410 O valutnih klavzulah.
O valutnih klavzulah/
Dr. Josip Voršič.
[. Njih smoter.
Stranke sklepajo v medsebojnem poslovanju najrazličnejše pravne posle.Večina teh poslov obstoji v denarnih dajatvah, ki se glase z ozirom na denarno enoto, s katero je dajatev označena, na dinarje, dolarje, marke itd.
^ Temeljitejših razprav o valutnih klavzulah kot takih v domači literaturi ni. Vendar opozarjam na nekatere razprave, v katerih ss pisci bavijo z denarnimi vprašanji bodisi neposredno aH posredno, odnc-sno s položajem, ki je ustvarjen z uveljavljenjem tk. zv. »deviznih predpisov.« Tako:
dr. E. Pa j nič: Denarna vrednost in sodne odločbe, Pravni vest-nik. Trst 1934;
isti: Pitanje valorizacije, izšlo v Spomenici na drugi kongres pravnika kraljevine SHS, (Ljubljana 16(27;
dr. S. L a p a j n e: Razvoj in sedanje stanje našega državljanskega prava, v Ljubljani 1934, str. 21. in sL;
dr.   R.   Sajovic: Izwba in devizni predpisi, Slovenski pravnik
1934.
Or.   J.   Mudrovič: Valorizacija, Mjesečnik 1927, isti:  Rastu li novčane tražbine, kad valuta pada? Zagreb 1925. \n tam O'bširno navedena literatura;
o valutnih klavzulah. 411
Toda znano nam je — in tega mi ni potrebno še posebej dokazovati — kako zelo se spreminja kvalitativnost denarnih dajatev katerih nositelj je papirnata valuta. To pa za radi spreminjajoče se vrednosti denarja, ki pride v notranjosti države do najbolj vidnega izraza v njegovi narašča-joči oziroma padajoči nakupni moči.
Prav posebno se spreminja kvalitativnost ali bolje rečeno vrednost denarnih dajatev ob izrednih prilikah, kot so: vojna, mobilizacija, gospodarske katastrofe itd., pri čemer niti ne omenjam raznih valutnih manevrov in borznih špekulacij. Če kje, tedaj velja ravno glede stabilnosti denar-
dr.   I.   Politeo:   Padanje   valute i obvezno   pravoi   Mjesečnik
1919.:
dr. Drag. u-V r a n d j el o v i č: Clausula rebus sic stantibus i ne-dostižnost davanja, Arhiv zia pravne i društvene nauke 1931, str. 417—434;
•dr. G. Avakumovič: Promena valute i privatni pravni poslovi. Arhiv 1924, str. 23^9, 107—il23;
dr. Dušan Uzelac: Odnosi državne vlasti i emisione banke. Arhiv 1934;
dr.   M.   Stahuljak: Psihologija novca, Mjesečnik 1931.;
dr. F r a n j o M i 1 o b ar: Na ruševinama metalnih valuta i novčaiiih teorija, Mjesečnik 1938.;
dr. B. Eisner: Pad valute kao problem privatnog prava, Sarajevo 1923.
isti: Das Aufwertungsproblem in der Gesetzgebung und Rechtspre-chung Jugoslaviens, Zeitschrift fiir Ostrecht, 1927—1.
K o s t a M. L j u b i s a v 1 j e v i č: Sammking der Devisen vorsohrif-ten des Konigreiohes Jmgoslavvien, Beograd 1936.
Zucker—iHolzmann: Die Devisenvoirschriiften in Jugoslawien, Zagreb 1933.
Inozemska literatura je o naslovni temi obširna. Zato omenjam le:
Dr. K lan g: Kommentar zum allg. biirg. Gesetzbuch 1933, § 984. in si. str. 73ll—^763. in tam navedena literatura.
E>hrenzweiig: Sistem des oesterr. allg. Privatrechts 1915, § 298.
N u ssb a u m: Vcrtraglicher Schutz gegen Sohwankungen des Gold-\vertes (Goldklauisel und andere Abreden zur Miinderung des Valutenri« sikos), Berlin 1928.
ID r e C h s 1 e r: Die Valutahypotlhek, Gerichtsihalle 1932, str. 2. in si.
iMestre—^Jameis:  La clause—or en droit fran^ais, Pariš 1925.
H. Guisan: La depreciation monetaire et ces effets en droit civdl 1934.
Sumner: Tihe English Ban.k Restriction, — v: A Histoiry of American Currencv, Nevvvork.
412 O valutnih klavzulah.
ne vrednosti stara resnica: »nikjer je stalne ni stvari«.
Sprememba vrednosti denarja pa nima občutnih posledic samo na narodno gospodarskem, finančnem in političnem polju, temveč posega prav živo tudi v privatne imovinsko pravne o d n o š a j e, to pa ne v formalnem, temveč v materij alnem smislu besede.
Za vzgled navedem le dva primera:
Upnik je imel prejeti leta 1914 na takrat v gotovini odštetem poisojilu lOO.OOO K. Po vojni pa je dolžnik ta dolg nominalno sicer poplačal, toda v resnici s povračilom par kron predvojne vrednosti.
Upnik A je odštel B leta 1922. hipotekamo posojilo 100.000 Din — na posestvo, ki je bilo takrat vredno 250.000 Din. Za njim se je vknjižil upnik C za posojilno terjatev 50.000 Din. Posestvo pride na dražbo leta 1935. in se izkupi zanj 90.000 Din. Kaj vidimo? Upnik A trpi 10.000 Din izgube, upnik C sploh ni prišel do plačila. Dolžnik sam pa pride ob celo posestvo, to je ob 100.OOO Din, ki bi mu v letu 1922 ostali v žepu, ako bi posestvo takrat prodal; povrh pa še dolguje upniku A 10.000 Din, upniku C pa celo terjatev z morebitnimi obrestmi, pravdnimi in izvršilnimi stroški.
Navedel bi še lahko mnogo primerov, ki pričajo o težkih posledicah, ki zadenejo upnika ali dolžnika zaradi spreminjajoče se vrednosti denarja, zlasti velja to takrat, kadar je med nastankom in dospetkom terjatve daljše razdobje, ko gre za dolgoročno pravno razmerje.
In prav pred takimi posledicami se skušajo stranke z a-varovati. V to svrho vstavljajo v svoje pravno veljavne izjave odnosno pogodbe razne klavzule, valutne, blagovne ali zlate, ki naj po svoji podlagi: tuja valuta, blago ali zlato, služijo kot merilo — tertium compa-rationis — za določitev višine denarne dajatve, ki jo naj upnik prejme na dan plačila.
V primer navedem tri take dogovore, ki sem jih našel v pogodbah:
1. Najemo j emalka se obveže za primer, da bi se tekom najemne dobe — 30 let — vrednost denarja zvišala ali znižala, plačati temu zvišanju ali znižanju ustrezno nižjo ali višjo najemnino, pri čemer se določi vrednost denarja na dan sklenitve pogodbe po razmerju napram švic. franku na borzi v Zijrichu in sicer za 100 Din 7 švic. frankov . . .
o valutnih klavzulah. 413
2. Elektrarna se je zavezala dobaviti podjetniku električno energijo in sicer kw uro po c e n i, ki jo bo imel 1 k g premoga zdrobovcana dan dobave ...
3. Upnik je odštel dolžniku posojilo v dinarjih z dogovorom, da mora dolžnik ob vračilu upniku vrniti glavnico v isti vrednosti in v isti kakovosti, kakor je posojilo sprejel v smislu § 983. o. d. z., pri čemer se določi vrednost odštetega posojila po tečaju dinarja napram čistemu zlatu v Londonu.. .
Navedeni primeri dokazujejo, da skušajo stranke z valutnimi klavzulami doseči to, da prejme upnik na dan plačila^ za svojo denarno dajatev po svoji notranji'' vrednosti ekvivalenten denarni znesek, kakor bi ga prejel v primeru, ako bi sevrednost, ali bolje rečeno, nakupna moč denarja izza nastanka pravnega razmerja pa do dneva plačila ne spremenila.
II. Pojem valutnih klavzul.
S smotrom, ki ga zasledujejo valutne klavzule, je podana tudi vsebina pojma samega. Zato lahko rečemo, da govorimo o valutnih klavzulah v najširšem smislu tesede takrat, kadar stranke v zavarovanje denarnih dajatev dogovore ali določijo, da se ima višina denarne dajatve (papirnate valute) na dan plačila določiti na podlagi izvestnega merila, bodisi da je to merilo tuja valuta, blago ali zlato.
Zbog valutne klavzule same se tedaj ne zamenja valuta, v kateri je izražena denarna obveznost.
V o ž j e m smislu besede pa govorimo o valutnih, blagovnih in zlatih klavzulah takrat, kadar se vzame za podlago temu preračunavanju tuja valuta (valutna klavzu-
^ Po praksi avstrijskih, čehoslovaških, poljskih, ibelgijskih in ru-munskih »diišč odloča za preračunavanjie dejanski dan plačila, dočim po prakiSii italijanskih, ogrskih in švicarskih sodišč dan dospelosti. Glej: Wahle: VVelche wahrunigsrechtlichen Bestimmungen em« pfehlen sioh auf dem Gebiete des "Privatreohtes. Temeljita razprava v monografiji: Sechster Deutseher Juristentag in der Tschechoslowakei, Praga 1933, str. 208.
^ Enako stališče so zavzeli angleški in amerikanski člani International Law Asisociation prilikom posvetovanja tkzv. Viens na Rules, katera načela naj služijo kot sploišna pogodbena določila, ako se pogodba izrecno ali molče nanje sklicuje. Reports of the 34. Cons feience of the Int. Law. Ass., str. 547. glej VVahle: op. cit. str. 184.
414 O valutnih klavzulah.
la), izvestno blago (blagovna klavzula), ali zlato (zlata klavzula).
Bistvo »zlate k 1 a v z u 1 e« ne tiči tedaj v efektivnem plačilu zlata ali zlatnikov, temveč v tem, da služi zlato za podlago pri določevanju višine denarne vsote — papirnate valute — na dan plačila (vrednostna   klavzula).
Kolikor ni izrecno določeno kaj drugega, je smatrati vse valutne klavzule, tako zlasti zlato klavzulo, za n e e f e k-t i v n e.*
Kakor so tedaj različna sredstva, ki se jih stranke poslužujejo za preračunavanje denarnih dajatev, tako različno se v praktičnem življenju nazivajo klavzule, dasi jim je v stvarnem pogledu smoter docela isti. Kot rečeno gre za zavarovanjeupnika — in razume se tudi dolžnika — pred morebitno spremembo vrednosti papirnate valute, s katero je denarna dajatev izražena.
Za obstoj valutne klavzule pa je docela vseeno, na kakšno vrsto valute glasi denarna obveza. Kot se določa na podlagi valutne klavzule višina domače, istotako se določa višina tuje valute, kateri dolg sme dolžnik pri nas plačati v smislu čl. 336. odst. 2. trg. zak. v domači valuti pod pogojem, da ni bilo izrecno dogovorjeno, da se mora na vsak način plačati dotična valuta odnosno vrsta denarja (efektivna klavzul a)."'
Iz tega pa izhaja, da ima valutna klavzula enak pomen tudi pri denarnih obveznostih z efektivno klavzulo (e f e k-tivn o- valutna klavzula).
Važen poudarek valutnih klavzul je končno tudi v tem, da se z njimi ovrže vsak dvom in s tem spor, ali ima plačilo odgovarjati samo nominalni" ali notranji vrednosti denarja.
¦* Enako v francoskem, amerikanskem in italijanskem pravu, glej VVahle: op. cit. str. 194. in si. s tam navedeno literaturo in odločbami.
V »mislu § 8. odst. 2. nemške devizne uredbe z dne L avcti-.t--. '931. je smatrati za terjatve v tuji valuti le one, če glase na efektiv n o iplačilo tuje valute. Od valutnih klavjul v tem smislu je razlikovati »valutne klavzule«, o katerih je govora v meničnem pravu in s katerimi se označujejo pravna razmerja mod trasatom in remitentom. (glej dr. Skerlj Menični in čekovni zakon, Ljubljana, 1929. istr .11.).
Praksa najrazličnejših držav se je postavila na n o m i n a 1 i s t i-č n o staiHlBČe. Sprememba vrednosti dolžne valute je brezpomembna ne glede na to, ali je dolg izražen v domači ali tuji valuti. Tako je razsodilo Internacijonaino razsodišče v Haagu leta 1929 v procesu Francije
o valutnih klavzulah. 41S
III. Valutne klavzule in zakonita stabilizacija denarja.
V naši državi je dinar zakonito plačilno sredstvo. Njegova notranja vrednost je zakonito stabilizirana, kar se pravi, da ostane vrednost dinarja v okviru države tako dolgo stabilna, dokler velja in se tudi izvaja zakon o stabilizaciji denarja z dne 11. maja 1931., s kate^ rim zakonom je bila za našo valuto uvedena zlata podlaga.' Ta zakon namreč določa v čl. 1., da mora vrednost dinarja odgovarjati vrednosti težini 26mg čistega zlata.
Ko je vrednost dinarja pri nas zakonsko stabilizirana, utegne kdo vprašati, ali so valutne klavzule kljub temu na mestu.
Na to vprašanje odgovorim najbolje, če opozorim na naslednja dejstva:
Predvsem si moramo biti na jasnem,** da niso kvantiteta zlate, srebrne, skratka metalne podlage, ali likvidacija državnih dolgov pri Narodni banki ali visoko aktivna trgovinska bilanca itd., edini činitelji, ki določajo vrednost denarja, temveč da so pri določanju vrednosti denarja enako važni še mnogi drugi momenti, ki se morajo prav tako upoštevati.
Ni prezreti, da z normiranjem še ni podana resnična, trajna in stabilna vrednost denarja in to radi tega ne, ker vrednost denarja ni funkcija pravne norme.
Vsakokratna vrednost denarja predstavlja namreč r e-zultanto vseh na vrednost denarja odločujočih in kot komponent delujočih sil. Kakor in kolikor se snreminiajo te komponente, tako in v toliko se spreminja tudi rezultan-ta, to je vrednot denarja.
Če delujejo komponente enako (v normalnih časih), ni razloga za spreminjanje rezultante in vrednost denarja ostane tako dolgo stabilna.
Ali večina komponent je plod življenja, plod ponudbe in povpraševanja, tedaj že po svojem bistvu spreminjajoča se sila. Prav zato pa tudi ni mogoče z zakonom vpostaviti trajne in absolutno stabilne vrednosti denarja, čeprav je
zoper Jugoslavijo. Enaka je praksa avstrijskih, čeških, nemških, italijanskih, aniglcških, francoskih, belgijskih, norveških, poljskih itd. sodišč, glej: Wahle: op. cit. str. 185 in si. s tam citiranimi odločbami in literaturo.
' Službene Movine z dne 14. maja 1931 št. 107. Službeni list kra-Ijovslfcs bani&ke uprave Dravske banovine, z dne 22. maja 1931. kos 32.
* Dr. J. Voršič: (Kritičen pogled na valutno reformo — v monografiji: Valutne reforme v Jugosla-viji v letu 1930.
416 O valutnih klavzulah.
na razpolago določena količina zlata in deviz." Zato pa lahko kljub zakonski stabilizaciji dinarja doživimo katastrofalne posledice zaradi padca vrednosti dinarja. To je razlog, da bodo stranke tudi v normalnih gospodarskih prilikah sklepale take klavzule, da preprečijo nepotrebno zlo bodisi na račun upnika ali dolžnika.
Nikdar namreč ne smemo pozabiti, da je denar sicer merilo vrednosti, toda se razlikuje od drugih meril po tem, da ni s t a 1 n o in za vse čase tako določeno kot n. pr. meter, kilogram, liter ali kakorkoli že imenujemo dolžinske, širin-ske in druge mere.
IV. Klavzula — „v zlatih dinarjih".
V zvezi z valutno klavzulo smatram iz čisto praktičnih razlogov za potrebno, da posebej opozorim na one obveznosti, ki se glase na — zlate dinarje.
Neredko se primeri, da si upnik, ki je posodil papirnate dinarje, izgovori povračilo v zlatih dinarjih. Nastane vprašanje:
1. ali so taki dogovori pravnoveljavni ali ne,
2. kaj je razumeti pod zlatim dinarjem.
Ad 1. V bistvu posojilnega razmerja je povračilo tan-iundem eius generis: obveznost do vračila zlatih dinarjev namesto papirnatih pa gotovo ni eiusdem generis.
Da so taki dogovori pravno obvezni, ne more biti dvoma. To sledi iz splošnih določb o. d. z. o novaciji (§ 1376. a. o. d. z.) glasom katerih se morejo pogodbeniki sporazumeti o spremembi ali zamenjavi dolžnega predmeta. Nikjer, prav nikjer pa ni zakonite norme, da bi vprav glede valute veljale izjeme! Ako bi naj veljale kakšne izjeme glede valute, potem bi morale tudi zakonsko obstojati, kot n. pr. v Italiji."
Ad 2. Ko tedaj ni in ne more biti nobenega dvoma, da so dogovori o povračilu zlatih dinarjev veljavni, se je baviti z vprašanjem, kaj je prav za prav razumeti pod tako klavzulo, ko vemo, da izza svetovne vojne zlatih dinarjev  ni  v  prometu, niti niso zlati dinarji v pro-
^ (il 5. cit. zakona: rNarodna banka je obvezana, da vzdržuje kritje v zlatu ali devizah, ki se glase na denar, zakonski in praktično zamenljiv za zlato, svobodno za izvoz: to kritje mora znašati najmanj 35 % skupnega zneska vseh njenih obveznosti na pokaz s tem, da mora biti najmanj 25 % zneska bančnih obveznosti na pokaz kritih z zlatom v tresoru ali položenim v inozemstvu z možnostjo svobodnega izvoza.
1» Glej Wahle: op. cit. str. 191.
o valutnih klavzulah. 417
metu z uveljavljenjem zakona o denarju kraljevine Jugoslavije, temveč so in slejkoprej ostanejo v prometu le papirnati dinarji'^ in to navzlie čl. 286. finančnega zakona iz leta 1924/25., s katerim je bil finančni minister pooblaščen kovati en milijon zlatnikov v vrednosti od 20 milijonov dinarjev v zlatu, in je bil proglašen dotični denar za zakonito plačilno sredstvo. Ta člen je le specijalna določba, s katero se ni zasledovalo drugega kakor to. da se je spravilo v sklad obstoječe stanje pri Narodni banki s tem, da so nakovali za 20 milijonov zlatnikov, za kolikor je bil po svetovni vojni povečan kapital Narodne banke. Za kovanje teh zlatnikov je bilo v smislu zakonitega predpisa uporabljeno zlato, ki se je nahajalo pri Narodni banki pod pogojem, da bo vrnjeno Narodni banki prav toliko zlatnikov, za kolikor je bilo iz Narodne banke v to svrho vzetega zlata. Zato funkcija tega zlatega dinarja, s tem pa tudi pravni položaj ni enak dejanskemu in pravnemu položaju predvojnega srbskega zlatega dinarja, ki je bil denarna enota in obče zakonito plačilno sredstvo, ki je v prometu dejansko tudi cirkuliral.^" Kaj je tedaj razumeti pod izrazom »zlatega dinarja?« V prvi vrsti bo za obrazlago in presojo odločilno, kar so stranke povedale same. Šele če stranke niso določile ničesar, kaj je razumeti pod zlatim dinarjem, ali če so se izrazile neja.sno in nepopolno, se bo poslužiti dotičnih zakonitih predpisov, ki govore o zlatih dinarjih.
V tem pogledu pa moram opozoriti na zakon o srbskim narodnim novcima z dne 10. decembra 1878. S tem zakonom je pristopila kraljevina Srbija k takratni latinski denarni uniji (čl. 1.) usvojivši načela in določbe, ki so bile izražene v konvenciji, .sklenjeni dne 23. decembra 1865. v Parizu med Francijo, Belgijo, Italijo in Švico.
V smislu čl. 3. eit. zakona je bila srbska valuta bimetal-na (zlata in srebrna) ter je izdala Narodna banka kraljevine Srbije papirnate dinarje šele pred svetovno vojno na podlagi posebnega zakonitega pooblastila.
Glasom »Pravilnika o kovanju zlatnog novca« v pogledu čistoče (čl. 2. in čl. 4. cit. zak.) je kraljevina Srbija pristopila k latinski denarni zvezi tudi z vsemi odredbami, ki so predpisovale čistočo in sestavine francoske zlate valute.
Kakor je določila Francija na osnovi zakona z dne 28. marca 1804. da mora vsebovati en zlatnik 0.900 g čistega zla-
Glej opombo pod '¦¦^ Glej dr. :M.  Marko vid:   »Zlatni dinar kao domača valuta«. Jugoslovonski Llovd z dne 15. marca 1931.
418 O valutnih klavzulah.
ta in 0.100 g bakra, prav tako je predpisal tudi čl. 1. »Pravilnika« in čl. 4. cit. zak. enako vsebino za zlati dinar.
Zato je pravilno razumeti pod »zlatim dinarje m« predvojni srbski dinar, ki jebil enak švicarske mu franku. Saj sta imela po načelih in določbah latinske denarne zveze dinar kot švicarski frank zakonito določeno vrednost, ki je bila za obe denarni enoti enako izražena v zlatu.
Kot povedano, je bila Narodna banka kraljevine Srbije zakonito pooblaščena izdajati tudi papirnate dinarje. To pa proti obvezi, da je morala vsako novčanico, ki se ji je predložila v izplačilo, takoj izplačati v zlatu.
Spričo gospodarskih in finančnih težkoč, ki so zavladale v kraljevini Srbiji ob času svetovne vojne, pa je bila srbska Narodna banka razrešena obveznosti, zamenjavati papirnate novčanice v zlate dinarje. To je imelo za posledico, da je rastel aggio zlatega dinarja napram papirnatemu dinarju ter dosegel v prometu višino ca 1.100%, to je, da se je moralo plačati za en zlat dinar 11 papirnatih dinarjev.
V zlatih dinarjih je pri nas določeno tudi plačilo carine.
Izza ukinitve dolžnosti Srbske narod^ ne banke do zamenjave, je tedaj prestal biti dinar zlat dinar, ker po svoji vrednosti ni enačil več švicarskemu franku, ki je tudi po svetovni vojni obdržal svojo po zakonu določeno vrednost. Zato je pravilno razumeti pod izrazom »zlat dinar« — predvojni dinar, (ki je bil po svoji vrednosti enak švicarskemu franku) in bo omenjeno klavzulo tudi tako obrazložiti, da mora upnik ob plačilu sprejeti tako vsoto papirnatih dinarjev, ki se dajo na denarnem trgu zamenjati za ono količino zlata, ki jo predstavlja dotično število zlatih dinarjev (odnosno švicarskih frankov).
V. O pravni veljavnosti valutnih klavzul.
Ko govore dovolj tehtni razlogi za sklepanje valutnih klavzul, zato je potrebno odgovoriti še na vprašanje, ali so take klavzule tudi pravno veljavne ali ne.
Pri reševanju tega vprašanja se bo v prvi vrsti ozirati na obstoječe zakonske predpise ter na tista načela civilnega prava, ki utegnejo priti pri presojanju pravne veljavnosti v poštev. Nadalje bo razlikovati, ali je bil pravni posel z valutno klavzulo sklenjen pred uveljavljenjem ali izza uveljavljanja tkzv. deviznih predpisov. Zakaj v vsakem primeru utegne biti odgovor drugačen.
1
o valutnih klavzulah. 419
I
A. Valutne klavzule do uveljavljenja deviznih predpiso v.^^
Ni prezreti, da temelje določbe, nanašajoče se na imovinsko pravne odnošaje civilnega prava, na priznanju zasebne lastnine. Biti lastnik se pravi s stvarjo neomejeno in svobodno razpolagati. To razpolaganje se vrši v pravnem prometu, kot vemo, na temelju pravnih poslov: eno ali dvostransko- pravno veljavnih izjavah. Načelo svobodnega razpolaganja z imovino pajev izvestnem pogledu utesnjeno. Pravec tej utesnitvi daje socijalna funkcija do-tične imovine, stvari. Kakor je pomen izvestne stvari, imovine večji in pomembnejši za socijalno edinico oziroma »občni blagor« — kot pravi § 364. o. d. z. — toliko večje ali manjše so omejitve pri svobodnem razpolaganju z dotično stvarjo. Poglejmo torej, ali je po obstoječih zakonitih predpisih strankam zabranjeno vezati plačilo denarnih terjatev z valutno klavzulo!
1. Ustava" kraljevine Jugoslavije z dne 3. 9. 1931. ne določa ničesar o denarju, ne o denarnih dajatvah, še celo ne o valutnih klavzulah. Pač pa usvaja načelo svobodne lastnine, čije vsebina in obseg sta določena po zakonu (čl. 22.) ter priznava svobodo sklepanja pogodb v gospodarskih odnošajih (čl. 23.) ali bolje rečeno v imovinsko-pravnih odnošajih. Po ustavi je torej priznano, da smejo stranke svobodno sklepati pravne posle ter razpolagati s svojo imovino, v kolikor to razpolaganje po obstoječih zakonih — ne uredbah — ni omejeno. Še posebej je opozoriti, da nalaga ustava v istem členu državi dolžnost in pravico, da intervenira v imovinsko-pravnih odnošajih državljanov »v duhu pravice«, toda le na podstavi zakona.
Kaj se pravi intervenirati v duhu pravice, tega ustava ne pove. Pač pa je tolmačiti ta izraz v tem smislu, da ima država dolžnost in pravico intervenirati v imovinsko-pravnili odnošajih svojih državljanov, če to zahteva pravni čut. Pravni čut pa se zopet, kot vemo, spreminja ter je v raznih razdobjih glede na vsakokratne vladajoče politične, kulturne, socijalne ali gospodarske razmere drugačen. Če je tedaj
Glej piraviilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 193tl. SI. N. z dne 8. oktobra 1931, št. 234. ter SI. L z dne 17. oktobra 1931, kos 63.
Vprašanje, ali jc ustava zakon ali ne, je za nas brezpredmetno. ker usta-va določa v čl. 120., da smo vsi in vsakdo ter vsa oblastva dolžni IKkkaravati ise njenim določbam.
420 O valutnih klavzulah.
»V duhu pravnega čuta« ali kot pravi ustava »v duhu pravice«, potem je država po svojih organih, sodnih ali administrativnih dolžna in upravičena intervenirati; predpostavka z-i tako intervencijo pa je, da jo zakon dopušča. Toda ustava ne zahteva, da naj bo v zakonu izrecno določeno, kda; naj država intervenira v imo.vinsko-pravnih odnošajih svojih državljanov. Zato je kot povse logično sklepati, da država sme odnosno mora intervenirati ne samo takrat, kadar to zakon izrecno določa, temveč tudi takrat, kadar je to indi-rektno izraženo v poedinem zakonu, ali kot se pravi, kadar je to »v duhu zakona«. Če pa naj država intervenira, kar se izvrši končno s tem, da z vso svojo avtoriteto prisili stranke, da spoštujejo dogovore, — v našem primeru valutno klavzulo, — potem bo državna intervencija odvisna od tega, če je za to podana zakonska podlaga. Ali in koliko pa je podana zakonska osnova, bo razvidno iz nastopnih izvajanj.
2. Občni državljanski zakonik. Občni državljanski zakonik izrecno ničesar ne določa o valutnih klavzulah, dasi so se kodifikatorji bavili tudi z imovinsko pravnimi posledicami, ki nastopijo zaradi razvrednotenja »kovanega« denarja.
Ob rojstvu našega državljanskega zakonika so namreč zaradi neprestanih vojn vladale enake razmere kot pri nas po svetovni vojni: inflacija. Država je za vojne potrebovala denar. Poskrbela je zanj na tak način, da je pričela vrednost srebrnega denarja zmanjševati in izdajati namesto njega bakren in končno papirnat denar. Te izpremembe so kodifikatorji upoštevali ter so svoje mišljenje glede spremembe vrednosti denarja izrazili v poglavju o posojilnih pogodbah — §§ 983-1101 avstr. o. d. z. odnosno v §§ 593-608 srb. gradj. zakona.
V določbah §§ 983, 988, 989 a. o. d. z. ter v §§ 593, 598. 608 srb. gradj. zak. je uzakonjeno načelo, da mora upnik v vsakem primeru prejeti povrnjeno isto denarno vrednost, kakršno bi prejel, če bi se vrednost denarja izza nastanka pravnega razmerja pa do dneva vračila ne spremenila.
Določba § 989 a. o. d. z., da mora prejeti upnik povrnjeno na dan plačila »notranjo vrednost tega, kar je dal«, se nanaša na kovan denar — glej finančni patent z dne 20. februarja 1811 v zvezi s § 9. razglasilnega patenta k o. d. z., — ki je bil takrat v prometu, dočim je ostalo odprto vprašanje, kaj je z obveznostmi, ki glase na papirnato valuto.
Toda nobenega dvoma ne more biti, da je določbo § 989. a. o. d. z. uporabljati analogno na obveznosti, ki glase na papirnato valuto, kajti zakonodajec je poudaril, da gre za
o valutnih klavzulah. 421
to, da prejme upnik ob dnevu plačila ne nominalno, temveč notranjo, stvarno vrednost tega, kar je dal.^^ Pa tudi iz zapiskov k obč. drž. zakoniku sledi, da so bili kodifikatorji po večini naziranja, da se naj stranke s posebnim dogovorom zavarujejo pred razvrednotenjem papirnate valute, ki pride do izraza v padanju njene nakupne moči. (Glej: Dr. Avakumovič: Promena valute i privatni pravni odnosi. Arhiv 1924. str. 23. in si. ter 107. in si. — Dr. Loeb—dr. Oszczvnski: Die Regelung der Fre!mdwahrungs- und Goldschulverhalt-nisse, Wien, 1933, str. 4 in si.).
Čim pa ni uzakonjeno načelo dolžnosti nominalne,^' temveč ekvivalentne denarne protidajatve, potem pa je samoob-sebi razumljivo, da je strankam prepuščeno, da že vnaprej določijo način, kako se bo ugotovila ob dnevu plačila višina denarnega zneska, ki se mora plačati. Ali se pri tem poslužujejo tkzv. valutne, blagovne ali zlate klavzule — je pravno irelevantno. Gre za to, da so te klavzule tako j a s n o in določno izražene, da ne dopuščajo nikakega dvoma in da morejo stranke — v sporu pa sodnik — brez nadaljnjega določiti, kakšno vsoto denarja mora dolžnik plačati na dan plačila. Ker je v imovinskem pravu uzakonjeno načelo svobodnega razpolaganja z imovino, zato je strankam prepuščeno, sklepati kakršnekoli pogodbe, le da niso zoper d o-b r e običaje in zoper zakonite prepovedi (§ 879 a. o. d. z.).
Da bi bili dogovori z valutno klavzulo proti dobrim običajem, ni razloga. Saj stremijo stranke za tem, da '-e zavarujejo pred občutnimi posledicami, ki bi jih utrpele zaradi spreminjajoče se denarne vrednosti. Prav zaradi spreminjajoče se denarne vrednosti postajajo vse na papirnato valuto glaseče se obveznosti več ali manj a 1 i a t o r n e narave. Vprav zato pa skušajo stranke s takimi klavzulami že naprej preprečiti aliatornost pravnega posla. In to gotovo ni in nc more biti zoper dobre običaje!
Prakisia avstrijskih sodišče se kljub temu ne drži te določbe, temveč se je posta\ila na nominalistično stališče. Gilej Wahle: op. cit str. 181—31!7.
Temu nasproti (pa določa Gode civiil v art. 1895.: L' obligation qui, resulte d'un pret en argent, n est toujours que de la somme nume-riq'ue čnoncee au contrat. S'il y a emi augmentation ou diminution d'os-peces, avant V epoque du payement, le debiteur doit rendre la isomme nuTneriqu>e pr^tee. et ne doit rendre que cette somme dans les espčccs avant oours au moment du pavement.
28
422 O valutnih klavzulah.
Pa tudi zoper zakonite prepovedi niso take klavzule in to zaradi tega ne, ker take zakonske prepovedi ni.
Končno pa tudi ni v interesu javnosti, da bi se ne priznavala veljavnost valutnih klavzul. Saj država ni in-teresirana na tem, ali prejme upnik ob dnevu plačila namesto posojenih papirnatih 100 Din — Din 150.— ali le Din 75.—: Stranke so vendar suverene v dogovarjanju višine denarne dajatve! In če se dogovore, da in kako se ima višina denarne dajatve na dan plačila določati, potem se niti upnik niti dolžnik ne more prisiliti, da bi sprejel ali dal (plačal) kaj drugega kakor to, kar je bilo dogovorjeno (§ 1413. a. o. d. z. in § 883. srb. gradj. zak.)
3. Trgovinski, menični in čekovni zakon. Opozoril sem na določbe § 1413 a. o. d. z. in § 883 srb. gradj. zak., ki določata, da niti upnik niti dolžnik ni dolžan sprejeti odnosno dati (plačati) kaj drugega, kakor je bilo dogovorjeno. Od teh določb pa tvorijo izjemo določbe čl. 336. trg. zak., § 40 Mz. in 23 Čz., ki dopuščajo dolžniku, da plača namesto v tuji valuti z valuto, ki je v tečaju na plačilnem mestu.
V primeru (čl. 336 odst. 2. trg. zak.) da se denarne dajatve glase na valuto, ki ni v tečaju na plačilnem mestu, more dolžnik plačati tujo valuto z valuto, ki je v tečaju na plačilnem mestu in sicer v vrednosti, ki jo ima ob dospelosti,'^ oziroma na dan, ko se more plačilo zahtevati, kakor določa § 40. Mz., vse to pa pod pogojem, da v pogodbi, menici ali čeku ni izrecno določeno, da je treba na vsak način dolžno vsoto plačati v dotični valuti.
S preračunanjem ene valute v drugo po tečaju na plačilnem mestu pogodbenika nista prikrajšana, ker se vprav s tečajem izravnava vrednost raznih valut.
Samo po sebi se razume, da se mora to preračunavanje vršiti po resničnem in ne po fiktivnem tečaju, saj gre za to, da prejme upnik v valuti na plačilnem mestu ekvivalent za to, kar bi imel prejeti v valuti, na katero se glasi terjatev. Zato je povse pravilno, da se je dodal k uradnemu tečaju kake valute na beograjski borzi 28.5% aggio,^^ ko je Narodna ban-
" Bnaiko po § 326 hrv. trg. zak., § 342. bos-^herc. trg. zak., v ismislu katerih se ima tečaj doloSiiti po dnevu dospelosti.
Ce pa med našo in državo z dotično valuto ni bilo cleariinig konvencije — le 20% aggio.
o valutnih klavzulah. 423
ka dejanski nakupovala in prodajala tuje valute z dodatkom 28.5% aggia k uradnemu tečaju."
Čim pa dajo zakoni strankam pravico do sklepanja efektivnih klavzul ter dopuščajo, če na plačilnem kraju pogodbena valuta ni v tečaju, možnost preračunavanja in plačila z domačo valuto, potem ni videti nobenega zadržka, da bi tudi valutne klavzule ne bile dopustne. Saj se z valutnimi klavzulami doseže dejanski isti učinek, kakor če stranke sklenejo pravni posel, glaseč se na valuto, ki v plačilnem kraju ni v tečaju.
Na pr. Jugoslovanska tvrdka kupi pri nas blaga za 1.000 švic. frankov. Kraj plačila je v Ljubljani.
Ljubljanska tvrdka kupi pri nas blaga za 11.000 Din. Kraj plačila je v Ljubljani. Toda pogodbenika se dogovorita, da se ima v domači valuti iizražena kupnina zvišati ali znižati v enakem razmerju, kakor se bo zvišala ali znižala vrednost dinarja napram švic. franku. V prvem primeru more dolžnik pravilno plačati dolg v švicarskih frankih, sme pa plačati tudi v dinarjih, vendar po tečaju švic. franka na plačilnem kraju. Kakšen bo ta tečaj ob »dospetku«, pogodbenika seveda nista mogla vedeti ob sklenitvi pravnega razmerja. V drugem primeru pa se izvrši plačilo v dinarjih, toda višina se mora ob »dospetku« odnosno »ko se more plačilo zahtevati« šele določiti. Stvarni efekt je tedaj v enem kakor v drugem primeru enak. Čim pa je temu tako, potem pa ni niti najmanjšega razloga, ki bi govoril zoper dopustnost in pravno veljavnost valutnih klavzul.^"
B.    Valutne    klavzule   izza   uveljavljenja deviznih predpisov.
Dovolj prilike imamo zasledovati, kakšnih sredstev se poslužujejo razne države, da spričo težkih gospodarskih prilik zavarujejo svojo valuto. To zavarovanje skušajo do-
To stanje je bilo pri nais v glaivnem odpravljeno z uredbo o likvidaciji revolviingsfkreditov Narodne banke z dne 15. januarjia 1935. SI. N. -z dne 28. janonarja 1935 št. 21., SI. 1. kos 11.
^" Vrhovno sOidiSče v Anuariki {The Supreme Court of U. S. A.) je glede vprašanja zlate klavzule v zasebnihsnejavnih obveznostih in za-dolžnicah dne 18. 2. 1935. odločilo s 5r4 glasovom v prilog Rooseveltovi valutni politiki, ki jo ukinila zlato klavzulo, z motivacijo: da ukinitev zlate klavzule ni v protislovju z določbami ustave ameriških združenih držav. Vsekakor je manjšina zahtevala, da se njih mišljenje posebej vstavi v zapisnik, rekoč, da oni smatrajo ukinitev zilate klavzule za protiustavno. Glej The Times z dne 19. 2. 19^35. str. 15.
28*
424 O valutnih klavzulah.
seči na najrazličnejše načine. Največ tako, da čimbolj omeje trgovino z devizami in valutami, da prepovedujejo oziroma omejujejo izvoz deviz in valut v inozemstvo itd.
V ta namen je tudi pri nas izdal finančni minister na podlagi čl. 9 zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko z dne 17. junija 1931^* ukrepe, ki so vsebovani v Pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931'^'" ter v naknadnih dopolnitvah in spremembah.
Ker pa so tudi valutne klavzule predmet nekaterih na-redb finančnega ministra, zato se moramo najpoprej (a) z njimi seznaniti ter nato (b) izvesti zaključke, ki se tičejo vprašanja njih veljavnosti.
a)
1. Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931 ne govori nič o valutnih klavzulah. Zaradi tega je ostalo glede njih veljavnosti vse pri starem.
2. Šele z naredbo finančnega ministra pod št. 115.682/11 z dne 23. oktobra 1931^^'' o fakturiranju blaga v dinarjih je določeno: da se blago v državi ne sme fakturirati v tuji valuti, niti vezati na tujo valuto, ampak se mora fakturirati samo v dinarjih brez katerekoli klavzule. Vsak odstopek od te naredbe se kaznuje po zakonu o kazenskih odredbah z dne 8. oktobra 1931 glede izvrševanja čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko. (Dr. Šik: Koji se tečaj ima primjeniti kod plačenja faktura s inostranom va-lutom u dinarima. Odvjetnik 1934, br. 5.)
S to naredbo finančnega ministra je tedaj prepovedano izstavljati v državi fakture z valutno klavzulo. Kdor kljub temu to stori, podleže kazni, ki jo določa pravkar eitirani zakon; finančni minister je pooblaščen kaznovati kršitelje Pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami kakor tudi vseh drugih naredb, izdanih na podstavi čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko, z denarno kaznijo do 300.000 Din, v težjih in ponovnih primerih pa tudi še z odvzemom pravice poslovati z devizami in valutami. Da li in kakšne privatno pravne posledice pa imajo kršitve do-
^1 SI. N. z dne 20. junija 1931, št. 137., SI. 1. z dne 17. oktobra 1931, Jcos 63.
22 SI. :N. z dne 8. oktobra 1931, št. 234., SI. 1. z dne 17. oktobru 1931, kos 63.
23 Sil. N. z dne 28. oktobra 1931, št. 252., SI. 1. z dne 3. novembra 1931, kos 68.
o valutnih klavzulah. 425
viznega pravilnika na pravne posle same, o tem zakon ne določa ničesar.
3. Drugi ukrep, ki ga je izdal finančni minister in ki omenja valutne klavzule, datira z dne 31. decembra 1931.^*
Ta ukrep slove med drugim: ad 2.) Zavarovalne police, izdane v dinarjih, se ne smejo vezati na tujo valuto ali zlato in se tudi ne sme določiti v zavarovalni polici ali posebni listini kakršnakoli klavzula, ki bi se nanašala na tujo valuto ali zlate dinarje. Vsaka prekršitev teh odredb se kaznuje z denarno kaznijo po zakonu o kazenskih odredbah z dne 8. oktobra 1931. — K temu ukrepu je finančni minister dodal pojasnilo glede zavarovanj v naši državi.^^ Vendar se to pojasnilo ne nanaša na valutne klavzule same. Kot razvidno, ta ukrep ne prepoveduj e »blagovnih klavzul«.
4. Nadalje je izdal minister -financ na osnovi čl. 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije spremembe pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 13. junija 1934."''
V čl. 1. cit. spremembe določa: V državi se nc smejo sklepati posli v tuji valuti, niti vezati na tujo valuto ali zlato, marveč se morajo sklepati v dinarjih brez katerekoli klavzule.
Razume se, da so kazenske sankcije za prekršitve tega predpisa iste, kakor so zgorai omenjene.
Nobenega dvoma ni, da se je s to določbo v naši državi na splošno prepovedalo sklepati pravne posle kakršnekoli vrste z valutno klavzulo. Vseeno je, kdo sklene v naši državi pravni posel. Tudi uredba ne razlikuje, ali so bili pravni posli dogovorjeni ustno ali pismeno. Ko pa naredba prepoveduje le v naši državi sklepanje pravnih poslov z valutno klavzulo, zato ni potrebno še posebej poudarjati, da je dovoljeno v inozemstvu sklepati pravne posle, ki glase na dinarje, toda z valutno klavzulo.
5. Končno je minister financ dne 14. avgusta 1935 spremenil čl. 11 Pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, ki se sedaj glasi med drugim:
2^ SI. iN. z dne 13. januarja 1932, išt. 9. SI. 1. /, dne 23 januarja 1932, kos 6.
-5 SI. N. z dne 17. februarja 1992, št. 37. SI. 1. z dne 217. fcbruanja. 1932, kos 16.
2« SIL X'. /, dne 19. junija 1934, št. /138. SI. 1. z dne 30. junija 1934. kos 52.
426 O valutnih klavzulah.
Za ustanavljanje kakršnekoli obveznosti v naši državi v tuji valuti ali zlatu, kakor tudi za zadolžitve v državi v tuji valuti, sklepanje poslov v tuji valuti in temu enake transakcije, je potrebno — predhodno dovoljenje itd.
Drugo in za nas zanimivejše vprašanje pa je, ali so valutne klavzule kljub navedeni devizni prepovedi pravno veljavne aH ne. Na prvi pogled izgleda, da so pravni posli zaradi »prepovedi« valutnih klavzul neveljavni (§ 879 a. o. d. z.). Toda samo na prvi pogled. Kajti če le malo premotri-mo devizne predpise in njih zakonito podlago, bomo videli, da temu ni tako.
1. Ni prezreti, da je v smislu čl. 9 zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931 -kateri zakon datira z dne 17. junija 1931 — finančni minister sicer pooblaščen izdajati naredbe z zakonsko močjo, tod^ le toliko, kolikor je to potrebno, da sevprihod-n j osti krepi ali slabi stalnost (stabilnost) d e-n a r j a. S to določbo je točno omejen obseg pooblastila li-nančnega ministra. On sme izdajati zadevne naredbe odnosno ukrepe le v toliko, kolikor j e to za okrepitev ali za slabljenje stabilnosti denarja potrebno.
Kakšnih sredstev se poslužuje, to odvisi od uvidevnosti finančnega ministra, ko zakon ne razlikuje, kaj vse smatra pod »operacijami«, ki naj krepe ali slabe stalnost denarja. Vsekakor bo smatrati ukrepe v Pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931 za duhu in besedilu čl. 9 cit. zak. popolnoma ustrezne operacije. Kajti če finančni minister v deviznih predpisih določa — razume se, da obstoje izjeme — :
a) da imajo pravico do trgovanja z devizami, valutami in zlatom ter do posredovanja plačilnega prometa le izvestne osebe in zavodi, ki morajo za to biti pooblaščeni od Narodne banke;
b) da se mora za vsak izvoz plačilnih sredstev v inozemstvo uvoziti v državo ustrezna količina blaga in dobiti dovoljenje Narodne banke za otvorjenje kreditov v dinarjih inozemskim firmam;
c) da je za nabavljanje inozemskih plačilnih sredstev v svrho plačevanja v inozemstvu, kakor za vsak polog vrednosti v korist inozemcev, kakor za zadolževanje v inozemstvu, potrebno državno dovoljenje — potem je to docela skladno z nalogo, ki jo ima vršiti.'^'
L j u b i s a v 1 j e v i č : ap. cit. str. 9 in si.
o valutnih klavzulah. 427
Če pa finančni minister prekorači območje danega pooblastila, potem so dotične njegove naredbe oziroma ukrepi protizakoniti. Zato so sodišča dolžna vsakem primeru preskusiti, ali in koliko je poedina odločba finančnega ministru zakonita ali ne. Saj se more zgoditi, da finančni minister svoje zakonito območje prekorači ter izda ukrepe, ki nimajo zakonite podlage ter jih zaradi tega sodišča niso dolžna upoštevati.
2. Devizni predpisi so javnopravnega, odločno pa ne pri-vatno-pravnega značaja. Vežejo tedaj administrativna, ne pa sodna oblastva, v kolikor jim manjka zakonite osnove.
3. Z valutnimi klavzulami se nikakor ne posega v sta-* bilnost denarja. Saj stranke s klavzulami le dogovore, v kakšni višini imajo na dan plačila dati ali prejeti plačilo. Ako pa ima upnik na dan plačila prejeti zbog padca nakupne moči dinarja namesto Din 1.000.— Din 1.500.—, potem to ne vpliva in ne more vplivati na stabilnost denarja samega, ker je vprav tako povišanje odnos-no znižanje dolžne vsote posledica njegove nestabilnosti.
Ako bo finančni minister izdajal smotrene ukrepe, bo denar ostal stabilen ter valutna klavzula praktično ne bo prišla v p o š t e v. V poštev bo prišla šele takrat, če se vrednost denarja spremeni.
Čim pa so valutne klavzule za stabilnost vrednosti denarja brezpomembne, potem tudi niso in ne morejo biti predmet tistih operacij, o katerih govori čl. 9 cit. zak. Ako jih finančni minister kljub temu »prepoveduje«, je taka prepoved, kot rečeno, brez zakonske osnove ter brez civilnopravnih sankcij v smislu § 879 a. o. d. z. Z drugimi besedami : sklepanje denarnih obveznosti z valutnimi klavzulami je pravno veljavno (nasprotnega naziranja je Demelius, Jur. BI. 1932, str. 75.).
4. Prepoved sklepanja pravnih poslov z valutno klavzulo ima-za posledico denarno globo. Drugih sankcij niti zakon o kazenskih odredbah glede izvrševanja čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko, niti devizni Pravilnik ne določata. Zlasti ne, da bi bili nični pravni posli, ki so sklenjeni kljub prepovedim finančnega ministra, četudi bi bile izdane prepovedi zakonito osnovane.
Zaradi tega je pravilno sklepati, ko zakon in devizni pravilnik o tem molčita, da je z uveljavljenjem deviznih
428 O valutnih klavzulah.
predpisov ostala veljavnost pravnih poslov z valutnimi klavzulami nedotaknjena.
5. Finančni minister prepoveduje v državi sklepanje pravnih poslov v dinarjih z valutno klavzulo. Nastane vprašanje, ali je pravno veljavno plačilo, ki se je kljub tej prepovedi izvršilo ob upoštevanju valutne klavzule.
Rešitev tega vprašanja zavisi od tega, ali smatramo plačilo kot pravni posel ali ne. Če plačila samega ne smatramo za pravni posel, temveč za činjenico, ki ima za učinek prestanek obveznosti odnosno oprostitev dolžnika, potem ni mesta za uporabo določbe § 879 a. o. d. z., ki se nanaša samo na pravne posle, ne pa tudi na izvestne akte, četudi imajo pravno relevantne učinke. Ako pa smatramo plačilo kot pravni posel, potem je plačilo kljub prepovedi veljavno, ker je prepovedano v državi le sklepanje pravnih poslov v dinarjih z valutno klavzulo, nikakor pa ni prepovedano tudi taJko plačilo.
Ko po deviznih predpisih — ne glede na to, da jim v pogledu prepovedi valutne klavzule nedostaje zakonite podlage —^ p 1 a č i 1 o ob upoštevanju valutne klavzule ni pre povedano, radi tega bo v obeh primerih odgovoriti, da je plačilo veljavno.
6. Devizni predpisi sami pa nudijo dovolj podlage, da smemo s sigurnostjo sklepati na dopustnost valutnih klavzul, četudi so »verbaliter« prepovedane.
V smislu deviznih predpisov je namreč nabavljanje tujih valut in deviz omeieno in vezano na izvestne pogoie. Zato utegne priti dolžnik, ki mora izpolniti denarne obveznosti z efektivno klavzulo, v položaj, da ne more izpolniti obveznosti, n. pr. v efektivnih dolarjih (glej dr. S a j o v i e: Izvršba in devizni predpisi). Devizni predpisi tak položaj predvidevajo. Zato določajo, da je tujo valuto, na katero se glasi obveznost, spremeniti v ustrezni znesek domače valute.Čim dolžnik ta znesek plača, je obveznost izpolnjena.
In obligatione je sicer tuja valuta, toda z deviznimi predpisi je nastala za dolžnika facultas alternativa — in solutione; da plača ali v tuji, ali v domači valuti.^'
Ko devizni predpisi predvidevajo, da se mora tuja valuta spremeniti v ustrezni znesek domače valute, potem ne more biti utemeljenega dvoma, da bi se stranke ne smele dogovoriti o načinu določitve ustreznega zneska domače valute. Čim pa obstoji zanje ta možnost, namreč da se
28 Weinberger:  Gerichtshalle 1932. istr. 1. in si.
o valutnih klavzulah. 429
dogovore o načinu, kako bodo preračunale tujo valuto v domačo, potem smemo sklepati, da jim je dopustno dogovoriti se, kako določiti višino dolžnega zneska na dan »p 1 čila« oziroma »d o s p e t k a«, to je: poslužiti se valutnih klavzul.
Z ozirom na gornja izvajanja je pravilen zaključek: da so pri nas valutne klavzule kljub obstoječim prepovedim po deviznih predpisih pravno veljavne.
VF. Ali so valutne klavzule potrebne.
1. Smoter valutnih klavzul tiči v valoriziranju denarnih dajatev, le da je način valorizacije od strank fiksiran s klavzulami. Ker pa smatram valorizacijo denarnih dajatev v vsakem primeru za pravno utemeljeno, zato so po mojem mnenju valutne klavzule odveč.
V podkrepitev tega navajam določbo ^ 914 a. o. d. z., ki zahteva, da se morajo pogodbe razlagati tako, kakor to ustreza običaju poštenega prometa. Pošten promet pa zahteva, da ne sme biti ena ali druga stranka radi razvrednotenja denarja oškodovana ali okoriščena. Ta določba v zvezi s § 7 a.o. d. z., ki nalaga sodniku, da mora pravni primer v dvomu odločiti glede na skrbno zbrane in dobro preudarjene okolnosti po naravnih pravnih načelih, nudi več kot dovolj možnosti, da sodniki pripomorejo strankam brez valutnih klavzul, — ki jih bodo lajiki večinoma nedoločno in nejasno izrazili — do tega, da bodo ob plačilu dolžne denarne vsote v resnici prejeli ekvivalent tega, kar je denarna dajatev ob nastanku pravnega razmerja po svoji notranji vrednosti predstavljala. Pa tudi v tem pogledu menim, da bi se moralo uveljaviti načelo, da bi se majhne spremembe v vrednosti denarja, to je do' 50/f-analogno določbi § 934 a. o. d. z. — v privatno pravnih od-nošajih ne upoštevale, razen če so se stranke tako izrecno sporazumele.
2. Dolžnost valorizirati denarne terjatve v dinarjih pa je utemeljena tudi v zakonu o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931.'" V smislu čl. 1 cit. zak. mora vrednost dinarja — denarne enote — ustrezati vrednosti 26.5 mg čistega zlata. Torej je dinar enak dinarju le, ako odgovarja njegova vrednost vrednosti 26.5 mg čistega zlata.
' SI. N. z dne 14. maja 1931, -š't. 107. SI. 1. z dne 23. maja 1931, kos 32.
430 Problem lastniških cerkva in samostanov.
Ako bi tedaj nastale v državi take razmere, ki bi vplivale na spremembo vrednosti dinarja, da bi ne odgovarjal vrednosti 26.5 mg čistega zlata, potem je upnik upravičen zahtevati od dolžnika toliko, da prejme ekvivalentno vrednost v papirnatih dinarjih. V obratnem slučaju, če bi vrednost dinarja narastla, pa je dolžnik upravičen zahtevati zmanjšanje plačila.