▼ JULU FJBL Leto LX VL, ŠL 63 LJubljana, petek 17. marca I9& Cena Din 1.- SLOVENSKI innaja tmbjl Slovenaid Narod« rtlja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVMSTVO LJUBLJANA, Kn&ftjeva aHca ftt- 6 Telefon st. 8122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 PRORAČUN V NAČELU SPREJET Pred glasovanjem je ministrski predsednik dr. Srškić v obširnem govoru pojasnil stališče in politiko vlade — Na nočni seji se je pričela podrobna razprava o proračunu Beograd, 17. ma.ca. Na včerajšnji popoldanski seji je bila končana načelna razprava o proračunu. Pred prehodom h glasovanju je viharno pozdravljen povzel besedo ministrski predsednik g. dr. Šrškič ter v skoro triurnem govoru podal stališče vlade glede vseh aktualnih političnih zadev. Uvodoma je zavrnil trditve, češ da je vlada namenoma zavlačevala predložitev proračuna ter naglasil, da je res baš nasprotno. Vlada je proračun predložila pravočasno ter je v neprestanem stiku s finančnim odborom razčistila vsa vprašanja, glede katerih so obstojala različna na-ziranja. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil politike punktašev in naglasil, da se ne more zahtevati od vlade, da bi se prepirala z vsakomur, kdor se vmešava v politiko. Baš punk-taške izjave so povzročile, da se je vlada trdno odločila izvajati brez oklevanja brezkompromisno jugoslovensko politiko in je poklicala na odgovor vsakogar, kdor se je pregrešil zoper zakone. Akcija punktašev pa je imela tudi to dobro stran, da je enkrat za vselej razbila legendo o enotni opoziciji in je napravila konec opozicijskemu slepomišenju. Politike političnih kupčij ne more biti nikdar več. svojem nadaljnjem govoru je ministrski predsednik obširno govoril o pojmovanju jugoslovenstva ter nato v zvezi s tem naglasil, da pripravlja vlada vse potrebne zakone, da se banovinam izroči čim širša samouprava. V zvezi s tem bo urejeno tudi vprašanje samoupravnih 'financ. Obširno je nato ministrski predsednik govoril o poslanici jugoslovenskih škofov, ki je izzvala v javnosti toliko razburjenja in ogorčenja. Poudaril je, da vlada moralno in materijelno enako podpira in spoštuje vse vere. Zato tem bolj obžaluje poslanico katoliškega episkopata, ki je najbolj škodovala cerkvi sami, ker je izzvala vtis, da je cerkev proti narodnemu in državnemu edin-stvu. To so spoznali tudi podpisniki sami, ki so se kmalu opravičili izjavljajoč, da niso imeli namena vlačiti vere v vrtinec vsakdanjih političnih borb. Dobro pa bi bilo, da bi nadškof dr. Bauer de-mantiral tudi vse druge lažnive vesti, češ da se je vršila nad njim preiskava, da je vrnil odlikovanja, da se preganja katoliška cerkev itd., kar se je vse vezalo na to poslanico. Ugotovljeno pa je tudi, da je v resnici inspirator poslanice samo eden odnosno dva škofa. Zaradi tega vlada tudi ne more soglašati z nikakršno akcijo, ki bi stremela za tem, da izzove kulturni boj. Mi smo država, ki se dobro zaveda, da verska vzgoja oplemenjuje človeško dušo in zato tudi naša država relativno največ troši za vere. Zaključujoč svoj govor, je g. ministrski predsednik naglasil. da je Jugoslavija ob vsaki priliki kazala še prav do katoliške vere in cerkve največje spoštovanje in so zaradi tega vse trditve o nekakem preganjanju katoliške cerkve docelo neosnovane. Proračun sprejet v načelu Zbornica je sprejela besede ministrskega predsednika z viharnim aplavzom in dolgotrajnim odobravanjem ter je pod vtisom njegovih jasnih in odločnih izjav z manifestantno večino v načelu odobrila proračun. Za proračun je glasovalo 246, proti pa 21 poslancev. Podrobna razprava Uro pozneje se je pričela na nočni seji podrobna razprava o proračunu. Prvi je bil na dnevnem redu proračun vrhovne državne uprave. Po kratki debati, v kateri je med drugimi govoril narodni poslanec g. Anton Cerar, je bil proračun sprejet. Ob 23. je prišel na dnevni red proračun ministrstva pravde. Resorni minister g. Božo Maksimovič je podal daljši ekspoze o poslih svojega resora in o reorganizaciji pravosodstva v zvezi z uveljavljenjem novih zakonov, »^ifc«r je Narodna skupščina po daljši 1 debati odobrila tudi proračun ministrstva pravde. Sledila je razprava o proračunu državnih dolgoT ter o proračunu za penzije in invalidnine. — Po daljši razpravi sta bila oba proračuna sprejeta, nakar je bila nočna seja ob 2. zjjtraj zaključena. Dopoldanska seja Danes dopoldne se je seja Narodne skupščine nadaljevala ob 9.40. Pred prehodom na dnevni red je narodni poslanec dr. Voš-njak protestiral proti temu, da novinarji, ki da so prav za prav samo gostje Narodne skupščine, nič ne poročajo o njegovih govorih. Predsednik mu je odvrnil, da je novinarsko poročanje svobodno in da novinarjem nihče ne more predpisati, kaj naj poročajo. Narodna skupščina je nato pre?!:i na dnevni red. Na vrsti je bil najprvo proračun mini*trstra prosvete. O tem proračunu se je razv-la obširnejša debata. Uvodoma je prosvetni minister dr. Stankovič v obzirnem ekspozeju orisal položaj šolsrtva in pojasnil smernice jugoslovanske prosvetne politike. Ob uri, ko to poročamo, debata 5e tra|a. Izjalovljeni načrti Senzacijonalne informacije švicarskega lista o izjalov ljeni akciji tkzv. katoliških krogov z obnovo podunav ske monarhije pod žezlom Habsburžanov Curih, 17. marca. č. »Neue Zuricher Zeitung* objavlja senzacionalne informacije o vzroku imenovanja komisarja na Bavarskem. List pravi: Pretekli teden je prispel v Monakovo dunajski nadškof in novoimenovani kardinal dr. Innitzer, ki je posetil tamkajšnjega nadškofa Faulhaberja. Na sestanku je bilo sklenjeno, da odpotujeta oba nadškofa v Rim, kar se je tudi zgodilo. Med tem pa so narodni socialisti izvedeli, da se pripravlja proglasitev takozvane podunavske katoliške monarhije. Narodno-socialistični poslanec dr. Buttmann je takoj odpotoval v Berlin in na podlagi njegovih informacij sta bila odposlana voditelja narodno-socialistič-nih napadalnih oddelkov Rohm in VVa-gener v Monakovo. kjer sta takoj pose-tila bavarskega predsednika dr. Helda in zahtevala naj z oboroženo silo prepreči vsak prevratni poizkus. Rohm je v Monako vem dobil zelo važne informacije, ki so potrdile izpovedi poslanca dr. Buttmanna. V zvezi s temi pripravami se je pojavil v bližini avstrijske meje tudi habsburški nadvojvoda Oton. Na podlagi potrjenih informacij o prevrat- nem poizkusu je Hindenburg takoj izdal dovoljenje, da se v Monakovem ustanovi državni komisarijat. Tudi aretacija obeh znanih novinarjev, urednika lista »Miinchener Neueste Nachrichten« Biichnerja in barona Aretinija je baje v zvezi s to afero. Ust opozarja na to, da je prišlo v Avstriji do državnega udara istočasno, ko bi se imela na Bavarskem proglasiti katoliška monarhija. Početje gotovih rimsko-katoliških krogov v nekaterih drugih podunavskih državah prav tako vzbuja vtis, kakor da je šlo za velikopotezno akcijo, ki naj bi vsaj pripravila teren za združitev takozvanih katoliških podonavskih dežel v obnovljeno podunavsko monarhijo, v kateri bi imela zopet katoliška cerkev edino in glavno besedo. S tem, da je propadla akcija na Bavarskem, se je izjalovil rodi poč v Avstriji in je vsa ta akcija propadla. List končno naglasa, da za katoliško cerkev nikakor ni zdravo in koristno, če se spušča v take izrazito politične akcije, ki imajo za cilj izpremembo političnega reda v Evropi. Pojasnila mestnega gradbenega urada Glede na dopise iz občinstva, p.-iobčene v »Slovenskem Narodu< v rubriki >Besedo imajo naši čitatelju pod naslovom >0koli-ca nove šišenske cerkve«:, >Prošnja mestni občini: in >SOS, občina! < nam pošilja gradbeni urad mestne občine ljubljanske sledeča pojasnila: Pritožbe, da mestna občina zanemarja šišenski okra:, zlasti kar se tiče olepšave, niso upravičene. Mestna občina ljubljanska je zlasti v Šiški storila v zadnji dobi zelo mnogo, kar tudi pisec gornje notico priznava. Zahteva po lepo urejenem parku okrog nove šišenske cerkve je gotovo upravičena in je mestna občina ljubljanska na olepšavi te okolice tudi sama zainteresirana, kar dokazuje dejstvo, da ima že po g. prof. Plečniku izdelane načrte Teh načrtov pa trenutno ne more izvesti, ker je zemljišče zapadno od cerkve privatna. severno in južno pa cerkvena last. * Ptujska ulica kot cestna zveza med Tvrševo cesto in Mariborsko ulico leži ob igrišču športnega kluba >Primorje<. V svrho končne ureditve te ceste je mestna občina imenovanemu športnemu klubu izdala odlok, da umakne ograjo športnega igrišča v Ptujski ulici v pravilno regulač-no črto. Po odstranitvi ograje se bo cest a speljala po javnem svetu v smislu regulač-nega načrta in poskrbelo za dovoljno razsvetljavo, s čimer bo zadoščeno upravičenim željam tamošnjega prebivalstva. * Florijanska ulica od cerkve sv. Florija-na pa do Karlovške ceste in Dolenjska cesta so državne ceste, katerih ne upravlja mestna občina, marveč tehnični oddelek sreskega načelstva. Dopisnik naj tedaj svoj klic SOS obrne na ta naslov! Očitek, da ima mestna občina preveč smisla samo za čiščenje in pomivanje cest v centru mesta in za razna — po piščevem mnenju — povsem nepotrebna olepševalna dela v manj f rek ven ti ranih ulicah (ulica Na Grad itd.). je povsem deplasiran. Občinska uprava prav dobro ve, da bi se moralo čiščenje cest vršiti celo dnevno, vendar mora občinska uprava skrbeti predvsem za svoje ceste in ne more prevzemati nase še očiščevalnih bremen za državne ceste. V občinskem delokrogu pa je mestna uprava baš v zadnjem času v tem okraju poleg cestnih in olepševalnih del pri cer- kvi sv. Florijana in ulice Na Grad izvršila tudi precejšnjo nalogo s tlakovanje ti ulice Za gradom, kjer je napravila tudi za pešce lep in zadosten trotoar. Vsa dolgovezna kritika g. pisca je naslovljena na napačen naslov, povsem zgrešena in krivična postaja pa, ako jo vodi zavist in pisec v nepoznanju stvarnega položaja istočasno napada mestno upravo zaradi popravil in olepšav, ki jih izvršuje ravno v tem okraju Katastrofalen požar v mehiškem gledališču Mexic marca s. V AJmalUlcu de Pi- nos (država JaJisko) je v mostnem rrledali-šču med predstavo izbruhnil požar. Doslej so ugotovili 41 mrtvih in 70 ranjenih 18 oseb pogrešajo. 20 oseb je bilo ubitih po električnem toku, ker je električna žiea padla na kovinasto oerrodje balkona Boji v Džeholu Tokio. 1.; marca. A A Boji na prelazu Hsifenku postajajo od ure do ure ljutejši. N'a obeh straneh je že padlo mno^o žrtev. Japonci .*o morali iz Pinčuana odrtoslari davi močne čete na pomoč, ker so rudi kitajske postojanke dobile močna ojaeenja z rednimi kitajskimi oddelki Uradno demantiraju, da bi se biH japonski oddelki izkrcali v Ta kuju. Pristopajte k VodniSr^vl drniški Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2308.74 - 2320.10. Berlin 1361.25 — 1372.05, Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 195.53 — 199 13, New York ček 5683.25 do 5711.51, Pariz 225.43 — 226.55, Praga 170.12 do 17098. Trst 293.79 _ 293.19. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10—9.15. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz '20.54, London 17.85, Newyork 514.75. Bruselj 72.20, Milan 26.55. Madrid 43.70, Amsterdam 208.90, Berlin 123. Dunaj 72.83—59.20, Sofija 3.70. Praga 15.35, Varšava 56, Bukarešta 3.06. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l. telet on St. 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 Odpor proti Macdcnaldoveimi predlogu Macdonaldov načrt o razorožitvi smatrajo za neizvedljiv, in ga v načelu sicer pozdravljajo, v podrobnostih pa vsi odklanjajo Ženeva. 17. marca. Na včerajšnji 9eji razorožitvene konference je Macdonald predložil načrt svoje razorožitvene konvencije. Njegov predlog vsebuje v glavnem vse važnejše sklepe dosedanjih razprav in sloni na načelu, da je treba dati Nemčiji enako svobodo in pravico. V glavnem sre angleški predlog za omejitvijo oboroževanja na kopnem, zabrano bombardiranja iz zraka, opustitev težkega topništva >n za dosego splošnega 6porazuma o po m o rek i razorožitvi. V svojem govoru je Macdonald med drugim izjavil: Koristnost naših prejšnjih metod, da izdelamo razorožitveni načrt v oddelkih, je sedaj izčrpana. Države hočejo videti popolno bilanco, namreč, kaj bodo dobili in kaj morajo riskirati. Glede mnenja, da se mora ali dati Nemčiji pravico in svobodo, ker sicer grozi Evropi nevarnost uničenja, je dejal Macdonald: >To so besede posebne važnosti za na&. Danes boni naslovil apel za razorožitev in za prinos k zaupanju m k dobri volji.c Za Francijo samo žrtve Pariz. 17. marca. A A. Vsi današnji listi prinašajo daljše komentarje o britanskem lazorožitvenem načrtu. Tako pravi Perti-nax v »Echo de Pariš«, da izpreminja Macdonaldov razorožitveni načrt razmerje sni v Evropi »n da pripravlja lzprernembo evropskega političnega zemljevida. Iz Macdo-naldovega načrta, pravi Pertan&x, se vidi, da j« glavni smoter britara&kega predlog h eno&trainslca razorožitev Francije. K.ar se pa tiče samega Macdonaldovegfl govora, fzjav-lja Pertinax, je prazen m dolgočasen in ne vsebuje ničesar drugega kakor nepomembne fraze. Itadijani so bito edini, ki so po njegovem govoru odkrito izražali svoje zadovoljstvo z britanskim načrtom, ki v glavnih črtah razvija italijansko politiko. Saint-Brice naglasa v »Joumahi«, da v britanskem načrtu posebno bode v oči poslednji stavek, ki pravi, da bo nova raz-orožitvena koncencija nadomestila vojaška določila versajske mirovne pogodbe, m ki svečano potrjuje MacdonaJdovo deklaracijo od 11. decembra 1932 o enakopravnosti v oboroževanju. V britanskem načrtu, zaključuje Saint-Brice. je dosti ugodnih elementov, da bi se ta načrt obdržal kot temelj za nadaljnjo razpravo, hkratu pa vse- Vzorna akademija loških Sokolov škofja Loka, 15. marca. Akademije loškega Sokola uživajo zadnja leta poseben sloves. Zato ni čuda, da je bila tudi nedeljska večerna akademija predmet velike pozornosti prijateljev so-koistva. ki so napolnili veliko dvorano So-koiskega doma do zadnjega kotička. Spo_ red je obsega] 17 zelo spretno in skrbno izbranih točk, ki so vse žele dolgotrajno in viharno odobravanje zbranega občinstva. Za uvod je zaigral salonski orkester sokolsko koračnico, potem pa je imel lep nagovor načelnik br. Horvat. Z ognjevitimi besedami je opisal vse vrline sokolske organizacije in obenem obsodil one, ki niso dorasli tem odgovornim in težkim Časom ter iščejo leka tam, kjer nas čaka narodni pogin. Državno himno je odpel pevski zbor z orkestrom, ki je takoj za tem prednasal Aljaževo >Na dan. Slovan«. Devetorica moškega naraščaja je izvajala Mnrmkov Carmen. potem pa je sledil ljubek nastop »mladih mamic«, ki jih je sprejela dvorana z vso prisrčnostjo Zadovoljiv je bil na. stop moške dece (11) s točko Mladost. Bizjak Dominik je deklama tor od nekdaj. To smo videli tudi tokrat, ko je učinkovito prednasal Grudnovo Pomladni veter. S češko besedo (8 članic) je bC prvi de* sporeda zaključen. Po odmoru so Adamičevi pevci zapefi mogočni koral Molitev in nato Hajdricho-vo Jadransko morje. Nekaj posebnega so bile vaje z lampijoncki (žen. nar. 8), kakor tudi vaje s sončmki (žen. deca 8), ki so gledalce tako navdušile, da se je točka ponavljala. Pet članov je nastopilo na krogih, pokazali so tolik napredek, da je društvo lahko nanje ponosno. Zborni deklamaciji Sokoli« so sledila narodna kola m za zaključek Murnikov Turški marš (9 članov), k; so ga zares krasno prikazali Vsekakor bogat spored je bil v dveh urah zaključen in zaslužijo vsi odseki, ki so nam ga pripravili, popolno priznanje in pohvalo. Zlasti naj podcrtamo Še sodelovanje g. buje todri več dofočrt, kri jih je treba izpre- meniiti. »Ere Nouvelie* pravi med drugim, da britanski načrt preveč zahteva od Francije in ji nc daje zadosti jamstev. Te žrtve, pravi Ust. ki se od nas zahtevajo, niso kompenzirane z nobenima jamstvi. Sicer je pa Macdonaldov načrt gola improvizacija, ki morda ustreza sedanjim političnim potrebam, ne predstavlja pa mi cesar popotnega is ničesar dokončnega. Zato moramo biti pesimisti glede jutrišnjega sestanka med Macoonaddom in Mussoltnijem. Nemci nič ne pridobe Berlin. 17. marca. Nemški tisk, ki bi imel največ vzroka izražati dopadanje nad Macdonaldovim predlogom je za enkrat še zelo rezerviran. »Volkischer Boobachter« le pravi, da more Macdonaldov predlog služiti samo za osnovo nadaljnjih podajanj, seveda le po načelu popohne enakopravnosti. »Lokal Anzeiger« povdarja, da se mora Nemčija zavedati 9vojih pravic v Ženevi in odločno stopiti iz rezerve. Odločitev se ne da več zavlačevati. >Deut6che AUgemeine Zeihmg« piše, da je bil načrt sprejet z mešanimi občutki. Osnovna misel Macdonaldovega načrta je odprava Reichswehra, ki naj bi ga nadomestil sietem milice. Nemčiji bi se ne priznalo niti zračne oborožitve, še manj pa podmornice in tanke. Pod naslovom >Me-šana skleda« piše >B6reenkurier«, da ima sicer Macdonald dobro voljo, da pa Mi predlagal nič novega Pobral je le v»e dos^anje predloge io jih združil tako. da niso za nikamor. S tako mešanico se raeorofetvepo vprašanje ne da reševati. V Londonu skeptični London, 17. marca. Razumljivo je, da je angleški t*sk simpatično sprejel Macdonaldov predlog. »Times« ga označujejo kot poizkus preprečiti polom razorožitve-ne konference. »Daity MaiH« prše o pma-devanau za rešitev naKezjih problemov. Povdarja pa, da Macdonald nima posebno velikih izgiedov, da bi njegov načrt prodrl. Nit: Franoitja nitš Nemčba ne bosta pristali na tako dalekosežne žrtve. Velike nade polaga angleški tisk na sestanek med Macdonaldom rn MussoMnijem in upa, da bo ta sestanek razčistil mnoga vprašanja, ki sedaj otežkočajo mednarodni položaj. Dolenčeve ln Mac ako ve, ki sta vse točke spremljale na glasovirju. Uspeh akademt. je je bil tedaj vsestranski, in to naj bo našim Sokolom bodrilo za nadaljnje delo. Smrt oglednega ljubljanskega trgovca Davi takoj po 9 je po več kot dveletnem trpljenju na črevesnem raka nmrl ugledni ljubljanski trgovec Leo Hamann. Pokojni je bil kot srn »tare, splošno spoštovane ljubljanske trgovske hiše priljob-Ljen v vseh krogih kot izredno koncilijan-ten mož m sposoben trgovec, ki mu je uspelo z neumornim delom že renomirano trrdko povzdigniti na današnjo ogledno višino. Rojen j« bil pred 51 leti v sedanji svoji hiši na Mestnem trgn v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi osnovne in srednje šole, nato se je pa posvetil stanu svojega očeta in absolvlral trgovsko akademijo v Gradca. Ko je po smrti svojega očeta 1911. prevzel trgovino, jo je vodil po preizkušenih načelih sondnosti in poštenja, obenem je pa sadove svojih marljivih rok vedno delil tudi s podpore potrebnimi someščani. Ko k pred dvema letoma težko obolel, je iskal pomoči pri speeijalistih tudi v inozemstvu ter poleti leta 1931. prestal težko operacijo na Dunaju. Pomoč je bila p«, le začasna, kajti bole sen se je spet povrnila in ga je navzlic vsem naporom najznamenitejših specialistov davi zmagala Za pokojnim žara je soproga ga. Bdit roj. Gerstner m dva sinova, ki študirata gimnazijo v Ptuju; z družino pa sočustvujejo mnogobrojni prijatelji in tovariši-trgovci ter drugi mt-^čani. Pogreb bo v nedeljo o» 15. iz hiše žalosti, Mestni trg št. 8, na erangeljsko pokopališče. Vzornemu trgovcu in dobremu možu časten spomin, ugledni draikrt pa naše iskreno so-žalje! Na Ižanski cesti ftt. M > izdihnil upokojeni mestni dohodarstvem preglednik Ivan Rebolj, ki je bil za časa svojega službovanja znan v vseh krogih, ki je prišel z njimi t doti ko. kot dober mestni uslužbenec, po upokojitvi je pa vso svojo ljubezen posvetil svojemu domu. Ljubljana ohrani pokojnika v najboljšem spomina m ga spremi v nedeljo ob M. m pol z njegovega doma k Sv. Kri*n. Pokoj m-m u miren počitek, žalujočim pa nase iskreno sožalje. Bli u S. »SLOVENSKI NAROD«, dne IT. marca 1933. Bizetova opera Kot Csrmen, £k>n Jose in Escamillo sodelujejo najslavnejši svetovni pevci ter 150 godbenikov močan londonski simfonijski orkester. CARMEN Jutri premiera! ZVOČNI KINO „IDEAL" Marljivo esperantistov Občni zbor kluba esperantistov — tajnik g. Ljubljana, 17. marca. Kmb oeperantistov v Ljubljani, ki stopa letos v 13. leto svojega delovanja, je snoči polagal bilanco svojega dela v preteklem letu. Občni zbor ©e je vršil ob 20. v klubskem lokalu v Delavski zbornici ob številni udeležbi članstva. Zborovalce je pozdravil predsednik g. Herkov, ki se je nalašč v ta namen pripeljal iz Zagreba. Uvodoma je omenjal, da je bilo delovanje kluba zelo težko, odbor pa je vestno izpolnil vse naloge, storjenega je bilo več kot se je pričakovalo. Zahvalil se je odboru, agiLnemu in požrtvovalnemu članstvu, ki je pripomoglo, da uživa klub velik sloves v Ljubljani, kakor tudi v esperantekem krogu in celo izven meja naše domovine. Tajnik g. Kozlevčar je poročal, da je članstvo naraslo in šteje klub 118 članov, med temi več ustanoviteljev, izmed katerih omenja dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, škofa dr. Rozmana, tvrdko Gregorič itd. Med najvažnejšim delom v minulem letu je treba omeniti predavanja v radiu, 9 katerim s»e ie na eni strani širila propaganda za <^>e»peranto, na drugi strani pa za lepote naše domovine v tujini. Kolikega pomena so ta predavanja, pač najboljše dokazujejo zahvalna pisma, iz Holandske. Švice in drj-gih držav. Največkrat so predavali predsednik Herkov. dr. Reya in Kozlevčar. Za notranje delovanje kluba so bila pa najbolj važna skioptična predavanja. Klub 6i je kupil aparat s pomočjo katerega je prirejal za Tlane skioptična predavanja, ki jih je bilo 1L Najzanimivejše je bilo predavanje dr. Re?'e o Maroku. Ker je Narodna kavarna likvidirala, je klub izizubil svoj lokal, toda dobil je drugo zavetje v prostorih Delavske zbornce, kjer se vrše redno vsak četrtek članski sestanki. Tam sprejema klub tudi goste iz države in Za predsednHca tzvoHen dosedanfi Kozlevčar. inozemstva, črtajo se listi m tam je nameščena tudi knjižnica. V minulem letu je klub priredil tri tečaje, eden se je vršil vsak ponedeljek v klabskem lokalu, dva pa na šentjakobski šoli. Prvega je vodil tajnik g. Kozlevčar, druga dva pa član kluba Gorenje Klub je širil tudi zanimanje za esperanto po vsej Sloveniji, prirejal predavanja ter dal inicijativo za ustanovitev kluba v Ptuju. V zadnjem Času je bil otvorjen tudi tečaj v zavodu za slepo deco v Kočevju, kjer je bil uveden esperanto kot neobvezen predmet. Klubovi funkcijonarji so se udeležili kongresa jugoslovanskih esperantistov v Slov. Brodu ter mednarodnega kongresa v Parizu. S pozivom, naj se članstvo še tesneje oklene organizacije ter naj odboru pomaga pri njegovem delovanju, je tajnik zaključil svoje obširno poročilo. Knjižničarka gdč. Zupanova je omenjala, da šteje knjižnica 200 knjig. Na predlog revizorja g. Kramerja je bil staremu odboru soglasno podan absolutorij. Sledile so volitve in ker je dosedanji 12-letni predsednik g. Herkov odklonil izvolitev — med letom je bil namreč premeščen v Zagreb — je bil soglasno za predsednika izvoljen dosedanji marljivi tajnik g. Kozlevčar, v odbor pa Ivan Kralj, trgovec, dr. Reva, vodja metereološkega instituta na univerzi, Josip Kramer, revizor Zveze slovenskih zadrjg, Josip Jakin, jurist. Sajko. železnicarski uradnik, gd5. Petričeva, Pire, Dejakova, za revizorja pa Zupanova in Poderžal. Novi predsednik se je zahvalil za izkazano mu zaupanje, povdarjajoč, da bo tudi v bodoče deloval za prospeh kluba ter apeliral na članstvo, naj se redno udeležuje četrtkovih sestankov in se naroči na espe-rantsko glasilo >La suda stello« (>Južna zvezd a c). Sumo še danes ob 4. in 9. Va uri (predstava ob H8. danes odpade) Očarljiva ljubavna epizoda iz viharne dobe leta 1812. n I II l Z A It V glavnih vlogah: Mady Chri-stians, Conrad Veidt, Wolf Al-bach Retty in Otto VValbnrg. Kot dopolnilo: »TJfm« kulturni film: »Na vrhu planinskih gozdov« in nov »Ufin« zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124 Zborovanje okoliških učiteljev Lj'ub'ljaoa, 17. marca. Učiteljsko zboro vanje sekcije JU U, Ljubljana okolica zahode i del je bilo pretekli teden na mestni šoti na Grabnu. Nad 130 učiteljev in učiteljic tega sreza je po-siušaik> zanimiva predavanja ravnatelja dr. Lončarja, »vojega poverjenika Ivana Dimnik, nadzornika Urbančiča, situacij&ko poročilo društvene tajnice Lenarcičeve itd., kakor rudi zanimava razprevijanja v zadevi p^tiTskega lista ju£c^ovenskega episkopata proti SKJ. Takoj po bodri krem pozdravu predsednika Mikuža je nadzornik v imenu sreske-ga načelstva z lepim donx>vmskim govorom pripel odlikovanje red Jugoslovanske krone V. vrste viške mru učitelju m dobrovoljcu Edvaadu Princ rtu za junaštva na bojnih poljanah. Odlikovan ec se je gin jen zah vani za počastitev. Nadzornik Urban6ič je dalje poudarjal, da je odJ ikovanec dobil zahvalno diptiomo Rdečega križa za svojo neumorno delovanje in mu čestital ruda k temu priznanju. V nadaijmem govoru se je dotaknil j-o-gosloveuske akcije našega učireljstva, poudarjajoč, naj vse šole širijo idejo in organizacijo Jadranske straže, povsod naj se ustanovi podmladek JS. V raiadind je treba vzbuditi ljubezen do našega Jadrana, čuvati moramo naše morje! V tem pogledu prodnjaoi šola na Viču, kjer je agimi učitelj, znani dobrovoljce g. Princič že ustanovil podmladek JS. Naj temu zgledu ^lede vse šole širom naše domovine. Po ver j e>-ndštvo JS za vse učiteljstvo zapadnega ljubljanskega sreza je prevzel nadzornik sam. Ravnatelj de. Lončar je poročal o nasi šoli. ki jo je nazdelil na tri dobe, v avtoritarna :*>. to je najstarejšo, potem staro šolo (avstrijako) m današnjo sodobno delavno. Z velikima zanimanjem je aie učiteljstvo njegovim stvarnim izvajanjem, izpopolnjenim s š'tevilnimi citati ta vzgoj-mislimi vefikega slovanskega pedagoga xl misleca, sedanjega predsednika CSR, profesorja Masorvka. Zbrano učiteljstvo ga je nagradilo s spontanim aplavzom. K besedi se je oglasil še poverjenik JU U Dimnik, ki je očrtal staKšče učiteljske organizacije do znanega pastirskega lista m SKJ. V debato so posegli tudi Prinćič, Za-vršnik, Urbančič, Gobe in drugi. Tako je naše učiteljstvo zopet dokazalo, da v poini meri razumeva svojo stanovsko zavest in vrši jugosilovensko misijo tako med ral a dino, kakor tudi izven šole med vsemi sloji naroda. Tudi racija Ljubljana, 17. lUvirca. Čeprav je v Ljubljani že leta in leta na podlagi cestnopolicijskega reda prepovedano iztepavati skozi okno cunje in stresati prah in smeti na cesto ter razobešati posteljno perilo po oknih in balkonih, vendar je v našem mestu §e vedno precej domača razvada, da v dopoldanskih urah frči iz oken po zraku prah in druga nesnaga in da sosedje večkrat po ves dan morajo občudovati razstave najrazličnejše okrašenih rjub, odej in žimnic, ki se zračijo in otre-sajo bolh in drugih družabnikov nočnega počitka, obenem pa večkrat razširjajo tudi najblagodejnejše vonjave zlasti po višjih nadstropjih. Posebno prijetno je takole zjutraj, ko greš na delo in prineseš v urad ali delavnico na klobuku in ramah polno smeti, pepela, malo zbirko čikov z vžigalicami, večkrat neprijetno izdajalske kodre ali pa celo ponižno na ovratniku čepečo popolnoma krotko stenico. Tudi sušenje perila na oknih in razkazovanje vseh čarov tankih hlačk in pikantnih kombinež ter še bolj intimnih toaletnih potrebščin poleg zaru-menelih plenic in razcefranih otroških žabic je v nekaterih hišah še v velikih časteh, a vendar pri nas ni tako hudo kot predvsem onstran naših južnih in zapadnih meja. Resnično smo namreč lahko ponosni, da naše gospCKiinje z ogromno večino nikdar te razvade niso imele, vendar je pa mestni fizikat včeraj alarmiral vse svoje uslužben-stvo in ga še pomnožil, nato pa priredil po vsem mestu generalno racijo za grešnicami proti temu prepotrebnemu predpisu cestno-policijskega reda. Primoran je bil mestni fizikat do tega koraka, saj je med prahom na milijarde bacilov tuberkuloze in drugih nevarnih bolezni, ga gospodinje niti ne vedo, kako lah-komišljeno ogorožajo svoje in svojih bližnjih zdravje in življenje. Nekoliko izgovora moramo sicer priznati gospodinjam ob nabrežju med VVolfovo ulico in Ljubljanico, ker te hiše nimajo dro-rišč, vendar jih pa nikakor ni mogoče opravičiti, ker morajo pač potrpeti in otresati prah v cunje ali na papir ter ga nato iztre-sati v zabojček za smeti. Ni nam treba ponavljati zahtev higijene, zato pa opominjamo le na tujski promet in na naš ugled sploh, zato se pa mora ta razvada popolnoma iztrebiti, če drugače ni mogoče, pa z najstrožjimi kaznimi m z objavo imen vseh grešnic brez razlike. Ne mislimo, seveda, da bi pri objavi zadostovala imena služkinj, ki pač delajo, kar gospodinje trpe, pač pa morajo v javnost ime- na sa služkinje odgovornih gospodinj. Racije se bodo po sklepu mestnega magistrata ponavljate v kratkih presledkih tako dolgu, da bo tudi glede tega cestnopol trtJskagm predpisa t našem mestu najpopolnejši red. Mestni fizikat naj postopa s vso strogostjo, saj ima za to hvalevredno akcijo na svoji strani odobravanje vse rrkm**tah javnosti. Pri včerajšnji raciji so uslužbenci mestnega fl Tikata presenetili pri Iztepanju cunj in rastavljanju ter sušenju posteljnega in drugega perila na oknih ie prav lepo število grešnic, ki bodo kaznovane ****** prestopka cestnopol ietjakega reda — prihodnjič naj pa pridejo ne vrsto se ostale. Večer Jakčevega filma L>ub«l jama, 17. msacs Sooči je v nabito poini dvorani Delavske zbornice po skrbno pripravljenem predavanju učitelje g. PirnatA o dol ni gradov predvajal prof. g. Jakac prvič svoj film: Fotoamaterji t dolini gradov. Kakor nam ie že z dosedanjimi svojimi filmi dokaza T, da je tudi v tej umetnosti doma, tako je s tem svojim filmom to mnenje ie še potrdil. Film prione s svečanim »prejemom fotoamater jev v Novem mestu in na« povede preko prjcicstamh Gorjancev v čudovito dolino, polno gradov, starih po več stoletij. S strogo umetniškega stališča bi lahko sicer našli v filmu več nedosrtatkov, ki motijo celoto. Večkrat se namreč občuti raz-kosanost. Vendar pa je film glavni cilj le propagandni ta je kot tak odlično uspel. Fotografija je prav dobra, le žal jo je malo za temnila za predvajanje teh 16 mm filmov neprikladna prireditvena dvorana. Po morda malih spremembah v filmskem traku samem, bi želeli ta film ponovno videti v prikladnejši dvorani, pa bo šele potem mogoče izreči pravo sodbo. CHj propagande za Dolenjsko je našel med nami nepričakovano veliko zanimanje. Uvodne besede g. Pirnata, spremljane z dokaj dobrimi diapozitivi, so bile odličen komentar tuda za razumevanje filma. Pri vsem je mogoč le en očitek: zakaj stalno in izključno ponavljanje le doline gradov, o kateri smo že slišali mnogo predavanj v radiu fn drugod, o kateri smo čitali že zelo mnogo v naših dnevnikih m drugih publikacijah in ki nam je že kolikor toliko znana. Dolenjska ima vendar tako mnogo prirodnih krasot da bi se njeni propagator j i ne smeh omejiti le na ta del. nego bi se morali včasih spomniti rudfi Kostanjevice, Stične, Trebnjega. Višnje gore, Kočevske doBne in drugih krajev, ki enako nudijo tujcu mnogo užitka. V splošnem bi pa žeteh" še več takih prisrčnih večerov. Izlet gostilničarskega tečaja Ljubljana, 17. marca. Kakor znano je Gostim i carska zadruga te dni, s prav lepim uspehom zaključila tTornesecni celodnevni tečaj, ki so ga po večini obiskovale hčerke in sinovi naših znanih restavTaterjev in so se absolventi v njem naučHi kuhanja, kletarstva, serviranja, načel tujskega prometa, knjigovodstva in sploh vsega, kar sodobnemu restavrater-ju ali hotelirju jamči za uspeh. Do drugega enakega tečaja, ki je pravzaprav prava gostilni carska šoia in se prične že v ponedeljek v Gostim ičarskem domu na Pri vozu, so pa absolventje zaradi praktičnih vej in preizkušenj ostađi še skupaj in včeraj pod vodstvom ravnatelja šole, našega uglednega strokovnjaka g. Jana F i a 1 e napravila celodnevna izlet na Šmarno goro in na Po-savje. Izlet pa ni imel samo običajnega namena, da se bodoče gospodinje, res ta vrate rji in hotelirji med seboj poslove, temveč je bil namen izleta pravzaprav zelo važna izpopolnitev tečaja m praktična vaja o družabnosti in družabnih oblikah, saj je vendar veder in prikupen ter omikan nastop gostilničarja prav tako potreben za uspeh, kakor so potrebne druge stroke, ki so se jih absolventje naučili v šoli. Tudi ta nastop pred javnostjo je dokazali, da so frekventan ti ugladifa* svoje družabne oblike in prikupno vedenje do popolnosti, kar se imajo pač zahvaliti navodilom svojih izkušenih učiteljev gg. F i a 1 e in bančnega ravnatelja v p. Ch-tla Dolen-c a Pri »Ruskom carju« na Posavju se je vesela družbi pridružil tudi načelnik go-stnmičarskc zadruge g. Kavčič s soprogo in nekaterima prijatelji gostilničarskega naraščaja ter se v imenu gostilničarske zadruge kot prireditelj ice tečaja z dobrohotnim govorom poslovil od absolventov, že-leč jim največjih uspehov pri obrti, nato se je pa absolventka gdč. Stana Novakova z izbranimi besedami zahvalila ravnatelju šole g. Fiati za požrtrvovamost in očetovsko skrb za vse udeležence tečaja, prav tako pa tudi g. Kavčiču kot načelniku gostiln ičarske zadruge, ki je z največjimi žrtvami omogočila njih izobrazbo. Iz Novega mesta — O nacionalizmu ln bodoči vojni je predaval v sredo zvečer v Sokolskem domu odvetnik dr. Davorin G ros. Predavanje, ki je bilo zelo zanimivo, je zgrozilo mnogoštevilne poslušalce pred pretečo bodočnostjo. — Slednjič domač film. Razen Jakče-vih filmov Novo mesto še menda ni videlo domačega izdelka. Po dolgem prizadeva, nju se je upravi kina »Domc slednjič le posrečilo pridobiti znani domači film »V kraljestvu Zlatoroga«, ki se predvaja jutri. Obetajo se nam v bližnjem času triglavske strmine« in še kaj iz domačih krajev. Prav je tako in dobro je! — Učiteljsko zbor©v»nje. Jutri zboruje na tukajšnji deski osnovni šoli učitelj, stvo novomeškega učit. društva. Med dragimi nastopita sol. upravitelj g. Martin Marinč in učiteljica gdč. Danica Kiferle s predavanjem »Učitelj ▼ sružoi pevske Muze in gojtterj narodne pesmic. Predavanje bodo pojasnjevali pevski nastopi obeh ssnhitnti propagatorjev nase pesmi. Zbor naših jahačev Ljubljana, 18. marca. Snoči je imelo ljubljansko Kolo jahačev in vozačev Občm zbor v posvetovalnici Kmetijske družbe. Zbrali so se najagunej-51 člani v lepem stevttu, med njimi je bilo tudi nekaj oficirjev. Predsednik izvršnega odbora gosp, dr. Luckmajon je pozdravil zborovalce, posebej častnega predsednika g. generala Popo. vica hi zastopnika tiska, nakar je podal kratko in stvarno poročilo o društvenem delovanju. V uvodu je segavo omenil, da je društvo v preteklem letu dobro odrezak) kljub krizi in da ni v poravnavi, pa tudi komisarja nima. Pomembno je, da je društvo aktivno, čeprav je imelo mnogo izdatkov. Kupilo je tudi konja in zgradilo je tribuno na dirkališču. Običajna letna prireditev je imela lep uspeh. Priredili so več izletov v manjših skupinah. Letos so začeli tudi gojiti smučarstvo. Zdaj, ko imajo dva konja, na. m era vajo tudi otvoriti jahalno solo. Zaradi dirkališča članom ni treba sar-beti, da ga izgube zaradi zgradbe aerodroma. Vsekakor jim ga letos še ne bodo odvzeli, sicer pa bodo dobili drug primeren prostor. Glede prireditve derbvja je predsednik pozval zborovalce, naj se izjavijo, če so v načelu za prireditev, ki jo je zagovarjal zlasti iz gmotnih razlogov, ker društvo ne more računati na nobeno podporo. O imovinskem stanju društva je poročal blagajnik g. V. Janušič. Tako dobro, kot to društvo, gospodari le redko katero. Ste. je 66 članov (članarina je precej visoka, 120 Din za posameznika), a je končalo po_ slovno leto z visokim prebitkom, z 12.738 Din. Tudi prejšnje leto je znašal dobiček približno toliko, aktiva znašajo nad 24.000 dinarjev. član nadzornega odbora g. Kocijan je predlagal odboru razrešnico in da se izreče blagajniku zahvala za vestno delo. Po soglasno sprejetem predlogu so izvolili ra mesta odstopi vših odbornikov gg.: dr. Derca, M, Severja, A.. Pavlina in kapetana Hica. Pri raznoterostih so se zborovalci izja_ vili da naj društvo priredi dirko o binko-štih, program pa naj izdela izvršni odbor. Občni zbor je trajal komaj pol ure. predvsem zato, ker so zjborovalci soglašali v vseh primerih. Pri obledeli sivoru men kasti barvi kože, motnih očeh. slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni, je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne >Franz Josefove< gren-čice. Stražnika sta napadla LJubljana, 17. marca. Snoči okrog 2130 je patruljiral po Sanartinski in bližnji GratrioviČevi cesti službujoči stražnik KraHiČ. Nenadoma sta pred nji-m iz teme zrasli dive postavi, ena je nosila večjo vrečo. — Kaj pa je v vreči? ie vprašal stražnik sumljiva neznanca. — Nič, se je grlasii zamolkel odgovor. Stražnik ie povabil sumJijiva neznanca s seboj. Sla sta pohlevno s stražnikom, komaj sta pa napravila nekaj korakov, je prvi vrgel vrečo na tfca in bliskoma so stražnika pograbile močne pesti- Kraljic se pa nd dal ugnati, otresel se je napadalca, ga zagrabil za vrat in pritisni! k zi-du ttižnje hiše. V tem hipu mu ie skočil za hrbet drugi napadalec in ga s kamnom ali nekam topim predmetom na vso moč udaril po ubrazu. Kraljic se je k*jub silnemu udarcu bliskoma obrnil in naskočil drugega, toda od zadaj ga je zopet napadel prvi. Šiloma mu je hotel iztrgati rendrek, kaa- se mu pa ni posrečilo. Stražnik se )e hotel poslužiti samokresa, ko sta pa lopova videla, kaj namerava, sta besno navalila nanj in začela se je srdita borba za orožje. Končno sta mu iztrgala pendrek in pobegnila. Kraljdč ju je zasledoval, bežala sta proti žedezncšfci rampi in nato v labirintu med železniškimi vagoni izginšia v temno noč. Odnesla sta taidć pden, bi3o je okrog 30 kg sladikoirja al5 soli. Drzen napad na stražnika ponovno dokazuje, kako nesigurne so razmere na naši periferiji m da bo treba na vsak način stevMo stražnikov v predmestju rKMrnmožiti. OrožniSka postaja Brežice poroča, da so 13. t m. zvečer na banovinski cesti v Črncu, občina Zakot, našli kravo mešane pasme, staro 10 do 11 le<, srednje veliko m srednje rejeno, ki >e vredna okrog 1600 Din. Kravo je začasno odpeljal v svoj biev kmet Pave* VoičaJiišek v Č-mcu. Lastnik naj se javi! Concordia protestira Že včeraj smo poročali, da so po nedeljskih prvenstvenih liginih tekmah začeli deževati protesti. Najprej sta protestirala oba beograjska kluba BSK in BASK, zdaj pa prihaja s protestom tudi zagrebška Concordija, ki je v nedeljo remisirala s Pri-morjeai in je vložila protest proti verifikaciji tekme. O tem poroča današnji zagrebški ^Jutarnji list«: Na tekmi Concordija: Primorje je za Primorje nastopil tudi igrač Makovec, ki v nedeljo ni bil upravičen do nastopa Makovec je bil prej član Svobode, a se je pozneje prijavil za Ilirijo, za katero je tudi javno nastopil na neki tekmi v korist brezposelnih delavcev Pozneje si je Mako vec premislil ter se vrnil v svoj matični klub Svobodo, za katero pa ni imel prava nagtopa, ker še ni minilo 6 mesecev, odkar je bil javno nastopil za Ilirijo Svoboda se je medtem fuzionirala s Primorjem in je bil med drugimi igrači čitan sa Pri- morje tndi Makovec. Toda Makovec ni imel pravic« do igranja, kajti g S. pravil JNS posebej določa: >dočvm se drugi igrači razpusčeneKa kluba (v tem primeru Svobode) lahko takoj verificirajo za drug klub, ko je razpust službeno objavljen in to s pravico nastopa od dne, ko bi imeli pravico nastopa v razpuščenem klubu.< Makovec bi imel torej v tem primeru pravico nastopa za Svobodo sele nekako koncem avgusta, ker je februarja igral v Iliriji. Ista pravica se torej prenaša na Primorje. Na podlagi tega Makovec tor«j preteklo nedeljo nikakor ni smel nastopiti za Primorje in zato zahteva Concordija v svojem protestu, da se tekma po pravilih verificira 3:0 v njeno korist Odločitev je torej v rokah JNS. Informirali smo se v tej zadevi pri taj niku LNP g. Kuretu, ki nam je pojasnil, da Je Makovec res igral javno tekmo za •Ilirijo, vendar z izjemnim dovoljenjem JNS. Savez je namreč dovolil, da smejo vsi igrači, ki se prijavijo za drug klub. Izje moma nastopiti v tekmi, ki je humanega značaja, oziroma ki je bila v korist brezposelnih. Pozneje Je Makovec preklica: svojo prijavo za Ilirijo in ni več nastopil za njene barve. Kakor t se kaže, bo torej protest Conoordie brezpredmeten. Koledar. Danes: Petek, 17. marca katoličani: Je-dert, Budim i r, pravoslavni 4, marca. Današnje prireditve. Kine matira: Cmi huzar. Kino Ideal: Samo to noč... Kino Dror: Grom in pekel. ZKD: >Dijak — prosjak< ob 14.15 v kinu Matici. Sokol Šiška: Predavanje br. Pubarja >Pijanec pod kura teku ob 20. in kulturni filmi v Sokolskom domu. Javna produkcija gojencev državnega konzervatorija ob 18.16 v Filharmonični dvorani. Umetnostno zgodovinsko društvo: «ki-optično predavanje ob 20. v verandni dvorani hotela Union. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg 5 m KuraJt, Gosposvetska cesta 10. Vremensko poročilo JZSS St&tna-Planica. Terrrp, —5, jasno, »nega 30 cm, srenj, izgledi za nedeljo in smuške ture prav dobri Za Tamarjem pod Jalovcem smuka idealna, sneg solna t Kranjska gora. Temp. —Z brez oMakov, barometer pada, snega 2—20 cm. Bohinj. Temp. —2, jasno, anega no. Mrzli studenec. Temp. —10, 50 cm tr-dega »nega. smuka ugodna, vreme krasno. Zelenica. Temp. —2, jaano, sever. 80 cm snega, smuka dobra, sJcakalnioa uporabna, izgledi za nedeljo dobri, za -»muške ture prav dobru sneg podneva južen, zjutraj zmrzn jen- Koča na Kraju in pri Sedmerih jezerih odprta in oskrbovana. Vršič (Kranjska gora) 17. t. m. vreme jasno, 40 cm snega. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri Petek, 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca: Gospa minietrica. G-k> boko znižane cene, od 5 do 16 Din. te- ven. Nedelja, 19. marca: ob 20. uri >Dame z rojenimi klobukic Izven. Znižane eene. »Go&pa ministrica«, izredno uspeia Nušiceva komedija, se ponovi v soboto 18. t. m. zvečer v ljubljanski drami Opozarjamo, da so cene na to predstavo nad polovico znižane in so sedeži od 4 do 15 Dim, stojišča 2 in 130 Din. Predstav«, je izven abonmaina. Izvrstna francoska ve*e/oigra »Dame z zelenimi klobuki« se ponovi v nedeljo 19. t m. zvečer, v izvrstni zasedbi vlog in režiji prof. Šesta, Za predstavo veljajo znižane dramske cene. V ShakeSpearevem »Hamletu« bodo pri letošnji novi vprizoritvi igrah naslovno vtk>go Hamleta izmenoma gg. Kralj, Debe-vec in Jan. Premijera bo predvidoma 25. t. DOL OPERA. Začetek ob 20. uri Petek, 17. marca: M oran a. Red C. Sobota, 18. marca: Pri treh mladenkah. Red D Nedelja, 19 marca: ob 20. ari Manon. Znižane cene. Izven. Na Jožefovo (v nedeljo) z,tt£ca ob 30. vpuizorri opera M»a«senetovo opero »Manon«, po znižanih opernih cenam, izven abonmana. Saint-SaenScn*8 opera Vvam^on fn Da-Ifla* je bila prvič vprizorjena leta 1778. v VVeimarju. Oudno je, da je bilo to dek> 13 let preje izvajano v tujini, kakor pa v domovini skladateljevi. Savnt-Saense smatramo nekakim aa^Lecinikom Meyerbeera m opera »Samson in Dalila« je popolnoma napisana po Meyerbeeroviii umetniških smereh. Krasna je tudi glasba, ki spremlja razne baletne nastope. Premijera »Samson m Dadila« bo v naši operi sredo priixxknje~ ga tedna. Sobota, 18. ruarea 12.15: Plošče. 12.46: Dnevne vesti. — 13.00: Cae, plošče. — 17.90: Salonski kvintet: program po željah poslušalcev. — 18.80: Angleščina (ga. Orthaber). — 19.00: Bolezenske podpore (Rudolf Smersu). 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Fr. Vebor). — 20.00: Prenos akademije Srednje tehnhiške šole. — 21.00: Saniospovi gdč. Rudolfove. — 21.36: Salonski kvintet. — 23,00: Napoved programa za naslednji dan. Sila aktivnosti sloni na spoznanju. * Kjer nima cene resnica, jo brez cene tndi človek. fttev. 6 < »8 L O V E N S R I NAROD«, đne 17. marca 1933. Najslajši Silni v tej sezoni? Vsa Ljubljana, staro in mlado, mo-fcki ln ženske, vse bo z navdušenjem govorilo o tem filmu. Jutri premiera ▼ Elitnem kinu Matici ♦ FRANČIŠKA GAAL Nova zvezda na filmskem nebo« dražesrna, temperamentna, vesela in živahna kot naslov njenega prvega filma! Kot partner PAUL HoRBIGER Dnevne vesti — Odlikovanje železničarjev. Z zlato kolajno za zvesto službovanje je odlikovan železniški ključavucar Andrej Breme, 6 srebrno kolajno pa ofirijal Franjo Stajnper. prometnik Anton C^rdi in nadzornik proge Anton Bauk. — Me.-to vM'uril i-k< ga d ocen t a za katedro mednarodnega javnega, prava s splošno in naeijonalno diplomatsko zgodovino je razpisano na jurid Čni fakulteti beograjske univerze. Prošnje je trebe vložiti do konca aprila. _ Mesto gozdarskega inženjerja, šefa crozdarskega odseka mestne občine v Su-botlci, je razpisano. Rok za vlaganje pro-švnj do 10 aprila Vse potrebne informacije pri ljubljanski podružnici Jugosloven-skega šumarskega udruženja v Ljubljani. — Tujci se že oglašajo. Vse kaže. da bo letos tujski promet na našem Jadranu živahnejši, kakor je bi] lani. Na Sušak že prihajajo prijave skupin in poedincev Tako je napovedanih 50 angleških študentov, Ivi se pripeljejo na Sušak 9. aprila, potem pa krenejo ob obali do Kotora. Iz Belgije je napovedana za april prva skupina letovi-šcarjev, ki si ogleda vso našo obalo Z Dunaja so priglašeni skavti, za velikonočne praznike je pa napovedanih več skupin iz Zagreba. Beograda in Novega Sada Tuli iz Češkoslovaške in Nemčije je napovedanih le več skupin in poedincev. 22 aprila prispe v Split 240 avstrijskih srednješolskih in vseučiliških profesorjev, ki si ogledajo vse večje kraje Dalmacije, potem pa krenejo v Atene. _ Likvidacija oeiješkega velesejma. Ravnateljstvo osiješkega velesejma objavlja da je sklenilo likvidirati, ker ni nobenih izgledov, da bi se razmere zboljšale in da bi bilo mogoče še prirejati v Osijeku velesejme. — Izleti z našimi največjimi parniki. S 1 aprilom se izpremeni vozni red v pomorskem prometu. Največje izpremembe so v srednjem Primorju pri odhodu parnikov iz Splita v Dubrovnik in Metković. Doslej so od naj ali ti parniki iz Splita ob 8.30, od 1. aprila bodo pa odhajali ob 10., in sicer zaradi izpremenjenega železniškega voznega reda Od 15 maja odhaja brzovlak iz Zagreba ob 11 in prihaja v Split ob 9.10. Ta izprememba je bila potrebna, da imajo potniki iz Nemčije in Avstrije v Zagrebu direktno zvezo na splitski brzovlak. Dubrovačka plovidba uvede v sezoni s parni-kom >Kralj Aleksandar« tedenska turistična potovanja v Benetke in izletniška potovanja ob naši obali iz Splita do Kotora Tudi Jadranska plovidba uvede letos več izletniških in turističnih prog ter vožnjo s parni kom >Karad.jordje< od Sušaka do Kotora in nazaj. — Dita Parlo o našem Jadranu. Znana filmska igralka Dita Parlo se je mudila n^kaj dni na Jadranu in je bila zelo navdu-•^na za našo morje. Vaša lepa domovina, je dejala, s svojo si i kov to obalo, veliko pestrostjo in izrazitim narodnim folklorom ima sijajne filmske možnosti. Film bi bil za vas in za inozemstvo najboljše propagandno sredstvo. — Koroške novice. V Logi vasi so 7. marca ob veliki udeležbi pokopali go. Ano Koširjevo, p. d. Kovačinjo, staro 77 let. — Dva dni pozneje je umrla v istem kraju TSletna posestnica Ra v h are a, — Na Djek-šah je preminula Marija Klemenova, gospodinja Prišove kmetije v Hudi jami. — Na cesti proti Celovcu je prišel pod avtomobil posestnik Jože Zorko iz Poreč in za-dobil hude notranje poškodbe. — Jože Pogan i č iz Podgrada pri Medgorjah je bil jaradi uboja obsojen na 2 meseca težke ječe pogojno — (2 P rek mu rja. V bolnico v Mursko Soboto so te dni prepeljali hudo ranjeno delavčevo ženo Rozalijo Ribeževo iz Rad-možanc. Prepirala se je z možem, ki je bil pijan in se je baš bril. V pij-anosti ji je hotel i britvijo prerezati vrat, ker se je pa branila, jo je ranil na glavi, hrbtu in po nogah. Njene poškodbe so precej resne. _ Minuli teden je okrog polnoči pogorela hiša in klet posestnika Hozjana iz Male Polane. Plamen je razsvetljeval vso Lendavo. Ogenj je nastal zato, ker so pustili domači žerjavico v peči. škoda je precejšnja. — V Murskih Petrovcih se je te dni pri podiranju dreves smrtno ponesrečil delavec Janoš Hul iz Gederovcev Padajoče drevo ga je pritisnilo ob bližnje drevo in ga tako stisnilo čez prsa in hrbet, da je obležal mrtev. Pokojni, ta' se je bil šele nedavno oženil, je zapustil vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo v plošnem se lepo vreme, da pa se bo začelo polasoma oblačiti. Včeraj je bilo še po wseb krajih naše države jasno. Cez dan je £e povsod tako toplo, da bi se že lahko veselili pomladi, da ni še prezgodaj in nas utegne vreme še presenetiti. Najvišja temperatura je znaša včeraj v Beogradu 19, v Sa rajev j 18. v Zagrebu 17, v Ljubljani 16.2. v Mariboru 15.2, v Splitu 15 Davi ie kazal barom eter v Ljubljani 763.9. temperatura je znašala 0.7. _ Zastrupi jen je v litijski predilnici. Včeraj okrog 13 se je v litijski predilnici vnela velika zaloga prediva, pri Čemer se je razvijal strupen ogljikov okis Pri gaše njn je strupeni Plin omami! več delavcev, od katerih so snoči prepeljali v ljubljansko •v^nico Franceta Zajca iz Brega Načeta Nadižarja iz Spodnje Šiške, Antona Brov-ča, Filipa Slugo, Franceta Kolmana in kaneta Marna. Pozneje ob 22 sta bila prepeljana v bolnico tudi Janez Skubic in Avgust Cvetažar Nekateri delavci so bili nezavestni, napadli so jih tudi hudi krči V bolnici so delavcem nudili potrebno pomoč in se je stanje vsi>h tako izboljšalo, da ni nobene nevarnosti za njihovo življenje — Ogenj v tovarni so pogasili Uničil je tri vagone preje in bombaža, dočim je ostalo poslopje nepoškodovano. škoda znaša okrog pol milijona dinarjev — Upokojenka ne more pokopati svoje hčerke. V Beogradu je podlegla te dni je-tiki hči upokojenke Kosare Colić Mati do biva 900 Din mesečne pokojnine in s tem je morala vzdrževati sebe in dva otroka Za zdravljenje hčerke je porabila ves denar in tako zdaj ni imela niti toliko, da bi hčerko pokopala. _ 40% obresti. Novosadsko apelacijsko sodišče je obtožilo rentirja iz Titela Josipa Neumanna oderuštva, ker je zahteval od kmetov 25 do 40% obresti — Z otrokom skočila v vodo. V Hara-novcih pri Bania Luki je skočila v torek zvečer v reko Vrbas neka mati z otrokom v naročju Ljudje so jo videli, pa je bilo že prepozno. 1a bi jo rešili — V bolni-i se je obesil. V zagrebški bolnici se ie obesil včeraj zjutraj tovarniški delavec Josip Krose! iz Nove vasi pri Brežicah V smrt sa je pognala najbrž težka bolezen v grlu, ki je o nji mislil, da je neozdravljiva. Pri pokvarjenem želoden. plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bliuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josciova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LinMfane _lj Javno &o priznali včera: pri nas pomlad. Postavili so nam zopet klopi v parke, s čimer so izredno osrečili nekatere meščane, bi so zdaj vsak dan na prostem Nekateri so pa zlasti pogrešali klopi tudi zvečer, čeprav so večeri še precej hladni Pomlad je pač pomlad, kar čutijo stari v kosteh, mla'ši na v krvi Klopi so pa sploh zelo notrebne. zlasti v Tivoliju kamor prihaja lan na dan toliko mamic, ki zelo rade sede pri otroških vozičkih V Zvezdi se pa zbira vedno toliko Ljudi, ki uživajo neprostovoljne in druge dopuste, da si je ne moremo niti misliti brez klopi _lj Med Cesto v Rožno dolino in železnico je precej lep pas zemlje, bi je pa bil neuporabljiv, dokler ga je rezal globok jarek. Predlanskim so položili v jarek betonske cevi, da so ga lahko zasuli Kanal so priključili na nov zbiralni kanal Rožne doline. Zdaj delavci mestnega vrtnarstva delajo na. pridobljenem svetu park Cests bo z njim mnogo pridobila Ob zaključku Oražnove ulice je v železniškem nasipu propust, ki ga zda^ uporabljajo pešci za prehod z ene in druge strani proge S Ceste v Rožno dolino drže zdaj stopnice \ propustu, ki so jih položili obenem pri planiranju parka Na drugi strani proge poda l;Sek Oražnove ulice ob železnici še ni urejen, kar se doslej ni posebno pogrešalo, ker ni živahnega prometa Vzdolž ulice postavlja uprava Tobačne tovarne začasno leseno ograjo Betonska ograja bi bila zelo draga, zato je zdaj še ne morejo zgraditi. —lj Drevoredi v Zvezdi so zelo vegasti zaradi neprestanega nasipavanja Ob deževnem vremenu je bila Zvezda ietos strahovito blatna, a je niso posipa vali, ker je tu in tam nasip že mnogo previsok in se zaradi tega ni več odtekala dobro voda Zvezda je zelo potrebna temeljite preureditve, a zdaj moramo biti zadovoljni s tem. da bodo zravnali vegaste drevorede, jih primerno nasuli in utrdili z valjarjem. Že delj časa planira poti samo en delavec. Upamo, da bo Zvezda urejena kmalu ter da se bo potrebnega dela lotilo več delavcev, sicer bo park ob deževju zopet neprehoden zaradi blata _lj Ribji trg je bil danes tako dobro zaseden kot redko Zdaj zavzemajo zlasti mnogo prostora prodajalci žab Za žabe je zadnje čase posebno ugodna konjunktura Marsikdo bi mislil, da prodajajo vodne žabe, ki spomladi tako sentimentalno reglja-jo v lužah. Prodajajo pa gozdne žabe, ki se zdaj drstijo. Pozneje se porazgube v gozdovih ter jih je težko loviti Zato tudi pozneje ne bo več toliko žab na trgu Danes je bilo tudi precej rib Morske so šle precej v denar že v zgodnjih urah Cene so še vedno nespremenjene Po 44 Din kg so prodajali brancine in orade (slednje tudi od 40 dinarjev naprej), zobatec, bradač in tun so bili po 40 dinarjev, po 36 če-voli, po 32 lignje, škarpine in rezana jegulja po 1« do 20 girice, cela jegulja po 18 datlji (školjke) 16 in jastog po 60 Din Rečne ribe so prodajali tudi po nespremenjenih cenah, ščuke po 30 Din. dunavsko postrv po 34 in karpe po 16 Žabji kraki so po 50 par komad Pri poskusnem tehtanju se je izkazalo, da bi bile Žale na kg po 24 dinarjev, torej niso mnogo cenejše od rib. od sardelic. ki so po 12 Din kg. so pa pre- cej dražje. Žabe so šle v primeri s količino še precej v denar —lj Dijak-prosjak je operetna in filmska senzacija, ki se od danes dalje predvaja na sporedu ZKD v Elit. Kinu Matici ob 14.15 Popularna Milioeckerjeva opereta bo go tovo vsakega navdušila, ker v njej nasto pata v giavnih vlogah dva pevca najodlič nejših kvalitet, člana državne opere t Ber Unu: komorni pevec Hans Heinz Bollmani in primadona Jarmila Novotna Tudi osta le, zlasti komične vloge so zasedene z naj boljšimi močmi; tako predstavlja dijakn Jana priljubljeni komik Fritz Schulz in starega ječarja znameniti Hermann Pichn Tako bodo Ljubitelji filmskih predstav ZKD prišli tudi to pot oa svoj '-"*nn' —lj Umetnoetnozgodovinsko druStvo v Ljubljani priredi drevi ob 30 gkioptično predavanje v verandni dvorani hotelo Union Predava! bo g dr France Štele: »Umetnostna zgodovina Ptuja po vojn> (odkritja)< Vstopnice po 1 Din (za dija ke), po 3 in 5 Din pred predavanjem pri blagajni Povabljeni vsi prijatelji umetna s ti _lj Materinski večer zavoda za zaščitr mater in dece z dečjim domom kraljic* Marije se bo vršil 22 t m. ob 8 uri zve čer v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta Govori šef kirurgičnega oddelka dr Mirko Cernič o temi- >Vpliv okolice na kirurška obolenja« Vstop prost —lj Sokol Ljubljana-šiŠka vljudno vabi k predavanju ki ga priredi Iruštveni prosvetni odsek drevi ob 20 v veliki Ivo rani Sokolskega doma Predava! bo br Puhar o temi »Pijanec pod kuratelo< Po predavanju se predvajajo kulturni filmi Vstop prost Zdravo! —lj V slovenski starokatoiiški kapeli Gosposvetska cesta 9, bo v nedeljo 19 t m ob 9. uri zadušnica za rajnega brata Sokola Planička Ferda in 25 t. m za umrlo sestro Marijo Kovač. Ferdo i^avrinc. župnik —lj Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi avgusta zastavljenih predme tov. in sicer za dragocenosti dne 6. aprila za efekte pa dne 12. aprila od 15. ure dalje v uradnem prostoru na P-^^nski cesti 15 _lj V društvu >Soča< bo predaval to soboto pri >Levu< prof Bačič Jože o >Ev geniju Kumičicu. hrvatskem romanopiscu iz vzhodne istre<. Odbor vabi člane in vse prijatelje, da pridete mnogoštevilno k temu literarno-poučnemu predavanju. Sledi bo na čast vsem Jožetom in Pepcam družabni večer, sodeloval bo oktet pevskega 2bora >Hugo!ina Sattnerja< iz Most po v teku, pa je taka xa druga v Črnomlju že ustanovljena, manjka pa ji zaenkrat ie sred»tev Od domači nov bi želeli več zanimanja in zaupanja, ker bo le skupnemu detu zajamčen u-speh Čudna zahteva, Podnajemnik gospodinji, ki obesa perilo na dvorišču: Gospa, posodite mi, prosim, vrv, da se obesim. Gospodinja: Le vzemite Jo, samo da mi je ne pozabite vrniti. Dvoje predstav v naši operi Jubilej Josipa Križaja. — Spevoigra »Pri trefa mladenkah« Ljubljana, 17. marca. Josip Križaj ie gostoval te dne na našem opernem odru v Gounodovem »Faustu« in obhajal obenem iubi-Joj svojega 25-letnega umetniškega dekrvanta v slovenskem gledališču ki hrvatskih kazal i št Mi. Od narave obdarjen z velikim pasovnim materija-lom ki srečno, impozantno zunanjostjo, duševno bisfrrostjo čn ntoma'M*-vwn zdravjem ie ime) še dvoje lastnosti. k4 so za mie^ovo neprestano napredovanje v operni umetnosti odtočHne važnosti: jekleno volio in vzg-led/no marljivost. Kot odvetniški uradnik je začel z redko res-pobo soji ti sofovsko petje v Glasbeni Matici, tomahi je kot solist nastopal na koncertih, vzbudil takoj pozornost s svojim kakor bron donečim gromkim ali sladfco mehkim glasom in bH pozvan, naj vstopi v nas operni ansambl z obvezno «tio. da sodeHije tudi v drami ki opereti Tako si le Križaj pridobil kakor v navboliii dra-maričri! so-fc kvalifikacijo djobresra igralca \n pevca Minfli so že tatorat časi, ko je opernemu pevcu zadoščalo le nekaj gest m korakov po odru: moderna doba ie zahtevala, da pevec igra in dož'vlia kakor dranv <4ci igralec da vsako uk>go ne 'e zunan»e neg>o tudi notranje '■ndiv.dualizira. da podaja čim boli resnične Ihid* »n dviga operna dogaian»ja v pravo dramo. Danes vid'mo da ie Križaju dealno stremljenje za neprestano popo'nitvijo v pevski in igralski umetnosti kronano s krasn-rrm uspeh' Križate* ff'as *e kakor instrument virtuozov njegova '«era ved-no •rloboka in Človeško zaiemMiva megovo oodaianije partii vedno ne le bistro, nego rudi polno čustva. Tako ie posta! Križaj iz lastne železne ^oHe cel umetnik ki smo >ahko nanj ponosni. Kako ie orliiibHen nn na§r mibli-ki. dokazuie posel vseh mjegovih nastopov, in le pokazala še posebej njegova ju-H;,ejna predstava. Križaiev Mef'sto je učlovečen demon. ^>atet«ko imronuioč duhovito zasnovan in dosledno izvajan z vsem spevnim rafinma-nom in 'igralskim šarmom Med predstavo ie ori opetovano od3i-»vovan s ^peciijalnim aplavzom, po vsakem iejaniu ie bii neštetokrat zvan pred zastor, po drur>ornmta zastopnika naše J rame in opere ... V ostalem d -red«stavi vzLic najboljši volji ne moren Doročati dosti dobrega Da je ga. Giungjenac Gavellova >dAična. v vsakem pogledu mojstrs-ka Margareta in da je g. Janko prav dober in simpatičen Valčku, rm ni treba ponavljati. Vse osta- Iz ŠkoSfe Loke _ Delovanje škofjeloških Kolašic. Naše tuhe in skromne zato pa toliko bolj delavne Kotašiee so polagale v sredo obračun o svojem ^nskoletnem delu Predsednica šinkova je v mestni posvetovalnici zbrane sestre kar najprisrčnejše pozdravila, jih navduševala za nadaljn>e delo in prosila njihove so po moči Iz tajniškega poročila Ljube Lendovškove je razvidno, da je ime-io Kolo vse leto dovolj dela Za veliko noč m božič se je razdelilo skoro 400 kg pšenične moke. vse leto so se razdeljevale denarne podpore zraven tega je bila 53 deč-Stom in deklicam prirejena na dan 1. decembra božićnica. Otroci so bili takrat prav izdatno obdarovani Kolo je črpalo avoja sredstva s prodajo oljkovih vejic, cvetličnim dnevom in prošnjami na denar ne zavode razne ustanove in občino Gorje se je lajšalo beda pa je bila seveda močnejša in ni moglo Kolo pomagati vsem in pa tako, kakor je ono samo želelo KJS šteje 347 članic in j« razpredeno društvo v Skotji Loki, okoliških vaseh in v Selcih Blagajniško poslovanje s. Vide Horvatove je bilo v najlepšem redu S posebno hvaležnostjo se urejuje grob s Regine Levični-kove. ki j« bila Kolu največja dobrotnica Novi odbor vodi zopet s šinkova. ki ji pomagajo pri dobrotvornem delu ss Beti Homanova, Beti Schneiterjeva, Ljuba -~«n-dovškova. Vida Horvatova, Marija Hafnerjeva Franica Jesenkova, Tarina Juvanče-va, Jožefa Batistova, Marija Kašmanova, liže Halladova, Amalija Macakova, Josipi-na Vranićarjeva. Marija Debeljakova in Anica Adamičeva, ki je stopila v odbor na novo. Iz Celja _c poslanec Ivan Prekoršek na D<>_ brni. V nedeljo 19. t. m. po prvi maSi bo v narodni Soli na Dobrni snod JRKD, na katerem bo poročal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek _c v oetjaki bolnici je umrla IS. t. m. 75-letna preužitkanca Marija Romihova iz Preske pri Fllštanju, 16. t m. pa je umri tri mesece stari sinček brezposelne delav. ke Jože Judež s Spodnje Hudinje pri Celju. V celjskem kapucinskem samostanu je umrl 16. t- m. 65-letm" samostanski hlapec Anton Rožič. _c Odbor Drnfitva atoaolventov dri. tr- gov»kih §o> v Celju, ki je bil Izvoljen na zadnjem obenem zboru, se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik Leon Weix_ ler, podpredsednik Fran Strupi, L tajnik Maks SusEvnski, n. tajnik Leon Sem rov, blagajnik Oton Weixler. odborniki Rudotf Koroschete, Slava Klemenčeva, Mirko Presinger in Leon Vučec; pre^ledovalca računov sta Lojze Cepi in Jože Stein-buenler. —c Ljudako delo in odkupnina za ob. činake ceste v mesto Celin v tet« 1933. V smislu a. 17. in 19. pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine e dne 28. XII 1930 Službeni list z dne 8. I. 1981. štev. 5f2. se objavlja, da so seznami obvezancev za občinske ceste mesta CJelja javno raspoleAeni na vpogled lo je bik> drugo- ali celo tretje vrstno. Z5a-sti piškav je bil moški zbor. Treba ga je nujno o&reprti i« DumLaditL Borni režija m zastarela inscenacija, orple razglašene orkester majav, kostumi revni, četo pokrival manika itd. Kmza! Aft kriza ne sme kazati zanika mosti. Sfioči so po treh letih nanovo uprizonr Berteievo spevoigro »Pri treh mladenkah«, ks je tudi v Ljubljani zelo pnhubl.jena zarad« bjubeznivib dam a .i sk-h Schubertovih pesmn in moovov ter zarad: idilično simpatičnega, ne preveč operetno prisiljenega dejanja. Kot režkser je naveden na plakatu g. Drag. Zupan, a novega bestvenega nu bilo opaz-ti niti v režiji niti v inscenaciji. Pač Da se ie prav neprijetno opažala mestoma mučna negot vost v tekstu m nerade^anost celo efektnih prizorov. Da letajo solisti brez pokrival, da pride Schubert s kranjsko rdečo marelo. da ie Tsch&Uka karikirana (zakaj ne poje?), da so namizni prti zmečkani in kakor iz zaboja za umazano perilo pobrani, da sta Maiderl m Hederl več mesecev, vsa tri dejanja, v rstih nepravilnih roaletkah.. . pa kaj bi še dalje našteva)! Vse to m ono se vzhc knz4 lahko odipravi. ako je le še koli6kaj voije in arrcbic'je! Za Schuberta spHoh m pevca, ki bi bii orgnnaUj vsaj podoben. G Banovec ga gra pač Iz zadrege v neprestani naturni zadregi prinaša solovske točke zelo ori-'etmo ;n je že zanje tudi priznanje na odprti scen: Ali partija nrti pevski nrti igralski še ni dovoli zčrpana Izivrstna sta grg Janko (Schober) in Zupan fTschol!) ki sta vse delo prav simpatično oživljala. Haiderl (Ramšakova) in Hedert 'Plonančičeva) sta se dobro uveljavljali, le v kretrbjah nai se otresata pred... cstnosti n v oblekah naj najdeta več. dosb več šiika Vse priznanje &re ge. Ribičevi za ljubko Hanner! v 2. dejanju. Kasneje je bila za svojo starost in nežno dušo preveč — slovenska. Izgledala je prav ugodno in bila okusna v toaletah. 2ela >e mnogo hvale Igralska je zovet prijetno presenetiJa gdć. V. Smerkoljeva s pevko Orisi; bila je v .dia-logu n po svojih kretnjah prav dobra Inteligentna, brez karikiranja označujoča igiralka • pJesalka. špiceli Novotnv g. Pečka ie famozna, duhovita karikatura, zelo zabavna, ali nemogoča n neumestna v tem okolja- Dirigent g. V. Šušterslč je spretno opravljal svojo nalogo. Le žal, da je opereta orišla za teden dnq prezgodaj na deske. Gledališče je- bilo prav dobro zasedeno. Fr. G. prebivalcem mesto Celja pn mestnem na, čelstvu celjskem v sobi štev. 10 ob navadnih uradnih urah od 16. do vključno 30. marca Pntoibe se vlagajo, odnosno prijavljajo za zapisnik v navedenem roku pri pristojnem poročevalcu v zgoraj navedeni sobi. Pritožbe so podvržene državni taks: 20 Din. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani od 7. L 1933 V No. 13/409 se je odredila za leto 1933 uporaba ljudskega dela v dveh enotah pc zakonskih določilih o nedržavnih cestah in določilih pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine. Dnina za odkup cestne obveznosti je določena na 10 dinarjev. V smislu člena 18. cit pravilnika se pozivajo ose. be, ki so zavezane osebnemu delu, da po. dajo ustmeno izjavo v zgoraj navedeni pisarni in v zgoraj navedenem času, ali hočejo to obveznost odkupiti. Osebe, ki te izjave v določenem roku ne bodo podale, se bodo obravnavale, kakor da hočejo svo_ jo obveznofrt odkupiti. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci od polnih 18 do polnih 55 let Osebno delo je dovoljeno tudi za osebe do 60 let, nadomestitev pa tudi za osebe iz iste hiše od 16. izpolnjenega leta. Iz Trboveli — Predavanje o brerposehiosti. Prosvetni odsek tukajšnjega Sokolskega društva priredi v soboto ob 18. uri v SokoL. skem domu predavanje o brezposelnosti. Predaval bo g. dr. Mihalek iz Ljubljane. — Skioptično predavanje. Tukajšnja organizacija jugoslovenskih emigrantov priredi v soboto ob 20. uri v dvorani gostilne Forte predavanje t>Od Predila do Reke« (Potovanje po Primorski). Predaval bo g. Figar iz Ljubljane. — Uprava sokolskega lutkovnega odru ponovi v nedeljo ob 15. uri igro »Marbucl ali peklenski sluga«, ki je dosegla pn zadnji predstavi velik uspeh. Vstopnina je znižana na 2 odnosno 1 Din. tako da se bodo lahko udeležili tudi najrevnejši. — Vedno večja krtea; Rudniška uprava je razglasila, da se bo zaradi pomanj_ kanja naročil premoga praznovalo poleg že objavljenih dna še v torek .dne 28. t. m,, tako da bodo rudarji delali v tekočem mesecu samo 13 dni, praznovali pa skupno z nedeljami 18 dni. — Odhod k vojakom. Te dni odide k vojakom tudi iz tukajšnje doline večje število rekrutov. ki so vpoklicani, da odslužijo svoj kaderski rok Rudniška uprava sprejema na mesta odhajajočih predvsem domačine, sinove rudarjev, ki so se pred kratkim vrnili po odslužitvi kader, skega roka domov, kar je povsem pravilno. Edina pot do polju ba. — Gospodična, povejte mi, kaj naj vam dam, da dobim od vas poljub? — Klorof orm. Stran €. SLOVENSKI NAROD«, dne 17. marca 1935 A* D Entierv: 24 (Dve siroti Roman Slepo je ubogala, vsak teden je prinašala težko prislnženo mezdo brezobzirnemu priležnfku, ki ie živel tako od njenega dela, kakor je živel od dela svoje matere, beračice, in svojega brata, brusača nožev. Nič ni pomagalo, da se je roesreč-trica prepričala, da požene Jakob ves njen denar po gostilnah s svojimi pajdaši; zadostovalo je. če jo je Jakob osorno potolažil, češ da ji daje prednost pred dvajsetimi drugimi, pa rrru je dala vse svoje prihranke, pozneje pa se nakit, sad dolgih večerov, prebitih pri deru. A brezsrčni lopov je sprejemal vse z največjim mirom, kakor bi šk) za zakonite prejemke. Kaj ni že dolgo vedel, da mu je Marjana brezpogojno udana? Ma ni vedel, da je bil v razmerju do nje krotilec, ki prisili svojo levi-njo. da mu leže k nogam in ki jo kroti s pogledom? Ni tako dobre obrti, da bi ne imela svojih slabih časov, ko mora tudi naj-spretnejša in najmarljavejša delavka ostati doma in držati roke križem. Marjano je doletela taka usoda večkrat, pa se ni kdove kaj razburjala; toda zdaj, ko so bili po krivdi Jakoba Frocharda vsi njeni prihranki porabljeni, vsi viri izčrpani in zapiti po krčmah, se je vpraševala, kako bo živela, ko se zopet vrnejo črni dnevi. Toda Jakob ni hotel ničesar slišati o tem. da bi mogla biti blagajna kdaj prazna, da bi Marjanina igla ne delala. Toda črni dnevi so kmalu zopet napočili. Z usodno neizogibnostjo je prišla mrtva sezona, kakor vsako leto. Se predno je spoznala Jakoba, je začela Marjana jemati za vsakdanje potrebščine denar iz svojih prihrankov... toda zdaj to že dol-go rri bvlo mogoče. Kljub termi pa še ni bila nikoli pozabila spustiti skromnega prispevka v nabiralnik delavniške sirote. Cesto se je odpovedala južmi, da .ie mogla spraviti skupa i dolžni prispevek. Nekega jutra, v tremutiku, ko je Marjana odhajala na delo. jo je ski stare FrochardŠce zadržaJ. Prijazno jo je pogledal in se ji sladiko nasmehnil, nekoč: — Marjana, jutri je sobota, rabil bom nekaj denarja. — Denarja? ... Saj dobro veš, Jakob, da ga nimam... Počakaj vsaj, da dobim mezdo za prihod-rvji teden. — Čakati? Menda se šah-š!^ Denar rabim, ti pravim. Imeti ga hočem!... In če se vrneš s praznimi rokami... tem slabše zate! Poznam mnogo lepotic, ki bodo zelo srečne, če mi bodo moc:1e ponuditi svoje denarnice. — Ti bd me zapustil, da bi se zopet spečal s temi deklinami? — Svarim te ... dokler je še Čas. — Oh. moj bog!... Kam sem zabredla? — ie šepetala Marjana videč. kako se je Jakob zasukal na petah m ochšel. Kmalu je začutila, da se je v nji nekaj izpremeniilo. Zatopljena v bolestne sanje je odšla na dek). Cim je sedla z drugimi delavkami za veliko mizo, se je lotila deda, ne da bi izpregovori-la le besedico. Tistega dne je bito v delavnici veselo, delavke so se smejale in prepevale. Marjana je brla za vse gluha in slepa. Njene misli so bile drugje. Denar? ... Kje naj ga dobi? Gorje! Nakit je hrl že davno ves prodan, zdaj ni imeia ničesar več, kar bi se dalo prodati ali zastaviti...; imela je le še eno obleko, ki jo je nosila leto in dan. Toda ljubčkova grožnia jo je neprestano preganjala. Zavržena ... zapuščena!... Ne, tega bi ne preživela. Dan se ji je zdel strašno dolg: in vendar je z grozo mislila na bližajoči se trenutek, ko pride domov m stopi pred Jakoba praznih rok. Ko je giedala svoje družice, kako so odpenjale predpasnike in jih spravljale v predalčke, se^ ji je zdeto, da nastona pot na morišče. Kaj storiti? Izposoditi si denar? Od koga? Od sodelavke? Mar niso vse vedele, da je zelo varčna? V glavi se ji je vrtelo. Pred očmi se ii je začelo temnili, srce ji je močno utripalo, kri ji je pritisnia v glavo... Denar je morala dobiti brez-pogojno. Kar je zamolklo krikmla. V glavo ji ie šinila rešilna misel. H gospe Po ide vinovi pojde in ji pove, da bi rada poslala stari teti nekaj denarja; teta da jo je vzgajala, zdaj je pa bolna in se je obrnila na njo s prošnjo, naj bi ji po svojih močeh priskočila na pomoč... To je bilo verjetno ... Marjana se je krčevito oprijela te misi in hitela je potrkat na vrata svoje gospodinje. — Gospa je odšla, — ji je povedala stoižkutja. ki je bila prišla na trkanje odpret. — Odšla? To besedo je nesrečna delavka skoraj krikni-la. — OdSla? — je ponovila ... na dolgo? — Mislim, da. Povedala mi sicer ni, toda zdi se mi. da se tako kmahi ne bo vrnila. In tedaj je Marjana v veliko presenečenje služkinje komaj slišno zaše-petala: — Nič ne de, jo pa počakam. Glasno je pa dejala: — Ostanem v delavnici in počakam, da se gospa vrne. Še nocoj moram govoriti z njo. In odšla je v delavnico. Zaprla je Vrata za seboj in začela razmišljati. V prvem hipu bi se bila odločila za vse. Zdaj je pa začela znova oklevati. Vstala je in začela hoditi po delavnici. Zda/i pa zdaj se je ustavila in prisluhnila. Zdelo se ie. da sliši nekoga prihajati po stopnicah. Ah, ko bi le bila gospa Poide vinova! Dobila bi od nje denar, ki ga je tako nujno potrebovala, ali pa bi si ga preskrbela za kakršnokoli ceno. tndi za ceno greha, tudi za ceno... Pod bičem svoje proklete toubezm" je padala korak za korakom po stopnicah poštenosti. In raziTMšIjajoč vedno znova o isti stvari je bila končno pripravljena na vse. V njeni duši je tu "pa tam še za žarel žarek zdrave pameti in v njem je videla svoje življenje. Posledica je bila, da ji je pritisnila kri v glavo, ves pogum se ji je vračal in jo navajal k pametnim odločitvam. Toda ti žarki zdrave pameti so žal takoj ugašali. In znova je začela nervozno hoditi po sobi. Pod vplivom edine misli je odpirala predalčke velike mize in brskala po njih, kakor bi mislila, da naide tam denar. Morda bi ga bila ukradla. Saj ^ je Jakob dejal: — Potrebujem denar, imeti ga hočem. Imeti ga hoče! Te besede so ii zvenele v glavi in jo zbadale v srce. Imeti ga hoče! Te proklete besede so ji neprestano zvenele v ušesih in vzbujale v nji nepremagljivo željo najti v teh predalčkih kakršnokoli dragocenost, ki bi se dala spraviti v denar; prebrskala in obrnila je vse. toda zaman. Skakajoči tank Lani so razkazovali častnikom ameriške armade nov izum — skakajoči tanik. Motor skakajočega tanka ima 1000 UP. hitrost znaša 110 milj na uro. Tanik je oborožen s topiči in skače s poljubnega kraja 35 čevljev daleč. Skok mu omogočajo močne p rož ine. na katerih so pritrjena kolesa. Konstrukcija mehanizma je seveda izumiteljeva tajna. Tank preskakuje jarke, manjše reke in jame. Izumitelj Christie obeta, da bo svoj izum kmalu opremil tudi s krili in propelerji, tako da bo lahko tank vozil in skakal po tleh. pa tudi letal po zraku. Problema letanja tanka baje ne bo težko rešiti. Zanimivo je, da je bil podoben tank napovedan že v romanu Levisa Ste-venhagena »Požar atomov«, ki se odigrava v 23. stoletju. Roman se začenja takole: »Na velikem vežbališču sredi 70. parka mesta so se pripravljali k vsakoletnim tekmam skakajočih voz (sprinsri cars). Te tekme, znane pod imenom »žabji skoki«, so postale soortna senzacna. Vozovi so morali skakati 100 do 300 m čez najtežje zapreke.« Skakajoči tamki so torej prehiteli pisateljevo fantazijo za celih 300 let. Ne skačejo sicer 300 m daleč, zato so pa oklopni in imajo topove, a kljub temu skačejo 35 čevljev daleč. Ce bi konstruirali snorfm" avto na prožinah. bi lahko preskočil seveda dokai daljšo razdaljo. Kravji vrtiljak osmo čudo sveta Veliko kolo, ki na njem avtomatično snolzeio 50 krav hkrati Američani so res tiči. Najneverjetnejše stvari si izmišljujejo, pehajo se za- rekordi in presenečajo svet z no-votanijami, ki se zde na prvi pogled naravnost neverjetne. Ce govorimo o modernih čudežih, če nam prinese tehnika novo čudo, je skoraj gotovo, da prihaja iz Amerike. Proti koncu leta 1930 je 36 ameriških radiopostaj oznanjalo novo čudo. tako zvari roto'actor ali mlekarsko kolo. ki mu pravijo v Ameriki osmo čudo sveta. Blizu rrcsta Plainsboro v državi New York stoji več manjših poslopij, ki močno spominjajo na avstrijske vojaške barake, samo na so mnogo bolj snažna in lepše opremljena. To so nekakšne vojašnice, kjer stanuje cela armada. 1500 lepih, zdravih krav, * idealnih higijenskih razmerah in v vsem kornfortu najmodernejše kmetijske tehnike. Srečne krave se vsak dan vozijo na ogromnem kolesu aLi vrtiljaku, plačujejo pa to zabavo s svojim zdravim mlekom. Na zunaj ta najmodernejša živinorejska naprava ni podobna nobenemu tehničnemu čudu, posebno če človek pomisli, da spadajo v to kategorijo egiptske piramide in druge take znamenitosti. Od zunaj so te najmodernejše staje na svetu podobne tovarniški.. '\slor>iem. zrK>tr- *•» čaka človeka veliko presenečenje. Zagleda namreč kravi; ■■-*iljak ali kakor se imenu;e učen* ro*«Jactobilo te dni od češkoslovaškega konzulata v Harbinu pismo, ki ga je pisal češkoslovaški državljan kipar J. VVinkler. Mož je bil komaj nekaj mesecev oženjen. ko se je pričela svetovna vojna. Takoj v začetku je moral na bojišče, bil je ujet in poslan V ujetniško taborišče v Sibirijo, kjer ga je našla revolucija. Boril se je v Kolčakovi armadi, po KoJ-čakovem porazu je pa sodeloval pri organizaciji upora proti boJiiševikom v Omsku. Toda zarota je bila odkrita, zarotniki aretiranji in tako je prišel tudi Win»kier v ječo. S svojimi tovariši }e bil obsojen oa smrrt, v noči pred usmrtitvijo so pa njegovi prijatelji napadli ječo in ga osvobodili. Pomagala jim je hčerka neke premožne ornske rodbine. Njenega brata so pri napadu na ječo ustrelili. Winkler je pa kren z junaškim dekletom v pra-gozd. Več let sta rabila, da sta prehodila nad 5000 km. V porečju Lene pod Jaku rskom bi bita kmalu postala žrtvi lačnih volkov, da ju ni rešil neki lovec. \Vink1er si je pomaga! z lovom in prodajo kožirh