 397. - Prodam 2 (dve) kolesi mountain bike znamke Nerida. Tel.: 040 864 061 - Prodam nov Tomosov Avtomatih znamke Youngstr. tel 031 877 463 - Prodam Renault Clio, 1.400 ccm, bencin, 75 KM, letnik 1999, registriran do marca 2009. Avtomobil ima 5 vrat z vso dodatno opremo, je redno servisiran in ima zimske gume. Pokličite: 031 375 979 - Skuter Sim 50 cc prodam, tel 040 794 054 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo - Iščemo delavko za čiščenje apartmajev. Delo se opravlja večinoma ob vikendih, info. Turistična agencija Laguna, tel 041 423 003 - Kavarna Oljka išče delavko za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve. Delo je pretežno v dopoldanskem času. Tel 041 644 848 - Trafika 3dva d.o.o. v mandraču takoj zaposli pošteno in zanesljivo študentko s končano ekonomsko šolo in poznavanjem osnov računalništva, tel 05/ 640 03 36 - Nudim 24 urno pomoč na domu. tel 031 418 721 - Pomoč v gospodinjstvu nudim lx tedensko (čiščenje, likanje...) Tel.:031 681 461 - Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605 - Čistim, likam, starejšim ljudem, lx ali večkrat tedensko. Skuham tudi obrok hrane. Sem čista in urejena. 041 254 886 - Iščem hišo na obali v naravi ali z večjim vrtom, ki potrebuje skrbnika in nudi bivanje. Po poklicu sem inž. agronomije in bi z velikim veseljem urejala vaš vrt. tel 040 551 491 -Iščemo m/ž ( lahko tudi upokojena) za delo v čistilnici “Suzi” Lucija, polovičen delovni čas. tel 041 707 621 - Pomagam starejši osebi 24 ur na dan ali po nekaj ur. tel 031 310 410 - Iščem delo v dopoldanskem času. Izkušnje iz umetnosti, leposlovja, gostinstva. Iščem tudi delo trgovke, vnašalca podatkov, hostese, receptorke, pisarniško delo) Od tujih jezikov znam italijansko in angleško. Računalniško znanje osnovno, dosegljiva sem na 041 717 489 od 15.00 ure dalje - Izkušena medicinska sestra nudi nego in pomoč na domu. tel 031 241 845 - Izkušen DJ vrti glasbo na raznih zabavah in obletnicah za srednjo generacijo tel 031 578 327 - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov (poned.) tel.: 041 512 783 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v piz-zeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega pi-copeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - V petek, 23. maja smo na območju svetilnika izgubili GSM aparat Sony Ericsson, ki je bil posebno darilo otroku, zato poštenega najditelja nagradimo. - Prodam otroško opremo (kvaliteten otroški sedež za kolo, rdečo banjico dolžine lm, otr. sandale št. 23 in 25, in zimske čevlje št. 21, 22, 24, 26) Cena po dogovoru, tel 040 551 491 - Prodam vgradno omaro, drsna vrata, bukev, dimenzije 240x50x250. Cena: 150EUR ; prodam posteljo, ki se zloži v omaro, 190 x 90, v rjavi barvi. Cena: 50 EUR ter prodam posteljo za eno osebo 190x 90, bele barve. Telefon: 041 730 793 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola ; Tel.: 663 06 00 NLB® 'Z Ciciolimpijada samih zmagovalcev V soboto se je zgodila 12.Ciciolimpiada, tokrat s sloganom “Naša četica koraka, ker nas delo - igra čaka”. Rdeča nit letošnjih iger, ki so jih seveda odprli tudi z mimorolkanjem olimpijske baklje, so bili poklici. Bilo je veselo in zabavno, vsi tekmovalci pa so dobili medalje in majice, ob tekmovanju pa so pripravili tudi razstavo otroške ustvarjalnosti in srečelov. Med igrami jih je vodil Sten Vilar z Alenko Kolman, otroke, starše in vzgojitelje pa je pozdravil tudi izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik. V V KO MESTO ZADIŠI PO NAJBOLJŠI PIZZI! dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 reMrvacija miz ow 675953