Leto VI., Stev. 2 Sti
t-junijana, torek 15. decembra 1925
Poštnina pavSailrana.
Cena 2 Din
ea lah« ]■ ob 4. »j«rtf). g=a
Star.e mesečno Din «5 —; xa Inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Mikioftičava cesta
Stev. (6/1. — Teleion Stev. 7». Nočna redakcija: od 19. ore naprej v Knaflovi ul. St. s/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
(JpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon- St. 36.
Inseratnl oddeleki Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon St. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu 1 Ljubljana št. : 1.842 - Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.341.
Ljubljana, 14. decembra.
Nedeljski govor prosvetnega ministra Radiča v Mariboru je v polnem obsegu potrdil opravičenost naše bojazni, da namerava učna uprava atentat ia ljubljansko univerzo.
Še v nedeljo dopoldne so v Ljubljani zastopniki slovenskih radičevcev izjavljali. da so vse vesti o nameravani ukinitvi ali okrnitvi ljublianskega vseučilišča docela neosnovane. Povdarjali so. da bo gosp. Radič dal o tem vprašanju na mariborskem shodu izjavo, ki bo vse neugodne vesti glede ljubljanske univerze preklicala. Gosp. Pucelj je bil mnogo previdnejši. Zaprošen od vse-učiliškcga profesorja, da naj javno de-iTiantira vznemirjajoča poročila, naperjena proti Ljubliani. je to odločno odklonil, ker ie bi! bržčas že preje poučen o namerah svoiega šefa.
Kar se sicer tiče govora gosp. Radiča. moramo povdariti njegov aforistični značaj. To jc bil govor, preračunjen na efekt za radičevske hrvatske mase, in gosp. Radič bržčas ni premislil, da ie sta! kot govorntk Pred inteligentno in kritično publiko. Niegova izvaiaira so b'ia v nekaterih točkah naravnost klasična. zlasti ona o osnovnih šolah v zvezi z učenjem ruščine in angleščine Da govornik ni zadostno ceni! daleko-sežnosti svoiih izjav, dokazuje zlasti njegova napoved, da bo vse mestne otrokž napodil za tri leta na deželo. Preko teh in takih »programov® so Ma riborčani šli precej smehliaie in tudi ostale jugoslovenske javnosti ne bodo rnnogo vznemirili. Oni so le klasičen dokaz, kai si danes politični ljudie upa-io vse govoriti in kako nizko ceni»o nekateri voditelji političio zrelost široke javnosti. Priznati in v dobro šteti moramo gosp. Radiču. da ga niegove politične izkušnje glede razsodnosti mas lahko in vabljivo zapeljujejo v take situacije — a gospod, kar je preveč, je vendarle preveč. Boiimo se tudi, da nam iz mariborskega govora, ki ga je gosp. Radič po lastni izjavi, govoril predvsem kot minister prosvete, zopet nastaneio neoriietnosti. Tokrat se je gosp. Radič lotil naših čeških bratov. Njegove žalitve češkoslovaškega naroda ii predsednika češkoslovaške vlade gosp. Švehle. globoko obžaluiemo in iskreno želimo, da iih gosp Radič prekliče vsai na svoi znani način, da ga novinarji niso razumeli . . .
Mimo še ene resne stvari tudi ne smemo. Izjave gosp. Radiča o univerzi in tudi sicer so očividno plod one men-talitete. ki vlada v radičevski stranki, naziranie. da sta v Jugoslaviji poklicana gospodariti samo Hrvat in Srb. Duhu tega fatalnega dnalizma odgovaria. da ie gosp. Radič tako nodčrtaval. da je Slovencev samo 1 milijon, drugih pa !0. ali pa dn je imenoval Maribor in Liubliano predmestje Zagreba. Gosp. Radič odklania iugoslovenstvo. ki edino v naši državi tudi Slovencem jamči enakopravnost in enakoveljavnost. Medtem ko slovenskemu kmetu dopoveduie. naj ostane Samoslovenec, pa s pomočjo gg. Pucba in Prepehiha skuša slovenskega kmeta organizirati v hrvatski stranki!
Vedno znova smo zadnja leta opozarjali na opasnost politične odvisnosti od Zagreba. Svarili smo dr. Korošca, ki je pripravlja! g. Radiču pot, svarili puc-ijevce ter poudarjali, da pod hrvatski Zagreb ne gremo, pač pa z jugoslovenskim Zagrebom. Danes, ko je dr. Korošec zapravil simpatije in zagrenil bratstvo, ki so ga gojili napram Slovencem Srbi, lahko vidimo, da smo prišli Slovenci v politiki iz dežja pod kan . . . Tudi oni, ki so slepo drveli za omam-ijivtm geslom «sporazuma», so sedaj menda ozdravljeni, ker lahko vidijo, da bi se mogel sporazum RR izvršiti predvsem na koži Slovencev. Občutek dobivamo. da nas je nesrečna politika doktorja Korošca ter pohlepna strast gospoda Puclja tako daleč dovedla, da postajajo v našem delu naroda in države najvažnejši kulturni, socijalni in gospodarski interesi kar najresnejše ogroženi.
Nedeljski Radičev govor v Mariboru je dokaz, da je poskus z HSS na Slovenskem ravno tako pogubna poteza, kakor samoslovenski program g. Korošca. Nazaj k jugoslovenstvuf to je edino geslo, ki nas more Slovence rešit' Vse drugo je eksperimentiranje z opas-nimi sredstvi, je igranje z ognjem.
Zakon o brodarskem sindikatu
Beograd, 14. decembra, r. Med sejo Na. rodne skupščine se je vršilo v ministrski sobi posvetovanje vlade, na katerem se je izključno razpravljalo o likvidaciji brodar« skega sindikata, ker jo rešitev tega vpraSa. nja nujna radi bližniega konca leta. Vlada je sklenila, da še danes predloži skupščini nujen zakon, po katerem naj bi s 1. januar« jem 1926. osnovala država posebno brodar, sko družbo z 81 državnimi brodovi in 570 šlepi. Nova družba bi se upravljala na pod l«2i pravilnika, ki se bo izdel ' naknadno.
Prvi dan razprave o obtožbi dr. Lukiniča
Obrambni govor drja Lukiniča. — Kako se fe afera pripravljala.
Beograd, 14. decembra, r. Seja Narodne skupščine se ie pričela ob po! 11. dopoldne. Po končanih formalnostih sta poslanca dr. Milovan Žanič in Ga vran Kapetanovič pred [ožila Iziavo, da se ne strinjata z oddvoj^ nim mišljenjem posl. Dragutina Pečiča Ir. tovariše",'. Ko je poročevalec prečital poročilo anketnega odbora o zadevi desekve-s t racij? imetja Thurn-Tasisa Je dobil beesdo posl. dr. Edo Lukinič, ki je v svojem po-vorc predvsem obžaloval, da ne govore oni, ki ga obtožujejo in ki so predlagali, naj se Izroči sodišču. Povdarjal je delikat-Rcst vprašanja, katero zahteva posebno tečno in pozorno proučitev Oni, ki so omo-gtčili skiep anketnega odbora, se niso zarili v uradne akte ministrstva pravde, da se prepričajo o stanju stvari. Govornik se je sklicev21 na inšpektorja v ministrstvu prav de Uroševlča, ki je bil navzoč v skupščini. Dr. Ltikinlč je dokazal, da ie bila tožba vložena samo zaradi znnaniih motivov, t. j. strankarsko--poHtičnih in poslovnih. Dr. Lukinič je prečital ob tej priKki pismo, ki ie tal no krožilo na zagrebški borzi In v katerem se je ponižalo vsakomur EOO.OM) Din. komur uspe!, da pri ministrstvu pravde doseže rešitev ponudbe Saveza tonllšVe zadruge, ki ie zahtevala, da se Izvrši likvidacija lmet!a Thurn-Taxis. To odkrit:e ie povzročilo ogromno senzaelio, kor je tožltelie pokazalo v njihov! pravi luči. Dr. Lukinič je nadalie dokazal v svojem govoru, da je bila obtežba sestavljena poc! vplivom novinarske kampanje, ki sta jo započela dr. Miloš Mar tič in Radakevič, dva interesirana advokata Navedel je vso zgodovino zadeve in zlasti povdarjal, da je uradno dokajano. da Tburn Taxisi niso vladaioča ainastiia in da se imajo tretirati kot zasebniki. Ako se mu očita, da je zadevo* prehitro rešil, se sklicuje na
Dezolatne razmere v radikalski stranki
«Politika» razkriva zakulisne skrivnosti in boje v NRS. — Be-mantiji v včerajšnji seji radikalskega kluba.
sc se pričeli dogajati pojavi, ki morajo omajati ugled Nikole Pašiča. Zaradi tega položaja ie moglo priti do paradoksa, da je LJ. Jovanovič osnov*' skupino z Lazo Marko-vičem. popom Janjičem in Koiičem, ki so bili pred dvema letoma odstranjeni iz vlade nniveč pod pritiskom istega L i. Jnvannviča Radi tega ie bilo tudi mogoče, da sta dva strankina mezinca v vladi: Krsta Miletlč fn Boža Makslmovič. ki sta s svojim ciganskim prepirom zatrovala ves radikalni Beograd, pred nekoliko dnevi povzročila razkol tudi v radikalnem dijaškem klubu »Slovenskem jugu?, ki pomeni za radikalno stranko mnogo več kakor vse. kar se dela v zastrup Ijenem Beogradu. Pisec pričakuje edino rešitev od Nikole Pašiča, da bo z enim udarcem rešil rad:kalno stTanko iz kaosa najrazličnejših teženj, v katerih ni niti 10 odst. najnavadnejše družabne in politične dostojnosti.
Deograd, 14. decembra, n. Na popoldanski seji radikalnega poslaroiškega kluba so se pretresala vprašanja, katera so stavili klubu razni poslancu Pred tem je govoril Ljuba Jovanovič, ki je odgovarjal na pisanje »Politike* ter izjavM, aa so njegovi od-nošaji s Pašičem iskreni in dobri. Analogno izjavo je dal poljedelski minister Miletlč.
akt min. predsednika Stev. 125, ki je zahteval, nai se lm®t'e Thurn-Taxisa, ako ima avstrijsko državljanstvo, na podlagi st.-ger-trainske mirovne pogodbe desekvestrira. Razen tega ie dr. Lukinič opozarjal na di plomatsko intervencijo avstrijskega poslaništva pri našem zun. min. ki je potom svoiega oddelka za mednarodne pogodbe z?dsvo preštudiralo in ponovno uradno ur-giralo desekvestradjo. Sedaj pa se njemu očita, da ni varoval interese naše države napram dragim državam.
Cela afera 3e opozicija umetno priredila 5n če je treba še žalostnega dokaza, evo ga v sklepu Davtdovičevega kluba, ki je glasovanje za obtožbo proglasil za vprašanje klubske discipline, mesto da bi bM dal vsakemu poslancu svobodne roke. da se odloči po svojem prepričanju m po svoji vesti. Dr. Lukinič je točko za točko pobijal one navedbe večine anketnega odbora, kj hočejo zmanjšati popolno njegovo korektnost.
Medtem ko so radikali poslušali njegov govor pozorna, je dr. Žanič skušal izzvati incidente, a posl. Aleksa Zujovič ga ie ene r gično pozval k redu, naj ne moti, ker je dolžnost vsakogar, da posluša govornika, ki brani svojo čast
Dr. Lukinič je govoril do 14.40. Prihodnja seja jutri.
Beograd. 14. decembra, u. Otvoritev razprave v Narodni skupščini p aferi dr. Lukiniča je v vsej javnosti zbuaila vefiko pozornost. O tem vprašanju so razpravljali tudi v ministrskem svetu. Zdi se, da bo prišlo do sporazuma med radikali ta radičevci v tej smeri, da sc bo poročilo večine anketnega odbora e vprašanju krivde dr. Lukiniča znatno poostrilo, ne da bi se stavil predlog za izročitev dr. Lukiniča sodišču.
Beograd. 14. decembra p. »Politika« prinaša uvodnik iz radikalskih krogov, ki na-glaša, da llnhdje ne vstopajo toliko v radikalno stranko kolikor v stranko Nikole Pašiča. Tracikomika vseh pretresov v vodstvu radik dne stranke pa je to, da ie v trenotku kulminaciie svo!e moči paralizi-rana s svoiim delom v državni upravi, ki bi bilo lahko brzo in smotreno. Odgovornost za to nosi vseh 140 radikalskih poslancev, ministrov in nemlnistrov, ki več ne vedo, kaj delajo. Četudi re bil Pašič neke vrste bog bi ne mogel istočasno ministrovati v 12 re-sorili in delati v skupščini za 140 poslancev. Radikalni klub je padel na sedanje niti malo zavidno stanje vsled svojih takozvanih inteligentnih članov, ki jih je danes razmeroma več kakor kdaj prej. Radi maloštevilnih fziem so vsi razdeljeni na tri skupine: ministre in podtajnike. pretendente za ministre tn ministre obupance. Prvi imajo največjo skrb, da svoja mesta čimdalje obdrže. Drugi so v več mesečnem čakanju — izgubili svoje živce in so v raznih kombinacijah ostali brez vsakega kriterija. Tre-fi so najštevilnejši in najnevarnejši, ker je med njimi mnogo sposobnih v pozitivnem !n negativnem smislu. To so večinoma bivši ministri. Radi takega položaja vodilnih krogov
Velik proces proti črnogorskim odmetnikom
Glavni obtoženec slika odmetnišivo kot isoMučno akcijo in trdi, da ga je financirala Italija.
ca Gjorgje Kustudič in Boško Agraf. Po. sebno pozornost je vzbudila izjava Kustu. diča, ki je poskušal svoji obrambi dati zna. čaj splošne obrambe odmetniške vstaške akcije, češ da je imela namen obnoviti sa. mostojnost Črne gore in da je ta pokret fi. nancirala Italija. Rekel je, da je inicijator tega pokreta in glavni krivec Jovan Plamc« nac. Trdil je tudi, da ni pravično, ako mo. ra on sam nositi odgovornost za vse te či» ne, dočim se glavni krivec izprehaja po Bco gradu, se bavi s politiko in dobiva še plačo od države. Te njegove izjave pa niso učin. kovale, ker je dokazano, da Plamenac ni bil udeležen na razbojniških odmetniških
Cetinje, 14. decembra, n. Včeraj se je začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti drugi skupini 23 črnogorskih odmet. nikov, ki je obtožena radi 27 umorov, 5 tež. kih telesnih poškodb in 62 drugih kaanjivih dejanj, od katerih pa je 42 že amnestiranih (vojaški begunci). Izmed ubitih, radi kate. rih jc ta skupina obtožena, je osem orožni, kov in sedem vojakov, ki so bili ubiti v vla. ku na progi Bar.Virpazar pod vodstvom Marka in Save Razpopoviča, ki sta pozneje bila ubita v nekem spopadu z žandarji in vo jaškimi patruljami. Med ubitimi je bil tudi Marko Simonovič, bivši poslanec v veliki črnogorski skupščini v Podgorici.
Včeraj sta bila zaslišana glavna obtožen, i akcijah.
Ljubljana in Maribor kot predmestje Zagreba
Kakšno vlogo je g. Radič namenil našim velikim metom.
Beograd, 14. decembra, p. «Vreme» poroča iz Maribora: Pred svojim odhodom iz Maribora je g. Radič dal novi-nariem sledečo izjavo:
Maribor je od Zagreba oddaljen 85 kilometrov, a ko bo promet urejen, bo vožnja trajala samo dve url. Tedaj bo Maribor, predmestje Zagreba. ?n sicer prav tako kot Ljubljana, za katero Maribor sicer zaostaja v bankarskem In finančnem pogledu, kar pa ne škoduje.
Moji skupščini so prisostvovali kmetje do 200 km daleč. Posebno je bi! zastopan Ptuj In Savinjska dolina, ki je že 1. 1906. imela svoj seljaški pokret. Poslušalci na mojem zboru so predstavljali 20 tisoč volilcev. Mariborska skupščina je bila mnogo bolia, nego ona v Ljubljani, kateri je prisostvovalo 35 od. stotkov radovednežev in kritičarjev. V
Mariboru na je bilo 75 odst. simpatizer-jev. V Ljubljani sem moral govoriti napol slovensko, napol hrvatsko, tu pa sem govoril samo hrvatsko in vsi so me razumeli, ker na Štajerskem ni človeka, ki ne bi bil delj časa na Hrvatskem. Važno je i to, da je bilo v Ljubliani mno. go policije, v Mariboru pa prav nič. Sprejemal sem deputacije v samostojno demokratskem lokalu, da se vidi, da se ne bojimo incidentov.
Tajna prostozidarska propaganda v Italiji
Rim. 14. decembra, e. «Tevere» poroča, da je policija v Genovi aretirala brezposel. nega učitelja Albina Pedemcnteja radi taj.
r.e prostozidarske propagande. Pcdemonte je tajnik pokrajinske orostozidurske zveze.
Preokret v nemški krizi
Dr. Luther je vrnil mandat za sestavo vlade. — Predsednik
Hindenburg vztraja na zahtevi po veliki koaliciji. — Mandat je dobil vodja demokratov dr. Koch.
Berlin, 14. decembra, s. Ker je doktor Luther prosil državnega predsednika, naj poveri sestavo vlade kaki drugi osebnosti, ker je pripravljen sprejeti ta mandat le v slučaju, ako bi ne bilo druge rešitve, je naprosil državni p.cdsed-nik Hindenburg voditelja nemške ljudske stranke dr. Scholza, voditelja cen-truma dr. Fehrenbacha in vodite'ja demokratske stranke dr. Koclia, nai bi eden od njih sprejel mandat za sestavo nove vlade. Vsi trije so odgovorili negativno.
Danes dopoldne pa je poklical državni predsednik Hindenburg k sebi bivšega državnega ministra in voditelja demokratov dr. Kocha, s katerim se je raz-govarjal o političnem položaiu. Obenem ga je naprosil, naj prevzame sestavo
vlade na podlagi velike koalicije. Doktor Koch je poverjeno ma nalogo sprejel ter je stopil takoj v stike z voditelji raznih strank.
Kakor poroča «Berliner Tageblatt», mu je obljubil centrum polno nodnoro svoje stranke. Po razgovorih s socijal-nimi demokrati se ie priče! dr. Koch pogajati tudi z drugimi frakcijami, pred. vsem z nemško ljudsko stranko. Socijalni demokrati bodo še enkrat sklicali strankino vodstvo, da ugotovijo strankino stališče v novem položaju.
Po mnenju političnih krogov bo kriza kmalu zaključena. Zavlačevanje rešitve bi povzročilo slabo razpoloženje v parlamentu in v javnosti ter bi ga mogli desničarsko radikalni krogi izrabiti v svoje namene.
Pred odločitvijo italijanskih socijalistov
Režim namerava razpustiti socijdistično stranko, ki se mora odločiti ali za London ali za Moskvo. — Odstop ravnatelja Nen-nija. — Kriza v klerikalni stranki. — Filipelli se izseli v Francijo.
Milan, 14. decembra e. Ravnatelj sociiali-stičnesa dnevnika »Avantl«, Piatro Nenni se je odločil, da odstopi, ker ga je njegova na
italijansko socialistične sekcije naslovljena rkrožnica, ki so jo objavili fašistovski listi, spravila v kočljiv položaj.
V današnjem »Avantiiu« objavlia Neti! pis mo, v katerem pravi, da mu z ozirom na današnje prilike v ftali.it ni mogoče polemizirati s fašistovskim tiskom glede imenovane okroZnice, katero hoče fašistovski režim na podlagi zakona glede tajnih udruženj iz-rrblti za persekueije proti sociialistični stranki in dnevniku sAvanti«. Za vsebino okrožnice, v kateri je obrazložil svoje nazi-ranje glede položaja v Italiji, prevzema fsebno odgovornost ter podaja ostavko na ravnateljsko mesto »Avantija«. V nadaljnem naglaša, da se morajo italijanski socijalisti čimprei odločiti za London ali Moskvo in da zahteva fašistovski pritisk enotnost socialističnih sil v Italiji. Danes se je radi te zadeve sestal izvršilni odbor soci;alistič-
Deponiranje locarnskih pogodb v Ženevi
Eden najvažnejših datumov v zgodovini Zveze narodov. — De-Bnltivna likvidacija grško-bo!garskega spora. — Pred končno-veljavno odločitvijo v mosulskem vprašanju.
ŽcnOva, 14 decembra, s. Danes so v tajništvu Zveze narodov slovesno deponirali locarnska pogodbo z vsemi pripadajočimi pogodbami Chamberlašn je imel pri tej pri-
r>e stranke. Za četrtek dne 17. t. m. je sklicano strankino vodstvo k plenarni seji.
Rim, 14. decembra e. Včeraj se je vršila že napovedana konferenca vodstva popoiar ske stranke. Poslanec De Gasperi je poročal o strankinem položaju ter priporoia! vodstvu, da poskrbi za radikalne in odločilne ukrepe, ki naj zagotovijo nadaljni obsto. popolarske stranke. Obenem ie izjavil, da jc pripravljen odstopiti svoje mesto novemu pditičnemu tainiku. Večina se ie izrekla zato da .se preda oblast sedanjega strankinega vodstva posebnemu odborn, ki bo imel nalogo, da organizira popolarske sekcije. Zbo rcvanje se danes še nadaljnje in do končno-veljavnega sklepa še ni prišlo.
Radi Incidenta s fašistovskim poslanceir. Amiicarom Rossijem v hotelu »Moderno« in radi groženj Farinaccijevega glasila sCrc-rroria Nuova«, se je bivši soudeleženec v Matteottiievem umoru Filippa Filipelli odločil, da se izseli s svojo družico v Fraacijo.
liki nagovor, v katerem je označil ta dogodek za enega najvažnejših datumov v organizaciji Zveze narodov. Skorajšnji vstop Nemčije v Zvezo narodov bo Zvezo zopet dvignil. Paul Boncou-rt je prečital brzojavko mm. predsednika Brianda, v kateri izraža veselje nad današnjim dnevom. Končno je italijanski delegat Scialoja izrazil nado, da bi sc ideal Zveze narodov skoraj uresničil.
Grško - bolgarski incident je bil na današnji seji Sveta Zveze narodov koučnove-Ijavno Hkvidiran. Chamberlahi je predložil poročilo, ki sta ga v imenu obeh vlad odobrila Kalfov in Rendis ia na katerega je tudi Svet Zveze narodov soglasno pristal. Chamberlainovo poročilo je Imelo razen dveh nepomembnih točk za podlago poro-
! čilo preiskovalne komisije, ki je bila v ta : namen odposlana na Balkan. Chamberlain i se jc nato zahvalil, da je bBo poročilo ! sprejeto, nato še obema vladama za naklonjenost in preiskovalni komisiji sa delo.
Svet Zveze narodov je imei danes v odsotnosti angieškega zastopnika Chambsr-laina tajno sejo, na kateri se je posvetovai o mosulsketn vprašanju. Poročevalec odbo-j ra trojice je poročal o razgovorih, ki sta jih imela turški zunanji minfster in angleški kolonijahii minister. Ugotovljeno je, da jf turška delegacija odklonila pogajati se z odborom Sveta kot takim, ker je bilo zadnjo sredo na javni seji Sveta sklenjeno, da se prizna Svetu razsodiščna vloga rad. končnoveljavne odločitve v tem sporu. Trkom debate so delegati znova poudarili, da se končnoveljavna odločitev ne sme več odlagati. Da prepreči event nove komplikacije, je Svet Zveze narodov odločil, da bo v torek ali sredo storil defialtiven sklep.
Usodno zborovanje republikancev v Trstu
Vsi delegati v zaporih. Trst, 14. deoembra. e. Včeraj se ie vršilo tukaj zborovanje republikanske stranke ob udeležbi številnih delegatov republikanskih sekcij lz Istre. Furlanije in ZadTa. Ker ne razpolaga republikanska stranka v Trstu z lastnimi prostori, so se repoblikan-ci pod vodstvom poslanca Facchinettiia in generalnega ta;nika poslanca Marija Ber-gama sestali v neki restavracijski dvorani. Okoli poldne le udrla v dvorano policija ter pieiskala vse zborovalce. Poslanec Berga-mo je brezuepešno protestira! proti temu na sllju policije. Policija je odvedla vse republikanske delegate s kamioni na kvesturo in so še vedno zaprti.
Odprava bolniškega in nezgodnega zavarovanja na Primorskem
Rim, 14. decembra, e. Včerajšnji službeni list «Vedetta Ufficiale« objavlja kraljev ukaz, na podlagi katerega se odpravijo v Istri. Trstu in na Goriškem vse obvezne ustanove za zavarovanje proti boleznim in nezgodam {bolniške blagajne, ki so delova« le v Primorju v dobrobit delavstva nad 40 let). Tc ustanove ustavijo svoje poslovanje s 1. januarjem 1. 1926. Tako bodo primorski delavci z novim letom v slučaju bolezni ali pa drugih nezgod prepuščeni usodi.
Sestanki makedonstvujušcih
Beograd, 13. decembra, r. »Vreme« poroča iz Caribroda, da je pred nekaj dnevi priše! vodja makedenstvujuščih general Pro-togerov v Sofijo in je v hotelu Venecija In.e! sestanek z vojvodoma HaiJžijem in Miškatom. Temu sastanku se posveča velika pozornost. Takoj po tem sestanku se jc ger.eral Protogerov v hotelu Berlinu sestal z Madžarovim in Haradjovim, ki je s četvo-tico komltašev po razgovoru odpotoval v Stanimaku, kjer je sledila širša konferenca m akedons t v u i u š č !h.
Hlinkovi fašisti
Bratislava, 14. decembra, s. Na SIova> Skem se je po vzorcu fašistov ustanovila zveza slovaških brambovcev. Njihovo delo; vanje je naperjeno proti Čehom na Slovp. Skem. V Bratislavi je obiskala deputacija te zveze razne trgovce in protestirala proti drugojezičnim (češkim in nemškim) napi« som nad trgovinami, kakor tudi proti temu, da lastniki trgovin ne znajo slovaškega jezika. V nedeljo ponoči so člani te zv«ze od* nesli številne češke napise in jih razbili Madžarskih napisov re niso dotaknili.
Francosko-nemška zrakoplov-na pogodba
Pariz, 1 decembra, s. Veleposlanik:;. konferenca se je bavila danes z irakoplovs no ppgodbo med Nemčijo in Francijo. Šlo je predvsem za določbe glede pripustitve nemških letal in glede poletov zavezniških letal čez nemško ozemlje.
iorex is. Xn. l^iS
— 9
Radičev zbor v Mariboru
Pred 1200 ljudmi je g. Radič v nedeljo govoril < o svemu i sva-čemu», v veliki politiki pa se je omejil na napade na Čehe in Kitajce ter na pohvalo Angležev. — Potrdilo nameravane redukcije ljubljanske univerze. — Uvedba angleščine, ruščine in nemščine v osnovne šole. — Vsi mestni otroci morajo za 3 leta
na kmete.
Maribor, 13. decembra.
Maribor je nasičen svoje radovednosti. Videl ii slišal je Radiča. zanimivo iugoslovensko politično osebnost, nekateri so celo z njim večerjali. Nietjov veliki govor ca je Mariborčane razočaral, kakor mora vsakogar, k! politično sam misli ln išče tudi v govorih političnih voditeliev »asne linije.
2e davno pred napovedanim začetkom ob 10. ari so se gnetli ljudje v Narodni dom. da si zasigurajo prostor. Prišli so povečini Mariborčani vseh strank in vsakdo je Imel vabila Aranžerji so izdali okrog 3000 vstopnic. akoravno So vedeli, da več kakor 1200 ljudi sploh ne gre v Narodni dom. Toliko jih je tudi bilo. Glavni reditelj ie bil g R. Bende. Najmanj je bilo kmetov, tako da iih v množici sploh ni bilo videti. Morda jc bilo vseh okrog 100. Otvori! je zbor mariborski gostilničar Lipovšek. Najprej je spregovoril posl. Puceij. ki pa naibrž ni pričakoval, da bo Imel same Mariborčane pred seboj, h je načel zelo poliudno predavanje o politiki. Shod te baie zato sklical, da tudi Mariborčan! vidijo in slišijo Radiča ter se na lastne od Drepričaio. kako sta obe vodilni slovenski stranki, ki ju vodi slovenska Inteligenca, lagali o tem odličnem evropskem državniku. O demokratih ie deia!: »Jueoslovenstvo ie meglen pojem, ki ne eksistira. Meie je tega ozdravil sam Pašič. ki mi je reke!, čemu. dragi Puceij. hočeš Jugos!avi'o? Zakai se sramuješ biti Slovenec? Srb nai bo Srb. Hrvat oa Hrvat.* Ml kme-tiici smo se tudi večkrat motili, sedai pa smo nrišli do pravega «moznania. Posebno smo se tudi zmotili, ko smo dali naše vodstvo v roke srbskih zemliorad-nikov. ki nas niso razumeli. Hrvati pa so znali kmečko mise! na pravem koncu zgrabiti in tako smo šli mi sedai po spoznaniu prave ooti k Radiču. ki nas ie z odprtimi rokami sprejel. Dr. Korošec izrabUa vero za politiko Čutil je celo potrebo, da je rad' zavoda sv. Je-vonima stopil na stran rušilcev državne avtoritete.
Minister Radič je po shodu povdaril, da je Puceli preišnii večer pri banketu -bolje govoril«. Zbor se ie sicer izvršil •>opolnoma v redu in miru. Ne enega medklica ni bilo. Na željo Radiča ie bil Ii koncu sprelet tudi predlog, da se po-šlie brzoiavni pozdrav kralju in Pa-šiču.
Na odru je bilo vse črno novinariev. ki so marliivo beležili, iz Maribora. Ljubliane. Zagreba in tudi iz Beograda sn prišli. Ko pa smo se koncem govora eden dnizega spraševali, kaj ie prosvetni minister Radič tekom svojega eno-nrnega srovora pravzaprav povedal, m skoro nihče našel odgovora. «Tak® ie — 2 i niis tako,» tak je bil niegov ce'i govor, tudi v naivažnejšem. kar ie sploh povedal, v vprašanju redukcije univerz.
Radičev govor
Minister Radič je med drugim izvaia!:
Na svetu ni veličastneiše in lepše stvari nego misel, da sedai. ko mi zborujemo. na milijone liudi gre v cerkev in iz cerkve, in da bo deca, ki ie bila ,rčerai v šoli tudi jutri šla v šolo. V Sloveniji skoraj vsa deca gre v šolo. na Hrvatskem mani. v Srbiji je slabo. Da ie demokracija napravila samo to, da gre vsa deca od sedmeea leta v šolo. bi bila velika stvar. Toda de-mokratska ideja ni v stanu, da reši osnove, na katerih moramo to deco učiti. N. pr.
a!i spada vera v šolo ali ne?
Zaka>? Zato ker te stvari niso reševali moralni luidie. Um ie električna luč. a ni solnce. Sarrao um. ki ie dober in pošten, je solnce. Poštenie je obča stvar. Zato so vse vere moralne. I vera Budhe i Konfuciia i Mohameda, a največ Kristusova. Radi vprašan>a. ali spada vera v šo!e. se ie vodil ve'ik boj v Avstriii in na Francoskem. Rimski papež na Francoskem ie bi' iačii od republike, ker ie republika šla po krivem potu. Zato vam vlade pada io kakor hruške, rntlte in zelene, in redkokdaj zrele. Anglija in Amerika sta rešili to vprašanje s tem. da živita pravilno in moralno... Pri ias je to
vprašanje za bedake. Največja prevara ie pripovedovati, da ie vera v onasnosti. Mi imamo vlado seliaške stranke in radikalov, ki so v iedru tudi seliaška stranka. konservpflv-na v stvnrl kulture, morale ln poštenia. Staro poštenje je mnogo bolie od modernega. Za našo vlado ne obstoja vpra Sanje ali hočemo ali nočemo biti krščan ska država. Največla neumiost je. če klerikalne novme nišejo. da ie veri napovedan boj in da je katoliška cerkev v opasnosti. V opasnosti so le dohodki
mandati.
Vprašanje narodnosti v osnovnih šolah
ie na veliki stranpoti. Ml Hrvati ti Srbi imamo en iezik a dva pisma. Cirilica ni •amo srbska, ona ie slovanska, le bolgarska. Bolgari bodo jutri z nami. V ■He so vpeliane bedaste knjige. Štoka-
ec in kajkavec rabita iste besede. Tudi Slovenec ima iste. Srb prvič Slovenca razume, kadar reče piti. a ga ne razume. če reče jesti. Po kratkem razgovori.' se pa že več razumeta. Uvesti v slovenske ljudske šole državni jezik (go-
vornik misli srbo-hrvatski iezik) je »ma garizem*. Poglejte, kai dela« na Francoskem! Tam so posebne komisije, ki se baviio z vprašanjem, kako bi d;a!ek-te uvedli v osnovne šole. V Italiji učitelji z deco govoriti v dialektu. Tudi
pri nas se mora deca učiti ž« govoriti v dialektu. Hrvat nai bo Hrvat. Srb Srb, Slovenec pa Slovenec. Slovencev je 1 milijon Hrvatov in Srbov je pa 10 milijonov Vsak Srb in Hrvat ^e more znati slovensko. uradnik, ki pride v Slovenijo, pa mora ziati. sai ni težko. 100 do 200 besed mu zadostuje. Pri Slovencih 'e naiboli razvito srednje in osnovno šolstvo.
Vprašanje slovenske univerze
ie bilo v Avstriii politično vprašanje. Slovenci so imeli takrat pravico, da nrideio do svoiega vseučilišča. In prišli so (!!). Počasi sicer, ker se ie to vpra-šanie v Avstriji silno počasi reševalo. Tudi Pri nas so bile univerze politično vpraša iie Iz političnih razlogov imamo pet univerz: v Beogradu. Zagrebu. Ljubliani. Subotici in v Skoplju. Toda oofrebna ie ena univerza, ta pa mora biti popolnoma evropska. Nobene univerze ne bomo ukinili, toda od vseh bomo napravili eno. To ni narodno vnra šanie. temveč vprašnnie 2ianosti. Vas le I milijon, nas Je pa 10 miliionov. Važno je. kdo bo v državi gospodaril, oni ki kradeio. ali oni. ki radiio (delaio) Bankarii misliio !e na sebe. producenti ne režeio kuponov. Na Hrvatskem smo rešili to vprašnnie- producenti so gospo darii države! Ne more biti posebne hrvatske. srbske in slovenske zianostl. Slovenec mora biti učeniak. a ne more biti. ako zna samo slovensko. Vsi hrvatski in srbski učeniaki moraio znaM slovensko. NaHioIiša ie medicinska fakulteta v Zagrebu, ta nai ostane v Zagrebu Tehnika bo ostala tam. kjer bo naiboliša. Zemlioradniška fakulteta fe nr boljša v Zagrebu. V Ljubljani ho ost?la montai^stičim šola. ki nai se rnz-viie v na'bo1 šo v Fvropi V Beogradu bi izvrstno uspevala filozofska in še katera. to bomo še videli V Snbot>ci imamo sramoto od fakultete. Več ie nro»e-soriev nego diiakov in ti so sami štipendisti. Profesorji ne dela« nič. diiak; na pijejo, lumpaio in lenobo naseio. V Skopim še malo bolje. Tam bomo napravili velik muzei. ker Južna SrbHa ima velike umetni ie. Za pet univerz smo izdali 90 miliionov. za lindske šole pa samo tri To se pravi piram'do narobe graditi. Tz reparacij smo dobivali samo za univerze. Za pluge iič. za most pri Pančevu nič. za ljudske šole tudi nič Kot seltaški minister tega ne morem trpeti. Država mora sedai podpirati one. ki so sami že kaj ustvaril' brez pomoči države. Tudi v Liubliani sem videl take usnehe Le rratvečii osel more trditi, da hočemo ukiniti univerzo.
Neki osli nameravajo celo v Beogradu zborovati radi tikinie-n'a univerz. Korošec nai le protestira! Nobena nmverza se ie bo ukinila, temveč se bodo le formirale kot kulturna federacija. Tudi Hublianska ne bo ukl-niena. temveč bo doživela v drugi obliki nor»o!n razvoj in bo morda reprezentanca vse naše znanosti. Za beogralsko univerzo smo izdali v šf;rh mesec;h 1? milijonov, za zagrebško 10. za liublian-sko pa 2 in pol. Ni res. da so Srbi divjaki. toda da se otvori fakulteta v Skop-!iu odkoder bi se lifra1; doceiti brez znama za profesorje v Zagreb, to ne sme biti.
Za osnovne šole predvidevamo
za deco od 10. do 13. leta
sledeče: tri leta se bo morafo vsako dete učiti ali kmetiistva aH pa obrti. In pniesr tega ruski, nemški In ?ng?e*kl Jezik. Rusko se moraio vsi učiti. Ne sme biti nobenega člana našega naroda, ki bi ne znal rusko. Rusija ie naš ocean. V tečajih, v katerih se bodo morali vsi učiti rusko, bomo nastavili ruske emigrante. Ako tudi za to ne bodo. nai iih vrag vzame. V Primoriu in Dalmaciji se bodo otroci učili tudi anp'eško. v severnih kraiih pa nemško. Vso mestno deco bomo za tri leta ooslali na deže'o. ter Jo razdelili po vaseh, kier se bo učila obdelavati polja in vinograde. Obdelovati polje in rediti živino je naiboli dovršen posel. Kadar to izvedemo, bomo pristopili
k reševaniu srednješolskega vprašanja. Današnje srednie šole so tovarne za uradnike V Avstriji so bili birokrati in poni ant!sociia'ni. pozneje so hoteli biti socijalni. medtem ko je srbska birokracija asocijaha Puceli je danes ponovil svoj govor o politiki, a ie včeraj boljše govoril. Tudi minister prosvete se mora baviti s politiko. Sedaj nas je že pet ministrov, ki smo popolnoma seljaški. V glavnem se striniamo z radikali. Ako pride do rekonstrukcije, bo seliaški značaj vlade še jačie naglašen. Ako pride do volitev, bo seljaška večina še večia.
Na Kitajskem nimajo nobene socijalne pravice. Tam morajo otroci v tovarne. Te je pravi vzrok kitajskih nemirov. Seljaki. ki imajo stroge, postanejo bogovi. Vsaka opica se lahko lauči forme, toda to ni civilizacija, kmetje oa imajG
staro civilizacijo. Pri nas je kmečka civilizacija močna, drugod pa ne tako. N. Pr.
na Češkem ne vlada več slovanski duh.
Hujši so od Židov. Industrializacija :e razdrobila njihovo dušo in če ne bi bilo Slovaške in Moravske, m! bi morali Čehe odstraniti iz slovanske sredine. Angleška je pa velika seljaška država z velikim centralnim uradom v Loido-nu. a zato so. kolonije seliaške. Rusi so napravili neverjetne stvari na poliu kmetjistva. Jaz sem to sam študirat. Seljaška organizacija na Hrvatskem ie popolna, v Sloveniji jo bomo napravili čez pol teta. v Srbiji jo že imamo Dobili bomo posojilo 4 do 5 milijard. Tri bomo potrošili za melijoracije in posfa'i najbogateiša zemlia na svetu. Hranili bomo Italiio in bomo tudi koikurirali-ker mi smo »radiše«. a vi Slovenci ste •ioš i štediše«. V naši državi vlada sloga in kadar bo kmet vzel metlo, ne bo nobene druge stranke več. Videli bomo, kaj bo z uradniki, ki ne bodo za to našo politiko.
Videli boste, kai bom jaz v svojem ministrstvu napravil. Nekateri bodo ostali, drugi bodo šli. Uradniki in učitelji moraio delati, ne pa da hodijo med uradom na «Gabelfrtihstuck». Seljaška politika ie pričela obvladati ves svet. L!oyd George, Macdonald. Baldwin pišejo in govorijo, kakor da so voditelji seliaške stranke. Češki Švehla je ma-terijalist, on govori, če ml daš eno kro-
no, boš dobil 10. Podoben mu je Korošec. Za dušo ne vprašam ne Švehle. ne Korošca. Preživeli smo čase, ko nisi ničesar moge! napraviti brez vere, šc v geografiji so jo jezuiti hoteli imeti. Hudič si je izmislil, da spadata križ in meč skupaj. Zagrebški nadškof še danes razpošilja pastirska pisma, da sem antikrist. Ženske pa me ravno zato rade hodijo poslušat. Korošec pozna narod samo v svojem dvojnem knjigovodstvu. Naša stranka je pa nadaljevala delo tam, kjer so
prvi kristjani leta 300. po Kristusu prenehali. Nas poznajo na celem svetu. Prosim vas, Carnegie pozna našega Hercega. on pozna tudi naše tambura-ške zbore. Združeni imamo sijajno bodočnost. posebno tudi Slovenci, če bodo svobodoljubni. »Kmečka zveza® pa iim ne bo pomagala, ker je jezuitska zveza. Naša zemlia je bogata, toda je polna uši in analfabetov.
Industrija nam ubija narod. Zdravilo je kmet. on je najbolj normalen človek, ni histeričen, se z roso umiva in veter ga briše. Kmetijstvo na Hrvatskem je boljše razvito nego na Češkem. Kmet je desna roka. inteligenca naj bo mozek. če kai razume. Toda naša gospoda je doslei še boij bedasta. k?kor kokoš, ki se vsaj vsede, če hoče ialce znesti in ne skače na p!ot. Gospoda pa ne ve, da mora. če hoče jajce znesti. iti v seljaško stranko. Šele tedai se bo tudi njej dobro godilo. Živeli bratje Slovenci!

Burni dogodki na kongresu radikalne omladine
Odpor proti dosedanjemu predsedstvu. — Brezuspešne intervencije ministrov in poslancev. — Preoiri in pretepi. — Odhod
številnih delegatov.
Beograd, 14. decembra, p. Včeraj popol« dne se je vršil v dvorani bioskopa »Luksor« kongres radikalne omladine. Udeležencev
je bilo okoli 1500. Navzoči so bili tudi ne. kateri radikalni ministri. Takoj ob pečetku se je videlo, da- obstojita med zborovalci dve struji. Postavljenih je bilo več kand da. tur za pred«edniStvo kongresa. Proti služ. benemu predlogu da bodi predsednik Do. broslav Leovae je izbmhnil vihar. Nasprot. na skupina je zahtevala za predsednika dr. Petroviča, dr. Velizar Jankovič pa je pred« lagal poslanca Martinoviča, kar je tudi iz. zvalo velik odpor in hrup. Tudi predlog prometnega ministra Radojeviča, naj bodo trije predsedniki, ni uspel. Nazadnje je bil izvoljen za predsednika Lcovac, ki pa vsled protestov ni mogel priti do besede. Hrup je traial cele četrt ure in je došlo pri tem tudi do dejanskega pretepa. Med seboj sta se pretepala tudi šef kabineta nekega važ» nejšega ministrstva ter tajnik nekega dru« gega ministrstva. Vodjo nasprotne skupine dr. Nikolo Petroviča, je udaril nekdo s pa« lico preko hrbta. Nazadnje jc starejšemu radikalnemu poslancu Tešmanu Nikoliču »spelo nekoliko pomiriti razburjene du» hove.
Po podanih poročilih odbornikov se je po novno pričelo prerekanje. SeIe pod pretnio, da razbije kongres, je dobil besedo dr. Pe»
trovid, ki pa tudi ni mogel vsled velikega hrupa govoriti. Predsedniku niške občine Cvetkovidu je uspelo, da je govoril par mi» nut in kritikoval upravo, ker ni delala v ča» su Davidovičeve vlade, češ, da se s tem ža» li radikalna omladina. ako sme delati samo tedaj, kadar je na vladi njena stranka. Na. daljni govor mu je bil onemogočen. Kragu. jevski delegat Pantovič je vprašal predsed« nika Leovca, ali jc to radikalni ali batinar. ski kongres, ker groze nekateri ljudje s pa. licami. Nato so se ponovno pričeli prepiri, neprestano sta govorila po dva govornika, hrup in žvižganje sta postajala čim dalje večja, radikalni ministri in poslanci so po. iagoma izginili in med splošnim prereka« njem se je končal prvi dan kongresa radi. kalne omlad;ne v znaku razkola med nje* govimi udeležniki.
Kongres se je danes nadaljeval in pod vplivom radikalskih voditeljev i« bil potek mirnejši. Mnogi delegati so odšli. 27 dele. tov iz Voivodine pa je pismeno obvestilo predsednika kongresa, da zapuščajo kongres r?di nezadovoljstva z delom centralne upra. ve, kakor tudi radi tega. ker na kongresu niso dobili besede. Večina kongresa je iz. volila p-movno dosedanjo centralno upravo. Po kongresu so omladinci priredili Pašiču pred njegovim stanovanjem ovacije.
Politične beležke
-f Vel ko zborovanje SDS v Mitrovič!. Svetozar Pribičevič in tovariši so v nedeljo priredili veliko zborovanje v Mitrovici, ki je do nedavna slovela za radikalsko trdniavo. A nedeljskega zbo rovania se je udeležilo 9 do 10 tisoč ljudi iz mesta in daleke okolice, kakor to objektivno navaja tudi beograjska »Politika*. G. Pribičevič je govoril poldrugo uro in žel neprestano odobravanje. Na zborovanju in posebno ob veličastnem sprevodu je vladal vzoren red nav z!ic temu. da je prisostvovala tako mogočna množica, med njo ce!e vrste vozov in nad 100 konjenikov. Ovacijam Svetozarju Pribičeviču ni bilo kraja, a poleg njega so bili deležni največjih simpatij tudi njegovi tovariši dr. Svetislav Popovič. dr. Ivo Paleček. Večeslav Vilder in general v p. Voia Živanovič, ki so istotako nastopili s krajšimi govori na zborovanju.
+ K odgodltvi ljubljanskih občinskih volitev. «Nova Pravda® piše. da vzrok odgo-ditve IjubVianskih občanskih volitev ni namera, nadomestiti sedaiji volilni red s čistim oronorčnim volilnim redom, in da se v resnici tudi ne bo skušalo v tem pogledu kai doseči. List naglaša. da se v pristoinem parlamentarnem odboru že razpravlia o novem občinskem zakonu in po tem obč;nskem zakonu bodo vsa večja mesta dobila neprooorč-ni volilni red. slično kot ga ima danes že Beograd, kjer dobi relativno naimoč-neiša stranka takoj dve tretj-ni vseh mandatov. Pa bi pa bili gospod ie. ki so dosegli odgoditev liublianskih občinskih volitev, tako naivni, da bi mislili, da se bo prav za Liubliano tiveliavila iz;ema. ali pa da se ho prav radi Ljubljane uvede! tudi za druga mesta čisti proporčni sistem volitev, ki vladajočim strankam ni pri srcu — ne. tegn ne verjamemo, nravi »Nova Pravda«, šlo ie pač samo za to. da se gotovim strankam in političnim skuninam volitve v IjubUanski občini v bližn'i bodočnosti liso zdele v skladu z njihovimi strankarskimi interesi. da se nekatere politične skupine niso še čutile dovoli močne, da bi se že tako kmalu pomerile z naspnotniki v boju za vlado na liubliansVem magistratu. In samo vsled dvomljivega izboljšanja volilnih šais v bodočnosti, so te skupine pogazile zahtevo ljubHanskega prebivalstva po svobodno izvoljenem občinskem svetu, so pogazlle svoio lastno zahtevo po čim prejšnjih ljubljanskih občinskih volitvah, ki so jo teden za tednom naslavljali za ča*3 prejšnje vlade na pristojne faktorje.
H- Nad?!'evanje «Slovenčevih» laži.
Glasilo tiskarne Ijublianskega škofa na-daliuje s priobčevaniem laži o škofovski denutaciji v Beogradu. Ni naš namen braniti ministra ver in tifi sedaite vlade, ugotavljamo le. da se »Slovenec« poslužule kliub raznim demantliem tudi od škofovske strani laži z očivldnim namenom huiskanja one nerazsodne mase. ki še prisega na klerikalno straiko. Dej stvo ie. da so bili škofje sprejeti v treh ministrstvih in da so se po zatrdilu škofa dr. Akšamoviča sporazumeli z vlado o vseh vprašanjih, o katerih sp razpravljali. Nedeljski »Slovenec« pa piše: »Ni nam znana ne ena tuia in nam še tako sovražna vlada ;z prejšnjih časov, ki bi bila tako postopala z našimi škofi, kot si ie to dovolila sedania beograjska vlada. Ni ga bito doslei še v Evropi ministra. naimani pa ministra ver, ki ne bi bi! snreie! cele deputaci.ie najvišjih pred sta vitel je v cerkve, v državi priznane cerkve, ki jej pripada skoro polovico državljanov « »Slovenec« torei trdi. da minister ver škofov sploh ni spreiel. oziroma. da po kratki prvi konferenci k dogovor-eni drugi konferenci sploh ni prišel Kai pa pravi minister ver? Minister Trifunovič ie izjavil, da je na vnrašanie iz Djakova odgovoril, da rad sorejme škofe, kadar hočejo. Ko so prišli v poideljek 23. pr. m. škofje k njemu. ie izrazii svoie zadovoljstvo, ker se more ž niimi osebno razgovoriti. Po nrvem krajšem sestanku ie povabi! minister škofe za isti dan popoldne ob 5. Na tei drugi dolgi konferenci so se minister in škofje predvsem sporazumeli in dogovorili o delovni metodi za rešitev vprašanta zavoda sv. Jeronima. Na-slednii dan ob 6. popoldne je bila napovedana iretia konferenca, ker pa se le minister za po! ure zakasni! na dvoru pri avdiietici. škofje niso hoteli čakati in so odšli. To so dejstva, ki iih 'e obiavil minister ver v beograjskih listih in ki se strinjalo tudi z Izjavo škofa dr. Akšamoviča. Kdor primerja ta dejstva s »Slovenčevo« pisavo, lahko spozna, kako brezvestno demagogiio uganiajo klerikalci, ki hočeio biti zaščitniki interesov katoliške cerkve
-f Napredovanje SDS v Dalmaciji.
Zagrebška »Riječ« objavlja poročilo iz Knina, ki pravi: »Kakor že znano, je po bivanju ministra Pribičeviča v Kninu in po sestavitvi RR-vlade nastal v naši občini, nekdanji radikalski trdnjavi, znaten preokret. Seljaki, ogorčeni nad svojimi dosedanjimi voditelji v radikalni stranki, prehajajo radi nove politične konste!aci'e v množicah pod zastavo SDS in nienega voditelja Pribičeviča.
i ako je v nedeljo 6. t. m., celotna ra^i-kalska organizacija v vasi Orlič pri-v. pila k SDS. V drugem selu B:skt:p!ji r,2 se je isti dan vršil izredno uspel sestanek. kjer se je osnovala naša ore;: zacija SDS z nad 200 člani. Seljak , prevarani v obetih od strani NRS. odkrito izjavljajo, da bodo odslej sle vi politiki Svetczarja Pribičeviča, ki ie edino poštena v vsej državi. P.ihod-:;e občinske volitve bodo da!c merilo našo moči; kajti čeprav se je teror že pričel, se narod lioce osvoboditi dosedanjih oblastnikov, ki so občine spravi;-; v popolno propadanje.®
Po svetu
—	Kompromis v vprašanju poljskih f nančnih načrtov. Kritičen položaj vlade Skrzynskega, ki se je pojavil radi predlož,: nega načrta finančnega ministra, ss je reši; kompromisnim potom. Vlada je po dolgih posvetovanjih sprejela socijulnodemokra; ske zahteve glede zmanjšanja osebnih i. datkov, glede boja zoper draginjo, gled-. omejitve izvoza poljskih pridelkov, tkse. kucijc davkov in glede vojaških izdatkov
—	Nova italijansko*egiptskt: razmejitev. ki je bila 6. t. tn. v Kairu končnoveijavnn določen vscK'iie tudi omiljen.ie carinskih tarifov in tranzitnih iristojbirv Posebna mešana komisija bo določila narodnost nrc bivalcev. Nomandska plemena se morajo pri procesih zagovarjati pred pristojnin. sodišči v obmejnem ozemlju. Romarski kr.. ji v oazi Džarabab, ki je pripadla Italiji so nedotakljivi in jih smejo obiskovati vsi verniki.
Porote
Ljubljana, 14. decembra.
Danes je bilo otvorjeno letošnje zadnj-j zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča Porotnemu senatu je predsedoval viš. dež. sod. svet. Mladič, votanta sta bila sod. svet. dr. Mohorič in sodnik Avsec. Obtožite'; drž. pravdnik dr. Lavrenčak, zagovornika. vpok. sod. svetnik Milčinski in dr. Adlcšit, sodna izvedenca pa zdravnika dr. Mcyer iz Ljubljane in dr. Voves iz Radovljice. Vršili sta se dve obravnavi in siccr prva proti Ivanu Pogačarju, oženjenemu elektromon-terju v Krnici pri Gorjah radi hudodelstva ropa in druga proti bivšemu občinskemu tajniku trske občine Cerknica D. Vidma« jerju radi uradne poneverbe.
Roparski vlom pri Gorjah
Po noči dne 6. septembra se je splazi; Ivan Pogačar skoz; majhno okno na dvorišču v Hišo »Kmetijskega društva« v Krnici pri Gorjah, v namenu, da izropa društveno blagajno. Vedel je, da je v pisarni velika blagajna sistema »Wertheim» in da spi v pisarni poslovodkinja Marija Cundričevs. Potrkal je ponoči na vrats pisarne, kamor se je splazil skozi dvoriično okno in je z e.; klical poslovodkinji: »Mirna odpri!« In res je Mirna vstala ip vprašala, kdo je ia ka. hoče. On pa je odgovoril: «Brž mi daj dv sveči mojega očeta gredo obhajat!« Ko g-je Cundričeva vprašala, kdo mu je odpri vežna vrata, je rekel, da organist, ki tudi tam stanuje. Nato je Cundričeva res vstala in je šla odpirat vrata pisarne. Komaj p^ je odprla vrata, ie skočil Pogačar proti njej. Pograbil jo je z vso silo za vrat z desnico, z levico pa ji je potlačil v usta kos cunjo s tako silo. da ji je izbil štiri zobe. Cundri čeva je vsled strahu in bolečin padla v ne. zavest. Ropar je nefro odprl blaga ir.o in ukradel ves denar v znesku 50 318 Din. Do> ma je denar, ne da bi ga preštel, skril in šel spat. Orožniki so imeli to pot srečo in so roparja še isti dan izsledili. Pri njem sc dobili tudi ves oropani denar. Imel je skr^ tega v senu.
Obtoženec le priznal zločin, pač pa se jc zagovarjal, da je izvršil dejanje v zmede« nosti in vsled silne stiske, ker je bil bre/ posla. Nabira! Jc gobe in gorske cvetice in mahovje, s čemer pa se ni mogel preživlja« ti. Po daljšem razmišljanju, kako hi pr-šfl do denarja, si je napravil natančen načrt po katerem je tudi i/-vršil svoj rop. Čeprav si je zavil glavo s črno cunjo, ga je Cunt dričeva kljub temu spoznala. Zato io je p;1 grabil za vrat in davil, da bi omedlela. Cun= dričeva je zahtevala 30.000 Din za bolečine in 450 Din za zdravniške stroške. Po krat« kem posvetovanju so porotniki vprašanje ropa soglasno potrdili, nakar je bil Ivan Poi gačar obsojen radi hudodelstva ropa na tri leta težke ječe.
Poneverba občinskega derana
Druga obravnava se je vršila proti biv= šemu tajniku trga Cerknica Danimirju Vid« majerju. Ta je bil obtožen, da je pcneveril v nekaj mesecih 14.685 Din občinskefja denarja. Kot občinski tajnik je preiema! raz-na plačila, katerih pa ni oddal blagajni in jih tudi v svoiih zapiskih ni zaračunal. Ker je pričel živeti zelo potratno, zanemarja! družino in se vozil v Maribor in v Liublja« no, kjer je veseljačil po barih in kavarnah, so pričeli dvonrti o njegovem poštenju in poneverba je prišla na dan. Obtoženi, ki je bil že skoro sedem mesecev v preiskoval, nem zaporu, ie poneverbe priznal, trdil pa ie, da ie storil to v stiski in ker je bil uver« jen, da mu ho neki bogat sorodnik, ki se je že ob nastopu službe pismeno zavezal, da plača občini vse, kar bi trpela radi netoč« nega poslovanja tajnika, poravna' tudi \sc te zneske. Nikakor pa ni mislil oškodovati občanov. Tudi sc je sam iavil državnemu pravdništvo in sicer že 9. junija, škodo j poravnaj občini njegov tast. Senat ic stavi! porotnikom eno samo vprašanie glede po = neverbe uradnega denarja. Porotniki s:> vprnšanie z desetimi pjasoti zanikali, nakar je razglasil predsednik — oprostilno sodbo.
S. K. Ilirija. Prva nlenarna seja novo« izvoljenega odbora je danes točno ob 19.30 v da rn skesa salonu kavarne Emona. Prosim za polnoštevilno udeležbo, ker je zelo va. žen dnevni red. — Tajnik.
Torek 15. XJl. 1923
3
«JUTRO» št. 290
Beograjska „Orjuna" o konfliktu Leontič : Pribiče-
• r
VIC
Ostra obsodba postopanja dr. Leontiča. — Javno vprašanje beograjskega člana direktorlja dr. Leontiču.
Beograd, 13. decembra.
Povodom konflikta dr. Leontič-Pri-bičevič je imela prestolniška Orjuna danes ob 6. zvečer izredno zborovanje, na katerem je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Orjuna, kot nestrankarska nacionalistična organizacija, je po svojem programu v prvi vrsti poklicana in dolžna, da prizna zaslužno nacijonalno delovanje uglednih patriiotov. ne oziraje se na njihovo strankarsko pripadnost, kakor tudi, da jim olajšuje njihov težki položaj in delo.
Znano je, da je g. Svetozar Pribičevič eden najuglednejših nesebičnih pr-voboriteljev za državno in narodno edinstvo Jugoslavije ter eden izmed pa-triiotov, ki je naibolj izpostavljen napadom vseh nasprotnikov našega edin-stva. Kot tak zaslnži večno hvaležnost naroda in zato tudi organizacije jugoslovenskih naciionalistov.
Šef direktorija. brat dr. Ljnba Leontič. pa je sedaj pozval g. Svetozarja Pribičeviča na dvoboj, česar ni storil dosedaj niti proti enemu najsrditejših nasprotnikov Jueoslaviie. Ta akt ie ne samo nepatriiotičen, temveč pomeni tu di direktno kršitev statuta naše organi-zaciie. Ker je brat Leontič kot šef direktorija nastopil v javnosti — z očividno politično tendenco — kakor da govori imenom nas vseh. zato prestolniška, beograiska - srtrianska Orjuna. ceneč delo zaslužnih iavnih delavcev za narod in naša gibania. ne oziraje se na strankarsko pripadnost članov, nai-energičneie protestira nroti nastopu br. dr. Leontiča. Zahtevamo od direktoriia. da takoj skliče izreden kongres v Beogradu. na katerem bo moek) priti do iz raza našega stališča, a br. dr. Lfnba Leontič bo moral izvaiati konsekvence in odstopiti svoie mesto onemu, ki ho ščitil interese Orjun proti nenacijonal-nim elementom, ne pa proti izkušenim patrijotom.
Pozivamo vse bratske Oriune. da se solidariziraio z nami kot branilci nesebičnega, čistega, idealnega nacionalizma.*
Beograd. 13. decembra 1925. Božidar Anastas'ievfč,
predsednik in član direktorija.
Radiša RušenkRČ. podpredsednik, Branimlr Catič. prvi tainik.
Radomlr Nedelikovlč, drugi tajnik, Bran'«1av Jovanovič. blaga inik. Mlaclen Živkovič, komandant bataljona.
Slede podpisi vsega ostalega članstva.
Anastasijevič, šefu Orjune dr. Ljubi Le. ontiču sledeče javno vprašanje:
Kategorično zahtevam od g. Ljube Leontiča, da se javno izjavi in odgovori na sledeča vprašanja:
!.) Ali je imel g. Ljuba .Leontič kot šef Orjune večurni politični razgovor z g. Nikolo Pašičem, šefom Narodne radikalne stranke?
2.) Ako je imel ta politični razgovor, ali ga je izvršil z znanjem ostalih članov direktorlja?
3.)	Kaj je g. Liuba Leontič kot šef Orjune imenom Orjune sklenil z gospodom Nikolo Pašičem?
4.)	Ali je res, da je g. Ljuba Leontifi izjavil enemu od funkcijonariev SDS, da je napravil g. Svetozar Pribičevič nai več jo politično pogreško, ker se ni fuzijoniral z radikali?
Odgovor na ta vprašania zahtevam javno kot član direktorija Orjune skupno s člani beograjske Orjune. ker more ta osebna afera g. dr. Ljube Leontiča škodovati dobremu glasu naše največje nacijonalne organizacije.
Beograd. 13. decembra 1925.
Božidar Anastasijevič, m. p. član direktorija.
PRVA IZJAVA DR. LEONTIČA.
Split, 13. decembra, p. V «Pobedi» objavlja dr. Leontič dolgovezen zasro-vor svojega postopanja. V stvari sami izjavlja, da ie bil pri g. Pašiču kot predsedniku vlade, in sicer službeno kot predsednik «Orjune», po predhodnem odobreniu direktorija in v SDorazumu s člani odbora. Ta izjava se je sprejela v krogih direktorija z začudenjem in zatrjuje se. da ne odgovarja Istinl. (To potrjuje tudi zgoraj navedeno javno vpra. šanje beograjskega člana direktorija in vemo nadalje, da slovenski člani direktorija niti niso bili vprašani za mnenie, niti niso ta korak g. Leontiča® predhodno odobrili». Iz izjave g. Anastasijeviča tudi izhaja, da člani direktoriia do danes ne vedo. v kateri službeni stvari je bil g. Leontič pri g. Pašiču kot šefu vlade. Op. ur.)
Delovanje okrajnega zastopa za laiki srez
Trbovlje 14. decerribra
Proračun okrajnega zastopa v Laškem za 1. 1926. je izdelal okrarni gerent dr. Roš ter ie od 11. t. m. razgmien na vpogled. Izdifki so preračunani na okoli 2V< miliiona Din. primanikliaj na 2.065.000 Din. Ta priman-kliaj se bo kril s 64% dokladami na neposredne davke, od katerih ie pa hišna naima-rina izvzeta, kar 'e vsekakor pozdraviti.
Doklade se tedaj znižajo od lanskih za 20*?
širjenje ceste pri šoli v Hrastniku, preložitev ceste pri steklarni, podbetoniranje savinjskega mostn v Zidanem mostu, ki ie v nevarnosti, nova betonska mosta na progi Rimske toplice-Jurklošter, poprava hi pre-pleskanie mostu v Laškem itd. Če se izvedejo vsa ta dela in če se bodo efektuirale tudi razne podpore, namenjene kmetijstvu, šolam, gasilskim društvom in dr. bo pač vse piebivalstvo v laškem srezu smelo biti hvaležno okrajnemu zastopu in njegovemu ge-rtntu.
Še o proračunu mariborske občine
Maribor 14. decembra.
V zadnjem članku o proračunu maribor« ske mestne občine smo podali predvsem pregled potrebščin in kritja in se v podrob« nosti spustili le pri splošni mestni upravi in povdarili velik porast izdatkov za mestne nameščence in vpokojence. Opozorili smo zlasti na nekatere lepe plače in sijajne po» kojnine. Da pa ne bo krivega mnenja, da so vsi mestni vpokojenci tako dobro pla« čani kakor zadnjič omenjeni, navedemo ne« katere, katerih pokojnine so v kričečem ne« sorazmerju z dmg;mi. Na primer štiri go* spodinjske učiteljico dobivajo samo okrog 8800 Din letne pokojnine, razni oficijali in nadoficijali okrog 12.000 Din, neki mestni blagajnik 19.000 Din, neka vrtnarica pa sa* mo 496 Din letno.
Iz seznama vpokojencev izvemo tudi, od« kod izvira ljudska označba »Hotel Graf* za policijske zapore, namreč po bivšem jet« r.ičarju M. Grafu, čigar vdova dobiva 8755 Din vdovnine, in ki jo bil v nekdanjem pa« trijarhaličnem Mariboru gotovo važna oseb« nost.
Sicer pa nam proračun ne poda točnega pregleda vsega mestnega uslužbenstva in prejemkov, ker vsi mrstni nameščenci in uslužbenci mestnih podjetij niso imenoma navedeni. V oddelku »Socijalno skrbstvo* je navedeno le, da dobiva uradnik III. kat. 4. stopnje 8700 Din plače in 16.800 Din dra. ginjske doklado in da znašajo plače in do« klade osobja stanovanjskega urada 71.928 Din.
Sploh je »Socijalno skrbstvo* po proraču« nu najbolj nepregleden oddelek, ki niti za leto 1924. in 1925. ne navaja podrobnih šte» vilk, da bi bila mogoča primerjava in kon« trola. Potrebščine znašajo 1,231.918 Din. Za nabavo »socijaine literature* se predlaga 5000 Din, ne da bi se povedalo katere, in za koliko in kaj se je v preteklih letih na« bavilo. Stalno podporo dobiva 252 oseb v znesku 227.160 Din. hiralski stroški za se« dem oseb znašajo 28.440 Din, za ubožnico v Slovenski ulici se potrebuje prihodnje le« to 218.490 Din. Razen tega dobi 50 otrok leta 1926. stalne podpore 61.200 Din, 46.000 Din jc določenih za božičnico, 34.000 Din za tazno podpore, 100.680 Din za dnevno za« vetišče, 36.000 Din za oskrbo otrok v deč« jem domu, 5000 Din za posvetovalnico za matere. 75.000 Din je določeno za brezpo« seine delavce in 10.000 Din za borzo dela. «Pravovarstvene in posvetovalne zadeve* (??) bodo stale 1000 Din.
Med pokritjem z-a socijalno skrbstvo se nahaja 350.000 Din kot veselični davek, to je 20 odst. cene vsake vstopnice in samo 30.000 Din kot najemnina za »Mestni kino*, ki pa bi glasom pogodbe z g. Rogličem mo« rala znašati 60.000 Din. Na sodnijskih glo« bah se pričakuje 40.000 Din in na občinskih 20.000 Din ter pogrešamo dotične postavke za minula leta.
Veliki so izdatki mestne občine za šol« stvo. Poleg 61.818 Din za tn otroške vrtce znaša proračun za eno deško meščansko, tri deške osnovne, dve dekliški meščanski in štiri dekliške osnovne šole ter za realko skupaj nad 910.000 Din. Dasi je samo za kurjavo in razsvetljavo določenih blizu 240 tisoč Din, vendar je kurjava po mestnih šo« lah tako nezadostna in neracijonalna, da znaša temperatura v posameznih razredih pri večjem mrazu komaj 7 do 9 stopinj C. kar povzroča mnogo obolenj šoiskih otrok. Samo redno vzdrževanje šolskih poslopij znaša nad četrt milijona dinarjev.
482.000 Din je namenjenih kot podpora za znanost, umetnost in prosveto, in sicer po« lovica za narodno gledališče, ostalo pa dru« gim ustanovam, kakor Glasbeni Matici 21.200 Din, Muzejskemu in Zgodovinskemu društvu po 1500 Din. mestni študijski knjiž« niči 123.000 Din, ljudski univerzi 3000 Din, ljudski knjižnici 15.000 Din in dr. Prispev«
□BIDBi!]^^
Danes veličastna premijera velezanimivega filmskega veleumotvora
B MU PjaHi! FIlm s petjem I Prvič V »i! 1» i
s
Ljubavna tragedija mlade nune v 11 velikih dejanjih s sodelovanjem 49 oseb močnim mešanim
n pomnoženim orkestrom
(3
Vsled ogromne dolžine filma predstave po 2 uri in sicer dnevno ob 3. 5. 7. in 9. uri pri običajnih cenah.
Pri predstavah ob 7. šn 9 uri sodeluje mešani pevski zbor in pomnoženi orkester!
Predprodaja vstopnic od 10. do '/si. in od '/23. naprej.
Kino «LJUBLJ 4NSKI DVOR»,
Telefon 730.

ki za obrtno nadaljevalne šole so določeni na 73.200 Din.
Osem in tričetrt milijona znašajo potreb« ščine za poglavja »Izredni promet*, med temi: za asfaltiranje hodnikov 233.000 Din, za napravo novih kanalov 698.000 Din, za nove ceste 592.000 Din, za napravo javnih stranišč 400.000 Din. za preureditev mest« nega kopališča 1.040.000 Din itd. Največja postavka med pokritjem jc kaldrmarina s skoraj 5 milijoni dinarjev.
Poleg tesa obsega mestni proračun še po« sebne proračune velikih mestnih podjetij, kakor mestnega vodovoda, mestne klavnice mestne plinarne, mestnesa električnega pod jetja in mestnega pogrebnega zavoda. Ta mestna podjetja pričaio. da so bili nekdanji občinski zastopi nekdaj res velikopotezni in podjetni, kar najbolj pogrešamo pri ob« činskem svetu po prevratu, ki se niti do ob« sežnejše in najnujnejše stanovanjske grad« bene akcije ne more odločiti, da kakih več« jih načrtov, na primer tramvaja itd. niti ne omenimo.
Trojna meja v
Dve točki ima Sloveii.ia. kier se stikajo po tri meie. kier se dotikalo meje treh držav. Ena taka troina meja je Peč nad Ratečami v Karavankah, druga pa ie ob severni strani Prekmurja. Ta prekmurska troina meia ie v prekmurskih goricah, v višini 400 m. ki je hkrati povprečna višina gričevja. Trojna neb ie hkrati v rnzvodiu: iod tod
teče voda na jug v Lendavo ter na sever v Rabo. Tamkaj, na oni strani proti Rabi ležijo one vasi i i občine, ki imaio še slovensko prebivalstva a jih le pariška mirovna konferenca prisodila Madžarski (Dolnji in Gornji Sinik ter Štefanova'): v njih je ostalo nad 500() naših roiakov. Severo - zanadno od trojne meie pa je avstrijsko Prekmurje, kjer pa ie že nemško prebivalstvo.
Trojna meja v Prekmurju je iitere-santna tudi s te strani, ker leži na skrajnem severnem koncu ne le Slovenije, marveč hkrati cele Jugoslavije.
Priobčujemo danes mejnik na meji treh držav (Jugoslavije. Avstrije in
Madžarske) pri Tvrdkovi v severnem Prekmurju. Sliko nam je poslal naš naročnik, ki službuje v teh obmejnih krajih;_
Znižane cene
ds ijožičiiiii prazBilov v mM KoofeKdji Jos. Rofina - liubliana
Napačno ic mnenje, da ii
= kuhanfe na plin —
lahko omislijo samo boljše situirane družine. Ueodnnsl odplačevanja na 30 mosečnih obrokov kakor tudi ion. i prihranek pri kurjav! omogoča nabavo tudi manj premožnim E Prepričijte »e sami ter minevajte proračune od ..Mestne plinarne'.	35'!-a 1
Shod občeslovenskega obrtnega društva v Celju
Občeslovensko obrtno društvo v Celju jc sklicala za nedeljo 13. decembra obrtniški shod v Narodni dom. Udeležba je bila šc dosti povoljna. Razen celjskega in okoliške« ga obrtništva so bila zastopana tudi nekate« ra druga društva.
O nameravani reformi bolniških blagajn je podal obširno poročilo g. Ivo Bizjak iz Celja. Grajali so sc razni nedostatki in iz« razila se je splošna zahteva, da se uprava poenostavi in upravni stroški znatno zni« žajo. Ugotovilo se je, da lahko uradniški oziroma upravni aparat brezhibno funkcijo« nira tudi z 10 odst. vseh dohodkov. Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je zaposlenih 180 uradnikov z dnevničarji, šte« vilo, ki z dohodki in obsegom tega urada ni vskladu. V zadevi zobotehniške pomo« či je soglašal obrtno«zadružni nadzornik g. Založnik z referntom, da zavarovanci to ugodnost preveč izkoriščajo, dostikrat celo taki, ki so komaj par dni zavarovani. Isto je omenil glede porodnic. V prvem in dru« gem slučaju sa naj uvede karenčna doba. Veliko zlo za naše bolniške blagajne so ta« kozvani simulanti.
Končno je shod soglasno sprejel resolu« cijo g. Bizjaka, stremečo za decentraliza« cijo bolniških blagajn in za uvedbo novili v smislu bivših okrajnih bolniških blagajn. Zvišanje dosedanjih prispevkov pa obrt« ništvo odločno odklanja. Radi enotnega na« stopa skliče Zveza obrtnih društev v Ce« lju še anketo interesiranih krogov.
KSR20 IDEAL.
predvaja danes in jutri film francoske produkcij „Pathe"
„ObIfabljena zemHa"
I La terre promise) po romanu p'satelia Henry Roussel t Igralko Riquel Meller. Vsebina filma je boi med ž;dovsko in katoliško vero, torej boj med dvema svetoma. Paimanns filmska strokovna kritika o tem filmu piše: Film je vsled izvanredno dobro uspelih senzacijsloh scen, simoatične igre Raquel Meller, izbornc režije, čistih In jasnih shk, interes?ntne vsebme, samih izbranih lepih igralcev, od irancos<ih filmov v zadnjem času eden najbolj ih, kratko povedano , Fi'm, ki ne potrebuje kričeče reklame". Vsled ogiotnne dolžine filma se VTše predstave pop. ob: 3., 5., 7. In 9. uri.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Torek, 15.. Zaprto.
Srcaa, 16.- »Druga mladost*. D.
Četrtek, 17.: »Veroniko Deseniška*. B.
Petek, 18.: Zaprto.
Sobot2, 19.: »Profesor Storicin*. F.
Ljubljanska opera Torek 15.: »Manoc*. Gostovanje ge. Olge 'gine. E.
Sreda, 16.: Zaprto. (Skešnje za slavnostni koncert.)
Četrtek. 17.: Zaprto. (Skušnje za slavnostni koncert.)
Pet-fc, 18.: V onionski dvorani: Koncert v proslavo roistnega dne Nj. Vel. kralja
S-bota. 19.: »Orfej v podzemlju*. A.
Mariborsko gledališče.
Pondeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: »Prababica*. B. Sreda. 16.: »Gorenjski slavček*. Gostovanje Ce. Lovšetove.
Drama v LJubljani. V svoji kritiki o Lecnida Andrejeva drami »Prof. Storicin«
sera v naglici pozabil omeniti Jeleno Pe-
trovno, Stericinovo ženo. ki jo ie kreirala ga. Rogozova prav dobro, resnično in efektno. Ga. Rogozova. kl ie s svojimi kreacijami maike Jugovičev, Hasan Aginiee in žene v »Golgoti« stopila v vrsto glavnih naših igralk, zaslu-ži tudi za Jelerto Patrov-t;o vse priznanje. Da ne bi kdorkoli slutil kake osebnosti, konstatiram, da sem na go. Rogozovo v hitrici pozabil, kar s tem pošteno popravljam.	Pr. G.
Občni zbor Dramatičnega društva » Ljubljani se je vršil snoči v dvorani Sla-venske banke. Po poročilih talnika In blagajnika je bil z vakllkom izvoljen dosedanji oredsednik g. Al. Lilleg in dosedanji odbor. Namesto odstopivšega Člana se Je Izvolil g. dr. Ivan Robida. Po občnem zboru %e le vršila prva odborova sela. na kateri se le iz Rajko Arcetove ustanove podelilo neka! podpor članom slovenske drame v Ljubliani v svTbo šolania na akademifl na Dunaju oziroma za študijska potovanja. Končno se je sklenilo, naj odbor Dramatičnega društva razpiše tri nagrade In sicer za Izvirno slovensko dramatično delo » znesku 19.000 Din. za Izvirno slovensko operno besedilo v zneska 5000 Din ter za izvirno slovensko opero v znesku 20.000 Din. Nagrade se Iz-
plačajo po uprizoritvi na odru slovenskega gledališča v Ljubljani v sezonah 1926 in 1927 in ki iim odbor Dramat društva prizna največjo umetRiško m gledališko eeoo. Nagrade se izplačajo iz nstanove pok. Rajka Arceta.
Prva predstava marijonetnega gledališča Ljubljansko gledališče za lutke Je v nedelio otvorilo sezono 1925/26. Na sporedu je bila Jarčeva enodejanka »Ravnateliev sen«, priložnosten komad. In Pocci'ev »Začarani princ«. Obe stvarci sta bIH živahno odigrani ter sta vzbujali pri gledalcih obilo zanimanja. Novi prostori marijonetnega gle dališča so zelo prijetni ln prikladnL Upajmo tudi da iih bo občinstvo vodno napolnilo kakor zaslužijo.
Jugoslovensklm skladateljem. Uredništvo mesečne revije za novo zborovsko glasbo »Zbori«, katero Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, razpisuje 3 nagrade v znesku po 800, 400 tn 300 Din za najboljše. Izvirne še neobjavljene hi nelzvajane. zmožnostim naših boljših zborov primerne koncertne skladbe za moški aH mešani Ženski zbor a capella. Termin razpisa do 1. Januaria 1926. Partlture ne smejo biti pisane lastnoročno, marveč razločno. čitljivo prepisane, bi označene t re-slom, katerega nosi tudi zaprta kuverta, V nji mora biti Ime ln priimek teT naslov skladatelja. Posebna iury glasbenikov bo vpo-
slane skladbe do 15. januara 1926. ocenila In najboljšim trem prisodila razpisane nagrade. Nagrajene skladbe bodo objavljene v •Zborih«, skladitelji dobe za objave poleg nagrad še običajni sotrudniški honorar. UrednišHo »Zborov« bo dobre, nenagraje-ne skladbe v listu objavilo, ostale pa vrnilo skladateljem Naslov: Uredni<tvo »Zborov« pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
Nov gledališki Intendant v Zagrebu. Iz
Beograda poročalo, da namerava prosvetni minister Radič Imenovati drja Cihlafa-Ne-hajeva. predsednika Društva hrv. književnikov za intendanta zagrebškega Narodnega gledališča. Dosedanji upravitelj dr. Beniešič pride za profesorja modernih slovanskih Jezikov na zagrebško univerzo, administrativni ravnatelj zavoda pa postane g Josip Bach.
Otvoritev razstave ffllbcrt-Štoviček v L Jubilant V nedeljo ob 11. dopoldne se je otvorfla v Jakopičevem paviljonu kolektivna razstava akad. stlkaria Jara Hilberta ln akad. klparia Vlada Stovlčka. Kratek otvoritveni nagovor Je Imel g. prof. Saša Santel Po naeovoru se Je vrši! ogled razstavljenih slik hi plastik. O. Hilbert ie razstavil več velikih pla<en. katere si le ogledovala posebno češka kolonija ljubljanska, kl je bila na otvoritvi zelo številno zastopana. Oceno razstave prepuščamo strokovnjakom in so
omejujemo le na ugotovitev, da so plastike bcljše od slikarskih izdelkov.
Nova opera Vit Novaka. Češki skladatelj Viteslav Novak je napisal opero »Deduv otkaz«. Dete se bo prvič izvajalo dne 12. decembra v Brnu.
Vlničenkova »Laž« v Beogradu In Trstu. V petek zvečer je bila na sporedu Akadem skega gledališča v Beogradu Vlalčenkova komedija »Laž«, katero igrajo sedaj tidl v Trstu. »Laž« spada med najbotj značilne tvorbe novejše ruske dramatike. Imela jc ponekod ogromen uspeh. V BeogTadj je igrala žensko vlogo Natalije ga Mansvjeto-va, bivša čianlca Nar. gledališča v Splitu, režiral pa le g Sibiriakov.
Petdesetletnica pesnika Rilkeja. V petek. 4. decembra ie obhajal 50 letnico svojega rojstva nemški pesnik in prevajalec Ralner Marija Rilke. Jubilant je napisal oe-lo vrsto pesniških zbirk ter le Izdal tudi nekaj del v prozi. Rilke je rodom Pražan In |e bil nekaj časa tajnik francoskega kiparja Rodlna.
Begovičov »Božji človek« v Brnu. Kakor smo že poročali, so igrali zadnje dni Be rovlčevo dramo »Božji človek« v Pragi. Po praški premljeri se je vršila predstava Istega komada tudi v Brt.u na Moravskem. Režijo drame ie vodil g. Auerswald. Igralo se je dobro, gledališče je bilo razprodano.
Torek 15. XII. 1925
4
«JUTRO» št 290
Domače vesti
Kako je bil g. Radič v Mariboru sprejet?
«Jutro» je v nedeljo objektivno poročalo o sprejemu g. Radiča v Mariboru. Ne bo pa brez interesa za našo publiko, da čuje tudi poročanje dveh drugih dnevnikov: zagrebškega-radičevskega, in heograjskega-radikaiskega.
Radičevski »Jutarnji list» ima kolo-salno poročilo o Radičevem triumfu. pa bo zadostovalo, da citiramo le naslednje rozine: »Na kolodvoru dočekalo je Radiča mnoštvo oduševljenih pristaša, a najavljene demonstracije klerikalaca bile sn apsolutno nemoguče. pošto je ved pri izlasku ir vlaka Stjepan Radič pozdravljen burnim usklicima od veli-kog broja pristaša. Cim se Radič poia-vio, pojedinci su odmah stali zahtjevati, da ga mnoštvo podigne na ramena i da ga odnese do avtomobila, što Radič ni-je dozvolio . . . Publika je s osobitim oduševljeniem pozdravila Radiča nakon njegovih riječi. Poslije toga su se za-grebački gosti uz neprestane ovacije opčinstva odvezli do stana g. Fanin-gera . . .» itd.
A radikalsko «Vreme» poroča: «Kad je voz stao na mariborskoj stanici. do-šlo je pred Radičev vagon oko 50 oso-ba. Dok ie ministar Radič bio na stanici pozdravljen, pred stanicom se sakupilo oko 300 osoba. Iz njihovog držanja jasno se videlo, da su bile sasvim tačne vesti, da g. Radiču njegovi politički pro-tivnici spremaiu neprijatnosti. Mrmlja-nje in podsmehivanje ovih ljudi dalo je policiji povoda, da ih rastera. Kada je g. Radič izišao sa stanice. prostor pred stanicom bio je sasvim čist. G. Radič je seo u auto i odvezao se. Posle toga se publika počela ponovo skupliati pred Staniču i neki miadiči. kako se govori, nameravali sn da se svrstaju u povorku i da prirede demonstraciju nrotiv g. Radiča. ali ih je policiia odmah rastera-la. Inače u Mariboru vlada potpun mir.»
V pouk in zabavo zabeležil
_ M. A. C.
*	Kraljev rojstni dan. Po dispozicijah prosvetnega ministrstva ter ministrstva ver se ima kraljev rojstni dan dne 17. t m. primemo proslaviti. Po cerkvah v vsej državi se opravijo božie službe, po večjih garnizijah ie določena revija čet. Po vseh šolah ie 17. december pouka prost dan. Tudi državni uradi ne poslujejo. Obrati in podjetja pa smejo ta dan poslovati in delo ne počiva.
*	Mariborski veliki župan dr. Plrkmaier
odpotuje po službenih opravkih in do Božiča ne bo sprejema! strank.
*	Na rojstni dan Ni. Vel. kralja dne 17. t. ai. bodo banke zaprte. V sredo pred rojstnim dnevom t. i. 16. decembra in na božični večer 24. decembra pa bodo banke poslovale od 8. do 14
*	Občni zbor Kmetijske družbe. V četrtek dne 17. decembra se vrši v Mestnem domu v Ljubliani letošnji redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Začetek zborovanja ob desetih dopoldne.
*	Izpremembe v državni službi. Poštna utadnica Anka Kupec je od poštnega urada Št. Peter v Savinjski dolini premeščena k poštnemu uTadu v Rimskih toplicah. Upokojena sta: pisarniški oficijal Vll,em Hrovat pri okrajnem sodišču v Mokronogu ter poštna urad lica Henrika Magajna pri poštnem uradu Ljubljana 1.
*	Himen. Poročil se je preteklo nedelio g. Drago Zupan, operni pevec v LJubljani, z gospodično Nik ico Pogačnikovo.
*	Smrtna kosa. V Dobrunjah pri Ljubljani je irnirl včeraj ziutraj g. France Lipah, posestnik in trgovec, oče režlsera dramske ga gledališča v Ljubljani, g. Frana l.ipaha. Pokojnik je bil skrben oče in šegav, splošno priljubljen družabnik. Pogreb bo v sredo, ob 15. uri. — V Trbovljah }e preminula v nedeljo v starosti 65 let gospa Marija Pet-havc. roj. Hfitferer, soproga lekarnarja g. Frana Perhavca. Pokojnlca ie bila Izredna blaga žena, ki je vžlvala splošen ugled. Po greb bo danes, ob 3. popoldne. — V celjski bolnici je umrl v soboto g. kaplan Fran: R o p iz Petrovč. star 41 let. Pokojnik ie bolehal že dalie časa in ie bil obče priljubljen in spoštovan gospod. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Smrt beograjskega novinarja. V nedeljo zvečer ie umrl v Beogradu beograjski novinar Pera Savič. ustanoviteli in bivši direktor »Malega žurnala«, ki je izhajal do izbruha svetovne vojne.
*	Novi invalidski zakon. »Uradri tist« ljubljanske In mariborske oblasti objavita v 110 številki od kralja potrjen) novi invalid ski zakon, na kar opozarjamo interesente.
*	Preselitev odvetniške pisarne Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša. da Si g. dr. Josip Flego, odvetnik v Kočevju, v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Laško pri Celiu.
*	N ateist vo strokovne obrtne zadruge brivcev, lasnlčarjev In sorodnih strok v .Maribora naznanja občinstvu in vsem svojim članom, da so brtvnice in česalnl saloni na dan državnega praznika dne 17. decembra cd pol 8. do 12. »re odprti, med službo božjo skozi eno uro In popoldne pa zaprti. To velja za vso mariborsko oblast. Damskl frizerski saloni pa smejo imeti v mestu Mariboru in Cethi zaradi oficirskih slavnostl popoldne od 17. do 20. ure svoje poslovalnice odprte s pripombo, da je moška postrežba nedopustna.
*	Loterijski odsek Sokola L t LJubljani objavila: Žrebanje loterije v korist Sokol-skemu domu na Taboru se bo vršilo nepreklicno danes, ob 6. zvečer ▼ glasbeni sobi na Taboru v navzočnosti zastopnikov finančne kontrole, javnega notarja ta Loterijskega odseka Sokola I. Občinstvo. Jd želi prisostvovati žrebanju, so aa razpolago vsi
drugi prostori na Taboru. Dobitki, ki presegajo vrednost 50 Din, bodo oddani lastnikom izžrebanih srečk v protivrednosti predmetov, kl si jih sami določik). Dobitki po 50, 25 in 12.50 Din se bodo oddali lastnikom odrto sni h srečk v protivrednosti pred metov, kl jih določi loterijski od rek Sokola L Vsi dobitki se oddajo 60 dni po izvršenem žruebanju t. j. 15. februarja 1926. proti prejšnji oddaji izžrebane srečke, to pa te vzroka, da se izognemo vsakemu potvarja-nju srečk, kar se ie že pri raznih loterijah dogodilo. Izid žrebanja bo razglašen v dntv nem časopisju in potom žrebnlh ,list, ki so občinstvu na razpolago proti položitvi 2 dinarjev. Vsi razpečevale! dobe žrebno listJ brezplačno na razpolago v društveni pisarni na Taboru. Lastnikom srečk po deželi sporočamo, da iim ni treba osebno prisostvovati žrebanju. Ako so lastniki izžrebanih srečk, naj pošljejo iste v priporočenih pismih na naslov Loterijski odsek Sokola !. LJublana-Tabor. Lastniki izžrebanih srečk
v	Liublian' in bližnji okolici lahko oddajo iste proti potrdilu s svojim natačnim naslovom v društveni pisarni na Taboru dnev no od 4. do 7. ure zvečer. Vse razpečevaloe in lastnike srečk, ki še niso plačane oziroma nevrnjene, opozarjamo, da se bodo n ih srečke tik pred žrebanjem razveljavile in s tem izgubijo pravico do igranja. — Loterijski odsek Sokola I.
*	Telefonska zveza Sušak-Beograd. Dela za novo telefonsko progo Sušak-Zagreb so bila prošM teden dovršena. V soboto so se
vi	šili poskusni razgovori, ki so imeli povo-ijen uspeh. Nova proga se v Zagrebu zve-že z direktno progo Zagreb-Beograd ter bo na ta način dobil Sušak direktno zvezo z Beogradom.
*	Demonstracije pri odkritju spomenika kralju Tomlslavu y Dubrovniku. V nedeljo 'e prišlo v Dubrovniku povodom odkritja spominske plošče kralju Tomislavu do večjih spopadov med člani Hrvatske delavske stranke, HanaovcI in Srnaovci. Policija !e razgnala demonstrante. Vsi lokali so bili tako) zaprti. Toda trdi potem le prišlo še na več kraiih do incidentov. Pred posV-piem Hrvatske delavske zadruge so radičevci nadaljevali z demonstracijami, vsled česar je morala policija znova nastopiti.
*	Izročitev avstrijskih arhivov. Že davno ie bila sklenjena med Jugoslavijo in Avstrijo konven-.iia, po kateri nam ima avstrijski vlada Iz dunajskih državnih arhivov izročiti vse one listine, ki se nanašaio na kraie. ki so prišli pod Jugoslavijo. Izvršitev konvencije pa ie naletela vedno na nove zapreke, tzko da smo do sedai preieli le nekatere manj važne listine, dočim se vse važnsiše nahajajo š} vedno na Dunaiu. Da se zadjva pospeši in likvidira, ie naročilo zrnanie ministrstvo mariborskemu velikemu županu dr Plrkma.ierj«. da odpotuje na Dunaj in uiedi z avstrijsko vlado vse podrobnosti glede Izvršitve arhivske konvencij. Ta pogajanja se bodo vršila prihodnje dni. Prevzem naših listin bo nato preskrbe! poseoen odbor, ki bo imel svoj sedež najbiž v Mari-heru.
*	Težko pričakovani Robinson Crusoe, doslei najrvbšlrnejša slovenska izdala, v moj strski prireditvi Vladimira Levstika, Je ck>-tiskan in izide te dni. Cena je v primeri z obsegom skrajno nizka in zn?ša 2S Din za nevezan, 32 Din za vezan Izvod, po pošti 3 Din več. Naročila sprejema že zdaj založništvo Klelnmayr & Bamberg, družba z o. z. v Liubliani od 16. t. m. dalje se bo dobila kn:iga po vseh boljših knjigarnah. Priporočamo jo kar najtopleie za božična in novoletna darila!	2359
*	Zagreb zopet v snegu. Včerai je v Žagi ebu po večdnevnem južnem vremenu zapadel zopet sneg. Snežilo je ves dan v debelih kosm!*'h, pomešanih deloma tudi z dežjem. Temperatura ie bila zjutraj —1 2. popoldne plus 1.6. Na Brestovcu je padel sreg 15 cm na debelo. Tudi v nekaterih kiaiih Hrvatskega Primorja ie vnovič zapade! sneg.
*	Redka agodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov ravnovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler traja zaloga. Blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaia se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani na Bregu štev. 20.
*	Drobiž po 50 par v prometu. Kovani drobiž po 50 par pride te dni v promet v precejšnih količinah. Drobiž je kovan Iz iste kovine kakor kovani novci po 2 In 1 Din seveda je za polovico manjši kakor kovani dlrarjL
*	Dar podpornemu društvu slepih. Namesto venca na krsto pokojnega ravnatelja O. Sladonja sta inženjerja Matko šneller In soproga darovala Podpornemu društvu slepih v Liubliani znesek 100 Din.
*	Cvetoče vI!ol'ce pod snegom. Gospodična Mici Radanovič v Brežicah nam je po slala šopek cvetočih viiollc, ki iih ie nabrala pod snegom v domačem vrtu. Vi!o!ice so rormalno razvite, kar ie pač ve'ika redkost v mesecu decembru.
*	K Prešernovi proslavi v Kranju. V besedilo pod našo nedeljsko sliko Prešernovega groba sta se vrinili dve neljubi pomoti-Proslava se ie vršila seveda povodom 125 letnice Prešernovega roistva ln ne smrti,
Damsko perilo s
Spalne (n dnevne srajce, hlače, garniture z ročnim delom, klotnste In bele kombineie Itd. nudi v Ljubi ani najceneje
J. in I. Goričar, Sv. Petra c. 29.
Lastni Izdelek I	Fina Izdelava!
Domski fllc klobuki
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z. Mahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica it«v. 1.
Božična prodaja
383T po skrajno znižanih cenah.
Vsakdo naj si ogleda pred nakupom krasne
zimske suknje, modeme damske plašne in
volnene telovnike za dame in gospode pri tvrdki
Fran Lnklč, Pred škofijo št. 19.
slavnostni govornik pa je bil univ. prof. dr. Fran Kidrič.
*	Parobrod »Naprijcd« se ni potopiL Dn-
brovačka plovitba razglaša, da atenska vest, da se je omenjeni parobrod potopi! v grških vodah, ne odgovarja resnici. Ladja >e nepoškodovana prispela v Trst tn vrši nepretrgoma svoio službo.
*	Požar v Kropi V Kropi je te dni Izbruhnil v podstrešju hiše delavca Matije Praprotnika požar. Ker so se v podstrešju nahajala drva in druga suhliad se je ogenj močno razpasei. Le energični gasiini akciji in dejstvu, da so bile vse sosedne strehe po krite z debelo plastjo snega, se je zahvaliti da se ogenj nI razširil na bližnje ob ekte. Škoda je znatna. Kako je požar nastal, m znano.
*	Velik paromiin zgorel. V soboto 'e požar popolnoma :»pepelil veliki mromlin v Petrovem seln pri Starem Bečeja, last Karla Freunda in Nikole Karbineria. Rešilna de la so trajala vso noč in so končala šele naslednje jutro Škoda znaša milijon dHirjev. Razen strojev in električne instal3ciie ji zgorelo več vagonov pšenice Kako je nastal požar, ni znano.
*	Tragična smrt zagrebškega obrtnika. V nedeljo zvečer je pri Zaprešiču skočil pod vlak znani zagrebški tapetnik in deko-rater C. Beiak. Vlak ie n egovo trupio popo! noma raz-nesaril. Kolesa so mu šia čez obe rc-gi, raziiesarila život in glavo. Belak le že 2 dni prej odšel iz Zagreba, ne di bi njegova družina vedela kam. Bil je duševno silno potrt. Nekaterim svoiim priiateliem ie že dalje časa tožil v težki duševni krizi. Silno ga je potrla zlasti celožacija iz lokala in stanovania. vsled česar ie zašel v težke ma teriialne razmere. V obupu ie napravil ko-ič no sam konec svoiemu življenju. P.ikoini Belak 'e bil rodom Slovenec dotna iz Š^J-na pri Savskem Brestovcu.
*	Vlom v Oglienšaku. V viničariio Josipa Larberja v Oglienšaku so vlomili v noči na petek neznani zlikovci ter odnesli veliko moške in ženske obleke. postel'nega parila več posod s svinisko mastjo, kuhinjskega oredja. ogledalo, samovar ter nekai dragocenosti v skunn! vrednosti 7500 Din.
Za doraščajoco mladino in
je izšel za božič
Knjiga o lepem vedenju, govorieniu in oblačenju v javnem in zasebnem živ« I jen i u. — Sestavljena po lastr.i izkušnji in na podlagi namoveiših Bon tonov
velikih narodov. — Strani 280. Broširana velia 65 Din, ■■ celo platno vezana SO Din.
Knj^o je izdala
Knjigama Tiskovne Zaclnsge
v Ljubljeni, nasoroti Giav. oošte

Iz U
liane
n— Poslovanje trgovskih obratov v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasU Je vzel na znanje sklep Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 20. p. m., ki se glasi: «V okolišu Gremija trgovcev v Ljubljani naj velja delovni čas v trgovinah s špecerijskim blagom od 8. do pol 13. ure in fd 14. do pol 19. ure, za vse druge trgovine od R. do 12. ure in od 14. do 18. ure; teden pred Miklavžem in teden pred Božičem se zapirajo vse trgovine 1 uro kasneje. Ob nedeljah morajo biti vse trgovine zaprte. Orerrtij poziva vse gg. člane, da se gorenj ega poslovnega časa pri odpiranju Ln zapiranju lokalov počenši z dnem 15. t m. strogo držijo. — Načelstvo.
u— Za slavnostni koncert, ki se vrši v petek dne 18. decembra v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra I. tn katerega priredi Narodno gledališče v Ljubljani s sodelovanjem Glasbene Matice ljubljanske, so vstopnice v predprodaji od danes naprej v Matični knjigarni. Oficiielna zastopstva kakor tudi vse p. n. občinstvo uJjudno opozarjamo. da se vstopnice ne rezervirajo, ampak nai Jih vsakdo kupi že v prednr^daji. Na koncertu se bo izvajalo veliko in slavno delo češke Rterature, opus 42 Vlteslava Novaka — »Boufe« za soli, mešani zbor ter veliki simfonični orkester.
u— Sneg se taja. Sneg ki je zapadel koncem novembra skoro do po! metra in napravil mestu precej stroškov. Je pričel zadnje tri dni ka-r vidno Izginjati. Ob cestah, na kupih, ga Je sicer še vedno dokaj, čeprav ga mestni delavci odvažajo pridno v LJublJančlno strugo, enako so belo pokriti rudi še travniki tn njrve v okolici, vendar se kažejo ponekod že goH otoki zemlje, posebno tam, kjer Je solnce v soboto In nedelio pridneje povrtaki s svojimi žarki. Tudi nekatere strehe na hišah v mestu kažejo že gola slemena. Če nastane še bolj Južno vreme, bo na ulicah sicer še nekaj več vode in v predmestjih več brozge, toda sneg bo iz-gtnfl hitro, kakor Je prišel.
u— Zagonetna smrt. Truplo pokojnega posestnika Ivana Sirnika iz Šiške, o katerem se Je zdelo, da je umri nasilne smrti, so prepeljali po odločitvi državnega pravd-ništva v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer Je bila izvršena danes popoldne po sodnem •zdravnik-u dr, Tržvner.in obdukcija. Razte-
A. M. Dostojevski]: Zapiski iz mrtvega
doma I/II. del. Golar: Bratie in sestre v Oospodu, sanje
poletnega jutra. Hamsun-Albrebt: Glad, roman.
Vsi navedeni romani so ravnokar izšli
v Zvezni knfigarni, Ljubljana,	trg 8.
Podpirajte
podporno Krotiva slepih
Ljub.jana, Wolfova ui. t2
lesenje trupla pa je pokazalo, da ie biia konstatacija policijskega zdravnika dr. Avra rnoviča popolnoma pravBna, da je namreč umri Sirnik res na srčni kapi, oziroma na notranji izkrvavirvi, ki je nastopila vsled utrganja srčne Žale. Rana na glavi, ki jo je dobil pri padcu, ni v nikaki zvezi z vzrokom smrtL
u— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi svoje člane da se zanesljivo udeleže predavanja g dr Avramoviča, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v mali dvorani Kazine. — Odbor.	2361 u— Plesni odbor drž. učiteljišč naznanja, da se vrši danes redna plesna vaja ob 8. uri »večer. Točnost! 23<>4 u— Najnovejše bluze, otroške In damske obleke, priporoča Krištofič-Bučar, Stari trg št 9.
u— Opozarjam na današnji inserat glede prMožnostne prodaje briljantnih in bisernih nataDov! — Jos. Eberle, LJubljana, Mestni trg št 17.	2358
u— Običajna božična razstava le na vpogled vsak dan do 25. t m. v trgovini P. Magdič, Ljubljana. Cenj. občinstvo se uljudno vabi na neobvezen obisk.	2352 u— Saokališče na Strelišču pod Rožnikom je otvori eno dnevno od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Vstopnma 5 Din, dijaki 3 dinarje.
u— Redni sestanek abstieentskega društva »Treznosti« se vrši danes v torek ob pol 19. uri v higijen.^ki točilnici na velesej-mu. Dnevni red: 1.) predavanje »Alkohol in žena., (dr. Mricič). 2.) o praznovanju Silve-strovega večera. — Odbor.
u— Orkestralno društvo Glasbene Matice v LJubljani sporoča svojim članom, da se vaje ta teden ne vršijo vsled priprav za Novakov »Vihar*. Prihodnja redna vaia se objavi pravočasno.
u— Opozarjamo ponovno na današnje predavanje, ki ga priredi v mali dvorani Kazine ob 8. uri zvečer CeSkosk/v. - jtigosL iiga v Ljubljani o čeških kopališčih. Predava g. dr. Avramovlč. Predavanje ie združeno s skioptioniml slikami m obeta biti zelo zanimivo, zato pričakujemo obilne udeležbe. J. C. Liga v Ljubljani
u— Starešine JAD »Triglava* nujno vabim na sestanek, ki bo v sredo dne 16. t m. ob 20. uri v restavraciji o Zvezda«. Predmet razprave: Občni zbor Starešinske zveze v Celju dne 20. t m., premestitev centrale »Triglava« iz Zagreba v Ljubljano In Starešinske zveze iz Mariboia v Ljubljano. Poverjenik dr. A. Praunseis.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Neža Urbaniič, tobačna delavka v pok., 71 let. — Josip Perčič, sluga, invalid, 30 let — Frančiška Kavšek, vdova vladnega siuge, 67 let. — Marija Grad, hči tovarn, delavca, 2 dni. — Ivan Sirnik, posestnik, 66 let — Se-bastjan Marki, tovarniški delavec. 67 let
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek uredbe o zapiranju trgovin, i zaplemba vojaškega orožja, l i prestopkov cestnega policijskega reda in 3 prestopki prekoračenja policijske nre. Aretacija ie bila izvršena 1 ln sicer rada beračenja.
u— Tat v podstrešju. V podstrešje hiše št 21 na Poljanski cesti se je splazi! v noči na soboto neznan do Ig opr s en ež, prijatelj tujega perila in odnesel Mariji GestrhtovI dve beli rjuhi z roonosramom A. H. in nekaj srajc.
klrške osnovne šole pod vodstv om gdč. Zu-panekove. Tudi ostale pe^-mi so biie več ali manj dobro naštudirane. Živahno odobravanje so žele učenke mestne dekliške osnovne šole, ki so predvajale rafalni nastop, polu pestrih figur in temperamentne ritmik.-. Pravljično božično enodeja:iko «Tri želje« je priredil prosto po Iv. Sedmaku g. Franio Roš, pevske točke ie uglasbii g. C. Pregelj, igro pa je dovršeno zrežiral g. Stanko Gradišnik, ki Je tudi oskrbel okusno zimsko scc nerijo. Posamezne vloge so bile prav posre čeno izvedene, nastopi točni ta živahni. Mo čen vtis je napravil božični sprevod s petjem v zadnji sceni. G. Pregelj je napisal preprost, a lepo pogoden muzikalni part, k: je dal igri ntnoso pravljičnega obeležja. V odmorih je sviral salonski orkester celjskega učiteljstva pod taktirko g. ravn. Sancnu. Mladinskih prireditev v Celju manjka, zato je treba tem topleje pozdraviti sUčne mladinske nastope.	—rp— e— Občni zbor Narodne čitalnice. Narodna čitalnica v Celju je imela v soboto svoj obžrti zbor. Otvoril ga je g. dr. Juro Hra-šovec, ki se je najprej spominjal umrlega dr. Josipa Serneca, ki je Čitalnici predsedoval celih 47 let. Spominjal se je nadaije tudi umrlega notarja g. Detička, ki je bi! dolgo vrsto let zvest član Čitainice. — Tajniško poročilo je podal g. Cepin. Iz njega posnemamo, da šteje Čitalnica 122 članov, da ima naročene 3 dnevnike tn 6 drugih časopisov teT celo vrsto leposlovnih listov. Obisk Čitalnice ni zadovoljiv, a razveseljiv je obisk knjižnice. Društvo je z letošnjim občnim zborom zaključilo 63. poslovno leto m bo sedaj omejilo svoje kulturno delo le na knjižnica Dokler se ne ustanovi sploš na, potrebam našega mesta ustrezajoča knjižnica, se smatra obstoj Čitalnice upravičenim. Blagajnik g. GrobeLnik ie poda; blagajniško poročilo. Čitalnica izkazuje na dan občnega zbora 6415 Din gotovine. — Pri volitvah le bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. dr. Juro Hrašovec, podpredsednik g. Emil i j an Lilek; v odbor pa gospa Marica dr. Semečeva, gg. t nag. Gradišnik Fedor, Bervar Karol, Pečnik Rado, učitelj Rom (kot knjižničar!, Grobelntk Anton in Čepin FTasijo. Za namestnike so izvoljeni gg. Um-prič Ignac in Pogačnik Janko, rač. pregi. pa gg. Kralj Drago in Rudolf Siermecki.
e— Prosta stanovanja. Najnovejši seznam prostih stanovanj objavlja »Nova Doba« z dne 15. decembra. Prošnje Je vlagati do 18. t m. pri stanovanjskem sodišču.
Naznanilo preselitve
Cenj". odjemalcem vljudno sporočam, da sem preselila svojo trafiko, uprat vo 'Jutra3 in tSlov. Narodas iz Ale> ksandrove ulice
v Matija Gubčevo ulico št. 2.
V zalogi imam veliko Izbiro božič* nih, novoletnih in umetnih razgled--n!c ter vsakovrstni pisalni papir. — Sprejemajo se oglasi in naročniki za *Jutro» in *Slov Narod*. Naročila se izvršujejo točno. Najtopleje se priporočam in prosim še nadelj ne naklonjenosti
F? ni Kovač,
Iz Celja
e— Sodniški izpit s prav dobrim ospehom ie položil te dni pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani tukajšnji avskukaitt g. Janko MOHer.
e— Dobrodelna prireditev celjskih osnov-
nih šoL V soboto in v nedeljo Je priredila Državna krajevna zaščita dece in mladine v celjskem Narodnem damu dobrodelno prireditev, pri kateri so sodelovale vse štiri celjske osnovne šoJe. Obisk prireditve, katere čisti dobiček se bo porabil za obdarovanje najrevnejših šolskih otrok ob letošnji božičnici, je bil obakrat prav povoljen. Spored Je obsegal deklamadie, petje, rajal-tti nastop lo pravljično enodejanko s petjem »Tri želje«. Od deklamacii Je b!l najtopleje in ze5o učinkovito podan Župančičev »Razgovor«. Petje je bilo v splošnem dobro. Prvenstvo gre Vodopivčevi moderni, harmonično precei komplicirani kompoziciji »Starček roma na goro«, ki Jo le zapel ortre-ški zbor okoliške dekliške šole šolskih sester precizno in s pohvalno dtaainiko. Otroški zbor deške mestne osnovne šole, ki ga vndi strokovnjak v mladinske« petju gosp. Pregelj. Je zapel harmonizlrani narodni pesmi »Oj, lepo je res na deželi!« m »Moj očka ima konj'ča dva* zelo čisto in efektno. Posebej je sreba omeniti »Kukovco«, lei Jo je ljubko prednašal otroSki zbor mestne de-
Iz Maribora
a— Samomor učiteljice. V nedeljo zjutraj se je zastrupiia v Linhartovi ulici št 14 stanujoča 42-letna učiteljica Cecilija Kocbek. Legla Je v posteljo, pod katero Je postavka ogenj. Zgorela ji je že obleka In postelja. Prebivalci pa so ogenj opazili ter ga takoj pogasili Ko so poklicali tudi rešilno postajo, ie bila nesrečnica že mrtva.
a— Občinski svet mariborski Ima dar.es ob 17. zopet sejo, na kateri bo baje razpravljal o stanovanjskem vprašanju.
a— Trgovine pred božičem. V nedeljo dne 20. t m. bodo trgovine v Mariboru ves dan odprte. Tudi na Štefanovo so lahko odprte do 12. ure, ves tedea pred božičem pa do 19. ure.
a— Podraženje kruha. Včeraj so mariborski peki zopet zvišali ceno kruhu.
a— Detomor? V Dravi so našli mrtvo, 6 mesecev stajo dete, zavito v cunje. Doslej se še tri posrečilo dognati podrobnosti.
a— Znižanje obrestne m;re ugodno napreduje. Posojilnica v Narodnem domu je razglasila, da bo z novim letom obrestovala vioge le po 6 do 8 odst., posojila pa bo dajala po 8 do 10 odst.
Iz Trboveli
t— Pevski koncert se je vršil preteklo nedeijo v Hrastniku pri g. Hofbauerju.
t— Nedeljsko predavanje o postanku s\>eta g. prof. Dolžana na Ljudski visoki šoli je bilo tako obiskano, kakor menda šc nobeno. Prihitelo je okoli 500 ljudi, izmed katerih pa je polovica morala oditi, ker n: bilo prostora. V tem oziru bo pač treba ne» kaj ukreniti.
t— Za spomenik padlim vojakom Trbo« veljčanom je stavila občina v proračun zi l 1926. 10.000 Din. S,>omenik bo odkrit na Vidov dan prihodnjega leta.
t— Za okrožnega zdravnika, čcjar mesto je sistemizirano še izza časa stare Avstrije, odteguje davčna oblast v Laškem trhoveijs ski občini okoli 70.000 Din na leto. Kar je pa najlepše, je to, da to mesto že 6 let ni zasedeno, odkar je odpotoval dr. Marcius. in da mora občin« poleg tega plačevati šc občinskega zdravnika v Trbovljah in v Hrastniku. Jasno je, da se godi občini veli* ka krivica, ker 6e mesto okrožnega zdravni« ka še ni zasedeno, naj bi se vsaj omenjena svota ne odtegovala po nepotrebnem in to že toliko časa. Radi vsega tega je občina že intervenirala pri srezkem glavarstvu v Laškem.
Za odpis davčnih zaostankov
Na javni seji Zbor lice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani ie zbornični svetnik gosp. Engelbert Franchetti stavil samostojni predtog za odpis dav£ nih zaostankov z naslednjim utemeljevanjem:
Davčno breme postaja pri nas od leta do leta občutne jše. Posebno občutimo pezo visokih davkov gospodarsko šibkejši sloji, med temi v prvi vrsti obrtniki. Gospodarski položaj obrtništva postaja vedno neugodnejši. Kljub temu pa se davki vedno ostre. Davčno breme je tem težje, ker se dohodnina pobira še vedno do stari kronski lestvici in se vedno večjemu številu malih obrtnikov nalaga davek na poslovni promet, katerega bi morali biti mali obrt liki že po 2akonu oproščeni.
Izteriavanie davkov dobiva vedno ostrejšo obliko. Davčni izterjevalci se ne strašijo še pred tako občutnimi posledicami poostrenega izteriavanja davkov. Na plačilno zmožnost davkoplačevalca se davčni uradi prav mata ozirajo. Za odplačilo zaostankov dovoljene ugodnosti se raztezajo skoro praviloma samo na par mesecev. Največkrat davkoplačevalec v dobi. v kateri naj bi poravnal svoie obvez losti. niti toliko ne zasluži, kolikor bi moral plačati davkov Zadolževania obrtništva so zaradi tega vedno izdatnejša, ker večina nima toliko osnovnega premoženja, da bi mogla brez škode za uspeh obratovanja tudi samo deloma porabiti za odplačilo davč nih zaostankov.
Prošnje za odpis davčnih zaostankov ostaiaio dosledno neunoštevaie aH pa se rešuiejo odklonilno', češ. da je milosten odpis davkov po zakonu nemogoč. Pri takih razmerah se vedno bolj mmnži število malih liudi. ki bi morali odprodati vse svoje premoženje, ako bi hoteli naenkrat poravnati svoje davčne zar>stanke. Večini pa bi niti realizacija celotnega premožeiia ne zadostovala za plačilo vseh zaostankov. Ako bi se ti zaostanki prisilno Izteriaii. četudi v dališih rokih, bi b'1q večina malih obrtnikov prisiljena skrajno omejiti svoje obratovame. če že ne odprodatl svoiega orodja in iskati nadaline eksistence kot pomožno delavstvo. V drugih pridobitnih strokah niso razmere prav nič ugod-le^e.
Da se te. ne le Z3 obrtništvo, ampak za vse gospodarsko šibkeiše sloie sploh nevzdržne razmere omilijo, oredlagam:
Zbornica se obrni na finančnega mini--tra s nrošnio, da upoštevajoč skralno neugoden ooložai gospodarsko šibkeiših sloiev. p-aoblasti generalno direkciio ne-nosredtih davkov, odnosno delegaciio v Ljubliani. da se smejo davčni zaostanki do 8000 Din, k! pravzaprav niso Izterljivi. odpisati. ako hi njihovo prisilno izterlanfe resno ogrožalo preživljanje davkoplačevalca in njegove družine ter bistveno kratilo njegovo davčno moč.
Sladkorno tržišče
Na svetovnem tržišču sladkorja je po valovaniu cen nastopila zadnje dni tendenca nazadovanja. Vzrok padania cen je v vesteh s Kube. iz katerih se da skle pati. da suša na Kubi ni povzročila tako velike škode, kakor se je sprva cenila. V krog:h kubanskih sladkornih tvor ničariev računaio sicer z manišo izdatnostjo sladkornega trsa. vendar se bo ta orimanjkijai več kakor nadoknadi! z več večjo s trsom obdelano površino, tako da cenita Willett & Grey kubanski pridelek na 5.15 miliinna ton pnoti lanski produkciji 5.13 miliiona ton V Evropi bo nrodukci.ia sladkoria nekoliko maniša kakor ie bila Sani. vendar še vedno ogromna napram prejšnjim le-tiom.
V naših sladkornih tvornicah se letošnja kampania polagoma zaključuje. Nekatere tvomice so že končale z delom. Kakor izjavljajo v krogih sladkornih tvorničariev. je zaradi slabe kakovosti sladkorne nese orr>dukcija letos marnša. Po sedaniih računih letošnja kampanja ne bo dala 7500 vagonov, kakor se je pričakovalo meseca septembra t. !_ temveč največ 5800 vagonov. Kljub maniši orodukciii na bo domači konzum sladkorja v naši državi tudi letos krit spričo rezerv, ki so ostale od lanske kamnanie.
Tendenca na našem tržišču je čvrsta. Cene ostanejo na isti višini, kakor jih ie pred kratkim regulirala Zveza sladkornih rvorn'c. ter notiraio no izklndi'ni!i posta-ah- Beograd 12.35. N'š 12.65. Kle-nak 12.40. Obrenovac 12.55. Skoplie 12 60. Liubliana 12.40. Zagreb 12.25 Sarajevo 12.50. Split 12.20, Sušak 12.15.
Tržna poročila
Novosadsfca Masovna borza (14. t m.)
P? en i c a: baška. 3 vagon! 285 — 290; Vw: Sad, S vagonov 290; barratska. Tisa, 10 vagonov 292.50. Turščica: bajka, sta ra, I vairon 167.50; nova, Sombor. 5 vaeo-iov 127; banatska, 5 va;wnov 138; srentska za december-januar. 3 vagoni 130. Moka: «0->, 1 vazon 465; «2», 1 vagon 410; «5», 4 va-srorri 360. Fižol: baški izbrani, 2 vagona 200. Otrobi: v lutastih vrečah. 8 vagonov 125: v Jutsstih vrečah, za februar, 3 visoni 130. Tendenca mlsčaejša.
= Načrt zakona o Pooblaščeni obrtniški
banki se Je kakor smo že poročali, ves pro. šli teden proučeval v odbora. Vlada Je skle-sila, da država vpiše 40 odst. vplačane glav
-rfce rbrtnfkov; toda ta skupna vsota ne sme znašati več kakor pet milijonov Din. Načrt Obrtniške zbornice pa Je predvideval, da
država vpiše 40 odst celokupne Klavnice, to je okrog 20 milijonov Dta. Beograjsko časopisje dvomi, da se bo « petimi milijoni moglo kaj napraviti Obrtnikov v vsej državi Je okrog 200.000, a Je težko verjetno, da bodo mogli ti vpisati več kakor 10 milijonov Din. Od Narodne banke bi ta ustanova s tako majhnim kapitalom cM>Ra samo 4 do S milijonov Din kredita. To se pravi, da takšen obrtniški kreditni zavod ne bo pomeni! mnogo za naše obrtništvo.
= Povišanje delniške glavnice. »Split«, delniška družba za portlanski eemefrt v Spil tn. povišuj« na podlagi sklepa občnega zbora delniško glavnico od 30 na 40 milijonov Din. Stari delničarji krajo pravico optiratl na štiri stare delnice eno novo delnico po nominali 300 Din s pravico do dividende od 1. januarja 1936. Opcijska pravica se more izvršiti od 10. do 17. t. m., ako se predlože stare delnice pri družbeni blagajni, v LJubljani tirdl pri Ljubljanski kreditni banki.
= Dohodki In Izdatki naših železnic. V zadnjem proračunskem letu so znašali od l. aprila 1924. do 31. marca 1925., dohodki železnic 1812 milijonov, tzdaiki pa 1255 milijonov Din. Na en kilometer proge normalnega tira je bik) dohodkov 5510 Din, ozkega tira po 76 cm 2262 Din in ozkega Ura po 60 cm 4*2.5 Din.
= Dalmacija In odkop deviz. Večje število velikih dalmatinskih tvonnlc Je poslalo na pristojna mesta prošnjo, v kateri prosijo, naj Narodna banka poveča sedanji odkup ene tretjine deviz. V prošnji omenjajo tudi, da jim Je današnja oeera pr en tak a. Nekatere cementne tvomice zahtevajo, da se v bodoče ukine tudi zavarovanje valute za izvoz cementa.
= Prevzem sladkorne tvorni ce v Cukari-cl po ministru pravde. Iz Beograda poročajo: Na odredbo ministrstva pravde je bila vsa uprava sladkorne tvomice na Čukarici odstavljena hi tvornica prevzeta od ministrstva pravde v lastno režijo.
— Izredni občni zbor bo imela Delniška stavbinska dražba »Union« v Ljubljani 28. t m. ob 16. v Srebrni dvoran! hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Nakup delnic Centralne vinanne, d. d. v LJubljani, 2j Siučainosd.
= Konkurz je razglašen o imovini Ivana Gajška, trgovca v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 22 t. m. ob 10.
= V konkurznl zadevi Franca Bornška v Trbovljah je zaradi ugotovitve naknadno prijavljenih in onih terjatev, k! se do naroka še prijavijo, določen narok pri okrainem sodišču v Laškem na IS. t m. ob 10.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo raznih šip ter za dobavo 200 komadov dežnih plaščev Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenja te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 18. t. ui. pri intendanturi Dravske in divšzijske oblasti v Liubljani glede 500.000 kg pšenice; ciite 19. t m. pa glede dobave 200.000 kg sena; 4. januarja 1936. pri direkciji državnih železnic v Sarajevo glede dobave bandaž za tender.ie; 5. Janaaria pri direkciji državnih železnic v Litrbljani glede dobave 4000 komadov lokomotiv nih ognjenih cevi; 12. januarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 20.000 kg volne za čiščenje, glede dobave 100 ton livarskega koksa, glede dobave 120 ton oglja, pri direkciji državnih železnic v Ljubliani glede dobave različnega 'eklenega orodja; 13. ianuaria 1926. pri direkciji držav nih železnic v Zagrebu glede dobave 4000 komadov jeklenih ognjenih cevi za lokomotive: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3165 kg lakov; 15. Januarja 1926. pri direkciji državnih železnic, v Ljubljani glede dobave 10.000 kg belih cunj za čiščenle in 300 kg canj za politira-nje: pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 251.000 kg ovsa za garnizi;e Vrbaske divizijske ob'a-sti; pri direkcij državnih železnic v Sa-a-Jevn glede dobave pneumatičnega orodja (Presslurt-VVerkzeuge). Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Obtok novčanlc v Češkoslovaški se Je v prvem tednu zmanjšal za 195 milijonov na 7725 milijonov Kč. Kovinska podloga je v enakem času za malenkost porasta na 1031.6 mtKjona, devizne in vaiutne zaloge pa za 40 milijonov na 1174.6 milijona Kč.
= Bolgarska zunanja trgovina. Po bolgarski statistiki zavzema v bolgarski zunanji trgovBii za prvih osem mesecev L L Nemčija prvo mesto tako v izvozu kakor uvozu. Bolgarski izvoz v Švico in Poljsko se je povečal napram enakemu času lanskega leta. bi sicer v Svioo za trikrat, a v Poljsko za šestkrat Francija je izvozita lz Bolgarske dvakrat manj kakor lansko leta Skupno je znašala vrednost bolgarskega izvoza v prvih osmih mesecih t- L 3581.58 mJ-lijona levov, a uvoza 4902.48 milijona levov. Glavni predmeti izvoza so bili tobak, cerea-Itje, jajca m živina. Trgovinska bilanca Bo! garske je letos znatno manj pasivna, kakor je biki lani
= Fozija dveh bodlmpeštanskih velebank. Direkcija Madžarsko - Italijanske barke v Budimpešti Je skHcala is 18. t m izredni občni zbor, na katerem te bo sklepalo o fu-ziji s Madžarsko agrarno tat rentno banka V madžarskih finančnih krogih se tej fuzJJJ pripisuje velika važnost
= Odgoditev Italijanskih pogajanj za ure ditev do Igor Angliji- Iz Rfena poročajo, da je odhod italijanske delegacije za pora lani a glede italijanskih dolgov v Angliji odtoiea. Najbrže bo Italijanska delegacija odpotovala v London v začetku Januarja 1926. Porajanja so odgodena zaradi tega, ker mora grof Votpi, Id Je oa Čehi delegacije, prej izvršiti posle, ki so se nakujričttl za časa njegove odsotnosti v VVasftnKtotm.
= Podružnica francoskega denarnega zavoda v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Eden največjih denarnih zavodov Francije GredH Lrcmiais namerava ustanoviti v Beo
gradu svojo podružnteo. Beograjski gospodarski kroja z veseljem pozdravljajo to misel, kajti z ustanovitvijo te podružnice se bo znatno olajšal poslovni m denarni promet s Francijo.
= Obtok novčanlc v Rusiji. V mesecu novembru 11. je iizdala Ruska državna banka za 20 milijonov zlatih rubllev novčanlc, tako da se Je njihova skupna vsota povečala na 787 trilijonov zlatih robljev.
= Konkurz berlinske banke. Kakor poročajo iz Berlina, se nahaja tamošnja Land-bank A. G. v konkurzu Polom banke so povzročile nezdrave Špekulacije.
= Plačilne težkoče nemške sladkorne tvornica Velika sladkorna tvornica v Thft-rineswerderju v Nemčiji se nahaja v plačilnih težkočah. Zaradi poloma bo za večje vsote prizadeta več denarnih zavodov.
= Naraščujoča pasivnost angleške trgovinske bilance. Po Izkazu angleškega trgovinskega ministrstva je znašala vrednost angleškega uvoza v novembra t l. 114.60 milijona funtov Sterlingov proti 108.84 milijona funtov Sterlingov v istem časn lanskega ieta. Vrednost izvoza v novembru t. L je znašala 60.98 miliiona fantov Sterlingov. Bilanca Je torej pasivna za 53.71 mllikma funtov Sterlingov. Pasivnost i« večja kakor lani v enakem času.
= Ruski veletrgovinski Indeks pokaauje za 1. novembra t 1. 1753 točk (podlaga indeksna številka 1000 za leto 1913. Proti 1. novembru lanskega leta je zabeležen porast za 7 odst
Borze
14. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa nja. druge ponndbe ht v oklepajih kupčijsk! zakijačkl.) Vrednote: investicijsko 77— 79.50. Vojna škoda 316—320, zastavni listi Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20— 22. Celjska posolilnica 200-302 (202), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100— 104. Praštediona 0—050. Slavenska 50—50 (50). Kreditni zavod 175—185. Strojne 135— 0. Vevče 130—0. Nihaš 35-35. (35). Stavbna družba 100-110. Sešir 115-123. (115). — Blago: les: hrastova drva, 1 m dolžine suha foo nakladalna postaja 10 vagonov 17.80—17.80 (17.80); trami merkairtilni. 3/3-5/7. po zahtevi kupca, fco vag. naklad, postaja, 1 vagon 250—262. (256); poljski pridelki: pšenica baška, fco nakladalna postaja 0—290; turščica: umetno sušena, fco slav. post., 3 vagoni 167.50—167.50, (167.50), času primerno suha. za 1.* do IV.*, fcc vag. Postohta tranz., 5 vagonov 180— 180 (180). času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja, z gar. slov. post., 8 vagonov 135—135. (135); drobna la, v peči sušena. fco slov. postaja 0—190; ajda domača, fco vag. slov. postal 0—250; proso domače fao vag. slov. postaja 1 'A vagona 200—200. (200); krompir beli. fco vag. slov. postaja 0—75; otrobi debeli, pšenlčni, fco vag. bos. postaja 4 vagoni 160—160. (160); konoplja, fco slav. postala, H vagora 1250—1250. (1250); konopna kučina. foo vag. slav. post Yk vagona 950—950 (950).
ZAOREB. Od bančnih vrednot Je zabeležila nekaj večji promet Eskomptna, ki je za malenkost porasla. Industrijski papirji brez prometa. Tendenca za Vojno škodo nespremenjena. Zaključni tečaji so obdržati svojo višino. Promptno blago se Je zaključi Io po 330—321, a za ulttmo na višini 322. — Dinar je začel ta teden rtotirati v Curihu na nespremenjeni višini. Na naši borzi ie bila tendenca nekoliko slabša, kar se ie odrazilo v zaključni)! teča ih posameznih deviz. Italiia je v Zagreba kiiub njenemu porastu na Inozemskih tržiščih zaradi večje ponudbe ostala na višini od petka. Pariz je spričo znatne mednarodne oslabitve padel močneje tudi v Zagrebu. Blaga dovoli. Skup ni promet v devizah 6.2 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 790 7—800.7, Berlin 1338.6-1348.6, Budimpešta (zaključek 0.0793). Italija izpl. 226.45-228.82 London Izpl. 27 :.97-274.97. ček 272.9-274.9. Neyvork ček 56.1—56.7, Pariz 304—208. Praga 16.41 H— 168.41 ln pol. Švica 1085.5—1093.2; valute dolar 55.45—56.05. lire 223.8—226.2; e f e k -ti: bančni: Eskomptna 119—119.5. Polio 18 -19. Kreditna Zacreb 133-135. Hipo 64— 64.5, Jogo 108—110, Lubljanska kreditna 210—0, Obrtna 77—80, Praštediona 945— 947J. Srpska 144—146; Industrijski: D&rv vačka zaključek 450, Šečerana 420—445, NI hag 33-0. Slaveks 130—155, Slavonija 44.5 45. Trbovlje 0—330. Vevče 12O—0; državni: Investicijsko 78.5--79. agrarne 46—47.5. Voj na škoda, promptna 320—322, za december 322—323.
BEOGRAD. Devize: Atene 73—76. Dunaj 795—796. Bruselj 255—256.5, Budimipe-šta (V—0 07925, Berlin 1344—1345. Bukarešta 25.75—36, Italija 227.^-228.25. London 273.75—273.95. Newyork 56.39—56.42. Pariz 205.75—306, Praga 167.35—167.4, Sofija 41 —42. Švica 1088.7—1089 25.
CURIH. Beograd 9.175. Berlin 123.50, Newyork 518.75, London 25.155, Pariz 18.85, MIlan 20.94, Praga 15-575, Budimpešta 0.00727, Bukarešte 240, Solija 3.775, Varšava 55, Dunaj 73.125.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.20, Zivnostenska 278, LJojrd 1005, Daimazia cement 659 Spth cement 489, Krka 417. Devize: BeogTad 43.90 — 44.30, Dunaj 346 — 356, Praga 73.3S — 75, London 120.10 — 120.30, Curih 476 — 479. V ar lute: dinarji 43.25 — 44. dolarji 24.60 do 24.80. 30 rfatih frankov 94 — 97, zlata foa 478.60.
DUNAJ. Beograd 12.5475 — 12.5875, Ber-Hn 163.62 — 169.13. Budimpešta 99.27 do 99.57, Bukarešta 3.295 — 3.315. London 34^55 — 34.455, M lian 38J6 - 28.68. New-york 708.15 — 710.65. Pariz 25.39 — 25.81. Praga 30.97 — 21.08, Varšava 69.75 — 70.2S Curih 136.55 — 137.05, Sofija 5.12 — 5.1»; dinarji 12.48 — 12.54.
PRAGA. Beograd 59.65, Curih 650.75, Mšlaa 136.05. Newyark 33.70, Dun2j 475.875.
BERLIN. Beograd 7.435, London 20.342, Praga 12.418, Curih 80.87. MHan 16.92.
NEWYORK. (Zaključno 12. t m.) Beograd 1.77 in po?, London 4.85, Italija 4.0345, Dunaj 14.12 in pol, Švica 19.28 in četrt
Sokol
Telovadna akademija sokolskega društva v Mariboru
Maribor, IZ decembra.
Da pokaže svoje intenzivno delo v telo« vadnici, je priredilo tukajšnje sokolsko dru« štvo telovadno akademijo, ki je kot smo na kratko že v nedeljo poročali, krasno uspela. Aktivno se je udeležil akademije tudi sve« tovui prvak v telovadbi br. Leo štukelj, ki ga je občinstvo nabito polne velike Gotzo« ve dvorane pri vsakem nastopu burno po« zdravljalo. S svojimi vrhunškimi, elegantno izvedenimi vajami je zadlvil gledalce, kate« rim je zastajal dih ob nekaterih gibih. Od njega pa «e je tudi lahko naučil vsak telo« vadeč tehniko izvajanja posameznih gibov. Vse je bilo v taktu, skladno, umerjeno in precizno!
Akademijo je otvoril društveni orkester pod vodstvom br. šušteršiča s «5oko!s-ko ko račnico*. kateri je sledila še uveitura iz «Libuše> od Smetane. Omenjeni točki, ka« kor tudi ostale, t j. Flotow: Stndella in Raekmaninoff- Prelude, so bile dobro na« študirani in lepo izvajane.
Telovadbo pa je otvorila vrsta članov na drogu. Nekatere vaje so bile dobre in lepe. 2eleti pa bi bilo pri nastopu več sklad nosti. Za tem je izvajala vrsta članov pra» ške proste vaje za leto 1926. Začetkoma je bilo opaziti pri telovadcih pomanjkljivo kritjt* kar je deloma pripisovati tudi ne« ritmični godbi, proti koncu je bi) nastop znatno boljši.
Živahno in sigurno izvajanje praških pro« stih vaj za članice so spremljevali gledalci z velikim zanimanjem in splošno zadovoli« nostjo. Njihov nastop je bil dober in krit« je vedno pravilno.
Pri zatemnjeni dvo-ani pa srno se znašli
v	temni gozdni noči. ko so izvajale ss. Na« hergojeva, Kosova ter Adeia in Ida Periče«
vi	aKolo kresnico, katerega si Je krasno za« mislila ses. A. Perieeva. Bleskot kresnic v najrazličnejših lučkah kaže zbeganemu pot« niku pot skozi nočne temine v brezbreino daljino. Poleg cVaje šestorice* po motivih iz Verdijeve «Alde» ob br. Mačusa in po« leg vaj br. štuklja, je bilo «Kolo» najlepša točka večera. Le žal, da je bilo nekoliko predolgo.
Članska telovadba n3 bradlji in konju je bila dobra. Pri orodni telovadbi je bilo ona« žiti. da so bile vaje na konju najboljše pri« pravliene, dasiravno je konj najtežje orod« je. Telovadni nastop je bil zaklj'ifen z že omenjenimi «Vajami Sestorice* od br. Ma« čusa. ki so bile izvedene strumno in eksakt« no. Radi pornega časa so morali odložiti razdelitev d:p!om tekmovalcem.
Po oficijelnem delu akademije je priredi« lo društvo v,čast br. Leonu Stuklju v Na« rodnem domu banket, kjer sta pozdravila in se zahvalila milemu gostu društveni sta« rosta br. dr. Boštjančič. v imenu društva ter župni starosta br. Julče Novak v imenu predsedstva Mariborske sokolske župe. Pri živahni društveni prosti zabavi je marljivo sodeloval društveni orkester.
Akademija, ki je pokazala sad marljivega tihega in intenzivnega sokolskega dela v te« krvadnici. nai bo članstvu v vzgled in spod« budo, požrtvovalnim vaditeljem pa v po« nos in zadoščenje!
Smučarji. Brate !n sestre smučarje člane sokolskih društev, vabi na važen razgovor. ki se bo vršil danes dne 15. dec. ob 8. uri zvečer v prostorih Jugosloven-
Vse Izpuščaje na licu,
lišaje, moznlje, zajedavce, krvave podplutbe,
solnčne in rudeče nege itd. zajamčeno odstranjuje r>aiiška emulzija .Vlsa-gine Adelina Pattl*. edino perfektno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanle polti, ki onrmo"ofu|e guban ie kože ter daje obrazu mladeniči Izraz in svežost Vsak dan prihaiaio številna rri-znalna pisma. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-eerijah in paifumerijah za ceno Din 30"- za stekleničieo. G'avno skladišče za Jugoslavijo Zagreb, Gajewa ulica 8«	ro<-s
VIMEČETE VAŠ DEHAR
če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, aodio, zeleno ali zlato)
,,ključ"
traja tako dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden pat in prepriča če sel sa* v>
skega Sokolskega Saveza. Narodni dom, Miroslav Atnbrožič, načelnik JSS.
20 letnica Sokola v Domžalah. 20 letnico svojega obstoja proslavi sokoisko društvo Domžale dne 26. t tn. ob 16. v lastnem domu. Spored: igra, telovadna akademija, petje, šaljivi nastopi, prosta zabava. Obveščan« in vabimo vse ustanovnike, da jfh kot prvoberitelje na narodnem polju pozdravimo v svoji sredi. K proslavi vabimo vsa sosedna bratska društva in vse okolica ne.
Nedeljski nogomet
ZAGREB: Gradjanski : Železničarji 4 : 1 (i :0). Zeio ostra igra. Gradjanski jun. : Concordia jun. 7:1.
DUNAJ: Prvenstvene l. lige: Slovan : Hakoah 3 : 1 (1 : 0). Zmaga Slovana je bila zaslužena. Rudolfshiigel : Hertha 0 : 0. Pr« venstvene II. lige: BAC. : Sportfrcunde 7 : 1, NVAF. : Bewegungsspie!er 2 : 1 (2 : 0). Ostaii rezultati: \Vacker : Siiuinering 7 : 0; Rapid : Neubau 16 : 0. (V tej igri je pre' senetil Anglež \Villmott, ki je pri prvem nastopu zelo slabo odrezal.) \VAC : Cri« eketer 3 : 2 (1 : 2).
PRAGA: Slavia : DFC. 5 : 0 (3 : 0).
PRAGA: Prvenstvene iekme: Vršovice : Meteor VIII. 3 : 3. ČAFK. : Slavpj Žižkov 3 : 2, Nuselski : Kladno 2 : 0. Prijateljski: Slavija : DFC. 5 : 0! Soartii kornb. : Liben 7 : 0.
BUDIMPEŠTA: EPC. : MTK. 1 : 01 EPC je najslabši kiub prvega razreda. FTC. : «33» 2 : 0, Nemzeti : VAC. 1 : 1.
MONAKOVO: \Vacker : V. f. R. Fiirth 1 : 0, A. S. Nurnberg : Bayern (Monakovo) 3 : I.
STRASBOURG: Amateure (Dunaj) : Sp. C. Strasbourg 7 : I (3 : 0).
BRUSELJ: Avstrija : Belgija 4 : 3 (3 : 1) Avstrijci so si zmago težko priborili. Po» sebno odlikovala se je avstrijska obramba. Tudi napad Belgijcev je delal odlično. Viec na : Bruselj komo. 10 : 5.
BARCELONA: Barcelona : Praga 2 : 1 (1 : 1). Zamorra je imel zopet svoj dan in je igral naravnost briljantno.
Službene objave LNP.
(Seja p. o. dne 9. KIL 1925.)
Verificirata se za SD. Rapid igralca Losch nigg Laslo in Loschnigg Albert s pravom nastopa dne 1. VI. 1926. TSK. Merkur se poziva, da pošlje LNP.«u takoj izkaznice zgoraj omenjenih igralcev. Zavrne se pro« test SK. Svoboda Maribor, ker se je ugo= toviio, da ie igralec Kossol pravilno verifi« ciran za TSK. Merkur. Verificirajo se slede« če prvenstvene tekme: Primorje : Svoboda 14 : 0 (27. IX. 1925.); Heimes : Svoboda 9 : 0 (11. X. 1925.) obe tekmi po § 14. pravil« nika sav. prv. tekem tako, da se SK Svobod; ob zaključku tekmovanja odbijejo po 2 toč« ki kot kazen. Nadalje se verificira Ilirija : Slavija 15 : 0 (11. X. 1925.): Ilirija : Svoboda 11:0 (18. X. 1925.) Svoboda : Slavija 3 : 1 (25. X. 1925): Slovan : Svoboda 6 : 1 odigra* na 1. XI. 1925; Ilirija : Hermes 4 : 0 (22. XL 1925.) in Slovan : Primorje 4 : 2 (22. XI. 1925.) Po § 13 pravilnika sav. prven. tekem se verificirajo prvenstvene tekme Jadran : Svoboda; Hermes : Slavija in Primorje : Slavija; 3 : 0 za prvoimenovane klube. Pr« venstvena nogometna tekma Primorja : Her mes se na podlagi § 7 pravil, sav. prv. raz« veljavi ter sklene isto ponovno odigrati v pomladanski sezoni. Verificirajo se prven« stvene tekme rezervnih moštev Primorje : Hermes 10 : 2 in Slovan : Hermes 2 : 0 zad« nja po § 14. p. s. p. t.	Tajnik IT.
(Seja u. o. 9. XII. 1925.)
Sporoča se vsem ljubljanskim klubom, da se bo v najkrajšem času izplača! delež pre« bitka prvenstvenih tekem. Istočasno se spo<> roea. da se bo od tega deleža pridržala čla« narina in donesek k o!imp. fondu za 1. 1926. S. IC Iliriji, S. K. Jadranu, Ž. S. K- Hcnne« su, S. K. Svobodi in S. K. Slaviji se bo od> tegnila globa po 300 Din in nakazala JNTS.«u Tozadevni izpisek dobi sleherni ljubljanski klub.	Tajnik II.
Predsednik Haška dr. BeloševiO je ra« di poraza, ki ga je Hašk zadnjo nedeljo do« živel od Železničarjev, poda! ostavko.
ASK. Primorje, hazenska sekcija. V sredo 16. t. m. in petek 18. t. m. od 18. na« prej redni in obveznit rening v Kolizeju /a sledeče hazenašice: Jančigaj Vika in Vi« da. Zanner Frida. Kump. Krisch, Sever, Er« bežnik, Vidic, Prekuh, Pire, Jenko, Kaiscr, Kačič, Zore Z. Ostale imajo trening od 16. naprej. Udeležba in točnost obvezna. — Trener.
Prvenstvo Evrope v rokoborbi. Od 17. do 20. t. m. se vrše v Milanu tekme v ro« koborbi za prvenstvo Evrope. Naš težko« atletski savez je za te borbe prijavil na« stopne atlete: Penzes, Caplar, Nikolič in Arsenič.
V londonskem amaterskem nogomet' mm savezu je včlanjenih 2173 klubov.
Športno visoko solo v Budimpešti je ustanovila madžarska vlada v sporazumu z vodilnimi madžarskimi športnimi organiza« cijami. šolo so v pendeljek, 30. novembra slovesno otvoril i.
Vremensko poročilo
Liubliana, 14 decembra 1925.	Liubiiana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja		ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	iJadav:ne mm
Liubliana . .		7.	759"0	— 2-5	sever	obl.	
L|nMjana . ,	e	14.	757-3	10	jug. vzh.		
Ljubljana . .	e	21.	759-1	— 10	brezv.	več. obl.	
Zagreb , , ,	e	7.	756-4	00	sev. vzh.	pol. obl.	
Beograd , .	•	7.	752-2	o-o	■sev. zap.		j
Dunaj . , .	•	7.					
Praga . . .	t	7.	757.6	— 30	jug. vzh.	obl.	j
(nomost . .	*	7.					
Solnce vzhaja ob 7 31. zahaja ob 16*19, luna vzhaja ob 6 47 zahaja ob 16' 19. Barometer stanovi t, temperatura nižja
Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno oblačno, semintja sneg. —
Zmeren mraz.
Torek" 15, XIL 1925
= S
«JUTRO» št. 290
21V
Francoski fašizem
Nedavno smo poročali, da so pričeli francoski fašisti izdajati svoj dnevnik »Le Nouvean Siec!e», ki izhaja pod političnim ravnateljstvom znanega flnanč. nega teoretika O. Valoisa, bivšega ravnatelja lista »Action Francaise*. Njegovo delo je v zvezi z organizatoričnim delovanjem Jacques Arthuysa, ki se smatra kot voditelj «modrih srajc« za francoskega Mussolinija in k! stremi seveda po diktaturi.
Pojav lige »modrih srajc* ne pomeni za Francijo niti sence kake nevarnosti, vendar pa se bavijo ž njim razni listi v prvi vrsti zato, da nudijo svojim bralGem zanimivega političnega čtiva. Tako priobčuje pariški »Journal« razgovore z ntanovitelji modrega fažizma o njihovih smotrih in metodah. Iz odgovorov je razvidno, da se smatrajo usta. novitelji modrih srajc za edine avtentične zastopnike fašistovske ideje m da nimajo nobenega zaupanja v že obst9je-če organizacije.
Jacques Arthuys je izjavil: Milleran-dovo Ligue Republicaine tvorijo stani in ljudje z zastarelimi idejami. Ta liga je društvo za obrambo blagajniških predelov ter nas ne zanima. »Jeunesse Patriote® pa je v rokah parlamentarcev. Fašisti nočemo parlamentarcev, ker smo nad strankami. Na urednikovo vprašanje: In »Action Francaise*? je odgovoril: Kaj naj začnemo s Filipom VIL? In komunisti? Komunisti niso več nevarni. Mladi vodja francoskih fašistov smatra diktaturo za edino možno vladno obliko v Franciji. Uvedbo diktature ovira le parlament, ne pa predsednik republike, ki more mirno ostati na svojem mestu, dokler fašistovska revolucija ne ustvari stabilne vlade, ki bo vodila francosko politiko v duha zmage.
Na ta način je obsodil Arthuys takozvane desničarske nacionalistične organizacije, ki niso v nikaki zvezi s pravim fašizmom. Takozvani «Camelots du rob so socijalistične mladinske organizacije brez vsakega vpliva. Ravno tako nacijonalna katoiiška zveza, ki jo je ustanovil general Castelnau in ki se ba. vi predvsem z verskimi vprašanji.
Pa tudi Valoiseva organizacija, ki edina nosi naziv fašistovska, jc brez vpliva. Ustanovljena je bila tako rekoč slučajno 4. novembra 1924. na konferenci društva civilnih inženjerjev. Par mladih ljudi je ta večer ustanovilo po italijanskem vzorcu svoj «Faisceau» na podlagi doktrin, ki jih vsebuje Valoiseva krnica »La rčvolution national.» George Va-lois je 45 leten novinar, ki je s težavo organiziral največ do 6000 mladeničev, ki so pa po večini identični s člani patriotske organizacije poslanca Taittin-gerja. Te čete dosedaj še niso nikdar nastopile v Parizu, njihova zborovanja pa se vršijo večinoma v zaprtih lokalih. Najzanimivejše je dejstvo, da razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. Samo reklama za njihov organ «Le Nou-veau Siecle» je stala več milijonov.
Kakor omenjeno, je francoska fašistovska organizacija brez vpliva in nima izgledov za bodočnost. Zanimiv ie tozadeven komentar rimskega taši-stovskega dnevnika «Impero», ki pravi: V Franciji se je par mladeničev ločilo od voditeljev »Action Francaise* ter so ustanovili svoj fašjo po našem vzorcu. Te organizacije ne predstavljajo nobene nevarnosti same po sebi. Nevarnost bi bila Ie tedaj, ako bi se te čete hotele poslužiti nasilnih metod, ki so v navadi v Italiji. Izzvale bi reakcijo levice in njihova usoda bi bila zapečatena.
najtežjih časih izvrstno organizirano konjenico. ki je pomagala pehoti premagati vse upornike in v kali zatreti neštete poskuse nasilnega prevrata.
Znameniti organizator rdeče konjenice je bil rojen v donski oblasti kot si.i siromašnega kmeta. Pred vojno ie imel na Donu v najemu nekaj oralov zemlje. Niegov gospodar ie bi! bogat kozak. Med vojne je služil v konjenici Začetkom februarske revolucije je bil dragon-ski stražmojster. Med moštvom je bil tako priljubljen, da so ga izvolili vojaki v vojni sovjet. Ko je bil sklenjen brest-litovski mir. se je vrnil domov in zače! agitirati med kmeti za razdelitev veleposestniške zemlje. Spomlad! I. 1919. se ie pridružil Budenni s četo donskih ko-
zakov bcljševtkom in razbil belo gardo, ki je ogrožala njegovo ožjo domovino. To je bil začetek njegove vojaške kari-jere. S svojim odredom se jc boril v južni Rusiji proti generalu Denikinu in kma iu mu je bi! poverjen konjeniški polk. Njegovo ime je zaslovelo med boliševiki. V vojni proti Denikinu je bil Budenni desna roka bivšega polkovnika Jegoro-va. poveljnika desete boliševiške armade. Posebno pa se je odlikoval za časa vojne s Poljsko. S svojo konjenico }e sodil Poljake od Kijeva do Varšave in Ttalo i;-> mamVnV). dn ni rivz°l nrestolice mlade poljske republike. Med vojaštvom je bi! zelo priljubi ien, ker so mnogi videli v njegovih organizatoričnih sposobnostih nekak napoleonski talent.
Najmanjši aeroplan
je letalo ameriškega izdelka, ki ga uporabljajo za vsakdanje vožnje, kakor navadna kolesa na suhem. Pred kratkim so se vršili prvi poskusi s tem najnovejšim in najbolj praktičnim prometnim sredstvom, ki so se 'zborno obnesli. Pripraven ie tak aparat posebno za manjše razdalje. Ce! aeroplan tehta le kakih 170 kg. krila so široka 5 in pol metra, kovinski deli so izdelani iz trdega aluminija in najboljšega jekla. Truplo leta-
la in krila obstojajo iz lahkega lesenega, pri tem izredno trpežnega ogrodja, prevlečenega z impregniranim platnom iu deloma tudi z gumijem. Aparat leti precej hitro, namreč do 130 km na uro. Stroški o-brata. t. j. poraba bencina m olja ter vzdrževanje letala samo. so zelo majhni. Temu aeroplančku. ki ga imenujejo zračni blcikelj, se obeta Še velika bodočnost.
Tragična smrt fcoijševiškega generala
Iz Moskve poročajo, da je zadel rdečo armado zopet težak udarec. Znani poveljnik boljševiške konjenice, strah in trepet vseh upornikov, Budenni. ki se je odlikoval posebno za časa voine med sovjetsko Rusijo in Poljsko, se je v petek 11. t. m. po nesreči ustrelil. Baje je neprevidno ravnal z revolverjem in strel v glavo je končal njegovo mlado življenje. Poleg Trockega in pokojuega Frunzeja je bil Budenni ena najmarkant-Mejšili oseb ruske revolucije. Njemu sc imaio boliševiki zahvaliti, da so imeli v S
Jarjevska - žrtev feipaotizerja?
Tragedija berlinske operne primado-ne Jurjevske je še vedno zavita v ko-preno neizvestnosti. Postala še bolj senzacijonalna, ko so prejela uredništva nekaterih berlinskih listov pismena sporočila, da je nestanek Jurjevske v zvezi z hipnotizerjem prof. Ottom-Ottom iz Blantenburga. Dama se je baie prepustila Ottovi spretnosti, nadeiajoč se, da jo hipnotizer izleči.
Hipnotizer Ofto se piše po priimku Schlesinger ter je posebno znan iz procesa z bivšim ministrskim predsednikom Oeterjem, ki je dvignil v Nemčiji oblake prahu radi afere, ki se je iscimi-!a zavoljo Ottojevega profesorskega naslova. Otto je baje podkupil Oerterja z 20 tisoč nemškimi markami, nakar je dobil pravico nositi naslov profesorja. Profesorsko čast mu je pa podelil profesorski kolegij v Braunschweigu. Proces je končal s tem, da je prišla na dan nelepa preteklost ministrskega predsednika Oerterja, ki je bil nekoč obsojen na osem let ječe. ker se je pregrešil zoper zakon o strelivu.
Otto-Otto je širom Nemčije znan hipnotizer in zdravi svoje pacijente s polaganjem rok. Baje so njegovi uspehi včasi presenetljivi. Vprašanje pa je seveda, če je res Otto kriv nestanka Jurjevske. Berlinska policiia je na podlagi ovadb zaslišala hipnotizerja in je od njega dobila odgovor, da ne more o tej kočljivi zadevi Izjaviti ničesar. Na vprašanje, če Jurjevska še živi, Otto ni hotel odgovoriti.
Berlinska policija je na podlagi vseh teh poizvedovanj prišla do zaključka, da utegne samomor operne pevke biti
fingiran. Verjetno je. da je bila stvar s stekleničko opija in brivno britvijo iti-scenirana le zato, da.spravi policiro v zmedo. In res je nestanek Jurjevske s tem postal skrajno zagoneten ter povzroča policiji obilo brig, nemško in evropko javnost pa drži v stalni radovednosti.
Izdajalec kemičnih tajnosti
Te dni se je v Berlinu zaključil proces proti višjemu upravniku kemičnih tvornic Berlin-VVittenau. VValterju Bul-lerji. Moža teži hud greh in bi se razprava proti njemu gotovo razvila v pravcati monstre proces, da ni bila od vsega početka javnost docela izključena, dočim novine niso smele objavljati nikakih podrobnih informacij.
Bullerja je bil izdajalec vseh tajnosti nemške kemične industrije. In sicer je te skrivnosti od oktobra 1924. do januarja letos sporočal medzavezniški vojaški kontrolni komisiji v Berlinu. Na osnovi njegovih navedb, za katere je sprejema! po 1200 do 1400 mark nagrade, je komisija provedla strogo revizijo kemičnih tvornic. In revizija je imela za Nemčijo vrlo težke politične posledice.
Sum izdaialstva je takoj padel na Walterja Bullerja. ki je bil aretiran in
Aieksandc ">:?r;—^s sin:
Pes in mačka
Prav tako kakor pravijo, da ima P«s inteligenco, srčnost in morda tudi dušo. nrav tako trdijo, dn ie mačka izdajalska, zvijačna, tatinska, sebična in nehvaležna. Koliko ljudi smo že slišali, ki so rekli: «0. kar se mene tiče. jaz mačke ne morem. Mačka je žival, ki ne mara za gospodarja. Ona se drži samo hiše. Vse pa je treba zakleniti pred njo. Nekoč sem imela mačko, ko sem bila na kmetih in ker so bile miši. Kuharica je bila pustila Po nemarnosti na mizi piščanca. ki ga je bila kupila. Mačka Pa ga je odnesla in nikdar nismo videli koščka od njega več. Od takrat sem si rekla: Nikdar več ne bom imela mačke.
Ne da se tajiti, da je mačka na silno slabem glasu. Treba pa je pripoznati. da ona nič ne stori, da bi se mnenje o njej izoremenilo. Ona je skozinskoz nepriljubljena. Ona se kaže. kakor da se ne briga za nič. Toda jaz jo imam rad.
Kolikokrat so mi rekli:
Kaj? Vi imate mačke radi?»
- Da! Rad jih imam.»
Ali nimate raje psov?»
»Ne. Jaz imam raie mačke.»
«To ie čudno.»
Jaz pravzaprav nimam raje ne mačke ne psa. toda če bi bi! primora.i živeti z eno od teh dveh živali, bi raje živel z mačko. Po moiem ima ona način obnašanja, ki je neobhoden v soci-ialnem razmerju. V začetku, v prvi mla dosti vas zabava z vso ljubkostjo, s svojo gibkostjo. s svojo nepričakovano »rebogato umetniško fantazijo. Ona je spretna in vedno vč. kje je. Razum ia do nezaupnosti gre povsod, ne da bi kaj pomazala ali kaj pobila. Nje je sama toplota in ljubkost. Ona nima gobca, temveč ima gobček in kakgen gobček! Ona ukrade meso. kakor ga ukrade pes, toda ona se ne naslaja s pokvarjenimi stvarmi kakor on. Ona ie skromia in tako natančno snažna, da bi jo posnemal lahko marsikak njen obrekovalec. Ona se umiva m kadar se umiva, kaže povrhu §e vreme. Lahko komu pride na misel. da ii da okoli vrata trak, nikoli pa ne gre. da bi ji dal jermen, kajti ona se ne da nikdar zasužnjiti
Mačka ie razHmna. d»čim je pes ne-preudaren in njegova poslednja beseda je besnost. Skratka: mačka je dostojanstvena. ponosna, ki ne zaupa laskaču. ki ne prenese razžalitve m ere od hiše.
dalje svilo za reverje, smokinge ter žamet za ovratnike, vse vrste podloge nudi najugodneja
tvrdka
19s°2$ro Scfcwa%?» Lfnblfaiia
B&*aea»aaa9SBsasa.i!?33MKBiHM«9
kadar kdo ne ravna z .ijo tako. kakor zasluži: skratka: mačka je naravnost plemenitnica po rodu. dnčim ie in bo pes samo nizkorodna žival, ki se je po-vzd;gnila samo s svojo uslužnostjo
Edini, vsai nekoliko upoštevan razlog zoper mačke bi bil. da uničujejo Ptič ke: slavčke kakor tudi vrabce.
Da pes tega ne dela. je samo zato. ker ie preneroden i.1 preneumen. On tudi leta za ptiči. toda. ker laja. mu ptiči uidejo, on pa stoji ves preplašen z odprtim gobcem in z začudenim repom. Odškoduje se z jerebicami in z zajci, kadar mu za dve leti deneio okoli vratu grebenico. da se nauči svojega obrta, toda ne zase. temveč za lovca dela, kadar sledi divjačino. Tepec zalezuje žival — kar je on tudi — v korist človeku, ki ga bfje.
Mačka pa. kadar lovi ptiča, ima opra-vičbo: ona ga lovi zase. da ga sama poje. Odkod imaio torej ljudje pravico, da io obrekujejo?
Zato. ker so ji podobni?! Ker vidijo, da je pri njihovi pasmi prav tako. kakor pri mačkah: da tisti, ki imajo kremp !ie, nimajo drugega opravka nego da mrcvarlio tiste, ki imajo neroti.
po precej dolgotrajni preiskavi postavljen pred kazenski senat berlinskega državnega sodišča, ki ie celotno obravnavo proglasilo za tajno — v interesu javnega reda in državne varnosti. Obtožencu se zagovor ni obnese! m senat je izrekel vrlo ostro sodbo: Bullerja bo 15 let presedel v zaporu, za deset let izgubi državljansko čast in ko se vrne iz zapora, bo doživljensko stavljen pod policijsko nadzorstvo. Nemška nacijonalna javnost je obsodbo z zadoščenjem vzela na znanje.
X Prodaja ruskih kronskih draguljev. Iz Amsterdama poročajo, da je odpotoval znani trgovec z dijamanti Van Dam v druž« bi nekaterih strokovnjakov v Moskvo, kjer sc bo pogajal s sovjetsko vlado glede na* kupa carskih kronskih draguljev. Ta vest je povzročila silno razburjenje v krogih newyor.ških juvelirjev, ki so hoteli odku« piti del ruskih carskih dragocenosti. V Ame riki sc je v ta namsn celo ustanovil poseben sindikat ki se bo pa lahko razšel, ker ga bodo prehiteli drugi kupci.
X Iz Pariza v Tokio v 14 dneh. Iz Mo« skve poročajo o veliki mednarodni železni« ški konfcrenci, ki se je bavila s tranzitnim prometom med zapadno Evropo in vzhodno
Din 279.653'—
je padlo na blagajno zagrebškega Music-Hai kina za časa predvajanja kolosalne komedije :
Ljubimkanje v garniziji
(originalni naslov .LiebeundTrompetenblasen" To povesi recordl
Azijo. Končni točki te proge bi bili na cir strani Pariz, na drugi Tokio. Vlaki bi vc: žili skozi Francijo, Nemčijo, Litvansko. Estonijo, Letsko, Poljsko, Rusijo in Japor sko. Proga bi bila direktns ter bi meril uad 14.000 km. Tako dolge železniške pre, ge ni še nikjer na svetu. Njeno dolžino si lahko predočimo, čc izvemo, da bo vožnje iz Pariza v Tokio trajala približno 14 dni. Prvo posvetovanje, katerega so sc udeležili zastopniki vseh navedenih držav, jc kom čalo ugodno ter se jc bavilo z vprašanjeni železnice v srednji in vzhodni Evropi Nas daljna posvetovanja se bodo vršila v krat. kcm. Sedež vodstva železnice bo v Varšav: ali pa v Rigi. Končnoveljavno to vprašanje še ni odločeno, kadar pa bo rešeno, bo storjen velik korak v prometni zvezi evrop ske in azijske celine.
S	<5
SiliR 1
PrJhodsp
b
|	5,Cil©wižk, ki Je iz železa" bo v	g
£	kino Ideal a
C	M
*WB8MBWBttaHaB!BBaaBMgMBBB»BlBBilMBlBBBiMlBnaHaBWMMiB
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se je vršila v pondeljek dne
14.	decembra konferenca o načrtu novega voznega reda, ki ima stopiti dne
15.	maja 1926. v veljavo. Konferenco je vodil direktor dr. J. Borko, poleg katerega sta prisostvovala načelnik pro-
i metnega oddelka g. Benedek in referent : za vozni red g. Petek. Urade velikih | županov v Ljubljani in Mariboru sta I zastopala g. dr. L. Grasselli in dr. F. Ra-j tej, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo tajnik g. Mohorič in Slovensko planinsko društvo pa g. Hrovatin.
Karakterizacija novega voznega reda je na kratko sledeča:
Brzovlaki z mednarodnimi zvezami ostanejo po številu in legi isti kot dosedaj. samo da bodo vozili dnevni brzovlaki v smeri iz Maribora v Ljubljano za 25 minut pozneje. Postanek v Postojni se je znižal na minimum 30 minut. Dnevni brzovlak iz Ljubljane v smeri proti Beogradu bo odhajal šele ob 9. uri zjutraj in prihaja! v Ljubljano ob 9. uri zvečer ter bo imel štirikrat mesečno spalni voz do Monakovega. Za poiz-kušnjo se vpelje v letoviški sezoni brzovlak iz Madžarske preko Maribora na Koroško, ki bo v tej smeri prihajal v Maribor ob 17., v nasprotni pa ob 10.42. Ta brzovlak bo postaja! na postajah Ruše, Vuhred. Dravograd. Pre-valje, Ptuj, Ormož, Cakovec in Prager-sko. Ugoden bo ta vlak za letoviščnike iz Madžarske, ki dohajajo v Rogaško Slatino in dosedaj niso imeli direktne zveze.
Za turistični promet je važna pridobitev vpeljava pospešenega ponočnega potniškega vlaka iz Ljubljane za izletnike iz Zagreba, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 21.20 ter bo v Zagrebu ob 1.10 in ki bo ustavljal samo na postajah Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Sevnica, S. Brestovec, Krško in Brežice. V ostalem pa ostanejo potniški vlaki skoro neizpremenjeni.
Znatno izboljšanje prometnih razmer prinaša vozni red v Prekmurju, ker se vpelje med Mariborom in Radgono jutranji direktni vlak preko Ormoža in Ljutomera; med Mariborom in Mursko Soboto pa direktni vozovi pri treh vlakih. Vožnja iz Maribora v Mursko Soboto bo trajala le okrog 4 ure. Nadalje se vpelje med Mariborom in Gradcem ugoden direkten potniški vlak. ki bo odhajal iz Maribora ob 8.40. prihaja! v Gradec ob 11. ter se vračal v Maribor ob 22.49.
Na ozkotirni progi Poljčane-Konjice se vpelje nov večerni vlak. ki bo imel zvezo s poštnimi vlaki iz Maribora in Ljubljane ter bo odhajal iz Poljčan ob 21.05.
V	razpravi k temu načrtu je zbornični tajnik i. Mohorič med drugimi predlogi posebno poudarjal potrebo izboljšanja vlakovih zvez v Zidanem mostu za promet med Celjem in Krškim, ozir. Brežicami, dalie potrebo zgradnie kolo. dvora v Teznem in vpeljave dopoldanskega vlaka na koroški progi do Ruš, preložitev večernega vlaka proti St. Ilju in nekaterih izletniških vlakov.
Interesenti so v splošnem iziavili svojo zadovoljnost s sestavo novega voznega reda., izvzemši zveze v Zidanem mostu, kjer je trajna odpomoč mogoča !e z dograditvijo prometnega trikota. Kakor čujemo, je tozadevni predlog že stavljen ministrstvu v Beogradu in so tudi že izdelani podrohni načrti, da se temu velikemu nedostatku odpomore. Istotako se nam zagotavlja, da se ima z zgradbo kolodvora na Tezuem pričeti Je tekom letošniega leta.
NOTRANJC1 IN LETNI VOZNI RED.
Iz Notranjskega nam pišeio:
V	direkciji drž. železnic se dela prvi načrt poletnega reda vožnje. Vsi Notranje! se čutilo prizadeti vsled načrta, da se ukine nočni osebni vlak, ki je do sedai vozil ob 23.45 iz Ljubljane
Notranici smo se radi tega vlaka često iz ražali pohvalno o uvidevnosti direkcije, ki ie vplivala, da .ie vozi! ta brzovlak med Ljubljano in Rakekom kot osebni vlak. Te pohvale so bile izraz potrebe.
uoznega reda
Notranjoem ie dana s tem vlakom mož cost da prisostvujete raznim sejam Ln kulturnim prireditvam, ki se vrše v Liubijani navadno zvečer, če se ukine omenjeni vlak ko: osebni in bo polet! vozi! kot brzi, bomo Notranici občutno prikrajšani, ker st vlak ne bo ustavljal na vseh postajah In je brzovlak drugače širši publiki boij nepristopc:;.
Zato upravičeno pričakujemo, da bo direkcija, upoštevaje potrebe Notranjcev, vpli vala, da ostane nočna zveza Ljubljane z Notranjsko, posebno, ker s tem, če vozi ta vlak kot osebni, niso prizadeti kaki višji interesi.
Železnica Št. Janž-Sevnica
Dejstvo, da so qosT:c druge železnlšk j proge prednost pred že uzakonjeno malo. 12 km dolgo progo Št. Janž-Trebnje iu odgoditev Blairovega posojila ie napotilo kulturno gospodarski odbor za Mirnsko dolino Posavje v Mokronogu, da je sklical za nedeljo dne 13. dec. t. I. zborovanje v Boštan; cb Savi. Dasi je nastopilo iužno vreme in so postale ceste skraino slabe, ni to plašilo niti najbolj oddaljenih interesentov, da ne bi prišli na zborovanje. Dvorana pri g- županu Drmelju ie bila natlačeno polna z3stop trikov industrije, obrtništva, občinskih odborov, strokovnih zadrug in zastopnikov kmetijstva. Enodušnost, ki je vladala na zboru, je najboljši porok, da mora zopet načeto delo privesti do povoijnega uspeha.
Zborovanje je otvoril predsednik odbo: g. Fr. Zupančič s pozdravom sreskega poglavarja g. vlad. svetnika Svetca nakar je podal g. inž. Zupančič izčrpno poročilo o de sedanjem delu za zgradbo železniške progi; Št. Janž-Sevnlca ter predlagal, da se odpošlje g. ministru saobračaia v Bcogra sledeča spomenica:
»Zastopniki podpisanih občin in drugih javnih gospodarskih korporacil zbrani na zborovanju v Boštanju ob Savi, prosimo g. ministra za blagohotno naklonjenost v zadevi železnice Sevnica-Št Jan ž, ki Je bila že leta 1919 kot prva v Sloveniji sprejeta \ investicijski program nujnih železniških zvez In se je določil tudi državni kredit za traslranje te proge. Žclcznlci je bria priznana nujna potreba tudi s tem. da le želez nlška zveza Slovenije z morjem predvidena v zakonu. Železnica Sevnica-Št. Janž je nesporno v vsakem oziru potrebna za zvezc Slovenije z morjem. Zato si dovoljujemo zaprositi g. ministra: 1.) Nemudoma nai se odredi dovršitev podrobnega projekta pri direkciji za gradnjo novih železnic v Beogradu, kier se nahaja ves tozadevni elaborat. V slučaju, ča bi bilo tei direkciji nemogoče tako? dovršiti detajlni projekt, naj se to delo poveri v izvršitev direkcij? državnih želcznic v Ljubljani. ?.) Železnica Sevnica-Št. Janž na; se brezpogojno vzame v državni redni budže-. :n nai so votira » to svrho potrebni gradbeni kredit v znesku 55 milijonov Din.«
Prepis spomenice dobijo vsi parlamentarni klubi s posebnim povdarkom. da tvori t ■ naša železniška zveza integralni de! zveze Slovenije z morjem.
Oba predloga sta bila z navdušenjem spre ieta in so zastopniki korporacij spomenico tudi takoi podpisali. Nato se ie iz zastopnikov vseh političnih strank izbrala deputacija, ki ho intervenirala v Beogradu.
Imenom »Odbora za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Lukov-dcla z reško progo« pozdravlia zborovat e predsednik g. A. Lušin. naglašaioč popolno solidarnost tegu cdbora s Posavci-Mirer čani.
V debato so posegli gg. inž. Krulej, vele-Industrijalec Jaki!, župan Drmelj, župnika Rakovec in Dabršek ter še več drugih. Zborovanje ie poteklo tako lepo. da je odnese' vsakdo prijetno savest, da se bo moglo na solidaren način, kakor se je pokazal na zborovanju, uspešno delati naprej in zadevo tudi dokončati Ce se ie naredilo na sto ir st« kilometrov železnice drugod, smem Pač z vso odločnosto zahtevati, da dobimo že z ozirom na ogromnost na?ih vplačan!' davkov prepotrebno zvezo, ki je za »ž1 največjega po-nena Olede udeležbe čamo še, da ie bila cela vas polna vozov ir sani, da ie izgledala kakor kako taborišče v vojnem času. Ce se naše podcžel e tako zaveda svoiih pravic, .sme prepričani, da jili tudi doseže.
iotcst j\it.
«JUTRO» št. 290
v
Pregled moskovskega turnirja
Veliki šahovski turnir v Moskvi, ki je bil zaključen v torek zvečer s slovesno raz delitvijo nagrad, je bil nedvomno ena i'.aj-vi-iih in mirno iahko rečemo, celo najznamenitejša šahe,-ska prireditev v zadnjih letih za katero je vladalo po vsem svetu izredno zanimar/e. Žal. da sta manjkala na r.jem dva prvorazredne ir.atadorja, ruski velemojster Aljehia in naš rojak, dr. Milan Vidmar, ker bi imeli potem še jasnejšo sliko o razmerju sil. Kljub temu je moskovski '.•jrnlr tako po svoji sestavi, kakor todi po svojem senzacionalnem razvoju nadkrilje-val celc zadnji veliki turnir v Newyorku, Ki se ga 'e udeležila elita mednarodnih mojstrov. Turnirji zadnjih let v Evropi in Ame rlki so predstavljali v prvi vrsti tekmo Igralcev, ki so dobro poznali medsebojne vrline in tudi slabosti, moskovski turnir pa
spravil v šahovsko areno celo vrsto do-.sedaj nepoznanih šahovskih talentov, ki so dosedanje razmerje si! popolnoma prevrgl!. Zr.stopnikl klasičnosti so se bili z modernizmom, novimi metodami. Rusija je proti 11 prvovrstnim šahovskim mednarodnim 'capacitetam postavila 11 svojih lastnih re-prezentantov, ki so predstavljali za mednarodni šahovski svet pravo — sfingo. Sve revni prvak Capablanca, njegov prednik dr. Lasker, ženijalni Mehikanec Torre, mata-dorji Rubinstein, Marshall itd. so se znašli pred čisto negotovim faktorjem. Prav so irreli oni, ki so trdili, da nikakor ne kaže podcenjevati nove ruske šole in da bo prišlo do velikih presenečenj in razočaranj. To sta občutiia še prav posebno svetovna p:vika Capablanca in dr. Lasker. Ruski igralci so dokazali, d. se jih mora uvrsti-:i med prvorazredne sile, s katerimi je treba zelo resno računati.
Zmagovalec na turnirju je bi! Evfemii Bo soliubov, favorit moskovske publike s 15 -: po! točkami. Njegova zmaga je popolna, ker znaša njegov plus kar poldrugo točko rad dr. Laskerjem i.1 dve točki nad Ca-pablanoc. Bogoljubov i-e zdaj na višku svoji.- si!. Kot sijajen komhinator združuje v napadu uničujočo inicijativo, istočasno pa ie tadi hladen in trezen pozicijski motrilec. Njegova prednost je otisto-ala v tem, da je ie i;ar mesecev pred turnirjem pridno tre-■ i'ai v Moskvi in se tako dobro seznanil z n vitri metodami svojih rojakov. Bogoljubov živi namreč stalno v Tribergu v Nemci Njegovo poznanje ruskih sovjetskih t- strov je najbolj razvidno v rezultatu ik/j ž njimi, proti katerim ie dosegel S. dečim sta se dr. Lasker in Capablanca spod takniia ravno na Rusih. Dr. Lasker si je pri ir. i! v borbi z Rusi 7, Capablanca pa četo k, naj 5 in po! točk. V li partijah proti
mednarodnim mojstrom pa je dosegel prvenstvo Capablanca, namreč 6 enot, Bogoljubov 7 in pol, Lasker pa 7 točk. Bogoljubov je vodil od početka turtiria in držal rodstoo vztrajno do konca Le enkrat mu ie bi! dr. Lasker tesno za hrbtom, ko pa je zgubil igro proti Rusu Lowenfischu, ni imel več nobenega nevarnega tekmeca. Dovolil si je lahko v predpredzadnjem kolu celo poraz od Capablance. Bogoljubov je izgubil v turnirju 3 igri: proti Rettiju vsled neprevidnosti in zasluženo proti Capablanci, veliko večino jih ie dobil, nekaj remiziral. Kot zmagovalec v turnirja je stopil sedaj v vrsto tekmecev za svetovno prvenstva
60 letni dr. Lasker je igral v prvi polovici turnirja mnogo boljše kakor v drugi. Zanimivo pa je, da je bil v Moskvi sedaj že v tretjič pred Capabianco in postaja zato zahteva šahovskega sveta za novo tekmo za svetovno prvenstvo med njim in Capabianco vedno nujnejša. Kljub svoji visoki starosti so bile njegove igre poine svežo-sti ln duhovitosti, prave Laskerjeve partije Zgubil je Ie proti Torreju vsied neprevidnosti in proti L6wenfisc'nu vsied razmeroma slabe igre in podcenjevanja nasprotnika.
Capablanca si je izvojeval na turnirju še-ie tretje mesto, vendaT pa s tem še nikakor ni rečeno, da je zgubil na svojem prestižu. Nasprotno. Ravno na moskovskem turnirju je vnovič pokazal, da nosi popolnoma zasluženo ponosni naslov — svetovnega prvaka. Čeprav je v prvi polovici si! no razočaral in radi nepozr.anja ruskih metod s težavo dosegel komaj 5 točk. zato pa tembolj imponira njegov nastop v drugi poloviu kjer si je v 10 IgTah priboril 8 in po! točk. Z zmago proti Bogol ubovu pa je sploh popolnoma rehabilitiral. Izgubil le te proti Rusoma Iljin Ženevskemu in Ver linskemu, ki ju je vsted r.epoznanja razmer preveč podcenjeval. . Za poznavalce moskovski turnir nikakor ne pomeni fiasko za Capabianco.
Od ostalih igralcev je vzimjal velSko zanimanje nastop 21-letnega Mehikanca Tor-reja. Nekaj časa je bi! celo kandidat za prvo nagrado, toda v zadjrji tretjini turnirja je opešal in si delil z dr. Tartako-werjem peto in šesto darilo. Dokazal pa le, da je talent prve vrste i« Capablanca sam ga je nazval celo — bodočega moža. Frank Marshall, ki je dobil četrto nagrado, dr. Tartakower, Reti m Grilnfeld so ma. tadorji, ki vživajo v šahovskem svetu že tako utemeljen sloves, da izidejo malokdaj brez nagrade.
Sijajna bodočnost čaka tudi Rusa Roma-aovskega, b: je stopil sedaj prvič v mednarodno šahovsko areno in dosegel jako lepe uspehe. Pokazal je, da Aljehina, ki ga je Imenova! kot najbolj nadarjenega ruskega šahista, ni prevari! v njegovem mnenj u. Upoštevanja vredne uspehe so dosegli dalje njegovi roijaki Ejin-Ženevski, Bo-
ga tirčuk in Verlinski, dočim so slabejše odrezali Dus-Hotincrski, Gotthllf in Zuba-
Razdelltev posebnih nagrad na cioskov skem turnirju. Po naknadnih poročilih so bile poleg glavnih nagrad razdeljene po ireskovskem turnirju še sledeče posebne aa giade: Samischu. LSvvenflscha tn Rubin-steinu za najboljši rezultat proti zmagovalcem L6wenfisciiu za najboljši rezultat v zadnjih petih kolih in Marshallu Bogoljj-bevu in Romanovskemu za najmanjše Število remi sov.
Novi revolucljotiarnl šah v Rušili. V Pe trogradu se pravkar bavijo z uvedbo revo-Inci onarne šahovske terminologije. »Krali« dobi ime »delavec«, »kraljica« pa »seljanka« Kmeti (pioni) postanejo pioneri (sovjetski skavti). V Rusiji se torej ne bo več napovedoval »šah kralju« temveč »šah deiavcu«
opisi
VIČ. V nedeljo, dne 13. decembra je gostoval v Sokolskem domu na Viču šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane z veselo Igro «Maškarada», ki jc dosegla popoln uspeh. Sokolska dvorana je bila domala razprodana. Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge prav častno rešili m so bili deležni viharnega aplavza gledalcev. Bi! le res lep večer, ki si ga Vičani zopet v najkrajšem času želijo. Vrlim Šentjakobčanom fskrena sokolska zahvala in na skorajšnje svkfenje. — Kakor čujemo gostuje v nedeljo dne 20. decembra na sokolskem odTU viška »Svoboda* s burko «Pri belem konjičku«, na kar opozarjamo cenj. občinstvo.
VRHNIKA. Mestna Orjuna priredi v Četrtek dne 17. decembra ob 20. tiri pri Jantarju predavanje. Udeležba za člane obvezna, prijatelji pokreta se uljudno vabijo. Pre dava veliki čelnfk br. M. Kranjec.
TRŽIČ. Podmladek Rdečega križa meščanske Šole v Tržiču priredi v proslavo rojstnega dns kralja Aleksandra I. v četrtek, dne 17. t m. ct> 8. uri zvečer v kino dvorani pri Bastlju komorni koncert pri katerem sodelujejo trije umetniki svetovnega slovesa, namreč oba brata g. Zika Ladislav in Rihard ter kons. profesor Janko Ravnik. Izvajali bodo Haydnov Trio za gosli, čelo ln klavir v G-duru, Smetanov Trlo v G-molu, Sukov Trio, Dvorakov slovanski ples in Griegov Norveški ples. Glasbo ljubeče občinstvo iz Tržiča bi okolice naj nikakor ne zamudi redke prilike ia si o pravem času preskrb! vstopnice.
BIRČNA VAS. Snšska mladina je praznovala ujedmjenje naiprej zase, a na Miklavževo nedeljo ln na praznik še za Javnost s prav lepo prireditvijo. Igrokaz in deklama-cije ln petje o neodrešettl Primorski m Ko-rotanu so otroci prav točno izvajali. Miklavž je obdaril vse igralce, 33 po številu.
z jabolki, orehi in češpijanii. ki jih je vse nabral v domačem gradu pri naši dobri, šoli zelo naklonjeni rodbini Staretovi, Z3 kar ji bodi izrečena prisrčna hvala. Enako sc zahvaljujemo tudi vodstvu gozdi;e pisarite za denarni prispevek za šolski oder. Pohvalno jc treba omeniti tudi gdč. učiteljico Marijo Drnovšek iz Smihcla, ki je započe-to delo, zlasti režijo «Prstans.» dovršila, dasi ni biia cd srede novembra več nastavljena na šoli. Sedaj pripravlja domače uči-teljstvo dosiujuo proslavo kraljevega rojstnega one.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo dr.e 1. decembra akademijo v proslavo državnega praznika. Udeležba radi skrajno slabega vremena sicct m bila taka, kot bi prireditev sama zaslužila — vendar je sokolsko društvo pokazalo, da se zaveda svoje naloge. Prireditev so o tvor iii br. tamburaši s sokolsko koračnico, nakar je br. starosta govoril
0	pomenu praznika, o vseslevansk? sokolski zvezi in o divjanju fašizma nad našimi pod-
1	ar ml jem ml brati. Nato so br. pevci zapeii «Oj Doberdob«, «Što čutiš Srbme tužni* i>: »Pastirček-... Naslednja točka so bile telovadne vaje tia drogu, pri katerih se je videl viden napredek br. telovadcev. Nastopila so tudi sestre članice z vajami s kiji, člani pa s prostimi vajami za L 1926. Sokolsko zaobljubo je izvršilo 12 bratov in sester. Po zaobljubi je br. s-.arosta s primernim nagovorom izroči! diplomi br. tekmoval cem I. savezne medzletne te!ova<Ji>e tekme v Beogradu in sicer br. Francu Sobarju veliko diplomo nižjega oddelka in br. Karlu Heni-gmanu malo diplomo. Brata tekmovalca sta bila navdušeno pozdravljena od navzočega občinstva. Zaključni točki sta bili vaji na bradlji iu telovadna skupina. Na lepem nastopu je mlademu in agilnemu Sokolu čestitati. Za nedeljo dne 20. t. m. se pripravlja narodna igra «'Testament*. Ker je igra zelo lepa, je pričakovati velike udeležbe tudi iz bližnje okolice. Zdravo!
LAŠKO. Pri nas smo še vedno brez javne razsvetljave, odkar imamo falski električni tok. Dela ovira huda zima. Pričakovati je, da bo županstvo dalo instalirati na vseh večjih križiščih in trgih močnejše žarnice. — Pisarna TPD ravnateljstvo Huda jama, se preseli s prvim januarjem iz trga v Rečico. Tržani izselitev pisarne zelo obžalujejo. — Rudniški ravnatelj g. inž. Wi-dra gre z novim letom v pokoj. Za naslednika bo baje imenovan sedanji ravnatelj v Hrastniku g. inž, Drclc. — Orožniška postaja se bo po novem letu preselila v sedanjo rudniško pisarno v hiši g. Elsbacherja. — V Laškem nameravajo ustanoviti kino-podjetje, — Govori se, da se nameravajo priseliti v Laško trije ali štirje novi odvetniki.
BREŽICE. Dne 1. decembra je priredilo tukajšnje sokolsko društvo vrlo uspelo telovadno akademijo z igro. petjem tn godbo. Po temperamentnem pozdravnem govoru br. staroste dr. Zdolška je navzoče član-
stvo zaprisegio sokolskemu praporu. Vse točke, zlasti telovadne so bile točno izvajane. Vsa čast marljivemu naraščaj u b čisti :ca,m. Telovadni de! sta zaključili simbolični skupini, aranžirani od br. Holega. Igra, prizor iz vojnega časa, je bdia dobra, zeio primerna za narodni praznik. Novo ustvarjeni oktet b: radi še večkrat siišali. Dne 5. decembra se je zbrala ob 16. uri sokolska mladež ter pričakovala Miklavževih darov. Ob S. uri zvečer pa smo imeii Miklavžev večer za odrasle, la je prinesel obilo zabave in stneha. Vsem, ki so pripomogli h kras no uspelim prireditvam bodi tem potom izrečena bratska zahvala.
PTUJ- Prosvetni odbor Sokola v Ptuju priredi v četrtek, dne 17. decembra ob 5. uri popoldni v risalnici ptujske gimnazije predavanje prof. Gruntarja iz Maribora «0 Češkoslovaški«. Pri predavanju se bodo predvajale ski-optične slike. Vstop je vsakomur prost, pobirali se pa bodo prostovoljni prispevki Ker bo predavanje, ki nas bo vodilo s slikami po bratski Češkoslovaški, gotovo zanimivo, smo prepričani, aa se bodo temu vabilu odzvali vsi prijatelji našega bratskega češkoslovaškega naroda.
LJUTOMER. V četrtek, dne 17. decembra, na praznik kraljevega rojstnega dne, ob S. uri zvečer uprizori dramatski odsek sok. društva v Ljutomeru v režiji br. R. Ogrjna Molierovo komedijo »Namišljeni bolnika. S posrečeno roko izbrane osebe, oprema odra in tedanji dobi odgovarjajoči kostumi, bodo gotovo privabili slehernega, da si ogleda to izvrstno komedijo. Igra sc •ponovi v nedeljo, dne 20. decembra ob S, uri zvečer.
SLATINA - RADENCI. V soboto dne 5. decembra je priredilo Dramatsko društvo v Slatini - Radencih v gostilni g. Maršeka Miklavžev večer. Glavna zamisel je biia ci>-darovasije revnih in podpore vrednih ubogih šolarjev, ki jih je aa naši šoli veliko število. Inicijativa je Izšla iz dramatskega zbora, čigar član; so pri rasnih rodbinah in drugih nabirali denarne tn druge prispevke. Tako se je posrečiio obdarili 20 siromašnih šolarjev, ki so prišli v spremstvu svojih staršev. Iz očes obdarovancev je odsevala sreča in veselje. Podpisani smatra za svojo dolžnost da izreka v imenu obdarjenih otrok ter njih roditeljev za to človekoljubno delo najiskre nejšo zahvalo predsedniku. dram. dnjštvv. S. Jak. Zemljiču, g. poštarju SI. Vutkoviču in vsem drugim blagim darova telj em, ki so pripomogli, da se ubogim šolarjem omogoči obisk šole v mrzli zim:. — Kvirir. Pertl, šolski upravitelj.
Izjava
Podpisana izjavljam, da so vsa sumniče« nja, kakor tudi vsa tozadevna govorica, iz* rečena o g. Golobu, brivcu na Vranskem
neosnovana in se mu zahvaljujem, da jc odstopil od tožbe.
2342	Iv. Frančiška Novak.
Mali oglasi, U) slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a j fn a s j S I znesek Din 5-—.
- -f ' 'I:.;:;|
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—* Najmanjši snesek Din 10*—«,
Preko /ime
Vara »hrani
kolesa
i?ljo pojavi iii pr.aci Sorec-, Gospoevetsfca c. t4.
S0692
Gospodične
M •-Tir^TT.jO v pouk v Si-T»n;»i ia,tnitl to.irt- ko.tu-nov la plaSJev. Pofsve »f
» E->!odTo;i.i ulici St. 2S"!.
S2339
Plesni učitelj
sa '' 0'Vrr.e -v.-«f »e Pr V' na «Sokc!3.» v Dol
lo.it-n.	SS348
O^cs Kuharico
?rr.,rr^tDo. popolnoma sa-SiG^-ojno sprejme takoj r«-v Mariboru. —
Kir". ''v. -<i epravo «Jntra» Itribom.	C2263
Učenec
riobTirai Fprifevall sa r-- n1 f v trgovino 8 mo*i--;n in ^alant«rijski™ foa. Jakob Lih, Maribof.
Izurjen šofer
-crp.ime. — Ponnilbp na: * — arsfca ayto prometna pri Irfnartn.
32233
Potnik
fe b: ol-lskoval t^jrovve ▼ -'ih in vaseh se tiče ' . roviziji. Ponnftbe na
'r.i predal 44 v Zasrrho S2232
hotelskega slugo
"'■-op-.a vratarja i kavcijo '-.^tel «Uciou» v Cei'a S2194
Vajenec
PoRrn In n v nft na'l 13 ■ 5. ca treovino Ma^a v RTefi^ab -'f pnnn.lbe ca or>ravo
'» nod snačko »Pri^i-n
F.ko,. '	32107
Prodajalca
«trok».	tem-
ičine ter Fiov.nSCin« IP f^ejm. v trgovini U Ketl-'».. L-nMinna. M.irtni trg
-"'v. 17. Vpn:?<"v pri.f« le vrv^vrgtua ^anoftojna de-•-a z dobrimi iprlCevsTi.
32112
Kuharico
ki rk.snme tndi vse drueo go«po'llnjeko delo v hiSi. •prejme trgovec v mettn
et d olino p-;ih odra-Iii oseb l'otyi<lbe pod ma?ko cOo^Dodicia 539S> C3 n;rr. «Jotra». '	321S8
Vrtnarja
prvovrstnega. iMe a nastopom t. laa. 1926 nprara eratiine Sovo Celje, poŠta Zajec, Sitv. dolina. S2218
Postrežnica
>e tkč« za enkrat na tedea (od 8—1») ta težja dela. — Naalov pove unrava .Jutra.
S2357
Brivski pomočnik
deber In	hiter delavec ca
hritfe in	EtriStjnje »e i53e za takoi. — M. BukovCan,
Oeije. '	E2358
Kovašk. pomočnika
dob?o izurjenega ia
ačenca
za takojiea nastop ecrejme (Irh PoiraSar. kovUki Is
Gor-S^S
podkovpfcl mojster ujeta gradu.
Agilnega potnika
pri »peeerij. trcrovclh dobro vpeljanega rS^en za takoj. Popise na upravo .Jutra« pod .Kemični izdelki«.
S2299
Učenca
za pekovsko obrt. c vso oskrbo v hiši ižtV pekarna Grahovo pri Rakeku. 82340
PeVovski pomočnik
ki bi vozil tndi krni), se Mladi s konjem Imajo predno«! Gmajner, Grahovo pri Rakeku.	32911
Brivsk. pomočnika
<?ohro moč in
vajenca
v Ljubi ial stanujočega, takoj »preime M. Podkrajlek. brivee za dame in cospode. Sv. Petra cesta 3tev. 12.
S2SS4
Strojepiska
amftSna (rfevenPine io itNo-
hrraSfir.e »prejmp. Krojna ?o!.v Stari tSi. !9.
S2827
Trgovec
ermoetojon fn Hohro lita-lr*n, na
Jallto	IpI. polten«,
tauenljiTo. ki M v o4*Mno»tt Mu in In4!
d«?om« ar.rfzorovala co»p<v-
'llnjrtvo. Poboji cffM-ni. — Cenjen* nonii«Tb<» po možnosti e slik© pod fcifro «C£odnoat» sa upr. «Jn(«» 91909
Vrtnar
deb' dobro in stalno službo 3 rso oskrbo v graščini Prebold. 8v. Pare! v Sav. dolini. Samci imajo prednost. Poudbe poslati z zahtevo plaSe na 0«krbni8tro graSJMne Prebold-Sv. Pavel v Savinjski dolini S2S08
ttUeio)
Uradnik
▼eic vteb pisarniških del ter ve2 Jezikov pprejme priaiprno mrsto. Pripravljea poloiiti tudi kavcijo Ponndbe na opravo <Jotra* pod šifro «LH:bij&na lft?>>.
S227J
Absolvent
dve/azredne drt trg So!e v LjnVfjani iSfte roepto praktikanta v veSii trgovini b Jpecerijo. mannfaktu-ro. felpznino itd. Je zdrav, močan in Ima 2e nekoliko praks.-*, ponudbe pod Jifro cPo^ten ln marljiv* na npr. •Jutra*.	52266
Lesni manipulant
27 let star. vego elovon«ke-«»a, urbohrv {n nemSke^a Jezika i večletno prakso kot ekladiWnik in preje-malec !e«a IRče z Mora I92R rr-meSi^enta p i le?:»»»n» podjetja. Cenjene ponndbe poslati ra npravo «Jntra» pod »Zanesljiv 6*- 82082
Šivilja
are šivat na dom in tndi izven m<»**a. Zmnžna §p?oI-ne-ra Šivanja. Ponudb* n* opravo c Jutra* pod značko
<Prakti5na».	«"^35
Prodajalka
trpevir.e s meXaniia nlapcra, pridna In poStena feli s t. janoarVto fpr«-
?n*»niti sln?.ho. Naslov pove uprava «Jctra». 32178
Delovodja - strojnik
starejša in zanesljiva moS, aelo dober »trojni ki j »Savni ?.»r in »tmirar, dobro Hu volhan o o d t e r, t dcljpo-letno prakso prt vsakovmt-»fb stroiih leli ttafbo spremeniti KasinH lahko takoj alt t i. jantarjem t92f>. — Doniaa aa apravo cjatra* pod lifro »Zanesljiva mol1«.
22311
Mesto
koresoondenta
tajnika ati slH5no provtane ca por>oManeko ali veJUme uro akademl^no naobmlen uradnik, veil popolnoma
tudi neaslčine in la?fine. — Cenjene ponudbe pod Slfro cPrimoree* sa npravn^tvo tJtxtn».	«2355
Mesarski pomočnik
ve5C vseh mesarskih poslov, c dobrimi spričevali, igče primerne službe. Gre najraje na deželo. Cenjene
rmu-ibe na naslov: Janez tolar, Podlog, p. Krka nad Kranjem.	—
Gospodična
z dežele 6prejme mesto bla-gajni^arke ali prodajalko, kjer bi bila evr?.t. tnd! nekaj časa brpjsplaČDO. Pismene ponudbe na upravo c Jntra* pod šifio «Pofct#»na 15918».	S2S30
V razprodalo
Hlad trgovsko iiobrasen trospod sj>rejme vefi predmetov v razprodnjo za bo-ilPr.« praznike. Poizve se v nprnvi <Jntra* pod znamko cTakoj 15917».	8^31
Mlada gospodična
vajena vsega gospodinjpke-ga posla leli mesta pri fa-moetojnpm gospe-du. Prednost imajo lo?*ni: oni b 1 otrokoa niso izključeni. — Cenj. dopise pod «Tlohra tronnodinjn tS9S» na opravo «Jutra».	Č2344
Mlad trg. pomočnik
spreten prodajalec — fell spremeniti mesto. Nastopi tudi kot potnik, ker je ie vpeljaa po Sloveniji. Cenj. poaudhe aa upravo «Jvtra» pod <Zeswljiva mo€ 7».
SSS05
Vdova
irednjih let, čisto sama. zdrava in krepka, nerfektna v trjrovinl ln vseh gospodinjskih delih, dobra kuharica.	OA*ta v kv krlnokoll trgovfno. trafiko ali kot samostojna co«po-rfinja: nairam v mestu alt Industrij, kraju. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe ca npravo «Jutra» pod značko cAgilna 5». 82Si7
Uradnik *
B»o«t vojaRine, veli po-potnona rlravenske tn »rho. hrvat. kor»spoTidene«. strojepisja tej kn)t?ovo<btv*. jtte primerne slnihe w kakem večjem Industrij pod-jetjn. Gre tndi na detel« Ponudbe na nprsvo «J«tra» pod Šifro (Uradnik iyv run
Mlada dama
dBpatlčiia. intelleentsa to unostejn. i opravo. (aH me«t« gospodinje, bffne alt reprecentantinj? !t boljSea« In dobro sif-nranemn go-iraodn. Vdovci t otrold ci. so Izključeni. — Doj>:«e r.a npravo .Jntra* pod cna?ko «DoV» »ojnpdiaJs». 83311
Kot učenca
v večjo trgovino a tnelaa. blagom, najraje co deželi oam zdravega in krepkega tSletnega sina. Dopise pod .Učenec 1000» na apravo Jotra..	32332
mrh
1000 litrov bizeljca
belega, dobrega, 1. 1924 ugodno proda. Ponudbe je oddati pod cOiteljca. na upravo «Jntra». 32238
Sadjevec
Kupim nekaj bektov dobrega sadjevca. Ponudbe pod
.Sadjevec. Ea opr. .Jutra.
82295
Železne postelje
zložljive, i mreio po 300 Din, pc.-»teljne iimme.e ia arrlk madrace dobite po konkurenčnih cenah pri Bu-dolfn Radovanu, tapetnlku, Krekov trg 1.	81103
Spalnico
novo. moderno, is trdega lesa prodam ta 43B0 Din. Naslov pove uprava .Jntra*
S2238

Kaj je «Gorkodar»?
Gorkodar ja nastavek ca lončeni peči ali Štedilnika, ki prihrani 50 % ca kurjavi in da v 20 minutah toplo iobo. — Naročite in oglejte Gorkodar (»i tvrdki Joie Mihelič in drug, LJubljana. Dunajska cesta čt. 41. Teleion St. 777. — Jo3ko Rataje, Maribor. Po-brelka cesta S.	S2131
O R VA - Č E B l N
Wolfova l/a. Teleion: B« 481 m
Drva ln žaganja
ter hrastove odpadke od parketov is Sage dostavlja na dom po inatno znižanih ecnah parna ftaga V. Seag-netti ca gorenjskim kolo-
dvorom.
542
S>s
ADRIA
Žaket
. _J», u treflnje ve-Ukp postavo prodam 800 Din. NmIov
«Jstra>.
povo »pr
Števec
n enakomerni tok *» mo.
to* 8 X 220 vol. E amper, dobro chrar.J-a s« po primerni ceni proda. I»"3s:ov v spravi «Jcfrx*. S2105
Knjige!
13 zadnjih letnikov Keoeste Eriiadnngen u. Ertahmn-gEn: 3 letniki: Iliustr. Tier n. Gartepwelt Flora. Lehr-nieister i Oarten o Klein-tierhof. K osmo? 5 zv. Seb. Kneipa naprodaj. Antikvariat Sevar, Sv. Ja.koba trg.
32217
Stereoskop
s 130 novimi slikami: Himalaja, Kranjska. Dolomiti itd. se proda za nizka ceno 400 Dir. Antikvariat Hinko Eivir, Sv. Jakoba trg.	S2218
Izrezovalna žaga
(LanhsSgemasehine) in ra»-oovrstnn, malo rabljeno orodje se proda. Iz prijaznosti na oi*led pri gosp. Rudolfu Dertaju, agentrra, SosSkoTs !.	32215
Bukovo oglje
nndhn na vozove za Ljub-IJano po cen! Din 1'70. — Naslov pove n Drava .Jntra.
8217»
G. Čadež, Lr' ' ina
prodaja po najnHjih ccnab nogavic«, rokavice, kravate, perilo itd.	82147
6 miz
(ivfh, marmornatih, okroglih za kavarno, v naibolj-lem stanju prodam Ogled v trgovini na Poljanski c. St. 7.	32125
Klobuke, slamnike
in vsa modlrtovske potrebščine proda za vsako sprejemljivo ceno Sllnka Horvat, modlstka, LJubljana. Dalmatnova ulica št. 1011 3118«
Ugodno se proda:
posteljna garnitura, aasto-ri la namizni prt, vse novo ročno delo. delano Da platno. Pripravno ca botlčao darilo. H .»lov pove aprava »Jutra*.	82352
Pisalni stroj
«Dnderwood. malo rahljali In tovrstno or.ra-jjeo »e proda ca 4000 Din. Naelov » ■pravi .Jntra*.	82350
Srebrno jedil, orodje
ca « oseb. samovar Ii Irtoa-trekra — ohol« nerabljeno prodam. Ogleda m vsako popoldne v Roioj ulici 41, u. sadstr., lavo. SBS4
Lepih voSčenk
1 vagon ali tndi aasj3o ranoSno proda Anton Str. nad. posestnik v Sevnici ob Savi.
Trte šmarnlcc
cepljene, vseh vrst predaja Vinko V nnk, trtnar, Senčak p. Jnriinci pri Ftoj-j. 322S1
Lokal za trgovino
ali trgovino « majhno ea-logo na prometnem kraju prevzamem takoj. NaslOT v upravi .Jutra, pod značko »Lokal 15822=.
Stare cunje
vsakovrstne knpnjo Aber-tek, tabjak.	32S59
Pisalni stroj
se kupi ali zamenja z do-
{ilaSilcm. Ponudbe s ceno n znamko na upr. .Jutra* ped »Pisalni stroj*. S2S54
Amerik. p:.rl. miza
majhna, se kupi. Ponu^lbe
a navedbe cene na upravo .Jntra* ped »Amerik, pisal, miza*.	32364
Starinski salon
se kupi. Ponadbe ca upr. »Jutra* pod značko »S«lon» 32366
Dva soda za vino
hrastova, !e rabljena, v
dohreu stanja, po 2—30001 kupim. Ponudbo s ceno na naslov: Rudolf Arh, Bled 2 32345
Železniški pragi
1000 komadov hrastovih tli bnkovih leleznUUih pragov normalno dimenzije kupim. Ponudbe s navedbo cene franko Postojna na upravo .Jotra. pod »Pragi cormal* 32312
Smola
Kupim vsako mnoflno smrekove ali borove smole. —
Ponndbe z vzorci ia navedbo cen na naslov: Miroslava Firm. Moste pri Ljubljani.	32293
Zimsko suknjo
kratko, ev csnjst tenmo-rjav povrtnik kupim. Pismene ponndbe r.a uprsvo »Jatrr* pod .Suknja 25*.
32300
Motorno kolo
B. S. A knpitn ca gotov deRar. Detalllrane ponudbe a označbo e.ene na apravo .Jetra* pod značko »n. S.
A. St. 15S83*.	C2306
Lokal ln stanovanje
ta podraSnino trgovine iščem v prometnem kraja la prosim nonndke na upr. Jotra. po-1 glfro .Promet*.
82186
Večja gostilna
I velikim konjskim hlevom aa prometni točki se zaradi Hotecel odda v najec. — Wogriaec. Haritor, TrZaSfca 31E78
Gostilna In trgovina
• aalacim blagom ca uto-metaem kraja na dclrti s stanovanjem se takoj odda samski lenski. Ponu.lbe ]5od .Sama lesska* na upravo Jutra..	32815
Kmečka posest t
manjša in večja, gostlni-Ske ia trgovske fciSe, milne. žage. gozdove itd. za svoje Interesente. i?čem — Agrarni bureau. dipl agr Jamnik. Ljubljana. Selen-burgo^a 7, I. casfiron glavne polta.	335
Posestvo
v bližini Kranja, v ravnini
ob glavni cesti, obstoječe i3 hi»9, hleva aa 8 glav goveje ii vi nc, 6 oralov zemlje ln gospodar, poslopja. vse novo. brez kakih popravil, prodam za 140.000 Din. Nafiov povo unrava •Jutra*.	819S1
Parcelo
ca peSčenih tleh v bližini BcSiCTada. v velikosti S«) do 700 m« kupim. Naslov: Kuhar, Slomškova ulica 27.
32363
Stanovanje
t 60'u® in kaliinje fe proti od8topnini odda. Ponudbe na upr. »Jutra* pod hifro »Novo 15931».	32335
Boljša gospodična
iSče lepo. Eeparirano sobo. Pir.ča dobro. Ponudbe n3 upravo »Jutra* pod značko »Dober honorar*. 32301
Opremljena soba
z električno razsvetljavo, se odda e 1. jan. 1926 zakoncema brt-s otrok. Kje, pove uprava »Jutra*. 32318
Pisalni stroj
posodim tiptema ki mi posodi 6000 Din. — St.-oj je skoro nov in vreden 10.000 Din. — Dopise na apravo »Jutri:* pod 7":-'k") «Dcl»re obresti 1590	:'2319
Sobo
prazno ali opreml.ieco t- posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam. Naslov v upravi »Jutra*. 32849
Soba
■ v.o oskrbo, poleg obrtne Sole se odda dijaku. Naslov pove uprava »Jutra*. 32356
Stanovanje
2 sobi z balkonom, kopalnico, sobo ia služkinjo, se zamenja c večjim. Na«iov pove apr. .Jutra., 32245
Dve sobi
prazni, prostorni, svetli, s posebnim vhodom iz stopnišča v I. nastr., poleg gl. poŠte ee takoj oddata za pisarno ali stanovanje. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Želo ugodno*.
32333
Stanovanje
treh velikih sob, vseh pritiklin in vrta, v vili tik cerkve sv. Petra te zame. aja ca stanovanja 4—5 sob ln vseh pritiklin v mestu ali ob Bleiweisovl cesti z marcem ali aprilom — Ponadbe pod »Pogoj kopalnica* na a«rnvo »Jatrs*.
32323
Mesečna soba
s posebirfm vbodom se odda s t. januarjem 1926 v vili blisu Narodnega doxa. Ponudbe r.a opravo .Jutra* pod .SoUdea 15889*. 82303
Stanovanje
Gomod. ki je iskal stanovanje a 1 sobo in kuhinjo in si je istega le ogledal pri bolnici pod .Prilika* se \-lJndno prosi za naslov na npT. »Jutra* pod Šifro «Va2no 15881».	SZ386
Margarette
Dvignite pismo. 32362
Mdž.
Četrti Ic. Danes E. T. T. S m 32360
Učiteljica
stara 33 let, postavna, dobra gospodinja, la dobre družine Seli sebi primernega moža. Le re^ne dopise pod ilifro »Značaj in srcc-na upravo »Jutra*. "2296
Pianlno se kupi
Ponudbe na unravo »Jutra* pod .Piaoiao*.	32233
Gramoion
se iSče v posojilo za t—2 meseca proti odškodnini. Ponudbe na r.a.-lov: A, Ribič, Sv. Florijana ulica 4.
Dva braka
proda Dako ilatar, Meliika 32156
Dobermaa
lep. rjav. dresiran, st^r fi leti se poceni proda. Nasiov pove upr. »Jutra.. :!2353
Fnozemec'.
Dvigni pic-mo!
32351
Gospodična
JeU dopisovati z resnim fn icteligentnim gospodom v starosii do 36 let. Dopise na apr. »Jutra* pod cifro »Rdečo rože*.	32346
1915
Cernu molčiš, aii nisi Citata? Pi?L Poljub — Medved
32343
Gospodična
v dri. službi na deželi želi dopisovati z rosnim, inteligentnim gospodom v starost! do 38 let. Dopise pod »Zimski večeri, ca upravo •Jutra*.	32342
Inozemec
Dvignite pismo.	32304
^Trezni huinor»
Dvigni ln poročaj! 322S8
«Heda»
Citaj in odgovori C^SO
aVersailles*
Mirovni pogoli v upravi.
32290
«Branislava 23»
Sem kasen, toda s.nra gotov — dvigni.	32291
Kavarna-Bar Emona — sobotni večer
Gdč. Miro prosi ca izročitev naslova njen pozabljen znanec iz Celja. — ftifra: •Ora-era-gramolon* na npr. •Juti«..	S283G
100 Din
ee je Izgubilo na poŠti v avli v I. nadstropju. Najditelj se proti, <ls. jih cddn v uprnrl cJutrn*	-Jo.j^
Popravila
iivalnih strojev točno in ceno pri J. Goreč, Gočpo-svetska cesto 1*?. C')09!
Dame
ti imajo klobuka pri rucai v poprtvila jih debe v Dalmatinori ulici gt. 10/n. dc-fno. Minira Horvat, mo distka.	31 lffi
Postranski zaslužek
ee nudi osebi, ki kupi izrezovat no iafro CLanbs5ge-ma^bin^ a rtojalcm. — !f prijaznosti ?.a ogled pri g.
P«ido'fn Dcrž^jn, rvgcr.nira. Slomškova ulica i. ."»2214
Zeleznato vino
iz lekarne dr. G Plccoli. Ljubljana. Dunajska c. 6 krepC-a malokrvne. nervoc-ne ter oslabele odrasle ln otroke Naročila se točno izvrSujejo.	480,H.
Fotoaparata
9/12 Vo'gt'2nuer Ana-stigmat 618 dvojni iz-vlefe« W»kor nov ip Sprelt^erschlitzver-schiusskamera 9/12 Goerz Celor 418 (pc--ebno za snnrtl se ceno proda. Hoinllt L«
Torek 15. XII. 1925
S
« JUTRO® št. 290
1. Z.:
Klepet
Na Zidaiem mostu sta stopili dve dami v ženski predel vlaka Maribor-Ljubliana. V predelu je že sedela neka dama. Novi potnici sta molče sedli, nič ne pozdravili, saj se vendar ne ve, ali :e ta-le dama omožena, in če ie, ne veš. kaj je njen mož.
Vse tri so se z očmi otipavale, si ocenjevale obleko in kroj, klobuk, obutev in tudi nogavice. te še prav posebno.
Kar se ie dama. tista, ki je bila prva v predelu, sklonila malo naprei in sladko dejala eni izmed obeh molčečih dam:
»Jejhata! Tako znani se mi zdite . . . kaj niste ...?■»
-rTndi Vi meni ... Pa ne, da bi bili . . .?»
«0 M a d o n c a. — no. kajpak, v bmi-helu sva bili sošolki . . .»
«Joj, Tončka, Bobnarjeva Tončka ste . . .»
«Bila ... In Vi: Minka Zidarjeva — zdaj se spominjam . . .»
«Bila . . . Bos pomagaj vendar, kako ie svet majhen . . .»
«In okrogel, da človek zmerom tja pride, kjer je že bil . . .»
«Pa res . . .»
«Tak premislite no, kje se dobiva, — kam pa potujete?®
«V Ljubljano do sorodnikov . . .»
«Jezus. jaz tudi . . .»
«Kje pa živite, gospa . . .?»
<:V Krškem sem omožena. — moj mož se piše Kos. Martin Kos.»
«Jaz sem omožena v Mariboru. — moj mož se piše Prekošek, Ferdinand Prekošek.s
«V Zidanem mostu sem brž popila malo kave.»
«Joj. iaz rudi.»
«Hi-lii. jaz tudi.a je prevzelo Še dru-go damo. «Jaz sem omožena v Brežicah. moj mož se piše Zidanšek. Hinko Zldsnšek.s
«Pa da se nismo že pri kavi videle. — ti ljubi Jezus!*
«V Mariboru je kava boljša, lepše diši in ie bolj močna.®
«V Krškem je bolj bela.»
«V Brežicah je bolj sladka.«
«V Mariboru so zemlje lepše zapečene, bolj hrust!jlve.»
«V Krškem so večje, lepše vzhajane.»
Brežicah so iz bolj bele moke in bolj rah!e.»
«Lepo je tako-le potovati.-.)
«Joj, krasno, res.s
«0h. nebeško.»
«Clovek vsaj kaj vidi io zvč.»
«Ali ste slišali? Sprevodnik je med Celjem in Zidanim mostom presenetil v nekem predelu drugega razreda čuden parček . .
«0 ti — nič nisem slišala!«
»Premislite —! Za božji čas, kakov ti ie zdaj svet!»
«Še ored sodnika pojdeta!»
«V Mariboru so škandali da se Bogu smili . . .»
«V Krškem se tajijo, pa so zato pikati t.leiši . . .
«V Brežicah so vnebovpijoči . . .»
»Moj mož pravi, da bi carinike morali vse oozaoreti , . .»
«Moi mož misli, da bi bilo pri nas pol mesta v ieči. če bi se vse zvedelo.«
«Moj mož meni. da bi smelo žveplo deževati kakor v tistem starem mestu.*
«V Sodomi.«
«Ne. v Gomori.«
«V Sodomi in Gomori.«
»Pefrleite no- kaj ne gredo tam-!e po cesti šo1ar£ki?»
«Saj res. šolaržki. Kako so majhni!«
«Pri n3s so že počitnice.«
«Pri nas tudi.»
«Hi-hi. pri nas tudi.«
«Ko bi le carinikov ne bilo . . .!»
«In tistih grdih ljudi . . .!»
«In tistih grdih stvari . . .!»
<!Pa še v rodu sta si . . .!»
«Kaj ne poveste . . .?»
«0n je oženjen. ona omožena . . .»
«.loi. kai bn pa zdai . . .?»
♦Bog pomagaj, škandal ločitve na dve plati . . .»
«Ko bi vsaj utajiti mogla . . .»
«Kaj ko bi okno malo odprle?«
«Saj je res soparno . . .»
♦Skoraj vroče mi ie . . •»
«V Mariboru je včasih zelo vroče...»
«V Krškem kar žge . . .»
«V Brežicah nas peče .. .»
«V Liubliani si bom kupila nove čevlje.«
»Jaz tudi nekaj nogavic.«
«Novi čevlji, nove nogavice, take prozorne in mesne barve, da je noga kakor bi bila gola . . .»
»To je zelo elegantno in nobel. . .»
"Vse bolje dame nosijo take nogavice . . .»
«0 jej. zaprimo, saje pršijo noter.«
»O, bluze se nam umažejo.«
»Kako. da železnica nima boljšega premoga?«
«Sai sra ima. pa moi mož pravi, da ga mora drugam pošiljatj.«
»Zakai ga mora pošiljati?«
»Zato. ker so možje vsi same šleve in ne vedo, da se od saj bluze uma-žejo.«
»Pri nas dajemo obleko kemično prati.«
aPr; nas znamo vse doma očistiti.«
»Pri nas si pomagamo s terpentinom in vročo vodo.«
»Zdaj pa res zaprimo: temni se, nevihta bo.«
»Ormenia se hudo boiim.«
»Da le ne bi treskalo!«
«Pri nas imamo izvrstno gasilsko društvo.«
«Pri nas imamo čisto nove strelovode.«
»Pri nas imamo tudi mnogo žic za radio.«
»Oh, kako je neki zdaj kaj v Ljubljani?«
«Tam imajo bar, premislite, bar imaio?«
«Moj mož se kar smeie in mi noče povedati, kaj počno v baru.«
»Moj mož pravi, da samo pijo.«
«Hi-hi, moj mož pa mi je povedal.«
»Povedal? Ali res? Povejte, povejte!«
»Ne morem, saj me je sram.«
•Kaj ko bi Vam bil pravil le bajke?«
»Moj mož pravi, da ni v baru nič posebnega.«
»Moj mož tudi pravi tako.«
»Zadnjič je bil pri nas na plesu tak škandal.«
»Res? Kakšen pa?«
»Kakor tisti parček med Celjem in Zidanim mostom.«
»Ju —! Za božji čas, kaj je to taka bolezen, ka-li?«
»Fej, saj ni, da bi človek govoril.«
»Da, moderni plesi . . .»
•Kakšni plesi . . .! Saj to ni ples, to je že očiten greh . . .»
»Tango je bi! prvi tak ples.«
•Slišite, ampak lep je pa le bil.«
«Hi-hi. če se spominiam . . .!»
»Zdaj plešejo hupa-hupa, žimsko, tlo-rido, fokstrot, boston . . ., kdo bi jih našteval!?
»Veste, pa lepi so vendar. Človek kar plava . . plava . . »
»In splava v neskončno sladko občutje . . .»
»Moda . . . vse je moda.«
O. moda. naša moda bo spomladi čisto posebna.«
«Ne več širni.«
«Še čevlji ne bodo več šiljasti, ampak z oblimi konicami.«
»Obleke bodo čez pas ozke, prav ozke in spodai zelo široke.«
»Moj mož pravi: krila naj Ie ostanejo kratka.«
»Da se vidijo meča. pravi moj mož.«
»Hi-hi, če so kaj prida obilna, naj se le vidijo, drugače ne.«
«0. ti moški . . .«
»Radovedna sem, kaj mi bo moj mož danes počel, ko me ni doma.«
«Jaz se za svojega ne bojim . . .»
«Hi-hi, moj mož je plah, navihan pa je močno.«
•Jaz bi mu že pokazala . . .»
»Saj ne bi povedal . . .»
•O, precej H ga imela v kleščah . . .»
•Saj, ampak jaz sem se skoraj že kar zlačniia.«
•Jaz tudi. S seboj imam piško in steklenico kave.«
•Joj, tudi jaz imam piško in kavo.«
•Hi-hi, tudi jaz jo imam. Pa jo dajmo!«
•Mm . . . kako je dobra tale moja piška!«
•Moja je čisto voljna in slastna.«
•Moja se kar sama topi.«
«No, zdaj pa še malo kave . . .»
•Oh. kako tekne . . ., brez kave ne bi mogla živeti!«
»Moj mož pravi, da bi božjast metala ženske, če ne bi imele kave.«
•Hi-hi, moj mož se smeje in mi da prinesti kave, kadar kaj zbolim, pa m: res vselej odleže.«
»O. moški se norčujejo, pa sami tie morejo živeti brez vina in tobaka.«
»Moj mož pravi, da ženske več pokadijo in zakadijo nego moški.«
»Moj mož pravi, da moderne ženske tudi pijo, zelo pijo.«
»Zato kadijo, da ne bi bile preveč de. bele.«
»Moj mož pravi, da je vitkost elegantna in nobel.«
»Moj mož pravi, da je debelo bolj domače in praktično.«
»Hi-hi, moj mož pravi, da sem taka, kakršna sem, že dobra.«
«Koliko pa tehtate?«
»98 kg, nekaj čez ,Dick ist chic'.»
»Jejhata, kaj smo res že v Ljubljani?«
»Zdaj pa le hitro, da bomo videle, kdo vse se je vozil s tem vlakom!«
»Saj res, pokazala bom gospoda. k; mi je v Zidanem mostu mežikal.«
»Tudi meni je mežikal.«
»Tisti . . .?»
«Tisti, tisti!«
»Hi-hi, tisti zmerom mežika, ker je nervozen.«
»Jaz sem pa mislila . . .»
»Oh, ti moški!«
Avtomat, .svinčnik pRAKTICGM TRAJEN CEN
ZLATO NALIV PERO
PRVORAZREDNA KARHA!
gOBOOOOOOODOOCOOOOOOP
lit tn. si, Mleti, Ic
Ilirija, Kralia Paira trg 8, tel. 220.
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v z n e s k u D!n 2'—, Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
oošlje naslove od m3lih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo ,ov od „maiih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Dča 2'—
0I0K080E0E0S0I0EC30
Potrtim srcem naznanjamo, da je naš preljubi oče in soprog, gospod
posestaift in trgoves
danes ob V26. zjutraj mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 16. decembra 1.1. ob 15. uri.
Dobruliis pri Ljubljani, 14. XII. 1925.
Žalujoča soproga in otroci.
^avsio cSQsr>e!s,
z 15 letno garancijo in pouk v vezenju brezplačno. — Po nizkih cenah in na obroke. Ceniki na razpo'ago.
Samo pri 3os. ielovžn-Čudes,
LJubSjana, ilSssini trg 13.
« T-\ "
prejme se v hm
vešč in izurjen v prsiaii eesSfes.
Obrniti se pod šifro „606" na upravo Jutra".
Dakazarco je, sla samoneš kuoiti js^imarao
rsalcenele
ed noie v naši de'ajlni trgovini na Erjavčevi c sti štev. '■>. Ogle! si pravočasno veliko izbiro iSirtSteih sukeni, raejiaMev, koiuEieg vseh vrst, oblek za gospode, šoloobvezne^ in za otroke. Pri tei piiliki ne pozabi ogledati si naš oddelsk Sevtjev!
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CE., Ljubljana.
S, U'Ulita BSJS,
prčporoea eisara kuhinjo, pršzssano nsjbeJjSa vina iz lastnih geric in na novo opremljena sobo po
zreserreih cenaft	Se priporoča ŽUMER.
■.LimmJUKiui


ii sslan 10i'«f Mm. s?. Ms its ll.
čist ia naravesj po IS Bia za kg
poš ija pa psvzeija
Brača Immvic, Imrn
8Csi©r tieže spoznati
mesta io krije f Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji itd., naj naroči
JugosSa^ila
Zenijeplssi pregled. !L det. Na 524 straneh podaja Knjiga, ki jI }e priložen tudi zemljevid, podroben popis j naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri 7is!sovsS satiragi v i ijubl eai, FraAeraava alien £2. 34
VA,', • r-.'- ?„š.V- -v i .'•'' - '-';•*' .'• -v	VsS. ■'"S.-.
Globoko potrti naznanjamo s tem vsem serodnikem, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naša iskreno ljubljena, angelsko dobra soproga, mati in tašča, gospa
barija peharc roj. JC6/fcrcr
v nedeljo, dne 13. decembra 1925 po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v starosti 65 let za vedno zapustila.
Zemeljski ostanki naše nepozabne pokojnice bodo v torek, 15. decembra ob 3. uri pop. na tukajšnjem pokopališču položeni k večnemu počitku.
Sv. maša zaduSnica se bo brala v sredo, 16. decembra 1925 ot> 7. v župnijski cerkvi v Trbovljah.
Trbovije-Zagreb«Wlen, dne 13. decembra 1925.
Mag. pharm. Frsnc Pehar«, lekarnar, soprog — mag. pharm. Franc Peharc. Kari Peharc, Ida Peharc, otroci — dr. Kari Peharc, višji štabni zdravnik v p, svak, KatinHa Peharc. sinaha
iio aais, 3ka is tiiate \m ois i
V svrho upeMave naših specialnih PARFUMOV smo se odločili za posebno božično reklamno prodajo, ki bo trajala do
27. decembra 1.1.
Onim, ki se bodo poslužili te reklamne prodaje, poklanjamo sledeče velike nagrade, ki se na željo dobitnika izplačajo tudi v gotovini:
1	nanrada v skupn? vrednosti	Din 50 000
2	nagradi pa Din 33.G0O	Oin 20.000 4 nagrado co Oin 5 000	Gin 20.000 2 nagradi no Din 2.000	Dfn 0.003
10 nagrad po Din 1 000	Din 10.000
41 nagrad po Din 500	Din 20.300
Tekmovanja za navedene nagrade se lahko udeleži vsak, kdor nam po poštni nakaznici ali denarnem pismu
psS!$e Oia 65'—-
nakar dobi poštnine prosto
i Uzrtaz S spac8|jainift flakonoc razli£&sga finega ,.,03ean" parfcasa
(v običajni vrednosti 90 Din)
V svrho tekmovanja za razpisane nagrade je vsaki pošiljki priložena zaprla kuverta s kuponom, opremljenim s tekočo številko, kakor tudi načrt o razdelitvi nagrad, s katerim sog'aša vsak naročnik. Vlaganje kuponov se vrši pod nadzorsivom kr. notarja.
' Da pa naše odjemalce v vsakem oziru zadovoljimo razvei omenjenih 60 velikih nagrad poklanjamo prvim 15.000 naročnikom še nadaljnjih
ii mk 1450100.
Z ozirom na veliko število teh posebnih nagrad odpade povprečno na vsakega tretjega naročnika po 1 po=ebna nagrada. Vrhutega je pa dana seveda tudi možnost, da razven te pripade nanj še ena izmed gorenjih velikih nagrad.
Ker je štrvilo navedenih posebnih nagrad omejeno na 5000 dobitnikov ter je pričakovati zelo velike udeležbe, Vam priporočamo, da se za udeležbo božične rekiamne prodaje
takoi odločit ei
Naročila je točno nasloviti na:
„ODEON", tovarn kom tiči izdelkov in parfumov
Ljubljana, Vegova ulica Stev. S/a.

dor oglašuje, ta napreduje!
s	s
i	I
s	o
a	'-
s
B
S
a —
iS
Prva slovesisfsa Izdetovatnisa periia
priponi Sa
K£S3aaSS8GBBBBSBBBS9BB8aBSaasaSISBaBBBnBeBZ9
a _ ...... _	k
m	a
I	iS
i	3
-s	«
~	13
e».	a
iS	m
Z'	s
=.	a
m dame
belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst.
Perilo m gospode
po nizki ceni. Frak, smoking in športne srajce le po meri in naročilu.
M. ALEŠOVEC, Ljubljana,
Cankarjevo nabr. 1, I. nadstropje.
3-	2
CJ	g
UM	U
S- s
ss	S
~l3i£gž-aBBBaBBgEIBB»9aggEBBBBaBBBBgB»BlM»eaWg»ag
hasionelno kupite
radi zmanjšanja prevelike zaloge:
limfne isssere
zlatnino, ura, srebrna namizna in jedilna orodja pri
Mm, Mestni trs ll
1Š8 in naicenejše
iil mm
iltimuj biifi
dobite v parna pekarni
VILJEM BIZJAK,
Gosposvetska cesta 7. Podružnica: EVSarijin trg štev. 3.
P9IORI Direktna prodaja iz tvornice v Rogaški Slatini.
Veliko pozornost je vzbudil
Sorlij
ZADNJI VAL
ki se godi v Rogaški Slatini Cena broš. knjigi Din 4»-—, vezani 48—, pošt, 1-50 Naročila na
Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani
ev roman
(la obroke in posodo
prve tvetovne fabriitttt: S7Sm«AT, FfiBSTEH, BASEKBOft FS3, Original SncGL Itd. <iokit« lat pri maTiko-sirclrovtijtkti (bivšem nčitelja Olesbene Milice)
ALFONZ BHEZHIK
Ljubljen«, tlcitnl trg 3, polej aagUtrstm.
(stetam lujbogateiSa Izberi vsakovrttn,ti joitl, nojjtrsVni violin in oijfinejSilj tirun.
NaJp?j-;nejia tvrdka Jcjnslsvij«!	€1«
t