Za štandreško tovorno postajališče na voljo še deset milijonov evrov ZKB 0 1908. Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski dnevnik SREDA, 6. OKTOBRA 2010_ št. 236 (19.943) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dobra novica z grenkim priokusom SandorTence Novica, da bomo slovensko televizijo RAI lahko od začetka decembra gledali po vsej Furlaniji-Julijski krajini, je nedvomno dobra novica. Posebno za Slovence v videmski pokrajini, ki jim ni dano, da vidijo slovensko TV RAI in tudi ne slovenske nacionalne televizije. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini so bili doslej prikrajšani za pravico do javno koristnih informacij, kar jim je povzročilo tudi veliko jezikovno in kulturno škodo. Ustanova RAI je za to najprej krivila zakonsko »praznino«, potem se je izgovarjala s tehničnimi težavami, na koncu pa smo slišali, da za okrepitev beneških televizijskih pretvornikov ni dovolj finančnih sredstev. Denar je »zmanjkal« tudi takrat, ko je bil, saj ga je priskrbel deželni svet pod Illyje-vo upravo na predlog takratnih slovenskih deželnih svetnikov, začenši s pokojnim Mirkom Špacapanom. RAI je krivil politiko in politike, slednji pa javno radiotelevizijsko ustanovo. Ping pong na koži slovenske manjšine. Pri vsej tej zadevi se ni izkazala niti slovenska nacionalna televizija. Iz Ljubljane so v vseh teh letih prihajali raznovrstni izgovori, nekateri tudi neverjetni. Kot predlog, da bi si Slovenci na Videmskem morali priskrbeti satelitske antene. Na srečo naj bi decembra tehnologija končno premagala bogabo-ječo in neučinkovito politiko in obenem tudi birokratsko ter togo javno radiotelevizijo. V Rimu, Trstu in Ljubljani. italija - Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) se bo rodila 27. januarja v Milanu Fini začel priprave na ustanovitev stranke Medtem se množijo znaki, da bo prišlo do predčasnih volitev trst - Zagotovila direktorja deželnega sedeža RAI Z digitalnim sistemom slovenska televizija tudi v videmski pokrajini TRST - V začetku decembra bodo slovensko televizijo RAI lahko končno gledali tudi Slovenci v videmski pokrajini. To naj bi se zgodilo s prehodoms sedanjega analognega na digitalni (računalniški) televizijski sistem, obljublja direktor deželnega sedeža RAI za Fur-lanijo-Julijsko krajino Roberto Collini. Kdor doma nima digitalne televizije, si bo moral nabaviti dekoder. Collini je to povedal na včerajšnji seji (foto KROMA) paritetnega odbora za slovensko manjšino. Govorili so tudi o perspektivah čezmej-ne televizije in o internetskem oddajanju slovenske televizije in Radia Trst A, ki ga za sedaj ne bo. Na 3. strani RIM - Predsednik poslanske zbornice Fini je včeraj skupaj svojimi somišljeniki sprožil priprave na ustanovitev nove stranke, ki naj bi na italijansko politično prizorišče vstopila januarja prihodnje leto. Ustanovni kongres Prihodnosti in svobode za Italijo bo predvidoma 27. januarja v Milanu. Medtem je vodja Severne lige včeraj ponovil prepričanje, da bodo spomladi predčasne parlamentarne volitve. V tem smislu govori tudi dejstvo, da je Berlusconi že mobiliziral svoje »klube svobode«. Na 6. strani V italijanskem senatu tudi o slovenski šoli Na 2. strani Rim kriv za težave la Voce del Popolo Na 2. strani Maneschi postavil Trstu za zgled Veselka Na 4. strani Trst: Dipiazza ostal brez večine Na 7. strani Odbornik Kosic o selitvi Burla Na 8. strani Tudi letos Raz/seljeni Na 9. strani Geolog Boris Rijavec o poplavah in plazovih Na 16. strani jadranje - Pred 42. Barcolano Mitji Kosmini pečat mesta Trst peč - Kotalkanje Tekmovalna sezona resno ogrožena PEČ - Tekmovalna sezona je za kotalkarice društva Vipava s Peči resno ogrožena. Društveni odborniki so se pozanimali za uporabo kotalkarskih plošč in telovadnic v vsej bližnji okolici, toda nikjer niso našli prostih terminov za treninge. Kotalkarski objekti v goriški pokrajini so vsi polno zasedeni, v številnih telovadnicah pa je kotalkanje prepovedano. Za društvo Vipava bi rešitev težav predstavljalo pokritje kotalkarske plošče na Peči, do česar pa ne bo prišlo v tako kratkem času. Na 15. strani 2 Sreda, 6. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Predplebiscitno dogajanje v znamenju dvojezičnih krajevnih napisov Za zdaj vsi za rešitev, toda vsak za drugačno Dorfler na Dunaju govoril o vzorni manjšinski politiki - Inzko: Cvetoča Koroška šele leta 2020 CELOVEC - Tik pred deželnimi praznovanji ob 90. obletnici koroškega plebiscita, katerih višek bosta v petek osrednja slovesnost v deželni hiši in v nedeljo ves dan trajajoča sprevod občin, zvez, ustanov, itd. skozi Celovec, deželne stranke na Koroškem poudarjajo svojo pripravljenost za hitro rešitev vprašanja dvojezičnih tabel. Vsaka si želi rešitev najkasneje do leta 2012, toda vsaka z drugim predlogom. Previdna ocena manjšine, ki jo je strnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko, je zato še kako na mestu. Inzko je v diskusiji v živo na deželnem radiu v Celovcu dejal, da sicer ostaja optimist glede izboljšanja stanja na Koroškem, obenem pa podaljšal časovni rok za »cvetočo Koroško« do 100. obletnice koroškega plebiscita leta 2020. Kot se je v zadnjih dneh pokazalo, sta dokaj konkretno v igri za rešitev tega vprašanja predloga bivših kanclerjev Wolfganga Schüssla (ljudska stranka -ÖVP) s 141 tablami in Alfreda Gusen-bauerja (socialdemokrati - SPÖ) s 158 tablami, toda (novo!) z ustavnim zakonom in brez odprtostne klavzule. Dörfler kot Haider Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler se je včeraj podal celo na Dunaj, da bi na tiskovni konferenci z naslovom »Koroška v jubilejnem letu 2010 in koroški Slovenci« napovedal svojo pripravljenost za dokončno rešitev vprašanja dvojezičnih tabel. Izrekel se je za »pogajalsko rešitev«, ki bi bila z ustavnimi zakonom določena v razponu od 141 do 158 dvojezičnih tabel, vendar brez odprtostne klavzule, a tudi brez preštevanja. Rešitev naj bi bila možna morda že prihodnje leto, najkasneje pa leta 2012. Obenem je - kot že njegov predhodnik Jörg Haider - izpostavil »vzorno manjšinsko politiko dežele Koroške«, hvalil Inzka, Sturma in Sadovnika (»sv. trije kralji manjšine«) in vse boljše odnose s Slovenijo. Dörflerjev predlog se ujema s predlogom državnega sekretarja pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Josefa Oster-mayerja (SPÖ), ki je govoril o možnosti političnega kompromisa, ki bi predvideval od 141 do 163 dvojezičnih krajevnih tabel. Dodal je še, da gredo pogovori v smer rešitve z ustavnim zakonom, da pa za odprtostno klavzulo, ki jo vseskozi zahteva manjšina in ki bi omogočala, da bi lahko tudi še kasneje postavili dvojezične table, verjetno ne bo mogoče doseči soglasja. Neenotne koroške stranke Predsednik stranke FPK Uwe Scheuch pa je na koroškem radiu vztrajal pri preštevanju manjšine kot osnovo za rešitev vprašanja. Ob tem si Scheuch lahko predstavlja, da bi pri preučevanju številčne moči koroških Slovencev segli po popisu prebivalstva iz leta 2001 in druge statistične podatke. Predsednik ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz se je izrekel za tako imenovani papir »Schüssla in Haiderja«, ki je predvideval postavitev skupno 141 dvojezičnih krajevnih napisov brez odprtostne klavzule. Pri ÖVP glede včerajšnjih Dörflerjevih izjav pa pravijo, da ni povedal nič novega, medtem ko so Zeleni poudarili, da se bo hitro izkazalo, da je šlo le za prazne besede. Predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser se je izrekel za politično rešitev in dodal, da je treba izkoristiti priložnost, kajti ozračje v deželi da je sedaj dobro in omogoča široko rešitev, ponovno pa se je izrekel proti preštevanju manjšine. Majhno zanimanje za nedeljski sprevod Organizatorji plebiscitnih praznovanj so medtem potrdili, da bosta na nedeljskem sprevodu na dan 90. obletnice koroškega plebiscita, sodelovala tudi predsednik Heinz Fischer in kancler Werner Fay-mann. Sicer pa zanimanje med prebivalci Koroške ni izrazito veliko, kljub temu pričakujejo v nedeljo v Celovcu do 16.000 obi- Deželni glavar Gerhard Dörfler med direktorjem deželnega arhiva Wilhelmom Wadlom (levo) in vodjem oddelka za gospodarstvo in infrastrukturo Albertom Kreinerjem s »prazno« krajevno tablo lpd eckharter skovalcev. O okrnjenem zanimanju je včeraj poročal tudi največji koroški dnevnik Kleine Zeitung, ki navaja, da to velja predvsem za občine, ki so bolj oddaljene od Celovca in občine s precejšnjim deležem slovensko govorečega prebivalstva. Tako je že jasno, da občina Sele, ki ima skoraj izključno slovensko prebivalstvo, ne bo sodelovala na sprevodu skozi Celovec. Simpozij slovenskih znanstvenih ustanov Ob 90. obletnici plebiscita pa so na sporedu tudi druge prireditve, ki se kritično lotevajo dogodkov pred devetimi desetletji in kasnejšega razvoja. Tako prirejajo Slovenski znanstveni inštitut (SZI) na Dunaju, SZI v Celovcu, Avstrijski znanstveni inštitut v Ljubljani (ASO), ter Avstrijsko-slo-venska družba Dunaj simpozij »Koroški plebiscit leta 1920 in njegov družbeni pomen v 21. stoletju«. Simpozij se bo začel danes na Dunaju. Na njem bo o narodnostnih vprašanjih z vidika diplomata spregovoril nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Ferdinand Mayrhofer-Grunbuhel. V petek pa se bo simpozij nadaljeval v Musilovem inštitutu v Celovcu z nizom predavanj koroških in slovenskih zgodovinarjev ter znanstvenikov, med njimi bo tudi državni sekretar na uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu Boris Jesih. Ivan Lukan Hrvaški policisti razbili skupino tihotapcev v« • orožja in mamil ZAGREB - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je včeraj sprožil preiskavo proti skupini tihotapcev orožja in mamil, ki so jih policisti prijeli v ponedeljek v Samoboru. Aretirano sedmerico sumijo, da so tihotapili orožje iz BiH na Nizozemsko, iz te države pa so čez Slovenijo tihotapili amfetamin na Hrvaško. Kot so potrdili na Uskoku, je skupina v BiH nabavila najmanj 38 pištol kalibra 6,38 milimetrov, ki so jih najprej pretihotapili na Hrvaško in shranili nekje pri Sisku. Potem so najmanj 16 izmed omenjenih pištol pretihotapili na Nizozemsko, kjer naj bi jih izročili neznanim osebam. Na Nizozemskem so dobili 5,41 kilogramov amfetamina, ki so ga prepeljali v Slovenijo in skrili v neki avto delavnici. Potem so mamila 2. oktobra pretihotapili na Hrvaško. Policisti so našli amfetamin v avtomobilu enega od osumljencev. Uskok ni objavil imen osumljenih oseb, hrvaški mediji pa poročajo, da je vodja skupine Vladimir Cesarec iz BiH, ki je v svoji domovini nabavil orožje. Za tihotapljenje orožja in mamil naj bi v začetku septembra poskrbel Dragan Matolic, medtem ko so ostali pomagali skriti orožje in mamila, bili pa so tudi zadolženi za spremstvo in "zaščito" blaga. (STA) RIM - Na včerajšnjem zasedanju senatne zbornice Sen. Blažinova: Upoštevati specifiko slovenskega šolstva RIM - Senatorka Tamara Blažina (Demokratska stranka) je včeraj popoldne na zasedanju senatne zbornice ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini opozorila na specifiko šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki jih ukrepi v okviru šolske reforme ne bi smeli obubožati. Sen. Blažinova je tako izkoristila prisotnost ministrice Gel-minijeve, ki je na seji senata poročala o začetku novega šolskega leta, da bi osvetlila položaj slovenskega šolstva v Italiji, ki zahteva posebno pozornost. Na začetku je senatorka opozorila, da so slovenske šole v Italiji, tako kot italijanske šole v Sloveniji in na Hrvaškem, priznane na podlagi mednarodnih sporazumov, njihov status pa je urejen z vsedržavno šolsko zakonodajo in nekaterimi specifičnimi zakoni, kot je zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost št. 38 iz leta 2001. Slovenske šole so pomenljiva stvarnost, ki predstavlja dodano vrednost ne samo na deželni, ampak tudi na državni ravni, je de- jala Blažinova, ki je postregla tudi z nekaterimi podatki, ki so se nanašali na preteklo šolsko leto 2009/2010: v tem šolskem letu je namreč 78 slovenskih vrtcev in šol vseh stopenj obiskovalo 4040 učencev in dijakov, katere je poučevalo 480 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev. V svojem posegu je senatorka poudarila tudi naraščanje vpisov v slovenske vrtce in šole, v katere prihajajo otroci iz mešanih ali tudi italijanskih družin, ki se zavedajo koristi, ki jih prinaša poznavanje dveh jezikov, ki se govorita na našem ozemlju. Letošnje šolsko leto pa se je tudi za slovenske šole začelo v znamenju precejšnjih težav zaradi šolske reforme in predvsem zaradi krčenja osebja, ki so v primerjavi s šolami z italijanskim učnim jezikom prišle še bolj do izraza. Blažinova je sicer prepričana, da italijanska šola na splošno potrebuje globoko spremembo, inovacijo in reforme, vendar tu ni mogoče iti mimo specifičnih aspektov slovenskih šol v Furlani- ji-Julijski krajini, kot so nižje število učencev, višje število učnih ur, razkropljenost šol po raznih občinah, kjer tradicionalno živimo Slovenci idr.. Zato je potrebno, da razne reforme, določila in pravilniki ne obubožajo tega sistema in predvsem ne zmanjšajo nujno potrebne vzgojne ponudbe: »Gre namreč za to, da se ohrani pravica do izobraževanja v lastnem maternem jeziku, ki je ena temeljnih pravic jezikovnih manjšin, ki jo določajo tudi mednarodne konvencije,« je dejala Blažinova, za katero se tudi ne sme naprtiti slovenskim šolam krčenj v FJK, ko je pred časom javno izjavil Deželni šolski urad. Senatorka je glede tega že večkrat zaprosila ministrico Gelminijevo za srečanje s predstavniki slovenske narodne skupnosti, na odgovor pa čaka že dve leti, poleg tega je mnenja, da bi bilo dobro, da bi Gelminijeva obiskala italijanske šole v Sloveniji in na Hrvaškem, da bi tako imela bolj popoln vpogled v to problematiko. KRIZA LA VOCE DEL POPOLO - Kritično pisanje Corriere Della Sera »Rim šibi italijanski glas v Istri« Na zatožni klopi nedavno krčenje državnih prispevkov italijanskim časopisom, ki izhajajo v tujini MILAN - Rim šibi italijanski glas v Istri. To je naslov članka na kulturni strani Corriere della Sera, ki je posvečen finančnim težavam reškega dnevnika La Voce del Popolo, v bistvu glasila italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Zaradi krize je bil časnik primoran zmanjšati število strani, ukiniti skoraj vse priloge in tudi barve, tako da so vse njegove strani sedaj črnobele. Članek izpod peresa Antonia Cariotija objavlja izjave Silvia Forze, direktorja založbe Edit z Reke, ki poleg La Voce del Popolo izdaja tednik Panorama. V Rimu se izgovarjajo, da ne morejo enako kot doslej finančno podpirati dnevnika, ker dobiva tudi državne podpore iz Ljubljane in Zagreba. Gre za togo in birokratsko tolmačenje zakonodaje, pri katerem vztraja urad za založništvo pri predsedstvu vlade. In to kljub temu, da je državno pravobranilstvo razsodilo, da višina italijanskih finančnih podpor La Voce del Popolo ne sme biti odvisna od pomoči slovenske in hrvaške države. Forza pravi, da se vse to dogaja kljub naklonjenosti, ki jo zunanji minister Franco Frattini stalno izkazuje italijanski manjšini v Istri in na Reki. Za nastalimi težavami stoji tudi sklep Berlusconijeve vlade, ki ga je potrdil parlament, da se krči javne prispevke občilom v italijanskem jeziku, ki izhajajo v tujini. Krčenju je v parlamentu nasprotovala levosredinska opozicija, oglasila se je tudi Italijanska unija iz Istre in z Reke, a očitno brez uspeha. Črnobela prva stran dnevnika La Voce del Popolo / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 6. oktobra 2010 3 PARITETNI ODBOR - Zagotovila direktorja deželnega sedeža RAI Roberta Collinija Od decembra bodo slovensko televizijo lahko gledali tudi v videmski pokrajini Kdaj Radio Trst A in televizija na Internetu? - Zaradi pretvornikov na Trsteniku morda moteni radijski sporedi TRST - Prehod iz sedanjega analognega v digitalni (računalniški) televizijski sistem bo omogočil vidljivost slovenske televizije RAI tudi v videmski pokrajini. To je na včerajšnji seji paritetnega odbora zagotovil direktor deželnega sedeža RAI Roberto Collini, potem ko so se v javnosti pojavile govorice o tehničnih težavah v zvezi z digitalizacijo t.i. dodatne tretje mreže RAI (kanal 3-bis), ki oddaja slovensko televizijo. Če ne bo kakšnih zastojev ali ovir, bo ustanova RAI svoje digitalno televizijsko predvajanje v Furlaniji-Julijski krajini uvedla tretjega decembra letos, kar velja za njene osrednje tri mreže, RAI 3-bis in RAI news. Collini je napovedal, da bo digitalni signal pokrival 98 odstotkov deželnega ozemlja. Paritetni odbor in njenega predsednika Bojana Brezi-garja je zanimala predvsem videmska pokrajina, kjer tamkajšnji Slovenci ne vidijo slovenske televizije RAI in v glavnem tudi ne slovenske nacionalne televizije. V javni radiotelevizijski ustanovi na rimski in deželni ravni so se vedno izgovarjali s tehničnimi težavami, v resnici pa se je za temi »težavami« vedno skrivala Slovencem nenaklonjena politika. Digitalni televizijski sistem zahteva digitalni televizor (mnogi ga že imajo) ali pa dekoder, ki ga je treba priključiti na analogni televizijski sprejemnik. Deželna uprava bo v prihodnjih dneh in tednih okrepila pobude, ki imajo namen čim bolj temeljito informirati ljudi s televizijskimi novostmi. V bistvu je še dva meseca časa za popolne informacije, ki bodo prišle prav vsem, še posebno priletnim občanom. Njim bodo dekoderje prodajali po znižanih cenah ali pa jih bodo dobili celo brezplačno. Pri nas je seveda priporočljiv dekoder, ki bo primeren tudi za sprejem RTV Slovenija in za TV Koper-Capodistria. Zaradi nujne obnovitve pretvornikov na Trsteniku nad Trstom utegne biti v prihodnjih tednih moten radijski signal na srednjih valovih, torej tudi slišnost Radia Trst A, je sporočil Collini. V zvezi z internetnim predvajanjem slovenske televizije in Radia Trsta A pa deželni direktor RAI ni dal velikega upanja, da se bo to v kratkem uresničilo. Škoda. Deželni sedež RAI verjame v projekt čezmejne televizije, ki je po Collinijevem prepričanju odraz neke pozitivne politične volje ter razvojne vizije naših krajev. Obžaloval pa je, da se vsi partnerji tega po- ZAGREB membnega projekta ne zavedajo možnosti čezmejne televizije, ki ostaja še naprej torej delno neizkoriščena priložnost tega prostora. Čezmejna televizija je sad sodelovanja med RAI in RTV Slovenija, posamezne projekte, ki jih resnici na ljubo ni ravno veliko, konkretno izvajata deželni sedež RAI (italijanska in slovenska redakcija) in regionalni TV studio Koper-Capodistria. Paritetni odbor je bil pred srečanjem s Collinijem nesklepčen, kar je bilo po predsednikovih besedah pričakovati, saj so nekateri člani bolni, drugi pa službeno odsotni. Nobenih političnih odsotnosti, je pojasnil Brezigar, ki je napovedal, da bo odbor na eni izmed prihodnjih sej (najbrž pred koncem leta) gostil župana Rezije Sergia Chineseja. Beseda bo tekla o izvajanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino in o znanih zapletih, do katerih je prišlo v dolini pod Kaninom. S.T. Paritetni odbor za slovensko manjšino je včeraj gostil deželnega direktorja RAI Roberta Collinija kroma KROŽEK GALEB - Trideset otrok je ustvarjalo na slovenski obali S pravljico na izlet v Istro Zgodba o solnem kristalčku Ferdu in sečoveljskem solinarju Bepiju - Do januarja še srečanja v Reziji, Karniji, Ljubljani in Trstu Po 54 letih analogne TV Na Hrvaškem od včeraj samo še digitalni signal ZAGREB - Na Hrvaškem od včeraj nimajo več analognega televizijskega signala. To so simbolično obeležili na slovesnosti v Zagrebu, ko je premierka Jadranka Kosor s simboličnim pritiskom na gumb daljinskega upravljalnika označila prehod na digitalno predvajanje televizijskega signala. Kosorjeva je ob tem poudarila, da je Hrvaška prehod zagotovila pred letom 2012, ki ga je kot rok za prehod na digitalni signal zastavila Evropska unija. Kot je poudarila, se je Hrvaška tako pridružila 14 evropskim državam, ki so to že storile. Z uvajanjem digitalne televizije po 54 letih predvajanja analognega televizijskega programa bodo gledalci dobili kakovostnejšo sliko na svojih sprejemnikih ter bogatejšo programsko ponudbo, je napovedal državni sekretar na osrednjem uradu za e-Hrvaško Igor Lučic. Hrvaška je začela digitalni signal postopoma uvajati že lani. Sploh prvi poskusni televizijski program so v Zagrebu zagotovili leta 1939 v času zagrebškega velesejma, redni analogni signal bivše Televizije Zagreb pa so začeli predvajati decembra 1956. Hrvaška vlada je delno subvencionirala nakup naprav za sprejem digitalnega signala ter z obsežno oglaševalsko akcijo pojasnjevala, kaj je potrebno storiti v gospodinjstvih za prehod na digitalni signal. Kljub temu so posamezniki ljudem, posebej starejšim občanom, ponujali "vgraditev" lažnih novih naprav in zanje zaračunavali astronomske vsote. (STA) Otroci so risali kar na prostem, Marino Kranjac pa jim je predstavil nekaj glasbenih skrivnosti PIRAN - Preteklo soboto se je trideset otrok s Tržaškega, Goriškega in Benečije udeležilo prvega od petih izletov, ki ga prireja Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb. Enodnevno odkrivanje znamenitosti in zgodb slovenskega Primorja spada v projekt S pravljico na izlet, čigar namen je preko likovnega ustvarjanja in pravljic spoznati nove kraje in različne jezikovne realnosti nam bližnjih krajev. Prvo srečanje se je za otroke začelo v Piranu, kjer so obiskali Tartini-jevo hišo. Tam jih je sprejela slikarka in vodja skupnosti Italijanov iz Pirana Ful-via Zudič. Predstavila jim je življenje italijanskega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija ter zgodbo o njegovem vražjem trilčku. Nato so se otroci predali ustvarjanju kar na piranskem osrednjem trgu. Po kosilu v Strunjanu so pobližje spoznali, kako so v obalnih mestih nekoč pridelovali sol, v koprski Palači Gravisi pa so se ponovno spustili v magični svet, tokrat z glasbenikom Marinom Kranj -cem, ki jim je predstavil istrsko glasbeno tradicijo. Otroci so tako prisluhnili različnim tonom in zvokom lesenih inštrumentov, nanje so lahko zaigrali in se preizkusili še v tradicionalnih plesih. Vezna nit prvega pravljičnega izleta sta bili zgodba o solnem kristalčku Ferdu in pripoved sečoveljskega soli-narja Bepija, ki je udeležence obdaril s slano knjižico. V njej je lahko vsak našel nekaj informacij o izletu in se preizkusil v preverjanju znanja ter seveda tudi v risarski spretnosti. Naslednjič, natančneje 30. oktobra, se bodo otroci s pravljico odpeljali v Rezijo in sicer na obisk k znanim zverinicam. Ostali izleti so predvideni še 27. novembra v Karnijo, 18. decembra v Ljubljano, na zadnjem izletu, 15. januarja, pa se bodo potikali po tržaških ulicah v iskanju sledov gospe Burje. Projekt Krožka Galeb poteka s finančno pomočjo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom SKGZ ter v sodelovanju z revijo Galeb, ZSKD, Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra in dijaškima domovoma S. Gregorčič iz Gorice in S. Kosovel iz Trsta. Prijave na naslednji izlet potekajo na sedežu SKGZ, Ul. san Francesco 20 - Trst (tel. 040 368094) od 10. do 12. ure, v Slovenskem dijaškem domu S.Gregorčič, Ul. Montesanto 84 - Gorica, (tel. 0481 533495) od 14. do 17. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo, Ul. Alpe Adria, 69 - Špeter (tel. 0432 727490). 4 Sreda, 6. oktobra 2010 GOSPODARSTVO DRUŽBE - Agencija Fitch potrdila dosedanjo visoko oceno AA- Generali z boljšo napovedjo dolgoročne bonitetne ocene Znak za znižanje popravljen v stabilno - Uvrstitev zavarovalnice v etični indeks I TRST - Mednarodna bonitetna agencija Fitch je potrdila visoko bonitetno oceno za tržaško zavarovalno družbo Generali, AA-, vendar je doslej negativno napoved dolgoročne ocene spremenila v stabilno. Odločitev izhaja iz izboljšanja kapitalske ustreznosti zavarovalnega koncerna, so pojasnili v agenciji. V družbi krilatega leva so si kapitalsko ustreznost zagotovili z rein-vestiranjem lanskega dobička in s konsolidacijo njene ravni v teku letošnjega leta. Ta trend je bil deloma uravnovešen s kapitalom, ki ga je absorbirala močna rast prodaje življenjskih zavarovanj, in to predvsem na italijanskem trgu. V agenciji Fitch dodajajo, da je družba krilatega leva dokazala trdnost kljub nestabilnim in negativnim gibanjem na trgu škodnega zavarovanja v vseh državah, kjer tržaška zavarovalnica deluje, predvsem pa v Italiji. Toda kapitalska ustreznost, opozarja Fitch, ki se je izboljšala glede na leto 2008, je še naprej le v obrobno podporo družbi z ratingom AA. Kazalnik premoženjske solventnosti (solvency 1) je bil konec junija na ravni 140 odstotkov, skoraj enako kot ob koncu leta 2009, ko je znašal 142 odstotkov. Agencija torej izpostavlja visoko razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom pri naložbah zavarovalne družbe, vendar je hkrati potrdila svoje zaupanje, da bo Generali znala izrabiti prednosti svoje močne finančne fleksibilnosti in uspešne preteklosti pri refinanciranju dolga. Povrhu Fitch pohvali previdno investicijsko politiko krilatega leva, ki ima približno 80 odstotkov kapitala naloženega v obveznice s fiksnimi donosi in visokimi bonitetnimi ocenami. Družba Generali je prestala stresni test za območje evra, ki ga je izdelala ravno britanska bonitetna agencija in ki dokazuje, da bi bil koncern odporen tudi v primeru poslabšanja kreditne sposobnosti nekaterih držav, kot tudi morebitnih nepričakovanih sprememb vrednosti oziroma poslabšanja vrednosti njihovih obveznic. Ob tem agencija izrecno navaja Italijo in Španijo. Druga včerajšnja pomembna novica o tržaški zavarovalni družbi pa zadeva njeno uvrstitev v etični indeks ASPI (Advanced Sustainable Performance Indices) Eurozone. Kot so sporočili iz Generali, ta uvrstitev potrju- je angažiranost zavarovalnice na področju vzdržnosti družbe. Najvišje ocene je družba dobila pri kazalnikih o okolju, človeški resurzi in poslovno obnašanje. Sicer je tržaški koncern na lestvici indeksa ASPI med najboljšimi družbami na zavarovalnem področju. V indeks ASPI je vključeno najboljših 120 družb območja evra, ki kotirajo na borzi v indeksu Dj Stoxx 600, izbranih na osnovi bonitetne ocene francoske agencije Vigeo. Ta se ukvarja z analiziranjem socialno-am-bientalnih rezultatov podjetij, pri ocenjevanju pa poleg odnosa do okolja in do človeških resurzov, vpetosti podjetja v okolje oziroma skupnost, v kateri deluje, in poslovnega obnašanja, upošteva tudi spoštovanje človekovih pravic. Kot so sinoči sporočili iz družbe krilatega leva, se bo v petek v Rimu sestal izvršni odbor zavarovalne družbe. Sestanek sodi v okvir rednih periodičnih srečanj tega organa in bi moral imeti tekoči značaj, so še dodali. ^TALIA -vlo Predsednik družbe Generali Cesare Geronzi arhiv PRISTANIŠČA - Pier Luigi Maneschi V Italiji so predsedniki pristanišč pogoreli politiki Zgledovati bi se morali po Kopru z »mladeničem Veselkom« TRST - Pier Pierluigi Maneschi, predsednik plovne družbe Italia Ma-rittima (nekdanji Lloyd Triestino) iz tajvanske skupine Evergreen, je brez dlake na jeziku izjavil, da so »v Italiji imenovanja predsednikov pristaniških oblasti dosledno izvedena po ključu politične delitve«. »Kljub temu, da zakon določa, da mora za mesto predsednika pristanišča kandidirati oseba z dokazanimi izkušnjami in strokovno usposobljenostjo, mi postavljamo na ta mesta odžagane politike, ki bi bili boljši za kakšno drugo delo,« je za agencijo ANSA včeraj povedal Maneschi, ki s svojo družbo TO Delta kontrolira tržaški kontejnerski pomol. Ob tem je navedel primer pristanišča v Kopru, kjer je bil za predsednika imenovan Gregor Veselko, »34-letni mladenič z izkušnjami v sektorju«. »Prva stvar, ki jo je naredil po imenovanju, je bila svetovna tura, med katero je obiskal vse največje pomorske operaterje. Tisti, ki jih imenujemo mi, pa se ne premaknejo. Treba je pač zapolniti okenca in to naredijo vedno po ključu politične razdelitve oblasti,« je brez ovinkarjenja presodil Maneschi. Meneschi, ki je bil vedno zelo kritičen do delovanja tržaškega pristanišča, je komentiral tudi projekt Uni-credit za logistično platformo FJK: »V tem trenutku se mi zdijo perspektive tržaškega pristanišča zelo negativne, predvsem kar zadeva razvoj železniških povezav. Jasno je, da ima velika finančna skupina drugačno specifično težo kot kak operater. V Italiji moraš biti Fiat, sicer ti ne prisluhnejo. Mislim, da je za Unicredit ta projekt naložba za prodor na vzhod. Morda bi bilo za njih bolj smiselno narediti platformo v Tržiču, kjer je več prostora. Izhajali so iz Trsta, potem pa so ugotovili, da je lažje skopati kanal kot podaljšati pomol. Pomembno je le to, da se Trst in Tržič obravnavata kot eno samo pristanišče,« je sklenil Maneschi. TRG DELA - Po analizi beneške fundacije Leone Moressa Delež tujcev med brezposelnimi v Trivenetu je kar 26,3-odstoten INDUSTRIJA Tržaški univerzi poverjen projekt za okoliš stolov VIDEM - Tržaška univerza bo izdelala vzorčni projekt za urbano preureditev industrijskega okoliša stolov v Furlaniji. Sporazum o tem sta sklenila oddelek tržaške univerze za arhitekturno projektiranje in konzorcij proizvajalcev stolov AS-DI. Z izvajalcem bo pri projektu sodelovalo tudi združenje mladih tržaških arhitektov Gata. Med glavnimi cilji projekta so nepremičninske naložbe v industriji alternativne in okoljsko vzdržne dejavnosti, prekvalificiranje in ovrednotenje okoliša s ponovno uporabo opuščenih industrijskih kompleksov itn. BENETKE - Od začetka gospodarske krize se je število brezposelnih v severovzhodni Italiji povečalo za skoraj 65 tisoč, od katerih jih je 17 tisoč ali 26,3 odstotka tujcev. Podatke je objavila fundacija Leone Moressa, ki je analizirala za-poslenostne dinamike tujcev na severovzhodu Italije od polovice leta 2008 naprej, torej od obdobja, ko se je konkretno začela gospodarska kriza. Stopnja brezposelnosti tujih državljanov v severovzhodni Italiji znaša trenutno 13,4 odstotka, medtem ko je povprečna stopnja brezposelnosti na tem območju 5,5-odstotna in je torej za skoraj deset odstotkov nižja kot pri tujcih. Najmanj brezposelnih tujcev je v Venetu (12,8%), največ pa v Furlaniji-Julijski krajini (15,5%), medtem ko je Tridentinska-Južna Tirolska v sredini (14,2%). V zadnjih dveh letih je število novih brezposelnih doseglo 17.000, od tega jih je 11.000 v Venetu, 3000 v Tri-dentinski-Južni Tirolski in 2600 v Furla-niji-Julijski krajini. Delež tujcev med brez- poselnimi pa je v teh deželah naslednji: 40-odstotni v Tridentinski-Južni Tirolski, 25,5-odstotni v Furlaniji-Julijski krajini in 24,4-odstotni v Venetu. Skupno število brezposelnih v Trivenetu trenutno presega 47.000, od tega jih je skoraj 33.000 v Venetu, ki je tudi industrijsko najmočnejša dežela na tem območju. Rast brezposelnosti, katere žrtev so v prvi vrsti tujci, bi lahko prejudicirala njihov ostanek na našem ozemlju, saj je delo zanje neobhodni pogoj za pridobitev dovoljenja za bivanje, je zapisano v poročilu fundacije. Podjetja pa kljub temu tudi letos iščejo tujo delovno silo, predvsem nizko kvalificirano. Po zadnjih podatkih o zaposlitvenih predvidevanjih bo kar 24 odstotkov vseh novih zaposlitev v Venetu odpadlo na tuje državljane. V fundaciji ob tem upajo, da bodo med nove zaposlene uvrščeni tudi tisti tujci, ki so zaradi krize ostali brez dela. Potrebna je namreč resna imigracijska politika, saj je severovzhodna Italija eden najbolj privlačnih teritorijev za tujce, sklene poročilo fundacije Leone Moressa. OBISK - TZ Bavarska gospodarska misija v Trstu TRST - Na povabilo lokalne Trgovinske zbornice se bo danes mudila v Trstu delegacija bavarskega ministrstva za gospodarstvo, ki jo bo vodil direktor ministrske direkcije za transport Kurt Bechtold in v kateri bo približno 40 podjetnikov. Člani delegacije bodo imeli popoldne vrsto institucionalnih srečanj, ob 18.30 pa jih bo na Trgovinski zbornici sprejel predsednik Antonio Pao-letti. Tam bodo bavarske goste pozdravili podpredsednik deželnega odbora FJK Luca Ciriani, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis, nato pa bodo sledila srečanja članov delegacije s približno 15 podjetniki iz Fur-lanije-Julijske krajine. Vzporedno z institucionalnimi pogovori se bodo poslovna srečanja nadaljevala do 21. ure, vmes pa bo ob 19.30 prigrizek z aperitivom. V petek predstavitev telematske univerze trgovinskih zbornic TRST - V petek ob 15. uri bodo v prostorih tržaške Trgovinske zbornice predstavili novo akademsko leto telematske univerze Ateneo Universitas Merca-torum, ki so jo pred štirimi leti ustanovile italijanske trgovinske zbornice. Trenutno na njej študira več kot 400 študentov, od katerih jih 60 odstotkov dela na odgovornih mestih v podjetjih, stari pa so med 35 in 45 let. Novo, četrto akademsko leto ponuja prenovljen in obogaten študijski program, z vključitvijo dveh novih triletnih smeri, in sicer Upravljanje podjetjij in Upravljanje javnih in zasebnih podjetij s kontrolo dosežkov. Za študij je na voljo sto štipendij, za katere lahko kandidirajo uslužbenci trgovinskih zbornic in njihovih struktur, uslužbenci podjetij, ki so včlanjena v največja stanovska združenja, zaposlene ženske, podjetniki oziroma njihovi otroci in invalidi z invalidskim potrdilom. Seveda spremljajo študentje predavanja po spletu. EVRO 1,3780 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. oktobra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 5.10. 4.10. ameriški dolar japonski jen 1,3780 114,80 1,3705 114,10 ruski rubel 41,6400 41,8045 61,0630 danska krona 7,4549 7,4541 0,86560 švedska krona 9,2626 9,2398 8,0300 češka krona 24,498 1,3348 24,469 1,3327 estonska krona 15,6466 272,73 15,6466 272,22 poljski zlot 3,9708 1,4070 3,9483 1,3998 avstralski dolar 1,4338 1,9558 1,4153 romunski lev 4,2780 3,4528 4,2759 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,3078 0,7092 2,3036 islandska krona 290,00 290,00 1,9817 hrvaška kuna 7,3048 7,3018 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 5. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25688 0,29063 0,46313 0,14333 0,18000 0,24167 0,704 0,942 1,184 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.146,64 € +587,94 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. oktobra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,88 INITEDIII IDr»DA 3 «D -0,16 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,33 15 52 -0,96 -0,69 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 142,32 -2,08 -0,38 TELEKOM SLOVENIJE 243,14 88,45 -2,39 -0,76 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 23,50 DELO PRODAJA - CTni -0,59 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,30 h/ll iMnTCCT i: m -0,48 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 15,00 8,33 43700 -2,15 -2,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TCDh/IC r ATC7 184,35 -0,23 -0,35 ŽITO - -ZAVAROVALNICA TRIGLAV - - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. oktobra 2010 +2,08 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,119 83,6 15 34 +1,08 +2,09 +2 13 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,42 1 02 +2 +2,67 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,54 ,60 +2,98 EDISON ENEL ENI 0,92 3,88 15 97 +1,71 +1,63 +1 46 FIAT FINMECCANICA 11,08 +1,09 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,73 14,61 +0,75 +2,10 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4 11 46 +3,67 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,96 +2,46 +1,63 +1 49 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,09 6,8 1 87 +2,41 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,94 13 74 +0,75 +1,63 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,13 +2,69 +0,97 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,71 5,52 1 02 +0,47 +3,47 TENARIS TERNA 14,02 +2,20 +1,01 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,09 0,10 741 +0,70 UNICREDIT 1,85 +4,88 +2,76 SOD NAFTE (159 litrov) 82,61 $ -0,25 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. oktobra 2010 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 806,42 3.239,74 -1,01 -0,69 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.906,67 849,74 -0,21 FIRS, Banjaluka 1.442,36 -0,56 SRX, Beograd 248,72 -0,07 +0,00 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.140,76 +0,95 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 10.933,93 2.018,80 1.159,41 1.175,34 6.215,83 +1,70 +2,20 +1,97 -0,75 +1,33 CAC 40, Pariz 5.555,97 3.731,93 2.584,41 -0,66 +2,25 PX, Praga 1.129,5 2.758,56 +0,10 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.381,06 3.162,36 22.639,14 2.655,65 20.407,71 -0,24 +0,15 +0,09 +1,72 -0,33 indeks / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 6. oktobra 2010 5 O NAŠEM TRENUTKU Pot na teritorij, ki ni nujno »naš« Ace Mermolja Na sejah organizacije, v kateri sodelujem kot predsednik tržaškega pokrajinskega odbora (mislim na SKGZ) se na mnogih sejah kaj radi tolčemo po glavi, da smo premalo prisotni na teritoriju. Samospraševanje ni od danes. Na umestitveni skupščini je ponovno izvoljeni pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini naglasil potrebo, da se stranka približa teritoriju in ljudem. Najavil je skupine prostovoljcev, ki bodo stopili v stik z občani, za mlade pa je omenil komuniciranje s spletnimi stranmi. Stranka naj bi predlagala in obenem poslušala. Pred verjetnimi vsedržavnimi predčasnimi volitvami je Silvio Berlusconi na vzletni točki predvolilne kampanje najavil kapilarno mrežo stikov z vsemi sekcijami ali bolje krožki stranke. Vsi bodo prejeli svoja navodila. Severna liga je z Bossijem na čelu na raznih shodih in veselicah pričela uporabljati star besednjak, ki je tradicionalno ogrel mnoga srca vzdolž reke Pad. Če povzamem, se tako organizacije civilne družbe kot stranke želijo vračati ali usidrati na teritoriju, to je med ljudmi. Očitno ni več dovolj televizija in tudi pisani mediji so pogostokrat bralcem nerazumljivi ali dolgočasni z izpostavljanjem škandalov, ki državljanom ne spremenijo življenja. Novo komunikacijsko sredstvo je postal internet, ki v Italiji še vedno dosega le elite, vendar se s spletnimi stranmi in interaktivnimi blogi širi med mladimi. Obama je bil (in ostaja) nenavadno spreten pri nabiranju sredstev za svojo volilno kampanjo prav s pomočjo interneta. Na tekmi za predsedniško mesto je na ta način zbral med ljudmi več dolarjev, kot so jih ostali kandidati s pomočjo tradicionalnih sponzorjev. Potrebo po stiku s teritorijem in 55 z ljudmi čutimo vsi, v malem tudi Slovensko kulturno gospodarska zveza. Kdor tako ali drugače deluje v politiki, se v določenem trenutku zaveda, da govori sebi in svojemu ozkemu krogu. Za posamezne politike še tako pomembno šahiranje z mesti (če nisi izvoljen, izgineš), navadnih vo-lilcev preprosto ne zanima, nasprotno odvrača jih od politike. Naslednje in bistveno pa je vprašanje, kako najti dialog z ljudmi, kako se predstaviti na teritoriju in kako najti sozvočje z "bazo". V času trdnih ideologij, neomajnih vrednot in jasnih pogledov na svet, je bilo relativno lahko najti sintonijo z okoljem. Sobotni Primorski dnevnik je predstavil uradno odprtje vile Tomažič, kjer bo uradna rezidenca Republike Slovenije v Trstu, z naslovom: "Zahvala družini Tomažič, ki je čuvala naše vrednote". Pred tridesetimi leti bi v takratnem Primorskem dnevniku bilo bralcem povsem jasno, katere so te "naše vrednote", danes se mi zdijo stvari kompleksnejše. Pot, ki je peljala od proti-fašizma v OF in NOB ter v Jugoslavijo, pot, ki je Pinka predpostavljala Vu-ku, se je tudi med "našimi" ljudmi in ne le med mladimi razvejala. Ko sem pisal o proslavi v Bazovici, nisem tega počel zaradi nekih psiholoških zablod. Sam sem bil pred tolikimi leti kot nadebudni mladenič govornik na bazovski gmajni. Ni mi bilo težko izreči besed, ki so združile prisotne v neko skupno prepričanje in hotenje. Ko bi moral govoriti danes, ko se v zvezi z Bazovico pojavljajo nove sigle, ko pred gmajno vidiš parkirane številne avtobuse iz Slovenije, ko pridejo ministri in premierji iz Ljubljane, ko so med samimi "zamejci" razpoznavne različne barve ter ljudje gledajo procesi- jo predstavništev z več kot tridesetimi venci, bi bil v resnični zadregi, kaj povedati. Verjetno ne bi imel besed za vse. Ne živim v mestni stolpnici, ampak na Padričah, ki so bile, ob mojem prihodu, še kraška vas. Danes te vasi in sosednjih v primeru daljše odsotnosti ne bi prepoznal. Beseda "naše", ki je bila nekoč samoumevna za gmajne in spomenike, je postala "vodena". Zadnji veliki "ljudski" gibanji npr. nista imeli posebnih ideoloških predznakov, saj sta se naslanjali na zelo konkretne probleme. Mislim na akcijo za samostojno občino in na množičen protest proti sedaj že propadlemu tržaškemu regulacijskemu načrtu. Glede gibanj sem imel svoje dvome, predvsem (ali samo) glede samostojne občine. Vzroki zanjo so bili upravičeni, načrt se mi je zdel nerealističen, vendar je združil veliko število Slovencev in Italijanov, ki so z mrzličnim se-stankovanjem izražali svojo nejevoljo, stisko in občutke zapostavljenosti. Mimo osebnih mnenj pa sem jasno začutil, kako so ta gibanja daleč od politi-čno-ideoloških kalupov in kako izrazito si ljudje želijo razpravljati o konkretnem. Včasih preveč, saj se konkretnost in politika dejanj zlahka spre-vržeta v poenostavljanje in populizem ter postaneta plen demagogije (ne mislim na omenjeni gibanji). Če naj povzamem razmislek, bi zapisal, da pot do teritorija ni enostavna. "Naši" ljudje so pogostokrat manj "naši" kot si predstavljamo. Najti sozvočje med vodstvi in "bazo" zahteva jasne ideje in konkretne predloge, predvsem pa pripravljenost na poslušanje. Bistvena sta torej določena ponižnost in zavest, da se lahko vodstvo sreča s stvarnostjo, ki se prikaže kot precej tuja in nasprotna "osvajanju" ali "prisvajanju". KOPER - Jutri v Pokrajinskem muzeju Razstava o narodni noši na Tržaškem Avtorica razstave Nosile so se ko cesarica je Marta Košuta V Pokrajinskem muzeju v Kopru bodo jutri ob 18. uri v Muzejski galeriji odprli zanimivo razstavo o tržaški narodni noši in njeni rekonstrukciji, ki jo je pripravila proučevalka in izvedenka za rekonstrukcijo tržaških narodnih noš Marta Košuta. Razstava ima naslov Nosile so se kot cesarica, na odprtju bo prisotna tudi avtorica, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbele še pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek iz Sežane. Narodna noša je zgodovinsko oblačilo, povezano z mnogimi socialnimi in čustvenimi vrednotami določenega prostora in tam živečih ljudi, zato je njeno obnavljanje odgovorno dejanje. Konec tedna v Kopru Dnevi kmetijstva slovenske Istre Konec tedna, v soboto in nedeljo (9. in 10. oktobra), bodo v Kopru že šesto leto zapored Dnevi kmetijstva slovenske Istre. Letošnja rdeča nit celotnega dvodnevnega dogajanja bosta ribištvo in solinarstvo. Med drugim bodo številni ribiči prikazali 1000-letno ribiško tradicijo iz okolice Trsta, značilnosti novodobnega slovenskega ribištva, obiskovalce pa bodo seznanili še s tehnikami ribolova in šivanja mrež ter jim predstavili nekdanja ribolovna orodja. Svež ulov bodo ponudili tudi za prodajo, medtem ko bodo solinarstvo zastopale Sečoveljske soline. Podrobnejši program in dogajanje Dnevov kmetijstva slovenske Istre so medijem včeraj na novinarski konferenci predstavili predsednik organizacijskega odbora dr. Oskar Fritz, specialistka za ribištvo Snežana Levstik in izvajalec projekta, predstavnik skupine Tojeto, Marko Škrabar. Kot smo lahko slišali, pa šesto tradicionalno prireditev Dnevi kmetijstva slovenske Istre letos selijo na Ukmarjev trg, kjer bodo postavili dva šotora. V večjem se bo na 123 stojnicah predstavilo sto razstavljavcev iz vse Slovenije, manjši pa bo namenjen predstavitvi živali. Vstop bo brezplačen , vrata sejma pa bodo odprta med 9. in 18. uro. V Dutovljah danes odkritje spominske plošče nekdanjemu olimpijcu Danilu Žerjalu Občina Sežana in Krajevna skupnost Dutovlje sta za danes ob 16. uri pripravili slavnostno odkritje napisa na pročelju telovadnice Osnovne šole Dutovlje po nekdanjem olimpijcu Danilu Zerjalu. Rodil se je leta 1919 v Dutovljah in je bil velik športnik in dober človek. V svojem - težkem času, pod zelo neugodnimi pogoji, je dosegal izjemne rezultate. Bil je atlet, metalec kladiva, diska in krogle, udeleženec olimpijskih iger ter državni prvak v treh državah - Jugoslaviji, Italiji in Venezueli, pa tudi član jugoslovanske reprezentance na olimpijskih igrah 1948 v Londonu. Čas v katerem je živel Danilo Zerjal je bil je drugačen čas. Bil je čas zaničevanja, poniževanja, trpljenja, čas, ko materina beseda ni bila dovoljena. In prišel je čas vojne, čas političnih ter družbenih pretresov, zanj pa je prišel tudi čas odhoda na tuje. A tudi v tujini Danilo Zerjal ni nikoli pozabil svoje materine besede in domovine. Njegova hči Anny je ves svoj trud vložila v iskanje neoznačenega groba svojega očeta v Caracasu, kar ji je naposled le uspelo. Po dostojnem pokopu je začela postopek za prevoz posmrtnih ostankov v rojstno vas Dutovlje. Po štirinajstih letih, 18. junija 1998, je bil Danilo Zerjal zopet doma. KRAJEVNE VOLITVE - V nedeljo za županska mesta v štirih kraških občinah 1 7 kandidatov, od tega 3 ženske Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina izbirajo nove (stare) prve može (ženske) in občinske svete BRKINI, KRAS - V občinah Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in Sežana se na nedeljskih volitvah za župansko funkcijo poteguje 17 kandidatov, v prvi občini dva, v drugi šest, v tretji pet in v četrti štirje. Med njimi so tudi tri ženske kandidatke, aktualni župani pa se za drugi mandat potegujejo v treh občinah. Istočasno bodo volili tudi nove občinske svete. Hrpelje-Kozina V občini Hrpelje-Kozina sta protikandidata stara znanca izpred štirih let, občinska svetnica Breda Filipovič in sedanji župan Zvonko Benčič - Midre. Filipovičeva stavi na teamsko delo in pravi, da zna kot ženska sprejemati dobre in razsodne odločitve. »Ze-lim, da bi mladi živeli in delali v domači občini, zato bom skrbela za dober razvoj gospodarstva in kvalitetno bivalno okolje. Povečala bom zmogljivosti v vrtcu, postavila čistilne naprave po vaseh in obvoznico skozi občinsko središče.« Je kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS) in bo v primeru izvolitve županovala poklicno. Sedanji župan Zvonko Benčič - Midre zase pravi, da je »mož, ki drži dano besedo«. »V prvem mandatu sem uresničil vse svoje obljube, zato želim še enega. Dokončali bomo izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije na Kozini, povečali vrtec, sprejeli občinski prostorski načrt. Zgradili pa bomo tudi dom za starejše občane.« Benčič bo funkcijo opravljal nepoklicno, kot kandidata Socialnih demokratov (SD) pa ga podpirajo še Zares, Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Demokratična stranka upokojencev in Lista Alberta Pečarja. Divača V občini Divača je kandidatov za župana šest. Upokojeni podpolkovnik Drago Božac pravi, da je treba v Divačo vrniti poštenost in zaupanje. »Pozidave niso vrednota, zato mora biti prostorski načrt narejen po meri ljudi, predvsem pa naj bo produkt domačih urbanistov in arhitektov. Zato bo delo župana in občinske uprave transparentno, krajevnim skupnostim pa bom vrnil pristojnosti, ki jim pripa- dajo.« Božac je kandidat Neodvisne liste občanov za Kras in Brkine, podpira pa ga tudi SD. Zupanoval bo nepoklicno. Kandidat LDS-a magister znanosti Branimir Kopše verjame v delo v dobro skupnosti in v primeru izvolitve zagotavlja transparenten način vodenja občine. »Skrbel bom za bolj čisto in urejeno okolje, razvoj turizma, ustvarjanje pogojev, ki bodo spodbujali samostojno gospodarsko spodbudo, uporabo obnovljivih virov energije, odpiranje novih delovnih mest in varstvo starejših.« Kopše bo v primeru izvolitve županoval poklicno. Svetnik Alojzij Mahorčič se za župansko funkcijo poteguje že drugič. Je samostojni kandidat, ki pravi, da je treba občino vrniti občanom. Med prednostnimi nalogami bo skrb za uporabo okolju prijaznih goriv, bodoči razvoj pa vidi predvsem v turizmu. »Edina perspektiva je turizem, ker zanj lahko črpamo evropski denar. Imamo odlično naravno in kulturno dediščino in lahko turizem razvijamo po celi občini.« Mahorčič je upokojenec, zato bo občino vodil nepoklicno. Anton Miro Može, tudi neodvisni kandidat, bi rad vrnil občini ugled. »Deloval bom po načelih demokracije, pri odločanju pa bodo imeli moč ljudje. Bodočnost Divače je v razvoju turizma in pridobivanja denarja iz evropskih virov za socialo, v prostor pa želim čim več podjetij, ki se ukvarjajo z inku-batorstvom.« Može bo županoval poklicno. Za drugi županski mandat se poteguje tudi sedanji župan Matija Potokar. Pravi, da mu iz prvega mandata ostaja nekaj nerealiziranih nalog. »Med njimi je večnamenska dvorana v Vremski dolini in Senožečah, nov vaški dom v Dolenji vasi, izgradnja obvoznice skozi občinsko središče, pa asfaltiranje cest do Gorič in Gradišča, zavarovanje lokalnih vodnih virov na Kozjanah, Misličah, Vatovljah in Varejah.« Potokar je neodvisni kandidat, županoval pa bo nepoklicno. V divaškem SDS-u pa za župana kandidirajo Jerneja Franca Premrla. Diplomirani gospodarski inženir je delovanje občine do zdaj spoznaval kot član občinskega odbora za gospodarstvo. »Zavzemam se za ustanavljanje zasebnih vrtcev, nova delovna mesta vidim predvsem s širitvijo železniške postaje v Divači. V poslovni coni, ki se gradi, pa naj se odprejo dejavnosti, ki so občutljivemu kraškemu okolju prijazne.« Komen V občini Komen so kandidati za župana štirje, dva na levici in dva na desnici. Skupni kandidat Zveze za Primorsko in LDS je Danijel Božič. Pravi, da ima dovolj izkušenj, trme in vztrajnosti. »Glede na to, da bo denarna stiska velika in da je občina precej zadolžena, bo treba vso energijo vložiti v to, da se omogoči gospodarski razvoj, se pravi, v odpiranje dejavnosti, delovnih mest in predvsem v ustvarjanje takih pogojev, da bodo mladi ostajali doma.« Dokler ne zaključi dela v sežanskem Visokošolskem zavodu, bo žu-panoval nepoklicno. Da bi občina Komen postala uspešna, si želi kandidat Nove Slovenije in volilcev Ivo Kobal. »Občina naj nudi mladim možnosti za delo in življenje. Želim dokončati izgradnjo infrastrukture v Komnu. Sledila bo izgradnja omrežja v Štanjelu. Štanjel naj postane turistična in kulturna destinacija, Komen pa upravno ter podjetniško in gospodarsko središče.« Ker je podjetnik, bo županoval polprofe-sionalno. Gojmir Lešnjak - Gojc, ki po dveh mandatih zaključuje direktorovanje v sežanskem Kosovelovem domu, je kandidat SD-a in stranke Zares. »Nadaljeval bom delo predhodnih županov in se trudil za uravnotežen razvoj celotne občine. Kras je tako občutljiv prostor, da se je treba nalog lotiti tenkočutno. Je kot Trnjulčica, ki čaka na pravega princa.« Lešnjak bo županoval poklicno. Kot četrti, pa ne zadnji, se v Komnu za župansko funkcijo poteguje sedanji podžupan Igor Zega. »Želim, da z iskanjem mnenj občanov zagotovimo enakomeren razvoj za vse vasi. Prednostne naloge bodo ureditev vaškega trga in dokončanje 5. faze izgradnje infrastrukture v Komnu, prometna ureditev glavnega trga v Štanjelu. Poskrbel bom za odpravo prostorske stiske v vrtcih in šoli, ker želim, da bi mladi s svojimi družinami delali in živeli v domači občini.« Zega je kandidat SDS, v primeru izvolitve pa bo županoval poklicno. Sežana V občini Sežana se za župana poteguje šest kandidatov, med njimi tudi dve ženski. Neodvisna lista Pretresi kandidira sociologinjo Mojco Vojska God- nič. Njen program je usmerjen predvsem v mlade in njihovo prihodnost, pravi pa tudi, da se premalo upošteva mnenja in predloge ljudi. »Siti smo tega, da se v Sežani nič ne spremeni, zato bi jo radi prebudili. Ze-limo, da se ustanovi mladinski zavod, ki bo mladim omogočil neposreden vpliv na mladinske politike v občini. Zelimo tudi dvigniti kvaliteto življenja z novimi zaposlitvami in zagotoviti bolj odprt dostop do delovnih mest.« Ob morebitni izvolitvi bo funkcijo opravljala poklicno. Kandidatka Liste Zarja Majda Škrlj pravi, da je čas, da Sežana dobi županjo. Je odvetnica, njeno vodilo pa je Kraševci hočemo in zmoremo. »Zdi se, kot da je kriza obšla Sežano, vendar to ne drži. Zato so potrebni projekti, ki bodo dali nova delovna mesta. Poskrbeti je treba za zaposlitev mladih, spodobnih in visoko izobraženih kadrov.« Kandidat Neodvisne liste občanov za Kras in Brkine Robert Rogič pravi, da se bo z njegovo izvolitvijo Kras oddahnil pred grožnjo divjih pozidav. »Sicer pa bom kot župan ob sobotah imel odprta vrata pisarne za vse občane, odprl bom mestno blagajno za plačilo položnic brez provizije in mlade družine oprostil plačila komunalnega prispevka.« Rogičevo kandidaturo podpirajo še Stranka enakih možnosti Elena Pečarič, Stranka mladih Slovenije, Stranka ekoloških gibanj, Zeleni Slovenije, Zelena koalicija in SDS. Lista Miroslava Kluna za župana kandidira Ivana Vodopivca, zadnjega predsednika skupščine občine Sežana pred uvedbo nove lokalne samouprave. »V prihodnjih štirih letih bomo izgradili poslovno cono in poslovno komercialni center ter tako zagotovili mladim in tistim, ki prihajajo iz naših srednjih, višjih in visokih šol, zaposlitev.« Vodopivec je svetnik. En mandat je premalo za uresničitev vseh ciljev, zato se za novega poteguje tudi sedanji župan Davorin Terčon. Je član stranke Zares, pri kandidaturi pa ga podpirajo še SD, Zveza za Primorsko in LDS. »Najpomembnejše se mi zdi, da ohranimo uravnotežen razvoj celotne občine, da prisluhnemo ljudem pri prostorskem načrtovanju in tudi pri drugih vprašanjih. S koalicijo, ki me podpira, pa želimo urediti bolj dostojen vstop v Sežano.« Izvolitev novega župana v nedeljo je z gotovostjo pričakovati v občini Hrpelje-Kozina, drugod pa je bolj realen drugi krog. (C.R.) 6 Torek, 5. oktobra 2010 ITALIJA / POLITIKA - Ustanovni kongres Prihodnosti in svobode za Italijo (FLI) bo 27. januarja v Milanu Tremonti zagotavlja, da so javni računi pod kontrolo RIM - »Italijanski javni računi so pod kontrolo, naše javnofinančne napovedi se bodo letos v celoti uresničile, zaradi česar niso potrebni dodatni manevri.« Tako je povedal gospodarski minister Giulio Tremonti, ko je včeraj v pristojni parlamentarni komisiji predstavil vladni dokument o finančnem in gospodarskem načrtovanju. Prav včeraj je Mednarodni denarni sklad (IMF) opozoril, da ima Italija podobno kot Grčija previsok javni dolg. A po Tremontijevi oceni bi morali ta podatek upoštevati skupno z drugimi indikatorji, kot je še zlasti zadolženost družin, ki je v primeru Italije izredno nizka. »Globalno gledano je Italija finančno nedvomno stabilna,« je zaključil minister. Fini hoče ustanoviti novo Ljudstvo svobode Bossi prepričan, da bodo volitve spomladi - Berlusconi mobiliziral »klube svobode« RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je včeraj skupaj svojimi somišljeniki sprožil priprave na ustanovitev nove stranke, ki naj bi na italijansko politično prizorišče vstopila januarja prihodnje leto. »Če danes ne bi stopili na pot ustanovitve nove stranke po vsem, kar se je zgodilo, bi obstali na pol poti. V državi vlada zmešnjava in niso izključene predčasne volitve, zaradi česar moramo ustvariti novo politično entiteto,« je dejal Fini pred ustanovnim odborom stranke, ki se bo imenovala tako kot skupini njegovih privržencev v poslanski zbornici in v senatu - Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI). Ustanovni odbor stranke sestavljajo italijanski parlamentarci in evropski poslanci, ki so skupno s Fi-nijem izstopili iz Ljudstva svobode oz. so bili iz njega izključeni. Marsikdo prihaja iz prejšnje Finijeve stranke Nacionalno zavezništvo. Predsednik poslanske zbornice pa je včeraj povedal, da njegova ambicija ni narediti »novo Nacionalno zavezništvo v malem«, temveč »Ljudstvo svobode v velikem«. Stranka se bo uradno rodila 27. januarja v Milanu. »Rad igram v gosteh,« se je pošalil Fini. Pred tem pa se bodo njegovi privrženci zbrali 6. in 7. novembra v Perugii, kjer bodo odobrili programski manifest. Osnutek bo pripravilo 30 intelektualcev iz združenj Forum delle idee, Farefuturo in Libertiamo. Po srečanju v Perugii se bo začelo včlanjevanje. Finijevi privrženci računajo, da bodo razpolagali vsaj z delom gmotnih sredstev, ki so nekoč pripadala Nacionalnemu zavezništvu. Gre za približno 500 milijonov evrov (100 milijonov v gotovini in ostalo v nepremičninah). Ta sredstva so zdaj v lasti fundacije, v kateri pa so finijevci v manjšini. Danes naj bi se sestal odbor, ki naj bi začel razpravljati o možni delitvi. Medtem pa je v središču politične pozornosti še vedno možnost predčasnih parlamentarnih volitev. Vodja Severne lige Umberto Bossi je včeraj dejal, da bi volitve bile prihodnje spomladi, tudi če ne bi prišlo do zadnjega spora med Finijem in Berlusconijem. V tej zvezi je načelnik FLI v poslanski zbornici Italo Bocchino včeraj ponovil, da so finijevci pripravljeni na volilno reformo s sedanjo opozicijo. Načelnik demokratskih poslancev Dario Franceschini je to pozdravil in izrazil prepričanje, da bi za takšno reformo našli večino tudi v senatu. Da so volitve res na obzorju, potrjuje tudi dejstvo, da je Berlusconi včeraj mobiliziral mrežo »klubov svobode«. Medtem se je oglasil vodja radikalcev Marco Pannella in dejal, da Berlusconi tvega podoben konec kot Mussolini na trgu Loretto v Milanu. »To se lahko zgodi, ko proglašaš za nezakonite vse inštitucije in ukinjaš demokracijo,« je dejal. »Sicer pa bom kot pristaš nenasilja pazil, da bi se kaj takšnega ne primerilo,« je dodal. Gianfranco Fini pred sestankom ustanovnega odbora ansa Fiat od sindikatov zahteva jasna zagotovila RIM - Projekt »Fabbrica Italia«, ki predvideva 20 milijard evrov naložb v Italiji, bo stekel le, če bodo sindikati prevzeli formalno odgovornost za njegovo izvedbo. Tako so predstavniki Fiata včeraj povedali sindikatom na srečanju na sedežu Confindustrie v Rimu. Srečanja so se udeležili vsi zainteresirani sindikati, vključno Fiom-Cgil, ki ni pristal na sporazum za proizvodnjo nove pande v Pomiglia-nu. Kaže, da bo ta projekt stekel z najmanj polletno zamudo. IRAN - ANSA Sin in hčerka Aštianijeve prosila za azil TEHERAN - Sin in hčerka Iranke Sakineh Mohamadi Aštia-ni, ki v Iranu tvega obešenje pod obtožbo, da je ubila svojega moža, sta prosila Italijo za politično zatočišče. Tako je včeraj povedal sin Aštianijeve Sajad Gaderzadeh italijanski tiskovni agenciji ANSA. Moški je dejal, da s sestro tvegata aretacijo in da bi podobna usoda lahko prizadela njunega odvetnika Javida Hutana Kiana, ki se že mesece bori, da bi iranske oblasti ne izvedle smrtne obsodbe proti Aštiani-jevi. Kot znano, je svojčas kazalo, da jo nameravajo celo kamenjati, a je po vsej verjetnosti pritisk mednarodne javnosti preprečil, da bi se to zgodilo. Sajad Gaderzadeh je poleg tega sporočil, da so formalno pozvali papeža Benedikta XVI., naj poseže za rešitev nesrečne Iranke. VREME - V noči na torek je v toskanskem mestu Prato prišlo do tragedije Smrt v poplavljenem podvozu Življenje so izgubile tri kitajske delavke - Polemika, ker občina ni razglasila javnega žalovanja - V Genovi pogrešajo moškega PRATO, FIRENCE, GENOVA - Če med ponedeljkovimi nalivi in neurji na zahodu Ligurije niso zabeležili nobene smrtne žrtve, je bilo včeraj drugače. Ponoči je namreč v toskanskem mestu Prato avtomobil, v katerem so bile tri kitajske delavke, stare 24, 42 in 50 let, ostal blokiran v nekem podvozu, ki ga je zalila voda. Ena od potnic je ostala blokirana v vozilu in ji ni bilo pomoči, ostalima dvema pa je sicer uspelo se izvleči iz avtomobila, nista pa se rešili pred vodo in sta prav tako utonili. Njuni trupli so - menda je to opravil mož ene od žrtev - povlekli na suho že v nočnih urah, medtem ko so truplo tretje žrtve reševalci, ki so prišli na kraj tragedije, našli včeraj zjutraj. Kaj se je dejansko zgodilo, ni še jasno: morda je za tragedijo krivo tudi slabo delovanje črpalk, ki so bile v podvoz postavljene ravno z namenom, da ob morebitnih močnih nalivih črpajo vodo iz prostora. Vsekakor bo to ugotovila preiskava krajevnega tožilstva, gotovo pa je, da je v Pra-tu v manj kot pol ure padlo okoli petnajst centimetrov dežja, voda pa je poplavila tu- di nekatere pritlične prostore, medtem ko so nalivi povzročali težave tudi po drugih krajih Toskane, začenši s Firencami. V Pratu pa je izbruhnila polemika zaradi odločitve župana Roberta Cennija, da ne razglasi javnega žalovanja. Cenni, ki je sicer izrazil sožalje svojcem, kitajski skupnosti ter kitajskemu konzulatu in veleposlaništvu, je svojo odločitev utemeljil s tem, da niti v preteklosti ob priložnosti drugih tragediji občina ni razglasila žalovanja, v četrtek pa bo vsekakor zastava na županstvu visela na pol droga in občinski svet bo spomin na žrtve počastil z minuto molka. Predstavniki kitajske skupnosti so menili, da če zares župan ne bo razglasil žalovanja, se v Pratu iz slovarja lahko mirne duše izbriše beseda »integracija«. Slabo vreme je včeraj še naprej razsajalo tudi v Liguriji. V Genovi pogrešajo 44-letnega moškega, medtem ko so policisti rešili iz vode nigerijsko državljanko in njenega otroka, ki bi bila kmalu utonila v poplavljenem stanovanju. Prav tako so rešili tudi 12-letnika, ki je tvegal, da ga pobesnel narasli potok odnese. ansa REGGIO CALABRIA - Grožnja 'ndranghete Bazuka pred sedežem tožilstva v znak ustrahovanja REGGIO CALABRIA - »Pojdite pogledat pred sedež tožilstva. Našli boste presenečenje za tožilca Pignatone-ja.« Tako je neznanec včeraj dopoldne po telefonu sporočil policiji iz Reggia Calabrie. In dejansko so agenti kmalu potem našli na napovedanem mestu bazuko. Skrita je bila pod staro žimnico. Res je, da ni bila nevarna, saj je bila za enkratno uporabo in so z njo že streljali. A kljub temu je bilo sporočilo jasno: Giuseppe Pignatone naj ve, da ga 'ndrangheta lahko ubije, kadar koli se ji zahoče. Javni tožilec iz Reggia Calabrie je prejel »presenečenje« prav na dan, ko je bila v teku večja akcija proti organiziranemu kriminalu v Kalabriji. Policija, karabinjerji in finančni stražniki so izvedli kakih 200 hišnih preiskav na domovih šefov 'ndranghete. Iskali so orožje, pa tudi mamila in vsakovrstno drugo dokazno gradivo proti njim. Akcijo so sprožile grožnje, ki so jih pripadniki organiziranega kriminala v bližnji preteklosti v različnih oblikah naslovili na glavnega tožilca Salvatoreja Di Landra in na druge javne tožilce. Giuseppe Pignatone in ostali izpostavljeni predstavniki sodnih oblasti so včeraj prejeli izraze solidarnosti od mnogih politikov. Pravosodni minister Angelino Alfano se je s Pignatonejem pogovoril o telefonu. Oglasili pa so se tudi voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro in mnogi drugi. Policisti so po najdbi bazuko zavili ansa Poplavljeni podvoz je bil usoden za tri kitajske delavke GLASBA - Zaradi akutnega gastritisa Muti prekinil koncerte s čikaškim orkestrom CHICAGO - Čikaški simfonični orkester je sporočil, da se je njihov 69-letni glasbeni direktor Riccardo Muti začasno umaknil z jesenskih koncertov iz zdravstvenih razlogov. Upajo pa, da se bo lahko vrnil pozimi. Italijanski dirigent se je zaradi "akutnega gastritisa" moral vrniti domov v Milan na posvetovanje z zdravniki, so sporočili iz orkestra. Muti je bil predviden za dirigiranje jesenskih koncertov v obdobju od 19. septembra do 17. oktobra, nato pa v zimskem ciklusu od 3. do 19. februarja in dveh spomladanskih ciklusih med 7. aprilom in 14. majem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Gostovanje v New Yorku je v načrtu med 15. in 17. aprilom. "S tem velikim orkestrom poustvarjam čudovito glasbo in prepričan sem, da bomo nadaljevali, ko se vrnem," je Muti zapisal v sporočilu. "Moram se zahvaliti chicaškemu občinstvu, ki mi je priredilo tako topel sprejem, ki me je res ganil. To se me je zelo dotaknilo," je dodal. V orkestru upajo, da se bo Muti lahko vrnil za preostanek rezidence, je povedala tiskovna predstavnica orkestra Raechel Alexander. Zaradi bolezni se Muti ni mogel udeležiti sobotnega tradicionalnega vsakoletnega Simfoničnega bala (Symphony Ball). Orkester je na razprodanem koncertu igral brez nadomestnega dirigenta. Gostujoča solistka, violinistka Anne-Sophie Mutter, je med samim igranjem pomagala pri vodenju orkestra. S Čikaškim simfoničnim orkestrom je nastopila po skoraj 20 letih. Na jesenskih koncertih bodo namesto Mutija vskočili drugi dirigenti, so sporočili iz orkestra. Mutijeve vaje skladb mehiških skladateljev z ansamblom Civic Orchestra of Chicago so prekinili. Muti je prvič dirigiral orkestru pred več kot 30 leti, zato so njegov ponovni prihod težko pričakovali. " Tedaj ste spoznali mladeniča, upam, da zdaj ne bo to ruševina," se je Muti pošalil ob prihodu v Chicago. In upal, da je "kot najboljše italijansko vino - starejši je, boljši je". Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 6. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik centrala 7 Slovenci z veliko težavo plavamo DSpaazza v razburkanih političnih vodah brez Mnenja o rimski vladi, odnosih s Slovenijo in vlogi manjšinskih krovnih organizacij večine Slovenci smo sestavni del italijanske družbe in zato doživljamo vse slabosti političnega sistema ali bolje rečeno politične drže, ki je doma v t.i. drugi republiki. Odnosi z Rimom niso težavni samo zato, ker je na oblasti desna sredina, temveč tudi in morda predvsem, ker nas tam zelo slabo poznajo in ker ni nobenega posluha za narodne in jezikovne manjšine oziroma za manjšine na sploh. To je klavrna, a realistična slika, ki je prišla do izraza na otvoritvenem srečanju letošnje sezone Društva slovenskih izobražencev, ki je gostilo senatorko Tamaro Bla-žino in deželnega svetnika Igorja Ga-brovca. Povabljen je bil tudi Igor Kocijančič, ki pa ga zaradi drugih obveznostih ni bilo. Senatorka se pri svojem delu v Rimu bolj kot na ministre in vladne pod-tajnike zanaša in naslanja na ministrske funkcionarje, ki za razliko od politikov poznajo manjšinsko stvarnost in manjšinsko zakonodajo. Dialog s tistimi, ki odločajo, je tudi na deželni ravni zelo utrudljiv, je pristavil Gabrovec, ki pogreša - čeprav sodi v mlajšo generacijo politikov - t.i. prvo republiko, ko se je politika ukvarjala z realnimi vprašanji. »Danes imam vtis, da se s politiko ukvarjajo najslabši. Upam, da sva s Tamaro častni izjemi,« je dodal svetnik Slovenske skupnosti. Demo-kristjani in komunisti so imeli zelo različne svetovne nazore, ko je šlo za skupno dobro pa so se znali dogovarjati, danes tega žal ni več, je poudarila senatorka. Po mnenju zastopnice Demokratske stranke je treba vztrajati pri zahtevi po izvajanju zakonov, prepričevati tiste, ki nas ne poznajo in vzpostaviti dialog z vsemi, brez političnih in drugih predsodkov. Gabrovec je v zvezi s tem omenil manjšinsko predstavništvo, ki bi moralo navezati stik s Slovenci iz vrst Severne lige in desne sredine, ne da bi se jim prikupilo, temveč da bi jih vpletlo v našo realnost. V tem splošnem političnem kaosu po mnenju parlamentarke igrajo veliko težo osebni odnosi, a kaj ko je v italijanski vladi edini predstavnik iz naše dežele Roberto Menia. Politično gledano se slovenska manjšina zelo težko znajde v tej situaciji. Senatorka je vsekakor prepričana, da imamo dovolj energij za uveljavljanje naših pravic in naše vloge v tem prostoru, Gabrovec je izpostavil dragoceno poslanstvo »manjšinskega sindikata« SKGZ in SSO. Prva se po njegovem preveč naslanja na levico in levo sredino, SSO pa le na Slovensko skupnost. Oboje se mu ne zdi prav in to stališče je zagovarjal tudi ko je bil tajnik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, je pojasnil. Po njegovem bi bilo treba ločiti vodilne funkcije v SKGZ in SSO od funkcij v političnih strankah, čeprav je priznal, da v majhni skupnosti kot je naša je to težko uresničljivo. Svetla točka v tej zgodbi je Slovenija in pomoč, ki jo nudi manjšini, a kaj ko tudi mnogi parlamentarci sploh ne vedo kje se nahaja Slovenija, da ne govorimo o drugih državah nekdanje Jugoslavije, je povedala senatorka. Novica o tržaškem srečanju predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške dejansko sploh ni segla do Rima, dogodek pa je bil za naše kraje še kako pomemben in spodbuden, je dodala Blažina. Vlogo Slovenije je pohvalil tudi Gabrovec, po mnenju katerega pa se Ljubljana ne more stalno »poniževati« pred Rimom za financiranje slovenske manjšine, ki bi ga morala Italija trajno rešiti. S.T. Predsednik DSI Sergij Pahor uvaja srečanje s Tamaro Blažina in Igorjem Gabrovcem kroma OBČINA ZGONIK - Na srečanju s slovenskim ministrom Žekšem Trikolora ni bila potrebna Ljudstvo svobode-UDC očitalo županu Sardoču, da si je na srečanju z ministrom ni nadel Svetnikoma Ljudstva svobode-UDC v zgoniškem občinskem svetu Denisu Ziganteju in Pieru Geremii ni šlo v račun, da se je zgoniški župan Mirko Sardoč na septembrskem srečanju s slovenskim ministrom za Slovence v zamejstvu in v tujini Žekšem predstavil brez italijanskega trikolornega traku čez ramena. Na vrat na nos sta zastavila županu vprašanje, v katerem sta najprej izpostavila pomen in uradnost ministrovega obiska v občini, zatem pa sta hotela izvedeti, »zakaj je župan vodil sreča-nje-manifestacijo brez predvidenega tri-kolornega traku.« Mirko Sardoč je odgovoril, da »ni institucionalna navada, da župan sprejme goste z županskim trobojnim trakom.« Pojasnil je, da »uporabe županskega traku z italijansko trobojnico ne določajo specifični zakoni«, prav tako pa »tega ne predvideva občinski statut.« Ob tem pa je dodal, da je bilo pri drugem delu uradnega obiska slovenskega ministra na občinskem sedežu v Zgoniku popolnoma spoštovano izvajanje protokola, »preko uporabe vseh simbolov, ki izkazujejo italijansko državo in zgoniško občino,« pri čemer je izrecno omenil izobešanje zastav na pročelju dvorane in v občinski dvorani ter izobešanje občinskega prapora in grba. Ob tem je odbornica Nadja Debe-njak spomnila, da je prav v tistem času tržaški župan Roberto Dipiazza sprejel v občinski palači Hrvaškega veleposlanika v Italiji Tomislava Vidoševica. Dipiazza se je predstavil na srečanju brez triko-lornega traku, kar pa ni motilo nikogar. Ali bo sedaj tržaški občan Zi-gante zastavil podobno vprašanje o tri-kolornem traku tudi »svojemu« županu Dipiazzi? M.K. Tržaški župan Roberto Di-piazza je med ponedeljkovo občinsko sejo ostal brez večine. Mestna skupščina je zavrnila sklep o umestnosti električne centrale na območju nekdanjega obrata Esso pri Žavljah. Proti pozitivnemu mnenju o gradnji električne centrale so glasovali svetniki levosredinske opozicije (15 glasov), štirje svetniki Un'al-tra Trieste-Drugega Trsta in oba svetnika Severne lige. Županov predlog pa so podprli le svetniki njegove liste, Nacionalnega zavezništva, UDC in Republikanske stranke (skupno 13 glasov). Ljudstvo svobode-Forza Italia se je odločila, da se glasovanja ne udeleži. Njen vodja Piero Camber je uvidel, da bi bil sklep - kljub glasovom njegove stranke - preglasovan, zato se je pod pretvezo »pomanjkanja dokumentacije, češ da ni jasno, ali bo treba ob električni centrali zgraditi tudi uplinjevalnik, ali ne,« odločil za ... umik. Mestna skupščina je izdala tako negativno mnenje o morebitni gradnji nove električne centrale pri Žavljah. Njeno mnenje je obvezno, a ne obvezujoče. Končno besedo o centrali bo izrekel minister za infrastrukturo Altero Matteoli. Po glasovanju je vodja Demokratske stranke v občinskem svetu Fabio Omero ocenil, da bi bila nova električna centrala le »figov list« neobstoječe industrijske, energetske in okoljske politike v Trstu«. Centrala ne bi omogočila industrijskega razvoja mesta, niti ne bi mogla sprejeti vseh uslužbencev železarne, ko bi jo zaprli. Demokratska stranka pa nasprotuje električni centrali predvsem, ker je v dokumentaciji zapisano, da jo bodo zgradili, če bo zgrajen uplinjevalnik. Stranka pa je že pred časom izrekla svoj ne gradnji uplinjevalnika. M.K. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Velika večina svetnikov podprla županov predlog Muti častni občan, a ne za vse ... Svetniki Nacionalnega zavezništva potrdili Meniov »ne« in glasovali proti podelitvi naslova častnega občana italijanskemu dirigentu Razprava v tržaškem občinskem svetu o podelitvi častnega meščanstva dirigentu Riccardu Mutiju je ponovno razgalila dvojnost (ali celo trojnost) tržaške desnice. Štirje svetniki nekdanjega Nacionalnega zavezništva so z glasovanjem proti podelitvi priznanja italijanskemu maestru potrdili julijsko izbiro o bojkotu koncerta, ki jo je dejansko izsilil (in vsilil) podtajnik Roberto Menia. Svetniki Dipiazzove liste so z Alfredom Cannattarom seveda potegnili z županom, Ljudstvo svobode-Forza Italia, ki se je odreklo posegom v razpravo, je v glasovalni izjavi načelnika Piera Camberja poudarilo, da je prispel Muti v Trst brezplačno, in da »ex-Balkan, ezuli in fojbe nimajo nobenega opravka s koncertom.« Koncert naj bi bil torej le glasbeni dogodek, brez zgodovinskega, političnega ali kakega drugega pomena ... Povsem drugačnega mnenja je bil svetnik UDC Roberto Sasco, ki je martinlutherkingovsko zasanjal, da bodo nekoč - čez 5, 10 ali 20 let - tu- Riccardo Muti di trije predsedniki, italijanski, slovenski in hrvaški, postali tržaški častni občani. Vodja Bandellijeve Un'altra Trieste-Drugega Trsta Bruno Sulli ga je takoj prebudil iz zasanjanosti: »Trije predsedniki lahko le sanjajo o trža- škem častnem meščanstvu!« Koncert prijateljstva je bil zanj »kompleksna politična manifestacija,« mesto je nanj odgovorilo in s tem »potrdilo primat Trsta nad drugimi bližnjimi državami.« Pomembno je bilo, da je bil koncert v Trstu, je »opravičil« glas bandellijevcev za Mutija. Ligaš Mau-rizio Ferrara je izpostavil prisotnost treh predsednikov na koncertu. Tudi on je glasoval »za«, medtem ko se je njegov strankarski kolega Giuseppe Portale vzdržal, ker »naslov častnega občana gre podeliti osebi, ki ima tesne stike z našim ozemljem«. Leva sredina je v celoti pozdravila (in podprla) Dipiazzov predlog. Le vodja Demokratske stranke Fabio Omero je opozoril župana, da je - tako v besedilu sklepa kot med svojim uvodnim posegom - »pozabil na tri predsednike«. Prav njihova prisotnost na koncertu pa je povzdignila glasbeni dogodek v zgodovino, je ocenil Omero. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je bil v prete- klosti zelo kritičen do lahkomiselnih podeljevanj priznanj častnega občana, tokrat pa je v celoti podprl županov predlog. Muti predstavlja zanj »tisto, kar je v julijskem večeru združilo večino mesta.« Za svetnika Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Igorja Švaba je univerzalni jezik glasbe preglasil preteklost in zazvenel v prihodnost, koncert pa je bil tudi pričevalec županovih prizadevanj za omikano sožitje v teh krajih. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je izhajal iz nekaterih zgodovinskih dejstev: leta 1989 je padel berlinski zid, leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije, Hrvaška ji bo kmalu sledila. Vse tri države so članice Nato pakta, obrambnega zavezništva, italijansko letalstvo »zagotavlja varnost« slovenskega zračnega prostora. Časi so se torej spremenili, Mutijev koncert je bilo poslednje spravno dejanje, z njim se je tu - tudi po županovi zaslugi - zaključilo 20. stoletje. M.K. 8 Sreda, 6. oktobra 2010 TRST / BURLO - Srečanje o premestitvi centra za transfuzije »Ciljamo na rast, ne pa na zmanjšanje ponudbe« Deželni odbornik Kosic in predstavniki pediatrične bolnišnice o krepitvi specifičnih zdravstvenih storitev V zadnjih časih se je v tisku pojavilo več člankov o premestitvi centra za transfuzije iz pediatrične bolnišnice Burlo v drugo znanstveno strukturo, točneje pod okrilje katinarske bolnišnice. Poseg se vključuje v deželni socio-zdrav-stveni načrt, ki ga je zasnoval deželni odbornik Vladimir Kosic in je požel že mar- sikatero neodobravanje. Na hud udarec tržaškemu zdravstvu so javnost opozorili predstavniki opozicije, ki so zaskrbljeni nad postopno izgubo statusa za zdravljenje in raziskovalne dejavnosti Burla. Povsem različno je Kosicevo mnenje. »Deželna uprava nikakor noče zmanjšati pomena Burla kot odlične ra- Enotno za širitev delovnega obsega tržaške pediatrične bolnišnice Burlo kroma ziskovalne in zdravstvene strukture. Kvečjemu nasprotno, saj bi povezava z zdravstveno-univerzitetnim podjetjem le izboljšala organizacijske aspekte ter kakovost, pravzaprav specifičnost zdravstvenih storitev in še okrepila raziskovalno dejavnost strokovnjakov pediatrične bolnišnice.« Tako je namreč po- udaril včeraj na srečanju z novinarji in dodal, da ne bo »širitev delovnega obsega« v nobeni obliki oškodovala bolnikov, pač pa jim zagotovila 24-urno strokovno zdravstveno pomoč. Odbornikove ideje so včeraj podprli tudi generalni direktor Burla Mauro Melato, znanstveni direktor Giorgio Zauli in zdravstveni direktor Dino Fara-guna, ki so pozitivno ocenili sodelovanje z drugimi zdravstvenimi enotami tako v deželi kot izven nje, kar bi spodbudilo soočanje med zdravniki in posledično razvoj in rast deželnega zdravstva. Tržaška pediatrična bolnišnica sicer že uspešno sodeluje z goriško in videmsko zdravstveno strukturo, predvsem s tamkajšnjim oddelkom za novorojenčke. »Osebje naj ne bo zaskrbljeno, saj bo ostalo na svojem mestu in delovne pogodbe bodo upoštevale njihovo efektivno delo. V Burlu bodo ostale tudi osnovne strukture. Ciljamo na rast, ne pa na zmanjšanje ponudbe.« Kosic je še dodal, da si prizadeva tudi za sodelovanje s kolegi sosednje Slovenije in za snovanje sporazumov s še bolj oddaljenimi zdravstvenimi poli. »Nobene tekmovalnosti, pač pa združevanje moči in energij v luči izboljšanja naših posebnosti kot sta na sprimer pediatrija in preučevanje izvornih celic.« (sas) STRUPENE KLAPAVICE - Greenaction Transnational posegel pri Evropski komisiji Ugotoviti odgovornost institucij Naravovarstveniki opozarjajo na onesnaževalna odlagališča ob obali - Na tržaški univerzi razvili način ugotavljanja toksičnosti školjk Poročali smo že o zastrupitvah, ki jih je v raznih krajih v Italiji povzročilo zaužitje klapavic s školj-čišč v Tržaškem zalivu. S tem v zvezi je naravovarstvena organizacija Greenaction Transnational naznanila, da bo stvar prijavila Evropski komisiji, od katere bo zahtevala, naj za zaščito potrošnikov nujno poseže s svojima direkcijama za okolje in javno zdravje, tudi z namenom, da se ugotovi odgovornost italijanskih institucij. Vedno na pobudo organizacije Greenaction Transnational pa na evropski ravni poteka postopek proti Italiji zaradi kršenja evropskih direktiv št. 91/271 in 76/160 zaradi onesnaženja Tržaškega zaliva, ki ga je povzročilo neprimerno ravnanje z odplakami iz slabo delujočih čistilnih naprav. Prav iz številnih obalnih odlagališč so po mnenju naravovarstvene organizacije, ki se je obrnila tudi na tožilstvi v Turinu in Bologni, leta in leta v morje prihajale strupene in škodljive snovi, ki so prizadele tudi školjčišča. Greenaction Transnational v sporočilu za javnost opozarja predvsem na nezakonito odlagališče Acquario, ki je - po mnenju naravovarstvenikov s kritjem javnih uprav -nastalo pri Miljah blizu meje s Slovenijo prav nasproti školjčišča, ki je bilo pod drobnogledom preiskovalcev turinskega tožilstva in ki so ga prizadele odplake, ki so vsebovale živo srebro, svinec in ogljikovodike. Čeprav je krajevno sodstvo ugotovilo hudo onesnaženje, ni bil sprejet noben ukrep za zaščito zdravja prebivalstva, trdijo pri Greenaction Transnational. K ugotavljanju toksičnosti klapavic pa bodo pripomogli tudi hitri testi, ki so jih odobrili izvedenci Ameriške analitične kemije odličnosti (Aoac), med katerimi je tudi prof. Aurelia Tubaro z Univerze v Trstu. Med odobrenimi pripomočki je tudi eden, ki temelji na načinu ugotavljanja t.i. okadaične kisline v školjkah, ki so ga pred nekaj leti razvili na tržaški univerzi. Gre za zelo hiter in občutljiv test, s katerim je mogoče ugotoviti prisotnost te kisline ne samo v školjkah, ampak tudi v fitoplanktonu. Danes zborovanje na tržaški univerzi Rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni je za danes ob 9. uri v zborni dvorani na Trgu Europa 1 sklical zborovanje, posvečeno trenutnemu položaju italijanskega univerzitetnega sistema in zakonskim ukrepom na tem področju. V nesreči ranjen mlad hrvaški par Mlad par, ki se je v avtomobilu s hrvaško registracijo vozil po bivši državni cesti 202, je včeraj malo čez poldne doživel nesrečo na višini Ka-tinare. Iz še nepojasnjenih razlogov je avto trčil v oviro, fant in punca sta bila ranjena, nič pa ni kazalo, da bi bile poškodbe zares hude. Reševalci službe 118 so ju vsekakor prepeljali v katinarsko bolnišnico, medtem ko so dinamiko nesreče preučevali agenti prometne policije. Včeraj popoldne pa je v Miramar-skem drevoredu prišlo do druge nesreče, na srečo brez ranjenih, saj so škodo zabeležili le na avtomobilih, ki sta trčila v smeri proti Bar-kovljam. Kljub izgonu ostal v Italiji Agenti krajevne policije so v ponedeljek zjutraj opazili moškega, ki je sedel na klopi pri spomeniku ekso-dusu in pil alkoholne pijače, okoli njega pa so ležali ostanki hrane, prazne steklenice piva, embalaže in papir. Bil je brez dokumentov, a je agentom dejal, da je 36-letni bo-sanskohercegovski državljan B.H., ki v Italiji zakonito prebiva že šest let. Agenti pa so pri preverjanju ugotovili, da je goriški kvestor že avgusta lani izdal odlok o izgonu B.H. iz države, julija letos pa je tržaški kve-stor izdal podoben odlok. Moški tega očitno ni upošteval in zato so ga aretirali zaradi kršitve določil o priseljevanju. Nedovoljeni lepaki Podjetje iz okolice Padove bo moralo plačati sedem tisoč evrov kazni zaradi nedovoljenega plakatiranja in poskrbeti za odstranitev reklamnih lepakov za prevozno službo med Italijo in Romunijo. Slednje so agenti krajevne policije namreč odkrili na številnih drogovih za razsvetljavo na območju Miramarske-ga drevoreda in Rojanskega trga. Medtem ko neznancev, ki so nalepili plakate, niso odkrili, pa so prišli na sled podjetju, ki je to početje naročilo in kateremu bodo v prihodnjih dneh posredovali kazen. SKLAD MITJA ČUK - Razstava v okviru mednarodnega festivala Igraj se z mano Brisanje razlik med »prizadetimi« in »normalnimi« Razstavo so včeraj v Bambičevi galeriji skupaj postavili otroci openskega vrtca Andreja Čoka, OŠ Franceta Bevka, otroci Zavoda za usposabljanje Janeza Levca iz Ljubljane in gojenci dnevnega središča Mitja Čuk Zadnji ponedeljek v letošnjem septembru je bil na Skladu Mitja Čuk pravi živ žav. Obiskali so ga otroci kriškega vrtca Justa Košute v spremstvu svoje vzgojiteljice Rožice Košuta, da bi se skozi igro in likovno dejavnost povezali še z gojenci dnevnega središča VZS-CEO Mitja Čuk v okviru mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki ga že vrsto let organizira in koordinira Zavod za usposabljanje Janeza Levca iz Ljubljane z namenom povezovanja skozi igro. Teh dejavnosti, ki obsegajo veliko število sodelujočih, se je VZS -CEO udeležil že večkrat v okviru pro-stočasnih aktivnosti in športnih iger. V okviru tega festivala nastala razstava mednarodnega likovnega natečaja Igraj se z mano obiskuje letos nove kraje. Junija je že bila v naši bližini pri Mladinskem centru Podlaga - Zavod ŠTIP v Sežani. Te dni pa je obiskala tudi Opči-ne. Včeraj je bila razstava postavljena v Bambičevi galeriji v sodelovanju z malčki openskega didaktičnega ravnateljstva, zlasti openskega vrtca Andreja Čoka in Osnovne šole Franceta Bevka. Otroci so se s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami udeležili likovne delavnice skupaj z otroki iz Zavoda za usposabljanje Janeza Levca in gojenci dnevnega središča Mitja Čuk. Razstava na Opčinah sledi konceptu razstav Igraj se z mano: otroci in mladostniki jih postavljajo sami. Predstave mladostnikov in otrok o razstavi, o načinu, kako naj bodo njihova dela postavljena na ogled drugim, se največkrat ne skladajo s predstavami odraslih, pa naj gre za še tako preproste reči: višino, na kateri naj bodo dela obešena ali njihovo razdaljo ... Na spletnih straneh www.igrajsezmano.eu beremo, da je vsakdo »že kdaj v življenju izrekel besede "igraj se z mano', kot povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju. V igri smo si ljudje pogosto veliko bolj enaki in enakovredni, v interakcije stopamo lažje in bolj sproščeno kot v ostale življenjske situacije. Igra je namreč ena od prvih človekovih socialnih dejavnosti in kot taka ohranja pristnost in nezaveza-nost vsem konvencijam zunaj lastnih.« Skupnemu ustvarjanju, druženju in povezovanju - integraciji med otroki, mladostniki, osebami s posebnimi potrebami in vsemi ostalimi ljudmi, ki to niso, in pripadajo različnim generacijam, je namenjen mednarodni festival Igraj se z mano. Kaj je torej primernejšega v prostorih Sklada Mitja Čuk kot vizualni prikaz tistega, za kar je Sklad nastal in živi: dejavno sodelovanje med otroki in mladostniki ter mladimi odraslimi s posebnimi potrebami in njihovimi vrstniki z značilnim razvojem. Skladov moto »Pomagajmo otrokom!« gre proti zapiranju »nadležnih« oseb v značilno omejena področja za hendikep in se trudi proti nalepki »sociala« za takega človeka. Vključevanje na vsa področja človeškega delovanja, dajanje širokih priložnosti enim in drugim, da se spoznajo in sodelujejo pri skupnih dejavnostih je edini način, da se zabriše razmejitev med »prizadetimi« in »normalnimi«. Razstava Igraj se z mano bo na ogled do 13. oktobra v Bambičevi galeriji na Opčinah. (jec) / TRST Torek, 5. oktobra 2010 9 GLEDALIŠČE MIELA - Predstavili spored letošnjega niza Raz/seljeni - niz zanimivih dogodkov o migrantih in manjšinah Okrogle mize, filmski večeri, predstave - Decembra tudi glasnica UNHCR Laura Boldrini Posnetek z včerajšnje tiskovne konference v gledališču Miela kroma TPK Sirena - Razstava o svetovno znanem jadralnem dogodku Barcolana na fotografijah Miloš Zidarič je v svoj objektiv ujel več utrinkov s preteklih regat - Fotografije so na ogled do nedelje Pri TPK Sirena so v petek, 1. oktobra, odprli fotografsko razstavo o jadralni regati Barcolani, ki jo je v svoj fotografski objektiv ujel naš amaterski fotograf Miloš Zidarič. S to pobudo se slovenski tržaški pomorski klub vključuje v spremljevalne prireditve ob svetovno znani jadralni prireditvi, saj se sedež nahaja čisto zraven kluba Barcola-Grignano, ki regato prireja že 42 let. Na odprtju je v imenu društva pozdravil predsednik Livio Pertot, nato pa je Nadja Kralj prisotnim predstavila fotografa-gosta in njegove fotografije. Miloš Zidarič se s fotografijo ukvarja že več kot 15 let, večkrat je razstavljal tako samostojno kot skupinsko v Zamejstvu in onkraj »meje«. Na tokratni razstavi je prikazal utrinke z zadnjih treh izvedb regate Barcolane vse od množičnega starta mimo utrinkov ob bojah pa do končnega cilja ter mimohoda zmagovalke pred tržaškim Velikim trgom. Protagonisti na fotografijah so seveda jadrnice velikanke, ki so se zapisale v zgodovino kot zmagovalke, in sicer Alfa Romeo in slovenska jadrnica Maxi Jena, večkrat druga na regati in končno zmagovalka na lanski izvedbi Barcolane. Kot je fotograf povedal, so fotografije nastale z raznih pozicij, seveda najlepše in najbolj efektne so tiste, ki so se rodile na krovu gumenjaka, saj je bil večkrat povabljen na čoln z novinarji, tako da je lahko pobliže sledil celotni regati. Razstavo je prvič postavil lani v okviru niza Okusi Krasa v Prečniku, letos poleti pa je gostovala v Termah Žreče in v preteklih dneh pa je bila na povabilo slo- venskega krmarja Mitje Kosmine na ogled tudi v Marini v Portorožu, kjer je bila 30. septembra slavnostno odprtje ob predstavitvi letošnje posadke jadrnice Maxi Jena. Za vse, ki bi si radi ogledali razstavo v Barkovljah, naj dodamo, da je ogled možen vse do 10. oktobra,v delovnem času društvenega bara. Barcolana stopa danes v živo V Trstu bo v prihodnjih dneh spet živo - 42. Barcolana je namreč pred vrati in z njo vred tudi vsi spremljevalni dogodki in prireditve. Pred cerkvijo sv. Antona so se na primer ž pred dnevi spet pojavile stojnice, kdor se je v teh dneh peljal po nabrežju, pa je že opazil morje belih šotorov. Tu bo danes zaživel tradicionalni t.i. Barcolana village, medtem ko so se na Velikem trgu lotili gradnje velikega odra za glasbene goste. DANES Dogajanje na nabrežju bo stopilo v živo, saj bodo že v dopoldanskih urah odprli šo-torsko naselje Barcolana. V Gas natural areni bo prvo srečanje s Papirnato Barcolano - predstavitvijo publikacij na morsko tematiko. Led bo ob 16. uri razbila knjiga Lupi di mare sotto le vele Giacoma Scottija, ki jo bo predstavila Ilaria Rocchi, uro pozneje pa bo novinar San-dor Tence spregovoril o knjigi Ginestre sulla costa Simoneja Mocennija. Ob 18. uri se bodo na predstavitvi knjige o Annibaleu Pelaschieru zbrali Mauro Pelaschier, Sergio Sorrentino in Roberto Covaz, ob zaključku dneva pa bo ob 19. uri srečanje posvečeno 150-letnici združene Italije; na sporedu bo predstavitev knjig Il romanzo dei Mille in Il diario di bordo del capitano Garibaldi. JUTRI Od 15. do 19. ure se v areni Gas natural nadaljujejo predstavitve knjig: Itinerario per la terraferma veneta nel 1483 di Marin Sanuto Roberta Brunija in Luise Bellini, Infinito viaggio creativo Fabia Novellija, Mollare gli ormeggi Carla Romea, Gli apparta-ti Andree Garbarina ter Sessantamila miglia a vela. Io Bernard e il mare Francoiseja Maitessiera. VPETEK Če se spet zaustavimo pri knjigah, naj opozorimo na Buon vento Patrizie Traverso (ob 16. uri), Il segno dell'onda. Moya 2010-1910 Piera Tassinarija in Paola Rumiza (ob 18. uri) in II respiro nell'apnea Umberta Pelizzarija (ob 19. uri). Ob 15. uri (do 20. ure) bodo člani ŠC Melanie Klein prisotni na Barcolani v šotoru blizu Pomorske postaje z delavnicami in pravljicami za otroke Gusarji in Peter pan. Na sporedu bo baby painting, nastop čarodeja Felixa, glasbena delavnica in nastop glasbenikov. Večerno dogajanje pa bosta ob 21. uri popestrili pop-rock skupini Velvet in Le Vi-brazioni. Promocija okolja Prvič bo na Barcolani sodelovalo ministrstvo za okolje, ki bo pri svojem šotoru v naselju Barcolana na nabrežju promoviralo okolje, trajnostni razvoj, spoštovanje narave in nove tehnologije obnovljivih virov energije. Šotor Ad Formandum Socialno podjetje Ad Formandum bo v šotoru na nabrežju mimoidočim predstavljalo svoje programe izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Žabica na mostu Milvio Na rimskem mostu Milvio je od včeraj nova žabica, ki opozarja na upanja, sanje in vrednote mladih iz dežele FJK. Na most sta jo včeraj pritrdila deželna odbornica Federica Seganti in pisatelj Federico Moccia. Ljubezni ... Barcolane Rimski pisatelj Federico Moccia se bo tudi letos udeležil Barcolane s projektom Ljubezni. Na jadrnici bosta ob pisatelju in profesionalnih jadralcih še filmski producent Marco Belardi in igralka Veronica Oliver. Na desetine dogodkov, trinajst dni v znamenju razseljenosti, migran-tov, sprejemanje drugega in drugačnega. Enajsta izvedba niza S\paesati - Raz/seljeni, ki ga skupaj prirejata zadruga Bonawentura, gledališče Miela in Slovensko stalno gledališče, tudi letos ponuja vrsto zanimivosti. Teh je toliko, da je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat na včerajšnji predstavitveni konferenci izjavila: rada bi bila bolj prosta, da bi bolj redno sledila Raz/seljenim ... Letošnji spored je res bogat in bo povečini potekal v gledališču Miela, dva dogodka pa v Kulturnem domu: 5. novembra bo na sporedu soočanje med sociologom Khaledom Fouadom Alla-mom in pisateljem Borisom Pahorjem, 1. decembra, ki je med drugim svetovni dan boja proti aidsu, pa bo govor o dvojni diskriminaciji, katere so žrtev priseljeni homoseksualci. Ostali dogodki bodo kot rečeno v Mieli. Niz bo prihodnji torek uvedla debata, na kateri bo ob 18. uri spregovorila druga generacija priseljencev; med njimi bo tudi mlada študentka Milica Novakovic, ki je s pomočjo medijske pozornosti lani prišla do italijanskega državljanstva ... Sledil bo gledališki monolog Marcelle Serli Me ne vado. Teden kasneje (19. oktobra) bo nastopila gledališka skupina La compagnia delle poete, ki je nastala letos poleti v Rimu in združuje pesnice različnih narodnosti. Zgodovinar Emilio Franzina si je zamislil dogodek, ki je zmes univerzitetnega predavanja in gledališke predstave; 21. oktobra bo spregovoril o nekdanjih in sedanjih oblikah migracij. Trst, kdo si? pa je naslov debate, ki bo na sporedu 4. novembra; izoblikovali jo bodo že omenjeni Khaled Fouad Allam in novinarja Alessandro Mezzena Lona ter Sandor Tence. Sledilo bo scensko branje Allamovega Pisma kamikazeju. Med številni dogodki velja omeniti vsaj koncert skupine Il parto delle nu-vole pesanti (12. novembra) in dva filmska večera: 16. novembra bodo zavrteli najboljše filme festivala z Lampe-duse, 18. november bo posvečen afriškim filmom. A tudi počastitev splošne deklaracije o človekovih pravicah: 10. decembra bo Miela gostila Lauro Bol-drini, glasnico visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), blogerja Gabrieleja Del Grande in Gianfranca Schiavoneja, ki se v že več let ukvarja s tržaškimi priseljenci. (pd) KRD DOM BRIŠČIKI Vikend umetnosti hobijev in poklicev za mlade KRD Dom Briščiki, mladinski krožek AŠK Kras ter Prosek-Kontovel so si zamislili res simpatičen in svojevrsten projekt za mlade od 14. do 29. leta. Week-end umetnosti, hobby-jev in poklicev je naslov pobudi, ki ponuja mladim trenutke kreativnega druženja ob koncih tedna vse od oktobra do decembra. Na sedežu briškovskega društva (Briščiki 77) bodo potekale delavnice mandal, fotografije, kuhinje, likanja, šivanja, stylinga, zeliščarstva in plesa, medtem ko bo tista posvečena miksira-nju glasbe in spoznavanju elementov elektronike pa v Kulturnem domu na Proseku. Za krmilom projekta stojijo samo mladi. Število mest na delavnicah bo sicer omejeno in zanje bo potrebno odšteti 10 evrov. Za vse potrebne informacije oz. za vpisovanje se lahko oglasite od ponedeljka do petka po elektronski pošti na naslov giovani_mladi@yahoo.it, ali po telefonu na št. 348/9876308 oziroma po spletni skupnosti facebook - vprašaj po prijateljstvu Dom Briščiki. Sanacija usada nad Ul. Valerio Dežela Furlanija-Julijska krajina in civilna zaščita bosta namenili približno štiristo tisoč evrov za utrditev celotnega brega nad Ul. Valerio v višini vhoda v park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer se je pred nekaj tedni zaradi zemeljskega usada sprožil plaz. To se je izvedelo ob včerajšnjem ogledu prizorišča, ki sta ga v spremstvu tehnikov opravila deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi in tržaški župan Roberto Dipiazza. Ob nalivih preteklega 18. in 19. septembra se je nad Ul. Valerio sprožil plaz, zaradi katerega je na cesto zgrmelo kakih šestdeset kubičnih metrov materiala, ki ga je občinska uprava dala takoj odstraniti, medtem ko je nad cesto drugih nekaj sto kubičnih metrov odstranilo osebje civilne zaščite. Ascanio Celestini jutri v Aristonu Režiser in igralec Ascanio Ce-lestini bo jutri v Trstu gost pobude FilMakers, kjer bo prisoten na predvajanju njegovega filma La pecora nera, ki bo na sporedu v kinu Ariston ob 20.30 in kateremu bo ob 22. uri sledilo javno srečanje z režiserjem. Srečanje o zakramentu bolniškega maziljenja Združenje Hospice Adria On-lus v sodelovanju z Duhovsko zvezo prireja jutri v Marijaniš-ču na Dunajski cesti 35 na Op-činah ob 17. uri predavanje na temo Zakrament bolniškega maziljenja. Predaval bo škofov vikar Anton Bedenčič. SIK o pravicah delavcev Stranka italijanskih komunistov v okviru Federacije levice prireja jutri v dvorani Tessito-ri na Trgu Oberdan ob 17.30 srečanje na temo Gospodarji igrajo na domino z življenji delavcev in skušajo uničiti njihove pravice. Kako jim to preprečiti? Govorili bodo pokrajinski tajnik in članica pokrajinskega vodstva sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini in Silvia Di Fonzo ter deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Srečanje o vzhodni in zahodni duhovnosti V kulturnem centru Veritas v Ul. Monte Cengio 2/1 bo jutri v okviru niza Pot prijateljstva, ki je posvečen jezuitskima misijonarjema na Kitajskem Matteu Ricciju ob 400-letnici, ob 18.30 srečanje s kitajskim menihom in teologom p. Josephom H. Won-gom na temo Ravnodušnost in Wu-wei (ne-dejavnost): srečanje med zahodno in vzhodno duhovnostjo. Pedagoški dan Odborništvo za šolstvo Občine Trst prireja v soboto v gledališču Rossetti od 10. do 13. ure Pedagoški dan, namenjen operaterjem v občinskih jaslih, vrtcih in rekreacijskih središčih. Andrea Segre, dekan fakultete za kmetijstvo Univerze v Bologni in predsednik družbe Last Minute Market S.r.l., ki prevzema neprodano blago v veletrgovinah in jo dovaža človekoljubnim ustanovam, bo v predavanju z naslovom Spr+eco govoril o pojavu potratnosti oz. o pomenu z okoljskega vidika traj-nostne vzgoje. 1 0 Sreda, 6. oktobra 2010 TRST / DEVIN - Odprtje v nedeljo Moda na gradu Na ogled bodo vezenine Pina Grassa in svilene kreacije Daniele Michelli Včeraj danes Danes, SREDA, 6. oktobra 2010 VERA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 18.36 -Dolžina dneva 11.27 - Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 17.31. Jutri, ČETRTEK, 7. oktobra 2010 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1009,6 mb ustaljen, veter 16 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 9. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Varda-basso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Včerajšnje predstavitve razstave, ki bo od 11. do 24. oktobra na devinskem gradu, so se udeležili tudi manekenke in nabrežinski župan Giorgio Ret kroma CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 15.50, 18.00, 20.00, 22.00 »Un weekend da bamboccioni«; 17.15, 20.00 »Il mondo di Patty«; 16.00, 17.40, 19.00, 20.30, 22.00 »Inception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La passione«; 21.45 »Mangia, prega, ama«; 16.00 »Shrek -E vissero felici e contenti 3D«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La so-litudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 17.10, 19.20, 21.30 »Mačeta«; 16.20, 18.50, 21.20 »Pisatelj v senci«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.00 »Ljubezen na daljavo«; 17.00 »Charlie«; 21.20 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 18.40, 21.00 »Od-pleši svoje sanje 3D«; 19.10, 21.30 »Butec na večerji«; 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 16.40, 19.00, 21.15 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Inception«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Man-gia, prega, ama«. M Izleti Q Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »La pecora nera«. H Čestitke KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30, ki bo nadaljeval po poti Bazovica, Opčine, Se-sljan, Krmin. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali na tel. 040-362941, 0481-82570. Cena izleta 35,00 evrov (vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA orga- SZ Jadran Skd Tabor Košarkarska sekcija flŠD Polet vabijo danes, 6.oktobra 2010, ob 20.30 v Prosvetni dom no Opčine no predstavitev knjige LA JUGOSLfiVlfi, IL BfiSKET E UD TELECROHISTA" Prisoten bo avtor Sergio Tavčar. Z njim se bosta pogovarjala Peter Brumen in Andrej Vremec. Naša načelnica je drugič mama postala, malo T Ivano bo zdaj pestovala. Brhki deklici vso srečo želimo, hip, hip, hura ji zakričimo. SZSO Trst Tadeji se je pridružil bratec Tilen Srečnima staršema čestitamo, malemu Tilnu pa želimo vso srečo v življenju vsi nonoti, strica in teta nizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične tor-klje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. Jesenski čas je prinesel Tilna na Kras. Nataša je zopet mamica postala, s Petrom in Tadejo bo krepkega fantka pestovala. Čestitamo RDKVB z družinami Naš EMIL je v Gropadi včeraj praznoval okrogli življenjski jubilej. Vse najboljše in še veliko petja mu želijo pevke in pevci mešanega pevskega zbora Skala-Slovan. Elena si je oddahnila in Matejč-ku sestrico povila. Tata ima za fešto že vse nared, saj IVANA je pokukala na svet. Z njimi se veselimo skavti 1.-2. stega Trst in kličemo Ivani trikratni hip, hip, hura! Naša družba bo od danes še bolj vesela, ker sta za to Elena in Marko poskrbela. Mateju se je pridružila sestrica IVANA. Srečni družinici voščimo mnogo veselih dni in še več mirnih noči. Erik, Dean, Matija, Aleš, Sani, Evan, Ajda in Maja. Eleni, Marku in Mateju se je včeraj pridružila IVANA. SKD Barkovlje čestita srečni družinici in vsem ostalim sorodnikom. Mali deklici pa želi veliko zdravja in ljubezni. Očku Marku, mamici Eleni in bratcu Mateju se je 5. oktobra pridružila sestrica IVANA. Iskrene čestitke! Vsi pri OOZUS. Dragi FRANC BANDI praznuje 101. rojstni dan. Iz srca mu čestitava in želiva še veliko sončnih in srečnih dni. Gina in Ančko. Danes praznuje v Dolini FRANC BANDI 101 leto. Še mnogo zdravja in prijetnih dni v družbi svojcev in prijateljev mu želijo vsi domači. Stricu FRANCU za častitljivi stoprvi rojstni dan iz srca čestitamo in mu želimo vse najboljše. Slavica z družino. Danes praznuje MATTEO BAR-RAI8. rojstni dan. Da bi ostal vedno dober in vesel fant mu želi sestra Liza, mama Katja, oče Roberto, nona Ada, teta Martina, teta Neva, Robert in Sara. Hip, hip, hurra, Tadeja bratca ima. Srečno TILEN ter čestitke Nataši in Petru. Vsi na OŠ Kajuh-Trubar. Naši Tadeji se je pridružil bratec TILEN. Da bi skupaj z mamico in očkom uživala v sreči jim iz srca želimo vsi iz vrtca Anton Fakin na Colu. Naša Irma je drugič nona posta- Hrabri Tilen je s svojim prihodom osrečil Natašo, Petra in malo Tadejo. SKD Vesna vošči staršema in sestrici novega odbornika veliko sreče in lepih trenutkov. la in odslej bo ponosno malega TILNA pestovala. Čestitamo Nataši, Petru in Tadeji ter vsem nonotom, Tilnupa želimo vse najlepše v življenju. Franka, Veronika in Nina. Nada drugič nona je postala in še GABRIJELA bo zdaj pestovala. Z družino Kocjan se veselimo in samo najlepše jim želimo. Vsi na Občini Zgonik. 0 Prireditve UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK, Trnovca 15, sporoča, da bo v organizaciji krožka KRUT postavljena pomembna kolektivna razstava S cvetjem v jesen. Otvoritev razstave bo v petek, 8. oktobra, ob 17. uri: nastopa Moška vokalna skupina Lipa, predstavlja Deziderij Švara. Razstava bo odprta se v soboto, 9. in v nedeljo, 10. oktobra od 15. do 20. ure. Vstop prost. Info: www.skerkcenter.it. 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvi-gred.org. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Bar-kovljanki v društveni dvorani v Mira-marskem drevoredu št. 32 v Barkovljah. Ogled je možen do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 (TS), na predstavitev knjige dr. Mihaela Brejca »Igralec ragbija«. O svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec slovenskih povojnih političnih in varnostno-obveščevalnih procesov Združenje prosti HOSPICE ADI v sodelovanju z D vabi na prei škofovega vikarja za Slovence g. Antona Bedenčiča BOLNIŠKEGA IENJA bra, ob 17. uri ijanišču na Opčinah ^ Dunajska ul. 35 ^ Igor Omerza, predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.15. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač nam bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbeno ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v torek, 12. oktobra, ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ZPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilu-stratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Bi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Ga-brovec 27. Loterija 5. oktobra 2010 Bari 20 66 1 77 34 Cagliari 84 78 62 14 37 Firence 47 31 50 68 58 Genova 49 44 81 64 52 Milan 32 79 22 34 29 Neapelj 18 4 77 5 57 Palermo 51 69 58 66 28 Rim 38 68 5 57 51 Turin 81 20 10 42 29 Benetke 56 61 45 18 9 Nazionale 46 77 40 26 10 Super Enalotto Št. 119 17 38 42 50 68 86 jolly 62 Nagradni sklad 6.756.741,64 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 155.800.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 49 dobitnikov s 5 točkami 20.683,91 € 4.413 dobitnikov s 4 točkami 229,66 € 127.606 dobitnikov s 3 točkami 15,88 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnikov s 5 točkami -- € 27 dobitnikov s 4 točkami 22.966,00 € 665 dobitnikov s 3 točkami 1.588,00 € 9.301 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 58.788 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 133.739 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 6. oktobra 2010 1 1 □ Obvestila AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo danes, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. DRUŠTVO TAO - novost za otroke od 6. do 12. leta starosti. V telovadnici Tao - Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu se vsak ponedeljek in sredo od 17.30 do 18.45 odvija tečaj Tao Tai-Ji za otroke. Tai Ji okrepi energetski sistem, mišice in značaj otroka, poveča gibljivost vseh sklepov, razvije notranji mir, pozornost in nauči obvladati agresivnost. Za info: 393-2327949 (Carmen). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: danes, 6. in 13. oktobra: »Jesenske barve«, »Z lista na list«; 8. in 15. oktobra: »Kostanjeve skulpture«, »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se danes, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondi-cije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Coder-matz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave na tel.št. 335-6123484. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sodelovanju s Košarkarsko sekcijo AŠD Polet in AŠZ Jadran vabi danes, 6. oktobra, ob 20.30, na predstavitev knjige »La Jugoslavia, il basket, un telecronista«. Prisoten bo avtor Sergio Tavčar, z njim se bosta pogovarjala Peter Brumen in Andrej Vremec; v sredo, 13. oktobra, ob 20.30, Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 6. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SRENJA RICMANJE vabi člane, da se udeležijo Rednega občnega zbora danes, 6. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. ŠIVAJ Z NAMI: SKD V. Vodnik vabi danes, 6. oktobra, ob 19. uri v društvene prostore na prvo srečanje šiviljskega tečaja. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori v četrtek, 7. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST ima vaje vsak petek ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA: Glasbena matica prireja tečaj za otroke stare od 5 do 7 let. Srečanja bodo ob četrtkih od 16.00 do 17.00 v Prosvetnem domu na Opčinah pod vodstvom Jane Drasič. Vpisovanje in informacije v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Začetek tečaja v četrtek, 7. oktobra. Pohitite! TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Vo- da in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v četrtek, 7. oktobra. Prijave in info na tel. 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus v sodelovanju z Du-hovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. Antona Bedenčiča »Zakrament bolniškega maziljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijanišče - Dunajska ul. 35, Opčine. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v petek, 8. oktobra, na večer »Romanje v smeri rimske ceste«. Predavatelj Alen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo 800 km dolgo romarsko pot v špansko mesto Santiago De Compostela. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 20. uri. GUSARJI IN PETER PAN NA BARCO-LANI - ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane glasbene delavnice, srečanja s čarodejem in uprizoritev pravljice o Petru Panu. V petek, soboto in nedeljo čaka otroke bogat program v stojnici pri Pomorski postaji. Podrobni program na www.melanieklein.org. SKD VIGRED vabi 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu. V petek ob 19.00 oto-voritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež; ples z ansamblom Kraški ovčarji; ob 21.30 plesne skupine Timava-Medja-vas-Štivan. V soboto ob 15.00 ex tem-pore in turnir v briškoli; od 16. do 18. ure plesna delavnica; ob 19.00 nastop plesnih skupin; Ples z Alter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov; od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno; ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev; ples z Kraškimi muzikanti. 65-LETNIKI s Proseka in Kontovela sre-čajmo se! V soboto, 9. oktobra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku ali pa po dogovoru. Info v večernih urah na tel. št. 040-225519. GLASBENA DELAVNICA v priredbi ŠC Melanie Klein se bo za otroke od 3. do 7. leta starosti začela v soboto, 9. oktobra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Vpisovanje vsako soboto med 10. in 11.30. Informacije: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org. Število mest je omejeno. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. LJUBLJANSKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske prireja avtobusni izlet v Beneško Slovenijo v soboto, 9. oktobra, z odhodom ob 7.00 iz avtobusnega parkirišča pred Halo Tivoli in z vrnitvijo do 20. ure. Okvirni program potovanja vključuje ogled Čedada, Špetra, Barda in Landrske jame. Strokovno vodstvo: prof.dr. Jurij Kunaver. Cena izleta (prevoz, kosilo, vstopnine) bo predvidoma do 40,00 evrov. Informacije in prijave na milos.mikolic@sindikat-zsss.si ali 031 833 074. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljanskega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. Ob koncu pohoda bo v društvu sledila paštašuta. Prijave in info na tel. 040-411635 ali 040-415797. SKD TABOR - PLESNA SKUPINA vabi na plesne vaje ob sredah, od 17.45 do 19.15, v malo dvorano Prosvetnega doma, pod vodstvom Jelke Bogatec. Vabljeni srednješolci in srednješolke ter dijaki prvih razredov višje šole! 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksida in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 18. do 19.30, začetniki - od 19.30 do 21. ure in 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040-299632, e-mail veratuta@tiscali.it. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 0408329231. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentor Mitja Bitežnik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija obvešča, da se bo tečaj latinsko-ame-riških plesov začel v ponedeljek, 11. oktobra, na Kontovelu ob 20.15. Info na tel. št.: 333-9072969. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v torek, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMA-SAŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040299461. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 3334784293 ali 338-3476253. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mate-ja.sajna@gmail.com. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Urnik telovadbe bo z mesecem oktobrom spremenjen in sicer: ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusar-skih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servizi) prvo nadstropje. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeni-ško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 3473712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasi-jo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. novembra naprej. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. S Poslovni oglasi SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) S Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 338-3440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 040-2171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 3279969360. IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi injekcije in druge usluge. Tel. št. 329-2618514. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040213701. ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Prispevki V spomin na pokojne člane zbora darujejo cerkvene pevke iz Nabrežine 100,00 evrov za sestro Lucijo Cata-lano. Ob obletnici smrti Radota Komarja darujeta Nadia in Tamara z družino 50,00 evrov za otroški vrtec Anton Fakin na Colu. Namesto cvetja na grob tete Ide Košuta vd. Filipčič daruje nečakinja Adelina z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob predstavitvi knjige »Giorgio Marzi 1925-2008 zgledni prijatelj in tovariš« darujeta Stanka in Danica 100,00 evrov za nov sedež miljske sekcije VZPI-ANPI. Ob sodelovanju na praznovanju 25-le-tnice delovanja restavracije Pesek daruje družina Kariš 100,00 evrov za Pevsko skupino Stu ledi. V spomin na pokojno Silvano Križ-mančič darujeta soletnici Vilma i Zora 20,00 evrov za MePZ Lipa. Ob 40. obletnici mature darujejo bivše maturantke učiteljišča A. M. Slomška 100,00 evrov za Sklad Otona Berceta. V spomin na pokojno mamo daruje prof. Martina Legiša 30,00 evrov za Sklad Otona Berceta. V spomin na mamo prof. Martine Le-giše darujejo prof. Ida Mezgec, Mojca, Nevenka in Marina 40,00 evrov za Sklad Otona Berceta. + Prerano nas je zapustil naš dragi Martin Zaghi Za njim žalujejo mama, oče, sestra z možem in nečakinja Dafne Pogreb bo v petek, 08.10.2010. Pokojnik bo ležal od 11. do 13. ure v ulici Co-stalunga, nato ga bomo pospremili na pokopališče v Bazovico. Namesto cvetja darujte za ASTAD -Zavetišče za živali. 6.10.1999 6.10.2010 Darko Jercog Ob obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo Vilma, Viviana in Igor Dolina, 6. oktobra 2010 1 2 Sreda, 6. oktobra 2010 KULTURA / GORICA - KC Lojze Bratuž Začetek sezone spojili s Kogojevimi dnevi Večer sta oblikovala godalni kvartet Calisto in pianistka Aleksandra Pavlovič Kulturni center Lojze Bratuž je z nastopom godalnega kvarteta Calisto in pianistko Aleksandro Pavlovič kot posebno gostjo večera minuli teden stopil v novo abonmajsko sezono, ki jo pripravlja skupaj z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica. S tem koncertom se je Kulturni center Lojze Bratuž priključil festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Pa čeprav festival promovira sodobno glasbo s poudarkom na ustvarjalnosti slovenskih skladateljev, je bil tokratni koncert prijetna izjema, saj so mladi glasbeniki v program vključili poleg, v izrazu, še vedno zelo naprednega Leo-ša Janačka, tudi dve deli iz železnega repertoarja: Josepha Haydna in Roberta Schumanna. Godalni kvartet Calisto je sestav, ki deluje od leta 2003, ko so člani začeli skupaj muzicirati zgolj priložnostno. Njihovo sodelovanje je iz tega preraslo v resen komorni sestav, ki ga sestavljajo: violinista Matjaž Porovne in Alenka Semeja ter violončelist Primož Zalaznik. Ker pa je prejšnji violist zaradi obveznosti zapustil sestav, so medse povabili japonskega violista Yasumichija Iwakija. Vsi so že opravili diplomo in se dodatno izpopolnjujejo na različnih študijih oziroma izobraževanjih. Kot kvartet pa obiskujejo posebno projektno izobraževanje v Gradcu pri priznanem profesorju Stephanu Goernerju. Tako je njihova tehnika izvajanja na visokem nivoju. Tudi slogovni preskoki od Hadynovega prefinjenega klasicizma, do Janačkovega rezkega modernizma, pa vse do Schumannove romantične dramatičnosti, jim niso predstavljali nikakršne nepremostljive ovire. A vendarle je njihova interpretacija kazala na to, da so glasbeniki mladi. Igra vsakega glasbenika je kazala na lasten, individualističen pristop. Glasba pa poleg izčiščene tehnike zahteva tudi čustveno podrejanje, odpiranje samega sebe glas- STALNO GLEDALIŠČE FJK - Drevi Za uvod v sezono angleški Shakespeare Za začetek Shakespeare in to v angleščini: Stalno gledališče FJK začenja drevi v tržaškem Rossetti-ju svojo letošnjo abonmajsko sezono, ki jo je sicer vsebinsko posvetilo obletnici združenja Italije. Ne gre za Shakespearovo delo, temveč za uprizoritev, ki govori o enem najslavnejšem gledališkem avtorju vseh časov. Delo, ki ga podpisuje Johna-tan Bate, režiral pa ga je Tom Cairns, nosi preprost in zgovoren naslov Shakespeare - The Man from Stadford. V njem nastopa uveljavljen angleški igralec Simon Callow, ki je med drugim požel nav- dušene aplavze tudi na nedavnem edimburškem festivalu. Kot nagla-šajo v teatru, je letošnji začetek sezone povsem neobičajen, ob poklo-nu Shakespearu - avtorju in človeku -, pa so z izbiro te uprizoritve tudi želeli izpostaviti vlogo in pomen velikih gledaliških interpretov. Simon Callow nedvomno sodi med slednje, dodatno slavo pa so mu prinesle odmevne vloge v uspešnih filmih (nastopil je tudi v filmu Shakespeare in Love). Predstava, kot vse večerne se drevišnja pričenja ob 20.30, je seveda v angleščini, opremljena pa bo z italijanskim prevodom. Mladi glasbeniki se po diplomi dodatno izobražujejo f. bumbaca bi in ponujanje le-tega občinstvu ter nujno medsebojno upoštevanje. Tako je bila interpretacija Haydnovega Kvarteta št. 34 na trenutke prijetna, spet drugič je ostajala zgolj na ravni tehnične brezhibnosti. Podobno so zazveneli tudi agonija ljubosumnega moža in dogodki iz Tolstojevega romana Kreutzerjeva sonata, ki se mojstrsko zrcalijo v Janačkovem Kvartetu št. 1. V tej skladbi so bili nežnejši, melodični deli le preočitno sladki v primerjavi z veliko bolj drznejšimi deli, ki so bili izredno temperamentno izvedeni. Zagotovo pa je bil Schumannov Klavirski kvintet, op. 44 višek večera, saj so vsi nastopajoči odprli srce glasbi in poslušalcem. Skupaj s pianistko Aleksandro Pavlovič, ki je v Schummanovi skladbi pretanjeno odstirala skladateljev genij zapisan klavirju, so muzicirali odprto. Ponudili so polno paleto občutij, barv in dinamičnih nians. Njihova igra je bila sinteza odlične tehnične izvedbe in doživljanja glasbe kot osebne izpovedi. Vsi nastavki kvarteta so odlično postavljeni in bodo zasedbo zagotovo popeljali v sam vrh slovenskih komornih zasedb. Tehnična perfektnost je prvi od pogojev, drugi je osebna vpletenost v izvedbo. Preplet teh dveh področji odlikuje vrhunsko igro. Izvedba kvarteta je pokazala, da zasedba samozavestno stopa tem ambicijam na proti in jih bo zagotovo tudi dosegla. Metka Sulic SSG - Vabilo k abonmaju V znamenju smeha in zabave Ob 2121 Pupkin Kabarett, nato žur Najbolj praznični večer Vabila k abonmaju bo na sporedu danes ob 21.21, ko bodo igralci in glasbeniki Pupkin Kabaretta gostovali na odru Slovenskega stalnega gledališča in se z običajnim, pikrim humorjem spraševali, ali bo njihov nastop resnično v oporo abonmajski kampanji. Prav gotovo pa ni dvoma o priljubljenosti že desetletnega tržaškega kabareta, »nestalne« skupine, ki jo tokrat sestavljajo Stefano Donget-ti, Alessandro Mizzi, Massimo Sangermano, Fulvio Falzarano, Rado Štrukelj (v video prenosu), poseben gost, ki ostaja presenečenje, in igralka SSG Lara Komar. Z njimi bodo kot običajno sodelovali glasbeniki skupine Niente Band. Glasbe bo veliko tudi po predstavi, saj se bo večer nadaljeval z žurom za mlade, ki ga je organiziral in koordiniral Rajko Dolhar, zvesti sodelavec SSG pri abonmajski kampanji, ki ga novi in stari abonenti dobro poznajo, saj predstavlja v teh dneh njihov prvi, telefonski stik z gledališčem. Rajko ima izkušnje na tem področju, saj je v prejšnjih sezonah priredil nekaj podobnih žurov, s katerimi gledališče spremeni v določenem smislu svoj obraz in se približa svetu mlajših generacij. »Mislim, da ni treba iskati kompromisov, saj je gledališče prostor za ljudi vseh starosti. Tudi predstave v letošnjem abonmaju so raznolike in žur spada v ta kontekst. Poudaril bi, da bo praznik neomejeno odprt vsem gledalcem, se pravi, da pričakujemo tako mlade kot starejše.« Ob tokratni izkušnji bo verjetno prišlo do nekaterih sprememb. Postopoma izboljšujemo najbolj zahtevno, logistično plat. Zadnjič smo bili v bolj intimnem okviru foajeja balkona, nocoj pa bo žur v pritličju in to predvsem zato, da bi olajšali »promet« tistih, ki se morajo zaradi kajenja premikati med notranjimi in zunanjimi prostori. Žur spada v sklop abonmajske kampanje: gre za res učinkovito promocijsko sredstvo ali ga mladi dojamejo le kot zabavo? Prepričan sem, da večina pravilno dojame smisel pobude. Cilj pa bomo do- segli, tudi če bo le manjši del udeležencev vpisal abonma ali si bo med sezono ogledal posamezne predstave. Meni je pomembno že to, da nekateri morda prvič stopijo v gledališče in da med zabavo vzamejo v roke knjižico z našo gledališko ponudbo. Da bi mladim približali SSG, smo pred kratkim ustanovili tudi skupino na facebooku. SSG poudarja pozornost do mladih tudi v zasnovi abonmaja; tako bo program lahke glasbe vseboval koncert skupine Laibach in predstavo pevca Elia. Kako ga ocenjuješ? Zamisel je res zanimiva in bi morala privabiti mlajšo publiko. Seveda je stvar osebnega okusa, združitev dveh tako znanih imen pa je širše vabljiva: če dvajsetletniki morda ne poznajo glasbe skupine Laibach, jim je prav gotovo znan Elio, ki je zdaj še bolj popularen zaradi sodelovanja v znani televizijski oddaji. Mislim, da bi bila pobuda lahke glasbe vredna večjega promocijskega odmeva. Kako se lahko publika udeleži žura in kdo ga bo animiral? Simbolična vstopnica Vabila k abonmaju (6€) velja za kabaretno predstavo; ob zaključku se bo publika praktično že znašla sredi žura. Za glasbo bosta poskrbela tržaška dj-ja Pavel in Jules, ki bosta ob tej priložnosti prvič sodelovala s skupnim imenom iNeDiTiC. Kako bi povabil bralce k udeležbi? Preprosto: pridite na zabavo! OBČINI KOPER IN MILJE - V prihodnjih mesecih Poklon mojstroma Z nizom dogodkov bodo počastili pisatelja Borisa Pahorja in slikarja Lojzeta Spacala Tržaški pisatelj Boris Pahor Borisu Pahorju in Lojzetu Spa-calu bodo v prihodnjih mesecih posvetili niz gledaliških, razstavnih in drugih dogodkov. Novico sta sporočili občinski upravi iz Kopra in Milj, ki sta si zamislili čezmejni projekt »Boris Pahor - Lojze Spacal. Pejsaži 20. stoletja«. Tržaški slikar Lojze Spacal Projekt bo potekal na območju obeh občin, pri njem sodelujejo različne ustanove iz obeh držav, na primer Narodna in študijska knjižnica, SSG, Osrednja knjižnica Srečka Vil-harja iz Kopra in druge. Spored bodo podrobneje predstavili v prihodnjih dneh, predvidena pa je razstava, na kateri se bodo Spa-calove slike prepletale z odlomki iz Pahorjevih del, in gledališka predstava, v kateri bosta prav tako prišli do izraza talenti obeh tržaških mojstrov. Organizacija dogodkov je bila zaupana Giorgiu Pressburgerju in Franku Vecchietu. / TRST Sreda, 6. oktobra 2010 13 1 EU-ASEAN - Udeleženci opozorili tudi na potrebo po »notranjih reformah« Azijsko-evropski vrh za ambiciozne odločitve G20 V ospredju reforme Mednarodnega denarnega sklada In finančne regulacije BRUSELJ - Azijski in evropski voditelji so se po dvodnevnem srečanju v Bruslju zavzeli za ambiciozne odločitve na bližajočem se vrhu skupine G20 v Seulu s ciljem uresničitve finančnih in gospodarskih reform, nujnih za okrevanje svetovnega gospodarstva, je v sklepnem nagovoru včeraj poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. V skupni izjavi o globalnem gospodarskem upravljanju so udeleženci vrha potrdili potrebo po obnovljenem skupnem prizadevanju za notranje in zunanje reforme s ciljem utrditve gospodarskega okrevanja, ki je še vedno krhko. Notranje reforme vključujejo krepitev investicij v človeški kapital in nove tehnologije ter razvoj socialnega varstva, ki ga je treba prilagoditi vse bolj starajočemu se prebivalstvu. Zunanje pa se nanašajo na reformo Mednarodnega denarnega sklada in finančne regulacije. V skupni izjavi so se azijske in evropske države strinjale, da je treba nadaljevati reformo nadzora nad finančnimi trgi s ciljem krepitve finančnih institucij, ki ostaja glavna prednostna naloga. Poleg tega se je vrh strinjal, da je treba posodobiti mednarodne finančne institucije, kakršna je IMF, pri čemer je treba upoštevati realno stanje v svetovnem gospodarstvu, tudi dinamičnost hitro rastočih gospodarstev in gospodarstev v razvoju. S tem je Asem, ki se ga je udeležilo 12 od 20 članic skupine najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev Predsednik Južne Koreje Lee Myung-bak in predsednik EU Herman Van Rompuy na vrhu v Bruslju ansa v svetu G20, po Van Rompuyevih navedbah pripravil teren za bližajoči se vrh G20 v Seulu. Van Rompuy je ob koncu dvodnevnega vrha tudi izrazil zadovoljstvo nad skupno zavezo sodelovanju in strateškemu dialogu na temelju enakovrednega partnerstva ter vzajemnega spoštovanja in koristi. Pomen vrha po njegovih besedah dokazuje tudi dejstvo, da so se partnerstvu tokrat pridružile še tri nove članice: Avstralija, Nova Zelandija in Rusija. Pomembna tema vrha je bil tudi trajnostni razvoj, ki mora po mnenju udeležencev temeljiti na gospodarskem razvoju, socialni koheziji in okoljski vzdržnosti. Poleg tega je vrh potrdil prizadevanja za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja. Prav tako je Asem poudaril pomen mednarodnih pogajanj o biotski raznovrstnosti v japonski Na-goyi in podnebne konference v mehiškem Cancunu, pri čemer se vsi strinjajo o pomenu hitrega financiranja v pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam. Van Rompuy je izpostavil še eno konkretno in simbolno zavezo azijskih in evropskih držav - boj proti piratstvu ob somalijski obali. Po njegovih besedah gre za sodelovanje brez primere, ki bo prineslo zelo otipljive koristi obema stranema. Vrh je včeraj v skupni izjavi tudi pozval vojaško hun-to v Mjanmaru k osvoboditvi političnih zapornikov še pred bližajočimi se volitvami v državi. Voditelji so se v razpravi dotaknili tudi vprašanja Aung San Suu Kyi, vendar v izjavi niso izrecno pozvali k njeni osvoboditvi. Naslednji vrh Asema bo v drugi polovici leta 2012 v Laosu. (STA) EU-ASEAN EU razočarana nad togostjo kitajske valute BRUSELJ - Visoki predstavniki držav v območju evra so včeraj v Bruslju po srečanju s predsednikom kitajske vlade Wen Jiabaom izrazili razočaranje nad neprožnostjo kitajske valute. Peking je sicer junija napovedal prožnejše gibanje juana, vendar po mnenju Evrope in ZDA še vedno umetno vzdržuje nizko vrednost kitajske valute, da bi okrepil izvoz. Vodja skupine držav v območju evra, luksemburški premier Jean-Claude Juncker meni, da kitajske oblasti niso 'dovolj izkoristile potenciala junijske odločitve". Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet pa je dejal, da razvoj menjalnega tečaja ne gre v smeri, ki so si jo obetali v Evropi. Poleg Junckerja in Tricheta se je s predsednikom kitajske vlade ob robu azijsko-evropskega vrha v Bruslju sestal tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Kitajsko je k zagotovitvi prožnejšega juana ob robu vrha v Bruslju pozvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, češ da bi moral biti menjalni tečaj čim bolj realističen. Evropska unija je največji kitajski izvozni trg, zato je menjalni tečaj zanjo zelo pomemben, sploh ob stalnih očitkih evropskih trgovcev glede omejevanja njihovega dostopa na kitajski trg. (STA) IMF - Ocena Finančni sistem še Ahilova peta WASHINGTON - Svetovni finančni sistem je še vedno v znatni negotovosti in ostaja 'Ahilova peta" gospodarskega okrevanja. Dolžniška kriza v območju evra je zadržala okrevanje finančnega sektorja, tako da bodo za zagotavljanje finančne stabilnosti potrebni učinkoviti ukrepi, v včeraj objavljenem polletnem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja IMF. Dolžniška kriza v Evropi je izpostavila povečano ranljivost bank in državnega dolga - prelila se je na zasebne banke, s čimer se je povečala možnost krčenja kreditov, počasnejše rasti in poslabšanja bilanc. Evropske države so sicer sprejele ukrepe za stabilizacijo državnega dolga in okrepitev zaupanja v finančni sistem, a okolje ostaja "krhko", ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF) in dodaja, da bodo morale države za zagotovitev finančne stabilnosti izpeljati učinkovite ukrepe. V bančnem sektorju naj države izpeljejo prestrukturiranje - z zaprtjem, do-kapitalizacijo ali združitvijo - šibkih finančnih institucij. Banke so sicer znižale odpise in rezervacije za slaba posojila. Skupni obseg odpisov bank v obdobju 2007-2010 po ocenah IMF znaša 2200 milijard dolarjev, pri čemer morajo banke odpisati še 550 milijard dolarjev slabih posojil. Potrebni so tudi ukrepi za krepitev bilanc državnega dolga. Na kratek rok države v največjih težavah potrebujejo nadnacionalno pomoč, na srednji rok pa bi bilo treba zagotoviti fiskalno stabilnost. Za ZDA IMF ugotavlja, da se je finančna stabilnost okrepila, vendar v bančnem sistemu določena tveganja ostajajo. Kljub temu da so banke uspele pridobiti znatno višino kapitala, bodo morda zaradi razdolževanja in morebitne prilagoditve zaostreni regulaciji v ZDA potrebne dodatne dokapitalizacije. Na Japonskem morebitne motnje na trgu državnih obveznic v bližnji prihodnosti niso verjetne, ocenjuje IMF. Stabilni domači prihranki in zdrav presežek na tekočem računu plačilne bilance zmanjšujejo potrebo po pridobitvi zunanjih virov financiranja. Razvijajoče se države so se izkazale kot zelo odporne na težave državnega dolga in bančnega sektorja razvitih držav. Učinki dolžniške krize so se v glavnem prelili na države, ki so močno gospodarsko in finančno povezane z območjem evra. Ob težavah razvitih držav so postali rastoči trgi bolj privlačni za vlagatelje. MADŽARSKA - Iz poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija 160 km od Budimpešte Izlitje strupene snovi zahtevalo štiri žrtve Oblasti so razglasile izredne razmere BUDIMPEŠTA/BEOGRAD -Zaradi ponedeljkovega izlitja strupene odpadne snovi v tovarni aluminija na zahodu Madžarske so umrli najmanj štirje ljudje, med njimi trimesečni dojenček, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Šest še pogrešajo. V treh okrožjih so oblasti medtem razglasile izredne razmere. Oblasti so sporočile, da je bilo poškodovanih več kot 120 ljudi. Madžarska vlada je v treh okrožjih, Vesz-prem, Gyor-Moson-Sopron in Vas, razglasila izredne razmere, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Kakih 600.000 do 700.000 kubičnih metrov odpadne gošče, ki se je izlila iz poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki, 160 kilometrov jugozahodno od Budimpešte, je poleg vasi Kolontar poplavilo tudi kraj Devecser. Tam je rdečkasta strupena tekočina po poročanju MTI ponekod segala dva metra visoko. V Devecserju je poplavljenih 230 hiš in 19 ulic. Prebivalce poplavljenih hiš so evakuirali. Za nekatere od njih so po besedah tamkajšnjega župana Tama-sa Toldija uredili začasna bivališča v bližnjih šolah. Ob izlivu strupenih snovi se je poškodoval tudi plinovod v bližini naseljenega območja. Zaradi nesreče je v nekaterih delih Madžarske prekinjen tudi železniški promet. Rdeča gošča je odpadna snov pri proizvodnji aluminija, ki vsebuje strupene težke kovine in je lahko v primeru zaužitja smrtonosna. Madžarski premier Viktor Orban je medtem izrazil sožalje svojcem žrtev, notranjemu ministru Sandorju Pinterju pa je naročil, naj uvede preiskavo za ugotovitev kazenske in materialne odgovornosti za nesrečo. "Vse razpoložljive informacije nakazujejo, da ne gre za naravno katastrofo. Če je to točno, potem je za nesrečo kriv ljudski dejavnik in odgovorni bodo morali pred roko pravice," je dodal Or-ban. V Srbiji so zaradi onesnaženja okrepili nadzor kakovosti vode Donave. S srbskega notranjega ministrstva so sicer sporočili, da izlitje strupene snovi iz madžarske tovarne za zdaj ne predstavlja nevarnosti za srbske državljane. Načelnik sektorja za izredne razmere na notranjem ministrstvu Predrag Maric je sporočil, da Donava zaenkrat ni onesnažena, če pa bi se to zgodilo, bodo državljani pravočasno obveščeni. Na posledice nesreče na Madžarskem pa sta včeraj opozorili oko-ljevarstveni organizaciji Greenpeace in Svetovni sklad za naravo (WWF). 'Gre za nesrečo brez primere, ki bo hudo prizadela ekosistem in vode na območju ter opozarja na krhkost naših zalog pitne vode,' je sporočil predstavnik WWF na Madžarskem Gabor Figeczky. Direktor madžarskega Greenpeacea Zsolt Szegfalvi, ki si je ogledal prizadeto območje, pa je izjavil, da je odgovornost tovarne jasna, saj je v rezervoarjih skladiščila preveč gošče. (STA) ZDA - Atentat na Times Square Dosmrtni zapor za poskus napada NEW YORK - Ameriška zvezna sodnica Miriam Goldman Cedarbaum je včeraj 31-letnega Američana pakistanskega rodu Faisala Shazada obsodila na dosmrtni zapor zaradi poskusa terorističnega napada z avtomobilom bombo na newyorški Times Square 1. maja letos. Napad se ni posrečil, Faisala pa so ujeli med poskusom bega iz ZDA. Faisal Shahzad je pred izrekom kazni izjavil, da ne čuti nobenega posebnega obžalovanja zaradi svojega dejanja. Na vprašanje sodnice, ali ni prisegel zvestobo ZDA, ko je lani dobil državljanstvo, pa je odgovoril pritrdilno, a dodal, da ni mislil resno. Sodnica je povedala, da mu je visoko kazen izrekla tudi kot opozorilo drugim, ki bi skušali kaj podobnega. Shahzad je po neuspelem poskusu napada kupil letalsko vozovnico za Du-baj pri družbi Emirates in se je vkrcal na letalo, čeprav je njegovo ime takrat že bilo na seznamu oseb, ki jim je prepovedano leteti. Policisti so ga odpeljali z letala in med zaslišanjem je hitro priznal, da je skušal izvesti napad in da se je terorizma Faisal Shazad ansa učil v pakistanski pokrajini Vaziristan pri teroristični mreži Al Kaida. Napad na Times Square, ki je vedno poln ljudi, je skušal izvesti z bombo iz plinskih jeklenk in bencina v avtomobilu, ki ga je parkiral na ulici. Sumljiv dim v avtomobilu sta opazila ulična prodajalca in obvestila policijo, ki je izpraznila območje. Shahzad je medtem že pobegnil z vlakom, ker je ključ od rezervnega avtomobila pozabil v avtomobilu z bombo. Navodila za napad naj bi dobil med obiskom Pakistana, s katerega se je po petih mesecih vrnil letos februarja. (STA) SEVERNA KOREJA - Po kongresu Kim Jong Il skupaj s sinom na ogledu vojaške vaje SEUL - Severnokorejski voditelj Kim Jong Il si je po poročanju severnokorejskih državnih medijev skupaj s sinom in naslednikom na čelu komunistične države Kim Jong Unom ogledal vojaško vajo. Severnokorejski mediji so tokrat prvič poročali, da je mlajši Kim na tovrstnem dogodku spremljal očeta, navajajo tuje tiskovne agencije. Kim Jong Una so minuli teden povišali v generala in ga imenovali na ključne položaje v vladajoči Delavski stranki. Severnokorejski mediji so nato tudi prvič objavili njegovo fotografijo. Vojaško vajo, ki sta si jo včeraj skupaj ogledala oba Kima, so pripravili pred prihajajočo obletnico Delavske stranke. 68-letni Kim Jong Il naj bi bil slabega zdravja, prav zato pa naj bi se odločil pripraviti teren za svojega tretjega sina, da bi ga ta posledično nasledil na oblasti. Izrael je izgnal Nobelovo nagrajenko za mir JERUZALEM - Izrael je včeraj izgnal Nobelovo nagrajenko za mir Mairead Maguire. 66-letna mirovna aktivistka iz Severne Irske je v Izrael dopotovala pred tednom dni, na letališču Ben Guiron pa so ji zavrnili vstop v državo. Že junija so jo namreč izgnali, ker je bila na ladji, ki je skušala prebiti pomorsko blokado Gaze. V Veliko Britanijo so jo izgnali, potem ko je izraelsko vrhovno sodišče zvrnilo njeno pritožbo. Maguireova je v ponedeljek pred sodiščem trdila, da ni vedela, da v Izrael ne sme vstopiti. Tožilstvo pa je pojasnilo, da so izraelske oblasti Magui-reovi že junija povedale, da se ne bo smela vrniti deset let. Sodišče je zato njeno pritožbo zavrnilo. Sicer pa je Maguierovi povedalo, da se lahko še vedno pritoži na 10-letno prepoved vstopa v Izrael, kar namerava Nobelova nagrajenka ob vrnitvi v domovino tudi storiti. (STA) 1 4 Sreda, 6. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu ŠTANDREŽ - Ob odprtju skladišča napovedali nove naložbe Za tovorno postajališče na voljo še deset milijonov Zgradili bodo nove dostopne ceste in halo za pretovarjanje blaga - V kratkem bo spet deloval bar Z novim skladiščem ima družba SDAG na postajališču na voljo 42.000 kvadratnih metrov pokritih površin (levo); Giorgio Milocco napoveduje nove naložbe (desno) bumbaca Za razvoj štandreškega tovornega postajališča in območja ob nekdanjem mejnem prehodu ima družba SDAG na voljo še deset milijonov evrov, ki jih bodo dobili iz sklada, ustanovljenega na podlagi določil Osimskega sporazuma. Predsednik družbe SDAG Giorgio Milocco je o novih naložbah za posodobitev postajališča spregovoril med včerajšnjo svečanostjo, med katero so predali namenu novo skladišče. »V gradnjo novega skladišča, ki meri 8.500 kvadratnih metrov, smo vložili nekaj več kot šest milijonov evrov. Skladišče razpolaga s sedmimi velikimi dvižnimi vrati in trinajstimi ploščadi za natovarjanje tovornjakov, za vse razpoložljive prostore pa smo že podpisali na-jemniške pogodbe,« pojasnjuje Milocco in napoveduje nove načrte družbe SDAG. »Po dveh letih bomo v kratkem ponovno odprli bar ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer bomo nudili tudi tople obroke; poleg tega pripravljamo načrt za preureditev vseh dostopnih cest do tovornega postajališča in območja ob nekdanjem mejnem prehodu. Ravnokar se odločamo tudi za prenovo hladilnih naprav, obnova streh dveh hal tovornega postajališča pa je že v teku. Na 19.000 kvadratnih metrov strešnih površin bomo namestili tudi fotovoltaične panele, ki bodo proizvajali 1,2 kilovata električne energije. Sončna naprava, v katero bomo skupno vložili 4,3 milijone evrov, bo dokončana do konca leta,« pojasnjuje Mi-locco in napoveduje, da bodo zgradili tudi halo za pretovarjanje blaga, v kateri bodo razna skladišča, uradi in razstavni prostori. »Nova hala bo stala sedem milijonov evrov, njen preliminarni načrt pripravljajo na arhitekturni fakulteti Tržaške univerze,« pojasnjuje Milocco in poudarja, da je za obnovo in ovrednotenje tovornega postajališča na voljo kakih deset milijonov evrov. »Denar iz sklada, ustanovljenega na podlagi določil Osimskega sporazuma, bomo dobili na podlagi konvencije, ki smo jo podpisali z deželo novembra lani,« razlaga Milocco in napoveduje, da naj bi vse razvojne in obnovitvene načrte uresničili do junija leta 2013. Med včerajšnjo svečanostjo je spregovoril tudi župan Ettore Romoli. »Končno odpiramo skladišče "spotike', za gradnjo katerega so pred leti spremenili načrt in halo premaknili na tak način, da so rešili tudi zasebno lastnino. S spremembo načrta so dokazali veliko mero zdrave pameti, saj je mogoče težave reševati tudi brez nepotrebnega napenjanja,« je pojasnil Romoli in s svojimi besedami dejansko spomnil na prizadevanja Rumitarjev in zagovornikov nedotakljivosti Jeremitišča, ki so rešili zaselek pred porušenjem. Na odprtju nove hale je poleg Mi-locca in Romolija spregovoril le še duhovnik Marjan Markežič, njegov blagoslov pa je bil posebno pomenljiv. Marke-žič je kot prvo spregovoril tudi v sloven- ščini, poleg tega pa je prisotne opozoril, da se novo skladišče nahaja na zemlji, ki je bila nekoč v lasti slovenskih kmetov. »Kdor bo delal v tem skladišču, naj se zgleduje po slovenskih kmetih iz Štan-dreža, ki so z veliko delavnostjo in ljubeznijo obdelovali tukajšnjo zemljo,« je poudaril Marjan Markežič (dr) TRŽIČ - Rotocart Eno leto dopolnilne blagajne Predstavniki družbe Rotocart so se včeraj na goriškem sedežu industrijalcev dogovorili s sindikati za dvanajstmesečno izredno dopolnilno blagajno z možnostjo enoletnega podaljšanja za 28 delavcev, zaposlenih v tržiškem obratu. Tovarno v tržiški industrijski coni bodo zaprli konec leta, potem pa bo družba Rotocart preselila proizvodnjo toaletnega papirja in robčkov v Toskano. Dopolnilna blagajna se bo začela že v prihodnjih tednih, saj bodo proizvodnjo ustavili v petek, 15. oktobra. Nekaj delavcev bo ohranilo delovno mesto do konca leta, saj bodo poskrbeli za demontiranje strojev, ki jih bodo prepeljali v Toskano, in za čiščenje hale, ki zaenkrat ostaja v lasti podjetja Rotocart in še nima nove namembnosti. Za plačilo dopolnilne blagajne bo začetno poskrbelo podjetje Rotocart, potem ko bodo prošnjo odobrili na ministrstvu za delo, pa bo za to odgovoren zavod Inps. Podjetje Rotocart je septembra podpisalo s pokrajinama Lucca in Pi-stoia dogovor za prevzem hale pode-tja CDM Group, ki je šlo v stečaj. Pri Rotocartu so se odločili za selitev v to-skansko mestece Pescia, potem ko se je izkazalo, da jim preboj na trg vzhodne Evrope ni uspel zaradi konkurence podobnih tovarn v Romuniji in Poljski. PEVMA - Župan o ureditvi dostopa na parkirišče ob vrtcu »Tehnični urad bo rešil zaplet« Zadeva se nerazumljivo vleče že skoraj eno leto - Starši otrok iz vrtca in osebje vneto čakajo na pozitiven razplet Še vedno nedokončano in močno pričakovano parkirišče pri pevmskem vrtcu bumbaca »Tehnični urad bo rešil zaplet. Njegovemu vodji Ignaziu Spanoju sem dal nalogo, da se čim prej postavi v stik z deželo in poskrbi za ureditev dostopa z glavne ceste na parkirišče med jahališčem Remuda in otroškim vrtcem v Pevmi.« Tako zagotavlja goriški župan Ettore Romoli in pojasnjuje, da je denar za ureditev dostopa že na razpolago, zato pa je treba rešiti »le« še birokratske težave, ki se vlečejo že skoraj eno leto. Župan priznava, da je prišlo do nedopustnega podajanja odgovornosti med deželnimi in občinskimi uradi. Po njegovih besedah si ni nihče hotel prevzeti odgovornosti nad odprtjem prehoda, zdaj pa je le prišel čas za dokončno rešitev vozla, ki se vleče že predolgo časa. Spano po drugi strani napoveduje, da se bo prihodnji teden postavil v stik s pristojnim deželnim uradom in se nato lotil reševanja zadeve, ki naj bi se po besedah Romolija pozitivno razpletla pred božičnimi prazniki. Kot znano so že novembra lanskega leta parkirišče, ki se nahaja na zemljišču v deželni lasti, s svojimi sredstvi uredili upravitelji jahališča Remuda. Parkirišče morajo zdaj z dostopom povezati na glavno cesto in na dvorišče vrtca, zaradi česar starši otrok upajo, da bo čim prej prišlo do pozitivnega razpleta. Starši otrok iz vrtca morajo v pričakovanju na odprtje dostopa še naprej parkirati na glavni cesti, kar je seveda zelo nevarno, sploh pa je že večkrat prišlo do nesreč, k sreči zaenkrat samo z gmotno škodo na avtomobilih. GORICA - Misija S Travnika se odpravljajo v Libanon Konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli, ki ima svoje sedež v Gorici, se odpravlja na svojo tretjo mirovno misijo v Libanon. Predstavniki vojaških in civilnih oblasti se bodo od vojakov poslovili danes na goriškem Travniku, kjer se bo ob 10.30 začela slovesna vojaška ceremonija. Prisoten bo poveljnik italijanskih vojaških sil Giuseppe Va-lotto, poleg tega pa se bodo spomnili na bitko, ki je 29. in 30. oktobra leta 1917 potekala ravno v kraju Pozzuolo del Friuli. Vojaki goriške brigade se vračajo v Libanon, kjer so opravili že dve mirovni misiji. Prvič so se na Bližnjem Vzhodu mudili leta 2006, drugič pa leta 2008-2009. Italijanski vojaki bodo sodelovali pri misiji Leonte 9, ki jo bo vodil general Luigi Miglietta. Pod njegovim poveljstvom bodo tudi kontingenti vojakov iz Francije, Gane, Malezije, Južne Koreje, Slovenija in Bruneja. TRŽIČ - Tatovi v rekreacijskem centru v Ulici Valentinis Ob drobiž in televizijo Za najemnino okradenega bara občina zahteva samo dvesto evrov, kljub temu se na natečaj ni prijavil niti en ponudnik Za rekreacijsko središče ob Ulici Va-lentinis v Tržiču ni miru. Potem ko so letošnjega julija nočni vandali polomili več plastičnih stolov in podrli mrežasto ograjo, so bili tokrat na potezi tatovi. Obiskali so bar sredi rekreacijskega območja in vanj vlomili skozi vhodna vrata. Iz blagajne so ukradli nekaj bankovcev in drobiža, poleg tega pa so iz bara s sabo odnesli tudi televizor. Ravno zaradi kraje televizije so upravitelji bara prepričani, da niso bili na delu isti tatovi, ki v zadnjih časih kradejo po tržiški stanovanjih. Upravitelji bara sumijo, da je krajo zakrivila skupina mladih, ki redno obiskuje območje in ki naj bi bila po njihovem mnenju odgovorna tudi za julijska vandalska dejanja. Krajo so upravitelji bara odkrili včeraj dopoldne, takoj zatem pa so tatinski obisk prijavili policistom, ki imajo svoj komisariat le nekaj sto metrov stran od rekreacijskega območja. Obiski tatov in vandalov seveda ne prispevajo k ovrednotenju rekreacijskega območja, v okviru katerega se nahajajo bar, park in razna zunanja igrišča, ne- Znamenje vloma (levo) in vogal brez televizorja altran daleč stran pa sta še dve telovadnici. Pred kratkim je tržiška občina razpisala natečaj za upravljanje bara, toda ni se prijavil niti en ponudnik. Na občini se ni zglasil niti sedanji upravitelj, ki mu pogodba zapade 30. novembra. Kot najemnino občina zahteva dvesto evrov mesečno in ponuja upravljanje bara do 30. novembra leta 2012. V zadnjih sedmih letih so bar venomer upravljali začasni upravitelji, ki so jih vsakič našli z veliko težavo. Lani so nekaj časa za zaklepanje vhoda v rekreacijsko območje skrbeli mestni redarji, bar pa je bil takrat začasno zaprt. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. oktobra 2010 15 PEČ - Pri kotalkarski sekciji športno-kulturnega društva Vipava Tekmovalna sezona kotalkaric resno ogrožena V okoliških dvoranah niso našli prostih terminov za treninge - Prihodnji teden o strehi nad ploščo Kotalkarsko ploščo na Peči so obnovili leta 2007, kmalu zatem pa so se na njej pojavile prve razpoke bumbaca POKRAJINA Med Madžari promovirajo Kras in Gradež Delegacija goriškega pokrajinskega sveta se bo še danes in jutri mudila na Madžarskem, kjer predstavlja turistične znamenitosti goriške pokrajine in projekt Kras 2014+. Delegacija pokrajine, s katero se je na Madžarsko odpravil tudi pokrajinski svetnik Demokratske stranke Marko Jarc, je v Budimpešto prispela v ponedeljek, ko so na sedežu italijanskega inštituta za kulturo odprli razstavo fotografij Andreja Kertesza, vojaškega fotografa, ki je bil v Gorici med letom 1915 in 1915. V ponedeljek je poleg tega podpredsednica pokrajinskega odbora Roberta Demartin predstavila projekt Kras 2014+, včeraj pa je bila v muzeju vojaške zgodovine okrogla miza o madžarskih vojakih, ki so se med prvo svetovno vojno borili na Debeli griži. Jutri bodo predstavili gospodarstvo goriške pokrajine in gra-deško turistično ponudbo. »V novi sezoni po vsej verjetnosti ne bomo tekmovali. Dokončno odločitev bomo sprejeli novembra, do takrat pa bomo skušali najti dodatne prostore za treninge, čeprav že vnaprej vemo, da nas čaka zelo težka naloga.« Tako pravi Tanja Peteani, trenerka kotalkarske sekcije športno-kultur-nega društva Vipava s Peči, ki je zaradi pomanjkanja prostorov za treniranje v tako hudih težavah, da mora odločati o začasni ukinitvi tekmovalne dejavnosti. Društveni odborniki so se pozanimali za uporabo kotalkarskih plošč in telovadnic v vsej bližnji okolici, toda nikjer niso našli prostih terminov za treninge. »Kotal-karski objekti v goriški pokrajini so vsi polno zasedeni, v številnih telovadnicah pa je kotalkanje prepovedano,« pravi Tanja Pe-teani in pojasnjuje, da trenutno trenirajo na odprtem kotalkališču na Peči, kjer seveda ob vsakem dežju treningi odpadejo. Pri Vipavi trenira in se uči kotalkarskih prvin okrog štirideset otrok, ki prihajajo iz raznih vasi sovodenjske občine, a tudi iz Gorice, Doberdoba, Gradišča in Zagraja. »Nekaj ur za treniranje imamo na voljo v sovodenjski telovadnici, toda to ni dovolj za našo prvo tekmovalno skupino. V njej trenirajo kotalkarice, rojene leta 1997 - ena izmed njih je letnik 1995, ki na teden potrebujejo štiri treninge po tri ure. Poleg tega imamo skupino kadetinj, ki trenirajo trikrat na teden po poldrugo uro, in skupino začetnikov in začetnic, ki trenirajo dvakrat na teden po poldrugo uro,« pravi Peteanijeva in razlaga, da je za kotalkanje potrebnih velik ur vadbe, saj je treba trenirati tako prosti program kot obvezne like. Vipavina trenerka pojasnjuje, da bo v kratkem določen nov urnik za uporabo sovodenjske telovadnice, seveda pa bi rešitev težav predstavljalo pokritje ko-talkarske plošče na Peči, do česar pa ne bo prišlo v tako kratkem času. »Prihodnji teden se bomo srečali z odborniki društva Vipava in se z njimi pogovorili o načrtu za pokritje kotalkališča. Glede na razpoložljiva sredstva bomo preverili, kaj se splača realizirati in kako,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da je inženir Marino Kokorovec z Opčin pripravil dve varianti načrta za pokritje plošče na Peči, skupaj z njim in skupaj z odborniki društva pa bodo preverili, ali projekt odgovarja potrebam mladih kotalkarjev in kotalkaric. Za pokritje plošče bo sovodenjska občina najela 20-letno posojilo, s katerim bo imela na razpolago 217.500 evrov. »Vsako leto bo naša občina plačevala obresti, dežela pa bo zagotovila potrebni kapital,« poudarja županja in pojasnjuje, da bo goriška pokrajina prispevala dodatnih 40.000 evrov. »Prihodnji teden bomo z načrtovalcem ugotovili, kaj lahko dejansko zgradimo z denarjem, ki ga imamo na razpolago. Nato bomo vedeli, ali bo za pokritje plošče potrebna višja vsota denarja od te, ki jo že imamo na voljo,« pojasnjuje županja Alenka Flore-nin. Kdaj se bo gradnja začela, ni še znano, po srečanju, ki bo prihodnji teden, pa naj bi vsaj to okvirno vedeli. Pri pečanskem društvu se medtem pripravljajo na mednarodni turnir Vipava, ki ga prirejajo v nedeljo, 17. oktobra. Ker je plošča na Peči v slabem stanju in ker kotalkališ-če ni pokrito, bo turnir potekal letos v Vile-šu. Nastopilo bo preko 70 kotalkarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. (dr) GORICA - Na posvetu o Ivu Andricu izstopalo razmišljanje Draga Jančarja Multikulturnost še ni strpnost Prireditelji padli na izpitu slovenščine - Med Andricevim službovanjem v Trstu srbski konzul izginil neznano kam z veliko vsoto denarja V mali dvorani goriškega Kulturnega doma se je v soboto nadaljevalo študijsko srečanje o nobelovcu Ivu Andricu. O izhodiščih za to pobudo smo že pisali, sedaj pa posredujemo nekoliko bolj raziskovalne vidike in gledanja sodelujočih razpravljavcev. Tatjana Koričanac, odgovorna za odsek beograjskega mestnega muzeja, ki obravnava Iva Andrica, je povedala, da je preveden v več kot deset evropskih jezikov, v Španiji dodatno kar v štiri, se pravi tudi v jezike tamkajšnjih številčno močnih manjšin. Pred prvim imenovanjem na jugoslovanski ambasadi v Rimu je služboval za štiri tedne v Trstu, a ne kot konzul, temveč kot navaden uradnik. Italijanski razumnik Giacomo Scotti, ki po vojni živi na Hrvaškem, je dodal, da se Andric v Trstu ni dobro počutil, ker je moral raziskovati in razrešiti veliko težavo: srbski konzul je tedaj izginil neznano kam z velikim denarnim zneskom. Služba v diplomaciji je Andricu zagotovila preživetje, kajti prihajal je iz revne družine iz okolice Travnika, tvegal je jetiko, za katero je umrlo veliko njegovih sorodnikov. Že kot otrok se je z materjo preselil v sam Travnik, kjer je iz stanovanja opazoval slavni most, ki ga je nato ovekovečil. Pisatelj Drago Jančar je zaradi vljudnosti pozdravil v srbščini, nato je z esejem o Hudiču v knjigah nadaljeval v slovenščini, a se je kmalu zataknilo. Prireditelji so padli na izpitu, kajti simultano prevajanje je bilo predvideno le v smereh italijanšči-na-srbščina in obratno. Slovenščino se itak lahko vedno zanemari! Vskočil je z napisanim zaporednim prevajanjem eden od pobudnikov srečanja, toda Jančar je dokaj izkušen in umestno ponosen, da je prepu- Ivo Andrič stil ves prostor mestoma nerodnemu prevodu, namesto da bi se izpostavljal zaporednemu prekinjanju, ki bi obubožal žar podajanja in globino povedanega. Naj navedem eno samo njegovo misel: stanje mul-tikulturnosti še ne pomeni strpnosti. Kot kronist predlagam našemu dnevniku, naj ponudi Jančarju objavo celotnega eseja, saj se bliža leto 2011, ko se bomo spomnili 50-letnice Andriceve smrti. Sicer pa je tudi napovedovalec pevskega zbora cerkve sv. Spi-ridiona večer prej imel tudi slovensko napisane programske točke, a je iz napol za-mrmranih stavkov razumel, da bo italijanščina zadostovala. Pisatelj Božidar Stanišic je opozoril je vrsto protislovij, povezanih z Bosno. Pravijo, da predstavlja vrata proti Vzhodu, in pozabljajo, da so duri prehodna točka za dve smeri. In povsem nasprotna teza: Bosno so pogosto označevali kot otomansko interesno sfero izven Evrope, v Turčiji pa so jo imeli za skrajno periferijo. Drina je dolgo ločevala dve veliki Cerkvi in Sarajevo se je evropeiziralo s prihodom Avstrije. Vse to je Ivo Andric srkal vase in predelal, napisal in objavil v svojem Mostu, ki je most na meji, kjer je potrpežljivosti potrebno imeti štirikrat več, če imaš opravi- ti s štirimi stvarnostmi (v Gorici so dve, judovsko in nemško, že uspeli zbrisati -opomba pisca). Zato so mostovi pomembnejši od cerkva in nebotičnikov. Novinar Matteo Tacconi se je posvetil Balkanu, a že nekaj let svoje članke težko plasira. Vzrok? Tam ni več vojne! Italijanski tisk je ves prevzet od notranje politike, mednarodna je skrajno zanemarjena. Nobenega ne zanima, kaj je na Balkanu v zadnjih letih nastalo dobrega, konstruktivnega. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic se je opravičil Muslimanom, srbski predsednik Tadic je obiskal Srebrnico. Med Srbijo in Hrvaško se led tali, prav tako med Slovenijo in Hrvaško. Na Balkanu spoznavajo, da z nacionalno avtarkijo ne pridejo nikamor. Tudi glede jezika so Hrvati pretiravali, sedaj to počnejo Črnogorci, ki so v parlamentu »izglasovali črnogorski jezik«. Vlak iz Beograda v Sarajevo potrebuje 9 ur vožnje za 300 kilometrov, prečkati mora štiri meje, kjer vsakič zamenjajo lokomotive in strojevodjo, a prej 18 let sploh ni vozil ... Branje Andricevih del nam pomaga razumeti vzroke in silnice minule vojne v BiH pa tudi sedanje stanje. Nekdanji italijanski ambasador v Beogradu Pasquale Antonio Baldocci mu je pritrdil in dodal, da Evropa tone, ker se omejuje na gospodarsko rast brez poudarjanja politike in kulture. Po sprejetju evra se zdi, da ni ničesar več na dnevnem redu. Italija je izven geostrateških iger, saj v tem obdobju druge republike nima več zunanje politike, povsem je podrejena ZDA in se ne zaveda, da se oblikuje na Balkanu nekaj, kar je mogoče strniti v izraz Evroslavija. Popoldne je univerzitetni profesor Fulvio Salimbeni s širokimi potezami pri- kazal družbene okoliščine v Evropi za časa Iva Andrica. Obstajala so tri trdna jedra: Avstroogrska, Rusija in Turčija. Razni »ri-sorgimenti« so načeli te strukture, saj ni obstajal le italijanski. Zasnovo nacionalnih držav je Evropa hotela uveljaviti tudi na Balkanu, kjer pa zaradi prepletenosti narodov, jezikov in ver to ni bilo mogoče. Sledile so zaporedne katastrofe, saj so zaradi zahodnega koncepta silili zdaj eni zdaj drugi v premike prebivalstva. Dodali bi: razen nekaj desetletji po drugi svetovni vojni, nato pa spet. V svojih izvajanjih je Salimbeni An-dricu vzporejal Fulvia Tomizzo. Prvi in drugi se pri obravnavanju zgodovinskih dogajanj ne omejujeta na zgodovinske vire, temveč tudi na ljudsko čutenje in izročilo. Predavateljica na Tržaški univerzi Marija Mitrovic je o Andricu povedala, da se je literarno in družbeno zgledoval po Italijanu Francescu Guicciardiniju in ga tudi prevedel v srbščino. Posredovala je tudi vrsto podatkov o njegovem bivanju v Rimu, kamor je bil poslan zaradi poznavanja številnih jezikov, o družini in finančnih težavah; bil je proti futurizmu in posledično fašizmu, kateremu je zelo zgodaj napovedal propad. Navdih za uspešno diplomatsko delo je črpal iz slovstva. Pisec, prevajalec in publicist Giaco-mo Scotti, Neapeljčan, ki živi po drugi svetovni vojni na Reki, je iskrivo posredoval številne podatke o Andricevi prisotnosti v italijanski kulturi, o prevodih njegovih del - roman Most na Drini je bil preveden leto dni pred dodelitvijo Nobelove nagrade -, o njegovi prisotnosti na ambasadi v Berlinu, kamor je prišel v zelo vprašljivem obdobju leta 1938 in se je z nje uspel umakniti 6. aprila 1941, na sam dan nemškega napada na Jugoslavijo. (ar) KALVARIJA - Divje odlagališče Zarasli televizor in star rdeč kavč Ob občinski cesti, ki iz doline Grojnice vodi na Kalvarijo, že kar nekaj časa »kraljuje« star rdeč kavč, ki mu družbo dela še nekaj plastičnih vreč, polnih odpadkov. Le nekaj korakov stran leži še televizor, ki ga je ravno tako kot kavč in ostale odpadke že delno prekrilo rastlinje. To je dokaz, da so jih odvrgli v naravno okolje že pred več meseci in se ves ta čas nihče ni zmenil zanje. Divje odlagališče najdemo kakih petsto metrov od hiš v dolini Grojnice, tako da so lahko ob-jestneži odmetali svoje odpadke v postajališče ob cesti, ne da bi jih kdo opazil. Še en kup odpadkov leži nekoliko višje, tudi v tem primeru pa se divje odla- gališče nahaja na postajališču ob cesti. V dolini Grojnice in Ločniku, kjer se občinska cesta začenja, stojita večjezični tabli (na njih je zastopana tudi slovenščina), ki opozarjata, da so na Kalva-riji, za katero imamo tudi staro slovensko ime Gora, med prvo svetovno vojno potekali srditi boji. V njih je padlo na tisoče italijanskih in avstroogrskih vojakov, zato so mestne oblasti poskušale ovrednotiti to območje, da bi postalo zanimivo za turiste. Zaradi odvrženih odpadkov pa lahko samo upamo, da je obiskovalcev čim manj, zato da ne bi razglašali, kako se jim je namesto spomenikov v spomin na Goriško zapisala umazanija. (dr) Ni razlogov za ponos, nasprotno . foto dr 16 Sreda, 6. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Razlogi za poplave in plazove ob obilnem deževju Vinogradi narobe oblikovani in objekti na poplavnem območju Novo Gorico, Gorico in del Šempetra sta obvarovala zadrževalnika Pikolut in Pikol Obsežne septembrske poplave so sprožile številna vprašanja o tem, kdo je kriv zanje, kako bi se jih dalo preprečiti in zakaj je do tega sploh prišlo. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre pri tem za splet več dejavnikov: iz leta v leto je več pozidanih površin, preozkih rečnih strug in klimatskih sprememb. Zaradi vedno večjih količin dežja prihaja do nevšečnosti tako v urbanih središčih kot na kmetijskih površinah. »Velik delež vinogradov je narobe oblikovan, objekte pa se gradi na poplavnih območjih,« razloge pojasnjuje geolog Boris Rijavec. Na urbanih območjih je težava predvsem v pozidanih površinah, od koder se voda ob obilnih padavinah v velikih količinah naenkrat kontrolirano steka v odtok, od tam pa v velikih količinah v potoke in reke. Te nato hitro naraščajo in se tudi razlijejo čez strugo. Če temu dodamo še pozidane rečne brežine ali celo struge, kot denimo pod mirenskim mostom, voda še toliko hitreje naraste in se brez možnosti odtekanja tudi zadrži. Domačini, ki živijo ob Vipavi vedo povedati, da je reka tudi v preteklosti kdaj poplavila, a je voda tudi hitro odtekla, na naravnih površinah se namreč veže na zemljo, korenine rastlin. Ob pozidavi poplavnih površin vodotokov pa se je situacija spremenila, voda zastaja. Nova Gorica, denimo, pred tridesetimi leti še zdaleč ni bila toliko pozidana kot je danes, tudi cest je bilo malo. Potok Koren pa je takšen, kot je bil tudi tedaj. Na Goriškem je bilo najhuje v Mir-nu, Renčah, Ajdovščini in še kje. Novo Gorico, Gorico in del Šempetra pa sta obvarovala zadrževalnika Pikolut in Pikol, sicer bi zalilo ves južni del Nove Gorice in tudi Gorico ob meji. PROTOTIP Pri Pipistrelu »točijo« elektriko V ajdovski družbi Pipistrel so pred nekaj dnevi odprli prvo polnilno postajo za električne avtomobile v Sloveniji, ki se napaja izključno iz obnovljivih virov, to je sončne energije. Priključena je neposredno na sončno elektrarno na strehi Pi-pistrelove stavbe. Polnilno mesto je inovativna rešitev dveh mladih razvojnih strokovnjakov v Pipistrelu, Jureta in Tineta Tomažiča. Polnilno mesto je zaenkrat prototip, ob večjem zanimanju pa bi ga lahko začeli izdelovati tudi serijsko. Polnilna postaja ni zgolj raziskovalni dosežek, saj je na razpolago tudi zunanjim obiskovalcev, ki bi želeli napolniti svoja električna vozila. Za zdaj se je treba za takšno polnjenje predhodno najaviti na info@pipistrel.si, polnilna postaja pa je nameščena na steni stavbe Pipistrela, tik ob Vizionar-ni. Istočasno z otvoritvijo električne polnilne linije so na sedežu podjetja Pipistrel gostili Toyoto. Njeni predstavniki so na tiskovni konferenci predstavili novo vozilo Prius Plug-In, prvi pravi hibrid, ki se lahko napaja tudi iz električnega omrežja. Ob tej priložnosti je direktor Toyote Slovenija, Boštjan Trilar, predal vozilo Prius Plug-In v enoletno uporabo Ivu Boscarolu, direktorju podjetja Pi-pistrel. (nn) V dneh po poplavah je veliko tekla beseda tudi o nezadostnem vzdrževanju vodotokov ter o tem, da slovenska država za to namenja iz leta v leto manj sredstev. Toda strokovnjaki so ob tem podčrtali tudi, da ob tako obilnih padavinah, ko je v dveh dneh padlo toliko dežja kot ga sicer pade v dveh mesecih, tudi bolj očiščene struge rek ne bi pomagale. Vode je bilo enostavno preveč. Vpliv na vedno večjo količino padavin ima tudi segrevanje ozračja. »Vsaka stopinja več v zraku pomeni 7 odstotkov več vlage v zraku,« pojasnjuje Rijavec, ki se je ravno včeraj mudil na Goriškem. Ogledal si je plazove v vinogradih na območju Prvačine in Dornberka. »Skoraj ni doline, da ne bi imela plazov v manjšem ali večjem obsegu. Ponekod prihaja tudi do zelo velikih obsegov, ki v tem trenutku niso niti tako očitni, se pa znajo ob močnem deževju aktivirati. Sedaj se je premaknilo, ob deževju bo spla-zelo,« opozarja Rijavec in dodaja, da je velik delež vinogradov narobe oblikovan. Z drugačnim pristopom, obliko teras bi se bilo mogoče posledicam obilnega deževja izogniti. Stari vinogradi so nekako ude-lani v prostoru, delali so jih na območjih, ki so bila stabilna, sedaj pa se izkorišča tudi območja, ki za te zadeve ne bi smela biti uporabljana. To velja tako za zidavo kot za vinograde. »Ogromno plazov je na območjih, kjer jih nikoli ni bilo,« dodaja geolog in pojasnjuje, da je bil teren v preteklosti prilagojen na manjšo količino padavin. Z njihovim večanjem, se bo spreminjal tudi teren - prilagodil jim bo obliko. »Brežine bodo bolj blage - v dolino bo splazelo vse tisto, kar je na prestrmih bre-žinah,« opozarja Boris Rijavec. Katja Munih Vipava je v septembru zalila središče Mirna Busan in Bric na Jazbinah V gostilni Luka na Jazbinah bodo danes ob 18.30 v okviru pobude »Bianco d'au-tore« predstavili likovna dela Massimiliana Busana in zvrstno vino Bric, ki ga pridelajo v vinarskem podjetju Muzic. Briška pobuda se je že lepo prijela, saj je od meseca maja dalje ob vsakem večeru vina in umetnosti priklicala večje število ljudi. Serracchianijeva o potrati Na prireditvenem prostoru v Selcah bo jutri ob 20.30 srečanje z evroposlan-ko in deželno tajnico Demokratske stranke Deboro Serracchiani, ki bo govorila o potrati denarja v politiki. Z ministrom o sodelovanju Evropski forum Socialnih demokratov Goriška v sodelovanju z Goriškim lokom prireja klepetalnico na temo sodelovanja med Slovenijo in Italijo v obmejnem prostoru - možnosti in zamujene priložnosti. Potekala bo dvorani novogoriške knjižnice Franceta Bevka danes ob 15. uri. Gostje klepetalnice bodo Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, Darinka Kozinc, podžupanja mestne občine Nova Gorica, in Livio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško. Srečanje o dekoderjih Deželni odbor Corecom prireja jutri ob 18. uri v občinski knjižnici v Folja-nu-Redipulji javno srečanje o deko-derjih in zemeljski digitalni televiziji. Certifikati o poreklu blaga Carinska služba prireja jutri ob 15.30 na sedežu industrialcev v Gorici srečanje o certifikatih o poreklu blaga; prijave zbirajo na sedežu zveze indu-strialcev (tel. 0481-33101). Na pokrajini o pravicah živali V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo jutri ob 17.30 vsem odprto srečanje na temo pravic živali. Spregovorila bo raziskovalka antropologije s Tržaške univerze Sabrina Tonutti. fotoa.w. lokalne volitve v mestni občini nova gorica: ŽUPANSKI KANDIDATI Darinka Kozinc: EZTS za razvojni pospešek Darinka Kozinc je kandidatka Socialnih demokratov (SD). Tri mandate je bila svetnica v mestnem svetu, najprej za stranko SDSS, nato dva mandata pri SD. Bila je tudi predsednica Krajevne skupnosti Solkan. V sedanjem mandatu je podžupanja. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Zakon določa, da se koncesijska dajatev porablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Računsko sodišče, ki kontrolira namenskost, zakonitost in gospodarnost porabe, je naši občini že potrdilo pravilnost porabe teh sredstev. Tako so se v preteklem obdobju ta sredstva namenila za izgradnjo kajak centra ob Soči, kolesarskih poti, cestnih povezav in urejanju prostora. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? V mestu in na podeželju je čez celo leto veliko zabavnih in kulturnih prireditev. Odvijajo se na prostem, v kulturnih domovih, gledališču, športni dvorani in parku, v amfiteatru. Prazniku vrtnic, košnje, polente, breskev, celoletnemu programu Kulturnega doma, Ro-binovi zabavi in še bi lahko naštevala, smo letos dodali Poletni festival. Za popestritev in dvig kvalitete programa gradimo novo dvorano ob gledališču. Večje investicije bodo nov kulturni dom v centru mesta, kino kompleks na Majskih poljanah in prenovljeni Bevkov trg. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Nova Gorica že dolgo časa deluje kot regijsko središče, saj opravlja naloge, ki presegajo občinske meje. Veli- Darinka Kozinc fotok.m. ki infrastrukturni in razvojni projekti, kot so Medpodjetniški izobraževalni center, Park znanja in Centralno regijsko odlagališče, bodo to njeno vlogo še nadgradili. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Mestna občina Nova Gorica ter občini Šempeter-Vrtojba in Gorica so že povezane v Tri uprave, v tem okviru pa rešujejo in uresničujejo številne skupne programe. Tovrstno skupno delovanje smo letos nadgradili z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni cilj združenja, ki ga je slovenska vlada že potrdila, je pridobivanje evropskih razvojnih sredstev. Skupni razvojno-in-frastrukturni projekti bodo zagotovili dodaten razvojni pospešek. Mednje zagotovo sodita projekta Adria-A in zahodna mestna obvoznica. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Dobro in razvito čezmejno sodelovanje je osnova in pogoj za realizacijo prizadevanj slovenske manjšine v Italiji. Skozi desetletja tega sodelovanja se je nabralo veliko uspešnih primerov obojestranske podpore in pomoči. Za to si bom prizadevala tudi v prihodnje. (km) Matjaž Kulot: Manjšini sredstva iz proračuna Matjaž Kulot je županski kandidat Slovenske ljudske stranke (SLS), sicer pa opravlja delo bančnega svetovalca. Dva mandata je bil tudi mestni svetnik. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Leta 1997, ko se je uvedla koncesijska dajatev, je naša stranka predlagala naj se ustanovi iz tega denarja določen finančni fond, s katerim bi poskrbeli za razvoj turizma in drugega gospodarstva v občini. Predvidevali smo, da se bo nekega dne igralništvo omejilo. Takrat nismo dobili v mestnem svetu podpore, saj je lepše porabiti denar za urejanje infrastruktur, prirejanje proslav itd, skratka, tisto kar je ljudem všeč. V vseh teh letih je priteklo v proračun približno 100 milijonov evrov koncesijskega denarja. Kje je sedaj ta denar in kaj se je z njim zgodilo? Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Za poletni čas bi morali uvesti ulična gledališča. Mladinski klubi in druge ustanove bi morale sodelovati in se poenotiti o programu za mlade, ne tako kot sedaj, ko vsak vodi svojo politiko (Mo-stovna, KGŠ, mladinski center...). Za starejše bi morali pripravljati zabave v stilu »mestnih kavarn«. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Če želi Nova Gorica postati regijsko središče, mora v prvi vrsti postati tudi močno gospodarsko središče, zato se naša stranka zavzema za ureditev industrijskih con pod ugodnimi pogoji, tako da bodo naši obrtniki in mali podjetniki ostajali na območju mestne občine Nova Gorica in ne bodo odhajali v sosednje občine. Matjaž Kulot foto k.m. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Menim, da imamo idealno priložnost za čezmejno sodelovanje. Poleg političnega sodelovanja je možno razvijati sodelovanje tudi na drugih področjih. Naše gledališče je kvalitetno in profesionalno in bi lahko pokrivalo kulturno udejstvovanje tudi onkraj meje. Pri tem bi morali pospešiti sodelovanje tudi z opero in baletom. Še bolj bi bilo potrebno poskrbeti za obujanje kulturnih spomenikov na obeh straneh meje (grobnica Bourbo-nov, goriški grad, dvorec Coronini, Sveta gora, Sabotin ...). Veliko je še rezerve na športnem področju. Trenutno je uveljavljena le Soška regata, možnosti pa je še veliko. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Potrebno je v okviru proračuna zagotoviti tudi sredstva za slovensko manjšino v Gorici. Pri tem mislim predvsem na kulturne in športne prireditve. Ne smemo pozabiti tudi na časopis Novi Glas, ki ima težke finančne probleme, in na druge slovenske medije. Velika izguba bi bila, če bi se ukinil katerikoli slovenski medij. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. oktobra 2010 17 GORICA - Carmina Slovenica v centru Bratuž Prebudili rusalke Na odru pravljična bitja iz slovanske mitologije, nemirne duše žensk, ki so umrle v nesreči ali bile ubite Rusalke bodo doživele krst tudi na goriškem odru. S svojo najnovejšo glasbeno-scensko predstavo bo zbor Carmina Slovenica nastopil v petek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V Rusalkah so osrednji motiv ta pravljična, smrtna in smrtonosna bitja iz slovanske mitologije. Pojavljajo se v mnogih starodavnih napevih, ki so jih prepevale starke v ruskih, slovaških, beloruskih, ukrajinskih, bolgarskih in mnogih drugih evropskih vaseh. Čeprav ima elemente vsega tega, to ni koncert ali plesna predstava ali dramska uprizoritev, temveč je predstava v »nikogaršnjem« svetu, pravi avtorica projekta in dirigentka Karmina Šilec. Bogata tradicija, ki spremlja lik rusalk - nemirnih duš žensk, ki so umrle v nesreči ali bile ubite -, jo je navdihnila, da je iz starodavne tradicije ustvarila nenarativno predstavo, ki je ujela duha teh čudežnih bitij. Pri tem se je oprla še na starogrško umetnost, kjer je zbor vedno igral pomembno vlogo. Med tradicionalne na-peve, rituale in legende je dalje vtkala sodobna glasbena dela, prvič pa je v predstavo vključila tudi poezijo. Carmina Slovenica, ki ima za seboj dolgo vrsto mednarodnih gostovanj in nastopov na najimenitnejših festivalih vokalne glasbe, sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Kot je zapisal eden izmed uglednih glasbenih strokovnjakov, »zbor Carmina Slovenica obvladuje prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Francis-com«. Prestižni ugled zbora potrjujejo številni koncerti po vsem svetu - od Cankarjevega doma v Ljubljani preko San Francisca v Simp-hony Hall, gledališča Teresa Careno, Caracasa, Teatra Colon, Buenos Airesa, do Hong Konga v Cultural Centre, pa vse do koncertov v prestižnih dvoranah na Japonskem. Rusalke v postavitvi zbora Carmina Slovenica foto j. rath DOBERDOB - Nocoj S Čukom večer satiričnih bodic Knjiga in soočanje z avtorjem v živo Marij Čuk kroma Kdor si želi razvedriti večer, zvedeti kako nastaja knjiga, aforizem, soočiti se z iskrivo satirično bodico, potem je današnji dan pravi. Založništvo tržaškega tiska (ZTT) bo v sodelovanju z domačim kulturnim društvom Hrast v Doberdobu ob 19.30 v prostorih kmečkega turizma Pri Cirili predstavilo najnovejšo knjigo Marija Čuka z naslovom »Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano, vsakdo naj najprej pomete pred svojim pragom«. Že sam naslov uvaja v humorni svet, v katerem se dogaja vse mogoče, od športa in jezikovnih zablod do političnih, družbenih, kulturnih in še kakšnih krogov. Marij Čuk je za zamejsko založbo zbral svoje torkove domislice iz športne priloge Primorskega dnevnika in jih v strnjeni obliki ponudil javnosti. Gre za duhovito obravnavane tematike, ki so del našega prostora, a tudi širšega vseslovenskega, italijanskega in mednarodnega, pri čemer ne manjka izostren kritični pogled. V redakciji Martine Kafol, inovativni opremi Aline Carli in s fotografijami Erika Franceschinija pa je knjiga tudi zbirka zaključnih misli, ki jih Čuk izreka ob koncu slovenskega deželnega televizijskega dnevnika RAI in ki so se javnosti zelo priljubile. Marij Čuk se je sicer na literarnem odru uveljavil s svojo poezijo, romanom in dramatiko, tokrat pa razkriva še posebno plat svoje ustvarjalnosti, ki bo prišla v ospredje na drevišnjem srečanju v Doberdobu, ki ga bosta vodili Martina Kafol in Mairim Ke-ber. Po številnih predstavitvah na Tržaškem bo torej poskočni ritem satire nocoj pljusknil tudi na Goriško. GORICA - Enfap Izobražujejo avdiovizualne tehnike V novembru se bo v Gorici začel tečaj za avdiovizualnega tehnika, ki ga organizira izobraževalni zavod Enfap FJK v sodelovanju z družbo Transmedia, ki upravlja Kinemaxa v Gorici in Tržiču, združenjem Hiša filma - Palazzo del Cinema in s pokrajinsko mediateko Ugo Casiraghi. Tečaj, ki ga financirata dežela FJK in evropski socialni fond, je namenjen 12 polnoletnim diplomirancem brez zaposlitve, v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, z bivališčem na ozemlju FJK, ki bi radi pridobili znanje s področij zaščite, ohranjanja in ovrednotenja av-diovizualnega gradiva. Takšni profili so zanimivi za mediateke, muzeje, knjižnice, arhive, produkcijske hiše, televizije, web TV itd. v zasebnem in javnem sektorju. Predavali bodo izvedenci z audio-vizualnega področja. Tečaj predvideva 300 ur v predavalnici in 240 ur staža, je brezplačen, za vsako uro staža pa bo tečajnik prejel 2,30 evra; spremljanje lekcij je obvezno. Selekcije bodo 28. oktobra, začetek tečaja pa 8. novembra. Stažiste bodo sprejeli Transmedia, Kinoa-telje, Hiša filma, združenje Cinema-zero, Centro per le arti visive, CEC -Centro espressioni cinematografiche, Videomante, Videoest, Pnbox.tv, kinoteka iz Humina, tržaško gledališče Rossetti in drugi. Vpisujejo v tajništvu zavoda Enfap v Gorici, v Ulici Cappucci-ni 19; kdor je zainteresiran, lahko pošlje curriculum vitae na naslov cozzi@enfap.fvg.it najkasneje do 22. oktobra letos. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v petek, 8. oktobra, ob 20.30 scensko glasbeni projekt Rusalke ženskega pevskega zbora Carmina Slove-nica. Predprodaja vstopnic po tel. 0481531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 koncert japonske skupine Ansambel Interactive Tokio. & Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet ... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra; informacije in prijave do zasedenosti mest v dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesanto 84, tel. 0481533495 od 14. do 17. ure. [H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. Mali oglasi IŠČEM KNJIGE: Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača, Biologija 1 - Celica, Biologija 2 in 3 - Funkcionalna Anatomija s fiziologijo, Predsokratiki - Sovre; tel. 0481 882592 ali 338-7124855. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La Passione«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 »Il mondo di Patty - Il musical«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La Passione«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Man-gia, prega, ama«. H Šolske vesti AD FORMANDUM v Gorici sprejema vpise na tečaja pridobivanja in oblikovanja digitalnih slik (60 ur) in splošnega knjigovodstva (60 ur). Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Kotizacija znasa 1evro na uro tečaja; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad forman-dum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Fur-laniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi: 2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu, www.adformandum.eu. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS«: tečaj angleščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcen-tru v Gorici vsako sredo od 17.15 do 18. ure (stopnja A2) in od 18. ure do 18.45 (stopnja B1); informacije: info@slo- vik.org, tel. 0481-530412, www.slo-vik.org. Pričetek danes, 6. oktobra. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: in-fo@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slo-vik.org. Pričetek 8. oktobra. Razstave 12. FOTO SREČANJE v organizaciji Skupine 75: v galeriji Tir Mostovna v Solkanu razstavljata fotografsko združenje Fatue (Mestre) in Paul David Redfern (Gorica); do 16. oktobra, ob sredah in četrtkih med 17. in 20. uro ter ob petkih in sobotah med 21. in 23. uro. V Hiši kulture v Šmartnem razstavljajo Giuseppe Orsini (Lodi), Mauro Paviotti (Castions di Strada), Fabio Rinaldi (Trst) in Marko Vogrič (Gorica); do 16. oktobra ob sredah in četrtkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V četrtek, 7. oktobra, ob 18.30 v likovni galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici razstavljajo Silvan Pitto-li (Števerjan), Damijan Vidic(Ajdovšči-na) in Simon Zamar (Nova Gorica). V soboto, 9. oktobra, ob 18.30 v Modra's Galeriji v Doberdobu razstavljata Robi Jakomin (Trst) in Miran Vižintin (So-vodnje). V soboto, 16. oktobra, ob 18.30 v Galeriji 75 v Števerjanu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje). □ Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivolleya (letniki 2002/2003/2004), treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) in otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA KD SOVODNJE bo imela prvo srečanje v petek, 8. oktobra, od 17. do 18. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 328-2580940 Maja (v večernih urah). LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah v nedeljo, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ prireja v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v Sovodnjah človekoljubno ba-klado; prostovoljne prispevke bodo zbirali za hospic »Via Di Natale« pri CRO v Avianu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. 15 Prireditve V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 6. oktobra, ob 20.15 večer umetniške besede z Natašo Konc Lorenzutti ob violinski spremljavi Tine Grego; v soboto, 9. oktobra, ob 20.15 bo literarno-glasbeni večer »Ka-ta, Katalena« s Svetlano Makarovič in člani Nacionalnega ciganskega orkestra Santa; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 7. oktobra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Emilio Rigatti predstavil svojo knjigo »Se la scuola aves-se le ruote«. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 8. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »Tutto be-ne, grazie. Dalla Cecoslovacchia di Masaryk alla "rivoluzione di velluto" e la nuova Repubblica Ceca« Ivana Medeka. Z urednico Tiziano Menot-ti se bo pogovarjal Sergio Tazzer. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte mar-tinasolc@hotmail.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giuseppina Fur-lan iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 10.30, Vincen-zo Leone iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu, sledila bo upepelitev. DANES V PODGORI: 11.00, Guido Pi-nausig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MOŠU: 11.00, Emilio Skubin (iz Vidma) v cerkvi, sledila bo upepe-litev. DANES V KRMINU: 14.30, Enzo Stecc-hina iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 13.00, Giuseppe Todde iz bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. 1 8 Sreda' 6- °ktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Svetovno prvenstvo v Italiji S Černicem do zmage proti ZDA Gabrski tolkač eden ključnih igralcev težke zmage Italija - ZDA 3:1 (14:25, 25:23, 28:26, 25:22) Italija: Mastrangelo 8, Parodi 2, Ver-miglio 2, Savani 16, Fei 17, Sala 9, Marra (L); Černic 12, Lasko 0, Travica 0, Birarel-li 0, Zayzsev 1. ZDA: Rooney 14, Lee 8, Priddy 19, Stanley 20, Hansen 2, Holt 4, Lambourne (L), Lotman 0, Winder 1, Holmes 3, Clark, Salmon. RIM - Z izjemno borbeno igro so italijanski odbojkarji sinoči v Rimu v svojem prvem nastopu v tretji fazi SP premagali olimpijske prvake iz Pekinga, reprezentante ZDA in postavili temeljni kamen za uvrstitev v sklepno fazo, morajo pa danes nujno premagati še Francijo. V primeru poraza proti ZDA bi se italijanske sanje o medalji na domačem prvenstvu razblinile, potek prvega seta, ki Skupina O Sinoči: ZDA - Italija 1:3; 4.10. Francija - ZDA 0:3 (16:25, 14:25, 23:25). Danes ob 21.00 Italija -Francija (Tv prenos Raisport1) Skupina P Sinoči: Rusija - Srbija 1:3 (26:28, 25:6, 21:25, 25:27); 4.10. Srbija - Argentina 3:1 (25:15, 21:25, 25:22, 25:18). Danes ob 17.00 Argentina - Rusija (Tv prenos Raisport2). Skupina Q Sinoči: Kuba - Španija 3:1 (25:21, 15:25, 25:22, 25:22); 4.10. Španija - Bolgarija 1:3 (21:25, 25:27, 28:26, 18:25). Danes ob 21.00 Bolgarija - Kuba Skupina R Sinoči: Nemčija - Češka 3:0 (25:23, 25:18, 25:13); 4.10. Češka - Brazilija 2:3 (20:25, 25: 22, 25:23, 21:25, 8:15). Danes ob 17.00 Brazilija -Nemčija. Zmagovalec vsake skupine se uvrsti v finalno fazo od 1. do 4. mesta, drugouvrščeni bo igral za mesta od 5. do 8, tretjeuvrščeni pa za mesta od 9. do 12. je bil v znamenju absolutne premoči ZDA, pa je skrb, da se bo vse končalo z velikim polomom, le še povečalo, zato je še toliko bolj hvalevredno, da so se Italijani izvlekli iz kočljivega položaja in s požrtvovalno in zbrano igro ukrotili žilavega nasprotnika. Pri tem je veliko, res veliko zaslug imel gabrski odbojkar Matej Černic, ki je v dvorani Lottomatica, v kateri je na EP pred petimi leti v finalu skoraj sam premagal Rusijo, vnovič poskrbel za odličen nastop. Parodija je zamenjal že sredi prvega seta, ko pa ne on ne soigralci niso mogli več zaustaviti razigranih Američanov. Toda od drugega seta dalje je Černic uravnotežil dotlej majavi sprejem Italije (sprejel je s 76-odstotnim učinkom, dvakrat boljšim odstotkom kot libero Marra in Savani), zelo dobro pa je tudi napadal (11 točk iz 23 udarcev, le tri napake) in ostro ser-viral. Skratka, zagotovo ga bo trener Anastasi na tem prvenstvu še potreboval. Kot prerojeni so igrali tudi ostali, igralci ZDA, zlasti njihov podajalec, pa so popustili, čeprav so bili, z odličnim Stanleyjem na čelu, do zadnjega trd oreh za Italijane, ki pa jim živci tokrat, ob podpori gledalcev, niso popustili, tako da je bila njihova zmaga zaslužena. Znan je tudi že prvi finalist, to je Srbija, ki je v prvi fazi nastopila v Trstu in se uvrstila na 2. mesto. Po ponedeljkovi zmagi proti Argentini so Nikola Grbic in tovariši včeraj - v tekmi skupine P - po štirih izenačenih setih odpravili Rusijo, ki je ves svoj največkrat neizkoriščeni potencial pokazala le v drugem setu, edinem neize-načenem, ki ga je gladko osvojila. Očitno niti prihod priznanega italijanskega trenerja Bagnolija ni zdramil Ruse iz njihove tradicionalne otopelosti, ki vedno pride na Matej Černic je v enem svojih najboljših nastopov za reprezentanco z blokom dosegel tudi odločilno točko za Italijo proti ZDA, tekmo pa ob nepopisnem veselju v dvorani končal v objemu trenerja Anastasija ansa dan v ključnih trenutkih velikih mednarodnih tekmovanj. Vse drugače je s Srbi, ki so v Trstu (zdaj lahko to mirno zapišemo) očitno varčevali z močmi. Ko je šlo za res, so pokazali kaj zmorejo, ključni igralec pa je bil korektor Miljkovic, ki je sinoči dosegel kar 26 točk, od tega 25 z napadom, Ko-vačevic jih je prispeval 15, Janic pa deset. V skupini R se je končala pot Češke, ki je po odlični igri proti Braziliji (2:3) gladko klonila pred Nemčijo. O uvrstitvi v finale bo tako odločala današnja tekma med Nemci in Brazilci, v skupini Q pa tekma med Kubo in Bolgarijo. ŠPORTNE STAVE Na sodišču tudi o tekmi Drava-Nafta BOCHUM - V nemškem Bochumu se bo danes začelo sojenje četverici osumljenih prevare na športnih stavnicah, ki naj bi jo zagrešili s krojenjem izidov nogometnih tekem. Med 32 tekmami, kjer naj bi prišlo do manipulacij, je tudi 11. aprila lani odigrana tekma prve slovenske lige med ptujsko Labod Dravo in lendavsko Nafto (4:1). Nemški mediji pišejo o sojenju v največjem škandalu, povezanem s krojenjem izidov zaradi športnih stav v Evropi. Skupaj naj bi do goljufije po do zdaj znanih podatkih prišlo na 32 tekmah v Nemčiji, Belgiji, Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Švici. Pod drobnogledom pa je skupaj kar 270 «sumljivih tekem», sicer pa naj bi do prevare prišlo tudi na eni od tekem evropske lige in na reprezentančni kvalifikacijski tekmi ekip do 21 let za evropsko prvenstvo. Državno tožilstvo v Bochumu trdi, da je četverica osumljencev za podkupovanje sodnikov in igralcev na 32 tekmah porabila 370.000 evrov, na tekme pa vložila okrog dva milijona evrov in imela 1,6 milijona evrov dobička. ZANIMIVOST - Selektor Anglije Fabio Capello za Gazzetto dello Sport »Večkrat sem bil v Edijevi hiši, kjer se je govorilo slovensko« Edi Reja Edi Reja doživlja trenutek slave. Upravičeno, saj je trener s slovenskimi koreninami iz Ločnika s svojim La-ziom prvi na lestvici A-lige. O trenerju rimskega kluba je na nedeljski Gazzetti dello Sport spregovoril tudi njegov najboljši prijatelj Fa-bio Capello. »Resen, korekten in zvest človek. Predvsem pa velik prijatelj, moraš ga imeti rad,« je selektor Anglije odgovoril na novinarjevo vprašanje, »Kdo je Edi Reja?« Capello in Reja, oba z Goriškega, sta stara prijatelja. Čeprav sta živela zelo blizu, Capello je iz Pierisa, sta se spoznala šele leta 1963 v Ferrari, ko sta igrala pri Spalu. »Bila sva fanta z obmejnega območja, hitro, že ansa Fabio Capello zelo mlada, sva postala moška. Taki so bili pač takrat časi, drugačen način življenja,« se spominja Capello, ki je Rejo takole opisal kot igralca: »Bil je zvezni igralec s težo, zdaj bi ga označili kot rušilca igre. Tekmeci so ga spoštovali. Po temperamentu bi ga danes primerjal z Ambrosinijem. Igralci smo bili nekoč lepo vzgojeni, ne pa tako kot današnji nogometaši,« je bil oster Capello. Selektor Anglije je obenem italijanski javnosti potrdil slovenske korenine Edija Reje: »Ničkolikokrat sem bil v Edijevi hiši, kjer je z domačimi govoril slovensko. Edijeva mama je bila Slovenka. Midva pa sva med seboj govorila v goriškem narečju. Veliko ansa časa sva preživela skupaj, na družinskih izletih ali na počitnicah v Gradežu. Kljub oddaljenosti sva tudi zdaj obdržala tesne stike. Pogosto se srečava ali se slišiva. Nazadnje sva se pred nekaj dnevi.« O čem pa se Edi in Fabio najraje pogovarjata: »O vsem, o nogometu, o naši zemlji in vinu. Edi zna dobro jesti in piti. Prihaja iz Goriških brd, kjer gojijo odlična vina,« je razkril italijanskim bralcem Capello, ki je še dodal: »Reja se lahko letos uvrsti med prvimi štirimi, to se pravi v ligo prvakov. Je dovolj izkušen, pozna nogomet in zna voditi ekipo. Pripravljen je na vse. To je dokazal tudi zunaj Italije, na Hrvaškem.« ALPSKO SMUČANJE - V Sloveniji Uspešna priprave na novo sezono LJUBLJANA - Začetek nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju je pred vrati. Na ledeniku Rettenbach nad Soldnom jo bodo z veleslalomom 23. oktobra odprle ženske, dan kasneje pa še moški. Slovenske reprezentance so se poleti pripravljale v Čilu, Novi Zelandiji ter na evropskih ledenikih. Odgovorni trener za slalom in veleslalom ženske ekipe za svetovni pokal Jernej Koblar je z minulimi treningi zadovoljen, kot tudi z vzdušjem v ekipi, ki pripomore k dobremu delu deklet. Dekleta so 29. septembra prišla iz osemdnevnih treningov v Saas Feeju, kjer je zaradi vremena izostal le en dan smučanja. Včeraj je celotna A reprezentanca odpotovala v Val Senales, kjer bo nadaljevala s snežnimi in kondicijskimi treningi. 15. oktobra bodo dekleta po kratkem premoru nadaljevala s treningi na Molltalu v Avstriji, 21. pa bodo že odšla na prizorišče uvodne tekme sezone, kjer bodo dan kasneje opravila zadnji trening. Sedmerica smučarjev pod vodstvom Pavlija Čebulja, glavnega trenerja tehničnih disciplin, je včeraj že trenirala v avstrijskem Pitztalu. Trener Čebulj je bil s smučanjem zadovoljen, čeprav snežna podlaga ni bila optimalna. Ekipa z optimizmom spremlja tudi vreme, ki včeraj sicer ni dovoljevalo treninga, v naslednjih dneh pa naj bi bili kakovostni treningi že izvedljivi. Aleš Gorza, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič, Mitja Dragšič, Matic Skube, Janez Jazbec in Miha Kurner bodo na tem prizorišču ostali do petka, nato odšli domov, v ponedeljek pa se bodo razdelili v dve ekipi in odšli v Pitztal ter Molltal. Slednje smučišče bodo zapustili tri dni pred preizkušnjo v Soldnu. V Pitztalu se bo pripravljala tudi najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze. Poleg tehničnih ekip s pripravami nadaljuje tudi moška ekipa za hitre discipline. Šest smučarjev (Andrej Jerman, Andrej Šporn, Rok Perko, Andrej Križaj, Gašper Markič, Boštjan Kline) pod vodstvom Burkharda Shafferja je imelo po prihodu iz Čila na sporedu kondicijske treninge, v nedeljo pa bodo odpotovali v Pitztal, kjer bodo ostali dva tedna. Treningi hitrih disciplin bodo precej odvisni od snežnih razmer, če bo šlo vse po načrtu, pa bo ekipa v zadnjem tednu oktobra opravila še kondicijske priprave. Že kmalu nato bo sledilo potova- nje čez lužo - 12. novembra bodo fantje odpotovali na treninge v Kanado, natančneje v Nakisko, 27. novembra pa je na sporedu že prvi smuk sezone v Lake Loui-su. V ekipi za hitre discipline je vzdušje zelo dobro in «borbeno». »V Pitztalu se nama pridružita Gorza in Jazbec in tako upam, da bom dobil tudi nekaj kakovostne primerjave za moj veleslalom, poudarek v Pitztalu pa bo sicer namenjen supervele-slalomu, če nam bo vreme naklonjeno,« je dejal Šporn, ki je lansko zimo navdušil z drugim mestom na slovitem smuku na Petelinjem grebenu v Kitzbuhelu. V letošnjem pokalu bi Kranjskogorčan paradnima disciplinama smuku in supervelesla-lomu želel dodati še veleslalom. (STA) NOGOMET V Sloveniji EP 2012 do 17 let LJUBLJANA - Slovenija bo leta 2012 gostila evropsko prvenstvo reprezentanc do 17 let. Tako je v ponedeljek zvečer odločil izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa). Slovenija je prvo namero o organizaciji evropskega prvenstva mlajših kategorij oddala že konec leta 2009, v igri pa je bila kandidatura za Evropski prvenstvi U17 in U19. «Odlo-čitev Evropske nogometne zveze je rezultat dolgoletnega kredibilnega in strokovnega dela naše nogometne zveze, korektnega odnosa z Uefo, kvalitetne organizacije številnih Ue-finih mini-turnirjev pri nas, zelo dobro pripravljene vloge za kandidaturo in nenazadnje tudi preglednega lobiranja ožjega vodstva NZS v zadnjih tednih,« so se pohvalili pri Nogometni zvezi Slovenije. Sicer je že znano, da bo turnir potekal v osrednji in vzhodni Sloveniji, moštva pa bodo nastanjena na Bledu oziroma v Mariboru. Slovenijo bo na tem turnirju predstavljala generacija igralcev rojenih po 1. januarju 1995. / TRST Sreda, 6. oktobra 2010 JADRANJE - Pogovor z lanskim zmagovalcem Barcolane Mitjo Kosmino 19 1 1C.1C.1C 42. BARCOLANA Možnosti za zmago so: počakajmo na nedeljo! Kako lahko premaga Esimit Europo 2? - Na krovu tudi VIP - Ekipa je važna kot pri nogometu Ne bi bilo napačno zapisati, da brez Mitje Kosmine ni Barcolane. Slovenski jadralec iz Kopra, štirikratni zmagovalec, je že ikona jesenskega pokala. Če je v devetdesetih letih jemal Barcolano predvsem kot športno prireditev, je v letih dobila regata tudi druge, širše razsežnosti. Kosmina je namreč spoznal, da lahko preko Barcolane omogoči zbliževanje dveh realnosti in združi zaliv. S svojo vsakoletno prisotnostjo na Barcolani želi namreč razširiti idejo skupnega prostora brez meja. Prav zato je v vseh teh letih dokazoval veliko spoštovanje do mesta Trst, ki mu je včeraj to povrnilo: župan Dipiazza mu je podelil priznanje, in sicer srednjeveški pečat mesta Trst. Pred Barcolano smo se s Kosmino pogovorili o priznanju, regati, nasprotnikih in ... nogometu. Kako sprejemate priznanje tržaške Občine? Ko sem začel to zgodbo, sem vedno verjel, da lahko obojestransko spoštujemo dve realnosti in ju približamo ter v tem duhu nadaljujemo. S tem priznanjem sem dosegel cilj, ki sem si ga zastavil v preteklosti. S takim priznanjem boste torej prvič nastopil na Barcolani delno tudi kot Tržačan ... Moralno se s tem priznanjem prav gotovo čutim še bližje mestu. Mislim pa, da smo mu vsekakor vedno pripadali. Kako potekajo priprave na Bar-colano? Imamo intenzivne treninge - po podelitvi me torej čaka trening. Ekipa je pripravljena in upamo, da se bodo stvari na regatnem polju dobro iztekle. Tekmovanje je pač tekmovanje, tako da bo treba za kakršnekoli napovedi počakati šele nedeljo. Takrat bomo spo- znali vetrovne razmere in videli, kako bomo odjadrali regato. Kakšne vetrovne razmere ima najraje Mitja Kosmina? Navadno smo imeli najraje veter, vendar zaradi taktičnih izbir, ki so prilagojene letošnjim nasprotnikom, bi si želeli nekoliko manj vetra, mogoče takega nenavadnega, z mnogimi »luknjami«. Upamo, da bomo v takih razmerah lahko presenetili. Je Maxi Jena enaka lanski? Tehnično je enaka, prav tako je enaka tudi ekipa. Da je ekipa enaka, je seveda pozitivno, da je pa jadrnica tehnično enaka, ni najbolje, vendar taka je realnost. Povedali ste, da se pred Esimit Evropo 2 - glavnim favoritom za zmago - vnaprej ne predajate. V katerih pogojih lahko Maxi Jena premaga nasprotnika? Se ne bomo predali, saj to ni v našem duhu. Esimit Europo 2 lahko premagamo v brezvetrju in v raznolikih situacijah. Ali menite, da poznate vi tržaški zaliv boljše kot oni? Mislim, da bodo tudi oni imeli lokalne ljudi na krovu. Dandanes poznavanje zaliva ni več problem, saj smo vsi zelo izkušeni. Mislim pa, da je naša jadrnica lažja in torej se lahko mi hitreje prilagajamo vetrovnim razmeram. Te so naše edine prednosti pred tako velikanko. Navadno so Barcolano označevali slovensko-italijanski dvoboji, letos pa sta med favoriti dve slovenski jadrnici: vaša in Simčičeva. Ali je to razlog za večjo motivacijo? Ne, to ne vpliva. Vedno smo bili motivirani in vedno smo si želeli zmagati. Nasprotnik je nasprotnik. Vedno poudarjate, da ima ekipa na jadrnici pomembno vlogo: da mora biti usklajena in motivirana. Po katerem ključu izbirate člane posadke? Izključno po znanju, pripadnosti in prilagodljivosti. Isto je tudi v nogometni ekipi, kjer ne moremo združevati samo šampionov. Ekipa mora biti uravnotežena, da potem lahko dobro deluje. Izbirate vi vaše sojadralce? Tako je. So samo Slovenci? Ne. Slovenci, Hrvati in Italijani. Kateri pa je občevalni jezik na jadrnici? Tehnični ... Tako se je lani prvega mesta na Barcolani veselil Mitja Kosmina kroma Kaj pomeni? (smeh) Mešanica, ki je ni v slovarju. Nekaj je italijanščine, nekaj angleščine, precej je tudi kletvic. Boste letos gostili kako znano osebnost? Mislim, da ja. Mogoče bo z nami Federico Moccia, in mogoče dve italijanski filmski igralki. Kako ste prišli do njih? To je nekaka oblika sodelovanja z novim sponzorjem. Bomo videli, ne bi želel predčasno napovedati določenih stvari ... Imen torej zaenkrat ne bom še razkril. Letos je glavni sponzor Amori, italijansko podjetje. Postaja Maxi Jena torej čezmejni projekt? Sigurno. To je dokaz več, da ni več pregrad. Sodelujemo na trgu ter izkoriščamo situacije in priložnosti. V Trstu vas ne poznajo izključno kot jadralca. Že nekaj let ste član upravnega odbora Triestine. Januarja leta 2009 ste celo napovedali, da klub cilja v A-Iigo. Kaj se je potem zgodilo pri Triestini? Kakšni so zdaj cilji? Bile so želje in ambicije. Tudi to področje je izredno kompleksno, bolj od tega, kar sem si predstavljal. Tudi tam treba imeti potrpljenje, biti vztrajni in imeti veliko, veliko športne sreče. Nakazujete torej, da je lani Trie-stini zmanjkaIa športna sreča? Tako je. Kljub temu, da narediš dobre izbire, lahko vplivajo na končni izid še poškodbe in milijon drugih stvari. Kakšen je sploh vaš odnos do nogometa? Spremljam ga. To je prav gotovo šport, ki ga spremlja največ ljudi na svetu in je tudi s finančnega vidika zelo zanimiv. To je industrija. Opazujem ga torej iz več zornih kotov. AIi ste vedno prisotni na tekmah Triestine? Sem bil večkrat, le zdaj v pripravljalnem obdobju pred Barcolano ne hodim na tekme. Preidimo še k jadranju. Pred Ie-ti ste zmagovali z Gajo Legend, na kateri je sodeloval tudi Dušan Puh. Ali bi biI danes aktuaIen večji sIovenski projekt, mogoče tudi s Simčičem? Na naši jadrnici je že en kup šam-pionov, torej ni problem v združevanju. Tak skupen projekt bi bil možen, vendar časi so z ekonomskega vidika težki in zato vprašljivi. Bomo videli. Veronika Sossa JADRANJE - Župan Dipiazza podelil Kosmini pečat mesta Trst Tudi Občina Trst Tržaški župan Dipiazza med podeljevanjem pečata slovenskemu jadralcu in večkratnemu zmagovalcu Barcolane Mitji Kosmini. Na hrbtno stran pečata so natisnili naziv občine tudi v slovenščini Zahvalne besede Mitji Kosmini, ki je zaslužen, da ima Bar-colana danes velik mednarodni odmev, so bile rdeča nit nagovora župana Dipazze, ki je včeraj na Občini podelil slovenskemu krmarju srednjeveški pečat mesta Trst. Potem ko je tržaški občinski svet zavrnil predlog o podelitvi častnega meščanstva večkratnemu zmagovalcu Barcolane, se je župan odločil, da mu podeli pečat (tega lahko podeljuje župan brez privolitve občinskega sveta), saj je tudi njegova zasluga, da sta mesto Trst in jadralna prireditev postali tako odmevni. Priložnostno je na hrbtni strani pečata natisnjen naziv tržaške občine tudi v slovenščini v znak spoštovanja do slovenskega krmarja. »Barcolana sodi med naše paradne prireditve zato, ker je bil tu Mitja Kosmina. Omogočil je, da so v Trst priplule velikanke, ki so ga hotele premagati. Kosmina je hkrati tudi dokazal pravi športni duh: čeprav je vedel, da bodo najbrž drugi boljši, se je regate vedno udeležil z enako vnemo,« je poudaril župan Dipiazza in v šali dodal, da bi se prav rad na morju spet pomeril s Kosmino, ki ga je enkrat že premagal. Kosmini je ob pečatu podaril še občinski grb in knjigo »Panorama di Trieste«. Koprčan Mitja Kosmina se je seveda zahvalil županu: »Vedno sem izkazoval spoštovanje do mesta Trst. S priznanjem pa sem danes (včeraj op. a.) prejel znak spoštovanja tudi s tržaške strani. Od vedno sem s svojo pristnostjo želel biti vezni člen med dvema svetovoma, ki se zdaj spoštujeta.« Kosmina je še napovedal, da bo še naprej stalni udeleženec Barcolane. Podelitve na Občini so se udeležili tudi predsednik ja-dralnga kluba Societa Velica Barcola Grignano Gastone Novelli, športni direktor Barcolane Daniele Robba, Fulvio Molinari ter občinski svetnik Igor Švab. (V.S.) HOKEJ NA ROLERJIH - V organizaciji Poleta Memorial Agnul še drugič v Lukavico Prehodni pokal memoriala Agnul, ki ga je desetič organiziral openski Polet, je odšel v Lukovico. Slovenski hokejisti na rolerjih so na openskem Pikelcu zmagali drugo leto zapored. Domači Polet Kwins se je uvrstil na drugo mesto. »Igrali smo dobro in žal smo odpovedali le na odločilni tekmi proti Tolminu. Gostje iz Slovenije so izenačili proti koncu tekme, po naši napaki v obrambi,« je dejal Poletov spremljevalec Mojmir Kokorovec. Končni izid proti Tolminu je bil 2:2. Polet je pred tem premagal Agrobar s 5:3 in nato igral neodločeno proti Lukovici 3:3. Lukovi-ca je sicer imela boljšo gol razliko: Agrobar so premagali kar z 12:3, Tolmin pa z 8:2. Tolmin je z 10:4 premagal Agrobar. »Turnir je bil kakovosten in tekme so bile kar kvalitetne. Za nas je bila to odlična priprava na prvenstvo A1-lige, ki se bo začelo konec tedna. Med pripravami na novo sezono v najvišji državni ligi smo izgubili le eno tekmo. To na prvem pokalnem srečanju v Milanu. Prepričan sem, da smo se dobro pripravili na novo sezono, v kateri bo naš glavni cilj obstanek v ligi,« je še dodal Kokorovec. Polet Kwins bo v sobotnem prvem krogu gostoval v Cittadelli v Venetu. Prva domača tekma bo na sporedu 16. oktobra, ko bodo Ferjaničevi varovanci na Opčinah gostili okrepljene »gusarje« iz Ci-vitavecchie. Prvi tržaški derbi z Edero bo 30. oktobra. Igrali bodo najprej na Opčinah. Vrstni red: Lukovica 5 točk, Polet Kwins 4, Tolmin 3, Agrobar 0. KOŠARKA Under 15: Bor drugi na turnirju Servolane Na turnirju Amici della Servo-lana, ki jo je v telovadnici na Melari organizirala Servolana za kategorijo do 15 let, so se borovci uvrstili v finale, v njem pa izgubili proti ekipi Sa-lesiani Don Bosco. V polfinalu so brez večjih težav in nepričakovano premagali ekipo gostitelja, ki bo nastopila v državnem prvenstvu. Igrali so tekoče in homogeno v obrambi in napadu, nevarni so bili tudi pod košem. Finale je bil v igralskem pogledu zahtevnejši in vseskozi še kar borben, vendar so borovci proti koncu tekme, ko sta bili ekipi še popolnoma enakovredni, kot je razvidno tudi iz delnih izidov, hkrati popustili na celi črti. Igra je bila na robu dovoljenega. Borovci tokrat niso igrali dovolj dobro, predvsem v obrambi. V napadu je bilo preveč individualizma in forsiranja. Nasprotnik je imel večje število enakovrednih in tehnično dovršenih igralcev. (Kocka) Polfinale Bor - Servolana 83:73 (23:18, 49:35, 71:50) BOR: Skoko, Kocijančič 32, Mandic 15, Golubovic 6, Milič, Gruden 6, Matarrese 2, Gregori 22, Co-retti. Trener: Dejan Faraglia. Finale Bor- Salesiani Don Bosco 51:71 (14:17, 33:39, 42:58) BOR: Skoko, Kocijančič 25, Mandic 4, Golubovič, Milič 2, Gruden 2, Matarrese 3, Gregori 15. 20 Sreda, 6. oktobra 2010 ŠPORT / GORSKO KOLESARSTVO - SK Devin v okviru praznika Konji in vonjave mošta Zbralo se je veliko ljudi Na promocijski tekmi 45 otrok in mladih v spremstvu sorodnikov - Tekmovali v osmih kategorijah V okviru tridnevnega praznika Konji in vonjave mošta v Medji vasi je SK Devin v sodelovanju s SŠKD Timava v nedeljo popoldne priredil zelo uspešno promocionalno dirko z gorskimi kolesi za otroke in mladino do 19. leta. Na travniku, kjer so pripravili krožno pot, se je zbralo veliko udeležencev, saj so našteli kar 45 prijavljencev, v Ü3 Obvestila JK ČUPA v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja iz Križa organizira za člane v nedeljo, 24. oktobra pobudo Po poteh ribičev. Zbirališče ob 10. uri pri Biti, sledita vodeni ogled muzeja in kosilo. Obvezna prijava. Vse informacije dobite v tajništvu. SKD VIGRED, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, PLANINSKI ODSEK SK DEVIN IN RAZVOJNI DRUŠTVO PLISKA vabijo v nedeljo, 10. oktobra na 15. pohod Na Krasu je krasno. Zbirališče med 9. in 9.45 v Praprotu. Start ob 10.10 v Tubljah. Informacije na tel. št. 3803584580 in www.skdvigred.org. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov: Motorika (letniki 2005-06) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002-03-04) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.00-18.00 (občinska telovadnica v Repnu). Minibasket (telovadnica na Rouni pri Briščkih) letniki 2001 torek in četrtek 16.15-17.30, petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek 16.15-17.30, četrtek 17.15-18.30, petek 16.15-17.15. Under12 (letniki 1999) ponedeljek 17.00-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih), sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu), petek 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 3385889958, marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153, picerik@hotmail.it (Erik Piccini). SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Druga izmena od sobote 17. oz. nedelje 18. oktobra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se je začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.15 do 22.00. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivolleya (letniki 2002/2003/2004) in treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001). Otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta se bo začela danes, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 389-8003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. spremstvu staršev, bratcev in babic ter dedkov in to predstavlja lep uspeh za organizatorje. Seveda je bilo med temi lepo število mladih Devinovcev, kolesarjev in smučarjev, saj velja poudariti, da se je v zadnji kolesarski in tudi smučarski sezoni vpisalo veliko otrok. Na nedeljski dirki so bili kolesarji razdeljeni v 8 kategorij. Glede na sta- rost so prevozili krajšo ali daljšo progo, ki je bila še kar naporna, saj je bilo nekaj manjših vzpetin. Po končani dirki je bilo bogato nagrajevanje, kjer so pozdravili župan Občine Devin-Nabrežina Giorgio Ret, koordinator praznika Igor Tomasetig in predsednik SK Devin Dario Štolfa. Prvouvrščeni v posameznih kategorijah Na startu v Medji vasi so prejeli pokale, vsi ostali medalje. Zmagovalci v posameznih kategorijah so: G0 Paolo Ruggero, G1 Samuel Ferluga, G2 Tarek Nelson, G3 Jan Godnič, G4 Jan Sedmak, G5 Matteo Dutti, začetniki Erik Mozan in mladinci Danjel Mervig. S pokalom sta bila nagrajena tudi najmlajša udeleženka Caterina Šinigoi (2003)in najmlajši udeleženec Maj Sedmak (2007). KOTALKANJE - Kljub težkim vadbenim razmeram Uspešni nastopi Vipave Na državni tekmi AICS v Misanu Adriaticu tudi zlata kolajna za Liso Sant iz Zagraja Kljub velikim vadbenim težavam pri KŠD Vipava vztrajajo, njihovi kotalkarji pa žanjejo lepe uspehe. Manjša skupina šestih kotalkarjev in 10 kotalkaric je celo poletje pridno vadila, da se je lahko dobro predstavila na promocijskem prvenstvu AICS - »34.rassegna na-zionale memorial G.Perinetti« državnega značaja od 5. do 12. septembra v Misanu Adriaticu. V različnih kategorijah je nastopilo kar 1.361 tekmovalcev in panogah. Tekmovalci so v spremstvu vaditeljice Anema-rije Declich dosegli vrsto lepih uspehov. Letnik 2005 fanti: 2. Leonardo Cuca , 3. Valerio Marini; letnik 2005 dekleta: 2. mesto Chiara Gainelli; 2004 fanti: 2.mesto Alessandro De Lazzari; 2003 fanti: 3.mesto Simone Di Pumpo; junior AICS fanti: 3.mesto Daniele Tomasin. Zlato kolajno pa je v v kat. junior AICS osvojila Lisa Sant iz Zagraja. Zelo lepo je zaplesala na glasbi znane poletne popevke pevke Shakire in odlično izvedla vse dvojne skoke. K društvenu uspehu, KŠD Vipava je zasedlo 44. mesto na 122 sodelujočih, so prispevali še: Nicolo' Manni, Alesia Mea-ni Emma Ciani, Marta De Lazzari, Anastasia Cuca, Anna Gainelli, Kim Cumin, Elena De Riso in Ilaria Tomasin . Preteklo soboto pa se je v Novi Gorici pri društvu KUK odvijal 16.pokal Miki Udeleženci tekmovanja v kraju Misano Adriatico miška, namenjen otrokom od 4 do 12 let. Tekmovalo je okrog 60 kotalkarjev in ko-talkaric iz Gorice, Trsta in cele Slovenije. Člani KŠD Vipava so se takole uvrstili: začetniki 2005 fanti - 1. Valerio Manni; 2. Leo- nardo Cuca; začetniki 2004 fanti - 1. Ales-sandro De Lazzari; dekleta: 2. Petra Lako-vič, 5. Alessia Ragni; 6. Giulia Terrana; cicibani 2003 fanti: 2. Stefan Tomsič, 3. Simone Di Pumpo, 5. Nicolo' Manni. ODBOJKA Jadranski pokal: dva poraza slogašic V Majanu je v nedeljo popoldne Sloga odigrala še dve tekmi v okviru Jadranskega pokala. Oba tokratna nasprotnika bosta v letošnjem prvenstvu nastopala v D ligi, vendar so Slogašice izgubile obe srečanji. Za tak neugoden razplet ima naša ekipa sicer opravičilo, saj je nastopila krepko okrnjena (brez Karin Crissa-ni in treh sester Spangaro), tako da nedeljskega nastopa ne moremo jemati kot pravega pokazatelja Slogi-ne moči. Kot libero je prvič na deželni ravni zaigrala Tina Malalan, prav tako je prvi uradni nastop na tem nivoju opravila Jara Colarich, ki bo letos branila Slogine barve. Tekmi sta si bili zelo podobni: prva dva seta sta bila izenačena, Slogašice so dobro začele, nekaj časa tudi vodile, nato pa v končnici naredile serijo naivnih napak in tako zmago v bistvu same podarile nasprotnicam. Oba tretja niza pa sta bila potem enosmerna in so nasprotnice do zmage prišle brez večjih naprezanj. Izidi: Farmacia Tojani Majano - Astra Mobili Metallici 1:2, Astra Mobili Metallici - Sloga 3:0 (25:23, 25:20, 25:9), Sloga - Farmacia Toja-ni Majano 0:3 (21:25, 23:25, 13:25) NOGOMET Preložili pokalno tekmo Primorje-Sistiana Proseško Primorje danes ne bo igralo prve tekme drugega dela deželnega pokala 2. AL. Ker na Ervat-tiju pri Briščikih ni razsvetljave, so tekmo preložili na kasnejši datum. Primorje bo proti Sistiani igralo prihodnji teden, 13. oktobra, ob 20.30 na Opčinah. ATLETIKA Množično po Krasu Med Nabrežino in Samatorco je v nedeljo stekel že 32. polmaraton Krasa (Maratonina del Carso), ki se ga je udeležilo preko 450 tekačev. Veliko je bilo tudi slovenskih tekmovalcev, saj je polmaraton sodil v sklop čezmejnih tekmovanj. V moški konkurenci je zmagal Francesco Duca, ki je traso pretekel v času 1:09,07. Med boljšimi je bil tudi slovenski tekač iz Križa Alessan-dro Zacchigna, ki je s časom 1:18,22 zasedel 9. mesto. Med tekačicami je bila najhitrejša udeleženka olimpijskih iger v Atenah Helena Javornik (1.20,47). GIMNASTIKA - Pri ŠZ Bor Priprave in tečaj Dvaindvajset telovadk se pripravlja na tekmovalno sezono v Sloveniji - Usposabljanje domačega vadbenega kadra Tudi letos so bile pri gimnastičnem odseku ŠZ Bor intenzivne priprave pred začetkom redne vadbe. Udeleženke so se začele pripravljati na novo sezono pod nadzorstvom trenerk Petre Dilli in Valentine Oblak. Priprav se je uspešno udeležilo kar 22 telovadk, ki bodo v letošnji sezoni na slovenskem državnem prvenstvu A1 programa zastopale Borove barve. Na pripravah so se zato tudi najmlajše bodoče tekmovalke seznanile z novim načinom treniranja, ki ga zahteva tekmovalna skupina. Poleg priprav za Borove ritmičarke, ki so potekale od 6. do 10. septembra 2010 na Stadionu prvega maja, je obenem potekal petdnevni vaditeljski tečaj, ki ga je vodila mag. Branka Vajngerl, in ki sta se ga udeležili mladi trenerki Petra Dilli in Valentina Oblak ter Irena Cossutta in Tjaša Oblak, ki se pripravljata, da se bosta z 18. letom starosti pridružili Borovemu trenerskemu kadru. Trenerke že redno uporabljajo znanje, ki so ga pridobile na rednih treningih, ki so se začeli tako za tekmovalke kot za začetnice, h katerim pa se je še mogoče vpisati! (vo) GLEDALIŠČE Sreda, 6. oktobra 2010 21 LJUBLJANA Izreden dogodek Leonard Cohen v torek v novi dvorani v Stožicah Legenda svetovne glasbene scene Leonard Cohen končno prihaja v Ljubljano. Glasbenik, ki je s svojim delom navdihnil mnoge slavne in malo manj slavne ljudi, se bo na svoji turneji ustavil tudi v Sloveniji. V torek, 12. oktobra (začetek ob 20. uri), bo v Stožicah predstavil svoj najnovejši album Songs From The Road, ki je izšel septembra. Kanadski pesnik, pisatelj, pevec je eden najbolj mističnih, fascinantnih in nenavadnih avtorjev v glasbeni zgodovini. Pred nedavnim je dopolnil že zavidljivih šestinsedem-deset let, saj se je rodil 21. septembra 1934 v kanadskem Montrealu. Svojo glasbeno kariero je začel dokaj pozno, pri svojih tridesetih letih. Pred tem se je uveljavil kot odličen pesnik in pisatelj. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so ga po- gosto videvali v družbi Andyja Warho-la in njegove Andy Warhol's Factory Crowd. V dolgih desetletjih svoje kariere je večkrat prekinil z glasbenim delom in preprosto izginil z glasbenega prizorišča, čez nekaj let pa se spet pojavil z odličnim albumom. Raziskoval je svoja verska prepričanja, med drugim postal tudi zen budistični menih. Na sceno se je vrnil z odličnim albumom Ten New Songs. V svojih pesmih pogosto obravnava tematike, kot so ljubezen, seks, vera, depresija ... Za nekatere glasbeni genij, za druge provokator Cohen je s svojim delom dvignil veliko prahu in izzval veliko navdušenja. Pesmi, kot so Hallelujah, Everybody Knows, I'm Your Man ter mnoge druge, se dotaknejo tako starejše kot tudi mlajše generacije. FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče V soboto, 16. oktobra, ob 20.30 / Iztok Mlakar po motivih Moliera: »Duohtar pod mus«. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 8. oktobra, ob 20.30 / Enrico Luttman: »Fuori i secondi« Režija: Francesco Macedonio. Nastopajo: Maurizio Zacchigna, Gian Maria Martini, Ariella Reggio in stalna gledališka skupina "La Contrada". / Ponovitve: v soboto, 9., ob 20.30 in v nedeljo, 10. in v torek, 12. ob 16.30, od srede, 13. do sobote, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. oktobra, ob 16.30. Stalno Gledališče FJK il Rossetti Danes, 6. oktobra, ob 20.30 / Jonathan Bate: »Shakespeare - The man from Stratford«. Režija: Tom Cairns. Nastopa Simon Callow. Predstava v angleškem jeziku, nadnapisi v italijanščini. / Ponovitve: v četrtek, 7., v petek, 8. in v soboto, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. oktobra, ob 16.00. Dvorana Bartoli V soboto, 9. oktobra, ob 21.00 / »Don Chisciotte«. Projekt, režija in nastopa: Franco Bartoli. / Ponovitve: v nedeljo, 10. oktobra, ob 21.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 / Gostovanje dramske skupine Brce iz Ga-brovice pri Komnu s predstavo: Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Režija: Sergej Verč. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V ponedeljek, 11. oktobra, ob 18.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. Nastopata: Boris Kobal in Gojmir Lešnjak-Gojc / Ponovitve: v torek, 12., ob 18.00, v četrtek, 14. ob 20.00. V sredo, 13. oktobra, ob 20.00 / Jeroen van den Berg: »Podžig«. V petek, 15. oktobra, ob 20.00 / »Cubt vd amot«. Gostuje folklorna skupina Skala Kubed. Vstop prost. V ponedeljek, 18. oktobra, ob 10.00 in ob 18.00 / Desa Muck: »Blazno resno o seksu«. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana Danes, 6. oktobra, ob 20.00 / »Jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. ŠEMPAS Kulturni dom V soboto, 9. oktobra, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser: Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Nastopa: Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Veliki oder Jutri, 7. oktobra, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. / Ponovitve: do 9. oktobra, 19.30. Danes, 6. oktobra, ob 19.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 13.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 12., ob 13.00 V sredo, 13. oktobra, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. / Ponovitve: v četrtek, 14. ob 17.00, v ponedeljek, 18. ob 19.30, v torek, 19., ob 18.00 in v sredo, 20. oktobra, ob 19.30. Mala scena Jutri, 7. oktobra, ob 20.00. / Spiro Sci- mone: »Kuverta«. Danes, 6. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v petek, 15. in v soboto, 16. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V torek, 12. oktobra, ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V sredo, 13. oktobra, ob 20.00 / Spiro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: v četrtek, 14. oktobra, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 6. oktobra, ob 19.30 / David Gieselmann: »Golobi«. / Ponovitve: v četrtek, 7. ob 20.00, v petek, 8., v soboto, 9. in v ponedeljek, 11. oktobra, ob 19.30. V torek, 12. oktobra, ob 19.30 / Carlo Goldoni: »Nenavadna prigoda«. Gostuje SNG Nova Gorica. / Ponovitve: v sredo, 13. oktobra, ob 19.30. V četrtek, 14. oktobra, ob 19.30 / Percy Bishe Shelley: »Cenci«. V petek, 15. oktobra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v soboto, 16. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 18. oktobra, ob 16.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v torek 26. in v sredo, 27. oktobra, ob 19.30. V torek, 19. oktobra, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. V sredo, 20. oktobra, ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 20. oktobra, ob 15.30 ob 19.30 / David Gieseman: »Golobi«. Ponovitve: v četrtek, 21.,v petek, 22., v ponedeljek, 25. in v četrtek, 28. oktobra, ob 19.30. V soboto, 23. oktobra, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Mala scena V petek, 8. oktobra, ob 20.00 / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. / V soboto, 9., v ponedeljek, 11. in v četrtek, 14. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 27. oktobra, ob 20.00 / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. V četrtek, 28. oktobra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. Ljubljanski Grad - Lapidarij Jutri, 7. oktobra, ob 20.00 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 8. oktobra, ob 20.30 / Koncert. Dirigent: M° Gudni Emilsson. Solist: Miranda Keys - sopran. Program: Men-delssohn-Bartholdy in Beethoven. / Ponovitve: V soboto, 9. oktobra, ob 18.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 17. oktobra, ob 18.00 / »Openska glasbena srečanja«. Nastopa: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Dirigent: Ambrož Čopi. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 8. oktobra 2010, ob 20,30 / »Rusalke - Scensko glasbeni projekt«. Avtorica projekta in dirigentka Kar-mina Šilec. Predprodaja vstopnic na tel. 0481 531445 od 8,30 do 12.30 ter od 17.00 do19.00. Več informacij na email: info@kclbratuz.org. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 Velika dvorana / Ansambel Interactive Tokyo (Japonska). Dirigent: Junya Fu-jimoto. LJUBLJANA Cankarjev dom Kino Šiška Danes, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. Jutri, 7. oktobra, ob 21.00 / Nastopajo skupine: YU GO! Darkwood Dub (Beograd), Bernays propaganda (Skopje) in Adam (Ljubljana). Cankarjev dom Jutri, 7. oktobra, ob 19.30 / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solist: Andrew von Oeyen - klavir. / Ponovitve. v petek, 8. oktobra, ob 19.30. V petek, 8. oktobra, ob 20.00 Linhartova dvorana / Koncert Ditke Haberl in MArcella and the forget me nots (Velika Britanija). V torek, 12. oktobra, ob 20.30 Klub CD / V sodelovanju s festivalom Mesto žensk, nastopa skupina Dakhabrakha iz Ukrajine: Marko Halanevyc - glas, darbuka, tabla, didžeridu, harmonika, pozavna; Iryna Kovalenko - glas, džem-be, basovski bobni, harmonika, tolkala, bugaj, žalejka; Olena Tsibuljska; Nina Garenetska - glas, violončelo, basovski bobni. V torek, 19. oktobra, ob 20.30 Klub CD / Nastopa skupina Narat (Slovenija): Boštjan Narat - glas, kitara. Posebna gostja: Mina Špiler, glas. V torek, 26. oktobra, ob 20.30 Klub CD PRIREDITVE / Nastopa skupina Aronas (Nova Zelandija): Aron Ottigon - klavir; Sam Dubois - steel pan in log bobni; Jonathan Harvey - bas in Aron Ilsar - bobni. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga)«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: »Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Galerija Narodnega doma (ul. F. Fil-zi 14): do 15. oktobra, je na ogled razstava Klavdija Palčiča pod naslovom: »Odrska prepletanja«. Urnik: ogled je možen od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter ob četrtkih tudi med 15.30 in 18.30. Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Predsednik petrolej«. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, po urniku knjižnice. Muzej Istrske, dalmatinske in reške kulture (ul. Torino 8): do 31. oktobra je na ogled razstava: »Modiano. Arte e impresa. Dalla fotografija alla cartoli-na, dal bozzettto al manifesto«. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.30 ter ob nedeljah, od 10.00 do 13.00. S.K.D Barkovlje (ul. Bonifata 6.): Na ogled je razstava »Spomini«, razstavljata Neva Pertot - risbe in Milena Martellanc - glineni izdelki. / Urnik: danes, 1. oktober, od 17.00 do 19.00, v soboto 2. in v nedeljo, 3. oktobra od 10.00 do 13.00. V ponedeljek, 4. oktobra. od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava bo na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nede- ljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Trav-nik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž: do 15. oktobra 2010 na ogled razstava: »Prisluhne imaginacije« Marijana Tršarja. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ter ob prireditvah. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / Je na ogled slikarska regijska razstava JSKD z naslovom: »Portreti«. KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. 2 2 Sreda, 6. oktobra 2010 POTOPIS / Bojan Brezigar od carjev do Putina Kakšno velemesto je Moskva, priča zelo zgovoren podatek: v Moskvi je zbranih celih 80 odstotkov bogastva Rusije. Seveda tega podatka ni treba jemati dobesedno, fizično. Dejstvo je, da je v Moskvi sedež podjetij in ustanov, ki razpolagajo z 80 odstotki državnega bogastva. Za primerjavo: v Peterburgu je 7 odstotkov bogastva, v Ekaterinburgu trije odstotki, ostalo je razpršeno po državi. Ampak ostalo so drobtinice. Moskva je torej zares velemesto v vseh pomenih besede. Glede na koncentracijo kapitala in oblasti je neprimerljivo pomembnejša od ostalih prestolnic; vse to pa kaže tudi na njeno preteklost, na centralistični sistem Sovjetske zveze, ko se je vse dogajalo v Moskvi in samo v Moskvi. Tega ni mogoče spremeniti in nihče tega tudi ne želi spremeniti. Navsezadnje je to ustrezalo Gorbačovu, ustrezalo je Jelcinu in ustreza Putinu, ki sedaj z Medvedjevom deli oblast, ampak resnična oblast je prav v Putinovih rokah. V Moskvi je vse veliko in veličastno. Veličastni so nebotičniki, ki so bili zgrajeni v Stalinovih časih; tipična arhitektura, navsezadnje niso niti grdi, ki jo je takrat Stalin kot »bratsko pomoč« ponujal tudi satelitskim državam. Poljaki se mu na primer niso mogli odreči in Dom kulture je bil dolgo najvišja stavba v Varšavi. V zadnjih letih so veliko razmišljali, ali naj ga porušijo ali ne, pa so se odločili za drugačno izbiro: obdali so ga z modernimi nebotičniki, da je od daleč neopazen. Drugače je v Bukarešti, kjer je Dom tiska nekoliko izven središča mesta in dobro viden, a je veliko nižji od moskovskih nebotičnikov. Teh je sedem: v dveh so stanovanja, dva sta namenjena ministrstvom (v enem je zunanje ministrstvo), dva so spremenili v hotela (v enem je hotel Hilton, simbol ameriškega kapitalizma, kar se nekako ne sklada s Stalinovimi idejami), v enem pa je ena izmed moskovskih univerz. Razpršeni so po vsem mestu, tako da z vseh razglednih točk vidiš vsaj enega, včasih pa tudi več. Ti nebotičniki še vedno kraljujejo v središču mesta. 3 Zgodovina ostaja zgodovina in za nazaj je ne gre spreminjati To pa je le eden nevtralnih simbolov, ki so ostali iz tistih časov. Veliko je takih, ki so politično izrazito opredeljeni in jih krasijo rdeče zvezde ter srp in kladivo. Spomeniki so v vseh parkih, na glavnih ulicah, katerih imen po padcu komunizma (z nekaterimi izjemami) niso spreminjali, veliko je spominskih tabel. Pravzaprav so odstranili predvsem dva spomenika. Pred Lubjanko, veliko palačo v mestnem središču, kjer je bil sedež tajne policije KGB z znanimi zapori v kletnih prostorih, je bil spomenik Felixu Džeržinske-mu, ustanovitelju in do smrti voditelju sovjetske tajne policije, zloglasnega represivnega aparata, ki je mrko zaslovel še zlasti v Stalinovih časih. Avgusta 1991, po neuspelem poskusu državnega udara, so spomenik odstranili in shranili v neko skladišče; poskusi, da bi ga ponovno postavili na mesto, kjer je sedaj spomenik žrtvam gulagov, so spodleteli. Navsezadnje je bil Džeržinski Poljak in ne Rus. Seveda se Poljaki z njim ne ponašajo. Na Kremlju, na zelenici pred vhodom v predsedniško palačo, nedaleč od trga s štirimi cerkvami, je stal velik kip Lenina. Tega so potihoma odstranili; nihče ne ve točno, zakaj je do tega prišlo. Enostavno, ni ga več. V Moskvi je še veliko Lenina: kipov, slik in marsičesa drugega, kot bomo videli, ko se bomo spustili v podzemno železnico. Tukaj, pred palačo, v katero hodijo državniki vsega sveta in ki je simbol nove Rusije, je bil očitno v napoto. Seveda ne fizično, kajti zelenica sedaj sameva z lepo pokošeno travo; bil je v politično napoto. Tu je namreč oblast. Drugje, kjer kipi in slike še stojijo, pa je zgodovina. In Rusi to zelo dobro ločujejo. Navsezadnje je vsakomur jasno, da prehod v novo obdobje ni mogel biti simbolno tako močan kot drugod v vzhodni Evropi. Moskva je namreč komunistično mesto, zgrajeno po dobro zastavljenih urbanističnih planih, s poslopji, ki delno ohranjajo arhitekturo carske Rusije, sicer pa se dokaj harmonično vključujejo v okolje. Z drugimi besedami, Moskva je lepo mesto; tudi stanovanjski bloki, ki jih vidimo v predmestjih, niso videti tako grozljivi kot oni v provinci; nekaj arhitektonskega sloga je v njih, nekaj volje po lepoti, pa čeprav na prvi pogled ni tako razvidna. Če bi želeli temu mestu odvzeti prizvok prestolnice Sovjetske zveze, bi ga morali te- Spomenik iz komunističnih časov je nedotaknjen in ponoči razsvetljen. Desno postaja podzemne železnice. Zgoraj spominski park v predmestju Moskve. meljito predelati in marsikaj porušiti. Odločitev, ki so jo sprejele oblasti, je torej logična, navsezadnje edina pravilna. Zgodovina ostaja pač zgodovina, nedotaknjena in v mejah možnosti ohranjena, nova oblast pa gre svojo pot ne oziraje se na simboliko preteklosti. Spomenike, spominske table, imena ulic in podobno je treba razumeti v tem smislu. Pa še nekaj: pridobitev socializma, kar jih je bilo, Rusi niso vrgli v koš. Ohranili so jih in razvijali naprej. Vse to najbolje vidiš v podzemni železnici. Velike razkošne postaje, polne mozaikov in poslikav, so seveda prepojene s komunističnimi simboli. To je nedvomno najlepša podzemna železnica na svetu, pa tudi najbolj prometna: vsak dan se po njej prevaža 9 milijonov ljudi, več kot v Londonu in New Yorku. Graditi so jo začeli v Stalinovih časih, leta 1931; na stotine arhitektov in inženirjev je delalo štiri leta globoko pod zemljo in prvo progo so odprli leta 1935. V štirih letih so za gradnjo porabili 350 milijonov rubljev, to je 50 milijonov več kot je takratna petletka namenjala potrošnji v vsej Sovjetski zvezi. Danes meri podzemna železnica vsega425 kilometrov in ima 170 postaj, vendar je bila že pred drugo svetovno vojno funkcionalna in so njene velike postaje uporabljali kot zavetišče ob nemških letalskih napadih. In še danes se uspešnost moskovskih županov meri po številu novih postaj podzemne železnice, ki so jih odprli. Kot rečeno so mozaiki in poslikave prepojeni s komunistično simboliko. So pa tudi zelo lepi in nekatere postaje so prave umetnine. Bile so nagrajene na Expoju leta 1938 v New Yorku in postaja na Ploščadi revolucije je vključena v seznam Unes-cove svetovne kulturne dediščine. Vsi ti simboli ostajajo nedotaknjeni; tudi tiste po- staje, ki so jih Moskvi »podarile« socialistične republike, so ostale nedotaknjene, vključno s postajami tistih republik, ki niso več sestavni del Rusije, celo takih, ki z Rusijo še zdaleč nimajo prijaznih odnosov, od Gruzije do Estonije. Ampak zgodovina je zgodovina in za nazaj je ni mogoče spreminjati. V Moskvi niti v simboliki. In potem so tu spomeniki. Veliko jih je, mnogo je ogromnih, takih, ki poudarjajo veličino dejanj, ki pa jih strogo okvir-jajo v ideje režima. Na primer spomenik zmage v drugi svetovni vojni, ogromen spominski kompleks z vodnjakom s 1414 vodometi, toliko, kolikor dni je trajala druga svetovna vojna. Je pa tudi mogočno obeležje zmage nad Napoleonom, z ustreznim slavolokom, kajti Rusija je vseskozi poudarjala, da je bila zgodovina ena; le carsko oblast so odpisali, ampak o tem kasneje. In nenazadnje je treba omeniti spomenik kozmonavtomv: ploščad Jurija Gagarina z visoko raketo iz titanija in z repliko ladjice Vostok, s katero je 12. aprila 1961 poletel Gagarin, prvi človek v vesolju. Danes je tu velik park, še kar dostojno urejen, tu se igrajo otroci in na klopcah posedajo parčki. Tu se tudi začenja eden velikih mestnih parkov, kjer seveda ne manjka simbolike, ki spominja na delavstvo in na dosežke komunizma. Ljudje, ki se tukaj sprehajajo, tega ne mitizirajo, ampak jemljejo kot danost. Tako je pač bilo in tako je sedaj. Nenavadno malo grafitov je tukaj, v dobrem in v slabem, kot da bi bila tista politika res čas preteklosti in da bi ljudje živeli za prihodnost. Ne, da bi pozabili na preteklost, ampak, da jo jemljejo za to, kar je bila. Preteklost, pač. Z njo ne bo nihče obogatel. Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sreda, 6. oktobra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Banzai samurai 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 23.20 Aktaulno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Metronapoli 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 1.40 Talk/Talent show: Extra Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Dok.: Voyager - Storie, mondi e meraviglie 23.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia 0.10 Variete: Rai 150 anni V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me u Rete 4 6.55 Nan.: Più forte ragazzi 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 6 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Serafino (kom., It., '68, r. P. Germi, i. A. Celentano) 17.25 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Behind enemy lines - Die-tro le linee nemiche (voj., ZDA, '01, r. J. Moore) 21.50 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Universal soldier - The return (akc., ZDA, '99, r. M. Rodgers, i. M.J. White) Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.40 18.50 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostnio show: Uomini e donne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la notizia Nan.: Le due facce dell'amore (It., '10) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) v Italia 1 6.00 6.40 8.40 9.35 11.25 12.25 13.40 13.50 14.20 14.50 15.40 16.10 16.40 17.35 19.30 20.30 21.10 0.00 1.30 # 7.00 7.35 8.05 9.00 9.30 10.30 11.55 12.50 Nan.: La Tata Risanke Nan.: Kyle XY Nan.: Smallville Nan.: Heroes 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: My name is Earl Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! Risanka: Sailor moon Film: Il mondo di Patty Nan.: Ugly Betty Nan.: Big Bang Theory Kviz: Mercante in fiera Variete: Le Iene Show Variete: Zelig off Variete: Pokermania 13.05 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 14.05 Aktualno: ...Attualita 14.35 Aktualno: Videomotori 15.30 Aktualno: Hard Trek 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: Beltenebros (det., '94, i. T. Stamp, P. Kensit, J.L. Gomez) LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.20 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 0.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Il nipote Picchiatello (kom., ZDA, '55, r. N. Taurog, i. J. Lewis) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Aktualno: Exit - Uscita di sicurez- za (v. I. D'Amico) Variete: Victor Victoria |r Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Poučna odd.: Obisk v akvariju (pon.) 10.15 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.40 Zlatko Zakladko (pon.) 11.00 Izob. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 11.25 Dok. odd.: Za dlan veliki otroci (pon.) 11.55 Dok. film: Cincarji - Vlahi, prikrito ljudstvo Evrope 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tednik (pon.) 14.20 Na obisku - oddaja Tv Koper (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke: Maks in Rubi; Milan na podstrešju; Medvedek 16.05 Kviz: Male sive celice 16.25 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.35 Turbulenca 18.25 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: V dobri družbi 21.55 Žrebanje lota 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Omizje (T Slovenija 2 6.30 9.00, 1.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 11.30 Spet doma (pon.) 13.10 Hri-bar (pon.) 14.10 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Glasbeni večer (pon.) 15.40 20.00 Lokalne volitve 2010 (pon.) 16.35 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 Črno beli časi 17.25 Film: Nekega lepega dne (pon.) 19.00 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor (pon.) 19.20 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 21.30 Ajshil: Oresteja 22.55 Slovenska jazz scena (pon.) 23.40 Film: Hudičevke (pon.) : Tele 4 ^ w Koper 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 13.45 Dnevni program Dnevnik 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti Variete: Dopo il Tg... Animali ami- 14.20 Euronews ci miei (pon.) 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost Variete: Mukko Pallino 15.00 City Folk - dok. oddaja Aktualno: A casa del musicista 15.30 Nautilus Talk show: Incontri al caffè De La 16.00 Biker explorer Versiliana 16.30 21.10 Glasbena oddaja Klasična glasba 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Šport: Super Sea 18.00 Primorski mozaik Variete: Incontri ravvicinati 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Lokalne volitve 2010 občinski svet - Izola 20.10 Slovenski magazin 20.40 Istra skozi čas - dok. oddaja 22.25 Folkest 2010 23.30 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.15 17.20 18.00 19.00 19.25 19.50 20.00 20.30 21.00 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 0.30 Mozaik 16.30 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Lokalne volitve: Dragan Valenčič Lokalne volitve: Matej Arčon 22.00 Lokalne volitve: soočenje kandidatov za občinski svet Občine Kanal ob Soči Lokalne volitve: Črtomir Špacapan 23.30 Lokalne volitve: Darinka Kozinc Lokalne volitve: Dragan Valenčič 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Lokalne volitve: Ada Filipič Lokalne volitve: soočenje kandidatov za župana Občine Brda Videostrani radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja - sodeluje dr. Martina Flego; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski - To je moja stavr; 11.00 Poletni studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorništvo skozi stoletja (prip. Igor Antič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Samopredstavitev političnih strank in list: Izola, Brda; 18.30 Glasbena razglednica: Chopinov večer na Zemonu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casa-dei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.0011.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Najlepša viža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violin-ček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; Lokalne volitve 2010: Samopredsta-vitve; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.00 Miss Evro Kviz; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 6. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno c^M oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA - 970 C C 1010 1020 —^ 1030 HELSINKI S 'OSLS STOCKHOLM ' 8/9 O 10/13 O C ^ - K0BENHAVN 12/V3^° MOSKVA 3/6 0 A TERDAM o 12/20 BERLIN 9/18 O VARŠAVA O 5/14 O PARIZ 14/21 OBRUSELJ 15/23 O KIJEV 3/10 ŽENEVA 9/21 O MILAN 0 16/20 DUNAJ 10/12 O LJUBLJANA 011/16 ^ SPLIT Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 12/17 O SOFIJA PJEO 6/1 723 „„ATENE " , J6/26 iN. • r. Od danes dalje bodo v višjih plasteh ozračja nad našo deželo dotekali bolj stabilni a še vedno nekoliko vlažni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.36 Dolžina dneva 11.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 17.31 Nad vzhodno Evropo in Rusijo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Atlantikom, Britanskim otočjem in deloma Skandinavijo pa je obsežno ciklonsko območje s hladno fronto. Nad Balkanom pa je plitvo ciklonsko območje. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje še imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.57 najnižje -53 cm, ob 10.16 najvišje 59 cm, ob 16.32 najnižje -52 cm, ob 22.32 najvišje 43 cm. Jutri: ob 4.26 najnižje -49 cm, ob 10.43 najvišje 60 cm, ob 17.05 najnižje -55 cm, ob 23.07 najvišje 41 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 3 2000 m............ 6 1000 m............ 9 2500 m............4 1500 m............8 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 10/16 O GRADEC 11/13 CELOVEC O 10/15 TRBIŽ O 9/15 o 9/12 S. GRADEC MARIBOR o 10/12 M. SOBOTA O 10/12 ¿9 CELJE 11/12 O PTUJ O o 7/11 KRANJSKA G. q TRŽIČ U 11/14 - - O _ ČEDAD O KRANJ /fV X S VIDEM O 14/22 ^ Q S^ 13/23 LJUBLJANA , ZAGREB 12/13 12/15 N. MESTO 11/12 0 O PORDENON 14/22 O N. GORICA ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo v glavnem spremenljivo vreme; nekaj več oblačnosti bo lahko na vzhodnem pasu. Zjutraj se bo ponekod v predalpskih dolinah in na Trbiškem pojavljala megla v pasovih. Čez dan bo ob morju začela pihati burja, ki se bo zvečer še nekoliko okrepila. Na Primorskem bo delno jasno. Drugod bo oblačno, v vzhodni polovici Slovenije bo še deževalo. Popoldne bo dež oslabel in do večera v glavnem ponehal. Proti večeru bo na Primorskem zapihala burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem okoli 21 stopinj C. ¿9 o GRADEC 10/13 CELOVEC O 9/14 TOLMEČ O 9/14 h-5^, VIDEM O l^S 12/22 O PORDENON 13/21 TRBIŽ O 8/13 o 4/13 ^^ KRANJSKA G. čedad"^^* 13/2^2^ GORICA O 0 N- GORICA 15/22 w 13/20 O TRŽIČ 9/13 O KRANJ O 8/11 S. GRADEC CELJE 10/12 o y-x MARIBOR O 9/12 PTUJ O M. SOBOTA O 9/13 O 1-3 LJUBLJANA 11/14 POSTOJNA O 9/15 KOČEVJE O N. MESTO 10/12 O ZAGREB 11/13 O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; v nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ki pa bo močnejša ob morju. V predalpskem pasu in v Kanalski dolini bo verjetno nekaj več oblačnosti. Jutri in v petek bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo pretežno oblačno in povečini suho. Nizka oblačnost se bo v petek ponekod razkrojila. NOBELOVE NAGRADE - Ruska znanstvenika delata v Manchestru Letošnja nagrajenca za fiziko sta Andre Geim in Konstantin Novoselov STOCKHOLM/LONDON -Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmeta znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z britanske univerze v Manchestru za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena, so včeraj po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili v Stockholmu. Andre Geim in Konstantin No-voselov, ki delujeta v Veliki Britaniji, sta sicer v Rusiji rojena znanstvenika. 51-letni Geim ima nizozemsko, 36-letni Novoselov pa bri-tansko-rusko državljanstvo. Švedska kraljeva akademija znanosti je v svoji obrazložitvi zapisala, da sta Geim in Novoselov "dokazala, da ima ogljik v taki ploščati obliki izredne lastnosti, ki izvirajo iz osupljivega sveta kvantne fizike". Poskusi z grafenom bi lahko vodili do razvoja novega materiala in k "proizvodnji inova-tivne elektronike". Ker je grafen prosojen in dober prevodnik, je primeren za izdelavo prosojnih zaslonov na dotik, svetlobnih pane-lov in morda celo sončnih celic, je še zapisala švedska akademija. Grafen je dvodimenzionalni ogljikov kristal, kar pomeni, da se sestoji iz plasti ogljikovih atomov. Ima vrsto izjemnih fizičnih lastnosti, saj velja za najtanjši, najtrši in najmočnejši v svetu znani material. Zanj je značilna tudi dobra električna in toplotna prevodnost, prav tako pa je popolnoma neprepusten za pline. Ali bo grafen, ki velja za enega najdražjih materialov na svetu, tudi komercialno uspešen in bi morda lahko zamenjal silicij pri izdelavi elektronski naprav, za zdaj ostaja odprto. "Šokiran sem," je v svojem prvem odzivu na novico o Nobelovi nagradi dejal Novoselov. Kot je povedal za tuje medije, sploh ni pričakoval, da bo prejel nagrado, čeprav so se pred časom pojavila ugibanja, da ta možnost obstaja. 36-le- f M Andre Geim ansa Konstantin Novoselov ansa tni Novoselov je eden najmlajših dobitnikov Nobelovih nagrad, ki jih sicer navadno prejmejo znanstveniki z več desetletji izkušenj. Najmlajši Nobelov nagrajenec doslej je bil Lawrence Bragg, ki si je kot 25-letnik razdelil Nobelovo nagrado za fiziko z očetom Williamom Brag-gom leta 1915. "Ko sem prejel klic (od odbora za nagrade), sem pomislil: Oh, kako razburljivo," je po poročanju tujih agencij izjavil Geim. "Zatem pa sem pomislil, kako ne bom prejel nobenih drugih lepih nagrad več," je strnil svoja občutja Geim, ki sicer priznava, da je Nobelova nagrada, na katero je zelo ponosen, dobra tudi s finančnega vidika. "Za danes imam v načrtu, da grem na delo in dokončam nekaj člankov," je še dejal o svojih načrtih. Geim je ob tem zatrdil, da namerava nadaljevati s svojimi raziskavami. "Ne vemo še, za kaj vse je grafen uporaben, vendar pa upamo, da lahko spremeni naše življenje tako kot plastika." Na univerzi v Manchestru, kjer delujeta oba lavreata, so se ob objavi dobitnikov letošnje Nobelove nagrade za fiziko zelo razveselili te "fantastične novice". Veseli smo, da je delo Geima in Novoselova prejelo priznanje na najvišji ravni, je v sporočilu za javnost zapisala rekto-rica univerze Nancy Rothwell. Nobelova nagrada za fiziko je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,082 milijona evrov), podelili pa jo bodo iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili ob obletnici smrti Alfreda Nobela 10. decembra v Stockholmu. Objava dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko je druga letos. V ponedeljek je švedska akademija objavila ime dobitnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve. V prihodnjih dneh bodo znani še dobitniki nagrad za kemijo, književnost, ekonomijo in najprestižnejše nagrade za mir. (STA) DOPIS IZ PARIZA - Protesti doma in po svetu Le kaj se dogaja z nekoč ponosno Francijo? Le kaj se dogaja s Francijo, ki je bila poznana kot odprta in demokratična država? Zaradi afere Romov ji EU grozi s sankcijami, toda Francija odgovarja, da gre za notranje zadeve in da je vse v skladu z zakoni. In če na mednarodnem prizorišču ni rožnato, glede notranjih zadev ni nič bolje. Protesti so na dnevnem redu, toda ta vlada je na vse kritike gluha in vodi svojo politiko dalje. Na čelu te vlade je Nicolas Sarkozy, hiperaktivni predsednik, ki je med Francozi vedno manj priljubljen. Na časopisih nič več fotografij jutranjega teka, raz-noraznih rokovanj itd., ampak le stroge kritike in nenaklonjeni članki. Brezposelnost in davki naraščajo, finančne olajšave so za bogate in z raznimi reformami se počasi uničuje socialni sistem, ki je med najboljšimi v Evropi. Toda kako to, da oblasti stalno govorijo o finančnih olajšavah, da brezposelnost pada ipd.? Vzemimo brezposelnost: po statistikah naj bi padala, toda številke lahko varajo, saj se nanašajo na število vpisanih v zavod za zaposlovanje, ki pa po določnem času izgubijo to pravico in sodijo že v drugo kategorijo ... Poleg tega se mnogi sploh več ne prijavijo, ker so izgubili katerokoli upanje; v letošnjem letu je bilo ukinjenih okoli 80.000 delovnih mest. Sicer pa zadnje čase buri duhove pokojninska reforma, ki bi upokojitveno starost zvišala s sedanjih 60 na 62 let. S slednjo naj bi država do leta 2018 privarčevala 70 milijard evrov. To je sicer kratkovidno, ker če država na eni strani nekaj pridobi, na drugi izgubi: brezposelnost je razširjena predvsem med mladimi. Vlada hoče varčevati tudi na račun zdravstvenega sistema, ki je eden najboljših v Evropi: dolg zdravstvene blagajne se veča, toda mnogi niso pozabili finančne luknje, ki jo je vlada naredila z nakupom cepiva gripe A (H1N1): 94 milijonov doz, kar je zdravstvu stalo okoli milijardo evra. Francoze jezi nepremišljen nakup za ne tako hudo epidemijo in predvsem število kupljenih cepiv, saj ima Hek-sagon 64.102.140 prebivalcev! Ta dolg bo vplival na storitve, se pravi ponovno bodo napake politikov plačevali navadni Nicolas Sarkozy ansa smrtniki. In ko država tako reže, nezadovoljstvo rase ... Rase, ker so politiki s predsednikom na čelu vse bolj oholi. Mnogi Francozi so nezadovoljni, toda slab glas predsednika Sarkozyja in nekaterih ministrov se širi in je zajel medije na mednarodni ravni, ki pa so še posebno kritični. Tako so pisali o francoskem predsedniku: »Predsednik, ki drvi v brezno« (El Pais), »Preračunljiv in brez vesti« (The Economist), »Samovšečen, obseden z oblastjo« (Die Welt). Nič ne ostaja šarma kandidata iz predsedniških volitev 2007. Nezadovoljstvo prihaja tudi iz samih vrst predsednikove stranke UMP-ja, saj nikogar ne posluša, nepremišljeno ukrepa in povzroča škandale. Med najbolj poznanimi je Sarkozyjeva izjava, da mu je Merklova povedala, da tudi ona načrtuje odstranitev nelegalnih romskih naselij. Ko je nemška vlada to zanikala, je nastal škandal, ki je danes že »zglajen«, toda madež v spominu ostaja. Resnici na ljubo se takšne stvari dogajajo tudi v drugih državah. Tudi drugod varčujejo na račun najrevnejših, tudi drugod se vladarji imajo za vsemogočne. Dovolj je pomisliti na Italijo. Jana Radovič