18. številka.
Ljubljana, četrtek 23. januarja.
XII. leto, 1879
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a v s tr o - o   e r s k o deželo za celo leto l»i tfld.,    i pol I ta 8 gL, ta Četrt leta 4 gld. —  Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za celo leto 19 tfid., za četrt leta .'l gld. - O kr., za en mesec 1 jjld   10 kr.   Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za mesec, HO kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko ver, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih 'Snla.li iu ca dijake velja znižana ecna in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta i* gUl. 50 kr., po pošti prejeman m Četrt leta 8 gKL — Za oznanila  se plačuje od četiristopnu petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi so ne vraeajo. — U red n i S t v o je v Ljubljani v Frane Kulmaiiovcj hiši št. .'1 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj Be blagovolijo posijati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. administrnti vne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kobnaiiovej hiši.
Zoper protinarodne uradnike.
Na   Francoskem je  bila predvčtranjem premagana  mimsterska kri/a, kuteie u/.roki bo tudi za nas jako velicega zanimanja. Opozicija repubiikaucev je namreč od miuisterstva Đuture teijula, naj ali samo odpusti vse tiste uradnike,   kateri   so  pod prejšnjo vlado delali,  agitirali  in pritiskali proti repubhkunskej,  na Frankoskern pravo narod ne j stranki in z a bunapartuvske ah orleanske   ali legitimistov.-ke  in birokracijske saniokcristi, — ali pa naj miuisterstvo od.-topi in tu čemu  nasledniku prostor  uaredi, kuteri bode mej uraduištvom  počistil in posnužil po principu iu izreku, da ni) dobro če se postavlja kozel za vrtarja ah maček za čuvaja sla ume.   liepublikauci  so  kazali zlasti na tiste uradnike,   kateri so protuakouito in silovito delali in agitirali proti francoskemu narodu in republiki a za zloglasno  leakcijouarno vlado jFourtou Brogliejevo, ki je  nameravalo fraucu eko republiko in svobodo zatreti.   Utkli so mi vendar  ne moremo republikanske upra-.e sovražnikom  republike v roku h  pustiti, torej proč z njimi.
Tem nasproti so bih zmerni elementi republikanski, oni dobrodušni in pošteni ljudje, ki radi sovražniku odpuščajo, prejete brce po «abijo, hudo z dobrim povračajo: vse lepe krščanske čednosti, a v pulitiki ne vselej koristne. Ne preganjajmo uradnikov, če so bih prej proti nam, bodo pa zdaj poboljšali se govorh so ti s-merueži, mej katerimi je bil juinisterski načelnik Dufuure sam.
Ker se niouurhističua ue/.uatua manjšina desnica v zbornici odteguje glasovanju o va fcnejših rečeh, imeli so t.daj   samo radikal noj A i iu  zmernejši republikanci gori rečeno vprašanje in iz njega vzruslo nnuistersko krizo
rediti. Rešena je ta francoska kriza v seji zbor oice 20. januar »a, in sicer tako, da je mini-ter Dufuure nekako po sred zaoral nuj republikanskima strankama. Dnfaure je obljubil, da bode Odslej bolj os tor glede uradnikov, vendar tistih, ki so /uslužni, ne more (Upustiti. One, kateri so bili proti republikanskoj vladi slepa o r o d j a , j'e in bodo odpravil, tistim, ki so državi uže dolgo pošteno služili, pa včisi kace mu pritisku o U zgoraj u d ali se, hoče on prizanašati, dragi sovražniki repubt ke puk se moi ujo odstraniti, vendar samo njeni pravi sovražniki.
Vsled tega ministrovega govora je poslanec FertV predlagal iledečo motivirano resolucijo: BZaU|d(e v i/javo ministarsko, in na to ručunujoči, da bode ministtrstvo v polnej moči svoje oblasti, zlasti glede uradniškega osobja v upravi in pri sodništvu skr belo za to, da se daje zadovoljstvo (satisfakcija), prehaja zbornica na dnevni red." Mini ster Dufuure je rekel, da je zadovoljen  s to resolucijo, in  vsled  tega je  bila  sprejeta z 223 glasi zmernejših republikancev proti 121 radikalnejšim, torej z večino 102 glasov.
Miinstei'otvo je te<iaj  dobilo zaupnico, a le na svojo obljubo, da bode Očistilo mej urad uiki, ki so prej proti težnjam in željam fran co.-kega naroda rovali. Će te obljube ne bode ve.-d.no izpolnilo, povrne se kriza brez dvombe ski.ru zopet, in bode prešlo vsaj za to vpraša nje mnogo takozvanih zmernih in odpustljvih poslancev mej radikalnejše, ki mislijo, da volk pač dlako menja, a nikoli ne svoje čudi.
Glasi o novem ministarstvu.
Z Dunaja se piše zopet 16. t. m. v Slovanom sietr vse skozi neprijazno, a navadno dobro podučeno Bisiua rekov ko „Kolo. Zeitg.** sledeče:   Kar  sem  uže o ministerskej krizi
omenil, potrjuje se s tem,  kar som mej tem Basom slišal.   Haš se  ne sme  pozabiti, da je v nan j a  politika oni odločilni činitelj, ki bole uravnal tudi notranjo. Ni j preveč povedano, če ročem, da ima na višjem in odločujočem mestu tako ministerstvo   največ simpatij, katero bi bilo iz mož sestavljeno, kijih javno mnenje „aneksi joniste" imenuje. To pa. je ona točka, v katerej  se Andrassv in Tisza s Ho« n wa rtom in Coroninijem srečujeta. Jaz mislim, da imam dobre uzroke /a to, če imenujem  ime IIo hen \varto v o   kot dno, ki bode  morda v nedaljnjeni   i'asu v sredi političnega razmatranja stalo. Av -tri ju je enkrat v orijentu nastopila pot akcije; krona je bosea-sko   ekspedicijo odobrila*),  to  je dejanska stvar, ki se niti z govori niti z resolucijami ue odjiravi. Vlada se bode torej naredila U mož, ki hote to kar  krona, in to  sta Ilohei.vv.irt-Coronini.   Nij treba nič proroškega duha, da se ve, da  ustavoverua (neruska) — opozicija jiri bodoč h volitvah ne bode nič pridobila. — S Ilohenvvartom pa pridejo precej Čehi v državni zbor.  Jaz ponavljam;   vprašanju je £e, sil je p< lo/enje uže de ne s zrelo M Ilohen« wartn, ali dozorelo bode gotovo.  M. goče, da mu bode uradniško ministerstvo pot naredilo, pred njim prišlo.
It ivno tako ima drug velik inostransk časnik, navadno tudi dobro podučena „Inde-peudunce Belge" telegram iz Dunaja, ki poroča, da je najbolj verjetna rešitev krize mi-nisterske tale: Grof C o roni ni bode pred-sedii.k novega kabineta, 1* le ue r jun. pre-vzam finance, profesor Suess trgovino. Ministerstvo bode p o v s e m le p ro vi z o r i č no in  bode   še prt d novimi volitvami naredilo
*) Da, ali čopa je naši Kaltoocg^orji, Schreyl, Lnschani in Sehdppli v ka ini tiijso odobrili ? Cu so oni „uii.ssbilligiing" vladi i/rekli V Stavec.
M&tek.
0 začetku tragedije in o njenih ve-leumih A scnylu, Sophokiu in Evripidu.
(Sp. V. P r o e o, t i n s k i.) (Konoe.)
Izprva odločil  bo je za lirično pesništvo, a kmalu se je poprijel diamatičue umetnosti, kjer si  je   neveuljivo sla*o pridobil.   28 let star, tekmovati jel je z Aiscliylotn, ki jo bil takrat prvak na igralskem  odru.   Po kouča sej predstavi prvi arhout kot predsednik pri igrah nij mogel UtOČiti ljudstva,  da bi se iz volili soduiki, temveč gledalci so kričali gla sovaje deloma za Aischvla deloma za Sophokla. Zdaj stopi na oder lavno desetorica vojsko vodjev, Ciraon naprej, ki je takrat užival svojo
največjo slavo, iu se bližajo Dionizovemu ol tat ju, da bi tamkaj po navadi daiovali Navzočnost teh mož in pa njihov sveti posel ute-šilo je ljudstvo. Arhont je je iivolil za sodnike. Največ glaso\alo jih je za Sophokla, in Aisclivios razžaljen odpravil se je, kakor smo rekli, na to v Sicilijo. — Z laj nij dalo Ev ripidu (180—400) več miru, tako da seje i ou posvetil drami uže v 18. letu. Eviijiides bil je strog mož, tako da mu šala nič nij bila prav po godu. Sokratu bil je prijatelj, iu ta je samo le tedaj v gledališče /uhajal, kadar so se Evripidove igre dajale. Po priložnosti jt na odru včasi mučno proti ženskemu spolu razsajal. „Ou sovraži ženske," je nekdo dejal. „0, se ve da, to pa le samo v žuluigruh," Odreže se mu Suphukles. Kralj mucedouski. Arcbelaus je Evripida ua svoj dvor poklical, m tam je našel ta pesnik množico učenjakov, mej temi tudi svojega prijatelja, pesnika
Agathona. Ta mož je rekel nekdaj kralju: „Kralj mora na tri reči misliti: da vlada ljudi, da je mora po postavah vladati, in da jih no bo na veke vladal." Ne dolgo potem umrl je Evripides, 70 let star. Atenčani so poslali v Mucedonijo po njegovo truplo, kralj pa jim ga nij dal, temveč štel si j a v slavo, da počiva tako imeniten mož v njegovej deželi.
Atene izgubile so skoraj ob jed nun času tu dva slavna pesniku. Ne dolgo po njunej smrti igrala so je neka Aristophiiiiovr igrA, ki jo zlo dopadala. V tej igri srdi se 1) on:z nad slabimi igrami, ki so ue predstavljale na DJOgOV praznik, ter je nakanjen v podzemlje, da bi od tod dovedel Evripida. Tam pa najde ves 1'iutouov dvor v razponi. Poleg božjega prestola stoje i nekateri drugi, na katerih sede pesniki drug za drugim po zaslugah, iz katerih se pa umakniti morijo, ako dojdejo bolji od njih.   Aiscbvlos Bedel j« na prestola
prostor ministerstvu II o h e n \v ar to ve mu, ki bode s Ochi nagodbo naredilo.
Graškej „Tagesposti" bo piše z Dunaja 20. t. m.: Dozdaj se nij hotelo slišati uičeaa o razpuščenji državnega zbora poprej, predno obteČe njegov volilni Ča9; a zdaj so sklenili uže drugače. Kakor brž bode bud get dovoljen v rajbsratu, bode ta zbornica razputfena, in potem bo bodo osnovalo definitivno novo m i ni s te rs t v o, ki bodo no vim volitvuin dalo svoj pečat
Dopis iz Bolgarije.
Iz Sredca (Zofije) dne 1. jan. 1871).
|Izv. dop. *]
Po Štiridnovnem težkem potovanji od Vi dina preko Loma in Stare planine (Hodžu balkana) prišel sem včeraj na večer v Sre dec.   Da bi opisal natančno svoje potovanje, mi primanjkuje časa, kajti mnogo imam posla in pisanja, in tega, o čemer bi želel pisati, je preveliko;   zaradi  tega podajam  vam samo nekoliko črte. — Jedina cesta od Donave črt z Balkan v Sredec je ta od Lom-palanke ob jLomu črez Staro planino. — 01 početka pelje črez veliko obdonavsko planjavo, rodovitno a popolnem pusto zemljo;  pri vsakem koraku Vidi  oko potnikovo nepop:sljivo zanemarjenje in tužno opuntošenje — vse glasno govoreči doka/.i  turškega zlega  vladanja! — In pot, da se Bogu usmili!  Namesto v Tartarus poslal bi grešnike tukaj  sem, da se za pokoro JFOtijO pi> tej blatnej puščavi. — Zobje drhtd, kosti se trenejo, ko da bi hotele iz kožo sko Siti;   vse   skače  in  se valja sem in tja po ▼ovu, in to od ranega jutra do poznega ve Cera. Mej potom vstavili smo se za malo časa pri obcestnej krčmi (banu),  da  se konji od počijejo in da mi malo k sapi  pridemo; pri tej priliki opazoval sem popolno uboštvo, — klasično revščino tega zapuščenega, — a zdaj vendar oslobo;enega naroda. Hiša (kočicu) iz kolov  zbita  in  z blatom zamazana, majhna, nizka, da nij mogoče ravno stati v  njej, od vseh stranij vetrom odprta, — daje koma pred najhujšimi navali vetrov in mraza malo zavetja.   Ako pa vprašaš:   nšta imaš da se jede,   imaš jajca?" — „Jok!"  (Nemam) — „Imaš hleba?"  —  „Jok!u - „Tu Sta imaš
— kaži!" — „Eh, gospodine! — vina ako želiš — i ribe solene — i kupina kislog!"
— To je vse; — da ne pozabim i črne kave! — V nekaterih imado tudi kruha in kako kokoš; — o postelji, mizi ali kacem stolcu pa nij Bledu; — samo ob Bteai široka klop (priča) in na njej Btorj e (asure), to je jedina hišna uprava. In v takih kramah smo trikrat prenočevali.
Drug dan na večer dospeli nmo v B e rko v a c, mali trg na podnožd Balkana. Prenočevali smo tu, in zjutraj (obletni d*n ruskega vmnrSiranja v ta trg) pripravili urno se za prehod rVare phnne. Sneg je uže visoko ležal in neprestano je še medlo, konji skoro nij jo mogli več vleči voza, — zatorej so v Klisuri, vasi temo pod Bilkanom, vpregli 6 volov, da zavlečoio voz na vrh. Meni se zgrozi, — da bi me imeli voli vleči v planino, — počaHi kakor polži. Skočim tedaj z voza in hajd, peš, kljubu uneeru
*) Pismo je, kakor se vidi na postnih pečatih, prispelo v Carigrad <>., v Zader 10- in od tod v Budapcšto (!) 13. t. m. Gospodje Magjuri poslali no je pa ho lo l o. t. ni. v Ljubljano. Živela iniitfjar.sk a točnost 1
n vetru v planino !   Po triurnem napenjanji po  strmem in  Blabem potu dosoel Rpm na vrh. Tudi tu je jeden han, toda malo močnnie postavljen od onih po ravn m.   Bl'zu hana ie razvaljena  turška   kula, — znamenie potrte turške sile, v hanu pa prebiva Htotina rmkib tesarjev,  kateri iz bližnieiza gozda drva sekajo in deske žagajo. Prepevajoč šli so ravno od obeda na delo,   ko sem jaz došel. Čakal sem poldrugo uro, predno me je voz z moiim stiršim sopotnikom dohitel   S »remija! me je namreč od Belgrnda   do  Sredca odposlanec centralnega komiteta, ki me '0 v prvem m°stu pričakal,  postaren  Macnlonec,  bogat in izobražen mož.   Krenili smo dalje. — S>v. rna stran plan ne obraščena z gostimi  gozdi, je popolnem nejednaka južnej; — tu je vse ii aekano,  golo do kamenja,  malo vode in vsi oni  nasledki golenja planin kakor na Krasu, najdejo  so tudi tu.    Ubogi slavjanski nar »d ! od vseh strani so te drugi nasilni narodi sku-bili in gulili. Ti si pa vendar ohranil še toliko moči in ponosa,  da Ri otreHaš brez tuje pomoči, — da, proti volji sebične Evrope — sramotilni  jarem. — Spustili smo so v sred sko polje, velkansko ravnino, naiplodovitejšo zemljo, ki sem jo doslej videl: črna prst na dva Črevlja globoko, dosti mokrote in nikdar povodnji.   Na tej  rodovitnej zemlji pa stoje hišice, — kakor sem jih uže preje opisal! — Edino tolažljivo je, da začenja narod z laj, ko ie od turškega zuluma oslobojen, delati, in da pokaže s tem,  da bode v nokoliko let'h ta pokraj na to,   kar bi morala biti, — ne
narod na njej bogat, krepak i u izobražen. P\v goje ima pač vse za to.
Na večer ob 5. uri prišli smo pred Sofijo. 01 turškega groblja, mimo katerega nolie cesta, zagledal sem pred Hoboj divno v žaru /upadu i oče tra Rolnca veliko prostrano mesto z mnogimi minareti, Rtolpiči in kupe-lami. — Zagotovim vas, da sera se iznenadi! divnosti pogleia. To ne fdičL nobednemu sto in sto evropskih mest, katere Bem na svoiem potovanji videl. Je to nekaj posebnega, nopo-pisliivega! — Iznenadila me je pa tudi prf vhodu strašna nesna?nost, podrtije, nerednost', in n« vem, kater h inipn bi se fie poslužil, da označim čudno zmes blntn, kolov, papirja in drugih jednacih snovij, i* katerih to mesto obstoji. Živa slika turškega propadanja, in dokaz, kako nevredno je, da je Evropa trpe1af in še hoče trp"ti to vsa kej ktlturi nopristopno, za vse vzvišeno nesposobno druhal, da vlada nad tako divno krasnimi kraji, katerih pravi vlastniki so Slovnni, ki ro vselej in povsod odlikuiejo p6 svojim bistrim umom.
Danes brije vihar nad Sredcem, kakor da bi hotel umazano mesto od mesti z zem'je; trije minareti so se uže vrUmI tega podrli. Z velikim ropotom so na streha bližnjih hiš popadali. Mnogo hiš je poškodovanih, in vrb te lesene Rtavbe tresejo Re, ko da bi so hotele zdaj in zdaj podreti.
Danes bndemo imeli prvo posvetovanje znrnd urejema vstanka. Mnogo ie pokvarjenega — in treba bo velikega truda, da 89 stvar v red Hprnvi, in do vspešnega konca do* zene.   Pisal vam bodem, kadar bo kaj zvrši.
Politični razgled«
\o<mnie «1 <->><-
V L i u hI jan i 22. januarja. V Wfir>ri«»iii z-#»»»-## |e 21. januarja
nadaljevalo se posvetovanje o berlinskem dogovoru. Montl in Pleip»r sta govorila za predlog večine, naj rh dogovor odobri. W*dB3 v. Stnrkenfels je govoril za predlog Dunajev-skega Smrkeiifels je rekel, da državni zbor nema prav cj o tem dogovoru sklepati in je naglašul, di navdušeno sprejetjo iz Bosne vrnivših se "voiakov kaže. da je nkupnc'ia po-puliirna Plener je rekel, d« Re mora Bosna k Avstriji priklopiti Za posedanjem (okupacijo) mora priti osvojen je (aneksija); vsaka druga politika je napačna. Jutri bode nadaljevanje.
V budgetnem odseku je lvlo dolžje posvetovanje v zlih razmerah ''n pomanjkljivostih v I j mit? t-tt* io/f/rtf. Dnmba je tožil, da polje za osat — ampak bogata žitnica, —in ! Re delajo predraga  šolska p oh lop j a, in da
tragedije, Evripides pa je hotel nanj, in tako začel bo jo prepir o njunih zaslugah. Zl Ev ripida glasovala je množica navadnih ljudi j. Sophokles glasoval je za Aischvlu, ter dejal, da ga hoče za svojega mojstra spoznati, če bo zmagal on,  če pa zmaga Evripides, ae pa lioče on nam z Evripidom bojevati  za venec. Da se pa prepiru konec stori, moral je Dioniz sam soditi. Po dolgem premišljevanji potegnil se je za Aischvla.   Preden pa je podzemlje zapustil,  prosil je Sophokla, naj se vsede on na njegov prestol. Sicer je Aristophanes vedno nekoliko črtil Evripida, pa vendar je ta razsodba, vsled katere je Aiscbvlos prvi, Sopho kles drugi  in Evripides  tretji, bila takrat Bplošno mnenje Ateučanov.
Mimogrede smo uže omenili, da je Sophokles tretjega igralca v svoje igre sprejel. Aischvlu je sledeče tri pregreške očital, da je previsoko mislil, da se je vsled tega previsoko
i/.raževal in da nij vedel snovi dostojno razdeliti, ter trdi, da se je sam teh pogreškov izogibal. Aisi hylos nam je predstavljal ljudi v< čje, kakor morejo biti, Sophokles, kuko bi morali biti, Evrip des pa kaki so.
Ko  so Evripida dolžili, da podkapa veljavo žaloigre,  sklenol je   za naprej  v tra gediji porabiti uk svojega učitelja Auaksagore in svojega prijatelja Sokrata. Pa tudi zgovor nost, katere se je od Prodika učil, je vedel porabiti, ter se tako Atenčunom prikupiti Kot modrijan imel je dosti privržencev. Auaksago rovi in Sokratovi učenci so se ga veselili in prav všeč jim je bilo, ko so videli, kako ho občinstvo raduje njihovih mnenj, koja jo Ev ripidos na oder spravil.   Zgovornost njegova pridobila pa  mu  je  govornike  za   nj« govo stranko. In ravno to, kar so modrijani in govorniki na njem hvalili, ravno to so sodniki njegovih iger ostro sodili, ter ga za Sophokloin
stavili, kateri nikdar niti ene besede potratil nij. Svoje verze je Evripid ostro sodil, *,cr vso pozornost na nje obračal. Toži se, ka je jenkrat tri ver/e tri dni delal. „Jaz pa bi namesto teh sto drugih naredil" dejal mu je nek peBnik. „Verjamem", odgovori mu Evripides, „pa bi hb tu li sumo tri dni svojega obstanka veselili."
Redko kedaj si je Evripides gradivo srečno razdelil. Navadno nahajamo pri njegovih igrah predgovor ali prolog, ki obsega na kratko snov sledeče mu igre. ki pa z njo v ni-kakoj pravoj zvezi nij. E len izmej igralce* nastopi namreč, ter nam zaporedoma pripo-veda, kar se je pred dejanjem vršilo ali ga prouzrokovalo.
Pripoveda naru pokoljenje uvoje ali kake druge glavne osobe, pove nam, če je bog, zakaj je iz nebes prišel i. t. d. Da se gledalcem predstavi, imenuje kratko svoje ime: nJaz sem
strašne Hitnosti  izvirajo iz tega, ker se ne-narniljeno terja osemletno šolsko obiskovanje.   Minister Stremajer je pri k na l, da so to rea neugodnosti, in je rekel, da tako ravnanje nij v dubu šolske postave, tem u t izvira iz samovolje onih avtonomnih (?) šolskih organov, ki postavo zvršujejo. Ministerstvo dostikrat ne more vmes posezati. Na Heilsbergovo poročilo, kako se je delalo nekje na Štajerskem, kjer je neka občina morala zastonj (5000 gld. za šolo ven vreči, re kel je minister o štajerskem deželnem Šolskem svetu: Ta dogodek kaže, kako nerodno in brezdušno  je vse  v sredi tega deželnega šolskega avet a. Po tem so še drugi ustavoverno-nemški poslanci bičali ljudsko šolo, kakor je zdaj v mnogem . oziru.
V  M*i'fitji jo  cesarjevič Rudolf dajal 20. januarja plesno veselico, katero se je ude ležilo vse plemstvo, in tudi več čepkih plslun-cev, mej temi ho bili Rieger, Jireček in Braunur.
Blrvti trnki sabor, ki je obravnaval lo politično  nevažno lokala!  stvari,  končal je
20. t. m. svoje Beje. .7'dino to je bilo „politično", da je pri ver fikaci joh zopet na dan prišlo ono brezumno nasprotje Hrvatstva proti Srbstvu in narobe, ki vsaeega poštenega in treznega Slavjuna le boli n peče, če o njem čita.
Iz SitB'ttjevrt tO  javlja,  da so bili
21. t. m. reservisti pri artilertjl odpuščen'. — ITml. Jovanovič pride te dni sem.  Potem o<l potuje vojvoda WUrtem"erg v Prod, Posavino, Tuzlo in Ilrčko, da poizve o potrebah pro bivalcev.
ViiitEi.fo d r/ine.
Iz Ctorturtttiti se 20. jao. telegrafuje, da pride pogodba Avstrije h Turčijo zarad No vegu pazara, kakor jo je Ziehy predložil porti, danes v turškem ministerskem svetu na raz.-govarjnnje in posvetovanje.
Mtu #</ ' ti narodna skupščina, ki bi se bila imela 18. jan. sniti, odložena jo do 30. t. m. Pišejo, da ima ruski upravitelj, knez Dondukov Kot sako v, zdaj največ upanja, izvoljen biti za bolgarskega kneza. Lo, če bi ga Evropa ne hotela potrditi, izvoljen bodo princ Battenbei g.
Iz Pariza ho brzojavlja, da so /Vvuti-ritst.i legitimisti imeli 10. t. m. shod, v katerem so se tolažili, da se trenotek nže bliža, ko hode monarhičnii Evropa (!) zoper repu
okupacije za Italijo narasle, imajo uzrok v italijanske; notranjej politiki, ki je negotova. Na interpelacijo njegovo je Depretis obljubil za drug dan odgovor.
Dopisi.
kliko na noge stopila in „roy" Chnmborda na 1    ,, '      ...        _    . „
francoski prestol posudila. — Bodo pač čakali arb,c> ™ blagajnika g. Frnn,o /ngorjan,
I F- <Vrl*HtC<» 21 januarja. [Dv. dop.] Z veseljem vam   denes Rporočim spremembo katera se je v naSem javnem življenji zgodila. Sprevideli so  vrli narodniaki.  ne le domači, ampak tudi tuji,  kateri v našo okolico doba injo, kaka potreba je, tudi v na^em trgu po izgledu dnuih večjih in manjših krajev osno vati kako društvo. Kdo H rad ne zahaja v družbo, kjer biva združenost in jedinost? V resnici le v tttkei družbi more se razvijati in vzbuiati notranji čut,  ter doseči duševni in telesni blagor.
Na podlagi tega osnoval so je pred nekoliko časa začasni odbor, kateri ie preskrbol potrebna pravila ter jih v potrienjo na višje mesto poslal. Vsled tega došlo je nam z dopisom si. C kr. deželne vlado dne 3 januarja 1870 št. 8053 potrjenje pravil „Narodnoga bralnega društva v Cerknici". Z ve scljem se je otvorienie tega dru'tva po relem trgu razglasilo, in pričela so so potem vabila k pristopu razpošiljati, in glej, uže prve dni vpisalo Re je 32 druHvenikov. TJ na t. i pa je, da bode to društvo podpiralo mnogo rodolju hov naše krnsne okolico, katere navdaja nRrodni duh. Občni zbor sklical se je na 14. t. m. Zbralo se jo v odločene j društvenoj sobi lepo število društvenikov.
O. Permelj pozdravi v imenu začasnega odbora nnvzor*ne, na srce jim polagajoč živo potrebo tega društva, omenja okoliščin, katere so dozdaj osnovanje društva zavirale, ter sklene svoj govor s trikratnimi „živio!" klici na presvitlega cesarja, s katerim klicem so se navzočni strinjali.
Ko so Re društvena pravila prečitala, pričela se je volitev predsednika, blagajnika in 5 odbornikov. Po večini glasov izvoljeni ho bili za predsednika obče spoštovani g. Franjo
za
ti absolutisti svojega trenotka, kakor talnimi ski judje svojega mesija.
V  * t ttl§f4iuMii'f   zbornici  se je 20. januarja govorilo o vnanjej politiki. Vitelle schi je priznaval, da ima A vstrija velik nalog v Rosni in Hercegovini izpolniti in on jej želi ves vspeh.   Težave, ki so iz, te
boginja Venera11. Iphigenija pride na oder, ter začne s svojim pokoljenjem takole: „Pelops, Tatitalov sin, prištl je v Pizo, in je snubil Ojnomajevo hčer, ki je porodila Atreja; od Atrija sta Menelaj in Agamemnon , ta zadnji vzel je Tindarovo hčer za ženo, in iz te zveze zrasla sem jaz Iph'gcnija". Za tem pripovtdu Se dalje svoj životopis. Po teh prologih nam pripovuda dostikrat čiuo, koji bi nas morali kasneje zanimati, tako pa naravno vso moč in vos vpljiv i/gubo.
Ti kakor vsi drugi pesniki ho predstav Ijali svojo igre agonistično, in tako je bil Al srh v os 13, Bophokles 18, Evriplde« pa pet krat venčan. Pital bi kedo, kako to, da nijso ti veleumi bili večkrat venčauiV
To je lehko, Če pomislimo, da je imelo takrat ljudstvo soditi, ki je odvisno bilo od posumezuikov, ter mnogokrat sledilo tem, ter vso storilo, kar so hoteli taki možje. Seveda radi tega slava naših pesnikov ne hira, in bo stala, dokler, bo obstalo gledišče.
odbornik« pak guT :  Karel   Permelj,   A. Kra ševec. Janez Prudč, Jožef Milavec, Peter Re pič.   Odbor je  potem iz bvojo sredine izvolil g. A. Kraševca  za podpredsednika  in g. K. Dermelja */a tajnika.
Napi*nI je potem predsednik g. Franjo Grbic odboru in vsem udom, ter navduševal prve k pridnemu sodelovanju, druge pak k velikratncmu obiskovanju društvene sobe, kjer imajo priložnost z majhen!ml stroški izobraže vati se b čitanjem raznih časopisov in knjig Spomioj&l se je g. Franjo Grbic tudi našega oče! a g. dr. Janeza Bleivvcisa, naših bratov
Hrvatov, Čehov, kakor tudi neutrudljivega
delavca na slovanskem polji biskupa Štrosma jerja.   Gospod A  Kraševec napival jo v dalj nem govoru ruskemu narodu, na kar odbornik g. Jožef M daveč pozdravi našo vrle rojake in vojake kranjske v Livnu, s katerimi se smemo ponosno ponašati.   G. A. Kraševec predlaga da naj bi se poz.drav našim rojakom v Eivnu po telegraficnem potu naznanil, kateri predlog se jednoglasno sprejme. In tako vrstile so se zdravica za zdravico,  mej katera so se vple tale iu popovalo primerno narodne pesni.
ez Xfc&l»r«k&in*l4<k okoli«'«1; 21 januarja. |l/.v. dop ] Od nekdaj uže slovi Na brežina zaradi  vzbujeno  narodnosti svoje po slovenskem svetu. Prost, preprost narod biva tu, ki bj muči od zore do mraka mej lozumi
svojimi, ali pa ribe lovi, ter lomi in teše kamen z žuliavimi svojimi rokami, — toda zaveda Re,  ponosen je,   da ga te rodila mati slovenska, in v političnem obziru bil je do denes značajen vselej. Da mu tudi mari omike, znači zavod, ki ho otvori zdaj.   Dolgo, dolgo spala ie ondi čitalnica Rpanje pravičnega, — manjkalo ie mnčij, to je bil uzrok.   Več le^ bodrio Re ie aicer in komarilo, a brezvappšno ; kakor navedeno, duševnih moč'i, teh, teh nij bilo.   S'učaino pnk  je  bil lani na Nabrežino preložen  g. Monett',   štajerski  rojak, iskren rodobub, značajen možak.   V zvezi  z nabra« žinskim županom,  vrlim g. Caharijo, pridobil ie Se nekaj druzih gospodov,  in — osnovala se je „čitalniea oživljena". Ker ro se pogubila prejšnja pravila, postavila ho se no»a, predložila se slavnemu c. kr. predsedništvu v Trstu, ter ob jednem volil se začasni odbor, in Ricer gg.:   Caharra,   Monett i,   Rlnžan, Ilrovatin, Tance, Jamšek in  Polkraišek   — Da si 8e pnk ?e niiso vrnila pravila,  priredila je ipak mlada čitalnica užo preteklo soboto mnlo zabavo. — V g. Tanretovej  hiši zbralo  se je bdo v to svrho kacih 30 udov in tudi nekaj povabljenih gostov. Dve sobi bili sta prekrasno okinčani z zelenjem in trobojnirami;  v prvej je i visela velika podoba Ni. veličanstva sredi tamnega smrečevia in dveh slovenskih zastav. Točno ob 8. uri ubero domači  pevci, kacih 16 na številu, pesen: KJaz sem Slovan". Za tem vstane predsednik  g. Cihariia  pak pozdravi navznčne.   Nij mu bil dolg govor, niti preučen, a krepke je bil vseb'ne    Na to se je pela pesen:  rMfr;e adrijun^ko", — pevci ro želi ploska in hvalo v ohilno*ti. — Zda;ci ro dvigne g. Monetti, rnztolmnči namen čitalnice, pomen besede „društvo-, povdarja Rlogo in jedinost in v izgled   Rtavi  cesarja samega, kateremu ie gnslo: Viribus unitis. napivši mu zdravico.  Burno zaori po sobani trikratni klic živio!",   vsi   prisočni   va^unejo , navdušeno pojoč cesarsko himno Deklamovala sta potem Ilrovatin in P.: „Pevčevn kletev" in „Slovenski junak iz turškega boja", a vmes so se gbisile pesni:   „Oj banovci",   „IT boj", venec lomečih pesnij in  druge narodne in umetne. Končno javi g. P.,  da Re bodo vsnko soboto večer napravil nekak „jour fixe", pri kat^rej priliki se bode govorilo, pe'o, deklnmovalo, ter predavali se popularni, podučni govori, in tudi odpre kolo takovim predavan;em  Hvaležno ga je poslušalo občinstvo,  da ri  je govoril cele tri četrti ure. Mnogo se je še nnpivalo in pelo potem. — Da, lep, prijeten večer je bil! Vi-vat Hequens! V prvej vrsti pak se mora poVg delavnega, neumorno marljivega odbora priznati hvala g. Tancetu, ki  je brezplačno prepustil čitalnici jedno sobo, gospiei hčeri njegovej in gg. sinom za okrašenje sob,  in  pa domačim pevcem.   Da, bratje,  ponosni  smo na svoje slavce, ponosni smete biti i Vi na pevovodjo svojega,   domačina   J. Tanreta!   Le krepko naprej ! S Hlovensko, milodonečo pesnico segali boste tudi na dalje, kot oni večer,  v dušo Bluftatelju,  božali  mu  uho,   blažili mu dušo, navduševali ga! Živeli slavci brežiuski!
DomaČe stvari.
— (N o v a r a z d e l i t e v o b č i n na Kranj s k eni.) V predvčerajšnjem listu „Slov. Naroda" smo pod t eni naslovom priobčili po uradnem nemškem listu naše dežele predlog, kako hoče v treh krajih novi kranjski deželni odbor iz malih občin veliko občine ali soseske delati iu preobračati. Naj nam izkušeni prijatelji
dobre Btvari in prijatelji našega lista t dotičnih krajih blagovole v dopisih poročati resnično mnenje ljudstva v teh krajih o tej na-meravHiiej novtj organizaciji. Mi sanu prej ne ti ino kritizirati, predno ne lujemo sodbe onih, katere stvar direktno suma zud va, in to bo občani občin postonjskegu, radovljiškega in kranjskega okra)uega gluvarstvu. Predlog, ka kor je v predvčerajšnjem Dajem listu pr.občeuje izdelek deželnega odbornika I k/umu,i.
— (Umrl) je v Novem mestu penzijo-niraui adjunkt Jos. vit. Fraukeu, 77 let star.
— (Poštna uradnika) Dobrin iu Garbajs, o katerih smo poročali, da sta zarud krivih računov v preiskavauji, odpu&čeua sta iz službe.
— (Preseljevanje urada.) Finančna direkcija ljubljanska se okltbra uitstca tega leta preseli v poslopje du/dauje hranilnice, in bode erurno njeno poslopje pred šolo .vebka opalda" na prodaj dano.
— (Vreme.) Zdaj, ko ta list končujemo, sredo popoludne, pri nas zopet precej močno sneg gre. Nekoliko je uže zadnjo noč pobelil.
— (Naroden škandal.) Tukajšen naročnik naš, in znan rodoljub nam pita: likvidacijski odbor nesrečne tiste banke „Slovenije", k. še umreti ne more ali ueče, razposlal je t« dui svojim zavarovancem po Sioveuskeui okrožnice izključljivo le v nemške m jeziku, da si je mej temi zavarovanci večiua turih, ki toliko vedo o nemščini, ko nekdanji ravnatelji in vodje banke „Slovenije" o zavarovauji. — ln vendar v likvidacijskem ouboru sedi nekaj mož, ki iiijso zadnji, kadar se kriči o narodnem putnjotizmu.
— (Se sekiro kresnil po glavi) je svojo ženo v torek 21. t. m. — kuaor .-e nam od tu poroča — nek tukajšni dimnikar, Mož je uže davno bil glasovit pijanec, kateri je treznost kaj slabo poznal, in često se je bil baje ustil, da bode „avoje babo ubil". Ne srečnico so prenesli takoj v bćiuico, vendar nij upanja, da bi dolgo ostala še živa.
— (Liuica) je bila v jednej preteče-Dih nočij izpod Rožnika prišla, in na Giimcah ne daleč od šrange na tržuškej cesti več pu ranom noge odjela, a sicer še žive pustila.
— (Iz Krope.) VBled odborovega sklepa od 18. t. m. bode imelo društvo čitalnica po § 9. društvenih pravil 2G. t. m. ob 4. uri po polnilne tretji občni zbor. Spored temu zboru je: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo taj-uikovo. 8. Poročilo blagajuikovo. 4 Volitev novega odbora in predsednika. 5. Volitev pre-gledovalcev računa. G. Posvet o prenaredbi društvenih pravil. 7. Nasveti posameznih udov. 8. Podučni govor o elektriciteti in telefonu.
— (Na smrt obsojen) je bil 18. jau. t Celji pred porotniki nek Auton Gseiman, sodur iz ltosvanja pri Mariboru, ker je svojega očeta, s katerim sta se dolgo kregala, secega večera na samoti počakal iu s palico ki je imela na konci svinčeno betico, tako po glavi udaril, da ga je ubil.
— (Pod led.) Na Vrbskom ali Celovškem jezeru se je te dui nek študent drsal. Led pod njim se udeie, in brez sledu izgine v vodo pod led mladi drsalec Pač uov opomin k previdnosti onim, ki jeduucega veselja iščejo.
— (Tiskovni pogrešek.) Podpis k .zahvali" šole na Studencu v listu št. 10. naj se glasi (jantar, ne pa Gant»ree.
Razne vesti.
* (Proti kugi.) Oficijozno poročilo v „Pol. Corr." pripoveduje, daje avstrijska vlada zavoljo kuge v Astra hanu uže pred več časom svoje korake storila, da se stvar pojasni iu vse za ohiauibo pioti tej bole ni stori. Itečem list omenja, da )e lavno zavoljo te reči prišel na Dunaj ud nemške vlade, član nemškega sunittttuega urada or, F.ukeluburg. Vsled ukaza kneza Auersptrga bodo v prihodnjih dueh o tej zadevi pugovori. Ob jeduein se je vlada z ogersko v dogovor spustila. — Kako je s augo na Ruskem, to se nič prav ne ve. Neki glasi pravijo, da pum huje, drugi, da se razširja. Prvo je verjetnejše.
* (Iladži- Loja) — oni nesrečni človek, ki je v II.»mm vnet in razpihal upor Mohaine danov zoper našu vojsko, iu tako zakrivil pogin tolicih avstrijskih vojakov, — še zdu) leži butan vsled svoje raue na nogi v Sarajevu v bolnici. Ne more se še reči, ah bode ozdravel uh umrl.   Odrezati si noge ue da.
* (Euo minuto prepozno.) Iz Ne\v Voika se 14. jau. telegrutira: Dva mori.ca sta bila deues obešena ob 10 uri iu 42 mi uut. Ravno, ko so jima ua tilniku kosti popokale iu stu bila proč, prišlo je od guvernerja poročilu, da bta morilca na ječo jiomiio umi. Bilo je euo minuto prekasno.
* (Železnice morajo škodo povrniti.) Na Angleškem je ueki potnik, ki se je oškodoval ko sta dva vlada hkupaj trčila, tožil dni tvo Soul- Ka.iUrn železnice zu od škodmuo. Društvo se je zagovarjam s Um, da je ne kartah, ki jih izdaje potuikum za vožujo opoineujeuo, da društvo ne duje uika kili odškodnin. Sodnija je pu prizuula tužitelju 2500 gold. odškodnine z o/uroui na to, da potniki ne morejo Citati pogojev, ki so na drugej Btrani vozne karte drubuu natisnem, iu ker bi lahko društva, ki imajo monopol za občenje v ueželi, stavila vse pogoje, kuje bi si i/mislilo.
* (Amerikunsku živina za Evropo) Iz Kanade se poroča,  da se v prov-uciji On tano zdaj n di okolo 250 000 gluv govedu in f)00.000 ovac, katere se bodo t pomlad i v Ev ropo prevažale. Neki kupce ii Torontu se do govarja z angleško  vlado u tem,   da  bi on preskrbljeval z mesom  one  vojake,   ki  so v Cipru in Gibraltarju.
Dunajska bona 22. januarja.
(Isvirno tolegrafično pjroćilo.)
tinotnl d HL dolg v bankovcih .	.   61 eld. 75			kr.
.-.notni driL dolg v srebra  . .	. 63		15	
Zlata renta........	. 74		05	
IHSO drl. posojilo.....	. 113		75	
Akcije nirouuo banke   .   . .	. 787			
			_	*
			75	
			33	
			55	
				*
			65	m
rI'llJ«*l.
BI. januarja: Kvn»|iH: lloppuchor iz Goricu. —   liankl ii Zagreba.
Pri Nlonui (Jnun, pl. HolVorn, Indigo, Weil. Porgos iz Dunaja.
Pri .TiMiK-u: ltaruch, Kopjtel iz Dunaja. — Murki iz Uraden. — Langer, l\»por iz Dunaj«.
I,'tt4>rl|ai«' arečke.
VGradci 18. januarja: 00. 12. 21. 70. 4. NaDunaji 18. januarja: 79. 23. 85. 20. 24
Glavni odbor f/Ai obdelovanje močvirja
naznani, da ima svojo pisarno v salendrovej ulici štev. 3 v II. nadstropju za javnotit vsako sredo iu vsako soboto predpoludne od 11. do 12. ure odprto. (15—8) V Ljubljani, dić ll. januarja 1870.
JUrk« \Vir nmpiVnh-ii gsBclifltzt.
nls Rpstcs^na" PTeisvviirtlliJhti s
Die Regonmantel \Vay;«inlookeii (1'lachi*), iHIriokgn. lellsiuiTc
• li-r k. W. pr l'.'iluil.
von M, J. Elsinger & Sdhne
in Wien, Neubau, Zollorgnase 2,
Uicferanten dei It. tmd k. Krlee«mlnihterinm», Sr. Maj. Kriegamarine, vlelrr HumanltUtianatiilten etc. etc.
G. PICCOLI,
lekur v Ljubljani, na dunnjakej cesti npri angel ju",
priporoča:
L.   Tr.   Kh. Coup.
m|iioii Imenovana
Franc-ova esenca,
is v ratno pomaga io-
por vso noiran je boli zni v želodcu, pri ti lesnih zapinjati, hemoroidih itd Ta tinktura ho vsa kej d nižini najgnrkoje pri poroda, kor jo užo veliko tisoč 1 piti dih k zdravju pripomogla. Slrkli'iiira s podukom o rabi vred volja 10 kr.
*2. I>r. Hova-oto zdravilo /.op.r mrzlico pomaga pri tej bolezni neiziuotljivo, steklenica velja 80 kr.
3. Itlnlinčul Hok (lliuibeoraliguss^ iz domačih, k m-m k ih muli ti, v steklenicah, ki drže 1 kilo — po HO kr. — Temu, ki voč kupi, šo conejo
4. AiiuliTliiiiiii iihiim omIii, stekenica velja 60 kr., iu sobni |»rt»h, škatljica po 40 kr.
5. 1'i-nli za pokončanje bolh. ščurkov in druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, pakot po 10 kr.
6. IIoineo|»atfčiia Mpotek«, popolnem uredjotia jio prof. llaagor-ju.
1 steklenica jagodic velja 10 kr. 1 Htoklenica tinkturo volja 20 kr. Vsako zdravi o se natanko po naročilu pripravi v zalitovanuj stoptii tn.icno.
7. I>4ii-n«-Ii —        j«" olj«',   so  rabi zoper
Ikrofelja, ikrofeln&ttiie kolina boleint, sušico, kašelj i. t. d., atoklotiica velja SO kr., | žoloio-, • > 111 i i > li i 1 gid.
Uospod O. I'iccoli, lokarničar v Ljubljani.
Kašelj in teška sapa hi a uiu hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri ino-Hece zavžival Vaše Dorschevo ribjo olj o z žolozo-lodtironi. — Užo po zavžitji nekoliko steklenic heui čutil veliko olajšanju, — zdaj pa se imuni samo izvrstuoj zdravilno) uiu5i tega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morina to zdravilo očitno najgorkejn priporočiti.
V Ljubljani, dne i». sopleiubra 1878.
Janez Kilav, trnovski kaplan.
Pitttnena naročila z naslovom CJ. 1'in-oli, lekarna v Ljiibljani, so točno izvršujejo j>roti posttuiiiii |m)vzctjii. (337—;10)
IS .— l:»'2i
izUuielj in uradnik Josip JurciC.
Olje za sluh
štabnemu iiadlccitika dr. Schniidt-a,
zdravi vsako gluhost, akg nij prirojena (ako kdo teško sliši, ali mu v ušesih šumi, se takoj ozdravi).
(\-na jeihitj uktcuici c navodom kuko sr nt/ii LJ t/t>l</., V provincije ntzpoSitja m franeo protipo$ttuy nakaztšin c 2gld, lo /.v.
Glavno zalogo ima Julius Gratz,
Dunaj, VI., Marialiillcr.slrasse Nr. 71).
Spričevalo. Vc8 nego 12 let nij-siMii vaiod bo lomi ua levu uho nič slišal, kur me jo jako motilo, in mi je liilo sitnu pri mu-jeui pOBlovaujii; vsa sredstva nijso niop0O3&" gala, dokler mu nij atar prijatelj na vašo oje za sluh ujHi/.oril. Kit hi-iu pa užo toliko porabil bil, hirl som tUdI to, in do&ivol som voščijo, da 8i*m Hlišal /.o|ioi užo v 14 dneh, ko som So ln pu I sklonieo porabil. Vsem na ta način bolnim su z najboljša vestjo lahko u:ij-toplaje priporoča. (42n—lo>
JuliuB Steintaergi EMlratenwaldo.
t±±±±j
Lastnina m usk D Niu ui nu tiskarueu.
2766