253ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (129) KAZALO – CONTENTS RAZPRAVE – STUDIES Herwig Wo l f r a m, Manj{ine – spomini na za~etke Evrope .................................................. 257–271 Minorities – Memories of European Beginnings Janez M l i n a r, Janez Vetrinjski in njegovo poznavanje Kranjske v Knjigi resni~nih zgodb (Liber certarum historiarum) .................................................................................................. 273–300 Janez Vetrinjski (Johannis abbatis Victoriensis) and His Knowledge of Kranjsko, Manifested in His Book of True Stories (Johannis abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum) Stanislav J u ‘ n i ~, Kostel med zadnjimi tur{kimi vpadi in Zrinjsko-frankopansko zaroto ... 301–336 Kostel between the last turkish attacks and the conspiracy of Zriny-Frankopan Aleksej K a l c, @ensko prebivalstvo v Trstu leta 1775: nekaj socialno-demografskih in gosdpodarskih vidikov ter metodolo{kih vpra{anj ............................................................. 337–376 The Women of Trieste in 1775: Socio-Demographic and Economic Aspects and Methodological Issues Vladislav B. S o t i r o v i }, Nacionalno samoodre|enje Hrvata i Srba putem jezika u Trojedinoj Kraljevini Dalmaciji, Hrvatskoj i Slavoniji, 1835. – 1848. g. ................................................ 377–389 National self-determination of the Croats and Serbs by the language in the Triune Kingdom of Dalmatia, Croatia and Slavonia, 1835–1848 Aleksandra B e r b e r i h - S l a n a, Stjepan Radi} in republikansko gibanje v Sloveniji. Od volitev v Narodno skup{~ino leta 1923 do volitev v Narodno skup{~ino leta 1925 ........ 391–413 Stjepan Radi} and the Republican Movement in Slovenia. From the 1923 to the 1925 Elections to the National Parliament Du{an N e } a k – Bo‘o R e p e, O nastanku in namenu Avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev (2001–2004) ..................................................................................................... 415–465 The Origin and Purpose of the Austrian-Slovene Committee of Historians (2001-2003) ZAPISI – NOTES Glose k novi monografiji o Karantaniji (Peter [ t i h) ............................................................... 467–487 Glosses on the New Monograph about Carantania (Peter [ t i h) Nekaj misli o moji knjigi »Dr‘ava Karantancev« (Ljubljana 2002) ob njeni predstavitvi v Slovenskem znanstvenem in{titutu na Dunaju dne 14. junija 2003 (Hans-Dietrich K a h l) ............................................................................................................ 489–491 Comments on My Book »The State of Carantanians« (Ljubljana 2002) at the Press Conference at the Scientific Institute in Vienna on June 14, 2003 (Hans Dietrich K a h l) Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana ([pela B r e g a ~) ................................. 493–500 Incunabula of the Franciscan Monastery in Novo mesto ([pela B r e g a ~) Slovensko {olstvo na Kozjanskem med 2. svetovno vojno (Marija P e v e c) ........................... 501–505 Slovene Schools in Kozjansko during the Second World War (Marija P e v e c) ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 58, 2004, 3–4 (130) Zgodovinopisje na Slovenskem in njegov odnos do plemstva (Miha P r e i n f a l k) ............... 507–516 Historiography in Slovenia and Its Attitude toward the Nobility (Miha P r e i n f a l k) IN MEMORIAM Prof. dr. Dennison Rusinow (Peter Vo d o p i v e c) ................................................................... 517–518 Professor Dr. Dennison Rusinow) (Peter Vo d o p i v e c ) KONGRESI, SIMPOZIJI IN DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Mednarodna znanstvena konferenca: Zlo~ini brez ‘rtev. (Mojca K o v a ~ i ~) ......................... 519–522 Genocide and Human Rights in the 20th Century. (Mojca P e t e r n e l) ................................... 522–523 10. letno sre~anje IIHA – mednarodne agencije za zgodovino obve{~evalnih slu‘b. (Ljuba D o r n i k [ u b e l j) ................................................................................................... 524–528 Mednarodna konferenca Rethinking the Dissolution oy Yugoslavia. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .. 528–529 34. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci. (France R o z m a n) ... 529–530 OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. (Alenka C e d i l n i k) .............................................................................................................. 531–533 Pavel Krafl, Synodi a statuta Olomoucké diecéze období stredoveku. (Du{an K o s) .............. 534–535 Ignacij Voje, Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku. (Vasko S i m o n i t i) ................................................................................................................ 536–539 Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politi~ni mozaik 1860-1918. (Andrej R a h t e n) .................................................................................................................. 539–541 Andrej Pan~ur, V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema. (@arko L a z a r e v i }) ............ 541–542 Staat-Land-Nation-Region. Gesellschaftliches Bewußtsein in den österreichischen Ländern Kärnten, Krain, Steiermark und Küstenland 1740-1918.(France R o z m a n) ..................... 543–544 Pavle Rant, »To sem bil«: Prispevki k zgodovini slovenske politi~ne emigracije. (Rozina [ v e n t) ..................................................................................................................... 544–546 Makedonien. Geographie, Ethnische Struktrur, Geschichte, Sprache und Kultur, Politik, Wirtschaft, Recht. (Ignacij Vo j e) .......................................................................................... 546–550 Jens Lüning, et. al., Deutsche Agrargeschichte. Vor- und Frühgeschichte. (Jo‘e M a ~ e k) .... 550–552 Madeleine Albright, Madame Scretary. A Memoir. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .......................... 552–553 Problemi Sjevernog Jadrana. Svezak 8. (Jo‘e M a ~ e k) ........................................................... 553–554 Zbornik Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Vol. 21. (Jo‘e M a ~ e k) .......................................................................................................... 555–556 LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENT Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 58, 2004 ................................................................................. 559 Annual Content of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 58/2004 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 55, 2001, 3–4 (124), 57, 2003, 1–2 (127), 58, 2004, 3–4 (130) .............................................................................................. IX–XIV Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 55, 2001, 3–4 (124), 57, 2003, 1–2 (127), 58, 2004, 3–4 (130) 257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 257–271 RAZPRAVE Herwig Wolfram Manj{ine – spomini na za~etke Evrope* Vse do danes manj{ine zaznamujejo zgodovino Evrope, {e ve~ – zgodovino sveta. Ob- stajale so in obstajajo iz skrajno razli~nih razlogov – kot vladajo~e elite in kot izolirane skupine spodnjih slojev; kot verski nekonformisti in drugoverci pa tudi kot reformisti in asketi. Navedimo dva ~asovno zelo oddaljena primera: ko so germanska ljudstva na obmo~ju Rimskega cesarstva ustanovila svoje dr‘ave, so znotraj svojih teritorijev tvorila zelo majhne manj{ine; kljub temu so zaznamovala nastanek novih regionalnih vi{jih slojev, ki so dr‘avam dali imena.1 Bosanski muslimani so se po koncu Osmanskega cesarstva iz vladajo~e manj{ine razvili v marginalizirano, ~e ne kar ogro‘eno versko manj{ino. [e pred razpadom dr‘ave so jih v Jugoslaviji iz razvidnih politi~nih razlogov priznali za samostojen narod, konec dr‘ave pa so pre‘iveli z velikimi izgubami, ki so seveda – kot ponavadi – pospe{ile, okrepile in morda celo zaklju~ile oblikovanje njihove narodnosti. Danes obstajajo v Evropi splo{no gledano tri vrste manj{in, s tem da lahko posamezna manj{ina spada tudi k ve~ kot enemu tipu. Prvo vrsto predstavljajo ostanki zgodovinskih ljudstev – na primer {vicarski Retoromani, Furlani, Lu‘i{ki Srbi v Vzhodni Nem~iji, Breton- ci na francoski obali Atlantika, Baski v severozahodni [paniji in ju‘ni Franciji ter Aromuni na Balkanu. Druga skupina manj{in je – zlasti v 19. in 20. stoletju – nastala s tem, ko so bili deli prebivalstva zaradi mej novih politi~nih enot lo~eni od svojega dotedanjega zgodovin- sko-etni~nega okolja. Omenimo le nekaj primerov: francosko govore~i prebivalci doline Aoste, Ju‘ni Tirolci, Slovenci v Italiji in Avstriji ter Mad‘ari v sosednjih dr‘avah. Tretjo vrsto manj{in sestavljajo priseljenci, ki so iskali oziroma ki i{~ejo v tujini bolj{e ‘ivljenjske pogoje. Arco alpino italiano je {e danes poln potomcev tak{nih skupin. Beseda Minderheit /manj{ina, op. prev./ ima tako kot njen pendant Mehrheit /ve~ina, op. prev./ srednjevisokonem{ke in celo starovisokonem{ke predhodnice (Notker iz Sankt Gallna okoli leta 1000 za minoritas, maioritas), vendar pa sta oba pojma, ki ju uporabljamo danes, dedi{~ina revolucije in s tem kalka iz franco{~ine. ^e bi ju v njunem aktualnem pomenu brez premisleka uporabili v zvezi z za~etki Evrope, bi {lo torej za o~iten anahronizem. Toda o vpra{anjih, ali manj{ina pokvari ~istost ve~ine in ali je me{anje ljudstev splo{no gledano nekaj slabega ali pa dr‘i ravno nasprotno, je razpravljala ‘e anti~na etnografija.2 Jean-Loup Amselle je leta 1990 s knjigo »Logiques métisses« vpeljal pojem meticcio. Toda v predgovo- ru k italijanski izdaji iz leta 1999 je opozoril, da se s tem ne izreka za multikulturalizem, ki * Predavanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 19. aprila 2004. 1 Wenskus, Bevölkerung 359 sqq. Wolfram, Germanen 87 sq. Isti, Reich und die Germanen 275. 2 Quellen 2, 130, 141 in 259. 258 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE ‘eli v nasprotju z zgodovinsko resnico in izku{njo v nespremenjeni obliki ohraniti domnevno avtenti~no kulturo imigrantov (primerjaj, denimo, »iznajdbo« naglavne rute v Evropi, o ka- teri v urbani Tur~iji ne izgubljajo besed).3 »Klasi~no« preseljevanje ljudstev med 4. in 6. stoletjem je bilo ~as manj{in in me{anj par excellence. Takrat so bili polo‘eni »me{ani« temelji Evrope. Dve sprva najpomembnej{i, ~etudi ne dolgo obstajajo~i naslednici Rimskega cesarstva sta bili ju‘nofrancosko- severno{panska dr‘ava Zahodnih Gotov z glavnim mestom Toulouse in italijanska vzhodno- gotska dr‘ava z glavnim mestom Ravenno. V dr‘avi Zahodnih Gotov je bilo ljudstvo, po katerem je dr‘ava dobila ime, v 5. stoletju sestavljeno iz ve~ kot desetih ljudstev germanske- ga, negermanskega in celo neindoevropskega porekla. Toda vsi tujci skupaj so tvorili zgolj majhno manj{ino med rimskimi provinciali. Doma~ini so se delili na Rimljane, Grke in Si- rijce. Poleg teh so bili v dr‘avi {e Laeti in podrejeni barbari druga~nega pravnega statusa. [tevilo exterae gentes, tujih ljudstev, je bilo enako tudi v vzhodnogotski vojski, s katero je Teoderik Veliki leta 493 v boju s kraljem Odoakrom dobil Italijo.4 Med Teoderikovimi opolnomo~enimi odposlanci, saiones, sta bila Alan ali Hun Kandak in Iranec Tutizar, med njegovimi comites pa so bili Goti in Rimljani, med katerimi ni bilo nobenih razlik.5 Nek o~itno rimski comes Gotov, vir spectabilis, le‘i v kripti katedrale v Trentu. V kastelu Verruca, Dos Trento, so Rimljani in Goti skupaj opravljali stra‘ne in obrambne naloge.6 Tako vrhovni poveljniki vseh zahodnogotskih kot tudi vrhovni poveljniki vseh vzhodnogotskih enot so bili nekaj ~asa Rimljani.7 Seveda so se Gotom na njihovem pohodu po Evropi priklju~ili tudi pripadniki drugih etni~nih skupin. Korupten, ~eprav pomemben balkanskogotski visoki ofi- cir, ki ga je cesarski generalisim Belizar* leta 540 vklju~il v boj proti italijanskim Vzhodnim Gotom, je po starem trakijskem ljudstvu nosil ime Besa.8 Na za~etku 7. stoletja je zahodno- gotski upravitelj ju‘ne Francije obljubil frankovskemu {kofu podporo v obrambi proti prete~emu vpadu Avarov. Zahodnogotskemu dostojanstveniku je bilo ime Bolgar in je o~itno iz lastnih izku{enj vedel, pred ~im svari, saj so bili Bolgari ve~inoma uporni{ki pripadniki, ~e ne kar nasprotniki avarske dr‘ave, ki so jo trumoma zapu{~ali.9 Slavni {kof Teodulf iz Or- léansa je bil zahodnogotskega porekla; njegovo rojstno ime je bilo Galindo/Galindus in je {e v 9. stoletju spominjalo na nekdanjo gotsko zvezo z baltskimi Galindi iz ~asa Kristusovega rojstva in po njem.10 Malo verjetno je, da je Besa izpovedoval kak{no drugo kot gotsko identiteto in enako je najbr‘ veljalo tudi za Bolgara, zagotovo pa za Galinda/Galindusa. Iz prvotnih etni~nih razhajanj so nastale dru‘inske tradicije in dru‘bene razlike. Za~etek tovrstnega razvoja bi lahko opisal stavek Belizarjevega tajnika Prokopija iz Ce- zareje: »V vojski Gotov je bilo ljudstvo Rugijcev, ki z Goti ni ‘elelo sklepati zakonskih zvez.«11 Konec tega razvoja predstavlja odprava prepovedi o sklepanju zakonskih zvez med Goti in Rimljani, ki jo je ob koncu 4. stoletja uvedla cesarska zakonodaja o tujcih, zahodno- 3 Amselle, Logiche meticce 33 sq. 4 Wolfram, Goten 234 sqq. in 300 sqq. 5 Cassiodor, Variae: 523 sq. s. v. comitiva in 582 s. v. saio. 6 Wolfram, Salzburg, Bayern, Österreich 28 sq. z op. 29 (v.s. Censorius: Grab in der Unterkirche des Tridentiner Doms). Cassiodor, Variae III 48 (Verruca). 7 Wolfram, Goten 235 sq. in 336 sqq. * Latinska in gr{ka (anti~na) lastna imena so v prevodu – razen pri citatnih navedbah virov – poslovenjena in sicer so povsod, kjer je bilo mogo~e, uporabljene slovenske oblike iz priro~nika Anti~na imena po slovensko Broni- slave Aubelj (Ljubljana: Modrijan, 1997). /Opombe, ozna~ene z asteriskom, so prevajalkine./ 8 Wolfram, Goten 554 s. v. Besa. 9 Pohl, Awaren 239. 10 Wolfram, Goten 390 op. 39. 11 Wolfram, Goten 491 op. 51 sq., po Procopius, De bello Gothico III (VII) 2, 1 sqq. 259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) gotske pravne kodifikacije pa so jo obnavljale vse do konca 6. stoletja. Zna~ilno je, da te poteze niso utemeljili z odpravo etni~ne razlike, temve~ z odpravo dru‘bene nepravi~nosti, saj je namre~ – teoreti~no s cesarjevim dovoljenjem, v praksi pa pogosto brez njega – vselej prihajalo do porok med barbarskimi in rimskimi partnerji. Cesarski vojskovodja in upravitelj dedi{~ine cesarja Teodozija je bil okoli leta 400 patricij Stilihon: njegov o~e je bil Vandal z dana{nje Sedmogra{ke, njegova mati pa neznana Rimljanka, ki pa je bila o~itno blizu Teodo- zijevi cesarski dru‘ini. Nadaljnja rezultata tak{nih »me{anih zakonskih zvez« sta bila van- dalska kralja Gajzerik in Hilderik. Teoderik Veliki je imel katoli{ko mater, ki je bila z njego- vim o~etom v ne povsem veljavni zakonski zvezi; lahko, da je bila Rimljanka.12 Athaulf, drugi zahodnogotski kralj, je leta 415 s cesarjevo h~erjo Galo Placidijo sklenil zakon, ki je vzbudil veliko pozornosti; njunemu sinu je bilo ime Teodozij, umrl pa je {e kot dojen~ek. Toda tudi na ni‘jih stopnjah dru‘bene lestvice so sklepali me{ane zakonske zveze, za katere je bila pravzaprav zagro‘ena smrtna kazen.13 Barbari v smislu Nerimljanov so se v dana{nji Sloveniji naselili {e pred leti 489–493; tu so si pridobili zemljo in se poro~ili z rimskimi ‘enskami. To vemo, ker so si umislili, da bodo neobdav~eni, a je Teoderik Veliki to nemudo- ma odpravil.14 [lo je torej za najrazli~nej{e pogoje, ki niso prispevali zgolj k nastanku, ampak tudi k nadaljnjemu obstoju ljudstev, k ‘ivljenju, ki je bilo podvr‘eno stalnim spremembam in zato tudi me{anjem. In kje najdemo v preteklosti pri~evanja o avtohtonosti, neme{anosti in ~isto- krvnosti kot vrednoti? Malo jih je in zelo protislovna so. Ime Skirov naj bi izra‘alo, da se kot »~isti« razlikujejo od sosednjih Bastarnov, »me{ancev, bastardov«. Toda preden so Skiri v osebi Odoakra postali zgodovinsko ljudstvo, so ve~ generacij sledili hunski me{anici ljud- stev. Po koncu vladavine Hunov je Odoakrov o~e in nekdanji Atilov zaupnik Edika napredo- val v kralja Skirov. Bil je pripadnik in vodja Turkilingov, s ~imer skoraj gotovo niso bili mi{ljeni Turki, prav tako pa tudi ne Skiri, temve~ neko drugo ljudstvo. Poleg tega Odoakra ne ozna~ujejo zgolj kot Skira ali Turkilinga, temve~ tudi kot Herula, Rugijca, Huna, Turingijca ali Sasa.15 Vsaj sredi 5. stoletja ~istost Skirov ‘e ni bila popolna. Podobno velja za verjetno svebsko ljudstvo Jutungov. Od njih bi lahko izviralo razvrednotenje imena Alemanov, ki naj ne bi pomenilo ni~ drugega kot »ljudstvo, ki se je steklo na kup«, medtem ko so /Jutungi, op. prev./ sebe imeli za »neme{ane«. Toda zelo kmalu so postali Alemani in tako sami prispevali k njihovemu »me{anju«.16 Kot kronska dokaza germanske neme{anosti veljata drugo in ~etrto poglavje Tacitove »Germanie«. Da pa neme{anih ljudstev ni moglo biti, je logi~no deduciral ‘e Seneka v svojem ‘alnem spisu »Ad Helviam matrem« (7, 10): »Moral bo{ videti, da so vsa plemena in ljudstva spremenila kraj bivanja.« Videbis gentes populosque universos mutasse sedem (7, 1). Pa Ta- cit res oporeka temu spoznanju, kar zadeva Germane? Nikakor.17 Pravi namre~, da so Ger- mani na eni strani nepome{ani zato, ker se noben mediteranski, se pravi razumen ~lovek ne bi preselil v njihovo grozno de‘elo, da bi se tam pome{al z doma~ini. Na drugi strani pa zato, ker so se ljudje neko~ priseljevali k morju, »Oceanus« pa je po Tacitovem mnenju to »takrat« 12 Sivan, Approbriation 189 sqq. Wolfram, Goten 262 sq. 13 Wolfram, Goten 557 s. v. connubium. Isti, Reich und die Germanen 146 sqq. in 236. 14 Wolfram, Goten 301 in 320. Cassiodor, Variae V 14, 6. 15 Wenskus, Stammesbildung 63. Wolfram, Reich und die Germanen 263 sqq.; prim. 195. Pohl, Edika 447: Skiri. 16 Wolfram, Grenzen und Räume 291 z op. 89: Jutungi. 17 Quellen 2, 141 in 259, v komentarju je govor o splo{ni anti~ni teoriji; bolje bi bilo govoriti o dolo~eni etno- grafski {oli. Tacit (Germania pogl. 46, 1), denimo, Bastarne zaradi njihove me{anosti ozna~i kot grde, ne pa kot dekadentne. 260 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE prepre~eval. Tacit se s svojo tezo o priseljevanju navezuje na rimski mit o Troji in s tem tudi na »Eneido«. Zadosten razlog, da preu~imo polietni~en izvor Rima, ki ga je opeval Vergilij. »In kje vam je rod in domovje?«* S temi besedami se za~ne 114. verz VIII. speva »Eneide«: junak s svojim mo~no zdesetkanim spremstvom pluje po Tiberi navzgor, pri ~emer mora re~ni bog reko zajeziti, da tako omogo~i priselitev »na klasi~en na~in«, se pravi z ladjo. Tu nastopi Palant, sin palatinskega lokalnega polboga Evandra, ki je prav tako kot begunec pri{el po morju. Toda Palant ne vpra{a zgolj po poreklu tujcev, temve~ doda {e pacemne huc fertis an arma?, »Ste semkaj mir ali vojno prinesli?«**. Enej mu nato izro~i olj~no vejico ter ime- nuje sebe in svoje spremljevalce za Troiugenae in sovra‘nike Latinov, kar je tudi razlog, da so poiskali pomo~ Evandra, ki je prav tako v sovra‘nem odnosu z Latini. Nato {e enkrat navede svoje poreklo: Obstipuit tanto percussus nomine Pallas, »Slavno Trojencev ime je kar v ‘ivo zadelo Palanta«.*** Navajanje imen pomembnega porekla in genealogije razkriva nekaj fascinantnega, celo numinoznega, nekaj svetega. Kdor je znal na pamet na{teti 24 prednikov velike irske svetnice Brigit, je bil s tem podnevi in pono~i varen pred hudi~em pa tudi pred zemeljskimi sovra‘niki. Ko leta 643 langobardski kralj Rotari objavi svoj zakonik, navede na za~etku »Edikta« imena svojih desetih prednikov. Hkrati sebe poimenuje za 17. kralja langobardskega ljudstva in z obema nizoma imen legitimira svoje »izvorno« po~etje, ustanovitveno dejanje, kot »ute- meljitelj zakonov«, conditor legum. Kot 17. vladar svojega ljudstva ima Rotari gotske, ri- mske in biblijske prednike, ki so – da bi legitimirali sami sebe – svojo genealogijo proizvedli v podobnih situacijah: Atalarik, vnuk Teoderika Velikega, Romul, ustanovitelj Rima, Ezdra, ustanovitelj novega Jeruzalema – vsi so na{teli 16 prednikov in sebe imenovali kot 17. gene- racijo, kadar so jih spra{evali o zakonitosti pomembnih odlo~itev.18 O svojih rodovnikih se seveda pogovarjata tudi Enej in Evander. Na sre~o lahko Enej svojemu sogovorniku pove naslednje: Dardan, ustanovitelj Troje, je bil Atlantov vnuk, tega pa Merkurjev sin Evander ~asti kot svojega pradeda; »Rod nas obojih se torej delí, krví pa je iste,«* pravi Enej. Nagovorjeni se takoj odzove nadvse prijazno, Enej in njegovi spremljeval- ci so prisr~no sprejeti. Zelo uspe{no me{anje pri{lekov z doma~ini se lahko pri~ne, ~eprav je – preden lahko nastanejo Rimljani – potrebno premagati nekaj nasprotnikov, med drugim kraljevo Amazonko Kamilo. Toda tantae molis erat Romanam condere gentem, »Toliko tru- da je stal spo~etek rimskega ljudstva«,** je iz previdnosti zapisano na za~etku »Eneide« (33. verz I. speva). Pomembna je v tem kontekstu beseda gens, ljudstvo, tudi barbarska ljudstva. Metrum sicer ne bi dovoljeval populum, bi pa urbem, mesto. Kljub temu Vergilij tu uporabi besedo, ki je bila skupna za Rimljane in druga ljudstva, barbare, in ki Rimljanov ni lo~ila od tujcev. Posnemati rimski zgled je bila naloga tistih etnografov, ki so po naro~ilu kraljev in – kot je vsaj za Langobarde pokazal Walter Pohl – kraljic pisali o poreklu njihovega ljudstva in s tem bistveno prispevali k nastanku nove etni~ne zavesti.19 Ti konstrukti so se ohranili {e dolgo po koncu dr‘av iz ~asa preseljevanja ljudstev ter imeli vpliv {e tudi v moderni in celo v romantiki na{ih dni. Znan je vpliv na za~etku 16. stoletja ponovno odkrite Tacitove * Prevod Frana Brada~a v: Publius Vergilius Maro: Eneida, Ljubljana: Mihela~, 1992, str. 173. ** Prav tam. *** Prav tam. 18 Wolfram, Intitulatio I. 99 sqq. Isti, Origo et religio 31 sq. Ezdra 7, 1–5. * Prevod Frana Brada~a, str. 174. ** Prav tam, str. 11. 19 Pohl, Origo gentis 186 sq. 261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) »Germanie«. V 12. stoletju je na obrobjih »nem{kih de‘el« prihajalo do ena~enja Germanov z Nemci in – na drugi strani – Galijcev s Francozi. Opora za to je bila Cezarjeva »Galska vojna«, na podlagi katere je bilo mogo~e navidez prepri~ljivo dokazati, da je prvi cesar s pomo~jo Nemcev pokoril Francoze. V zahvalo za to naj bi Cezar ustanovil prvi nem{ki par- lament in hkrati tudi nem{ko ministerialstvo. Vsa ta razmi{ljanja so se izjemno okrepila, ko so nem{ki humanisti s ponovnim odkritjem Tacita dobili instrument za kompenzacijo svojega ob~utka manjvrednosti v odnosu do Italijanov; naivno razumljena »Germania« namre~ opi- suje moralno ~isto in zdravo primitivno ljudstvo – nasprotje dekadentnih in nemoralnih Rim- ljanov.20 Prav tako so si nem{ki humanisti dolgo ~asa razbijali glavo z jezikovnim preo- bratom Frankov k Francozom. Tako je neznan glosator dela »Liber historiae Francorum« pri opisu morilskega zavzetja nekega galskega mesta zapisal: Franki, ki so prvotno uporabljali nek neznan jezik – tako je trdil ‘e Babenber‘an in {kof Oton iz Freisinga21 –, so ubili vse Rimljane, {e prej pa so se od njih nau~ili latin{~ine.22 Zgodba, od katere lahko u~enci latin{~ine zagotovo kaj odnesejo, in ki je bila – pa naj se nam zdi {e tako ~udna – za oblikovanje nem{ke identitete prav tako pomembna, kot je bilo pomembno prepri~anje Gotov, da so potomci Getov ali apokalipti~nih ljudstev Gog in Magog,23 prepri~anje Frankov (po rimskem zgledu), da so Trojanci24, Normanov in Dancev, da so Da~ani,25 Bavarcev, da so Noriki26, Mad‘arov, da so Atilovi Huni ali celo Skiti,27 ter Poljakov, da so Vandali ali Goti.28 V ~asu renesanse Tacitove »Germanie« so na ^e{kem govorili, da je ~e{~ina najimenitnej{i in najstarej{i med slovanskimi jeziki. Vsakdo naj bi pri Kozmi iz Prage, avtorju iz ~asa okoli leta 1130, lahko prebral, da je nek Boemus, ki je pri{el neposredno iz Noetove barke, ustanovil ^e{ko in ^ehe.29 Za predstavitev legitimirajo~ih za~etkov – kar je postalo najpomembnej{a naloga izro~ila o poreklu – je avtorjem slu‘ilo ve~ anti~nih zgledov. Najprej Stara zaveza, v kateri so posku{ali znova najti svoje lastno ljudstvo, pa ~etudi v negativnem kontekstu, kot v primeru Goga in Magoga pri Gotih.30 Sklicevanje na Staro zavezo je tudi dopu{~alo spreminjanje barbarskega porekla v rimsko-kr{~ansko. Nadalje je bil tu Tacitov zgled, ki je seveda prek Kasiodorja in Jordanesa pri{el v srednji vek zgolj v skraj{ani obliki. Bistveno ve~ se je ohranilo od drugih anti~nih etnografov. Anti~na etnografija, s svojimi tipi in interesi, je ves ~as iskala plemeni- tega divjaka. Toda ta je bil pogan z nebom, polnim bogov in demonov, ki jih je bilo treba od~arati in hkrati po~love~iti, kot je to v antiki ‘e naredil aleksandrijski u~enjak Evhemer. Njegove nauke je Sveti Avgu{tin v svojem delu »O bo‘ji dr‘avi« ustrezno priredil za kristja- ne, zaradi ~esar je bil evhemerizem nadvse primeren za predstavitev predkr{~anskih za~etkov.31 Tam, kjer pa anti~na etnografija – opisovanje barbarskih ljudstev, njihovih obi~ajev, jezikov in oro‘ja – ni zado{~ala, so posku{ali s predznanstveno etimologijo. To pomeni z razlaganjem re~i in pojavov na podlagi »realnega, pravega« pomena besed. Tako so iz barbarskih za~etkov 20 Wolfram, Reich und die Germanen 37 sq. 21 Wolfram, Konrad II. 35 z op. 12 sq. 22 Ewig, Volkstum 273 z op. 224. 23 Wolfram, Goten 39 sq. 24 Anton, Origo gentis 191 sqq. 25 Dudo von St. Quentin, De moribus. Saxo Grammaticus, Gesta Danorum. 26 Weißensteiner, Tegernsee 162 sqq. 27 Kristó, Selbstbewußtsein 99 sqq. 28 Wolfram, Conversio 102 z op. 27 (Slovani=Vandali). Isti, Goten 13 (Slovani=Goti). 29 Butzbach, Wanderbüchlein 87, po Cosmas von Prag, Chronica Boemorum I 1. 30 Wolfram, Goten 40. 31 Weber, Euhemerismus 1 sqq. 262 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE nastale etnografske identitete. Odprli so jih kr{~ansko-anti~nemu diskurzu in jih prevzeli v splo{no, rimsko zgodovino.32 Rezultat: nepregledna me{anica, bi rekel pozitivisti~en zgodovinar, pa ne samo on; navi- dezen nesmisel, katerega pomembnost za zgodovino pa je bila velika, dosegla je celo nacio- nalizem in mu tudi slu‘ila. Upravi~eno velikokrat se citira izrek Isaiaha Berlina, po katerem je narod skupina ljudi, ki se je uspela zediniti okrog skupne zmote o svojem poreklu. Kljub temu je po Franti{ku Grausu treba upo{tevati, da je prav odsotnost tovrstnih konstruktov o poreklu in njihovih duhovnih avtorjev, ki jih je Graus imenoval »zastopniki (bodo~ih ljud- stev)«, imela te‘ke posledice.33 Propad in na koncu popolno izginotje {tevilnih slovansko- baltskih ljudstev vzhodno od Labe sta bila ne nazadnje pogojena s tem, da so se njihove poganske dru‘be odrekle tako kr{~anstvu, ki so ga ob~utile kot »nem{kega«, kakor tudi oz- nanjevalcem te vere, s tem pa so izgubile tudi mo‘nost, da bi bile njihove institucije in tradi- cija zapisane.34 Njihova libertas, kot je Thietmar iz Merseburga imenoval ureditev vzhodno- labskih Ljuti~ev,35 pa je tudi prepre~ila oblikovanje kraljevine oziroma celo uni~ila ‘e obstoje~e kraljestvo, kot v primeru severnih Obodritov v zahodnem Mecklenburgu, katerih kraljestvo je judovski popotnik iz 10. stoletja Ibrahim ibn Jakub opisal kot tako voja{ko kakor tudi gospodarsko mo~no. Ljudstvo je izgubilo svoje kraljestvo, ko so ga prisilili, da se je priklju~ilo oligarhi~no vodeni zvezi Slovanov vzhodno od Labe.36 Z omembo kraljestva smo navedli en, ~e ne kar bistven razlog za »me{anje« zgodnjesrednjeve{ke Evrope. Kralji so bili tisti, ki so kot nasledniki Rimskega cesarstva »me{ali« Evropo, in sicer je {lo za prav dolo~eno vrsto vladarjev, imenovanih voja{ki kralji. Vedno jih opisujejo kot vodje vojsk, ki so bile sestavljene iz {tevilnih ljudstev oziroma rodov vojsk.37 Da je pred tem voja{kim kraljestvom obstajalo starej{e kraljestvo, ki je zadevalo razmeroma ho- mogeno skupino, nas u~ijo najstarej{e titulature, ki so v razli~nih jezikih na enak na~in sesta- vljene z obrazilom -no/-na in imajo tudi isti pomen. Nekaj latinsko-gotskih primerov: dominus, tribunus, thiudans, kindins.38 Zgodovina besed je seveda vedno tudi sama podvr‘ena spremem- bam v zgodovini; toda nekdanja vitalna zveza med skupino, ki se je imela za izvorno skupnost, in njenimi predstavniki postane jasno razvidna ob nosilcih starih titulatur. Nadmo~na rimska dr‘avnost je dosegla tudi barbarska ljudstva onstran dr‘avnih meja in spremenila njihovo ureditev. Staremu, majhnemu, etni~no razmeroma homogenemu kraljestvu so se odpovedali in za nekaj ~asa so ga izpodrinile oligarhije. Rimsko cesarstvo je za sosede pomenilo hkrati zgled, izziv in gro‘njo in ‘e dolgo pred velikim preseljevanjem so se na to odzvali z osvajalnimi ali obrambnimi vojnami. Kot primer zgodnjih osvajalnih vojn naj ome- nimo vpad svebskega vladarja Ariovista, ki je okoli leta 70 pr. n. {t. vdrl v Galijo, se tam raz{iril s svojim polietni~nim spremstvom in posku{al izpodbiti pravico do bogate de‘ele celo Cezarju. Kot primer obrambnih vojn veljata bitka v Tevtobur{kem gozdu, kjer je leta 9 n. {t. Herusk Arminij premagal rimski voja{ki stroj, in pa oboro‘ena nevtralnost marko- manskega kralja Maroboda, ki je s ^e{ke posku{al voditi svojo lastno politiko tudi v odnosu do Rima.39 Ti voja{ki gospodarji, ki jih Tacit ni imenoval reges, ampak duces, so iz{li iz 32 Wolfram, Origo gentis 177 sq. 33 Graus, Nationenbildung 15 in 83, glej tudi 260 s. v. Sprecher /zastopnik, op. prev./. 34 Lübke, Fremde 330 sq. Wolfram, Reichsbildungen 347. 35 O Thietmarju VIII 5 (4) glej Lübke, Fremde 229 sq. 36 Wolfram, Reichsbildungen 346 sq. 37 Wolfram, Heerkönigtum 115 sqq. 38 Wenskus, Stammesbildung 284 sq. in 365. Green, Language 124. 39 Schmidt, Westgermanen 97 sqq. (Arminij), 131 sqq. (Ariovist), 153 sqq. (Marobod). 263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) oligarhij, ki so po propadu starega kraljestva prevzele oblast. Toda ~im bolj uspe{en je bil tak{en dux in ~im ve~ja je bila njegova – ~e spet povemo s Tacitom – virtus, tem bolj verjetno je bilo, da bo napredoval v kralja novega tipa in osnoval novo kraljevsko dru‘ino, stirps regia. Toda tu ni {lo za obnovitev starega kraljestva na osnovi starega plemstva, ex nobilitate, temve~ za – ~e je le bilo mogo~e s strani Rima priznano – oblast nad polietni~nimi zvezami na podlagi »lastne (voja{ke) sposobnosti«, ex virtute.40 Rimsko priznanje stoji na za~etku tega razvoja: Ariovistu – prvemu rex Germanorum, ki ga pozna zgodovina – je dal njegov naziv ter ga ozna~il za Germana rimski senat in sicer na Cezarjevo pobudo. Bil je Sveb in je verjetno {ele od Rimljanov izvedel, da je German in rex. Zase in za svoje ljudi je bil pa~ druhtin, gospodar voja{kega spremstva: poleg njegovih Sve- bov so mu sledili {e mo~no keltizirani Trobokijci, Vangioni in Nemetijci z Rena, skandina- vski Harudi, Markomani s podro~ja zgornjega toka Majne, domnevna voja{ka zveza mladih bojevnikov, ki so se imenovali Seduzi/Evdozi, in nori{ko-keltska skupina nedolo~ljive ve- likosti, ki je pri{la z dana{nje Koro{ke in [tajerske. Ta je sestavljala spremstvo sestre nori{kega kralja Voka, ki so jo poslali v Galijo, da postane druga Ariovistova ‘ena. Zakon naj bi br‘ko- ne potrdil sklenitev pogodbe. ^e bi bil Ariovist v Galiji uspe{en in bi osnoval kraljevsko dru‘ino, bi iz vseh njegovih ljudstev resni~no nastali Germani, pri tem pa bi prvotno tuje poimenovanje /za Germane, op. prev./, ki so si ga Rimljani izposodili od Galijcev, postalo kolektivno samopoimenovanje za uspe{ne potujo~e bojevnike. Vendar ni bilo tako.41 Pri vsaki uspe{ni etnogenezi so mnogi tujci postali ~lani rodu, kraljestvo pa je ta proces hkrati olaj{alo in nadziralo. Po padcu Maroboda in njegovega uzurpatorja je rimska cesarska oblast njuni spremstvi naselila na ozemlje med Moravo in Váh. Obe spremstvi sta bili najbr‘ ‘e na ^e{kem sestavljeni iz Markomanov in tujcev, mo‘no pa je tudi, da je bilo vmes celo kar nekaj Gotov. Rimljani so vsekakor tej pisani nekvadski mno‘ici dali za kralja Kvada Vanija, ta pa se je opiral na kvadsko in sarmatsko spremstvo. Kraljestvo, ki ga je ustanovil, je ob- stajalo razmeroma dolgo, ~eprav se kralj sam ni mogel obdr‘ati dolgo ~asa. Toda rezultat je bil, da je njegova dr‘ava, ki je le‘ala na dana{njem Zahodnoslova{kem, postala sredi{~na de‘ela Kvadov.42 Na~eloma je bil tujec, gost, brezpraven in odvisen od za{~ite tistega, ki je imel mo~. V ta namen je gospodarju – gospodar/gospodin je etimolo{ko gledano gospodar gostov – pomagal priti prek »gospostva nad gosti« do vzpostavitve oblasti. Kre~ani in Filistejci so postali prego- vorni,* prvotno pa so sestavljali Davidove tuje elitne ~ete, ki so bile enako dvomljivega slovesa kot spremstvi Knuta Velikega ali norve{kega pretendenta za krono Sverrira iz 12. stoletja.43 Znane so germanske telesne stra‘e rimskih cezarjev kot tudi varja{ka telesna stra‘a v Bizancu. @e Marobod in v manj{i meri tudi Arminij sta dosegla, da so se tako posamezniki kot celotna ljudstva izneverili Rimljanom, nato pa sta jih sprejela v svoji vojski. Toda {e tiso~ let pozneje so »nem{ki gostje«, hospites Teutonici, ki jih je bavarska princesa Gizela, poro~ena z Vajkom- [tefanom, pripeljala na Mad‘arsko, dvakrat re{ili oblast svetega [tefana: na za~etku njegovega vladanja pred poganskimi nasprotniki iz njegove lastne dru‘ine, poleti leta 1030 pa pred samim cesarjem Konradom II.44 Ni~ ~udnega, da je [tefan svojega sina Emerika podrobno opozarjal 40 Tacitus, Germania pogl. 7. 41 Caesar, De bello Gallico I 35, 2. 40, 2. 43, 4. 51–53. 42 Tacitus, Annales II 63, 6. XII 29, 1–3 in 30, 1 sq. Quellen 3, 529 sq. Wolfram, Markomannen und Quaden ({e ni iz{lo). * »Krethi und Plethi« – v Luthrovem prevodu Biblije oznaka za Kre~ane in Filistejce iz najemni{ke vojske kralja Davida – se v nem{~ini uporablja kot fraza, ki pomeni »vse ‘ivo«, »vsi mogo~i (ljudje)«. 43 Lübke, Fremde 123 sqq. in 251 sqq. Wenskus, Stammesbildung 365 sqq. 44 Wolfram, Konrad II. 246 in 249 sqq. 264 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE na to, da mora dobro ravnati z »gosti«, saj je bila po njegovem de‘ela, v kateri se govori en sam jezik, revna.45 Prijaznost do tujcev v najzgodnej{em obdobju mad‘arske zgodovine so opazili tudi sosedje: Kozma iz Prage pi{e o njihovih treh hospitum legiones in s tem kot prvi z besedo in po smislu govori o »tujski legiji«.46 Ve~krat se omenja vlogo, ki so jo tujci, se pravi manj{ine v ~asu svojega priseljevanja, odigrali pri nastanku multigentilnih vojsk in oblasti, kamor so bili povabljeni celo osebki, ki so bili na slabem glasu – morilci, tatovi in zlo~inci.47 Mit o ustanovi- tvi Rima, ki je bil {e v mnogih poznej{ih stoletjih tako predmet posmeha kot spotike, omenja prav tak{ne ljudi. Celo Karel Veliki si je pridr‘al pravico, da je pomilostil na smrt obsojene Sase in jih naselil »znotraj svojih dr‘av ali pa na meje«.48 Mnogi tujci so seveda v svojo novo domovino pri{li neprostovoljno, kot ujetniki in su‘nji. Pokristjanjevanje barbarov, od Gotov do Ircev, se je pri~elo z ujetniki.49 Velik del gentilnih spodnjih slojev je bil sestavljen iz tak{nih ljudi, kar se odra‘a v pomenski enakosti besed »ujetnik« in »su‘enj«. Predpanonski Langobardi so bili majhno ljudstvo. Da bi odpravili to slabost, so v svojo vojsko sprejeli veliko nesvobodnih in jih naredili za svobodne pripadnike plemena. Med njimi {tevilni prvotno sploh niso pripadali temu plemenu.50 V 10. stoletju je v vzhodni Srednji Evropi cvetela trgovina s su‘nji, ki so jih prodajali na Zahod, in v veliki meri prispevala k bogastvu na novo ustanovljenih dr‘av Poljakov, ^ehov in Mad‘arov. Ne nepomembna posledica tega je bila, da je v romanskih in germanskih jezikih servus v pomenu su‘nja izginil, njegovo mesto pa je vse do danes prevzel Slovan*.51 [e dominikanci, ki so leta 1275 kot podporniki Rudolfa I. Habsbur{kega posku{ali Dunaj~ane odvrniti od Rudolfovega nasprotnika Otokarja II. PVemysla, so zastavili provokativno vpra{anje: ali bogati me{~ani ‘elijo biti sluge su‘nja?52 Zato beseda o odnosu – kot bi rekli danes – Zahodne Evrope do Slovanov in obratno. Kot poka‘e lepa knjiga Christiana Lübkeja »Fremde im östlichen Europa« (Tujci v vzhodni Evropi), so bila staroruska poimenovanja za »tuje« prevzeta iz germansko-gotskih besed theod, thiu- da (ljudstvo): tujec je bil torej pripadnik drugega ljudstva, zato je bil sprva priznan kot pravna oseba; {ele pozneje je zaradi tega postal »nem«, nemce. S tem – ~eprav bi bila mo‘na tudi druga~na razlaga – bi lahko bilo povezano dejstvo, da Mad‘ari vse do danes Slovence in Slovake imenujejo tótok (ed. tót), za izvor te besede pa mad‘arski kolegi prav tako ponujajo theod. Potemtakem naj bi Mad‘ari izvorno germansko poimenovanje za ljudstvo leta 900 ali kmalu zatem prevzeli iz slovanskih jezikov, da bi z njim ozna~ili slovanska ljudstva z lastnim pravnim redom. In sicer {e preden je beseda theod pomenila Nemce.53 ^e upo{tevamo, s kak{no samoumevnostjo se v listinskem izro~ilu zgodnjega srednjega veka Slovane obravnava kot partnerje,54 njihovega razvrednotenja, ki je nedvomno prisotno v literarnih virih, ne bomo posplo{evali.55 ^e so namre~ postali kristjani, so spadali zraven, 45 Kristó, Selbstbewußtsein 91. Klaniczay, Rulers 158. Wenskus, Stammesbildung 367 z op. 621. 46 Cosmas von Prag, Chronica Boemorum III 42. 47 Wenskus, Stammesbildung 369 sqq. 48 Capitulare Saxonicum 10. 49 Wolfram, Goten 84 sqq. 50 Paulus Diaconus, Historia Langobardorum I 13. Wenskus, Stammesbildung 457. * V nem{~ini, denimo, se su‘nju re~e »Sklave«, Slovanu pa »Slawe« in etimolo{ko gledano je prva beseda izpeljana iz druge. 51 Wolfram, Grenzen und Räume 324 z op. 243 sq. Verlinden, L’origine 121 sqq. 52 Wolfram, Meinungsbildung und Propaganda 20. 53 Lübke, Fremde 55 sqq. Wolfram, Grenzen und Räume 325 sqq. 54 Wolfram, Grenzen und Räume 310 sqq. 55 Fried, Otto III. 60 sq. (Slovani krulijo). Adam, Gesta II 42 Schol. 27 (30): Tudi Slovan, ki je knez, je v o~eh sa{kega veljaka zgolj pes. 265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kot je to veljalo za Sklavinijo, ki je skupaj z Rimom, Galijo in Germanijo spadala k {tirim personificiranim delom dr‘ave, ki so izkazovali ~ast cesarju Otonu III.56 ^eprav je imel Oton iz Haldenslebna slovansko mater, ki »ni bila enako imenitnega porekla«, in ~eprav je odra{~al na ^e{kem, je leta 1056 v kratkem ~asu zbral veliko spremstvo, v katero so vstopili tudi grofovski sinovi.57 Ko je Parzival na poti iz Seville prek Ogleja potoval na ozemlje dana{nje Avstrije, je v knjigi Wolframa von Eschenbacha v bli‘ini Celja odigral turnir s plemenitimi slovanskimi gospodi – ~ast, ki so jo drug drugemu izkazovali le enakopravni mo‘je.58 Knut II. Veliki je pri{el na svet okrog leta 995, kot sin Svena Vilastobradega ter h~ere Piasta Mie{ka I. in sestre Boleslava I. Hrabrega. Tako Knut kot tudi Mie{ko II., vnuk prvega Mie{ka, sta imela kr{~ansko ime Lambert.59 Kr{~anski poljski kralji, hierarhi~no najvi{ji vladarji v Skla- viniji in pripadniki cesarstva,60 so ‘e zdavnaj postali Evropejci. Slovani kot Evropejci. Od kod pa sta pri{la pojma »Evropa«, »Evropejec«? Ob kak{ni prilo‘nosti so Evropo znova odkrili? [e preden je bil Karel Veliki imenovan za prvega pater Europae in je Oton I. svojo oblast prav tako interpretiral v evropskem merilu,61 so obstajali Europeenses. Pomenljivo je, kdo je koga in v kak{nem kontekstu tako prvi~ ozna~il. To je bil {panski, pod arabsko oblastjo ‘ive~ in latinsko pi{o~ avtor; zanj so bili Franki Karla Martela, ki so leta 732 zmagali pri Toursu in Poitersu, nekaj let po bitki severna ljudstva ali Europeen- ses.62 Bolj jasno in enozna~no ne bi bilo mogo~e povedati, da Franki niso bili eno samo ljudstvo, ampak so zajemali celotno Evropo in ta je bila od nekdaj sestavljena iz ve~ ljudstev. Upamo, da bo tako tudi ostalo. Proces nastajanja evropskih narodov se je za~el v preteklosti, vendar pa se do danes {e ni zaklju~il, saj se narodi kar naprej na novo oblikujejo iz razli~nih etni~nih skupin. To, kar se je od posameznih za~etkov v kakr{nikoli obliki ohranilo do danes, so manj{ine. Te utele{ajo spomin na razli~no stare za~etke Evrope. Vsekakor je treba razlikovati naslednje: obstajajo manj{ine, ki so bile zaradi zgodovinsko-politi~nih tokov in postavljanja mej lo~ene od glav- nega ljudstva – na primer Ju‘ni Tirolci, avstrijskokoro{ki Slovenci in Mad‘ari z obmo~ja Szigetköz med Veliko in Malo Donavo; ~isto druga~ne pa so manj{ine, ki so nastale zaradi odlo~itev oblasti, denimo, nekdanji Ko~evarji, Hrvatje na Gradi{~anskem, Cimbri v vi{avju na obmo~ju Sette Comuni/Sieben Gemeinden* in Tredeci Comuni/Dreizehn Gemeinden. Predstava, da manj{ina pokvari »~istost« ve~ine, se pojavi {ele na za~etku novega veka, v [paniji. Zlo~inske rasisti~ne teorije in dejanja segajo torej dale~ nazaj v evropsko zgodovino, 56 Brühl, Deutschland 616 sqq. Wolfram, Konrad II. 224. 57 Lübke, Fremde 271. 58 Wolfram von Eschenbach, Parzival 496, 15 sqq.: und dô ich für den Rôhas (Rogatec) durch âventiure gestrichen was, dâ kom ein werdiu windisch diet ûz durch tjoste gegenbiet. Ich fuor von Sibilje (Sevilla) daz mer alumb gein Zilje (Celje), durch Frîûl ûz für Aglei (Oglej). Zahvala za citat gre Hermannu Reichertu z Dunaja. 59 Scharer, Knut 66 sqq. Wolfram, Konrad II. 126 z op. 6. 60 Brühl, Deutschland 622 z op. 515. Wolfram, Konrad II. 226. 61 Paderborner Epos. Widukind, Res gestae Saxonicae III 46. 62 Continuatio Isidoriana Hispana 105 sq.; 362; prim. 104; 361: Europeenses so tudi gentes septentrionales. Glej tudi BM2 39a in Wattenbach/Levison/Löwe, Geschichtsquellen 1, 91. * Geografska poimenovanja, ki zadevajo dvojezi~no podro~je Ju‘ne Tirolske in za katera ni uveljavljenih slo- venskih imen, so v prevodu praviloma navedena tako v italijanski kot nem{ki razli~ici (v izvirniku so, nasprotno, uporabljene zgolj nem{ke razli~ice). 266 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE ~etudi so svoj (do tedaj nepredstavljiv) vrhunec do‘ivele {ele v preteklem stoletju. @e v [pa- niji 16. stoletja nisi bil ve~ ~istokrven godo, ~e se je med tvojimi 36 predniki na{el en sam Jud ali musliman.63 Kljub vsem na{im drago pla~anim izku{njam in kljub spoznanju, da se je za ~istokrvnost vredno prizadevati samo rejcem konjev in psov, samim ‘ivalim pa ne, besedi, kot sta »me{anec« ali »me{anica narodov«, {e danes zvenita negativno. Pri tem sta opisovali in opisujeta tako za preteklost kot sedanjost normalno stanje. Na za~etku srednjega veka je obstajala prek anti~no-kr{~anske literature utrjena »me{ana Evropa«.64 Da bi iz tega lahko potegnili tudi aktualne nauke, poglejmo v sedanjost. Vsak moderen evropski narod je na najrazli~nej{e na~ine »me{an«. Govorimo lahko o me{ani Nem~iji, Franciji, [paniji ali Angliji. Poglejmo si, kak{na je Italia meticcia dana{njih dni: v alpskem loku od Nice do Trsta obstaja vsaj deset razli~nih manj{in romanske, germanske in slovanske jezikovne pripadnosti. ^e k tem pri{tejemo sedem romanskih, albanskih in gr{kih jezikovnih skupin v Mezzogiornu, na Sardiniji in Siciliji, se poka‘e, da ima Italija osupljivo veliko razli~nih avtohtonih manj{in. ̂ e, denimo, Arbëreshe ‘e 500 let domujejo v kalabrijskem mestu Civita/Cifta in ~e jih je zaradi njihovega italijanskega patriotizma kot heroi albanesi pohvalil in nagradil celo Garibaldi, jim danes niti najstro‘ji zakoni o tujcih ne bodo odrekali njihove avtohtonosti.65 In prek Ladinov na Ju‘nem Tirolskem je mogo~e zlahka sklepati na romansko prebivalstvo doline reke Isarco/Eisack in doline Pusteria/Pustertal, o katerem ne pri~ajo zgolj imena krajev, temve~ tudi pisni viri ~asovno dolo~ljivega listinskega izro~ila iz zgodnjega srednjega veka.66 Vse te jezikovne manj{ine pa – druga~e kot na primer veliki narodi v nekdanji Jugoslaviji – redko zahtevajo, da bi morale imeti svoje lastne nacionalne dr‘ave, in enako je tudi z Vlahi v Gr~iji in Makedoniji.67 V Italiji je samoumevno, da so vsi pripadniki manj{in italijanski dr‘avljani, ~lani moderne demokrati~ne nacionalne dr‘ave. Enako velja za vse dr‘ave »Stare Evrope«. Toda dve ugotovitvi nas pou~ita o tem, katere so tiste mentalne bariere, ki {e vedno na nek na~in priznavajo manj{ine in zagotavljajo njihov obstoj: na eni strani gre za geo- grafsko izoliranost. Manj{ine ve~inoma ‘ivijo na ruralnem podro~ju, na obmo~jih z neugod- nimi ‘ivljenjskimi razmerami, v nekdaj te‘ko dostopnih gorskih pokrajinah. Skupine, kot so Gorali na slova{ko-poljskem mejnem podro~ju Visokih Tater, to izra‘ajo ‘e s svojim ime- nom, ki ne pomeni ni~ drugega kot »gorjani«. Tak{ne etni~ne skupine pogosto ‘ivijo na obeh straneh meja modernih nacionalnih dr‘av – dejstvo, zaradi katerega so si tako v preteklosti kot sedanjosti prislu‘ile o~itek, da niso zadosti nacionalno zanesljive in da tako reko~ ‘elijo ustre~i obema stranema.68 In poleg tega: kadar pripadniki manj{ine zapustijo svojo domovi- no, se hitro asimilirajo in odpovedo svoji identiteti.69 Na drugi strani so razlog za to, da so te skupine do danes ohranile svojo izklju~enost, na{i jeziki. Prvi~ – manjkajo nam ‘e pojmi, s katerimi bi manj{ine enozna~no opisali ali jih celo dolo~ili. Po anglo-ameri{kem zgledu se za ozna~evanje njihovega prednacionalnega in sub- nacionalnega obstoja danes pogosto uporablja pojma etni~no in etnika. Toda ~e poslu{amo prijatelja Evangelosa K. Chrysos, je kmalu konec z na{o gotovostjo, da je razlikovanje samo na sebi potrebno: to ethnos hellenikon ne pomeni ni~ drugega kot »gr{ka nacija«, ta pa zago- tovo ni etni~na manj{ina. 63 Hering Torres, Limpieza di sangre 105 sqq. Prim. Wolfram, Goten und ihre Geschichte 12 sq. 64 Wolfram, Origo gentis 174 sqq. 65 Gauß, Europäer 106. 66 Wolfram, Salzburg 34 sqq. Isti, Grenzen und Räume 298 sq. 67 Prim. Gauß, Europäer 7 sqq. in 183 sqq. 68 Prim. npr. Gios, Parroci e popolazioni 525 sqq. 69 Prim. de Concini, Nachbarn in den Alpen 9 sqq. 267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) A ~e etni~no manj{ino priznavamo kot nekaj, kar je podrejeno naciji in njeni dr‘avi, te‘ave ne postanejo ni~ manj{e. Pripadnost nacionalni dr‘avi se izra‘a v dr‘avljanstvu, ki vsakemu dr‘avljanu predpisuje dolo~ene pravice in dol‘nosti. Nem{ka beseda Staatsbürger /dr‘avljan, op. prev./ je razmeroma mlad kalk; pravzaprav ni ni~ drugega kot zveza pojasnjujo~ega dolo~ila in osnovne besede Bürger, Stadtbewohner /me{~an, prebivalec me- sta, op. prev./. Zgled za nem{ki pojem je bil revolucionarni citoyen, ki pa je – enako kot cittadino – sprva pomenil prebivalca mesta. Torej je dr‘avljan prebivalec mesta. Obe besedi {e vedno pomenita oboje. In tako je bilo ‘e v stari polis, katere prebivalec, polites, je bil tisti, ki se je ukvarjal s politiko ali – ~e uporabimo Aristotelove besede – ki je edini lahko veljal za ~loveka, saj je samega sebe opredelil s svobodo. Pode‘elan, re~eno moderno, contadino, pa ni sodil in ne sodi k tistim skupinam, ki utele{ajo in so utele{ale dr‘avo in s katerimi je bila in je narejena dr‘ava. In ~e je pode‘elan obstranec, lahko v svoji odmaknjenosti mirno praktici- ra tuje obi~aje in govori nek drug, nerazumljiv jezik, lahko je paysan, païen, pagano, pogan ali pa ‘ivi kot sauvage in selvaggio, kot divji mo‘ in barbar, v mra~nem pragozdu. Ni~ ali komaj kaj bo {tel, ko bo – {e ena me{~anska beseda – civis oblikoval civilno dru‘bo. »Kdor je ‘ivel v gozdu in ni bil pu{~avnik, si je s tem zmanj{al dru‘beni ugled,« pi{e Heinrich Fichtenau.70 Danes se zaostalega gozdnega in gorskega prebivalca morda {e uporablja za namene folklo- ristike in turizma. Kaj ve~ pa ne. Pri tem ta uporaba sploh ni najslab{e, kar si lahko zamisli- mo. Odprt, nujno nezaklju~en projekt »razsvetljevanja« ovirajo »sovra‘niki odprte dru‘be« sira Popperja. Njihovo oro‘je je nenazadnje la‘na romantika, iskanje domnevno »pravih«, to je pode‘elskih izvorov, v katerih se antiurbanizem zdru‘uje z »dobrimi starimi obi~aji« in v skrajni to~ki celo z novim poganstvom. I{~e se »plemenitega divjaka«, ki je bil enkrat mora- len, drugi~ – rajnki, ki ga imamo v slabem spominu – rasno bolj{i od civiliziranega, deka- dentnega me{~ana, ki pa se v zadnjem ~asu brez vsakr{nih seksualnih prisil prehranjuje z neoplemenitenim ‘itom in zeli{~i ter se po neuhojenih, naravnih stezah poln mo~i sprehaja v zdravem okolju. Ni~ ~udnega, da predstavniki tak{nih nazorov tudi manj{ine stilizirajo kot potomce »prastarih« primitivnih in juna{kih ljudstev, ki jih je treba znova o‘iviti, da bi njiho- vo domnevno izvorno zgodovino postavili nasproti zgodovini zmagovalcev in tistih, ki imajo mo~. Manj{inam se s tem dela medvedjo uslugo, saj so tak{ni nazori v nasprotju z zgodovin- sko resnico in poleg tega ustvarjajo napa~no zavest, ki lahko vodi in celo mora voditi k napa~nemu ravnanju. Za prebivalce visokih planot jugovzhodno od Trenta, ki govorijo staro bavar{~ino, so italijanski humanisti 14. stoletja iskali pojasnilo o izvoru in ime ter oboje tudi na{li, ko so jih ozna~ili za potomce Kimbrov. Nekaj podobnega se je zgodilo alemanskim Walserjem ju‘no od masiva Monte Rosa, ki so jih imeli za Tevtone. A za razliko od slednjih so prebivalci vi{avja na obmo~ju Sette Comuni/Sieben Gemeinden in Tredeci Comuni/Dreizehn Gemein- den tuje literarno-u~eno poimenovanje Cimbri najpozneje v 18. stoletju sprejeli tudi kot sa- mopoimenovanje. To vemo, ker so se ~lani cimbrske delegacije nekemu danskemu kralju, ki je potoval skozi dolino Adi‘e, poklonili kot potomci nekdanjih kimbrskih vladarjev.71 Ali pa nek drug primer: ju‘no od Brennerja le‘i kraj Colle Isarco/Gossensaß. Sem so se – tak{no je bilo prepri~anje – umaknili in dali kraju svoje ime Goti, ki jih je premagal Narses. Preostanek ljudstva Teoderika Velikega naj bi torej – tako kot njegovi germanski sorodniki Kimbri ve~ kot pol tiso~letja prej – na{el pribe‘ali{~e in re{itev v gorah vzdol‘ doline Adi‘e 70 Fichtenau, Wald und Waldnutzung 117. 71 Riedmann, Mito 243 sqq., zlasti 245 sq. 268 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE in Isarca/Eisacka. Tudi v tem primeru lahko na podlagi virov ovr‘emo romanti~no domne- vo.72 Enako velja za znanstveni mit, da so prebivalci doline Sarentino/Sarntal potomci Go- tov, ki so se po izgubljeni bitki na Vezuvu umaknili v tirolske gore. Josef Rampold v svoji knjigi o Boznu prizna: »teoriji o Gotih se nismo radi odpovedali«; zlasti ker se je v ta namen celo opravljalo meritve lobanj in se za obrambo uporabljalo zgodovinsko-lingvisti~no oro‘je. Toda ‘e Anselm Sparber je spoznal neutemeljenost vseh teh ~asovno pogojenih uvrstitev.73 Kdor natan~no preu~i vire, mu lahko zgolj pritrdi. Po ve~ kot dveh generacijah so Teoderiko- vi Goti postali Italijani. Zakaj naj bi se – premagani ali nepremagani, pod kraljevsko ali cesarsko oblastjo – odpovedali svoji domovini, zlasti glede na to, da jim je cesarski vojsko- vodja Narses po njihovi kapitulaciji zagotovil mirno posedovanje njihove zemlje?74 Zakaj naj bi se umaknili v gorovje, ki so ga Italijani vedno znova ozna~evali za de‘elo Barbarov, neprimerno za bivanje?75 Gossensaß zato tudi ni »sede‘ Gotov« /v nem{~ini Gotensitz, op. prev./, ampak sede‘ Bavarca z imenom Gozzo.76 Z na{tevanjem konstruktov »me{ane Evrope«, ki so tako v preteklosti kot sedanjosti obliko- vali njeno identiteto, naj tukaj zaklju~imo. Seveda je mogo~e potegniti spoznanja o condition humaine, ~e se ukvarjamo z zgodovino in se spominjamo zato, da bi ohranili, kar je dragoce- no, ne pa da bi pri tem postulirali genetske povezave tam, kjer niso obstajale, in {e manj, da bi iz tega izpeljevali kak{ne zahteve za sedanjost. In to – kljub vsej skepsi do na{ega poklica – ni malo. Brez dvoma: sedanjost »me{ane Evrope« je ne nazadnje povezana tudi z usodo manj{in. V preteklosti so v razli~nih obdobjih neredko nastale zato, ker so nosilci oblasti ljudem v raznih stiskah ponudili mo‘nost, da izbolj{ajo kvaliteto svojega ‘ivljenja, ali pa ker se je v neugodni situaciji pojavila potreba po specialistih razli~nih vrst. Slovanizacija Istre in delov Furlanije je potekala na ta na~in77 in na enak na~in so tudi Hrvatje pri{li na Gradi{~ansko, Walserji v dolino Aoste, v Vorarlberg in na Tirolsko, Mòcheni so tako na{li novo domovino v dolini Valle dei Mòcheni/Fersental, Cimbri pa v vi{avju Asiaga. Kakorkoli ‘e: vsaka manj{ina spominja na dolo~ene za~etke »stare Evrope«. Noben zgodovinar seveda ne bo sprejel, {e manj pa podprl v~asih res zmedenih zgodovinskih mitov manj{in. Na primer tega, da je bil Aleksander Veliki Aromun ali Vlah, ker njegovi generali niso razumeli pogovora, ki ga je imel z materjo. Toda spomin na manj{ine je danes treba zastopati in z njim nekaj dose~i. Zato naj s polnim soglasjem ob koncu citiram zaklju~ne besede pred kratkim napisane spomenice makedonsko-aromunskih predstavnikov: »Dovolite nam, da podpiramo svojo kulturo; s tem bi Evropa postala zgolj bogatej{a in lep{a, nikakor pa ne revnej{a.«78 Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~ 72 Schmidt, Ostgermanen 356 in 641. 73 Rampold, Bozen 275 sq. 74 Wolfram, Goten 360. 75 Riedmann, Mittelalter 311. 76 Kühebacher, Ortsnamen 1, 133. 77 Krahwinkler, Friaul 243. 78 Gauß, Europäer 230. 269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Viri in literatura Adam von Bremen, Gesta Hammaburgensis ecclesiae (izd. Bernhard Schmeidler, MGH SS rerum Germanicarum, Hannover/Leipzig 31917, ponatis 1993), ali (izdal in prevedel Werner Trillmich, Quel- len des 9. und 11. Jahrhunderts zur Geschichte der Hamburgischen Kirche und des Reiches. Ausgewählte Quellen zur Deutschen Geschichte des Mittelalters 11, Darmstadt 61990, 137 sqq.). Jean-Loup Amselle, Logiche meticce. Antropologia dell’identità in Africa e altrove (Torino 1999). Hans Hubert Anton, Origo gentis. RGA 22 (Berlin 22003) 189 sqq. BM2 = Johann Friedrich Böhmer, Regesta Imperii 1 (751–918) (predelal Engelbert Mühlbacher, dokon~al Johann Lechner, Innsbruck 21908. S predgovorom, konkordan~nimi tabelami in dopolnili Carlricharda Brühla in Hansa H. Kaminskyja, Hildesheim 1966). Carlrichard Brühl, Deutschland – Frankreich. Die Geburt zweier Völker (Köln 1990). Johannes Butzbach, imenovan Piemontanus, Wanderbüchlein (Berlin 21988). Caesar, De bello Gallico libri VII (ur. Otto Seel, C. Iulii Caesaris commentarii 1, Leipzig 31977). Capitulare Saxonicum (ur. Alfred Boretius/Vitkor Krause, MGH Capitularia regum Francorum n. 27, 1, Hannover 1883, ponatis Stuttgart 1984, 71 sq.). Cassiodor, Variae epistolae (ur. Theodor Mommsen, MGH AA 12, Berlin 1894, ponatis München 1981). Continuatio Isidoriana Hispana (ur. Theodor Mommsen, MGH Auctores antiquissimi 11, Berlin 1894, ponatis München 1894, 334 sqq.). Conversio Bagoariorum et Carantanorum (izd. in prevedel Fritz Lo{ek, MGH Studien und Texte 15, Hannover 1997). Glej tudi Wolfram, Conversio. Cosmas von Prag, Chronica Boemorum (izd. Berthold Bretholz, MGH Scriptores rerum Germani- carum, NS 2, Berlin 1923, ponatis München 1980). Wolftraud de Concini, Gli Altri delle Alpi. Minoranze linguistiche dell‘arco alpino italiano (Comu- ne di Pergine Valsugana 1997), nem{ka izdaja: Nachbarn in den Alpen. Sprachliche Minderheiten im italienischen Alpenbogen (Chur 1998). Dudo von St. Quentin, De moribus et actis primorum Normanniae ducum (izd. Jules Lair, Mémoi- res de la Societé des Antiquaires de Normandie III 3, Pariz-Caen 1865). Eugen Ewig, Volkstum und Volksbewußtsein im Frankenreich des 7. Jahrhunderts. Spätantikes und fränkisches Gallien 3, 1, 231 sqq., ali SSCI 5 (Spoleto 1958) 587 sqq. —, Spätantikes und fränkisches Gallien (Beihefte der Francia 3, 1–2, München 1976/79). Heinrich Fichtenau, Wald und Waldnutzung. Beiträge zur Mediävistik 3 (Stuttgart 1986) 108 sqq. Johannes Fried, Otto III. und Boleslaw Chrobry (Frankfurter Historische Abhandlungen 30, Stutt- gart 1989). Karl-Markus Gauß, Die sterbenden Europäer (Deutscher Taschenbuch Verlag, München 2002). Pierantonio Gios, Parroci e popolazioni nella prima guerra mondiale. Un difficile fronte interno (glej Riedmann, Mito) 525 sqq. Franti{ek Graus, Die Nationenbildung der Westslawen im Mittelalter (Nationes 3, Sigmaringen 1980). Dennis Howard Green, Language and History in The Early Germanic World (Cambridge 1998). Max S. Hering Torres, La »limpieza de sangre« y su pugna con el pasado. Torre de los Lujanes 50 (Madrid 2003) 105 sqq. Gábor Klaniczay, Holy Rulers and Blessed Princes (Past and Present Publications, Cambrigde UPress 2002). Karolus Magnus et Leo papa (izd. Ernst Dümmler, MGH Poetae Latini aevi Carolini 1, Berlin 1881, ponatis München 1997, 366 sqq.). Harald Krahwinkler, Friaul im Mittelalter. Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum Ende des zehnten Jahrhunderts (Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsfor- schung 30, Dunaj 1992). Gyula Kristó, Selbstbewußtsein und Fremdenfeindlichkeit im Ungarn der Árpádzeit. Studien zum Nationalbewußtsein: Mittelalter und Gegenwart (ur. János M. Bak, East Central Europe-L´Europe du Centre-Est 20/23, 2, Budimpe{ta 1998) 91 sqq. 270 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE Egon Kühebacher, Die Ortsnamen Südtirols und ihre Geschichte (Veröffentlichung des Südtiroler Landesarchivs 1–3, Bozen 1991/95/2000). Christian Lübke, Fremde im östlichen Europa. Von Gesellschaften ohne Staat zu verstaatlichten Gesellschaften (9.–11. Jahrhundert) (Köln 2001). Erich Meuthen, Karl der Große – Barbarossa – Aachen. Zur Interpretation des Karlsprivileg für Aachen. Karl der Große 4 (Düsseldorf 21967). Mitte Europas um 1000 (ur. Alfred Wieczorek/Hans Martin Hinz 1, Stuttgart 2000). Paderborner Epos, glej Karolus Magnus et Leo papa Paulus Diaconus, Historia Langobardorum (izd. Ludwig Bethmann/Georg Waitz, MGH Scriptores rerum Langobardicarum, Hannover 1878, ponatis 1988, 12 sqq.). Walter Pohl, Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa. 567–822 (München 22002). –, Edika. RGA 6 (Berlin 21986) 446 sq. –, Origo gentis. RGA 22 (Berlin 22003) 183 sqq. Procopius, Werke (izd. Otto Veh, 5 zv., München 1966–1977) ali (izd. H. B. Dewing, Procopius, History of the Wars. The Loeb Classical Library. Cambridge/Mass./London 1962). –, De bellis libri VIII, dela 2–4, 1966/70/71. –, De bello Vandalico I–II (III–IV). –, De bello Gothico I–IV (V–VIII). Griechische und lateinische Quellen zur Frühgeschichte Mitteleuropas (izd. Joachim Herrmann, Schriften und Quellen der Alten Welt 37, 1–4, Berlin 1988/90/91/92). Josef Rampold, Bozen (Südtiroler Landeskunde in Einzelbänden 7, Bozen 21975). Josef Riedmann, Das Mittelalter. Geschichte des Landes Tirol 1 (Bozen/Innsbruck 21984) 265 sqq. –, Mito e realtà »cimbre«. Storia dell‘Altipiano dei Sette Comuni 1 (ur. Aldo Stella, Vicenza 1994) 243 sqq. Saxo Grammaticus, Gesta Danorum (ur. J. Olrik/H. Raeder 1, Kopenhagen 21931). Anton Scharer, Knut der Große. RGA 17 (Berlin 22001) 66 sqq. Ludwig Schmidt, Die Ostgermanen (München 21941, ponatis 1969). –, Die Westgermanen, 2 zv. (München 1938/40, ponatis v enem zvezku 1970). Hagith Sivan, The appropriation of Roman law in barbarian hands: »Roman-barbarian« marriage in Visigothic Gaul and Spain. Strategies of Distinction (ur. Walter Pohl/Helmut Reimitz. The Transforma- tion of the Roman World 2, Leiden 1998) 189 sqq. Tacitus, Agricola (izd. H. Heubner, Göttingen 1984). –, Annalium libri XVI (ur. Henry Furneaux, Oxford 1965). –, Germania (izd. Michael Winterbottom, Oxford 1975). –, Historiarum libri qui supersunt (izd. C. D. Fisher, Oxford 1911). Das älteste Traditionsbuch des Klosters Mondsee (izd. Erich Reiter, Forschungen zur Geschichte Oberösterreichs 16, Linz 1989). Thietmar von Merseburg, Chronicon (izd. Robert Holtzmann, MGH SS rerum Germanicarum, NS 9, Berlin 1935, ponatis München 1996) ali (izdal in prevedel Werner Trillmich, Ausgewählte Quellen zur Deutschen Geschichte des Mittelalters 9, Darmstadt 61957). Charles Verlinden, L’origine de Sclavus=esclave. Archivum Latinitatis Medii Aevi 17 (1937) 97 sqq. Wilhelm Wattenbach/Wilhelm Levison/Heinz Löwe, Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelal- ter. Vorzeit und Karolinger 1–6 (Weimar 1952–1990). G. W. Weber, Euhemerismus. RGA 8 (Berlin 21994) 1 sqq. Johann Weißensteiner, Tegernsee, die Bayern und Österreich. Studien zu den Tegernseer Geschi- chtsquellen und zur bayerischen Stammessage (Archiv für Österreichische Geschichte 133, Dunaj 1983). Reinhard Wenskus, Bevölkerung. RGA 2 (Berlin 21976) 359 sqq. —, Stammesbildung und Verfassung (Köln 21977). Widukind, Res gestae Saxonicae (izd. Paul Hirsch, MGH SS rerum Germanicarum, Hannover 51935, ponatis 1989) ali (izdala in prevedla Albert Bauer/Reinhold Rau, Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 8, Darmstadt 41992). Wolfram von Eschenbach, Parzival (izd. Karl Lachmann, Berlin 61926). 271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Herwig Wolfram, Die dauerhafte Ansiedlung der Goten auf römischem Boden. Eine endlose Ge- schichte. MIÖG 112 (Dunaj 2004) 10 sqq. —, Die Germanen (München 72002). —, Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Böhlau Quellenbücher, Dunaj 1979). —, Die Goten (München 42001). —, Die Goten und ihre Geschichte (München 2001). —, Grenzen und Räume. Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung. 378–907 (Dunaj 22003). —, Heerkönigtum. RGA 14 (Berlin 21999) 115 sqq. —, Intitulatio I. (MIÖG dopolnil. zv. 21, Dunaj 1967). —, Konrad II. Kaiser dreier Reiche (München 2000). —, Markomannen und Quaden nach dem »Großen Krieg«. Spurensuche nach einer Verfassung. Festschrift Gerhard Dobesch (Dunaj, v tisku) —, Meinungsbildung und Propaganda im österreichischen Mittelalter. Schriften des Instituts für Österreichkunde 34 (Dunaj 1979) 13 sqq. —, Origo gentis. RGA 22 (Berlin 22003) 174 sqq. —, Origo et religio. Ethnic traditions and literature in early medieval texts. Early Medieval Europe 3 (1994) 19 sqq. —, Das Reich und die Germanen. Zwischen Antike und Mittelalter (Berlin 21994). —, Reichsbildungen, Kirchengründungen und das Entstehen neuer Völker. Mitte Europas 342 sqq. —, Salzburg, Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit (MIÖG Erg. Bd. 31, Dunaj 1995). Okraj{ave: MGH=Monumenta Germaniae Historica. MIÖG=Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung. NF= Neue Folge. NS=Nova Series RGA=Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. SS=Scriptores. SSCI=Settimane di studio del Centro italiano di studi sull’alto medio evo. Z u s a m m e n f a s s u n g Der Beitrag wird als ein besonderes Kapitel in deutscher Sprache auch im Buch desselben Autors »Gotische Studien. Volk und Herrschaft im frühen Mittelalter« erscheinen (C. H. Beck Verlag, Mün- chen 2005). 272 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE 273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 273–300 1 Lorenz O., Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter seit der Mitte des dreizehnten Jahrhunderts I (Berlin 1886), str. 252. Janez Mlinar Janez Vetrinjski in njegovo poznavanje Kranjske v Knjigi resni~nih zgodb (Liber certarum historiarum) Srednjeve{ko zgodovinopisje je ob koncu 13. in v za~etku 14. stoletja do‘ivljalo pomembne spremembe, ki se niso kazale zgolj v druga~ni obliki in pristopu do pripovedovanja, ampak so se odra‘ale tudi v vsebinskih poudarkih. Historiografske zvrsti, ki so prevladovale v visokem srednjem veku, so se po~asi umikale v ozadje in izgubljale svoj ugled. Svetovno kronistiko so izpodrivale vsebinsko manj zahtevne literarne oblike. Podobno usodo je delila tudi analistika z delno izjemo vzhodnoalpskega prostora, kjer so jo pri ‘ivljenju ohranjali kontemplativni meni{ki redovi. Zgodovinopisje je pa~ sledilo dinami~nim dru‘benim premikom tedanjega ~asa. Spre- minjala se je bralna publika. ^e je bila historiografija {e stoletje nazaj rezervirana izklju~no za {tevil~no skromno skupino ljudi zbrano na pomembnej{ih plemi{kih dvorih in za zaprte meni{ke skupnosti, ki so se napajale v redovnih pravilih sv. Benedikta iz Nursije, se je v poznem sred- njem veku temu krogu ljudi za~elo pridru‘evati tudi me{~anstvo. Dotedanja historiografska produkcija, ki je nastajala za samostanskimi zidovi, je temu delu populacije ostajala nedostop- na. S svojim teolo{ko – filozofskim razumevanjem svetovne zgodovine kot poti preko Civitas permixta, kjer svet kot bo‘jo stvaritev z roko v roki vodita posvetna in cerkvena oblast, do Civitas Dei, v kateri je stvarnik edini vladar, je bil Oton iz Freisinga, ki predstavlja vrhunec srednjeve{ke svetovne kronistike, preprosto prezahteven in nerazumljiv za {ir{o publiko. Porajajo~e se me{~anstvo zgodovinopisja ni ve~ uporabljalo za osmislitev tuzemskega dogajanja, ampak se je iz preteklosti v skladu s Ciceronovo definicijo zgodovine sku{alo predvsem u~iti. Za bera{ke redove nastale z namenom utrjevanja kr{~anstva med me{~anstvom, ki so mu ga meni{ki redovi odtujili, je bilo zgodovinopisje predvsem orodje, s katerim so preko anekdoti~nih primerov vse bolj samozavestnim me{~anom dokazovali vlogo in mo~ Boga. U~eno latin{~ino so za~eli izpodrivati nacionalni jeziki, sprva v obliki verzov, kasneje pa tudi v prozni obliki. Svetovnozgodovinske koncepcije so povsem zamrle, smisel prej{njih kronistov za dejstva pa se je umaknil ljubezni do pripovedk in zgodb. Zgodovinopisje je postalo bolj individualno. Zaradi vse {ibkej{e centralne oblasti je dr‘ava izgubljala vlogo osrednjega usmerjevalca hi- storiografije. Pisci so za~eli gojiti in zagovarjati zelo razli~na stali{~a o spornih dr‘avoprav- nih in cerkvenih vpra{anjih, ki so pretresala prvo polovico 14. stoletja. Podobno se je skr~ila tudi {irina njihovega obzorja. Interes za imperium se je umaknil interesu za lokalne dogodke. Vsebina se je zo‘ila na neposredno okolico, v kateri je avtor ‘ivel in ustvarjal. Cesarstvo stopi v ozadje, v ospredje pa se postavi de‘ela. Skoraj vsako ve~je ozemlje je dobilo svojega kronista. [tevil~no pove~anje piscev in pristop k na~inu opisovanja preteklosti sta s seboj nujno prinesla tudi padec v kvaliteti napisanega. Iz mno‘ice povpre~nih izstopajo le redki. Med njimi ima Janez Vetrinjski s svojo Knjigo resni~nih zgodb (Liber certatum historiarum) prav posebno mesto. Vse od druge polovice devetnajstega stoletja velja vetrinjski opat za najpomembnej{ega zgodovinarja poznega srednjega veka.1 Fedor Schneider, ~lovek, ki je 274 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 2 Schneider F., Studien zu Johannes von Victring I. V: Neues Archiv 28 (1903), str. 171. 3 Grundamann H., Geschichtsschreibung im Mittelalter (4. Aufl., Göttingen 1987), str. 47. Prim. tudi slovenski prevod Grundmann H., Zgodovinopisje v srednjem veku (Ljubljana 2000), str. 41. 4 Lhotsky A., Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs (Mitteilungen des Instituts für österrei- chische Geschichtsforschung. Ergänzungsband (= MIÖG Ergbd.) XIX, Graz – Köln 1963), str. 299. 5 Zlasti je to mo~ zaslutiti iz opisov naravnih katastrof, ki so prizadele vzhodne Alpe v poznem srednjem veku. Prim. Kos M., Zgodovina Slovencev, (Ljubljana 1933), str. 166. 6 Grafenauer B., Ustoli~evanje koro{kih vojvod in dr‘ava karantanskih Slovencev (Ljubljana 1952), str. 92 – 115. Besedilo kronike, ki govori o ustoli~evanju koro{kih vojvod, je Grafenauer tudi prevedel. Prim. ibidem str. 96 – 106. pripravil kriti~no izdajo Janezove kronike, je v spremni {tudiji k izdaji celo zapisal, da kar predstavlja Oton iz Freisinga med zgodovinarji 12. stoletja, je med zgodovinarji poznega srednjega veka Janez Vetrinjski – preprosto najve~ji.2 Podobne superlative so uporabljali tudi kasnej{i preu~evalci njegovega dela. Herbert Grundmann je bi v svojem pregledu srednjeve{kega zgodovinopisja mnenja, da se je pogled teritorialnih zgodovinarjev poznega srednjega veka redko tako nepristransko raz{iril onkraj meja njihovega literarnega dela na splo{no zgodovino kot je to uspelo Janezu.3 Za Alfonsa Lhotskega je Janezova kronika – njej je v primerjavi z ostalimi historigrafskimi deli poznega srednjega veka posvetil nesorazmer- no veliko prostora – skoraj kot tujek, kot prepozno rojeno dete, ki pa je vendarle enkraten pojav in ki so ga razumeli {ele mnogo po njegovem nastanku.4 Kljub temu, da Janez prina{a pomembne podatke o preteklosti na{ega prostora, ni bila njegova Knjiga resni~nih zgodb nikoli osrednji predmet preu~evanja slovenskih medievistov. To sicer ne pomeni, da kronike niso dobro poznali in jo uporabljali pri svojem znanstvenem delu. Iz dolo~enih pasusov v Zgodovini Slovencev Milka Kosa gre zaslutiti, da se je pri opisovanju naslonil ravno na Janeza Vetrinjskega.5 Podatki iz Knjige resni~nih zgodb pred- stavljajo tudi enega od najpomembnej{ih drobcev v mozaiku virov, ki jih je analiziral Bogo Grafenauer v svojem delu o ustoli~evanju koro{kih vojvod.6 O nepoznavanju Janezovega dela torej ne moremo govoriti, res pa je, da je bil Vetrinjski zaradi vsebinske usmeritve sloven- ske medievistike v drugi polovici dvajsetega stoletja potisnjen nekoliko vstran. Janezove Knji- ge resni~nih zgodb ni nih~e sku{al ovrednotiti kot vira za zgodovino Kranjske v drugi polovici 13. in prvih desetletjih 14. stoletja, ko je Kranjska do‘ivljala korenite notranjepoliti~ne spre- membe. Izumrli so Ande{ki in Spanheimi, ki so v visokem srednjem veku odlo~ilno krojili dogajanje na Kranjskem, iz vzhoda se je kot de‘elni gospod sku{al uveljaviti Otokar PVemysl, zadnjih nekaj desetletij omenjenega obdobja pa je bilo zaznamovanih s spreminjajo~im se od- nosom med novimi pri{leki v vzhodnih Alpah Habsbur‘ani in Gori{ko – Tirolskimi grofi. Dina- mika v politi~nem dogajanju takratnega ~asa, je na{la odmev tudi v Janezovem pisanju. 1. Stanje raziskav Vetrinjski samostan je bil s Kranjsko tesno povezan ne samo zaradi svoje geografske bli‘ine ampak tudi zaradi gospodarskih vezi. Ju‘no od Karavank je vetrinjska cisterca pose- dovala dva centra zemlji{ke posesti. Le nekaj let za tem, ko je Bernard Spanheimski 1142 ustanovil samostan v Vetrinju, je 1147 vetrinjski menih Engelbert na prigovarjanje opata Eberharda podelil samostanu posest pri Preddvoru, ki je s svojim dvorom postal sredi{~e vetrinjske posesti na Gorenjskem. Dokon~no je bilo zemlji{~e, ki se je razprostiralo po ju‘nih obronkih Stor‘i~a, teritorialno zaokro‘eno do okoli 1270. Drugi center je predstavljala po- sest okrog [pitali~a v Tuhinjski dolini (Kozji hrbet), ki jo je samostanu podelil istrski mejni grof Henrik IV. med leti 1204 in 1228. Hospic oziroma grangij, ki ga je ustanovil samostan 275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 7 O razvoju posesti Vetrinjskega samostana na Kranjskem prim.: Mlinari~ J., Posest vetrinjskega samostana na Kranjskem (od leta 1147 do XVII. stoletja). V: Z^ 35 (1981) 1–2, str. 101 – 119 in Mlinari~ J., Posest vetrinjskega samostana v Preddvoru do 17. stoletja. V: Preddvor v ~asu in prostoru. (Preddvor 1999), str. 69 – 81. 8 Schneider F., Studien I, str. 149. 9 Iohannis Abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum (= LCH ), (Monumenta Germaniae Historica Scrip- tores rerum Germanicarum in usum scholarum separatim editi 36, I, II; Hannover und Leipzig 1909, 1910), II, str. 243: ». . . narracionis exordio a Karolo Magno sumpto, qui, licet Francigena fuerit et diversarum terrarum prin- cipatus habuerit, in Alemannia nichilominus coniugatus et maxime commorans, quantum res permiserunt bellice, versabatur. [. . .] De cuius terre prim[ordis]. quia et ipse eiusdem sum patrie, vertitur intencio . . .« 10 Schneider F., Studien I, str. 150 – 151. 11 Lhotsky A., Johann von Viktring. V: Lhotsky A., Aufsätze und Vorträge. Bd. I: Europäisches Mittelalter und Land Österreich (Wien 1970), str. 133. na podarjenem zemlji{~u, je slu‘il predvsem za oskrbo potnikov, ki so preko Tuhinjske doli- ne potovali med Kranjsko in [tajersko.7 Stiki med Vetrinjem in Kranjsko so torej obstajali vse od ustanovitve samostana, ~eprav je o njihovi kvaliteti in kvantiteti te‘ko soditi. Vsekakor je bilo pri Vetrinjski cisterci zanimanje za Kranjsko pogojeno z njeno bli‘ino in z ekonomski- mi interesi samostana. Za~etki ‘ivljenja Janez Vetrinjskega so zaviti v temo. Od srede 19. stoletja je veljalo, da je po rodu Francoz oziroma Lotaringijec. Pri teh svojih trditvah sta se Avgust Fournier, avtor prve temeljitej{e raziskave o Janezu Vetrinjskem, in Fedor Schneider opirala predvsem na jezik, ki naj bi vseboval nekatere zna~ilnosti francoske sintakse, ter na besede francoskega izvora. Tako je Schneider na primer zapisal, da v jeziku ne gre le za posamezne besede, ampak za povsem romansko, in sicer ne italijansko ortografijo, za katero je on sam zaman iskal analogijo po vsem nem{kem ozemlju in da se sem ter tja pojavljajo ‘e kar francoski izrazi.8 Za zgled je navedel besedo maneries. Po Schneiderjevem prepri~anju naj bi Janez svoj francoski izvor potrjeval tudi v slabo ~itljivem posvetilu, ki ga je namenil oglejskemu patriarhu Bertrandu. Tako naj bi v njem Janez zapisal, da bo za~el svojo pripoved s Karlom Velikim, ki je bil sicer Francigena in je bil vladar razli~nih de‘el. Pri tem pa se je slednji mnogo mudil v Nem~iji in se je tam tudi poro~il. Nato sledi misel o minljivosti vladanja, podkrepljena z bibli~nimi citati, za njimi pa je Janez v originalu zapisal klju~ni stavek za lokalizacijo njegovega izvora, namre~ de cuius terre primordiis, quia et ipsa eiusdem sum patrie.9 De cuius terre primordiis naj bi se po Schneiderjevi interpretaciji nana{ala na Fran- cigena, torej na Francijo. Tretji Schneiderjev argument za Janezov francoski izvor je najbolj presenetljiv in nenavaden. Po njegovem mnenju naj bi bila duhovna kultura Koro{ke, te na- pol slovanske de‘ele, kot se je izrazil Schneider sam, {e dale~ za ostalimi sosednjimi de‘ela- mi in bil bi pravi ~ude‘, ~e bi mogel Janez Vetrinjski, eden najbolj izobra‘enih ljudi tedanje Nem~ije in najve~ji stilist svojega ~asa, prihajati iz nje.10 Schneiderjevi trditvi o »nekulturni« Koro{ki je oporekal Alphons Lhotsky. Kot argument o nesmiselnosti Schneiderjevega izvajanja je Lhotsky navedel primer po njegovem mnenju v tistem ~asu ni~ bolj kultivirane [tajerske. Nekaj desetletij pred Janezom je namre~ v benedik- tinskem samostanu v Admontu ustvarjal »~istokrvni« [tajerec Engelbert iz Admonta, ~igar glavno delo De ortu, progressu et fine Romani imperii sodi ob Dantejevem traktatu Monar- chia {e danes v vrh srednjeve{ke produkcije dr‘avnopravne teorije.11 Ostala dva Schneider- jeva argumenta je spodbijal Heinrich Fichtenau. Na osnovi lastnih dognanj je Fichtenau za- vrnil Schneiderjeve dokaze o francoski sintaksi v Janezovi latin{~ini, s pomo~jo Oskarja Pauscha in fonetike pa je ugotovil, da ortografska imena dejansko ka‘ejo na bavarsko–avstrijsko govorno podro~je in ne na francosko podro~je Janezovega izvora. Podobno je zavrnil Schneiderjevo mnenje, da se besede de cuius terre primordiis nana{ajo na Francijo. Po ponov- 276 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 12 Fichtenau H., Sprache und Herkunft Johannes von Viktring. V: Fichtenau H., Beiträge zur Mediävistik. Au- sgewählte Aufsätze. Bd. 3: Lebensordnungen – Urkundenforschung – Mittellatein. (Stuttgart 1986), str. 301 – 305. 13 Haider S., Johann von Viktring V: Neue Deutsche Biographie 10 (1974), str. 574. 14 Schneider F., Studien I, str. 153. 15 Furnier A., Abt Johann von Viktring und sein Liber certarum historiarum (Wien 1875), str. VII. 16 To diplomatsko izku{njo Janez opi{e tudi v svoji kroniki. Prim.: LCH II, 157sl. (rec. A) in 193sl. (rec. D, A2). 17 Grafenauer B., Ustoli~evanje, str. 109. nem pregledu originalnega rokopisa je ugotovil, da je Schneider napravil napako pri vrstnem redu verzov. Pravilni vrstni red je, da se je Karel Veliki, ~eprav Francigena, pogosto mudil v Nem~iji in se tam poro~il. O za~etkih te de‘ele – namre~ Nem~ije oz. nem{kega cesarstva(!) – ho~e Janez poro~ati. [ele nato sledi pasus o minljivosti tuzemske oblasti. Fichtenau je na osnovi teh ugotovitev zaklju~il, da je Janez Vetrinjski prihajal iz bavarsko–avstrijskega jeziko- vnega podro~ja, isto~asno pa je poudaril, da ni nobenih dokazov, da je izviral iz Koro{ke.12 V nasprotju z Janezovimi »nacionalnimi« koreninami nih~e ne dvomi o njegovem socialnem izvoru. Na eni strani njegovo izbru{eno teolo{ko mi{ljenje, izvrstna izobrazba in veselje nad vite{tvom po drugi strani pa prezirljivo mnenje o bera{kih redovih in povzpetnikih ne pu{~ajo nikakr{nega dvoma, da je Janez izviral iz vi{jih slojev tedanje dru‘be.13 Podobno kot njegov izvor je v temo zavito tudi leto Janezovega rojstva. Böhmer je njego- vo rojstvo postavljal v sedemdeseta leta 13. stoletja, vendar je njegova letnica temeljila na domnevi, da je moral biti Janez ob izvolitvi za opata star okoli {tirideset let. @e Schneider je menil, da je bolj{e od te letnice, ki temelji le na nedokazljivi domnevi, imeti leto opatovega rojstva za nezanesljivo.14 V spremljevalni {tudij h kriti~ni izdaji kronike je Schneider na osnovi listinskih virov sku{al orisati Janezovo ‘ivljenje. V virih je prvi~ zanesljivo izpri~an 15. februarja 1312, ko je bil izvoljen za opata vetrinjske cisterce. V samostan je gotovo pri{el ‘e pred tem letom, vendar se ne ve to~no kdaj. Furnier je bil mnenja, da je bil ~lan samostan- ske skupnosti ‘e vsaj od leta 1307, ko je bil pri~a rojem kobilic, ki so pusto{ile po Koro{kem. Po Furnierjevem prepri~anju je Janez te dogodke opisoval po lastnih spominih.15 Sporna je Janezova prisotnost pri sre~anju avstrijskega vojvode Friderika in njegove neveste Elizabete Aragonske, ki je januarju 1314 pri{la s Pirenejskega polotoka. Ta domneva, ki jo je prvi zapisal Böhmer po njem pa jo je povzel Furnier, se je Schneiderju zdela zelo dvomljiva. V naslednjih letih je opat sklenil prijateljstvo s koro{kim de‘elnim glavarjem Konradom Au- fensteinskim. Gotovo mu je poznanstvo z najpomembnej{im koro{kim fevdalcem mo~no olaj{alo upravo samostana. Cela vrsta listin v naslednjih desetletjih pri~a o njegovem ve- likem trudu za ~im ve~jo dobrobit cisterce. Najkasneje leta 1330 se je Janez trudil navezati stike s tedanjim koro{kim vojvodo Henrikom. V oktobru tega leta ga najdemo skupaj s ~e{kim kraljem Janezom v Tridentu, v marcu 1334 pa se v eni izmed listin imenuje kot kaplan de‘el- nega gospoda Henrika. Po Henrikovi smrti leta 1335 je zastopal njegovo h~i Margareto Maul- tasch na pogajanjih med nem{kim kraljem Ludvikom in avstrijskima vojvodama Albrehtom in Otonom o prevzemu Koro{ke.16 Na pogajanjih je bil sicer neuspe{en, navezal pa je prve stike z bodo~im de‘elnim gospodom. Schneider navaja, da naj bi bil Janez prisoten pri ume- stitvi novega vojvode Otona na Gosposvetskem polju, vendar je to mnenje spodbijal Grafe- nauer, kar je utemeljeval predvsem z nekaterimi nedoslednostmi in nejasnostmi pri opiso- vanju samega obreda in okoli{~in ob umestitvi.17 Bolj zanesljivo je, da je bil Janez prisoten ob Otonovi smrtni postelji leta 1339. Podobno kot prej z Aufensteinskim je navezal dobre odnose tudi z novim de‘elnim glavarjem grofom Ulrikom iz Pfannberga. Leta 1338 je mati~ni samostan iz Villarsa zaradi spremembe redovnih pravil opravil vizitacijo vetrinjskega samo- stana in bil z opatovim delom zelo zadovoljen. Oktobra 1341 se v listinah prvi~ imenuje kot 277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 18 @ivljenje Janeza Vetrinjskega je Schneider sku{al rekonstruirati na osnovi regestov. Prim.: Schneider F., Stu- dien I, str. 177 – 191. Po moji evidenci je regeste potrebno dopolniti z vsaj dvema listinama, ki sta sicer manj pomembni. Prva iz leta 1322 govori o pridobitvi dveh hub jugovzhodno od Celovca (prim. Wiessner H., Monumenta historica ducatus Carinthiae (=MDC) VIII, 638), z drugo iz 1337 pa se opat Janez in vetrinjski konvent obvezujeta k obhajanju letne ma{e za du{ni blagor Dimut, ‘ene Konrada Aufensteinskega in njenih dedi~ev (prim.: MDC X, 56). 19 Knjiga resni~nih zgodb sicer ni edino historiografsko delo Janeza Vetrinjskega. Poleg omenjene kronike je napisal {e Cronica Romanorum objavljeno v Johann von Viktring, Cronica Romanorum (ed. Lhotsky A.), Klagen- furt 1960 in pa Historia fundationis coenobii Victoriensis objavljeno v: MDC III, 749, 776, 836, 863. 20 Hillenbrand E., Der Geschichtsschreiber Johann von Viktring als politischer Erzieher. V: Festschrift für Brent Schwineköper. Zu seinem siebzigsten Geburtstag. (Sigmaringen 1982), str. 446sl. 21 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 296. 22 Hillenbrand E., Der Geschichtsschreiber, str. 453. 23 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 297. 24 Friedensburg W. Das Buch gewisser Geschichten. Geschichtsschreiber der deutschen Vorzeit 86. (Leipzig 1880), str. XIX – XX. kaplan avstrijskega vojvode Albrehta. Takrat ga sre~amo na Dunaju, kjer je na pobudo svojega novega za{~itnika napravil prvi osnutek svojega dela in mu ga tudi posvetil. Naslednjega leta se v listinah omenja kot kaplan oglejskega patriarha Bertranda. Njemu je bilo namenjeno posveti- lo predelane verzije kronike. Vsa naslednja leta do svoje smrti je Janez pre‘ivel v Vetrinju in se ukvarjal s pisanjem. V listinah je zadnji~ izpri~an 30. julija 1345, po navedbah v sicer precej nezanesljivi seriji opatov vetrinjskega samostana pa naj bi umrl 12. novembra 1345.18 Mnenja o tem, kaj je spodbudilo Janeza k pisanju Knjige resni~nih zgodb, so razli~na.19 Od Fournierja naprej velja, da naj bi prvo pobudo dal avstrijski vojvoda Albreht. Hillenbrand meni druga~e. Janeza naj bi spodbudili k pisanju predvsem dogodki iz leta 1335, ki jih je kot poobla{~enec Margarete Maultasch tudi sam sooblikoval. Takrat naj bi se zavedel problema nasledstva oblasti. Svoje delo je zato koncipiral kot ogledalo, ki ga je postavil novim de‘el- nim gospodom, da bi v primerih iz zgodovine dobili zgled za uspe{en prevzem oblasti in zgledno vladanje.20 Knjigo resni~nih zgodb je Janez razdelil v {est knjig in v njih sprva sku{al opisati ~as od obdobja zadnjih Staufov do svoje sodobnosti. Ta prvi koncept, ki naj bi nastal leta 1341, je kasneje popravljal in raz{iril vse do ~asa Karolingov. Vsaka izmed {estih knjig obsega ~as vladanje enega vladarja. Po kompoziciji zelo spominja na Otona iz Freisin- ga.21 Podobno kot Oton je tudi Janez razdelil posamezno knjigo na poglavja in jim dodal naslove. V ~istopisu je vsaka knjiga sestavljena iz 10 zaokro‘enih poglavij, le zadnji, {esti knjigi je zaradi kopice snovi dodal {e dve poglavji. Hillenbrand opozarja na simboliko teh {tevil. V srednjem veku je po analogiji s stvarjenjem sveta {tevilo {est veljalo kot {tevilo ureditve ~asa, v katerem se ~lovek lahko izka‘e, v {tevilu deset – Bog je svojemu ljudstvu dal pa~ deset zapovedi – pa so ljudje videli simbol zakona in njegove uresni~itve. ^e je Janez svoje resni~ne zgodbe vpletel v sistem teh dveh {tevil, je delil s svojimi bralci nek notranji red dogajanja, ki so ga le-ti morali odkriti in se nanj navezati.22 Po mnenju Lhotskega vlada tako pri Otonovem delu kot pri Janezu isti smisel za strukturo, ista disciplina, le Janezova latin{~ina se ne more primerjati s tisto, ki jo je uporabljal Oton.23 Friedensburg, ki je Janezo- vo kroniko prevedel v nem{~ino, ocenjuje njegovo pisanje kot jedrnato in zgo{~eno, ki pa kljub temu nikoli ne zaide v nevarnost, da bi zaradi skoposti postal nerazumljiv. Zgleduje se pri klasi~nih vzorih, pa vendar ni nikoli su‘enjsko odvisen od njih. Podobno kot Oton tudi on z ‘alostjo sprejema gre{nost sveta in prepad med njegovo resni~nostjo ter ureditvijo, kakr{na bi morala biti, ~e bi ljudje spo{tovali bo‘je zapovedi. Toda njegove izku{nje in naravna zmer- nost ga varujejo pred tem, da bi se utopil v zagrenjenosti in v zani~evanju tuzemskega.24 Kljub vsej hvali pa po mnenju Lhotskega ni dosegel svojega vzornika. Janezovemu delu manjka tisto silno metafizi~no ozadje, ki Otonovo knjigo o dveh dr‘avah dviga visoko preko 278 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 25 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 297. 26 Prim. LCH I, str. 197 »Unusquisque quod sibi rectum visum fuerat faciebat, sua quiliber, quantum poterat, defendebat, alter contra alterum dolos, insidias, captivitates, incendia atque spolia exercebat. . .« 27 Prim. LCH I, str. 134 ». . . et fluctuat totus orbis.« 28 Hillenbrand E., Der Geschichtsschreiber, str. 451. 29 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 297. 30 Natan~na shema rokopisa v: Klebel E., Zu den Fassungen und Bearbeitungen von Johannes von Viktring »Liber certarum historiarum.« V: MIÖG Ergbd. XI (1929), str. 355 – 356. 31 LCH I, str. IX – XV. 32 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 293. 33 Stelzer W., Ein Neufund zu Johann von Viktring. Drei eigenhändige Blätter aus verschollenen »Chronicon Carinthiae«. Mit einem Fundbericht von Thomas Wallnig. V: Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft. Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag. (Klagenfurt 2001), str. 131 – 160. nivoja obi~ajnega zgodovinopisja.25 Svojo politi~no naklonjenost je Janez izkazoval cesarski strani. ^as interregnuma je bil za njega ~as, ko je vsak po~el, kar se mu je zdelo, ko je vsak spletkaril proti vsakemu26 in ko se je zavrtelo celemu svetu.27 Izvolitev Rudolfa za nem{kega kralja, na katerega je gledal s simpatijo, mu je pomenila zagotovilo za povrnitev miru. Tudi za rimski pohod kralja Ludvika najde zgodovinopisec, ki opravlja pomembno cerkveno slu‘bo opata, ve~ opravi~il kot pa obto‘b. Ludvik naj bi bil zapeljan predvsem zaradi slabih sveto- valcev, grajal pa je nepopustljivost vladarjevega nasprotnika pape‘a Janeza XXII.28 Toda Lhotsky spet zmanj{uje Janezovo izstopanje iz ute~enih norm in meni, da je bilo celotno opatovo navdu{enje nad cesarsko stranjo {e vedno v mejah, v katerih se je lahko gibal takrat- ni menih.29 Zaradi zapletene strukture kriti~ne izdaje je smiselno nekaj ve~ prostora nameniti opisu edicijskega principa, ki ga je uporabil Schneider. Osnovno besedilo Knjige resni~nih zgodb je ohranjeno v rokopisu iz benediktinskega samostana Wessobrunn, ki se sedaj nahaja v münchenski dr‘avni biblioteki pod signaturo clm. 22.107. Ta kodeks je bil v skupno celoto sestavljen {ele v 15. stoletju iz ve~ med seboj neodvisnih zvezkov. V svojem zadnjem delu (fol. 143 – 206) vsebuje komentar k Janezovemu spisu Cronica Romanum, spise iz ~asa koncilov v Konstanci in Baslu, cerkveno pravni traktat iz 15. stoletja in koledar na zadnjih platnicah. Pred tem je nanizanih ve~ razli~nih verzij Janezove Knjige resni~nih zgodb.30 Kako je ta kodeks ‘e v 15. stoletju pri{el iz Vetrinja v Wessobrunn, ni znano. Schneider se je zavedal, da je rokopis sestavljen iz tekstov, ki so nastali v razli~nih ~asih in z razli~nim namenom. Lo~il je ve~ plasti oziroma recenzij.31 Kot recenzijo A je Schneider ozna~il tekst, ki se nahaja na straneh 1 do 44’ in vsebuje dogodke med leti 1231 in 1341. Zdi se, da je bila napisana leta 1340 in 1341. Od Fournierjevih raziskav naprej velja, da je to verzijo napisal Janez osebno in po koncu pisanja na za~etku teksta tudi dopisal naslov Liber certarum histo- riarum. Po mnenju Lhotskega je sicer vpra{ljivo, ali je Janez resni~no hotel svoje delo naslo- viti kot Knjigo resni~nih zgodb ali pa je to bila samo za~asna oznaka za collectaneo.32 V strokovni literaturi se ta verzija pogosto ozna~uje kot koncept. K tej recenziji pripada tudi posvetilo neznani osebi. Zanimivo je, da je recenzija A skoraj identi~na s tekstom in posveti- lom avstrijskemu vojvodi Albrehtu II. iz rokopisa, ki je bil v dvajsetih letih 18. stoletja v posesti bratov Pez in je do nedavna veljal za izgubljenega. Schneider je posvetilo iz Chroni- con Charintie, kot jo je poimenoval Hieronim Pez, objavil kot praefatio I, tistega iz wesso- brunnskega rokopisa pa kot praefatio II. Pred leti je Thomas Wallnig v arhivu samostana v Melku med zapu{~ino bratov Pez naletel na tri liste rokopisa, za katere je Winfried Stelzer dokazal, da gre za tri liste rokopisa, na osnovi katerega je Hieronim Pez pripravil izdajo besedila Kronike Anonimnega Leoben~ana.33 Stelzer je besedilo, ki ga je ozna~il z M (po 279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 34 Stelzer W., Die Melker Fragmente der Chronik Johanns von Viktring. V: Mitteilungen des Instituts für öster- reichische Geschichtsforschung (= MIÖG) 112 (2004) Heft 1–4, str. 272 – 289. 35 Schneider F., Studien II, str. 408. 36 Klebel E., Zu den Fasungen, str. 358. 37 Schneider F., Studien II, str. 413. njegovem nahajali{~u v Melku), tudi objavil v obliki reprodukcije in transkripcije.34 Del besedila kronike Janeza Vetrinjskega je ohranjen v rokopisu, ~igar avtor je passavski duhov- nik Johann Staindel, ki je ustvarjal konec 15. stoletja in v prvih desetletjih 16. stoletja. Po- dobno kot Wessobrunnski rokopis je tudi Staindelov rokopis pravzaprav collectanea. Ob pri- pravah na svoje glavno delo Chronicon generale je Staindel namre~ iz razli~nih historio- grafskih del izpisal posamezne notice in jih kasneje uporabil pri pisanju. Med drugim je ekscerpiral tudi Janeza Vetrinjskega. Schneider ni bil prepri~an, ali besedilo temelji na recen- ziji A ali recenziji B, zato je ta del ozna~il kot A2. Kasnej{o verzijo, za katero se v literaturi uporablja tudi izraz ~istopis, je Janez za~el ‘e z letom 1217, fragmenti te verzije pa so na straneh 45 in od 47 do 120’ wessobrunnskega kodeksa. Napisala sta jo dve razli~ni osebi. Z B1 je Schneider ozna~il tekst na straneh 45 in od 47 do 110'. V tej verziji manjkajo dogodki iz let 1261 do 1274 in dogodki, ki so se odvijali po letu 1327. Tekst je Janez skrbno pregledal in vanj vnesel popravke. Fragment, ki je napisan z drugo roko in je na straneh 111 do 120', je Schneider ozna~il kot recenzija B2. Tekst je precej kraj{i od verzije B1 in vsebuje le dogodke med leti 1305 in 1314. Domneva se, da je to besedilo nekoliko starej{e. Janez je pregledal tudi ta tekst, vendar ne do konca. Schneiderju se zdi mo‘no, da sta oba pisarja pisala po originalnem Janezovem konceptu, ki pa ni bil narekovan, ker teksta ka‘eta na napake pri branju in ne na napake, ki bi nastale pri pisanju po nareku.35 ^eprav ima recenzija B precej lukenj, postavlja Schneider njen nastanek v leto 1342, prvotno pa naj bi obsegala dogodke med leti 1217 in 1342. Po Kleblovem prepri~anju se je morala vsaj recenzija B ‘e leta 1414 nahajati v samostanu Stams na Tirolskem.36 S ~rko C so ozna~ene tri kraj{e verzije dogo- dkov, ki segajo v 7. oziroma 8. stoletje. Verzija C1, ki je razdeljena v 9 poglavij, obsega leta 715 do 919 in se nahaja na straneh 122 do 130’ rokopisa. Po Schneiderjevi oceni je napisana v polnej{em stilu. Verzija C2 na straneh 142 in 133 do 136' vsebuje leta 700 do 1125. Janez je verjetno hotel, da bi ta verzija tvorila skupno celoto z recenzijo B, vendar je ugotovil, da bi bilo to preobse‘no. Tretja verzija C3 na straneh 121–121’, 132–132', 138'–140, 141–141', 46 in na robovih listov 47 do 50 popisuje dogodke od leta 687 do 1271, vendar je precej besedila izgubljenega, ve~krat pa se ponovi v razli~nih variacijah. Recenzija C naj bi bila namenjena oglejskemu patriarhu Bertrandu. Njen nastanek razlaga Schneider s tem, da je opat iz ne ve~ poznanih razlogov ~util potrebo po raz{iritvi dela vse do vzpona Karolingov.37 Tri razli~ne variante recenzije naj bi bile posledica poskusov na{ega kronista, da bi vklju~il v prvo knjigo tudi dogodke karolin{ke dobe. ^e je hotel, da s prvo knjigo ne bi prekora~il primernega obsega, je moral tekst primerno skraj{ati, kar pa mu je uspelo {ele v tretjem poskusu. Z D je Schneider ozna~il kasnej{o predelavo Janezovega teksta. ^istopis B je namre~ slu‘il nezna- nemu piscu iz konca 14. stoletja za osnovno predlogo pri pisanju njegove Chronica ab incar- natione Domini et gesta principium sacerdotum id est summorum pontificum novae legis et etiam imperatorum omnium Romanorum. Leta 1721 je Hieronim Pez, ki je kroniki tudi dal tak baro~en naslov, izdal ta spis kot delo Anonimnega Leoben~ana, ker so v kroniki nanizani tudi lokalni podatki iz Leobna na [tajerskem. Schneider je pri svoji ediciji Knjige resni~nih zgodb izhajal iz tega, da naj bi tekst Leoben~ana do leta 1343 predstavljal dobesedni prepis zadnje redakcije Janezove kronike. To pa je predpostavka, ki je v zadnjih desetletjih naletela na najve~ kritike in o~itkov. Lhotsky je podvomil, da bi bil Anonimni Leoben~an zgolj vesten 280 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 38 Lhotsky A. Quellenkunde, str. 301 – 304. 39 Naj omenim zgolj najpomembnej{e ~lanke: Bassi U. – Kamptner M., Studien zur Geschichtsschreibung Johanns von Viktring. (Das Kärntner Landesarchiv 22), (Klagenfurt 1997); Stelzer W., Studien zur österreichischen Historiographie im 14. Jahrhundert. I. Die Chronik des »Anonymus Leobiensis« und die Leobner Martins-Chronik. V: MIÖG 103 (1995) Heft 3–4 ; Stelzer W.,, Die verschollene Trauttmansdorffer Handschrift des Anonymus Leo- biensis: cvp 3445, 8221 und ihre Kontamination in den »Commentarii Anton Steyerers (1725) V: Unsere Heimat 66 (1995) Heft 3; Bassi U., Ein weiteres Doppelblatt der Kremser Fragmente des Anonymus Leobiensis: ÖNB Cod. Ser. n. 3052. V: Unsere Heimat 67 (1996) Heft 1. 40 LCH I, str. 74. 41 LCH I, str. 73. 42 LCH I, str. 116. prepisovalec Janezovega osnutka in mu je pri nastanku kronike pripisal tudi lastno historio- grafsko udele‘bo. V svoji Quellenkunde obravnava Anonimnega Leoben~ana lo~eno od Ja- neza Vetrinjskega.38 Zlasti v avstrijskem zgodovinopisju je v zadnjih letih ob vpra{anju od- nosa Knjige resni~nih zgodb in pa Kronike Anonimnega Leoben~ana, ki sicer presega ambi- cije tega ~lanka, nastala obse‘na produkcija znanstvene literature.39 Ker pri omembah Kranjske recenzija D dosledno prina{a zgolj skr~en povzetek recenzije A, v ~lanku ne razlikujem med Janezom Vetrinjskim in Anonimnim Leoben~anom, ampak tekst obravnavam kot enotno bese- dilo. Zadnjo, sicer najskromnej{o, recenzijo je Schneider ozna~il z E. Ta recenzija vsebuje nekaj notic, ki se nana{ajo na samostan v Stamsu in na naslednike tirolskega grofa Majnharda. 2. Kranjska v Knjigi resni~nih zgodb Kranjska se prvi~ omenja v Knjigi resni~nih zgodb leta 1077, ko Janez poro~a, da je nem{ki kralj Henrik Kranjsko izro~il v roke oglejskemu patriarhu Sigehardu. V kroniki so ohranjene tri razli~ice besedila, ki se med seboj razlikujejo po obsegu in deloma po vsebini. Notico je Janez pri vseh razli~icah uvrstil v poglavje o Henriku IV. in Henriku V. Prva razli~ica, ki jo je Schneider ozna~il kot C3 – textus prior – je vsebinsko skromnej{a in omenja, da se je izro~itev zgodila na pobudo kraljeve ‘ene Berte v ~asu, ko je na Koro{kem vladal vojvoda Ludolf. Marka Kranjska naj bi bila oglejskemu patriarhu Sigehardu podeljena z zelo jasnim, nedvoumnim privilegijem (sub privilegio valde claro).40 Druga razli~ica, ki jo je Schneider ozna~il kot C3 –textus posterior, je presenetljivo nekoliko obse‘nej{a kot prvotni tekst, ~eprav naj bi Janez besedilo kronike predeloval predvsem z namenom, da bi ga skraj{al. Kralj Hen- rik je na posredovanje svoje ‘ene Berte Kranjsko izro~il patriarhu. To naj bi se zgodilo v ~asu koro{kega vojvode Ludolfa in ob prisotnosti pri~ obeh stanov.41 V tretji razli~ici (recenzija D) je preoblikovalec besedila zapisal, da naj bi bila Kranjska izro~ena oglejskemu patriarhu v prisotnosti Ludolfa (presente Ludolfo duce Karinthie).42 Vsebinsko so vse tri razli~ice pre- cej skromne in dejansko ne {irijo na{ega poznavanje problematike. Kot je bilo ‘e omenjeno, je nenavadno, da predelan pasus recenzije C3 o podelitvi Kranjske po obsegu preka{a prvot- no besedilo. ^e pod drobnogled vzamemo celotno besedilo starej{e in novej{e verzije teksta C3, se izka‘e, da je novej{o predelano verzijo besedila Janez v principu dodobra oklestil. Na nekaterih mestih se mu je celo ‘e skraj{ana verzija zdela predolga in jo je na robovih rokopi- sa {e dodatno skraj{al. Samo v treh primerih se je Janez odlo~il, da tekst nekoliko podalj{a. V novej{i verziji je tako nekaj ve~ besed namenil najdbi legendarnega kopja, s katerim naj bil preboden Kristus, ter pri omenjanju ustanovitve cistercijanskega redu dodal prva dva dobrot- nika reda. Tretji primer, ko je Janez raz{iril predelan tekst, je obravnavana omemba podelitve Kranjske. Zakaj se je torej Janez odlo~il, da besedilo raz{iri? Odgovor na to vpra{anje nam 281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 43 Die Urkunden Heinrichs IV. (= D. H. IV.). Monumenta Germaniae Historica. Diplomata regum et imperato- rum Germaniae VI, 2 (Hannover 1978), 296; Schumi F., Urkunden und Regestenbuch des Herzogthums Krain (=URBK), (Laibach 1882/3; 1884, 1887), I, 52. 44 D. H. IV., 293; URBK I, 51. 45 LCH I, str. 73. 46 MDC X, 150. 47 MDC X, 156. Regest je sicer vsebinsko pomankljiv. Iz Schneiderjevih regestov je namre~ razvidno, da se je inkorporacija ‘upnije zgodila na pro{njo opata Janeza. lahko naka‘e nekaj podrobnosti iz teksta. Primerjava starej{e in novej{e verzije C3 namre~ poka‘e, da je Janez besedilo raz{iril predvsem z nekaterimi dejstvi, v katerih se zrcalijo okoli{~ine podelitve in ki ve~ kot 250 let po izdaji originalne listine niso mogle biti splo{no znane. Tako Janez v predelani verziji trdi, da so bile pri~a tega dejanja osebe iz obeh stanov – tako iz vrst klerikov kot iz vrst laikov. Taka podrobnost bi te‘ko ostala v spominu ljudi, ~e ne bi bila nekje zapisana. O~itno je v ~asu med nastankom starej{e in novej{e verzije teksta C3 Janez pridobil dodatne informacije o podelitvi Kranjske, kar je bil tudi razlog, da je besedilo v novej{i verziji raz{iril. In res najdemo v listini iz 1077 na{tete osebe tako iz lai{kih kot iz kleri{kih vrst, ki naj bi si prizadevale za to podelitev. S cerkvene strani so bili to {kofje iz Augsburga, Eichstädta, Nürnberga, Osnabrucka in Prage, od laikov pa so izrecno imenova- ni ~e{ki vojvoda Vratislav, koro{ki vojvoda Liudolf, palatinski grof Cuone in mejni grof Tiepold.43 Primerjava besedila vseh treh listin, ki jih je oglejski patriarh Sigehard leta 1077 prejel od Henrika IV., in s katerimi so mu bile podeljene Furlanija, Kranjska in Istra, ter besedila Janezove kronike, poka‘e {e nekatere zanimive podrobnosti. V kroniki se v vseh treh recenzijah poudarja, da se je podelitev zgodila po posredovanju kraljice Berte (ad inter- ventum consortis sue, interveniente regina). Kranjska listina uporablja sicer druga~en izraz. Kralj naj bi oglejski cerkvi Kranjsko podelil na patriarhovo pro{njo in ob pomo~i kraljice Berte (subveniente dilecta nostra Berta regina). V listini s katero je bila nekaj mesecev pred tem oglejskemu patriarhatu podeljena Furlanija, pa je navedeno, da naj bi se podelitev Furla- nije zgodila interventu excellentissimae matris nostrae Agnetis imperatricis et dilectissimae conjugis nostrae Berthae reginae …44 Uporaba identi~nega izraza interventu v furlanski li- stini in v kroniki Janeza Vetrinjskega nakazuje na mo‘nost, da se je Janez pri pisanju na- slanjal na furlansko ne pa na kranjsko listino. S to tezo je mo‘no razlo‘iti tudi zmedo z imeni v novej{i verziji recenzije C3. Janez je namre~ pri poimenovanju Henrikove ‘ene napa~no zdru‘il ime kraljice Berte in Henrikove matere Ne‘e. Rex Bertham Ottonis marchionis Ytha- lici duxit filiam Agnetem,45 ~eprav v starej{i verziji Janez pravilno imenuje Berto kot Hen- rikovo ‘eno. Napako lahko pripi{emo Janezovi povr{nosti pri pisanju, toda njegova povr{nost je posledica povzemanj in ekscerpiranja listine, s katero je bila Ogleju podeljena Furlanija. Medtem ko se namre~ tako v listini o podelitvi Kranjske kot tudi v listini o podelitvi Istre Henrikova mati Ne‘a sploh ne omenja, je v listini o podelitvi Furlanije vloga matere izrecno navedena. Ne samo Henrikova ‘ena Berta, ampak tudi njegova mati Ne‘a naj bi poleg ostalih velika{ev posredovala pri vladarju za podelitev Furlanije. Janez torej ni bral in uporabljal kranjske ampak furlansko listino, njuni vsebini pa o~itno smatral za identi~ni. Ali je Janez tudi fizi~no videl omenjeno listino ni jasno, ~eprav ~asovne okoli{~ine nakazujejo na to. Obe varianti recenzije C3 sta nastali po letu 1341, ko se je Janez vrnil z Dunaja. Januarja 1342 je v [entvidu na Koro{kem seznanil koro{kega de‘elnega glavarja Ulrika Pfannber{kega z listi- no, s katero je vojvoda Albreht vetrinjski samostan vzel pod za{~ito.46 Aprila 1342 najdemo Janeza v ̂ edadu pri patriarhu Bertrandu.47 Domnevamo lahko, da je bil Janezu ob tem obisku omogo~en vpogled v arhiv oglejskega patriarhata. Prav zato je potrebno Janezovo posvetilo 282 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 48 Posvetilo opatu Bertrandu objavljeno v LCH II, str. 243 – 246. 49 LCH I, str. 97 (rec. C3) in str. 136 (rec. D). 50 Tekst mirovne pogodbe v URBK II, 290 in v: MDC IV/1, 2761. 51 Zahn J., Austro – Friulana. Fontes rerum Austriacarum (=FRA) II/40 (Wien 1877), 3; Otorepec B., Gradivo za zgodovino Ljubljane (=GZL), (Ljubljana 1956 – 1968), XI/20. Prim. tudi URBK II, 291. 52 FRA II/40, str. 316; URBK II, 293. 53 FRA II/40, str. 317; URBK II, 294. 54 Okoli{~ine, ki so pripeljale do sklenitve ~edajskega miru, in o njegovih posledicah prim. Hauptman L., Erläu- terungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung: Die Landgerichstkarte, 4. Teil: Krain. (Wien 1929) str. 421 – 423. V slovenskem prevodu Hauptman L., Nastanek in razvoj Kranjske (Ljubljana 1999), str. 118 – 119. [e obse‘neje Komac A., Formiranje de‘ele Kranjske in de‘elnega plemstva v ~asu med 1150 in 1350 (Doktorska disertacija), (Ljubljana 2003), str. 183 – 187. opatu Bertrandu razumeti predvsem kot zahvalo za to mo‘nost.48 Janez je torej po vsej ve- rjetnosti poznal in pri delu uporabljal listino o podelitvi Furlanije oglejskemu patriarhu, na- stanek predelane recenzije C3 pa lahko postavimo v ~as po aprilu 1342. Janez je oglejsko cerkev ponovno vpletel v svojo kroniko, ko je popisoval dogodke iz {estdesetih let 13. stoletja. Med omembo zakona Otokarja PVemysla z Margareto Babenber{ko ter dogodki v cesarstvu je Janez vrinil kratko notico o Ljubljani. V enem samem stavku pove, da je leta 1261 koro{ki vojvoda Ulrik izro~il Ljubljano v roke oglejskega patriarha. Ulricus dux Karinthie Gregorio patriarche Laybacum optulit.49 Takoj za tem skromnim stavkom nadaljuje pripoved v svoji kroniki z delitvijo Bavarske med Henrika in Ludvika. Tako v recenziji C3 kot v recenziji D sta notici vsebinsko identi~ni. Opisano dejanje je zgodovinsko potrjeno. Koro{ki vojvoda Ulrik III. in oglejski patriarh Gregor sta bila ‘e od leta 1258 v sporu zaradi dedovanja po patriarhu Bertoldu, zadnjemu mo{kemu potomcu iz dru‘ine An- dechs-Meran. Kot mo‘ Ne‘e, zadnje {e ‘ive~e pripadnice te nekdaj najmo~nej{e plemi{ke dru‘ine na Kranjskem, je Ulrik menil, da posesti na Kranjskem pripadajo njemu. Po treh letih spopadov, v katerih je Ulrik med drugim poru{il grad Vernek pri Litiji, sta 24. novembra 1261 oba sprta fevdalca sklenila v ^edadu dogovor. Ulrik se je obvezal, da bo oglejskemu patriarhu vrnil vse na silo odvzete posesti, v treh letih na novo zgradil poru{eni Vernek in mu izro~il svoje posesti v gozdu Pocenyer na Krasu in Furlaniji ter Ljubljano z vsem, kar spada zraven, z dobrinami, ljudmi in gradovi Gori~ane, Jetrbenk, Falkenberg, Ig in Turjak, ki pa jih je moral patriarh takoj podeliti Ulriku, Filipu in njunim zakonitim dedi~em v fevd. Patriarh je nato bratoma in njunim zakonitim dedi~em dal v fevd {e Kranj in jurisdikcijo nad Kranjsko marko, za ~as njunega ‘ivljenja pa tudi Slovenj Gradec. V pogodbi sledi nato {e dogovor o skupnem poslanstvu pri pape‘u, da bi dosegli razveljavitev Ulrikovega zakona z ostarelo Ne‘o. Nadalje sta se sprti strani dogovorili, da je v primeru, ~e bi Ne‘a svoje posesti zapusti- la oglejskemu patriarhu, patriarh dol‘an vse podeliti bratoma Ulriku in Filipu.50 Dva dni kasneje je patriarh Gregor ‘e imenoval Berengarja, pro{ta v cerkvi sv. Ulrika in Ruperta iz Budria v Furlaniji (de Budria) ter druge sle in zastopnike, da bi prevzeli Ljubljano z vsemi pripadajo~imi gradovi ter dobil od vseh vazalov prisego zvestobe.51 V naslednjih dneh je nato ljubljanski gradi{~an Rudelin izro~il klju~e gradu Berengerju in Rupertu,52 kmalu za tem pa so Falkenber{ki, Gerloh iz Jetrbenka, Oton s Turjaka in Konrad, brat nekdanjega gospoda Varnerija iz Loke, prisegli – tako pravi tekst listine – pri svetem bo‘jem evangeliju zvestobo oglejskemu patriarhu.53 Odprto ostaja vpra{anje, od kod je Janez poznal omenjeno dejanje. Kronike iz 13. in 14. stoletja, iz katerih bi lahko ~rpal Janez Vetrinjski o dogodku mol~ijo. Otokarju iz Geule spori med Spanheimi in oglejskim patriarhom niso poznani. Tudi sam opis dogodka deluje nekako vrinjeno med preostalo besedilo kronike. Janez ne pojasnjuje, zakaj je pri{lo do spora, ne omenja Bertoldove oporoke, niti posameznih voja{kih spopadov med sprtima stranema.54 Zdi se torej, 283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 55 LCH I, 284. 56 MDC V, 392. 57 Wiesner navaja, da sta v Haus- Hof- und StaatsArchiv na Dunaju hranjeni dve vsebinsko identi~ni listini oporoke z merami 25: 36 (A1) in 23:36 (A2). Prim. MDC V, 392. 58 FRA II/40, str. 317 – 318. 59 MDC IV/2, 2988. 60 Dopsch, A, Die Kärnten – Krainer Frage und die Teritorialpolitik der Ersten Habsburger in Österreich. V: AÖG 87 (1899), str. 6. da Janezu kot predloga pri pisanju ni slu‘il nek starej{i tekst kronikalnega zna~aja. Po vsej verjetnosti je torej dogodke moral poznati iz listinskega gradiva oglejskega patriarha, kar bi bilo v skladu z zgoraj postavljeno tezo, da je imel Janez posredno ali neposredno mo‘nost uporabe podatkov iz arhiva oglejskega patriarhata. Dodaten argument k tezi o Janezovem poznavanju oglejskega arhiva je tudi dejstvo, da je Janez poznal obstoj in vsebino testamenta Filipa Spanhe- imskega. Janez namre~ v ~istopisu kronike trdi, da je Filip v svoji oporoki zapustil Ljubljano oglejskemu patriarhu.55 In res je Filip v svoji oporoki, ki jo je spisal nekje pri Kremsu julija 1279, poleg zahteve, da se iz njegovega premo‘enja na Koro{kem in Kranjskem popla~a vse cerkvene instance, ki jih je v svojem ‘ivljenju o{kodoval, navedel, da Ljubljano zapu{~a oglejski cerkvi.56 Kontekst v besedilu Knjige resni~nih zgodb ponovno nakazuje, da je podatke ~rpal iz listinskega gradiva in ne iz virov kronikalnega zna~aja. O~itno je Janez ekscerpiral tudi Filipov testament, vpra{anje pa je, na kak{en na~in oziroma kje je Janez lahko pri{el do dokumenta, ki ga danes v dveh originalih hrani Haus- Hof- und Staatsarchiv na Dunaju.57 Kot najverjetnej{a mo‘nost se ponovno zdi arhiv oglejskega patriarhata. Originala danes furlanski arhivi sicer ne hranijo ve~, obstajajo pa posredni dokazi, da je {e vsaj v {estdesetih letih 14. stoletja bil izvod testamenta hranjen tudi v oglejskem arhivu. V sporu med oglejskim patriarhatom in Habsbur‘ani, ki se je razplamtel v drugi polovici 14. stoletja, se je patriarh leta 1366 sklenil obrniti na kralja Karla IV. Aprila 1366 je furlanski parlament za patriarha Markvarta sestavil spisek listin s kratkimi povzetki njihove vsebine.58 Te listine naj bi po prepri~anju patriarha in furlanskega parlamenta predstavljale pravno osnovo, na kateri je temeljila pravica Ogleja nad Kranjsko, Krasom in Istro. Tako v spisku najdemo prvo darilno listino iz 1077, drugo iz 1093 in {e neka- tere pomembne dokumente. Med njimi se omenja tudi Filipov testament iz 1279, ki so ga – vsaj en izvod – takrat o~itno hranili tudi v Ogleju. Ko je Janez Vetrinjski predeloval recenzijo A svoje kronike, je po pregledu oglejskega arhiva, v katerem je naletel tudi na omenjeno listino, vsebino raz{iril tudi z notico o omenjenem dogodku. ^asovno lahko torej nastanek recenzije B postavimo podobno kot C3 v ~as po aprilu 1342. Dogodki na Kranjskem postanejo za Janeza Vetrinjskega ponovno zanimivi po smrti Ulrika Spanheimskega. Z njegovo smrtjo se je politi~na situacija na Kranjskem in na Koro{kem bistveno spremenila. Za Ulrikovo dedi{~ino in naslove sta se potegovala dva kandidata. Prvi pretendent je bil Ulrikov brat Filip Spanheimski, njegov konkurent pa ~e{ki kralj Otokar II. PYemysel. Otokarjeve zahteve po spanheimski dedi{~ini so temeljile na dedni pogodbi med njim in Ulrikom Spanheimskim, ki sta jo sklenila decembra 1268 v Podiebradu na ^e{kem. Ulrik se je v pogodbi zavezal, da bo v primeru, ~e umre brez zakonitih dedi~ev sicut nobis consanguinitatis vinculo alligatus multaque amicicie beneficia ac indefesse dilectationis argumenta vse de‘ele, fevde in dobrine zapustil Otokarju pod pogojem, da slednji pobo‘nim ustanovam, ki jih je izbral Ulrik, nameni po 100 mark iz njegove dedi{~ine v spomin Ulriko- ve smrti.59 Pogodba je sicer stala na pravno zelo {ibkih temeljih, saj je dr‘avne fevde, in to je spanheimsko vojvodstvo na Koro{kem brez dvoma bilo, lahko podeljeval samo kralj.60 Spor- nosti svojega dogovora sta se zavedala tako Ulrik kot Otokar. Verjetno je bil tudi to eden 284 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 61 MDC IV/2, 3013. 62 LCH I, str. 99 (rec. C3), str. 138 (rec. D), str. 174 (rec. A), str. 207 (rec A2). 63 MDC V, 1. 64 MDC V, 3. 65 MDC V, 12 – 16. 66 LCH I, str. 100 (rec. C3), str. 138 (rec. D), str. 174 (rec. A), str. 209 (rec. A2). 67 MDC V, 49. 68 [ebánek J. – Du{ková S., Das Urkundenwesen König Ottokars II. von Böhmen II. V: Archiv für Diplomatik, Schriftgeschichte, Siegel- und Wappenkunde 15 (1969). 69 MDC V, 54. izmed razlogov, da je pogodba ostala tajna. Ulrik je {e septembra 1269, ko je Filipa v pismu seznanil s smrtjo oglejskega patriarha Gregorja, brata naslavljal kot svojega dedi~a na Koro{kem in Kranjskem.61 Nasproti sta si torej stala konkurenta, ki sta oba svoje zahteve po Koro{ki in Kranjski lahko utemeljevala na pravno majavih nogah. Ker v nem{kem cesarstvu ni bilo splo{no priznanega vladarja, ki bi lahko razsojal med sprtima stranema, je bil spopad neizbe‘en. Janez Vetrinjski je poznal obstoj sporne pogodbe. V vseh recenzija poudarja, da sta Ulrik in Otokar habuerunt pactum. Dogodke, ki so sledili, povzame opat zelo sumarno. Najobse‘nej{a in najnatan~nej{a je recenzija A. Ostale so nekoliko skromnej{e, ~eprav se vsebinsko razen v nekaterih poudarkih medsebojno ne razlikujejo.62 Po Janezovi rekonstrukciji je Otokar na Koro{ko najprej poslal brnskega pro{ta, enega izmed svojih uradnikov, ki pa je lahko – tako Janez – prevzel vsega dva gradova. Ve~ uspeha naj bi imel Filip, ki se je polastil omnes municiones et castra terre cum castris patriarchalibus in Otokarjevega poslanca celo prisilil, da je z njim sklenil foedus amicicie et concordie. Ostalih okoli{~in Janez ne opisuje. Veliko ve~ nam o prvih mesecih spora med Otokarjem in Filipom pove ohranjeno listinsko gradivo. Filip je takoj za~el okrog sebe zbirati prista{e za morebitni voja{ki spopad. V Lju- bljani so ‘e 2. novembra Rudelin, kastelan v Ljubljani, Herman iz Rabensteina, brata Her- bord in Oto Turja{ka ter Gerloh iz Jetrbenka obljubili zvestobo Filipu, ki je, kot pravi listina, pravi dedi~ in gospodar de‘ele.63 Konec novembra se je omenjenim pridru‘il {e Friderik iz Falkenberga.64 Na Filipovi stani je stala zlasti Kranjska in njeno ni‘je plemstvo, Otokar pa je svoje prista{e na{el predvsem med visokim plemstvom. Konec januarja in v za~etku februarja leta 1270 najdemo v Otokarjevem spremstvu na Dunaju {kofe iz Olomuca, Bamberga, Frei- singa, Briksna, Krke in Passaua. Prav tako se takrat na Dunaju mudijo grofje Majnhard in Albert Gori{ka, Ulrik Vovber{ki, Friderik Ortenbur{ki, Ulrik Sternber{ki od kranjskih plemi~ev pa Gebhard iz Limberka, Ortolf iz Kr{kega, Konrad iz Loke in Konrad Gal.65 Do direktnega voja{kega spopada je pri{lo {ele jeseni 1270, ko se je Otokar z vojsko odpravil na Kranjsko in Koro{ko. Janez Vetrinjski je ponovno skromen. Omenja obleganje Ljubljane, hitro predajo ostalih kranjskih gradov in Otokarjevo pot na Koro{ko.66 Ostalih podrobnosti Janez ne prina{a. Spet nam o okoli{~inah spopada ve~ kot Janez pove ohranjeno listinsko gradivo. Vse do konca oktobra 1270 se je sode~ po listinah Otokar zadr‘eval na ^e{kem in v Avstriji. Prvega novembra je izdal listino na Dunaju in se nato premaknil, o~itno ‘e v spremstvu vojske, proti jugu. Listinsko je na Kranjskem izpri~an samo enkrat, in sicer 24. novembra, ko je v Sti~ni tamkaj{njemu samostanu podelil desetino vseh dohodkov od gradu in mesta Kostanjevica, pod pogojem, da obhajajo slovesne obletnice za Bernarda Spanheimskega, njegovo ‘eno Judito in Otokarjeve star{e ter dedi~e, s ~imer je izpolnil svoje obveznosti iz dedne pogod- be.67 Glede na mo‘en itinerar se zdi, da je ‘e pred tem datumom izdal v Slovenj Gradcu dve nenatan~no datirani listini68 in tudi ‘e uspe{no osvojil mesto Ljubljana z gradom. V Janezovi kroniki omenjeno obleganje smemo torej postaviti v sredino novembra 1270. V za~etku de- cembra ga ‘e najdemo na Koro{kem, kjer je 6. decembra potrdil nekatere listine Bernarda Spanheimskega za samostan v Vetrinju.69 Janez Vetrinjski je pri opisovanju tega obdobja 285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 70 Ottokars Österreichische Reimchronik (=Reimchronik), (MGH Deutsche Chroniken und andere Geschichtsbücher des Mittelalters 5), (ed. J. Seemüller), Leipzig 1890, 1893. verz 10.453 – 10.701. 71 LCH I, str. 175 (rec. A), str. 209 (rec. A2). To~aj iz Hausbacha se kot glavar na Kranjskm ne omenja v nobenem drugem viru. Listinsko je kot glavar na Kranjskem prvi izpri~an Ulrik iz Dürnholza oktobra 1271; Rei- mchronik, v. 10.589 – 10.591. Prim. tudi MDC V, 82. 72 LCH I, str. 223 (rec. A), str. 271 (rec. B, D, A2); Reimchronik, v. 13.187 – 13.425; Prim. tudi Böhmer J. – Redlich O., Regesta imperii (=RI), VI/1, (Innsbruck 1898), 379a. 73 LCH I, str. 229 (rec. A), str. 275 (rec. A2); Reimchronik, v. 13.805 – 13.847. Otokar naj bi po pisanju Janeza Vetrinjskega talce sicer zahteval ob novici, da Rudolf pripravlja voja{ki pohod proti njemu. Vendar je sode~ po pismu salzbur{kega nad{kofa Friderika, ki ga je naslovil na kralju Rudolfa in v katerem opisuje razmere v vzhodnih Alpah, Otokar vzel talce ‘e vsaj v za~etku 1275. V pismu, ki ga Redlich datira v februar 1275, namre~ Friderik omenja, da je v teh de‘elah povsod sli{ati tarnanje, saj se s talci, ki so bili izro~eni ^e{kemu vladarju, ravna zelo okrutno. (Prim. RI VI/1, 336). 74 LCH I, str. 231 (rec A), str. 277 (rec. B, D, A2); Reimchronik, v. 14.995 – 15.310. 75 LCH I, str. 236 (rec A), str. 281 (rec. B, D, A2); Reimchronik, v. 18.740 – 18.810 zlasti v. 18.781 – 18.785. 76 Dopsch A., Frage, str. 26. neizviren. Vse njegovo pisanje temelji na Rimani kroniki Otokarja iz Geule, ki jo je ekcerpi- ral in bistveno skraj{al.70 Tako na primer Janez ne navaja, da naj bi bil eden izmed Oto- karjevih vojskovodij Ulrik iz Lichtensteina, da naj bi obleganje Ljubljane trajalo tri dni, posadka v gradu pa naj bi se predala sama. Enako ne omenja gradov, ki so po padcu Ljubljane drug za drugim odpirali svoja vrata Otokarjevim prista{em, ~eprav {tajerski kronist izrecno navaja, da je na ta na~in padel Kamnik. Tudi ko pi{e o postopanju Otokarja PVemysla po podreditvi Kranjske in Koro{ke, Janez dosledno povzema Otokarja iz Geule. Novi de‘elni gospod naj bi za glavarja na Koro{kem postavil Albrehta iz Frena, medtem ko naj bi na Kranjskem to funkcijo prevzel to~aj iz Hausbacha.71 Podobno je Janez neizviren tudi pri opisovanju dogodkov po 1273, ko nem{ko krono prevzame Rudolf Habsbur{ki in se zaplete z PVemyslom v spor o pravicah do Avstrije, [tajerske, Koro{ke in Kranjske. Ko pi{e o poslan- stvu, ki ga je Rudolf poslal k Otokarju po koncu dr‘avnega zbora v Augsburgu maja 1275 z zahtevo, da se vrnejo omenjene {tiri de‘ele, se Janez spet povsem nasloni na Otokarja iz Geule. Ponovi identi~ne napake, ki so se zapisale ‘e {tajerskemu kronistu. ^as poslanstva napa~no datira v leto 1274 in tudi vodjo poslanstva Friderika iz Nürnberga podobno kot Otokar nepravilno imenuje kot Henrika.72 Enako ostanejo neznanka imena talcev, ki jih je po Janezovih navedbah moralo avstrijsko, {tajersko, koro{ko in kranjsko plemstvo poslati na ^e{ko kot garancijo za zvestobo ~e{kemu kralju.73 Na Otokarju iz Geule temelji tudi omem- ba sodelovanja Kranjcev v bitki pri Dürnkrutu, 74 in Rudolfovo sre~anje s koro{kimi in kranjski plemi~i v Judenburgu sredi oktobra 1279.75 Za obdobje Otokarja PYemysla je Janezova kro- nika povsem nesamostojen vir. Kot vir je Knjiga resni~nih zgodb dragocenej{a za obdobje po smrti Otokarja PYemysla, ko je delitev vzhodnoalpskega prostora postala ponovno aktualna. S spretno politiko je Ru- dolf Habsbur{ki najprej dosegel, da so se svojim zahtevam odrekli vsi morebitni dedi~i. Filip Spanheimski, ki se je po Dopschevem mnenju ‘e jeseni 1276 odpovedal Koro{ki in Kranjski, ki sta mu bili formalno podeljeni februarja 1275,76 je julija 1279 umrl v Kremsu. Z Ne‘o Badensko, ki bi kot ne~akinja Friderika II. Babenber{kega in ‘ena Ulrika Spanheimskega upravi~eno postavljala zahteve do dedi{~ine, se je Rudolf poravnal na ‘e omenjenem judenbur{kem sre~anju s kranjskim in koro{kim plemstvom oktobra 1279. S sve~ano listino se je Ne‘a 22. oktobra v Judenburgu odpovedala vsem posestvom, ki jih je zahtevala kot dedinja po svojem stricu Frideriku Babenber{kem, prav tako tudi tistim, ki jih je dobila kot za‘enilo ali jutrnjo od svojega prej{njega mo‘a, koro{kega vojvode Ulrika Spanheimskega. Grof Ulrik Vovber{ki, Ne‘in tedanji mo‘, se je odpovedal grofiji Perneck, mestu Drosendorf 286 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 77 MDC V, 406, regest v RI VI/1, 1138. 78 RI VI/1, 1289. 79 Schwind E. – Dopsch A., Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der deutsch – österreichischen Erblande im Mittelalter (Innsbruck 1895), 67. 80 LCH I, str. 249 (rec. A), str. 289 (rec. B, D, A2). 81 MDC V, {t. 672, str. 421; prim. RI VI/1, {t. 1971. 82 MDC V, {t. 668, str. 419; prim. RI VI/1, {t. 1964. 83 Reimchronik, v. 92.760. »… daz in daz stüend ze phande …« 84 Dopsch A., Frage, str. 93ss. in nekaterim drugim utrdbam v Avstriji, pri ~emer je pojasnil, da je bil nekdaj odstopil te posesti Otokarju pod prisilo in je samo pravno dejanje zato neveljavno. Kralj Rudolf je v zameno zagotovil, da jima bo izpla~al 6.000 mark srebra. Ker – kot priznava v listini – kraljeva blagajna ni imela tega denarja, jima je v zastavo izro~il dohodke od nekaterih sodi{~ na Koro{kem, gospostvo La{ko, ter gradove @a‘enberg, Klauzen{tajn, Freudeneg in La{ko.77 Rudolf je na ta na~in dosegel enega najpomembnej{ih ciljev iz za~etka svoje vladavine, namre~ povrnitev vseh protipravno odtujenih dr‘avnih fevdov, po katerih je segel Otokar PVemysl. Nova delitev tega ozemlja se je lahko za~ela. Avstrija in [tajerska nista bili sporni. Brez ve~jih zapletov sta obe de‘eli pre{li v roke Habsbur‘anov. Rudolf je maja 1281 svojega sina Albrehta postavil za dr‘avnega upravitelja v Avstriji in na [tajerskem,78 leto dni kasneje pa sta kot dr‘avni fevd pri{li v roke vladarjevima sinovoma Albrehtu in Rudolfu.79 Bolj zaplete- ne je bila situacija s Koro{ko in Kranjsko. Na eni strani je moral zadovoljiti apetite svojega najpomembnej{ega prista{a v vzhodnih Alpah Majnharda Gori{kega, po drugi strani pa si je Rudolf ‘elel ohraniti dolo~eno mero mo~i tudi v teh dveh de‘elah. Nem{kemu kralju je bilo nenaklonjeno tudi dejstvo, da je bil v precej{ni meri finan~no odvisen od Majnharda. Kmalu po izgonu Otokarja PYemysla iz vzhodnih Alp je namre~ Rudolf zastavil Majnhardu Gori{kemu Kranjsko. Po Dopschevih ugotovitvah govorita o zastavi Kranjske zgolj dva vira, ki sta oba posredna. Prvi je kratka notica v Janezovi Knjigi resni~nih zgodb. Niti Janezu niso okoli{~ine povsem jasne. Ko omenja izro~itev Avstrije, [tajerske in Kranjske v roke Albrehta Habsbur{kega, Koro{ke pa v roke Majnharda Gori{kega, priznava, da je javno mnenje o tem vpra{anju neenotno. Nekateri naj bi trdili, da je Majnhard pri{el do tega naslova potem ko je vladarju dal 30.000 mark srebra, drugi pa pravijo, da mu je bila Kranjska zastavljena za 20.000 marka srebra, s tem da je naziv ostal Albrehtu in njegovim otrokom, dohodki pa Majnhardu.80 Drugi vir, v katerem se omenja zastava Kranjske, je listina Rudolfa Habsbur{kega izdana 23. januarja 1286 v Augsburgu. Listina dejansko predstavlja uvodno dejanje k slove- sni podelitvi vojvodine Koro{ke v roke Majnharda Gori{kega, ki se je zgodila dober teden kasneje.81 Rudolf je v njej naznanil, da za ohranitev ve~nega prijateljstva med avstrijskim vojvodo Albrehtom in tirolskim grofom Majnhardom odreja, da s podelitvijo Koro{ke Majnhar- du slednji nima nikakr{nih pravic do Kranjske in Marke razen tistih, ki izhajajo iz zastave. V nadaljevanju dodaja, da po popla~ilu zastave tako Kranjska kot Marka preideta nazaj na Albrehta in njegove dedi~e.82 K tem dvema omembama je potrebno pri{teti {e skromno noti- co pri Otokarju iz Geule. Med opisom voja{kih akcij poleti 1307, ko sta Majnhard Ortenbur{ki in Henrik Gori{ki zasedla Kranjsko, Otokar namre~ kratko omeni, da je imel Henrik Koro{ki Kranjsko v zastavo.83 Ostali viri o zastavitvi Kranjske mol~ijo! Ob tem se postavlja cela vrsta vpra{anj, ki nimajo zanesljivega odgovora. Odprto ostaja, kdaj naj bi bila pogodba med Majnhardom in Rudolfom o zastavi Kranjske sklenjena. Starej{i raziskovalci so zastavo postavljali med 1276 in 1286, kot jo datira tudi Janez Vetrinjski. Dopsch je v svojem ekskurzu o ~asu zastave dokazoval, da je do zastave Kranjske po vsej verjetnosti pri{lo ‘e ob koncu 1276,84 Hauptman pa jo je postavljal med 1278 in oktobrom 287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 85 Hauptman L., Erläuterungen, str. 429 – 430, slovenski prevod Hauptman L., Nastanek, str. 127 – 128. 86 Wiesflecker H., Meinhard der Zweite. Tirol, Kärnten und ihre Nachbarländer am Ende des 13. Jahrhunderts (Innsbruck 1955), str. 116. 87 RI VI/1, 1740b. 88 Wiesflecker H., Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge von Kärnten II, 258 (glej zlasti opom- bo v drobnem tisku). 89 RI VI/1, 1743. 90 Jaksch A., Geschichte Kärntens bis 1335 (Klagenfurt 1929) II , str. 102–105. 91 Wiesflecker H., Regesten II, 365. 92 Wiesflecker H., Regesten II, 366. 93 Wiesflecker H., Regesten II, 413. 94 O sre~anju v Egru prim. RI VI/1, 1877a. 95 Wiesflecker H., Meinhard der Zweite, str. 123–124. 1279.85 Tudi finan~na plat zastave je nekoliko presenetljiva. Po Wiesfleckerjevem prepri~anju zastava namre~ ni bila rentabilna. Kranjska in Marka sta Majnhardu prina{ala letno 1.200 mark dohodka, ~e pa bi Majnhard 20.000 mark srebra posojal z obi~ajnimi 10% obrestmi, bi dobil na leto 2.000 mark. Wiesflecker je prepri~an, da je tirolski grof v zastavljeno vsoto vra~unal tudi svoja pri~akovanja in ‘elje po Kranjski.86 Prav Majnhardove aspiracije po Kranjski naj bi bile po interpretaciji Augusta Jakscha eden od vzrokov za zapletete pri pode- litvi Koro{ke. Decembra 1282 so bile na dr‘avnem zboru v Augsburgu sinovoma nem{kega kralja Rudolfa, Albrehtu in Rudolfu, podeljene vojvodine Avstrija, [tajerska, Koro{ka in de‘ela Kranjska z Marko,87 ~eprav naj bi bila Koro{ka obljubljena Majnhardu.88 Jaksch meni, da je bila Rudolfova podelitev Koro{ke njegovim sinovoma predvsem posledica trmastega Majnhardovega vztrajanja pri zahtevi po Kranjski, ki mu je Rudolf ni ‘elel izro~iti na noben na~in. V Rudolfovi potrditveni listini, izdani 27. decembra 1282,89 je Koro{ka izpu{~ena, kar naj bi bil dokaz, da je vladar Koro{ko po re{itvi spora okrog Kranjske res namenil Majnhar- du. Slednji naj bi se Kranjski odpovedal {ele leta 1285, ko naj bi ~e{ki kralj Vaclav od Rudol- fa nepri~akovano zahteval izpolnitev Podiebradske pogodbe iz leta 1268 in je obstajala ne- varnost, da Koro{ka in Kranjska prideta v roke ~e{kega vladarja. Kljub majhni verjetnosti, da bi Rudolf Vaclavove zahteve zares izpolnil, naj bi Majnhard zaradi strahu le popustil pri svojih zahtevah.90 Wiesflecker se s tako interpretacijo dogodkov ne strinja. Zaradi nasproto- vanja volilnih knezov, da bi Majnhard dobil Koro{ko, naj bi Rudolf pridobil njihovo privoli- tev za podelitev Avstrije, [tajerske, pa tudi Koro{ke in Kranjske v roke svojih sinov, sinova pa bi potem Koro{ko izro~ila Majnhardu. Izvedbo tega na~rta je prepre~ilo nenadno izob~enje Majnharda na cerkveni sinodi v Ogleju jeseni 128291 in ne Kranjsko vpra{anje. Da je bilo to vpra{anje tedaj ‘e re{eno, naj bi dokazovala ‘e omenjena Rudolfova potrditvena listina iz 27. decembra 1282, s katero je Kranjska pre{la v roke Albrehtu in Rudolfu Habsbur{kima, med pri~ami pa se navaja tudi Majnhard.92 To naj bi dokazovalo, da se je Majnhard ‘e sprijaznil z izgubo Kranjske. Ko je bilo leta 1284 cerkveno izob~enje nad Majnhardom preklicano,93 je tirolski grof za~el z diplomatsko ofenzivo za pridobitev Koro{ke. Z velikim slavjem ob po- svetitvi samostana v Stamsu je sku{al narediti vtis na cerkveno gosposko, medtem ko naj bi posvetno plemstvo sku{al pridobiti januarja 1285 v Egru ob sre~anju med ~e{kim princem Vaclavom in Rudolfovo h~erko Juto.94 @e na zboru v Nürnbergu marca 1285 naj bi Rudolf po Wiesfleckerjevem prepri~anju dobil privolitev nekaterih volilnih knezov za podelitev Koro{ke Majnhardu Tirolskemu.95 Januarja 1286 je bila na dr‘avnem zboru v Augsburgu Koro{ka slovesno izro~ena v Majnhardove roke. Koro{ko–kranjsko vpra{anje je bilo na ta na~in vsaj za~asno re{eno. Viri, na osnovi katerih je Janez Vetrinjski opisoval omenjene dogodke, so poznani le deloma. Osnovni okvir dogajanja je Janez vsekakor poznal iz Otokarjeve rimane kronike 288 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 96 LCH I, str. 318. 97 MDC VI, 386, 387. 98 Annales Zwetlenses. V: Monumenta Germaniae Historica. Scriptores (=MGH, SS) IX (Hannoverae 1864), str. 659. Prim. tudi MDC VI, 393. 99 Lhotsky A., Geschichte Österreichs seit der Mitte des 13. Jahrhunderts (1281–1358) (Wien 1967), str. 96; Jaksch A., Geschichte Kärntens II, str. 151. 100 Obse‘neje o spopadu za ~e{ko krono med Henrikom Koro{kim in Habsbur‘ani prim. Lhotsky A., Geschichte Österreichs, str. 149 sl. in Jaksch A., Geschichte Kärntens II, str. 167 sl. vi{ino zastave pa je poznal od drugod. Odkod mu ta podatek lahko zgolj domnevamo. Janez se je sku{al kar najbolje seznaniti o vseh okoli{~inah dogodka in je informacije iskal in preverjal pri razli~nih virih. To potrjujejo njegove besede, da o zastavi ne prevladuje enotno mnenje, ampak da nekateri trdijo, da je Majnhard vladarju izro~il 30.000 mark srebra, drugi pa govorijo o zastavi Kranjske za 20.000 mark srebra. Vire Janezovih informacij lahko i{~emo v krogih, ki sta si stala nasproti po letu 1335, ko so v mo{ki liniji izumrli koro{ki vojvode iz tirolske veja gori{kih grofov. Prvi krog predstavljajo prista{i Habsbur‘anov Albrehta II. in Otona. Od tu verjetno izvira podatek o vi{ini zastave. Drugi krog predstavljajo prista{i Mar- garete Maultasch, h~erke Henrika Koro{kega, ki bi Janezu lahko posredovali podatek o izro~enih 30.000 markah srebra. Tako z prvimi kot z drugimi je imel Janez dobre stike. Janez pa ne omenja samo te zastave. Kot edini med zgodovinskimi vir tudi omenja, da naj bi 1298 pri{lo do povi{anja zastave. V drugih (vsaj meni) znanih virih se ta vnovi~na zastava ne omenja. Po Janezovem pripovedovanju naj bi nad{kof iz Mainza, sicer volilni knez, ob kronanju ~e{kega kralja Vaclava II. junija 1297 opazil Albrehtovo slavo in mo~o ter mu suge- riral, da je vreden same nem{ke krone. Albrehta je to spodbudilo, da je organiziral koalicijo proti tedanjemu nem{kemu vladarju Konradu iz Nassaua. V svoje vrste je povabil tudi vse tri Majnhardove {e ‘ive~e sinove. Voja{kemu pohodu se je pridru‘il Henrik, najmlaj{i izmed bratov. [e pred samim pohodom si je zaradi na~rtovanih voja{kih aktivnosti Albreht pri Gori{kih ponovno sposodil denar, vsota pa je bila pripisana k zastavi Kranjske.96 Kdaj je do tega pravnega dejanja pri{lo iz besedila ni razvidno, o~itno je le, da naj bi se to zgodilo pred za~etkom voja{kega pohoda. ^e izhajamo iz iste predpostavke kot Dopsch pri prvi zastavi leta 1276, namre~ da so bile pri sklenitvi zastave osebno prisotne vse vpletene strani, se lahko morebitnemu datumu zastave vsaj pribli‘amo. Koro{ki vojvoda Henrik je sicer listin- sko v tistem obdobju slabo izpri~an. Sredi oktobra 1297 ga najdemo v [entvidu na Koro{kem, kjer je skupaj z bratoma Otonom in Ludvikom posredoval v sporu med Otonom iz Finkenste- ina in Emichom, novim pro{tom na Otoku/Maria Wörth.97 Do marca, ko naj bi se za~el Albrehtov pohod proti zahodu, mi ni znana nobena listinska omemba koro{kih vojvod. Ven- dar se v nadaljevanju analov iz Zwetla omenja, da naj bi Henrik sodeloval pri slovesnostih na Dunaju ob zaroki ~e{kega kralja Vaclava in Elizabete, h~erke mad‘arskega kralja.98 Na zaro- ki, do katere je pri{lo februarja 1298 in ki je predstavljala formalni okvir za sre~anje av- strijskega vojvode Albrehta, ~e{kega kralja Vaclava II. in mad‘arskega kralja Andreja II., je bil dokon~no sprejet sklep o zamenjavi na nem{kem prestolu.99 Slovesnost je predstavljala primeren okvir za sre~anje med Henrikom in Albrehtom, ki je o~itno takoj za~el z zbiranjem finan~nih sredstev za svoj voja{ki pohod. Z veliko verjetnostjo lahko domnevamo, da se je Albreht obrnil tudi na Henrika s pro{njo po dodatnih sredstvih. Henrik mu je bil pripravljen sredstva posoditi, sposojena vsota pa je bila pripisana k vi{ini zastave za Kranjsko. Mirno sobivanje Henrika Koro{kega in Habsbur‘anov je trajalo samo do avgusta 1306, ko je umrl ~e{ki kralj Vaclav III. in je na ta na~in izumrla ~e{ka kraljeva rodbina PYemyslov. Pretenzije na izpraznjeni ~e{ki prestol sta kazala tako Henrik, ki je bil poro~en z Ano, sestro umrlega kralja, ter avstrijski in {tajerski vojvoda Rudolf III.100 Za Rudolfom je s svojimi 289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 101 LCH I, str. 381–382. 102 LCH I, str. 344 (rec.A). 103 LCH I, str. 383 (rec. B, D, A2). 104 Reimchronik, v. 92.758 – 92.780. 105 MDC VII, 481. 106 MDC VII, 482. 107 LCH I, str. 344 (rec. A), str. 381 (rec. B, D, A2). na~rti za ^e{ko dejansko stal njegov o~e, nem{ki kralj Albreht. ^e{ko plemstvo je sprva sicer podprlo Henrika, vendar se je ta, potem ko je Albreht pri{el konec septembra 1306 z vojsko na ^e{ko, odrekel kandidaturi in se skupaj z ‘eno vrnil na Koro{ko. Da bi utrdil svoj polo‘aj na ^e{kem, se je Rudolf ‘e sredi novembra tega leta poro~il z Elizabeto iz hi{e Jageloncev. Slovanski rod neveste naj bi zadovoljil ^ehe, odprl pa bi tudi mo‘nost nadaljnje {iritve habsbur{ke oblasti na Poljsko. Toda {e preden je bil Rudolf sploh formalno okronan za ~e{kega kralja, je v za~etku julija 1307 nepri~akovano umrl za gri‘o. ^e{ko plemstvo se je med Hen- rikom in Friderikom Habsbur{kim, ki bi mu po dogovoru sklenjenem spomladi leta 1307 morala pripadati ~e{ka krona, po ve~ini spet odlo~ilo za Henrika in na silo obra~unalo s habsbur{kimi prista{i. @e 15. julija je plemstvo priznalo Henrika za novega ~e{kega kralja. Albreht je moral spet se~i po oro‘ju, da bi pridobil ^e{ko, vendar je bil to pot manj uspe{en. Janez Vetrinjski poro~a, da ga je prehitela zima in se je moral umakniti v Avstrijo, medtem pa je ukazal, naj napadejo Koro{ko in Kranjsko.101 Do napada, ki sta ga vodila Ulrik iz Walseeja s pomo~jo nad{kofa Konrada iz Salzburga in pa gori{ki grof Henrik z Ortenbur‘anom in {tevilnim koro{kim plemstvom, je dejansko pri{lo ‘e avgusta 1307 isto~asno z Albrehtovimi voja{kimi operacijami na ^e{kem. Zanimivo je, na kak{en na~in je koro{ko plemstvo opravi~evalo sodelovanje pri voja{kih akcijah proti svojemu de‘elnemu gospodu. Janez pra- vi, da »na noben na~in niso one~astili prisege zvestobe dane vojvodi Henriku, ker glede na obi~aj starodavnih vojvod {e ni sedel na potreben prestol in vse do sedaj ni na na~in in po pravu potrdil fevdov.«102 Zasedeno kranjsko posest sta si Gori{ki in Ortenbur‘an razdelila in jo, kot pravi Janez, pro suo stipendio obdr‘ala dalj ~asa.103 Tudi v tem primeru se je Janez v veliki meri naslonil na Otokarjevo rimano kroniko, ~eprav je ponovno nekoliko skromnej{i od Otokarja iz Geule. Otokar namre~ med drugim omenja, da je Gori{ki pridobil Vi{njo Goro, Ortenbur‘an pa je osvojil Falkenberg in Kranj,104 kar je Janez izpustil. Da so Gori{ki resni~no pridobili Vi{njo Goro, potrjuje listina, s katero je bil julija 1308 sklenjen mir med Henrikom Gori{kim in koro{kim vojvodo Otonom. V sicer obse‘ni listini, s katero sta Henrik in Oton med drugim potrdila delitev gori{ke posesti iz 1271, se je Oton obvezal, da bo Henriku izro~il Vi{njo Goro skupaj z 200 markami herren- guelte in polovico mitnine in de‘elskega sodi{~a. Vse to so Gori{ki dobili v zakup za 1.000 mark srebra. Vse ostale zasedene posesti so bili Gori{ki dol‘ni vrniti Otonu.105 Podobno pogodbo, toda brez dolo~il o Vi{nji Gori, je Oton sklenil tudi z Henrikovim bratom Albertom.106 Odprto ostaja vpra{anje, kdo so velika{i slovanskega rodu (Sclavice gentis potentes), ki jih omenja Janez Vetrinjski. V recenziji A Janez poudarja, da sta Henriku pomagala njegov svak Ivan, ki je kasneje postal Slavonski ban (cum sororio suo Ywano, postea bano Sclavonie). V ~istopisu B je nekoliko skromnej{i. Kranjsko naj bi Henrik Gori{ki podredil s pomo~jo Or- tenbur‘anov in Sclavice gentis potentibus. Po redakciji B1 naj bi bili ti slovanski velika{i Henrikovi sorodniki, kar pa je kasneje v rokopisu pre~rtal.107 O~itno je imel Janez v mislih hrva{ke plemi~e Baboni}e. Rodbinske zveze med njimi in gori{kim grofom Henrikom listin- sko sicer niso izpri~ane, potrjujejo pa jih drugi narativni viri, zlasti furlanske provenience. Kronika ~edajskega kanonika Julijana ozna~ujejo Baboni}a kot dognatus domini Henrici. 290 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 108 Kos M., Odno{aji medju gori~kim grofovima i hrvatskim plemstvom u srednjem vijeku. V: Vjesnik hrv.- slav.- dalm. zemaljskog arkiva 19 (1917), str. 285 (separat str. 4). 109 Reimchronik, v. 93.475 – 93.480. 110 Mlinar~ J., Gradivo za zgodovino Maribora (=GZM), (Maribor 1976), II/120. 111 MDC VII, {t. 486. 112 MDC VIII, 29 in 30. 113 LCH II, str. 13 (rec. A), str. 37 (rec. B1), str. 38 (rec. B2). 114 MDC VIII, 51. Podobne oznake najdemo tudi v kroniki Albertina Mussattija in Antonia Bellonija. Kdo iz gori{ke hi{e naj bi bil poro~en v hi{o Baboni}ev, viri ne povedo. Milko Kos, ki se naslanja na stali{~e Lajo{a Thaloczyja, je bil mnenja, da je bila z Ivanom Baboni}em poro~ena Klara Eufemija, sestra Henrika Gori{kega.108 Anga‘iranost Baboni}ev v vzhodnih Alpah v ~asu spora za ~e{ko krono med Friderikom Habsbur{kim in Henrikom Koro{kim izpri~uje tudi Otokarjeva rimana kronika. Otokar iz Geule navaja, da so v Maribor k Frideriku pri{li tudi der herzog von Agrim und sin bruoder graf Radizla, die Wabanic nant man si da. Z njimi je pri{el tudi nek grof Dujmo (Doym).109 Mariborsko sre~anje med Baboni}i in Friderikom potrjuje tudi listinsko gradivo. Bratje [tefan, Ivan in Radislav, grofje Baboni}, so se namre~ v listini izdani 15. marca 1308 v Mariboru obvezali, da bodo Frideriku vrnili stolp v Gra~enu, desetine v Kostanjevici in @umberku, vas Oberlentenberg, trg Kronovo in podlo‘nike v Or- chiniz, ki so jih Baboni}i dobili kot zastavo za posojenih 300 mark srebra dunajske te‘e.110 Henrika Koro{kega je iz izgubljenega polo‘aja v boju za ~e{ko krono re{il splet okoli{~in. V za~etku maja 1308 je bil umorjen Friderikov o~e in nem{ki kralj Albreht I. Friderik je bil zaradi utrjevanja miru v svojih de‘elah prisiljen urediti spor s Henrikom. V Znoimu sta 14. avgusta oba vladarja sklenila premirje, v katerem se je Friderik v zameno za 45.000 mark pra{kih pfenigov za vedno odpovedal ~e{ki kroni in se obvezal, da bo v dveh letih Henriku izro~il vse posesti na ^e{kem, Moravskem, Koro{kem, Kranjskem in Slovenski mark, ki jih je zasedel sam ali njegovi privr‘enci. Henrik naj bi mu denar izpla~al v dveh letih. V vme- snem obdobju dokler Henrik ne izpla~a Friderika, mu je koro{ki vojvoda zastavil v prvem letu za 5.000 mark srebra pra{ke te‘e zasedene posesti na Kranjskem in v Marki ter za 10.000 mark srebra pra{ke te‘e mesto Iglau z rudniki, carinami in sodi{~em ter {e nekaj gradov na ^e{kem. V drugem letu se je Henrik obvezal zastaviti {e mesta [entvid, Velikovec in Celovec na Koro{kem.111 Toda Henrikovo zmagoslavje je bilo kratkotrajno. ^e{ko plemstvo, ki je bilo nezadovoljno s Henrikovim vladanjem, se je kmalu obrnilo proti njemu. Za~etno neza- dovoljstvo je kmalu preraslo v odkrit voja{ki spopad. Niti posredovanje Henrikovega brata Otona ni pomagalo. Decembra 1310 se je moral koro{ki vojvoda dokon~no odpovedati ~e{ki kroni. Novo nastalo situacijo je izkoristil Friderik in dosegel nov dogovor me sprtima strane- ma. V Passauu je aprila 1311 prisegel svojemu stricu Henriku mir in prijateljstvo in se strinjal, da kot razsodnik v novonastali situaciji posreduje Friderikova mati in Henrikova sestra Eliza- beta.112 Revizijo dogovora iz Znoima omenja tudi Janez Vetrinjski.113 Elizabeta je 14. julija 1311 v Salzburgu sprejela slede~o odlo~itev. Kar je od vsote 45.000 mark Henrik ostal {e dol‘an Frideriku, mu ni ve~ potrebno pla~ati, prav tako preidejo vsa zastavljena mesta na Koro{kem nazaj na koro{kega vojvodo Henrika. V zameno je Friderik dobil v svojo last Slovensko Bistrico in Savinjsko dolino, Kranjsko in Marko pa je Henrik dobil v zastavo za 6.000 mark srebra. Nadalje so morale biti poru{ene vse utrdbe na Koro{kem, Kranjskem in v Marki, ki so bile zgrajene v ~asu spopadov, z izjemo Althofna na Koro{kem.114 Dejansko je bila revizija dogovora iz Znoima velika zmaga Friderika. Po eni strani je Friderik na ra~un Kranjske raz{iril svoje posesti v Savinjski dolini, ki je na ta na~in dokon~no pri{la pod [tajer- 291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 115 MDC IX, 321. 116 Lhotsky A., Geschichte Österreichs, str. 318. 117 Svoje poslanstvo Janez natan~no opi{e. Prim LCH II, str. 156 sl. (rec. A), str. 193 sl. (rec. D, A2). 118 LCH II, str. 193. 119 LCH II, str. 158. 120 LCH II, str. 158 (rec. A) in 194 (rec. D, A2). 121 LHC II, str. 162 (rec. A), str. 197 (rec. D, A2). sko isto~asno pa se je zastavna vsota za Kranjsko iz 20.000 marka srebra in povi{anja iz leta 1298 zmanj{ala na vsega 6.000 mark srebra. Friderik je znal stisko svojega strica zelo dobro unov~iti. Pri opisovanju dogodkov v naslednjih dveh desetletjih se Kranjska v Knjigi resni~nih zgodb ne pojavlja. Ponovno postane zanimiva leta 1335, ko umre Henrik Koro{ki in po mo{ki strani izumre majnhardinska veja gori{kih grofov. Janez Vetrinjski je to dogajanje osebno do‘ivel in ga tudi aktivno soustvarjal, zato je kot vir {e posebno dragocen. Ko je v za~etku aprila 1335 na gradu Tirol umrl Henrik Koro{ki, se je vnel boj za njegovo dedi{~ino, zlasti za vojvodino Koro{ko. V igri sta bili dve rodbini, ki sta zaznamovali evropsko zgodovino v poznem srednjem veku. Na eni strani so stali Habsbur‘ani z Otonom in Albrehtom, na drugi stani pa so bili Luksembur‘ani, ki so svoje pretenzije po Koro{ki utemeljevali z dejstvom, da je bila Henrikova h~i Margareta Maultasch poro~ena z Janezom Henrikom, sinom ~e{kega kralja Janeza iz dru‘ine Luksembur‘anov. Med njima je stal nem{ki kralj Ludvik Bavarski, ki je spretno krmaril med obema in utrjeval svojo oblast. Tako ena kot druga stran si je ‘e pred Henrikovo smrtjo sku{ala zagotoviti odlo~ujo~o prednost. Ker koro{ki vojvoda Henrik ni imel mo{kega potomca, je sku{al izposlovati dedno pravico tudi po ‘enski liniji. Ludvik mu je februarja 1330 zagotovil, da bo v primeru, da Henrik ostane brez mo{kih potomcev, vse fevde, ki jih je Henrik prejel od dr‘ave, podelil njegovim ‘enskim potomkam. Isto~asno mu je Ludvik obljubil, da dogovora ne bo spreminjal brez njegove vednosti.115 Toda Ludvik je kmalu spoznal, da bi tako dedovanje pomenilo mo~no okrepitev pozicij njemu nenaklonjenih Luksenbur‘anov. Odlo~il se je spremeniti svojo politiko. Novembra 1330 je Habsbur‘anom zagotovil, da bo v primeru smrti vojvode Henrika bila Koro{ka in Poadi‘je kot dr‘avni fevd podeljena prav Habsbur‘anom.116 Ob smrti Henrika je bil tako zaplet neizbe‘en. Janez Hen- rik in Margareta Maultasch, ki o~itno nista slutila, kaj se dogaja za njunim hrbtom, sta k avstrijskim de‘elnim gospodom kot svojega poslanca poslala Janeza Vetrinjskega z nalogo, da pri njih izprosi za{~ito za mladoletni par.117 Janez je Habsbur‘anoma sledil v Linz na sestanek z nem{kim vladarjem. Ko je prispel na kraj sestanka, je bilo ‘e vse dogovorjeno in odlo~eno. Nem{ki kralj je preprosto pozabil na obljubo dano Henriku Koro{kemu, tako da je Koro{ka dokon~no pre{la v Habsbur{ke roke. Isto~asno z usodo Koro{ke se je odlo~alo tudi o usodi Kranjske. Medtem ko sta Habsbur‘ana svoje zahteve po Koro{ki utemeljevala predv- sem zaradi sorodstva njune matere Elizabete z Majnhardom ter Henrikom Koro{kim racione sanguinis matris118 oziroma sta se sklicevala na odlo~itev vladarja Karinthia nobis liberali- tate imperii est collata.119 sta bila za Kranjsko prepri~ana, da jima pripada, ker je bila gori{kim grofom izro~ena zgolj v zastavo (vadis nomine) in je njen ~as ‘e potekel (per delapsionem temporum, tempore iam elapso)120 Vsi ugovori Henrikovih prista{ev so bili neuspe{ni in Kranjska je tudi de facto pri{la v roke Habsbur‘anov. Toda zgodbe {e ni bilo konec. Luksem- bur‘ani so se le ste‘ka odpovedali tistemu, kar jim je po njihovem prepri~anju pripadalo. ^e{ki kralj Janez je v za~etku 1336 za~el z voja{kimi vpadi v Avstrijo. Habsbur‘ani so odgo- vorili z vpoklicem vojske. Po besedah Janeza Vetrinjskega so vojsko poleg Avstrijcev, [tajer- cev in Koro{cev sestavljali tudi Kranjci.121 @al Janez ne govori o konkretnih osebah, o~itno 292 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 122 Kos D., Celjska knjiga listin (= CKL) I, (Ljubljana, Celje 1996), 160. 123 LCH II, str. 160. 124 LCH II, str. 160 (rec. A), str. 194 (rec. D, A2). 125 Lhotsky A., Geschichte Österreichs, str. 333. 126 Wakounig M., Die Besitzungen der Grafen von Ortenburg in Krain (1202 – 1377). Diplomarbeit. (Wien – Dunaj 1982), str. 63. 127 CKL I, 146. 128 CKL I, 147. 129 CKL I, 148. 130 CKL I, 149. 131 CKL I, 151. 132 CKL I, 152. pa je v ta kontekst potrebno umestiti zadol‘nico avstrijskih vojvod Albrehta in Otona, ki sta jo izdala januarja 1336 in s katero sta se obvezala izpla~ati Frideriku @ovne{kemu, de‘el- nemu glavarju na Kranjskem, 270 mark srebra gra{ke te‘e za njegovo voja{ko slu‘bo proti ^ehom in 600 mark srebra za slu‘bovanje ob ogrski meji. Za ta sredstva in {e dodatnih 900 mark oglejskih denari~ev sta mu zastavila gradove La{ko, Freudenek, Klauzen{tajn in Rade~e.122 Po pridobitvi Koro{ke in Kranjske sta Habsbur‘ana takoj sprejela ukrepe za utrditev svoje oblasti. Na simbolni ravni sta spremembo vladarske dinastije potrdila julija 1335, ko je na Gosposvetskem polju Oton slovesno sedel na kne‘ji kamen in opravil obred ustoli~evanja. Dogovarjala sta se tudi s sosednjimi fevdalci. Janez Vetrinjski omenja v recenziji A, da naj bi se vojvoda Oton na Kranjskem sre~al z oglejskim patriarhom Bertrandom. Do pogovorov, ki so se o~itno vr{ili {e pred Otonovo umestitvijo na kne‘jem kamnu – torej junija 1335 – naj bi pri{lo z namenom, da bi zagotovili varnosti na poteh ter odstranili prepreke med Habsbur‘ani in gori{kimi grofi na eni strani ter oglejskim patriarhom na drugi strani.123 Toda do spre- memb je pri{lo tudi v upravi Koro{ke. Dotedanjega de‘elnega glavarja Konrada Aufenstein- skega je ob svojem prvem prihodu na Koro{ko Oton zamenjal s svojim zvestim privr‘encem Ulrikom Pfannber{kim.124 Janez Vetrinjski o razlogih za zamenjavo ne govori, Lhotsky pa domneva, da je moral imeti Konrad med koro{kimi plemi~i nasprotnike, ki so spodbudili njegovo zamenjavo.125 Za razliko od Koro{ke se na Kranjskem uprava ni spreminjala. Funkcijo de‘elnega glavarja je {e naprej opravljal Friderik @ovne{ki. Od kdaj je Friderik @ovne{ki opravljal to funkcijo in kak{ne so bile okoli{~ine, ki so ga pripeljale na to funkcijo ostaja odprto vpra{anje. Po mnenju Marije Wakounig naj bi bil Friderik na tej funkciji ‘e od leta 1332, ko je umrl dotedanji glavar Majnhard Ortenbur{ki,126 ~eprav se tega ne da potrditi z listinskim gradivom. [e februarja 1333 se v listini, s katero je Konrad Aufensteinski prodal Frideriku @ovne{kemu svojo polovico gradu Celje, Friderik titulira zgolj kot vreyn von Sæ- nek,127 in {ele dobro leto kasneje 3. maja 1334 ga najdemo prvi~ omenjenega kot capitaneum Carniolae ac Marchie.128 Toda tudi sicer se naziv glavarja v listinah ne uporablja dosledno. V listini, ki so jo bratje iz Cmureka izdali 24. maja 1334 in z njo @ovne{kemu podelili posest v okolici Smlednika, se Friderik imenuje kot glavar na Kranjskem in v Marki,129 toda le dan kasneje ga kr{ki {kof Lovrenc ozna~i samo kot vreyn von Seunek.130 Mo‘no bi bilo, da se Friderikova titulacija uporablja zgolj v listinah, ki se navezujejo na Kranjsko, toda v listini iz junija 1334, s katero mu je Friderik Sauer prodal tri hube v Podre~i in eno v Mostah pri Smledniku, torej na Kranjskem, najdemo Friderika brez omembe funkcije,131 dva dni kasneje pa se Friderik sam ozna~i kot hauptman in Chrain und auf der Marichi.132 [e bolj ilustrativen je primer dveh listin gornjegrajskega opata Leopolda in samostanskega konventa, ki sta bili izdani avgusta 1337. Vsebinsko sta identi~ni, saj obe navezujeta na podelitev odvet{~ine nad 293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 133 CKL I, 169, 170. 134 MDC X, 3. 135 [tih P., Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem (Ljubljana 1994), str. 115. 136 LCH II, str. 180 (rec. A), str. 204 (rec. D, A2). 137 MDC X, 113. 138 MDC X, 114. 139 LCH I, str. 84. samostanom. V prvi je Friderik omenjen brez glavarskega naslova, v drugi pa z njim.133 Zdi se torej, da uporaba naziva glavarja Kranjske vsaj pri Frideriku @ovne{kem ni odvisna od izstavi- telja ali od vsebine listine ampak predvsem od (samo)volje sestavljavca listine. Z de facto pridobitvijo Kranjske habsbur{ka posest v de‘eli {e ni bila povsem zaokro‘ena. Albertinska veja gori{kih grofov je vsaj na Dolenjskem posedovala {e relativno obse‘no posest. Mo‘nost, da bi Habsbur‘ani stegnili roke tudi nad njo, se je pokazala leta 1338. Marca tega leta je namre~ umrl gori{ki grof Ivan Henrik in kot mo‘ni dedi~i so ostali njegovi bratranci, sinovi Alberta III., Albert, Majnhard in Henrik. Toda na Kranjskem in Koro{kem jih je prehitel Albreht Habsbur{ki, ki je opravi~eval svoje dejanje z dejstvom, da je bila ‘ena Ivana Henrika njegova mladoletna ne~akinja Ana, h~erka Friderika Habsbur{kega. Albrehtu v prid je bila tudi poro~na pogodba, ki so jo sklenili 18. junija 1335 v Ljubljani, v kateri sta bila vojvoda Albreht in Oton dolo~ena kot skrbnika posesti, utrdb in ljudi, ki so bili v lasti mladoletnega para, vse dokler Ivan Henrik ne dose‘e osemnajst let.134 Dobra dva tedna pred svojo smrtjo je Ivan Henrik odkazal svoji ‘eni bogato jutrnjo in za‘enilo. Tako ji je na Koro{kem namenil gradove Eberstein, Hornburg, Kamen in Mo‘berk, v Marki [umberk, Kozjak, @u‘em- berk, Soteska, Ro‘ek, Mehovo in Hmeljnik ter v Beli Krajini Metliko, Gradec in ^rnomelj. Dejansko je bila to vsa njegova posest v teh de‘elah.135 Habsbur‘ana sta se kot skrbnika brez ve~jih te‘av polastila teh gradov. Janez, ki se je zavedal, da Habsbur‘ani niso upravi~eni do Anine zapu{~ine, se do tega dejanja ni ‘elel opredeliti. Mo~ in pomen Habsbur{ke hi{e ter njegova odvisnosti od nje so bili preveliki. Janezova notica ostaja kratka in suhoparna.136 Gori{kim je omenjene posesti uspelo pridobiti nazaj {ele decembra 1339. V zameno za dedi{~ino po Ivanu Henriku so obnovili zvezo s Habsbur‘ani iz leta 1335137 ter prejeli v fevd dedni palatinat na Koro{kem.138 S to notico Janez Vetrinjski tudi zaklju~i z omenjanjem Kranjske v svoji Knjigi resni~nih zgodb. ^eprav je Janez Vetrinjski ‘elel v svoji Knjigi resni~nih zgodb bralcu posredovati pred- vsem svoje poglede na politi~ne dogodke in mu predstaviti svoja stali{~a do njih, najdemo v kroniki tudi pasuse z omembo Kranjske, ki bi jih te‘ko umestili v sfero politi~nega. V mislih imam predvsem Janezova opise naravnih nesre~, nekatere podatke genealo{ke narave ter zlasti omembe, ki se nana{ajo na ustanavljanje samostanov na Kranjskem. Ravno na osnovi slednjih lahko izlu{~imo nekaj zanimivih ugotovitev. Samoumevno je, da je Janez kot nosilec funkcije, ki ji je v hierarhiji katoli{ke cerkve dodeljeno vidno mesto, gojil veliko naklonjenost in zanimanja za preteklost ne samo lastne redovne hi{e ampak tudi za zgodovino sosednjih samostanov. To se ka‘e tudi v njegovi kroniki. Vsakemu izmed pomembnej{ih samostanov v Vzhodnih Alpah od Tirolske do [tajerske in celo Ogrske je odmeril vsaj nekaj besed. Opisi, ki so sicer obi~ajno zelo skromni, se ve~inoma nana{ajo na informacijo o ustanovitvi doti~nega samostana. Anno Domini MCXL Lupoldus orientalis marchio moritur, vir pius, monasterio- rum et omnium pauperum consolator. Hic fundavit monasterium Sancte Crucis in Austria139 je vse, kar se je zdelo Janezu Vetrinjskemu vredno sporo~iti bralcu o ustanovitvi cistercijan- skega samostana Heiligenkreuz. Podobno redkobeseden je bil tudi pri drugih samostanih. Celo ustanovitvi ustanove, ki jo je sam vodil, je odmeril zgolj stavek, v katerem je skromno 294 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 140 LCH I, str. 84. 141 LCH I, str. 79. 142 LCH I, str. 81 (rec. C3), str. 119 (rec. D). 143 Pripombo o ne~itljivosti besedila je dal ‘e Schneider v kriti~ni izdaji besedila. Prim. LCH I, str. 81, op. k. 144 Puzel P., Ideografia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis descriptio … (Sti~na 1719) V: Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, 148 r str. 8. Od kod so pri{li menihi, ni povsem jasno. Mlinari~ se nagiba k stali{~u, da so pri{li prvi menihi iz Morimonda in je bila paterniteta {ele kasneje prene{ena na Rein. Glavni razlog za prenos paternitete naj bi bil, da je v tem samostanu kar nekaj menihov obvladalo slovenski jezik. Prim. Mlinar~ J., Sti{ka opatija 1136 1784 (Novo Mesto 1995), str. 38–39. 145 Ustanovna listina je objavljena v URBK I, 79 in v Mlinari~ J., Sti{ka opatija, str. 955. Prim tudi Kos F., Gradivo za zgodovino Slovencev IV, 130. 146 Valvasor, J. W., Die Ehre des Hertzogthums Crain. Faksimile-Ausgabe (München, Ljubljana 1971–1973), Buch VIII, str. 694. 147 Puzel P. Ideografia, str. 331. Potrebno je sicer omeniti, da Pucelj legendo o ustanovitvi omenja tudi v za~etku svojega dela (str. 7), kjer namesto papige {e vedno nastopa zelena eksoti~na ptica (avis viridis peregrina) zabele‘il, da je skupaj s svojo ‘eno Kunigundo samostan ustanovil Bernard, brat koro{kega vojvode Henrika.140 Omemba ustanovitve se obi~ajno navezuje na omembo smrti ustanovi- telja ali pa na navedbo kraja poslednjega po~ivali{~a enega izmed ~lanov njegove najo‘je dru‘ine. Tako je na primer v recenziji C3 na {e nepopisan rob zapisal, da je {tajerski mejni grof Leopold imel sina Otokarja, ter dodal, da je Leopold ustanovil samostan v Reinu, Leo- pold pa v @i~ah. Kasneje sta se mu ta podatka zdela o~itno nepomembna in ju je pre~rtal.141 Janez je bil dobro seznanjen z za~etki vseh treh takrat delujo~ih samostanov na Kranjskem. Najve~ prostora je odmeril Sti~ni.142 Podobno kot pri Reinu in @i~ah je v recenziji C3 notico o ustanovitvi najprej zapisal na rob rokopisa. Kasneje je zapis {e dodatno popravljal, tako da je celotno besedilo te‘ko ~itljivo.143 Po Janezovih navedbah naj bi oglejski patriarh Pilgrim cistercijanski samostan v Sti~ni ustanovil leta 1132, in sicer na posestvih, ki jih je tam pose- dovala oglejska cerkev. Temu je dodal nekaj pohvalnih besed o patriarhu, ki naj bi bil po njegovem mnenju razumen in hvale vreden mo‘ ter opis legende o ustanovitvi samostana, katere vsebina je zaradi popravkov nejasna. V recenziji D je ustanovitvena legenda izpu{~ena. Vsebinsko je notica sicer manj pomembna. Letnica ustanovitve samostana, ki jo navaja Ja- nez Vetrinjski, se razlikuje od datuma izstavitve ustanovitvene listine, ki se obi~ajno {teje za ustanovitev samostana. Zdi se, da je Janez kot ustanovitev smatral ‘e priprave na za~etek redovni{kega ‘ivljenja in zato postavlja za~etek cisterce v leto 1132. Njegove navedbe po- trjuje tudi sti{ki kronist pater Pavel Pucelj. Po njegovi Ideografiji naj bi na Dolenjsko pri{li prvi menihi iz Reina leta 1132 in se naselili v sosednjem [entvidu. Od tam naj bi vodili gradnjo samostanskega kompleksa, ki je bil dograjen dve leti po njihovem prihodu. Nasle- dnje leto naj bi bili po prizadevanju sv. Bernarda iz Morimonda poslan v Sti~no prvi opat Vincencij,144 ustanovitvena listina pa je bila izdana {ele 1136, torej {tiri leta po prihodu prvih menihov.145 Dragocenej{i je zapis legende o ustanovitvi samostana. Ker je bila napisana na rob rokopisa, ima notica nekaj lakun, ki ote‘ujejo njeno razumevanje. Po Janezu naj bi loka- cijo samostanskega kompleksa dolo~il sam patriarh Pilgrim z besedami »Sit hic.« Tako naj bi samostan tudi dobil latinsko obliko imena Sti~na. Legendo o ustanovitvi Sti~ne je konec 17. stoletja zapisal tudi Valvasor in se vsebinsko razlikuje od Janezove. Po Valvasorju naj bi se pri gradnji samostana ~ez no~ podrlo vse, kar so zidarji sezidali ~ez dan, dokler niso zagledali neznanega zelenega pti~a, ki se je ogla{al: »Sit hic, sit hic!« Tako so za~eli zidati samostan na mestu, kjer je stal pti~. Legendo je ‘e Valvasor pripisal lahkovernosti ljudi, ki raje verjamejo neverjetnim zgodbam kot pa resnici.146 Vsebinsko podobna je tudi legenda v Pucljevi Ideo- grafiji, ki je bila zapisana nekaj desetletij za Valvasorjem. Podrobnosti zgodbe so enake z eno samo razliko. Valvasorjevega zelenega pti~a je pri Puclju ‘e nadomestila papiga (psittacus).147 295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 148 LCH I, str. 174. 149 LCH I, str. 138 (rec D), str. 206 (rec A2). 150 LCH I, str. 95 (rec. C3), str. 134 (rec. D), str. 156 (rec. A), str. 198 (rec. B). 151 Povod za ustanovitev samostana naj bi bila Bernardova zaobljuba pred odlo~ilno bitko z bamber{kim {kofom Ekbertom (1207–1237), da bo v primeru, ~e premaga nasprotnika, postavi cistercijanski samostan. Sama bitka, ki jo nekateri starej{i kronisti postavljajo v leto 1226, je zgodovinsko nedokazana. Prim. Mlinari~ J., Kostanjevi{ka opa- tija 1234–1786 (Kostanjevica na Krki 1987), str. 127. 152 O legendi prim. Mlinari~ J., Kostanjevi{ka opatija, str 128. Ali je do te vsebinske spremembe v legendi res pri{lo v petdesetih letih med nastankom Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in Pucljeve Ideografije je te‘ko re~i, dejstvo pa je, da je nastanek celotne legende potrebno bolj kot v srednji vek postavljati v novi vek. La‘je je pojasniti, zakaj je pri{lo do razlike med Janezom Vetrinjskim in Valvasorjem. Legenda namre~ temelji na ljudski etimologiji. Nem{ka oblika imena Sti~na Sittich oz. latinizirano Sitticum, namre~ ozna~uje eno izmed vrst papige, in sicer skob~evko. Iz imena kraja je ptica hitro pri{la v legendo od tam pa tudi v samostanski grb. Bistveno manj nam Janez pove o ustanovitvi Bistre in Kostanjevice, saj jima namenja le nekaj besed. Ustanovitev Bistre je Janez vklju~il v tekst naknadno. Ko je pisanje recenzije A ‘e zaklju~il, je ob rob teksta dopisal Ulricus dux construxit Vrewnicz.148 Vpis mu je slu‘il kot neke vrste opomnik, ki naj bi ga upo{teval pri pisanju ~istopisa. In res najdemo v kasnej{ih recenzijah A2 in D omenjeni stavek ‘e inkorporiran v celoten tekst. Kot dodatno pojasnilo za bralca je vpis dopolnil {e z natan~nej{o lokalizacio samostana, ki naj bi po njegovem prepri~anju le‘al v bli‘ini Ljubljane (in suburbio Laybacensi).149 ^e je skromen obseg Jane- zovega zapisa o Bistri {e mo‘no utemeljevati z dejstvom, da gre v tem primeru za redovno ustanovo kartuzijanov, je presenetljiva njegova skopost pri omenjanju samostana v Kostanjevi- ci. Kostanjevica je vendarle bila h~erinski samostan vetrinjske cisterce in tudi prvi menihi so pod Gorjance pri{li s Koro{ke. Janezu se je zdelo primerno njeno ustanovitev omeniti zgolj v kontekstu smrti koro{kega vojvode Bernarda in na{tevanja njegovih zaslug. Podobno kot pri ostalih dveh samostanih je ustanovitev v prvi verziji zapisal na rob rokopisa, v kasnej{ih verzijah pa je besedilo inkorporirano v ostalo besedilo.150 Ve~ji poudark kot okoli{~inam ustanovitve samostana, ki jih je brez dvoma poznal, je Janez namenil dejstvu, da je kostanjevi{ka cisterca nudila poslednje bivali{~e nekaterim ~lanom Spanheimske rodbine. Tako v prvem konceptu poudarja, da je ‘ena koro{kega vojvode Bernarda Juta, sicer teta Otokarja PVemysla, pokopana v tem samostanu, skupaj s svojim sinom. V recenziji B je zapis raz{iril z novim podatkom, da naj bi pokojnika le‘ala pred oltarjem svetega Janeza Evange- lista, pod kamnom, v katerega sta vklesani njuni imeni. Kasnej{i verziji C3 in D sta skromnej{i. V C3 se kot razlog za ustanovitve cisterce navaja velika zaobljuba vojvode Bernarda, ~eprav Janez ne pove konkretno za kak{no zaobljubo naj bi {lo.151 Za razliko od Sti~ne Janez ne omenja legende o ustanovitvi samostana v Kostanjevici, ~eprav ima vsebinsko za srednjeve{kega ~loveka in njegovo percepcijo sveta okoli sebe kostanjevi{ka legenda bistve- no ve~jo te‘o kot pa legenda o ustanovitvi samostana v Sti~ni. Tavanje Bernarda in njegovega spremstva, vojvodove sanje in sporo~ilo device Marije, da mu bo starec ob studencu pokazal primeren kraj za postavitev redovne skupnosti, so legendo postavile v sfero nadnaravnega.152 Lokacije samostana ni izbral ~lovek, ampak oseba, ki je bila po kr{~anskem prepri~anju najbli‘ja Bogu in najuspe{nej{a pripro{njica. Prostor je bil torej izbran ~e ‘e ne po bo‘ji volji pa vsaj z njegovo vednostjo in to je v o~eh srednjeve{kega bralca imelo {e posebno te‘o. Kako to, da se Janezu ni zdelo vredno zapisati te legende? Odgovor je preprost. Podobno kot pri Sti~ni, kjer se je legenda razvila {ele kasneje, je tudi pri Kostanjevici nastala {ele v kasnej{ih 296 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 153 LCH I, str. 173. 154 O Spanheimih prim. [tih P., Rodbina koro{kih Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice. V: Kostanjevica na Krki 1252 – 2002. Vekov tek. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta. (Kostanjevica na Krki), str. 55 – 75. 155 LCH I, str. 198. 156 MDC IV/1, 2117. 157 Janez Vetrinjski sicer govori samo o sinu in ga ne imenuje po imenu, vendar je iz drugih zgodovinskih virov razvidno, da gre za Henrika. Prim. Hausmann F., Die Grafen von Ortenburg und ihre Vorfahren im Mannesstamm, die Spanheimer in Kärnten, Sachsen und Bayern, sowie deren Nebenlinien. V: Ostbairische Grenzmarken 36 (Pas- sau 1994), str. 19 (z napa~no navedbo kraja pokopa). 158 URBK II, 245, MDC IV/2, 2654. stoletjih. Za Janezov molk torej ni krivo nepoznavanje legende, ampak preprosto dejstvo, da kostanjevi{ke legende v obliki, kot jo poznamo danes, v 14. stoletju {e ni bilo. Veliko pozornosti je pri svojem pisanju opat Janez namenil tudi nizanju genealo{kih po- datkov o osebah, ki so posredno ali neposredno povezane s Kranjsko. Pri svojem pisanju se pogosto izgubi v na{tevanju sorodstvenih vezi posameznih veljakov. Tako na primer omenja, da je bil Ulrik Spanheimski najprej poro~en z Ne‘o, h~erko meranskega vojvode, po njeni smrti pa se je vzel za ‘eno Ne‘o, sestro Friderika Babenber{kega, ki je po Ulrikovi smrti vzela za mo‘a Ulrika Vovber{kega in imela z njim sinove in h~erke, iz katerih izvirata rodova Ulrika Pfannber{kega in Friderika @ovne{kega.153 Na genealo{ke podatke je navezoval omem- be kranjskih samostanov, v katerih so na{li zadnje po~ivali{~e posamezni ~lani pomembnej{ih rodbin. Zlasti pripadniki zadnjih dveh spanheimskih generacij so pogosto na{li svoje zadnje po~ivali{~e v samostanih na Kranjskem.154 Mo{ki potomci starej{ih Spanheimov so bili obi~ajno pokopani v Ro‘acu (tako na primer Ulrik I., ki je umrl 1144 in Henrik umrl 1161) ali pa v [entpavlu (Herman, ki je umrl 1181 in predzadnji Spanheim na koro{kem vojvo- dskem prestolu Bernard, ki je umrl 1256). Pri ~lanih zadnjih dveh generacij pa se kot kraj zadnjega po~itka za~nejo pojavljati tudi kranjski samostani. Omenil sem ‘e, da sta bila v cerkvi kostanjevi{kega samostana pred oltarjem Janeza Evangelista pokopana Bernardova ‘ena Juta in njun sin Bernard.155 Juta je bila o~itno ena izmed prvih laikov, ki so jo pokopali v Kostanjevici. Leta 1236, komaj dve leti po ustanovitvi Kostanjevice, se Juta v listini, s katero je njen mo‘ Bernard podelil samostanu v Vetrinju, zlasti pa njegovemu {pitalu, za uboge 12 fevdov, ‘e omenja kot pokojna.156 Vendar Juta in Bernard II. nista bila edina, ki sta le‘ala v Kostanjevici. Janez tako omenja, da je bil v tej cisterci pokopan tudi Henrik, sin Ulrika Spanheimskega in njegove prve ‘ene Ne‘e Ande{ke.157 Podobno je tudi slednja svoje zadnje po~ivali{~e na{la na Kranjskem. Na lastno ‘eljo, ki jo je julija 1257 dala zapisati v Kostanjevici(!), si je ‘elela biti pokopana v samostanu Sti~na in mu v ta namen zapustila 40 hub, da bi bili menihi vsak petek postre‘eni z vinom in belim kruhom.158 Ko je v za~etku 1263 Ne‘a umrla, se ji je – sode~ po Janezovem pisanju – ta zadnja ‘elja tudi uresni~ila. Izbira kraja zadnjega po~ivali{~a verjetno ni bila naklju~na. ^e za Ne‘o nekako {e razume- mo, da si je izbrala Sti~no, saj je prihajala iz pomembne kranjske rodbine Ande{kih, pa bi izbiranje novih krajev zadnjega po~itka lahko bilo zunanje znamenje spremenjenih geopoliti~nih interesov Spanheimov. Na ta na~in so sku{ali dati ve~jo te‘o ne le svoji cisterci, ampak so sku{ali pokazati, da se na Kranjskem po~utijo tako doma~e, da se jim zdi ta de‘ela primerna tudi za zadnje po~ivali{~e. S tem so tudi na simbolni ravni demonstrirali svojo te‘njo in aspiracijo po tej de‘eli. Izbira kranjskih samostanov kot krajev pokopa bi torej lahko bil eden od elementov na~rtne politike krepitve spanheimskih pozicij na Kranjskem, ki se je za~ela ‘e s samo ustanovitvijo Kostanjevice leta 1234 ter Bistre 1255 in je bila usme- rjena predvsem v izpodrivanje vpliva oglejskega patriarha. 297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 159 LCH I, str. 257 (rec. A), str. 298 (rec. D). 160 LCH II, str. 114. 161 MDC VIII, 178, 179. 162 MDC VIII, 180. 163 MDC VIII, 182. 164 LCH I, str. 98 (rec. C3), str. 137 (rec. D). 165 Annales Foroiulenses. V: Monumenta Germaniae Historica Scriptores (=MGH SS) XIX (Hannoverae 1864), str. 196. 166 Splo{no o bi~arjih prim. Lexicon des Mittelalters (=LMA) IV, str. 510 z navedbo literature. Janez se v Knjigi resni~nih zgodb ne omejuje zgolj na Spanheime. Poleg njih omenja tudi ~lane nekaterih drugih pomembnih plemi{kih rodbin, ki so na Kranjskem za~eli ali kon~ali svoje ‘ivljenje. V Sti~ni naj bi bil pokopan eden izmed otrok kralja Albrehta II. in Elizabete Gori{ke, h~erke grofa Majnharda Gori{kega. Genuitque ei Elisabeth uxor sua, filia Meynardi ducis ... filios, scilicet Rudolfum, Fridericum, Lupoldum, Heinricum, Albertum, Ottonem et in Laybaco unum, qui etatem legittimam non pervenit, ibique moriens in Syticiensi monaste- rio tumulatur ...159 Eden izmed Habsbur{kih potomcev naj bi bil torej rojen v Ljubljani, kjer je kmalu umrl in bil pokopan v Sti~ni. Kako se je imenoval nesre~ni sin nam Janez ne pove, enako pa nam zamol~i tudi ~as rojstva. Po drugih genealo{kih podatkih se zdi, da je opat imel v mislih okrog leta 1300 rojenega Majnharda. Dobro desetletje kasneje je v Ljubljani umrla {e ena ~lanica gori{ke rodbine. Janez namre~ poro~a, da je v prestolnici de‘ele Kranjske umrla Ana, prva ‘ena koro{kega vojvode Henrika, ki je bila najstarej{a h~i ~e{kega kralja Vaclava II.160 Henrik se je z Ano poro~il februarja 1306 in prav na osnovi te poroke je neuspe{no uveljavljal svojo pravico do ~e{ke krone. Janezova kronika, v kateri sicer ni naveden natan~nej{i dan smrti, je edini vir, v katerem je omenjen kraj Anine smrti. Za datum njene smrti izvemo iz Breve chronicon monasterii Stamensis, v kateri je navedeno, da je Ana umrla 3. septembra 1313 in da je pokopana v tamkaj{njem samostanu,161 kar pa je v nasprotju s Knjigo resni~nih zgodb. Janez namre~ trdi, da je bila Ana sprva pokopana v Ljubljani, kasneje pa so bili njeni posmrtni ostanki prene{eni v Bolzano. Sedmi dan po ‘enini smrti je Henrik svojim uradnikov na Tirolskem zapovedal slovesno obhajanje spominskih slovesnosti. Ljubljanskega pogreba, ki je bil o~itno zelo slovesen, so se udele‘ili briksen{ki, freisin{ki in kr{ki {kof, opati, prelati in veliko {tevilo klera.162 Septembra je u‘alo{~eni soprog samostanu v Velesovem daroval hubo v Brniku z donosom ene oglejske marke z namenom, da se v samostanu vsako leto obhaja obletna ma{a v spomin na njegovo ‘eno Ano.163 Kljub stvarnemu tonu, ki preveva Janezovo Knjigo resni~nih zgodb, je nekajkrat svojo pripoved popestril z opisi izrednih dogodkov in naravnih katastrof. Tako je precej prostora namenil opisu gibanja bi~arjev. Povod za spokorne procesije naj bi bila velika lakota, ki je zajela Vzhodne Alpe. Iz Sicilije se je spokorni{ki val preko Lombardije raz{iril po Koro{ki, Kranjski, Avstriji, [tajerski, ^e{ki in Moravski in naj bi trajal od februarja do aprila 1267, ko je zaradi nasprotovanja duhov{~ine zamrl.164 Zdi se, da je Janezova notica, ki jo je mo~ potrditi tudi z drugimi zgodovinskimi viri, samostojna in ni prepisana iz drugega zgodovin- skega vira. Zato nas ne sme ~uditi, da je samo dogajanje datirano napa~no. Gibanje bi~arjev je namre~ nastalo na pobudo Raniera Fasania v marcu 1260 v Perugii in se v teku leta raz{irilo po vsej Italiji do severa. Na dan svetega Andreja 29. novembra 1260 je sam oglejski dekan Askvin vodil bi~arje v ^edad, kjer je za svoje po~etje pridobil precej ljudi, nato pa so od{li po celi Furlaniji.165 Iz Lombardije in Furlanije se je gibanje v zimi 1260/61 raz{irilo po vsem vzhodnoalpskem prostoru in naprej vse do [vabske, Sa{ke, [lezije in Poljske.166 Viri pravijo, da je to podro~je zajela prava histerija. Vse prej{nje razlike, ki so izvirale iz stanu, bogastva, let ali spola, so izginile. V svojem kesanju za storjene grehe so bili vsi ljudje enaki. Avtor 298 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... 167 O bi~arjih bolj ali manj obse‘no poro~ajo Continuatio Lambacensis, str. 560; Continuatio Sancrucensis secunda, str. 645; Continuatio Zwetlensis tertia, str. 656; Continuatio praedicatorum Vindobonensium, str. 728; An- nales sancti Rudberti Salisburgenses, str. 795 vsi v MGH SS IX. 168 LCH II, str. 175, 177 (rec. A), str. 207 (rec. D, A2). 169 Continuatio Claustroneoburgensis tertia. V: MGH SS IX, str. 154. 170 Annales Foroiulenses. V: MGH SS XIX, str. 216. 171 O kobilicah v letu 1338 poro~ajo Annales Mellicenses, str. 509, Continuatio Novimontensis, str. 671 in Annales Zwetlenses, str. 683 vsi v MGH SS IX. 172 Valvasor J. W, Die Ehre, Buch XV, str. 319. 173 LCH II, str. 178. drugega nadaljevanja analov iz Heiligenkreuza pravi, da so mnogi ljudje, ne glede na stano- vsko pripadnost, hodili naokrog goli do pasu in si pokrivali glavo s platnenimi krpami. S seboj so nosili prapore in gore~e sve~e ter v rokah bi~e, s katerimi so se nekateri bi~ali do krvi. Pri tem so peli pesmi in hodili od pokrajine do pokrajine, od mesta do mesta, od vasi do vasi. Zaradi suma herezije in sovra‘nega razpolo‘enja cerkvenih in posvetnih oblasti so za~eli gibanje preganjati, tako da je z izjemo Italije po nekaj tednih zamrlo.167 Vsebinsko lahko v ta sklop umestimo tudi Janezove opise pusto{enj kobilic. Vetrinjski navaja tri pusto{enja, ki so jih povzro~ile te drobne ‘ivali.168 Prvega postavlja v leto 1196. Kobilice naj bi pri{le iz obmorskih krajev in prizadele predvsem Kranjsko in Marko. To navedbo potrjuje tudi zapis v tretjem nadaljevanju analov iz Klosterneuburga, ki pa postavlja ta dogodek v leto 1195. Kobilice naj bi pri{le iz tujine in opusto{ile Mad‘arsko, Marko in Kranjsko. 169 Ponovno so po Janezu kobilice obiskale Kranjsko in Marko leta 1307. O ostalih podrobnostih Janez sicer mol~i, omeni pa, da na Koro{kem kobilice niso napravile ve~je {kode. Verjetno isto jato kobilic opisujejo tudi Furlanski anali, ki za leto 1309 navajajo, da so se kobilice pojavile v Istri.170 Tretje pusto{enje, ki ga Janez postavlja v leto 1338 in ki je trajalo tri leta, je bilo huj{e in je povzro~ilo precej ve~ {kode. Omenja ga ve~ina pomembnej{ih analov iz vzhodnoalpskega prostora.171 Od vseh virov samo Janez poudarja, da so kobilice pri{le z vzhoda. Zanimivo je, da o tem pojavu kobilic zelo obse‘no poro~a Valvasor, ki vir za svoje pisanje omenja Bonfina in Aventina. Po Valvasorju, ki pojav sicer datira v 1335, naj bi se kobilice najprej pojavile na Poljskem, ^e{kem in v Avstriji ter se nato raz{irile nad ostale de‘ele. Prizanesle naj bi samo vinski trti. Valvasor pravi, da »ker Turki ne pijejo vina in ker so kobilice prizana{ale vinogradom, so nekateri po pravici menili, da so bile kobilice predhod- niki, prednje stra‘e in podoba Turkov, saj so le-ti le nekaj let kasneje pri{li v Evropo.«172 Po {tirih letih pusto{enja so po Janezovih besedah kobilice uni~ile ptice. Prav njegova dikcija, da se to dogaja in quarto anno, qui iam volvitur173 je osnova, da se nastanek recenzije A postavlja v leto 1341. 3. Zaklju~ek Vrednost Knjige resni~nih zgodb Janeza Vetrinjskega za zgodovino Kranjske je potrebno ocenjevati predvsem skozi prizmo zgodovinskega vira. Jasno je, da Janez ne pi{e svoje zgo- dovine s stali{~a Kranjske. Sredi{~e njegovega univerzuma je Koro{ka, od tam silijo njegove misli preko plotov lastne de‘ele, od tam gleda na dogajanje okoli sebe, ga po svojih zmo‘no- stih kriti~no reflektira in zapisuje na pergament. Toda kljub temu je edini narativni vir iz sredine 14. stoletja, za katerega Kranjska predstavlja nek subjekt. Na ta na~in je vsaj deloma pokril veliko praznino v srednjeve{kem zgodovinopisju na Kranjskem. Ta de‘ela namre~ v srednjem veku ni imela nekega mo~nega centra posvetne oblasti, ki bi generiral nastanek 299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 174 LCH I, str. 144. 175 LCH I, str. XVIsl. pomembnej{ih zgodovinopisemskih del. De‘elni gospod je obi~ajno prestoloval nekje dale~ pro~ in upravljal de‘elo s pomo~jo drugih bolj ali manj zvestih plemi{kih rodbin. Oglejski patriarh je bil pasiven gospodar de‘ele, ki je te‘i{~e svoje oblasti postavljal v Furlansko ni‘ino, ki je bila v primerjavi s Kranjsko gospodarsko bolj razvita in tudi zaradi geografskih danosti bolje prepredena s trgovskimi potmi. Tukaj{nje podro~je je ostajalo drugorazredna periferija. Tudi jedra cerkvene oblasti na Kranjskem so ostajala {ibka. Po obetavnem za~etku sti{ke cisterce pod opatom Folknandom v 12. stoletju so se samostani izgubili v sivem povpre~ju. Gospodarsko {ibki in z ustanovitelji, ~igar rod je izumrl, niso mogli postati center vidnej{e historiografske produkcije. [kofijo, ki bi tudi lahko predstavljala potencialni zame- tek, je Kranjska dobila {ele konec srednjega veka. Brez mo~nih posvetnih rodbin in brez cerkvenega sredi{~a, je bila Kranjska prepu{~ena usmiljenju »popisovalcev« preteklosti iz drugih de‘el. V tem obziru je Janez Vetrinjski presegel ostale historiografe poznega sre- dnjega veka. Knjiga resni~nih zgodb nam posreduje nekaj drobnih, pa zato ni~ manj dragoce- nih podatkov, ki jih v drugih virih ne najdemo. Drugi, ni~ manj pomemben vidik, ki ga poka‘e analiza omemb Kranjske, pa je osvetlitev na~ina dela in virov Janeza Vetrinskega. Janez v uvodu v kroniko sicer trdi, da je za~el pisati le o tem, kar je izvedel iz knjig, od ljudi, ki so bili prisotni pri dogodkih, ali pa kar je sam videl.174 Za starej{a poro~ila iz kronike je analizo virov sku{al narediti Fedor Schneider v uvodu h kriti~ni izdaji vira. Po njegovem prepri~anju naj bi Janez uporabljal Annales sancti Rudberti Salisburgenses, Vita archiepiscoporum Salisburgensium, libellum De conversione Bagoariorum et Carantanorum, Continuatio Weichardi de Polheim, Chronicon Martini Op- paviensis, ~e na{tejemo le najbolj znane. Poslu‘eval se je tudi ‘ivljenjepisa Karla Velikega, ki ga je napisal menih Einhard, kronike Otona iz Freisinga in njegovega dela Gesta Friderici I. imperatoris, potem spisov Flores temporum, Zlate legende Jakoba iz Voragine, dobro pa je poznal tudi Corpus iuris canonici.175 Vse te vire je upo{teval predvsem pri opisovanju ~asa do sredine 13. stoletja. Za ~as do okoli 1310 se je deloma naslonil na lastne vire predvsem pa na [tajersko rimano kroniko Otokarja iz Geule. Tudi na primeru Kranjske se poka‘e, da je za ~as do boja za ~e{ko krono med Habsbur‘ani in koro{kim vojvodo Henrikom bil Otokar najpomembnej{i Janezov vir. Obi~ajno je Janez Otokarja bistveno skraj{al, le v primeru omembe zastavitve Kranjske je opis nekoliko raz{iril. Za ~as po koncu omenjenega spopada temelji Janezovo pisanje na njegovih lastnih opa‘anjih in spominu in ga lahko smatramo za primarni vir. Precej bolj skromna je Schneiderjeva analiza morebitnih ostalih Janezovih vi- rov. Omenja mo‘nost, da je ~rpal iz oglejskega arhiva, po mo‘nosti pa tudi iz gradiva, shranjene- ga v Salzburgu. V natan~nej{o analizo se ni spu{~al. Prav na osnovi notic o Kranjski pa se Schneiderjeva domneva, da je Janez poznal arhiv oglejskega patriarha, izka‘e za pravilno. Podelitev Kranjske oglejskemu patriarhu in nekatere druge podrobnosti, ki se nana{ajo na vlogo oglejske cerkve na Kranjskem, je Janez poznal prav na osnovi omenjenega gradiva. Mo‘no je, da je nekaj Janezovega védenja temeljilo tudi na gradivu, ki ga je zapustil Filip Spanheimski. Na to mo‘nost dopu{~a poznavanje vsebine testamenta Filipa Spanheimskega. Zgornje ugotovitve Janeza ne ka‘ejo zgolj kot marljivega ekscerpista in kompilatorja iz ‘e obstoje~ih historiografskih besedil, ampak tudi kot zbiralca drugih virov, s pomo~jo katerih je sku{al osvetljevati posamezne dogodke iz preteklosti. Prestol, na katerega je Janeza Ve- trinjskega v svojem pregledu zgodovinopisja v poznem srednjem veku postavil Otokar Lo- renz, ostaja tako nedotaknjen v vsej njegovi veli~ini. 300 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ... Z u s a m m e n f a s s u n g Janez Mlinar Johann von Viktring und sein Wissen über Krain in seinem Buch Liber certarum historiarum Johann von Viktring, der seit Mitte des 19. Jahrhunderts als einer der besten Historiographen des Spätmittelalters gilt, war nicht nur wegen der Nähe der Zisterze, der er vorstand, sondern auch als Grundbesitzer mit Krain verbunden. Das Kloster Viktring besaß nämlich zwei Besitzkomplexe in Krain, und zwar in der Umgebung von Preddvor/Höflein und im Tuhinja-/Tuchein-Tal. Obwohl das Haupt- interesse des Verfassers im Buch Liber certarum historiarum nicht Krain galt, enthält dieses einige Anmerkungen, auf Grund deren auf seine Arbeitsweise hingewiesen werden kann. Johanns Hinweise auf Krain können in mehrere Themenkreise eingeteilt werden. Den ersten stellen die Erwähnungen Krains dar, die sich auf politische Ereignisse beziehen. Dem Inhalt nach stechen zwei Erwähnungen hervor, und zwar die Verleihung Krains an das Patriarchat von Aquileia von 1077 und die Verpfändung Krains bzw. Erhöhung der Pfandsumme von 1298. Die Erwähnung der Erhöhung der Pfandsumme für Krain, das die Habsburger zum ersten Mal an die Grafen von Görz-Tirol höchstwahr- scheinlich bereits am Ende des Jahres 1276 verpfändeten, ist von Bedeutung, weil es sich dabei um die einzige belegte Erhöhung der Pfandsumme handelt. Die Bedeutung der Erwähnung der Verleihung von Krain an den Patriarchen von Aquileia ist anderer Natur. Inhaltlich beleuchtet die Notiz in keiner Hin- sicht den Akt selbst, weist vielmehr hin auf die Arbeitsweise Johanns von Viktring und auf die Quellen, die er beim Verfassen seines Werkes heranzog. Die Analyse der Notiz zeigt nämlich, dass Johann das Archiv des Patriarchats von Aquileia gekannt haben muss. Vermutlich war ihm dieses im April 1342 zugänglich. Dass sich Johann der Angaben aus dem Archiv des Patriarchen von Aquileia bediente, läßt sich noch durch einige andere Notizen bekräftigen, vor allem durch die Erwähnung des Inhalts des Testaments Friedrichs von Spanheim. Für die Regierungszeit PVemysl Ottokars bis zum Kampf um die böhmische Krone zwischen den Habsburgern und Heinrich von Kärnten stützte sich Johann vor allem auf die Österreichische Reimchronik Ottokars von Geul, die er exzerpierte und inhaltlich wesentlich verkürzte. Das Buch Liber certarum historiarum wird für Krain zur Primärquelle für die Vorgänge anlässlich des Dynastiewechsels an der Spitze Kärntens nach dem Tod des letzten männlichen Erbes des Görz-Tiroler Zweigs der Grafen von Görz. Diesen Ereignissen wohnte Johann persönlich bei und gestaltete sie als Abgesandter der Margareta Maultasch auch selbst mit. Den zweiten Themenkreis stellen die genealogischen Angaben dar, die in der Regel mit den Erwäh- nungen von Klostergründungen in Krain zusammenhängen. Dem Umfang und der Bedeutung nach ragt das Geschlecht der Spanheim hervor, unter den Klöstern aber stehen die Zisterzen in Sti~na/Sittich und Kostanjevica/Landstrass im Vordergrund. Aufgrund der Aufzeichnung Johanns kann die endgülti- ge Herausbildung der Gründungslegende des Klosters Sti~na/Sittich erst an das Ende des Mittelalters bzw. an den Beginn der Neuzeit datiert werden. Johanns Aufzeichnung zeigt ebenso, dass die Gründungs- legende des Klosters Kostanjevica/Landstrass zur Zeit der Entstehung des Buchs Liber certarum historiarum noch nicht herausgebildet war. Den dritten Themenkreis stellen die Angaben über Naturkatastrophen dar, vor allem Heuschrec- kenplagen und das Auftreten von Flagellanten. 301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 1–336 Stanislav Ju‘ni~ Kostel med zadnjimi tur{kimi vpadi in Zrinjsko- Frankopansko zaroto* 1. Uvod V prej{njih {tevilkah Zgodovinskega ~asopisa smo opisali razvoj gospostva Kostel v ~asu najstarej{ega ohranjenega urbarja iz leta 1494 in med poskusi naselitve uskokov sredi 16. stoletja.1 V nadaljevanju preu~ujemo dokumente ARS in SLA o Kostelu, zapisane v nasle- dnjem stoletju. Dopolnjujemo objavljene raziskave dunajskega in gra{kega arhivskega gradi- va o sosednjem gospostvu Ko~evje.2 Vire analiziramo po ~asovnem zaporedju, obenem pa jih posku{amo razvrstiti {e po vsebini. Ob koncu 16. stoletja se kranjski de‘elni stanovi niso mogli ve~ upirati protireformaciji. Tur{ki napadi na Kostel in Ko~evsko so prenehali. Podlo‘niki ob nekdanji tur{ki meji so postopoma izbolj{evali svoje ‘ivljenjske razmere, saj jih vihre tridesetletne vojne niso nepo- sredno prizadele. Po stoletju obrambe pred Turki se niso zlahka prilagodili zahtevam oblasti. Pogosto so tihotapili in se upirali stopnjevanju dav~nih obveznosti. 2. Tur{ki napadi na Kostel po usko{ki naselitvi 2.1. Obrambna in obve{~evalna dejavnost sredi 16. stoletja Plemi~i Langenmantli iz Augsburga so kmalu po prvih Lutrovih protestih zakupili gospo- stvo Kostel. Postali so protestanti kot ve~ina tedanjega kranjskega plemstva. Bojevali so se proti Turkom in sodelovali pri gradnji obmejnih utrdb. Z nezaupanjem so spremljali prihod uskokov; nekatere uskoke so s slabim ravnanjem prisilili k odselitvi na Hrva{ko. 2. 10. 1577 so trdili, da uskoki pomagajo Turkom, jih sprejemajo v hi{ah in obve{~ajo o mo‘nostih za ropanje. Ti Turki so bili predvsem martolozi, bojeviti obmejni prebivalci, ki verjetno niso bili muslimanske vere. S kranjskimi uskoki so se poznali in je lahko prihajalo do medsebojne pomo~i. Vsekakor usko{ki priseljenci niso mogli ustaviti roparskih vpadov v Kostel, ~eprav so bili bolj vajeni oro‘ja od kostelskih poljedelcev. 5. 11. 1545 so Adam Langenmantl, Hans pl.Wernegkh in Jakob pl.Raunach v Ljubljani prosili de‘elne stanove za pomo~ v vojakih in oro‘ju. Zahtevali so tudi 300 pu{k.3 Leta 1525 * Razprava je del disertacije branjene leta 1999. ^lanom komisije akad. dr. Vasiliju Meliku, dr. Janezu Cvirnu in dr. Vasku Simonitiju se najlep{e zahvaljujem. 1 Ju‘ni~, Kostel do konca 15. stoletja, Z^, 53/3 (1999), str. 295–323; Ju‘ni~, Kostel med poskusi naselitve uskokov sredi 16. stoletja, Z^, 55/5 (2001), str. 35–65. V prej{njih nadaljevanjih objavljenih referenc v tej razpravi ne navajamo ponovno. 2 Georg Widmer, Gottschee 1406–1627 Feudal Domain on the Frontier of Empire, Gottscheer Heritage and Genealogy Association, ZDA 2001. 3 ARS, fasc. 282, {k. 411, str. 761–762. Langenmantl je bil zapisan brez oznake plemstva. 302 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Slika 1: Grb Langenmantlov po Valvasorju. 303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) so bili pl.Wernegkhi lastniki polovice gra{~ine Raka (Arch), ki so jo izgubili med letoma 1575 in 1585.4 Med sodelovanjem pl.Wernegkhov z Langenmantli v prvi polovici 16. sto- letja je lahko pri{lo do selitve kmetov Ra~kih z njihove posesti v Rakah v kostelsko vas Rake. Jakob III. Raunach je bil leta 1528 lastnik Raven (Raunach) ob Pivki.5 V naslednjem desetletju je A. Langenmantl {e ve~krat prosil de‘elne stanove za pomo~ v vojakih in oro‘ju. 6. 12. 1545 je poro~al tudi o zaostanku polmese~nega pla~ila po 30 gld za strelce, ki so branili mejo pred Turki.6 Po popisu 1. 3. 1552 so Kostelci, Poljanci, Ko~evarji in Ribni~ani morali dajati po 30 vojnih obveznikov.7 11. 10. 1552 so de‘elni stanovi poro~ali o delovanju Jakoba pl.Raunacha in Adama Langenmantla v gozdovih ob Kolpi na Kranjskem.8 23. 5. 1557 je A. Langenmantl ponovno prosil de‘elne stanove za pomo~ pri obrambi meje. @elel si je svinca, smodnika, 11–15 pu{k in 400, v nadaljevanju pisma celo 500 strelcev. Na koncu dopisa je zahteval {e napotitev 8 ali 10 pla~anih voja{kih mojstrov strelcev v Kostel.9 Zahteve so bile upravi~ene, saj so v tem ~asu Turki vsako leto ropali in po‘igali po Kostelu. Pred tur{ko nevarnostjo je bila organizirana obve{~evalna slu‘ba in kurjenje kresov na visokih hribih. V Kostelu so kurili na Stru‘nici, novoselski Gorici in na vrhu Jelovice. Pred tur{kimi roparji so se Kostelci Pobre‘ci skrivali v prifarski Planini, nekateri tudi v jamah. Gorenjci so se skrivali v gozdovih.10 @ito so shranjevali v grajskih ka{~ah, kar so pla~evali s {tirimi kupnimi merami ovsa.11 Obve{~evalna dejavnost je bila izpri~ana za leto 1479 s prena{anjem »Tur{kih glasov«.12 Po kostelskem urbarju iz leta 1494 je Oswald iz vasi Brsnik pod gradom prena{al pisma, gotovo tudi o tur{ki nevarnosti.13 Od leta 1532 dalje je bilo ukazano, da naj se opozorilni kresovi pri‘igajo prav tam, kjer se strelja z mo‘narji in oba na~ina signalizacije pred tur{ko nevarnostjo nista bila ve~ prostorsko lo~ena. Druga med smermi signalizacije z ognji in streli je potekala ~ez: Vinico, Poljane, ^rnomelj, Metliko, Kostel, Fridrih{tajn, Ribnico, Lo‘, Ort- nek, Turjak, Ig in Ljubljano. V primeru tur{ke nevarnosti so morali stra‘iti vsi podlo‘niki Kostela,14 kar jim gotovo ni bilo v veselje. 1. 3. 1553 in 14. 4. 1556 je vrhovni poveljnik izdal ukaz o po{tnih konjih vzdr‘evanih iz finan~nega prora~una. Ob drugi smeri ~ez Kranjsko so imeli postajali{~a za zamenjavo ‘ivali v krajih: Poljane, Kostel, Ko~evje, Ribnica, Lo‘, Bloke, Cerknica, Postojna in Vipava (Gori- ca). To je bila tudi smer uradne obve{~evalne slu‘be. Kostelu najbli‘ja sta bila konjenika glasnika na Skradu. Na Krpelju med Ogulinom in Modru{o je bilo opozorilno kresi{~e za napade proti Kostelu.15 Na obmo~ju poznej{e vasi Maverc ob Kolpi16 so imeli Kostelci pri- pravljenega enega izmed 48 konj, ki so ~akali na jezdece na Kranjskem, Hrva{ki krajini in v Bosni. Gra{~ine in mesta so verjetno vzdr‘evala {e dvakrat toliko po{tnih konj. 4 Smole, n.d., 1982, str. 410. 5 Smole, n.d., 1982, str. 417. 6 ARS, fasc. 282, {k. 411, str. 767–768. 7 Dimitz, n.d., 1975, II, str. 187. 8 ARS, fasc. 283, {k. 411, str. 112–113. 9 ARS, fasc. 283, {k. 411, str. 1133–1134. 10 @agar, n.d. 11 Urbar Kostel 1570; Umek, n.d., 1982, str. 317; Vasko Simoniti, Voja{ka organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, SM, Ljubljana 1991, str. 204–205. 12 Butina, n.d., 1994, str. 13; Simoniti, n.d., 1991, str. 157. 13 Ju‘ni~, n.d. 1999, str. 310. 14 Umek, n.d., 1982. str. 31, Simoniti, n.d., 1991, str. 175; Widmer, n.d., 2001, str. 53. 15 Simoniti, n.d., 1991, str. 161, 165 in 170. 16 Jo‘e @agar-Jagrov je aprila leta 1993 poro~al o grajskem marofu, ki naj bi dal ime sedanji vasi Maverc. 304 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Ko~evski gra{~ak in {tajerski de‘elni glavar Ivan Ungnad (1493–1564) je leta 1553 pred- lo‘il kralju Ferdinandu poro~ilo o utrdbah na Kranjskem. Predlagal je, naj zaradi pogosto pokvarjenega in zanemarjenega oro‘ja postavijo artilerijske mojstre tudi v izpostavljene kraje ob hrva{ki meji v Vinico, Kostel in Poljane. Tam naj bi artilerijski mojstri skrbeli za opozori- lne strele in ognje.17 Poveljnik Senjsko-li~ke kapetanije je leta 1563 poro~al, da ima grad Kostel le 6 hlapcev. Potreboval bi jih vsaj 20, da bi skupaj s kmeti lahko kljuboval Turkom.18 19. 12. 1555 je Lienhart pl.Attems (Atthimis) za vicedomov urad popisal zaloge na gradu Kostel:19 Doma~e ‘ito 22 posod Smodnik v polovi~nih posodah Skrinje s kroglami za te‘ke trdnjavske pu{ke (kuka~e, Topplhaggen)20 Slaba municija za te‘ke trdnjavske pu{ke 18 posod Nova municija 500 posod Ro~ni metalec 3 Grajski plav‘ 2 Karlov{ki kapetan naj bi oskrboval grad Kostel z municijo po nalogu voja{ke komisije. Naslednje leto so 10. 9. 1566 za vicedomov urad podrobneje popisali zaloge na kostelskem gradu. Med voja{kim materialom so na{teli:21 Koli~ina Te‘ke trdnjavske pu{ke s kovanimi podstavki 17 Izstrelki 12 Krogle za te‘ke trdnjavske pu{ke, skupaj s stotimi predanimi doma~emu mo{tvu 250 @elezni {rot 66 Krogle 3 Slab smodnik v posodi 10 funtov Posoda polna smodnika 36 funtov Zagozde za konje 20 Kosi plo~evine 18 funtov Na sosednjem Fridrih{tajnu so imeli sedem let pozneje 50 te‘kih trdnjavskih pu{k, Ko~evarjem pa so jih leta 1576 razdelili {e 17. Veliko slab{e je bilo v manj{ih krajih, saj so v Gotenici imeli le 5 te‘kih trdnjavskih pu{k, v Mozlju 9, v Borovcu 4 in v ^rmo{njicah 10.22 Grad Kostel je bil med naju~inkovitej{imi postojankami za prepre~evanje roparskih vdorov na Kranjsko. 17 Simoniti, n.d., 1991, str. 193. 18 @agar, n.d., str. 64. 19 ARS, Vic. {k. 205, fasc. I/102, str. 39, VI, Lit.Militaria. 20 Arkebuza velikega kalibra od 15 do 24 mm z dvojnim odbojnim kavljem in svin~enimi kroglami, ki so jo pri nas uporabljali tudi za opozorilno streljanje (Simoniti, n.d., 1991, str. 196; Maja [ercer, Vojna oprema i naoru‘anje u vrijeme bojeva kot Siska 1591–1593, v zborniku Sisa~ka bitka, Sisak 1994, str. 245). 21 ARS, Vic. {k. 205, fasc. I/102, VI, Lit.Militaria. 22 Widmer, n.d., 2001, str. 51, 73, 150. 305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 2.2. Napad na Kostel leta 1577 De‘elni zbor iz Ljubljane je 22. 3. 1577 posredoval nadvojvodi poro~ilo Jobsta (Josipa) Langenmantla o tur{kih vpadih.23 Poro~ali so o {tevilu du{ v Kostelu in o 160 talerjih, po- trebnih za obrambo. Potrebovali so {e te‘ke trdnjavske pu{ke in smodnik. Podlo‘nikom v Ko~evju, Ribnici, Ortneku, Lo‘u, Metliki in ^rnomlju so naro~ili pregledovanje okoli{kih gozdov, v katerih bi se lahko skrival sovra‘nik. Nadporo~nika na hrva{ki meji so obvestili naj se pripravi za vojno proti Turkom, saj bodo sicer morali ljudje te pokrajine zapustiti, kot so mnogi ‘e storili. Prevladalo je mnenje, da je treba mejo zasesti in ponovno za~eti vojno. Sumljive ljudi naj bi opazovali. Podlo‘niki ne smejo brez dovoljenja zapu{~ati Kostela. Cesarski odposlanci naj sr~no in silovito delujejo ob meji. Nadvojvodo so prosili naj dovoli de‘elnemu zboru izdati posebno odlo~bo za po- dlo‘ni{ke stra‘e v gozdu. V ponedeljek, 30. 9. 1577, so Turki napadli Kostel. Pridrveli so »po obedu«, br‘kone zgodaj popoldne, kot je poro~al J. Langenmantl dva dni pozneje.24 500 Turkov je napadlo Le{nico ob Dobri ju‘no od Broda na Hrva{kem. Nato so br‘kone pri Petrini prebredli Kolpo in napadli Kostel. Langenmantl se je branil s 86 bojevniki, ki gotovo niso bili vsi poklicni vojaki. Dal je tudi zvoniti v cerkvi, verjetno v Trgu pod gradom. Turki so odpeljali 60 kristjanov, 30 konj, 400 glav velike in male ‘ivine ter za‘gali 35 hi{. Ob vrnitvi so uporabili ni‘ji prehod ~ez Kolpo, morda v bli‘ini dana{njega mostu pri Sla- vskem Lazu. Po hrva{ki strani so od{li proti Moravicam in Lukovemu Dolu ni‘je ob Kolpi. Langenmantl je pustil oskrbnika v gradu in se z ostalim mo{tvom zapodil za Turki v gozd proti Lukovemu Dolu. Ne vemo kje so zasledovalci prebredli Kolpo. Bilo jih je veliko manj kot napadalcev. Kljub temu so povrnili 180 glav goved, ujeli 6 Turkov in 7 opremljenih tur{kih konj ter osvobodili 3 ujete kristjane. ^eprav so se Turki umaknili na hrva{ko ozemlje, je Langenmantl opozarjal na mo‘nost novih napadov. Domneval je, da tolik{na skupina Turkov ni sama pri{la v na{e kraje. Trdil je, da bi bilo treba v primeru nadaljevanja vojne s Turki zastra‘iti prehod ~ez Kolpo, najraje pri Petrini. Zato je de‘elnega upravitelja grofa Auersperga prosil {e za 25 strelcev oboro‘enih z mu{ketami, ki bi branili prehod proti Ko~evju, Ribnici, Ortneku, La{~am, Metliki in ^rnom- lju. S tem naj bi zavarovali kranjsko mejo {e pred sv.Martinom (11. november). Potreboval je {e 5 sabelj, 5 oprem za ~rno vojsko in 40 vojakov za obrambo. Svoje predloge je podkrepil s poro~ilom o streljanju, ki naj bi ga stra‘arji sli{ali ravno med pisanjem pisma iz smeri nad 50 km oddaljene Vinice in Ogulina. Auersperg je ‘e 5. 10. 1577 odobril dodatno oro‘je, naboje in 25 strelcev za obmejno utrdbo Kostel. Komaj teden dni po Langenmantlovem poro~ilu je nadvojvoda Karel 10. 10. 1577 v Judenburgu potrdil pomo~.25 Pozorno je zasledoval nemire od tur{ki meji in poudaril pomen Langenmantlove obrambe gradu Kostel. Ni omenil pro{nje podlo‘nikov za oprostitev davkov. Tudi de‘elni stanovi so odgovorili 5. 10. 1577, le tri po Langenmantlovem pismu. Pismo je potovalo v Ljubljano manj kot dva dni. @e naslednji dan, 6. 10. 1577, so na Kranjskem vpoklicali vojsko, pred tem pa so objavili splo{en poziv k oro‘ju v Hrva{ki in Slavonski krajini. Vendar Turki de‘el niso zapustili, temve~ so 6. 10. 1577 in {e tri naslednje dni oble- 23 ARS, Stan. I, fasc. 287, str. 1551–1552. 24 ARS, Stan. I, {k. 421, str. 1717–1723. 25 ARS, Stan. I, fasc. 1739, {k. 421, str. 1739. 306 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO gali Gvozdansko. Sam Ferhat beg je z vojsko gradil most na Uni pri Novem. Obramba je bila {ibka, saj je Ivan Auersperg sporo~al iz Steni~njaka, da ima le 600 vojakov, Ferhat beg pa desetkrat ve~. S tolik{no silo je Turkom v oktobru uspelo zavzeti {e kastel Bojno in Sra~ice.26 2.3. Turki oropajo Trg Kostel Maja leta 1578 so Turki z zvija~o zasedli trg Kostel.27 Preoble~eni v hrva{ke kmete z dojen~ki in orodjem so prosili za sprejem kot begunci pred Turki. Zaradi prepri~ljivosti je bilo med njimi vsaj nekaj resni~nih kmetov iz sose{~ine onkraj Kolpe, druga~e se prevara ne bi posre~ila. Kostelci so tudi v tistih nemirnih ~asih gotovo znali lo~iti sosednja nare~ja iz Gorskega kotarja od govorov iz bolj oddaljenih obmo~ij ali iz Bosne. Navidezni begunci so pono~i odprli vrata mo~ni tur{ki ~eti. Ta je Trg oplenila in po‘gala, prebivalce pa pobila. Poro~ilo izrecno omenja le Trg in ne gradu Kostel, ki je br‘kone ostal nepo{kodovan.28 So~asno so druge tur{ke ~ete ropale po Ko~evskem in oblegale Metliko med 28. 3 in 1. 4. 1578.29 O obleganju so bili izdani tudi »Tur{ki listi«. Vra~ajo~e se Turke je dne 22. 5. 1578 presenetil novi komandant Hrva{ke in Primorske krajine Ivan Ferenberger. Glavni odred 5000 Turkov so ovirali ujetniki in plen, zato se je te‘ko branil. Nad 900 Turkov je bilo ubitih pri Topolovi}u.30 Njihove glave so zakopali v trdnjavo pod Dubovcem v Krajini, pozneje imenovano Karlovac, ki so jo uradno za~eli zidati naslednje leto. 2.4. Kostelci pri gradnji Karlovca 21. 6. 1578 je J. Langenmantl poro~al v Ljubljano o delavcih, ki so be‘ali z gradbi{~ poznej{ega mesta v Karlovac na svoje doma~ije v Kostel. Ni navedel {tevila in imen ube‘nikov.31 Karlovac so gradili po sporazumu med nadvojvodo Karlom in zve~ine protestantskimi de‘elnimi stanovi.32 Sad dogovora je bila tudi nastavitev blagajnika Vojne krajine J. Langen- mantla, ki je od marca 1579 skrbel za financiranje del v Karlovcu.33 17. 5. 1579 se je nadvojvoda kot vrhovni voja{ki poveljnik na Hrva{kem obrnil neposre- dno na J. Langenmantla, ki naj bi zagotovil potreben denar za gradnjo Karlovca ter pla~e delavcem in vojakom, ki so jih varovali.34 3. 7. 1579 so Langenmantl, arhitekt Martin Gam- bon (u. 1591) iz severne Italije, tajnik M. König in drugi uradniki prispeli na gradbi{~e, 13. 7. 26 ARS, Stan. I, fasc. 421, str. 1717–1723; Vasko Simoniti, Prispevki k poznavanju tur{kih vpadov. II del: Od leta 1576 do za~etka gradnje Karlovca leta 1579, Z^ 34 (1980), str. 93. 27 Reisp, n.d., 1990, str. 15. Po Podlogarju (n.d., str. 131) je do napada pri{lo aprila istega leta. Maja in junija 1578 so se za~ele okvirne priprave za Khevenhüllerjevo »Defensions Expedition in Crabaten«, istega leta pa so Turki oplenili tudi {ir{e podro~je Ko~evske (Simoniti, n.d., 1991, str. 220–221; Zgodovina Slovencev, CZ, Ljublja- na, 1979, str. 272). 28 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 67; Reisp, n.d., 1990, str. 15; Podlogar (n.d., str. 121) trdi nasprotno. 29 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 67. 30 Skubic n.d., str. 520. 31 ARS, Stan. I, fasc. 3, {k.877, fasc. 42 (Simoniti, n.d., 1980, str. 98). 32 Peter [tih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan, Ljubljana, 1996, str. 202–203. 33 Milan Kruhek, Karlovac. Utvrde, granice i ljudi, Matica hrvatska, Karlovac 1995, str. 67–68. 34 ARS, stanovi I, fasc. 163/164, {k.286, str. 1325–1333; Kruhek, n.d., 1995, str. 23. 307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 1579 pa so za~eli z gradnjo.35 Leta 1579 je Langenmantl sprejel 14.500 forintov za gradnjo in za delavce.36 Oktobra 1581 je zbolel. Julija 1582 je bil skupaj z drugimi voditelji del zunaj gradbi{~a, s ~imer so si prislu‘ili o~itke odposlancev, ki so pregledovali zidavo mesta.37 5. 7. 1587 je Langenmantl podpisal poro~ilo o stanju in gradnji Karlovca.38 Skrbel je tudi za fi- nanciranje utrjevanja mesta Slunj.39 Karlovac je zapustil leta 1589.40 Zaradi te‘av, ki jih je imel po cesarskem posegu leta 1567 s katoli{kimi ‘upniki v Kostelu, se je Langenmantl bolje po~util v manj kot 50 km zra~ne ~rte oddaljenem Karlovcu, najbolj protestantskem mestu v Krajini. @e od ustanovitve mesta sta bila v Karlovcu dva predikanta, ki sta ve~inoma pridiga- la v nem{kem jeziku. Leta 1597 je bila v Karlovcu zgrajena protestantska cerkev, ki se je obdr‘ala do leta 1645.41 16. 7. 1597 je gospostvo Kostel pla~evalo po 2 gld doklad za dela v Karlovcu. Sosednja gospostva so pla~evala ve~, med njimi Poljane 8, Metlika 10 in Ko~evje 21 gld.42 2.5. Zadnji tur{ki napadi na Kostel Tur{ki napadi na Kostel so se nadaljevali leta 1582 in 1584. Leta 1585 so napadli dvakrat, prvi~ tik pred Marijinim vnebovzetjem, 24. 10. 1585 pa Defter pa{a s 9000 mo‘mi, ki so jih kristjani potolkli pri Slunju.43 Leta 1592 so Turki pusto{ili po ju‘nih ko~evarskih vaseh Spodnji in Zgornji [krilj, Spo- dnja in Zgornja Muha vas, Verdreng, Spodnji in Zgornji Pockstein ter Spodnji Log. 4000 vojakov iz Karlovca je pri{lo na pomo~, tako da se je 18000 Turkov moralo umikati. Le manj{e {tevilo jih je pri{lo do mostu. 8000 jih je bilo posekanih, tako da je bila Kolpa rde~a od tur{ke krvi.44 Po porazu pri Sisku 22. 6. 1593, Turkov ni bilo ve~ v Kostel. 21. 9. 1593 je de‘elni glavar v Metliki izdal poro~ilo s popisom voja{tva na {tirih gospostvih, med njimi na Poljanah in v Kostelu.45 22. 5. 1595 so v Ljubljani izdali poro~ilo o organizaciji obrambe meje v Kostelu, Polja- nah, Ko~evju, Ribnici in Lo‘u.46 Po popisu iz leta 1596 je imela kostelska signalno-opozori- lna to~ka {tiri 1,5 funtne mo‘narje, petnajst pu{k z naslonjali in ve~ drugih pripomo~kov. Signalna to~ka je bila zunaj zemljepisnih meja Kostela na [krilju.47 35 Kriegsarchiv, Wien, IÖKR, Prot. II nr. 22, s. 3, julij 1579; Kruhek, n.d., 1995, str. 25; Simoniti, n.d., 1991, str. 242. 36 KA, IÖKR, oktober 1579, prot. II, s. 156, {t.2; Kruhek, n.d., 1995, str. 26. 37 Kruhek, n.d., 1995, str. 72. 38 Kruhek, n.d., 1995, str. 30. 39 Kruhek, n.d., 1995, str. 74. 40 Kruhek, n.d. 1995, str. 78. 41 Zgodovina narodov Jugoslavije, n.d., 1959, str. 394 in 398. 42 ARS, Stan. I, fasc. 163, {k.286, str. 1390. 43 Tom{i~, n.d., str. 98. 44 Ecker, n.d., 15. 8. 1892, str. 4. 45 ARS, Stan. I, fasc. 290 b, str. 1439–1444. 46 ARS, Stan. I, fasc. 291, {k.438, str. 599–600. 47 »Oberwald des Schloss Khostel auf des Perg Gschrill genant« (Vasko Simoniti, Organizacija obrambe pred Turki na ribni{kem obmo~ju v 16. stoletju, Kronika 30 (1982) str. 102 in 107; n.d., 1991, str. 174 in 176). 308 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Slika 2: Trg Kostel po pol stoletja starem akvarelu. 309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 3. Davki na gospostvu Kostel v ~asu zadnjih tur{kih vpadov Listina z dne 17. 11. 1553,48 pravzaprav vidimus iz leta 1515, poro~a o sporu med Ada- mom Langenmantlom in sosesko (nachbarschaft) Kostel sestavljeno iz vseh kostelskih po- dlo‘nikov. Tr‘ani niso bili posebej navedeni. Nenehne gro‘nje martolozov ob nemirni meji so gospodarsko mo~no prizadela prebival- ce Kostela. Zato so si prizadevali za zmanj{anje doklad. 17. 7. 1560 so Kostelci in Poljanci poslali nadvojvodi pro{njo za spregled urbarialnih davkov in doklad pri mitnici Sv.Vida nad Reko.49 Pro{njo naj bi odobrila de‘elni glavar Jacob pl.Lamberg (u. 1569) in kranjski vicedom Georg Höfer s Hasberga (Planine), zastavni gospod Matene med letoma 1564–1591 ter Pla- nine pri Rakeku in Wallenburga pri Radovljici od leta 1577. V uradnem dodatku k pro{nji so poleg Kostelcev in Poljancev navedli {e podlo‘nike Fiume (Reke) in Rieg (Ko~evske Reke). 9. 9. 1566 je nadvojvoda v Gradcu upo{teval poro~ilo komisije in na polovico zni‘al doklade podlo‘nikov gospostva Kostel. Ukaz je sprejel tudi vicedom Höfer.50 Zaradi nemirne meje je tudi gra{~ak Langenmantl ve~krat prosil za odpis davkov. Najstarej{i dopis o njegovem pla~ilu zastavne vsote za Kostel je ohranjen za leto 1571.51 Leta 1575 je J. Langenmantl poro~al o te‘avnem ‘ivljenju ob meji v Kostelu.52 Hi{e so bile po‘ga- ne in te‘ko je bilo poskrbeti za naselitev v njih. Podlo‘niki so se izseljevali na druga gospo- stva, zato se ni dalo pobirati dav{~in. @e njegov o~e ni mogel zlahka izterjati pla~ilo tretjega in {estega pfeniga, posebnega novega davka na vsako kup~ijo med podlo‘niki.53 Seveda so se tudi Ko~evarji med letoma 1574–1577 upirali pla~evanju te novosti in se sklicevali na »staro pravdo«. Upirali so se tudi drugim novostim reformiranih urbarjev iz sedemdesetih let {estnaj- stega stoletja, s katerimi je nadvojvoda sku{al pridobiti denar za obrambo pred Turki: glava- rini, tedenskemu pfenigu in predvsem hi{nemu ali hubnem goldinarju, ki naj bi ga pla~evali ob vsakem dedovanju.54 Kmalu po uvedbi teh novih davkov so tur{ki napadi na Kostel pre- nehali in so si podlo‘niki lahko mislili, da gre denar predvsem za stro{ke tridesetletne vojne. 13. 1. 1575 je nadvojvoda odgovoril iz Gradca naj zakupnik Kostela vsako leto pla~a 100 gld.55 9. 7. 1575 je Langenmantl ponovno pisal nadvojvodi o te‘avah s tlako ob meji,56 ki naj bi jih imel ‘e njegov o~e Adam. Podobno pismo je pisal tudi deset dni pozneje, 19. 7. 1575.57 3. 5. 1577 so kostelski podlo‘niki pisali pismo vicedomu in nadvojvodi Karlu.58 Pisar pisma ni datiral, zapisal pa ga je verjetno na gradu Kostel. Podpisal je Peraisa (Petra) Huette- rja iz Novih sel in Marttina Khlarischa (Klari~a) iz Banje Loke.59 Na ohranjeni kopiji ni kri‘cev, ki bi ju narisala oba nepismena kostelska podlo‘nika. 48 ARS, Zbirka listin, po sporo~ilu Borisa Golca 20. 8. 1998. 49 ARS, Vic. {k.278, fasc. I/141, XXII–11. 50 ARS, Vic. {k.278, fasc. I/141, XXII–11. 51 ARS, Stan. I, fasc. 286, str. 280. 52 ARS, Stan. I, fasc. 287, str. 5–6. 53 Glede na obliko zapisa je dajatev verjetno zna{ala 50% od vseh transakcij, medtem ko so Ko~evarji pla~evali deseti in dvajseti pfenig, skupaj le 15%. 54 Widmer, n.d., 2001, str. 26 in 71. 55 ARS, Stan. I, fasc. 287, str. 11. 56 N.d., str. 295. 57 N.d., str. 301–302. 58 ARS, Stan. I, fasc. 287, str. 1585–1586. 59 Urbar, 1570, n.d., str. 31 (Gregur) in 38. 310 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Kostelci so se sklicevali na najemnika Kostela Langenmantla in prosili de‘elnega kneza naj jih oprosti pla~evanja tedenskega pfeniga. Proti tej dajatvi so se upirali tudi Ko~evarji, med letoma 1613–1617 posebno v Kostelcem sosednji Reki.60 Dedni sovra‘niki Turki so Kostelce pognali s kmetij, ki so jih pred tem dolge ure obdelo- vali z lastnimi rokami. Od vse letine jim ni ostalo ni~ pridelka. Njihove ‘enske in otroci se morajo pono~i skrivati v gozdovih, kjer jih ogro‘ajo divje zveri in v divjini plenijo tudi njiho- vo delovno ‘ivino. Tako bodo kmalu ostali brez konj, ki so bili temelj kostelskega gospodar- stva. V januarju bi morali pla~ati tedenski pfenig. Vendar ne zmorejo, saj morajo biti vseskozi na pre‘i pred sovra‘nikom. Nadvojvoda naj najemniku Langenmantlu priporo~i, da jim bo spregledal desetino in tedenski pfenig. Za oprostitev od mitnine niso prosili, saj zaradi ne- mirne meje trgovanje ~ez Kolpo ni bilo donosno. 20. 5. 1577 je nadvojvoda Karl v Gradcu izdal ukaz za obrambo pred Turki.61 Zapovedal je nabavo kamna, apna, peska, desk in drugih pripomo~kov za gradnjo obrambnih utrdb. Delavce je v ~asu gradnje osvobodil pla~ila davkov. Odobril je izpla~ilo 100 gld za oglednike ob meji. Pri obrambi naj bi sodelovali »vsi na Kranjskem rojeni ljudje«, gotovo pa tudi pri- seljeni uskoki. Kostelcem je ukazal poslati tesarje in druge obrtnike, ki bodo gradili in popravljali utrd- be, verjetno tudi grad Kostel. Tedenski pfenig naj Kostelci kar obdr‘ijo, dajati pa morajo oboro‘ene ljudi iz svojih vrst. 23. 12. 1578, pol leta po tur{ki zasedbi Kostela, je Langenmantl pisal de‘elnim stanovom v Ljubljano.62 Ni ozna~il ali je zapis nastal v Kostelu, ki so ga po po‘igu Trga morda ‘e usposobili za bivanje. Langenmantlove grajske zaloge je po‘ig mo~no prizadel. Na sre~o je imel nekaj ‘ita in vina varno uskladi{~enega v Thurnu pod Brestanico na [tajerskem, dovolj dale~ od hrva{ke meje. Zaradi pomanjkanja je prosil za spregled pla~ila zastavnine ter tretjega in {estega pfe- niga na gospostvu Kostel. Skladi{~nik de‘elnih stanov naj bi mu izdal ‘ito in vino na ra~un, da bi lahko oskrbel tudi kostelskega ‘upnika. 11. 2. 1579 je nadvojvoda Karel v Gradcu osvobodil kostelske podlo‘nike pla~evanja tretjega in {estega pfeniga in s tem kon~al dolgoletni spor. Upo{teval je njihovo pro{njo z dne 3. 5. 1577, ki jo je Langenmantl podprl 23. 12. 1578 in jo kar petkrat omenil leta 1579. Langenmantl je leta 1579 poro~al nadvojvodi tudi o tur{kih vpadih.63 Zaradi pomanjkanja je del zastavne vsote za Kostel pokrival iz dohodkov od svoje posesti Thurn pod Brestanico in od tam uva‘al ‘ivila. Opisal je tudi delovanje kostelskega ‘upnika in grajskega oskrbnika, ki je ‘ivel ob sami meji.64 Langenmantlov vohun iz Ogulina je poro~al o Turkih, treba pa je bilo pla~evati {e druge obve{~evalce.65 Poleg tega je imel tudi stro{ke z vzdr‘evanjem gradu in mo{tva. Turki so vdirali v de‘elo tudi po dvakrat na leto in prizadejali ogromno {kode, »posebno zadnji~, ko so odpeljali iz Kostela 60 ljudi in 30 konj ter po‘gali 35 hi{ skupaj s tam spravljenim ‘itom in ‘ivino«. Glede na zapisano {kodo je {lo za napad 30. 9. 1577, ki je bil o~itno najhuj{i v tej 60 Widmer, n.d., 2001, str. 26, 115, 118, 120. 61 ARS, Stan. I, fasc. 287, str. 1601–1602. 62 ARS, Stan. I, fasc. 288, str. 281–282. 63 ARS, Stan. I, fasc. 288, str. 1803–1806. 64 N.d., str. 1803–1804. 65 N.d., str. 1804–1805. 311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dobi. Podlo‘nikom ni ostalo niti seme za setev. Zato gra{~aku niso mogli pla~ati desetine od prirastka. Langenmantl in njegovi podlo‘niki so med velikimi nesre~ami ob nemirni meji dru‘no prosili vladarja za milost. V skupni stiski so bili odnosi med luterancem Langenmantlom in podlo‘niki dobri, ~eprav ne vemo, koliko Kostelcev je prestopilo v novo vero. V devetdesetih letih so imeli v Kostelu protestantskega ‘upnika in ob njem doma~ega katoli{kega kaplana. Leta 1579 je bilo izdano poro~ilo od dajatvah v Kostelu.66 29. 11. 1583 je vicedom izdal dopis o Langenmantlih in njihovi posesti v Kostelu.67 Kostel naj bi dajal letno 200 fl,68 ven- dar je v resnici pla~eval komaj petino te vsote. Poro~ilu de‘elnih stanov je bilo prilo‘eno poro~ilo J. Langenmantla. Za junij naj bi pla~al 304 fl, za maj pa 287 fl 24 kr. Langenmantl je se je prito‘eval ~ez vlahe (uskoke) in na{teval te‘ave s tlako. Dajatve je ovirala celo kuga, ki jo je raziskovala tudi komisija.69 Kuga je leta 1546, 1578 in 1600/1601 zajela Ko~evje in v Kostelu povsem opusto{ila nekatere vasi.70 Leta 1579 je J. Langenmantl za~el dolgotrajno to‘bo proti Francu Gallu pl.Gallernsteinu (u. 1614), zakupniku Ribnice in posestniku na Bizeljskem. To‘il ga je, ~e{ da je Langenman- tlovim kmetom prepre~eval pla~evanje desetinskega ‘ita in ga zahteval zase. Za pri~e so bili vabljeni podlo‘niki obeh plemi~ev, vendar med njimi ni bilo Kostelcev.71 To‘ba se je na- daljevala {e v 17. stoletju. Leta 1585 so farani ‘upnije Kostel prosili za spregled pla~ila mitnine za sol in primorsko vino, ki je zna{ala 20 kr od soli in prav toliko od bokala vina. Kostelska fara na habsbur{ki strani meje je trpela pomanjkanje, saj je morala ‘ive‘ dajati poslom in vojakom. Vzdr‘evali so {e kr{~anske ljudi na hrva{ki strani, ki naj bi prepre~ili prehod Turkov skozi gozdove. V zadnjem letu so pomagali oboro‘evati ljudi na Hrva{kem za boje proti tur{kemu pa{i. »Kr{~anske du{e« kostelske fare so bile vsako uro in vsak dan, tudi pono~i, ogro‘ene od Turkov. Morali so se skrivati med divjimi ‘ivalmi, in trepetati za svoje hi{e in imetje pred martolozi, ki so prihajali v skupinah po 65 in ve~ oseb. Med potovanji na morje proti St.Vidu nad Reko skozi velike in nevarne gozdove, ki jih v enem dnevu ni bilo mogo~e prepotovati, so zaslu‘ili komaj za sol in druge hi{ne potreb{~ine. Pogosto so jedli neslano hrano. Zato so prosili za oprostitev pla~ila mitnine pri prevozu soli od morja, ki so jo zara~unavali obo- ro‘eni grani~arji, vi{ji oskrbnik mitnic na Kranjskem in oskrbnik mitnice na St.Vidu.72 25. 10. 1586 je nadvojvoda Karel iz Gradca poslal kranjskemu vicedomu odgovor na pro{njo Kostelcev. Opozoril je na {kodo, ki bi nastala, ~e bi dovoljenja izkoristili za tihotapstvo.73 31. 7. 1586 so v Ljubljani popisali dajatve od to~enja vina v Kostelu. Pla~ali naj bi: Marina Marintschin 3 krone, gospod Adam Langenmantl 8 kron in Martin Zallevitsch 3 krone.74 Marina Marin~ je bila Kostelka, Martin Zalevi~ pa ne. Za razliko od Langenmantla nista bila zapisana kot »gospoda«, saj sta bila br‘kone gostilni~arja. O legi kostelskih gostiln ni podatkov pred 18. stoletjem. 66 ARS, Stan. I, fasc. 207 a, str. 153. 67 ARS, Stan. I, fasc. 289 a, str. 575–581. 68 N.d., str. 576. 69 ARS, Stan. I, fasc. 289 a, str. 277–278. 70 Ecker, n.d., 15. 7. 1892, str. 3; Steska, n.d., 1896, str. 213; Tone Jurkovi~-Butinov od Krkovih, sporo~ilo, junij 1995. 71 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 73–94. 72 ARS, Vic. {k. 182, fasc. I/102, XXII–8. 73 ARS, Vic. {k. 182, fasc. I/102, XXII–8. 74 ARS, Stan. I, fasc. 289 b, str. 1030. 312 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Slika 3: Zadnja stran Langenmantlovega poro~ila 23. 12. 1578 z njegovim podpisom (ARS, Stan. I, fasc. 288, str. 282). 313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 4. Kostelski trgovci konec 16. stoletja 4.1. Tovorniki in trgovina s primorjem Kostel je bil sredi{~e pomembne tranzitne trgovine med primorjem in osrednjo Kranjsko. Kostelski tovorniki so imeli veliko tovornih konj in goved, ki niso bili na{teti med dajatvami. Dovoljeni del kostelske trgovine je bil predvsem kro{njarjenje z lastnimi pridelki po pa- tentu iz Linza leta 1492.75 Kostelci so izkori{~ali tudi privilegije za posredni{ko trgovino med morjem in Ljubljano, ki jih je cesar dal uskokom ob naselitvi. Tako je bilo precej kostel- skih trgovcev zapisanih v mitninskih knjigah mesta Reka. Veliko donosnej{e je bilo tihotapstvo, predvsem soli. Tri ~etrtine pridelane soli z otoka Paga so podlo‘niki iz (Novega) Vinodola, Kostela in Ko~evja tovorili mimo Reke po tihotap- skih poteh. Tihotapstvo mimo habsbur{ke Reke proti Bakru, svobodnemu mestu Frankopanov in pozneje Zrinjskih, so podpirali tudi kostelski gra{~aki ter hrva{ki tovorniki.76 Ko~evski me- stni svet in sodnik sta leta 1586 svetovala vicedomu, naj pri prehodu Brod na Kolpi postavi posebne paznike, ki bi ustavljali tihotapce. 4.2. Oprema kostelskih tovornikov Povpre~na Kostelska kmetija je bila obremenjena z dvajsetimi soldi77 tovornine na leto. Skupna kostelska tovornina je dosegala 1170 ss ali 780 kr. Domnevamo, da so vse Kostelske hube z denarno dajatvijo tovornine leta 1494 povrnile stro{ke za vsaj 20 tovorjenj v Ljublja- no ali do morja v eno smer. Kostelci so tovorjenje za gra{~ino sprva opravljali v naravi tako, da so podlo‘niki z ve~ hub skupaj prepeljali tovor. Leta 1494 so vse cele hube pla~evale po tretjino cene tovorjenja na razdalji 100–150 km.78 Leta 1570 je bilo v Kostelu popisanih 105 konj in 135 volov. Leta 1516 je bila v Ljubljani cena voli~a 5 do 6 gld, cena tovornega konja najve~ do 9 gld, tovornina od Ljubljane do Reke pa je veljala 47 kr. Za pot dolgo 100 do okoli 150 km so zna{ale tovornine brez mitnine 40 do 45 kr ali 20–30% nakupne cene. Za mitnine je bilo treba od{teti {e 10 do 11%, po letu 1596 celo 22% kupne cene tovorjenega vina. Potne stro{ke je bilo treba pla~ati za tri tovornike, ki so lahko oskrbovali 6 tovornih konj. Cenej{i je bil vozni promet, kjer so trije konji za vprego vlekli te‘o 6 do 7 tovorov, gonila pa sta jih le voznik in hlapec. Z upo{tevanjem nihanja cen in kupne mo~i so bile tovornine med letoma 1516 in 1620 pribli‘no enake. Leta 1618 je tele stalo 106 2/3 kr. Dninar je tisti ~as zaslu‘il 9 kr na leto. Tovornik med Gradcem in Ljubljano (okoli 200 km) je imel ~istega zaslu‘ka za 40 dnin ali za 3 teleta. ^isti dobi~ek tovorjenja od Ljubljane do obale in nazaj je tovorniku navrgel za ~etrtino voli~a ali za {estino konja, s katerim je tovoril,79 ~e zanemarimo potne stro{ke. 75 Marija Makarovi~ in Eva Lenassi, Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi, ^etrti zvezek, Kostel, Ljubljana 1989, str. 3; Widmer, n.d., 2001, str. 131. 76 @agar, n.d., str. 103–104. 77 13 kr 1 den (Kos, n.d., 1991, str. 166). 78 Cena tovorjenja od Kostela do morja (Bakar ali Reka, cca.60 km) ali do Ljubljane (cca.100 km) je bila manj{a od cene 40–45 kr za tovorjenje po poti 100–150 km leta 1516 (Ferdo Gestrin, Slovenske de‘ele in zgodnji kapitali- zem, SM, Ljubljana 1991, str. 286). 79 Gestrin, n.d., 1991 str. 286, 287 in 288. 314 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO 12. 1. 1576 je obed ju‘no od Ljubljane v Markah stal 9 kr, hlevarina za no~ in dan pa 3 kr. Leta 1578 je bilo treba za star ovsa od{teti 40 kr. Krma z 1/48 ljubljanskega stara ovsa po posameznem konju je bila enaka v vsej de‘eli in naj bi imela tudi enako ceno. V Koschani (Ko{ani) na Notranjskem je leta 1627 funt govedine stal 3 pfenige 1 vinar, kravje in slabo volovsko meso pa 3 pfenige. Funt ko{trunovega mesa je stal 4 pfenige, drugo meso pa 3 pfenige. Za 4 pfenige se je dobilo dva kosa kruha te‘ka po 2 funtov,80 kot so jih dajali kostel- skim podlo‘nikom za dan tlake leta 1603. Na poti med Metliko in Bakrom krma, hrana in preno~i{~e niso bili cenej{i kot v Ljubljani. Ob vsakem preno~i{~u je bilo treba pla~ati oskrbo za enega konja in pol ~loveka po tovoru; v primeru prevoza z vozovi pa manj. Oskrba konja in pol oskrbe ~loveka je veljala 12. 1. 1576 v Markah gotovo nad 12 kr, kar je ve~ od ~etrtine tovornine od Metlike do Bakra v eno smer. Z vsemi svojimi konji so lahko Kostelci naenkrat prepeljali 105 tovorov po 150 kg ali 15,75 ton. Podlo‘niki Kostela, Poljan, Ko~evja in Gerovega81 so konec leta 1585 v enem mesecu prepeljali okoli 3000 do 4000 re{kih stari~ev ‘ita. Prevoz od metli{kega ozemlja do Bakra je naro~il senjski trgovec Matija Dani~i}82 za potrebe Bene~anov. En sam bene{ki trgovec je kupil okoli 400 starov tega ‘ita.83 Pri prevozu tovora se je sku{al izogniti re{ki mitnici, vendar se je zaradi burje vseeno moral zate~i v re{ko pristani{~e. Tam so njegov tovor obravnavali kot kontrabant. Ladji so odvzeli krmilo, da ni mogla izpluti, dokler niso kon~ali postopka proti trgovcu.84 ^e bi bil re{ki star enak bakarskemu,85 bi skupni tovor meril okoli 140.000 l p{enice. Pri gostoti p{enice 1 kg/l, je bil tovor te‘ak okoli 140 ton. Treba je bilo torej odpeljati 933 tovo- rov te‘kih po 150 kg. Kostelci niso tovorili sami, saj bi moral vsak kostelski konj v povpre~ju prenesti skoraj 9 tovorov po 150 kg iz Metlike v Reko. Tega gotovo ni bilo mogo~e opraviti v enem mesecu. Prevoz 933 tovorov je terjal 6531 delovnih dni.86 ^e je bila pot neotovorjenih konj nazaj od Bakra v Metliko za polovico hitrej{a, pomeni to skupno okoli 10.000 delovnih dni. ^e so delo opravili v mesecu dni, so potrebovali nad 300 konj, med katerimi je vsak odpeljal po tri tovore iz Metlike ~ez Kostel v Bakar v mesecu dni. To pa je trikratno {tevilo kostelskih konj po popisu iz leta 1570. Za spremstvo tovora so potrebovali po enega ~loveka na dva konja. ̂ e so uporabljali vprege za vozni promet, so potrebovali dvakrat manj konj in za tretjino ve~ ljudi.87 Verjetna pot je bila Metlika-^rnomelj-Poljane-Kostel-Brod-Delnice-Bakar v skupni dol‘ini okoli 120 km. 80 Dimitz, n.d., 1875, str. 232–233 in 482. 81 Po @agarju (n.d., str. 103) naj bi vso tovorjenje opravili Kostelci sami in sicer »po skrivni poti«, medtem ko Gestrin (n.d., 1991, str. 255) tihotapstva Kostelcev ne omenja, ob njih pa na{teva {e poljanske, ko~evske in gerovske tovornike. 82 Po @agarju (n.d.) naj bi se pisal Dimi}. 83 Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskih de‘el z italijanskimi ob koncu srednjega veka in v XVI. stoletju, Z^ 29 (1975), str. 118; Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, SAZU, Ljubljana 1972, str. 51–52; Gestrin, n.d., 1991 str. 255. 84 Dokumenta ni mogo~e najti v ARS, Vic., fasc. I/73, 16. 4. 1586. Rodovina Dani~i} je bila v zelo vplivna. Iz ~asov boja proti Turkom je leta 1580 znan usko{ki general Giorgio Danicichio, leta 1581 pa so barona Lambergerja pri vrnitvi v Nem~ijo spremljali tudi trije bratje Danicichi (Franjo Ra~ki, Prilog za poviest hrvatskih uskoka, Starine JAZU, 9 (1877) str. 195–198, 212 in 236; Gestrin, n.d., 1991, 155). 85 Bene{ki star je okoli leta 1528 meril 83,32 l, bakarski star pa okoli leta 1610 le 39,98 l (Kos, n.d., 1991, str. 169 in 172). 86 Po Gestrinu (n.d., 1991, str. 288) je tovornik potoval iz Ljubljane na Reko 9 do 10 dni (cca.160 km). Za ~etrtino kraj{o pot od Metlike ~ez Kostel v Bakar je lahko opravil v 7 dneh v eno smer. 87 Gestrin, n.d., 1991, str. 287–288. 315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Po tedanjih poteh otovorjen konj ni mogel potovati hitreje od 5 km/h. Tako so za pot iz Metlike v Bakar in nazaj potrebovali skoraj 48 ur ali 6 dni s po 8 urami tovorjenja. ^e bi Kostelci tovorili sami, brez pomo~i Ko~evarjev, Poljancev in podlo‘nikov iz Gerova, bi kostel- ski konji opravili nad 44.000 delovnih ur v mesecu dni ali ve~ kot 14 ur dnevno na posameznega konja. Gotovo je bilo treba po {estih urah tovorjenja iz Metlike konje zamenjati v Kostelu.88 4.3. Kostelski trgovci na mitnici nad Reko Poleg tihotapstva so se Kostelci ukvarjali tudi z dovoljeno trgovino in pla~evali mitnine. Mato Huetter je skozi mitnico na Reki leta 1586 ali 1587 tovoril 350 klobukov po 1 gld, 13. 5. 1587 {e 100 klobukov, 4. 10. 1587 166 klobukov in 4. 12. 1587 100 klobukov. 4. 10. 1587 je Bernard Huetter tovoril 50 klobukov. 10. 6. 1594 je Ga{par Huetter tovoril 3 kadane (po 48 kg) soli, 13. 8. 1594 Juri Klobu~ar 3 palice platna po 2 kr, Gore Huetter pa 5. 1. 1594 en tovor uvo‘enega vina.89 Klobu~arji (Heuetter) so poleg klobukov tovorili tudi druge dobrine: ra{evino, obro~e (za sode), dro‘, ne~ke, deske, pomaran~e, olje, milo, fige, ri‘ in ro‘i~i, mandeljni. Domnevno so vino in sol uva‘ali iz Primorja, s celine pa so prina{ali predvsem sukno. Huetterji so bili Kostelci, me{~ani Ko~evja ali pa Kostanjevice, njihov priimek pa so ponekod poslovenili v Klobu~ar.90 Spomin na klobu~arsko obrt ali ve~jo trgovino danes ni ve~ ‘iv med Kostelci. V kostelskem nare~ju se uporablja naziv »{krljak« za klobuk, zato priimek Klobu~ar zveni nekoliko tuje. 26 razli~nih kostelskih priimkov je bilo zapisanih v re{kih mitninskih knjigah za leto 1586/87 in 1594 ter po eden za leto 1538 in 1631. Mitni~arji niso zapisovali bivali{~ tovor- nikov, ki jih lahko dolo~imo glede na enake priimke v tedanjih kostelskih urbarjih. Osnovni trgovski artikel je bila sol, pa tudi platno ter vino, doma~e in uvo‘eno. Koli~ine prepeljanega blaga so pripadale predvsem majhnim trgovcem. Le Kosler je leta 1594 preva‘al 12 tovorov soli, vsi drugi pa so imeli 10 tovorov ali manj. Zato so tovorili v manj{ih skupinah, ki ni presegala 10 tovornih ‘ivali, br‘kone predvsem konj. Razen za leto 1585 nimamo podatkov o ‘itu, ki naj bi ga tovorili kostelski trgovci. Kme~ka trgovina z ‘itom br‘kone ni {la skozi de‘elnokne‘je re{ko pristani{~e, temve~ na svobodno pristani{~e Bakar po tihotapskih poteh; po njih so speljali tudi ve~ino soli. Ko~evsko in br‘kone tudi kostelsko gospostvo pa je prodajalo in dova‘alo ‘ito za vojsko v Senju.91 Kostelska cesta je v 16. stoletju peljala v Ko~evje preko ^rnega Potoka, druga~e kot danes. Sol so tovorili na konjih, saj pot ni bila dovolj dobra za vprego. Promet je tekel tudi od Trsta ~ez Ribnico, Ko~evje, Cvi{lerje, Ma~kovec, Kne‘jo Lipo in Stari trg do Vinice.92 88 Za prevoz 933 tovorov so podlo‘niki zaslu‘ili nad 660 gld, ~e so blago tovorili tudi domov grede pa dvakrat toliko. Z izkupi~kom tovorjenja v obe smeri so Kostelci lahko kupili vsaj 155 tovornih konj, torej pol ve~, kot so jih imeli dotlej. To je previsok zaslu‘ek za enomese~no delo. Od njega je treba od{teti mitnine in potne stro{ke: oskrbo s hrano, pija~o in krmo, no~itve ter morebitna popravila opreme ali kak{no ve~jo nesre~o na poti. 89 Gestrin, n.d., 1972, str. 254, 255, 269, 293, 312 in 331. 90 Ju‘ni~, Ju‘na meja »Ko~evskega otoka« v 15. in 16. stoletju, Kronika, 43/3 (1995) str. 21; Urbar 1570, n.d., str. 31; Wolsegger, n.d., 1890, str. 157; Wolsegger, n.d., 1891, str. 15. 91 Widmer, n.d., 2001, str. 93. 92 Ecker, n.d., 15. 7. 1892, str. 2. 316 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO 5. Kostelci do za~etka tridesetletne vojne in prodaje gospostva Langenmantlom 5.1. Urbar de‘elno-kne‘jega gospostva Kostel Urbar datiran 14. 5. 1603 poznamo le po treh prepisanih straneh shranjenih med poro~ili o kostelskem uporu iz leta 1767.93 Vsaka polna kmetija je morala opraviti: Obdelovanje (zemlje s plugom, podobno leta 1570) 2 dni Ograjevanje (enako leta 1570) 1 dan Okopavanje, pletje (enako leta 1570) 1 dan @etev (enako leta 1570) 1 dan Ko{nja (podobno leta 1570) 1 dan Tretje in prina{anje prediva na grad (podobno leta 1570) 1 dan Podlo‘niki so morali ro~no delati in pomagati na gradu. Vsakemu so za vsak dan tlake leta 1603 prisodili po dva kruha namesto kruha s tol{~o iz leta 1570. Vrsta kruha ni bila zapisana. Nadaljevanje ohranjenega dela reformiranega urbarja popisuje dajatve od kr~marjenja v trgu Kostel, v gostilnah in vinoto~ih. Pla~evali so po 53 kr 1 den ob sv.Juriju.94 Gostilne so bile obdav~ene enako kot leta 1570, ko so gostilni~arji letno pla~evali 4 libernike.95 Po urbarju iz leta 1603 je vsaka polna huba opravila po sedem dni tlake enake vrste kot leta 1570. Leta 1603 ni bilo zapisano, da je treba zorane njive tudi pobranati, poko{eno travo pa posu{iti in pripeljati na grad. Zapisali pa so, da je treba na grad pripeljati strti lan, kar 33 let prej ni bilo posebej omenjeno. Verjetno so bili Kostelci leta 1570 in 1603 obvezni do enake tlake okoli deset dni na leto. Kostelci so se v 16. stoletju preusmerili najprej od poljedelstva in gozdarstva k ‘ivinoreji in pozneje nazaj k poljedelstvu. Priseljeni uskoki so se v drugi polovici 16. stoletja prilagodi- li staroselcem in konec stoletja opustili vzdr‘evanje ve~jih ~red drobnice. Kljub temu se vrste ro~ne in ‘ivinske tlake med letoma 1570–1603 niso spremenile, med tem ko je pred letom 1570 pri{lo do velikih sprememb. Gotovo so se med letoma 1570–1603 spremenile druge dajatve, ki jih ohranjeni izvle~ek iz urbarja za leto 1603 ni vseboval. Med letoma 1570–1681 so postopoma nadome{~ali dajatve v naravi s pla~evanjem denarja. 5.2. Davki na gospostvu Kostel Okoli leta 1600 je vicedom v nedatiranem dopisu izdal odlok o pla~evanju zastavne vsote na gospostvih v Kostelu in sose{~ini.96 19. 3. 1600 so iz Ljubljane poslali dopis najemniku gospostva Ko~evje grofu Nikolaju Blagaju (u. 1606) in najemniku gospostva Kostel baronu Langenmantlu o njunih podlo‘nikih.97 93 ARS, De‘.glav, Rub.Publ.Polit, {k. 42, nepaginirano. 94 Okoli 18 g srebra (Kos, n.d., 1991, str. 167). 95 Na str. 70 urbarja za leto 1570 beremo, da je 1 libernik veljal 13 kr 1 den kranjske veljave. Vi{jo vrednost naj bi imel bene{ki libernik ~etrt stoletja pozneje na Ko~evskem (Kos, n.d., 1991, str. 166; Widmer, n.d., 2001, str. 212). Dajatev je ostala nespremenjena tudi po dokumentu z dne 26. 7. 1616 (SLA-H, Karton 84, Heft 4a, str. 9). 96 ARS, Stan.I, fasc. 293 b, {k. 465, str. 1641–1645. 97 ARS, Stan.I, fasc. 192, {k. 446, str. 361–362. 317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 18. 10. 1602 je Filip Khobenzl (Kobencl) pl. Prosseg iz Jame pri Postojni (Lüeg) poro~al kranjskemu vicedomu o pobiranju denarne tlake v Kostelu pod najemnikom gra{~ine Langen- mantlom. Verjetno so pobirali dajatve po urbarju iz leta 1570.98 12. 6. 1606 so iz Ljubljane poro~ali nadvojvodi o Turkih ujetih pri Poljanah.99 3. 5. 1611 je vicedom na kratko poro~al o denarju porabljenem v Kostelu, br‘kone za obnovo gradu.100 V drugem dopisu z dne 6. 7. 1612 so se kostelski podlo‘niki prito‘evali zaradi obdav~evanja pri prevozu lesa in tovorjenju ‘ita. Omenili so grad Lo‘ in tihotapljenje v smeri Notranjske, med tovorjenimi dobrinami pa vino, katerega prevoz v Kostel je bil obdav~en.101 Kranjski vicedom je k prito‘bam kostelskih podlo‘nikov dne 6. 1. 1612 in 20. 6. 1612 prilo‘il kratki opombi. Med letom 1594 in koncem leta 1607 so bili kmetje na obmo~ju Ko~evja, Poljan in Kostela v zaostanku pri pla~evanju tedenskega pfeniga. Ko~evarji so da- vkarje pri~akali celo z oro‘jem, Poljanci in Kostelci pa so se izgovarjali na napade Turkov in uskokov. Tako ni mogel vicedom od leta 1594 pobrati ni~ tedenskih pfenigov, mesta in vasi pa so odklanjala celo pla~evanje hubnega goldinarja ob dedovanju. Zaradi kratke ‘ivljenjske dobe so bila dedovanja dovolj pogosta, da je postala dajatev hudo breme tako za Ko~evarje iz sosednje Reke,102 kot za Kostelce. Zaostalih davkov od dedovanja se je nabralo toliko, da so se Kostelci {e ve~ kot dve desetletji tudi z oro‘jem upirali pla~evanju. 5.3. Tihotapstvo Ko je tur{ki pritisk oslabel, je za~elo ob meji cveteti tihotapstvo, kot beremo v dopisu vicedoma Jo‘efa Panizöla (Pänozol), poslanem iz Ljubljane 26. 11. 1611.103 [est dni pozneje je nadvojvodi poro~al o skupinah 300 do 400 ko~evarskih tovornikov, ki so tihotapili proti Bakru in drugim pristani{~em po prepovedanih skrivnih poteh.104 6. 2. 1612 in 26. 1. 1613 je komisija nadvojvodskega urada poro~ala o tihotapskih poteh mimo Sv. Vida nad Reko. Kostelci so prena{ali pridelke mimo mitnice in jih skrivaj tovorili na Hrva{ko.105 6. 2. 1613 se je Langenmantl v Kostelu skliceval se na svoj dopis z dne 28. 1. 1613, ki se ni ohranil. 29. 1. 1613 je uveljavil de‘elni red med podlo‘niki. Posebne te‘ave je imel s {estimi podlo‘niki, ki jih ni posebej imenoval. Poro~al je o prihodu ulancev ter o izvr{evanju smrtne kazni nad upornimi podlo‘niki.106 [tevilo smrtnih kazni ni bilo zapisano. Obravnaval je ro~no obdelovanje zemlje, gojenje rastlin ter tovorjenje orehov in ‘ita. Kostelski podlo‘niki naj bi tovorili ‘ito hrva{kega grofa Zrinjskega. Omenil je mitnico za pregledovanje tovorov, br‘kone na dana{njem »Av‘laku« Pri Pir~ah. Kranjski tovorniki naj bi se po poti tudi upijanjali. Opisal je gojenje sadnih dreves, pri pla~ilu kontribucije pa je posebej izpostavil Pobre‘ce ob Kolpi. 98 ARS, Vic. {k. 75, II–4. 99 ARS, Stan.I, fasc. 293 b, {k. 464, str. 27–28. 100 ARS, Vic. {k. 75, II–3. 101 ARS, Vic. {k. 75, II–3 (maj 1611–februar 1613). 102 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 444; Widmer, n.d., 2001, str. 26, 115, 118. 103 ARS, Stan.I, fasc. 293, {k. 461, str. 1839–1840. 104 Widmer, n.d., 2001, str. 116–117. 105 ARS, Vic. {k. 75, II–3. 106 ARS, Vic. {k. 75, II–3. 318 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO 1. 7. 1613 je grof Thurn iz Ljubljane poslal nadvojvodi Ferdinandu nepodpisano pismo o tovorjenju skozi kostelsko mitnico in o cesarskih dohodkih na njej.107 Mitnico je imel v zakupu Hans Wilhelm Langenmantl, zato je dopis poro~al tudi o njegovih dohodkih z gra{~ine Kostel. Langenmantli so zaradi nemirne meje trpeli veliko {kode, ki so jo povzro~ali tudi »novi vla{ki naseljenci«, ~eravno je od njihovih prvih naselitev po najvi{jem ukazu minilo ‘e osem desetletij. Skrbeli naj bi za vzdr‘evanje in pomlajevanje stra‘arjev v de‘eli, vendar so bili vseskozi v sporu z Langenmantli. De‘elni glavar je poro~al o mnogih tihotapskih poteh skozi Kostel. Najemnik kostelske mitnice je pobiral po 6 krajcarjev mitnine od tovora. Poleg tega je pobiral {e kontribucijo za dr‘avno blagajno. Zmerjal je potujo~e podlo‘nike ~rnomaljskega gospostva, katerih kme~ka trgovina je v za~etku novega veka mo~no ogro‘ala trgovski monopol me{~anov. 5.4. Obramba 1 .2. 1614 sta brata Hans Wilhelm in Karl Langenmantl poslala pet strani dolgo pismo nadvojvodi Maksimilianu v Gradec. Ta je sprejem potrdil z zaznamkom dne 17. 2. 1614. Poro~ala sta o opremi in konjih na gradu Kostel, ki ga 10 ljudi te‘ko uspe{no brani pred napadalci. ^eprav je neposredna tur{ka nevarnost minila, so oboro‘eni tr‘ani morali stra‘iti na zidovih in zanemarjati obdelovanje njiv. Omenjala sta svojega prednika J. Langenmantla, njegovega oskrbnika Juana in Ivana Langenmantla.108 16. 7. 1614 je dal de‘elni upravitelj baron Auersperg v Ljubljani popisati opremljenost obmejnih gradov za obrambo Kranjske.109 Najprej je bila opisana utrdba Ig, kjer je bilo pri roki nekaj slabih te‘kih trdnjavskih pu{k brez smodnika in svinca. Na Turjaku so imeli tri mo‘narje, 20 te‘kih trdnjavskih pu{k in smodnik. Ortnek je imel tri mo‘narje ter {e dva druga, 20 ali ve~ te‘kih trdnjavskih pu{k, malo smodnika in ni~ svinca. Lo‘ je imel dva majhna mo‘narja, 18 te‘kih trdnjavskih pu{k, ni~ smodnika niti svinca. V Ribnici so imeli dva mo‘narja ter {e dva zraven. V stolpu so imeli ‘elezno kratko pu{ko, pet ali {est te‘kih trdnjavskih pu{k ter {e najmanj 30 ali 40 ob~inskih. Ni pa bilo smodnika in svinca. Fridrih{tajn pri Ko~evju je imel dva mo‘narja, velikega in majhnega, ter tri mo‘narje, ki so jih s Hrva{ke prepeljali grofi Blagaji. Na gradu v Ko~evju so imeli tudi dva centa smodnika za 24 mu{ket, ki jih bodo deloma prenesli na Fridrih{tajn. V mestu Ko~evje so se pred 18–20 leti zelo prito‘evali glede gradu Fridrih{tajn, zato so se sami oskrbeli s strelivom, smodnikom in ka- menjem za obrambo. Manjkalo je lesa za kurjavo, predvidoma tudi smodnika. Nekaj smod- nik so shranili nad gradom na gmajni. De‘elni upravitelj je prosil de‘elnega kneza, da naj po preudarku odobri dodatni smodnik in svinec in tako omogo~i dobro obrambo. V primerjavi s sosednjimi gradovi je bil Kostel dobro zavarovan. Imel je 4 mo‘narje in 39 te‘kih trdnjavskih pu{k ter je bil dobro preskrbljen s smodnikom in svincem. Pri ve~jih obram- bnih dejavnostih so lahko uporabljali tudi nekaj dobrih mu{ket, ki jih je Langenmantl izpro- sil od kneza. Mo‘narji in drugo oro‘je so bili podobni dve desetletji starej{emu popisu na bli‘nji signalno-opozorilni to~ki [krilj. Po prenehanju tur{ke nevarnosti so oro‘je s [krilja verjetno prenesli v grad Kostel. Tam je ob spremenjenih politi~nih okoli{~inah slu‘ilo nove- mu namenu, predvsem ustrahovanju upornih podlo‘nikov. 107 ARS, Vic. {k. 75, II–3. 108 ARS, Vic. {k. 75, C II, II–5. 109 ARS, Stan.I, fasc. 308 b, {k. 537, str. 41–42 in dalje. 319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Podlo‘niki in tudi tr‘ani so se vseeno prito‘evali nad zavarovanjem svojega blaga, stano- vanj in kmetij. Prosili so, naj sezidajo ko~e za stra‘arje ob treh javnih mejnih prehodih in tako poskrbijo za njihovo varnost. Trije prehodi so bili verjetno ~ez Kolpo. Med njimi je bil gotovo Brod pri dana{nji Petrini. Kostelci so zahtevali namestitev obrambnih in ne carinskih obmejnih postojank. V teh desetletjih je pri{lo do velikih sprememb, saj je pritisk obmejnih roparjev oslabel in so se odprle tihotapske poti v Bakar. S hrva{ke strani Kostelcem ni ve~ grozila nevarnost, temve~ je bil prav neoviran prehod ~ez Kolpo pogoj za dobro kup~ijo. Tako kostelskim tihotapcem carinska izpostava postavljena 37 let pozneje pri Pir~ah ni bila po godu, ~eprav so jo prav njihovi o~etje zahtevali v obrambne namene. Po vicedomovem poro~ilu iz prve polovice leta 1619110 je zakupni imetnik gospostva Kostel vzdr‘eval 12 vojakov na Brodu, 12 v Moravicah in 6 v drugih krajih. Postojanke na Hrva{kem so slu‘ile tudi za obve{~anje o nevarnosti napadov. Problemi so nastajali zaradi nerednega pla~evanja vojakov v postojankah. Dopis je obravnaval {e ‘ito, raznovrstno ‘ivino in druge posesti kmetov, ki so jih ogro‘ali Turki. Kostelski kmetje so uporabljali tudi zemljo na Hrva{kem in jo »gnojili z znojem in krvjo«. Martolozi so jih ropali skupaj z »dednimi sovra‘niki«. Zato naj bi Kostelci pla~ali le pol predpisanega davka, vsaj v tovorjenju in pre- divu. Kostelci so lahko v eni uri pretovorili blago ~ez svoje gospostvo, torej od Kaptola do Petrine. Ob~asno je prihajalo do zaplemb tovorov, kar so vedno zelo te‘ko prena{ali. 5.5. Spori s Ko~evarji Nadvojvoda Ferdinand II. (1578–1637) je v Gradcu 20. 6. 1613 imenoval dva komisarja za dolo~itev meje med kostelskim in ko~evskim gospostvom. Zgladila naj bi {e spore med najemnikom ko~evarskega gospostva grofom Janezom Vajkardom Blagajem in njegovimi podlo‘niki. Komisar Jurij Diener je te‘ko zbolel. Zato je drugi komisar Andrej Zieglfest pl. Haft od Marchburga111 namesto njega samovoljno dolo~il Zaharijo Tanzerja (Tancer), nekda- njega slu‘abnika Otta iz Tiefenbacha (nem{ke Brige), ko~evarske vasi tik ob severni meji Kostela. Tanzer ni bil predstavljen zbornici, ki je zato izbiro zlovoljno pograjala. Ziegelfest ga je gotovo dolo~il zato, ker je mejo dobro poznal. 7. 11. 1613 sta komisarja prispela v Ko~evje. Posebno sporni so bile obmejni gozdovi, pa{a in zemlji{~a, zaradi katerih je ve~krat pri{lo do prepirov, tepe‘a in celo uboja med Ko- stelci iz Podsten, Suhorja, Ajblja, Jesenovega vrta in Rak ter Ko~evarji iz Zdihova, Ograje, Morave in Dolnje Brige. 7. 12. 1613 je komisija podpisala poro~ilo skupaj z Langenmantlo- ma, ko~evskim oskrbnikom Pavlom Schweigerjem in ‘upnikom Leonardom Ziglfestom, ki se je leta 1589 kot protestant poro~il s Schweigerjevo sorodnico. Pa{nik in pustoto »Plessen- thal« med kostelskimi Rakami in ko~evarskim Srobotnikom so razdelili na pol med gospo- stvoma. Tako je Srobotnik pre{el od kostelskega h ko~evskemu gospostvu, sicer pa je raz- mejitev potekala po sodobni krajevni in jezikovni meji.112 Med drugim je komisija dovolila kostelskemu podlo‘niku Klemp{etu skupno pa{o z va{~ani Morave. Klemp{etovo zemlji{~e je pod Mo{enikom segalo v ko~evsko gospostvo proti Moravi 110 ARS, Vic. {k. 75, II–2. 111 Simoni~, n.d., 1939, str. 34–35; Widmer, n.d., 2001, str. 14, 137, 139. Drugi viri navajajo priimek tudi v oblikah Ziegelfast in Ziegelfest. 112 Confins Libell der Herrschaft Gottschee, wie es Im 1498 und wiederum Im 1574 Jars in der Berütung und im Reformier Urbar erfunden (Simoni~, n.d., 1939, str. 116–117; Widmer, n.d., 2001, str. 90, 138, 141, 155). 320 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO »nachlengs hinauf den Faden zu Grauern Thurn, In Grauen Prunn, bei dem Alblein In Ness...«, kjer je bil toponim »Grauen Prunn« verjetno potok, ki izvira pod hribom Jasternik. Ves Kapi~ je ostal kostelski.113 27. 11. 1613 je J. Panizöl poro~al o urbarskih podlo‘nikih v Ko~evju, Poljanah in Koste- lu.114 16. 12. 1613 je dvorni knjigovodja popisal dajatve na de‘elnokne‘jih gospostvih v Metliki, Mehovem, Poljanah, Kostanjevici in Kostelu. Zastavna imetnika Kostela sta bila Adam Langenmantl in njegov neimenovani najstarej{i sin Jurij (Georg). Letno sta pobrala 2000 fl davka od gospo{~inske zemlje, 600 fl dajatev od podlo‘ni{ke zemlje in {e dodatnih 100 fl, skupno precej ve~ kot dve stoletji pozneje.115 Kmalu so se pokazale nepravilnosti pri delu Zieglfestove komisije, saj ga je ribni{ki, vi{njegorski in loga{ki gra{~ak Adam pl. Moscon 19. 12. 1613 naravnost obdol‘il podkuplji- vosti. Vicedom je poslal dav~nega ocenjevalca Thomasa Reringerja, ki je tri dni preverjal podatke v Ko~evju. 31. 7. 1616 sta nova komisarja Janez Jakob Kurtz pl. Senftenau in vice- dom Oktavij Panizöl ugotovila, da sta se dala Zieglfest in Tanzer podkupovati in zato niso mogli sprejeti njunega poro~ila iz leta 1614.116 6. Upori, trgovina, davki in obmejni spori med tridesetletno vojno 6.1. Pred prodajo Kostela Ko~evska s svojim {e ne povsem ustaljenim prebivalstvom je bila sredi{~e kme~kih upo- rov. Ko~evarji in njihovi sosedje Kostelci so si ‘eleli podobnih privilegijev glede davkov, kot so jih imeli usko{ki priseljenci v @umberku po letu 1538. Leta 1573 je bil voja{ki voditelj »hrva{ko-slovenskega« upora Ilija (Elias) Gregori~, rojen okoli leta 1523 v Ribniku pri ^rmo{njicah na ko~evskem gospostvu.117 Leta 1574 so bile v vasi Ribnik 2 celi kmetiji s {tirimi polovi~nimi kmeti. Vsak je imel po poldrugi oral njiv in eno ko{enico. Skupno so morali po 4 dni sekati les za tlako ter skrbeti za vzdr‘evanja in popravila kleti. Vsak je imel {e po 20 {ilingov denarnih dajatev gosposki. Leta 1574 so bili v Ribniku naseljeni: Leonhardt Jurman brez ‘upnega gruntka ali ‘upnice, Hannsl Ramb, Urban Stanitsch in Lucas Striczl. Gregori~ev v Ribniku (Ribnikh) leta 1574 ni bilo, ~eprav je bil ta priimek na Ko~evskem in v Kostelu pogost.118 Ilija Gregori~ je bil v tem ~asu naseljen v Stubici na Hrva{kem, kjer se je ukvarjal s trgovino. Na pohodu s puntarji je bil Gregori~ leta 1573 dobro sprejet v Brestanici, pod katero so v Thurnu ‘e tri leta gospodarili kostelski Langenmantli.119 Ko~evarji so se upirali med letoma 1577–1598 zaradi popravljenega urbarja iz leta 1574, ki je zahteval novo dajatev ob spremembi gospodarja na kmetiji ter dela na taborih in utrdbah 113 Simoni~, n.d., 1939, str. 118 in 34. 114 ARS, Stan.I, fasc. 293 a/2, {k. 463, str. 871–874. 115 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 2; Smole, n.d., 1982, str. 234. 116 Oktavij (Ottänio) Panizöl je po Jo‘efu Panizölu postal kranjski de‘elni vicedom med letoma 1621–1637. Imel je v lasti gra{~ino Jama v Zgornji [i{ki (Smole, n.d., 1983, str. 200; Simoni~, n.d., 1939, str. 121; Erich Pet- schauer (1907–1977), Das Jahrhundertbuch der Gottscheer, bearbeited von Hermann Petschauer, Wilhelm Braumül- ler, Wien, 1980, str. 61 in 70; Widmer, n.d., 2001, str. 15–16, 185, 189 in 192). 117 Wolsegger, n.d., 1890, str. 145; Dimitz, n.d., str. 35; Skubic, n.d., str. 347 in 688. Po drugih virih gre za Ribnik v Gorskem kotarju. Janez Trdina navaja za Gregori~ev rojstni kraj ^rmo{njice pri Te‘ki vodi (Sprehod v Belo krajino, Zbrano delo, 11. Knjiga, DZS, 1958, str. 13 in 418). 118 Wolsegger, n.d., 1890. 119 Zgodovina Slovencev, CZ, 1979, str. 284. 321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) mesta. Sku{ali so se znebiti zemlji{kega gospoda grofa Blagaja in priti neposredno pod de‘el- nega kneza. Leta 1569 so oblasti res najprej odstavile grofa Franca Blagaja. Nato so se pre- mislili, odstavitev preklicali in zaprli voditelje upora. Upori so se vrstili v letih 1604, 1609– 1617 in 1631. Po nekaj letih miru so se Ko~evarji zopet za~eli upirati v letih 1635, 1640, 1653–1662 in 1677, ko je pri{lo do praske med vojaki in kmeti.120 V letih 1606, 1614, 1615 in 1616 so se kostelski in drugi podlo‘niki pogosto prito‘evali, posebno zaradi novih doklad.121 Imenovali so komisijo za spremljanje pobiranje najemnine. 10. 8. 1615 je nadvojvoda Ferdinand obravnaval poro~ilo komisije. Osem dni pozneje je svoje ugotovitve poslal Langenmantlu v Kostel.122 26. 7. 1616 je Adam pl. Moscon v Kostelu podpisal popis rednih in izrednih dohodkov od 67 kostelskih kmetij. Dajatve so bile ovrednotene, tako da zvemo tudi cene posameznih do- brin.123 Ob popisu zalog na kostelskem gradu nam je zapustil najstarej{i popis grajskih pro- storov. Ob vhodu v kleti na desni je bilo spravljeno 5 starov vina, na levi pri stolpu za zgornjo sobo pa so bile kova{ke potreb{~ine. Pri drugem obrambnem stolpu je bila shramba za smo- dnik prirejena v ‘itno ka{~o za 100 starov ‘ita. Od tod se je {lo v zeljno klet. Pri prvem ozkem hramu ob stopnicah levo od spalnice je bilo v ‘itni shrambi 10 starov ‘ita. Za sobo je bila majhna izbica, v kateri so naseljenci tkali za gra{~aka. Ob stanovanju je bila v lo~eni stavbi zidana kuhinja. Zaradi martolozov so bili podlo‘niki ob meji na lastno pro{njo opro{~eni polovice ro~ne in ‘ivinske tlake. Tudi dohodek od visokega lova zaradi ubo{tva podlo‘nikov ni bil obdav~en.124 3. 8. 1616 so de‘elni stanovi sprejeli poro~ilo barona pl.Auersperga, de‘elnega upravi- telja in gra{~aka v @u‘emberku, o {tevilu konj, ki so jih imeli na razpolago razli~ni plemi~i, me{~ani in drugi vojaki. Med njimi je bil tudi Matien (Matej) Marintsch, ki ga po dokumen- tih iz let 1618, 1619 in 1622 poznamo kot tihotapca in vodjo kostelskih puntarjev. Imel je enega konja, enako kot drugi Kostelci Michel Obrenovich (sic!), Jurij Zollner in Georg Khe- stelitz, ki niso bili popisani tik ob Marin~u.125 Med popisanimi so bili gospodje iz [umberka (Schönberg) na Dolenjskem, oskrbniki, baroni, pl.Lamberg, pl.Ravbar, pl.Egkh in drugi.126 Kljub martolozom je bilo v prvih desetletjih 17. stoletja kmetovanje v Kostelu dovolj varno, da se je spla~alo kr~iti nove povr{ine. 27. 8. 1616 so povi{ali dajatve glede na urbar iz leta 1570 za podlo‘nike iz vasi: Ku‘elj (6 dru‘in), Vas (1), Vrh (1), Nova sela (1), Banja Loka (4), Raj{ole (3), Ajbelj (1), Suhor (2) in Jesenov Vrt (2). Dodatno so obdav~ili ko~e na gmaj- ni, njive, ograde, vrtove, nabiranje praproti v gozdu Orlik, kova~ije in mline. Povi{ali so tudi desetino {tirim mlinarjem ob Kolpi. Ve~ina dodatnih dajatev je bremenila severni del Kostela na obmo~ju Banje Loke. Vse nove dajatve so bile v denarju razen Ambro‘a Klari~a iz Banje Loke, ki je bil poleg denarne tlake dodatno obremenjen {e s pra{i~em, tovorjenjem vina, ‘itom, jajci in lesom za kurjavo.127 17. 9. 1616 je spodnjeavstrijska zbornica poro~ala o dohodkih gospostev: Vi{nja Gora, Poljane, Mehovo in Kostel. Ocenila je tudi vrednost poslopij in pristav za dolo~itev vsote 120 Steska, n.d., 1896, str. 212; Reisp, n.d., 1990 str. 18; Zgodovina Slovencev, CZ, 1979, str. 317. 121 ARS, Stan.I, fasc. 208 a, {k. 311, str. 502–503, 1275, 1459–1460, 1493, 1501, 1507, 1519, 1603–1604. 122 ARS, Vic. {k. 75, II–4. 123 SLA–H, Karton 84, Heft 4a, str. 8–9. 124 SLA-H, Karton 84, Heft 4b, str. 10–11. 125 ARS, Stan.I, {k. 467, fasc. 294, str. 403. 126 N.d., str. 399–404. 127 SLA-H, Karton 83, Heft 6; SLA-H, Karton 84, Heft 4b, str. 4. 322 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Slika 4: Kostelu po Florjan~i~evem zemljevidu iz leta 1744. 323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dajatev od gospo{~inske in podlo‘ni{ke zemlje. Obravnavala je {e druga gospostva, med njimi Ko~evje in Sne‘nik.128 2. 3. 1618 so iz Ljubljane poro~ali Hansu Wilhelmu Langenmantlu o ukrepih proti tiho- tapljenju ‘ita in ‘ivine.129 Po cesarskem ukazu so tihotapce med podlo‘niki gospostva Kostel 40 dni po njihovem uporu leta 1617 prisilili k povrnitvi nastale {kode. Popisali so tudi 16 kostelskih tihotapcev, vendar niso navedli njihovih vasi. Vi{ji nadzornik mitnic Mathias Posanek je 21. 3. 1618 poro~al de‘elnim stanovom o sedemnajstih kostelskih tihotapcih, ki so delali {kodo bratoma Langenmantloma. Skliceval se je na poro~ilo Ko~evarja Adama Verderberja, oskrbnika Av‘laka. Prosil je naj se Langen- mantlom dovoli uporaba surove sile nad tihotapci.130 Na{teti tihotapci so bili popisani z druga~no, manj dodelano pisavo kot ostali del dopisa, ki ga je pisal poklicni pisar. Imena so bila enaka kot devetnajst dni prej, dodan je bil le Michael Cetinski takoj za svojim domnev- nim sorodnikom Jernejem. Njihove kmetije lahko dolo~imo po urbarju iz leta 1570 in likvi- dacijskem izvle~ku za leto 1681: LETO: 1618 1570 1681 Juan Abranouitsch / Slavski Laz Andre Sonich / / Juraij Majeti~, Thomass Maietitsch Banja Loka, mlin Vimol, Vas, Petrina Andre Clementitsch Ku‘elj Ku‘elj Jakob Werisske Banja Loka Banja Loka, Kaptol, Dre‘nik Andre Lissetz / Fara, Poden Juraij Clementitsch Ku‘elj ali Ajbelj Ku‘elj, Vas, Banja Loka Jarne Sdrauouitz Banja Loka Banja Loka, Vimol Jarne, Michel Cetinskhi / Nova sela Mathe, Juan Marinitz Vrh, Oskrt Poden, Kaptol, Slavski Laz Andre Delatz Dren (Dela~) Dren (Dela~) Brose Herandt / [tajer Markho Abranovitsch / Slavski Laz Andrea Craritsch (Barishki) Banja Loka Banja Loka, Kaptol, Dre‘nik Na drugem mestu zapisani Soni~ ni bil znan v Kostelu in okolici. Zadnji priimek Krari~ je gotovo sodobni Klari~. Med tihotapci so bile nekatere dru‘ine zastopane po dvakrat: Marin~, Abramovi~, Majeti~ in Klemen~i~. Razen Andreja Lisca niti eden med popisanimi tihotapci iz leta 1618 ni imel enakega priimka kot uporniki in tihotapci, ki jih je urad na Brodu popisal 71 let pozneje.131 Ker sredi 17. stoletja v Kostelu ni bilo ve~ velikih selitev prebivalstva, so se tihotapska sredi{~a premaknila. Oblasti so leta 1618, 1619 preganjale predvsem tihotapce z gorenjskega in banjskega dela Kostela, leta 1622 in 1689 pa tudi podlo‘nike ob Kolpi. 25. 7. 1618 so iz Ljubljane v Kostel poslali spis z zahtevami po pla~ilu dajatev od kmetij od leta 1608 dalje. Za prekr{itev ukazov so grozili z izvr{bo, br‘kone z rubljenjem posesti.132 Bratje Hans Wilhelm, Georg in Karl Langenmantl so odgovorili 8. 2. 1619 iz Kostela. 128 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 2. 129 ARS, Stan.I, fasc. 294 a, {k. 469, str. 133–144. 130 ARS, Stan.I, {k. 469, fasc. 494a, str. 245–250. 131 ARS, Stan.I, fasc. 310 a, {k. 546, str. 505. 132 ARS, Vic. {k. 75, II–2. 324 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Navajali so primanjkljaj dohodkov od kmetij po letu 1608 zaradi napadov martolozov in uskokov iz sose{~ine, ki so deloma poselili tudi zemlji{~a v Kostelu. 24. 7. 1618133 so iz Ljubljane poslali Hansu Wilhelmu Langenmantlu dopis podobne oblike kot dopis o tihotapcih z dne 2. 3. 1618. Obravnaval je obdav~enje kr~em in kleti na Dolenjskem po de‘elnem pravu. 9. 8. 1617 so v Kostelu iz tega naslova nabrali 50 zlatih cekinov davkov. Podoben izkupi~ek so pri~akovali tudi avgusta leta 1620. Ohranjeni podatki ne zado{~ajo za oceno {tevila gostiln v Kostelu. 4. 8. 1618 se je H. W. Langenmantl v Kostelu134 odgovoril na pismo. Zanimali so ga predvsem davki od vina na gospostvu Kostel. Za pobiranje dav{~in je skrbel njegov brat Karel Langenmantl, ki ga je v dopisu trikrat omenil. Pri odmeri dajatev podlo‘nikom so se dr‘ali urbarja iz leta 1570. V dopisu je trikrat omenil tudi Matijo Vuka (Wukh), vendar samo prvi~ z imenom in brez navedbe kraja. Vuk je bil gostilni~ar, morda celo ‘upan. V za~etku 18. stoletja so Vuki ‘iveli v kostelskih vaseh: Ajbelj, Slavski Laz, Suhor, Zapu‘e, Dren in v trgu Kostel, kjer je imel M. Vuk verjetno gostilno. H. W. Langenmantl se je prito‘eval glede zastavnine za gospostvo Kostel. Stro{ke je imel tudi s svojim posestvom Thurn pod Brestanico. Tamkaj{nje poslopje bi bilo treba popraviti in pla~ati delavce, tega pa sam ni zmogel. Zato je prosil za pomo~ dr‘avo in cesarja. 25. 7. 1618 so trije bratje Langenmantl poro~ali o pobiranju denarnih davkov od po- dlo‘nikov. Denarno tlako so pobirali vsako leto od vsake kmetije, vendar so dajatve zaostaja- le {e od leta 1608. Predlagali so, naj vladar potrdi njihove terjatve.135 O~itno se podlo‘niki niso strinjali, saj so 27. 9. 1618 Langenmantli zahtevali kontribucijo 300 funtov denari~ev zaradi njihove upornosti.136 26. 3. 1619 je bila v Ljubljani potrjena vi{ina obremenitev po- dlo‘nikov v Kostelu in Poljanah.137 26. 11. 1618 je Jo‘ef Panizöl iz Ljubljane poro~al o kostelski mitnici.138 Omenil je de‘elno- kne‘je dohodke od mitnice in problem tihotapstva. Napovedal je hude kazni za tihotapstvo po dveh novih poteh skozi Kostel. Zaradi izgub, ki jih je povzro~alo tihotapstvo, so povi{ali tudi dajatve od tovorov na kostelski mitnici. Dopis omenja {e Hrvate z druge strani Kolpe ter po- dlo‘nike de‘elnega upravitelja Auersperga v [umberku. Oktobra 1619 je Karl Masserman se- stavil dopis o tihotapstvu kostelskih, poljanskih in ko~evarskih podlo‘nikov Hansa Karla (sic!) Langenmantla in Janeza Jakoba Khisla (Hans Khissl), ki je ravno tedaj kupil Ko~evsko. De‘el- ni stanovi so poro~ilo oddali naprej 15. 11. 1619.139 Kostelski hi{ni gospodarji Luka Metschar (sic!), Grego Majetich, Sime Vutch (Vuk) in Andre Pappesh naj bi tihotapili ‘ito in sol tudi s 50 konji.140 Zato je gra{~ak Langenmantl prosil za pomo~ pri zatiranju teh hudodelcev, ki so se izgovarjali na spri~evala in prepustnice izdane v starih ~asih.141 Leta 1619/1620 so se Kostelci pridru‘ili uporu tla~anov s sosednjih gospostev. 7. 11. 1619 sta brata Langenmantla poro~ala o te‘avah, ki jih imata s pla~evanjem zakupa posestva zaradi neposlu{nosti podlo‘nikov, ki so se pridru‘ili upornim Ko~evarjem.142 Istega dne je 133 ARS, Stan.I, {k. 469, str. 507–508. 134 ARS, Stan.I, {k. 469, str. 557–560. 135 ARS, Vic. {k. 75, II–5. 136 ARS, Vic. {k. 75, II–2. 137 ARS, Vic. {k. 75, II–2. 138 ARS, Vic. {k. 75, II–3. 139 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1547–1550. 140 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1547. 141 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1548. 142 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1695–1698. 325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Georg Sybeross v dopisu de‘elnim stanovom potrdil poro~ilo Langenmantlov.143 Zahteval je kaznovanje kostelskih upornikov, ki pomagajo martolozom pri njihovih pohodih ~ez Hrva{ko.144 Kostelci niso pla~evali hubnega goldinarja, na kostelskem gradu pa je pri{lo celo do streljanja. Ukvarjali so se tudi s tihotapstvom in niso pla~evali dajatev na mitnicah v Metliki, ^rnomlju in St.Vidu.145 Med kolovodji kostelskih puntarjev je na{tel 11 oseb: Gre- gor Maietitsch kot prvi med njimi, Mathe Marintch, Juvan Marintzh, Mathe Kheifesh, ‘upan Mathia brez navedbe priimka, Juvan Sdraievich, Thomas Khlarich, Andres Brischki, Andres Vallantsch, Schorsaner brez navedbe imena in Andrej Mathkovisch.146 Vasi niso bile navedene. Vallantsch, Schorsaner in Mathkovisch se kot priimki pozneje niso obdr‘ali v Kostelu. Marin~i, Bri{ki in Kajfe‘i so bili naseljeni v Novih selih in na pobo~ju pod njimi blizu gradu, kjer je bilo ‘ari{~e puntov tudi v 18. stoletju. 21. 1. 1620 sta brata Langenmantl prosila de‘elne stanove naj jih oprostijo pla~ila najem- nine za zastavno gospostvo Kostel. Izgovarjala sta se, da njuni uporni kmetje no~ejo pla~evati dajatev.147 Nad upornimi Kostelci naj bi se po dr‘avnem pravu izvajale tudi izvr{be po nalo- gu de‘elnega sodnika Zelevi~a (Nikhlose Zellewitsch) iz ^rnomlja. Dajatve naj bi izterjali z oro‘jem na kmetijah gospostva Kostel. Podobno kot v Kostelu so tudi Ko~evarji prenehali s pla~evanjem dajatev. Zaradi tega sta brata Langenmantl zahtevala, da se neposlu{ne‘e zatre in se tudi Ko~evarjem in drugim podlo‘nikom zara~una kontribucija za kritje stro{kov urada.148 24. 4. 1620 sta brata Langenmantla poslala stanovom ukaz za zaplembo premo‘enja upornih kostelskih podlo‘nikov.149 Poro~ala sta, da Kostelci {e vedno ne pla~ujejo desetine za svoje kmetije in ne opravljajo tlake na poljih. Odpoved tlake je morala biti za gra{~aka posebno bole~a, saj bi bilo treba ‘e za~eti z aprilsko setvijo. Podrobnosti o voja{kem posegu, kaznovanju kostelskih puntarjev in o njihovem sodelo- vanju s Ko~evarji niso znane. Razmere se niso uredile, saj sta si Langenmantla leta 1620 ve~krat dopisovala z de‘elnimi stanovi o uporih in tihotapljenju Poljancev, Ko~evarjev in Kostelcev proti Bakru.150 Septembra in oktobra leta 1622 so kranjski de‘elni stanovi ostro nastopili proti kostelskim tihotapcem151 in proti grofom Zrinjskim, gospodarjem Bakra in Gorskega kotarja. 22. 12. 1617 so iz cesarske pisarne v Gradcu poslali dopis kranjskemu vicedomu o zakupu Kostela in drugih devetih gospostev na Dolenjskem. Cesar Ferdinand je bil v dolgovih. Zato je vicedomu povedal, da bo posestva prodal kar zakupnim imetnikom, ki v dopisu niso bili imenovani.152 23. 5. 1620 so de‘elni stanovi iz Ljubljane poslali dve pismi z ukazi za Hansa Wilhelma in Karla Langenmantla.153 Obe pismi sta poro~ali o Ga{parju Nachtigalu, ki ga je kranjski de‘elni zbor nastavil zavoljo prodaje de‘elnokne‘jih posesti na Kranjskem. Gospo- stvo Kostel je zaostajalo pri pla~ilu ‘ita de‘elnemu knezu. Zato je ko~evski grof Khisl posta- vil stra‘o za izterjavo dolga in tlake podlo‘nikov na {e vedno spornem obmejnem ozemlju. 143 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1699–1704. 144 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1700. 145 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1702. 146 ARS, Stan.I, {k. 471, fasc. 294b, str. 1703. 147 ARS, Stan.I, fasc. 294 c, {k. 472, str. 210. 148 N.d., str. 210. 149 ARS, Stan.I, fasc. 294 c, {k. 472, str. 256–259. 150 ARS, Stan.I, fasc. 494 c, {k. 472, str. 1169–1170 (3. 7. 1620), str. 1278 (september 1620), str. 209–212 (21. 1. 1620) in str. 759–761 (24. 4. 1620). 151 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295. 152 SLA-H, Karton 93, Heft 18. 153 ARS, Stan.I, {k. 472, str. 967 in 969–970. 326 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Drugo pismo154 je imelo podobno vsebino. Grof Janez Jakob Khisl (Jan‘, Hans, u. 1638) je za 16 dni zasedel Kostel in izterjal zaostale dolgove. Ozemeljski spor med gospostvoma Kostel in Ko~evje okoli Mo{enika je razre{evala posebna komisija. Georg Langenmantl je leta 1620 umrl. 28. 12. 1620 je komisija popisala njegovo zapu{~ino v Thurnu pod Brestanico.155 Med {estnajstimi knjigami so na{li Dalmatinovo in Lutrovo biblijo, slovenski prevod Lutrove postile in knjigo pridig Johana iz Prage.156 Nobena med temi knjigami ni bila popisana v Kostelu leta 1681. @al ni mogo~e ugotoviti ali so pozneje v Kostelu popisali kak{en kos bogate oprave in zlatnine iz zapu{~ine Georga Langenmantla.157 Po dvanajstih dukatih v zlatu in srebrnini so popisali {e »zelo veliko kletko s papagajem«,158 ki je bil v tistem ~asu gotovo posebnost v na{ih krajih. Med dokumenti iz G. Langenmantlove zapu{~ine so trije omenjali Kostel: poro~ilo o zalo- gah na gospostvu Kostel (24. 4. 1610), pobotnica H. W. Langenmantla za 40 talerjev, datirana v Kostelu 6. 2. 1619 in pisni dogovor med bratoma H. W. in G. Langenmantlom glede 972,3 kg ‘itnih desetin, datiran v Kostelu 24. 7. 1620.159 Na koncu so popisali {e najemnino za gospostvo Kostel v znesku 33 fl 20 kr.160 Cesarska pisarna v Gradcu je 13. 12. 1632 potrdila bratoma H. W. in K. Langenmantlu dedovanje gospostev Thurn pod Brestanico in Kostel.161 Leta 1620 so sestavili knjigo o pla~ilu tedenskega pfeniga za leta 1604, 1605 in 1606– 1609 ter o mitnicah in stanju podlo‘nikov. Podatki za Poljane in Kostel so bili ve~inoma vpisovani skupaj.162 15. 11. 1620 sta H. W. in K. Langenmantl sklenila s kraljem Ferdinandom pogodbo o nakupu gra{~ine Kostel,163 ki so jo Langenmantlovi predniki imeli v zakupu ‘e skoraj sto let. 6.2. Davki, tihotapci, uporniki in razmejitev po prodaji Kostela 20. 9. 1622 je kostelski uradnik Mathias Kchessmovitch z dovoljenjem kneza Ossgolio- vicha poslal de‘elnim stanovom dopis o upornosti kostelskih podlo‘nikov Mathegkha Marintcha, Jonaba Brieskhi, Martisa Briskhi in Jurija Khaifessa, ki niso hoteli pla~evati dajatev.164 28. 9. 1622 so stanovi izdali ukaz v Ljubljani za Pavla Schweigerja, oskrbnika ko~evskega gra{~aka Khisla ter za sodnike in svetnike mesta Ko~evje.165 Poro~ali so o prepovedani trgo- 154 ARS, Stan.I, {k. 472, str. 969–970. 155 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 102–155. Glede na to, da je dokument obravnaval {tajerski de‘elni glavar (SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 103) sta bila od 42 dokumentov (str. 103–111) le dva datirana v Kostelu (33, 37 in 38), {tevilni drugi pa v Thurnu pod Brestanico (32, 34, 35 in 36) ali v (Spodnji) Brestanici (12, 13 in 18), se v Gradcu datirani inventar nana{a na posestvo Thurn, kjer je Georg Langenmantl verjetno najve~ bival. Za Kostel, ki je bil v ~asu njegove smrti {e zastavno gospostvo Langenmantlov, ne poznamo morebitnega zapu{~inskega inventarja iz leta 1620. 156 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 111–112. 157 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 112–136. 158 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 112. 159 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 111, No. 33, 37 in 40. 160 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 140. 161 SLA-H, Karton 93, Heft 18, str. 154. 162 ARS, Stan.I, fasc. 208, {k. 307, str. 16, 32, 33, 756, 805, 818–819, 830 in 849. 163 ARS, Zap.inv.1681, No.1.str. 8–9; Reisp, n.d., 1990, str. 20. Spis je kot zadnji prilo‘en dokumentom v ARS, Vic. {k. 75 C II, II–5. Pod njim je bila podpisani komisija: Johan Toma Gasparis, Martin Lichtenberg in {e en ~lan z ne~itljivim podpisom. 164 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1323–1324. 165 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1351–1353. 327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) vini proti Bakru, kamor so kostelski podlo‘niki tovorili tudi po 100 tovorov p{enice, ‘ivino in ‘ito. Kolovodje tihotapcev so bili enaki kot teden dni prej: Mate Marin~, Jakob Bri{ki, Martin Bri{ki in Jurij Kajfe‘. Zanje so zahtevali kazni. Iz tega in poznej{ih dopisov niso razvidne njihove doma~e vasi. Tudi veliko podlo‘nikov z gra{~in Ko~evje in Poljane je tovorilo svoje pridelke in ku- pljeno p{enico, ‘ivino in ‘ive‘ v Bakar. Med prepovedanim tovorjenjem so kupovali blago tudi v Gerovem in drugih posestih Zrinjskih. De‘elni knez naj bi zato dolo~il ukrepe za prepre~evanje tihotapske trgovine in zapor {tirih kostelskih kolovodij. Istega dne 28. 9. 1622 so stanovi izdali podoben ukaz {e za kostelska gra{~aka Hansa Wilhelma in Karla Langen- mantla.166 Naro~ili so jima naj zapreta omenjene {tiri kolovodje ‘e v mescu oktobru in jim odmerita po 10 udarcev v opomin ostalim podlo‘nikom. 8. 10. 1622 sta brata Langenmantla poslala iz Kostela dopis de‘elnim stanovom, v kate- rem sta se sklicevala na vsebino dopisa z dne 20. 9. 1622. Stanovi so dopis sprejeli 14. 11. 1622 in ga obravnavali 15 dni pozneje. Tudi Langenmantla sta kot kolovodje na{tela iste {tiri svoje podlo‘nike: Marin~a, oba Bri{ka in Kajfe‘a. Ti naj bi ‘e 10 mesece zavra~ali pokor{~ino in zaradi svoje nesramnosti zaslu‘ijo kazen, tudi zaplembo hi{.167 Tihotapstva s tem niso zatrli, saj so dva tedna pozneje, 13. 10. 1622, de‘elni stanovi v Ljubljani izdali {e tri dokumente o kostelskih tihotapcih. V prvem dopisu so na{teli 31 ko- stelskih podlo‘nikov, z imeni in priimki.168 Med njimi le Schunisch, Kalissitz in Drinstehi niso kostelski priimki. Ob ve~ini oseb je bilo zapisano {e {tevilo konj, s katerimi so razpola- gali. Najve~ (4) konje je imel Juan Marin~. Vasi niso bile navedene, v dveh primerih je bilo navedeno tudi o~etovo ime, v enem pa oznaka »S’Klapschen Vasn .1.«, ki se je lahko nana{ala na Klap{etovo kmetijo v Vasi ali morda v Kaptolu. Podlo‘niki so bili razdeljeni v tri skupine: dvakrat po 9 in po 13 oseb. Prva in zadnja skupina sta imeli na za~etku posebej ozna~enega vodjo, Kajfe‘a z dvema konjema ter Mateja oz. Martina Marin~a s po tremi konji, ki sta bila omenjana ‘e prej kot voditelja tihotapcev. Druga dva prej omenjena voditelja s priimkom Bri{ki popis ni navajal. Pri prvi in tretji skupini je bilo posebej zapisano, da gre za podlo‘nike Kostela. V drugi skupini so bile tri osebe dopisane pozneje, dve izmed njih sta bili Prifarca Ju‘ni~ in Vidmar. Domnevni tihotapci so bili: Jurij Kaijphesch (2 konja, vodja),169 Gregor Maietshitsch (2), Gregor Pischkhur (2), Ambros Erandt (3), Andrejev sorodnik, Andre Mul- ner, Andre Petrina (1), Juan Marinitsch (4), Michael sin Andreja Kirschnerja iz Kostela, Anthoni Schunich (2), Juan Juschnitsch (2), Jurij Vidmär (2), Paul Kalissitz, Andre Schunich (2), Mathias Obranouitsch (2), Petter Padauiz (2), Antoni Mauriz S’Klapschen (1), sin Paulla Lyssesa (2), Martin Marinitsch (3, vodja), Lucasch Delätsch (1), Andre Delätsch (2), Andre Drinstehi (1), Ulrich Drinstehi (1), Mathe Marinitsch (3), Juan Gottenitz (2), Thomasch Go- teniz (2), Petter Kherkhouitsch (2), Stephan Kherkhouitsch (2), Marco Kaiphesch (2), Jurij Khrischmanitsch (2) in Petter ad Griuiz. 13. 10. 1622 so de‘elni stanovi iz Ljubljane poslali bratoma H. W. in K. Langenmantlu pooblastilo za Hansa (Janeza) Baltazarja pl.Purgstalla, ki naj bi se ukvarjal s preganjanjem tihotapcev po dolo~ilih kostelskega urbarja.170 Leto izdaje urbarja ni bilo navedeno. Purgstall je bil v tem ~asu gospodar Pobre‘ja in Rib~ pri Litiji. Leta 1630 je kupil {e gospostvo Vinica, vendar je istega leta umrl. 166 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1357–1358. 167 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1421–1424. 168 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1449. 169 Naslednjih devet in zadnjih 12 oseb so ozna~ili kot »podlo‘niki Kostela«. 170 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1451–1452. 328 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Dne 13. 10. 1622 so de‘elni stanovi poslali tudi dopis o Tomasu Richterju, njegovemu sinu Jakobu ter Juriju Kajfe‘u in Martinu Marin~u,171 ki sta bila ‘e na{teta med tihotapci. Te kostelske podlo‘nike naj bi kaznovali zaradi tovorjenja ‘ita za Zrinjskega v Ozalj in v druge gradove brez dovoljenja zemlji{ke gosposke. V likvidacijskem izvle~ku za leto 1681 najdemo Jurija Kajfe‘a v Banji Loki. Kajfe‘i so ‘iveli {e v Ajblju, pri Potoku, Pir~ah ter na Hribu, kjer je bilo kmetiji tudi ime Georg in Miha Kajfe‘.172 Iz ene teh kmetij je bil tihotapec Jurij, ki ga omenjajo dopisi stanov jeseni leta 1622. V drugi skupini tihotapcev je bil zapisan Marko Kajfe‘173 od Potoka, kjer se je po njem kmetija imenovala {e leta 1681.174 V tretji skupini domnevnih tihotapcev je bil na{tet tudi Jurij Krismoni~ z dvema konjema.175 28. 10. 1622 so de‘elni stanovi v Ljubljani odobrili naselitev Mihaela Krismoni~a na gospo- stvo Kostel176 ne da bi zapisali od kot in v katero vas se je naselil. Ob naselitvi naj bi Krismo- ni~ pla~al 18 fl pobiralcu davkov v Kostelu za njive, ki so mu pripadle po urbarju.177 Podatek ka‘e, da je bil Kostel v za~etku 17. stoletja ‘e dovolj gosto naseljen. Zato niso ve~ sprejemali novih naseljencev brez pla~ila ali celo z obljubo oprostitve davkov kot so to po~eli 90 let prej z uskoki. Leta 1681 so bili trije Krismoni~i na Ti{enpolju, eden pa v trgu Kostel. Krismoni~evih prednikov ni bilo v obmejnih ko~evarskih vaseh, ~eprav je bilo ve~ naseljencev z imenom Krismon, tudi v Vasi in Banji Loki leta po urbarju iz prve polovice 16. stoletja. Zato domne- vamo, da je bil Krismoni~ usko{ki naseljenec, ki se je preselil ~ez Kolpo. Leta 1681 so bili Krismoni~i dol‘niki gra{~ine Kostel v trgu Kostel in na Ti{enpolju. 5. 11. 1622 so de‘elni stanovi iz Ljubljane178 odgovorili na Langenmantlovo poro~ilo o tihotapstvu z dne 27. 10. 1622. Kolovodje naj bi kaznovali z izterjavo hubnega goldinarja. Posebej naj bi privili gostilni~arje in s strogimi ukrepi prepre~ili konkurenco me{~anski trgo- vini. Imen tihotapcev in gostilni~arjev niso zapisali. 14. 11. 1622 sta brata Langenmantla poslala de‘elnim stanovom dopis, ki so ga ti sprejeli 14 dni pozneje.179 Prito‘ila sta se nad zvija~ami tihotapcev pri tovorjenju vina, ‘ive‘a in platna. Na{tela sta {tiri krivce: Petra in [tefana Krkovi~a, Jurija Krismoni~a in Petra iz vasi Grivac, vse popisane ‘e 13. 10. 1622. Tihotapci naj bi kupovali robo in povzro~ali {kodo. Zato sta Langenmantla poro~ala v Ljubljano. Pisala sta o {kodi, ki jo je utrpela de‘ela, ker so Kostelci odklonili pla~evanje doklade. Nepokorni podlo‘niki so se skrivali pri Ko~evarjih. Zahtevala sta izterjavo pla~ila polovice zaostalega hubnega denarja. Zahteva se je verjetno nana{ala na letne denarne davke od hub in ne na pla~ila hubnih goldinarjev ob dedovanju. 26. 6. 1623 so de‘elni stanovi v Ljubljani izdali ukaz,180 ki so mu prilo‘ili {e Langenman- tlovo pismo, datirano z enakim datumom brez oznake kraja.181 Dopisa sta na{tevala kostelske 171 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1455; ARS, Stan.I, fasc. 295a, {k. 478, str. 840–841; ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1458. 172 Likvidacijski izvle~ek, 1681, n.d.., str. 28 in 57. 173 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1449. 174 Likvidacijski izvle~ek, 1681, n.d., str. 27. 175 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1449. 176 ARS, Stan.I, {k. 476, str. 1501–1502. 177 Kupnina ni bila visoka, saj je bila npr. Jurjo~i~eva kmetija v ‘irovski ‘upi kupljena za 740 gld (Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, 2. zvezek, DZS, Ljubljana 1980, str. 268). 178 ARS, Stan.I, {k. 476, str. 1545–1546. 179 ARS, Stan.I, {k. 476, fasc. 295, str. 1575–1578. 180 ARS, Stan.I, fasc. 295a, {k. 478, str. 839–840. 181 ARS, Stan.I, fasc. 295a, {k. 478, str. 841. 329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) podlo‘nike, ki sta jih brata Hans Wilhelm in Karel Langenmantl dolo~ila za pobiralce hubne- ga goldinarja in izterjevanje desetine v Kostelu. Imenovani so bili za dobo {estih mesecev in so za svoje delo dobivali les za kurjavo, br‘kone iz grajskega gozda. V obeh zapisih so bili med izbranci: sodnik Toma‘ Bri{ki, brata Mihael in Jernej Cetinski, brata Toma‘ in Juan (Jovan) Klari~, brata Toma‘ in Jovan Klari~, Matija Zdravi~, Juvan Marin~, Gregor Majeti~, Urban Mülner (Mlinc) in Urban Lisac. Le v drugem prepisu sta bila na{teta Pavle Fajfar in Möchte Klemen~i~. Sodnik Bri{ki (Thomashen Wrischkhi) je istoveten Tomasu Richterju, ki so ga pred nekaj meseci 13. 10. 1622 dol‘ili tihotapstva. Langenmantla sta predlagala 12 pobiralcev, vendar dveh stanovi niso potrdili. Nobena oseba ni bila enaka tihotapcem na{tetim v dopisih leta 1618, vendar so sodnika T. Bri{kega dol‘ili tihotapstva leta 1622. T. Bri{ki je bil verjetno tudi ‘upan in zato kot prvi predlagan za pobiranje davkov. @ivel je v Banja Loki, kjer so se Bri{ki naselili ‘e leta 1570. Med na{tetimi le priimka Fajfar ni bilo med podlo‘niki gra{~ine Kostel. 15. 11. 1623 sta brata Langenmantl poslala iz Kostela pismo de‘elnim stanovom.182 Neka- teri Kostelci so se upirali pobiranju hubnega goldinarja, desetine in dajatev za mojstre, med njimi za ~evljarje. Zato naj bi s pomo~jo zvestih podlo‘nikov pritisnili nanje. Podobne te‘ave so se pojavljale tudi pri Poljancih, Ko~evarjih in v mestu Ko~evje. Mesec dni pozneje, 14. 12. 1623, so de‘elni stanovi odgovorili iz Ljubljane.183 Neporav- nane ra~une podlo‘nikov naj bi izterjali s stra‘o in z oboro‘eno silo. Namesto denarja naj pobirajo ustrezen dele‘ ‘ivine, krav in kobil. Langenmantla sta morala prise~i, da bosta dolg izterjala s silo. S tak{nimi ukrepi se po- dlo‘nikom gotovo nista priljubila. Odtod huda trenja in spori v naslednjih desetletjih. 23. 4. 1624 je vicedom izdal patent za prisilno izterjavo vseh zaostalih terjatev in dolgov podlo‘nikov in drugih oseb na gosposki posesti.184 Patent je obravnaval fare, ‘upe, kraje in samo mesto Ko~evje. Poslan je bil »ko~evskemu grofu« Pavlu Gregorju Khislu, sorodniku ko~evskega gra{~aka Janeza Jakoba, in Langenmantloma, gra{~akoma v Kostelu in v Thurnu pod Brestanico. Patent povezuje gospostvi Kostel in Ko~evje, ~eprav sta po prodaji ‘e nekaj let imeli razli~na lastnika. Ob ponovni razmejitvi med 16. 9. in 18. 9. 1624 komisarjev Hansa Zieglfesta in Eliasa Thomasa je lastnik Kostela H. W. Langenmantl odlo~no ugovarjal meji, ki mu je jemala neka- tera obmejna zemlji{~a. Meriti so za~eli na obmo~ju Bilpe, vendar so bili zaradi dolgoletnih razprtij podlo‘niki z obeh strani tako razburjeni, da sta jih komisarja komaj mirila. Razmejitev so opravili po ko~evskem urbarju iz leta 1574. Kr{itev dolo~b je bila prepovedana pod kaznijo 1000 zlatih dukatov.185 Kon~no odlo~itev o novih mejah je morala izre~i notranje avstrijska zbornica.186 Z razmejitvami med kostelskim in ko~evskim gospostvom spori s sosedi niso bili re{eni. Podlo‘niki Janeza Vajkarda Auersperga (1615–1677) so kmalu po njegovem dedovanju gospostva Ko~evje187 avgusta 1673 zavrnili pla~ilo zapovedane mitnine pri prehodu skozi ko- stelsko mitnico pri Petrini oziroma Pir~an. Pla~ali so le tretjino namesto polovice tovora. Poz- neje je Franc Adam baron Langenmantl s povratnico pridobil dol‘ni znesek, kar dokazuje, da so se razmere le uredile od ~asov podobnih sporov pred poldrugim stoletjem.188 182 ARS, Stan.I, fasc. 295 a, {k. 478, str. 1491–1493. 183 ARS, Stan.I, fasc. 295 a, {k. 478, str. 1493. 184 ARS, Stan.I, fasc. 295 a, {k. 279, str. 1917. 185 @agar, n.d., 1983, str. 49–50; Widmer, n.d., 2001, str. 203–204. 186 Simoni~, n.d., 1939, str. 122. 187 Simoni~, n.d., 1939, str. 124; Inventarium uber weillandt dess Wollgebornen Herrn Herrn Franz Adam Lan- genmantl (ARS Zap.inv, lit.L, fasc. XXIX, {t.27/1), str. 23–24, {t. 25 188 Reisp, n.d., 1990, str. 16. 330 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO 23. 1. 1625 je de‘elno glavarstvo razsojalo o dveh hi{ah v trgu Kostel.189 Ne‘a Mavsar jih je imela za svojo dedi{~ino, Wilhelm Langenmantl pa ju ni hotel izro~iti. Leta 1626 so de‘elni stanovi izdali dopis o razli~nih gospostvih na Kranjskem.190 V Ko- stelu se je pobralo le 500 fl letnih denarnih davkov od hub, ~eprav bi se ga moralo 1400 fl, glede na zapis 16. 12. 1613 pa {e ve~. Podobno je bilo tudi na gospostvu Poljane. 28. 5. 1627 sta brata Langenmantla v Kostelu odgovorila na dopis de‘elnih stanov z dne 23. 5. 1627. Opravi~evala sta zaostanek pri pla~evanju dolgov z velikimi stro{ki za vzdr‘evanje oboro‘enih mo‘ ob meji.191 Zatrjevala sta, da sta poslala 16 gld ‘e pred enim mesecem, v aprilu leta 1627. 8. 8. 1628 je vi{ji paznik iz Ljubljane naro~il podru‘ni~ni mitnici v Ko~evju naj pazi na tihotapljenje proti luki Bakar. 4. 12. 1628 je dvorna pisarna obvestila vi{ji dav~ni urad v Ljubljani, da je 8. 9. 1628 sto konj iz Ko~evja in sosednjih gospostev tovorilo ‘ito, predivo in drugo blago proti Bakru, verjetno s tihotapskimi nameni. Po vojni s Habsbur‘ani so Bene~ani 18. 8. 1629 v Bakru od{teli 12000 dukatov tiho- tapcem, predvsem iz Hrva{ke in Ko~evske. Ti naj bi zanje tihotapili ‘ito v Bakar v skupinah po 80, 90 ali celo po 100 konj. Nazaj grede so tovorili sol. Zato je dvorna pisarna opozarjala vi{ji dav~ni urad v Ljubljani, naj namesto sedanjega podru‘ni~nega davkarja Urbana Erkhe- rja iz Ko~evja nastavijo tujca, saj naj bi Erkher kot doma~in popu{~al svojim rojakom. Njegov prednik Caspar Erkher je bil me{~an Ko~evja leta 1574.192 Po poro~ilu z dne 12. 9. 1629 naj bi tihotapstvo p{enice in ‘ivine nara{~alo iz dneva v dan. To je bilo leto hude lakote na Kranjskem, zaradi katere so ljudje be‘ali na Ogrsko in celo v Tur~ijo.193 Na rojstni dan sv. Marije leta 1628 je pri{lo 300 tovornih konj podlo‘nikov iz Ko~evja, Kostela in Poljan. Prepeljali so p{enico v Bakar, od tod pa vino, sol in drugo brez pla~ila mitnine. Vino so tovorili tudi proti Bene~iji. Zaradi tihotapstva je v srenji Pöffl,194 prej{nje leto pa tudi v Ko~evju, pri{lo tudi do lakote in pomanjkanja kruha. Od ko~evskega gra{~aka so zahtevali naj popi{e vse Ko~evarje, ki tovorijo p{enico mimo mitnice. Zapi{e naj njihova imena, smer potovanja ter kraj nakupa in prodaje p{enice. Poro~ilo bodo potem vsak mesec preverjali v mitnici St.Vid pri Reki. Zaprli so Ko~evarja Oswalda Stampfla iz Brige ob kostelski meji, ki je tovoril ‘ito v Bakar in sol nazaj. [e od celjskih ~asov je bila mitnica v Kne‘ji Lipi na Ko~evskem, kjer jo je potrdil tudi cesar Friderik III.195 Cesar je leta 1631 izdal patent o kme~kih dajatvah, ki so ga 18. 2. 1631 uveljavljali grof Thurn, Lantheri, Khisel in Petrazi. Vendar so se Ko~evarji, Kostelci, Metli~ani in ^rnomaljci upirali.196 25. 6. 1635 so v Ljubljani izdali dopis o tihotapstvu kmetov s posestev Kostel in Metlika.197 2. 7. 1635 je v Gradcu cesarski uradnik Franc Stefan Rätthe pl.Buethe sestavil poro~ilo o nemirnih podlo‘nikih gospostev Ko~evje, Kostel, Poljane in Metlika. Dokument je podpisal cesar Ferdinand.198 189 Wegen zweyer Im Markht Cosstl ligunden ... Heüser (ARS, Sodi{~e de‘elnega glavarstva za Kranjsko, ko- pijalna knjiga 1625). Prva sodna instanca je tako za kmete kot za tr‘ane pripadala zemlji{kemu gospodu. Druga sodna instanca in vse pristojnosti v sporih z zemlji{ko gosposko pa so po prodaji Kostela Langenmantlom od vice- domskega sodi{~a pre{le na de‘elno glavarstvo (Boris Golec, sporo~ilo 20. 8. 1998). 190 ARS, Stan.I, fasc. 295 b, {k. 481, str. 1785–1801. Kostel je obravnaval dopis pod {tevilko 19 na str. 1798–1799. 191 ARS, Stan.I, fasc. 495 b, {k. 481, str. 2097–2100. 192 Wolsegger, n.d., 1890, 156. 193 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 483. 194 Morda Wolfi na hrva{ki strani Kolpe. 195 Georg Widmer, Bausteine zur Geschichte des Gottscheerländchens, G.Kal, 1934, str. 49–50. 196 Dimitz, n.d., 1875, III, 407; Zgodovina Slovencev, CZ, 1979, str. 316. 197 ARS, Stan.I, fasc. 297 a, {k. 287, str. 1969. 198 ARS, Stan.I, fasc. 297 a, {k. 287, str. 2007 in 2010. 331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 24. 4. 1631 je Langenmantl poslal iz Kostela v Ljubljano dopis o neporavnanih hubnih goldinarjih.199 Kot advokata je navedel Putscharja, ki ga poznamo tudi iz drugih dopisov iz te dobe. Doktor prava Janez Putschar je leta 1629 kupil Rakovnik pri Ljubljani, umrl pa je leta 1650.200 6.3. Voja{ki posegi proti upornikom 12. 8. 1635 sta v Gradcu cesarski uradnik Franc Stefan Rätthe pl.Buethe in sam cesar podpisala poro~ilo,201 na osnovi katerega so v Ljubljani izdali ukaz baronu Heinrichu Para- deiserju naj zatre oboro‘eni upor podlo‘nikov v Kostelu. H. Paradeiser je bil v tem ~asu gospodar gra{~ine Podsmreka pri Sti~ni.202 Bil je tudi lovski mojster na Koro{kem in kranjski de‘elni upravitelj.203 Langenmantl je z oro‘jem odbil napad podlo‘nikov na grad Kostel.204 Napadalci so se upirali pla~evanju dajatev, predvsem hubnega goldinarja. Dopis ne omenja posebej, da bi bili puntarji usko{kega rodu. Oblasti so pritiskale nanje, da bi jih prisilile h kme~kemu ‘ivljenju. Ni jih ve~ potrebovala za obrambo meje, ki se je premaknila dlje proti jugovzhodu. Dolgolet- no prigovarjanje Langenmantlom, naj s silo pripravijo podlo‘nike k pla~evanju davkov, je povzro~ilo oboro‘en upor, ki je pol stoletja pozneje gra{~ake prisilil k prodaji Kostela. Vicedom je 21. 8. 1635 poro~al cesarju Ferdinandu v Gradec, da se kostelski podlo‘niki z oro‘jem upirajo opravljanju svojih obveznosti, predvsem pla~evanju davkov. Tudi ‘upniku Sigmundu Barbu niso hoteli pla~evati davka v ‘ivini. Z uporniki naj bi bil pogovor mo‘en zgolj preko »petelina na pu{ki«.205 Komisija so sestavljali: H. Paradeiser, Johan Ferdinand pl.Portia, pozneje gra{~ak v Pazinu in Orehku, Andreas Daniel grof Barbo (u. 1639), lastnik Kostanjevice in Morav~, in Georg pl.Stemberg, gra{~ak v Gotniku med letoma 1630–1633, ki ga je omenjal tudi dopis de‘elnih stanov z dne 22. 6. 1636. Pregledali so stanje in odobrili poseg voja{tva. Pri kaznovanju naj bi sodelovali tudi Hrvatje onstran meje (br‘kone uskoki) in enote iz Novega mesta.206 [tiri dni pozneje je nadvojvoda odgovoril na vicedomov dopis.207 Po poro~ilu komisije poslane v Kostel je ugotavljal, da podlo‘niki ne opravljajo svojih dol‘nosti do gosposke in predvsem ne pla~ujejo davkov. Ni omenil usko{kega porekla podlo‘nikov ali obljub o opro- stitvi od davkov ob njihovi naselitvi. Posebna skrb je veljala meji. Za ureditev razmer so si prizadevale oblasti v Novem mestu in de‘elni stanovi v Ljubljani. Podlo‘nike bi bilo treba prisiliti k izpolnjevanju dol‘nosti, pla~ilo dolga pa naj bi se odlo‘ilo v skladu z de‘elnimi svobo{~inami. 18 dni pozneje je Paradeiser poro~al o eksekucijah neimenovanih podlo‘nikov v mestu Ko~evje. S strogimi kaznimi so pomirili upore v Kostelu, Poljanah, Metliki in ^rnomlju.208 199 ARS, Stan.I, fasc. 297, {k. 483, str. 241–244. 200 Smole, n.d., 1982, str. 665. 201 ARS, Stan.I, {k. 287, str. 2131 in 2134. 202 Paradeiserji so imeli v za~etku 17. stoletja tudi gra{~ine: Lo‘, Mehovo in Novi grad pri Ilirski Bistrici (Smo- le, n.d., 1982, str. 323 in 657). 203 Landsverwalter (ARS, Stan.I, fasc. 297 a, {k. 287, str. 2174). 204 ARS, Stan.I, {k. 287, str. 2131. 205 ARS, Stan.I, {k. 287, str. 2152. 206 ARS, Stan.I, {k. 287, str. 2152. 207 ARS, Stan.I, {k. 287, str. 2171 in 2174. 208 ARS, Stan.I, {k. 287, str. 2226. 332 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Podlo‘niki, ki so izzvali poseg voja{tva, so bili dol‘ni pla~ati dodaten davek. Proti upor- nikom je maja leta 1635 uporabil {tiri usko{ke regimente. Podlo‘niki so se upirali na gospo- stvih na katerih so sto let prej naseljevali uskoke. Upornost je dodatno pod‘igalo dvigovanje davkov med tridesetletno vojno. Uskoki iz @umberka in Krajine se niso upirali, saj so obdr‘ali polvoja{ki status.209 26. 7. 1637 je nadvojvoda iz Gradca izdal ukaz glede desetine, oskrbe in kontribucije na gospostvih Ko~evje, Kostel, ^rnomelj, Metlika in Sti~na.210 9. 2. 1638 so v Ljubljani izdali izvle~ek ukaza osrednjega urada. Uporniki z gospostva Kostel naj bi pla~ali po 2 gld.211 Dopis je bil poslan v izvr{bo generalnemu uradniku Georgu Vi{njegorskemu. 22. 6. 1638 je de‘elni glavar v Ljubljani naro~il oskrbniku gospostva Kostel Sabbtatiniju (Sabattiniju) naj zatre tihotapce z voja{tvom.212 Stemberg je bil v imenu de‘elnega kneza dolo~en za komisarja vojakov pri odpravljanju tihotapske nadloge. Njegovo veli~anstvo je ukazalo uradu de‘elnega glavarstva naj s 500 renskimi zlatniki preskrbi ‘ive‘ za vojake. Iz stro{kov lahko ocenimo {tevilo vojakov in trajanje njihovega posega v Kostelu. 27. 1. 1640 in 28. 1. 1640 je V. pl.Moscon v Ljubljani izdal ukaz za pehotnega stotnika grofa Schweigerja glede upornih podlo‘nikov v Kostelu, Ko~evju, Poljanah ter trgu in go- spostvu Ribnica.213 22. 2. 1640 so de‘elni stanovi v Ljubljani naro~ili de‘elnemu upravitelju grofu Rudolfu Paradeiserju (u. 1647) naj z rednim voja{tvom spravi k poslu{nosti kostelske podlo‘nike. Zasli{ani so bili uporni podlo‘niki kostelskega gra{~aka Adama Langenmantla, ki so se mo- rali pokoriti gospostvu. 28. 2. 1640 je vicedom izdal dva dopisa o kostelskih upornikih.214 Kostelski podlo‘niki so bili povezani {e s Ko~evarji in Poljanci. Po pregledu terena in po prenehanju nemirov naj bi vojsko razpustili in od{li iz Kostela. Istega dne so poslali tudi dopis Leopoldu Raum(b)schüsslu, po letu 1633 gra{~aku v Vol~jem Potoku, glede odbitkov od zastav{~ine gospostva Ko~evje. Ko~evarji so pokorno pla~ali kontribucijo, Kostelci le deloma, v Poljanah pa so bili {e problemi. Zaradi zaostalih dajatev se je vite{ka vojska {e zadr‘evala v bli‘ini Ljubljane, prepre~evala plenjenje in pre- dpisovala kazni za krivce. Paradeiserju je bilo pisno ukazano naj v Kostelu gospodari pravi~no in u~inkovito. 1. 3. 1640 je Raum(b)schüssl iz Ko~evja odgovoril na dva dni starej{e Paradeiserjevo sporo~ilo iz Ljubljane.215 Obravnaval je prispevek podlo‘nikov za ‘upnike v: ^rmo{njicah, Mozlju in [krilju, Koprivniku ter Ko~evju. To so bile ko~evarske fare in razen ^rmo{njic tudi pod upravo ko~evskega nad‘upnika.Tudi v Kostelu in Poljanah je de‘elna gosposka skrbela za izvr{evanje vseh dol‘nosti in zara~unavala kontribucijo. Paradeiserjeva poro~ila so dobro opisovala Kostelsko polovico problemati~nega podro~ja ob Kolpi. Ustno je bilo dogovorjeno, da bodo Kostelci prispevali 300 ljudi za dela s kamnom in kovino, verjetno pri obnovi po{kodovanih gradov.216 Ob prehodu ~ez mitnice je bilo treba poljanske in kostelske trgovce {e posebej pregledati. Z ‘ive‘em so morali pla~evati delo pl.Lamberga in Schweigerja. 209 Dimitz, n.d., 1875, III, str. 407. 210 ARS, Stan.I, fasc. 498, {k. 489, str. 1727–1728; 12. 5. 1637 (str. 1459–1466); 20. 7. 1637 (str. 1707–1710, 1712). 211 ARS, Stan.I, fasc. 498 a, {k. 490, str. 67 in 70. 212 ARS, Stan.I. fasc. 498 a, {k. 490, str. 445 in 446. 213 ARS, Stan.I, fasc. 299, {k. 492, str. 73 in 77. 214 ARS, Stan.I, fasc. 299, {k. 492, str. 149–152 in 154. 215 ARS, Stan.I, fasc. 299, {k. 492, str. 155–160. 216 ARS, Stan.I, fasc. 299, {k. 492, str. 157. 333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) [est dni pozneje, 7. 3. 1640, je Leopold Raum(b)schüssl ob svojem odhodu iz Ko~evja ponovno poro~al Paradeiserju.217 Oskrbnika Kostela in Poljan sta morala oddati poro~ilo o podlo‘nikih, terjatvah in ra~unih za voja{ki poseg ob uporu. Paradeiser je izdal ukaz za kaz- novanje upornikov, ki so jih preno~ili v Ribnici in jih nato odpeljali v Ljubljano. Za en mesec je podalj{al slu‘bovanje Raum(b)schüssla in pehotnega stotnika Schweigerja, ki pa ni imel ve~ pravice do uporabe voja{kega sluge ko~evskega grofa Jurija Jerneja (Bartolomeja) Khi- sla. Z voja{tvom so »ustrahovali, pokorili in kaznovali ropanje in zaslepljenost«, njihove stro{ke pa je povrnil visoki urad. Leta 1640 so se podlo‘niki v Kostelu, Poljanah, Metliki in ^rnomlju skupaj z Ribni~ani puntali zoper zemlji{ko gospodo, proti kateri so se leta 1661 uprli {e Kostelci sami.218 Med letoma 1633–1646 so se uprli tudi podlo‘niki samostana Sti~na. Za upore je bilo temeljnega pomena, da se je med podlo‘niki na{el nekdo, ki je znal spraviti obto‘be zoper gospostvo do oblasti v Gradec in Ljubljano,219 vendar podatkov o tak{ni osebi v Kostelu ni. 11. 12. 1641 so de‘elni stanovi iz Ljubljane opominjali dedi~e Wilhelma (sic!) Langen- mantla naj pla~ajo davke in glavnico za leti 1640 in 1641.220 Pismo je bilo verjetno naslo- vljeno na njegovega sina Franca Adama. 4. 9. 1645 so v Ljubljani pre{teli osebe, ki so bile na posameznih gospostvih dol‘na opravljati de‘elno tlako.221 V gospostvu Kostel je bilo takih oseb 30, v Lo‘u s Sne‘nikom 50 v Postojni pa 54. 6.4. Obnova kostelske mitnice Kostelsko mitnico je imel leta 1504 v zakupu pl.Pranberger.222 Konec 15. stoletja je grof Zrinjski v Zamostu na hrva{ki strani ^abranke pri Osilnici postavil mitnico. V Osilnici je ko~evski grof postavil svojo mitnico s stra‘o. Kostelska mitnica je bila v ~asu tur{kih vojn sredi 16. stoletja opu{~ena, saj sta ko~evski mestni svet in sodnik leta 1586 svetovala vicedo- mu postavitev paznikov ob prehodu ~ez Kolpo v Kostelu zaradi pla~ila mitni{kih pristojbin. Vendar zaradi pomanjkanja mitni{kega osebja ni bilo u~inkovitih ukrepov proti tihotapstvu skozi Kostel vse do 17. stoletja.223 6. 7. 1612 so mitni~arji ‘e pobirali davek od podlo‘nikov pri prevozu lesa ter pri to- vorjenju ‘ita in vina ~ez Kolpo. Podlo‘niki so tedaj gradili mitnico,224 verjetno prav tam, kjer so leta 1680 pozidali dana{nji »Av‘lak«. 21. 2. 1648 in 1. 3. 1648 je mitni~ar pri Sv.Vidu nad Reko grof Adam Zupantschitsch poslal dopis o tihotapljenju ‘ita in soli podlo‘nikov Franca Adama Langenmantla.225 V dopi- su so bile pozneje z drugo pisavo in podobnim enakim ~rnilom popravljene nepravilno zapi- sane tujke, npr. Boloina v Bolognia. 217 ARS, Stan.I, fasc. 299, {k. 492, str. 165–168. 218 Bogo Grafenauer, Razredni boji agrarnega prebivalstva, v zborniku: Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, 1980, str. 504; Zgodovina Slovencev, CZ, 1979, str. 317. 219 Mlinari~, n.d., 1995, str. 539–541. 220 ARS, Stan.I, fasc. 299, {k. 492, str. 1839–1840. 221 ARS, Stan.I, fasc. 300, {k. 498, str. 2172–2176 in 2193. 222 Gestrin, n.d., 1982, str. 95; Ju‘ni~, n.d., 2001, str. 35. 223 @agar, n.d., str. 102, 104 in 107; ARS, Stan.I, fasc. 301 a, {k. 506, str. 153. 224 ARS, Vic. {k. 75, II–3. 225 ARS, Stan.I, fasc. 300 b, {k. 502, str. 119–121 in str. 147–150. 334 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO Po virih visoke dvorne komore in Hansa Georga Pasorelija z mitnice v Ljubljani so podlo‘- niki za vojvodo iz Modene nakupovali pod roko pri Judih.226 Zato je bila ukazana preiskava v tujini. Opisali so promet ‘ive‘a iz Dolenjske in Hrva{ke. Kostelski podlo‘niki so tovorili ‘ito v Bakar in od tam dova‘ali sol. @ive‘ so tovorili Petru Zrinjskemu, ki je bil med letoma 1649– 1670 gospodar Bakra, med letoma 1654–1667 pa tudi Kostanjevice na Dolenjskem.227 Bakar je bil do Zrinjsko-Frankopanske zarote svobodno mesto Zrinjskih in ni bil pod habsbur{ko upravo tako kot Reka.228 Tihotapili so tudi v bli‘njo Italijo ter v druge tuje de‘ele. Tako so prepeljali 800 bene{kih starov p{enice v Bologno. Tam so jih zasa~ili in jim zara~unali kazen zaradi sklepanja pogo- db za prodajo ‘ita. Po cesarskem ukazu so priprli krivce in kaznovali judovske ‘itne posred- nike. ^e se mera v sto letih ni bistveno spremenila, so leta 1648 tihotapili okoli 64.000 l ‘ita za Bologno.229 Dolenjci, Hrvatje in Kostelci so kljub kaznim nadaljevali s tovorjenjem ‘ita v Bakar. Tja so ob neki priliki prepeljali 400 starov ‘ita, ne da bi ga prijavili pri carinskem uradu Sv.Vida. @ito je prevzel Anton Jakob Corso.230 Pri prevozu ‘ita je z Langenmantlom in njegovimi podlo‘niki sodeloval tudi grof Zrinjski. Od morja so tihotapili sol po skrivnih poteh. Zato jih je treba kaznovati z visokimi denarnimi kaznimi, saj so si preko svobodnega pristani{~a Bakar Do- lenjska in Slovenska marka izogibali pla~ilu doklad pri mitnici Sv.Vida nad Reko. @id pl.Trust je od tihotapcev kupoval tudi po 800 starov ‘ita naenkrat. Oskrbnik iz Pazina je poro~al o tihotapljenju 700 starov ‘ita v Italijo. Zato so z mitnice Sv.Vida zahtevali, da je treba o po~etju Langenmantla in njegovih podlo‘nikov poro~ati na vi{ji carinski urad v Ljubljani.231 Gra{~ak naj bi podpiral kostelske tihotapce.232 @ita so 21. 2. 1648 prepeljali v Bakar, kjer so ga prevzeli @idje. Novembra leta 1647 so v Bakru po dogovoru dvakrat nalo‘ili svoje ovce in jih z ladjami peljali za Dubrovnik. 4. 5. 1651 je cesar Leopold v Gradcu izdal ukaz za prepre~evanje tihotapstva kostelskih in metli{kih podlo‘nikov, ki so tihotapili blago v pristani{~a Bakar in Bakarac ter v Italijo. V Kostelu in v Metliki naj postavijo podru‘ni~na carinska urada Sv.Vida nad Reko, da bi prepre~evali nedovoljeno trgovino.233 4. 6. 1651 je W. Zupantschitsch, carinski uradnik na Reki, poslal poro~ilo s predlogom za (ponovno) ustanovitev podru‘ni~nih mitnic v Kostelu in Metliki vi{jemu mitni~arju Ga{parju Khuschlandu v Ljubljano.234 Re{ki uradnik W. Zupantschitsch je 4. 6. 1651 poro~al, da podlo‘niki tihotapijo v Bakar lesene skodle, veliko ‘ita, veliko in majhno ‘ivino, surovi lan, med, baker in druga ‘ivila iz tujih de‘el. Iz Bakra odva‘ajo skozi Hrva{ko ovce in sol ter tako delajo {kodo cesarskemu kameralnemu uradu. Trgovino v svobodni luki Bakar v posesti grofov Zrinjskih bi bilo treba prepovedati in podrediti carinskim dokladam. Kostelskim podlo‘nikom bi bilo treba prepo- vedati zadr‘evanje v pristani{~u, kjer dobivajo blago. V Kostelu in Metliki bi bilo treba postaviti podru‘ni~na carinska urada. Zdaj tamkaj{nji ljudje tovorijo sol brez dovoljenja 226 ARS, Stan.I, fasc. 300 b, {k. 502, str. 119. 227 Laszowski, n.d., 1923, str. 142; Smole, n.d., 1982, str. 233. 228 @agar, n.d., str. 104 pomotoma navaja Frankopane kot gospodarje Bakra konec 16. stoletja. 229 Bene{ki star je okoli leta 1528 meril 83,32 l (Kos, n.d., 1991, str. 169 in 172). 230 ARS, Stan.I, fasc. 300 b, {k. 502, str. 127. 231 ARS, Stan.I, fasc. 300 b, {k. 502, str. 121. 232 @agar, n.d., str. 103. 233 ARS, Stan.I, fasc. 301 a, {k. 506, str. 115. 234 ARS, Stan.I, fasc. 301 a, {k. 506, str. 139–140. Pl. Ga{per Khuschlan je leta 1633 kupil Zablate v Brezovici pri Ljubljani, naslednje leto pa Baumkricherthurn pri Vipavi (Smole, n.d., 1982, str. 72, 547). 335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) habsbur{kih carinskih uradov iz Bakra skozi gozd Javornik in Hrva{ko; sol bi sicer obdav~ili na Karlov{kem mostu. S tem vsekakor nastajajo dodatni stro{ki. Grofu Zrinjskemu naj se ne dovoli prosto tovorjenje skozi mitnice in carine do njegovih luk. Zaradi visoke vrednosti soli je treba upornemu grofu Zrinjskemu zagroziti s pisnim opominom, da bo uredil carino in mitnico v svojih pristani{~ih. Preko carinskega urada Sv.Vida nad Reko je treba prepre~iti mote~o trgovino Kostelcev v luki Bakar s soljo, ‘itom in drugo robo, za katero je dolo~eno pla~ilo pristojbin. Zato je nujno potrebno na Travi ali Na Tran~i med Bakrom in Ribnico prisiliti kostelske tovornike k pla~evanju doklad. Ga{par Khuschland je deset dni pozneje v Ljubljani podpisal sprejemnico za pismo z Reke. [e isti dan so v Ljubljani izdali poro~ilo o tihotapstvu podlo‘nikov gospostev Ko~evje, Kostel in Metlika ~ez hrva{ko mejo.235 Tihotapili so: veliko ‘ita, ‘ivino, surovi lan, med, baker in druga ‘ivila, ki so bila sicer podvr‘ena carinjenju. Posebno veliko soli so preva‘ali skozi Hrva{ko, ne da bi pla~evali pristojbine. Od vi{jega nakladnika Janeza Jurija pl.Posarellija236 so zahtevali ukrepanje proti nedo- voljenemu preva‘anju ‘ivil skozi Hrva{ko po cestah proti luki Bakar. Ukrepal naj bi tudi v Ko~evju, Kostelu, Metliki in drugih mestih in vaseh ob habsbur{ki meji. Prehode naj redno brani in naj poro~a o uspehu. Nadzira naj Kostelce in Ko~evarje in uredi podru‘ni~ne urade, ki se bodo lahko branili z oro‘jem. Nikomur ne bo omogo~en prehod brez carinskega potrdi- la Sv.Vida nad Reko. Tudi sodniki bodo sodelovali pri iskanju ljudi za namestitev v po- dru‘ni~nem uradu Metlika, saj je tudi mitnico v Kostelu zakupil ko~evski mestni sodnik. O tovorjenju soli po Hrva{kem skozi gozd Javornik bodo poro~ali na Karlov{ki most in v Metliko in izsilili pokor{~ino z oro‘jem. 17. 6. 1651 so v Ljubljani izdali poro~ilo o tihotapstvu podlo‘nikov gospostva Kostel ~ez hrva{ko mejo v Bakar in o ustanovitvi novih carinskih podru‘nic.237 Kostelskim podlo‘nikom je treba prepre~iti tihotapstvo z ustanovitvijo podru‘ni~nih carinskih uradov v Kostelu in Metliki v skladu s cesarskim ukazom z dne 4. 5. 1651. Tod se tihotapi veliko ‘ita, majhne in velike ‘ivine, surovega lanu, meda, bakra in drugih ‘ivil, ki se sicer carinijo. Tihotapi se skozi Hrva{ko preko posesti grofa Zrinjskega na {kodo cesarskih mitnic. Trgovci bi morali pla~evati pristojbine pri St.Vidu, kjer naj bi od vsakega izterjali pla~ilo. Zrinjskim bi dajali tretjino pristojbin od prehoda pri Sv.Vidu. S tem bi prepre~ili tovorjenje iz Bakra skozi Hrva{ko in Travo do Ribnice. Od Metlike proti Kostelu, v gozdu Javornik in na Karlov{kem mostu ~ez Kolpo proti Ribnici je treba vzpostaviti oblast z delovanjem na Travi nad ^abrom. V ju‘nem podru‘ni~nem uradu ponovno ustanovljene mitnice pri Kostelu je njen zakup- nik Luka Peer, mestni sodnik iz Ko~evja od leta 1643,238 pomagal vzpostaviti nadzor visoke dvorne pisarne nad tihotapljenjem proti Bakru iz obmejnih krajev Ko~evja, Kostela in Metlike. Peerov prednik Mathe Peer je 9. 5. 1594 tovoril 2 kadana soli in pla~al 17 kr 1 den re{ki mitnici, Martin Peer pa je bil 19. 1. 1614 ‘e ko~evski mestni sodnik.239 Peeri so ostali zakup- niki mitnice tudi pozneje, vendar so bili zaradi tihotapstva ve~krat prikraj{ani za dohodek.240 Carinska vojna za Bakar se je kon~ala {ele z Zrinjsko-Frankopansko zaroto. Kostelci pa se donosnemu tihotapstvu seveda tudi pozneje niso odrekli. 235 ARS, Stan.I, fasc. 301 a, {k. 506, str. 141–146. 236 Lastnika gospostva Groblje od leta 1630 in Vol~jega Potoka od leta 1647 do smrti leta 1654 (Smole, n.d., 1982, str. 536). 237 ARS, Stan.I, fasc. 301 a, {k. 506, str. 151–154. 238 @agar, n.d., 1983, str. 107. 239 Gestrin, n.d., 1972, str. 280 in 311; Widmer, n.d., 2001, str. 170. 240 @agar, n.d., str. 104 in 107; ARS, Stan.I, fasc. 301a, {k. 506, str. 153. 336 S. JU@NI^: KOSTEL MED ZADNJIMI TUR[KIMI VPADI IN ZRINJSKO-FRANKOPANSKO ZAROTO 7. Zaklju~ek Za obdobje protireformacije je ohranjeno razmeroma veliko kratkih poro~il o gospostvu Kostel. Poka‘ejo nam, kako se je obmejna pokrajina mukoma izvila iz strahotnih razdejanj tur{kih vojn in si postopoma opomogla med tridesetletno vojno. Iz nemirnega obmejnega prebivalstva so se Kostelci uspe{no razvili v nosilce trgovine s svobodnimi pristani{~i Zrinjskih, ki je v o~eh habsbur{kih oblastnikov seveda veljala za tihotapstvo. Naselitev Kostela se je ustalila in se ni posebno spreminjala v naslednjih 300 letih do 20. stoletja. 8. Uporabljene okraj{ave ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. De‘.glav. = II. Arhivi vrhovnih organov oblasti za Kranjsko, De‘elno glavarstvo. Stan. = Arhiv de‘elnih stanov za Kranjsko. Vic. = Arhiv vicedomskega urada za Kranjsko. n.d. = Navedeno delo, velja tudi za dela citirana v Z^ 53/3 (1999) str. 295–323 in v Z^ 55/5 (2001) str. 23–60. SLA-H = Steiermärkischen Landesarchiv Graz, Sachabteilung der Hofkammer. S u m m a r y Kostel between the last turkish attacks and the conspiracy of Zriny-Frankopan Stanislav Ju‘ni~ By using some archival sources for the first time we described the conditions at the Kostel manor in the century after the last Turkish attacks. There are no compete urbars preserved for that era and we used the mosaic of sources preserved in archives of the Estates General and Viceroy of Carniola in Ljubljana, and the Provincial Government Archive in Graz. With the collection of reports about the last Turkish attacks, defense, smuggling, taxes and migra- tions we painted the picture about Kostelan economy that painfully raised from the disaster during Turkish wars. We researched how the defense activities of the Kostelan leaseholder influenced his subjects. We described more peaceful time when Langnmantls bought Kostel and tried to build up a successful economy. We proved that the comparatively great number of Kostelan packhorses enabled them to smuggle goods to the seaside and back. Kostel became an important center of the illegal trade. The preserved sources helped us to light up the relations of Kostelans with their Gottscheee and Croatian neighbors. After the Turkish wars there was more sharpness in their relations and the strict measure of the border became the need of the day. 337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Aleksej Kalc @ensko prebivalstvo v Trstu leta 1775: nekaj socialno- demografskih in gospodarskih vidikov ter metodolo{kih vpra{anj Uvod @enska in njena vloga v teku zgodovine sodita, odkar sta pred nekaj desetletji odlo~no stopili iz sence tematske anonimnosti in marginalizacije, med specifi~ne veje mednarodne historiografije. K poznavanju in raz~lenjevanju zgodovine ‘ensk so, kot pri zgodovini na- sploh, zlasti glede dru‘benih in gospodarskih vidikov mnogo prispevali kvantitativni in se- rijski viri oziroma kvantitativno in serialno zgodovinopisje1, za~en{i s histori~no-demografski- mi dokumenti in raziskavami2. V slednji okvir se uvr{~a tudi pri~ujo~i prispevek, ki ‘eli prikazati nekatere zna~ilnosti tr‘a{kega ‘enskega prebivalstva v lu~i popisa stanovalcev me- sta iz leta 1775. Ljudska {tetja in druge z njimi povezane statistike so nepogre{ljiv vir za preglednost nad dolo~eno populacijo in za razpoznavanje raznih aspektov njene fiziognomije v ~asu in pro- storu. Znane pa so tudi informativne meje in problemati~nost tovrstne dokumentacije, zlasti tiste iz ~asa pred razvojem moderne demografske statistike, ki se je v Avstriji idealno za~ela leta 1857, s prvim civilnim popisom, odgovarjajo~im vsem osnovnim metodolo{kim predpo- stavkam: individualnosti, univerzalnosti, periodi~nosti in so~asnosti ali kriti~nemu datumu. Vir, na katerega se tu opiramo, se torej bistveno razlikuje od popisnega pragradiva, ki ga poznamo od druge polovice 19. stoletja dalje3, bodisi zaradi skromnej{ega {tevila rubrik, bodisi po izvedbi in zasnovi ter kakovosti podatkov. Raziskovalcu nalaga veliko filolo{kega dela in vpra{anj za pravilno razumevanje zapisov, ki so, ob napakah in »licencah« popisoval- ca, pogojeni z neenotnimi kriteriji opisovanja oseb, dvoumnimi klasifikacijami, nejasnimi ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (129) • 335– 1 Mi{ljena je Braudelova koncepcija histoire sérielle (Braudel 1963); o konceptualizaciji kvantitativnega zgodo- vinopisja glej {e vedno aktualno razpravo Furet (1971), za osnovne kvantitativne metodolo{ke prijeme pa Floud (1979). 2 Histori~no-demografska literatura o filolo{kih in metodolo{kih vidikih ter vsebinah, vklju~no s spolnospeci- fi~nimi tematikami, je zelo obse‘na. Zato naj na tem mestu omenimo le nekaj vidnej{e periodike, s katero se je mogo~e dokumentirati o omenjenih temah: za Francijo Annales E.S.C. in Annales de démographie historique, za [panijo Boletin de la Asociacion de demografia historica, za Italijo Bollettino di demografia storica (od leta 2000 dalje Popolazione e storia), za ^e{ko Historicka demografie, za Avstrijo Mitteilungen des Instituts für Österrechi- sche Geschichtsforschung, za Nem~ijo Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte. 3 Pragradivo modernih avstrijskih popisov je za razli~ne tematske raziskave sistemati~no izkoristilo tudi sloven- sko zgodovinopisje (na primer A. Studen 1993 in 1995); o ‘enski problematiki je pred kratkim iz{lo delo S. @nidar{i~ (2000), ki pa sloni na objavljenih statistikah, izhajajo~ih iz ljudskih {tetij in drugih uradnih statisti~nih opazovanj. Istega gradiva se je poslu‘ila tudi M. Cattaruzza (1979) v knjigi o tr‘a{kem proletarijatu konec 19. in na za~etku 20. stoletja, v kateri je posebej izpostavila tudi spolnospecifi~no problematiko. Glede uporabe arhivskega gradiva na histori~no-demografskem podro~ju pa velja opozoriti, kot novost, na doktorsko disertacijo D. Krmaca (2002), obranjeno na zgodovinskem oddelku tr‘a{ke univerze in osnovano na nedavno odkritem pragradivu popisa tr‘a{kega prebivalstva iz leta 1857. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 37–376 338 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... opredelitvami dru‘benih in gospodarskih zna~ilnosti in drugimi pomanjkljivostmi. Med »ne- doslednostmi« je glede na obravnavano temo posebnega poudarka vredno spolno razliko- vanje, ki prihaja do izraza predvsem pri opredeljevanju ‘enskih poklicev in dodatno ote‘uje analizo ‘enske dru‘bene komponente. Beseda bo potemtakem tekla tudi o nekaterih izmed nakazanih konceptualnih problemih in metodolo{kih vpra{anjih. Prispevek prina{a le delne rezultate analize vira in sodi v okvir {ir{e raziskave o tr‘a{kem prebivalstvu v 18. stoletju. ^eprav ima v sredi{~u pozornosti ‘ensko populacijo, se jasno ne more izogniti in zanemariti niti mo{ke komponente, ki bo pritegnjena v razpravo v primerjal- ne in interpretacijske namene. Za bolj{e razumevanje in razre{evanje nekaterih vpra{anj se bomo ob~asno poslu‘ili tudi drugega serijskega gradiva, ki bo predstavljeno po potrebi v teku obravnave. O viru Popis iz leta 17754 je s tistim iz leta 1765 (BCT, AD2) edini, in zato zelo dragocen, ohranjeni oziroma do danes razpolo‘ljivi poimenski tr‘a{ki popis iz druge polovice 18. sto- letja, ko je mesto za~elo svoj nagli pomorsko-gospodarski in dru‘beni vzpon5. Opravljen je bil v okviru vsedr‘avnega avstrijskega statisti~nega sistema, ki so ga za~eli uvajati leta 1754 in je po preureditvi v voja{ke namene, v sedemdesetih letih, ostal v veljavi do srede 19. stoletja. Trst je bil sicer kot prosta luka izvzet iz zakonodaje o voja{ki obveznosti, vendar je bil podrejen vsedr‘avnemu konskripcijskemu {tevnemu sistemu, s tem, da so morale oblasti po{iljati na Dunaj letne sumarije o stanju prebivalstva za centralno statistiko. Vsakih pet let so bile dol‘ne opraviti popis (kar se v resnici ni dogajalo redno), vmesne letne izkaze pa izra~unati na osnovi evidence prirodnega in selitvenega gibanja. Tr‘a{ki popisi so bili vsekakor civilnega zna~aja in so slu‘ili upravnim, gospodarskim in splo{nim potrebam po pregledno- sti ter uravnavanju mestnega razvoja. Po zasnovi in vsebini so precej odstopali od konskri- pcijskih kriterijev, kar ob pomanjkanju navodil in to~nej{ih informacij o njihovem izvajanju ote‘uje razumevanje nekaterih vrst podatkov. Vpra{anje je tudi, koga je popis zajel in koga ni upo{teval, prvi~ ker je prebivalstvo hitro nara{~alo in se zaradi selitev pospe{eno obnavljalo, tako da je bilo oblastem te‘ko voditi evidenco o spremembah, drugi~ pa zaradi nedore~enosti in nejasnosti okrog pojma prebivalec, kar je pomenilo, da je o vklju~itvi oseb v kontekst mestnega prebivalstva pogostoma odlo~ala uvidevnost popisovalca. Po drugi strani je ‘enska komponenta v teh popisih bolje opisana kot v so~asnih konskripcijskih registrih, ki so od 1770 odgovarjali ~isto voja{ki logiki in za ‘enske niso pri{le v po{tev pomembne informa- cije, kot sta npr. starost in poklic6. Tr‘a{ki popis iz leta 1775 je lastnoro~no delo policijskega akturaja Antonia Tognane de Tonnefelda, ki ga je opravil v prvih mesecih leta. Tiskani popisni list je razdeljen na tri razdelke, ki odgovarjajo trem, razli~no popisanim kategorijam prebivalstva, razvr{~enim po zaporednih hi{nih {tevilkah, in sicer stanovalcem (Abitatori), t.j. poro~enim, neporo~enim ali ovdovelim samostojno bivajo~im osebam, njihovim v dru‘ini ‘ive~im in {e ne poro~enim otrokom (Figli) 4 Register nosi naslov »Coscrizione Generale Della Città e Porto Franco di Trieste fatta nell’anno 1775 da me G. A. Tognana de Tonnefeld« in je shranjen v Diplomatskem arhivu Tr‘a{ke mestne knji‘nice (Biblioteca Civica di Trieste, Archivio Diplomatico). 5 Za prvo polovico stoletja je na voljo popis iz leta 1735, ki pa ne upo{teva celotnega prebivalstva (BCT, AD1). 6 O izvajanju in problemih demografske statistike v Trstu glej Breschi et al. (2001, 183–193) in Blaznik et al. (1970, 38–39). 339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) in pod isto streho bivajo~im poslom oziroma odvisnim delavcem ter uslu‘bencem raznih vrst (Domestici ossia Servitori)7. Prvi razdelek se za~ne z rubriko, v kateri so poimensko navedeni lastnik hi{e in pod njim stanovalci po dru‘inah z dru‘inskim poglavarjem na ~elu. Sledijo izvor- ni kraj stanovalcev, ~as bivanja v Trstu, starost, veroizpoved, poklic ali dru‘beni polo‘aj in stan. V drugem razdelku je kot re~eno zabele‘eno potomstvo, vendar ne poimensko, pa~ pa samo {tevil~no po spolu in treh starostnih razredih (1–7, 7–15 in nad 15 let). Za starej{e spra{uje popisnica tudi, ~e so dela sposobni ali ne in s katerim poklicem oziroma dejavnostjo se ukvarjajo. V tretjem razdelku so navedena imena poslov, slu‘abnikov ali drugih uslu‘bencev, njihova starost, izvorni kraj, veroizpoved in poklic oziroma vrsta dejavnosti. Kot vidimo, je vir relativno bogat s podatki in struktura na~eloma ne uvaja spolne diskri- minacije, saj za ‘enske predvideva enako raven poizvedovanja kot za mo{ke. Popisnice so zelo vestno in z vidika berljivosti jasno izpolnjene. V razdelku stanovalci so navedene tudi sorodstvene vezi med le-temi, kar je zelo pomemben podatek za vpogled v dru‘ino in gospo- dinjstvo, a je v tem primeru le malo uporaben, ker vir ne razlikuje prebivalcev znotraj hi{ po stanovanjih oziroma bivanjskih ali gospodinjskih agregatih. Najve~ja pomanjkljivost pa je v popisni zasnovi razdelka, namenjenega otrokom, predvsem zaradi odsotnosti to~nej{ega po- datka o starosti ter o krajevnem izvoru in zaradi nejasnih kriterijev grupacije po starostnih razredih. To onemogo~a podrobnej{o obravnavo zelo velikega, generacijsko specifi~nega segmenta populacije in omejuje analiti~ne potencialnosti celotnega vira. Dodatno jih omejuje razli~na informativna stopnja opisov posameznih popisnih razdelkov, saj je tudi pri poslih na voljo manj podatkov kot pri stanovalcih (manjkata ~as bivanja in stan). Zato bo to, kar sledi, v marsi~em povr{inski in mestoma hipoteti~ni prikaz stanja. Pomudili se bomo pri parame- trih, ki kljub okrnjenosti podatkovne osnove predstavljajo dovolj jasne in sprejemljive poka- zatelje dolo~enih zna~ilnosti, oziroma ob pomanjkljivostih ter nedore~enostih, ki postanejo v danih okoli{~inah pravzaprav osrednjega pomena za korektno razumevanje stvarnosti. Splo{ne koordinate Leta 1775 je bil Trst ‘e zelo ‘ivahno trgovsko-pomorsko sredi{~e, ki je hitrih korakov stopa- lo v smeri izrednega dru‘beno-gospodarskega razcveta in urbanisti~ne ekspanzije. Od progla- sitve proste luke, leta 1719, s katero je merkantilisti~no navdahnjeni dunajski absolutizem, voljan pospe{evanja mednarodne trgovinske izmenjave, namenil mestu vlogo izhoda obse‘ne- ga avstrijskega dr‘avnega prostora na morje, je sicer poteklo skoraj celega pol stoletja. Vendar se je v prvih desetletjih tega obdobja tr‘a{ki emporialni na~rt spoprijemal z raznovrstnimi pred- videnimi in nepredvidenimi problemi, ki so zavirali njegovo uresni~evanje, tako da sta pristani{~e in samo mesto ujela za‘eljeni razvojni ritem {ele v {estdesetih letih. Ta dinamika se jasno zrcali v podatkih o prebivalstvu: dovolj verodostojne ocene pravijo, da je leta 1735 mesto imelo okrog 5.000 stanovalcev (Breschi et al. 2001, 74–75), ob popisu leta 1754 so jih na{teli 5.780, register iz leta 1765 pa jih navaja 6.518 (Montanelli 1905, 68). Ker so bili pri tem popisu, ki je bil dejansko izveden konec leta 1764, izpu{~ene dolo~ene kategorije ljudi8, je mogo~e podatek po dolo~enih ocenah zaokro‘iti na 6.900 oseb (Vascotto 1994, 11–15). Ob popisu leta 1775 so 7 V nadaljevanju razprave bomo zaradi enostavnej{e ekspozicije za popisne kategorije uporabljali navedene, ~eprav pomensko ne najbolj ustrezne izraze stanovalci, otroci in posli. 8 Redovniki obeh spolov iz raznih samostanov, zaporniki, administrativno osebje Komer~ne intendance, gostje ubo‘nice, dru‘inski ~lani in slu‘abniki ter name{~enci borznih trgovcev, oskrbovanci bolni{nice in voja{tvo (BCT, AD2). 340 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... nato ugotovili 10.705 stanovalcev, s tem da je iz registra izpadlo ve~ sto oseb9, delno voja{tva, najve~ pa takih, ki so popisovalcu najavile skoraj{nji odhod iz mesta, medtem ko je na za~etku 19. stoletja {tevilo tr‘a{kega prebivalstva zna{alo po reduktivnih uradnih podatkih ve~ kot 20.00010 oseb, v resnici pa ‘e skoraj 25.000 prebivalcev (Breschi et al. 2001, 76). Ne glede na neskladnost {tevilk je jasno, kako se je nekje sredi {estdesetih let za~el za Trst izjemen razvojni polet, ki je strmo dvigoval krivuljo prebivalstvene rasti in jo kljub kriznim presledkom ter bolj umirjenim fazam vzdr‘eval v neprenehnem vzponu skozi celo 19. in del 20. stoletja. Popis iz leta 1775 se torej uokvirja v klju~no obdobje tega dolgega procesa in prikazuje ‘e globoko za~rtane dru‘beno-gospodarske poteze »novega« Trsta. Pri oblikovanju nove podobe mesta in spodbujanju njegove rasti je odigravalo vodilno vlogo priseljevanje. Tr‘a{ka prosta luka je bila vzpostavljena z namenom ustvariti pogoje za ~im ve~ji in hitrej{i razvoj in oblast je s pravnimi ter administrativnimi instrumenti spodbuja- la nastanitev ne samo trgovskih podjetnikov, ampak {iroko paleto aktivnega prebivalstva, ki bi z vklju~evanjem v delovne procese zadostilo vsem potrebam pomorsko-gospodarskega sredi{~a. Te‘a zunanjega priliva prihaja v na{em viru neposredno do izraza v {tevil~nem razmerju med rojenimi Tr‘a~ani in tujci, ki nam sicer dopu{~a le pav{alno vrednotenje prave mo~i priseljenskega pojava. Kot je razvidno iz tabele 1 c), je bilo med poimensko popisanimi prebivalci z znanim krajevnim izvorom kar 76% tujcev, s tem da je pri stanovalcih tuja komponenta zna{ala 72,1%, pri kategoriji posli pa 86,9%. Te {tevilke seveda ne odra‘ajo pravega razmerja med doma~im in priseljenim prebivalstvom, ker ne upo{tevajo kategorije otrok. Ta skupina (31, 8% vseh prebivalcev) je po sestavu mo~no naklonjena rojenim Tr‘a~anom, ker je bil priseljenski proces v mesto le v skromni meri dru‘inskega zna~aja in je zajemal majhno {tevilo najmlaj{ih. Vpra{anje pa je koliko. Odgovor lahko poi{~emo z bolj ali manj zapleteno oceno. Ker nas tu ne zanimajo to~nej{e meritve, ampak le pribli‘na slika, smo izbrali enostavnej{i na~in, in sicer rekonstrukcijo na podlagi podatka o ~asu bivanja roditeljev v Trstu in starostne strukture po popisu iz leta 176511. Iz tega izra~una, ki kljub 9 V nepopolno ohranjenem spremnem poro~ilu Tognane de Tonnefelda jih je navedenih pribli‘no 210. To~nej{ega {tevila ni mogo~e ugotoviti, ker je popisovalec pogostokrat zapisal le ime dru‘inskega poglavarja ali gospodarja- delodajalca s pripisom in dru‘ina ali in slu‘abniki. Upo{tevajo~ manjkajo~i del poro~ila lahko sklepamo, da jih je bilo vseh okrog 300 (BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«). 10 Konskripcijski sumarij za leto 1800 navaja 20.900 oseb (Montanelli 1905, 70). Vendar v tem {tevilu niso zajeti tujci, ki jim pravila konskripcijskega {tetja niso {e priznavala statusa stanovalcev, ~eprav so to dejansko bili. [tevilo le-teh je ‘e v 80. letih 18. stoletja {lo v tiso~e (BCT, ASC, F12 (1783–1789): »Ausweis der Volksmenge 1784 et 1785, Septemper 1787«). 11 Ocena je bila dose‘ena z od{tevanjem srednje vrednosti treh starostnih razredov od obdobja bivanja star{ev v Trstu in torej lo~evanjem otrok, rojenih pred prihodom star{ev v mesto, od tistih, katerih starost je po tem postopku ni‘ja od bivanja roditeljev v Trstu. Tretji starostni razred je kot smo videli odprt in zajema gotovo tudi dolo~eno {tevilo odraslih oseb. Pri teh izra~unih smo ga zamejili s 23. letom in sicer na osnovi polnoletnosti, ki se je pri obeh spolih za~ela z izpolnjenim 24. letom starosti. Razporeditev po posameznih letih (za pregrupacijo po petletnih razre- dih) je bila nato izvedena na osnovi razporeditve iz leta 1765. Opozoriti velja, da se je dejanska starostna struktura leta 1775 zlasti v prvem starostnem razredu (<7 let) po {tevilu primerov mo~no razlikovala od tiste iz leta 1765 in podobno velja po vsej verjetnosti – ~eprav v manj{i meri – za drugi starostni razred (7–14), ker je vmes nastopila najprej kriza zaradi smrtnosti, ki je najbr‘ osiroma{ila najmlaj{e starostne skupine, takoj za tem pa je vidno posko~ila rodnost (Breschi et al. 2001, 94). Za to~nej{o sliko tako starostnega sestava kot razmerja med doma~ini in tujci bi bilo treba v izra~un primerno vgraditi tudi prirodne dejavnike. Glede tu uporabljenega postopka naj dodamo, da bi pri lo~evanju rojenih od priseljenih otrok namesto srednje vrednosti lahko izredno uporabili asimetri~no sredino starostnih razredov (po razporeditvi 1965). Na tej osnovi se razmerje premakne {e dodatno na stran Tr‘a~anov. Vendar izhaja iz neposrednega pregledovanja vira pribli‘no 10 % »mejnih« primerov, del katerih bi hipoteti~no lahko spadal med tujce. Ne glede na razli~ne {tevil~ne rezultate posameznih postopkov ostajajo glavne zna~ilnosti starostne fiziognomije v bistvu nespremenjene. 341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) nekaterim {ibkim to~kam postopka ne more bistveno odstopati od dejanske situacije, izhaja, da je bilo med otroki 88,2 % rojenih Tr‘a~anov in komaj 11,8 % priseljencev. V celotnem kontekstu naj bi torej tujci predstavljali okrog 55 % prebivalstva12. Leta 1765 je bil njihov dele‘ skoraj enak, in sicer 54,8 tujcev nasproti 45,2 rojenim Tr‘a~anom. Pod~rtati je treba, da razmerje med doma~ini in tujci samo po sebi ni kazalec intenzivno- sti in pomena, ki ga je imelo priseljevanje pri tr‘a{kem demografskem razvoju. V ~asu t. i. starega dru‘benega reda in {e kasneje – kot so ugotovile {tevilne raziskave – se je prebi- valstvo mest vzdr‘evalo in se obnavljalo ve~inoma z dotokom od zunaj, ki je zapolnjeval vrzeli zelo nihajo~ega in pogostoma globoko negativnega prirodnega salda (De Vries 1984, 199–200). Zato, kot tudi zaradi strukturno-gospodarskih zna~ilnosti in tipologije urbanih naselbin, so primeri z visokimi dele‘i priseljenega prebivalstva pogosti ali celo prevladujo~i. V »novem«, emporialnem Trstu pa priseljevanje ni delovalo ve~ samo kot revitalizacijski element, ampak je postalo gonilna sila rasti, podobno kot v drugih mestih, ki so do‘ivljala ve~ji ali manj{i demografski vzpon. Vlogo in te‘o priseljenskega procesa mnogo jasneje izra‘ajo migracijske stopnje, katerih letna povpre~ja so zna{ala v prvi ~etrtini stoletja komaj 1,1 promila, v drugi ‘e 13,3 promila, v tretji in ~etrti pa 17,6 in celo 23,8 promila, vse to nasproti povpre~nim letnim stopnjam totalne rasti, ki so po enakem vrstnem redu bile 7,8, 17,3, 21,8 in 25,0 promilov. Intenzivnosti doseljevanja (prete‘no mladega in demografsko 12 S proporcionalno razporeditvijo primerov neugotovljenega izvora (2,1% celote) 55,1%. Tabela 1: Prebivalstvo po popisnih kategorijah in izvoru a) absolutne vrednosti Popisne kategorije Skupaj prebivalcev  Tujci Znan Neugotovljen     Stanovalci 5.406 1.456 3.762 5.218 188 Otroci 3.402 3.402 Posli 1.897 244 1.613 1.857 40 Skupno 10.705 1.700 5.375 7.075 228 3.402  Popisne kategorije Skupaj prebivalcev  Tujci Znan Neugotovljen     Stanovalci 50,5 85,6 70,0 73,8 82,5 Otroci 31,8 100,0 Posli 17,7 14,4 30,0 26,2 17,5 Skupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 c) vodoravni odstotki Popisne kategorije Skupaj prebivalcev  Tujci Znan Neugotovljen      Tujci Stanovalci 100,0 26,9 69,6 96,5 3,5 27,9 72,1 Otroci 100,0 100,0 Posli 100,0 12,9 85,0 97,9 2,1 13,1 86,9 Skupno 100,0 15,9 50,2 66,1 2,1 31,8 24,0 76,0 Krajevni izvor Krajevni izvor Krajevni izvor Znani izvor 342 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... aktivnega prebivalstva) gre hkrati zasluga, da je vseskozi ostajala pozitivna tudi prirodna dinamika, ki je sicer bele‘ila stalno ve~anje rodnosti, a {e bolj smrtnosti kot posledice negoto- vih bivalnih, higienskih, zdravstvenih in splo{nih ‘ivljenjskih razmer (Breschi et al. 2001, 95). Posledice mo~nega doseljevanja prihajajo ob~utno do izraza tudi v starostni strukturi tr‘a{kega prebivalstva. Grafikon 1 prikazuje profile tega sestava v absolutnih vrednostih, vklju~no s podatki rekonstruiranih generacij. Kot vidimo, so kontingenti med 20. in 45. letom starosti pri celoti mo~no napihnjeni, kar je zna~ilno za demografske entitete z visoko stopnjo priseljevanja, ki je navadno v tem starostnem obsegu najmo~nej{e. To je {e jasneje razvidno iz krivulj, ki ponazarjata tujce in rojene Tr‘a~ane. Od starostnega razreda 15–19 je {tevilo prvih mo~no presegajo~e in kljub postopnemu tanj{anju razlike ostaja ve~je od {tevila Tr‘a~anov vse do najstarej{ih razredov, kar pri~a o kontinuiranem priseljenskem procesu. Krivulja Tr‘a~anov pa z ve~anjem starosti postopoma pada. Pri vsem tem se ne smemo ozi- rati na cik-cakasto obliko ~rte‘ov, ki je deformacija stvarno linearnej{ega sestava, povezana z metodo zapisovanja podatka (bele‘enje let ‘ivljenja namesto leta rojstva) in predvsem z nepismenostjo in s percepcijo starosti oziroma samega ~asa pri ljudeh. Mnogi namre~ niso poznali ali se niso spominjali svojega pravega rojstnega datuma, {e pogosteje pa so starost preprosto zaokro‘evali proti vrednostim z ni~lo. Posledica je zgo{~evanje frekvenc v deseticah, 343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kar vpliva na povi{ano vrednost razredov, ki vsebujejo okrogle starosti13 Tudi pri Tr‘a~anih od 20 do 24 let gre le za navidezno anomalijo, ki je rezultat zgornje zamejitve tretje {tevnega razreda otrok s 23. letom in potrjuje, da so v njej zajeti tudi starej{i. ^e se povrnemo k vsebinskim aspektom, je iz grafikona ne nazadnje jasna povezava med doseljevanjem in pri- rodno demografsko dinamiko: priliv mladega, demografsko aktivnega prebivalstva je vzdr‘eval zelo visoko rodnost in napihoval prve starostne kontingente, ki pa so se z ve~anjem starosti zaradi visoke smrtnosti tudi hitro tanj{ali. Iz povedanega in grafi~no ponazorjenega so nam ‘e razumljive nekatere osnovne poteze priseljenskega procesa, ki jih potrjuje in dopolnjuje starostna struktura ob prihodu v mesto (grafikon 2). Tudi ta podatek ni povsem zanesljiv, ker je rezultanta razlike med starostjo in ~asom bivanja v Trstu, ki temelji na enakem poizvedovalnem principu, in ker je prisoten le pri popisni kategoriji stanovalcev (v 3.715 primerih ali 34,7 % celotnega prebivalstva). Dru- go vpra{anje je, na kaj se podatek nana{a, ~e upo{tevamo, da doseljevanje in sedimentacija tujega prebivalstva, zlasti v primeru mest, navadno nista enkratni definitivni korak, pa~ pa 13 Spodnja preglednica prikazuje indeks regularnosti razporeditve starostnega podatka (IR10 = P10 / [(P8+P9+P10+P11+P12) 5] itd.), iz katerega je razvidna stopnja zgo{~evanja pri deseticah (nevtralna razporeditev = 1). ^e izvzamemo starost 10, ki zaradi rekonstrukcije ni zanesljiva, vidimo, da je deformacija z ve~anjem starosti vse bolj poudarjena in sploh zelo izrazita. V celoti je pri ‘enskah karakteristika bolj izstopajo~a, kar odgovarja splo{ni takratni in tudi poznej{i tendenci. Starost Mo{ki @enske Skupno 10 0,75 0,73 0,74 20 1,32 1,53 1,45 30 2,14 2,26 2,20 40 2,71 2,69 2,70 50 2,69 2,84 2,76 60 3,40 3,20 3,30 Skupno 2,78 3,02 2,89 344 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... proces kraj{ega ali dalj{ega trajanja, v teku katerega se lahko vrstijo prihajanja, odhajanja in zopetna vra~anja, enkratna ali ve~kratna, za~asna ali trajnej{a bivanja14. So popisane osebe pri odgovarjanju na vpra{anje o bivanju mislile na ~as, odkar so se ustalile oziroma se traj- neje naselile, ali so pri{tevale tudi morebitne prej{nje za~asne prisotnosti? Ne glede na to, lahko na podlagi nekaterih karakteristik podatkovne baze in zadevajo~e arhivske dokumenta- cije sklepamo, da je parameter, ki ga imamo na razpolago, zadovoljiv in jasen pokazatelj starostnih potez priseljevanja. Kot omenjeno, je to zajemalo predvsem mlado prebivalstvo pri najve~ji delovni mo~i, ki ga je nastajajo~e mesto najbolj potrebovalo in mu nudilo najuspe{nej{e vklju~evanje v tr‘i{~e dela. Ve~ kot polovica (54,7 %) priseljencev je tako prispela v Trst med 15. in 29. letom starosti, dodatnih 18,5 % do 39. leta starosti, skoraj 10 % pa pri starosti od 10 do 14 let. Starostni segment med 10. in 39. letom je torej zdru‘eval kar 84 % vseh priseljencev. [tevil~nost starostnega pasu 10–14 kot tudi 15–19 opozarja na mo‘no- sti, ki so se ponujale vajeni{tvu v raznih obrtnih in trgovskih poklicih ter hi{nim poslom. Nizek je, kot vidimo, dele‘ otrok pod 10. letom starosti in najstarej{ih, ki je v obeh primerih izraz dru‘inskih oblik selitev oziroma tesnih zvez z ‘e ustaljenimi ~lani o‘jega dru‘inskega kroga ali sorodstva, ~eprav tega ne moremo jemati kot tipolo{ko pravilo. Vse doseljevanje in prostorsko gibljivost, usmerjeno proti mestu, je namre~ potrebno kot drugod razbirati v kon- tekstu kompleksnih migracijskih sistemov, v katerih se prepletajo tako priseljevanja kot iz- seljevanja, in relacijskih mre‘, ki so lahko sorodstvenega, poklicnega, verskega ali {ir{ega dru‘benega zna~aja15. Priseljevanje dru‘inskega zna~aja v smislu preselitve dru‘inskih jeder, pri katerih so bili prisotni tudi otroci, je bilo bolj zna~ilno za nekatere socialno-ekonomske kategorije, npr. trgovce in obrtnike, delno je bilo pogojeno z ve~jo oddaljenostjo izvornega kraja in pogostokrat povezano z versko pripadnostjo. Trgovci ali obrtniki, ki so prenesli v Trst svoje poslovne dejavnosti, so mnogokrat pripeljali ali poklicali za seboj dru‘ino, kar je bilo tudi med pogoji za pridobitev stalnega bivali{~a. Mnogokrat so bili to pripadniki nerimokatoli{kih veroizpovedi, gr{ko in srbsko pravoslavne, uniatske, evangeli~anske, pre- dvsem pa judovske, kar se je pospe{ilo po letu 1778, ko je Bene{ka republika za~ela izganjati iz svojih ozemelj revnej{e judovske sloje in so {tevilne dru‘ine trkale tudi na tr‘a{ka vrata (Kalc 2003, 74). Primere priseljevanja celih dru‘in pa najdemo tudi med najrevnej{im oziro- ma socialno naj{ibkej{im prebivalstvom, navadno med nosa~i. [lo je praviloma za t.i. man- drijerje, ki so se priseljevali v tr‘a{ki ager kot kme~ki koloni, kjer so na podlagi spolovinar- skega ali druga~nega kratkodobnega pogodbenega razmerja obdelovali posestva (mandrije) patricijev in bogatej{ih me{~anov. Mandrijerske dru‘ine so bile precej mobilne, ker so si mnoge ob zapadlosti navadno enoletne pogodbe iskale ugodnej{ih pogojev, nemalokrat pa so ostale brez zemlje ali so se odlo~ale preseliti se v mesto, kjer so se mo{ki in tudi ‘enske zaposlovali kot te‘a{ka delovna sila, ali kme~ki dninarji. Pojav je bil {tevil~no nihajo~ in tudi ni potekal le v eni smeri, ker je bil odvisen od letin in od povpra{evanja po osnovni delovni sili v mestu, ki se je ravno tako spreminjala16. Doseljevanje mladih dru‘in z majhnimi otroci, kot je videti iz na{ih podatkov in kot potrjujejo kasnej{i izkazi ter popis iz leta 1765, vsekakor 14 O tem vpra{anju prim. Belfanti (1994, 75). 15 O migracijskih sistemih glej npr. Moch (1992, 13–18); o selitvenem pojavu ter vklju~evanju v priseljenska okolja v lu~i osebnih in dru‘benih relacijskih mre‘ pa Arru (2001). 16 Teh primerov pogostokrat popisi niso upo{tevali, ker so ti ljudje zaradi pomanjkanja zaposlitve ali nejasnih perspektiv glede stanovanja popisovalcem najavljali odhod iz mesta, dejansko pa so se legalno ali ilegalno mnogi zadr‘evali v mestu in izpadali iz popisne evidence. V poro~ilu Pittonija iz l. 1787 tako beremo, da je treba k {tevilu dodati na »stotine dru‘in«, ki so najavile odhod, a so bile v resnici del tr‘a{kega prebivalstva (BCT, ASC, F12, 1783– 1789, 31. 8. 1787). 345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ni bil najbolj pogost. K priseljevanju otrok ali bolje re~eno k {tevilu primerov tujega prebi- valstva v otro{ki ter mladostni{ki starosti so nekoliko prispevali varovanci samostanov obeh spolov in gostje najdeni{nice oziroma ubo‘nice17. @enski Trst Kaj nam popis pove o ‘enski komponenti prebivalstva oziroma o ‘enskem delu tr‘a{ke dru‘be? Kak{ne so bile njene strukturne specifike in posebnosti, kak{en polo‘aj je zasedal ‘enski spol in kak{ne vloge je odigraval v nastajajo~em tr‘a{kem dru‘beno-gospodarskem tkivu? Samoumevno je, da so tudi ta vpra{anja globoko pogojena s selitveno problematiko, kot enega izmed dominantnih vodil tr‘a{kega dru‘benega razvoja. Katerih je ve~? Mednarodna histori~no-demografska literatura in raziskave o zgodovini mest ugotavljajo kot pogosto zna~ilnost urbanih naselij starega dru‘benega reda in ~asa zgodnje industrializa- cije {tevil~no prevlado ‘enskega prebivalstva nad mo{kim. V primerih raznih velikosti, ki jih navaja Roger Mols v svoji {tudiji o zgodovinski demografiji evropskih mest, {tevilo ‘ensk skoraj povsod nedvoumno in ve~inoma ob~utno presega {tevilo mo{kih. V italijanskih me- stih, za katere je na voljo dosti zanesljive in kontinuirane dokumentacije, lahko to prevlado kvantificiramo na okrog 85 %. Prese‘ek je bil ponekod bolj, drugod manj poudarjen, spre- minjal se je po posameznih starostnih pasovih, znotraj mestnih ~etrti in v ~asu, saj je bil odvisen od vrste dolgoro~nih in konjunkturnih demografskih in predvsem dru‘beno-gospo- darskih razvojnih momentov, same tipologije mest in drugih dejavnikov, ki so privilegirali {tevil~nej{o navzo~nost ‘enske komponente v primerjavi z mo{ko. Ko ni {lo za popisno napako, je bila ve~ja ali manj{a stopnja femininitete npr. povezana z izrazitej{o mo{ko mobil- nostjo, z »zaposlovalnim tr‘i{~em«, ki je nudilo ve~je in stabilnej{e zaposlitvene mo‘nosti ‘enskim poklicem, za~asno odsotnostjo mo{kih zaradi vojn ali vrste njihovega poklica, ve~jo ali manj{o navzo~nostjo voja{tva ali izrazito spolnospecifi~no pogojenih skupnosti. Tako so na primer univerzitetna mesta bele‘ila bolj uravnove{eno razmerje med spoloma oziroma ve~je {tevilo mo{ke populacije. Ta je ve~krat prevladovala v sredi{~ih politi~noupravnega ‘ivljenja, zaradi prisotnosti uradni{tva in mo{ke slu‘in~adi, medtem ko je izrazito maskulini- teto Rima pripisati, poleg navzo~nosti administrativnega kadra pape{ke dr‘ave, {tevilnemu mo{kemu kleru, ki je v dolo~enih mestnih predelih predstavljal veliko ve~ino populacije (Sonnino 1999). Mimo podobnih skrajnih in partikularnih primerov pa je prese‘ek mo{kega nad ‘enskim prebivalstvom povezan s situacijami, kjer je prihajalo do korenitih strukturno- gospodarskih preustrojev, npr. z uveljavljanjem industrializacije, in z mladimi, nastajajo~imi oziroma hitro razvijajo~imi se mesti. Emblemati~na so v tem smislu »z vrha ustanovljena« mesta kot npr. ruski St. Petersburg, italijanski Livorno, kjer je v za~etni fazi znatno prevlado- valo {tevilo mo{kih in razmerje med spoloma se je {ele z ~asom, bodisi kot posledica selitev, bodisi zaradi prirodnega doprinosa, za~elo uravnove{ati (Mols 1955, 183–199). 17 Casa dei Poveri je bila hkrati ubo‘nica, siroti{nica in najdeni{nica, ki je slu‘ila tudi Kranjski in Gori{ki, ne samo kot sprejemnica najden~kov, ampak so vanjo prihajale rojevat nezakonske matere iz omenjenih de‘el (Tri- sciuzzi, De Rosa 1986). 346 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Med slednje primere sodi s svojimi posebnostmi tudi Trst. Ob popisu leta 1765 so v Trstu {tevil~no prevladovale ‘enske in sicer z 51 % celotnega prebivalstva. V teku naslednjega desetletja se je slika spremenila, saj se je razmerje med spoloma prevesilo v korist mo{kih, ki so predstavljali 50,5 % celote (tabela 2). Ta relativno skromen premik je v resnici sekvenca dalj{ega procesa, povezanega s pospe{eno demografsko rastjo in bolj neposredno z mno‘i~nim doseljevanjem. ^eprav nimamo na razpolago zanesljivih direktnih podatkov o razmerju med spoloma v prvi polovici 18. stoletja in predvsem iz ~asa pred »rojstvom« novega Trsta, ni predrzno domnevati, da je bila takrat stopnja feminitete odlo~no bolj poudarjena in da se je razmerje do leta 1765 ‘e ob~utno popravilo v korist mo{ke komponente18. Indirektni pokaza- telj je razmerje med spoloma pri Tr‘a~anih ob popisu 1765, med katerimi je bilo 54,8 % ‘ensk. Med priseljenci pa so prevladovali mo{ki s 54,7 %. Glede na to, da je bilo priseljenega prebivalstva znatno ve~ kot v Trstu rojenega (55 %), je jasno, da je razmerje med spoloma te‘ilo k uravnove{anju. Podobna te‘nja se ka‘e iz podatkov iz leta 1775: v celoti je pri Tr‘a~anih prevladovala ‘enska komponenta, medtem ko so med tujci prednja~ili mo{ki. Zaradi veliko- sti priseljenske mase so ti v skupnem se{tevku {tevil~nej{i od ‘ensk. V tej fazi je torej hitro razvijajo~e se mesto potrebovalo in navezovalo nase veliko mo{kega aktivnega prebivalstva, ki je imelo prilo‘nost gospodarskega udejstvovanja oziroma zaposlovanja v trgovskih, obrt- nih, protoindustrijskih sektorjih, dejavnostih nekvalificiranega tipa, povezanih z emporialno vlogo mesta, in ne nazadnje pri sami gradnji urbanega aglomerata ter pristani{kih infrastruk- tur. Manjkalo ni niti tipi~no ‘enskih zaposlitvenih mo‘nosti, o katerih bo podrobneje govor v nadaljevanju in ki so spodbujale ravno tako mno‘i~ni priliv ne‘nega spola, vendar sta mo{ko in ‘ensko doseljevanje potekala po nekoliko druga~nih »~asovnih tirih«. Iz statistike, izdela- ne na podlagi poro~nih matrik, ki z upo{tevanjem podatka o izvorni fari novoporo~encev omogo~ajo vpogled v doseljevanje in njegovo ~asovno dinamiko, se jasno ka‘e, kako je zagon proste luke pospe{il celoten priseljenski proces, a bolj mo{kega kot ‘enskega. @enski 18 Popis iz leta 1735 navaja 1928 mo{kih in 1877 ‘ensk, vendar zajema – kot re~eno – samo del prebivalstva, katerega realnej{e {tevilo je bilo okrog 5.000. Vrh tega je bil voja{kega zna~aja, tako da prevlada mo{kih (50,7 %) ne ~udi. Podatek iz leta 1758 (3.181 ali 49,4 % mo{kih na 6.433 prebivalcev) pa se sklada in potrjuje tendenco ve~anja mo{ke prisotnosti (Montanelli 1905, 68). Tabela 2: Prebivalstvo po popisnih kategorijah, krajevnem izvoru in spolu a) absolutne vrednosti Popisne kategorije M  Skupno M  Skupno M  Skupno M  Skupno Stanovalci 601 855 1.456 2.090 1.672 3.762 90 98 188 2.781 2.625 5.406 Otroci 1.510 1.492 3.002 211 189 400 1.721 1.681 3.402 Posli 114 130 244 758 855 1.613 18 3 21 890 988 1.878 Skupno 2.225 2.477 4.702 3.059 2.716 5.775 108 101 209 5.392 5.294 10.686 b) vodoravni odstotki Popisne kategorije M  Skupno M  Skupno M  Skupno M  Skupno Stanovalci 41,3 58,7 100,0 55,6 44,4 100,0 47,9 52,1 100,0 51,4 48,6 100,0 Otroci 50,3 49,7 100,0 52,8 47,3 100,0 50,6 49,4 100,0 Posli 46,7 53,3 100,0 47,0 53,0 100,0 85,7 14,3 100,0 47,4 52,6 100,0 Skupno 47,3 52,7 100,0 53,0 47,0 100,0 51,7 48,3 100,0 50,5 49,5 100,0  TUJCI IZVOR NEZNAN S K U P N O  TUJCI IZVOR NEZNAN S K U P N O 347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) tokovi so skozi celo stoletje nekoliko zaostajali za mo{kimi, kar se sklada s tezo, da so se ‘enske vklju~evale v kolikor toliko utrjene ali vsaj jasneje nakazane gospodarske situacije in oblikovane dru‘bene strukture, spotoma, ko so se v okviru le-teh ustvarjali pogoji za integra- cijo ‘enske kot gospodarskega dejavnika in sooblikovalca dru‘benega tkiva (Breschi et al. 2001, 121). Pod~rtati pa je treba, da je bil demografski razvoj mesta v prvi fazi, najmanj do srede stoletja, deloma pa {e v {estdesetih letih zelo nihajo~. Iz raznih opisnih virov je znano, da so velika infrastrukturna dela, kot izsu{evanje solin, gradnja pristani{kih objektov, stano- vanjskih hi{, ter razne trgovske in druge podjetni{ke pobude priklicale v mesto {tevilno delovno silo, ki pa je ravno tako v valovih odhajala, ko so dela zastala ali zamrla. Kratka ‘ivljenjska doba podjetij, tudi javnih, in splo{na gospodarska negotovost zaradi raznoraznih faktorjev, vklju~no z vojnami, s katerimi se je Avstrija spoprijemala v tem obdobju, sta bili skorajda pravilo. Neposredna posledica pa je bila mo~na fluktuacija priseljevanja in odseljevanja zla- sti mo{ke delovne sile, ki je {la v stotine in v~asih celo v tiso~e (Andreozzi 2003, 546–562). Mnogi izmed teh poklicev, zlasti gradbeni{ki, so bili ‘e po naravi geografsko gibljivi. Drugi, vezani na trgovske, obrtne in manufakturne dejavnosti, pa so ob ugodnih pogojih te‘ili k trajnej{i naselitvi. Nestabilnost gospodarskih razmer in mo{ke populacije sta potemtakem mo~no pogojevala prebivalstveno sliko tega obdobja in razgibavala {tevil~no razmerje med spoloma. Faza nastajanja »novega« Trsta je torej mo~no poudarila vedenjsko zna~ilnost mo{kega selitvenega pojava, ki je bilo nasploh bolj ob~utljivo na spremembe gospodarskih razmer, medtem ko so se ‘enske priseljenke v tem smislu »odlikovale« po ve~ji stabilnosti. V primerjavi z letom 1765 je vredno opozoriti, da se je razkorak med spoloma pri Tr‘a~anih skr~il od 45,2 % mo{kih in 54,8 % ‘ensk na 47,3 % oziroma 52,7 %, pri tujcih pa od 54,7 % mo{kih in 45,3 ‘ensk na 53 % oziroma 47 %. V slednjem primeru zaradi ve~jega priliva oziroma sedimentacije ‘enskega prebivalstva, v prvem pa zaradi konsistentnega vpliva priro- dnega prirastka. Zanimivo je tudi, da je bilo razmerje med spoloma po podatkih iz leta 1802 {e vedno na strani mo{kih (50,5 %) (Montanelli 1905, 70), kar lahko povezujemo z na- daljevanjem demografske razvojne tipologije, osnovane na pospe{enem doseljevanju in pre- vladi mo{ke komponente nad ‘ensko. To lahko sklepamo upo{tevajo~ migracijsko stopnjo, ki je dosegla v zadnji ~etrtini stoletja vi{ek (23,8 promilov letnega povpre~ja) in poro~ne podat- ke, ki v zadnjem desetletju nakazujejo {e nekoliko bolj poudarjen prese‘ek mo{kega pri- seljevanja v primerjavi z ‘enskim (Breschi et al 2001, 95, 120). Nekoliko podrobnej{i pregled nad skicirano sliko ponuja raz~lenitev stopnje maskulini- tete po starostnih razredih (tabeli 3a in 3b), iz katere je razvidno, kako je mo{ka komponenta prevladovala povsod, razen v starosti od 7 do 24 let (v raz~lenitvi po 5-letnih kontingentih, pridobljeni z opisano rekonstrukcijo, se ta ~as skr~i na segment 10–24 let, in, kot v tej tabeli, predvsem na starost 15–24) in, z izjemo starosti 55–59 let, na starej{e od 70 let. Prevlada mo{kih v prvem starostnem razredu (v tabeli 3b v prvih dveh razredih) je povezana z narav- nimi dejavniki, zaradi katerih ob rojstvu prednja~i mo{ki spol, ki ostaja za dolo~en ~as {tevil~no mo~nej{i. [tevil~no prevlado ‘ensk v starosti 7–14 in predvsem 15–24 pa je pripisati po eni strani ob~utno ni‘jemu {tevilu Tr‘a~anov v primerjavi s Tr‘a~ankami (verjetno kot posledica odhoda ali druge vrste odsotnosti mo{kega prebivalstva), po drugi pa s poudarjenim pre- se‘kom priseljenega ne‘nega spola, tako pri kategoriji stanovalcev, kot pri poslih. Kot smo ‘e opozorili, je koncentracija primerov v starostnem pasu 15–24 (pri 5–letni starostni porazde- litvi v razredu 20–24) posledica arbitrarne zgornje zamejitve razreda pri kategoriji otrok, ki vsebuje dejansko tudi starej{e primere. Stopnja femininitete v tem razredu bi zato utegnila biti nekoliko manj poudarjena in razmerje med spoloma v naslednjem starostnem pasu neko- liko manj ugodno mo{kim. S tem bi se slika skladala s tisto izpred desetih let, ko so ‘enske prevladovale v starostnem loku 15–29 let. 348 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Ne glede na omenjene hipoteze, je jasno, v katerem starostnem pasu se je zgo{~alo ‘en- sko prebivalstvo in kako je ta zna~ilnost vezana na nekoliko razli~ne starostne poteze mo{kega in ‘enskega priseljevanja. Iz grafikona 3, ki prikazuje odstotni razpored mo{ke in ‘enske starosti stanovalcev ob priselitvi, je razvidno, kako je bil za obe komponenti vi{ek priseljevanja med 20. in 24. letom starosti, vendar je priseljevanje ‘ensk bilo pomaknjeno v mlaj{a leta, zlasti v starostni razred od 15 do 19 in tudi od 10 do 14 let, in je ostajalo precej poudarjeno tja do 34. leta, medtem ko je bilo pri mo{kih ob~utnej{e tudi v vi{jih starostih19. Podobne 19 Aritmeti~na sredina je pri mo{kih 25,7 let, pri ‘enskah 23,2 let, mediana pa 24 oziroma 21,9 let; modus je pri obeh spolih 20 let, standardna deviacija pa 11,4 oziroma 11,7.         ! "!   Starostni ra razredi Moški   M/F*100 Moški   M/F*100 Moški   M/F*100 0-4 647 629 102,9 37 28 132,1 684 657 104,1 5-9 384 350 109,7 47 42 111,9 431 392 109,9 10-14 268 298 89,9 106 87 121,8 374 385 97,1 15-19 178 196 90,8 195 248 78,6 373 444 84,0 20-24 176 260 67,7 356 460 77,4 532 720 73,9 25-29 71 98 72,4 353 317 111,4 424 415 102,2 30-34 107 111 96,4 403 374 107,8 510 485 105,2 35-39 86 82 104,9 343 262 130,9 429 344 124,7 40-44 76 112 67,9 390 285 136,8 466 397 117,4 45-49 44 66 66,7 247 153 161,4 291 219 132,9 50-54 71 88 80,7 244 191 127,7 315 279 112,9 55-59 26 53 49,1 105 87 120,7 131 140 93,6 60-64 43 67 64,2 137 104 131,7 180 171 105,3 65-69 18 19 94,7 31 22 140,9 49 41 119,5 70-74 11 20 55,0 31 26 119,2 42 46 91,3 75- 17 28 60,7 33 29 113,8 50 57 87,7 Skupno 2.223 2.477 89,7 3.058 2.715 112,6 5.281 5.192 101,7 S K U P N OT U J C I       "!   Starostni razredi Moški   Skupno M/F*100 0-6 918 848 1.766 108,3 7-14 571 587 1.158 97,3 15-24 905 1.164 2.069 77,7 25-29 424 415 839 102,2 30-34 511 485 996 105,4 35-39 429 344 773 124,7 40-44 466 397 863 117,4 45-49 291 219 510 132,9 50-54 315 279 594 112,9 55-59 131 140 271 93,6 60-64 180 171 351 105,3 65-69 49 41 90 119,5 70-74 42 46 88 91,3 75- 50 57 107 87,7 Skupno 5.282 5.193 10.475 101,7 349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 350 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... zna~ilnosti se ka‘ejo pri starostni strukturi tujih poslov (grafikon 4), se pravi tenden~no ni‘ja starost ne‘nega spola20, ~eprav skupin zaradi druga~nega referen~nega podatka ni mogo~e neposredno primerjati. Naj spomnimo, da so pri poslih ‘enske {tevil~no prevladovale in prispe- vale k poudarjeni femininiteti celotnega prebivalstva v starosti 7–24 let (oziroma, po 5-letni razporeditvi, 10–24 let). Slu‘enje v sobivanju kot priseljenski model Razporeditev poslov po starosti, med katerimi je bilo komaj 13,1 % Tr‘a~anov (od tega 46,7 mo{kih), odpira vsekakor eno od klju~nih vpra{anj o doseljevanju, in sicer v kolik{ni meri je bilo slu‘bovanje s sobivanjem pri delodajalcu predhodni korak k trajnej{emu usidranju in sedi- mentaciji v mestu. To~nej{i odgovor bi terjal raz~lenjeno analizo in pritegnitev drugih serijskih virov, poleg popisa iz leta 1765 zlasti poro~nih in drugih cerkvenih matrik, na podlagi katerih je mogo~e tudi s poimenskim preverjanjem presoditi postopke, tipologijo in te‘nje priselitvenega procesa. ^e ostanemo pri {pekulativnem in pav{alnem branju podatkov, lahko glede ‘ensk najprej ponovimo za tisto obdobje prevladujo~o in v literaturi splo{no sprejeto predpostavko, da se je ‘enska prostorska mobilnost tesneje navezovala na dru‘bene strukture kot mo{ka (Moch 1992, 14–15). Ne glede na organizacijske vidike selitvenega koraka, razli~nih okoli{~in in ak- terjev, ki so pri tem sodelovali kot elementi socialnega povezovanja, je bil vstop in obstanek ‘enske v nekem priseljenskem kontekstu podrejen bolj ali manj formalnim, vsekakor prizna- nim in prepoznavnim socialnim jedrom. Lahko je bila to lastna dru‘ina, ko je {lo za selitev celotnega oziroma dela dru‘inskega nukleusa, za priselitev zaradi poroke ali pridru‘itev ‘e priseljenemu zakonskemu partnerju; lahko je {lo za sorodstveni krog ali drug relacijski sistem, ki je vzel priseljenko pod svoje okrilje, kar je pomenilo bodisi pod za{~ito kot pod socialno kontrolo. V na{em primeru, in pri poslih nasploh, pa je {lo za dru‘ino, pri kateri je priseljenka (ali tudi doma~inka) stanovala in slu‘bovala in v razmerju s katero je imela pravno definirane pogodbene pravice, predvsem pa dol‘nosti21. O »odvisnem« polo‘aju priseljenk, ~e niso pripa- dale uglednim dru‘benim slojem, je na voljo mnogo dokazov iz vsakdanjega ‘ivljenja. Naj omenimo le, da je v sicer (tudi moralisti~no) strpnem Trstu zlasti mlaj{a priseljenka, ki ni bila poro~ena v mestu oziroma ni sodila v nek dru‘inski ali sorodstveni krog in ni mogla dokazati delovnega razmerja, veljala, kot je predvideval zakon, avtomati~no za potepuha ali celo za potencialno prostitutko in je bila takoj pripravna za izgon, medtem ko je bila praksa do mo{kih priseljencev prizanesljivej{a (Kalc 2003, 72). Druga predpostavka se dotika pomena, ki ga je imel odhod (ve~inoma, a ne samo iz po- de‘elja) v mesto v gospodarski in {ir{i dru‘beni strategiji posameznika in njegove dru‘ine. ^e se omejimo na ne‘ni spol, podobno pa velja tudi za mo{ke, se lahko vpra{amo, ~e so se dekleta in mlade ‘enske obra~ale proti tr‘a{kemu delovnemu tr‘i{~u v sklopu nekega na~rta, usklajene- ga znotraj izvorne dru‘ine in podrejenega konzervativnim potrebam le-te, ali je {lo za zapusti- tev izvorne skupnosti in prestop v novo, mestno dru‘beno okolje? Je njihov selitveni korak odgovarjal namenu kraj{ega ali dalj{ega delovnega postanka v funkciji obstoja pripadajo~e dru‘ine, ali ‘elji po odcepitvi in na~rtovanju samostojnega dru‘inskega ‘ivljenja, morda pa po osamosvojitvi in dru‘inski reprodukciji v izvornem kraju22? Te mo‘nosti in njihove variante se niso izklju~evale, ampak so v masi priseljenk sobivale ter se pogostoma med seboj prelivale. 20 V tej kategoriji je srednja starost pri mo{kih 26,9 let, pri ‘enskah 26,5 let, mediana 24 oziroma 23, modus ostaja enak (20 let), standardna deviacija pa 10,6 in 11,4. 21 V zvezi s tem glej AST, CRG, b. 546, »Ordnung für das Stadtgesind in Triest, Görz und Gradisca«. 351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Paul-André Rosental (1990) je problem izrazil s paradigmo maintienrupture, ki u~inkovito ponazarja smisel procesa, ~eprav izzveni nekoliko dihotomi~no v primerjavi z interpretacijo migracij v lu~i migracijskih sistemov (Moch 1992) in predvsem nasproti biografskemu ter socialno-relacijskemu analiti~nemu pristopu, ki je v zadnjem desetletju najbolj prispeval k raz- grinjanju kompleksnosti migracijskega dogajanja in ki mu je sam Rosental dal pomemben doprinos (Gribaudi 1996, Rosental 1999, Gribaudi 2001). Starostna struktura poslov, bivajo~ih pod delodajal~evo streho, kar je predstavljalo primarno mo‘nost ‘enskega vklju~evanja v tr‘a{ko delovno tr‘i{~e, nas vsekakor navaja k tezi, da je bilo slu‘enje v obliki sobivanja ve~inoma dalj{a ali kraj{a prehodna faza v ‘ivljenjskem ciklusu priseljenk23 in da je za mnoge predsta- vljalo predsobo trajnega in samostojnega usidranja v mestnem dru‘benem tkivu. Podalj{ek krivulje v starej{e starostne razrede dokazuje namre~, da je bila stabilizacija znotraj mestnega okolja v tem poklicnem razmerju in torej socialnem polo‘aju skromna24. Strmo padanje prime- rov ‘e po najbolj markantnem starostnem razredu nam potemtakem daje sklepati o delnem odhajanju ~lanic te dru‘bene kategorije, upo{tevajo~ podatek o priseljenkah med stanovalci pa predvsem o njihovi sedimentaciji z ustvarjanjem lastne dru‘ine. V to smer ka‘ejo tudi poro~ni podatki, iz katerih je razvidno, kako je mogo~en priliv prebivalstva ustvarjal v Trstu veliko poro~no tr‘i{~e in ponujal pogoje za »dostop« do zakona, ki jih mnogi v izvorni skupnosti niso imeli (Breschi et al. 2001, 166–181). Dodatni kazalec nakazanega priseljenskega modela je primerno visoka starost ob prvem zakonu, ki je pri tujkah zna{ala v zadnjem ~etrtstoletju povpre~no 27,1 leta, medtem ko je bila pri doma~inkah 22,4 leta. Tr‘a{ko poro~no tr‘i{~e je bilo med drugim (vsaj potencialno) bolj naklonjeno ne‘nemu spolu, ker mu je zaradi {tevil~ne prevlade mo{kih ponujalo ve~ prilo‘nosti. @enskam v prid pa je igrala tudi liberalna miselnost glede sklepanja zakonskih zvez, kar so tr‘a{ki upravitelji posebej nagla{ali, ker se je skladalo s prizadevanji merkantilisti~ne politike po pospe{evanju demografske rasti. V poro~ilih na Dunaj lahko beremo torej, kako je bil Trst v tem oziru prost predsodkov in kako so tukaj tudi nezakon- ske matere zlahka dobile poro~nega partnerja (Dorsi 1989, 168). Geografski izvor priseljevanja Trst je s svojo rastjo postajal gospodarsko te‘i{~e obse‘nega geografskega obmo~ja, v katerega je {iril tudi svojo atraktivno mo~. Njegove silnice so segale globoko v vse strani evropskega kontinenta kot tudi v bli‘njevzhodni prostor, vendar je bil bazen njegovega kon- tinuiranega in ve~inskega priseljenskega dotoka bli‘je in srednjeoddaljeno mestno zaledje. Iz tabele 4, ki se zaradi enostavnej{e ekspozicije nana{a pri notranjeavstrijskih de‘elah na upravno-politi~no delitev iz 19. stoletja, je razvidno, da je {lo v prvi vrsti za Kranjsko in Gori{ko-Gradi{~ansko, za njima pa za Istro in Furlanijo. Te {tiri regije, ki obdajajo mesto, so prispevale leta 1775 kot tudi v dolgi ~asovni perspektivi ve~ kot 60 % priseljencev, s tem da se je s~asoma njihova te‘a spreminjala in je na primer Gori{ka konec 18. stoletja prekosila Kranjsko (Breschi et al. 2001, 124). Pomemben tok je prihajal tudi iz nekoliko oddaljenej{ih 22 Umestno je tudi vpra{anje, koliko priseljenk, bivajo~ih pod delodajal~evo streho, je bilo ‘e poro~enih, o ~emer na{ vir mol~i. Sicer je mogo~e na osnovi splo{nih dognanj o ‘enskem slu‘enju sklepati, da je bilo njihovo {tevilo skromno, ker se zakonski stan zlasti pri ‘enskah ni najbolje ujemal s tovrstno obliko slu‘bovanja, predvsem ne za ‘enske, ki so imele dru‘ino v mestu. Prim. Arru (1996, 256). 23 To kar Laslett opredeljuje z izrazom life-cycle servanthood (1977); glej tudi Kaser (2002, 53) in Arru (1995, 9). 24 Vpra{anje je tudi, v kolik{ni meri je {lo za primere, ki so zaradi raznih okoli{~in in potreb stopali v tako razmerje v vi{ji starosti, in {e bolj za primere, pri katerih je bilo slu‘enje povezano s celibatom ali vdovstvom, o ~emer brez podatka o ~asu bivanja poslov v mestu in o njihovem stanu ni mogo~e soditi. 352 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Veneta in Koro{ke. Najbolj zastopana o‘ja obmo~ja glavnega bazena so bila v ~asu popisa {ir{e slovensko zaledje Gorice, Vipavska, teritoriji se‘anskega, postojnskega in delno loga{kega okrajnega glavarstva, v Istri zlasti koprsko zaledje in nekateri deli obalnega pasu. Glede spolnih specifik je zanimivo, da sta se mo{ko in ‘ensko priseljevanje podobno kot v ~asovnih vidikih razlikovala tudi v geografskem izvoru. Mo{ka in ‘enska mobilnost ter dotok v mesto sta bila namre~ vezana na druga~ne dru‘bene in gospodarske vloge spolov, potekala sta deloma po skupnih, deloma po samostojnih poteh in se naslanjala na partikular- ne in nemalokrat povsem lo~ene relacijske mre‘e. Kot jasno vidimo iz podatkov, je bilo ‘ensko doseljevanje kraj{ega dometa kot mo{ko, saj je kar 69,1 priseljenk izviralo iz Gori{ke, Istre in predvsem iz Kranjske, ki je mo~no izstopala med vsemi ostalimi. Nezanemarljivo {tevilo (dodatnih 10,8 %) jih je vsekakor prihajalo tudi iz Koro{ke in iz Veneta, torej nekoliko bolj oddaljenih obmo~ij. Iz Gori{ke, Kranjske in Istre je prihajalo komaj 41 % mo{kih, ~e dodamo {e Furlanijo pa 50,7 %, kar je {e vedno dale~ od ‘enskega dele‘a. Za prve tri regije je nadalje zna~ilno, da so ‘enske {tevil~no presegale mo{ke, pri ~emer je zopet izstopala Kranjska (65,6 % kranjskih priseljencev), ki je to zna~ilnost ohranila v ~asu in je bila torej de‘ela ‘enskega doprinosa par excellence. Razen kvarnersko-dalmatinskega toka, pri kate- rem so ravno tako rahlo prednja~ile ‘enske, a je bil {tevil~no manj izrazit, je preostalo pri- seljevanje bilo, z razli~nimi poudarki, prete‘no mo{kega zna~aja. Pri tem je vredno opozoriti na tri primere. Na tok iz Furlanije, ki ga je sestavljalo samo 24,7 % ‘ensk in ki je predstavljal med regijami primarnega doprinosa pravo nasprotje Kranjski. Tudi tu je {lo za dolgoro~no strukturno zna~ilnost, ki jo potrjujeta popis iz leta 1765 (18,6 % ‘ensk) in poro~na statistika (17,1 % nevest med furlanskimi novoporo~enci v 18. stol.). [e bolj izraziti sta bili v tem smislu Lombardija in [vica, pri katerih sta bili mo{ki komponenti skoraj ekskluzivni. ^e je poudarjeno mo{ko konotacijo furlanskega toka te‘je interpretirati, so v zadnjih dveh prime- rih vzroki jasni in dobro poznani. [lo je za izraz svojevrstne migracijske tipologije, zna~ilne za dru‘beno-gospodarske sisteme gorskih obmo~ij oziroma za dolo~ene poklice. Alpski svet se je ponekod ‘e od poznega srednjega veka vse izraziteje soo~al s problemom delikatnega  #$ % & !  " "%!'   b) vodoravni odstotki   "% Moški   Skupno Moški   Skupno Goriška 15,2 19,0 17,0 47,7 52,3 100,0 Kranjska 19,1 41,4 29,5 34,4 65,6 100,0 Istra 6,7 8,7 7,6 46,5 53,5 100,0 Furlanija 9,7 3,6 6,9 75,3 24,7 100,0 Koroška, Tirolska 5,8 5,5 5,6 54,2 45,8 100,0 Štajerska 2,5 1,4 2,0 66,3 33,7 100,0 Kvarner in Dalmacija 3,1 3,7 3,4 48,9 51,1 100,0 Veneto 8,1 5,3 6,8 63,5 36,5 100,0 ()*+)%    6,2 2,8 4,6 71,8 28,2 100,0 Lombardija 2,7 0,2 1,5 92,5 7,5 100,0 Švica 3,8 0,2 2,1 95,5 4,5 100,0 Italija 5,2 2,4 3,9 71,1 28,9 100,0  "% 2,9 1,6 2,3 67,8 32,2 100,0 Drugo 8,9 4,1 6,7 71,3 28,7 100,0 Skupno 100,0 100,0 100,0 53,0 47,0 100,0 ', "         "+"+ !+ 353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) razmerja med {tevilom prebivalstva in pre‘ivetvenimi viri, ki so tradicionalno temeljili na agrarno-pa{ni{kem gospodarstvu. Zaradi podirajo~ega se ravnovesja so skupnosti razvile od primera do primera sicer zelo raznolike dru‘bene in gospodarske strategije, ki pa so med drugim slonele na kombinaciji tradicionalne ekonomije in sezonstva oziroma za~asne migra- cije. Te selitve so bile prete‘no mo{ke, vezane so bile na trgovino (pogostokrat kro{njarstvo), bolj ali manj kvalificirane obrtne poklice kot tudi na agrarno in drugo dninarstvo. Marsikje so v 18. stoletju dosegle ‘e mno‘i~en zna~aj in spremenile vloge v izvornih skupnostih, kjer so dejavnosti lokalne ekonomije pre{le v pristojnost ‘ensk, medtem ko so se mo{ki ‘e od mladih nog usmerjali v »poklic« za~asnih izseljencev. Podobno je bilo tudi s skoraj izklju~no mo{kima skupnostima iz [vice in iz Lombardije v Trstu. Prvo so sestavljali ve~inoma priseljenci iz (takrat {e ne {vicarskega) kantona Graubünden, ki so se uveljavili na dveh podro~jih: kot ~evljarji in kot kavarnarji. Zaposlovali so izklju~no mo{ko osebje iz izvornih krajev, medtem ko je ‘enska komponenta njihovih dru‘in skoraj brez izjeme ostajala v domovini. Ta »lo~itev« je trajala desetletja in desetletja. Preostali [vicarji, ki so prihajali z obmo~ja Lugana, in priseljenci iz Lombardije pa so se ukvarjali ve~inoma z zidarstvom. Ta poklic se je ravno tako najpogosteje kombiniral z agrarno osnovo, za katero so v izvornem kraju skrbele ‘enske25. Omenjeno je bilo zapleteno ozadje razlik v geografskem izvoru priseljenskih tokov. Osno- vne elemente za sicer splo{no in shemati~no raz~lenjevanje tega vpra{anja dobimo v gospo- darskem oziroma poklicnem sestavu priseljenega prebivalstva. Iz njega izhaja to kar je bilo bolj ali manj zna~ilno tudi za mnoga druga takratna mesta, in sicer, da je bila oddaljenost geografskega izvora tende~no povezana z vrsto poklica (v smislu stopnje kvalifikacije) in socialnim polo‘ajem26. Pri mo{kih je tako opaziti, da je izvirala najosnovnej{a delovna sila (zlasti nosa~i, te‘aki in agrarni delavci) v veliki ve~ini iz bli‘jega in srednje oddaljenega mestnega zaledja. Ko je prihajala iz oddaljenej{ih krajev, je v mnogih primerih razumeti, da je bila njena prisotnost vezana na priselitev delodajalcev oziroma usklajena znotraj nekega relacijskega kroga, ki je povezoval izvorno obmo~je s Trstom. Mo{ka nekvalificirana delov- na mo~ je bila med drugim tudi {tevil~no najbolj nihajo~a. Povpra{evanje v Trstu je lahko nenadoma naraslo ali upadlo in podobno potrebe tistih, ki so iskali zaslu‘ka v mestu, po- nujajo~ le svojo fizi~no mo~. Vse to je privilegiralo premike na kraj{e razdalje. Iz neposred- nih de‘el okrog mesta so prihajali tudi {tevilni obrtni poklici, mali in ve~ji trgovci in drugi, vendar so bili izvorni kraji le-teh razporejeni znotraj naj{ir{ega obsega priseljenskega baze- na. Pri kvalificiranih kategorijah je imel priseljenski in sedimentacijski proces zaradi organi- zacijskih vidikov druga~ne modalitete, bil je to~neje pravno normiran, sledil je poklicnospeci- fi~nim ciljem in kompleksnej{im oblikam na~rtovanja, ob ~emer je bila razdalja postranske- ga ali vsaj drugorazrednega pomena. 25 O tovrstnih migracijah in vlogi za~asnih selitev v gorskih dru‘beno-gospodarskih sistemih obstaja bogata mednarodna literatura. Nekatera temeljna dela so Viazzo (1989), Merzario (1996), Fornasin (1998), Merzario (2000). O {vicarski skupnosti (ki se je med drugim razlikovala po valde{ki veroizpovedi) in priseljencih iz Lombardije v Trstu za ~as, ki nas zanima, ni obravnav, ne manjka pa del o za~asnem izseljevanju iz kantona Graubünden, kot npr. Bühler (1994) in Kaiser (1994). 26 Izraz tenden~no je treba posebej poudariti, ker teza ni splo{no veljavna in ustreza le kot zelo splo{en interpre- tacijski model. Bolj raz~lenjene analize in drugi primeri mest ka‘ejo, namre~, da je razmerje med poklicno dejavnostjo oziroma socialnim polo‘ajem in geografsko razdaljo izvornega kraja priseljenskih tokov samo na sebi relativno. V »igri« so predvsem drugi dejavniki, ki lahko pospe{ijo, zavirajo ali usmerjajo mobilnost proti takim ali druga~nim ciljem, npr. razporeditev urbanih naselbin in drugih gospodarskih sredi{~ v dolo~enem prostoru ter njihova atraktiv- na sposobnost, ali relacijske naveze, ki se vzpostavijo med izvornimi kraji in kraji priseljevanja in na podlagi katerih deluje poklicna, sorodstvena ali {ir{a dru‘bena selitvena veriga. Razdalja torej ni »avtomati~ni« dejavnik, ~eprav ima »bli‘ina« kot vplivni faktor nedvomno zelo veliko te‘o. O teh vpra{anjih glej npr. Levi (1985). 354 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Podobno je veljalo za ‘enske, vendar za razliko, da so priseljenke, ki so se obra~ale proti mestu zaradi dela, lahko ra~unale na neprimerno o‘ji spekter zaposlovalnih mo‘nosti, ki se je v glavnem osredoto~al na slu‘nostne dejavnosti v obliki sobivanja z delodajalcem. Koncen- tracijo ‘enskega dotoka iz o‘jega mestnega zaledja je torej mogo~e vzporejati z nizkim in ozkim socialno-poklicnim profilom zaposlitvenega tr‘i{~a, ki je bilo zelo ugodno za dekleta in mlade ‘enske iz bli‘njega pode‘elskega (in ne samo pode‘elskega) zaledja. Med tem zale- djem in mestom so bile razpredene tudi najgostej{e mre‘e medosebnih stikov in poznanj, bodisi med delodajalci in izvornimi dru‘inami delojemalcev, bodisi med samimi priseljenci oziroma priseljenkami, ki so si na razne na~ine medsebojno pomagale vstopati v mestne delovne in dru‘bene sisteme. Poklicni in dru‘beni vidiki Preden preidemo k podrobnej{emu prikazu poklicnega ter socialnega sestava priseljenske in celotne ‘enske komponente tr‘a{kega prebivalstva, se moramo ustaviti pri vpra{anju opre- deljevanja ‘enskih dejavnosti in njihovega dru‘benega polo‘aja v na{em in podobnih virih. Problem je ve~plasten. Za popisno dokumentacijo iz predstatisti~nega in zgodnjega statisti~nega obdobja sta med drugimi pomanjkljivostmi zna~ilna vrzelasto in dvomljivo oziroma dvoumno navajanje poklicev in gospodarskih dejavnosti populacije. Ta vidik je prisoten pri obeh spolih, a je mnogo bolj poudarjen pri ‘enskah, ker izhaja iz konkretnih vlog, predvsem pa iz razli~nega na~ina opredeljevanja mo{kega in ‘enskega lika znotraj dru‘benega konteksta in miselne pred- stave o le-tem. V teh predstavah je bilo gospodarstvo v njegovem naj{ir{em razponu ter »po- membnosti« oblik ena~eno prvenstveno z mo{kim spolom. Posledi~no je mo{kega in njegov dru‘beni polo‘aj definiral in legitimiral poklic oziroma gospodarsko delovanje, ki sta bila zato dele‘na ve~je in skrbnej{e formalizacije. Za ‘enske pa sta veljala kot osnovni klju~ opredeljevanja prej stan (poro~ena, neporo~ena, vdova) in sorodstvena relacija (soproga, h~erka, mati, snaha itd.), se pravi razmerje do »glavnega« mo{kega. Poklic oziroma gospodarsko opredeljujo~ pojem sta tako nastopala kot mo{kemu enakovreden samolegitimacijski element pri ‘enskah »samih«, npr. vdovah in neporo~enih, oziroma kjer so nastopale (tudi v tem primeru zlasti vdove ali samske) kot nosilke dru‘inskega nukleusa. Poleg teh je bila obi~ajno definirana s poklicno vlogo {e kategorija dekel in vseh tistih delavk, ki so bivale pod delodajal~evo streho. Iz literatu- re izhaja torej ugotovitev, da so v popisnih virih ostajale z vidika podatkov o gospodarskih vlogah najbolj zanemarjene poro~ene ‘enske. Drug problem, ki ote‘uje razbiranje dejanskih gospodarskih dejavnosti, je pomanjkanje standardiziranih poklicnih definicij in klasifikacij, tako da je bila ena in ista dejavnost lahko navedena s pojmovno razli~nimi izrazi, ali pogosteje obratno, da so se za istim izrazom lahko skrivale zelo razli~ne dejavnosti z razli~no gospodarsko te‘o in socialno legitimacijo. Popi- sovalci so poleg tega bele‘ili to, kar so osebe izjavljale, se pravi, da so podatki izraz samore- prezentacije lastne gospodarske dejavnosti in socialne podobe, ki se ni nujno skladala z defi- nicijo oblastvenega dovolila za opravljanje doti~nega poklica, ko je bilo to predvideno27. Mnogi so se izjavljali kot se jim je ob prilo‘nosti popisa zdelo najbolj primerno. Pri ‘enskah je realna podoba {e bolj »zamaskirana« in te‘je razumljiva zaradi o‘jega spektra ‘enskih poklicev in ker so definicije, ko so sploh prisotne, najve~krat zelo splo{ne, nedore~ene, 27 O tem vidiku glej zanimive in emblemati~ne ugotovitve S. Cavallo na primeru turinskih kirurgov in ranocel- nikov (2001, 61). 355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dvoumne. Za izrazom dekla (serva) se je lahko skrivala cela vrsta dejavnosti, {e ve~ pa za izrazom gospodinja (fa lavori di casa in podobno), ki ga navadno najdemo zapisanega pri poro~enih ‘enskah. Je {lo res samo za gospodinjska opravila in skrb za dom in dru‘ino, kar med drugim ni nikoli veljalo (in se {e danes ne priznava) kot prava gospodarska dejavnost? In ko viri o poklicu soproge, h~ere ali sestre preprosto mol~ijo? Logika nam narekuje, da v vseh teh primerih upo{tevamo gospodarsko osnovo dru‘ine, ki ji oseba pripada, s kom je ‘enska poro~ena in s ~im se ukvarja njen soprog, ~igava je doti~na h~i, pri kom je dekla zaposlena. Na ta na~in je zgodovinopisje izgrajevalo tezo o »nevidnem« in neformalnem sodelovanju ‘ensk pri dejavnostih njihovih mo{kih, {e posebno ko je {lo za obrti in druge gospodarske oblike, organizirane na dru‘inski podlagi. Dejstvo je tudi, da so bili ‘enski poklici in gospo- darsko udejstvovanje labilnej{i, da je bilo ‘ensko delo bolj fleksibilno in elasti~no oziroma manj stabilno od mo{kega, bolj prilagodljivo trenutnim situacijam in potrebam; pogojeno je bilo tesneje z ‘ivljenjskim ciklusom ‘enske in njeno reprodukcijsko vlogo, posledi~na »{ibka« dokumentarna formalizacija in identifikacija ‘enske s poklicno/gospodarsko dejavnostjo pa odpira nenazadnje osnovni problem razlikovanja med ‘enskim delom in »nedelom«. Novej{e {tudije o ‘enski v gospodarstvu in historiografska kritika, ki je v zadnjih letih prere{etala vpra{anje virov in njihove povednosti na tem tematskem podro~ju, opozarjajo, da so zgoraj nakazane interpretacije ‘enskih vlog hipoteti~ne. To ne pomeni, da niso pravilne, temve~, da ne slonijo na trdnih dokazih, ker so izpeljane, kot smo videli, iz dokaj labilnih in skopih poklicnih opredelitev ter iz kontekstualizacije v dolo~enih socialno-gospodarskih okoljih, v katere je iz istih razlogov te‘ko imeti to~nej{i vpogled. Pomeni tudi, da so pav{alne in zato semplicisti~ne. ^e so bile na primer ‘ene in neporo~ene h~ere, zabele‘ene kot gospo- dinje ali brez poklicnih oznak res pogostokrat aktivno soudele‘ene pri dru‘inskem trgovskem ali obrtnem »podjetju«, ne moremo tega sprejeti kot pravilo. Podobno ni nujno, da je bila sicer dokazana ‘enska delovna fleksibilnost povsod enako poudarjena in na podobne na~ine usklajena s fazami ‘ivljenjskega ciklusa. Najbolj pa se moramo izogibati historiografsko precej zakoreninjenih predstav, ki ‘ensko gospodarsko udejstvovanje obravnavajo v smislu subsidiarnega in dopolnilnega. Strategije dela so bile nujno bolj kompleksne, diferencirane, in to ne samo, kjer se je dru‘inska skupnost o~itneje opirala na razne zaposlitvene oblike in gospodarske doprinose svojih ~lanov. Za obdobja, bli‘ja na{emu, so nam ti gospodarski si- stemi in ‘enske vloge znotraj njih la‘je doumljivi, predvsem, ~e razpolagamo tudi z ustnimi viri, ki bogato pri~ajo o mnogoterih formalno nezabele‘enih vidikih ‘ivljenja in udejstvo- vanja, in jih osmi{ljajo {e s subjektivno sfero neposrednih akterjev. Glede na to, morda ni neumestno opozoriti na nevarnost prena{anja interpretacijskih vzorcev v druga, ~etudi navi- dezno sli~na okolja in {e manj jih projicirati v ~asovnem smislu. Mnogi italijanski primeri ka‘ejo, kako sta bili prisotnost ‘enske v gospodarstvu in delitev gospodarskih vlog med spoloma krajevno, ~asovno in v samem ‘ivljenjskem ciklusu ter v posameznih proizvodnih procesih raznoliki, glede na dru‘bene, politi~ne, kulturne, tehnolo{ke specifike in organiza- cijo dela (Poni 1996; Laudani 1996; Piccinni 1996; Greci 1996). ^e se omejimo na zahodno slovensko obmo~je, lahko navedemo korenito spremembo, do katere je pri{lo v ‘enskem gospodarskem udejstvovanju na tr‘a{kem pode‘elju, ko se je proti koncu 19. stoletja za~elo zaradi gospodarskih premikov in prodiranja novih kulturnih modelov postopno {ibiti ‘ensko samostojno pridobitni{tvo, slone~e predvsem na kru{arstvu. Vzporedno s tem je pe{al tudi dru‘beni polo‘aj ‘ensk, ki so se stoletja ukvarjale s to dejavnostjo in ki so z gospodarskega in tudi socialnega ospredja drsele v podredje (Verginella 1996, 254). Za jasnej{o in verodostojnej{o razumevanje ‘enskih gospodarskih vlog in statusnega po- lo‘aja v ~asu na{ega popisa in starej{ih obdobjih nasploh se postavlja skratka problem pove- dnosti virov, a tudi pristopov k problematiki. Ni dovolj upo{tevati in se poglobiti v poklicne 356 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... in statusne definicije. Treba je presegati pojem »delovnega trga« in gospodarsko vlogo ‘en- ske ocenjevati celoviteje, tudi v lu~i premo‘enjskih, dotalnih, dru‘insko-organizacijskih in drugih vidikov, v katerih se lahko realneje zrcali njena gospodarska te‘a28. S temi vpra{anji in pristopi se seveda pri~ujo~i ~lanek ne namerava in tudi ne more spo- prijeti, ker med raziskavami o dru‘beni in gospodarski zgodovini Trsta, kljub nezanemarljivi dosedanji produkciji in ambicioznim najnovej{im raziskovalnim naporom29, {e vedno ni te- meljnih analiz v smislu zgoraj nakazanih smernic30. Vredno pa jih je izpostaviti in problem povednosti ohraniti pred o~mi za korektnej{e branje poklicnih podatkov popisa, ki so kljub vsemu pomemben globalni pokazatelj dru‘beno-gospodarskih struktur. Tr‘a{ki popis iz leta 1775 ima glede poklicnega in stanovskega opredeljevanja ‘ensk svoje posebnosti in nekoliko odstopa od opisanih tenden~nih zna~ilnosti. Kot prvo je zanimi- vo, da je rubrika o poklicu ve~inoma izpolnjena, to~neje v 81% primerov vseh poimensko popisanih ‘ensk (tabela 5). Pri stanovalkah je pomanjkanje podatka izjema (samo v 1,3% primerov), pri poslih pa odlo~no prevladujejo osebe brez vsakr{nega zapisa (66,1%). Odsot- nost zapisov pri poslih zavisi od dejstva, da je ta kategorija prebivalstva uvr{~ena v posebno, njej namenjeno sekcijo registra, ki nosi poklicno oziroma funkcijsko oznako ‘e v naslovu (domestici in servitori). Popisovalec je zato ni dodatno vpisoval. Primere z neizpolnjeno rubriko gre torej razumeti v smislu generi~nih pojmov slu‘kinja in dekla. Slednji (serva) je tu pa tam le zabele‘en, skupno v 6,3% primerov. K tak{ni razlagi navaja tudi dejstvo, da se vse ostale oznake nana{ajo na specifi~nej{e dejavnosti oziroma statusne polo‘aje, skladno s tem, kar naslov poklicne rubrike dejansko spra{uje, in sicer, ~e imajo osebe »{e kak drug poklic« (Se oltre ciò abbino altro Mestiere). Pri stanovalkah so kot re~eno rubrike izpolnjene bolj dosledno, vendar se z vidika povednosti definicij ponavlja v bistvu enak problem: v 52,5% primerov je popisovalec uporabil oznako gospodinja (lavora in casa, fatti di casa in podob- no), preostale pa so definirane s sicer {ir{o pahlja~o konkretnej{ih opredelitev. 28 O vseh tu nakazanih vpra{anjih, nana{ajo~ih se na vire in ‘ensko kot gospodarski subjekt (s posebnim pou- darkom na italijanski situaciji), glej Groppi (1996a) in podrobneje Groppi (1996b). Za tr‘a{ko okolico prim. Vergi- nella (1996, 221–246) in Navarra (1990). Zanimive izsledke za vrednotenje podatkov o poklicu v nonove{kih popi- snih virih ponuja tudi Belfanti (1994, 64). 29 Mi{ljen je knji‘no-raziskovalni projekt Storia economica e sociale di Trieste (Gospodarska in dru‘bena zgo- dovina Trsta), ki poteka na Ekonomski fakulteti tr‘a{ke univerze in ki je do danes obrodil dva od treh na~rtovanih zvezkov: Finzi, Panjek (2001) in Finzi, Panariti, Panjek (2003). 30 Izjema je judovska skupnost, ki je med nekatoli{kimi komponentami tr‘a{ke dru‘be bila dele‘na najve~ raziskovalnega zanimanja. Z vidika dru‘ine in v podredju ‘enskega dru‘benega polo‘aja znotraj tr‘a{ke judovske skupnosti v drugi polovici 18. in prvih desetletjih 19. stoletja glej npr. Navarra (1996).  -$"      "   &   Poklic Število % Stanovalke *   2.591 98,7     34 1,3 Skupno 2.625 100,0 Posli *   335 33,9     653 66,1 Skupno 988 100,0 Skupno *   2.926 81,0     687 19,0 Skupno 3.613 100,0 357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 31 Pri tem je vredno med drugim spomniti, da so leta 1775 v Trstu za~eli izvajati terezijansko Splo{no {olsko naredbo iz leta 1774 in odprli Normalno {olo, nekaj let kasneje pa {e {tiri trivialke. Kljub obveznosti {olskega obiska otrok od 6. do 12. leta starosti, in naporom lokalnih oblasti, ki so na splo{no izobra‘evanje gledale kot na predposta- vko za uspe{no rast mesta in od leta 1761 na svojo pest organizirale verski pouk za izbolj{anje »nravstvene« vzgoje mladine, je uvajanje {olstva napredovalo po~asi in z velikimi te‘avami. Na koncu stoletja je {olo obiskovala {e vedno samo okrog polovica {oloobveznih otrok in poro~ila nadzornikov ter policijskih oblasti govorijo redno o problemu izostajanja od pouka. Pri tem so pozorna predvsem na socialno-moralni vidik, ker so mnogi otroci postopali po ulicah in na razne na~ine (ne nazadnje prek drobnega kriminala) motili javni red. Razbrati pa je, da je stala za nerednim obiskom, popolnim izostajanjem in {olskim osipom tudi »uporaba« oziroma anga‘iranje otrok v dru‘ini, vklju~no z raznimi oblikami gospodarskih dejavnosti (De Rosa 1991, 39). [e ve~. [olska obveznost je veljala samo za del otrok, in sicer tiste, ki uradno niso bili kakorkoli delovno zaposleni. V kme~ki dru‘bi na tr‘a{kem pode‘elju je vpra{anje prihajalo {e eksplicitneje do izraza: da bi zagotovile {olski obisk, so oblasti v domeni z va{kimi skupno- stmi usklajevale pouk s kme~kimi opravili (Kalc 2004). To kot splo{no in indirektno potrdilo o »nevidnih« vlogah tudi mlaj{ih otrok, ki {e dodatno izpostavlja vpra{anje polo‘aja in formalne »nevidnosti« funkcije mladostnikov. Popisna kategorija otroci je {e nekoliko bolj posebna in problemati~na, ker je podatek prisoten samo v 157 (9,4 %) primerih, za mo{ki spol pa v 348 (20,2%) primerih. Te {tevilke odpirajo kompleksno vpra{anje otro{kega dela, in sicer, ali je taka stopnja participacije mla- dine v gospodarskih dejavnostih realisti~na. ^e izvzamemo prvo starostno kategorijo (do 7 let), zna{ajo omenjeni dele‘i pri mo{kih 43,3%, pri ‘enskah pa {e vedno samo 18,8 % in 30,8 % v primerjavi z najstarej{im starostnim razredom. Vrh tega, del zapisov ni poklicnega ali gospodarskega zna~aja, tako da so odstotki dejansko {e ni‘ji. Navedbe dokazujejo, da se je zaposlovanje otrok oziroma njihovo uvajanje v poklic za~enjalo nekje v drugem staro- stnem razredu (po originalni starostni raz~lembi) in da je bilo pri mo{kih dele‘no ve~je for- malizacije, vpra{anje pa je, v kolik{ni meri to odra‘a dejansko spolno razlikovanje vklju~evanja v gospodarske procese, in {e prej, koliko je gospodarska anga‘iranost teh kategorij presegala stopnjo njene formalizacije. Mimo pomanjkljivosti informacije v rubriki »delo otrok« (Impiego di questi figli]) in agregiranega starostnega podatka, zaradi katerega nimamo preciz nej{ih indicov o starosti (vsaj formalnega) vstopanja v svet dela, se moramo vpra{ati, kaj se dejansko skriva za prazninami, predvsem pri ‘enskem spolu. Problem, ki se ga bomo na kratko {e dotaknili, je za specifi~no raziskavo31. Zato bo tudi v nadaljevanju razprave podatek o poklicno-gospodarski strukturi kategorije upo{tevan le splo{no. Za primerjavo z ostalimi dvemi kategorijami, naj za sedaj povemo, da se je z »doma~imi hi{nimi opravili« ukvarjalo 19,1% deklet z navedenim podatkom. Preden preidemo k pregledu poklicno-socialnih profilov, med katerim bo govor o pridobit- nih in nepridobitnih dejavnostih, velja opozoriti, da je med gospodarsko pridobitnimi oznaka- mi mogo~e razlikovati {e dve, konceptualni kategoriji: ‘enske s samoopredeljenim poklicem ali dejavnostjo, in tiste, pri katerih se oznaka sklicuje na gospodarsko dejavnost mo{kega, neke- ga drugega dru‘inskega ~lana oziroma, pri poslih, dru‘ine, pri kateri so zaposleni. Slednja kategorija je sicer {tevil~no povsem obrobna, vendar se nam zdi z metodolo{kega vidika in za pravilnej{e branje vira informiranje o tem lo~evanju umestno, ker gre za redke eksplicitne znake ‘enske participacije pri gospodarskih dejavnostih dru‘inskega oziroma bivanjskega agre- gata, ki dodatno izpostavljajo vpra{anje ‘enske vloge in na~ina njenega udele‘evanja v gospo- darskih procesih. Te primere najdemo v vseh treh popisnih kategorijah in sicer z oznakami pomaga mo‘u, o~etu, materi, bratu (aiuta il marito, assiste il marito, aiuta al padre, fà l’arte del padre, accudisce al padre, negozia col fratello, assiste alla madre), ali pomaga v klavnici (aiuta al macello). Referen~ne osebe oziroma dejavnosti pa so: kroja~, mesar, mali trgovec (imetnik trgovine), v kategoriji »otroci« pa tudi vi{ji profili kot upravljalec loterije (collettore di lotto), posrednik (sensale) in v enem primeru celo veletrgovec (mercante). 358 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Opredelitvene oznake se v vseh treh popisnih kategorijah pojavljajo z bolj ali manj profi- liranimi poklicnimi oziroma gospodarskimi konotacijami, nekatere pa ozna~ujejo stan ali polo‘aj socialnega, zdravstvenega in {e kakega drugega tipa. Med gospodarsko pridobitnimi navedbami odpade pri stanovalkah (tabela 6) 6,6 % celote na trgovino, gostinske usluge in prehrambene obrti, med katerimi lahko razlikujemo ve~ vrst dejavnosti oziroma gospodar- skih ravni. Najbolj zastopana (4,2%) je bila kategorija prodajaln (bottegara), mesnic (becca- ra), pekarn (fornara), predvsem pa razne oblike gostilni~arstva, prodaje vina, ‘ganih pija~, olja in druge prehrane. Gostinstvo je bilo v pristani{kem mestu raz{irjena in precej dobi~konosna dejavnost, pri kateri so sode~ po {tevilu primerov (44) ‘enske odigravale po- membno vlogo. Gostiln je bilo ve~ vrst, od manj{ih vinoto~ev in kr~em, do lokalov s kuhinjo in preno~i{~i. Razlikovale so se tudi po kvaliteti, pri ~emer je kot diskriminanta veljala ‘e vrsta vina, ki so ga smele prodajati (tr‘a{ko ali uvo‘eno). Kot tipi~no ‘enska dejavnost sodi v to kategorijo poklicev tudi oddajanje sob oziroma postelj (affittaletti), ki je omenjeno samo v petih primerih, a je bilo v resnici dosti bolj raz{irjeno, ~e pomislimo, da so prav v nasle- dnjih letih zaradi javnega reda in kontrole nad tujci oddajanje sob in postelj hoteli omejiti, in sicer na 24 licenc (AST, CRG, b. 103, ad 589, 23. 1. 1783). Iz tega lahko sklepamo, da je ta dejavnost, ki je bila te‘ko obvladljiva, delno u{la popisovalcu in ostala marsikje »skrita«32. Le v par primerih se navedbe nana{ajo na prodajalne z neprehrambenimi proizvodi in namigujejo na nekoliko bolj izbrano blago (vende abiti, vende galanterie). Preostalih 2,3% pa odpade na najni‘je, kro{njarske oblike trgovanja. Te so zastopale v polovici primerov (32) prodajalke kruha (vende pane), s tem, da vir ne razlikuje med tistimi, ki so ga same tudi pekle, in tistimi, ki so ga odkupovale v pekarnah in ga nato prodajale. Razlika je pomembna, ker je imelo kru{arstvo va‘no pridobitno in monetarno vlogo in je predvidevalo poleg obrtnih in organizacijskih sposobnosti dolo~eno finan~no podlago ter razpolo‘ljivost kru{ne pe~i, medtem ko je samo preprodajanje navadno odgovarjalo osnovnej{i, dnevno-pre‘ivetveni lo- giki. ^e izvzamemo prodajalke sukna in tekstilnih proizvodov (revendigola de drappi), je tej logiki najbr‘ sledila ve~ina ‘ensk, opredeljenih kot kro{njarka ali prodajalka (revendigola, vende in piazza), ki so navadno preprodajale vrtnine, nakupljene pri okoli~anskih kmetih ali bene{kih uvoznikih (~olnarjih). Tako smemo sklepati na podlagi dejstva, da so tovrstno drobno 32 Resnici na ljubo je popisovalec odkril nekaj primerov najemanja sob oziroma postelj brez dovoljenja in na to opozoril v svojem zapisniku, skritih primerov pa je bilo mnogo ve~ (BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«). Tabela 6: Stanovalke  &.+ +% !  "! Poklicno-gospodarske  +%  !  Število % + + ! !+     173 6,6 Obrt in protoindustrija 162 6,2 Perice 124 4,7 / & 115 4,4 ( !% !&  & 70 2,7 "Dela za druge" 227 8,6 0/" 0 1.379 52,5 Plemkinje, redovnice 144 5,5 Drugo 166 6,3 Brez podatka 65 2,5 Skupno 2.625 100,0 359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) trgovino dopu{~ali le osebam, ki zaradi ostarelosti ali telesne nesposobnosti niso imele alter- nativnih virov pre‘ivetja. V nasprotnem primeru je bila prepovedana ali komaj tolerirana, iz gospodarskih razlogov (konkurenca trgovinam) in zaradi javnega reda. Prete‘no ‘enski »po- klic« branjevke (revendigola) je bil druga~e priznan samo neposrednim kmetovalcem oziro- ma ~lanicam kme~kih dru‘in, ki so smele prodajati svoje proizvode v namenskih krajih, to~no dolo~enih po pravilniku (Regolamento di Piazza). Nekaj jih je stanovalo v mestu, ve~ina pa je bila s tr‘a{kega pode‘elja, in jih ne najdemo v mestnem popisnem registru. V obrtnem in protoindustrijskem sektorju je bilo po izkazih v viru zaposlenih 6,2% sta- novalk. Ve~ kot polovico (3,5%) poklicni nazivi povezujejo s t. i. politi~nimi obrtmi, ~eprav v Trstu, kot pristani{kem mestu z velikim povpra{evanjem raznoraznih obrtnih uslug, lo~nica med politi~nimi in komer~nimi obrtmi ni bila nikoli jasna. Tako je npr. {tevilo kroja~ev in ~evljarjev presegalo lokalne potrebe, ker so delali dosti za tranzitne stranke oziroma za izvoz. Ravno kroja{tvo (sarta, sarta di donna, sarta d’omo) in z njim povezane ali sorodne dejavno- sti (npr. izdelovanje gumbov in pokrival ter ~ipkarstvo: bottoniera, scuffiera, fà merli) so bile najbolj raz{irjeni poklici ‘ensk (2,6%). Za njimi je pri{lo tkalstvo (tessera, 0,7%), nato soli- narstvo (salinara, 0,6%), od preostalih pa je zabele‘enih samo nekaj primerov izdelovalk lasulj, ~evljarka in urarka (parrucchiera, scarpara, orologiara). Rokodelstvo protoindustrijskega oziroma manufakturnega zna~aja (2%) so zastopale de- lavke v nekaterih obratih (npr. sve~arni), v veliki ve~ini (1,7%) pa pletilke slamnatih ovojev za steklenice (fà fiasche ali impagliatrice de fiaschi). [lo je za tipi~no ‘ensko dejavnost, osnovano na zalo‘ni{tvu, ki so jo delavke opravljale na domu, ve~inoma za izdelovalnice rozolijevih likerjev in ‘ganih pija~. Kljub povsem prostemu tr‘i{~u dela33, je imela de facto nekak{en privativni zna~aj, saj je bila po tihi domeni oblasti in gospodarskih subjektov prepu{~ena naj{ibkej{im dru‘benim slojem, zato da je pripomogla k premagovanju krhkih dru‘inskih pre‘ivetvenih bilanc. Ne ~udi, da je bilo tovrstno rokodelstvo raz{irjeno tudi v popisni kategoriji otroci, in sicer kot najve~krat imenovana pridobitna oblika, saj je bilo zaradi organizacije proizvodnje in z vidika ro~nih spretnosti primerno tudi za mlade in ne nazadnje za otroke. Posebno zanimivo pa je dejstvo, da ta zelo precizno definiran »poklic« direktno izpostavlja vpra{anje »nevidnosti« ‘enske pridobitne delovne participacije. V popi- su je namre~ navedenih 75 ‘ensk, ki so se ukvarjale s pletenjem steklenic, medtem ko jih v popisu iz leta 1765 najdemo 26. Izkazi o proizvodnji rozolij pa poro~ajo, da je leta 1765 sodelovalo pri izdelavi 300.000 pletenk 60 dru‘in in leta 1771 za 500.000 steklenic »ve~ kot 60 dru‘in«, pri ~emer smemo sklepati, da je bilo {tevilo krepko vi{je. @e to odgovarja po podatkih komer~nih oblasti 180 do 200 delavkam (in v minimalni meri delavcem). [e bolj poveden je podatek, da sta samo vodilni ‘ganjarni, Rossetti in Balletti, leta 1774 zaposlovali 300 izdelovalk pletenk (Andreozzi 2003, 580). Jasno je torej, da je bila ta dejavnost nepri- merno bolj raz{irjena od formalno izkazanega v popisnih registrih, da jo je opravljalo tudi po ve~ ~lanov iste dru‘ine in da se je skrivala za generi~nimi ali drugimi poklicno-gospodarski- mi oznakami, zaradi nekontinuirane delovne udele‘be in nestabilnosti samega proizvodnega procesa ‘ganjarn, deloma pa tudi zaradi menjavanja in usklajevanja razli~nih dejavnosti. Dejstvo, da je delo potekalo na domu, je omogo~alo vklju~evanje in izklju~evanje iz proizvod- nje in fleksibilno uporabo razpolo‘ljivih delovnih mo~i znotraj dru‘ine, skladno s potrebami, ~asovno razpolo‘ljivostjo in povpra{evanjem trga. Vse to, {ibka identifikacija s »poklicem«, ki ni bil pravi poklic, in najbr‘ {e drugi razlogi so postavljali v podredje formalizacijo dejavnosti. 33 Naj opozorimo, da v Trstu ni bilo cehov in zlasti po proglasitvi proste luke so centralne oblasti spodbujale svobodno konkurenco dejavnosti in dela (Kalc 2003, 59 in sl.). 360 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Lepo {tevilo stanovalk je bilo nadalje dninark in predvsem nosa~ic (4,4%). Prve (0,7%) so opredeljene z dobesednim izrazom giornaliera in brez podrobnej{ih opisov, saj se je njihovo delovno podro~je menjavalo. Zaposlovale so se tako reko~ iz dneva v dan kot najosnovnej{a delovna sila, glede na povpra{evanje raznoraznega tipa, ki ga v rasto~em mestu ni primanjko- valo, ~eprav je bilo precej pogojeno z letnimi ~asi in gospodarsko razvojno dinamiko, splo{no in po posameznih sektorjih. Podobnim vplivom so bile (tudi {tevil~no) podvr‘ene nosa~ice, vendar so se kljub temu, da so ostajale v kategoriji nekvalificiranih delavk, precej razlikovale od navadnih dninark po na~inu dela. Sam vir jih podrobneje definira: manj{e {tevilo kot »prena{alke s ko{aro« (porta il cesto), »prena{alke sena« (porta il fieno), »prena{alke smeti« (porta immondizie) ali tudi generi~no nosa~ica (facchina), veliko ve~ino (3,2%) pa kot »prena- {alke vre~« (porta sacco). Ta, na prvi pogled splo{en naziv se je v takratnem in tudi poznej{em Trstu nana{al na to~neje dolo~eno dejavnost pretovarjanja razsutega blaga v vre~ah v skladi{~a in iz njih ter razna{anja oziroma razva‘anja po naro~ilu trgovcev, kupcev, posrednikov. Nosa~i (facchini) so bili najbolj {tevilni stalno prisotni34 nekvalificirani delavci v mestu in so odigra- vali nenadomestljivo vlogo v pristani{kih in splo{neje trgovskih dejavnostih. Zato so bili tesno povezani v kategorijo, ki je bila dele‘na posebne pozornosti s strani oblasti in delo- dajalcev, saj je pomanjkanje nosa~ev lahko upo~asnilo delovanje pristani{~a in dvigovalo ceno storitev, preveliko {tevilo pa je povzro~alo brezposelnost, poslab{anje socialnih razmer in ogro‘anje javnega reda. Nosa~i so ‘iveli v protislovnem polo‘aju: po eni strani so predsta- vljali kompaktno skupino, u‘ivali so poseben status, med njimi je bil raz{irjen mo~an ~ut pripadnosti delovni kategoriji, njihove mezde so bile vi{je od mezd ostalih splo{nih delavcev, tako da je nekvalificirana delovna sila, ki je prihajala v mesto, te‘ila vklju~iti se v njihove vrste; po drugi strani pa je bila ta kategorija socialno izredno krhka, ker je dolgoro~ni za- slu‘ek bil odvisen od nihanja trgovine ter pristani{kega prometa in je bil mo~no sezonsko pogojen. V zimskih mesecih so se skoraj redno pojavljali krizni momenti, ko je nemalo nosa~ev in njihovih dru‘in trpelo pomanjkanje35. Nosa~i so bili dveh vrst, stalno zaposleni pri trgovskih podjetjih ali pri carinski upravi in t.i. »javni nosa~i« (facchini di piazza), odvisni od dnevne delovne borze. @enske so sodile v slednjo skupino. Njihovo {tevilno prisotnost ne gre pripisati avtomati~no in samo »potrebi« oprijemanja tako napornih in za ‘ensko telo {e posebno iz~rpajo~ih dejavnosti. Upo{tevati je treba tudi to, da sta bila pretovor in skladi{~enje dolo~enega blaga tako reko~ v ‘enskem zakupu, in sicer ‘ito. To je znotraj nosa{kega poklica zagotavljalo nosa~icam segment delo- vnega trga, ki je kot pri mo{kih, kljub sezonskim in konjunkturnim dinamikam, nudil vi{je mezde v primerjavi z drugimi te‘a{kimi deli. Dejavnost je vsekakor ostajala pre‘ivetvenega zna~aja in nastopa najve~krat kot dejavnik diferencirane gospodarske strategije. Med nosa~icami ni niti ene neporo~ene ‘enske, vse so omo‘ene in manj{e {tevilo je vdov. Glede na dejavnosti soprogov (v 64% nekvalificiranih), med katerimi prednja~ijo zlasti kme~ki delavci in razni te‘aki, si lahko predstavljamo {ibke dru‘inske socialno-ekonomske situacije, v katerih je bilo pre‘ivetje odvisno prav od kombiniranega zaposlovanja na najosnovnej{em delovnem tr‘i{~u. Kot pri nosa~ih je tudi za nosa~ice zna~ilna visoka starost, ki je zna{ala v povpre~ju 44,4 leta in je pri vdovah presegala 52 let. Dejstvo, da je samo v par primerih zna{ala manj kot 30 let, dodatno potrjuje, da je bilo oprijemanje tega »poklica« povezano z 34 Zelo {tevilna je bila tudi druga te‘a{ka delovna sila, predvsem tista, ki se je zaposlovala v gradbeni{tvu in pri velikih infrastrukturnih delih, vendar je bila zelo mobilna, prihajala je in odhajala v valovih glede na faze urbanisti~nega razvoja. Prim. Andreozzi (2003, 547, 552) in Panjek (2003, 680). 35 Podrobneje o tr‘a{kih nosa~ih in »politiki« do njih Kalc (2003, 67–70); splo{neje o posebnosti kategorije nosa~ev tudi v drugih mestih glej npr. Moricola (2002) in Piccinno (2002). 361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dru‘inskimi gospodarskimi dinamikami in njihovim (te‘avnim) uravnavanjem36. Pomeni tudi neke vrste »ekskluzivnost« kategorije, ki je bila o~itno zaprta mlaj{im in predvsem samskim, ki je spodbujala kohezijo med ~lanicami in kot pri mo{kih poudarjala, kljub pogostokrat nezavidljivim razmeram, svojo gospodarsko vlogo in dru‘beno istovetnost. O krhkem dru‘be- nem polo‘aju in skrajno negotovem gospodarskem stanju mnogih izmed teh dru‘in je na voljo poseben zapis izvajalca popisa v poro~ilu o stanju bivali{~, ki razodeva tudi izvor mno- gih nosa~ev in nosa~ic ter vzrok za tako {tevilne agrarne delavce med soprogi nosa~ic. O predelu Rena v Starem mestu (contrada della Rena) je Antonio Tognana de Tonnefeld poro~al: »V tej soseski bivajo ve~inoma Furlani in mandrijerji – sami revni ljudje brez poklica. Sle- dnji so tisti, ki so jih gospodarji odslovili ali so se naveli~ali bivati v mandrijah in so se zatekli v mesto. Oboji se pre‘ivljajo kot javni nosa~i ali kme~ki dninarji. Njihove ‘ene nosijo vre~e ali slu‘ijo po hi{ah. Vsi so polni otrok, za katere ne skrbijo in jih pu{~ajo, da se pote- pajo po mestu. Ti otroci nadlegujejo ljudi, prosja~ijo po cerkvah in hi{ah, hranijo pa se samo z mine{tro, ki jo delijo kapucinski patri pri vratih samostana ob dolo~enih dneh«37. [e bolj raz{irjeno je bilo pranje perila (4,7%), ki bi ga morali praviloma obravnavali skupaj z ostalimi obrtmi, a si kot samostojna ‘enskospecifi~na in {tevil~no zelo relevantna dejavnost zaslu‘i posebno pozornost. Perice so dejansko predstavljale svojstveno kategorijo. Tudi zanje je bila zna~ilna mo~na poklicna identifikacija, vendar pre‘eta z izrazitej{im indi- vidualizmom. Kot pri dninarkah in nosa~icah je bila obrt vezana na »zrela leta«, na dru‘inski kontekst in na gospodarsko logiko usklajevanja diferenciranih virov dohodka, vendar je na- stopalo tudi kot nosilni gospodarski steber. Perice so bile namre~ poro~ene ali ovdovele ‘en- ske, njihova povpre~na starost je zna{ala 41,4 oziroma 49,3 let, redkokatera je bila mlaj{a od 33 let, obrt pa so opravljale tudi do zelo pozne starosti. Da se je poklic posebej prilegal starej{im ‘enskam in samohranilkam nas opozarja dele‘ (in tudi absolutno {tevilo) vdov, ki je bil pri pericah vi{ji (29%) kot pri nosa~icah (21%), pri ~emer je pomembno upo{tevati, da je {lo za stabilnej{o gospodarsko dejavnost, ki je zagotavljala stalnej{i zaslu‘ek kot dninar- stvo in nosa{tvo. V tej smeri si lahko razlagamo tudi pogostej{o navzo~nost otrok oziroma dru‘inskih skupnosti pri ovdovelih pericah in sicer 66,7% nasproti 40%. Iz dru‘inskih kon- tekstov, ki bi jih bilo vredno podrobneje analizirati skupaj {e z drugimi parametri, sta nadalje razvidna vi{ji dru‘beni polo‘aj peric a tudi ve~ja razslojenost obrti. Tudi med soprogi peric ni manjkalo preprostih delavcev (ve~ kot 43 %), skoraj izklju~no nosa~ev (38,3%). Vendar je bil preostali del porazdeljen na ob~utno {ir{o pahlja~o prete‘no bolj kvalificiranih obrtnih poklicev (npr. kova~, ~evljar, kroja~, sodar, mizar) in v nekaterih primerih tudi uglednej{ih dejavnosti ali javnih slu‘b (npr. voja{ki na~elnik, mornari{ki na~elnik, pristani{ki sanitetni ~uvaj, trgovski posrednik). Poleg tega najdemo ‘e pri soprogih-nosa~ih ve~ stalno zaposlenih pri zasebnih trgovcih, enega od {tevil~no omejenih carinskih nosa~ev (facchino di dogana), se pravi javnega name{~enca, zadol‘enega za posebna, zakonsko normirana opravila, in sa- mega na~elnika javnih nosa~ev, odgovornega za organizacijo dela, najemanje, razme{~anje in pla~evanje te delovne sile. ^e pomislimo na zna~ilnosti obrti in na to, kar so {tudije dognale za kasnej{a obdobja, lahko trdimo, da so bile pericam odprte ve~je mo‘nosti za zado{~anje pre‘ivetvenih potreb in pogostokrat za gospodarsko uveljavljanje ter socialno rast. Njihov uspeh je bil med drugim povezan z vrsto strank, ki so lahko segale v najvi{je dru‘bene sfere. Poleg delovnih sposobnosti 36 Med ‘enskimi posli sta samo dva primera tega poklica. 37 BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale, 26 febbraio 1775«. 362 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... so zato prihajale do izraza tudi spretnosti navezovanja in gojenja medosebnih odnosov. Upo{tevajo~ omejeno povednost vira in na osnovi dosedanje nominativne analize, ki ostaja kljub opori elektronske tehnologije zelo zamudna in te‘avna, ne moremo konkretneje pod- preti za novej{i ~as veljavnih dognanj, da so tr‘a{ke perice prena{ale obrt na svoje ‘ensko potomstvo, kot tudi ne, da so delovale podjetni{ko, tako da so zaposlovale delovno silo in s tem pove~ale storilnost ter dohodek. Nekaj primerov sicer govori v tej smeri, vendar je vpra- {anje, ~e lahko brez {tevil~nej{ih indicov sprejmemo to tezo, ki velja za ~as, ko je obrt zapu- stila mesto in se preselila v periferijo, torej v spremenjene oziroma druga~ne socialno-gospo- darske in bivanjske kontekste38. Glede na to, da so perice opravljale svoje delo doma pa smemo sklepati, da so pri obrti sodelovale {e druge ~lanice dru‘ine, najve~ h~erke, ~esar vir ne bele‘i, ker upo{teva samo nosilke dejavnosti, ki jih je poklicno legitimiral stik s stranka- mi. Pod tem pogojem gre razumeti tudi trditev, da je bilo pranje perila poklic »zrelih let«, in navedeni podatek o povpre~ni starosti peric, ki je zaradi popisnih kriterijev deformiran in bi se z upo{tevanjem dejanske delovne participacije najbr‘ ob~utno spremenil. Iz podatkov o vdovah, ki so la‘je obvladljivi, lahko vsekakor domnevamo, da so imeli otroci peric ugodnej{a izhodi{~a za zaposlovanje v primerjavi s preprostimi delavkami. Nekatere dejavnosti potom- stva namigujejo namre~ na obstoj privilegiranih osebnih zvez ali poznanstvev (npr. cameriera da Levi – natakarica pri judovskem trgovcu Leviju), oziroma na mo‘nost dvigovanja nad najpreprostej{o delovno silo in v~asih uvajanja v poklice, za katere je bilo potrebno izobra‘evanje oziroma vajeni{tvo (npr. {ivilja ali vrvar). Ne bo odve~ znova pod~rtati, da ostaja to sklepanje na ravni hipoteze, bodisi zaradi vseh izpostavljenih zna~ilnosti vira, bodisi ker je mogo~e o omenjenih aspektih tehtneje razpravljati le v lu~i diahrone, predvsem biografske perspektive. Kot je razvidno iz razpredelnice, so bile pri stanovalkah prisotne tudi razne oblike slu‘enja (2,7%). Ta klasifikacija zdru‘uje dva razli~no opredeljena segmenta. Manj{ega so predsta- vljale kuharice in kaka stre‘nica (0,6%), ki so delale tako po gostilnah kot pri uglednej{ih dru‘inah ali osebnostih39. Nekoliko ve~je {tevilo (2,1%) navaja vir kot dekle (serva ali fà servizi). Poleg teh je 8,6% stanovalk zabele‘enih z nedolo~nim pripisom »dela za druge« (lavora per altri), ki pove samo, da so pridobitno anga‘irane, vendar ne v kak{ni obliki, niti na katerem podro~ju. Jasno je, da ni {lo za to~nej{e profile, ker bi bili druga~e eksplicitneje opredeljeni. Pripis se zdi bolj v smislu razlikovanja z opredelitvijo »doma~a opravila« (lavo- ri di casa, fatti di casa) in ga za razliko od »dekle« (4 primeri) pogosto najdemo tudi pri popisni kategoriji otrok (27 ali 17,2% vseh opredeljenih primerov). Vendar je te‘ko trditi, da je {lo preprosto za opravljanje gospodinjskih del pri strankah. Verjetno so te ‘enske res nudi- le razne doma~e usluge, spekter dejavnosti pa je bil nedvomno {ir{i, podobno kot za »dekle«, pri katerih pripisi nakazujejo, da so sodelovale tudi in v~asih izklju~no pri gospodarskih dejavnostih svojih delodajalcev. ̂ eprav je {lo v osnovi za slu‘enje, je med kategorijo »dekel« in ‘enskami, opredeljenimi s pripisom »dela za druge«, vendarle vidna razlika, ki jo je more- biti pripisati vrsti odnosa (ob~asnega ali stalnej{ega) s stranko. Za dekle je vredno izpostaviti predvsem to, da je bila ve~ina (vsaj 23 na 35) zaposlena pri judovskih dru‘inah, kar je povezano s pravilom, da kr{~anske ‘enske (in predvsem neporo~ena dekleta) niso smele preno~evati na judovskih domovih. To so velevala kr{~anska versko 38 O vpra{anju »periferizacije« tr‘a{kih peric je zanimiv podatek iz leta 1843, ko je bilo v obmestnih in okoli{kih naseljih 429 peric, v mestu pa le {e 28 (Schematismo 1843, 371). Ob{irneje o tem pojavu, ki je bil pogojen tudi z razpolo‘ljivostjo vodnih virov in primernih prostorov za su{enje perila, poro~a, s poudarkom na dvajsetem stoletju, Repinc 1990. 39 Npr. kuharice pri judovskem trgovcu Luzzatu, pri markizu Costanzu, pri tr‘a{kemu {kofu, ali stre‘nica pri gospodu Di Piazzi. 363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) moralna na~ela, med drugim tudi da bi se izognili »posledicam« mo{kih pozornosti, ki jih je bila pogostokrat dele‘na mlada ‘enska slu‘in~ad, bivajo~a pod isto streho z delodajalci. Judov- ske slu‘kinje so se zaposlovale izklju~no pri judovskih dru‘inah, vendar jih za potrebe ni bilo dovolj. Zato so se @idje poslu‘evali kr{~anskih ‘enskih slu‘kinj, ki so bile preskrbljene s stanovanjem. Mnogi pa se niso ozirali na prepoved in so imeli kr{~anske dekle pri sebi, kar se sklada z liberalnej{im verskim ozra~jem, ki je vladalo v Trstu {e pred Toleran~nim patetnom iz leta 1781 in ukinitvijo judovskega geta 1785. Popisovalec, ki je imel med drugim tudi nalogo preverjati moralno stanje dru‘in in spo{tovanje zakonskih predpisov na tem podro~ju, je vsekakor sestavil natan~no evidenco kr{~anskih deklet, bivajo~ih po judovskih domovih40. Za razliko od peric in te‘a{kih delavk, ki so bile kot re~eno skoraj brez izjeme poro~ene ali vdove, so bile stanovalke, popisane kot »dekle«, pogosteje tudi samske (18,6%) in podobno, ~eprav manj izrazito, velja za ‘enske, ki so »delale za druge« (11,5%)41. Slu‘enje ni imelo »starostnih pragov«, realnih ali navideznih zaradi deformacij, povezanih s kriteriji popisovanja, in je predstavljalo najzgodnej{o obliko izkazanega (in tudi dejanskega) ‘enskega zaposlovanja, kot smo ‘e videli iz starostne strukture popisne kategorije poslov. Tudi pri stanovalkah, ki so slu‘ile, dobimo mlada dekleta vse od 15. leta dalje, vendar ima starostna krivulja druga~no obliko kot pri poslih: pri ‘enskah, ki so »delale za druge« dose‘e vi{ek v starostnem razredu 30–34, pri »deklah« pa v razredu 40–44 let. Pri obeh kategorijah ostaja {tevilo primerov znatno tudi pri vi{jih starostih, vse do 55 let, s tem da so bile »dekle« tenden~no starej{e42. Ta zna~ilnost, ki je sicer najvidnej{a pri kuharicah in jo torej lahko povezujemo s poklicno specializacijo, potrjuje, da je {lo tudi pri ostalih oznakah, ki smo jih zdru‘ili pod kategorijo »dekle«, za neko- liko posebno, delovno ali statusno bolje definirano skupino, najbr‘ pogodbeno in osebno tes- neje povezano z delodajalcem. Zanimivo je tudi, da je pripadnic te kategorije skoraj 89% pri- seljenk, medtem ko jih je med ‘enskami, ki »delajo za druge«, slabih 68%, in nadalje, da je starost ob priselitvi v mesto pri prvih nekoliko vi{ja od splo{nega povpre~ja. Po {tevil~no najobse‘nej{em segmentu »doma~a opravila« imamo statusno kategorijo ple- menitih ‘ensk (nobile educazione), s 4,6-odstotnim dele‘em, in redovnic (religiose), ki jih je bilo 0,9%. O slednjih, kot pri mo{kih redovnikih, vir ne navaja drugega, razen skupnega {tevila. Kategorija »drugo« zdru‘uje kon~no {e vrsto precej razli~nih opredelitev. Med temi je razno- lika podskupina bolj profiliranih pridobitnih dejavnosti oziroma statusno nekoliko izstopajo~ih figur (skupno 2,1%), kot npr. rentnica (vive del suo), in{pektorica v bolni{nici (inspettrice del- l’ospitale), babica (levatrice), zlasti pa u~iteljica (maestra di scola). [lo je za zasebne u~iteljice, ki so pogostokrat vodile svoje {ole, pri ~emer so nekatere uvajale v poklic h~erke oziroma so jih imele pri sebi kot pomo~nice. Pripadnice te podskupine so bile pogostokrat vdove ali samske (med u~iteljicami 8 na 22), druga~e pa poro~ene z bolje situiranimi mo{kimi, ki so bili najmanj obrtniki, v~asih srednje veliki trgovci, u~iteljice pa v ve~ primerih z u~itelji. V to podskupino lahko uvrstimo s 0,4% dele‘em {e mlade varovanke ‘enskih samostanov (educande). Druga, kar zajetna podskupina (4%) zdru‘uje primere, ki so opredeljeni na osnovi telesne ali du{evne prizadetosti (bolna, slepa, slabovidna, nora), predvsem pa splo{neje invalidka (87 primerov ali 3,3%), kar je pomenilo najve~krat stara43. Le-te so bile ve~inoma vdove in 40 BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«. Podrobneje o tej problematiki Dubin (1999). 41 ^e jim pri{tejemo {e primere iz popisne kategorije otrok, se tudi pri teh dele‘ samskih dvigne, in sicer na 20,9%. 42 Med »deklami« je samo ena mlaj{a od 20 let, njihova srednja starost je 39,2 let, medtem ko zna{a pri ‘enskah, ki so »delale za druge«, 37,5 let. 43 Srednja starost »invalidk«, za katere razpolagamo s podatkom (53 primerov), je zna{ala 74,4 let. 364 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... 34 (32,4%) jih je bivalo v ubo‘nici. Oznako invalidka lahko razumemo v smislu dela nez- mo‘na, vendar nam podrobnej{a dokumentacija o stanovalkah ubo‘nice razodevajo, da ni bilo povsem tako, da popisni vir v svojem klasifikacijskem shematiziranju zopet delno prikriva dejansko stanje, saj so bile te ‘enske, kljub letom in zdravstvenim hibam pogostokrat vse prej kot neaktivne. Njihovo delo se ni omejevalo le na gospodinjske vloge znotraj bivalne skup- nosti, ki je delovala kot velika dru‘ina, ampak so bile soudele‘ene pri pridobitnih proizvod- nih procesih, predvsem na podro~ju svilarstva in predilstva44. Poleg navedenih so prisotni posamezni posebnej{i primeri, ki so po ne~em odstopali od »rednega«. Na primer bera~ica (pitocca), ki ji je bilo kljub strogim predpisom proti prosja~enju to o~itno dovoljeno kot edina pre‘ivetvena mo‘nost, in osramo~ena obubo‘anka (povera vergognosa), se pravi ‘enska plemenitega, na vsak na~in vi{jega dru‘benega stanu, ki je moralno ali kako druga~e propadla in je odrinjena ‘ivela v ubo{tvu od diskretne milo{~ine svojega izvornega kroga ali druge skromne podpore45. Naj omenimo {e, da so oznake nego- spodarskega tipa prisotne tudi pri popisni kategoriji otroci, nana{ajo pa se ve~inoma na nestar{evske sorodstvene vezi in na {olsko izobra‘evanje (va a scuola). Posli Slu‘enje raznih vrst je bilo, kot smo videli, pogosta pridobitna dejavnost med ‘enskami, ki so razpolagale s samostojnim bivali{~em, za kakr{no koli bivanje ali sobivanje je ‘e {lo. Tudi ta, najbolj raz{irjeni ‘enski poklic je spadal med sestavine ekonomsko diferenciranega gospodinjstva in pogostokrat nastopal kot samopre‘ivetveni gospodarski vir. [tevilke pa ka‘ejo, da je dale~ prevladoval na~in, ki je predvideval sobivanje z delodajalcem. Ker je {lo v glav- nem za priseljenke, je ta oblika, kot omenjeno, predpostavljala ~vrsto mre‘o dru‘benih rela- cij, ki je pomenila nepogre{ljivo oporo za dotok in zaposlovanje ‘enskih poslov, saj je bil neorganiziran dostop tujk samih tvegan korak, glede na to, da njihova nezaposlenost brez jamstva »po{tenih« oseb ni bila dovoljena (Kalc 2003, 72). O obstoju te, dana{njemu opazo- vanju te‘ko vidne relacijske dimenzije, opozarjajo posamezni a zelo povedni indici in sicer nekajkratna omemba poslov, ki niso {e bili stopili v slu‘bo (una cuoca che non hanno ancora acquistato – kuharica, ki je {e niso zaposlili, in serva che s’attende – dekla, ki jo pri~akujejo). Vklju~itev teh oseb v register prebivalstva je predpostavljala gotovost, da se bodo vsaj za dolo~en ~as priselile, in torej pogodbo ali vsaj domeno med delodajalci in delojemalci46. Glede tega se med drugimi odpira vpra{anje na~ina in kriterijev izbiranja poslov, ki predstav- lja posebno tematiko, zanimivo za samo razumevanje modelov priseljevanja ter stikov med mestom in njegovim zaledjem47. Kot vidimo iz razpredelnice (tabela 7), so tudi ‘enske iz popisne kategorije posli razpo- rejene po ve~ razdelkih, glede na dejavnosti in funkcije, ki so jih opravljale. Vir je vsekakor 44 Izkaz gostov ubo‘nice iz leta 1776 navaja poleg oznake invalidka tudi oznako impotente (nesposobna, one- mogla). S tem in drugimi eksplicitnimi izrazi (npr. incapace di lavori) opredeljuje dejansko za delo nezmo‘ne osebe, medtem ko je pri mnogih »invalidkah« pripisano opravilo, s katerim se ukvarjajo, najve~ filla, se pravi prede. AST, CRG, b. 30, »Specificazione Della Quantità, e qualità delle Persone trovate nella Casa de« Poveri dalla conscrizione fatta li 4. luglio 1776«, 5. 7. 1776. 45 O tem liku prim. Ferrante (2002). 46 Pogodbo, pismeno ali najve~krat ustno, je delodajalec po predpisih moral zajam~iti in torej uradno potrditi s predujemom v vi{ini dvajsetine dogovorjenega pla~ila. AST, CRG, b. 546, »Ordnung für das Stadtgesind in Triest, Görz und Gradisca«. 47 V drugih primerih mest so bili ti vidiki ‘e predmet poglobljenih raziskav. O konceptualnih in metodolo{kih aspektih glej npr. Moch (1983 in 2001). 365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kot ‘e omenjeno pri tovrstnem opredeljevanju precej skop, saj 75,3% primerov ozna~i pre- prosto kot slu‘in~ad: 68,5% implicitno, ostale s pripisom dekla (serva). Eksplicitna poklicna ali statusna diferenciacija zajema torej ~etrtino teh ‘ensk, ki smo jo porazdelili v dva po profilu jasno zaokro‘ena segmenta in razdrobljeno skupino posameznic z razli~nimi konota- cijami48. 48 Kri‘no preverjanje s stanovalkami nam razkrije, da nekatere osebe, vodene pod popisno kategorijo posli, nimajo delovnega razmerja znotraj bivalnega agregata, temve~ so v njem le nastanjene. Najbr‘ so podobni primeri tudi med posli brez opredelitve. [tevilo je vsekakor zanemarljivo in posebnost ne vpliva na celotno sliko. 49 Povpre~na starost 25,6 let. 50 Od proglasitve proste luke do konca stoletja se je povpre~na letna umrljivost otrok do 6. leta starosti pove~ala za 75% (od 200 do 350 promilov), v prvi polovici 19. stoletja je v {picah segla do 500 promilov, pri nezakonskih otrocih pa do 800 promilov (Breschi et al. 2003, 106) 51 BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«. Dojilje so bile, kot si je lahko predstavljati, mlaj{e ‘enske, ve~ina v starosti od 20 do 30 let49. Razen ene Judinje, so bile vse katoli~anke, krog njihovih delodajalcev pa je bil versko raznolik. Zajemal je vse v mestu ‘ive~e verske skupnosti: rimokatolike, armenske katolike, gr{ke in srbske pravoslavce, Jude ter luterance. Velika ve~ina dojilj je bila priseljenk, najve~ s Kranjskega in drugih slovenskih de‘el, vendar vir ne pove, ~e oziroma katere so bivale v mestu ‘e preden so stopile v slu‘bo in pri katerih je navzo~nost pogojena s tovrstnim slu‘enjem. Pri obeh variantah je prihajal do izraza, mnogo bolj kot pri ostalih oblikah slu‘enja, organiza- cijski aspekt, posebno v primeru, ko so se priseljevale namenoma. Iz drugih virov vemo, da so nemalokrat nastopale slu‘bo ob smrti svojih otrok, in v Trstu je otro{ka umrljivost strmo nara{~ala kot eden od socialnih davkov, ki so ga terjala neskladja med demografskim razvojem in stanovanjskimi, sanitarnimi, higienskimi ter splo{nimi ‘ivljenjskimi razmerami50. Prisot- no je bilo tudi dojenje otrok iz najdeni{nice, ki so jih matere jemale domov in so ga skupaj z rejni{tvom podpirali iz javnih ob~inskih sredstev. Ta, sicer posebna pridobitna ‘enska oblika, ostaja v popisnem registru prikrita, zabele‘ena pa je v popisoval~evem poro~ilu51. Kuharice in stre‘nice sestavljajo dve podkategoriji, ki se razlikujeta tudi po starosti. Prve so bile v povpre~ju bistveno starej{e (29 let nasproti 23,8) in so skladno s kvalifikacijo u‘iva- le vi{ji socialni status. Poklicna profila sta predstavljala nekak{no »aristokracijo« znotraj slu‘in~adi. Oba dobimo pri visoko situiranih dru‘inah ali stanovanjskih agregatih, najpogo- steje skupaj z ni‘jo slu‘in~adjo. Najve~ jih je bilo zaposlenih pri velikih in srednjih trgovcih ter podjetnikih (36,1%), pri dr‘avnem in lokalnem politi~no-upravnem kadru oziroma zaseb- nem uradni{tvu (29,4%), pri plemi{kih dru‘inah in posestnikih oziroma rentnikih (17,2%) ter vi{ji duhov{~ini (6,1%), preostali del pri svobodnih poklicih in drugih dru‘inah vi{jih socialnih slojev. V istih okoljih najdemo tudi dojilje, le da so mo~no zgo{~ene predvsem pri trgovcih (ve~ kot 57%), ki so mlaj{i in torej demografsko aktivnej{i od visokih uradnikov in  1 posli po poklicnih kategorijah Poklicne kategorije Število % Dojilja 32 3,3 2!&  & 184 18,8 ( !%    736 75,3 Drugo 25 2,6 Skupno 977 100,0 366 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... drugih omenjenih kategorij. Glede na {tevil~nost (mo{ke in ‘enske) hi{ne slu‘in~adi po dru‘inah, ki je v nekaterih primerih res izrazita, je razvidna tudi notranja hierarhija kuharic in stre‘nic (kuharice, podkuharice, kuharske pomo~nice, stre‘nice, podstre‘nice ipd.). Posebno kategorijo predstavljajo nadalje guvernante (5 primerov, v preglednici uvr{~enih pod »dru- go«), ki so v skladu s tipologijo svoje vloge in pojmovanjem slu‘enja kot poklica v pravem pomenu besede52 primerno starej{e od vseh ostalih hi{nih slu‘nostnih profilov (povpre~na starost 40,8 let). Dobimo jih v dru‘inah z naj{tevilnej{o slu‘in~adjo, ve~krat v kombinaciji z majordomi53. Med hi{nimi posli je bila prisotna tudi mo{ka komponenta, vendar je nasploh mo~no prednja~il ‘enski spol. Trst je zaradi hitre rasti in s svojimi socialno-gospodarskimi strukturnimi zna~ilnostmi favoriziral ‘ensko slu‘in~ad, v ~asu ko je marsikatero urbano okolje {ele do‘ivljalo postopno femininizacijo teh dejavnosti, ki je bila povezana z ve~anjem pri- seljevanja in z druga~nim odnosom ‘enske do te dejavnosti ter ‘enskim pristopom do zapo- slovanja nasploh. Mo{ka komponenta je zasedala med hi{nimi posli marsikje {tevil~no po- membne, ponekod prevladujo~e polo‘aje54. V Trstu jo najdemo {e vedno pri najvi{jih dru‘benih plasteh in v »elitnih« vlogah, vendar je precej {tevilna tudi na najni‘ji ravni55, in to skoraj brez izjeme v kombinaciji z vsaj eno slu‘kinjo, saj so se delodajalci, ki so imeli po enega hi{nega posla, o~itno odlo~ali za ‘ensko. Glede ‘enskih hi{nih poslov vsekakor velja, da so oznake prisotne prete‘no pri tistih, ki so v slu‘bi vi{jih slojev, zato da so se razlikovale razne figure in njihove vloge. Pri ni‘jih slojih so hi{ne ~akala najrazli~nej{a opravila, zaradi ~esar pri njih niso pri{le v po{tev podrobnej{e ozna~be. Pod kategorijo »drugo« so kot re~eno uvr{~ene raznorazne posamezne ali redkej{e oz- nake. Del je poklicnih, poleg guvernant in drugih hi{nih tudi vajenke (impara l’arte) in dela- vke, del pa je podobno kot v popisnem razdelku stanovalcev opredeljen s socialnega vidika: invalidka, slepa, uboga, bera~ica. Primeri vajenk so zaradi redkosti posebno zanimivi, ker opozarjajo na enega od osrednjih aspektov gospodarske in statusne diferenciacije med spolo- ma, ki ga je treba upo{tevati tudi pri razbiranju prej omenjenega vpra{anja o poklicni (ne)formalizaciji popisne kategorije otrok. Diferenciacija se namre~ za~ne ‘e v dobi odra{~anja in z na~inom priprave na vloge v odrasli dru‘bi. Pri mo{kih je poklicna priprava potekala po formalnih in natanko predpisanih vajeni{kih postopkih (kjer je bilo vajeni{tvo potrebno), pri ‘enskah pa je bilo formalno poklicno izobra‘evanje skoraj popolnoma odsotno. ^eprav se je moralo tudi dekle katerekoli dejavnosti nau~iti, je znanje osvajalo tako reko~ »z naravnim prena{anjem«, »neuradno« in zato formalno nevidno, tudi ko je {lo za obrtne in druge pokli- 52 Mislimo na trajno obliko slu‘enja (life-long servanthood), ki je bila zlasti pri ‘enskah povezana s celibatom in drugimi zavezujo~imi izbirami, bodisi s strani delojemalca kot delodajalca, {e posebno pri vi{jih likih slu‘nostne hierarhije. 53 Predsednik Komer~ne intendance grof von Lemberg in soproga sta poleg uradni{kega osebja (2 osebi) gostila pod svojo streho {e 13 mo{kih poslov (majordoma, natakarja, lakaja, dva kuharja, {tiri slu‘abnike, dva ko~ija‘a, hlapca in mizarja) in 9 ‘enskih slu‘abnic (guvernanto, natakarici, podnatakarici, kuharski pomo~nici, hi{nico in perico), skupno 22 hi{nih poslov. Intendan~ni svetnik grof Scharfenberg je z ‘eno razpolagal z desetimi posli (major- domom, guvernanto, kuharico, stre‘nicama-natakaricama, slu‘abnikom, ko~ija‘em, hlapcem in deklo), intendan~ni svetnik baron von Kriegsbrünn pa z devetimi (guvernanto, dvema kuharicama, natakarjem in natakarico, slu‘ab- nikoma, ko~ija‘em in hlapcem). 54 Mo{ki so na hi{no slu‘enje gledali v smislu trajnega poklica in so te‘ili k poro~anju, kar je mo~no pogojevalo usklajevanje njihovih delovnih dol‘nosti. O{ibilo je tudi njihovo pogajalsko mo~ na pram ‘enskam, ki so dejavnosti posve~ale dolo~eno fazo ‘ivljenja, bile pri tem pripravljene prenesti zakon v zrelej{a leta oziroma se mu la‘je kot mo{ki popolnoma odpovedati. Poleg tega so bile la‘je zamenljive in ob izgubi slu‘be socialno manj problemati~ne od mo{kih kolegov, ki so se te‘je prilagajali drugim dejavnostim. Ta vpra{anja podrobneje analizira, med drugimi, Arru (1996). 55 Najpogostej{a figura je bil t.i. famiglio, ki velja za hlapca oziroma ni‘jega hi{nega slu‘abnika. 367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ce, ki so terjali pridobivanje specifi~ne izobrazbe in spretnosti. Medtem ko je bilo za mo{kega vajeni{tvo faza v izgrajevanju bodo~ega gospodarskega polo‘aja in dru‘benega priznanja, pri dekletih to prehodno obdobje ni veljalo kot identifikacijski in statusni opornik, ker v resnici prvenstveno ni bilo namenjeno poklicnemu izu~enju in gospodarski uveljavitvi po- klicnega znanja, temve~ pripravljalna faza na poti v zakon. Zato tudi ni bilo naravnano v smislu kvalifikacije, temve~ bolj v smeri ohlapnega pridobivanja raznolikih ve{~in (od doma~ih opravil do pridobitnih dejavnosti), ki so opredeljevale miselnostno predstavo ‘enske kot so- cialno in gospodarsko fleksibilnega osebka. Sposobnost vstopanja in izstopanja iz pro- dukcijskega procesa ter usklajevanja doma~ih opravil s pridobitnimi dejavnostmi je pogojevala poklicno izobra‘evanje ‘ensk in dekvalificirala njihovo gospodarsko vlogo, tudi ko je bila ta dejansko kvalificirana oziroma je ‘enskam namenjala odgovorne polo‘aje, s tem, da je bila ‘enska zaradi svojega neformalnega oziroma v primerjavi z mo{kim deklasiranega poklicne- ga statusa manj pla~ana, manj za{~itena in sploh socialno-pravno {ibkej{a ter la‘je obvladlji- va. U~enje »za ‘ivljenje« je torej potekalo spolno diferencirano in v druga~nih krajih. Za (mnoge) mo{ke v obrtni delavnici, trgovini ipd., za dekleta najve~krat doma, s prenosom znanja o »‘enskih opravilih« in morebitnih pridobitnih dejavnostih od matere na h~er, ~e se je dru‘ina ukvarjala s kako obrtno, trgovsko ali drugo dejavnostjo tudi od o~eta ali drugih dru‘inskih ~lanov, kot ka‘ejo tudi pripisi v na{em viru v razdelku otroci (npr. assiste il padre, accudisce al padre, fa l’arte del padre, assiste alla madre), redkokdaj v obliki pravega vajeni{tva. Alternativno mo‘nost izobra‘evanja so nudile karitativne in vzgojne institucije. Tr‘a{ka ubo‘nica in najdeni{nica je dekletom in mlaj{im ‘enskam, ki so ji bile zaupane, nudila osno- vno izobra‘evanje v predenju in tkanju, in dolo~en ~as je bila tu edina tkalnica v mestu, ki je s pomo~jo zasebnih zalo‘nikov proizvajala za trg. Namen pa je bil sprijaznjevanje z omenjeni- ma rokodelskima dejavnostima prej kot prava poklicna kvalifikacija, in to v okviru boja zoper kulturo brezdelja, za moralno (pre)vzgojo ni‘jih slojev k aktivnosti in osnovno usposa- bljanje za samovzdr‘evanje, poleg doprinosa k vzdr‘evanju ustanove56. @ensko potomstvo vi{jih dru‘benih slojev je lahko podoben pripravljalni ‘ivljenjski ciklus opravilo pri ‘enskih redovnicah, ki so svoje varovanke poleg drugega u~ile njihovim dru‘benim polo‘ajem pri- merne ve{~ine kot npr. ~ipkarstva ali vezenja. V obeh primerih pa je podobno kot nasploh v tovrstnih ustanovah tistega ~asa glavni cilj ostajal usposabljanje za »‘ensko vlogo v dru‘ini« in privzgajanje k raznolikosti opravil, fleksibilnosti ter sposobnosti adaptacije raznim dejav- nostim. Te so predstavljale glavni adut za ‘enske, ki so se vklju~evale v delovno tr‘i{~e, najsi bo, ~e so pridobitno delo opravljale na domu, ali izven njega. Njihova konkuren~na mo~ in hkrati socialna {ibkost je bila v sposobnosti kombinacije dru‘inske vloge s pridobitno57. Lo~ena priprava spolov za dostop do delovnega trga je prihajala mo~no do izraza v cehovsko strukturiranih okoljih in sredi{~ih (zlasti tekstilne) protoindustrijske proizvodnje, kjer je v 18. stoletju ‘enska delovna sila v ve~ji ali manj{i meri spodnesla mo{ko. Tr‘a{ka gospodar- ska struktura in zaposlitvene zna~ilnosti so bile, kot smo videli, druga~ne in so ‘ensko v fazi izobra‘evanja za ‘ivljenje najbr‘ {e bolj formalno marginalizirale. 56 Razna dokumentacija v AST, CRSIC, b. 2, 1763–1766. 57 Podrobneje o poklicnem izobra‘evanju ‘ensk in na~inih kot tudi posledicah njihovega vklju~evanja v razna podro~ja delovnega tr‘i{~a glej npr. Groppi (1996) in Laudani (1996). 368 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Izvor in poklic Na koncu {e kratka primerjava poklicno-gospodarskih oziroma statusnih podatkov s krajev- nim izvorom prebivalstva. O tem je bilo nekaj govora ‘e v prikazu spolno-geografskih speci- fik doseljevanja, ko smo ugotovili manj{i prostorski obseg ‘enske selitvene gibljivosti na pram mo{ki in ga povezali z razli~nimi tipologijami mo{kega in ‘enskega delovnega tr‘i{~a ter zna~ilnostmi gospodarskega udejstvovanja nasploh. Raz~lenitev podatkov dovoljuje {e nekaj podrobnej{ih zapa‘anj, pri ~emer ob tako pomembni vlogi tujega priliva ni odve~ pou- dariti, da slika delno odra‘a socialno-gospodarske profile priseljenskih tokov, delno pa ne, ker je rezultanta preoblikovanj, do katerih je prihajalo v mestu. To velja {e posebno za ‘ensko komponento, ki je, kot re~eno, stopala med mestno prebivalstvo v velikem {tevilu skoz »vra- ta« slu‘nostnih dejavnosti in manj v okviru dru‘inske, ‘enitne ali kake druge, poklicno zaz- namovane oblike mobilnosti. Tako so priseljenke, popisane kot gospodinje (»doma~a opravi- la«, dobra polovica stanovalk), ve~inoma pridobile ta »zna~aj« v Trstu, pri ~emer sta bila klju~na poroka in oblikovanje lastne dru‘ine. Podobno pa velja tudi za druge, gospodarsko opredeljene kategorije, pri katerih kvalifikacije najve~krat niso prinesene v mesto, temve~ v njem s ~asom pridobljene. Pomislimo na perice, ki najjasneje odra‘ajo ta »poklicni prehod«, a tudi na trgovske in (morda nekoliko manj) obrtne dejavnosti (bodisi dru‘inskega zna~aja, bodisi v smislu diferenciranega udejstvovanja) in sama dninarsko-te‘a{ka dela. Vklju~no s slu‘enjem, ki ni bilo nujno le nadaljevanje slu‘bovanja v obliki sobivanja z delodajalcem, so pri stanovalkah vse delovne kategorije in kategorija »doma~ih opravil« vezane v glavnem na poro~ni stan ali na vdovstvo, vsekakor pa (tudi v redkih primerih neporo~enih ‘ensk samih) na samostojno obliko bivanja. Iz tabel 8 in 9 je jasneje zaznavna korelacija med izvornim bazenom ‘enskega doseljevanja in poklicno-gospodarskimi profili oziroma dru‘benim polo‘ajem. V tabeli 9 a) pade takoj v o~i osnovna zna~ilnost, {tevil~ni doprinos primarnega zaledja k slu‘nostnemu osebju kot poglavitnemu segmentu samostojnega ‘enskega zaposlovanja. Gre za Gori{ko, Kranjsko in Istro, od koder je izviralo 67,3 % (in 78,5% tujih) ‘enskih poslov, bivajo~ih pod gospo- darjevo streho. Pri tem mo~no prednja~i Kranjska (46,1% celote in 53,8% priseljenk), se pravi ne najbolj neposredno, ampak nekoliko oddaljenej{e obmo~je, po razpolo‘ljivih podrobnej{ih podatkih zlasti Postojna in Ljubljana z okolicama. Zanimiv je tudi podatek za Koro{ko, ki se uokvirja v dokaj intenzivno splo{no migracijsko navezo te de‘ele s takratnim Trstom. V popisni kategoriji stanovalk (tabela 8 a), med katerimi prednja~ijo Tr‘a~anke, je {tevilo priseljenk iz Gori{ke, Kranjske in Istre {e vedno prevladujo~e (39,4% ‘ensk in 64,2% pri- seljenk), vendar kranjska komponenta ne izstopa tako mo~no nad vsemi ostalimi. Na Tr‘a~anke in na stanovalke iz Kranjske in Gori{ke odpade, zaradi velikega {tevila, tudi prete‘ni del raznih socialno poklicnih kvalifikacij, ~eprav z dokaj{njimi notranjimi razlikami. Pri trgovini in go- stinskih uslugah so si Tr‘a~anke in priseljenke iz Kranjske skoraj enakovredne, medtem ko je Gori~ank precej manj. Te dejavnosti so bile v ekspanziji in so dopu{~ale dobre mo‘nosti tudi iniciativi ter podjetnosti doma~ih in zlasti tujih ‘ensk, kot pri~ajo tudi podatki drugih, {tevil~no manj zastopanih priseljenskih komponent. Ne smemo vsekakor pozabiti, da kategorija obsega razli~ne oblike in gospodarske stopnje udejstvovanja, od pridobitnih do ~isto pre‘ivetvenih. Povsem druga~na so razmerja pri obrti in protoindustrijskih dejavnostih, kjer dale~ prednja~ijo Tr‘a~anke. Ta zna~ilnost je pogojena z nekaterimi tradicionalnimi obrtmi, ki so ostajale trdno v rokah doma~inov oziroma doma~ink (solinarstvo), in z izdelovanjem pletenk, ki ga vir ravno tako pripisuje v ve~ji meri Tr‘a~ankam, ~eprav so se z njim ukvarjale tudi mnoge priseljenke. Odstotki piseljenk na vsak na~in opozarjajo, da je bilo vklju~evanje v to kategorijo manj{e, 369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Tabela 8: Stanovalke  &!  +% %  " !    +      +   ) 3  ! +    )    O br t i n pr ot oi nd us tr ija P er ic e /          & ( !   %  !    &    0/  "  4      0 P le m ki nj e, r ed ov ni ce D ru go B re z po da tk a S ku pn o Trst 28,3 46,9 8,9 15,7 28,6 35,2 56,9 33,1 23,1 33,4 Goriška 15,0 8,6 18,5 31,3 17,8 10,6 4,9 6,6 13,8 12,4 Kranjska 26,6 19,1 49,2 43,5 26,6 19,9 2,8 9,0 3,1 21,4 Istra 5,8 5,6 1,6 3,5 7,1 6,2 0,0 7,8 1,5 5,6 Furlanija 4,0 3,1 4,0 3,5 3,0 2,6 0,7 2,4 1,5 2,7 Koroška, Tirolska 5,2 1,9 4,0 0,7 3,7 0,7 1,8 2,8 Štajerska 1,2 0,6 0,8 1,3 0,7 1,4 0,6 0,8 Kvarner, Dalmacija 3,5 5,6 0,9 2,4 2,5 2,8 1,8 2,4 Veneto 2,9 6,8 1,6 5,7 5,4 1,4 5,4 4,6 4,7 *+)()%    0,6 1,3 2,5 4,9 1,2 1,5 1,9  "% 0,6 1,9 1,6 0,3 1,5 0,7 1,1 Lombardija 0,6 0,3 0,7 0,2 Švica 0,6 0,3 0,2 0,2 Italija 1,7 3,1 0,8 0,9 1,3 2,1 0,7 1,2 6,2 1,9 Drugo 1,7 1,2 0,8 1,3 5,1 3,5 0,6 3,3 Neugotovljeno 2,3 0,6 2,4 0,9 2,0 1,5 1,4 1,2 1,5 Brez podatka 16,7 27,1 44,6 3,7 Skupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 b) Vodoravni odstotki Trst 5,6 8,7 1,3 2,1 9,7 55,4 9,4 6,3 1,7 100,0 Goriška 8,0 4,3 7,1 11,1 16,3 44,9 2,2 3,4 2,8 100,0 Kranjska 8,2 5,5 10,8 8,9 14,0 48,8 0,7 2,7 0,4 100,0 Istra 6,8 6,2 1,4 2,7 14,4 58,9 8,9 0,7 100,0 Furlanija 9,7 6,9 6,9 5,6 12,5 50,0 1,4 5,6 1,4 100,0 Koroška, Tirolska 12,2 4,1 6,8 2,7 68,9 1,4 4,1 100,0 Štajerska 9,5 4,8 4,8 19,0 47,6 9,5 4,8 100,0 Kvarner, Dalmacija 9,5 11,1 1,6 11,1 55,6 6,3 4,8 100,0 Veneto 4,1 8,9 1,6 13,8 60,2 1,6 7,3 2,4 100,0 *+)()%    2,0 8,0 70,0 14,0 4,0 2,0 100,0  "% 3,6 10,7 7,1 3,6 71,4 3,6 100,0 Lombardija 16,7 66,7 16,7 100,0 Švica 20,0 20,0 60,0 100,0 Italija 6,0 10,0 2,0 2,0 8,0 58,0 2,0 4,0 8,0 100,0 Drugo 3,5 2,3 1,2 4,7 81,4 5,8 1,2 100,0 Neugotovljeno 10,3 2,6 7,7 2,6 15,4 51,3 5,1 5,1 100,0 Brez podatka 24,5 45,9 29,6 100,0 Skupno 6,6 6,2 4,7 4,4 11,3 52,5 5,5 6,3 2,5 100,0 370 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... vendar bolj kvalificirano, saj dobimo med obrtnimi poklici (prete‘no v obla~ilnem sektorju) ob~utno ve~ priseljenk kot doma~ink. Pranje perila pa je bilo skoraj izklju~no v rokah pri- seljenk, v prvi vrsti iz Kranjske, manj iz Gori{ke in delno tudi nekaterih drugih obmo~ij. Po- dobno velja za nosa{tvo in dninarstvo, s tem, da so se, ob nekoliko ve~ji udele‘bi Tr‘a~ank, z njima ukvarjale skoraj izklju~no kranjske in gori{ke priseljenke. Slu‘nostne dejavnosti so zopet koncentrirane pri Tr‘a~ankah, Gori~ankah in priseljenkah s Kranjskega, vendar so razporejene tudi med raznimi drugimi komponentami, in podobno »doma~a opravila«, dele‘i glavnih kom- ponent pa so razli~ni. Plemkinje so prete‘no tr‘a{kega izvora, a prihajajo tudi od drugod, bodisi zaradi zakonskih zvez s tr‘a{ko aristokracijo ali priselitve dru‘in, anga‘iranih v gospodarskih dejavnostih v mestu, bodisi kot soproge in sorodstvo priseljenega visokega uradni{tva. Dopri- nos Gori{ke je ve~ji od kranjskega, vendar ti de‘eli ne izstopata v primerjavi z ostalimi kot pri drugih kategorijah. Kategorija »drugo« obsega aktivne in predvsem (formalno) neaktivne ‘en- ske zaradi starosti, bolezni ali druge prizadetosti. S perspektive poklicne razporeditve po posameznih izvornih komponentah (tabela 8 b) se je vredno ustaviti najprej pri kategoriji »doma~ih opravil«. ^e pojmujemo ta polo‘aj v smislu okoli{~in oziroma razmer, zaradi katerih se je ‘enska (lahko) omejevala na gospodinjska dela (ne glede na trenutna stanja in neformalne oblike gospodarske participacije, ki so se lahko skrivala za to oznako), nas kljub poenostavljeni in konceptualno problemati~ni lo~nici podatki jasno opozorijo na razliko med Kranjsko in Gori{ko, kot glavnim bazenom ‘enskega priliva, in ve~ino ostalih obmo~ij doseljevanja. ^e pri{tejemo {e statusno kategorijo plemkinj (in redov- nic), sta to priseljenski komponenti z dale~ najni‘jimi odstotki primerov v omenjenih katego- rijah (edini pod 50%) in potemtakem z najve~jimi dele‘i formalizirane participacije v gospo- darskih dejavnostih. Kranjsko in gori{ko komponento je vredno primerjati predvsem s Koro{ko, Venetom, Avstrijo in proveniencami, zdru‘enimi pod »drugo«, pa tudi s [tajersko in nem{kimi de‘elami, pri ~emer pride do izraza tudi vrsta gospodarske participacije. Pri teh komponentah ne najdemo na primer dninark in nosa~ic, se pravi najpreprostej{e delovne sile, prisotne pa so  5  posli po poklicnih kategorijah in krajevnem izvoru   b) Vodoravni odstotki D oj ilj e 2 !    &     & ( !   %    D ru go S ku pn o D oj ilj e 2 !    &     & ( !   %    D ru go S ku pn o Trst 6,3 12,5 13,3 16,0 13,0 1,6 18,1 77,2 3,1 100,0 Goriška 12,5 11,4 14,9 16,0 14,2 2,9 15,1 79,1 2,9 100,0 Kranjska 59,4 42,9 47 24,0 46,1 4,2 17,6 76,9 1,3 100,0 Istra 6,3 2,7 8,2 4,0 7,0 2,9 7,4 88,2 1,5 100,0 Furlanija 2,3 1,7 100 100,0 Koroška, Tirolska 15,8 4,1 8,0 6,2 47,5 49,2 3,3 100,0 Štajerska 6,3 2,7 0,8 4,0 1,4 14,3 35,7 42,9 7,1 100,0 Kvarner, Dalmacija 3,1 1,6 3,1 4,0 2,9 3,6 10,7 82,1 3,6 100,0 Veneto 3,1 1,1 0,5 0,7 14,3 28,6 57,1 0 100,0 *+)()%    3,1 5,4 0,5 12,0 1,8 5,6 55,6 22,2 16,7 100,0  "% 2,7 0,8 1,1 45,5 54,5 100,0 Italija 1,1 0,8 4,0 0,9 22,2 66,7 11,1 100,0 Drugo 1,6 8,0 1,4 85,7 14,3 100,0 Neugotovljeno 1,9 1,4 100 100,0 Skupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 3,3 18,8 75,3 2,6 100,0 371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) slu‘kinje in kuharice, a v precej razli~nih razmerjih. Pri Koro{icah so na primer le-te komaj zastopane, medtem ko izstopa {tevilo zaposlenih v trgovini, slu‘kinje in kuharice iz Veneta so neprimerno {tevilnej{e in ravno tako priseljenke, zaposlene v obrti, manj pa jih je v trgovskih dejavnostih. Precej{nje razlike so vidne (v~asih tudi zaradi skromnega {tevila primerov) tudi pri ostalih komponentah in pri samih kranjskih in gori{kih priseljenkah ter pri Tr‘a~ankah. Ta {tevil~na zapa‘anja je te‘ko interpretirati brez podrobnej{ih analiz in povednej{ih virov. Iz statisti~ne slike vsekakor izhajajo nekatere izto~nice za razbiranje socialno-gospodarskih zna~ilnosti ‘ensk in njihovega polo‘aja v tr‘a{kem dru‘benem tkivu v lu~i njihovega geo- grafskega izvora. V tem se nam zdi glede priseljenk dovolj poudarjeno dejstvo, da je bila, podobno kot za mo{ke, pri vi{jem socialnem polo‘aju oziroma bolj kvalificiranih poklicnih karakteristikah njihova mobilnost manj pogojena z razdaljo. Tako govori tudi statistika poslov, ki ponuja direktnej{e elemente za vrednotenje socialno-poklicne in izvorne korelacije. Podatki ka‘ejo, da se slu‘nostno osebje iz Koro{ke, Zgornje in Spodnje Avstrije, ^e{ke in Moravske ter tisto iz Nem~ije odlikuje po vi{jem kvalifikacijskem profilu. Iz podrobnej{e analize izhaja, da je mnogo kvalificiranih ‘enskih poslov iz teh de‘el kot tudi iz krajev, zbranih v kategoriji »dru- go«, slu‘bovalo pri delodajalcih iz istih obmo~ij, tako da lahko njihovo prisotnost v Trstu pri- merjamo s prisotnostjo delodajalcev, ki so jih o~itno sem priklicali ali celo pripeljali s seboj. Mnogo pa jih je zaposlovala avtohtona ali druga priseljena, bolj ali manj premo‘na elita. Lahko re~emo, torej, da je tudi pri mobilnosti ‘enskih poslov igrala vlogo njihova kvaliteta in da so kvalificirani posli u‘ivali poklicni sloves, ki jim je odpiral mo‘nosti zaposlovanja v vi{jem in o‘jem dru‘benem segmentu, zato pa na geografsko bolj razprostrtem tr‘i{~u. Samo {tevilo teh poslov iz mnogih de‘el izven poglavitnega priseljenskega bazena opozarja, da njihovo pre- mikanje ni sledilo ustaljenim mno‘i~nej{im tokom, temve~ so bili skrbno izbrani in njihova prisotnost namensko usklajena z zahtevami dolo~enega tipa delodajalcev. Pod~rtati pa je treba, da slovesa ni dolo~ala samo kvalifikacija (poleg poklicne tudi v smislu osebnostnih zna~ilnosti). Na izbiro poslov (in posledi~no na razdaljo njihovega premikanja) so vplivali tudi drugi dejav- niki, kot ka‘e primer Koro{ic. Te so, ne glede na kvalifikacijo, slu‘bovale skoraj brez izjeme pri premo‘nih ali socialno izstopajo~ih delodajalcih, ki so v dobrem delu izhajali iz severnih avstrij- skih in nem{kih de‘el, a tudi od drugod. Zdi se torej, da so koro{ke slu‘kinje ‘e kot take tvorile cenjeno kategorijo z dolo~enimi pripoznanimi konotacijami. Njihovo prisotnost v Trstu lahko asociramo s prisotnostjo trgovske in druge gospodarske in uradni{ke koro{ke elite, ki je – lahko domnevamo – temu ‘enskemu toku odprla pot do Trsta in zajam~ila njegov »poklicni« sloves ter {ir{o uveljavitev na podro~ju hi{nih slu‘nosti dolo~enega nivoja. Upo{tevajo~ nakazane smernice je mogo~e dodati, da je bila tovrstna in splo{na ‘enska mobilnost na dalj{e razdalje {e posebno odvisna od organizacijskih vidikov in pogostokrat del »premikanja drugih«, tistih, na katere je bila sorodstveno ali zaposlitveno vezana. Glede na zna~ilnosti tr‘a{kega gospodarskega in dru‘benega razvoja ter na te‘o, ki so jo imele slu‘nostne dejavnosti pri ‘enskem zaposlovanju, naj na koncu poudarimo, da se nam zdi vpra{anje poslov eno od klju~nih tematskih podro~ij za razumevanje ‘enskega doseljevanja in ‘enskih vlog v procesu oblikovanja dru‘beno-gospodarskega tkiva tega v marsi~em po- sebnega mesta. V izhodi{~nih selitvenih izbirah, na~inih prihoda v mesto skozi »kanal« slu‘enja, odnosih do delovnega trga in konkretnih razmerjih z delodajalci ter v nadaljnjih ‘ivljenjskih korakih, za~en{i s strategijami poro~anja, so zajeti objektivni in subjektivni deja- vniki, ki so oblikovali fiziognomijo lepega dela tr‘a{ke ‘enske stvarnosti. Vir, ki smo ga uporabili, je kljub »stati~nosti« in vsej problemati~nosti dragocen pokazatelj mnogoterih potez tega razvojnega procesa. Ob dodatni dokumentarni podpori lahko {e mnogo doprinese, predvsem v {ir{i komparativni perspektivi in kot pripomo~ek za evidentiranje ter izostro- vanje spolnospecifi~nih in mnogih drugih vpra{anj . 372 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Arhivski viri: AST, CRSIC: Archivio di Stato di Trieste, C. r. Suprema Intendenza Commerciale per il Litorale (1748–1776) AST, CRG: Archivio di Stato di Trieste, C.r. Governo del Litorale in Trieste (1776–1809) BCT, AD: Biblioteca civica di Trieste, Archivio diplomatico BCT, AD1: Notta di tutte le case, famiglie, et habitanti nella città di Trieste lì 18 luglio 1735, 2 D 32 BCT, AD2: Conscrizione fatta del Popolo ch’Abbita nella città di Trieste, 10 gennaio 1765, 2 D 32. BCT, AD3: Coscrizione Generale Della Città e Porto Franco di Trieste fatta nell’anno 1775 da me G. A. Tognana de Tonnefeld BCT, AD4: Atti di Polizia (1. gennaio – 30 giugno 1775) BCT, ASC: Biblioteca civica di Trieste, Archivio Storico Comunale, Capitanato Circolare Literatura: Andreozzi Daniele (2003): Gli »urti necessari«. Dalla manifattura all’industria (1718–1914), v: Finzi Roberto, Panariti Loredana, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. II:La città dei traffici 1719–1918, Trieste, 541–639. Arru Angiolina, Ehmer Josef, Ramella Franco (ur.)(2001): Migrazioni, »Quaderni Storici«, n. 106, XXXVI, 1. Arru Angiolina (1996): Uomini e donne nel mercato del lavoro servile, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 245–268. Arru Angiolina (1995): Il servo. Storia di una carriera nel Settecento, Bologna. Belfanti Carlo Marco (1994): Mestieri e forestieri. Immigrazione ed economia urbana a Mantova fra Sei e Settecento, Milano. Blaznik Pavle, et al. (1970): Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I, Ljubljana. Braudel Fernand (1963): Pour une histoire sérielle: Séville et l’Atlantique (1504–1650), »Annales E.S.C.«, XVIII, 541–553 Breschi Marco, Kalc Aleksej, Navarra Elisabetta (2001): La nascita di una città. Storia minima della popolazione di Trieste (secc. XVIII–XIX), V: Finzi Roberto, Panjek Giovanni (ur.), Storia econo- mica e sociale di Trieste. I: La città dei gruppi 1719–1918, Trieste, 69–237. Bühler Linus (1994): Von Schustern, Kaminfegern und Bauleuten. Zur gewerblichen Emigration aus Graubünden bis zum Ersten Weltkrieg, v: Brunold Ursus (Hrsg.), Gewerbliche Migration im Alpen- raum, Bozen, 483–495. Cattaruzza Marina (1979): La formazione del proletariato urbano. Immigrati, operai di mestiere, donne a Trieste dalla metà del secolo XIX alla prima guerra mondiale, Torino. Cavallo Sandra (2001): La leggerezza delle origini: rotture e stabilità nelle storie dei chirurghi torinesi tra Sei e Settecento, v: Arru Angiolina, Ehmer Josef, Ramella Franco (ur.)(2001): Migrazioni, »Quaderni Storici«, n. 106, XXXVI, 1, 59–90. Contini Alessandra, Martelli Francesco (1996): Il censimento del 1767: una fonte per so tudio della struttura professionale della popolazione di Firenze, v: Fonti archivistiche e ricerca demografica, Roma, I., 344–393. De Vries Jan (1984): European Urbanization 1500–1800, Cambridge, Mass. De Rosa Diana (1991): Libro di scorno, libro d’onore : la scuola elementare triestina durante l’amministrazione austriaca: 1761–1918, Udine. Dorsi Pierpaolo (1989): »Libertà« e »Legislazione«. Il rapporto del barone Pittoni sullo stato della città di Trieste e del suo Territorio (1786), »Archeografo Triestino«, S. IV, XLIX, 137–185. Dubin Lois (1999): The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolutist Politics and Enlightenment Cul- ture, Stanford. 373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Ferrante Lucia (2002): L’onore dei poveri vergognosi. Il caso di Bologna, v: ^ast: identiteta in dvoumnost neformalnega kodeksa (Sredozemlje, 12. – 20. stol.), »Acta Histriae«, 8, 2 (X.), Koper, 431–448. Finzi Roberto, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. I: La città dei gruppi 1719–1918, Trieste. Finzi Roberto, Panariti Loredana, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. II:La città dei traffici 1719–1918, Trieste. Floud Roderick (1979): An Introduction to Quantitative Methods for Historians, London. Fornasin Alessio (1998): Ambulanti, artigiani e mercanti. L’emigrazione dalla Carnia in età mo- derna, Verona. Furet François (1971): L’histoire quantitative et la costruction du fait historique, »Annales E.S.C.«, XXVI., 63–75 Greci Roberto (1996): Donne e corporazioni: la fluidità di un rapporto, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 71–91. Gribaudi Maurizio (2001): Percorsi individuali ed evoluzione storica: quattro percorsi operai at- traverso la Francia dell‘Ottocento, v: Arru Angiolina, Ehmer Josef, Ramella Franco (2001): Migrazio- ni, Quaderni Storici, n. 106, XXXVI, 1, 115–151. Gribaudi Maurizio (1996): L‘analisi di rete: tra struttura e configurazione, »Rassegna italiana di sociologia«, XXXVII, 1, 31–55. Groppi Angela (1996a), Introduzione, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, V–XVI. Groppi Angela (ur.) (1996b): Il lavoro delle donne, Bari. Groppi Angela (1996c), Lavoro e priprietà delle donne in età moderna, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 119–163. Kalc Aleksej (2003): Aspetti del popolamento e della politica dell’immigrazione nel porto franco di Trieste (secolo XVIII), v: Kalc Aleksej, Navarra Elisabetta (ur.), Le popolazioni del mare. Porti franchi, città, isole e villaggi costieri tra età moderna e contemporanea, Udine, 47–86. Kalc Aleksej (2004): Prispevki za zgodovino slovenskega {olstva na Tr‘a{kem. Primer {ole na Katinari: od ustanovitve do Ilirskih provinc, »Acta Histriae«, Koper, oddano v objavo. Kaiser Dolf (1994): Bündner Zuckerbäcker in den Nachbarländern vom Spätmittelalter bis ins 20. Jahrhundert (Pasticceri grigionesi negli Stati confinanti, dal tardo medioevo al XX secolo), v: Brunold Ursus (ur.), Gewerbliche Migration im Alpenraum, Bozen, 511–526. Kaser Karl (2002): La servitù della gleba nell’Europa orientale, v: Barbagli Marzio, Kertzer David I. (ur.), Storia della famiglia in Europa. Dal Cinquecento alla Rivoluzione francese, Bari, 34–86. Krmac Dean (2002): Il censimento demografico del 1857. Fonte per lo studio della popolazione di Trieste e dell’Istria, Tesi di dottorato (relatore Anna Maria Vinci), Trieste, Università degli Studi di Trieste, a.a. 2001/2002. Laslett Peter (1977): Caratteristiche della famiglia occidentale, v: Barbagli Marzio (ur.), Famiglia emutamento sociale, Bologna, 80–115. Laudani Simona (1996): Mestieri di donne, mestieri di uomini: le corporazioni in età moderna, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 183–205. Levi Giovanni (1985): Centro e periferia di uno stato assoluto. Tre saggi su Piemonte e Liguria in età moderna, Torino. Merzario Raul (1996): Donne sole nelle valli e nelle montagne, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 229–246. Merzario Raul (2000): Adamocrazia. Famiglie di emigranti in una regione alpina (Svizzera italia- na, XVIII secolo), Bologna. Moch Leslie Page (1983): Paths to the City: Regional Migration in Nineteen-Century France, Beverly Hills, California. Moch Leslie Page (1992): Moving Europeans. Migration in Western Europe since 1650, Bloomin- gton-Indianapolis. Mols Roger (1956): Introduction à la démographie historique des villes d’Europe du XIV au XVIII siècles, Louvain. 374 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Moricola Giuseppe (2002): Gli uomini che muovono i beni: facchini e organizzazione del porto a Napoli dopo l’Unità, »Società e storia«, XXV, 2, 517–540. Navarra Elisabetta (1996): Famiglie e terre a Barcola fra ’700 e ’800, »Archeografo triestino«, 50, 3–47. Navarra Elisabetta (1996): Famiglie, patrimoni, valori nella comunità ebraica di Trieste (1750–1840), Università di Trieste, Working Papers, N.s. n. 24. Panjek Aleksander (2003): Chi costruì Trieste. Edilizia, infrastrutture, mercato immobiliare, v: Finzi Roberto, Panariti Loredana, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. II:La città dei traffici 1719–1918, Trieste, 643–758. Piccinni Gabriella (1996): Le donne nella vita economica, sociale e politica dell’Italia medievale, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 5–46. Piccinno Luisa (2002): Le Compagnie di facchini stranieri operanti nel porto di Genova (secoli XV–XVIII), v: Petti Balbi G. (ur.), Comunità forestiere e »nationes« nell’Europa dei secoli XIII–XVI, Napoli, 325 – 338. Poni Carlo (1996): Tecnologie, organizzazione produttiva e divisione sessuale del lavoro: il caso dei mulini da seta, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 269–296. Repinc Martina (1990): Perice v vaseh tr‘a{kega Brega (od 1918 do zatona obrti). Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Trst. Rosental Paul-André (1990): Maintien/rupture: un nouveau couple pour l’analyse des migrations, »Annales E.S.C.«, 45., n. 6, 1403–1431. Rosental Paul-André (1999): Les sentiers invisibles. Espace, familles et migrations dans la France du 19e siècle, Paris. Trisciuzzi Leonardo, De Rosa Diana (1986): I bambini di sua maestà. Esposti e orfani nella Trie- ste del Settecento, Milano. Schematismo dell’ I. r. Litorale austro-illirico ed unitovi Indicatore generale della Città di Trieste per l’anno 1843, Trieste. Sonnino Eugenio (1999): Roma, secolo XVII: popolazione e famiglie nella »città maschile«, v: La popolazione italiana nel Seicento, Bologna, 777–796. Studen Andrej (1993): Pedenarca, ksel, kelnerca, ‘nidar. Socialno zgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869–1910, Ljubljana. Studen Andrej (1995): Stanovati v Ljubljani: socialno zgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljan- ~anov pred prvo svetovno vojno, Ljubljana. Vascotto Aldo (1994–95): La popolazione di Trieste nel censimento del 1765, Tesi di Laurea, Uni- versità di Trieste, Facoltà di Scienze Politiche. Verginella Marta (1996): Ekonomija odre{enja in pre‘ivetja. Odnos do ‘ivljenja in smrti na tr‘a{kem pode‘elju, Koper. Viazzo Pier Paolo (1989), Upland communities. Environment, population and social structure in the Alps since the sixteenth century, Cambridge. @nidar{i~ @. Sabina (2000): Ora et labora – in mol~i, ‘enska! Pregled demografije de‘ele Kranjske in pridobitnosti ‘ensk v desetletjih 1880–1910, Ljubljana. R i a s u n t o La popolazione femminile di Trieste nel 1775: alcuni aspetti socio-demografici, economici e metodologici Aleksej Kalc Il contributo offre una panoramica sulla società femminile triestina nel momento in cui la città emporio, dopo più di mezzo secolo dalla proclamazione del porto franco ed uno sviluppo a lungo stentato, si trova in pieno decollo economico, socio-demografico ed urbanistico. La base informativa 375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) utilizzata per l’analisi è la coscrizione della popolazione del 1775 che costituisce, assieme a quella del 1765, l’unica fonte censuaria nominativa oggi disponibile per la seconda metà del secolo e fino al primo censimento austriaco moderno del 1857. Soffermandosi su alcuni dei caratteri socio-demografici ed economici che l’anagrafe riesce a mettere in evidenza, l’autore dedica ampio spazio ai numerosi problemi metodologici ed ai limiti interpretativi legati all’utilizzo di tale fonte, in modo particolare all’analisi di genere. L’indagine fa emergere e mantiene costantemente in primo piano il fenomeno dell’immigrazione quale motore dello straordinario sviluppo demografico della città e fattore costitutivo di un amalgama sociale plurietnico e cosmopolita. Ricorrendo alla ricostruzione strutturale per far fronte alle lacune informative riguardanti l’età e la provenienza di un consistente segmento giovanile della popolazione (0–23 anni), l’autore tratteggia la fisionomia demografica dell’immigrazione e della popolazione nel suo insieme che corrisponde ai seguenti caratteri generali: una concentrazione dei flussi in entrata nelle classi di età 15–39, con il massimo addensamento nell’intervallo 15–29 (attorno al 55%), che determi- nano un forte gonfiamento generale delle medesime classi di età; una percentuale poco rilevante di forestieri nell’arco di età 0–14, riconducibile ad una tipologia immigratoria prevalenetemente indivi- duale ovvero scarsamente caratterizzata dal trapianto di interi nuclei familiari; una forte consistenza generale delle età più giovani come risultato della sostenuta natalità, favorita dall’afflusso migratorio, erose però molto velocemete dalla sempre più insidiosa mortàlità (aumentata nel corso del secolo da 200 a 350 per mille). Tra le specificità di genere vengono rilevati: un predominio numerico della com- ponente maschile su quella femminile, anomala per la maggior parte della demografia urbana di antico regime, ma caratteristica per determinate realtà cittadine, tra le quali i centri in grande crescita, soggetti come nel caso di Trieste a speciali politiche di incentivazione; una immigrazione femminile un po’ meno numerosa di quella maschile e anche lievemente anticipata per quanto riguarda l’età all’arrivo, che contribuisce alla creazione di un vasto mercato matrimoniale, attraverso il quale trova, come confer- mato dalle fonti parrocchiali, la via della sedimentazione urbana; un accesso alla città che passa per lo più attraverso i ruoli lavorativi femminili classici, vale a dire i servizi domestici, e si basa sul modello life- cycle servanthood; un bacino di provenienza di più corto raggio rispetto all’ampiezza dei flussi maschili, localizzato per quasi il 70% dell’apporto nelle regioni immediate del Goriziano, dell’Istria e soprattutto della Carniola, caratteristica, quest’ultima, correlata alla tipologia del mercato occupazionale. Per quanto riguarda la struttura occupazionale e la posizione sociale l’indagine mette innanzitutto in evidenza una delle questioni chiave per una corretta lettura dei dati: il problema della differenza tra rilevamento formale e realtà effettiva dei ruoli economici femminili. A differenza di altri casi, la coscri- zione triestina del 1775 riporta con maggiore regolarità il dato relativo alla condizione socio-professio- nale delle donne, anche di quelle sposate che risultano essere solitamente le più penalizzate in questo senso. Ciò non toglie però l’appiattimento in una gamma di indicazioni, da un lato ristretta dai limiti del mercato del lavoro, dall’altro condizionata da classificazioni vaghe e stereotipate che fanno intuire, ma non permettono di cogliere lo spessore di situazioni reali molto più complesse. Situazioni che presup- pongono una diversa concettualizzazione del lavoro femminile rispetto a quello maschile, che si espri- mono attraverso una maggiore flessibilità dell’impiego e dell’apporto economico delle donne attraver- so svariate strategie e combinazioni lavorative, che trovano riscontro già nei modi e negli orientamenti formativi delle giovani in confronto a quelli dei maschi. La fonte permette comunque di apprezzare i tratti socio-economici generali della popolazione fem- minile, che rispecchiano, come del resto anche nel caso maschile, il ruolo prettamente portuale ed emporiale della città. L’autore si sofferma sulle singole categorie e tipologie di attività, sui caratteri strutturali dei gruppi entro i quali esse si manifestano, sulle differenziazioni sociali alle quali si associa- no ed altre peculiarità, strettamente connesse con il lavoro femminile della »nuova Trieste«. La catego- rizzazione delle attività economiche cosiddette produttive comprende il settore commerciale e del ri- storo, rappresentato per lo più da negozi al dettaglio e dalla rivendita in piazza di generi alimentari e soprattutto dalla conduzione di taverne, osterie e dormitori; il settore dell’artigianato e della protoindu- stria è caratteriazzato in parte dai mestieri legati all’abbigliamento e tra le classi sociali più basse dall’impagliatura di bottiglie su vasta scala ad uso delle distillerie; nel settore delle prestazioni di ma- nodopera comune spicca il »mestiere« delle facchine o »porta sacco«, anche questo correlato ai più bassi ambiti sociali. Socialmente più elevato si presenta invece, almeno nella media, il consistente 376 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... gruppo delle lavandaie e, un po’ meno, quello ancora più diffuso delle prestatrici di servizi domestici. Le appartenenti alle categorie menzionate hanno come comune denominatore il fatto di essere maritate, o comunque, se vedove oppure sole, di abitare autonomamente. L’età ed altre caratteristiche strutturali confermano, con numerose differenze e vistose peculiarità sia a livello di categorie e di »mestieri« sia a livello dei singoli soggetti, che si trattava di attività legate alla fase »matura« della vita, nella stragrande maggioranza dei casi determinata dalla costituzione della famiglia. Lo stesso vale per la componente non registrata secondo caratteristiche formali di tipo economico-produttivo, vale a dire le mogli ed altre appartenenti del nucleo familiare che »lavoravano in casa«. Tale e simili indicazioni si pongono al centro della sopraccitata questione sul reale ruolo ed apporto economico di queste compo- nenti femminili. A fronte di tutta questa parte di società femminile stava il blocco occupazionale più diffuso, cioè quello del servizio sotto forma di coabitazione con il datore di lavoro. Connotato prevalentemente dall’età »prematrimoniale« (dai 15 ai 29 anni) e da una scarsissima presenza della componente autocto- na, esso rappresentava, come già accennato, la principale »via di accesso« femminile alla città, intesa sia come mercato del lavoro sia come realtà di innesto sociale. Si trattava anche in questo caso di un segmento socio-professionale articolato, sebbene concentrato per lo più nei servizi domestici. Ed anche qui si pone come problema di fondo la tipologia reale della prestazione lavorativa dei soggetti in que- stione, poiché solamente un quarto di essi reca qualifiche meglio definite. Si tratta in piccola parte di collaboratrici inserite (anche) nelle attività economiche dei datori di lavoro e soprattutto di personale domestico impiegato presso famiglie di alto rango sociale, per questo, come anche per la presenza pro famiglia alquanto numerosa, soggetto ad una più puntuale definizione delle mansioni e delle posizioni gerarchiche. Il restante 75% si raggruppa invece sotto un’unica generica definizione, quella della serva. In chiusura il contributo prende in esame il rapporto tra struttura socio-professionale e provenienza della popolazione femminile, aggiungendo ulteriori elementi di riflessione soprattutto per quanto ri- guarda i modelli immigratori, le loro articolazioni ed i fattori sottostanti ai vari tipi di mobilità, aspetti questi di cui la fonte utilizzata offre però indizi insufficienti per interpretazioni approfondite.. 377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)                         !"#!$!                                                                        «, (Smith 1996, 359). »Jugoslavijo na noge   ! ko ne sluša pjesmu "  (iz pesme »Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo« sa istoimenog albuma sarajevske rok gru- pe Bijelo Dugme). Cilj ovog !  !  #$   "    %! &    %'      ( ) '  *  + ,-./  ,-0- $ 1 eme je pra 23  &    2 $    $# $(»politi! $) jezika u !  )1$  Razlog zašto sam izabrao baš ovaj ju#noslovenski pro- stor za istra#ivanje ju#noslovenskih lingvisti!kih nacionalizama je taj što se upravo na terito- riji Trojedne Kraljevine suština nacionalnog odre2enja putem jezika i pisma u gore navede- nom periodu kod Ju#nih Slovena mo#e najbolje uo!iti, shvatiti i pratiti. Ni na jednom dru- gom prostoru Jugoisto!ne Evrope sukob dva lingvisti!ka nacionalizma nije dobio tako jasne crte i imao tako jak uticaj na formiranje nacionalne svesti pojedinih naroda kao što je to bio slu!aj sa Hrvatima i Srbima u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji. Tako2e, lingvisti!ki naciona- lizmi ova dva naroda su tipi!an primer kako ideolozi i politi!ari koriste jezik kao instrumente za formiranje nacionalne svesti i nacionalne dr#ave uzimajui ih kao jedinstveni i apsolutni simbol nacije. Ako usvojimo Gelnerovu aksiomu da je nacionalizam »politi!ki princip pod kojim se podrazumeva podudarnost politi!kog jedinstva sa nacionalnim jedinstvom« (Gell- ner 1989, 13) onda se na primeru hrvatskog i srpskog lingvisti!kog nacionalizma od 1835. do 1848. g. mo#e dobro uo!iti i pratiti fenomen pridavanja razli!ite va#nosti terminu »nacional- no jedinstvo« u dijametralno suprotnim politi!kim ideologijama sukobljenih politi!kih aktora.1 Uop"  $  *&rvatski i srpski nacionalizmi u!itavom XIX. i XX. veku su na onim prostorima na kojima su ova dva naroda #ivela zajedno imali dvojak karakter: 1) nacionalno odre2enje i pretenzije na pojedine teritorije kroz religioznu pripadnost (Hrvati su rimo-katolici ,4$ !   56&,78/9 ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 77–389 378 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ... dok su Srbi pravoslavci) i 2) odre2enje pripadnosti jednoj ili drugoj naciji na osnovu jezika i pisma (svi štokavci su Srbi dok su Hrvati i!akavci i štokavci i kajkavci; svi koji pišuirili- com pripadaju Srpstvu dok svi koji koriste latinicu pripadaju Hrvatstvu). Zbog #estine nacio- nalnih sukoba u kojima su faktori jezika (i pisma) igrali vidnu i bitnu ulogu, kao i zbog kasnijih posledica za zajedni!ki #ivot ova dva naroda, lingvisti!ki nacionalizmi Hrvata i Srba od 1835. do 1848. g. zaslu#uju posebnu pa#nju istra#iva!a. Analiza glavnih tokova hrvatskog i srpskog lingvisti!kog nacionalizma na prostoru Trojed- nice u ovom !lanku pokriva vremenski period od osnivanja Ilirskog pokreta 1835. g. do Revolucije 1848.–49. g. i predstavlja zaokru#enu celinu u istorijskom razvitku hrvatskog i srpskog naroda u Trojednici pa je stoga veoma pogodan za istra#ivanje. Revolucija 1848.–1849. g. predstavlja najva#   $2:  ;   !   '%%" < &=>=   Osnovna karakteristika hrvat- sko-srpskih odnosa u Trojednici u toku Revolucije 1848.–49. g. je ta što je tada došlo do privremenog nacionalnog izmirenja Hrvata i Srba u Habsburškoj Monarhiji, a što se i otvo- reno manifestovalo u njihovoj zajedni!koj borbi (vojnoj i ideološkoj) protiv ma2arizacije koja se od strane vo2a ma2arske revolucije (isto kao i od strane politi! $ 2 <2  ,-0- ?07 $ 9imala sprovesti prevashodno putem uvo2enja obaveznog ma2ar- skog jezika za sve stanovnike nezavisne velike ma2arske dr#ave (od Karpata pa do Jadrana) kao zvani!nog i dr#avnog jezika što je fakti!ki vodilo ka asimilaciji nacionalnih manjina (Bideleux, Jeffries 1998, 271–273, 302–307, 362–374; Glatz 1995, 33–44; Kontler 1999, 241, 244, 292, 298). Protiv ovakvog ekskluzivnog ma2arskog lingvisti!kog nacionalizma, Hrvati i Srbi sa prostora istorijske Ma2arske (zemalja krune Sv. Ištvana) su odgovorili poten- ciranjem na upotrebi svog maternjeg jezika što je samo ubrzalo formiranje nacionalne svesti kod oba ova naroda. Tako je 25. marta 1848. g. na Velikoj narodnoj skupštini u Zagrebu pored ostalih odluka odlu!eno i da se (štokavski) hrvatski jezik proglasi slu#benim jezikom u Trojed- nici. To je bila prirodna posledica odluke poslednjeg hrvatskog (feudalnog) staleškog Sabora od 23. oktobra 1847. g. da se umesto slu#benog latinskog jezika uvede hrvatski jezik (tj. tzv. ilirska štokavština) kao »diplomati!ki« jezik u Hrvatskoj-Slavoniji (,778*,@@?,@89.2 Ova odluka Sabora je došla u poslednji !as pošto je uvo2enje ma2arskog jezika u javne institucije (na primer u pošte) u Hrvatskoj i Slavoniji bilo jasno vidljivo. Od svih ma2arskih politi!kih stranaka jedino su tzv. »reformatori« pristajali da uo!i revolucionarne 1848. g. dozvole upotrebu hrvatskog jezika u administrativnim poslovima na teritoriji Hrvatske i Sla- vonije, koje su se nalazile u sklopu Ma2arske od 1102. g. sa pravom na unutrašnju autono- miju, ali nikako nisu pristajali da ispune zahtev hrvatskih politi!kih predstavnika u ma2ar- skoj staleškoj skupštini (Dieta): na primer onaj iz 1790. g. da hrvatski poslanici u toj skupšti- ni mogu da koriste svoj maternji jezik kao jezik izra#  ! $ "  (Kontler 1999, 216, 244). Koliki je zna!aj pridavan lingvisti!kom modelu nacionalnog odre2enja na prostorima Centralne i Jugoisto!ne Evrope sredinom !etrdesetih godina, pa i u kasnijim decenijama XIX. veka, sa svim politi!kim implikacijama primene ovog modela u praksi, najbolje nam mogu pokazati re!i rumunskog istori!ara Kogalniceanua izgovorene u Akademiji u Jašiju u polunezavisnoj Moldaviji 1843. g. (sedam godina nakon pisanja Vukovog!lanka Srbi svi i A1 2  $     ! $   $'  3  $   &3  $ <2  ' 5,-BB ?,-@A $ 9 ",-.7 ?,-0B $ 4  '   2 # $  *        % &  $ %  %  $  2 $+  4 $   $ "    $   2&  $ #% %'  3   379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) svuda i samo godinu dana pre pisanja Garašaninovog Na!ertanija): »Smatram za svoju otadbinu sve teritorije na kojima se govori rumunskim jezikom!« Proces nacionalne identifikacije putem nacionalnog jezika je bio u usponu na prostorima zemalja krune Sv. Ištvana kojima su pripadali i Hrvati i Srbi u Hrvatskoj-Slavoniji. <2 * $ !      ! '%%" < &    !   # # #  %&      govorilo nacionalnim jezikom.    2 !    %  !   $    $ $    <23  " %  $& $ 2<2  ,-0- ?07 $      2& &<2    23  $   ! $# $  %  $  $# 3  &  $ Ovakva politika je naravno sa svoje strane prouzrokovala naras $3  ! $  &  &  $ !  &  3 $ <2  '  %        $ 2   $     $%2 i kao jako sredstvo nacionalne odbrane. 1   =>=  2 '%%" < 3 &  %   $ ! & $  $  *   #     aranja nacionalnog knji#evnog jezika (Kontler 1999, 243–246; Kann 1974, 367–405). Dok je na primer slova!ka luteranska intelektualna elita krajem XVIII. ! =>=.   %!" $    $ C   D (koji je 1787. g. napisao slova! $    #  ), na kome je Ján Kollár napisao svoje apoteoze Slovenstvu kao i »Bibliju« pan-Slavizma – Slavi dcera (1827. g., potpuna verzija 1832. g.), dotle je L’udovit Štúr pokrenuo 1845. g. Slovenskije Národnje Novini "  !  !     "    ! *    !      % 2!" $$ ! $   $ !"    !     a primer filolog Ján Kollár, L’udovit Š E      ! $  $  % $$3  $ !   ! $  $ 2 ( *$ & Š E* =>=   !  * i su pojedini slavisti (Josef Dobrovský, Jernej Kopitar, Palacký, Jungmann) !"  *    %       %5   . Na drugom kraju Habsburške Monarhije, u Transilvaniji, izlazila je Gazeta de Transilvania   ,-.- $ ! % F $ G5Treptow 1996, 242; )  ,777*A009      "     2 <2 %  H ,-0- ?07 $ 5I )  &*6+D * $ I   &JDJ9 & ! &$   (istorijske) <2 %      '  4  2 &%3  &       ! &     *   Ilirski pokret (1835.–1848. g.), od svih nacionalnih preporoda etni! & $<2  %  H ,-0- ?07 $ ( 2&       & !  &$ =>=    &   # * 3 & "" ! !  $   5!  *   "  9*   "  $  $      " " *  2a Ilirskog pokreta Ljudevit Gaj (1809.–1872. g.)3  ! $ #   .I F     !           $    FJ  & )   F$   !  380 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ...  ilirskim imenom. )     %  #%# '  % ! $ # $    %   !  =>=             ( , 1814. .) i      ( , 1818. .)    )# (1787.–1864. g.). I F  2 !    # $ 'ta izdavanjem 1830. g. u Budimu brošure Kratka osnova hrvatsko-slavenskoga pravopisanja !     5,778*,/A9*    $  '   3  !  ! F   !   $   !" $ =  5  »gajica») (!ABBB*A00K #*L *; !*+,78.* A.79. Do Gajevog vremena Hrvati su koristili sedam pravopisa: 1) kajkavski »ugarski pravo- pis« u Provincijalu (civilni deo Hrvatske), 2) štokavski »slavonski pravopis« u Slavoniji, i posebne pravopise 3) u Bosni i Hercegovini, 4) u Hrvatskom primorju, 5) u Dalmaciji, 6) u Istri, i 7) u Dubrovniku ( #*L *; !*+,78.*A.-). Ljudevit Gaj je delio mišljenje savremenika da se nacija identifikuje sa jezikom kojim govori i obrnuto. F2   ' $  "  *!    3   5   %95Peri,778*,/8?,@89.4 M         $  ! $Ilirskog pokreta (ujedinjenje Hrvatske, Slavonije i Dalmacije) bilo neophodno stvoriti novu formu knji#evnog jezika za Hrvate. Iz tog razloga se zalagao kod hrvatske inteligencije da se štokavski dijalekt prihvati kao standardna forma hrva  $ # $    5'  %9   $  3   5   9 Prema nekim ju#noslovenskim i inostranim filolo- zima, hrvatski ilirci su ne samo preuzeli Vukov ijekavski podizgovor štokavskog dijalekta (tj. srpski narodni jezik9  #    $5*  *   3 $*  % !*       5 Reclus 1878, 278; Brockhaus 1931, 645;    ;        ; #  ;   2001, 69). Iza ovakve jezi!ke politike vo2a Ilirskog pokreta se, po mišljenju ne malog broja ju#noslovenskih filologa, istori!ara i lingvista, krila potajna te#nja za asimilacijom nehrvat- skog stanovništva ju#noslovenskih zemalja koje je govorilo i pisalo štokavskim dijalektom jer je taj dijalekt bio u stvari maternji jezik Srba a ne i Hrvata koji su izvorno bili!akavci a Slovenci kajkavci ! " #$% " &%'( ( 1892;      1902; )* 1894a; )* 1894b; )* 1895; +(  1890; % ,-7AK<  ,--7K,  " -%  " .  1996, 303–304K )  ,7-.K   1997, 13–41, 412–426, 466–476;          / Ovakvo mi"  &  !adovima o rasporedu slovenskih jezika od strane filologa slavista s kraja XVIII. i po!etka XIX. veka. Vodei slo- venski filolozi u to vreme (Josef Dobrovský, Jernej Kopitar, Pawel Josef ŠafaNik, Franc Miklo- ši!9su polazei od tvrdnje nema!kog istori!ara Ludviga fon Schlötzera (Ludwig von Schlöt- zer 1735.–1809. g.) da je štokavski dijalekt srpski, delili mišljenje da se kao pravi hrvatski narodni jezik mo#e smatrati samo!akavski dijalekt, a kajkavski dijalekt kao slovena!ki, pa bi shodno implementaciji ovakve teorije hrvatska nacionalna teritorija bila svedena na terito- rijalnu rasprostranjenost!akavskog dijalekta tj. na Istru, severni deo isto!ne obale Jadrana i na veinu jadranskih ostrva.6 (Dobrovský 1792/1818; ŠafaNik 1955; ŠafaNik 1826; ŠafaNik 04F    #  '  5&,78/*@7?8AK+ ,78/K  ,7/0KO ,78.*,,.?,A09 54  &   $& F!  5 $,-@.P,-@/*>>*.,9 6 Hrvat Dr. Juraj )% ,7// $ "    '  '  : «Pred jedno 120 godina Hrvat %  Q$  * %'  4 $$     %'  5),7//9 381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 1833; Kopitar 1810; Kopitar,7-0K<  "!,-/AP,-87 Uporedi sa Kollár 1835). Neospor- na je ipak !F+"   Velike Ilirije – dr#ave koja bi se prostirala od Jadrana do Drave i od Drine do Karavanki i Julijskih Alpa sa politi! 3     Q$% >  "   Velike Ilirije% F R +"  5,88B ?,-/@ g.) koji je tu ideju izneo u najva#nijem programskom spisu Ilirskog pokreta pod naslovom Disertatija iliti razgovor…koji je štampan štokavskim  )  ,-.A $ F R +" $  $      ,-.- $  # ! %* $  C%5 #*L 3 *; !*+,78.*A.-9  % !    ! & #iliraca  ! &!  %# $  *$> $%? Leljiva %  !  %   #Ilirskog pokreta (Banac 1993, 233–235). Treba istai da je Draškovisli!no jednom od najistaknutijih hrvatskih preporoditelja–Ivanu Der- kosu (autor programskog spisa Genij domovine…, Karlovac, 1832. g.) tra#io da se stvori jedan jedinstveni !      #      #     Velike Ilirije. »Ilirizam«     !     $   $   $ #   $      *    Silirski (srpski i hrvat- ski), slovena!ki i bugarski.7 Vukov lingvisti!ki model identifikacije Srpstva izra#en u njegovom !lanku Srbi svi i svuda (Be!*,-07 g.) da su svi ju#noslovenski štokavci etni!ki Srbi je bio u direktnoj suprot- nost prema gore navedenim Derkosovim i Draškovievim stavovima. Naime, kao što Derkos i Draškovinisu videli Srbe na prostorima Dalmacije, Slavonije, Hrvatske, Bosne i Hercego- vine tako i Vuk nije video Hrvate ni na jednoj od ju#noslovenskih teritorija na kojima se govorilo štokavskim dijalektom.8 Ovaj Vukov lingvisti!ki model definisanja Srpstva je na- stao iz autorovog dubokog uverenja da je upravo jezik glavna nacionalna determinantaK"3      2Ilirskog pokreta. Me2utim, dok su hrvatski ilirci smatra- li da Srbi i Hrvati imaju zajedni!ki govorni jezik, Vuk je uvek (od po!etka svoje nau!ne delatnosti pa do kraja #ivota) jasno pravio razliku izme2u maternjeg (govornog) jezika Hrva- ta od Srba. Za njega, drugim re!ima, (za razliku od hrvatskih iliraca) Hrvati i Srbi nisu bili isti narod; tj. narod koji govori istim jezikom. 8&   !>C  &  3&  &  3&  &!  ,-  5   *C + *>   *CR%"9 ! ,7   5R   *R   9 %&     R     &$3  &  $ *&     5  )" ! ,8  *6 < C ! ,7  9&         &     %     C  :*%  '   1$ %  1&  &  $   "       $ %  2&    %      5,778*,/-?,/79 4!         $ ! & " $  $    &  &   ! #   5 9        ! "    '  5   ,778*A-?.BK  ABBB* ,8.?,80K ,7779   &   ! =>=  ! ==  *6 O"*  .(% $ 0( ( 0(  - -,% $$   1(  % $- %("   ,  ,  % % (- % 1(2 1$(2 34%2 0- 3-  - 02  3- * 2 3 ( 5  (-0 1( * 2 -%- %6 7  -,( 2%1$   3   $,  % ( ($  3,8 9-(  $/ ( *%- 9-(- 7(- ! % (3,8- $(- %%-  9-(- :26$- ! ($  % $  - 3 38 +     3  (    03 % 3  -0$ 12 -*2% $2 %2   %2 3 $ 2;( %$ 5<, ,7.89 8 O Ivanu Derkosu i grofu Janku Draškoviu u hrvatskoj istoriji videti opširnije u sledeim radovima (Roksan- di,7--KHorvat 1990; Macan 1992; Šidak, Foreti*Grabovac, Karaman, Str!i*Valenti,77B9 382 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ... Neophodno je napomenuti da je inicijativu za izbor novoštokavskog dijalekta za knji#evni jezik Hrvata pokrenuo Petar Frano Martecini (Martecchini) 1826. g. kada je objavio na »hrvat- skom« jeziku zbirku radova Ivana (D#iva) Gundulia (1589–1638. g.), najveeg dubrova!kog i slovenskog baroknog pesnika, skreui time pa#nju na »hrvatski« karakter dubrova!ke lite- rarne tradicije koja je pisana štokavštinom. Ubrzo nakon pojave ovog izdanja, vo2e hrvat- skog nacionalnog preporoda, tj. Ilirskog pokreta, su po!ele zagovarati standardizaciju hrvat- skog knji#evnog jezika na osnovama novoštokavskog idioma centralne i ju#ne Dalmacije, zapadne Hercegovine i Slavonije, idioma koji je u literarnoj tradiciji bio najbolje izra#en u delima štokavskih rimokatolika Antuna Kanizlia (1700.–1777. g.), Andrije Ka!ia Miošia (1704.–1760. g.) i Matije Antuna Relkovia (1732.–1798. g.).9 Na taj na!in je hrvatski nacio- nalni preporod postavio iste temelje hrvatskom knji#evnom jeziku kao što je to uradio 1814. i 1818. g. Vuk StefanoviKarad#isa srpskim knji#evnim jezikom uzevši (svoj maternji) novoštokavski govor ijekavskog izgovora za njegovu osnovu. Tako se na primer u!itelj Tomo Ko"ak (1752.–1831. g.) mo#e smatrati Gajevom prete!om u borbi za uvo2enje »štokavsti- ne« u sve školske ud#benike u Hrvatskoj. Nova forma knji#evnog jezika je promovisana u novopokrenutom!asopisu Danicza Hor- vatzka, Slavonzka y Dalmatinzka 1835. g., koja je preimenovana u Danicu Ilirsku naredne godine od kada se štampa isklju!ivo štokavštinom, kao i od strane nekoliko kulturnih udru#enja koja su se okupljala u »Hrvatskoj narodnoj kui», tj. palati grofa Janka Draškovia u Zagrebu. Kona!no je 1840. g. i Hrvatski plemiki (staleški) sabor prihvatio Gajevu »štokavicu« tra#ei te godine od ma2arsko-hrvatskog kralja da se u Hrvatskoj-Slavoniji u sve gimnazije i zagre- ba!ku Akademiju uvede!isto narodni jezik», tj. štokavski dijalekt. Tom odlukom je poništen zaklju!ak istog Sabora iz 1827. g. o tome da se u Hrvatskoj-Slavoniji mo#e uvesti ma2arski jezik u školski sistem kao obavezan predmet kojim se #elelo pridobiti ma2arsko plemstvo za saradnju sa hrvatskim stale#ima 5,778*,/B9. Godine 1842. je Dragutin Rakovac izdao Mali katekizam za velike ljude u kojem tra#i upotrebu narodnog jezika (tj. štokavskog dijalek- ta), narodnu knji#evnost, prosvetu na hrvatskom jeziku i o!uvanje hrvatskih municipalnih pra- va. Sledee godine (2. maja 1843.) je Ivan Kukuljevi3Sakcinski odr#ao u Hrvatskom saboru prvi zastupni!ki govor na hrvatskom jeziku tra#ei da se taj jezik, tj. štokavski dijalekt, proglasi slu#benim za prostor Hrvatske-Slavonije (!ABBB*253). Me2utim, jedan veliki deo hrvatske inteligencije iz kajkavske Hrvatske je bio protiv Gajeve namere da štokavski dijalekt standardizuje u hrvatski knji#evni jezik smatrajui da štokavski idiom nije hrvatski nacionalni jezik. Tako je 1841. g. deo hrvatskog plemstva osnovao »Hor- vatsko-ugarsku stranku« sa programom borbe protiv »ilirskog« tj. štokavskog dijalekta, a za o!uvanje pravog »horvatskog« jezika, tj. kajkavskog dijalekta, koji je po njima bio najbolje predstavljen u delima sveštenika Titusa Brezova!kog (1757.–1805. g.) najvrsnijeg kajkav- skog komediografa (njegova najpoznatija dela su: Matijaš grabancijaš dijak i Diogenes ili sluga dveh zgubljeneh bratov). Da bi prebrodio ovaj jaz izme2u!akavske, kajkavske i što- kavske knji#evne tradicije me2u Hrvatima», Ljudevit Gaj je upravo izabrao ijekavski idiom slavne dubrova!ke knji#evnosti koja je trebala da Hrvate kona!no opredeli da prihvate štokav- ski dijalekt ijekavskog izgovora kao svoj nacionalni knji#evni jezik. Gajeva i Babukieva filo- loška škola u Zagrebu je kona!no uspela da kodifikuje hrvatski knji#evni jezik i da ga nametne kajkavskoj severozapadnoj Hrvatskoj. Gaj i njegovi saradnici su 1836. g., dakle iste godine kada Vuk StefanoviKarad#ipiše svoj!lanak Srbi svi i svuda, izvršili revolucionarnu prome- nu na podru!ju hrvatskog knji#evnog jezika. Iako je veina njih bila ro2ena u kajkavskim 74     "5   ,78-*,,*.0?@@9 383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) krajevima, oni su odlu!ili da Novine horvatzke i Daniczu izdaju na štokavskom dijalektu i pod ilirskim imenom što je sa njihove strane protuma!eno kao nastavak dubrova!ke i slavon- ske »hrvatske« knji#evnosti. Gaj je svoju odluku iz 1836. g. da odbaci kajkavski a prihvati štokavski dijalekt za štam- panje svojih novina opravdavao re!ima da to !ini izme2u ostalog i zbog »neprocenjivog literarnog blaga!etrdeset i više klasi!nih pisaca iz ilirsko-parnaškog Dubrovnika…i zbog drugih va#nih knji#evnih ostvarenja koja pravom nasle2a mi ponovo prihvatamo kao našu staru baštinu« (Gaj 1836). Ali!ak šta više, prema srpskom filologu Petru Milosavljeviu, Gaj je prihvatio ijekavski štokavski a ne ikavski kao što se to moglo pretpostaviti s obzirom na broj knji#evnih dela napisanih ikavskim, veli!inu teritorije koju je pokrivao ovaj izgovor i na!injenicu da je ikavski bio isklju!ivo hrvatski izgovor dok je Vukov ijekavski izgovor isto!ne Hercegovine bio isklju!ivo srpski (    ). Jedan od naj- istaknutijih srpskih filologa, Pavle Ivi*je mišljenja da ukoliko bi Gaj izabrao ikavski izgo- vor za knji#evni jezik Hrvata u tom slu!aju bi priznao nacionalnu podelu Srba i Hrvata na jezi!koj osnovi što je Gaj #eleo da izbegne (= 1971, 186–187). Ipak u ovom slu!aju, mišljenja sam da je »dubrova!ki faktor« igrao presudnu ulogu u izboru ijekavskog izgovora naro!ito posle Gajeve i Ma#uranieve posete Dubrovniku 1841. godine (videti o tome u Vince 1978, 332–334). Ista ta 1841. g. je bila presudna godina u ideološkoj evoluciji dubro- va!kog rimokatoli!kog Srbina Mede Pucia koji je tada kao student prava u Padovi upoznao Slovaka Jána Kollára koji se trenutno nalazio u Veneciji. Tada je ovaj slova!ki filolog upoz- nao dubrov!anina Pucia sa svojom i ŠafaNikovom teorijom o ju#noslovenskim dijalektima i nacionalnoj pripadnosti. Pucikoji je vebio upoznat sa rudimentalnim oblicima te teorije preko u!enja Vuka Stefanovia Karad#ia, nakon susreta sa Kollárom 1841. g. je postao ube2eni pristalica nacionalnog odre2enja Ju#nih Slovena na osnovu pripadnosti jednoj od nekoliko dijalektoloških grupa kojim su govorili Ju#ni Sloveni. Tako je Pucite 1841. g. prvi put nedvosmisleno rekao da postoje »Srbi-katolici« u Dubrovniku pod kojima je podrazume- vao one rimo-katoli!ke stanovnike grada koji su govorili štokavskim dijalektom. Puci je svoje ube2enje o nacionalnoj determinaciji putem jezika ubrzo izneo u nekoliko !lanaka štampanih u tr"anskom magazinu Favilla u godinama 1842.–1844. Tako je u jednom svom !lanku iz 1843. g., polazei od ŠafaNikove teze publikovane 1842. g., Puci tvrdio da ima samo 801.000 Hrvata, tj. Hrvata koji su #iveli isklju!ivo u »kajkavskoj« Hrvatskoj (Stulli 1956, 39–40, 48). Otprilike u isto to vreme, ali u Brusi u Anadoliji, je još jedan Srbin rimokatolik iz Dubrov- nika prolazio kroz istu ideološku evoluciju kao i Medo Puci Bio je to Matija Ban koji se ranih!etrdesetih godina XIX. veka u Anadoliji upoznao sa poljskom emigracijom sa kojom je imao prisnih politi!kih kontakata u Beogradu gde se nastanio 1844. g. U oba ova slu!aja, kako u Anadoliji tako i u Beogradu, Matija Ban je prihvatio stavove poljske emigracije o nacionalnoj pripadnosti Ju#nih Slovena na osnovu »nacionalnog« jezika (tj. dijalekta), sta- vove koji su uglavnom bili bazirani na u!enju slavista iz prve polovine XIX. veka. Na primer, P. J. ŠafaNik (1795.–1861. g.) u svom delu Slowansky národopis, Praha, 1955. (prvo izdanje 1842. g.), stranice 146–159 je nazvao jezik kojim se govorilo u Dalmaciji »srpski jezik«. Ovakav ŠafaNikov stav je bio #estoko kritikovan od strane Vjekoslava Ba- bukia (1812.–1875. g.), jednog od najeminentnijih vo2a hrvatskog Ilirskog pokreta, koji je nazivao jezik stanovnika Hrvatske i Dalmacije »horvatski« (Babuki,-0A9. Po#e#anin Vjeko- slav Babukipiše 1842. g. P. J. ŠafaNiku sledee: »Nama nije milo, što Vi Ilire sa Serblji prevodite. Ono je ime  , a ovo posebno. Serblji su u Serbii, a koji su po drugih po- krajinah ilirskih raztreseni, ti se radi zakona   *   >  * !  *$    ! $   % 384 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ...      !  #" 2 m u Brodskoj i Gradiškoj regimenti zove svoj jezik  a pismeni samo ljudi zovu ga slavonskim ili ilirskim. U Horvatskoj i Dalma- ciji zovu ga svi stanovnici, bez razlike vere, horvatskim jezikom« (Babuki,-0A9   !     $     !      ! '    !        !   $C I     ,7,0 $  !    &   5I ,7,0* ==9*  >vi &  2  "    $   =>>  5= 1990, 10). (  !   &  $   &  3    $  $   $!  $ "   > * 3   ! %R $    R ON &       &' %  -B,*BBB*&  ,*,/,*BBB & %/*A70*BBB 4 A*--B*BBB *,*-@0*BBB 3   //B*BBB5ON ,7//*,00?,/BK ,7-0*-B?-A9 $        Geschichte der slawischen Sprache und Literatur nach allen Mun- darten (Pest, 1826.), Srba, tj. štokavaca, »grko-pravoslavaca« je bilo: »a) Bugara 575.000, b) srbijanskih Srba i Srba u Ugarskoj 1,150,000, c) Bosanaca 250,000, d) Crnogoraca 60,000, e) Slavonaca 247,000 i Hrvata (Srba u Hrvatskoj) 174,000». Rimo-katoli! & & %%     : »Lu#! & %/B*BBB, dok je »protestantskih« Srba bilo: »Lu#! & %,/B*BBB ON        !   $   $   $  "   % daju: Bugari, Srbi, Bosanci, Crnogorci, Slavonci i Dalmatinci. Tako je prema njemu bilo ne" " .*BBB*BBB & $  3 "   *   ! & % Srpsko je! !    S9%$ %9 *  *%   K&  ! %       !   ! a) gornjokranjsku i b) donjo- kranjsku podvrstu (%   ŠafaNik u svojoj knjizi Geschichte…sve Slovene podelio na »jugoist !  1$H* %' * $ 5Wends9*M*  *  %5I#!  %9 (    "      %   $*2  %*   %* 3 *: $ *  * % ! +  <2 * Slowan- sky národopis iz 1842. g. on više ne uklju!uje Bugare u Srbe smatrajui ih posebnom granom Ju#nih Slovena polazei od toga da Bugari ne govore štokavskim dijalektom. ŠafaNik je!akav- ske pesme naveo kao primer pesama na hrvatskom jeziku (ŠafaNik 1955, 159). Jasno je da je Pawel Josef ŠafaNik jasno i veoma dosledno razlikovao Srbe rimokatolike i unijate od Hrvata. Mišljenja sam da je ŠafaNik smatrao, iako to nije direktno izneo, da su rimokatoli!ki i pounijaeni štokavci u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji u stvari bili etni!ki Srbi. Ipak, neophodno je istai da je ŠafaNik u odeljku tree glave dela Slowansky národopis koji nosi naslov »Ilirski jezik« srpsku knji#evnost podelio na tri dela, tj. na onu koju su stvarali pravoslavni štokavci, rimo-katoli!ki štokavci i na onu koja je pisana glagoljicom na »srpskom jeziku». Shodno ovakvom njegovom stavu, nije nikakav kuriozitet što je u knjizi Slowansky národopis ŠafaNik ubrojao me2u srpske štokavske rimo-katoli!ke knji#evnike Dubrovnika, Bosne, Hercegovine i Dalmacije i Ljudevita Gaja. To se dogodilo jednostavno stoga što je za ŠafaNika hrvatska knji#evnost svedena na! " kajkavštinu, a pošto je kajkavac Gaj po!eo da piše štokavskim jezikom on je stoga uvršten me2u »srpske« pisce (ŠafaNik ,7//*,,09      $  "      !  * $   &*  R)  5,8-B ?,-00$ 9  2     % '   & &! &    &   *  3  ! O  $   % "    *   * % 385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) '  > *  )   %  R + %  $   staroslo- venski jezik%      4 !   3  $)   >>   $ 5 70/  7/7 $ 9<      %  %  &   *+ %  T !   L            $ $$   $  "       #     &     Za vo2stvo Ilirskog pokreta je bilo najte#e odlu!iti se izme2u ikavice i ijekavice kao knji#evnog jezika Hrvata. Izbor je kona!no ipak pao na (dubrova!ku) ijekavicu zbog velikog ugleda knji#evnih dela napisanih na tom izgovoru u Dubrovniku. Ipak, mnogi hrvatski kul- turni delatnici, i pre ovog izbora i nakon njega, su se zalagali za ikavicu kao!ist nacionalni hrvatski govor. Tako je, još pre Gajeve reforme hrvatskog knji#evnog jezika, Šime Star!evi 5,8-0 ?,-/7 g.), katoli!ki sveštenik i stari gramati!ar, u svojoj Novoj ricsoslovici iliricskoj iz 1812. g. ukazivao na prisutnost stranih elemenata u dubrova!kom ijekavskom izgovoru, koji se stoga nije mogao prihvatiti kao hrvatski nacionalni »jezik», zala#ui se u isto vreme za ikavski izgovor kao!isti hrvatski nacionalni jezik. Po Šimi Star!eviu, dubrova!ki ijekav- ski izgovor je postao suviše »stran« Hrvatima zbog velikih »pozajmnica« iz italijanskog jezika kao i iz crkvenoslovenskog jezika kojim se slu#ila Srpska pravoslavna crkva.10 Na suviše »srpski« karakter dubrova!ke epske poezije u delima Ive Gundulia i Junija Palmo- tia je ukazivao i Andrija Torkvat Brlipo kome je njihovo epsko pesništvo bilo »inferiorno« usled prisustva stranih elemenata u strukturi epske pesme u odnosu na pravo hrvatsko epsko pesništvo koje je ispevano na »nacionalnom epskom metru« (Brli,-0-9 Sli!no mišljenje su imali i Šime Star!evii Ante Kuzmani5,-B8 ?,-87 g.) koji je bio vodea figura onih predstvavnika hrvatske inteligencije okupljenih oko Zore dalmatinske koja se #estoko borila za standardizaciju ikavskog (kao nacionalnog hrvatskog) a ne ijekavskog (kao nacionalno srpskog) izgovora za knji#evni jezika Hrvata. Povodom rada zagreba!ke filološke škole, Srbin rimo-katolik iz Dubrovnika, Matija Ban, je rekao da je ta škola »lep i potpuno savršen srpski jezik», mislei na štokavski dijalekt ijekavskog izgovora, presadila iz njegovog »gnezda« u »sve ilirske zemlje« i tako »pripremila ulazak u pan-Slavizam« (Ban 1849).11 Medo Pucije otišao korak dalje 1867. g. tvrdei da ukoliko se narodi razlikuju po jeziku onda je Gajevo usvajanje »srpskog jezika u zvani!noj upotrebi« pretvorilo sve Hrvate u »lingvisti!ke« Srbe. Shodno tome, Srbi se ne trebaju plašiti hrvatskih »istorijskih prava« jer su to u suštini srpska prava (Orsatto 1867, 26). Treba istai da su i neke najistaknutije vo2e »ilirske faze« hrvatskog nacionalnog preporo- da (na primer Lj. Gaj i I. KukuljeviSakcinski) #alili što je dubrova!ka knji#evnost iz XVIII. veka radije prihvatala »latinske muze« a ne nacionalni izgovor, a naro!ito što najistaknutiji dubrova!ki nau!nik Ru2er Boškovi5,8,, ?,8-8 g.) nije ništa napisao na »svom maternjem jeziku« vesamo na latinskom.12 Bez obzira na ove primedbe vo2a Ilirskog pokreta, mo#e se slobodno zaklju!  da je!itav intelektualni krug oko Gaja bio produkt »raguzofilije», krug koji je legendu o Ivi Gunduliu pretvorio u centralni deo ideologije Ilirskog pokreta. Pozitivna kritika Vukove zbirke narodnih juna!kih pesama i podrška Vukovoj jezi!koj reformi koju su dali dubrova!ki slavisti Pero Budmani (1835.–1914 g.) i Milan Rešetar (1860.–1942. g.) je kona!no uverila hrvatsku inteligenciju u ispravnost Gajeve reforme hrvatskog knji#evnog jezika. ,B4   % 5'  ,70B*.A?.09 11      $,-00 $ <         3 ! $  $ &   'ate i Srbe smatrao samo «plemenima» jednog jedinstvenog sloven- skog naroda. 12F%) ! Nešto o iznenadnom pesništvu (Gaj 1842).  5   ,-0,9 +% !H2 " ,8/- $  %  !   delo: Philosophiae naturalis theoria. 386 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ... Gajeva borba za novu formu knji#evnog jezika je sadr#avala i politi!ke implikacije. Kao prvo, standardizovana štokavica je pru#ala jaku intelektualnu osnovu za otpor ma2arizaciji. Kao drugo, pokušalo se da se osigura most saradnje sa Srbima što je ilircima bilo jako va#no radi ja!eg pritiska na Peštu. Naime, Lj. Gaj je smatrao dae lakše doi do politi!kog jedin- stva Hrvata i Srba ukoliko se prethodno bude obezbedilo njihovo jezi!ko jedinstvo. Stoga je po Gajevom mišljenju bilo neophodno da svaki Hrvat nau!iirilicu kako bi mogao!itati dela srpskih pisaca.13 Kao tree, uzimanje štokavske forme za standardizaciju hrvatskog knji#evnog jezika je navelo jedan deo srpske inteligencije, i tada a i kasnije, da optu#i Lj. Gaja za pri- svajanje celokupnog kulturnog nasle2a pisanog štokavskim dijalektom kao hrvatskog a ne srpskog nacionalnog blaga (>%%2- ;   ;  ;   ;    ).14 U prvoj polovini XIX. veka, a naro!ito u periodu delovanja Ilirskog pokreta, me2u Srbi- ma i Hrvatima sa podru!ja Trojednice su postojale dve vodee »lingvisti!ke ideologije»: 1) lingvistiki nacionalizam koji je postavljao jasnu granicu izme2u »hrvatskog« i »srpskog« jezika i 2) lingvistiki unitarizam koji je naglašavao istovetnost jezika ova dva naroda. U praksi, koji e vid od ove dve »lingvisti!ke ideologije« nadvladati u odre2enom vremen- skom intervalu uglavnom je zavisilo od trenutnog politi!kog pritiska Be!a i Pešte na Trojed- nicu. Ukoliko su Be! i Pešta nastojali da sprovedu germanizaciju, odnosno ma2arizaciju, Hrvatske, Slavonije i Dalmacije Hrvati i Srbi sa ovih prostora su zbijali svoje redove oko ideje hrvatsko-srpskog lingvisti!kog unitarizma. Me2utim, ako pritisak germanizacije i ma2a- rizacije nije postojao u jako izra#enoj formi tada su Hrvati i Srbi potencirali na svojim poseb- nim lingvisti!kim nacionalizmima. Dok su ma2arski liberalni reformisti dozvoljavali da se hrvatski jezik upotrebljava u unu- trašnjoj administraciji Hrvatske i Slavonije, odlu!no su se protivili upotrebi hrvatskog jezika, kao i bilo kog drugog jezika osim ma2arskog u Ugarskom parlamentu (staleškoj skupštini– Dieti) koji je do 1848. uglavnom zasedao u Po#unu (Bratislava, Pressburg). Pravo hrvatskih deputata na upotrebu latinskog ili svog maternjeg jezika u ma2arskoj dr#avnoj Dieti je izaziva- lo #estoke rasprave izme2u hrvatskih i ma2arskih poslanika na zasedanjima ma2arske Diete 1843.–1844. g. Ma2arska veina je i ovom prilikom kao i u slu!aju Diete 1839.–1840. g. uspela da izglasa zakon po kome je ma2arski jezik zvani!ni jezik kojim se imaju voditi saborske sednice Ugarske Diete. Nakon napuštanja Diete od strane hrvatskih poslanika, ma2arski dele- gati su doneli zaklju!ak da se u roku od deset godina mora ma2arski jezik uvesti u Hrvatsku i Slavoniju. Po ovoj dietalnoj odluci, sva nadleštva, kancelarije i sudovi na prostoru Hrvatske i Slavonije su u opštenju sa Peštom morali da vode slu#benu prepisku na ma2arskom jeziku, dok se u domaim poslovima na tzv. »Ugarskom primorju« koje se pritezalo od grada Rijeke sa okolinom do iza Karlobaga i Gospia (oblasti Modrus-Fiume i Lika Korbava) mogao koristiti italijanski, u Hrvatskoj latinski, dok se u Slavoniji u roku od narednih šest godina u domaim poslovima moralo sa latinskog prei na ma2arski pošto je Slavonija proglašena integralnim delom Ugarske u u#em smislu re!i. »Zakonskom osnovom« o uvo2enju ma2arskog jezika koju je usvojila Ugarska Dieta 1848. g. se zahtevalo tako2e da se u Hrvatskoj-Slavoniji i Ugarskom primorju ma2arski jezik izu!ava kao obavezni nastavni predmet u svim školama kao dr#avni jezik. Kona!no je Lajos Kossuth porekao i samo postojanje hrvatskog imena, jezika i nacije ,.4 !   2"           !   $ $       %*'       14 O tome je Jovan Du! pisao: »=6 - -*  0( $ *( %$0 3 0$ 3- (- (84 %  *2 3 0 % 2- 3 01$- 0( %3% 0 2  %( 1 3% ,20$- - 5$- ( 1(- %3%- 0 *$-« !:-  / 387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) (Macan 1992, 284). Ubrzo je i po!  $ ! 2 '  *  < 36PI ) % 2& 2   ! $H(Fiume) (!ABBB*A/79. Ovakav ma2arski lingvisti!ki nacionalizam koji je proisticao iz teorije o samo jednom (ma2arskom) »politi!kom narodu« na teritoriji zemalja krune Sv. Ištvana je uveliko dopri- neo da se i Hrvati i Srbi u toku Revolucije 1848.–49. g. na2u zajedno na strani ma2arskih protivnika. Jaz izme2u svih nema2arskih etni!kih skupina u Ma2arskoj i revolucionarne ma2arske vlade je definitivno postao nepremostiv donošenjem ma2arskog liberalnog ustava iz 1848. g. po kome je ma2arski jezik ozakonjen kao jezik zakonodavstva i administracije na !itavoj dr#avnoj teritoriji Ma2arske – od Karpata do Jadrana. Na ovaj na!in se pokušao sa!uvati geografski i politi!ki integritet istorijske Ugarske ali je upravo ovakva politika Kos- suthovih »velikoma2ara« uskoro dovela do anti-ma2arske pobune svih nema2arskih nacio- nalnosti što je uveliko doprinelo kona!nom slomu Ma2arske Revolucije. Bibliografija >%%2   >%%2/        ?  3 / Babuki,-0A? V. BabukiP. J. ŠafaNiku, Nacionalna i sveuilišna biblioteka, Zagreb, R 3992a, 1842. Ban 1849 – Ban M. Osnova sveslavianskoga jezika // Dubrovnik, Dubrovnik, s. 282, 1849. Banac 1984 – Banac I. The National Question in Yugoslavia. Origins, History, Politics, Cornell Univer- sity Press, Ithaca, London, 1984. Banac 1993 – Banac I. The Insignia of Identity: Heraldry and the Growth of National Ideologies Among the South Slavs // Ethnic Studies, Vol. 10, pp. 215–237, 1993. Barac 1954 – Barac A. Hrvatska knjievnost od preporoda do stvaranja Jugoslavije, knjiga I, Jugosla- venska akademija znanosti i umetnosti, Zagreb, 1954. Bideleux, Jeffries 1998 – Bideleux R, Jeffries I. A History of Eastern Europe. Crisis and Change, Routledge, London and New York, 1998. Biland#,777? #+ Hrvatska moderna povjest, Golden Marketing, Zagreb, 1999. #*L *; !*+,78.? #> *L  *; !< *+ Istorija Jugo- slavije, Prosveta, Beograd, 1973.       /          I, @.) .2  $  3 + #3 /       /           II @.) .2  $  3 + #3  / Brli,-0-?BrliA., T. Knji#evne vesti // Danica ilirska  A  Zagreb, s. 28, 1848. Brockhaus 1931 – Der grosse Brockhaus, X, 1931.   ,78-?   + '   *$     ju#noslavenskih i drugih slaven- skih jezika, njegove povjesne mijene kao jezika hrvatske knji#evnosti, u Aleksandar F., Krunoslav P. (urednici), Hrvatska knjievnost u evropskom kontekstu, Zagreb, 1978. Despalatovic 1975 – Despalatovic E. M. Ljudevit Gaj and the Illyrian Movement Boulder, Colo., East European Quarterly, 1975. Dobrovský J., 1792/1818 – Dobrovský J. Geschichte der böhmische Sprache und Literatur, Wien, 1792/1818. :-   :-# /         !  " #  $   %   %3  !%%2%/ &%'( (    &%'( ( 0(1 * 2 *; % % %- $ *(  $  0 *$ BB    , Beograd, 1892. Fishman 1975 – Fishman J. A. Language and nationalism. Two Integrative Essays, MA, Newbury House, Rowley, 1975. Gaj 1836 – Gaj Lj. Proglas // Danicza Horvatzka, Slavonzka y Dalmatinzka  A   CDEFGH  I/ / 388 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ... Gaj 1842 – Gaj Lj. Danica ilirska  A  CDEFGH  I/  / Gellner 1989 – Gellner E. Language and Solitude: Wittgenstein, Malinowski, and the Habsburg dile- ma, Cambridge University Press, Cambridge, 1989. Glatz 1995 – Glatz F. Bourgeois Transformation, Assimilation, and Nationalism, in Glatz F. (ed.). Hungarians and Their Neighbours in Modern Times, 1867–1950, Distributed by Columbia Univer- sity Press, New York, 1995. Horvat 1940 – Horvat J. # $ , Zagreb, 1940. Horvat 1990 – Horvat J. Politi   %  , Zagreb, 1990. =   = ./    &  ,  3  . =   = ./    &  , 3- *38  #0( (84 % *3-  3 / =   = ./ O   '&'&,  3 .,% /   J  K/    ( , II,  3  / %    % / ./       5   / Kann 1974 – Kann A. R. A History of the Habsburg Empire 1526–1918, University of California Press, Berkeley, Los Angeles and London, 1974.  1887 –  K/  08 8 # ,     )      (  ( 0( 34% ,20$  3 *2 ;- %6     /    *     +)       :- 30-8 % *38  9 %(  3 / Kollár 1835 – Kollár J. L (84 %$ *2% 2 ;- %3  % $2  %(2 BB     , 3 6 2  . Kontler 1999 – Kontler L. Millenium in Central Europe. A History of Hungary, Atlantisz Publishing House, Budapest, 1999. Kopitar 1810 – Kopitar J. Patriotische Phantasien eines Slaven // Vaterländische Bläter, 5. VI, 1810. Kopitar 1984 – Kopitar J. Serbica, Beograd, 1984.   # )/ , -   ,     + #3 !0 *38  - 3 %-/ Kresti1983 – KrestiV. Srpsko-hrvatski odnosi i jugoslovenska ideja, Beograd, 1983. Krnjevi,7//?KrnjeviJ. izjava data kanadskom Hrvatskom Glasu, 26. IX 1955. )*   – )*# #/ )/ ,     5  / )*    )*# #/ )/   5   / )*    )*# #/ )/ .  '  & 5   / Leskien 1914 – Leskien A. Grammatik der Serbo-kroatischen Sprache. 1. Teil. Lautlehre, Stammbil- dung, Formenlehre, Heidelberg, 1914. Macan 1992 – Macan T. Povijest hrvatskoga naroda, Nakladni zavod Matice hrvatske, Školska knjiga, Zagreb, 1992. < ,--7 – < ( Slaveni u davnini, Zagreb, 1889. <  "!,-/AP,-87?<  "!6 Serbisch und chorvatisch, Vergleichende Gramatik der slawischen Sprachen, Wien, 1852/1879. ,   , +/   . + #3  /       ./    &    /  / +3%  -% * (   ( .,% / -%   -% / L 0( - #  (( - :26$ :- %(-  ( ($   // 0    /     3 /    / +(     +(  ./ /    ,  3  /      1902 –     , Zagreb, 1902. Orsatto 1867?4  5< 9 La Serbia e l’ Impero d’Oriente, Firenza, 1867. !ABBB?!+ Povijest Hrvatske. Drugo, izmijenjeno i znatno prošireno izdanje sa 16 povijesnih karata u boji. !*Q$%*ABBB ,778?> Povijest Hrvata, Centar za transfer tehnologije, Zagreb, 1997. .    . # :/ 1 '   + #3 / Reclus 1878 – Reclus 1878. Geographie Universelle, III, Paris, 1878. 389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Roksandi,7--?RoksandiD. Vuk Karad#i*Ilirci i proces srpske nacionalne integracije u hrvatskim zemljama (1835–1848), Nauni sastanak slavista u Vukove dane. Vuk Karadii njegovo delo u svome vremenu i danas, Beograd, 1988, s. 119–128. Sakcinski 1841 – Sakcinski K. I. Dopis iz Milana // Danica ilirska  A  Zagreb, 1841, s. 54. Smith 1996 – Smith D. A. Nations and their pasts // Nations and Nationalism, 2 (3), November, 1996. Springer 1863/1865, II – Springer A. Geschichte Österreichs seit dem Wiener Frieden 1809. In zwei Teilen, Wien, 1863/1865. #$%   #$% M/ 2  $ 3 4, 54,  3 . Stulli 1956 – Stulli B. Tr"anska ‘Favilla’ i Ju#ni Sloveni // Anali Jadranskog instituta Jugoslavenske akademije znanosti i umetnosti A  Zagreb, 1956. <,   <, N/ L 3,86 =( 0(  // M 0 - %( (3 2$ *%%  -2$ % / ON ,-A@?ON  R Geschichte der slawischen Sprache und Literatur, Buda, 1826. ON ,-..?ON  R Serbische Lesekörner, Pest, 1833. ON ,7//?ON  R Slowansky národopis*!  danje, Prague, 1955 (prvo izdanje 1842). Šidak 1973 – Šidak J. Studije iz hrvatske povjesti XIX stoljea, Institut za hrvatsku povjest, Zagreb, 1973. O *6  *F% *)* !* ,77B?O R *6   *F% R *) > * ! * < Hrvatski narodni preporod Ilirski pokret, Zagreb, 1990. Treptow 1996 – Treptow W. K (ed.). A History of Romania*(&:  H  (& H : 6   *>U*,77@ Vince 1978 – Vince Z. Putovima hrvatskoga knjievnog jezika, Zagreb, 1978. Vucinich 1975 – Vucinich W. S. Croatian Illirism: Its Backgroung and Genesis in Stanley B. W., Joseph H. Intellectual and Social Developments in the Habsburg Empire from Maria Theresa to World War I, Boulder, Colo., East European Quarterly, 1975, pp. 68–73. S u m m a r y National self-determination of the Croats and Serbs by the language in the Triune Kingdom of Dalmatia, Croatia and Slavonia, 1835–1848 Vladislav B. Sotirovi This article deals with the question of linguistic nationalism and its interpretations among Croats and Serbs intelectuals in the first half of the nineteenth century. In ethnically mixed Triune Kingdom, Croats and Serbs have been in the final process of building up their national identity and national political programmes. Both these South Slavic ethnic groups identified the language as the prime natio- nal identity marker and indicator for political claims. Intellectuals of the time advocated ethnolinguistic unity of Croats and Serbs on the whole territory of their ethnographic despersion. The leaders of Croa- tian national revival movement chose shtokavian dialect as the background of the national literal- standardized language at the moment when Serbs already adopted the same dialect for their own natio- nal literal language. This was important to justify national claims of the Croats for inclusion of the territories settled by shtokavian speakers and unite South Slavs for the political struggle against Mag- yarization and Germanization of the Triune Kingdom. However, many writers of the time criticised linguistic unity among Croats and Serbs and attempted to delineate their linguistic differences and ethnic particularities./ 390 V. SOTIROVI]: NACIONALNO SAMOODRE\ENJE HRVATA I SRBA PUTEM JEZIKA ... ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ^ASOPISA Na upravi Zgodovinskega ~asopisa (SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2, telefon +1 / 2411 200, e-po{ta: zgodovinski.casopisuni-lj.si) lahko naro~ite naslednje zvezke knji‘ne zbirke Z^: 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Zbornik razprav. 1980, 44 str. – 320 SIT 2. Franc [ebjani~: [olnik in domoljub Adam Farka{ (1730-1786). 1982 (ponatis 1999), 28 str. – 320 SIT 3. Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. Zbornik razprav. 1987, 134 str. – 960 SIT 4. Du{an Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. – 600 SIT 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861-1907. 1988, 88 str. – 640 SIT 6. Predrag Beli}: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). 1989, 40 str. – 320 SIT 7. Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. – 280 SIT 8. Rajko Brato‘: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. 1990, 72 str. + pril. – 560 SIT 9. Petra Svolj{ak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991, 56 str. – 400 SIT 10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994, 44 str. – 320 SIT 11. Peter [tih: Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. 1994, 266 str. – 2000 SIT 12. Rajko Brato‘: Bitka pri Frigidu v izro~ilu anti~nih in srednjeve{kih avtorjev. 1994, 48 str. – 400 SIT 13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj srednje- ve{ke zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995, 48 str. – 480 SIT 14. Marjeta Ker{i~ Svetel: ̂ e{ko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996, 88 str. – 800 SIT 15. Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko. 1996, 320 str. – 4000 SIT 16. Tamara Griesser Pe~ar – France Martin Dolinar: Ro‘manov proces. 1996, 317 str. – 4000 SIT 17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. 1997, 60 str. – 680 SIT 18. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. 1997, 268 str. – razprodano 19. Rok Stergar: »Vojski prijazen in za‘elen garnizon«. Ljubljanski ~astniki med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. – 880 SIT 20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru (1873-1897), 1999, 336 str. – 2800 SIT 21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti – obdobja – posebnosti. Prev. Janez Mlinar, 2000, 84 str. – 1600 SIT 22. Ivan Vogri~: Slovenski knji‘evniki in 1 svetovna vojna. 2001, 46 str. – 880 SIT 23. Bo‘o Repe: Slovenci v osemdesetih letih. 2001, 86 str. – 2000 SIT 24. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. I. del. 2001, 96 str. – 1000 SIT 25. Erik Dolhar: Boj za slovenstvo Kanalske doline. Od TIGR-a do volitev 1946. 2002, 368 str. – 3600 SIT 26. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. (Druga, dopolnjena izdaja) 2003, 304 str. – 4800 SIT 27. Janko Pleterski: Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu = Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Ausleg- ung des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. 2003, 64 str. – 800 SIT 28. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. II. del. 2003, 376 str. – 3400 SIT Zni‘ana cena celotne zbirke je 24.000 SIT. Na vse cene ~lanom Zveze zgodovinskih dru{tev Slo- venije priznavamo 25 %, {tudentom pa 50 % dodatnega popusta. Mo‘nost obro~nega odpla~evanja. 391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 91–413 Aleksandra Berberih-Slana Stjepan Radi} in republikansko gibanje v Sloveniji Od volitev v Narodno skup{~ino leta 1923 do volitev v Narodno skup{~ino leta 1925 Prodor politike Stjepana Radi}a in republikanskega gibanja v Slovenijo, ki je po Prunku eno temeljnih vpra{anj slovensko-hrva{kih odnosov med obema vojnama, je v obdobju od nastanka Kraljevine SHS do volitev v konstituanto {ele za~el svoj razvoj.1 Od volitev v kon- stituanto do volitev v Narodno skup{~ino leta 1923 pa je Radi} za~el aktivno izpolnjevati svojo ‘eljo, da bi se HRSS uveljavila tudi izven Hrva{ke.2 @e od samih za~etkov prodora Radi}eve politike se je ta sre~ala z mo~nim odporom ve~ine slovenskih politi~nih strank, med katerimi so bili prav gotovo najbolj ostri liberalci ter prista{i politi~nega katolicizma, ki so »hrva{ko radi}ev{~ino« od samih za~etkov primerjali z ruskim bolj{evizmom in menili, da le-ta ne bi mogla narediti nikakr{ne {kode, ~e bi ostala omejena na Hrva{ko, ~e pa bi pognala korenine med Slovenci pa naj bi to pomenilo razpad dr‘ave.3 Odnos SLS do Radi}a in Hrvatske pu~ke selja~ke stranke oz. (od 8. decembra 1920) Hrvat- ske republikanske selja~ke stranke (HRSS), se je v tem obdobju ve~krat spreminjal, seveda glede na politi~no situacijo v dr‘avi. ^e je v obdobju od zdru‘itve v Kraljevino SHS do sprejetja Vidovdanske ustave Radi} slovensko politi~no sceno ozna~il z bojem za svobodno opredelitev slovenskega in hrva{kega ljudstva, z za~etki {iritve svojega gibanja med Slovenci ter z bojem proti ustavi, ki je bila sprejeta brez sodelovanja ve~ine Slovencev in Hrvatov ter proti njihovi volji, pa se je po sprejemu ustave Radi} odlo~il za odkrito politi~no akcijo v Sloveniji. To je Radi} pravzaprav napovedal ‘e februarja 1921, ko je v svojem ~asniku Slobodni dom objavil pismo »Sloven- skim republikancem u [tajerskoj i Kranjskoj«, v katerem je zatrdil, da je iz Slovenije dobival {tevilna pisma, v katerih so ga prista{i vabili k sodelovanju v slovenski politiki.4 ^eprav so njegovi nasprotniki menili, da je bilo slovensko ljudstvo dovolj politi~no iz{olano, da bi nasedalo praznim obljubam,5 pa je Radi} v Sloveniji za~el z intenzivnim iskanjem zaveznika. Kljub temu, da je imela Samostojna kmetska stranka podoben socialni program kot HRSS, Radi} zaradi njene takratne politi~ne usmeritve z njo ni mogel sodelova- ti. Oporo pa je na{el v disidentu iz SKS, pisatelju dr. Antonu Nova~anu.6 Sodelovanje z Nova~anom, ki je bilo ‘e od vsega za~etka precej zapleteno, se je pred volitvami v Narodno skup{~ino leta 1923 kon~alo, saj sta se obe strani sprli zaradi sestave 1 Prunk, Janko, Radi} in Slovenci 1919–1928, Zgodovinski ~asopis (dalje Z^), 39 (1985), {t. 1–2, (dalje Prunk), str. 25. 2 Prav tam. Ve~ o tem: Berberih-Slana Aleksandra, Slovensko – hrva{ki politi~ni stiki od 1918 do 1926, doktor- ska disertacija, Maribor 2003 (dalje Berberih-Slana). 3 Prav tam, str. 26. 4 Slovenskim republikancem u [tajerskoj i Kranjskoj, Slobodni dom (dalje SD), 23.2.1921, {t. 8, str. 1. 5 Radi~ev{~ina, Stra‘a (dalje ST), 31.1.1921, {t. 12, str. 1. 6 Prunk, str. 26; Grdina Igor, Kratka zgodovina Slovenske zemljoradni{ke in Slovenske Republikanske Stranke Antona Nova~ana, Z^, 43 (1989), {t. 1, (dalje Grdina), str. 78. 392 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI volilnih list.7 Os Radi} – Nova~an, zaradi katere je SLS Radi}a opozarjala, naj se ne vme{ava v notranje slovenske politi~ne zadeve,8 je bila pretrgana. Stjepan Radi} je v ~asniku Slobodni dom javno objavil, da HRSS ni ve~ v nikakr{ni zvezi z Nova~anom, Nova~an pa je svojo propagandno akcijo pred volitvami posebej ostro usmeril proti nekdanjemu zavezniku Radi}u.9 Neko~ zaveznika, naenkrat nasprotnika v pripravah na volitve v Narodno skup{~ino, ki so dokazale, da je volivce v bistvu privla~ilo Radi}evo ime in le v majhni meri politi~ni pro- gram, saj je Nova~an s svojo stranko na volitvah popolnoma pogorel, Radi} pa je do‘ivel precej{en uspeh in zahvaljujo~ slovenskim volivcem dobil dva dodatna sede‘a v Narodni skup{~ini.10 Vzroke za Radi}ev uspeh so iskali tako slovenski liberalci, ki so menili, da je k njegovemu uspehu pripomogla vlada s preganjanjem Radi}a in HRSS, kot tudi SLS, ki je trdila, da je Radi} volivce pridobil s praznimi obljubami pa tudi gro‘njami.11 Spor med HRSS in Nova~anom je potrdil, da je bilo njuno kratkotrajno sodelovanje neiskre- no, da je pomenilo le boj za oblast in ni bilo v ni~emer povezano z idejo in interesi enotnega slovensko-hrva{kega kme~kega gibanja.12 Radi} je nadaljeval z organizacijo republikanske- ga gibanja med Slovenci, Nova~an pa je svojo politi~no pot znova posku{al najti v Beogradu, s ~imer je bilo za njega kon~ano obdobje njegovega najplodnej{ega ukvarjanja s politiko.13 @e 22. marca, torej takoj po volitvah v Narodno skup{~ino leta 1923, so se med HRSS in SLS v Ljubljani pri~eli prvi medsebojni dogovori o sodelovanju, ki sta jih vodila dr. Anton Koro{ec in dr. Vlatko Ma~ek. Sporazum je bil podpisan 27. marca 1923 v Zagrebu in z njim je bil ustanovljen federalisti~ni blok, v katerem so bili poleg HRSS in SLS tudi bosanski muslimani v JMO. Kaj vse je pripeljalo do sklenitve tega bloka ni popolnoma znano. Osnov- na ideja pa je bila, da bo federalisti~ni blok kontriral velikosrbski in centralisti~ni politiki radikalno-demokratske vlade. Verjetno pa je, da je Koro{ec upal, da bo sporazum z Radi}em zajezil njegovo aktivnej{e delovanje v Sloveniji.14 Vendar do tega ni pri{lo. Radi} in njegovi prista{i v Slovenski kme~ki republikanski stranki (SKRS), ki je nastala po razdoru z Nova~anom, so nadaljevali za~eto delo. @e 22. marca so v Polj~anah sklicali sejo glavnega odbora te stranke, katere sta se udele‘ila tudi podpredsednik HRSS dr. Ma~ek ter tajnik dr. Ko{uti}. Glavni namen sestanka je bil dogovor o tem, kako bodo po volitvah nadaljevali z organizacijo SKRS, tako na [tajerskem kot na Kranjskem. Na [tajerskem se je organizacija za~ela {ele s predajo volilne liste ter {e ni napredovala v za‘ele- ni meri. Izvoljen je bil organizacijski odbor, katerega predsednik je postal Andrej Kelemina. Sprejeta pa je bila tudi odlo~itev, da bodo {tajerski republikanci ~im prej navezali stike s svojimi kranjskimi istomi{ljeniki, saj naj bi se tudi ti organizirali, ~eprav na zadnjih volitvah niso mogli nastopiti.15 To je bila klofuta za SLS. Slovenec je Radi}a opozoril, da je na zadnjih volitvah s pomo~jo Mad‘arov in mad‘aronov sicer dobil dva mandata, da pa na naslednjih volitvah prav gotovo 7 Ve~ o tem: Berberih-Slana. 8 Politi~ne vesti, Neresen demagog se ogla{a, Slovenec (dalje S), 5.1.1922, {t. 3, str. 2. 9 Grdina, str. 92–93. 10 Horvat Rudolf, Hrvatska na mu~ili{tu, Zagreb 1992 (dalje Horvat), str. 158; Grdina, str. 158; Radi}eva po- slanca v Prekmurju, Slovenski narod (dalje SN), 21.3.1923, {t. 66, str. 2. 11 Po volitvah, SN, 19.3.1923, {t. 65, str. 1; Pismo iz Prekmurja, 22.3.1923, {t. 67, str. 1; Politi~ne vesti, Radi} v [tajersko-prekmurskem okraju, S, 21.3.1923, {t. 64, str. 3–4. 12 Ze~evi} Mom~ilo, Na zgodovinski prelomnici, Slovenci v politiki Jugoslovanske dr‘ave 1918–1929, Maribor 1986, str. 100. 13 Vsi pridete za menoj!, dr. Anton Nova~an, SN, 10.8.1923, {t. 181, str. 1; Grdina, str. 94–95. 14 Prunk, str. 28; Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 101. 15 Sjednica Glavnoga odbora SRSS u [tajerskoj, SD, 4.4.1923, {t. 15, str. 5–6. 393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ne bo dosegel ve~jih uspehov. Tudi na glasove ob hrva{ki meji se ne bo mogel zanesti, so dodali, saj so bili to predvsem glasovi samostojnih in drugih politi~nih frakcij, katere so volivci pustili na cedilu. Vendar pa je tudi SLS v teh prostorih napredovala za 100% in je bila prepri~ana, da bo v prihodnosti na tem podro~ju dobila veliko ve~ino volivcev, torej za repub- likance tudi tu ne bi bilo mesta. In zakaj je Slovenec to tako poudarjal? Menda zato, da si ne bi kdo domi{ljal, da SLS sporazuma z Radi}em ni sklenila iz »takti~no utemeljenih razlo- gov«, ampak iz strahu pred njim. Dodal pa je {e, da je seveda stvar politi~nega okusa, ~e »smatra g. Radi} ~as, ko je ‘ njim SLS kot zastopnica slovenskega naroda v dogovoru, kot primeren za organizacijo svoje hrvatske stranke v Sloveniji«.16 In Radi} je o~itno, ne glede na sporazum, menil, da je prav ta ~as primeren za organiza- cijo stranke med Slovenci, predvsem na [tajerskem in v Prekmurju. Na Binko{tno nedeljo je v Prekmurje poslal deset svojih poslancev, ki so se razdelili v pare in v razli~nih krajih orga- nizirali pet shodov. Najbolj obiskan je bil shod v Kri‘evcih, na katerem sta kot govornika nastopila Radi}ev sorodnik Ivica Radi}, poslanec za travni{ko okro‘je v Bosni, ter [tefan ^i‘me{ija, ki je bil na Radi}evi listi izvoljen v Prekmurju. Govor Ivice Radi}a je bil zelo zanimiv, saj je med drugim dejal, da bo pri{el ~as, ko bosta Slovenija in Hrva{ka republiki, ~eprav so se morali radi}evci trenutno republiki odpovedati (!). V isti sapi je govoril o tem, da v Beograd ne bo od{el zaradi ‘elje volivcev, da pa bo HRSS, ~e bi bilo to potrebno, v Beograd poslala dvajset ali pa {e ve~ svojih ljudi. Napovedal je {e, da bodo naslednje volitve ‘e jeseni. Ker je Radi} resni~no ra~unal na nove volitve, na katerih je ‘elel tudi na tem podro~ju dobiti ve~ino glasov, je HRSS organizirala veliko {tevilo shodov.17 Slovenski narod je poro~al, da so celo srbski ~asniki, tako kot npr. Politika in Vreme, poro~ali o rasto~em nezadovoljstvu in nasprotovanjih, ki so nastopila med Radi}em in Koro{cem. Ta poro~ila naj bi bila popolnoma resni~na, saj jih je dopisniku Slovenskega naro- da potrdil neimenovani prista{ SLS. Politika je med drugim poudarila, da so bile vezi med obema politikoma nadvse zrahljane in da so njuni odnosi postajali vse slab{i, do tega pa naj bi pri{lo prav zaradi shodov, ki jih je Radi} organiziral v Prekmurju. Vendar pa te‘ava ni bila toliko v tem, ker so bili shodi organizirani, kot pa v tem, da so govorniki na njih zelo ostro nastopili proti SLS. Vodstvo SLS je bilo nadvse ogor~eno, saj so Radi} in njegovi sodelavci na ta na~in o{kodovali njihove interese in {kodili ugledu stranke. Ko so se odnosi med dvema politikoma ohlajali, pa je Radi} v Prekmurju {e ostreje nastopil proti SLS. V zvezi z nasprot- jem med tema dvema strankama so se za~ele {iriti tudi govorice o razpadu t. i. »revizijo- nisti~nega bloka«, saj se ostale stranke bloka niso strinjale s politi~nim nastopom hrva{kih republikancev.18 Slovenski liberalci so z veseljem trdili, da se bo to zgodilo prav kmalu, saj je ob vsej svoji agitaciji po Sloveniji Radi}eva stranka mogla rasti le na ra~un SLS, da bi si ti dve stranki sporazumno dolo~ili interesne sfere, pa je bilo, po mnenju liberalcev, popolnoma izklju~eno, predvsem z Radi}eve strani.19 Liberalci so ‘eleli dokazati, da slovenski kmetje sploh niso razumeli Radi}evega programa in da jih je pritegnila le njegova osebnost ter splo{no raz{irjeno mnenje, da bo »z Radi}em konec vsega zla v dr‘avi«. Tako naj bi prav po shodu o binko{tih v Prekmurju neki kmetje vzklikali: »@ivio Radi}! Nam ne treba republike!« in ko so jim drugi prisotni razlo‘ili, da so ti vzkliki v nasprotju z radi}evim programom, so »utihnili, tiho 16 Politi~ne vesti, Radi}evi poizkusi v Sloveniji, S, 8.4.1923, {t. 79, str. 2–3. 17 Na Radi}evem shodu, SN, 27.5.1923, {t. 120, str. 2. 18 Razdor med Radi}em in dr. Koro{cem, SN, 3.6.1923, {t. 125, str. 2. 19 Radi}eva agitacija, SN, 17.6.1923, {t. 137, str. 1–2. 394 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI premi{ljujo~, zakaj sta Radi} in republika isto, kajti republiko imajo mnogi Prekmurci izza svojih bolj{evi{kih dni v slabem spominu«.20 Sodelovanje HRSS in SLS v federalisti~nem bloku ni odpravilo razlik in rivalstva med strankama. SLS ve~ kot o~itno ni bila pripravljena slediti drzni in avanturisti~ni politiki Stjepa- na Radi}a. V enem svojih pisem, ki jih je, po svojem pobegu pred vlado v tujino, Radi} po{iljal vodstvu HRSS iz Londona, je med drugim pisal o razgovoru z neimenovanim angle{kim dr‘av- nikom, s katerim se je pogovarjal tudi o Slovencih. V razgovoru je Radi} govoril o tem, da velika ve~ina slovenskega naroda podpira enotnost in samostojnost Slovenije v enakopravni zvezi s Srbijo. Poudaril je, da je za Koro{cem stalo ~ez 100.000 volivcev in 22 poslancev, ki so vodili enako politiko kot Hrvati, ~eprav z druga~no taktiko. Vendar pa je Koro{cu poslal nedvo- umno sporo~ilo: »^e pa bi spremenili tudi politiko – kar mislim da je nemogo~e – bi mi Hrvati z 10 tiso~ glasov in dveh zastopnikov na zadnjih volitvah zagotovo sko~ili na 100 tiso~ glasov in dvajset zastopnikov. Kandidirali bi normalno same Slovence, vendar samo tak{ne, ki zahte- vajo za Slovenijo enak polo‘aj v skupnosti s Srbijo kot mi za Hrva{ko«.21 Zanimivo je, da po sklenitvi sporazuma Slovenec ni ve~ kritiziral Radi}a ali njegovo politiko v Sloveniji. Na SLS so v Sloveniji namre~ stalno pritiskali dolo~eni krogi, ki so zahtevali, naj ~im tesneje sodeluje s Hrvati. V letih 1923 in 1924 je bilo to slovensko avtono- misti~no gibanje, ki je imelo sicer le malo prista{ev in ki je izdajalo ~asnik Avtonomist. To gibanje sta vodila Albin Prepeluh in dr. Dragotin Lon~ar. Ta dva sta se navdu{evala za Radi}ev program ter ga propagirala v svojem ~asniku in opozarjala na usodno povezanost slovenske- ga in hrva{kega naroda.22 Konec oktobra 1923 je Slovenski narod poro~al, da je Avtonomist postal celo slu‘beno glasilo HRSS v Sloveniji, dokaz za to pa naj bi bila tudi vsebina ~asnika, ki se je za~el zavzemati za federalizacijo in ne ve~ za avtonomijo ter za »~love~ansko in mirotvorno republiko«, ~isto po Radi}evem vzgledu.23 Novo usmeritev Avtonomista je nadvse ilustrativno pokazal ~lanek »Odlo~ilni trenutki«, v katerem je pisec opozarjal, da se je bli‘al ~as, ko bi Slovenci morali dokon~no izbrati svojo politiko napram Beogradu. Ob tem pa je zatrdil, da v tej izbiri ne bi smeli pozabiti, da Slo- venci brez Hrvatov niso dovolj mo~ni, da bi karkoli dosegli. Torej, Slovenci ne bi smeli narediti ni~esar brez sporazuma s Hrvati, {e posebej zaradi tega, ker je srbska politika na vsak na~in ‘elela zanetiti spor med slovenskim in hrva{kim narodom. V tem pa je po mnenju pisca ~lanka obstajala nevarnost: »Hrvati so mo~nej{i od Slovencev, hrvatski problem je za Srbe bolj pere~ kot slovenski; ~e bi se hoteli Hrvati sporazumeti s Srbi – bi jim dali Srbi na milost in nemilost vse Slovence! Kaj sledi iz tega? Tudi ~e bi dobili Slovenci danes za to, da pomagajo Belgradu proti Hrvatom, kak{no drobtinico, bi Slovenci pozneje drago pla~ali vse to. Kajti tudi Slovenci skupaj s Srbi ne bi mogli dolgo vladati proti celemu hrvatskemu naro- du. Prej ali slej bi bili Srbi prisiljeni, da se pogajajo s Hrvati. In takrat se ne bi Belgrad ni~ pomi{ljal, izro~iti Slovence Hrvatom. Kako bi Hrvati pla~ali Slovencem to, da so jim Sloven- ci v najte‘jem boju padli v hrbet, si ni te‘ko misliti. Slovensko in hrva{ko vpra{anje je v bistvu isto in se re{i najla‘je, ~e korakata oba naroda v eni bojni vrsti ... Mi ne smemo nikdar pozabiti, namre~: da smo Slovenci in Hrvati navezani en na drugega, da pa so Hrvati Sloven- cem bolj potrebni kot Slovenci Hrvatom ...«.24 20 Radi}eva agitacija, SN, 17.6.1923, {t. 137, str. 1–2; Dnevne vesti, Posledice Radi}eve agitacije, SN, 1.7.1923, {t. 147, str. 4. 21 Prunk, str. 29; Radi}eva akcija, Hrvat (dalje H), 19.11.1923, {t. 1112, str. 1. 22 Prunk, str. 29. 23 Politi~ne vesti, Avtonomist – Radi}evo glasilo, SN, 16.10.1923, {t. 236, str. 2. 24 Prunk, str. 29. 395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Omahovanje SRS glede republikanskih na~el in glede sodelovanja s HRSS je zbujalo nezadovoljstvo {tevilnih republikancev. Zaradi tega se je v Sloveniji pojavila {e ena repub- likanska stranka. Pod vplivom znanega slovenskega komunisti~nega vodje Lovra Klemen~i~a, je kmet Josip Murn v Kandiji v za~etku januarja 1924 ustanovil Kme~ko republikansko stranko, za katero je trdil, da nasprotuje centralisti~ni SKS, Prepeluhovi SRS in Kristanovim sociali- stom. Voditeljem republikanskih strank je o~ital, da njihovo gibanje ni iz{lo iz kme~kih slojev, ampak naj bi bilo proizvod interesov drobne bur‘uazije. Ta nova republikanska stranka pa je bila le {e en dokaz razcepljenosti republikanskega gibanja v Sloveniji. Akcija, za katero so se zavzemali Prepeluhovi avtonomisti v za~etku leta 1924, s katero naj bi zdru‘ili in bolje orga- nizirali republikansko gibanje v Sloveniji, je tako propadla.25 Radi} je v Londonu ostal do konca leta 1923. Ker tam ni naletel na razumevanje za hrva{ko politiko, je pred Bo‘i~em odpotoval na Dunaj, od koder je la‘je vzdr‘eval stike s svojimi sodelavci.26 Prav tako se je la‘je pripravljal na volitve, za katere je pri~akoval, da bodo razpi- sane prav kmalu. Ko je Reka pripadla Italiji, je Radi} nadvse ostro reagiral na pisanje Sloven- ca, ki je to po njegovem mnenju odobraval, in omenil, da se bli‘ajo volitve, na katerih bo slovenski narod obra~unal tako s Slovencem kot z SLS. Obljubil pa je, da v kolikor to ne bo uspelo slovenskim republikancem samim, da jim bo pri tem na vse na~ine pomagala HRSS. Radi} je {e dodal: »V vsako slovensko vas bo pri{lo po ve~ hrva{kih kmetov,27 da to Pa{i}evo izdajo in vse Pa{i}eve javne in skrite pomo~nike dobro opi{ejo in neusmiljeno o‘igosajo«.28 Liberalni Slovenski narod je na te Radi~eve gro‘nje zajedljivo pripomnil: »Radi} in Koro{ec sta res dobra zaveznika, ki pri vsaki priliki grozita drug drugemu s kolom«.29 Le mesec dni po tej izjavi se je Koro{ec mudil v Zagrebu, kjer je imel dalj{o konferenco z vodstvom HRSS. Novinarjem Koro{ec o tem sestanku ni ‘elel dosti povedati, zato so v politi~nih krogih sklepali, da dr. Koro{ec ni bil zadovoljen z rezerviranostjo HRSS. Na se- stanku so namre~ razpravljali o prihodu poslancev HRSS v Narodno skup{~ino. Radi} je izrazil pripravljenost za to, vendar pa je poudaril, da {e ni pri{el pravi ~as. Prav tako Radi} ni ‘elel dati nobene izjave v zvezi z nastopom HRSS v ~asu volitev in po njih. Bilo je gotovo, da ‘elijo radi}evci v svoji politi~ni taktiki popolno svobodo, zaradi te rezerviranosti pa je bil Koro{ec precej skepti~en, saj je slutil, da je Radi} za~el pripravljati teren v Sloveniji, da bi republikanci tu na volitvah nastopili samostojno in na tak na~in v prvi vrsti o{kodovali SLS.30 V tem vpra{anju se je spor med SLS in Radi}em poglabljal. Liberalni Slovenski narod je poro~al, da se je Koro{ec Radi}evega volilnega nastopa v Sloveniji tako zelo bal, da naj bi SLS namigovala, da bo na Hrva{kem in v Sloveniji proti radi}evskim kandidaturam uporabi- la vladno mo~. SLS naj bi celo nameravala s pomo~jo ‘andarjev Radi}u in njegovim prista{em zapreti pot ~ez Sotlo in Kolpo.31 25 Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 101. 26 Horvat, str. 188. 27 Le kak{en mesec kasneje je okrajni glavar okrajnega glavarstva Murska Sobota v svojem situacijskem poro~ilu zapisal: »Pred vsemi drugimi strankami so se pri~eli Radi~evci ‘ivahno gibati. Osobito v Dolnje Prekmurje prihajajo ~esto preko Mure radi~evski poslanci iz sosednjega Medjimurja ter prirejajo po tamo{njih vasicah sestanke s svojimi somi{ljeniki. Shodov v pravem pomenu besede ne prirejajo, omejujejo se na podrobno delo; vsebina razgovorov se su~e ve~jidel v duhu, ki ga zastopa Slobodni dom in drugo opozicijonalno ~asopisje. Na ugovore Prekmurcev, kaj i{~e Radi~ v inozemstvu in zakaj ne gredo njegovi poslanci v Beograd, je nek poslanec odgovoril, da Radi~ seznanja inozemstvo s svojim programom, za katerega ho~e pridobiti in da {e ni pri{el pravi trenutek za odhod v Beograd«. ARS, Veliki ‘upan Mariborske oblasti, Sekretarijat, S 86, 1924, 1–1000, {t. 374/preds. 28 Politi~ke i kulturne viesti, »Slovenec« glav. list dra. Koro{ca, SD, 6.2.1924, {t. 6, str. 7. 29 Maskiran nastop Hrvatskega bloka, SN, 8.2.1924, {t. 32, str. 2. 30 Konferenca dr. Koro{ca v Zagrebu, SN, 1.3.1924, {t. 51, str. 2. 31 Politi~ne vesti, Notranji spor med SLS in Radi}em se {iri, SN, 28.3.1924, {t. 72, str. 2. 396 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI ^asnik Avtonomist je objavil pismo Ludvika Berganta iz Sv. Lenarta nad [kofjo Loko, prista{a SLS, ki je kritiziral politiko SLS napram Radi}u in jo ‘elel javno o‘igosati: »Gre v prvi vrsti tukaj za Radi~a. Vsi, ki z mo‘gani mislimo, dobro vemo, da so vsi strankini ~asopi- si, ki so namenjeni priprostemu narodu, slikali Radi~a kot najve~jega zapeljivca in demago- ga, ki ljudi samo vara, medtem ko se ga v listih, ki so namenjeni bolj inteligenci, ni napadalo, ali vsaj ne tako strastno kot v ostalem strankinem ~asopisju. Zakaj to? Kar se pove enemu, naj se {e drugemu. Ne bom zagovarjal Radi~a tukaj, to ni moj namen, ~eprav vem, da ima tudi on nekaj lepih in dobrih to~k v svojem programu (vse se pa itak malokdaj more v praksi uporabiti) pa~ pa ho~em pribiti samo dejstvo, da ljudje zmajujejo z glavami, ~e{ kako je mogo~e, da se vodstvo na{e stranke sploh kaj pregovarja z Radi~em in njegovimi prista{i, ~e so taki zlo~esti ljudje, da bratski nam narod hrvatski samo varajo.«32 Seveda je SLS na te obto‘be odgovorila. Zavrnila je obto‘bo, da je bila njena politika glede Radi}a dvoli~na, ampak naj bi bilo v interesu dr‘ave dogovarjati se z vsakim, s katerim mora zaradi dolo~enih ciljev uskladiti taktiko, ~etudi se z njegovimi politi~nimi usmeritvami ne strinja. Zatorej je bila SLS upravi~ena zavra~ati tiste to~ke Radi}evega programa, ki so bile v nasprotju s programom stranke.33 Kljub vsemu prepri~anju, da je SLS v Sloveniji nepremagljiva pa se je strankino vodstvo o~itno zelo balo Radi}evega nastopa v Sloveniji, kar je nadvse zabavalo krog okoli Sloven- skega naroda34. Ta ~asnik je zapisal, da so poslanci HRSS bolj podpirali nove volitve, kot pa mo‘nost sestave poslovne vlade opozicijskega bloka, saj so ra~unali, da bodo po njih v skup{~ino pri{li {e {tevil~nej{i in mo~nej{i. Iz istega vzroka pa naj bi se SLS volitev bala in jim nasprotovala. Slovenski narod je trdil, da je Koro{ec vedno poudarjal, da morajo volitve biti izvedene kasneje, ker SLS na njih ni bila pripravljena in so se njeni vodje bali, da bodo nekaj mandatov izgubili na ra~un svojih »zaveznikov«, ki so nameravali nastopiti pod »Prepe- luhovim praporjem«. Zaradi tega naj bi, kot je trdil Slovenski narod, prista{i politi~nega katolicizma v strahu opazovali Radi}a, ki je volitve posku{al izsiliti s posebno taktiko inter- vjujev v tujem tisku o notranjepoliti~nih razmerah v Kraljevini SHS.35 Vendar pa je dopisniku Slovenca neimenovani ~lan vodstva HRSS v razgovoru zanikal mo‘nost, da bi se ta stranka na volitvah spopadla s katero izmed svojih zaveznic. Omenil je, da bo vsa mo~ HRSS na volitvah koncentrirana na jug dr‘ave, da pa ne nameravajo motiti svojih zaveznikov, saj bi morali blok sporazuma okrepiti tudi po volitvah. Dodal je {e: »Depla- sirano je radi tega govoriti in pisati, da bomo v Bosni in Sloveniji koga izpodrivali, ker nima- mo zato nikakih razlogov, ko vendar dr. Koro{ec in dr. Spaho stojita z nami na istem stali{~u sporazuma«. Omenil pa je mo‘nost skupnega nastopa na volitvah, ~e bi se stranke o tem medsebojno sporazumele.36 Beograjski ~asnik Vreme je ocenil, da je tak{en sporazum med SLS in radi}evci v Sloveniji nemogo~, saj »sprejemajo~ Radi}evo stali{~e, da so Hrvati, Slovenci in Srbi trije narodi, dr. Koro{ec ne priznava Radi}u pravice, da postavlja kandidate na teritoriju slovenskega naroda, ki prav tako ‘eli voditi svojo samostojno politiko«.37 32 Kaj ni prav?, A, 5.4.1924, {t. 14, str. 1. 33 Politi~ne vesti, Na naslov SLS, S, 5.4.1924, {t. 79, str. 2–3. 34 24. aprila so se ljubljanski pridobitni sloji zbrani v NNS zdru‘ili s slovenskim delom NRS, obdr‘ali pa so staro liberalno politi~no glasilo Slovenski Narod, katerega pa po tem obdobju ne moremo ve~ opisovati kot liberalno. Perov{ek Jurij, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918– 1929), Ljubljana 1998, str. 7. 35 Radi}eva stranka ‘eli volitve, SN, 18.4.1924, {t. 90, str. 1; Dnevne novice, Strahovi se ‘e pojavljajo, SN, 25.4.1924, {t. 95, str. 3. 36 Smernice H.R.S.S., S, 29.4.1924, {t. 98, str. 2. 37 Radi}evci i opozicioni blok, Vreme, 26., 27., 28.4. 1924, {t. 847, str. 4; Politi~ne vesti, Volilni sporazum med radi}evci in klerikalci, SN, 29.4.1924, {t. 98, str. 2. 397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Radi} pa se je kljub vsem izjavam o sodelovanju ‘e pripravljal na volitve,38 in to z novim zaveznikom, Albinom Prepeluhom39, na katerega zvezo z Radi}em so slovenski liberalci ‘e zdavnaj namigovali, Prepeluh pa je v svojem ~asniku Avtonomist to zanikal. Konec aprila se je Prepeluh dva dni mudil na Dunaju, kjer se je sestal z Radi}em in se z njim sporazumel glede nastopa na prihodnjih volitvah.40 Znano naj bi bilo, da je bilo vodstvo HRSS proti sodelovanju s Prepeluhom na volitvah, ker naj bi se zavedalo, da bi s takim nepremi{ljenim korakom razrahljalo sodelovanje z SLS in uni~ilo medsebojno zaupanje. Vendar pa Radi} tega mnenja vodstva ni upo{teval, kakor je zapisal Slovenec, »kakor ‘e mnogokrat, kadar je hotel kako najpametnej{o pogruntati in je nasedel dunajskemu romarju iz Ljubljane«. SLS je to ob‘alovala, ne zato, ker bi se bala Radi}a, temve~ zaradi tega, ker »bo brez vsake potrebe absorbirala nekaj energije za medsebojno borbo, mesto da bi se vsa slovenska in hrvatska energija strnjeno uporabila zgolj proti centralizmu in za udejstvitev slovenskega in hrvatske- ga programa«. Iz tega vzroka je Slovenec mol~al, kadar se ni strinjal s politiko HRSS, {e posebej, ~e se je nana{ala na notranje zadeve hrva{kega naroda in na program HRSS. SLS naj bi se namre~ zavedala, da je stvar Hrvatov, kako si bodo postlali, kakor je verjela, da je samo stvar Slovencev, kako si bodo uredili svojo prihodnost. SLS je sebe opisala kot lojalno zavez- nico v skupni obrambi in v skupnem napadu in opozorila, da ne namerava na sebe prevzeti krivde zaradi morebitne izgube mo~i zaradi nelojalnosti med zavezniki. Zagrozila pa je, da nikomur ne bo pustila krhati politi~ne mo~i slovenskega naroda, niti Radi}u ne.41 Dopisniku Slovenca je ~lan predsedstva HRSS sicer izjavil, da HRSS ni ‘elela voditi slovenske politike, ker je ‘elela spo{tovati na~elo suverenosti vsakega naroda. Vendar pa je zagovarjala stali{~e, naj se vsi volivci, ki so sogla{ali z njeno politiko, zbero okoli Slovencev, ki so zagovarjali tako politiko. In prav iz tega razloga naj bi Radi} sklenil sporazum s Prepe- luhom, s katerim je bil ‘e dalj ~asa v zvezi.42 Krog okoli Slovenskega naroda je o slovenskih republikancih menil, da so verjeli v Radi}evo uspe{nost kakor »kristjan v evangelij, da so 38 To so potrjevala tudi t.i. situacijska poro~ila, ki so jih okrajna glavarstva po{iljala velikemu ‘upanu maribor- ske oblasti. Tako je npr. 24. marca 1924 okrajno glavarstvo v Murski Soboti poro~alo: » V velikem {tevilu se pojav- ljajo v tukaj{njem obmo~ju dalmatinski kro{njarji pa tudi zagorski ku~arji; prepri~an sem, da je velika ve~ina the ljudi v zvezi z Radi}evo propagando v Prekmurju«, 1. aprila pa je isti okrajni glavar velikemu ‘upanu poro~al: »Kakor sem ‘e v prej{njih poro~ilih omenjal, moram tudi tokrat povdarjati, da se radi~evska agitacija po Prekmurju zelo razvija in posega precej intenzivno na sosedni ljutomerski okraj. Po dobljenih poro~ilih se vr{i mo~na radi~evska propaganda v severo-zapadnih ob~inah Prekmurja z nem{ko narodnostjo. @ivahno dejavnost je opazovati pa tudi v ob_murskih ob~inah zlasti v beltinskem okraju, ki je dosedaj veljal kot neomejeno vdan Kleklnu«. ARS, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Sekretarijat, S 86, 1924, 1–1000, spis 508/pred. 39 Ob tej novici je Kmetijski list, ~asnik SKS, odreagiral s precej negativnim opisom Prepeluha in te nove politi~ne zveze: »Je me{~ansko dete, ki je po hitro kon~ani {oli iskal kruha kot kanclijski pisar. Ko se mu je razvil um, je spoznal, da je kruh trd in pi~el in da ni prave prihodnjosti. Pa je postal socijalist. Zadnji ni rad in je pri~el pisati. Kmalu je postal eden prvih njihovih ideologov. Ob prevratu je bil ‘e skoro najvplivnej{i med njimi in v pokrajinski vladi je ‘e zavzel za socijaliste najvplivnej{e mesto poverjenika socijal. politike. To pa je rodilo zamero in, ko se je dal po kratkodobnem poverjeni{tvu visoko penzijonirati, je to rodilo v socijalisti~nih vrstah odpor in tudi pri drugih strankah precej studa, ker je izdajalo presilen socijalen apetit. Leta 1920 ga niso marali za kandidata v ustavotvorno skup{~ino in to ga je prisililo, da je obesil na kol svoje socijalisti~no prepri~anje. Iskal je hvale‘nej{ega pota do mandata. Postal je avtonomist in je visoko za‘igal kadilnice klerikalcem. Tudi to ni pomagalo. Pa se je zatekel v Beograd in pridno konferiral s pok. Proti}em, ~eprav zdaj pi{e, da je »ena sama la‘ in farbarija, kar govore Belgraj~ani.« Umrl pa je g. Proti} in Bine Prepeluhov se je zopet prelevil. Posku{al je z Zagrebom. Postal republika- nec in ~love~anski mirotvorni kmet, avtonomijo pa je prepustil klerikalcem, sam pa razpel federacijo. Nekaj ~asa mu tudi Hrvatje niso zaupali pri tako mavri~nem prepri~anju, nazadnje pa je {lo. Do kdaj, se ne ve. Nova~anov slu~aj {e ni pozabljen.« Politi~ne vesti, Prepeluhovstvo, Kmetijski list, 28.5.1924, {t. 22, str. 2. 40 Vodopivec Peter, Avtonomisti~na misel Albina Prepeluha, Nova Revija, 1989, letnik VIII., {t. 81/82, str. 207. 41 Politi~ne vesti, Radi} – Prepeluh, S, 3.5.1924, {t. 101, str. 2–3. 42 Pakt HRSS z g. Prepeluhom, S, 9.5.1924, {t. 106, str. 1. 398 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI ra~unali z metodami prihodnjega politi~nega boja na Hrva{kem, z du{o dolenjskega in {tajer- skega kmeta ter z mo‘nostjo, da »pljusknejo hrvatski selja{ki glasovi tudi v Slovenijo«, zara- di ~esar so se tudi zatekli k Radi}u. Vendar pa naj bi bilo od vsega tega va‘neje le to, da so ra~unali, da bodo z Radi}evo pomo~jo prav gotovo pri{li do poslanskega mesta.43 Slovenski narod je komentiral, da se je v Jugoslovanskem klubu pojavilo zanimivo razpo- lo‘enje, saj so prista{i politi~nega katolicizma stremeli po prekinitvi kakr{nihkoli odnosov s HRSS, ~esar jim sicer ne bi bilo te‘ko narediti, vendar pa si tega niso upali storiti, saj so se bali poraza na volitvah proti Prepeluhu in njegovim slovenskim republikancem. SLS pa se je zna{la v {kripcu ne le zato, ker ni upala raztrgati vezi z radi~evci, ampak tudi zaradi tega, ker ni mogla vstopiti v Pa{i}-Pribi}evi}evo vlado, saj se ni mogla kar ~ez no~ odpovedati svojemu »avtonomisti~no-separatisti~nemu programu«, kot je trdil krog okoli Slovenskega naroda, saj bi s tem izgubila podporo v volilnem telesu.44 Del trditev o ‘elji po prekinitvi sodelovanja med SLS in HRSS bi lahko potrdil ~lanek v Slovencu, v katerem je bilo zapisano, da je bila avtonomisti~na misel sestavni del programa SLS, zato je bil njen nasprotnik vsak, ki bi uresni~enje tega programa na kakr{enkoli na~in oviral, velik zlo~in pa bi zagre{il vsak, ki bi sejal razdor in ustvarjal novo stranko »v veselje slovenskim in tujerodnim centralistom«. Menili so, da noben ~lovek zdravega razuma ne bi mogel misliti, da bodo razcepljeni dosegli ve~ kakor enotni (so ciljali na Radi}a?). Vendar so poudarili, da ne nameravajo odnehati ali sklepati kakr{nihkoli kompromisov, saj naj bi jim bilo jasno, da so bili v preteklosti tisti, ki niso znali svojih osebnih interesov podrediti intere- som naroda, v bistvu izdajalci. Slovenec je prista{e SLS opozoril, da lahko stran~ica, ki se je pojavila v Sloveniji, »imenujmo jo Prepeluhovo, ker kon~nega imena itak {e sama ne ve«, naredi precej zmede, vendar pa bo na koncu vseeno propadla, zato se volivci nanjo ne bi smeli zana{ati.45 @e konec maja so se za~ele {iriti govorice, da se je med slovenskimi republikanci in njiho- vim vodjo Prepeluhom pojavilo nesoglasje, zaradi ~esar je iz Zagreba v Ljubljano odpotoval dr. Ma~ek, ki naj bi izgladil spore.46 Ta trditev prista{ev SLS je razburila radi}evce in Radi} je v Slobodnem domu zatrdil, da je organizacija slovenskih republikancev potekala zelo mirno in nadvse uspe{no. Ob tem je Radi} v strankinem ~asniku opozoril, da je decembra 1918 SLS na svoji glavni skup{~ini v Ljubljani enoglasno sprejela zaklju~ek, da je in ostane republikanska, kar so potrdili tudi ~lanom HRSS, ki so iz Zagreba dopotovali na obisk v Ljubljano. Sedaj pa naj bi vodstvo SLS sicer odlo~no zastopalo zahtevo po nedeljivosti in avtonomiji Slovenije, manj odlo~no, v~asih pa niti malo, je menil Radi}, pa se zavzema za pravico samoodlo~be slovenskega naroda, ter dodal, da se je v praksi SLS popolnoma odrekla svojemu republikan- stvu ter je svojim prista{em v tem vpra{anju prepustila popolno svobodo. 47 Ob tem je vodja HRSS poudaril, da je ves slovenski narod republikanski ter pod vplivom HRSS, zaradi ~esar naj bi bilo razumljivo, da bo republikanska politika prinesla zmago na naslednjih volitvah. Priznal je sicer, da je imela Slovenija trenutno po{teno, sposobno in spretno zastopstvo v skup{~ini, vendar to zastopstvo po njegovem mnenju ni predstavljalo zveste slike socialnih potreb in republikanskih te‘enj slovenskega kmeta in delavca, zato je dodal: »Slovenci gredo od dobrega k bolj{emu in tako je tudi prav«.48 43 Na{e politi~ne grupe, SN, 1.3.1924, {t. 51, str. 1. 44 Klerikalci med dvema stoloma, SN, 10.5.1924, {t. 107, str. 1. 45 Politi~ne vesti, ^isto jasno je treba povedati, S, 14.5.1924, {t. 110, str. 2. 46 Politi~ne vesti, Dr. Ma~ek v Ljubljani, S, 24.5.1924, {t. 119, str. 2. 47 Politi~ke i kulturne viesti, Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev, SD, 18.6.1924, {t. 25, str. 7. 48 Prav tam. 399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Ta Radi}ev ~lanek je zelo razburil krog okoli Slovenskega naroda, ki je komentiral, da je Radi} slovenski narod naivno sodil po »primitivnem in enostavnem razumu hrvatskih nepis- menih mas«, ter dodal, da Slovenci republikanskim geslom ne bodo tako slepo sledili, kot so »hrvatske mase sledile Radi}evim mirotvornim natolcevanjem«. Slovenski narod je menil, da je Radi} vsake toliko objavil kak{en ~lanek o Sloveniji le zato, da bi prestra{il vodstvo SLS in jo na ta na~in prisiljeval k radikalnej{i politiki, prepri~ani pa je bil, da SLS to ni bilo po volji ter da je bil blizu ~as, ko bo SLS ostro nastopila proti »Radi}evi nevarnosti«.49 Zaradi tega krog okoli ~asnika Slovenski narod ni razumel, kako je lahko SLS v sporo~ilu o poteku svoje poslanske skup{~ine v Celju zapisala le, da je dr. Koro{ec poro~al o notranjepoli- ti~nem polo‘aju. Po njihovem mnenju je bilo SLS neljubo govoriti o notranjem polo‘aju, o mo‘nostih uspeha boja opozicijskega bloka, o zvezi z Radi}em, o vstopanju kme~kega bolj{evizma v dr‘avo.50 Ta molk naj bi povedal vse, saj je pokazal, da stranka v teh vpra{anjih ni bila sposobna zavzeti dolo~enega stali{~a. Po mnenju Slovenskega naroda je bila SLS najve~ja izdajalka slovenskega naroda, saj se ni sramovala sodelovanja »z na{imi zunanjimi sovra‘niki, ki {~uvajo na{e nepou~eno ljudstvo proti kraljevini in Jugoslaviji, ki propovedujejo separati- zem ter priporo~ajo zavezni{tvo z veleizdajalskim tipom, kakor{en je g. Stjepan Radi}«.51 Ne Radi}, ne prista{i HRSS, ne slovenski republikanci pa se niso kaj dosti ozirali na take in podobne napade Slovenskega naroda, temve~ so se posvetili organizaciji stranke v Sloveniji. Slobodni dom je poro~al o velikih skup{~inah, ki so jih njihovi prista{i organizirali v Prekmur- ju, precej pogosto pa so Prekmurje obiskovali tudi poslanci HRSS, ki naj bi pomagali pri orga- nizaciji dela ter na tem podro~ju propagirali republikansko gibanje.52 Odpor SLS, ki teh podro~ij ni ‘elela kar tako prepustiti radi~evcem ter njen boj proti {irjenju vpliva HRSS med tamkaj{njimi kmeti in delavci, so izzvali Radi}a, ki je izjavil, da »dasi so vsi popi delali z vsemi sredstvi za stranko g. Koro{ca, je vendar hrvatski republikanski pokret za vedno odvzel prostrana podro~ja teh krajev mra~nemu klerikalizmu in nadutemu fevdalizmu mad‘arskih grofov«.53 Ta izjava Stjepana Radi}a je {e toliko bolj zanimiva glede na dejstvo, da je HRSS prav v tem ~asu razmi{ljala o vstopu v Davidovi}evo vlado, v kateri je bila zastopana tudi SLS, torej v ~asu, ko naj bi bila Radi} in Koro{ec s svojima strankama v bistvu zaveznika. 15. septembra 1924 je predsedstvo HRSS razpravljalo o vstopu stranke v Davidovi}evo vlado. Po dvournem zasedanju so ~lani predsedstva sprejeli odlo~itev, da bo stranka v vlado stopila s {tirimi poslanci.54 Seveda se je takoj odprlo tudi vpra{anje sporazuma med Radi}em in SLS. Krog okoli Slovenskega naroda je poudarjal, da je SLS vpra{anje avtonomije vedno tretirala samo z »interslovenskega« stali{~a in svoja na~ela branila predvsem proti politi~nim krogom, ki so zagovarjali ~im tesnej{o zvezo s Hrvati in Srbi. Po njihovem mnenju pa je SLS o vpra{anju avtonomije Slovenije premalo razpravljala z drugimi, v prvi vrsti s Hrvati: »Disku- sijo z brati Hrvati, zlasti z gosp. Radi}em odklanja SLS z neko neverjetno opreznostjo, ni ji po godu zagovarjati avtonomijo Slovenije napram Hrvatski ter zlasti postaviti Hrvatom in gosp. Radi}u temeljno, nadvse usodno vpra{anje, kaj pravzaprav misli s svojim sporazu- mom, ki ga le enostransko poudarja, kakor da v Jugoslaviji gre samo za sporazum razdelitve 49 Politi~ne vesti, Slovenska republikanska stranka, SN, 21.6.1924, {t. 140, str. 2. 50 Stjepan Radi} je brez dogovora z zavezniki odpotoval v Moskvo, kjer naj bi svojo stranko pridru‘il »organi- zaciji zelene internacijonale«, s ~imer je predstavnike opozicijskega bloka neprijetno presenetil, vladnim strankam pa vzbudil upanje, da ta njegova poteza pomeni konec opozicijskega bloka. Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 120. 51 Sklepi Jugosl. Kluba, SN, 27.6.1924, {t. 145, str. 1. 52 Iz HRSS, Prekomurje jednako za republiku i za Hrvatsku, SD, 18.6.1924, {t. 25, str. 6; Iz Hrvatske Repu- blikanske Selja~ke Stranke, Velike skup{tine HRSS u Prekomurju, SD, 27.8.1924, {t. 35, str. 3. 53 Politi~ne vesti, Radi} o dr. Koro{cu, SN, 27.8.1924, {t. 195, str. 2. 54 Horvat, str. 205. 400 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI Jugoslavije na Srbijo in Hrvatsko, ne pa tudi za ekzistenco Slovenije.« Po mnenju Slovenske- ga naroda naj bi dolo~ena znamenja dokazovala, da si je Radi} prizadeval, da bi Hrva{ki priboril ~im ve~ji obseg meja in zato naj bi s Srbi me{etaril za nekatere slovenske pokrajine, katere je ‘elel videti v objemu hrva{ke federacije. Zaradi tega je ta ~asnik Radi}u postavil vpra{anje, kaj namerava s slovenskimi kraji, ki jih ho~e SLS »izpremeniti v avtonomisti~no zaokro‘eno, strankarsko in absolutisti~no upravljano Slovenijo«? Menili so, da bi bilo iz dr‘avnih, pa tudi iz gospodarskih interesov za‘eljeno, da bi bilo raz~i{~eno vpra{anje razmerja Slovenije in Hrva{ke ter da bi SLS razlo‘ila, kako si to razmerje zami{lja po sporazumu. Tudi Radi} naj bi natan~no povedal, ali bi Slovenija dobila enako samostojnost kakor Hrva{ka ali Srbija, ali pa naj bi se Slovenci kot »planinski Hrvatje« enostavno pridru‘ili Zagrebu.55 Pa to vpra{anje ni bilo dolgo aktualno. S svojim govorom na skup{~ini v Kra{i~u 28. septembra 1924, v katerem je Radi} napadel poslanico, ki jo je ob tiso~letnici hrva{kega kraljestva 20. avgusta izdalo 14 hrva{kih {kofov, se je Radi} odmaknil od mo‘nosti sklenitve kakr{negakoli sporazuma z SLS. Med drugim je namre~ izjavil: »Jaz sem vam povedal, da nam popovi politi~no ne morejo {koditi, ali ne dopu{~amo, da nas sramote in da bo pri nas kmalu tako, kakor na Kranjskem, kjer popje vpra{ujejo ‘ene pri spovedi, kak{ne liste ~ita njen mo‘ oziroma kateri stranki pripada. Ako to ni popovska stranka, ji re~e, da ni ve~ njego- va ‘ena, to pa na tako prosta{ki na~in, da se tu ne more ponoviti. To je, vidite, najve~ji greh proti Svetemu Duhu, je greh proti vsej na{i prosveti in na{emu napredku, a mi Hrvati tega ne dopustimo, ker no~emo biti druga Kranjska. Vsaka du{a ima svojo ravno pot k Bogu. Po vsako du{o pridejo bo‘ji angeli, nikakor pa je ne vodijo v nebesa kaki popovski me{etarji«.56 Prista{i politi~nega katolicizma so bili {okirani. Radi}ev govor so ozna~ili kot »bruhanje strastnega sovra{tva« in hujskanje proti episkopatu. Tega po mi{ljenju Slovenca niso ~isto ni~ omilili stavki, v katerih je poveli~eval kr{~anstvo, saj naj bi to bile le ‘e obrabljene Radi}eve metode. Slovenec mu je zaradi tega sporo~il, da Hrvati pa~ ne rabijo biti »druga Kranjska«, ~e tega ne ‘elijo, da pa Radi}u Kranjci prav ni~ ne zavidajo njegove Hrva{ke, so pa s svojo Kranjsko ~isto zadovoljni, {e bolj pa bodo, ko se bo SLS izborila za avtonomijo Slovenije, katere nikoli ne bi zamenjali z Radi}evo Hrva{ko. ^estital pa mu je, da se je tako hitro in tako dobro zna{el v vrstah slovenskih centralistov, kateri so v svojih ~asnikih z u‘itkom poro~ali o Radi}evem govoru.57 Slovenski narod je ocenil, da je v tem trenutku izbruhnilo pritajeno sovra{tvo prista{ev politi~nega katolicizma proti HRSS, ker so le-ti uvideli, da Radi} ne ‘eli sklenitve sporazu- ma pred volitvami ter da na teh volitvah namerava svojo akcijo raz{iriti tudi na Slovenijo, kar bi, kot so ‘e ve~krat poudarjali, najbolj {kodilo SLS. Krog okoli Slovenskega naroda je oce- nil, da bi lahko Radi} kot najnevarnej{i nasprotnik SLS odvzel vsaj 6 poslanskih mest. Zaradi tega naj bi bilo v politiki SLS opaziti povsem novo usmeritev, in sicer naj bi se za~eli zavze- mati za tak{no politi~no kombinacijo, v kateri bi bili radi}evci potisnjeni na stran in ne bi imeli nikakr{nega vpliva niti na dr‘avno upravo niti na razvoj notranje-politi~nih dogodkov.58 Po drugi strani pa naj bi bilo nemogo~e, da bi Davidovi} in Radi} zastopala kakr{nekoli moderne ideje, ~e bi se pri tem opirala na, po mnenju Slovenskega naroda, »najhuj{i klerika- lizem v Evropi«, ki naj bi celo komaj ~akal trenutek, ko bi se lahko »razlil« po Hrva{ki pa tudi po Bosni.59 Zaradi tega je krog okoli Slovenskega naroda, ~eprav je odlo~no zavra~al 55 Kaj je s sporazumom med Radi}em in SLS?, SN, 21.9.1924, {t. 216, str. 1. 56 Politi~ne vesti, Radi}ev napad na hrvatske {kofe, S, 3.10.1924, {t. 226, str. 2; Radi}eva ofenziva proti »{ko- fom in popom«, J, 1.10.1924, {t. 231, str. 2. 57 Politi~ne vesti, Radi}ev napad na hrvatske {kofe, S, 3.10.1924, {t. 226, str. 2. 58 Nova politi~na situacija, SN, 5.10.1924, {t. 228, str. 1. 59 Ve~ o delovanju SLS med Hrvati v: Berberih-Slana, str. 282. 401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dr‘avnopravne zahteve HRSS, pozdravil Radi}evo pravilno presojo ter odklonitev vsakega koraka hrva{kega episkopata, ki bi lahko pripomogel k vzpostavi organizacije politi~nega katolicizma na Hrva{kem.60 Slovenski narod je poro~al, da je uradni ~asnik Vatikana Osservatore Romano pisal o tem Radi}evem govoru in ga obsodil ter izrazil mnenje, da bi bil ‘e skrajni ~as, da bi se Hrvati otresli pogubnega Radi}evega vpliva. Seveda je ob tem takoj zbodel SLS reko~: »Kaj poreko k temu slovenski klerikalci, ki so popolnoma zlezli pod pazduho Stjepana Radi}a? Ali bo {kof Anton Bonaventura {e trpel, da bo komandiral Radi} njegovo armado, ki je zbrana v SLS, oni Radi}, ki ga proklinja pape‘evo glasilo in pravi o njem, da se morajo katoliki osvo- boditi njegovega vpliva«.61 In vendar se je razpolo‘enje SLS proti Radi}u po teh dogodkih spremenilo, kar je opazil tudi Slovenski narod, ki je menil, da si je Radi} jezo SLS nakopal {ele potem, ko je za to sprejel »navodila« iz Vatikana.62 V resnici pa se je za tem skrivalo veliko ve~, saj je prav v tem ~asu, tudi zahvaljujo~ {tevilnim Radi}evim nepremi{ljenim izjavam, padla Davidovi}eva vlada, kar mu SLS ni mogla oprostiti.63 ^asnik Hrva{kega bloka Hrvat je v enem svojih ~lankov ocenil, da se je Slovenec prena- glil, ko je trdil, da je Radi} s svojimi govori razbil parlamentarno ve~ino in opozicijski blok. Slovenec naj bi po mnenju tega bloka{kega ~asnika s svojim »razburjenim krikom« le posku{al izni~iti vpliv Stjepana Radi}a na slovensko politi~no sceno. Slovenski narod je dodal {e, da bodo prista{i SLS svoje mnenje znova spremenili, ~im jim bo Radi} zagrozil, da bo na nasle- dnjih volitvah svoje kandidate postavil tudi na slovenskem ozemlju. »Klerikalcem« naj bi se tresle hla~e pred Radi}em, ker so se zavedali, da Radi} v Sloveniji ne bo {kodoval »napredni stvari«, tudi ~e bi postavil svoje kandidate, {kodoval bi lahko le SLS.64 Ta strah naj bi bil tembolj upravi~en, ker se je v Sloveniji Zdru‘enje slovenskih avtonomi- stov, katero je dve leti prej ustanovila Prepeluhova skupina, pretvorilo v izrazito avtonomisti~no usmerjeno Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev. Idejni vodja je bil seveda Albin Prepeluh.65 Na sestankih zaupnikov 12. oktobra na Ptuju in 19. oktobra v Ljubljani je bila sprejeta naslednja resolucija: »Zaupniki izjavljajo, da dobro razumejo in odobravajo odlo~no borbo hrvatskega republikanskega kme~kega naroda za svojo svobodo. Ker so splo{ni interesi hrvatskega in slovenskega naroda isti in skupni ter ima hrvatski in slovenski republikanski ljudski pokret tudi politi~ne in socijalne cilje, ki jih je mogo~e izvojevati le s slo‘nim skupnim nastopom slovenskih in hrvatskih kmetov in delavcev, izjavlja zbor zaupnikov, da stopa sloven- ska republikanska stranka s sede‘em v Ljubljani v federativno zvezo s HRSS, ki ima svoj sede‘ v Zagrebu.«66 Glasilo te stranke je postal Avtonomist, ki se je prekrstil v Slovenskega repu- blikanca. Stranka si je nadela uradno ime Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev, glavni vodji stranke pa sta postala Albin Prepeluh in dr. Karel Lon~ar. Krog okoli Slovenskega naroda je menil, da bo Radi} s to podru‘nico svoje stranke Koro{ca in njegovo SLS dr‘al v {ahu, da ne bi mogli nikoli ve~ nastopiti proti njegovi volji.67 60 Radi}, klerikalizem in dr‘avna regeneracija, SN, 5.10.1924, {t. 228, str. 1. 61 Politi~ne vesti, Vatikan proti Radi}u, SN, 24.10.1924, {t. 244, str. 2. 62 Politi~ne vesti, Klerikalci, Vatikan in Radi}, SN, 26.10.1924, {t. 246, str. 2. 63 Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 131. 64 Politi~ne vesti, Radi}evo glasilo proti »Slovencu«, SN, 28.10.1924, {t. 217, str. 2. 65 Perov{ek Jurij, Liberalizem in vpra{anje slovenstva, Ljubljana 1996, str. 206; Perov{ek Jurij, Albin Prepeluh in Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev, Nova Revija, 1989, letnik VIII., {t. 81/82 (dalje: Perov{ek, Prepeluh), str. 195. 66 Dve zgodovinsko pomembni pol. konferenci, A, 24.10.1924, str. 1; Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 102. 67 Politi~ne vesti, Radi}evo glasilo proti »Slovencu«, SN, 28.10.1924, {t. 217, str. 2; Politi~ne vesti, Podru‘nica Radi}eve stranke v Sloveniji, SN, 26.10.1924, {t. 216, str. 2; SRS, H, 31.10.1924, {t. 1396, str. 1. 402 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI 1. novembra 1924 je imel Radi} na seji zagreb{ke organizacije HRSS govor, ki je dvignil zelo veliko prahu, predvsem znotraj SLS. Slovenec je ocenil, da je bil ta govor nedopusten, saj naj bi v trenutku, ko so vodje o‘jega bloka v Beogradu posku{ali napraviti vse, da se ta blok ~imbolj uveljavi, pri{el Radi}, se odrekel bloku, ga napadel in naznanil, da bo proti ~lanicam bloka zavzel najostrej{o opozicijo. Slovenec je {e dodal: »In to je storil Radi} brez to~nih informacij o polo‘aju ~isto brez skrupulov in je lahkomiselno razbil blok s pretnjo, da prekine vse zveze s politi~nimi prijatelji, ki so se dosedaj kljub njegovim ekstraturam dr‘ali lojalno {ir{ega bloka. Kakor v zasmeh SLS in Spahovim muslimanom pa je {e pretil, da bo zmlel Spahovce in SLS, ako ne gredo v tisti federalisti~ni blok, ki ga sam ni hotel«. Radi} naj bi, po mnenju Slovenca vsaki~ pred volitvami prekinil zveze s svojimi zavezniki samo zaradi tega, da bi imel pri volitvah proste roke.68 Vodstvo SLS je bilo o~itno razburjeno, saj naj bi Radi} po izbruhu svoje »neprera~unljive, nebrzdane in vseh mogo~ih protislovij polne narave« razbil solidarnost med strankama. Menili so, da Radi} ni bil zrel za politika, saj je bil preve~ nestalen: »Danes progla{a kvazi-bolj{evi{ko republiko, jutri se pred grofom Begouenom izjavi prakti~no za monarhijo, samo da je po angle{kem vzorcu, pojutri{njem pa zopet napada monarha na na~in, ki je v popolnem protislov- ju z angle{kimi obi~aji. Danes je g. Radi} navdu{en za delavsko stranko, jutri se hvali, da ima svoje najbolj{e prijatelje med konservativnimi lordi. Danes hvali kr{~anske tradicije angle{kih laburistov, jutri spu{~a framasonske fraze. In tako dalje. G. Radi} se je s svojo demago{ko, nestalno in od ene skrajnosti do druge nihajo~o miselnostjo za dana{nje ~ase pre‘ivel, in kar imenuje na sebi na~elnost, ni ni~ drugega, kakor velika samoprevara njegove prenapete samo- zaljubljenosti. Sedanji trenutek rabi ljudi druga~ne politi~ne miselnosti in kova: ljudi, ki pozab- ljajo nase in se znajo brzdati, mo‘, ki svoja na~ela v vsakdanjem neumornem delu vztrajno udejstvujejo in brez potrebe ne ble{~ijo z duhovitostmi, ki se izka‘ejo v dejanskem ‘ivljenju kot prazna pena, politikov, ki imajo pred o~mi en cilj, ne pa tiso~ fantomov«.69 Slovenski narod je, razen namigov, da je Radi} tepec in strahopetec, najbolj zabaval komen- tar Slovenca, da iz Radi}a govori »vinski duh«. Javna skrivnost naj bi namre~ bila, da je Radi} svoje »najbolj{e« govore imel v vinjenem stanju. ^eprav je bilo to sicer stra{no, je zapisal Slovenski narod, pa do tega napada Slovenca tega niso javno objavili niti najhuj{i Radi}evi sovra‘niki: »Slovenec je prvi, ki to ugotavlja o svojem zavezniku, ki ga je {e nedavno tega koval v zvezde in ga predstavljal slovenski javnosti kot poosebljeno pamet in politi~no modrost. In sedaj ozna~uje istega Radi}a za mo‘a, ki ga sploh ni jemati za resnega, ker itak govore iz njega samo – vinski duhovi«. Ob takih napadih SLS na Radi}a je pisec ~lanka ocenil, da je bilo vsako sodelovanje in vsaka podpora SLS Radi}u v preteklosti nadvse vpra{ljiva.70 Radi} je vse to ignoriral in {e naprej utrjeval organizacijo tako HRSS kot Prepeluhove SRSKD. S tem ciljem so bili organizirani {tevilni republikanski shodi. Velik pomen so pripi- sovali skup{~ini, ki so jo organizirali v Lendavi, okrajno glavarstvo pa jo je prepovedalo. Ker je bila skup{~ina prijavljena osem dni pred tem, prepovedana pa je bila {ele dan pred dogo- dkom, je dr. Juraj Krnjevi} ocenil, da je bila skup{~ina prepovedana {ele, ko je okrajno glavar- stvo ugotovilo, da se je namerava udele‘iti veliko {tevilo prista{ev ter naj bi na tak na~in posku{alo onemogo~iti »manifestacijo mo~i« HRSS v Prekmurju. Kljub temu pa se je na dan skup{~ine zbrala velika mno‘ica, Krnjevi} pa je poklical velikega ‘upana v Maribor in od njega dobil dovoljenje za izvedbo skup{~ine, vendar pa so zborovalce obkro‘ili tako vojska 68 Radi}ev »veliki govor« v Zagrebu, S, 4.11.1924, {t. 252, str. 2; Radi}ev prelom z blokom, S, 4.11.1924, {t. 252, str. 1. 69 Jasna na~ela, S, 5.11.1924, {t. 253, str. 1. 70 Politi~ne vesti, Po{tene levite bere danes, SN, 5.11.1924, {t. 253, str. 2. 403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kot ‘andarji. Krnjevi} je v svojem sporo~ilu s skup{~ine zapisal, da so bile prekmurske obla- sti pripravljene storiti prav vse, da bi Prekmurje odtujile Hrva{ki, vendar pa naj bi bilo Prek- murje preko politike HRSS vsak dan mo~neje povezano s Hrvati.71 Prista{i SLS so trdili, da se Radi}a ne boje, saj naj bi vse simpatije, ki jih je v preteklosti pridobil v obmejnih krajih in v Prekmurju, ‘e zdavnaj zapravil s svojo spreminjajo~o se politiko, v kateri naj bi se zrcalila njegova neiskrenost in trmoglavost. Prepri~ani so bili, da se bo na prihodnjih volitvah Radi} sam prepri~al, da »mi Slovenci pojmujemo svojo lastno narodno individualnost, suverenost in samostojnost, tudi v smeri avtonomne slovenske poli- tike, ki no~e pod noben jarem, tudi ne pod Radi}ev«. 72 Medtem ko se je Slovenski narod zabaval nad govoricami, da je Radi}, ki je nepri~akovano izginil, pred novo Pa{i}-Pribi}evi}evo vlado pobegnil v tujino73 ter o njem pisal kot o neodgo- vornem strahopetcu74, je odjeknila novica, da se dr. Koro{ec pogaja s HRSS. Konec novembra so namre~ v Zagrebu pri~akovali prihod dr. Koro{ca, ki naj bi se kljub vsemu z voditelji HRSS dogovoril o skupni volilni akciji. Ta akcija je bila obsojena na neuspeh, saj je HRSS od Koro{ca zahtevala intervencijo pri Hrvatski pu~ki stranki (dalje HPS), da ta na Hrva{kem ne bi postavila svojih kandidatov za volitve. Ker pa so bili odnosi med SLS in HPS v tem ~asu precej hladni, predvsem zaradi politi~nega sodelovanja Koro{ca z Radi}em, je bilo le malo mo‘nosti, da bi dr. Koro{ec s svojo intervencijo karkoli dosegel. S tem se je takoj zmanj{ala ‘e tako mala mo‘nost volilnega sporazuma, ki pa je postala {e manj{a, ko je vodstvo HRSS, kljub izjavi dr. Krnjevi}a, da HRSS nikjer ne bo nastopila proti svojim zaveznikom iz federalisti~nega bloka, sprejelo sklep, da bo v Sloveniji na volitvah podprlo kandidate SRSKD. 75 Ko je dr. Ma~ek kot predstavnik HRSS podpisal komunike s seje federalisti~nega bloka, v katerem je bilo zapisano, da se bodo stranke bloka na volitvah medsebojno podpirale76, je Stjepan Radi} v Slobodnem domu objavil »Izborne obaviesti za sve organizacije i prista{e HRSS«, v katerih je zapisal: »V Sloveniji HRSS ni delovala direktno, vendar pa je duh Ma- tije Gubca s programom mirotvorne kme~ke republike do danes zajel celo Prekmurje, celot- no ju‘no [tajersko in vso Belo Kranjsko. S pomo~jo tega duha izbrana ~eta slovenske repub- likanske inteligence ‘e ve~ kot pol leta organizira slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev, s katero bo HRSS sporazumno postavila kandidate tako na [tajerskem kot na Kranjskem. S Slovensko ljudsko stranko, katero vodi dr. Koro{ec, ne bo nikakr{nega volil- nega sporazuma, ker ta stranka ni republikanska, vendar s strani HRSS proti njej ne bo nobe- ne volilne borbe niti kakr{nih volilnih napadov, ker ta stranka iskreno, po{teno in pogumno zastopa samoodlo~bo slovenskega naroda ter nedeljivost in samostojnost Slovenije. Dr. Koro{ec kot pameten politik zelo dobro ve, da pet, {est in deset republikanskih poslancev ne bo niti najmanj oslabilo, ampak samo {e oja~alo polo‘aj in dvignilo ugled slovenskega naroda v Beogradu in v svetu«.77 71 Gdje su sve bile skup{tine dne 26. listopada, SD, 29.10.1924, {t. 44, str. 3–4; Situacija, H, 27.10.1924, {t. 1392, str. 1. 72 Politi~ne vesti, Klerikalci se Radi}a ne boje, SN, 7.11.1924, {t. 255, str. 2. 73 6. novembra 1924 je kralj postavil novo vlado s Pa{i}em in Pribi}evi}em na ~elu. Stjepan Radi}, katerega so zavezniki obto‘evali, da je s svojimi nepremi{ljenimi izjavami onemogo~il obstoj Davidovi}eve vlade, je v o~itnem strahu pred vrnitvijo Pa{i}a in Pribi}evi}a na oblast izginil neznano kam. Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 142–155. 74 Politi~ne vesti, Stjepan Radi} pobegnil, SN, 8.11.1924, {t. 256, str. 2; Politi~ne vesti, Junak pa tak!, SN, 8.11.1924, {t. 256, str. 2. 75 Dr. Koro{ec se pogaja s HRSS, SN, 16.11.1924, {t. 263, str. 1; Volivna taktika HRSS, S, 9.11.1924, {t. 257, str. 1. 76 10. dan apsolutizma, Uzajamna potpora stranaka bloka u izborima, H, 19.11.1924, {t. 1411, str. 1. 77 Izborne obaviesti za sve organizacije i prista{e HRSS, SD, 19.11.1924, {t. 47, str. 2–4; HRSS u izborima, H, 19.11.1924, {t. 1411, str. 2; Radi} vabi narodne manj{ine, SN, 20.11.1924, {t. 266, str. 1; Radi} zahteva republiko, SN, 20.11.1924, {t. 266, str. 1. 404 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI Seveda SLS tega ni sprejela z odobravanjem. Na volilnem shodu SLS v Ljudskem domu v Ljubljani 23. novembra je Koro{ec med drugim dejal: »Da je politika SLS bila dobro usmer- jena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Radi}eva stranka v ’Slobod- nem domu’. Ne dopade pa se Radi}u, da na{a stranka ni republikanska. Vidi se, da Radi}, ako tako govori, ne pozna niti programati~nega stali{~a na{e stranke, kakor se je ponovno, za- dnjikrat v Celju, formuliralo, niti fakti~nega razpolo`enja v njej. Poslednji dogodki so tako vplivali kakor na druge tako tudi na na{e prista{e, da lahko re~emo, da je med nami ve~ in bolj resni~nega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji ~as bilo v Radi}evi stranki, kjer so kar iz rokava sipali razli~ne monarhisti~ne formule«. Dodal je, da Radi}eva stranka nikoli ne bo slovenska stranka. Dva glavna cilja HRSS naj bi po njegovem bila: 1. »Priboriti si s Slovenci Prekmurje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog« ter 2. »vpre~i Slovence v svoj hrva{ki voz«. Koro{ec je natan~no poudaril, da bodo vsi Slovenci, ki bi Radi}u pri tem pomagali, izdajalci dela slovenske zemlje, izdajalci Prekmurja.78 Slovenec je poudaril, da je bila SLS vedno najodlo~nej{a nasprotnica politi~ne neiskreno- sti in nedoslednosti, ki je izvirala iz golega pohlepa po mo~i. Zaradi tega je odlo~no zavrnila Radi}evo te‘njo po hegemoniji, po absolutni nadvladi HRSS in njega samega, {e posebej v ~asu, ko sta se slovenski in hrva{ki narod borila za svojo narodno individualnost, politi~no in kulturno samostojnost ter demokrati~en sporazum. Mo‘, ki se je boril za samostojno Hrva{ko in terjal, naj Srbi spo{tujejo, kar je hrva{kega, ne bi smel posegati v tuje, je menil Slovenec. Radi}evo poseganje v volilni boj izven hrva{kih meja je po mnenju SLS nepotrebno slabilo blok narodnega sporazuma, hkrati pa naj bi bilo v nasprotju z na~eli programa HRSS. Slove- nec je poudaril, da je Prekmurje slovensko in kakor SLS ni sestavila volilnih list npr. v Za- gorju, tako tega Radi} ne bi smel narediti v Prekmurju. Radi}eve obljube o »prekmurski republiki« so Slovenci imenovali »navadna debela demagogija«, ki naj bi slu‘ila samo njego- vim hegemonisti~nim ciljem, pri tem pa naj bi ra~unal na »politi~no neiz{olanost komaj od ma‘arskega robstva osvobojenega ljudstva«.79 Enako sporo~ilo je SLS poslala tudi Prepeluhu, ki je bil po njihovem mnenju le orodje v Radi}evih rokah. Poudarili so, da je vse, kar je v programu SRSKD dobrega, le prevzeto iz programa SLS, ki je bila tradicionalno slovenska ljudska in socialna stranka, zato naj bi bilo mo‘no SRSKD ozna~iti le kot »slovenstvu {kodljivo kaprico«. SRSKD so opozorili, da jih Radi} le izkori{~a in da jih bo, ko bo dosegel svoje cilje, pustil na cedilu. Radi} naj bi v svojem cilju – hrva{ki nadvladi v Sloveniji – zvesto posnemal svoje nasprotnike, »Velesrbe«. Pri tem je SLS omenila, da so oblasti v Beogradu takoj po zdru‘itvi v Kraljevino SHS Slo- vencem nudile Medjimurje, da bi tako sprle Slovence in Hrvate. Vendar pa je SLS, kar so posebej poudarili, to ponudbo zavrnila, saj naj si ne bi ‘elela lastiti ni~esar, kar ni bilo sloven- sko in kar bi uni~ilo odnose med Slovenci in Hrvati. V nasprotju s tem pa je bil Radi} dale~ od tak{ne lojalnosti, je zatrdil Slovenec in vso zavedno slovensko ljudstvo naj bi v en glas obsojalo njegovo politiko, ki ni zdru‘evala, ampak razdvajala, ki je ustvarjala konflikte, na- mesto da bi pospe{evala sporazum. In to slovensko ljudstvo naj bi na prihodnjih volitvah pokazalo, da ‘eli o sebi odlo~ati samo, da druge spo{tuje, vendar pa ne bo dopustilo, da bi jim drugi narekovali politi~ne smeri. Slovenec je {e dodal: »Odklanjamo velesrbstvo, ravno tako odlo~no pa odklanjamo tudi hegemonijo, s katero ho~e Radi} spraviti Slovence pod svoj {ovinisti~ni hrvatski klobuk«.80 78 Volivni govor dr. Koro{ca, S, 25.11.1924, {t. 270, str. 1; Miku‘, str. 300. 79 Da si bomo na jasnem!, S, 23.11.1924, {t. 269, str. 1. 80 Prav tam. 405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Vendar pa je, po pisanju Slovenca, SLS s strani HRSS grozila {e ve~ja nevarnost, kot je bilo misliti, vendar tokrat ne po Radi}evi krivdi, ampak ob pomo~i slovenskih liberalcev. Ko je bilo v Beogradu znova na~eto vpra{anje uporabe zakona o za{~iti dr‘ave nad HRSS, sta Pribi}evi} in Gregor @erjav zagovarjala idejo, da bi na Hrva{kem HRSS dovolili, da vlo‘i kon~ane volilne liste, {ele potem pa bi stranko prepovedali in razveljavili volilne liste, da bi tako volivcem prepre~ili ustanovitev nove stranke z istimi idejami. Vendar je @erjav svoje stali{~e ob vrnitvi v Ljubljano delno spremenil, in sicer je predlagal, da naj na volitvah v Sloveniji Radi~eve oz. Prepeluhove stranke ne bi preganjali, ampak naj bi jo celo podpirali. O tem naj bi @erjav poro~al na sestanku s Pribi}evi}em, Wilderjem in Lukini}em. @erjav naj bi takrat ‘e imel izdelan na~rt podpore slovenskim republikancem, predlo‘il pa naj bi tudi sporazum, ki ga je v Ljubljani sklenil s SRSKD. Ta na~rt, katerega obstoj naj bi dopisniku Slovenca potrdili tudi nekateri radikalski ministri, naj bi bil sprejet z namenom, da bi razbili »enotno fronto slovenskega ljudstva« in uni~ili njegovo politi~no mo~ in veljavo.81 Kakorkoli ‘e, HRSS ni nameravala odstopiti od sodelovanja s SRSKD. Dr. Krnjevi} je izjavil, da je »politika drobtin«, ki jo je uvedel Koro{ec, do‘ivela popoln neuspeh in slovenski volivci naj bi iskali uspe{nej{a sredstva v boju proti korupciji in nasilju. In prav ti volivci naj bi pozvali HRSS naj kandidira v Sloveniji. Vodstvo HRSS je dnevno sprejemalo povabila sloven- skih kmetov, je zatrdil Krnjevi} in dodal: »Mi nismo nikdar posku{ali dobiti vodstva slovenske politike v svoje roke. Mi smo vedno zastopali stali{~e, da je bolj zdravo, ~e slovensko politiko vodijo Slovenci sami. Kme~ko republikansko gibanje ima iz dneva v dan v Sloveniji ve~ prista{ev in ti od nas zahtevajo, naj tam nastopimo neposredno z listo HRSS. Karakteristi~no je za to slovensko razumevanje, da narod z mnogih strani od nas to zahteva, ~eprav obstaja Slovenska republikanska stranka, ki stoji na enakem socialnem in republikanskem programu kot HRSS«.82 V zvezi s tem so se za~ele {iriti govorice, da bo Radi} kandidiral tudi v sami Ljubljani, kar je Slovenski narod komentiral le z besedami: »Nimamo ni~ proti temu. Le naj kandidira, nekaj bedakov ujame vendar le na svoje limanice in o{koduje s tem svoje klerikalne zaveznike... Ako je torej Radi}u le‘e~e na blama‘i, naj le poskusi s svojo kandidaturo v Ljubljani«.83 SRSKD se je vedno bolj povezovala s HRSS. Stranka je na svoji seji 30. novembra 1924 v Zidanem Mostu razglasila federativno zvezo s HRSS. Seveda je ta dogodek nadvse zani- mal SLS, {e posebej, ker naj bi Prepeluh ‘e v otvoritvenem govoru napadal SLS in blatil dr. Koro{ca. Svoje prista{e je pozval, naj sprejmejo volilni boj, ki jim ga je napovedala SLS. Vendar je Prepeluh naredil napako, ko je izjavil, da je njegov dr‘avnopravni cilj »samostojna dr‘ava, dr‘ava z republikansko vladavino, s sede‘em v Zagrebu«. Ker naj bi Prepeluh po reakcijah prisotnih ugotovil, da je preve~ o~itno pokazal svojo »hlap~evsko vlogo«, ni ‘elel nadaljevati s to temo in je pre{el na vpra{anje organizacije stranke. Po mnenju Slovenca je bil Prepeluhov govor bolj podoben poro~ilu predsednika bankrotiranega podjetja kot pa vodje mladega politi~nega gibanja.84 Slovenski Republikanec je v svojem poro~ilu s seje o govoru dr. Prepeluha zapisal le, da je le-ta poudaril, da »pokret hrva{ke republikanske kme~ke stranke ‘e davno ni ve~ samohrva{ki, ampak je ob~e ~love{ki in zato socijalen« ter da je govoril o spletkah politi~nih nasprotnikov slovenskih republikancev proti njim.85 Seje sta se udele‘ila tudi podpredsednik HRSS dr. Vlatko Ma~ek ter tajnik HRSS dr. Krnjevi}. Dr. Ma~ek naj bi v svojem govoru predvsem napadal SLS, vendar pa naj bi 81 Naklepi vladnih komisarjev, S, 15.11.1924, {t. 262, str. 1. 82 HRSS, Koro{ec in Spaho, H, 27.11.1924, {t. 1418, str. 1. 83 Politi~ne vesti, Radi} namerava kandidirati tudi v Ljubljani, SN, 29.11.1924, {t. 274, str. 2. 84 Seja glavnega odbora SRS na Zidanem mostu, S, 6.12.1924, {t. 279, str. 2. 85 Seja glavnega odbora SRS v Zidanem mostu, SR, 5.12.1924, {t. 49, str. 1. 406 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI zaradi tega pri{el v konflikt z zastopnikom iz Bele krajine, ki je poudaril, da nih~e ne sme napadati slovenske duhov{~ine. Eden izmed udele‘encev, neki dr. Lackner, pa je poudaril, da je boj proti SLS {kodil samo in predvsem SRSKD. [e ve~je te‘ave naj bi povzro~il dr. Krnje- vi}, ki je na za~etku govora poudarjal ozko vez med slovenskimi in hrva{kimi republikanci, potem pa je, tako je trdil Slovenec, zatrdil, da je SRSKD le del HRSS, le del Radi}evega gibanja, da je popolnoma odvisna od HRSS ter da morajo Prepeluhove volilne liste dobiti znak HRSS. Dodal naj bi {e, da bo HRSS Slovencem pustila nekaj samostojnosti, da pa je Prekmurje izklju~no hrva{ko, saj naj bi mu vsi prebivalci Prekmurja, ko je potoval po tem obmo~ju, izjavili, da so Hrvati. Zaradi njegovih trditev so odlo~no protestirali Prekmurci, ki so se seje udele‘ili, z besedami: »Republikanci smo, toda Hrvatje nismo bili, nismo in no~emo biti! Smo in ostanemo Prekmurci! Pro~ s hrvatsko malho!«86 Na seji je ponovno pri{lo do spora v zvezi z volilnimi listami. Zbor je namre~ za nosilca list dolo~il Stjepana Radi}a za [tajersko ter Albina Prepeluha za Kranjsko. Za okrajnega kandidata je bil dolo~en le g. Oblak iz Smlednika pri Kranju, in sicer kot kandidat za Go- renjsko. Vendar pa so zaradi tega protestirali Prekmurci in zahtevali, da morata dva Slovenca kandidirati kot nosilca list HRSS na Hrva{kem, ~e ‘e kandidira Radi} v Sloveniji. Vendar pa jim vodje SRSKD niso pustili do besede, je trdil Slovenec, ki je menil, da je bila skup{~ina popolna polomija in je precej zmanj{ala navdu{enje med slovenskimi republikanci.87 Slovenski Republikanec je zanikal poro~ilo Slovenca ter SLS o~ital, da so v SRSKD po- slali vohuna, ki naj bi si celo prizadeval, da bi postal poslanec te stranke, hkrati pa naj bi bil {e vedno v dobrih odnosih z vodstvom SLS. Ker je bilo vodstvo SRSKD opozorjeno, tega »vohuna« ni ve~ niti povabilo na sejo, pa je vendar pri{el in ker ni pri{el do za‘eljene kandi- dature, je trdil Slovenski Republikanec, naj bi Slovencu napisal popolnoma la‘no poro~ilo.88 Slovenec je to zanikal in zatrdil, da so bili ljudje, ki so bili v Zidanem Mostu, nadvse razo~arani in tega niso niti posku{ali skriti. Zgodbo naj bi Slovencu po objavi potrdil eden izmed ude- le‘encev, ki pa je zatrdil, da je bilo na zborovanju {e huje, kot je to objavil ~asnik Slovenec. 89 Po mnenju Slovenskega naroda SLS nikakor ni mogla preboleti udarca, ki ga je politi~ni katolicizem do‘ivel s tem, da je Radi}u pomagal ustanoviti podru‘nico njegove stranke v Sloveniji. Ta podru‘nica naj bi SLS postala trn v peti, ker ji v boju proti njej niso mogli o~itati ne korupcije, ne centralizma, ne nasilja, ne reakcionarnosti. In tako naj bi Koro{~evi repu- blikanci, kot je poudaril sam Koro{ec v svojem govoru v Celju, na volitvah nastopili v naj- ostrej{o opozicijo Prepeluhovemu republikanizmu.90 Slobodni dom, ~asnik HRSS, je u‘ival v pisanju Prepeluhovega ~asnik Slovenski Repub- likanec, saj je menil, da je v prah in pepel spremenil vse la‘i in klevete »popovskih« ~asnikov. Predstavnike SLS naj bi bilo zaradi tega in zaradi republikanskega gibanja v Sloveniji ‘e tako strah, da si ni znala pomagati na drug na~in, kot pa z la‘jo. Prav njeno vodstvo naj bi bilo avtor govoric, da bo Albin Prepeluh na volitvah kandidiral proti Radi}u, tako kot je to pred dvema letoma naredil Nova~an. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da je bila zgodba o prepiru glede nosilcev kandidatnih list na zborovanju v Zidanem Mostu precej podobna tisti o prepi- ru z Radi}em. Vendar pa je Slobodni dom zatrdil, da Prepeluh, ki naj bi bil republikanec ‘e ve~ kot 20 let (!), ne bo proti »popovcem« iz kak{ne ~astihlepnosti ali kljubovanja, ampak iz prepri~anja, da je to narodna dol‘nost in potreba.91 Slovenec je sicer zanikal, da je kdaj trdil, 86 Prav tam, str. 3. 87 Prav tam. 88 Slovenec zopet potegnjen!, SR, 12.12.1924, {t. 50, str. 2–3. 89 Politi~ne vesti, Zadrega in blama‘a, S, 7.12.1924, {t. 284, str. 3. 90 Politi~ne vesti, So si ‘e v laseh, SN, 7.12.1924, {t. 280, str. 2. 91 [to pi{u slobodne novine, »Slovenski Republikanec«, SD, 10.12.1924, {t. 50, str. 3. 407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) da bo Prepeluh kandidiral proti Radi}u, ampak naj bi mu samo o~itali, da je zlezel pod Radi}evo okrilje in priznal hrva{ko hegemonijo nad Slovenci.92 Slovenski narod pa je samo zajedljivo dodal: »Sre~na slovenska zemlja, ki nosi tako po{tenega, marljivega, skromnega in idealnega 20letnega republikanca!«.93 11. decembra 1924 so se v Celju {e enkrat zbrali zaupniki SLS, da bi dokon~no potrdili kandidate za volitve. Dr. Koro{ec se je v svojem govoru znova ozrl po trenjih med SRSKD in Radi}em na eni ter SLS na drugi strani. Dejal je, da je Albin Prepeluh v Avtonomistu zelo dolgo zagovarjal slovensko avtonomijo in zaradi tega bi lahko sklepali, da ve kaj to pomeni, vendar pa so se zmotili. To je posku{al dokazati z dvema primeroma: slovenska avtonomija je zemljepisno obsegala tudi Prekmurje, vendar pa so ga Prepeluhovi »politi~ni kru{ni o~etje« – Radi} in HRSS – ‘eleli priklju~iti Hrva{ki, kar je Prepeluh podpiral; SLS si je samostojno Slovenijo predstavljala kot dr‘avo s sredi{~em v Ljubljani, kar naenkrat pa je na sestanku SRSKD postalo jasno, da bi morala Slovenija postati del Hrva{ke z Zagrebom kot glavnim mestom. Koro{ec je dodal: »Zagreb nam je mil in drag, a Ljubljana je ljubljena na{a matu{ka. Kdor tega ne razume, ne razume slovenske du{e, je zgubil ‘ivo zvezo s slovenskim narodom, je postal priprega Radi}evega voza na Slovenskem«. Poudaril je {e, da se je tudi SLS ‘e skoraj dve leti v vseh va‘nih politi~nih vpra{anjih sporazumevala z Radi}em, pa je za razliko od Prepeluha vseeno ostala samostojna, neodvisna in ni prodala ne slovenske zemlje ne slo- venskega ponosa.94 Slovenec je komentiral, da je Radi} Prepeluhu kon~no oblekel »hrva{ko ko{uljo in ga spravil pod hrva{ki klobuk«. Kljub vsem demantijem Slovenskega Republikanca95 in Prepe- luhovim izjavam, da je SRSKD slovenska stranka, pa je Slobodni dom objavil, da »kandidira HRSS (Hrvatska republikanska selja~ka stranka) v Sloveniji v obeh okro‘jih«. V volilnem okro‘ju Maribor-Celje je bil kot nosilec liste imenovan Stjepan Radi}, v volilnem okro‘ju Ljubljana-Novo mesto pa je nosilec »liste HRSS« Albin Prepeluh. Torej je bilo poro~ilo s shoda v Zidanem Mostu, kakor je ugotovil Slovenec, le resni~no.96 Slovenski Republikanec pa je ob tem zatrdil, da je Stjepan Radi} postal nosilec liste za [tajersko {ele, ko so to na seji v Zidanem Mostu soglasno zahtevali vsi prisotni, da pa je isti odklonil pro{njo kranjskih republikancev, naj postane tudi nosilec liste na Kranjskem.97 Slovenec je v predvolilnem boju Prepeluha obto‘il tudi sodelovanja s slovenskimi liberal- ci. Njihov skupni cilj naj bi bilo uni~enje SLS, od ~esar bi obe strani imeli koristi. Zato naj bi liberalci dali prosto pot Prepeluhu, Prepeluh pa @erjavu, skupaj pa sta slo‘no napadala SLS. Vendar je Slovenec menil, da Slovenci, ki resni~no ‘elijo politi~no samostojnost slovenskega naroda, nikoli ne bi volili Albina Prepeluha, saj si je ta prizadeval, da Slovenija postane le velika ‘upanija hrva{ke republike, v kateri bi jim vladal Radi}. Zaradi tega je SLS Prepeluhu sporo~ila, da si bodo Slovenci sami utrdili svojo samostojno Slovenijo, brez raznih Prepe- luhov in Radi}ev, ki naj bi do tedaj pokazala le, da znata dobro poskrbeti zase, ne pa za Slovenijo. Po mnenju SLS se je Prepeluh zaman trudil, da bi dokazal, da se ni prodal Radi}u ter da Radi}u ni pomagal osvojiti Prekmurja. Prav tako naj bi Prepeluh posku{al zamol~ati resnico, da SRSKD v pripravah na naslednje volitve v resnici sploh ni kandidirala, ampak naj 92 Politi~ne vesti, Pod hrvatsko komando, S, 13.12.1924, {t. 284, str. 3. 93 Politi~ne vesti, »Slobodni dom« o Prepeluhu, SN, 13.12.1924, {t. 284, str. 2. 94 Zbor zaupnikov SLS, S, 12.12.1924, {t. 283, str. 1–2. 95 Dnevne vesti, Halooo – Hrvatje so v de‘eli!, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 2; Dnevne vesti, Tepen bo, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 3; Dnevne vesti, Iz »Slovenca«, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 3. 96 Politi~ne vesti, Kdo je koga potegnil, S, 18.12.1924, {t. 288, str. 2; Kandidatske liste HRSS, SN; 18.12.1924, {t. 288, str. 1. 97 Dnevne vesti, Halooo – Hrvatje so v de‘eli!, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 2. 408 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI bi kandidirala le HRSS, Prepeluh in drugi slovenski republikanci pa so bili le Radi}evi manda- tarji. Prepeluh naj bi se, enostavno povedano, obra~al »kakor zapiha Radi}«, tak{nih »vetrnic« pa Slovenci prav gotovo ne bodo volili, je bil prepri~an Slovenec.98 Slovenca je o~itno skrbela prihodnost Prekmurja, saj je temu vpra{anju posve~al veliko {tevilo ~lankov. V enem izmed njih je bilo zapisano: »[ele sedaj, ko so za silo premagane prve pote‘ko~e dveh skozi tiso~ let lo~enih slovenskih zemelj, sta pri{la Radi} in Prepeluh z mislijo, da je treba, da postanejo Prekmurci Hrvati. Prekmurci so se vedno zavedali kot Slo- venci in to zavest izpovedovali v pismu in govoru /.../ Tudi v ~asih, ko je mad‘arski pritisk bil najhuj{i, so se prekmurski Slovenci dr‘ali formule: Ogrska nam je domovina, sloven{~ina pa na{a materin{~ina. In pri ljudskih {tetjih so se pogumno priznavali za Slovence. Radi} lovi mandate za svojo stranko, kjer more. Tudi po Slovenskem. Njegova zamisel je, da bi Sloven- ci nadomestili one Hrvate, kateri bi pri novi ureditvi dr‘ave pri{li v takozvano srbsko interes- no sfero. Slovenci bi naj pri{li pod Hrvate in njihovo glavno mesto naj bi bil Zagreb. S Prekmurjem pa ima Radi} {e svoje posebne namene. Prekmurci bi se morali brezpogojno jezikovno in upravno podvre~i Hrvatom ter jim slu‘iti kot most do Avstrije. Glasovanje pri sedanjih volitvah v Prekmurju ho~e smatrati kot plebiscit, da li ho~ejo Prekmurci ostati Slo- venci ali se dati pohrvatiti. Glasovanje za Radi}a in Prepeluha po celi drugi Sloveniji pa bi naj bila izjava, ali so Slovenci v bodo~nosti voljni iti pod hrvatsko hegemonijo ali ne«.99 23. decembra 1924 je Pa{i} raz{iril Obznano, z veljavnostjo od 1. januarja 1925, tudi na HRSS.100 Radi} se je zaradi tega umaknil v ilegalo, Obznana nad HRSS pa je delno prizadela tudi Radi}eve slovenske prista{e. Sicer so bile volilne liste pri mariborskem sodi{~u za ta volil- ni okraj potrjene, vendar pa so politi~ne oblasti v Prekmurju od velikega ‘upana dobile navodi- la, kako morajo postopati v zvezi z izvedbo sklepov vlade proti HRSS. V Mariboru ni bilo nikakr{nih hi{nih preiskav pri prista{ih HRSS, ker tam ni bilo nobene organizacije, ni pa {e bilo jasno, kaj se bo zgodilo v Prekmurju, kjer je obstajalo ve~ Radi}evih kme~kih organizacij.101 Dr. Koro{ec se je v za~etku meseca januarja 1925 na poti iz Beograda v Ljubljano ustavil tudi v Zagrebu, kjer se je sestal z dr. Trumbi}em in poslanci HRSS. V intervjuju za ~asnik SLS Slovenec je na vpra{anje, ali bodo Radi}evi prista{i v primeru, da bodo njihove volilne liste razveljavljene, volili poslance SLS, odgovoril: »Odklanjamo vsako agitacijo, da naj Radi}evci sedaj volijo z nami, ker je Radi} zaprt ali ker jim stojimo v borbi ob strani. To bi bilo grdo, bi ne bilo fair. Odlo~no odklanjamo!« Vendar pa je takoj nato dodal, da slovenske radi}evce in republikance, ~e ‘elijo dobro slovenskemu narodu, SLS vabi, da glasujejo zanjo. To naj bi nujno zahtevala »slovenska stvar«, saj, kot je poudaril, nih~e ne bo vpra{al, koliko glasov je dobila Radi}eva ali republikanska stranka v Sloveniji, ampak bodo vsi pre{tevali ali je SLS dobila ve~ ali manj glasov kot na prej{njih volitvah.102 Slovenski republikanec je Koro{cu na njegovo izjavo odgovoril z vpra{anjem: »Ali vrsti- ce, ki jih je on sam napisal ali dal napisati na naslov slovenskih republikancev, niso agitacija, naj mi republikanci glasujemo za SLS?« in {e dodal: »Res grdo, in sicer strahovito grdo pa bi napravili slovenski republikanci, {e bi se sedaj, ko je Radi} zaprt in ko vse oblasti, od najvi{je 98 Politi~ne vesti, »Slovenski republikanec«, S, 20.12.1924, {t. 290, str. 3. 99 Prekmurje, S, 23.12.1924, {t. 292, str. 1. 100 V obrazlo‘itvi je bilo re~eno, da je HRSS podprla tujo, protidr‘avno in komunisti~no propagando, da je za~ela sodelovati z, v Kraljevini SHS prepovedano, Komunisti~no stranko, da je sodelovala z makedonsko revolu- cionarno organizacijo in drugo. Miku‘, str. 301; Horvat, str. 215; Za~etek odkrite diktature, S, 24.12.1924, {t. 293, str. 1. 101 Volilno gibanje v mariborskem okro‘ju, SN, 4.1.1925, {t. 3, str.1. 102 Dr. Koro{ec o polo‘aju, S, 10.1.1925, {t. 7, str. 1. 409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) pa do najni‘je, republikance preganjajo kot zajce, izneverili svojemu republikanskemu pro- gramu, ~e bi pustili svoje tovari{e sramotno na cedilu in glasovali za monarhiste! To bi bil res svetoven {kandal in za nas ve~na sramota! Te sramote pa si mi ne bomo nakopali nikdar na glavo, ampak bomo tudi v nesre~i vra~ali zvestobo za zvestobo!« Zaradi tega je Slovenski republikanec vabilo dr. Koro{ca »vljudno« odklonil.103 Medtem pa so se za~ele {iriti govorice, da je Radi}, ki so ga oblasti ulovile in zaprle,104 iz zapora posku{al pretihotapiti dve pismi za dr. Trumbi}a, vendar sta bili odkriti in predani sodniku. Za Slovence, {e posebej za SLS naj bi bilo eno teh pisem {e posebej pomembno, in sicer pismo, v katerem je Radi} vodstvu razpu{~ene HRSS dajal navodila glede volilne tak- tike. V delu pisma, v katerem naj bi govoril o volitvah v Sloveniji, je Radi}, tako je vsaj zatrdil Slovenski narod, svojim prista{em v Sloveniji ukazal, naj volijo SLS, oziroma dr. Koro{ca.105 O tem vpra{anju so 19. januarja razpravljali ~lani Hrvatske Zajednice, ki so, kar se Slovenije ti~e, potrdili, da bodo slovenski republikanci glasovali za SLS, ampak samo, ~e bodo liste HRSS in njenih slovenskih prista{ev razveljavljene.106 Slovenski narod je komentiral, da je SLS na vse pretege snubila Radi}eve prista{e v Slo- veniji, da bi skupno z njimi volili dr. Koro{ca in druge kandidate SLS. Pri tej snubitvi naj bi SLS manevrirala tudi z raznimi »‘urnalisti~nimi triki« in njenih prista{ev najve~ja ‘elja naj bi bila, da bi vlada prista{em politi~nega katolicizma ustregla na ta na~in, da bi razveljavila volilne liste SRSKD. ^e bi se to zgodilo, je komentiral Slovenski narod, »menijo klerikalci, da bodo na konju, ker razpu{~eno vodstvo izda povelje, da morajo radi}evci v Sloveniji voliti klerikalno«.107 @e tako zapletene okoli{~ine v predvolilnem ~asu v Sloveniji je {e dodatno zapletla nova »republikanska« volilna lista v Beli krajini. Po tem ko je Slobodni dom uradno objavil, da so bile vse volilne liste SRSKD postavljene v »konfederaciji« s HRSS ter je razglasil kot nosil- ca republikanske liste na Kranjskem Albina Prepeluha, na [tajerskem pa samega Radi}a, je Josip Murn predal »pravo republikansko listo«. On in njegovi prijatelji so trdili, da je njihova lista prava Radi}eva, ne pa lista SRSKD. Murn je s svojimi prijatelji za~el izdajati ~asnik Republikanske novice, v katerem je zastopal »naj~istej{e« republikanstvo. Slovenski repub- likanec je zatrdil, da je za to novo stranko stala SLS, saj je Slovenec o novi kandidatni listi poro- ~al ‘e preden je bila ta sploh vlo‘ena na sodi{~u.108 Cilj te taktike, katero so republikanci pripisovali SLS, naj bi bil v tem, da bi razcepili republikanske glasove in SRSKD onemogo~ili, da bi dosegla koli~nik.109 Hrvat je zapisal, da je bila Murnova lista la‘na, da ni bila prava kme~ka in republikanska lista ter da s kandidati na tej listi niso in nikoli ne bodo imeli ni~ skupnega. Potrdil pa je, da je bila prava republikanska lista na Kranjskem le tista, katere nosilec je bil Prepeluh, na [tajerskem pa lista, katere nosilec je bil Radi}.110 Slovenski republikanec je opozarjal na dejstvo, da je Murn svojo listo vlo‘il le na Kranj- skem, na [tajerskem pa ne in sicer naj bi to naredil zaradi tega, ker je na Kranjskem volivcem 103 Na{ odgovor na vabilo g. dr. Koro{ca, SR, 16.1.1925, {t. 3, str. 1. 104 V za~etku leta 1925 so bili aretirani {tevilni vodje HRSS, Radi}a so odkrili nekaj kasneje v stanovanju njegovega zeta ing. Ko{uti}a in sicer v skrivali{~u, kar je izzvalo {tevilne nor~ave napise v ~asnikih, tudi slovenskih. Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 152–153. 105 Radi} ukazuje slovenskim republikancem, da volijo Koro{ca, SN, 13.1.1925, {t. 9, str. 1. 106 ^e bodo liste HRSS razveljavljene, S, 20.1.1925, {t. 15, str. 1. 107 Politi~ne vesti, Klerikalni upi, SN, 21.1.1925, {t. 16, str. 2. 108 Dnevne vesti, Nova republikanska stranka, SR, 2.1.1925, {t. 1, str. 5. 109 Dnevne vesti, »Republikanska konkurenca«, SR, 9.1.1925, {t. 2, str. 3. 110 Pa{i}-Pribi}evi}evi pla}enici u Sloveniji, H, 20.1.1925, {t. 1457, str. 1. 410 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI trdil, da je »edini pravi Radi}ev zastopnik v Sloveniji«, ker pa je bil nosilec liste na [tajer- skem sam Radi}, tega tam ni mogel narediti. Razen tega pa je zatrdil, da se je Murn nadvse ustra{il, ko je izvedel, da so bili iz zagreb{kega zapora izpu{~eni nekateri voditelji HRSS, med drugim dr. Ma~ek, saj naj bi se zavedal, da bodo ti slovenskim volivcem povedali resni- co111, da Murnova stranka ni v nobeni zvezi s HRSS.112 Le {e dva tedna pred volitvami je Roman Bende, kandidat SRSKD, Slobodnemu domu poro~al o okoli{~inah pred volitvami v Sloveniji. Zapisal je, da se je preganjanje HRSS in njenih prista{ev113 spremenilo v dobro reklamo za republikance v Sloveniji ter da so bile volilne liste SRSKD kljub vsem te‘avam sprejete. Vendar pa so slovenski republikanci nale- teli na {tevilne sovra‘nike, je zatrdil Bende. Poudaril je, da jih je nekaj ~asa stra{no napadal tisk SLS, ker so se bali, da bo SLS zaradi njih izgubila volivce, v zadnjem ~asu pa naj bi jih argumentirani odgovori Slovenskega Republikanca precej uti{ali.114 In ~eprav je vodstvo SLS na zborovanjih zatrjevalo, da so bolj republikanski od HRSS, naj bi narod bil politi~no ‘e dovolj zrel, da je SLS do‘ivljala neuspeh za neuspehom, tako je vsaj trdil Bende. Dodal je {e, da je bila SRSKD na Kranjskem in [tajerskem nadvse uspe{na, vendar pa naj bi upali, da jih bo vlada {e naprej preganjala, saj naj bi vso to preganjanje republikanskemu gibanju bolj koristilo kot pa {kodilo.115 Konec januarja so de‘elo preplavili letaki, ki so po mnenju SLS dokazali, da je bil Albin Prepeluh, le navaden »privesek« Radi}eve stranke. Ti letaki, ki sta jih izdala Pavle Radi} in urednik Slobodnega doma Rudolf Herzeg, in na katerih sta se podpisala kot narodna poslanca in ~lana glavnega odbora razpu{~ene HRSS, so Slovencem na Kranjskem kot nosilca liste priporo~ali Albina Prepeluha. Slovenec je menil, da je bilo iz tega letaka vidno, da je {lo za hrvatsko stranko, ki je hotela »s pomo~jo izdajnika enotne slovenske fronte« dobiti toliko gla- sov, da bi lahko nato rekli, da so »na Slovenskem ljudje, ki priznavajo Hrvatom pravico do Prekmurja«. Zatrdil je, da je pred ~asom eden od voditeljev HRSS izjavil, da {e ni bilo plebisci- ta ali je Prekmurje slovensko ali hrva{ko ter da bi morale biti volitve tak plebiscit. Prekmurci naj bi ve~krat poudarjali, da so Slovenci ogor~eno odklanjali, da bi pripadli Hrva{ki, zato je bila zanje ideja o plebiscitu ‘alitev. Vendar pa je Slovenec razumel to te‘njo Hrvatov, saj bi ti preko 111 Zanimivo je bilo pismo, katerega je Slovenski republikanec prejel iz Kandije: „ Pti~ brez peroti je na{ Murn. Zaletaval se je ‘e v mnoga gnezda, toda povsod ga je starka pregnala. V vsakem gnezdu, kamor se je hotel vriniti, so ga spoznali, da je pti~ brez peroti. Povsod so ga spoznali, da je – fal{. Premi{ljal je dolgo, kam bi mogel znositi svojo mla~no ‘abjo vodo in kje bi dobil kak{no p{eni~no zrno, za sebe in za svoje bedne, ki jih je celih 7 po {tevilu …« Iz Kandije, SR, 2.2.1925, {t. 6, str. 4. 112 Dnevne vesti, Svojo »republikansko« listo, SR, 16.1.1925, {t. 3, str. 3; Dnevne vesti, Gospod Murn se boji!, SR, 16.1.1925, {t. 3, str. 3. 113 Le nekaj dni po volitvah je ptujski srezki poglavar v dopisu velikemu ‘upanu mariborske oblasti celo prosil za dodatno pla~ilo oro‘nikom, ki so nadzorovali prista{e republikancev: » V ~asu zadnjih volitev v narodno skup{~ino so se stavile na oro‘ni{tvo, kar se ti~e vr{enja slu‘be, precej{nje zahteve. V tem obziru omenjam pred vsem mnogo- brojne hi{ne preiskave pri pripadnikih H.R.S.S., nadziranje volilnega gibanja, zasledovanje agitatorjev za H.R.S.S., prena{anje volilnega materijala in kone~no {e skrb za red in mir na dan volitve. Vse te naporne slu‘bene posle je oro‘ni{tvo z vso potrebno naglico, kar najto~neje in najvestneje izvr{ilo, tako da so se volitve v celem srezu popol- noma v redu in miru izvr{ile. Z ozirom na re~eno predlagam, da bi se celokupnemu oro‘ni{tvu tukaj{njega sreza, tako ~astnikom kakor tudi mo{tvu, od pristojnega mesta izreklo priznanje in pohvala za to~no in vestno vr{enje slu‘be za ~asa volitev v narodno skup{~ino«. Veliki ‘upan mariborske oblasti, Sekretarijat, S 86, f 6, 1925, 501–750, spis 630–25. 114 Tudi sam Stjepan Radi} je v pismu soprogi Mariji, z dne 5. februarja 1925, izrazil svoje zadovoljstvo s Slovenskim Republikancem: »Slov.[enski] Republ.[ikanec] (posebno izdanje) je zelo dober ter po pismih iz ljudstva, ki so kakor na{a, vidim, da bo na [taj.[erskem] zelo dobro, lahko pa bi pri{lo tudi do nenav.[adnega] presene~enja (ugodnega za nas, normalno)«. Krizman, str. 595. 411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Prekmurja dobili neposredno povezavo z Avstrijo. Razumel je, da so se zaradi tega posku{ali Prekmurcem in ostalim Slovencem vsiliti s svojim republikanstvom, ni pa mogel razumeti, kar je ve~krat poudaril, »da se je mogel dobiti na slovenskih tleh ~lovek, ki na{e Prekmurje zaradi par sto glasov, ki jih bo vjel na Kranjskem, izdaja drugemu narodu«.116 Slovenec je postavil vpra{anje, kaj bi imeli Slovenci od tega, ~e bi davke namesto v Beo- grad pla~evali v Zagreb. Kako bi bilo Slovencem bolj{e, ~e bi namesto Narodne skup{~ine v Beogradu hrva{ki Sabor v Zagrebu z veliko hrva{ko ve~ino odlo~al o slovenskih zadevah, slovenskem gospodarstvu, slovenskem kmetijstvu in {olstvu. Slovenci bi morali, po mnenju Slovenca, znova prosja~iti ali se boriti za vsako malenkost, o kakem napredku ali velikem razvoju pa sploh ne bi bilo govora. Prepeluh naj bi o tem previdno mol~al, ali pa celo pripo- vedoval, da temu ne bo tako. Vendar pa je Slovenec dodal: »danes nam Hrvatje komandirajo, koga naj volimo, da bo njim prav, jutri pa nam bodo komandirali, kako naj v Zagreb davke pla~ujemo«.117 Zaradi tega je SLS opozorila volivce, {e posebej dolenjske kmete, pred Radi}evimi agita- torji. V tem ~asu naj bi namre~ Slovenijo preplavilo 83 Radi}evih »politi~nih agentov«, kar je neimenovanemu prista{u SLS, misle~, da ima pred seboj republikanca, potrdil eden izmed njih. Slovenec ni ‘elel opisati metod, katerih naj bi se ti agitatorji med slovenskimi kmeti poslu‘evali, vendar pa je ostro poudaril, da ve~jega uspeha med slovenskim ljudstvom ne bodo dosegli. Slovencem pa je naro~il: »poka‘ite tem agitatorjem vrata s ponosno voljo, da no~emo biti nikomur hlapci, ampak svoji gospodarji na svoji zemlji«.118 Ivan Mermolja, prista{ SKS, je v ~asniku SKS objavil svojo »sodbo« o Radi}evem pred- volilnem nastopu na [tajerskem: »Radi} si je vzel na [tajerskem za svoje voditelje same slabi~e, s katerimi lahko ravna po svoji volji. Znal je, da med nezadovoljne‘i vle~e samo ime Radi}, ker je {e najbolj revolucionaren. Tako se je ~ulo med kmeti. Med delavstvom pa je {el glas: »Radi} je v zvezi z ruskimi sovjeti«, zato so ga volili tudi komunisti. Te so mu pridobili na{i bloka{i, ker so vedno nagla{ali, da se je Radi} zvezal z ruskimi bolj{eviki«.119 Mermolja je bil prepri~an, da se je HRSS SKS v Sloveniji ustra{ila, saj naj bi njeno vodstvo ugotovilo, da si je SKS resni~no prizadevala za »kmetsko organizacijo de‘ele«. Tega pa naj bi se ustra{ili zaradi tega, ker naj bi bilo znano, da Radi}eva stranka ni bila kme~ka stranka, ampak stranka, ki jo je vodila zagreb{ka gospoda. Zaradi tega naj bi bil glavni namen Radi}evega nastopa v Sloveniji uni~enje SKS, »ker se odtod boje pohuj{anja hrvatskim kmetom«.120 Na dan volitev, 8. februarja 1925, je Slovenec objavil razglas »Bratje Hrvati!«, v katerem je bilo zapisano: »Spomnite se velikanske in dolge borbe, ki jo je vodil hrvatski narod proti nekdanjemu Hedervarijevem nasilju. Spominjajte se tudi obljub, ki jih je tedaj hrvatski narod storil, ko je bila zlomljena Heder- varijeva klika, da bode vsikdar mo‘ato in krepko branil sveto narodno pravo! Spominjajte se tudi vi mlaj{i, ki ste ~uli od svojih o~etov to krasno povest borbe Hrvatov proti nasilju ma‘arskega tirana, in bodite vredni potomci svojih o~etov, tudi sedaj, ko tepe in tla~i celokupni na{ narod Pribi}evi}-@erjavova klika! Mislite, kako bi ti trinogi {e divjali nad hrva{kim narodom, ~e bi ostali na vladi! 115 Izborna situacija u Sloveniji, SD, 28.1.1925, {t. 2, str. 7–8. 116 Volivno gibanje, Prepeluh in hrvatsko radi}evstvo, S, 31.1.1925, {t. 25, str. 3; Komanda iz Zagreba, S, 4.2.1925, {t. 27a, str. 2. 117 Komanda iz Zagreba, S, 4.2.1925, {t. 27a, str. 2. 118 Komanda iz Zagreba, S, 4.2.1925, {t. 27a, str. 2; Dnevne novice, Radi}evski agitatorji v Sloveniji, S, 4.2.1925, {t. 27a, str. 3. 119 Ivan Mermolja, Iz moje volilne agitacije, KL, 18.3.1925, {t. 14, str. 1. 120 Prav tam. 412 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI ^eprav ne morete voliti na rodni grudi, imate priliko, da v Ljubljani branite narodno voljo in pravo s tem, da oddaste svoje glasove, oziroma kroglice v 4. skrinjico, kakor Vam zapove- dujejo interesi hrvatskega naroda. Va{a parola bodi: Skupaj z brati Slovenci, ki jim gre na ~elu SLS z dr. Koro{cem, za svobodo Hrvatske!«121 O~itno je bilo, da je SLS ciljala na volivce v mestu Ljubljana, saj za samo mesto ni bila postavljena volilna lista, torej tukaj republikanci niso kandidirali. Vendar pa je kar se tega ti~e, HRSS konec januarja svoje prista{e v Sloveniji pozvala, naj se za navodila v zvezi z glasovanjem obrnejo na Albina Prepeluha, le nekaj dni pred volitvami pa je Hrvat objavil, da naj prista{i HRSS in SRSKD v Ljubljani volijo za listo dr. Koro{ca, »ki sicer ne vodi repub- likanske in popolnoma ~love{ke politike, vendar njegova politika pomeni obrambo celovito- sti Slovenije in vseh narodnih teritorijev ter prehod od avtonomije k federalizmu«.122 Kljub vsej predvolilni borbi SRSKD na volitvah ni dosegla uspeha, saj v ljubljanskem okro‘ju ni dobila niti enega mandata, je pa s svojo akcijo pripomogla, da so bili po zaslugi slovenskih republikancev na [tajerskem izvoljeni trije Hrvati.123 ^e je Prepeluh na listi HRSS oz. SRSKD res kandidiral samo zaradi ‘elje po poslanskem mestu, je moral biti po volitvah zelo razo~aran, saj v ljubljanskem okro‘ju s 4.139 glasovi ni bil izvoljen, Radi}eva lista na [tajerskem pa je dobila 16.404 glasove, in s tem 3 mandate. Torej so bili po zaslugi slovenskih republikancev izvoljeni trije Hrvati: Stjepan Radi} ter Jakob Hrupi} in Ivan Tizaj, oba kmeta iz Me|imurja. Slovenski narod se je veselil, da je bilo radi}evsko gibanje na hrva{kem zajezeno, vendar pa je moral priznati, da je svoje izgube na Hrva{kem HRSS nadomestila z glasovi, ki jih je dobila v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, pa tudi v Sloveniji.124 S u m m a r y Aleksandra Berberih-Slana Stjepan Radi} and the Republican Movement in Slovenia. From the 1923 to the 1925 Elections to the National Parliament. After the 1923 election to the National Parliament, in which Stjepan Radi}’s HRSS (Croatian Pea- sant Party) was successful also in Slovenia, Radi} continued to advocate and spread the republican movement among the Slovenes. After a disagreement with Anton Nova~an, his former colleague, he started to search for new allies who could help him with the organization of his republican party. Hoping to reach an agreement and continue to cooperate with Radi}, the Slovene People’s Party suffered several disappointments. Not wishing to relinquish his independent status on the Slovene poli- tical scene, Radi} posessed an additional threat to the Slovene’s People’s Party before the 1925 election to the National Parliament. 121 Bratje Hrvati!, S, 8.2.1925, {t. 31, str. 3. 122 Izbori 8. velja~e 1925., H, 5.2.1925, posebno izdanje, str. 1; Kandidature narodne suverenosti, ~ovje~anske pravice i republikanske slobode, H, 30.1.1925, {t. 1466, str. 1–2. 123 Hrvatsko narodno zastupstvo, H, 16.2.1925, {t. 1482, str. 1; Glavne karakteristike zmage Narodnega bloka, SN, 12.2.1925, {t. 34, str. 2; Miku‘, str. 310. 124 Hrvatsko narodno zastupstvo, H, 16.2.1925, {t. 1482, str. 1; Glavne karakteristike zmage Narodnega bloka, SN, 12.2.1925, {t. 34, str. 2; Miku‘, str. 310. 413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Stjepan Radi} was preparing his election strategy with the help of his new supporter, Albin Prepe- luh, who had tried with his autonomistic ideas to persuade the Slovene People’s Party to closely coope- rate with Croatians; later on, Prepeluh himself established close contacts with the Croatian Peasant Party. Even though the leadership of the Croatian Peasant Party was against any cooperation with Prepeluh, wishing to maintain good relations with the Slovene People’s Party, Stjepan Radi} ignored their opinion. As seen from the printed media of that time the views within the Croatian Peasant Party were often different. While the Party’s leadership advocated cooperation with the parties of the opposition and mutual support during the election period, Stjepan Radi} prepared for the upcoming election with the help of his Slovene supporters, but without the Slovene People’s Party. In view of this, the relations between the two parties became increasingly worse, and the chances for possible cooperation dimi- nished. Winning three seats in the National Parliament in the 1925 election, Radi~’s ticket was a marked success in [tajersko; Prepeluh, on the other hand, was not successful in the district of Ljubljana. This was yet another proof that the voters had been attracted by the personality of Stjepan Radi} himself, but far less by his party’s political program. 414 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu … … pred petimi desetletji? Posebna vrsta Kosovega prispevka h kriti~nemu zgodovinopisju so kon~no tudi njegove ocene (v letih 1882 do 1885 v Kresu, 1896 do 1900 v LZ, 1895 in 1900 do 1903 v IMK, 1911 v Slovanu, 1912 do 1913 v Vedi, 1915 do 1924 v ^asu, 1915 v DiS). V prvi dobi je zanje zna~ilen zlasti podrobni stvarni pretres podatkov in njihove originalnosti, pri ~emer Kos svoje ugovore in opombe takoj podpre s podrobnimi navedbami virov, v poznej{em ~asu pa seznanja na{o pu- bliko v ve~ji meri tudi s tujimi publikacijami, zlasti srbskimi, ki se ti~ejo tudi na{e zgodovine. (Bogo Grafenauer, Pomen dela Franca Kosa v razvoju slovenskega zgodovinopisja, Z^, 8, 1954, {tevilka 1 – 4, str. 123) … pred {tirimi desetletji? Druga~no sliko dobimo, ~e se vpra{amo, koliko so ti slovenski liberalci izra‘ali v politi~nem ‘ivljenju svoj liberalizem v svetovnonazorskih vpra{anjih. To vpra{anje postane pa prav v politi~nem ‘ivljenju tistih let posebno va‘no . Res je seveda, da je vpra{anje odnosa dr‘ave do posameznih konfesij obstajalo vedno, v dobi ustavnega ‘ivljenja v Avstriji pa tako v dobi revo- lucije 1848-1849 kakor tudi v letih med 1861 in 1867. Vendar pa dobimo za te dobe vtis, da to vpra{anje {e ne spada med osnovna vpra{anja, po katerih se lo~ijo politi~ni tabori, in da je zato mogo~e, da pripadajo istemu taboru ljudje, ki imajo v tem oziru razli~na naziranja. (Fran Zwit- ter, Slovenski politi~ni prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike, Z^, 18, 1964, str. 142) … pred tremi desetletji? Medtem ko je bila slu‘ba cerkvenih klju~arjev ve~ ali manj ~astna, le ponekod so jim prizna- vali manj{e dohodke v denarju ali naturalijah, je bila slu‘ba cerkovnika pla~ana. Dol‘nost cer- kovnika je bila, da je bil navzo~ pri slu‘bi bo‘ji kakor tudi pri vseh drugih cerkvenih opravilih, kot pri krstih, porokah in pogrebih. Farani so morali pla~evati za ta cerkvena opravila dolo~eno {tolnino v denarju ali naturalijah tako ‘upniku kot cerkovniku. Bogatej{e ‘upnije so imele tudi svojega organista, ki je bil po navadi u~itelj doti~nega kraja. (Anton Svetina, Prispevki k zgodo- vini Pliberka in okolice, Z^, 28, 1974, {t. 3-4, str. 228) … pred dvema desetletjema? Libra (0,477 kilograma) sira je v tridesetih letih 14. stoletja stala solid oziroma solid in 2 denari~a. Bila je torej dvakrat dra‘ja od enake koli~ine govedine oziroma skoraj tako draga kot poldruga libra svinine. Sir je bil na Piranskem izredno za‘eljeno prehrambeno blago: bil je (kot ribe) postna hrana, uporabljal pa se je tudi za zabelo. S tem je do neke mere pojasnjena njegova visoka cena. (Darja Miheli~, Prispevek k osvetlitvi zaslu‘kov in cen v srednjeve{kem Piranu, Z^ 38, 1984, {t. 4, str. 292) … pred desetletjem? Dodatna negativna opredelitev, po kateri naj bi »informator D« najverjetneje ne bil v »ita- lijanski slu‘bi«, bi nam pri{la prav le, ako bi vedeli, kdo vse je v tej »slu‘bi« bil, a ker je mogo~e s precej{njo gotovostjo domnevati, da tudi tovrstna dejavnosti ni bila ravno prevladujo~a zna~ilnost »diplomatskih urednikov« londonskih konzervativno usmerjenih listov, nam tudi tak{na hipoteti~na vednost ne bi bila v posebno pomo~. Po drugi strani bi diplomatova navedba, po kateri naj bi se britansko zunanje ministrstvo poslu‘evalo »informatorja E« kot »gospodarskega eksperta« za »strokovna mnenja o tehni~ni izpeljavi gotovih mednarodnih gospodarsko-politi~nih na~rtov (kot: internacionalizacija Tangerja, internacionalizacija Sueza, Singapurja etc)«, ven- darle lahko predstavljala tisti oprijemljivi podatek, ki bi ‘e sam po sebi znatno olaj{al ali celo omogo~il njegovo prepoznanje. (Samo Kristen, Pet Britancev in vpra{anje Trsta v letu 1945. Poskus »dekonspiracije« nekega diplomatskega dokumenta, Z^ 48, 1994, {t. 3, str. 386) 415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 1 Glej prilogo 1. Du{an Ne}ak – Bo‘o Repe O nastanku in namenu avstrijsko – slovenske komisije zgodovinarjev (2001–2004) I. obdobje 2001–2003 (Du{an Ne}ak) V predgovoru k izdaji zbornika »Nemci« na Slovenskem 1941 – 1955, Ljubljana 1999, 2002 sem, kot ‘e nekajkrat prej, zapisal, da bi bilo treba za celovitej{e vedenje o naslovni problematiki k njej pristopi interdiciplinarno. Ponovno sem predlagal ustanovitev komisije znanstvenikov s podro~ja zgodovine, prava, jezikoslovja, sociologije, politologije… , ki naj bi to politi~no ‘go~e in znanstveno slabo obdelano problematiko, {e globlje in ob{irneje preu~ila. Do danes se predlog ni uresni~il. Pa~ pa je bila spomladi 2001 na predlog prof. dr. Petra Vodopivca in ob podpori slovenskega zunanjega ministra prof. dr. Dimitrija Rupla osno- vala komisija zgodovinarjev (in kasneje pravnikov), ki naj bi skupaj z avstrijskimi kolegi, v znanstvenem projektu »Avstrija-Slovenija v 20. stoletju«, celovito raziskali sto let sosedskih odnosov. Doslej kaj takega {e nismo storili in znanstvena potreba zagotovo obstoja. Vsebin- sko zasnovo za tak projekt smo pripravili prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Du{an Ne}ak in prof. dr. Bo‘o Repe.1 @e od vsega za~etka pa je bilo vsaj podpisanemu jasno, da sta obe politi~ni strani, {e posebej pa avstrijska, zainteresirani predvsem za skupno obdelavo tematike vezane na usodo »Nemcev« na Slovenskem po drugi svetovni vojni, skupaj z vpra{anji vra~anja premo‘enja, posledic Avnojskega sklepa in revizije vloge Avstrije in Avstrijcev v drugi vojni. Vse ostalo je le »znanstveni okras«. Po mnogih sestankih in pogovorih na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in diplomatskih stikih z avstrijsko stranjo, na katerih smo se pogovarjali zlasti o statusu komisije, njeni sestavi in njenemu vodstvu so se oblikovali naslednji sklepi: 1. Komisija naj bo sestavljena iz dveh delov – zgodovinskega in pravni{kega. Strokov- njake k delu v komisiji MZZ vabi in za njeno delo zagotavlja tudi materialna sredstva. Pose- bej je dr‘avni sekretar prof. dr. Iztok Simoniti poudarjal trdno namero, da MZZ na noben ne bo vplivalo na sestavo ali na delo komisije. 2. Zgodovinskega naj vodi, kljub poprej{njem druga~nem mnenju ministra Rupla, ki je menil naj komisijo vodi prof. dr. Peter Vodopivec, prof.dr. Du{an Ne}ak, pravni{kega dela pa prof.dr. Ivan Kristan. 3. Dokon~na sestava obeh delov komisije je odprta in bo znana {ele, ko se bo komisija konstituirala in bo za~ela s svojim delom. 4. O statusu komisije, t.j. razre{itvi dileme ali naj komisijo imenuje zunanje ministrstvo ali vlade (npr. tako kot je bila imenovana podobna slovensko- italijanska komisija zgodovi- narjev) ali gre za projektno skupino neodvisnih strokovnjakov (npr. tako kot je bila projektna skupina, ki sem jo vodil in je pripravila publikacijo »Nemci« na Slovenskem 1941–1955«), naj odlo~i komisija sama na prvem sestanku. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 415–465 416 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 2 Glej Prilogo 2 3 Vabilo/dopis hrani avtor; Glej tudi: Du{an Ne}ak (Izd.), »Nemci« na Slovenskem 1941 – 1955, Ljubljana 2002, str. 41, (dalje: »Nemci«…). 5. Prvi uradni stik med predsednikoma zgodovinarske komisije naj bi bil v juliju 2001, prvi stik predsednikov pravni{ke komisije pa v avgustu 2001. 6. Za operativnega sodelavca pri delu komisije je bil s strani MZZ dolo~en dr. Andrej Rahten. Kot najpomembnej{e se je pokazalo vpra{anje statusa komisije. Ta namre~ pogojuje se- stavo komisije, ta pa uspe{nost dela komisije. ^e namre~ ~lane komisije imenuje dr‘ava, nobena stran nima nikakr{nega vpliva na sestavo komisije na drugi strani. ^e pa gre za neod- visno skupino strokovnjakov, si obe strani lahko izbirata strokovno neopore~ne sogovornike. Vpliv politike na delo komisije je na ta na~in omejen na minimum. Slej ko prej ostajam namre~ prepri~an, da je dobro ~e znanost pomaga politiki, nikakor pa ne more biti od nje odvisna oz. pod njenim neposrednim vplivom. Zaradi objektivnih razlogov (predsednik slovenskega dela komisije je bil ta ~as post- hospitalni rekonvalescent) se je sestanka med predsednikoma zgodovinske komisije 20. ju- lija 2001 v Salzburgu s slovenske strani namesto njega udele‘il prof. Vodopivec in se tam sre~al s predsednikom avstrijskega dela komisije prof. Suppanom. Dogovorila sta se za osno- vne parametre delovanja komisije, ki naj bi bili temelj za delo na prvi konstitutivni seji komi- sije, ki je bila dogovorjena za 3. in 4. september v Ljubljani.2 Sam sem, kot predsednik slovenskega dela komisije, omenjeni dogovor, ki ga je zapisal in v Ljubljano z datumom 23. julij 2001, poslal prof. Suppan, v celoti sprejel. Zame je pomenilo edino dogovorjeno osnovo za razpravo na prvem skupnem zasedanju komisije. Kazalo je na uspe{en za~etek dela. Konec julija sem, preko MZZ, v Ljubljano na dogo- vorjeno sre~anje povabil avstrijske in slovenske kolege, za katere sta se na sestanku v Salz- burgu dogovorila prof. Vodopivec in prof. Suppan. Toda na avstrijski strani so politiko posta- vili pred znanost. Ne samo za ~lana, kar za so-predsednika avstrijskega dela komisije so postavili prof. dr. Stefana Karnerja, zgodovinarja, ki je tesno povezan z avstrijsko vladno politiko. Sam sem to dojel kot postavitev »politikomisarja«, katerega naloga je paziti na pravilnost »linije« pri delu komisije. Na slovenski strani so bili na prvi sestanek bilateralne komisije po dogovoru iz Salzburga, povabljeni: prof. dr. Du{an Ne}ak , prof. dr. Peter Vodo- pivec, prof. dr. Bo‘o Repe, prof. dr. Igor Grdina, prof. dr. Franc Rozman, doc. dr. Mitja Ferenc, dr. Ervin Dolenc, dr. Bojan Gode{a in dr. @arko Lazarevi}. Na avstrijski strani pa: prof. dr. Arnold Suppan, prof. dr. Stefan Karner, prof. dr. Marija Wakounig, prof. dr. Karl Stuhlpfarrer, prof. dr. Ernst Bruckmüller, prof.dr. Helmut Rumpler, doc. dr. Walter Lukan, doc. dr. Hellwig Valentin, dr. Rüdiger Malli, dr. Avgustin Malle. Od avstrijskih kolegov sem dobil pet takoj{njih pozitivnih odgovorov, eden je najprej udele‘bo odpovedal a jo naknadno potrdil, dva pa sploh nista odgovorila. To sta bila prof. Karner in prof. Rumpler, medtem, ko je prof. Bruckmüller ‘e vnaprej odklonil sodelovanje. Kljub temu je bil sestanek z avstrijske strani tik pred uresni~itvijo odpovedan, z obrazlo‘itvijo, da ve~ina njihovih ~lanov ne bo mogla priti. O~itno pa ni mogel priti le prof. Karner, katerega navzo~nost je bila za avstrijsko politiko tako nujna, da so zato sestanek raje odpovedali. O odpovedi sestanka sta svoje kolege in naju s prof. Vodopivcem, z dopisom 28. avgusta 2001 obvestila zdaj ‘e dva predsednika – prof. Suppan in Karner.3 S prof. Suppanom sva se dogo- vorila za nov termin prvega sre~anja: 12. oktober 2001 v Mariboru. Medtem pa je delovala tudi diplomacija. O~itno se je avstrijska stran bolj kot slovenska zavedala pomena statusa bilateralne komisije. Pritiskala je na slovensko diplomacijo, da bi 417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 4 Usklajeno verzijo dokumenta hrani avtor. ^eprav je bilo sprva predvideno, ministra na slovensko zahtevo dokumenta nista podpisala, pa~ pa je bila njegova vsebina posredovana javnosti na tiskovni konferenci obeh zu- nanjih ministrov na Brdu pri Kranju 3. oktobra 2001. komisiji oba zunanja ministra podelila mandat oz. da bi ona imenovala ~lane komisije. V ta namen je bil pripravljen sestanek obeh zunanjih ministrov v Ljubljani 12. septembra 2001. Zanj je bil tudi pripravljen pismen dokument – mandat, ki naj bi ga oba ministra podpisala. V grobem je bilo v mandatu zapisano to, kar sta se v Salzburgu dogovorila prof. Vodopivec in Suppan.4 Do sestanka ministrov zaradi dogodkov v ZDA 11. septembra ni pri{lo in 20. sep- tembra sem ponovno in na isti na~in, poslal vabilo domala istim povabljencem. Z avstrijske strani, zaradi njegovega ‘e omenjenega odklonilnega stali{~a, nisem povabil le prof. Bruckmül- lerja. Tudi vsebina vabila je bila domala enaka kot pri julijskem vabilu, le mesto sestanka je bilo, skladno z dogovorom s prof. Suppanom, spremenjeno, torej Maribor. Toda pritiski z avstrijske strani po spremembi sestave ~lanov komisije, po modifikaciji vsebine dela komisije, predvsem pa po obliki delovanja komisije…, v vsem tem ~asu niso popustili. Nasprotno stopnjevali so se in to {e pred za~etkom dela komisije in njenem konsti- tuiranju. Konec septembra 2001 so se nakopi~ili do te mere, da nisem ve~ videl smisla sode- lovati v projektu, ki ni znanstven, temve~ politi~en. Svoja opa‘anja – zgodovino dogajanja sem zapisal in jih 1. oktobra poslal pristojnemu dr‘avnemu sekretarju prof. dr. Iztoku Simo- nitiju. Iz ob{irnega povzetka mojega pisma je tudi jasno razvidno moje stali{~e do dela v komisiji in mo‘nosti za njen uspeh: »Red. prof. dr. Du{an NE^AK LJUBLJANA Spo{tovani gospod dr‘avni sekretar prof. dr. Iztok Simoniti! Ljubljana, 1. 10. 2001 Potem ko me je avstrijski kolega prof. dr. Arnold Suppan na mednarodnem sre~anju zgo- dovinarjev na temo »Deset let postkomunisti~ne historiografije« (Dunaj, 27.–29.9.01) obve- stil o novih avstrijskih zahtevah v zvezi z predvidenim delom slovensko – avstrijske komisije zgodovinarjev in mi izro~il fotokopijo note (Faxa) avstrijskega diplomata, veleposlanika Christiana Prosla, na{emu diplomatu, veleposlaniku Petru Beke{u, z dne 21. 9. 2001, sem se po temeljitem premisleku odlo~il, da Ti napi{em tole pismo. @e drugi~ v zadnjih nekaj mesecih sem se zna{el v zelo neprijetnem polo‘aju, da sem se sicer strogo neformalnega pogovora (v odmoru za kosilo prvega dne simpozija) s kolegom Suppanom udele‘il neinformiran in zato tudi nepripravljen. Pogovor je tekel o novih av- strijskih zahtevah, ki so bile o~itno dogovorjene nekje drugje, ne da bi jaz o tem kaj vedel, in so bile zapisane v avstrijski noti, ki mi jo je »prijateljsko« predal. Vendar to dejstvo ni najpomembnej{i razlog mojega pisanja. Nota namre~ vsebuje potikanje avstrijske strani (vse navedke bom citiral v originalu): »Now, it seems that Prof. Ne~ak has again new ideas (pod~rtal D.N.)…«, ki so presegle prag moje osebne in strokovne dignitete. Dovoli mi, da Ti za osve‘itev spomina ponovim moja velikokrat izra‘ena stali{~a, ki se vse do danes niso v ni~emer spremenila in jih nisem nikoli dopolnjeval z novimi idejami. Tisti, ki so dogovore eklatantno kr{ili in prihajali vedno z novimi zahtevami, ali, ~e se izrazim zelo nediplomatsko, »izsiljevanji«, so bili na avstrijski strani: 418 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... l. Po dolgih in lahko re~em zame zelo iz~rpavajo~ih pomladanskih pogovorih na na{em ministrstvu, smo kon~no pri{lo do dveh sklepov: 1. Komisija naj se na prvi seji dogovori o svojem statusu, vsebini dela, {tevilu ~lanov in ~asovnih parametrih (predlog prof. Vodopivca) in 2. Dne 16. ali 20. julija 2001 naj se sre~ata oba predsednika komisij prof. Suppan in prof. Ne~ak na Dunaju ali v Ljubljani (predlog prof. Ne~aka). O tem je s pismom, 5. julija 2001, na{ mini- ster obvestil avstrijsko zunanjo ministrico in jo informiral o na{ih osnovnih predlogih: a) da se sre~ata oba prej imenovana predsednika komisij ob prej navedenih datumih na Dunaju ali Ljubljani b) da nameravamo organizirati prvo sre~anje ekspertnih skupin 3. in 4. septembra 2001 v Ljubljani: »Na tem dvodnevnem sestanku bi se dogovorili o konkretnih oblikah sodelo- vanja in o vsebini raziskav ter dolo~ili natan~ni ~asovni okvir raziskovalnih dejavnosti«. Torej na tem sestanku in ne na zasebnih pogovorih tega ali onega ~lana obeh komisij!!! c) da bomo na sestanek poleg na{ih strokovnjakov (6, /{est/), povabili tudi sedem njihovih strokovnjakov, in sicer profesorje: Suppana, Karnerja, Valentina, (prvi uradni predlog avstrij- ske strani) Haselsteinerja, Stuhlpfarrerja, Bruckmüllerja in dr. Malleja. Avstrijska zunanja ministrica je sicer v noti, z dne 20. julija 2001, ostro protestirala, ker smo poleg z njihove strani predlaganih strokovnjakov povabili {e druge, do ~esar pa je po mojem prepri~anju pri{lo predvsem zaradi tega, ker ni bil jasno dolo~en status komisije, o ~emer sva (smo) veliko govorili. Vendar je kljub vsemu do sestanka med predstavnikoma obeh delov komisije pri{lo in sprejet ter {e celo raz{irjen je bil predlog sodelavcev, ki ga je avstrijski ministrici v citiranem pismu posredoval na{ zunanji minister. Zaradi moje bolezni in hospitalizacije sta se v Salzburgu (torej ne na Dunaju ali v Ljub- ljani), 20. 7. sre~ala avstrijski predsednik komisije prof. Suppan in prof. Vodopivec, ki sta bila tam zaradi povsem drugih razlogov. Po sestanku sem dobil »zapisnik« dogovora, ki nosi datum 23. 7. 2001 in ga je sestavil prof. Suppan. Nimam razloga, da bi dvomil v verodostoj- nost zapisanih dogovorov. 2. Ta dogovor obeh kolegov sem v celoti sprejel in ga sprejemam tudi danes. Na vseh zaseb- nih pogovorih s prof. Suppanom, Karnerjem in na sestanku na pisno ‘eljo predstavnika av- strijskega veleposlani{tva, dr. Stranzla, ki me je obiskal v za~etku avgusta, nisem imel nikakr{nih novih idej ali spreminjevalnih predlogov. Zato dogovor Suppan-Vodopivec zame vse do danes pomeni edino dogovorjeno in z obeh strani sprejeto izhodi{~e za razpravo na prvi konstitutivni seji komisije, ki se {e ni zgodila. V pogovoru z dr. Stranzlom sem pripomnil le, da povi{anje {tevila strokovnjakov na devet (9) na vsaki strani, kot sta se dogovorila kolega, lahko v praksi ote‘i delo komisije. Dogovor obeh kolegov vsebuje naslednje temeljne to~ke: a) kon~no poro~ilo naj bi bilo kon~ano do septembra 2003, b) dogovorjenih je bilo 14 ({tirinajst) »wesentliche Themenfelder – ohne weitere Präzie- sierung…«, c) komisija je bila raz{irjena na po devet (9) raziskovalcev z vsake strani in kot predsed- nika (»Sprecher«) sta bila izrecno dolo~ena prof. Suppan in prof. Ne~ak, d) sprejet je bil datum prvega sre~anja komisije, t.j. 3. in 4. 9. 2001, kjer naj bi se dogo- vorilo o: »…die 14 Themenvorschläge genau abgestimmt, die jeweligen Bearbeiter nomi- niert und der genaue Zeitplan bis zum Fertigstellung des Endsberichts festgelegt wird«. Prav ta dogovor je prvi temelj mojega videnja dela ekspertne skupine in sem ga ter ga {e vedno postavljam kot »conditio sine qua non« za moje sodelovanje v njej. e) na tiskovni konferenci ob obisku avstrijske zunanje ministrice naj bi sodelovala oba predsednika komisij in po en ~lan komisije z vsake strani. (»…werden von beiden Sprechern und je ein weiteren Komissionsteilnehmer Themen, Mitarbeiter in Zeitplan der Historikerko- mission der Öffentlichkeit vorgestellt.« Citat iz pisma interpoliran 13.2.2004, D.N.) 419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) f) naslednje sre~anje celotne komisije naj bi bilo »in Tainach oder Retzhof am 28. 2./1.3. 2002 zu dem jeder Mitarbeiter ein Diskussionspapier von 2. Seiten vorzulegen hätte und Ergänzungen bzw. Abänderungen vorzunehmen wären.« Kot si zagotovo opazil v tem dogo- voru ni niti besede o »…we want to create the environment in the public to be able to proceed with political solutions to our problems. For this reason, public awareness of the historians and international lawyers work is essential«, kot pi{e v zadnji avstrijski noti. Dokler delo ne bo kon~ano ne vidim prav nobenega strokovnega razloga za javno razpravo o vmesnih rezul- tatih. Tega nisem delal pri nobenem znanstvenem projektu, ki sem ga vodil (tudi pri »Nemcih« na Slovenskem ne); ~e sem prav informiran tega ni po~ela niti slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev. Ob tej nameri avstrijske strani ni nepomemben podatek, da so spremenili mesto drugega sre~anja komisije in zanj dolo~ili Dunaj. Zavra~am prelevitev na{ega znanstveno raziskovalnega dela v ciljno, politi~no manife- stacijo – to je drugi temelj mojega videnja dela komisije, ki sem ga in ga postavljam kot »conditio sine qua non« za sodelovanje v komisiji. Posebej pa naj poudarim dejstvo, da je dogovor Suppan-Vodopivec v notah, z dne 26. ju- lija 2001 (Prosl-Beke{) in 1. avgusta 2001 (Prosl -Beke{), v celoti sprejela tudi avstrijska stran in izrecno tudi avstrijska zunanja ministrica. 3. Dne 31. julija 2001 sem sestavil vabilo, ki je bilo usklajeno na na{em zunanjem mini- strstvu in povabil vse dolo~ene in sprejete kolege na dogovorjeni sestanek, 3. in 4. septembra, v Ljubljani. Po zapletih, ki jih dobro pozna{, je vabilo z nekajdnevnim zamikom vendarle bilo poslano. Pozitivne odgovore s strani avstrijskih kolegov sem dobil od: prof. Suppana, prof. Stuhlpfarrerja, prof. Valentina, dr. Mallija; dr. Malle je najprej udele‘bo odpovedal, vendar kasneje po telefonu v tajni{tvu oddelka za zgodovino udele‘bo na sestanku potrdil, prof. Wakounigova je udele‘bo pogojila z varstvom h~ere, ki sem ji ga zagotovil. Udele‘bo je, zaradi sodelovanja na simpoziju v Rimu, odpovedal le dr. Lukan, prof. Rumpler in prof. Kar- ner pa nista smatrala za potrebno, da bi na vabilo sploh odgovorila. Vsekakor pa je bila zagotovljena udele‘ba ve~ine avstrijskih kolegov s predsednikom vred. Avstrijska stran je, kot ve{, z izgovorom, da ve~ina ~lanov komisije ne more priti v Ljub- ljano, ‘e do potankosti organizirano sre~anje tik pred njegovo realizacijo odpovedala. @elela ga je nadomestiti z nekak{nim sre~anjem okrnjene sestave komisije Suppan, Karner : Ne~ak, Vodopivec, na katerem naj bi se dogovorili o tem, kar je bilo predvideno za sestanek celotne komisije. Tak{no sre~anje sem takoj odlo~no zavrnil in pristal le na kompromisno, neformal- no sre~anje na ve~erji »Pri Mraku«, 11. 9. 2001. Tudi tam sem jasno izrazil svoja prej nave- dena stali{~a, kakor tudi, da ta sestanek nikakor ni »uradno« sre~anje in ne more nadomesti- ti sestanka celotne komisije, ki je pristojna za dokon~ne odlo~itve o delu na raziskavi. Obema avstrijskima kolegoma sem tudi povedal, koliko njunih kolegov je potrdilo udele‘bo na pred- videnem septembrskem prvem sre~anju, kdo je udele‘bo odpovedal in omenil, da dva nista odgovorila. Prof. Karner, ob {ibki asistenci prof. Suppana, je bil tisti, ki je iz aktovke potegnil »New ideeas« od spremenjene liste tem in udele‘encev do javnega nastopanja na dunajskem sre~anju. Res je, da sem vse zavrnil in s tem v celoti sledil ‘e pripravljenemu in bilateralno usklajenemu dokumentu, ki naj bi ga naslednji dan podpisala oba ministra. Odlo~no zavra~am avstrijske metode sprotnega poro~anja ministrstvu o bolj ali manj slu~ajnih, zasebnih in nenapovedanih pogovorih med predsednikoma ali ~lani komisije ter njihovo zavestno prekvalifikacijo v uradna stali{~a slovenske strani, ki se jih povrh vsega nato uvr{~a v uradne diplomatske note. To je moj tretji temeljni »conditio sine qua non« za sodelovanje v delu komisije. Pri tem se seveda zavedam, da na{a stran tega ne more prepre~iti, upam pa, da je pri avstrijski strani vsaj protestirala. Posebej pa poudarjam, da do nobenega takega pogovora (ne v Ljubljani, ne v Zadru in ne na Dunaju) ni pri{lo na mojo iniciativo. 420 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... O odpovedi prvega sestanka celotne komisije (3. in 4.9.2001) me je po telefonu, konec avgusta obvestil prof. Suppan. Dogovorila sva se za nov datum sestanka t. j. 12. oktober 2001 ob 11. uri v Mariboru. Dne 28. 8. 2001 sva skupaj s prof. Vodopivcem dobila v vednost kopijo pisma namenjenega ~lanom avstrijskega dela komisije. Podpisala sta ga o~itno sedaj ‘e dva predsednika avstrijskega dela komisije Karner in Suppan (Mimogrede, o tem me (nas) ni nih~e od MZZ obvestil, ~eprav iz zadnje note izhaja, da je bilo MZZ o tem obve{~eno). V njem je ‘e prvi stavek neresni~en. Do odpovedi prvega sestanka 3. in 4. septembra v Ljubljani ni pri{lo »Im Einvernehmen mit Prof. Ne~ak…«, temve~ mi je bilo le sporo~eno, da avstrijskih kolegov ne bo. V nadaljevanju pa je bilo ponovno poudarjeno: a) da bo osnova za pogovore 12. oktobra v Mariboru dogovor Suppan:Vodopivec b) da bomo na tem sestanku opravili: »Festlegung der Referenten zu den einzelnen Punkten…« c) da se bomo dogovorili o »des weiteren Fahrplanes«. Tako o sestanku na Dunaju kot o novih raziskovalnih projektih in {e o drugih tehni~nih stvareh. Do podpisa dokumenta zaradi znanih razlogov ni pri{lo. Od 13. do 16. 9. 2001 sva bila s prof. Suppanom na mednarodnem simpoziju v Zadru, kjer sva se v nevezanih, neformalnih in neobvezujo~ih pogovorih, denimo na sprejemu, pogovarjala med drugim tudi o problematiki dela komisije, npr. o potrebi po zapisniku z zasedanja komisije, o prevajalcih itd. Oba sva ostala pri svojih stali{~ih, o ni~emer se nisva dogovorila in nikakr{nih »novih idej« z moje strani ni bilo. Nasprotno, moja temeljna ‘e zapisana stali{~a je podprl tudi ~lan komisije, ki je bil slu~ajno tudi navzo~ na istem simpoziju, prof. Rozman. Zadnja nota z dne 21. 9. 2001 (Prosl-Beke{) zato zame ni samo veliko presene~enje, zaradi bistveno novih izhodi{~ za delo komisije – {e trije novi avstrijski ~lani, spremenjene teme, javna manifestacija predvidenega dunajskega sre~anja, uradna postavitev dveh vodij avstrijskega dela komisije, odpoved (brez pojasnila) prihoda avstrijskih kolegov na tiskovno konferenco obeh ministrov v Ljubljano, 3. oktobra – temve~ tudi ponovni dokaz izrazite ter za moje prepri~anje mnogo prevelike politizacije na{ega na~rtovanega znanstveno-raziskoval- nega dela. Na drugi strani pa dojemam to dogajanje tudi, kot poskus diskreditiranja mene osebno kot ~loveka, ki zaradi vztrajanja pri ‘e dose‘enih dogovorih, moti in zavira delo komisije. Vse skupaj pa se dogaja {e preden je bila komisija sploh imenovana in se je zbrala na konstitutivni seji!!! … … Stroka pa rabi za prevetrenje dose‘enega predvsem resno znanstveno delo, zanj pa ~as in mir. Tak na~in dela avstrijske strani tega ne omogo~a. Za slovensko strokovno in najbr‘ tudi politi~no rabo, pa bi bil projekt kakr{nega smo izvirno predlo‘ili prof. Vodopivec, prof. Repe in jaz, na za~etku te zgodbe {e vedno zanimiv in izvedljiv, tudi s pritegnitvijo vsaj neka- terih avstrijskih kolegov. Zato Ti, spo{tovani dr‘avni sekretar in kolega, prof. dr. Iztok Simoniti, sporo~am, da ne vidim ve~ svojega mesta v delu slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev. Tudi skrb za zdravje mi narekuje tak{no odlo~itev. Prosim Te, da o tem obvesti{ tudi gospoda ministra prof. dr. Dimitrija Rupla in se Ti ob tej prilo‘nosti lepo zahvaljujem za sodelovanje, ki je bilo kljub te‘avnem poslu korektno in vsaj do neke mere uspe{no. Sam bom svojo odlo~itev sporo~il ~lanom slovenskega dela komisije, na predvidenem sestanku z njimi, 8. 10. 2001, ob 12. uri, na oddelku za zgodovino FF. Lep pozdrav Du{an Ne~ak 421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 5 Vabilo hrani avtor; Glej tudi: »Nemci«…str. 42, 45. Priloga: – Dodatno vabilo – k mojem vabilo za sestanek v Mariboru 12. 10. 2001 – predsednikov avstrijskega dela komisije iz katerega so razvidna dodana nova imena raziskovalcev in modi- ficirane teme.«5 Na ‘eljo Ministrstva za zunanje zadeve in zaradi ~uvanja lastnega dostojanstva, saj sem vendar sam povabil kolege na obisk, sem pristal, da bom slovenski del komisije vodil do prvega sestanka bilateralne komisije 12. oktobra 2001. Ne vem ali je moje pisanje kaj vpliva- lo na presenetljivo a dobro zadeto odlo~itev slovenskega zunanjega ministra, da na ponov- ljenem sestanku z avstrijsko zunanjo ministrico 3. oktobra 2001 na Brdu, niso podpisali ‘e pripravljenega mandata komisije, temve~ so ga zbranim novinarjem le prebrali. Komisija je tako ostala brez pisnega mandata in imenovanja ter s tem pravzaprav na za~etku svoje poti. Njen status {e vedno ni bil dolo~en in odlo~itev naj bi padla, tako kot je bilo dogovorjeno ‘e mesece prej na njenem prvem zasedanju. Kak{en vihar negativnih kritik na ra~un Slovenije in slovenskega zunanjega ministra, je ta odlo~itev povzro~ila v Avstriji in {e posebej na Koro{kem, je mogo~e razbrati iz so~asnega koro{ko-avstrijskega tiska. Glavno (domala edi- no) besedo in glavno medijsko pozornost pri tem sta imela koro{ki de‘elni glavar Jörg Haider in prof. Stefan Karner. Toda na prvo zasedanje bilateralne komisije v Maribor 12. oktobra 2001 so avstrijski kolegi vendarle pri{li. ^eprav namesto devetih povabljenih, kar enajst, enega, nepovabljene- ga pa so {e opravi~ili. Kako sem videl delo komisije govori naslednji zapis: »…Seja je potekala v skladu z mojimi pri~akovanji. S sprejetjem dnevnega reda: 1. Status komisije, 2. Dolo~itev tematskih sklopov, 3. Dolo~itev sodelavcev pri obdelavi tematskih sklopov, 4. Modalitete dela; ni bi problemov. Na za~etku smo kar dosti ~asa porabili za razpravo o statusu komisije oz. o odgovoru na vpra{anje ali imamo mandat obeh ministrstev oz. vlad. Prof. Karner je zatrjeval, da nam je bil podeljen ustni mandat, kakr{en je bil predviden in zapisan v dokumentu, ki ni bil podpisan. Tega ni sprejela niti ve~ina ~lanov avstrijskega dela komisije. Pa tudi sam s seboj je pri{el v opreko, ker so na avstrijski strani sodelovali tudi kolegi, ki jih ni najti v nepodpisanem dokumentu (prof. Bruckmueller, asist. Burz, povabljen je bil tudi kolega Beer, a je bil zadr‘an). Poleg tega pa so namesto 14 tematskih sklopov, ki so zapisani v nepodpisanem mandatu, v razpravo ponujali le 12 nekoliko modificiranih tematskih sklopov. Teh 12 sklopov so dobili tudi ~lani avstrijskega dela komisije z vabilom na pravo sejo komisije, kot predlog, ki bo na njej obrav- navan. Neuradno sem spisek oz. vabilo avstrijskim kolegom dobil tudi jaz. Na zadnjem nefor- malnem pogovoru s prof. Suppanom na Dunaju konec septembra, me je o tem avstrijski kolega sicer obvestil, a sem raz{iritev komisije pred konstitutivno sejo zavrnil, dopustil sem le mo‘nost, da dodatno pride prof. Bruckmueller, ki je bil za ~lana komisije predviden ‘e takoj na za~etku a je svojo udele‘bo odklonil. Na{a stran je enajst ~lanov avstrijskega dela komisije, namesto dogovorjenih devet, vzela na znanje in ni iz tega delalo nikakr{nih problemov. Le na tiskovni konferenci po seji komi- sije, sem to dejstvo omenil. Dogovor o statusu komisije smo prelo‘ili za konec razprave in se lotili vsebinskih stvari. Na na{i strani je bilo poudarjeno le, da se smatramo za popolnoma neodvisno skupino stro- kovnjakov, ki ‘eli opraviti strokovno delo in ima polno, tudi materialno, podporo na{ega zunanjega ministrstva, sicer pa povsem proste roke. V tej zvezi sem poudaril, da mi je odlo~itev 422 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... ministra Rupla, da ne podpi{e mandata blizu. Prof. Rumpler pa se je odlo~no zavzemal za to, da komisija vendarle dobi nekak{no »naro~ilo« (Auftrag) in ne »mandat«. Z »naro~ilom« bi naj bilo na{e delo materialno zagotovljeno in uradno verificirano, da ne bi v o~eh javnosti delovali kot nekak{na skupina zasebnikov. Prav tako odlo~no je bil zoper vme{avanje poli- tike/diplomacije v na{e delo. Tak{en sklep smo o statusu na{e komisije sprejeli ob koncu zasedanja. Pa~ pa je med avstrijskimi kolegi ob razpravi o statusu komisije pri{lo do dokaj ostre razprave o tem, kdo je predsednik njihovega dela komisije oz. do vpra{anj zakaj sta dva. To razpravo sta spro‘ila doc. Lukan in prof. Stuhlpfarrer. Prof. Karner je bil prisiljen jasno povedati, da je njega postavilo avstrijsko zunanje ministrstvo in da je tako reko~ njegov poobla{~enec oz. poobla{~enec za poro~anje in komuniciranje z ministrstvom. Na dvojno vodstvo avstrijskega dela komisije se je nato vsul plaz kritik zaradi dejstva, da so bile teme avstrijskim kolegom v naprej dolo~ene ne da bi jih o tem vpra{ali, da ni bilo nobene predhod- ne seje avstrijskega dela komisije, da so popolnoma neobve{~eni o finan~nih pogojih dela itd. To neprijetno razpravo sem prekinil z utemeljitvijo, da gre za interne avstrijske zadeve, ki naj jih re{ijo sami in sem jim ponudil sosednjo sobo v primeru, da bi se ‘eleli sami dogovar- jati. Ponudbo so zavrnili in seja se je nadaljevala. Ve~ avstrijskih kolegov je tak{no delo vodstva avstrijskega dela komisije v zasebnih pogovorih ozna~ilo kot »sramoto«. Iz razprave pa je bilo razbrati tudi, da finan~na vpra{anja na avstrijski strani {e zdale~ niso re{ena in urejena. Pri razpravljanju o preciziranju tematskih sklopov, za kar smo porabili najve~ ~asa, smo do dogovor pri{li brez omembe vrednih problemov. Namesto 14 tematskih sklopov smo dolo~ili 13, nekoliko modificiranih sklopov. Do 15. januarja 2002 naj bi prof. Stuhlpfarrer, Bruck- mueller in Wakounigova pripravili predlog {e enega tematskega sklopa, ki naj bi ~asovno zajel vse 20. stoletje in obravnaval tematike kot so zgodovina vsakdanjega ‘ivljenja, ‘enska vpra{anja… Govor pa je bil tudi o zaklju~nem poglavju na{ega dela, ki naj bi bil nekak{no napotilo za bodo~nost, ki naj izhaja iz izku{enj zgodovine lo~enega in skupnega ‘ivljenja ter ‘ivljenja eden poleg drugega. Prav tako ni bilo nikakr{nih problemov pri dolo~evanju sodelavcev pri obdelavi posa- meznih tematskih sklopov. [tevilo sodelavcev je seveda odprto in k sodelovanju bomo pova- bili vse tiste strokovnjake, ki nam pri strokovnem delu lahko pomagajo. Na{a stran dodatnih konkretnih imen ni predlagala, ~eprav jih imamo. Razprava o modalitetah dela in tiskovna konferenca pa sta pokazali prave namene in cilje vodstva avstrijskega dela komisije, torej tistih, ki sta izra‘ala zahteve zunanjega ministr- stva. Njima izrecno in javno ni oporekal nih~e, podprl pa jih je prof. Rumpler. Takoj smo se dogovorili, da bo rezultat na{ega dela zbornik s kar se da poenotenimi stali{~i, ~e pa to ne bo mogo~e s separatnimi mnenji. S podrobnostmi dopolnjene tematske sklope naj bi si sodelavci izmenjali preko elektronske po{te. Tako dopolnjene tematske sklope naj bi v enem ali ve~ referatov na tematski sklop predstavili na drugem zasedanju komisije na Dunaju 28. 2. in 1. 3. 2002, v obliki znanstvene delavnice. Do popolnega nesoglasja pa je pri{lo pri temeljnem vpra{anju : Kak{na bo oblika na{ega dela na znanstveni delavnici? Prof. Karner se je takoj oglasil k besedi in tako reko~ »urad- no« sporo~il »‘eljo« avstrijskega zunanjega ministrstva, ki zahteva vsaj delno javno predsta- vitev tako imenovanih »vmesnih rezultatov« na{ega dela. Govor je bil o 2 do 6 referatih, ki naj bi bili predstavljeni {iroki javnosti. V kolikor na javno predstavitev ne bi pristali, bo moral o tem poro~ati v zunanjem ministrstvu in podpora ministrstva na{emu delu bo postala vpra{ljiva. Na ta izvajanja sem reagiral z besedami, da to ~utim kot politi~ni pritisk in da sam nikakor ne nameravam v javnosti nastopati z delnimi, nepreverjenimi, nedore~enimi in 423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 6 Poro~ilo s 1. seje komisije z dne 14. 10. 2001, hrani avtor in arhiv MZZ. 7 Kleine Zeitung, Celovec, 31. 10.2001, Kronen Zeitung, 31. 10. 2001. neusklajenimi rezultati. Na vpra{anje ali me podpirajo tudi drugi ~lani na{ega dela komisije sem dobil pritrdilen odgovor od vseh. Prof. Karnerja sta podprla prof. Suppan in prof. Rumpler, vendar smo ostali vsak na svojem bregu reke. Torej o enem temeljnih pogojev za normalno in neodvisno delo, tudi o tistem, ki sem ga sam postavil za »conditio sine qua non« mojega sodelovanja pri na~rtovanem delu, se nismo mogli dogovoriti. Tiskovna konferenca je bila dobro obiskana, na{e bolj ali manj dobro povzete izjave je mogo~e prebrati v dnevnem ~asopisju in drugih medijih. Rad pa bi posebej poudaril, da je prof. Karner na tiskovni konferenci ponovno govoril in posebej izpostavljal probleme pove- zane z Avnojskim sklepom, statusom »nem{ke manj{ine« v Sloveniji, vra~anjem njihovega premo‘enja… ~eprav o tej problematiki na seji sploh nismo govorili. Moral sem ga javno zavrniti. [e enkrat pa je s tem pokazal na edini pravi namen vodstva (Karner, ob aktivni ali pasivni asistenci Suppana in Rumplerja) avstrijskega dela komisije, ki zagotovo ni v prvi vrsti strokovni, temve~ politi~ni. Njihove velike besede o neodvisnosti, svobodi in ne vme{avanju v na{e delo so le lepore~je za naivne‘e. Na ‘alost je (politi~na) mo~ drugih ~lanov premajhna, da bi mogli to usmerjenost spremeniti.«6 Skratka predvidevanja v mojem pismu dr‘avnemu sekretarju z dne 1.10. 2001 so se v celoti uresni~ila, ~eprav smo se o ve~ini sprejetih sklepov hitro dogovorili. Te sklepe sem zapisal v zapisniku in jih posredoval vsem slovenskim udele‘encev ter na ‘eljo prof. Suppa- na tudi njemu. Od tedaj se na strokovni ravni dolgo ni premaknilo ni~. Sam pa tudi nisem v ni~emer spremenil svojih odlo~itev. Spremenil bi jih, ~e bi imel nedvoumna zagotovila, da se je avstrij- ska stran odrekla metod politi~nega pritiska na bilateralno komisijo in mo‘nim manipuli- ranjem z njenimi (celo vmesnimi) rezultati. Tako sem do dokon~nega odstopa marca 2003 ostal predsednik slovenskega dela bilateralne komisije zgodovinarjev v odstopu. Z avstrijske strani do srede decembra 2001 nismo dobili niti odgovora ali so avstrijski kolegi zapisnik prejeli in ali se strinjajo z zapisom sklepov prvega zasedanja. Le v avstrijskih medijih zapisana sestava avstrijskega dela komisije je zadnji dan oktobra 2001 pripravila koro{kega de‘elnega glavarja Haiderja do {e enega diskvalifikacijskega izpada. Izjavil je, da so ~lani avstrijskega dela »z izjemo dveh zaupanja vrednih Koro{cev Stefana Karnerja in Helwiga Valentina, sami nacionalisti~ni Slovenci ali agitatorji« in zagotavljal, da rezultatov dela komisije ne bo priznal.7 Toda te izpade smo sprejeli kot avstrijsko stvar, ki nas pravza- prav ne zadeva neposredno. Ka‘e pa na hujska{ko vzdu{je, kakr{no je bilo v sosednji de‘eli, kar zagotovo ni bila dobra popotnica za delo komisije. Politizacija je bila popolna in upanja, da bo rezultat dela bilateralne komisije tak, kot je bil denimo rezultat italijansko-slovenske komisije ali kot je bil ta, ki je objavljen v knjigi/zborniku »Nemci« na Slovenskem, je bilo vse manj. Moji »strahovi«, da zadane si naloge, na na~in kakr{nega je prakticirala avstrijska stran in smo mu bili pri~a do konca leta 2001 ne bo lahko opraviti, so se na ‘alost uresni~ili. Druga, vsekakor bolj tehni~no-na~rtovalna, kot vsebinska, seja bilateralne komisije zgodovinarjev 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju, je bila namre~ obenem tudi zadnja. Kljub temu pa, vsaj na slovenski strani ves ~as nismo prenehali z delom. Upali smo, da bo morda vsaj na{emu delu komisije z nekaterimi avstrijskimi sodelavci uspelo opraviti na~rtovano in potrebno delo – preu~itev slovenskih-avstrijskih odnosov v dvajsetem stoletju. 424 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 8 Glej prilogi 2 in 3. 9 Ibid. 10 Zapisnik seje hrani avtor, citirano po elektronskem pismu Ne~ak – Suppan z dne 28. 12. 2001 – glej prilogo 4. 11 Priloga 5. 12 Glej npr.: Pismo veleposlanika Prosla – Ne~aku z dne 18. januarja 2002, GZ 285.33.21/0010e-IV.3/2002, ali vabilo avstrijske zunanje ministrice dr. Benite Ferrero-Waldner ob otvoritvi dunajskega zasedanja bilateralne komi- sije – oba dokumenta hrani avtor. 13 Glej prilogo 6. Slovenska stran je pravo~asno in v skladu z dogovori v celoti opravila svoje delo. Za nastal zaplet in za neuresni~itev zgoraj opisane osnovne ideje, kot bom prikazal v nadaljevanju, slovenski del komisije ne nosi nobene odgovornosti. Sredi decembra 2002 so se avstrijski kolegi vendarle odzvali na zapisnik prve seje komisije in predlagali popravke, med katerimi tudi take, ki so bili nesprejemljivi, kot je bil tisti o spre- membi sodelavcev na posameznih tematskih sklopih, o ~emer se na zasedanju sploh nismo pogovarjali, kaj {ele dogovorili.8 Zahtevo po javnosti skupne delavnice predvidene za 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju so {e zaostrili, ~eprav na zasedanju tako ni bilo govorjeno, zapisnik pa je, kot vemo, zapis izre~enega na seji.9 Zato so ~lani slovenskega dela komisije na januarski seji (2002) komisije soglasno ugotovili: »…da se namere avstrijske strani, v primerjavi s tistimi iz ~asa prvega zasedanja imenovane komisije, 12. 10. 2001 v Mariboru, niso v ni~emer spremeni- le. Avstrijska stran {e vedno zahteva vsaj delno javno zasedanje komisije, kar je slovenska stran `e takrat jasno zavrnila. Zato je bil sprejet sklep, da se slovenska stran drugega zasedanja komi- sije na Dunaju, predvidenega za 28. 2. in 1. 3. 2002, ne bo udele‘ila. ^lani komisije so ponovno ugotovili, da je v nasprotju z obi~ajno prakso znanstvenega dela, izku{njami pri delu v podobnih komisijah in v opreki s svobodo znanstvenega razisko- vanja, da bi vmesne rezultate dela, {e preden bi jih soo~ili z avstrijskimi kolegi v komisiji, predstavljali v javnosti. Tako zahtevo ob~utijo ~lani komisije kot politi~en pritisk nanje…«10 Morda je bilo tako stali{~e slovenskega dela komisije razlog za naslednje januarsko presene~enje: Slovenski del komisije je dobil informacijo z MZZ, da je bilo z avstrijsko stranjo dogovorjeno, da bo na predvidenem drugem zasedanju bilateralne komisije na Du- naju, javen le nastop obeh zunanjih ministrov, komisija pa bo lahko delala nemoteno, brez prisotnosti javnosti. Zdelo se je, da smo znanstveniki na nek na~in zmagali in kazalo je, da bomo na Dunaj vendarle {li. Dne 25. januarja 2002 sem prejel elektronsko pismo, ki sta ga podpisala Arnold Suppan in Stefan Karner, poslal pa Arnold Suppan.11 V njem ponavljata zahteve po spremembah in dopolnitvah zapisnika z novimi avstrijskimi sodelavci pri delu komisije, kar naj bi izhajalo iz nem{kega poimenovanja komisije, ki naj bi ga sprejeli tudi na slovenski strani: »bilateralna odprta skupina ekspertov/bilaterale offene Expertengruppe«. Ne glede na to, da avstrijska stran nikoli prej ni zahtevala nem{kega poimenovanja bilateralne komisije, z imenom »offe- ne/odprta« in ne glede na to, da avstrijsko zunanje ministrstvo uradno to komisijo tudi po mariborskem zasedanju imenuje »Österreichisch-slowenische Historiker-Expertengruppe«12, smo na slovenski strani tako poimenovanje brez pripomb sprejeli. Zavedali pa smo se, da ‘eli avstrijska stran, da na tak na~in le pridobiti prostor za {irjenje svojega dela komisije s »pravi- mi ljudmi«. Za potrditev tega prepri~anja je bilo treba po~akati le do drugega plenarnega zasedanja bilateralne komisije. Glede na to, da je dolo~itev sodelavcev pri obravnavi dogovorjenih tem unilateralna stvar, smo njihove pripombe na zapisnik prvega plenarnega zasedanja bilateralne komisije sprejeli13, ~eprav o tem na zasedanju nismo govorili in tak zapisnik ne odra‘a resni~nega dogajanja na zasedanju. 425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 14 Glej prilogi 5 in 6 t.j. e-pismo Suppana in Karnerja Ne~aku, z dne 25. 1. 2002 in Zapisnik sklepov 1. plenar- nega zasedanja komisije z dne 15. 10. 2001. 15 Pismo hrani avtor. 16 Vabili hrani avtor. Ve~ji del citiranega pisma so-predsednikov Karnerja in Suppana z dne 25. 1. 2002 pa je bil posve~en vabilu na drugo zasedanje bilateralne komisije predvideno za 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju. Potem, ko sta avstrijska so-predsednika poudarila za~udenje avstrijskega zunanjega ministrstva, avstrijske zunanje ministrice in njuno za~udenje, nad na{im odklonilnim stali{~em, do predloga ministrice, da bi bil vsaj del zasedanja komisije javen, sta me obvestila, da bo avstrijsko zunanje ministrstvo poslalo vabilo za drugo plenarno zasedanje na Dunaju. Na kratko sta opisala tudi potek zasedanja, pri ~emer naj bi bil javni del le otvoritveni nastop obeh ministrov. @e na prvi pogled nenavadna pa je bila predlagana vsebina dela plenarnega zasedanja. Na prvem mestu sta namre~ avstrijska sopredsednika predlagala, da bi se dogovo- rili o »dokon~nem seznamu tem, dokon~nem seznamu sodelavcev, konkretnih pred{tudijah, terminskem koledarju…«. Skratka o nalogah, ki smo jih ‘e dorekli, zadnji~ na mariborskem plenarnem zasedanju oktobra 2001.14 O~itno je bilo torej va‘nej{e od strokovne vsebine zasedanja politi~no dejstvo, da zasedanje je. Po faksu dne 28. 1. 2002 sem res prejel pismo iz avstrijskega zunanjega ministrstva, ki ga je podpisal veleposlanik dr. Christian Prosl in je bilo datirano z 18. 1. 2002.15 V njem mene in z menoj tudi ostale ~lane slovenskega dela bilateralne komisije, skladno z dogovorom med obema zunanjima ministroma, vabi na plenarno zasedanje na Dunaj. Prilo‘en je bil tudi pred- hodni program »Wiener Konferenz – Österreich und Slowenien im 20. Jahrhundert«. Tudi iz slovenskega MZZ (19. 2.) smo dobili vabilo in program dela konference ter program obiska slovenskega zunanjega ministra na Dunaju.16 To pot so se na avstrijski strani dr‘ali dogovora in zasedanje organizirali skladno z dogo- vorom in odlo~eno je bilo, da se drugega zasedanja bilateralne komisije zgodovinarjev na Dunaju udele‘imo. Z elektronskim pismom z dne 5. 2. 2002. sem sopredsedniku Arnoldu Suppanu in za nas zadol‘enemu sodelavcu avstrijskega zunanjega ministrstva Walter Maria Stojanu, sporo~il imena desetih slovenskih udele‘encev 2. plenarnega zasedanja komisije: Du{an Ne}ak, Peter Vodopivec, Bo‘o Repe, Tone Ferenc, Franc Rozman, Igor Grdina, Mitja Ferenc, Ervin Dolenc, @arko Lazarevi} in Boris Jesih. V prostorih dunajske diplomatske akademije smo po programu za v ~etrtek 28. 2. 2002 ob 10. uri za~eli z 2. plenarnim zasedanjem bilateralne komisije. Na avstrijski strani je komi- sijo sestavljalo kar 18 kolegov – Arnold Suppan, Stefan Karner, Siegfried Beer, Ernst Bruckmüller, Ulfried Burz, Claudia Fraess-Ehrfeld, Tamara Griesser Pe~ar, Walter Lukan, Augustin Malle, Reinhard Reimann, Helmut Rumpler, Gabriela Stieber, Karl Stuhlpfarrer, Hellwig Valentin, Wilhelm Wadl, Marija Wakounig, Rüdiger Malli (opravi~en), Peter Troper ({e bo povabljen) – torej {e enkrat ve~ kot je bilo dogovorjeno julija 2001 med Suppanom in Vodopivcem in {e enkrat ve~ kot sta jih v komisijo imenovana oba ministra oktobra 2002. Bilo jih je tudi {est ve~, kot so jih deklarirali za prvo plenarno zasedanje v Mariboru. [tevilo raziskovalnih tem pa se je pove~alo samo za eno, od 14 na 15. Na slovenski strani se je zasedanja udele‘ilo napovedanih in dogovorjenih 10 kolegov. Zasedanje je bilo izrazito delovnega-na~rtovalnega zna~aja. Sprejeti smo bili prijazno, ~eprav ne brez protokolarnih spodrsljajev. V poro~ilu o njem sem med drugi zapisal: »... Zasedanje smo opravili v konstruktivnem ozra~ju, ~eprav smo najve~ ~asa posvetili ponov- nemu definiranju tako imenovanih tematskih sklopov. Razen enega smo jih namre~ definirali ‘e na prvem, mariborskem zasedanju komisije 12. oktobra 2002. O~itno je bilo ponovno 426 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 17 Poro~ilo o 2. zasedanju slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev, Dunaj 28. 2. – 1. 3. 2002, hrani avtor in arhiv MZZ. 18 Demanti hrani avtor. 19 Vest hrani avtor. definiranje tematskih sklopov potrebno, ker se je z avstrijske strani komisija mo~no raz{irila, predvsem z zgodovinarji s Koro{ke… Kljub temu je delo potekalo brez ve~jih zapletov in v kolegialnem vzdu{ju. Lahko smo natan~no definirali vseh petnajst tematskih sklopov, ki segajo od problematike Slovencev v Habsbur{ki monarhiji do bilateralnih odnosov med dr‘avama od nastanka Republike Slovenije do danes. Uspeli smo se dogovoriti tudi o »~asovnem na~rtu«, na~inu in metodah dela, sodelavcih na posameznih tematskih sklopih, obliki kon~nega rezulta- ta in bili enotnega mnenja, da morajo biti na obeh strani odprti vsi arhivi za potrebe na{ega dela… Po skoraj enoletnih pripravah smo tako pri{li do »startne ~rte«. ̂ e bomo delo nadaljeva- li v takem vzdu{ju, v kakr{nem smo delali tako na 1.zasedanju me{ane komisije v Mariboru, kot tudi na 2. zasedanju na Dunaju, smo na dobri poti h kon~nemu rezultatu…«17 Toda tudi na tem zasedanju ni {lo brez zapletov. Vsi ~lani slovenskega dela komisije so namre~ za zasedanje komisije pripravili ‘e v Mariboru dogovorjene kratke referate (3 – 11 strani) ki smo jih bili tam pripravljeni predstaviti. Ve~ kot polovica avstrijskih kolegov ni pripravila ni~esar oziroma po eno stran nekak{nih napotkov za obravnavo tematskih sklopov. »Referate« smo si izmenjali in naj bi ostali izklju~no delovne, interne narave. Na za~etku je seja kazala precej kaoti~no lice, saj smo najve~ ~asa porabili za ponovno obdelovanje ‘e obdelanih stvari, ker organizatorji niso imeli jasne slike, kaj naj bi na zase- danju sploh po~eli, njihov del komisije se do tedaj sploh {e ni sestal, veliko je bilo novih ~lanov, ki jim je bilo treba marsikaj pojasniti, vra~ali smo se na popravila zapisnika, urejali so svoje finan~ne zadeve …. Na urejenost in konstruktivnost nadaljnega dela smo vplivali zlasti slovenski ~lani komisije, ki smo nenehno zahtevali prehod k strokovnemu delu in ko- nec administrativno-terminolo{kih razprav. V tem smo v celoti uspeli tako, da smo mogli dore~i, ‘e prej omenjeni ~asovni razpored dela in za~eti z delom po skupinah. To delo je bilo uspe{no. @e pred zasedanjem komisije pa sem posredoval pri sopredsedniku Suppanu inici- irati demanti njegove izjave za ljubljansko Delo z dne 21. 2. 2002: »…medtem, ko so vsi avstrijski arhivi dostopni do leta 1970, Suppan ugotavlja, da slovenska stran ni pripravljena, da se odprejo arhivi tajne policije. Ob tem izra‘a bojazen, da se to ne bo zgodilo niti v naslednjih letih…« Na zasedanju komisije sem ponovno demantiral njegova izjavo, tudi z zadevnim pisnim demantijem direktorja Arhiva RS Vladimirja @umra18 in pod~rtal, da pri~akujem, da bo takih nepremi{ljenih izjav v bodo~e ~im manj, saj ote‘ujejo na{e delo. Sopredsednik Suppan je demanti vzel na znanje. Poleg tega sem opozoril, da tudi brezbre‘no raz{irjanje sicer »odprte skupine ekspertov« zagotovo ni v prid konstruktivnemu delu komi- sije. Izdelavo zapisnika dogovorjenih sklepov sta prevzela avstrijska sopredsednika Stefan Karner in Arnold Suppan. Komaj pa smo se vrnili v domovino, ‘e je izbruhnil naslednji »{kandal«, katerega avtor je bil spet Arnold Suppan. STA je namre~ 1. 3. posredovala medijem novico, da je avstrijski sopredsednik ob zasedanju komisije na Dunaju za avstrijsko tiskovno agencijo APA med drugim izjavil, da: »…so se na zasedanju pogovarjali tudi o avnojskih sklepih… Vpra{anje avnojskih sklepov o razlastitvi in izgonu nem{kogovore~ih prebivalcev v nekdanji Jugosla- viji po drugi svetovni vojni bosta preu~evali dve me{ani raziskovalni komisiji. Pri tem gre za dolo~itev kolektivne krivde, ki je po besedah Suppana tudi slovenski zgodovinarji ne zago- varjajo ve~…«19 O avnojskih sklepih ali o vpra{anju kolektivne krivde na plenarnem zase- danju komisije nismo spregovorili niti besede. Neto~na izjava Arnolda Suppana je bila o~itno 427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 20 Demanti hrani avtor. 21 Popravljeno vest hrani avtor. 22 Suppanovo e-sporo~ilo z dne 4. 3. 2002, hrani avtor. 23 Glej prilogo 8. 24 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. 25 Glej prilogo 8. potrebna za doma~o politi~no rabo. Zato sem bil prisiljen njegovo izjavo nemudoma (2. 3. 2002 ob 10.14 uri) demantirati. Pisni demanti20 sem poslal STA med drugim pa tudi na RTV Slovenija, dopisniku APA za Slovenijo Slavku Frasu, na MZZ in seveda Arnoldu Suppanu. Razburjenje v medijih in na STA je bilo veliko. TV, radijske, ~asopisne hi{e in STA so ‘elele mojo dodatno izjavo…. Toda sredi dneva, ob 13.43 sem od STA prejel E-sporo~ilo, da je do napake pri{lo pri prevajanju vesti APA. (sic!). Opravi~ili so se za napako in mi posredovali popravljeno verzijo vesti.21 O tem sem takoj obvestil kolego Suppana, ki pa je potreboval kar tri dni, da je odgovoril in odgovornost za nastali polo‘aj prenesel na novinarja ter ni omenjal nikakr{ne napake pri prevodu njegove izjave.22 Kazalo je, da je delo na{e komisije vendarle prispelo v mirnej{e vode. Po~akati je bilo treba le {e na zapisnik drugega plenarnega zasedanja in pot za skupno delo bi bila odprta. Izku{nje pa niso bile najbolj{e. Zapisnik prvega plenarnega zasedanja bilateralne komisije sem avstrijski strani poslal tri dni po koncu zasedanja, 15. 10. 2001. Odgovor s popravki slabe dve strani dolgega zapisnika sem dobil skoraj dva meseca kasneje, 10. 12. 2001. Drugi~ popravljen zapisnik je bil s slovenske strani poslan ‘e 28. 12. 2001. Za dodatne popravke so na avstrijski strani spet potrebovali skoraj mesec dni, do 25. 1. 2002. Zapisnik je bil nato sprejet, na drugem plenarnem zasedanju bilateralne komisije na Dunaju 28. 2. 2002. Na zapisnik drugega plenarnega zasedanja bilateralne komisije smo ~akali ve~ kot {tiri mesece, do 5. julija 2002.23 V kratkem spremnem dopisu vsem avstrijskim ~lanom komisije ter meni in prof. Vodopivcu je kolega Suppan le kratko zapisal: »Po ve~ neupe{nih poskusih mi je kon~no uspelo izdelati zapisnik na{ega sre~anja konec februarja. Upam, da se boste strinjali s dolo~itvami tem in terminov. @elim vam intenzivno delo v poletju in se veselim zdravega snide- nja na sre~anjih delovnih skupin ali podobnih smotrnih prilo‘nostih v jeseni. Stefan Karner bo avstrijskim kolegicam in kolegom v kratkem dostavil pogodbe o delu. Prosim Du{ana Ne~aka in Petra Vodopivca, da zapisnik posredujeta svojim kolegom…«24 O~itno se avstrijski del ko- misije {e vedno ni sestal in o~itno ~lani avstrijskega dela komisije niso dobili nikak{nih delov- nih pogodb, kolega Suppan pa je bil o~itno {e vedno prepri~an, da ima slovenski del komisije dva predsednika, ~eprav ne vem ali mu smem pripisati tako nevednost. Zapisnik sem posredoval vsem ~lanom slovenskega dela komisije in ko so se vsi vrnili z dopustov, sem po seji slovenskega dela komisije, ki je bila 17. septembra 2002, 27. 9. na{e pripombe posredoval avstrijskemu sopredsedniku Suppanu.25 Pripombe govorijo same zase! Do dneva ko zaklju~ujem to pisanje (7. 3. 2004) nisva ne jaz ne moj naslednik prejela nikakr{nega odgovora na poslane pripombe. Na na{i strani je delo potekalo nemoteno. [e pred na Dunaju dogovorjenim rokom – konec oktobra 2002 – je kolega Dolinar oddal svoj del besedila o cerkveni problematiki, kmalu zatem pa {e skupno besedilo, ki sta ga napisala s avstrijsko sodelavko Tamaro Pe~ar Griesser. Tudi besedila drugih kolegov so prihajala po dogovorjenem terminskem planu. Zato sem dne 13. 11. 2002, dan po seji slovenskega dela komisije, lahko poslal kolegu Suppanu naslednje e-sporo~ilo: » …v~eraj sem imel sejo na{ega dela komisije. Sporo~am Ti, da je na{ del besedil skoraj 100% pripravljen. Prosim za sporo~ilo, kako je na va{i strani. Predlagam, da se v dneh od 19. do 21. 12., ko bom z Albino (soprogo op.p.) na Dunaju, sre~ava in se 428 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 26 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. 27 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. dogovoriva o na~inu nadaljnjega dela oziroma o izmenjavi besedil…«26 To pot je pri{el od- govor relativno hitro. Dne 19. 11. 2002 mi je sopredsednik Suppan odgovoril: »…Slovenci ste o~itno bolj pridni od Avstrijcev. Sam sem dobil doslej samo pet rokopisov, bom pa druge takoj terjal. Tvoj predlog, da med 19. in 21. 12. pride{ na Dunaj, da bi morebiti izmenjali besedila se mi zdi pameten, kajti besedila morajo biti do sre~anja v za~etku marca pri vas prebrana… morda bo mogo~e organizirati sestanek 19. 12. dopoldne. Vsekakor mora pred Bo‘i~em priti do kakr{ne koli izmenjave…«27 Vsa besedila slovenskih avtorjev sem sproti po{iljal na MZZ tako, da je tudi na{e zunanje ministrstvo vedelo, da so bila na{a besedila pripravljena pravo~asno t.j. v skladu z dogo- vorjenim terminskim planom na drugem plenarnem zasedanju bilateralne komisije na Du- naju. To~neje z 11 dnevno zamudo, do 11. 11. 2003. Dodatno sem dne 31. 3. 2003 zgo{~enko z vsemi slovenskimi besedili predal {e osebno zunanjemu ministru dr. Ruplu. Do sre~anja med sopredsednikom Suppanom in menoj, ob prisotnosti moje ‘ene, je res pri{lo na delovnem kosilu v kampusu dunajske univerze, 19. 12. 2002. Slovenskemu zu- nanjemu ministru sem o tem poro~al slede~e, ~emur nimam kaj dodati: »Prof. dr. Du{an NE^AK Spo{tovani gospod minister prof. dr. Dimitrij RUPEL! Ljubljana, 28.12.2003 Dragi Dim! Kot sem obljubil na najinem zadnjem pogovorom 18. 12. 2003 Te prav kratko obve{~am o rezultatih mojega dunajskega sre~anja s prof. dr. Arnoldom Suppanom, sopredsednikom avstrij- skega dela Slovenko-avstrijske komisije zgodovinarjev, ki sem ga imel na dunajski univerzi 19. 12. 2003. Prav za prav ni kaj novega dodati tistemu, kar sem Ti povedal ‘e na sestanku pri Tebi. ^eprav sem imel sam s seboj vsa na{a besedila, celo teze kolega Petra Vodopivca, je prof. Suppan {e vedno govoril le o petih besedilih (od {estnajstih), ki da jih ima. Povedal mi je, da je svojim sodelavcem poslal elektronsko po{to z urgenco besedil. Vsaj dva, prof. Karner in prof. Rumpler, sta mu odgovorila, da se dela pred februarjem ne bosta lotila, nekateri sploh {e niso podpisali pogodb, drugi spet so pogodbe vrnili v popravljanje, tretji, ki so pogodbe podpisali, pa so {ele na dan mojega pogovora z njim, dobili vrnjene podpisane pogodbe. Skratka polo‘aj je konfuzen in vse ka‘e, da do 1. februarja, ki je na{ dokon~en rok, ne bomo dobili besedil z avstrijske strani. Sam sem mu ponovno (kot ‘e na nepredvidenem sestanku na Dunaju 6. 12. 2003) zatrdil, da bo na{a stran besedila izmenjala le v 100% obliki in da je kon~ni rok za tak{no izmenjavo 1. 2. 2003. Prof. Suppan je bil tudi sam precej prepri~an, da do tega roka ne bo imel vseh besedil in me je posku{al prepri~ati, da naj bi delo dokon~ali v okrnjeni obliki. To sem seve- da, tudi zaradi takega mandata na{ega dela komisije, zavrnil. Ostajamo torej pri starem dogovoru: Na{a stran bo ~akala le {e do 1. februarja in se nato, v primeru ~e ne bo pri{lo do 100% izmenjave besedil, lotila priprav za izdajo zbornika, ki bi lahko iz{el v predvidenem roku t.j. do konca leta 2003. 429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 28 Pismo hrani avtor in arhiv MZZ. 29 Poro~ilo hrani avtor in arhiv MZZ. 30 Pismo hrani avtor. 31 Prevod zadevnega pisma hrani avtor. ^e ‘eli{ oz. bo{ ‘elel, kak{no dodatno pojasnilo, sem Ti rad na voljo. Do tedaj pa Lep pozdrav in vse dobro v letu 2003. Du{an Ne~ak«28 Torej, ko sem 23. 1. 2003 pisal redno poro~ilo o opravljenem delu za financerja MZZ sem moral ugotoviti: »…Ugotovitve iz poro~ila (glej zgoraj op.p.) veljajo tudi sedaj. Ob tej pri- lo‘nosti {e ugotavljam, da na~rtovanega plenarnega sestanka konec februarja/za~etek marca, tudi ~e bi avstrijska stran do 1. 2. 2003 poslala vsa besedila, zaradi nastale nekajmese~ne zamude in z njo povezanih vsebinsko-tehni~nih zapletov (prevodi besedil; usklajevalni se- stanki…) ni mogo~e realizirati…«29 Ne vem ali se je kdo tistih, ki so na MZZ morda prebiral moja poro~ila zavedal »kriti~nosti« nastalega polo‘aja. O~itno se je vsaj na na~elni ravni, polo‘aja zavedal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Dne 9. januarja 2003 je na avstrijsko kolegico dr. Benito Ferrero-Waldner naslovil prijazno pismo, v katerem jo je med drugim opozoril: »…Spo{tovana kolegica, nedavno sem se pogo- varjal z vodjo slovenskega dela ekspertne skupine zgodovinarjev. Prof. dr. Du{an Ne}ak mi je povedal, da so slovenski zgodovinarji ‘e pred ~asom, v dogovorjenem terminu pripravili {tudije na usklajene teme. Sledilo naj bi skupno delo z avstrijskimi kolegi, ki pa ve~ine tekstov {e nimajo pripravljenih. Danes se obra~am Nate s pro{njo, da avstrijske eksperte {e enkrat opozo- ri{ na pomembnost nadaljevanja projekta, kot smo si ga prvotno zamislili…«30 Avstrijska ministrica je pri odgovoru na pismo na{ega ministra ubrala staro in preisku{eno taktiko. Najprej je pismo dolgo pustila v »predalu« in se nato odlo~ila za metodo »napad je najbolj{a obramba«. Odgovor je pripravljala skoraj dva meseca, saj je odgovorila {ele 24. februarja 2003, potem, ko je bilo ‘e jasno, da predvidenega tretjega plenarnega zasedanja bilateralne komisije ne bo. Medtem pa je poslala v boj vodstvo svojega dela komisije. Vsekakor niti pomislila ni, da bi priznala kakr{no koli avstrijsko odgovornost za nastali polo‘aj. Na- sprotno, svoje strokovnjake in njihovo vodstvo je nedvoumno in odlo~no vzela v bran, odgo- vornost za zaplet pa zvrnila na predsednika slovenskega dela bilateralne komisije oz. na njen slovenski del. Med drugim je zapisala: »…Ne delim pa Tvojih pomislekov – ali prej pomislekov gospoda prof. dr. Ne~aka – glede avstrijsko-slovenske znanstvene skupine zgodovinarjev. Avstrijski ~lani znanstvene skupine so se temeljito pripravili na naslednje plenarno zasedanje, ki je bilo predvideno v Sloveniji za 6. in 7. marec 2003. 19. februarja so posredovali ve~ji del gradiva, preostali del pa bodo zagotovili do za~etka marca – torej pravo~asno pred zasedanjem. Toliko bolj so bili presene~eni, ko jim je bilo 21. februarja sporo~eno, da zasedanje, ~igar termin je bil ‘e ve~ mesecev vnaprej dolo~en, zaradi strokovnih vzrokov ne bo mo‘no in da ga je slovenska stran odpovedala. Avstrijska sopredsednika pa do danes nista prijela niti en slovenski manuskript. Avstrijski strokovnjaki so po na~rtovani diskusiji tem v marcu predvideli predelavo ma- nuskriptov v lu~i diskusije in odlo~itev o kon~ni tiskani obliki, ki bi omogo~ila publikacijo rezultatov znanstvene skupine v jeseni tega leta, kakor je bilo na~rtovano. Avstrijska stran je ‘e vse pripravila za predstavitev publikacije v pozni jeseni. Avstrijskim ~lanom znanstvene skupine ni znano, ali je na~rtovanje publikacije tudi v Sloveniji ‘e tako napredovalo. Ta za avstrijsko stran nerazumljiva odpoved pomembnega zasedanja 6. in 7. marca ne postavlja samo pod vpra{aj ‘e dogovorjen ~asovni na~rt dela, ampak je na ‘alost tudi med avstrijskimi strokovnjaki spro‘ila dvome…«31 430 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Da v eno pismo spravi{ toliko neresnic, podtikanj in sprenevedanj, kot jih je, o~itno infor- mirana od sopredsednikov avstrijskega dela komisije, zapisala avstrijska zunanja ministrica, mora{ biti res na eni strani odli~en diplomat in na drugi strani imeti zelo trdo ko‘o. ^e bi citirano vsebino pisma poznal v ~asu nastanka, bi seveda radikalno potezo, ki sem jo potegnil mesec dni kasneje, zagotovo potegnil ‘e takrat. Kaj pa se je v resnici dogajalo? Do ponujenega roka (tri mesece po dogovorjenem roku) 1. 2. 2003 nismo prejeli nobene- ga avstrijskega besedila, pa tudi pojasnila ne. Sredi februarja 2003 pa me je kar nekajkrat poklical sopredsednik Suppan in ‘elel zvedeti, kaj bo z na~rtovanim tretjim plenarnim zase- danjem bilateralne komisije. Jasno sem mu vsakokrat povedal, da po sklepu slovenskega dela komisije, zaradi nekaj mese~ne zamude pri oddaji avstrijskih besedil sre~anja ne bo, ker zanj ni nikakr{ne strokovne osnove. Ponovil sem argumentacijo, da bi bilo treba skladno z dogo- vori plenarnih zasedanj vsa besedila, slovenska in nem{ka najprej prevesti (vsi ~lani obeh delov komisije namre~ ne obvladajo dovolj obeh jezikov in so zato prevodi nujni), jih nato vsaka stran posebej pre{tudirati, se zatem o njih po dogovorjenih skupinah pogovarjati in jih usklajevati. Zato smo v terminskem na~rtu sprejetem na Dunaju predvideli kar {tiri mesece, od novembra 2002 do februarja 2003. Odlo~no sem zavrnil sestanek zaradi sestanka oz. zato, ker tako ‘eli/potrebuje, v prvi vrsti, avstrijska politika. Sopredsednika sta se zatekla po pomo~ na svoje zunanje ministrstvo in za~el se je stop- njevan pritisk v prvi vrsti name pa tudi na slovenski del komisije. Najprej z e-sporo~ilom z dne 19. 2. 2003, s katerim je sopredsednik Suppan poslal nekaj avstrijskih besedil in na katerega sem mu {e isti dan odgovoril: »Lieber Dusan! Wien, 19.2.2003 Nach Rücksprache mit unserem Außenministerium und Stefan Karner muß ich noch ein- mal auf die ursprünglich für 6./.7. März in Slowenien geplante Tagung unserer gemeinsamen Expertengruppe zurückkommen. Da eine Verschiebung der Tagung unser ganzes Projekt auf den St. Nimmerleinstag verschieben könnte, möchten wir Dich und Deine slowenischen Kol- legen doch dringend ersuchen, unseren Meinungsaustausch an Hand der vorliegenden Pa- piere bereits am 6./7. März 2003 durchzuführen. Hiezu übersende ich Dir im Attachement die ausgearbeiteten Manuskripte von Dolinar-Griesser-Tropper (3), Fraess-Ehrfeld, Reimann, Stieber (2), Suppan und Valentin (2). Karner wird Dir sein Manus am 24.2. aus Graz nach- senden; mit heutiger Post habe ich Dir die Kurzfassungen von Bruckmüller, Malle und Stuhl- pfarrer geschickt. Von den anderen österreichischen Mitgliedern habe ich heute ihre Kur- zfassungen bis 2.3. eingefordert. Damit stehen doch genügend österreichische Diskussion- smaterialien zur Verfügung, die in Gegenüberstellung zu Euren slowenischen Papieren einen wesentlichen Arbeitsfortschritt bringen könnten. Hinsichtlich des Tagungsortes haben wir keine speziellen Wünsche; hinsichtlich der An- reisezeit wäre vielleicht Marburg zentraler, aber das mußt Du entscheiden. Selbstverständli- ch kommen wir auch nach Laibach. Jedenfalls ersuche ich Dich sehr, alle Möglichkeiten wahrzunehmen, um unsere nächste Tagung doch schon am 6./7. März in Slowenien dur- chzuführen. Hinsichtlich weiterer technischer Details werde ich Dich morgen anrufen. Mit herzlichen Grüßen, Arnold 431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 32 Obe e-sporo~ili hrani avtor. Dragi Arnold, hvala za sporo~ilo. Kar mene zadeva ostajam pri istih stali{~ih, kot sem ti jih posredoval ob najinem zadnjem pogovoru. Naj Ti {e enkrat na kratko utemeljim svoje mnenje. @e samo be‘en pogled na poslane mi ~lanke poka‘e, da besedila niti med vami niso usklajena (glej besedila Fraess-Erfeldove in Stieberjeve). Skupaj si mi poslal besedila sedmih ~lanov va{ega dela komisije kar je manj od polovice. Od nekaterih ostalih naj bi v najbolj{em pri- meru dobili (teze za) besedila 2. 3. tj. {tiri dni pred na~rtovanim plenarnim zasedanjem ko- misije. Besedila je treba najprej prevesti, jih – tako kot smo se dogovorili na Dunaju (glej zapisnik, za katerega {e danes ne vem ali ste sprejeli na{e korekture) – komentirati in uskla- diti na sestankih posameznih skupin. Vse to smo se dogovorili na zasedanju na Dunaju. Enak postopek velja za vas. [tiri dni so za kaj takega vsekakor mnogo premalo. Po na{em du- najskem dogovoru bi za to potrebovali dobre {tiri mesece, ne {tiri dni. Zasedati samo zato, da bi ugodili politiki ni moj namen. To smo storili ‘e na plenarnem zasedanju na Dunaju. Na{o komisijo sem vedno razumel, kot komisijo strokovnjakov, ki deluje ob podpori zunanjih mini- strstev. Sklep na{ega dela komisije je popolnoma jasen: ko bomo dobili z va{e strani signal, da so pripravljena vsa besedila v obliki, ki omogo~a usklajevanje, si jih bomo izmenjali, jih preve- dli in po skupinah prediskutirali, ter {ele nato obravnavali v plenumu. [e enkrat poudarjam, tako kot smo se dogovorili. Mi smo svoj del dogovora dr‘ali. ^e se bo to moglo zgoditi do konca oktobra, ko se nam izte~ejo pogodbe sem seveda zelo zainteresiran za realizacijo skup- nega dogovora. ^e ne...? Vsekakor bom o tvojih/va{ih ‘eljah obvestil na{ del komisije. Lahko bodo odlo~ili druga~e, vendar sam svojih stali{~ ne bom spremenil. Za to nimam nikakr{ne strokovne osnove. Brez zamere in lep pozdrav, Du{an«32 Naslednji dan 20. 2. 2003 je pri{lo na moj naslov ‘e kar grozilno pismo/fax, napisano na uradni papir z glavo Ludwig Boltzmann Instituta, ki z na{o komisijo nima ni~esar skupnega, podpisal in z in{titutskim ‘igom opremil ga je drugi sopredsednik Stefan Karner. V njem je ponovil ‘e znane zahteve avstrijske strani in ponovno dodal zahtevo, da naj bo del tretjega plenarnega zasedanja bilateralne komisije javen. Za avstrijsko stran naj bi javno nastopila Arnold Suppan in Stefan Karner, vsak s svojim referatom: 432 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Tudi na to pismo sem odgovoril nemudoma in v njem posku{al {e enkrat opredeliti na{e dogovore in argumentacijo za strokovno nesmiselnost sklicevanja komisije: 433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Red. prof. dr. DU[AN NE^AK Gospod Univ. Prof. Dr. Stefan KARNER LJUBLJANA, 20.2.2003 Potrjujem prejem faksa z dne 20. 3. 2003. Glede na v pismu izra‘ene ‘elje, da bi v dneh 6. in 7. 3. 2003 v Sloveniji organizirali plenarno zasedanje slovensko avstrijske komisije zgodovinarjev, sporo~am, da to ‘al iz stro- kovnih razlogov, ni mogo~e. Avstrijski del komisije je namre~ v ve~mese~ni zamudi pri oddaji besedil. Naj spomnim, da je bilo na lanskem dunajskem plenarnem zasedanju jasno dogovorjeno, da bodo »bis 31. 10. 2003 Abgabe aller Rohmanuskripte an Karner/ Suppan (in deutscher Sprache) bzw. Ne~ak (in slowenischer Sprache...).« V za~etku novembra sem sopredsedniku avstrijskega dela komisije prof. Suppanu sporo~il, da so na na{i strani besedila pripravljena za izmenja- vo. Na ‘alost na avstrijski strani ni bilo tako in {e do danes ni tako. Niti dokon~no potrjenega zapisnika dunajskega plenarnega zasedanja skupne komisije nismo prejeli. Prav tako je bilo na dunajskem plenarnem zasedanju dogovorjeno, da bodo »Gruppen- diskussionen im November und Dezember bzw. Im Jaenner und Februar 2003«. Zaradi va{e zamude tega dogovora, ki je gledano s strokovnega vidika najpomembnej{i, ni bilo mogo~e opraviti. Na vse to sem sopredsednika avstrijskega dela komisije prof. Suppana zadnji~ oseb- no opozoril na sre~anju 19. 12. 2003 na Dunaju. [ele v~eraj, 19. 2. 2003 sem od njega prejel besedila 6. avstrijskih kolegov, kar je mnogo manj od polovice. Naj mi bo dovoljeno citirati {e tretji dogovor dunajskega plenarnega zasedanja, ki pravi »Tagung am 6.3. — 7.3. in Slowenien (2Tage) mit Diskussion aller Themen (pod~rtal pisec)«. Vsi citati so iz zapisnika, ki ste ga pripravili na avstrijski strani. Iz zapisanega sledi, da je slovenska stran izpolnila vse dogovore. Zato {e enkrat predla- gam, kot sem to ‘e predlagal prof. Suppanu: Ko bo avstrijska stran imela na voljo vsa predvi- dena besedila oz. bo povedala, ~e se je morebiti katerih odpovedala, naj to sporo~i, da se dogovorimo o na~inu izmenjave besedil. Zahvaljujem se sicer za poslana mi besedila, toda to ni bilo dogovorjeno in ste to storili po lastni volji. Ko si bomo vsa besedila izmenjali, jih prevedli, preu~ili in opravili dogovorjene pogovore oz. usklajevanja po skupinah, ki smo jih dolo~ili na dunajskem plenarnem zasedanju in o ~emer smo se jasno dogovorili na dunajskem plenarnem zasedanju komisije, bomo lahko dolo~ili nov datum plenarnega zasedanja v Slo- veniji. Resen strokoven pristop nam nalaga tak na~in delovanja. Zasedanje zaradi zasedanja nima nikakr{nega strokovnega smisla. Zato tudi slovenska stran slej ko prej ostaja na stali{~ih, da bo to tudi tretje plenarno sre~anje, ~e bo do njega pri{lo, delovne t.j. strokovne in ne politi~ne narave. ^e ‘elita zunanji ministrstvi ob tem sre~anju kaj prirejati je to seveda popolnoma njuna zadeva. Ne pri mari- borskem in ne pri dunajskem plenarnem zasedanju ni bilo nikakr{nih referatov in jih tudi na tretjem v Sloveniji ne predvidevamo. Na koncu naj {e enkrat poudarim svoje prepri~anje in prepri~anje slovenskega dela ko- misije, da smatramo bilateralno komisija zgodovinarjev kot strokovno in ne politi~no telo, ki ga obe zunanji ministrstvi podpirata. Veseli bomo, ~e bomo lahko skupaj na~rtovano stroko- vno nalogo uresni~ili. O ‘eljah avstrijskega dela bilateralne komisije bom obvestil ~lane slovenskega dela ko- misije. Z lepimi pozdravi Du{an Ne~ak« 434 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Z dopisom nisem bil uspe{en. Nasprotno, da bi avstrijska sopredsednika zabrisala njuno/ njihovo odgovornost, sta morala ubrati pota njune ministrice: napadati slovensko stran in nanjo zvra~ati krivdo, {e posebej na njenega predsednika. @e 21. 2. sta mi tako poslala »urad- no« e- sporo~ilo, ki se o odstotku resni~nosti trditev v njem ni v ni~emer lo~ilo od prej{njih, le bolj grobo je bilo: »ÖSTERREICHISCH-SLOWENISCHE EXPERTENGRUPPE Die österreichischen Vorsitzenden Stefan Karner Arnold Suppan Graz, 21.2.2003 Herrn Prof. Dr. Dusan Necak Vorsitzender der Österreichisch – slowenischen Expertengruppe Dusan.necakUni-Lj.si Lieber Dusan! Bezugnehmend auf Dein FAX v. 20.3.2003 bedauern wir es zutiefst, daß die einvernehmlich für den 6./7.3.2003 in Slowenien festgesetzte Tagung einseitig und ohne Konsultation mit den österreichischen Vorsitzenden von der slowenischen Seite am 20.2.2003 kurzfristig abgesagt wurde. Dies müssen wir leider mit größtem Bedauern zur Kenntnis nehmen und werden die österreichischen Mitglieder der Expertengruppe von dem Beschluß in Kenntnis setzen. Die angeführten Begründungen sind nicht stichhaltig, weil generell eine Entscheidung über die Durchführung oder Nicht-Durchführung einer gemeinsamen Tagung nur bilateral und gemeinsam getroffen werden kann. Die offenen sachlichen, historischen Fragen hätten am 6./7.3.2003 in den einzelnen Themengruppen bei der Tagung diskutiert werden sollen. Das Protokoll der Wiener Tagung 2002 wurde noch vor dem Sommer 2002 übermittelt. All- fällige Unklarheiten hätten natürlich bei der vorgesehenen Tagung in Slowenien am 6./7. 3. 2003 besprochen werden können, wie dies bei solchen Gremien allgemein üblich ist. Dies ist nun leider nicht möglich. Zu den einzelnen in Deinem FAX dargelegten Punkten weisen wir darauf hin, daß – ein Termin für den gegenseitigen Austausch der Rohmanuskripte nicht vereinbart war (schon gar nicht in der Form eines Gesamtpaketes), was u. a. auch aus dem Umstand hervor- geht, daß von österreichischer Seite die ersten 11 Manuskripte am 19. und 20. 2. 2003 über- mittelt wurden, daß die restlichen bis 3. 3. 2003 folgen, während von slowenischer Seite bis dato noch kein einziges Manuskript eingegangen ist. – kein Modus für den Austausch der Rohmanuskripte vereinbart wurde. In diesem Zusam- menhang sind wir der Meinung, daß unsere Expertengruppe keine diplomatische Staatenkon- ferenz darstellt, sondern eine Gruppe von Wissenschaftern, die über den »Modus des Austau- sches von Texten« nicht langmächtig zu beraten braucht, sondern die vorliegenden Texte – wie unter Kollegen üblich – informell Zug um Zug austauscht. Dies hat die österreichische Seite getan. – der Termin »bis 31. 10. 2002...« eine interne und keine bilaterale Fristsetzung war. – für die monierten, nicht stattgefundenen Gruppendiskussionen beide Seiten bereit sein müssen. Eine Einladung zu derartigen Diskussionen ist leider auch in den Fällen sloweni- scher Gruppensprecher unterblieben. 435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) – in der Frage der bilateral vereinbarten Teilöffentlichkeit der Konferenzen die sloweni- sche Seite – aus welchen Gründen auch immer – die interessierte Öffentlichkeit zu scheuen scheint. Die österreichische Seite wird jedoch auf der diesbezüglichen bilateralen Vereinba- rung deshalb bestehen, weil es ein großes, berechtigtes, öffentliches Interesse an unserer Arbeit auf beiden Seiten gibt. Auch bei der Wiener Tagung gab es, wie bekannt, einen öffen- tlichen Teil. – vom österreichischen Außenministeriums kein Referat oder Beitrag zur Tagung geplant ist, sondern die Teilnahme eines Vertreters, wie dies auch bisher der Fall war. – wir die vorschnelle Kritik an einzelnen von uns übersandten Rohmanuskripten österrei- chischer Kollegen als unkollegial und auch sachlich nicht gerechtfertigt betrachten. Generell drücken wir auch unsere Verwunderung darüber aus, daß immer wieder von slowenischer Seite dem österreichischen Teil der Expertengruppe und einzelnen Mitgliedern eine politische Funktion unterstellt wird. Wir weisen dies für die österreichische Seite mit Entschiedenheit zurück. Daher appellieren wir beide an Dich, unsere gemeinsame Arbeit plangemäß wieder aufzu- nehmen und schlagen dazu folgende Vorgangsweise vor: – Übersendung der bisher vorliegenden slowenischen Manuskripte bis 3.3.2003. Damit hätten wir einen Gleichstand erreicht. – Möglichst rasche Verständigung der Vorsitzenden der Expertengruppe über das weitere Prozedere, eventuell im Wege einer Zusammenkunft in Graz oder Maribor. – Möglichst rasche gemeinsame Festlegung eines Konferenztermins in Slowenien zum ehest möglichen Zeitpunkt. In Erwartung Deiner Antwort und mit kollegialen Grüßen Arnold Suppan Stefan Karner« Tako grobo, da sem na podoben na~in 24. 2. 2003 odgovoril tudi sam in zavrnil vse njune insinuacije: »Spo{tovani, potrjujem E – mail sporo~ilo datirano z dne 21. 2. 2003 odposlano, 24. 2. 2003 ob 9.20. Na ‘alost tudi to sporo~ilo ne odstopa od dosedanjih, ki sem jih prejel. Polno je spreneve- danj, ‘aljivih podtikanj in polresnic. Najprej o odpovedi sestanka. Nikjer ne pi{e in v nobe- nem dogovoru ne stoji, da je mogo~e sestanek odpovedati samo bilateralno. [e manj je resni- ca, da smo to storili »kratkoro~no« in brez konsultacije z vodstvom avstrijskega dela komi- sije. Zapisal sem ‘e, da sem o tem obvestil kolego Suppana zadnji~ 19. 12. 2002 v osebnem pogovoru z njim. O tem, da so na{i rokopisi domala 100% kon~ani sem sporo~il kolegu Suppanu, v E-mailu 13. 11. 2002, ob 11.42 uri. Torej trinajst dni po preteku bilateralno dogovorjenega in nikakor internega dogovora o roku za oddajo. Naj {e enkrat citiram zapis- nik dunajskega plenarnega sre~anja: »TOP 6) Zeitplan: Folgender Zeitplan wird einverneh- mich festgelegt:1) bis 31. 10. 2002 Abgabe aller Rohmanustripte an Karner/Suppan (in deut- scher Sprache) bzw. Ne}ak (in slowenischer Sprache) bzw. Mitarbeiter in der jeweligen Grup- pe...« Kdo ne govori resnice je iz citata jasno razvidno. ^e pa je ‘e govor o »kratkoro~nem odpovedovanju« dogovorjenih sestankov naj vaju spomnim le na va{o odpoved prvega skup- nega sestanka v Ljubljani v za~etku septembra 2001. Le dva dni pred sestankom ste ga odpo- vedali, pa ne zaradi strokovnih razlogov. Odgovor na E-mail sporo~ilo z dne 13. 11. 2002: »Dragi Arnold, v~eraj sem imel sejo na{ega dela komisije. Sporo~am Ti, da je na{ del besedil skoraj 100% pripravljen. Prosim za 436 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... sporo~ilo, kako je na va{i strani....«, sem dobil 19. 11. 2002 ob 19,00: Lieber Dusan, Ihr Slowenen seid offensichtlich fleissiger als die Oesterericher, ich habe bis jetzt nur fuenf Ma- nuskripte, werde aber die anderen sogleich machen«... Tudi do osebnega sre~anja s kolegom Suppanom 19.12. na Dunaju se ni na avstrijski strani ni~ spremenilo. Na sre~anje sem sam prinesel disketo s slovenskimi besedili in jo ponudil sogovorniku, kar pa je le ta odklonil, kot sem jaz odklonil po{iljanje njegovih besedil. Za potrditev teh dogajanj imam pri~e. Povsem nesprejemljiva in skrajno zavajajo~a je trditev o zapisniku zadnjega plenarnega sre~anja. Ne samo, da smo osnutek dobili dobre {tiri mesece po sre~anju, tudi predloga zapisnika, z vnesenimi na{imi popravki bi morali dobiti v pregled, ~e bi ga ‘e sprejemali na predvidenem zasedanju 6. 3. 2003. Nismo ga dobili!! Prva alinea vajinega dopisa ne dr‘i v nobeni postavki. Iz prej omenjenega citata osnutka zapisnika je jasno razvidno, da smo se dogovorili za »Abgabe aller Manuskripte«. Neresnica je tudi trditev, da ste predali 11 besedil. Po E-malu sem prejel 8 besedil, {estih avtorjev, tisto (3) kar pa mi je bilo poslano po po{ti je sramota za po{iljatelja. Med njimi pa je denimo predlog projekta prof. Stuhlpfarrerja z dne 28.2.2002!!!, z zahtevkom za financiranje vred. Poleg tega smo se dogovorili za »Rohmanuskripte« in ne za teze! Se ho~ete iz nas nor~evati ali nas le ‘aliti? @e prof. Suppanu sem zapisal, da se o na~inu izmenjave res nismo dogovorili. Imamo pa s tem eno zelo slabo izku{njo. Saj se {e spomnite »izmenjave« tez na dunajskem zasedanju, ko so vsi (10) slovenski ~lani predali svoje tekste, avstrijska pa komaj za polovico ( 7 od 14). Dogovorjeni pa smo bili za celovito izmenjavo besedil. V izogib temu ‘elimo izvesti zamenja- vo korektno, to je vsa besedila za vsa besedila. Na{a stran je torej pripravljena takoj, ko bosta javila, da imata vsa besedila posredovati vsa na{a. Tudi 3. 3. 2003. Veliko sprenevedanje so navedbe v ~etrti alinei: Kako in s kom naj bi se na{i kolegi pogo- varjali, ~e pa je bilo {e vsaj do 19. 12. na voljo le pet besedil na avstrijski strani. Kot pod- tikanje pa smatram navedbo, da bi mogli avstrijski kolegi dobiti vabilo s slovenske strani. Dogovorjeno je bilo le :«2) Gruppendiskussionen im November und Dezember 2002 bzw.im Jaenner und Februar 2003« (glej zapisnik str. 6) Vodstvo avstrijskega dela komisije je bilo vsaj od 13. 11. 2002 obve{~eno, da so na{a besedila pripravljena in da se pogovori po skupi- nah zaradi nas lahko za~nejo. Nikakr{nega vabila z avstrijske strani nismo dobili. O peti alinei ni vredno izgubljati besed. Tudi o tem smo se ‘e dogovorili, svoje delo bomo javnosti predlo‘ili, ko bo zbornik napisan, predvidoma v letu 2002 (glej zapisnik str.6). Sloven- ska stran tudi danes ne vidi nikakr{nega razloga, da se delo komisije preden je zaklju~eno predstavlja javnosti, tako kot si to predstavlja avstrijska stran. [e enkrat ponavljam, tega ni bilo v Mariboru in ne na Dunaju. Na Dunaju sta pred zasedanjem komisije javnosti spregovorila le zunanja ministra, zato trditev, da je bil del zasedanja na Dunaju javen, ne odgovarja resnici. Tudi navedbe v {esti alinei ne odgovarjajo resnici. Ne v Mariboru in ne na Dunaju na zasedanju komisije ni bil prisoten noben predstavnik zunanjega ministrstva. Kar pa zadeva predzadnji odstavek E-mail sporo~ila ni mogo~e druga~e kot spet potrditi o~itno spreneve- danje piscev. Ne samo kot zgodovinarji, tudi kot ljudje imamo {e zadosti spomina, da se spomnimo javne izjave kolege Karnerja na skupnem zasedanju komisije v Mariboru, kjer je izjavil, da nastopa v imenu avstrijskega zunanjega ministrstva. [e bli‘je pa nam je dejanje s po{iljanjem svojih dveh diskusijskih prispevkov, preko diplomatskega predstavni{tva Repub- like Avstrije v Ljubljani, kar zagotovo ni na~elo kolegialnega in strokovnega na~ina izmenja- ve strokovnih besedil. Vsekakor sem tak na~in smatral za nedopusten pritisk name in na slovenskih del komisije, ki ga ni mogo~e ozna~iti druga~e kot za politi~nega. Naj zaklju~im. Slovenska stran je seveda zelo zainteresirana, da zaklju~imo skupno za~eto delo. Vsekakor pa na dogovorjen na~in. [e enkrat poudarjam, da slovenska stran sodi, da je 437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 33 Zadevo e-korespondenco z avstrijskih veleposlani{tvom hrani avtor. 34 E-sporo~ilo z dne 25.2.2003, hrani avtor. 35 E-sporo~ili z dne 3. 3. in 7. 3. 2003, hrani avtor. smiselno zasedati v plenumu le, ~e si imamo celovito kaj novega povedati. [e naprej ~akamo na sporo~ilo z va{e strani, da so pripravljeni va{i teksti. Ko bomo to sporo~ilo dobili, si lahko besedila na sestanku, tako kot sta predlagala, v Mariboru izmenjamo. Po izmenjavi tekstov mora slediti, dogovorjena faza, usklajevanja po skupinah in {ele nato plenarno zasedanje. Menim, da lahko {tirimese~ni zaostanek skraj{amo in da skupno zasedanje v Ljubljani opra- vimo {e pred poletjem. S spo{tovanjem Du{an Ne~ak« Da bi bil pritisk {e mo~nej{i in videz neverodostojnosti predsednika slovenskega dela bilateralne komisije {e izrazitej{i, se je sopredsednik Karner poslu‘il {e enega trika, ki sem ga omenil ‘e v odgovoru na njegov faks. V dogajanje je neposredno vpletel tudi avstrijsko veleposlani{tvo v Ljubljani, najbr‘ v upanju, da bom(o) morda le popustil(i). Svoji besedili je namre~ poslal po diplomatski po{ti in kurir veleposlani{tva mi je obe besedili, proti podpisu izro~il 24. 2. 2003.33 Tako kot v vsem ~asu vodenja slovenskega dela bilateralne komisije sem tudi sedaj o vsem dogajanju sproti obve{~al vse ~lane slovenskega dela komisije bodisi preko e-sporo~il, bodisi na rednih sestankih slovenskega dela komisije. Posebej sem bil vesel kratke reakcije kolege Vodopivca na moje pismu avstrijskima sopredsednikoma : »Dragi Du{an, zelo v redu, jasno, ostro, vendar ne ‘aljivo. [e enkrat: lep pozdrav Peter«34 Zato me je toliko bolj presene- til nekoliko kasnej{i potek dogodkov znotraj slovenskega dela bilateralne komisije. Avstrijski pritisk je v prvih dneh marca nekoliko popustil, le rokopise so {e kar naprej po{iljali in zahtevali na{e. Korespondenca je spet tekla le me sopredsednikom Suppanom in menoj in 3. 3. ter 7. 3. 2003, ko je spet poslal nekaj rokopisov, je zatrjeval, da bodo ve~ino besedil poslali {e v marcu.35 Tudi znotraj slovenskega dela bilateralne komisije so se za~eli pojavljati druga~ni pogledi na re{itev nastale situacije, zlasti v smeri popu{~anja avstrijskim pritiskom in sprejemanju dela »krivde« za nastal polo‘aj tudi na slovensko stran. Posebej pa ob tem poudarjam, da je bila politika delovanja komisije vedno s konsenzom sprejeta na sejah celotne komisije in ni v nobenem primeru {lo za samovoljno delovanje predsednika. V takih okoli{~inah sem za 10. 3.2003 sklical sejo slovenskega dela bilateralne komisije zgodovinarjev. Zasedali smo v prostorih Izobra‘evalnega centra MO na Igu. Razprava je bila ‘ivahna in sprejeti so bili kompromisni sklepi, ki sem jih naslednjega dne posredoval sopred- sedniku Suppanu: »Dragi Arnold, kot sva se dogovorila Ti takoj po zasedanju na{ega dela komisije sporo~am na{ predlog za nadaljnje delo. Komisija predlaga, da – skladno s Tvojim E-mailom z dne 3. 3. 2003, v katerem si navedel roke, do katerih boste predvidoma uspeli pripraviti preostale »Rohmanu- skripte« – po~akamo na ta besedila do konca marca 2003. ^e se bo to zgodilo, Ti takoj po{ljem vse na{e tekste. ^e pa ne boste uspeli pripraviti vseh »Rohmanuskriptov« Vam bomo takrat poslali vsa tista na{a besedila, ki imajo pendant v va{ih besedilih – ne konceptih. Tako se bo prevajanje »Rohmanuskriptov« lahko za~elo in upam tudi kon~alo v mesecu aprilu. V maju predlagamo usklajevalne sestanke po skupinah oz. tematskih sklopih, tistih avtorjev, ki so svoje »Rohmanuskripte« oddali. ^eprav smo ve~inoma vsi v ve~ skupinah upam, da bomo 438 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... v mesecu dni ta posvetovanja lahko opravili in v za~etku junija – predlagamo, da v tednu od 3. – 10. 6. 2003 v Ljubljani opravimo za marec predvideno plenarno zasedanje. [tirimese~ni zaostanek bi tako lahko skraj{ali vsaj za mesec dni in na plenarnem zasedanju obravnavali po mo‘nosti ‘e usklajene predloge tekstov za vse dogovorjene in predvidene tematske sklope. [e enkrat Te prosim, da mi sporo~i{, ~e se je kateri od va{ih avtorjev odpovedal sodelo- vanju v komisiji oz. besedila ne bo pripravil, da se bomo vedeli ravnati. Lep pozdrav, Du{an« »Lieber Dusan! Danke für Eure neuen Vorschläge. Ich werde sie sofort mit meinen Kollegen besprechen und Dir dann eine umfassende Antwort zukommen lassen. Ich denke doch, daß wir die mei- sten Manuskripte bis Ende März zusammenkriegen bzw. feststellen können, wer dann nicht mitmacht. So stünde dann auch einem Zug-um-Zug-Austausch nichts im Wege und die ge- meinsame Arbeit ginge wieder voran. Mit dem Termin 3.–10.6. habe ich selbst leider Probleme, da ich zwischen 2. und 4.6. in Wien festsitze und zwischen 5.6. und 9.6. in Moskau sein werde. Ich getraue mich aber noch keinen neuen Vorschlag zu machen, bevor ich nicht von der Mehrzahl der anderen Kollegen weiß, wann sie könnten. Ich melde mich wieder am Freitag oder am kommenden Montag. Herzliche Grüße, Arnold« Odgovora na poslane predloge nisem nikoli prejel. Razprava na seji slovenskega dela komisije 19. 3. na Igu je bila, kot sem ‘e zapisal ‘ivah- na, mestoma vro~a pa tudi konstruktivna, sam pa sem jo, zlasti zaradi izjav mojih najbli‘jih sodelavcev in najvplivnej{ih ~lanov slovenskega dela komisije, dojel tudi kot neupravi~eno, mestoma celo ‘aljivo, kritiko mojega dela. Take izjave so bile tiste, v katerih so zahtevali »vrnitev na stara pota« kar koli naj bi ‘e to pomenilo, da naj sedaj vendarle popustim in bom »kasneje junak«, da naj se ne oziram na delovanje Stefana Karnerja, da ima avstrijska zu- nanja ministrica vendarle »malo prav«…skratka naj se odre~em vsej doslej vedno soglasno dogovorjeni politiki vodenja in delovanja slovenskega dela bilateralne komisije. Ko sem premi{ljal o konsenkvencah, ki mi jih je potegniti po razpravi na seji na Igu, sem dojel, da tudi MZZ, kljub temu, da sem na{e sodelovanje vedno imel za vzorno in korektno ter da je bilo ministrstvo sprotno obve{~ano o vseh mojih/na{ih korakih pri vodenju slovenskega dela komisije in da nisem do‘ivel nobene kritike mojega/na{ega dela, avstrijski strani ni nikoli odlo~no in jasno zavrnilo vse napade in diskvalifikacije na moj/na{ ra~un. O tem, da na slovenski strani ne le‘i niti senca »krivde« za nastale zamude in z njimi povezane zaplete, ne dokazuje samo tak spis, temve~ v prvi vrsti dejstvo, da smo do roka, ki nam ga je postavilo tako MZZ, kot tudi do rokov, ki smo si jih postavili za bilateralnih zasedanjih, svoje delo v celoti opravili. MZZ je od srede novembra 2003 imelo v rokah okoli 500 ra~unalni{kih strani tekstov, vseh na{ih sodelavcev. Mi smo svoje delo opravili. Prav to dejstvo, pa tudi zdravni{ka ugotovitev, da mi stresna situacija, ki jo prina{a pred- sednikovanje slovenskemu delu komisije resno na~enja zdravje, je prevesilo tehtnico na stran odlo~itve, da ‘e drugi~ od za~etka dela komisije, to pot dokon~no in nepreklicno odstopim z mesta predsednika. Svojo odlo~itev sem ‘elel ministru prof. dr. Dimitriju Ruplu sporo~iti osebno, vendar mu njegove obveznosti niso dovoljevale sre~anja z menoj v doglednem ~asu. Zato sem njemu in ~lanom slovenskega dela komisije 21. 3. 2003 svojo odlo~itev sporo~il pisno, v spremnem dopisu pa MZZ {e opozoril, da se bo treba dogovoriti o prevzemu arhiva 439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 36 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. komisije, ki ga hranim ter prosil, »da skladno s sklepom zadnjega sestanka slovenskega dela komisije z dne 10. 3. 2003, na Igu prispela besedila avstrijskih kolegov oddajo v prevajanje, da ne bi delo komisije po nepotrebnem zastalo…«36: »Spo{tovani gospod minister, Prof. dr. Dimitrij Rupel! Dragi Dim! Ljubljana, 21. 3. 2003 Ker na ‘alost nisem mogel dobiti termina za osebni pogovor s Teboj se, spo{tovani go- spod minister, tik pred odhodom v zdravili{~e, obra~am nate s temle kratkim pismom. Potem, ko sem prebral odgovor ge. avstrijske zunanje ministrice na Tvoje pismo njej, v zvezi z delom na{e komisije, Te prosim, da za{~iti{ moje dobro ime. Prosim Te, da ji sporo~i{, da je imelo slovensko MZZ vse od srede novembra 2002 na vpogled besedila slovenskih ~lanov slovensko – avstrijske komisije zgodovinarjev in da torej niso moja izmi{ljotina, kot je razbrati iz njenega pisma. Obenem pa Te tudi prosim, da vzame{ na znanje mojo dokon~no in nepreklicno odlo~itev, da iz osebnih in zdravstvenih razlogov odstopim z mesta predsednika slovenskega dela bila- teralne komisije. Lep pozdrav« O~itno ne na MZZ in ne moji sodelavci niso pri~akovali tak{ne moje reakcije. V nasled- njih dneh sem dobil kopico pisem podpore domala vseh ~lanov slovenskega dela komisije ter MZZ, in pozivov naj {e enkrat premislim svojo odlo~itev. Med mnogimi odgovori kolegom naj tu navedem le enega, v katerem sem povedal pravzaprav vse, kar me je te‘ilo: »…hvala Ti za prijazne besede, zlasti pa za razumevanje polo‘aja, v katerem sem se zna{el. Mnogi, celo meni neko~ najbli‘ji si najbr‘ predstavljajo, da bom kar v neskon~nost igral njihovega pajaca in hodil namesto njih v kostanj po ‘erjavico. Najbr‘ so celo prepri~ani, da to rad delam. Toda enkrat je vsega dovolj. Kljub temu pa menim, da smo v letu in pol kar smo skupaj opravili veliko in dobro delo. Ni razloga, da ga ne bi tudi dokon~ali. Vodstvo pa naj prevzamejo tisti, ki so mehkej{i in bodo krenili na stara pota, ki znajo dati Karnerja v oklepaj, ki bodo pustili, da se na njih zliva gnojnica in se jih javno ozna~uje kot la‘nivce, izmi{ljevalce, sprenevedavce, ki bodo trpeli, da partnerji nenehno kr{ijo dogovore, ki jim bo vseeno ali jih ~lani komisije v resnici podpirajo ali le zato, da njim ni treba v boj, ki bolj verjamejo avstrijski ministrici kot samemu sebi in prepri~ujejo, da ima avstrijska stran ven- darle prav, ker v resnici nimajo na{ih besedil, ki ~eprav niso prebrali morda niti enega av- strijskega besedila trdijo, da so ta dobra na{a pa slaba, ker ne upo{tevajo vse«relevantne« literature... Pa kaj bi na{teval. V ponedeljek 31. 3. 03 je minister le na{el toliko ~asa, da me bo sprejel. Odnesel mu bom CD z na{imi besedili pa naj ga posreduje avstrijski strani. ^e bo ‘elel bom seveda ostal ~lan komisije. Sicer pa vse dobro in lep pozdrav, Du{an.« Minister me je sprejel 31. 3. 2003, zagotovil sem mu, da je moja odlo~itev dokon~na in izro~il zgo{~enko z vsemi na{imi besedili. Ko pa sem dva dni zatem iz MZZ dobil prevod pisma, ki ga je minister Rupel, najbr‘ tudi zaradi mojega odstopa in pismene pro{nje naj za{~iti moje dobro ime, poslal avstrijski zunanji ministrici, sem dobil le {e potrditev pravil- 440 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 37 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. 38 Zadevno pismo hrani avtor. 39 Pismo z dne 5. junija hrani avtor. 40 Pismo dr. Dimitrija Rupla dr. Bo‘u Repetu, 19. avgust 2003, hrani pisec. 41 Osnovne ugotovitve se ne razlikujejo od tistega, kar je v prvem delu poro~ila napisal kolega Ne}ak, zato jih tu ne ponavljam. nosti svoje odlo~itve. ^eprav sem z MZZ dobil zagotovilo, da bo »minister dr. Rupel mini- strici Ferrero-Waldner predstavil sliko o delu in napredku Va{e skupine ekspertov…«37, v pismu z dne 24. marca 2004 ni bilo govora o kakr{ni koli za{~iti mojega dobrega imena: »…Prepri~an sem, da se bodo slovenski in avstrijski eksperti vendarle uspeli povzdigniti nad prakti~ne te‘ave pri usklajevanju ~asovnih terminov, saj je te‘je delo vsebinskega uskla- jevanja {e pred njimi in da bodo nesoglasja re{evali pragmati~no. K temu jih lahko vzpod- bujava tudi midva, ne da bi se spu{~ala v raz~i{~evanje nesoglasij med njimi. Gre za uveljav- ljene strokovnjake, ki se gotovo tudi sami zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli s tem za obe dr‘avi pomembnim projektom. Z zadovoljstvom Ti sporo~am, da so slovenski zgodovinarji 10. marca opravili prvo inter- no usklajevanje tekstov. Na usklajevanje z avstrijskimi kolegi bodo pripravljeni takrat, ko bo tudi avstrijska stran pripravila vse tekste. O tem je prof. dr. Ne~ak seznanil kolega prof. dr. Suppana tudi na osebnem sre~anju decembra na Dunaju, ko je ‘e imel pri sebi vse tekste razen enega (gre za tekste obsega pribli‘no 40 strani za vsako temo)…«38 Po nekaj mese~nem zati{ju na obeh straneh in iskanju novega vodstva slovenskega dela bilateralne komisije, je zunanji minister dr. Rupel vse slovenske ~lane komisije 11. junija 2003 povabil na delovno komisijo, da bi se o tem dokon~no dogovorili. V njegovi odsotnosti je pogovor vodil dr‘avni sekretar Iztok Miro{i~ in po ne ravno prijetni razpravi je bilo skle- njeno, da bo vodstvo prevzel prof. dr. Bo‘o Repe. V pismu, s katerim je dr. Rupel vabil na delovno kosilo, je med drugim zapisal: »…^lani skupine zgodovinarjev ste opravljali delo zelo dobro in se striktno dr‘ali dogo- vorjenih rokov. Za dosedanje rezultate gre nedvomno zahvala tudi vodji skupine prof. dr. Ne}aku, ki je z vodenjem dela komisije pripomogel k pravo~asnemu in ustreznemu doseganju zastavljenih ciljev. Sodelovanje z njim je bilo v vseh pogledih korektno. Ministrstvo je prejelo vsa besedila, iz ~esar je razvidno, da je prva faza dela kon~ana…«39 Hvale‘en sem mu za te besede, {koda le, da jih ni ‘e prej sporo~il tudi avstrijski zunanji ministrici. II. Obdobje 2003 – 2004 (Bo‘o Repe) Vodenje slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije sem na predlog kolegov iz komi- sije sprejel avgusta 2003. 19. avgusta 2003 mi je minister za zunanje zadeve prof. dr. Dimitrij Rupel v pismu imenovanje tudi potrdil.40 Najprej sem naredil pisni pregled dotedanjega dela in odnosov med slovenskim in av- strijskim delom komisije in svoje videnje polo‘aja.41 Z ugotovitveno bilanco sem ob prevze- mu komisije seznanil vse ~lane slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije in pristojne na Ministrstvu za zunanje zadeve, 8. septembra 2003 pa sem sklical slovenski del komisije. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da avstrijski strani predlagamo sestanek v prvi polovici oktobra, saj je bil po diplomatski poti predlagani rok (pismo avstrijske zunanje ministrice slovenskemu zunanjemu ministru) za sestanek v septembru prekratek za organizacijo sre~anja. 441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 42 Elementi za zapis sestanka pri ministru dr. Ruplu, 29. 10. 2003, zapisala prof. dr. Ivan Kristan, prof. dr. Bo‘o Repe. 43 Zapis sklepov s sestanka slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije, ki je bila v ~etrtek, 6. novembra 2003 ob 10. uri na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani, Arhiv slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije. O vsem sem 26. septembra 2003 tudi obvestil sopredsedujo~ega avstrijskega dela komisije prof. dr. Arnolda Suppana. Predlagal sem mu skupni dvodnevni sestanek obeh delov komi- sije v Sloveniji (Ljubljani ali okolici) v prvi polovici oktobra (41 ali 42 teden) in ga opozoril, da se obveznosti slovenskega dela komisije do MZZ kon~ajo do konca leta, ko moramo oddati besedila, ve~ina ~lanov komisije pa tudi glede na druge obveznosti, ki jih ima, sodelo- vanja v projektu ne ‘eli podalj{evati. Na sestanku bi po kratkem za~etnem zgolj formalnem plenarnem uvodu delali po skupinah in sku{ali predvsem ugotoviti, ali ima smisel besedila ene in druge strani usklajevati oziroma – ~e taka volja obstaja – kako to storiti, saj smo izgubili ve~ mesecev, predvidenih za usklajevanje, v dveh dneh pa tega verjetno ni mogo~e storiti. Na osnovi ugotovitev posameznih skupin, bi se potem dogovorili, kako naprej. Mo‘na re{itev bi lahko bila tudi izdaja skupnega zbornika brez usklajevanj, vendar bi se o tem dogo- vorili po poro~anju skupin. Ker sem resni~no ‘elel prese~i zastoj v sodelovanju z avstrijsko stranjo, sem slovenske kolege (~eprav so nekateri imeli pomisleke) prepri~al, da avstrijski strani po{ljemo besedila v celoti, ne glede na to, da so bila nekatera avstrijska {e vedno zgolj na ravni tez ali pa so sploh manjkala. Avstrijski strani so bila tako dostavljena vsa besedila, razen besedila pokoj- nega dr. Toneta Ferenca, ki je vztrajal, da morata biti pripravljeni obe besedili, saj bi se sicer verjetno zgodilo, da bi na skupnem sestanku razpravljali zgolj o njegovem, na kar pa glede na ob~utljivost teme ni hotel pristati. Predlagal sem tudi, da bi se na sestanku dogovorili, kako naprej. Mo‘no re{itev sem videl v skupni publikaciji ali vsaj so~asni, ~eprav brez usklajevanja besedil, za katerega ni bilo ve~ ~asa. Dr. Suppan je na pismo odgovoril slab mesec kasneje, 23. oktobra 2003. Na dunajski sestanek je imel druga~ne poglede kot jaz in vztrajal je pri trditvi, da je avstrijska stran do aprila 2003 poslala dvanajst tekstov, medtem ko slovenska ni izro~ila nobenega. Po njego- vem mnenju za zastoje (»setbacks«) ni kriva le avstrijska stran. Zapisal je, da s kolegom Karnerjem nista uspela organizirati sre~anje z nami, da pa se strinja z morebitno skupno publikacijo, ki bi po njegovem mnenju lahko iz{la pri Mohorjevi dru‘bi (Hermagoras). Na sestanku pri ministru za zunanje zadeve dr. Dimitriju Ruplu 29. oktobra 2003, je bil nato sklenjen dogovor, da je do 1. marca 2004 treba kon~ati besedila o vseh temah slovenske strani (to je zadevalo tudi komisijo pravnikov) in najkasneje do konca leta 2004 izdati bese- dilo. Predlagano je bilo, da minister dr. Rupel sugerira avstrijski zunanji ministrici, naj vsaka stran poskrbi za svoje besedilo in njegov prevod v nem{~ino oziroma sloven{~ino in za redak- cijo. Izra‘en pa je bil tudi interes, da bi obe knjigi (slovenska in avstrijska) iz{li kot celota.42 Na sestanku slovenskega dela komisije 6. novembra 2003, ki je sledil, so bili nato sprejeti naslednji pomembnej{i sklepi43: Predsednik komisije bo v pismu dr. Suppanu: – ob‘aloval, ker se avstrijska stran ni mogla organizirati za predlagani skupni sestanek oktobra 2003 v Sloveniji; – se strinjal z ugotovitvijo, da nadaljnje usklajevanje besedil nima smisla, da pa je bilo skupno delo kljub temu velik dose‘ek in je nadgradilo dosedanje dobro sodelovanje avstrijskih in slovenskih zgodovinarjev; – povedal, da je slovenska stran v skladu s pogodbo z Ministrstvom za zunanje zadeve republike Slovenije projekt zaklju~ila z oktobrom 2003, da pa je dol‘na besedila do konca leta 2004 dvojezi~no (v sloven{~ini in nem{~ini) izdati tudi v tiskani obliki; 442 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 44 Pismo dr. Arnoldu Suppanu in dr. Stefanu Karnerju, 25. december 2003, Arhiv slovenskega dela avstrijsko- slovenske komisije. – izrazil ‘eljo, da bi besedila avstrijskega in slovenskega dela komisije iz{la isto~asno in oboje dvojezi~no, vendar slovenski del komisije glede na sklenjene pogodbe z ministrstvom za zunanje zadeve z izdajo ne more odla{ati ~ez dogovorjeni rok; – predlagal, da glede na to, da do usklajevanja ni pri{lo, ~lani obeh delov komisije v svojih besedilih ne komentirajo izmenjanih besedil druge strani dokler besedila ne bodo iz{la; – prenesel stali{~e slovenskega dela komisije, da bi rezultate dela komisije javnosti pred- stavili potem, ko bosta oba zbornika iz{la. ^lani komisije bodo zato kon~no verzijo besedil pripravili do 1. marca 2004. Pri avtorjih, ki imajo skromnej{a besedila, je za‘eleno, da jih dopolnijo v skladu s predvidenim na~rtom. V marcu bo zadnje usklajevanje celotnega besedila (dvo ali tridnevni »konklave«). Po uskla- jevanju bodo {la besedila v prevod, iz{la pa naj bi najkasneje do konca leta 2004. Potrjen je bil uredni{ki odbor v predlagani sestavi (dr. Du{an Ne}ak, dr. Peter Vodopivec, dr. Boris Jesih, dr. Bo‘o Repe), kot mo‘en izdajatelj je bil predlagan oddelek za zgodovino FF v Ljubljani. Objava besedil pravnikov v isti publikaciji ostaja odprta. ^e se bodo sloven- ski pravniki s svojimi besedili dr‘ali roka, so v publikacijo lahko vklju~eni. ^e bodo sloven- ski in avstrijski pravniki skupaj pripravili usklajeno besedilo, je bolj smiselno, da ga izdajo v posebni publikaciji. Predsednik komisije bo mag. Reinhardu Reimannu, enemu od ~lanov avstrijskega dela komisije, ki je 3. novembra 2003 samoiniciativno predlagal usklajevanje besedil med dr. Mallejem, dr. Mitjo Ferencem in dr. Repetom v informacijo poslal pismo dr. Suppana in se mu zahvalil za pokazano dobro voljo. Navzo~i so se strinjali, da se zbornik posveti umrlemu ~lanu komisije prof. dr. Tonetu Ferencu. Po sestanku sem o sklepih obvestil tudi kolega Suppana. Predlagal sem mu tudi da se – glede na to, da besedil nismo uskladili – v objavi vzdr‘imo medsebojnega komentiranja prejetih besedil. V odgovor sem dobil skupno pismo obeh sopredsedujo~ih avstrijskega dela komisije, ki sta slovenski strani izrazila so‘alje zaradi smrti prof. dr. Toneta Ferenca in jo obvestila, da tudi njim v nekaj mesecih pote~e dogovor z avstrijskim ministrstvom za zunanje zadeve. Izrazila sta pripravljenost po skupnem tisku in predlagala, naj bi delo izdala Mohorjeva dru‘ba (Hermagoras) v Celovcu. V ta namen naj bi se pogosteje sestajala oba uredni{ka odbora (na avstrijski strani naj bi uredni{ki odbor sestavljala kolega Suppan in Karner) ali pa morebitna »pripravljalna odbora«. Prvi sestanek obeh uredni{kih odborov naj bi bil v decembru 2003 ali januarju 2004. Na ta predlog sem, izhajajo~ iz dotedanjih izku{enj, 25. decembra 2003 kratko odgovoril, da predlagam, da s sestankom po~akamo do konca marca 2004, ko morajo na{a besedila po dogovorjenih rokih v prevod. Takrat bi lahko tudi ocenili, kako dale~ je s pripravami avstrij- ska stran in se dogovorili za morebitno so~asno izdajo.44 Pismo je ostalo brez odgovora. Ne glede na to, da kon~ni cilj avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev, to je uskla- jeno skupno besedilo ni bil uresni~en, se je mo‘no strinjati s kolegom dr. Arnoldom Suppa- nom, ki je v ‘e navedenem pismu 23. oktobra 2003 zapisal: »V kontekstu 30-letnega sodelo- vanja avstrijskih in slovenskih zgodovinarjev je priprava in izmenjava ve~ kot dvanajstih besedil z obeh strani – ki prina{ajo mnoga nova gradiva in poglede – sedaj pomemben korak naprej in verjetno dobra osnova za nove raziskave in skupne razprave…«. 443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Tudi oba podpisana sva prepri~ana, da bo objava besedil ene in druge strani spodbudila kvalitetno in objektivno znanstveno razpravo in pripomoglo k raz~i{~evanju {e odprtih zgo- dovinopisnih vpra{anj. Priloge PRILOGA 1: Red. prof. dr. Peter Vodopivec In{titut za novej{o zgodovino Red prof. dr. Du{an Ne}ak Filozofska fakulteta Izred. prof. dr. Bo‘o Repe Filozofska fakulteta AVSTRIJA – JUGOSLAVIJA – SLOVENIJA (1900–2000) Izhodi{~a za raziskavo 1) Habsbur{ka monarhija in Slovenci pred I. svet. vojno. Napredujo~a germanizacija, jugoslovansko vpra{anje, slovenski odnos do Avstrije in Nemcev, habsbur{ki/nem{ki odnos do Slovencev, razli~ni reformni na~rti za preoblikovanje monarhije, politika dr‘avnega (po- sebej avstrijskega) vrha. 2) Prva svetovna vojna – slovenski odnos do vojne – slovenska politika v prvih dveh letih vojne – preganjanja Slovencev – obnovitev parlamentarnega ‘ivljenja in deklaracijsko gi- banje, minimalni in maksimalni majski program, nastajanje nove slovenske (in jugoslovan- ske) oblasti, razpad monarhije. 3) Nastanek Dr‘ave SHS. [tajerski Nemci in problem severne meje. Sodelovanje z Du- najem, boji na Koro{kem. Kraljevina SHS. Problem razmejitve na Koro{kem, mirovna kon- ferenca, koro{ki plebiscit. 4) Slovenski odnos do Avstrije, avstrijski odnos do Kraljevine SHS in Slovencev v 20. letih. Slovenske te‘nje stran od »nem{tva« in »~rno ‘olte preteklosti«, usmeritev na Balkan in k zahodni Evropi. Politika do {tajerskih in ko~evskih Nemcev. Koro{ki Slovenci: obljube plebiscitne propagande in dejansko stanje. Vpra{anje koro{ke avtonomije, nem{ko {tajersko (posebej celjsko) vpra{anje. Jugoslovansko-avstrijski odnosi, gospodarski odnosi, o‘ivitev kulturnih odnosov v drugi polovici 20. let. 5) Gospodarska kriza leta 1929 in nem{ki kapital (ter kapital habsbur{kih naslednic v Sloveniji). Avstrijsko-jugoslovanski odnosi do leta 1934 in v letih 1934–38. Slovenski po- gled na Avstrijo in avstrijski na Slovence. Nemci v Sloveniji in vzpon nacizma v Nem~iji. Koro{ki Slovenci v tridesetih letih (do Anschlussa). 6) Anschluss: razmere v Avstriji in na Koro{kem. Meja nem{kega rajha na Karavankah – slovenski odziv, politika Jugoslavije. Nemci na Slovenskem, spremenjeni polo‘aj koro{kih Slovencev. Jugoslavija in Anschluss, vpliv Anschlusa na vzdu{je v Sloveniji, zbli‘evanje med Beogradom in Berlinom. 7) Leto 1941 v Jugoslaviji. Avstrijci in nacizem. Okupacija Jugoslavije in Slovenije in vloga Avstrijcev pri okupacijski oblasti in politiki. Slovenske delitve, partizanski boj. Sode- lovanje komunistov in partizanski-odporni{ki boj na Koro{kem.Vloga Nemcev na Sloven- 444 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... skem v ~asu druge svetovne vojne – posebnost usode ko~evskih Nemcev. @rtve na obeh straneh, (~e so {tevilke). 8) AVNOJ in politi~ni sklepi jugoslovanskega vrha, kar zadeva povojno usodo jugoslo- vanskih Nemcev (in Avstrije), ter njihov {ir{i evropski kontekst. Osvoboditev Slovenije, komunisti~ni prevzem oblasti v Jugoslaviji in Sloveniji. Pregon partizanskih in komunisti~nih nasprotnikov, obra~un z Nemci. Slovenski begunci na Koro{kem in v Avstriji in njihov vpliv na povojno avstrijsko javno mnenje o Jugoslaviji in Sloveniji. Avstrija leta 1945, vpra{anje o prihodnosti Avstrije – avstrijska emigracija. Kratkotrajna slovenska-jugoslovanska zasedba Koro{ke. Mejno vpra{anje. Slovenska-jugoslovanska pri~akovanja in zahteve. Zavezni{ki in sovjetski odnos do avstrijske prihodnosti in koro{kega vpra{anja – koro{ki Slovenci, njihove delitve, slovenska in jugoslovanska komunisti~na po- litika do koro{kih Slovencev. Avstrija-Jugoslavija-Slovenija 1945–1955. Pogajanja za skle- nitev ADP. Vra~anje avstrijskih vojnih ujetnikov, Avstrija in tr‘a{ko vpra{anje; Delovanje jugoslovanska politi~ne emigracije v Avstriji in njen vpliv na sosedske odnose, Normaliza- cija odnosov po leta 1950; Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje; Kulturni odnosi. 9) Avstrijska dr‘avna pogodba in meddr‘avni odnosi 1955–1991. Ratifikacija in graditev dobrososedskih odnosov. Manj{insko vpra{anje – uresni~evanje dolo~il ~lena 7: Obujanje nem{kega nacionalizma in neonacizma; {olska in sodna reforma 1959; »mirna« {estdeseta leta; izbruh nem{kega nacionalizma in zamrznitev odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo 1972; Nova manj{inska zakonodaja (od {estojulijske do sedmojulijske zakonodaje 1972 – 1976); Konsolidacija odnosov in medsebojnega sodelovanja (1976–1991). Gospodarsko, trgovinsko in kulturno sodelovanje. Multilateralno sodelovanje v OZN in na ravni nevtralne:neuvr{~ene dr‘ave. 10) 1991 – 2000. Vloga Avstrije opri osamosvajanju Slovenije in njenem mednarodnem priznanju. Vpra{anje nasledstva ADP, Re{evanje tako imenovanega vpra{anja priznanja »nem{ke narodne manj{ine« na Slovenskem in vra~anje njenega premo‘enja – posebej njen mednarodno pravni vidik in morebitne terenske raziskave. Nova, »slovenska« politika do slovenske manj{ine v Avstriji in novo razmerje sil znotraj slovenske manj{ine v Avstriji. Avstrija in slovenska pot v EU. Vpra{anja avstrijske ideje o tako imenovanem strate{kem povezovanju v srednjeevropskem prostoru. Vpliv dviga Haiderijanske politike na avstrijsko – slovenske odnose in na re{evanje odpr- tih vpra{anj (brezcarinske prodajalne, jedrska elektrarna, »Nemci« na Slovenskem). Gospodarsko, trgovinsko in kulturno sodelovanje. FINAN^NA KONSTRUKCIJA Predvidevamo, da bo pri uresni~evanju projekta sodelovalo 8 (osem) stalnih raziskoval- cev: Red. prof. dr. Peter Vodopivec (INZ), red. prof. dr. Du{an Ne}ak (FF), izred. prof. dr. Bo‘o Repe (FF), red. prof. dr. Borut Bohte (PF), red. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer (Uni – Celo- vec), univ. prof. dr. Arnold Suppan (Uni-Dunaj), univ. prof. dr. Ernst Bruckmüller (Uni – Dunaj) in dr. Avgust Malle (SZI – Celovec). Po potrebi bodo pritegnjeni tudi drugi razisko- valni in strokovni sodelavci. Delo po predvidoma trajalo dve leti, to je do konca leta 2002. Vsi {tirje avstrijski kolegi so na sodelovanje pristali in sodijo med tiste avstrijske vrhunske strokovnjake, s katerimi je mogo~e razumno sodelovati. V kolikor pa bo uradna avstrijska stran predlagala druge raziskovalce, se lahko polo‘aj bistveno spremeni. V tem primeru, si pridr‘ujemo pravico, da o smiselnost takega sodelovanja ponovno premislimo. Finan~na sredstva bodo porabljena za avtorske honorarje sodelavcev in materialne stro{ke, predvsem za: organizacijo bilateralnih in unilateralnih znanstvenih sre~anj (delavnic), potne 445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) stro{ke, terensko delo, prevode, predvsem slovenske znanstvene produkcije v nem{~ino, da bi se z njo lahko seznanili avstrijski kolegi, re‘ijo ustanove, preko katere bo raziskovanje potekalo ipd….« Ljubljana, 2. 3. 2001 Peter Vodopivec Du{an Ne}ak Bo‘o Repe PRILOGA 2: UNIVERSITÄT WIEN Universitätscarnvus • A-1090 Wieg Institut für Osteuropäische Geschichte Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan Herrn Botschafter Universitätscampus 2-4/Hof 3 Dr. Christian Prosl A-1090 Wien Bundesministerium für auswärtige Tel.: 01/4277-41106 Fax: 01/4277-9411 Angelegenheiten Ballhausplatz 9 e-mail: arold.suppan.univie.ac.at 1010 Wien Wien, den 23. Juli 2001 Aktennotiz: Besprechung zwischen Univ.Prof. Dr. Peter Vodopivec (Ljubljana) und Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan (Wien) über österreichisch-slowenische Historikerkommission, Salzburg, 20.7.2001 1. Beide Seiten empfehlen, im Sinne früherer Besprechungen auf gemeinsamen Tagun- gen der Universitäten und Akademien der Wissenschaften im Rahmen der von den beiden Außenministerien geplanten Historikerkommission die gesamte österreichisch-slowenische Geschichte des 20. Jahrhunderts zu erörtem. Das Projekt sollte also lauten: »Österreich-Slowenien im 20. Jahrhundert. Slovenija – Avstrija v 20. stoljetu« Ziel wäre die Darstellung aller wichtigen – vor allem historisch belasteter – Themen, die Schließung von Wissenslücken, die Aufarbeitung der »weißen Flecken« in der Historiographie, die offene Besprechung von nationalen Stereotypen, der Abbau von Vorurteilen und die brei- te Information einer interessierten Öffentlichkeit. Das Gesamtprojekt sollte einvemehmlich von beiden Regierungen getragen werden. Die in der Historikerkommission zu leistende Arbeit wäre jedenfalls mit einem Endbericht bis zum September 2003 abzuschließen. 2. Als wesentliche Themenfelder – ohne weitere Präzisierungen zu präjudizieren – wer- den vereinbart: 1) Die Slowenen in der Habsburgermonarchie – eine Bestandsaufnahme ihrer Lage um 1910; 2) Das deutsch-österreichisch – slowenische Verhältnis im Ersten Weltkrieg 1914–1918; 3) Grenzfrage und Kärntner Plebiszit 1918–1920; 4) »Los von Österreich« und Nationalisierungen in Wirtschaft, Gesellschaft und Kultur Sloweniens 1918–1929; 5) Wirtschaftsbeziehungen Österreich – Slowenien 1918–1938; 6) Deutsche in Slowenien – Kärntner Slowenen 1920–1938; 7) Die Deutschen in Slowenien 1938–1945 (Loyalität, Kollaboration und Widerstand, NS-Herrschaft in der Untersteiermark und Oberkrain sowie in der Operationszone Adriati- sches Küstenland, Vergeltung, Flucht und Vertreibung, etc.); 446 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 8) Die Slowenen im Deutschen Reich (Loyalität, Kollaboration, Widerstand und Partisa- nenkrieg, die Rolle von OF und AVNOJ, Slovenska zveza, Slovensko domobranstvo, etc.); 9) Österreich – Slowenien (Jugoslawien) 1945–1955; 10) Österreich in der slowenischen Politik 1955–1990; 11) Jugoslawien und Slowenien in der österreichischen Politik 1955–1990; 12) Österreich – Slowenien 1991–2001; 13) Die Österreicher im Bild der Slowenen im 20. Jahrhundert; 14) Die Slowenen im Bild der Österreicher im 20. Jahrhundert. 3. Auf Grund des stark ausgeweiteten Themenkataloges ist auch eine Erweiterung des Personenkreises unumgänglich, der zu den einzelnen Themen bereits gut eingearbeitet ist. Für die österreichische Seite werden vorgeschlagen: Für die slowenische Seite werden vorgeschlagen: Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan, Wien (Sprecher) Univ.Prof Dr. Du{an Ne~ak, Ljubljana (Sprecher) Univ.Prof. Dr. Ernst Bruckmüller, Wien Dr. Ervin Dolenc, Ljubljana Univ.Prof. Dr. Stefan Karner, Graz Dr. Mitja Ferenc, Ljubljana Univ.Doz. Dr. Walter Lukan, Wien Dr. Bojan Gode{a, Ljubljana Dr. Augustin Malle, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Igor Grdina, Ljubljana Dr. Rüdiger Malli, Graz Dr. @arko Lazarevi~, Ljubljana Univ.Prof. Dr. Helmut Rumpler, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Bo‘o Repe, Ljubljana Univ.Prof Dr. Karl Stuhlpfarrer, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Franz Rozman, Maribor Univ.Doz. Dr. Hellwig Valentin, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Peter Vodopivec, Ljubljana Univ.Prof. Dr. Marija Wakounig, Wien 4. Zeitplan: a) Die slowenische Seite lädt für den 3. September nachmittags/4. September vormittags alle vorgesehenen Teilnehmer zu einer ersten Besprechung nach Ljubljana ein, auf der die 14 Themenvorschläge genau abgestimmt, die jeweiligen Bearbeiter nominiert und der genaue Zeitplan bis zur Fertigstellung des Endberichtes festgelegt wird. b) Im Rahmen des Besuches von Frau Bundesministerin Dr. Ferrero-Waldner beim Herrn Außenminister Dr. Dimitrij Rupel in Ljubljana am 12. September 2001 werden von den beiden Sprechern und je einem weiteren Kommissionsteilnehmer Themen, Mitarbeiter und Zeitplan der Historikerkommission der Öffentlichkeit vorgestellt. c) Treffen der Historikerkommission in Tainach oder Retzhof am 28.2./1.3.2002, zu dem jeder Mitarbeiter ein Diskussionspapier von 2 Seiten vorzulegen hätte und Ergänzungen bzw. Abänderungen vorzunehmen wären. d) Abgabe von ersten Fassungen der Manuskripte bis 30.9.2002 und Einsetzung eines sechsköpfigen Redaktionskomitees; erstes Treffen des Redaktionskomitees im-Herbst 2002 und Erstfassung eines Endberichtes bis Ende’Februar 2003; e) Diskussion des Endberichtes im Frühjahr 2003 mit Gesamtkommission; f) Abgabe und Vorstellung des Endberichtes im September 2003. PRILOGA 3: »Lieber Du{an! Unsere Antwort auf Dein Protokoll von unserer Sitzung in Maribor hat sich leider wegen des Todesfalles von Prof. Plaschka, einer zehntägigen Japan-Reise Suppans und einer zehn- 447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) tägigen Rußland-Reise Karners verzögert. Die politischen Aufregungen um unsere Exper- tengruppe dürften mittlerweile auch wieder verzogen sein. Zum Protokoll haben wir sowohl einige Abänderungs- als auch einige Ergänzungsvor- schläge: S. 1 a) dr. Malti schreibt sich mit »il«; b) Nicht nur Prof. Repe sondern auch Prof. Beer und Dr. Stieber waren entschuldigt; c) ad A 1): Die Kommission wurde als »bilaterale offene Expertengruppe« deklariert. S.2 d) ad A 2) und 3): Da einige Nominierungen in den sich überschneidenden Wechselge- sprächen offensichtlich unterschiedlich aufgezeichnet wurden, geben wir noch einmal die ganze Liste bekannt: Thema 1: Vodopivec, Rozman – Rumpler Thema 2: Vodopivec – Lukan Thema 3: Vodopivec, Ne}ak – Beer, Suppan Thema 4 und 5: Dolenc, Lazarevi} – Burz, Maul Thema 6: Repe – Karner, Malle Thema 7: Necak, M. Ferenc – Karner, Reimann Thema 8: Gode{a – Stuhlpfarrer Thema 9: Ne}ak – Stieber Thema 10: Repe, Ne}ak-Burz, Suppan Thema 11: Repe – Valentin Thema 12: Grdina – M. Wakounig Thema 13: Grdina – Bruckmüller Thema 14: Es wurden mehrere Spezialthemen diskutiert: a) Generationen im Zusam- men-, Nebeneinander- und Auseinanderleben; b) Assimilation; c) Kunst, Kultur. e) ad A4) 2.sklep: »Delo skupine naj bo kon~ano do konca leta 2003.« S.3 »Die österreichische Seite verlangt eine Teilöffentlichkeit der Tagung in Wien als unab- dingbar. Eine Einigung darüber wird nicht erzielt.« 2) Ergänzungsvorschläge: Mehrere österreichische Kollegen monierten während der Marburger Tagung, daß bei unseren Themenfestlegungen konkrete Referate zu Themen wie: Gesellschaft, Frauen und Kirche zu kurz kämen. Mit einem Referat zu den »Generationen« im Verlauf des 20. Jahrhun- derts könnten wir einem Einwand Rechnung tragen. Lieber Du{an, wir hoffen, Du kannst unseren Abänderungs- und Ergänzungsvorschlägen namens der slowenischen Kollegen zustimmen und sie entsprechend ins Protokoll einbauen. Bitte sende uns noch einmal das korrigierte slowenische Protokoll. Wir freuen uns jedenfalls auf unsere weitere gedeihliche Zusammenarbeit und bereiten uns bereits auf das Treffen Ende Februar/ Anfang März nächsten Jahres vor. Herzliche Grüße, Arnold Suppan und Stefan Karner 448 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... PRILOGA 4: Od: Ne}ak Du{en Za: Arnold Suppan Poslano: 28. december 2001 17:40 Prilo‘i: POPRAVLJEN ZAPISNIK.doc Zadeva: Popravek zapisnika Dragi Arnold, prilo‘eno Ti po{iljam popravljeni zapisnik prve seje zgodovinske komisije/ekspertne sku- pine, z dne 12. 10. 2001 v Mariboru. Popravke smo potrdili na seji na{ega dela komisije dne 17. 12. 2001. Kot bo{ videl smo upo{tevali domala vse vajine predloge. Nismo upo{tevali le dveh. Tistega, da sta bila opravi~ena tudi prof. Beer in dr. Stieber in tistega po spremembi liste sodelavcev na posameznih temah. Ad.1 – Kot ve{ je bilo med nama dogovorjeno, da na prvo zasedanje povabimo le tiste sodelavce, o katerih sta se dogo- vorila s Petrom Vodopivcem na sestanku v Salzburgu 20. 7. 2001. Pogojno sem pristal le {e na povabilo prof. Bruekmuellerja, ki je bil predviden ‘e v v prvem, osnovnem predlogu morebitnih sodelavcev na projektu, na za~etku na{ih dogovarjanj. Ti sodelavci so zapisani tudi v bilateralnem t. i. »ustnem mandatu« obeh ministrov, ki je bil pripravljen ‘e za neuresni~eni sestanek obeh ministrov dne 12. 9. 2001. Va{a stran je svojevoljno povabila {e nekatere druge kolege, slovenska stran pa je pri{la v takem sestavu, kot je bilo dogovorjeno, ~eprav bi mogli in ‘eleli povabiti {e vrsto kolegov oz., jih na enak na~in, kot ‘eli va{a stran mogli opravi~ili. Od bilateralno dogovorjene skupine strokovnjakov za prvo zasedanje komi- sije/skupine ekspertov, je bil torej opravi~en le prof. Repe. Glede na to, da je komisija/skupi- na ekspertov odprta, nismo na va{e dejanje reagirali. Ad.2 – ^lani slovenskega dela komisije in sam, ki smo bili navzo~i na zasedanju komsije/ skupine ekspertov v Mariboru, nismo mogli potrditi liste sodelavcev, ki sta nam jo posredo- vala. Sam {e posebej ne npr. teme {t. 9, ki bi jo naj obdelal skupaj s dr. Stieber. Nih~e se tudi ni mogel spomniti,da je bilo govora o tem, da bo dr. Stieber (tema {t. 7) sodelavec/sodelavka v na{em projektu. Enako velja za nekega gospoda oz. gospo Reimann. Za tega sodelavca oz. sodelavko na projektu, sem prvi~ sli{al iz vajinih popravkov zapisnika. Podobno je pri mno- gih drugih vajinih predlogih. Vsekakor seveda dopu{~amo mo‘nost, da smo na na{i strani kaj spregledali. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom smo se odlo~ili, da bomo pregledali stenogram na{ega zasedanja in potem dokon~no dopolnili zapisnik. Zato pa je potrebujemo mnogo ve~ ~asa, saj je treba pregledati kar za nekaj ur magnetograma. Ko bomo uspeli to napraviti Ti bom takoj sporo~il. Sestava sodelavcev seveda ni v ni~emer sporna in vsaka stran lahko v komisijo/skupino skupino imenuje kogar ho~e, toda zapisnik je posnetek govorjene- ga in sklenjenega na konkretnem zasedanju.Oba kot zgodovinarja dobro veva, da v zapisnik sodi le tisto, kar je bilo dejansko dogovorjeno in sklenjeno, na 1. zasedanju komisije/skupine ekspertov 12. 10. 2001 v Mariboru. V izogib nesporazumov naj Ti sporo~im {e, da je slovenska stran, kot ve{, brez pripomb sprejela va{ predlog, da boste bilateralno skupino imenovali »skupina ekspertov/Experten- gruppe«. 449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) PRILOGA 5: Od: Arnold Suppan Arnold.suppanunivie.ac.at Poslano: 25. Januar 2002 18:21 Za: Dusan.necakUni-Ij.si Kp: stefan.karnerkfunigraz.ac.at Zadeva: Protokoll und Einladung Lieber Dusan! Wien, 25.1.2002 Danke für die Übersendung des Protokolls, Deines erläuternden Briefes und den jeweili- gen Arbeitsübersetzungen. Zuerst haben wir uns etwas über Eure strikt ablehnende Haltung zum Vorschlag unserer Frau Außenministerin gewundert, in Wien eine zumindest teilweise öffentliche Sitzung durchzuführen. Immerhin wissen wir auf Grund Eurer einschlägigen Arbeiten, daß Du, Peter und noch einige andere Jederzeit in der Lage sind, über den derzei- tigen Diskussionsstand zur einen oder anderen Frage zu referieren. Da aber unsere gesamte Arbeit und natürlich auch die Wiener Veranstaltung in einem einvernehmlichen Rahmen statt- finden soll, akzeptieren wir natürlich Euren Wunsch, der Öffentlichkeit vorläufig keinen Bericht vorzulegen. Unser Außenministerium wird daher – wie zwischen den Ministern Ferrero-Waldner und Rupel besprochen – sowohl Dir als auch uns eine Einladung für den 28.2./1.3. schicken, mit der Bitte um Weitergabe an die jeweiligen Kollegen unserer Expertengruppe. Die Wiener Konferenz soll am 28.2. um 11,30 Uhr mit Statements der beiden Minister und entsprechen- den Aufklärungen der beiden für die Medien beginnen. Willst Du als Vorsitzender der slowe- nischen Seite daran teilnehmen? Karner und Suppan wären dann auch dabei; sonst bleiben die beiden Minister allein. Nach dem Mittagessen planen wir die 1. geschlossene Arbeitssitzung (nur für Mitglieder der Expertengruppe), die bis gegen 18,30 Uhr dauern sollte. Am Abend lädt uns Botschafter Prosl zu einem Heurigen ein. Am nächsten Vormittag wollen wir die 2. geschlossene Arbei- tssitzung durchführen. Nach dem Mittagessen ist die Abreise vorgesehen. Wir hätten also insgesamt ca. 8 Stunden Zeit, um unsere Aufgaben durchzubesprechen: endgültige Themenli- ste; endgültige Referentenauswahl; konkrete Vorarbeiten; weiterer Terminkalender, etc. Wir hoffen, damit die gemeinsame Arbeit in Schwung zu bringen. Selbstverständlich sorgt die österreichische Seite auch für eine Simultanübersetzung und die Übernachtung vor. Hinsichtlich des Protokolls sehen wir leider noch immer Auffassungsunterschiede. Na- türlich sollte nur das auf der Marburger Konferenz Gesagte bzw. schriftlich Vorgelegte drin- nen stehen. Dazu gibt es daher unsererseits noch immer einige Abweichungen zu Deinem Protokoll: 1) Da Du richtig feststellst, daß die österreichische Seite die Kommission als »bilaterale offene Expertengruppe« benannt hat, haben wir auch gleich auf die notwendige Erweiterung der ursprünglich vorgesehenen Kollegenzahl hingewiesen. Deshalb haben wir auch Beer und Stieber entschuldigt, da Sie an unserer Arbeit mitwirken sollen. 2) Zum Thema Nr. 3 (Grenzfrage und Ktn. Plebiszit) hatten wir uns die Nachnominie- rung eines zweiten Namens vorbehalten, der neben Beer nun Suppan sein soll. 3) Zum Thema Nr. 5 kam zwar der Vorschlag von Suppan, es mit Nr. 4 zusammenzu- ziehen, als österr. Referent ist aber nach der alten Gliederung Burz (und nicht Suppan) ge- nannt worden. 4) Auch beim Thema Nr. 9 (1945–1955) ersuchten wir um Nachnominierung und schla- gen daher Stieber (und nicht Suppan) vor. 450 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 45 Ta verzija zapisnika je bila pripravljena 28.12.2001, potem ko je predsednik slovenskega dela komisije 10.12.2001 od sopredsednikov avstrijskega dela komisije pripombe na prvotni zapisnik z dne 15. 10.2001. 5) Thema Nr. 14, unter Umständen noch Nr. 15 und Nr. 16, sollten in Wien nochmals genau besprochen werden. Aus Zeitgründen konnten die vielen angeschnittenen Fragen in Marburg nicht mehr ausdiskutiert werden. Wir betrachten unsere relativ geringen Protokollunterschiede keineswegs als gravieren- des Problem, da wir ja in Wien ohnehin über die offenen Punkte noch einmal sprechen müs- sen. Sinnvoll wäre es, etwa zu Thema 14 genauere Überlegungen anzustellen. Im übrigen werden wir uns bemühen, zumindest zu zwei/drei Themen auch schon Kurzreferate (mit schriftlicher Unterlage) vorzubereiten. In der Hoffnung auf weitere ersprießliche Zusammenarbeit verbleiben wir mit herzlichen Grüßen Arnold Suppan und Stefan Karner PRILOGA 6: ZAPISNIK SKLEPOV 1. KONSTITUTIVNE SEJE BILATERALNE KOMISIJE/SKU- PINE EKSPERTOV SLOVENSKIH IN AVSTRIJSKIH ZGODOVINARJEV, MARIBOR, PEDAGO[KA FAKULTETA, 12. 10. 200145 Za~etek: 11h Zaklju~ek: 18h Prisotni: Prof. Suppan, prof. Karner, prof. Rumpler, prof. Stuhlpfarrer, prof. Bruckmueller, prof. Wakounig, doc. Lukan, dr. Valentin, dr. Malle, dr. Malli, dr. Burz; Prof. Ne}ak, prof. Vodopivec, prof. Rozman, prof. Grdina, doc. M. Ferenc, dr. Lazarevi}, dr. Gode{a, dr. Dolenc. Odsotnost opravi~il prof. Bo‘o Repe. Dnevni red: 1. Status komisije 2. Dolo~itev tematskih sklopov 3. Dolo~itev sodelavcev obdelav tematskih sklopov 4. Modalitete dela Dnevni red je bil soglasno sprejet s pripombo, da drugo in tretjo to~ko obravnavamo skupaj. Ad 1.) 1. sklep: Komisija, na ‘eljo avstrijske strani imenovana tudi bilateralna odprta ekspertna skupina, je skupina strokovnjakov, ki popolnoma neodvisno in brez vplivanja politike (diplo- macije) raziskuje zgodovino bilateralnih odnosov v 20. stoletju. Za svoje neovirano delo in za svojo verifikacijo pa potrebuje »naro~ilo« (Auftrag) in ne »mandata« s strani dr‘ave. Ad 2) in Ad. 3): 1. sklep: Obdelane bodo naslednje teme, s predvidoma naslednjimi sodelavci: 451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 1. Slovenci v habsbur{ki monarhiji okoli leta 1910 – Vodpivec, Rozman, Rumpler 2. Nem{ko-avstrijski:slovensko-ju‘noslovanski odnos v prvi svetovni vojni 1914–1918 – Vodopivec, Lukan 3. Mejno vpra{anje in koro{ki plebiscit 1918 – 1921 – Vodopivec, Ne}ak, Beer 4. »Stran od Avstrije«. Nacionalizacije v gospodarstvu, dru‘bi in kulturi 1918–1938 – Dolenc, Lazarevi}, Malli 5. Odnosi Avstrija-Slovenija 1918–1938 – Lazarevi}, Suppan 6. Nemci v Sloveniji – Slovenci v Avstriji 1920 – 1938 – Repe, Malle 7. »Nemci« na Slovenskem 1938– 1948 – Ne}ak, M. Ferenc, Karner 8. Slovenci pod nacisti~no oblastjo – Gode{a, Stuhlpfarrer 9. Avstrija – Slovenija , 1945 – 1955 – Ne}ak, Suppan 10. Slovenija in Avstrija med zahodom in vzhodom, 1955 – 1991– Repe, Ne}ak, Suppan, Burz 11. Avstrija – Slovenija 1991 – 2001, Repe, Valentin 12. Avstrijci v ogledalu Slovencev v 20 st. – Grdina, Wakounig 13. Slovenci v ogledalu Avstrijcev v 20. st. – Grdina, Bruckmueller 14. 14. Tematski sklop, ki naj obravnava vsakdanje ‘ivljenje, ‘ivljenje generacij v so‘itju, bivanju ene poleg druge in vsaksebi (Generationen im Zusammen-,Nebeneinander- und Au- seinanderleben), kulturo in umetnost, asimilacijo, ‘enska vpra{anja… do 15. 1. 2002 pripra- vijo – Stuhlpfarrer, Wakounig, Bruckmueller. Ve~ avstrijski kolegov je namre~ opozorilo, da pri tematskih sklopih manjkajo konkretne teme kot so: dru‘ba , ‘enske in cerkev Prav tako so bili mnenja, da lahko pri referatu o »generacijah« v 20. stoletju naletimo na ugovor. – Razmislili bomo {e o nekak{nem sklepnem poglavju, ki naj bi bilo nekak{no napotilo za bodo~nost in bi izhajajo iz zgodovine lo~enega in skupnega ‘ivljenja ter ‘ivljenja eden poleg drugega. 2. sklep: {tevilo sodelavcev na posameznih tematskih sklopih je odprto 3. sklep: podrobnej{e opredelitve vsebine tematskih sklopov pripravijo sodelavci na njih do 15. januarja 2002 in si jih medsebojno izmenjajo po elektronski po{ti. Ad 4): 1. sklep: Rezultat na{ega dela naj bo zbornik s ~im bolj poenotenimi besedili, v primeru neskladja pa z razli~nimi besedili na eno temo. 2. sklep: Delo komisije/skupine naj bo kon~ano do konca leta 2003. 3. sklep: Ugotovljene »sive lise«, ki bodo potrebne globljega prou~evanja naj se obdelajo v posebnih projektih, s posebnimi skupinami sodelavcev in so ~asovno neodvisne od dela komisije/skupine. 4. sklep: Naslednja seja komisije/skupine bo 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju, kjer bodo po mo‘nosti z enim ali ~e bo nujno z ve~ referati predstavljeni posamezni tematski sklopi. Za predstavitev enega tematskega sklopa bo na voljo 30 minut. 5. sklep: Seja komisije/skupine bo v obliki »znanstvene delavnice« (Workshop) – Avstrijska stran je zahtevo, da bi bil vsaj del delavnice na Dunaju javen postavila kot neobhodno. O tem ni bilo dose‘eno soglasje. Slovenska stran je zahtevo zavrnila in je vztrajala, da gre za izmenjavo mnenj in dose‘enih rezultatov med ~lani komisije/skupine oz. sodelavci tematskih sklopov! Ljubljana, 15. 10. 2001 Zapisal: D. Ne}ak 452 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... * V kurzivnem tekstu so pripombe slovenskega dela komisije. PRILOGA 7: PROTOKOLL – Prvi zapisnik nosi naslov »Zapisnik sklepov…« in zato prosim, da tudi ta zapisnik nosi tak naslov, saj je bilo na zasedanju mnogo ve~ govorjenega in tudi v posamez- nih skupinah dogovorjenega pa ni v zapisniku. Torej v izogib o~itkom, da smo kaj izpustili naj gre le za »Zapisnik sklepov 2. Zasednja slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev«.* DER 2. SITZUNG DER ÖSTERREICHISCH-SLOWENISCHEN EXPERTENGRUP- PE DER HISTORIKER Wien, 28. Februar und 1. März 2002, Diplomatische Akademie Eröffnung durch Frau Bundesministerin Dr. Benita Ferrero-Waldner und Herrn Außen- minister Dr. Dimitrij Rupel Begrüßung der Kolleginnen und Kollegen durch die drei Vorsitzenden: Univ.Prof. Dr. Stefan Karner (Graz), Univ.Prof. Dr. Du{an Ne}ak (Ljubljana) und Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan (Wien) Teilnehmerinnen und Teilnehmer: Auf österreichischer Seite – Univ. Prof. Dr. Siegfried Beer Univ. Prof. Dr. Ernst Bruckmüller (Wien) Ass. Prof. Dr. Ulfried Burz (Klagenfurt) Dr. Claudia Fraess-Ehrfeld (Klagenfurt) Dr. /Tatjana/ Tamara Griesser-Pe~ar (Wien) Univ. Doz. Dr. Walter Lukan (Wien) Dr. Augustin Malle (Klagenfurt) Mag. Reinhard Reimann (Graz) Univ. Prof. Dr. Helmut Rumpler (Klagenfurt) Dr. Gabriela Stieber (Graz) Univ. Prof. Dr. Karl Stuhlpfarrer (Klagenfurt) Univ. Doz. Dr. Hellwig Valentin (Klagenfurt) Dir. Dr. Wilhelm Wadl (Klagenfurt) Univ. Prof. Dr. Marija Wakounig (Wien) Nicht teilgenommen: Oberrat Dr. Rüdiger Malli (Graz) – entschuldigt Univ. Doz. Dr. Peter Tropper (Klagenfurt) – war noch nicht eingeladen Auf slowenischer Seite – Dr. Ervin Dolenc (Ljubljana) Univ. Doz. Dr. Mitja Ferenc (Ljubljana) Univ. Prof. Dr. Tone Ferenc (Ljubljana) Dr. Bojan Gode{a (Ljubljana) Univ. Prof. DDr. Igor Grdina (Ljubljana) Mag. Boris Jesih (Ljubljana) Dr. @arko Lazarevi} (Ljubljana) 453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Univ. Prof. Dr. Franc Rozman (Maribor) Univ. Prof. Dr. Peter Vodopivec (Ljubljana) Univ. Prof. Dr. Bo‘o Repe (Ljubljana) Univ. Prof. Dr. France Dolinar (Ljubljana) – war noch nicht eingeladen Tagesordnung: 1. Begrüßung und Vorstellung der Kolleginnen und Kollegen 2. Protokoll der 1. Kommissionssitzung am 12. Oktober 2001 in Maribor 3. Vorbereitete Referatspapiere 4. Endgültige Festlegung der Themen und Referenten 5. Berichte aus den Arbeitsgruppen 6. Zeitplan 7. Zusammenfassung TOP 1) Karner und Suppan stellen die neu hinzugekommenen österreichischen Kollegin- nen und Kollegen vor (Beer, Fraess-Ehrfeld, Griesser-Pe~ar, Reimann, Stieber, Wadl), Ne}ak die neu hinzugekommenen slowenischen Kollegen (Tone Ferenc, Jesih); bei einer offenen Expertengruppe ist eine fachlich erforderliche Ergänzung sinnvoll, aber es herrscht Einver- nehmen darüber, daß bilaterale Gruppe nicht zu groß werden soll. Ne}ak ersucht alle beteiligten Kolleginnen und Kollegen, keine zu schnellen Statements an die Medien abzugeben, die die interne Arbeit eventuell stören könnten. Von Einzelperso- nen abgegebene Meinungsäußerungen bleiben davon unberührt. Zu der in der »Kleinen Zei- tung« von Suppan angesprochenen Archivfrage stellt Ne}ak grundsätzlich fest, daß der offe- ne Zugang auch schon für das OZNA-Archiv gelte. TOP 2) Das Protokoll der 1. Sitzung vom 12. Oktober 2001 in Maribor/Marburg wird mit folgenden Änderungen einstimmig angenommen: a) Als entschuldigt galten nicht nur Repe, sondern auch Beer und Stieber. b) Als zusätzliche Referenten zum Thema 3 »Grenzfrage« waren auch Suppan und Wadl genannt. c) Als Referent zu Thema 7 war nicht Mitja Ferenc sondern Tone Ferenc genannt. d) »sive lise« ist mit »weiße Flecken« zu übersetzen. e) Die österreichische Seite betrachtet die österreichisch-slowenische Historikergruppe als »offene Expertengruppe«. TOP 3) Einstimmiger Beschluß, daß die von slowenischer und österreichischer Seite mitgebrachten Thesenpapiere (Bruckmüller, Dolenc, M. Ferenc, T. Ferenc, Fraess-Ehrfeld, Gode{a, Grdina, Griesser-Pe~ar, Lazarevi}, Malle, Ne}ak, Repe, Stuhlpfarrer, Suppan, Va- lentin, Vodopivec) kopiert und an alle Kolleginnen und Kollegen verteilt werden, aber bis zum Abschluß der gemeinsamen Arbeit nur intern verwendet werden sollen. Das heißt, samo za strokovno rabo ~lanov komisije./daß sie auch nicht an Medien weitergegeben werden sol- len!/ /Rumpler fragt, ob ein Thesenpapier oder eine quellenunterstützte Argumentation verfaßt werden soll? Vodopivec betrachtet die vorgelegten Papiere als wichtig für die Vertretung der Stan- dpunkte in der Gruppenarbeit./ Naj odpade, ker ne gre za sklepe, temve~ za mnenja. Bilo je tudi mnogo drugih in druga~nih mnenj!!!/ 454 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... TOP 4) Endgültige Festlegung der Themen und Referenten/innen: In offener Diskussion, an der sich alle Kolleginnen und Kollegen beteiligen, werden auf der Basis des in Maribor/Marburg gemachten Vorschlages die endgültigen Präzisierungen vorgenommen: 1) Die Habsburgermonarchie und die Slowenen: Lukan, Rozman, Rumpler, Vodopivec 2) Die österreichisch-slowenischen Beziehungen im Ersten Weltkrieg: Lukan, Rozman, Rumpler, Vodopivec 3) Die Grenzfrage (ab 1.11.1918): Beer, Ne}ak, Suppan, Vodopivec, Wadl 4) »Entösterreicherung« in Politik, Verwaltung und in Kultur in Slowenien (Jugoslawien – »Großdeutschland«): Dolenc, Lazarevi}, Malli, Suppan 5) Wirtschaftliche und gesellschaftliche Beziehungen zwischen Österreich und Slowe- nien 1918–1938: Karner, Lazarevi} 6) Die Deutschen in Slowenien – die Slowenen in Österreich, 1920–1938: M. Ferenc, Malle, Reimann, Repe 7) Die »Deutschen« in Slowenien, 1938–1948: T. Ferenc, Karner, Ne}ak 8) Die Slowenen und Sloweninnen unter NS-Herrschaft: T. Ferenc, Gode{a, Stuhlpfarrer, Wadl 9) Österreich – Slowenien, 1945–1955: Beer, Fraess-Ehrfeld, Jesih, Ne}ak, Stieber 10) Slowenien/Jugoslawien und Österreich zwischen Ost und West, 1955–1991: Burz, Jesih, Repe, Suppan 11) Die Beziehungen zwischen Österreich und Slowenien im überregionalen und bilate- ralen Rahmen. Wirtschaft und Kultur, 1945–1991: /M. Ferenc/ Jo‘e Prin~i~, Fraess-Ehrfeld, /Jesih/ Ale{ Gabri~, Valentin- Oba kolega na sestanki komisije {e nista bila imenovane, ker ju {e nismo konsultirali, zdaj pa vemo, da sta to oba zapisana. Toda ker o njiju nismo poimensko govorili lahko na za slovenske ~lane napi{emo samo: »Slovenska stran bo svoja dva avtorja imenovala naknadno.« Vsekakor to nista M. Ferenc in B. Jesih. 12) Österreich – Slowenien seit 1991: Burz, M. Ferenc, Jesih, Repe, Stieber, Valentin 13) Die Kirchen in Österreich und Slowenien im 20. Jahrhundert: France Dolinar, Gode{a, Griesser-Pe~ar, Peter Tropper 14) Generationen, Kunst und Kultur, Bildung, Alltagsleben und Alltagskultur in Österrei- ch und Slowenien: Bruckmüller, Grdina, Stuhlpfarrer, Wakounig 15) Das Bild vom Anderen (Mythen, Stereotypen, Symbole): Grdina, Wadl Besprechung der Manuskripte: 1) Umfang der Manuskripte: pro Themeneinheit 40 Seiten (1 ½-zeilig, etwa 2000 An- schläge pro Seite) 2) keine Fußnoten, sondern Endnoten???- Menim, da smo bili mnenja, da so v tej fazi potrebne »Fussnote«. O kon~ni obliki bo odlo~ala redakcija. 3) Themen sind überblicksartig zu gestalten 4) Erarbeitung der Manuskripte in den Arbeitsgruppen 5) Redaktionsteam wird von den drei Vorsitzenden einvernehmlich bestimmt 6) Verbindliche Zitierregeln werden rechtzeitig versandt – To dokazuje, da smo se dogo- vorili za »Fussnote«. 7) Zusammenfassung sollte auch in englischer Sprache erfolgen TOP 5) Berichte aus den Arbeitsgruppen: Es werden 5 Themen-Gruppen gebildet, die getrennt beraten und zu folgenden Detailer- gebnissen kommen: 455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) A) Thema 1 und 2 werden von Lukan, Rozman, Rumpler und Vodopivec gemeinsam erarbeitet. Einigung auf 4 Teilpapiere: – Die Wiener Politik und die Slowenen, 20 S. – Rumpler – Die Entwicklung der slowenischen Nationalgesellschaft und die Wiener Politik, 20 S. – Vodopivec – Regionale Fragen: Steiermark, Kärnten, Krain, Görz, Triest, 20 S. – Rozman – Die Slowenen und die Habsburgermonarchie im Ersten Weltkrieg, 20 S. – Lukan B) Thema 3: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, eventuell Zusammen- fassung zu einem Papier Thema 4: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 5: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, möglichst Zusammenfas- sung zu einem Papier Thema 6: je 10 S – Gottscheer (M. Ferenc), Untersteiermark (Repe), Kärntner Slowenen (Malle), Untersteiermark-Gottschee (Reimann) C) Thema 7: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, eventuell ein gemein- sames Papier Thema 8: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, aber ein gemeinsames Gesamtpapier D) Thema 9: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 10: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 11: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 12: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite E) Thema 13: möglichst gemeinsames Papier (40 S.) Themen 14 und 15: a) Generationen – Stuhlpfarrer und Wakounig, 20 S. b) Kunst + Kultur – Grdina, 20 S. c) Bildung – Bruckmüller, 20 S. d) Alltagsleben und –kultur – Wakounig, 10 S. e) Symbole, Stereotypen – Grdina, Wadl, 20 S. TOP 6) Zeitplan: Folgender Zeitplan wird einvernehmlich festgelegt : 1) bis 31.10.2002 Abgabe aller Rohmanuskripte an Karner/Suppan (in deutscher Spra- che) bzw. Ne}ak (in slowenischer Sprache) bzw. Mitarbeiter in der jeweiligen Gruppe (Aus- zahlung der 1. Rate) – Ta oklepaj naj odpade, saj to ni bil sklep oz. dogovor celotne komisije. Slovenskega dela se to ne ti~e. 2) Gruppendiskussionen im November und Dezember 2002 bzw. im Jänner und Februar 2003 3) Tagung am 6.3–7.3.2003 in Slowenien (2 Tage) mit Diskussion aller Themen 4) Abgabe der fertigen Manuskripte bis 30.4.2003 bei Karner/Suppan (in deutscher Spra- che) bzw. Ne}ak (in slowenischer Sprache); Anfertigung von Übersetzungen- Mislim, da smo tu dogovorili, da avstrijska (Suppan/Karner) in slovenska stran (Ne}ak) do tega dne dobita kon~na besedila ne glede na to v kak{nem jeziku so napisana!!! 5) im Juni 2003 gemeinsame Tagung in Österreich mit Abstimmung der 15 Themeneinhei- ten und Zusammenfassung (Auszahlung der 2. Rate)- Oklepaj naj iz istih razlogov kot pri to~ki 1)odpade. 6) Redaktionskonferenz bis 30.9.2003 in Tainach/Tinje 7) Vorstellung des fertigen Bandes im Jahre 2004 – sowohl in Wien/Dunaj als auch in Ljubljana/Laibach! 456 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 46 See details in the letter from Dr Du{an Ne}ak to the then State Secretary, Prof. Dr Iztok Simoniti, of 1 October 2001 (Archives of the Slovenian part of the Slovenian-Austrian Commission of Historians). 47 The meeting, which was otherwise successful, raised polemics and cancellations because of the statement of Dr Arnold Suppan that the »issue of the AVNOJ Decrees on the expropriation and expulsion of German-speaking population in Yugoslavia would be examined by two mixed research commissions«, which should particularly deter- mine collective guilt, which, according to Mr Suppan, »is also no longer advocated by the Slovenian historians.« The TOP 7) Zusammenfassung: Zusammenfassend halten die Vorsitzenden nochmals fest: 1) DankfüPapiere, Diskussion, Arbeitseinteilung 2) Schriftliche Fixierung der Einteilung ergeht an Ne}ak bzw. Karner/Suppan??? – Tega ne razumem?? Prosim pojasni mi zakaj gre! 3) Treffen der 5 Themen-Gruppen A bis E im Sommer oder Herbst 2002 bzw. Winter 2002/03 (Organisierung durch Lukan, Suppan, Ne}ak, Burz und Wakounig) 4) Terminkalender ziemlich knapp, daher die Bitte um sofortigen Arbeitsbeginn! 5) Ne}ak und Karner/Suppan werden jeweils für die Ausfertigung entsprechender We- rkverträge sorgen. – Na{a skupina ima ‘e dolgo natan~ne pogodbe zato zame to ne velja!!! Protokoll: Arnold Suppan, Wien, 5. Juli 2002 Popravki: Du{an Ne~ak in ~lani komisije, Ljubljana, september 2002. PRILOGA 8: Prof. Dr Arnold Suppan, Chairman of the Austrian part of the Slovenian-Austrian Com- mission of Historians Dear Prof. Dr Suppan, dear colleague, As you are already aware, I assumed the Chairmanship of the Slovenian part of the Au- strian-Slovenian Commission of Historians from Dr Du{an Ne}ak on 19 August 2003. I under- took this task at the unanimous proposal of my colleagues and, above all, in the wish – which I believe is shared by all members of both parts of the Commission – to bring the set task succes- sfully to its end. When assuming the chair, I also took over the archives of the commission, which were scrupulously conducted by Mr Ne}ak and which also include the entire e-mail correspondence between Mr Ne}ak and yourself and other correspondence associated with the work of the Commission. Considering all this, I carried out a thorough analysis of the existing contacts and work. I do not wish to go into details and renew polemics; however, I do believe that a clear picture should be provided prior to our next meeting (and hopefully, the successful conclusion of the project). The reconstructed picture is as follows: On 2 March 2001, Prof. Dr Du{an Ne}ak, Prof. Dr Peter Vodopivec and Prof. Dr Bo‘o Repe launched an initiative on the bilateral research on Austrian-Slovenian relations in the 20th century, and also drafted starting points for this work. The initiative was accepted posi- tively by both sides; however, the next months saw differences of opinion, different interpre- tations of the purpose and content of the Commission’s work and premature political claims, which presented difficulties in forming the commission46[1]. Despite these facts, the com- mission was formed. The first joint session of the Commission was on 12 October 2001 in Maribor, when the topic clusters were generally determined and members presented (mem- bership of the commission has later been supplemented). The work of the Commission was publicly presented twice by the two foreign ministers at press conferences, first in Ljubljana and second in Vienna, mainly at the request of the Austrian side. Since the second meeting in Vienna47 between 28 February and 1 March 2002, the course of events was as follows: 457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) second statement referred to the alleged closure of the Udba archives (the Yugoslav political police). The first state- ment was denied in the press by Dr Ne}ak (the meeting never discussed two research commissions and the Slovenian historians have never advocated »the collective guilt of the German-speaking population in Yugoslavia«); the second statement was denied by the Director of the Archives of the Republic of Slovenia, Mr Vladimir @umer. 48 PROTOKOLL DER 2. SITZUNG DER ÖSTERREICHISCH-SLOWENISCHEN EXPERTENGRUPPE DER HISTORIKER, Vienna, 28 February in 1 March 2002, Diplomatic Academy (the protocol has not yet been officially endorsed by the two sides; the then Chairman of the Slovenian part of the Commission, Prof. Dr Ne}ak, submitted to Prof. Dr Arnold Suppan comments, which have not yet been included therein). 49 Letter from Dr Du{an Ne}ak to Dr Dimitrij Rupel, Minister of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, of 28 December 2002. I. The adopted plan in terms of time and content48: 1. By 31 October 2002 the handover of all manuscripts to Karner/Suppan (in German) and Ne}ak (in Slovenian) or colleagues of the respective part of the Commission 2. Group discussion in November and December 2002 or in January and February 2003 3. Session on 6–7 March 2003 in Slovenia (2 days), including discussion on all topics 4. Handover of completed manuscripts by 30 April 2003 to Karner/Suppan (in German) and Ne}ak (in Slovenian); translations. 5. In June 2003, joint session in Austria to coordinate 15 topics and summary. 6. Review conference by 30 September 2003 in Tainach (Tinje) 7. Presentation of finished compilation in 2004 – in Vienna and in Ljubljana. II. Implementation: Texts have not been exchanged and joint meetings of individual groups have not been held within the scheduled three or four months (December 2003 – February 2004) (except for the group dealing with the status of the Catholic church in Austria and Slovenia and the (unsuccessful) attempt by Prof. Dr Tone Ferenc to organise the work of the group dealing with the status of Slovenians under the Nazi regime (1941 – 1945)). The Slovenian side drafted all texts (except for one) encompassing around 1,000,000 characters, which accounted for more than 550 pages, by November 2002, as bound by the contract concluded with the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia. The texts were submitted to the Ministry of Foreign Affairs by the Head of the Slovenian part of the Commission in one copy. By that time, the Austrian side had submitted to the Slovenian side no text. It was agreed that each member from both sides would bring draft theses to the second joint conference in Vienna from 28 February – 1 March 2002. The Slovenian side fulfilled the agreement entirely and also submitted the theses to the Austrian side, while the Austrian side did not have the theses drafted (during the conference and afterwards, several draft theses of the Austrian side were submitted at the insistence of the Slovenian side). The conference led to the situation that the discussion mainly focused on the Slovenian texts. Following this experience and in order to avoid such a situation, the Slovenian side agreed that the entire collection of contributions be exchanged, thus also avoiding the situation when one side would have submitted only and particularly (politically) non-problematic texts whi- le the other side would submit texts regarding issues presenting the greatest burden to the two nations, thus preventing fair expert dialogue. Prof. Dr Ne}ak informed Prof. Dr Arnold Sup- pan of such a position at an (unscheduled) meeting in Vienna on 6 December 2002. He brought to the scheduled meeting in Vienna on 19 December 2002 a CD with complete Slovenian texts. The texts were not exchanged since Dr Suppan stated that he only had five texts (mostly in the form of theses) out of the anticipated 16; several members had allegedly not yet signed contracts or had comments thereon, and several members had told Mr Suppan that they would not start their work before February 2003.49 458 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 50 See the list of contributions submitted to the Slovenian side by the Austrian side, compiled by B.R. 51 For example, Prof. Karner sent his text to Prof. Ne}ak through diplomatic channels through the Austrian Embassy in Slovenia instead of using e-mail as the usual means. Considering the situation, the Slovenian side unanimously concluded to wait until 1 Fe- bruary 2003 (one month prior to the planned joint conference); if the entire exchange with the Austrian side is not carried out by then, the Slovenian side will prepare a publication of its texts in a compilation, which could be published by the end of 2003 as scheduled. Such a position was conditioned both by the signed contracts as well as by the burden work and other commitments by the members of the Slovenian part of the Commission. On 9 January 2003, Dr Dimitrij Rupel, Minister of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, informed Dr Benita Ferrero-Waldner of the absence of texts by the Austrian colle- agues and requested her to draw attention of the Austrian experts to the importance of the continuation of the project. By 1 February 2003, the Slovenian side had still not received the texts. Only on 21 Fe- bruary, seven texts were received (four of which were the same as those presented as theses in Vienna). The Austrian foreign minister replied to the Slovenian foreign minister on 24 February 2003 and wrote, inter alia, that she did not share the scepticism of Prof. Dr Ne}ak on the Austrian-Slovenian expert group of historians. According to her information, the Au- strian members of this group had thoroughly prepared themselves for the next plenary ses- sion which was scheduled for 6–7 March 2003 in Slovenia. On 19 February they submitted a large part of the material, and the remaining part was to be provided by the beginning of March – i.e. in due time prior to the session, while the Austrian co-chairs received no manu- script from the Slovenian side, she wrote. The Austrian side was even more surprised when, on 21 February, it was informed that the session – whose date was determined several months in advance – could not be held due to technical reasons, and that the Slovenian side had cancelled it. The remaining texts of the Austrian historians50 were then submitted as follows: several texts at the end of February, six texts on 3 March, which is three days prior to the scheduled session, and the remaining texts at the end of March and at the beginning of April, thus resulting in unusual situations51. By 28 February 2003, more than a half of the texts submit- ted by the Austrian side were in the form of theses, of which some were still the same as those presented at the meeting in Vienna. In view of the above situation, particularly with regard to the fact that three months – with one exception – brought no coordination in the groups, the Slovenian side did not find it reasonable to hold the joint meeting scheduled for 6 and 7 March 2003, as it would only be a formal meeting for meeting’s sake and not a general debate on the topics already harmonised in groups in terms of contents. Owing to this method of work and also owing to the letter by the Austrian Foreign Mini- ster, who all the time held the Slovenian side responsible for the stagnation of work (we believe that this opinion resulted from the information provided to her by co-chairs of the Austrian part of the commission), Prof. Dr Du{an Ne}ak, as chairman of the Slovenian part of the Commission, resigned in protest on 21 March 2003. He notified the Slovenian Foreign Minister of the reasons for his resignation. Nevertheless, criticisms at the expense of the Slovenian part of the commission continued to be levelled. Thus, the Ambassador of the Republic of Austria, Mr Ferdinand Mayrhofer-Grünbühl, stated at the meeting with Ms Ida Mo~ivnik, Head of Department for Neighbouring States and South-Eastern Europe of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, held on 27 May 2003, that the 459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Slovenian side cancelled the meeting of the Commission of Historians in March 2003, al- though the Austrian side had submitted all manuscripts and received none. In addition, only recently, at the beginning of September 2003, the Austrian Foreign Minister wrote in a letter to her Slovenian counterpart that Austrian colleagues proposed to their Slovenian counter- parts that the plenary meeting be held in week 38, for which a relevant invitation was ex- pected. She also added that neither the experts nor the two ministers had ever talked about or agreed upon conditioning the forwarding or exchange of texts with the simultaneous recep- tion or drawing up of all contributions. According to the Austrian Foreign Minister, this is not customary practice in international scientific cooperation. Dear Arnold, I am convinced that the above reconstruction, supported by documentation in all key points will clearly show to every neutral observer how the course of events developed, which side was responsible for the setbacks, and why the Slovenian side decided to insist on the exchange of all texts. I did not embark upon the tedious work of reconstructing the events because I (or some- one else on our side) was being petty-minded or holding a grudge, or else would like to avoid direct confrontation or particularly good cooperation with the Austrian colleagues, which has, as you know, been evident in a number of other joint projects. Instead, I would prefer to start my work by keeping straight accounts and preventing the unjustified reproaches at our expense from continuing. I also believe that we must share the responsibility for concluding the project at the same level and that we all – if we have assumed the task – must give this task priority over other obligations (and believe me, Slovenian historians have no fewer obligations than their Austrian colleagues), or else give up the cooperation altogether. On 8 September 2003, I convened the Slovenian part of the commission with the view of overcoming the existing stand-still. As the meeting in the proposed 38th week was not feasi- ble, we propose that a joint two-day meeting between both parts of the commission be held in Slovenia (Ljubljana or its surroundings) in the first half of October (week 41 or 42). In case the coordination of dates presents any problems, a later date may also be arranged, however, not later than the end of October (week 43 or 44). At that time, our contracts will expire and most of the members, in view of their other obligations, do not wish to continue participating in the project. The meeting would start with a short formal plenary introduction, to be fol- lowed by work in groups. We would particularly try to establish whether it is reasonable to harmonise the texts of the two sides and – if there is the will to do so – how to do it, as we have lost several months scheduled for harmonisation, therefore it probably cannot be done in two days. On the basis of the findings of individual groups, arrangements would then be made as to how to proceed. One possible solution might be to publish a joint collection of scientific papers without harmonising them, however, this would be agreed upon after the groups have submitted their reports. Most members of the Slovenian part of the commission also accepted my proposal to send you our texts, regardless of the fact that some of the Austrian texts are still no more than theses (e.g. the contribution by dr. Avgustin Malle, Dr Maria Wakounig, Dr Walter Lukan and some other colleagues). But my colleagues also suggested me to tell you, that they are not willing to harmonize their texts with eventual new versions of Austrian texts which would be written after our common meeting. From our side now is missing only common text from Dr Tone Ferenc and Dr Bojan Gode{a which is already written, but Dr Ferenc doesn’t see any sense to discuss only his contribution without any text from your side (as you know one of the key contributions on the Nazi period, which supposed to be covered by Dr Karel Stuhlpfarer is completely missing). 460 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... The entire meeting would have a strictly working character and the media would not be informed of it. I would appreciate it if you could let me know as soon as possible whether your side finds such a scenario acceptable. I would also be grateful if you could complement the enclosed list of your texts if there were any changes and to send us new texts, if any. In the wish that we may conclude our common work within a reasonable term, please accept my warmest regards, Yours sincerely, Bo‘o Repe Ljubljana, 26. September 2003 Encl.: – List of Slovenian texts; – Texts of the Slovenian part of the Austrian-Slovenian Commission of Historians (Ervin Dolenc, France M. Dolinar, Mitja Ferenc, Ale{ Gabri~, Igor Grdina, Boris Jesih, @arko Laza- revi}, Du{an Ne}ak, Jo‘e Prin~i~, Bo‘o Repe, Franc Rozman, Peter Vodopivec); – List of contributions acquired by the Slovenian side from the Austrian part of the Au- strian-Slovenian Commission of Historians. PRILOGA 9: Dear Bozo, Sorry for my late answer – but we did not start a »normal« semester since at the moment our whole university organisation is in question, concerning our faculty and all our institutes of humanities. Therefore, we do have meetings after meetings, discussions after discussions, because our rector has to establish a new structure up to the begin of 2004! I confirm your letter from September 26, 2003, and your package with the following Slovene manuscripts: Ervin Dolenc (21 pp.), France M. Dolinar (14 S.), Mitja Ferenc – Bozo Repe Jugoslavija/Slovenija (55 pp.), Mitja Ferenc – Bozo Repe, Nemska manjina (13 pp.), Ales Gabric (27 pp.), Igor Grdina, Nevarna razmerja (32 pp.), Igor Grdina, Simboli (15 pp.), Boris Jesih (25 pp.), Zarko Lazarevic (22 pp.), Dusan Necak (47 pp.), Joze Princic (44 pp.), Franc Rozman (9 pp.) and Peter Vodopivec (15 pp.). Unfortunately, I did not get the manu- scripts of Tone Ferenc – Bojan Godesa and of Mitja Ferenc – Bozo Repe (1991–2002). I am sending you today the following Austrian manuscripts, which are – more or less – in the final version: Siegfried Beer (13 pp.), Ernst Bruckmüller (42 pp.), Ulfried Burz – Arnold Suppan (21 pp.), France M. Dolinar – Tamara Griesser-Pecar – Peter G. Tropper (49 pp.), Claudia Fräss-Ehrfeld (14 pp.), Reinhard Reimann (17 pp.), Helmut Rumpler (19 pp.), Ga- briela Stieber, Slowenien/Jugoslawien (9 pp.), Gabriela Stieber (9 pp.), Arnold Suppan – Siegfried Beer, Grenzfrage (14 pp.), Arnold Suppan (23 pp.), Hellwig Valentin, Österreich- Slowenien (15 pp.), Hellwig Valentin, Kulturbeziehungen (18 pp.), Marija Wakounig (27 pp.). The manuscripts of Stefan Karner, Walter Lukan and Avgustin Malle are still works in progress – hopefully up to the end of October 2003. I agree with your standpoint as the new chairman of the Slovene part of our group of experts that we should bring our task successfully to the end. Therefore, to mobilize all our colleagues I am sending all complete manuscripts of your side and our side to all Austrian colleagues, hoping also that some direct contacts are still possible and the discussion is going on. I don’t have the time to make a thorough analysis of our bilateral work in the last two years, but I am wondering that you forgot some important steps: – In July 2001, Peter Vodopivec and I made a concrete proposal with 9 cooperators from each side and with concrete themes. 461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) – Both sides, the Slovene and the Austrian side, changed draft theses during the Vienna conference. Therefore, I cannot remember that we discussed mainly the Slovene texts. – While the Austrian part sent a dozen of manuscripts up to the begin of April 2003, the Slovene part did not send any paper to us, although Dusan Necak told me in December 2002 – as you mentioned – that all Slovene manuscripts were completed. – Therefore, I cannot accept your conclusion that only one side – you are meaning the Austrian part – is responsible for the setbacks. (I think we don’t need a neutral observer). Unfortunately, it was not possible for Stefan Karner and me to arrange a two-day meeting in the last weeks. I agree with the attitude of your colleagues that we don’t have enough time to harmonize our manuscripts. Therefore, we should discuss if we could prepare a common publication in both languages – perhaps at Hermagoras. Nevertheless, it could be important for the public to present our manuscripts or at least the publication. However, looking back on 30 years of cooperation by the Austrian and Slovene histo- rians, only the collection and exchange of more than a dozen manuscripts from both sides – with many new materials and a lot of new perspectives – is now an important step forward and perhaps a good basis for new research works and common discussions. Therefore, we should try to conclude our common work with thoughtful steps to improve the knowledge on both sides. Yours sincerely, Arnold Suppan PRILOGA 10: Professor Dr. Arnold Suppan Dear Arnold, I apologise for this late answer to your letter of 23. October 2003. I spent some time abroad. The situation here is similar to yours: we keep talking a lot about the reform of the University and even more about the changing research programmes. Unfortunately, these changes drastically reduce the number of research hours intended for the humanities and social sciences, and especially for national sciences, and impose on them the criteria of natu- ral sciences. Anyway, we can discuss these matters some other time. I wanted to confirm the reception of Dr Malle’s text that you sent me on 29 October 2003. Dr Mitja Ferenc’s and my own contributions have been combined, so that the text you have received comprises also the period from 1991 to 2002. They have only been separated in the table of contents that will appear in the compilation. However, we didn’t send the text of the late Dr Tone Ferenc and Dr Bojan Gode{a – as already mentioned in my letter of 26 September 2003 – due to Dr Tone Ferenc’s opinion that we should first obtain a corresponding text from your side, otherwise the then still foreseen harmonisation would not be possible. The fact is that Dr Tone Ferenc was strictly opposed to the idea that the Austrian colleagues would only discuss his contribu- tion without revealing the results of their research and presenting their view of the Nazi occupation of Slovenia and the role of the Austrians in the occupation. Having in mind that this is one of the most sensitive issues in contemporary Slovene-Austrian relations and, of course, one of key subjects in our project, Dr Ferenc’s position is quite understandable. One also has to bear in mind that, concerning the mentioned issue, Dr Ferenc has strived hard for cooperation of Slovene and Austrian historians, and tried to organise a joint meeting of both groups in charge of the Second World War at his birthplace Ver‘ej. Unfortunately, his efforts were in vain. 462 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... On 6 November 2003, I convened the last meeting of the Slovene part of the commission. At the end of October 2003 our agreement with the Ministry of Foreign Affairs expired and now our only obligation is to publish the contributions. All members have received a copy of your letter immediately after I had received it (as well as all other correspondence during the work of the Austrian-Slovene history commission) and we have discussed it at the meeting. We were very sorry to hear that you hadn’t succeeded to make arrangements for a joint meeting with us. We do, however, agree that further attempts to harmonise the texts would not be reasonable. We are of the opinion that our common work, despite the fact that we could not harmonise the texts, represents a great achievement and an important enhancement of previous cooperation between Austrian and Slovene historians. Even though we do not agree on many topics, the written contributions will be a good basis for future joint projects, but also for a critical confrontation of our views. Since the harmonisation phase has been abandoned, we would suggest that we stop arguing with the texts we have exchanged so far, until they are published in both compilations. We are still in favour of the position, agreed upon already at the beginning of work of the Austrian-Slovene history commission, that all your and our contributions be published in both languages (Slovene and German). According to our agreement with the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, we are obliged to publish them by the end of 2004, at the latest. We have already appointed an editing committee. We would also wish that the contributions of both Austrian and Slovene parts of the commission be published at least simultaneously, if not with the same publisher. For the time being, we haven’t discussed this last issue since we think this can be agreed upon in spring when we will see how far both sides have come concerning the translations. At that moment we would also decide upon a possible joint press conference. I suggest that we stay in touch to be able to agree on this matter later. I would ask you to thank the Austrian team on our behalf and I wish you every success in your future work. Yours sincerely, Bo‘o Repe PRILOGA 11: —— Original Message —— From: Arnold Suppan To: bozo.repeguest.arnes.si Sent: Thursday, December 11, 2003 2:23 PM Subject: WG: Slowenien Dear Bozo! Many thanks for your e-mail from 19 November 2003 and your thoughtful remarks and proposals. At first we would like to say our most sincere condolences upon the passing away of Tone Ferenc. We estimated him as a scholar with a very precise knowledge on contemporary hi- story and as an important member of our bilateral commission. Of course, we do understand his standpoint to change his paper only together with a similar paper from the Austrian side. Stefan Karner will try to arrange this. Let us answer now to your suggestions and questions point after point: 1) Our time schedule with our Ministry of Foreign Affairs is also expiring in some mon- ths. Therefore, we have to finish the last of our papers – especially the lacks, which happened on the period of World War II, because two colleagues could not fulfill their duties. 463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 2) The next step of our side will be the preparation of our contributions for publishing. We are also thinking to appoint an preparatoring comittee (as editors Stefan Karner and Arnold Suppan were nominated) to make the publishing process sure. Perhaps both editing commit- tees should come in closer contacts. 3) Although we agree that hamonising the papers would not be reasonable, we should look to publish our compilations simultaneously, or – this would be better – with the same publisher. For the Austrian side of our commission a common publication is still the better way to finish our work. A publisher who could organise not only publishing but also transla- ting would be Hermagoras in Klagenfurt. But this is only a proposal. 4) At the very end of the publishing process we could arrange a common conference with a joint press conference of our ministers. To finalize our common project in the year 2004, we would like to propose a meeting of the editors (and perhaps of the preparatoring committees) in Graz – either on 9 January, or on 23 January – both at 10,30 a.m. in the Institut für Wirtschafts- und Sozialgeschichte der Universität Graz, Universitätsstraße 5. In the name of the Austrian part of our history commission we wish to thank you and your colleagues for the cooperation in this year and we wish you the best success in the next year. Yours sincerely, Arnold Suppan Stefan Karner PRILOGA 12: (December 25, 2003) Dear Arnold and Stefan, sorry for late answer. I was out of the country (in Rumania and Kosovo). At first, many thanks for expressed condolence with the death of Professor Tone Ferenc. The death was really unexpected and painful. We console us with the fact, that he passed away in the middle of the work and that he left exceptional opus of scientific work (his last book is still in print). Our part of commission has already decided, that our publication will be dedicate to him. Concerning the meeting of both editor teams we propose to wait till the end of March, when our part must be finished with the work and texts will go into translation. If your part will be ready in that time too, we can meet and discuss about simultaneously publishing of our work and about the way, how to do it. I also thanks for the cooperation and I wish You and all colleagues in Austrian part of commission Marry Christmas and Happy New Year. Mit herzlichen Grüssen Bo‘o Repe 464 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Z u s a m m e n f a s s u n g Du{an Ne}ak – Bo‘o Repe Entstehung und Zielsetzung der bilateralen slowenisch-österreichischen Historikerkommission (2001–2003) Der Beitrag analysiert die Entstehungsgeschichte und Zielsetzung der bilateralen slowenisch-öster- reichischen Historikerkommission, die auf Vorschlag von Prof. Dr. Peter Vodopivec und mit Unter- stützung des slowenischen Außenministeriums die slowenisch-österreichischen Beziehungen im 20. Jahrhundert fachkritisch untersuchen sollte. Die Kommission wurde in der Mitte des Jahres 2001 gegründet, ihre Leitung wurde auf sloweni- scher Seite von Prof. Dr. Du{an Ne}ak übernommen. Bereits zu Beginn der Arbeit der Kommission tauchten einige Probleme auf, die ihre Arbeit eigentlich bis zu deren Auflösung im Oktober 2003 be- gleiteten. Als wesentliches Problem beim slowenischen Teil der Kommission stellte sich der Status der Kommission heraus. Bis zum Ende wurde nämlich das Dilemma nicht gelöst, ob es sich um eine echte Staatskommission handelt, deren Mitglieder von der Regierung ernannt werden, oder um eine unab- hängige Expertengruppe, die ihre Gesprächspartner selbst wählt. Auch auf bilateraler Ebene wurde dieses Dilemma nicht gelöst. Der Status der Kommission blieb unentschieden. Der slowenische Außen- minister Dr. Dimitrij Rupel verlas auf der Pressekonferenz anläßlich des Besuchs der östereichischen Außenministerin Dr. Benita Fererro Waldner am 3. Oktober 2001 eine Art Mandat der Kommission, jedoch in einer Weise, die die Mitgliedschaft in der Kommission offen ließ. Auf inhaltlich-methodologischer Ebene gab es keine erwähnenswerten Schwierigkeiten bei der Festsetzung der gemeinsamen Arbeit. Auf den beiden Plenarsitzungen der bilateralen Kommission in Maribor am 12. Oktober 2001 und in Wien vom 28. Februar bis 1. März 2002 kam die Kommission relativ schnell über die fünfzehn Themen überein, die fachkritisch untersucht werden sollten. In thema- tischer Hinsicht stellte sich die Kommission die Aufgabe, die Problematik der slowenisch-österreichi- schen Beziehungen im 20. Jahrhundert darzustellen, und zwar von den Fragen im Zusammenhang mit der Stellung der Slowenen im Rahmen der Habsburgermonarchie, über die wirtschaftlichen Beziehun- gen, die Frage der »Deutschen« in Slowenien, bis zu den zwischenstaatlichen Beziehungen von 1991 bis heute und zur Kulturproblematik sowie Problematik der Mythen und Stereotypen. Jede der beiden Seiten sollte ihre eigene Einstellung zum einschlägigen Thema vorstellen, worauf die Texte abgestim- mt werden sollten, um in einer zweisprachigen Publikation veröffentlicht zu werden. Nur im Falle, dass die Autoren keine gemeinsame Sprache finden sollten, würden zwei getrennte Texte, ein slowenischer und ein österreichischer, veröffentlicht werden. Im Gegensatz dazu tauchten später viel mehr unüberbrückbare Probleme auf operativer Ebene auf. Die österreichische Seite verstand die Kommission offensichtlich als verlängerten Arm der österreichi- schen Politik. Zuerst vergrößerte sie die Mitgliederzahl der Kommission von den ursprünglich verein- barten 5 auf endgültig 18 Mitglieder. Auf Druck des Kärntner Landeshauptmanns Haider stellte sie dem Vorsitzenden Suppan als Mitvorsitzenden Prof. Dr. Stefan Kraner an die Seite, der fortan die Politik der Kommission bestimmte, worauf sie die Forderung stellte, dass auch die Zwischenergebnisse öffentlich vorgestellt werden sollten. Es sollte so aus einer Expertenkommission ein Gremium geschaf- fen werden, mit dem die Politik unmittelbar manipulieren könnte. Der politische Druck auf den Vorsi- tzenden des slowenischen Teils der Kommission und auf die gesamte Kommission steigerte sich, bis der Vorsitzende der slowenischen Kommission im März 2003 endgültig zurücktrat. Der Hauptgrund dafür lag darin, dass er die Haltung der österreichischen Seite als durchaus inakzeptabel erachtete. Vor allem die Tatsache, dass sie sich an keine Vereinbarungen, vor allem Termine, hielt. Auch die bis dahin einmütige Unterstützung, die die Mitglieder des slowenischen Teils der Kommission dem Vorsitzenden hinsichtlich der Arbeitsstrategie gewährten, begann zu bröckeln. Bis zum festgesetzten Zeitpunkt, dem 31. Oktober 2002, legte die slowenische Seite alle Texte zur Abstimmung vor, die österreichische lediglich 5 Manuskripte von insgesamt 18 Autoren. Die sloweni- sche Seite bestand auf dem vereinbarten Austausch aller Manuskripte. Auch bis zum verlängerten Ter- min, dem 1. Februar 2003, legte die österreichische Seite der slowenischen kein weiteres Manuskript 465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) vor. Sie stellte jedoch die Forderung, dass die bilaterale Kommission, wie vorgesehen, ein drittes Mal Anfang März 2003 in Ljubljana zusammentrete. Die slowenische Seite lehnte eine Sitzung ab, die statt der Behandlung der bereits abgestimmten Manuskripte einem politischen Selbstzweck dienen sollte. Der politische Druck auf den slowenischen Teil der Kommission wurde von der österreichischen Seite noch verstärkt, es wurden allerlei Handschriften österreichischer Autoren eingereicht, auch solche, die als Vorlage zu einzelnen Themen mit beigelegtem finanziellem Schema bereits auf der Wiener Plenar- sitzung Ende Februar 2002 vorgelegt worden waren. Die Arbeit der gemeinsamen Kommission geriet ins Stocken. Die Mitglieder des slowenischen Teils der Kommission brachten dagegen ihren Teil in der vorgesehenen Frist, im vorgesehenen Umfang, aber auch in der vorgesehenen Qualität korrekt zum Abschluss. Nachdem der slowenische Kommis- sionsvorsitzende zurückgetreten war, vergingen einige Monate, bis der slowenische Teil der Kommis- sion einen neuen Vorsitzenden erhielt. Im Juni 2003 übernahm Prof. Dr. Bo‘e Repe dieses Amt. In der Eröffnungsbilanz bestätigte der neue Vorsitzende zunächst die Feststellungen seines Vorgängers und versuchte danach, das gestellte Ziel dennoch zu erreichen: Eine gemeinsame, fachgerecht abgestimmte zweisprachige Publikation. Der österreichischen Seite wurden alle slowensichen Texte überreicht, mit Ausnahme dessen von Prof. Dr. Tone Ferenc, der darauf bestand, dass zwei Texte vorbereitet werden müssten. Der Vorsitzende schlug ein gemeinsames zweitägiges Treffen Mitte Oktober 2003 in Ljublja- na vor, auf dem die Kommission mit der Abstimmung der vorgelegten Texte beginnen sollte. Dem Beschluss des slowenischen Teils der Kommission gemäß stellte er sogar die Herausgabe eines ge- meinsamen Sammelbandes ohne Abstimmung in Ausssicht. Aber auch sein Vorschlag blieb ohne nen- nenswerten Erfolg. Der österreichischen Seite gelang es nicht, ein Treffen zu organisieren, sie stimmte lediglich der Herausgabe einer gemeinsamen Publikation zu. Aus diesem Grund wurde von der slowe- nischen Seite Ende Oktober 2003 der Beschluss gefasst, für die slowenischen Manuskripte den Redak- tionsschluss anzuberaumen (1. März 2004), und die Zusammensetzung des Redaktionsausschusses (Dr. Du{an Ne}ak, Dr. Peter Vodopivec, Dr. Bo‘o Repe und Dr. Boris Jesih) bestimmt. Die Publikation soll von der Abteilug für Geschichte der Philosophischen Fakultät in Ljubljana herausgegeben werden. Darüber wurde auch die österreichische Seite in Kenntnis gesetzt, die jedoch ihr mehrmonatiges Schwei- gen am 11. Dezember 2003 brach. Sie drückte ihre Bereitschaft aus zur Herausgabe einer gemeinsa- men Publikation bei der Mohorjeva dru‘ba/Hermagoras in Klagenfurt. Zu diesem Zweck sollten beide Redaktionsausschüsse öfters zusammentreten (der österreichische setzte sich lediglich aus den beiden Mitvorsitzenden zusammen), die erste Sitzung sollte gleich im Dezember 2003 oder im Januar 2004 stattfinden. Die slowenische Seite antwortete bereits am 25. Dezember 2003 und schlug darauf vor, mit dem Treffen bis Ende März 2004 abzuwarten, wenn die slowenischen Texte für die Übersetzung bereit- gestellt werden sollten. Dann könnte man auch feststellen, wie weit die Vorbereitungen auf österreichi- scher Seite gediehen sind. Dieses Schreiben blieb ohne Antwort, so wie auch jenes vom März 2004, in welchem die slowenische Seite den österreichischen Mitvorsitzenden darüber informierte, dass sie die Texte zum Übersetzen gegeben hatte, da sie das Buch anlässlich des Beitritts Sloweniens zur EU heraus- geben wollte. Den umfangreichen zweisprachigen Sammelband (805 Seiten) gab die slowenische Seite zur ver- einbarten Frist am 2. November 2004 heraus. 466 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta. Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah. 467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ZAPISI Peter [tih Glose k novi monografiji o Karantaniji Hans-Dietrich Kahl, Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) / Dr‘ava Karantancev. Dej- stva, teze in vpra{anja o zgodnji slovanski dr‘avni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.). Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnoge- neze. Dopolnilni zvezek / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingi- scher Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Ergänzungsband (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39, supplementum – Razprave SAZU I/20, Ljubljana 2002) 562 str. + 7 slik. Konec septembra 1998 je v Ljubljani potekal velik interdisciplinarni in mednarodni sim- pozij o alpsko-jadranskem prostoru med antiko in karolin{ko dobo s poudarkom na sloven- skem ozemlju in temah, pomembnih za slovensko zgodovino obravnavanega ~asa. Rezultati tega doslej najve~jega zgodnjesrednjeve{kega simpozija pri nas so impozantni: tri debele knjige v skupnem obsegu skoraj 1700 strani1 prina{ajo toliko novega in pomembnega, da jih lahko umestimo med temeljno in neobhodno {tudijsko literaturo za zgodovino alpsko-ja- dranskega prostora v zgodnjem srednjem veku. Da je to delo, pri katerem je sodelovalo sko- raj {tirideset mednarodno uveljavljenih referentov-avtorjev in ki je zahtevalo tudi veliko re- dakcijskega napora, ‘e tako kmalu po simpoziju – prva dva zvezka sta iz{la z letnico 2000, tretji pa z letnico 2002 – postalo v knji‘ni obliki dostopno zainteresirani javnosti, ki se je doslej tudi ‘e ve~krat zelo pozitivno odzvala,2 je v prvi vrsti zasluga Rajka Brato‘a, glavnega organizatorja simpozija in nato tudi izdajatelja vseh treh zvezkov. 1 Poleg tu predstavljene monografije H.-D. Kahla {e: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I, II (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 1130 str. 2 Gl. Ludwig Steindorff, Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo : za~etki slovenske etnoge- neze, v: Zgodovinski ~asopis (=Z^) 55 (2001) 137–139; Wolfgang L. Gombocz, Slowenen (und auch Kroaten!) in Spätantike und Frühmittelalter: Rajko Brato‘s zweibändiges Standardwerk zur Ethnogenese der »Kinder« der Al- penslaven, v: Pannonisches Jahrbuch / Panonski ljetopis 2002 (Pinkovac – Güttenbach 2002) 388-391; Alina Soro- ceanu, Das Ljubljana-Symposium 1998 und das Konzept der Ethnogenese: Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche, v: Antiquité Tardive. Revue internationale d´histoire et d´archéologie (IVe-VIIIe s.) 11 (2003) 331-344; Andrej Pleterski, Hans-Dietrich Kahl : Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. Jh.), v: Arheolo{ki vestnik 54 (2003) 462-464; Lujo Margeti}, Hans-Dietrich Kahl : Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. Jh.), v: Croatica Cristiana Periodica 52/XXVII (2003) 206-208; Katja [kru- bej, Rajko Brato‘ (ur.): Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo (za~etki slovenske etnogeneze), v: Pravnik 59/4-6 (2004) 338-346; Jerzy Strzelczyk, Hans-Dietrich Kahl : Jako badacz dziejow dawnej slowian- szcyzny, v: Roczniki Historyczne 69/2003 (2004) 202-217, zlasti 210 sl.; Massimo Dissaaderi, Slovenija in sosednje de`ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese, Supplementum: Hans-Dietrich Kahl, Der Staat der Karantanen Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–8. Jh.) / Dr`ava Karantancev: dejstva, teze in vpra{anja o zgodnji slovanski dr`avni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.), v: Memorie Storiche Forogiuliesi 83 (2003) 266–269. 468 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Medtem, ko sta prva dva zvezka po svojem zna~aju zbornika (referatov in ~lankov) in tvorita skupaj celoto, ki se navzven ka‘e ‘e v enotni paginaciji obeh delov, pa predstavlja tretji zvezek samostojno monografijo, ki je kot supplementum dodana prvima dvema in je njenemu avtorju Hans-Dietrichu Kahlu zrasla iz njegovih dolgoletnih raziskav in ljubljan- skega simpozijskega prispevka. Kahlova, v nem{~ini napisana monografija predstavlja do- slej najobse‘nej{e znanstveno delo o slovanski Karantaniji nasploh. Topogledno je bila pri- merjana z Ustoli~evanjem Boga Grafenauerja,3 ki pa karantanski zgodovini ne namenja to- liko pozornosti in prostora kot se obi~ajno misli, saj ve~ kot polovico knjige zavzema kritika virov za ustoli~evanje, ki so z izjemo enega vsi visoko in poznosrednjeve{ki, ter rekonstrukcija obreda od 11. stoletja naprej; vpra{anja, zvezana s karantansko, se pravi zgodnjesrednjeve{ko zgodovino, obravnava Grafenauer v tem delu pravzaprav le v okrog eni tretjini teksta in to v {ir{em ~asovnem razponu kot Kahl. Omembe vredno pri tej primerjavi se mi zdi tudi dejstvo, da je med obema deloma vendarle tudi pol stoletja razlike, v katerem je pri{lo na podlagi t.i. etnogenetskih raziskav do bistveno druga~nega razumevanja zgodnjesrednjeve{kih ljudstev, njihovih podlag, oblikovanja in funkcioniranja.4 Na karantansko zgodovino je te nove metodolo{ke pristope in poglede prvi apliciral Herwig Wolfram v svojem paradigmati~nem komentarju Konverzije iz leta 19795 in znotraj tega na novo postavljenega koordinatnega okvira se giblje tudi Kahlova obravnava. Hans-Dietrich Kahl se je pisanja te te‘ke in v posameznih partijah nemara tudi po nepo- trebnem nekoliko preve~ ekstenzivno zastavljene knjige, v katero je evidentno vlo‘il velik napor, lotil kot upokojeni profesor univerze v Gießnu v Nem~iji. Po svoji izobrazbi je zgodo- vinar, germanist in klasi~ni filolog, ki je kot medievist velik del svoje raziskovalne pozorno- sti namenjal tudi Slovanom vzhodno od nekdanje karolin{ke-nem{ke meje na Labi in Sali ter spada tako med odli~ne poznavalce tistega podro~ja, ki ga pokriva pojem Germania Slavica. Poleg tega se zadnjega ~etrt stoletja tudi izredno plodovito, inovativno in zato tudi polemi~no, ukvarja s karantansko oziroma alpskoslovansko zgodovino zgodnjega srednjega veka.6 Pri tem tega ne po~ne zaprt v raziskovalni kabinet, ampak je v dolgih letih svojega pe~anja z zgodovino regije »med Salzburgom in Trstom, od Pustri{ke doline do Semmeringa in Gorjan- cev«, le-to tudi sam prevandral in prepotoval in tako poleg njene zgodovine dobro spoznal tudi njene ljudi in njen prostor. K temu je dodati {e Kahlovo izrazito ob~utljivost glede metodolo{kih izhodi{~ pri re{evanju posameznih problemov, saj je od njih v najve~ji meri odvisna verodostojnost in prepri~ljivost dobljenih rezultatov. Njegove razprave, vklju~no z monografijo o Karantaniji, so topogledno napisane na visokem nivoju, z vedno jasno opre- deljenim – in ~e je potrebno tudi problematiziranim – metodolo{kim pristopom in lahko slu‘ijo za zgled, kako se pristopa k re{evanju zgodovinskih problemov. Vse to: odli~na zgo- 3 Bogo Grafenauer, Ustoli~evanje koro{kih vojvod in dr‘ava karantanskih Slovencev (Dela SAZU I/7, Ljublja- na 1952) 623 str. 4 Gl. Walter Pohl, Tradition, Ethnogenese und literarische Gestaltung: eine Zwischenbilanz, v: Karl Brunner und Brigitte Merta (Hg.), Ethnogensese und Überlieferung. Angewandte Methoden der Frühmittelalterforschung (Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 31, Wien – München 1994) 9 sl. 5 Herwig Wolfram, Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Das Weißbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien (Graz 1979) 167 str. 6 V kolikor je moj pregled njegovega tozadevnega dela vsaj okvirno pravilen, je njegova prva obse‘na razprava iz te problematike: Hans-Dietrich Kahl, Zwischen Aquileja und Salzburg. Beobachtungen und Thesen zur Frage romanischen Restchristentums im nachvölkerwanderungszeitlichen Binnen-Noricum (7.-8. Jahrhundert), v: Herwig Wolfram und Falko Daim (Hg.), Die Völker an der mittleren und unteren Donau im fünften und sechsten Jahrhun- dert (Veröffentlichungen der Komission für Frühmittelalterforschung 4, Denkschriften der ÖAW, phil.-hist. Klasse 145, Wien 1980) 33-81. 469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dovinska in filolo{ka izobrazba, strokovna kompetentnost, temelje~a na dolgoletnem aku- muliranem znanju in {irina raziskovanja, ki mu omogo~a primerjave med vzhodnoalpskim in severovzhodnonem{kim slovanskim prostorom – nekaj, kar se mimogrede, ‘e dolgo ~asa ka‘e kot nujno potreben metodolo{ki in raziskovalni pristop7 in, ki je prav v Kahlovi mono- grafiji na{el svojo najbolj{o mo‘no potrditev –, uvr{~a Hans-Dietricha Kahla med zagotovo najbolj kompetentne zgodovinarje za delo, ki ga je opravil, pa ~eprav predstavlja njegovo neznanje sloven{~ine veliko oviro, saj mu je bila tako v veliki meri (ne pa povsem) onemo- go~ena recepcija slovenskega zgodovinopisja, ki je od Ljudmila Hauptmanna, Milka Kosa, Boga Grafenauerja, Sergija Vilfana pa do danes delujo~ih raziskovalcev, pomembno prispe- valo k re{evanju s Karantanijo povezane problematike. Vsebina knjige ni v toliki meri prikazati, kako je Karantancem tekla zgodovina od njiho- vega oblikovanja po slovanski naselitvi v vzhodne Alpe pa do njihovega konca, zvezanega z ukinitvijo njihove dr‘avne tvorbe in njene gentilne ureditve, kar je pripeljalo tudi do ugasitve njihove etni~ne identitete, kolikor osvetliti temeljne strukturne elemente, ki so opredeljevali karantansko stvarnost. Kahl je na nek na~in izbral enciklopedijski pristop in v posameznih poglavjih je obravnaval teme kot so heterogena izhodi{~na struktura prebivalstva, oblastna in sakralna struktura, gospodarske podlage karantanske dru‘be, problemi meja in s tem obsega Karantanije. V sredi{~u njegovega zanimanja je tako Karantanija v ~asu preden je pri{la pod bavarsko-frankovski vpliv in nadoblast; v prvi vrsti ga zanimajo strukture slovansko opre- deljene dru‘bene in politi~ne skupnosti v ~asu, ko je le-ta bila {e svobodna oziroma neodvis- na. Zato v knjigi tudi niso obravnavane nekatere sicer centralne teme karantanske zgodovine, kot je npr. postopna integracija Karantancev v frankovsko dr‘avo, zvezana s pokristjanjevanjem in prodiranjem novega pravnega in politi~nega reda. Pri tem je zanimivo, da Kahl kot odlo~ilne cezure v zgodovini Karantancev ne jemlje dogodkov iz okrog 743–45, ko so Karantanci na ra~un Bavarcev in Frankov izgubili tisto »absolutno« samostojnost, ki so jo imeli dotedaj, ali pa dogodkov po uporu Ljudevita Posa- vskega, ko je bila (najkasneje do 828) z vpeljavo grofovske organizacije dokon~no ukinjena njihova gentilna ureditev s knezom na ~elu in s tem njihova lastna (pa ~eprav podrejena) dr‘avna tvorba. Kahlu predstavlja odlo~ilni prelom leto 772, ko je bavarski vojvoda Tasilo III. z neposredno voja{ko intervencijo zadu{il zadnji, najve~ji in tri leta trajajo~i upor Karan- tancev, s ~imer naj bi ti izgubili svojo samostojnost. Nedvomno je zmaga bavarskega vojvode v Karantaniji imela velike in daljnose‘ne posledice: pomenila je z bolj ostrim re‘imom zve- zano pove~anje bavarskega vpliva, ki se v virih {e najbolj ka‘e v intenziviranju pokristja- njevanja;8 to pa je bilo tudi pomembno orodje integracije. Toda izgube samostojnosti dogo- dki okrog 770 niso pomenili in s stali{~a sprememb v karantanskih strukturah – in te so v tej knjigi v ospredju – se vendarle ka‘e, da so bili dogodki okrog 743–745 in 828 bistveno usodnej{i za Karantance. Podreditev Bavarcem in preko njih frankovskim kraljem okrog 743–745 ni le odprla vrata pokristjanjevanju, ampak je s tem ho~e{-no~e{ pri{lo do posega v 7 To potrebo je v slovenskem zgodovinopisju najbolj izrazito izpostavila razprava Milka Kosa, L´Etat slovène en Carantanie, v: L´Europe au IXe-XIe siècles (Warszawa 1966) 123–132 (slovenski prevod Dr‘ava karantanskih Slo- vencev, v: Milko Kos, Srednjeve{ka kulturna, dru‘bena in politi~na zgodovina Slovencev. Izbrane razprave (Ljublja- na 1985) 182–191), v kateri je avtor na nekaj primerih demonstriral pomembnost tak{nega pristopa. 8 Gl. Herwig Wolfram, Salzburg – Bayern – Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit (Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung (=MIÖG) Ergänzungsband 31, Wien – München 1995) 282 sl. V ta ~as spada najverjetneje tudi ustanovitev samostana v Molzbichlu pri Spittalu. Gl. nazadnje Karl Amon (Hg.), Der heilige Nonnosus von Molzbichl (Das Kärntner Landesarchiv 27, Klagenfurt 2001) 288 str. 470 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) sakralno strukturo Karantancev. S tem pa je pri{lo tudi ‘e do sprememb v njihovi gentilni strukturi, katere del je bil tudi njihov pravni red, kjer je tudi pri{lo do bistvenega premika, saj je frankovski kralj – izpri~ano ob postavitivi Gorazda in Hotimirja za kneza – dobil pravico soodlo~anja pri postavitivi novega kneza Karantancev, ki so, kot se zdi, postali dol‘ni tudi voja{ko pomagati novim (nad)oblastnikom.9 Kot {e bolj radikalen poseg v gentilno strukturo Karantancev je oceniti dogodke iz okrog 828, ko je bil na mesto karantanskega kneza postav- ljen frankovski, iz Bavarske izvirajo~i grof. Zamenjava gentilne ureditve z grofovsko je po- menila izgubo politi~ne identitete ter strukturno in institucionalno najpomembnej{o integra- cijo Karantancev v frankovsko dr‘avo, ki jo je – kot sta to formulirala Harald Krahwinkler in Herwig Wolfram – po pomenu povsem upravi~eno primerjati s preoblikovanjem federatske dr‘ave v rimsko provinco.10 Nekoliko presene~a tudi naslov, ki ga je Kahl izbral za svojo monografijo: Staat der Karantaner / Dr‘ava Karantancev. To pojmovanje sicer ni brez tradicije,11 vendar tu presene~a v toliko, ker sku{a biti avtor v svojih izvajanjih kolikor se le da tudi terminolo{ko-pojmovno natan~en, kar v prvi vrsti pomeni, da posku{a izhajati iz pojmov virov tistega ~asa. Beseda dr‘ava (namre~ nem. Staat, it. stato, fr. état, {pan. estado, ang. state iz lat. status) pa je, kot je dobro znano, {ele pojem novega veka. Zadrego, ki jo je zaradi tega imel avtor, ka‘e ‘e podna- slov knjige, kjer je za oznako te karantanske »dr‘ave« uporabil drug, manj precizen – in nemara zato bolj ustrezen – pojem: Machtbildung oziroma dr‘avna tvorba. Zavedajo~ se problema ustreznega poimenovanja politi~ne tvorbe, ki so si jo ustvarili Karantanci, se je Kahl v uvodnem prvem poglavju (str. 21–40), ki vsebuje nekaj – kot sam pravi – predhodnih pojasnil, podrobneje ustavil tudi pri spornem pojmu dr‘ava. Kot to~no ugotavlja, se pojem dr‘ava pojavi so~asno z moderno dr‘avo novega veka, katere vsebino tudi ozna~uje. Vsebina novove{ke teritorializirane in institucionalizirane dr‘ave pa je bila vse kaj drugega kot vsebi- na zgodnjesrednjeve{kih dr‘avnih tvorb, ki so prvenstveno funkcionirale kot t.i. Personen- verband. Z drugimi besedami to pomeni, da si je v primeru zgodnjega srednjega veka pod pojmom dr‘ava potrebno predstavljati povsem druge vsebine in zato je seveda vpra{ljivo ali je primeren. Tega se ve~ kot dobro zaveda tudi Kahl, a hkrati ostaja pri njem z utemeljitvijo, da ni ustreznega nadomestnega izraza. S tem se lahko strinjamo, ~e i{~emo nek splo{en pojem,12 ~e pa govorimo konkretno o politi~ni tvorbi Karantancev, potem zanjo po mojem mnenju vendarle obstaja bolj natan~en izraz, ki izhaja iz virov, nana{ajo~ih se prav na Karantance in ki hkrati opredeljuje tudi obliko njihove dr‘avne tvorbe. Tak{en izraz je gentilna kne‘evina, ki karakterizira dr‘avno tvorbo Karantancev natan~no tako, kot so jo videli in razumeli njihovi 9 ^e so s Sclavi v Annales Mettenses (ed. Georg Heinrich Pertz, MGH Scriptores I, Stuttgart 21976) 327 sl.) ad a. 743 res mi{ljeni Karantanci, kot je communis opinio, je njihova udele‘ba v bavarski vojski izpri~ana ‘e 743 v bitki med Franki in Bavarci ob Lechu. K tej bitki gl. Wilhelm Störmer Früher Adel. Studien zur politischen Führungsschi- cht im fränkisch-deutschen Reich vom 8. bis 11. Jahrhundert I (Monographien zur Geschichte des Mittelalters 6/I, Stuttgart 1973) 167 sl. 10 Harald Krahwinkler – Herwig Wolfram, Der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter, v: Andreas Moritsch (Hg.), Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Region (Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 2001) 109. 11 Gl. op. 3, 7. 12 ^eprav naj opozorim, da je Gerhard Sappok, izhajajo~ iz razmi{ljanj Otta Brunnerja ‘e 1942 predlagal, da v zgodnjesrednjeve{ki vzhodni Evropi ne bi govorili o Staatsgründungen, temve~ o Herrschaftsbildungen, kar se zdi smiselno. Gl. k temu Peter [tih, Plemenske in dr‘avne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah, v: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994) (Razprave SAZU I/17, Ljubljana 1995) 23 sl. 471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) sodobniki: to skupnost je organizacijsko-oblastno po eni strani opredeljeval pojem gens, po drugi pa dux (knez), ki je stal na njenem ~elu.13 Ob dr‘avi je Kahl posebno pozornost v prvem poglavju predhodnih pojasnil namenil tudi skupini pojmov kot so npr. etnogeneza, gens, polietni~nost in ki so v modernem zgodovino- pisju uveljavljeni za opisovanje procesov oblikovanja zgodnjesrednjeve{kih kolektivnih sub- jektov z izra‘eno skupno zavestjo in za njihovo ozna~evanje. Marsikdaj so mu ti izrazi pre- ohlapni, premalo precizni in lahko celo zavajujo~i za opisovanje zgodovinskih realitet in njihovih vsebin. Tako predlaga zamenjavo latinskega gens in nem{kega Stamm s Völker- schaft (slov. ljudstvo), namesto polietni~nost (Polyethnie) se mu zdi primernej{i izraz hetero- genost (Heterogenität), enako nastanek (Entstehung) [ljudstva bolje kot njegovo obliko- vanje (Bildung). Kar se ti~e predloga, da bi za ozna~evanje zgodnjesrednjeve{kih gentes uporabljali pojem ljudstvo – pojem, ki ga je mimogrede Franti{ek Graus ‘e pred leti ozna~il zgolj kot »~isto stilisti~no zasilno re{itev«14 –, pri katerem po Kahlu ne odzvanja napa~na predstava, da gre za skupnost, determinirano z izvorom, je vedarle opozoriti, da je prav pred- stava o skupnem izvoru bila sestavni del imaginarija zgodnjesrednjeve{kih gentes in ena glavnih podlag njihovega obstoja kot skupnosti (ni~ druga~e ni tudi pri dana{njih modernih narodih, ki so v veliki meri konstituirani na podlagi neke imaginarne, v daljno preteklost konstruirane skupne zgodovine). Na tem nivoju je bila ta predstava del njihove realnosti in ni nemara ni~ narobe, ~e odzvanja tudi v pojmu samem. Poleg tega je izraz ljudstvo v sloven{~ini semanti~no ve~zna~en in lahko pomeni tudi samo dolo~en (ni‘ji) dru‘beni sloj ali sploh povsem neopredeljeno maso ljudi;15 z njim skratka lahko ozna~ujemo tudi nekaj, kar je zelo dale~ od zgodnjesrednjeve{kih politi~no-etni~nih skupnosti z izoblikovanim »mi«-ob~utkom in pripadnostjo. V zgodnjesrednjeve{kem kontekstu razume Kahl z ljudstvom jezikovno in kulturno heterogeno zdru‘bo, ki je na ni‘ji stopnji od naroda oziroma etnije (Ethnos), ki naj bi bila jezikovno in kulturno kolikor toliko enotna. Toda, ali tak{na gradacija res odslikava pojmovne predstave iz zgodnjega srednjega veka, kjer so bili npr. tako Bavarci, za katere Kahl smatra, da so dosegli stopnjo etnije kot Karantanci, za katere smatra, da so ostali na stopnji ljudstva, ozna~eni kot gens. Kot bo v nadaljevanju pokazano prav na primeru Karan- tancev, se ka‘e problem tudi v tem, da je marsikdaj klasifikacija neke politi~no-etni~ne skup- nosti v eno ali drugo skupino lahko zelo sporna. Neke spoznavne koristi od predlagane siste- matizacije ni videti, prej nas vodi k novemu nepotrebnemu predal~kanju in fragmentiranju. Neposredni »vstop« v témo knjige predstavlja drugo poglavje s predstavitvijo virov, ki jih je avtor razdelil na pisane, jezikovno-toponomasti~ne, arheolo{ke in ljudsko izro~ilo (str. 41–50). Nasplo{no je virov za karantansko zgodovino 7. in 8. stoletja zelo malo. In {e ti ki so, omogo~ajo velikokrat zelo razli~ne interpretacije in zaklju~ke, ki se marsikdaj ne mo- rejo dvigniti nad nivo hipotez, kar je jasno razvidno tudi iz Kahlove knjige. Marsikje si je premike v smeri bolj trdnih spoznanj, kar pomeni potrditev ali pa zavrnitev dolo~enih hipo- tez, obetati predvsem (in zgolj) od nadaljnih arheolo{kih raziskav (npr. Gospa Sveta, Krnski grad, Mo‘berk), ki so v zadnjih dveh desetletjih prav neverjetno obogatile na{e védenje o 13 Paulus Diaconus, Historia Langobardorum (ed. Georg Waitz, MGH Scriptores rerum germanicarum in usum scholarum 48, Hannover 1878, 194) V 22: Sclavorum gens in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum; Conversio Bagoariorum et Carantanorum (ed. Fritz Lo{ek, MGH Studien und Texte 15, Hannover 1997) c 4: Samo nomine quidam Sclavus manens in Quarantanis fuit dux gentis illius, Fuitque tunc dux eorum [i.e. Carantanorum] Boruth nomine; c. 5: prenominatus dux Carantanorum [i.e. Cheitmar] petiit Virgilium episcopum visitare populum gentis illius; c. 6: Waltunc dux eorum [i.e. Carantanorum]. 14 Franti{ek Graus, Die Nationenbildung der Westslawen im Mittelalter (Nationes 3, Sigmaringen 1980) 13. 15 Gl. npr. Slovar slovenskega knji‘nega jezika (Ljubljana 2002) s. v. 472 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) zgodovini koro{kega prostora zgodnjega srednjega veka.16 Za zgodovinarja in njegov na~in dela so seveda v ospredju pisani viri, med katerimi Kahl povsem pri~akovano izpostavlja predvsem Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ~eprav se je te‘ko strinjati z njegovo trditvijo, da je to edini pripovedni vir, ki nam posreduje vsaj nekaj drobcev o politi~ni struk- turi Karantanije. V to skupino je po mojem mnenju vendarle potrebno {teti tudi ni~ manj pomembno poro~ilo Fredegarjeve kronike o knezu Valuku in marki Vinedov,17 ki ga Kahl za~uda ne omenja. To poro~ilo, za katerega skorajda ne more biti dvoma, da se nana{a na koro{ko Podravje, lahko po njegovem pomenu primerjamo s Konverzijo: v omembi marca Vinedorum in dux Winedorum so ohranjeni ‘e za ~as pred sredo 7. stoletja prvi sledovi politi~ne organiziranosti tamkaj{njih Slovanov. Oblastno-strukturno se polo‘aj Valukovih Slovanov v osnovi ni razlikoval od polo‘aja Borutovih Karantancev in za~etke Karantanije, kot posebne dr‘avne tvorbe, je potrebno iskati prav tu. So pa bile potrebne {e pribli‘no dve, tri ali nemara celo {tiri generacije, da se je iz te politi~no-pravne skupnosti razvila {e posebna etni~na skupnost z individualnim gentilnim imenom. Poleg tega je to Fredegarjevo poro~ilo, ki govo- ri o zato~i{~u, ki so ga bolgarski ube‘niki dobili pri Valuku, pomemben vir tudi za vpra{anje polietni~ne strukture karantanskega prebivalstva, o ~emer bomo v nadaljevanju {e govorili. Prav tako presene~a, da avtor med pisanimi viri ne omenja listine bavarskega vojvode Tasila III., s katero je 769 dotiral novoustanovljeni samostan v Innichenu.18 Visoko mesto tega dokumenta, ki je za karantansko zgodovino 8. stoletja pomemben dvakratno – z ozirom na njene meje (ki jih Kahl obse‘no obravnava in tam seveda to listino tudi upo{teva) in pokristjanjevanje – izhaja ‘e iz tega, da gre za edini listinski vir za karantansko zgodovino pred 9. stoletjem in da gre seveda za sodoben zgodovinski vir. Slednje velja za obdobje, ki ga v svoji knjigi obravnava Kahl, samo {e za Fredegarjevo kroniko. [e slab{e je stanje virov za prostor ju‘no od Karavank, kjer se je kot del Avarije nahajala Karniola. To je bil prostor, ki je v resnici bil v »v senci izro~ila«, kot je Kahl poimenoval tretje poglavje knjige, v katerem se ukvarja z njim (str. 59–66). Tu je zelo pomembno njego- vo zapa‘anje glede imena prebivalcev zgornjega Posavja, ki se v Frankovskih dr‘avnih ana- lih za leto 820 omenjajo kot Karniolci, Carniolenses.19 Avtor meni, da gre pri tem za tujo oznako; za poimenovanje od zunaj in ne za ime s katerim bi se prebivalci zgornjega Posavja sami imenovali. Za doma~e, v slovan{~ini tistega ~asa tvorjeno ime, bi bilo po Kahlovem mnenju in ob pritegnitvi analogiji z Carantani, Marav(an)i, Timociani, Guduscani ipd., pri~akovati obliko tvorjeno s sufiksom –ani; se pravi *Carniol(i)ani. Ker ni izpri~ana in ker poznamo samo obliko Carniolenses, se Kahlu postavlja vpra{anje ali so ‘e tvorili gentilno skupnost ali pa je {lo bolj za regionalno opredeljeno skupnost, kot so jo v tistem ~asu npr. predstavljali Furlani, ki se na enak na~in kot Karniolci (Foroiulienses) omenjajo skupaj z njimi celo v istem stavku dr‘avnih analov. ^e k temu dodamo {e, da nam ni s prostora ob zgornji Savi izpri~an noben knez, potem se ka‘e Kahlova skepsa o gentilni strukturi Karniole in Karniolcev {e toliko bolj upravi~ena. 16 Odli~en pregled materialne kulture na Koro{kem v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku predstavlja delo: Paul Gleirscher, Karantanien. Das slawische Kärnten (Klagenfurt 2000) 165 str. 17 Chronicarum quae dicuntur Fredegarii libri quattor (Bearb. Andreas Kusternig, Quellen zur Geschichte des 7. und 8. Jahrhunderts, Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 4a, Darmstadt 21994, 242) IV 72. 18 Die Traditionen des Hochstifts Freising I (744-926) (Hg. Theodor Bitterauf, Quellen und Erörterungen zur bayerischen und deutschen Geschichte N. F. 4, München 1905) {t. 34. 19 Annales regni Francorum (Neubearb. Reinhold Rau, Quellen zur karolingischen Reichsgeschichte I, Au- sgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 5, Darmstadt 21987, 122) ad a. 820. 473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Vendar je na drugi strani potrebno opozoriti tudi na slede~e. ^e pogledamo primer Mora- vanov (v njihovem takratnem jeziku Moravlene, kot je razvidno iz @itja Metoda20), kjer najde- mo v latinskih virih tistega ~asa poleg oblike Maravi, Maravani, Marahoni ipd. tudi obliko Marahenses, Maravienses, gens Mara(h)ensium, Sclavi Marahenses,21 potem jasno sledi, da tudi oblika Carniolenses sama po sebi {e ne more pomeniti tuje oznake, ampak je lahko {lo le za latinizirano obliko doma~ega imena *Carniol(i)ani. Zadeva z obliko Carniolenses, ki jo je mogo~e interpretirati kot tujo ali pa kot latinizirano doma~o oznako, je skratka tak{na, da gentilne ureditve Karniole ne more potrditi, vendar je tudi ne more zanikati. Zato pa jo vsekakor dopu{~a. Menim celo, da je tudi verjetna, ~eprav se tega trdno ne da dokazati. Pomembne indice za tak{no mnenje nam daje primerjalna metoda. Po eni strani gre za tipolo{ko primerjavo nastanka imena Karantanci in Karniolci, kjer gre za enaka procesa: etnonima sta nastala iz horonima; pri enih in drugih je njihovo ime izpeljano iz imena po- krajine v kateri so ‘iveli.22 Po drugi strani pa gre za upo{tevanje ~asovnega in prostorskega konteksta, v katerem se prvi~ (in edinkrat) omenjajo Karniolci, se pravi za primerjavo s {ir{im prostorom avarskega kaganta po njegovem propadu. Vidimo, da je v prvih desetletjih 9. stoletja pri{lo na obrobju nekdanjega avarskega kaganata do »etnonimske zgostitve«,23 do pojava cele vrste individulanih gentilnih imen kot so ^ehi, Moravani, Guduskani, Timo~ani, Abodriti oziroma Praedenecenti, Srbi (in nekoliko kasneje tudi Hrvati). Ta imena so nadome- stila kolektivno gentilno ime Slovani in njihov pojav je razumeti kot del procesa velikega etni~nega, dru‘benega in gentilnega preslojevanja, ki je zajelo propadli kaganat. V ta kon- tekst je potrebno umestiti tudi edino omembo Karniolcev leta 820, ki tako v Posavju odslika- va etnogenetske procese na nekdaj avarskih tleh. Druga primerjava v tem sklopu pa je slede~a: po uporu Ljudevita Posavskega, ki je v za~etku dvajsetih let 9. stoletja dodobra zamajal frankovski jugovzhod, je na tem prostoru pri{lo do uvajanja grofovske uprave, ki je zamenja- la bolj samostojno in s tem manj zanesljivo gentilno. Tako sta na ozemlju »frankovskega« avarskega kaganata med Donavo in Rabo nastali dve grofiji, v Karantaniji je zadnjega doma~ega kneza Etgarja zamenjal bavarski grof Helmwin. Doma~e kneze so izgubili tudi panonski Slovani, ki so 827 pri{li pod Bolgare, saj so ti njihove duces zamenjali s svojimi rectores, kar so Franki po ponovni osvojitvi tega prostora s postavitvijo Pribine za grofa le potrdili. Gledano iz te perspektive oziroma v tem kontekstu pa lahko razumemo pojavitev frankovskega grofa (z Bavarske izvirajo~ega Salacha) ob zgornji Savi v tridesetih letih 9. sto- letja kot posledico odprave gentilno strukturirane Karniole in njega samega kot naslednika plemenskega kneza Karniolcev.24 O gentilni ureditvi Karniole pa nemara obstaja {e en indic, na katerega je opozoril Sergij Vilfan.25 Gre za obi~aj, zabele‘en ‘e pred sredo 15. stoletja in po katerem je moral kosez, ki je imel v fevdu kose{ki dvor v Logu na vzhodnem obrobju Ljubljane peljati ob prihodu 20 @itije Metoda (pripr. Metod Benedik, Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100 letnici Meto- dove smrti, Acta Ecclesiastica Sloveniae 7, Ljubljana 1985, 225) c. 10. 21 Gl. Graus, Nationenbildung (kot v op. 14) 156 sl. 22 Gl. Harald Krahwinkler, Ausgewählte Slaven-Ethnonyme und ihre historische Deutung, v: Slovenija in sose- dnje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 413 sl. 23 Krahwinkler, Slaven-Ethnonyme (kot v op. 22) 418. 24 Gl. [tih, Plemenske in dr‘avne tvorbe (kot v op. 12) 38 sl. 25 Sergij Vilfan, Kose{~ina v Logu in vpra{anje kosezov v vzhodni okolici Ljubljane, v: Hauptmannov zbornik (Razprave SAZU I/5, Ljubljana 1966) 190 sl.; isti, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci (Pravna obzorja 5, Ljub- ljana 1996) 109. 474 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) de‘elnega kneza v slavnostnem sprevodu slovesno okra{enega vola v mesto in ga oddati vladarjevi kuhnji. Zadnji~ je imetnik tega kose{ke fevda oddal vola ob dednem poklonu Kar- lu VI. 1728. Vilfan (upravi~eno) meni, da v tradirani obliki obi~aj ne odra‘a njegovega prvot- nega pomena in da je bil prvotno zvezan le s prihodom de‘elnega kneza ob priliki dednega poklona (ta je na simbolni ravni povsem primerljiv z obredom ustoli~evanja, na kar ka‘e tudi to, da je bil na Koro{kem v 16. in 17. stoletju prav vojvodski stol ve~krat prostor poklonitve novemu de‘elnemu knezu26) in tudi oddaja vola za kuhinjo bo prejkone napa~no razumljen prvotni pomen obi~aja. Poleg tega je k isti skupini lo{kih kosezov spadal tudi kosez, ki se je imenoval Kamnar in ni bil v nobeni zvezi s kamnose{tvom ali kamnolomom. Kosez, kamen, dedni poklon, okra{en vol, slovesen sprevod – vse to spominja na koro{ki obred ustoli~evanja in novove{ki obi~aj iz obrobja Ljubljane bi lahko skrival spomin na obred, s katerim se je nekdaj izro~ala oblast karniolskim knezom in bi lahko bil relikt gentilne ureditve Karniolcev. Pri vsem tem razpravljanju pa se je potrebno zavedati, da tudi ta, na podlagi zgornjih izvajanj precej plavzibilna gentilna ureditev Karniole, ne pomeni ni~ drugega, kot to, da imamo opraviti z etnogenetskim procesom, ki ne samo, da ni bil dokon~an, ampak je bil po vsej verjetnosti nasilno prekinjen ‘e v njegovi zgodnej{i fazi. In ~eprav je slovenski prostor ju‘no od Karavank bil, kot to~no pravi Kahl, v »senci izro~ila«, ni za podceniti njegovega pomena za prou~evanje dru‘benih struktur alpskih Slovanov in s tem tudi Karantancev. V mislih imam predvsem vpra{anje o vlogi in mestu ‘upanov v staroslovanski dru‘bi, o kate- rem se je za~en{i z Janom Peiskerjem razvila velika in dolgotrajna znanstvena diskusija; njeno izhodi{~e pa je predstavljalo urbarialno gradivo, nana{ajo~e se na ju‘no [tajersko.27 Iz »sence izro~ila« nas na nekoliko bolj osvetljeno sceno prostora severno od Karavank vodi ~etrto poglavje knjige (str. 67–78), ki ga je avtor naslovil »Ljudje iz Karante«. To je pomen imena Karantanci, o katerem Kahl razpravlja na tem mestu. @e dolgo je znano, da je ime etimolo{ko zagotovo predslovanskega izvora, vendar pa gre, kot nagla{a avtor, za bese- do, tvorjeno na podlagi slovanskih jezikovnih zakonitosti. Sami so se verjetno imenovali *Karantane, ~eprav sta enako mo‘ni tudi obliki *Karentane in *Karontane. Etnonim je namre~ izpeljan iz horonima, ki nam v 9. stoletju ni sporo~en samo v samostalni{ki obliki C(h)aranta, ki jo navaja Kahl, ampak tudi v obliki C(h)arenta, medtem ko sre~amo pri anonimnem raven- skem geografu za Karantance oznako Carontani, v Nestorjevi kroniki, kjer imamo njihovo ime prvi~ zabele‘eno v slovanskem jeziku, pa je oblika Horutane.28 Pokrajinsko ime Karanta/Karenta, ki se obi~ajno lokalizira na prostor [entur{ke gore in Gosposvetskega polja, Kahl povezuje predvsem z masivom [entur{ke gore, saj naj bi se etimolo{ki pomen besede Karanta/Karenta, ki naj bi izvorno imela nekaj skupnega s skala oziroma kamen, te‘ko nana{al na bolj zamo~virjeno Gosposvetsko polje. Ob predpostavki, da predlagana razlaga karantanskega imena res dr‘i, o ~emer pa med etimologi ni enotnega mnenja,29 ima Kahlov argument svojo te‘o. A svojo ima tudi dejstvo, da je cerkev Gospe svete stala ad Carantanam. Njena prva omemba s to oznako je iz leta 860 in je kronolo{ko 26 Gl. Bogo Grafenauer, Ustoli~evanje koro{kih vojvod, gradnja slovenskega dr‘avnega mita in vpliv na obliko- vanje slovenskega naroda v 19. stoletju, v: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994) (Razprave SAZU I/17, Ljubljana 1995) 64. 27 Gl. zlasti Ljudmil Hauptmann, Staroslovenska dru‘ba in obred na kne‘jem kamnu (Dela SAZU I/10) 7-74. 28 Gl. Krahwinkler, Slaven-Ethnonyme (kot v op. 22) 415 sl. 29 Gl. Eberhard Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten I (Archiv für vaterländische Geschichte und Topo- graphie 50, Klagenfurt 1956) 24 sl. in tudi Kahl, Staat der Karantanen, 71 in op. 77, kjer je razvidno, da je druga~nega mnenja tudi Gottfried Schramm v meni nedostopnem delu Eroberer und Eingesessene. Geographische Lehnnamen als Zeugen der Geschichte Südosteuropas im ersten Jahrtausend n. Chr. (Stuttgart 1981). 475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) primerljiva z prvo omembo Krnskega gradu (888 Carentanum, curtis Corontana) in precej starej{a od prve omembe [entur{ke gore (983 mons Carentanus).30 V kontekstu, v katerem je omenjena, pa ad Carantanum lahko razumemo tako, da je cerkev Gospe svete le‘ala pri Karanti ali pa v njej. Mo‘nost, da je pojem Karanta prvotno pokrival tudi Gosposvetsko polje, se mi ne zdi tako majhna.31 Kakorkoli ‘e, to vpra{anje niti ni tako bistveno – vsega skupaj gre le za dobra 2 kilometra zra~ne razdalje. Bolj pomembno se zdi, da horonim, iz katerega so Karantanci izpeljali svoje ime, Kahl ne povezuje s politi~nim ampak versko- kultnim sredi{~em Karantancev, o ~emer bo v nadaljevanju {e govora. Karantanci so po Kahlu bili heterogen (obi~ajno bi rekli polietni~en) gens in o sestavi njegovega prebivalstva razpravlja v petem poglavju (str. 79–136). Po terminologiji, ki jo je predlagal v prvem poglavju, naj {e ne bi dosegli stopnje jezikovno in kulturno kolikor toliko enotne etnije (Ethnos), ampak naj bi ostali na stopnji jezikovno in kulturno bolj heterogenega ljudstva (Völkerschaft). Da je karantanska skupnost imela heterogene (polietni~ne) korenine je uveljavljeno spoznanje ‘e od Wolframovega komentarja Konverzije, ne vidim pa pravih argumentov za Kahlovo mnenje, da je ostala na stopnji ljudstva; se pravi jezikovno in kultur- no heterogena. O tem nimamo niti jezikovnih niti arheolo{kh pri~evanj. [e ve~, v knjigi ve~krat omenjani mo{ki grob iz Grabalje vasi/Grabelsdorf, z avarsko (bizantinsko?) pasno garnituro in merovin{kim oro‘jem, pri~a nemara ravno obratno o uspe{nem spajanju razli~nih kulturnih tradicij. @e to, da so Karantanci funkcionirali kot politi~na in pravna skupnost, z imenom, ki je izra‘alo njihovo skupno identiteto, in da so v o~eh sodobnikov veljali kot slovanski gens, so dejstva, ki pri~ajo o ‘e dose‘eni stopnji homogenosti in hkrati elementi, ki so morali pospe{evati tudi jezikovno in kulturno poenotenje. Verjetno ne bomo nikoli (iz)vedeli, v kolik{ni meri je slovan{~ina do konca 8. stoletja uspela izpodriniti ostale idiome v Karan- taniji, vendar ne more biti dvoma, da je morala imeti dale~ prevladujo~e mesto, da je bil to jezik oblasti – in zato atraktiven tudi za neslovanske prebivalce Karantanije – in da je od naselitve Slovanov v pokrajino pa do konca obdobja, ki ga obravnava Kahl, vendarle preteklo najmanj {est generacij; to pa je za jezikovno in kulturno asimilacijo kar dolga doba. Navede- no prej govori za to, da so Karantanci postali tudi ‘e kolikor toliko jezikovno in kulturno enotna skupnost, kot pa obratno. Posledi~no bi jih v skladu s Kahlovo terminologijo lahko ozna~ili tudi ‘e kot etnijo. Kar se ti~e t.i. polietni~ne strukture Karantanije, Kahlovo obse‘no razpravljanje pravza- prav ni prineslo ni~ bistveno novega, oziroma {e manj od pri~akovanega. Etni~ni substrat Karantancev mu poleg Slovanov predstavljajo {e Hrvati (pri ~emer podlago v virih poleg »hrva{kih« toponimov in »hrva{kega okraja« (pagus Chrouuati) predstavlja tudi neomenjena 30 Gl. Die Urkunden Ludwigs des Deutschen, Karlmanns und Ludwigs des Jüngeren (ed. Paul Kehr, MGH Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum I, München 21991) 102 (za ad Carantanam ecclesia sanctae Mariae); Die Urkunden Arnolfs (= D- Arn.) (ed. Paul Kehr, MGH Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolino- rum III, Berlin 1955) 42 (za actum Carentano); Annales Fuldenses (Neubearb. Reinhold Rau, Quellen zur karolingi- schen Reichsgeschichte III, Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 7, Darmstadt 21992, 148) ad a. 888 (za curtis Corontana); Die Urkunden Otto des II. (=D. O. II.) (ed. Theodor Sickel, MGH Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/1, München 21980) 292 (za mons Carentanus). 31 S tem v zvezi se postavlja tudi vpra{anje razmerja med pojmoma Karanta in (pagus) Carentariche (Karintri- che). Po listini Otona II. iz 980 se je slednji pojem, ki je pokrival tudi Gosposvetsko polje, nana{al prav na jedro Karantanije oziroma Koro{ke (D. O. II. 216); gl. Heinz Dopsch, Gewaltbote und Pflazgraf in Kärnten, v: Carinthia I 165 (1975) 132 in op. 37 ter zemljevid na strani 137 (ponatisnjen tudi v: Karl Brunner, Herzogtümer und Marken. Vom Ungarnsturm bis ins 12. Jahrhundert. Österreichische Geschichte 907–1156 (Wien 1994) 67). Druga~no sliko nudi listina Arnulfa iz 898 (D. Arn. 162), kjer se je pojem Charintariche nana{al na zgornjo dolino Krke in prostor Sel~/Zeltschach. 476 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) decima od Chrowat ob zgornji Muri),32 romanski (romanizirani) staroselci33 in germanski drobci (Vzhodni Goti). Prisotnost slednjih izpeljuje zlasti iz besede Edlinger, za katero presumira, da gre za izpeljanko iz druga~e neizpri~anega gotskega *adaliggs (v pomenu Häuptling, pogla- var). Koliko ima tu prav, lahko presodijo le jezikoslovci, nedvomno pa je, da je podlaga, na kateri gradi svojo tezo o prisotnosti gotskega substrata, zelo skromna in nezanesljiva, ~eprav je seveda z gotskimi drobci treba ra~unati ‘e zaradi njihovega politi~nega gospostva v koro{kem prostoru v prvi polovici 6. stoletja. Zato {e toliko bolj ~udi, da v svoje raz~lenjevanje etni~nega substrata Karantancev ni pritegnil vpra{anja Avarov, katerim Kahl druga~e pripisuje velike vplive na Karantance. Avari, ki so v koro{ki prostor pri{li skupaj s Slovani in mu (jim) nekaj ~asa tudi gospodovali, so pustili nedvomno mo~nej{e sledi kot Goti in se ka‘ejo tako v toponomasti~nem34 in nemara tudi onomasti~nem gradivu35 kot tudi v arheolo{kem materialu. Pogre{am tudi obravnavo vpra{anja Bolgarov kot mo‘nega elementa karantanskega substra- ta.36 Izhodi{~e za to vpra{anje je znano in ‘e omenjeno Fredegarjevo poro~ilo o knezu Valuku, h kateremu se je po 630 zatekla ve~ja skupina bolgarskih ube‘nikov pod svojim knezom Alcio- kom in tam ostala okrog trideset let. Vsekakor ni izklju~iti, da so v tem, pribli‘no generacijo dolgem obdobju bivanja, nekateri Bolgari ostali v koro{kem Podravju. Kar bi si bilo ‘eleti in kar bi tudi spadalo v to poglavje, je vpra{anje, kako si avtor predstav- lja konkreten potek etnogeneze Karantancev; kako je potekalo zlivanje teh razli~nih etni~nih (in nemara tudi dru‘benih) substratov; kdaj je pri{lo do oblikovanja karantanskega gentilnega imena in s tem do zaklju~ka (dolo~ene stopnje) etnogeneze ipd.? Avtor na razli~nih mestih svoje knjige sicer delno posega tudi v ta vpra{anja, celovito pa se problematike ne loti. [esto poglavje obravnava dostojanstva in (oblastne) institucije karantanske dru‘be (str. 137–221) in je gotovo eno med obse‘nej{imi pa tudi najpomembnej{imi v Kahlovi knjigi. Na ~elu karantanskega gensa je stal v latinskih virih tistega ~asa kot dux ozna~en oblastnik. Kako so ga imenovali Karantanci, v virih ni neposrednih sporo~il. Je pa mo~ z najve~jo mero verjetnosti – pravzaprav gotovostjo – meniti, da so tako Karantanci, kot tudi Slovani {ir{ega prostora, gentilnega poglavarja ozna~evali z besedo knjaz/knez. Da je ta izraz del najstarej{e slovanske dr‘avnopravne terminologije, izpri~ujejo najstarej{i starocerkvenoslovanski tek- sti, kot so @itja Konstantina in @itja Metoda in ni~ manj tudi Nestorjeva kronika.37 V sloven- skem zgodovinopisju je to vpra{anje bolj ali manj razre{il ‘e Milko Kos pred ve~ kot {estde- setimi leti38 in pridru‘uje se mu tudi Kahl, ~eprav hkrati opozarja tudi na manj verjetno mo‘nost, da se je imenoval vladika. Zlasti v jezikoslovnih krogih se je namre~ odpiralo vpra{anja ali ne gre tako pri Valuku (Walluc dux Winedorum) iz prve polovice 7. stoletja kot 32 Josef Zahn (Hg.), Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I (Graz 1875) {t. 77, str. 91. 33 Tu je opozoriti, da povezovanje sinonima kr{~enica – dekla z dru‘beno strukturo alpskih Slovanov in mestom romanskega staroselskega prebivalstva znotraj nje, ki je uveljavljeno ‘e od Linharta naprej, ni nujno. Mo‘no ga je razlagati tudi s slu‘bovanje kr{~enic iz revnej{ih dru‘in na vasi pri njihovih premo‘nej{ih botrah: Bogo Grafenauer, Pripombe k drugi knjigi Linhartovega »Poskusa«, v: Anton Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de‘el ju‘nih Slovanov Avstrije 1 in 2 (Ljubljana 1981) 398. 34 Gl. Kranzmayer, Ortsnamenbuch I (kot v op. 29) 59 sl. 35 Gl. Otto Kronsteiner, Gab es unter den Alpenslawen eine kroatische ethnische Gruppe?, v: Wiener Slavisti- sches Jahrbuch 24 (1978) 144 (zlasti sumljivo je ime Cacatius za kneza »Gorazda«, pa tudi Wallucus kneza Valuka). 36 Herwig Wolfram, Karantanija med vzhodom in zahodom. Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju, v: Z^ 45 (1991) 177. 37 Gl. [tih, Plemenske in dr‘avne tvorbe (kot v op. 12) 27 in op. 39. O pomenu Nestorjeve kronike za najstarej{o slovansko dr‘avnopravno terminologijo gl. Radoslav Kati~i}, Pretorjanci kneza Borne, v: Starohrvatska prosvjeta III 20 (1990) 72 sl. 38 Milko Kos, Vojvoda in knez v krajevnih imenih, v: Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo 24 (1943) 77-83, ponatis v isti, Izbrane razprave (kot v op. 7) 225-233. 477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) pri Valtunku (Waltunc), ki je bil karantanski knez po 772, pravzaprav za naslov (titulaturo) in ne za osebno ime. Vsekakor se Kahl pri tem vpra{anju, kot tudi glede dednosti kne‘je oblasti v Karantaniji oziroma ‘e etabliranja posebnega kne‘jega rodu (stirps regia; morda bolj{e genus ducale), giblje po ‘e uhojenih in dobro poznanih poteh. Na nova pota pa nas vodi pri interpretaciji obreda na kne‘jem kamnu, okrog katerega pomena in izvora je v zadnjem ~asu pri{lo do novih (poskusov) razlag.39 Z naslonitvijo na stepskonomadske obi~aje, kjer so bili pogodbe sve~ano sklenjene z ‘rtvovanjem belega konja za boga neba in ~rnega goveda za boginjo zemlje, Kahl meni, da imamo pri poznanem izro~ilu obreda ustoli~evanja opravka s sekulariziranim obrednim obi~ajem, ki je prvotno simboliziral sklenjeno pogodbo med no- vim knezom in njegovim ljudstvom. Njegov izvor s tem i{~e na vzhodu; bil naj bi izraz stepskonomadskih, avarskih vplivov pri Karantancih. V nasprotju s tradicionalnim, od Hanzi~a († 1766) in njegovega postumno objavljenega dela Analecta seu Collectanea pro Historia Carinthiae I ( Nürnberg 1793), uveljavljenim mnenjem, da je bil sede‘ karantanskega kneza na Krnskem gradu ob vzhodnem vzno‘ju [entur{ke gore – torej na tistem centralnem obmo~ju, ki ga je pokrival horonim Karanta/ Karenta – Kahl meni, da je kne‘jo rezidenco treba iskati v Mo‘berku (Moosburg), okrog deset kilometrov zahodno od [entur{ke gore. Zato pa naj bi bil Krnski grad prizori{~e kult- no-‘rtvovanjskih ritualov Karantancev in naj bi skupaj s [entur{ko goro, na katere vrhu Kahl domneva glavno sveti{~e (po poro~ilu Christalnicka so se ljudje zaradi verovanja, da ima zdravilno mo~, {e v 16. stol. drgnili ob razpo~eno skalo na njenem vrhu; vse skupaj ima avtor za odsev opu{~enega predkr{~anskega kulta in skala z razpoko naj bi – po analogiji s podob- nimi, »kobila« imenovanimi slovanskimi kultnimi kamni – predstavljala nad~love{ko vulvo, v kateri so videli podobo materinskega bo‘anstva), tvoril njihov sakralni center. Tezo o Mo‘berku, kot politi~nemu centru Karantanije, je Kahl predstavil ‘e pred ~asom40 in za njo navedel tudi vrsto tehtnih argumentov, ki jih tukaj ne gre ponavljati. Vsekakor je avtorjeva zasluga, da je pokazal, kako kot dejstvo recipirano mnenje o Krnskem gradu kot sede‘u karantanskega kneza nima ustrezne podlage v virih. Vendar hkrati te podlage v virih nima tudi teza o Mo‘berku. Oba kraja se prvi~ omenjata {ele v poznem 9. stoletju za ~asa kralja Arnulfa. Na obeh, na Krnskem gradu zagotovo, na Mo‘berku pa z dolo~eno mero verjetnosti (ni namre~ mogo~e izklju~iti mo‘nosti, da gre za panonski Mo‘berk-Blatenski kostel ali pa za bavarski Moosburg), je Arnulf tudi listinil. Medtem, ko je pri Reginu iz Prüma (na za~etku 10. stoletja, vendar za opis dogodkov 880) Mo‘berk ozna~en kot castrum muni- tissimum in sicer na na~in, ki daje vtis, da gre za centralni kraj Koro{ke,41 vemo iz Fuldskih analov, da je Arnulf bo‘i~ 888 praznoval na Krnskem gradu, ki je tako imel funkcijo vladar- ske pfalce in s tem prav tako vlogo centralnega kraja. In ~e je bil na eni strani Mo‘berk z obrambno-voja{kega stali{~a gotovo bolj{a lokacija za sede‘ kneza kot Krnski grad, govori na drugi strani v prid slednjega po mojem mnenju vendarle {e bolj tehten argument: ime 39 Gl. zlasti Axel Huber (Hg.), Der Kärntner Fürstenstein im europäischen Vergleich (Gmünd/Kärnten 1997) 246 str.; Hans-Dietrich Kahl, Solium Ducatus Karinthie. Fragen um Kärntens Fürstenstein und seine Rituale, v: Carinthia I 188 (1998) 185 sl. 40 Hans-Dietrich Kahl, Das Fürstentum Karantanien und die Anfänge seiner Christianisierung, v: Günther Hödl – Johannes Grabmayer (Hg.), Karantanien und der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter (Wien – Köln – Weimar 1993) 51 sl. 41 ^eprav tudi tu mnenja niso enotna in ‘e Hans Pirchegger, Karantanien und Unterpannonien in der Karolinger- zeit, v: MIÖG 33 (1912) 309, je postavil tezo, da se opis nana{a na Blatenski kostel v Panoniji. Vse (tudi sporne) vire, ki pridejo v po{tev za najstarej{o zgodovino Mo‘berka na Koro{kem je na enem mestu zbral Robert Svetina, Quellensammlung zur Geschichte und Geschichtstradition Moosburgs in Kärnten, v: Moosburger Museumshefte 7 (1999) 7 sl. 478 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) politi~ne tvrobe, kateri je na~eloval karantanski knez. Karantanija je dobila ime po s prosto- rom Krnskega gradu zvezanim toponimom Karanta/Karenta. Zato je predvidevati, da je tam moral biti njen oblastni center in da je ime Karantanija pokrilo ves tisti prostor, do koder je segala oblast kneza s Karante-Krnskega gradu. Kahl sicer meni, da bi se ime lahko raz{irilo po pokrajini tudi iz njenega sakralnega sredi{~a, vendar za to ne ponudi nobenega argumenta, niti niso poznane paralele tak{ne vrste. Nasprotno, so~asen primer sosednje Furlanije, ki je svoje ime dobila po sede‘u langobardskega in nato tudi frankovskega nosilca oblasti v Ju- lijevem Forumu (Forum Iulii/^edad), ali primera nekoliko kasnej{ih, a prav tako sosednjih de‘el [tajerske, Tirolske in Gori{ke, ki so svoja imena dobila po mati~nih gradovih svojih vladajo~ih rodbin (Steyer, Tirol, Gorica), ka‘ejo in potrjujejo, da so politi~ni teritoriji – in to je bila tudi Karantanija – ime dobili po svojih oblastnih centrih.42 V kolikor bi v karantanskem primeru to bil Mo‘berk, bi bilo pri~akovati, da bi pokrajina (in posledi~no njeni prebivalci) dobila ime, ki bi bilo izpeljano iz njega, pa ga ni. Ime Karantanije (izpri~ano pri Pavlu Diakonu ‘e pred koncem 8. stol.) je tako ob stanju, ko za ~as, ki ga obravnava Kahlova knjiga, nimamo drugih so~asnih virov, glavni argument, da je Krnskemu gradu potrebno dati prednost v vpra{anju sede‘a karantanskega kneza. Nova spoznanja in dodatne razjasnitve pa si je s tem v zvezi obetati predvsem od ({e ne opravljenih43) arheolo{kih raziskav na obeh lokacijah. Kot neke vrste podkneze v strukturi oblasti pri Karantancih domneva Kahl bane. Bili naj bi torej drugi najvi{ji nosilci oblasti za knezom, institucijo pa povezuje z avarsko dedi{~ino v koro{kem prostoru. To je vsekakor mo‘no, a ni~ ve~, kajti podlago v virih predstavljajo le {tirje toponimi, tvorjeni iz besede ban (Fanning, Fohnsdorf, Faning/Bani~e, Pfannsdorf/Banja ves), ki so izpovedno nujno zelo skromni. Sploh se postavlja vpra{anje, ali ni teh toponimov povezovati ‘e z avarsko dobo koro{ke zgodovine (konec 6. – prva desetletja 7. stol.) in ne s kasnej{o karantansko dobo in ali posledi~no ne odra‘ajo oblastne strukture avarske in ne slovansko-karantanske Koro{ke. Glede problematike banov v Karantaniji bi bilo dobro, ~e bi Kahl v obravnavo v primerjalnem kontekstu – to je eno njegovih pomembnih metodolo{kih vodil – pritegnil tudi zgodnjesrednjeve{ko Hrva{ko, kjer so po poro~ilu Konstantina Porfiro- geneta44 Hrvati imeli samo enega bana (pod knezom) in tudi v kasnej{i Bosni se je ta naslov vezal na eno samo osebo, le s to razliko, da so tam z njim ozna~evali celo svojega vladarja. Vsekakor te primerjave ne podpirajo ravno Kahlove teze o ve~ih so~asnih banih pri Karan- tancih. Menim tudi, da je avtor s preveliko lahkoto opredelil konjeni{ki grob iz Grabalje vasi/ Grabelsdorf z avarsko (bizantinsko?) pasno garnituro in merovin{kim me~em kot grob, v katerem je bil pokopan tak{en »karantanski« ban. Na podlagi vira (arheolo{kega gradiva) tak{en zaklju~ek preprosto ni mogo~. Tam pokopani konjenik je lahko bil tudi marsikaj dru- gega. K temu je dodati, da je pri{lo na isti lokaciji lansko poletje do odkritja {e enega tak{nega »kne‘jega« groba z, po ~asopisnih poro~ilih sode~45, identi~nimi grobnimi pridatki, kar na vse skupaj me~e novo lu~. 42 Tako ‘e Kranzmayer, Ortsnamenbuch I (kot v op. 29) 22. 43 Na Krnskem gradu so leta 1939 na ‘eljo Heinricha Himmlerja sicer potekala izkopavanja, ki jih je vodil SS- Hauptsturmführer prof. dr. Hans Schleif, z ‘eljo, da bi potrdili zgodnjo prisotnost »nem{tva« na jugovzhodu rajha, vendar so bile tako najdbe kot dokumentacija izkopavanja izgubljene (verjetno v vojni); objavljena so bila le prehodna in nepopolna poro~ila npr. v Carinthii I 129 (1939) in Kärntner Grenzruf {t. 217/218 z dne 19./20. 8. 1939, gl. Gleir- scher, Karantanien (kot v op. 16) 77 sl.; Hans-Dietrich Kahl, Die Karolingerpfalz Karnburg, v: Personen der Geschichte – Geschichte der Personen. Studien zur Kreuzzugs-, Sozial- und Bildungsgeschichte. Festschrift für Rainer C. Schwin- ges (Hg. von Christian Hesse, Beat Immenhauser, Oliver Landolt und Barbara Studer, Basel 2003) 376 sl. 44 Constantine Porphyrogenitus, De administrando imperio (ed. Gyula Moravcsik, engl. transl. by Romilly J. H. Jenkins, Corpus Fontium Historiae Byzantinae 1, Dumbarton Oaks, Washington D. C. 21967, 144) c. 30. 45 Kronen Zeitung, 18. 8. 2003, str. 14; Novice, {t. 19, 22. 8. 2003, str. 7. 479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Glede ‘upanov, ki jih Kahl obravnava kot naslednjo instanco v strukturi oblasti, je pri- pomniti, da tudi o njih ne vemo takoreko~ ni~ trdnega. Ali so na~elovali eni veliki dru‘ini (zadruga) kot meni avtor ali pa so na~elovali ‘e teritorializirani ‘upi, kot dopu{~a Vilfan,46 ostaja odprto. Prav tako ali so imeli nad seboj bana (~e je ta institucija sploh obstajala pri Karantancih) ali pa so bili neposredno podrejeni knezu, kot je npr. sklepati iz seznamov pri~ hrva{kih vladarskih listin.47 Vsekakor problematike zgodnjesrednjeve{kih ‘upanov (in tudi kosezov) v Karantaniji ni mogo~e re{evati samo znotraj njenega okvira, ker je za kaj tak{nega preozek, ampak je – ob upravi~eni predpostavki, da so dru‘bene strukture slovansko opre- deljenih gentes {ir{ega prostora bile vsaj podobne in s tem primerljive48 – potrebno smiselno pritegniti tudi gradivo {ir{ega prostora. To po mojem mnenju vendarle ka‘e, da so imeli ‘upani bolj pomemben oblastni polo‘aj, kot jim ga ho~e v Karantaniji pripisati Kahl: v usta- novni listini za Kremsmünster iz 777, ki je edini so~asen vir za institucijo ‘upana pred kon- cem 8. stoletja nasploh, nastopa ‘upan Physso kot gentilni vodja tam naseljene skupine Slo- vanov, ki je ni mogo~e zreducirati na eno samo veliko dru‘ino, in pravnozavezujo~a oseba nasproti tretjim.49 Konstantin Porfirogenet pa celo pravi, da dalmatinski in ostali Slovani sploh nimajo arhontov (knezov) ampak ‘upane-stare{ine. 50 Naslov veliki ‘upan za vladarja pri Srbih (prvi~ izpri~an konec 11. stoletja) je mogo~e povezovati prav s tak{no ureditvijo: ko se je eden od ‘upanov-stare{in uspel povzpeti nad ostale in si zagotoviti oblast nad njimi, je razliko do njih izrazil tudi v svojem novem naslovu. Seveda pri obravnavi karantanske oblastne in dru‘bene strukture Kahl ni mogel mimo kosezov, ki {e vedno fungirajo kot eden osrednjih problemov. Kahlov prispevek k re{evanju tega problema je vsekakor zelo originalen. Njegova osnovna teza glede izvora kosezov, ki jih v nem{~ini poznamo pod imenom Edlinger, je slede~a: kosezi imajo dvojni (»doma~« in tuj) izvor, ki se odra‘a v dvojnem imenu tega sloja. Kosezi so v pokrajino pri{li ob slovanski naselitvi, kjer so naleteli na skupino, ki jim je bila po dru‘benem polo‘aju podobna. [lo naj bi za ostanke Gotov, poveljnike manj{ih postojank, ki naj bi se obdr‘ali v pokrajini tudi po propadu njihovega kraljestva. Ti poveljniki, v got{~ini domnevno imenovani *adaliggos (ed. *adaliggs v pomenu poglavar, tisti, ki je na prvem mestu), naj bi se prostovoljno podredili novim oblastnikom in bili zato sprejeti v karantansko heterogeno (i.e. polietni~no) skupnost, kjer so se s kosezi pri{lekov zlili v eno skupino. Pri tem naj bi dvojno poimenovanje ostalo in gotsko ime so v obliki Edlinger kasneje prevzeli Bavarci in Franki. Prvo vpra{anje, ki se postavlja pri Kahlovi tezi je, ali je tak{en razvoj, kot ga domneva sploh verjeten (ali je mogo~ pu{~am ob strani, kajti mogo~e je vse, kar ni v nasprotju s pozitivnimi dejstvi). Ali je socialnozgodovinsko verjetno, da bo neka bolj ali manj koherent- na dru‘bena skupina potem, ko naj bi se iz dveh razli~no imenovanih korenin zlila v eno samo, {e naprej obdr‘ala dve razli~ni imeni, s katerima naj bi ozna~evala samo sebe? Seveda ni verjetno. [e toliko bolj, ker naj bi se ena od teh dveh korenin (domnevno gotska) v nov sloj 46 Sergij Vilfan, Rechtsgeschichte der Slowenen bis zum Jahre 1941 (Grazer Rechts- und Staatswissenschaftli- che Studien 21, Graz 1968) 58; isti, Zgodovinska pravotvornost (kot v op. 25) 190 sl. 47 Marko Kostren~i} (ur.), Codex diplomaticus Regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae I (743–1100) (Zagreb 1967) {t. 3 (852), 20 (892), 28 (950?) itd. 48 Podrobnej{o utemeljitev gl. pri Peter [tih, Strukture dana{njega slovenskega prostora v zgodnjem srednjem veku, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 376. 49 Gl. Wolfram, Salzburg – Bayern – Österreich (kot v op. 8) 366 sl.; Matthias Hardt, Der Suppan. Ein Forschun- gsbericht, v: Zeitschrift für Ostforschung 39 (1990) 162. 50 Constantine Porphyrogenitus, De administrando imperio (kot v op. 44) c. 29. 480 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) zlila iz podrejenega izhodi{~a in zato bi bilo {e toliko prej za pri~akovati, da se bo ob (dom- nevnem) zlitju v eno dru‘beno skupino zanjo uveljavilo tudi eno samo ime (namre~ domi- nantnega dela skupine, se pravi kose{ko). Drugo vpra{anje, ki se zastavlja je, koliko je utemeljena Kahlova izpeljava besede Edlin- ger iz presumirane gotske *adaliggs. Kot je bilo re~eno ‘e zgoraj, lahko sodijo o tem vpra{anju le jezikoslovci, medtem, ko lahko zgodovinar k temu doda slede~e. Izhodi{~e za Kahlovo etimologijo je njegova ugotovitev, da je beseda Edlinger »nem{ka po glasovni podobi, ne pa po pomenu«. S tem ho~e povedati, da si je pod imenom Edlinger, ~e res ima za osnovo besedo Adel, predstavljati bolj ali manj visok plemi{ki polo‘aj; to pa naj bi bilo v nasprotju s polo‘ajem kosezov, ki so bili »priviligirani kmetje-vojaki v posebnem polo‘aju«, skratka ne- plemi~i. Zaradi te pomenske neskladnosti meni, da izvora besede Edlinger ni mogo~e iskati v osnovi Adel ampak drugje; na{el jo je v *adaliggs. S tak{nim sklepanjem bi se lahko strinjali, ~e bi bilo njegovo izhodi{~e to~no. Vendar je tu Kahl zadevo prejudiciral in proglasil koseze za kmete-vojake, ~eprav tega za zgodnji srednji vek ne vemo oziroma ne moremo trditi. Nasprotno je Hauptmann ‘e natan~no pred petdesetimi leti na konkretnih primerih dokazal, da so bili (posamezni) kosezi {e v 12. stoletju v socialnem oziru izena~eni z ministerialnim plemstvom, kar razume kot etapo v njihovem padanju po dru‘beni in pravni lestvici.51 In tudi Vilfanova rekonstrukcija kose{~ine na vzhodnem obrobju Ljubljane, ki je pokazala, da je kose{ki dvor lahko obsegal sto hektarjev, prav tako ka‘e, da so kosezi prvotno morali imeti visoko mesto v dru‘beni strukturi.52 Mnenje, da imamo pri kosezih opraviti z neke vrste karantanskim oziroma alpskoslovanskim (proto)plemstvom (ali so se do tega priviligiranega polo‘aja povzpeli kot kne‘ja dru‘ina ali kako druga~e, pu{~am tu ob strani), ki je bilo nato deloma integrirano v novo, v glavnem z Bavarske prihajajo~e plemstvo, deloma (ve~inoma?) pa je za~elo izgubljati svoj prej{nji priviligiran polo‘aj, se zdi dobro utemeljeno. Bavarski (nem{ki) sosedje so tako ob stiku s Karantanci (alpskimi Slovani) lahko videli v kosezih skupino, ki se je vsaj do neke mere pokrivala z njihovimi predstavami o plemstvu in so jih temu ustrezno poimenovali z Edlinger.53 Ta razlaga izvora nem{ke besede Edlinger za koseza se zdi vsekakor bolj sprejemljiva od Kahlove teze. [e manj trdnih zaklju~kov in ugotovitev prina{a naslednje, sedmo poglavje knjige (str. 222–291). Pa vendar ga je kljub temu {teti za enega med najpomembnej{imi v knjigi. V njem obravnava gentilnoreligiozno sakralno strukturo Karantanije, za katero je Kahl v pri- merjalnem kontekstu prepri~ljivo pokazal, da je morala obstajati tudi pri Karantancih, pa ~eprav za to ne bi imeli nobenega vira, in da je predstavljala enega od glavnih strukturnih elementov njihove majhne ekumene. Ta na{im o~em zastrt, a nujen element vsake pred- kr{~anske gentilne dru‘be, je za~el kazati pri Karantancih prve konkretne konture pred nekaj leti z odkritjem okrog trideset centimetrov velikega marmornatega torza iz St. Martina am Silberberg (severno od [entvida na Glini), ki ga je prav Kahl prepri~ljivo identificiral kot upodobitev slovanskega bo‘anstva (Triglav?) in ga s tem umestil v karantansko sakralno sfero.54 Njen center ume{~a avtor na podlagi razli~nih indicev na podro~je Karante/Karente, se pravi [entur{ke gore, na katere vrhu – kot je bilo omenjeno ‘e zgoraj – je v poznem 16. stoletju odstranjena razpo~ena skala nekdaj morda predstavljala materinsko bo‘anstvo, 51 Hauptmann, Staroslovenska dru‘ba (kot v op. 27) 75 sl., zlasti 122. 52 Vilfan, Kose{~ina v Logu (kot v op. 25); isti Rechtsgeschichte (kot v op. 46) 60 sl. 53 Gl. Sergij Vilfan, Kme~ko prebivalstvo po osebnem polo‘aju, v: Gospodarska in dru‘bena zgodovina Sloven- cev. Zgodovina agrarnih panog II: Dru‘bena razmerja in gibanja (Ljubljana 1980) 291. 54 @e v monografiji Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer problematischen Klosterüberlieferung zur Mis- sionierung der Alpenslawen Oberkärntens (Vorträge und Forschungen Sonderband 46, Stuttgart 1999) 38 sl. 481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) medtem, ko naj bi na lokaciji Krnskega gradu bilo glavno kultno mestno, v katerega neposredni bli‘ini si Kahl predstavlja tudi zborno mesto (ve~a) Karantancev s kne‘jim kamnom. To so vse seveda nujno le hipoteze in zgoraj so bili tudi ‘e predstavljeni argumenti, da je Krnski grad prejkone vendarle bil sede‘ karantanskega kneza. Obstoj sakralne sfere predpostavlja tudi obstoj posebne dru‘bene skupine, ki je imela monopol nad njo oziroma jo je upravljala. Lahko si predstavljamo, da je sve~eni{tvo, ki je nasplo{no evidentno iz (kasnej{ih) poro~il o Slovanih, in ki je v Karantaniji z novo politiko kneza in z za~etkom {irjenja kr{~anstva nujno za~elo izgubljati svoje dru‘bene pozicije, ime- lo eno glavnih vlog v uporih, ki so v {estdesetih letih 8. stoletja pretresali kne‘evino. Sled tega sloja se je po Kahlovem mnenju morda ohranila v t.i. vojvodskem kmetu, kosezu iz Bla‘nje vasi/Blasendorf pri Celovcu, ki je v poznem srednjem veku po dednem pravu na kne‘jem kamnu ustoli~eval novega koro{kega vojvodo. Ta naj bi bil sekulariziran naslednik vrhovnega karantanskega sve~enika-{amana, ki naj bi svoj sede‘ imel prav v Bla‘nji vasi in naj bi tudi pripadal kosezom. Glavni argument, oziroma natan~neje povedano slaboten indic, za to hipotezo je Kahlu prav ime kraja samega, ki ga – ob predpostavki, da izvira najkasneje iz 8. stoletja – etimolo{ko povezuje z blag/blazen (*blaz) s semanti~nim jedrom »kultno neopore~en«. Zopet so etimologi in jezikoslovci tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da o tem novem predlogu55 razlage imena Bla‘nja vas povedo svoje mnenje. Zgodovinar lahko samo ugotovi, da vrsta stvari, na katere je v veliki meri opozoril ‘e Kahl sam, te teze ravno ne podpira. Najprej gre tu za tradicijo poznanih virov o ustoli~evanju, znotraj katere poznajo le mlaj{i viri od Otokarja iz Geule in Janeza Vetrinjskega naprej dednost ustoli~evalca znotraj enega (kose{kega) rodu, medtem, ko po ~asu nastanka starej{a vrinka v [vabsko zrcalo o tem ne vesta ni~.56 Kahl sku{a to ob naslonitvi na Grafenauerjeve analize razlo‘iti s tem, da je pred- loga obeh vrinkov nastala v ~asu investiturnega spora in boja za novo obliko volitev kralja v Nem~iji; napisana naj bi bila v gregorijanskem reformnem duhu in naj bi tudi za svetne kneze »priporo~ala« kot vzor ideal svobodnih volitev po kanonskem principu idoneitete. Ob tem, da, ~e prav vidim, s tak{no interpretacijo obeh vrinkov prakti~no zanika njun viroslovni pomen in vrednost za prou~evanje obreda samega, mora biti vsakomur, ki je bral Grafenaue- rjevo in za njim tudi Kahlovo57 utemljevanje, da je predloga za oba vrinka v [vabsko zrcalo nastala v drugi polovici 11. stoletju, jasno, kako skromne, samo iz {ir{ih razmer v cesarstvu izpeljane argumente sta lahko ponudila za svojo datacijo. Nastanek predloge vrinka v ~asu, ki ga presumirata, {e zdale~ ni zagotovljen in s tem tudi njena interpretacija v Kahlovem smislu ne. Dokler je tako, govori starej{e izro~ilo ustoli~evanja proti kontinuiteti dednega vojvodskega kmeta v zgodnji srednji vek. Podobno je po mojem mnenju tudi z Bla‘njo vasjo. Ta se prvi~ sicer omenja ‘e 980, vendar kot kraljeva zemlja, ki je takrat pri{la v privatne roke (koro{kega vojvode, Salijca Otona »iz Wormsa«).58 A kontinuiran razvoj iz karantanskega obdobja naprej v Bla‘nji vasi, ki ga zagovarja Kahlova teza o tamkaj{njem vojvodskem kmetu-kosezu kot sekulariziranem 55 Poleg etimologije, ki jo je predlagal Kranzmayer, Ortsnamenbuch II (kot v op. 29) 33 in jo Kahl edino pozna, gl. tudi France Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku (Ljubljana 1967) 96; isti, Zbrani jezikoslovni spisi II (ur. Metka Furlan, Ljubljana 2003) 1044; isti in Alenka [ivic, Leksikolo{ke glose, v: Jezik in slovstvo 17 (1971/72) 43 sl. Med temi razli~nimi predlogi je seveda lahko pravilen najve~ eden! 56 Gl. Grafenauer, Ustoli~evanje (kot v op. 3) 74 sl. 57 Hans-Dietrich Kahl, Der »Richter des Landes« zu Kärnten in Überlieferungen des sogennanten Schwaben- spiegels, v: Carinthia I 190 (2000) 137 sl. 58 D. O. II. 216. 482 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) nasledniku glavnega karantanskega {amana, predpostavlja posledi~no tudi posestno-lastni{ko kontinuiteto. To pa ni v skladu z dejanskim stanjem, ki na za~etku posestne tradicije Bla‘nje vasi pozna najprej kraljevo in nato vojvodovo lastnino in s tem jasno diskontinuiteto v pose- stno-lastni{ki strukturi. Ali ni zato morda tudi Bla‘nje vasi {teti v skupino sekundarnih, post- karantanskih kose{kih naselbin? To domnevo potrjujejo tudi raziskave poljske razdelitve v Bla‘nji vasi Hansa Krawarika, po katerem »bi lahko vojvodski kmet opravljal kose{ko funkcijo najprej od 11. stoletja«.59 In nenazadnje, Bla‘nja vas je od Krnskega gradu, domnevnega kultnega sredi{~a Karantancev, kar precej oddaljena. Razdalja zna{a ve~ kot pet kilometrov zra~ne ~rte in, kar se mi zdi zelo pomembno, z njim nima niti vidnega stika. Ali ni nekoliko nenavadno, da bi bil domnevni sede‘ glavnega karantanskega sve~enika toliko oddaljen od sveti{~a, za katerega naj bi bil pristojen? Ali ne bi bilo prej pri~akovati ravno obratno? Skra- tka, podlage, na katerih posku{a Kahl rekonstruirati karantansko sakralno strukturo so tako skromne in nezanesljive, da je – razen dejstva, da je tak{na sakralna struktura morala obstaja- ti – vse {e povsem odprto. Veliko impulzov za nadaljnja razmi{ljanja in raziskave daje tudi naslednje, osmo poglav- je monografije, ki je posve~eno vpra{anju gospodarskih podlag karantanske dru‘be (str. 292–315). Tudi tu ni mo~ povedati veliko trdnega, vendar je predvsem pomembno, da se tudi to vpra{anje postavi na dnevni red. Tu ne gre samo za vpra{anje, od ~esa (in kako) so ljudje ‘iveli ampak tudi npr. za vpra{anje povezav med karantansko gospodarsko in dru‘be- no strukturo: je obstajala proizvodnja (oro‘ja npr.), ki je bila monopolizirana v rokah dolo~enega sloja ali skupine; je mo~ priviligiranih dru‘benih slojev temeljila predvsem na agrarni produkciji in lastni{kih odnosih znotraj nje ali pa sta pri tem imela pomembno vlogo tudi obrt in trgovina; je mogo~e ra~unati s tujci kot nosilci dolo~enih gospodarskih dejavno- sti (visokospecializirane obrtne dejavnosti, rudarstvo, trgovina na dalj{e razdalje); so ob- stajali produkti, ki so bili morebiti zanimivi tudi za zunanje trge? To in podobno so vpra{anja na katera nemara nikoli ne bomo dobili (jasnih) odgovorov – tudi na tem podro~ju si je {e najve~ obetati od novih arheolo{kih odkritij –, a kljub temu je uspelo Kahlu v relativno kratkem poglavju vsaj v obrisih skicirati gospodarstvo pri Karantancih. Temeljna ugotovitev je, da je v primerjavi s predhodnim Norikom, katerega ekonomsko uspe{nost je simboliziralo nori{ko ‘elezo, eksportirano po sredozemskem bazenu, pri{lo do velikega gospodarskega upada in nazadovanja. Ve~ina prebivalstva je v Karantaniji ‘ivela na razmeroma primitiven agrarni na~in in uporabljala orodja, ki so pomenila korak nazaj od predhodnih rimskih. Pre- vladovalo je poljedelstvo s pa{ni{tvom in plan{arstvom. V ospredju je bila predvsem preskr- ba za lastne potrebe, denarnega pla~ilnega prometa ni bilo, ~eprav po drugi strani ni izklju~iti pridobivanja ‘lahtnih kovin (npr. izpiranje zlata iz Drave). Specializirana obrtna proizvodnja je bila prejkone slabo razvita, ~eprav jo oro‘je, brez katerega ni {lo, predpostavlja. Dolo~ena specialna znanja in s tem nastavke za obrtno dejavnost predpostavlja tudi vsaka gradbena dejavnost, ki je imela ambicije prese~i obi~ajne minimalne bivanjske potrebe. Vsekakor lahko sogla{amo s Kahlom, da je moral biti ‘ivljenjski standard za ve~ino ljudi v Karantaniji zelo nizek. Nikakor pa se ne morem strinjati z avtorjevim zaklju~kom, da se v ~asu obstoja karantan- ske kne‘evine ni izoblikovala specifi~na in zaklju~ena (materialna) kulturna skupina znotraj njenih meja, kar razume kot podporo svoji tezi, da je pri Karantancih etnogentski razvoj pripeljal samo do izoblikovanja posebnega ljudstva in ne etnije. S tem se ne morem strinjati 59 Hans Krawarik, Weder Weiler noch Dörfer, Zur neuen methodologischen Konzeption siedlungsgenetischer Forschung, v: MIÖG 110 (2002) 108. 483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) iz dveh razlogov. Najprej, ker je povezovanje dolo~ene (arheolo{ke) kulturne skupine ali kulture s to~no dolo~eno (politi~no-)etni~no skupnostjo metodolo{ko napa~en in (v arheolo- giji) ‘e precej ~asa opu{~en pristop.60 Vzpostavljanje korelacij med arheolo{ko kulturo in etni~nostjo je pripeljalo do najve~jih mo‘nih interpretativnih zmot, ki jih najbolje ilustrira – ker je nemara najbolj poznana – Kossinova germanska teorija, zgrajena na njegovi t.i. »pose- litveno arheolo{ki metodi«, ki ji Kahl na tem mestu v bistvu sledi.61 Zato je pri~akovanje, da bi se pri Karantancih lahko izoblikovala specifi~na in z mejami njihove kne‘evine (etnije) zaokro‘ena materialna kultura anahronisti~no; vpra{anja v tej smeri so zgre{ena in odgovori so zato lahko le napa~ni. Drugi~ se s tem Kahlovim mnenjem ne morem strinjati zato, ker vidi v materialni kulturi merilo za dolo~anje dose‘ene stopnje v etni~nem razvoju. V razliko od prej{nje to~ke, kjer izhaja iz ‘e opu{~enih teoretsko-metodolo{kih pristopov, uvaja Kahl na tej to~ki povsem nov teoretsko-metodolo{ki pristop soodvisnosti med stopnjo materialne kulture in stopnjo etni~nega razvoja. To pa bi bilo potrebno {ele utemeljiti – in dvomim, da je to mogo~e – in ne samo trditi. Deveto poglavje (str. 316–400) je posve~eno problemom meja Karantanije. Zanimivo je, da bolj poglobljena in natan~na razprava o teh vpra{anjih niti ni tako stara, zaklju~ki pa so (bili) zelo razli~ni.62 Zato ne ~udi, da je avtor temu vpra{anju posvetil veliko pozornost, kar ka‘e ‘e obseg poglavja samega, ki je poleg onega o dostjanstvih in institucijah najobse‘nej{e v knjigi. Generalno je za ta segment karantanske zgodovine zelo pomembno avtorjevo opo- zorilo, da obseg Karantanije ni bil nujno vedno enak in da se je npr. obseg Borutove Karan- tanije lahko (nemara celo verjetno) razlikoval od Karantanije po koncu zmagovitih avarskih vojn, v katerih so prejkone sodelovali tudi karantanski voja{ki oddelki. V metodolo{kem oziru postavlja ta ugotovitev pod vpra{aj izpovednost virov 9. stoletja za rekonstrukcijo meja Karantanije v 8. stoletju. Na konkretnem nivoju je Kahl z novimi argumenti zavrnil tezo o posebni kne‘evini Li- burniji ob zgornji Dravi in Muri, ki naj bi obstajala poleg Karantanije in o kateri je ne tako dolgo tega potekala pri nas polemika v Zgodovinskem ~asopisu.63 Z novimi argumenti je tudi potrdil in utrdil domnevo, ki jo je (kar je manj znano) prvi izrazil ‘e Ernst Klebel64 in dodat- no utemeljil Wolfram, da je pasus v darovnici kralja Arnulfa za Waltunija iz 895, ki govori o podelitvi ob spodnje{tajerski Savi, kasnej{a interpolacija v besedilo listine (vsaj za tri kraljeve 60 Zelo dobro je v slovenskem prostoru to problematiko predstavila Irena Mirnik Prezelj, Re-thinking Ethnicity in Archeology, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowe- nien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 581 sl., zlasti 592 sl. 61 O Kossinovi teoriji oz. o pomenu arheolo{kih najdb za presojo etni~nih vpra{anj gl. poleg predhodne op. tudi Bogo Grafenauer, Ob tiso~{tiristoletnici slovanske naselitve na dana{nje slovensko narodnostno ozemlje, v: Pavel Diakon (Paulus Diaconus), Zgodovina Langobardov (Historia Langobardorum) (Maribor 1988) 346 sl. 62 Wolfram, Conversio (kot v op. 5) 78 sl.; isti, Salzburg – Bayern – Österreich (kot v op. 8) 75 sl., Heinz Dopsch, ...in sedem Karinthani ducatus intronizavi... Zum ältesten gesicherten Nachweis der Herzogseinsetzung in Kärnten, v: Regensburg, Bayern und Europa. Festschrift für Kurt Reindel (Hg. Lothar Kolmer und Peter Segl, Regensburg 1995) 127 sl. (s karto na str. 133); Andrej Pleterski, Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov (Zbirka Zgodovinskega ~asopisa 17, Ljubljana 1997) 42 sl.; Kahl, Solium Ducatus Karinthie (kot v op. 39) 218 sl. 63 Pleterski, Mitska stvarnost (kot v op. 62) 42 sl.; Peter [tih, O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave, Z^ 51 (1997) 113 sl.; Andrej Pleterski, Lepi, grdi, zli. O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Bri‘inskih spomenikih, v: Z^ 52 (1998) 232 sl; Peter [tih, Za zaklju~ek, v: Z^ 53 (199) 110; Andrej Pleterski, Vozi me vlak v daljave, v: Z^ 54 (2000) 113; Peter [tih, Pojasnilo, v: Z^ 54 (2000) 116. 64 Gl. Kurt Reindl, Die bayerischen Luitpoldinger 893-989. Sammlung und Erläuterung der Quellen (Quellen und Forschungen zur bayerischen Geschichte N. F. 11, München 1953) 6 in op. 41 484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kmetije v Rajhenburgu/Brestanici je to zanesljivo, {e vedno nekoliko manj za posest v Kr{kem oziroma na Kr{kem polju). Ugotovitev ni pomembna samo za vpra{anje ju‘ne meje Karanta- nije (v postavarskem obdobju), ampak {e bolj za zgodovino karolin{ke Karniole, za katero nimamo tako izpri~ane nobene vladarske podelitve; kasnej{i konstrukt pa je tudi tam navede- no ime marchia iuxta Souwam. Glede znamenite razsodbe Karla Velikega iz 811 o cerkveno- upravni razdelitvi Karantanije med Salzburg in Oglej po reki Dravi, ki da te~e po sredini pokrajine, iz ~esar bi bilo mo‘no sklepati, da se je na jugu Karantanija raztezala tudi v slo- vensko Posavje in Posavinje, je Kahl mnenja, da te trditve (o Dravi kot sredinski reki) ne smemo jemati dobesedno in da je Oglej v Karantaniji dobil manj kot Salzburg, vendar je to na dalj{i rok kompenziral s podreditvijo istrskih {kofij na sinodi v Mantovi 827. Menim, da je v tem vpra{anju potrebno pritegniti mnenju Reinharda Härtla,65 da je listina iz 811 za problematiko ju‘ne meje Karantanije brezpredmetna. Karl Veliki se je namre~ zaradi argu- mentov, ki so dajali prav tako oglejski kot salzbur{ki strani (na eni strani antiquitas svojih pravic, na drugi auctoritas pape‘a), zna{el pred nalogo razsoditi tako, da njegova vloga pravi~nega sodnika ne bo postavljena pod vpra{aj in da hkrati v tem sporu ne bo pora‘enca. Kot izhodi{~e za delitev tako velike pokrajine, kot je bila Karantanija, je pri{la ‘e od vsega za~etka – {e zlasti pri v tistem ~asu obi~ajnemu preferiranju mokre meje – lahko v po{tev samo Drava, ki edina predstavlja resni~no jasno razmejitveno ~rto. Ob izrecnem priznanju, da imata obe sprti strani enakovredno pravico, je moral Karel Veliki objekt spora z dobesed- no salomonsko pravi~nostjo razdeliti na dva enaka dela: Drava je tako morala biti razgla{ena za sredinsko ~rto, ne glede na to, ali je to tudi resni~no bila. Izjava, da te~e Drava po sredini Karantanije je tako lahko izvirala iz potrebe, da se razsodba cesarja prika‘e kot pravi~na in dokler bo obstajala mo‘nost tak{ne interpretacije, tako dolgo listine iz 811 v diskusiji o ju‘ni meji Karantanije ni mogo~e uporabljati. Po zavrnitvi nekaterih starej{ih poskusov dolo~iti meje Karantanije, kjer imamo na eni strani opraviti z, kot pravi, maksi (Wolfram), na drugi pa z mini (Pleterski) Karantanijo, je sku{al Kahl re{iti to vpra{anje s ponovnim pretresom ‘e poznanih virov in tudi s pritegnitvijo novih v obravnavo. Rezultat je nekak{na midi Karantanija (za ~as okrog srede 8. stoletja), pri kateri Kahl lo~i prostor, katerega pripadnost je verjetna in prostor, ki je lahko pripadal Karan- taniji (zemljevid na str. 392). Trdo jedro naj bi tako tvorila dolina Drave od klav‘ pri Sach- senburgu in izliva Mölla na zahodu do pribli‘no Radelj na vzhodu. Vanjo naj bi zagotovo spadala tudi zgornja dolina Mure od njenega izvira v Lungauu do izliva Murice. Ju‘no mejo so predstavljale Karavanke, vzhodno Kor- in Gleinalpe, na severu pa glavni alpski greben med zgornjo Ani‘o in Muro. Kot ozemlje, za katerega z manj{o mero verjetnosti dopu{~a, da je tudi spadalo h Karantaniji pa {teje dolino Zilje nekje do Mauthena in Kötschacha, zgornjo dolino Drave do Kristeinbacha v Pustertalu, zgornjo dolino Ani‘e med pribli‘no Radstadtom na zahodu in Pürggom na vzhodu ter pri nas slovenjegra{ki konec do razvodja pri Vitanju. Zlasti kar se ti~e pripadnosti Ziljske doline in zgornje doline Drave h Karantaniji menim, da je bil Kahl po nepotrebnem preve~ skepti~en. Za mejo Karantanije v sektorju Ziljske doline imamo poro~ilo Pavla Diakona, da je pri{el v prvi ~etrtini 7. stoletja pod oblast furlan- skih Langobardov »okoli{ Slovanov, ki se imenuje Zellia, do kraja z imenom Medaria« in da so tamkaj{nji Slovani pla~evali pensio duksom v ^edadu vse do ~asa vojvode Ratchisa (737–744).66 Po danes uveljavljenem mnenju je regio Zellia (spodnja) dolina Zilje s svojimi 65 Reinhard Härtel, Das Ostarrîchi-Millenium in Inneröstereich, v: MIÖG 106 (1998) 337 in op. 44. 66 Paulus Diaconus, Historia Langobardorum (kot v op. 15) IV 38. Glej k temu komentar Boga Grafenauerja v: Pavel Diakon (kot v op. 61) 192 in op. 66, 67. 485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) pritoki,67 Medaria pa Maglern/Meglarje pri Thörlu/Vratih ob Ziljici, ker je na Hoischhüglu ‘e v pozni antiki stal kastel, katerega strate{ki pomen je evidenten: na koro{ki strani je kon- troliral in zapiral staro rimsko cesto, ki je po Kanalski dolini povezovala furlanski in koro{ki prostor. 68 Vendar Langobardi po poro~ilu Pavla Diakona niso zasedli celotnega okoli{a Zel- lia, ampak samo tisti njegov del, ki je (bil za njih strate{ko pomemben in je) segal do (usque) Meglarij: to pa je gledano iz Furlanije lahko le dolina zgornje Ziljice.69 Spodnja Ziljica in dolina Zilje po tej najbolj plavzibilni in danes splo{no sprejeti interpretaciji nista spadali pod oblast furlanskih Langobardov, ali druga~e povedano: spadati sta morali h Karantaniji. In tudi ~e zaradi kakr{nihkoli ‘e razlogov zgornja interpretacija ne bi dr‘ala in bi Langobardi kontrolirali tudi dolino Zilje, se je langobardska zasedba spornega ozemlja kon~ala ‘e pred sredo 8. stoletja in je ta prostor torej v vsakem primeru {teti h Borutovi Karantaniji. V zvezi s pripadnostjo zgornje doline Drave zahodno od sachsenbur{kih klav‘ h Karanta- niji 8. stoletja je temeljni vir seveda dotacijska listina bavarskega vojvode Tasila III. za samo- stan v Innichenu iz leta 769, kjer je podeljena posest segala usque ad terminos Sclavorum.70 ^e bi bilo v listini govora o terminos Carantanorum potem ne bi moglo biti nobenega dvo- ma, tako pa pu{~a Kahl odprto, da to lahko ni bila meja Karantanije ampak da so tamkaj{nji Slovani morda imeli »te‘ko opredeljiv poseben polo‘aj«. Za to ne vidim nobene prave mo‘no- sti. Najprej, pri~akovati od listine iz 769, da bo v njej zapisano karantansko ime, pomeni morda imeti prevelike zahteve: to bi bila namre~ najstarej{a nesporna omemba karantanske- ga imena sploh! Poimenovanje Sclavi tako dobro ustreza ~asu, v katerem je listina nastala. Nadalje, z misijonom povezano ustanovitev samostana (propter incredulam generationem Sclavanorum ad tramitatem veritatis deducendam), je najla‘je povezati z razmerami v Ka- rantaniji, kjer je po Hotimirjevi smrti izbruhnil, tretji, najve~ji in tudi proti kr{~anski veri uperjen upor. Ustanovitev Innichena in s tem zvezana naloga misijonarjenja je razumljiva le v kontekstu so~asnih karantanskih dogodkov. In kon~no, da je prostor ob zgornji Dravi spa- dal v Karantanijo, nam potrjuje {e en vir: ‘e omenjena razsodba Karla iz leta 811. Po njej je bila provincia Karantana (to je najstarej{a listinska omemba karantanskega imena!) cerkveno- upravno razdeljena po reki Dravi. Da je bil tu o~itno mi{ljen tudi njen zgornji tok, izhaja iz naracije doti~ne listine, kjer je re~eno, da se je oglejski patriarh Ursus v sporu in procesu, ki je sledil, skliceval na to, da je Karantanija (kot naslednica nekdanjega Notranjega Norika) {e pred prihodom Langobardov v Italijo leta 568 spadala pod oglejsko cerkev, o ~emer pri~ajo sinodalni zapiski, iz katerih izhaja, da so predicte Karentane provincie civitates spadale pod oglejsko cerkev. S civitates so seveda lahko mi{ljena le nekdanja nori{ka mesta in {kofijski sede‘i Aguntum, Teurnia in Virunum. Prostor Lienza, kjer je neko~ stal Aguntum, so torej tudi {teli v okvir Karantanije. Eno od orodij, s katerim si je Kahl obilno pomagal pri ugotavljanju mej Karantanije, so kosezi oziroma njihova razprostranjenost. Pri tem je izhajal iz predpostavke, da gre za staro- karantansko (in ne {ir{o alpskoslovansko) institucijo ali z drugimi besedami: tam kjer so bili kosezi, tam naj bi bila Karantanija. Problem je ta, da poznamo koseze tudi v okoljih, ki zagotovo niso spadala h Karantaniji (v Posavju npr.). Zato Kahl predpostavlja, da gre pri delu 67 Strukturo zgodnesrednjeve{ke poselitve tega prostora, ki jo je mogo~e slediti {e v 8. stoletje, je izlu{~il Hans Krawarik, Zur frühen Besiedlung der »Regio Zellia«, v: Carinthia I 186 (1996) 463 sl. 68 Gl. Franz Glaser, Frühes Christentum im Alpenraum. Eine archäologische Entdeckungsreise (Darmstadt 1997) 88 sl.; Gleirscher, Karantanien (kot v op. 16) 21 sl. 69 Gl. Klaus Bertels, Carantania. Beobachungen zur politisch-geographischen Terminologie und zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im frühen Mittelalter, v: Carinthia I 177 (1987) 99 sl. 70 Gl. op. 18. 486 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kosezov za sekundarno kolonizacijo, kar je verjetno tudi res (vendar to velja tudi za koseze znotraj Karantanije-Koro{ke!). Toda kriterijev in argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogo~e trditi, da so npr. kosezi v Posavju in Posavinju rezultat tak{nega sekundarnega razvoja, ni pre- dstavil in je povsem subjektivno razsojal o tem vpra{anju. Z metodolo{kega stali{~a tak{nega postopanja ni mogo~e braniti, kot tudi ne prelaganja dokazovanja na druge. Ravno to namre~ po~ne Kahl, ko postulira kranjske in spodnje{tajerske koseze kot sekundarne in hkrati od tistih, ki bi menili druga~e, pri~akuje, da doka‘ejo nasprotno. Tak{no stali{~e je nesprejemljivo, saj ima nalogo podati argumente v prvi vrsti tisti, ki tezo postavi. Dokler ne bo razre{eno vpra{anje (~e sploh kdaj bo), katere kose{ke naselbine izvirajo iz zgodnjega srednjega veka in katere so rezultat kasnej{ega razvoja in dokler ne bo s tem v zvezi razjasnjeno vpra{anje ali so kosezi samo starokarantanska ali morda {ir{a, alpskoslovanska institucija, ni videti prave mo‘nosti, da bi s pomo~jo raz{irjenosti kosezov re{evali vpra{anje meja Karantanije in zato so vsi tovrstni poskusi na sedanji stopnji védenja nujno obsojeni na neuspeh. Deseto, ne ~isto zadnje, pa vendar zaklju~no poglavje knjige (str. 401–412) se ukvarja z vpra{anjem, kaj je nastalo iz tako rekonstruirane karantanske dr‘ave in Karantancev. Odgo- vor nakazuje ‘e njegov naslov »Obglavljena etnogeneza«. Uvedba grofovske uprave po upo- ru Ljudevita Posavkega, odprava doma~ih knezov, integracija v frankovski pravni in dru‘be- ni red, skratka konec politi~no-dr‘avnega okvirja, so stvari, ki so povzro~ile propad karan- tanskih gentilnih struktur in s tem podlag za nadaljnji obstoj in razvoj. V primerjavi s ^ehi ali npr. Bavarci, ki so uspeli ohraniti vse do danes, gre resni~no za obglavljeno oziroma nedokon~ano etnogenezo. Posledica je bila, da so Karantanci postali »disponibilna masa prebivalstva«, ki je stala na razpolago za nove etni~ne procese. Toda ta tragi~ni razvoj – in tu se je povsem strinjati z avtorjem – je prejkone {ele omogo~il, da je v nekem drugem ~asu in ob ugodnih pogojih pri{lo v novi etnogenezi do oblikovanja slovenstva. In ~eprav so Sloven- ci za~etke svoje nacionalne zgodovine retrogradno povezali prav s Karantanijo, v kateri so videli oziroma {e vedno vidijo zlato dobo svoje zgodovine, ki jim po teh predstavah te~e od takrat kontinuirano naprej,71 je {ele propad karantanske zgodbe omogo~il nastanek sloven- ske. Med zgodnjesrednjeve{ko Karantanijo in Karantanci na eni in sodobno Slovenijo in Slovenci na drugi strani tako ni neposredne, premo~rtne in generi~ne razvojne povezave: Karantanci niso bili niti Slovenci niti so predniki Slovencev; so samo eni od njihovih pred- nikov. Prav tako je njihova dr‘avna tvorba imela poteze, ki jo opredeljujejo kot slovansko, vendar zopet: to niso bili za~etki slovenske dr‘avnosti. Nosilec in nadaljevalec tradicije stare Karantanije je postala Koro{ka, ki je prevzela njeno ime – vendar v drugi vlogi: izgubilo je svoj etni~ni pomen in postalo de‘elno. Bavarci, Franki in ostali, ki so pri{li, so prav tako kot karantanski »staroselci« postali prebivalci Koro{ke in s tem posledi~no Koro{ci. Stvari o katerih Kahl razpravlja v tem poglavju in o katerih je v preteklosti ‘e ve~krat pisal,72 so temeljnega pomena za razumevanje razmerja med Karantanci in Slovenci in s tem tudi za razumevanje etnogeneze Slovencev. Gre za pomemben prispevek k demistifikaciji 71 Gl. Peter [tih, Slovenske predstave o slovensko-nem{kih odnosih v srednjem veku, v: Studia Historica Slove- nica 1 (2001) 313 sl. 72 Npr. Hans-Dietrich Kahl, Wer is in Kärnten »autochton«? Anmerkungen zur Bevölkerungsgeschichte zwischen Karawanken und Tauern, v: Carinthia I 186 (1996) 419 sl.; isti, Der Mythos vom Zollfeld/Gosposvetsko polje, v: Andreas Moritsch (Hg.) Karantanien – Ostarrichi 1001 Mythos (Unbegrenzte Geschichte – Zgodovina brez meja 5, Klagenfurt/Celovec – Ljubljana – Wien 1997) 51 sl.; isti, Slowenen und Karantanen. Ein europäisches Identitätspro- blem, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese II (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 978 sl. 487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) uveljavljene podobe nacionalne zgodovine Slovencev, ki (je) gradi(la) na kontinuiteti s Karan- tanijo. A vendar je potrebno k temu tudi dodati, da ~eprav zgodovina Slovencev ni kontinuirano ali generi~no nadaljevanje karantanske zgodovine, ima slednja vendarle zelo pomembno in konstitutivno vlogo v procesu formiranja Slovencev kot naroda. Eden od temeljnih pogojev za to je oblikovanje lastne identitete, »mi«-ob~utka in zamejitve nasproti drugim. Ena od sredi{~nih to~k tak{ne identitetne identifikacije je prav prepri~anje v dolgo zgodovino skupnosti; ~e te zgodovine ni, jo je potrebno konstruirati in projicirati v daljno preteklost. Tudi pri Slovencih ni bilo bistveno druga~e. Ko so se ti proti koncu 18. stoletja za~eli oblikovati kot moderen narod, sicer z jezikom kot centralno identifikacijsko in zamejitveno to~ko, se je postavilo tudi vpra{anje njihove skupne zgodovine. Njeni za~etki so bili v duhu takratnega ~asa prepoznani v ~asu kralja Sama in Karantanije. Tako konstruirana nacionalna zgodovina, ki je bila po vzoru drugih evrop- skih narodov projicirana nazaj, v obdobja, ko narodov v sodobnem smislu sploh {e ni bilo, je imela velik emancipatori~en in identifikacijski pomen za Slovence; postala je eno od osi{~ njihove identitete in temeljna sestavina njihovega nacionalnega imaginarija. Znotraj tega imagi- narija je pripadlo Karantaniji, v kateri so videli svojo prvo lastno dr‘avo in najsvetlej{o to~ko svoje v glavnem z negativnimi atributi percipirane preteklosti, prav posebej visoko mesto. V tem smislu je torej Karantanija imela pomembno vlogo v etnogenezi Slovencev; ne kot realno, ampak kot imaginarno izhodi{~e slovenskega naroda in ne v zgodnjem srednjem veku, ampak v ~asu razsvetljenstva in romantike. Knjigo formalno zaklju~uje enajsto poglavje (str. 413–435), v katerem je Kahl povzel svoje ugotovitve; kot slovenski povzetek je to poglavje prevedeno tudi v sloven{~ino (str. 473–495). Na koncu sta dodana {e dva precej obse‘na ekskurza. V prvem avtor kriti~no in odklonilno obravnava slovenske in nem{ke avtohtonisti~ne teorije (str. 436–460), drugi pa je namenjen Bri‘inskim spomenikom (str. 461–471), kjer predlaga, da bi njihov jezik poime- novali proto- oziroma predslovenski. Na ‘alost je bil ta prispevek spregledan v bibliografiji Bri‘inskih spomenikov v njihovi zadnji in dopolnjeni znanstvenokriti~ni izdaji,73 ki je iz{la ob razstavitvi teh rokopisov v ljubljanski Narodni in univerzitetni knji‘nici spomladi 2004. Sledijo (po slovenskem povzetku) {e seznam virov in literature ter registri virov, oseb, krajev, stvari in avtorjev (str. 497–562). S knjigo Hansa-Dietricha Kahla je tako na knji‘ne police pri{lo delo, ki v marsikaterem pogledu {iri horizonte na{ega védenja o Karantaniji; morda celo bolj kot katerokoli delo pred njim. V njem je uspel re{iti {tevilna vpra{anja, a postavil je {e veliko ve~ novih. Na nek na~in je paradoksalno, da je po Kahlovi monografiji odprtih in vpra{ljivih ve~ stvari iz karantanske zgodovine kot pred njenim izidom. Vsekakor podoba Karantanije, ki jo je naslikal, marsikje odstopa od tradicionalne slike. Knjiga je tako tudi pomemben impulz za nadaljnja poglob- ljena raziskovanja, kjer si je ‘eleti, da bi poleg zgodovinarjev in arheologov bolj intenzivno sodelovali predvsem specialisti za jezikoslovna vpra{anja razli~nih vrst. Kljub evidentno velikemu naporu, ki ga je Kahl vlo‘il v to delo, in kljub temu, da je (zgodovinsko) znanost marsikje prignal do meja njenih spoznavnih zmo‘nosti, je njegova podoba karantanske dr‘ave v velikem delu zelo hipoteti~na. To odpira polje argumentirane znanstvene diskusije – tudi pri~ujo~i prikaz sku{a iti v tej smeri – ki je neizogibna, ~e ho~emo stvari pomakniti naprej. In ne glede na to, koliko se strinjamo z avtorjevimi pogledi, je nesporno, da je Hans-Dietrich Kahl napisal zelo pomembno knjigo, mimo katere ne more iti noben raziskovalec karantan- ske preteklosti. Temu priznanju je potrebno dodati tudi ob~udovanje, da je v svojih visokih letih zmogel intelektualni napor, potreben za takó kapitalno delo. 73 Bri‘inski spomeniki. Monumenta Frisingensia. Znanstveno kriti~na izdaja (ur. Darko Dolinar in Jo‘e Faga- nel, tretja in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2004) 191. 488 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. – Ljubljana 1996. – 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. – 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust. 489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Hans-Dietrich Kahl Nekaj misli o moji knjigi »Dr‘ava Karantancev« (Ljubljana, 2002) ob njeni predstavitvi v Slovenskem znanstvenem in{titutu na Dunaju, dne 14. junija 2003 Nih~e ne ob‘aluje bolj sr~no kot jaz, da pri~ujo~ega razmi{ljanja ne morem predstaviti sam. Dolga leta sem si ‘elel intenzivno razpravo o vpra{anjih, ki jih sedaj povzema moja knjiga. Pri~ujo~a prireditev mi vliva upanje, da bi se razprava zdaj lahko razvnela. Vendar mojih 83 let terja svoj davek. Temu se moram pokoriti in zato lahko le prosim za prijazno razumevanje moje odsotnosti. Kaj sem pravzaprav hotel? Izhajam iz tradicije Herberta Ludata (1910–1993), na ~igar in- stitutu v Gießnu sem imel priliko delati {est let; isto~asno me vodi ‘elja, da bi prispeval k nadaljevanju ‘ivljenjskega dela svojih preminulih prijateljev Wolfganga H. Fritzeja (1916–1991) in Franti{ka Grausa (1921–1989). Pripadamo generaciji, ki jo je globoko zaznamovala druga svetovna vojna in njene posledice, vsakega na prav poseben na~in. Zaradi te izku{nje smo se, kakor mnogi drugi, {e posebej mo~no zavedali, kako zgre{eno in nezadostno je bilo tako dolgo veljavno pojmovanje zgodovine, na primer Leopolda von Rankeja (1795–1886) z vsem, kar je povzro~ilo, saj je {lo za koncepcijo romansko-germanskega Zahoda. Ve~ kot potrebno je, da vanjo kon~no vklju~imo predvsem slovanske partnerje, pa tudi baltske, finske, mad‘arske in druge, saj je to nujno, ~e ‘elimo pojasniti svojo skupno evropsko identiteto. Ob tem pa moramo upo{tevati tudi raznotero premikanje prebivalstva v vseh smereh, ki so ga spremljale menjave jezika in drugi procesi asimilacije v teku stoletij, ki so vedno znova meglili pogled na kljub vsemu {e obstoje~e skupne to~ke. Med dejavnike, ki lo~ujejo sedanje nem{tvo od starej{ega germanstva, sodi prekrivanje in spojitev s pomembnimi keltsko-romanskimi in slovanskimi elementi, katerih naslednikov v mlaj{ih generacijah ni ve~ mogo~e lo~iti od jezikovno prevladujo~ih germanskih skupin – oboje je eno. Temu primeru bi zlahka dodali {e druge. Tovrstni uvidi, ki sem jih ‘elel pojasniti, so me pred petimi do {estimi desetletji pripeljali do tega, da sem posebno znanstveno pozornost namenil za~etku trenja med celinskimi Zahod- nimi Germani, kasneje Nemci, in nosilci slovanskih idiomov. Vemo, da gre za celo vrsto procesov iz razli~nih obdobij zgodnjega in visokega srednjega veka, ki so se, grobo re~eno, odvijali med Jadranom in Baltikom, vzdol‘ linije, ki je v ~asu Karla Velikega potekala od Kiela preko Magdeburga, Erfurta, Bamberga, Passaua in Linza do Ogleja – seveda gre le za pribli‘en potek. To obmo~je sem sku{al postopoma raziskati z ustreznimi zgodovinskimi metodami za preu~evanje posamezne de‘ele – samo po sebi se razume, da to ni bilo mogo~e enakomerno, temve~ so se te‘i{~a vseskozi menjavala. Nisem pri~el pri Karantancih, temve~ na obmo~jih, kot sta Brandenbur{ko in Meklenbur{ko, ki sta mi bili iz osebnih razlogov sprva bli‘ji, vendar je moj pogled ‘e zelo zgodaj pritegoval tudi vzhodnoalpski prostor: prav tam je to svetovno zgodovinsko trenje povzro~ilo prve vidne valove, in prav tam je, prav pod vodstvom Karantancev, nastala edina politi~na tvorba pod slovansko oblastjo, pri kateri lahko med pozno antiko in karolin{ko dobo prepoznamo vsaj nekatere temeljne poteze. Zasi~enega z la‘nim germanskim ponosom, kakr{nega sem izkusil v mladih letih, me je zamikalo, da bi si poleg Gotov, Frankov in drugih zvezdnikov t.i. preseljevanja ljudstev neko~ ogledal tudi 490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kaj drugega, druga~nega vse do verskih temeljev, kajti prav tu so se morali pripetiti odlo~ilni dogodki pred za~etkom pokristjanjevanja in to brez sodelovanja bolj ali manj neokrnjenih kr{~anskih cerkva kot dejavnikov, ki zagotavljajo kontinuiteto in dr‘avo. Izvrstna knjiga o Avarih izpod peresa mladega dunajskega kolega Walterja Pohla (1988), katerega napoveda- nega sodelovanja na tej prireditvi sem {e posebej vesel, je dokon~no pokazala, kako pomembna so lahko za to obdobje tovrstna dopolnila tradicionalnih raziskovalnih tokov, ki jih {e razvija- mo. @elja, da bi dobili nekaj podobnega tudi za Karantance, je bila vse ve~ja. Seveda ni {lo brez te‘av. Neposredno dostopna baza informacij glede Karantancev je – kljub vsem naporom in prizadevanjem – {e vedno pomanjkljiva. Podobno kot {tevilne druge, tudi germanske skupine iz tistega ~asa, niso zapustili nikakr{nih pisnih virov, kar pa se je zdelo kr{~ansko-«nem{kim« sodobnikom vredno, da zabele‘ijo, je napisano omejeno in eno- stransko, vrh tega pa je tudi tenden~no prikrojeno. Strokovna literatura je nudila dolo~ene trdne predstave, ki jih je tradicija prena{ala iz priro~nika v priro~nik in ki sem jih sprva prevzemal. Pri poskusu, da bi jih uskladil z viri, pa so se pojavile te‘ave, ki jih je bilo treba na tak{en ali druga~en na~in raz~istiti. Vendar so se moje ugotovitve le te‘ko uveljavile, saj so bile za marsikoga mote~e. Zaslu‘en starosta tovrstnega raziskovanja narodovih korenin, ki sem ga zato zaprosil za razgovor, me je, denimo, odslovil z besedami, da je to ‘e davno raziskano in da s tem ni ve~ treba tratiti ~asa. Njega ni ve~ med ‘ivimi. Po drugi strani pa sem v sosednjih de‘elah naletel na rezultate, ki so si zaslu‘ili, da sem jih vklju~il. Nisem pa opazil, da bi bili sprejeti tam, kjer bi bilo potrebno. Tako sem, da ne bi izgubil stika in da bi {e dodatno razjasnil svoje predstave, iskal dalje in, kakor se mi je zdelo, napredoval. Vendar si sam nikdar ne bi upal teh izsledkov strniti v ob{irno monografijo, kajti manjkal mi je in mi ‘al {e vedno manjka temeljni predpogoj: pomembnih predhodnih del v slovenskem jeziku ne morem ustrezno razumeti in upo{tevati. To pomanjklji- vost sem in jo {e vedno mo~no ob~utim. Vendar mi je miselni preobrat v zgodovinski znanosti v kon~no samostojni Sloveniji kljub temu skorajda na stre‘aj odprl vrata. Prav tu so me sprejeli kot sogovornika in naposled povabili, naj svoje izsledke iz~rpno predstavim! To je bil izreden izziv, ki pa sem ga rad sprejel, ~eprav sem pravzaprav imel druge na~rte, ki bodo zdaj verjetno ostali neuresni~eni. Bil sem dele‘en podpore, kakr{no si ~lovek lahko le ‘eli, in po zaslugi skoraj neverjetne zavzetosti, s kakr{no so moji slovenski prijatelji spremljali delo in ga spod- bujali, je nastala pri~ujo~a knjiga. Ne morem izraziti, kako hvale‘en sem vsem, v prvi vrsti pa naj navedem svoja prijatelja Rajka Brato‘a in Andreja Pleterskega. Najprej je bilo treba kar najbolj zaokro‘iti materialno podlago. Najpomembnej{e je bilo, da obstoje~e vire, ki so zgodovinarju najbolj dostopni, dopolnimo z arheolo{kimi dognanji. Tudi pri tem sem bil dele‘en velikodu{ne in nesebi~ne podpore, predvsem s strani svojega prijatelja Franza Glaserja iz Celovca. Vklju~iti je bilo mogo~e tudi jezikoslovne in teolo{ke pristope. Tako ustvarjenemu celostnemu sklopu virov sem se posku{al pribli‘ati na na~in, ki je bil za to obmo~je doslej redko uporabljen, namre~ s primerjalnimi metodami. Bolje izpri~ane sanje zgodnjeslovanskega ‘ivlja o lastni domovini jasneje ka‘ejo, kaj je bilo takrat mo‘no, sicer nekoliko kasneje, toda z merodajnim faznim zamikom, ki je zna~ilen za toliko evrop- skih razvojnih tokov. Naj potemtakem pri Karantancih zares ne bi obstajale nikakr{ne ustrez- nice tega, kar zasledimo v teh poro~ilih – ustreznice, ne nujno vzporednice? Tu se skriva past, ki se ji moramo izogniti. Franti{ek Graus in drugi so vedno znova opozarjali, da glede na izredno prostranost slovanskega jezikovnega prostora ne smemo le na podlagi jezikovne sorodnosti kar takoj sklepati tudi o skupnih to~kah pravnega ali sicer{njega zna~aja. Ko pa si enkrat zastavimo omenjena vpra{anja, pa skromni karantanski material neredko spregovori na doslej neupo{tevan na~in; gre za majhne namige, ki jih sicer zlahka prezremo, vendar naenkrat dobijo svojo te‘o. Vodilo me je metodolo{ko na~elo, da lokalni 491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) viri vsekakor morajo vsebovati oporne to~ke, in temu vodilu sem neomajno sledil. Od tod v dolo~enih okoli{~inah izhajajo tudi nove razli~ice prej poznanega. Na splo{no sem se lahko oprl na dolo~eno poznavanje de‘ele – planinarjenje in popotovanja sem ‘e od nekdaj imel za eno izmed najpomembnej{ih pomo‘nih zgodovinskih ved. Kar je koristilo predvsem posku- su, da bi vsaj pribli‘no dolo~il in ne le domneval, kje so potekale meje karantanske dr‘ave. Vsa ta prizadevanja pa nam jasno ka‘ejo eno: analiza karantanske dr‘ave in okoli{~in njenega obstoja je so~asno prispevala pomemben dele‘ tudi k splo{nemu preu~evanju etno- genez, ~igar sodobne metode po mojem mnenju prav tako {e niso bile uporabljene na tem obmo~ju. Menim, da sem prispeval tudi k preciznej{i strokovni terminologiji, ko sem razlikoval med etnijo (Ethnos) kot jezikovno in kulturno kolikor toliko enotno enoto ter ljudstvom (Völker- schaft) kot jezikovno in kulturno heterogeno zdru‘bo, ki lahko, ~e ima na razpolago dovolj ~asa, dozori v zaokro‘eno etnijo, ni pa nujno, da do tega pride. Tak{no ljudstvo so po mojem mnenju ostali tudi Karantanci; ostali so na za~etku etnogeneze, ki je bila pred~asno prekinjena, pri ~emer se mi njihov zaton zdi bistvena predpostavka za nastanek kasnej{ega slovenstva – ~e bi se njihova dr‘ava ohranila in utrdila kakor denimo ~e{ka, bi njene meje verjetno ovirale {ir{o etnogenezo, do kakr{ne je potem dejansko pri{lo. Poleg tega terminolo{kega predloga se mi je zdelo pomembno, da mo~neje poudarim pomen jezikovnih premikov, t.j. predvsem glasovnih sprememb, ki se dokazano vedno {irijo, ne da bi se ozirale na obstoje~e politi~ne meje, ne da bi nujno ustrezale nekemu etnogenetskemu procesu ali da bi s svojimi u~inki pri~ale o preseljevanju etni~nih skupin. Germanistika je predvsem v Spodnji Avstriji in na Koro{kem odkrila {tevilne sledi, ki jih tolma~ijo kot ostanke neke zgodnej{e bavarske {ir{e poselitve v teh krajih, najmanj v osmem stoletju. O najdenih jezikovnih sledeh verjetno ne gre dvomiti, pa~ pa o tovrstni interpretaciji. Tudi sam teh sledi ne morem dokon~no pojasniti, moram pa se vpra{ati, ali ne gre ob tem za jezikovne premike, na primer za vplive visoko nem{ke glasovne premene, ki so zajemali deloma izrecno izpri~ane ostanke Germanov iz ~asa preseljevanja ljudstev skupaj z Bavarci in drugimi, ne da bi to pomenilo, da so bili tukaj tudi naseljeni. Dejstvo, da so Germani v tujejezi~nem okolju svoj plemenski jezik lahko ohranili ve~ generacij, pa ~eprav v obliki splo{ne dvo- ali ve~jezi~nosti, na osupljiv na~in dokazujejo Krimski Goti, kjer {e iz 16. stoletja poznamo zapise ‘ivega jezika. Ti elementi naj bi se potemtakem izgubili zaradi prihoda Bavarcev. – Tudi glede nastanka slovenstva bi si lahko predstavljal, da je pri njem odlo~ilno sodelovala cela vrsta najrazli~nej{ih jezikovnih gibanj, ki so od zunaj prodirala v de‘elo, vendar bi bilo tudi to treba {e podrobneje preu~iti. Izmed strukturnih elementov, ki jih je, po mojem mnenju, mogo~e zaznati pri karantanski dr‘avi, je poleg slovanske dedi{~ine treba ra~unati tudi s prehodnim stepsko-nomadskim vplivom. Rezultat vsega tega je mogo~e ozna~iti kot model predstave, ki omogo~a splo{no orientacijo, ne da bi ga bilo mogo~e do potankosti dokazati. Stanje virov nas sili v to, da se zadovoljimo z razli~nimi stopnjami verjetnosti – in le redko lahko nekaj neizpodbitno do- ka‘emo. Nedvomno bo v prihodnje mogo~e in treba popraviti ali modificirati marsikaj od tega, kar sem posku{al predstaviti. Tak{na je sama narava na{ega po~etja. Nih~e pa mi ne bo mogel oporekati, da se nisem trudil kar najbolj pribli‘ati virom, in v celoti mislim, da se je trud izpla~al, saj smo tako dobili prvi strnjen povzetek razli~nih pogledov, ki predstavlja nov temelj za nadaljnje raziskave. ^e kdo ve ve~, naj ne odla{a. Ne ‘elim imeti prav, temve~ ‘elim dose~i napredek znano- sti, kar pa nikdar ni mogo~e v obliki monolo{kega oznanjevanja neizpodbitnih resnic, temve~ vedno le v diskurzu, v teku katerega zavzemamo stali{~a in jih preverjamo, sprejemamo ali zavra~amo. In k temu diskurzu sem ‘elel prispevati svoj dele‘. Prevedla Amalija Ma~ek Mergole 492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica, 29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. – 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Dragan Mati~, Nemci v Ljubljani. – Ljubljana 2002. – 1500 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). 493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) [pela Brega~ Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana Slabo leto, od septembra 2003 do avgusta 2004, sem raziskovala repertorij novome{kega fran~i{kanskega samostana 15. in 16. stol., pri ~emer mi je izdatno pomagal p. Felicijan Pevec, ki naslove knji‘nega gradiva v samostanu gotovo najbolj pozna, saj je njihov hranitelj. V sredi{~e svojega raziskovanja sem postavila inkunabule omenjenega samostana in pri{la do zanimivih ugotovitev – samostan namre~ hrani 38 inkunabul, enajst ve~, kot sta jih na{la A. Gspan in J. Badali} in popise 27 najdenih objavila v delu Inkunabule v Sloveniji, ki je iz{lo pri In{titutu za literaturo SAZU-ja 1957. leta. Pri popisu sem si pomagala z Gspan, Badali}evim delom in katalogom, ki ga omenja ‘e p. Alfonz Furlan, knji‘ni~ar in kronist novome{kega samostana v Zgodovini fran~i{kanskega samostana in cerkve v Novem mestu v 27. nadaljevanju v Dolenjskih novicah (1919), kjer omenja katalog, v katerem je vpisanih 12 inkunabul. Pri popisu so me zanimale vezave, sestava zvezkov, iluminacije, ekslibrisi, grbi ter najrazli~nej{i poznej{i vpisi, ki ka‘ejo na na~in nabave, lastnino ali pa si pomagajo pri razlagi vsebine. Vezave a) sti{ka: polusnjena, ima bel ali rjav hrbet s ~rno nalepko in zlatim napisom, kartonaste platnice, prevle~e s temno rjavim drobno pik~astim papirjem. b) vezava novome{kih fran~i{kanov: podobna sti{ki; rjavo usnje, na hrbtu ~rna nalepka z zlatim napisom. c) vezava bistrske kartuzije: polusnje, svetlo rjav hrbet s po eno nalepko ope~norde~e in zelene barve ter zlatim napisom. d) vezava ljubljanskih fran~i{kanov: belo usnje s ~rtnimi in rastlinskimi okraski in fran~i{kanski grb, na hrbtu zlat napis in Marijina podoba, rde~a obreza. e) vezava ljubljanske Licejke: spada v mlaj{o skupino, je polusnjena, s svetlo rjavim hrbtom z dvema temnej{ima nalepkama, zlatim napisom in letnico, modrim marmoriranim papi- rjem kot prevleko platnic in zeleno obrezo. Sestava zvezkov V zbirki enajstih novopopisanih inkunabul sta dve knjigi, v katerih je v eni vezavi strnje- nih ve~ tiskov. Bonaventurove Meditacije o Kristusovem ‘ivljenju so vezane s {e dvema zvezkoma iz leta 1503, ki mu sledita, Hibernicus je vezan s {e tremi zvezki, od katerih je prvi iz leta 1520, drugi iz 1527, tretji je Hibernicusova inkunabula, in ~etrti zvezek je iz leta 1526. Ta dela so ve~ina smotrno sestavljena; v njih so zdru‘ena dela istega avtorja ali sorodne vsebine. Med novopopisanimi inkunabulami pa je {e ena enolistna – O sedmih smrtnih grehih – ki pa predstavlja le del~ek celote in slu‘i kot spojni list v knjigi Vincentiusa Bellovacensisa. 494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Iluminacije V celotni zbirki, t.j. 38 inkunabul, sem na{la nekaj izdaj, opremljenih z razko{nimi, na roko slikanimi zlatimi inicialami, pa tudi dve taki, iz katerih so te izrezali. Nekdanji lastniki inkunabul S kulturnozgodovinskega stali{~a je zanimivo, kdo so bili neko~ lastniki predstavljenih inkunabul in kako so menjavale lastni{tvo. To se da ve~krat razbrati iz podpisov ali drugih bele‘k na knjigi ali v njej, z ekslibrisi ali naslikanimi grbi. Ve~ina inkunabul je bila last novome{kega fran~i{kanskega samostana, nekaj jih je v samostan pri{lo iz ljubljanskega samostana, kar pri~ajo ekslibrisi, pisani z roko. Domnevam, da je marsikatero inkunabulo v samostan prinesel p. Bernardin Gregori~, rojen v Novem mestu leta 1657. Ko je bil star 20 let, je stopil v fran~i{kanski red, {olal pa se je v Rimu pri Lovrencu Cozzi (Ko}a), ki je kasneje postal vrhovni predstojnik reda in napo- sled kardinal.1692 je p. B. Gregori~ postal gvardijan na Trsatu, ~ez tri leta pa provincial. Kot tak je skrbel, da so popravili novome{ki samostan, kamor se je stalno naselil leta 1607 in ostal do svoje smrti, 21.avgusta 1733. P. Bernardin Gregori~ je 17 let vodil novome{ki samo- stan in v tem ~asu prenovil obe zakrstiji, dal narediti nove oltarje, na novo postavil oltarja pod korom, uredil bolni{nico in knji‘nico, »kateri je veliko knjig pridobil.«1 Opera varia R. Caracciola so bila 1607 last i{kega vikarja Janeza Zdravja. Peter Jurko je bil lastnik Salermske knjige o zdravju, tiskane v Benetkah 1500. leta, veza- ne v moder papir. Dr. Peter Nikolaj pl. Jurko je bil rojen v Trstu, medicino pa je {tudiral v Rimu, menda kot {tipendist kranjskih de‘elnih stanov. Dr. Drago Mu{i~ pi{e, da je bil »ljudo- mil in dober zdravnik«, 2 ki je reve‘e zdravil zastonj, poleg tega pa jim je ve~krat kupoval celo zdravila. Po svoji smrti avgusta 1766. je knjige, predvsem s podro~ja medicine, zapustil novome{ki fran~i{kanski knji‘nici, sam pa je pokopan v kapeli samostana. Prva knjiga od treh Vincentiusa Bellovacensisa, Speculum historiale, je bila last p. F.Benkovi}a, kar potrjuje njegov podpis, v drugi knjigi pa je podpis Fran~i{ka Glavini}a. Fran~i{ek Glavini} je bil fran~i{kanski pisatelj, sin plemi{ke rodbine iz Glamo}a, rojen v Istri 1608. ali dve leti kasneje, kamor je ena izmed treh dru‘in istega roda pribe‘ala pred Turki. Bil je dolgoletni gvardijan na Trsatu, v letih 1610, 1616 in 1619 pa provincijal. Cesar Ferdinand II. mu je ponudil senjsko {kofijo, Glavini} je ponudbo zavrnil. Duhov{~ina v Istri, hrva{kem Primorju in otokih ga je prosila, naj za tisk pripravi staroslovanski misal in brevir, kar je s pomo~jo svojega u~enca, p. Rafaela Levakovi}a, tudi storil. Po zapletih z glagolskimi ~rkami sta bila glagolski misal in brevir natisnjena v Rimu 1631. P. Fran~i{ek Glavini} je umrl 6. decembra 1650 na Trsatu. Dela: Szvitlost dusse verne, Venezia 1632; Ceteri poslidnja ~ovika, Mletci 1628; Historia Tersactana, Udine 1648; Confessario catholico. Udine 1642; Cvit szvetih to jest @ivot svetih, Mleci 1702; Manus Christi amoris, divisa in quinque libros, Venetiis 1625; »Origine della Provincia Bosna-Croatia«, Udine 1648.3 1 P. Alfonz Furlan, Zgodovina fran~i{kanskega samostana in cerkve v Novem mestu. V: Dolenjske novice, 1919, 4. nadaljevanje. 2 Drago Mu{i~, Zdravstvo starega Novega mesta. V: Kronika slovenskih mest, letnik VII, {tev. 1, Lj 1940, str. 19–26. 3 P.Alfonz Furlan, Pisatelji fran~i{kanske hrvatsko-kranjske pokrajine sv. Kri‘a. V: ^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. XXI, 1926, str. 29–57. 495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Prvi lastnik Bonaventurovih Meditacij o Kristusovem ‘ivljenju je bil Janez Krstnik See- bach, sin Petra Seebacha, 5. ljubljanskega {kofa, ki se je javno o‘enil s Heleno Kreutzer iz kranjske plemi{ke dru‘ine. Janez Krstnik je bil zbiralec rokopisov in inkunabul, rojen 23. 6. 1546 v Burgschleinitzu na Spodnjem Avstrijskem. [tudiral je na Dunaju in v Padovi, kamor ga je poslal o~e, da bi se seznanil z retoriko in pravom. 1566. se je naselil pri o~etu na Gornjem Gradu. Po o~etovi smrti je verjetno zadr‘al knjige iz gornjegrajske knji‘nice in na ta na~in ohranil vsaj pet rokopisov, ki jih je ozna~il s kraticami S. J. B. in 72 (74) inkunabul, ki jih hrani ljubljanski NUK.4 Tretji lastnik iste inkunabule je bil p. Filip Marouth, profesor s Kranjske, ki je 18. marca 1831., star 40 let, umrl v novome{kem samostanu.5 Lastnik inkunabule Pija II., Pisma iz ~asa Piccolominijevega pape‘evanja (1473), je bil predstojnik novome{kega samostana iz leta 1472, pater Andrej, verjetno iz Dunajskega No- vega mesta. 6 4 Slovenski biografski leksikon, zv. 10, (Ljubljana 1967), str. 263–269. 5 P. Alfonz Furlan, Zgod. fran~i{kanskega samostana in cerkve v Novem mestu. V: Dolenjske novice, 1919, 30. nadaljevanje. 6 Prav tam, 27. nadaljevanje. Ex libris Petri Nicolai de Jurko Novopopisane inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana S. BONAVENTURA, Commentariuris in secundum librum Sententiarum Petri Lombar- di. Tarvisii,1477 Komentar k drugi knjigi Sentenc Petra Lombarda je knjiga, pri{la iz tiskarne Hermannu- sa Liechtensteina, pisana je v romanici – latinici in predstavlja enkrat zgibano tiskovno polo. Vezava novome{kih fran~i{kanov 17. stol: rjavo usnje, obrobne ~rte, na hrbtu zlat napis, rde~a obreza. Na notranji strani prednje platnice nalepljen ex libris novome{kih fran~i{kanov – Conventis Neostadiensis P. P. Franciscanorum. Na za~etku je nekaj marginalij, ki pa so mo~no obrezane. BONAVENTURA, Meditationes vitae Christi. Ulmae, ca. 1487 Meditacije o Kristusovem ‘ivljenju so pri{le iz ulmske tiskarne Johanna Zainerja in pre- dstavljajo dvakrat zgibano tiskovno polo. Pisava je gotica. V knjigi so zapisi treh razli~nih 496 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) lastnikov: prvi lastnik je bil Joannes Baptista a’Sëepach,,za njim je knjiga leta 1680 pri{la v last ljubljanskih kapucinov, ti so jo tudi vezali. Na hrbtu knjige si sledijo od zgoraj navzdol naslov, signatura, zadnja je nalepka, ki pri~a o vsebini knjige. V tem primeru gre za ascetiko (pobo‘no branje). Tretji lastnik je znan iz tiskanega ekslibrisa, to je bil gimnazijski profesor v Novem mestu, Philippi Marouth. Inkunabula je vezana {e z dvema knjigama podobne vse- bine. Prva knjiga je inkunabula, druga in tretja sta bili natisnjeni 1503 leta. CARCANO, Michael de, Sermonarium de decem praeceptis per quadragesimam. Vene- tiis, 18. I. – 1. III: 1492/93 Knjigo govorov o desetih (bo‘jih) zapovedih za postni ~as sta tiskala Johannes in Grego- rius de Gregoriis in predstavlja dvakrat zgibano tiskovno polo. Zalo‘il jo je Alexander Calce- dorius. Pisava je gotica. Na notranji strani prednje platnice vlepljen ekslibris: Conventus Neostadiensis P.P. Franciscanorum. Vezava je iz 17. stol: rjavo usnje, na hrbtu zlat napis, ob robu obeh platnic ~rte. Rde~a obreza. MARCHESINUS, Johannes, Mamotrectus super Bibliam. Venetiis, 23. 9. 1479 Najlep{e svetopisemske zgodbe so nastale v tiskarni Nicolausa Jensona in predstavljajo dvakrat zgibano tiskovno polo. Pisava je gotica. Vezava 17. stol.: rjavo usnje, obrobne ~rte na obeh platnicah, na hrbtu zlat napis, rde~a obreza. Preproste dvobarvne iniciale zelenkaste in rde~e barve. Na notranji strani prednje platnice prilepljen ekslibris novome{kih fran~i{kanov. Von den sieben Todsünden. 15. XI. (14)74 (O sedmih smrtnih grehih) Zapis v knjigi: Augustae Vindelicorum in tiskar nam razkrijeta podatek, da je delo nastalo v Augsburgu, v tiskarski delavnici Johanna Bämlerja. List predstavlja enkrat zgibano tiskov- no polo, pisava je gotica. Fragment, ohranjena le dva spojna lista v knjigi Vincentiusa Bello- vacensisa. Valerius Maximus cum commento Oliuerri Arzignanensis Vicentini. Venetiis, 1500 (V. M. z razlago Oliverja Arzigmanskega) Po vsebini zgodovina, ki jo je tiskal Albertinu Vercenelenzen v Benetkah. Pisava je roma- nica, knjiga je visoka 31 cm in {iroka 23 cm. Vezava novome{kega fran~i{kanskega samosta- na iz 18. stol: kartonaste platnice, oble~ene v rjavo usnje, rde~a obreza. Na notranji strani prednje platnice vlepljen ekslibris novome{kih fran~i{kanov. Tekst je obdan s komentarjem, lesorezne iniciale. P. Felicijan domneva, da je knjigo v samostan prinesel p. B. Gregori~, nekdanji gvardijan in vizitator, ki je zaradi narave svojega dela potoval in na tak na~in prido- bil marsikatero knjigo. Knji‘nico je obogatil s knjigami z vsebinami iz medicine, zgodovine, filozofije in teologije. HIBERNICUS, Mauricius, Lectura accuratissima Mauritii Hybernici in q. doc. subtilis super ysagogis Porphyrii. Modorum quoque significandi seu grammatices speculatiue eius- dem subtilis Scoti. vt fama est. tractatus perutilissimus. Ferrara, 28.VIII.1499 (Natan~na razlaga Mavricija [kotskega vpra{anja Subtilnega dohtarja o Porfizijevi knjigi Isagoge. Pa tudi Na~in ozna~evanja ali Spekulativna gramatika istega subtilnega Scota, kot je splo{no znano: zelo koristen traktat) Knjiga je pri{la iz Ferrare, tiskar ni naveden, po vsebini gre za filozofske razprave. Pisava je gotica. V prvi vrstici naslova je nad njim z roko napisano: de Portu. Knjigo sestavljajo {tirje zvezki, vsi so filozofske razprave. Prvi je iz leta 1520, drugi iz 1527, tretji je inkunabula in zadnji je nastal leta 1526. Velikost: 30 x 23 x 5, vezava novome{kega fran~i{kanskega samostana: rjavo usnje, na hrbtu temna nalepka z napisom, na notranji strani prve platnice vlepljen ekslibris novome{kega fran~i{kanskega samostana. Rde~a obreza. [tevilni iniciali velikosti 2 x 2 cm, najve~ja in edina iniciala meri 5 x 4.5 cm. Domnevam, da gre za tiskarja Laurentiusa Rubeisa, ki je v Ferrari tiskal od 1489 do 1499. 497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) VALLENSIS, Johannes, Communiloquium s. Summa collationum. Summa de regiminae vitae humanae seu Margarita doctorum ad omne propositium. Venetiis, 30. VII. 1496 Suma primerjav. Suma o vladanju ~love{kega ‘ivljenja ali Biser u~enjakov za vsako pri- lo‘nost je tiskal bene{ki tiskar Georgius Arrivabene in je trikrat zgibana tiskovna pola (8°), pisana v gotici. Vezava novome{kega fran~i{kanskega samostana: rjavo usnje, na hrbtu tem- na nalepka z zlatim napisom, na notranji strani prednje platnice vlepljen ekslibris novome{kega fran~i{kanskega samostana: Conventus Neostadiensis P. P. Franciscanorum. Rde~a obreza. Prazni prostori razli~nih velikosti, namenjeni ro~nemu vpisu inicial. Regimen sanitatis Salernitanus. Venetiis, 1500 Salermska knjiga o zdravju je zdravstveni priro~nik, bro{ura, ki spada med dela z medi- cinsko tematiko, in je pri{la iz tiskarne bene{kega tiskarja Bernardinusa Venetusa de Vitali- busa. Je dvakrat zgibana tiskovna pola (4°), pisava romanica. Vezava sodi med vezave 19. stol: bro{ura, naraven moder papir, na hrbtu preprosta nalepka s signaturo. Na notranji strani prednje platnice nalepka z ‘igom: conventus Neostadiensis P. P: Franciscanorum. [tevilne so~asne marginalije. CARACCIOLUS, Robertus, Sermones quadragesimales de poenitentia. Venetiis, 1472 Postne knjige o pokori so knjiga, ki prihaja iz tiskarne Bartholomaeusa Cremonensisa in je dvakrat zgibana tiskovna pola, pisava je romanica. Vezava je delo novome{kega fran~i{kanskega samostana: rjavo usnje, na platnicah obrobne ~rte, na hrbtu zlat napis. Rde~a obreza. Na no- tranji strani prve platnice prilepljen ekslibris: Conventus Neostadiensis P. P. franciscanorum. Knjiga je mo~no obrezana, naslov je z roko vpisan na prvem listu, {tevilne so~asne marginalije. Manjka ve~ kot ¾ teksta, {estnajsti list (16) je bil odtrgan, a je restavriran. PIUS II., Epistolae in Pontificatu editae. Mediolanum, 25 V. 1473 Pisma iz ~asa Piccolominijevega pape‘evanja je tiskal Antonius Zarottus. Knjiga je ve- likosti tiskovne folije (f°), pisava je romanica. Na notranji strani prve platnice je prilepljen ekslibris novome{kega fran~i{kanskega samostana: Conventus Neostadiensis P.P. Francisca- norum, na foliji 1 pa {e ro~en: Con tus Neostadiensis. Vezava 17. stol: rjavo usnje, obrobne ~rte na platnicah, na hrbtu zlat napis, rde~a obreza. Knjiga je mo~no obrezana. So~asne mar- ginalije. Prazni prostori za iniciale. Na zadnjem listu zapis: fr. Andreas. Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana po tiskarskem poreklu Na Slovenskem se tiskarstvo ni razvilo, zato pa tiskarsko poreklo osemintridesetih novome{kih inkunabul ni slu~ajno, saj je pogojeno z geografskim polo‘ajem Slovenije. Dale~ najve~ inkunabul novome{kega fran~i{kanskega samostana je delo bene{kih tiskarjev, kar pa ni presenetljiv podatek, saj je v Benetkah tedaj delovalo 76 tiskarn7, Benetke pa so bile tedaj najmo~nej{i tiskarski kraj v Evropi z mo~nim zaledjem de‘el, kjer tiskarn ni bilo ali pa so bile zelo redke. Benetke so imele prav tako {iroko razpredeno trgovsko mre‘o na vse strani in po teh poteh je v Evropo pri{la skoraj tretjina vseh inkunabul. V novome{kem fran~i{kanskem samostanu je takih 27 inkunabul, kar predstavlja 71% fonda. Sicer pa so inkunabule v samostanu delo tiskarjev iz devetih evropskih tiskarskih centrov – Augsburga, Benetk, Ferrare, Lyona, Milana, Nürnberga, Strasbourga, Trevisa in Ulma. Univerzitetno mesto Strasbourg, po starosti med najdenimi primerki najstarej{i tiskarski kraj, je v zbirki inkunabul, ki sta jih popisala A. Gspan in J. Badali}, najmo~neje predstavljen 7 A. Gspan, J. Badali}, Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana, str. 54. 498 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) tiskarski center, tedaj le‘e~ na nem{kem jezikovnem obmo~ju, med novome{kimi inkunabu- lami pa je ta kraj predstavljen s tremi primeri. Eden od prej znanih primerkov ima v kolofonu zapisan podatek nastanka, to je kartuzijanski samostan, drugi, Opera Joh. Gersona, pa v nobenem od treh zvezkov nima podatka o tiskarju. Nekateri ta tisk zato pripisujejo Joh. Grüningerju (Stillwell), drugi Prüssu (Proctor). Oba sta tiskala v letih od 1483 do 1500, prvi je znan kot mojster ilustrirane knjige. Po velikosti {esti evropski kraj je Augsburg, v katerem je delovalo 23 tiskarn z desetimi tiskarji. Prvi augsbur{ki tiskar je bil Günter Zainer (1468–1478), njegovo delo sta tudi dva primerka Via contemplationis Jesu Christi, to je enolistni tisk z lepim lesorezom, poleg tega je znan le {e en izvod. Na njegovi hrbtni strani je odtisnjen Almanach auf das Jahr 1480, enolistni tisk iz tiskarne Joh. Bämlerja (1472–1495). Gre za primer tiskarske makulature, iz katerega je razvidno, da je Bämler od Zainerja prevzel ves inventar tiskarne, poleg ~rkovnega materiala tudi nekurentne tiske, ki jih je za tem uporabljal za poskusne tiske. Poleg tega pa je Bämlerjeva {e ena inkunabula, ki sta jo popisovalca spregledala, njen nastanek pa sega v leto1474. V Augsburgu najdemo tudi prvo tiskarko, Ano Rügerico, ki pa s svojim delom novome{ke fran~i{kanske knji‘nice ni oplemenitila. Slovenci imamo en primerek njenega dela, omenjam pa jo kot edino predstavnico med tiskarji. V Milanu je prvi s tiskarsko obrtjo za~el A. Zarottus (1470–1497), med 31 tiskarji, ko- likor jih je delovalo v 15. stol., pa najdemo tudi J. A. de Honantea (1477–1489). V Benetkah se je tiskarstvo pojavilo enako kot v Milanu, ok. leta 1470, prvo tiskarsko ime pa je Johann de Spira (1469–1470), ki je bil {e Gutenbergov u~enec. Dobr{en del bene{kih inkunabul je juridi~ne vsebine, sorazmerno najve~ verske literature pa izvira iz nem{kih tiskarn. Od inkunabul, katerih tiskarji se pojavljajo v obravnavani knji‘nici, naj omenim Joh. in Gre- goriusa de Gregoriisa (1480–1500) z dvema primerkoma, R. de Novimagia (1477–1496), Octavianusa Scotusa, sprva tiskarja (1479–1484), kasneje pa samo {e zalo‘nika, velepodjet- nika B. de Tortisa (1481–1500), B. Locatellusa (1486–1500), Fr. Rennerja (1471–1483), specialista za liturgi~ne knjige… V 15. stol. je v Nürnbergu delalo 19 tiskarjev. Prvi tamkaj{nji tiskar je bil Joh. Sensensch- midt (1470–1478), tiskarna Antona Kobergerja (1471–1500) pa se je razrasla v velepodjetje, ki ga je po produktivnosti mogo~e primerjati s Planncktovim v Rimu. Kobergerjeva dejav- nost je zdru‘evala stari in novi svet, Slovenci imamo poleg nem{ke Biblije, sholasti~ne lite- rature, zbirke pridig in legend iz njegove delavnice tudi juridi~na, anti~na in humanisti~na dela. Iz Lyona prihaja Joh. Siber (1481–1500). Prvi Ulmski tiskar Joh. Zainer (1472–1493) je bil zelo delaven, slovenska zbirka danes {teje devet njegovih tiskov, v novome{kem samostanu je bil namre~ naknadno najden {e primerek iz leta 1487. Ustanovitev prve tiskarne v Ferrari pade v leto 1471, L. Rubeis je bil tiskar, ki je med drugim natisnil po lepi opremi znameniti prevod Hieronimovih Epistol, ki pa so ga Italijani odnesli iz Kopra8. V osemdesetih letih 15. stol. dose‘e krivulja evropskega tiskarskega razvoja svoj prvi vrh. Knjiga je tedaj na{la pot do {irokega kroga bralcev, kar povezujemo z njeno pocenitvijo. Pri tem pa je utrpela lepota tiskov, saj so folianti z razko{nimi belimi robovi postajali vse redkej{i, formati manj{i, ~rke drobnej{e in tisk bolj zbit. Na roko slikan knji‘ni okras je postal redkost, nadome{~al ga je tisk inicial, izginjala je ro~na rubrikacija. 8 Prav tam, str.59. 499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Prvi rod tiskarjev, tistih, ki so prvotno pripadali drugim poklicem, zlatarjem, skriptorjem, iluminatorjem, se umika drugi generaciji, manj utesnjeni po tradiciji, zato pa prevzeti s po- slovnim duhom, mnogi izmed njih so potovali iz kraja v kraj in iskali mo‘nosti zaslu‘ka. Na tak na~in se je nekdaj tiskarska umetnost spreminjala v rokodelstvo. Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana po tiskarskih krajih in tiskarjih Augsburg Johann Bämler (1472–1495); Johannes Bämler je za~el kot iluminator strasbur{kih inku- nabul, ki so jih {e neokra{ene prepeljali v Augsburg, kasneje je postal tiskar. Monasterium SS. Ulrichi & Afrae (1473–1474) Günter Zainer (1468–1478) Benetke Bonetus Loccatelus (1486–1500) Octavianus Scotus (1479–1484) Johann Herbort (1481–1495) Johannes de Gregoriis (1480–1500) Gregorius de Gregoriis (1480–1500) Reynaldus de Novimagio (1477–1496) Thomas de Blavis (1476–1477 in 1481–1500) Christphorus Arnoldus (1472–1479) Franz Renner (1471–1483) Nicolaus de Frankfordia (1482–1489) Theodorus de Ragazonibus (1488–1500) Hermann Liechtenstein (1482–1494); Tiskarjevo ime se pojavi tudi v inkunabuli S. Bo- naventure, vendar v povezavi z drugim tiskarskim krajem – Trevisom, iz ~esar sklepam,da je moral imeti svojo tiskarsko delavnico pred Benetkami tudi tam, saj je omenjena knjiga nasta- la 1477. leta. Bernardinus Benalius (1492–1493) Hieronymus de Paganinis (1492–1497) Baptist de Tortis (1481–1500) Jacobus de Paganinis (1490–1491) Philipus Pincus (1490–1500) Gregorius Arrivabene (1483–1500) Bernardinus Vitalibus (1493–1500) Bartholomaeus de Cremonsis (1472–1474) Albertinu Vercenelenzen (?) Nicolaus Jenson (1470 1480) Ferrara Laurentius Rubeis (1489–1499) Lyon Johannes Siber (1481–1500) Milano Johannes Antonius de Honate (1477–1489) Ulrich Scinzenzeler (1487–1500) Leonhard Pachel (1477–1490) 500 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Antonius Zarottus (1470–1497) Nürnberg Anton Koberger (1471–1500), Anton Koberger je bil izjemen poslovne‘, ki je svoje {tevi- lne tiske razpo{iljal po vsej Evropi. Izpostave je imel na Dunaju,v Dresdnu, Krakovu, Budi, Benetkah, Lyonu in Parizu. Do leta 1500 je objavil 200 tiskov, od teh okoli 20 ilustriranih9. Strasbourg Johann Prüss (1483–1500) Johann (Reinhard) Grüninger (1483–1500) Monasterium Carthusianorum (1474) Ulm Johann Zainer (1473–1493) Sklep Sredi{~a srednjeve{ke kulture so bila prav gotovo samostani, med njimi tudi novome{ki fran~i{kanski samostan, ki danes v svoji knji‘nici hrani pravo bogastvo – poleg rokopisov tudi 38 inkunabul, enajst ve~, kot sta jih evidentirala A. Gspan in J. Badali} in njihov opis predstavila v delu Inkunabule v Sloveniji. Ena od poti, po katerih so z drobnimi koraki v na{e kraje prihajale nove ideje, je bila gotovo tudi tista, ki so jo utirale knjige. ^etudi gre za dela, ki so plod tujega duha, so vendar ‘e s svojo navzo~nostjo v na{em prostoru sestavni del njegove kulturne podobe, saj ka‘ejo, v kak{ni smeri se je slovenski ~lovek tedaj odzival na nove duhovne tokove. Med tremi rokopi- si v novome{ki fran~i{kanski knji‘nici sta dva s podro~ja glasbe, med inkunabulami pa najdemo juridi~na dela, ki so slu‘ila potrebam cerkvene administracije, filozofska za potrebe filozof- skega {tudija, ki je potekal v samostanu od 1714 do 1784, teologija in medicina, dva slovarja, v eni knjigi so {e aritmetika, geometrija in glasba. Dotok knjig je bil ‘iv in najmo~nej{i iz bli‘nje Italije, med inkunabulami, ki jih hrani novome{ki fran~i{kanski samostan, je samo v Benetkah nastalo kar 22 tiskov od vseh najdenih. Koliko inkunabul je na Slovenskem in hkrati tudi v novome{kem samostanu v 15. stol. ‘e bilo, ni znano, kajti iz tega obdobja na na{ih tleh ni ohranjenega nobenega kataloga. Da so bili uporabniki teh knjig predvsem patri fran~i{kani, je povsem jasno, med inkunabulami pa najdemo eno, za katero vemo, da jo je samostan dobil kot zapu{~ino po zdravniku Petru Nikolaju pl. Jurku. Kako so v samostan pri{le ostale inkunabule – ali z nakupi, menjavo, morda kot dar – tega ni mo~ ugotoviti. Zapisov namre~ ni. Ve~ina inkunabul ima namre~ »doma~i« ekslibris, med ostalimi pa najde- mo tudi ekslibrise ljubljanskih fran~i{kanov in kapucinov. Da so bili tudi samostani v na{ih krajih tista mesta, kjer so se pokazali ‘ivljenjski znaki nove duhovne usmeritve, pri~a tudi knji‘nica novome{kega fran~i{kanskega samostana. Repertorij te knji‘nice iz 15. in 16. stol. je gotovo pomemben dokaz kulturnega razvoja ne le Novega mesta, pa~ pa tudi {ir{ega pro- stora in je odraz zunanjih silnic, ki so jih Slovenci sprejemali v tem obdobju. Je dokument preteklega ~asa, ki dokazuje, da smo bili ‘e pred 1. 5. 2004 del zahodne Evrope. 501ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Marija Pevec Slovensko {olstvo na Kozjanskem med 2. svetovno vojno Kratek oris slovenskega – partizanskega {olstva med 2. svetovno vojno Tujci, ki so zasedli slovensko ozemlje leta 1941, so imeli isti namen, to je potuj~iti slo- venski narod in ga uni~iti. Pomemben element v tem procesu je bilo njihovo {olstvo. Deli slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Nemci in Mad‘ari, so ~ez no~ morali sprejeti tuje {olstvo. Slovenske u~itelje so odpustili, izgnali ali zaprli. Na{e otroke so za~eli pou~evati tuji vzgojitelji v tujem jeziku in duhu. Italijani so uporabili druga~ne metode za iste cilje. Sicer so pustili slovensko {olstvo v Ljubljanski pokrajini in obljubljali spo{tovanje slovenskega jezika. Prve resne odpore pa so do‘iveli, ko so hoteli v ~imve~ slovenskih {olah uvesti pouk italijanskega jezika. Svojo posebno negativno izku{njo s fa{izmom pa so imeli primorski Slovenci. Slovenski u~itelji so bili narodno zavedni. Malo je bilo takih, ki so sodelovali z okupa- torjem. Za sodelovanje so se odlo~ili tisti, ki so bili nem{kega rodu, ki so bili predvojni ~lani Kulturbunda ali tisti, ki so jih prepri~ali okupatorjevi sodelavci. Novo obdobje za slovenske {ole pomeni nastanek osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini leta 1942. Izdan je bil odlok o poslovanju slovenskega {olstva, ki ga je objavil Slovenski poro~evalec. Tako so bile dane temeljne usmeritve za delovanje slovenskega {olstva na vseh kasnej{ih osvobojenih ozemljih po Sloveniji. V njem so bili poudarjeni vsebina dela, narodna zavest, domoljubje, manj pa organizacijski ukrepi. Ti so bili prepu{~eni pobudi okro‘nih in okrajnih odborov OF, ter celo posameznim krajem in u~iteljem. Po prvem zasedanju SNOS-a, februarja 1944, je bil osnovan odsek za prosveto, ki je vodil vso prosvetno politiko, vse do osvoboditve. V okro‘jih so bili organizirani odseki za prosveto in imenovani {olski nadzorniki. Predpisan je bil tudi za~asni u~ni na~rt za ni‘je in vi{je razrede osnovne {ole. Za u~itelje so bili organizirani pedago{ki te~aji. Razmere na Kozjanskem Slovensko {olstvo se je na Kozjanskem, ki je del Spodnje [tajerske, razvijalo v veliko te‘jih razmerah, kakor v drugih predelih okupirane Slovenije. Na tem podro~ju so bili Slo- venci izpostavljeni mo~nemu terorju ponem~evanja. Eno najmo~nej{ih sredstev za ponem~evanje na{ih ljudi je bila nem{ka {ola in nem{ki jezikovni te~aji. Po vdoru in voja{ki zasedbi Kozjanskega /11.4.1941/, so Nemci odpustili iz slu‘b slovenske u~itelje in veliko so jih aretirali. Izselili so jih v Srbijo in na Hrva{ko. Namestili so svoj u~iteljski kader; veliko od njih ni imelo primerne izobrazbe. V mnogih primerih jim je bila glavna naloga , da so znosili slovenske knjige in {olske arhive pred {olo in jih za‘gali.1 1 Stane Ter~ak: Partizansko {olstvo na okupiranem spodnjem [tajerskem. Letopis Muzeja narodne osvoboditve 1958, (dalje Ter~ak), str. 203–212. 502 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) V {olah po Kozjanskem so uvedli nem{ki pouk. Na O[ Jurklo{ter so nem{ki u~itelji stanovali v stanovanjskih prostorih {ole. U~itelji niso imeli pedago{ke izobrazbe.V O[ Ka- lobje so odstranili vse slovenske napise in jih nadomestili z nem{kimi. Sredi maja 1941 sta pri{la iz [entjurja pri Celju nacisti~na u~itelja. » Popisala« sta otroke od desetega do {tirinaj- stega leta starosti. Pou~evala sta enkrat tedensko, najve~ petje. Obisk pouka je bil zelo slab. Ljudje so sovra‘ili nem{ko {olo, slovenske pa ni bilo.2 Prve neorganizirane oblike slovenskega pouka so se na Kozjanskem za~ele ‘e leta 1942. Janko Regvat, ki je bil imenovan za prvega {olskega nadzornika, je zapisal: »Pojavljajo se majhne ilegalne grupe otrok, ki jih pou~ujejo zavedne slovenske ‘ene. U~ili so se pisanja in ~itanja, o Osvobodilni fronti…« Na »glavo« Janka Regvata so razpisali na gestapovski ko- mandi deset tiso~ nem{kih mark, se spominja Kristina Vah. Osvobojeno ozemlje in organiziranost slovenskih {ol Kozjanski odred je v sodelovanju z Bra~i~evo brigado izvedel {tevilne akcije, s katerimi je prisilil Nemce, da so se umaknili iz Kozjanskega. Poleti 1944, ko je bilo Kozjansko osvo- bojeno, so na tem podro~ju za~eli organizirati tudi {olstvo.3 Pokrajinski odbor OF za [tajersko je izdal, avgusta 1944, poziv u~iteljem na [tajerskem: »…Mladina in star{i v teh podro~jih kli~ejo strokovno u~iteljstvo, da prevzame po treh letih zasu‘njevanja, vzgojo in pouk na{e mladine v svoje roke. Pozivamo vas kot strokovne tovari{e, da se odzovete klicu svojega naroda…Kli~e vas vojska, kli~e vas na{a mladina...« U~iteljica v O[ v [t. Vid pri Planini je izjavila, da so ljudje z velikim zanosom sodelovali pri odpiranju {ole, saj so s cvetjem okrasili poslopje in razvili transparent: »Pozdravljeni slovenski vzgoji- telji! Ljubim te {ola, ker me slovenski u~i{».4 Odlok o organizaciji {olstva na osvobojenem ozemlju iz maja 1942 je poudaril vsebino dela, narodnoosvobodilno zavest, domoljubje. Podana je bila temeljna usmeritev, kaj u~iti in kako vzgajati. Organizacija pa je bila prepu{~ena samim {olam. Dopis iz Kozjanskega, septembra 1944 nam pri~a, s kak{nim zanimanjem so se lotili organizacije {olstva. »…S posebnim zadovoljstvom sprejema ljudstvo organizacijo sloven- skih {ol, ki so ustanovljene po predhodnih sestankih z roditelji. Osvobojeni teritorij nam nudi priliko, da ustanovimo {e ve~ {ol, kakor hitro bomo imeli u~iteljstvo. Dobro bi bilo, ~e bi nam Odsek za {olstvo poslal okvirne u~ne na~rte. Okro‘ni odbor bo v najkraj{em ~asu pred- lagal {olskega referenta…« V okro‘jih so organizirali odseke za prosveto. Imenovani so bili {olski nadzorniki in prosvetni referenti. Priprava in za~etek pouka je bila v tem ~asu njihova prva skrb. Redno so obiskovali {ole in pomagali u~iteljem pri njihovem delu. Na skupnih sestankih so obravnavali {olsko delo, analizirali u~ni na~rt. U~itelj je svoje delo povezal z delovanjem v kraju, kjer je bila {ola. To je bilo kulturno in propagandno udejstvovanje.5 Kadar govorimo o slovenski {oli med vojno, imamo pred o~mi posebne razmere, v kate- rih so {ole delovale. Pouk se je prilagodil temu, da je delo zmotila nem{ka hajka ali ofenziva. Ni bilo nekega ustaljenega reda in ‘ivljenja. [ola je delovala v tesni povezanosti z odporni{kim gibanjem in dogodki, ki so se odvijali v okoli{u.6 2 Muzej novej{e zgodovine v Celju, (dalje MNZC), fasc.56A. Na{i kraji med vojno in okupacijo. 3 Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj na obmo~ju sedanje ob~ine Kr{ko. Kr{ko skozi ~as. Kr{ko 1977, str. 465–503. 4 Ter~ak, 203–212 5 Kolar Vilko: Slu‘ba [olskega nadzornika za ~asa narodnoosvobodilne borbe. Sodobna pedagogika 1951, str. 178. 6 Slavica Pavli~, Viktor Smodej: Partizansko {olstvo na Slovenskem. Partizanske osnovne {ole. Ljubljana 1981, 31–32. 503ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Vloga in delo u~itelja Prvo poro~ilo o delovanju slovenskih {ol na Kozjanskem je iz srede julija 1944. Poro~ilo je napisala Fani Ko{ir – Meta. Prva {ola, ki je za~ela delovati je bila O[ Henina. Pouk se je pri~el 1. julija 1944. Do srede oktobra je delovalo enajst {ol, po poro~ilih okro‘nega odbora OF Kozje je bilo novembra delujo~ih trinajst {ol.7 Okro‘je je organiziralo akcijo, da bi pritegnili u~itelje k ustanavljanju {ol. Namenili so jo vsem, ki bi bili kakorkoli pripravljeni in sposobni dati mladini vsaj osnovno znanje. Da bi bil u~ni kader usposobljen za pou~evanje na ustanov- ljenih {olah, so bili organizirani pedago{ki te~aji. U~itelji so se javljali od povsod, najve~ iz obrobja Kozjanskega.8 U~itelj iz O[ Prevorje poro~a o znanju otrok naslednje: »Znanje otrok, zlasti kar se ti~e slovenskega jezika, je obupno. U~enci nimajo nobenega besednega zaklada, ne razumejo najpreprostej{e Gregor~i~eve pesmi, ne znajo pisati po nareku in celo prepisovanje iz table jim dela te‘ave. Peti razred ~ita tako kot sicer drugi razred na za~etku leta.«9 U~itelji so bili zelo aktivni. Ustanavljali so pevske zbore, pomagali pri organiziranju partizanskih mitingov in organizirali amaterske igralske skupine. Na Planini so ustanovili »Dom ljudske prosvete«. V posebnem prostoru so imeli ~italnico in knji‘nico.10 Obisk pouka je bil po {olah razli~en. O[ Henina je obiskovalo povpre~no 113 otrok, razdeljenih v {tiri oddelke. Vse otroke sta pou~evali dve u~iteljici. Iljica Trampu‘ v svojih spominih pripoveduje, kako radostno in veselo so star{i in otroci pri~akali pouk. »Od ust do ust se je {iril glas: [ola bo!«.11 Ves inventar in knjige v {olski knji‘nici so ob za~etku vojne uni~ili Nemci. ^lani okro‘ja v Kozju in njihovi kurirji so priskrbeli nekaj slovenskih knjig, kredo, zvezke in nekaj barvnikov.12 U~iteljici sta pou~evali brez vsakega u~nega na~rta. Kot u~no gradivo je slu‘ila »biv{a ~itanka«, pesmarice, ki so jih poslali iz okro‘ja v Kozjem, mladinski list »Novi rod«, list za u~itelje »Prosveta«. Kurirji postaje TV 25, so priskrbeli razne igrice, ki so jih igrali na proslavah. Za branje so uporabljali tudi Poro~evalca.13 Iljica Trampu‘ poro~a o znanju otrok takole : »Znanje slovenskega jezika je obupno. Otroci niso znali ne brati, ne pisati…« Kdor je {el mimo heninske {ole, je videl pred {olo stati pionirje z » lesenimi pu{kami«. To je bila ti.« pionirska stra‘a«, ki je opozarjala pred morebitnim prihodom nem{kih vojakov. Ob u~itelji~ini mizi je vedno stal nahrbtnik. Vanj so pospravili knjige, ~e so dobili novico, da so v bli‘ini nem{ki vojaki.14 Pouk je bil ve~krat prekinjen. V avgustu je {la preko Henine prva ve~ja hajka. [olski razred je bil nabito poln, ko so dobili obvestilo, da prihajajo nem{ki vojaki. Pouk je bil za nekaj dni prekinjen. Nemci so iskali »banditsko u~iteljico«, kot so imenovali Iljico Trampu‘.15 U~iteljici za svoje delo nista prejemali denarne podpore. Zaradi nevarnosti prihoda Nemcev sta veliko- krat preno~evali na prostem. O[ Jurklo{ter je bila odprta sredi julija 1944 . U~enci so bili razdeljeni v tri oddelke. Oddelek s starej{o skupino je vodil Viljem @ener. Predmetnik je bil sestavljen iz: ra~unstva, slovenskega jezika, prirodoznanstva, zemljepisa, telovadbe in petja. U~itelj @ener pravi v svojem {olskem poro~ilu: »Pou~ujem najve~ brez urnika in najve~ snov iz NOB…. Cilj je 7 Ter~ak, str 12. 8 Stra{ek Milenko: U~ili so se ABC v vojni. Novi tednik 1974, {t. 35. 9 In{titut za novej{o zgodovino v Ljubljani, (dalje INZ), fasc. 657. 10 Ter~ak, str 217. 11 MNZC, fasc. 32, Poro~ilo Iljce Trampu‘, 23. 10. 1950. 12 Stane Mervi~: Partizansko {olstvo. Med Bo~em in Bohorjem. [marje pri Jel{ah – [entjur pri Celju, str. 326–330. 13 Ustna izjava u~iteljice Anice Vutkov~. 14 MNZC, fasc. 32, Spomini Iljice Trampu‘. 15 INZ, fasc. 657. 504 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) obvladati osnovne pojme, katere naj bi u~enci v tej starostni dobi posedovali, a jih je nem{ka {ola izbrisala.«16 V O[ na Planini, so se ob vdoru Nemcev (aprila 1941), u~itelji odlo~ili za prekinitev pouka, u~encem pa so naro~ili, naj skrijejo slovenske knjige. Kmalu zatem so Nemci organizirali svojo {olo.17 Sredi avgusta 1944 je Vlado Majhen – Rafael sklical sestanek u~iteljev, ki so se takrat nahajali na Kozjanskem. Dogovorili so se katere {ole bodo za~ele delovati in kdo jih bo pou~eval. Po 20. avgustu so za~eli u~ence vpisovati v {olo. Rautar Janez je bil dolo~en za ravnatelja, hkrati pa je bil imenovan za prosvetnega referenta za okraj Planina- Sevnica. ^itanke, zvezke in svin~nike so si u~enci priskrbeli sami. [olsko kredo so u~itelji dobili od svojih zaupnikov in sodelavcev. Obisk pouka je bil zelo dober, saj so otroci radi hodili v {olo. Organizirani so bili trije oddelki po okoli dvajset otrok. Vsako u~no uro je spremljala pesem. Zelo priljubljena je bila pesem »Le naprej odred kozjanski«. Izhodi{~e u~nih ur je bil osvo- bodilni boj v Jugoslaviji, Sloveniji in na Kozjanskem.18 U~iteljica iz O[ [t.Vid pri Planini pripoveduje, da je bilo v ~asu vojne najte‘je dobiti papir. Pisali so kar na »{krniclje« od sladkorja. Zelo rada pove o odnosu u~encev do pouka: »[ola je mladim v tistem ~asu mnogo pomenila. Pri pouku je vladala tista prava disciplina. Otroci so hoteli ~imve~ znati.«19 [olsko knji‘nico so uredili tako, da so pripeljali knjige iz Rude. »Zbirali« so jih tudi po okoli{kih vaseh. Knji‘nico je vodil u~itelj Viljem @ener. Padel je v nem{ki ofenzivi decembra 1944.20 Oktobra 1944 so pripravili proslavo v spomin obletnice rojstva Simona Gregor~i~a. Za~ela se je s slavnostnim govorom prosvetnega referenta, nadaljevala z deklamacijami u~encev, {olskim pevskim zborom, mladinskim pevskim zborom. Proslava je imela velik odmev med ljudmi in veliko udele‘bo.21 Osnovne {ole so ustanovile podmladek Rde~ega kri‘a Slovenije. U~itelji so u~encem razlo‘ili pomen ustanovitve. Priredili so proslavo. U~ilnice so okrasili s cvetjem in zelenjem. Stene pa z zastavami RK. Na tabli je bil napis »Vse za na{e ranjence«. Zbirale so sanitetni material, prostovoljne prispevke, sadje, zdravilne rastline, moko, jajca, volno za nogavice, med, slanino… Imeli so {e posebne nabiralne akcije, za vojsko in za ranjence. V O[ Henina je pri akcijah sodelovalo 63 u~encev. Vse prostovoljne prispevke in ~lanarino so izro~ili RK v Jurklo{tru. Prispevki so bili zelo skromni. Imajo pa veliko te‘o, zaradi razmer v katerih so bili zbrani. Otroci in njihovi star{i so pokazali veliko solidarnosti.22 [ole so ustanovile svoje roditeljske svete, v skladu z odlokom iz februarskega zasedanja SNOS 1944 v ^rnomlju. Na svojih sejah so obravnavali najbolj aktualne probleme: vzpod- bujanje star{ev, da so po{iljali svoje otroke redno k pouku, preskrba obleke u~encem, sodelo- vanje pri organiziranju kulturnih prireditev. Svet je priskrbel poleg tega tudi kurjavo – drva za ogrevanje u~ilnic. Delo roditeljskega sveta je pripomoglo k ve~jemu obisku pouka. U~itelji so z u~enci organizirali proslave, ob stoti obletnici rojstva Simona Gregor~i~a, ob obletnici oktobrske revolucije in proslavo v ~ast prihoda Rde~e armade na jugoslovanska tla. 16 INZ, fasc. 101/II, 101/III. 17 MNZC, fasc. 32. 18 Ustna izjava u~itelja Janeza Rauterja. 19 Ustna izjava u~iteljice Darje Rautar. 20 Ustna izjava u~iteljice Slavice Jazbin{ek. 21 INZ, fasc. 657. 22 Prav tam. 505ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Program je bil sestavljen iz govora u~itelja ali prosvetnega referenta, deklamacij, petja parti- zanskih pesmi. Proslav so se udele‘ili tudi star{i. Posebna oblika prireditve je bilo »mik- lav‘evanje«. Pripravili so ga ~lani roditeljskega sveta in u~enke vi{jih razredov. [olske otro- ke so obdarovali z zvezki, s svin~niki, s suhim sadjem, peresniki. Na prireditvi so peli pesmi, igrali na harmoniko in deklamirali…23 Decembra 1944 so Nemci v svoji ofenzivi ponovno zasedli Kozjansko. Pouk je bil prekinjen.V ve~ini {ol so uni~ili inventar, pisni material. [olsko poslopje na Planini so nem{ki vojaki izropali in za‘gali. V Kalobju so se v {oli nastanili nem{ki vojaki.24 23 Prav tam. 24 MNZC, fasc. 32. 506 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Nove publikacije Zbirke Zgodovinskega ~asopisa V zadnjem letu dni smo ob rednih zvezkih Zgodovinskega ~asopisa – Z^ izdali {e ve~ zvezkov Zbirke Zgodovinskega ~asopisa. 24. in 28. zvezek Zbirke Z^, ki smo ju izdali v sodelovanju s tr‘a{kim Kro‘kom za dru‘bena vpra{anja Virgil [~ek, objavljata delo mag. Petra Rustje Otokar RybáV v dunajskem parlamen- tu. V prvem delu so {tudija akademika prof.dr. Vasilija Melika, ‘ivljenjepis dr. Otokarja RybáVa kot predstavnika »zlate dobe« tr‘a{kih Slovencev, vrsta fotografij in dokumentov, nekaj avtorjevih pojasnil, ~lanki iz Edinosti ter povzetki celotne izdaje v sloven{~ini, italijan{~ini, nem{~ini in ~e{~ini. V drugem delu so RybáVevi parlamentarni govori in vpra{anja ter pomenljivej{i ~lanki iz Edinosti, ki jih je Peter Rustja s kratkimi veznimi besedili tudi komentiral. S tema zvezkoma se kon~uje niz knjig, posve~enih parlamentarnim nastopom primorskih poslancev v dunajskem in nato rimskem parlamentu. Oba zvezka skupaj v prosti prodaji staneta 4.400 SIT, za ~lane ZZDS 3.300 SIT, za {tudente pa 2.200 SIT. 26. zvezek Zbirke Z^, ki smo ga izdali v sodelovanju s [tudentsko zalo‘bo, je druga, dopol- njena izdaja standardnega u~benika akademika prof. dr. Rajka Brato‘a Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. Tej izdaji je dodan izbor novej{e literature za gr{ko zgodovino, predstavljene so novosti iz raziskovanj gr{ke kolonizacije na Jadranu in navzo~nosti Grkov na dana{njem slovenskem ozemlju ter v njegovem sosedstvu, delo pa za- okro‘ajo kazala literarnih virov, oseb, krajev in avtorjev. Maloprodajna cena je 4.800 SIT, za ~lane ZZDS 3.600 SIT, za {tudente 2.400 SIT. 27. zvezek Zbirke Z^ smo izdali v sodelovanju z ljubljanskim In{titutom za narodnostna vpra- {anja in objavlja delo akademika prof.dr. Janka Pleterskega Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu = Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Auslegung des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. Po obsegu drobna, po vsebini pa bogata publikacija predstavlja referen~ni pregled histori~nih dognanj o prelomnem dogodku slovenske zgodovine. Maloprodajna cena je 800 SIT, za ~lane ZZDS 600 SIT, za {tudente pa 400 SIT. Vse {tevilke Z^ in Zbirke Z^ lahko dobite na sede‘u Zgodovinskega dru{tva za Slovenijo v Ljubljani, A{ker~eva 2, tel. 01/24-11-200, e-po{ta: zgodovinski.casopisuni-lj.si. 507ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Miha Preinfalk Zgodovinopisje na Slovenskem in njegov odnos do plemstva Nekdanje plemstvo na Slovenskem si po~asi, a vztrajno znova utira pot v slovensko dru‘bo. Plemi{ke rodbine so predmet znanstvenih in poljudnih razprav, o njih snemajo televizijske oddaje, pripadniki nekdanjih »slovenskih« plemi{kih rodbin pogosto obiskujejo domovino svojih prednikov (tudi v povezavi z denacionalizacijo) in na ta na~in zbujajo zanimanje me- dijev... Plemstvo, ki je bilo dolga stoletja prisotno na slovenskih tleh, je sestavni del sloven- ske zgodovine in zanikanje tega dejstva je metanje peska v o~i ter potvarjanje ali bolje re~eno pohabljanje slovenskega zgodovinskega spomina. Zato bo namen pri~ujo~ega prispevka na kratko predstaviti specifi~en polo‘aj plemstva na Slovenskem in razlo‘iti, zakaj je sintagma »slovensko plemstvo« histori~no vpra{ljiva. Hkrati bo sku{al ~lanek predstaviti polo‘aj plem- stva v zgodovinopisju na Slovenskem, ki je v veliki, ~e ne celo odlo~ilni meri pripomogel k odnosu slovenske dru‘be in slovenskega javnega mnenja do tega »izgubljenega stanu«.1 Slovenska dru‘ba ima do plemstva na Slovenskem ambivalenten odnos – brez njega ne moremo, z njim pa tudi ne. ^e se po eni strani slovenska dru‘ba navdu{uje nad plemi{ko kulturo (npr. srednjeve{ki grajski dnevi, vite{ke igre, poroke v tem stilu in podobno) in po- vzdiguje dose‘ke posameznikov, ki so odlo~ilno pripomogli k nastajanju in uveljavljanju slovenske kulturne in nacionalne identitete (npr. Janez Vajkard baron Valvasor ali @iga baron Zois), pa po drugi strani ugotovimo, da se nekdanjega plemstva {e vedno dr‘i stigma izkori{~evalskega in predvsem tujerodnega dru‘benega razreda, ki je zatiral, izkori{~al in du{il slovensko, predvsem kme~ko prebivalstvo. Krivdo za tak{no stanje gre pripisati pred- vsem dejstvu, da se je slovensko zgodovinopisje ‘e po prvi svetovni vojni, predvsem pa seveda po drugi svetovni vojni, zavestno odreklo temeljitemu in sinteti~nemu raziskovanju plemstva na Slovenskem, oziroma ga marginaliziralo z argumentom, da je plemstvo v slo- venskem prostoru neavtohtoni tujek, s tujim jezikom in kulturo, ki je zatiral slovenskega kmeta in zaviral nastajanje slovenske nacionalne identitete.2 Resnica, kot ponavadi, ni enostavna, ~rno-bela, ampak le‘i nekje vmes. Vse gornje argu- mente lahko brez ve~jih te‘av ovr‘emo z nekaj preprostimi dejstvi in primeri. Prvi~: vpra{anje nacionalnosti. Dejstvo je, da je vpra{anje nacionalne identitete pojav konca 18., predvsem pa 19. stoletja. Prebivalstvo, ne glede na dru‘beni razred, se je do razmaha nacionalnih idej opredeljevalo zgolj po de‘elni pripadnosti ali po pripadnosti vladarju. Pojem nacionalnosti je pojav moderne dobe in ga zato ne moremo brez zadr‘kov aplicirati na pretekla stoletja. Me- rila, ki danes dolo~ajo neko nacionalno identiteto, so bila v preteklosti povsem irelevantna. Delitev na Slovence in Nemce je {ele od za~etka 19. stoletja dobivala vedno ostrej{e poteze in je dejansko prisilila prebivalstvo slovenskih de‘el, predvsem plemstvo, da se je opredelilo bodisi za eno bodisi za drugo stran. Velika ve~ina plemstva se je odlo~ila za nem{ko stran, saj je plemstvo pripadalo tistemu skupnemu srednjeevropskemu kulturnemu krogu, ki je nosil ger- manski predznak. Ta delitev je poenostavljala veliko bolj zapleteno nacionalno sliko. Plemstvo 1 @VANUT, Maja, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994, str. 8. 2 [TIH, Peter, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje, v: RAJ[P, Vincenc i. dr. (ur. ), Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana, 2001, str. 61–72. 508 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) je bilo v svojem bistvu pravzaprav nadnacionalno, lahko bi rekli tudi multietni~no, saj se je po ‘ilah prakti~no vsakega plemi~a pretakala ne le germanska, ampak tudi slovanska, roman- ska in mad‘arska kri. Nacionalne delitve in nasprotovanja, ki so do‘iveli vrhunec z nastankom novih, nacionalnih dr‘av, so na Slovenskem v kon~ni fazi (kljub formalni odpravi plemstva leta 1919, njihovemu izseljevanju in izgubi gospodarskega in politi~nega pomena) med dru- go svetovno vojno pripeljali do fizi~ne eliminacije {e zadnjih posameznikov iz vrst nekdanjega plemstva in njihove materialne kulture (gradovi). Dodatno pa je k stigmatizaciji plemstva, kot ‘e re~eno, pripomogla povojna oblast, ki je {e potencirala delitev na izkori{~evalsko nem{ko plemstvo in izkori{~ani slovenski kme~ki razred. S pojmom nacionalnosti je tesno povezan tudi pojem avtohtonosti, ki se ga da zelo hitro zlorabiti. Trditev, da plemstvo na Slovenskem ni avtohtono, temve~ pri{lek od drugod, dr‘i le delno. Res je, da so se nekatere plemi{ke rodbine na slovenska tla priselile {ele v zadnjih stoletjih (npr. italijanske rodbine Lazarini, Codelli, Zois), po drugi strani pa imamo stare rodbine, ki so tu ‘e od srednjega veka ali {e dlje (npr. rodbina Auersperg, ki ji na slovenskih tleh sledimo (vsaj) ‘e od 12. stoletja). ^e tu {e malo dreznemo v osje gnezdo med uradno zgodovino in t.i. venetologijo, lahko re~emo tudi, da Slovenci na tem prostoru nismo povsem avtohtoni, temve~ me{anica Slovanov iz zgodnjega srednjega veka in starega prebivalstva, ki je na tem prostoru bivalo pred Slovani. Pa tudi ti niso bili tu ‘e od nekdaj, temve~ so pri{li od drugod. Skratka gre za vpra{anje, kdo je bil prej, ki pa hitro izgubi svoj naboj, saj tu ne gre za vpra{anje let ali desetletij, temve~ stoletij in celo tiso~letij. Marsikatera plemi{ka rodbina na Slovenskem je tu prebivala veliko dlje in je veliko bolj avtohtona kot marsikatera danes povsem slovenska neplemi{ka rodbina. Tudi kriterij uporabe jezika in opismenosti ne stoji na trdnih tleh, saj je dokazano, da je prakti~no vse plemstvo, ki je ‘ivelo na dana{njem sloven- skem etni~nem ozemlju, poznalo in uporabljalo tudi slovenski jezik. Zlasti na Kranjskem je bila sloven{~ina med plemstvom tako raz{irjena, da pogojno lahko govorimo celo o sloven{~ini kot o prvem jeziku kranjskega plemi~a.3 Lep primer »multietni~nosti« predstavlja Janez Vajkard baron Valvasor – po rodu iz dana{nje Italije, ki je ustvarjal v nem{kem jeziku in se je imel za Kranjca (pogojno re~eno Slovenca). Zanimiv primer je tudi Katarina Elizabeta grofi- ca Auersperg, rojena Ursini grofica Blagaj, ki je umrla 1702 in bila poznana kot [pela (vulgo Spela Sclavonice vocata).4 Nenazadnje lahko na tem podro~ju vle~emo vzporednice z dana{njim ~asom, ko v prakti~no vse svetovne jezike in kulture vdirajo elementi angle{kega jezika in kulture, pa se nih~e, ki ni Angle‘ ali Ameri~an, ne opredeljuje kot tak{en. Zato je po mojem mnenju problemati~no govoriti o »slovenskem plemstvu«, saj se plem- stvo samo, kot re~eno, ni opredeljevalo po nacionalnosti, temve~ po de‘elni pripadnosti. Auerspergi so na primer veljali za kranjsko plemstvo, Trauttmansdorffi za {tajersko, Trautso- ni za tirolsko in podobno. Slovenija v tem pogledu velja za neke vrste izjemo, saj njen etni~ni teritorij do razpada avstro-ogrske monarhije ni predstavljal enotne politi~ne tvorbe, ampak je bil razdeljen na {tiri, celo pet de‘el (Kranjska, [tajerska, Koro{ka, Gori{ka in Prekmurje kot del Ogrske). Drugi narodi (^ehi, Mad‘ari, tudi Hrvati) lahko s tega stali{~a veliko bolj upra- vi~eno govorijo o nekem »nacionalnem« plemstvu, saj so bili njihovi etni~ni teritoriji, iz katerih so kasneje zrasle nacionalne dr‘ave, kot celota vklju~eni v monarhijo in niso bili razdeljeni tako kot slovenski prostor. Poleg tega so vsi trije omenjeni narodi imeli lastno dr‘avo in plemstvo do formalne vklju~itve v habsbur{ko cesarstvo in so tako na podlagi tega zgodovinskega spomina lahko razvijali idejo svojega lastnega nacionalnega plemstva, kar pa 3 @VANUT, Od viteza, str. 32–35. 4 BENEDIK, Martin in KRALJ, Angel, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja {tajerska kapu- cinska provinca; Acta Eccelsiastica Sloveniae 16, str. 566. 509ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) je bilo Slovencem zaradi zgodovinskih danosti onemogo~eno. Prav te okoli{~ine so nareko- vale tistemu delu plemstva, ki je dejansko iz{el iz vrst slovanskega (slovenskega) prebivalstva na Slovenskem, da so se, lahko bi rekli, germanizirali – prevzeli so nem{ko verzijo imena (Fedran-Födransperg, Jelov{ek-Fichtenau, Oblak-Wolkensperg…) in nem{ko kulturo, ki ji bila v preteklih stoletjih pa~ kultura dvora in visoke dru‘be. Z nacionalnostjo in narodno zavednostjo nimajo ti pojavi do 19. stoletja prakti~no nobene zveze. Edini kriterij, po katerem bi del nekdanjega plemstva v habsbur{ki monarhiji pogojno lahko ozna~ili kot slovenskega, je kriterij ozemeljske pripadnosti. Kranjska ter del [tajerske, Koro{ke in Gori{ke so se ozemeljsko pokrivali z ozemljem dana{nje Slovenije. Plemstvo v teh de‘elah se je, ~eprav na prvi pogled obarvano z germanskim predznakom, tesno, skorajda organsko prepletalo s slovenskim prebivalstvom. Zato je ob preu~evanju slovenske zgodovi- ne, torej zgodovine nekega prostora (ob upo{tevanju dejstva, da je npr. izraz zgodovina Slo- vencev ‘e davno prese‘en) in vseh pojavnih oblik in fenomenov, ki so se odvijali na tem prostoru, nujno potrebno vklju~iti tudi netipi~no slovenske pojave, torej tudi plemstvo. Samo s tega vidika lahko nekdanje plemstvo na Slovenskem pogojno ozna~imo tudi kot slovensko plemstvo. Tu moramo omeniti tudi fenomen Celjskih grofov, ki so edini, ki jim slovenska historio- grafija priznava (oz. jim je priznavala) neke vrste slovenski predznak. Toda tu gre pravzaprav za dvojna merila. Celjski niso bili ni~ bolj oziroma ni~ manj slovenski kot ostalo takratno plemstvo v slovenskem prostoru. Argumente, s katerimi nekateri zavra~ajo ostalo plemstvo kot »slovensko«, v primeru Celjskih uporabljajo prakti~no brez zadr‘kov. Celjski verjetno niso znali ni~ bolje in ni~ slab{e slovensko kot ve~ina takratnega plemstva v na{em prostoru; ~etudi je njihov rod izhajal iz rodbine sv. Heme Kr{ke, to {e ne pomeni, da so bili dejansko kaj bolj »slovenski« in avtohtoni od {tevilnih drugih plemi{kih rodbin; in tudi njihovo politi~no delovanje, ki mu mnogi pripisujejo pridih slovanstva, celo jugoslovanstva, ni ni~ drugega kot splet okoli{~in – prostor na severu, v cesarstvu, je bil ‘e tako zasi~en s {tevilnimi drugimi, njim podobnimi ambicioznimi in stremu{kimi plemi{kimi rodbinami, da je bil manevrski prostor Celjskih mo~no omejen. Zato so se, tudi s pomo~jo ‘enitnih zvez usmerili na jug oz. jugovzhod (Hrva{ka, Bosna, Srbija, celo tur{ki dvor), kjer so se jim ponujale ve~je mo‘nosti za njihovo ekspanzionisti~no politiko. Pri tem so imeli mo~no podporo v cesarju Sigismun- du, ki je bil z njimi tudi sorodstveno povezan (njegova ‘ena je bila Barbara Celjska).5 Go- voriti o Celjskih kot o slovenskem plemstvu, pa je, vsaj po mojem mnenju, pretirano in zgodovinsko neto~no. Eden od argumentov, ki ga Slovenci pogosto uporabljamo proti nekdanjemu plemstvu, je tudi izkori{~anje kmeta. Z dana{njega stali{~a je bila dru‘ba v preteklih stoletjih brez dvoma krivi~na, toda ljudje tistega ~asa je niso dojemali na ta na~in. Za njih je bila dru‘bena uredi- tev postavljena od boga, torej je morala biti pravi~na in sprejemljiva. Seveda je prihajalo do nezadovoljstev, ve~jih ali manj{ih kme~kih uporov, toda ti so izbruhnili skoraj brez izjeme le takrat, ko so si fevdalci (torej plemi~i) dovolili posegati v staro ureditev, in so navijali davke in dajatve preko meje. Geslo upora leta 1515 je bil boj za staro pravdo, torej za tisto ureditev, ki je veljala nekdaj. Zahtevali so zni‘anje dajatev, ne pa njihovo odpravo. Poleg tega se mo- ramo zavedati, da plemstvo ni bil nek tog in stati~en organizem, temve~ se je razvijal in je sledil toku ~asa. Zato ne moremo ena~iti plemstva srednjega in tudi zgodnjega novega veka s plemstvom 18. in 19. stoletja. ^e je bilo prvo res v veliki meri precej izkori{~evalsko in 5 O problematiki Celjskih grofov glej predvsem razprave Petra [tiha, npr. Celjski grofje – {e vedno raziskovalni problem, v: FUGGER GERMADNIK, Rolanda (ur.), Celjski grofje, stara tema – nova spoznanja. Zbornik mednaro- dnega simpozija, Celje 1998, str. 11–22. 510 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) neob~utljivo za tegobe svojih podlo‘nikov (kar se jim je pogosto ma{~evalo), pa je imelo plemstvo kasnej{ih obdobij (seveda ne v celoti) bolj razvit socialen ~ut. Hkrati je sprejemalo novosti v razvijajo~em se kmetijstvu in industriji in je te uvajalo tudi na svojih gospostvih. S tem se ni izbolj{ala le podoba in donosnost zemlji{~a, temve~ tudi standard podlo‘nikov. Plemi~i so na svojih gospostvih ustanavljali ustanove za socialno {ibke (npr. zapu{~ene otro- ke, bolne in onemogle uslu‘bence gospostva, {ole…). Zato so mnogi podlo‘niki tudi po zemlji{ki odvezi in odpravi podlo‘ni{tva leta 1848 radi ostali v slu‘bi svojih nekdanjih go- spodarjev, zdaj seveda proti pla~ilu. Poleg tega se je potrebno zavedati, da je plemstvo skozi stoletja izgubljalo svojo mo~, saj so jim vladarji (Maksimiljan I. v za~etku 16. stoletja, Jo‘ef II. konec 18. stoletja) v svojih absolutisti~nih te‘njah odpravljali plemi{ke predpravice. Po letu 1848 je tako plemstvu ostala le {e pravica do uporabe plemi{kih atributov (ime, grb, predikati), leta 1919 pa je bilo tudi to formalno odpravljeno. Iz vsega povedanega torej jasno vidimo, da plemstvo nikakor ni bil nek parazitski tujek v dru‘bi preteklih stoletij. Njegov nastanek in obstoj sta bila normalen pojav v razvoju ~love{ke dru‘be, ki pa je s pojavom idej o enakosti vseh ljudi, po~asi izgubljal na pomenu in je postajal neke vrste anahronizem v dru‘bi, zato je bil tudi formalno odpravljen. Nikakor pa ob vsem tem ne smemo pozabiti na veliko vlogo, ki jo je plemstvo igralo pri politi~nem, gospodar- skem, kulturnem in dru‘benem razvoju posameznih de‘el in posledi~no tudi kasnej{ih dr‘av. Zato je preu~evanje plemstva v vseh njegovih vidikih, brez dvoma historiografsko ne le upravi~eno, temve~ nujno. To je seveda zgolj teoreti~ni prikaz dejstev, na podlagi katerega sem predstavil nujnost pritegnitve plemstva v historiografske raziskave. Kak{no pa je dejansko stanje v zgodovino- pisju na Slovenskem in njegovem odnosu do plemstva? Najprej je potrebno poudariti, da plemstva ne moremo znanstveno raziskovati zgolj z enega (npr. genealo{kega) vidika. Aspekt raziskovanja je in mora biti ve~plasten. Plemstvo je v preteklosti obvladovalo prakti~no celotno javno ‘ivljenje – od politike in javne uprave do cerkve in vojske. Plemstvo je bilo nosilec gospodarskega in kulturnega razvoja, vplivalo je na izobra‘evanje, znanost, arhitekturo in izgled kulturne pokrajine... To velja za celotno obdobje formalno-pravnega obstoja plemi{kega stanu, ~eprav je bil njegov vpliv v razli~nih obdobjih seveda razli~en. Raziskovanje katerega koli podro~ja iz evropskega srednjega in novega veka je zato isto~asno tudi raziskovanje razli~nih vidikov ‘ivljenja in delovanja plemstva. Vseeno pa bi lahko zgodovinopisje na Slovenskem, ki se ukvarja eksplicitno s plemstvom kot takim, v grobem razdelili na pet obdobij. Prvo obdobje zajema ~as do 19. stoletja, torej do razvoja in ustalitve zgodovinopisja kot znanstvene vede. To je obdobje, za katerega veljajo tri splo{ne ugotovitve: pisci iz tega ~asa ustvarjajo skoraj izklju~no le v nem{kem ali latinskem jeziku, te‘i{~e njihovega raziskovanja je veliko bolj kot v kasnej{ih obdobij usmerjeno na plemstvo, njihove raziskave pa se osredoto~ajo bolj ali manj le na genealo{ke vidike plem- stva. To je seveda povsem razumljivo, ~e upo{tevamo, da je bilo plemstvo v preteklih sto- letjih vodilni sloj dru‘be, ki je imel v rokah niti gospodarskega, politi~nega, kulturnega in dru‘benega razvoja. Ker je bila ena od glavnih zna~ilnosti plemi{ke dru‘be elitizem, je bilo poreklo nekega plemi~a odlo~ilnega pomena za njegovo ‘ivljenje. Pri organiziranju poro~nih zvez so dru‘ine izdelale rodovnike, ki so segali tri ali {tiri generacije nazaj in ve~ ko je imel nekdo plemenitih prednikov, bolj{o poro~no partijo je predstavljal. Seveda tu niso {teli le o~etovi, temve~ tudi in enakovredno materini predniki. Po navadi je bil tak{en rodovnik izdelan v obliki pahlja~e, pri ~emer so levo stran predstavljali predniki po mo{ki, desno stran pa predniki po ‘enski strani. Obi~ajno je bil ob vsakem predniku narisan tudi grb njegove rodbine. Podobne rodovnike je bilo potrebno predlo‘iti tudi pri potegovanju za razli~ne cerk- vene ali posvetne slu‘be, pri pro{njah za dodelitev raznih ustanov oziroma {tipendij 511ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) (Stiftung) in podobno. Ko je cesarica Eleonora (princesa iz Mantove), vdova cesarja Ferdi- nanda III. leta 1668 ustanovila red zvezdnega kri‘a (Sternkreuzorden), je v pravilih dolo~ila, da morajo prosilke za podelitev reda poleg izkazane pobo‘nosti predlo‘iti tudi rodovnik, ki je zajemal vsaj 16 plemenitih prednikov po o~etovi in materini strani, ter isto~asno {e enak rodovnik za mo‘evo dru‘ino. ^e tak{nega mo‘evega rodovnika ni bilo mogo~e izdelati (kar pomeni, da je bil mo‘ »manj« plemenit od prosilke), se red zvezdnega kri‘a ni podelil oziro- ma ga je bilo potrebno vrniti. To, t.i. preverjanje prednikov (Ahnenprobe) je bilo podvr‘eno strogemu nadzoru s strani razli~nih neodvisnih (seveda plemenitih) komisij, ki so s svojim podpisom in pe~atom jam~ile za verodostojnost podatkov. Kasneje so podobno vlogo pre- vzele razli~ne plemi{ke organizacije, ki so vodile evidenco ~lanov posameznih plemi{kih rodbin in so te evidence tudi javno objavljale v tiskani obliki (kar je praksa tudi dandanes). Zato ne presene~a, da so v tem, prvem obdobju zgodovinopisja na Slovenskem nastajala {tevilna dela, ki se ukvarjajo z izvorom neke plemi{ke rodbine ter z rodbinskimi povezavami njenih ~lanov z drugimi plemi{kimi rodbinami. Tak{na dela so pogosto nastajala po naro~ilu, kar pomeni, da so si pisci v ‘elji ugoditi svojim naro~nikom pogosto izmi{ljali podatke in pri izvoru rodbine segali dale~ v zgodovino. ^e zraven pri{tejemo {e nepoznavanje virov, lahko z nekoliko bolj pozornim in kriti~nim preverjanjem hitro ugotovimo znanstveno neuporab- nost tak{nih genealogij. Seveda to velja predvsem za genealo{ke prikaze srednjeve{kega plem- stva. Raziskave za novove{ko obdobje so veliko zanesljivej{e, kajti njihovi avtorji so bili sodobniki preu~evanih rodbin in so pogosto iz prve roke poznali sorodstvena razmerja. V prvi vrsti je potrebno v tem kontekstu omeniti Janeza Ludvika Schönlebna in njegove {tiri genealo{ke prikaze rodbin Auersperg, Gallenberg, Ursini-Blagaj in Attems s konca 17. sto- letja.6 Izpod njegovega peresa izvirajo tudi {tevilne kratke genealo{ke predstavitve kranjskih plemi{kih rodbin, ki pa so ostale ve~inoma v rokopisu.7 Schönlebnu je bil zgled Janez Gre- gor Lukan~i~, ~igar rodoslovna raziskovanja kranjskega plemstva prav tako niso do‘ivela izdaje v tiskani obliki, ampak jih danes hrani Arhiv Republike Slovenije med rokopisi.8 Ve- liko se je s plemstvom ukvarjal tudi znameniti Janez Vajkard Valvasor, ki je (sicer po poreklu tudi sam plemi~ z nazivom baron) velik del svoje Slave vojvodine Kranjske posvetil prav svojim bli‘njim in daljnim sorodnikom oziroma »stanovskim kolegom«.9 Seveda pa je potrebno na tem mestu poudariti, da plemstvo in njegova genealo{ka podoba {e zdale~ nista bila edina ali morda celo prevladujo~a tematika, s katero so se ukvarjali novo- ve{ki zgodovinopisci. @e v obdobju pred 19. stoletjem lahko sledimo {tevilnim poskusom pisanja zgodovine nekega zaklju~enega prostora, ki je bil pred nastankom nacionalnih dr‘av pa~ okvirjen z de‘elnimi mejami. Tak{na dela imajo z dana{njega stali{~a znanstveno vred- nost le v tam, kjer so avtorji opisovali sodobne dogodke. Opisi starej{ih obdobij, ki segajo v anti~ne ali celo svetopisemske ~ase, imajo za dana{njega zgodovinarja le posredno veljavo – razkrivajo namre~ mentaliteto ~asa in prostora, v katerem je posamezni zgodovinopisec ‘ivel 6 SCHÖNLEBEN, Janez Ludvik, Genealogia illustrissimae familiae principum, comitum et baronum ab Aur- sperg, Labaci 1681; isti, Genealogia illustrissimae familiae sac. rom. imp. comitum de Gallenberg, Labaci 1680; isti, Rosa Ursina in provinciis Austriacis florens, Labaci 1680; isti, Genealogia illustrissimae familiae D. D. comi- tum ab Attimis, Labaci 1681. 7 SCHÖNLEBEN, Janez Ludvik, Appendix ad Annales et Chronologiam Carnioliae sive Genealogica, s.l. 1654 (rokopis). 8 LUKAN^I^ (Lucantschitsch), Janez Gregor, Crainisch Stammenbuch der anderer Theil von denen Freyherrn, Herrn und Landtleuthen auch andern ritterlich und adelichen Geschlechten des löbl. Fürstentumbs in Crain (roko- pis), Laibach 1700; isti, Genealogien Fürsten unnd Graffen Standts des Löbl. Herzogtumbs Crain (rokopis iz leta 1681). 9 VALVASOR, Janez Vajkard, Die Ehre dess Herzogthum Crain I–XV, Laybach 1689. 512 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) in deloval. Na obmo~ju Kranjske je potrebno izpostaviti ‘e omenjena polihistorja Janeza Ludvika Schönlebna in njegovo delo Carniola antiqua et nova (1681) ter Janeza Vajkarda Valvasorja, avtorja znamenite Die Ehre des Herzogthums Krain (1689). Na Koro{kem so se de‘elni zgodovini pisci posve~ali {tevilni avtorji od Jakoba Unresta in Paracelsusa do Hiero- nima Megiserja, (uradnega) avtorja Annales Carinthiae iz leta 1612. Zelo razvito je bilo tudi zgodovinopisje na Gori{kem in v Furlaniji, kjer bi izpostavili morda le Martina Bav~erja in njegovo Zgodovino Norika in Furlanije (Historia rerum Noricarum in Forojuliensium iz leta 1663).10 Zanimivo in hkrati zna~ilno za omenjeno obdobje pa je, da {tevilna domoznanska dela iz tistega ~asa veliko pozornosti in prostora namenijo tudi pomembnim plemi{kim rod- binam, ki so izvirale iz njihove de‘ele in pomembno zaznamovale njeno zgodovino in razvoj. Zgodovinopisje se je s preoblikovanjem v moderno znanstveno vedo v 19. stoletju prav tako v veliki meri osredoto~ilo na plemstvo kot na nosilca dru‘benega, kulturnega in politi~nega razvoja. V tem ~asu so se za~ele pojavljati periodi~ne publikacije (Mittheilungen des histori- schen Vereins für Krain, Mitteilungen des Musealvereins für Krain (MMK), Carniola, Car- niolia, Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko, Letopis Matice Slovenske...), v katerih so znani, pa tudi danes neznani in pozabljeni ljubiteljski zgodovinarji (Radics, Steklasa, Dimitz, Komatar, Koblar in mnogi drugi) objavljali najrazli~nej{e prispevke s podro~ja slovenske zgodovine.11 Plemstvo so obravnavali in predstavljali v obliki biografskih skic posamez- nikov ali celotnih rodbin, posve~ali so se njihovim voja{kim in politi~nim dose‘kom, preu~evali so zgodovino gradov in dvorcev ter objavljali vsebino grajskih inventarjev in arhivov. Seveda razprave niso izhajale samo v periodi~nem tisku, temve~ tudi v obliki samostojnih publikacij in monografij.12 Latin{~ina prakti~no izgine, v ospredje pa za~ne stopati sloven{~ina. Vzpo- redno s prodorom slovenskega jezika v zgodovinopisje in v skladu s prebujajo~imi se sloven- skimi in nem{kimi nacionalnimi idejami, se pojavijo tudi prvi poskusi, da bi se plemstvo na Slovenskem obravnavalo kot slovensko plemstvo. Slovensko pi{o~i zgodovinarji za~nejo slo- veniti osebna imena plemi~ev in tudi njihove »priimke« prevajajo s slovenskimi toponimi. Tako Johann Auersperg postane Ivan Turja{ki, Johann Josef Egkh-Hungerspach je Ivan Jo‘ef Brdsko-Vogrski, {e celo Friderik Celjski se v Oro‘novi Celjski kroniki prelevi v Mirka. S tem se je tudi v slovenskem prostoru uveljavila praksa, ki je bila in je {e danes v splo{ni uporabi tudi pri drugih narodih (~e{ko zgodovinopisje na primer Johanne preimenuje v Jane, mad‘arsko v Jánose, italijansko pa v Giovannije). To je po svoje razumljivo in upravi~eno, saj se vedno znova poka‘e, da ljudje, ki ‘ivijo v etni~no me{anem okolju prej ali slej v celoti ali pa vsaj delno prevzamejo navade ve~inske okolice. Tudi ko gre za vpra{anje osebnih imen (indikativen primer v tem smislu je ‘e omenjena Katarina Elizabeta grofica Auersperg s konca 17. stoletja, ki je bila v svoji okolici poznana kot [pela). Vsem zgodovinarjem 19. stoletja, ne glede na jezik, ki ga pri svojem delu uporabljajo, pa je skupno, da se zavedajo zanimive in bogate zgodovine, ki se je odvijala na slovenskih tleh in h kateri so posamezniki (predvsem iz plemi{kih vrst) prispevali pomembne dele‘e, ne 10 Prim. MARU[I^, Branko in [TIH, Peter, Pater Martin Bav~er. Ob {tiristoletnici rojstva, Nova Gorica/Lju- bljana 1995. 11 Priznati je treba, da je bil tak{en razvoj zna~ilen predvsem za osrednjo slovensko de‘elo – Kranjsko. Ostale de‘ele so na tem podro~ju (torej podro~ju slovenskega zgodovinopisja) zaostajale. Omembe vredno je le delo Anto- na Krempla z naslovom Dogodiv{ine {tajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence (iz{lo v Gradcu leta 1845) in pa ^asopis za zgodovino in narodopisje, ki je za~el v izhajati v Mariboru leta 1904. 12 Npr. RADICS, Peter von, Herbard VIII., Freiherr zu Auersperg (1528–1575), Wien 1862; isti, Johann Weikhard Freiherr von Valvasor, Laibach 1910; BECKH-WIDMANSTETTER, Leopold von, Die Familienchronik der Gra- fen Barbo von Wachsenstein, 1881, s.l.. 513ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) glede na svojo morebitno nacionalno pripadnost. Plemstvo je morda kulturno res pripadalo germanskemu svetu, a je bilo hkrati tesno povezano, v dolo~enih segmentih celo zlito s slo- vanskim okoljem, v katerem je ‘ivelo in delovalo. Svoje sile je zato plemstvo usmerjalo v za{~ito in blagostanje svojega okolja in se pri tem ni oziralo na nacionalne aspekte. Tak{no prepri~anje je mogo~e zaslutiti tudi v zgodovinarskih prispevkih iz tistega ~asa. Pri svojem raziskovanju se avtorji opirajo na zgodovinske vire, tudi tiste, ki danes morda niso ve~ do- stopni, ter jih (vsaj nekateri) kriti~no vrednotijo. Tudi zato kraj{a in dalj{a historiografska dela iz tega {e danes predstavljajo dragocen vir podatkov za raziskovanje zgodovine plem- stva na Slovenskem. Kljub vsemu pa je nekje od zadnje ~etrtine 19. stoletja dalje opaziti, da nacionalni kon- flikti prodrejo tudi v zgodovinopisje in dolo~ajo njegove smernice. Zlasti slovensko orienti- rani in slovensko pi{o~i zgodovinarji se raje kot plemstvu, ki je bilo takrat ve~inoma (nikakor pa ne v celoti!) v nem{kem taboru, posve~ajo drugim, pogojno re~eno bolj slovenskim te- mam. V ospredje stopijo me{~anstvo, zgodovina mest (njihov nastanek, pravice, razvoj, ‘upani in mestna uprava), umetnost in arhitektura, industrija in podobno. ^lanki o plemstvu v histo- riografskih publikacijah tistega ~asa postajajo vedno bolj izjema kot pravilo. ^e je na primer v MMK po grobi oceni tretjina do ~etrtina prostora namenjena prispevkom, ki se tako ali druga~e ukvarjajo z ‘ivljenjem in delovanjem plemstva, se v slovenski periodiki do konca prve svetovne vojne stanje povsem spremeni – le tu in tam se pojavi ~lanek na temo plem- stva.13 Delno izjemo od te ugotovitve predstavljajo ~lanki Ivana Steklase o znamenitih (plemi{kih) vojskovodjih, ki so redno izhajali v Letopisu oz. Zborniku Slovenske matice.14 Na tem mestu je potrebno omeniti tudi genealo{ke pripomo~ke za raziskovanje plemstva, ki jih je v treh knjigah v prvem desetletju 20. stoletja izdal Ludvik Schiviz pl. Schivizhoffen,15 ter zasebna genealo{ka zbirka barona Ludvika Lazarinija, v kateri je zajeto ne le plemstvo na Slovenskem, temve~ plemstvo na splo{no.16 Omenjene genealo{ke zbirke jezikovno sicer sodijo v nem{ko (pogojno re~eno) historiografijo na Slovenskem, a so vseeno pokazatelj, da je bilo plemstvo v tistem ~asu {e vedno do neke mere aktualno. Historiografsko »zapostavljanje« plemstva po drugi strani lahko razlo‘imo tudi z dejan- skim stanjem v takratni dru‘bi. Plemstvo, ki je skozi stoletja po~asi izgubljalo svoje predpra- vice, s tem pa dejansko tudi svojo mo~ in dru‘beni vpliv, je po letu 1848 stopilo na pot dru‘bene degradacije in biolo{kega red~enja. Vedno ve~ plemi~ev se je odlo~alo za samsko ‘ivljenje, s ~imer so onemogo~ili biolo{ko reprodukcijo svojega stanu. Plemkinje pa so se vedno pogosteje poro~ale s pripadniki me{~anstva, s ~imer so prevzele njihov stan in izgubi- le svojega. Druga polovica 19. stoletja je za plemstvo v dru‘benem, ekonomskem in nacio- nalnem smislu predstavljala velik izziv, na katerega so znali in zmogli odgovoriti le redki 13 KOVA^I^, Fran, Vitezi Pesni~arji, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje 9/1912, str. 1–41; STESKA, Viktor, O Lambergih, v: Carniola n.v. 6/1915, str. 81–89. 14 STEKLASA, Ivan, Andrej Turja{ki (1557–1594), v: Letopis Matice Slovenske (LMS) 1890, str. 1–51; isti, Franc Karol Turja{ki, karlov{ki general (1660–1713), v: Zbornik Matice Slovenske (ZMS) 4/1902, str. 86–111; isti, Herbard X. Turja{ki, karlov{ki general (1613–1669), v: ZMS 3/1901, str. 90–119; isti, Herbart Turja{ki (1528– 1575), v: LMS 1889, str. 88–121; isti, Ivan Turja{ki, kraji{ki zapovednik (?–1580), v: LMS 1898, str. 130–158; isti, Ivan Vajkard Turja{ki (1615–1677), v: LMS 1897, str. 39–112; isti, Ivan Josip Herberstein (1630–1689), v: ZMS 9/ 1907, str. 77–153; isti, Jurij Lenkovi~, v: LMS 1895, str. 53–145; isti, Vid Kisel, karlov{ki general (1602–1609), v: ZMS 6/1904, str. 23–57. 15 SCHIVIZ v. SCHIVIZHOFFEN, Ludwig, Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca, Görz 1904; isti, Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Graz, 1909; isti, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Görz, 1905. 16 Danes zbirko hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana pod signaturo LJU 340. Zbirka obsega 26 {katel in 12 fas- ciklov. 514 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) posamezniki iz vrst plemstva. Tudi v zgodovinarskih vrstah so prevladovali neplemi~i, le redki posamezniki modre krvi so se odlo~ali za znanstveno raziskovanje preteklosti (npr. Peter pl. Radics, Arnold Luschin pl. Ebengreuth, arheolog Michelangelo baron Zois pl. Edelstein in kasneje Rudolf Andrejka pl. Livnodolski...). Odsotnost plemstva v zgodovino- pisju je torej pojav, ki je premo sorazmeren s izginjanjem plemstva v dru‘bi. To situacijo zelo slikovito opisujejo besede pisatelja Friedricha Gagerna (sicer barona), ki je neko~ dejal, da je dol‘nost starega plemstva, da izumre. Ta trend se je nadaljeval in se {e okrepil po prvi svetovni vojni z nastankom nove jugoslo- vanske kraljevine, katere del so postale tudi slovenske de‘ele. Plemstvo je bilo formalno odpravljeno, ne le v Kraljevini SHS, temve~ tudi v novi avstrijski republiki. Neformalno pa se je tudi v javnosti {e vedno uporabljalo plemi{ke nazive. Plemi{ki na~in ‘ivljenja se v temeljnih potezah ni bistveno spremenil – otroke so {e vedno vzgajali v plemi{ki tradiciji in jih po{iljali na {olanje v tujino, {e vedno so smeli obdr‘ati plemi{ka bivali{~a, ki so jih tudi na zunaj lo~evala od drugih dr‘avljanov, tudi dru‘ili so se med seboj tako kot prej, le da sedaj morda {e bolj intenzivno, kar je vodilo v neke vrste izolacionizem. Bili so prepu{~eni sami sebi, saj niso imeli podpore beograjskega dvora. Poleg tega je ve~ina nekdanjih avstroogrskih plemi~ev v ~astni{ki vlogi aktivno sodelovala v prvi svetovni vojni na strani cesarja in biv{e monarhije, kar je med njimi in Kraljevino SHS ustvarjalo {e dodatno mero nezaupanja. Na- dalje je plemstvo prizadela agrarna reforma, ki jim je odvzela velik del njihove nekdanje posesti ali pa jo spravila pod dr‘avno nadzorstvo. Zato so se mnoge plemi{ke rodbine odlo~ale za prodajo posesti in izselitev v tujino (npr. baroni Zoisi, del grofov Auerspergov...). Z odno- som novih oblasti do starega plemstva je bila povezana tudi odlo~itev slednjih, ali bodo obdr‘ali avstrijsko dr‘avljanstvo ali pa se bodo odlo~ili za jugoslovanskega. Vi{je plemstvo (npr. knezi Auerspergi) so se odlo~ili za prvo opcijo, ni‘je (npr. grofje Auerspergi, grofje Barbo, baroni Lazariniji...) pa so postali jugoslovanski dr‘avljani. V tak{nih razmerah so ostanki nekdanjega kranjskega (pa tudi {tajerskega in koro{kega) plemstva na Slovenskem do~akali drugo svetovno vojno. Marginalizacija plemstva po letu 1918 odseva tudi v medvojnem zgodovinopisju. Zgodo- vinopisna periodika iz tistega ~asa (^asopis za zgodovino in narodopisje (sicer ‘e od leta 1904), Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo, Kronika slovenskih mest...) pozornost usmerja v prvi vrsti na podro~je gospodarske dejavnosti in vsakdanjega ‘ivljenja predvsem me{~anstva in pode‘elskega prebivalstva. Glavne teme raziskovanja naj bi pokrivale »pravo« slovensko zgodovino oziroma zgodovino Slovencev (v skladu z Linhartovo koncepcijo raziskovanja Slovencev kot zgodovinskega naroda), hkrati pa tudi zgodovino drugih jugoslovanskih naro- dov, ki so zdaj s Slovenci tvorili novo dr‘avo. ^lanki o nekdanjem nem{kem oziroma av- strijskem plemstvu in njihovem ‘ivljenju in delovanju so vedno bolj sporadi~ni.17 [e redkej{a so bila samostojna dela s podro~ja plemi{ke tematike.18 Nato je pri{el neke vrste prelom v podobi druge svetovne vojne. Partizansko gibanje in revolucija sta med vojno in po njej dokon~no opravila s plemstvom – bodisi so jih prisilili v izgnanstvo bodisi so z njimi fizi~no obra~unali, njihovo premo‘enje pa uni~ili ali nacionalizirali. 17 JARC, Janko, Franc Anton pl. Breckerfeld. O Novem mestu ob koncu XVIII. stoletja, v: Kronika slovenskih mest (KSM) 5/1938, str. 99–106, 144–151; PETTAUER, Leopold, Imena va‘nej{ih starej{ih gradov na Slovenskem nekdaj in sedaj. Imenoslovsko zgodovinska razprava, v: KSM 5/1938, str. 7–17; LUKMAN, Franc Ksaver, Rod Pollinijev in ljubljanski zdravnik Janez Krizostom Pollini, v: KSM 7/1940, str. 32–34; LUSCHIN v. EBENGREU- TH, Arnold, Die Freiherren von Raigersfeld, v: Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo (GMDS) 14/1933, str. 103–108; ANDREJKA, Rudolf, Polhograjski baroni, v: GMDS 25–26/1944–45, str. 105–108. 18 Npr. ZUPANC, Lojze, Turja~ani, Ko~evje 1937. 515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Tudi slovensko povojno zgodovinopisje je sledilo duhu novega ~asa. Ob tem pa je potrebno poudariti, da skoraj popolno izginotje plemstva iz slovenskega povojnega zgodovinopisja ni toliko odraz povojne politi~ne usmeritve na Slovenskem, temve~ mnogo bolj nadaljevanje tistega procesa v slovenski dru‘bi in posledi~no tudi historiografiji, ki so ga nacionalna trenja vzpodbudila ‘e ob koncu 19. stoletja. Razlika med predvojnim in povojnim obdobjem se v zgodovinopisju ka‘e v tem, da zgodovinopisna dela oziroma ~lanki s plemi{ko tematiko zdaj niso ve~ le sporadi~ni, temve~ jih prakti~no ni. Pozitivna vloga plemstva in njegov vpliv na razvoj slovenskih de‘el sta bila pozabljena, poudarjalo se je zgolj plemi~evo neslovensko poreklo in njegov izkori{~evalski stan. Plemstvo na Slovenskem je v zgodovinopisju prvih povojnih desetletij obstajalo kot nujno zlo, kot nekaj, kar je sicer potrebno be‘no omeniti, ne pa tudi podrobno raziskovati.19 Prve posamezne lastovke so se v obliki kraj{ih ~lankov za~ele pojavljati sicer ‘e od 50. let 20. stoletja dalje,20 opaznej{o otoplitev na tem podro~ju pa so prinesle {ele v za~etku 80. let, konkretneje na 21. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Celju leta 1982, na katerem so vodilni slovenski zgodovinarji ugotovili, da je potrebno popraviti dotedanjo sliko o slovenski zgodovini in da je vanjo potrebno vklju~iti tudi plemstvo.21 Z novim stoletjem in novim tiso~letjem je tudi v slovenskem prostoru zavel nov veter. Ljudje so naveli~ani sive povpre~nosti, ‘elijo si bli{~a in stvari, ki izstopajo, bodejo v o~i. Zato ni presenetljivo, da je znova o‘ivelo zanimanje za gradove, monumentalne zgradbe, ki bolj ali manj trmasto kljubujejo zobu ~asa in vzvi{eno strmijo nad nestanovitnostjo ~loveka. Hkrati je naraslo zanimanje za prebivalce teh gradov – kdo so bili, kako so ‘iveli, kak{na je bila njihova usoda... Tak{ni trendi odsevajo tudi v slovenskem zgodovinopisju, ki je plem- stvo za~elo odkrivati na novo. Po~asi, a vztrajno se vrstijo dela, ki korak za korakom odsti- rajo tan~ice skrivnosti, ki so desetletja dolgo prekrivale neza‘eleni plemi{ki stan. Plemstvo na Slovenskem je z 21. stoletjem z zgodovinopisnega stali{~a stopilo v novo renesanso. Vendar pa bo preteklo {e veliko vode, preden bomo slovenski zgodovinarji uspeli vsaj delno nadoknaditi zamujeno iz zadnjih desetletij. Kljub pozitivnim premikom v smeri raz- iskovanja plemstva, se za tovrstno raziskovanje ne odlo~a veliko zgodovinarjev. Med strokov- njaki za srednji vek bi bilo v tem pogledu potrebno izpostaviti predvsem Petra [tiha, Du{ana Kosa ter pokojnega Andreja Komaca,22 za novej{e obdobje pa npr. Majo @vanut, Marka [tuhca, Staneta Grando, Miha Preinfalka, Barbaro @abota, in druge.23 Njihove raziskave se 19 Indikativen, ~eprav ne ravno merodajen je tudi naslednji podatek: ~e v bibliografski bazi COBISS vpi{emo med klju~ne besede »plemstvo« in se omejimo zgolj na slovenski jezik, nam sistem najde 140 zadetkov, od tega dva izpred leta 1945, {tiri do leta 1990, ostalih 134 prispevkov v sloven{~ini na temo plemstva pa je nastalo po letu 1990. 20 Npr. @ONTAR, Jo‘e, Neznana pisma @ige Zoisa v: Kronika 2/1954, str. 188–191; [ORN, Jo‘e, Merkantilist Franc Rakovec-Reigersfeld (1697–1760), v: Kronika 3/1955, str. 81–87; ZELKO, Ivan, Zemlji{~e Belmura, v: Kro- nika 11/1963, str. 167–178; OTOREPEC, Bo‘o, Iz zgodovine turja{kega gradu, v: Kronika 21/1973, 147–152. 21 O tej tematiki glej prispevek Petra [tiha (kot v op. 2). 22 Npr. [TIH, Peter, Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, Ljubljana 1994; KOS, Du{an, Blesk zlate krone. Gospodje Svibenski – Kratka zgodovina ple- menitih nasilnikov; Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU, Thesaurus memoriae, Dissertationes 1, Ljubljana 2003; KOMAC, Andrej, Vzpon Turja{kih v srednjem veku, v: Z^ 54/2000, str. 15–48, 151–178. 23 Npr. @VANUT, Maja, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994; [TUHEC, Marko, Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren (plemi{ki zapu{~inski inventarji 17. stoletja kot zgodovinski vir), Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, Ljubljana 1995; PREINFALK, Miha, Genealo{ka in socialna podoba rodbine Auersperg v srednjem in novem veku, Ljubljana 2003 (doktorska disertacija); @ABOTA, Barbara, Rodbina Khisl – novove{ka zgodba o uspehu, v: Kronika 51/2003, str. 1–26; GRANDA, Stane, Razpad posesti knezov Auerspergov na Kranjskem, v: Kronika 28/ 1980, str. 200–212. Sicer se z novove{kim plemstvom ukvarjajo tudi ljubiteljski zgodovinarji, npr. Lidija SLANA, Brdo pri Kranju, Ljubljana 1996; ista, Iz zgodovine gradu in gospostva Sne‘nik na Notranjskem, v: Kronika 48/ 2000, str. 20–41. 516 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) osredoto~ajo predvsem na socialne aspekte plemstva, njihovo kulturo in vsakdanji na~in ‘ivljenja, delno pa tudi na njihovo genealogijo oziroma medsebojne dru‘inske povezave. Kljub svojemu danes nekoliko eksoti~nemu in romanti~nemu pridihu pa nekdanje plemstvo na Slovenskem po~asi pridobiva tisto vlogo, ki mu v slovenski zgodovini in zgodovinopisju tudi pripada. 517ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) IN MEMORIAM Prof. dr. Dennison Rusinow (1930 – 2004) 20. januarja 2004 je v rojstnem St. Petersburgu na Floridi v triinsedemdesetem letu in za posledicami ne- smiselne prometne nesre~e umrl profesor Dennison Ru- sinow, eden najbolj{ih ameri{kih poznavalcev komunisti~ne Jugoslavije in avtor knjige Jugoslovanski eksperiment (1948-1974)1, ki je – ~eprav je iz{la ‘e leta 1977 – {e danes klasi~no in pogosto citirano delo o razvoju jugoslovanske federacije. Rusinow je od konca osemde- setih let do leta 2000, ko se je upokojil, predaval na Cen- tru za mednarodne {tudije univerze v Pittsburghu, tudi po upokojitvi pa je aktivno nastopal v javnosti in sodelo- val na mednarodnih znanstvenih sre~anjih, kjer je preda- val in razpravljal o vzhodnoevropskih, jugoslovanskih in slovenskih tematikah. Rusinow je {tudiral na ugledni univerzi Duke v Severni Karolini, doktoriral pa je kot {tipendist Rhodsove fundacije na St. Atnony Collegeu v Oxfordu, s katerim je ostal povezan vse ‘ivljenje. Leta 1963 je prvi~ pri{el v Jugoslavijo, kjer je nato s kraj{imi presledki ‘ivel ve~ kot desetletje. @e v {estdesetih letih preteklega stoletja je ve~krat obiskal tudi Ljubljano in si pridobil v Sloveniji znance in prijatelje. Leta 1969 je pri oxfordski univerzitetni zalo‘bi iz{la njegova prva knjiga z naslovom Italy’s Austrian Heritage 1919-1946, v kateri je obrav- naval ju‘no-tirolski problem in avstrijsko-italijanske odnose po razpadu habsbur{ke monarhije. ^eprav se je k vpra{anju o avstrijski dedi{~ini v dr‘avah naslednicah habsbur{ke monarhije {e vra~al, mu je trajni ugled v ameri{kih akademskih krogih pridobila prav knjiga o Jugosla- viji, v kateri je kriti~no in z ameri{ke razdalje analiziral jugoslovanski politi~ni in nacionalni razvoj od vzpona komunistov na oblast in napovedal stagnacijo jugoslovanskega samoupra- vnega in federativnega sistema. Odtlej je u‘ival in s svojimi publikacijami in predavanji potrjeval sloves strokovnjaka za nacionalna vpra{anja, Jugoslavijo in re‘im Josipa Broza Tita. Ko je Tito umrl, se je zavedal, da nastopa za Jugoslavijo novo, negotovo obdobje in se je udele‘il Titovega pogreba. Rusinow je bil navezan na Jugoslavijo in je bole~e do‘ivljal njen razkroj. V ~lankih in publikacijah, ki jih je objavljal od konca osemdesetih let, je analiziral vzroke za razpad jugo- slovanske federacije in jih odkrival v nere{enih nacionalnih, politi~nih in gospodarskih pro- blemih. V ~asu tragi~ne bosanske vojne je postal oster kritik srbske politike, leta 1999 pa je 1 Dennison Rusinow, The Yugoslav Experiment, C. Hurst Company for the Royal Institute of the Interntaional Affairs, Lonodn 1977. Kratek zapis ob smrti Denissona Rusinova sem posku{al februarja letos objaviti v prilogi Znanost dnevnika Dela, kjer pa mi ga kljub obljubam, niso natisnili. O~itno za urednike Delove priloge Znanost ameri{ki eksperti, ki so bili specialisti za komunisti~no Jugoslavijo, niso ve~ toliko zanimivi, da bi jim ob smrti posvetili vsaj skromen zapis, pa ~eprav so bili tudi veliki poznavalci in prijatelji Slovenije. 518 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) opozarjal na srbsko nasilje nad Albanci na Kosovu in podprl ameri{ko voja{ko intervenciji v Srbiji, prepri~an, da ima Kosovo le dve mo‘nosti: ali postane evropski protektorat ali pa ga je treba razdeliti po narodnostnih – etni~nih merilih. Rusinow je bil ne le strokovnjak za Jugoslavijo, temve~ tudi dober poznavalec Slovenije in slovenske zgodovine.2 Kot dobrega poznavalca ju‘notirolskega vpra{anja so ga med dru- gim zanimali problemi Slovencev na avstrijskem Koro{kem, ki jim je ‘e v sedemdesetih letih, ko je {e deloval v ameri{ki organizaciji American Universities Field Staff (to bi lahko svobodno prevedli kot »ameri{ki univerzitetni strokovnjaki po svetu«), posvetil vrsto zelo pronicljivih analiz. H Koro{kim Slovencem se je vrnil v referatu na zborovanju ameri{kega Zdru‘enja za pospe{evanje slovanskih {tudij na Floridi leta 1998, ki ga je pomenljivo naslo- vil z »Avstrijski Slovenci: Na za~etku – in na koncu? – le elita« Slovenske znanstvenike je vabil k sodelovanju v projektih in publikacijah, ki jih je snoval in organiziral, na letnih kon- ferencah ameri{kega slavisti~nega zdru‘enja pa je aktivno sodeloval na okroglih mizah in v razpravah s slovensko in jugoslovansko tematiko, kjer je pojasnjeval in komentiral tudi slo- venska stali{~a. K publikaciji referatov Leopoldine Plut-Pregelj, Bo‘a Repeta in Ale{a Gabri~a na letni konvenciji ameri{kega zdru‘enja za pospe{evanje slovanskih {tudij leta 1998, ki so dve leti pozneje iz{li v ugledni The Donald Treagold Papers univerze Washington v Seattlu3, je napisal spremno besedo, kar je nedvomno pripomoglo k njihovemu izidu. Njegova beseda je imela v ZDA in zahodni Evropi pa~ posebno te‘o, saj je u‘ival velik ugled kot vsestransko anga‘iran in demokrati~no misle~ izobra‘enec. Med na~rti, ki jih ne bo mogel uresni~iti, je bila tudi {tudija o slovenskih in jugoslovanskih izobra‘encih po drugi svetovni vojni. Leta 2002 se je namre~ kot komentator udele‘il okroglih miz o slovenskih in srbskih izobra‘encih in njihovi vlogi v procesu zaostrovanja nacionalnih konfliktov v Jugoslaviji, leta 2003 v Torontu v Kanadi pa je sodeloval v razpravi o zgodovinopisju pri Srbih, Hrvatih in Slovencih po razpadu Jugoslavije. Tudi referate in predavanja na teh strokovnih sre~anjih je ‘elel izdati in pospremiti s strokovnim komentarjem, kar pa mu ni ve~ uspelo. Vsi, ki smo Dennija Rusinowa osebno poznali, se ga bomo hvale‘no spominjali kot izjem- nega ~loveka, {iroko razgledanega sogovornika in strokovnjaka, ki je izvrstno poznal in razu- mel tako habsbur{ko Srednjo Evropo kot ve~nacionalno Jugoslavijo, hkrati pa tudi slovenski polo‘aj v obeh dr‘avnih okvirih. Prav zato pa ga bomo na vseh prihodnjih sre~anjih v Evropi in ZDA tudi zelo pogre{ali, saj strokovnjakov, kot je bil Rusinow ne le v ZDA, temve~ tudi v Evropi ni veliko. Peter Vodopivec 2 O tem ve~: Carole Rogel in Tom Priestly v SSS (Society for Sloven Studies) Letter, No. 55 (April 2004), str. 7–8. 3 The Repluralization of Slovenia in 1980s: New Revelations from the Archives, Leopoldina Plut-Pregelj et al., The Donald W. Treagold papers No. 24, The Henry M. Jackson School of International Studies, The University of Washington, Seattle 2000'. 519ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE Mednarodna znanstvena konferenca: Zlo~ini brez ‘rtev Koper, 23. – 25. oktober 2003 Mednarodno obarvana in vesela dru{~ina zgodovinarjev se je, tako kot se to zgodi vsako jesen na dve leti, oktobra 2003 znova zbrala v Kopru, kjer je v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper potekala konferenca na temo Zlo~ini brez ‘rtev, s podnaslovom @rtev v scenariju kazenskega procesa. Organiza- torji tega sre~anja so bili Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper (Univerza na Primorskem), Zgodo- vinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko in Univerza v Benetkah. V vlogi soorganizatorja je nastopila tudi na novo ustanovljena Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper (Univerza na Primorskem). Po sve~ani otvoritvi, ki je bila v ~etrtek, 23. oktobra, ob 9.00 in uvodnemu pozdravu dr. Darka Darovca, enega od glavnih organizatorjev, ter trojezi~nih pozdravnih nagovorih dr. Lucije ^ok, v.d. direktorice Univerze na Primorskem, Salvatorja @itka, direktorja Pokrajinskega muzeja Koper in dr. Antona Gosarja, dekana Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper, se je znanstvena konferenca tudi uradno za~ela. Od 36 prijavljenih se je konference naposled udele‘ilo 30 referentov iz Slovenije, Hrva{ke, Italije, Avstrije, [panije, Francije in Zdru‘enih dr‘av Amerike. Najprej nas je o vsebini teme, ki je bila tokrat izbrana za naslov konference, v svojem kratkem predgovoru seznanil Claudio Povolo. Takoj za njim je svoja dognanja o regulativi pristopa do javnih prostorov v Italiji 16. stoletja, predstavil Edward Muir iz Severozahodne univerze v ZDA, in kot prvi referent tudi prebil led vsem ostalim sodelujo~im. Skozi njegov prispevek smo spoznali odnos med pravnimi normami, kot so bile zapisane v statutih skupnosti, in dejanskimi vedenjskimi vzorci v ita- lijanskih skupnostih v poznem srednjem veku in v zgodnji novove{ki Italiji. Avtor je sku{al dokazati, kako je izklju~itev dolo~enih kategorij ljudi iz ‘ivljenja skupnosti (‘ensk iz javnih prostorov, predvsem magistratov) omogo~ila gradnjo zaupanja med sosedi (mo{kimi, ki se med seboj niso zelo dobro po- znali). A kljub tej izklju~itvi, so ‘enske v skupnosti {e naprej ostale vidne in dejavne. O spretnih in iznajdljivih ponarejevalcih denarja, ki jih je vse do 19. stoletja ~akala smrtna kazen, zatem pa visoke zaporne kazni, o prizadevanjih dr‘ave, da bi ta zlo~in prepre~ila, o gledanju dru‘be na te kr{itelje zakona in o njihovih nepazljivih ‘rtvah, nam je spregovoril Andrej Pan~ur iz In{tituta za novej{o zgodovino. Guy Lemeunier iz Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega centra v Franciji se je posvetil »privat- nim« vojnam, to se pravi bojem med {panskimi politi~nimi frakcijami v kraljevini Murcii, med leti 1560-1720. Na podlagi notarskih registrov nas je seznanil o ma{~evanjih ‘rtvinega klana, nemo~i urad- nih sodi{~, da bi to prepre~ila in o vlogi mirovnikov (veliki plemi~i, kraljevi predstavniki in svetovno spo{tovani duhovniki), ki so edini lahko dosegli sporazum med sprtima stranema. Vlogo zasli{anega in vlogo ‘rtve v bene{kem kazenskem procesu v nerazsvetljenski lu~i, nam je osvetlil Gianni Buganza iz Univerze v Benetkah. Natan~neje se je s sodnim postopkom proti Nicolu Mignognu in njegovi sodelavki Antonietti De Pace ter drugim dvanajstim osebam, ki so sodelovale v obse‘ni in razvejani revolucionarni mre‘i zaro- te, ukvarjala Maria Sofia Corciulo iz Univerze v Rimu. Kako so potepu{tvo obravnavali italijanski kazenski zakoniki 19. stoletja, smo lahko izvedeli od Maria Da Passana iz Univerze v Sassariju. Pred zdru‘itvijo Italije sta obstajala dva modela, francoski, ki je opredeljeval potepu{tvo kot zlo~in, in avstrijski, ki potepu{tva ni uvr{~al med obna{anja, ki so se kazensko preganjala. [ele po zedinjenju Italije so se pokazale te‘nje po izbrisu norm francoskega po- rekla, kar se je dokon~no zgodilo v Zanardellijevem zakoniku iz leta 1889. Referat Dragana Mati}a iz In{pektorata RS za varstvo kulturne dedi{~ina nas je popeljal v primere sodnih zmot iz konca 19. oziroma za~etka 20. stoletja, do katerih je pri{lo zaradi na~rtnega zatiranja 520 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) sloven{~ine kot uradnega jezika na sodi{~ih, kar je mnogokrat povzro~ilo, da so nekoga po krivem obto‘ili. Torej, domnevni zlo~inec je potemtakem postal ‘rtev dr‘avnega sistema. S tem prispevkom se je zaklju~ila tudi dopoldanska sekcija referatov, kateri so predsedovali Darko Darovec, Edward Muir in Claudio Povolo in je nekako zaobjela tematiko ‘rtve pred svetovno oblastjo. Po okrep~ilu in dveurnem odmoru smo nadaljevali s popoldanskim delom programa, tokrat pod budnim o~esom predsednikov, Guy Lemeunierja, Andreja Pan~urja in Maria Da Passana, in z referenti, ki so govorili predvsem o ‘rtvah pred cerkveno oblastjo. Prvi med njimi je svoje raziskovanje o (nedol‘nih) ‘rtvah {panske inkvizicije predstavil Juan Anto- nio Alejandre iz Univerze v Madridu. Najprej nas je seznanil o posameznih korakih (ovadba, ocena prijave, zbiranje dokazov, uvedba postopka, pripor osumljenca), ki jih je sodi{~e moralo prehoditi, preden je nekoga dokon~no spoznalo za krivega. Nato pa {e o pogostih sodnih zmotah, ki so imele za posledico obsodbo kak{ne nedol‘ne ‘rtve. Tudi Vittorio Sciuti Russi iz Univerze v Catanii se je ukvarjal s problematiko ‘rtev inkvizicije. Skozi njegov referat smo nekaj ve~ izvedeli o dramati~nem dogodku, ki se je zgodil v Palermu marca leta 1657, in sicer v {panskih inkvizitorskih zaporih. Avgu{tinski menih Diego La Matina je namre~ tam smrtno ranil inkvizitorja Juana Lopeza de Cisnerosa. Svoje »pogumno« dejanje je pla~al s se‘igom na grmadi. Giovanna Paolin iz Univerze v Trstu je prikazala, kako so v zgodovini rimske inkvizicije poleg ‘elje po pove~ani kontroli verskega sodi{~a, nadzorovali tudi obna{anja, ki so jih smatrali za druga~na in ki so spadala v okvir spolnosti. Najbolj primerni za tak{no kontrolo so bili spovedniki in pridigarji. Na podlagi cele vrste virov, vklju~no s poro~ili o sojenjih, z zgodovinskimi pri~evanji in s ~asopis- nimi ~lanki, je Alisa Plant iz Univerze Tulane (ZDA) sku{ala osvetliti koncept mu~eni{tva v Franciji v 16. stoletju. Pri tem je, s pomo~jo zbranih primerov hugenotskega mu~eni{tva, raziskala tako napetosti med nasprotujo~imi si definicijami zlo~ina in ‘rtve, kakor tudi vlogo ‘rtve med sojenjem in ob poznej{i usmrtitvi. Kak{na obna{anja vse – krivoverstvo, bigamijo, pre{u{tvovanje, sodomijo, priganjanje k spovedi, ~arovni{tvo, magijo in vra‘evernost, klanovsko povezanost, poroke duhovnikov, hlinjenje duhovni{kega stanu in oderu{tvo – je {panska inkvizicija zatirala, nam je predstavila María Jesús Torquemada iz Univerze v Madridu. V svojem referatu je razmi{ljala tudi o konceptu ‘rtve, saj so obstajali zlo~ini, kjer je ta tudi konkretno obstajala, kakor tudi tisti, kjer sta ‘rtvi postali cerkev oziroma dru‘ba. Kot poslednji referent prvega konferen~nega dne se nam je s svojimi dognanji predstavil James Boyden iz Univerze Tulane (ZDA), ki je na osnovi dokazov iz Mehike ugotovil, da je bila ob koncu 18. stoletja osve{~enost o zlorabi, katere ‘rtve so bile spokornice, ki so jih v spovednicah zapeljevali duhovniki, ‘e vi{ja kakor v potridentinskem obdobju. Verjemite, da se nam je po napornem dnevu ve~erja, ki so jo organizatorji pripravili v Bio hotelu, zelo prilegla. Poleg tega je bila to tudi odli~na prilika za pogovor in medsebojno dru‘enje. Naslednji dan smo, pod predsedstvom Darje Miheli~, Maríe Jesús Torquemada in Lovorke ^orali}, za~eli z ‘rtvami pri spolnih zlo~inih. Serijo teh referatov je otvoril Janez Cvirn iz Univerze v Ljubljani, in sicer s prispevkom k zgodovi- ni homoseksualnosti na Slovenskem ob koncu 19. in na za~etku 20. stoletja. Kljub 1867. leta predlagani dekriminalizaciji homoseksualnosti, je le-ta v monarhiji {e vedno veljala za zlo~in, a vendarle so v Avstriji preganjali predvsem »male ljudi«, medtem ko so si oblasti pred bolj ali manj odkrito homosek- sualnostjo posameznikov iz vi{jih dru‘benih slojev raje zatiskale o~i. Vse te trditve so bile podkrep- ljene tudi s precej so~nimi primeri. Celoten pregled (od srednjega veka naprej) problema sodomije, ki je veljala za najhuj{i zlo~in proti naravi, nam je podal Andrej Studen iz In{tituta za novej{o zgodovino. Od greha, kot tak{no jo je obsoja- la katoli{ka cerkev, se je sodomija prelevila v zlo~in, saj se je preko predstav sholasti~nih mislecev po~asi zasidrala tudi v posvetno zakonodajo. Zaradi sodomije je bilo usmr~enih tako veliko ljudi kakor tudi ‘ivali, saj le-te niso bile obravnavane kot ‘rtve, temve~ kot sostorilke kaznivega dejanja. Sama sem sku{ala na podlagi statutov osvetliti polo‘aj prostitutk v srednjeve{ki Istri in odnos dru‘be do njih. Torej, jih na eni stran prikazati kot opravljalke poklica, ki je bil od mestnih in cerkvenih oblasti do neke mere dovoljen (javne hi{e), na drugi strani pa prostitucijo prikazati kot prepovedano in pre- ganjano (uli~ne prostitutke in privatni bordeli), pri ~emer je vlogo ‘rtev spet prevzela dru‘ba kot celota. 521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Poleg tega sem govorila tudi o primerih, kjer so bile prostitutke tudi ‘rtve (posilstva, ugrabitve, fizi~ni in verbalni napadi). Zadnja v nizu referatov na temo ‘rtev pri spolnih zlo~inih, nam je svoje izsledke o kaznivem dejanju bigamije v Bene{ki republiki, predstavila Claudia Andreato iz Univerze v Benetkah. Kaznivo dejanje bigamije je predstavljalo institucionalno dojemanje zelo zapletenega dru‘benega pojava, v katerem se lik ‘rtve ni pokazal kulturno enotnega. Ve~krat je namre~ prijava mo‘evega zlo~ina (‘eninega) predstav- ljala razkol v osebnih odnosih med zakoncema. Kdor je do tega trenutka ostal »pasivni krivec«, je lahko dvoumno prevzel vlogo ‘rtve. Zaradi manj{ih sprememb, ki so nastale zaradi upravi~ene oziroma neupravi~ene neprisotnosti neka- terih prijavljenih referentov, sta nam dva sodelujo~a, ki sta bila sicer predvidena za popoldan, svoje prispevke predstavile ‘e v dopoldanskem delu. Najprej nas je v svet »zlo~ina« in »‘rtve« hazardnih iger na Slovenskem v preteklosti popeljala Darja Miheli~ iz Zgodovinskega in{tituta Milka Kosa ZRC SAZU. Igre na sre~o so bile znane ‘e v prazgodovini in so se kot tak{ne ohranile vse do dana{njih dni. In prav tako so bile vseskozi prisotne tudi prepovedi zoper profesionalno ukvarjanje z igrami na sre~o (legalno je postalo {ele v obdobju samostojne Slovenije), pri ~emer so bile izvzete tiste, od katerih se je polnila dr‘avna blagajna (lote- rija). @rtve hazardiranja sta bila potemtakem oba »zasvojena« igralca, najprej pa seveda tisti, ki je izgubil. Z eno samo igro na sre~o, in sicer s kriminalizacijo sanjskih knjig za igro loto v Avstriji 18. in 19. stoletja, se je ukvarjal Manfred Zollinger iz Dunajsko poslovno-ekonomske fakultete. Skozi njegov referat smo spoznali nastanek, motive in posledice prestopka, ki so izhajale iz nagnjenosti igralcev lota k razli~nim magi~nim in verskim praksam, predvsem uporabi sanjskih knjig. Ukrep avstrijske vlade, ki je leta 1755 in 1801 prepovedala tiskanje in prodajo tak{nih knjig, je bil popolnoma neu~inkovit, saj so le-te postale {e bolj priljubljene. Preden smo si privo{~ili kosilo in odmor, je nekatere od nas tu in tam zanimala {e kak{na podrob- nost iz posameznega referata, ~emur je bila namenjena diskusija. V popoldanskem delu programa, v katerem je bilo govora o ‘rtvi pri zlo~inih »participacije«, so se na predsedni{ke stol~ke usedli, James Boyden, Dragan Mati} (po premoru ga je zamenjal Du{an Kos) in Andrea Romano. Lovorka ^orali} iz Hrvatskega instituta za povijest nam je poleg ‘ivljenja, delovanja in usode dal- matinskega fran~i{kana Filipa Grabovca (1698-1749), predstavila tudi njegova dela, ki so povzro~ila u~inkovito in za avtorja pogubno reakcijo dr‘avnih magistratur Bene{ke republike. Grabov~eva dela so bila namre~ ozna~ena kot knjige, ki so imele nevarne namene in so bile usodne za stabilnost bene{ke oblasti v Dalmaciji. Na primeru Wolfa Sigmunda Gallenberga in ‘ene Jo‘efe Marije nam je avtor naslednjega referata, Du{an Kos iz Zgodovinskega in{tituta Milka Kosa ZRC SAZU, povedal nekaj ve~ o melanholiji, na podlagi katere je lahko oziroma ni moglo priti do razveze zakona. Prikazal nam je avtopsijo razkrojevanja zakonske zveze zaradi psihi~nega nasilja in oblikovanje podobe zlo~ina, storilca in ‘rtve pri sorodstvu, v javnosti in nazadnje tudi na sodi{~u v 18. stoletju. Kako pa so obravnavali samomor v kriminalistiki 16. stoletja, smo lahko izvedeli od Giana Paola Massetta iz Univerze v Milanu. Prikazal nam je zlo~in, ki je imel mnogotere pomembne vidike. Tudi v petek popoldan je bil program rahlo spremenjen in glede na to so nam trije referenti, ki so bili predvideni {ele v soboto, svoja dognanja razkrili ‘e tedaj. Luca Rossetto iz Univerze v Padovi je v svojem prispevku predstavil vlogo ‘rtve v scenariju med- narodnega kazenskega prava. Posebno pozornost je namenil resni~nosti mednarodnega kazenskega sodi{~a za biv{o Jugoslavijo, a pri tem ni izgubil iz vidika druge izku{nje, kot na primer izku{nje mednarodnega kazenskega sodi{~a, ki je bil ustanovljen pred kratkim, kakor tudi ne komisije za ugota- vljanje resnice in pravice. V svojem referatu se je Egon Pelikan iz Univerze na Primorskem ukvarjal s pojavom »permanentne zlo~inskosti« dolo~ene dru‘bene skupine, kot so jo prikazovale in praviloma v svoje imunizacijske strategije vgrajevale velike avtoritarne oziroma totalitarne evropske ideologije 19. in 20. stoletja. Za slovensko podro~je nam je to prikazal na antisemitizmu ideologije politi~nega katolicizma, ko se je ta ob koncu 19. in v za~etku 20. stoletja soo~al z modernizacijo in sodobnimi dru‘benimi vplivi. 522 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) O statistiki zlo~inov in o nekaterih vidikih le-te v za~etku 17. stoletja smo se lahko prepri~ali iz prispevka Alfreda Viggiana iz Univerze v Padovi. Leta 1607 je Svet desetih pozval urade rektorjev, ki so bili poslani v ve~ja mesta pod oblastjo Bene{ke republike, da naj po{ljejo v glavno mesto natan~no poro~ilo o prestopnikih ter o obsojenih na zaporno in smrtno kazen od leta 1600 naprej. V tem referatu je avtor posku{al, veliko bolj kot natan~no prikazati {tevilke, o~rtati meje konteksta, v katerem se omenjena poizvedba izvaja. Tudi popoldanskemu delu je seveda sledila diskusija, za njo pa nas je ~akal tisti bolj spro{~en in dru‘enju namenjen del konference. Ve~erja z morskimi specialitetami, namre~. Na zadnji, sobotni, dan te mednarodne konference v Kopru so nas za predsedni{ko mizo ~akali Darko Darovec, Edward Muir in Claudio Povolo. Prvi v sklopu referentov, ki so tokrat govorili o pojavu ‘rtve na sodi{~ih, je pri{el na vrsto Giovanni Chiodi iz Univerze v Milanu. Orisal je razpravljanje, ki se je pojavilo v Italiji v drugi polovici 19. stoletja ob spremembah kazenskega postopka. Ob tem je upo{teval najvidnej{i doprinos italijanske pravne teorije od znamenitega posega, ki ga je imel Francesco Carrara leta 1875, do sprejetja italijan- skega zakonika kazenskega postopka leta 1913, ki je naposled odklonil odpravo monopola javnega to‘ilca. O treh poglavitnih problemih (dolgo obdobje po prvih ve~jih sojenjih v Nürnbergu od 1946 dalje, posledice dvajsetletne prekinitve v javnih diskusijah, osebne interese in izku{nje sodnikov, advokatov in porote) v pravnih postopkih proti nacisti~nim hudodelcem po zlomu nacizma v Evropi, je razpravljal Karl Stuhlpfarrer iz Univerze v Celovcu. Urbicidu, izraz so skovali razni ~asnikarji, umetnostni strokovnjaki, urbanisti in izobra‘enci, in sicer primeru le-tega na Vukovarju, se je posvetil Leonardo Barattin iz Univerze v Benetkah. Kako je bilo z inkvizicijskim in obto‘benim modelom ter vlogo ‘rtve v kazenskem procesu, nas je seznanil Ettore Dezza iz Univerze v Pavii. V svojem prispevku je nakazal tako prednosti kot tudi slabo- sti, ki sta jih oba razli~na modela imela skozi zgodovino in jih {e vedno imata glede pravic, ki pripadajo ‘rtvi in po drugi strani tudi obto‘encu. Kot trideseti, torej zadnji, je svoja spoznanja o zlo~inih brez ‘rtve in o vdoru ‘rtve v dru‘beno in politi~no debato, predstavil {e Andrea Romano iz Univerze v Messini. V zaklju~ni diskusiji smo ugotovili, da zelo te‘ko najdemo zlo~in, kjer ni prisotna tudi ‘rtev. Veliko- krat je vlogo ‘rtve prevzela kar dru‘ba kot celota. Glede na to so se tudi vsi referati veliko bolj ukvarjali z ‘rtvijo kot z zlo~inom brez nje. Torej, veliko bolj smo se udele‘enci mednarodne konference v Kopru dr‘ali podnaslova (@rtev v scenariju kazenskega procesa), kakor pa osrednje teme Zlo~inov brez ‘rtve. Ob slovesu nam je dr. Darko Darovec razkril {e temo, ki bo v Kopru burila duhove ~ez dve leti. Takrat se bo namre~ govorilo o deviantih. Naj na koncu {e posebej omenim in pohvalim organizatorje, predvsem ‘e omenjenega dr. Darka Darovca, Alenko Obid in Jureta Gomba~a, zaradi katerih je vse potekalo kot po maslu. Seveda bi tudi brez prevajalcev, ki so simultano prevajali na{e prispevke, marsikatera zagata ostala nere{ena oziroma nepojasnjena. Mojca Kova~i~ Genocide and Human Rights in the 20th Century Salzburg, 18. – 20. april 2004 Pod tem naslovom je potekal od 18. do 20. aprila 2004 v Salzburgu seminar, ki ga je organiziral Svet Evrope skupaj z avstrijskim {olskim ministrstvom (Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur) in sicer z oddelkoma Abteilung Politisches Bildung und Umweltbildung in Abteilung für internationale Beziehungen. Seminarja so se v okviru {tipendije Svet Evrope udele‘ili {e u~itelji iz Mad‘arske, Romunije [panije in Slovenije. Seminar je bil organiziran za u~itelje zgodovine iz Avstrije, udele‘ile pa so se ga tudi {tevilne pri~e holokavsta. 523ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) V programu tridnevnega seminarja so z referati sodelovali mednarodno priznani strokovnjaki iz Avstrije in Nem~ije. Med njimi je potrebno izpostaviti tri {e posebej zanimive. Univ. prof. dr. Wolfgan- ga Benza iz Berlina je z referatom Völkermord an Juden und Roma und Sinti ob opisu mno‘i~nega poboja 33.771 @idov v kraju Babij Jar pri Kijevu 29./30. 9. 1941 opozoril na ideologijo nacional- socilasti~nega re‘ima, ki je s skrbnim na~rtovanjem ‘elel iztrebiti ‘idovski manj{ino. Kljub temu ob tem ne gre pozabiti, da je tovrsten genocid primerljiv z drugimi kot na primer s poboji Romov in Sintov, to je pripadnikov nem{kih Romov. Dr. Anke Sembacher je imela odmeven referat, kjer je kr{enje ~lovekovih pravic in primer holokav- sta v 20. stoletju prikazala na primeru Ruande: Genozide am Beispiel Ruanda. Nazorna predstavitev problema je pokazala visoko strokovno znanje predavateljice, pri ~emer je potrebno poudariti, da je referat odmeval {e zve~er pri ve~erji. [e posebej mo~no pa se mi je vtisnil v spomin predavanje univ. prof. dr. Manfreda Nowaka iz Dunaja z naslovom Universalität der Mencherechte und Genozid im ehemaligen Jugoslawien. Ugledni strokovnjak je bil po naro~ilu Zdru‘enih narodov med leti 1994–1997 tudi sam precej dejaven na podro~ju biv{e Jugoslavije, med drugim je vodil odkop mno‘i~nega grobi{~a v Ov~ari, pristojen pa je bil tudi za sojenje kr{itev ~lovekovih pravic. Po uvodni predstavitvi politi~nega polo‘aja Jugoslavije pred sloven- sko samostojnostjo, je posebej izpostavil polo‘aj Bosne in Kosova. V nadaljevanju je nekaj ve~ besed namenil vojni na Hrva{kem, osrednja tema, pa je bila vojna v Bosni. Opisu voja{kih dogodkov so sledili konkretni primeri genocida, kot na primer Srebrenica. Ob tem je poudarjal, da je postopek uni~enja nekega naroda tak, kot ga poznamo iz druge svetovne vojne. Ideje in postopki so bili enaki. Pri proble- mu vojne v Bosni je izpostavil (ne)mo~ mednarodne skupnosti ter dejstvo, da za umiritev razmer in so‘itje med narodi {e vedno ne potekajo tako imenovani procesi, ki so temelji za mir. Ob koncu je izpostavil problem Kosova, kjer mu najve~ji problem predstavlja dejstvo, da ne obstaja akt, ki bi opre- delil status te de‘ele. Zanimivi so bili tudi ostali referati dunajskih predavateljev: dr. Aleksandra Pollaka z zgovornim naslovom Die Darstellung der Wehrmacht in den Medien nach 1945 ter poro~ilo univ. prof. dr. Clemen- sa Jablonerja Bericht der österreichischen Historikerkommission. Nekaj besed o mednarodnem pravu nam je zadnji dan seminarja povedal poslanik dr. Hans Winkler v referatu z naslovom Interantionales Recht und Globale Justiz. Zadnji ve~er smo si lahko ogledali film Mit 16 ins KZ. [lo je za posnetke pri~evanja Fritza Kleinmanna, ki je 6 let pre‘ivel v razli~nih koncentracijskih tabori{~ih. Predavanjem je navadno sledila kar precej ‘ivahna diskusija, v kateri so bili aktivni tako u~itelji zgodovine, kot tudi pri~e holokavsta, po ve~ini @idje. Njihove replike, ve~krat tudi osebne izpovedi so bile zame v~asih zelo pretresljive in ganljive. Podobno sem ob~utila tudi v neformalnih pogovorih z njimi med odmori ali obedi. Ob~udovala sem njihov ‘ivljenjski optimizem, vrednote ter njihovo vital- nost. Mnogi med njimi so namre~ svojo visoko starost zelo dobro skrili. V pogovorih z avstrijskimi kolegi sem izvedela, da pri~e holokavsta sodelujejo pri pouku zgodovi- ne. Stremi se k temu, da se teh grozodejstev ne sme pozabiti in da je o tem potrebno javno govoriti. [e zlasti mladim generacijam, ki v tem modernem svetu sploh nimajo odnosa do {e ne tako starih dogod- kih. Dr‘ava obiske pri~ na {olah tudi finan~no podpira. Poleg avtenti~nih informacij, ki jih dijaki na ta na~in dobijo, gre pri tem tudi za vzgojni moment. Tu mislim predvsem na razvoj vrednot, ki v dana{njem moderniziranem svetu gotovo niso v ospredju. Podobno mnenje so imeli tudi avstrijski kolegi, ki so ob koncu {e poudarili, da so ure zgodovine, na katerih sodelujejo pri~e, izredno odmevne, dijaki pa zelo zainteresirani. Osebno je bil seminar pomemben zaradi dveh razlogov. Poleg {tevilnih informacij o kr{enju ~lo- vekovih pravic, so ganljivi pogovori s pri~ami holokavsta zbudili ‘e pozabljene vrednote za preproste re~i. Za stvari, ki jih v brezglavi dirki vsakdanjika ne vidimo, kaj {ele ob~utimo. Mojca Peternel 524 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 10. letno sre~anje IIHA – mednarodne agencije za zgodovino obve{~evalnih slu‘b Gradec, 4. – 6. junij 2004. Konferenca je potekala v prostorih izobra‘evalnega sredi{~a Mariatrost, v predmestju Gradca. Na- slov sre~anja je bil »Vzhodna razse‘nost.Glavne obve{~evalne izku{nje v srednji in jugovzhodni Evropi od leta 1900«. Sre~anje je bilo prvi~ organizirano v Avstriji, izven Nem~ije, kjer so do sedaj potekala vsakoletna zborovanja. Z njim so obele‘ili vstop novih ~lanic v Evropsko skupnost, zato so bili povab- ljeni tudi referenti iz teh dr‘av. Namen sre~anja je bil dvojen – na eni strani pregledati in primerjati dose‘ke na podro~ju zgodovinopisja o obve{~evalnih slu‘bah, kar je relativno novo podro~je v novej{i zgodovini. Na drugi strani pa je bil namen sre~anja tudi izmenjava pogledov na pere~a vpra{anja, s katerimi se sre~ujejo obve{~evalne slu‘be in oblikovanje skupne strategije oziroma oblikovanje evrop- ske obve{~evalne politike, zato so se sre~anja udele‘ili tudi predstavniki nekaterih vladnih institucij, ‘al na tem podro~ju nih~e iz Slovenije. Konferenca je potekala pod pokroviteljstvom In{tituta za zgodovino Univerze Karla Franca v Gradcu v sodelovanju z novoustanovljenim »Avstrijskin centrom za obve{~evalne, propagandne in varnostne {tudije« – ACIPSS. Organizator konference je bil prof. dr. Siegfried Beer. V petek popoldan, ko se je konferenca za~ela pod vodstvo prvega delovnega predsednika Siegfrie- da Beera, je bila prva tema posve~ena »Nem{kim zadevam« – Avstriji, Nem~iji in Ju‘ni Tirolski. Prvi referent Martin Moll, docent na univerzi v Gradcu je govoril o obve{~evalnih pripravah na prvo sveto- vno vojno. Naslov njegovega prispevka je bil: »Spoznavanje svojega bodo~ega nasprotnika: Avstro- Ogrska protiobve{~evalna dejavnost pred prvo svetovno vojno. Neznani in presenetljivi vpogledi na lokalni ravni«. Govoril je o podro~ju takratne [tajerske – torej tudi dana{nje Slovenije in o dejstvu, da podatki niso le v arhivu dunajskega notranjega ministrstva, kjer jih raziskovalci pogosto i{~ejo, ampak tudi v lokalnih arhivih in v arhivih drugih vladnih slu‘b kot n.pr. gospodarstvo, statistika – katerih informacije so bile vitalne za obve{~evalno sliko predvojnega stanja. Oliver Hemmerle iz Mannheima je govoril o primeru dr. Wilhelma Hottla »Nespremenjena pripad- nost«. V svojem dolgem ‘ivljenju – rojen je bil leta 1915, umrl pa je leta 1999, je bil in ostal zvest ideji nacizma, pri ~emer se je v nacisti~no stranko vklju~il ilegalno ‘e leta 1931, uradno pa 1935. Interniran je bil le dve leti po koncu vojne, bil je pri~a na Nürnber{kem procesu, po njem pa je svoje obve{~evalne izku{nje delil mnogim obve{~evalnim slu‘bam – od francoske do izraelskih. Pod psevdonimom Walter Hagen ga poznamo po njegovih objavljenih delih tudi v Sloveniji, saj je ‘e leta 1951 izdal knjigo »Nevidna fronta«, ki je znana tudi pri nas. Ni pa to edina njegova knjiga. Bil in ostal je nacist po prepri~anju in kot tak tudi ena od sivih eminenc neonacizma, s katerega vodji si je aktivno dopisoval, ostal pa je tudi idejni vodja desno usmerjenih strank v avstrijski politiki, kot je referent izpostavil v svojem prispevku. V nadaljevanju je pod delovnim predsedstvom Roberta D. Billingerja iz univerze Wingate prvi predstavil svoj prispevek William Stivers iz Washingtona z naslovom »Ameri{ke obve{~evalne zaznave notranjega razvoja v sovjetski coni okupirane Nem~ije.« Ugotavljal je, da je bilo ‘e v prvih letih jasno, da sku{a SZ sovjetizirati svoje zasedbeno podro~je, zato tudi ustanovitev zahodne Nem~ije ni bila stvar notranje nem{ke odlo~itve ampak rezultat zahodne obsedenosti z nevarnostjo iz Vzhoda. V razpravi se je postavilo vpra{anje, ali so na to temo ‘e odprti tudi ruski arhivi, da bi lahko ustvarili bolj enakomerno oceno in ali so pri odlo~itvah upo{tevali mnenje ljudi, ki so mno‘i~no be‘ali iz sovjetske zasedbene cone. Ugotovitev je bila, da ti arhivi {e niso in kot ka‘e {e dolgo ne bodo dostopni niti raziskovalcem. Naslednji referent je bil Gerald Steinacher iz dr‘avnega arhiva v Bolzanu, ki je imenovan tudi za eksperta voja{kega to‘ilstva s strani italijanske vlade za prou~evanje vojnih zlo~inov iz druge svetovne vojne. Pod naslovom »Ju‘na Tirolska kot nacisti~na luknja v zakonu. Ali so se obve{~evalni strokov- njaki in vojni zlo~inci reciklirali?« je prikazal ju‘no Tirolsko oz. v Italiji bolj znano kot Alto Adige kot mati~no podro~je, v katerem so vodilni nacisti kot n.pr. Adolf Eichmann, Klaus Barbie, Josip Mengele 525ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) in drugi dobili ponarejene osebne dokumente, na podlagi katerih jim je kot »beguncem« Rde~i kri‘ izsta- vil potne liste, s katerimi so od{li v ju‘no Ameriko ob nezanemarljivi pomo~i posameznih redov katoli{ke cerkve n.pr. fran~i{kanov. Pri tem pa se je pogosto dogajalo, da so se, ko so ~akali na pot, v isti hi{i zna{li – ne da bi vedeli drug za drugega, na eni strani nacisti in na drugi strani njihove ‘rtve – @idje, ki so ~akali na dokumente za pot v Palestino. Kar pa se ti~e recikliranja – Ameri~ani oz. njihove obve{~evalne slu‘be so biv{e naciste oz. njihove obve{~evalne in vojne izku{nje uporabili v hladni vojni kot vir informacij proti svojim medvojnim zaveznikom in kasnej{im nasprotnikom – Sovjetski zvezi. Zadnja referentka prvega dne je bila Michaela Koller iz Münchna, ki je v svojem prispevku z naslovom »Interesi in delovanje STASI-ja na ju‘nem Tirolskem v letih po 1980« dokazala, da je v seriji teroristi~nih napadov, ki je zajela ju‘no Tirolsko v osemdesetih letih v zvezi s politi~nimi zahtevami po avtonomiji vzhodnonem{ka obve{~evalna slu‘ba Stasi pla~evala vsaj enega od teroristov, ki pa je hkrati delal tudi za Italijane. Ker se arhivi Stasija sicer odpirajo, a zelo po~asi, se bo prava slika pokazala {ele po prou~itvi vseh ali ve~ine dokumentov tajnih slu‘b. Nedvomno pa je za teroristi~no dejavnostjo na ju‘nem Tirolskem stala vzhodnonem{ka dr‘ava in njena tajna slu‘ba oz. tudi druge obve{~evalne slu‘be. V ve~ernem delu je Robert D. Steele iz Oaktona podal zelo ~rn scenarij mo‘nega razvoja svetovne varnosti z naslovom »Nova mo~ obve{~evalnih slu‘b: Retrospektivna zgodovina od leta 2020«. V svojem prispevku je bil skrajno kriti~en do ameri{ke dr‘ave oz. trenutnega predsednika Georga Busha, okoste- nelosti, skorumpiranosti in birokratizacije celotnega obve{~evalnega stroja kakor tudi neustreznosti NATA in institucij evropske skupnosti. Glede na izku{nje v zvezi z dogodki 11. septembra kot tudi z neobstoje~imi dokazi, ki naj bi upravi~ili ameri{ki poseg v Iraku je predlagal radikalno spremembo strategije zbiranja obve{~evalnih informacij, ki so v obdobju, v katerem smo glede na informacijsko dru‘bo javne in dostopne na svetovnem spletu. O svojih idejah, ki vklju~ujejo javnost informacij, viso- ko stopnjo zavesti dr‘avljanov, ki jim mora demokrati~na dr‘ava zaupati in sodelovanje obve{~evalnih slu‘b namesto njihove konkurence v vpra{anjih terorizma danes – jutri pa bodo ta vpra{anja v svetov- nem merilu: voda, nove, {e neodkrite in mutirajo~e nalezljive bolezni in vpra{anje nadzorovanja rojstev je predlagal vklju~itev v OSS.NET, zasebno in nevladno obve{~evalno informacijsko omre‘je, ki ga je ustanovil z namenom povezovanja in izmenjave izku{enj. Vsekakor pa podpira voja{ke ustanove v smislu reda in discipline proti korumpiranosti dr‘avnih uradnikov, o ~emer je govoril iz svojih trideset- letnih izku{enj obve{~evalca ZDA v Nikaragvi in pri delu drugod v ju‘ni Ameriki. Trgovanje z mamili, oro‘jem in pranje denarja ne bi smele biti metode dela demokrati~nih obve{~evalnih slu‘b. Predvsem novo nastajajo~o obve{~evalno skupnost v raz{irjeni Evropski skupnosti je pozval, naj ne nasede izku{njam predvsem pa naj ne ponovi napak v ameri{kih obve{~evalnih prizadevanjih. Njegovim zelo kriti~nim izvajanjem se je odzval rojak in refrent naslednji dan Herbert Roberstein, ki se kot predstavnik vlade ZDA ni strinjal s tako ‘aljivimi obdol‘itvami predvsem ameri{kega predsed- nika kot tudi institucij ameri{ke dr‘ave. Glede na to, da smo naslednji dan izvedeli, da je tega dne odstopil Robert Tennent, {ef CIE, je bila kritika, v kolikor je bila mi{ljena pozitivno v smislu izogibanja bodo~ih napak vsekakor vsaj delno upravi~ena. Drugi dan posvetovanja v soboto je bil posve~en dopoldan prete‘no vpra{anjem od prve do druge svetovne vojne, popoldan pa obdobju hladne vojne. V za~etnem izvajanju je Matitiahu Mayzel iz Tel Aviva predstavil »Rusko/Sovjetsko obve{~evalno aktivnost in strategijo v zvezi z Balkanom v obeh svetovnih vojnah.« Zaradi omejenosti ~asa – vsak poro~evalec je imel na voljo le 15 do 20 minut, saj je bila po vsakem referatu tudi razprava, je Mayzel v svojem referatu prikazal le oris razmer in vzroke za interes Rusije na Balkanu, ki segajo vsaj 200 do 300 let nazaj v zgodovino. Pri tem pa je izpostavil, da se je Rusija vme{ala v prvo svetovno vojno na strani Srbije in zaradi Srbije in da ji je to Jugoslavija vrnila s svojo udele‘bo v drugi svetovni vojni. Drugo vpra{anje pa je dostopnost oz. bolje nedostopnost arhivov v Ru- siji, v katerih dobi{ podatke eventuelno za obdobje carizma, niti najmanj pa za kasnej{e obdobje. Popol- noma nedostopni so tujim raziskovalcem podatki tajnih obve{~evalnih slu‘b od ^EKE dalje. Herbert Romerstein, direktor Centra za varnostne raziskave na In{titutu za vzgojo in izobra‘evanje v Washingtonu in profesor na In{titutu za mednarodne {tudije, sicer pa vodja protiobve{~evalne dejav- nosti proti SZ je v svojem prispevku »Nekateri novi pogledi na zgodovino II. svetovne vojne v lu~i prestre‘enih radijskih poro~il ISCOT« opozoril na nekatere vidike sodelovanja oz. vodilne vloge Ko- minterne kot obve{~evalnega aparata sovjetske dr‘ave z jugoslovanskimi, poljskimi in drugimi komunisti~nimi odporni{kimi gibanji proti nacizmu med drugo svetovno vojno. Kratica ISCOT pome- 526 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ni prestre‘ena radijska sporo~il med Kominterno v Moskvi na eni strani in na drugi strani med gveril- skimi skupinami, ki so se borile znotraj nem{kih vojnih linij. Prestrezala jih je britanska obve{~evalna slu‘ba od maja 1943 do konca druge svetovne vojne, komunikacije s kitajsko partijo pa vse do leta 1947. Projekt »Venona«, ki je pomenil de{ifriranje teh tajnih sporo~il je od leta 1995 deklasificiran tako s strani angle{ke kot ameri{ke vlade in je javno dostopen tako v PRO kot v knji‘nici NSA in muzeju v Fort Meadu, avtor referata in nekateri drugi pa so o tem objavili v zadnjih letih tudi nekaj knjig. Maria Matusu iz Prage je predstavila »SOE in Special group D. Priprave na specialne operacije v protektoratu 1942 – 1945«. Prikazala je dejavnost britanske obve{~evalne slu‘be in njeno aktivnost v zvezi z akcijami od priklju~itve ^e{ko moravskega protektorata dalje ter temu ustrezno organiziranost medvojne ~e{ke obve{~evalne slu‘be, kakor je bila organizirana iz Londona. Ker je bil poudarek refera- ta na organizacijski shemi se z akcijami ni posebno ukvarjala. John M. Nomikos iz Aten je v pregledu »Gr{ke obve{~evalne slu‘be 1926 – 2003. Preteklost, seda- njost, prihodnost« izpostavil spremembe v organiziranosti slu‘b, posebej v ~asu II. svetovne vojne, v ~asu voja{ke diktature po letu 1974 in po ponovni vzpostavitvi demokrati~nega sistema. Kot poseben varnostni izziv in pozornost javnost v tem letu pa je izpostavil seveda na leto{nje olimpijske igre, na katere je Gr~ija kljub teroristi~nim gro‘njam – posebno po zadnjem atentatu v Madridu, dobro pripravljena. Ljuba Dornik [ubelj iz Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane je predstavila v referatu »Obve{~e- valna in protiobve{~evalna dejavnost v biv{i Jugoslaviji 1941 – 1946« ustanovitev in vlogo varnostno obve{~evalne slu‘be na strani narodnoosvobodilnega gibanja, kakor je nastajala od VOS v Sloveniji leta 1941 preko enot PPK na Hrva{kem do ustanovitve OZNE za Jugoslavijo leta 1944 in njene vklju~itve v ministrstvo za obrambo. Pri tem ni zanemarljiva vloga sovjetskih obve{~evalnih in{truktorjev, podob- nost jugoslovanskih in sovjetskih obve{~evalnih organizacij kakor tudi vloga te slu‘be v zagotovitvi oblasti komunisti~ne partije po vojni. Glede na vlogo narodnoosvobodilnega gibanja na strani zmago- vitih zavezni{kih enot je bila ena od njenih dejavnosti tudi priprava gradiva za procese proti vojnim zlo~incem, ki so v ~asu druge svetovne vojne delovali na podro~ju Jugoslavije kot tudi neposredno po vojni obra~un z njihovimi sodelavci iz doma~ih vrst. Preimenovanje in reorganiziranje OZNE ni spre- menilo osnovnih izhodi{~ njenega dela vse do razpada biv{e Jugoslavije 1991. Jerca Vodu{ek Stari~ je v referatu »Konkurenca zavezni{kih (britanskih) in jugoslovanskih (sloven- skih) obve{~evalnih nalog in aktivnosti 1938 – 1950« predstavila predvojno aktivnost kroga slovenskih naprednjakov, ki so se organizirali ‘e v ~asu prve svetovne vojne na narodnostni osnovi in se vklju~ili v protinacisti~ni boj na strani zahodnih zaveznikov oz. britanske obve{~evalne slu‘be ‘e v ~asu, ko je Hitler osvajal Evropo in preden je dosegel jugoslovansko in s tem slovensko mejo. Sodelovali so na razne na~ine in z razli~nimi dejanji, vendar ob koncu druge svetovne vojne niso dosegli priznanj, am- pak so bili pogosto ‘rtve vladajo~e partije in oblasti. Najmanj, kar se jim je lahko zgodilo pa je bilo, da so ostali anonimni in njihov prispevek v protinacisti~nem boju ni bil uveljavljen in upo{tevan vse do nedavnega. Z razkritjem »Venone« so se njihovi dvomi, ki so jih ‘e med vojno izra‘ali do komunistov in njihove navezanosti do Kominterne izkazali za resni~ne, ~eprav jih je uradna politika zanikala in trdila, da je vse od spora z Informbirojem pretrgala stike s sovjetsko partijo. Pavel Za~ek iz Prage je govoril o »Nastanku in razvoju prvega direktorata ~e{kega notranjega mini- strstva. Komunisti~na {pijona‘a v petdesetih letih.« S konkretnimi primeri je na podlagi arhivskih do- kumentov, ki so javno dostopni po demokratizaciji na ^e{kem, je prikazal vlogo ~e{ke obve{~evalne slu‘be oz. njenega prvega direktorata, ki je svojo aktivnost razvil v petdesetih letih ne le po Evropi ampak tudi in predvsem v Afriki in v ju‘ni Ameriki, kjer so bili ~e{ki obve{~evalci prisotni pri mnogih obve{~evalnih igrah, z dobavo oro‘ja pa tudi pri mnogih dr‘avnih udarih. Gyorgy Gyarmati iz Budimpe{te je predstavil »Tajno policijo na Mad‘arskem v ~asu Rakosija 1945 – 1956.«. Obdobje najhuj{ega terorja in stalinizma kakor tudi notranji obra~uni z dejansko ali navidezno opozicijo so pripeljali do mad‘arske vstaje in mno‘i~nih prebegov na Zahod. Zaradi spora z Informbirojem so bili posebno zaostreni odnosi z Jugoslavijo, saj je pri{lo tudi do procesov kot n.pr. proti L. Rajku. V nadaljevanju popoldanskega dela se je te‘i{~e premaknilo na obdobje hladne vojne in ~as po njej. Prvi referent je bil Jurij Totrov iz Moskve, biv{i obve{~evalec KGB in drugi svetnik na veleposlani{tvu SZ v Tokiu, ki je prikazal »Zahodne obve{~evalne operacije v vzhodni Evropi 1945 – 1956«. Opozoril je, da so biv{i zavezniki iz ~asa druge svetovne vojne postali smrtni sovra‘niki in da je Zahod pri tem 527ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) popolnoma pozabil na {tevilo ‘rtev, ki jih je prispevala v boju proti nacizmu sama Sovjetska zveza, ki je dale~ preka{alo izgube zahodnih zaveznikov, saj je {lo v milijone. Kljub temu so se zahodne obve{~evalne slu‘be trudile na vse na~ine odstraniti Sovjetski zvezi naklonjene vlade vzhodnoevropskih dr‘av, kar pa jim v opisanem obdobju v nobenem primeru ni uspelo. Odnosi med biv{imi zavezniki so se le poslab{ali. Prizadevanja zahoda so se nekoliko zmanj{ala leta 1953 po smrti Stalina, ko so pri~akovali spremembe v sami Sovjetski zvezi. Richard Cummings iz Düsseldorfa je govoril o »Vojni v etru: sovra‘ne obve{~evalne dejavnosti usmerjene proti radiu Svobodna Evropa in radiu Svoboda« Pri{lo je namre~ do eksplozije bombe v poslopju Radia Svobodna Evropa prav v ~asu, ko je bil referent imenovan za vodjo varnosti tega objek- ta, ki je bil – kot so ugotovili ob atentatu – popolnoma nezavarovan. Donald D. Steury iz Washingtona D. C. je v referatu ‘e v naslovu opozoril, da »Predhodno obo- ro‘eni {e niso predhodno obve{~eni. CIA in sovjetska invazija na ̂ ehoslova{ko 1968«. Po hudi zaostritvi v za~etku 60-ih let med obema velesilama, ko je bila velika nevarnost jedrskega spopada, je kljub stopnjevani oboro‘evalni tekmi, ki je pomenila za ZDA veliko takti~no prednost v tekmovanju glede zbiranja informacij, je CIA popolnoma odpovedala, saj ni vedela za takti~ne premike, ki so pomenili pohod ~et Var{avskega pakta na ^SSR, dokler se ti niso za~eli. Miroslav Lehky iz Bratislave je na primeru »O~e Premysl Coufal. Smrt katoli{kega duhovnika v ognji{~u tajne policije 1981« prikazal odnos komunisti~ne tajne policije do preganjanja katoli{ke vere in cerkve, tako legalne kot ilegalne, kateri je pripadal tudi v referatu omenjeni duhovnik, ki so ga anga‘irali kot agenta obve{~evalne slu‘be, kar je povzro~ilo njegovo smrt. V zaklju~nem delu popoldanskega sre~anja, ki je segal v ~as hladne vojne in po njej, so bili {e {tirje referati. Jordan Baev iz univerze v Sofiji je govoril o »Vlogi bolgarske tajne slu‘be v ju‘nem krilu bipolarne konfrontacije v Evropi v letih 1945 in 1989.« Na podlagi v celoti deklasificiranih dokumen- tov ter na podlagi raziskovalnega dela tudi v gr{kem dr‘avnem arhivu v Atenah je predstavil dejavnost bolgarske obve{~evalne slu‘be v tujini ter delo posebnega direktorata proti Jugoslaviji, Albaniji, Gr~iji in kasneje Kitajski. Drugi referent iz Bolgarije Konstantin Grozev je v referatu »Upo{tevanje tretje ko{arice Helsin{kega sporazuma: delovanje bolgarske slu‘be dr‘avne varnosti proti intelektualcem in akademikom v Bolga- riji 1975 – 1989« predstavil delo {estega direktorata, ki je delal na disidentih in je v ta namen nastal {ele v sedemdesetih letih prej{njega stoletja in notranjepoliti~no situacijo v Bolgariji na podlagi v zadnjem letu odprtih dokumentov bolgarske politi~ne policije. Poudaril je tudi, da je bil ta oddelek tesno pove- zan s petim oddelkom KGB, nastal pa je v obdobju detanta – torej uradnega popu{~anja napetosti med vzhodom in zahodom. V zvezi z vpra{anjem v razpravi, ali je dokazan domnevni vpliv bolgarske obve{~evalne slu‘be v atentatu na pape‘a Janeza Pavla leta 1981, je odgovarjal biv{i vodja bolgarske obve{~evalne slu‘be general Todor Bojadjijev, da dokazov o tem ni, razen ~e se skrivajo v tistih nekaj tiso~ {katlah gradiva bolgarske obve{~evalne slu‘be, ki jih je dal biv{i bolgarski premier @elev prepelja- ti v Washington na podlagi svoje korespondence z Zbignievom Brzezinskim, tedanjim predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost ZDA. Po mnenju generala je bil atentat na pape‘a delo samih na- sprotnikov pape‘a znotraj katoli{ke cerkve v povezavi z italijansko obve{~evalno slu‘bo SISMI. Ben de Yong iz Amsterdama je v referatu »KGB v vzhodni Evropi med hladno vojno: nekaj raz- iskovalnih pripomb« najprej opozoril na dejstvo, da za raziskovalce niso dostopni ruski arhivi, medtem ko so odprti in dostopni arhivi v Bolgariji in na ^e{kem. Vedno ga je zanimalo, ali je KGB v vzhodni Evropi rekrutirala vohune, saj naj bi bila po Stalinovi smrti tak{na dejavnost s strani sovjetske dr‘ave uradno prepovedana. Na podlagi na zahodu obstoje~e literature kot n.pr. Mitrohinov arhiv, ki jo uradna Rusija zanika kot neverodostojno, je obdelal pojme agent, zaupnik in vlogo partijskih ~lanov na prime- ru iz Poljske Edvarda Giereka. Kar se ti~e biv{e Jugoslavije je izpostavil operacijo »Progres« in pouda- ril, da se je po letu 1968 nadaljevalo rekrutiranje v KGB – za razliko od prej{njega obdobja, ko je bilo to legalno, je bilo kasneje ilegalno. V razpravi se je postavilo ve~ vpra{anj v zvezi z verodostojnostjo literature objavljene na to temo na Zahodu. Dejansko je o sovjetski politi~ni obve{~evalni slu‘bi mnogo ve~ znanega kot o sovjetski voja{ki obve{~evalni slu‘bi. Zadnji referat ta dan je imel Cees Wiebes iz Amsterdama, ki je na podlagi svojih izku{enj v prispev- ku »Prislu{kovalna vojna v Bosni 1992 – 1995«, ki bo iz{el kot prva knjiga IIHA prikazal, kako so z najbolj primitivnimi sredstvi Srbi uspeli slediti najbolj sofisticirani opremi, ki so jo imeli v enotah 528 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) UNPROFOR v Bosni in so bili tako vedno korak pred njimi, rezultat ~esar so bili potem masakri civilnega prebivalstva kot n.pr. Srebrenica. Po referatih je bil ob osmi uri letni ~lanski sestanek mednarodne zveze za zgodovino obve{~evalnih slu‘b. V nedeljo je bila tema okrogle mize »Raz{iritev Evropske skupnosti – novi izzivi za evropsko obve{~evalno skupnost.« Na okrogli mizi, ki jo je vodil upokojeni admiral nem{ke mornarice Sigurd Hess so sodelovali Franz Berndorfer iz avstrijske voja{ke obve{~evalne slu‘be, Gert – Rene’ Polli, direktor avstrijske notranje varnostne slu‘be, Marco Giaconi iz italijanskega obrambnega ministrstva iz Rima, Miroslav Tudjman profesor na zagreb{ki univerzi in biv{i predstojnik hrva{kih obve{~evalnih slu‘b, Marijan Gula iz Bratislave, direktor In{tituta narodnega spomina, general Todor Bojadijev, ~lan bolgarskega parlamenta in biv{i vodja bolgarske obve{~evalne slu‘be, Cees Wiebes iz univerze v Amster- damu in Robert D. Steele, v imenu OSS.NET iz Oaktona. Najkraj{i povzetek vseh referatov in razprav po njih bi bil, da se v sodobnem svetu terorizem globalizira, medtem ko so obve{~evalci vsake dr‘ave podrejeni nacionalnim interesom, omejeni z nacionalnimi mejami in da bi za bolj uspe{no borbo proti terorizmu in drugim varnostnim izzivom morali svojo dejavnost bolj povezati in odpraviti medsebojno nezaupanje, kar pa bo glede na preteklost zelo te‘ko. Tak{na sre~anja so prilo‘nost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izku{enj. Nujno pa bi morali v vodenju obve{~evalnih slu‘b ve~ pozornosti nameniti zgodovinskim dejstvom in spoznanjem, da ne bi ponavljali napak. Glede na to, da so bili referenti vse tri dni strogo omejeni na dvajset minutno predstavitev svoje teme, ki so ji sledile razprave je organizator pozval vse navzo~e, da dalj{o verzijo svojega prispevka pripravijo do konca septembra za tisk. Posvetovanje se je kon~alo v nedeljo popoldan s kratkim obiskom zgodovinskih znamenitosti Gradca, mesta, ki ga je John Le Carre, ki je bil tudi povabljen, a ni uspel priti, opisal v mnogih svojih zelo branih knjigah, saj je v njem neposredno po koncu vojne opravljal obve{~evalne in protiobve{~evalne naloge v britanski zasedbeni coni po koncu druge svetovne vojne. Ljuba Dornik [ubelj Mednarodna konferenca »Rethinking the Dissolution of Yugoslavia« London, 18. – 19. junija 2004. V organizaciji Centra za jugovzhodnoevropske {tudije na Fakulteti za slovanske in vzhodnoevrop- ske {tudije na Univerzi v Londonu (Centre for South-East European Studies, School of Slavonic and East European Studies, University College London) je 18. in 19. junija 2004 potekala mednarodna konferenca z naslovom »Ponovno razmi{ljanje o razpadu Jugoslavije«. Konferenco sta organizirala Jasna Dragovi}-Soso s Centra za jugovzhodnoevropske {tudije ter Lenard Cohen s Simon Fraser Uni- versity v Vancouvru, Kanada. Konferenca je bila prvotno zami{ljena kot priprava na poro~ilo Druge skupine »Pobude znanstvenikov za jugovzhodno Evropo«, vendar pa sta se organizatorja lo~ila od te »Pobude« in tako organizirala konferenco kot neodvisno prireditev. Na za~etku sta organizatorja orisala problematiko razpadanja Jugoslavije in pri tem sku{ala odgo- voriti na ‘e ni~ kolikokrat postavljena vpra{anja o »krivcih« za razpad Jugoslavije ter na vpra{anje, ali je {lo v jugoslovanskem primeru za razpad celotne dr‘ave ali za odcepitev posameznih republik. Nato je Carol Lilly z Univerze v Nebraski predstavila zgodovino nacionalnih ideologij z vidika »pre‘ivetja« jugoslovanske dr‘ave in to tako za Jugoslavijo kot celoto kakor tudi za njene posamezne narode, vodi- teljica britanske delegacije na konferenci v Daytonu Dame Pauline Neville-Jones pa britanske poglede na razpadanje Jugoslavije ter svoje spomine na daytonsko konferenco. Mark Biondich, zgodovinar zaposlen na oddelku za zlo~ine zoper ~love{tvo pri kanadskem Ministrstvu za pravosodje, in Stevan K. Pavlowitch z Univerze v Southamptonu sta orisala zgodovino razvoja jugoslovanske ideje med 529ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) obema svetovnima vojnama. Ob zaklju~ku prvega dne konference je Nicholas Miller z Boise State University predstavil {e vlogo intelektualcev pri razvoju posameznih nacionalizmov v Titovi Jugosla- viji, Predrag Markovi} z Instituta za suvremenu historiju v Beogradu pa boj za skupna {olska jedra v osemdesetih letih 20. stoletja. Drugi dan konference je Audrey Helfant Budding s harvardske univerze predstavila samoodlo~bo narodov, ljudstev in republik v okviru socialisti~ne Jugoslavije, Jill Irvine z Univerze v Oklahomi pa prispevek z naslovom »Ponovno odprtje nacionalnega vpra{anja v Jugoslaviji v {estdesetih letih 20. stoletja«, katerega soavtor je bil pokojni Dennison Rusinow. Zelo zanimivo je bilo predavanje Michaela Palaireta z Univerze v Edinburghu, v katerem je predstavil boj za denarna sredstva iz zvezne blagajne med posameznimi jugoslovanskimi regijami v osemdesetih letih in razpad Jugoslavije. Eric Gordy z Univerze Clark je nato odprl dilemo, ali je bil razpad jugoslovanske federacije na~rten ali rezultat »taktike«. Podobno vpra{anje si je ob orisu slovenskega in hrva{kega predloga za konfederalno uredi- tev Jugoslavije zastavil Dejan Jovi} z Univerze Stirling. V nadaljevanju konference se je Florian Biber z Evropskega centra za manj{inska vpra{anja v Beogradu v svojem prispevku ukvarjal z vlogo Jugoslo- vanske ljudske armade v procesu razpadanje nekdanje Jugoslavije, avtor teh vrstic pa z vlogo izseljen- skih skupnosti z obmo~ja nekdanje Jugoslavije. Ob zaklju~ku je Paul Shoup z Univerze v Virginiji orisal vlogo Zahoda pri razpadanju Jugoslavije, pri ~emer se je opiral zlasti na poro~ila CIA-e o nevar- nosti procesa razpadanja Jugoslavije, ki so datirana v mesec oktober 1990. Referati s simpozija bodo objavljeni v posebni knjigi, ki jo bo izdala Purdue University Press iz West Lafayette, Indiana. Matja‘ Klemen~i~ 34. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci Nagyatád, 29. junija – 2. julija 2004. Leto{nji, ‘e 34. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf je v organizacijskem smis- lu imel dve pomembni novosti. Prva je ta, da so se udele‘enci zbrali v zdravili{kem kraju Nagyatád v ‘upaniji Somogy, to pa je pomenilo, da je med organizatorje pristopila {e tretja mad‘arska ‘upanija Somogy, poleg dosedanjih Vasa in Zale. K ‘upaniji Somogy spada univerza v Pécsu. Druga novost je bila ta, da se je prvi~ zgodilo, da na simpoziju ni sodelovala slovenska stran, za katero v organiza- cijskem smislu skrbi mariborska univerza. Na uradnih vabilih sta bili sicer natisnjeni imeni dveh refe- rentov dr. Olge Jan{a-Zorn in dr. Andreja Studna, ker pa mariborska univerza kot organizatorka sloven- ske strani, ni hotela pla~ati prevodov referatov, kar bi sicer po sklenjenem mednarodnem dogovoru morala, referentov pa~ ni bilo. Bilo ni tudi nobenih slovenskih udele‘encev, navzo~a sva bila le ~lana mednarodnega organizacijskega komiteja, od katerih je eni stro{ke pla~ala mariborska univerzitetna knji‘nica, drugi pa je {el na lastne stro{ke. Presene~enje med ostalimi delegacijami in udele‘enci je bilo kar precej{nje, mene, ki ‘e 18 let vodim slovensko delegacijo pa je bilo tudi sram, ker se je vodstvo mariborske univerze tako mirno odlo~ilo, da s tem simpozijem no~e imeti ni~ ve~, ~eprav je bila prav predhodnica mariborske univerze ustanovna ~lanica te ve~desetletne znanstvene konference in je bilo to tedaj eno prvih, ~e ne sploh prvo mednarodno sodelovanje porajajo~e se univerze v Mariboru. Stro- kovna revija pa~ ni mesto, kjer bi razpravljali o tem, zakaj je do tega pri{lo, vseeno pa je prav, ~e povemo, da si je univerza s to potezo napravila {kodo, kajti tu ne gre samo za neko konferenco, pa~ pa tudi za sodelovanje univerz v Gradcu, Salzburgu, Dunaju, Budimpe{ti, Pécsu in Zagrebu. Odlo~itev mariborske univerze je pri{la prav v ~asu, ko naj bi univerze ~imbolj sodelovale med seboj, izmenjevale {tudente in profesorje ter se spoznavale. Zato je odlo~itev rektorja mariborske univerze milo re~eno nenavadna in te‘ko razumljiva. Omalo- va‘evanje tega simpozija se je za~elo ~utiti ‘e pred nekaj leti, trend se je vsako leto stopnjeval in letos 530 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) do‘ivel svoj vrhunec. Da se bli‘a huda ura, je bilo opaziti ‘e lani, ko kot prirediteljica simpozija v Murski Soboti univerza ni pla~ala referentom stro{kov in tega ni storila {e do danes. Leto{nji prireditelji so se v organizacijskem pogledu zelo potrudili in nam pripravili prijetno bi- vanje in zanimivo ekskurzijo v okoli{ke kraje. Omenim naj, da se je simpozija udele‘il tudi predstavnik Vojvodine, ki bi se tudi rada vklju~ila med prireditelje simpozija in vse ka‘e, da se bo to verjetno zelo kmalu uresni~ilo. [e pred Vojvodino naj bi bila sprejeta ju‘na Slova{ka, ki se za ~lanstvo poteguje ‘e nekaj let. Tema leto{njega simpozija je bilo nadaljevanje lanskoletnega, in sicer obravnavanje potovalne kul- ture od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Doma~ine sta z referati zastopala dva profesorja univerze v Pécsu, in sicer je Zoltán Kaposi imel referat o spremembah v ogrskih de‘elah in procesu pome{~anjenja od 1867 do 1939 in pa János Majdán, ki je referiral o spremembah panonskega prosto- ra, ki so se zgodile z izgradnjo ‘elezni{kega in cestnega omre‘ja. Tretji referent iz gostiteljske ‘upanije je bil direktor arhiva v Kaposváru Sándor BQsze, ki je bil tudi najbolj zaslu‘en za dobro organizacijo simpozija, in je pripravil referat o dru‘benem pomenu me{~anskih dru{tev na Ogrskem in to na primeru kopali{kega dru{tva na Blatnem jezeru. Gradi{~anska referenta sta bila Jakob Michael Perschy iz Eisenstadta, ki je obravnaval razglednice kot posrednice med kli{eji in resni~nostjo na primeru Gradi{~anske. Druga je bila Ute Braun iz Schattendorfa, ki je govorila o ustanovitvi de‘elne turisti~ne zveze na Gradi{~anskem leta 1925 in o za~etkih mno‘i~nega turizma do druge svetovne vojne. [tajer- ska referenta sta bila oba iz Gradca, in sicer je Nikolaus Reisinger govoril spremembah v kulturi poto- vanja, ki jih je povzro~ila ‘eleznica in pa Gerhard Dienes, ki je obravnaval odmev Ju‘ne ‘eleznice v literaturi (v nem{kem jeziku). Imre Halász iz Zalaegerszega je pripravil referat o smereh razvoja turiz- ma v ju‘nopanonskem prostoru do druge svetovne vojne, Márta Jusztin iz Budimpe{te pa referat o turizmu in propagandi na Mad‘arskem med obema vojnama. Vlasta [voger iz Zagreba je predstavila pomen potovanj v javnem in privatnem ‘ivljenju na Hrva{kem sredi 19. stoletja, Silvija Pisk iz Zagreba pa je opisala potovanje po Moslavini na za~etku 20. stoletja. Kljub temu, da slovenskih referentov ni bilo, je bil sklep simpozija, da naj bi bila objavljena v zborniku referatov. To bosta prispevka Olge Jan{a-Zorn o zgodovini turizma v vzhodni Sloveniji do druge svetovne vojne in pa Andreja Studna o vplivu ‘eleznice na potovalno kulturo in na razvoj turizma v Sloveniji. Na leto{njem simpoziju je bilo opazno manj udele‘encev, deloma zato, ker slovenske delegacije sploh ni bilo, deloma pa zato, ker so manjkali {tevilni predstavniki [tajerske in Gradi{~anske, ker je v teh dveh avstrijskih zveznih de‘elah pouk na {olah {e trajal do 1. julija, profesorji na gra{ki in dunajski univerzi pa so imeli izpite. Tudi zato bo naslednji simpozij nekaj kasneje, in sicer od 5. do 9. julija 2005 in to v Bad Radkersburgu s temo Politi~ne, socialne, gospodarske, kulturne elite od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne. Upajmo, da bodo slovenski udele‘enci spet poleg. Franc Rozman 531ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) OCENE IN PORO^ILA Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. Zbornik raz- prav. Ur. p. S l a v k o K r a j n c OFMConv. Ptuj : Minoritski samostan sv. Viktorina : Nad‘upnijski urad sv. Jurija, 2003. 282 strani. Ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega sta Teolo{ka fakulteta Univerze v Ljubljani in mino- ritska provinca 25. in 26. oktobra na Ptuju organizirali mednarodni simpozij, ki se ga je udele‘ilo devet predavateljev iz Italije, Avstrije, Mad‘arske in Slovenije. Njihove prispevke so organizatorji {e pred za~etkom simpozija natisnili v zborniku razprav in z njim prijetno presenetili in razveselili vse navzo~e. Zbornik z izjemo enega vklju~uje vsa na simpoziju predstavljena predavanja. Ta so pisana v sloven- skem, nem{kem, angle{kem in italijanskem jeziku. Razen v enem primeru so prispevki tujih avtorjev v celoti prevedeni v sloven{~ino in tako dostopni {tevil~nej{emu krogu slovensko govore~ih bralcev. Prispevki slovenskih avtorjev sicer niso prevedeni, so pa vsi opremljeni s kraj{im nem{kim ali angle{kim povzetkom. Glede na predstavljeno tematiko sestavljajo zbornik trije vsebinski sklopi, na katere v uvodnem prispevku opozarja urednik, p. Slavko Krajnc, ~eprav v samem zborniku niso posebej izpostavljeni. Prvi sklop predstavlja prevod Viktorinove razlage Razodetja, v drugem sklopu so zajeti prispevki, ki osvetljujejo posamezne vidike preteklosti v obdobju, v katerem je ‘ivel svetnik, tretji sklop pa vklju~uje prispevke, ki predstavljajo ‘ivljenje in delo sv. Viktorina. Viktorinova Razlaga Razodetja na samem simpoziju sicer ni bila posebej predstavljena, vendar kot najpomembnej{e in najbolj znano izmed ohranjenih svetnikovih del vsekakor upravi~eno stoji na prvem mestu v Viktorinu posve~enem zborniku. Besedilo je predstavljeno v prevodu Mirana [peli~a, ki je bil prvi~ objavljen v delu: Viktorin Ptujski, Razlaga Razodetja in drugi spisi, prevedel, uvod in opom- be napisal fr. Miran [peli~ OFM, Zbirka Cerkveni o~etje 9, Celje 1999. @al v Zborniku predstavljenega prevoda ne uvaja vsaj kratko uvodno besedilo, ki bi bralca z osnovnimi podatki o nastanku, vsebini in namenu besedila uvedlo v branje prevoda in mu tako vsebinsko bolj pribli‘alo tako predstavljeno delo kot njegovega avtorja. Sledijo na simpoziju predstavljeni referati. Med njimi prispevki Rajka Brato‘a, Reinhardta Harreit- herja, Dorottyje Gáspár in Antona Stresa obravnavajo posamezne vidike ‘ivljenja v Viktorinovem ~asu, prispevki Slavka Krajnca, Marie Veronese, Giancarla Panija in Mirana [peli~a pa se podrobneje posve~ajo predstavitvi samega Viktorina, njegovega dela in sprejemanju svetnikove misli. Ker vrstni red prispe- vkov v zborniku ne upo{teva predstavljenih vsebinskih sklopov, se bom pri njihovi predstavitvi dr‘ala zaporedja, po katerem so v zborniku razvr{~eni in ne vrstnega reda, ki sem ga glede na vsebino refera- tov zgoraj navedla. Rajko Brato‘ v ~lanku z naslovom Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana prina{a temeljit pregled mu~eni{tev v posameznih provincah obrav- navanega podro~ja (Noricum Ripense, Noricum Mediterraneum, Pannonia Savia, Pannonia Prima, Valeria, Pannonia Secunda, Dalmatia, Moesia Prima, Dardania, Praevalitana, Dacia Mediterranea in Dacia Ripensis) s podrobno navedbo virov in najpomembnej{e novej{e literature. Pregledu preganjanj po provincah sledi avtorjeva sinteza predhodno predstavljenih ugotovitev, v kateri posebej izpostavi vpra{anje {tevila ‘rtev, njihove prostorske in ~asovne umestitve, kronolo{kega pregleda ‘rtev v Diokle- cijanovem ~asu, vpra{anje o osebni udele‘bi cesarjev pri preganjanjih, poteku preganjanj, njihovih izvajalcih, odzivu kristjanov in oblikah usmrtitev. Glede na {tevilo ‘rtev avtor ugotavlja, da preganjanje, ki je podonavske province prizadelo predvsem v obdobju od pomladi do jeseni leta 304, ni bilo posebno intenzivno in pokristjanjevanju ni moglo povzro~iti resne {kode, saj razen v dveh sredi{~ih, Sirmiju in Saloni, {tevilo ‘rtev ni bilo veliko in je na celotnem obravnavanem obmo~ju prizadelo le o‘jo skupino 532 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) prebivalstva (najve~ ‘rtev je bilo med pripadniki cerkvenih struktur in vojske, medtem ko se med ‘rtva- mi ne omenja noben senator, pripadnik municipialne aristokracije, predstavnik kmetov ali su‘enj). Podobo preganjanj kristjanov v balkansko-podonavskem prostoru dopolnjuje prispevek Reinhardta Harreitherja Hagiographische Quellen zu den Martyrern der Provinz Scythia Minor, v katerem avtor predstavlja najnovej{a spoznanja o mu~encih in preganjanju kristjanov v provinci Mali Skitiji ob spod- nji Donavi. Prikaz zajema predstavitev mu~encev po mestih, kjer so bili usmr~eni (najprej so predstav- ljeni mu~enci iz glavnega mesta Tomis ob ^rnem morju, nato pa po vrsti sledijo predstavitve mu~encev iz mest Aksiopolis, Dinogetia, Noviodunum in Halmiris (Halmyris)). Zelo natan~en in kriti~en prikaz preganjanj v navedeni provinci temelji na upo{tevanju vseh hagiografskih (Sirski martirologij, Hieroni- mijanski martirologij, Passio Epictiti et Astionis) in arheolo{kih virov. Informacije hagiografskih bese- dil dopolnjuje avtor z izsledki arheolo{kih raziskovanj, ki z odkritji kript zgodnjekr{~anskih cerkva in gr{kih napisov z omembami imen mu~encev ne le dokazujejo pristnost pisanih virov, marve~ te tudi vsebinsko dopolnjujejo ter nam tako omogo~ajo {e slikovitej{i vpogled v dobo preganjanj kristjanov in kasnej{i razvoj ~a{~enja doma~ih mu~encev. Dorottya Gáspár se v svojem prispevku z naslovom Some words about the basilica ukvarja z vpra{anji, povezanimi s pojavom kr{~anske bazilike. Po kratkem uvodnem prikazu zgodovine te oblike sakralne stavbe se v nadaljevanju podrobneje posveti trem potezam v razvoju kr{~anske stavbene arhitekture in z njo povezanega liturgi~nega obreda. Ker so se kristjani sprva sre~evali v sinagogah ali zasebnih hi{ah, avtorica domneva, da lahko oznako tituli, ki ozna~uje hi{ne cerkve, v katerih so se dobivali kristjani v Rimu, enako upravi~eno uporabimo tudi za hi{e, kjer so se sre~evali kristjani v provincah, ~etudi za slednje ne poznamo imena lastnika ali patrona. Sprva so ~lani skupnosti te stavbe uporabljali v povsem nepredelani obliki, kasneje pa so njihove prostore vse bolj predelovali in jih tako prilagajali liturgi~nim potrebam. Kljub temu so stavbe ohranile prvotno obliko zasebne hi{e in so bile le deloma namenjene opravljanju obredov. [ele v Konstantinovem ~asu dobi prostor, v katerem so se sre~evali kristjani, podobo veli~astne bazilike z eno glavno in dvema stranskima ladjama. Odlo~itev za to obliko stavbe bi lahko bila, kakor domneva Gáspárjeva, posledica Konstantinovega prizadevanja za dru‘beno enotnost v rimskem cesarstvu. Bazilika se je namre~ ‘e prej uveljavila tako v javnem kot zasebnem ‘ivljenju Rimljanov in je kot zasebna stavba vse od 1. stoletja dalje slu‘ila kot prostor sre~evanja prvih kristja- nov. Zato naj bi bazilika po uradnem priznanju kr{~anstva povezovala tako javno in zasebno kot pogan- sko in kr{~ansko, pa tudi pravoverno in hereti~no. A kakor je zunanja podoba kr{~anskih cerkva s priznanjem kr{~anstva postajala vse bolj mogo~na, tako je isto~asno deloma oslabela njena notranja mo~. Ker je za kristjane s Konstantinom Velikim nastopilo obdobje, ko se jim ni bilo ve~ treba ni~esar bati, in so kr{~anstvo sprejemali tudi ljudje, ki niso imeli trdne vere, se je na~in ‘ivljenja kristjanov v 4. stoletju spremenil. Da bi jih ohranili na pravi poti, so njihovo pozornost usmerili v ~a{~enje mu~encev. Posledica tega so bila vse bolj mno‘i~na romanja, gradnja ve~jih cerkva, ki bi te romarje lahko sprejele, in postopno spreminjanje cerkvenega obreda. Slavko Krajnc, ki za~enja svoj prispevek s kratkim prikazom ‘ivljenja in dela sv. Viktorina, se v nadaljevanju posve~a predvsem predstavitvi svetnikovega ~a{~enja. ^eprav je bil Viktorin {kof v Petovio- ni, se zdi, da je spomin nanj v tem mestu kasneje zamrl. Verjetno so prav zaradi tega glavno cerkev na Ptuju v 9. stoletju posvetili Juriju in ne Viktorinu. [ele v 17. in 18. stoletju je ~a{~enje sv. Viktorina na Ptuju znova o‘ivelo. Takrat je namre~ leta 1653 Francoz J. de Lanoy zavrnil hipotezo, po kateri naj bi bil Viktorin {kof v galskem Piktaviju in ne v Petovioni. To razkritje je spodbudilo Viktorinovo ~a{~enje na Ptuju in na pro{njo {kofa Slom{ka je bilo v Rimu mariborski {kofiji dovoljeno, da v bogoslu‘ju Viktorinu javno izkazuje ~ast. Dokaz tega ~a{~enja so {tevilne upodobitve sv. Viktorina iz 19. in 20. stoletja, ki jih Slavko Krajnc z navedbo osnovnih podatkov in sliko predstavlja ob koncu svojega prispevka. Vsebino in vpliv v Viktorinovem ~asu prevladujo~ih filozofskih usmeritev predstavlja ~lanek Filo- zofija v ~asu Viktorina Ptujskega. Po uvodni opredelitvi odnosa med filozofijo in patristiko se avtor ~lanka, Anton Stres, posveti Platonu in njegovemu razumevanju resnice, skepsi, sinkretizmu in eklekti- cizmu, duhovnosti stoi{ke etike, gnosti~nemu iskanju razodetja in odre{enja ter Plotinu in njegovemu novoplatonstvu. ^eprav Viktorin v ohranjenih delih filozofije ne omenja, je bila patristika z njo vendar- le preve~ prepletena, da bi se ji mogel povsem izogniti. Stik z velikimi aleksandrijskimi razlagalci Svetega pisma in ‘elja, da bi svetopisemsko misel ~im nazorneje razlo‘il, sta Viktorina posredno nave- zala na filozofijo, do katere so imeli prav kr{~anski pisci v Aleksandriji najbolj pozitiven odnos. Meja 533ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) med filozofijo in religijo ni bila ostro za~rtana. Kakor so nekateri kr{~anski pisci pomo~ za razume- vanje bo‘jega iskali tudi v filozofiji, tako so posamezne filozofske usmeritve (platonizem, novoplatoni- zem, filozofska skepsa in gnosticizem) v religioznosti iskale pravo dovr{itev filozofske modrosti in duhovnosti. Vpliv Viktorinovih del na kr{~anske pisce v Akvileji podrobno predstavlja Maria Veronese v ~lanku z naslovom L’infusso di Vittorino di Petovio sugli scrittori Aquileiesi. ^eprav se je do danes ohranil le zelo majhen del Viktorinove pisne zapu{~ine, omembe Viktorina v delih poznoanti~nih kr{~anskih pis- cev in primerjava njihovih del z ohranjenimi spisi petovionskega {kofa dokazujejo, da njegov vpliv na latinsko pi{o~e avtorje nikakor ni bil zanemarljiv. Maria Veronese analizira vpliv, ki so ga imeli Vikto- rinovi spisi na pisanje treh akvilejskih avtorjev, Fortunacijana, Kromacija in Rufina. Na osnovi primer- jave njihovih del ugotavlja, da so vsi trije {kofova dela zelo dobro poznali. Medtem ko lahko pri Fortu- nacijanu in Kromaciju vplivu Viktorinove misli neposredno sledimo skozi razlage, ki sta jih oba pri svojem pisanju povzela po petovionskem {kofu, Viktorinovega vpliva na Rufina iz njegovih spisov sicer ne moremo razbrati, kljub temu pa avtorica domneva, da je Viktorin nanj {e mo~neje in usodneje vplival kot na prva dva. Rufin naj bi se prav pod vplivom Viktorinovih spisov navdu{il nad Origenovim delom in se odlo~il za pot v Aleksandrijo z namenom, da se z Origenovo ustvarjalnostjo podrobneje seznani in jo v latinskem prevodu predstaviti tudi na Zahodu. Giancarlo Pani v prispevku Chiesa, impero romano, e Anticristo nel Commento all’Apocalisse di Vittorino di Petovio osvetljuje Viktorinovo razlago 13. in 17. poglavja knjige Razodetja, v kateri peto- vionski {kof predstavlja svoje razumevanje vloge rimskega cesarstva v odnosu do Cerkve in kraljestva Jezusa Kristusa. Gre za eno najbolj zanimivih mest Viktorinovega dela. Avtor, po svojem prepri~anju milenarist, verjame, da bo {ele prihod Kristusovega kraljestva dokon~no uni~il rimsko cesarstvo, utele- {enje najve~jega zla, ki ga v Razodetju predstavljata prispodobi zveri in vla~uge. Kot vladar, ki bo iz{el iz tega cesarstva, bo na svetu zavladal Antikrist, o‘ivljeni Nero, ki bo premagal druge kralje in kot ponarejeni mesija zase zahteval bo‘je ~a{~enje. Vendar ga bo kljub njegovi sposobnosti pretvarjanja mogo~e prepoznati in njegovo kraljestvo bo uni~eno z zadnjim Kristusovim prihodom, ko se bo za~elo kraljestvo svetih. Podoba Nerona-Antikrista je ena najbolj izvirnih potez v Viktorinovem komentarju Razodetja, saj je petovionski {kof tedaj znano legendo o o‘ivljenem Neronu na svojski na~in vklju~il v svojo razlago. Viktorinovo ustvarjalnost na podro~ju razlaganja Svetega pisma osvetljuje tudi zadnji v zborniku natisnjeni strokovni prispevek z naslovom Viktorin Ptujski v dru‘bi desetih devic. Njegov avtor, Miran [peli~, nam v njem podrobno predstavi Viktorinovo razlago evangeljske prilike o desetih devicah (Mt 25, 1-11). Besedilo, ki je najverjetneje nastalo kot pridiga in ne kot pisana razprava, je v ~lanku najprej predstavljeno v latinskem originalu z vzporednim slovenskim prevodom, temu pa sledi podrobna in zanimiva slogovna, viroslovna in vsebinska analiza predstavljenega besedila. Ta nam ne pribli‘a le samega besedila in njegovega avtorja, marve~ nas hkrati popelje v prostor in ~as, v katerem je delo nastalo in je s svojimi posebnostmi Viktorinu narekovalo, da je svojo razlago zasnoval tako, kot jo danes poznamo. Zbornik zaklju~ujeta program dvodnevnega simpozija in sinopsis, ki prina{a osnovne podatke o avtorjih in kratek dvojezi~ni povzetek njihovih prispevkov. Nekoliko neobi~ajno je, da zbornik izide {e pred za~etkom samega simpozija. Tak{na odlo~itev za kakovost zbornika ni povsem brez nevarnosti, saj ~as priprave zbornika mo~no omeji in povsem onemogo~i kakr{enkoli vpliv sre~anja na njegovo vsebino. Tem nevarnostim se zato ni mogel povsem ogniti tudi predstavljeni zbornik sv. Viktorinu posve~enega simpozija. Vendar pa vrednost v njem objav- ljenih prispevkov zaradi tega ni v ni~emer manj{a. Prispevki so odli~ni in na{e dosedanje poznavanje obravnavane tematike dopolnjujejo z vrsto dobro utemeljenih novih spoznanj. Tudi izbor predstavljenih vsebin je dobro zami{ljen in bralca ne seznanja le z ‘ivljenjem in delom slavljenega svetnika, marve~ mu odpira pogled tudi v ~as in prostor, v katerem je ‘ivel. Zato si zbornik vsekakor zaslu‘i pozornosti tako strokovne javnosti kot tudi manj zahtevnega bralca. Vsem, ki so pri pripravi zbornika sodelovali, in vsem, ki so simpozij pripravili, pa naj velja priznanje in zahvala za marljivo prizadevnost, sposobnost in sr~no prijaznost, katere smo bili dele‘ni vsi, ki smo se simpozija na Ptuju udele‘ili. A l e n k a C e d i l n i k 534 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) P a v e l K r a f l, Synody a statuta Olomoucké diecéze období stVedovìku. Praha : Historický ústav AV ^R, 2003. 272 strani. (Series B – Editiones ; 2) Vsak {kofijski arhiv, ki premore vsaj pribli‘no ohranjen arhiv, hrani v originalu ali prepisih nekaj ali celo veliko zapisnikov s {kofijskih sinod. Sinode in iz njih izhajajo~i dokumenti so posledica dolo~b ~etrtega lateranskega koncila iz leta 1215. Redno periodi~no sre~avanje klerikov neke {kofije je imelo in ima predvsem razsojevalni, nadzorni, preventivni in tudi kurativni namen pri upravi cerkvene slu‘be in v vsakodnevnem duhovnem ‘ivljenju v {kofiji. Na njih naj bi se odpravljale zmote in napake, v skladu s cerkvenim pravom pa tudi precizirale nedore~enosti, ki so izhajale iz ne dovolj natan~nih splo{nih dolo~il. Sinodalni in {kofijski statut sta tako pomenila partikularno cerkveno pravo zadevne {kofije. Zaradi popolne vpetosti cerkvenega (duhovnega) v vsakodnevnem ‘ivljenju vse do 18. stoletja, ponekod pa {e mnogo kasneje, so sinodalni statuti dragocen vir ne le za o‘jo cerkveno zgodovino, pa~ pa tudi zgodovino vsakdanjega ‘ivljenja v naj{ir{em smislu. V tem so jim podobni vizitacijski zapis- niki, ki pa so bolj orientirani v odpravljanje napak v mikrookoljih (posameznih ‘upnijah), medtem ko so sinode to po~ele v »splo{nem« in za celo {kofijo. To so znana dejstva, tako kot tisto, da je ohranjenost tovrstnih virov za obdobje zgodnjega novega in srednjega veka za konkretno obmo~je najprej odvisna od obstoja oz. sede‘a {kofije na nekem ozemlju. Denimo, za ozemlje prvotne ljubljanske {kofije, usta- novljene v letih 1461–1462, lahko pri~akujemo tovrstne vire {ele za precej mlaj{i ~as, za starej{e ob- dobje pa se moramo ozreti po virih oglejskega patriarhata. Nasploh pa je obse‘nej{ih (uradnih) zapisov, ki bi podrobneje odslikavali vsakodnevne zadrege klera in laikov na dana{njem slovenskem ozemlju, za obdobje pred sredo 15. stoletja sila malo. Eden najstarej{ih in iz~rpnej{ih, ki je nastal kot patriarhova potrditev zapisnika reformne sinode v Ljubljani, nosi {ele letnico 1448. Ker pa tedaj {e ni moglo iti za klasi~no {kofijsko sinodo, pa~ pa za zbor duhovnikov iz vzhodnega dela patriarhata, ki so ga patriarhi nadzorovali prek arhidiakonov in delegiranih netitularnih {kofov, se hrani – logi~no – v kapiteljskem arhivu v Vidmu (Udine).1 Pomanjkanje tovrstnih {e starej{ih virov za preu~evanje cerkvene in vsakod- nevne zgodovine na nekem konkretnem obmo~ju, pa (sploh ne paradoksno) niti ni zelo usodno. Cerk- veno pravo in delovanje hierarhije je bilo univerzalno, duhovna kultura po de‘elah zahodnega kr{~anstva bolj ali manj tudi, zato so si bili ‘ivljenjski in duhovni problemi zve~ine podobni po vsej katoli{ki Evropi. S tem pa tudi njihovo uradno re{evanje. Prav zato smo seveda lahko tudi v Sloveniji veseli znanstvenih edicij srednjeve{kih cerkvenih virov, ~etudi prihajajo iz nam oddaljenej{ih de‘el. Objava sinodalnih zapisnikov in statutov {kofije v Olomoucu na Moravskem je zagotovo ena tistih, ki potrjujejo zadnji stavek. Pavel Krafl, eden najplodovitej{ih ~e{kih zgodovinarjev mlaj{e generacije,2 je v monografiji objavil ohranjene sinodalne statute (uradne sklepne dolo~be) od leta 1282 do 1498, {kofijske statute iz let 1253–1461 in {e nekaj povezanih dokumentov za obdobje 1386–1498. Krafl, sodelavec zgodovinskega in{tituta ^e{ke akademije znanosti v Pragi, ki se ukvarja predvsem s srednjeve{ko cerkveno-pravno zgodovino, je svoje delo izpeljal imenitno – kriti~no in natan~no. V obse‘ni uvodni {tudiji (str. 35–102) je zaradi pojasnitve pomena in razlik med viri najprej opredelil pojme kot so {kofijska sinoda, statut, akt, protokol itd. ter vsebinske, pravne in diplomati~ne razlike opredelil na primerih ohranjenih statutov pra{ke, olomou{ke, litomy{lske in vratislavske dieceze. Npr.: sinodalni in {kofijski statut sta imela v obravnavanem ~asu zna~aj subjektivno stilizirane listine, ki jo je izdal {kof ali generalni vikar (adminstrator). Prvi je pomenil javni dokument sinode, drugi dokument {kofije ob nastopu novega {kofa. Hierarhi~no {e vi{je sta bila provincialni statut, ki ga je izdal metropo- lit, ter legatski statut (pape{ki legat). Obe osnovni skupini (sinodalna in diecezna) sta se delila na kon- stitucije (sistemati~ne natan~ne dolo~be) – v~asih ‘e kodifikacije – in mandate (predsinodalni akti v konkretnih zadevah). Po Kraflovih besedah je mo~ sinodalno ‘ivljenje na Moravskem razdeliti na tri obdobja: v prvem (1240-1280) so {kofje predvsem uveljavljali svojo avtoriteto v posameznih primerih, manj pa v splo{ni legislativi. Drugo obdobje (od za~etka 14. stoletja do druge tretjine 15. stoletja) je 1 Objavil ga je Josip Gruden v delu Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske {kofije (Ljubljana, 1908), str. 134–42. 2 Njegova bibliografija doslej obsega skoraj trideset razprav in ~lankov v ~e{kem in tujem strokovnem ~asopisju (gl. poglavje Prameny a literatura na str. 24–25). 535ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) bilo v znaku redkosti sinod, po drugi strani pa v ekstenzivnih statutih. V zadnjem obdobju pa je podat- kov o sinodah zelo malo. Temu poglavju sledi razdelek o dosedanjih raziskavah in objavah tovrstnih statutov v ~e{kih de‘elah. ^e{ka historiografija je namre~ ‘e v 18. stoletju za~ela obravnavati tovrstne dokumente. Sledi poglavje o srednjeve{kih sinodah pra{ke, vratislavske in litomy{lske {kofije. V njem je Krafl analiziral sinodalno prakso (frekventnost sinod, priprave na sinode, termini, kraji in vodenje sinod, udele‘ba, vloga stolnih kapitljev). V naslednjem poglavju je Krafl obdelal vpeljavo in razvoj cerkvenega prava na Moravskem v lu~i uvajanja kanonskega prava od 11. stoletja naprej. Kon~no se posveti tudi olomou{kim sinodam, pri ~emer za~ne razpravo s »protosinodami« {kofov Konrada s Friedberga (1240-1247) in Bruna s Schauenburga (1245-1281) in se dotakne pravih sinod v 14. in 15. stoletju. Tudi tu ga zanimajo kraji in termini sre~anj, frekvenca, udele‘enci itd. V poglavju o olomou{kih statutih je na prvem mestu analiza variant ohranjenih srednjeve{kih prepisov (v originalu je ohranjen le statut sinode iz leta 1380) in dosedanjih objav, kjer opozarja na vsebinske in edicijske razlike ter na diplomati~no zgradbo statutov. Prepisov statutov je namre~ precej, saj so bili zaradi hierarhi~ne uprave poslani {tevilnim cerkvenim funkcionarjem v {kofiji. Tudi nekatere pisarje je mogo~e indentificirati, prav tako poznej{e lastnike rokopisov. Temu poglavju je dodano 24 strani posnetkov pagin iz posameznih rokopisov, tako da bralec lahko dobi tudi bolj neposreden diplomati~no-paleografsko vpogled v njihovo raznolikost, pa tudi v avtorjevo edicijsko tehniko, ki jo na ustreznih mestih lahko primerja z reprodukcijami. Seveda je za bralca najpomembnej{a vsebina statutov. V razdelku A (str. 125–212) je Krafl objavil sedem sinodalnih statutov (iz let 1282, 1318, 1349, 1380, 1413, 1431 in 1498), v razdelku B (str. 213– 234) tri {kofijske statute iz let 1253, 1419 in 1461, v razdelku C (str. 235-244) pa {e {est dokumentov iz let 1386-1498, ki zadevajo sinode in statute olomou{ke {kofije. Statuti so razdeljeni na tematske ~lene, ki vsebujejo dispozicijo z negativno sankcijo; tu pa tam je dodana tudi naracija, celo arenga z intitula- cijo in devocijo, salutacijo, promulgacijo itd. Izdajatelj je objavo zasnoval temeljito, z obse‘nim znan- stvenim aparatom, v katerem opozarja na razlike v prepisih (eno najbolj mukotrpnih opravil), razre{uje datacije in identifikacije in opozarja na citate in recepcije kanonskega prava, Biblije in literarnih virov; v za~etnih regestah navaja nahajali{~a dokumentov, dosedanje objave in pomembnej{o literaturo, na- pravljen pa je tudi uporaben osebni, krajevni in stvarni register. Statuti se dotikajo najrazli~nej{ih vpra{anj: ~lene se da razdeliti na tiste z administrativno in sodno vsebino, na ‘ivljenje in moralo klerikov, praz- nike, zakramente, razmerje med posvetno in cerkveno oblastjo, kleri{ko, kriminaliteto, dogmati~na vpra{anja in problematiko Judov. Natan~neje naj med ve~ kot dvesto vsebinsko razli~nimi ~leni (seveda vsi statuti ne vsebujejo vseh) izpostavim tiste o kr{~evanju, aretacijah klerikov, plemi{kih duhovnikih, praznikih, konkubinatu klerikov, desetinah, nastavljanju ‘upnikov, posve~evanju klerikov, o prazno- vanju praznika sv. Cirila in Metoda, o Judih, u~iteljih, o zakonski zvezi, raznih cerkvenih funkcijah, o javnih notarjih, relikvijah, pe~atenju, simoniji, dotah, gostilni~arstvu, davkih, vizitacijah, zglednem ‘ivljenju klerikov, cerkvenih sodi{~ih itd. Vsekakor so objavljeni statuti bistveno pestrej{i od na{ih sinodalnih zapisih iz 15. stoletja (gl. zgoraj). [e posebej pa je Kraflova edicija vob~e uporabna zaradi kontinuiranosti podobnih ~lenov, saj lahko spremljamo razvoj posameznega fenomena, problema skozi dvestoletno obdobje in zaznavamo spremembe ne le v uradnih pogledih na cerkveno dogmo in organi- zacijo, pa~ pa predvsem razvoj mentalitet v in ob Cerkvi v nekem okolju. Kraflova objava je torej le na videz »lokalna«. V resnici gre za {iroko uporabno delo, zgledno strukturirano in egdocijsko izvrstno izpeljano zbirko dokumentov. Eno tistih, pri katerih se velja vedno spomniti, da lokalno v~asih (~e je dobro) lahko celo nadome{~a globalno. D u { a n K o s 536 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) I g n a c i j Vo j e, Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku. Ljubljana : Znan- stveni in{titut Filozofske fakultete, 2003. 367 strani. Dubrovni{ka republika, drobcena dr‘avica na vzhodni obali Jadranskega morja, velika dobrih 1000 km2 in z vsega skupaj do okoli 35.000 prebivalci v obdobju poznega srednjega in zgodnjega novega veka, je imela ob sicer skromnih naravnih virih posebno mesto in vlogo v posredni{ki trgovini v prostoru med svojim balkanskim zaledjem in Sredozemljem. Sprva imenovana kot komuna v zadnjih stoletjih pa kot republika je bila v dvanajstih stoletjih obstoja stalno ogro‘ena od svojih sosedov. Njeno pre‘ivetje, ki ga lahko poimenujemo z izrazom »settebandierismo«, se je zato izra‘alo v sposobnosti nenehnega prila- gajanja mo~nej{im silam. A zastave mo~nej{ih dr‘av, ki jih je dubrovni{ka plemi{ka republika priznavala, so potem, ko se je otresla bene{ke odvisnosti sredi 14. stoletja (a po bene{kem vzoru uredila svoj dr‘avni ustroj), pomenile za{~ito ne pa nadoblasti. Za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti, to je suverenosti, v okolju, kjer se je sre~eval katoli{ki, pravoslavni in muslimamski svet (osmanski dr‘avi je priznavala za{~itni{ko vlogo do skoraj zadnjih let svojega obstoja v za~etku 19. stoletja), pa je bila potrebna izjemna prodornost njenih ljudi. Njeno svobodo namre~ ni zagotavljalo le mo~no mestno obzidje, na katerem je vihrala zastava s podobo svetega Vlaha – za{~itnika mesta, njegovi kipi posejani po obzidju pa naj bi dajali mogo~nim zidovom dodatno trdnost pred morebitnimi napadalci, ampak predvsem njeni u~inkoviti poobla{~eni predstavniki, ki so prepri~ali mogo~ne sosede ob njihovih vsakokratnih vojnopoliti~nih kon- fliktih, da je Dubrovni{ka republika nevtralna. Politi~na modrost, diplomatska spretnost, informiranost, verska doslednost in hkrati premi{ljena strpnost ter delavnost Dubrov~anov je ustvarila republiko z viso- kimi politi~nimi in gospodarskimi standardi. V besednjaku 20. stoletja lahko nekoliko pretirano in ilustra- tivno re~emo, da je bila dubrovni{ka dr‘avica gospodarsko nekak{en renesan~ni Hongkong, politi~no pa neuvr{~ena (nonaligned). Politi~na stabilnost in gospodarska uspe{nost pa sta ji zagotovile take podlage, da so sprostile kreativnost kulturnih, umetni{kih in znanstvenih energij, ki so bile po {tevilu prese‘nih rezultatov povsem v nesorazmerju z njenim obsegom in {tevilom njenih prebivalcev. Zaradi svoje izjemnosti je zgodovina dubrovni{ke dr‘avice z imenitno ohranjenim arhivom u‘ivala in {e vedno u‘iva veliko pozornost {tevilnih doma~ih hrva{kih in tujih znanstvenih radovedne‘ev. Zgo- dovinarji, umetnostni zgodovinarji, literarni zgodovinarji, pravniki, jezikoslovci, naravoslovci in {e mnogi drugi so o Dubrovniku napisali zelo obse‘no in ‘e te‘ko obvladljivo {tevilo znanstvenih, strokov- nih, poljudnih in prilo‘nostnih knjig, razprav in ~lankov. Samo v preteklih dvanajstih mesecih so iz{le {tiri (morda pa tudi kak{na ve~) monografije vredne na{e bralne pozornosti: delo Vesne ^u~i}, Posled- nja kriza Dubrova~ke republike (Zagreb – Dubrovnik 2003) govori o polo‘aju v republiki, mednarod- nih politi~nih in voja{kih silah, ki so odlo~ale o njeni usodi na prelomu v 19. stoletje, vojni, njenih posledicah na ozemlju republike ter njeni ukinitvi; o dr‘avnosti dubrovni{ke republike v obdobju od 1358 do leta 1815 govori ponatis knji‘nega standarda Ilije Miti}a, Dubrova~ka dr‘ava u me|unarodnoj zajednici (Zagreb 2004), ki ga mora verjetno poznati vsakdo, ki ga vsaj malo zanima fenomen dubrovni{ke neodvisnosti; Robin Harris je napisal zelo berljivo in pregledno knjigo, ki ‘ivo pribli‘a zgodovino dubrovni{ke preteklosti tudi {ir{emu bralskemu krogu (Dubrovnik. A history. London: Saqi 2003); Ignacij Voje pa je s pri~ujo~o knjigo, o kateri te~e poro~ilo, posegel na podro~je gospodarske zgodovine v zadnjih dveh stoletjih srednjega veka, ko je Dubrovni{ka republika stopila v svoje »zlato obdobje«; to je, ko se je vzpostavila kot uravnote‘ena celota z vitalnim gospodarstvom in dejavno dr‘avno uredit- vijo. Kot je razvidno iz zadnjega poglavja Vojetove knjige, so bili tudi Slovenci odli~ni poznavalci »skrivnosti«, ki jih hrani arhiv v Dubrovniku in so v zadnjih sto petdesetih letih prispevali pomemben dele‘ v bibliografijo o dubrovni{ki zgodovini. Ko nas avtor seznanja z vlogo in pomenom Frana Miklo{i~a pri izdajah cirilskih listin, je njegov zapis pomemben tudi zato, ker govori o zanimivi usodi cirilskih listin iz dubrovni{kega arhiva in njihovih izdajah. Ka‘e se »boj« u~enjakov za prvenstvo pri izdajah listinskega gradiva v ~asu prevladujo~ega pozitivizma in v ~asu oblikovanja idejnega (ideolo{kega) sveta, ki je jemal za aktualno afirmacijo svojih stremljenj narod, uokvirjen v takrat veliko {ir{e dr‘avne meje. Pri tem uzremo, da ni {lo le za objavo dragocenega zgodovinskega gradiva, ampak tudi za poli- tiko, ki si listine v dr‘avnem interesu prisvaja in jih odna{a v svoja dr‘avna arhivska hranili{~a. O~itno je, da kdor hrani izvirnike pomembnih dokumentov, ima tudi mo~ nad zgodovino. Drugi Slovenec, ki je posegel s svojimi razpravami na {tevilna podro~ja dubrovni{ke zgodovine od de{ifriranja tajnih pisav diplomatske prakse do dubrovni{kih slikarjev, je bil Karel Kova~. Nadarjen zgodovinar in {olan arhivist 537ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ter na~elnik dr‘avnega arhiva v Dubrovniku je na vrhuncu svoje ustvarjalne mo~i tragi~no umrl. Leta 1917 je padel na so{ki fronti v bitki pri Tolminu. Leta in leta je sistemati~no pregledoval dubrovni{ki arhiv Gregor ^remo{nik in postal eden njegovih najbolj{ih poznavalcev. V svojih {tevilnih razpravah je posegel na {iroko podro~je kulturne zgodovine ter pisal o denarnem sistemu srbske srednjeve{ke dr‘ave, izdal dubrovni{ke vire za srbsko zgodovino 13. stoletja in se z razpravami in poznavanjem uveljavil kot imeniten strokovnjak za srednjeve{ko paleografijo, diplomatiko in sigilografijo. Gregor ^remo{nik je bil u~itelj in lahko re~emo tudi vzornik Ignaciju Vojetu, ki je prav pod njegovim mentorskim vodstvom, kasneje pa kot njegov naslednik na univerzi, za~el s plodnim raziskovalnim delom na podro~ju gospo- darske zgodovine srednjeve{kega Dubrovnika. Ve~ desetletno sporadi~no delo v dubrovni{kem arhivu in stalno poglobljeno spremljanje literature o dubrovni{ki zgodovini je pri Vojetu rezultiralo v desetine razprav, {tudij in monografiji predvsem o srednjeve{ki gospodarski zgodovini Dubrovnika in zalednih balkanskih de‘el. Ignacij Voje sega s svojo prvo knjigo (Kreditna trgovina v srednjovjekovnom Dubrovniku, Sarajevo 1976) in sedaj s svojo drugo knjigo o poslovni uspe{nosti trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku na tisto podro~je, ki govori o gospodarstvu – o tisti materialni podlagi, iz katere vznika ves sijaj dr‘ave. Knjiga, ki je pred nami, je posledica dolgoletnega dela in zajema predvsem ~as zadnjih dveh stoletij srednjega veka, ko je Dubrovnik, dale~ od pomembnih sredi{~ in osvobojen bene{ke nadoblasti, izkori- stil politi~ne razmere na Jadranu, utrdil gospodarske povezave z zalednimi de‘elami in postal glavna izvozna in uvozna luka za velik del balkanske trgovine. Kako je raziskovalno delo avtorja z leti raslo, ka‘e to, da je nekatera poglavja iz prve knjige dopolnil, predelal in nadgradil z novimi spoznanji ter pred bralca postavil konsistentno knjigo z naslednjimi notranje smiselno razgrajenimi {estimi poglavji: Oblike in tehnika trgovine in poslovanja, Poskusi kvantifikacije trgovskega prometa in proizvodnje, Trgovske in kreditne povezave z nekaterimi sosednjimi de‘elami, Portreti nekaterih doma~ih in tujih trgovcev, Ljubljan~ani v srednjeve{kem Dubrovniku ter ‘e omenjeno {esto poglavje z naslovom Slo- venci in dubrovni{ki arhiv. Avtor je zasnoval svoje delo predvsem na analizi obse‘ne serije notarskih knjig (Debita notariae), v katerih so vpisane zadol‘nice v trgovske in obrtne posle vpletenih ljudi. Poleg knjig zadol‘nic pa je pisec uporabljal med drugim {e sorodne notarske in kancelarske knjige, ki tvorijo posebne arhivske serije (Diversa notariae, Diversa cancelariae) ter tri ohranjene zasebne poslovne knjige. V predstavitvi notarske slu‘be, notarjev in notarskih knjig nas avtor v prvem poglavju seznani s temelji, oblikami in na~ini kreditnega poslovanja. Z analizo in vsebinsko razgradnjo zadol‘nic (z razli~nimi oblikami trgov- skih dru‘b, meni~nim poslovanjem, kako so se zainteresirani zadol‘evali, kak{ni so bili blagovni kredi- ti in v kak{ni vi{ini, kak{ni so bili pogoji vra~anja, kak{ne obresti oziroma kako so jih obra~unavali, kak{ni so bili ~asovni roki, kak{ne vrste blaga, cene, obseg trgovine itd.) ilustrira vse oblike kreditnega poslovanja, v katerega so bili vpleteni vsi prebivalstveni sloji. Seveda ne vsi v enaki meri. [tevilno ponavljanje istih posojilodajalcev in posojilojemalcev v ve~jih in velikih poslih ka‘e na ozek krog ljudi, ki je sodil v dru‘beni hierarhiji v zgornji sloj – med plemi~e, trgovce in deloma obrtnike. Ti so obvladali in obvladovali kapitalsko poslovanje zahodnega tipa, razvitega zlasti na italijanskem podro~ju, ki je imel za posledico razli~ne vrste proizvodnje, {iritev trga, trgovsko mobilnost in dobi~ek, ki je bil glavni motiv. Vendar je osebno bogatenje, ki je gnalo v tveganja posameznike oziroma v trgovske dru‘be povezane ljudi (mimogrede: brez tveganja tudi ni zgodovine), posredno ustvarjalo dr‘avno blaginjo. Dr‘ava, ki je dajala trgovini svobodo, trgovcem zagotavljala varnost in bila znotraj svojih meja pravno stabilna (seveda ne v popolnosti, a je k temu prepoznavno te‘ila), je zagotavljala s tem tiste ‘ivljenjsko pomembne okvire, v katerih so se obetavno razvijali zgodnjekapitalisti~ni blagovno-denarni odnosi, od katerih je imela korist celotna dru‘bena vertikala in tudi sama dr‘ava. Kot avtor poudari, so bile notar- ske knjige od srede 13. stoletja dr‘avna lastnina. Iz tega jasno izhaja, da si je s tem dr‘ava zagotovila tudi nadzor nad gospodarskim poslovanjem njenih dr‘avljanov oziroma nadzor nad gospodarstvom, iz katerega je sama ~rpala mo~. Krog je bil s tem sklenjen. Dubrovni{ko republiko je vzpostavljalo kot uravnote‘eno celoto njeno gospodarstvo in njena dr‘avna ureditev. Kot urejena skupnost, socialno jas- no strukturirana, vendar dru‘beno ve~inoma te‘ko prehodna, se je zavedala, iz ~esa izhaja njena samo- stojnost. To pa ji je omogo~ilo izoblikovati jasen lasten dr‘avni{ki razmislek in skupni interes. Na osnovi zadol‘nic, ki so jih notarji vpisovali v svoje registrirne knjige iz dneva v dan in iz leta v leto, je, kot smo ‘e omenili, mo~ ugotoviti, s katerimi vrstami blaga se je trgovalo oziroma katere vrste 538 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) blaga so bile trgovsko najzanimivej{e, kak{ne so bile koli~ine, vrednost blaga ter od kje je bilo po izvoru, torej s katerimi de‘elami so bili trgovski stiki vzpostavljeni in kak{na je bila njihova intenziv- nost. Avtor se je tako lotil v drugem poglavju, v katerem sku{a prikazati obseg in vrednost kreditne trgovine, zahtevne naloge. Z zavedanjem, da je raziskovalcu potrebno poznavanjem mer, ute‘i, cen, denarne vrednosti, pomembnosti in kakovosti blaga v dolo~enem ~asu ipd., je Ignacij Voje opravil pregled knjig zadol‘nic od prve ohranjene leta 1282 do knjige zadol‘nic leta 1500. Posami~ne podatke o najzanimivej{ih vrstah blaga, ki so ga v Dubrovnik uva‘ali (srebro, glamsko srebro, svinec, svin~ev glaj) oziroma iz njega izva‘ali (sukno), je strnil v sumarne rezultate po posameznih obdobjih. Na eni strani je to narekovala deloma ohranjenost knjig zadol‘nic, na drugi strani pa predvsem sam zgodovin- ski polo‘aj v zalednih de‘elah, s katerimi je potekala trgovinska dejavnost, ki je po vrednosti in koli~ini blaga nihala v skladu z vojno politi~nimi razmerami v njih. Trgovino z balkanskim zaledjem je v precej{nji meri oviral fevdalni partikularizem, ko pa so ta prostor zasedli Turki, so se po prvotnem zati{ju trgovske mo‘nosti za podjetne Dubrovni~ane razprle. Politi~no in carinsko poenotena osmanska dr‘ava je dajala trgovcem bolj{e mo‘nosti in promet je po obsegu in vrednosti narasel. Takrat se je trgovina v samem Dubrovniku demokratizirala, saj so se s trgovskimi posli, ki so jih obvladovali plemi~i, v ve~ji meri za~eli ukvarjati (in jo prevzemati) veliki trgovci in tudi obrtniki. Dubrov~ani so takrat v nekr{~anski osmanski dr‘avi »odkrili« {e eno dobi~konosno dejavnost: odkupovanje su‘njev in ujetnikov je postalo pomemben vir njihovih dohodkov. Avtor se povsem jasno zaveda, da v tem poglavju o kvantifikaciji trgovskega prometa in proizvodnje ne daje popolne slike, vendar pa rezultati odra‘ajo dolo~eno stanje in razmere na takratnem gospodarskem tr‘i{~u. S trgovskimi povezavami Dubrovnika s sosednjimi balkanskimi de‘elami in z de‘elami v Sredo- zemlju se je uspe{no ukvarjalo ve~ zgodovinarjev. Voje, ki sodi mednje in tudi v tej knjigi tega podro~ja ne zanemarja, pa je vendarle trgovinsko in trgovsko podobo dubrovni{ke iskateljske podjetnosti raz{iril. Pozornost je usmeril v manj raziskana ali sploh neraziskana podro~ja: v Dalmacijo, italijanske Marke, slovenske de‘ele, Istro in Trst. Medtem, ko je bila pozornost zgodovinarjev usmerjena v trgovske stike Dubrovnika z ju‘no Italijo in Sicilijo, je Voje zaoral ledino in pokazal na {iroke trgovske povezave med Dubrovnikom in Markami ob srednji italijanski obali. Fragmentarni podatki o prisotnosti Dubrovni~anov v Istri in v slovenskih de‘elah pa ka‘ejo zgolj na to, do kod so segale njihove trgovske tipalke, ki pa njihovega obse‘nej{ega interesa niso spodbudile. Tudi obratno je bilo podobno. Glas o Dubrovni{ki dr‘avici, ki je v 15. stoletju za~ela do‘ivljati svoje zlato obdobje, je segel tudi do nekaterih redkih »Slovencev«. A zdi se, da jih je v samo mesto, kot ka‘e Vojetovo skrbno brskanje po arhivskem gradi- vu, prej kot premi{ljena ‘ivljenjska poteza pripeljala usoda. V dveh stoletjih so bili trije, vendar med njimi tudi Francisco de Pavonibus de Lubiana, ki velja (prav po Vojetovem odkritju) za prvega znanega glasbenika slovenskega rodu. Tudi Trst v srednjem veku za Dubrovni~ane ni bil privla~en. [ele v 18. stoletju, potem, ko je postal osrednja luka in svobodni emporij izredno ozemeljsko pove~ane Avstrijske monarhije, se je trgovinski interes med obema obalnima mestoma ob~utno pove~al. Pri{lo je do ‘ivahne blagovne menjave; med drugim se je dubrovni{ka republika oboro‘evala prav preko tr‘a{kega pristani{~a z boroveljskimi pu{kami. Voje je v knjigo vklju~il tudi {tiri portrete ljudi, ki so se ukvarjali s trgovino. Posebej zanimiva sta dva: Mihajlo Martinu{i} iz 14. stoletja in najpomembnej{i latinist in pesnik Dubrovnika Ilija Crijevi} iz 15./16. stoletja, ki je prehodil ‘ivljenjsko pot od vzkipljivega pretepa~a, poeta, {olnika, duhovnika in denarnega prekup~evalca. Avtor ne dopolnjuje zgolj na{o vednost o njunem ‘ivljenju z novimi podatki, ampak poda jasno podobo o tem, kak{en je bil lik trgovca nasploh, ~e je hotel biti uspe{en v, kot pravi Filip de Diversis, »republiki trgovcev, ki nosijo plemi{ki naziv«. Od idealno zami{ljenega trgovca, o katerem je pisal Benko Kotruljevi} v svojem teoreti~nem priro~niku z naslovom »O trgovini in popol- nem trgovcu«, je bil trgovec v realnem svetu prej tak, kot sta bila Crijevi} in predvsem Martinu{i}: brezkompromisen in poslovno agresiven v ‘elji po sklenitvi posla, razvraten, oderu{ki, neprizanesljiv do dol‘nikov. Plemi{ke plemenitosti (ki je seveda dejansko produkt romantike) je bilo malo ali ni~, razen v doslednem sledenju na~elu, ki se je izra‘alo v grobi praksi, ki naj bi pripeljala do dobi~ka v vseh stvareh, ki se je trgovec loti: v goljufanju dr‘ave, ~e je le mogo~e, v posojanju denarja, v dru‘abni{tvu, v vlaganju v posel in goljufanju pri tem, v posredni{tvu, pri izkori{~anju lastnih uslu‘bencev in slu‘ab- nikov, ali pa celo pri kockanju, ki je ‘e v srednjem veku preraslo v pravo igralni{tvo. Za knjigo, ki strogo v znanstvenem jeziku meri gospodarski utrip Dubrovni{ke republike v zadnjih stoletjih 539ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) srednjega veka, stoji ‘iva slika mesta, ki vrvi od mno‘ice ljudi v pristani{~u, v carinarnici, v kr~mah, v karanteni, v predmestju v suknarskih manufakturah, v dr‘avnih upravnih zgradbah in skladi{~ih, v trgovskih in obrtnih hi{ah in delavnicah, na slikarskih odrih v cerkvah, v {olah. V zasen~enih sobah hi{ se je razmi{ljalo o zvezdah, umetnosti, filozofiji, kjer so misli segale v zarobje ~ude‘a krhkega ~love{kega ‘ivljenja. V borilnici pa so mladi plemi{ki sinovi nabirali izku{nje v sabljanju in spoznavali ob koncu 15. stoletja ru{ilno mo~ topov in ubijalsko mo~ ognjenega oro‘ja. Pri vsem tem je imela trgovina izre- den pomen in mo~an vpliv na mentaliteto, obi~aje, ‘ivljenjski slog – na vse tisto kar lahko prepoznamo kot vrednote, iz katerih so izhajali, ko so tkali svoje na~rte in ko so vstopali v svet preko meja svoje dr‘avice. Trgovina je bila eden od tistih skupnih imenovalcev, ki so zagotavljali uspe{nost dr‘ave v odnosu do drugih in ki so omogo~ali sobivanje v neki urejenosti, ki jo lahko smatramo za moderno v svetu, ki jih je obkro‘al. Knjiga »Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku« je napisana skrbno, podrobno in natan~no. Zadovoljila bo zahtevne specialiste, vedo‘eljne {tudente in tudi tiste, ki jih zanima gospo- darski fenomen srednjeve{kih plemi{kih republik, {e posebej dubrovni{ke. Hkrati pri~ujo~a knjiga po- trjuje dr. Ignacija Vojeta za gotovo najbolj{ega poznavalca dubrovni{ke zgodovine pri nas in za enega najbolj{ih poznavalcev srednjeve{ke zgodovine Dubrovnika nasploh. Vasko Simoniti I g o r G r d i n a, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politi~ni mozaik 1860-1918. Ljubljana : [tudentska zalo‘ba, 2003. 386 strani. Zgodovina habsbur{ke monarhije, srednjeevropskega imperija {tevilnih narodov, kultur in ver, je eno od tistih podro~ij zgodovinopisja, ki nikoli ne izgubijo svoje atraktivnosti. V Zahodni Evropi in v ZDA ni zanimanje zgodovinarjev zanjo nikoli zamrlo; ponekod je pogosto tudi presegalo meje kriti~ne presoje kompleksnih politi~nih, kulturnih in gospodarskih procesov mnogonarodne tvorbe v srcu Evro- pe in se izgubljalo v idealisti~nih pretiravanjih. Po drugi strani pa so v dr‘avah, ki so po prvi svetovni vojni nastale na vzhodu nekdanje habsbur{ke monarhije {tevilni pisci kar tekmovali med sabo, kdo bo znal opisati zloglasno »je~o narodov« v temnej{ih in grozovitej{ih barvah. Tudi v slovenski historiogra- fiji tovrstnih gore~ne‘ev ni nikoli manjkalo, ~eprav je treba priznati, da se je nemajhen del znanstve- nikov tudi v jugoslovanski dobi uspel izogniti ~erem nekriti~nega vrednotenja slovenskega bivanja v habsbur{ki monarhiji; to velja tako za monarhisti~no kot tudi komunisti~no Jugoslavijo. Po dr‘avni osamosvojitvi smo tudi slovenski zgodovinarji intenzivirali raziskovanje slovenske po- litike v habsbur{ki monarhiji, pri ~emer smo se znali vklopiti v tedanji prevladujo~i tok v srednjeevrop- skih historiografijah, ki je na novo odkrival nekatere najbolj zanimive segmente habsbur{ke preteklosti. Eden od znakov renesanse na tem podro~ju so bile tudi {tudije o vodilnih slovenskih politikih staro- avstrijske dobe (dr. Janeza Evangelista Kreka, dr. Antona Koro{ca, dr. Ivana [uster{i~a, dr. Janka Brejca...). Nekoliko dlje pa smo morali po~akati na monografijo, ki bi kriti~no ovrednotila celotno obdobje slo- venskega dozorevanja v politi~ni narod, od trajne uveljavitve ustavne ureditve v habsbur{ki monarhiji (1860/61) pa do njenega razpada in vklju~itve Slovencev v jugoslovanski dr‘avni okvir (1918). Danes ‘e lahko re~emo, da se je ~akanje izpla~alo, saj smo lani dobili na knji‘ne police mojstrski prikaz Slovencev med tradicijo in perspektivo, ki ga je v obliki politi~nega mozaika zapisal ddr. Igor Grdina. Nekoliko bolj pozorni spremljevalci Grdinovega izjemno bogatega znanstvenega dela smo njegov pogled na slovensko zgodovino v okviru habsbur{ke monarhije ‘e lahko spremljali in ocenjevali v njegovih {tevilnih {tudijah, v katerih je znal bralstvo pritegniti s svojim priostrenim ~utom za podrob- nosti in mogo~nim narativnim talentom. Grdinova knjiga o Slovencih med tradicijo in perspektivo vsebuje najbolj{e elemente kvalitetne zgodovinske {tudije, pri ~emer zdru‘uje vse dobre lastnosti tradi- cionalnega zgodovinopisja in sodobnih znanstvenih prijemov, ki iz mno‘ice podatkov in citatov ustvarjajo izredno berljivo in fascinantno besedilo v obliki mozaika ~love{kih usod izginulega, a nikoli poza- bljenega imperija v srcu Evrope. Grdina za~enja svojo pripoved s kratko oceno za~etkov slovenskega narodnega gibanja, ki je ‘e od konca 18. stoletja delovalo kot »nekak{na koalicija med ’razsvetljenci z de‘ele’ (Anton Toma‘ Linhart, 540 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Valentin Vodnik, pozneje Bleiweis in njegov krog), tradicionalisti~nimi duhovniki (o. Marko Pohlin) in lokalnimi imenitniki (@iga Zois baron Edelsteinski), ki jim je dunajski centralizem – ~eprav na razli~ne na~ine – izpodmikal tla pod nogami«. Sploh je potem skozi celotno knjigo Grdina zelo kriti~en do t. i. »slovanske politike« dunajskih vladnih krogov, pri ~emer pa njegova kritika nikoli ne prestopi meje uravnote‘ene predstavitve razmerij med centrom in slovenskimi de‘elami. Tako tudi ugotavlja, da se je v za~etku ustavne dobe slovensko narodno gibanje, ki je sprva »temeljilo predvsem na neformalnih (prijateljskih, znanskih, poklicnih) zvezah«, zdelo z dunajske perspektive »precej benigno«. Slovensko narodno gibanje takrat ni imelo niti enega dnevnika, njegova glavna institucionalna oblika pa so bile ~italnice, ki »so po vplivu na javno ‘ivljenje mo~no zaostajale celo za angle{kimi dru‘abnimi klubi ali francoskimi kulturni{kimi saloni«. Slovensko narodno gibanje se je profiliralo v prvi vrsti v boju z nem{kimi ustavoverci, na zahodni meji pa v obrambi pred agresivnim italijanskim nacionalizmom. Obkro‘enost z mo~nimi nasprotniki je slovenske politike silila v »sloga{tvo«, ki je v sedemdesetih letih 19. stoletja izgubilo na udarni mo~i zaradi nastopa radikalnih »mladoslovencev«. Spoznanje, da notranjepoliti~ne delitve zgolj krepijo zu- nanje »sovrage«, je slovensko politiko kmalu spet zdru‘ilo pod zastavo sloga{tva, ki je nato ponosno vihrala vse do za~etka devetdesetih let. Grdina nam ponudi sve‘ pogled na slovensko vztrajanje v konservativnem klubu Karla grofa Hohenwarta, kot glavnem stebru znamenitega »‘eleznega obro~a«, na katerem je temeljila mo~ Taaffejeve vlade. Ta je monarhiji prinesla stabilnost, slovenski narod pa osvobodila pritiska nem{kih liberalcev in mu omogo~ila prehod iz etnografskega fenomena v politi~ni narod z izoblikovano strankar- sko sceno. Grdina meni, da »demokratizacija Francjo‘efovega cesarstva dejansko nikoli ni prerasla v pravo vladavino (ve~ine) ljudstva«, za kar pa razloga »ne gre iskati samo v sporih in spopadih med {tevilnimi narodi, temve~ tudi v ’starosvetni’ mentaliteti velikega dela politi~nih elit in dvora«. Njegova kritika sega {e dlje z ugotovitvijo, da »demokraciji v podonavskem imperiju ni bil priznan status na~ela, temve~ je veljala le za sredstvo v politi~nem boju«. A tudi tako obarvani demokratizacijski procesi so v kon~ni fazi voditeljem slovenskega naroda vendarle omogo~ili aktivno sodelovanje v parlamentarnem in politi~nem ‘ivljenju habsbur{ke monarhije, {e zlasti po uvedbi splo{ne in enake volilne pravice (1907). Biografski portreti prvakov, ki so poveljeva- li slovenskim politi~nim strankam, in njihovih nem{kih oz. renegatskih nasprotnikov, so ena od najbolj atraktivnih zna~ilnosti Grdinove knjige. Ob tem izstopajo zlasti portreti glavnih liberalnih protagoni- stov Frana pl. [ukljeta, dr. Ivana Tav~arja in Ivana Hribarja, ter katoli{ko-narodnih voditeljev dr. Ivana [uster{i~a, dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Evgena Lampeta, ki so po zlomu sloga{tva diktirali tempo de‘elne politike na Kranjskem. Njihova prevlada v osrednji slovenski de‘eli je sovpadla z vzpo- nom agresivnih nacionalizmov na ravni dr‘ave, ki je po Taaffejevem odhodu postala »talec najbolj neodgovornih nem{konacional(isti~)nih elementov«, v kon~ni fazi pa je »prav sledenje logiki (pan)germanskih skrajne‘ev« dunajske vladne kroge »pripravilo do dejanj, ki so povzro~ila izbruh 1. svetovne vojne«. Po mnenju Grdine Dunaj ni delal usodnih napak samo v notranji politiki, ampak se tudi diplomacija ni najbolje zna{la na razgreti mednarodni sceni. Poraze, ki jih je do‘ivel v boju za prevlado v italijan- skem in nem{kem prostoru, je cesar in kralj Franc Jo‘ef posku{al kompenzirati z aktivno politiko na Balkanu. A tudi tu ni imel najbolj sre~ne roke, saj je poskus {iritve habsbur{kega vpliva na jugovzhodno Evropo tr~il ob »jugoslovanski Piemont« Srbijo. Na~rte avstro-ogrskih vladnih krogov je {e dodatno pokvaril razmah jugoslovanskega gibanja v slovenskih in hrva{kih de‘elah, ki je glavna impulza do‘ivelo z aneksijo Bosne in Hercegovine ter z balkanskimi vojnami. Grdina podrobno opisuje razli~ne koncep- te re{evanja jugoslovanskega vpra{anja, za katerega ugotavlja, da se je zaradi odla{anja, nasprotovanja in tudi nesposobnosti odlo~ilnih faktorjev v monarhiji razvilo v najbolj usodno dilemo mnogonarodne- ga cesarstva. V senci velikih dogodkov na Balkanu je v osrednji slovenski de‘eli Kranjski zavladala Slovenska ljudska stranka, ki sta jo [uster{i~ in Lampe u~inkovito instrumentalizirala za zagotovitev primata politi~nega katolicizma. Liberalno vodstvo ni bilo sposobno zaznati vseh razse‘nosti sprememb, ki sta jih prina{ala demokratizacija javnega ‘ivljenja in politizacija {ir{ih slojev prebivalstva. Grdina posre~eno zapi{e, da so Tav~arjevi liberalci »na lovorikah preprosto zaspali«, saj so menili, »da bo sodobnost mogo~e podalj{(ev)ati v nedogled – in so se zato postopoma levili v pravcate konservativce«. Nasprotno 541ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) so [uster{i~ in njegovi privr‘enci z zavzemanjem za splo{no in enako volilno pravico »na Slovenskem v marsi~em prevzeli prapor politi~ne naprednosti«. Iz Grdinovih citatov v knjigi je lepo razvidna vsa paradoksalnost slovenskega strankarsko-politi~nega razvoja na prelomu stoletja: narodno-napredni li- beralci so se povezali v koalicijo z nem{kimi ustavovernimi veleposestniki in na koncu z nasproto- vanjem demokratizaciji pristali na konservativnih okopih, nekdanji konservativci pa so se z doslednim uveljavljanjem kra{~anskosocialnih na~el in s posluhom za probleme t. i. »malega ~loveka« razvili v moderno kr{~anskodemokratsko stranko. [uster{i~ je kot »nekronani vojvoda kranjski« v svojih rokah v letih pred prvo svetovno vojno zdru‘il ‘e skoraj neverjetno politi~no mo~, ki jo je manifestiral tako na de‘elni ravni kot tudi v parla- mentarnih bojih in zakulisnih pogajanjih na Dunaju. Kot ugotavlja Grdina, je bil [uster{i~ edini sloven- ski politik, ki mu ni mogel do ‘ivega zloglasni »prastrah« pred nem{tvom, ki so mu podlegali drugi strankarski prvaki. Politika [uster{i~evega kova bi se ne branila nobena resna stranka v takratni mo- narhiji; in ~e kdo od Slovencev iz staroavstrijskega obdobja zaslu‘i naziv dr‘avnika, je to prav gotovo ravno [uster{i~. Njegova samozavest, avtoritarnost in brezobzirnost pri izpolnjevanju strankarsko- politi~nih ciljev pa mu niso nakopale samo cele vrste sovra‘nikov v vrstah nem{kih nacionalcev, ampak so vzbudile tudi odpor znotraj Slovenske ljudske stranke. Na ~elo upornikov se je na predve~er prve svetovne vojne postavil »ljudski tribun« Krek, ki je uspel potisniti [uster{i~a v politi~no izolacijo, kar Grdina zelo slikovito opi{e na podlagi citatov iz dnevnikov Evgena Lampeta in knezo{kofa Antona Bonaventure Jegli~a. Zmaga Krekove struje, ki se ji je pridru‘il tudi {tajerski prvak dr. Anton Koro{ec, odlo~ilno pa jo je okrepil Jegli~, je v kon~ni fazi pomenila tudi zlom avstrodinasti~nega patriotizma na Slovenskem. Koro{ec se je znal spretno postaviti na ~elo jugo- slovanskega gibanja, ki je v temeljih zamajalo temelje starodavne monarhije. Z dinami~nim prikazom slovenskega slovesa od Avstro-Ogrske in vstopa v obljubljeno jugoslovansko de‘elo Grdina tudi zaklju~i svojo monografijo. Knjiga Slovenci med tradicijo in perspektivo ni zgolj sve‘ pogled na slovenski politi~ni razvoj druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja, ampak tudi zelo izviren prikaz pozne habsbur{ke monarhije, ki je zaradi nere{enih narodnostnih nasprotij morala zapustiti zgodovinski oder. Grdina se je znal v‘ive- ti v duh ~asa in nam ga prepri~ljivo prikazati v vseh njegovih zanimivih razse‘nostih. Napotilo, ki je obi~ajno za zaklju~ek tovrstnih recenzij, da je namre~ knjiga obvezno ~tivo za vse, ki {tudirajo in raziskujejo zgodovino habsbur{ke monarhije, tokrat ne zadostuje. Grdinova knjiga je knjiga za vse, ki imajo radi zgodovino. A n d r e j R a h t e n A n d r e j P a n ~ u r, V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema. Celje : Zgodovinsko dru{tvo, 2003. (Zgodovini.ce ; 1) V slovenskem zgodovinopisju se je na podro~ju ekonomske zgodovine v zadnjih letih zgodil velik premik. Raziskovalno polje se je raz{irilo, tematski obseg raziskav je postal pester kot {e nikoli, hkrati pa je pri{lo {e do velikega metodolo{kega premika. Mlaj{e generacije gospodarskih zgodovinarjev so namre~ pri~ele v svoj repertoar analiti~nih orodij vklju~evati {e interdisciplinarne prijeme. Ob doslednem upo{tevanju obi~ajnih zgodovinarskih metodolo{kih pristopov so se oprijeli tudi spoznavnih na~inov, ki so jih izoblikovale druge stroke. V primeru gospodarske zgodovine je bila najbli‘ja ekonomija. S svojimi spoznanji, zakonitostmi in neiz~rpnim repertoarjem analiti~nih orodij se je ponujala kar sama sebe. Inter- disciplinarni pristop se je pokazal kot u~inkovito sredstvo za odpiranje novih raziskovalnih tem. V to miselno okolje se povsem ume{~a tudi knjiga Andreja Pan~urja »V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema«, v kateri predstavlja monetarno politiko v Habsbur{ki monarhiji in odzivih nanjo pri Slovencih od srede devetnajstega stoletja do izbruha prve svetovne vojne. Potreba po raziskavi monetarne politike se je kazala ‘e dolgo ~asa, vendar je tematika dosledno ostajala ob strani. Veljala je za hermeti~no, naporno/zahtevno in predvsem za te‘ko razumljivo v spoznavnem in interpretativnem smislu. Monetarni politiki ni bilo mogo~e slediti oziroma jo razumljivo tolma~iti brez navezave na 542 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) teorijo, brez temeljitega poznavanja del ekonomistov na to temo. Zelo obse‘en seznam literature in {tevilna sklicevanja v tekstu Pan~urjeve knjige pri~ajo, da se je tega dobro zavedal. Rezultat kombinacije monetarne teorije in empiri~nih spoznanj z avstro-ogrskega in slovenskega prostora je kakovostna knjiga, ki v marsi~em izstopa med dosedanjimi slovenskimi knji‘nimi izdajami na podro~ju gospodarske zgodovine. Pan~ur je obravnavo monetarne politike zastavil na {iroko, ni je obravnaval izolirano temve~ jo je umestil v {ir{i socialni, gospodarski in politi~ni kontekst. V ospredju obravnave je sicer monetarna politika, vendar pa se nam v ozadju izrisujejo domi{ljene konture splo{ne gospodarske in politi~ne zgodovine Habsbur{ke monarhije do prve svetovne vojne. Mestoma je pose- gel {e dlje in tudi same avstrijske razmere uvr{~al v {ir{i evropski okvir. Andreja Pan~urja je k vklju~evanju drugih dimenzij – politi~ne in splo{ne gospodarske ter socialne zgodovine – vodilo spoznanje, da je dru‘beni razvoj enovit in vzro~no posledi~no povezan. Monetarna politika se je namre~ dogajala v konkretnem okolju in prostoru. Iz tega okolja in prostora je izhajala in bila z njim tudi determinirana. Izolirana obravnava bi bila vsekakor mogo~a, vendar ne bi bila celostno zaokro‘ena. Tej sku{njavi pa Andrej Pan~ur v svoji sistemati~nosti in z ob~utkom za sintezo ni podlegel. Monetarne politike ni interpretiral iz nje same, temve~ iz okolja v katerem je nastajala in u~inkovala. Knjiga je pregledno razdeljena na trinajst vsebinskih poglavij, pridru‘ujejo pa se jim {e priloge, seznam okraj{av in obse‘en seznam virov in literature. Na koncu pa je dodan {e skromen povzetek v angle{~ini. V poglavjih se druga za drugo razvr{~ajo zgodbe o razli~nih zvrsteh denarja, denarni uredit- vi, prora~unski politiki in vzro~no posledi~ni povezanosti posameznih gospodarskih politik. Nazorno so prikazane razmere, ki nastajajo kot posledica neusklajenosti posameznih gospodarskih politik ter vplivov in navezav na splo{no gospodarsko stanje v dr‘avi. Sledimo obravnavam razli~nih denarnih reform, emancipaciji avstrijske narodne banke kot avtonomne emisijske ustanove, nadalje prehajanjem s srebrne na zlato podlago in kon~no velikim dilemam s konvertibilnostjo ob zadnji valutni reformi v Habsbur{ki monarhiji iz leta 1892. Skozi vsa poglavja pa se prepletajo in jih kot rde~a nit povezujejo odzivi na Slovenskem, tako gospodarstvenikov kot politikov, ~asopisje pa je pri~alo tudi o odzivih med ljudstvom. To je obenem temeljni vsebinski poudarek, ki nam prikazuje monetarno politiko skozi slo- vensko optiko, s stali{~a vpliva na slovenski prostor ter do‘ivljanja in sprejemanja denarja in ve~ deset- letij trajajo~e denarne nestabilnosti v slovenskem prostoru. V tem oziru je Pan~urjeva knjiga temeljno in originalno delo. Pan~ur je knjigo zasnoval predvsem kronolo{ko, kar je posledica dogajanja oziroma zna~ilnosti problematike same. Drugo polovico devetnajstega stoletja ozna~uje v monetarnem smislu izrazita ne- stabilnost pri oblikovanju splo{no sprejetega merila vrednosti, kar naj bi denar navsezadnje bil. Sle- denje mnogim spremembam, ki jih je kot najmanj{i skupni imenovalec zdru‘evala le pregovorna nesta- bilnost in stalno prisotno prizadevanje za stabilizacijo razmer, je onemogo~ala doslednej{o uporabo problemskega principa. Dejstvo je, da bi marsikateri posamezen vidik monetarne politike druge polovi- ce devetnajstega stoletja lahko bil zaradi svoje kompleksnosti in tehtnosti tudi predmet samostojne obdelave. Knjiga Andreja Pan~urja, kon~no naj vendarle povemo, da gre za natis disertacije, gotovo predsta- vlja v slovenskem zgodovinopisju, natan~neje seveda znotraj gospodarskega zgodovinopisja, velik ko- rak naprej zaradi svoje izvirnosti. Hkrati je tudi res, da tako kompleksno zastavljenih del dosedaj ni bilo prav veliko. Andrej Pan~ur je tako v slovensko zgodovinopisje vpeljal problematiko, ki je bila do sedaj le malo ali skorajda ni~ poznana, {e manj pa raziskana. V metodolo{kem in vsebinskem oziru Pan~urjevo delo vsekakor izstopa izmed dosedanjih knji‘nih objav s podro~ja gospodarske zgodovine, prav tako po obse‘nosti in zahtevnosti obravnavane snovi ter po posegu v dolgo ~asovno obdobje. Na koncu je potrebno {e opozoriti, da se je Andrej Pan~ur na {iroko ognil sku{njavi, da bi zahtevne monetarne zgodbe in zgodbice tolma~il na jezikovno zapleten na~in. Ubral je drugo pot, ki je neprimerno bolj prijazna, kar bodo bralci gotovo znali ustrezno ceniti. @ a r k o L a z a r e v i } 543ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Staat-Land-Nation-Region. Gesellschaftliches Bewußtsein in den österreichischen Ländern Kärnten, Krain, Steiermark und Küstenland 1740 bis 1918. Ur. Harald Krahwinkler. Celovec, Ljub- ljana, Dunaj : Mohorjeva zalo‘ba, 2002. 362 strani. Kot 9. zvezek serije Zgodovina brez meja, ki sta jo skupaj za~ela izdajati Oddelek za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na Univerzi v Celovcu in pa Dom prosvete Sodalitas v Tinjah, je v uredni{tvu Haralda Krahwinklerja iz{la publikacijam z navedenim naslovom, posve~ena prerano umrlemu profesorju Andreasu Moritschu, ki je bil tudi gonilna sila te serije. Deveti zvezek vsebuje referate zadnjih dveh zasedanj avstrijsko-slovenske zgodovinske komisije in ker sem bil z njenim delovanjem dobrih petnajst let neposredno povezan, se mi zdi potrebno, da napi{em nekaj besed. Takoreko~ v slovo. Mimogrede naj omenim, da gre za komisijo, ki je nastala kot nadalje- vanje nekdanje avstrijsko-jugoslovanske komisije in nima ni~ skupnega s sedanjo komisijo, ki je nasta- la na pobudo obeh zunanjih ministrov in je tudi njeno delo druga~e zastavljeno. V kratki spremni besedi je izdajatelj povedal, da gre za objavo referatov, ki jih je dobil na Moritschevi pisalni mizi. Ne vem sicer, zakaj vsako od sre~anj te komisije imenuje z drugim imenom, ker bi bilo edino prav, da bi obe ozna~il za zasedanje komisije, ki se je v za~etku imenovala {e avstrijsko-jugoslovanska in je organizi- rala tri zasedanja, ves ~as pa je vsaj z na{e strani delovala prav mukoma. Po osamosvojitvi Slovenije je v za~etku kazalo, da bo sodelovanje bolj{e, potem pa se pri~akovanja niso uresni~ila in komisija je nazadnje, zgleda, dokon~no zamrla. Za osve‘itev spomina naj povem, da je bilo prvo zasedanje komi- sije 1976 v Gössingu, po dalj{em presledku je sledilo drugo 1984. na Oto~cu in 1988. tretje na Dunaju. Razpad Jugoslavije je naslednje zasedanje, ki naj bi bilo leta 1991, sicer prepre~il, vendar pa je delo prej{nje komisije v nekem smislu nadaljevala avstrijsko-slovenska komisija in ‘e 1993 je pri{lo do prvega zasedanja na Bledu, 1996 v Tinjah do drugega in 1999 do tretjega v Ljubljani, ki je bilo tudi zadnje. Na avstrijski strani si je predvsem prof. dr. Richard Plaschka zelo prizadeval, da bi se komisija sestajala in prav njegova zasluga je, da je do dveh zasedanj v Avstriji tudi pri{lo. Komisija je bila ustanovljena na pobudo avstrijske akademije znanosti, jugoslovanski partner pa je bil svet jugoslovan- skih akademij in na{ prvi predsednik je bil prof. dr. Fran Zwitter, za kratek ~as ga je nasledil beograjski profesor dr. Andrej Mitrovi} in na njegov predlog sem bil za tretjega izbran jaz ter ostal do konca jugoslovanske komisije, potem pa vodil slovenski del avstrijsko-slovenske komisije. Stro{ke udele‘be naj bi za vse jugoslovanske ~lane in referente pokrivale republi{ke akademije in vse so to tudi storile, razen slovenske, ki je pokrivala stro{ke le za referente, ki so bili akademiki, za druge pa ne, kar nam je povzro~alo ne malo te‘av. Avstrijska stran je obstoj komisije pogojevala z akademijskim okvirom. Ker pa je bil prof. Plaschka zelo zainteresiran za delovanje komisije, je avstrijska akademija krila stro{ke tudi za slovenske ~lane in referente, ~e je bilo zasedanje v Avstriji. Ko smo novembra 1993 pripravili prvo zasedanje nove, avstrijsko-slovenske komisije, je kazalo, da bomo ujeli triletni ritem prirejanja zasedanj, pa tudi zbornik referatov smo relativno hitro izdali, ‘e leta 1995. Zaradi bolezni je prof. Plaschka kmalu nato odstopil kot predsednik avstrijskega dela komisije in na njegovo mesto je bila imenovana prof. dr. Grete Klingenstein. Stikov med nama ni bilo in kmalu sem izvedel, da je vodenje komisije prepustila prof. dr. Andreasu Moritschu, ki je do mene kazal izrazito animoziteto in to se je poznalo tudi pri delu komisije. Kdaj, zakaj in kako se je avstrijska akademija odlo~ila, da komisijo s svoje strani ukine, uradno nisem bil obve{~en in tako komisija prakti~no od zadnjega zasedanja oktobra 1999, ki je bilo organizirano v Ljubljani s strani SAZU in kjer sem bil, kljub predsedovanju iz organi- ziranja odrinjen. Kasneje je hotel prof. Moritsch izdati referate zadnjih dveh zasedanj komisije, torej v Tinjah in v Ljubljani, skupaj in v enem zvezku, ~emur pa smo nasprotovali, saj je bilo dotlej obi~ajno, da dr‘ava prirediteljica izda zbornik sama. Zato v zvezku, o katerem poro~amo, tudi ni referatov slo- venske strani z zasedanja v Ljubljani. Na ‘alost pa slovenska stran {e ni uspela objaviti referatov iz Ljubljane in prav ni~ ne ka‘e, da bo do tega pri{lo. Res je {koda, da referati obeh zadnjih zasedanj komisije niso iz{li v celoti, saj je bila tematika zanimiva in pomembna, kvalitetni pa so bili tudi referati, ki smo jih poslu{ali. Res pa je, da je zasedanje v Tinjah spremljala izjemna smola in splet nesre~nih okoli{~in, saj sta kar dva slovenska referenta zaradi bolezni odpadla, pa tudi na avstrijski strani sta manjkala dva. V objavljeni verziji na na{i strani manjka referat dr. Jo‘eta Pirjevca, na avstrijski strani pa ni prispevkov dr. Rüdigerja Mallija in dr. Grete Klingenstein, katere referat je nadome{~en z refe- ratom Armina Wallasa. Objavljen tudi ni uvod v dolgoro~ni program dela komisije, ki ga je v Tinjah 544 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) imel dr. Moritsch in tudi ne moje pozdravne besede, kar je bil sicer obi~aj. S povedanim seveda ne kritiziram izdajatelja dr. Krahwinklerja, ki je objavil pa~ tisto, kar je na{el. V drugem delu zvezka, ki prina{a referate zasedanja v Ljubljani, seveda manjkajo vsi slovenski (Melik, Cvirn, Grdina, Holz, Maru{i~ in Granda), od avstrijskih pa referat dr. Claudie Fräss-Ehrfeld in dr. Helmuta Rumplerja, ki pa se ljubljanskega zasedanja sicer ni udele‘il. Zdaj vse ka‘e, da tovrstnega sodelovanja ne bo ve~, vsaj v tak{ni obliki ne. Zamrle so {e nekatere druge komisije, ki so v nekdanji skupni dr‘avi uspe{no delovale, kot na primer ~e{ka in ‘e znatno preje {e italijanska. Pri~ujo~i zvezek predstavlja torej torzo dveh zanimivih in kvalitetnih sre~anj avstrijskih in sloven- skih zgodovinarjev, ki se najbr‘ ne bodo ve~ ponovila. Tako so iz prvega sre~anja v Tinjah objavljeni referati Armina Wallasa o konfliktih med dr‘avo in stanovi in o uveljavljanju upravnih reform na Koro{kem v ~asu Marije Terezije, Franceta M. Dolinarja o jo‘efinizmu in novi vlogi vi{je duhov{~ine s posebnim ozirom na ljubljanskega {kofa Janeza Karla Herbersteina, Petra G. Trooperja z naslovom Pastir, u~itelj, voditelj, zdravnik in o~e, s podnaslovom Jo‘efinizem in nova vloga ni‘je duhov{~ine, Theodorja Domeja o jezikovni politiki in {oli na Koro{kem v letih 1774 do 1848, Wilhelma Bauma o Urbanu Jarniku in samozavesti koro{kih Slovencev v predmar~nem ~asu, Branka Maru{i~a o avstrijskem Primorju od srede 18. stol. do 1848, Staneta Grande o gospodarstvu Kranjske od srede 18. do srede 19. stol. kot prehodu iz fevdalne v kapitalisti~no dru‘bo in pa Vasilija Melika o letu 1848. Manjkajo pa, kot ‘e re~eno, Moritschev na~rt dolgoro~nega programa zasedanj komisije, Grete Klingenstein o reformah prosvetljenega absolutizma na pode‘elju, Rüdigerja Mallija o odmevih na reforme na [tajerskem in Jo‘eta Pirjevca o odmevih na terezijansko-jo‘efinske reforme v Trstu. Iz zasedanja v Ljubljani so objav- ljeni referati Hansa Petra Hyeja o koro{kem de‘elnem zboru od 1861 do 1918 v lu~i virov dunajske vlade, Haralda Krahwinklerja o jeziku in nacionalnosti v gori{kem de‘elnem zboru od 1861 do 1918, Andreasa Moritscha o procesih nacionalne diferenciacije do 90. let 19. stol. in pa Arnolda Suppana o jezikovnih sporih, nacionalnem boju in nacionalnem izklju~evanju v Notranji Avstriji od 1895 do 1918. Manjkata referata Helmuta Rumplerja z naslovom Dr‘ava-de‘ela-pokrajina-narod v razpravah dr‘av- nega zbora 1848/49 in Claudie Fräss-Ehrfeld o domovini na primeru Koro{ke. Manjkajo seveda vsi slovenski referenti. To so bili Eva Holz, ki je govorila o narodni zavesti dr‘avnih uradnikov na Kranjskem in Gori{kem, Vasilij Melik je govoril o mednarodnih predstavah v notranjeavstrijskem prostoru, Igor Grdina o narodnostnih razmejevanjih od devetdesetih let 19. stol. do 1918, Janez Cvirn o [tajercu (Karlu Glaserju) v Trstu, Branko Maru{i~ o Trstu kot emporiju podonavske monarhije od 1848 do 1918 in Stane Granda o izgubi gospodarskih in politi~nih polo‘ajev plemstva na Kranjskem. Krahwinkler je zaslu‘en, da je objavil vsaj del referatov dveh zasedanj nekdaj obetavne komisije dveh sosednjih naro- dov in tako postavil nekak{en spomenik ‘alostnemu koncu nekega sodelovanja. F r a n c R o z m a n P a v l e R a n t, »To sem bil« : prispevki k zgodovini slovenske politi~ne emigracije. Ur. Jo‘e Rant. Buenos Aires : Samozalo‘ba, 2003. 299 strani. V Buenos Airesu, kjer vse redkeje zagledajo lu~ sveta slovenske knjige, je oktobra 2003, s finan~no pomo~jo neimenovanega mecena iz ZDA, iz{la knjiga bratov Pavleta in Jo‘eta Ranta. ^eprav je kot avtor naveden le prvi od obeh imenovanih, lahko vsaj soavtorstvo pripi{emo tudi Jo‘etu, ki je skrbno pregledal bratovo zapu{~ino (arhiv) in iz obilice gradiva izlo~il tisto, kar je posebej zanimivo za bralce. [koda, da je knjiga iz{la v daljni Argentini in je tako na nek na~in »nedostopna« bralcem v Sloveniji. Tega se je zavedal tudi Jo‘e Rant, ki je dalj ~asa posku{al najti v Sloveniji zalo‘nika za knjigo, ‘al neuspe{no. Predno se lotimo podrobnej{e analize same knjige smo bralcem dol‘ni nekaj pojasnil o samem avtorju, ki je v Sloveniji ‘ivel premalo ~asa, da bi bil tukaj dovolj poznan. Rojen je bil leta 1923 v Kranju v {tevilni trgovski dru‘ini (5 otrok) o~etu Jankotu Rantu in materi Marija Gogala. Osnovno {olo je obiskoval v Kranju in se nato vpisal v [kofove zavode v [entvidu. Tu je bil sourednik Jutranje zarje (glasila ni‘je{olcev) in Doma~ih glasov (glasila vi{je{olcev od 1939 do 1940). @e v gimnazijskih letih 545ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) se je aktivno vklju~il tudi v dija{ko politi~no delovanje (kot predsednik Fantovskega odseka) in pri{el v konflikt s prefektom dr. Janezom Jenkom – zato je moral leta 1940 »zaradi upornosti«, zapustiti zavod. Zadnji letnik gimnazije je tako zaklju~il na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani in tu konec junija 1941 tudi maturiral. Jeseni se je vpisal na Pravno fakulteto, ki pa je nikoli ni dokon~al. Ob za~etku vojne se je pridru‘il skupini, ki se je zbirala okoli Fanu{a Emmra – deloval je v obve{~evalnem centru. Po umoru Emmra, se je priklju~il Glava~evi skupini. Po kratkem bivanju v Padovi (da se je re{il pred italijansko aretacijo), je ‘e konec leta 1942 za~el pisati za ~asnik Slovenec, za list Domoljub in v kranjski ~asopis Gorenjec. Ob ~asnikarskem delu, je bil vseskozi vklju~en tudi v obve{~evalno slu‘bo, nazadnje je bil pri domobranski politi~ni policiji. Ob koncu vojne se je umaknil najprej v Vetrinj in se nato vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, da bi dokon~al {tudij (6. in 7. semester), a se je moral julija 1947, zaradi nevarnosti aretacije, umakniti v Rim, kjer se je zaposlil na Slovenskem socialnem odboru (SSO), ki je bil »zadol‘en« za pomo~ in za preseljevanje beguncev v prekomorske dr‘ave. Leta 1948 se je tudi sam preselil v Argentino in se aktivno vklju~il v tamkaj{nje politi~no, dru{tveno, {olsko in publicisti~no delovanje. Najdemo ga pri osrednjem ~asopisu SPE (Svobodna Slovenija) in glasilih (Vestnik, Glas SKA, Koledar Zbornik Sv. Sl.). Politi~no je vseskozi deloval v okviru Slovenske ljudske stranke (kas- neje SLS-SKD). Ob tem je veliko pisal, ~eprav mu zaradi ostrine (tona) niso vsega objavili – tako med svojo generacijo, kot med mladino je bil poznan po svoji ostrini in neprizanesljivosti – toda ob tem je sku{al ostati »pravi demokrat in pluralist«. Morda je prav ta njegova zadnja zna~ilnost, v veliki meri doprinesla k nastanku obse‘nega arhiva, ki {teje »10 ob{irnih listnic (map)«. Iz tega gradiva sta njegova ‘ena Mirijam Per{uh Rant in brat Jo‘e, naredila izsek oz. povzetek arhivskega gradiva, ki obsega preko 500 strani (format A4, font ~rk 10 – kar je v bistvu {e veliko ve~ strani »normalnega tiska«!) in ki je bil tudi osnova knjigi, ki je sedaj pred nami. Knjiga je sestavljena iz 8 poglavij – od katerih jih 6 prikazuje njegovo delo v razli~nih obdobjih in krajih. Sedmo poglavje je namenjeno »odmevom« ob njegovi smrti; osmo »Priloge« pa prina{a seznam Pavletovih spisov, seznam nekaterih dokumentov v arhivu in kratke biografske oznake najvidnej{ih oseb, ki nastopajo v knjigi. Prvo poglavja prikazuje Rantovo mladost (avtobiografija) in odhod v begunstvo (dnevnik od maja 1945 do decembra 1947); drugo poglavje »Rimsko obdobje« (od avgusta 1947 do septembra 1948); tretje poglavje »@ivljenje v Argentini«. Poglavja od 4 – 6 opredeljujejo njegovo poklicno udejstvovanje. @e na prvi pogled se vidi, da je najobse‘nej{e njegovo novinarsko udejstvovanje (obsega strani od 93–188), nato sledi »poklic« poli- tika (str. 189–223) in »poklic« vzgojitelja (str. 225–245). In ob vseh teh njegovih »poklicih« je nastaja- la obse‘na korespondenca (iz te korespondence je v knjigi objavljenega kar precej dopisovanja z dr. Mihom Krekom, s katerim ga je vezalo ne le podobno politi~no prepri~anje, ampak tudi pravo prijatelj- stvo), ki predstavlja najve~ji del arhiva pokojnega Pavleta Ranta. Po avtorjevi oporoki, naj bi »to gradi- vo 20 let (oz. 30) po njegovi smrti pri{lo v Narodno in univerzitetno knji‘nico, ~e ne bo ovir. ^e bodo razmere za slovensko Cerkev doma bolj ugodne, potem po{ljite Spomine in te mape ljubljanski {kofiji, ne pa knji‘nici.« Na to zadnjo spremembo »volila« je morda vplivalo njegovo dolgoletno znanstvo in na nek na~in tudi posebno mentorstvo (vzgojno in politi~no, ki ga je kasneje tudi »prestavilo« iz liberal- nega, v katoli{ki politi~ni blok) predvojnega kranjskega dekana, msgr. Matije [kerbca (siva eminenca SPE – ki bi si zagotovo zaslu‘il bolj podrobno histori~no raziskavo / je avtor ve~ pomembnih knjig – Spomini in reminiscence na katoli{ko gibanje med Slovenci zadnjih 35 let; Pregled novodobnega slo- venskega katoli{kega gibanja (2 zv.); Rde~a zver, pijana krvi (3 zv.); Krivda rde~e fronte (3 zv.) – vse knjige, razen prve, so iz{le v petdesetih letih v Clevelandu). Najve~ svojega po‘rtvovalnega dela je namenil glasilu Dru{tva slovenskih protikomunisti~nih bor- cev – Vestniku, ki je izhajal v Buenos Airesu (1949-1993). V okviru le-tega je opravljal vse mo‘ne funkcije – bil je urednik, sodelavec, tehni~ni urednik, sourednik, glavni urednik in predvsem najbolj »plodovit« pisec, ki se je pogosto skril za razli~ne psevdonime (da bi se ne videlo, da je v~asih napisal sam ve~ kot polovico ~lankov). @e sam Pavle Rant je naredil seznam svojih prispevkov, ki jih razdeli v naslednja poglavja: Na~elni ~lanki, Gradivo k zgodovini revolucije; Ocene knjig; Prilo‘nostni ~lanki; Polemika; Nekrologi; Slavljenci; Razno (skupno ve~ kot zavidljivo {tevilo – kar 150, samo v Vestniku v ~asu od 1960-1981). Temu sledijo {e ~lanki v ~asopisu Svobodna Slovenija, Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije, Glas s Pristave in drugod. 546 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Brat Jo‘e je namenoma dodal podnaslov »Prispevki k zgodovini SPE« – deloma so ti »prispevki« zajeti v korespondenci oz. pismih P. Ranta, v katerih se »raz~i{~ujejo« nekatera klju~na vpra{anja predvojnega / medvojnega / in povojnega dogajanja v Sloveniji in v svetu. In prav 60-leta prej{njega stoletja so v delovanju SPE najbolj klju~no obdobje. Od usodnih dogodkov (Va{ke stra‘e, domobran- stvo, Narodni odbor, umik maja 1945 in vra~anje domobrancev v Jugoslavijo, povojni poboji, raz- seljevanje beguncev po svetu), je minilo ‘e dovolj ~asa, da so si nekateri »upali razkriti« tudi manj prijetne stvari iz tega obdobja in imenovati tudi prave ali vsaj morebitne krivce za ta dejanja. Ob tem »raz~i{~evanju in polemikah« pa med vrsticami izvemo tudi veliko podatkov o nekaterih arhivih, ki jih hranijo dolo~eni posamezniki, o zbiranju gradiva za posebno »Zgodovinsko komisijo«, ki bo na podla- gi tega zbranega gradiva nato napisala »objektivno zgodovino SPE«. To delo, naj bi opravil dr. Tine Debeljak / v opombi pod ~rto Jo‘e Rant zapi{e, naj bi bilo to gradivo {e vedno shranjeno pri Debeljako- vh potomcih, ~eprav gre za skupno premo‘enje (ki bi moralo biti shranjeno v skupnem arhivu SPE, ki se sedaj urejuje v Slovenski hi{i na Ramon Falconu, op. R[.). V knjigi najdemo {e en podatek o »izgub- ljenem arhivu« in sicer o Erjav~evem gradivu, ki naj bi ga vzel avtor s seboj v Ljubljano, ko se je za stalno vrnil v Slovenijo. (V Rokopisni zbirki NUK je ohranjena zapu{~ina Frana Erjavca in sicer pod dvema {tevilkama – Inv. {t. 1/61 in Inv. {t. 18/66, ‘al pa je nekdo pred predajo tega gradiva NUK-u, ta arhiv dodobra pregledal in o~itno odtujil najbolj zanimivo arhivsko gradivo). Knjiga je opremljena tudi s {tevilnimi opombami pod ~rto, ki pojasnjujejo osebe, razre{ujejo psev- donime in osvetljujejo nekatere manj znane dogodke. Urednik, dr. Jo‘e Rant je zagotovo opravil veliko delo in iz v~asih suhoparnega arhivskega gradiva ali pisma, naredil zanimivo branje. Oba brata sku{ata do vseh stvari ohraniti kar se da objektiven odnos – pri Pavletu izstopa zlasti njegova trma »priti stvari do konca«, zato se v pismih ve~krat vra~a k tistim vpra{anjem, na katera {e ni dobil ustreznega pojasni- la/odgovora; Jo‘e pa ima to prednost, da lahko »za nazaj« uporabi dana{nje znanje/poznavanje dolo~enih dogodkov, ljudi itn. @al, pa bodo {tevilni zgodovinarji in naklju~ni bralci ostali nepote{eni. Zaradi obsega knjige se je moral urednik pogosto zate~i k izpu{~anju dela besedila (kar pa vedno korektno ozna~i). [e bolj mote~e (in nesre~no) pa je dejstvo, da je v celoti originalno gradivo za sedaj nedostopno za preu~evalce – zgodovinarje v Sloveniji in tako bomo v na{i novej{i zgodovini {e dolgo pri~e »~rnim lisam«, ki jih povzro~a dejstvo, da je {e po petdesetih letih veliko originalnega arhivskega gradiva v tujini, pogosto celo na neznanih (ali namerno prikritih!) lokacijah. ^as bi ‘e bil, da se za skupno mizo usedejo strokov- njaki/zgodovinarji iz zdomstva/izseljenstva in iz domovine, in da se dogovorijo za skupno akcijo eviden- tiranja in zbiranja arhivskega gradiva. Predvsem smo to dol‘ni narediti zato, da se to gradivo tudi ustrezno obdela, za{~iti in zavaruje(!). R o z i n a [ v e n t Makedonien: Geographie, Ethnische Struktur, Geschichte, Sprache und Kultur, Politik, Wirtschaft, Recht. Ur. Walter Lukan, Peter Jordan. Wien : P. Lang 1998. 479 strani. (Osthefte ; Sonderband 14) ^eprav je knjiga »Makedonien« iz{la ‘e leta 1998, je {e danes, ko se Republika Makedonija soo~a s permanentno notranjo krizo, zelo aktualna. Gradivo, ki je zbrano v knjigi bo zelo uporabno tako za zgodovinarja, geografa, etnologa ali slavista, kot za politologa ali sociologa. Na publikacijo o Makedo- niji, ki jo je kot posebno tematsko izdajo razprav izdal Avstrijski in{titut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, je zaradi preglednosti in navajanja sodobnih statisti~nih podatkov o prebivalstvu in drugih vpra{anjih vsakdanjega ‘ivljenja, treba opozoriti slovensko zgodovinsko javnost. V uvodu re- daktorja zbornika Walter Lukan in Peter Jordan poudarjata, da sicer obstaja o Makedoniji obse‘na literatura, ~eprav gre v glavnem za specialne {tudije. Ugotavljata pa, da {e ni bil zaobse‘en multudisci- plinaren in celovit pogled na makedonsko vpra{anje. To vrzel sku{a zapolniti omenjena publikacija. Namen izdajateljev je, da bi bila bralcu posredovana ~imbolj objektivna slika o Makedoniji. Prav zaradi 547ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) tega redakcija ni povabila k sodelovanju raziskovalce makedonske problematike v Bolgariji, Srbiji ali Gr~iji, ampak so se raje odlo~ili za mednarodno neopredeljene, politi~no nedeterminirane strokovnjake. S posebno izdajo publikacije o Makedoniji so imeli redaktorji namen dati prerez in {irok pogled na geografsko, zgodovinsko, etni~no in kulturno podlago, kot tudi na aktualne gospodarske, pravne raz- mere ter na notranjo in zunanjepoliti~no situacijo Makedonije v balkanskem prostoru. V zborniku so- deluje 19 sodelavcev in sicer 8 iz Avstrije, 6 iz Nem~ije 3 iz Makedonije, po eden pa iz Poljske in Avstralije. Zbornik je razdeljen na {tiri ve~je sklope tem in vpra{anj. V prvem sklopu sta zajeti geografija in etni~na struktura. Predstavljene so {tiri teme, ki jih obdela pet avtorjev. Aleksander Stojmilov (Skopje) daje zelo ob{iren geografski pregled z navanjem osnovnih podatkov s podro~ja splo{ne geografije (relief, geologija, klima) in s podro~ja dru‘bene geografije (migracije, zdomstvo, poselitev). O~rta tudi geopoliti~ni polo‘aj Makedonije. Zelo podrobno {tudijo o prometnem polo‘aju Makedonije v jugovzhodni Evropi prispevata Peter Jordan in Florian Parti (Du- naj). Slednji je opremil tekst z zelo preglednimi kartami prometne mre‘e. Posebno poglavje namenja Peter Jordan svobodni trgovinski coni v Solunu. Posebno pozornost pritegne prispevek Petra Jordana (Dunaj) o etni~nih skupinah v Makedoniji, z navajanjem statisti~nih podatkov dobljenih na podlagi popisov prebivalstva. Republiko Makedonijo ozna~uje kot mnogoetni~no dr‘avo, v kateri je ‘ivelo po popisu iz leta 1991 2,033.964 prebivalcev, od tega 64,6 % Makedoncev. Poleg njih naj bi bilo takrat v Makedoniji {e 21% Albancev, 4,8% Turkov, 2,7% Romov, 2,2% Srbov, 2,6% Vlahov. Ostale etni~ne skupine (Bolgari, Grki, ^rnogorci) so zastopane z manj kot 1%. Seveda se to razmerje kasneje spre- minja na {kodo Makedoncev in v korist Albancev. Naravni prirast prebivalstva je zelo neugoden za Makedonce, ki ga avtor ugotavlja na podlagi novej{ih statisti~nih podatkov. Rodnost pri Albancih nara{~a, pri Makedoncih upada. Avtor predpostavlja proces, ki bi v nekaj desetletjih privedel do tega, da bodo Albanci predstavljali v Makedoniji ve~ino, Makedonci pa manj{ino. Zato ne presene~a zahteva Alban- cev, da so tudi oni konstitutivni del Makedonije. Avtor podrobno analizira posamezne etni~ne skupine, i{~e njihove korenine, identiteto ter ori{e njihov kulturni, socialni in gospodarski profil. Pri tem posebej poudarja, da naj bi se Makedonci kot narod oblikovali {ele v ~asu druge svetovne vojne ter tako postali eden najmlaj{ih narodov v Evropi. Koncentriranost posameznih etni~nih skupina na podro~ju Makedo- nije ilustrira z zelo preglednimi kartami in grafikoni. Albanskemu vpra{anju v Makedoniji je posvetila posebno razpravo Irena Stawowy-Kawka (Krakov). Navaja podatke iz preteklosti ter analizira stanje v sodobnosti. Pri tem pa opozarja, da se je oprla predvsem na makedonske vire. Dotaknila se je najpomembnej{ih mejnikov albanske ekspanzije v preteklosti v makedonski prostor. Dotakne se tudi napetosti, ki so po letu 1991 izbruhnile med Makedonci in Albanci, kar je privedlo do ustanovitve albanske univerze v Tetovu leta 1994, ter posega OZN leta 1993, ki je na meje Republike Makedonije poslala 1100 vojakov. Zgodovinskemu (drugemu) sklopu je posve~enih pet {tudij s {estimi avtorji. John Shea (Avstralija – njegov prispevek je edini, ki je objavljen v angle{~ini) obravnava Makedonijo v zgodovini v lu~i mitov in resni~nosti. ^eprav v nekaterih poglavjih se‘e nazaj v zgodovino, v srednji vek, ko ugotavlja korenine makedonske nacionalne zavesti, ali ko obravnava delovanje makedonske (ohridske) pravoslavne cerkve, se pri vpra{anjih oblikovanja nacije in nacionalne identitete posveti dogodkom polpreteklega in sodobnega razvoja. Obravnava med drugim tudi Makedonce izven mati~ne domovine (v egejski in pirinski Makedoniji), jezik, zastavo in nacionalne simbole. Zaklju~uje razpravo z obravnavo razvojne kontinuitete. Ostali zgodovinski prispevki so zgodovinsko omejeni na 19. in 20. stoletje. Georgi Stoj~evski (Skopje) se v prispevku dotakne pojave »makedonskega vpra{anja« in njegovega razvoja kot pomemb- nega problema mednarodne politike povezanega z razkrojem Osmanskega cesarstva. V okviru »Vzhod- ne krize« se po Berlinskem kongresu 1878 mednarodna skupnost posveti tudi razre{evanju makedon- skega vpra{anja, ki mu avtor sledi vse do leta 1919. Podrobno navaja stali{~e takratnih velikih sil do tega vpra{anja, zanima pa ga tudi odnos balkanskih de‘el (Srbije, Bolgarije, Gr~ije) do re{evanja tega vpra{anja. Makedonsko vpra{anje tudi z vklju~itvijo Makedonije v dr‘avo SHS ni bilo re{eno, zato ostaja {e naprej jabolko spora med balkanskimi dr‘avami. Poveden zgodovinski material, ki pri~a o te‘njah makedonskih {tudentov na Dunaju med obema vojnama po osamosvojitvi domovine, objavljata Max Demeter Peyfuss in Nata{a Vittorelli (Dunaj). Material so zbrali absolventi slavistike na Dunaju. Gre za korespondenco, fotografije, grafike in natise. Posebno pozornost pritegnejo grafi~ni osnutki znamk za neodvisno dr‘avo Makedonijo, in predstavljajo filatelisti~no redkost. V dodatku objavljata 548 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) spisek bro{ur, dopisnic in propagandnih spisov. Novica Veljanovski (Skopje) predstavlja ustavnopravni polo‘aj Makedonije v komunisti~ni Jugoslaviji (1944/45-1991). Poudarja, da je to vpra{anje v makedon- skem zgodovinopisju nezadostno in nezadovoljivo raziskano in prikazano. Pomembno vlogo v makedon- skem nacionalnem gibanju ima revolucionarna organizacija VMRO, ustanovljena leta 1893. Tajno gi- banje je nastalo kot odpor proti tur{kemu gospostvu v ~asu, ko je osmanska dr‘ava za{la v hudo krizo. Analizo tega gibanja od ustanovitve pa do vklju~itve Makedonije v OZN leta 1993, je podrobno pred- stavil Stefan Troebst (Flensburg). VMRO ocenjuje na osnovi zgodovinske perspektive, pri ~emer ugotavlja tri faze delovanja. Opozarja na vplive, ki so prihajali iz sosednjih dr‘av (Bolgarija, Srbija) ter postavlja organizacijo v zapletene balkanske razmere med obema vojnama. [e posebej prika‘e delovanje gibanja v Titovi Jugoslaviji. Zaklju~uje z ugotovitvijo, da je VMRO po razpadu Jugoslavije sodelovala pri utrditvi suverenosti nove Republike Makedonije, vendar je pod zunanjimi pritiski morala pristati na sprejetje oznake dr‘ave »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« (FYROM). Tretji sklop razprav v knjigi je namenjen obravnavi razvoja jezika in kulture. Rudolf Preinerstorfer (Dunaj) se ukvarja v obse‘ni {tudiji z razvojem makedonskega knji‘nega jezika. Poudarja, da se je pojem »makedonski jezik« za~el uporabljati ob koncu druge svetovne vojne. Avtor je mnenja, da je makedonski jezik umetna tvorba. Na osnovi sklepov ASNOM-a iz leta 1944 so ustanovili komisijo za jezik in pravopis, ki so jo sestavljali filologi, pisatelji, u~itelji in partijski funkcionarji. Za makedonski knji‘ni jezik je bilo sprejeto nare~je osrednje Makedonije (med Bitolo in Velesom), ki se je najbolj razlikovalo od srbskega in bolgarskega jezika. Komisija je sprejela makedonski ~rkopis – cirilico in postavila slovni~na pravila. Avtor opozori tudi na poglede avstrijskih slavistov (Kopitar, Jagi}, Miklo{i~, Oblak) na jezike ju‘nih Slovanov, {e posebej na makedonski jezik. Ugotavlja, da je literatura o make- donskem jezikovnem vpra{anju ~esto zelo polemi~na in pre‘eta z emocijo. Strokovno specializirana z jezikovnega stali{~a je razprava Petra M. Hilla (Hamburg). Makedonski knji‘ni jezik obravnava na osnovi dialektov. Makedonski knji‘ni jezik je uradni in upravni jezik Republike Makedonije, ki je bil po drugi svetovni vojni kodificiran in standardiziran in ima svojo predzgodovino v 19. stoletju. Avtor se ukvarja z zgodovinskim pogledom na makedonski knji‘ni jezik, pa tudi z obravnavo dialektov, ki so po njegovem mnenju vir dana{njega makedonskega knji‘nega jezika. Zaklju~uje z druga~nim pogledom predhodnega avtorja, kajti meni, da makedonski knji‘ni jezik ni umetna tvorba. Njegova kodifikacija naj bi se izvajala organsko iz mnogih elementov. Helmut W. Schaller (Marburg) obravnava makedonski jezik v zgodovini in sedanjosti pri ~emer se sklicuje na podatke, ki jih navajajo ‘e avtorji pred njim. Posebnost njegove razprave je v tem, da postavi makedonski jezik v okvir ju‘noslovanskih balkanskih jezikov. V tem okviru ugotavlja tipologijo, morfologijo in sintakso makedonskega jezika ter opozarja na posebnosti. Pri tem se posebej zaustavlja pri bolgarskem stali{~u do makedonskega jezika. Make- donski literaturi, predvsem njenemu razvoju po letu 1944 se posve~a Elisabeth von Erdmann-Pand‘i} (Erlangen-Nürnberg). Kot problem postavlja raziskovalno izhodi{~e ~asovnega obsega makedonske literature. Je to ~as po letu 1944 ali ‘e pred tem? S kulturno politiko Makedonije na splo{no po letu 1944 pa se ukvarja v svojem prispevku Peter Bachmaier (Dunaj). Avtor v uvodu ponavlja ‘e znana dejstva o nastanku makedonske ideje, ustanovitvi makedonske dr‘ave (1944 – ASNOM) ter ustvarjanju makedonskega knji‘nega jezika. Ori{e tudi kulturno politiko ASNOM-a. Podrobno predstavi razvoj makedonskega {olstva, nastanek skopske univerze, ustanovite Akademije znanosti in umetnosti ter kul- turnih ustanov. Ni se izognil aktualnim kulturnim vpra{anjem, kot je ustanovitev albanske univerze v Tetovu leta 1994 ter krize, ki je nastala zaradi zahtev Albancev na kulturnem podro~ju. Po letu 1991 pa naj bi se v Makedoniji ~util pove~an anglo-ameri{ki vpliv v kulturi. V dodatku k razpravi pa objavlja kratke biografije vidnih makedonskih osebnosti (25 po {tevilu), ki so prispevali k utrjevanju makedon- ske kulture. Med njimi prevladujejo politiki. Med na{tetimi pogre{am nekatere makedonske zgodovi- narje, ki bi morali najti svoje mesto v seznamu. Naj omenim dva. Akademik Ljuben Lape (1910–1985) je bil eden od pionirjev sodobnega makedonskega zgodovinopisja in eden od ustanoviteljev Filozofske fakultete v Skopju. Bil je tudi eden glavnih pobudnikov {irjenja prosvete v Makedoniji. Anga‘iral se je na {irokem strokovnem podro~ju. Bil je eden prvih makedonskih zgodovinarjev, ki so za~eli intenzivno in na~rtno zbirati dokumente za prikaz nepopa~ene podobe zgodovinskega razvoja makedonskega na- roda. Velika je tudi njegova zasluga za izdajo prve celovite zgodovine makedonskega naroda v treh delih (v makedon{~ini Skopje 1969, v srbskem prevodu Beograd 1970). Pomembna je bila tudi vloga v makedonskem zgodovinopisju prezgodaj umrlega prof. zgodovine in rektorja Skopske univerze 549ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dr. Hristova Andonova-Poljanskega (1927–1985). Bil je eden prvih u~encev Ljubena Lapeja. Kot asi- stent je bil na specializaciji v Ljubljani na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Ukvarjal se je predvsem z zgodovino makedonskega naroda v 19. in 20. stoletju. Prou~eval je tudi odnose med Make- donijo in Slovenci in izdal o tej temi posebno monografijo (Skopje 1978). Zelo pregleden prispevek je namenjen verskim skupnostim v Makedoniji. Avtor Ekkehard Kraft (Dossenheim) je najve~ prostora namenil pravoslavnim verskim skupnostim, ki prevladujejo v Makedoniji. Kot makedonski narod je tudi makedonska cerkev otrok 20. stoletja. Po kratkem pregledu delovanja ohridske nad{kofije v sred- njem veku in pod Turki, se avtor osredoto~i na delovanje makedonskih eparhij po ukinitvi ohridske avtokefalne nad{kofije leta 1767. V Makedoniji je prevladal vpliv srbske pravoslavne cerkve, ki se je {e posebej okrepil po letu 1919. V Titovi Jugoslaviji je Makedoncem uspelo po padcu Rankovi}a, vnetega zagovornika centralizma, lo~iti makedonsko cerkev od srbske patriarhije. Z dovoljenjem komunisti~nih oblasti je cerkvena sinoda leta 1967 razglasila avtokefalnost makedonske cerkve, s ~imer so Makedonci {e posebej hoteli poudariti svojo nacionalno identiteto. Mednarodno priznanje je prepre~ila srbska pravo- slavna cerkev, ki je odcepitvi nasprotovala. Za razglasitev avtokefalnosti Makedonci niso tudi pridobili privolitev ekumenskega patriarha v Carigradu. Opozoril bi na tem mestu odli~no {tudijo priznanega jugoslovanskega turkologa Branislava \ur|eva, ki je prou~il odnos med ohridsko nad{kofijo in pe{ko patriarhijo v ~asu tur{ke oblasti, ki jo avtor ‘al ni citiral in upo{teval (B. \ur|ev, Odnos izme|u ohrid- ske arhiepiskopije i srpske cerkve od pada Smedereva /1459/ do obnavljanja pe}ke patrijar{ije /1557/, Radovi Akademije nauka i umjetnosti BiH, XXXVIII, Sarajevo 1970, str. 184-227). Avtor obdela tudi ostale cerkvene skupnosti. Precej prostora posve~a katoli{ki cerkvi in vlogi lazaristov pri njenem {irjenju. Sledi tako {irjenju unijatstva kot tudi aktivnemu delovanju rimsko katoli{ke {kofije v Skopju, kjer je deloval kot {kof (1924-1939) tudi Slovenec Janez Gnidovec. V katoli{ko cerkev naj bi bilo vklju~eno tudi dolo~eno {tevilo Albancev. Islamska verska skupnost, ki ji avtor namenja posebno pozornost, dale~ preka{a katoli~ane, saj ji pripada ve~ina Albancev. Podrobno nas seznanja z njeno organiziranostjo. Avtor pri vseh treh glavnih verskih skupnostih prina{a statisti~ne podatke o {tevilu pripadnikov, o {tevi- lu duhovnikov, {olstvu, karitativni dejavnosti in verskih objektih. ^etrti sklop zbornika je namenjen v celoti razvoju Makedonije po razpadu Jugoslavije leta 1991. Njen vsestanski razvoj obdelajo {tirje avtorji. Wolfgang Libal (Dunaj) obdela notranjepoliti~ni razvoj Makedonije po razglasitvi neodvisnosti. Osredoto~i se na politi~ne razmere v zvezi strankarskimi raz- prtijami in predvsem odnosom med ve~inskim makedonskim narodom in Albanci. Posve~a posebno pozornost albanskemu vpra{anju. Svoja izvajanja zaklju~uje s krizo na Kosovu, ki je zelo prizadela Makedonijo. Makedonski pravni problem v zvezi z osamosvojitvijo obravnava Peter Hilpold (Inns- bruck). Ob razpadu Jugoslavije so se v zvezi z osamosvojitvijo Makedonije pojavili {tevilni problemi, ki jih avtor podrobno raz~lenjuje. Makedonija se je zna{la v druga~ni situaciji kot Slovenija in Hrva{ka. Predvsem je imela Makedonije veliko te‘av na mednarodno politi~nem podro~ju. V za~etku leta 1992 je sicer dobila pozitivno mnenje Badinterjeve komisije (avtor objavlja njeno ekspertizo), vendar je na priznanje s strani Evropske skupnosti morala ~akati {e nekaj ~asa. Gr~ijo so motili makedonski dr‘avni simboli in ime Makedonija. Ker dr‘avi nista re{ili spornih vpra{anj, je Gr~ija uvedla leta 1992 gospo- darsko zaporo, ki ji posve~a avtor posebno pozornost tudi z vidika mednarodnega prava. Nesoglasja med Makedonijo in Gr~ijo, ki so ohromila oblikovanje stali{~a EU do ju‘nega Balkana, so bila do neke mere zglajena {ele septembra 1995 s podpisom sporazuma v New Yorku. Ker je imela Makedonija precej nere{enih vpra{anj z ZRJ, zlasti glede meje, je mednarodna skupnost na to mejo razporedila 1100 vojakov OZN, ki naj bi prepre~ili {iritev vojne na makedonsko ozemlje. Mednarodna skupnost ni smela dopustiti destabilizacije Makedonije. Gospodarski razvoj Makedonije po letu 1991 ori{e Walter Gruber (München) s podrobnimi statisti~nimi podatki in razdeli na ve~ faz. Secesijska kriza naj bi trajala od 1991 do 1993, stabilizacija in preobrazba naj bi se vr{ila med 1994 do 1995. Do gospodarske obnove pa naj bi pri{lo leta 1996. V zadnjem prispevku pa nas Ilona Slawinski (Dunaj) seznani z razvojem prava v Makedoniji po letu 1991. Namen izdajateljev je bil dose‘en, saj so avtorji prispevka objavili mnogo novih, sve‘ih podatkov in odprli ve~ temeljnih vpra{anj sodobnega razvoja Makedonije. Tako kot je bil narejen temeljit geo- grafski oris, ali prikazan etnolo{ki razvoj posameznih regij in etni~ne razmere v Makedoniji, tako bi bilo treba dati tudi celoten okvirni zgodovinski razvoj Makedonije od naselitve Slovanov do vklju~itve Makedonije v okvir Osmanske dr‘ave in do sodobnosti. Moram tudi pripomniti, da se posamezna 550 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) vpra{anja (Albanci, jezikovno vpra{anje, balkanske vojne) pri razli~nih avtorjih ponavljajo, v~asih tudi razlikujejo, kar daje vtis neusklajenosti pri oblikovanju koncepta knjige. Ve~ina avtorjev utemeljuje svoja dognanja v opombah pod ~rto, nekateri pa na koncu prispevka navajajo samo spisek uporabljene literature. Opozoriti moram, da obstajajo v sloven{~ini tri {tudije, ki so posve~ene Makedoncem, oziroma Makedoniji in nekaterim klju~nim vpra{anjem razvoja. Bogo Grafenauer razpravlja v svoji {tudiji o vzporednicah in razlikah zgodovinskega razvoja pri Makedoncih in Slovencih (Glasnik Slovenske ma- tice, letnik VI/1, Ljubljana 1982, str. 41–53). V prispevku sku{a zajeti vpra{anje geneze makedonskega naroda v celoti, vendar se poda na pot v preteklost s primerjanjem sodobnega in polpreteklega polo‘aja. Pri tem ugotavlja, da se podobnosti makedonskega in slovenskega razvoja in dana{njega polo‘aja za~enjajo ‘e v zna~ilnostih zemljepisnega polo‘aja in zna~aja obeh podro~ij. Grafenauer tudi poudarja, da pri Slovencih in Makedoncih pomeni eno izmed bistvenih zna~ilnosti njihove zgodovine ob~utno zmanj{anje njihovega prvotnega etni~nega ozemlja. Etnogenetski procesi pri obeh narodih pridejo do izraza v kon~nem obdobju narodnega osve{~anja. Matja‘ Klemen~i~ je v odli~ni in pregledni razpravi posebno pozornost posvetil kvantitativni analizi razvoja prebivalstva v okviru celotnega pregleda Make- donije od naselitve Slovanov v Makedonijo v 6. stoletju do najnovej{ega ~asa. (Zbornik Janka Pleter- skega, ZRC SAZU, Ljubljana 2003, str. 91–110) Pri tem je {e posebej izpostavil vpra{anje narodno- stne, jezikovne, oziroma etni~ne pripadnosti prebivalstva. Svoje zaklju~ke utemeljuje s {tirimi tabela- mi, v katerih podaja podatke o nacionalni strukturi prebivalstva Makedonije. Prilo‘ene so tudi karte na katerih je upodobljen teritorialni razvoj Makedonije od naselitve do leta 1992 (upo{teva spreminjanje meje v 20. stoletju). Dotakne se tudi albanskega vpra{anja in prispevek zaklju~uje z ohridskim sporazu- mom leta 2001. Ignacij Voje je v obliki eseja obdelal sporno zastavo, ki so jo Makedonci kot dr‘avni simbol sprejeli po osamosvojitvi in se pri tem dotaknil tudi zgodovinskih vpra{anj v zvezi z makedon- skimi simboli (Pod zlatim soncem Filipa II. Makedonskega, Delo, 22. avgust 1992, str. 23). Mnenja sem, da bo zbornik razprav o Makedoniji lahko koristil vsem, ki jih zanima bodo~i razvoj ve~etni~ne Republike Makedonije, ko ji pritiski iz Evrope krojijo nadaljnjo usodo. I g n a c i j Vo j e J e n s L ü n i n g, et. al., Deutsche Agrargeschichte. Vor- und Frühgeschichte. Stuttgart : Verlag Eugen Ulmer, 1997. 497 strani. ^eprav z zamudo velja vseeno prav na kratko, bolj v obliki gesel, predstaviti kapitalno delo iz nem{ke agrarne zgodovine, dose‘ek njenih {tirih vodilnih predstavnikov. To delo je prva knjiga na novo koncipirane agrarne zgodovine, ki naj bi bila naslednica pred tridesetimi leti iz{le, ki jo je v ve~ knjigah izdajal nestor nem{ke agrarne zgodovine profesor Günther Franz. Na agrarnozgodovinskem podro~ju je bilo v zadnjih desetletjih odkritega toliko novega, da se je pokazala potreba po izdaji nove zbirke, ki bo upo{tevala nova dognanja. Delo ima sicer naslov nem{ka zgodovina, obravnava seveda vse nem{ke de‘ele, zlasti severne in vzhodne, dejansko pa v precej{njem obsegu obravnava srednjeevropsko kmetij- stvo in se zato nana{a tudi na na{ prostor. Kmetijstvo je v vseh dr‘avah, tako tudi pri nas, zdaj v sredi{~u javne pozornosti predvsem zaradi njegovih domnevno neustreznih pridelovalnih postopkov, ki naj bi ogro‘ali tako naravno okolje kakor celo zdravje ljudi. To se v javnost kolportira predvsem kot skrb za varstvo okolja in trajnostni razvoj. V resnici pa ne gre za ni~ drugega kakor za zanikanje odvisnosti ljudi glede prehrane od narave, za izgubo povezave ve~ine prebivalstva s pode‘eljem in kmetijstvom, za razvrednotenje ‘ive‘a, ker ga pa~ lahko kupimo v najbli‘ji trgovini. Zato ne more biti napak, ~e se seznanimo, kako je bilo s kmetijstvom v davni preteklosti, od njegovega nastanka naprej. Agrarna zgodovina zajema izjemno {iroko podro~je, saj je bilo kmetijstvo dolgo ~asa popolnoma prevladujo~a gospodarska panoga in ne samo to, bilo je preprosto na~in ‘ivljenja. V njem in po njem so se oblikovale tudi dru‘bene strukture. Ta knjiga se z dru‘beno platjo kmetijstva ukvarja le v najnujnej{em obsegu, glavna tematika pa je naravoslovno tehni~no podro~je. 551ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Delo ima v prvem oddelku Za~etki in zgodnji razvoj kmetijstva v neolitiku (5500-2200 pr. Kr.) tri velika poglavja s {tevilnimi podpoglavji. Tu so prikazane razmere, ki so omogo~ile nastanek kmetijstva, predvsem z nastankom neolitika na Bli‘njem vzhodu in njegovim {irjenjem v Srednjo Evropo. Na kratko so prikazane naselitvene, gospodarske in dru‘bene razmere v Srednji Evropi v razli~nih stopnjah neoli- tika. Posebej so obdelani naravni parametri klima, relief in tla, rastlinstvo in ‘ivalstvo. Klima je bila v starem in srednjem neolitiku ob~asno precej toplej{a in bolj vla‘na kakor je zdaj in sicer poleti do 2, pozimi pa do 0,5°C. V arheologiji ‘e dolgo obstaja tendenca, da naj bi kulturne in zgodovinske spremem- be bile vzro~no povezane s spremembami klime, kar se v tej knjigi zavra~a, ker spremembe povzro~a pa~ ve~ dejavnikov. Pri reliefu in tleh je pomembno, da so ‘e tedaj nastale antropogene spremembe tal prav tako kakor velike spremembe zaradi erozije. Palinolo{ka dognanja (analize peloda) nakazujejo velike spremembe krajine iz prej{nje prete‘no gozdne v kmetijsko in gozdno. Obdelani so seveda tudi ostanki semen in plodov, posebej {e ~asovni razvoj pridelave z razli~nimi postopki, vklju~no s shranjevanjem, ‘it in drugih gojenih rastlin v raznih stopnjah neolitika. Precej prostora je namenjenega lovu in ‘ivinoreji v teh stopnjah, pri ~emer so obdelane lovne in doma~e ‘ivali z njihovimi zna~ilnostmi in produkti, ki jih je iz njih pridobival ~lovek. Pri doma~ih ‘ivalih je obdelana reja na pa{i (zlasti tudi v gozdovih) in v hlevih ter na~ini krmljenja, npr. tudi z vejniki. Z ‘ivinorejo je bilo omogo~eno, da so ljudje prodrli v obmo~ja, ki za rastlinsko pridelavo ne ustrezajo in so si tako pove~ali prirejne zmogljivosti. Obdelana so kmetijska obdelovalna orodja in njihovi sledovi v tleh, orodja za spravilo, mla~ev in ~i{~enje ter kmetijske stavbe vklju~no s hi{ami. Obdelani so tudi kmetijski sistemi in razvoj kmetijskih obratov. V drugem oddelku Agrarna zgodovina bronaste dobe in predrimske ‘elezne dobe (od pribl. 2200 pr. Kr. do Kristusovega rojstva) sta najprej prikazani kulturna in ~asovna raz~lenjenost bronaste in predrimske ‘elezne dobe, nato si sledijo po pribli‘no isti shemi opisi, kakor so prikazani za neolitik, dodatno so zajeta podpoglavja o ‘ive‘u in prehrani, o kme~kem letu, o razmerju med kmetijstvom in krajino, o gozdu in njegovi izrabi. V treh dodatkih so navedena izbrana najdi{~a bronasto- in ‘elezno- dobnih rastlinskih ostankov, kosti doma~ih ‘ivali (goveda, koz, ovc, svinj, psa, konja in koko{i) ter favne (lovnih ‘ivali, glodalcev, ptic, rib, dvo‘ivk in mehku‘cev). Od ‘it so bile raz{irjene p{enica enozr- nica in dvozrnica, pira, gol in plevasti je~men, oves, manj r‘. Omenjene vrste p{enic je s~asoma izpod- rinila sedanja vrsta p{enice. Od stro~nic, ki so bile izredno pomemben vir ‘ive‘a, z njimi so ljudje namre~ zadovoljevali nujne potrebe po beljakovinah, so bile raz{irjene grah, le~a, tu in tam le~asta gra{ica, predvsem pa bob, ki naj bi izviral iz vzhodnih in jugovzhodnih obmo~ij Evrope. To je bila v tedanjem ~asu izredno pomembna rastlina. V nekaterih obmo~jih pa je bilo njeno u‘ivanje tabuizirano, najbr‘ zaradi »favizma«. Bob je namre~ povzro~al alergijo, ki se je v~asih kon~ala s smrtjo. Naj dodam, da je v zvezi z r‘jo gotovo prihajalo tudi do hudih zdravstvenih motenj, kakor skozi vso zgodovino do konca 18. stoletja, zaradi naravne oku‘be rastlin z glivo r‘enim ro‘i~kom. To v knjigi ni zapisano, ker so materialne dokaze za ta pojav na{li {ele pred nekaj desetletji. Omeniti velja, da so v tedanjem ~asu gojili in u‘ivali rastline, ki jih zdaj {tejemo za plevele, npr. belo metliko, slak, kislice, stoklaso. Od oljnic so gojili predvsem lan (ki so ga uporabljali seveda tudi za vlakna), mak in ri~ek. Ri~ek so v~asih uporabljali za prehrano, zdaj se uporablja le za zdravilne namene (pri nas so ga pred nedavnim gojili le {e v Vuhredu ob Dravi). Tudi pri njem je lahko prihajalo do zdravstvenih motenj. Naj omenim {e nekaj o ljudeh. V predrimskih kovinskih dobah izbolj{ane prehranske razmere niso imele zaznavnega vpliva na populacije ljudi. Pri pribli‘no enaki smrtnosti dojen~kov (in visoki smrtnosti otrok) je bilo ‘ivljenjsko pri~akovanje novorojenih 20-29 let, povpre~na starost ob smrti odraslih pa je bila 30-35 let. Ljudje so imeli znamenja {tevilnih bolezni, telesnih hib, posledic nezgod, ipd. Najpogostej{i so bili karies, para- dontoza, zlomi kosti, osteo-artritis, otrdelost hrbtenic, rahitis, napadali pa so jih tudi trihine in gliste. Ve~ znamenj je bilo za neustrezno prehrano v otro{ki dobi. V tretjem oddelku Agrarna zgodovina Nem~ije v rimski cesarski dobi znotraj meja rimskega impe- rija je podan najprej zgodovinski pregled do konca 1. stoletja po Kr. nato pa pridobivanje kultivirane krajine. Opisani so zapleteni kontinuitetni problemi in prikazana graditev prometnih poti (cest, plovnih poti, mostov). Nato sledi zgodovinski pregled do opustitve zgornjenem{kega limesa 259/260 po Kr., ko je bila cveto~a doba, popolno zavzetje krajine. V tem poglavju so obdelana tla in naselitvene oblike, klimatski razvoj, arheobotanika, arheozoologija, agrarna tehnika in Villa rustica (rimska pristava). Sledi zgodovinski pregled do konca rimske dobe v 5. stoletju in opis splo{nih tendenc. Obdelana je pode‘elska naselitev med pozno antiko. 552 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Zadnji veliki oddelek vsebuje 15 kraj{ih poglavij: pode‘elske naselbine, poljska razdelitev, gnojenje, pridelava polj{~in, oblike shramb, sadje zelenjava in vrtnarstvo, ‘ivinoreja, hlevi, kmetijska orodja, uporaba kmetijskih surovin, lov in ribolov, gojitev ~ebel, pridobivanje soli, jedi in pija~e, ‘rtvene ‘ivali in jedila. Tradicionalno gospodarjenje in prizadevanje tudi {e v tem tiso~letju po mnenju tedanjih ljudi ni zadostovalo za kontinuirane pridelovalne in rejske uspehe pri gojenih rastlinah in doma~ih ‘ivalih. Za to je bila potrebna podpora vi{jih sil, od katerih je bilo potrebno z ‘rtvenimi darovi pridobiti naklonjenost in dobrohotnost. To je bil bolj ali manj trajen obi~aj, ki so ga opravljali v najrazli~nej{ih oblikah. J o ‘ e M a ~ e k M a d e l e i n e A l b r i g h t, Madam Secretary. A Memoir. New York : Miramax Books, 2003. 562 strani. Knjiga Madeleine Albright, nekdanje ameri{ke ambasadorke pri OZN in dr‘avne sekretarke v dru- gi Clintonovi administraciji, predstavlja na eni strani njeno biografijo, na drugi pa dokument ~asa, mimo katerega ne bodo mogli pisci svetovne zgodovine, {e posebej za obdobje druge Clintonove admi- nistracije (1997–2001). Knjiga je razdeljena na {tiri dele. V prvem delu z naslovom »Od Madlenke do Madelaine Albright« je predstavljena pot h~erke ~e{koslova{kega diplomata Josefa Körbela. Ta je bil leta 1935 imenovan za tiskovnega ata{eja ~e{koslova{kega poslani{tva v Beogradu, nato pa se decembra 1938 vrnil v Prago. Ko so Nemci marca 1939 okupirali Prago, je dru‘ina Körbel (skupaj z drugimi ~lani tedanje ~e{koslova{ke vlade) pobegnila v London, kjer je ostala vse do maja 1945. Nato so se Körbelovi vrnili v Prago. Septem- bra 1945 je bil Madlenkin o~e imenovan za ambasadorja v Jugoslaviji ter Albaniji, kjer je ostal vse do leta 1948. @e septembra 1947 so star{i Madlenko poslali na {olanje v zasebno {olo v [vico. V prvih dneh februarja 1948 je bil Josef Körbel kot predstavnik ^e{koslova{ke imenovan v komisijo Zdru‘enih naro- dov za Ka{mirsko vpra{anje. Le nekaj tednov za tem je pri{lo na ^e{koslova{kem do prevzema oblasti s strani komunistov in preden ga je nova ~e{koslova{ka komunisti~ne oblast odpoklicala s polo‘aja ~lana komisije za Ka{mirsko vpra{anje, se je skupaj z dru‘ino preselil v ZDA. Potem ko je vsa dru‘ina dobila od ameri{ki oblasti politi~no zato~i{~e, se je preselila v Denver v Koloradu, kjer se je Madlenkin o~e zaposlil kot profesor politi~nih ved. Knjiga nato prikazuje ‘ivljenje Körbelove dru‘ine v ZDA, nato pa {tudijska leta Madlenke na Wellesley Collegeu. Po tem, ko je Madlenka avgusta 1957 dobila ameri{ko dr‘avljan- stvo, se je julija 1959 poro~ila z Joem Albrightom, sinom enega od lastnikov ve~ ~asopisnih hi{. Nato avtorica predstavi leta, ki jih je pre‘ivela v ~asu {tudija v New Yorku, kjer je pripravljala doktorat politi~nih znanosti na tamkaj{nji Kolumbijski univerzi, in leta (1978–1981), ko je v Carterjevi administraciji delala za tedanjega Carterjevega svetovalca za dr‘avno varnost, Zbigniewa Brzezinske- ga. V knjigi je tudi predstavljena lo~itev zakoncev Albright. Po lo~itvi se je zaposlila na Univerzi George- town, kjer je pou~evala politi~ne vede s posebnim ozirom na vzhodno Evropo. V letih 1989–1991 je pozorno sledila dogodkom v Pragi (»‘ametni revoluciji«). Po izvolitvi Billa Clintona za predsednika ZDA je postala ameri{ka ambasadorka pri OZN, s tem pa tudi ~lanica Clintonove administracije. S tega polo‘aja je zagovarjala odlo~nej{i nastop ZDA v jugoslo- vanski krizi in tr{i pristop do Srbov, {e zlasti po srbskih napadih na tako imenovana varnostna obmo~ja Zdru‘enih narodov v Bosni in Hercegovini. Odlo~nej{i nastop ZDA je zagovarjala tudi na drugih sve- tovnih kriznih ‘ari{~ih. Zanimivo je, da naj bi – glede na to kar je Albrightova objavila v svojih spomi- nih – pri prvi {iritvi NATA (leta 1997) bile kandidatke za pristop k tej voja{ki zvezi poleg ^e{ke, Poljske in Mad‘arske, ki so bile tedaj dejansko sprejete, {e Slova{ka in Romunija. Na drugi strani pa naj Slovenija tedaj ne bi bila v igri za sprejem, saj jo Albrightova omenja skupaj z Baltskimi dr‘avami. Po nastopu slu‘be dr‘avne sekretarke se je ukvarjala z vsemi svetovnimi ‘ari{~i. Iz tega obdobja so zanimivi zlasti njeni vtisi s pogovorov z njenim ruskim kolegom Primakovom, pa tudi z vsemi drugimi pomembnimi voditelji tega ~asa. Na zanimiv na~in je opisan tudi njen obisk Severne Koreje. Skupaj z ‘eno predsednika Clintona, Hillary, je ZDA predstavljala tudi na konferenci o ‘enskih pravicah v Pekingu … 553ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Leta 1997 je Albrightova ugotovila, da so njeni stari star{i bili Judje in da so jih nacisti pobili v koncentracijskem tabori{~u. Albrightova v svoji knjigi opisuje tudi dogodke, ki so privedli do podpisa daytonskega sporazuma, ki je kon~al vojno v Bosni in Hercegovini, ni pa dokon~no re{il jugoslovanske krize: {e vedno je ostalo nere{eno kosovsko vpra{anje. Albrightova nato opi{e vzdu{je v Beli hi{i v ~asu pred napadom na Zvez- no republiko Jugoslavijo, njeni spomini pa se kon~ajo s poskusom Clintona, da bi prispeval k re{itvi bli‘njevzhodnega zapleta, pri ~emer je sodelovala tudi Albrightova. Zelo zadr‘ano opisuje tudi razmere v Beli hi{i ob procesu poskusa odstavitve predsednika Clintona zaradi afere z Monico Levinsky. Skupaj s spomini Billa Clintona, Hillary Clinton in Richarda Holbrooka prispeva tudi ta knjiga k razjasnitvi notranje- in zunanjepoliti~nih vpra{anj zgodovine ZDA v zadnjem desetletju 20. stoletja. M a t j a ‘ K l e m e n ~ i ~ Problemi Sjevernog Jadrana. Zagreb, Rijeka : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za povjesne i dru{tvene znanosti u Rijeci i Podru~na jedinica u Puli, 2003. 314 strani. (Svezak ; 8) Kot ‘e nekaj prej{njih zvezkov te publikacije velja slovenski zgodovinarski srenji predstaviti tudi 8. zvezek. Slaven Berto{a objavlja izvirni znanstveni prispevek Dru{tvena povijest Istre: O konju{arima, kuharima, majordomima, nadglednicima, slugama i sobarima u gradu Puli od XVII. do XIX. stolje~a (str. 7-28). O tej skupini vi{jih in ni‘jih slu‘abnikov je na voljo zelo malo podatkov. Zato je toliko bolj dragoceno, da je pisec za obravnavano obdobje analiziral mati~ne knjige mesta Pulja. Drugi na{teti izrazi so razumljivi sami po sebi, nadglednici pa so bili nadzorniki pri delu na kmetijskih posestvih, nekaki valpti, majordomi pa upravniki teh posestev v lasti vi{jih dru‘benih plasti. Ta skupina podrejenih oseb je bila zelo {tevilna in je veliko prispevala k dru‘benemu ‘ivljenju Pulja, najbolj znamenitega ju‘noistrskega sredi{~a. Te osebe so bile zlasti Italijani, ki so izvirali predvsem iz Benetk in mest bene{ke Terraferme, bili pa so tudi doma~ini iz okolice Pulja ali bolj oddaljenih krajev, iz Kvarnerja, obmo~ja Reke in iz »slovenskih zemalja«. Alojz [tokovi} je prispeval razpravo Bi~evala~ki obi~aji u ka{telu Svetvin~enat nakon usko~kog rata 1615-1617. (Prilog promi{ljanju socialno religioznih pokreta u Istri tijekom XVII. Stolje}a) (str. 29–63). Stanje na istrskem polotoku je bilo krizno ‘e ve~ stoletij, »usko~ka vojna [usko~ki rat] 1615-1617« pa je bila krona vseh nesre~. Iz te krize so posku{ali najti izhod z bi~arsko iniciativo na velikem gospostvu Svetvin~enat – specifi~nem projektu duhovno-socialnega anga‘iranja, pri katerem so sodelovale cerkvene in civilne oblasti, najbr‘ tudi lastniki gospostva Grimaniji. V to gibanje je takoj pristopilo 75 ljudi, kar je veliko v primerjavi s 500, kolikor je bilo vseh. Bi~arji so v no~nih procesijah bosi in oble~eni le v halje iskali bo‘jo pomo~. To naj bi bila odkupnina Vsemogo~nemu za vse ~love{ke grehe. V taki zagretosti ni bilo mogo~e imeti pod nadzorom kolektivne psihoze. V teh razmerah je coram publico bila se‘gana priseljenka, doma iz Zadra. V razpravi je prikazano tema~no obdobje istrske preteklosti. Miroslav Berto{a je napisal kratek znanstveni prispevek Prijepori oko lije~ni~ke »condotte« u Ro- vinju (Primjeri iz XVII.–XVIII. stolje}a) (str. 65–71). Sestavek temelji na gradivu arhiva v Benetkah. Rovinj je kot bogato mesto lahko imelo v svojem sestavu tri zdravnike (dva zdravnika splo{ne prakse in kirurga). Z njimi je mestni svet sklepal pogodbe (condotte), v katerih so bili zajeti predpisi, ki naj bi onemogo~ali zlorabe, nezakonite privilegije, nepotizem in zanemarjanje zdravni{kih dol‘nosti. Bili so torej pogodbeni zdravniki. Posebno sporno je bilo dolo~ilo ob~inskega statuta, da se za zdravnika ne sme izbrati rojen Rovinj~an. Leta 1704 je bil dose‘en sporazum, da lahko za mesto zdravnika konkuri- rajo poleg tujcev tudi doma~ini, le da se morajo prijaviti na razpis, obelodaniti svoja spri~evala in dokaze o opravljeni praksi. Kandidata so izbrali z balotiranjem. Tudi s slovenskega stali{~a je zelo zanimiva razprava Stipana Trogrli}a, Pore~ko – pulska biskupija u vrijemu biskupa Ivana Flappa (1885–1912) (str.73–106). V ~lanku so analizirane dru‘bene, cerkvene in verske razmere v omenjeni {kofiji, ko je bil njen ordinarij Ivan Flapp. Ta je postal {kof za »slavenskim nacionalistom« Jurjem Dobrilo in »umjerenom slavenofilom« Ivanom Glavino. Flapp je bil po rodu Ita- 554 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) lijan, duhovnik gori{ke nad{kofije, gojenec dunajskega avgu{tineja in bogoslovni profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine v gori{kem bogoslovju. Bil je kabinetski intelektualec, ki so ga podpirali italijanski liberalni krogi. Razmer v Istri sploh ni poznal, razen iz knjig italijanskih piscev, kjer je bila ta de‘ela prikazana kot »terra italianissima«, ki jo ‘e Dobrilovih ~asov vznemirjajo hrva{ki in slovenski duhovniki politikanti (»poeti Croati e Cragnzi politicanti«). @e pred {kofovskim imenovanjem je bil znan kot dosledni branitelj »nepromenljivog latiniteta Crkve« ter se je z vsemi silami zavzel za zatrtje glagolice in hrva{~ine kot bogoslu‘nega jezika. Niti najmanj ni upo{teval, da je pri tem {lo za vernike, ki so zahte- vali tradicionalno bogoslu‘je v navajenem jeziku in torej le za pastoralno vpra{anje. Seveda je imel popol- no podporo Vatikana in Dunaja. Ves ~as njegovega slu‘bovanja so bile razmere zelo napete, {e posebej zato, ker je duhovnike za jezikovne prestopke v bogoslu‘ju tako ostro kaznoval, da so morali zapustiti njegovo {kofijo, ~eprav je sicer doma~ih duhovnikov primanjkovalo in so v njej slu‘bovali tudi duhovniki iz drugih tudi severnih avstrijskih de‘el. Glede glagolice so se razmere slab{ale tudi zato, ker se je mladi duhovniki niso imeli kje nau~iti in so jo nadome{~ali s hrva{~ino, kar zopet ni bilo prav. Razprava je odli~en prispevek o zatiranju »slovanskega elementa« v Istri. Lovorka ^orali} je prispevala ~lanek Iz crkvene pro{losti grada Raba – Inventar crkve sv. Ivana Evan|elista (1784. god.) (str.107-116). Avtorica poudarja pomen arhivskega gradiva za prou~evanje kulturne in umetni{ke preteklosti cerkvenih ustanov na Hrva{kem. Na kratko so predstavljeni zgodo- vinski razvoj samostana in cerkve istega imena, gradbene spremembe, ki so na njima opravljene v preteklosti in raz~lenjen inventar raznih cerkvenih predmetov, pri ~emer je ve~ja pozornost namenjena umetninam (slikam) in izdelkom umetne obrti. Ivan Pederin je objavil obse‘no razpravo Jadransko pitanje u talijanskoj politi~koj i znanstvenoj publi- cistici (str. 117-182). V nekaj stavkih ni mogo~e predstaviti obse‘ne razprave. Omenim naj le, da je »jadran- sko vpra{anje« nastalo s tem, ko sta bili z Londonskim dogovorom obljubljeni Italiji Dalmacija in Istra, s ~imer pa na mirovni konferenci v Parizu ni sogla{al predsednik ZDA Thomas Woodrow Wilson. Rajni Antun Giron je prispeval razpravo Cresko-Lo{injski oto~ni prostor u kolopletu politi~kih, ideolo{kih i vojnih sukoba u jesen 1943. godine (str. 183-216). Prikazani so dogodki na omenjenem obmo~ju od zloma kraljevine Italije septembra 1943 do vzpostavitve nem{ke Operativne cone Jadran- sko primorje v za~etku naslednjega leta. V tem ~asu so se prebivalci te pomembne severnojadranske skupine otokov na{li v neverjetni zme{njavi sporov med ~etni{kimi formacijami, prista{i Badoglijeve vlade, nasledniki levice v italijanski Delovni nacionalni fronti, med partizanskim gibanjem in silami Tretjega Rajha. Rajni Josip Mili~evi} je prispeval zelo zanimivo razpravo Narodna medicina i religija (str. 217–250). Ker zdravstvenih ustanov v preteklosti ni bilo, preprosti ljudje pa njihovih uslug tudi ne bi imeli s ~im pla~ati, so se pa~ zdravili s tistimi sredstvi, ki so jih {teli za zdravilne in so jih na{li v svoji okolici. Ker niso poznali vzrokov bolezni, so jih {teli za delo zlih sil. Bolezni so sku{ali prepre~evati ali zdraviti s ~aranjem, ognjem, vodo in z zdravilnimi zeli{~i. Da bi pa ti postopki bili zares u~inkoviti je bilo treba z molitvijo dose~i Bo‘jo pomo~. In s tem smo ‘e pri religiji, o ~emer je v razpravi veliko navedb o svetnikih, ki so bili specializirani za zdravje, o posebnih praznikih, romanjih, votivnih darovih, o zdra- vilcih in o uspe{nih primerih zdravljenja. Objavljena sta dva kraj{a prispevka. Prvi je od Sandija Blagoni}a Izmedju lokalnog i nacionalnog: Istra u devetnaestom stolje}u (str. 253–267). Avtor je raziskoval etni~nost ni‘jih dru‘benih plasti, po- sebno kme~kega prebivalstva v omenjenem stoletju. Pri tem prebivalstvu je bila v Istri dominantna subetni~na in regionalna, ne pa etno-nacionalna identifikacija. S Hrva{ko in torej tudi s Hrvati so Istrani ozna~evali de‘elo in prebivalce osrednje in severozahodne Hrva{ke, nikakor pa ne svoje de‘ele in sebe. V sestavku je veliko zanimivih opa‘anj, ki jih lahko {e zdaj potrdi vsakdo, ki je imel kaj ve~ opravka z Istrani. Igor Duda objavlja prispevek Samoposluga kao vijest dana. Po~eci suvremenog potro{a~kog dru{tva 1950-ih in 1960.ih godina (str.267-278). Pisec meni, da so se velike spremembe in pospe{eni razvoj dogajale v omenjenem obdobju, tedaj pa naj bi se tudi za~ela oblikovati potro{ni{ka dru‘ba. S tem so se ustvarjale nove navade in izra‘ale nove zahteve. Samopostre‘ne trgovine so za~eli odpirati leta 1962. Vse to se je odrazilo tudi v knji‘evnosti in v znani TV seriji Na{e malo misto. J o ‘ e M a ~ e k 555ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Zbornik Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2003. 378 strani. (Vol. ; 21) V tem Zborniku objavljajo svoje prispevke hrva{ki zgodovinarji ne le iz in{titutov, ki so v sestavu akademije, temve~ tudi iz drugih ustreznih ustanov. Zoran Ladi} objavlja razpravo Legati kasnosrednjo- vjekovnih dalmatinskih oporu~itelja kao izvor za prou~avanje nekih oblika svakodnevnog ‘ivota i ma- terijalne kulture (str. 1-28). Avtor na podlagi neobjavljenih in objavljenih oporok presoja pojav no- vih vrst legatov, ki so jih v poznem srednjem veku dalmatinski zapustniki darovali v pobo‘ne namene: obleko in tkanine, ‘ive‘ in naravne pridelke, slike, liturgi~ne predmete in oltarje ter knjige. Te vrste legatov so zaradi pojava novih vrst prejemnikov kot posledice porasta prebivalstva, pa tudi zaradi zvi{anja kulturne in umetni{ke ravni v poznosrednjeve{kih dalmatinskih mestih pomemben vir za prou~evanje vsakodnevnega ‘ivljenja in materialne kulture te dobe. Irena Benyovsky je napisala kraj{i prispevek Komunalno reguliranje gradskog prostora u srednje- vjekovnom Trogiru (str. 29–43). V delu je analiza, kako je trogirska komuna pravno urejevala mestni prostor v razvitem srednjem veku. Obdelana so predvsem statutarna dolo~ila, ki naj bi na organizacijo mestnega prostora vplivala predvsem zaradi za{~ite pred zasebnim prila{~anjem ter zaradi higienskih ali obrambnih razlogov. Vendar ta dolo~ila niso bila nujno upo{tevana v praksi. Ante Nazor je prispeval razpravo Granica izmedju Splita i Poljica i splitsko-polji~ki sukobi u XIV. i XV. stolje}u (Dio drugi – Splitsko polji~ki sukobi tijekom XIV. i XV. stolje}a) (str. 45–81). Gre za nadaljevanje razprave v prej{nji {tevilki Zbornika. [lo je za razmejitev posesti med Splitom in Poljica- mi ter za spore, ki so bili na dnevnem redu v obravnavanem obdobju. Dela ne moremo v podrobnosti povzeti. Vzroki za spore so bili po mnenju ve~ avtorjev v podrobnostih razli~ni, vendar se ve~ina nagi- ba k temu, da so pravi vzroki enako v etni~ni razliki kakor v teritorialnih pretenzijah obeh strani. A. [kobalj pa vidi vzrok za spore v dveh kulturah in dveh etni~nih elementih. Razpravo Novi prilozi istra‘ivanju ilo~kog »statuta« i srednjevekovnog Iloka je prispeval Stanko Andri} (str. 83–118). V njej se avtor kriti~no spoprijema z zbornikom del nedavno izvedenega znan- stvenega sre~anja in primerja rezultate vsakega posameznega prispevka z ‘e prej dose‘eno stopnjo znanja o tem statutu in srednjeve{kem Iloku. Sklep razprave je, da le malo del uvr{~enih v zbornik, pomeni pozitiven premik glede na stopnjo dosedanje raziskanosti te srednjeve{ke dedi{~ine. Ivan Jurkovi} je napisal razpravo Raseljena plemi}ka obitelj za osmanske ugroze: Primjer Berislavi}a de Werhreka de Mala Mlaka (Dio drugi – Nasljednici Stjepana Berislavi}a tijekom 16. st.) (str. 119–181). Po narativnem prikazu rodovine Berislavi}a Vrhri~kih, ki so bili iz plemenitega rodu ^ubrani}ev, od njihove priselitve v Malu Mlaku 1486 in do konca 16. stoletja, daje avtor na primeru te rodovine social- no-zgodovinsko analizo hrva{kega srednjega in ni‘jega plemstva, ki so se preselili zaradi vojne ogro‘eno- sti. V tej izredno bogato dokumentirani razpravi prikazuje pisec ‘ivljenjsko dobo Jurja Berislavi}a, sina Stjepana Berislavi}a, ter Jurjevih sinov in vnukov. »S one bane mora« – hrvatske prekojadranske migracije (XV.-XVIII. stolje}e) (str. 183–199) je naslov prispevka Lovorke ^orali}. Hrva{ke prekojadranske migracije so zapleten in dolgotrajen pro- ces, ki ga je treba spoznavati v kontekstu dr‘avno-politi~nih, vojnih, dru‘benih in gospodarskih razmer na {ir{em obmo~ju evropskega jugovzhoda. V ~asu tur{kih prodorov in osvajanj od druge polovice XV. do konca XVI. stoletja so s hrva{kega etni~nega in dr‘avnega teritorija potekali mno‘i~ni migracijski procesi proti zahodnojadranski obali. V delu so predstavljena sredi{~na obmo~ja hrva{ke naselitve (Fur- lanija, Apulija, Molise, Marke, Veneto in Benetke. Prikazana je domovina in izvor migrantov ter proces prilagoditve in vklapljanja v okolje nove domovine. Tihana Lueti} objavlja razpravo Demografska analiza stanovni{tva grada Samobora od kraja 18. stolje}a do 1857. godine (str. 201–242). V delu so raziskane osnovne demografske spremembe na obmo~ju mesta Samobor od konca 18. stoletja do prvega modernega ljudskega {tetja 1857. Na podlagi podatkov iz mati~nih knjig o rojenih, poro~enih in umrlih avtorica prikazuje gibanje in strukturo prebi- valstva Samobora kot majhne urbane enote severozahodne Hrva{ke v predtranzicijskem obdobju razvoja prebivalstva. Ta razprava bi lahko rabila za primerjavo ob podobnih raziskavah v na{ih obmejnih me- stih, npr. Bre‘icah in Kr{kem. Razpravo Moderna civilizacija u stvarala{tvu Franje Ra~kog je prispeval Tomislav Markus (str. 243–265). V njej je avtor obdelal koncepcije enega najuglednej{ih hrva{kih politikov, nacionalnega 556 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ideologa in zgodovinarja Franja Ra~kega o tehni~ni civilizaciji XIX. stoletja, s posebnim ozirom na dru‘bene funkcije intelektualnega raziskovanja. Njegove ideje analizira v sklopu tedanjih politi~nih in dru‘benih razmer na Hrva{kem, v habsbur{ki monarhiji in v Evropi ter v povezavi s prevladujo~imi tendencami v hrva{kem nacionalizmu XIX. stoletja. Sklepa, da je pri Ra~kem, kakor tudi v tedanji hrva{ki javnosti na splo{no dominiralo nekriti~no zaupanje v tehni~no civilizacijo z izrazitim »feti{iziranjem« znanosti, ki je tudi sicer na splo{no prevladovalo v Evropi v »dolgem stoletju« (1790–1918). Ivica Zvonar objavlja Pet pisama Ivana Kostren~i~a Franji pl. Markovi}u (str. 267–275). Objavljeni so prepisi in kratki komentarji petih pisem, ki jih je v letih 1872 in 1873 pisal Ivan Kostren~i~, poznej{i prvi ravnatelj Kraljevske vseu~ili{ke knji‘nice v Zagrebu, Markovi} pa je bil znan knji‘evnik, urednik in prvi profesor filozofije na obnovljenem zagreb{kem vseu~ili{~u. Oba sta bila znana javna delavca. V pismih dobimo uvid v dogodke v njihovem zasebnem ‘ivljenju ter dru‘beno delovanje v omenjenih letih. V oddelku Gradivo objavlja Jakov Stipi{i} Regesta pergamena iz zbirke obitelji Fanfogna Garagnin u muzeju grada Trogira (Dio drugi – Isprave XVI., XVII. i XVIII. stolje}a) (str. 279–319). V delu so objavljene regeste pergamentov iz dru‘inskega arhiva trogirske veje patricijske dru‘ine Fanfogna Gara- gnin za omenjeno obdobje, ki so shranjeni v trogirskem mestnem muzeju. V tem nadaljevanju gre predvsem za pergamente iz zgodnjega novega veka ter regeste listin na papirju ter pape{ke bule. V predstavljenem zborniku je objavljenih {e 16 recenzij oz. prikazov in nekrolog slavistu Henriku Birnbaumu (1925–2002). J o ‘ e M a ~ e k 557ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) S u m m a r y Jure Ga{pari~ Municipal Elections in the Drava Province on October 15, 1933, and the Former Slovene People’s Party In the Yugoslav part of Slovenia, the summer of 1933 was similar to the current political situation: long and hot. After January 6, 1929 the flurry, turbulent events of the 1920’s were replaced by the period of dictatorship, which was also the period without the old political parties. Initially, there were two Slovene representatives (first Anton Koro{ec, then Du{an Sernec) of the former Slovene People’s Party (SLS) in the newly established government of King Alexander. Prior to the period of dictatorship, the SLS had been the strongest political force in Slovenia. But due to numerous doubts about the Party’s participation in the unitaristic and centralistic government of King Alexander, Koro{ec decided to resign; Sernec’s resignation followed in September 1931. The SLS representatives to Belgrade were swiftly replaced by Slovene Liberals. After the Liberals had joined the new pro-government Yugoslav National Party (JNS), the now formally non-existent SLS was cast in the trying role of opposition. In the fall of 1933, the rigid political and election lull during King Alexander’s dictatorship was stirred up by municipal elections. Though municipal elections were considered only a minor event in democracies, the 1933 elections denoted something much more. October 15 elections stand out in that the former Slovene People’s Party had decided to run. It is highly significant that provincial councilors from the ranks of the Yugoslav National Party proposed a postponement of the elections; they were namely afraid that should the opposition take part in the elections the outcome might be very unfavora- ble for their party. The problem was that the Yugoslav government had to present, at least seemingly, a democratic façade, and these elections represented a suitable opportunity to do so. The political fight in the fall of 1933 was thus fought by two highly uneven political sides, that of the strong pro-regime Yugoslav National Party, and the now formally non-existent Slovene People’s Party as its opponent. Even though the latter managed to keep its Slovenec Newspaper in print, the newspaper had to undergo strong censorship. The media of that period did not print or broadcast any poignant political debates between the Liberals and the catholically oriented politicians that were so characteristical for the lively 1920’s. The only strong verbal attacks, viewpoints and political explana- tions could be found in the Jutro Newspaper, which was financed by the Yugoslav National Party. Its commentaries on and descriptions of the current political and election situation, however, did have their own dark side as well. A special report of the former SLS party, which was probably a confidential document, describes a shocking, racy, and entirely different picture of the election fight. By citing examples of political terror, total lack of legitimacy and numerous irregularities it manages to unmask the Yugoslav National Party regime of the Drava Province. Based on the report it may be presumed that all of them had been systematically planned beforehand. The government utilized almost every possi- ble instrument available to it at the time. Election events were actively and intolerably interfered with by municipal politicians, gendarmes, the Drava Province ban, government officials and even private entrepreneurs. In such circumstances, the outcome of the elections denoted a severe disappointment for the Slovene People’s Party, which had won in 54 municipal regions out of 369. This was not the result that could satisfy the former SLS, nor did it please the Yugoslav National Party that was faced with the fact that one seventh of municipal units had voted for the opposition. The fight had to continue, but this time in the courtroom. After the election, both parties overwhelmed the Drava Province Administrative Court in Celje with the total of 143 complaints about the irregularities that allegedly took place on Election Day. The Court dealt with them by the spring of 1934 and com- plied with 25 of them. Consequently, the outcome of the elections was nullified in 25 municipalities. Out of the 25 complaints 23 were lodged by the opposition. Despite the fact that in October 1933 the Minister of Justice replaced the judges of the Celje court with »more suitable« ones, the arguments of the JNS persuaded the Court in only two cases. The former SLS had thus provided very convincing proofs that the October elections were carried out incorrectly. 558 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Why had the former SLS decided to run in the first place? In November 1931, when far more important elections for the assembly members had taken place, the SLS had successfully advocated election abstinence; political circumstances two years later did not change for the better. The SLS party leaders were in confinement, and the current political situation did not give hope to a political democra- tization in the near future. One of the possible explanations why the SLS had took part in the October 1933 elections was the fact that municipality presidents were the ones who delegated members for the senate, and the senate was one of the places where the SLS longed to be. Another was that the role of opposition was one of hardship and, if prolonged for much longer, could lead to auto destruction. When objectively evaluating the consequences of the Slovene People’s Party participation in the 1933 elec- tions, it becomes clear that the SLS did not gain much. Its attempt to win a sufficient number of votes to be able to elect its own senators was not successful. What is more, its unforeseen success in 54 munici- palities had other, considerably more fatal consequences: the planned elections into the Drava Province Provincial Council, where the representatives of the SLS could voice their standpoints, had been »po- stponed« because the regime became frightened of its success at the October 1933 elections. The ex- pectations of the leadership of the former SLS might have been too high as well; Croatian politician Ante Trumbi} wrote after the elections that the leaders of the SLS should regret their decision to take part in the elections because their outcome denoted but a favor to the regime. 559ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) OBVESTILA Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis Prispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema uredni{tvo na naslov: Uredni{tvo Zgodovinskega ~aso- pisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana (zgodovinski.casopis @uni-lj.si). Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili: – vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘no- stjo z elektronskim naslovom (e-mail); – prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek avtorja) in odtisnjeni na papir; – v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj vsebuje tudi avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in njen naslov; – opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi navedbi, nato okraj{ano; – slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende (podnapisi) k slikovnemu gradivu naj bodo prilo‘ene na posebnem listu in hkrati shranjene na disketi. Slikovno gradivo naj bo ozna~eno na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov. U r e d n i { t v o Z g o d o v i n s k e g a ~ a s o p i s a 560 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) [olska kronika Zbornik za zgodovino {olstva Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradi- cijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogra- du. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji {olski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi biblio- grafijo za slovensko zgodovino {olstva. Zbornik za zgodovino {olstva – [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani. 561ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENTS RAZPRAVE – STUDIES Damir G l o b o ~ n i k, Ale{ov~ev Brencelj – prvi slovenski satiri~ni list ...................................... 7–45 Brencelj, the First Slovene Satirical Newspaper Jure G a { p a r i ~, Ob~inske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja Slovenska ljudska stranka ......................................................................................................... 47–67 Municipal Elections in the Drava Province on October 15, 1933, and the Former Slovene People’s Party Bojan G o d e { a, Tisova Slova{ka – »priljubljeni sen slovenskega klerofa{izma«? ................... 69–80 The Slovakia of Josef Tiso – »A Favorite Dream of Slovene Fascist-Oriented Clergy«? @arko L a z a r e v i }, Zavarovalni{tvo v Sloveniji med drugo svetovno vojno ............................ 81–98 Insurance Companies in Slovenia during World War II Marjan L i n a s i, [e o zavezni{kih misijah ali kako in zakaj je moral umreti britanski major Cahusac ......................................................................................................................... 99–116 More on Allied Missions and the Mysterious Death of British Major Cahusac Todor K u l j i }, Tito u novom srpskom pokretu se}anja .......................................................... 117–129 The Altered Memory of Josip Broz Tito in Serbia Moritz C s á k y, Ambivalentnost kolektivnega spomina v Centralni Evropi. Moderna in/ali postmoderna razpolo‘enost ......................................................................................... 131–142 Ambivalence of Collective Memory in Central Europe Herwig Wo l f r a m, Manj{ine – spomini na za~etke Evrope .................................................. 257–271 Minorities – Memories of European Beginnings Janez M l i n a r, Janez Vetrinjski in njegovo poznavanje Kranjske v Knjigi resni~nih zgodb (Liber certarum historiarum) .................................................................................................. 273–300 Janez Vetrinjski (Johannis abbatis Victoriensis) and His Knowledge of Kranjsko, Manifested in His Book of True Stories (Johannis abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum) Stanislav J u ‘ n i ~, Kostel med zadnjimi tur{kimi vpadi in Zrinjsko-frankopansko zaroto ... 301–336 Kostel between the last turkish attacks and the conspiracy of Zriny-Frankopan Aleksej K a l c, @ensko prebivalstvo v Trstu leta 1775: nekaj socialno-demografskih in gosdpodarskih vidikov ter metodolo{kih vpra{anj ............................................................. 337–376 The Women of Trieste in 1775: Socio-Demographic and Economic Aspects and Methodological Issues Vladislav B. S o t i r o v i }, Nacionalno samoodre|enje Hrvata i Srba putem jezika u Trojedinoj Kraljevini Dalmaciji, Hrvatskoj i Slavoniji, 1835. – 1848. g. ................................................ 377–389 National self-determination of the Croats and Serbs by the language in the Triune Kingdom of Dalmatia, Croatia and Slavonia, 1835–1848 ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 58, 2004 562 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Aleksandra B e r b e r i h - S l a n a, Stjepan Radi} in republikansko gibanje v Sloveniji. Od volitev v Narodno skup{~ino leta 1923 do volitev v Narodno skup{~ino leta 1925 .......................... 391–413 Stjepan Radi} and the Republican Movement in Slovenia. From the 1923 to the 1925 Elections to the National Parliament Du{an N e } a k – Bo‘o R e p e, O nastanku in namenu Avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev (2001–2004) ..................................................................................................... 415–465 The Origin and Purpose of the Austrian-Slovene Committee of Historians (2001-2003) ZAPISI – NOTES Na poti k zgodovini onstran koncepcije dru‘be (Igor G r d i n a) .............................................. 143–152 On the Path to the History beyond the Concept of Society O pojmovanjih znanja v gimnazijskem u~nem na~rtu in zgodovini na maturi (Vilma B r o d n i k) ............................................................................................................... 153–167 The Concept of Knowledge in Upper Secondary School Syllabus and History as an External Examination Subject Zna~ilnosti in primerjava zunanjih srednje{olskih izpitov iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih {olah (Danijela T r { k a n) ................. 169–185 Characteristics of External Examination on History in Slovenia, as Compared to France, Great Britain, and International Schools Muzej kot vir za pou~evanje zgodovine (Dragan P o t o ~ n i k) ................................................ 187–195 Museum as an Aid for Teaching History Je stal pranger tudi pri gornjelendavski ‘upnijski cerkvi? (Jo‘ef S m e j) ................................ 197–201 Was There a Pillory next to the Parish Church in Gornja Lendava? Glose k novi monografiji o Karantaniji (Peter [ t i h) ............................................................... 467–487 Glosses on the New Monograph about Carantania (Peter [ t i h) Nekaj misli o moji knjigi »Dr‘ava Karantancev« (Ljubljana 2002) ob njeni predstavitvi v Slovenskem znanstvenem in{titutu na Dunaju dne 14. junija 2003 (Hans-Dietrich K a h l) .................... 489–491 Comments on My Book »The State of Carantanians« (Ljubljana 2002) at the Press Conference at the Scientific Institute in Vienna on June 14, 2003 (Hans Dietrich K a h l) Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana ([pela B r e g a ~) ................................. 493–500 Incunabula of the Franciscan Monastery in Novo mesto ([pela B r e g a ~) Slovensko {olstvo na Kozjanskem med 2. svetovno vojno (Marija P e v e c) ........................... 501–505 Slovene Schools in Kozjansko during the Second World War (Marija P e v e c) Zgodovinopisje na Slovenskem in njegov odnos do plemstva (Miha P r e i n f a l k) ............... 507–516 Historiography in Slovenia and Its Attitude toward the Nobility (Miha P r e i n f a l k) IN MEMORIAM Prof. dr. Tone Ferenc (1927–2003). (Du{an N e } a k, Miroslav S t i p l o v { e k) ................... 203–205 563ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Prof. dr. Jadran Ferluga (1920–2004). (Ignacij Vo j e) .............................................................. 207–209 Prof. dr. Dennison Rusinow (Peter Vo d o p i v e c) ................................................................... 517–518 KONGRESI, SIMPOZIJI IN DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Posvet ob 100-letnici smrti Ivana Nabergoja (1835–1902), Trst, 7. september 2002. (Milan P a h o r) ..................................................................................................................... 211–212 33. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf – Modinci, Murska Sobota, 1.–4. julija 2003. (Franc R o z m a n) ................................................................................... 213–214 K analizi aktualnih razprav o beguncih in izgnancih v ~asu 1938–1950 v srednji in vzhodni Evropi. Delovno sre~anje v okviru projekta Forost: »Diskurzi v evropskih pristopnih dr‘avah Poljski, ^e{ki, Slova{ki, Mad‘arski in Sloveniji o prisilnih selitvah v letih 1938–1950«, München, 11. oktober 2003. (Christiane B r e n n e r) .......................................................................... 214–218 Mednarodna znanstvena konferenca: Zlo~ini brez ‘rtev. (Mojca K o v a ~ i ~) ......................... 519–522 Genocide and Human Rights in the 20th Century. (Mojca P e t e r n e l) ................................... 522–523 10. letno sre~anje IIHA – mednarodne agencije za zgodovino obve{~evalnih slu‘b. (Ljuba D o r n i k [ u b e l j) ................................................................................................... 524–528 Mednarodna konferenca Rethinking the Dissolution oy Yugoslavia. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .......................................................................................................... 528–529 34. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci. (France R o z m a n) ................................................................................................................. 529–530 OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Giuseppe Albertoni, Die Herrschaft des Bischofs. Macht und Gesellschaft zwischen Etsch und Inn im Mittelalter (9.–11. Jahrhundert). (Gustav P f e i f e r) ....................................... 219–220 Darja Miheli~, Piranska notarska knjiga (1289–1292), Tretji zvezek. (Ignacij Vo j e) ............ 220–222 Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet des Republik Slowenien. 6. zvezek in 7. zvezek. Ur. Vincenc Raj{p. (Ignacij Vo j e) ...................................................................................... 222–226 Slovenska kronika XIX. stoletja. 1800–1860; 1861–1883; 1884–1899. Ur. Janez Cvirn. (Borut B a t a g e l j) .............................................................................................................. 226–228 Eric Hobsbawm, Gefährliche Zeiten. Ein Leben im 20. Jahrhundert. (Jo‘e M a ~ e k) ............ 228–230 Ljudmila Bezlaj Krevel, Prvo leto delovanja Po{tnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani: katalog k razstavi ob 85-letnici ustanovitve slovenske po{tne uprave. (Borut B a t a g e l j) ..................................................................... 230–233 564 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Janez Stanovnik, Ale{ Stanovnik in njegov ~as. (Bojan B a l k o v e c) ..................................... 233–234 Dan Shiffman, Rooting Multiculturalism: The Work of Louis Adamic. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) ....................................................................................................... 234–235 Bo‘o Repe, Rde~a Slovenija. Tokovi in obrazi iz obdobja socializma. (Miroslav S t i p l o v { e k) .................................................................................................... 235–237 General Maister. Zbornik referatov s simpozija. Ur. Bruno Hartman, Miha Pauko. (Franc R o z m a n) ................................................................................................................ 238–239 Zbornik Janka Pleterskega. Ur. Oto Luthar, Jurij Perov{ek. (Jure G a { p a r i ~) ...................... 239–240 Zbornik ob sedemdesetletnici dr. Jo‘eta @ontarja. (Maja G o m b a ~) ..................................... 241–244 Werner Bätzing, Die Alpen. Geschichte und Zukunft einer europäischen Kulturlandschaft. (Jo‘e M a ~ e k) ........................................................................................ 244–246 Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ur. Sandi Sitar. (Jo‘e M a ~ e k) ..................... 246–249 Igor Grdina, Poti v zgodovino (O t o L u t h a r) ........................................................................ 249–251 Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. (Alenka C e d i l n i k) .............................................................................................................. 531–533 Pavel Krafl, Synodi a statuta Olomoucké diecéze období stredoveku. (Du{an K o s) .............. 534–535 Ignacij Voje, Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku. (Vasko S i m o n i t i) ................................................................................................................ 536–539 Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politi~ni mozaik 1860-1918. (Andrej R a h t e n) .................................................................................................................. 539–541 Andrej Pan~ur, V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema. (@arko L a z a r e v i }) ............ 541–542 Staat-Land-Nation-Region. Gesellschaftliches Bewußtsein in den österreichischen Ländern Kärnten, Krain, Steiermark und Küstenland 1740-1918. (France R o z m a n) ...... 543–544 Pavle Rant, »To sem bil«: Prispevki k zgodovini slovenske politi~ne emigracije. (Rozina [ v e n t) ..................................................................................................................... 544–546 Makedonien. Geographie, Ethnische Struktrur, Geschichte, Sprache und Kultur, Politik, Wirtschaft, Recht. (Ignacij Vo j e) .......................................................................................... 546–550 Jens Lüning, et. al., Deutsche Agrargeschichte. Vor- und Frühgeschichte. (Jo‘e M a ~ e k) ........................................................................................................................ 550–552 565ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Madeleine Albright, Madame Scretary. A Memoir. (Matja‘ K l e m e n ~ i ~) .......................... 552–553 Problemi Sjevernog Jadrana. Svezak 8. (Jo‘e M a ~ e k) ........................................................... 553–554 Zbornik Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Vol. 21. (Jo‘e M a ~ e k) .......................................................................................................... 555–556 LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENT Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 58/2004 ................................................................................. 559 Annual Content of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 58/2004 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 55, 2001, 3–4 (124), 57, 2003, 1–2 (127), 58, 2004, 1–2 (129), 58, 2004, 3–4 (1309) ............................................. I–VIII, IX–XIV Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 55, 2001, 3–4 (124), 57, 2003, 1–2 (127), 58, 2004, 1–2 (129), 58, 2004, 3–4 (130) 566 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 567ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) U D K 940:323.1 W O L F R A M H erw ig, dr., akad., red. prof. v pok., Institut für Ö sterreichische G eschichts- forschung, D r- K arl L ueger R ing 1, 1010 W ien, A vstrija M anj{ine – spom ini na za~etke E vrope Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 257–271, 78 cit. K lju~ne besede: antika, zgodnji sredni vek, m anj{ine 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) A vtor na celi vrsti prim erov odpira veliko, a v zgodovinskih raziskavah zapostavljeno polje m anj{in, ki {e zdale~ niso sam o fenom en novej{ega ~asa. Tako m ed drugim zelo jasno poka‘e, da je bilo obdobje »preseljevanja ljudstev« m ed 4. in 6. stoletjem ~as m anj{in in m e{anj par excellence in da so bili takrat polo‘eni »m e{ani« tem elji E vrope. Peter [tih U D K 930(497.4): 929 M L IN A R Janez, dr., asistent, O ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, U niverza v L jubljani, SI–1000 L jubljana, A {ker~eva 2, janez.m linar guest.arnes.si Janez V etrinjski in njegovo poznavanje K ranjske v K njigi resni~nih zgodb Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 273–300, 175 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) A vtor sku{a na osnovi pasusov iz K njige resni~nih zgodb (Johannis abbatis V ictoriensis L iber certarum historiarum ), ki se nana{ajo na K ranjsko, analizirati vire in na~in pisanja Janeza V etrinj- skega. Pri tem potrjuje Schneiderjevo tezo, da je Janez V etrinjski poznal arhiv oglejski patriarhov, dopu{~a pa tudi m o‘nost, da je bil Janez seznanjen z arhivom Filipa Spanheim skega. A vtorski izvle~ek U D K 94(497.4 K O ST E L )”15” JU @ N I^ Stanislav, dr., Fara 2, 1336 V as K ostel m ed zadnjim i tur{kim i vpadi in Z rinjsko-F rankopansko zaroto Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 301–336, 240 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) O pisujem o razvoj gospostva K ostel v stoletju po zadnjih tur{kih vpadih do zadnjih gra{~akov iz rodu L angenm antlov. Z uporabo doslej neobdelanega arhivskega gradiva obravnavam o orga- nizacijo obram be, davke, trgovino in km e~ke v upore v K ostelu. D okazujem o, da sta relativno zati{je m ed tridesetletno vojno in tovorjenje v svobodna pristani{~a Z rinjskih om ogo~ili v tur{kih vojnah preizku{enim K ostelcem razm erom a hiter gospodarski vzpon. U spe{nost kostelskih tovornikov povezujem o z velikim {tevilom njihovih tovornih ‘ivali. A vtorski izvle~ek U D K 314.96(450.361)”17” K A L C A leksej, dipl. zgod., N arodna in {tudijska knji‘nica, 34138 T rst, U l. Petronio 4 in Z nanstveno raziskovalno sredi{~e U niverze na P rim orskem , 6000 K oper, G aribaldijeva 1, A leks.K alc zrs-kp.si @ ensko prebivalstvo v T rstu leta 1775: nekaj socialno-dem ografskih in gospodarskih vidi- kov ter m etodolo{kih vpra{anj Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 337–376, 57 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (It., Sn., E n.) Po proglasitvi proste luke, leta 1719, se je za T rst za~elo obdobje naglega dem ografskega in dru‘beno-gospodarskega vzpona, ki je slonel na priseljenskem doprinosu iz neposrednega in {ir{ega geografskega zaledja. Prispevek ponuja vpogled v ‘ensko kom ponento tr‘a{kega dru‘be- nega tkiva na osnovi poim enskega popisa prebivalstva iz leta 1775, izpostavljajo~ nekatere tipi~ne razvojne in strukturne poteze kot tudi m etodolo{ka in interpretacijska vpra{anja, pove- zana s tipologijo vira. Poseben poudarek je na m odelih doseljevanja in vklju~evanja ‘ensk v stvarnost pristani{kega m esta, na oblikah njihovega pridobitnega gospodarskega udejstvovanja in na izvoru priseljenskih tokov, ki so prispevali k oblikovanju dru‘bene in kulturne podobe »novega« T rsta. A vtorski izvle~ek 568 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) U D C 9 40 :3 23 .1 W O L F R A M H er w ig , P hD ., M em be r o f A ca de m y of S ci en ce , F ul l P ro fe ss or , I ns tit ut fü r Ö st er - re ic hi sc he G es ch ic ht sf or sc hu ng , D r- K ar l L ue ge r R in g 1, 1 01 0 W ie n, A us tr ia M in or it ie s – M em or ie s of E ur op ea n B eg in ni ng s Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 25 7– 27 1, 78 n ot es L an gu ag e: S n. ( D e. , S n. , E n. ) K ey W or ds : an tiq ui ty , E ar ly M id dl e A ge s, m in or iti es B as ed o n a nu m be r of e xa m pl es , t he a rt ic le f oc us es o n a si gn if ic an t, th ou gh o nl y se ld om r es e- ar ch ed , qu es tio n of m in or iti es t ha t is b y no m ea ns r es tr ic te d on ly t o th e pr es en t. Is i s cl ea rl y in di ca te d th at t he p er io d of g re at m ig ra tio ns o f pe op le s be tw ee n th e 4t h an d th e 6t h ce nt ur ie s w as a n er a of m in or iti es w hi ch in te rc on ne ct ed a nd a ff ec te d on e an ot he r pa r ex ce lla nc e; it w as th en t ha t th e fo un da tio ns o f pr es en t- da y »m ix ed « E ur op e ha d be en l ai d. Pe te r [t ih U D C 9 30 (4 97 .4 ): 9 29 M L IN A R J an ez , P hD ., A ss is ta nt , D ep ar tm en t of H is to ry , F ac ul ty o f A rt , U ni ve rs ity in L ju bl ja na , SI –1 00 0 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 , ja ne z. m lin ar  gu es t.a rn es .s i Ja ne z V et ri nj sk i ( Jo ha nn is a bb at is V ic to ri en si s) a nd H is K no w le dg e of K ra nj sk o, M an i- fe st ed in H is B oo k of T ru e St or ie s (J oh an ni s ab ba ti s V ic to ri en si s L ib er c er ta ru m h is to ri a- ru m ) Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 27 3– 30 0, 17 5 no te s L an gu ag e: S n. ( D e. , S n. , E n. ) B as ed o n th e pa ss ag es f ro m J an ez V et ri nj sk i’s B oo k of T ru e St or ie s (J oh an ni s ab ba tis V ic to - ri en si s L ib er c er ta ru m h is to ri ar um ) th at r ef er t o K ra nj sk o (C ar ni ol a) t he a ut ho r at te m pt s an an al ys is o f so ur ce s fo r th is b oo k an d of th e w ri tin g st yl e of J an ez V et ri nj sk i. A cc ep te d is S ch - ne id er ’s h yp ot he si s th at V et ri nj sk i kn ew t he a rc hi ve s of t he A qu ile ia n pa tr ia rc hs a nd t ha t he m ig ht h av e be en fa m ili ar w ith th e ar ch iv es o f Ph ili p vo n Sp an he im . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 4( 49 7. 4 K O ST E L )” 15 ” JU @ N I^ S ta ni sl av , P hD ., Fa ra 2 , 1 33 6 V as K os te l b et w ee n th e la st t ur ki sh a tt ac ks a nd t he c on sp ir ac y of Z ri ny -F ra nk op an Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 30 1– 33 6, 24 0 no te s L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) W e re se ar ch ed t he d ev el op m en t in K os te l m an or f ro m t he l as t T ur ki sh a tta ck s in t he l at e 16 th ce nt ur y up to th e tim e of th e la st la nd lo rd s of th e fa m ily L an ge nm an tl in th e la te 1 7t h ce nt ur y. B y us in g so m e ar ch iv e so ur ce s fo r th e fi rs t tim e, w e de sc ri be d th e de fe ns e, t ax es , tr ad e an d re be lli on s in K os te l. W e pr ov ed t ha t by l iv in g fa r en ou gh f ro m t he b at tle s of t he t hi rt y ye ar s K os te la ns p ro sp er ed w ith t he t ra de t o th e fr ee h ar bo rs o f Z ri nj sk i. T he ir s uc ce ss c an b e co n- ne ct ed w ith th e hi gh n um be r of th ei r pa ck ho rs es . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 14 .9 6( 45 0. 36 1) ”1 7” K A L C A le ks ej , B A o f H is to ry , N ar od na in { tu di js ka k nj i‘ ni ca , 3 41 38 T rs t, U l. Pe tr on io 4 a nd Z na ns tv en o ra zi sk ov al no s re di {~ e U ni ve rz e na P ri m or sk em , 60 00 K op er , G ar ib al di je va 1 , A le ks .K al c zr s- kp .s i T he W om en o f T ri es te in 1 77 5: S oc io -D em og ra ph ic a nd E co no m ic A sp ec ts a nd M et ho do - lo gi ca l Is su es Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 33 7– 37 6, 57 no te s L an gu ag e: S n. ( It ., Sn ., E n. ) A ft er 1 71 9, w he n T ri es te a cq ui re d th e st at us o f a fr ee p or t, th e to w n en te re d th e pe ri od o f ra pi d de m og ra ph ic g ro w th a nd e co no m ic p ro sp er ity , m uc h of w hi ch w as b as ed o n th e in fl ux o f i m m i- gr an ts f ro m th e hi nt er la nd . B as ed o n th e 17 75 c en su s w hi ch li st ed th e po pu la tio n of T ri es te b y na m e, t he a ut ho r di sc us se s th e po si tio n of w om en l iv in g in t hi s ci ty . E m ph as iz ed a re s om e ty pi ca l de ve lo pm en ta l an d st ru ct ur al e le m en ts a s w el l as m et ho do lo gi ca l an d in te rp re ta tiv e pr ob le m s pe rt ai ni ng t o th e ty po lo gy o f th is s ou rc e. S tr es s is l ai d up on d if fe re nt m od el s of im m ig ra tio n, i nc or po ra tio n of w om en i nt o th e lif es ty le a nd r ea lit y of T ri es te , th ei r w ay s of ea rn in g an in co m e, a nd th e or ig in o f im m ig ra tio na l s tr ea m s th at c on tr ib ut ed to s oc ia l a nd c ul - tu ra l tr an sf or m at io ns o f th e »n ew « T ri es te . A ut ho r’ s A bs tr ac t 569ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) U D K 323.1(497.5)”18” B . SO T IR O V I] V ladislav, dr., U niverza v V ilniusu, Filolo{ka fakulteta, O dd. za slovansko filologijo, U niverziteto G atvë 5, V ilnius LT-01513, L ithuania (L ietuva), E -m ail: vsotirovic serbiancafe.com N arodna sam opotrditev H rvatov in Srbov skozi jezik v T roedini K raljevini D alm acije, H rva{ke in Slavonije m ed leti 1835 in 1848 Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 377–389, 14 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) ^ lanek obravnava vlogo in pom en jezika v procesu oblikovanja nacionalne identitete pri H rva- tih in Srbih, ki so v prvi polovici 19. stoletja ‘iveli na ozem lju H rva{ke, D alm acije in Slavonije. A vtorja {e posebej zanim a problem narodne identitete dubrovni{ke literarne dedi{~ine v lu~i nacionalisti~ne jezikovne politike H rvatov in Srbov, in sicer v ~asu hrva{kega nacionalnega gibanja in standarizacije obeh nacionalnih jezikov. A vtorski izvle~ek U D K 329.12(497.4)”192” B E R B E R IH -SL A N A A leksandra, dr., Pedago{ka fakulteta, K oro{ka cesta 160, SI-2000 M aribor Stjepan R adi} in republikansko gibanje v Sloveniji. O d volitev v narodno skup{~ino leta 1923 do volitev v narodno skup{~ino leta 1925 Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 391–413, 124 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) P ri~ujo~i ~lanek opisuje vlogo S tjepana R adi}a v slovenski politiki od volitev v N arodno skup{~ino leta 1923 do volitev leta 1925 ter {irjenje in razvoj republikanskega gibanja v Slove- niji v tem obdobju. Tem u procesu so nasprotovale {tevilne slovenske politi~ne stranke, {e pose- bej Slovenska ljudska stranka. Z aradi tega je pri{lo do {tevilnih nesporazum ov in sporov, ki so vplivali na slovensko – hrva{ke odnose na splo{no. A vtorski izvle~ek U D K 930.1(436.497.4) N E ] A K , D u{an, dr., redni prof., O ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, SI-1000 L jubljana, A {ker~eva 2; R E P E , B o‘o, dr. redni prof., O ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, SI-1000 L jubljana, A {ker~eva 2 O nastanku in nam enu avstrijsko-slovenske kom isije zgodovinarjev (2001-2003) Z godovinski ~asopis, L jubljana 58/2004, {t. 3–4 (130), str. 415–465, 51 cit. Jezik: Sl. (D e., Sl., E n.) Prispevek podrobno raz~lenjuje delovanje in nam en avstrijsko-slovenske kom isije zgodovi- narjev, ki je bila ustanovljena sredi leta 2001. G ovori o oblikovanju strokovnih tem , ki jih je kom isija obdelovala, predvsem pa o operativnih te‘avah, ki so sprem ljale njeno delovanje. Prikazuje razloge zato, da kom isija ni uresni~ila svojega tem eljnega cilja, izdaje dvojezi~nega skupnega zbornika o slovensko-avstrijskih odnosih v 20. stoletju. A vtorski izvle~ek U D K 341.24(497.1: 450)”1973” [K O R JA N E C V iljenka, spec. za m ednarodne odnose, prof. zgodovine in sociologije, G im na- zija B e‘igrad, SI-1000 L jubljana, Peri~eva 4 N euspeh jugoslovansko-italijanskih diplom atskih pogajanj v letu 1973 Z godovinski ~asopis, 57/2003, {t. 1–2 (127), str. 147–162, 42 cit 1.01 izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) K lju~ne besede: jugoslovansko-italijanski odnosi, diplom acija, pogajanja, pogajalske taktike V razpravi je predstavljena v prim erjavi z ‘e tradicionalno spretnostjo italijanske diplom acije jugoslovanska dobra pripravljenost v pogajanjih, kjer je pazljivo sprem ljala pogajalsko taktiko partnerja v praksi. Sledila je ve~plastna analiza dose‘enega po korakih v pogajanjih. N a prim e- ru diplom atskih pogajanj m ed jugoslovanskim poobla{~encem Peri{i}em in italijanskim M ile- sijem Ferrettijem v letu 1973 je razvidna neuspe{nost pogajanj, ki kljub strokovnosti kadrov niso obrodila sadov zaradi pom anjkanja politi~ne volje na italijanski strani.A vtorski izvle~ek 570 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) U D C 3 23 .1 (4 97 .5 )” 18 ” B . S O T IR O V I] , V la di sl av , P h. D . V iln ia us U ni ve rs ite ta s, F ilo lo gi jo s fa ku lte ta s, S la vs f ilo lo - gi jo s ka te dr a (V iln iu s U ni ve rs ity , F ac ul ty o f Ph ilo lo gy , D ep ar tm en t o f Sl av ic P hi lo lo gy ), U ni - ve rs ite to g at vë 5 , V iln iu s LT -0 15 13 , L ith ua ni a (L ie tu va ), E -m ai l: vs ot ir ov ic  se rb ia nc af e. co m N at io na l s el f- de te rm in at io n of t he C ro at s an d Se rb s by t he la ng ua ge in t he T ri un e K in gd om o f D al m at ia , C ro at ia a nd S la vo ni a, 1 83 5– 18 48 Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 37 7– 38 9, 14 n ot es L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) T hi s ar tic le d ea ls w ith th e qu es tio n of th e ro le a nd im po rt an ce o f th e la ng ua ge in th e pr oc es s of cr ea tio n of t he n at io na l id en tit y am on g th e C ro at s an d Se rb s fr om t he t er ri to ry o f C ro at ia , D al m at ia a nd S la vo ni a in t he m ai n pa rt o f th e fi rs t ha lf o f th e 19 th c en tu ry . A s pe ci al r es ea rc h at te nt io n of t he a ut ho r is f oc us ed o n th e pr ob le m o f na tio na l id en tit y of t he D ub ro vn ik l ite ra l in he ri ta nc e in th e lig ht o f na tio na lis tic li ng ui st ic p ol ic ie s of th e C ro at s an d Se rb s in th e tim e of C ro at ia n na tio na l r ev iv al m ov em en t a nd th e tim e of s ta nd ar di sa tio n of th ei r na tio na l l an gu ag es . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 29 .1 2( 49 7. 4) ”1 92 ” B E R B E R IH -S L A N A A le ks an dr a, P hD ., Pe da go {k a fa ku lte ta , K or o{ ka c es ta 1 60 , SI -2 00 0 M ar ib or St je pa n R ad i} a nd t he R ep ub lic an M ov em en t in S lo ve ni a. F ro m t he 1 92 3 to t he 1 92 5 E le ct io ns t o th e N at io na l P ar lia m en t Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 39 1– 41 3, 12 4 no te s L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) T he a rt ic le d is cu ss es th e ro le o f St je pa n R ad i} a nd h is C ro at ia n Pe as an t P ar ty in S lo ve ne p ol i- tic s be tw ee n th e 19 23 a nd 1 92 5 el ec tio ns t o th e N at io na l Pa rl ia m en t; an al yz ed i s al so t he de ve lo pm en t of t he r ep ub lic an m ov em en t in S lo ve ni a at t ha t tim e. T he r ep ub lic an m ov em en t w as m et w ith c on si de ra bl e op po si tio n fr om a n um be r of S lo ve ne p ol iti ca l pa rt ie s, e sp ec ia lly th e Sl ov en e Pe op le ’s P ar ty . T hi s re su lte d in n um er ou s di sa gg re m en ts a nd c on fl ic ts th at g re at ly af fe ct ed t he r el at io ns b et w ee n Sl ov en ia a nd C ro at ia i n ge ne ra l. A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 30 .1 (4 36 .4 97 .4 ) N E ^ A K , D u{ an , P hD ., Fu ll Pr of es so r, D ep ar tm en t of H is to ry , F ac ul ty o f A rt , U ni ve rs ity in L ju bl ja na , S I– 10 00 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 R E P E , B o` o, P hD ., Fu ll Pr of es so r, D ep ar tm en t of H is to ry , F ac ul ty o f A rt , U ni ve rs ity in L ju bl ja na , S I– 10 00 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 T he o ri gi n an d P ur po se o f th e A us tr ia n- Sl ov en e C om m it te e of H is to ri an s (2 00 1– 20 03 ) Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na 5 8/ 20 04 , N o. 3 –4 ( 13 0) , pp . 41 5– 46 5, 51 n ot es L an gu ag e: S n. ( D e. , S n. , E n. ) E xa m in ed a re t he p ur po se a nd t he a ct iv iti es o f th e A us tr ia n- Sl ov en e C om m itt ee o f H is to ri an s th at w as f ou nd ed in th e m id dl e of 2 00 1. A si de f ro m d is cu ss in g te ch ni ca l to pi cs d ea lt w ith b y th e C om m itt ee t he a rt ic le e xa m in es o pe ra tiv e di ff ic ul tie s th at a ro se i n th e co ur se o f its a ct iv i- tie s. A na ly ze d ar e th e re as on s w hy th e C om m itt ee h ad n ot r ea liz ed it s pr im ar y go al , w hi ch w as th e pu bl ic at io n of a b ili ng ua l jo in t jo ur na l on S lo ve ne -A us tr ia n re la tio ns i n th e 20 th c en tu ry . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 41 .2 4( 49 7. 1: 4 50 )” 19 73 ” [K O R JA N E C , V ilj en ka , E xp er t on I nt er na tio na l R el at io n, G im na zi ja B e‘ ig ra d, SI -1 00 0 L ju bl ja na , Pe ri ~e va 4 F ai lu re o f Y ug os la v- It al ia n D ip lo m at ic N eg ot ia ti on s in 1 97 3 Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 57 /2 00 3, N o. 1 –2 ( 12 7) , pp . 14 7– 16 2, 42 n ot es L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) T he a ut ho r an al yz es a nd c om pa re s th e tr ad iti on al ly s ki llf ul I ta lia n di pl om at ic s tr at eg ie s w ith Y ug os la v ta ct ic s. W el l- pr ep ar ed f or n eg ot ia tio ns , Y ug os la vi a ca re fu lly m on ito re d It al ia n st ra te - gi c m ov em en ts i n pr ac tic e. T he a ut ho r an al yz ed e ac h st ep o f th e ne go tia tio ns , w hi ch w er e ca rr ie d ou t by Y ug os la v pr ox y Pe ri {i } an d It al ia n pr ox y M ile si F er re tti , fr om s ev er al a sp ec ts . D ue to a la ck o f pr op er p ol iti ca l m ot iv at io n on th e It al ia n si de , a nd r eg ar dl es s of th e ex pe rt is e of b ot h pr ox ie s, t he n eg ot ia tio ns w er e un su cc es sf ul . A ut ho r’ s A bs tr ac t 571ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (129) U D K 341.24(497.1: 450)”1973” [K O R JA N E C V iljenka, spec. za m ednarodne odnose, prof. zgodovine, G im nazija B e‘igrad, SI-1000 L jubljana, Peri~eva 4 Jugoslovansko-italijanski odnosi v lu~i dubrovni{kega sre~anja zunanjih m inistrov 1973 Z godovinski ~asopis, L jubljana 55/2001, {t. 3–4 (124), str. 465–487, 101 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) R azprava obravnava dvopom enskost sre~anja zunanjih m inistrov G iuseppeja M edicija in M ilo{a M ini}a m arca 1973 v D ubrovniku. Z a osvetlitev dotedanjih m eddr‘avnih odnosov so podrob- no predstavljeni m ejniki po letu 1954 na poti do sre~anja. Sre~anje predstavlja kakovostni prem ik v m eddr‘avnih odnosih in pogajalskem procesu na poti do O sim skih sporazum ov. Ita- lijanska stran je po ve~letnih zavla~evanjih in spretni rabi svojih pogajalskih ve{~in pristala, da se v D ubrovniku nam esto prej{njih izvedencev im enuje dva poobla{~enca, ki bi pripravila predlog kon~nega sporazum a, hkrati so bili postavljeni konkretni roki za izpolnitev italijanskih obvez. O b uradnem diplom atskem kanalu sta m inistra na {tiri o~i predvidela {e en poseben, vzporedni kanal, za tajna pogajanja politi~nih poobla{~encev kot m o‘nost kontinuitete po- gajanj, v kolikor bi prav tako tajna diplom atska pogajanja ne napredovala. Politi~no vodstvo Italije, zlasti stranka K r{~anskih dem okratov, je ‘elelo preko drugega kanala vzpostaviti nepo- sredni dialog vzporedno z dr‘avnim i odnosi, ki jih je usm erjala diplom acija. A vtorski izvle~ek 572 U D C 3 41 .2 4( 49 7. 1: 4 50 )” 19 73 ” [K O R JA N E C , V ilj en ka , E xp er t on I nt er na tio na l R el at io n, G im na zi ja B e‘ ig ra d, S I- 10 00 L ju bl ja na , Pe ri ~e va 4 R el at io ns b et w ee n Y ug os la vi a an d It al y in t he L ig ht o f th e 19 73 D ub ro vn ik M ee ti ng o f F or ei gn M in is te rs Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 5 5/ 20 01 , N o. 3 –4 ( 12 4) , p p. 4 65 -4 87 , 1 01 n ot es L an gu ag e: S n. ( E n. , S n. , E n. ) T he p ap er f oc us es o n th e du al m ea ni ng o f th e m ee tin g of I ta lia n fo re ig n m in is te r G iu se pp e M ed ic i an d Y ug os la v fo re ig n m in is te r M ilo { M in i} , w hi ch to ok p la ce in D ub ro vn ik in M ar ch 1 97 3. In o rd er to be tte r un de rs ta nd t he c om pl ex r el at io ns b et w ee n th e tw o co un tr ie s at t he t im e, t he a ut ho r di sc us se s ot he r tu rn in g- po in ts in th e hi st or y of I ta ly a nd Y ug os la vi a af te r 19 54 . T he D ub ro vn ik m ee tin g de no te d a co ns id er ab le q ua lit at iv e sh if t i n in te rn at io na l r el at io ns a nd th e ne go tia tio n pr oc es s on th e w ay to th e O ss im o A cc or d. A ft er s ev er al y ea rs o f p ro cr as tin at io n an d a de ft u se o f i ts n eg ot ia tin g sk ill s, th e It al ia n si de f in al ly a gr ee d to a pp oi nt t w o m an da to ri es w ho w ou ld m ee t in D ub ro vn ik . I n or de r to p re pa re a pr op os al o f t he fi na l a gr ee m en t, th es e m an da to ri es re pl ac ed e xp er ts w ho h ad p re vi ou sl y co nd uc te d th e ne go tia tio ns . C on cr et e tim e lim its fo r t he fu lf ill m en t o f t he o bl ig at io ns o n th e It al ia n si de w er e fo rm ed si m ul ta ne ou sl y. A si de f ro m th e of fi ci al , d ip lo m at ic c ha nn el , t he m in is te rs p ri va te ly a gr ee d to e st ab lis h an ot he r, pa ra lle l ch an el f or s ec re t ne go tia tio ns o f po lit ic al m an da to ri es a s a po ss ib ili ty t o co nt in ue ne go tia tio ns s ho ul d th e – lik ew is e se cr et – o ff ic ia l ne go tia tio ns f ai l to p ro gr es s. T he I ta lia n po lit ic al le ad er sh ip , a nd e sp ec ia lly th e C hr is tia n D em oc ra tic P ar ty , w is he d to u se th e se co nd c ha nn el in o rd er to es ta bl is h a di re ct d ia lo g al on gs id e th e of fi ci al s ta te r el at io ns th at h ad b ee n cr ea te d by th e di pl om ac y. A ut ho r’ s A bs tr ac t