OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
IsTriuJemo твакотмћ!« tiskovine
AKOPR
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENJS NEWSPAPER ★
CosunfrcUl Prlmtbig ol All Kind#
IS&' XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND. ОШО, TUESDAY (TOREK), JULY 27, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 141
ftcbciDf
•»'avni tajnik S.D.Z. danes zjutraj

ђа zjutraj ob šestih je no-.	umrl, zadet od srčne
doh''	tajnik Slovenske
zveze Frank A. Se-stanujoč na 740 E. 155 St. sfpb oskrbuje pogrebni zavod hi sinovi na 458 E. Podrobnosti bodo poro-
St.
Рацр
jutri.
VR6AN
jgj. je Martin Vrčan, star 71 Do^^nujoč na 1092 E. 72 St. dej. ^ bil iz Dalmacije, odko-Pnšel v Ameriko leta je član društva št. 22 • in Dalmatinskega dru-
Тцка i
°trolf ^P»sca soprogo Anno, ^Пц ti Alice Zivčič, Mrs G
Do,
vieor	Mary Pacic,
Mrs. Dorothy
Pogreb se vrši v sredo .. 9. uri iz Golubovega 4703 Su-v cerkev sv. Pavla
tej.	Mrs. Martha Kovačič
^jut:
zavoda
I)ai-
® ha pokopališče Calvary.
jJ'iionska afera v
Nemčiji
26. julija — Obe ™&te veliko špijonsko ^аћдЈ varnostne službe v je pj. Nemčiji dr. Ottp John četrtek izginil in se je obgjjj' ^ Vzhodni Nemčiji. Med ^ Nemčijama je nastal ali il j® bil John ugrabljen
N
Stevenson je obračunal tako s Francijo, kakor z republikanci
ANCHORAGE, Alaska, 26. julija—Za polom v Indo-kini moramo delati v prvi vrsti odgovorne Francoze same. V drugi vrsti pa zmešano ameriško zunanjo politiko, ki ne ve kaj pravzaprav hoče. To je stališče demokrata Adlaia Stevensona.
Stevenson graja Francoze, da niso spoznali ob pravem času duha časa. Bilo je jasno kot beli dan, da je ideja kolonijalnosti v Aziji bila obsojena na smrt že s koncem druge svetovne vojne.
Velika Britanija in Nizozemska sta dali svojim azijskim koloni-jalnim deželam samostojnost:
Prva Indiji in Burmi, druga Indoneziji. S to pametno potezo obeh držav je bilo preprečeno, da se domača ljudstva niso uprla,
da bi nastal položaj, kakršnega bi lahko izrabil komunizem.
pobegnil prostovoljno. Za-
vz-
M	v	-----
tfaj . "®^ska vlada je danes
tem, da je bil John da bo slučaj v naj-
Vzh,
času preiskala.
Če bi bila Francija storila isto in bi dala Indokini samostojnost, bi ne bilo prišlo do vojne v Indokini.
Krivda pq, leži tudi na strani sedanje republikanske administracije v USA. Tistih, ki vodijo ameriško zunanjo politiko, se še vedno drži ideja, da naj bi bila Truman in Acheson kriva, da je prišlo na Kitajskem do komunistične revolucije, že vedno se ponavlja lajna, da je Franklin Roosevelt na konferenci na Yalti izročil vzhodno Evropo komunistom. še vedno je direktiva v zunanji politiki le ta, da kdor je z nami, je z nami, kdor pa proti, pač proti, torej preprosto ločevanje .po taborih.
Ameriški republikanci niso bili sposobni niti za vojno, niti za pogajanja. To pa vsled popolne razdvojenosti v stranki sami. Ta negotova ameriška zunanja politika je rodila zmedo med zapad-nimi zavezniki in pripomogla k uresničitvi velikega cilja ruske zunanje politike, da se Zapad razbije. Praktična posledica poloma v Indokini pa je ta, da imajo komunisti v rokah novo deželo s 13 milijoni prebivalstva.
ob
Javil
^odnonemška vlada pa je
je bilo devet ameri-ki so delovali na tii^ Vzhodne Nemčije, prije-obtoj, °^^ojGi:ih, material za dr, Q ° razpravo pa da je dal John, ki da se je komu-I)j. P^Gdal prostovoljno, tr^j ■ ^tto John je danes zju-torek, izvršil samomor.
^ Wn
Podpora Nemčiji
WASHINGTON, 26. julija — Združene države se pripravljajo na dogodek ko bo Zapadna Nemčija postala samostojna in se bo začela oboroževati. (Člani za-padnonemške vlade so imeli radijske in televizijske razgovore z zastopniki ameriškega tiska in radijskih ter televizijskih postaj. Značilnost njihovih izjav je bila ta, da so naglašali, da bo pogodba o samostojni Nemčiji le formalno potrdila to, kar dejansko že sedaj obstoja, to je, da je Nemčija itak že svobodna.)
Združene države bodo podprle zapadnonemško armado tako z orožjem, kakor tudi s hrano. Iz Amerike bo šlo v Zapadno Nemčijo hrane za vojaštvo v vrednosti $100,000,000, obenem pa orožja v vrednosti $250,000,000.
V washingtonskih krogih ne prikrivajo namere, da bo približno v istem razmerju tudi Japonska deležna ameriške pomoči.
(Zakladno tajništvo je objavilo številko $36,000,000,000 kot znesek, kj se je po letu 1946 dal od strani Amerike kot ameriška pomoč tujini, denar pa je šel direktno iz žepov ameriških davkoplačevalcev.)
„----- -----......
Ouioa Frank Stefančič, sta-T na 52Г " — ~ ~ •
isnici
^Uron Road bolnišnici
So^ov"^ 526 E. 102 St. Obiski
tro , Prijatelji so vabljeni, Pobišr •
Hfe da
^večer
od 11. zjutraj do 8.
da y. ^."iscejo, mi mu pa želimo Val! P^^eje popolnoma okre-
voditeljica
VAtv, . .
Ijajo	so ljudje, ki izgub-
tarejq 'Т^јјепје radi trenj, ki katerih je pri-bi hotel '^^^ Amerika. Taki ljudje i^tri začne tretja, Itakor ^ ®^etovna vojna, raje prenašajo mučnost ftasnii ki karakterizira da-^^ko je govoril kon-^^'ffith	Rev. Phillip
tejji p ® svojim župljanom, po-da Amerikanci ta. ]>„, v^ogo voditeljice sve-
V>	-li •
PCite^^ I: 36 poverjena ш se kritjk^ potrpljenja. Tudi za Pfeveč ^ zunaj ne smejo biti '^®"^irne	Bolje živeti v
v,- ^' hestalnem svetu, ka-^^eči se v atomsko vojno.
V SLUŽBI "NAJBLIŽJI"
DENISOM, TEXAS, 26. julija —Bolničarka ga. Jack Carter se je peljala v avtobusu, v katerega se je zaletel privatni avtomobil. Bolničarka Carter je stopila iz avtobusa, da vidi, če je med ponesrečenimi kdo, ki rabi zdravniško pomoč. Pomoč je bila potrebna. Med ranjenimi, je bila 15 letna Linda, hčerka bolničarke Jack Carter. Mati Carter je prekinila vožnjo in hčerko odpeljala v bolnico, v kateri je sama zaposlena.
FRANCO JE VELIKODUŠEN
MADRID, 26. julija — Diktator Franco je izdal veliko amnestijo, katere bo deležnih kakih 25,000 zapornikov po španskih ječah. Nekaterim bo kazen sploh odpuščena, drugim pa le znižana. Vsekakor je številka 25,000 zaprtih tudi spričevalo za Franco-vo Španijo.
Pištola je nevarna
v Warren, Ohio, sta zakonca Bolyard'sicer razporočena, a od časa do časa se le sfestaneta in napravita izlet z otroci, četvero po številu, ki so v vzreji in vzgoji pri materi Rozaliji. Ob priliki zadnjega izleta je imel Bolyard pri sebi nabito pištolo, ki se je slučajno sprožila in zadela ženo Rozalijo v nogo, katero so morali odrezati.
V Clevelandu se je sprožila pištola, ki jo je imel pri sebi 32 letni William Holley, bivajoč na E. 71 St. Krogla mu je sla v želodec in odtod nadaljevala pot v glavo. Prenesen v bolnico je kmalu izdihnil.
SODELOVANJE V INDOKINI
NEW DELHI, 26. julija -Indijska vlada je javila, da bo indijski zastopnik prevzel mesto predsednika komisije, ki naj nadzira izvajanje premirja v In dokini. (Poljska pa je javila, da pošlje v to komisijo svojega člana.)
(ČASOPISJE V INDIJI
NEW DELHI, 26. julija Uradno je bilo objavljeno, da ima Indija, ki ima okrog 360,000,000 ljudi, 330 dnevnikov s skupno naklado 2,600,000 izvodov. (Torej nekako toliko, kolikor jih ima en sam velik ameriški list, kot na primer "Chicago Tribune.")
TUDI ČLOVEKOLJUBJU-PRIZNANJE!
Francoska bolničarka Genevieve Terraube se nahaja v Ameriki. V New Yorku je bila sprejeta z vsem pompom. Televizija, radio, zastopniki kongresa, šte\1bio občinstvo. Gdč, Terraube je sprejel predsednik Eisenhower; pojavila se je tudi v ameriškem kongresu. V Ameriki ostane tri tedne in bo posetila med velikimi mesti Cleveland, Chicago, San Francisco, Ali je na tej ženski kaj izrednega, da zasluži tako pozornost tudi od Amerike?
Amerika je povabila tujce, ki so kakorkoli pripomogli k njeni osvoboditvi. Leta 1824 je bil povabljen Francoz Lafayette, leta 18.51 pa Madžar Kossuth.
Ali gre v osebi Terraube za navadno žensko bolničarko, ki je pač izvrševala svoj poklic? Tisti, ki gleda na vojne grozote samo s pomočjo televizije, bo najbrže rekel tako. Tisti pa, ki je sam doživel vojno kot vojno, pa bo dejal, da so v vojni hrabrosti na obeh straneh. Na tisti strani, ki rane zadaja, in na tisti strani, ki jih leči. Nekaj izrednega je pač izredno. Tudi iz zgodovine jugoslovanske osvobodilne vojne so znane l>olničarke, ki so žrtvovale vse, največkrat tudi življenje!
Obisk gdč, Terraube je simboličnega značaja. Sama v oblegani trdnjavi, njeni oskrbi pa izročenih na tisoče ranjenih vojakov. Toda Terraube se žrtvuje. Ob priliki njenega obiska v Ameriko nam prihaja pred oči ime, lik bolničarke, ki je postala ■ že svetovna last. Gre za Florence Nightingale, rojene leta 1820, umrle leta 1910. Proslavljamo stoletnico krimske vojne, ki je divjala v letih 1854—1856 na Krimu. Bolničarka Nightin-' gale je postavila temelj modernemu bohiiškemu po-strežniStAii v vojni, postala pa je sama simbol člo-vekoljublja in žrtvovanja, V tem smislu naj preide v zgodovino tudi Francozinja Terraube.
THAILAND BO PRVI NA VRSTI," PRAVI RHEE-VA2NA POSVETOVANJA PRI EISENHOWERJU
BENDER O KITAJSKI
Ohijski kongresnik George A. Bender, ki je republikanski kandidat za zveznega senatorja, je podal izjavo, da ako se komunistični Kitajski dovoli vstop v Združene narode, tedaj bi morala Amerika oditi od tam. Kakor je bilo že poročano, senator Thomas A. Burke, proti kateremu kandidira Bender, sicer ne želi, da bi Kitajska postala članica Z. N., a je dejal, da bi bila katastrofa, če bi se Združene države radi tega povrnile v izola-cionizem.	# ^
ODŠKODNINA JAPONCEM
TOKIO, 26. julija — Kakor znano je eksplozija vodikove bombe meseca marca na Bikinih v Pacifiku povzročila škodo japonskim ribičem. Te ribiče so zajeli tudi radioaktivni žarki. V zvezi s temi opeklinami pa je nastala zopet škoda. Japonci so zahtevali skupno nad pet milijonov dolarjev odškodnine. Združene države so pripravljene plačati le neposredno torej direktno škodo, ta pa je ocenjena na $800,000.
KOREJA NAJ SE ZDRUŽI, ČETUDI Z OBNOVITVIJO VOJNE
WASHINGTON, 26. julija—Danes je prispel v pre-stolico predsednik Južne Koreje Syngman Rhee. Njegova prva politična ižjava je bila ta, da je prepričan, da bo za Indokino prišla na vrsto prvo njena soseda Thailand.— Že pred prihodom Rheea v Washington je imel predsednik Eisenhower važne konference z najvišjimi predstavniki ameriške oborožene sile, kakor tudi z državnim tajnikom John Foster Dullesom.
Ko prihaja v Washington"*
Syngman Rhee, je ozračje v vzhodni Aziji precej napeto. Gre za sestrelitev britanskega potniškega letala, katerega so sestrelili Kitajci. Kitajska sicer dejanje obžaluje, je pripravljena poravnati vso odškodnino prizadetim družinam, kakor tudi letalski družbi, vendar pa gre tako Washingtonu, kakor Londonu za pravo politično ozadje. Na letalu, ki je strmoglavilo nad otočjem Hanai, je bilo 17 potnikov,
deset je bilo mrtvih, med temi trije Amerikanci, Winston Churchill je smatral za potrebno,
da je sklical za danes izredno sejo britanske vlade, da se posvetuje o tej "politični" nesreči,
ki je po mnenju Churchilla res politična.
(Država Thailand je po velikosti neltaj večja od Califomije in ima 18 milijonov prebivalstva. Ima bogata riževa polja, pa tudi industrijske surovine, Thailand ni bila kolonija, vsled tega ni treba računati s kakim antiko-lonijalnim razpoloženjem domačega ljudstva.)
ZADNJE VESTI
Zopet smo v vročini. Najvišja temperatura bo 92 stopinj, najnižja pa 60 stopinj. Iz Техава se pomika proti ameriškemu seve-rozapadu vroč val in bo imel Illinois danes 100 stopinj vročine. Srečnejši je ameriški severovzhod, katerega bo tekom dneva dosegel deželni val, ki prihaja iz Kanade.
Komunizem je poznati!
CmCAGO, 26. julija — Odbor ameriške advokatske zveze je sprejel resolucijo, naj se po ameriških šolah poučuje tudi teorija o komunizmu. Komunizem je treba pač poznati. Arfieriški vzgojni sistem naj seznani mladino s tem socialnim naukom, pa ga primerja z ameriškim državnim in družabnim življenjem, pa bo mladina znala tudi teoretično podkovana izbirati med enim in drugim.
ODBITA PONUDBA MOLOTOVA
Pa
WASHINGTON, 26. julija — Združene države in Velika Britanija pripravljate skupno noto, v kateri bosta odbili predlog ruskega zunanjega ministra Molo-tova, naj Evropa z rusko in ameriško soudeležbo sklene skupno varnostno pogodbo.
(Kitajski predsednik vlade Chbu En Lai se vrača preko Ber-
lina in Moskve nazaj v Peking na Kitajsko. V Berlinu je En Lai imel posvetovanja s predsednikom vzhodnonemške vlade Ot-tonom Grottewohlom in je izšlo po tem sestanku uradno sporoči lo, da tako Kitajska, kakor Vzhodna Nemčija podpirate Molo-tov predlog o skupni evropski varnostni pogodbi.)
179 LET POŠTE
WASHINGTON, 26. julija— Ameriška poštna uprava praznuje danes 179-letnico obstoja sedanjega poštnega sistema. Temelje tej poštni upravi je položil Benjamin Franklin, ki je bil prvi ameriški poštni tajnik. Med obveščevalnimi sredstvi je edinole pošta v državnih rokah, brzojav in telefon ter radio, televizija so v privatnih rokah. Druge države imajo na splošno tudi ta obveščevalna sredstva v svoji državni upravi.
Iz bolnišnice
Mrs. Ann Zivkovič se je vrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo, na svoj dom na 20651 So. Lake Shore Blvd., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu.
"Ike" izgublja
Poizkusno glasovanje, ki ga je izvedel časopis "Cleveland Press," je pokazalo, da če bi se danes vršile predsedniške volitve bi predsednik Eisenhower v okraju Cuyahoga, kamor spada tudi Cleveland, propadel z veliko večino glasov. Pri volitvah leta 1952 je bil Eisenhower v okraju zmagovalec, akoravno ne z izdatno večino.
Dr. Sheppard obložen?
Zasliševanja pred okrajnim preiskovalnim zdravnikom dr. Gerberjem, ki se bavi z umorom mlade žene zdravnika dr. Shep-parda, so se včeraj nadaljevala, a do kake odločitve še ni prišlo. Odgovorni organi clevelandske policije med tem močno namigujejo, da bo mož umorjene žene prijet in izročen formalni kazenski preiskavi. Okolščinski dokazi proti dr. Sheppardi se kopičijo, vendar še ni jasno, če je evidenca za obtožbo umora zadostna.
Na včerajšnjem zasliševanju je bil odvetnik William Corrigan izgnan iz dvorane ker se je preveč vmešaval v zasliševanje. Zasliševanje pa se je vršilo v okrog dveh točk: Ali je dr. Samuel Sheppard pričakoval z veseljem poroda novega otroka, in ali se je pripravljal na razporoko.
Susana Hayes, s katero je dr. Sheppard prošlega marca prebil nekaj dni v Californiji, je potom svojega advokata clevelandski policiji javila, da je pripravljena priti v Cleveland na ponovno pričevanje, če bo to pričevanje potrebno.
Na drugi strani je voditelj ko-1	—
munistov v Vietnamu Chi Minh, i Nad Hstiuan v vodah ob <Aali kakor to javlja radio Peking,!	Kitajske sta dva kitaj-
najavil tudi južnemu delu Viet- j ska letalca zasledovala dva ante-
nama skorajšnjo osvoboditev, osvobodile pa da ga bodo njegove rdeče čete.
Dalje je značilno, da so začeli v Hanoi izpraznjevati najprvo nacionalne Kitajce, deset tisoč katerih biva v tem mestu. Zopet je nastalo vprašanje, kam z njimi: Ali na Formozo k Ciang Kaj-šeku ali kam v druge kraje Vietnama. Ali pa ne bodo komunisti vse ostale prehiteli in te svoje sovražnike številka ena zajeli? Kakšna bo posledica ?
Zahteve in predlogi Rheea
V Washingtonu računajo s tem, da bo Rhee postavil prvo zahtevo, da se Koreja združi mirnim ali nasilnim pOtom. To zahtevo bo Washington odkolnil.
riška leta, ki »ta Iskala ponesrečence zadnje katastrofe britanskega letala. Ameriška letalca sta imela nalog, da streljata, to se je tudi zgodilo in kitajska letala sta bila zbita.
Danes zjutraj je letelo v istem obm<^ju francosko potniško letalo, kateremu so sledili štirje kitajski letMci. Do obstreljevanja ni prišlo, vendar slučaji teh zračnih incidentov razburjajo tako London kakor Washington.
Iz Jugoslavije poročajo: Narastla Donova je začela poplavljati Jugoslavijo. Prvo mesto, ki je bilo po narastUh vodah prizadeto, je bilo rtiesto Vukovar. Petina njegovega prebivalstva je moralo biti Izpraznjena.
Abesinski cesar Haiie Selassl se je mudil teden dni v Jugosla-Rhee bo nadalje zahteval, da | vlji. Iz pristanišča Split je odpo-
se divizije korejske domače vojske, sedaj 20 po številu, povišajo na 40. Južna Koreja naj dobi od Amerike potrebno vojno letal-
toval nazaj v domovino. Maršal Tito je ob tej priliki povdarll, da je bil obisk Haile Selassl v Jugoslaviji znak, da hočete obe državi
stvo in vojne ladje. Ta zahteva ^ imeti dobre gospodarske in kul-ne bo naletela, tako se trdi na j turne oidnošaje. Halle Selassl od-
brezpogojni odpor Washingtona.
Predsednik Rhee je proti sedanjemu stanju v Indokini in opozarja Amerikance, da bo In-dokina v bližnji bodočnosti v celoti komunistična, da pa bo v kratkem na vrsti soseda Thailand. Glede Formoze da je enako v nevarnosti. Komunistična Kitajska je s premirjem v Indokini razbremenjena in bo vrgla oči na Formozo, katero hoče priključiti nazaj k celinski Kitajski.
Kraljevina Thailand
S to državo ima Washington dobre zveze. Hoče jo oborožiti. Na licu mesta se nahaja ameriški general William Donovan
haja v d Množino z darovi, ki mu jih je dala Jugoslavija, kakor tudi posamezne njene repuMlke.
Nova yina iz domovine
Mr. John Drenik, predsednik Drenik Beverage Distributing, Inc. nam poroča, da je dobil pošiljko sledečih osvežujočih in priljubljenih vin: Sladki refoško iz Istre, laški rizling iz štajerskih goric, in okusno rdeče vino por-kupac iz vzhodne Srbije. Poleg navedenih vin ima vedno v zalogi rizling iz Haloz, traminec in ail-vanec iz Ljutomera, kraški teran, kabernet in modri pinot iz Slovenskega Primorja. Mr. Dre-
(trenotno na otoku Formoza prij nik se je zadnji teden vrnil iz Ciang Kajšeku), Donovan pa je i Slovenije, kjer si je ogledal vino-
napravil celotni načrt, kako naj se postavi na noge domača armada v Thailandu. Thailand je pripravljen pristopiti k obrambni zvezi v južnovzhodni Aziji.
grade in vinske kleti ter se sam prepričal o kakovosti drugih priljubljenih in okusnih vin, katera j bo naročil za svoje odjemalce. O tem bo poročal pozneje.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 15312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
i'or One Year—(Za eno leto) __________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ______________________________________
For Tl\rec Months—(Za tri mesece) _________________________________
.$10.00 .. 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) _________________________________
For Six Montiis—(Za šest mesecev) ___________________
For Tliree 'Months—(Za tri mesece) ________________________
—.$12.00
____ *7.00
___ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 atjhc Post Officc at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Maich 3, 1879.
POLITIKA ZAČARANEGA KROGA
(1)
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles snuje bloke povsod po svetu. Ce gre za bloke, posebne politične zveze držav, mora biti podan nek skupni interes. V Aziji naj bo podan skupni interes, ki bo družil ta blok zoper tiste, ki interesom tega bloka nasprotujejo. Toda voditi je boj z upom, ne pa brez upa zmage.
Ko se snujejo v Aziji ti bloki, gre za pokret, ki je naperjen strogo proti komunistični nadvladi. Pri tem snovanju tega bloka v Aziji pa se upravičeno sprašujemo kakšno politično idejo imamo, da bo ta družila tako azijske narode, ki so antikomunisti, kakor tudi izven azijske narode in države, ki se svojim kolonijalnim .interesom v Aziji ne odrečejo, azijska ljudstva pa jih odklanjajo.
Vzemimo vsebino našega stoletja; Ta je politično vzeto socialna in nacionalna. Tudi v Evropi smo imeli priliko opaziti, da so narodi, ki so bili v družbi nacionalne tuje države, zahtevali za sebe samostojnost. Moderna socialna stremljenja pa so v notranjosti teh narodov udarila tudi svoj pečat. Nobena država v Evropi bodisi, da je stara ali mlada, ni mogla ohraniti starega socialnega pečata, namreč družbe brezobzirnih izkoriščevalcev. Povsod so se in to že po prvi svetovni vojni sprejeli razni zakoni, ki so na eni strani omejevah brezobzirno moč do takrat vladu-joče družbe, na drugi strani pa dajali pravico. tistim, ki je do sedaj niso imeli.
Praktični komunizem, ki se je pojavil leta 1917 v bivši carski Rusiji, ima dolgoletno teoretično propagandno tradicijo za seboj. Kaj naj bo prav, v tem je bil podkovan, namreč prav po njegovo. Tudi v tem je bil teoretično podkovan katere rane obstoječe družbe naj se skoristijo v propagandne namene. Bivša avstroogrska monarhija je bila narod narodov, toda ne v ameriškem smislu, marveč v tem, da je ločila med vladujočim in med zasužnjenim narodom. V Avstriji je bil vladujoQi narod nemški, v sosedi Madžarski pač madžarski. Ta dva jezika sta bila tudi uradna jezika. Pokojni Josip Stalin se je v svojih delih bavil z narodnostno usodo avstroogrskih narodov. On je bil tisti poleg raznih Angležev in Skandinavcev, ki je pokazal na podrejeno vlogo teh nenemških in nemadžarskih narodov, opozoril svet, da se jim godi krivica, zahteval federativno ureditev države tudi za bivšo avstroogrsko monarhijo. Ideja samostojnosti naroda, federalizma je torej bila komunizmu v Sovjetski zvezi osnovno državno načelo, neglede na to, da je v praksi komunistična stranka pokazala, da končno vse zavisi od sklepov Centralnega Politbiroja v Moskvi. Toda ideja je ideja, dobra za politično propagando, ta propaganda pa končno nadvse dobro odmeva v notranjosti narodov, ki so bili do sedaj politično tlačeni.
Še nekaj je vedeti pri komunizmu, da ima svojo doktrino, v katero mora vsak član verovati hujše kot v vero v raznih veroizpovedih in biti pripravljen dati zanjo vse, premoženje, kakor tudi življenje. Ce se član komunistične partije zoper to doktrino v praksi osnovno pregreši, naj enako plača z vsem, to je s premoženjem in življenjem.
Svoboda narodov, federalna politična ureditev narodnih držav—ta ideja je bila vržena po komunizmu tudi med azijske narode. Predstavimo si sliko: Na eni strani še vedno kolonijalno gospodstvo, boj zoper katerega se da tako vse sijajno izrabiti, ker leži še naturno v ljudskih masah! Narodnost! Ne smemo pozabiti, da je delovala med temi masami tudi že precejšnja masa izobraženih idealistov, izšolanih po vseh mogočih visokih šolah izven njihove domovine, pa je doma stopila v službo teh ljudskih mas. Kaj naj sedaj da zapadni blok, da Amerika tem ljudskim masam, ki se bojujejo zoper kolonijalne oblasti in končno za svoj prostor na soncu! Samo ideja proti komunizma? Saj ga v svoji preprostosti niso niti preskusili____ L. Č.
h življenja naših ljudi po Ameriki
CHICAGO, 111.—"Prosveta poroča" : Ko si je "Big Tony" Tomšič iz Oaklanda, Calif., letos zasnoval svojo počitniško turo, ga je zadela v Farlingtonu v Kan-sasu kap. To je bilo 14. julija Tone Šular iz Arme piše:
"Včeraj (14. julija) ob 5. popoldne je nenadoma umrl Anton Tomšič iz Oaklanda, Calif. Bil je tukaj na obisku pri svaku John Teršinarju na farmi. Tomšič je bil na poti okrog starih obiskovati jih v Kansasu, v St. Louisa, v Springfieldu, 111., v Chicagu, Clevelandu, nato pa bi šel še v Johnstown in bi tam počakal konvencije SNPJ. Smrt mu je vse te račune prekrižala. Sem v Kansas je prišel v času, ko smo bili v strašni vročini v 100 in tudi več kot v 120 stopinj. Nikoli še nismo imeli takšne."
—Ko so se vračali poznani Ci-kažani Louis Zorko (bivši Cleve-landčan), John Mrbek in pa Ciril Mrva s poseta pri Antonu Kon-čanu v Wisconsinu, se jim je dogodila avtna nesreča in vsi trije so bili prepeljani v bolnišnico. Telefonično porodilo, ki smo ga prejeli minuli petek zvečer, pravi, da je bil med njimi Louis Zorko najbolj pobit, pa tudi Ciril Mrva je dobil težko poškodbo.
—Ivan Trinko je bil eden izmed najdelovnejših slovenskih narodnjakov med beneškimi Slovenci. Bil je duhovnik toda vsled svojega delovanja spoštovan v vseh slovenskih krogih doma in v ostalih krajih, kjer žive Slovenci. Ob smrti mu je bilo 92 let.
V	svojem književnem delovanju se je podpisoval z Ivan Trinko-Zamejski. Imel je zelo slovesen pogreb, toda ne takega, kakršnega bi on v življenju pričakoval. Ko mu je govoril dr. Angeletto v slovenščini, je posegel vmes krajevni italijanski brigadir in mu hotel vzeti besedo, češ, govori italijansko! Govornik se zahtevi ni uklonil in je svoj govor ob Trinkovi rakvi po slovensko končal.
—Goriški rojak inženir Stanislav Konjedic iz Plave v Soški dolini je bil nedavno imenovan za šefa inženirskega oddelka pri abesinski vladi v Adis Abebi.
—V Buenos Airesu v Argentini je 26. junija umrl slovenski katoliški politik Franc Kremžar.
V	predvojni Jugoslaviji je zastopal v beograjski skupščini litijski okraj. Bil je tudi sotrudnik katoliških listov v oni dobi. Po zmagi partizanov je odšel v begunstvo in dobil zavetje v Argentini.
ARMA, Kans.—Tu je preminil 14. julija John Joger, star okrog 70 let. Bil je član SNPJ. Doma je bil blizu Moravč in v Ameriki 46 let.
Vzrok njegove smrti je menda srčna kap, ker so ga dobili zunaj hiše mrtvega. Ravno malo prej je pomagal sosedu gasiti garažo, kjer se je tudi nekaj opekel, vročine pa so tukaj takrat imeli 120 stopinj, kar oboje je vsekakor pripomoglo k njegovi nagli smrti. Družine tukaj ne zapušča, pač pa enega brata v Jugoslaviji. Žena mu je umrla pred devetimi leti.
WILS0NVIUJ5], 111.—Tu jc umrl Steve Bakovic, star 64 let, doma iz Jugoslavije. Bil je član SNPJ. Zapušča ženo, dva sina in hčer.
KAYL0R, Pa.—V bolnišnici Battery je umrl Frank Može, ki je živel od leta 1917 na farmi. Rojen je bil leta 1880 v vasi Lačna na Dolenjskem. Zapušča ženo, enega sina in hčerko, oijio-žena Hotman, ter dve vnukinji.
—Dne 9. julija, ko je krave pomolzla, se je zgrudila Theresa Bratkovich. Pokjican je bil zdravnik, ki je naglo poklical ambulanco, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da se nahaja v kritičnem stanju.
Velika javna dela na področju Izraela
o velikih javnih delih v Izraelu smo kratko že poročali, raelu je bilo že poročalno. Gre predvsem za graditev elek-makanje. Reka Jordan bo v bližnji prihodnosti gonila turbine. Doslej je bila dolina Jordana pusta, oaze v njej redke. Nekoliko bolj je bila naseljena samo v rimskih časih. Zdaj živi v njej samo nekaj nomadov, ki pozimi obdelujejo ozke obrežne pasove in pasejo živino. Ko pa pritisne vročina, se umaknejo na hladnejša in vlažnejša področja. Poleti namreč naraste temperatura do 45° v senci. Pravega mraza pa ob Jordanu sploh ne poznajo.
Reka Jordan ima štiri izvire v Genezareško jezero. Njena dolina je široka do 15 km in leži v Siriji in Libanonu, izliva pa se globoko pod morsko gladino. Ta dolina je pravzaprav tropična oaza na področju Sredozemskega morja. V Jordanu žive tropične ribe in ob njegovih bregovih raste sladkorni trs. Dolino Jordana so razdelili med Sirijo, Libanon, Izrael in Jordanijo. Svet se čedalje bolj zanima za Jordan. Vse štiri dežele so enako zainteresirane na njegovih vodah in že večkrat je prišlo med njimi zaradi te reke do krvavih spopadov.
Izrael se že več let ukvarja z mislijo, da bi Jordan zajezil s tremi velikimi jezovi in zgradil več sto prekopov za namakanje nerodovitne zemlje. Arabske države, predvsem Jordanija, pa tem načrtom nasprotujejo. Severni sosedje celo groze Izraelu, da bodo speljali Jordan po novi strugi, tako da skozi Izrael sploh ne bi tekel. V te spore so naposled posegli Združeni narodi, ki si že dolgo prizadevajo, da bi vzpostavili v Izraelu mir. Izraelu so prepovedali uresničiti načrte v zvezi z izkoriščanjem Jordana in objavili lani konec oktobra svoj širokopotezni načrt, ki se na državne meje sploh ne ozira. Po tem načrtu bi imele Sirija, Izrael in Jordanija od Jordana enako korist. Načrti so bili izdelani v Bostonu in Izrael jih je takoj odobril.
Gradbena dela bodo razdeljena v pet etap, stroški pa bodo znašali 121 milijonov dolarjev,. Od tega bo odpadlo 88 milijonov na naprave za umetno namakanje, 33 milijonov pa na elektrarne. Namakali bodo nad 94,000 ha zdaj nerodovitne zemlje, in sicer 49,000 v Jordaniji, 42,000 v Izraelu in 3,000 v Siriji. Padavin je zlasti malo v Jordaniji, in zato bi morala dobivati ta deleža iz Jordana več vode kakor Sirija in Izrael. ZDA pripisujejo javnim delom na področju Jordana velik pomen. Predsednik Eisenhower je že lani poslal na Bližnji vzhod svojega svetovalca Erica Johnstona, ki naj bi uredil vprašanje palestinskih beguncev in posredoval med vladami Izraela, Sirije in Jordanije, da bi se sporazumele glede velikih javnih del.
Organizacija Združenih narodov UNRWA je prevzela stroške za nasip Yarmuk, ki so ga začeli graditi lani poleti. Stroški bodo znašali 40 milijonov dolarjev. Yarmuk je eden največjih pritokov Jordana in blizu Genezare-škeg jezera teče po meji med Sirijo, Jordanijo in Izraelom. Nasip bodo gradili dve leti in bo največji na svetu, zgrajen iz naravnega kamna. Visok bo kakih 130, širok pa 590 m. Za njim bo nastalo veliko umetno jezero, iz katerega bodo namakali 40,000 ha zemlje. Ob nasipu zgrajena elektrarna bo dajala 10,000 kw električne energije. Ko bo nasip dograjen, bodo naselili na bregovih Jordana 20,000 palestinskih beguncev.
Oglašajte v - # EnalKopravaosff
ZANIMIVOSTI '
že pred našim štetjem je bilo zdravnikom znano, da lahko podnebje ugodno ali neugodno vpliva na človeški organizem. Že Hipokrat je pošiljal nekatere bolnike v kraje z milim podnebjem in opozarjal ljudi, naj se varujejo prepiha, vlage in drugih neugodnih naravnih lastnosti posameznih krajev. Toda v pojasnjevanju škodljivih lastnosti nekaterih podnebij gledišča niso bila zmeraj pravilna. Tako so na primer malarijo pripisovali slabemu zraku. S propadom antične kulture so realna dognanja zdravnikov izmaličili celo v misticizem. Šele v 19. in 20. stoletju je dobila ta panoga medicinske
znanosti stvarno podlago.
*
Po grški mitologiji je bila Evropa hči feniškega kralja Agenora. V njo se je zaljubil bog Zevs. Zatekel se je k zvijači, se spremenil v bika in pomešal med govedo na pašniku, na katerem je Evropa s svojimi družicami trgala cvetje. Občudovala je bikovo lepoto in krotkost. Ker je bil krotak, je zlezla celo na njegov hrbet. Bik pa je z dekletom zdirjal v morje ter preplaval iz Fenicije (Azije) na drugo stran v neznam del sveta. Tam se je spremenil v krasnega mladeniča in rekel Evropi, da ji bo v neznani deželi na vse načine pomagal, če postane njegova. Evropa je privolila. Zevs je svoj cilj dosegel in izginil. Dekleta je prevzel obup; toda še pravočasno se je pojavila pred njo boginja Afrodita in ji rekla: "Ne obupuj, lepo dekle, ugrabil te je Zevs in postala si njegova žena. Tvoje imf bo nesmrtno — ker se bo odslej ta del sveta imenoval Evropa." Zato mnogi slikarji ta kontinent često prikažejo v obliki dekleta
na bikovem hrbtu.
*
Uran je v našem stoletju isto, kar je bilo v minulem zlato. Čeprav so rudosledna dela na področju urana šele v razvoju lahko mirno rečemo, da je glede ležišč urana Avstralija najbogate-ša dežela na svetu. Ležišča te dragocene kovine so seveda tudi v Avstraliji državna tajna. V avstralskem parlamentu pa so nekoč govorili, da ima Avstralija urana "za tisoč let." To za razvoj jedrske fizike tako važno kovino iščejo zdaj v Avstraliji z letali in posebnimi aparati, in sicer na vsem severnem področju, ki meri 150,000 kvadratnih kilometrov.
"Slonovski morski pes" je riba Tihega oceana, ki jo ribiči zelo redko ujamejo. Imena "slonovski" ni dobila zaradi velikosti, ker ni posebno velika, marveč zaradi oblike glave in izrastka pod usti, ki zelo spominja na slonov rilec. S tem izrastkom riba rije po morskem dnu in išče hrano. Celo drugi del njenega imena "morski pes" ne ustreza v celoti. Ta riba pravzaprav ne sodi v družino morskih psov, razen da je krvoločna. Zadnji primerek te ribe so ujeli pri Mel-bournu v Avstraliji. Dolg je bil samo 40 cm, težak pa poldrugi kilogram.
Privatna lastnina je bila prvikrat razglašena za nedotakljivo in sveto pravico posameznika, ko je tretji stan v Franciji 1. 1789 razglasil sebe in svoje predstavnike za predstavnike ljudske volje in se postavil na stališče, da ima kot takšen vrhovno oblast v deželi. Spričo odpora kralja Ludvika XIV., plemstva in Cerkve so predstavniki tretjega stanu razglasili narodno skupščino za ustavodajno in objavili "deklaracijo pravic človeka in državljana." S tem se je začelo razbijanje fevdalnega reda in kraljevega absolutizma. Razglašena so bila osnovna načela družbene enakosti in političnih pravic, privatna lastnina ,pa za nedotakljivo in sveto pravico posameznikov.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Veste li, kaj je to: "dichon-dra?" Le čakajte, tudi jaz nisem vedel, kaj je to. In še potem, ko so mi opetovano povedali, sem kaj pogostoma pozabil to besedo, ker se mi zdi tako tuja, tako starogrška. Prišla pa mi je tolikokrat pred oči, da jo danes poznam kakor kurji slep v stari domovini. Vzrok, da me je beseda dichondra tako zanimala, je ta, ker rešuje gotove probleme pri hiši. V Kaliforniji je tako. Če imate svet okoli hiše, ga je treba redno močiti, ker se vam drugače vse posuši. To pa povzroča, da trava tako hitro raste, dajo moraš celo po dvakrat na teden kositi. To se pravi, če hočeš imeti lepo kulturo. Koder je dobra, lepa trava, tje se vselej priklati trava, ki ji pravijo "crab," kar bi se reklo po naše "morski pajk." Nadalje pride trava, kiji pravimo Bermuda, ker je baje od tam prišla. To sta že dve. Imamo pa še tret-'jo, vražja trava.
Naštel sem vam jih samo zato, ker lahko sejete najčistejšo žlahtno travo, pa boste imeli takoj prvo leto vse tri imenovane okoli svoje hiše. In to ne na redko, pač pa tako na gosto, da se človeka prijema obup. Pa greš po ulicah in ogleduješ trate, da vidiš, kaj imajo drugi. No prideš kmalu do prepričanja, da imajo to kar ti.
Ampak ne vsi. Eni imajo posebno travo, ki je pa drugačna, kakor običajno. Ta trava požene iz zemlje, potem pa leze na vse strani in razvija na obeh straneh kakor daj m okrogla pereš-čka in ž njimi vse zalije. Izgleda tako, kakor bi imel pogrnjeno gosto tkano preprogo. To je dichondra. Je tako gosta, da pomori vso drugo rast okoli sebe, to se pravi, vse pokrije in zaduši s svojimi pereščki, samo prej omenjenih treh trav ne. Te je treba pleti, ne gre drugače.
Ena prednost je torej ta, da dichondra hitro raste. Drugo je to, da ti pokrije vso zemljo. In tretja je še to, da je ni treba kositi. Koder je posebno gnojno, tam se kosi po parkrat na leto. Kratkomalo, dichondra je zelo obrajtana in tudi lepa. To velja za leto in zimo—v Kaliforniji namreč. Zanimalo me je, kje bi se dobilo seme, pa so mi ljudje povedali, da je najboljše, če jo kupim kar že zeleno. To gre pa tako: Japonci in Kitajci so pridni in delavni ljudje. Ti so najboljši za vrte, sadje in zelenjavo. In pečajo se tudi z dichon-dro. Najprej preorjejo—večkrat preorjejo njivo, da se po možnosti zaduši ves plevel.
Potem sejejo komaj vidno seme od dichondre in jo drže čisto. Ko je vsa njiva zalita, začno s prodajo. Narežejo dichondro v čevelj dolge in enako široke kvadrate ter jih prodajajo navadno po 50 centov vsak. Torej važe režejo primeroma dva palca globoko in s tem ti dajo dichondro s koreninami in dovolj zemlje zraven, da se takoj prime. Ker pride dichondra po 50 centov za kvadratni čevelj dokaj draga, si pomagamo s tem, da vsak kvadratni čevelj dichondre razrežemo na štiri ali šest delov, ter jih posadimo po svoji gredi tako, da denemo nekaj razrezane dichondre na zemljo. Sadimo tako, da so posamezni šopi dichondre primeroma po šest palcev drug od drugega na vse strani, če imaš valer, je dobro, da povališ. če ne, pa vsaj hodi, je tudi dobro.
S tem bi bilo končano delo za dichondro. Treba ni drugega, da pridno močiš, pa se bo dichondra že v par tednih razlezla na vse strani. Vsak dan bo manj vidne zemlje, nazadnje bo vsa pokrita in ti imaš rešeno vprašanje lepe trate okoli tvoje hiše. Prej sem omenjal tri trave, ki jih je treba pleti. Povedati pa vam moram še o četrti, ki je sovražnik prve vrste. Ta se imenuje "oxalis." Poznam jo še iz stare domovine. Pastirčki na
paši smo jo nabirali in jo žvečili kakor tobak. Rekli smo ji zajčja deteljica in se loči od dichondre poglavitno v tem, da ima pereščka kakor majhna srca in ne okrogla. Raste pa tudJ tako, da pleza in kaj hitro prid® na vrh dichondre, ker'raste hitrejše, kakor ta. Napravi niaj" hne rumene ali rdečkaste cvetove in je velika sovražnica di-chonder, ker jih prav gotovo zamori. Te trave vrste "Oxalis so jako razširjene posebno P® gorkejših krajih. Pravijo, da ji^ je nad 280 vrst.
Tako sem prišel po več mesecih do trave na našem vrtu, k' je zmiraj enaka po velikosti Ш po sorti. Mi ne daje posebnega dela, ker hodim vsak dan sprot' z močnim dletom v roki po chondri. če se kje med lepii"| pereščki prikaže kak plevel ali sploh kaj takega, kar nima vice po našem vrtu, gre takoj ven. Koder se dichondra po^^^'
ši ali začne hirati, prenesemo
novo iz kraja, koder je bolj bujna. Tako je danes vsa greda zalita z dichondro, kar je nemalo delo. Kupil jo nisem nikdar, ker sem imel košček vrta zasajenega z njo, pa sem jo prenašal o časa do časa, kadar se je rastla.
Zadnje čase mi gre po druga misel. Kakor veste, jc kraj Bellflower dokaj lep, snažen, precej živahen kraj, kakor so vsi drugi. Ves Los Angelas je napolnjen s takimi ali podobnimi naselbinami, kakor je nasa-Ni pa s tem rečeno, da so vs® enake. Bi ne verjeli, kako se lo^i en kraj od drugega v vsem. 2a-to sem opetovano pisal, da ^e priporočam nikomur, da takoj kupuje svoj dom, kakor hitro pride semkaj. Vam bom dal vzgled. Naš kraj Bellflower jc dokaj čist z dobrimi ljudmi, ki so po večini Holandci. Vsled ga jt izredno veliko številb volasih ljudi ali kakor pravim" navadno, z rumenimi lasmi- ^
Holandci so visoki in močm ljudje. Primerjam samega sebe s svojimi petimi čevlji in devet palcev, kar ni posebno visoko, pa tudi nizko ne. Ko sem bil ^ New Yorku, sem živel največ v Bronxu. Vozil sem se rad s Podzemsko železnico osme (Eight Avenue Subway). Priš® sem nemalokrat v gnječo, ki bila zanimiva zame. V tisti gnJ®' či sem bil med "tavelkimi," se pravi, kamor sem pogledal P" kari, so bili manjši ljudje. vsi—tako med dvemi ali tremi ducati, kar nas je stalo, je bilo tako okoli šest ljudi moje veli" kosti, vse drugo pa majhno.
Tukaj v našem Bellflower] pa je tako, da je velika. večini žensk, ki se merijo z mano precej jih je dosti višjih. Nekatere dosegajo mero šestih ČeV Ijev in tudi več ter so vam P^'^' ve Amaconke. Je pa še druM^^j kar je posebnost. Nosijo namreč čevlje z nizkimi petami, ker .so ženske brez peta dovolj visoke-Torej naselbina je dokaj 1®P^' čista in ljudje, katere smatram« za dobre sosede.
Na eni strani se nas drži druga naselbina, ki nosi ime Paramount. Ima jako raztresene b'; še, precej industrije in dovolJ
umazanega in nerazvitega-Vsled tega ima posestvo tam precej nižjo ceno, kakor pri Ampak to je treba vedeti, k^r sicer kupiš nekaj malo ceneje-ko boš pa prodajal, boš pa videl' kaj ti bodo ponujali za tvoje-
Na drugi strani je naselbi"^ Norwalk, ki je tudi "cheap," k*' kor pravimo med sabo. Če veseli iti tje, dobiš P°' sestva za četrtino cenejša, kako^ v Bellflower. In ljudje v teb dveh naselbinah, so precej boU sortasti, kakor pri nas. Res, smo enaki na tem svetu in mo vse mogoče barve, a venda^ si ne moremo pomagati, če se kdo naseli poleg tebe in ti vslc tega zniža vrednost tvojega doma. Ne pomaga nič filozofii^® nje. Tako je, pa bas ta.
(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^i'omini na potovanje v staro
domovino preteklo leto
Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliei. Illinois Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji
(Nadaljevanje)
Obiskala
v očeta in strica, ki sta še ^^obovih, in te dni dobimo
sem tudi grob matere
h sestrične, ki vprašuje dobo podaljšati, da
Jih
Puste
niiru. Seveda smo kosti I vda puste njih v miru. Tudi grob patov "^kserja, ki leži na poko
pri Sv. Vidu, smo obi-^Uisiiii
Srn
obstali pri spomeniku, smo se na njegovo te-
^0 Hp,
^^rodu', J .^^Grki pri "Glas 1ђен Q,' je še danes razširjen ^ ovenci v Ameriki.
bili	po sv. maši, smo
to ®t8-vljeni g. župniku, na-Vižnj^°."®-^^a-ljevali svojo pot v ^Pet	čujemo od daleč
gore t zvonove iz Šmarne So vidimo mnogo ljudi, ki časy 2^ Bv. maše ob istem glag grem, da poslušam in pa občudujem to okolico.
p
lo	so imeli veliko vrt-
Vi(|j ^'(0 Ognjegasci iz Sent livjijij.	so me domači-
\ ledei ■' gotovo odzovemo na vrtu so bile belo kjer R mizicc, male in dolge,
»Ofar:
2ab	sedeli ter peli in ju. лшиа nao je ua^uj z^,gicua-
i(JnQ ^^li. Natakarice so pa i la in šla mamo klicat. V gostilni
Petkovšek iz Škofljice. Razložijo nam, da gredo na sprevod neke vaščanke, nekdanje njih sosede. Ker nas je zanimalo videti sprevod v domovini, še malo postoji-mo, in tu zagledamo g. župnika priti naproti sprevodu, z kadi-lom, molitvenikom in dvema strežnikoma. Nosilci položijo krsto na tlak, nato pa g. župnik moli iz svoje knjige, ter pokadi krsto. Nato se prične sprevod pomikati proti cerkvi. G. Župnik naprej in strežniki, nato nosilci velikih vencev, krsta »sorodniki, ter črno oblečene žene, ki so gotovo morale biti članice Rožnega venca bratovščine. aZ njim pa so bili praznično • oblečeni moški. Posebno zanimanje mojima otrokoma je pa vzbudil pogled na staromodno krsto, kakršne se rabijo v domovini, in pa mrliški voz, ki je krsto pripeljal do bližnje hiše, nato so pa nadaljevali nosilci. Vse to je bilo nekaj novega za nas vse.
Potem obiščemo ženo bratranca mojega moža in hčerko Anico Zaviršek, ki imajo sedaj hišo in gostilno, katera je bila pred leti last očeta mojega moža v Šmarje Sap, kjer se je reklo "Pri Hribarju." Anica nas je takoj zagleda-

nato Furlanova
cvetii prodajala srčke in pa
Hči	in na mize nosile J je bilo več ljudi, ki so nas rado
sestrične Beleteove j vedno opazovali, med tem ko je јб prodaja- nam ga. mama povedala kako je bil lansko leto ubit njen mož po avtomobilu, ki tako neprevidno vozijo. Na ta knačin sta bila torej dva sorodnika mojega moža ubita v avtomobilskih nesrečah v teku enega leta. Medtem ko z nami sedi mama Zavirško-va, nam pa hiti streči Anica, ki je prav luštno dekle.
Gremo dalje, da obiščemo v Sp. Duplečih Angelco Trontelj, moža in očeta, ki pridno obdelujejo polje. Oče Angelce je bil odpeljan na Rab, kjer je bil dolgo ujetnik, da je Angelca že mislila, da ga ne bo nikdar več domov. Toda prišel je po dolgih letih kot okostnjak, da ga je teško poznala. No, sedaj se je že popravil. Mati Angelce je umrla pred davnimi leti.
Opatija—Imela sem naročilo od Mrs. Anna Stefanic iz Scott Street, da obiščem njenega brata, ki živi v Opatiji. Piše se Peter Držaj. Imela sem itak namen iti v Opatijo, in sem ga mimogrede obiskala. Nas je bil zelo vesel in hvaležen družini Stefanič, ki vedno tako lepo skrbe zanj že vsa ta leta. Tudi to pot sem mu izročila lep dar od njih.
Ko je šel naš šofer Edy nazaj v Stuttgard k vojakom ker mu
1>а biig vhodu, Erjavčeve so ђ У ^Pi^ejemnem odboru. Tu ® ^ Vse sorodstvo iz Sent
^iizo 2a	DobiU so dolgo
(Ri G^be, da smo bili vsi pri Vaščjj^.'" 'Govorila sem z raznimi ^olgo L' ®o hoteli vedeti kako J'adovg?'^ še pri njih. Vsi so bili 12 posebno še ko sem pri-jg P^erike. Na enem koncu stala, ki je bila vsa i^lo cvetju—tu se je ple-%По	iz Sent Vida je kaj
Aloigj. Mož moje sestrične, "ђјг ^	je pa hodil okrog
ker je načelnik '1 post^^v^^' je gledal na red Bilo je že pozno ko Pcoti j že morala odločiti 4%li- Ker smo stanovali v
^aj smo hiteli na tram-Sor
"Ginili
so nas pa zopet ^Pet tramvaja. Tako sem
^	eno lepo nedeljo
u •" rojstni vasi.
Чађ ] sem ponovno na obisk ®4pljg ^^jsko. Peljemo se v Gro-
'4o M g.
^'*^0 oblečenih ž
'fc(Ho ^%arje Šap. Ko se pe-Vm „ zagledamo dolg spre-žena. Usta-nam nasproti poma
"ajo
»Sest:
foko znani obrazi. Bile
avto. Vozil nas je g. Kavčič, ki ni bil samo voznik, ampak tudi dober družabnik. Da je zabaval mojega sina in še druge njegove nove znance, je ob vsaki priliki bil naprošen, da je tudi copral. Bil je nekak čarovnik, samo za v zabavo. Najbolj so se mu pa čudili otroci ko je cele nože požiral. Kmalu se je tudi Ronald seznanil s temi triki, in sedaj doma tudi on svoje nečake in male nečakinje s tem zabava, da ga občudujejo kar z odprtimi ustmi.
Torej odpravimo se v Opatijo. Bilo je krasno jutro in pot do tja se vleče okrog raznih hitrih ovinkov, toda občudujemo krasno okolico od mesta do mesta ko hitimo dalje. Po več ur hitre vož-hje, zagledamo Opatijo. Oh, kako je krasna! Lepša kot Florida —ima samo ciprese, smreke, livade ter raznovrstne velike in male cvetlice, katerih tu sploh še nisem videla. oK obiščemo g. Deržaja, gremo na kosilo v lepo restavracijo tik ob morju. Otroci so pa kar naprej leteli kopati se. Imeli smo mnogo zabave in razvedrila. Nakupili smo si mnogo krasnih spominčkov, posebno pa razglednic, katere smo hitele razpošiljati znankam. Hiše tu so visoke, zgrajene ob morju; tudi Čiste, male hišice vidiš in razne ptezice ob hišah. To mesto me je spominjalo na Luzerne Švico, in bi rekla, da je enako lepo, samo še boljše ko se tu človek vsaj počuti, da je na domačih tleh. Jugoslavija je lahko ponosna, da ima tako krasno letovišče, s katerim se lahko kosa z vsako deželo, in lahko nudi vso komodi-teto najbolj razvajenemu turistu. Od daleč, ko smo še stali in občudovali to krasoto, smo videli male barčice in zopet večje ladje, ki so zapuščale Opatijo, druge zopet prihajala. Kedor le želi uživati krasoto in si ozdraviti svoje živce, naj gre v Opatijo.
(Dalje prihodnjič)
ob'tihem oceanu
ZDRAVILNI ČAJI
Zdravilni čaji navadno vsebujejo droge s hlapnimi olji. Sem spadajo vsi čaji iz listov in cvetov. Zato pri pripravljanju teh zadostuje, da jih polijemo z vrelo vodo in jih pustimo stati, da se primerno ohlade. Vroč čaj pijemo le tedaj, kadSr ga rabimo za pospešitev potenja—torej pri prehladu. Kuhamo navadno le tiste čaje, ki vsebujejo trde dele rastline (korenina, skorja). Vre-ti jih pustimo največ 10 minut. Važno je tudi, da čaj kuhamo vedno v pokriti posodi, sicer nam uidejo v zrak vse hlapljive zdravilne snovi.
mojega moža, Pepca i je dopust pošel, je sorodnica Mili ^ iz Ljubljane, in Anica Koračinova dobila nam drug
New Weapon
Največ zdravilnih sestavin je čaju raztopljenih tedaj, če ga polijemo z mrzlo vodo in ga pustimo stati več ur, n. pr. čez noč. Za kuhanje čajev uporabljamo vedno le emajlirano posodo, ker v neemajlirani rad potemni.
Prav tako postane teman tudi ruski čaj, če ga kuhamo dalj časa ali če dolgo stoji. To pa zaradi tega, ker vsebuje mnogo tanina in ga pri daljšem kuhanju več izloča. Zato je tak ča*j tudi grenak. Če hočemo, da bo imel jrijetno poživljajoč okus, ga samo polijmo z vrelo vodo.
oil prospectors' war against the wilderness, this newly de-Iriorth	tractor will invade the boggy muBkeif regions i)f
jThe ,	heretofore largely impassable except'when frozen.
'Hon	vehicle can run on more treacherous surfaces than, any
f It J "e transport.
swampy streams as above, crosses bogs that would not expLf J® %an, negotiates rugged trails. Built for Gulf Oil, it is Canari' double or triple the speed with vhich the vast north muskeg area can be explored for oil.
(Nadaljevanje s 2. strani)
Vse take naselbine po Los Angeles County so navadno dokaj enako razvite. Najprej pride nekako trgovsko središče, koder je vse dobro in kupiš lahko vsako stvar za konkurenčno ceno. Še več. Trgovine iz središča Los Angelesa dajejo "bargains" zunanjim, ker se njim ne izplača pečati se s tem. Torej kupiš cenejše, kakor v mestu oziroma v mestnem središču. Trgovina v slednjem selu je primeroma miljo dolga ulica, ljudje pa žive po ulicah, ki križajo trgovino. Tako do milje gre nekako vse dobro. Imaš ceste, obkrajnike (curbs) pločnike, potem suro in tudi dobro vpeljano pobiranje smeti in pomiv. Ta celota ima torej vse, kar mora Imeti dom.
Po eni milji se naenkrat vse neha. Ceste so samo za silo tlakovane, ni obrobnikov, ne sure. Ne tolaži se, da to vse pride. Navadno je tako, da ne pride. Pa ne moreš nikamor iz doma. To se pravi, greš lahko na cesto, koder boš plesal med avtomobili. Pozimi pride deževje, voda se zbira na obeh straneh napete ceste in gre večkrat tudi čez cesto. Kratko malo—vjet si. Če ti kdaj kasneje polagajo "improvements," jih plačaš salamin-sko drago. Lot 50 čevljev fronta brez "improvements" je vreden samo polovico tega, kar lahko dobiš za lot, ki ima vse in tudi vse plačano.
Naši ljudje padejo večkrat v take kupčije, ker jih je precej kar okoli mene. Kar so kupili, kolikor jih jaz poznam, so pre-plačali do polovice. Je tako. Človek poizveduje za cene tukaj in tam, potem pa nosi te cene po svetu,. Posebno preplačana so posestva v Fontani, koder je skoro vse brez vsakih "improvements," cene pa take, kakor pri nas z vsemi "improvements."
Pisal sem zgoraj, da mi gre druga misel po glavi. Pa je nisem še povedal, kaj nameravam. Je tako. Kar je okrožnih krajev v Los Angeles County, je naš Bellflower med dobrimi — ne bom rekel med najboljšimi. Vendar pa je nekako pol in pol. To se pravi, pol kmetija in pol mesta. Vse te naselbine so majhni, a dragi kraji. Dragi, pravim, ker manjka vsega. Osem milj od mene proti morju pa je kraj, ki se mu pravi Long Beach. Je prav pri morju, ima velikansko luko in krasna kopališča za vse ljudi. Je' tako čisto in snažno, kakor parlor. Je res mesto, ker šteje nad 300 tisoč ljudi. Ima vse velike trgo
vine, vse mogoče šole, gledališča, muzeje, parke in tisoče drugega. Vse "improvements" so že dodelane in tudi plačane. So takse relativno najnižje in res dobi človek dosti za tisto, kar plača. Ima svojo policijo, finO' razsvetlene ceste — medtem ko imaš v malih mestecih vse temno. Ko je večer, ne moreš nikamor več iz hiše, vsaj peš ne.
Pronašel sem eno, da so posestva v Long Beach primeroma tako drage, kakor pri nas v Bell-flower, ali če hočete, v Fontani. Nimajo pa ta mala mesta ničesar za človeka, kakor hitro se začne večer. Vr^tega je Long Beach mesto, ki dobiva milijone dolarjev vsako leto za petrol je, ker ima 750 pump. Izvrstne so knjižnice in muzeji. Zabav je dovolj in dobiš več zastonj, kakor v kateremkoli drugem mestu, če izvzamemo New York. Leži Long Beach tako lepo, da je užitek, če samo sediš in gledaš. Kratkomalo — Long Beach ima vse kakor največja mesta, cene pa ne višje, kakor navadna mestica po okolici velikih mest. Važno je to, da ima mesto vse plačano in vsega dosti, zraven pa nad sto milijonov dolarjev v posebnem fondu za gotove svr-he, kar je vse prišlo od petrolja.
Tako je torej s to zadevo. Zakaj bi si človek ne pomagal, če si lahko. Je v Long Beachu nekaj malega naših ljudi, četudi se tam boljše in cenejše živi kakor v vsakem majhnem kraju. Zakaj bi ne šel tje, koder je vedno kaj vrednega in zanimivega.
Vidite, to mi gre že davno po glavi in če pojde vse po sreči, bomo do konca leta že nekje v Long Beachu, kamor me je od vselej vleklo, pa so bile razmere take, da si nisem mogel pomagati. Zdaj je drugače.
ANGLEŠKA DOBILA
NAJHITREJŠO
PODMORNICO
Velika Britanija ima kakih 60 podmornic. Najnovejše so razreda A. Po morski gladini vozijo 18, pod vodo po 8 vozlov na uro. V treh letih so zgradile angleške ladjedelnice 15 takšnih podmornic, zadnjo paleta 1948. Te 1620 tonske podmornice so opremljene z najmodernejšimi napravami, med drugim tudi z aparatom za dihanje. Pod vodo lahko plujejo več tisoč milj daleč, ne da bi se dvignile. Neka takšna podmornica je ostala konec leta 1947 in v začetku 1948 pod vodo več tednov. Plula je po tropičnih in arktičnih vodah. Neka druga je lani prevozila 6,000 km, ne da bi se dvignila na morsko gladino. Atlantik je prevozila v 15 dneh.
Nedavno pa so v Veliki Britaniji dogradili in poskusili v morju najnovejšo podmornico "Eksplorer" na vodikov super-oksid. Ta dogodek zgodovinsko ni nič manj važen, kakor dograditev prve ameriške atomske podmornice, ki so jo spustili v morje letos 21. januarja. Ameriški strokovnjaki računajo, da bosta "Nautilus" in druga ameriška podmornica na atomski pogon "SA Won" dosegli nove svetovne rekorde. Angleška podmornica na pogon z vodikovim superoksidom je ameriški atom-
ski precej podobna. Vodikov su-peroksid daje kisik, potreben za zgorevanje pogonskega goriva, tako lahko podmornica zelo hitro pluje pod vodo, ne da bi potrebovala zunanji kisik.
Angleška admiraliteta seveda noče objaviti podrobnosti o novi podmornici. Dolga je 68.5 m in vozi pod vodo s hitrostjo po 20 do 30 vozlov, torej hitreje kakor katerakoli druga podmornica. Opremljena je med drugim z napravo, ki omogoča, da jo posadka v primeru nesreče zapusti. Njena oblika je povsem aerodinamična, tako da je bolj podobna torpedu kakor podmornici.
PANAMSKI PREKOP SO MORALI ZAVAROVATI
V Panamskem prekopu je nastala nevarnost, da bi se začele cele plasti zemlje podsipati. Zato so nedavno pripeljali mnogo de-lavcev,da bi nevarnost preprečili, ker je v skali pri Culebri nastala velika razpoka, široka v začetku dober meter, kmalu pa se je razširila na 200 m. Nastal je bil namreč rahel potresni sunek in skala je počila.
NASVET
Riža med kuhanjem ne smemo mešati, ampak le .posodo kdaj pa kdaj pretresti. Ce hočemo, da bo ohranil lepo belo barvo in da ne bo postal lepljiv, ga moramo nepokritega kuhati v slani vodi.
DELO DOBUO ŽENSKE
DEKLE,
KI JE DOVRŠILO ŠOLO, DOBI DELO V PISARNI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
ČISTILNA RAZPRODAJA
Cene na vsej poletni opravi so bile
znižane za nalman! 20%
Damo in izmenjavamo Eagle znamke.
Ob .torkih dobite dvojne znamke.
ANZIOYAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE.
RAZNO
PRIJAZNA HIŠA
ZA ENO DRUŽINO JE NA PRODAJ V EUCLIDU BLIZU EAST 200. ULICE.
Pet sob in kopalnica, krasna kuhinja, fornez na plin, garaža za dva avta, lep vrt.
Se lahko takoj vselite. CENA gAMO $13,800.
MATT PETROVICH
BROKER
KE 1-2641
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA SE PRODA
na 1334 East 188th Street
Za eno družiiio, 6 sob; klet pod vso liišo, fornez na plin in druge posebnosti. Garaža in velika lota. Prodaja lastnik.
, Pokličite KE 1-3942
HIŠA NA WESTPORT AVE.
od E. 200 St. Lep 4.'/o-sobni bungalow; klet pod vso hišo, gorkota na plin, garaža in dovoz. Zagrajen jard zadaj.
Cena $15,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St__KE 1-5030
(RUŽENE ŠKERLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL. Dobi se pri
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Cena s poštnino je
$5.25
TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZA*LOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite sc na te knjige, preden zaloga poide!
Aiec can land safe on туМ..
butVOU hm only ONE life'
Want to join four million unlucky folks? That's how many were injured or killed in one year in home accidents. They tripped over toys, on the stairs or in the dark. Caught tlieir heels on loose boards or torn rugs. Keep your home a safe place and remember...
BE CAREFUL...Hie IHe yo« sav« may be your ownl
An official public i.rvlc. mwick** pf*« par.d by Tilt Adv.rtiilng Council in eoAP* •ration with the National Safety Couiwll*
Sponsored in the interest of home safety by
ENAKOPRAVNOST
I r
EINAKOPRAVNOST
У	•?
T	Ф
ZAPRTA fKAIA
i '
I
У
У ?
У T У i
Y	л
SPISALA
JULIJA BRACIC
5*
I
Y
I ?
?
5*
X
y
T
(Nadaljevanje)
In je šla. Široko nagubano krilo ji je otepalo po mečih, izpod njega so se pobliskavale pete visokih čevljev na zadrge. Ramena si je bila odela z volneno ogri-njalko, katere dva vogla sta plahutala okrog nje kakor vranje
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
WANTED — for immediate occu pancy — Bungalow or cottage by bricklayer, wife, son, 14, and 2 well behaved hunting dogs Interesed in any desirable sec tion, N. or N.W. side at a mod erate rental.
Kindly call SPring 7-1656
RESPONSIBLE Couple, 2 children need 4-5 room heated apartment Good location N.W. Moderate rental.
Mulberry 5-7824
RESPONSIBLE Trucking Supervisor, wife, 1 child, need 2-3 bedroom unfurnished house or duplex. W. 6r N.W. Moderate rental.
CLiffside 4-1400 — Berry
REAL ESTATE FOR SALE
MT. PROSPECT — 3 bedroom brick ranch; basement; 2 car garage; near St. Raymond. — $19,950.
CLearbrook 3-5502
DOWNERS GROVE — 3 rooms; large living-dining room; large bedroom. New cabinet kitchen. Basement. Automatic gas hot water heater. Lot 60x217. Fruit trees. Qarden space. $9,500.
Downers Grove 376J
HIGHLAND PARK — Offered by owner, English brick 2 sto^, 3 bedrooms, 3 baths, large living room, dining room, recreation room. Near school and park. Many extras. Must see to appreciate. Under $30,000. $6,000 cash down will handle.
Highland Park 2-8945 for appt.
BY OWNER — 3 large bedroom brick veneer, ranch home. — $14,500. Immediate possession.
Fllmore 4-6562 1831 N. 20th Ave. Melrose Park Hts.
LEAVING STATE. Immediate possession. 5 room brick residence. Tower entrance. Sunken living room with natural fireplace. Cabinet kitchen, cedar panel basement. I'/i baths. On beautiful landscaped lot. Garage. By owner. $22,500 or reasonable offer.
1624 Wesley Ave.
STanley 8-7355
OWNER SELLING — Attractive 6-year old 6-room home; 2 large bedrooms, basement, block to new school; near transportation; paneled family room, 1st floor. $17,500.
Lombard 3938
STICKNEY — Lastnik prodaja 4-sobno zidano hišo; % tone Vor-nado naprava za umetno prezra-Cenje; "tile" kopalnica; avtomatična gorkota na olje; kabinetna kuhinja; preproge od stene do stene. Koolvent "awnings," zaprt porč. Garaža za 2 avta. $16,000.
GUnderson 4-4124
ZA TAKOJŠNJI PREVZEM — Zidan bungalow s 5 lepimi, prostornimi sobami. Kuhinja s kabineti. Fornez, zmrzovalnik, avtomatični stroj za pranje in sušenje. Preproge, "Draw Drapes," lepa lota. Garaža za dva avta. Dajte ponudbo.
Pokličite ME 7-2353
NORTHLAKE — Lastnik sam prodaja hišo za eno družino; 6 sob; polna klet, kuhinja s kabineti. Zimska okna in mreže. "Servel" hladilnik, fornez na plin. Preproge od kraja do konca. "Cornices" in razne druge posebnosti. Velika splanirana lota 50x156 nasajena •S sadnim drevjem. Mnogo zabave za otroke. Garaža za dva avta. Dober nakup.
Tel. Fillmore 5-0764
peruti nad njivami. Na glavo je bila dela najlepšo zidano ruto železnorjave barve. 25gubljala se je med ivatim slivjem in niti enkrat se ni več ozrla. Le pri kapelici doli ob razkrižjn, ki je ločilo Zormanov svet od sosednjega, se je ustavila. Zemlja in nebo sta bila siva ko svinec, le rumena okna kapelice so sijala ko sonce o kresu.
Lucija je pogledala Žalostno Mater božjo in vseh sedem mečev v njenih prsih. Oči so se ji ovlažile in pri srcu jo je stisnilo. Kdo bo poslej zalival cvetlice, kdo bo venčal kapelico v maju, ko bo prihajala vsa vas ob večerih k šmamicam? In lučka, rdeča lučka* viseča izpod stropa, kaj ji ne bo na vsem lepem zmanjkalo olja! Prejšnji večer ga je še nalila do roba, za nekaj
časa bo že. Potem---no,
potem se bo morebiti le spomnil kdo, če ne Ana ali kateri sosedovih, pa morda celo oče, čeprav to ni bila nikoli njegova skrb. Ni mogla več dalje gledati Žalostne Matere v oltarju, preveč jo je zbadalo v srcu. Prav kakor bi jo nekaj opominjalo. Pa
ne, da bi rajna mati---Ne,
zdaj zares ni časa za solzavost. Kar se je namenil, se je namenila, zdaj ni, da bi spreminjala.
"Po svetu grem, Marija! Varuj me vsega hudega na duši in telesu, amen."
Naglo se je pokrižala in stopila nazaj na stezo. Pričela je skoraj teči. Prej ko bom od tod, laže mi bo, si je dajala poguma. Pod Žabljekom zavijem na stransko pot, da ne bom tako vsem na očeh in zobeh. Jutri bodo že tako in tako govorili po vsem Dolgem vrhu; "Zopet se je ena s kruhom sprla. Zormanova jo je potegnila z doma." Da, to bo jutri. Toda kar bo jutri, Luciji nič mar. Da ji le že danes ni treba poslušati odpletanja dolgovrških jezikov. Počasi se potlej vsaka stvar unese in pozabi. Tudi ta se bo. Čez čas bodo prav ti ljudje menili: "Ni prva in ne zadnja,
Chicago, Ш.
BUSINESS ОРРОВТШПТТ
Look — Wonderful Buy — BEAUTY SALON in Brookfield. Good clientele. Established over 25 years. See to appreciate, Best offer.
, HUnter 5-8608
No Competition —, GROCERY STORE - DELICATESSEN for sale. Fully equipped and stock, bakery included. Low price.
PAlisade 5-9175
Good Buy —^CONFECTIONERY STORE — Good chance for right party. Good going business. Near 2 schools.
LAkeview 5-9862
CLEANING STORE Living quarters.
$400. COrnelia 7-4964
GROCERIJA in MESNICA NAPRODAJ — Trgovina in oprema v izvrstnem stanju. Kitchenette. Mesečna najemnina $33. Se mora prodati. $1,500 v gotovini.
Pokličite DAnube 6-9335
TRGOVINA z opremo za restavracije. Z modelom za razstavo. Kombinacija, ki prinaša dober dohodek skozi celo leto. 50 milj sevemo-zapadno od Chicago "Chain O' Lakes" okolica pri Round Lake parku na prometni glavni cesti. Zalaga restavraterje na 25 milj daljav«. Cena $25,000. Kompletno poslopje oddano v najem. Pišite lastniku E. R. Ed-WL.) lis, 21-212 E. Main Round Lake, 111., tel. 6-8937.
ki se je najedla mlade pri hiši. Pravijo, da je včasih bolje, če ti ukazujejo tuji ljudje kakor pa domači ali celo taki, ki so se šele pozneje usedli v hišo in zdaj tam gospodarijo kakor za vse večne čase."
Prav za prav bi bila Lucija neumna, če bi jo skrbelo, če služba ne bo zanjo, jo bo lahko vsak dan popustila in šla. Blažonova Neža že ve, kako gre ta reč. Pokaj bi jo sicer tako'vabila in kar naprej pisarila ponjo?
Tako je bila zaverovana V svoje mlade misli, da ni videla La-pornikovih dveh, ki sta prihajala po bližnjici z Žabljeka.
"Viš jo, viš, Lucijo! Kam pa navsezgodaj? Prav, jo bomo skupaj mahnili, bo krajša pot," je veselo pozdravil starejši. Rok. Bil je bolj majhen, širokopleč fant črnih las in prav takih oči, ki so se mu veselo smejale v svet. Srednje velik grunt so imeli La-pomikovi na Žabeljeku. Včasih je bilo pri hiši mnogo otrok, a so vsi pomrli. Ostala sta samo dva, Rok, določen za gospodarja, in Lipek, ki je imel komaj trinajst let in je hodil še v šolo k fari Vsa žablješka dekleta, čeprav so bila na glasu zavoljo lepote so menda doslej zaman pogledovala za Rokom. Govorili so, da sta bojda z Gašperonovo Rozo na Vrholah zmenjena. A mlada dva sta tajila za žive in mrtve in nazadnje ljudje le niso vedeli, pri čem so. Katera koli bo že prišla k hiši, ji ne bo slabo; na preužit-ku bo samo mati, očeta so lansko jesen odnesli k cerkvi. Tako je gospodaril pri Laporniku prav za prav že Rok.
"Prav zdaj vaju je moralo prinesti tod mimo," se je tiho je žila Lucija. Stežka je požrla nejevoljo.
"Treba bo urno stopiti. Mraz je, trava kar hrusta pod nogami." Culo je skrila pod ogrinjal-ko in se tesneje zavila vanjo, kot da jo zebe. Hitela je pred Lapor-nikovima, da sta ji komaj utegnila pobirati stopinje izpod pet Kdaj pa kdaj se je ozrla in z Rokom sta spregovorila kakšno o živini in vremenu.
"Hihihhihi! — Rok, zakaj pa ta ženska tako čudno govori, kot bi žago pilil? In rdeča je kakor paradižnik!" je kihal zadaj Lipek in skrivaj vlekel brata za suknjo.
"Ali boš držal jezik, žabovec!" In je plosknilo fantu okrog ušes. Lipek se je zacmeril:
"Mami bom povedal, le počakaj!"
"Če mi pri priči ne utihneš, ti primažem še eno tako, da bos videl tri sonca hkrati!" Roku je bilo sila nerodno. Lucija je bržkone slišala, zakaj od strani je videl, da jo je oblil nov žareč val, in ni se več ozrla nazaj.
"Takile smrkavci ti kar čvekajo, ne da bi kaj mislili," je po skusil opravičiti brata.
Lucija ni odgovorila. Kakor neprijetna zagozda je obtičalo med njima. Ko se je peš pot spe Ijala na veliko cesto, se je Lipek zapodil za šolskim tovarišem, ki ga je zagledal spredaj.
Rok je zdaj stopil vštric Lucije in načenjal vse vrste pomenke, da bi jo spravil v dobro voljo. Videti je bilo, da bi rad popravil, kar je bil Lipek pogrešil. Zato je bil z dekletom ljubezniv kakor še nikoli, čeprav sta se poznala še iz šolskih klopi.
Lucijo je skrbelo, kje naj reče zbogom, da oni ne bo nič zaslutil o njeni poti v mesto. Ni hotela,
da bi zvedel iz njenih ust. Ali naj se kako izgovori, ali pa naj stopi v štacuno koj, ko bosta v vasi? Rok bi šel dalje, ona pa na postajo in na vlak. Vedno tesneje ji je bilo in pot se je pričela tisti hip obupno krčiti. Prekmalu je bo konec, se je domislila. A se je kar koj ustrašila teh misli. Sram jo je obšel, toda ni vedela čemu.
"Ali se boš dolgo zamudila? Jaz imam opravke na pošti in k mesarju bi stopil zavoljo teleta." Rok je uprl v Lucijo lepe, odkrite oči. "Rad bi, da bi šla tudi domov skupaj."
Lucija je močneje stisnila culo pod ogrinjalko. Plaho je za jecljala :
"Da, prav za prav--morala bi, a navsezadnje---"
Hipoma je dvignila glavo. Nekaj trmasto upornega ji je blisnilo v očeh, ko je trdno pogledala fantu v obraz. Njune oči so se srečale, obstale. Z vsemi besedami sveta bi ne mogla povedati, kaj jo je takrat obšlo. Prešinilo jo je nekaj silnega, mogočnega, kar je doslej spalo v njej. Z ognjem je užgalo vsak ud posebej in jo pretreslo od vrha do tal. In Lucija, plaha, nerodna Lucija, ki si nikoli ni upala govoriti sama z moškim, je zdaj tiho se smehljaje gledala Lapornikovega naravnost v oči.
"Mislim, da se tudi jaz ne bom dolgo zadržala. K šivilji stopim in v štacuno. Do južine bi morala biti že doma."
"Ob enajstih te bom čakal pred pošto. A priti moraš za gotovo," ji je še zabičil, potlej pa odkoračil proti mesariji.
Lucija je gledala za njim in ustnice so se ji pregibale, kakor bi šepetale molitev.
"Moj Bog, kaj prav za prav počenjam?" se je zavedela. "Saj grem vendar na vlak, v Maribor se peljem, v službo," si je dopovedovala, a se ji je zdelo, da se ji še vrabci čudijo. Kaj ni smešno, Zormanova Lucija pa v mesto, pocukrani gospodi za preprogo ha—ha—ha!
Ob pol dvanajstih odpelje vlak in ob enajstih se fenideva z'Rokom. Ne morem snesti besede. Povedala mu bom kako in kaj. Od pošte do postaje je samo trideset korakov, vlak mi ne bo mogel uteči .
Ko je ura v zvoniku naštela enajst, sta se z Rokom dobila in nekaj minut zatem sta že sedela za pogrnjeno mizo pri "Zlatem sodčku."
V blag spomin
ob 16. obletnici odkar je preminil naš nadvse ljubljeni soprog in dragi, nepozabni oče
ADOLPH
PETRIČ
Svoje milo oči je zatisnil za vodno dne 10. julija 1938.
16 let je dolga doba,
marsikaj se spremeni,
a ljubezen neugasljiva pa gori do konca dni.
Kako pozabiti gomilo,
kjer Tvoje blago.spi srce. ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
, V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
Žalujoči ostali:
HELEN, soproga ADOLPH JR.,
THEODORE in WILBERT, sinovi HELEN REED, hči
Jefferson, Ohio,
dne 27. julija 1954.

Povedati mu moram, kako stoji stvar, je sklepala Lucija, ko sta počasi pokušala prvega pol litra haložan. A ko je hotela odpreti usta, ji je nekaj zadrgnilo grlo, kakor bi ga začepil. Rok je nalival, govoril in pil, Lucija je rdela, pila in se smehljala.
Še deset minut ... če zdajle brž zinem in potlej naglo stopim, za trdno še ujamem vlak.— A noge so ji obstale ko vkopane za mizo. Ni zinila, ni vstala, trčila je z Lapornikovim in sta pila. Znova se ji je zazdela neumna njena namera, hoditi v mesto. Saj tako in tako najbrž ne bo vzdržala v tujem kraju; preveč je vraščena v domačo zemljo in^Zormanovino. Razgnalo jo bo hrepenenje po domu. Posebno še zdaj, po vsem tem----
Kaj se ji ne bodo ljudje vsepovsod posmehoval! in oponašali njeno piskajočo govorico? In tam ne nobenega Lapornikovega Roka, ki bi zasmehovalcu s klofuto zavezal jezik.
Puh, pah phhhh----
j Na postajo je pribrlizgal vlak. : Lucija se je nemirno zganila, se ozi'la s koncem očesa na culo poleg sebe, ki jo je bila pokrila z ogrinjalko. Nato je segla po kozarcu na mizi in v dušku izpila. Potem še enega. In nato še enega. Zdaj ji ni bilo nič več mar. j Obsedela je v topli gostilniški so-I bi in gledala in poslušala Roka. Blažonova Neža, ki jo bo v Mariboru prišla čakat, bo mislila, da je zamudila vlak ali da je zbolela. Naj misli, kar hoče, ji bo že drugič dopovedala. Saj ni, da bi morali zmeraj plesati, kakor nam drugi godejo, tu pa tam menda vendar sme človek zaigrati povsem svojo polko in naj je ljudem po godu ali ne.
Taka sem, kakor bi me copr-nice zmotile, je medlo pomislila, potem pa se je samo še smehljala.
Prisedlo je nekaj znancev. Rok je znova naročil in posedeli so v pozno popoldne. Luciji je bilo malo mar, koliko kaže ura na steni. Pred nočjo se tako in tako
ne mara prikazati doma, dotlej f pa še daleč.
Vse žareče se je skrilo son za Konjiške gore, ko sta se z kom napravila na pot. Sredi denega ivja je srebrno z vsemi zvonovi. Luciji je v d® škem srcu zazvonilo k j ki jo je v njej vzbudil Rok-drugega ni hotela videti in ^ ti; z Rokom gre, z Lapornikovi Rokom, ki se zanj zaman tru žablješka dekleta. In ta tako dober, prijazen, zgovore Z Žabljeka in Razgorja in . fare je znal smešne stori je. povedoval jih je Luciji in ^ ^ je poslušala kakor pridigaO^ cerkvi, kadar pride od kod god. Stopala je poleg fanta t* lahno in mehko, kot bi p'®® valček.
"Precej si si naložila," j^ Rok, ko je Lucija predejala izpod ene pazduhe pod di'U^°'
"Teta, šivilja, je nekaj za vsakega malo, a se koj na re." Niti zardela ni ob la^'-(Dalje prihodnjič'

FAMOU& BEAR—Looking at you from his home in the National Zoo at Washington, D. C., is Smokey, ive counterpart of the famous forest fire prevention trademark. Says Smokey—"Each year mil-Uons of acres of forest and woodlands are lost through carelessness with Пге, Please be careful, tolks. Help stop America's most shameful waste." This message sponsored by;
m


Harmless fire... oris it?
Looks harmless enough. Doesn't seem to bother the big trees much.
But the truth is, this kind of uncontrolled, slow-burning grass or brush fire does untold damage across the nation each year.
Why? Because in that grass and brush are tiny trees—the future woods of America—the timber that yonx, children will urgently need. I'ire kills these small trees.
It is mighty important that we prevent these "harmless" fires. For they are forest fires, too . . . just as destructive, just as shameful, just ps costly.
, For America, for your children, please be extra careful with matches, smokes, canipfires, any fire. Be sure that every flame, every spark is dead out. Think of those tiny trees... hidden in the grass.
Only YOU can
PREVENT WOODS FIRES!
lik« other Americon business firms, we believe thai business hos o responsibility to contribute to the public welfare. This cdvertisement is therefore sponsored in cooperation with Tht Advertising Council and И. S. and State Forest Services by:
ENAKOPRAVNOST
Re^at oftermr
I wm BE
CAREFUL!