LETO XVII. — Številka 83 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trii/1. — Izdaja časopisno pod-jelje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni uicdnlk SLAVKO BEZNIK GLASILO S O C I A L I S KRANJ, sobota, 29. 10. 1966 Cena tO par »11 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah in sobotah T 1 C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Te dni, posebno pa v torek prihodnji teden, 1. novembra, na dan mrtvih, se spominjamo vseh, ki jih ni več. Vsako leto v teh dneh gremo na pokopališča, obiščemo grobove, mrtvim prinesemo rože, svečke prižgemo na grobovih možnimi grobovi. Za ta dan so pripravili posebne programe, da bi se najslovesneje poklonili spominu padlih. Osrednja svečanost bo v torek, 1. novembra ob 9. uri pred Domom ZB v Skofji Loki. Po slavnostnem govoru bo izvedla gimnazija iz Škofje Loke krajši program. Razen njih pa bo sodelovala tudi godba na pihala in en vod JLA. Ob tej priliki bodo odkrili tudi spominsko ploščo Puhar Ivotu-Cigotu. -pc Radovljica Tako kot vsako leto bodo tudi letos v radovljiški občini prav na vseh spominskih krajih počastili padle za svobodo. 10. uri v Stražišču pred šolo Lucijan Seljak in v Mavčičah pred zadružnim domom, kjer bodo odkrili tudi spomenik padlim borcem. 31. oktobra ob 17. uri bo poleg o-srednje komemoracije na Trgu revolucije tudi proslava na Primskovem pred zadružnim domom, ob IS. uri pa pred spomenikom na Jezerskem. 1. novembra ob 9. uri v Cerkljah na pokopal i šču, ob 10. uri na kranjskem pokopališču pred grobnico, ob 11. uri na grobišču v Šenčurju in ob 17. uri na pokopališču v Besnici. Na proslavah bodo razen družbenopolitičnih in kulturnih organizacij na terenu sodelovali tudi dijaki šol. A. 2. Seja skupščine občine Kranj O delu Uprave za notranje zadeve Na seji skupščine občine Kranj so v četrtek (27. oktobra) razpravljali najprej o poročilu o delu uprave za notranje zadeve Kranj za preteklo leto. Načelnik uprave Marjan Markovič je za primerjavo povedal tudi število kaznivih dejanj v prvih devetih mesecih letos. Zanimivo je, da jih je bilo v kranjski občini manj kot lani, v radovljiški občini npr. pa več. Med storilci kaznivih dejanj je zelo veliko mladoletnikov. Nekateri odborniki so na seji npjraševali, kako Je bilo v občini s prisluškovanjem. Markovič je povedal, da Je govoric o tem veliko in da je veliko izmišljenih in tendencioznih. Prisluškovanje je bilo omejeno izključno na ljudi, ki so predmet pozornosti raznih tujih obveščevalnih služb. Pri odkrivanju sovražnikov naše države bo morala služba varnosti tudi vnaprej uporabljati najrazličnejše tehnične pripomočke. Zlorab na področju kranjske občine ni bilo. Na seji so potem govorili še o poročilu Zavoda za klimatsko zdravljenje otrok Kranj v sezoni 1966, o novem cestnem križu v Kranju, o spremembi pogodbe s kiparjem Lojzetom Dolinar-jem, o načrtih desetih delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovni teden itd. O vsem tem bomo poročali v prihodnjih številkah Glasa. — at Teze o delu skupščine Pretekli ponedeljek je bila v Tržiču seja posebne komisije, ki jo je imenovala volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL in bo za javno razpravo o volitvah pripravila teze o vlogi in metodah dela ter o nekaterih nerazčiščenih vprašanjih dela skupščine. Pripravljene teze naj bi po predhodni obravnavi skupščine dopolnili s svojimi predlogi še občani. Vse cenjene naročnike in bralce Glasa obveščamo, da bo zaradi praznika izšla naslednja številka lista v soboto, 5. novembra. Uredništvo Ob dnevu mrtvih Trzic Za dan mrtvih bodo, tako kot vselej v vseh ostalih krajih na Gorenjskem, tudi Tr-žičani počastili spomin padlih borcev. Pričetek komemoracije bo 9. uri dopoldne na grobišču padlih borcev v Tržiču. Za razliko od prejšnjih let bo zbirališče pri grobovih. Po uvodnem govoru bodo pionirji osnovnih šol Heroja Grajzerja in Heroja Bračiča izvedli krajši program, sodelovala pa bo tudi godba na pihala. Krajevne organizacije ZB bodo skupno z drugimi organizacijami položile vence pri spominskih obeležjih v Križah, Podljube-lju, Lomu in drugod. Posebna delegacija občinskega odbora ZB v Tržiču pa bo odšla pod Storžič in položila venec na grob prvih padlih partizanov v občini. -sŠ Šk. Loka Loška občina je znana po številnih osamljenih partizanskih grobovih. Ob dnevu mrtvih bodo zagorele na vseh grobiščih številne svečke, gomile in osamljene spominske plošče bodo okrašene z rožami in obkrožene v prvi vrsti s skupinicami pionirjev. Vsaka šola v občini ima namreč patronat nad posa- Krajevne organizacije se že pripravljajo na to. Osrednja komemoracija bo tudi tokrat v Begunjah oziroma v Dragi ter pred grobnico v Radovljici. V Dragi se bodo slovesnosti začele ob 9.30 na dan 1. novembra, v Begunjah ob 10.30 isti dan na pokopališču v graščinskem vrtu, v Radovljici pa ob pol dvanajstih. Avtobusne zveze z Begunjami in Drago bodo ta dan okrepljene. Vsako uro bodo vozili posebni- avtobusi iz Podnarta, Radovljice in Lesc. Prav tako bodo avtobusi vozili od vseh vlakov. Na slovesnostih bodo s priložnostnimi programi sodelovale lokalne šole in godba na pihala. Kranj Tudi letos bodo v Kranjski občini ob dnevu mrtvih na grobovih padlih za svobodo počastili njihov spomin. Zato pripravljajo žalne svečanosti v vseh večjih krajih. Osrednja komemoracija v občini bo na Trgu revolucije letos že 31. oktobra ob 17. uri. V programu bo sodelovala kranjska godba na pihala, pevski zbor in recitatorji. Pred spomenik pa bodo položili vence. Prav tako bodo proslave tudi v drugih krajih. 30. oktobra ob 9. uri v Goricah pred spomenikom, ob Jesenice V jeseniški občini bo o-srednja komemoracija ob dnevu mrtvih na skupnem grobišču žrtev druge svetovne vojne na jeseniškem pokopališču, kamor bodo 1. novembra dopoldne ob desetih položili vence. Razen na Jesenicah pa se tudi po vseh drugih krajih v občini že več dni pripravljajo na počastitev dneva mrtvih. Predstavniki krajevnih odborov ZB bodo na vsa spominska obeležja položili vence in se poklonili padlim za svobodo. Jeseniški občinski odbor ZB je za letošnje komemoracije ob dnevu mrtvih pripravil poseben razpored polaganja vencev. V prejšnjih letih se je namreč dogajalo, da so vse družbene in politične organizacije položile vence na en kraj, k enemu spomeniku, drugje pa je bilo prazno. Drugih spomenikov se pogosto ni nihče spomnil. Za letos pa so se dogovorili, da bedo na skupno grobišče na jeseniškem pokopališču položili vence občinski odbor ZB NOV, občinski sindikalni svet in občinski komite ZM, pred spomenik nasproti železniški postaji občinska skupščina, h grobnici herojev v Radovljici občinski odbor SZDL, na grobišče pri graščini v Begunjah občinski komite ZK in na grobišče v Dragi jeseniška železarna. -t NOTRANJA POLITIKA 29. OKTOBER 1966 * GLAS Priprave na volitve Pripravo na volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino, ki bodo spomladi pi ihodnje leto, so na Jesenicah vzporedno s pripravami na reorganizacijo Socialistične zveze. Na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL, ki bo v petek prihodnji teden (4. novembra), bodo razen o pripravah za reorganizacijo govorili tudi o pripravah na volitve. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL je o volitvah že razpravljal in sprejel nekaj stališč, posebno o volitvah republiških in zveznih poslancev. Kandidat za republiškega ali zveznega poslanca — če ni z območja jeseniške občine — mora biti npr. v občini vsaj družbeno poznan in afirmiran, ne pa, da ga večina volilcev sploh ne pozna (in ga tudi pozneje ne spozna, kot se je dogajalo doslej). Prav tako so sprejeli sklep, da morajo biti morebitni predlogi za kandidate, ki niso z območja jeseniške občine, poslani Jeseničanom pravočasno, ne šele zadnje dni, da so volilci samo postavljeni pred dejstvo reči »da« ali »ne«, ampak prej, da volilci na zborih volilcev o teh kandidatih lahko še razpravljajo. Sredi novembra bo na Jesenicah skupen pogovor odbornikov občinske skupščine, ki so člani ZK. Namen tega pogovora je, analizirati dosedanje delo odbornikov in občinske skupščine, poiskati dosedanje slabosti v delu in uspešnejše metode dela v pri- hodnje. Ta pogovor naj bi bil osnova za sprejemanje kriterijev za člane skupščine, ki jih bodo volili spomladi. Te kriterije bo treba upoštevati tako pri evidentiranju kandidatov kot4 pri poznejši selekciji na zborih volivcev, ko se bodo odločevali za kandidate. —t SZDL v Radovljici pred volitvami Dosledno uveljaviti načela Ko smo se na občinskem odboru SZDL v Radovljici pogovarjali o pripravah na spomladanske volitve, smo zvedeli, da je volilna ^komisija na zadnji seji že sprejela V loški občini je že izredno pestra predvolilna dejavnost Javno zbiranje kandidatov Tri faze predvolilne dejavnosti — Do konca decembra zaključeno množično evidentiranje predlogov — Skupna akcija vseh dmžbenopolitičnih organizacij Značilno za začetek široke predvolilne dejavnosti v loški občini je, da je občinski odbor SZDL na razširjeni seji postavil zelo široko volilno komisijo petindvajsetih članov. Čeprav res s tem nastaja določen problem glede sestajanja, pa je ta velika skupina, v kateri so zajeti predstavniki vseh organizacij iz obeh dolin in .mesta, verna slika hotenja, da se preide iz dosedanje ustaljene prakse, ko Je to komisijo sestavljala skupinica poklicnih političnih delavcev In se zajame čimšhfa skupnost in odloči res demokratična izbira. za možne kandidate. V drugi Predvolilna aktivnost v občini bi imela tri faze. V prvi fazi, ki naj bi bila končana do konca decembra, bo množično evidentiranje predlogov Pravilnik o občinski konferenci SZDL Jesenice Široka javna razprava Dejavnost v zvezi z reorganizacijo organizacije Socialistične zveze je na Jesenicah zelo živahna. Na občinskem odboru SZDL menijo, da sprejetje pravilnika o poteku reorganizacije in o osnovni organizacijski shemi bodoče občinske konference SZDL ni kampanjska akcija, ki bi bila lahko zaključena v tednu dni in potem pozabljena, ampak Je to daljši proces, v katerem mora sodelovati čimveč članov SZDL. Pravilnik Je namreč statut organizacije SZDL, kakršna naj bi bila v prihodnje, to je dokument, v katerega je treba vnesti vsa hotenja in vse pripombe tei želje članev. Na zadnji seji je izvršni odbor občinskega odbora SZDL Jesenice imenoval posebno komisijo za pripravo pravilnika o poteku reorganizacije in o osnovnih organizacijskih shemah nove občinske konference SZDL. Komisija je pravilnik na seji v ponedeljek (24. oktobra) že izdelala in sprejela, na razširjenem plenumu 4. novembra pa bodo o njem še govorili in ga sprejeli. Pravilnik o izvedbi krajevnih konferenc in o konstituiranju občinske konference določa na prvem mestu, da naj bodo konference krajevnih orga-izacij SZDL od 15. novembra do 15. decembra letos. Na teh konferencah bodo volili Člane bodoče občinske konference, in 6icer na vsakih 200 članov SZDL enega člana v občinsko konferenco, vendar sleherna krajevna organizacija voli po enega člana v občinsko konferenco, čeprav šteje manj kot 200 članov SZDL. Pravilnik tudi določa, da bo predsednik ob- činske konference opravljal svojo funkcijo častno, izven delovnega razmerja torej, sekretar konference pa bo v delovnem razmerju. Po izvedbi vseh krajevnih konferenc in po potrditvi mandata vsem članom bodoče občinsko konference mora predsednik dosedanjega občinskega odbora SZDL sklicati prvo zasedanje konference, in sicer najkasneje do 31'. januarja 1967. fazi bo potrditev kandidatnih list na kandidacijskih zborih volivcev, oziroma zborih delovnih skupnosti, ki bodo verjetno v februarju. V marcu pa bodo, v tretji fazi, neposredne volitve v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti ter republiški in zvezni zbor. Vsekakor je najpomembnejša prva faza aktivnosti. Prav ta »velika« volilna komisija bo sposobna vključiti najširši krog občanov oziroma proizvajalcev. S tem postaja dejstvo, da vnašamo v socialistično demokracijo princip javnosti v oblikovanju predlogov za bodoče kandidate o katerih bodo razpravljali in odločali volivci na svojih zborih v februarju. Predsednik politične volilne komisije ing. Jože Krapš nam je povedal, da bodo krajevne organizacije SZDL sklicale sestanke svojih odborov, na katere bodo vabili vse predstavnike družbenopolitičnih organizacij v svojih krajih. Prav takšna posvetovanja bo- do sklicale tudi sindikalne podružnice v delovnih kolektivih. Pri pripravah na volitve je vsekakor zanimivo tudi to, da se je volilna komisija v načelu že odločila, da naj za eno mesto kandidirajo vsaj dva ali trije kandidati. Pri tem je pomembno, da bodo poiskali enakovredne kandidate po njihovi kvaliteti tako, da volivci ne bodo dobili vtis, da je nekdo že v naprej določen, kot se je često dogajalo. P. Čolnar sklep, da bo dosledno upoštevala vsa načela kadrovske politike. 'Sklenili so, da noben poslance ali odbornik, ki mu bo spomladi potekel mandat ne bo mogel kandidirati v drug zbor. Vse predloge kandidatov za odbornike in poslance ter za najpomembnejše družbenopolitične funkcije bodo dali v javno razpravo. Kar zadeva republiške poslance, menijo, da bi to morali praviloma biti ljudje s področja občine ne pa tako kot doslej, ko sta bila oba republiška poslanca izven občine. Za socialno zdravstveni zbor republiške skupščine nameravajo predlagati kot kandidata dr. Rusa z Bleda. O tem so razpravljali že v nekaterih krajevnih organizacijah. Nasploh v krajevnih organizacijah člani SZDL že zelo široko razpravljajo o volit--vah. Zato na občinskem odboru računajo,/da bodo kmalu dobili mnenja o tem, kakšne ljudi bi bilo treba kandidirati pa tudi konkretne predloge o kandidatih. Potem bodo javno in demokratično razpravljali o teh problemih. Priprave na občne zbore sindikalnih podružnic Mladinska konferenca na Orehku V nedeljo je bila na Orehku letna konferenca tamkajšnje mladinske organizacije. Prisostvovali so ji tudi člani Zveze borcev in krajevne skupnosti. Iz poročil lahko sklepamo, da delo mladincev na Orehku lepo napreduje. Čeprav so začeli iz nič, so z dobro voljo že veliko naredili. Zgradili so nogometno in odbojkarsko igrišče, uredili klubske sobe in mladinsko knjižnico, prihodnje leto pa nameravajo zgraditi še sanitarije in garderobe. Menili so se tudi o tem, da bi začeli sodelovati z mladino tovarn Sava in Planika. Ti bi jim lahko v marsičem pomagali. -k Občinski sindikalni svet v Tržiču zadnji čas posveča največ pozornosti pripravam na občne zbore sindikalnih podružnic v občini. Na seji predsedstva so se domenili, da bodo za boljšo izvedbo zborov pripravili posebne teze in jih dostavili sindikalnim podružnicam. Predstavljale naj nekakšen okvir za razpravo na občnih zborih. Prav tako so sklenili, da člani predsedstva obiščejo predstavnike izvršnih odborov sindikalnih podružnic v vseh delovnih organizacijah in se z njimi pogovore o posameznih vprašanjih ter jim pomagajo pri izvedbi občnega zbora. Sindikalni svet meni, da bi na letošnjih občnih zborih morali posvetiti največ pozornosti kadrovanju, sedanji problematiki sindikalnih podružJ nic in obravnavi programa dela. Razprava naj bi bila usmerjena na politično plat obravnavanja problemov. Računajo, da bodo občni zbori v storitvenih dejavnostih in za strokovne službe že v mesecu decembru, za industrijska podjetja pa v januarju. Verjetno bodo priprave, ra kakršne so se odločili v tr-žiški občini, veliko pripomogle k uspešni izvedbi občnih zborov sindikalnih podružnic. S. S. Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj razpisuje 1. Začetni kuharski tečaj — začetek 3. 11. ob 15. uri 2. Začetni šiviljski tečaj — začetek 8. 11. ob 15. uri 3. Nadaljevaln. šiviljski tečaj — začetek 7. 11. ob 15. uri 4. Angleški, nemški in francoski začetni tečaj 5. Tečaj za kurjače (nizkotlačni kotli) 6. Tečaj za skladiščnike raznih strok Rok za prijavo pod točko 4., 5. In 6. Je 15. november. Vse informacije daje Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj, telefon 212-43. Problem št. 1: obratna sredstva Bral sem, da se je znana tovarna obleke »Varteks« iz Zagreba »odrekla 10 milijardam starih dinarjev v korist potrošnikov«. Gre za to, da hoče ta proizvajalec konfekcije z izrednim znižanjem cen svojim izdelkom, z brez-obrestnimi potrošniškimi krediti iti s prodajo narejenih oblek preko katalogov, neposredno v stanovanje kupca — kar je novost na našem tržišču! — hitreje prodajati svoje izdelke, več jih hoče prodati. Na ta način se osvobaja zalog, katerih vrednost je ocenjena na 12.000,000.000 starih dinarjev. Za zaloge gre torej, ki se nasploh večajo povsod pri nas in ki v nekaterih primerih vežejo toliko obratnih sredstev, da resno ogrožajo plačilno sposobnost tistih gospodarskih organizacij, ki sicer »dobro stojijo«, ki sicer imajo denar. V bistvu je vseeno, ali gre za zaloge materiala ali gotovih izdelkov. Problem hitrejšega prodajanja zalog, ki se po reformi vse bolj kopičijo, je postal sila aktualen prav zato, ker vežejo nase ogromno obratnih sredstev, ker se obratna sredstva prepočasno obračajo. Hitrejše obračanje denarja — tako poudarjajo gospodarstveniki — pomeni v sedanjem obdobju najaktualnejši problem naših gospodarskih organizacij in obenem pogoj, da se Zadrži sedanji hiter porast proizvodnje in polna zaposlenost. Če se bodo obratna sredstva prepočasi obračala, če se bodo zaloge kopičile, če izdelki ne bodo šli v denar — potem ostane le ena možnost: zmanjšati proizvodnjo, to pa pomeni ali zmanjšati osebne dohodke ali pa število Zaposlenih. V Plamenu v Kropi imajo Zalog 600 do 700 ton, mesečna proizvodnja pa je 500 do 550 ton; zaloge pomenijo torej dobro mesečno proizvodnjo. Ce hočejo naprej s sedanjim obsegom proizvodnje, s sedanjimi oz. višjimi osebnimi dohodki in s sedanjim številom Zaposlenih, so se morali odločiti za hitrejšo in boljšo prodajo, posebno še, ker je v Jugoslaviji velika konkurenca za vijačno blago. Sklenili so, da bodo svoje izdelke nekoliko ceneje prodajali; njihovi predstavniki obiskujejo podjetja in ponujajo blago, dajejo tudi popuste itd. Istočasno so začeli intenzivneje prodirati na zunanja tržišča. Delavci soglašajo s tako politiko, ker vedo, da je to v njihovo dobro. Hujši problem kot zaloee gotovih izdelkov pa pomenijo v Plamenu (in nedvomni) uidi še marsikje drugje) zaloge reprodukcijskega materiala — bsnovnih surovin. Za te zaloge sami niso krivi; surovino morajo imeti, če hočejo delati in izvrševati naročila, žice pa jim proizvajalci (telezarne) ne pošiljajo sproti, zato jo mo-A rajo kupiti, kadar jo pač do- bijo. Taka politika pa jih (v Plamenu in še marsikje drugje) lahko včasih spravi v zelo težak položaj. Surovino je treba plačati, ko jo dobijo, in denarja za osebne dohodke lahko zmanjka, posebno še, če ga je veliko vloženega v zalogah. Problem obratnih sredstev je postal zelo pereč nasploh v Jugoslaviji. Ni problem v tem, da ne bi bilo dovolj obratnih sredstev; dovolj jih je, le prepočasi se obračajo. Namesto normalno na 90 dni — tako so poudarili zadnjič v Plamenu — se obračajo na 180 ali celo na 300 dni. Nikjer po svetu nima zalog proizvodnja, povsod trgovina; težave Z obratnimi sredstvi zaradi tega, ker so vezana v zalogah, to je tipično jugoslovanski pojav. Nekateri gospodarski strokovnjaki pri nas menijo, da ni več potrebe, da bi podjetja kopičila v svojih skladiščih prevelike zaloge reprodukcijskega materiala; v prenekate-rih podjetjih pa praktično spoznavajo, da so še te potrebe. Drugje v svetu se take zaloge delajo samo za 15 do 30 dni naprej. Pri vsem tem je dobro samo eno: podjetja se prevelikih zalog gotovih izdelkov skušajo znebiti z nižjimi cenami, popusti in drugimi olajšavami. Zanje je življenjsko pomembno, da prodajo, potrošniki pa ceneje dobijo. Torej je tako reševanje sicer težkega položaja v korist proizvajalca in potrošnika. Trenutno je tako. A. Triler Devetmesečni turistični promet v kranjski občini Več gostov, manj prenočitev Taikšno gibanje turističnega prometa, kakršnega so ler tos zabeležili povsod na Gorenjskem, je značilno tudi za kranjsko občino: v devetih mesecih letos je obiskala občino za 23,5% več turistov kot lani (letos 38.083, lani 30.831). Zelo, skoraj za polovico (za 45,5%), seje povečalo število tujih turistov, manj (le za 13,2%) pa število domačih turistov. Manj kot lani v devetih mesecih pa je bilo letos prenočitev, kar pomeni, da se je poprečna doba bivanja nekoliko zmanjšala. Skupno je bilo do konca septembra letos v občini evidentiranih 82.943 prenočitev (kar je manj kot lani), od teh 61.381 prenočitev domačih in 21.562 prenočitev tujih gostov. Število prenočitev domačih turistov se je zmanjšalo Za 9,8%, število prenočitev tujih gostov pa povečalo za 17,9 % ali za 3263 prenočitev. Turistični promet se je povečal predvsem zaradi večjega prometa v gostinskih organizacijah (za 33,3 % več kot lani). Delno je na to povečanje vplivala ustanovitev Planinsko gostinskega podjetja Krvavec, ki sedaj posluje kot gostinska gospodarska organizacija; prejšnje leto je bil promet na Krvavcu in šmarjetni evidentiran pod planinske domove. Tudi letos so med inozemskimi turisti na prvem mestu Avstrijci (4309 gostov in 5064 prenočitev), Zahodni Nemci (3065 gostov in 4001 prenočitev) in Italijani (1785 gostov in 3149 prenočitev). 7 milijonov dolarjev Industrijska podjetja v kranjski občini so do konca septembra letos realizirala že 74,6% planskih zadolžitev za izvoz svojih izdelkov. V primerjavi z lanskim devetmesečnim izvozom je to. za 11,1% več. Do konca septembra so izvozila skupno že za 6,715.090 dolarjev svojih izdelkov, od česar kar dobro polovico v države s čvrsto valuto. Vrednostno največ so izvozila največja podjetja: Planika za 1,880.596 dolarjev (kar je že 94% letnih planskih zadolžitev), Tekstilindus za 1,694.592 dolarjev (84,7% plana) in Iskra za 1,159.057 dolarjev (71,4% plana). Sava je izvozila v devetih mesecih za 682,505" dolarjev, kar je 63,2% planskih obveznosti. Najbolj je letošnji plan že presegla IBI (za 20,9%), ki je do konca septembra izvozila za 664.991 dolarjev izdelkov, kar je za 35% več kot v devetih mesecih lani. -a Jesenski sejem v Domžalah V nedeljo bodo zaprli Jesenski domžalski sejem, na katerem sodelujejo razen podjetij iz občine tudi nekatera podejtja iz Ljubljane in od drugod. Na sejmu razstavljajo predvsem blago za široko potrošnjo, pa tudi kmetijske stroje in avtomobile. Občinska skupščina je za čas sejma znižala občinski prometni davek, kar naj bi omogočilo čimvečji poslovni uspeh sejma. -8 Gorenjka letos skoraj milijardo prometa Dobro organizirani pikniki privlačni za turiste — Največ sredstev za gradnje bodo potrošili v Kranjski gori Gostinsko trgovsko podjetje Gorenjka na Jesenicah, ki ima 15 obratov na Jesenicah, v Kranjski gori, Mojstrani in drugod, bo letos doseglo blizu milijardo starih dinarjev prometa, ali za skoraj 200 milijonov starih dinarjev več kot so planirali. V obdobju januar — september je namreč promet porasel za 27 %. Porast pripisujejo predvsem večjemu celotnemu prometu, nočitve so porasle za 15 %, medtem ko so pen-zionske cene ostale na lanski ravni in zatrjujejo, da zvišanje cen ni bistveno povečalo prometa. Kljub slabim vremenskim razmeram so imeli dosti ugodno poletno turistično sezono, zlasti v Kranjski gori, ki je bila celo boljša od zimske. Prisank v Kranjski gori je bil avgusta zaseden. Razen tega so bili tudi gosti boljši potrošniki kot zimski. Pomembno vlogo pri tem so odigrali tudi dobro organizirani pikniki, ki so folklorno pobarvani in sila privlačni za najrazličnejše kategorije turistov. S podobnimi in drugimi prireditvami bodo nadaljevali tudi v prihodnji sezoni. Kolektiv Gorenjke je v preteklem letu ustvaril okrog 100 milijonov starih dinarjev skladov, okrog 40 milijonov pa jih je imel še iz 1.1964. Vsa sredstva je vložil za obnovo in ureditev nekaterih objektov. Letos je obnovil strehe na obratu v Planici, preuredil Hotel Korotan na Jesenicah, da je v njem več* ležišč. Prihodnje leto bodo preuredili še preostali del in pridobili 20 novih ležišč. Na Koristna predavanja V prostorih metalurške industrijske šple na Jesenicah so bila te dni zanimiva predavanja o pripravi dela in kontroli proizvodnje v železarstvu. Predavatelji ing. Schweisgut, dr. Mehner in ing. Vogel iz Diisseldorfa so obratovodjem in prvim asistentom govorili o strojnem planiranju naročil, o delovanju elektronskih računalnikov, zajemanju podatkov in upravljanju proizvodnje, o organizaciji sistema zajemanja podatkov v želeazarstvu, krmiljenju visokih peči in valjam, o optimiranju razreza, analizah v jeklarstvu in o skladiščni službi. Vsekakor bodo ta predavanja koristna za vodilni kader železarne. .... . .. .'.......' —. b Jesenicah namreč manjka dobrih prenočitvenih zmogljivosti, razen nekaj v Koro-tanu in hotelu Pošta jih ni. Največ sredstev pa bo potrošil za gradnje v Kranjski gori. Ob hotelu Prisank pre-urejujejo večjo staro kmečko hišo, katere zgornji del, kjer bodo prenočitvene zmogljivosti, bo s hodnikom povezan s hotelom, v spodnjih prostorih pa bo večja kmečka gostilna. Letos so adaptirali tudi hotel Slavec, ki mu je pred leti pogorela streha. Modernizirali so hotelski del, kjer bo okrog 40 cenejših ležišč, predvsem za domače goste. Preurejena bo kuhinja in kavarna, da bo v bodoče tudi v Slavcu moč dobiti celoten penzion in toplo hrano. V celoti bo gostinsko podjetje Gorenjka v svojih obratih v Kranjski gori pridobilo letos okrog 90 novih ležišč. Pripravljen imajo tudi program in načrte za gradnjo depandanse hotela Prisank v Kranjski gori, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto, če bodo dobili kredite zanj. Z deviznimi sredstvi, ki jih je podjetje ustvarilo, pa so pomagali, bodisi v obliki kreditov ali prodaje deviz, pa tudi z dinarskimi sredstvi Žičnici Vitranc, krajevni skupnosti v Kranjski gori, Planinskemu društvu, hokej klubu na Jesenicah in drugim pri reševanju nekaterih vprašanj. J. Podobnik Nov vodovod v Žireh Krajevna skupnost v Žireh že tri leta gradi nov vodovod. Skupno jih bo veljal okrog 60 milijonov starih din. Gradijo ga sami, s tako imenovanim »tihim« samoprispevkom gospodarskih organizacij; vsako podjetje je prispevalo denar po številu zaposlenih. Vodovod bo letos dograjen in bo služil za vse vasi žirovske kotline. Dosedanji vodovod je bil prešibek za vedno večje potrebe, kajti v Žireh se je v letih po vojni število ljudi in hiš zelo povečalo. Pravijo, da bo nov vodovod zadoščal za 20 do 30 let. Novo zajetje so napravili pod Vrsnikom, kjer je Vr-banov studenec. Zgradili so dva rezervoarja, od katerih ima vsak kapaciteto 180.000 litrov. IZ VSEH OBČIN 29. OKTOBER 1966 * GLAS Seja v Škofji Loki Slavnostna seja ob 20. obletnici Zveze slepih Slovenije in 30. obletnici Zavoda za slepe v Škof ji Loki i J?, LOKA, 2«. oktobra - Jutri ob 10. url bo v dvorani skupščine občine škofja Loka slavnostna seja republiškega odbora Zveze slepih Slovenije. V prostorih Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije v škof ji Loki pa bo odprta razstava, ki bo prikazala metode in sredstva rehabilitacije ter strukturo Zavoda. postopek invalidnosti in s programom dela dopolnijo manjkajoče čutilo. Delo Zveze slepih Slovenije Je tesno povezano z uspehi Zavoda v Skofji Loki. Prav z razvojem Zavoda je Zveza Blepih prišla do nekaterih spoznanj, ki omogočajo vključevanje slepih v normalno proizvodnjo. Dom slepih je bil uradno odprt leta 1936, in sicer s pomočjo takratnega Društva slepih. Prvotni namen je bil nuditi slepim dom. V njem so se zadrževali slepi tudi med vojno, ko so se v precejšnji meri vključili tudi v ilegalno delo NOB. Iz tega obdobja je kot svetlo ime izšel tudi Alojz Maraš, na katerega smo lahko vsi ponosni. Po vojni sc je skrb za slepe precej izboljšala. Največjo skrb so posvetili poklicnemu usposabljenju za zaposlovanje. Tu so začetki vajeniške šole za pletarstvo, metlarstvo in ščetkarstvo. Posebno po letu 1952 je bil narejen precejšen korak naprej. Zgradili so nove delavnice, kjer so iskali nove oblike dela. Po letih 1960 in 1961 pa so posebno skrb posvetili novim smerem, t. j. prilagajanju poklicev sodobni industriji. Svojo najvišjo raven dela so dosegli leta 1964, ko so združili Dom slepih in Invalidske delavnice. Njihova naloga je sedaj predvsem, da vsakega slepega usposobijo za delo v normalnih delovnih pogojih, da prilagodijo rehabilitacijski Ob jubileju slepih naj omenimo le še dejstvo, da ima Slovenija od vseh republik najbolje preskrbljeno za slepe. Najboljši dokaz je, da ni med 1700 slepimi niti enega, ki ne bi bil preskrbljen, oziroma usposobljen za eno ali drugo obliko dela. P. Čolnar Kdo naj jim pomaga ? Stanovalci stolpiča na Titovi cesti 76 na Jesenicah — stolpič je bil zgrajen za borce — imajo s stanovanji in stolpičem težake. Najiprej so bile težave z dimniki, ki pa so jih po večmesečnih žolčnih razpravah le uspeli popraviti. Žal imajo sedaj druge težave. Že več kot tri mesece tavajo od ene organizacije do druge: od komunalnega podjetja do sanitarne inšpekcije, pa ni nikogar, da bi se za problem resno zavzel. V kletnih pro- Prihodnje leto naj bi na območju GG Bled posekali 190.000 kub. m lesa Na območju Gozdnega gospodarstva Bled so letos posekali v celoti okrog 180.000 kub. metrov lesa in pripravili za trg nekaj nad 140.000 mJ hlodovine in drugih gozdnih sortimentov, predvsem celuloznega lesa. Pri letošnji sečnji in spravilu lesa je v veliki meri nagajalo slabo vreme, saj so na primer v juliju imeli le 14 dni primernih za delo v gozdovih. Precej težav so imeli tudi zaradi pomanjkanja delavcev, kar v zadnjih letih ni bil primer, letos pa so mnogi gozdni delavci odšli na delo v sosednjo Avstrijo. V podjetju so nastale razmere dovolj zgodaj proučili in temu primerno ukrepali, tako da bodo letošnji plan proizvodnje in gojitvenih del v celoti i/polnili, vendar z nekoliko večjimi napori. Trenutno razpravljajo o programu za prihodnje leto. Pred dnevi je o njem že razpravljal upravni odbor, ko so ga pred tem na seji strokovnega sveta obdelali s strokovne plati. Program količinske proizvodnje za prihodnje leto polaga posebno skrb biološki proizvodnji, da bo le-ta do leta 1968 dosegla nivo, ki je predviden po perspektiv- nem planu. V zadnjih letih so več kot podvojili vlaganja v biološko proizvodnjo, to je v nego gozdov, pogozdovanje in obnovo gozdov. Tako plan za prihodnje leto predvideva, da bodo pogoz-dili 95 ha gozdnih površin, od tega 35 ha v zasebni lastnini, nego gozdov bodo opravili na 1800 ha, medtem ko bodo za varstvo gozdov porabili okrog 38.000 delovnih ur. V primerjavi z letom 1963 bodo prihodnje leto potrojili obseg gojitvenih del v zasebnem sektorju. Pri teh delih dajejo prednost posestnikom. Tudi tehnična proizvodnja, posek, priprava lesa in spravilo, je usklajena z gozdnogospodarskim načrtom. Plan za prihodnje leto predvideva okrog 190.000 m5 poseka, od tega bo okrog 10.000 m' poseka na ne^ozdnih površinah, kar je tudi v skladu z zmogljivostmi gozdov. Od celotnega poseka bo proizvodnje za trg okrog 148.000 mJ ali sko-sta-jajo v potrebi za pogajanji prejšnji pogoji in to je znak evolucije vietnamskega problema v smeri pomiritve. Seveda pa je težka reči, če je prišlo pri presojanju položaja v Južnem Vietnamu že do bistvenih kvalitetnih premikov. Se vedno je deviza zapletenih sil v vietnamsko vojno vojaška moč. Ta moč naj bi tudi vzpostavila pogoje za pogovore. Vendar pa je na dlani, da takšna strategija, ki pri diplomaciji okrog Vietnama prevladuje na ameriški strani, ne more pripeljati do pravih ciljev in do primernega vzdušja Z'A začetek pogajanj. Zakaj mnogi imajo vtis, da Američani svojo pripravljenost za pogovore vežejo na vojaško pravilo, pogajali se bomo takrat, ko vas bomo položili na hrbet Slikarstvo med poezijo in prozo Pariz Slikar na Montmartru Ce se sprašujemo, zakaj si pravzaprav sleherni slikar želi, če že ne slikati, pa vsaj obiskati Pariz. Kolikor bi uporabili že milijonkrat napisano frazo, da je Pariz pač umetniško središče sveta, bi s tem ničesar ne povedali. Sicer pa poglejmo, kaj človeka umetnika privlačuje to mesto želja. Ko sem nekaj časa prebivala v Parizu, sem prijateljici v Ameriko poslala razglednico s pariškimi motivi. Značilen je bil njen odgovor, da se ji Pariz z razglednice dozdeva kot nekako pravljično mesto ali mesto iz kulis. V Ameriki namreč nimajo klasičnih mest s starimi hišami, ozkimi tlakovanimi ulicami, veličastnimi zgodovinskimi spomeniki, kammtimi mostovi in podobno. Zato se naj ne čudimo, da Amerikanci tako radi zahajajo tja iz senc nebotičnikov v prijeten stari svet vijugastih ulic in starih umazanih zgradb. To nam kaže tudi že stara znana melodija »Ljubim Pariz«, ki so jo prav oni napisali. Ko govorimo o Parizu, moramo ločiti klasični del ln moderni del Pariza, ki obkroža starega in ga vse bolj in bolj tudi ogroža, saj so urbanisti v kratkem predvideli masovno rušenje zgradb, človeku se dozdeva, da vsi slikarji, ki tako vneto slikajo motive starega Pariza hite, da ne bi kaj zamudili. Jutri bo lahko že prepozno za slikanje! Najbolj opevani del (s strani slikarjev, seveda) je Moiit-martre, ki zavzema grič z istim imenom in njegovo vznožje, kjer se nahaja tudi Pigalle, svet »pariškega vrabca« — Edith Piaff. Ulice so v glavnem tlakovane in se bolj ali manj vzpenjajo proti vrhu, kjer stoji oziroma kot pravijo Parižani straši cerkev »Sv. Srca« iz belega marmorja. Smatrajo namreč, da je grda, kar je tudi res, saj njen stil ne soglaša z okolico. Zato so pa poti do nje čudovite s svojo slikovitostjo: majhne trgovine z blagom, souvenirji in drugo različno kramo, na pločnikih stoječi majhni vozovi, nekake »cize«, napolnjene z rožami ali zelenjavo, za njimi pa zajetne ženske, ki te vabijo z »moja draga, moja lepa, kupi cvetje«, Na skoraj vsakem vogalu, in to na prostem, tako pozimi kot poleti, pečejo palačinke, za sladokusce pač. So pa pravi izvedenci v tej stroki. Slikarje boste sicer sreča-vali povsod v Parizu, toda njihovo pristno pribežališče, če že ne »kraljestvo« pa je tako imenovano »Place de Tertre« — po naše kar enostavno »Trg na griču«, ki se nekako sramežljivo skriva za cerkvijo »Sv. Srca«. To je čisto majhen trg, štirikoten, tako rekoč zaprt z vseh strani s starimi zgradbami, ki se že od onemoglosti sklanjajo nad trgom. Sleherna hiša ima ali atelje, ali trgovino s slikami, ali restavracijo, kavarnico, razstavne prostore in podobno. Na samem trgu pa zdijo strnjeni slikarji, eden bolj čudaški od drugega in to z vseh vetrov sveta. S svojimi stojali je trg podoben vezbaližšču ogromnega orkestra, ki nima dirigenta. Sicer pa je dirigent že sama okolica. Da, Pariz kot mesto, je poezija za umetnost s svojimi neizčrpnimi viri raznovrstnih motivov. Pariz je kot spekter barv in večno utripajočo srce. Zato slikarjem nudi neskončno inspiracij, neskončio variacij in vedno najdejo kaj novega za svoje platno. Ponavljanja pravzaprav ni. To je torej tista magična sila, ki jih vabi v Pariz. Proza večina teh, inspiracij željnih slikarjev pa je nedvomno v banalnem vprašanju -kako se preživljati-. Prodajati slike? S'.ike po svojem okusu in navdihu? ln kdo ima enak okus? Trgovci ali kupci so na žalost večkrat daleč od tega. Ponudba je velika, povpraševanje manjše. In s tem tudi malo denarja v umetnikovem žepu. Dozdeva se, da nekako vsak preži na srečo, da ga nekdo -odkrije«. Znano je, da se trgovina le redko vsaj dandanes ukloni umetnosti. Zato je torej red na umetnosti, da se ukloni trgovini. Dokaz: v Parizu tudi na tem -Trgu na griču«, boste opazili, kako revščina priganja mlade slikarje k uklonitvi pred trgovino. Tako nju, katerih so se po^-i pred ljudstvom. Pravi *n je bil kaznovati s * k zadnje ostanke d*** koroških puškarjev'pečati njihovo žalost*Oto- ško municijo. Zamisel glavnega pobudnika Viktorja Omerse v Kranju je organizacijsko kakor strokovno — tehniško popolnoma uspela, tako da je to novo podjetje že leta 1931 pričelo obratovati s popolnoma novimi stroji, ki so bili dobavljeni iz Anglije in Belgije. Za tehniškega obratovodjo v tem podjetju je bil nameščen strojni mojster puškarske stroke, koroški rojak Avgust Smolč. Fabrikacija lovske municije se je v tej novi »Puškar-ni« izredno dobro razvijala, tako da je dosegla v kratkem času svojega obstoja po kakovosti inozemske izdelke te vrste. Selitev celotnega inventarja Drž. puškarske šole iz Kra- Deveta obletnica sputnika Ob 9. obletnici izstrelitve Prvega zemeljskega satelita sputnika so ameriški načrtovalci zbrali naslednje podatke oz. dogodke: V vesolje so doslej poslali 607 umetnih satelitov, od tega 21 s posadko. Okrog zemlje kroži 201 satelit in 877 ostankov nekdanjih satelitov, človek je bil v vesolju skupno 2300 ur. Kdaj bomo končno prišli na luno? Pred devetimi leti so napovedpvali, da ne pred letom 2000. Danes računajo v ZDA, da bi se to lahko zgodilo že leta 1968. Američani so prepričani, da so pred SZ glede števila satelitov. Nihče pa ne izključuje možnosti, da SZ spet ne pripravlja presenečenja - poleta na luno za 50. obletnico okiobrske revolucije v letu 1967. Letopis OZN 1965 Lani je bilo na svetu 3 milijarde 285 milijonov ljudi. Število prebivalstva se je v enem letu zvišalo za 65 milijonov. Dnevni prirastek je okoli 180.000. Največji prirastek je v afriških deželah. V Gvineji 62 na tisoč prebivalcev. Najmanjši pa je na Madžarskem: 19 otrok na tisoč prebivalcev. Tokio je največje mesto: 10,65 milijona. Sledijo: London 8.1; New York 7,98; Pariz 7.37; Buenos Aires 7; Los Angeles 6,67; Chicago 6,59; Moskva 6,42 milijona prebivalcev. Letopis je tudi objavil podatke o otrocih, rojenih izven zakona. Vodi Evropa, in sicer skandinavske dežele. WAJ> Kratke zanimivosti 0 Poljski znanstveniki so uspeli iz zelenih a!g dobiti novo zdravilo proti tifusu in paratifusu. # Pri gradnji jezu v azijskem delu Sovjetske zveze so z eksplozijo 5200 ton razstreliva trotvla in anioni ta ustvarili sto metrov visek in petsto metrov dolg jez. To je do sedaj najmočnejša eksplozija Paberki iz preteklosti Cez slab mesec bo minilo sto let od hude nesreče v Stražišču. Takrat je pogorelo nad sto hiš v tem delu Kranja. Novice so v sredo, 21. novembra 1866 takole poročale o tej veliki nesreči: Iz Stražišča blizu Kranja — »Novice« žalihog! večkrat naznanjajo nesrečo po ognji; al tako grozne, kakor je v soboto ponoči tukaj bila, ni je še bilo. Ob dveh je začelo v neki bajti pod St. Petrom goreti, ob treh pa je nad 100 hiš in druzih poslopij bilo šuta in pepel. Silna sapa je pihala z Gorenskega, in zato je plamen od poslopja do poslopja, večidel s slamo kritega, segal tako hitro, da vse je bila ena, nepretrgana ognjena rajda. Pomoči ni bilo nobene mogoče, ker v enem hipu je bilo v«e v požaru; zgorelo je ljudem vse do kraja, razen tega. ker so v naglici čez liiot svoj vrtii, da s klasičnim razstrelivom v zgodovini človeštva. O V Ahmedabadu, 800 km severno od Bombaja gradi Indija center za raziskovanje in spremljanje satelitov. OZN bo prispevala za ta center 615.300 dolarev, indijska vlada pa 990.344 dolarjev. Predvidevajo, da bo center nared v juniju 1967. "ia v Užice se je izvršila Takoj po odseT'Bko sredi meseca septembra 1929, imenovane »Pošinge * P* z rednim šolskim poukom v škarne« se je ^ taja Užicah pa se je moglo pri- četi šele 10. februarja 1930. To pa zaradi tega, ker za prevozne stroške šolskega inventarja upraviteljstvu šole niso bili pravočasno dani na uporabo potrebni krediti. Obveznost, da preskrbi Drž. pu-škarsko šolo s prostori, kur- j javo in razsvetljavo, je pre- j vzela mestna občina Užiška. I V ta namen je bila preure- j jena mestna stanovanjska hiša za praktične delavnice in upraviteljsko pisarno, učil-niče za teoretični pouk pa je dala na uporabo* v svojem j poslopju Drž. gimnazija v Uzicu. Ker Drž. puškarska šola in njen namen v Užicu nista našla pravega razumevanja nc pri odločilnih fak- ! tor jih, še manj pa pri tamošnjem ljudstvu z dežele in iz mesta, je prišla zaradi stalnega padanja obiska pred izbiro, da se ali zapre ali pa premesti drugam. Da se je morala Drž. Strokovna šola za puškarstvo v Kranju kot obmejnega mesta države odstraniti in premestiti v Užice na izrecno zahtevo generalnega štaba v Beogradu, se je pozneje izkazalo kot neresnično. Užiški rojak, divizijski general Draškovič je ugotovil, da generalni štab o navedenem vprašanju ni nikdar razpravljal, še manj pa, da bi izdal nalog za tako premestitev. t S kraljevim ukazom z dne 1 26. septembra 1934 je bila I usoda edine puškarske strokovne šole v Jugoslaviji zapečatena — bila je kot samostojen zavod razpuščena ter pripojena kot puškarski oddelek moški obrtni šoli pri tehniški srednji šoli v Sarajevu. — Celotea inventar Drž. puškarske šole so preselili dne 26. junija 1935 v Sarajevo in po zadevnem zapisniku predali ravnatelju srednje tehniške šole in sicer: 3988 inventarnih komadov orodja, priprav, strojev in druge šolske opreme, 262 knjig, pa večini r.trokovno-tehniških in 73 raznih predlog — Surovin in polizdelkov je bilo v vrednosti za 59.640.79 din, izdelkov in sestavnih delov pušk pa za 21.214.50 din. V Sarajevu pa puškarski oddelek, kakor je bilo nave- deno v omenjenem ukazu, ni bil odprt, ker bi brez strokovnih učnih moči to tudi ne bilo mogoče, temveč so ves inventar bivše Drž. puškarske šole enostavno dodelili splošnemu obrtnemu oddelku. S to zadnjo potezo je bila usoda nekdaj že zelo lepo razvijajoče se Drž. strokovne šole za puškarstvo v Kranju po preteku 13 let obstoja končno zopečatena. Leta 1948 je bilo zasebno podjetje za fabrikacijo lovske municije nacionalizirano in leto nato je prišel ta obrat pod upravo Glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije. Puškarsko delavnico J. Mišica v Kranju pa je eno leto prej, to je leta 1947, prevzela Zveza vojaških vojnih invalidov Slovenije pogodbeno v najem in je, odslej z modernimi stroji, pripravami in orodjem dobro opremljena, v najlepšem razvoju ter obeta postati med drugimi naj-I uspešnejši obrati v novi Jugoslaviji. ! Za upravnika tega puškar-j skega obrata je od Glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije postav- ljen Drago Vraničar, absolvent nekdanje Drž. puškarske šole v Kranju. Vsa važna strokovna dela pa vestno in z uspehom izvršujejo puškar-ji — absolventi bivše šole. Pod okriljem invalidskega podjetja »Puškama« v Kranju se je ustanovila in organizirala nova Puškarska strokovna šola, ki je z rednin? delom pričela s šolskim letom 1951/52. JANKO RAVNIK Kratke zanimivosti # Letos znaša Nobelova nagnjda 1.5 milijona kron, to pomeni, da dobi vsak nagrajenec 300.000 kron. Sklad za Nobelovo nagrado so od leta 1900 podvojili in znaša danes preko 69 milijonov kron. % Romunski geologi so v Fundul Moldovaiu našli ležišča bakrove rude. Rudo bodo začeli izkoriščati konec prihodnjega leta. # V Keniji in Ugandi bodo pobili okoli šest tisoč slonov, ker ni dovolj hrane za te debelokožce. Danes živi v Afriki okoli 300 tisoč slonov, letni prirastek pa je 40.000 mladičev. ^ —^ «K ^ -S. •«» k —. - -v 1>. — "»S «J. -Ti. "V "»> •*»• "k *"v "«*. -tt- -t, . m ■ so se oblekli. Tuđi en otrok in dva moža sta zgorela, veliko jih je osmojenih, in ravno tako tuđi živine. Mnogo med njimi je že samo ob sebi ubozih Sitarjev. Popolnoma berači so zdaj brez živeža, brez obleke, brez stanovanja — in to vse ob mrzli zimi. Bog pomagaj! »Novice«, ki ste že tolikokrat prosile pomoči pogorelcem, prosite je še za siromake Stražišane, kajti verjemite mi, da Stra-žiše po grozovitem požaru je zdaj pravo straši še! Namesto pripisa uredništva brez komentarja objavljamo tole vest iz iste številke »Novic« : Iz Kranja — Da so narodne čitalnice tudi pomočnice o revah, pokazale so to večkrat. To ljudomilo načelo vodi tudi našo čitalnico, ktera je sklenila, da prihodnjo nedeljo, 25. dne t. m., pogorelcem Slražišanom na pomoč napravi veselico s tombolo. Vhod bo vsaeemu prost, kdor plača 29 kraje, tombola pa, iirw.o. da bode tudi precej doneli. Miha Klinar: Mesta, ceste it **cestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, 59 Te besede se ji zarežejo v dušo kat Obeljen noi. Crke ji zopet zaplešejo pred očmi, se zavrtinčijA fcjih vrtinec, plahnijo s papirja in se spet pojavljajo in izgini.'4Iri ji udarja ob senca, se ji spreminja v težko gmoto, ki jo l*&dušiti.' »Naj umrem! Naj umrem!« jo K Nočem več živeti... no£«'več živeti... nočem več živeti... Samo te besede: ich w i 11 nicht *«rleben, ich kann nicht mehr leben, ji gore v očdi *Jšume v zvrtinčeni duši, ki se spreminja v močvirno trsje ob rt* V obupu strmi v vr-tinčaeti tok, ki se pojavlja pred njo in s seboj drobno Slav-kovo truplo. »Ne! Ne! Ne!-* odganja strahotni p.^«* skuša dognati do kraja stavek, toda> črke razpadajo, se sprejo v plahutajočo jato črnih ptic, ki se pode nad vrtinčasto t*** > Raje umrjem... Ich sterb/'^er... Vrtinčasti tok odnaša in golta b«*^*ake Slavkovega pisma, napisanega v nemščini, nosi s seboj p*** njegovega trupla, nosi ga proti reki Isar, dokler se ne bo nekje med korenine vrb. »O, jaz nesrečnica! O, jaz imv.-.( Kdaj sem se pregrešila proti usodi, da je tako brezsrčna z n\r.i'.;' Ebnerjeva jo gleda. Tudi sama )• <*fcna. Tudi sama se čuti 60kriyo. A kaj ko ji je otrok rekel, da ?: utari mami. Mogoče ga je stara pridržala? Mogoče se je tla^atf-ga ni pri njej. Mogoče je hotela samo snaho mučiti? MogdV Toda to pismo, podobno p:i"?mu samomorilca? Ali je sploh mo^1* 4a bi otrok lahko mislil, kaj šele napravil samomor; otrok pn d&..a Letih? Kaj, pri desetih? Sele novembra jih je imel devet, k f^erjeva zgrozi, ker se čuti eoodgovorno za otroka. Da, tudi ona je soodgovorna! Toda, kako naj pazi na vsak otrokov korak, odkar je zbolel Friederich. Kaj naj reče Stefi, ki ji je otroka zaup; la. Kako naj ji bo v oporo v tej težki uri, ko je tudi sama obupana. Slavka je imela rada sama. In tudi slepi mož ga je imel rad. Bila sta vendar brez otrok in Friederich ji je prav davi rekel, da bi bil Slavko njun dedič. Ne, o tem sedaj ne bo pripovedovala. Te besede bi bile jalova tolažba. Samo roke lahko sklepa in šele sedaj, ko je nemočni prijateljici padlo pismo iz rok, se skloni in ga pobere. Toda Stcli je ne vidi; zrušila se je nad mizo, njene roke grabijo v lase, njeno telo se stresa v krčevitem ihtenju. Ebnerjeva pa dr/i v rokah pismo Ne ve, kaj bi z njim dokler ne začne sama prebirati strahotnih besed. Tudi nje se poiašča groza, vendar hoče prebrati pismo do kraja. Da, tudi tu piše, da gre otrok k stari mami, prav tafco, kakor je davi, proden je šel, rekel njej. Ni ga gledala, ko je odhajal. Ko bi ga, bi ga poklicala nazaj, saj je odšel brez šolske torbe, ji pogled obstane na šolski torbi, prislonjeni h kredenci. Da, tudi tu piše, da odhaja k stari mami, hoče povedati Stefi, a Stcfi samo ihti in razen svojega obupa ne sliši in ne vidi nikogar. Zato se Ebnerjeva ponovno zaslrmi v pismo in se začudi, ko bere, da gre k stari mami v Borjano. »Borjana? Kaj pomeni Borjana?« ne razume, a potem bere dalje, dokler ne vzklikne: .»Morali bi obvestiti orožnike! Fant je pobegnil! Morda bi ga še lahko prestregli.« Toda Stefi je ne razume. »Slišite! Fant je pobegnil! V Švico hoče! In iz Švice v Italijo k vaši maiteri.« »Da, k materi!- ponavlja Stefi. Tja bi morala z otrokom, ko je bil še čes. Pri materi bi morala ostati. Zdaj pa je vsega konec, konec, konec. Noče več živeti. Tudi sama bo umrla, »Ne obupujte! Me niste razumeli? Preberite pismo do kraja,« ji Ebnerjeva pomoli pismo, a ker ga Stefi ne vzame, ga ji prebere sama. Nočem več živeti. Ne m^rem več živeti. Raje umrjem, kakor da bi živel tu. Odhajam k 6tari mar mi v Borjano. Pisal ti bom preko Švice. Ne bodi žalostna in ne bodi huda, ker sem ti vzel denar za vožnjo za vlak do Bodenskega jezera in zapar-n i k ... Stefi počasi doumeva te besede. Prebuja se iz obupa, zato pa jo zgrabi obup z druge strani: Slavko je vzel denar, Slavko ji je pustil samo pismo! Slavko je podoben Francu, se spomni moževih pobegov in izginotij svojih prihrankov. Kakor včasih, ko je za pobeglim možem pogledala v omaro, če je še tam hranilna knjižica, stopi tudi sedaj k šivalnemu 'troju in odpre predalček, v katerem je hranila denar. 1 • »O, nesrečnik, ki si podedoval njegovo kri!« Toda, kaj govori? Samo, da je živ! Tudi Ebiverjeva ne razume njenega vzklika, ne spremembe, ki jo jc tiiko nenadoma opazila na Stefi. »Ne ženite si tega preveč k srcu,*, pravi in jo tolaži, da 6e podobni pobegi pri fantih Slavkovih let večkrat dogajajo. Zamikajo jih pustolovščine. Toda pri Slavku, kakor sklepa, gre za nekaj drugega. Fant trpi. To mora Stefi razumeti. In tega otrok ni sam kriv. Da, prav dobro razume, pravi Stefi. OtroK ni kriv. Kriva je sama. Zaradi nje zaničujejo in sovražijo otroka. »Ne zaradi vas!« hoče Ebnerjeva omiliti svoj očitek. »Vi niste krivi. Kriva je zloba vaše tašče. Ona je podžgala sovraštvo do vas.«' »Ne samo ona,« se obtožuje Stefi. »Tudi sama sem kriva. Morala bi živeti kakor večina drugih. Morala bi biti ponižna, hlapčevska, spoštovati oblast in cerkev, morala bi se prilagoditi. Morala bi dati prstan in verižico za oboroževanje. Ne smela bi povedati gospem resnice v obraz. Toda, pojdiva k orožnikom. Saj boste tako dobri, da me boste spremljali. Tako hudo mi je,« prizna prvič v življenju svojo nemoč in bolečino. 12 Na orožniš*i reven, katerega bi rai>'-** Mirica je pomislila m **" selo odgovorita: »Takega z dolgimi fas*' in mnogo denarja.* Marta Bogataj, f-* Osn. šola Pređđvi? Imele bomo nov plašč če ste se odločile, da kupite za letošnjo zimo nov plašč, potem ga boste verjetno dale sešiti tudi po zadnji modi. Seveda pa ne smete biti preveč pogumne in pri izbiri modela pomislite tudi na to, ali je primeren za vašo postavo. Letošnja moda naj bi potisnila v kot klasične zimske tone, ki so doslej naznanje-Tali prihod hladnih dni in dala poudarek živahnim barvam kot so oranžna, rdeča, zelena, modra, vijoličasta in druge. Tudi linija naj bi bila mladostna, nekako dekliška. Pas je nekoliko dvignjen, toda le rahlo nakazan. Ramena so še vedno ozka, rokavi zmerno široki v raglan, kimono ali navadnem vstavljenem kroju. Vidni šivi in pre-šivi so še vedno med glav-njmi elementi, ki dajejo pečat letošnji modi. Ne pozabite tudi na lepe. lahko bolj majhne, dvovrstne gumbe. Ovratniki so vedno malce odstopajoči ali stoječi, nadomesti pa jih lahko tudi krzno. Bolj zahtevni kroji, ki dajejo plaščem rahlo zvo-nasto obliko, pa so za sve-čanejše priložnosti. In kakšno blago si bomo kupile? Izbirale bomo predvsem med dvojnim gabrde-nom ter mehko in vidno tkanimi tkaninami. Za letošnjo barvito zimo pa si lahko omislimo tudi karo vzorec. Če se radi posladkate KRHKE PRESTICE 14 dkg surovega masla primešamo 17 dkg sladkorja in eno jajce. Dodamo še 22 dkg moke, naredimo testo in ga damo nekaj časa na hladno. Nato oblikujemo prestice, jih pomažemo z beljakom, potresemo s kristalnim sladkorjem in svetlo rumeno za-pečemo. SADNO PECIVO Potrebujemo 30 dkg moke, 15 dkg masla, 15 dkg sladkorja, 4 cela jajca in 2 rumenjaka, 2 kavini žlički pecilnega praška in 1/2 kg jabolk. Tako pripravljeno testo damo v pekač, še prej pa nanj položimo na krhlje narezana olupljena jabolka eno poleg drugega. Ko je pecivo pečeno, ga potresemo s sladkorjem. SALAMA Z OBLATI Zmešamo 15 dkg sladkorja, 15 dkg masla in 6 dkg čokolade v prahu. Maso namažemo na oblat, katerega prej navlažimo, in sicer tako, da ga damo med dve mokri ser-vieti. Dodamo še na koščke zlomljene albert piškote in oblat zvijemo podobno kot rolado. Pustimo nekaj časa, da se oblat posuši, in tako pripravljeno salamo serviramo. Vsako jutro eno jabolko! Sadež, ki ga imenujemo jabolko, je doma v Mali Aziji. Zanj je značilno, da laže prenaša vlago kot veliko vročino. Pri nas ga gojimo domala v vseh pokrajinah, uživamo pa ga svežega, nastrganega, pečenega ali kuhanega. Jabolko vsebuje: • 10 — 14 odstotkov sladkorja (fruktoze, glukoze, sa-haroze), ki dajejo energetsko vrednost od 35 do 37 kalorij na 100 gramov, • minerale, • vitamine B1,B2, PPinC, • vodo (80 do 90 odstotkov') m organske kisline, ki mu dajejo vonj, • celulozo, ki preprečuje draženje črevesja. Jabolko vsebuje veliko paktina in ga zato zdravniki priporočajo bolnikom z le-I nim črevesjem. Suha koža potrebuje vsakdanjo nego Nekaj nasvetov 0 Da bi ohranili — ali pa si pridobili — belino zob, jih dvakrat tedensko očistite z mešanico limoninega soka in jedilne sode. Najprej potopite zobno krtačko v limonin sok, potem v sodo in zdrgnite s to mešanico zobe. % Zlat nakit operemo v mlač>ii milnici, puteni pa ga pomočimo v alkohol. Ko se posuši, ga zdrgnemo s suho krpo. £ Verjetno imate v stanovanju vsaj en bakren predmet: pladenj, džezvo za kuhanje kave ali kotliček. Sča- soma postane bakrena posoda temna in jo je treba očistiti. Nikarte jo drgniti z detergenti ali vimom, kjer boste — pri še tako pazljivem čiščenju — ranili gladko površino. Pomočite raje mehko krpo v ostanek piva in z njim dobro na-trite bakreno posodo. Po tem jo zdrgnite še s suho krpo in posoda bo bleščeča. # Torte, ki smo jih prelili s kremo, smemo rezati le z vročini nožem. Preden pričnete rezati torto, denite nož v vročo vodo; le tako bodo kosi gladki in ravni. Če imate preveč ali premalo kilogramov če imate vsaj pet kilogramov več, kot je prav, ubogajte naše nasvete; če je kilogramov še več, odi-dite k zdravniku! Najprej pa si prve tri dni zapisujte vse, kar ste pojedle! Prijele se boste za glavo, ko boste pregledale seznam zaužitih jedil! Torej? % Navadite se na obilen zajtrk, potem pa do kosila nič. O Jej te počasi in dobro žvečite hrano! % Ce ste med obroki lačni, popijte kozarec vode ali mleka. Voda ne redi. 0 Bodite aktivne, zanimajte se za vse in ne razmišljajte venomer o hrani. 0 Nikomur ne govorite o svoji dieti! 0 Bodite potrpežljive! Nagrado boste osvojile z vztrajnostjo. Tedensko smete shujšati za pol kilograma. Ne gladujte dva dni, ker se boste tretji dan preveč najedle! In kadar ste suhi kot treska? # Lažje je shujšati kot se zrediti. Navadite se postopoma na večje količine hrane. 0 Pred zajtrkom globoko vdihnite zrak pred odprtim oknom, popijte kozarec vode v majhnih požirkih in dobro zajtrkujte! % Sprehajajte se pred jedjo, kadarkoli utegnete! 9 Je j te ves dan, toda le lažje jedi, da si ne pokravite teka za večje obroke! % Ne pretiravajte s pecivom in sladkarijami, ker si lahko nepopravljivo pokvarite postavo! t Jejte vse! Spite devet ur dnevno! 9 Ko boste zadovoljivo težki, zmanjšajte obroke, dokler ne boste jedli spet normalnih 2500 kalorij. Nadzorujte težo, in ko pričnete hujšati, jejte spet več! Suho kožo imajo največkrat svetlolaske; takšna koža je fina, občutljiva, in skoraj bi mogli trditi, da je prozorna. Zimski veter, jesenska vlaga ali poletno sonce ji lahko hudo škodijo. Zaradi tega jo je treba skrbno negovati vse leto in ji dodajati potrebno množino maščob. Vsako jutro je treba suho kožo otreti s tekočino za odpravljanje ličila, ki ne vsebuje alkohola. Potem je potrebno umiti kožo s toplo vodo, najbolje s kamiličnim čajem, potem pa umiti obraz s hladno vodo. Žene s suho kožo se ne bi smele umivati z milom. Po umivanju je potrebno natreti suho kožo s hranljivo kremo, ki jo bo ščitila pred vetrom ali soncem. Suho kožo je treba vsak večer očistiti s čistilnim mlekom, potem kožo dobro zrna-sirati, umiti obraz z mlačno vodo in pustiti, da se vodne kapljice na obrazu same posuše. Na suh obraz je treba deti hranljivo kremo (najbolje na bazi lanolina) in jo pustiti pol ure na obrazu. Potem je treba odstraniti odvečno kremo z vato. Za jesenske in zimske večere Pletenje in kvačkanje Začeli so se dolgi jesenski večeri in tako se bo marsikatera posvetila tudi pletenju ali kvačkanju, ki še vedno ni iz mode. Z vzorci ne bo težav, saj jih lahko najdete v naših in tujih revijah. Letos so zelo moderne debelo pletene obleke. Vzorec je lahko enostaven, zato vam bo šlo delo hitreje od rok, obleka pa bo elegantna in neprimerno cenejša, če pa ste vajene pletenja, se lahko lotite tudi zahtevnejšega vzorca. Za smučarski pulover ku- pite debelejšo volno in ustrezne pletilke. Še vedno so moderni vzorci s kitami in puloverji v dveh barvah z gladkim vzorcem. Ko izbirate barve, pazite na lepo kombinacijo z zimsko garderobo. In še nekaj o kvačkanju. Za jopico ali pulover potrebujete približno 50 dkg tanke ali srednje debele volne, odvisno od izbranega vzorca. Najbolj primerna je kvačka številka 2 in pol ali 3, kroj pa si naredite po jopici ali puloverju, v katerem se najbolje počutite. »\ t Pulover in nogavice so enake barve, bodisi svetle modre temnozticne, rdeče, odvisno od kombinacije oblcKe. 16 29. OKTOBER 1966 * GLAS Po uspehu in težavah tržiških kegljačev Vseeno na državno prvenstvo Mlada tržiška ekipa kegljačev KK Ljubelj je pred 14 dnevi na slovenskem prvenstvu v Celju dosegla lep uspeh, saj so kljub slabim možnostim za trening (imajo samo enostezno kegljišče, ki pa je slabo), med 28 ekipami zasedli odlično šesto mesto in s tem pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 5. novembra v Sarajevu. Spomenik v Vratih V nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri V spomin na vse mrtve gornike, ki so žrtvovali svoje življenje iz ljubezni do gora, bo odkrila Planinska zveza Slovenije v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri dopoldne v Vratih spomenik, ki predstavlja relief alpinista in knjigo, ki ima vgravirana vsa imena in podatke o gornikih, ki so se ponesrečili nad dolino Vrat, na Triglavu, Stenarju, Rokavih. PZS je izvedbo del zaupala PD Jesenice, ki vabi na odkritje spomenika vse sorodnike pokojnih planincev. Prometne zveze z avtobusi so ugodne. Iz Mojstrane bodo vozili posebni avtobusi ob 7.30 ln 8.30 do Aljaževega doma. Do spomenika je še približno 20 minut hoje. Odkritje spomenika bo ob vsakem vremenu. Smučarska proga Po vrnitvi iz Celja sem zaprosil predsednika kluba Danila Roblcka, da pove nekaj o dosedanjem delu kluba, o finančnem stanju, pogojih za trening, kako je z gradnjo štiristeznega kegljišča in seveda o tem, če se bodo udeležili državnega prvenstva. Dvestotim članom KK Ljubelj je na voljo slabo enostezno kegljišče, ki je last gostinskega podjetja Zelenica in za katerega morajo plačati 15.150 dinarjev mesečne najemnine. Pogoji za trening tekmovalcev so nemogoči, ker je kegljišče popolnoma zasedeno. V klub je včlanjena večina tržiške mladine, ki nima, razen obiskovanja gostinskih lokalov, drugega razvedrila. »Od 270.000 starih dinarjev — ki jo kot dotacijo dodelijo ObZTK Tržič — nam, ko plačamo letno 181.000 dinarjev najemnine in 80.000 din za razsvetljavo, za tekmovanja dejansko ostane zelo ma- lo. Veliko govora je že bilo o izgradnji štiristeznega kegljišča, vendar je vse ostalo le pri obljubah, tako da smo izgubili vsako upanje.« Na vprašanje o udeležbi na državnem prvenstvu mi je Danilo Roblek dejal: »KK Ljubelj se je takoj po vrnitvi Vodi V Tržiču nadaljujejo z nogometnim občinskim sindikalnim prvenstvom. Vodijo nogometaši BPT s 7 točkami pred Pekom, Avtoopremo, Pilarno 4, Carino 2, Runo 1 in Tovarno kos in srpov brez točke. Prišlo je že do prvih presenečenj.-Tako je favorit za prvo mesto BPT igral neodločno s Pilarno, Carina pa je preprečljivo premagala Avtoopremo, neposrednega, tekmeca za drugo mesto. Razveseljivo je, da si vse tekme s slovenskega prvenstva obrnil na ObZTK v Tržiču za pomoč, ker pa le-ta nima denarja, smo zaprosili nekatera tržiška podjetja. BPT, Peko in Tovarno kos in srpov, ki so nam obljubili podporo, tako da bomo lahko odpotovali na prvenstvo.« Tržiški kegljači ne zastopajo le kegljaškega kluba, ampak občino Tržič in je bilo zato res potrebno, da so jih podprla podjetja in jim omogočila nastop. D. Humer BPT ogleda veliko število gledalcev, ki pa ne morejo biti zadovoljni s sojenjem. Na listi strelcev vodi Krč (Peko) s 4 goli pred Teranom (BPT). ki je dosegel 3 gole. REZULTATI — Peko : Pilama 3:1 (2:1), BPT : Carina 3:1 (3:1), Pilarna : Tovarna kos in srpov 2:1 (1:0), Carina : Avtooprema 3:0 (1:0), BPT : Pilarna 1:1 (1:1), Peko : Runo 4:3 (3:1). Tekmovanje se nadaljuje. D. H. NA SIMNOVCU... Zaradi slabih snežnih razmer in neurejenega smučišča je bila sedežpica na šimnov-cu pozimi slabo izkoriščena. Krivo je nezanimanje Ljub-ljana-transj-.rta, ki ni napravil ničesar za ureditev smučišč. Letos bo končno urejena smučarska proga ob sedež-nici in to na pobudo smučarske sekcije podjetja Kamnik, ki je z miniranjem očistilo progo. ...IN V MENGŠU Prizadevni smučarski delavci iz Mengša so kljub skromnim sredstvom napravili smučarsko progo na pobočju Mengeškega hriba, pfj tem jim je nudila pomoč ekipa podjetja Kamnik, ki jim je progo očistila. Podobne ideje ni uspelo uresničiti kamniškim smučarjem za progo s Starega gradu. Preberite mimogrede O Mladinci in mladinke KK Jesenice imajo še vedno redne treninge kljub temu, da so morali zaradi objektiv, nih težav zapustiti gorenjsko ligo. 9 Pionirska hokejska šola na Jesenicah je te dni začela svoje delo na ledu. Solo vodi Jože Trebušak, ki se zaradi tega ni udeležil treninga v Budjevicah na Češkoslovaškem. O Jeseniški smučarji s prostovoljnim delom urejajo tekmovalne proge na Črnem vrhu, tako da bodo za novo sezono čim bolje pripravljene. Športni dom v Kranjski gori Prvo drsališče v Kranjski gori je bilo na Zoretovem vrtu, poleg nekdanje železniške postaje. Ker je prostor v Zagmajnici bolj primeren so se Kranjskogorčani odloči;, li, da tu napravijo novo drsališče. Poleg njega so zgradili prostore za garderobo in mali bife. Ker pa je to premalo za tak športni center, sedaj grade še športni dom. V njem bodo na voljo prenočišča in kuhinja z jedilnica Vse to bo koristno služilo športnikom ob raznih treningih in tekmovanjih. Za dokončanje potrebujejo še približno 10 milijonov S dinarjev, kolikor jim je zmanjkalo ub lastnih vloženih sred-1 stvih. —o Kranjski smučarji kličejo na pomoč Klubska blagajna je že šest mesecev prazna — Kaj pomeni prioriteta v športu? V Kranju smo pred dobrini letom dni sprejeli prioritetni vrstni red športnih panog in se odločili za atletiko, plavanje in smučanje. To priroite-to je potrdila tudi skupščina občine Kranj, toda od sprejetja pa do danes se praktično ni nič spremenilo. Klubi prioritetnih panog še naprej delajo v nespremenjenih pogojih in se torej upravičeno, posebno smučarski, sprašujejo, zakaj in čemu je bila sprejeta ta prioriteta. Se najbolj žalostno je to, da so bila sredstva za dejavnost zmanjšana za 10 odstotkov v primerjavi z lanskoletnimi odobrenimi. Zato ni čudno, da je smučarski klub že več kot šest mesecev brez finančnih sredstev. Pri tem ,je najhuje -to, da je pred njim nova tekmovalna doba in bi morali v novembru in decembru začeti s pospešenimi treningi, saj sta ta dva meseca najpomembnejša za vadbo. Kot vse kaže teh načrtnih priprav ne bodo mogli po planu in načrtu izpolniti in prav zaradi tega lahko v novi sezoni pričakujemo stagnacijo še pri skakalcih in tekačih. Minimalna sredstva, ki jih dobi smučarski klub za dejavnost, niso zadostna niti za opremo in priprave. Ob tako skromnih sredstvih se klub ne more kvalitetno razvijati in njihova sredstva ne morejo zadoščati za normalno dejavnost. Letos je klub pred pomembno odgovornostjo, saj bi ob primerni dotaciji lahko skakalci in tekači dosegli še pomembnejše uspehe kot so jih lani. Pripravljajo se že od 1. julija dalje. Vse priprave pa morajo tekmovalci sami finanslrati in brez premisleka lahko trdimo, da ni v Kranju športnika, ki ne bi žrtvoval toliko lastnega denarja za vadbo in tekmovanja kot smučarji kranjskega Triglava. Alpski vozači od; hajajo te dni na lastne stroške na trening na smučišče nad Češko kočo, skakalci pa že več kot dva meseca krijejo vse izdatke za treninge v Ljubljani na skakalnici iz u-metne snovi, kamor redno zahajajo vsako soboto in nedeljo. V* poletnem in jesenskem času so imeli na tej napravi tudi že pet tekmovanj, vendar za vse to niso prejeli od kluba niti dinarja in je vsak porabil samo za prevozne stroške več kot 20.000 starih dinarjev. Na trening pa pač morajo prihajati, če hočejo napredovati oziroma obdržati stik v kvaliteti z o-slalimi klubi. Pred smučarji sta sedaj samo še november in december. V klubu resno razpravljajo, če se splača klubskim funkiconarjem — kot družbenim delavcem — še nadalje delati v takih nemogočih razmerah, ki se iz leta v leto slabšajo in so prav sedaj pripeljali klub pred resno odločitev ali ga razpustiti ali pa naj jim kdo od odgovornih priskoči na pomoč, saj tako ne more iti več naprej. Tudi uspešnejša delitev sredstev v ŠD Triglav po delu in uspehih bi morala že enkrat obveljati. Na to koliko stane oprema smučarja in koliko stanejo priprave, pa se tisti, ki odločajo o sredstvih — kot kaže — bolj malo razumejo ali pa se nočejo razumeti. Ce smo se odločili, da bo neka panoga prioritetna, potem ji moramo nuditi tudi primerne pogoje za njen razvoj in kvalitetni napredek. Pod pojmom prioriteta pa nedvomno razumemo tudi kvaliteto. V klubu je vedno več reprezentantov in ker morajo občine za kvalitetni napredek same krili večino s r-t-stev. ?p nedvomno zaradi '"-ti |Z In«^ v T^*r» ,-"X:j pj-j'jsk za finančna sredstva. Prav gotovo bi bila najbolj privlačna delitev sredstev šele z analizo, kjer bi se ugotovilo med drugim tudi, koliko stane danes neki smučarski tekmovalec ali pa kak drugi športnik. Sele nato bi lahko delili sredstva in ne le na podlagi lanskih. Tako prav zaradi nepravilne notranje delitve prihajajo kranjski smučarji v težak finančni položaj. Smučarski klub Triglav bo v prihodnjih dneh polagal obračun svojega dela v minuli poslovni dobi. Tu se bodo morali resno pogovoriti z odločilnimi faktorji o možnostih nadaljnjega dela, saj se bo moralo marsikaj spremeniti, če hočemo, da bomo v resnici lahko govorili, da je smučanje prioritetni šport v Kranju. Za sedaj smučanje ni enakopravno z ostalimi panogami, ki niso določene v prioritetno skupino. Lahko se tudi odločimo, da smučarski šport v Kranju ne bomo razvijali ter se odločili za takšne panoge, kjer bomo lahko porabili še mnogo večja sredstva, pa še zdaleč ne bado v kvaliteti pomenili toliko v državnem merilu, kot to že I sciIm pomenijo kranjski s:nu- j carji. ' J. Juvoraik Blagovnica "/Istra „ Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti SOBOTA — 29. oktobra RTV Zagreb « TV v šoli •JOTV v šoli — ponovitev RTV Skopje jO Poročila -15 Umi Peter — lutkovna oddaja RTV Beograd '25 Kje je, kaj je — mladinska oddaja RTV Skopje 'JO Reportaža RTV Ljubljana M.10 Vsako soboto i; TV obzornik :45 Rezerviran čas RTV Skopje 3.10 Oddaja komorne glasbe RTV Ljubljana ;?.« Cik-cak RTV Beograd 3.0O TV dnevnik RTV Ljubljana .30 Sprehod skozi čas RTV Beograd 11.00 Humoristična oddaja RTV Ljubljana 22.00 Serijski film 2250 Oddaja iz cikla Jazz festival na Bledu 23.15 Zadnja poročila Dmgi spored _ RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri _ RTV Beograd 18 45 Mednarodna scena RTV Skopje 19.10 Narodna glasba RTV Zagreb ::-40-TV prospekt RTV Skopje !954 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Beograd 1110 Oddaja narodne glasbe 20JO Sprehod skozi čas RTV Zagreb 22.00 Bonanza — serijski film 23.15 Informativna oddaja NEDELJA — 30. oktobra RTV Ljubljana 925 Poročila 9.30 Nedeljsko jutro z ansamblom Mihe Dovžana RTV Beograd 10.00 Kmetijski nasveti RTV Ljubljana 10.45 Disnevev svet RTV Ljubljana 1130 »Tomek in pes« — poljski film RTV Zagreb 12.00 Nedeljska 'konferenca 13.50 Športno popoldne RTV Ljubljana 17.44 San Remo pozdravlja Ziirich RTV Beograd 205 Ime in priimek — igra RTV Ljubljana 19.40 »Tekma veteranov« RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljgbljana 20.45 Cik-cak RTV Zagreb 20.52 TV magazin — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 2152 Zgodbe za vas 22.40 Zadnja porodila TELEVIZIJA Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 11.30 Champion — film RTV Beograd 13.00 Disnevev svet RTV Skopje 19.54 Lahko noč. otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.50 Disnevev svet RTV Zagreb 22.40 Včeraj, danes, jutri PONEDELJEK — 31. okt. RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 1.40 TV v šoli 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser RTV Zagreb 14.50 TV x šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina ?* RTV Ljubljana 17.25 Film za otroke 17.35 Disnevev svet 18.25 TV obzornik 18.45 i*ri zobozdravniku 19.05 Nasveti za danes in jutri RTV Beograd 19.15 športni pregled RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV drama RTV Zagreb 21.30 Dubrovniške poletne igre RTV Skopje 21.45 Lirika RTV Ljubljana 22.00 Poročila TOREK — 1. novembra RTV Ljubljana 14.15 Nogometna tekma Italija : Sovjetska zveza 18.20 V spomin pesniku Srečku Kosovelu — film 18.40 »Rekvijem zahvale« — predstava Mestnega gledališča 19.40 T V obzornik 20.00 Radopolje — film 21.30 Kriza vesti — film 21.50 Zadnja poročila SREDA — 2. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 T V v šoli 15.50 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Sanjka — oddaja Tik-lak RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 1825 T V obzornik 18.45 Spomini in spomeniki — reportaža RTV Beograd 19.05 Zabavna glasba RTV Ljubijana 19.30 Mozaik kratkega filma RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.35 Trdnjava — TV drama RTV Skopje 22.00 Stari filigrani ČETRTEK — 3. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina 11.30 Angleški pouk RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli 16.35 Izdelajmp sami hidrogliser RTV Beograd 17.34 Poročila 17.40 Tisočkrat zakaj? RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Na prvem mestu — reportaža 19.10 Glasba za vas RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori RTV Zagreb 21.15 Don Kihot — balet predstava 22.15 TV dnevnik PETEK — 4. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk RTV Zagreb 17.55 Poročila 18.00 Mali pegasti deček RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Tiskovna konferenca 19.30 Partizanska pesem 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.35 Celovečerni film 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Mladi na ekranu RTV Ljublja.na 19.30 Partizanska pesem RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 18.25 TV novice 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Domače zgodbe in nezgode 22.00 Informativna oddaja Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga hčerka, mama in stara mama URŠKA MIKLAVCIC rojena Jerič Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 29. 10. 1966 ob 16.30 iz križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: mama Francka, hčerka Marija, sin Janez, Jože in Tone z družinami, ter sin Vinko in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 28. oktobra 1966 Nenadoma nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, skrbni očka, sin, brat in stric Izidor Pišljer Pogreb pokojnika bo v soboto, 29. 10. 1966, ob 15.30 izpred križišča na pokopališče v Kranju. Do pogreba leži v mrliški veži. Žalujoči: žena Marica, hčerka Marička in ostalo sorodstvo Kmetijsko živilski kombinat Kranj Kadrovska komisija pri SO Kmetijstvo razglaša prosto delovno mesto čuvaja na farmi krav Žabnica Pogoji: splošni pogoji za zaposlitev, znanje dela v živinoreji in stanovanje v bližini farme. Delovni čas je vsak drugi dan po 9 ur v nočnem času in vsako drugo nedeljo ali praznik po 16 ur. Osebni dohodek po pravilniku obrata Kmetijstvo. Prošnje sprejema uprava obrata Kmetijstvo v Kranju, Begunjska cesta 5, do zasedbe delovnega mesta. Dopisujte! \jt mJ IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk*., Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,10 in ne naročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačani!) oglasov ne objavljamo MALI OGLASI - OBJAVE 29. OKTOBER 19S5 * GLAS Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ura. Vsako soboto šola modemih plesov od 19. do 23. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam zastavo 600 D (750), cena 820.000 S din. Polica 14, Naklo 4949 Prodam leseno barako 3x 5,50. Kranj, Partizanska 44 4915 Prodam dobro ohranjeno slamoreznico na ročni pogon, več gostilniških miz in stolov. Dolenc Janko, Praprot no '' 15, Selca 4959 Prodam telico, 8 mesecev brejo. Sr. vas 45, Šenčur 4972 Prodam strešno opeko špi-čak, železni nosilec in divan. Britot 15, Kranj 4973 Po ugodni ceni prodam pralni stroj super 3 s centrifugo, kompletno spalnico z vložki in trodelno omaro. Musulin, Gradnikova 11, Kranj 4974 Prodam konja, nad 600 kg težkega, sposoben za vsako delo ali zamenjam za vola. Tenetiše 30, Golnik 4975 Prodam plemenskega vola, 450 kg težkega, ki zna voziti. Poljče 12, Begunje 4976 Prodam vola. Voglje 65, Šenčur 4977 Rabljeno strešno opeko bo-brovec pnxlam. Trstenik 5, Golnik ; 4978 Prodam 25 m suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku 4979 Prodam dva bikca, okoli 350 kg težka. Kranj, Jezerska c. 92/a 4980 Prodam nova okna 100x110 in 50x80. Jezerska c. 120. Kranj 4981 Prodam dobro ohranjen moped. Ječnik, Hrastje 42, Kranj 4982 Ugodno prodam pralni stroj, znamke AEG Lava Lux. Bitenc, Jesenice, C. Revolucije 4 4983 Prodam mladega konja ali zamenjam za kravo in prodam skoraj novo kosilnico Bautz. Trboje 10, Smlednik 49S4 Prodam po nizki ceni okna: 80x100 in 100x120. Primožič Jože, Križe 50 4985 Prodam dve plemenski telički, 5-8 mesecev. Zamenjam hlevski gnoj za seno. Nasov-če 12, Komenda 4986 Prodam kravo po izbiri. Dragočajna D, Smlednik 4937 Prodam beli krompir Viktorija. Jerič Marija, Zg. Brnik 56, Cerklje 4988 Prodam uvožen prirobni kleparski stroj. Kranj, Ko-krica 84 4989 Poceni prodam dva gozda v Vodicah nad Ljubljano in v Vascah pri Skaručni. Er- žen Julka. Slov. Javornik, Ja-vorniško nabrežje 17, Jesenice 4990 Prodam dva prašiča za pitanje in 10 m bukovih drv. Laj še 19, Selca 4991 Prodam vseljivo hišo z vrtom na Jesenicah, primerno za obrt. Ponudbe poslati pod »Usodno« na podruž. Jesenice 4992 Avtomatični italijanski pralni stroj z odlično centrifugo prodam. Ponudbe poslati pod Jesenice, podružnica Jesenice 4993 Prodam kmečko hišo Sp. Gorje pri Bledu. Poizve se pri Kaaflič, Bled, cesta v Vintgar 6 4994 Prodam novo motorno žago »Stihi cc-ntra« in vprež-ne grabijo, znamke »Alfa«. Naslov v oglasnem oddelku 4995 Prodam več prašičkov, po 30 kg težke. Mišače 11, pri Otočah 4996 Prodam plinsko peč Zop-pas na butan. Kranj, Kaju-hova 44 4997 Prodam 3000 kom nove cementne strešne opeke (folc). Vopovlje 5, Cerklje 4993 Poceni prodam dobro ohranjen štedilnik Goran kabinet. Gorice 31, Golnik 4999 Prodam levi vzidljivi štedil-dilnik na dve plošči. Ogled od 15. ure dalje. Žanova 13, pritličje, Kranj 5000 Prodam zimska jabolka in krompir holand. OlŠevek 11, Preddvor 5001 Predam kravo bohinjko. MarkLč, Kokrica 1, Kranj 5002 Prodam NSU primo, 175 ceni. Sp. Brnik 35, Cerklje 5003 Prodam 11 m suhih bukovih drv. Zg. Besnica 66 5004 Poceni prodam dobro ohranjen levi emajliran štedilnik. Poizve se: Pot v Bitnje 12, Kranj 5005 Poceni prodam strešno opeko bobrovec. Remic, Šenčur 227 5006 Prodam prašiča. 90 kg težkega. Pšata 7, Cerklje 5007 Prodam dva filodrendronia in novo moško obleko. Naslov v oglasnem oddelku 5008 Ugodno prodam čevljarski levoročni šivalni stroj Suv-ger in rabljen štedilnik Tebi. Zadnikar, Preddvor 69 5009 Po ugodni coni prodam štedilnik na trda drva, kuhi n;.s.ko kredenco in pomivalno mizo - vse v dobrem stanju. Kranj, Toraažičeva 16 5010 Prodam GRUNDING magnetofon 'TK 46, Stiristezni STEREO. Naslov v oglasnem oddelku 5011 Prodam VW 1200/65 s prevoženimi 10.000 km in VVV 1200, starejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 5012 Prodam komibiniran otro-iki voziček. Srša, Zasavska 45. Kranj 5013 Prodam dva prašiča, 70-80 kg težka, škrjanc Franc, La-hovče 13, Cerklje 5014 Prodam prašiča za pitanje, težjega okoli 150 kg. Dobro-poVje 5, Brezje 501S Prodam nov superavtoma-tieru pralni stroj CAMDY, 3-5 kg za 3000 N din. C. JLA 32, Kranj Prodam dele od nemške prime in lambrete LD 159. Murnik Stanislav, Velesovo 47, Šenčur 5017 Prodam kravo po teletu. Predoslje 1, Kranj 5018 Prodam komplet »dromelj-ne« z gumami za manjši voz. Voklo 75, Šenčur 5019 Prodam kravo po izbiri. Vogle 52, Šenčur 5020 Prodam suhe smrekove deske, 5 cm plohi. Naslov v oglasnem oddelku 5021 Fantje! Dekleta! Poceni prodam smuči, dol. 180 cm z robniki in s »Kandahar« vezmi. Venčeslav Ažman, Prešernova 15, Kranj 5035 Prodam zimska jabolka. Sr. Bela 6, Preddvor 5036 Predam konja 500 kg težkega. 7 let starega ali zamenjam za pitanca. Zabnica 2 5037 Prodam ročno škoporeznico. Kckrica 42, Kranj 5038 Prodam krompir cvetnik in igor. Kranj, Staretova 21, Cirče 5039 Prodam pralni stroj Rex z garancijo, 4 kg, japonski daljnogled, 10x50, šivalni stroj Gruzner dvodelno omaro in otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 5040 Dobro ohranjen emajliran štedilnik Gorenje prodam. Zabret, Planina 5/a, Kranj 4948 Stanovanje, nedograjeno, v nadstropju prostostoječe hiše v Kranju ugodno prodam. Ponudbe poslati pod »Ugodno« 5041 Prodam 15 let starega konja Lipicanca. Soklič, Češ-njica 16, Podnart 5042 Prodam 420 kom strešne opeke folc po 40 S di.n. Podgoršek, Zasavska 19, Kranj 5043 Prodam avto DKVV in moped colibri. Ogled v nedeljo popoldan. Dorfarje 16, zabnica 5044 Prodam primo 150 cem s 7000 km. Naslov v oglasnem oddelku 5045 Prodam zelje v glavah in prašiča za zakol. Voklo 44, Šenčur 5046 Prodam dobrega konja, starega 6 let in kosilnico za traktor Ferguson. Voklo 49, Šenčur 5047 Ugodno prodam obračalnik za seno. Ilovka 2, Kranj 5048 Prodam borove plohe in krmilna peso. Zg. Brnik 45, TJerklje 5049 Prodam kobilo, 4 leta staro. Crngrob 6, Žabnica 5050 Prodam krompir cvetnik 2000 kg. Trboje 14, Smlednik 5031 * Po ugodni ceni prodam šivalni stroj Bagat na nežni in električni pogon. Naslov v oglasnem oddelku 5052 Prodam večja garažna vrata. Naslov v oglasnem oddelku 5053 PRODAM DVE LEPI KRAVI s teleti, težki po 590 kg. Zgornje Duplje 36. Kupim Kupim dve omari ali kompletno spalnico. Naslov v ogl oddelku 50>t Acetelinsko jeklenko za av- togensko varjenje kupim. Naslov v oglasnem oddelku Ostalo POZOR! Nedrčki vseh barv, podloženi in za noseče ter doječe matere vedno na zalogi. Kranj, Titov trg 24. Kvalitetna izdelava! Konkurenčne cene! 5022 Oddam opremljeno sobo in garažo. Ponudbe poslati pod »Posojilo« 5023 Sprejmem fanta ali dekleta za pomoč na mali kmetiji. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5024 Našel sem žensko zapestno uro v bližini kina Center. Dobi se, Lukančič Avgust, Ul. St. Rozmana 2, Kranj 5025 ŽIMO za kombinacijo JOGI vložkov z žimnatimi blazinami, žimo za postelje in kavče izdela po želji ŽI-MARSTVO, Ješe, Stražišče pri Kranju 5026 Izgubil sem očala od Dru-Iovke do Kranja. Oddati v oglasnem oddelku 5027 Našel sem staro moško kolo brez blatnikov. Britof 44, Kranj 5028 Prešivalko vajeno šivanja in vzdrževanja šivalnega stroja sprejem honorarno za nekaj ur v tednu. Ponudbe poslati pod nekaj ur v tednu, oddati pod »Dobro plačam« 5029 Preklioujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Drobunu Jožetu iz Predoselj. Nogr-'.šek Lojze, Predoslje 7| 5030 Iščem kakršnokoli sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 503j Iščem službo gospodinjske pomočnice v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Gospodinja« 5032 V najem dajem lepo kmetijo z vsem inventarjem: vozovi, poljsko orodje, elektromotor, cirkularko, slamoreznico, mlatilnico, tri molzna krave, konja, drobnico, vso krmo in gospodarsko poslopje, družinsko stanovanje, drva ter okrogel les za deske; ostalo po dogovoru. Prevzecn je možen takoj ali 1. 12. 66. Ustrezno za mladoporočenca! kmečkega stanu. MuleJ Fraj*! čiška, Studenčnice 6, pošta Lesce (3 km od železniške postaje Lesce pri Bledu) 5033 Našel sem moško športno kolo. Dobi se, Grajzer, St Žagarja 32, Kranj 5034 Aktovka, izgubljena dne 26. 10. 66. od sodišča Radovljica do mesta. Najditelja prosim. naj denar obdrži, ostalo naj vrne na naslov, ki je na pis. mLh in časopisu 50^ Zaklane piščance — Pohan-ce in kokoši dobite po naročilu vsak petek in soboto pri BAJDU, KRIZE 81 5057 27. 10. 66. sem izgubila zl«. to verižico z obeskom (cekin) od Lancovega do ielei- niške postaje Radovljica. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagrada vrne, Deiman, Lancovo 10, Radovljica - 5053 Iščem upokojenko dobro gospodinjo k osamljenemu upokojencu. Nadina hrano in stanovanje v lepem obmorskem kraju Ponudbe poslati pod »Morje« ' 5059 GOSTILNA pri CVETKOTU Sp. Brnik prireja v nedeljo. 30. 10. 66. ob 16. uri ZABAVO s PLESOM. Igrajo priljubljeni Veseli trgovci. Vabljeni. 5060 Cenjene stranke obveščamo, da imamo v zalogi vsak dan stepeno sladko smetano r lončkih in ledeno kt«mo. Priporoča se SAMOPOSTREŽBA pri nebotičniku GOSTILNA pri MILHARJTJ v šmartnam priredi v nedeljo, 30. 10. 1966, zabavo $ plesom. Za razvedrilo bo poskrbel ANSAMBEL RADIA TRŽIČ - KVINTET S SOLISTI. Vabljeni! 5063 V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 87. letu starosti za vedno zapustil mož, oče, stari oče in praded Alojzij Urbane posestnik iz Goric št. 24 Pogreb dragega pokojnika bo 30. 10. 1966 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Goricah. žalujoči: žena Angela, sinovi: Francelj, Janko, Jože, ing. Lojze in hčere: Ivanka, Francka, Anica, Pepca in ostali sorodniki. Gorice, Kranj, Rupa, Tržič, Gorenje, Mengeš. 22 OGLASI 29. OKTOBER 196G * GLAS Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Obrtnem podjetju »Pleskarstvo« Kranj razpisuje po čl. 75. in 76. člena statuta podjetja prosto delovno mesto direktorja Pogoji: srednjestrokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse, lahko tudi z mojstrskim izpitom in 10 let prakse, od tega najmanj polovico na vodilnih delovnih mestih. Poleg formalnih pogojev mora imeti direktor tudi osebne lastnosti, ki so potrebne za vodenje podjetja ter urejanje medsebojnih odnosov v podjetju. Svojo strokovnost oziroma prakso mora dokumentirati z ustreznimi dokumenti oziroma spričevali. Poskusna doba traja 3 mesece. Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD podjetja. Sprejem prošenj 7 dni po objavi. mešanica kava a?TTi KVALITETA vse turistične usluge KRANJ DRUŠTVO REJCEV MALIH ŽIVALI v Kranju prireja od 29. oktobra do 31. oktobra 1966 razstavo malih živali na vrtu hotela »Jelen« Vljudno vabljeni! Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na marut peči za centralno kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini KZ »Jelovica« Radovljica proda 18. 11. 1966 na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: strojna lopa na Lancovem traktor MF-35 dostavni avto škoda Zastava 600 D, leto izdelave 1961 in druga osnovna sredstva Licitacija strojne lope bo na Lancovem za družbene organizacije ob 8. uri, za privatnike ob 9. uri. Licitacija ostalih osnovnih sredstev bo na upravi v Radovljici, Gorenjska c. 12, za družbeni sektor ob 10. uri za privatnike ob 11. uri. Informacije o osnovnih sredstvih se dobe do 17. XI. 1966 na upravi v Radovljici. Javna zahvala Delavec Marija, Velesovo št. 5 se najlepše zavaljujem spodaj navedenim, ki ste na kakršen koli način pomagali ob požaru in po požaru, ko nam je pogorela stanovanjska hiša in premičnine. Zahvaljujem se poklicnim gasilcem iz Kranja, gasilski enoti Velesovo za sodelovanje in dežurstvo do naslednjega dne. Vsem vaščanom, ki ste pomagali in vsem tistim, ki so mi darovali les. Zahvaljujem se Zavarovalnici iz Kranja za izplačano premijo. Sindikalni podruž. in članom v šivalnici in pri-rezovalnici tov. Planika — Kranj. Vsem še enkrat prav lepa hvala! DELAVEC MARIJA, Velesovo 5 Se priporočamo za obisk! Glas vam sporoča! Z željo, da približamo oglasno in naročniško službo našim bralcem, bomo organizirali v vseh večjih krajih Gorenjske zbirne centre. Ti bodo sprejemali: 0 vse vrste malih oglasov, oglase, po potrebi tudi komercialne O oglase in osmrtnice ter zahvale, O nove naročnike Glasa, % dajali potrebne informacije in prodajali naš časopis Za sedaj poslujejo zbirni centri: — za področje Cerkelj v trafiki Polde Lovšin (trafika pri avtobusni postaji v Cerkljah) — za področje Jesenic v obratu CP Gorenjski tisk na Jesenicah, cesta Železarjev 4 — tov. Anica Ržek — za področje Kamnika v delavski univerzi (Kino-Kamnik) pri tov. Ivanki VVahl — za področje Selške doline v papirnici Železniki — za področje Poljanske doline v Turističnem biroju Poljane, pri tov. Tavčarju Francu. O ustanavljanju novih bomo bralce sproti obveščali. UPRAVA IMBERTO R0CC0 TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA) 9 električni pralni stroji 0 žarnice « hladilniki % hidravlični izdelki in 9 električna peči Dom na Jezerskem prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo od 18—22 glasbo s plesom Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz i m m m i 1 «5K Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966. vključno od 1. 1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej nuj.nanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Nag-ade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge to obrestovane po višjih obrestnih merah. N SOBOTA — 29. oktobra S.05 Glasbena matineja — M5 Radijska šola za nižjo siopnjo — 9.25 Zvoki kitare - 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Dva velika prizora iz opere »Ekvinokcij« - 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotil za tuje goste — 11.15 Dopoldanski koncert orkestralne gia&be — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dve viziji Demetrija Zebre-ta — 13.30 Priporočajo vam -- 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do naših ča-«ov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Dobimo se Ob isti uri — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 30. oktobra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- Foročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 tiri. ljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 športno popoldne — 16.30 Humoreska tega tedna — 17.05 Veliki zabavni orkestri v 3/4 taktu — 17.30 Radijska igra — 18.30 Vladimir Sofronicki igra Chopina — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Dmitrij Soštako-vič — 60-letnik — 22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 George Mnescu kot skladatelj in izvajalec PON^DELJEK3iT~oktT 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Lahka orkestralna glasba — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Dvojni koncert za violino in klavir — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz repertoarja sodobne lahke glasbe — 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeniki, Ki so sodelovali v Radiu Osvobodilne fronte — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert zbora Glasbene matice iz Ljubljane —, 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert beograjske filharmonije v Ljubljani 21.45 V svetu Gershvvina — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza TOREK — 1. novembra 6.00 Dobro jutro — 8.05 Umetniška pripoved za otroke — 8.20 Lepe melodije — 8.40 »Kot žrtve ste padli« — 9.00 Iz srca k' srcem — 10.00 Stcblike iz pepela — reportaža — 10.30 Koncert slovenskih zborovskih pesmi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — n.15 Dopoldanski sprehod z velikimi orkestri — 12.05 Operni koncert — 13.30 Iz zakladnice violinske in klavirske literature — 15.20 Plesni ritmi na koncertnem odru — 16.00 »Nekoliko otožno« — 17.05 Melodije v mraku — 18.00 Ekstaza smrti — kantata — 18.25 Za vsakogar nekaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert Slovenskega okteta — 20.20 Radijska igra — 21.10 Melodije, ki jih radi poslušate — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT - 23.05 Nočni mozaik SREDA — 2. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz partitur novejše lahke orkestralne glas- be — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen koncert violinista Srečka Zalokarja 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Gozdič je že zelen ...« — 12.05 Zvočne miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zaključni prizor opere »Kavalir z rožo« — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncertni plesi Chopina, Brahmsa, Dvoraka in Barlo-ka — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nemške narodne in u-metne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Govori Radio Osvobodilna fronta — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Godala v ritmu — 20.20 Opera — Madame Butterflv — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Za ljubitelje jazza ČETRTEK — 3. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Narodne pesmi z Gorenjske — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Naši solisti pojo popularne duete — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 12.05 Naši ansambli domačih napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kratek sprehod za razne instrumente — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Popoldanski divertimento — 14.45 Enajsta šola — 15.20 Zabavni intermezzo — 18.30 Glasbeniki, ki so sodelovali v radiu Osvobodilne fronte — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Ljudski junaki v operah — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.C0 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Glasba predrenesančne in renesančne dobe — 23.05 Znane plesne melodije igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 4. novembra 8.05 Operna matineja —• 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z majhnimi zabavnimi orkestri — 9.40 Pojo tuji mladinski zbori — 10.13 Skladbe Josipa Magdića i rt Marijana Gabrijelčiča — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje gosta — 11.15 Iz glasbene romantike — 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Hrastniški godbeniki — partizani — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1520 Zabavni intermezzo — 15.40 Aktualna mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17i)5 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vaši priljubljeni orkestri — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zborovske skladbe angleških renesančnih mojstrov — 20.20 Teden-,ski zunanje-polilični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne češke glasbene literature — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza Kranj »CENTER« 29. oktobra meh. španski barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 16., 18. in 20. url 30 oktobra meh. španski barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra amer. italijanski barv. CS film ZLATA PUŠČICA ob 16. in 20. uri meh. španski barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 18. ari 1. novembra angl. barv. CS BEATLESI V POPULARNEM RITMU ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra angl. barv. CS film BEATLESI V POPULARNEM RITMU ob 16, 18. in 20. uri 3. novembra franc. ban'. CS film OBRAČUN V BANGKO-KU ob 16, 1\. in 20. uri Kranj »STOR2IC« 29. oktobra amer. barv. CS film ZLATA PUŠČICA ob 16. in 18. uri, ang. barv. CS film BECKET ob 20. uri 30. oktobra slov. barv. film ZVEZDICA ZASPANKA ob 10. uri amer. ital. barv. CS film ZLATA PUŠČICA ob 14. in 16. uri, ang. barv. film BECKET ob 18. uri 31. oktobra meh. španski barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 16. uri 1. novembra amer. barvni CS film PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA ob 16. in 19. uri 2. novembra amer. barv. CS film SEDEM VELIČASTNIH ob 16, 18. in 20. uri 3. novembra ameriški film ZAKON SE VRAČA V DOLINO REVOLVERAŠEV ob 16, 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 29. oktobra amer. barv. CS film RAZKOŠJE V TRAVI ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. W film PREGON IZ PEKLA ob 15.30, 17.30 in 20. uri Kropa 29. oktobra španski barvni film POTUJOČI PEVEC ob 20. uri 30. oktobra španski barvni film POTUJOČI PEVEC ob 16. in 19.30 uri Naklo 29. oktobra amer. CS film OSAMLJENI IN HRABRI ob 20. uri \ Jesenice »RADIO« 29. do 30. oktobra nem. jug. barv. film STO PEKLENSKIH DNI 31. oktobra slovenski film NE JOČI PETER L do 2. novembra franc. CS film 100.000 DOLARJEV NA SONCU 3. novembra španski barvni film PEVEC POTEPUH 4. novembra jap. barv. CS film OLIMPIADA V TOKIU Jesenice »PLAVŽ« 29. do 30. oktobra franc. CS film 100.000 DOLARJEV . NA SONCU 31. okt. do I. nov. nem. jug. barv. film STO PEKLENSKIH DNI 2 novembra meh. barv. film PEVEC POTEPUH 3. do 4. novembra jug. film GRENKI DEL ROKE Žirovnica 29. oktobra fran. ital. barv. film KROG LJUBEZNI 30. oktobra nemški film MORILEC NA DOPUSTU 2. novembra nem. jug. barv. film STO PEKLENSKIH DNI Dovje-Mojstrana 29. oktobra nemški film MORILEC NA DOPUSTU 30. oktobra franc. ital. barv. CS film KROG LJUBEZNI 3. novembra nem. jug. barv. fUm STO PEKLENSKIH DNI Koroška Bela 29. oktobra jug. film GRENKI DEL ROKE 30. oktobra ame;\ barv. film RAZPOSAJENI DELFIN 31. oktobra franc. CS film 100.000 DOLARJEV NA SONCU Kranjska gora . 29. oktobra amer. barv. film RAZPOSAJENI DELFIN 30. oktobra jug. film GRENKI DEL ROKE 3. novembra franc. CS film 100.000 DOLARJEV NA SONCU 4. novembra nem. jug. barv. film STO PEKLENSKIH DNI Amatersko gledališče Tone Čufar .na Jesenicah SOBOTA — 29. oktobra ob 17. uri Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ zaključena predstava za osn. šolo »Prežihov Voranc<', ob 20. uri KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA iz Pontebe — Italija NEDELJA — 30. oktobra ob 15. uri Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ za IZVEN 29. OKTOBER 1966 * GLAS 31. oktober — svetovni dan varčevanja — 31. oktober — svetovni dan varčevanja — 31. oktober — svetovni Gorenjska kreditna banka Varčevanje za nakup, gradnjo, dograditev in preureditev stanovanjskih hiš Ob letošnjem 31. oktobru — svetovnem dnevu varčevanja — lahko z veseljem ugotovimo, da je varčevanje kot pomemben činitelj vsakega gospodarstva, tudi pri nas zajelo širši krog delovnih ljudi. Uspehi, ki smo jih dosegli pri varčevanju, so hkrati tudi uspehi našega gospodarstva in uspehi naše reforme. Varčevanje je že zdavnaj zgubilo zgolj svojo klasično, vsebino, ko je šlo samo za zavarovanje denarja, in dobiva čedalje širši in določnejši pomen. Razen klasičnega varčevanja namreč Gorenjska kreditna banka nudi možnost najrazličnejših namenskih varčevanj, še posebej pa spodbuja med mladimi ljudmi mladinsko varčevanje po šolah. Samo lotos so mladim varčevalcem razdelili nekaj tisoč novih hranilnikov. Skupno pa j2 na Gorenjskem trenutno že preko 15.000 hranilnikov in vsak dan prinese v banko popfečno 50 do 80 mladih ljudi svoja prihranke. To je koristno in vzgojno. V zadnjem času je čedalje večje zanimanje za namensko varčevanje za nakup, gradnjo, dograditev in preureditev stanovanj in stanovanjskih hiš. Mnogi bi si radi ustvarili svoj dom in Gorenjska kreditna banka jim nudi možnost, da si ga tudi ustvarijo. Kako? Preprosto — privarčujejo ga. V vseh poslovalnicah Gorenjske kreditne banke se lahko dogovorite za namensko varčevanje. Var-čujete lahko tako, da vsak mesec vložite v ta namen določen znesek, in sicer za dobo od 14 mesecev do 10 let, banka pa vam na ta znesek potem primakne še namenski ne pustite, da vam miši zgrizejo prihranke, vložite denar v Gorenjsko kreditno banko, pa boste čez nekaj let lahko zgradili svoj dom, kupili stanovanje, dogradili svojo hišo ... Do konca septembra se je vključilo v varčevanje za nakup, gradnjo, dograditev in preureditev stanovanj in stanovanjskih hiš na območju Gorenjske kreditne banke že 152 občanov in 60 delovnih organizacij. Skupno bodo v nekaj letih privarčevali 863,218.800 starih dinarjev, Gorenjska kreditna banka pa jim bo k temu znesku primaknila še 600 milijonov starih dinarjev kredita. Zanimanje za namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo čedalje močneje narašča. Pridružite se tudi vi in varčujte za svoj dom! kredit v višini od 80 do 300 odstotkov, odvisno od dobe varčevanja. Konkretno: Ce se vam mudi za stanovanje, če želite čimprej ustvariti svoj dom, potem se boste pač odločili in 14 mesecev vlagali v banko nekoliko večje vsote. Čez 14 mesecev vam bo banka prihranjeni in obrestovani denar vrnila, k temu pa primaknila še 80 odstotkov kredita. Ce se boste odločili in varčevali dve leti, bo banka dodala še na prihranjeni znesek 100 odstotkov kredita in potem za vsako nadaljnje leto varčevanja še 25 odstotkov dodatnega kredita, tako da boste čez deset let na primer, na privarčevani znesek dobili še 300 odstotkov kredita. Ce že Imate denar, a ne toliko, da bi lahko začeli gra- diti hišo ali kupiti stanovanje, potem lahko ta denar vložite v banko namensko za stanovanjsko gradnjo za določen čas, in sicer od 14 mesecev do 5 let. Čez 14 mesecev vam bo banka zagotovila na položeni znesek 80 odstotkov kredita, čez dve leti 110 odstotkov, čez tri leta 150, čez štiri leta 200 in čez pet let 250 odstotkov. Ce boste vložili, na primer, dva milijona starih dinarjev, boste čez 5 let razpolagali s sedmimi milijoni, s čimer boste že lahko dosegli zaželeni cilj. Kredit, ki vam ga bo dala Gorenjska kreditna banka, pa boste potem odplačevali tako, da bo odplačan najkasneje v 25 letih. Pri varčevanju za stanovanje vam lahko pomaga tudi vaša delovna organizacija. Delovne organizacije vsako teto dajejo svojim delavcem kredite za ta namen. Toda ti krediti so običajno majhni in ne zadoščajo za dograditev hiše oziroma nakup stanovanja. Gorenjska kreditna banka nudi vsem delovnim organizacijam možnosti, da z namenskim vročanjem denarja pomagajo rešiti stanovanjske probleme svojih zaposlenih. Se več! Gorenjska kreditna banka nudi delovnim organizacijam posebno možnost, da v nujnih primerih hitro in učinkovito rešijo stanovanjske probleme svojih delavcev. Ce namreč delovna organizacija vloži v kreditni sklad banke določen znesek, imajo njeni delavci možnost takoj dobiti kredit za stanovanjsko gradnjo v dvojnem znesku. Z desetimi milijoni starih dinarjev, na primer, ni mogoče rešiti nujnega stanovanjskega problema za dva delavca. Ce pa podjetje vloži ta denar v kreditni sklad banke in dobi tako kredit v višini 20 milijonov dinarjev, pa se to da storiti. To so najbistvenejše ugodnosti, ki vam jih nudi namensko varčevanje in namensko oročanje denarja za stanovanjsko gradnjo. Zato se vključite V to varčevanje tudi vi in vaše delovne organizacije! Ze ob nastopu službe začnite varčevati za svoj dom in banka vam bo zagotovila dopolnilna sredstva za ta namen. Starši! Preskrbite urejen dom za svoje otroke. Z dolgoročnim varčevanjem lahko zagotovite kredit za nakup ali gradnjo stanovanja. Delovne in druge organizacije! Omogočite z oročanjem denarja in vlaganjem denarja v kreditni sklad banke hitrejše reševanje stanovanjskih problemov vaših delavcev! Proizvodnja bo napredovala, če bodo imeli delavci urejene stanovanjske razme- 50.150 Gorenjcev vlaga svoje prihranke v Gorenjsko kreditno banko. Skupni znesek hranilnih vlog znaša 5 milijard 428 milijonov 867.800 starih dinarjev. Vsak dan več je tistih, ki mislijo tudi na jutrišnji dan. V začetku letošnjega leta je imelo svoje prihranke v Gorenjski kreditni banki 47.270 ljudi, vsota prihrankov pa je znašala 3,533,931.700 S-din. Število varčevalcev torej skokovito raste. Tudi vi ne hranite svojega denarja doma, marveč ga varno naložite v poslovalnice Gorenjske kreditne banke! ■m da vam tatovi ukradejo prihranke, nesite jih v Gorenjsko kreditno banko, kjer bodo varno naloženi in kjer vam bodo v vsakem trenutku na razpolago za vaše potrebe!