179. številka Ljubljana, v ponedeljek fi. avgusta. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan xve*er, i/.nnši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske d e ž e*l e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Z-i tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tiska, po 5 kr., ću se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Cpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. VBe administrativne stvari. V Ljubi j a ii i 6. avgusta. Navadno velja pravilo, da se nobena držhva ne bi smela utikati v sosedne države notranje zadeve. A kakor ni pravila brez izjeme, tako tudi opažamo, da zlasti mogočni nemški sosed kaj rad posega v naša notranja vprašanja, da nikakor ne štedi s svojimi dobrimi sveti, da si mnogokdaj prisvaja tehtovito besedo in da je v obče o naših razmerah skoro bolje poučen, nego mi sami. To obnašanje sosedovo vzbuja nam čestokrat nevoljo, ker se nam dozdeva, da ie ugledu in časti države naše na kvar, pripeti se pa tudi, da nam taki Članki ugajajo, ker so nam takorekoč iz ust vzeti in ker se strinjajo z nazori in željami na-Simi. Tako je tudi bilo, ko smo te dni dobili v roke „Magdeburgische Zeitung", list, ki je izmej naj veljavne j šili v nemški državi in se zmatra zu Bismarckovega ostroga pristno glusilo. Zadnji dati preteklega meseca priobčil je napominani list dopis z Dunaja, ki se bavi s položajem na Hrvatskem in je zelo zanimiv. Dopis pravi mej drugim: Že nekaj časa se v tukajšnjih dvornih, posebno pa vojaških krogih, ki so z dvorom v dotiki, obrača večja pozornost razmeram na Hrvatskem. Odkar se je cesarjevič Rudolf s svojega nadzoroval-nega potovanja vrnil iz Zagreba, se politiški od-nošaji na Hrvatskem ne gledajo več skozi madjarska očala in tako je prodrlo prepričanje, da sedanjega bana, grofa Khuena Hedevaryja dosedanje delovanje nikakor ni tako, da bi poravnalo nasprotja politiška ter pomirilo prebivalstvo. Grof Kuhen je sicer umel, hrvatskega naroda oticijalno zastopstvo prilagoditi nazorom in težnjam, v Pešti priljubljenim, a ta način „pomirjevanjo" prouzročil je mej narodom baš nasprotni učinek. V deželnem zboru poseda sicer iz najrazličnejih elementov sestavljena večina, a narod pozna te svoje takozvane zastopnike le po imenu in se drži zmerne opozicije, katera je sestavljena iz nezavisnih in inteligentnih hrvatskega plemstva članov, mej katerimi so grofi Drašković. Jelačič, Pejačevič in baron Ožegoviti najznameniteji. Kar od ostalega plemstva hodi za banom, to so taki, ki LISTEK. Luš&nje. ii. Gospod urednik! Govoril sem Vam zadnjič, da cesarja ni bilo k nam ono leto, a zakaj ue, tega nesem vedel. No, zdeti se mi je začelo, da morebiti zato ne, ker ni župana v našej sicer zelo ime-nitnej vasi. Kdo bi ga bil vender pozdravil, jelite? Vas brez župana, to je kakor rogač brez rogov. A da take veljavne osebe mi nemarno, krivi Brno mi sami. Pomrmramo sicer radi, da ta in ta tega ni prav naredil, a da bi sami izkusili napraviti bolje, tega ne. To je sicer za nas precej slabo znamenje, a res, je res. Še volit nikoli ne gre nobeden Lušan, kedar v Bosednjej vasi izbirajo sebi in nam svoje glave. Boje" se tega sam Bog, ve zakaj, kakor zajec strela. Samo Brnoža je jedenkrat šel. Bil je namreč radoveden, kako se vrši ta stvar, kakor je govoril sam, ali, kakor je trdila nejevoljna njegova žena, bil je tako len tistega dne, da si je kar brez pratike naredil praznik. A bodi to kakor koli — šel je. No ljubim sosedom svojim se s tem ni prav nič pridobrikal. „Hm", golčali so so gmotno ali Že propali, ali pa, ki pripadajo k plemstvu madjarskemu, katero se je na Hrvatskem naselilo. Na Dunaji ao o položaji dobro poučeni in že premišljajo, kako odpraviti zlo. Dokaz temu, da so že nekateri hrvatski p I e m e n i t a ž i, pripadajoči opoziciji, bili poklicani k cesarju, da povedo svoja mnenja. Izvestno pa so dnevi Hedervarvjevega poslovanja že šteti in 'menujeta se že dva moža kot naslednika njegova. Prvi je general baron Ramberg, baš te dni povodom petdesetletnice svoje, počaščen ročnim pismom cesarjevim, drugi pa umirovljeni F. Z. M. Fran Fdipović, bivši poveljnik v vojaški krajini. Ramberg, rodom Slezak, menda ni brez namena pridobil si državljanstvo hrvatsko in pristojnost v občino Zagrebško. On tudi uživa simpatije naroda hrvatskega še izza one dobe, ko je kot kraljevski komisar z zmernostjo in najstrežjo nepr'stranostjo izimuo stanje 1883. olajševal. Nasproti tem in drugim trditvam omenjenega dopisnika, katerih pa vseh z ozirom na naše tiskovne razmere priobčiti ne moremo, zdi se nam zanimivo mnenje glasila zmerne opozicije hrvatske, katero za to izjavo nema polne vere, kajti: „Za grofom Kbuenom kraljevski komis >r kot naslednik, to bi verovali le tedaj, ko bi pred tem imenovanjem gospod Koloman Tisza bil odstavljen z mesta svojega. Da bi gospod ministerski predsednik ta poraz svoje hrvatske politike preživel, zdi se nam absolutno nemogoče. Pet let zastopal je pl. Tisza pred svetom trditev, da se stvari v Hrvatski naravno razvijajo, da se je zaupniku njegovemu, grofu Kuhenu Hedervary ju sijajno posrečilo, pomiriti deželo in ustanoviti redne, zaupanja vredne razmere. Zdaj pa naj pride kraljevski komisar, kateri se na vesoljnem svetu pokliče le tedaj, kadar treba uravnati popolnoma pohabljene odnošaje. Gospod Tisza se ve da tudi po našem mnenji ni mož, ki bi bil občutljiv za malenkosti, toda vse ima svojo mero in svoj cilj in mi bi mislili, da bi nadomestitev bana „normalnih razmer" s cesarskim generalom, bila tudi konec ministerski slavi gospoda Tisze. Bodi sicer temu, kakor mu drago, gospod Tisza dal nam je ustavno Življenje pokušati od take strani, da nam „čemu to? Za župana bi bil rad". „ Več hoče biti, nego miu, godrnali so drugi. „Zagodimo mu kako da jo bode pomnil nekoliko časa \t svetovali so tretji. In možje so se zbrali in ukrenili bistro in razumno, da mu v šalo in zasmeh napravijo tak svečau vsprejem, kakoršnega še škofu ne /mirom. Otroci jim napleto naglo v encev, sami posekajo mlajev, napravijo velik slavolok pred vasjo, sploh, vse urede, kar treba. Še zvoniti so mu hoteli, a to je zabrauil gospod župnik, „ker zvonilo ni za šalo". Ko se je prigugal proti večeru Brnoža prav vesele volje in rudečega obraza, pevke naglo zapojo, možnarji zapokajo, ljudje zagrme „slava!" in „živio!" da se kar hiše treso. Brnoža debelo gleda, kakor je gledal one: iščoč okolu vola, kupi ga in upoti se okolu gore proti domu, grede pridno zalivajo. Malo pijan, vrne se nevede po drugej strani goro nazaj in pride v mraku do iste hiše, kjer je o zori kupil vola. Čudno zastrmi vanjo, jeli „zacoprauo", kali? Tako zre dalj časa tudi Brnoža, a nazadnje mu pride vender pametna misel v glavo. ,He, ljudje božji, stopimo raje v krčmo in omočimo malo grlo ! Jaz dam koj sam za osem poliče v in še za pol na vrh, Če treba." In šli so k Starmanu|in pili ga do trde nočj in- s trde noči do belega dne in bili so tako medene volje, da je Kveder, zelo moder in zelo zelo trezen je na vsak način vse jedno, kaj je bodočnost za nas priredila. General ali negeneral, to nas ne ogreva, ker vemo, da se za nas stvar ne more več shujšati." Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji dne 2 9. julija 1888. (Dalje. 9. Neizprosna Binrt pobrala je iz naše srede zopet dokaj vrlih družbenikov. Umrl je ravno v noči po II. skupščini v Trstu premarljivi prvo-meatnik ondotni moški podružnice Viktor Dolenec, ki si je za našo družbo stekel nevenljivih zaslug. V Trstu je pobrala smrt i druzega prijatelja slovenskega šolstva mnsgr. A. Hrovatina. — Na G o-riškem obžalujemo smrt družbenikov profesorja M. Lazar-ja in dekana P. Kobala. — Slovenska Koroška je zaplakala v preteklem letu ob gomili dveh najodličnejših sinov, svojih prvoboriteljev in prvoučiteljev . Preminol je v Žabnici dekan L. Frčnik in kmalu potem oče koroških Slovencev, naš prvi cestni član mnsgr prof.. A. Einšpieler. Na tej, za vso Slovenijo prebritki izgubi, je družbeno vodstvo brzojavno izrazilo globoko sožalje. — Osrednja Kranj ska izgubila je vrlega domoljuba. Prvo-mestnik Brdske podružnice častni kanonik, dekan I. Toman, sklenil je svoje blago življenje. — V zeleni Štajerski prominulo je tudi nekaj naših društvenikov, ustanovnik župnik L Sever in davčni kontrolor R. Mikuš i t. d. Vsem preminolim rodoljubom blag spomin, a plačilo v nebesih! (Slava!) 10. Zopet je vodstvu prijetna dolžnost, danes slovesno izraziti iskreno zahvaloslovenBkemu časništvu, ki tako čvrsto podkrepljuje našo družbo osobito pa našima dnevnikoma, ki sta tako točno razglašala vsa vodstvena naznanila. — Vsem slavnim načelništvom na tolikej požrtvovalnosti in vzgledui trudoljubivosti presrčna zahvala in priporočilo za bodočnost! 11. Slavna skupščina! Naša družba sloni na katoliško-narodni podlagi; zato je delovala in bo mož — Bog mu daj nebesa, kedar bode umrl —• da je še Kveder zapel vinsko pesen o Noi, ki se glasi nekako tako le: Noa je bil prav očak, 1'rav očak in prav možak, On je prvi trto vzredil, Prvo kapljico naredd, Prvi človek vime pil, Prvi človek pijan bil. Bil je že prileten starček,! Vender ljubil je kozarček: Kad je trkal, Raj Se srkal: Brebnol ter ga So na'il, Dokler ni ves pijan bil. Noa je močan svetnik, Naš svetnik in naS priprošnjik, Dober vzgled je nam delil, Pijmo, kakor on je pil! Pijino, da ga očastimo, Kiselo se ne držimo: Grobov oprosti naš župnik, A krčmar nam bodo upnik, Da ne sprazni se kozarček, Če ti' omagal nam denarčok. Pimo, kakor Noa pil je: Srebnol je in še nalil je. Noa je bil prav očak, Prav očak in prav možak. Tako se je torej končala ta stvar, Brnoži v delovala po krščanskem geslu: Nobenemu krivice, a narodu — slovenskemu — pravico — — materinega jezika v vse žole, koder bivajo Slovenci. — Dok ne dosežemo tega, po čemer koprni zvesto slovensko srce, da se bo naša mladina izobraževala v domovinskem to je: krščansko narodnem duhu, imela bo naša družba posla dovolj ; o da bi imela i sredstev! Mili Bog jo blagoslovi na pri prošnjo tv. Cirila in Metoda! V to svrho danes zopet kličemo vse rodoljube na delo za vero in dom, v duhu Vašega nepozabljivega Božidara Hiiča, ki počiva v naši sredini, beli Ljubljani; onim ob mejah slovenskih — ali smemo klicati: „inement > mori" spo minjaj se narodne smrti! — ne—bol|e: „Vigi-lantibus iura!" (Budečim pravica!) slovensko šolstvo ima dokaj neprijate jev. Zato posluhuimo pesnika-proroka, kličočega čez vse slovenske planjave: ,1} rudarje m pomoči netiuo, Na* dolnid pogube otinimo!" (Navduseoi „slava" in „živio" klici, splošno odobravanje.) Na vprašanje prvomestnikovo: da-li želi kedo kaj pripomniLi k izvestju tajnikoveinu se ne oglasi nihče B lo je soglasno odobreno, kar konstatuje prvomestnik. (D,iijo prin) Politični razgled. Notranje dežele* V L j ubij asi 6. avgusta. Koroške Nemce je silno razkačilo, da se pri razpisu službe okrajnega sodca v St. Pavlu zahteva tudi/nanje slovenščine. To je vsekako pravično, ker v tem okraji biva do 2 tisoč Slovencev. Nemci pa v svojih pravicah nikakor neso prikrajšani, če bode sodeč tudi slovenski zjnul, da mu ne bode treb.i po tolmači občevati s slovenskimi strankami ali je pa pošiljati pred štajerska sodišča. Mladočeški poslanic Herold je na shodu vo» lilcev v Kutni gori razkladal nazore svoje stranke. On nikakor ne odobrava, da Celil podpirajo sedanjo vlado. Ko bi bili on in njegovi tovariši preverjeni, da sedanja vlada hoče izvesti avtonomijo in narodno jodnakopravnost, bi jo tudi podpirali. Sedanja vlada pa tega neče in ne more storiti, ker je zavisna od vnanje konstelacije, avstrijsko nemške zveze in od dualizma. Napraviti hočejo le nemško-madjarsko koalizijo, da bode Srednja Europa, katero je vedno predstavljal nunski narod, se pripravila za boj s BlovailštVom. Zaradi tega jp Avstrija pomaknila težišče svoje proti Balkanu. Podlage te politike se ne spremene s kako koncesijo ali kako drobtino, ki se nam vrže. Češki narod mora vedeti, komu da služi. Vedeti mora, da ga hočejo prikleniti na nemško-niadjarsko politiko in na tendencije te politike. Če podpirajo Cehi vlado, podpirajo hkratu tudi to politiko in to je njihova napaka. Odkar se je odrekel čuški narod opoziciji, zgubil je simpatije svobodoljubnih narodov. Ne preostaje mu nič družeča, da se zopet popolnem zave svojega narodnega prepričanja. Lini je iiaiirni minister bil zauka?al, da se noj polagamo opuste* višji realčni razredi v Kutni gori. Vsi ugovori čeških poslancev neso nič pomagali. Poslanec Kaizl je celo odložil svoj mandat in voljen je bil v državni zbor Mladočeh Herald Minuli mesec je pa naučni minister Gauč, ne da bi kdo pričakoval, naznanil županstvu v Kutni gori, da prihodnjo leto ostanejo še vsi realčni razredi. Morda se je vlada preverila, da ne kaže nasprotovati Cehom in bode naučni minister skušal polagoma popraviti, kar je lani izpridil. V u u u j 4- države. Srbski naučni minister je odredil osnovo geodetičnih šol in meteorologičnih opazovališč v Niši, Valjevu, Pažarevci. Kragujevci, Zajčarji, Kruševci, Vranji, P irot u, Babaci in Užici na državne stroške. Kiistki car odpotuje ta mesec k manevrom v Kremenčug v južni Ruti ji, 01 ondu pojde car na jedno svojih posestev na Poljskem, kjer ostane nekaj časa. S Poljskega odpotuje na Kavkaz. Srednje Azije pa letos ne bode pohodil. Ob svojem času bila se je osnovala na Fran-cosinni ljt/a za varstvo človeških pravic Ta liga se je bla osnovala pred vsem v ta namen, d* bi ovirala B oulangerjeve agitacije. Ker je pa Boulan gerjeva zvezda jela bledeti, je tudi ta ligu jela ras* padati. Zastopniki delavcev so jej že obrnili hrbet. V departementn Nonl se je mišljenje tako neugodno obrnilo za Boulangera. da se niti ne upa več ondu napovedati svoje kandidature. "Nemški cesar pojde v kratkem v A'zacijo in Loreno. V septembru pride v Biden Buden, od koder potaje nn Dunaj in v Rim. V Londonu so jako nevoljni, da novi nemški cesar popolnem prezira Anglijo. V svojem prestolnem govoru je ni omenil in sedaj hoče pohoditi druge evropske vladarje, v London pa ne p>jde. Angleška kraljica j*) mislila iti v toplice v Biden Baden, ko pa vidi, da cesar Viljem tako prezira Anglija, tudi ona ne pojde v Nemčijo. Dopisi. Ik Savinjske doline 3. avgusta, flzv. dop,] Veselica, kojo so Mariborski abiturijentje dne 22. m. m. priredili v gostilni g. Hausenbichlerja, se je prav vrlo obnesla in bode \sem udeležiteljem ostala v ved nem spominu. Kako pa tudi ne? Kdor je gledal in poslušal mladi slovenski naraščaj, nado iu diko našega naroda, temu je gotovo srce jelo živahne je biti in prepričati se je moral, da bode prišla doba, ko bode mili naši domovini jelo sijati zlato sobice, da mora priti čas, ko bode njeno glavo, mesto trnjeve krone, kitila moč, sreča in slava. Take in jednake misli so nas obhajale, ko smo slišali lepe slovenske , pesmi iz mladih grl, ko smo slišali slavnostni govor, ki je bil biser cele veselice. Gospod .lanUo Žolgar iz Slovenske Bistrice je s svojim govorom pouzročil, da je vse navzočne zavzela neka sveta naudušenost. Gospod govornik žel je za svoje mojstersko delo gromovito odobravanje, v naših srcih pa je vzbudil nado, da ga bo-demo v kratkem času videli v prvi vrsti branite-Ijev mile majko naše Kakor že povedano, bila je vsa veselica prav sijajna. Vse točke vsporeda vršile bo se prav izborno; pesem „Nazaj v planinski raj", v koji je gospod Sigi s svojim milim in lepim glasom kar očaral občinstvo, ponoviti se je morala, kakor tudi druge pesmi, posebno pa četverospevi. Gospodu pevovodji moramo častitati na toli izbornem uspehu. Omeniti tudi hočemo, da so gg. abiturijentje 8 svojim finim in skromnim obnašanjem delali vso čast šoli, kojo so zapustili, pokazali so, da si v teku dolgih bt neso samo bistrili uma, nego tudi blažili srce. Vskliknemo jim iz celega srca: Vestno uporabite tudi v bodoče zlati čas vaše mladosti, da postanete „slavni svijetu, nebu ugodni!" Zanimanje za veselico kazalo Be je v vseh krogih precej po razpošiljatvi vabil, zategadel bila je pa udeležitev prav mnogobrojna. Počastili so nas gostje iz Celja, Šent Jurija, Spodnje Hudinje, Novega Celja, Pirešce, Griž, Šent Pavla, Braslovc, Polzele in Vranskega. Posebno mnogoštevilno je bil zastopan poslednje imenovani trg. Po končanem vsporedu začela se je mladini najljubša zabava — ples. Pri tej priliki opazovali smo, da so gg. dijaki tudi spretni plesalci. Naj še povemo, da so prostori gospoda Hausenbichlerja prav pripravni za takšne veselice. Hmeljska sušilnica se je po neutrudnem prizadevanji gospoda Ivana Na rak s a spremeuila v prav zalo, lepo okinčano dvorano. Ker je gospod NarakB to delo brezplačno opravil, bodi mu tem potom najtoplejša zahvala izrečena. Vse je bilo lepo in dobro, le s Štnarsko godbo marsikateri neutrudni plesalec ni bil zadovoljen, ker je bila — lena. Iz Zal ivino 3. avgusta. [I/, v. dop.] Kakor drugod, se je tudi pri nas glede praznovanja cesarjeve 401etnice že marsikaj ugibalo — „Drevored naj se pred gradom v ta izredni spomin zasadi", dejali so nekateri, a drugi zopet spravljali so zopet pereče vprašanje na dnevni red ter nasvetovali, da Zatiska vas oziroma semkaj ušolane občine pač ne morejo te slavnosti dostojnejše praznovati, kakor, da razširijo šolo v dvo- ali trorazredno ljudsko šolo. — A žalibog! ostalo je le pri besedah in vse zopet — kakor je pri nas že navada — spi spanja pravičnega. — Če vzamemo šolska poročila v roke, našli bomo, da je malo čveteroraz-redoic na Kranjskem, ki bi imele toliko šolo ob-iskujočih otrok, kakor jih ima naša jednoraz-rednica. Nad 360 otrok poučuje pri na3 jeden sam učitelj, umevno je, da je pri toliki množici ves njegov trud zaman — Lehko torej, da otroci, ki so po več let tukaj v šolo hodili, zapustivši jo, niti brati in pisati ne znajo. — Čemu otroke siliti v šolo, ker, ako pridejo vsi, v šoli neinajo prostora 1 V zmislu postave morala bi se naša šola zaradi ogromnega števila otrok razširiti vsaj v trorazredno ljudsko šolo in skrbeti bi se moralo, da se sezida na pripravnem kraji novo šolsko po-dopje. Tukajšnji ljudski šoli je do zdaj odmerjena v gradu v pritličji majhna zalo vlažna soba, v katero še dohaja smrdljiv zrak iz dvorišča in zdi se nam, da imamo šolske postave jedino le zato, da nam jih treba ni izpolnjevati, kajti, ko bi se vse tako vršilo, kakor zahteva šolska postava, moral bi zdravstveni Bvet že zdavnej potrebno ukreniti, da se preseli šola v bolj pripraven kraj, nego je zdaj. Te male vrstice naj blagovolo merodajni krogi dobrohotno vzeti v pretres in prepričati se, kak o živo potrebno je, da se v zadevi šole in učnega napredka šolske mladine v Zatičini na bolje obrne. Skrbimo za šoo, ker ona je temelj srečni bodočnosti srenje, dežele in države, — razširimo jo v trorazrednico, kajti tako bodemo pri nas najdo-stojnejši slavili spomin 401etnega vladanja, našega presvetlega cesarja, zaščitnika omike narodov. veliko čast in slavo, kakor se je videlo, a vsem v radost in veselje. A župana ni bilo, ni in ne bode, kakor kaže, v našej vasi. Ljudje smo Lušanje prav mirni. Če se vsake kvatre nekolikrat sprimemo in razbijemo kake dve, tri črepinje, minula nas je že drugi dan na vse zgodaj vsa jeza. Zato sem se čudil in čudil, da bo se tam le na pomlad prav do grdega razongavili zaradi jedne dekle. Gotovo pregoreči fantje ali zavidljiva jej dekleta, ugibljete pač Vi, gospod urednik! A ni tako. Punička res da je mlada in grda tudi ni, vender bi i so se zaradi nje omožene žene in hladnokrvni možaki. Sam Bog ve, zakaj so ravno njo hoteli imeti povsod. Nekaj časa sem se prav tresel: bal sein se prav velike vojske, ki bi utegnila razrušiti v kupček prahu in pepela vso vas. A hvala Bogu, da že malo utiha; samo včasi še malo zagrmi, če bi pa imelo biti kedaj prehudo, takrat Vam že naznanim, da se razve in nam morebiti pošljejo nekoliko bataljonov na pomoč, da nas zmire, če se ne bodo vojaki ravno u hali iu lasali tam okolu kake meje. Mirni^-so Lušanje, rekel 8em. A bo pa tudi korajžni. Tako nekako v sredi so: nemajo ni preveč hrabrosti ne preveč strahu. To se je zelo jasno videlo o tej priliki: Sam Bog ve, kako da je svoj •'•as zašel in zablodil v naš kraj jeden balon ali vzduhoplov. Ravno pojemale so mu zadnje moči: Se se je malo vzdignil, zapihal, a koj omagal nazaj na zemljo. Tako se je vzdihujoč in mroč premikal in plazil okolu. Ljudje bo se, kakor umevno, neznansko preplašili in prestrašili. Videli še neso take stvari nikoli — Bog ve, kaka zver je. Menda sam Jintvern", ka-li. Cel dan in cela noč bo prečepeli doma za pečjo, a nazadnje so se možje vender toliko ohrabrili, da so se nekje zbrali in začeli razmišljati in sklepati, kako bi se v tej zadregi rešili. Belili bo si glave in ugibali, da je menda njih duh še Žulje dobil. „Skočimo nauj", svetovali so nekateri, -da nam ta pošast ne uniči njiv in travnikov ! Kako bi bilo, če bi se nam to zgodilo? Prodajali bi ne samo tistega prvorojenstvo kakor Job bratu Izaku za žlico leče, prodajali bi celo ženo in otroke za plesnivo skorjico. Skočimo nanj!" „E, bratec", odgovarja drugi, „to ni kar tako. Če bi nas požrl ta, Bog — nas — reši — nesreč, ne bilo bi nam nikakor prav in dobro. Še o konci sveta, kadar bi angeli trobili k vesolnej sodbi, motali bi Be mu mi Bog vedi kako po želodci, da bi morebiti še zakasneli in bili v „kontumaci" vrženi v pekel namesto vzeti v nebesa, ki bi bila že zaprta na večne čase. Ne, bolja zdrava koža nego pitan vol*. Tako so se ongavili možje in posebno se je menda ustil in jezikal Zidarjev Martinček, o katerem še živ krst ni slišal, da bi bil kedaj koga udaril, a letel je že večkrat, če je le kdo zacepetal z nogo Ali kakor zajec ni tako boječ, da ne bi prišel zelja jest, tako tudi Martinček ni bil toliko plašan, da ne bi kedaj zinil kake mogočne in korajžne besede. „0d strahu še nikoli nesem umrl", zavrnil je, če mu je kdo ponagajal. O tej priliki jih je menda tako une), da je previdnejši Medved jih prav z veliko silo ovrl, da neso res hiteli na svoj strah in ga raz mesar ili. Hvala Bogu, da je bil prihodnjo noč velik vihar iu tresk. Drugo jutro so pokukavali skozi okna iu videli, kako mrtvo leži in ae ne, gaue kar nič. „ Treščilo je vanj, treščilo", govorili so, rešeni nesreče in bojazni, in od veselja hodili bo drug drugemu srečo vošit, kakor še o novem lotu neso vajeni. Potlej so šli in dobro zamakali vso to reč z viuom in malo pijani korajžili se tako dolgo, da so drugi dan sami že verjeli, da so „tisto hudo zver* potolkli in pobili in posekali in poklali in da se še sedaj s tem, kar na glas.h vali jo, ali, kakor,vidite, ne z vso pravico in resnico. Toda klanjam se Van za nekaj dni j udani Vam M u h o d 6 r. Slavnim članom in vsem častitim prijateljem ,.Slov. pevskega društva!" Čas hiti! Dan za dnevom, teden za tednom mini, in kmalu bodemo stali pred dnevom, ki zahteva od nas, da pokažemo svojo moč, postavimo ugledu svojemu nove podpore, da ne stopimo samo na oder, ka pokažemo svoj naroden ponos in spol-nimo velik del narodnih svojih dolžnostij, — ampak pokaza'i bodemo svetu, da Čutimo lojalno in da nam je do tega, vredno slaviti štiridesetletnico Veličanstva — stali bodemo pred 2. septembrom t. 1. — Da nam je mogoče ta dan svojo častno nalogo izpolniti, treba na>n je mnogo združene moči, treba v prvi vrsti krepkega pevskega zbora. Tovariši in pevke ! prihitite torej dne 2 septembra mnogobrojno iz vseh pokrajin mile Slovenije, darujte se za narod in njegov ponos in posvečite mu svoje pevske moči. V vsakem najmanjšem kraji naj se razlegajo glasovi vrlih slavcev naših, naj se ondi, kjer je koli mogoče vadijo, pevci in pevke v zboru, vsak naj pristopi, ne jedna moč naj ne izostane in združeni Stopijo naj v kolo, na delo, da bode čast naša tudi letos rešena. NajzmožnejŠi prevzemo naj nalogo vcžbanja, manj vajeni naj se ne bojijo truda. Tu naj se daruje čas, naj se loti vsak z veseljem dela, pozabe naj se za kratek čas vsakdanje skrbi, naj se odstranijo vse zapreke,"pozabijo osobnosti, mejsebne mržnje in vse, kar bi hotelo škodovati stvari naši, ki sveta je iu vzvišena. Posebno polagali bi na srce častitim pevkam in pevcem, da se teške zbore vadijo v skupnih vajah. Družijo naj se posamezne moči v male zbore, ti naj se spojč se zbori bližnjih krajev i. t. d. Vsak separatizem škodoval bi nnšej stvari! Le na omenjeni način nam je mogoče doseči dovršeuost v petji. Poverjeniki vzlasti in vsi slavni člani na noge, da si pridobimo še novih močij, in potem na delo, na sveto delo pod geslom, ki nam jedino jamči dovoljen uspeh, pod geslom Njegovem, ki ga hočemo slaviti, namreč „Z združenimi močmi!" Na veselo svidenje v Krškem! Ptuj, koncem julija 1888. Odbor slov. pevskega drušva. Domače stvari. — (Vladika S t r o s s ma y e r) odposlal je povodom devet8toletnice v Kijevu rektorju tamošnjega vseučilišča nastopni telegram: „Častim se najsrdačnijim veseljem prisustvovati današnjoj vašoj svečanosti. Baština sv. Vladimira, sveta vjera, je uzkrsnuće i život, svietlo i slava ruskoga naroda. Bog blagoslovi Rusiju, da jakošću vjere, uzornim životom, pomoćju božjom in kršćanskim junačtvom uz svoje druge zadaće i onu najusvišeniju svietsku mi-sijuizpuni, koju joj je Bog namienio. Tu su najiskrenije Želje moga srdca. Molim vas da budete tumač tili mojih obsjećaja kod ostale braće, koju prijateljski pozdravljam i otčinski blagoslivljem." — (Osobne vesti). Državnega pravdnika namestnik v Celji, Josip Reiter in okrajni šolnik v Mariboru dr. Emanuel Eminger, imenovana sta deželnega sodišča svetnikoma. — Gosp. dr. P e-tritschu pristavu pri c. kr. m. del. sodišči v Ljubljani, izročilo se je vodstvo okrajnega sodišča v Doberlivasi na Koroškem, dokler se ne vrne okrajni sodnik z dopusta. — (K Sokolskim slavnostim.) Južna železnica dovolila je za udeležence Sokolske slav noeti za tretjino znižano vožnjo v II. III. razredu na progah: Beljak-Maribor Ljubljana, Ča-kovec-Pragarsko-Ljubljana, Zagreb-Zidanimost-Ljub-ljana, Reka-Št Peter-Ljubljana, Gorica-Brežina-Ljubljana. Listki veljavni bodo od 5. do 12. se p tembra ter bodo opravičevali za vožnjo z vsemi poštnimi vlaki. Dobivali se bodo listki na vseh postajah imenovanih prog proti društvenim izkaznicam. Kdor torej želi k Sokolskim s 1 a v n o s t i m priti v Ljubljano, oglasi naj se pravočasno pri .Sokolovem odboru, da se mu dopošlje izkaznica. — (Za tekmovalno telovadbo „So kola") povodom petindvajsetletnice je že name njenih 14 krasnih, častnih daril. ... —(»Sokol" ljubljanski) priredil je vče raj zvečer" na vrtu. ?o?tiln'ce »pri Zvezdi" v spomin Miroslavu Vilharju prav lep zabavni večer z obširnim vsporedom. I/mej posamičnih točk omenjati nam je v prvi vrsti izbornega govora župana Gras-sellija. V kratkih, a jedrnatih p .tezah risal nam je zasluge Vilharj^ve na pesniškem, glasbenem, dra-matiškem in politiškem polji in prav umestno opažal, kako težavne so bile razmere tedaj, ko je Vilhar z drugimi vred začel orati in preohrazovati narodno jedino. Govor Grassellijev bil je vsprejet z veliko pohvalo, kar se tiče pevskega dela, prijal nam je osobito čveterospev Trt ni k, Š tam car, Pu-cihar, Rabič. Prvi trije so že davno znani kot jako vrli pevci, g. Rabič pa nam je bil nov, a njegov sonorni in krepki bas nas je najprijetneje presenetil. Vojaška godba domačega pešpolka pomno-zevala je s svojim preciznim sviranjem splošno zabavo in izzivala veliko odoravanja in ploskanja. Veliko naudušenje vzbudil je telegram iz Plznja, kjer tamošnje telovadno društvo praznuje petindvajsetletnice svojega obstanka in kamor je tudi „Sokol Ljubljanski" poslal deputacijo treh članov. Severni naši bratje vsprejeli so odposlance naše najsrčneje in nad 1000 zbranih čeških »Sokolov" poslalo nam je brzojavnim potom gromovit „Na zdar!" — (Slovensko delavsko pevsko dru-žtvo »Slavec"), ki se odlikuje po svoji marljivosti in živahnosti, priredilo je včeraj v proslavo Stiridesetlenice cesarjeve na Koslerjevem z narodnimi in cesarskimi zastavami in raznimi grbi okrašenem vrtu prelepo veselico, katere se je udeležilo mnogo občinstva. Program bil je raznovrsten in zabave je bilo dovolj, kakor za odrasle tako tudi za mladino, ki se je radovala pri raznih igrah, na posled pa pri umetalnem ognji. Vojaška godba pod vodstvom gospoda kapelnika Ne mrave svirala je jako pridno in kakor običajno precizno, žela mnogo pohvale, ki je bila uprav frenetična, ko nam je za nameček dodala še par narodnih napevov. Slavnostni govor govoril je gospod Anton Trste njak Ko je svoj jako dobro sestavljeni in z navdušenjem vsprejeti govor končal s slavaklici na presvetlega cesarja, zapela se je s spremljevanjem godbe cesarska pesem, katero je vse občinstvo stoje in rnzoglavo poslušalo, dočim so na bližnjem trav niku pokali topiči. Zbor „Slavčev", broječ do 40 pevcev, pronašal je pod vodstvom svojega novega pevovodje in priznanega veščaka g. viteza Janu šovskega prav vrlo razne zbore, mej katerimi je seveda Nedvedov „ Popotnik" občinstvu najbolj v srce segal, kajti solo pel je gosp. Meden, ki baš »Popotnika" poje tako, kakor nihče drugi. Dolžnost bi nam bila, baviti se še z drugimi točkami vspo-reda, a slavnosti štiridesetletnice cesarjeve, vršeče se na raznih krajih domovine naše, nakupičlle so nam toliko gradiva, da moramo hiti s prostorom štedljivi. Zatorej le še toliko, da je veselica »Slav-čeva" v vseh delih bila prav lepa in da sme društvo biti ž njo zadovoljno biti jednako, kakor je bilo vse občinstvo. — (Zlato poroko) hodeta jutri praznovala g. Friderik vitez Fddransperg, umirovljeni davkar v Tržiči in njegova soproga. — (Velik boj) bil je v soboto po noči na Brezovci pri Ljubljani Fantje iz Dragomera, Loga in Brezovice bili so se spoprijeli, bilo je vseh okolu 40. Boj bil je hud, kajti rabilo se je različno orodje z veliko srditostjo. Ž^ravčev Janez, 28 let star, pal je kot žrtev temu surovemu tepežu. Nekdo izmej fantov sunil ga je z nožem na desno stran v vrat. Sunek bil je smrten, kajti Žeravčev Janez je samo še vskliknil: „Jeden me je tako udaril, da ne morem več!" potem pa se je opotekel in mrtev zgrudil na tla. Štiri fanti, mej njimi 3 Dragomerce, odpeljali so včeraj žandarmi v Ljubljano Povod tepežu bila so dekleta in pa staro nasprotstvo. — (Na Vrhniki) praznovala se bode svečanost v spomin 40letnega vladanja Njega velečastva v nedeljo dne 26. avgusta t. 1., ter se v tej zadevi že prav marljivo nabirajo prostovoljni doneski. Program svečanosti, ki se bode še le kasneje na drobno razglasil, obsegal bode slovesno 'sv. mašo, banket, ustanovitev trajnih ustanov, blagoslovljen je železnega mosta čez Ljubljanico, ljudsko veselico, obdarovanje šolske mladine in občno razvetljavo. _ (Vabilo) k slavnosti blagoslovljenja zastave cesarjevič Rudolfa vojaškega veteranskega društvo v Kamniku na Kranjskem, katera se bode vršila v nedeljo dne 12. avgusta 1888- Kumica zastavi bode visokoblagorodna gospa Emilija baronica Winklcr. Vs-.mrod s'nvnosti: 1. V so'oto dne mestu. 2. V neilefjfl dne 12. avgusta ob 4 uri zjutraj: Budnica, potem vsprejem došlih gostov pri uhodu v mesto. 3. Ob 1 ,10 uri dopoludne: Zbiranje društev na vrtu pivarne. 4. Ob 10. uri dopoludne: Uvrstitev društev in deputacij po alfabe-tičnim redu na omenjenem vrtu. 5. Oh ''dl uri: Odhod k slavuostni maši v farni cerkvi, blagoslovljenje zastave. Ob jeduem se gre po gospo kumico. 6. Ob 11. uri: Slavnostna maša v farni cerkvi, blagoslovljenje zastave, zabijanje žebljev in izroditev zastave za-stavevodji Petje pri maši in blagoslovljenji prevzame iz prijaznosti tukajšnjo pevsko društvo »Lira*. 7. Defiliranje društev pred kumico in druzimi dostojanstveniki, potem se zastave oddajo straži in po obhodu slavnost preneha. 8. Ob 3. uri popoludne: Skupna zabava in godbeni koncert v vrtu pivarne, zvečer razsvetljava vrta in umetalni ogenj. U-a I., katerega priredi podružnica sv. Cirila m Metoda za Beljak in okolico v nedeljo dne 12. avgusta t. 1. na Brnci v prostorih gostilne g. pl. Klein-inayr-ja, pri lepem vremenu na vrtu, sicer v sobanah. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Slavnostni govor; govori posestnik Julij pl. Kleinmayi\ 3. Deklamacija.; »Pozdrav Njega Velečastvu cesarju". Oda po S. Gregorčičevi prirejena za to slavnost; dekla-klamuje g. Jos. Tieiber, stud. med. 4. »Prisega Roža nke", deklamuje dtklica Reg. Komnn. 5. Poučni govor o živinozdravstvu; govori zdravnik Dular. 6. Šaljivi govor; govori posestnik VVuherer. Mej posameznimi točkami poje domači pevski zbor in igra domača godba. Shod se prične po blagoslovu ob J/a4. uri popoludne in je ustop dovoljen samo udom in onim, ki hočejo k podružnici pristopiti. Po končanem sporedu bo domača zabava. Ker je shod jako važen, vabi k prav obilni udeležitvi za podružnični odbor: Predsedništvo. — (Vabilo k svečanosti,) katero priredi Ormoška čitalnica povodom štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. v nedeljo 12. avgusta 1888 s sodelovanjem godbe c. kr. domačega pešpolka v Gradci št. 47 in moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora Ormoškega okraja. Vspored dne 12. avgusta 1888: A. Ob 10. uri dopoludne slovesna sveta maša. B. Od Va1^. do Val-ure svira vojaška godba na glavnem trgu mesta Ormoškega. C. Koncert na Gršakovem vrtu tik čitalnice, ki se p. n. gostom otvori ob 3. uri popoludne. 1. Herold: Ouvertura iz opere »Zampa". 2. Dr. G. Ipavec : „Pozdrav", mešan zbor. 8. Slavnostui govor. 4. Cesarska pesem. 5. Ivanovici: »Donau-vvellen", valček. (5. M. Vilhar: »Slavjanska", moški zbor. 7. Yradier: „La Paloma", meksikanska narodna pesem. 8. A. Nedvčd: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 9. J. F, VVagner: „Gass'lfahr'n", polka francoska. 10. A. Hajdrih: „V tihi noči", moški čveterospev. 11. Ros-dni: Arija iz »Stabat mater". 12. »Sarnfan", mešan oktet. Narodna pesem. 13. Meverbeer: Fantazija iz epere »Hugenotten". 14. Dr. G. Ipavec: „Slovenka sem", ženski zbor. 15. J. F. Wagner: Novo: „ln der Operette", veliki potpourri. 1(5. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma", moški zbor. C. Po končanem koncertu ples v čitalničnej dvorani, na vrtu pa ob jednein godba. Ustopnina h koncertu in plesu za osobo 30 kr. Svečanost se vrši, če je vreme tudi neugodno. Odbor. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Krakovo 5! avgusta. Z dežele prihajajo tužne vesti o povodnjih. Vihar porušil voč* hiš na deželi in več mostov. V Tromki ubila strela dva kmeta. Petersburg 5. avgusta. Sibirsko vseučilišče v Tomsku se je včeraj otvorilo. — Iz zapadne Hnsije, zlasti iz nižin ob Visli in iz Minska javljajo se povodnji. Rim 5. avgusta. Na liparijskem otoku „Vuicanott, ne severu od Sicilije, odprlo se je včeraj nenadoma žrelo, bruhajoče dim in drobno kamenje. Današnji novi izbruh preplašil je prebivalstvo. Prefekt odposlal je ladij6 In Gradnike, rešit bedne prebivalce. Telegrafska zveza pretrgana. Misli se, da so telegrafski drogi zgoreli. 11. avgusta 1888 /.večer: Raklada iu godba po „LJUBLJANSKI ZVON" rmt ojl :>:'> i - 1 .'.M za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. ijeu. asta*. rI^ <• i : 1. avgusta. Pri Slonu: Kottbek i/. Graoca. — Smeh z Dun.-ija. Schtvarz i/ Solnogfađ*. — Lenstek it Z;i^roba. — 1'olntka iz ?. — Winklii i/. iVIjaka. — Kuhitsehek z Dunaja. I'ri M.«li< i : Schneller iz T;rv yv\ J^, ^Pi <^S» 9 * * * Pivo v steklenicah (449—25) prodaja BIERMAIER y Ljubljani. ****************** 5< t 10—29; c a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ! Ve-trovi Nebo Mokri na v mm. > 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740 6 m«. 739 6 mm. 739 9 mm. 15*3* C 20 8" C 15*4° (J si. svz. hI. zah. si. azh. obl. d. jas. jas. 0 3 mm. dežja. 5. avg. .... 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer -na 738 8 mm. 734 7 mm. 731 6 mm. 18-2« C 22 2° C 17-7° 0 si. j z. si. jz. z. jz. d jas. obl. obl. 3 S mm. dežja. Srednja temperatura 17-2° in 19-4°, za 2 6° in 0-4° pod normaloin. GLAVNO SKLADIŠTE- najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Ukusan llek proti trajnom kašlju pluoevine I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, IIINHE MATT0NIJA p- Karlovi vari i VVidn. z lepo pisavo vsprejme se v odvetniško pisarno, Ponudbo naj so pošljejo upravništvu tega lista pod „l>r. M.*«. (530—2) Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis. Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivane. Ta res hvalevredna knjiga dobiti je pri gospodu Antonu Latpnjiiotu, učitelji v Ribnici, in v Narodni Ii s K urni v Ijultl juni po 55 kr., s pošto 5 kr. več. + Debeloflt, medlost »b po novej metodi gotovo odpravita. Vae kožno bolezni, kot grinte, žoltina, ogrci, |ioge, rmlei-e nosove in roke, bolezni las so radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu se za /miruj odstranijo. V vsakem kozmetičnem Vprašanji daje se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se prilozi marka za odpis v pismu z naslovom: (346—13) „H37-g-iea.-Offi.cIxa." Breslau II. DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičio, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. I ' y»r zavarovalno društvo la iivljonjo v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za O gorsko: Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Fešta, Franz - Josefsplatz v biši društva. | št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva.................. frank. 97,872.236-55 Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1887 ... „ 18,678.393 10 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... „ 191,108.220-84 V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. „ 58,038.225-— novih ponudb, vsled česar znaša Bkupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........ „ 1.510,786.529-58 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Cirili do ZosrhU-oiu. (300—3) ■t C. kr. priv. prva avstrij sko - ogerska tovarna za harmonije Al. Hugo Lhota v Kraljevem gradci priporoča svoje liuriuoni j«1, ki 80 na najboljšem glasu, po najnižjih cenah (elegantni harmonij za salon, iz orehovega lesa, 3 sprem.) po 70 gld. in višje ter je razpošilja franko na vse železniške postaje avstro-ogerske dižave. VelečuMtiti duhovščini in p. n. častitim učiteljem tudi na mesečne obroke Eo 5 zadatja (na obroke) le 10 p*l«I. — Perinanenčna razstava nad 100 armonijev najnovejše konstrukcije. — Ilustrovani ceniki gratis in franko. — Jamstvo za pet let. (507—4) ■litra in K<)(ovn pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tittmnče jirrfjM«. da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravi j a kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano IJuttsien tiotnače sfettstvif postal iu se splošno razširil. 1 Htokleiiicu £>0 Iti-., S »tolcloiiici 1 gflcl. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svoto. S^rsirjeiije! Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" 11. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjarščiui iu francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakouito varovano varstveno znamko. dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi lt. nt A<;\ ait-ju, lekarna „pri črnem orlu" Pragu, *t. **05—». V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eraa. Biraohitz, le, k ar; Joa. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Fer d. Haika, lekar. V Kamniku: Jo«. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-Stofolettl, lekar; A. de Ctironooli, lekar-, B. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. HT Vae lekarne v Avatro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama, -mm Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano: ^rsužfeo ca.ODM-3*če r^CLSuzilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini. Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče von ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V ikatVicah po 25 in 35 tir, (178—10) ovadi [a ( Ker se Praško univerzalno mazilo odveč stranij ponareja, opozar-IJT x v * jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako jo rabiti, na rudočem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Sku&eno in nagluhost, in po llalzaiii za uho. po mnozih poskusih kot najzanesljivejše Bredstvo znano, odstrani njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiske me". 3664 1904 88