Slovenija odprla konzulat v Firencah V Ljubljani o italijanski in madžarski manjšini V Sovodnjah se bo povišal davek Tasi
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 133 (21.370) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 11. JUNIJA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
506 11
Se splača pehati Rusijo v izolacijo?
Dušan Udovič
Najmanj protislovno, če ne naravnost groteskno je v zadnjih dneh izzvenela jezna reakcija Zahoda na ruske protiukrepe, s katerimi je nekaterim osebnostim prepovedan vstop na rusko ozemlje. Rusija namreč ni naredila nič drugega kot to, kar je Zahod pod pritiskom ZDA naredil že pred enim letom, ko je desetinam ruskih poslovnežev in politikov prepovedal vstop, zamrznil bančne račune in imetje v tujini. Spiralo zaostrovanja in gospodarskih sankcij je sprožil Zahod in naivno bi bilo pričakovati, da Rusija ne bo reagirala.
Škoda, ki jo povzroča to nesmiselno in čedalje bolj nevarno merjenje moči je očitna in ima težke politične in gospodarske posledice. V taki klimi, ki jo spremljajo še vojaški premiki zavezništva Nato v baltskih državah, ima tudi dogovor iz Minska, katerega spoštovanje in dosledno izvajanje je pogoj za obvladanje ukrajinske krize, bistveno manjše možnosti. Zahod z Obamo na čelu, ki pritiska za nove sankcije, očitno še ni razumel, da se Rusije z grožnjami ne da zlomiti.
V tem nespodbudnem okviru ima Putinov obisk v Italiji jasen pomen. Ruski predsednik, ki so ga izločili iz srečanj G8, skuša prebiti izolacijo svoje države in je bil včeraj z Renzijem hladno jasen: gospodarska škoda zaradi protiruskih sankcij znaša trenutno milijardo evrov. Če Rusija izgublja dosedanje gospodarske partnerje, jih mora nadomestiti z drugimi. Namesto Rima je to lahko Indija, namesto Berlina Šangaj in tako dalje. Putin dobro ve, da je Italija do Rusije bolj dialo-ško razpoložena od drugih evropskih držav, zato premišljeno igra na to karto. Tudi njegov obisk v Vatikanu ima svojo logiko, kajti Vatikan ni nikoli zavzel protiruskega stališča, Frančiškov motto v mednarodnih odnosih, še zlasti v kriznih okoliščinah, je dialog in posredovanje.
Prej ali slej se bo moral Zahod resno vprašati, ali se splača nategovati vrv v odnosih z Rusijo z gospodarskimi sankcijami in Putina pehati v čedalje večjo izolacijo, ki ga sili v iskanje novih partnerjev, kar prinaša, med drugim, tudi nepredvidljive geostrateške spremembe.
MEDNARODNA POLITIKA - Putinov obisk v Milanu in Rimu
Rusija zelo računa na Italijo in Renzija
Ruski voditelj tudi pri papežu Frančišku in Mattarelli
LJUBLJANA - Levstikova nagrada
Košuti nagrada za mojstrsko igrivost
LJUBLJANA - Miroslavu Košuti so sinoči na Ljubljanskem gradu izročili Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju otroške literature, ker je s svojo mojstrsko igrivostjo, razposajeno domišljijo in očarljivostjo popeljal v svet poezije generacije slovenskih otrok in v njih vzbudil ljubezen do slovenske besede. Podelila mu jo je založba Mladinska knjiga in nagradila še tri slovenske ustvarjalce.
ŠPORT
Giro 2016 v Beneški Sloveniji
ČEDAD - Kolesarski Giro d'Italia bo prihodnje leto obiskal naše kraje. Bolj natančno Beneško Slovenijo. Včeraj nam je novico potrdil podžupan Občine Dreka v Nadiških dolinah Michele Coren, ki je še dodal, da bo vse bolj jasno prihodnji teden, ko naj bi potrdili traso etape. Slednja naj bi startala v Čenti in končala v Čedadu. »Organizatorjem smo predlagali, da bi etapo organizirali skupaj sposoškimi občinami iz Slovenije (in primis z načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem), tako da bi bila čezmejna. Odgovor pa ni bil pozitiven,« je povedal Coren.
Na 18. strani
GORIŠKA
V pokrajini že okrog 600 prebežnikov
GORIŠKA - Število prosilcev za azil na Goriškem je v zadnjih dneh doseglo nov rekord. »Na območju pokrajine jih je okrog 600,« je dejala goriška pokrajinska odbornica Ilaria Ce-cot po sestanku z župani, prostovoljci in predstavniki zdravstvenega podjetja, ki je potekalo včeraj dopoldne v Gorici. Na sestanku so se pogovarjali o potrebi po ustanovitvi večjega zbirnega centra za prvo oskrbo beguncev, govor pa je bil tudi o skorajšnji selitvi skupine prosilcev za azil v Gabrje. V nekdanji vojašnici jih bodo sprejeli največ 17, do nastanitve pa naj bi prišlo že v drugi polovici prihodnjega tedna.
RIM - Včeraj
Umrl je alžirski sociolog Khaled Fouad Allam
RIM - V nekem rimskem hotelu v bližini železniške postaje Termini so včeraj odkrili truplo alžirskega sociologa Khaleda Fouada Allama. Vzroki smrti niso znani, baje je bolehal za sladkorno boleznijo. Star je bil 59 let. Truplo so okrog poldneva odkrili zaposleni v hotelu, ležalo je na tleh, na njem ni bilo znakov nasilja. Policija je preiskala sobo, sodstvo je odredilo avtopsijo: samo po obdukciji bo znano, kaj je povzročilo Allamovo smrt.
Khaled Fouad Allam je bil italijanski državljan, živel je v Trstu. Bil je raziskovalec na tržaški univerzi in odličen poznavalec muslimanske kulture, kateri je posvetil več strokovnih študij in poljudnih del.
Na 4. strani
¡P ZAyHlIl-.
RIM - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj z obiskom svetovne razstave Expo 2915 v Milanu začel obisk v Italiji. Sprejel ga je italijanski premier Matteo Renzi, popoldne pa se je v Vatikanu srečal tudi s papežem Frančiškom in predsednikom Sergiom Mattarello.Odno-si med Rusijo in Italijo v luči ukrajinske krize veljajo za manj napete kot med Rusijo in številnimi drugimi državami članicami unije.
Putin se je glede konflikta v Ukrajini zavzel za popolno uresničitev mirovnega dogovora iz Minska. Kot je menil na skupni novinarski konferenci z Renzijem na prizorišču Expa, je Ukrajina tista stran, ki se ga ne drži. Putin se je zavzel za takojšnje končanje zahodnih sankcij proti Rusiji, za kar zelo računa na privoljenje Italije.
Na 11. strani
Slovenija: Telekom tik pred prodajo
Na 2. strani
SSk o reformi uprav in odnosih z DS
Na 3. strani
V Nabrežini nove osnove za davek IMU
Na 5. strani
Železarna: konferenca za dovoljenje AIA
Na 5. strani
se zavedata, kako pomembno je zdravje.
ALI IMATE i . TEŽAVE Z ALERGIJAMI?
Imamo rešitev za vas...
Vabljeni v trgovino Klasje in se prijavite za:
-	test ALERGIJ (trave, pelodi, pršice, kovine,...)
-	test INTOLERANCE (hrana, kemikalije, čistila,...) -testKANDIDE
SEŽANA-Gradišče 12 F> +386 5 7341007 info@trgovinaklasje.si UVHiic poned^ljek"Petek s°bota„ +38641525 545 www.trgovinaklasje.si	* 8"-18" 8"-12™
2
Četrtek, 11. junija 2015
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Telefonska družba najbrž v roke Cinvena
Cerar je spet pozval k prodaji Telekoma
BRUSELJ - Slovenski premier Miro Cerar je včeraj v Bruslju v povezavi s postopkom prodaje Telekoma poudaril, da je bilo preveč zamujenih priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno. Slovenski državni holding (SDH) je pozval, naj odgovorno izpelje še zadnje dejanje in sprejme odločitev za prodajo. »Menim, da je treba danes odgovorno izpeljati še zadnje dejanje in se odločiti tako, kot je prav, kot narekuje Slovenskemu državnemu holdingu strokovna vest njegovih odločevalcev in kot je tudi ekonomsko upravičeno,« je poudaril premier.
Sam nadzorni svet je namreč po pre-mierjevih besedah izrecno ugotovil, da je prodaja Telekoma primerna in ekonomsko upravičena, ter se s to utemeljitvijo preko uprave obrnil na vlado, ki je v nedeljo v vlogi skupščine opravila sejo, na kateri je ugotovila, da niso izpolnjene vse tiste pravne predpostavke, da bi lahko neposredno podala soglasje k sami prodaji. Po Cerarjevih besedah ni šlo zgolj za problem glede ne-spoštovanja določenih rokov, saj je uprava SDH vlado potisnila v zelo kratek časovni razpon, pri čemer vlada ni imela niti vseh potrebnih pravnih podlag, predvsem ne prodajne pogodbe, o kateri bi se lahko opredelila.
Vlada je po premierjevih besedah kljub temu odpravila vse pomisleke SDH glede državnih jamstev in opredelitve strateškega lastnika ter s tem odprla pot za nadaljevanje postopka v časovno predvidenih okvirih in izrecno naročila, naj holding izpelje vse postopke do konca. Ovir tako po
Slovenski Telekom bo šel najbrž v roke britanskega naložbenega sklada Cinven
Cerarjevih navedbah ni več, razen če bi se pojavila na strani kupca kakšna bistveno nova okoliščina.
Navedbe o različnih pritiskih na člane nadzornega sveta in upravo SDH je Ce-rar komentiral z besedami, da verjame, da ti obstajajo, saj se ne nazadnje mnogi izvajajo tudi preko medijev. »Vendar se moramo vsi, ki smo nosilci javnih in drugih pomembnih funkcij, zavedati, da nas pritiski ne smejo omajati pri odgovornem odločanju o tem, o čemer moramo odlo-
čati,« je pozval še Cerar ter dodal, da so tudi vlada, ministri in poslanci deležni številnih pritiskov.
V odgovoru na vprašanje o posledicah morebitnih novih zapletov na politično stabilnost pa je premier znova spomnil, da se je Slovenija zavezala k postopku privatizacije 15 podjetij s sklepom državnega zbora v prejšnjem mandatu. »Ta vlada je dolžna, tako kot vsi ostali organi, tudi
SDH, slediti temu sklepu. To je odločitev najvišjega demokratičnega državnega
organa,» je poudaril. Premier je komentiral tudi ocene o vrednosti Telekoma, ki se te dni po njegovih besedah pojavljajo kar tako iz zraka», ki so kar tako potegnjene iz rokava in so povsem neodgovorne špekulacije.
Nadzorni svet SDH je včeraj vnovič odločal o prodaji večinskega deleža v Telekomu Slovenije, za katerega je edino ponudbo oddal britanski zasebni naložbeni sklad Cinven. Včeraj se je iztekel tudi rok, do katerega Cinven pričakuje odločitev prodajalcev Telekom. (STA)
SLOVENIJA - Tožba družine Grims proti tedniku
Neuspešna poravnava z Mladino
Časopis je v satirični rubriki objavil fotografijo družine poslanca SDS poleg Goebbelsove fotografije
LJUBLJANA - Zakonca Grims ter zastopniki tednika Mladina so včeraj neuspešno poskusili skleniti poravnavo v tožbi zaradi primerjave družine Grims z družino nacističnega politika Josepha Goeb-belsa. Mladino tokrat tožijo trije otroci poslanca SDS Branka Grimsa in zahtevajo skupaj 133.000 evrov, ker so mladoletni, pa jih zastopajo starši. Mladina je v satirični rubriki Mladinamit marca 2011 objavila fotografijo Grimsove družine poleg fotografije družine ministra za propagando v tretjem rajhu Josepha Goeb-belsa, zaradi česar sta se zakonca Grims odločila za tožbo.
Grimsova sta prepričana, da je tednik s to objavo nedopustno posegel v njuno družino, otroci pa da so bili zaradi objave tarča vrstnikov. Grimsova žena Martina Dragoš Grims se je počutila prizadeto tudi zaradi primerjave z Magdo Gobbels, ki je ob porazu nacistične Nemčije v 2.
svetovni vojni s strupom umorila svoje otroke. Pri Mladini pa so se branili, da je šlo za kritiko političnega delovanja Grimsa, ki se z ženo in otroki izpostavlja javnosti z namenom dvigovanja priljubljenosti med volivci, žena pa da ga pri tem ravnanju podpira.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo oba tožbena zahtevka zakoncev Grims, Branko Grims je zahteval 39.000 evrov odškodnine ter objavo opravičila in sodbe, njegova žena pa 80.000 evrov odškodnine. Oba sta se na sodbo pritožila. Višje sodišče je Grimsovi pritožbi delno ugodilo ter Mladini naložilo objavo opravičila in sodbe, odločitev glede odškodnine pa vrnilo v ponovno prvostopenjsko presojo.
Okrožno sodišče bo po odločitvi višjega sodišča moralo znova odločati tudi o višini odškodnine za Grimsovo že-
no. Višje sodišče je namreč z vmesno sodbo po temelju ugodilo njenemu zahtevku glede plačila odškodnine. Mladina je po odločitvi o objavi sodbe in opravičila oboje tudi objavila, a hkrati je po poročanju Dela vložila zahtevo za revizijo na vrhovno sodišče. Okrožno sodišče bo pred novim odločanje glede tožbenega zahtevka zakoncev Grims zato tudi počakalo na vrhovno sodišče.
Je pa zdaj pred ljubljansko okrožno sodnico Barbaro Zakelšek Humar odločitev glede morebitne odškodnine otrokom. Zakonca sta namreč zahtevala, da se Mladina opraviči tudi njunim otrokom, a je višje sodišče v tem delu pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da tedniku tega ni treba storiti, saj otroci niso stranke v pravdi. Zato je vložena posebna tožba, poleg 133.000 evrov odškod-
nine otroci (oziroma njuni starši v njihovem imenu) zahtevajo še opravičilo in objavo sodbe.
Poravnava včeraj torej ni uspela, ker so tožeči vložili novo pripravljalno vlogo, pa so narok danes prekinili. Do prihodnjič bo morala sodnica odločiti tudi o zahtevi Grimsovih in njihovega zagovornika, da na pravdanju ni prisotna javnost. (STA)
GOSPODARSTVO
Luka Koper izgubila še eno tožbo
KOPER - Luka Koper je izgubila še peto od šestih tožb, ki jih je vložila proti nekdanji upravi Roberta Ča-sarja, poročajo Primorske novice. Gre za 4,8 milijona evrov težko tožbo v zvezi z ekološkima podjetjema Adriasole in Ecoporto. Sodba še ni pravnomočna, v Luki pa se še niso odločili, ali se bodo pritožili. Luka je nekdanji upravi očitala negospodarno ravnanje pri ustanovitvi omenjenih hčerinskih družb. Ecoporto naj bi se ukvarjal s predelovanjem zaoljenih odpadnih voda z ladij v gorivo, Adria-sole pa naj bi postavljal sončne elektrarne po strehah luških skladišč.
Časarjeva uprava - poleg Ča-sarja so je sestavljali še Aldo in Marjan Babič ter Boris Marzi - naj bi Luki povzročila škodo s tem, ko je z zunanjimi partnerji ustanovila obe ekološki podjetji in jima dala posojila, ki jih je pozneje pretvorila v večinske lastniške deleže, v njih pa ni imela odločilne besede.
Časar, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril v povezavi z nepremičninskimi posli z Luko Koper, je na pričanju prejšnji mesec poudaril, da sta bila oba ekološka projekta s finančnega vidika dobra projekta, ter ocenil, da so njegovi nasledniki projekt ustavili brez utemeljenih razlogov.
Časarjev odvetnik Daniel Pla-ninšec je za Primorske novice poudaril, da je sodišče pravilno ugotovilo, da ni bilo oškodovanja: »Kvečjemu nasprotno: oba projekta, fotovol-taika in zbiranje odpadnih olj, ki ju je zastavila uprava Roberta Časarja, sta bila zelo dobra za Luko. Škoda je samo v tem, da ju nova uprava ni nadaljevala in dokončala.«
Glede izsledkov revizije o ne-rentabilnosti investicije v fotovol-taiko pa je Planinšec poudaril, da je bilo treba projekt izpeljati, ko so bile državne subvencije za to še visoke. Marzijev zastopnik Marko Kosmač pa je za časnik ocenil, da je sodišče ugotovilo, da so imeli člani uprave realno in utemeljeno podlago za prepričanje, da bodo posli prinašali dobiček.
Od šestih tožbenih zahtevkov Luke sicer še traja obravnava tožbe zaradi nakupa slovaške družbe TTI, za kar Luka Koper od bivše uprave zahteva 19,8 milijona evrov.
ITALIJA - Na odprtju tudi župan Dario Nardella
Slovenski konzulat v Firencah
Častni konzul je pravnik in komercialist Salvatore Paratore - Zadovoljstvo veleposlanika Iztoka Mirošiča
FIRENCE - Slovenija ima - poleg v Milanu -generalni konzulat tudi v Firencah. Odprli so ga ob navzočnosti domačega župana Daria Nardelle in veleposlanika Iztoka Mirošiča, diplomatsko predstavništvo bo vodil častni konzul Salvatore Paratore, sicer pravnik in komercialist. Generalni konzulat bo »pokrival« celotno območje srednje Italije.
Župan Nardella je izpostavil zelo dobre odnose med Italijo in Slovenijo, poudaril je tudi, da vse več Slovencev v turistične namene obišče To-skano, predvsem pa Firence. To je v svojem govoru podčrtal tudi Mirošič, ki si je zelo prizadeval za odprtje generalnega konzulata v glavnem mestu To-skane in zibelki italijanske umetnosti ter kulturne dediščine. Odprtja (foto CGE) so se udeležili številni predstavniki florentinskega in toskanskega javnega življenja in zastopniki oblasti ter diplomatskih predstavništev drugih držav.
Slovenija ima trenutno v svetu 25 generalnih konzulatov. Pet jih vodijo poklicni diplomati (mednje sodi tudi Trst), preostalih dvajset pa častni konzuli.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 11. junija 2015
3
LJUBLJANA - Posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju
Italijani in Madžari opozarjajo na neskladja med teorijo in prakso
Uvodna posega poslancev narodnih manjšin Roberta Battellija in Laszla Goncza
LJUBLJANA - Predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji so včeraj na okrogli mizi o pravicah obeh skupnosti, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor, opozorili na neskladje med zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi. Strinjali so se, da bo do ustreznih rešitev mogoče priti le v sodelovanju z državo. Predsednik Pahor je na okrogli mizi spomnil na pripravljene ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti. »Dragoceno je, da je predvideno tudi poročanje o izvajanju teh ukrepov enkrat letno,« je dejal. Na načelni ravni pa je ocenil, da je zdaj čas za miselno prenovo, ki bo osvežila vrednostne korenine slovenske države. Med njimi sta sožitje in strpnost, je poudaril še Pahor.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, ki je skupaj s poslancem madžarske narodne skupnosti Laszlom Gonczom dal pobudo za okroglo mizo (oba sta spregovorila tudi v materinem jeziku), je dejal, da so številne težave povezane z jezikovnim področjem in šolstvom. Ocenil je, da je čas, da se vsi skupaj povežemo s sodobnostjo. »Namen današnjega posveta ni v vprašanju, katere pravice je potrebno zagotoviti avtohtonima narodnima skupnostima, temveč v dolgotrajnem in razširjenem neuresničevanju, ignoriranju iz same ustave izhajajočih norm, ki urejajo pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti v družbi«, je bil jasen poslanec italijanske narodne skupnosti in hkrati predsednik Komisije Državnega zbora za narodni skupnosti Battelli.
Goncz pa je povedal, da je nujna analiza o izvajanju zagotovljenih pravic in nadzor nad tem izvajanjem. To mora biti po njegovih navedbah skupni projekt obeh manjšin in večinskega naroda. Po njegovem mnenju je treba vlaganje v manjšine obravnavati kot investicijo, ne pa kot proračunski strošek.
Po besedah predsednika Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberta Scherianija je nujno sprejeti zakon o avtohtonih narodnih skupnostih ter smiselno nadgraditi tudi vso ostalo zakonodajo, povezano z varstvom avtohtonih narodnih manjšin. Med drugim je nujno dosledno uveljavljanje dvojezičnosti v javni upravi, pravosodju, pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil na narodnostno mešanih območjih, je dejal. Zavzel pa se je tudi za koordinirano delovanje vlade in pravočasno vključevanje pristojnih organizacij narodne skupnosti v pripravo in izvajanje zakonskih norm.
Po besedah predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenca Horvatha državni zbor sprejema zakone, ki jih državni organi na narodnostno mešanih območjih potem kršijo. Državni organi bi morali biti primer dobre prakse, je poudaril. Če politična volja na najvišji ravni obstaja, pa je tako načrtno kot naključno ni na nižjih ravneh, je povedal.
Direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh je spomnil, da je koalicijski sporazum usmerjen v zagotavljanje pravic obeh manjšin, program dela vlade za letos pa predvideva tudi zakon o narodnih skupnostih.
Udeleženci (med njimi tudi Bojan Brezigar, predsednik založbe, ki izdaja Primorski dnevnik) so pozdravili pripravo Načrta ukrepov vlade RS za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti 2015-2018 s predlogom, da se z njim seznani vsa zainteresirana javnost takoj, ko bo to mogoče.
Od desne: Roberto Battelli, predsednik republike Borut Pahor in Laszlo Gönz
LJUBLJANA - Debata na posvetu o Italijanih in Madžarih
»V Sloveniji premalo občutka za multikulturnost in strpnost«
LJUBLJANA - Slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na posvetu o italijanski in madžarski manjšini ocenila, da bo več predlaganih rešitev mogoče uresničiti v okviru nove finančne perspektive. Veliko možnosti pa vidi tudi v medgeneracijskem povezovanju.
V razpravi so sodelovali predstavniki obeh narodnostnih manjšin s področja politike, znanosti in kulture ter predstavniki posameznih državnih in vladnih institucij, ki v praksi skrbijo za izvajanje zapisanega. Prisotni so se strinjali, da Slovenija sodi v evropskem merilu v sam vrh uveljavljanja visokih demokratičnih standardov pri sistemskih rešitvah zagotavljanja pravic avtohtonih narodnih skupnosti, vendar v zadnjem času skupaj ugotavljamo, da se zapisane pravice v vsakodnevnem življenju ne izvajajo v celoti, njihovo uresničevanje
Ministrica Maja Makovec Brenčič
celo nazaduje, pa tudi nadzor nad tem je nezadosten. Ključni problemi so predvsem zanemarljivo uveljavljanje jezikov narodnosti na narodnostno mešanih območjih in nezadosten obseg izobraževanja, predvsem za potrebe iz-
vajanja pravic obeh skupnosti. Med temeljne vzroke za tako stanje pa so navzoči uvrstili predvsem pomanjkanje učenja in uveljavljanja vrednot multi-kulturnosti, spoštovanja različnosti in strpnosti v Sloveniji nasploh. Zato so takšne pogovore, kot je bil današnji, ocenili kot izjemno pomembne za ozaveš-čanje širše slovenske javnosti, da na tem področju problemi obstajajo in da moramo za njihovo resnično odpravljanje očitno najprej doseči neke vrste miselno prenovo. Avtohtoni narodni skupnosti predstavljata namreč obogatitev tako območja, kjer živijo njuni pripadniki kot celotne države. Strpnost, medsebojno razumevanje in sožitje bivanja, spoštovanje razlik in posebna skrb večine za pravice manjšin kot civilizacijski dosežek so vrednote, ki niso dane enkrat za vselej. Zanje si je potrebno nenehno prizadevati.
PRIMORSKA
Nova oprema za kampus Livade
LJUBLJANA - Služba za razvoj in kohezijsko politiko slovenske vlade je potrdila projekt nakupa raziskovalne opreme za Center mediteranskih kultur, ki ima sedež v objektu A univerzitetnega kampusa Livade Univerze na Primorskem. Za naložbo v vrednosti slabega 1,9 milijona evrov bo skoraj 1,6 milijona evrov prispeval evropski sklad za regionalni razvoj. S projektom se bo dvignila tehnološka raven eksperimentalno raziskovalnega in izobraževalnega dela, poudarjajo v vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko.
Nakup nove visokotehnološke raziskovalne opreme bo namreč zagotavljal osnovne pogoje za razvoj novih tehnologij ter še tesnejše sodelovanje med raziskovalno sfero in uporabniki znanja. S tem se bo še bolj krepil prenos znanj iz akademske sfere v javni, profitni in neprofi-tni sektor ter spodbujal interdisciplinarni pristop raziskovanja.
Poleg boljše organiziranosti in kakovosti laboratorijskega dela bo s pomočjo nove opreme mogoče posodobiti nekatere obstoječe preiskovalne metode in uvesti nekatere nove metode, kar bo vplivalo na dvig kakovosti znanstveno-raziskovalnih dosežkov, izboljšalo podporno okolje za gospodarstvo in izobraževanje ter s tem pripomoglo h konkurenčnejšemu gospodarstvu.
S pomočjo nove opreme bo t.i. Stavba A predstavljala edinstveno infrastrukturo na območju Južne Primorske. Ima strateško lego na stičišču Slovenije, Italije in Hrvaške ter potencial, da postane osrednji in referenčni center za biološke in agronomske znanosti v severnem Jadranu. Cilj projekta je namreč prispevati k ohranitvi biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora in izboljšati varstvo okolja.
Načrtovane strategije obsegajo neposredne ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti, vključujejo pa tudi pobude za zmanjšanje vplivov na okolje, posebno na področju kmetijstva. Celotna aktivna raziskovalna oprema bo na enotnem mestu združevala raziskovalno-raz-vojne aktivnosti na področjih upravljanja talnih ekosistemov in vodnih virov, integrirane zaščite rastlin v Sredozemlju, ekološko in trajnostno kmetijstvo na območju Sredozemlja. (STA)
POLITIKA - Lokalne uprave in notranja strankina preosnova
SSk glede reforme računa na razumevanje leve sredine, v prvi vrsti Demokratske stranke
TRST - Deželna reforma krajevnih uprav ohranja absolutno prvo mesto na lestvici politične pozornosti stranke Slovenska skupnost, ki je na nedavnem kongresu obnovila tako pokrajinske kot deželne organe. Pred dnevi se je na svoji prvi seji sestalo novoizvoljeno strankino deželno tajništvo, ki je večji del razprave posvetilo reorganizaciji delovanja stranke v luči predlogov, ki so jih člani in delegati iznesli na nedavnem kongresu v Gorici.
Deželni tajnik Igor Gabrovec je uvodoma poročal o sicer skromnih novostih v deželnem zakonu, ki, kot znano, določa obvezno pot povezovanja občin v zveze oz. unije. Stranka, kot podčrtuje v tiskovnem sporočilu, še vedno trdno verjame v možnost vnašanja vsebinskih izboljšav k zakonu in v tem smislu bo njen deželni svetnik še naprej odločno vztra-
jal s predlogi, ki naj vsaj dvojezičnim in vsekakor zaščitenim občinam priznajo večjo upravno-politično avtonomijo in posledično širše pristojnosti pri sklepanju sinergij na obmejnem območju.
V tem smislu stranka SSk zaupa v sodelovanje in razumevanje s strani koalicijskih partnerjev - v prvi vrsti Demokratske stranke - s katero jo druži še vedno aktualen politično-upravni deželni dogovor in skupna upravna izkušnja v številnih občinskih in v dveh pokrajinskih odborih. Pomemben bo tudi izid pritožb na upravno sodišče, na katero so se obrnila tako števerjanska občinska uprava kot skupina posameznikov iz dvojezičnih občin preko tržaške odvetniške pisarne Petra Močnika.
Slovenska skupnost pozorno sledi tudi postopku spreminjanja italijanske ustave. Pri tem zaskrbljajo po-
Deželni tajnik SSk Igor Gabrovec
litično prečni poskusi omejevanja pristojnosti Dežel s posebnim statutom, kot tudi odklanja vsiljevanje možnosti ustanavljanja mestne ali metropolitanske občine na Tržaškem.
Kar zadeva organizacijo strankinega dela je deželno tajništvo SSk ustanovilo prve tri delovne skupine, in sicer skupino političnih upraviteljev in pravnikov za preučevanje reforme krajevnih uprav (trenutno s posebno pozornostjo vsebinam novih statutov medobčinskih unij), strokovno skupino za posodobitev strankinega statuta in njegovo prilagoditev na zakonske novosti na področju delovanja političnih strank ter odbor za počastitev 40-letnice prvega deželnega kongresa SSk leta 1975. Na predlog deželnega tajnika Ga-brovca sta bila ob podtajniku Marku Jarcu (ki bo v sklopu tajništva odgovarjal tudi za financiranje političnih pobud - t.z. crowdfundinga) imenovana dodatna dva pooblaščena podtajnika, in sicer Miha Coren za videmsko in Giulia Leghissa za tržaško pokrajino.
4	Četrtek, 11. junija 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
GOSPODARSTVO - Banka Italije podala poročilo o gospodarstvu v naši regiji
Optimizem zaradi rasti izvoza, slabo stanje na trgu dela
Gospodarstvo v Furlaniji Julijski krajini je lani po raziskavi Banke Italije zabeležilo rahlo rast. A posamezne težave še vedno ostajajo. Iz strukture rasti je razvidno, da ta sloni predvsem na izvozu. Še vedno pa je stanje domače in končne porabe šibko in zelo počasi okreva. Tako malim obrtnikom kot podjetnikom, ki so vezani prav na porabo gospodinjstev in razmere v gradbeništvu, še vedno manjka posla, sta na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Banke Italije sporočila ekonomista Giovanni Vittorino in Tiziana Sodano. Povedala sta tudi, da so zabeležili večjo rev-
Direktor v odhodu P. Sambati fotodamj@n
ščino in socialno izključenost prebivalstva kot v letih pred krizo. Med letoma 2007 in 2013 se je odstotek revnih povišal za 1,7% točke (s 4,0% na 5,7%).
Izvoz krepi gospodarsko rast
Industrijski obrati v Furlaniji Julijski kraji so leta 2014 zabeležili porast izvoza. K 4,6% rasti so prispevali različni dejavniki; izvozniki so izkoristili konjunkturo, ugodne razmere in potenciale (nizke cene surovin, obresti, tečaj evra in inflacije). Dve tretjini izvoza sta ostali v evrskem območju (glavni zunanjetrgovinski partnerici ostajata Francija in Nemčija), ena tretjina blaga je šla v severno Afriko in osrednjo Ameriko. Povečal se je izvoz lesa, pohištva in ladij, upadla pa je prodaja hišnih aparatov. Z izvozom (v prvih mesecih leta 2015 kar 6% porast) je naša regija popravila le zunanjetrgovinsko bilanco.
Negativen trend v gradbeništvu in na nepremičninskem trgu
V	letu 2014 smo bili že tretje leto zapored priča izjemno obsežnemu upadu obsega poslovanja v gradbeništvu in posledično tudi v industriji gradbenega materiala in ostalih povezanih industrijah. Obseg vrednosti opravljenih del v FJK je upadel za 5,3% točke. V zadnjih sedmih letih (v obdobju med 2005 in 2012) so izdali za 75 odstotkov gradbenih dovoljenj manj (!). Edini pozitivni signal je, da se je lani rahlo povečalo število rezidenčnih kupoprodajnih pogodb (+1,6%). Nižja kupna moč se je izrazila tudi na cenah nepremičnin, ki so na letni ravni padle.
Storitvene dejavnosti niso cvetele niti leta 2014
V	trgovini na drobno Banka Italije še naprej beleži znižanje prometa. Pozitiven signal so zabeležili le pri prodaji »trajnih dobrih«, med katere sodijo avtomobili. Trgovci z motornimi vozili so v letu 2014 prihodek od prodaje povečali za 3,4%. Opazen je tudi 9,2% porast avtomobilskih registracij. Povečal se je promet v tržaškem pristanišču. Negativen trend so zabeležili na deželnem letališču (-12,4% delež italijanskih potnikov in -14,5% delež tujih potnikov) in v turizmu (kar je v nasprotju s turistično inventuro Trsta). Po podatkih Banke Itali-
je so lani zabeležili 6,1% upad italijanskih gostov in 0,2% upad tujih gostov.
Zaposlovanje zelo zadržano
Stopnja registrirane brezposelnosti je v naši regiji lani znašala 8% odstotkov, kar je sicer manj kot na državni ravni (12,5%), a je še vseeno previsoka. V prvem trimesečju letošnjega leta pa je brezposelnost porasla na 8,8%. Najbolj prizadeti so mladi med 15. in 34. letom starosti, med katerimi beležijo kar 16,1% brezposelnost. O tem, kako krhek je delovni trg, priča podatek, da so lani zabeležili rekordno visok odstotek prošenj za socialne blažilce.
Manjše kreditiranje podjetij, večje kreditiranje gospodinjstev
Banka Italije je na podlagi zbranih podatkov ocenila, da se je povpraševanje po posojilih povečalo, prošnje pa so ugodili le podjetjem, ki jih banke definirajo kot »netvegana« podjetja. Četrtina obravnavanih podjetij v naši regiji naj bi bila tveganih in kot taka so v nemilosti bank. Prvič od začetka gospodarske krize se je zgodilo, da so lokalne banke zabeležile pozitiven signal pri investicijskem financiranju. Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, ki pravi, da lani kar 26,7% podjetij ni redno odplačevalo bančnega posojila. Letos so podatki še slabši; v prvem trimesečju je 27,9% podjetij zaprosilo za zamrznitev posojil. Po drugi strani pa se je povečalo povpraševanje po stanovanjskih bančnih kreditih. Banke so odobrile za 11% več posojil kot leto prej in največ v zadnjih treh letih, izdale pa so posojila v vrednosti 600 milijonov evrov, kar je - za primerjavo - še vedno pol manj kot pred krizo leta 2007.
Soneta Čoralič
14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000
550
Število kupoprodaj stanovanj
Legenda: FJK H Italija —
+1,6%
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Zaposlovanje
540
530 —
520 —
510
500
490
Legenda:
2008 2009 delovna sila
2010 2011 I zaposleni —
2012 2013 2014 odstotek brezposelnih
SMRTNA KOSA - Umrl je sociolog Khaled Fouad Allam
Alžirski Tržačan, odličen poznavalec islama
V nekem rimskem hotelu v bližini železniške postaje Termini so včeraj odkrili truplo alžirskega sociologa Khaleda Fouada Allama. Vzroki smrti niso znani, baje je bolehal za sladkorno boleznijo. Star je bil 59 let. Truplo so okrog poldneva odkrili zaposleni v hotelu, ležalo je na tleh, na njem ni bilo znakov nasilja. Policija je preiskala sobo, sodstvo je odredilo avtopsijo: samo po obdukciji bo znano, kaj je povzročilo Allamovo smrt.
Priznani sociolog in publicist, ki se je rodil 2. septembra 1955 v alžirskem mestu Tlemcen, je že dolgo let živel v Trstu. Na mestni univerzi, natančneje na fakulteti za politične vede, se je posvečal raziskovanju in poučeval Sociologijo muslimanskega sveta ter Zgodovino institucij islamskih držav. Poučeval je tudi na univerzi v Urbinu. Veljal je za odličnega poznavalca islamske kulture, spoznavanju in širjenju katere je posvetil tudi več knjig. Med zadnjimi so izšle L'islam spiegato ai leghisti (Islam za liga-še), Avere vent'anni a Tunisi e al Cairo (Dvajsetletniki v Tunisu in Kairu), Il ji-hadista della porta accanto (Sosed dži-hadist).
Khaled Fouad Allam je bil vseskozi angažiran v boju proti nestrpnosti in diskriminaciji. Pogosto je nastopal v javnosti, sodeloval na raznih debatah, se oglašal na straneh dnevnikov Avvenire,
fotodamj@n
Stampa, Re-pubblica, Il Sole 24 ore. Leta 2006 se je tudi preizkusil v politiki in bil v apulijskem okrožju izvoljen v rimski
parlament kot	Alžirski sociolog
poslanec Mar- Khaled Fouad Allam jetice - Oljke.	med lanskim
Kasneje se je	intervjujem
pridružil Demokratski stranki, a ni več kandidiral. Bil pa je na primer eden od izvedencev za islam, ki so sodelovali z italijanskim notranjim ministrstvom.
Kdorkoli se je v Italiji kdaj ukvarjal z islamom, ni mogel mimo Khaleda Foua-da Allama. Posebno v zadnjih letih, ko je islamsko vprašanje tako aktualno. Tudi v našem uredništvu smo ga marsikdaj povprašali za mnenje ali oceno dogajanja na Bližnjem vzhodu in v arabskih državah. Vsakič se je izkazal za prijaznega in zelo podkovanega sogovornika. Svoje besede je vedno utemeljeval tehtno, strokovno, a tudi z veliko mero človečnosti. Avgusta lani ga je na njegovem tržaškem domu obiskal kolega Aljoša Fonda in nato na straneh našega dnevnika objavil
daljši pogovor s pomenljivim naslovom »Iraka, Sirije in Libije ni več« (kdor želi, ga lahko ponovno prebere na naši spletni strani www.primorski.eu). Fonda ga je takrat vprašal, kako težko se je predstavnikom demokratičnega islama kosati z ekstremističnimi težnjami v muslimanskem svetu. Allam je odgovoril, da so skrajneži na ravni politične komunikacije žal že zmagali: vseskozi so na televiziji, radiu in v časopisju, Evropa pa ostalim noče prisluhniti. »Mi ne obstajamo, smo samo predmet antropoloških študij. Smo nevidni in nihče nas ne uporabi. Lahko bi bili koristni, veste? Ampak ne obstajamo. To vam pravi človek, ki je bil poslanec v italijanskem parlamentu.« (pd)
D. Serracchiani
DEŽELA FJK
Odziva na poročilo
Predsednica Dežele Furla-nije Julijske krajine Debora Serracchiani je ob robu predstavitve podatkov o deželnem gospodarstvu izrazila svoje stališče. Podatke je ocenila kot pozitivne, ker kažejo na pomen industrijske panoge v naši regiji. Po njenem mnenju bo v prihodnje treba še več pozornosti posvetiti produktivnim dejavnostim, pozitivne signale pa v kratkem pričakuje tudi na trgu dela. V deželni finančni zakon za leto 2015
F ranče sco Peroni so namreč vključili 90 milijonov evrov, ki jih bodo porabili za vzpostavitev sistema, s katerim bodo zagotavljali delo in izobraževanje mladih. Izhod iz krize bo po Serracchianijevi oceni možen le, če bomo složni in enotni.
Deželni odbornik za finance Francesco Peroni je pohvalil lokalne banke, ki za razliko od večjih bančnih ustanov verjamejo v lokalno gospodarstvo in ga podpirajo s kreditiranjem. (sč)
V	NŠK danes predavanje o Armencih
Narodna in študijska knjižnica ter krožek KRUT prirejata danes ob 18. uri predavanje o Armencih. S tem dogodkom, ki sodi v sklop vseživljenjskih aktivnosti, se tudi zaključuje sezona dejavnosti v NŠK ter niza srečanj bralnega krožka v sodelovanju s KRUT-om. Člani so v tem okviru z branjem že približali armenski kulturi, zato bodo v čitalnici v Ul. S. Francesco z zanimanjem prisluhnili prof. Adriani Hovhannessian, tržaški Armenki, s katero se bo pogovarjal novinar Aljoša Fonda.
Večer s tržaškim pesnikom Claudiom Grisancichem
V	muzeju nekdanje pralnice pri Sv. Jakobu (Ul. San Giacomo in Monte št. 9/1) bo danes ob 18.30 pesniški večer s tržaškim pesnikom Claudiom Gri-sancichem. Pobudo prirejata združenji Tina Modotti in AMIS Scout v okviru niza srečanj na temo narečnih poezij z naslovom Se se vol se pol.
V	Križu jutri mladi domači glasbeni upi
V	Slomškovem domu v Križu bo jutri ob 20.uri glasbena prireditev z naslovom Mladi kriški upi. Na koncertu sodelujejo bodisi gojenci šole Glasbene Matice Marij Kogoj, bodisi gojenci drugih šol in glasbenih tečajev. Poleg Slomškovega doma sta prireditelja večera SKD Vesna in Glasbena Matica.
/
TRST
Četrtek, 11. junija 2015
5
DEŽELA - Okoljevarstveniki in sindikati napeto sledijo dogajanju
Železarna: konferenca za okoljsko dovoljenje AIA
Na sedežu deželne direkcije za okolje in energijo se je včeraj začela tridnevna servisna konferenca, ki naj bi jutri izdala t.i. novo integrirano okoljsko dovoljenje (AIA) za delovanje škedenjske železarne. Pooblastilo bodo izdali na prošnjo družbe Siderurgica Triestina oziroma skupine Arvedi, ki je prevzela tovarno pod Škednjem od družbe Lucchini. Na konferenci bodo obravnavali razna vprašanja, vezana na upoštevanje zakonodaje in okolja ter drugih predpisov, ki se jih mora držati nov lastnik.
Dogajanju na konferenci pozorno sledijo tudi okoljevarstvene in sindikalne organizacije, ki so vsaka iz svojega zornega kota izrazile zaskrbljenost. Naravovarstveni-ke še posebej skrbita zdravje ljudi in okolje in zahtevajo torej korenito zmanjšanje onesnaževanja. V ta namen predlagajo nekateri zaprtje vročega dela proizvodnje, kot je to storilo tudi Gibanje 5 zvezd, ki poudarja, da to ne bo vplivalo na zaposlovanje (o tem poročamo posebej). Sindikate po drugi strani skrbi poleg zdravja prebivalcev tudi ohranjanje delovnih mest. Zaradi tega so izrazili upanje, da bo deželna vlada nazadnje izdala dovoljenje AIA, ker bi v nasprotnem primeru končali v koš ves trud, delo in pogajanja, ki so v zadnjih mesecih in letih privedli do prodaje železarne in podpisa programskega sporazuma. Kar pa zadeva zaprtje koksarne oz. vročega dela proizvodnje, bi to hudo vplivalo na zaposlene, poudarja pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Dela za novo hladno valjarno, ki jo bodo začeli graditi po 18. juniju, so se namreč komaj začela in bo začela valjarna delovati šele januarja prihodnje leto.
Umberto Laureni
Deželna odbornica za okolje Sara Vito je na srečanju s predsednikoma krožka Miani Mauriziom Fogarjem in združenja Servola respira Romanom Pezzetto vsekakor že zagotovila, da namerava deželna uprava na vsak način upoštevati zaščito okolja oziroma zdravja občanov. Na to vprašanje je opozoril tudi tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je poudaril, da škedenjska železarna kljub že sprejetim ukrepom še naprej hudo onesnažuje. Tržaška naravovarstvena organizacija Legambiente je med drugim pozdravila inovacijo, ki jo predstavlja hladna valjarna, a obenem opozorila, da bo potrebno primerno nadzorovanje.
Na servisni konferenci sodelujejo poleg predstavnikov deželne vlade tudi Občina Trst, Pokrajina Trst, tržaško zdravstveno podjetje, deželna agencija za okolje ARPA in skupina Arvedi oziroma družba Siderurgica Triestina. Konferenco je odprlo tržaško podjetje za zdravstvene storitve s poročilom o oceni vpliva železarne na zdravje, ki so ga pripravili v sodelovanju z vsemi dejavniki. Zasedanje se je nadaljevalo s poročilom agencije ARPA, ki je poglobila vprašanje onesnaževanja in vpliv delovanja železarne na okolje. Deželna od-bornica Vito je glede servisne konference še povedala, da je to zelo pomembna faza za izvajanje programskega sporazuma, ki so ga sklenili 21. novembra lani vsi udeleženi dejavniki. Izid konference, je dodala, bo torej poglaviten za začetek del za korenito zmanjšanje onesnaževanja in skratka za preobrazbo škedenjske železarne.
A.G.
G5Z: Trst bo leta 2020 najbolj onesnaženo mesto
Trst bo leta 2020 mesto v Italiji z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi bolezni, vezanih na onesnaževanje. To se bo zgodilo tudi v primeru, da bo mesto »usklajeno« z normativi in da bodo vsi upoštevali od zakona predvidene predpise in ne bo torej stopnja onesnaženosti nikdar presegla od zakona predvidene meje.
To izhaja iz raziskave, ki jo je opravil center za nadzor nad bolezni italijanskega ministrstva za zdravje v okviru t.i. projekta Viias in sta ga predstavila javnosti včeraj tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Pa-tuanelli. Študija jemlje v pretres tri glavne hudo onesnažujoče snovi, in sicer t.i. prašne delce PM 2,5, ki so
Paolo Menis
še manjši in nevarnejši od delcev PM 10, ozon in dušikov dioksid, sta povedala Menis in Patuanelli. Trst bo na osnovi projekcije, kot rečeno, čez šest let prvo mesto v Italiji, medtem ko je bilo leta 2005 na 4. mestu in leta 2010 na 6. za mesti, kot so Milan, Pavia in Neapelj.
Ministrska študija predstavlja v bistvu prvi podrobnostni zemljevid glede vpliva onesnaževanja na zdravje ljudi, razdeljen po deželah, sta povedala predstavnika G5Z in ocenila, da morata Dežela Furlani-ja-Julijska krajina in Občina Trst te podatke upoštevati. V Trstu ni veliko industrijskih objektov, sta dodala in ugotovila, da sta za onesnaževanje najbolj odgovorni sežigalnica in škedenjska železarna. Stalna monitoraža in nadzorovanje očitno nista več dovolj, je poudaril Menis in dejal, da mora deželna vlada čim prej odrediti zaprtje vročega dela proizvodnje v železarni, ki je najbolj onesnažujoč in nevaren za zdravje.
A.G.
Mauro Covacich in Davide Toffolo danes v San Marcu
Pisatelj Mauro Covacich in glasbenik Davide Toffolo bosta danes ob 18. uri gosta kavarne San Marco. Tržaški pisatelj bo prebral nekaj odlomkov iz svoje najnovejše knjige La sposa, član zasedbe Tre allegri ragazzi morti pa bo poskrbel za glasbeno spremljavo.
Soren Bebe trio drevi v muzeju Revoltella
V	veliki dvorani muzeja Revoltella (Ul. Diaz št. 27) bo danes ob 20.30 nastopil danski pianist Soren Bebe, ki se bo predstavil tržaškemu občinstvu s svojim triom v okviru 13. izvedbe prireditve Nove jazzovske poti. Soren Bebe Trio (z njim igrata še Anders Mogensen in Kasper Tagel) bo prvič igral v Italiji. Vstop je prost.
Jackie: prvi roman o Jacqueline Kennedy Onassis
V	krožku American Corner na Trgu sv. Antona št. 6 bodo danes ob 17.30 prvič predstavili prvi roman o življenju Jacqueline Kennedy Onassis. Knjigo Adriana Angelini-ja Suta (založba Gaffi Editore, 20 evrov), ki je sad 5-letnega raziskovalnega dela, bo ob prisotnosti avtorja predstavila novinarka Arian-na Boria. Vstop je prost.
DEVIN-NABREŽINA - Odobrene na občinski seji z glasovi levosredinske večine
Nove »osnove« za davek Imu
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji seji odobril odlok o »določanju vrednosti in kriterijev za preverjanje ustreznosti davčnih osnov za zazidljiva območja.« Za tem birokratskim zvarkom se preprosto »skrivajo« nove osnove za določanje občinskega davka na nepremičnine Imu, ki bodo stopile v veljavo letos.
Ukrep ni od muh. Občinska uprava je poverila specializiranemu podjetju nalogo, naj izlušči srednjo vrednost zazidljivih površin, tako za stanovanjske potrebe, kot za trgovske in obrtniške dejavnosti. To je tudi storilo, in ugo-
tovilo, da naj bi povprečna vrednost znašala 136 evrov na kvadratni meter za zazidljive površine za rezidenčne potrebe in 76 evrov za trgovska in obrtniška območja.
Ampak, ko bi to osnovo uveljavili za določanje davka Imu na vsa stanovanja v občini, bi to bilo neuravnovešeno, ker so nekateri predeli v občini »bolj prestižni«, in so zatorej na tistih območjih stanovanja dražja, drugi pa manj. Zato je občinsko ozemlje razdelilo v tri ozemeljske cone. Najbolj »prestižna« cona A obsega Devin, Ribiško naselje, Sesljan in Vižovlje. V tej
Parametri gradbene zmogljivosti
Območna cona	Količnik Vrednost
na kv.m.
A: Devin, Ribiškonaselje, Sesljan, Vižovlje ............1,20 .........163,20 €
B: Štivan, Nabrežina Kamnolomi, Nabrežina Postaja......1,00 .........136,00 €
C: Medja vas, Mavhinje, Cerovlje, Šempolaj,
Praprot, Trnovca, Prečnik, Slivno .................0,70 ..........95,20 €
LORENZO CORIGLIANO
coni bo znašal ozemeljski indeks 1,20, kar pomeni, da bo davčna osnova poskočila za 20 odstotkov (od osnovnih 136 € na kvadratni meter na 163,20 evra). V coni B, ki obsega Štivan, Na-brežino Kamnolomi in Nabrežino Postaja bo obveljal osnovni indeks 1,00 (pomeni 136 € na kvadratni meter). V coni C, to je v Medji vasi, Mavhinjah, Cerovljah, Šempolaju, Praprotu, Trnov-ci, Prečniku in Slivnem pa bo osnovni indeks znižan na 0,70, kar pomeni, da bo davčna osnova znižana za 30 odstotkov (od 136 € na kvadratni meter na 95,20 evra).
Ob teh ozemeljskih danosti je občinska uprava vzela v poštev tudi pet kriterijev, ki bodo soodločali o davčni stopnji. V poštev bo na primer prišla lokacija nepremičnine (ali je v rebri, ali na položnem terenu; ali se nahaja v bližini anten mobilne telefonije; ali pa se nahaja v bližini raznih služnosti ...). Nepremičnine, ki se bodo nahajale na teh območjih, bodo tudi deležne »olajšav«.
Odlok je v dvorani občinskega sveta predstavil občinski odbornik za finance Lorenzo Corigliano. Poudaril je, da namerava občinska uprava na ta način »uravnovesiti« doprinos davka na nepremičnine Imu: Tako bodo lastniki bolj luksuznih nepremičnin, ki se nahajajo v »bolj uglednih« predelih občine, prispevali v občinsko blagajno več od lastnikov »manj prestižnih nepremičnin.
Med razpravo so svetniki desno-sredinske opozicije ostro kritizirali ukrep. Sklep pa je bil odobren, in sicer z glasovi svetnikov levosredinske večine, medtem ko je opozicija glasovala proti.
M.K.
OBLETNICA - Pobude Unije Istranov in Lege Nazionale
»Konec okupacije«
Jutri bo minilo 70 let od odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz mesta - Odkritje spomenika
Jutri bo minilo točno 70 let od odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz osvobojenega Trsta. Za marsikoga je bila to »40-dnevna okupacija« mesta, kot so na včerajšnji novinarski konferenci večkrat poudarili zastopniki ezulskega združenja Unione degli istriani (Unija Istranov) ter Lege Nazionale in Federa-zione grigioverde. Na srečanju so predstavili pobude ob tej obletnici, ki bodo dosegle vrhunec ob 16.30 z odkritjem spominskega kamna v parku na griču Sv. Justa. Na odkritju bosta govorila župan Roberto Cosolini in predsednik Unije Istra-nov Massimiliano Lacota.
Massimiliano Lacota
Spominsko obeležje je posledica resolucije, ki jo je lanskega poletja odobril tržaški občinski svet na pobudo gibanja LAltra Trieste (Franco Bandelli in Alessia Rosolen). Pro-
ti je glasoval le predsednik občinske skupščine Iztok Furlanič (ga ne bo na jutrišnjem odkritju) ob vzdržanju Daniele Gerin (SEL) in svetnikov DS Tiziane Cimolino in Sebastiana Tru-glia. Spomenik je stal 8.450 evrov, od katerih jih je na osnovi sklepa Co-solinijevega odbora Občina prispevala 5 tisoč.
Lacota je povedal, da se bodo jutri spomnili tudi policistov, »ki so jih med okupacijo Trsta aretirali in so potem končali v fojbah.« Ob 18. uri bo na sedežu Lege Nazionale v Ul. Donota 2 profesor Stefano Pilotto govoril o 70-letnici odhoda jugoslovanskih vojakov iz Trsta.
PRISELJENCI
SAP zahteva
zamrznitev
Schengena
Ilegalnih priseljencev je vedno več, policistov pa vedno manj, saj jih je med drugim mnogo odšlo iz Trsta in dežele FJK v Lombardijo za nadzorovanje svetovne razstave Expo 2015. Tržaški policijski avtonomni sindikat SAP zahteva zaradi tega poostritev kontrol na obmejnih prehodih in prenehanje sprejemanja prebežnikov iz Afrike, še predvsem pa predlaga zamrznitev schengenskega sporazuma. Pokrajinski SAP je na to že več krat opozoril, je zapisal sindikat v tiskovni noti in še zahteval, da se opusti zamisel o ukinitvi mejne policije.
aJi-Ai?
m
6
Četrtek, 11. junija 2015
TRST
DOLINA - Jutrišnji Junijski večer
Koncert zborov Vodnik in Radiše
Včeraj danes
Moški pevski zbor Valentin Vodnik
Pretekli petek so se v organizaciji SKD Valentin Vodnik iz Doline pričeli tradicionalni Junijski večeri, ki jih društvo prireja že četrto desetletje neprekinjeno. Posebnost teh večerov je prostor, kjer se odvijajo: društvena dvorana, cerkev sv.Martina, studenec na Kaluži, trg na Gorici, značilna vaška dvorišča. Te zadnje izbire je uvedel domači moški pevski zbor, ki je po raznih vaških predelih zaključil sezono s koncertom v lastni izvedbi ali v družbi s prijateljskimi zbori. Pa še eno novost so uvedli pevci. Med napovedjo skladb so vnesli zgodovinske podatke ali anekdote za tisti vaški predel, kjer se je koncert odvijal. To je občinstvo zelo zanimalo, ker je zgodovina Doline zelo bogata, a zlasti starejših podatkov ali dokumentov večina vaščanov ne pozna.
Letošnja izbira je padla na prireditveni prostor, kjer ob priliki Majence pripravljajo hrano za obiskovalce, pri novi polifunkcionalni zgradbi »v Puokle«.
Izbira ni bila naključna, saj se prostor nahaja le nekaj korakov od osrednjega vaškega trga, ki je tesno povezan s številnimi zgodovinskimi dogodki. In prav tem dogodkom in raznim obletnicam bo posvečena letošnja prepletajoča napoved, ki bo skladbe in dogodke medsebojno povezovala. 100-letnica vstopa Italije v prvo svetovno vojno in 70-letnica zaključka druge svetovne vojne sta vsem znani. Malokdo pa ve, da je Dolino in bližnje vasi hudo prizadela še ena vojna grozota. Pred 400 leti je bila namreč vas požgana. Več bodo obiskovalci o novih dokumentih in drugih dognanjih zvedeli na sobotnem koncertu.
Koncert bo poleg moškega zbora Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič sooblikoval še mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš na Koroškem, ki ga vodi Nuži Lampichler. Radišani so v Dolini redni gostje. Prvo izmenjavo so pevci izvedli že
NABREŽINA - Skupina Relevé
Zaključek baletne sezone
Baletna skupina nastopila pod vodstvom plesne pedagoginje Marjetke Kosovac
Pri SKD Igo Gruden že štiri leta pod vodstvom plesne pedagoginje Marjetke Kosovac deluje baletna skupina Relevé. Letošnja sezona je bila zelo bogata z nastopi in novimi izkušnjami. Decembra so starejše deklice imele čast sodelovati pri koncertu Tinkare Kovač, ki je nosil naslov Moj Trst. Z njim se je znana pevka poklonila mestu, na katero jo vežejo umetniške in prijateljske vezi. Del teh vezi je že lani z nastopom na Valentinovem večeru postala tudi baletna skupina Relevé, v letošnji sezoni pa so to prijateljstvo še enkrat potrdili. Tik pred božičnimi prazniki je skupina sodelovala tudi pri baletni pravljici Vila Zaspan-
ka, pri kateri so se združili plesalci SKD Igo Gruden, ŠKUD15. februar iz Komna, Baletnega društva Sežana in SKD France Prešeren iz Boljunca.
Januarja so si deklice ogledale gala predstavo Hrestač - Božična zgodba v operni hiši v Ljubljani, ki je slavila stoto ponovitev. Ob tej priložnosti so bili vsi gledalci povabljeni v zaodrje na posebno praznovanje v družbi ustvarjalcev predstave, kar se je še posebej vtisnilo v otroške spomine.
Da ne bi vse praznično dogajanje prehitro izzvenelo, je glasba iz baleta Hrestač spremljala večino koreografij, ki so sestavljale program junijskega zaklju-
Zaključna predstava baletne skupine Relevé
čnega večera. Deklice so tako zaplesale španski in orientalski ples, nadalje ples piščali in koračnico, pri kitajskem plesu pa so lahko zaploskali deklicam iz SKD France Prešeren iz Boljunca, ki so nastopale kot gostje. Najmlajše deklice iz domačega društva so nastopile z živahnimi koreografijami, v katerih so se vživele v zajčke in dežne kapljice. Predstavo so obogatila še dekleta iz skupine za jazz balet iz Boljunca in Baletnega društva Sežana, ki so zaplesale na melodije sodobnih popevk. Večer se je zaključil z bučnim aplavzom in slavnostno torto, v ozadju pa se že snujejo novi načrti za prihodnjo sezono. (j.s.)
Danes, ČETRTEK, 11. junija 2015
SREČKO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 2.04 in zatone ob 15.06.
Jutri, PETEK, 12. junija 2015
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,3 stopinje C, zračni tlak 1017,8 mb ustaljen, vlaga 53-odstotna, veter 18 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C.
[I] Lekarne
arhiv
leta 1971, ko sta zbora vodila sedaj že oba pokojna pevovodja Ignacij Ota in Šimej Wrulich. Pevce je družila sorodna usoda. Oba zbora delujeta v zamejstvu, kjer jima okolje ni bilo vedno naklonjeno, oba izvirata iz starih kmečkih vasi in oba delujeta že dlje kot eno stoletje. Zato izmenjave potekajo na vsakih nekaj let že več kot štiri desetletja. Lansko sezono sta zbora skupno zaključila s koncertom pred lepim kulturnim domom na Radi-šah, letos je na vrsti Dolina. Seveda bo po koncertu na vrsti družabnost, kjer se bodo pevcem pridružili tudi vaščani, da bodo skupaj s koroškimi prijatelji obujali spomine na lepe pevske dogodke.
Letošnji prvi junijski je uvedla dramska skupina MOSP z Opčin z veseloigro 11. A.M.Branč pri nas. V društveni dvorani je kljub vročini prisluhnila štirim dekletom kar lepo občinstvo. Tudi za tretji junijski je na programu komedija. O tem pa naslednji teden. (v.k.)
M4 Kino
Do nedelje, 14. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Jurassic World«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E' ar-rivata mia figlia«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 20.00 »Il fascino indiscreto dell' amore«; 21.45 »Fela Kuti - il potere della musica«.
FELLINI - 16.00, 17.45, 19.45, 21.30 »The Salvation«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le regole del caos«; 18.00, 21.30 »Youth - La giovinezza«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Vulcano - Ixcanul«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.00 »Sei vie per Santiago«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.30, 21.00 »Jurski svet«; 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 17.45, 20.10 »Pobesneli Max«; 21.15 »Pobesneli 3D«; 15.30, 19.00 »Prava nota 2«; 17.25, 19.40 »Prelomnica Svetega Andreja«; 17.00 »Spuži na suhem 3D«; 15.45, 18.10, 20.30 »Vohunka«; 15.50 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Mama je ena sama«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 22.00 »Affare fatto«; 19.50, 22.00 »Ju-rassic World«; Dvorana 2: 17.00, 19.15, 21.30 »Jurassic World 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.10, 22.00 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 16.30, 18.45, 21.15 »Fury«; 16.30, 20.10, 22.15 »Wolf Creek 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 17.20, 19.10, 21.50 »Jurassic World«; 18.00, 20.40 »Jurassic World 3D«; 19.50, 22.00 »Insidious 3«; 16.25, 19.00, 21.35 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 16.40, 19.05, 21.30 »San Andreas«; 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«; 17.00, 19.15, 21.30 »Wolf Creek 2«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Jurasic World«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Fury«; Dvorana 3: 18.15, 21.00 »Jurassic World 3D«; Dvorana 4: 17.30, 22.00 »La risposta e nelle stelle«; 19.50 »Le regole del caos«; Dvorana 5: 17.30, 20.15, 22.10 »Io e Arlecchino«.
Založba Mladika
čestita
Miroslavu Košuti
ob prejemu Levstikove nagrade
za življenjsko delo.
SI Šolske vesti
DIZ J. STEFAN sporoča, da bodo v petek, 12. junija, ob 11. uri, objavljeni učni uspehi dijakov za š.l. 2014/15. Dijaki se zberejo po razredih.
SLOV.I.K. - Na spletni strani www.slo-vik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast v letu 20152016, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27. leta starosti. Na spletni strani so objavljene vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Za dodatna pojasnila info@slovik.org. Prijave do 15. septembra.
M Izleti
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Ra-bac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Odhod ob 7.30 s trga Oberdan, še prosta mesta. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera).
IZLET LETNIKOV 1960 v Rovinj, 13. junija, odpade.
SPDT organizira v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet v Avstrijo z vzponom na gori Mallnock in Klomnock. Predvideni sta tehnično nezahtevna 5-urna tura ali vzpon z žičnico in grebenska nezahtevna tura. Odhod iz trga Oberdan ob 6.00. Izlet je primeren za vse. Za info in prijave, do srede 17. junija, tel. št. 040-413025 (Marinka).
LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa, organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Za ostale info in vpisnino na tel. 333-1157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan).
SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madalena) ali skd.rdecazvezda@gmail.com.
/
TRST
Četrtek, 11. junija 2015
7
ÜÜ Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594.
DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 327-8343914.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040200898.
V	MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451.
V	PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
E Mali oglasi
4 MT. ČOLN abbatte open, s prikolico ellebi in z raznimi pripomočki prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3343362994.
GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO išče delo pri negi starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št.: 00386-40432304.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251.
IŠČEM rabljeno otroško kolo za dečka 5 ali 6 let. Velikost koles 40 cm. Tel. št.: 340-8407033.
PRODAM hondo HRV sport, letnik 2000, v odličnem stanju. Tel. št.: 3358172480.
PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Cena po domeni. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov).
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici. Tel. 340-0855716.
Ü3 Obvestila
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do danes, 11. junija na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave do 12. junija na tel. št. 040-635627 ali sloga.in-fo@gmail.com.
MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL vabi na šagro od petka, 12. do nedelje, 14. junija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili Ansambel Nebojsega, Red Rocket in Klapa iz Brega. V soboto bo potekal turnir v briškoli. Prijave na dan turnirja od 15. do 17. ure.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
ŠAGRA NA KRMENKI: KD F. Ventu-rini vabi od 12. do 15. junija na tradicionalno vaško šagro. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili ansambli: Mish Mash, Alterego, Kraški muzikanti in Maniax.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev Zgodba o Minionih, ki bo v soboto, 13. junija, ob 18.30 v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike na spominsko sv. mašo za vse žrtve druge svetovne vojne, ki bo v nedeljo, 14. junija, ob 17.00 v tržaški Rižarni. Ma-ševal bo dr. Primož Krečič pel bo združeni pevski zbor ZCPZ iz Trsta.
ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivol-leya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com.
DSI vabi v ponedeljek, 15. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 na srečanje z dr. Alešom Bučarjem z mariborske univerze, ki bo govoril na temo »Migracije in kriminaliteta - pogled preko meje stereotipov in predsodkov«. Gosta bo predstavil prof. Aleksij Kalc. Začetek ob 20.30.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 349-7730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), in-fo@accademialiricasantacroce.com.
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta).
NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.0017.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 3296022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander).
SLORI - razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje ponedeljek, 15. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org.
SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padri-če organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it.
UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI (ELIC) vabi na otroške likovne delavnice »Barve našega sveta« z Leonardom Cal-vom: od 15. do 18. junija 9.30-12.00 in od 22. do 25. junija 9.30-12.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Od 29. junija do 3. julija 9.3012.00 v Miljah. Info in prijava na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah ti-
pa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od
15.	do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 14.
AŠD POLET vabi na 47. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotal-kališču na Pikelcu, Repentabrska ul. na Opčinah.
JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD KRASNO POLJE - Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 19.00 v prvem sklicanju in ob 21.00 v drugem sklicanju, v prostorih Srenjske hiše v Gročani.
ZSKD sporoča članom in mladim med
16.	in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683.
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij«, ki bo v soboto, 20. junija, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabre-žini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Za info in prijave tel. št. 3474437922 ali 334-7520208.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES in Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli ob vikendih: 20. in 21. junija ter 27. in 28. junija 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 0409882109 ali 338-3476253.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 41. Šagro v Praprotu v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija. V soboto, 20. junija, turnir v briškoli in ex-tempo-re ter ples s skupino Ne me jugat. V nedeljo, 21. junija, turnir v skrlah za »18. Memorial Radovan Doljak«, tekma v košnji, nastop srbske folklorne skupine »Pontes - Mostovi« in ples s skupino Happy day.
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
SKD F. PREŠEREN vabi na svetoivan-ski kres na Jami v Boljuncu v torek, 23. junija. Kulturni program se bo pričel ob 20.30. Nastopali bodo MoPZ Fantje pod latnikom, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore v organizaciji dekliške Boljunec in prižig kresa.
POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vigred, bo od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajni-stvo@skdvigred.org ali tel. 3803584580.
POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310.
Prireditve
NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA na Opčinah vabi na Zaključno prireditev, ki bo v danes, 11. junija, ob 12.30 v Prosvetnem domu na Op-činah.
NŠK IN KRUT vabita na predavanje Adriane Hovhannessian o Armencih v Trstu, ki bo v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20, danes, 11. junija, ob 18. uri. Pogovor bo vodil Aljoša Fonda.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na predavanje »Vzgajanje otrokovega talenta za bodočnost v mi-roljubju. Empatija misli Marie Mon-tessori in Davida Ferriz Olivaresa« v petek, 12. junija, ob 19.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja in vabi na zaključni nastop gojencev glasbenih tečajev v petek, 12. junija, ob 20. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih.
SKD VESNA, Društvo Slomškov dom in Glasbena Matica vabijo na koncert »Mladi kriški upi« v petek, 12. junija, ob 20.00 v Slomškovem domu v Križu.
V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.0012.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.0012.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto.
ZDRUŽENJE BAMBINI DEL DANUBIO ONLUS vabi na dobrodelni koncert MePZ Jacobus Gallus (dirigira Marko Sancin) v petek, 12. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Sodelujeta sopran Nada Carli in me-zosopran Valentina Sancin.
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, prireja v soboto, 13. junija, ob 20. uri predavanje na temo: »Človek na pre-vesici - antropozofija in židovstvo v življenju in delu Saula Bellowa, prejemnika Nobelove nagrade«. Predaval bo dr. Davide Espro. Priporočamo, da se prijavite na tel. 339-7809778.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v soboto, 13. junija, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert zbora arhitektov Slovenije ArhiVOX, ki ga vodi Jelena Susnik.
KRIŠKI TEDEN 2015 v priredbi SKD Vesna: sobota, 13. junija, Naši mladi ustvarjalci; torek, 16. junija, 6. poklon Liviu Bogatcu; petek, 19. junija, veseloigra Svakinja da te kap in nedelja, 21. junija, Flamenko pod zvezdami. Vse prireditve bodo v Domu A. Sirka ob 21. uri. V torek, 23. junija, »pri Pro-cesji« kres s Kraškimi ovčarji.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB -ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kontovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kontovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana).
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA
vabi na 2. Junijski večer »Koncert na vasi«, v soboto, 13. junija, ob 18.30 v prostorih Majence. Nastopata MoPZ V. Vodnik in MePZ Radiše (Avstrija).
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi ob zaključku sezone na zabavno kraško muzikomedijo »Utrinki«, v izvedbi skupine KUD Grešni kozli. Z glasbo in številnimi prizori bosta publiko zabavala Matej Gruden in Iztok Cergol. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, v nedeljo, 14. junija, ob 18. uri.
»EENY MEENY MINY MOE«: srhljivka, v izvedbi odrasle skupine MOSPa v režiji Helene Pertot, bo v nedeljo, 14. junija, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Predstava je primerna za odraslo publiko. Vabljeni!
GLASBENA MATICA - ŠOLA »M.KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert S flavto v poletno noč v nedeljo, 14. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tja-ša De Luisa, Valentina Jogan, Jan Kalc, Urška Petaros in Metka Zeriali iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega vabijo na zaključni koncert v nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini.
SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni večer društvenih zborov v nedeljo, 14. junija, ob 20. uri. Nastopajo: OPZ Pet-pedi (vodi Mirko Ferlan), MlPZ Igo Gruden (vodi Mirko Ferlan), DPZ Kraški slavček - Krasje (vodi Petra Grassi) in MePZ Igo Gruden (vodi Janko Ban).
DSI vabi na ogled fotografske razstave »Na poti enakopravnosti - Ženska to-ponomastika v Sloveniji« v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v prvem nadstropju. Urnik: ponedeljek, sreda, petek, sobota 16.00 - 18.00; torek, četrtek, nedelja 11.00 - 13.00 do vključno ponedeljka, 15. junija. Za ostale informacije na tel. 329-0224074.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 19. junija, ob 20.30 na »Svet je bratstvo in ljubezen«, pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji s presenečenjem. Nastopa ŽVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc.
AVIACIRKUS - SKD F. Prešeren in SKD Slovenec vabita, v sklopu svetoivan-skih večerov, v soboto, 20. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija A. Corbatto.
BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU -
SKD F. Prešeren in SKD Tabor, v sklopu svetoivanskih večerov, vabita v nedeljo, 21. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija Sergej Verč.
FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu.
RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca.
V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI (Ul. sv. Frančiška 20) je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: ponedeljek - petek, 10.00-18.00.
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU razstavlja svoje mandale Tanja Kralj, do 3. julija. Urnik razstave: ponedeljek - petek: 9-13, ponedeljek in sreda 15-17. Vabljeni k ogledu.
Prispevki
V spomin na drago teto Albino Boga-tec daruje Majda 30,00 evrov za na-brežinsko cerkev.
Ob 10. obletnici smrti očeta Milana Bevka darujeta Tatjana in Antek 35,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
8
Četrtek, 11. junija 2015
TRST
/
ŠOLSTVO
Zadnji
dan
pouka
Na šolah vseh vrst in stopenj bo danes vzdušje posebno, kot se pač spodobi za zadnji dan pouka. Na nekaterih šolah bodo imeli zaključne šolske prireditve, na drugih bodo učitelji in profesorji seznanili učence in dijake s šolskimi uspehi, nakar se bodo za večino šolarjev odprla vrata nekajmesečnih počitnic.
Drugače pa bo z dijaki zadnjih razredov nižjih in višjih srednjih šol. Te čaka še zaključna preizkušnja, mala oziroma velika matura, kot pogovorno pravijo zrelostnim izpitom.
Ti se bodo začeli prihodnji teden, najprej s pisnima nalogama, s tako imenovanim testom in nato še z ustnimi izpiti.
PROJEKT OVERNIGHT - Ob sobotah od 13. junija do 5. septembra
Preventiva na štirih kolesih in boni za taksije
Že deseto leto zapored se med mlade Tržačane vrača preventiva na štirih kolesih, ki jo poznamo pod imenom Overnight. Projekt, za katerim od vsega začetka stoji Zdravstveno podjetje, ki odlično sodeluje s Pokrajino in Občino Trst ter socialnimi zadrugami, so predstavili na novinarski konferenci, na kateri so ponovili, da bodo tudi tokrat mlade seznanjali z negativnimi učinki zlorabe alkohola in nedovoljenih drog.
Akcija bo letos potekala vsako soboto od 13. junija do 5. septembra, ekipa Overnight pa bo operativna tudi v primeru večjih dogodkov med tednom. Usposobljeni zdravstveni in socialni delavci bodo mladim ljudem na razpolago pred Velikim trgom (od 22. do 24. ure), od polnoči naprej pa pred kopališčem Ausonia in klubom Etnoblog. Na to lokacijo se je namreč v zadnjih letih preselila t.i. movida.
Na predstavitvi projekta so spregovorili tudi podžupanja Fabiana Martini, občinski odbornik Edi Kraus in pokrajinski odbornik Vittorio Zollia. Institucionalni predstavniki so ocenili, da so preventivne akcije, v okviru katerih mladim sporoča-
jo, da alkohol in droga nista sinonima za zabavo, dobrodošle in potrebne. Antonia Contino iz Zdravstvenega podjetja je izpostavila podatek, da kar četrtino prometnih nesreč povzročijo mladi med 18. in 24. letom starosti. Ob tem je dodala, da
Predstavitev pobude Overnight v tržaški občinski palači
s projektom Overnight ne želijo grajati-mladih, ki jim zabava predstavlja druženje z alkoholom, ampak jim želijo prisluhniti in jim šele v nadaljnji fazi razložiti škodljive učinke zlorabe alkohola in drog.
Na zabavo se bo od sobote naprej peljal tudi pisan avtodom, ki bo stacioni-ran pred omenjenimi lokali. Poleg avto-doma bo na parkirišču pred kopališčem Ausonia tudi t.i. chill out šotor, v katerem si bodo vinjeni lahko zbistrili glave. Na predstavitvi projekta so spregovorili tudi o bonih za taksije. Pokrajina Trst bo tudi letos na razpolago dala dva tisoč bonov v skupni vrednosti deset tisoč evrov. Vsak bon bo vreden pet evrov, prevzamejo pa ga lahko mladi med 16. in 25. letom starosti. Mladoletniki za prevzem bonov potrebujejo pooblastilo staršev. S tem ukrepom želijo mlade spodbuditi, naj vinjeni ne sedejo za volan. (sč)
ŠEMPOLAJ - Zaključna šolska prireditev
Muzikal Palček v Štalci
Otroci odigrali ljubko predstavo, ki jo je napisala in uglasbila učiteljica in kantavtorka Lara Puntar
Zgoraj utrinek iz muzikala Palček; levo številno občinstvo v šempolajski Štalci
fotodamj@n
V natrpani Štalci v Šempolaju so v torek otroci celodnevne osnovne šole ob zaključku šolskega leta zabavali občinstvo z muzikalom Palček. Zvestega prijatelja, po katerem je palček tako hrepenel, so otroci na koncu predstave vendarle našli. Mavrica jim je podarila tudi sedem kreposti in Palček je z njimi pomagal živalim: plahe kače so postale pogumne, srake poštene, veveričke radodarne, žabe pa polne moči in zagona. Muzikal je napisala in uglasbila šempolajska učiteljica in kantavtorka Lara Puntar. Kostume in scenografijo so otroci izdelali sami pod vodstvom umetnice Katerine Kalc. Petje v živo je spremljala kitara učiteljice Lare in otroci so z užitkom nastopali. Nagrajeni so bili z dolgim aplavzom navdušenega občinstva.
Šempolajska osnovna šola je že znana po svoji tradiciji ukvarjanja z umetnostjo in nastopanjem, po svojih likovnih in gledaliških delavnicah in zaključnih gledaliških predstavah. Sporočilo letošnje je marsikomu prišlo do živega: da je zmaga v sodelovanju in ne v tekmovalnosti, v sočustvovanju in ne v osredotočanju nase in v želji, ne da stojimo sami, zmagovalci na prvi stopnički, ampak da s skupnimi močmi uresničimo svoje sanje. (i.b.)
ŠOLSTVO - Dvodnevna strokovna ekskurzija
Dijaki liceja Slomšek v Ljubljani in Kamniku
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Zavod za šolstvo nudita vsako leto liceju Antona Martina Slomška vodeno dvodnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo za dijake in profesorje - spremljevalce. Letos smo se dijaki 3. hum., 3. družb. -ek. in 5. hum. z našimi profesorji podali v Ljubljano in Kamnik (na sliki). V Ljubljani smo najprej obiskali Šolski muzej, kjer nam je vodič nazorno orisal zgodovino vzgoje in šolstva od prazgodovine do danes.
Nato pa smo se sprehodili po
Oblak Niko: pri Sv. Ivanu igra o ribici, v Dijaškem domu pa maček Muri
Prejšnji petek so s prireditvijo in prijetnim druženjem zaključili leto v slovenski sekciji občinskega otroškega vrtca Oblak Niko pri Svetem Ivanu. Malčki, sredinčki in velički so nastopili v vzgojni igri o ribici, ki je morskim prijateljem podarila svoje bleščeče luske in jih tako osrečila. Igra se je končala z radostnim plesom, v katerega so se vključili vzgojiteljice in starši.
Maček Muri pa je bil rdeča nit zaključne prireditve malčkov, ki obiskujejo vrtec Oblak Niko v Dijaškem domu.
Ker letos mineva štiridesetletnica letnica izida priljubljene otroške knjige, so vzgojiteljice zaključno prireditev posve-
Levo prizor iz igrice o ribici pri Sv. Ivanu; desno mucke mačka Murija v Dijaškem domu
fotodamj@n
tile tej zgodbi. Otroci vrtca Oblak Niko so se izkazali kot odlični igralci, pevci in plesalci. Iskrivo in igrivo so uprizorili ma-
čka Murija, njegovo prijateljico Muco Maco in razbojnika Čombeja ... In nasmejali vse prisotne ... (af)
mestnem središču in obiskali knjižni sejem ob mednarodnem tednu knjige. Po skupnem kosilu v BTC-ju nas je čakal klasični ogled Narodne galerije, zvečer pa smo prisostvovali premieri lutkovne predstave Collodijevega Ostržka v Lutkovnem gledališču. V gledališču smo uživali ob odlični uprizoritvi in pri tem opazovali prisrčne odzive otrok.
Naslednjega dne smo se odpravili v Kamnik, v Šolski center Rudolfa Maistra. Tu so nas profesorji, po-dravnatelj in dijaki prijazno sprejeli. Po uvodnih pozdravih smo se obiskovalci razdelili po skupinah. Vsaka skupina je dobila svojega vodiča - dijaka, ki nam je razkazal šolsko poslopje, učilnice, laboratorije, telovadnico in šolski vrt. Sledila je uradna predstvitev šole s predavanjem in kulturnim sporedom, nato pa še ho-spitacije. Po kosilu v šolski menzi so nam naši vodiči razkazali kamniške znamenitosti, po pozdravih pa smo se odpravili do Kamniške Bistrice in se z gondolo povzpeli na Veliko Planino. Tu smo ob prekrasnem vremenu uživali lepote narave.
Po mnenju vseh udeležencev je bila ekskurzija zelo uspešna in koristna, ker smo bili deležni veliko novih spoznanj. Veseli pa smo tudi, da smo navezali stike z dijaki in dijakinjami gimnazije ter srednje vzgojiteljske šole, ki nam bodo že jeseni vrnili obisk.
Dijaki 4. razreda humanističnega liceja
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 11. junija 2015
9
GLOSA
Slovenci, ne slabši ne boljši od drugih Balkancev
JoZe Pirjevec_
Eden od »samostojnih kulturnih delavcev«, ki brskajo po arhivih UDBE, da odkrijejo nespodobnosti starega režima, je med drugim našel poročilo iz leta 1987, kjer sem omenjen tudi jaz. Kot je iz konteksta očitno, sta takrat prišla v Trst dva britanska zgodovinarja, ki ju je spremljal ljubljanski kolega. Srečali smo se na radijski okrogli mizi, kolega, ki nastopa pod pseudonimom »Kaktus« ali »Trn«, pa je nato o pogovoru poročal UDBI. Ker sem pravkar dobil štipendijo Sovjetske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje v Moskvi, je posumil, da imam »ruski rep«, da sem torej v zvezi s tamkajšnjimi tajnimi službami.
Ko me je časnikar tednika »Reporter« po elektronski pošti prosil, naj dokument komentiram, sem mu odpisal, da revije, s katero sodeluje, ne cenim. Ker pa njega osebno ne poznam in ga nočem enačiti z »Reporterjem«, mu bom kljub temu odgovoril. Dejal sem, da se tistega daljnega srečanja le bežno spominjam, da nimam pojma, kdo naj bi bil »Kaktus« oziroma »Trn«, in ga opozoril, da sem v tistih letih raziskoval tudi v Washingtonu, Londonu, Munchnu in še kje. Lahko bi me torej osumili, da sem agent ameriških, britanskih in drugih tajnih služb. Na podlagi tega odgovora je nastal članek, naslovljen »Ruski rep« zgodovinarja Pirjevca, v katerem med drugim piše, da sem imel dobre stike z jugoslovanskim komunističnim režimom, saj sem predaval tudi v Ljubljani. Zgleda pa, da mi niso povsem zaupali, ker so me pozorno spremljali, kot priča poročilo sodelavca UDBE.
Od tega ništrca so za stanje duha na slovenski desnici danes še bolj značilni komentarji bralcev. Za pokušino: »Ta šuga je bil, je in bo vedno komuno fašist« ali »Buzepe Pje-raci je prvorazredna JUGOKOMUNISTI-ČNA komunjara«, »Ko vidim tega pajacota na sliki, se mi pokaže pred očmi en velik kup gno-
ja, izpod katerega teče rdeča gnojnica. Eko tako je«. »Ta samozvani psevdo-zgodovinar zna napisati celo poglavje o Titovih prekrasnih plavih očeh, ne zna pa napisati enega stavka, ki bi zdržal kritično zgodovinsko revizijo. Revček je zgrešil poklic. Lahko bi bil romanopisec, tako pa je le koristen idiot«.
Nočem reči, da bi bil do teh sovražnih komentarjev brezbrižen, predvsem zato, ker podirajo mojo podobo o Slovencih. V mladih in zrelih letih sem jih idealiziral, ker sem pač iz tržaškega zamejstva gledal na domovino. Na stara leta, ko sem intenzivneje vključen v politično in družbeno dogajanje v Republiki Sloveniji, moram na žalost ugotavljati, da Slovenci nismo ne boljši ne slabši od drugih balkanskih narodov. Kakor je rekel Winston Churchill, smo producirali več zgodovine, kolikor smo jo zmožni prebaviti.
Kot delni obliž je prišla pred dnevi sodba Višjega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo prvostopensko obsodbo »Reporterjevega« sodelavca Boštjana Turka, ker me je pred petimi leti ožigosal za renegata. Moram reči, da so se sodniki potrudili in napisali devet strani dolgo in razčlenjeno razsodbo, ki je po mojem pomembna, ker zakoliči meje, do kam gre lahko novinar pri kritiziranju »javne osebnosti«. Te meje so široke, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice postavilo kriterij, da so dopustne tudi zelo ostre, surove in brezobzirne izjave, če gre za kritiko ravnanja ali stališča določene »javne osebnosti«. Ni pa dopusten napad na posameznika, njegovo ponižanje, prezir in zasmehovanje, kot se je zgodilo v mojem primeru. Ker sem imel italijanski priimek in ime, sem bil obtožen, da sem narodni odpadnik, čeprav sem popravil krivico, ki je bila storjena mojim prednikom in meni. Žal celo pri nas, kjer smo bili pod udarom fašizma, upravičenosti moje tožbe proti Turku niso vsi razumeli.
VREME OB KONCU TEDNA
Subtropski ciklon bo začel popuščati
Darko Bradassi
Ali
Anticiklon je bil po pričakovanjih res zelo soliden, v minulem obdobju je prevladovalo sončno in za ta čas zelo toplo vreme. Ponekod so v zadnjih dneh v popoldanskih urah nastajale krajevne plohe in nevihte, zlasti v torek, predvsem v goratih in nekaterih nižinskih predelih. Nestanovitnost je prehodno in le delno povečeval nekoliko bolj vlažen zrak, ki je z jugozahodnimi tokovi pritekal iznad Francije, kjer se je poglabljala hladna višinska dolina. V višjih slojih je bilo ozračje povečini za kakih 6 stopinj Celzija toplejše od normalnosti, le v torek in včeraj za kakšno stopinjo manj, ničta izoterma pa je bila več časa nad nadmorsko višino 4000 metrov in je s tem presegala dolgoletno normalnost za skoraj kilometer.
Zelo toplo je bilo tudi v prizemlju. Najvišje dnevne temperature so se čez dan marsikje približale 34 stopinjam Celzija, dogajanje v krajih bližini morja pa je bilo odvisno od dnevnih vetrov. Z burjico, ki je onesposobila vpliv morja, je živo srebro več dni krepko poskočilo nad 30 stopinj Celzija, v dneh ko je prevladoval morski veter, pa se je zaustavilo nižje. Ravno zaradi pogoste burje se morje v Tržaškem zalivu še ni bistveno segrelo, kot bi navidezno lahko kazalo dogajanje. Včeraj popoldne je imelo »le« 19,9 stopinje Celzija.
Večjih novosti do vključno sobote ne pričakujemo. Prevladovalo bo sončno in za ta čas toplo poletno vreme. V popoldanskih urah bo lahko ponekod nastala kakšna krajevna ploha ali nevihta. To pa bo vse. V nedeljo pa že pričakujemo prve znake poslabšanja.
Do bistvene spremembe bo prišlo v prihodnjem tednu. Postopno se bo začela udejanjati
od nedelje, glavnino njenega prvega dela pa pričakujemo med ponedeljkom in sredo. Hladna višinska dolina s severnim zrakom, ki se trenutno zadržuje med Španijo in Francijo se bo pomikala proti vzhodu in bo začela vse bolj vplivati na vreme pri nas. Subtropski anticiklon bo prehodno popustil in bo nad Sredozemljem nastala občutnejša vrzel v zračnem tlaku.
V	nedeljo bo predvsem v popoldanskih urah že več spremenljivosti in bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v goratih in severnih nižinskih predelih, obrobno pa bodo lahko zajele tudi preostalo območje. Vročina bo že nekoliko popustila.
V	ponedeljek in torek ter deloma v sredo bo prevladovalo bolj spremenljivo in občasno nestanovitno vreme. Predvsem v popoldanskih urah bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše in verjetnejše v severni polovici dežele. Temperatura se bo spuščala. Zlasti v torek ali sredo bo v primerjavi z minulimi vrednostmi predvsem v nočnih urah občutno bolj sveže. Občasno bo pihala šibka burja.
Sinočnja novost pa je v nadaljnji evoluciji. Medtem, ko so izračuni do včeraj kazali na izrazitejše poslabšanje v prvi polovici tedna in nato na nadaljnje izboljšanje, so sinočnji izračuni marsikaj postavili na glavo. Kaže, da se bo po prvem spodrsljaju v začetku tedna vreme znova, verjetno občutneje, poslabšalo v drugi polovici, predvidoma v četrtek ali petek. Tedaj bo naše kraje predvidoma oplazil še hladnejši zrak.
Vročina bo torej v prihodnjem tednu postopno popustila, občasno pa se bomo morali soočati tudi s padavinami.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
PISMA UREDNIŠTVU
Spomenik narodnostni mržnji
"Siamo riusciti a fare col cen-trosinistra quello che non ci e riu-scito in 10 anni di governo del cen-trodestra", beremo v tržaškem italijanskem dnevniku. Tržaška občinska uprava z županom, ki ga je rodila slovenska mati, in s predsednikom 2. svetniške komisije (proračun. davki in pristojbine, finance in premoženje, ekonomat in osebje), ki je predstavnik slovenske zbirne stranke, bo prispevala 58,54% vsote (5.000,00 €), ki je potrebna za postavitev spomenika narodnostni mržnji.
Da popolnoma razumemo domet tega podviga, moramo ugotoviti, da je tržaška občinska uprava (lastnica 66,67% davčne izterjeval-nice) prav letos odrekla pripadnikom slovenske narodne skupnosti dvojezično položnico za občinsko dajatev za neločljive storitve (TASI). Vsi šovinistični nestrpneži slavijo 12. junij, ko je leta 1945 jugoslovanska vojska zapustila Trst, kot dan dejanske osvoboditve Trsta. Če stvari gledamo nekoliko bolj široko, moramo priznati,da so se s tistim dnem šovinistični nestrpneži rešili enakopravnosti slovenske narodne skupnosti in njene najbolj opazne oblike: dvojezičnosti. Že takoj po 12. juniju je svobodoljubni in demokratični Trst postavil komisijo izvedencev na šolskem področju in 9. avgusta je Šolsko skrbništvo kot glasnik te sredine predložilo pristojnemu zavezniškemu častniku predlog o ustanovitvi slovenskih šol v tržaški pokrajini. Na podeželju naj bi obstajale slovenske osnovne šole z obveznim poukom italijanščine z italijanskimi učitelji, vendar bi morale tam ob-
stajati tudi italijanske osnovne šole, v katerih bo primerno uvesti pouk slovenskega jezika s slovenskimi učitelji.
Toda v mestu za slovenske osnovne šole ni pogojev: "E' notoria la pretesa degli sloveni a proprie scuo-le elementari in citta. Tale pretresa non e fondata sul reale stato demografico, ne su una conseguente necessita didattica ma e mossa dal desiderio di affermazione politica". "Tanto piu assurda e la pretesa de-gli sloveni, di evidente carattere politico, di avere una scuola media slovena in citta". Sicer je 7. člen Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja določil, da bosta uradna jezika te nove državne tvorbe italijanščina in slovenščina, toda že leta 1948 je britanski politični svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi poročal, da Italijani ravnajo s Slovenci tako, kot ravnajo ameriški "južnjaki" s Črnci. Leta 1949 so ti svobodoljubni in demokratični Italijani dosegli, da je Z.V.U. z ukazom št. 183 z dne 2. septembra dopustila pomožno rabo slovenskega jezika v štirih okoliških občinah, medtem ko je v brk določilu mirovne pogodbe ostala uradni jezik izključno italijanščina.
Te šovinistične ihte ni ukrotil niti 3. člen ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963, ki je določil, da je v deželi priznana enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, niti je niso ukrotile tri razsodbe Ustavnega sodišča, med katerimi je št. 62 iz leta 1992 ugotovila glede najnižje ravni varstva priznane jezikovne manjšine, ki izhaja iz neposredne operativnosti 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta, sledeče: "Na osnovi tu na-
I
WlA
vedenih ustavnih načel in načel mednarodnega prava ne more biti dvoma, da se varstvo priznane jezikovne manjšine polno izvaja, z vidika rabe maternega jezika s strani vsakega pripadnika take manjšine, kadar dopustimo tem osebam, da na naselitvenem ozemlju manjšine, kateri pripadajo, niso prisiljene uporabljati v odnosih z javnimi oblastmi jezik, ki ni njihov materni jezik". Človek z dobro državljansko zavestjo bo v hipu razumel, da je absurd, da občan prispeva dajatev za neločljive storitve za postavitev spomenika tistemu šovinističnemu besu, ki mu onemogoča, da bi užival tisto enakopravnost, ki mu jo jamčijo temeljni predpisi državnega in mednarodnega pravnega reda.
Se bo slovenska "organiziranost" dvignila zoper ta absurd? Bo slovenska zbirna stranka organizirala svoje pristaše in somišljenike, da se uprejo plačilu dajatve za nedeljive storitve, ko gre za storitev, ki ni samo počastitev nasprotovanja njihovi pravici do enakopravnosti, temveč je tudi počastitev nasprotovanja eni temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska zveza in obvezuje vse države članice. Dobro bi bilo, ko bi se oglasila tudi pravno posvetovalna delavnica SKGZ.
Samo Pahor
SEŽANA - Knjiga
M. Vodopivec o teranu, vinski posebnosti Krasa
SEŽAN - Vino je vsem generacijam veliko pomenilo, zmeraj je več kot pijača in je umetnina narave. Še posebej v najmanjšem slovenskem vinskem okolišu, kjer Kraševci pijejo zadnje desetletje vedno boljše terane. Teran je del tradicije in kulturne dediščine, je pomemben vir dohodka Kraševca, ima zdravilne učinke, predvsem pa je vinski posebnež v svetu. O zdravilnih učinkih terana piše zgodovinar Plinij, ko navaja, da je že pred več kot dva tisoč leti živela cesarica Livia, ki je pila vino pucino (današnji teran) in dočakala visoko starost, 87 let. Sicer pa je številna zgodovinska, ekološka in pedološka dejstva o teranu in o pridelavi terana kot tudi o kraški kuhinji in gastronomskih užitkih ob teranu v najnovejši, že peti svoji knjigi z naslovom Teran- vinska posebnost Krasa predstavil velik poznavalec in vinski strokovnjak, enolog dr. Miran Vo-dopivec.
Knjiga je lepa promocija Krasa, terana in Kraševcev, ki zahvaljujoč novim sodobnim znanjem pridelujejo iz leta v leto boljša vina. Avtor, rojen v Zaloščah na Vipavskem, se je pred 45 leti preselil na Kras iz ekonomskih razlogov, da je dobil štipendijo. Zaljubil se je v Kras in veliko pripomogel k izboljšanju tehnik pridelave grozdja in vina. Ob pomoči strokovnih služb pijemo na Krasu zadnjih petnajst let vedno boljša vina, kar je tudi zasluga članov Konzorcija kraških pridelovalcev terana, ki prav letos slavi desetletnico svojega delovanja. V knjigi so predstavljeni tudi najuspešnejši vinarji današnjega časa, ki z vso predanostjo in nesebičnostjo pišejo zgodbo o uspehu tega vinskega posebneža. Med njimi zasledimo člane konzor4cija, Društva vinogradnikov in vi-
Miran Vodopivec
narjev Krasa, Vinakras Sežana kot največjo klet terana na svetu, pa tudi zapise in fotografije o vinogradnikih in vinarjih zamejskega Krasa in sicer o kmetijah Kante Edi (Praprot), Milič iz Zagradca, Škerlj (Salež), Lupinc Matej, Škerk Sandi in Benjamin Zidarich (Praprot)
Knjiga, ki je prevedena v italijanščino, vsebuje veliko fotografskega gradiva. Gre za obsežno poljudno strokovno knjigo, ki na 250-ih straneh razkriva vse skrivnosti o teranu. Zanjo so fotografije prispevali Matej Colja, ki je tudi sam vinogradnik in vinar ter je knjigo grafično oblikoval, Marijan Močivnik, Siniša Rančov, dr. Ivan Žežlina, Mojca Mavrič Štrukelj in Nikita Vodopivec. Prevode v italijanščino pa sta opravila prof. Aliče Mačkovšek in dr. Mario Gregorič.
Olga Knez
1 0 Četrtek, 11. junija 2015
KULTURA
MLADINSKA KNJIGA - Tržaškemu pesniku Miroslavu Kušuti Levstikova nagrada za življenjsko delo
»Nismo zaman skrivali knjig celo v sodih!«
/
Miroslav Košuta v svojih pesniških zbirkah za otroke upesnjuje različne prizore in dogodke iz sveta otrok in živali ter številne motive iz narave in urbanega okolja. S svojim mojstrstvom otroke in mlade lahkotno popelje v svet poezije ter vzbuja ljubezen do slovenske besede. Njegove pesmi se igrajo in veselijo, se čudijo in sprašujejo o domu in življenju, odkrivajo mnogotere pomene in postavljajo vprašanja. Košutove pesmi so polne igrivosti, razposajene domišljije in očarljivosti. Napisane so v lahkotnem melodičnem ritmu, v katerem pozvanjajo številne zvočne in besedne igre. Košuta se s pesmimi z lahkoto približa otroški duši, otrokovemu spoznavnemu in domišljijskemu svetu.
Tako med drugim piše v utemeljitvi Levstikove nagrade za življenjsko delo, ki jo je založba Mladinska knjiga sinoči podelila tržaškemu pesniku in pisatelju Miroslavu Košuti. In zelo podobno razmišlja najbrž vsakdo, ki je kdaj-koli vzel v roke eno od številnih Košu-tovih otroških knjig: od Abecerim do Zasede za medveda, od Kriško kraških do Ptičke smejalke, od Basni kratke sape do Minimalčic (ampak priljubljenih in posrečenih naslovov je še veliko).
Nagrado za izvirno literaturo ter ilustracije za otroke in mladino Mladinska knjiga podeljuje že od leta 1949, sinočnja podelitev na Ljubljanskem gradu pa je bila posebno slovesna, saj
Tržaški pesnik in pisatelj Miroslav Košuta (1936) je tudi avtor priljubljenih knjig za otroke
fotodamj@n
je potekala v okviru sedemdesetletnice založbe. Založbe, ki je, kot je Košuta dejal v svojem slavnostnem nagovoru, nedvomno zaslužna za razcvet slovenske otroške in mladinske književnosti. In brez katere tudi sam ne bi bil to, kar je.
»Minilo je pol stoletja in še nekajkrat po dvanajst mesecev, odkar sem zbral toliko poguma in se povzpel po ozkem stopnišču v Čopovi ulici; morda stopnišče ni bilo ozko, pač pa tesnobno zaradi strahu, kako se bom znašel pred tovarišico Zorko Peršič. Čeprav sem do
prve objave v Cicibanu moral zoreti še kakšno leto, naj kar tu omenim dva uredniška stebra Mladinske knjige, Kristino Brenkovo in Nika Grafenauerja, ki brez njiju ne bi bil nocoj med vami.
Kaj in kakšna je bila naša mladinska književnost še v prvih povojnih letih pove že dejstvo, da jo je literarna zgodovina odpravila s pristavkom »piše otroške pesmi« ali »piše tudi za mladino«. Zdaj se je ta literatura prebila v ustvarjalni vrh, da je celo Društvo slovenskih pisateljev dobilo sekcijo mladinskih avtorjev. Zato sem ponosen, da
sem bil med tistimi, ki smo orali ledino, ne glede na globino svoje brazde. Njiva bogato rojeva, ker so vanjo sejali skoraj vsi povojni slovenski pesniki, tudi na prozi namenjenih predelih. To seveda ni samo zasluga založbe, a lahko tvegamo trditev, da brez Mladinske knjige vsega tega ne bi bilo.«
Košuta je pozval politiko, gospodarstvo in slehernega posameznika, predvsem pa tiste, »ki knjigi režejo kruh«, naj se zamislijo o pomenu knjige in kvaliteti vanjo vloženega truda avtorjev, ilustratorjev, urednikov in vseh posrednikov njenih vsebin. »Kaj vse je od Mladinske knjige poletelo v svet, od nebogljenih čebelic do ponosnih kondorjev! Nebogljenih, a v mogočnih rojih, v tisočih in tisočih izvodov, in kondorjev, ki smo z njimi motrili svetovno književnost iz kritičnih višin. Govorim seveda o časih, ko založb ni bilo za vse prste, a ne moti me plejada novih založnikov, skrbi me število izvodov posamičnih tiskov, ki je največkrat komaj za pokušino ali za avtorjeve sorodnike in prijatelje, če jih nima preveč.
Potrebni smo založb, ki pokrivajo ves slovenskih prostor, programsko in prodajno, založb z ugledom doma in v tujini, da lahko suvereno nastopajo v svetu kot posrednice slovenske umetnosti in kulture, kot je že v preteklosti — med drugimi, a v prvi vrsti — to počela prav založba Mladinska knjiga.«
Rodil sem se v senci črnega oblaka, je še dejal Košuta in prav to me je zaznamovalo z ljubeznijo do prepovedanega jezika. »Zato pa me je življenje poplačalo z renesanso prav v tem jeziku otrokom namenjene pisane besede, ponujane kot pečen kostanj v časopisnih škrnicljih, a tudi kot biseri v žlahtnih šatuljah in dragocenih tiskih velikih mojstrov.
Sedemdeset let globokih korenin, tradicije in kvalitete! Zdaj pa slišim samo o razprodajah in da se je celo zastavilo vprašanje usode Mladinske knjige. Zdaj, ko imamo svojo državo, naj nimamo več svoje založbe? Kdo pa naj iz cicibanov oblikuje državljane? Tuj kapital ali slovenska šola in slovenska knjiga?
Slovenska, čeprav ali prav zato, ker je slovenskega vsak dan manj. Ne le knjiga v slovenskem jeziku, ampak knjiga s slovenskim srcem. Saj se kot narod nismo utemeljili z orožjem na bojnem polju, ne s podjetnostjo na gospodarskem, pač pa s kulturo, z jezikom, s poezijo!
Ampak danes je ta veseli dan: Založba z veliko začetnico je zdaj in tu, že sedemdeset let in še vedno!
Ne vidim ga, a zdi se mi, da je med nami tudi sam Primož Trubar, ponosen na svoj Abecedarium in kar mu je v stoletjih sledilo. Nismo zaman skrivali knjig celo v sodih!«
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Jurassic world
Režija: Colin Trevorrow
Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Ty Simpkins in Nick Robinson ZDA 2015 Ocena: ★★★★
Sladokusci znanstvenofantastičnega filma si bodo od danes v italijanskih filmskih dvoranah in od jutri tudi v slovenskih lahko ogledali novo poglavje filmske uspešnice o dinozavrih. Od spodletelega poskusa stvaritve legendarnega Jurassic Parka je namreč preteklo že dvaindvajset let. V tem času je otok Isla Nublar nedaleč od Kostarike, kjer se je nato razvil načrt Johna Hammonda, postal ena največjih svetovnih turističnih atrakcij. Zabaviščni tematski park, je zdaj že realnost, ki leto za letom privablja ogromne skupine obiskovalcev. Vseeno pa lastništvu to še ni dovolj: da bi ugodili željam tudi najbolj zahtevnih turistov odločijo, da bodo s pomočjo mešanja DNK poskrbeli za posebno pasmo dinozavrov, ki pravzaprav še nikoli niso obstajali. Vodja znanstvenikov Claire tako odobri stvaritev povsem nove praživali - genetskega hibrida, ki združuje v enem bitju surovo moč tiranozavra in inteligenco raptorjev.
Ime novega dinozavra je Indominus rex, skupini znanstvenikov pa pri križanju nekaj uide in krvoločnost novega dinozavra spravi otok v popoln kaos. Obenem pa so tudi življenja vseh obiskovalcev kmalu v veliki nevarnosti. Edini, ki lahko pri vsem tem prepreči najhujše, je paznik Owen.
Dve desetletji po eni večjih filmskih uspešnic vseh časov, ki je delu Stevena Spielberga zagotovila kar tri oskarjeve nagrade za tehnične dosežke, park dinozavrov tako spet odpira svoja ogromna vrata. Steven Spielberg je sicer prisoten tudi v tem projektu, pa čeprav v vlogi izvršnega producenta, ki je celih štirinajst let nadzoroval razvoj celotnega projekta.
Rezultat dolgoletnega dela je seveda privlačna in pustolovska zgodba, namenjena najmlajšim, a tudi metafora o primerjanju in sobivanju različnih generacij, posvečena nekoliko starejšim.
Bogata uporaba 3-dimenzionalne tehnike pa seveda zagotavlja novemu poglavju dolge sage o dinozavrih, posnete po znanstvenofantastičnem romanu Michaela Crichto-na, dodaten čar. (Iga)
MLADINSKA KNJIGA - Nagrade podelili sinoči na Ljubljanskem gradu
Med Levstikovimi nagrajenci tudi Čoh, Kastelic in Makarovič
služil denar za preživetje, a vsaka umetnost, ki se porodi iz eksistencialne nuje ali katerega koli pragmatičnega vzgiba, je lahko le škripajoča, opotekajoča se. Manjkajoča četrta struna je najpomembnejša - navdih, nas opozarja Svetlana Makarovič.
Čarobno struno, spleteno iz najsvetlejšega luninega žarka, prezebli deček Tibor prejme na očetovem grobu, ko je že povsem obupan. Postane izvrsten violinist, a sčasoma ga denar in slava zaslepita. Ko ponižno poklekne pred nogami vojvode, se čarovnija razblini in njegova violina onemi.
Brezbesedna slikanica 34-letne Maje Kastelic Deček in hiša je subtilna umetnina, ki likovno popolno in sporočilno večplastno omogoča vstop v misterij stare hiše neznanega - in vendar vsakomur, ki to slikanico odpre, znanega - mesta. Deček med vrati stare hiše opazi mucka, ki ga prijazno gleda in nato od slike do slike sledi mucku skozi hišne prostore, v katerih lahko razbiramo sledi preteklosti, naslove knjig, ki vabijo k branju, reference na izročilo knjižne ilustracije in skrivnostne namige.
Očarljivost knjige, ki z romantičnim »magičnim realizmom« evocira lepoto minulih časov, presega vsako no-stalgičnost in dobiva metafizično dimenzijo, vzpenjanje proti vrhu skrivnostne hiše pa postaja metafora vzpona duše, piše še v utemeljitvi.
Levstikove nagrade za izvirno literaturo ter ilustracije za otroke in mladino podeljuje od leta 1949, od leta 1989 bienalno. Nagrajenca za izvirno leposlovno delo in ilustracije prejmeta nagrado v višini vsak po 2000 evrov neto, nagrajenca za življenjsko delo pa vsak po 4000 evrov neto. (STA, ur.)
Založba Mladinska knjiga je včeraj podelila štiri Levstikove nagrade. Nagrajence je razglasila med dopoldansko tiskovno konferenco v knjigarni Konzorcij foto Mladinska knjiga). Ob Miroslavu Košuti, ki je bil tudi slavnostni govornik na večerni podelitvi na Ljubljanskem gradu, je nagrado za življenjsko delo prejel ilustrator Zvonko Čoh. Nagrado za izvirno leposlovno delo je prejela Svet-lana Makarovič za baladno pravljico Mesečinska struna, za izvirne ilustracije pa Maja Kastelic za ilustracije v avtorski slikanici Deček in hiša.
»S svetom, kot ga običajno vidimo, je nekaj narobe. Vsaj tako nam dopoveduje Zvonko Čoh,« piše v utemeljitvi nagrade. Čoh svet vidi čisto drugače. Zanj je vse skupaj en sam hec. Njegovi junaki so utrgani, živali nič manj. Smešni so hribi in pokrajine, pa stroji in hiše, zmaji in škratje ali
pa zaljubljeni povodni mož. A ko gledamo njegove podobe, od silnega humorja in huronskih situacij niti ne opazimo, kako natančno in odlično je vse skupaj upodobljeno. Vse je naslikano brezhibno. Izvrstno poznavanje in izvedba klasičnega slikarskega met-jeja pa - nenavadno - še poudari smeš-nost situacij.
Zvonko Čoh, rojen leta 1956 v Celju, je pronicljiv in inteligenten videc, ki si želi zmehčati ta neznosno zateženi svet in ga narediti malce bolj prijaznega za življenje, tako odraslim kot njihovim otrokom.
Kot piše v utemeljitvi, je baladno pravljico Svetlane Makarovič (Maribor, 1939) Mesečinska struna o izjemnem violinistu Tiborju mogoče razumeti tudi kot parabolo o umetnosti nasploh. Revni deček Tibor od očeta podeduje violino, ki ji manjka ena struna. Mati in sestra pričakujeta, da bo z igranjem za-
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 11. junija 2015
1 1
RIM - Za odpravo sankcij proti Rusiji
Putin zelo računa na pomoč Italije
RIM - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj z obiskom svetovne razstave Expo 2915 v Milanu začel obisk v Italiji. Sprejel ga je italijanski premier Matteo Renzi, popoldne pa se je v Vatikanu srečal tudi s papežem Frančiškom.Odnosi med Rusijo in Italijo v luči ukrajinske krize veljajo za manj napete kot med Rusijo in številnimi drugimi državami članicami Evropske unije.
Putin se je glede konflikta v Ukrajini zavzel za popolno uresničitev nedavnega mirovnega dogovora iz Minska. Kot je menil na skupni novinarski konferenci z Renzijem na prizorišču Expa, je Ukrajina tista stran, ki se ga ne drži.
Putin se je zavzel za takojšnje končanje zahodnih sankcij proti Rusiji. »Bodisi bi jih bilo treba odpraviti bodisi spremeniti, da bi tako podprli vsako podjetje, ki želi z nami sodelovati. To zadeva tako pogodbe na področju obrambe kot na tehnološkem področju.« Rusija poleg tega po njegovih besedah izključuje možnost nadaljnjega sodelovanja s skupino G7. »Ne moremo imeti nikakršnih odnosov. G7 ni organizacija, ampak interesni klub,« je dejal Putin.
»G8 je imel določen cilj in Rusija je v njej predstavljala alternativno stališče. A naši partnerji so odločili, da tega stališča ne potrebujejo več. To je njihov sklep,« je poudaril. Iz skupine G8 je sicer preostalih sedem držav Rusijo lani izključilo zaradi njenega domnevnega posredovanja na vzhodu Ukrajine.
V Renzijevem spremstvu je Putin pred tem ob dnevu Rusije na milanskem Expu obiskal paviljon svoje države. Renzi se je Putinu zahvalil za podporo, ki jo je Expu zagotovila Rusija, ruski predsednik pa je poudaril, da je tema letošnje svetovne razstave - prehrana - njegovi državi še posebej ljuba.Renzi je tudi poudaril, da se z Expom lahko tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Rusijo začne na novo, čeprav med njima na več področjih obstajajo razlike. Skupna prizadevanja v boju proti globalni nevarnosti terorizma bi bila lahko po njegovih besedah temelj za sodelovanje. Tudi Putin je izpostavil tesne odnose med državama. »Med nami že 500 let obstajajo politični, gospodarski in kulturni odnosi,« je ocenil ruski voditelj.
Kot je dejal Putin, sta z Renzi-jem govorila tudi zahodnih sankcijah proti Moskvi, ki da povzročajo škodo obema gospodarstvoma. Na območju razstave v Milanu so ob obisku ruskega predsednika, ki je zamujal eno uro, veljali strogi varnostni ukrepi. Med obiskovalci Expa pa je bilo med drugim slišati pozive h končanju sankcij.
Ruskega voditelja je papež odločno pozval, naj se angažira za mir v Ukrajini in da je treba vse spore in probleme reševati z dialogom in nikakor ne s silo in orožjem. Putin se je s Frančiškom srečal že leta 2013. Ruski mediji ocenjujejo njuno vnovično srečanje kot potezo, ki jo je Kremelj naredil v luči zaostrenih odnosov z Zahodom. Pred obiskom v Vatikanu se je Putin srečal z italijanskim predsednikom Sergiom Mat-tarello. Tudi državni poglavar je - kot papež Frančišek - trdno prepričan, da je treba ukrajinsko krizo rešeti s političnim pristopom, ki je bil doslej očitno zelo pomanjkljiv, predvsem pa neustrezen.
Levo Vladimir Putin s papežem Frančiškom in desno s predsednikom italijanske vlade Matteom Renzijem
ansa
LUKSOR - Dva džihadista ubita v samomorilskem napadu
Propadel poskus atentata
Turizem v Egiptu upada od začetka leta 2011, ko je ljudska vstaja odnesla z oblasti dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka
LUKSOR - Egiptovske varnostne sile so včeraj blizu znamenitega templja Kar-nak v mestu Luksor na jugu Egipta v streljanju ubile dva napadalca. Hotela naj bi izvesti samomorilski napad, ki pa so ga preprečili. Tretjemu napadalcu je uspelo razstreliti bombo, ki jo je nosil, poročajo tuje tiskovne agencije.Varnostne sile so začele streljati na trojico moških, ki niso hoteli skozi varnostni pregled pred vhodom v tempelj, pri čemer sta bila dva ubita, tretji pa ranjen. Med ranjenimi naj bi bila tudi dva civilista in dva policista.
Po navedbah vira na egiptovskem notranjem ministrstvu med turisti ni ranjenih. Varnostne sile so v času operacije vse zadržale znotraj območja templja. Džihadisti so prevzeli odgovornost za že več napadov v Egiptu, odkar je bil julija 2013 s položaja odstavljen islamistični predsednik Mohamed Mursi. Turisti v pretežni meri niso bili tarča napadov, so pa lani v samomorilskem napadu na turistični avtobus na nemirnem polotoku Sinaj umrli trije južnokorejski državljani in njihov egiptovski voznik.
Turizem v Egiptu upada od začetka le-
Turistični obiski arheoloških znamenitosti v Egiptu so že več let tarča islamskih skrajnežev
ansa
ta 2011, ko je ljudska vstaja odnesla z oblasti dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka. Leta nestabilnosti in več napadov, za katere so prevzeli odgovornost džihadisti, so prestrašili morebitne obiskovalce.
Mesto Luksor je poleg tega v zadnjih letih utrpelo še več udarcev za turizem. V nesreči balona na vroč zrak je leta 2013 umrlo 19 turistov.
Mesto je potrebovalo tudi več let,
da si je opomoglo od napada leta 1997, ko je islamistični napadalec v kompleksu templjev začel streljati na turiste in ubil 58 tujcev ter njihove štiri egiptovske varnostnike.
ATENE - Vse manj časa na razpolago
Grčija še vedno brez dogovora z mednarodnimi posojilodajalci
ATENE - Močno zadolžena Grčija je z izdajo tri- in šestmesečnih menic zbrala 2,925 milijarde evrov, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa včeraj sporočila grška agencija za upravljanje z dolgom. Obresti so primerljive s tistimi, ki so jih dosegli na dražbi prejšnji mesec. S trimesečnimi menicami so Atene zbrale 1,3 milijarde evrov, donos pa je pri 2,7 odstotka. S šestmesečnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji so zbrali 1,625 milijarde evrov, donos pa je ostal pri 2,97 odstotka.
Grčija, ki z mednarodnimi posojilodajalci še ni dosegla dogovora o programu reform v zameno za preostanek finančne pomoči v višini 7,2 milijarde evrov, si je svež denar izposodila, ker mora v petek refinancirati 3,6 milijarde evrov dolga. Grški mediji ocenjujejo, da bo preostanek tega zneska v državno blagajno pritekel v četrtek.
Vprašanje, ali oz. kako se bo Grčija tokrat izognila plačilni nesposobnosti, ostaja odprto. Grška vlada je v začetku ted-
Vedno nasmejani Cipras
ansa
na v Bruselj posredovala dva dokumenta, v katerih je nekoliko spremenila načrte, kako namerava zakrpati finančno luknjo, vladni viri v Atenah pa so danes povedali, da še niso dobili odgovora ali komentarja na najnovejši predlog.
V Evropski komisiji so nato pojasnili, da niso zadovoljni z novim grškim pred-
logom, saj po njihovem mnenju ne odraža prejšnjih pogovorov med Brusljem in Atenami.
»Naš komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je predstavnike grške vlade v torek popoldne obvestil, da njihovi zadnji predlogi ne odražajo pogovorov med predsednikom komisije Jeanom-Claudom Junckerjem in Ci-prasom prejšnjo sredo ter tistih med Moscovicijem in predstavniki grške vlade v ponedeljek popoldne,« je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schi-nas. Delo na tehnični ravni se nadaljuje, saj si želijo, da bi presegli razlike v stališčih in ustvarili pogoje za soglasen dogovor vseh 19 članic evrskega območja. »Za ta zadnji preboj komisija jasno meni, da je žoga na strani grške vlade,« je dodal.
Grški premier Aleksis Cipras naj bi se ob robu vrha EU-Latinska Amerika, ki se je včeraj začel v Bruslju, sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollan-dom. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.738,87 +304,11 SOD NAFTE
(159 litrov)
65,97$ +0,78
EVRO
1,1279 $ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
10. junija 2015		
valute	evro (povprečni tečaj) 10. 6. 9. 6.	
ameriški dolar	1,1279	1,1249
japonski jen	138,69	139,56
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,318	27,356
danska krona	7,4615	7,4603
britanski fun	0,72840	0,73540
madžarski forint	312,27	312,28
poljski zlot	4,1500	4,1657
romunski lev	4,4670	4,4708
švedska krona	9,3616	9,3535
švicarski frank	1,0486	1,0465
norveška krona	8,6990	8,7780
hrvaška kuna	7,5410	7,5535
ruski rubel	61,4818	62,8285
turška lira	3,0936	3,0758
avstralski dolar	1,4571	1,4606
braziljski real	3,4761	3,4925
kanadski dolar	1,3801	1,3889
kitajski juan	7,0008	6,9810
indijska rupija	72,0444	71,9645
mehiški peso	1 7,4289	17,5448
južnoafriški rand	13,9499	13,9876
1 2 Četrtek, 11. junija 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORIŠKA - Rekordno število prosilcev za azil
V pokrajini jih je okrog 600, v kratkem skupina v Gabrje
Število prosilcev za azil na Goriškem je v zadnjih dneh doseglo nov rekord. »Na območju pokrajine jih je okrog 600,« je po včerajšnjem srečanju z župani, predstavniki zdravstvenega podjetja, silami javnega reda in prostovoljci dejala pokrajinska od-bornica Ilaria Cecot. Na sestanku so preučili stanje, izdelali pa so tudi predlog, ki ga bodo prihodnji teden posredovali deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju: čim prej, je za Primorski dnevnik povedala Ce-cotova, je treba na Goriškem organizirati večji zbirni center za prvo oskrbo. »To bi občinam omogočilo, da se bolje pripravijo na sprejetje in namestitev prosilcev za azil. Zbirno središče za nudenje prve pomoči bi lahko bil dom Nazareno, obstajajo pa tudi druge možnosti po zgledu šotorišča, ki ga v Palmanovi upravlja Rdeči križ,« je pojasnila pokrajinska odbornica.
Pod največjim pritiskom sta še vedno Gradišče, kjer naj bi v centru CARA bilo od 250 do 265 ljudi, in Gorica. V mestu naj bi brez strehe nad glavo bilo že okrog 70 prebežnikov, stanje pa bi se lahko v prihodnje še zaostrilo. Pogodba, ki jo je pre-fektura pred časom podpisala z upravitelji hotela Internazionale, se namreč izteka in po vsej verjetnosti ne bo obnovljena. To pomeni, da se bo hotel, ki danes gosti okrog 30 Afganistancev in Pakistancev, postopno izpraznil, prostih mest odhajajočih pa ne bodo zasedli novi begunci. Znižalo se bo tudi število prebežnikov v domu Nazareno v Stražcah, kjer je danes nastanjenih 150 afganistanskih in pakistanskih beguncev; ko bo podpisana nova konvencija, naj bi jih lahko sprejeli največ 90.
Po drugi strani pa se na sprejem manjših skupin beguncev pripravljajo nekatere občine: 20 mest naj bi bilo v zasebnem objektu v Ronkah, 15 v raznih stanovanjih v Krminu, v Romansu naj bi jih v prihodnje lahko gostili 15, za 14 mest pa naj bi okrepili tudi »kapaciteto« mreže Sprar. Prva na vrsti bo vsekakor sovodenjska občina, saj naj bi v zelo kratkem času - predvidoma že v drugi polovici prihodnjega tedna - v gabr-sko vojašnico pripeljali skupino prosilcev za azil. »V ponedeljek sem se sestala s prefek-tom Zappalortom. Položaj se je po prihodu večjega števila beguncev v Romans zaostril, zato se bo postopek nastanitve skupine beguncev v Gabrjah pospešil. Za obnovitvena dela, ki jih je nameravala opraviti v notranjosti stavbe, prefektura še ni prejela finančnih sredstev, prošnje pa ne bo umaknila. V pričakovanju nanje bodo v Gabrje pripeljali prvo skupino beguncev, ki jo bo sestavljajo največ 16 ali 17 ljudi,« je povedala županja Alenka Florenin in izpostavila, da bodo pred vselitvijo priredili napovedano informativno srečanje z občani. »Prejeli bodo pisno vabilo,« je pristavila Floreninova.
Medtem v Romansu še vedno imajo šotorišče, ki so ga postavili v ponedeljek, ko se je v bližini cestninske postaje v Vilešu iz tovornjakov in kombijev izkrcalo najmanj 50 prebežnikov. V njem je že tretjo noč prespala dvajseterica polnoletnih Afganistan-cev, njihovi mladoletni sopotniki - stari naj bi bili med 12 in 17 let - pa so noč z včerajšnjega na današnji dan prespali v Mar-tinščini, v Koprivnem in v zavodu San Lui-gi v Ulici Don Bosco v Gorici. »V zavodu je prenočilo šest mladoletnikov, ki so prvo in drugo noč prespali na prefekturi,« je povedal župan iz Romansa Davide Furlan in nadaljeval: »Prefekt išče primernejšo rešitev, nekaj mladoletnikov bi morda lahko sprejeli v Trstu, šesterico, ki je v zavodu San Luigi, pa bo čez dva dni v oskrbo prevzela goriška občina,« je povedal Furlan. (Ale)
DOLENJE - Nastanitev beguncev in senca preiskave Mafia Capitale
V teku preverjanje
Prefekt odgovoril na pismo župana, kije zahteval pojasnila v zvezi z nastanitvijo pribežnikov v hotelu Agrifoglio
Zupan občine Dolenje Diego Ber-nardis je prejel odgovor goriškega pre-fekta Vittoria Zappalorta, a ostaja zaskrbljen. Krajevni upravitelj je prejšnji teden zahteval pojasnila v zvezi z novicami o skorajšnjem prihodu 50 prosilcev za azil v briško občino in postopkom imenovanja zadruge La Ca-scina, ki naj bi ji prefektura nameravala zaupati oskrbo beguncev v nekdanjem hotelu Agrifoglio. Rimska zadruga se je namreč znašla sredi preiskave Mafia Capitale, v okviru katere so zaradi korupcije in poneverjanja javnih sredstev za oskrbo beguncev aretirali 44 ljudi. V odgovoru županu je Zappalor-to pojasnil, da se na razpis za gospodarske subjekte, ki bi bili pripravljeni nuditi nastanitvene storitve prosilcem za azil na Goriškem, ni prijavila zadruga La Cascina, kljub temu pa Bernardis opozarja, da razlogov za vznermirjenje ne manjka.
»Ponudbo za nastanitev 50 prosilcev za azil v Dolenjah je vložila naveza dveh zadrug, Senis hospes iz Po-tenze in Tre Fontane iz Rima. V pre-fektovem pismu piše, da med pregledom dokumentacije, ki sta jo zadrugi vložili in ki jo je preučila ocenjevalna komisija, ni prišla na površje nobena povezava z združenji in družbami, pri katerih je notranje ministrstvo ugotovilo morebitne nepravilnosti. Tudi iz protimafijske dokumentacije, ki je bila
Nekdanji hotel Agrifoglio je zaprt že poldrugo leto
bumbaca
doslej pregledana, naj ne bi izhajalo nič spornega,« pravi župan in nadaljuje: »Prefekt pa mi je sporočil, da je kljub temu v teku dodatno preverjanje, s katerim želijo razčistiti dvome, ki so se pojavili. Veseli me, da je prefekt odredil bolj poglobljeno preiskavo, hkrati pa ne morem skriti, da ostajam zaskrbljen. Tudi navaden smrtnik, kot sem jaz, lahko na spletu zlahka preveri, da sta imeli že obe zadrugi, ki bi radi upravljali center za priseljence v Dolenjah, težave: obe sta po poročanju medijev tako ali drugače povezani z zadrugo La Ca-
scina. Zato se sprašujem, zakaj ni komisija že takoj opravila tega preverjanja, saj menim, da bi na teh predpostavkah ponudb teh zadrug sploh ne smeli jemati v poštev.«
Prefekt Zappalorto je županu Ber-nardisu tudi zagotovil, da bo prefektu-ra preverila nastanitveno zmogljivost nekdanjega hotela Agrifoglio. V ponudbi naveze zadrug Senis hospes in Tre Fontane namreč piše, da je objekt primeren za nastanitev 50 prebežnikov, Bernardis pa je opozoril, da je bila uradna zmogljivost hotela le 14 gostov. (Ale)
SOVODNJE
Višji
količnik, Tasi
■	v • •
dražji
V ponedeljek, 15. junija, bo ponovno zasedal sovodenjski občinski svet. Večina in opozicija bosta razpravljali o letošnjem občinskem proračunu, svetniki pa bodo glasovali tudi o pravilnikih in količnikih raznih davkov ter tarifah za občinske storitve. Po besedah pristojnega odbornika in podžupana Erika Petejana bodo lanske tarife in količniki ostali nespremenjeni, izjema bo le davek na neločljive storitve Ta-si, ki ga bodo povišali za 50 odstotkov.
»Kljub temu, da smo skrčili stroške, nam je za zaprtje proračuna zmanjkalo okrog 30 tisoč evrov. Zato žal nismo imeli druge možnosti, kot da nekoliko povišamo količnik davka na neločljive storitve Tasi tako za zazidljiva zemljišča kot za stanovanja. Količnik smo z ene tisočinke zvišali na 1,5 tisočinke - maksimalen količnik je dve tisočinki -, kar so storile tudi številne druge občine, s katerimi se lahko primerjamo po številu prebivalcev,« je pojasnil podžupan Petejan. So-vodenjska uprava pa bo skušala že prihodnje leto ponovno znižati količnik davka Tasi ali kakšen drug davek, zato da bi olajšala davčni pritisk na občane, je še poudaril Petejan in v isti sapi napovedal: »Letos moramo namreč izplačati zadnji obrok večjega posojila, ki ga je občina najela že pred več desetletij. Plačali bomo približno 26.000 evrov, ki pa se bodo s prihodnjim letom "sprostili", kar pomeni, da jih bomo predvidoma lahko izkoristili za znižanje davkov.«
Kaj pa ostale davščine, ki bodo zrahljale žepe Sovodenjcev? Stopnja davka na nepremičnine Imu za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča bo ostala 7,6 tisočinke, za glavna stanovanja, ki spadajo v kategorijo A1, A8 in A9, pa je količnik 4 tisočinke. Potrjen je bil tudi dodatek k davku na osebne dohodke Irpef, ki ga je občina Sovod-nje vnesla v svoj proračun leta 2013: količnik ostaja 0,4 odstotka. (Ale)
Erik Petejan
DEVETAKI - Na nevarnem križišču
Kolesar obležal z zlomljeno nogo
Na državni cesti št. 55, točneje na križišču v bližini bivšega mejnega prehoda Lokvica-Devetaki, se je v torek dopoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan 61-letni kolesar. L.P. iz Foljana se je vozil v smeri Gorice, ko je prikolesaril do omenjenega križišča pa ga je zbil avtomobil tipa Chevrolet park. Za volanom je sedela 52-letna ženska iz Kostanjevice, ki je zapeljala na glavno cesto in pri tem izsilila prednost kolesarju. Moškega so z rešilnim vozilom odpeljali v goriško bolnišnico. Zaradi zloma stegnenice so ga sprejeli na zdravljenje na ortopedskem oddelku.
Reševalci na delu
arhiv
ŠTARANCAN - Tenda per la pace
Z nabirko bodo pomagali beguncem in prostovoljcem
Zbirajo hrano, odeje, copate, spodnje perilo in pripomočke za osebno higieno
Združenje Tenda per la pace e i dirit-ti iz Štarancana prireja solidarnostno na-birko osnovnih življenjskih potrebščin, s katerimi želi pomagati ljudem, ki bežijo pred vojnami in nasiljem ter v rastočem številu prihajajo v deželo FJK po t.i. balkanski poti. Zbrano hrano, odeje, copate, spodnje perilo in pripomočke za osebno higieno bo združenje razdelilo prostovoljcem, ki v skrbijo za prebežnike brez primerne nastanitve. »Na Tržaškem je brez strehe nad glavo okrog 80 ljudi, v Gorici 70, v Vidmu preko sto. V Romansu pa občina in prostovoljci sami upravljajo šotorišče, v katerem je večje število beguncev,« pravijo predstavniki združenja Tenda per la pace. Za dodatne informacije je na voljo tel. 334-3969570.
Begunca v Romansu
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 11. junija 2015
13
GORICA - Festival In\visiblecities
Mladi ob meji vse bolj odtujeni drug od drugega
Z nedeljskim dogajanjem na Travniku, kjer so nastopili akrobati, opremljeni s kolesi in oblekami iz začetka prejšnjega stoletja, ter z izmenjavo mnenj med aktivnimi udeleženci in ustvarjalkami se je zaključil prvi urbani festival In\visiblecities.
Dobesedno sredi Raštela v višini nekdanje Krainerjeve trgovine so prireditelji postavili vrsto miz, h katerim so prisedli udeleženci posveta in pokramljali o poteku festivala. Ni šlo za analizo posameznih pobud, ki jih je bilo ogromno, morda preveč, temveč za razmišljanje o bodočih izbirah in predlogih. Navajamo nekaj najzanimivejših pre-mišljanj in opažanj.
Na celinski ali celo svetovni ravni je prišlo do pošastnega protislovja. Do nedavnega so se ljudje povezovali v okviru krajevnih društev, združenj, zadrug, klubov in zaradi odsotnosti sodobne tehnologije odmišljali oddaljene stvarnosti. Postali smo baje »ena sama velika vas« svetovnih razsežnosti, zato so zlasti generacije do štirideset let starosti omrežno zelo povezane, hkrati pa kot posamezni osebki osamljene. Ne srečujejo se, neverjetno so informirani, a malo skupnega načrtujejo, kaj šele uresničijo. Predstavljajo le virtualno kritično maso. Usmerjajo se v London, Pariz, Berlin, Bangkok, domači teritorij pa neverjetno hira.
Na povsem krajevni ravni je prav tako prišlo do nerazumljivega (?) nazadovanja. Meja sploh ni bila problem, praznina je nastala po odpravi meje. Vrste nekdanjih pobud ni več na sporedu. Strateško bi morali zasledovati cilj, da vsi prebivalci poznajo oba jezika (izrabljena fraza, ki jo poslušamo že nekaj desetletij, op. kronista), sicer zmanjka poglobljena komunikacija. Prišlo je do novega pojava glede poznavanja italijanščine na slovenski strani meje: do pred petnajstimi leti so se sosedovega jezika učili z gledanjem in poslušanjem televizije. Kaj pa sedaj? Televizija je zastarel način povezovanja; modne so omrežne povezave, kjer pa prevladuje angleščina. Slednja med italijansko mladino ni priljubljeno prisotna, tako se sedaj generacije ob meji še bolj odtujujejo ena od druge.
Do izraza je prišlo prepričanje, da je treba svoje bivanje upočasniti. S stalnim tekanjem, klikanjem, hlastanjem je težko proizvajati kulturo. Delajmo vendar nekaj manj za druge in se posvetimo svojemu zorenju. Ta življenjska formula zahteva seveda drugačno gospodarstvo.
Umetniško ustvarjanje je tudi stvar poguma, ki naj razbije ustaljene kalupe. Sedaj je krajevna kultura reakcionarna v smislu, da ni sposobna kakovostnega skoka. Zaradi boljšega razumevanja je dobro vzeti za primer fenomen »Basaglia«, ki se je sicer nadaljeval v Trstu in je zaobjel ves svet. Festi-
val je pogumna poteza, a udeleženci so prišli od zunaj. Med soudeleženimi partnerji, na primer, ni bilo nobene novogoriške ustanove, skupine ali združenja. Na obeh straneh meje so moči in zamisli pošle, zato vodi rešila pot v smer povezovanja. Dobro je izzvenela metafora o dveh bioloških celicah, ki imata še največ energije in napetosti na medsebojnih robovih.
V zadnjem delu konstruktivnega klepeta se je dvajset prisotnih poskušalo uskladiti glede predlogov za prihodnost. Naj bi čez dva meseca prišlo do elektronskega stika, a je nekdo dejal, da sredi avgusta to ne bo uspelo. Poskušali so oblikovati pet kratkoročnih in en dolgoročni cilj. Kronist jih ne zna našteti, ker se je razprava razblinila. Ostaja pa sklep, da se čez mesec dni oglasijo preko spleta udeleženki Evi Sajovic, ki živi v Londonu, sicer pa je iz Postojne.
Samo zato, ker je bil imensko poklican, naj se vključi v razpravo, je kronist posegel z razlago izkušenj in dogajanj pred štiridesetimi leti (Pohod prijateljstva, Kolesarjenje prijateljstva, Soška regata in še kaj), ko so bile okoliščine mnogo bolj zapletene, težke, včasih izzivalne. Tisto je neponovljivo, a prav to dejstvo pušča proste roke in nenapisan list sedanjim rodovom. Naj, na primer, uresničijo zamisel, ki jo je kronist oblikoval v knjigi Skice Gorice že pred več kot petnajstimi leti, ko je napovedoval namestitev na Travniku v Gorici in na Bevkovem trgu v Novi Gorici dveh velikih zaslonov z elektronsko vrtečimi se obvestili o prireditvah in pobudah, ki se vrstijo od Ogleja do Postojne in od Čedada preko Krmina do Tržiča. Namestitev bi bila v sozvočju z vsem, kar smo tehnološkega gledali in poslušali med štiridnevnim festivalom.
Aldo Rupel
V Gorici je politično polemiko zanetilo pomanjkanje primernih streh oz. pogri-njal nad kletkami ločniškega pesjaka, ki bi štirinožce obvarovali pred pekočim soncem. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta se je včeraj odpravil v pesjak preverjat na lastne oči v spremstvu prostovoljcev iz združenja AIPA. Občina sicer namešča zaščito, a gre za začasno rešitev, je pripomnil Gherghetta. Občinski svetnik Italije vrednot Stefano Abrami pa meni, da zaščita še zdaleč ni zadostna: »Bokse za pse so prekrili s tenkim platnom, učinek je skoraj ničen.«
Dokumentarna razstava Dolgo stoletje, ki jo je združenje Isonzo Soča posvetilo Goriški in je imela državni odmev, saj je gostovala v knjižnici rimskega senata, bo do 27. junija s prostim vstopom odprta javnosti v državni knjižnici v Mamelijevi ulici v Gorici. Danes ob 17.30 bosta ogled vodila avtorja Dario Stasi in Michele Di Bartolomeo.
Festivalsko dogajanje v goriškem mestnem središču
VRH - Osnovnošolcem o darovanju krvi in skrbi za okolje
Šola človekoljubja
Poziv k zbiranju zamaškov - V Hiši okusov so se otročiči preizkusili v pripravi marmelade
Vrhovske osnovnošolce so 5. in 9. junija poučili o skrbi za okolje in zdravje ter o pomoči ljudem, obolelim za rakom.
V	petek prejšnjega tedna jih je obiskal predsednik doberdobskega društva prostovoljnih krvodajalcev, Aldo Jarc. Spregovoril jim je o solidarnosti in pojasnil, čemu so učenci med šolskim letom zbirali plastične zamaške. Doberdobski krvodajalci imajo nabiralnike na več lokacijah, tudi v šolah. Zbrane zamaške hranijo v skladišču v Doberdobu, vsake tri mesece jih peljejo v večje skladišče v Rudo, nato iz njih proizvedejo plastične mize in stole, izkupiček pa namenijo varovancem hospica v Avianu. Gost je otročičem še razložil, zakaj je darovanje krvi pomembno, prevzel je zamaške, ki so jih zbrali, in jih pozval, naj to še počenjajo.
V	torek so šolarji obiskali Hišo okusov domačinke Sare Devetak. Ta jim je pokazala laboratorij, v katerem pripravlja marmelade, konzerve in sirupe. Tudi sami so se preizkusili v pripravi marmelade iz jabolk, pinjol in sivke. Jabolka so oprali, zrezali in jih s sladkorjem postavili v poseben lonec. Medtem ko se je marmelada kuhala, so si ogledali vrt, kjer Sara z možem in dedom goji sadno drevje, zelenjavo in začimbe. Učencem je obrazložila, da je okolju prijazen način vrtnarjenja tak, pri katerem zemlji vrneš vse, kar ji odvzameš. Povedala je še, da je za uspešno rast vrtnin pomembno kolobarjenje, za zdravo prehranjevanje in skrb za okolje pa odklanjanje umetnih gnojil in škropil. Ko so se vrnili v laboratorij, je bila marmelada pripravljena, zato so jo vložili v vaze in jih dali v peč. Sara je nato vsakemu učencu podarila vazi-co marmelade, ko so jo sami pripravili.
Z marmeladami v Hiši okusov (zgoraj) in z zbranimi zamaški (spodaj)
NOVA GORICA-RONKE - Krvodajalci
Pobrateni so že trideset let, »ni pa ostalo le pri podpisu«
Z darom krvi rešujejo življenja
arhiv
Jutri ob 13. uri bosta društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Ronk in Rdeči križ Nova Gorica v novogoriški mestni hiši obeležila 30-letnico pobratenja. »Gre pravzaprav za pobratenje Rdečega križa in krvodajalcev mesta Nova Gorica in Ronk. Listina o pobratenju je bila podpisana 15. junija 1985,« pojasnjuje Vislava Ušaj, predsednica novo-goriškega Rdečega križa.
»Ni pa ostalo le pri podpisu, od takrat naprej smo ves čas negovali medsebojne stike in prijateljstva. Pomagali smo si pri vseh naravnih nesrečah in številnih humanitarnih akcijah ter pri darovanju krvi. Srečevali smo se tudi ob vseh pomembnih obojestranskih dogodkih,« našteva Ušajeva vsebino dolgoletnega sodelovanja, ki se je s
trdnimi vezmi spletlo tudi z Rdečim križem iz Doberdoba. »Vsa leta smo vzdrževali tudi mednarodne stike. V severni Italiji je 43 sekcij krvodajalcev, stike smo vzdrževali z vsemi, kljub jezikovnim razlikam,« poudarja Ušajeva. Novogoriški mestni odbor Rdečega križa šteje 2.500 članov, krvodajalcev je okrog 3.000.
Jutrišnje slovesnosti se bodo udeležili odbornik iz Ronk Enrico Masara, predsednik krvodajalcev iz Laškega Franco Devide in predsednik tamkajšnjega Rdečega križa Enzo Zuin. Slovensko stran bodo poleg Uša-jeve zastopali še predsednik novogoriškega Rdečega križa Dušan Ambrožič in sekretar Aleš Markočič. Zbrane bo z nagovorom pozdravil novogoriški župan Matej Arčon. (km)
1 4 Četrtek, 11. junija 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Poletne temperature so se že začele
S soboto kopališče
Letošnja kopalna sezona na novo-goriškem mestnem kopališču se uradno začenja v soboto ob 9. uri, sicer pa je kopanje v bazenu možno že od včeraj. Cene vstopnic so ostale enake lanskim. Glede na letošnjo napoved o suhem in vročem poletju, na novogoriškem zavodu za šport upajo, da bodo konec sezone lahko sešteli višje število obiskovalcev kot lani, ko so jih imeli 24.000. »Glede na lansko deževno poletje, smo s to številko lahko še zadovoljni,« dodaja Uroš Jug, direktor Zavoda za šport.
Novogoriško kopališče letos obeležuje 20. obletnico delovanja, a vidnih novosti prihajajoča kopalna sezona ne prinaša. »Situacija je takšna. Sredstev ni. Res pa je, da smo v zadnjih letih kar precej stvari posodobili, kar veliko stane, a ne ravno bode v oči. Kupili smo nove ležalnike, pla-
V bazenu trenirajo tudi mnoge ekipe (zgoraj), otroški bazen v novogoriškem kopališču (levo)
fotok.m.
valne proge, čistilec bazenskega dna, ter-mopregrinjala, rešetke okrog prelivnega roba bazena ...,« našteva Jug in pritrjuje, da je voda v novogoriškem bazenu še vedno ena najčistejših v državi, kar očitno privablja tudi obiskovalce iz sosednje Gorice in okolice. Po Jugovih podatkih je teh gostov med 30 in 40 odstotkov.
Cene vstopnic ostajajo iste lanskim. Otroci, stari manj kot tri leta, imajo še vedno brezplačen vstop, tisti med tretjim in sedmim letom starosti bodo plačali 2,5 evra, mladina do osemnajstega leta 3 evre, kar velja tudi za študente in upokojence. Odrasli bodo za vstop v kopališče odšteli 4,5 evre, za popoldansko kopanje od 14. ure dalje pa 3 evre. Nočno kopanje bo veljalo 4 evre. Za najem omarice bo tudi letos treba odšteti dodaten evro, za najem ležalnika pa
3. Tudi letos so na voljo različni abonmaji, ki prinašajo določene ugodnosti, poseben popust velja za invalide.
Do šolskih počitnic bo kopališče od ponedeljka do petka odprto med 13. in 18. uro, med vikendi pa med 9. in 19. uro, od 26. junija pa do 1. septembra pa se bo med tednom odpiral od 10. ure, medtem ko urnik med vikendi ostane nespremenjen. Tudi letos bo za vse željne poletnega branja organizirana možnost izposoje knjig na bazenu.
V novogoriškem bazenu poleti ne poteka le rekreativno plavanje, ob urah, ko je zaprt za obiskovalce, se ga namreč za treninge poslužujejo še razne športne ekipe. »Bazen je že 'prodan' od 17. junija do konca julija,« pojasnjuje Jug. V njem bodo takrat trenirali vaterpolisti iz Rima, plavalni klubi iz Celja, Ljubljane in Belgije ... Za najem v avgustu so se zanimali tudi ruski plavalci, a so ji morali gostoljubje odpovedati, ker bi ga potrebovali več ur dnevno, kot jim jih v Novi Gorici lahko ponudijo.
Mesto medtem še vedno nima zimskega pokritega bazena za rekreativno plavanje. Načrtov in idejnih rešitev v zvezi s tem je bilo minula leta veliko. Nazadnje je obveljala ideja o samostojnem objektu, ki
bo postavljen ob obstoječem kopališču, na sedanjih betonskih teniških igriščih. V njem bosta dva bazena, večji v izmeri 25 krat 21 metrov in manjši, otroški. »Pripravlja se projektna dokumentacija, v planu je za sezono 2017-18,« v zvezi s tem še pojasnjuje Uroš Jug.
Katja Munih
Bellavite in Crivellari o Soči
Avtor besedil Andrea Bellavite in fotograf Massimo Crivellari bosta danes ob 10. uri v Katoliški knjigarni na Travniku predstavila monografijo »L'Isonzo«, ki sta jo posvetila Soči in ljudem od njej. Njen odmev je bil tolikšen, da so jo že ponatisnili. Pogovor ob kavi bosta vodila Igor Komel in Jurij Paljk.
V Tržiču razstava vin in rib
V	Tržiču se danes začenja 58. Razstava vin in rib;degustacije bodo ponujali vinogradniki iz FJK pa tudi iz drugih italijanskih dežel in tujine. Manifestacija, ki je lani privabila preko 40 tisoč ljudi, bo postregla tudi z brezplačnimi spektakli na Trgu Republike in sosednjih ulicah. Ob razstavi bo do nedelje tudi sejem obrti in tipičnih izdelkov.
Drevesa in drevoredi v mestu
O vlogi dreves in drevoredov za zdravo okolje v mestu bo govor danes ob 18. uri v nekdanjih konjušnicah dvorca Coroni-ni v Gorici. Srečanje poteka v režiji organizacije Legambiente.
Integracija sinov priseljencev
V	univerzitetnem kompleksu Sv. Klare v Gorici bo jutri ob 17. uri predstavitev knjige Marca Oriolesa na temo integracije sinov priseljencev. Sodelovala bosta senator Alessandro Maran in sociologinja Antonella Pocecco.
VIPAVA - Poskusni zagon proizvodnje
Iz Ekolata prve mocarele
Trenutno jih prodajajo na italijansko tržišče, mleko pa prihaja z Gorenjske - Na vrsto bo prišel še Nanoški sir
V ponedeljek so se začela dela za sanacijo in utrjevanje dna kanala ob Barbani pri Gra-dežu, zato da bo tudi plovba varnejša. Poseg, za katerega je bilo poverjeno podjetje Opemar, bodo opravili še pred začetkom tradicionalnega praznika Perdon de Barbana (5. julija). »Tokratna sanacija dna bo temeljitejša od sanacije iz prejšnjih let, predvsem bo poskrbljeno, da bo globina kanala povsod enaka,« pravi deželna odbornica za infrastrukture Mariagrazia Santoro. Po predvidevanjih bodo tokrat z dna odstranili do štirikrat več materiala v primerjavi s preteklostjo na razdalji enega kilometra.
Slovensko-italijanska mlekarna Eko-lat v Vipavi je te dni vendarle začela s poskusnim obratovanjem. Na podlagi pridobljenega trimesečnega dovoljenja so začeli s poskusnim delovanjem ene linije.
Več kot enoletnemu zamiku je botrovala kopica del, ki jih novi lastniki obrata ob nakupu niso predvideli. Ob podrobnem pregledu se je namreč izkazalo, da je treba objekt obnoviti od strehe do tal. V Ekolatu je trenutno 14 zaposlenih. O proizvedenih količinah še ne morejo govoriti, saj gre za poskusni zagon linije. Mocarele trenutno prodajajo na italijansko tržišče, surovina - mleko pa prihaja z Gorenjske. Dogovori potekajo tudi z različnimi slovenskimi trgovci, zato naj bi že letos Ekolatove mocarele bile na prodaj tudi na slovenskih trgovskih policah.
Mlekarno Vipava, ki je bila tedaj v lasti Agroinda Vipava, je pred dobrim letom kupila slovensko-italijanska družba Ekolat, ki je v večinski lasti italijanskega Trevisanalata. Ekolat ima sedež v Vipavi. V novi mlekarni bodo izdelovali mocarele, kasneje naj bi zopet zagnali še proizvodnjo evropsko zaščitenega Nanoškega sira. Za pripravo le-tega pa potrebujejo mleko z vipavskih kmetij. Nanoški sir je namreč lahko izdelan izključno iz mleka krav rjave pasme, ki se pasejo na definiranem geografskem območju za Nanoški sir in so krmljene z naravnimi krmili brez vsebnosti gensko spremenjenih sestavin, konzervansov ali antioksidantov. (km)
GORIŠKA - Župani na ministrstvu za okolje
■ ■	V V I	v	•	•	• ■ •
Vogrscek, ze v jeseni naj bi izbrali izvajalca za sanacijo
Vipavski Ekolat
foto k.m.
Zupani občin na Novogoriškem in poslanec Matjaž Nemec so se te dni mudili na ministrstvu za okolje in prostor. Še eden v nizu številnih sestankov okrog namakalnega sistema in akumulacijskega jezera Vogršček je prinesel obljubo ministrstva, da v kratkem objavi ponovljeni razpis za izbor projektanta - prvi ni uspel, ker nihče od prijavljenih izvajalcev ni izpolnjeval zahtevanih pogojev - , ki bi pripravil ustrezne rešitve za problematično pregrado na jezu, ter da župani s pisno pobudo jasno izrazijo željo po prenosu razvodnega sistema v upravljanje občinam.
»Na sestanku smo se dotaknili problema pregrade, ki ne ustreza, zato je vode v zadrževalniku manj kot je je bilo. Ugotovili smo, da je vode za trenutne potrebe namakanja dovolj. Težava je v tem, da so predvideni stroški za sanacijo pregrade kar veliki,« je pogovore na ministrstvu povzel Milan Turk, župan občine Šempeter-Vrtojba. Ministrstvo je županom obljubilo, da bo v kratkem ponovno objavilo razpis za projektiranje, da bo
predvidoma izbralo izvajalca do jeseni in tedaj tudi sklenilo pogodbo. »Takrat se ponovno srečamo. Istočasno smo se dogovorili, da bo projektant poskušal najti rešitve, ki bi bile hitre, se pravi, da bi za potrebe namakanja našli način kako vodo zajeti višje da bi bila bolj čista in bolj topla,« dodaja Turk in obenem izraža bojazen, da bi se zaradi velikih stroškov obnova pregrade le-ta sicer zavlekla za več let, tudi za deset.
»Kar se tiče razvoda, cevovodnega sistema, je ministrstvo za okolje izrazilo načelno strinjanje, da se ga prenese v upravljanje občinam. Ideja ministrstva je, da bi z razvodom morali upravljati uporabniki, vendar se zavedajo da bo to težko izvedljivo. Dogovorili smo se, da pripravimo pobudo oziroma vlogo na ministrstvo, kjer bo dovolj jasno izražena želja občin, da se ga prenese v last občinam, ki bodo nato organizirale gospodarsko javno službo. Na strani občin pa smo se zavezali, da preučimo kako bi zadeva funkcionirala in da naredimo poslovni načrt z vizijo,« je še pojasnil Milan Turk. (km)
Jezero Vogršček
foto k.m.
/
GORIŠKI PROSTOR
GORICA - V Kulturnem domu
Za Šentjakobskim gledališčem bo na oder stopil Moni Ovadia
Na jutrišnjem Koncertu za Evropo med nastopajočimi tudi Tatjana Mihelj
Na zadnjem abonmajskem dogodku iz letošnjega niza Komigo se je predstavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo je igro Seks in ljubosumnost pred dvanajstimi leti umrlega francoskega avtorja Marca Camolettija.
Preden so igralci stopili na oder Kulturnega doma, se je predsednik njegove uprave, Igor Komel, zahvalil publiki za zvestobo. Izrazil je tudi željo, da bi se Kulturni dom in z njim festival Komigo nazadnje le izvila iz primeža krize. Obenem je občinstvo povabil na izjemni dogodek, ki bo v Kulturnem domu jutri, 12. junija, z začetkom ob 20.30. V goste bo namreč prišel Moni Ovadia, znani pevec in pri-
povedovalec zgodb iz življenja evropskih Judov. Del jutrišnjega večera bo namenjen Koncertu za Evropo z udeležbo Tatjane Mihelj, odlične pevke iz Solkana, in goriških glasbenikov Maura Costantinija in Giorgia Parisija.
Predstava Seks in ljubosumnost je na všečen način prikazala nezvestobo in ljubosumnost v meščanski družini. Igra je postavljena v sedanji čas, lahko pa bi segala tudi v preteklost in zaobjela prihodnost, ko, kar zadeva nezvestobo in ljubosumnost, ne bo bistveno drugače. Ljudje smo pač krvavi pod kožo, človeška domišljija pa rojeva neverjetne zaplete in groteskne razplete. Če so ti za-
Šentjakobsko gledališče na goriškem odru
i
foto k.d.
činjeni z zbadljivim in spotakljivim, nikakor pa ne z vulgarnim humorjem, bo uspeh med publiko zagotovljen. Tako je bilo tudi v Gorici. Igralci so se odlično vživeli v odrske like: eni radi skačejo čez plot, drugi bi se za tako početje radi maščevali, tretji pa so pozorni opazo-
valci dogajanja in jim prav nič ne uide.
Po predstavi so igralci povedali, da Šentjakobsko gledališče vztraja na slovenski gledališki sceni že več kot devetdeset let, igro Seks in ljubosumnost pa so v raznih krajih odigrali dobrih šestdeset-krat. V Gorici so tokrat bili prvič. (vip)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 11. in 13.
junija ob 20. uri filozofska komedija »Neumnost« (Rafael Spregelburd). 12. junija ob 20. uri plesna predstava Umetniškega društva M&N Dance Company z naslovom »Plesna generacija«. Informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 003865-3352247; več na www.sng-ng.si.
V	ŠEMPETRU: v Kulturni dvorani bo v soboto, 13. junija, ob 20. uri premiera komične kriminalke Sandre Devetak »Pogrešani soprog« s ponovitvijo v nedeljo, 14. junija, ob 20. uri. Nastopa Gledališka skupina KUD Šempeter pri Gorici, prireja Kulturno umetniško društvo Šempeter. Vstopnice bodo v prodaji uro pred začetkom predstave. Predhodna rezervacija možna na in-fo@kud-sempeter.si ali s SMS-sporo-čilom po tel. 00386-40353164.
Q Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Jurassic World«. Dvorana 2: 18.00 »Fury«; 21.00 »Ju-rassic World« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Youth - La giovi-nezza«;20.15 - 22.10 »Pitza e datteri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Jurassic World«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Fury«. Dvorana 3: 18.15 - 21.00 »Jurassic World« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 22.00 »La risposta e nelle stelle«; 19.50 »Le regole del caos«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.15 - 22.10 »Io e arlecchino«.
fl Razstave
MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.0020.00.
V	KRMINU: na sedežu društva Societa Cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo italijanske vojaške okupacije Krmina od le-
ta 1915 do 1917; do avgusta vsak dan 9.00-19.00.
V	GORICI: v državni knjižnici v Ul. Ma-meli je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; danes, 11. junija, ob 17.30 bosta Dario Stasi in Michele Di Bartolomeo vodila ogled razstave.
V	GORICI: na sedežu pokrajine na Korzu Italia 55 bo v petek, 12. junija, ob 18.30 odprtje potujoče razstave z naslovom »Luoghi di pace dal fronte di sangue - Carso, Isonzo, Gorizia: cento anni fa campi di battaglia, og-gi luoghi di pace e di incontro al centro dell'Europa. Un viaggio virtuale per scoprirne i segreti«.
ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice vabi na ogled skupinske razstave članic, ki sodelujejo na tečaju slikarstva pod vodstvom Rosanne Braida z naslovom »Bacche e frutti« v trgovini La Viola-ciocca na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici. Ob razstavi bodo potekala predavanja: 12. junija ob 20.30 »Bacche e frutti nell'arte«, Fulvia Zorzut.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Veno Pilon v prvi svetovni vojni«, ki jo je pripravila Pilo-nova galerija Ajdovščina v sodelovanju z Galerijo Spazzapan; do 14. junija ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; več na www.galleria-spazzapan.it ali po tel. 0481-960816.
V	GORICI: v palači Attems na Kornu je na ogled razstava 5. mednarodnega slikarskega natečaja Dario Mulitsch; do 21. junija od torka do nedelje 10.00-17.00.
V	ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228).
~M Koncerti
NA MIRENSKEM GRADU: v dvorani Gnidovčevega doma bo danes, 11. junija, ob 19. uri slavnostna 10. prireditev »Naši mladi talenti«, glasbeni nastop otrok iz občine Miren-Kosta-njevica. Prireja KD Stanko Vuk v sodelovanju z glasbeno šolo Nova Gorica in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice ter Glasbeno šolo Sežana.
SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 13. junija, ob 18. uri »Glasba pod cerkvenim obokom«: koncert sakralnih skladb v izvedbi otroškega zbora SCGV Emil Komel in mladinskega zbora SCGV Emil Komel v cerkvi Žalostne Matere Božje na Mirenskem Gradu.
V	AJDOVŠČINI: v Dvorani prve slovenske vlade bo v nedeljo, 14. junija, ob 20.30 dobrodelni koncert skupine Katalena. Namen koncerta je zbiranje
denarnih sredstev za program Neodvisno življenje hendikepiranih društva YHD. Po koncertu bo družabnost ob dobrotah Društva gospodinj s Planine in dobri kapljici planinskih vinarjev. Več na www.yhd-drustvo.si.
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v cerkvi na Kostanjevici: 16. junija ob 20. uri koncert Komornega zbora Grgar; vstop prost.
9 Šolske vesti
MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice v Doberdob od 29. junija do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc).
PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp lu-doteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it
KULTURNO DRUŠVO KULTURHAUS GORZ prireja 3. poletno delavnico »Nemščina za otroke« od 29. junija do 3. julija v župnišču v Štandrežu v treh različnih urnikih 8.30/9.00-12.00/12.30 brez kosila, 8.30/9.00-15.00/15.30 s kosilom. Po potrebi je organizirano varstvo že od 7.50; informacije po tel.338-1672910, 338-1319344, 331-1219948 (pon.-pet.: 17.00-19.00), e-pošta: kul-turhausgo@gmail.com in na tajništvu društva vsak petek od 16. do 17. ure v prostorih društva ISIG, Ul. Mazzini 13, 1. nadstropje; več na www.kultur-haus-go.it.
S LOVI K obvešča, da je nov multidisci-plini program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«.
S Izleti
44. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV bo v nedeljo, 14. junija, na Vrhu v organizaciji SPDG v sodelovanju s ŠKD Danica, z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh ter Jamarskim klubom Kraški krti. Planinci se bodo zbrali pred centrom Danica ob 9.30. Od tod bosta startala dva pohoda (krajši in daljši). Sledil bo uradni del srečanja in družabnost.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za potovanje v Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Prijave čimprej na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-531383 ali 0481-532092.
OBISK KOČEVSKEGA ROGA prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v okviru »Srečanj pod lipami« v nedeljo, 14. junija. Na programu udeležba na maši in spominski svečanosti pod vodstvom zgodovinarja Renata Podbersiča in v spremljavi umetnostnega zgodovinarja Saše Quinzija, ki bo predstavil tamkajšnje mozaike ateljeja centra Aletti, ki so jih uresničili pod vodstvom p. Marka Rupnika. Poskrbljeno bo za kosilo in za popoldanski obisk samostana in Muzeja krščanstva v Stični. Avtobus bo startal iz Gorice in se bo ustavil tudi na Opčinah. Informacije in prijave po tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbratuz.org.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apu-lijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 3289181685 (Ana Saksida) ali tel. 0481536807 (Katerina Ferletič).
ECOTRIATHLON bo potekal v nedeljo, 21. junija, v naravnem rezervatu otoka Cona in naravnem rezervatu Val Cavanata. Udeleženci se bodo na izlet podali peš, s kanuji in kolesi. Zbirališče ob 8.30 in 14. uri na zunanjem parkirišču rezervata otoka Cona. Obvezna je prijava po tel. 349-5068928 ali info@guidanaturalistica.it.
H Obvestila
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena).
AŠZ MLADOST organizira športni kamp (nogomet, odbojka in rekreativne dejavnosti) od 15. do 19. junija ter od 22. do 26. junija na nogometnem igrišču v Doberdobu za dečke in deklice letnikov 2002-2009. Urniki: 7.458.45 prihod, 12.30-14.00 prvi odhod brez kosila, 16.30-17.30 drugi odhod s kosilom. Vpisovanje in informacije po tel. 346-3087052 in 339-5740444.
MEDIATEKA GORICA prireja v soboto, 13. junija, brezplačni delavnici ob filmu »Le vacanze del piccolo Nicolas«. Prva delavnica bo ob 15.30 in filmska projekcija ob 17.30, druga delavnica ob 17.30 in filmska projekcija ob 15.30. Prijava do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 0481-534604 ali na segreteria@mediateca.go.it.
OBČINA SOVODNJE vabi občane, naj se udeležijo razstave olja, kruha in gu-
Četrtek, 11. junija 2015	171
bance. Svoje izdelke naj interesirani prinesejo v Ronk na Peči v soboto, 20. junija, od 15. do 16. ure. Pridelovalci olja pa naj prinesejo vzorec na občino do 15. junija v urnikih vložišča.
PIHALNI ORKESTER KRAS sklicuje v četrtek, 25. junija, ob 20. uri občni zbor v prostorih glasbene sobe, Mu-čeniška ulica 6, v Doberdobu.
H Prireditve
NA VRHU: v centru Danica bo danes, 11. junija, ob 20.30 predstavitev publikacije »Vrh 1915-2015« in odprtje razstave. O zbirki fotografij in listin, ki so jih na terenu zbrali raziskovalci preteklosti Boris Frandolič, Marjan Grillo in Angelo Bencina bo spregovoril soavtor Angelo Bencina, nekaj uvodnih misli bo podala Dolores Černic.
GORIŠKA POKRAJINA prireja ob zaključku restavratorskih del sedeža palače na Korzu Verdi 55 v Gorici v petek, 12. junija, ob 11.30 slovesno odprtje in predstavitev del; ob 15.30 bodo odprtje in vodeni ogledi za občinstvo na zgodovinsko temo, ob 16.30 na umetniško temo in ob 17.30 bo ogled stanovanja, kjer je živel Franco Basaglia z družino, prisotna bo hčerka Alberta Basaglia, ki bo predstavila knjigo »Le nuvole di Picasso«. Obvezna najava za popoldanski program po tel. 335-6881247.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja v spomin na kulturno delavko večer z naslovom »Eldin večer« v ponedeljek, 15. junija, ob 20.30 v domu Andrej Budal v Štandrežu.
V	KANALU: v soboto, 13. junija, bo potekala prireditev »Sto let kasneje«. Ob 17. uri bo v gostišču Križnič predstavitev spominskega albuma Miljutina Garlattij in ob 18. uri bo v parku Pe-čno odprtje razstav Darje Žorž, Gregorja Maverja in Dragija Lazovskija ter predstavitev dnevnika Antona Bajta. Avtorje razstav bo predstavila Petra Paravan, dnevnik in album bo predstavil Drago Sedmak.
V	TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bo danes, 11. junija, ob 18. uri v sklopu »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Gorizia nella Grande Guerra« Roberta Covaza.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige »Vrh 1915-2015«, prireja KD Danica; 16. junija ob 20. uri na Frna-ži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom; 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kresovanje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava.
KD BRIŠKI GRIČ vabi na zaključno prireditev v petek, 12. junija, ob 20. na sedežu društva v Števerjanu. Sodelujejo: Mali briški slavčki in otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje.
0 Mali oglasi
V	OKOLICI GORIŠKE železniške postaje damo v najem stanovanje z dnevnim prostorom, dvema spalnicama in kopalnico. Tel. 0481-522206 ob uri obedov ali pustiti sporočilo.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 9.30, Rodolfo Forchiassin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Domenico Muraro v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
1 6 Četrtek, 11. junija 2015
LETALA IN VLAKI
/
LETALIŠČE FVG - RONKE
URNIK POLETOV OD 29. MARCA DO 24. OKTOBRA 2015
ODHODI
ODHOD	PRIHOD	PLANIRAN	LINIJA	LETALO	OPOMBE
ALGHERO					
14.15	15.50	1---5--	FR8135	738	
14.15	15.50	--3—	FR8135	738	od 2. do 30.9.
BARCELONA					
9.40	11.30	--3----	VY6713	320	od 24.6. do 9.9.
12.35	14.25	-----6-	VY6713	320	samo 13.6.
15.05	16.50	-----6-	VY6713	320	od 20.6. do 12.9.
BARI					
18.00	19.20	-2-4-6-	FR8955	738	
CATANIA					
13.15	15.50	-----6-	AZ1366	AT7	od 6.6. do 26.9.
11.40	14.15	------ 7	AZ1366	AT7	od 7.6. do 27.9.
LONDON (Stansted)					
21.55	23.10	#	FR169	738	do 1.8. in od 1.9.
17.20	18.35	1---5--	FR169	738	od 3. do 31.8.
21.55	23.10	-234-6-	FR169	738	od 4. do 29.8.
22.35	23.50	------ 7	FR169	738	od 2. do 30.8.
MILAN (Linate)					
6.50	7.55	12345--	AZ1350	AT7	ne leti od 3. do 31.8.
18.55	20.00	12345--	AZ1352	AT7	
MUNICH					
7.00	8.00	123456-	LH1939	CR9	
8.55	9.55	------ 7	LH1939	CR9	
12.50	13.50	---4---	LH1935	CR9	do 30.7. in od 3.9.
12.55	13.55	123-567	LH1935	CR9	do 2.8. in od 31.8.
12.55	13.55	1-3--6-	LH1935	CR9	od 3. do 29.8.
17.00	18.00	12345-7	LH1937	CR9	do 2.8. in od 31.8.
17.00	18.00	-2-45-7	LH1937	CR9	od 4. do 30.8.
NEAPELJ					
10.10	11.40	12345--	AZ1702	AT7	
9.00	10.30	-----6-	AZ1702	AT7	od 9.5. do 26.9.
18.00	19.30	------ 7	AZ1702	AT7	
RIM (Fiumicino)					
7.10	8.15	#	AZ1356	320	
8.05	9.10	123456-	AZ1354	E75	do 1.8. in od 7.9.
8.05	9.10	-2-----	AZ1354	E75	od 4.8. do 1.9.
11.20	12.25	#	AZ1358	320	
17.40	18.35	#	AZ1364	E75	
TRAPANI					
8.40	10.20	-2---6-	FR8648	738	
14.30	16.10	---4---	FR8648	738	od 6. do 27.8.
VALENCIA					
21.15	23.35	1---5--	FR7265	738	
21.15	23.35	--3----	FR7265	738	od 3. do 28.8.
PRIHODI					
ODHOD	PRIHOD	PLANIRAN	LINIJA	LETALO	OPOMBE
ALGHERO					
12.20	13.50	1---5--	FR8134	738	
12.20	13.50	--3----	FR8134	738	od 2. do 30.9.
BARCELONA					
07.00	8.55	--3----	VY6712	320	od 24.6. do 9.9.
11.00	12.55	-----6-	VY6712	320	samo 13.6.
12.30	14.25	-----6-	VY6712	320	od 20.6. do 12.9.
BARI					
16.15	17.35	-2-4-6-	FR8954	738	
CATANIA					
16.25	19.00	-----6-	AZ1367	AT7	od 6.6. do 26.9.
14.50	17.25	------ 7	AZ1366	AT7	od 7.6. do 27.9.
LONDON (Stansted)					
18.20	21.30	#	FR168	738	do 1.8. in od 1.9.
13.45	16.55	1---5--	FR168	738	od 3. do 31.8.
18.20	21.30	-234-6-	FR168	738	od 4. do 29.8.
19.00	22.10	------ 7	FR168	738	od 2. do 30.8.
MILAN (Linate)					
8.30	9.35	12345--	AZ1351	AT7	ne leti od 3. do 31.8.
20.40	21.45	12345--	AZ1353	AT7	
MUNICH					
11.20	12.15	#	LH1934	CR9	do 2.8. in od 31.8.
11.20	12.15	1-3--6-	LH1934	CR9	od 3. do 29.8.
15.15	16.10	12345-7	LH1936	CR9	do 2.8 in od 31.8.
15.15	16.10	-2-45-7	LH1936	CR9	od 4. do 30.8.
21.40	22.35	#	LH1938	CR9	
NEAPELJ					
12.15	13.45	12345--	AZ1701	AT7	
11.05	12.35	-----6-	AZ1701	AT7	od 9.5. do 26.9.
20.05	21.35	------ 7	AZ1701	AT7	
RIM (Fiumicino)					
9.20	10.30	#	AZ1357	320	
14.55	16.10	#	AZ1365	E75	
19.05	20.15	12345-7	AZ1361	E75	do 31.7. in od 6.9.
19.05	20.15	1------	AZ1361	E75	od 4.8. do 1.9.
21.25	22.35	#	AZ1363	E75	
TRAPANI					
6.30	8.15	-2---6-	FR8647	738	
12.20	14.05	---4---	FR8647	738	od 6. do 27.8.
VALENCIA					
18.35	20.50	1---5--	FR7264	738	
18.35	20.50	--3----	FR7264	738	od 3. do 28.8.
PLANIRANJE: 1-Ponedeljek; 2-Torek; 3-Sreda; 4-Cetrtek; 5-Petek; 6-Sobota; 7-Nedelja; #-Vsak dan LETALSKE DRUŽBE = AZ-Alitalia, FR-Ryanair, LH-Lufthansa, VY-Vueling
LETALA = 319-Airbus A319, 320-Airbus A320, 738-Boeing B737.800, AT7-ATR72, CR7-Bombardier CRJ700, CR9-Bombardier CRJ900
ODHODI IN PRIHODI PO LOKALNEM ČASU/PREVERITE ZADNJE POSODOBITVE NA http://www.aeroporto.fvg.it/ Letalske družbe in tour operaterji lahko spremenijo urnik poletov brez predhodnega obvestila
ZELEZNISKA POSTAJA V TRSTU
VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 14. DECEMBRA 2014 DO 13. JUNIJA 2015
ODHODI
Proga TRST-BENETKE
PRIHODI
URA VRSTA SMER
5.15 6.10
6.16 6.20
6.38
6.45 7.15 7.21
7.50
8.15 9.15 9.38
12.15 12.20
13.01
13.15 13.20
13.46
14.15 15.15 16.15 16.50
17.01
17.15 17.20
17.50
18.15 18.20
18.50
19.15 20.15 20.40
21.15 22.06 22.15
(RV) (RV) (FB)
(FB)
(FA) (RV) (IC)
(RV)
(RV) (RV)
(FB)
(RV)
(IC) (RV)
(RV) (RV) (RV)
(FB)
(RV) (R)
(R)
(RV) (R)
(R)
(RV) (R) (ICN)
(R) (IC)
Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (6.43), Cervinjan (6.55), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.22), Carnia (8.13) (1>
Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija)
Tržič (8.13), Cervinjan (8.25), nad. za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) (,> (3>
Tržič (8.38), Portogruaro (9.23), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (9.38), Portogruaro (10.23), Mestre (11.08), Benetke (11.20) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (13.23), Mestre (14.08), Benetke (14.24) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (15.00) (1 Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (1423), Mestre (15.08), Benetke (1520) Tržič (13.43), Cervinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) (1> (3> Tržič (14.13), Cervinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3>
Tržič (14.38), Portogruaro (1523), Mestre (16.08), Benetke (1620)
Tržič (15.38), Portogruaro (1623), Mestre (17.08), Benetke (1720)
Tržič (16.38), Portogruaro (1723), Mestre (18.08), Benetke (1820)
Tržič (17.13), Cervinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo
(17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.25) (1> (3>
Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje
do Milana (Obvezna rezervacija)
Tržič (17.38), Portogruaro (1823), Mestre (19.08), Benetke (1920)
Tržič (17.44), Cervinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo
(18.07),	Videm (18.22), Carnia (19.13) (1> (3> (5>
Tržič (18.13), Cervinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo (18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.25) (1 (3> Tržič (18.38), Portogruaro (1923), Mestre (20.08), Benetke (2020) Tržič (18.43), Cervinjan (18.57), nadaljuje za Palmanovo
(19.08),	Videm (19.22) (1> (3> (5>
Tržič (19.13), Cervinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo
(19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) (1> (3>
Tržič (19.38), Portogruaro (2023), Mestre (21.08), Benetke (2120)
Tržič (20.38), Portogruaro (21.24) (" (3>
Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.56), iz
Benetk v Rim (Obvezna rezervacija)
Tržič (21.38), Portogruaro (22.24)
Tržič (22.28), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obv. rezerv.)
Tržič (22.38), Portogruaro (23.24) (1
URA VRSTA SMER
6.16 6.42 7.22 7.40 7.46 8.18 8.40 8.46 9.10
9.46 11.46 12.08
12.46 13.40 14.22
14.40 14.46 15.10
15.46 16.10
16.10 16.46 17.46 18.10
18.39 18.46 19.10
19.46 20.10
20.46 21.10
21.22
21.46 21.51 22.22
22.31
23.19 23.37 23.48
0.46 0.53
(BUS)
(R) (IC) (R) (R) (RV)
(RV) (RV) (FB)
(RV) (RV) (FB)
(RV) (RV)
(RV) (RV)
(RV) (RV) (RV) (RV)
(IC) (RV)
(RV) (RV)
(RV)
(FB)
(FA) (RV)
(FB)
(FB)
(FB) (IC) (FB)
(RV) (FB)
Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.29), Tržič (6.15).(1) Portogruaro (6.09), Tržič (6.55) ">
Červinjan (7.04) Tržič (7.16) iz Carnie (5.35), Videm (6.38), v Palmanovo (6.53) "> Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.05), Tržič (7.51)."' (3>
Červinjan (8.05), Tržič (8.17), izTrbiža (6.00) preko Vidma (7.38) in Palmanove (7.53) (" 3 Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.35) preko Vidma (8.08) in Palmanove (8.23) (» (3)
Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) (» (3)
Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.38) preko Palmanove (12.53) (» Iz Turina za Mestre (12.47), Portogruaro (13.21) Tržič (13.59) (Obvezna rezervacija) (2) (4)
Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (" (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.47), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)("
Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.27) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (» (3) (5)
Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) ("(3K6) Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.45), Videm (17.08), preko Palmanove (17.23) (" (3)
Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (" (3)
Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.27), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (" (3)
Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (" (3) (5)
Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.)
Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija)
Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23)
Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59)(Obvezna rezervacija)
(ne vozi 31.1.)
Iz Turina za Mestre (20.56), Portogruaro (21.36) Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.)
Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.34), Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) Iz Milana v Mestre (22.13), Portogruaro (22.55), Tržič (23.25)(Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.)
Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) Iz Milana v Mestre (23.22) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.)
ODHODI
Proga TRST-VIDEM
PRIHODI
URA	VRSTA
5.26	(R)
5.26	(R)
5.56	(R)
6.20	(R)
6.26	(R)
6.56	(RV)
7.26	(R)
7.26	(R)
7.50	(RV)
8.56	(RV)
9.26	(R)
10.56	(RV)
11.26	(R)
11.26	(R)
12.20	(R)
12.26	(R)
12.56	(RV)
13.20	(R)
13.26	(RV)
13.26	(R)
13.46	(R)
14.26	(R)
14.56	(RV)
15.26	(R)
16.00	(R)
16.30	(R)
16.50	(R)
16.56	(RV)
17.20	(R)
17.26	(R)
17.26	(R)
17.26	(RV)
17.50	(R)
17.56	(RV)
18.20	(R)
18.26	(R)
18.50	(R)
18.56	(RV)
19.26	(R)
20.30	(RV)
20.40	(ICN)
22.22	(R)
Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50) (2> Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50), nadaljuje za Benetke (» Tržič (6.25), Gorica (6.47), Videm (7.20), nadaljuje za Benetke (» Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Cervinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)(1) Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.50), nadaljuje za Sacile ™ Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.50) (1> Tržič (7.55), Gorica (8.17.), Videm (8.50), nadaljuje za Benetke (2> Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Cervinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) (1>(3>
Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.50), za Trbiž (12.15) (2> Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke
Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.50), nad. za Benetke ™3> Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.50), za Trbiž (14.15)(2> Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Cervinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (15.00) (" Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.50) (1> Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke
Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Cervinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) (1 (3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), nad. za Benetke ™3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), za Trbiž (16.15) (21(4> Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Cervinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) (" (3>
Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.50) (" (3> Tržič (15.18), Gorica (1539),'Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.50) (2> (4> Tržič (16.28), Gorica (16.50), Videm (17.24) za Carnio (18.13) ™3> Tržič (16.58), Gorica (17.20), Videm (17.54) (1> (3> Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Cervinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.25) (1> (3> Tržič (17.18), Gorica (1739),'Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Cervinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50), nadaljuje za Trbiž (20.25) (2> (4>
Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50) nad. za Benetke.™ (3> (6> Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Cervinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.25) (1> (3> Tržič (18.18), Gorica (18.40), Videm (19.04), nad. za Benetke (1) (3) (5) Tržič (18.43), Videm (19.22), preko Cervinjana (18.57) do Palmanove (19.08), ™ (3> (5> Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.50) (" (3> Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Cervinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) (" (31 Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nad. za Benetke Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.50) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.50), nad. za Benetke. Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.56), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40)
URA VRSTA SMER
6.34 7.30 7.40 8.04 8.30 8.40 9.00 9.00 9.10 9.20 10.04 10.34 10.57 11.04 12.34 13.04 13.40 14.14 14.14 14.34
14.40 15.04 15.10 15.40 16.10
16.10 16.34 16.34
17.04 17.40 18.04 18.04 18.10 18.34 18.34 19.04 19.10 19.34 20.04 20.10 20.16 20.40 20.40 21.04 21.10 21.39 22.44 22.44 23.04 1.18
(BUS)
(RV)
(ICN) (RV)
(RV) (RV) (R) (R) (RV)
(RV)
(RV)
Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) ™ Videm (6.10), Gorica (6.41), Tržič (7.05) ™
Videm (6.38), Tržič (7.16), v Palmanovo (6.53) in Cervinjan (7.04), iz Carnie (5.35) (1> Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk (1 (3> Videm (7.10), Gorica (7.41), Tržič (8.05)
Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Cervinjan (8.05), iz Trbiža (6.00) ™ (3>
Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Benetk (1 (3>
Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Trbiža (6.00) (4> (ne vozi 25.4.)
Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Cervinjan (8.35), iz Trbiža (6.35) ™ (3>
Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija)
Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41), iz Benetk ("
Videm (9.10), Gorica (9.41), Tržič (10.05) (2>
Videm (9.33), Gorica (10.04), Tržič (10.28), iz Benetk (1>
Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2>
Videm (11.10), Gorica (11.41), Tržič (12.05) (2>
Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk
Videm (12.38), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Cervinjan (13.04) (1>
Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) (1 (3> (5>
Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) 4 (vozi od 10.1. do 283. in od 11.4) (ne vozi 25.4.) Videm (13.10), Gorica (13.41), Tržič (14.05) (2> (vozi vsak dan od 24.12 do 6.1. in od 2.4. do 7.4)
Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Cervinjan (14.05) (" (3> (5> Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (1423) in Cervinjan (14.35); iz Carnie (1321) (1> Videm (14.16), Gorica (14.47), Tržič (15.11) (1
Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Cervinjan (15.35); iz Carnie (14.27) ™ (3> (5>
Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Cervinjan (15.35)(1) (3> (6> Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.45) (2> Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Carnie (14.27)(4>(vozi od 10.1 do 28.3. in od 11.4) (ne vozi 25.4.)
Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk
Videm (16.16), Gorica (16.47), Tržič (17.11) (1 (3> (5>
Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) (1> (3> (6>
Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk (1> (3> (5>
Videm (17.08), Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Cervinjan (1735), iz Trbiža (15.45) (» (3>
Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) (3> (1
Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.45) (4> (2>
Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk
Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (18.23) in Cervinjan (18.35), iz Carnie (17.21) (» (3>
Videm (18.10), Gorica (18.41), Tržič (19.05) (1 (3>
Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk(« (3>
Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (19.23) in Cervinjan (19.35), iz Carnie (18.27) (» (3>
Videm (19.10), Gorica (19.33), Tržič (19.53), prihaja iz Trbiža (17.45) (2>
Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11), prihaja iz Trbiža (17.45) (4> (ne vozi 25.4.)
Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11) (1 (3>
Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk
Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Cervinjan (20.35), iz Carnie (19.21) (1) (3) (5)
Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.16), prihaja iz Carnie (19.47) (2>
Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15), iz Benetk (2>
Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15) (1
Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk
Videm (23.56), Gorica (0.26), Tržič (0.49), iz Benetk
1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 14 Vozi ob sobotah - 151 Vozi do 23.12. in od 7.1 do 1.4 ter od 8.4 - 19 Vozi od 24.12. do 6.1 in od 2.4 do 7.4 FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV- Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 11. junija 2015
17
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Srce, telo in duša - portret Adija Daneva, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.40 Nad.: Che Dio ci aiu-ti 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Tec-heTecheTe 21.20 Superquark 23.35 Koncert: Esserci sempre
RAI2
6.00 Nad.: Lena 7.00 Nad.: Streghe 7.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.25 Serija: II nostra amico Charly 9.5013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 17.45, 18.15, 20.30, 23.40 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.45 Serija: Il commis-sario Rex 21.00 LOL 21.10 Coppie in atte-sa 22.55 Serija: C.S.I.
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Film: Peccato d'amore (dram.) 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Film: I miserabili (dram.) 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok. film: Quando c'era Berlinguer 23.10 Nad.: Scandal
RAI4
12.15 Heroes 13.00 Doctor Who 14.00 The Collector 14.50 90210 15.35 Heartland 16.20 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Andromeda 17.55 Film: Bella in rosa (rom.) 19.35 Once Upon a Time 20.20 Star Trek Enterprise 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.40 Film: Saving General Yang (pust.)
RAI5
RAI MOVIE
13.55 Film: Io sono Valdez (vestern, '71) 15.30 Film: Romeo e Giulietta (dram.) 17.50 Novice 17.55 Film: Lo spavaldo (dram.) 19.40 Film: Tutti a squola (kom., It., '79)
21.15 Film: Ritorno a Brideshead (dram., '08, i. E. Thompson) 23.25 Film: Changeling (dram., '08, i. A. Jolie)
RAI PREMIUM
10.55 Nad.: Un posto al sole 12.00 23.10 Nad.: Chiamata d'emergenza 12.50 Nad.: Terapia d'urgenza 13.45 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.30 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.35 Nad.: Senza scam-po 16.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Serija: Il com-missario Manara
_RETE4_
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette
all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Walker Texas Ranger 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Alive - Forza della vita
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Rosamunde Pilcher - Il cottage di zia Clara (dram.) 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Su-percinema
_ITALIA1_
6.55 Risanke 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: One Piece 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nad.: Pretty Little Liars 17.20 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Radio Italia Live
_IRS_
13.10 Film: La ripetente fa l'occhietto al presidente (kom.) 15.25 Film: Baciami piccina (kom., It., i. V. Salemme) 17.20 Film: Il ladro di Damasco (pust.) 19.10 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Io l'ho visto
14.05 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Wild Italy 15.55 Shakespeare da scoprire 16.50 Eduardo e il Novecento 18.10 Novice 18.15 20.45 Memo - L'agenda culturale 18.50 Una citta, tre imperi 19.45 Art of America 21.15 Petruska presenta 22.05 Ples: Lac 23.45 David Letterman Show
CIELO
12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 20.15 House of Gag
21.05 Film: Casino (krim., '95, r. M. Scorsese, i. R. De Niro, S. Stone)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in di-retta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
11.4518.45 Bourdain: Cucine segrete 13.25 20.00 Il cuoco vagabondo 15.25 Chef Sara in Europa 17.20 Jamie: Menu in 30 minuti 19.40 Novice
21.10 Film: Le insolite sospette (kom.)
_DMAX_
12.30 19.30 Rimozione forzata 14.10 Cat-tivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palu-de 17.45 Airport Security 18.35 Vanilla Ice Project 21.10 Affari a quattro ruote 22.55 Salt Lake
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Turbulenca 12.25 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.40 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.00 Risanke in otroške serije 16.15 Točka preloma 17.30 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Dok. film: Cilj - Poletje 9.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.35 Zabavni kanal 9.55 Odprta knjiga 10.15 Dobro jutro 13.15 Odd.: Bleščica 14.10 Dok. odd.: Angola - Dežela obljub 15.10 Glasnik 15.35 Dok. odd.: Druga judovska zgodba 16.45 Mostovi -Hidak 17.25 Pričevalci 19.00 0.15 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice
21.00 Film: Berlin Calling (dram., '08)
22.55 Nad.: Xanadu - A luci rosse...
20.00 Film: Zbogom, kraljica (dram., '12, i. D. Kruger) 21.35 Nad.: 37 dni 22.30 Film: Lope de Vega (biogr.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Boben 15.25 Webolution 15.55 Avtomobilizem 16.10 Slovenski magazin 16.40 Najlepše besede 17.10 Arhivski posnetki 18.00 23.15 City Folk 18.35 23.45 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Nautilus 20.30 Zvočno klasični 21.15 Dok.: Možje in gore 22.20 Glasba zdaj 22.50 Na obisku
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.00 9.55, 11.05, 12.15 Tv prodaja 8.1517.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.10 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.20 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.30 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 20.00 MasterChef Slovenija 17.00 18.55, 22.25 Novice in vreme 21.20 Serija: Epilog 23.00 Serija: Na kraju zločina 23.55 Serija: Policijska družina
_KANAL A_
7.0018.00, 19.45 Svet 7.55 Risanke in otroške oddaje 9.25 16.35 Serija: Novo dekle
Četrtek, 11. junija Rai 3, ob 21.05
VREDNO OGLEDA
Quando c'era Berlinguer
Italija 2014
Režija: Walter Veltroni Dokumentarni film
7. junija 1984, na Trgu sadja v Padovi je bilo že skoraj poletje. Svetel pomladni večer, ogromno ljudi, volilcev, sim-patizerjev, ki so se zbrali na shodu za evropske volitve. Protagonist in govornik je bil Enrico Berlinguer. Posnetki vsega kar se je tisti
četrtek zgodilo v Padovi so postali vsebina filmskega dokumentarca, ki ga je Veltroni posvetil Berlinguerju.
V filmu, v katerem govorijo Pietro Ingrao, Mihail Gorbačov, ameriški ambasador Gardner, predsednik republike Napolitano, Berlinguerjeva osebna straža, hčerke in sin pokojnega Enrica, spoznavamo tako moškega, ki je prav gotovo veliko prispeval zgodovinskemu trenutku v katerem je živel in globoko zaznamoval tudi to kar je prišlo potem.
10.00 Pazi, kamera! 10.35 12.35 Tv prodaja 10.50 Serija: Posel mojega življenja 11.45 18.55 Nad.: Puščica 13.05 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.35 17.05 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Marinec brez zakona (akc.) 20.00 Film: Policijska akademija 2 (kom., '85) 21.40 Big Brother 23.10 Film: Osmi potnik 4 - Vstajenje (horor)
PLANETTV
9.55 Kosmika Tv 11.00 Tv prodaja 11.35 Nad.: Sulejman Veličastni 13.55 Ellen 14.55 Nan.: V kritičnem stanju 15.50 21.00 Bar 16.55 Nan.: Preiskovalci na delu 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Ta teden z Juretom God-lerjem 22.35 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ati-lij Kralj: Uače naš - 17. del., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Igrajmo se za varnost; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Četrtek, 11. junija 2015

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
KOLESARSTVO - Novico naj bi potrdili prihodnji teden
Giro 2016 tudi v Beneški Sloveniji
ČEDAD - Da bo kolesarska krožna prezahtevno. Na vrhu, kjer je tudi muzej
dirka Giro d'Italia 2016 znova obiskala našo deželo, smo že vedeli. Organizator dirke Enzo Cainero je tudi napovedal, da bosta pri nas dve etapi. Ena s ciljem na Piancavallu, druga pa v Čedadu. Včeraj nam je novico potrdil podžupan Občine Dreka v Nadiških dolinah Michele Coren. »Prošnjo, da bi v naših dolinah gostili etapo kolesarskega Gira, smo organizatorjem poslali že pred dvema letoma. Želeli smo si, da bi nam jo dodelili letos. Vseeno smo zadovoljni, ker so nam potrdili, da bi lahko v Beneški Sloveniji gostili kolesarje prihodnje leto. Cainero nam je potrdil, da so možnosti zelo dobre. Okrog 90 odstotne. Prihodnji teden naj bi nam dokončno potrdili,« je dejal Coren. 99. izvedbo slovite italijanske kolesarske dirke bodo predstavili konec meseca in do takrat bo vse jasno.
Beneško-slovenska etapa bo bržkone startala v Čenti. Cilj pa bo v Čedadu. »Obšla naj bi našo občino Dreko, Staro Goro in druge beneško-slovenske vasice. Organizatorjem smo predlagali, da bi etapo organizirali skupaj s posoškimi občinami iz Slovenije (in primis z načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem), tako da bi bila čezmejna. Tako bi v celoti obiskali kraje, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna. Predlagali smo jim tudi, da bi se povzpeli na Kolovrat, kar pa bi bilo iz logističnega vidika
Sassari v finalu!
MILAN - Sedma polfinalna tekma A1-lige: EA7 Milano - Sassari 81:86 (3:4). A2-LIGA - Finale play-off: Torino -Agrigento 93:70 (3:2). NBA - Košarkarji Cleveland Cavaliers so v finalu lige NBA pod domačima obročema slavili zmago s 96:91 proti tekmecem iz Oaklanda Golden State Warriors. V finalu je Cleveland pove-del z 2:1.
ODBOJKA - Finale play-offa: Chieri - Domovip Porcia 3:2 (1:1) SLOVENIJA - Gašper Potočnik, pomočnik slovenskega selektorja Jureta Zdovca, bo odslej tudi trener Uniona Olimpije.
Novi predsednik decembra
LONDON - Izredni volilni kongres, na katerem bodo izbirali naslednika Sep-pa Blatterja na čelu Fife, bo v švicarskem Zurichu 16. decembra letos. KOPER IN RIJEKA - Na Bonifiki bodo nogometaši Kopra danes začeli priprave na novo sezono. Čez 20 dni jih namreč čaka prvi krog evropske lige. Na Hrvaškem je Kekova Rijeka prvič trenirala včeraj. Hrvaška Prva liga se bo začela že 11. julija.
Pratico še dve leti
Matteo Pratico, pomočnik trenerja Eugenia Dalmassona, je včeraj podpisal še dveletno pogodbo s Palla-canstro Trieste.
Vesna v polfinalu
Na nogometnem turnirju Il Giulia v Trstu je Vesna s 3:0 premagala Chiarbolo in se tako uvrstila v polfinale, v katerem bo 15. junija igrala proti ekipi Zaule.
na odprtem o prvi svetovni vojni, je premalo prostora za televizijske kombije in drugo, ki spada k organizaciji Gira,« je še dodal Coren, ki mu je Cainero »obljubil«, da naj bi bila etapa na sporedu v soboto ali v nedeljo.
Članek o beneško-slovenski etapi bo v ponedeljkovi številki izdal tudi štirinajstdnevnik Dom, ki je novico antici-piral včeraj popoldne na spletni strani dom.it. (jng)
DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane
Ali bomo prihodnje leto videli na delu Alberta Contadorja pod vznožjem Matajurja?
ansa
Luka Mezgec tretji
PARIZ - Francoski kolesar Nacer Bouhanni (Cofidis) je zmagovalec četrte etape kriterija Dauphine. Bouhanni je bil v ciljnem sprintu le za nekaj centimetrov močnejši od drugouvrščenega Belgijca Jonasa Vangenechtena in Slovenca Luke Mezgeca (Giant Alpecin), ki je bil tretji. V skupnem vodstvu ostaja Avstralec Rohan Dennis (BMC).
Slovenija gre naprej
PREŠOV - Slovenska moška rokometna reprezentanca, ki je včeraj premagala Slovaško s 26:20, si je po zmagi Švedske nad Latvijo s 33:14 že priborila nastop na evropskem prvenstvu v začetku prihodnjega leta na Poljskem. Slovenija ima pred sobotno tekmo v Velenju nedosegljive tri točke prednosti pred tretjeuvrščeno Latvijo.
KVALIFIKACIJE - Skupina C: Italija - Romunija 22:28.
Lotito pred sodnike
RIM - Predsednik Lazia Claudio Lotito se bo moral zagovarjati zaradi očitanega kaznivega dejanja izsiljevanja. Lotito naj bi po nezakonito posojal denar različnim nogometnim klubom. Preiskavo so italijanske oblasti sprožile po prisluhih številnih telefonskih pogovorov. Včeraj je medtem javni tožilec izdal nova imena oseb, ki naj bi sodelovali pri nezakonitih stavah in prirejanju izidov. Na spisku so člani Parme, Terama, Savone, Ternane in nogometaš ekipe San Paola Padove, ki je pred nekaj sezonami igrala v skupini Krasa v D-ligi.
Noemi Batki bronasta
ROSTOCK - Tržačanka madžarskega rodu Noemi Batki se je na evropskem prvenstvu v Rostocku v Nemčiji okitila z bronasto kolajno. Članica vojaške ekipe in Triestine nuoto je z desetmetrskega stolpa osvojila 232,30 točk, potem ko je v drugem delu tekme napredovala iz skoka v skok in nekaj časa tudi vodila. Zmago in vstopnico za OI v Riu de Ja-neiru 2016 je osvojila Ukrajinka Julia Prokopchuk (327,50), druga pa je bila Francozinja Laura Marino (323,60).
NOGOMET - Danes ponoči se bo začelo 44. južnoameriško prvenstvo Copa America
Zgolj samba in tango?
V noči na petek se bo v Čilu začelo 44. južnoameriško nogometno prvenstvo, ki se bo končalo 4. julija. Naslov brani Urugvaj, stavnice pa največ možnosti za zmago dajejo Argentincem in Brazilcem, pred Urugvajem pa sta v tem pogledu še Čile in Kolumbija. Na uvodni tekmi bo Čile gostil Ekvador (danes ponoči ob 1.30 na Gazzetta TV, kanal 59). Na prvenstvu bo tekmovalo 12 ekip, med katerimi sta tudi pova-bljenki iz nogometne zveze Severne in Srednje Amerike ter Karibov Mehika in Jamajka. V skupini A bodo sicer igrali Čile, Mehika, Ekvador in Bolivija, v skupini B Argentina, Urugvaj, Paragvaj in Jamajka, v skupini C pa Brazilija, Kolumbija, Peru in Venezuela. V četrtfinale se bodo uvrstile prvo- in drugouvršče-ne reprezentance iz vsake skupine ter dve najboljši tretjeuvrščeni.
Na prvenstvu, ki bo spet izložbeno okno za številne oglednike, bo kup zvezdnikov svetovnega nogometa (25 nogometašev igra v italijanski Serie A). Pri Čilencih na primer Arturo Vidal in Alexis Sanchez, pri Ekvadorcih Enner Valencia in Jefferson Montero, pri Mehiki Rafa Marquez in Raul Jimenez, pri Argentini Leo Messi, Carlos Tevez, Sergio Agüero, Javier Pastore, Ezequiel La-vezzi, Gonzalo Higuain in drugi.
Pri Paragvajcih so glavna imena Roque Santa Cruz, Nelson Valdez in Raul Bobadilla, pri Urugvaju, za katerega ne bo igral Luis Suarez, Edinson Cavani in Diego Godin, pri Braziliji Neymar, Thiago Silva, Willian, Philippe Coutinho, Fernandinho in drugi, pri Kolumbiji James Rodriguez, Radamel Falcao, Carlos Bacca, Jackson Martinez ... , pri Peruju Claudio Pizarro, Jefferson Farfan, Paolo Guerrero, pri Venezueli pa Juan Arango.
Tekme bodo na osmih prizoriščih: v Antofagasti (kapaciteta 21.178), La Sereni (17.194), Vina del Maru (22.340), Valparaisu (20.575), Santiagu (stadiona
Leo Messi in Arturo Vidal
ansa
3 državne reprezentance, ki niso nikoli osvojile južnoameriškega nogometnega prvenstva Cope America: Čile, Ekvador in Venezuela. Največkrat pa so slavili zmago Urugvajci, ki so pokal dvignili 15-krat.
Nacional - 48.665 - in Monumental -47.347), Rancagui (15.252), Concep-cionu (30.448) in Temucu (18.936).
Uradna žoga bo Nike Cachana, kar v čilskem slengu pomeni dribling (pre-igravanje). Žoga je pretežno bela, ima pa še modre in rdeče detajle. To so barve čilske zastave, pri čemer rdeča predstavlja ljudi, modra nebo in bela Ande.
Slovenski privrženi južnoameriškega nogometa bodo tekme lahko spremljali na Šport TV. V Italiji bo Copo Americo prenašala Gazzetta TV (kanal 59).
IZ PALMIRE V TREBČE - Miguel Castrillon
»Kolumbijci bomo prvaki«
V ekipah naših društev se skoraj vsako sezono najde nogometaša, ki prihaja iz Južne Amerike. Letos je celino Andov in pana-meriške ceste Panamericane Sur (južnega odcepa) predstavljal Miguel Castrillon. 22-letni Kolumbi-jec je pri trebenskem Primorcu igral že tretjo sezono. Do lani je rdeče-beli dres oblekel tudi njegov leto starejši brat Reinaldo. Miguel je v letošnji sezoni dosegel 15 golov. »Morda bi še kakega več, ko ne bi januarja odšel za mesec dni v rojstno Kolumbijo. Bilo pa je res lepo, saj sem rojstni kraj zadnjič obiskal pred šestimi leti, ko smo se takrat iz Palmire odselili v Trst. Palmira je mesto blizu Calija, v zahodnem delu države. Bližji smo pacifiški obali kot atlantski,« je svoj rodni kraj opisal Castrillon, ki bo navijal za domačo Kolumbijo. »Na papirju sta favorita Brazilija in Argentina. Verjemite pa mi, da bo šla Kolumbija daleč. Morda bomo celo postali južnoameriški prvaki.«
Po čem sklepate?
Imamo izjemno solidno ekipo, ki igra v zadnjih letih dobro. Argentina in Brazilija nas nista nikoli nadigrali. Obe sta premagljivi, čeprav imata razne Messije in Neymarje.
Kdo so vaši domači idoli?
Radamel Falcao je odličen napadalec. Igra za Manchester United. Zelo izkušen je tudi zvezni
igralec Chelsea Juan Cuadrado. Všeč mi je tudi branilec Pablo Armero, ki je lani igral za videmski Udinese. Reprezentanco sestavljajo tako izkušeni igralci, ki igrajo v tujini, kot ambiciozni mladi, ki v glavnem nastopajo v domačem prvenstvu.
Za kateri kolumbijski klub navijate?
Za America Cali, ki je bil letos kolumbijski prvak.
Ali pogrešate Kolumbijo?
Malo že. Razlika med južnoameriškim in evropskim načinom življenja je ogromna. Mi smo bolj odprti, prijateljski, sproščeni. Vi pa ste bolj hladni, togi, resni. Vsekakor se tudi tu v Trstu počutim dobro. Dobro sem se prilagodil tudi na tukajšnje podnebje, čeprav nima rad burje.
Ali boste v prihodnji sezoni še igrali za Primorec?
Ne vem. Moramo se še pogovoriti. V Trebčah se počutim zelo dobro. Tudi skupina je homogena. (jng)
/
ŠPORT
Četrtek, 11. junija 2015
19
JADRANJE - Svetovni pokal v Weymouthu in Portlandu
Vang, potem še meduza
Prvi dan regat sta jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti zaključila na skupnem 25. mestu
Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj začela nastope na četrti od petih letošnjih ISAF regat za svetovni pokal (druga od obeh evropskih v letošnjem letu) v britanskem Weymouthu in Portlandu. Na prizorišču, kjer so leta 2012 delili olimpijske kolajne, pa sta prvi dan regat imela zvrhano mero smole in končala nastope na skupnem 25. mestu.
V obeh regatah sta bila jadralca se-sljanskega kluba pri 15 vozlih sicer izredno hitra: »Upal bi si reči celo najhitrejša,« je po napornem dnevu povedal krmar Si-vitz Košuta, vendar jima tudi hitrost ni pomagala. V prvi regati sta bila tudi med boljšimi, a kaj, ko jim je sredi regate počil vang (vrvica, ki regulira glavno jadro in nateguje bum). »Prav zato nisva uspela več razvijati enake hitrosti kot na začetku regate. Kljub temu pa nisva popustila in uspela osvojiti 23. mesto,« je povedal Sivitz Košuta. Do druge regate sta uspela popraviti okvaro in startati, a spet
se jima je zapletlo: »Po odličnem startu sva prvi del regate vodila, ko se je v krmilo zapletla ogromna meduza. Krmilo je skočilo iz zaponk, tako da sva se morala celo ustaviti,« je še nadaljeval krmar. Ker so bili vsi ostali jadralci čisto zraven, sta ostala na repu flote in celo regato skušala nadoknaditi vse, kar se je dalo. Na koncu sta osvojila 21. mesto.
Po dveh plovih vodita Američana Mcnay in Hughes, druga sta Grka Mantis in Kaglalis, tretja pa Šveda Molund in Ostling. Do sobote bodo jadralci opravili še šest regat, v nedeljo pa se bo deset najboljših pomerili v regati za kolajne. Od italijanskih posadk nastopata še Capur-ro in Puppo, ki sta po prvem dnevu 32.
V Weymouthu tekmuje približno 600 jadralcev desetih olimpijskih razredov in treh paraolimpijskih. Tržačana Giovanni Coccoluto in Alessio Spadoni sta v razredu laser 25. oziroma 28. Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika pa sta po dveh plovih na visokem 3. mestu. (vs)
V ospredju flokist Jaš Farneti
□ Obvestila
AŠD POLET vabi na 47. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija 2015 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah.
ŠD BREG - Odbojkarska sekcija, organizira, ob praznovanju 50-letnice društva, v nedeljo 21, junija Odbojkarski revival turnir, s pričetkom ob 16.30 v športnem centru S. Klabjan. Vabljene vse bivše in sedanje igralke/igralci. Prosimo, da potrdite prisotnost na telef. Številki 335 5751543 (Lela) in 347 4421386 (Sonja). ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. ŠD SOKOL sporoča, da bo v petek 19. junija, v drugem sklicanju ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini redni občni zbor društva. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev - zgodba o Minionih, ki bo v soboto, 13. junija 2015 ob 18.30 v telovadnici v Repnu.
ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Standrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Info: Maja 3290913340 in Nikol3297864633.
ODBOJKA - Državni finale prvenstva U17
Zmaga in poraz
Juventinin Memorial Pavio cicibanom Sovodenj
Na državnem finalu prvenstvu U17 v kraju Chianciano Terme so včeraj začeli nastope odbojkarji Olympie. Izkupiček prvega dne je bil polovičen, saj so varovanci trenerja Lucia Battistija osvojili zmago in poraz. Krstni nastop na prvenstvu so opravili proti ekipi Oristano iz Sardinije, ki se je na koncu prvega dne izkazala za najšibkejšo. Kljub temu da je bila igra posejana s številnimi napakami, so goriški odbojkarji srečanje osvojili s 3:1. V vseh nizih so vodili, izjema je bil tretji niz, ki ga je Oristano tudi osvojil, saj so igralci Olympie v ključnih trenutkih popustili.
Tesen poraz pa je Olympia doživela v popoldanski tekmi proti San Donaju, ko je klonila s 3:0. »Največ energije smo potrosili že v prvem nizu, v katerem nam je v končnici zmanjkalo tudi nekaj športne sreče. Vodili smo in imeli tudi več zaključnih žog, a je nasprotnik naposled prevladal s konkretnejšo igro,« je potek niza strnil trener Battisti. Niz se je zaključil šele pri rezultatu 31:33. Po napetem nizu je Olympia v drugem zdržala ritem nasprotnikov samo do 15. točke. »Zgodba zase je bil še tretji niz, v katerem smo že izgubljali 16:8, nato pa smo strnili vrste in nadokna-
dili na 22:23. Spet pa so bili v končnici nasprotniki pri-sebnejši,« je še povedal trener.
Danes zjutraj se bo Olympia pomerila še s tretjim nasprotnikom v kvalifikacijski skupini A. To bo Vera Volley Milano, ki je v prvi dan državnega finala že dokazal, da je v tej skupini za razred boljši. Goriške od-bojkarje čaka torej težka naloga, vselej pa bo napredovanje v finalno fazo turnirja skoraj nemogoče. V sklepno fazo se namreč uvrsti samo prvouvrščena ekipa štirih kvalifikacijskih skupin. Želja, da bi se igralci Olympie vendarle uvrstili v sklepno fazo turnirja, se je izkazala za prenaglo. »Mislim, da je ravno pomanjkanje izkušenj glavni razlog, da smo v ključnih trenutkih popustili. Ekipa je mlada, kar nekaj igralcev bo v tej kategoriji igralo še nekaj sezon,« je še dodal trener Bat-tisti. Današnji nasprotnik Milano je včeraj premagal s 3:0 San Donà in z enakim izidom tudi sardinsko ekipo Oristano. V sklepnem delu turnirja se bo od danes popoldne borilo 16 ekip - zmagovalke štirih kvalifikacijskih skupin in 12 že uvrščenih ekip. (vs)
Oristano - Olympia 1:3 (13:25, 20:25, 25:23, 21:25) Olympia - San Donà 0:3 (31:33, 20:25, 23:25)
Prejšnji teden se je v Štandrežu v organizaciji ŠD Juventina in v sodelovanju z ZSŠDI končal mednarodni mladinski Pomladanski pokal, 2. memorial Bruno Pavio. Na štandreškem nogometnem pravokot-niku se je za finalne obračune zbralo vseh 12 udeleženk ki so po vrsti odigrale 6 tekem, po katerih je tudi letošnja izvedba dobila svojega zmagovalca. Po odličnih nastopih v predtekmovanju sta najboljše izhodišče imeli prav ekipi Juventina in So-vodnje, ki sta tudi odigrali medsebojni obračun za končno 1. mesto.
Zmaga je tokrat šla v Sovodnje (na sliki SLOSPORT.ORG) s tesnim izidom 2:1, štandrežci pa so obtičali na odličnem drugem mestu. S tem so Sovodenjci po Ju-ventini in Krasu že tretje moštvo naših društev, ki osvoji ta prestižni mladinski turnir. Zmagovalcem turnirja je pokal poklonila družina nekdanjega podpredsednika in odbornika Bruna Pavia. Poleg ekip naših društev (Juventina in Sovodnje) so nastopili še: Isonzo, Pro Gorizia, Pieris, Mossa, Pro Romans, Audax, Bilje, Turriaco, San Canzian in Azzurra.
PLANINSKI SVET
Dan slovenskih planinskih doživetij 2015
Na Krvavcu bo v soboto, 13. junija, vse živo, celodnevno planinsko dogajanje Dan slovenskih planinskih doživetij v organizaciji Planinske zveze Slovenije in PD Kranj bo privabilo slovenske planince od vsepovsod. Pester program planinskega praznika predvideva pohode, družabne in ustvarjalne delavnice ter plezanje za mlade, vodene planinske in kolesarske izlete za odrasle, prikaz gorskega reševanja ter slavnostno prireditev s sprevodom praporščakov.
Dogajanja se bodo udeležili tudi tržaški planinci. Zbrali se bodo ob 6.20 v Bazovici pri Kalu, z osebnimi avtomobili bodo nadaljevali pot do avtobusne postaje v Divači. Tu se bodo pridružili planincem iz Kopra in Sežane ter se skupno z avtobusom odpeljali do osrednjega prizorišča dogodka. Za informacije je na razpolago tel. št. 040 413025 (Marinka).
Vabilo na 44. srečanje
planincev na Vrhu
Med ŠKCDanica na Vrhu, Brestovcem in Debelo grižo se bo v nedeljo, 14. junija 44. srečanje slovenskih planincev iz FJK, Koroške in jeseniškega območja ter obmejnih krajev v Sloveniji. Srečanje prireja SPDG v sodelovanju s ŠKD Danica, Gospodarsko zadrugo Brajda - Vrh in Kraškimi krti. Udeleženci se bodo v dopoldanskem času (start bo ob 10. uri) podali na dva ločena pohoda: na Bre-stovec in na Debelo grižo. Ob 13.30 bo uradni del srečanja s pozdravi in glasbenimi nastopi. V dvorani ŠKC Danica pa si bodo udeleženci lahko ogle-
dali obnovljeno razstavo o dogajanju na Vrhu med prvo svetovno vojno. Pobudo goriških planincev so podprli ZSŠDI, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter Čedajska banka.
SPDG vabi člane društva da se srečanja udeležijo že v dopoldanskem času. Parkiranje osebnih avtomobilov bo možno na zasebni parceli v neposredni bližini ŠKC.
Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z osebnimi avtomobili. Zbrali se bodo na trgu v Sesljanu ob 9.00 uri in nadaljevali pot proti Kulturnemu in športnemu središču Danica na Vrhu, kjer bo zbor udeležencev.
Izlet na Koroško
Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo, 21. junija 2015, avtobusni izlet v Avstrijo, točneje v skupino Nockberge z vzponom na dva vrhova, na 2226 m visok Mallnock in na 2331 m visokKlomnock. Gorska skupina se nahaja na severnem predelu Koroške, zaradi posebne geomor-fološke zgradbe in zemeljske zgodovine se je izoblikovala v posebno zanimivo alpsko pokrajino, ki jo domačini imenujejo "Nocke" (cmok) in so jo že leta 1987proglasili za Nacionalni park.
Izletniki se bodo zbrali na trgu Oberdan ob 6.00 uri in se z avtobusom odpeljali najprej do znanega termalnega središča Bad Kleinkirchheim in dalje do zaselka St. Oswald (1320 m), kjer je ob vlečnici Nationalparkbahn Brunnach predviden začetek ture. Po začetnem asfaltu vodi pot v gozd, po katerem se zdaj bolj, zdaj manj strmo vzpenja dokler, v bližini manjšega zavetišča na višini 2020 m,
privede na greben. Pot se nato nadaljuje po grebenu vse do vrha gore Mallnock, in naprej do vrha 2331m visokega, Klomnocka. Iz vrha se odpira čudovit razgled na skupino Nockberge, proti jugu pogled drsi preko Dobrača do Mangarta, proti severu pa se odpira zastor zasneženih vrhov Taurov.
Tura ni tehnično zahtevna, predvidenih je približno 5 ur hoje. Kdor bi si želel samo visokogorskega užitka, pa se lahko povzpne z žičnico na greben, na višino 1900 m, in se brez posebnega napora poda po grebenski poti na oba vrhova.
Prijave sprejemamo do srede, 17. junija. Za informacije in prijavo pokličite tel. št. 040 413025 (Marinka).
Planinska koča Hahlici
v Grobničkih alpah
Platak in Risnjak sta znana in dobro obiskana planinska cilja, manj poznani pa so vrhovi v soseščini. Goriški planinci smo se zadnjo nedeljo maja povzpeli do planinske postojanke Hahlici nad Grobničkim poljem.
Planinska koča je na nadmorski višini približno 1100 metrov, nekaj minut nad dolino, kjer se pase čreda kakih tridesetih konj in kjer so urejeni trije kali ali kalici. Po kalicih/Hahličih je planinska postojanka dobila tudi ime.
Skupina petnajstih izletnikov se je že kmalu po izhodišču v kraju Podkilavac, (okrog osem kilometrov od izvoza Čavle), čisto ob vznožju planine, razdelila. Bolj zagnani so nameravali do cilja po zahtevnejši in nekoliko daljši poti skozi Mud-no dolino, ki jo je izoblikovala reka Sušica, manj-
ša skupina pa je izbrala označeno običajno stezo, ki se v začetnem delu vije skozi mešan gozd, nekajkrat seka gozdno cesto in na nadmorski višini okrog 850 metrov doseže gole planinske pašnike, kjer je treba premagati še zadnje in dokaj strmo pobočje pred Halici. Nekoliko pomanjkljiva markacija je najbrž kriva, da je Mudna dol ostala neznanka.
S Podkilavca na Hahliče traja vzpon dobri dve in pol uri. Planinski dom je odlično izhodišče za obisk bližnjih vrhov, ki v glavnem presegajo 1200 metrov nadmorske višine. Najbližja je Cunina glava (dobrih 15') vabljiv je vzpon na markantnega Fratarja, ki že od daleč opozarja s poudarjenim kamnitim vršnim delom (1 ura). Najbolj oddaljen je Obruč po katerem je poimenovano celotno področje in do koder je še ura in pol hoda. Obisk omenjenih vrhov ostaja v programu.
Nad gozdno mejo prav ta čas cvetejo perunike in ušnikipa tudi encijan. Skratka užitek, pravzaprav dvojni ob nadvse lepem vremenu.
20 Četrtek, 11. junija 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka, severno od Alp pa se zadržuje oslabljena vremenska motnja. Z vzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje prehodno nekoliko manj topel zrak.
Danes bo še prevladovalo jasno vreme. Ob morju in po nižinah bo še pihal zmeren veter. V hribih bo jasno toda popoldne se bo ponekod občasno pooblačilo, niso izključene kratkotrajne padavine in plohe. Še bo vroče.
Danes bo povečini sončno, popoldne bo predvsem v hribovitem svetu nastala kakšna ploha ali nevihta.
Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 16, na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C.
Jutri bo še jasno in toplo. Ob morju bo pihal zmeren veter, ki bo onemogočil, da se bodo temperature dvignile. Po nižinah bo še vroče. V hribih bo jasno s spremenljivo oblačnostjo in občasnimi padavinami.
Jutri bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter.
£ Sonce vzide ob 5.15 in zatone g ob 20.54
Dolžina dneva 15.39
Luna vzide ob 2.04 in zatone ob 15.06
2003 - Huda vročina z rekor-§ dnimi junijskimi temperaturami na nekaterih postajah, zlasti na Gorenjskem. Najvišja temperatura, 36,1 °C, je bila izmerjena v Metliki. V Ljubljani in Biljah pri Novi Gorici je bilo 35,6 °C, v Lendavi 35,5 °C, v Mariboru 35,4 °C in v Lescah 33,0 °C.
Danes: ob 0.37 najnižje -24 cm, ob 6.11 najvišje 6 cm, ob 11.25 najnižje -18 cm, o ob 18.09 najvišje 39 cm. 2 Jutri: ob 1.33 najnižje -36 cm, ob 7.27 najvišje 12 cm, ob 12.37 najnižje -15 cm, ob 18.55 najvišje 44 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C.
500 m...........22
1000 m ..........18
1500 m...........15
2000 m...........10
2500 m............7
2864 m ........... 5
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 9 in v gorah do 10.
Pri 102 letih je lahko končno postala doktorica
HAMBURG - Strokovnjakinja za pediatrijo Ingeborg Syllm-Rapaport je 77 let potem, ko so ji nacisti preprečili zagovor, letos uspešno zaključila in zagovarjala svojo doktorsko disertacijo iz leta 1938 o davici in prejela doktorat Univerze v Hamburgu. Danes 102-letna Nemka je v Hamburgu študirala medicino in delala v tamkajšnji judovski bolnišnici med letoma 1937 in 1938, ko je pisala doktorsko disertacijo. Zaradi judovskih korenin ji je takratni Hitlerjev režim prepovedal opravljati zagovor in s tem pridobiti doktorski naziv. Njen profesor je leta 1938 izdal certifikat, kjer je navedel, da bi lahko zagovarjala svoje teze, če bi bilo to zakonsko mogoče. Nemka je leta 1938 emigrirala v ZDA, kjer je spoznala svojega moža in nadaljevala svojo kariero v pediatriji.
Rembrandt po pol stoletja dvomov pravi avtor slike Savel in David
HAAG - Mednarodna ekipa strokovnjakov je po več kot petih desetletjih dvomov potrdila, da je znamenita slika Savel in David resnično delo nizozemskega umetnika Rembrandta van Rijna (1606-1669). V sklopu osemletnega projekta so uporabili najsodobnejše tehnologije in dokazali Rembrandtovo avtorstvo. Sliko, ki jo je umetnik naslikal med letoma 1650 in 1655 in je bila deležna tudi obsežnega restavratorskega posega, bodo danes postavili na ogled v muzeju. Po pisanju dpa je bila v 19. stoletju deloma razrezana in močno preslikana. Rembrandt je na njej upodobil svetopisemsko zgodbo o srečanju Savla in Davida. Prikazuje mladega Davida, ki kleči pred kraljem in igra harfo.
* t ''a. r r*
PRAZNIK
ČEŠENJ
www.praznlkcesenj.si i Q PraznikCesenj
SOBOTA 6.6.8015	
08:30 - 13:30	20. kolesarski maraton češenj (Ljubljana-Dobrovo)
11:00 - 19:00	Dan odprtih kleti (Brda)
17:00	Dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi (Vipolže)
20:00 - 03:00	Zabava v sklopu odprtih kleti, skupina SAN DI EGO (Grad Dobrovo)
NEDELJA 7.6.2014	
08:00 - 14:00	10. Pohod od češnje do češnje
11:00 - 19:00	Dan odprtih kleti (Brda)
ČETRTEK 11.6.2014	
18:00	Otvoritev razstave likovnega natečaja OŠ Dobrovo "Češnja od cveta do ..."
PETEK 12.6.2014	
20:00	Tekmovanje najtežje češnje (Vinska klet Goriška Brda)
20:00	Najbolj spontana komedija Ustreli! in kronanje kraljice češenj (Grad Dobrovo)
22:00 - 03:00	Zabava na terasi gradu
SOBOTA 13.6.2014	
11:00 - 23:00	Briški borg (osrednji trg)
11:00 - 21:00	Kulturno zabavni program (osrednji trg)
11:00 - 23:00	Otroški zabaviščni park, lov za zakladom (igrišče
	OŠ Dobrovo)
14:00	Briška poroka (grad Dobrovo)
15:30	Povorka briške poroke (osrednji trg)
16:00 - 17:00	Koncert: Marko Hatlak in Fantango (osrednji trg)
21:00 - 5:00	Češnjev koncert s skupino Kingston + DJ Cvere (osrednji trg)
NEDELJA 14.6.2014	
10:00 - 23:00	Briški borg (osrednji trg)
10:00 - 18:00	Kulturno zabavni program (folklorne skupine, mažoretke, starodobniki, pihalni orkester, kraljica
	češenj, maskota Črjšnca, kraljica rebule, poročni par briške poroke, nagradne igre,...) (osrednji trg)
10:00 - 18:00	Nedeljski program vodi Vid Valič s posebnimi gosti Ene žlahtne štorije, ki nam bodo razkrili skrivnosti prihodnje sezone
11.00 - 23:00	Otroški zabaviščni park, lov za zakladom (igrišče
	OŠ Dobrovo)
10.00 - 18:00	Razstava češenj (Vinska klet Goriška Brda)
14:00	Razrez pite velikanke (osrednji trg)
15:20	Prihod karavane starodobnih vozil (osrednji trg)
16:00	Govor župana Franca Mužiča (osrednji trg)
16:30	Tradicionalna povorka vozov (kraljica češenj, kraljica rebule, briške žene, godbe na pihala, mažoretke, ...)
17:45	Razglasitev najboljših vozov (osrednji trg)
18:30 - 24:00	Zabava z Boštjanom Konečnikom (osrednji trg)