LETNIK XVIII., ST. 3 (822) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 24. JANUARJA 2013
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
NOVI
ro
o
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		
	NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	
Uvodnik
Igor Gregori
Mesto, ki gleda na morje
Zapis o uvodnem filmu letošnjega Trst film festivala z naslovom II viaggio della signorina Vila režiserke Elisabette Sgarbi (sestre slavnega in spornega Vittoria) velja začeti pri razčlenitvi žanrske zvrsti, kateri film pripada in ki dejansko začrtuje tirnice njegove vsebine. Ne gre namreč za preprost dokumentarec o Trstu in njegovi kulturni omiki zadnjih sto let, gre za prikaz simbolne tržaškosti preko fikcij skega elementa, ki se na podlagi miselnih izhodišč intervjuvancev razvija v sanjsko dimenzijo, s katero je režiserka hotela orisati raznovrstno, skorajda labirintsko izročilo mestne kulture zadnjih sto let. Film je torej neke vrste sublimacija lirične osnove, v kateri se prepletajo različne etnične dediščine, ki so v določenem razdobju skovale obličje Trsta. Režiserka se svojega oddaljenega, celo odtujenega pogleda zaveda in ne sili v mučno analizo razlogov, ki so v krajevno tkivo zarezali globoke rane.
Resnici na ljubo se tudi te boleče strani polpretekle zgodovine vrstijo v pripovedovanjih častnih Tržačanov: v njihovih spominih pa se ravno zaradi tako oniričnega spektra razlegajo v brezčasje. Težko torej, da bo tujec, se pravi ne-Tržačan, imel jasno podobo o zapletenosti dogodkov, na katerih temelji današnji Trst. Imel bo kvečjemu izostren vpogled v statično ozračje zalivskega mesta, ki ga je sicer narava nagradila s prelepim okoljem, kar v filmu nedvomno izstopa. Najzgovornejši prikaz tržaške spokojnosti je v filmu predlagal pisatelj Claudio Magris, ko je o Trstu dejal, da se bolj kot obmorsko mesto preprosto zdi mesto, ki gleda na morje. Celo prikaz novih kitajskih prišlekov ne razgiba statične povednosti filma; Azijci v tem filmu so se Borisu Pahorju, ki v svojem razdelku svobodno pripoveduje o spominih, ko je kot sedemletni otrok prisostvoval požigu Narodnega doma, zdeli s silo uvrščeni, da bi gledalca prepričali o vraščenosti mesta v glo-balizacijski vsakdan.
Boris Pahor je v svojem posegu po projekciji obžaloval v filmski pripovedi neko tesnejšo vez s preteklostjo, da bi bolje dojeli ključni vzgib nekdanjega pomena našega mesta. "Kar je bilo, ne smemo odložiti na podstrešje ali prepustiti smrti. Vedeti moramo, da se v tržaški preteklosti zrcali nekdanjost Evrope". Prav zato bi bilo potrebno, da bi Pahorjevim besedam prisluhnili tisti, ki so poklicani, da pospremijo današnji Trst v široko prihodnost na podlagi te preteklosti, ko se je srednjeevropska duša ravno v Trstu napajala ob Sredozemlju. Smerokaz naj odgovorni vselej iščejo v kulturi: včasih se zdi, da najžlahtnejše politično poslanstvo opravljajo ne-po-litične organizacije in manifestacije, kakršen je Trst film festival. Ta dogodek, ki prinaša novosti sedanjega srednjeevropskega filmskega okolja, nedvomno uvršča mesto v svoje pravšnje kulturne koordinate: tudi s takimi deli, ki bi jih drugod verjetno cenili bolj kot v Trstu.
//
Prihodnost je na strani tistih, ki se povezujejo in sodelujejo!"
Razstava v Gorici
Dr. Tamara Griesser-Pečar je predstavila odmevno razstavo Boj proti veri in Cerkvi
PODPRI
NOVI
GLAS
To lahko storiš tudi s podporno naročnino,
ki znaša 100 evrov.
la velike zaskrbljenosti zaradi hude politične krize v Sloveniji, a je bila kljub temu optimistična, saj je zatrdila, da je prihodnost na strani tistih, ki se povezujejo, ki sodelujejo, prav zato je z veseljem izrecno pozdravila veliko število italijanskih in slovenskih županov ter političnih predstavnikov na novoletnem sprejemu SSk, kar po njenem kaže, na globljo težnjo po sodelovanju. Povedala je tudi, da sedanja vlada v Sloveniji nima prihodnosti, čeprav se ni dotaknila notranje krize sedanje slovenske vlade, a je ponovno izrazila vso podporo Slovencem v Italiji, podčrtala predvsem dosedanje uspehe, kot je tudi povedala, da je Ministrstvo za Slovence po svetu in v zamejstvu objavilo poseben razpis, na katerem s svojimi projekti lahko sodelujejo vsi iz zamejstva, ki danes to več ni.
Slovenija bo letos namreč namenila slovenski manjšini v Italiji enake finančne prispevke kot lani, kar je po oceni Novakove v sedanjih hudih časih zelo dobro, ker kaže na to, da ohranja pozitiven odnos do vsega svojega narodnega telesa. Novakova je tudi zatrdila, da sama še kako verjame, da bo v narodni manjšini v Italiji, kljub težavam zaradi gospodarske krize in različnim gledanjem, tudi v prihodnje prevladovala želja po enotnosti. Goriški novoletni sprejem je z igranjem Zdravljice uvedel kvartet godal Slovenskega glasbenega centra Emil Komel pod taktirko dirigenta Luigina Pistoreja.
Na tradicionalnem novoletnem srečanju Slovenske skupnosti v Gorici je bilo zares res veliko uglednih gostov: ministrico Ljudmilo Novak je spremljal slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mi-rošič, bili so prisotni generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel, predsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Štoka, predsednik Slovenske kulturno- gospodarske zveze Rudi Pavšič, senatorka Tamara Blažina, parlamentarec Ettore Rosato, člana DZ RS Milan Petek in Danijel Krivec, poleg deželnega svetovalca SSk Igorja Gabrovca še veliko deželnih svetnikov deželnega sveta FJK raznih političnih strank, vrsta slovenskih in italijanskih županov, med njimi tudi novogoriški župan Matej Arčon.
Z druženjem ob kozarcu domačega vina in s prigrizkom se je končal letošnji novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost v palači Attems; sprejem je ponovno dokazal, da je eno tistih srečanj, ki jih še kako potrebujemo.
Jurij Paljk
Ljudmila Novak (foto JMP)___________
Z nagovorom deželnega tajnika stranke Slovenska skupnost Damijana Terpina in novoletnim sprejemom je bilo v petek, 18. januarja 2013, zvečer v palači Attems v Gorici javno srečanje političnih predstavnikov Furlanije Julijske krajine, ki se ga je udeležila tudi ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak z vrsto uglednih slovenskih in italijanskih politikov.
Novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost je dejansko prva javna manifestacija, na kateri se zberejo politiki iz naše dežele in sosednje Slovenije v novem letu in velja za enega tistih dogodkov, na katerem se politiki dogovarjajo med seboj, somišljeniki pa lahko v neformalnih pogovorih "iz prve roke" izvedo marsikaj.
Letošnje novoletno srečanje stranke Slovenska skupnost je minilo v duhu iskanja sodelovanj in novih zavezništev pred bližnjimi italijanskimi političnimi volitvami in deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin je bil v svojem nagovoru zelo povezovalen, a je najprej prikazal uspehe edine sloven-
ske etnične stranke v Italiji. Govor dr. Damijana Terpina objavljamo na tretji strani v celoti. Deželna tajnica Demokratske stranke Debora Ser-racchiani je v svojem nagovoru, v katerem je pozdravila v slovenščini, povabila somišljenike stranke Slovenska skupnost, naj podprejo na volitvah Demokratsko stranko.
Novoletni sprejem SSk je vodila predsednica SSk in dolinska županja Fulvia Premolin, pozdravil pa je tudi predsednik goriške Pokrajine Enrico Gherghetta, ki je dejal, da gre nadaljevati po poti sodelovanja, strpnosti, sožitja različnih narodov v skupnem prostoru, kot primer imenitne prakse medkulturnega, mede-tičnega in plodnega sodelovanja je pokazal palačo Attems, v kateri so mojstrovine vseh narodov Goriške.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak pa v svojem nagovoru ni skriva-
Knjižna novost
Knjiga o Dušanu Černetu z naslovom Zvestoba vrednotam celovito predstavi lik velikega demokrata
letni sprejem stranke Slovenska skupnost
■^■orisMRlačTAttems
Foto JMP
Janez Janša na srečanju z Benečani v Kobaridu
Pomen slovenske manjšine pri osamosvojitvi RS
Slavnostni govornik na 43. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki ga je tokrat pripravila Občina Kobarid, je bil predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je pomen slovenske manjšine za osamosvojitev, vse odtlej pa dajejo Slovenci iz zamejstva matični državi vztrajnost, pokončnost in neomajno vero v domovino in njene ljudi.
"V zamejstvu in po svetu živi okoli pol milijona Slovencev, na katere je domovina v preteklosti prevečkrat pozabljala", je dejal Janša. Poudaril je pomen ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga je sedanja vlada kljub krčenju ministrstev ohranila. Prav tako je pomemben pokazatelj tega, da se slovenska vlada zaveda pomena Slovencev, ki živijo izven meja matične države, tudi v tem, da je kljub krčenju finančnih sredstev skorajda vsem ohranila dosedanjo višino sredstev, ki jih namenja Slovencem v zamejstvu.
»Veliko pozornosti je posvečene tudi čezmejnim regionalnim projektom in pobudam, ki imajo pozitivne kulturne, jezikovne, gospodarske učinke in prispevajo k razvoju območij, kjer živijo slovenske manjšine. Prav zato si je vlada ob začetku mandata kot eno prioritet postavila črpanje evropskih sredstev. V preteklem letu je bilo na tem področju veliko narejenega. Letošnji razpisi pa kličejo po še tesnejšem čezmejnem sodelovanju za učinkovito črpanje sredstev, ki jih imamo še na voljo do konca tega leta. Zaključujemo pogajanja za novo perspektivo, kjer bodo prav tako na voljo znatnejša sredstva, kot jih je sicer možno nameniti iz državnega proračuna. Tukaj je predvsem od nas odvisno, da bomo sposobni pripraviti dobre programe. Da bomo znali bolj učinkovito izkoristiti sredstva, ker bodo leta sušna, " je povedal janez Janša.
Na problem financiranja slovenske manjšine v Italiji je Janša med lanskim srečanjem opozoril tudi nekdanjega italijanskega premierja Montija in predsednika države Napolitana, prav tako tudi na ustrezno politično zastopstvo manjšine v poslanski
zbornici.
Seveda pa Janša ni mogel niti mimo sedanjih gospodarskih in političnih razmer v državi: "Vlada, ki jo vodim od lanskega februarja, si je že od začetka prizadevala za javno-finančno stabilizacijo, za rešitev ključnih problemov, ki sta jih v Slovenijo prinesli gospodarska in finančna kriza, zato da se vzpostavijo zdravi in trdni temelji za
v Italiji. Pristna srečanja med obmejnimi občinami, ki so prerasla prvotne kulturne prireditve, pa pridobivajo pomen iz leta v leto.
"Naša srečanja so vedno iskrena in pristna, verjetno tudi zaradi skupne ljubezni do domovine", je v nagovoru poudarila kobariška županja Darja Hauptman.
V imenu Slovencev iz videmske
prihodnji razvoj in za blaginjo Slovencev doma in tudi v zamejstvu in po svetu".
Vendar so se po njegovem mnenju nekateri politični in ci-vilnodružbeni akterji "zbali uspeha vlade in jo zato poskušajo strmoglaviti in s tem destabilizirati državo. Pod pretvezo etike in morale se borijo za ohranitev svojih privilegijev, ceno za to pa bodo plačali gospodarstvo in državljani Slovenije. Če komu to ni očitno, mu bo to dokazal čas".
Zaključil pa je z besedami: "V
obeh državah, kjer živimo, se bo dogajalo marsikaj. Zbrali smo se za prijetno druženje. Obujamo spomine, se pogovorimo o načrtih, ki smo jih uresničili in katere prestaviti za novo obdobje. Upravičeno ste lahko ponosni na prehojeno pot. Ta skoraj nikoli ni bila lahka, vidimo pa, da je bila uspešna. Upam in verjamem, da bodo po tej dobro narejeni in utrjeni poti zakorakali tudi mladi rodovi, saj na njih stoji tisto, kar mora slediti bogati preteklosti - to pa je bogata in polna prihodnost. "
Po besedah gostitelja, načelnika Upravne enote Tolmin Zdravka Likarja, je prisotnost Janše jasno sporočilo, kaj za slovensko vlado pomeni slovenska manjšina
pokrajine je spregovoril msgr. Marino Qualizza, ki je poudaril pomen podpore slovenske države Slovencem v zamejstvu: "Italijanska država vedno bolj krči sredstva za slovensko manjšino, čeprav so nam le-ta zagotovljena z zaščitnim zakonom. Prav zato je toliko bolj dragocena podpora Slovenije".
Na srečanju v soboto, 29. januarja 2013, so podelili tudi tri Gujonova priznanja, ki jih namenjajo zavednim Slovencem v zamejstvu. Prejeli so jih zborovodja, skladatelj in pianist David Klodič, versko-narodni buditelj furlanskih korenin Renzo Calligaro in župan občine Tipana Elio Berra.
Predsednik slovenske vlade Janez janša se je pred kulturnim programom srečal tudi z enotnbo delegacijo pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, ki so jo sestavljali dr. Drago Štoka za SSO, Rudi Pavšič za SKGZ, dr. Damijan ter-pin za Slovensko skupnost, prisotna pa sta bila tudi senatorka Tamara Blažina in Miha Koren za Beneško Slovenijo. Seznanili so ga z vsebino pogovorov na drugem za-sednaju institucionalnega vladnega omizja za slovensko manjšino pri Ministrstvu za notranje zadeve. Spregovorili so tudi o ohranjanju finančnih sredstev v okviru proračuna. Predsednik vlade je namreč v okviru pogovorov s predsednikom italijanske vlade izrazil pričakovanja, da bo enako storila tudi sosednja država. Prav tako so spregovorili o nadaljevanju prizadevanj za spremembo volilne zakonodaje v Italiji za zagotovitev olajšanega zastopstva manjšine. Ob tem je predsednik vlade zaželel veliko uspeha predstavnikom manjšine ob prihajajočih deželnih volitvah.
Ob zadnjih dogajanjih
Kakšna bo politična prihodnost Slovenije?
Je slovenske volivce res srečala pamet? Če gre verjeti podjetjema za raziskovanje javnega mnenja Mediana in Episcen-ter, se anketiranci plebiscitarno zavzemajo za odstop voditeljev obeh najpomembnejših strank v Sloveniji. Odstop Jankoviča zahteva 89,5%, Janše pa 86,2% vprašanih.
Pa ne le obema voditeljema, pač pa tudi poslancem Pozitivne Slovenije in Slovenske demokratske stranke, ki so podobno kot parlamentarci Ljudstva svobode podprli Berlusconijevo "izjavo", da je Ruby Mubarakova vnukinja, so anketiranci odločno pokazali hrbet. Na predčasnih parlamentarnih volitvah pred slabima dvema letoma so volivci strankama Zorana Jankoviča in Janeza Janše, ki ju protikorupcijska komisija obtožuje hudih prekrškov, namenili skoraj 55%, zadnji dve anketi pa sta pokazali, da bi Pozitivna Slovenija in Slovenska demoratska stranka skupaj prejeli le okrog 15%. Jankovičeva stranka naj bi izgubila od 21 do 25,5% - leta 2011 jih je zbrala 28,52 -, Janševa pa od 13 do 17 - pred dvema letoma 26,19 -. Največ bi pridobila Lukšičeva Demokratska stranka, in sicer od 10,52% na 14,3 (kot meni podjetje za raziskavo javnega mnenja Mediana), ali celo na 25 (tako napoveduje Episcenter). Virantova Državljanska lista naj bi od 8,37% napredovala na 11, dober odstotek naj bi pridobila tudi Slovenska ljudska stranka, medtem ko naj bi Desus in Nova Slovenija ohranila dobrih 6 oziroma slabih 5 odstotkov. Presenetljiva je januarska anketa dnevnika Delo, ki pripisuje Demokratski stranki 17,1%, SDS 11,7, PS 7,7, SLS 6,9, preseneča pa ocena za Virantovo Državljansko listo, ki bi s 3,2% podobno kot Desus in Nova Slovenija izpadla iz parlamenta. Med najbolj priljubljenimi politiki je na prvem mestu Borut Pahor (pred dvema letoma je njegova vlada morala odstopiti) pred Radovanom Žerjavom, na zadnji mesti pa sta padla Jankovič in Janša (zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev), ki ju prihodnji mesec torej ne bo več na lestvi-
ci priljubljenih politikov.
Politični analitiki menijo, da je Jankovič začasno zamrznil predsedstva stranke, ker mu je to na izrednem kongresu stranke svetoval prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan. Oba sta bila pri nedavnih predsedniških volitvah odločno na strani poraženega Danila Turka. Jankovič pa ne namerava odstopiti ne z županskega kot tudi ne s poslanskega stolčka, češ da bi to pri ljudeh pomenilo potrditev obtožb Protikorupcijske komisije. Janša, ki je od koalicijskih strank zahteval, naj se izjasnijo, ali so še v večini ali ne, je z gospodarsko delegacijo odpotoval v Adzer-bajdžan. Virantova Državljanska lista, Desus in Sls, čeprav s časovnim zamikom, zahtevajo odstop Janše. Ulične manifestacije so se pričele v Mariboru z zahtevo po odstopu župana Kanglerja. Društvo slovenskih pisateljev je takoj po prvih protestih izdalo izjavo (12. decembra 2012), s katero se je pridružilo civilnim protestom in drugače javno izraženemu nezadovoljstvu s sedanjo politiko. Po kritičnem uvodu, ki v mnogih točkah spominja na Beppeja Gril-la, podpisal ga je predsednik Društva, 80-letni oporečniški (tako piše v Wikipendiji) kulturni delavec Veno Taufer, so v imenu svobode, enakosti in socialne pravičnosti navedene zahteve:
1. v 30 dneh odstop vlade,
2. formiranje prehodne vlade "narodne enotnosti", kar pomeni strokovno vlado, ki bo hotela in zmogla opravljati svoje naloge v imenu ljudi in za blaginjo ljudi,
3. razpis predčasnih volitev, na katerih bi morale nastopati nove politične (ne pa ideološke!) skupine (gibanja!), ki bodo s svojo politiko (vodenje javnih zadev) opravljale izključno v skladu z voljo ljudi.
V četrti točki je zapisano, da mora parlament postati resnični "dom demokracije", ki z vso odgovornostjo opravlja svoje naloge, določene z ustavo, čeprav v nasprotju z interesi predstavnikov posameznih vladajočih ali opozicijskih strank! V peti točki pa, da protest ljudi, ljudje vstaje niso "glas ulice", niso huligansko početje de-
Povejmo na glas
snih ali levih ekstremistov. So glas ponižanih in razžaljenih ljudi! Mimogrede, koliko lepše bi se brale izjave Društva slovenskih pisateljev, če v njih ne bi bilo toliko tujk (formirati=sestaviti; kon-flikt=napetost; interes=korist; ek-stremisti=skrajneži; skorumpi-ran=izprijen, pokvarjen; besede re-setirati (to rešet) ni najti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ima pa, kot na primer ful, državljansko pravico v ljubljanščini, ki vsebuje vedno več besed angleškega izvora.
Z večino točk, ki so nakazane v izjavi, se je dokaj lahko strinjati, vendar gre zgolj za spošna načela brez konkretnih predlogov in ukrepov, saj je od 12. decembra pretekel dober mesec, vlada še ni odstopila, daleč smo od formiranja (sestave) vlade "narodne enotnosti". Protestniki pa se, vsaj tisti, ki jih je intervjuvala RTV, niso zavzemali za vlado "narodne enotnosti" ali za tehnično vlado, podobno Montijevi. Prav obratno! Škoda, da je bilo med ljudmi vstaje, ki upravičeno izražajo svoje nezadovoljstvo nad državno in mestno (ljubljansko in mariborsko) vlado, zapaziti tudi že nekatere poznane obraze, nekdanje kandidate LDS, ki zdaj napovedujejo novo politiko v novih političnih gibanjih. In čeprav je "glas ulice" proti prehodnim vladam, se v dobro obveščenih krogih, poleg številnih drugih, vse bolj pojavlja ime Igorja Šoltesa, vnuka Edvarda Kardelja, kot morebitnega novega premierja tehnične ali vlade "narodne enotnosti". Gre za pravnika, ki je 9 let načeloval Računskemu dvoru, torej ustanovi, ki je v marsičem podobna Protikorupcijski komisiji. Še preden je bil imenovan za predsednika Računskega dvora, je bil viden predstavnik Liberalne demokracije, ki je v dobi "slovenskega čudeža" prevzela večino odločujočih mest v politiki in gospodarstvu. V istih krogih menijo tudi, da je ponudbo za vodenje prehodne vlade že zavrnil, razmišljal pa naj bi o možnosti prevzema vodstva levičarske koalicije na prihodnjih volitvah.
Saša Rudolf
Smo dobili nov Afganistan?
Veliko vprašanje je, ali nismo z vojaškim posegom v Mali dobili nov Afganistan. Če je res tako, se bodo dogajale podobne stvari sedaj v Afriki s poudarkom, da bodo večjo ceno plačale evropske države, se pravi tudi mi. Afganistan namreč pomeni velike vojaške stroške, ki gotovo ne bodo pomagali razreševati sedanje krize, narobe bodo izhod iz krize upočasnjevali. Afganistan nadalje pomeni veliko število žrtev domačega prebivalstva ter tudi evropskih vojakov, še posebej francoskih, ki delujejo na kopnem. Afganistan pomeni, da je še vedno v teku Busheva doktrina reševanja problemov z vojno, ki je imela po 11. septembru najprej povračilni značaj, kasneje pa se je polagoma pokazalo, da gre za kontrolo nad naravnimi surovinami, brez katerih razviti svetne more ohraniti svojega vodilnega položaja. V tej luči Mali ni bogata država, pri čemer ne gre pozabiti, da premore nekaj urana, pomembnejše je, da meji na Alžirijo in Nigerijo, ki stas surovinami izredno bogati. Al Kaida je z dobesedno osvojitvijo dela Malija in predvsem z atentati v Alžiriji očitno dala vedeti, da lahko ogrozi tamkajšnje energetsko črpanje in novi Afganistan je posledično tu. Zanimivo pri vsej stvari pa je, da visoka politika ne pove javnosti vse resnice, ampak daje zapletene izjave, ki razumevanje dejstev le zamegljujejo. V tem smislu je sicer miroljubni Romano Prodi izjavil, da "ni mogoče dopustiti, da bi bilo tamkajšnje široko območje pod nadzorom teroristov", še značilnejša
pa je izjava Evropske unije, da je "malijska kriza grožnja evropski varnosti in ne samo lokalni regiji". Da bi bila malijska kriza grožnja evropski varnosti v vojaškem smislu, gotovo ni verjetno, gre torej lahko le za energetsko grožnjo, ki bi nas seveda destabilizirala. Zakaj torej ne poimenovati dejstev s pravim imenom? Ljudje sedanje vojaške intervencije ne bi razumeli? Očitno je politika prepričana, da javnost vojaških posegov ne odobrava, še več, da je proti vsakršni vojni kot takšni, kar je navsezadnje res. Resnica pa je, da se je vojaški poseg kar sprožil, ni bilo nobene razprave, nihče ni bil vprašan, ali se mu zdi takšno ukrepanje smotrno, posebno še, ker izkušnje z Irakom in Afganistanom niso najbolj ugodne. Izvedenci namreč trdijo, da je z vojaško močjo teroristične in drugačne odpore mogoče le zmanjšati, nikakor pa ne odpraviti. Predvsem se je mogoče vprašati, ali kot razviti svet res nimamo druge možnosti, kot je ta, da urejamo zadeve s silo. Če mislimo, da druge možnosti nimamo, potem je naša prihodnost žal jasna: posegi se bodo zdaj tu zdaj tam gotovo nadaljevali, z njimi se bomo usodno ekonomsko izčrpavali, nemara še usodneje pa je, da bo naša vodilna vloga pri nastajanju novega sveta vse bolj dobivala neprijeten in neprijazen priokus. Našo demokracijo bodo po svetu vse bolj istovetili z bombniki in bombardiranji, zaupanje v nas bo hitro kopnelo ali se celo popolnoma izničilo.
Janez Povše
Damijan Terpin (foto JMP)
Nagovor deželnega tajnika SSk Damijana Terpina na letošnjem novoletnem sprejemu SSk
Vsi bi si morali prizadevati za učinkovitost svojega političnega delovanja!"
Spoštovane dame in gospodje, dragi prijatelji, cenjeni gostje, člani in prijatelji Slovenske skupnosti! Najprej lep pozdrav in dober večer v imenu stranke Slovenska Skupnost in seveda tudi v mojem.
Veseli smo, da Vas lahko tudi letos pozdravimo na našem, že tradicionalnem novoletnem sprejemu, ki je, glede na bližajoče se politične in deželne volitve, tokrat pridobil še dodaten politični pomen. Čeprav želimo s to našo tradicionalno pobudo članom naše stranke, našim izvoljenim predstavnikom, našim političnim partnerjem, kulturnikom, gospodarstvenikom in širšemu krogu ljudi v našem prostoru, ki se kakorkoli javno udestvujejo, pa še zlasti našim italijanskim sogovornikom iz političnega življenja, kakor tudi seveda političnim dejavnikom v Republiki Sloveniji, nuditi priložnost, da se z nami srečajo, pogovorijo in da si izmenjamo voščila ob novem letu, pa moram priznati, da smo na teh srečanjih večkrat tudi spletli nova zavezništva in "skovali" marsikatero politično akcijo, včasih celo volilni dogovor. In glede na to, da smo zelo blizu parlamentarnim in kasneje tudi deželnim volitvam, ocenjujem, da se lahko kaj takega zgodi tudi nocoj, še zlasti zato, ker dogovore in sporazume Slovenci najraje sklepamo ob kozarcu dobrega vina, ki ga tudi nocoj ne bo zmanjkalo, kot se za novoletni sprejem pač spodobi!
Mogoče je tudi to čar naših srečanj, ki postajajo iz leta v leto vse bolj obiskana. Morda tudi zato, ker segajo že v zgodovino naše stranke, ko smo jih najprej prirejali na Plešivem pri Krminu, v prekrasni starodavni kleti takratnega predsednika stranke, žal že pokojnega Mira Gradnika. Novo kakovost so ta naša srečanja za-dobila po vrnitvi v aktivno politiko dr. Mirka Špacapana, ki nas je žal že pred petimi leti prav tako prerano zapustil. Še kako se pozna, da ne moremo več delati ob njem. Tudi meni se to precej pozna, saj ob sebi nimam več človeka, ki je znal v vseh ključnih trenutkih poslušati, razmišljati, debatirati in tudi prav odločiti, ko je bilo potrebno, pravzaprav vedno pravilno, kot smo potem ugotavljali, pa čeprav se nisem slučajno pri dotični odločitvi z njim povsem strinjal.
Sem pa seveda hvaležen vsem sedanjim sodelavcem v stranki, zlasti članom tajništva, za sodelovanje in pomoč, za vztrajnost in delo, saj omogočajo ze-
lo	majhni stranki - ki je majhna že po definiciji, saj gre za manjšinsko stranko, za stranko, ki nima kakšne posebne organizacije in skoraj nič sredstev -, da kljub temu vztraja, živi in se razvija, da se krepi. i Naši uspehi pa niso le sad trdega dela članov, voditeljev in izvoljenih predstavnikov, ocenjujem, da so tudi in predvsem sad osnovnih načel, na katerih stoji naše delo: slovenstvo, zbirnost, odprtost, predvsem pa načelnost pri naših političnih izbirah in držah, ki jih v politiki zadnje čase vse preveč pogrešamo.
Odtujevanje ljudi od politike in tradicionalnih političnih strank, krepitev protestniških gibanj,
spontanih, na novo nastalih političnih strank v Italiji in njihova priljubljenost pri ljudeh so samo dokaz tega, kar sem komaj povedal.
Soglašam s tistimi, ki pravijo, da tudi slovenska narodna skupnost v Italiji ni imuna proti temu fenomenu, upal pa bi si zatrditi, da našo stranko,
SSk, ta pojav bremeni bistveno manj kot vse ostale stranke, kar se ne nazadnje kaže še zlasti v tem, davsak-dor, ki pri naši stranki sodeluje, ne pričakuje in ne more pričakovati kakršnihkoli dobičkov ali ugodnosti, ampak se dobro zaveda, da ga bo aktivno sodelovanje pri SSk stalo veliko časa, najbrž pa tudi kar nekaj denarja.
Ocenjujem torej, da imamo pred volivci čiste račune in da nam nihče ne more očitati tistega, kar danes ljudje politikom v Italiji najbolj očitajo: grabežljivost, zasebni interes in nezanimanje za skupno dobro oz. za ljudi.
S tega vidika nisem zaskrbljen za naše prihodnje volilne rezultate, tudi ker ocenjujem, da so naši izvoljeni predstavniki - od dežele do rajonskih svetov - dobro opravili svojo vlogo. Mirne duše pa lahko tudi zatrdim, da so bili neprimerljivo bolj aktivni od marsikaterega od kolegov in bili po rezultatih uspešnejši.
Nadejam si zato, da bodo vztrajali, saj so nas volivci, vsaj zadnjih
10	let, vedno nagradili. Če pa preverjamo rezultate v zadnjem obdobju, ne moremo mimo dejstva, da smo potrdili izvolitev svetnika SSk Igorja Švaba v tržaški občinski svet, samostojno izvolili pokrajinskega svetnika za Pokrajino Trst, in sicer Maurizia Vi-dalija, ki je postal tudi predsednik Pokrajinskega sveta in to vlogo odlično opravlja. Izvolili smo Maro Černič v goriški pokrajinski svet, v okrožju, v katerem leva sredina v preteklosti ni imela dobrih rezultatov. Pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta pa jo
Ocenjujemo, da je volilni uspeh župana Vladimirja Kukanje v občini Devin-Nabrežina lep rezultat za našo narodnostno skupnost, pa tudi za našo stranko. V režiji našega deželnega svetnika
je tudi imenoval za odbornico in podpredsednico Pokrajine, kar je zanjo in za vse nas lepo priznanje. Doživeli pa smo tudi prijetno politično zadoščenje v Beneški Sloveniji, kjer je naš Miha Coren postal podžupan, prvi podžupan SSk v Benečiji.
V	lanskem letu pa smo imeli za našo narodnostno skupnost kar tri pomembne volilne preizkušnje: v občinah Devin-Na-brežina, v Gorici in Krminu.
Igorja Gabrovca je krmilo te občine ponovno prevzel slovenski župan, ki pa ni le dvojezičen italijanski državljan, čeprav te svoje značilnosti ni nikoli - in verjamem, da je tudi ne bo - zlorabil v škodo katerekoli od obeh tam živečih narodnih skupnosti. Zdi pa se ml prav, da smo spet dobili slovenskega župana po daljšem obdobju, ko smo v občini, kjer tudi sam živim, imeli župane, ki niso obvladali jezika skoraj polovice tam živečih ljudi, razen prejšnjega župana, ki se je sicer vedno potrudil, da je vsaj pozdravil v našem jeziku.
V	sedanjem času, ko finančna kriza bremeni in pritiska na proračune držav, dežel in lokalnih uprav, ko se poskušajo klestiti t. i. "stroški politike" in ko se pod to pretvezo kar brišejo lokalne uprave tudi na ozemlju, kjer živijo manjšine, je prisotnost različnih narodnih skupnosti po našem mnenju edini utemeljen razlog, na podlagi katerega je mogoče ohraniti posebnost in avtonomijo naše dežele Furlanije Julijske krajine in njen posebni statut.
Če naša deželna politika tega argumenta ne bo uporabila dovolj utemeljeno, resno in pošteno, bodo žal prevladale centralistične sile in težnje, ki so se nazadnje pojavile v Italiji, še zlasti po izbruhu škandalov v deželah Laciju in Lombardiji. Sedanje in prihodnje deželne voditelje zato pozivamo, da prisotnost kar treh narodnih manjšin na ozemlju dežele Furlanije Julijske krajine učinkovito uporabijo v obrambo specifičnosti in posebnosti naše dežele. Pri tem ne bodo mogli biti verodostojni, če ne bodo tudi sami dokazali, da verjamejo, da so manjšine dodana vrednost za neko ozemlje, in če jih ne bodo tudi iz lastnih sredstev sami podpirali in s tem krojili lastno deželno politiko, namesto da odigravajo le obrobne vloge razdeljevalcev državnih sredstev. Pri tem bi bilo tudi smiselno, da bi se bolj konkretno povezali z upravitelji ostalih dežel s posebnim statutom v alpskem loku, z deželo Doline Aosta in z avtonomnima pokrajinama Bočen in Trento, kar je naša dežela začela delati šele v zadnjih letih, ko je le ugotovila, da pravzaprav brez takšnih povezav ne bo učinkovita pri pogajanjih z Rimom, kar zadeva oh-
ranitev lastne specifike, predvsem pa pri pogajanjih glede državnih finančnih transferjev, ki so zaradi ostrih nacionalnih, proračunskih rezov, kot rečeno, hudo prizadeli vse ostale dežele in lokalne oblasti. Dogovor, ki ga je npr. Južnotirolska ljudska stranka sklenila za te politične volitve z voditeljem Demokratske stranke in premierskim kandidatom Bersanijem, sloni tudi in predvsem na konceptu ohranitve njihove avtonomije, na potrditvi t.
i.	milanskega finančnega dogovora, ki ga je svojčas predsednik pokrajine Bočen Durnvval-der sklenil s takratnim finančnim ministrom Tremon-tijem in zagotavlja njegovi pokrajini, da svojo avtonomijo in pristojnosti lahko tudi dejansko izvaja ob ustreznih finančnih sredstvih. To se mi zdi, da je pravi in zdrav federalizem. Podeljevanje pristojnosti iz centra na dežele in ostale lokalne uprave ima namreč smisel le, če imajo lokalne oblasti tudi ustrezna finančna sredstva za izvajanje svojih pristojnosti, sicer te ostanejo mrtva črka na papirju, kot
ni hotel, in želim podčrtati NI HOTEL, spremeniti sedanjega volilnega zakona za parlament, ki ga čisto pravilno imenujemo "porcellum", je seveda pravi škandal in bo tradicionalne politične stranke stal kar nekaj stotisoč glasov volivcev, ki se jim bodo protestno izneverili, preusmerili pa se bodo v nova, predvsem protestniška, politična gibanja. Kar nekaj milijonov volivcev pa bo preprosto ostalo doma.
Če naj izrazim zadovoljstvo zaradi posluha, ki so ga različne politične skupine v senatu, tako na levi kot na desni sredini, izkazale glede potrebe, da bi volilna zakonodaja upoštevala realnost naše manjšine in ji omogočila neko obliko olajšane izvolitve naših predstavnikov v parlament, pa prav tako z veseljem izražam tudi zadovoljstvo, da smo znotraj naše narodne skupnosti, kljub začetnim različnim gledanjem na to vprašanje, vendarle vsi spoznali, da gre za eno temeljnih potreb Slovencev v Italiji, saj so prav dogajanja okoli potrditve parlamentarne kandidature naše edine slovenske predstavnice na listi Demokratske stranke ponovno dokazala, kako krvavo potrebujemo določbe o olajšanem zastopstvu za izvolitev Slovencev v parlament.
Ce torej italijanska politika ni hotela volilne spremembe, bo v to jabolko morala ugrizniti nova politična garnitura, ki bo izvoljena na februarskih volitvah, kar je zagotovil tudi sedanji predsednik vlade Mario Monti in to postavil za eno svojih ključnih prioritet. Upam, da bo vsaj on nekako bolj verodostojen od vseh ostalih italijanskih politikov, ki so si vse do
se nekako dogaja z našim zaščitnim zakonom.
Glede izvajanja našega zaščitnega zakona smo veseli, da je bilo na notranjem ministrstvu ustanovljeno omizje, pri katerem moramo Slovenci aktivno in vztrajno sodelovati, moramo pa biti sposobni tudi predlagati konkretne rešitve. Izogibati bi se morali nepotrebnim, včasih celo namišljenim polemikam, ki morda zadovoljijo kakšno "mokro željo" katerega od naših zamejskih veljakov, zagotovo pa ne ostanejo neopažene pri naših italijanskih sogovornikih in obenem žal tudi šibijo našo moč, ki že itak ni prav velika. Slovenska skupnost, čeprav ni direktno soudeležena kot članica tega omizja, bo še naprej, skozi Skupno predstavništvo Slovencev v Italiji, aktivno sodelovala pri oblikovanju skupnih stališč. Kot doslej, vsakokrat ko bo poklicana, pa bo tudi aktivno sodelovala preko svojih članov zlasti pri tistih temah, ki so nam bolj blizu, v prvi vrsti pri volilni zakonodaji.
Dejstvo, da italijanski parlament
danes polnili usta z enakimi razlagami, rezultat pa je vsem na dlani. Manjšina se bo morala torej še dodatno boriti za dosego tega cilja, ki pa ni nedosegljiv, in izražam upanje ter zaupanje, da nam bo uspelo na omizju pri notranjem ministrstvu v Rimu predložiti v manjšini dogovorjen predlog, ki bo enoten izraz naše, sicer pisane politične stvarnosti. Prav tako čaka našo narodno skupnost, upam dokončno, reševanje vprašanja sistemskega financiranja naših organizacij in društev, ki mora dobiti dodaten vir tudi iz proračuna naše dežele FJK, če drugega ne, iz razlogov, ki sem jih prej navedel, ki so lahko čisto utilitaristični za samo deželno upravo, a bi morali biti izraz njenih iskrenih prizadevanj za ohranitev in razvoj različnih narodnih skupnosti, ki živijo na tem njenem ozemlju. Naše rimsko predstavništvo torej čaka pomembna naloga, da izoblikuje in pridobi politični konsenz parlamenta za minimalne popravke k zaščitnemu zakonu, ki bi omogočili redno financiranje naših
društev in organizacij in preprečili vsakoletno agonijo, ki za letošnje leto žal še vedno traja. Kot rečeno, bomo imeli aprila tudi deželne volitve, ki so za našo stranko še posebej pomembne, saj računamo na ponovno izvolitev našega deželnega svetnika, to pa na podlagi mehanizma, ki je vgrajen v deželni volilni zakon in nam po eni strani nalaga, da dosežemo 1% vseh veljavnih glasov, po drugi pa, da se pred volitvami formalno povežemo z večjo stranko, ki izvoli vsaj enega deželnega svetnika.
Znano je, da se je naša stranka odločila, da najprej poskuša potrditi dogovor z Demokratsko stranko izpred petih let, vendar smo naleteli na nepričakovano nasprotovanje nekaterih segmentov te stranke, žal predvsem slovenskih. Ocenjujem pa, da obstajajo politični pogoji za potrditev takšnega sporazuma, k čemur bi gotovo pripomogla tudi ohranitev sedanjega števila deželnih poslancev. Zavedati se moramo namreč, da predlagana ustavna sprememba za znižanje njihovega ševila od 60 na 48 oz. 49 niti slučajno ne upošteva dejstva, da bi bilo treba obenem vsekakor omogočiti manjšinam, ki so prisotne v naši deželi, še posebej slovenski, da dobijo zajamčenega svetnika. Krčenje števila deželnih svetnikov "kar tako" pa neposredno vpliva in znižuje možnost za izvolitev slovenskih zastopnikov v deželni svet, tako za našo kakor tudi za druge stranke. Iz tega razloga si z veseljem prevzemam odgovornost, da poslance iz naše dežele javno povabim, naj se glasovanja v poslanski zbornici ne udeležijo. Morda bi lahko še kdo nerodno nastavil budilko in zamudil jutranji vlak ali letalo za Rim, kar bi bilo sicer za nas že dovolj.
Zavedam se, da takšen poziv
lahko pri marsikom vzbudi prepričanje, da nasprotujemo sicer upravičeni in pravilni težnji po krčenju stroškov politike. Pa ni tako. Pri Slovenski skupnosti nasprotujemo takšnemu početju, ki ne upošteva realnosti našega ozemlja in prisotnosti različnih narodnosti na njem ter svete pravice naše manjšine, ki jo jamči italijanska ustava, da sodelujemo pri javnem življenju in izvolimo svoje predstavnike, seveda na način, ki nam samim prepušča izbiro.
Pri tem pozivu pa nisem sam, niti Slovenska skupnost ni sama, saj smo pred nekaj dnevi podoben namig prebrali v uvodniku našega edinega slovenskega dnevnika, ki je politično zagotovo precej blizu Demokratski stranki. Slovenci v Italiji se moramo tudi zavedati, da nas ni milijon, kot pravi Vrabčeva skladba na Kajuhovo besedilo, pač pa, da je volilni potencial slovenske narodne skupnosti v Italiji omejen, morda še bolj, kot si sami domišljamo.
/ str. 15
24. januarja 2013
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Pastoralna navodila po cerkvenem zborovanju Oglej 2
S prenovljenim zagonom v nove čase!
S
redi aprila 2012 je pod geslom Kristusovi pričevalci v 'poslušanju potekalo v Ogleju in Gradežu tridnevno cerkveno zborovanje petnajstih škofij italijanskega severovzhoda. S tem pa se "Oglej 2" ni končal, je tedaj v sklepnem posegu dejal goriški nadškof in predsednik Škofovske konference Triveneta msgr. Dino De Antoni. Pred kratkim je namreč omenjena konferenca izdala "pastoralna navodila" s smernicami za naprej.
Cerkveno zborovanje je potekalo med 13. in 15. aprilom po dveletni pripravi, med katero je naše kraje obiskal tudi Benedikt XVI.
(7. -8. maja 2011).
"Srečali smo se polni sreče in upanja" v zibelki krščanstva Srednje Evrope 22 let po prvem podobnem zborovanju, pišejo škofje.
"Izkusili smo lepoto biti Cerkev v občestvu vseh njenih članov". Iz skupnih virov so želeli črpati novo duhovno linfo in si prizadevati za novo evangelizacijo našega ozemlja, da bi prihodnjim rodovom izročili dragoceno dediščino krščanske vere. V dvoletni pripravi so udeleženci zbrali pričevanja o življenju Cerkve, pripovedovali so in prepoznavali prisotnost ter delovanje Duha, sadove, ki so dozoreli na poti posameznih škofij. Na tej osnovi so poskusili razlikovati, kaj nam danes pravi Duh prek potreb in pastoralnih težav, prek izzivov in družbe-nokulturnih sprememb. Zlasti so se ustavili pri vprašanju, kako lahko danes posredujemo evangelij in vzgajamo v veri na naši zemlji v dialogu z zapleteno kulturo tega časa in s prenovljenim zagonom v iskanju skupnega dobrega. Obravnavali so demografske vidike, pogled na svet, nove lestvice vrednot, težave družine, pa tudi ženske, problem priseljencev in, ne nazadnje, hude ekonomske krize. "Ta je tudi etične in duhovne narave, zato nas sili k temu, da premislimo že samo antropologijo". Kljub kočljivemu trenutku "ostajamo prepričani, da človekov duh ostaja odprt za iskanje resnice in da Previdnost vodi zgodovino". O tem pričajo številni primeri velikodušnega prizadevanja v imenu evangelija, solidarnosti, pravičnosti in miru. V naših skupnostih najdemo bogato tradicijo, pa tudi številne darove, ki jih vzbuja Sveti Duh. Prehodno obdobje, v katerem živimo, spodbuja krščanske skupnosti k temu, da poglobijo spoznavanje stvarnosti in da se odločajo za ustvarjalne prijeme v novi evangelizaciji. Potrebni so "modro skupnostno razlikovanje in pogumne programske izbire". Izzivi so skupni vsem škofijam, "zato se moramo z njimi spopadati skupaj”, pa čeprav v spoštovanju različnosti posameznih krščanskih skupnosti.
Že v pripravi, pa tudi med svojim potekom je zborovanje navdihoval duh žive vere v Kristusa in Svetega Duha, ki vodi Cerkev po poteh zgodovine proti Božjemu kraljestvu. Ta duh se je napajal v molitvi in pojavljal kot zaupljiva odprtost razuma in srca do novosti v svetu. Vse se je dogajalo v slogu občestvenosti, ki so ga zaznamovali iskreni in prijateljski odnosi. Pomembna je bila tudi metoda
dela, in sicer vzajemno poslušanje in pripovedovanje. Tako zasnovana pot se je izkazala za zelo uspešno, zato škofje spodbujajo skupnosti vernikov, naj v pastoralnem delovanju še naprej uporabljajo to metodo in ta slog.
Na zborovanju se je izrisalo prenovljeno "obličje Cerkve": kon-templativno in zaljubljeno v Gospoda, preprosto, trezno, ponižno, oddaljeno od iskanja oblasti, od zunanje podobe in bogastva. O tem obličju naj verniki pričajo v odnosu do civilnih ustanov, v
srečanje z evangelijem in z Jezusom Kristusom; pri tem ne smemo iskati nasprotovanj in niti se odpovedovati lastni istovetnosti, temveč nastopiti s pogumom in z duhom razlikovanja ter tako spod-bujati inkulturacijo vere. Pomembno je se zavedati, da smo vsi skupaj "migranti", na poti, saj nihče ni gospodar svojega življenja, svoje zemlje, svoje kulture in vere. Zato je tudi prepričljivo spodbujati versko svobodo v družbi, ki je vedno bolj večplastna. Ostanimo razpoložljivi za
ASSfluu
DELNORDt$Ts.
in«ontra
rooni di Or
imom
ascolto
udejanjanju pravičnosti, v prednostni izbiri revnih, zadnjih, oddaljenih. Nova evangelizacija se začenja pri prepričljivejšem pričevanju. Cerkev bo učinkovito "znamenje", če se bo postavljala kot Cerkev, ki sprejema vse, kot hiša, ki ima vedno odprta vrata za srečanje in dialog; Cerkev naj bo tudi ustvarjalna, evangelij naj vsem oznanja s svežijo in gorečnostjo Duha, ne da bi zapadala v žalost ali vdanost.
Okrog 600 udeležencev zborovanja je obravnavalo tri osnovne perspektive pastoralne poglobitve, in sicer: novo evangelizacijo za severovzhod, dialog s kulturami našega časa, prizadevanje za skupno dobro. V 30 skupinah so zbrali 60 sestavkov na 10 različnih tem. Gre za sintezo oz. veliko bogastvo izkušenj in razmišljanj, ki lahko postane pomemben vir nadaljnjih obravnav in razlikovanj za pastoralno delovanje.
Nova evangelizacija za severovzhod
Med smernicami za novo evangelizacijo so škofje poudarili nujo po spremembi mišljenja in vedenja v misijonskem duhu, da bi lahko srečevali ljudi in jim prisluhnili z odprtostjo, empatijo in sprejemajoče. Pastorala naj izhaja iz konkretnega življenja in iz vprašanj ljudi (po zgledu Jezusovega srečanja s Samarijanko, Jn 4,1-30, ali z učencema na poti v Emavs, Lk 24,13-35). Pomembna je nadalje vzgoja v "odraslo" vero, vezana na vsakdanje življenje laikov; v različnih skupnostih Triveneta bi bilo primerno deliti številne formativne izkušnje v korist odraslih. Do mladih rodov bi morali zavzeti prenovljene pristope in nove načine sprejemanja, brez predsodkov; spoštovati njihovo osebno zgodbo, pozorno prisluhniti njihovim vprašanjem o smislu. Večjo bližino bi morali izkazati družinam, še zlasti tistim v težavah. Nazadnje je na vseh ravneh potrebno vpeljati sinodalni slog, trajno formacijo in ovrednotenje soodgovornosti.
V dialogu s kulturami našega časa
Poslušanje, vzajemno spoštovanje, dialog z različnimi kulturami in verstvi, da bi omogočili
srečanja z vsemi in si prizadevajmo, da se bo naše krščansko pričevanj e stalno prečiščevalo v luči evangelija.
Zavzeti za skupno dobro
V verski formaciji je potrebno ovrednotiti odgovornost kristjanov do skupnega dobrega in državljanske zavzetosti, in to z večjo preroško močjo krajevnih cerkvenih skupnosti, ki okolju prekvašajo z evangelijem. Potrebna je tudi krepkejša formacija karitativne razsežnosti, ki naj dozori v soodgovornosti do mnogih oblik revščine in v konkretnem sodelovanju med krščanskimi skupnostmi v službi najbolj potrebnih. Spodbujati je treba dobro uporabo dobrin posameznikov in skupnosti: upravljati jih je treba po kriterijih pravičnosti, treznosti in solidarnosti, sploh pa skrbeti za
primerne življenjske vzorce in stile, ki bi bili posebno transparentni, ko gre za dobrine krščanskih skupnosti.
Po opravljenem delu so škofje poudarili kot posebno prioriteto poslanstvo kristjanov v posredovanju evangelija v svetu, ki se spreminja, in vzgojo k dobremu življenju po evangeliju. Zlasti je pomembno uvajati v krščansko življenje otroke, pa tudi odrasle, ki se želijo približati veri ali se vrniti k njej. Veliko lahko naredijo tudi verska sredstva množičnega obveščanja. Središčno vlogo v življenju posameznikov in skupnosti ima evharistija. Posebno pastoralno skrb in oporo je treba namenjati družini, ki temelji na zakramentu sv. zakona: to je "osnovna celica" in "skupno dobro" vse družbe. Posebno pozornost zaslužijo tudi osebe, ki se odrekajo zakonu ali so ločene; zaradi krsta ostajajo člani Cerkve, v naših skupnostih pa naj najdejo možnost spreobrnjenja in sprave. Prenoviti bi morali mladinsko pastoralo, odraščajočim nuditi kakovostno formacijo in okolja, kjer naj zorijo njihovi življenjski poklici. Z besedami svetega očeta v Ogleju maja 2011 škofje spodbujajo vernike, naj humani-zirajo kraje civilnega sožitja, da bi v novem rodu prebudili ljudi, "ki bodo sposobni prevzeti neposredne odgovornosti v raznih družbenih okoljih, še posebej v politiki. To okolje bolj kot kdajkoli potrebuje ljudi, zlasti mlade, ki bodo sposobni graditi dobro življenje v korist in blagor vseh". Nepogrešljiv vir za formacijo v tem duhu lahko verniki prejmejo v cerkvenem družbenem nauku.
Znamenj življenjskosti Cerkve na našem ozemlju je še mnogo, veliko pa se lahko še naredi v sodelovanju med skupnostmi, so poudarili škofje v sklepni misli. Po izkušnji skupaj prehojene poti zato z oživljenim upanjem v Kristusa zaupajo Vstalemu, ki vodi Cerkev, pričakovanja in prizadevanja. "Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere" (Heb 12,1-2). / DD
Papeževa poslanica ob 28. svetovnem dnevu mladih
"Pojdite in naredite vse
jr
narode za moje učence
V:
tej številki Novega glasa začenjamo z objavo poslanice, ki jo sveti oče Benedikt XVI. namenja mladim ob 28. svetovnem dnevu. Dogodek bo meseca julija v Riu de Janei-ru v Braziliji.
Dragi mladi, želim si, da vas vse doseže moj pozdrav, poln veselja in naklonjenosti. Prepričan sem, da so se mnogi od vas vrnili s svetovnega dneva mladih v Madridu (leta 2011) bolj "ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri" (prim. Kol 2,7). Letos smo veselje, da smo kristjani, obhajali po posameznih škofijah pod geslom: "Veselite se v Gospodu, zmeraj"! (Flp 4, 4). Sedaj se pripravljamo na prihodnji svetovni dan, ki ga bomo obhajali julija 2013 v Riu de Janeiru v Braziliji.
Predvsem bi vas rad ponovno povabil, da se udeležite tega pomembnega srečanja. Slavni kip Kristusa Odrešenika, ki stoji nad tem lepim brazilskim mestom, bo njegov zgovoren simbol: nje-
trebuje.
Vabim vas, da se na svetovni dan mladih v Riu de Janeiru pripravljate tako, da že sedaj začnete premišljevati o temi srečanja: "Pojdite in naredite vse narode za moje učence"! (prim. Mt 28,19). Gre za veliko misijonsko naročilo, ki ga je Kristus izročil celotni Cerkvi in ostaja aktualno tudi danes po dva tisoč letih. To naročilo mora močno odzvanjati v vaših srcih. Leto pripravljanja na srečanje v Riu se ujema z letom vere. Ob njegovem začetku je sinoda škofov svoje delo posebej posvetila novi evangelizaciji za posredovanje krščanske vere. Zato sem zadovoljen, da se tudi vi, dragi mladi, vključujete v ta misijonski zagon celotne Cerkve: predstaviti drugim Kristusa, je najdragocenejši dar, ki jim ga lahko poklonite.
1. Nujen klic
Zgodovina je pokazala, koliko mladih je veliko prispevalo k Božjemu kraljestvu in razvoju tega sveta, ko so preko velikodušnega darovanja samih sebe oz-
jjl
IZ
t
gove razprostrte roke so znamenje sprejemanja, ki ga Gospod pripravlja za vse tiste, ki bodo prišli k Njemu, njegovo srce pa predstavlja neizmerno ljubezen, s katero ljubi vsakega in vsako izmed vas. Dopustite, da vas On pritegne! Doživite in izkusite srečanje s Kristusom skupaj s toliko drugimi mladimi, ki se bodo v Riu zbrali za prihodnje svetovno srečanje! Dovolite, da vas ljubi On, tako boste pričevalci, ki jih svet po-
nanjali evangelij. Z velikim navdušenjem so širili veselo oznanilo Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusu, in to z mnogo slabšimi sredstvi in možnostmi, kot jih imamo na razpolago danes. V mislih imam na primer blaženega Joseja de Anchieta, mladega španskega jezuita iz 16. stoletja, ki je z manj kot dvajsetimi leti odšel v misijone v Brazilijo in je postal velik apostol Novega sveta.
/dalje
Slovenci imamo res čudno zgodovino
Dražgoše ali sprenevedanje z zgodovino
V*
V v
'sakoletni shod v Dražgošah in tamkajšnji govorci me vsako leto pritegnejo, predvsem zato, ker me le zanima, kaj se tokrat govori. Letošnji govorec je bil zgodovinar, ki je seveda natrosil vse mogoče, resnice o tej nesrečni bitki pa le ne želijo privleči na svetlo. To sem napisal zato, ker sva z nekdanjim tamkajšnjim župnikom bila znanca in sva velikokrat poklepetala tudi o tej nesrečni zgodbi s tedaj še živečimi krajani. Prav te dni pa sem sam doživel neprijetno iznenadenje. Znanec me je poprosil, da bi kaj napisal o Moši Pijadeju. - Davno je že od tedaj, ko sem se srečal z njim na Terazijah v Beogradu v neki kavarni, kamor je redno zahajal vsak dan. Presenetil me je, ko me je vprašal po Kocbeku. Spominjam se samo to, da sem mu omenil njegovo zadnjo knjigo, ki je tedaj izšla, to so bile Pesmi. Preden sem začel pisati o Moši, sem poklical znanca, ki je bil te-
daj z menoj, in ker je danes svet z elektronsko vragolijo postal sila majhen, saj se mi dogodi, da izvem, tu na Krasu, kaj je novega v zamejski Nici, prej prek elektronike iz Amerike, kot o tem piše v našem časopisu, sem od njega dobil tudi namig, naj si pogledam arhiv Voj-noistorijskog instituta v Beogradu, fascikel Štab vrhovne komande JVUO pod oznako K-2,30/12. Tako sem prišel do citata iz govora, ki ga je imel Moša Pijade na prvem zasedanju AVNOJ-a v Bihaču. Glasi se:
"Potrebno je zato st-voriti toliko mnogo bezkučnika, da ovi bezkučnici budu večina u državi. Stoga mi moramo da palimo. Pripucače-mo pa čemo se povuči. Nemci nas neče nači, ali če iz osvete da
pale sela. Onda če nam seljaci, koji tamo ostaju bez krova, sami doči i mi čemo imati narod uza se pa čemo na taj način postati gospodari situacije. Oni, koji nemaju ni kuče ni zemlje ni stoke, brzo če se i sami priključiti nama jer čemo im obečati veliku pljačku. Teže če biti sa onima, koji imaju neki po-
Edvard Kocbek
sed. Njih čemo povezati uza se sa predavanjima, pozorištima, predstavama i drugom propa-gandom. Tako čemo postepeno proči kroz sve pokrajine. Seljak,
koji poseduje kuču, zemlju i stoku, radnik, koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načini ti bezkučnike, proletere ... Samo nesrečnici postaj u komunisti, zato mi moramo nesreču stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira..."
Se vam ne dozdeva, da je tu opisana tudi dražgoška tragedija? Ali lepše: ni to prerokba tamkajšnje bitke, čeprav Moša Pijade tedaj, ko je to govoril, gotovo še ni vedel za to vas? Vsi, ki so poslušali predavanja na ljubljanski univerzi pri dr. Metodu Mikužu, so tudi slišali, ko je poudarjal, da so bile Dražgoše žrtvovane. O tem se je tudi veliko pisalo okrog leta 1980. Slovenci imamo res neko čudno zgodovino - vedno bolj ko jo raziskujemo, vedno več vprašajev dobivamo in vedno globje tonemo v lastno gnojnico.
Ambrož Kodelja
Kristjani in družba
24. januarja 2013
Sveta maša - vir in vrhunec (1)
Zakaj sploh o tem pisati?
v svojem bogoslužju tisto pot sodelovanja v poslušnosti. Če želimo zares sodelovati, se moramo najprej vprašati, ali smo voljni. Liturgija namreč zahteva vernikov odgovor, osebni odgovor, in spreobrnjenje, ki mora slediti Dogodku, ki v njej poteka. Tam je navzoč Gospod Jezus - Dominus Iesus. Nihče ni manj kristjan od tistega, ki želi spremeniti ali spreobrniti liturgijo namesto samega sebe. Sveta maša je, tako v redni obliki - če jo seveda obhajamo v skladu z normami -, kakor v izredni obliki - ki jo je sveti oče Benedikt XVI. spet dal v pogon -, sposobna vzdržati pred de-for-macijami in priti "v formo", v pravo obliko, kar pomeni re-for-macija. Reforma je v vsakdanjem mučeništvu, neprestanem odpovedovanju samemu sebi in jemanju Jezusovega križa na svoje rame. Ni boljšega zdravila, da vzdržimo, kakor je udeležba pri maši. S pravo udeležbo pri maši, ko je torej vsak od nas tam navzoč v vsem, kar je in kar ima, vrača nazaj ceno, ki jo je plačal Odrešenik za nas - življenje za življenje. Tu se rešujejo duše. Tu je predokus nebeške blaženosti. Na kocki je torej več, kot si mislimo, ker ne gre le za življenje, temveč za večno življenje. Zato moramo ponovno razumeti in si odgovoriti ne le na vprašanje, zakaj k maši, temveč tudi kako. Danes namreč tvegamo, da, kadar gremo tja - pa če se sliši še tako neverjetno -, vero celo izgubimo, namesto da bi jo pridobili. Spet moramo ugotoviti, da gremo tja, da bi slavili Boga, a ne s pomočjo takšne in drugačne "telovadbe", ampak gre tu za slavljenje, kot ga pojmuje beseda adoracija. Treba je "pasti predenj in ga slaviti", kakor so storili modri z Vzhoda (Mt 2,11) ali starešine v Razodetju (5,14). To nas npr. lepo uči tudi program "anonimnih alkoholikov", kjer je ključni element molitev na kolenih, da bi s prestola pahnili sebe in tam spet dali prostor tistemu, ki mu pripada - Bogu (J. VVaters, Lapsed agnostic).
Andrej Vončina
Dogodek, ki so ga državni mediji povsem prezrli
Civilne žrtve revolucije na Primorskem
O temni plati bratomorne vojne se je začelo pisati in govoriti in tega se ne bo dalo več zaustaviti, je na večeru koprskega Kluba krščanskih izobražencev povedal mag. Renato Podbersič. Predstavil je tudi ponatis knjige Revolucionarno nasilje na Primorskem, ki je bila zaradi medijskih napadov nanjo s strani Primorskega dnevnika in Radia Koper zelo hitro razprodana.
Na dobro obiskanem srečanju v atriju študentskega doma Jadro in družbenega središča Rotunda je Podbersič opisal nekaj zgovornih primerov revolucionarnega nasilja na Vipavskem in Goriškem. Umor Iva Brica sta pred očmi njegovih sinov na polju naredila 15- in 16-letna partizana domačina po ukazu Aleša Beblerja, ki ima še danes v skoraj vsakem primorskem kraju kako obeležje. Dne 2. junija 1943 sta ga hladnokrvno ustrelila v glavo z metra ali dveh metrov razdalje.
V	domačem Dornberku so potem partizanski sodelavci začeli širiti govorice, da je bil Bric sodelavec okupatorjev, čeprav je bil že pred vojno trn v peti fašistom, kar ga je stalo tudi konfinacije. "Njegov glavni greh je bilo odklanjanje komunizma in sodelovanje s krščansko-socialnim krogom dr. Janka Kralja", je povedal
Podbersič. Nameravali so tudi požgati njegovo domačijo, česar pa niso naredili, ker so domačini sočustvovali z žrtvijo.
Še pred kapitulacijo Italije, ko domobranci sploh še niso bili niti ustanovljeni in na Primorskem ni bilo niti enega vaškega stražarja, so, kot pravi Podbersič,
"partizanske sile na Goriškem ubile najmanj 75 dejanskih in namišljenih nasprotnikov med civilnim prebivalstvom". Uglednim posameznikom, ki so odklanjali komunizem, so najprej ponujali sodelovanje, če so to odklonili, so jih pa likvidirali, je opisal Podbersič. V knjigi je objavil tudi poimenski seznam 364 civilnih žrtev partizanskega medvojnega nasilja v nekdanjih velikih občinah Ajdovščina in
Nova Gorica. Med temi je okoli desetina Italijanov - družin, ki so se na Primorsko priselile v času fašizma.
"Knjiga je imela večji odmev, kot sem ga pričakoval. Nihče ni oporekal avtentičnosti niti enega samega dokumenta ali pričevanja. Strokovnih kritik ni bilo, kar pomeni, da niso našli nobene napake. Za osebne žalitve pa sem kritikom po svoje hvaležen, saj je bila knjiga po napadih takoj razprodana", je hudomušno povedal novogoriški avtor knjige. Besede režiserja in zgodovinarja Jožeta Možine, ki
je o knjigi napovedal, da bo "odločno zarezala in razprla težko in prašno železno zaveso, ki desetletja, tudi po letu 1990, vzdržuje farso o drugačni, skoraj idilični primorski narodno osvobodilni zgodovini", so zamejskega zgodovinarja Jožeta Pirjevca tako razjezile, da jim je namenil kar dve glosi v Primorskem dnevniku. Radio Koper, ki je del nacionalne RTVS, pa je Podbersiče-vo knjigo predstavil le z
omizjem, na katerega Podber-siča sploh povabili niso. Oddajo so takole napovedali: "Knjiga je dvignila kar nekaj prahu. V njej skuša avtor Renato Podbersič razbliniti mit o enotnosti Primorcev med NOV. Te enotnosti ni bilo, meni avtor, poveličevala naj bi jo partija. Naša gosta bosta zgodovinar Branko Marušič in predsednik Zveze borcev iz Renč Miran Pahor. Oddajo pripravlja Nataša Uršič". Protesti zaradi povsem nenavadne predstavitve knjige niso zalegli. Tudi Programski svet, ki je po zakonu dolžan skrbeti za spoštovanje programskih standardov RTVS, se ni oglasil.
Med poslušalci na prvi predstavitvi malce dopolnjenega ponatisa ni bilo niti enega no-vinarja novinarskih hiš, katerih prostori so oddaljeni le nekaj ulic stran od nekdanjih zaporov pri sv. Ani, kjer je potekal večer: Radio Koper, Radio Capodistria, Televizija Ko-per-Capodistria, Primorske novice, La Voce del Popolo, dopisništva STA, Dela in Dnevnika. Gre za medije, med katerimi prevladujejo tisti, ki se financirajo iz prispevka RTVS ali iz državnega proračuna. Dogodka zato ni zabeležil nihče.
Podbersič je še napovedal, da bodo v Študijskem centru za narodno spravo postopno izdali knjige, ki bodo obdelale vso Primorsko in vso Slovenijo. Sedaj pa že pripravlja knjigo o revolucionarnem nasilju na Tolminskem in Idrijskem.
Tino Mamič
Mag. Renato Podbersič in Tino Mamič
Kratke
Višarski dnevi mladih
Letošnji dnevi mladih bodo od četrtka, 14., do sobote, 16. februarja 2013, na Svetih Višarjah. Program predvideva: čez dan smučanje, uživanje vsprehodih in lepih razgledih, ob večerih pa srečanja z gosti. Veliko priložnosti bo za klepet, spoznavanje, druženje, petje, pa tudi za duhovnost.
Starostna omejitev: od 20 do 35 let.
Več informacij na tel. +386 (0)1438 30 50 ali prek e-pošte rafaelova. druzba@rkc. si.
Lepo vabljeni mladi Slovenci iz domovine in tujine!
Leta 2011 je bilo v Sloveniji skoraj 77 odstotkov vseh prebivalcev katoličanov
Leta 2011 je bilo po cerkvenih statističnih podatkih, ki jih zbirajo pastoralne službe posameznih škofij, v Sloveniji 76,6 odstotka vseh prebivalcev katoličanov. Kot še kaže statistika, je bilo le-teh s 84,8 odstotka največ med prebivalci mariborske nadškofije, kjer pa so z 11,3 odstotka hkrati zabeležili tudi najnižji obisk nedeljske maše. Mariboru po številu deleža katoličanov v škofiji sledijo še Novo mesto s 83,3 odstotka, Celje z 81 odstotki, Murska sobota s 75,7 odstotka in Ljubljana z 72 odstotki. S 67,9 odstotka je delež katoličanov najmanjši v koprski škofiji, še kažejo statistični podatki, objavljeni na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK).
Nedeljsko mašo pa je v letu 2011 obiskovalo 15,1 odstotka katoličanov. Od tega z 22,2 odstotka največ v škofiji Murska Sobota, v Novem mestu 17,2 odstotka, sledijo pa še Ljubljana s 16,9 odstotka, Koper s 16,1 odstotka ter Celje z 11,7 odstotka obiskovalcev nedeljske maše. Najmanj, 11,7 odstotka, se jih je maše v nedeljo udeležilo v Mariboru,
Na SŠK so še zapisali, da po cerkvenih podatkih skoraj 60 odstotkov vseh osnovnošolcev v Sloveniji obiskuje župnijski verouk.
Papež bo tvital tudi v latinščini
Papež Benedikt XVI. bo odslej tvital tudi v latinščini. Ustanovili so namreč Tvvitter profil, na katerem bodo objavljena sporočila v latinščini. S tem seje število jezikov, v katerih papež tvita, dvignilo na devet. “Pozdravljeni na uradnem Tvvitter profilu papeža Benedikta XVI. ”, se je glasilo na latinskem profilu.
Jezikovna ponudba papeževih Tvvitter profilov poleg latinščine zajema že angleščino, nemščino, španščino, italijanščino, poljščino, francoščino, portugalščino in arabščino.
Na Tvvitterju sicer vse papeževe profile spremlja že več kot 2,5 milijona sledilcev, najbolj priljubljen pa je seveda angleški profil z več kot 1,4
milijona sledilci.
Medtem ko latinski profil še čaka na prvo objavo, pa je papež Benedikt XVI. na vsakem od ostalih od uradne ustanovitve papeškega računa na tem družbenem omrežju 12. decembra objavil po 24 sporočil. Prvotna strategija svetega očeta je bila, da bo odgovarjal na verska vprašanja uporabnikov, vendar tega doslej še ni storil.
Izšla je Slomškova biografija izpod peresa Franca Kosarja
V	paketu novosti Celjske Mohorjeve družbe je izšla Slomškova biografija izpod peresa njegovega tesnega sodelavca Franca Kosarja z naslovom Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski. Kosarjeva knjiga, ki jo je prevedel Jože Stabej, ima po besedah urednika Matije Ogrina neprecenljivo vrednost, ker ponuja Slomškov psihološki portret. Kosarje bil Slomškov gojenec, ki ga je ta med bogoslovci prve generacije posvetil v duhovnika, je pojasnil Ogrin. Kosar tako iz prve roke podaja Slomškovo karakterno in nravstveno podobo v danih zgodovinskih okoliščinah. Pozneje seje Slomškove biografije lotil še Fran Kovačič, vendar se, po Ogrinovem mnenju, njegovo znanstveno-zgodovinopisno delo od Kosarjevega razlikuje prav v pričevanjski in psihološki razsežnosti.
Kosarjev nemški izvirnik se obenem odlikuje tudi po izvrstnem literarnem slogu, je še opozoril Ogrin. Tudi Stabej je delo ocenil kot odlično. Navdušil gaje predvsem izjemen avtorjev jezik. Knjiga bo po njegovih besedah pripomogla tudi k celostnemu razumevanju Slomškove osebnosti, saj podaja temeljito zgodovinsko, sociološko, pa tudi politično in cerkveno predstavitev obdobja, v katerem je živel. Poleg Slomškove biografije so med novostmi predstavili še delo akademika Jožeta Mačka Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji I. ter knjigo Silvana Faustija Skupnost bere Lukov evangelij.
Mačkova zgodovinska monografija na podlagi arhivskih virov prikazuje nastanek mašnih in svetnih ustanov, njihovo delovanje, urejanje, nadzor in premoženje. To je v celoti propadlo po prvi svetovni vojni, saj je bilo porabljeno za vojna posojila, je pojasnil Maček. Knjiga obravnava cerkvene enote v dekanijah Braslovče, Celje, Gornji Grad, Kozje, Laško in Videm ob Savi.
Faustijeva razlaga Lukovega evangelija zaokroža prevod njegovih štirih del o evangeliju. Prevod o Markovem evangeliju je v slovenščini izšel leta 2005, o Matejevem leta 2008, o Janezovem pa lani. Vse je prevedla Mihaela Kavčič, pričujoči prevod pa je delo Deana Rajčiča. Delo predstavlja katehezo in je primerno za osebno rast, študij ali spoznavanje kulturnozgodovinskih okoliščin evangelija, je dejal direktor založbe Jože Faganel. Fausti je italijanski jezuit in biblicist, ki živi v skupnosti, ki skrbi za izključene. Tako v delu ne podaja le akademske razlage Svetega pisma, pač pa vključuje tudi družbena vprašanja današnjega časa.
Faganel je predstavil še ponatis knjižice Slomškovih misli Življenja modrost, kijih je izbrala Zmaga Kumer (1924-2008). Delo je prvič izšlo leta 1996.
neke etične odločitve ali velike ideje, temveč iz srečanja z nekim dogodkom, z neko osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje, s tem pa tudi odločilno usmeritev" (Bog je ljubezen 1). Pravo bogoslužje namreč predpostavlja, da se v ponižnosti odpovemo sami sebi in svoji volji po protagonizmu. Sestopiti moramo s pedestala, da tja spet stopi Bog in nam pokaže, kako ga moramo slaviti. To pomeni, da se je treba odpovedati svojim pravicam, po katerih smo samovoljno spreminjali bogoslužje, tako da so "zmaličenja prišla do roba še znosnega", kot pravi sveti oče v pismu škofom (st. 5) ob izdaji motu propria Sum-morum pontificium. Tu nimamo pravic, marveč zgolj dolžnosti, kakor nam lepo pove tudi konstitucija o svetem bogoslužju: "Nihče, četudi je duhovnik, naj si ne dovoli po svojem lastnem nagibu karkoli dodajati ali odvzemati na liturgičnem področju" (SC 22,3). Sveti oče govori o "reformi reforme" pri bogoslužju
-	pač v sozvočju z geslom stalno spreobračajoče se Cerkve (Ecclesia semper reformanda). Zato se reforma začne pri osebnem spreobrnjenju, ki je, kot smo lahko videli, ključnega pomena tudi pri prizadevanju, da spet pridobimo svetost bogoslužja (liturgije). Začeti je treba, kakor lepo pravi Messori (Perche čredo, st. 21), pri osebnem iskanju in prizadevanju za svetost. Nasproti tendenci "av-todeterminiranosti", ki jo nudi laicistična kultura, in nasproti "podvrženosti", ki jo pridiga Islam, nam katoliška vera ponuja
Morda bo kdo zavihal nos ob tem, a nekako sem začutil potrebo (tudi nekaj bratov duhovnikov me je k temu spodbudilo), da je treba o tem pisati. Najbrž bo kdo na tem mestu dejal, da o sveti maši, o svetem bogoslužju, ki mu učeno rečemo "liturgija", v letu vere nima smisla pisati, ker poudarki morajo biti in tudi so drugje. Jaz pa mislim, da je središče prav tu, v tem pa me podpira tudi ena od najpomembnejših trditev 2. vatikanskega cerkvenega zbora, ki o sveti maši pravi, da je:
"vrhunec, proti kateremu teži delovanje Cerkve, obenem pa tudi vir, iz katerega črpa vso svojo moč" (Sacrosanctum Concilium 10). V našem	času
doživlja naše katoliško bogoslužje marsikaj	zan-
imivega, za kar strokovnjak za sveto bogoslužje ms-gr. Nicola Bux ce-
lo	pravi, da je "nevidno nasilje"
(N. Bux, Come an-dare a messa e non perdere la fede -služi mi za podlago pisanja). To se vidi v izgubi svetosti naših obredov in bogoslužnih prostorov kakor tudi svetih simbolov. Na mesto tega smo postavili številne čisto profane geste. Zapoznelo se zatekamo k že preživetim zadevam raznoraznih ideologij in njihove simbolike, kar lepo izraža npr. uporaba barv mavrične zastave -ki naj bi simbolizirala prizadevanje za mir, nastala pa je v gejevskih	krogih	- za
duhovniško štolo ali celo za oltarne prte. Učinkovitosti in moči zakramentov se čedalje bolj odpovedujemo, ali pa smo jih izvotlili, ker smo jih naredili po "svoji podobi", tako pa jim odvzeli vsebino. Kako pogosto ne gre več za izražanje presežnosti, ampak za samoizražanje, za neki "laični" zakrament, v smislu, da v njem ni več Boga. Svetost? Kje pa. Iz tega izhajajo zgolj apatija, ravnodušnost, zagrenjenost in
površinskost. Vprašanje, ki se tako zastavlja, je: kako iziti iz te krize bogoslužja in Cerkve? Zagotovo ne s pomočjo nekih klovnovskih performansov, velikih besed, igranja na čustva ali osebne všečnosti. Papež Benedikt XVI. nas že od prve točke prve okrožnice vabi k spreobrnjenju, saj bo treba "odriniti na globoko", ker: "Kristjanova vera ne izvira iz
• V-J	NOVI
6	24.	januarja	2013	CjTOflSl^ci	GLAS
Kratke
Občni zbor Skupnosti družin Sončnica
SD Sončnica vabi v ponedeljek, 28. januarja 2013, ob 20.30 v Močnikov dom v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) na redni občni zbor. Po poročilih upravnega odbora za leto 2012 (predsednika, blagajnika, tajnika) in nadzornega odbora bo vodstvo predstavilo program dela za leto 2013. “S pomočjo vseh vas želimo v prihodnje delovanje in ponudbo društva še obogatiti ter vam ga približati”, piše v vabilu.
V	četrtekt31. januarja / Izročitev Nagrade Dušana Černeta Kulturnemu centru Lojze Bratuž
Slovesna izročitev 24. Nagrade Dušana Černeta, ki jo je prejel Kulturni center Lojze Bratuž, bo v četrtek, 31. januarja, ob 20. uri v komorni dvorani samega Centra v Gorici.
Skrb za nagrado, ki jo je v letih 1976-2000 podeljeval Sklad Dušana Černeta v spomin na časnikarja, kulturnega in političnega delavca Dušana Černeta (1916-75), je pred časom prevzela Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta. Gre za nagrado z bogato tradicijo, ki se podeljuje slovenski organizaciji oz. ustanovi ali Slovencu oz. Slovenki kot priznanje za prizadevanje za vrednote, za katere se je boril Dušan Černe: slovenstvo, demokracija, krščanstvo.
Prvo oživljeno Nagrado Dušana Černeta, ki ji bosta v kratkem zaporedju sledili še nagradi, ki bosta šli v ostali dve pokrajini Furlanije Julijske krajine, v katerih avtohtono živimo Slovenci, prejme Kulturni center Lojze Bratuž, nekdanji Katoliški dom, za pol stoletja izredno plodnega in požrtvovalnega dela na kulturnem, vzgojnem, verskem, družbenem, športnem in družabnem področju. Izročitev nagrade bo povezana s kratkim glasbenim programom in s krstno predstavitvijo knjige iz zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, ki nosi naslov Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Knjiga, o kateri obširno poročamo na drugem mestu, med drugim podrobno predstavlja delo Sklada Dušana Černeta in opisuje vseh 23 nagrajencev pred oživitvijo nagrade. Predstavnikom goriških nagrajencev iz prejšnjih let (Goriška Mohorjeva družba, Ljudski radio, Zveza slovenske katoliške prosvete, društvo Jadro, zbor Rupa
-	Peč in rajni javni delavci Kazimir Humar, Maks Komac ter Bernardka Radetič) bo Knjižnica Dušana Černeta tudi javno poklonila knjigo v priznanje in spomin.
Razstava jaslic v Gorici
Učenci petega razreda OŠ Petra Butkoviča Domna iz Sovodenj so sodelovali na razstavi jaslic v Gorici. Učenci so izdelali jaslice iz lepenke. Na nagrajevanju, ki je potekalo 6. januarja v Centru
Margotti v Gorici, je bilo razstavljenih 170 jaslic. Učenci iz Sovodenj so si prisvojili drugo mesto v kategoriji otrok. Otroci so izdelali jaslice med urami verouka in likovne vzgoje. Delali so pod mentorstvom učiteljic Alenke Radetič, ki je skupino tudi vpisala na razstavo, in Katje Batistič.
Dan spomina 2013 v Kulturnem domu
Mednarodni dan spomina 27. januarje namenjen poklonitvi vsem žrtvam holokavsta, nacizma, fašizma in drugih genocidov, ki so posegli v temelj ne vrednote človeške civilizacije in po koncu druge svetovne vojne privedli narode do zaobljube, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ponoviti. V četrtek, 31. januarja 2013, ob 18. uri, bo v Kulturnem domu v Gorici večer z madžarskim glasbenikom Janosom Hasurjem, avtorjem spleta poezij in violine z naslovom “Spomin v glasbi”. Predstavil bo tudi odlomke iz knjige Zvija Kotiezija “Yossi Rakoverse obrača k Bogu... ” Večer prirejajo Kulturni dom v Gorici, Združenje borcev NOB ANPI - VZPI iz Posočja, kulturna zadruga Maja, združenje Forum cultura, združenje Folk Club iz Buttria (Videm) in Slovenska kulturna gospodarska zveza. Vstop prost.
Nastopili so MePZ Jazbine-Plešivo, MoPZ Filej in MlPZ Komel (zadnjič z dir. Damijano Čevdek)
Božični koncert z močnim čustvenim
In memoriam
Dominik (Dino) Vrtovec
Ob koncu prejšnjega tedna nas je kot strela z jasnega presunila vest o nenadni smrti znanega in cenjenega zobozdravnika dr. Dominika Vrtovca, ki so ga sicer vsi poznali kot gospoda Di-na. V goriški bolnišnici je zaradi možganske kapi umrl 17. januarja 2013.
Materi Anici Rudolf in očetu Josipu Vrtovcu, znanemu zdravniku, po rodu iz Vipavske, ki je pred drugo vojno zaznamoval zdravstvo na Štajerskem in je bil nazadnje konfi-niran v Gorico, se je pokojni Dominik rodil 27. februarja 1933 v Mariboru. Po osnovni šoli v Mariboru, Črnem Vrhu
in Gorici je skupno z dvojčkom Jožetom v našem mestu opravil srednjo šolo in klasični licej, leta 1959 sta diplomirala iz medicine v Padovi, dve leti kasneje pa še opravila specializacijo iz stomatologije in zobozdravstva. Po izpopolnjevanju v Ljubljani je Dominik najprej delal v slovenski prestolnici, nato pa v Padovi. Leta 1961 je odprl ambulanto v Vidmu, natanko pred 50 leti pa še v Gorici. Strokovno se je izpopolnjeval v Italiji in tujini; pacienti so ga zaradi izkušenosti, plemenitosti in prijaznosti zelo cenili. Leta 1965 se je poročil z dr. Irenko Brumat, našo redno bralko in podpornico; v zako-
nu sta se jima rodila sin Marko, ki nadaljuje očetovo delo, in hči Maja, ki sta starše osrečila z dvema vnukoma. Dominik Vrtovec je živel za svojo družino in za poklic, kateremu je bil ves predan. Še vedno je namreč zahajal v videmsko in goriško ambulanto, kjer je ob sinu oskrboval paciente.
Pogrebno mašo je v ponedeljek, 21. januarja zjutraj, v mestni stolnici daroval nekdanji nadškof msgr. Dino De Antoni, somaševali pa so msgr. Cvetko Žbogar, dekan Karel Bolčina, g. Marijan Markežič in stolni župnik g. Sinuhe Marot-ta. V homiliji je msgr. De Antoni omenil osebno prijateljstvo s pokojnikom in poudaril, da je Dominik, po svojih močeh in na svoj način, pomagal tudi bolnikom v oddaljenih deželah, saj je prek misijonskega urada, ki ga vodi msgr. Giuseppe Baldas, pošiljal zobozdrav-niške instrumente v Afriko. “Nasvidenje v nebesih", je prijatelja ob koncu pridige v slovenščini pozdravil msgr. De Antoni.
Gospe Irenki, sinu Marku in hčerki Maji z družinama izrekamo iskreno sožalje.
Učenci OŠ Gradnik in OŠ Zorzut v Medani
Obiskali so rojstno hišo obeh pesnikov
Učitelji OŠ Gradnik in OŠ Zorzut so odločili, da svojim učencem podrobneje predstavijo briška pesnika, po katerih se poimenujeta njihovi šoli. Alojz Gradnik in Ludvik Zorzut sta bila sovaščana in sta pokopana na istem pokopališču. Učenci obeh šol so se odpeljali proti Medani. Po poti so se ustavili na Dobrovem pri kipu pesnika Alojza Gradnika, ki je pred gradom. Prijazno jih je sprejel kustos in jim na kratko orisal Gradnikovo življenje in delo.
Nato so obiskali domačijo v Medani na št. 51, rojstno hišo Alojza Gradnika in Ludnika Zorzuta, ki je bila leta 2.000 razglašena za kulturni spomenik krajevnega pomena. Zanimivo je namreč dejstvo, da pesnika povezuje ista rojstna hiša. V njej je zbirka, ki predstavlja predvsem Gradnikovo življenjsko pot. Na ogled so njegovi osebni predmeti, izdaje njegovih del in priznanja, ki jih je prejel.
Po ogledu rojstnega doma so odšli do pokopališča, se ustavili pri obeh grobovih in na njih
prižgali svečko. Vreme jim je bilo naklonjeno, zato so se lahko sprehodili tudi po Gradnikovi učni poti, ki vodi med vinogradi. Ob poti srečaš tipične briške rastline, kot so murva, vinska trta, češnja, sliva, oljka, smokva, cipresa. Na vseh tablah, ki predstavljajo te rastline, so pesnikovi verzi iz pesniške zbirke Zlate lestve. Še posebno doživetje pa je razgledna točka, ki ponuja pogled na 24 zvonikov z briških gričev in oddaljenih hribov. Po tej poti se je sprehajal in zadrževal tudi pesnik sam, iskal in dobil prave navdihe, poklepetal z domačini in posedal v senci briških dreves.
S sprehodom po tej lepi in zanimivi poti se je končal poučni izlet naših šolarjev, ki so se kulturno bogatejši vrnili domov.
SG
r "|IA r !' - ■' A. V
MoPZ Mirko Filej
MlPZ Emil Komel
nabojem
V	cerkvi Marije pomočnice najazbinah je bil 19. januarja po večerni maši lep in doživet božični koncert.
Pod taktirko neutrudnega Zdravka Klanjščka in ob klavirski spremljavi Elisabette Moretti ga je s štirimi pesmimi uvedel Mešani pevski zbor Jazbine-Plešivo, isti dirigent je nato vodil Moški pevski zbor Mirko Filej. Tudi ta je z dušo odpel domiseln izbor božičnih melodij; v čudoviti Ciganovi pesmi Presveta noč prihaja k nam se je kot solist odlično izkazal Matija Faganel. Za instrumentalni intermez-zo so poskrbele violinistki Noemi Cris-tiani in Ivana Jug ter kitaristki Vanesa Ambroželj in Neli h-Bizjak s prof. M?”^
Feinig, nato pa duo kitar Vanesa Am-broželj-Marja Feinig z Gruberjevo Sveto nočjo. Zadnji je nastopil Mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice pod vodstvom
Damijane Čevdek Jug; sodelovale so zvesta pianistka Dalia Vodice, pri zadnji pesmi violinistka Noemi Cristiani in - na zvon - Nada Tavčar, ki je nastopila tudi kot sopranistka. Kot znano, se je Mladin-
ski zbor Komel v zadnjih letih kakovostno zelo razvil in dozorel, saj je na različnih tekmovanjih prejel vrsto laskavih priznanj in se lepo uveljavil. Njegovo odlično izvedbo je v soboto s toplim aplavzom nagradila tudi jazbinska publika. Mladi pevci pa so tokrat dali prav vse od sebe, ker so v soboto zadnjič nastopili pod vodstvom zborovodje Damijane. Po daljšem in tehtnem razmisleku je ta prišla do sicer težke odločitve, da otroke,
ki jim je bila doslej (več kot) glasbena pedagoginja, prepusti novemu dirigentu, Davidu Bandlju. Na glasbeni šoli želijo namreč postaviti na noge nekako zborovsko piramido: skupino 5-6-letnih otrok, ki se uvajajo v petje, otroški zbor za osnovnošolce, mladinski zbor srednješolcev, na koncu pa še mešani mladinski zbor, kar ima v bližnji prihodnost možnost postati sedanji zbor. Mladinski zbor Emil
Komel je namreč v širšem primorskem prostoru izjemen sestav, saj mu skupinica fantov daje poseben pečat. "Ločitev" ni bila lahka, nam je zaupala dirigentka; v zadnjih več kot štirih letih so veliko delali skupaj, doživeli - tudi na poletnih pevskih tednih - ogromno lepih trenutkov in se močno povezali. Ona je verjela vanje, zato so jo resnično vzljubili. Tak zbor se v nekem kraju "ne zgodi" pogosto, "v mojem življenju je
nekaj edinstvenega", nam je še povedala. Po zadnji odpeti pesmi so jo otroci presenetili s posebno zahvalo: medtem ko so mrmrali melodijo priljubljene Ko se smeješ, je pevka Gaja Prinčič zrecitirala Pavčkove verze "Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš
-	sence".
Klanjšček se je na koncu zahvalil vsem nastopajočim in mentorjem ter spremljevalkam podaril šop cvetja. Nato so prijazni Jazbinci pogostili vse navzoče v kleti Gradis'ciutta. Dan kasneje je bil podoben božični koncert na Subi-di: poleg zborovJazbine-Plešivo in Mirko Filej je tokrat nastopila Vokalna skupina Kresnice iz Nove Gorice. / DD
Dramski odsek PD Štandrež
Naglo se bliža nova premierna uprizoritev
Ko je božični čas že lep spomin in ko se tam daleč že hihita šaljivi pust, se v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v pospešenem ritmu vrstijo vaje dramskega odseka PD Štandrež za novo premierno uprizoritev. To se ponavlja že vrsto let, saj je letos pri nas in tudi v širši domovini poznana gledališka ljubiteljska skupina stopila v 48. leto neprekinjenega delovanja, kar je v ljubiteljskem gledališkem svetu prava redkost. Poleg tega so štan-dreški komedijanti celo leto zelo aktivni in s svojimi celovečernimi predstavami in krajšimi enodejankami vsako sezono naštejejo kakih petdeset nastopov. S tem številom verjetno prekašajo kako poklicno gledališče! Po uspehu, ki so ga zabeležili v zadnjih dveh letih s situacijskima komedijama tujih avtorjev, Zbeži od žene Rayja Cooneyja in Cvetje hvaležno odklanjamo Normana Barrosha in Carrolla Moora, so letos svoje dramske izbire usmerili na domače umetniško snovanje in se ustavili pri dramatiku, pesniku, pisatelju, gledališkem in filmskem režiserju Vinku Moderndorferju (1958) in iz njegovega bogatega opusa vzeli satirično komedijo Štirje letni časi. Avtor jo je sicer
V	sredo, 16. januarja 2013, so žalostno zapeli zvonovi cerkve sv. Ivana v Gorici. V njej so se med pogrebno sveto mašo domači, prijatelji in znanci poslovili od gospe Ane Go-rian, vdove Rijavec, katere plemenito srce je po neozdravljivi, izčrpavajoči bolezni za vedno nehalo biti v ponedeljek, 14. januarja, v go-riški bolnišnici, potem ko je bila zadnje čase pri sestri Kati na rojstnem domu v Solkanu. Z ljubečo nego je mlajša sestra povrnila nežno Anino skrb iz mladih dni, kot je spomnil solkanski župnik g. Vinko Paljk v krajšem nagovoru po mašni daritvi, ki jo je vodil župni upravitelj Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, Marijan Markežič, asistirala pa sta ga g. Paljk in štandreški župnik, dekan Karel Bolčina. Prav njemu je, kot smo izvedeli, pokojnica veliko pomagala, ko je stopil na pot duhovniškega poklica. Gospa Ana se je rodila v Solkanu 9. decembra 1927 -lani je dopolnila 85. leto - v znani krščanski družini, v kateri je bilo sedem otrok, štiri hčere in trije sinovi. Poročila se je z Zdravkom Rijavcem in vsa leta živela v severnem delu Gorice. Vsa se je posvečala družini in svojim dragim. Po prerani moževi smrti je sama skrbela za sina Petra. Ko se je zaposlila kot kuharica v slovenskem vrtcu, ki je bil naprej v ulici Croce, nato v ul. Forte del Bosco, nazadnje pa
v	ul. Brolo, je vso svojo ljubezen in kuharske veščine namenila otrokom. Svoje kakšna tri desetletja dolgo delo v vrtcu je opravljala zelo zvesto in prav nič težko ji ni bilo po-
napisal že 1.1996, a njena vsebina je tako aktualna, da se zdi napisana prav sedaj. Izprijenost politikov, podkupovanja, na lahko nabrano premoženje, zapravljanje pri igrah na srečo, ma-
fija, komisije za preverjanje finančnih dohodkov in korupcije so danes na dnevnem redu. Prav zato ima zajedljiva komedija, žal, popolnoma sodoben zven. Prejšnji teden smo na eni izmed vaj malce pokramljali z režiserjem Jožetom Hrovatom, članom SNG Nova Gorica, ki od sezone 2004 /05 z veliko zavzetostjo vodi štandreške igralce po zapletenih komedijskih labirintih, in z gonilno silo, dušo in srcem dramskega odseka Božidarjem
darjati kako uro več svojemu poklicu. Vsi, ki smo v tistih letih imeli priložnost se srečati z njo, smo lahko takoj spoznali njeno veliko predanost delovnim obveznostim, predvsem pa njen materinski odnos do malčkov. Gospa Ana ni bila zgolj kuharica, ki je skrbno izbirala sestavine za pristne domače jedi in poslastice ob raznih priložnostih, bila je veliko več: otrokom je preko svojega poklica izražala toplino, ljubezen, prijaznost, vljudnost, postrežljivost, pa tudi red, disciplino. Ker je bila izredno zavedna Slovenka, je to vrednoto znala posredovati tudi drugim. Poleg tega je zelo ljubila naravo. Na vrtu vrtca v ul. Brolo je sama nasadila marsikateri cvetoči grmiček in cvetice, da je bil vhod v poslopje bolj prijazen in vabljiv. Čeprav je rada zahajala v priljubljeno domačo cerkev v Solkanu, smo jo srečevali pri slovenskih mašah v raznih goriških cerkvah. Tudi k sv. Ivanu je večkrat hodila, in da bi bile trde klopi udobnejše, je cerk-
vi	podarila mehko oblogo. Tudi na to njeno pozornost se je v homiliji spomnil g. Markežič. V njej je poudaril nemoč domačih ob hudi bolezni drage osebe, ko se človek še posebno zaveda svoje človeške omejenosti. Takrat je pomembno samo to, da smo prisotni ob njej. G. Paljk se je v poslovilnih besedah spomnil tudi, da je gospa Ana v aprilu leta 1950, ko se je svetogorska Marijina podoba tretjič vračala v svoje svetišče v zelo čudnih razmerah, fotografirala te dogodke, kar je bilo v tistih časih zelo pogumno in tvegano dejanje.
Tabajem, ki mu niti težave z glasom ne preprečujejo vztrajnega nastopanja na odrskih deskah. Tabaj je poudaril aktualnost teksta zaradi znanih afer morebitnih ali preverjenih korupcij in prisotnosti raznih komisij v "naši ljubi domovini". Zdi se mu prav, da so izbrali prav ta tekst in se malce oddaljili od prejšnjih komedijskih žanrskih odtenkov, ki so se predvsem osredotočali na zabavne situacijske trenutke. To besedilo pa ima veliko iztočnic, pri katerih se lahko globoko zamislimo: v bližini imamo igralnico in probleme povezane z njo. Korupcija pa je itak prisotna v Sloveniji, Italiji in drugod. Mo-derndorfer je komedijo šega-vo podnaslovil ena vesela poslanska komedija v dveh aktih z lahkotnim zapletom in brutalno izpeljavo. V središču pozornosti je poslanec, ki v državnem zboru predlaga, naj bi ustanovili komisijo, ki bi preverjala, kako je s premoženjem "sodržavljanov". On je predlagatelj ustanovitve te komisije, obenem pa najbolj izprijen poslanec. Predlog je sprejet in sporočijo mu, da bo ta komisija najprej obiskala njegov dom. Prav tu se začnejo komedijski zapleti, ki jih seveda ne bomo razkrili. Tudi režiser Hrovat je poudaril izvrstno napisan tekst in njegovo sporočilno moč: "Režija je
Sam bo gospo Ano in njene lepe žareče oči ohranjal v spominu v velikonočnem vzdušju, saj se je večkrat prav za Veliko noč udeleževala s svojimi sestrami blagoslova jedi v solkanski cerkvi.
V	petek, 18. januarja, je bil pokop žare na štandreškem pokopališču, na katerem sedaj ob ljubljenem možu čaka vstajenja. Naj ji Bog poplača za vse, kar je dobrega storila v življenju. Sinu Petru, snahi Zlati, vnukinji Aleksandri in vsem ostalim sorodnikom naj grejo iskrene besede sožalja tudi od vseh iz uredništva Novega glasa.
IK
zato zelo enostavna, pozna se, da je delo spisal režiser in dramaturg. Zato nimam težkega dela, vse je jasno. Treba je le urediti odnose med liki. Kako se bodo štandreški igralci znašli v njih, je pa drugo vprašanje", je dejal Hrovat. Tekst, ki so ga le malce tu pa tam spremenili in krajevno obarvali, je vizionarski. "Kot da bi na odru videli Jankoviča in njegovega sina" ! je ugotavljal Hrovat in razkril, da je Moderndorfer sodeloval na njegovi diplomski predstavi kot asistent režije in od takrat imata stalne prijateljske stike in se tudi miselno lepo ujemata. Hrovat pravi, da predstave režira po občutku in izkušnjah. Upa, da mu bo tudi tokrat uspelo, čeprav je potožil, da se igralci - kot vedno! - prepozno naučijo tekst, zato ne more izpiliti določenih odtenkov, kot bi jih rad. To je po njegovem mnenju največja težava. V predstavi nastopa osem igralcev: Božidar Tabaj, Daniela Puja, Vanja Bastiani, Matej Klanjšček, David Mugerli, Marko Brajnik, Egon Cijan in Ivan Jedr-linič. V zakulisju šepeta Chiara Mucci, luč in glasbo upravljajo Cristina Marussi, Roberta Marus-si in David Vižintin. Sceno sta po režiserjevih željah - všeč mu je klasičen, realističen stil - kot vedno mojstrsko in v kratkem času izdelala Joško in Franko Kogoj, dolgoletna, zvesta tehnična spremljevalca štandreškega dramskega odseka.
Premiera predstave Štirje letni časi bo v soboto, 26. januarja 2013, ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu, ponovitev in hkrati zadnja predstava v abonmaju ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2012 pa bo v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri v isti dvorani.
Iva Koršič
Msgr. Redaelli
Iz dnevnika goriskega nadškofa
Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli bo v četrtek, 24. januarja, ob 18. uri v duhovniški skupnosti vSemeniški ulici daroval mašo za časnikarje in tiskarje. V soboto, 26.1., bo v župniji na Malih Rojcah (Campagnuzza) ob 11. uri podelil zakrament sv. birme skupini odraslih iz Gorice in Tržiča. V nedeljo, 27.1., bo ob 9.30 maševal pri uršulinkah in se nato srečal z njimi. V ponedeljek, 28.1. , se bo ob
18.	uri v Gorici srečal z vodstvom združenja trgovcev ASCOM. V sredo, 30.1. , si bo ob 16. uri ogledal razstavo Boj proti veri in Cerkvi v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V četrtek, 31.1., bo ob 18.30 maševal v cerkvi salezijanskega zavoda S. Luigi v čast sv. Janezu Boscu. v petek, 1. februarja, bo na sedežu škofijskega ordinariata v Gorici imel avdience (po najavi, tel. 0481 597601 ali 327 2844899).
Obvestila
Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatel|a prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugv, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 1240^ 003 5/0 036 225; SWIFT CIVIIT2C.
S pripisom: za SKLAD SILVANA KERSE-VAN Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. st. 0481 532163 ali 0481 547569.
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž
bo od meseca februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj, v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila dr. Simonetti Alessandra. Za informacije lahko kličete na št. tel. 389 7907657 ali pa infovikara@gmail. com.
SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo v torek, 29. januarja 2013, v komorni dvorani KC Lojze Bratuž ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so volitve novega upravnega in nadzornega odbora.
Svet slovenskih organizacij sporoča, da je sklican Deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, v sredo, 30. januarja 2013, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu.
Spomladno in poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Sardinija, 7 dni, od 22. do 28. aprila 2013 (vpisovanje do konca meseca februarja), in Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013 (vpisovanje najkasneje do konca meseca marca). Spored in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja 2013 za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje seje začelo v januarju ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. in se nadaljevalo do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. Iščem delo kot pomočnica v gospodinjstvu (likanje, čiščenje, kuhanje) ali negovalka starejših oseb. Tel. 003865-3001328. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386 40 700111.
Po poklicu sem ekonomist. Z veseljem bi nudila pomoč pri pisarniških delih za začetek tudi po 4 ure. Kličite na tel. 0038641529652.
Po poklicu sem ekonomist. Iščem delo kot pomoč pri pisarniških opravilih. Lahko nekaj ur dnevno, po pogodbi. Kličite na tel. 00386 40 606915.
Potrebujete pomoč pri čiščenju ali likanju? Sem mlajša gospa z izkušnjami. Kličite zvečer na tel. 00386 70777505.
Prodajam polnovreden kostanjev in mešani med. Količina omejena. Tel. 0481884077.
Gospa išče delo za likanje in čiščenje na območju Gorice tel. 00386 31449311.
Prodajamo suha gozdna drva in ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481390238 ob uri obedov.
Darovi
Ob 29. obletnici smrti predragega očeta dr. Antona Kacina darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž.
Za PD Štandrež daruje H. H. 200 evrov.
V	spomin na pokojnega Gianfranca Tuniza daruje Miroslav Devetak z družino 50 evrov za Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči.
Za misijonarja Pedra Opeko - za riž: N. N. 200 evrov.
Sožalje
Ob izgubi drage mame Regine Cumar vd. Jarc izrekajo števerjanska županja, občinski odbor in svetniki ter števerjanska sekcija Slovenske skupnosti hčerki Orieti in vsej njeni družini ter vsem svojcem in sorodnikom občuteno sožalje.
Ob izgubi drage mame Regine Cumar vd. Jarc izreka društvo F. B. Sedej hčerki Orieti in vsej njeni družini ter vsem svojcem in sorodnikom občuteno sožalje.
Čestitke
Te dni je praznoval okrogel življenjski jubilej dr. Danilo Čotar. Da bi mu Bog podelil še veliko zdravih in zadovoljnih dni ter da bi še kaj lepega napisal za Radio Spazio 103 in da bi vztrajal pri upravljanju koče sv. Jožefa v Žabnicah, mu iz srca želijo Marilka, Miloš z Alenko in malim Tomažem, Matevž in vsi ostali sorodniki, goriški prijatelji in radijski poslušalci ter letoviščarji v prijazni žabniški koči. Čestitkam se pridružujejo vsi na Novem glasu.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 25.1.2013 do 31.1.2013)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do
22.30. Ob nedeljah od 14.30 do
15.30. Spored:
Petek, 25. januarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev -Glasba iz studia 2.
Nedelja, 27. januarja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 28. januarja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta -Zanimivosti iz naših krajev -Obvestila.
Torek, 29. januarja: (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 30. januarja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Stari misleci, napovedovalci Najvišjega -Jzbor melodij.
Četrtek, 31 . januarja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA		PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
vabi na		Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
IZROČITEV 24. NAGRADE		ŠTANDREŽ 2012
DUŠANA ČERNETA		PD Štandrež - dramski odsek Vinko Moderndorfer toScto!ŠTIRJE LETNI čASI komedija
KULTURNEMU CENTRU		
LOJZE BRATUŽ		
		
Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjige Zvestoba vrednotam -		režija: Jože Hrovat
Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud,		
ki jo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček.		premiera: sobota, 26. januarja 2013, ob 20. uri ponovitev abonmajska: nedelja, 27. januarja 2013, ob 17. uri
četrtek, 31. januarja 2013, ob 20. uri		župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež
komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici		POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Jože Hrovat (foto DP)
In memoriam
Ana Gorian vd. Rijavec
Krožek za cjpužbena vprašanja Virgil Šček in založba Mladika
Dušan Černe, pionir slovenskega demokratičnega preporoda
S
kji
icer pa narodnosti nisi dolžan samo oh-' ranjevati, temveč tudi gojiti s tem, da skrbno čuvaš in izpopolnjuješ svojo narodno individualnost, njene izraze in proizvode, kar imenujemo z eno besedo slovenstvo".
In pojem slovenstva je Dušan Černe izpilil in družboslovno ter politično teoriziral (in osebno udejanjil) do pičice. Dovolj je, da se zatopimo v branje njegovega eseja, ki je vključen v publikacijo z naslovom Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Publikacijo, ki velja za razčlenjeno monografijo o Černetovem liku, njegovem delovanju in moralni zapuščini, je v sodelovanju z založbo Mladika izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček.
V	omenjenem eseju, ki ga je Černe kot dolgoletni sodelavec Novega lista objavil v nadaljevanjih od 26. marca do 23. aprila 1959, se časnikar in politični delavec poglablja v razsežnost slovenske biti: od začetnih pozitivnih praslovanskih oziroma praslovenskih lastnosti (ki so jih zaznamovali težnja po svobod-nosti posameznika in po demokraciji, nagnjenje k razglabljanju in misticizmu, ljubezen do bližnjega in do socialne pra-
z negovanjem materinega jezika in kulture, s spoštovanjem načel narodne individualnosti (človekoljubja, čuta za demokratičnost, svobodoljubja, socialne pravičnosti itd.),	spošto-
vanjem in ohranjanjem vsestranske dediščine,	gojenjem
družinskega okolja in z izbiro partnerja, ki naj bo prav tako Slovenec. Izognili se bomo tako pojavu odpadništva, narodne brezbrižnosti in mlačnosti:
"Ker nam je narodnost po naravi dana, je izraz Stvarnikove volje.
Naša dolžnost je, da smo pripravljeni biti resnično tisto, za kar nas je namenila Božja volja. Zavestno od-padništvo je torej tudi upor proti Bogu in zato velik greh".
Vrednote, ki jim je bil Dušan Černe zvest vse življenje, mu je
tudi pri ilegalnem listu Združeni Slovenci. Italijani so ga areti-
1
Dušan Černe: “Ker nam je narodnost po naravi dana, je izraz Stvarnikove volje.
Naša dolžnost je, da smo pripravljeni biti resnično tisto, za kar nas je namenila Božja volja. Zavestno odpadništvo je torej tudi upor proti Bogu in zato velik greh. ”
vičnosti), do vpliva, ki so na Slovence v novem (se pravi sedanjem) naselitvenem prostoru imeli krščanstvo, fevdalizem, boj proti Turkom in večstoletna nemška vladna oblast. Iz dokaj razdrobljenega družbenega tkiva je po mnenju Černeta slovenski narod stopil na novodobno pot zaradi vpliva Krekovega krščansko-socialnega gibanja: ta je v narodu sprožil idealizem, strpnost, požrtvovalnost, pridnost, ustvarjalnost. Splošneje pa slovensko narodno individualnost odlikuje in usmerja globoka etičnost kot izraz "notranje nujnosti". Iz človečnosti in demokratičnega pojmovanja življenja "izvira obenem težnja po socialni pravičnosti in enakosti", kar preprosto vodi do miroljubnega odnosa do sveta: tako pojmovanje življenja pa zahteva poštenega človeka, ki ima čut odgovornosti - trdi pisec. Černe pa ni prezrl hib našega naroda, na primer slepo "zagrizenost v ideoloških, zlasti pa v političnih zadevah", par-tikularizem ("Vse kaj pre-radi se brez-potrebno cepimo v številne stranke, društva in gospodarska podjetja"), hlapčevstvo,
sramotno ponižnost in tudi alkoholizem. Narodnost je po Černetovem razmišljanju dobrina, ki jo mora vsak pripadnik priznati in spodbujati: to počne
dejansko vcepila njegova rodbina, ki je izhajala iz goriškega prostora. V uvodnem razdelku knjige, ki ga je prispevala Ana Marija Prijatelj, roj. Gregorič, Černetova nečakinja, bodo bralci med drugim spoznali Černetovo družino in lik Alojza Černeta, Dušanovega očeta, ki je bil kot tigrovec preganjan, večkrat zaprt in konfiniran, usodo, ki se je mlademu Dušanu pisala v predvojnih in povojnih letih, ko je kot primorski emigrant pribežal najprej v Ljubljano, nato v Beograd, kjer je bil zelo dejaven pri primorskih emigrantskih društvih. Vojna vihra in z njo pomešana revolucionarna logika ter okupacija so privedle do tega, da bi njegove domače na Goriškem imeli za sovražnike tako okupatorji kot partizani (le-ti so v smrt pognali brata Darinka). Dušan Černe
rali leta 1942; več mesecev je bil kot talec v zaporu, nato so ga internirali v Gonars. Po nemški zasedbi je sodeloval v nacionalni ilegali v Gorici. Po vojni pa se težave nikakor niso končale. Leta 1947 sta bila Alojz Černe in njegova družina, zlasti sin Dušan, deležna zelo hude časopisne gonje v goriški izdaji Primorskega dnevnika z očitki o predvojnem, medvojnem in povojnem zadržanju: v tedniku Demokracija je oče Alojz objavil odločno izjavo, v kateri je zavrnil vse obtožbe, obsodil komunizem in poudaril zvestobo idealom slovenstva, demokracije in krščanstva.
"Dušan Černe med drugo sve-
Saša Martelanc: “Vsi smo ga poznali kot velikega Slovenca, prepričanega demokrata in globoko vernega človeka.
V teh točkah se je bil pripravljen pogovarjati do skrajne potrpežljivosti, če je lahko upal, da koga pridobi. Sicer se pa o trdnosti teh vrednot ni nikoli niti debatiralo. ”
se je med vojno pridružil odporu proti okupatorju kot član Narodne legije in nacionalne ilegale (slovenski četniki) v Mihai-lovičevem gibanju; sodeloval je
Drago Legiša: “Dušana Černeta lahko imamo za enega izmed pionirjev slovenskega demokratičnega preporoda v naših tedanjih razmerah”.
tovno vojno ni sodeloval v partizanskem gibanju, temveč je pripadal tistemu delu precej pisane 'goriške sredine', ki je obsegal katoliško usmerjene, jugoslovanski ideji in monarhiji zveste, protiokupatorsko in protikomunistično nastrojene ljudi, ki so se na območju zgodovinske Goriške postopoma, zlasti po nemški okupaciji, odločali, da bodo svoje sanje o osvoboditvi, priključitvi vse Primorske Jugoslaviji in demokratičnem ter socialno pravičnem ustroju družbe skuša-
li	uresničevati v okviru Jusgoslovanske vojske v domovini ali slovenskega četništ-va (ki so ga partizani imenovali tudi 'plava' ali 'modra' garda) ", je o Dušanu Černetu zapisal časnikar in urednik knjige Ivo Jevnikar, v razdelku, ki ga je zasnoval na podlagi raz-
ličnih virov, tudi spominov Mitje Bitežnika in Egidija Vršaja, ki sta bila velika Černetova prijatelja. Černe je kasnejšega odvetnika Bitežnika pritegnil k sodelovanju v Narodno legijo, ki jo je podpirala tudi ljubljanska katoliška 'sredina', ekonomist in časnikar Egidj Vršaj pa na podlagi svojih spominov obuja dogodek, ko sta s Černetom varovala srečanje na štiri oči med prof. Jakobom Šolarjem in predstavnikom KPS, političnim komisarjem Borisom Kidričem. Černe in Bitežnik sta po kapitulaciji Italije v Gorici sodelovala pri obnavljanju slovenskega kulturnega in šolskega življenja, da bi zavezniki ob svojem prihodu ob koncu vojne našli kaj izrazito slovenskega tudi v samem mestu: Černe je skrbel za organizacijo, hrano, obleke in orožje. Po pripovedovanju odv. Bitežnika je bil Černe v svojih načelih vselej premočrten: izjavil je, da so "naš sovražnik št. 1 Italijani, sovražnik št. 2 pa komunisti". Jasno je, da je bilo Černetovo stališče in stališče njegove četniške skupine izrazito 'sredinsko', se pravi: ne za partizane ne za domobrance. Toliko je res, da se je sodelovanje med goriškimi četniki in domobranci naposled končalo. Usoda četniške enote na Goriškem se je naposled zapisala po partizanskem napadu junija 1944 v Panovcu. Po vojni se je Černe preselil v Trst in se po prihodu politika Engelberta Besednjaka skupno z Bitežnikom pridružil Slovenski krščansko socialni zvezi, začela sta tudi sodelovati pri tedniku Novi list.
V	zalivskem mestu se je nato pričelo novo poglavje v Černetovem življenju, ki je bil med vodilnimi člani Slovenske krščansko socialne zveze in med pobudniki intelektualne omike takratnega katoliškega tabora. Černe je bil med tistimi politiki, ki so si prizadevali za sodelovanje do tedaj ločenih samostojnih slovenskih političnih skupin: to se je zgodilo z osnovanjem Slovenske skupnosti leta 1962, ki je leta 1969 opustila koalicijsko obliko in se preoblikovala v enotno stranko. Ta je v letih prestala korenito politično reorganizacijo, leta 1975 pa je stranka lipove vejice vzbrstela tudi na Goriškem. Prvega deželnega kongresa SSk pa Černe žal ni dočakal, saj je le nekaj pred tem za vedno zatisnil oči.
Dragocenost publikacije gre zabeležiti tudi zaradi neposrednih spominov Černetovih prijateljev in somišljenikov. Mnogi se ga spominjajo tudi kot izvrstnega časnikarja (bil je zaposlen kot urednik na slovenskem novinarskem oddelku RAI). Drago Legiša trdi, da "lahko imamo Dušana Černeta za enega izmed pionirjev slovenskega demokratičnega preporoda v naših tedanjih razmerah". Rafko Dolhar pa se Dušana Černeta spominja v svojih dnevniških zapisih. V
knjigi je objavljen tudi govor, ki ga je Zorko Harej imel na žalni seji v spomin na Černeta: dolgoletni predsednik ZCPZ je tedaj izjavil, da se je Černe z vso močjo oklenil ideje, "da moramo imeti Slovenci v Italiji lastno politično organizacijo, in je zato povsod s prodorno prepričevalno silo zagovarjal tezo, da moramo biti Slovenci sami kot narodnopolitični subjekt ustvarjalci lastne usode". Saša Martelanc pa je ob slovesu dolgoletnega prijatelja v Društvu slovenskih izobražencev takole spregovoril o premočrtnosti Dušana Černeta: "Vsi smo ga poznali kot velikega Slovenca, prepričanega demokrata in globoko vernega človeka. V teh točkah se je bil pripravljen pogovarjati do skrajne potrpežljivosti, če je lahko upal, da koga pridobi. Sicer se pa o trdnosti teh vrednot ni nikoli niti debatiralo".
Drugi del knjige je posvečen Knjižnici Dušana Černeta. Časnikar in politik je namreč Slovenski prosveti zapustil svojo zasebno knjižno zbirko, ki je obsegala preko 500 knjižnih enot. To je bil začetek nove knjižnice. KDČ je bila ustanovljena leta 1983 kot samostojni odsek SP.
Knjižnico že od samega začetka pooseblja upravnik, knjižničar Marijan Pertot, ki mu je že nekaj let v pomoč gospa Lučka Kremžar De Luisa. On je tudi glavni avtor tega razdelka knjige Zvestoba vrednotam. Urejeval je knjižni fond knjižnice, obenem pa je ustanova navezala stike s slovenskimi in izseljenskimi organizacijami in drugimi ustanovami po svetu ter jih povabila, naj ji pomagajo pri zbiranju slovenskega zdomskega tiska. Prostori na Donizettijevi ulici so tako postali pomembno središče za preučevanje različnega tiska Slovencev izven matičnih meja, zlasti v Ameriki. Popisanega knjižnega gradiva je 14.000 enot, od tega je približno 80 % že katalogiziranega. KDČ zdaj skrbi tudi za Černetovo nagrado, za katero je bil po smrti Dušana Černeta zadolžen Sklad, ki so ga v njegov spomin ustanovili prijatelji. Zadnji razdelek knjige, ki ga je pripravil Saša Martelanc, je tako namenjen prejemnikom nagrade, ki so se odlikovali na področjih, ki jih je Dušan Černe imel za svete: slovenstvo, demokracija, krščanstvo.
IG
V gradnji je nova šola v Romjanu
Poimenovali jo bodo po Ljubki Šorli
V	začetku letošnjega januarja je v javnost prišla vest, da bodo novo slovensko šolsko središče, ki ga gradijo v Romjanu in bo menda dokončano pred šolskim letom 2013/14, poimenovali po priljubljeni pesnici Ljubki Šorli, ki je bila rojena v Tolminu 19. 2. 1910, umrla pa je v Gorici 30. 4. 1993 in počiva na goriškem pokopališču ob ljubljenem možu Lojzetu Bratužu in od novembra 1. 2011 tudi ob sinu Andreju. Tenkočutna pesnica nam je zapustila kar nekaj pesniških zbirk, od katerih je eno Venec spominčic možu na grob, sonetni venec z akrostihom, posvetila predragemu možu, glasbeniku in pevovodji Lojzetu Bratužu, ki je umrl februarja 1. 1937, potem ko so ga fašisti zastrupili s strojnim oljem. Tudi sama je okusila strahote fašističnega zatiranja, aretacijo, zapore in strašno roko okrutnega mučitelja Collottija.
Kljub vsemu temu trpljenju, ki ga je prestala že v otroških letih med prvo svetovno vojno, kasneje v obdobju fašizma in med drugo svetovno vojno, je zaradi neomajne vere v božjo Previdnost gojila veliko ljubezen do
sočloveka. Predvsem pa je svoja ljubeča čustva razdajala otrokom, svojim učencem. Pri njih je dobila navdih za marsikatero razigrano otroško pesmico, v kateri se vselej zaiskri vzgojna iskrica. Te je kot učiteljica zmeraj delila svojim šolarjem. Njeni nekdanji učenci jo ohranjajo v trajnem spominu kot dobro vzgojiteljico popolnoma predano učiteljskemu poklicu. V svojem dolgem življenju je vzgojila kar
nekaj generacij otrok in bila po drugi svetovni vojni ena izmed prvih učiteljic na slovenski šoli v Tržiču. Zato je povsem umestno in primerno, da se nova šola poimenuje po njej, saj je svoje najboljše moči posvetila prav šoli in bila za zgled mlajšim kolegicam, tudi kot neomajno zvesta svojemu slovenskemu narodu. Pesnica, kulturna delavka in učiteljica bo tako še naprej utripajoč svetilnik za učiteljski kader in se bo trdno zasidrala tudi v srcih otrok v Laškem, kjer je še posebno močno čutiti vpliv italijanskega življa in je zato asimilacija še bolj preteča. Ker bo nova stavba s svojimi šestimi učilnicami in sobami za določene dejavnosti in drugimi
prostori služila slovenskim otrokom in njihovim vrstnikom, ki obiskujejo italijansko šolo, bo obojestransko odkrivanje literarne umetnice Šorlijeve gotovo pripomoglo tudi k boljšemu medsebojnemu spoznavanju, predvsem pa k sožitju, saj kljub prestanemu trpljenju Ljubka Šorli ni nikdar gojila nikakršne mržnje do sočloveka iz večinskega naroda in ni nikomur namenjala žal besede.
IK
Kratke
V Trevisu in Ljubljani / Spomin na hude čase Spomenik za internirance
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta bosta v nedeljo in ponedeljek, 27. in 28. januarja, v Trevisu in Ljubljani pomembni srečanji, uglašeni na trpljenje naših in drugih ljudi med drugo svetovno vojno, a tudi na osebnosti, ki so zastavile svoje moči za pomoč bližnjemu.
Inštitut za zgodovino odporništva in sodobne družbe v trevižanski krajini ISTRESCO bo v nedeljo kronal večletne pobude za ohranjanje spomina na slovenske in hrvaške žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča v predmestju Monigo z okritjem reliefa z napisom v italijanščini, slovenščini in hrvaščini pod arkadami nekdanje bolnišnice sredi mesta.
V tej bolnišnici je v letih 1942-43 umrla večina izmed okoli 200 žrtev taborišča. Med njimi je bilo kar 53 otrok. V bolnišnici pa je zagledala luč sveta tudi glavnina 45 otrok, ki so se rodili internirankam v času nesvobode.
Relief je sad natečaja med dijaki umetnostnega liceja v Trevisu, pri pobudi pa bodo sodelovali tudi dijaki znanstvenega liceja Leonarda da Vinci.
Slovesnost se bo začela ob 10.30 v tamkajšnji nekdanji cerkvi Sv. križa. Spregovorili bodo predstavniki prirediteljev, krajevnih uprav, Arhiva Republike Slovenije, diplomatsko-konzularnih zastopstev Slovenije in Hrvaške ter poveljnik vojašnice, v kateri je bilo taborišče. Napovedani so tudi nekateri slovenski nekdanji interniranci ter dijaki gimnazije v Novem mestu.
Ob 15. uri bo v priredbi občinske uprave še koncert domačega godalnega orkestra Domenico Visentin, ki ga vodi ravnatelj prej omenjenega liceja Antonio Chiarparin. Za to priložnost je na osnovi slovenskih pesmi, ki sojih po pričevanjih prepevali interniranci, orkestriral skladbo Monigo.
Milko Mikola je spregovoril o monografiji Rdeče nasilje
Zgodovinar, sociolog in poznavalec povojne represije v Sloveniji Milko Mikola je v Študijskem centru za narodno spravo spregovoril o svoji monografiji Rdeče nasilje. Poudaril je, da je Slovenija bila totalitarna država, saj z eno stranko in močno ideologijo ne bi bilo mogoče drugače, ter izpostavil okrog 100.000 žrtev komunističnega nasilja.
Represije je bilo po letu 1950 manj, medtem ko lahko komunistično nasilje med letoma 1945 in 1950 po besedah Mikole izenačimo z represijo stalinizma ali nacizma. Tudi komunistični sistem je, tako Mikola, imel koncentracijska taborišča, ki jih je tako, kot je razvidno v dokumentih, tudi imenoval.
Med hude kršitve človekovih pravic je Mikola uvrstil množične izgone prebivalstva ter zaplembe premoženja. “To ni bila nacionalizacija premoženja, kot se danes govori, saj lastniku niso dali nobene odškodnine, pač pa so ga ali obsodili ali ubili’’, je opozoril. Podčrtal je tudi politične procese komunistične oblasti, ki je prevzela kazensko sodstvo, daje obračunala s svojimi nasprotniki, ter nasilno preseljevanje ljudi in preganjanje verujočih. Ni šlo za ločitev Cerkve od države, pač pa za izločitev. Tako so preimenovali vse slovenske kraje, poimenovane po
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
S knjigo o Mušiču je poravnan moralni dolg do umetnika
svetnikih, ter pobili številne duhovnike, je povedal. Varnostno-obveščevalna služba (VOS), pozneje Ozna, je bila po besedah Mikole odgovorna za smrt 4200 civilistov. To je razvidno tudi iz depeše Edvarda Kardelja Borisu Kidriču, poslane junija 1945. V njej piše: “Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju”. Kot je pojasnil Mikola, je čiščenje pomenilo pobijanje. Delo Rdeče nasilje je izšlo konec minulega leta v redni zbirki Celjske Mohorjeve družbe 2013.
Tretja in četrta številka 66. letnika Zgodovinskega časopisa
Konec lanskega leta je na 250 straneh prišla med naročnike dvojna 3. in 4. številka 66. letnika Zgodovinskega časopisa.
V	njem je objavljenih šest znanstvenih razprav. Marina Zorman piše o ideološki in jezikovni reformi pri Hetitih v drugi polovici 13. stoletja pred Kristusom. Marko Snoj in Marc L. Greenberg pa podajata pogled jezikoslovcev najezikslovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku.
Peter Štih v razpravi o ustoličevanju koroških vojvod poskuša pokazati, kako se predstave, ki jih ima javnost o ustoličevanju koroških vojvod, razlikujejo od dejanskega stanja v zgodovinopisju. Pri tem navaja probleme izročila, razvoja in poteka omenjenega obreda kottudi njegovo razumevanje pri Slovencih.
Ameriški zgodovinar James Shedel, ki poučuje na univerzi Georgetown v VVashingtonu D. C., v svoji razpravi ugotavlja, da so sinova Marije Terezije Jožef II. in Leopold II. ter njen vnuk Franc prevzemali razsvetljenske ideje, ki so omogočale Habsburški monarhiji, da je z reformami dobila moderne državne temelje in tako preživela revolucijo leta 1848 in njej sledeče krize do prve svetovne vojne.
Senta Jaunig in Zvonka Zupanič Slavec sta avtorici izvirnega znanstvenega članka iz zgodovine medicine, v katerem pišeta o razširjenosti tuberkuloze, socialne bolezni, ki je bila med Slovenci do šestdesetih let preteklega stoletja hud družbeni problem. Skrivan Aleš Jr. z oddelka za gospodarsko zgodovino na praški ekonomski fakulteti piše o značaju in vlogi trgovine v novonastali Čehoslovaški po prvi svetovni vojni. Razprava je objavljena v angleščini s povzetkom v slovenščini.
Tudi tokratna številka Zgodovinskega časopisa prinaša več priložnostnih zapisov o nekaterih knjigah in jubilejih ter več ocen in poročil o raznih zgodovinskih publikacijah, /(mab)
Donacija dr. Mirka Cudermana Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti
V novem slovenskem zborovskem arhivu je več kot 60.000 enot zborovske literature
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) vabi na slovesno odprtje Slovenskega zborovskega arhiva, donacije dr. Mirka Cudermana Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, ki bo v ponedeljek, 28. januarja 2013, ob 15.00 v Uršulinskem samostanu v središču Ljubljane, Plečnikov trg la. Obsežna zborovska literatura, ki jo je dr. Mirko Cuderman zbiral več kot pol stoletja in obsega več kot 60.000 enot, je izjemnega pomena za slovenski in tudi širši evropski zborovski prostor. Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh zborovskega petja, ta arhiv neprecenljive vrednosti, ki bo prvič dostopen strokovni in drugi zainteresirani javnosti, pa je lahko odločilen za nadaljnji razvoj in promocijo področja.
Slovenski zborovski arhiv obsega osebno zbirko dr. Mirka Cudermana in arhiv zbora Consortium musicum, vsebuje pa slovenske posvetne in cerkvene glasbene revije, ki so izhajale v Sloveniji, slovenske oratorije, kantate, maše ter posvetne skladbe slovenskih skladateljev, zbirke večjih vokalnih opusov evropskih skladateljev, zbirke slovenskih pesnikov, iz katerih so slovenski glasbeniki črpali besedila, plošče, kasete in zgoščenke slovenske ter svetovne zborovske glasbe, domače in tuje priročnike ter sodobne skladbe evropskih skladateljev.
Slovenski zborovski arhiv bo za javnost odprt dvakrat tedensko, in sicer ob torkih med 10. in 13. uro ter ob četrtkih med 15. in 18.
uro, moč pa bo ga obiskati tudi po dogovoru. Namenjen bo študiju zborovske literature in strokovnim srečanjem. V soboto,
2.	februarja, bodo pripravili dan odprtih vrat, ko bo arhiv odprt med 10. in 13. uro.
Dr. Mirko Cuderman je v petdesetih letih aktivnega delovanja na področju ljubiteljske in kasneje poklicne zborovske glasbe dal slovenski glasbeni poustvarjalnosti neizbrisen pečat. Izjemni so njegovo znanje, glasbeni spomin, energija in muzikalnost, kar ga
uvršča v vrh evropskih zborovodij . Njegovo delo se razteza na tri področja: poustvarjalno, organizacijsko in muzikološko. V stotinah koncertov, ki jih je zasnoval tako programsko kot umetniško, je na slovenske koncertne odre postavil največja dela domače in svetovne vokalne ter vokalno-in-
strumentalne glasbene zakladnice. V programih, ki jih je pripravljal dr. Mirko Cuderman, srečamo vrsto prvih izvedb v Ljubljani in prvih izvedb nasploh. Njegova brezkompromisna zavezanost najvišjim umetniškim standardom je pripeljala do izjemnih poustvaritev, ki so navdihovale mnoge druge poustvarjalce. Njegov prispevek na področju zborovske ter vokalno-in-strumentalne glasbe je enkraten in neponovljiv. Vodil je najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: zbor ljubljanskih bogoslovcev, zbor ljubljanske stolnice, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. V zgodovino se je zapisal s svojim izjemnim opusom in bo ostal trajno zapisan kot najpomembnejši poustvarjalec slovenske zborovske glasbe na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje.
Dr. Mirko Cuderman je leta 1968 ustanovil glasbeno društvo Consortium musicum z glavnim namenom poustvarjati velika vokalno-instrumentalna dela iz domače in svetovne glasbene zakladnice in s tem obogatiti slovensko glasbeno ponudbo. Con-
sortium musicum je med zbori nekaj posebnega - v štiridesetih letih neprekinjenega delovanja ni nikoli zamenjal ne zborovodja ne programske usmeritve, poleg tega v vsem tem času ni doživel nobene resne krize, ki bi ogrozila njegov obstoj. V zboru je doslej prepevalo skoraj 400 pevcev, na več kot 400 koncertih pa je izvedel preko 600 različnih skladb, sodeloval s 40 dirigenti, kot so Riccardo Muti, Hartmut Han-chen, Uwe Gronostay, Theodor Guschlbauer, Milan Horvat, Ma-ris Jansons, Tonu Kaljuste, Ken-Ichiro Kobayashi, Vladimir Kranjčevič, Marko Letonja, George Pehlivanian in drugi, ter pel skupaj z več kot 200 solisti, kot so Francisco Araiza, Aldo Baldin, Anton Dermota, Marko Fink, Bernarda Fink Inzko, Mirjam Kalin, Marijana Lipovšek, Janez Lotrič in drugi.
Zadnjih osemnajst let zbor redno sodeluje s profesionalnimi ansambli, predvsem s Slovenskim komornim zborom in Orkestrom slovenske filharmonije, pel pa je tudi z Madžarskim državnim zborom, Državnim zborom iz Kaunasa, Komornim in mladinskim zborom RTV Slovenija, zborom SNG Opera in balet Ljubljana, mladinskim zborom Carmina Slovenica, Orkestrom Češke filharmonije, Orkestrom Zagrebške filharmonije, simfoničnima orkestroma iz Graza in Osla, Simfoničnim orkestrom Moskovske filharmonije, Simfoničnim orkestrom HRT in drugimi.
Dr. Mirko Cuderman
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je izdala monografijo o slikarju Zoranu Mušiču, naslovljeno Videnja Zorana Mušiča, ki so jo uredili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. S knjigo so nekoliko poravnali moralni dolg do umetnika svetovnega formata, ki je bil v izgnanstvu, je na predstavitvi dejal predsednik SAZU Jože Trontelj.
Predstavitve, ki je bila v dvorani SAZU v Ljubljani v sredo, 16. januarja, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi osebni prijatelj soproge pokojnega umetnika Ide Cado-rin Barbarigo. Kot je poudaril, ima tudi slovenska politika dolg do velikega umetnika, ki ga poskuša sam - tako na osebni ravni kot tudi kot politik - poravnati. Težavam, na katere so naleteli raziskovalci Mušičevega dela, po Pahorjevih besedah botruje tudi zadržan odnos Mušičeve soproge do Slovenije. Kot je poudaril, ji je tudi sam povedal, "da se stvari v Sloveniji spreminjajo”. Monografija je nastala po simpoziju Nismo poslednji, ki so ga pripravili leta 2009 ob 100. obletnici Mušičevega rojstva. Takrat so raziskovalci potrdili, da je Mušič "glasnik tistega ust-
stvu je bilo doslej po svetu že veliko napisanega, saj je slavo dosegel že v času življenja, v Sloveniji pa manj, kot bi se spodobilo, kar po njenem mnenju odslikava slovensko zgodovino in kulturno zgodovino.
Mušič (1909-2005), rojen v Bukovici pri Volčji Dragi v spodnji Vipavski dolini, je bil vse življenje emigrant. Selil se je že od ranega otroštva po Sloveniji, pozneje, ko so ga kolegi črtali s seznama slikarjev in ko se je zaradi čudnih sumov
stjo in erotizmom, je prepričan urednik.
Po besedah Puharjeve monografija prinaša za slovenske razmere nadpovprečno veliko gradiva o umetnikovem življenju. O Mušičevem slikar-
znašel pred sodiščem narodne časti, pa je emigriral v Benetke. Pozneje je živel tudi v Parizu, je še povedala Puharjeva.
Zupan, ki je velja za poznavalca Mušičevega dela, je povedal, da so avtorska besedila priznanih slovenskih in tujih piscev razvrščena v šest poglavij, dodani so še slovenska in angleška biografija, povzetki in seznam reprodukcij. Uvod k delu so prispeva-
li	tržaški pisatelj Boris Pahor, francoski poznavalec Mušiča Jean Clair in hrvaški likovni kritik Igor Zidič. Poleg omenjenih so pri monografiji s prispevki sodelovali še Tomaž Brejc, Tonko Maroevič, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt in Ivo Jevnikar. Pri delu so sodelovali prevajalci Martin Hugh Creegen, Veronika Simoniti, Klemen Jelinčič Boe-ta in Breda Ilich Klančnik. De-
lo,	ki ga je oblikoval Peter Skalar, prinaša skoraj 100 barvnih reprodukcij slikarjevih del ter več kot 30 fotografij iz slikarjevega življenja.
varjalnega duha, ki si ne dovo-
li	omejevanja ne z ideološkimi ne z etničnimi ali s kakšnimi drugimi determinantami", je povedal Grafenauer. Grafenauer je opozoril tudi na Mušičevo tragično zgodbo, ko
se je takoj po vrnitvi iz Dachaua, kamor ga je leta 1944 v Benetkah deportiral gestapo, znašel v povojni Ljubljani. Ker je preživel Dachau, se je znašel na listi sumljivih, zato je v strahu pred zaporom ali celo smrtjo pobegnil v Italijo. To ubežništvo ga je ohranilo, da se danes lahko posvečamo njegovi umetnosti, izkušenj sko povezani s Krasom, Mediteranom, z Benetkami in s Parizom na eni ter z Dachauom na drugi strani, eksistencialno pa predvsem z osebno občutljivo-
Kratke
SSG v sodelovanju z Glasbeno matico vabi v Opero SNG Ljubl[ana
Tudi Slovensko stalno gledališče bo v sodelovanju z Glasbeno matico počastilo dvestoletnico rojstva Richarda VVagnerja z odmevnim glasbenim dogodkom, ki spada v izbirni, zeleni abonmajski programski sklop SSG. V soboto, 26. januarja, bodo abonenti tega sklopa kot tudi drugi zainteresirani gledalci lahko izkoristili priložnost za ogled najnovejše koprodukcije Opere SNG Ljubljana in Cankarjevega doma, uprizoritve opere Leteči Holandec, ki bo v Veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Po letu 1984 je z zadnjo produkcijo VVagnerjevega Večnega mornarja uprizarjanje oper tega slovitega skladatelja v Sloveniji dobesedno zamrlo, zato so dogodek, ki zaznamuje začetek leta in vrhunec sezone, označili kot “prerod VVagnerja v Ljubljani”.
VVagnerjevo delo preveva silovito, neizmerno hrepenenje po ljubezni in odrešitvi nekakšnega prekletstva, dvojnost med strastno čutnostjo in vzvišeno ter čisto duhovnostjo. Ti motivi se pri njem v različicah prepletajo v operi Leteči Holandec oz. Večni mornar (1843), ki prikazuje usodo nesrečnega poveljnika fantomske ladje, obsojenega na večno blodenje in nemir, kiju lahko preseže le ljubezen brezmejno zveste ženske. Režiser Matjaž Bergerje izhodišče za svojo vsebinsko zasnovo poiskal v razmišljanjih o ozadju in sporočilnosti VVagnerjeve opere v filozofskem smislu; v iskanju odrske podobe se je odločil za abstrakcijo morja, za koncept soli. Monumentalno scenografijo, zasnoval jo je Marko Japelj, in izjemno likovno podobo kostumov po zamisli Alana Hranitelja zaokrožujejo spektakularne projekcije in uporaba čarobnih svetlobnih učinkov, ki s kristalno belino soli na odru sestavljajo scensko opremo (ta do konca zaseda vse razpoložljive možnosti največjega slovenskega odra), ter številni vrhunski izvajalci v službi veličastne uprizoritve, za katero je režiser zapisal, da mora "slediti več redom Lepote in svojo eksistenco poiskati v polju nekega drugega Absoluta”.
Koprodukcija med SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevim domom ter v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Slovenskim komornim zborom je velikopotezni projekt, pri katerem ob domačih opernih solistih, dirigentu, opernem zboru, baletnem ansamblu ter orkestru sodelujejo tudi gostujoči solisti in glasbeni vodja. V vlogi Holandca, Sente, mornarja Dalanda in lovca Erika bodo nastopili ukrajinski basbaritonist Andrej Maslakov, Maida Hundeling (nekdanja štipendistka bayreuthske Fundacije Richarda VVagnerja), prvaka ljubljanske Opere SNG Saša Čano in Branko Robinšak. Orkester bo vodil dirigent Igor Švara, sin priznanega tržaškega dirigenta, skladatelja in pedagoga Danila Švare. Izvedba je v izvirnem nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi.
Gledališče bo poskrbelo za ogled opere in tudi za avtobusni prevoz z odhodom ob 16. uri s trga Perugino z dodatnima postajama na trgu Oberdan ob 16.15 in na glavnem križišču na Opčinah ob 16.30. Predstava v Ljubljani se bo pričela ob
19.	uri. Rezervacija avtobusa in predhodni nakup vstopnic sta obvezna za abonente in za gledalce izven abonmaja. Abonenti Zelenega sklopa imajo pravico do brezplačnega avtobusnega prevoza, za vse ostale zainteresirane pa je na voljo izjemno ugodna ponudba, saj vsaka vstopnica stane 30 evrov, vključno s prevozom.
Prefektinja Francesca Adelaide Garufi gostja na dolinslcem županstvu
V	sredo, 16. januarja, je bila na dolinskem županstvu v gosteh nova vladna komisarka in tržaška prefektinja Francesca
Fulvia Premolin (foto IG)
Adelaide Garufi. Sprejel jo je občinski odbor z dolinsko županjo Fulvio Premolin na čelu, kije sogovornici predstavila značilnosti dolinske občine. Županja je prefektinji Garufijevi prikazala tudi nekatere težave, ki so vezane na delovanje občine, začenši s pomanjkanjem dvojezičnega generalnega tajnika, ki ga preprosto ni. Obenem pakt o stabilnosti onemogoča zaposlovanje novega osebja, kar dodatno bremeni občinske strukture, ki se spoprijemajo z novimi zadolžitvami. Prefektinja je za rešitev omenjenih težav zagotovila svojo podporo.
Božični koncert v stolnici sv. Justa
Dogodek z edinstvenim pomenom, ki ga potrjuje odziv občinstva
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
OPZ Vesela pomlad (foto Z. Vidau)
MePZ Lojze Bratuž (foto Z. Vidau)
DVS Vesela pomlad (foto Z. Vidau)
OMagnum Mysterium je naslov, ki ga je Zveza cerkvenih pevskih zborov izbrala za svoje 50. glasbeno razmišljanje o božični skrivnosti v stolnici svetega Justa v Trstu. Ko se je ta tradicija pričela leta 1963, je imelo prirejanje koncertov božičnih pesmi bistveno skromnejšo razsežnost. Pobuda, ki je vidno povezovala Slovence v Trstu in za katero so mnogi skladatelji napisali nove pesmi, je zato postala unikatni dogodek in spodbudni vzor. Tudi danes, ko nešteto božičnih koncertov in revij olepša praznični čas, je ta koncert ohranil edinstveni pomen, ki ga potrjuje tudi odziv občinstva. Med osebami, ki so imele največje zasluge za razvoj teh trdnih korenin, je bil zagotovo nekdanji predsednik ZCPZ Zorko Harej, katerega se je v priložnostnem pozdravu spomnil sedanji predsednik Marko Tavčar, ki si je s sodelavci zamislil večer v znamenju povezovanja različnih kulturnih in glasbenih sredin.
V	programu so bila zastopana društva, ki so včlanjena
v	Zvezo, solopevci, ki izhajajo iz kriške Operne akademije, a so tudi povezani z dejavnostjo cerkvenih zborov in tržaških društev, kot tudi gostje iz goriške Zveze slovenske katoliške prosvete. Opensko pevsko društvo Vesela pomlad je imelo pomemben delež pri oblikovanju letošnjega programa z nastopom najmlajših protagonistov. Pevci otroškega zbora so pod vodstvom Gorana Ruzzierja
podali nežne vtise dveh pesmic, ki ju je družila pesniška vezna nit, saj sta bili uglasbitvi verzov pesnic Zore Saksida in Ljubke Šorli.
Zborovodkinja Andreja Štucin je za pevke mlajše vokalne skupine istega društva izbrala živahni in prisrčni "angelski" pesmi:	veseli
glas, ki vabi pastirje k čaščenju v ljudski pesmi Kaj se vam zdi, tokrat v všečni priredbi Tomaža Habeta, in Pesem angela v uglasbitvi
ga zaklada melodij, pri katerem navadno upoštevajo predvsem ameriško klasično, pop in črnsko duhovno tradicijo. Sopranistka
priljubljenega Johna Rutterja. Božični repertoar je hvaležno bogat na vseh področjih in tudi solisti lahko črpajo iz neskončne-
Mojca Milič in basbaritonist Goran Ruzzier pa sta pokazala, da obstajajo tudi manj "popularne", a zanimive alternative, ki jih lahko najdemo v slovenski literaturi. Miliče-
vi	je bila zaupana umetna usmeritev s kraško božično impresijo Brede Šček, Li-povškovo koncertno uspevanko in spevno Tomče-vo pesmijo, Ruz-zierju pa Vrem-šakove priredbe neposredno sporočilnih ljudskih pesmi.
Skrbno sestavljen
koncertni program je zaznamoval tudi daljši nastop mešanega zbora Lojze Bratuž iz Gorice, s katerim je zborovodja Bogdan Kralj skušal zaobjeti čim širši in priložnosti primeren razpon glasbenih vsebin. V ta namen je izbral nekaj mednarodnih "standardov" od renesanse do sodobnosti, sklop pesmi domačih, tržaških in goriških avtorjev ter finale v znamenju slovenskih,	priljubljenih
klasikov. Pevci so začeli z renesančnim razkošjem Gallusove Resonet in laudibus za dva zbora, nato so svoje mednarodno božično	potovanje
zaokrožili s kronološkim zaporedjem, ki je skozi Rusijo zgodnjega 20. stoletja s skladbo Bogorodice Devo Sergeja Rachmaninova nazadnje doseglo harmonske sugestije živečega Mortena Lauridsena. Zbor Bratuž premore precej široko barvno paleto, ki pa je ni dovolj razprostrl v tem uvodu a cappel-la. Svojo izraznost je bolj prepričljivo vlil v prikaz različnih glasbenih govoric Bratuža, Jerici-ja, Harej a in Daneva kot tudi v obče znani pesmi Rajske strune in Že počiva vsa narava. Verjetno so ju tudi poslušalci tiho zapeli v pričakovanju sklepne, tradicionalne skupne izvedbe pesmi Sveta noč, ko so se vsi pridružili nastopajočim v vsakoletnem pozdravu ob koncu božičnih praznikov.
PAL
Mladi so odsev staršev!
Predavanje v organizaciji openske župnije
Finžgarjev dom (Mari-janišče) na Opčinah je v letošnji sezoni že četrtič odprl vrata dr. Jožetu Bajzeku, ki ga v našo sredino vabi openska župnija. Pred nedavnim smo se starši in vzgojitelji zbrali ob temi Mladi. Kdo so, kako so.
Po uvodnih besedah g. Antona Bedenčiča je gostujoči predavatelj zakoličil debato v časovne koordinate. Od kod prihajajo, kdo so in kam gredo: to so ključna oporišča za gotovost človeka v življenju, pravi. V kriznem obdobju, ko se mladi sprašujemo, kako naprej, nam Bajzek ponuja četverico časovnih interpretacij. Krščanstvo deluje na principih greh-odrešenj e-zveličanj e, znanost se utemeljuje preko triade nevednost-znanje-napredek, marksizem razlaga razvoj preko stopenj izkoriščanje-revolucija-pravičnost, freudizem pa preko faz trauma-analiza-ozdravitev.
Če cilja v prihodnosti ni, nas morda čakata samo propad, tema, a s svojo ustvarjalno močjo lahko marsikaj spremenimo na bolje.
Vodja prijetnega večera v Finžgar j evem domu je prikazal nekaj temeljnih potez današnje mladine. To so otroci brez otroštva, kot npr. slavna pop pevka Britney Spears. Ko so vse informacije in ugodje na razpolago, ko je vse vsem na razpolago, obstaja nevarnost, da se otrokom odvzamejo značilnosti prvega življenjskega obdobja. Vzgojni proces zorenja negativno določa tudi pomanjkanje očeta in učiteljev, saj morajo malčki nujno interagirati
in	ponotranjiti
določene norme. Taki otroci so kot razbito zrcalo, določajo jih mnoge, raznovrstne pripadnosti in identitete, tako da se lahko nazadnje vprašamo: koga ugledajo v zrcalu? Michael Jackson je primer razbitja enot-
nosti življenjske zgodbe kot celote. Mladi so tujci doma, brez zgodovinskega spomina (nekoč je njihovo zgodbo predstavljal
osebni dnevnik). Bajzek je spregovoril o deklici, ki je rekla: "Želela sem si starše, dali so mi igrače". Če mladi nimajo svobodnega okolja doma, morajo pač nekje živeti - kje drugje kot v računalniku? To je digitalna generacija, ki ne potrebuje več knjig z navodili.
Mladi so, je dejal gost, drugačna generacija, nič boljša, nič slabša. Potreba po medgeneracijskem stiku ni bila nikdar tako konkretna. Na mladih svet stoji, se reče, na kom pa stojijo mladi? Odgovor in odgovornost je na odraslih, ki se morajo truditi v razumevanju in iskanju skupnih, novih poti z zanamci. Otroci so namreč odsev staršev in niso prišli z drugega planeta.
Peto srečanje bo na sporedu v petek, 15. februarja, ob 20. uri.
Jernej Šček
NOVI
IMI!H Relikvije sv. Bernardke v cerkvi sv. Jerneja
Gospodova volja je prebivala v njenem srcu
Openska župnijska cerkev sv. Jerneja je bila v torek, 15. januarja 2013, polna vernikov, ki so se z molitvijo zbrali ob spominu na sv. Bernardko Lurško. Pred glavnim oltarjem v prezbiteriju je bil namreč relik-varij s svetinjami francoske svetnice, ki so bile prej razstavljene v tržaški cerkvi Novega svetega Antona in v nekaterih drugih mestnih cerkvah, tudi v tržaškem zaporu.
Lik sv. Bernardke je v zgodovini katoliške Cerkve priljubljen zlasti zato, ker se v njej zrcali predanost vernikov Materi Božji. To je prišlo docela do izraza na Opčinah, ko so verniki ob molitvenem čaščenju zatopljeno poslušali zgodovinski oris lika sv. Bernardke, ki ga je podal domači duhovnik g. Franc Pohajač.
Bernardka Soubirous se je rodila leta 1844 v Lurdu kot najstarejša izmed šestih otrok mlinarja brez stalnega zaslužka. Družina je živela v veliki revščini. Bernardka je bila bolehna in je večkrat živela pri tujih ljudeh. Ko ji je bilo štirinajst let, je imela v votlini massa-bielske pečine v času od 11. februarja do 16. julija 1858 osemnajst prikazovanj. Marija se ji je prvič prikazala, ko je nekega mrzlega februarskega dne s sestro Tončko
in sosedovo Ivanko nabirala suhljad. Ob prikazovanjih je 'neznana gospa' govorila Bernardki: "Obljubim ti, da te bom naredila srečno ne na tem svetu, temveč na
je Bernardka morala veliko trpeti, predvsem zaradi neštetih ljudi, ki so se imeli za poklicane, da jo smejo o vseh videnjih natančno izpraševati; mnogi med njimi so
iiiff i
* M
Foto Kroma
onem", in spet: "Moli za grešnike"! - "Pokora, pokora, pokora"! "Pojdi k studencu, pij in umij se"! Ker ni vedela, kje je ta studenec, ji je Marija pokazala, naj gre v votlini na levo stran. Tam je začela kopati in pritekla je voda. Šele 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja, ji je "neznana gospa" razkrila svojo identiteto: "Jaz sem Brezmadežno spočetje". V prvih letih po Marijinem prikazovanju
poskušali odkriti "prevaro". Ona je vedno odgovarjala mirno, stvarno, jasno in prepričljivo. Njena velika želja je bila, da bi se skrila. Sprejeli so jo v samostan v daljnem Neversu. Tu je prav tako veliko pretrpela. Predstojnica in voditeljica novink sta se bali, da bi bila Bernardka zaradi prikazovanj domišljava, zato sta jo pogosto poniževali. Umrla je 16. aprila leta 1879. Njeno truplo je ostalo
nestrohnjeno. Leta 1925 je bila razglašena za blaženo, leta 1933 pa za svetnico.
Paul Claudel v svoji knjigi Skrivnost Lurda pravi, da lurški čudeži pomenijo povezanost med srednjim vekom in sedanjostjo, posredujejo nam nekakšno duhovno zamenjavo med tistimi časi, ko so ljudje imeli še pravo, lahko rečemo, preprosto vero, in med našim stoletjem, ki vse preveč veruje v neomejene možnosti napredka in je ves napuhnjen zaradi svojih velikih uspehov v znanosti in tehniki.
In ravno na tem prepričanju je slonela homilija, ki jo je škofov vikar za Slovence g. Tone Bedenčič imel med slavnostnim bogoslužjem, ki je sledilo molitvenemu obredu. G. Bedenčič je izhajal iz samega lika sv. Bernardke, ki ji je srečanje z Božjo Materjo razjasnilo obličje. Prav tako naj bo njena izkušnja tudi današnjim vernikom v spodbudo, da Jezusa Kristusa sprejmejo vase in da se na njihovem obličju prepozna, kako Gospodova volja prebiva v njihovih srcih. Openski verniki so med molitvenim trenutkom in med slovesnim bogoslužjem izpričevali svojo vero tudi s petjem celotnega besedila izvirne lurške pesmi, ki obsega 28 kitic. Iz o-penske cerkve so nato relikvije nesli v cerkev na Vejno.
IG
Obvestila
Društvo Finžgarjev dom vabi na drugo predavanje iz ciklusa o kakovostnih odnosih v družbi in družini z naslovom Znati vpravljati in razumeti lastna čustva in čustva drugih. Predaval bo mag. psiholog Silvo Šinkovec. V četrtek, 24. januarja, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Društvo Rojanski Marijin dom vabi na projekcijo diapozitivov Potovanje po Sveti deželi. O lepotah krajev in o doživetjih na škofijskem romanju bo govorila gospa Ida Klarič. Sodeluje flavtistka Sara Bembi. V nedeljo, 27. januarja, ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29).
Spomladno in poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Sardinija, 7 dni, od 22. do 28. aprila 2013 (vpisovanje do konca meseca februarja), in Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013 (vpisovanje najkasneje do konca meseca marca). Spored
in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu. Po poklicu sem ekonomist. Z veseljem bi nudila pomoč pri pisarniških delih za začetek tudi po 4 ure. Kličite na tel. 0038641529652.
Po poklicu sem ekonomist. Iščem delo kot pomoč pri pisarniških opravilih. Lahko nekaj ur dnevno, po pogodbi. Kličite	na	tel.
0038640606915.
Darovi
V hvaležen spomin na starše darujeta Nada in Uča Gašperšič 200 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu.
V bfaq spomin
Tri leta je že minilo, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Zorko Harej. Z neizmerno ljubeznijo v srcu in hvaležnostjo, za vse, kar nam je podaril v življenju, ga ohranjata v živem spominu žena Neli in sin Marko.
ZAHVALA
Ob koncu niza radijskih oddaj o Jožetu Peterlinu se zahvaljujemo vsem pričevalcem, ki so v intervjujih orisali Peterlinovo osebnost in delo ter s tem bistveno prispevali k uspehu oddaj.
RADIJSKI ODER IN AVTORICA NIZA, LUČKA SUSIČ
immi Praznovanje zavetnika sv. Antona
Vera je "lepa beseda na ustih, resnica v srcu in konkretno dobro delo"
Foto IG
Svetniki so zaradi svojega življenja tako ali drugače zgled za vernike, ki ob teh vzornikih najdejo moč, da svoje življenje kljub vsem težavam in osebnim hibam venomer vz-
V	cerkvici sv. Janeza Krstnika v Boljuncu je bil v soboto, 12. januarja, na vrsti božični koncert. V imenu Mladinskega doma Boljunec je številne prisotne, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, pozdravila mlada napovedovalka Jasmina Gruden in se zahvalila Slovenski prosveti, ki jim vsako leto omogoča to glasbeno srečanje.
Domači župnik Jože Špeh je v priložnostnem govoru poudaril pomembno misel o miru, ki ga dejansko nikoli ni bilo in ga niti ne bo. Župnik je dejal, da kaže človek navzven to, kar ima v sebi. Če je torej človek v sebi razklan, bo to tudi delil z drugimi. Zakaj pa je človek nemiren? Ker
porejajo z Božjo voljo. Nedvomno je na oboku častnih mož krščanstva sv. Anton tisti, ki je zaradi svoje zglednosti še kako v pomoč zlasti sodobnemu človeku, ki mu vrvež današnjega
se ne čuti uresničenega, je enigma samega sebe in ne ve, kdo je. Ključ tega je transcendenca in odnos, ki ga ima človek z Bogom. Človek prenaša ta nemir srca na bližnjega. Zato se mora vsakdo vprašati za vzrok nemirnosti. Če si znamo na to odgovoriti in rešiti, je dejal g. Špeh, bomo to ponesli naprej, ker smo družbena bitja.
Po nagovoru g. Špeha je nastopil osrednji del s koncertom zbora Anakrousis, ki ga vodi prof. Mau-rizio Marchesich. Ime zbora pomeni poudarek na lahki dobi oz. predtakt, delovati pa so začeli pred štirimi leti na popoldanskih delavnicah na nižji srednji šoli z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. Leta 2011
sveta črpa življenjski mozeg in ga oddaljuje od samega sebe in Boga. Zato je g. Ivo Miklavc v homiliji na dan farnega zavetnika v Borštu v četrtek, 17. januarja, lik sv. Antona razčlenil z namenom, da bi verniki lahko globlje zrli v svojo vero in presodili, ali se njihovo življenje ujema z Gospodovimi pričakovanji.
Mar ni odrekanje zemeljskim dobrinam služilo Antonovi potrebi, da zavrne družinsko bogastvo in da se v odmaknjenem puščavniškem življenju tesneje poveže z Bogom? To je lahko počel le zato, ker je v tem samotnem okolju navezal tesnejšo nit s samim seboj. Šele nato je bil pripravljen deliti svoja izkustva s svetom, z ljudmi. G. Miklavec se je zato vprašal, v kakšnem okolju
je zbor Anakrousis začel delovati izven šole, lani pa so ustanovili društvo z istim imenom, ki pod okriljem gospodarske zadruge Skala iz Gropade podpira zbor. Angažiranost mladih pevk in pevcev je opazna, saj z njihovih obrazov vejeta optimizem in dobra volja. O njihovi ubranosti pa pričajo tudi številne nagrade, ki so si jih prislužili v pičlih treh letih delovanja, kot npr. srebrno in zlato priznanje na tekmovanju Zlata grla v Gorici ter prvo absolutno mesto na tekmovanju v umbrijskem mestu Citta' di Castello. Posneli so tudi zgoščenko.
Kot so se poslušalci lahko prepričali v boljunški cerkvi, izvaja skupina skladbe različnih glasbenih zvrsti, od gospela, chansona in popa do tanga in evergreenov. Najprej so zapeli pesem Miroslava Košute Dežela iz sonca in morja, ki jo je uglasbil Maurizio Marchesich. Sledile so ji Afričan Alleluia Jaya Althousa
živi danes človek: " mo namreč v 'ekspresnih družinah', ko se njeni člani ob vrnitvi domov takoj zatopijo v virtualne	svetove
tehnoloških pripomočkov in tako preživljajo večji del svojega življenja". Tako se naša družba čedalje bolj šibi, bogastvo je postavljeno na prvo mesto, ulični protesti, zlasti v Sloveniji, pa odražajo nesposobnost ljudi za pogajanja in delo. Po zgledu sv. Antona se tudi mi otresimo zavajajočih siren vsakdana in se podajmo v družbo in jo poskusimo preosnovati na trajnih krščanskih vrlinah.
G. Miklavec se je navezal na osmino za edinost kristjanov, ki se je začela dan po praznovanju zavetnika sv. Antona. "Kristjani smo poklicani, da oblikujemo našo skupno jutrišnjo pot", da najdemo tisto točko v naših srcih, kjer se sovraštvo, preganjanje in ostalo hudodelstvo razblinijo. "Le tako bomo udejanjili
in Ne čakaj na maj Frana Milčinskega Ježka v priredbi Nade Žgur. Zbor sestavlja štirinajst mladih pevk in šest pevcev, ki z ubranim in živim petjem prepričajo vsakogar; posredujejo mu energijo in dobro voljo. Spored se je nadaljeval s pesmijo I sing, you sing Andersa Endenrotha, Dindirin avtorja Rutha Morrisa Greyja, I wish you long Charlesa Treneta, Lullabye Billyija Joela in Torpedo Blue Giorgia Gaberja.
Ob koncu čudovitega večera so pevci ogreli srca številnega občinstva s pesmimi Over the rain-bow v priredbi Marka Haysa, Zelena dežela v priredbi Andraža Slakana, Will you be there Michaela Jacksona v priredbi Jaya Althousa, Božično drevce (nemška božična) in z narodnim spiri-tualom Christmas glory Hallelu-jah v priredbi Toma Fettkeja in Thomasa Grassija. Nazadnje so zapeli še pesem Oh happy day avtorja Edvvina Havvkinsa, v priredbi Marka Haysa.
Metka Šinigoj
Božjo voljo po miru". Dejanski prikaz krščanske edinosti je bilo v cerkvi sv. Antona mogoče občutiti ob petju zbora, ki so ga sestavljali domači pevci in pevci iz Boljunca: obhajilo pa sta spremljali Kristina Visintin na klavirju in Neža Petaros na flavti. Ta 'skupni' pevski dogodek je dušni pastir iz Boršta g. Jože Špeh pozdravil na začetku slavnostnega bogoslužja. Z njim se je še kako strinjal g. Miklavec, ki je svoje razmišljanje sklenil z ugotovitvijo, da je vera "lepa beseda na ustih, resnica v srcu in konkretno dobro delo". V
soboto, 19. januarja, pa sta župnijska skupnost iz Boršta ter SKD Slovenec priredila v srenjski hiši kulturni večer; na sporedu sta bila koncert MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca in nastop dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki je uprizorila komedijo neznanega srednjeveškega avtorja z naslovom Burka o jezičnem dohtarju v režiji Sergeja Verča. Na nedeljo pa je bil na vrsti božični koncert MePZ F. Venturini od Domja pod vodstvom dirigentke Cinzie Sancin.
IG
Skedenj
Molitveno srečanje za edinost kristjanov
Dejanski pomen in sporočilnost ekumenskega dialoga sta prišla do izraza v soboto, 19. januarja, v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju, ko je bilo molitveno srečanje za slovenske vernike v sklopu pobud molitvenega tedna za edinost kristjanov. Ekumenskega molitvenega srečanja, ki se dogaja že več kot sto let in na katerem udeleženci iščejo način zbliževanja v čaščenju in oznanjanju Božje besede, so se ob škedenjskem župniku Carlu Gamberoniju in domačem dušnem pastirju g. Dušanu Jakominu udeležili škofov vikar za kulturna vprašanja Ettore Malnatti, srbsko pravoslavni pop Raško Radovič in evangeličanski pastor Dieter Kampen, ob prisotnosti koordinatorja mednarodnega medverskega gibanja Claudia Caramie.
G. Dušan Jakomin (foto IG)
V cerkvici sv.Janeza Krstnika v Boljuncu
Božični koncert v izvedbi zbora Anakrousis
Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica
Veselo potepanje po Ptuju in okolici
Radoživo vzdušje in vonjave po moštu, ki se spreminja v vino, so le še sladek spomin, pa se vseeno za hip povrnimo v dni okoli sv. Martina, ko je v kleteh in zidanicah še posebno veselo.
Po dolgoletni, ustaljeni navadi je Martinovo ozračje zvabilo na dvodnevni izlet po Sloveniji člane Slovenskega zdravniškega društva, ki združuje zdravnike in lekarnarje iz Tržaške in Goriške pod zavzetim, že tridesetletnim vodstvom predsednika dr. Rafka Dolharja, kateremu kot desna roka stoji zmeraj ob strani ustrežljiva tajnica dr. Elvira Kalc Feri. Potovanje je kot vselej skrbno pripravila gospa Vlasta Žvab iz agencije adriatica. net, a žal zaradi poškodbe sama ni mogla spremljati izletnike na ogled Ptuja in njegove slikovite okolice.
V	vremensko bolj muhastem sobotnem jutru, 10. novembra 2012, so odpotovali z Opčin z avtobusom, ki ga je vozil spretno in varno zanesljivi šofer Tomo. Na poti proti cilju so bile Trojane s svojimi slovitimi krofi preveč privlačne, da bi jih kar obš-
li.	Zato je bil postanek samoumeven.
Lepa pokrajina, ki umirja dušo, jih je spremljala do Ptuja, kjer so se nastanili v Grand Hotelu Pri-mus s štirimi zvezdicami, ki spada v sklop hotelskih ponudb Sava, največjega turističnega podjetja v Sloveniji. Tu so jih sprejeli s kozarčkom žlahtne kapljice v rimskem duhu, saj hotel nosi ime po slavnem vojskovodju Marku An-toniju Primusu, ki je bil na čelu legije Gemina XIII; le ta je taborila na Ptujskem pred 2000 leti. Poletne rimske igre, pri katerih se Terme Ptuj in okolica spreme-
nijo v rimsko naselbino, spominjajo na ta čas. Tržaški in go-riški gostje so se ves popoldan "crkljali" v objemu termalne vode, ki je še posebno primerna pri revmatičnih obolenjih, pa tudi pri okrevanju po operacijah na gibalnem sistemu. Terme Ptuj se ponašajo z velikim Termalnim parkom, ki obsega 4.200 kvadratnih metrov površine in ima največji sistem vodnih drč v Sloveniji. To vodno zabavišče oživi poleti, ko tu uživajo vsi tisti, ki se prepuščajo	adrenalskim
občutkom.
Na obvezno Martinovo večerjo s tipičnimi štajerskimi dobrotami, med katere spadajo pečena raca, rdeče zelje, mlinci, gibanica ..., so se "zamejski gostje" odpeljali malce ven iz mesta na izletniško vinogradniško kmetijo Lovrenc, obdano z vinogradi. Tu v zelo prijaznem okolju lahko prenoči enajst gostov, saj razpolaga kmetija s sobami, od katerih ima ena
starinsko opremo; postelja je stara 200 let, na njej naj bi prespala tudi Marija Terezija. Pred dvema letoma so zgradili prizidek, kar veliko dvorano, krito z rženo slamo, da bi domačija pridobila pristen nekdanji videz. Pod streho imajo urejen hišni muzej z najrazličnejšimi predmeti. Na kmetiji pridelajo petnajst sort vina,
ukvarjajo se tudi z govedorejo in prašičerejo, pa še s poljedelstvom za domačo rabo. Izletniki so se pozabavali v družbi dveh šaljivih muzikantov, dveh Martinov iz Voličina, in seveda razigrano zaplesali ter doživeli krst novega vina. Naslednji dan, na Martinovo nedeljo, 11. novembra, jih je izredno zgovorna in ljubezniva vodička Sonja Brlek Krajnc vodila po Ptuju na odkrivanje lepot tega najstarejšega mesta v Sloveniji, ki leži v središču Spodnjega Podravja v Panonski nižini in ga obdajajo Slovenske gorice, Haloze in Dravsko ter Ptujsko polje. To je edino slovensko mesto s skoraj v celoti ohranjenim srednjeveškim jedrom. Mesto je bilo naseljeno že v mlajši kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila utrdba Poetovio. Srednjeveški del se oklepa vznožja Grajskega griča. Preko Ptuja je potekal zelo po-
memben zgdovinski prehod čez Dravo, kjer je vodila trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem, imenovana Jantarna pot. V dolgi zgodovinski dobi je Ptuj doživel marsikaj: keltsko dobo, rimsko obdobje, opustošenje Hunov, prihod Slovanov (569-590), frankovsko oblast, 1. 811 je bila Drava določena za mejo
med Salzburško nadškofijo in Oglejskim patriarhatom, 1. 1147 je salzburški nadškof Konrad na novo pozidal grad na Grajskem griču, v trinajstem stoletju pa je mesto imelo že vse pomembne zgradbe, grad, dominikanski sa-
mostan, (1230) Zgornji dvor... Okoli 1. 1250 je dobil Ptuj status mesta. Pod Madžari je bil v letih 1479-90, nato pa pod Habsburžani. Predolgo bi bilo naštevanje vsega, kar je vedoželjnim izletnikom iz zamejstva pokazala (med drugim tudi proštijsko cerkev sv. Jurija, Orfejev spomenik na Slovenskem trgu, znamenit več kot štiri metre visok rimski nagrobnik iz drugega stoletja, ki je bil v srednjem veku sramotilni steber, Mestno gledališče) in pripovedovala vodička Sonja, ko so se sprehajali po slikovitem mestnem jedru in se pri tem tudi radovedno ozirali proti mestni hiši, iz katere so stopali princi in vinske kraljice; videli pa so tudi obhod rimske legije in ostali pre-dokus slovitega ptujskega pusta, ki se nekako začenja že na Martinovo, vrhunec pa doseže s ku-rentovanjem z očarljivimi, pa tudi skrivnostnimi kurenti v pustnem času.
Izletniki so se težko ločili od ptujskih lepot in se z avtobusom odpeljali v občino Sakušak pri
Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah), kjer se je 1. 1862 rodil Janez Puh, ki se je izučil za ključavničarja in je po izpopolnjevanju na Ptuju in v Mariboru ter Radgoni odšel po svetu. Preko Dunaja je šel v Nemčijo. L.
1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Pri mojstru Luschnei-derju je popravljal neudobna in nevarna kolesa, za katera je potem napravil različne izboljšave. L. 1889 je ustanovil svojo delavnico in podjetje ter izdelal kolo Styria. To je doseglo na mednarodnih dirkah velike uspehe in zmagalo celo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. L. 1899 sta kolesarski tovarnar VVerner in Puh ustanovila tovarno Erste Steiermarkrische Fahrradfabrik Johann Puch, A. C. Njegova ino-vatorska pot se je strmo dvigala ob prvem motornem kolesu, ob patentiranju naprave za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih, z izdelavo prvega avtomobila itd. L. 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. L. 1914 se je končala njegova ustvarjalno zelo plodovita življenjska pot. Pokopan je v Gradcu. O izumitelju in tovarnarju Janezu Puhu, ki je prvi na svetu izdelal bicikel z enako velikima kolesoma in razvil 21 tipov avtomobilov, so izletniki več izvedeli v Juršincih ob ogledu rekonstruirane rojstne hiše, cimprače, s
slamnato streho, preurejene v muzej. V njej vrtijo tudi dokumentarni film o Puhovem življenju, polnem inovatorskega vrenja. Predolgo se o tem domačem izumitelju, ki je odšel v svet in postal slaven, ni v domačem kraju nič govorilo, celo njegova restavrirana rojstna hiša komu ni prijala, saj so jo dvakrat zajeli zublji podtaknjenega ognja. Sedaj pa njegov spomin goji društvo, ki nosi njegovo ime, nanj opozarjajo vsakoletno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob njegovem rojstnem dnevu in še drugi dogodki.
Klopotanje in drdranje velikanskega klopotca na bližnji domačiji je zbudilo tudi želodce zvedavih popotnikov, ki so že močno občutili uro kosila. Dočakali so ga v prijetnem okolju vinorodnih Slovenskih goric v vasi Goča-va v Štajerski hiši kulinarike ŠIK. Pot jih je nato vodila še do vasi Zavrh na ekološko kmetijo Šu-man, katere vinogradniška tradicija sega v 14. stoletje. Tu je gospodar Radovan Šuman ob degustaciji predstavil svoja odlična vina, ki jih na naravi prijazen način prideluje iz kakih sedemdesetih različnih sort.
Ob veselih obrazih, s katerih je bilo razbrati zadovoljstvo ob tako dobro pripravljenem izletu, se je potepanje po Štajerski na ptujskem koncu končalo. Med vožnjo domov se je ob nepogrešljivi "prvi pomoči" dr. Mirana Dolharja, ki se zelo prileže po slastnih kosilih, dr. Marjan Spetič zahvalil žal odsotni gospe Vlasti, ker je z izbiro krajev omogočila odkritje delčka naše lepe Slovenije in novih, prijaznih štajerskih ljudi. Zahvala je šla tudi šoferju Tomu za varno vožnjo. Hudomušna pripomba pa je letela na SZD, ki je očitno zelo zdravo, saj so včasih Miranovi "leki" skoraj pošli že pri Trojanah!
Iva Koršič
Evropska unija skozi zgodovino v prihodnost
Namesto konca sveta potrebujemo
nov začetek
Po vojnah, ki so pretresle Evropo v 20. stoletju, se je z namenom vzpostavitve miru združilo šest evropskih držav. Vzpostavili so entiteto, ki naj bi pripomogla ohranjati mir v povojnih kriznih letih. Kasneje je iz tega nastala Evropska unija (EU). Ze na začetku so se začele debate o nadaljnji strukturi te entitete. Po 60 letih integracij se še vedno sprašujemo, kaj je Evropa, kaj EU in v katero smer se mora (ta) razvijati?
Meje med državami v Evropi so se že velikokrat spremenile. Ravno tako so se spremenile entitete, ki so upravljale na tem območju. Imeli smo imperije, aktualne nacionalne države. V zadnjih šestdesetih letih se je pojavila EU. Pogovori o njenem nadaljnjem razvoju vodijo v različno smer; pravzaprav se razlikujejo že mnenja o obstoječem stanju Unije. Vsi se strinjajo, da EU ni ne mednarodna organizacija ne država. Se pravi 'nekaj vmes', nihče pa ne ve, kaj natančno je. Na enega izmed možnih razvojev je septembra 2012 opozoril predsednik Evropske komisije Josč Manuel Barroso. V govoru pred Evropskim parla-
mentom v Strasbourgu je podčrtal pomen učinkovite ekonomije in monetarne unije ter izrazil potrebo po usklajeni politični uniji. Povedal je, da se EU mora razvijati v smeri 'federacije nacionalnih držav', tj. v zvezo držav, ki del svojih suverenih pravic predajo nadnacionalnim institucijam. Torej, nacionalna država ne bi bila 'ukinjena', kot se mnogi bojijo. Navsezadnje je geslo EU 'Z-druženi v raznolikosti'. Z združitvijo bi Evropa bila večja in bolj slišana v mednarodni skupnosti. Nastopa čas, ko v ospredje prihajajo večja gospodarstva, in če Evropa želi ostati konkurenčna, mora sodelovati. Raznolikost pa bi ohranjala različne kulture in narode, ki EU delajo tako posebno. Zaradi nacionalizma so se v polpretekli evropski zgodovini dogajale grozote. Integracije so pomembne ravno zato, ker države pripeljejo k sodelovanju in prispevajo k miru. Na podlagi tega in zaradi tega je leta 2012 EU dobila Nobe-
lovo nagrado za mir.
Po drugi svetovni vojni se je pokazala potreba po miru in ponovni ureditvi Evrope. Zahodne države so si prizadevale za mir in demokracijo. Prvi vidnejši politik, ki je klical po 'Združenih
državah Evrope' je bil Winston Churchill. Vzpostaviti je želel sodelovanje med evropskimi državami. Prvi odgovor na to je bila ustanovitev Sveta Evrope leta 1949. A cilj le-tega nista politična
unija in ukvarjanje s področjem varnosti in obrambe, ampak krepitev demokratičnih načel in po-vezovanje med članicami. Prvi korak v vzpostavitvi EU je bila ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). S tem so vzpostavili sodelovanje med Nemčijo in Francijo, ki sta znani po svoji tekmovalni in vojaški zgodovini. Eden izmed pobudnikov ESPJ je bil Robert Schu-man. Bil je iz pokrajine Alzacija-Lorena na nemško-francoski meji, zato je toliko bolj razumel
pomen sodelovanja. Z Jeanom Monnetom sta leta 1950 pripravila Schumanov načrt, v katerem sta predlagala skupen nadzor nad premogom in jeklom. Dan dogodka, 9. maj, je postal dan
Evrope, saj to velja za začetek EU. Italija, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg so tako leta 1951 ustanovile ESPJ. Leta 1957 so iste države ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost. Prišlo je do prostotrgovinskega območja med državami članicami. Leta 1986 je Enotni evropski akt predvideval vzpostavitev skupnega trga, kar je pripeljalo do prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in delovne sile, po čemer je EU še danes prepoznavna. Nato smo dobili skupno valuto. Vprašanje je, kako naj poteka razvoj EU naprej. Kako naj se spopade s pomanjkljivostmi, ki jih, glede na to, da je EU entiteta v nastajanju, ni malo.
S tesnejšim sodelovanjem bi na političnem področju lahko omogočili enotno, hkrati pa bolj učinkovito vladanje oz. upravljanje. Seveda je to tesno povezano z evropsko identiteto in vprašanjem, kaj EU sploh je. Združevanje temelji na skupnih zgodovinskih in kulturnih značilnostih. Tu se pojavi vprašanje, ali smo se Evropejci sposobni povezati na višjem nivoju, ki ne temelji zgolj na pogodbi, ki so jo vlade podpisale. Iskanje skupnih značilnosti in vrednot je pogoj za federacijo. To pa ne pomeni, da bi se vsi narodi zlili v enega - evropskega. Pomeni le, da bi se poleg 'Slovenec sem', predstavil še kot Evropejec, kar smo zaradi majhnosti pogo-
sto že sedaj primorani. A to bi storili prostovoljno, ker pripadamo večji entiteti, katere se ne sramujemo.
Ob današnjih protestih se govori, da ljudje niso zadovoljni s sistemom, v katerem živijo. Da sicer ne vedo, kaj jih moti, imajo pa ti protesti globlji pomen. Morda pa je upravljanje iz EU alternativa, ki si jo ljudje želijo, pa se tega ne zavedajo. Seveda je pred tem treba spoznati EU kot celoto, njeno delovanje in pomanjkljivosti. Saj šele ko poznamo družbeni sistem, v katerem živimo, lahko nekaj spremenimo. In menim, da je osnovna pomanjkljivost protestov danes ravno nepoznavanje družbenega sistema. Le majhen del protestnikov se zaveda, da imajo možnost spremeniti stvari na volitvah. Ge ne kot volivci, pa kot kandidati ali sodelavci kandidatov. Daleč od tega, da zagovarjam vsa dejanja politične elite. Ampak pomanjkljivosti v družbenem sistemu bodo vedno prisotne, ker je le-ta sestavljen iz ljudi. Vprašanje je, ali se bomo pravočasno odzvali. In pravočasno se lahko odzovemo, ko vemo, kaj se dogaja, tudi ko imamo "kruha in iger". In če se tega zavedamo, nas ne sme biti strah vstopiti v novi družbeni sistem, ki temelji na demokraciji, saj imamo možnost spreminjati stvari že na začetku. Mogoče pa Evropa potrebuje svež začetek?
Marija Busija
Poseg nekdanjih slovenskih diplomatov povzročil incident z veleposlanikom ZDA
Namesto delovanja v korist Slovenije, nestrpnosti in sovraštva
Kratke
Prihaja zimski Festival Panc
Festival stand-up komedije Pančje postal v Sloveniji že prava stalnica in se že četrtič vrača tudi v svoji zimski različici. Dva večera zapored se bodo gledalci lahko zabavali ob domislicah desetih izbranih komikov iz Slovenije, Flrvaške, Srbije in Kanade. Panč bo že drugo leto zapored potekal v času velikega kulturnega praznika, 8. in 9. februarja, in to v hramu kulture, Cankarjevem domu. Program bo tudi letos zelo pester. V goste bodo prišli: iz Kanade ekstravagantni “globetrotter” Daniel-Ryan Spaulding, kije v letu 2012 zbral preko 300 nastopov v štiridestih mestih v kar šestnajstih državah, iz Zagreba Marina Orsag in Pedja Bajovič, iz Beograda tamkajšnji as Srdjan Jovanovič, eden vodilnih in sploh prvih komikov iz Srbije, kije slovenske gledalce nazadnje navdušil na poletnem Panču 2011, Pedja Bajovič iz Seattla, kjer seje udeležil prestižnega tekmovanja komikov in pustil močan vtis ter zbral kar nekaj nastopov tako po ZDA kot Kanadi. Med slovenskimi komiki bosta redni stalnici festivala, trenutno zelo vroča Tin Vodopivec in Perica Jerkovič, posebnost festivala pa bo nastop legendarnega vsestranskega igralca Janeza Fločevarja Rifleta. Kot je v navadi vsako leto, bosta na festivalu tudi letos dobila priložnost dva manj uveljavljena komika, ki pa sta si s svojim delom in trudom prislužila povabilo organizatorjev. Letos bosta to Stefan Šumanac - Šumi in Mirza.
Vstopnice so že v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma. Cena: 13 evrov in 11 evrov za mlade in upokojence. Na dan festivala 16 evrov. Ob nakupu dvodnevne vstopnice 10% popusta. Več informacij na www. festivalstandupkomedije. si
JSKD RS za kulturne dejavnosti / Revija pevskih zborov Goriške 2013
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica, prireja tridnevno Revijo pevskih zborov Goriške v petek, 25. januarja 2013, ob 20. uri, v soboto, 26. januarja 2013, ob 18. uri, v nedeljo, 27. januarja 2013, ob 18. uri, v Kulturnem domu Deskle. Revija pevskih zborov Goriške, ki že tradicionalno poteka v omenjenem Kulturnem domu, bo v treh zaporednih koncertnih večerih imela v gosteh 27 zborovskih sestavov oz. 560 pevk in pevcev, ki bodo izvedli 81 skladb. Na reviji, poleg Primorske poje, eni večjih pevskih manifestacij na Goriškem, bodo svoje nove programe predstavili ženski, moški, mešani pevski zbori in večji ter manjši vokalni sestavi. Občinstvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne
zakladnice zborovske literature. Programi nastopajočih vsebujejo tako sakralno kot profano zborovsko literaturo. Med nastopajočimi zbori so tudi MePZ Rado Simoniti Dobrovo, ki bo pod vodstvom Patricka Quaggiata zapel v petek, in Vokalna skupina Vinika z zborovodkinjo Franko Žgavec ter Oktet Rožmarin pod vodstvom Zulejke Devetak, ki se bosta udeležila revije na sobotnem koncertu. Tridnevno Revijo pevskih zborov Goriške bo v umetniško-strokovnem pogledu spremljala strokovnjakinja s področja zborovske glasbe Maja Cilenšek. Strokovna spremljevalka revije po nastopu z vsakim zborovodjem in umetniškim vodjem bo opravil temeljito analizo izvedenih skladb. Dela strokovnega spremljevalca pa ne gre enačiti z delom žiranta, saj strokovni spremljevalec zborom svetuje in jih vzpodbuja za nadaljnjo kakovostno umetniško rast. Prisrčno vabljeni na praznik petja v Deskle! Vstopnina: 5 evrov za posamezni koncert.
Ljubljana / Okrogla miza o Cirilu Kolniku
Študijski center za narodno spravo in Svetovni slovenski kongres vabita na okroglo mizo z naslovom “Ciril Kotnik, bodoči slovenski pravičnik”. Potekala bo v ponedeljek, 28. januarja 2013, ob 11. uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV, v Ljubljani. Sodelovali bodo časnikar in publicist Ivo Jevnikar, upokojeni diplomat Ivan Martelanc in zgodovinar mag. Renato Podbersič. Ciril (Čiro) Kotnik (Ljubljana 1895 - Rim 1948) je bil slovenski diplomat, ki je več kot dvajset let deloval na veleposlaništvu Kraljevine SHS oz. Jugoslavije v Rimu. Med drugo svetovno vojno je opravljal službo diplomatskega predstavnika jugoslovanske begunske vlade pri Sv. sedežu in je tako smel ostati v Rimu. Aktivno je deloval v prid preganjanim Judom in protifašistom, zato gaje oktobra 1943 aretiral gestapo. Zveza italijanskih judovskih občin mu je leta 1955 posmrtno podelila zlato kolajno. Potekajo priprave za priznanje njegovega statusa pravičnika med narodi, za zasluge pri reševanju Judov med holokavstom. Dogodek je organiziran ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.
Sodeč po marsičem od tistega, kar se dogaja v Sloveniji, je najbolj ponižana demokracija, civilizacijska, kulturna in politična vrednota. V njenem imenu na t. i. vseljudskih vstajah odstavljajo ljudi, ki so bili skladno z zakoni in po drugih merilih, preizkušenih in veljavnih v vseh demokratičnih državah in parlamentarnih sistemih, izvoljeni na razne funkcije, in jih zamenjujejo s posamezniki, ki so všečni navdi-hovalcem ali pa organizatorjem omenjenih vseljudskih vstaj. Tiste svetnike mestne občine Maribor, od koder so se t. i. vseljudske vstaje razširile po vsej Sloveniji, ki vztrajajo na svojih položajih, pa skupine protestnikov obiskujejo kar na domovih in jih poskušajo prisiliti, da odstopijo iz mestnega sveta. Samo del politike se je kritično odzval na omenjene in druge primere izvajanja nove t. i. neposredne ljudske demokracije.
V	Dražgošah na Gorenjskem, kjer so proslavljali obletnico partizanske bitke, je govornik, zgodovinar prof. dr. Božo Repe, z odra poučeval prisotnega predsednika Slovenije Boruta Pahorja, kako naj presoja razmere v državi in se opredeljuje pri opravljanju svoje funkcije. Publicist Marko Crnkovič je v sobotni prilogi časopisa Delo, 19. januarja, dogodek v Dražgošah ocenil z besedami, "da je samo v Sloveniji možno, da si posameznik, ki je sam del levo usmerjene politične elite, dovoli na slavnostni prireditvi direktno v ksiht (obraz) polemizirati s predsednikom države". Politika se je šele po nekajdnevnem obotavljanju odzvala s kritiko dogodka v Dražgošah. Še zmeraj pa je prezrto poniževanje ustavnega sodišča, kjer se je predsednik tega najvišjega varuha ustave in pravnega reda, prof. dr. Ernest Petrič, morda tudi zaradi groženj in napadov nanj, izločil iz obravnave vloge nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki se je pritožil zaradi zavrnitve statusa svetnika v državnem svetu. Podpredsednik komisije za preprečevanje korupcije Rok
Praprotnik, ki je v prejšnji zaposlitvi kot časnikar dolgo obdobje objavljal pogosto neresnične in žaljive članke o Janezu Janši, bi se najbrž moral iz etičnih in moralnih razlogov izločiti iz postopka, uperjenega zoper Janeza Janšo. A tega ni storil, kar imajo za enega najpomembnejših dvomov o verodostojnosti poročila komisije za preprečevanje korupcije. Morda je za razlagalce novega opredeljevanja demokracije dopustno, da so v dvigalu zgradbe nacionalne televizije nalepili letake z žaljivimi in sramotilnimi napisi o Janezu Janši. Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije, krščanske in ljudske stranke, je bila edina iz političnega vrha, ki je opozorila na grozljivo ugotovitev, da v gonji zoper Janeza Janšo izrabljajo tudi njegovega komaj poldrugo leto starega sina. Filozof, prof. dr. Igor Pribac, podpredsednik volilnega štaba na predsedniških volitvah poraženega prof. dr. Danila Turka, pa nekako ležerno in ravnodušno izjavlja, da dvomi v psihično stanje in zdrav razum predsednika vlade. Predstavnik samozvane Skupine 29. Oktober, ki je v Mariboru izvedla prvo t. i. vseljudsko vstajo, je na Vrhovno državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper Janeza Janšo in dejal, da bi morali predsednika vlade aretirati in zanj odrediti pripor.
Privrženci in nasprotniki Janeza Janše, ki izhajajo iz obeh ideoloških in političnih taborov, levega in desnega, se medsebojno obtožujejo in širijo svoje razlage o razmerah v Sloveniji v pismih, ki jih pošiljajo prijateljem, somišljenikom in raznim organizacijam v Evropi in zunaj nje, "zato ker svojih razlag in stališč v lastni državi ne morejo uveljaviti". Klub nekdanjih slovenskih vele-
poslanikov pa je napravil potezo, ki se je sprevrgla v diplomatski incident. Ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija je v ostro napisanem pismu, v katerem se sklicuje tudi na nikjer dokazano podporo vseh Slovencev, obtožil, da se vmešava v slovenske notranje zadeve. Z veleposlaništva so odgovorili, da veleposlanik ZDA vsak dan prejema prošnje medijev za pogovore in izjave, on pa se nanje odziva. Hkrati so
ponovili mnenje veleposlanika Josepha Mussomelija, "da bi nadaljevanje reform moralo ostati prednostna naloga Slovencev". Pošiljalcu pisma veleposlaniku Petru Tošu pa so sporočili, "da če naša skrb za slovenski narod koga moti, pa naj bo tako". Veleposlanik je pozneje povedal, "da, kar reče, poroča tudi v Washing-ton, s katerim smo usklajeni. Sam bom ne glede na naravo kritik in napadov še naprej počel, kar se mi zdi, da je najboljše za Slovenijo. Tako vidim svojo vlogo, kritike pa ne bodo spremenile tega, kako delam".
V	sedanjem, dejal bi uničujočem stanju politike in duha v Sloveniji, pa so vendarle pričevanja, ki delujejo spodbudno, obetavno. Solidarnost in priznanje zaslužijo delavci, podjetniki, obrtniki in uslužbenci vseh vrst in dejavnosti, v državi jih je okoli 925.000, ki pridno delajo in ustvarjajo dohodke in narodno bogastvo. Mnogim so v teh surovih časih odvzeli pravice in jih oropali človekovega dostojanstva. Strpno, odgovorno in pomirjevalno
Vprašanje bi ob tem seveda bilo, kako bi Šušteršič kot morebitni novi premier in član Virantove DL lahko sodeloval z SDS, ko pa je bil ravno Virant prvi koalicijski partner, ki se je odrekel Janši. Večjih težav pa tudi tukaj ne bi smelo biti:	Šušteršič se v
strankarske spore med Virantom in Janšo ni vključeval, nasprotno, doslej je s premierjem vedno deloval dokaj usklajeno. Prednost njegovega imenovanja na mesto premierja bi torej bilo nemoteno nadaljevanje dela, ki si ga je vlada zastavila. In to brez vmesnih obdobij "anarhije" ali ustvarjanja napetosti v Evropi. Finančno ministrstvo bi pri tem lahko prevzel sedanji predsednik odbora za finance Andrej Šircelj, poslanec SDS, ki je bil v lanski predvolilni kampanji najresnejši kandidat za finančnega ministra pred Šušteršičevim vstopom v politiko. Če odleti Janša kot premier, naj Jankovič odide iz mestne hiše Medtem ko se zagonetka okoli vladne krize še kar vleče, pa je naenkrat vse potihnilo okoli drugega "obtoženca", Zorana Jankoviča. Tako kot smo že zapisali prejšnji teden, se je Jankovič formalno odpovedal funkciji predsednika stranke: njegova namestnica bo do nadaljnjega poslanka Alenka Bratušek. Ni se
deluje tudi predsednik države Borut Pahor. Ljubljanski nadškof, metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. dr. Anton Stres, je v izjavi z naslovom Politična kriza ogroža našo skupno prihodnost zapisal, "da po tem, ko je vse kazalo, da smo stopili na pot gospodarskega okrevanja in družbene stabilizacije, so čez noč postali ogroženi napori in dosežki vladne koalicije. Zato pozivamo vse politične dejavnike, ki v teh dneh sprejemajo usodne odločitve, da postavijo skupno dobro državljanov in državljank ter vse narodne in politične skupnosti na prvo mesto in takoj poiščejo takšen izhod iz krize, ki bo ohranjal doseženo raven reform in jih razvijal naprej v začrtani smeri. Edino to nas lahko izpelje iz negativnega stanja, ki je nastalo kot posledica dve desetletji trajajočega, a le deloma uspešnega prehoda Slovenije iz totalitarne družbene ureditve v demokratično, pravno varno in socialno pravično državo".
Poročilo komisije za preprečevanje korupcije, ki je glavni povzročitelj krize, največje v dosedanji zgodovini Slovenije, bo zagotovo predmet še mnogih analiz, obravnav in mnenj. Zaradi razgretih, celo dramatičnih političnih razmer in strasti, ki se zdijo neobvladljive, se sesujata, razkrajata vlada in parlament. Vse kaže, da bodo kot naj nuj ši ukrep za vsaj delno izboljšanje razmer v Sloveniji potrebne predčasne državnozborske volitve. V javnosti in tudi v politiki pa sočasno s krizo vlade odmevajo izjave ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. dr. Antona Stresa o zelo aktualni temi v tem času. V pogovoru za ljubljanski časnik Dnevnik je dejal, "da pozivi k odstopu Zorana Jankoviča in Janeza Janše za zdaj niso utemeljeni. Sodišča so namreč edino pristojna, da raziščejo in ugotovijo naravo in težo njima očitane nezakonitosti. Protikorupcijska komisija pa ni tako sodišče".
Marijan Drobež
pa odpovedal drugi funkciji, stolčku v ljubljanski mestni hiši. In dejstvo, da so javnost in mediji na to pozabili, kaže na dobršno mero dvoličnosti. Razlogov za Jankovičev odstop je namreč v poročilu KPK več kot za odstop Janše. Prvič, ker je bilo dohodkov nepojasnjenega izvora pri Jankoviču desetkrat več. In drugič, ker se je pri najbolj izpostavljenih in najbolj čudnih transakcijah posluževal prav svoje institucionalne funkcije ljubljanskega župana. KPK mu namreč očita, da je del nepojasnjene vsote pristal na Jankovičevem bančnem računu po verižnem spletu transakcij, ki so vključevale tudi mestno občino Ljubljana (MOL) in družbo Grep, graditelja Stožic (objekta, ki je nastal v javno-zasebnem partnerstvu z MOL). Jankovič ostaja na svojem mestu. Spomnimo, da je kot ljubljanski župan v preteklosti tudi že "pomagal" pri spremembi namembnosti nekaterih spornih zemljišč, kjer sta "prstne odtise" za sabo puščala tudi sinova. Skratka, veliko je indicev, zaradi katerih bi moral Jankovič odstopiti tudi kot ljubljanski župan.
Ura odločitve
V	trenutku, ko prebirate članek, je politična kriza v Sloveniji najbrž že dobila nekoliko jasnejše
podobe: v torek pozno zvečer (po koncu redakcije) je namreč zapadel rok, ki ga je Virant postavil Janši za odstop. Za sredo pa je bila napovedana tudi splošna stavka javnega sektorja, usmerjena predvsem proti rezanju plač (predvideno v višini 5 odstotkov); gre za ukrep, ki je bil sprejet v proračunu za leto 2013 in je bil tudi že potrjen v DZ s široko večino. Pogajanja s sindikati za prekinitev stavkovnih namer so vseskozi potekala, na vladni strani jih je vodil minister za javno upravo Senko Pličanič iz vrst DL.
Morebiten izstop DL iz vladne koalicije bi avtomatično pomenil tudi odstop obeh Virantovih ministrov, Pličaniča in Šušteršiča: to bi dejansko prineslo velike spremembe pri glavnih vladnih pogajalcih s socialnimi partnerji in pri ustvarjanju nadaljnjih vladnih politik. Pa se tako vrnemo na začetek: ali si Slovenija res želi popolno blokado v času, ko bi bi-
lo	potrebno smotrno in brez oklevanja zapirati reformna poglavja v boju proti finančni in dolžniški krizi?
Andrej Čemic
Vladna kriza se še razpleta
Ura resnice
Sloveniji se obeta nov vroč teden vladne krize. Premier Janez Janša je dalj časa odlašal z uradno izjavo svojim koalicijskim partnerjem, a so zato poskrbeli njegovi strankarski kolegi, pa tudi sama stranka, predvsem v tvitih. Neurande reakcije so bile povsem pričakovane: Janša ne odstopa, kvečjemu bo šel po zaupnico v parlament. Če zaupnice ne dobi, bo to odgovornost partnerjev, ki so mu odtegnili zaupnico. Do zaprtja redakcije pa uradnega pojasnila slovenskega premierja o svojih namerah še nismo dočakali. Predčasne volitve tako postajajo vse bolj možna opcija, čeprav bi bila to za Slovenijo naj slabša rešitev, ker prinaša kar nekaj mesecev "institucionalne anarhije".
Zakaj Šušteršiča za mandatarja
Zaradi številnih ultimatumov, ki so jih Janši postavili vladni partnerji, je preživetje sedanje vlade dejansko nemogoče. Stanje slovenskih javnih financ bi sicer narekovalo kontinuiteto vladnega dela. Teoretično bi lahko vladna koalicija to dosegla tudi brez Janše na mestu mandatarja. A tre-
ba je videti, ali to odgovarja vsem koalicijskim partnericam. Glede na dosedanje delo vlade bi ena od možnih rešitev bilo napredovanje finančnega ministra Janeza Šušteršiča na premiersko mesto. Razlogov za to potezo je več. Šušteršič je dejansko po pomembnosti drugi človek Janševe vlade po premierju. Vse pomembnejše reforme so dobile obrise v njegovem ministrstvu (tukaj gre sicer izpostaviti še projekte ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka). Pa tudi usmeritev v varčevalno gospodarsko politiko je posledica ne samo pritiska Nemčije, ampak tudi njegove klasično-liberalne formacije na ekonomskem področju. Šušteršič ima tudi dobre zveze z liberalnimi ekonomskimi krogi v ZDA, kar je znal v tem mandatu včasih tudi izkoristiti: v mislih imam zadnjo izdajo obveznic v višini 2,5 milijarde evrov, ki jo je Šušteršič uspešno spravil na ameriški trg (takrat je bila cena zadolževanja na evropskem trgu za Slovenijo neizmerno visoka). Te ameriške zveze bi Slovenija lahko še potrebovala: med vrsticami je v zadnjih izjavah to potrdil tudi ameriški veleposlanik v Ljubljani, Joseph Mussomeli.
Joseph Mussomeli
24. januarja 2013
Goriška / Gospodarstvo
'_—■
Koledniki so obiskali Števerjan in druge vasi
Prišli smo mi, Kralji Trije!
Na praznik Sv. treh kraljev, 6. januarja 2013, so že pred nekaj leti mladi fantje, ki želijo ohranjati živo v spominu stare navade, obudili koledovanje, ki je bilo nekoč razširjeno tudi po naših vaseh. Tudi letos se je šest postavnih šte-verjanskih fantov,
Gabrijel Lango,
Matija Corsi, Jernej Terpin, Danjel Hlede, Fabijan Mužič,
Elija Mužič,
Damjan Klanjšček in Jurij Klanjšček, zmenilo, da se bodo na praznik Gospodovega raz-glašenja razdelili v dve koledniški skupini in obiskali briške domačije.
Oblekli so razkošna oblačila in bogata pokrivala, ki jih je kot vselej skrbno in natančno, s posebno pažnjo na vsak detajl, pripravila v ljubiteljskih gledaliških krogih dobro poznana, spretna šiviljska roka, Snežiča Černič,
in se odpravili na obhod vseh hiš v Števerjanu in tudi nekaterih v goriški občini. Udeležili so se sv. maš v Števerjanu, Podgo-ri, Pevmi, Podsabotinu - tu so
še posebno razveselili starejše ljudi, ki bivajo v domu za ostarele - in na Cerovem. Pri vsaki domačiji so zapeli staro koled-
niško pesem, ki se prenaša po ustnem izročilu iz roda v rod in se začenja s stihi: Skoz to zvezdo smo spoznali, / da je rojen Judov kralj. / Prišli smo Sveti Trije Kralji iz jutrovih dežel. / Mesijo smo iskali po mestu Betlehem. Po tem lepem pevskem pozdravu in kratkem pogovoru z domačimi so po prejetem daru zapeli še: Lapuo ste nam da-ravali / daruj Vam Buoh in Marija/ in vsa nebeška Družina / za Svete Tri Kralje, če tuo želite, /nej Vam pomaga Jezus! Vsako obiskano hišo so "blagoslovili" s kadilom in na vhodna vrata	napisali
20+G+M+B+13, to so leto obiska 2013 in začetne črke imen Gašper, Miha, Bol-težar. Pri vseh obiskanih hišah so jih lepo sprejeli in jim dali kak prispevek. Nabrani denar so dobrosrčni koledniki darovali v dobre namene. Letos so izbrali združenji Bambini Chirurgici del Burlo in Spyraglio iz Gorice; prvemu so namenili 500 evrov drugemu pa 1300 evrov. Mladim fantom, ki jim ni bilo žal prostega časa na praznični dan porabiti v tako plemenite namene in s tem tudi obujati nekoč zelo zakoreninjeno in občuteno šego, naj gre iskrena pohvala.
IK
Ob nedavni raziskavi
Nemci imajo več kot 8000 ton zlata
Nemci imajo doma očitno prave zaklade. Zasebniki v Nemčiji namreč posedujejo 8000 ton zlata, je pokazala študija visoke šole Steinbeis iz Berlina in koncerna Heraeus Holding. Podatek kaže, da so Nemci več denarja naložili v zlato kot v delnice, polovica pa jih žlaht-
no kovino hrani kar doma.
Največji delež Nemcev je sicer v zlato vložilo v obliki palic, ki so jih kupili na bančnem okencu in plačali z gotovino. Tretjina zasebnikov	v
Nemčiji je zlato kupila kot del daljnoroč-ne naložbene strategije. Obetajo si dvome-
Ad formandum
stne obresti, skoraj vsi pa so s svojo naložbeno odločitvijo zadovoljni. Več kot polovica pričakuje, da se bo privlačnost naložb v zlato še zvišala. Raziskava je pokazala še, da se je priljubljenost zlata zvišala v luči gospodarske negotovosti. V raziskavi je sodelovalo 2000 ljudi, starejših od 18 let.
Tečaj o tehnikah promocije območja
Na razpolago so še prosta vpisna mesta za tečaj Referent za promocijo teritorija, ki ga Ad formandum v Gorici prireja za odrasle brezposelne osebe s stalnim bivališčem v Furlaniji - Julijski krajini. Tečaj predvideva 490 ur, od teh dva meseca delovne prakse v podjetjih, ki poslujejo v turističnem sektorju. Izbor
bo v petek, 15. februarja 2013.
Referent za promocijo območja in sprejem gostov skrbi v prvi vrsti za organizacijo gostinskih in turističnih storitev v hotelskih recepcijah, agencijskih poslovalnicah, v informacijskih uradih: temeljna naloga je informiranje o turističnih zanimivosti območja. Poleg teorije sta predvidena tudi dva
meseca delovne prakse v hotelih, resortih in turističnih poslovalnicah izgoriške pokrajine.
“Za uspešno opravljanje dela je nujno potrebno poznati osnove marketinga, še zlasti novejših marketinških oprijemov, ki jih bodo tečajniki spoznali in uporabili na praktičnem primeru”, pravi Majda Klanjšček, ki na Ad formandumu skrbi za izvajanje programov na goriškem sedežu. “Tečaj je odlična priložnost za pridobitev specifičnih kompetenc in posledično obogatitev lastnega poklicnega življenjepisa’’, poudarja Klanjščkova. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad.
Več informacij na spletni strani www. adformandum. org in na socialnem omrežju Facebook.
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.il Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.rj., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SVVIFT ali BiC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 - 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo ]j}|	za	spremembo	ali	izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh , liC
Novi glas je elan Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. januarja, ob 14. uri.
Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med 2. svetovno vojno
Prikriti odpor
Ob koncu leta 2012 je bila predstavitev knjige Blaža Torkarja z naslovom Prikriti odpor. Knjigo, ki ima 303 strani, je izdala in založila Mohorjeva založba v Celovcu. Avtor je knjigi dal podnaslov Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Morda bi bil naslov in podnaslov knjige drugačen in bolj celovit.
Blaž Torkar je leta 2010 doktoriral na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem s temo Ozadje delovanja misij ameriške obveščevalne službe 055 v Sloveniji v obdobju 1943 -1945. Bil je aktiven pri postavitvi številnih razstav Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Raziskoval je v številnih slovenskih, italijanskih, srbskih, britanskih in ameriških arhivih. Zato mu je tudi v tej knjigi uspelo zbrati številne informacije in podatke za omenjeno knjigo. Njegova najnovejša knjiga predstavlja doslej najbolj poglobljen prikaz delovanja ameriške tajne službe na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Gradivo za knjigo je črpal iz domačih in tujih virov, zato je ta knjiga strokovno in znanstveno utemeljena, je privlačna za vsakdanje branje, tako za širši krog bralcev kakor tudi za strokovnjake, ki se ukvarjajo s tovrstno literaturo in raziskovanjem. Avtor je podrobno prikazal
ameriške obveščevalne službe in potek druge svetovne vojne ter nabor in urjenje ameriških in drugih obveščevalcev. Na razumljiv način je prikazal ZDA in približevanje vojne v Jugoslaviji ter aprilsko zasedbo Jugoslavije leta 1941. Uspelo mu je predstaviti zahodne zaveznike in politični razvoj dogodkov v
Blaž Torkar
Prikriti odpor f4
Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno
Jugoslaviji, vključno s Teheransko konferenco in spremembo politike zahodnih zaveznikov do Jugoslavije. Razumljivo je opisal sporazum Tito -Šubašič ter zaostritev odnosov med zahodnimi zavezniki in partizani. ZDA in Anglija sta veliko pomoči pošiljali v Jugoslavijo, kakor tudi nudili pomoč in častnike za zvezo.
Američani so imeli samostojno misijo pri Titu oz. njegovem štabu.
Avtor je v knjigi dodal in opisal prve ameriške baze v severni Afriki in pobude za delovanje v Jugoslaviji, vključno z urjenjem ameriškega osebja za spust v Jugoslavijo. Zanimivo je njegovo razmišljanje o
povojnih slovenskih mejah in številnih misijah med slovenskimi partizani, vključno za prodor v Avstrijo preko slovenskega ozemlja. Za naše območje so zanimive ameriške in angleške misije na Primorskem in Videnskem, vključno z analizo ameriških obveščevalnih poročil iz Slovenije. V zadnjem delu knjige je dr. Torkar dodal še problematiko OZNE in slovenske padalce ameriških misij. Knjiga zajema v zadnjem delu zanimivo kronologijo dogodkov od leta 1939 do maja 1945, s poudarkom na dogodke in borbe na Primorskem. Ravno tako je koristno in praktično imensko kazalo, s pomočjo katerega poiščemo posamezna imena in dogodke, ki so navedeni v tej zgodovinski knjigi. Prav zaradi tega je ta publikacija izredno zanimiva za mlajše in starejše občane, da si lahko obogatijo znanje o dogodkih med drugo svetovno vojno.
Gabrijel Devetak
Izsledki študije centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian
V Rimski cesti naj bi bilo 17 milijard planetov velikosti Zemlje
V galaksiji Rimska cesta je vsaj 17 milijard planetov v velikosti Zemlje, najverjetneje pa jih je še veliko več, je pokazala študija centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian. Odkritje precej povečuje možnosti za najdbo planeta, podobnega Zemlji.
Raziskovalci so s pomočjo vesoljskega teleskopa Kepler ocenili, da okoli 17 odstotkov zvezd v naši galaksiji
dneh ali manj.
Planete so iskali s pomočjo mini mrka, ki nastane, ko se planet pomika pred zvezdo. Meritve so morali popraviti na dva načina: izločili so nebesna telesa, ki potujejo mimo zvezde, pa niso pravi planeti, ter ocenili, koliko je planetov, ki jih z merjenjem niso zaznali.
Ugotovitve, ki so jih predstavili na 221. srečanju ameriškega astronomskega
tun (dva- do štirikratna velikost Zemlje), ki kroži po orbiti 250 dni ali manj.
Večji planeti pa so precej redkejši. Le okoli tri odstotke zvezd ima velik Neptun (štiri- do šestkratna velikost Zemlje), pet odstotkov pa ima plinskega velikana (šest-do 22-kratna velikost Zemlje) z orbito 400 dni ali manj.
Sicer pa so iz Nase sporočili, da so s pomočjo Keplerja pre-
kroži planet, ki je po velikost podoben Zemlji. V galaksiji Rimska cesta se sicer nahaja okoli 100 milijard zvezd. Raziskovalce so zanimali planeti v 0,8- do 1,25-kratni velikosti Zemlje, ki svojo pot okoli zvezde opravijo v 85
združenja v Kaliforniji, kažejo še, da ima približno četrtina zvezd v naši galaksiji t. i. super Zemljo - planet v 1,25- do dvakratni velikosti našega planeta, ki zvezdo obkroži v 150 dneh ali manj. Enak delež jih ima mini Nep-
poznali 461 novih morebitnih planetov. Štirje od njih so manj kot dvojne velikosti Zemlje, njihova orbita pa poteka v takšni oddaljenosti od zvezde, kjer je mogoča tekoča voda, s tem pa tudi življenje.
Križi in težave ob zapadlem snegu
V brk vsem tistim, ki ljubijo
snežno idilo
Okoli polnoči z možem izklopiva televizijo, nastaviva budilko, jaz pa peljem ven še psa. Nič hudega sluteč, nataknem povodec terierki in grem z njo na vrt. Pa sem takoj slabe volje. Čeprav je ves večer deževalo in sem upala, da ne bo hudega, je zunaj že belo, sneži in piha kot za stavo. Vseeno zmaga moja pozitivna stran, pogledam še na cesto za hišo in se polna upanja vrnem v objem tople peči. Saj se ne bo oprijelo cestišča, sem skoraj vesela, pretoplo je.
Ob petih se oglasi budilka, vem, da me čaka naporen dan: že ob pol devetih morava biti z možem v Trstu. Še prej pa morava naložiti v našo lončeno peč nekaj polen in jih pokuriti. V nekaj sekundah sem pri oknu, nekam preveč svetlo se mi zdi zunaj, nekako preveč belo... Groza, vse živo na našem vrtu se nagiba pod težo snega, še naletava, burja pa ga vrtinči in nalaga v zamete. Ledene sveče visijo s sosedove nove strehe. Saj se ne bo dalo premakniti avta, pomislim, že gledava in razmišljava z možem. Ne da se nikamor, sva zaskrbljena, in ker naju zebe, zlezeva nazaj v posteljo.
Spanca ni od nikoder, preganjajo me misli in obveznosti. Ždim in poslušam, če mimo zapelje kak avto. Tišina, samo znanec, ki dela pri Iskri, se odpelje s kamionom. Torej se vendarle da, skočim pokonci in prebudim še moža. Morava dol, čakajo nas, saj bodo
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo, kot kaže, v tem letu 2013 po 22 letih dobilo novega predsednika. Vsaj tako je v novoletnem intervjuju v Primorskem dnevniku uredniku športnih strani časnika Sašku Korenu potrdil dolgoletni prvi mož naše športne krovne organizacije Jure Kufersin. O premiku se je sicer že govorilo tudi v preteklosti, ne nazadnje še pred začetkom sedanjega mandata. Tistim mlajšim, ki smo ZSŠDI doživljali zlasti med Kufersinovim predsednikovanjem, se zdi kar malce nenavadno, da bi združenje lahko vodil kdo drug. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji smo enostavno enačili s "Kufom", kot ga vsi kličejo in kot se tudi sam predstavlja, in obratno.
Po toliko letih je nedvomno prav in čisto smiselno, da vodenje ustanove prevzame kdo drug. Nov način dela in razmišljanja, drugačen pristop do sodelavcev in problematik, svež odnos z društvi, javnostjo in zunanjimi sogovorniki, ne nazadnje novo poglavje po obdobju že rutinskega delovanja. Kufersin je na predsedniškem mestu naredil veliko, posebej kot upokojenec se je vlogi predal z dušo in telesom, bil je izjemno prisoten na terenu, na športnih prizoriščih, ob dogodkih, v katere so vpletena včlanjena društva, v Sloveniji, pa tudi - kar je za to telo izredno pomembno - v politiki, ki kroji življenje naše skupnosti. Vidno mesto zaseda v upravi Slovenske kulturno gospodarske zveze, bil je na čelu zdaj zamrznjene manjšinske
vendarle plužili.
In že sva v vrtincu jutranjih priprav. Pospraviva posteljo, nakrmiva domače živali in divje ptice, ki se v obupu zadržujejo pod oknom, zapreva peč, ker je v njej žerjavica, ki obeta toploto, in že hitiva ven z dokumenti, torbami in psičko Nino, ki naj bi šla z nami v Trst. A pri dvoriščnih vratih je najine poti že konec. Led je popolnoma prekril ključavnico in kljuko, celotna vrata so dobesedno prilepljena na hišni zid. Vrneva se v hišo, v naglici iščeva alkohol in daljše strgalo. V ledeni burji in mrazu začneva boj proti zmrzali, v upanju, da se bodo vrata vendarle odprla. Po desetih minutah prerekanja, skakanja in raznovrstnega taljenja, jih moj mož z brco odpre in sva zunaj, pri avtu. A upanja, da bi pravočasno prispela v Trst ni več veliko: avto, se pravi šipe, ključavnica in vse ostalo, je popolnoma zaledenelo, cesta tudi, kaže, da je čez noč nihče ni plužil. Na Krža-di, kjer imava parkirano mojo staro, za take dneve najbolj pripravno Felicijo, je še veliko drugih voznikov, ki poklapano stojijo ob svojih zaledenelih jeklenih konjičkih ter z nogo brcajo v debelo skorjo na cestišču. Nič ne bo, veva, ko vidiva, da je ura že čez osmo, adijo uradi, zobozdravnik in moja uboga mama, ki naju čaka sama doma.
Po mrzli brozgi capljam nazaj do doma, pokličem mamo, da ji povem, da nas ne bo. Zobozdrav-
koordinacije Slomak, zdaj predseduje tudi zadrugi Primorski dnevnik. Zadolžitve se mogoče celo kopičijo (kar spet ni dobro), najbrž tudi zaradi tega odločitev, da se umakne. Sicer ne popolnoma, saj je najavil, da je pripravljen še naprej pomagati, mogoče bo sedel tudi v novem odboru.
Kaj se bo zgodilo po spomla-
danskem volilnem občnem zboru ZSŠDI, še ni znano. Naravno je, da se v javnosti pojavlja toto-ime njegovega naslednika. V televizijski oddaji Športel je voditelj Igor Malalan imel v gosteh v studiu Kufersi-na, zanimiva pa je bila zlasti anketa med našimi športniki o tem, kdo bi lahko bil novi predsednik. Naravni Kufersinov dedič bi bil kajpak profesor Ivan Peterlin, že vrsto let desna roka v odboru Združenja, mož, ki je
v	celoti zapisan Športnem
nika bom klicala pozneje, kajti nikogar ni še v ambulanti. Mama je obupana, plinska peč ji je odpovedala, mraz je in ne ve, kako bi si pomagala. Zaman
sprašujem, ali pozna kakega tehnika, ki bi popravil peč. Midva ne moreva do nje. In že imam v rokah italijanski "mobi", ki sva ga morala nabaviti ravno zaradi mame, iščem signal, ki ga v hiši seveda ni, in čez sneg in brozgo vsa premražena spet capljam proti višjim legam. Nekje blizu cerkve končno ujamem signal, mrazi me, a vztrajam, ker me skrbi mama v mrazu. Na prvi številki ne vedo, kako bi pomagali, tudi socialne delavke ne poznajo nikogar, ki bi peč popravil. Iščem, moledujem, gledam zaledenelo cestišče in mislim na mrzlo stanovanje v Trstu, kjer je moja mama sama. Končno najdem pri družbi
združenju Sloga in slovenskemu športu v Italiji. Športni pedagog, prodoren mislec našega športa in odličen komunikator bi bil objektivno najbolj logična rešitev za mesto na čelu ustanove. Zdaj ima tudi veliko več časa, saj se je upokojil in v društvu precej porazdelil trenerske vloge mlajšim. Med odgovori vprašanih so se pojavila tudi imena poklicnih figur ZSŠDI, se pravi zaposlenih na tržaškem (dva) in go-riškem (eden) sedežu, kar pa najbrž ni izvedljivo. Profesor telesne vzgoje in nogometni trener Miloš Tul (tudi sam bi bil odličen kandidat!) je predlagal pojem namiznega tenisa pri nas, Sonjo Milič, glasove pa je prejelo še nekaj ljudi. Bomo videli, kaj se bo zgodilo do volilne skupščine, na kateri bodo društva odločala o no-
vi	upravi.
Kdorkoli že bo stopil za krmilo športne krovne organizacije, se bo moral v družbi sodelavcev v prvi vrsti spoprijeti z vse tanjšo torto finančnih sredstev. Predvsem pa od njega pričakujemo ravno tako stalno prisotnost na sceni, kot jo je jamčil Kufersin, mogoče z bolj trdo roko pri usmerjanju Športne politike včlanjenih klubov. Treba bo izluščiti prioritete dejavnosti in o žgočih vprašanjih jasno povedati, kakšno je stališče odbora. Nekaj izzivov za Kufer-sinovega naslednika: tekmovalni projekti, ki jih kaže podpirati, Italijani v naših društvih, vzgajanje domačih trenerjev, sodelovanje med športom in šolo, športni objekti itd.
HC
Ater nekoga, ki bo na kraj poslal nekega delavca. Upamo, da mu bo uspelo prižgati peč. Medtem sneži, še vedno sneži in meni je mraz, ker sem šla iskat signal brez jope.
Z možem sva se že vdala v usodo, pokličeva še zobozdravnika, ki na srečo vse skupaj razume, tudi z Opčin so se težko pripeljali do mestnega središča. Dobimo nov termin, seveda šele čez dva tedna. Mož je je obupan, ker ima zlomljen zob, in seveda sam pri sebi nerga čez "zimsko idilo". Saj
razumem tiste, ki hodijo v gore zaradi smučanja in pohodništva, zaradi belih strmin in modrega neba, a ta brozga, ki zlobno na-
Dejstvo, da imamo na teh parlamentarnih volitvah kar štiri različne slovenske kandidate, samo posebej zagotovo ni pozitivno, še manj pa bo pozitivna slika sredi meseca marca, ko bomo preverjali število in imena slovenskih kandidatov za deželne volitve in ponovno ugotavljali, da jih bo večina le nosila vodo na mlin svojim italijanskim kolegom. Slovencem, tistim maloštevilnim, ki pa imajo realno možnost izvolitve, bodo preprosto odžirali prepotrebne glasove in osebne preference. Ocenjujem, da to ni nikakršna pametna politika, pač pa je, nasprotno, nespametna, če je res, da bi si morali, kot vsi govorimo, prizadevati za učinkovitost in uspešnost svojega političnega delovanja. Seveda je potrebno spoštovati našo različnost in pluralnost, ne moremo pa si prikrivati dejstev: ko bomo 22. aprila popoldne prebirali imena izvoljenih deželnih svetnikov, utegne biti seznam slovenskih izjemno kratek, v hipu pa bodo izginila vsa številna imena kandidatov, ki so v volilni kampanji le opravili nalogo prinašalcev vode ostalim, italijanskim izvoljenim svetnikom.
V	manjšini torej potrebujemo, po moji oceni, tudi neko politično strategijo, ki bi morala biti skupna. Prizadevanje za izvolitev dveh slovenskih parlamentarcev, npr. po enega za vsako zbornico, in izvirajočih iz obeh različnih političnih duš naše manjšine, bi lahko bila pametna strategija neke narodne skupnosti, ki je sicer pluralna in pisana. Zagotovo je to boljša politična strategija kot pa izključno poskus onemogočanja političnih tekmecev, z rezultatom, da obe strani potegneta krajši konec.
Tudi na deželni ravni bi bilo mogoče, po mojem, v naši skupnosti doseči neki dogovor, ki bi omogočal izvolitev vsaj minimalnega števila slovenskih deželnih svetnikov, kar pa predpostavlja voljo in željo po resničnem in odkritem dogovarjanju in predvsem politično modrost, za katero pa ne vem, ali je imamo dovolj, in to vsi skupaj.
pada mojo obutev in moje življenje, to je res težko primerjati idili.
Ostaneva doma in čaka nas rutinsko delo ob sneženju. Najprej pokličem nekaj starejših sosed. Ena bi rada kruh, druga je v skrbeh, ker ji je zaledenela ključavnica. Takoj sva tam, spotoma v marketu povprašava še po soli za posipanje, a je nimajo več, tistih nekaj vreč so v dveh minutah pokupili naši sovaščani. Ko sta sosedi zadovoljni, ubogemu možu stisnem v dlan lopato za kidanje in začne se dolga trnova pot od hišnih vrat pa do dvoriščnih, od dvoriščnih do parkirišča in od tod do glavne ceste. In seveda mimo dveh sosed, ki si sami ne moreta pomagati. Sama poiščem v kuhinji vso sol, ki je na razpolago, in jo stresem v vrečo. Upajmo, da bo dovolj za pot iz parkirišča, tako da ne bo čez noč poledenela in se bomo vsaj jutri lahko odpeljali.
Mož v snegu, ki že prehaja v dež in moči ter ledeni obenem, vdano kida pot iz hiše, moker je in zebe ga, tako da skuham čaj. Ko bomo imeli prehod, bomo spravili izpod snega še oba avtomobila, upamo, da bo do poznega popoldneva vse nared. Medtem se brozga že topi, pred vrati je ogromna luža, s strehe kapa kot za stavo,
Zagotovo pa politična modrost in smisel za državo ne domujeta v naši matični državi Sloveniji, kjer je postalo očitno, da citiranega smisla za državo oz. "Senso dello Stato", kot ga definirajo Italijani, pravzaprav skoraj ne poznamo! Ne razumemo in ne znamo presoditi, kje so meje politične tekme ali, če želite, političnega boja in kje se začne obči interes države oz. nacije in njenih prebivalcev. Slovenija danes tvega politično krizo in predčasne volitve, ki jo lahko sedaj, ko je na težki poti sprejemanja najmanj popularnih ukrepov za izhod iz krize in težavnega ponovnega pridobivanja zaupanja svetovnih finančnih trgov, lahko stane - kot pravi nekdanji gospodarski minister Lahovnik - najmanj pol milijarde evrov, ob približno 8,5 milijard evrov težkem državnem proračunu. Bojim pa se, da bo ta številka lahko še krepko narasla, če bo do krize in do predčasnih volitev, kot kaže, res prišlo. In če pogledamo konkretno vsebino očitkov Protikorupcijske komisije predsedniku vlade, se mi zdi, da je marsikdo v Sloveniji dokončno izgubil smisel za razsodnost, smisel za državo pa itak malokdo v Sloveniji sploh ima.
Res je treba spoštovati ugotovitve državnih organov, spoštovati državne institucije itd., ne mo-
dre vesa pa se počasi vračajo v svoj položaj. Vejo, ki je rasla nad nadstreškom, je polomilo, tako da s kleti potegnemo še lestev in jo dokončno obrežemo, da v burji ne bo poškodovala strešnikov. Medtem ko mož kida, sama še pometam pred hišo in sušim pločnik, da se ne bi delal led. Želim si, da bi bil že večer in bi bilo vse mimo, mika me topla peč, v grlu pa me ščemi, bojim se, da je na udaru viroza. A spet, se smeje mož. Vsako leto, ko sneg pobeli našo hišo, dobim namreč virozo. Ni kaj, verjetno gre za odpor do bele idile.
Medtem ko si ob ognju sušim razmočene noge, obešam nogavice in pijem čaj, se sprašujem, kaj je v tem tako lepega, da ti sredi tedna vreme prekriža načrte in da po večurnem boju z brozgo, ledom in nečim, kar naj bi pač spominjalo na sneg, ležeš v posteljo z bolečim grlom in zamašenim nosom. Morda ni nič poezije več v meni, da mi ples snežink ne seže do srca, a prisežem vam, da je moja idila čisto drugačna. Idila mojih sanj je tam ob vodi, pri tridesetih stopinjah in pod žgočim soncem, ki poživljajoče greje ude in srce, medtem ko škržati pojejo pesem o poletju. O snegu pa komaj kaka sled na oddaljenih dvatisočakih.
Srni Pertot
rem pa se znebiti neprijetnega občutka, da gre danes predvsem za to, da se iz slovenske politike dokončno izloči protagonist, ki je odločilno zaznamoval nastanek naše samostojne države in njeno 20-letno mlado, morda še premlado, demokracijo.
Izražam torej lahko le upanje, da bo prevladala modrost, pravi smisel za državo, ki ga skorajda v Sloveniji ne poznamo, in smisel za skupno dobro. Slovenci smo v svoji zgodovini že dokazali, da ko gre zares, znamo stopiti skupaj. Upam da bo tudi tokrat tako. Dovolite mi še, da se ob koncu zahvalim vsem, ki so pripomogli k organizaciji nocojšnjega prijetnega snidenja, predvsem goriške-mu pokrajinskemu tajniku Julija-nu Cavdku in celotnemu pokrajinskemu vodstvu naše stranke v Gorici, števerjanski mladini, predsedniku goriške pokrajine Gherghetti za gostoljubje v tej prekrasni stavbi, števerjanskim in oslavskim vinarjem ter restavraciji Lokanda Devetak za pogostitev v spodnjih prostorih, na katero vas vse z veseljem vabim po koncu uradnega dela.
Vsem vam in vašim dragim želim v novem letu še več sreče, zadovoljstva in zdravja, predvsem pa, da bi se prihodnje leto spet sreča-
li	ob ugotovitvi, da so znaki krize, ki za zdaj še ne pojenjajo, končno šibkejši in bomo mi vsi ter naši otroci začeli z nekoliko več zaupanja gledati v prihodnost in utemeljeno pričakovali nekoliko več blaginje, za kar je pravzaprav politika poklicana, da skrbi.
Hvala za Vašo udeležbo in lep večer še naprej.
SSk proti znižanju števila deželnih svetnikov
Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je bil v prejšnjih dneh v stalnem stiku s tremi poslanci jezikovnih manjšin v italijanski poslanski zbornici. Siegfriedu Bruggerju, Karlu Zellerju (obaSVP) in Robertu Rolandu Niccu (Dolina Aosta) je obrazložil, da predlagano zmanjšanje števila deželnih svetnikov je krivično do jezikovnih manjšin v FJK. V zakonskem predlogu, ki mora skozi ustavno proceduro, ni bilo upoštevano, da bo zmanjšanje svetnikov hudo prizadelo možnosti izvolitve predstavnikov jezikovnih manjšin, kar je še posebno nevarno za Slovence. Ne glede na to, ali se bodo slovenski kandidati predstavili na listah večjih strank ali bodo prisotni na manjšinski listi, v obeh primernih bo veliko težje priti do slovenskega predstavnika v Deželnem svetu FJK. To pa je popolnoma nedemokratično in krši osnovne pravice manjšinskih skupnosti. Brugger, Zeller in Nicco so deželnemu tajniku SSk Terpinu priznali utemeljenost vseh teh ugovorov in obljubili, da jih bodo poudarili v razpravi, predvsem pa, da bodo volili proti predlogu za zmanjšanje števila deželnih svetnikov.
Deželni tajnik SSk je mnenja, da bi se vtem smislu morale oglasiti tudi druge manjšinske organizacije, zlasti krovne, saj bo zmanjšano slovensko predstavništvo v Deželnem svetu FJK prizadelo celotno narodno skupnost.
Kmalu zamenjava na vrhovih ZSŠDI
Kdo bo Kufersinov naslednik?
S 3- strani
"Vsi bi si morali prizadevati..."
GORICA
| Razstava Boj proti veri in Cerkvi (1945-1961)
Poglobljen prikaz nasilja nad "sovražnikom št. 1"
Odprtje razstave Boj proti veri in Cerkvi 1945-1961 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v ponedeljek, 21. januarja, je bilo odmeven dogodek, ki je privabil res veliko ljudi. Med njimi so bili tudi prefektinja Maria Au-gusta Marrosu, župan Ettore Ro-moli, deželni svetnik Igor Gabrovec, predsednik SSO Drago Štoka, drugi vidni upravitelji, izobraženci in predvsem zgodovinarji - slovenski in italijanski -iz Goriške, Tržaške in Slovenije. Kot je povedala predsednica Centra Franka Žgavec, je pisno opravičilo poslal nadškof msgr. Re-daelli, ki pa je napovedal svoj obisk čez nekaj dni.
Bogato dokumentarno razstavo je avtorica dr. Tamara Griesser-Pečar uresničila v sodelovanju z Arhivom RS, Nadškofijskim arhivom Ljubljana, Muzejem novejše zgodovine Slovenija in Založbe Družina. Da pa je bila postavljena v Gorici, je veliko naredila časnikarka in publicistka Erika Jaz-bar, ki je v slovenščini in italijanščini prebrala nekaj pretresljivih odlomkov iz spominov msgr. Franca Močnika, kako so ga grobo pregnali čez mejo, in g. Jožka Kraglja, kako je v svoji celici 1. 1949 "skoraj z golimi rokami" izdelal lesen križec, ki je tudi razstavljen.
Dr. Tamara Griesser-Pečar je svoj nagovor začela z ugotovitvijo, da so dvajseto stoletje - predvsem v
Evropi - oblikovali trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Prva dva sta kot totalitarni ideologiji in sistema naletela po vsem svetu na globok odpor,
"dejanja komunistov proti človekovim pravicam v zatiranih državah pa še vedno veljajo za manj obsodbe vredna, če še ne povsem neprimerljiva z dejanji fašistov in nacistov, čeprav je delovanje komunistov povzročilo najmanj 95 miljonov žrtev po vsem svetu, kot prepričljivo priča Crna knjiga komunizma".
Počasi se le širi prepričanje, da je treba totalitarne pojave presojati po enakih merilih. Razstava Temna stran meseca pred desetimi leti je bila prvi poskus celovitega prikaza komunističnega totalitarizma na Slovenskem, obravnavano je bilo tudi nasilje nad katoliško Cerkvijo. Danes je naše vedenje o strukturi represije na Slovenskem veliko večje, čeprav se je "ideološki in propagandni boj proti Cerkvi tudi po padcu komunizma še nadaljeval". V slovenski javnosti namreč še vedno prevladuje nestrpnost do
Cerkve, kar je "produkt ateistične indoktrinacije šolstva in publicistike v času komunističnega režima, ki sta ljudem vcepila mišljenje, da je Cerkev reakcio-
narna in opij za ljudi", je dejala avtorica razstave. Zato so bili na-rodnozavedni katoliško usmerjeni Slovenci drugorazredni državljani. Razstava Boj proti veri in Cerkvi je poglobljen prikaz nasilja nad Cerkvijo od leta 1945 do 1961, ko je bila sprejeta uredba za izvrševanje Zakona o prav-
nem položaju verskih skupnosti. Omejuje se na obdobje popolne brezpravnosti Cerkve in največjega fizičnega in psihičnega obračunavanja z njenimi predstavniki. Najbolj odmeven je bil zažig ljubljanskega pomožnega škofa Antona Vovka januarja 1952, na Goriškem pa od partije organiziran dvakratni izgon apostolskega administratorja goriške škofije Franca Močnika jeseni 1947. Oblast je na Slovenskem skušala zatreti ne le Cerkev kot ustanovo, temveč nasploh vero,
čeprav se je na ljudskem štetju leta 1953 še 83,3% Slovencev opredelilo za katoličane. Vse do prevrata 1990-1991 je bila "katoliška Cerkev na Slovenskem za komunistično oblast notranji sovražnik številka ena". Že v poročilu notranjega ministrstva novembra 1945 je označena kot 'hrbte-
nica reakcije'. T. i. ljudska oblast je kmalu začela ukrepati proti Cerkvi in njenim predstavnikom ter vidnim vernikom: to je delala "s hišnimi preiskavami, s stanovanjskim utesnjevanjem, brisanjem iz volilnih list, z omejevanjem verouka, z ukinjanjem cerkvenih šol, z agrarno reformo in nacionalizacijo, z omejevanjem verskega tiska, z odpuščanjem sester iz šol in bolnišnic, čeprav za njih ni bilo nadomestila, pa z množičnimi aretacijami in sodnimi procesi". Takoj se je začela tudi gonja proti duhovnikom. "Oblast se je čutila ogrožena od moči, ki ji ni mogla do živega, ker je imela velik vpliv nad pretežno vernim prebivalstvom". Zato je skušala njene predstavnike v očeh vernikov moralno onemogočiti.	V
omenjenem obdobju je imela velika večina duhovnikov in redovnikov težave z oblastjo: kar 429 duhovnikov se je od konca vojne do 1.1961 znašlo na zatožni klopi, aretiranih pa je bilo veliko več. V zaporih in taboriščih oz. kaznovanih je bilo najmanj 639 duhovnikov, redovnikov in redovnic. Slovenija je posejana s prikritimi grobišči -do danes je evidentiranih okoli 600 -, v katerih so končali tudi duhovniki. Obsojeni so bili na nesorazmerno visoke kazni. Sodstvo je bilo seveda v rokah partije in je uresničevalo le njene
cilje. "V preiskavi, med procesom in v zaporu so bile kršitve človekovih pravic na dnevnem redu". Oblast je izključevala predstavnike Cerkve in vernike iz javnega življenja, preprečevala vsako javno manifestacijo vernosti, obenem pa je podpirala močno protiversko propagando. Udba je skušala preprečiti dotok v semenišče in izvajala pritisk na bogoslovce. Skoraj ni bilo predstavnika Cerkve, ki ni bil klican na zasliševanje. Marsikoga je Udba nasilno prisilila k sodelovanju; ti so bili "žrtve, ki jih je oblast na različne načine poniževala. Nekaterim je bilo dano, da so neznanskemu pritisku tajne policije kljubovali, vendar ne moremo nikomur očitati, da ni iz testa, iz katerega so mučenci". Komunistična oblast je skušala Cerkev tudi ekonomsko uničiti z nacionalizacijo, zaplembami in davki. Precejšen pritisk se je izvajal tudi na verne laike, predvsem učitelje, profesorje, višje uradnike itd., "vendar je to poglavje še popolnoma neobdelano". Dr. Tamara Griesser-Pečar je sklenila predstavitev s citatom iz dnevnika dr. Maksa VVraberja, ki je zaporno celico delil tudi s številnimi duhovniki: "Kdaj bomo mogli spet živeti in delati v svobodi pred strahom in preganjanjem, ne da bi nam grozili zunanji in notranji pretresi, ki jih je bilo zadnja leta toliko, da je bilo kar preveč. Trdno zaupam, da pride slednjič ta čas. Bog ne plačuje vsako soboto, a plačuje pravično"!
Številni gostje slavnostnega odprtja so se nato zadržali v prijaznem pogovoru ob dobrotah in žlahtni pijači, za kar je izredno gostoljubno poskrbela Čotova družina iz Gostilne Devetak na Vrhu Sv. Mihaela. / DD
Foto DPD
£
a
T
.
Novi naročniki bodo prejeli v dar letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige:
- KOLEDAR GMD 2013
- Mariza P er at: GORICA - NJENE ZANIMIVOSTI IN NJEN ČAS
- Doris Jarc: SKRIVNOST NONE GENOVEFE
- Floriana Stefani', Danilo Sedmak: JADRANSKA OAZA
NAROČNINA ZA LETO 2013:
za Italijo 45,00 evrov za Slovenijo 48,00 evrov za inozemstvo 100,00 evrov
PODPORNA NAROČNINA: 100,00
evrov
Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.noviolas.eu ali na: www. facebook. com/noviglas, www. twitter. com/novig\as, www.youtube.com/noviglas