Leto V., štev. 156 Ljubljana, petek, 4. julija 1924 Poštnina pavgaiirana. Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjotra}. Stane mesečno 20-— Din ta inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul it 54. Telef. št 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1, Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 8. julija. V Žužemberku je dekan Guidovec s prižnice naznanil, da je klerikalna skrinjica za občinske volitve prva in y cerkvi pozval voliice, naj volijo klerikalno. Po pridigi v nedeljo je župnik v Ilinju imenom Porenta divjal zoper napredne stranke. Gospod župnik je Izjavil, da ve, da je zakon, po kojem je zabranjeno pridigovati politično htrankarstvo, a on da se za zakon ne zmeni. Teroriziral je ljudi na vso moč., da morajo voliti klerikalce, odpovedal na.prednjakom zakramente in verska tolažila, kaplan Križman v Žužemberku je pridigoval ob 10. dopoldne na rlan občinskih volitev: «V nekem kraju na Francoskem, kjer so se duhovniki držali zakona in se niso prav nič brigali za politiko, so spremenili ljudje cerkve v gledališča in plesišča. Raz oltarja so vrgli kip Matere Božje Jn postavili nanj neko nečistnico in veliko grešnico. Monštranco. kelih in ci-torij so pobrali in prodali na javni dražbi, kjer so se za te dragocene reči trgali Judje kakor grabežljivi volkovi. Vidite, tako se godi tam, kjer se duhovnik briga samo za cerkev, nic pa za politiko.» Koncem pridige je še z vsem poudarkom omenil: «Upam. da ste me razumeli.* Po volitvi so Kristovi ^namestniki* slavili zmago s tem, da so zvečer klerikalci rjuli po Žužemberku: «Dol Or-juna, dol Sokol S Nato pa so demokrate dejansko napadli z boksarji in množi pod geslom: »Živela avtonomija!* Ti dogodki so pravcata slika SLS. Tu je razgaljena v vsej svoji ogabni .lagoti. Taka je. Tu je njeno bistvo, itu je izvor njene moči. Tu je vsa njena kulturna in moralna lažnjivost, vsa pobosnelost pokvarjene duhovščine, kakor v zrcalu. To je cvet one hvali-Eane katoliške in «samosloveraske» kulture, ki tako zaničljivo govori o Srbih in njihovem kulturnem stanju. Vse to se predstavlja blasfemično kot katolicizem, a je le njega grda karikatura, ki terorizira naše ljudstvo in izpodjeda korenine našemu narodu. To so učenci škofa Jegliča, ki zapoveduje duhovnikom, da naj z leče taničujejo državni zakon in trosijo Hrup med ljudstvo. Nečuvena je pra-flrznost, kako laže duhovnik o «nekem kraju na Francoskem®, kjer so Mater Božjo nadomestli z «nečistnico». Kako mora tak človek zaničevati svoj narod, ko ga na tak grd način uprav sodom-6ki zlorablja. Igra se z njegovo vero, kakor Mefisto z naivno dušo. Trije «haruspices» v žužemberški Občini so tipični predstavniki kleiika-Ilznia, njegovih vzgojnih metod, nje-{rovega kulturnega stanja. To so »vzorni duhovni*, «kulturni» voditelji — Slovenstva. Lani so celo vseučiliški profesorji volili klerikalno radi ohranitve — slovenske kulture. Ali so hoteli, da se prepusti naše ljudstvo taki vzgoji, kakor se je pojavila v Žužemberku? In (ako kakor v Žužemberku je povsod, kjer vlada klerikalizem. Vse to se je v Žužemberku delalo, da more postati predstavnik samouprave kakšen — Vehovec, ki ga po njegovih lastnostih čalostno pozna vsa javnost- Drugod ?e dela po istem sistemu za podobne visoke cilje. Vse delovanje klerikalizma med naivno vernim ljudstvom je ena sama kulturna sramota, ki ponižuje Slovence na najnižjo stopnjo. In vendar se ne najde nihče, ki bi v katoliškem taboru dvignil svoj glas, da obsodi to polletje. Te dni je glasilo SLS zagrešilo dva Strašna herostratska čina: Denunciralo |e Slovence Italiji, češ, da so ubili laškega carinika. Judeži leta 1924. prav kakor L 1914.1 Istočasno je glasilo ?LS zaničljivo napadlo sivolasega duhovniškega Aristida župnika Vrhovni-ka, ker je združil srca vseh Ljubljančanov razun škofove okolice. A nihče se ne najde med katoliško duhovščino, da bi javno obsojal, kar brez dvojna obsoja mnogoteri na tihem. Tudi to jc ena izmed groznih posledic jezuitske vzgoje, ki je pokvarila srca premnogih naših sinov, ko jim je oblekla duhovniško uniformo. Ako ni čistilne akcije iz duhovščine taffip, treba, da si pomagamo sami. "Du-iovnik, ki v cerkvi budi strankarsko Hrast, ni božji namestnik. On je zločinec. BLAIROVO POSOJILO. &Mgrad, 3. julija, r. Zastopniki Blai-tove finančne skupine so posetili danes «Donjega ministra dr. Ninčiča. Ta poset se smatra kot pripravljenost ameriške ikupine, da izpolni lani prevzete obveznosti glede posojila 100 milijonov dolarjev, ki ga ima dobiti naša kraljevina od Amerike, ^ Zopet kri na granici NOV TEŽAK INCIDENT PRI SORICI. — VELIKO RAZBURJENJE BEOGRADU. (Glej obširno poročilo na 2. strani.) Beograd, 3. julija, p. Novi incident ob italijanski meji je izzval v Beogradu veliko razburjenje. Naravno je, da se splošno obsoja postopanje Italijanov, ki se, kakor vse kaže, hočejo revanžirati, še predno je ugotovila mešana italijansko-iugoslovenska komisija krivdo na poslednjem dogodku pri Uncu. Nocoj sta bili razširjeni po mestu dve verziji o vzroku dogodka. Eni mislijo, da hočejo fašisti prikriti z izzivanjem dogodkov ob jugo-slovenski meji Matteottijevo afero, drugi pa menijo, da so povzročili spopad njihovi nasprotniki, da kompromitirajo fašj-stovski režim. Novi incident ob meji je povsod napravil globok vtis, tembolj ker je naša vlada s svoje strani storila vse, da se v bodoče preprečijo slični konflikti. Siučaj je tem težji, ker sta bila umorjena dva držav, nameščenca pri izvrševanju službe in sicer cd italijanskih grani-čarjev brez povoda, na našem ozemlju in, kakor vse kaže na zavraten način. Vaš dopisnik se je nocoj obrnil do zunanjega ministra za informacijo, ali jc vlada že storila korake v tej zadevi. Dr. Ninčid je odgovoril, da vlada ni ukrenila še ničesar. Preiskava je v toku in čim bodo prispela uradna poročila, kako sc je dogodek izvršil, bo vlada takoj storila, kar zahtevata čast in ugled naše države. Minister je prepričan, da Italija v lojalnosti ne bo nič zaostala. Obupana opozicija SKRAJNO NEUGODEN POLOŽAJ OPOZICIJSKIH SKUPIN. - VSE ČAKA NA POVRATEK PAŠIČA Beograd, 3. julija, p. Z Bleda ni danes :iii važnih poročil. Politični krogi čakajo na povratek ministrskega pred* sečnika Pašiča, nakar sc bo šele izvedel definitivni položaj. V vladtrh krofih zro z največjim optimizmom v razvoj do« godkov. Vse spletke opozicijskega blo» ka se smatrajo kot njegov poslednji po« izkus, da reši svoje propadajoče pošto* janke med narodom. Nocoj sr> bile za= plenjcne zcmljoradniške «Novosti» z-is radi članka, v katerem skušajo vleči krono v svoje strankarske spletke. l'o« stopanje zemljoradnikov izvira iz njiho« vega poraznega položaja med prebivcl« stvom. Zemljoradniki so popoinoma iz« gubili zaupanje svojih volilcev. Celo v Bosni in Hercegovini, kjer so imeli zem ljoradniki največjo zaslombo, nc oodo dobili najbržc niti enega mandata več, V Bosni in posebno v Krajini jih zapu« ščajo pristaši trumoma in prestopajo k samostojnim demokratom. Tudi davido« vičcvci izguhljajo postojanko za pošto« janko, in gotovo je, da bodo obdržali pri prihodnjih volitvah komaj eno tret« jino svojih poslancev. To se je danes povsem odkrito govorilo pri seji glav« nega odbora Davidovičcve stranke, kjer se je tudi sklenilo, da se obtoži notranje« ga ministra dr. Srskiča pred skupščino zaradi slučaja dr. Šumenkoviča. Zastoj v pogajanjih z Italijo ITALIJA SE PRITOŽUJE. - ODGODITEV DO SEPTEMBRA? - KONFERENCE IN RAZGOVORI. Beograd, 3. julija, p. Nekateri listi so nja trgovinskih pogajanj in ker sta dol« prinesli danes vest, da jc poslal italijan« ski ministrski predsednik Mussolini pro žila naša dva delegata Todoroviča in Sa« viča, je bila danes v trgovinskem mini« testno noto naši vladi zaradi zastoja v strstvu pod predsedstvom dr. Krizmana pregovorih glede trgovinske pogodbe, posebno pa zaradi ncpomirljivega stali« šča nekaterih naših delegatov. Ta vest nc odgovarja resnici. Po informacijah, ki jih je dobil Vaš dopisnik, je točno, da so dospela pogajanja z Italijani na mrtvo točko in da je obstojala možnost, da se odgods pregovori do septembra. Pri zunanjem in pri trgovinskem mini« stru so bili storjeni koraki, da popustita obe stranki, da bi se mogla pogajanja čimprej ugodno završiti. Beograd, 3. julija, r. Ker sta se prito« žila predsednik italijanske delcgacijc za trgovinska pogajanja Luccioli in itali« janski odpravnik poslov Solla pri mini« strstvu zaradi prepočasnega napredova« konfcrenca, katere sta sc udeležila tudi omenjena oba naša delegata. Razprav« Ijalo sc je o poteku pogajanj in o mož« r.osti njihove pospešitve. Todorovič ia Savič sta naglašala, da pregovori za tr« gcvinsko pogodbo, glede katerih so se Italijani pritožili, potekajo popolnoma normalno. Povsem naravno je, ako ne potekajo tako hitro, kakor bi bilo siccr žeicti, to pa zaradi tega, ker je na dnev« nem redu obilo točk, ki jih je treba raz« čistiti in pa zaradi velike važnosti, ki jo ima ta trgovinska pogodba za nas, z'.a» sti ker ima služiti za vzorcc, po katerem se bodo kasneje sklepale slične pogod« bc z drugimi državami. Konferenca Male antante Beograd, 3. julija, p. Po informacijah iz zunanjega ministrstva se bodo zunanji ministri držav Male antante v Pragi ba-vili v glavnem o odnošajih med državami Male antante in sovjetsko Rusijo, pa tudi z Besarabijo in razmerami med Rusijo in Rumunijc. Na razgovor pride tu- j di vprašanje obnove odnošajev med Ru-munijo in Rusijo. Buknreške vesti, da v Pragi o Besarabiji ne bodo razpravljali, 1 ?e označujejo tukaj kot netočne. POLJSKA IN MALA ANTANTA. Beograd, 3. julija, r. «Pravda» je pred kratkim pisala, da vstopi Poljska v Ma= lo antanto. Danes javljajo «Bcopradske novosti», da demantira poljsko poslani« štvo to vest. Potovanje beog-siskega poljskega poslanika v Varšavo ni v ni« kaki zvezi z omenjeno zadevo, kakor tudi ne prihod našega varšavskega po« slanika Simiča v Beograd. DRŽAVNA PODPORA ZA «L.TUBLJANSKI ZVON». Beograd, 3. julija, p. Ministrstvo pro-svele je naklonilo pevskemu društvu cLjubljanski Zvon» podporo 6000 Din, upoštevajoč njegove zasluge na prosvetnem polju. PROMETNI MINISTER NA BLEDU Beograd, 3. julija, p. Nocoj je odpotoval na Bled prometni minister dr. Povovič, da predloži kralju večje število ukazov v podpis. AMERIŠKI DEMOKRATI NE MOREJO DOLOČITI PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA. Newyorli, 3. julija, s. Konvent demokratske stranke se je odgodil, ker je bilo 42 glasovanj za določitev demokratskega kandidata za predsedniške volitve brez rezultata. Mac Adoo je dobil pri zadnjem glasovanju 300 glasov. SEIPEL ZAPUSTIL BOLNICO. Dunaj, 3. julija, j. Kancelar dr. Seipel je danes zapustil bolnico, v kateri se je nahajal cd atentata in je odšel v svrlio popolnega okrevanja v Hitelsdorf. NOVO IME NORVEŠKE PRESTOLICE. Pariz, 3. julija, a. Iz Kristijanije javljajo, da je norveški parlament z 82 : 2 glasovoma sprejel zakonsik načrt, ki določa izpremembo imena glavnega mesta Kristianije v ime Oslo. To novo ime se bo uveljavilo s 1. januarjem 1925. Zakonski predlog se mora sicer še predložiti gornji zbornici, je pa popolnoma gotovo, da bo odobren tudi tamkaj. SPREMEMBE V POLJSKI VLADI. Varšava, 3. julija, j. Poljedelski minister Ludskiewicki je podal svojo demi-sijo, ki jo je ministrski predsednik sprejel in poveril z vodstvom resorta začasno generilnega ravnatelji Czortbow-skega. SVETOVNA KONFERENCA ZA IZRABO ENERGIJE. London, 3. julija, a. Te dni se je se« stala v vvemblejski industrijski palači na tamošnji razstavi tako zvana konferenca svetovne energije. Olvoril jo je lord Der-by v prisotnosti princa \Valeškega. Namen konference gre za tem, da bi se prišlo do sporazuma med tehničnimi in in-dusirijalnimi organizacijami zaradi boljše izrabe naravnih bogastev, zlasti pa kuriva in vodnih sil. Konference se udeležuje 30 držav. KONGRES LIG ZVEZE NARODOV. Lyon, 3. julija, j. Pričetkom današnje seje kongresa lig Zveze narodov sc je prečitala spomenica Herriota, ki pozdravlja kongres in v kateri se izjavlja, da Francija ne želi drugega kot pravično ureditev: dolgov. Gonja proti Mali antanti LICEMERSTVO ANGLEŠKIH SOCIJALISTOV. - INTRIGA PROTI JUGOSLAVIJI. — SAMI SE OBOROŽUJEJO DO ZOB, NAS PA BI RADI PUSTILI GOLIH ROK. London, 3. julija, s. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Ponsomby je izjavil včefaj na tozadevno vprašanje poslanca- Morela, da vlada nima rada, ako se najemajo v Angliji posojila, ki se uporabljajo za- oboroževalne namene, kakor je to slučaj s sedanjim jugoslovanskim posojilom. V zvezi s tem vprašanjem je cDaiiy Herald» vprašal Morela, kaj je resnice na vesteh, da se balkanske države neprestano oborožujejo. Morel je nato izjavil, da Skodove tovarne, pri katerih je udeležen tudi francoski kapital z dvema miliiona-ma funtov, po ugotovitvah angleških za upnikov delajo izključno za oborožitev Poljske, Rumunije in Jugoslavije, še slabše pa je, da so avstrijske municijske tovarne v WelIersdorfu, Steierju, Enzers-feldu, Blumau in na Dunajskem Novem mestu naravnost s privoljevanjem vele-poslaniške konference in ne oziraje se na kršitev mirovne pogodbe noč in dan zaposlene z oboroževanjem Male antante. Te tvornice so dobavile Jugoslaviji tekom zadnjih 15 mesecev en milijon pušk Mau-serjevega sistema, milijon infanterijskih patron, 133 vagonov municije, 20 vagonov avtomobilov, 24 vagonov poljskih topov reflektorjev itd. Sedaj delajo te tvornice za Rumunijo. Tudi Poljska je nabavila 35 milijonov infanterijskih patron. Samo Jugoslavija je izdala 740 milijonov frankov za municijo in 300 milijonov za letala, Ru-munija pa 90 milijonov za municijo in letala. Del svojih naročil je oddala Jugoslavija tudi Angliji. Jugoslovanski finančni minister je izjavil v skupščini, da je zadnji kredit s kratkim rokom, ki ga je dobila Jugoslavija v Angliji in ki se mora sedaj izpremeniti v posojilo, neobhodno potreben, da se krijejo obveznosti iz teh naročil. Morel je mnenja, da nikakor ni umestno, da se na eni strani tako pritiska na Nemčijo glede razorožitve, na drugi strani pa sili Avstrijo, da dobavlja municijo za nove balkanske konflikte, v katere bi bila nedvomno zapletena tudi Anglija. Vprašanje posl. Morela je pravo lice-merstvo. Kakor znano, je naša armada izšla iz svetovne vojne povsem iztrošena. Vojska nove, veliko večje države, nego ja bila bivša Srbija, se je morala na novo organizirati. Materijal iz vojne dobe spada po večini med staro šaro. Vsemu svetu je znano, da je naša vojna oprava silno skromna. Z nami se je opetovano še postopalo kakor s slabiči, ker se je znalo, da se nismo mogli braniti. Okrog nas štrli svet v orožju: Italija ipopolnjuja svojo vojsko, kakor da bi jutri hotela novo vojno, na Madžarskem se vrši trajna tiha mobilizacija, vse države izpopolnjujejo svoj obrambni sistem — mi pa bi ša pušk ne smeli imeti. Socialistični modrijan pričakuje od nas, da bomo jagnje med volkovi. obliubarstva in oplaz! boječe tigre. bilo v interesu kierikalizma. Sedaj pa skem parlamentu izjavo, da pod nobe-«SIovcnec» zaradi dogodka no Uncu ni | oim pogojem ne odstopi od te zaht3ve. tam spoznajo le domačini ter redk turisti, lovci, smučarji in finančni stražniki. Od Škofje Loke vodi v to pokrajino po Selški dolini Široka starodavna cesta na Železnike in Zali log do Pcdrošta, kjer gTe glavna cestna proga po dolini pod gozdno Davčo. druga pa v staro naselbino Sorico. ki je tudi tri leta uživala dobrote italijanske okupacije. Severno Sorice se vrst--Možic, Visoki grič in Ratitovec s svojimi pašniki, planinami, šum a mi in mestoma, imponuiočimi stenami. Na jugu zapirajo Selško dolino Kopriv-nik, Blegaš, Črni vrh in pobočja že omenjene Djivče. ki kulrr.inirajo v Po-reznu 1C32 m. Obe zapadni točki sta torej na severu Možic, na jugu Porezen. Od Možica gre meia v raznih viju-gah, vendar v smeri sever - jug, čez sko floro. Patrulja je šla nič hudega sluteč, proti Poreznu. Nenadoma je začula ostro žvižganje in se radi tega ustavila. Približno 100 korakov pred seboj jo opazila na kraju, kjer je meja še nemarkirana m je ozemlje za obe državi sporno, tri italijanske finančine stražnike, ki so se bližali s puškami v '.rokah naglih korakov. Ko se je it.ii: janska patridja približala naši na tri korake, se je postavila v bojno pripravljenost in zaklicala v itaJ;;----1 jeziku: »Puške nroč!» Ko sta na?a dvs stražnika uvidela da bi bil vsak odpor zaman, sta hotela odložiti puške, toda v tem hipu je že padel en strel, ki je sicer zgrešil svoj cilj. Sledil pa mu je takoj dragi, ki je stražnika Grehova podrl na tla. Na tleh ležeč je po grebenu na Porezen. Finančna služba je tu posebno težavna. Lovskih, pastirskih in tihotapskih sveža je obilo markacij nikjer. V Možieovi skumini severno ceste Podbrdo - Zali log med planinama Lajnar (1547) in Trauh (1579) je še več brezimnih kot in le domačinom no imenn znanih vrhov in sedel. V sedlu med Trauh om in Laj-n ar jem, približno tV2—2 uri hoda od Soriee, se je zgodil drzni italijanski na-oad na mestu, kjer jc vsaka pomoč izključena. * Sodna komisija v Sorici. Po nalogu državnega pravdništva so je danes dopoldne podala v ^orico T>osebna sodna komisija iz Škofje Loke, obstoječa iz sodnika Battista ter denunciral. Sedaj, ko smo Škofov list zasačili na ostudnem in vse obsodbe vrednem dc= janju, se ostrilo. M t1 > ver jetno je. da bi imel Macdonald pri reševanju tega perečega vprašanja več sreče ' kakor njegovi predniki. Kljub svojim liberalnim nazorom gled koncesij tujim nari dom ?i tudi <>n ne bo upal žrtvovati Sudan^ Kjer so angle-sk gospodarski krog5 investirali že ogromne milijarde. Mor k; je s tem v z\tii tudi dejstvo, da so zadnje dni {ojolnoma potihnila vesti o .ingleško-egintovskih pogajanjih, tako da ni izključeno, da Zaglul paša sploh ne bo prišel v London. Politične beležke + Cilre in ftate. Klerikalci preletavajo vse mogoče matematične formule, da bi zabrisali poraze pri občinskih volitvah in svoje propadanje vendarle z im-ponujočimi številkami predstavili kot .veličastno zmago.. Sprva so vse kompro- škoga preraijerja v Londonu splošno za-doščenje. _ NovJ driavri podtajnlk v Italiji. Kakor smo že poročali, je italijanski kralj sprejel ostavko vseh dosedanjih državnih podtajnikov. Na njihova mesta so imenovani za nove državne pod tajnik o sledeči poslanci: predsedništvo Giacomo Suardo, notranje zadeve Pino Grandi, pravosodstvo Paolo Mattei-Gentili, vojna general Ambroa Clerici, kolonijo Ro-berto Cantalupo, finance Luigi Spezzotti, go podarstvo Banella in Vittorio Peglion, promet Giovani Solasia, Sergio Panunzio in Mario Carusi. Novi državni podtajni-ki bodo prisegali v soboto, v palači Viminale, svojo službo pa bodo nastopili v sredo. Ministrski predsednik ei ja pridržal pravico, da predloži kralja naknadno še predlog za imenovanje državnega podtajnika za vojno mornarico. — Tunela pad Kanalskim prelivom ne bo. Kakor poročajo parifcki listi je angleški odbor za narodno obrambo izjavil, da iz strategičnih ozirov nasprotuje zgradbi tenela pod Kanalom La Mancbe. B°ji se pa5, da bi v 6lučaju vojne tunel mogel služiti za to. da bi te nepričakovano Grehov še dvignil roke, kar je storil j zdravnikov drja. Hubada in dr. Faj- | Cesare Rossi, pa je znal preprečiti pre- je, posl. Amendolo, na fašistovskega di-, „ , .,. . ,. sidenta posl. Misurija in Fornija itd. Se-! ™sne «'fte Proglasili za svoje, sešteval., danji obtoženci, zlasti pa bivši šei tiskov- j Prištevali, raistificiraU m slepomiših z iz- . VTgIo tisoče in tisoče vojaštva skozi tn-nega urada v ministrskem predsedništvu, £°vori- toda obmokaJi na ,Yse naie V* I v Anglijo, če bi se pa to no moglo tudi Primožič. Gros je skušal Italijane prepričati, 1 obducirani ter je komisija natančno da, ravnajo pogrešno, toda zaman. Po-'ugotovila način njune ustrelitve. čil je tretji strel, ki je zadel diiaka Primožiča v desno roko nad komolcem ter mu zdrobil kost. Videč, da ja smrt neizogibna ako ostane na mestu, je Gros naglo odskočil ter zbežal proti Sorici. Primožič, mu je navzlic velikim Preiskovalna komisija. Popoldne je odšla v Sorico posebna preiskovalna komisija, sestoječa iz s rezkega poglavarja v Kranjn Znidar-siča. orožniškega maioria Barleta ter bolečinam sledil. Italijani so ostali,Podeljenega zapisnikarja. Z italijan-nemi, zato pa so tem brezvestnejše pri-1 čeli streljati za obema bežečima Strel ; je sledil strelu, vsega skupaj jih je 'padlo okrog 20. Dijak Primožič se je v smrtnem strahu in izmučen od bolečin zgrudil za neki grm. Gros je hitel na-= prej. Ob granici je obležal Grehov, ka-tere.ga ječanje je zamrlo za bežečima. Ko je streljanje prenehalo, se je Primožič oprezno pomaknil iz svojega skrivališča. Grosa ni bilo nikjer. Hudo krvaveč in silno prestrašen se je Primožič plazil po strmini v dolino ter je proti 4. uri prispel v Sorico na poveljstvo finančne stražo, kjer je javil ves dogodek. Komandir finančne st.raže Ivan Na-. m e r jc s petimi stražniki naglo oclhi-tel na opasno mesto. Primožiča, ki je zelo oslabel, pa so doma za silo obvezali ter pozneje odpravili v ljubljansko bolnico. dicre. Tranli Grosa in Grehova sta bili | iskavo o teh napadih, ki so ostali zato i nekaznovani. Sedaj pa je državuo pravd-ništvo obnovilo preiskavo o vseh teh napadih in ta preiskava je že doslej pokazala rezultate, ki razkrivajo naravnost vso zločinsko duševnost, s katero so bili prepojeni vodilni krogi iašlzma. Kakor poroča rimski list .Sereno», jc preiskava ugotovila, da je bil izdan nalog za opustošenje Nittijeve vile z namenom, da se *da ostra lekcija bivšemu ministrskemu predsedniku*. Ta naleg sta dali dve osebi, ki sta danes poslanca. Ena teh oseb jc Izjavila, da je .dobila nalog od zgoraj.. Ko je tedanja preiskava to ugotovila, so Cesare Rossi in žnjim druge ličnosti iz Viminalske palače (ministrstva notranjih stvari) pritisnili na preiskovalnega sodnika, da je ustavi) preiskavo, češ da ne pride do političnega škandala. Tudi policija je dobila nalog od Rossija, naj iz istega razloga ne preiskuje pregloboko. Sedaj je vsak teh zgoraj omenjenih .slučajev* poverjen posebnemu preiskovalnemu sodniku. Posebno zanimiv je slučaj fašistovskega disidentskega poslanca Fornija, na katerega je aranžiral napad Dumlni, ki je nalašč v ta namen prispel iz Rima v Milan. Forni je preisko- i ske strani ie naznanjena enaka komi-sija. da se strahoviti zločin skupno preišče. TUDI NAŠA KOMISIJA OBSTRELJEVANA. Železniki, 3. julija, o. Danes popoldne je pršspaia v Sorico naša komisija, da preišče dogodek na meji. Ko-misija obstoja iz sreskega poglavarja Žnideršiča ter orožniškega majorja Barleta z osmimi možmi žar.darme-rliske stanice in finančne kontrole. Ko je naša koinis"ja na stezi pred mejo, približno tisoč korakov severozapad-no od kote 1207 iskala naznanjeno, na mejo dirigirano italijansko policijo, je biJa od italijanske patrulje napadena in obstreljevana. To se je zgodilo ob 15.50 popoldne. Le slučaju se jc zahvaliti, da ni bil komandir orožni- prosne in stvarne ovžfce. Ker jih naj"bolj ■ irvrgiti, pa da bi se tunel, ki bi stal skelijo odmevi v Beogradu, so klerikalci 10?r0:nne ploske porušil ali pa vsa j na-poslali v beograjske liste poročilo z ma- j plavil neporaben. tematično finto, da je SLS pri zadnjih občinskih volitvah dobila .838 občinskih odbornikov, demokrati 122, samostojneži 110, radikal! 10, r.evtralci 10, socialisti 8, komunisti 6.» — Seveda so te ciire predvsem plod klerikalne fantazije. Očitno Je, da so klerikalci sebi prišteli vse odbornike s kompromisnih list, vrhu tega je vse ostale stranke (izvzemši kvečjemu komunistični polducat) smatrati celotno kot rušečo fronto proti klerikalizmu. No, pa smo tam, kjer ie resnica, da so namreč klerikalci v primeri z lanskimi rezultati padli za polovico. Seveda, klerikalci sc še vedno lahko bahajo, kakor vsak vojni dobičkar pred kantom. Tudi naprednjaki se dobro zavedajo, da bo še treba izdatnih sunkov, preden se klerikalna barka prekucne. Toda občinske volitve so jo na-vrtale na vseh straneh in to je predpogoj brodoloma, ki ga klerikalci ne morejo več preprečiti niti s slepiinimi ciframi niti s samotolažilnim zavijanjem. -r Mokrih cunj so se torej resnično ustrašili dr. Korošec ln njegovi tigri. Sporočili so namreč beograjski davidevičev-ski .Pravdi*: .Vodstvo SLS je zaključilo, da gotov čas nc bo več prirejalo zborovanj, ker preti resna opasnost inciden- . . j valnemu sodniku podal vse podatke o . -------- ske stanice iz Podporezna g. Zupan tcm napadu jn ie označil kot naročitelja tov, ki bi se lahko dogodili na zborova i zadet v giavo; Naša komisija se je napada tedanjega šefa tiskovnega urada j njih zbog provokacij vladnih agentov ln »-1] rfnr♦ L*^ nnfA i f-n111 v knrl^rt . . , , , . , » I 1 ___-________o v ministrskem predsedništvu. Rossija, Finančna straža je medtem prihitela , radj *tega tako- „ato v rnila v Sorico na Trauh m klicala oba stražnika po | jj, bo lsI-a!a jutr} vnovič zvezo z iiali- imenu. Toda nikdo se ni odzval . . . Ko je iskala naprej proti planini Lajnar, jo zapazila tri oborožene laške gra-ixicarje. Približala se jim je ter jih vprašala, ali so morda videli našo patruljo in ali vedo, kje sta nnša stražnika. Italijani so cinično odgovorili: jansko komisijo. Deramciant se pere :bog pasivnega zadržanja oblasti. G. dr. glavnega upravnega tajnika fašistovske j Korošec bo o tem reieriral ca prvi seji stranke, Marineliija in — poslanca oz. sedaj zborničnega podpredsednika Giunto. šefov opozicijskega bloka!. — K temu velebneinu strategičnemu ukrepu kleri- Mednarodtia konlerenca komunističnih žen. Moskva je v zadnjem času postala središče komunističnih kongresov, čiru kongres komunistične internaeionale kcr.-ča svoje delo, se bo sestala e Moskvi mednarodna konferenca komunističnih žen. Za kongres so se prijavile deiegati-nje iz mnogih evropskih držav. Po kongresu si bodo delegatinje ogledale razne komunističnr^ocialne ustanove. Scetovnozaana 3330-8 Peugeot - kolesa dobarna po najnižji ceni pri tovarniški zalogi O. Žužek, Ljubljana, So'm al. 11. Značilno je, da je Dumini bil vse do- 1 kainega vodstva je pa res treba nekaj slej brez branitelja. Dumini ie imenoval komentarja. Po odgoditvi skupščinskih lo Sbarba, posL Farinacci in edvetni! Škofov list .Slovenec, smo zadeli v živo, ko smo mu očitali, da je zagrešil .Kaj vemo mi! Poiščite si iih!» in so j veleizdajstvo nad državo in narodom s naglo izginili v megli, ki je pričela va- ^ tem, da je svoje rojake lahkomiselno, j Benedetto, so po vrsu odklonili. Nato lovati v "orah Naši patrulji ni pre- ! zlobno, ali pa celo za plačUo, denunciral I je bil ex ofio imenovan za branitelja od-ostalo nič drugega kakor irkati na-' Italijanom. Boli ga, da smo ga označili s vetnik Melunto, toda tudi ta je odklonil, prej kar bilo radi me6. Ne^york 70.035 — 71.185. Tariz 3675 do 3683, Sofija 512—518, Varšava 13.600 do 13.700. Curih 10635—12.085; lira 3065 do 9085, dinar 83&—845. PRAGA: Beograd 40.375, Rim 117,125, Newyork 34. NE\Ti'0RK: Berlin 24, Pariz 513. Traga diti po krvi trboveljskih žrtev, kajti ta prepoved ni bila niti protiklerikalna, niti teroristična, temveč čisto navaden Imperativ človečanstva in javne morale. Bog pomagaj, seveda, če ie s tem bil tigrom izbft krvavo-senzadonalen adut, bog pomagaj tudi, če so občinske volitve brez .incidentov« nadevale klerikalnim tigrom take batlne. da iih dr. Korošec ponese ku- i 294,25, Beograd 11830. BuiaiešU 40,75- «JUTRO» št. 156 Petek 4. VII. 1924 Radie in Rusija Radič še tiči v Moskvi in se razgleduje. Ne prvič, kajti Radič je že L 1909. bil v Rusiji, v povsem drugačni misiji in mnogo krajšega boravka. Šel je takrat kot avstroogrski zaupnik v Petrograd agi-tirat za aneksijo Hercegbosne. Zagrebški dopisnik »Politike® se je te dni razgovar-jal z uglednim gospodom, ki je takrat bival v Petrogradu in prisostvoval Radiče-vemu sprejemu v »Blagorodnojemu Sobranju®, kamor so Radiča pozvali nekateri intelektualci z generalom Skugačev-skim in panslavistom Suvorinom, lastnikom »Novoje Vremja®. Radič je začel predavati in se hitro znašel v brbljavosti. Kmalu je moral čutiti, da prisotni inteligenti ne delijo njegovega mnenja, zato je napel vse svoje sile in sploh ni več pazil na besede. Končno je začel z vnemo zagovarjati koncept, da se poleg Bosne in Hercegovine morata tudi Srbija in Črna gora federativno priključiti habsburški monarhiji. Ruski inteligenti so z vsem potrpljenjem poslušali Radiča do konca. Nato je sredi popolne tišine vstal Suvorin, in kakor v odgovor na stavljeno mu vprašanje dejal Radiču dobesedno: »Domov se lahko vrnete z dvema vlakoma. Prvi odhaja preko Konigsberga na Berlin ob sedmih zvečer, drugi pa ob osmih preko Švedske. Preostaja Vam torej časa najdalje do teh ur, da izginete Iz Petrograda, drugače Vam ne jamčimo za posledice.® Vsi so uvideli, da imajo opravka z navadnim avstrijskim špijonom. Pa tudi Radič je brez ugovora sprejel Suvorinov nasvet in se izgubil iz Petrograda še tisti večer. Tako se je končala Radičeva črnožolta misija v imperatorski Rusiji... Kako se mu zdaj godi med boljševiškimi gospodi in kako bo Radič končno prošel v Moskvi, se bo pa tudi prav kmalu videlo. Radovljiški odmevi Zagrfneli so možnar.ji in oznanili širnemu svetu, da je Radovljica dobila avtonomijo. Na široko so se odprle listnice in njih vsebina se je vsula v žepe »naroda®. Pipe pri sodih so se zavrtele in rujno vince je teklo v vedno žejna avtonomistična grla. Pa so vstali gospod župnik in so »povidal ena besida®, kajti gospod župnik so bili že dobre volje in znajo lepo govoriti. Lepo so pohvalili vse, zanesljive in nezanesljive, ker so bili tako značajni in vztrajni, da nobenega izmed njih ni preslepilo zlato, ker so nepodkupljivi. — Pohvalili so jih, ker se tako lepO drže pravil »Svete vojske®, da jih ni omamilo rujno vince pred in po volitvah. Kajti avtonomi-stični velmožje so pametni in ne dajo nič za vino. Posebno pa so pohvalili še g. Orla, ki bo v novi avtonomistioni republiki minister za davke in jih nič ne bo, ker jih tudi sedaj ni bilo veliko. — Za gospoda nadučitelja Planičarja pa se še ne ve, ali bo prevzel prosve-to, ali pa se bo posvetil misijonu in oznanjal Macedoncem blaženi nauk klerikalne kulture. G. nadučitelj bi bil raje misijonar, zato je izvolil poslednje. — G. Grundner pa bo še nadalje učil mladino o ljubezni do domOvine, »v,-;e er noch aus den guten alten Zei-ten gew5hnt ist», in o kremanitosti znača ja, kako se prestopa iz ene stranke v drugo. On bo to že znal, potem bo pa postal nadzornik. In huronsko kričanje »Svete vojske® se je raalega-bo po gostilniškem vrtu. Na koncu pa so gospod župnik povedali še to, da bodo v znak veselja uprizorili eno lepo igro. Katero bodo, Se ne vodo, imajo jih več na razpolago kakor: »Vse za denar®, veseloigra v dveh dejanjih; »Ali ima Micika vodenico ali pdiste?®, tragikomedija v dveh dejanjih z veselim začetkom in žalostnim koncem. Najbrže pa bodo uprizorili simbolično igro: »Kdo je oče?» — No, to igro bomo pa posetiii tudi mi, da razrešimo kot gledalci marsikatero uganko! Bog živi! Občinske volitve v Krškem Neresnična je molitvica, ki jo moli dr. Stanovnik na svojih sestankih po krški občini in ravno tako neresnično je poročilo »Slovenca® o razmerah v Krški občini, posebno pa še, da nima občina od vse krške gospode prav nič. Naj govore številke: občinska doklada na direktne davke je za leto 1924. preračun jena na 10.231 Din. Od tega plača Krško =/„ okolica 1/3. Naklada na vino je preračunjena na 169.283 Din. Od tega plača Krško nad */„, okolica niti '/3. Užitnina na meso in žgane pijače je preračunjena na 11.000 Din. — Od tega plača Krško nad 10.000 Din, okolica niti 1000 Din. Še hujše zlagano je vse, kar govori in piše o občinski hranilnici. Na to naj odgovori hranilnica sama, ako se ji bo zdelo potrebno. Obče znano pa je, da deluje hranilnica v splošno zadovoljnost nepristransko in da imajo od nje koristi in pomoči okoličani, kakor krški »Porgarji® in gotovo v večji meri okoličani. Mi pa pravimo, Krčani potrebujejo okoličane, okoličani pa Krčane. Navezani so drug na drugega, pomagati moramo drug drugemu. Prav lepo se je izrazil Jože Kerin, iz Senuš št. 4, ki je rekel: »Mi smo Vaši, Vi ste naši.'* Zato pa kličemo: Krčani in okoličani! Dne 6. julija vsi na volišče! I. skrinjica je naša bi Vaša._ TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBJANI. V preteklem šolskem letu 1923./24. se je vršil na tem zavodu pouk na 11 oddelkih, ki so obsegali skupno 29 razredov. Zavod je stal pod vodstvom rajnega ravnatelja in vladnega svetnika Ivana Š u b i c a, katero vodstvo je po njegovi smrti začasno poverjeno ravna-teljevemu namestniku prof. inž. Leu N o-v a k u. Poučevalo je 48 stalnih in 4 pomožni učitelji (3 stalni učitelji inženjerji so med šolskim letom podali ostavko na svojo službo). Začetkom šolskega leta se je vpisalo 631 rednih in 101 izredni učencev in učenk, od katerih je ostalo koncem šolskega leta 586 rednih in 76 izrednih učencev in učenk. Od rednih učencev in učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom 497, z nezadostnim 34, s ponavljalnim izpiom pa 45 učencev in učenk: neizprašanih je ostalo 10 učencev in učenk. Z ozirom na matemi jezik je obstojalo od vseh začetkom leta vpisanih učencev in učenk naslednje razmerje: slovenski 674, hrvatski 19, srbski 10, ostali slovanski 9 in drugi neslovanski 20. — Podrobnejši podatki o organizaciji zavoda so razvidni iz letošnjega iz-vestja, ki je interesentom na razpolago pri ravnateljstvu zavoda proti vpoši-ljatvi tiskovnih stroškov v znesku 12-50 Din s poštnino vred. Dopisi TRBOVLJE. Predvečer «Vidovduna» se je vršil zelo slavnostno. Sokoli in Or« junaši so napravili velikanski kres nad vasjo Trbovlje, narodno občinstvo pa je zbralo lepe novce za bengalično razsvet« ljavo in rakete. Slovesv.osti se je udele« žUo vse narodno prebi -alstvo iz Trbo« velj in Vode, med drugimi g" rent Fortič, orožniški kapetan Vošnjak, poveljnik tuk. vojaštva in oddelek vojakov 40 mož. Pudnik je zastopal višji nadzornik Loskot. Pevsko društvo cZvon® je zape« lo več narodnih pesmi in »Bože pravde®. Nad vse navdušujoče je govoril o po« menu vidovdanske proslave br. Franjo Pust in orožniški kapetan Vošnjak. Vo* jaki so nazadnje zaplesali pri ognju «Ko« Io». Drugi dan je bila slavnostna služba božja, katere se je udeležila šolska mla« dina in odposlanstva tuk. društev. Sploš no pozornost sta vzbujali s svojo odsot« nostjo na tem narodnem prazniku le obe gasilni društvi. Za vodensko rudniško vemo, da ji ne dopušča protidržavna ve« čina članov — a naše domače trbovelj« sko — čudno — ali morda? Kje pa so naši narodni gasilci? ZAGORJE OB SAVI. V ilustracijo razmer v naši dolini ugotavljamo, da se tukajšnji orožniški postaji ni zdelo po« irebno in umestno, da izvesi na Vidov« dan državno zastavo in se udeleži pro« slave Vidovdana v Sokolskcm domu. LAŠKO. Kakor ste že poročali, so se vršile v sredo volitve župana in občin« skih svetovalcev. Vnaprej je bilo jasno, da ne more biti župan nihče drugi kot nosilcc demokratske kandidatne liste in dosedanji župan g. dr. Roš. Navzlic tc« mu pa so nasprotniki iz vrst nemškutar« jev pod vodstvom Z., Fr. in M. vse čas intrigirali proti izvolitvi g. dr. Roša ter poskušali v naše vrste spraviti nesoglas« je. Ta naklep se jim je temeljito ponc« srečil, ker niso računali s tem, da so se pri volitvah razmere razčistile in iz« kristalizirale in da se je izločilo iz dc« mokratske stranke vse, kar je bilo ne« značajnega in nezanesljivega. Pri volit« vah je dobil g. dr. Roš 11 glasov, 6 gla« sovnic pa je bilo praznih. Izvoljen jc to« rej dr. Roš županom. Za občinske sve« tovalce so bili v istem razmerju izvoljeni gg. Elsbacher, Drobnič, Žmitek in Ignac Pirnat, torej sami demokratje. Občina je ostala potemtakem trdno v demokrat« skih rokah in že danes je pri demokra« tih živa volja, da se bo v prihodnje one« mogočilo elementom, ki so pri teh vo« litvah zanesli med tržane zdražbo, priti na površje. Kar se tiče bojkota, ki ga za« čenjajo nemškutarji in klerikalci proti našim volilccm, bo sledil v kratkem kre« pak odgovor. — Privandranec. RAJHENBURG. Po trboveljskih do« godkih so v našem okolišu započeli zdru ženi komunisti in klerikalci veliko go« njo. V nedeljo dne 6. julija se vrši pri nas sokolski zlet kot izključno domača prireditev našega Sokola. Da pa nahuj« skajo ljudstvo, so naši nasprotniki za« čeli širiti nad vse zlobne vesti, da se v nedeljo vrši tudi razvitje orjunaškega prapora in pozivajo svoje somišljenike, da se maščujejo zaradi trboveljskih do« godkov. Ves teden imamo že tudi pri naši lurški Materi božji misijon in kle« rikalni hujskači so takoj začeli širiti ve« sti, da Orjunaši pripravljajo napad na božjepotnike. Odkod prihaja tako ne« sramno hujskanje nezavednega ljudstva, ni težka uganka. Kolikor ne opravijo tu« kajšnji zaplotniki, pa storijo še njihovi listi. Gosarjeva »Pravica® kliče bojkot proti vsem naprednim trgovcem in obrt« nikom. Kdo bo pri tem »gori plačal® bo« mo kmalu videli, ako ima oblast še ko« ličkaj volje, da z vso strogostjo pokaže svojo avtoriteto in zaščiti državi zveste ljudi pred brezmejnim hujskaštvom po« edinih zaplotnih faktorjev. Ptiček, ki se javno izkazuje kot vrhovni poveljnik hujskajočih rovarjev, je krščanski bolj« Veliko Čubrilovič. Prinčipov tovariš v sarajevski zaroti. Bil | je od avstrijskih oblasti obsojen na smrt, in obešen. ševik Kozole, ki je ob prevratu s sebe vrednimi elementi oborožen napadel naš trg in je zaradi pljačkanja moral dajati račun pred celjskim okrožnim sodiščem. Ta krščansko « boljševiški prekucuh je tudi lansko leto organiziral tukajšnje dc« lavstvo za stavko in oblastno nastopal proti onim, ki so bili voljni delati v rud« niku. Kakšen jc bil končni rezultat stav« ke, je Se vsakomur izmed nas v spominu saj šc marsikatera uboga rudarska obi« tclj čuti posledice. Puntar Kozole je bil po stavki od rudnika odpuščen, toda le« tos v marcu zopet milostno sprejet. Si« cer mu ne žc!imo, da zopet izgubi kruh kakor on v to svrho organizira gonjo proti drugim, toda odločno mu povemo, da tudi za take divje ptiče slej ali prej pride pravi obračun. — V tej Ijuti kam« panji naših nasprotnikov, ki rovarijo proti vsemu, kar je Jugoslovcnu svete« ga, vabimo naše trezno in narodno cb« činstvo, da se v najlepšem številu rde« leži v nedeljo naše sokol.';e prireditve. Ob 14.09 pričakujemo goste v smeri iz Zagreba, ob 14.55 v smeri iz Zidanega mosta. Javni nastop se vrši na prosto« ru tik ob kolodvoru ob 15-30, nakar sle« di narodna veselica. V nedeljo vsi Po« savčani v Rajhenburg! Zdravo! RAKA. Sokolsko društvo je priredilo dne 15. junija Linhartovo «Županovo Micko®, ki jc kljub svoji starosti nr-« dušila poslušalce, kar je se-eda zasluga igralcev. Naraščaj pa je proslavil dne 29. junija 1924. Vidovdan z naraščajsko akademijo, ki je sijajno uspela. Obsega« la je poleg igrokaza in žive slike še 25 telovadnih in pevskih točk in deklama« cij. Obakrat je sodeloval tudi tambu« raški odsek. ADLEŠICI. V petek dne 27. junija je izročil okrajni šolski nadzornik g. Luke« žič zaslužnemu belokranjskemu kultur« nemu delavcu, g. Božidarju Račiču po« deljeni mu red Sv. Save V. raz. G. nad« učitelj je dobro poznana oseba v Beli Krajini. S svojim prihodom v Adlešiče je na novo oživel belokranjsko umet« nost, predvsem pisanice, vezenine, rez« barstvo itd. Znatne uspehe ima zazna« movati tudi že glede belokranjskega sad jarstva in vinogradništva, čeprav je le« dina, ki jo orje, zelo trda. Belokranjci se iskreno veselimo, da je našlo njegovo zaslužno delovanje tudi najvišje pri« znanje. PONIKVA OB J. 2. Mladina tukaj« šnje osnovne šole je priredila v dnevih 1. in 8. junija na izpopolnjenem šolskem odru, šolsko gledališko predstavo, ki je v moralnem kakor tudi v gmotnem ozi« ru prav dobro uspela. Uprizorila se je igra trodejanka «Roža zdravja« in pri« zor «Rdeča kapica® pod vodstvom gdč. Fanike Vošnjakove s sodelovanjem uči« teljskega zbora. Igra, katere vloge so otroci prav dobro in prijetno izvajali, kakor tudi pevske točke so se dovršile s sigurnostjo in živahnostjo ob sprem« ljevanju domačih tamburašev, katere je vodil učitelj g. Ljud. Komar. S to pri« reditvijo, kakor s prireditvijo odrasle mladine smo se financielno toliko opo« mogli, da so kriti vsi nastali veliki stro« ški z ustvaritvijo našega odra, tako, da imamo že nekaj prebitka. Vsem dobrot« nikom se zahvaljujemo za njihovo veli« kodušno podporo. LESKOVEC PRI PTUJU. Čitalnica je priredila dne 22. junija dobro uspelo veselico s predstavo «Duh v Krkonoš« kih gorah®. Kljub slabemu vremenu je bil obisk povoljen. Goste je presenetil okusno izdelani oder. Vsa čast in hvala požrtvovalnemu predsedniku V. Stokla« su mL, ki služi lahko za vzgled, kako se orje ledina na društvenem polju. Po« hvalno moramo omeniti tudi g. Goriča« na kot režiserja, vrle domače fante igral ce in g. Emerana Stoklasa kot desno ro« ko predsednika, ki se niso strašili nobenega truda, samo da pripomorejo k dobremu uspehu prireditve. PTUJ. Kolesarsko društvo «Per ir.» iz Maribora priredi v nedeljo popoldne dne 6. julija tekmovalno dirko na progi Maribor « Ptuj v štirih skupinah in sicer: tekmo mladih, tekmo starinov, tekmo dam in tekmo motociklistov. Za prirc« ditev obstoja veliko zanimanje, posebno ker jc to prva kolesarska tekma v Ptuj. Tukajšnje mlado kolesarsko društvo »Zvonček® skrbi za primeren sprejenS dirkačev ter priredi po tekmi zabavni sestanek v prostorih Narodnega doma v; Ptuju. Občinstvo se opozarja na ::animi«» vo prireditev. Cilj dirke je na Bregu pred gostilno Strašil ob pol 3. uri po* poldne. — V narodnih krogih se ;e blis* kovito raznesla razveseljiva vest, da so se vendar zedinili zastopniki vseh slo« venskih strank za enoten nastop pri bo* dočih občinskih volitvah ter stvorili slo« venski blok. O tem izpregovorimo veq prihodnjič, za danes se zadovoljujemo le z izrazom našega veselja i a d tem uspehom. SV. JUR OB J. 2. «Slovenec® oblaja zadnje čase vsakega agilnejšega napred« njaka, kar je viden znak, da se kleri* kalci boje vstajenja in prebujenja na« predne ideje v našem trgu in okolici. Sicer pa je tudi povsem razumljivo. Kar naenkrat je zrasla pred njimi pa sliki Mute in Vuzenice. Češki dar naši kraljici nam predstavlja sliko darila, ki ga je prinesel čehoslovaški minister dr. Beneš naši kraljici ob priliki posvetovanja Male antante v Beogradu. — Starši, ki še niste naročili svoje otroke na , storite to takoj! Naroča se pri poverjeništvu U. J. U. Najnovejša številka »NOVE EVROPE« je posvečena Meštrovičevi razstavi v Lnodonu, ki se je otvorila dne 1. t. m. V tej številki piše prof. Strzigovski o Meštrovicu v daljšem članku, angleški kritik James Bone pa prispeva s sestavkom o Meštrovičevi umetnosti. In-teresantni so objavljeni Meštrovičevi pesniški poizkusi, n. pr. pesem o Pavlu Šubiču - Zrinjskem, ki jo je spesnil v 15 letu. Listu je priložena fotografija Me- štrovičevega novejšega dela, spomenika Marka Maruliča v Splitu ter slika nekega kartona za, fresko, ki jo bo umetnik izdelal v svojem domu. »JUGOSLOVANSKA NJIVA«, je s pravkar izšlo julijsko številko nastopila drugo knjigo 8. letnika. Številka vsebuje kot uvodDi članek Juraj Demetrovi-čev »Vidov dan 191-1—192'". dalje Gr. Bržovičevo nov»!o >St»l Kijeva«. A. lialerjev esej »0 poeziji«, Ivo Vojnovičcv >Bclniški dnevnik*, Dr. Jaroslav Bidlo-jevo razpravo o bizantinski kulturi, poročilo dr. B. Adžije o amsterdamski internacionali ter Vladimir Dvornikovi-čeve študije »Hiist, Budha, Schopeuha-uer». Pregled prinaša kritiko garanovice-vega baleta »Srce iz lecta» ter oceno Sorlijevega romana Zadnji val» izpod peresa Zofke K veder -Demetrovič. Dalje poroča dr. Z. Markovič pod »Prosveto« o gramatiki propedevtiki v poljski narodni šoli, dr. B. Adžija pa o brigi za eialnopolitični nauk. Filješke prinašajo kratke ocene naaovo izišlih knjig, med njimi Bradačev prevod Karafiatevih »Kresnic«, ki so izšle v Tiskovni zadrugi. List zaključuje odgovor L. Vojuoviea na naDad »Obzorac in listek uredništva. I V mariborskem gledališču so v sredo ] zvečer z lepim uspehom igrali opereto fMamselle Nitouchc*. Režija g. 2eleznika je zelo ugajala. Obisk kljub soparnemu večeru nenavadno dober, tako da je bila hiša skoro razprodana. Občinstvo se je izvrstno zabavalo. Opereto bodo ponovili še danes in v soboto. Zagrebška glediška sezona se je zaključila v sredo s premiero Lujo Vojno-videve drame , Miroslava Krleže , Jose Ivakiča , Branislava Nučiča ter baleti tujih skladateljev: Rimski-Korsakova n nem pri Litiji v nedeljo 13. t. m. ir nrmvn rla sa udelcža te Proslave š: tenskega -cZvona-., la šteje mad naša naj-agilneiša pevska društva, po možnosti korporativno ali pa vsaj z večjo deputa-cijo. * Abiturijcntke Mestnega dekliškega li-ceja v Ljubljani leta 1910. napravijo sestanek v ponedeljek dne 7. t. m. ob 20. cateljica D. K. * Visoko odlikovanje. Kakor doznava beograjska prispel v Ši-benik, kjer je ostal dva dni ter inspicira] objekte vojne mornarice v Mandalini. Prisostvoval je tudi vidovdanski akademiji, ki jo je priredilo tamkajšnje sokolsko d/uštvo. Admiral Priča bo inspicira! tudi ostale zavode in naprave naše vojne mor-rarice ob jadranski obali. * Bogat dar cJadrnnski straž«. Naši jugoslovanski rojaki v Valparaisu, glavnem mesto jugoameriške republike Chile, so povodom obiska prve jugoslovanske trgovske ladje «Izgled> v tamkajšnjem pristanišču zbrali za fond ^Jadranske straž« znesek 2200 dolarjev, to je 180.000 dinar- . je v. Bogati dar je prevzel kapitan v krss zakuri Šentjakobsko » trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v soboto dne 5. julija na griču poleg vojaškega _ lušateljev na pedagoško visoko šola v Zagrebu. * Umrla vsled stekline. V Djakovu jo pred osmimi meseci stekel pes ugriznil lju. Vsekakor bo zanimivo, si ogledati vse Soletno Marijo biemer. Poslali so jo Ukoj one učitelje in učiteljice, ki bodo v družbi: v Pasteurjev zavod kjer je dobila dva-fanatičnih kaplanov slepo prikimavali vse- najst injekcij. Te drn je stanca pobegel, mu, kar bodo sklenili nezmotljivi njihovi j ter umrla v groznih mukah. _ voditelji. • Z^cza slovenskih Železniška nesreča. Vlak ja povozil Krbulj pri v tre- zaria vse včlanjene zbere uu ,— ----------« -- • . ... - letnice pevskega društva športna društva in klube ca svojo -veli* |l ko vrtno športno veselico, ki se vrši v 1 nedeljo dne 6. julija v gostilni Ferfila * ' Slibar v Sp. SiŠki. Pridite vsi! u— Društvo' -Atena» priredi v soboto laga tudi z zelo dobro solistlnjo in je že lani pc Srbiji imel velik uspeb. Iz Maribora a— »Narodni gospodar®, tednik NRS dr.c 5. julija ob 8. uri zvečer a« vrtu in | v Mariboru. ki je včeraj prvič izšel, iz ___ T . i • • 1 i__.1:. >* ker so za to SV0J° dobrnto ln u8,rež" svoja gnezda, lisice imajo sv:' " ,,::;i o človek pa nima kamor bi položil svojo glavo. On je ciiran vesoJjnosti, je na svetti ptica selivka.* z izbranimi točkami Prostor bo ožarjen od veličastnega kre« sa in bajnih žarkov umetalnega ognja. Divil se boš prekrasnim mirjaaviatim tinšek Marija iz Nove i ki ni siten in Smeren. Sprejme se tudi 71 let. — Grobelnik Jakob, po* več abonentov na kosilo in večerjo. Zelid 1 Hrana prvovrstna, cena rmern.i. Naslov Tanez, sin najemnika ir Trohendcla. 22 , se izve v trafiki Blaž na Dunajski cesfi. Veliki in znameniti „Jatrov" roman LUCIFER ki je vzbujal splošno senzacijo in ga je vsak daa čitalo z velikansko nestrpnostjo okoli sto-tisoč bralcev je pravkar izšel v posebni knjigi in lepi opremi. Broš. velja Din 45, po pošti 2 Din več. Naroča se v upravi „Jetra" ali pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. «JUTRO» št. 156 5 Petek 4. VII. 1924 j li tako pokriti s kobilicami, da ni bilo j ženo, ki je pobegnila s sinčkom od njen mogoče razločiti barve, in dva konja sta , ga in živela skupaj z njegovim prijate- Književna produkcija po svetu Francoski časopis * Le droit d" au-teurs* je nedavno priobčil zanimive fiodatke o svetovni književni produkciji v letu 1022. Človek bi mislil, da zavz-emajo tndi v tem pogledu prvo mesto Zedinjene ameriške države. Toda Amerikanei so trgovski Ln industrijski narod ter stoje v knjižni produkciji šele na Četrtem mestu. Prvo mesto 7a.vzoma Japonska s 36.179 deli, objavljenimi leta 1922. Verjetno j*, da jo reSk del te produkcije predvojna književnost., kajti Japonci se potrudijo, da prevedejo vsako tujo knjigo čim prej na evoj jezik. Razen tega je tre-i.3 pomisliti, da Japonska. ni U>liko trpela na posledicah vojne, kakor evropski narodi. Za Japonci pride v vrstnem redu Nemčaja, ki je izdala 34.252 knjig, torej zaostaja za Japonsko sko-to za celih 2000 del! V velikem pre-sledkn ji sledi Vcdika Britanija. s 11.004 deli. nato pridejo Zedinjene države z •le 8594 knjigami, od katerih moramo večino odšteti na neangleške naselje-rilke, tako da je to leto izšlo kvečjemu 1000 amerikanskih knjig v angleškem jezikn! Na peto mesto pride Francija 6 6351 knjigami, torej skoro za 28.000 manj kot. Nemčija! Za njo je na vrsti Italija s 6230 deli ter Nizozemska s 3974 knjigami. Se manjša Danska je dosegla spoštljivo število 3974 del (natančno kakor HolandskaV, sledi ji Oe-boslovaška s 3612 deli. Dragih držav ta statistika ne omenja,, pričakujemo pa lahko, da Jug-oslavija ne zaostaja dosti za Čehoslova-ško. I. Suc^v: Popotni Ahasver Na potu v Rim. Rim, koncem junija- Hvala Bogu, tako sem si mislil, puščobni Zader je za menoj in pred seboj imam raj — blaženo Italijo. Omenim kar tu, da sem zadnjikrat dobro jedel" in poceni v Zadru. Strašen vihar je v svoje okrilje vzel našo ladjo. Kaj bo, sem si mislil, bajdi v kabino in zaspi. Toda. — prišlo je drugače. Že nekaj časa sem opazoval, kako se guncam v postelji. In čim dalje bolj. Okence sem imel odprto, ker je v kabini bilo vroče. Naposled sem zaspal. Tako nekako okoli polnoči me zbudi iz spanja silen tuš po mojih nogah. Kaj vraga! Pljusknila je &kozi odprtino voda v kabino, ter se čim dalje bolj vsipavala, da sem že študiral oni «saue qui peut*. Nisem se upal zapreti vdprtiho ter sem klical strf>ža-*ji, ki je naposled pribrenkal iz skritega kotička ter me rešil neugodnosti. 0'o po! 6. zjutraj smo dospeli v An-c.eno. Amfiteatralična lega- Umazano. Takoj pri pristanišču čakajo železniški vagoni, ki te čez nekaj časa popeljejo ha kolodvor. Tam sem videl prvikrat črnosrajčnike — železničarje. Tudi sem so se že vgnezaili. V Anconi začenja oni tipični voz na dveh visokih kolesih, ki spremlja potem človeka na vsakem koraku. Lepa je vožnja ob obali — 9 km dolga do Falconara — tu so znamenita kopališča, kopališčna koliba tik druge. Čist pesek. To bi bilo nekaj za naše dične ljubljanske ama-conke. Kmalu smo v Jesiju. onem mestu, po katerem so svoj čas Italijani krstili svoj dirigeable,, ki pa so ga uničili Avstrijci. V Fabrianu sem za 7 lir do bil *un cestino*, kosilo v korbci, ki jo lahko seboj vzameš v kupo. Ta e-frEtiri o obstoja, iz šunke, juhe, pečenke s krompirjem, močnate jedi, čokolade, t-adja, cele štrnce kruha in pol litra chiantija v steklenici Celo servijeto in vilice dobiš- — vse to za 7 lir (25 Din). Preračunal sem, da bi pri na prodan. Te dni je prišel v Nizzi v posest konzorcija tamošnjih draguljarjev eden najbolj znanih, pa tudi najdražjih diamantov na svetu, cmedri diamant., ki izvira iz ruskega kronskega zaklada in ga je imela doslej francoska igralka Cezanne Thuil lisr, znana ood imenom ^Primerose-.. Ta igralka je b!!a svojčas prijateljica zadnjega ruskega carja Nikolaja II., ki ji je podaril dragulj. Po revoluciji je pobegnila Cezanr.e iz Rusije v Nizzo. Sedaj jc prodala slavni -modri diamant, omenjenemu konzorciju za dva milijona frankov (približno devet milijonov dinarjev). Konzorcij pa je takoj dobil ponudbo iz Amerike, naj proda kamen za deset milijonov frankov (46 milijonov dinarjev), največji znani diamant ali bolje briljant na svetu je «Exzelsior», ki ima modrika-sto-belo barvo in tehta 971.75 karatov. Za njim pride »Veliki mcgul* z 280 karati, ki je last perzijskega šaha, potem pa »Florentinec* s 1S9.5 karati rmenkasto-bele barve, ki tvori del avstrijskega kronskega zaklada. Angleški »Kchinoor«, ki so ga našli pred leti v Južni Afriki, telita 186 karatov. X D* Annunzie, knez «Snežniški», se je končnoveliavno odločil, da se za vedno odreče političnemu življenju in je objavil tozadevno pismo, v katerem poroča, da se je prercdil spet v tistega velikega in pravega umetnika, kakršen je bi! pred vojno. Sedaj dela na veliki trilogiji pod naslovom »Tri gracije», kjer bo opisoval svoja mladinska leta. X Prezident, ki ne mara ceremonij. «Figarc» piše, da je Doumergue preprost prezident, in ne ljubi nepotrebnih časti. Doslej je bil običaj, da so prezl-dentovo napitnico poslušali ostal! gostje stojd. Doumergue pa je mnenja, da teg.i ni treba. Ko je nedavno začel govoriti pri novinarskem banketu in so navzoči hoteli vstati, iim je s prijaznim migljajem označil, naj kar sede. X Kobilice pri konjskih tekmah. Pri velikih tekmah v Johanesburgu, ki imajo za južno Airiko pomen angleškega Dcrbyja, je nenadoma zakril nebo črn oblak in na dirkališče sc je spustila poplava ko! ilic. Nastala je strašna panika. Občinstvo je bež:.'o, jahači in konji so bi- Kako so se v Žužemberku vršile volitve Nedeljske volitve v Žužemberku so sicer izpadle z večino za k!crika!cc, kar drugače ni biio pričakovati z ozirom na teror in zlorabo službe od duhovniške strani. Vložen pa bo rekurz, ker so se vršile nepravilnosti zlasti na hinjskem volišču. V Suhi Krajni je bilo pričakovati boljši rezultat. Klerikalci pa so porabili zvijačo, da so pridobili enega izmed naših kandidatov za izjavo o nepravilnosti podpisa ter zahtevali razveljavljenje liste od glavarstva v zadnjem trenutku. Politična oblast je dostavila cdlok šele okoli 2. popoldne s pretnjo razveljavljanja, če ne dokažemo nasprotno. Kako naj se to zgod'. zlasti če brzoiav ne iunkcijonira? Kljub temu se ie zadeva uredila. Klerikalci pa so že dosti preje raznesli, da se volitve ne bodo vršile, ker da je lista razveljavljena. Vrhu tega je hinjski župnik Porenta, zagrozil pri pridigi v nedeljo ljudem s posledicam:, če bi volili napredno. Ljudje so se bali, da jim župnik odpove zakramente in versko tolažbo. Ko-r.ečno pa je še z povzdignjenim glasom ni šel volit. Pod vplivom preje našega trdnega človeka so izostali naši volile! in smo dobili iz te fare komaj 10 glasova V Žužemberku je volilcev 408, volilna udeležba ie bila 202. Na Hinjah je volilcev okrog 550, volilna udeležba je bila 208 in ker je od teh 25 naprednih glasov se iz tega razvidi, da so naši ljudje ostali doma, kajti faravški so obiskali vsaka hišo v okraiu tudi še tekom popoldneva. Zoper volitev bo vložen rekurz, da se ne bodo prezgodaj veselili. Ozračje v Žužemberku je zelo nape« to. V zadnjem času se dogajajo tudi re napadi na člane Or.iunc in Sokola. To volitvah so člani Orlz izzivali po trg:;: Doli z Orjuno, doli Sokol. Smešili so ru» predne volilce radi 4. skrinjice itd. Na* to so dejanski napadli naše ljudi z noži in heksarji ter je bilo treba v najožji bližini orožniške stanice nastopiti dru--gemu našemu vodilnemu človeku, da je napravil red in preprečil hujše. Tolpi nas je sramotila z ozirom na zanje ugo< den izid volitev, vzklikala proti Orjuni, izjavil, da zakon "prepoveduje duhovni- Sokolu in vpila za avtonomijo. Orožni* kom pri pridigi se baviti s politiko raz Stva ni bilo nikjer, čeprav se je vse to - - - ..... godilo, kakor rečeno, skoro pod kasar« no. Tač pa je bil pozneje aretiran in vklcn;en(!) eden izmed naših, ki ni bil niti poleg. Ko pa bo sodno postopanje leče. On pa se tega ne drži, čeprav bi bil zaprt in da bo govoril če je tudi zoper postavo. Posledica je bila da so prišli samo vodilni ljudje volit, ki se ničesar ne ustrašijo in tako smo dobili le 25 glasov. Na žužemberškem volišču ie večina naših volilcev volila popoldne, ker je bil dopoldpe velik naval in mnogo čakanja. Spravili smo skupaj 81 volilcev. Tudi tukaj je bila ob 10. pridiga. Kaplan Križ-man jc pridigoval: «Na današnji dan, ko so volitve, se mi zdi, de čujem Kristusove besede: Pridejo oblečeni v jagnjetova oblačila z levjimi zobmi. To so farizeji. Pravijo, da sedaj velja zakon, da duhovnik raz lecc nima besede o politik!, jaz pa se čutim dolžnega, da izpregovorim o tem, posebno kadar me kliče Kristus, čeprav sem še tako zaprt. V nekem kraju na Francoskem, kjer so se duhovniki držali zakona in se niso prav nič brigali za politiko, so Izpremeniii ljudje cerkve v gledališča in plesišča. Raz oltar so vrgli kip Matere božje in postavili nanj neko nečistnico in veliko grešnico. Monštran-co, kelih in cibcrij so pobrali in prodali na javni dražbi, kjer so se za te dragocene reči trgali, kakor grabežljivi volkovi Judje. Vidite, tako se godi, tam, kjer se duhovnik briga samo za cerkev, nič pa za politiko!« Koncem pridige je z velikim povdarkom omenil: cllpain, da ste me razumeli!® Vrhu tega so klerikalci pridobili, za kako ceno ne vemo, do sedaj vodilnega naprednega kmeta Ignacija Mrvarja, da IIIIE3IIIDIBIM ■■(■•■■■■■IIIIHIMiaHU*1*****111111**"1'1"1" <»«*a(IIIICUIliailM»tllHHCI(*(MBt« razlikuje kvislai, iz daiua preizkusni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatsk« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavc-močro-beli eiike««. — Na tej se possbno izti-čejo karakteristični zsciki razlikovanja, ki so: 'je-5 »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljnje svojo spletno priljubljenost izvrstnemi arocin in prijetnemu okusu is? sveji izdatnosti in točnosti. 1089 a končano, bomo napravili primerne ko* rake. Z dr. P., ki se je delal demokrata, smo pridobili le pristnega klerikalca. Se» daj sc poznamo. Klerikalci upajo, di bodo z njegovo pomočjo sedaj Posojil* nico vendarle enkrat dobili v svoje ro< ke. Pa naj vzamejo na znanje, da je to upanje prazno. Pridno se pajdaši in bra*. ti z Vchovecra. ki po svoji preteklosti več nc spada v dostojno družbou Zato naj se v bodoče za usluge obrača tjakaj in naj nas pusti v miru. žalostno prt vsem je le. da imajo ti klerikalni elfemen: ti zaščito pri skoro vseh uradnih mestih v okraju. Zaradi nedeljskega napada sedaj ho» di oblast po informacije k Vehovcu! Volitve v sosednjih občinah Dvor -a Zagradcc so debro izpadle. V Zagradci/ so napredni (pod firmo SKS) sijajno zmagali. Klerikalci so dobili samo dva mandata ,ni Dvoru pa so dosegli naši 8, klerikalci pa jih imajo 9. Premalo ro pazili Dvorjani na imenik in niso rekla* mirali, ko sc iih je zagotovilo, da je ime nik v redu. Tako je prišlo 11 naših liu» di ob glasovanje. Včerajšnji dogodek, ki smo ga odbiii brez vsake sile, samo vsled energičnega uposegi tuk. g. notarja, bo seveda imel za posledico sedno preiskavo. Vehovec, ki jc postal vsled izvolitve zopet ošaben in sc smatra že za župana, je že kakor sc čuje tekel v Ljubljano, da celo zads* vo po svoje popiše. Sodna obravnava pa bo pokazala resnico. Pri spopadu sta bila dva naša ranjeni. Na napade klerikalnega časopisja običajno nc odgovarjamo. Klerikalci objav* ijajo svoje laži in pamflcte pod zaščito poslaniške imunitete in tako smo izpc* stavljeni tem lažnivim napadom v časo* pisju brez vsake pomoči, ker tožiti ne moremo. Na zadnji napad na zaslužne^ ga našega človeka, ki sc požrtvovalno trudi za našo stvar v najtežavnejših okoliščinah pa smo primoraui odgovoriti in predložiti javnosti pravilno sliko o nedeljskem dogodku po volitvah. Ostro protestiramo zoper nastopanje tuka.5* njega orožništva. Zahtevamo takojšnjo preiskavo. To je nezaslišanost, da v Žužemberku na poziv odličnega človeka in funkcionarja orožništvo nima ušes, dru* gi dan pa gre, ne nad napadalce, tem* več nad odlične naše ljudi in namigava, da se jim bo vrat zavil... [strani ogledovala in se čudila, rekoč: i«Oprostite, ali ste vse to — samo vi?» Znanega violinista Kociana je nekoč povabil bogataš na večerjo. Ker je bilo povabljenih ob tej priliki seveda tndi mnogo 6$tičnih gostov, je bogataš omenil Kocianu dobrohotno: i Bodite tako prijazni, vzemite še gosli seboj!> On pa mu je odgovoril opravičujoče: -»Oprostite, moje gosli ne večerjajo nikdar drugod kakor doma..* Cesar Karel V. je poslal 1. 1531. k sultanu Sulimanu kot poslanca španskega plemiča. Ker poslancu v avdi-jenci na turškem dvoru niso ponudili je vrgel ponosni Spanec na tla svoj dragoceni plašč in sedel nanj. Po končani avdijenci hoče oditi, a suitaji ga prijazno opomni: *Pozabili ste svoj plašč.* A poslanec se obrne k sultanu in jim odgovori s pravo špansko gran-dezzo: »Posla,nci mojega gospoda in kralja nimajo navade jemati sedežev seboj*, in je odšel. Ko je bila marokanski vladarici predstavljena soproga francoskega konzula, katera je imela na sebi ogromno krinolino, jo je vladarica od vseh Benedikt XIV. je določil posebnega prelata, ki je imel nadzorovati čiščenje rimskih ulic.. A gospod prelat sc niso posebno zanimali za svojo službo in ulice so bile blatno in prasne kar se je dalo. Benedikt Lfve, kdaj bo šel prelat, po najbolj zanemarjeni ulici in se nalašč pripelje po njej, da bi se srečala. In res se srečata v cajvočjem blatu; prelat je moral, po starem običaju, stopiti pred papežem s svojega voiza in kleče na cesti čakati njegovega blagoslova. Papež mu ga tudi pode.] i, nato pa se še dolgo razgovarja s klečečim gospodom prolatom o ^temenu, politiki, gospodarstvu in o vsakdanjih stvareh. Prelatu je v blatu kar vroče postajalo, papež se je odpeljal — in iflice so bile od takrat zelo čiste. Med julijsko revolucijo 1830 (kakor poroča Dauban) pride v Pariz bogr.t Anglež in kreae naravnost v Palais Roval, da bi videl Ljudevita Filipa. Zato vpraša Francoza: *All-se je kralj že pokazal"^ * Seveda, pravkar je od-i žel v svoje tot>e. Vi bi ga radi videli? Počakajte malo,* mu pravi Francoz in se začne na vse grlo dreti: »V i ve Louis Philippe! Vive la Charte!* in množica se je dria z njim vred. In res se vrata na balkonu oflpro in kralj odzdravlja navdušenemu narodu. — Anglež je bil zadovoljen in je menil: ^Krasno! Toda rekli so mi, da ga je mogoče videti t,udi s troboinieo v reki.* Francoz mu odgovori: «Prav lahko, toda za to mi morate plačati pet, frankov.* .?Jako raci.* pravi Anglež in mu jih da. Sosed spravi denar in začne siavduseno peti pesem o francoski t.robojniri. ž njim vred jo poje tudi ljudstvo tako doleo. dokler se ne pokaže na balkonu kralj in njegovi otroci z zastavami v rokah. Ko se je osupli Anglež nekoliko pomiril, ran šepne prijazni Francoz na uho: -Ga hočete tudi slišati, ko bo pel? To je seveda že malo težje in stane deset, frankov.* Anglež mu jih da in Francoz in vsa njegova okolica začne ko besna tuliti: «Vive le roi! La llarseillaise!* Kralj, ki se jo hote! že vrniti, postaji in začne % množico peri. Ko je ginjer.emu Anarležu prijazni Francoz še omenil: «Vem. da bi n radi vi i\ 'i trni: p1es:«i!» si :h» »a mislil, da. je že dovolj videl in jo je odfcv.ri! dalje. > ! Fnieoskepra kritika FrArona sosoba-!li vsi sodobni literati, posebno ker je i imel velik ttprled med občinstvom. Ko l i« napisal Voltaire k^a_»?.Ioruing Advertiser*, je bil velik pijanec. Nekoč je šel, precej natrkan, v Briiish Museum, da n,i-piše za svoj list oceno o razstavljenih slikah. Stopi v predsobo, kjr je bilo obešeno ogledalo. Dolgo opazuje zanimivo sliko pred seboj in si notira: «Pr-ra dvorana. Glava pijanca. Mnogo značaj3. Rdeči nos jc tako realističen, da te ?pominj.i na resnico. Gotovo portret, po narari. Original ?e.m moral nekje videti.* — Dan pozneje je prinese! »Moniimr Advortiser* daljši članek, v katerem hvali Rutherfield »Glivo pijanca* in prerokuje neznaiierou slikarju velik« bodočnost. Slavnega P. Franklina so na potovanju vedno nadlegovali radovedneži, kam gre, ! odkod prihaja. Vai namerava v bodoče in tako si ie slavili mož na svojiH potovanjih po Ameriki po služil tele šale, kadar je prišel v gostilno. Stopi! je sred' sobe, pozdravil na vse strani in rekel resno: . Prijave so v polnem teku, tako da bo ta zlet brezdvomno najlepša sokolska manifestacija, kar jih je priredila Gorenjska župa sploh. Vabimo vso napredno gorenjsko javnost, da pohiti omenjenega dne na Jesenice, da pokaže, kako zna ceniti delo jeseniškega Sokola. Povodom 201etnice društva je izdal jeseniški Sokol spomenico, ki izide te dni v krasni obliki in je živa priča o ogromnem delu na vseh poljih ter težkih borbah za obstanek pred, med vojno in tudi še danes. Spomenica bo stala 3 Din in kaže, kako je delalo, trpelo in napredovalo Sokolsko društvo na Jesenicah skozi dolgo dobo dvajsetih let. Sokol v Litiji priredi v nedeljo dne 6. julija naraščajev dan z razvitjem nara-ščajskega prapora. Opozarjamo že danes, da je vožnja po železnici polovična, ter naj si posetniki pravočasno preskrbe pri JSS izkaznice. Isti dan ima svojo društveno prireditev tudi Sokol . Priporoča se, da se sosedna bratska društva obeh j ri'editev udeleže v čim večjem številu, posebno v Polju, kjer se jim grozi od nasprotnikov, da bodo nastop preprečili. Zdravo I Celjska sokolska žnpa priredi v nedeljo 13. julija župni zlet v Šentjur ob južni železnici. Udeležila se bodo zleta i ne le v tej župi včlanjena društva, tem-: več tudi društva iz sosednjih žup. Na spo-1 redu je poleg pozdrava tudi povorka po i trgu in skušnja; popoldne ob pol štirih prične javna telovadba. Nastopilo bo tudi vojaštvo s svojimi vajami. Sodelovala bo godba iz Maribora. Upamo, da i nas to tudi celjsko pevsko društvo pose-; tilo in s svojim nastopom povzdignilo | slavnost dneva. Po končanem sporedu se | bo vršila ljudska veselica. V raznih šo-| torih bo skrbljeno za dobro in ceno postrežbo, Zlet Kašubskih Sokolov. Kašubi so slovansko pleme, ki živi ob Baltiškem morju ii: na obalah Dolnje Visle. Pleme je poprej pripadalo pruskim provincam, a sedaj pripada večinoma k Poljski, a le ma! i ga je ostalo pod Nemčijo. Kašub3ki jezik se precej razlikuje od poljščine. Nekateri geografi smatrajo zaradi tega ta pleme kot samostojen slovanski narod ali kot ostanek nekdanjih baltiških Slova-. nov. Toda poljska nacionalna zavest ja pri Kašubih popolnoma zmagala. Oni se smatrajo za pleme poljskega naroda ia med njimi ne obstoja nikak plemenski separatizem. Dne 2S. in 29. junija je priredil S'kcl kašubske župe velik sokolski zlet v Vejherovu, kašubskem središču. Zieia so se udeležila sokolska društva i* Pucka, Koščežir.e, Kartuza, Serakovice in iz drugih kašubskih mest. Specijalna atrakcija je biia vežba seljaških kašub-ski' Sokolov na konjih. Na progamu so namreč bile tudi velike sokolske konjska tekme. Po telovadnem nastopu je bil pri* rejen izlet na obalo in na otoke Baltiška ga morja. Šport Plavalna tekma v Novem mestu. Preteklo nedeljo je ljubljanska Ilirija priredila v Novem mestu na Krki med-klubsko plavalno tekmo, katere so so udeležili člani LSK., Ilirije in Primorja* Izidi so nastopni: 50 m, dečki do 14 leta, sprint, izven konkurence: (1 tekmovalec), Bleiweis Marko (LSK.) 65 sek. 50 m juniorji, sprint (6 tekmovalcev) J 1. Jenko Boris (LSK) 32 sek. 2. Jarc (Ilirija), 3. Šramel (Prim.) 50 m seniorji hrbtno (3 tekmovalci); 1. Medved (LSK) 32.3, 2. Sancin (Prim.), 3. Payer (Ilirija). 50 m juniorji stransko (4 tekmovalci)} 1. Erbežnik (Prim.) 34.7, 2. B. Kramar-, šič (Ilirija), 3. Payer (II.). 100 m seniorji prsno (2 tekm.): 1. Vi-rant (II.) 2:1.5, 2. Olanz (LSK) 2:7.5. 50 m dame sprint (6 tekmovalk): U Erbežnik (Prim.) 36, 2. Prekuh II. (Ilirija), 3. Sever (Prim.) Štafeta 4 X 50 (prsno, stransko, hrbU no, prosto) seniorji (3 štafete): 1. LSK h 3:24, 2. LSK II. 3. Primorje I. 100 m juniorji prsno (2 tekmovalca) S 1. Maichsner (LSK) 1:59, 2. Virant (II). 50 m seniorji sprint (3 tekmovalci): L Jenko (LSK) 35.2, 2. Karadžole (Prim.), 3. Kratnaršič (LSK). Štafeta 4 X 50 m (prsno, stransko, hrbtno, prosto) juniorji (3 štafete): 1. LSK 3:49, 2. Primorje 4:27, 3. Ilirija 4:27.5. 300 m dame: 1. Prekuh I. (II.) 7:02, 2. Prekuh II (II.) 7:36.5, 3. Premelč (Pr.) 8:28. 50 m seniorji stransko (6 tekm.): 1. Karadžole (Pr.) 30, 2. Navinšek (LSK), 3. Glanz (LSK). 50 m juniorji hrbtno: (5 tekmovalcev): 1. Sever (Pr.) 36.4, 2. Miron Bleiweis (LSK), 3. B. Kramaršič (II.). Štafeta 4 X 50 m prosto dame: 1. Primorje 4:19, 2. Ilirija 5:03. Skoki seniorjev: 1. Kordelič (II.) brez konkurence 88 točk od 100 dosegljivih. Včerajšnji nogomet na Dunaju. Slovan : Hakoah 4 : 2 (2 : 2); Amateure : WAF 5 : 1 (2 : 0). Prvenstvena tekma Gradjanski : Tipografija, ki se je vršila v sredo, je končala z zmago Oradjanskega s 5 : 0 (3 : 0), ki jo pa Gradjanski vsled svoje izredno slabe igre ni zaslužil v taki meri. En gol za Gradjanskega je padel iz enajstmetrovke. Enega gola, ki ga je zabila Tipografija, sodnik Brkič ni priznal. Olimpijada: V soboto se je vršila v olimpijski konkurenci prva polo tekma. Amerika je premagala Francijo s 13 : J. Prihodnja polo tekma se vrši med Ameri-I ko in Anglijo. Službene objave LNP. — Seja uprav-i nega odbora LNP. se vrši danes v petek I točno ob 20. v sobi Športne zveze. Na-I rodni dom. — Prosi se polnoštevilne ude-i ležbe. — Predsednik. Damski rokometni in lahkoatletski ! treningi v svrho postave ljubljanske re-i prczentance. Damska sekcija Ilirije, ki , pripravlja skupno s Primorjem in s pri-' Stankom LLAP reprezentančne rokometne in lahkoatletske tekme med Prago in Ljubljano, poziva spodaj navedene gospodične, ki prihajajo v poštev, da se sigurno udeleže treningov, ki se vrše v petek in soboto ob pol 6. za lahkoatletiko in ob 7. za hazeno. Treningi se vrše na prostoru S. K. Ilirije, in sicer lahkoatletski pod vodstvom g. Sancina, rokometni pa pod vodstvom načelnika damske sekcije Ilirije. Teh treningov naj se udeleže gdč. Krisch, Vivod, Bernik, Vider, Oman, Jezcršek, Vidmar, Legan in Urbančič H, vse S. K. Ilirija, dalje gdč. Zupančič, Tan-cik in Petrič Marta vse T. K. D. Atena. Slednje tri imajo prinesti opremo s seboj. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. B r o z o t f S. fisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana 3 julija 1924. Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovaDja ob Zračni tlak Zračni temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Linhljana . 7. 758 0 17-8 vzhod del. oblač. _ : Ljubljana . 14. 7581 28 0 jogzap. več. jasno — Ljubljana . 21. 762-6 213 brezTetra » Zagreb . . 7. Beograd . 7. — Dunaj . . 7. 17-0 jngzap. — l'raga . . 7. 7575 oblačno — j lnomost 7. Donajsko Trcmensko poročilo. V A v-; za petek: Močno oblačno, nagibanje k ne-striji jasno, v Srednji Nemčiji in Belgiji vihtam. r deževno, na Solnozraškem leno. Nanoved 1 ■ «JUTRO» Št. 156 Petea <. VII. 1924 Pismo iz Skopija Koncem junija. «čita,j glasno!* c Daj mi cigareto! Kava se ti ohladi! Pij!» Prijatelj Janko je prižgal smotSco, puknil poslednji požirek črne tekočine, fci nama jo je bila zavrela gospodinja., in postavil fiudžan nazaj na mizo. »Samo še požirek vode! Kaj bi čitaJ?» «Kar ko5e»! Samo politiko pusti Sit sem že do grla in čez teli večnih BadiAevih čudotvornili republik, Korošce vih avtonomij in svobodnih Makedoniji Kaj dragega! > « Dobro. Poslušaj!» Razgrnil je Časopis in bral z mehkim monotonim glasom r »Neznosni žareči dnevi leže na cestah, kamen in gruda kot iz razbeljenega , svinca, Pejsaži čudni, mirni in polni' soineine beline. Reke suhe in drfv-e skoro poramenelo. Iz Tetova se vračam skozi sanjav večer, svetal kot polarni dan. Sence planin fantomom podobne in r srcu še dviga strah pred lastno stopinjo. :*>!ov&k je nemiren, duša se krči, ^eke h= zapirajo. V slehernem grmu cepi nevarnost, pogled na ruševine mošej ob cesti kost.r.e^i la Na vrtu pred hišo sva sedeJa. Vetrič z varJarske strani se jo poljuboval z razcvetelimi rožami na gredah, listie na sadnem drevju je šuštelo in rahlo božalo dozorevajoče marelice in slive. Mesec je visel visoko nad Vodno Planino sredi m je dejal šepetaje kot bi se ba.l z glasno besedo motiti blaženi in skrrniostni junijski večr . . . Gospod urednik! I*ridk.e! Pridite! Joža. krepčilo hrane Stan* 'uk> Beseda SO par ^.Dopisovanje- tn Jtenltve- m računa vsaka beseda J Din. - PrlobSoUJo «a le mali oglasi. ki » Blataal » naprej Plafa m lahko tndi » znamkah Na vprašanja odgorarja upra»a le. trn Jevpraianiu priložena saamka aa odgovor tar nanlpulaellaka prlatojhlno (2 Din). nadomesti in prekosr okus in redilnosf mesa v hrani. Gospodična triletno meščansko Solo tar enoletno gospodlmeKr, %-ešCa slovenskega In Italijanskega, deloma nemškega jezika, ifče fercJaS. LJnbijana. Gleda- mesta kot vzgojiteljica ali liška ulica 7, s« priporoča pisarniška moč. NaJ.-aJe v za idočo sezono. 1087 | Ljubljani. Pismene i,onulbe Marljivost 125" .Jutra". 13532 ! Izvežbana šivilja za obleke in perilo, gre šivat po bišajj tn vzame tudi na sjom. Naslov pove uprava „.Jnt.ra". 13319 UMI Ažimra tudi t barvah fn plisira se na Bregu št. 2/II. 13333 | Vsakovrstne vožnje Izvršuje po najnSiji «ci j J. Komar, Ljub- j Ijana, Krakovska ulica 13. 10563 I Instrukcijo ♦ vseh predmetih I,—VI. šole. nudi abiturijsntinja. — Kaeiov pove uprava .^jutra 13533 ote»e> Čevljarskega vajenca ki »e je že nekoliko čaua ufili, sprejme takoj Franc Sirrer, čevljar v Skotji Lcki Mesto hišnika i a č e mlad, oženjen mizar brez otrok. — Ponudbe pod ..Hišnik 20" na apravništvo .^Tntra". 13550 Mlad uradnik želi premeniti dosedanje mesto, najraje v Ljubljani. — Ponudbe pod ..Zanesljiv !n t<>{en" na upravo ..Jutra". 13595 Deklica v 36. Ižtu išče mesta v tr-. govlnl fcot uieuka, v mestu ---' ali na deželi. Dru^o jo de Trg. naohražena gdč. samostojna moč — Izurjena Iknjigovodkinja, vešča nem- , škc ia sjoveasiic korespon- ' rie tn strojepisja, se sprejme v stalno namestitev. Plača po dogovoru, nastop 1. avg. Prošnje e spričevali In cur-Tlculum vit..e je poeiati na naslov: Peter Itobal, velet r g. v Kranja. 13431 sovoru. Kaslov p.jve uprava ,Jutra". 13558 Trgovski pomočnik išče službe za takojšnji nastop v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi na doSelo. vso oskr'0o. — Ponudbe Da Werthelm blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-mercijalna družba", Ljubljana, Bleiv?elgova cesta št. IS. lOSa Blagajna registrirna, ameriška, se oroda in ena stara omara — Flng Marije Terezije. Maslov v upravi „Jutra '. 13S0S Kopalna banja t se po ugodni c*ni proda. — ' Kaslov pove uprava „Juira" 13198 Briljantni prstan briijantne uhane in fino zia-i tr» uro z doigo verižico, pro-K as lev pove uprava Bukova drva kupi vsako množino družba „IIIrlJV\ Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 13488 Halo! Kupujem In plačam fo najboljših cenah stare oblake. čevlje In pohištvo. — Dopisnica zadostuje, da pridom na dom. A. Jurečič. Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 31. 13332 Velika njiva pri železniški poslaji Med-, rodo, se proda. Več so po-izv« na Poljanski cesti 21/1, levo. 13575 Lepo posestvo ! oddaljeno pol ure cd postaje ' Prežice, ob železnici, se teko) proda. Na žeijo tudi z vsem Inventarjem in obseja-nim poljem. Pojasnila daje lastnik: Ivan Paravan. vas Peste ft. S, pošta Vid»m ob Savi. 13529 Majhna soba s hrane, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se takoj odda stalnemu gofpodu v Cospe?ki ulici štev. J PA. -3563- Lep črn premog Lepa hiša dvema soba^na (po Prazno sobo p posebnim vhodom, sredi mesta aH v bližini Krekovega trga, išče soliden gospod.— Cenjene ponudbe ra upravo „Jutra" pod značko „NnJno". 13585 Lokoruobila prererno ali stabilno, dobro postelje) In kuhinjo, se cd ohranjeno, 1&- 25 KS. knpim " ta*0-' za poletno sezono. PoDUdbe na upravo .Jutra" Poleg tega ee šo lahko od-rod ..Loliomoblla". 13556 ^»Jo *rl kompletne »obe (po eua postelja) in ena soba ■ trendi posteljami. — Gostilna "išSfPS- ..Malo zdravilišče", Golnik. Trži«. 13502 2 opremljeni sobi 7 2 posteljami, kopalnico in štiri kuhinjo, se odda v sredini meflta za dobo 2 mesece-. Naslov pove uprava „ Jutra" 13579 dam. ,Jutra". 13197 Oglje 50 vagonov Xa bukovega, suhega, vilanega, franko va| 2 Čevljarska pomočnika izrcžoan lesne stroke, ob- tipravo -Tutra' pod št 13530 Zagreb> zs ceno o<3 lO.ACO --------Din, so takoj proda. Franjo Kambič. Ljubljana. Poljan Knjigovodja Eia cesta 1S. 13495 ki eta dobro izvežbana vsakovrstno delo, sprejme lakoj Anton Ješe, Tržič 33. 18391 Pleiilni stroj Prodajalka. Kabim za takojšen nastop lanesijivo prodajalko špecerijske stroke, ki je dobro izurjena In poetrežljiva. Po-fiteuoirr. pridnost in prijaznost glavni pogoj. Prednost imajo one, ki eo veščs nekoliko pisarniških del. 1 akr- ' s štirirazredno ljudsko šolo, ba vsa v hiši. Takojšnje po- ' vešča Šivanja, išče mesta audbe z zahtevo plače na utonko v trgovini. V. Trofe-□pravo „Jutra" pod „ takoj nik. Cmuče, Jezica, Gorenj-o»stop". 1327S sko. 13539 vladujoč slovenski, hrvašk'. ! nemški In italijanski jezik, j žolt spremeniti službo. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" dobro ohranjen, se ceno pro-nod ^Samostojen". 1353-1 Ponudbe pod ..Pletjiui stroj na .uoina Company, i Ljubljana. 1344S Kot gospodinja želim dobiti mesta kjerkoli. Ponudbo na npi-avo ,,-Jutra" pod ..Gospodinja 1". 13513 171etna deklica vsako množino Srsgko Potnik is drog Ljubljana, Metoikova ullcal?. Tenis-reket dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Reket". 13522 Lipov cvet letošnji, pravilno sušeo, kupuje M. Goršak. LJubljana, Kongresni trg 10. 13S10 Večjo meš. trgovino dobro idočo. se pruvzame. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod šifro ,,2vaben promet". 13390 Prazno sobo cisto in srsino, išča za takoj inteligentna gospa pri mirni oblteljl, najraje pri kaki samostojni gospe. — Ponudbe na upravo ,,.Tutra" pod ..Soba takoj". 13577 Lep briljantni prstan in žepna bijoča zlata ura, se ceno proda. Naslov pove uprava Jutra". 13387 Štirisedežen avto pe prode. Dopise pod „Malo rabljen" na upravo .Jutra". 13379 Izdelovalec zabojev Gostilniško kuharico ^ kuhinjsko deklo, iS&e ^ , ž- _ Ponudbe od gostilna ..Evropa v Mari- TT,Ir,on» n, „„,,.„ tutra-boru, nasproti g), kolodvor;«. "IzurJeQ na "rra c '13/,, Vpraša se v kavarni ali go- I stilni 13510 i-------- vile, stanovanjske, trgovske ln obrtne hiše. kmetska posestva, graščine, žage. milne, stavbne parcele itd. oddati aH najeti stanovanje, sobe, trgovska ln Perzijska preproga , 0,bn" .., prav lepa, se proda. Ponudbe najeti ali oddati pOSOJllO pod šifro ..Actlk" na upravo mnreta ,Jutra". 13376 Kupiti ali prodati Trgovski lokal ca prometni coeti v LJubljani. se išče za takoj proti primernemu odkupu. — Ponudbe pod „TakoJ 1924" na upravo .Jutra". 13314 Lokal z ciio veliko solo in kletjo na periferiji iresta. 20 minut od glavne pošte, zelo pripraven za kak večji obrat se odda. Električna moč za pogon ln razsvetljavo instalirana. Ponudbe na opravo ..Jutra" pod ,,Loka! a sobo" 13597 Pekarna v predmestju, s stanovanjem ali brez njera, se pod ugodnimi pogoji takoj odda v najem. Ponudbe pod značko i ..Pekarna" na upr. ..Jutra". 13001 59.000 Din posodim na prvo mesto. Ponudbe na upravo .Jutra" pod značko ..Jamstvo". 13473 7000 Din posojila s« išče za eno leto al! pa na mesečne obroke. Ponudba r.a upravo .Jutra" pod šifro „7 tisoč". 13462 Večje posojilo iščem. Odnlafilo v meeečnih obrokih. Kot protiu6lugo bi prevzela vodstvo gospodinj - stva ali slično za leto dni brezpiačno. — Ponudbo pod ..Inteligentna gospodična" na upravo ..Jutra". 13560 Učenka ro tAlioj sprejme v koa-(ekcljsko modno trgovino. — Kaslov pove uprava ,Jutra" . r., Jelonoša 1 se takoj sprejme. — Pismene ponudbe : Hotel ,,S 1 o o" v Ljubljani. 13564 13551 usnjarska vajenca Trgovski pomočnik žel. stroke, želi službo, najraje v Ljubljani. Izvežban covanje v hiši. Karel Lau r!č, usnjarna, Žužemberk. 1358 Trgovski pomočnik starejši, prvovrstna moč, e dobro referenco dob! stalno mesto pri Jakobu Lah. Maribor (trg. z modnim In galanterijskim blagom). 13"581 Tekača 18 lfft starega. Naslov pove uprava Iščemo. „Jutra" 13600 (iščejo) V trgovini s* želi učiti nie-.m dr-ek z drema slmnazijama. Naslov pove oprava ..Jutra". 13478 Gospodična psrfektna knjigcvodklnja — zmožna samostojne korespondence v slovenščini In nemščini, vešča »seh pisarniških del, želi premeniti »Inžbo. Čenjene ponudbe pod značko ^Agllna" na upravo .Jutra' na upravo .Jutra" pod šifro »Hvaležnost 100". 13428 1342S Trgovski pomočnik špecerist, vešč tudi mešane stroke, išče službe. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe pod „Kurotan" na upr. .Jutra". 13581 Zagrebčan star 22 let, s srednješolsko io trgovsko neobrazbo, i?če me£to lukasctorja, pisarja, kontorista, ključavničarja, ali telefonskega monterja. — Želi nujnega cameščenja. — Naslov pove uprava .Jutra" 13576 Simpatična gospodična žoll kakega pisarniškega mesta. Zmcžna je slovenščine-, nemščine, strojepisja ln stenografije. _ ima pisarniško prakso. Gro nekaj časa brezplačno. Ponudb« pod šifro „Nastcp takoj" na upravo ..Jutra". 13606 Motorno kolo 1 ia pol HP. s prostim tekom, 2 prestavama, eloktr. razsvetljavo, elegantna oblika, laliko, z malenkostno uporabe bencina, sc ugodno proda. — Naslov se izve pri Aloma Conipany. anončna In reklamna družba v Ljubljani. 13572 Kočija (damski Phaeton), eno in dvovprežna, z odjemajočim kozlom, šestimi sedeži, pol-krlta. Brek z devetimi sedeži, zadnji odjemajoči, eno in dvovprežen. — Oba kakor nova, proda Zalokar, Maribor, Prešernova ulica št. 19. 13583 saj uspešneje le potom Sobo Z3 lokal «PoseSt» ' ua cesti, išče obrt- Realltetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. 1022-a i i Več damskih oblek lepih, poletnih, se ugodno proda. Vprašati v Nunski ni. št. 19/11, od 6.-8. ure zvečer. 13560 3 hrastove spalnice maaivne. fino Izdelane, proda Henrik Bitenr, mizarstvo, Vlžmarjo št. 77. 13524 Majhno hišo z dvoriščem, kupim. Ponudba na upravo ,,Juua" ped šifro „LjubI j ana-predmestje". 13482 Posestvo ono uro oddaljeno cd trga Sevnica, z gospodarskim poslopjem in 20 orali zemlje in to: 6 oralov gozda, 1 or. zasajen^a vinograda, drugo so pa njive tn travniki, se proda za 150.000 dinarjev. Pojasnila daje Alojzij Stojs, brivec, Sevnica ob Savi. 13343 nik. Hišni posestnik, ki bi bil pripravljen odstopiti tako sobo, naj e navedbo stanarine, pošljo ponudbo na naslov : 3 e n i a r 1 č, Zagreb Nad llpom 19. 13326 Znanja želi dober trg. pom. z resno primerno naobraženo gospodično 1— Dopise pod „Srčcn" ca upravo .Jutra". 13533 Klopca! Pri telefonu čakal 3 tire ?a-maa. Bojim se pisati, zslo-sten. Bral. 13611 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava „Jutra". 13494 Lepo enonadstr. hiSo s vrtom in dvoriščem, pripravno za trgovino ali gostilno, v prefiTiie^tJu LjubiJr.-ne. poceni prodam. Ponudbe pod ..Stanovanje" na upra-to ,,Jutr»". 13250 Opremljeno sobo oddam do 1. oktobra. Naslov Jurčičev trs štev. 2/1, levo. 13580 Majhno sobico s hrano, se takoj odda. — Naslov pove uprava .Jutra" 13S31 Tamburaži! Sokol v St. Vidu nad Ljubljano kupi; 1 bisernico, 1 kontrašlco, 1 tretji brač, 1 drugo bugnrlo In 1 terdo — ako so dobro ohranjeni. — Ponudbo je poslat z navedbo cene ln firme (tovarna instrumenta) najkesneje do julija Sr.Uolskemu društvu v ot. Vidu nad LJubljano. 13*20 Pozor, Ferijalci! Naša grupa išče še enega i 4000 do 5000 kalorij, člana Fer. Sav., lil bi hotel j __ _ prepotovati Dalmacijo. Črno I iraO&O v/n&OŽ, tODa pO 300 Din prodaja SiaHBSki prerasgokopna družba i o. z. T' j Ljubljani, Walfsfa ulica t goro. Bosno in Srbijo. Odpo tujemo 10. t. m.: zato naj dotičnik takoj odgovori. — NaBlov pove uprava ,Jutra" 1357S Veletrgovina Osvald Dobeic Ljubljana Sv, Jakoba trg št. 9 priporoča svojo bogato zalego raznsga dišečega ln brivskega mila, zobni prašek In pasto „KAL0-D0NT-EUDA" ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah, 10P8 II Državni Mm Za priročno uporabo priredil M. Kostanjeve« Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova ul. 54 špoeijalist za pljučne in notranje bolezni se je preselil na Sv. Petra cesto št. 8 nasproti hotela Uoyd. 3383/a J sc nudi ugodna prilika ob posetu Bohinja i mm!! mu j i bolela Jaleroo" ftesram Beli. jezero. Na razpolago več sob, gorka in mrzla jedila, pijače, razglednic«, čoln ter splošno v vsakem ozira točna in solidna postrežba. 3388/» Kompletno spalnico Gostilno samo dobro idočo, na pro- j metnem kraju LJubljane ali j periferije, kupim, odnesno zamenjam za veleposestvo na deiell. Ponudbe le do sobote opoldan z navedbo cen-, opisa, naslova in plačilnih po-cjsv na upravo ,Jutra" pod Na stanovanje z zajtrkom, se pprojmeta 2 gospoda. — Istotam se odda še ena skromna soba po dogovoru. Novi Vodmat »2. i ;3535 i Izgubila se je svilena boia cblrka od šoie . na Vrtači do Narod. doma. { Najditelj se naproša, da :o I odda V Gledališki ulici št. S i pri hišniku. 13603 ! ur Modni salon! Modni salon! Minka Karo Ljubljana. Sv. Petra cesta 58. aba Priporočam se cenjenim damam t mestu in na deželi. Cene solidne, postreiba točna! - Obenem poučujem gospodične, ki bi se uCile za domačo rabo, šivanje in na željo tudi priirojevanje. Več po dogovora. Več izumov 141etnl' deček t 2 meščan, razredi, močan in lepega vedenja, bi se rad tičll trgovine. Vprašanja pod ,,Učenec" na Aloma Compa-iF, Ljubljana. 13265 Perfekten bilancist slovenski in nemški kore-„„„„ spondent, več let v ugledni 13305 pozi ji kot vodilna moč, želi iz neslužben*.a ozlrov premeniti mesto takoj ali pozneje, najrajše k večjemu lesnoindustrijskemu podjetja, ker pozna do dna tudi to stroko. Cenjene ponudbe na upravo ,Jutra" pod ..Resnost 3000" 135/4 in kuhtnjf^o opravo, kar potrebuje gospodinja, ee proda radi odhoda po nizki cent — K. Petre, Poljanska cesta _____ (vojašnica). 13557 fjf"ro GostVlna-veiepos^stVo" na upravo Ju'ra". --------------13523 . -- Otroški voziček prodam za BOO Din. Naslov pove uprava „Jutra". 1352£ . . . , [ patentiranih ln še ce paten- btranka brez otrok tlrsclh, proda A. Vcrlček v Išč« »tanovrnj* z 2 »oban-.i Kandijl pri Novem rne»tu. in prltiklinaml v »redlni j 13475 rnesta. Stanovanje se znme- j-------- nja »udi Ichko za manjšo. — ; . . . . Dopfb« pod šifro ..Nagrada • i Prostov. javna arazoa Hdor tisSs kal prodati KUsr hoče Hal kopiti Kdor itf službe itd. a saj insetirs v Jolra" i : Kuhinjo z 1—2 sobama Stavbno zemljišče iščeta dve šivilji, ki bi na- v bližini Beljaka, popolnoma Jemnino najraje odslužili r. ravno, približno 15.000 mJ, delom. Ponudbe na upravo se proda zelo ugodno v ce- ..Jutra" pod šifro „81vim". loti ali pa deljeno. Naslov i pove uprava ..Jutra". 1353G ----- 13*11 v zapuščino pok. Franceta Ejdboiz«rja »padajočih prefi-cietdv: pohištva, različnih ur, urarskega orodja, perila itd., so vrši v ponedeljek dne 7. julija 1924 ob 15. url v Ljubljani. Karlovska «*ta št. 15, pritličje levo. 13151 13525 ----- Enodružinska vila Potujoče občinstvo da je kavarna j Majhno sobo obvešča. ! opremljeno ali prazno, s po- ..Bvropa" v Mariboru, ua- j v Kamniku, se odda takoj za sebalm vbodom, iščo gospa, sproti gi. kolodvora, vrako > dva meseca _ Naslov pove Ponudb« na upravo ..Jutra" jutro že ob 4. url odprla, j pprava .Jutra". 13520 pod ..Prazna". 13373 1 l? "'i? 1 Tovarna za umetne bronaste izdelke, izveske, klasične kipe itd. prevzame vse vrste naročila. Cenjene dopise v italijanskem ali francoskem jeziku nasloriti na Derne, Via Bom* 2. Firence (Italia). 3381/a Letovišče zastonj! Lep mali grad v krasni legi, dra orala vrta in nekaj »mrežnega gozdi 3350a Izredno poceni naprodaf. Vprafati na. naslov OB. WUBZ8ACH, FBEDOVOB FBI KBANJU Inserati v „JUTRU" imajo priznano najboljši uspeh! «Davanne!» zamrmra, ko prebere pilotovo ime s tablice nad vratmi tretjega hangarja. «Evo ga, ta je pravi!» Prav ta čas stopi iz hangarja majhen debeluhar rdečega obraza, nekaj mehanikov pa za njim nekaj onegavi okrog monoplana. Ta možakar je bil Davanne, prosluli letalec. Don Luis ga pokliče k sebi in sc ga loti kar naravnost: »Gospod, doseči hočem nekoga, ki je ugrabil damo. Evo karte. V Nantes bežita. Odrinila sta okrog polnoči, sedaj je devet ura zjutraj. Avto dela z vsemi postajami vred in ker ni med najbolj naglimi povprečno po trideset kilometrov na uro. V dvanajstih urah, torej opoldne, bo naš begunec dospel do tristosedemdesetega kilometra. Toda bo baš na točki, kjer se križata poti Angers-Nantes.» »V Ponts de Drive!« potrdi letalec, ki je mirno poslušal. «Dobro. Sedaj nastaviva še drugo podmeno. Če se letalo dvigne v Issy de Moulineaux ob devetih zjutraj in leti z naglico stodvajset kilometrov brez postanka, bo dospelo v Ponts de ^rive točno opoldne, jc-li?» «Povsem vašega mnenja sem, gospod!« »Potem je vse dobro. Vaš aparat nor-i tudi pnsažirja?« «Tudi, če treba.« «Potem hajdiva!« »Nemogoče. Nimam dovoljenja.® «Dovoljenje imate. Gospod policijski preiekt jc tukaj in vam ga je dal v imenu ministrskega redsednika, s katerim sva sporazumna. Kajdimo torej. Vaši pogoji?« «To je odvisno!... Kdo ste vi?« « Arzen Lupin!« »Hudiča!« klikne začudeni Davanne. »Dobro. Iz novin veste za nekatere dogodke, čeprav morda napačne. Torej: Florenco Levasseurovo so nocoj ugrabili. Doseči jo hočem. Koliko stanete?« »Nič!« «To je preveč!« ,,,,.. , »Morda, toda prigoda mi ugaja, gospod! Moje ime postane še bolj znano.« »Dobro. Toda do jutri potrebujem, da molčite. Za to nagrado vam dajem dvajset tisoč frankov.« Deset minut pozneje je don Luis nosU posebno letalsko obleko in letalo se je že dvignilo z njim nad 800 m višine ter letelo na zapad Francije. Versailles, Maintenon, Chartres... Don Luis ni bi! poprej še nikdar v aeroplanu. Svet si je prisvojil tudi zrak, tacaš ko je on vodil vojne po afriškem jugu, med Bcrberi m Alžirci in na afriškem pesku. Nogent le Rotrou ... Le Fcrte Bernard ... Le Mans , . . kraji so kar leteli pod njima. Oba tovariša nista menjala niti besedice. Perenna je pred seboj videl debeli vrat in sirola hrbet letalca Devanna. Če je pa nekoliko sklonil glavo, je videl pod seboj belo črto, cesto, edini predmet njegovega zanimanja, ki druži mesto z mestom in teče neprestano naprej, kakor reka, včasih v ravnem, včasih v vijugastem toku. Na tej progi se pa vedno bolj bliža njej, ugrabljeni Florenci, in njenemu nasilniku! Samo na to misli Perenna in ne dvomi. Žolti avto sigurno neprestano nadaljuje svojo neutrudljivo in predpisano mu pot. Kilometri slede kilometrom, doline gorskim hrbtom in visokim planotam, polja slede šumam in travnikom, potem bo prišel Angers, in končno Pont de Drive, in ko konca predpisani trak ccste, ride končno Nantes. Saint Nazaire, da, potem parnilc, ki že odhaja, in končno banditova zmaga? Perenna se zasmeje ob tej misli. Saj ni mogoče pričakovati druge zmage kakor njegovo, zmago sokolovo nad čukom. Niti za trenutek ne pomisli, da se jc neprijatelj morda napotil kam drugam. Včasih velia gotovost prepričanja več kakor vsa dejstva. Avtomobil se vozi po cesti v Nantes povprečno s tridesetimi kilometri na uro, če se upoštevajo vse potrebne postaie, vsi ovinki in predpisi. Pozornosti se mora itak izogibati. On sam pa, don Luis, leti s stoindva.isetimi kilometri na uro, bo našel avto na določenem križišču obeh črt, v Ponts de Drive, ob v naprej določeni uri, opoldne. Kup hiš, masiven grad, križišče cest in železniških prog, evo, Angers. Deset minut manjka do dvanajste. Potem polja v raznih barvah in skladih, preko njih vodi cesta, po cesti brzi avto. Ta avto je žolt. 2olti avto! Banditov avto! Avto, v katerem beži on 5 Florenco! Davanne se obrne in krikne: »Ali smo jih dosegli?« «Smo, smo!« odgovori Perenna. »Naperite polet naravnost nad voz!« Davanne zadrži polet, zaplava naravnost nad vozom ia nekoliko za njim ter se spusti čisto v bližino. Perenna študira z daljnogledom. Znamka voza je prava, številka je prava, to je voz, v katerem je bandit odpeljal Florenco. «Končno!» si misli: «Imam jo!« Od daleč se prikaže križišče. Tri druge ceste se križajo 2 našo. »Spustite se!« ukaže Perenna. Letalo se sunkoma spusti najprej nad sto metrov nad avtomobilom, potem pa predenj in sredi ceste. Don Luis skoči la tla, potegne obe svoji pištoli, skoči naprej ter pred avto, ki je pridirjal z lepo naglico, naperi obe pištoli v šoferja in krikne, ne da bi ga oni razumel: »Ustavi, ali pa ustrelim!« Toda zadostovala je njegova kretnja. Žolti avto se ustavi. Don Luis plane k vraticam in zakolne: »Hudič!« Žolti avto je prazen. Poravnajte naročnino! r.TrmiimwgrT.....m 111 0 MSf@H o.) čevlje 'tmjrtei * elastično Vaše Hopalna sezij Dr. Dralleova BREZOVA VODA Čuva kosu protiv ispa- i danja, jača porast kose, spriječava pr-huti, oživljuje živce. Konkurenčni odbor za popravo župnišča v Gorenjem Logatcu oddaja pri popravi župnišča v Gorenjem Logatcu. Načrti in pojasnila se dobe v župnišču v Gorenjem Logatcu vsak dan od 8. do 12, ure dopoldne. Ponudbe je vložiti do j 15. julija t. 1. 3386/a Čebelnjak m 30 A-Ž panjev, uporaben tudi za paviljon ia Ljubljanskem velesejmu, tvrdke Franc Kunstar, parna žaga in mizarstvo v Litiji, se ceno proda. Vse tozadevne informacije daje ravnateljstvo velesejma. 3368/a O Najnovejša izbera: kopahiih plaščev, oblek, čepic ter kopalnih čevljev za dame in gospode! Posebno ugodno kupite kopalno obleko s krilom Ia Bengcrjev trikot po reklamni ceni 125 dinarjev. Razpošilja se po pošti! si zalogo! Jedanput pokušajte I uvljek dete ^ rabiti: LJUBLJANA, Mestoi trg Št. 1015 I Popolnoma varno naložite denar v il£0f r.z.zo.z. ki posluje v novopreurejenih prostorih Mestni trg št. 6 v Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje Fo 8% do lO % ter jili izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na biše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. lllo/a Naročaite, čitajte in razširjajte PT* dnevnik „JUTRO"! -m ■TVTi 111 iiirTTrrTTiiiiiiiiiii!:i-TTriTX^:rrxxirxx Prometni i y ¥iiii II p d. d. v Ljubljani prodaja 127 iz sloven: vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo vsake vrste in vsakega isvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete PROMETU! ZHUGD Zfi PREMOG, D. D., 6 l]Ufll]Hiil - Hik.oSlCeva cesta Slsv. 15/IL - TTTTTTiiTiiiiii;iiiiiiiiiTrrr)-TrriTYiiiiirrrriri" romani kot nažbotjši na vsem Sšnger štoains stroj;, Sourne & C©., New Vork 709/a Predaja na obroke TRG PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica A B. B., LJUBLJANA CESTA št, 4 (w lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje. Brzojavi: Trgovska EKSPOZITURE: I Konjice Meža - Dravograd Telefoni: 139, 146, 458