Slovenskim ženam! gPismo a boilšča.) Večina slovensiuh mož se nas nahaja seda] že na bojišču, da branimo našo ljubo domovino pred sovražnimi napadi. Z-apustilii siaoi na&o lepo slovensko zemljo in Vas, ljube že;.e in otroftiči. Kadarkoli nam pripuščajo boji, so naše misli in lraSa, srca doma pri Vas. V duhu Vas spremljsftmo pri Vašem delu in pri Vašlh skrbeh. Občudujemo Vašo veliko, skoro nadčloveškjo moč, s katero premagujete vse' napore in težave. Vsak dan zahvaljujemo ljubega Boga, da nam je dal tako vrle in pridnie žene ter ga prosimo, da jim da zdravje in pomoč za nadaljno trdo trpljenje. Veselimo se trenutka, ko bo sovražnik premagan in se lahko vrnemo na svoje draigie naar domove. Kako silno ljubimo svoje družirie, kako z vsem sroem visimo na rodni grudi, ah, to Še nam je Le sedaj jasno, ko amo toliko časa proč od naše ožje domovine, mile Slovenije. S posebno nežnostjo pa se dan za dnevom spominjamo svojih Ijubih otroči&ev. Kako koprnimo, da jim pogledamo v njih nedolžno, a sre&no oko. Kak"o si želimo, da se naslajatmo na njilioViem presladkem smehijanju. Kako sreftni bi bili, da bi nam na&i otroci s svojimi majhnimi rokicami božali naša od skrbi in naporov razorana lica. Ah, ob&utki, ki jih imamo ob teh domišljijah, se z našo okorno rolco ne dajo popisati! Slovenske žene, Suvajte nam doma nad vse skrbno našo preljubljeno deco, naš najvie&ji zaklad, ki ga imamo poleg Vas! Vzgojujte nam naše sinove in jhčere v pravem krščanskem duhu! Mi slovenski možje se sedaj vsak dan prepriftujemo, da je Božja roka, ki nasvsevodi, Na&e življenje )e v božjih rokiali, 06ev nebesih je gospodar 6ez življenje in smrt. Clovek je le majhna, slabotaa stvar, ki se zaman upira božji volji. Le kdor v Boga zaupa, njemu Bog pomaga. Zato nam, slovenske žene, vzgojite naše otročičke tako, da bodo vestno, veselega srca, odkrito, brez strahu in sramu, zasebno in j&vno izpoinjevali svoje krščanske dolžnosti, kakor ve^levajo božje in c«rkven^ postave. Pol do sreče ne pelje skozii slabe tovarišije in gostilne, ampak skozl oerkvo in katoliška društva. Slovenski ožetje pa želimo imeti tudi slovenski vzgojeno deco. Bog nas je postavil med slo^nski narod, med njim' smo rasli in se vagojevali. SHovenskemu narodu smo dolžni Ijubezen in aahvalo za vso vzgojo, ki smo jo raed njim spreljieli. Bilo bi grešno, ako bi zaničevali slovenski jezik in se sramovali slo. venskega imena. Krivioa bi hila, ako bi nam kdo kratil ali jeinal naše narodne pravice. Mi slovenski o6et]e in mladeniCi se vedemo v boju za našo Avstrijo tako, da se naši deci jiikdar ne bo treba srataoivati slovenskega imena. Zato pa, Ijube slovenske žene, vzgajajte nam naše otroke že doma v slovensikem duhu in pošiljajte jih v slovenskJe Sole. Naj ne sovražijo drugih narodov, a svojega naj spoštujejo in ljubijo nad vse druge. Ko sem bil v bolnišniicii'., sem si izpisal te-le besede našega Slomšeka, ki jih podajem tukaj tudi slovenskim ženam in vsem Slov^enkam v domovini: ,,Dj, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvifi svojo ljubeznjivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katarem sem prvikrat svojega Stvarnika &a~ stil — tebe hočem, kakor najdražji tepomin svojih rajnih starišev, hvaležno spoštovati in ohraniti; ža tvojo 6ast in lepofo po pameti, kolikior premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovence, najrajši uftiti; želim, kakor hvaležen siji svoje liube ma,tere, da, kakotr ]« moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beaeda slovenska bo." Te zlate SlomSekove besede naj si vtisnejo slovensk© žene globoko v spomln in naj po njih vzgajajo na&e otroke. Mi slovensld o6etja jim bomo do sinrt; hvaležni za to. In 6e nas tudi prerano zadene sovražna krogla, četudi ne bomo ve5 videli svojib ž©n in otrok,, vsaj eno pomirieaije si želimo nesti v hladni grob seboj, da bodo naši otroci zares vzgojeni v kr. šCanskem in slovenskem duhu. Slovonakp žene, daite nam to pomirjenje in izpolnHe nam našo zadnjo, pre- iskreno željo! Hot^bbM »«»-T«iak.