MARC 1 P Albin S ■JJSJjl. Karol___ 3 N 4. Postna 4 P Kazimir 5 T Felicita n 6 S Fridolin ' 7 Č Tomaž, akv. 'S Jan.od Boga 2S® JjS Frančiška 10 N Tiha nedelja ~ H P Koleta STEV. (NO). 42. Finska Jasa klfč za poč- Nemčija odklanja vsak mir ^^^^ ................"" """■ mmmrnmmmmmmmm ----------------rr~tli i " ii n m' i iti iifi"ir M-----Tfinwuii____ nun i m 11 i XJJ-1L.UJ__I________ Finska bi lahko dobila takoj odkrito podporo od Anglije in Francije, ako bi vprašala za njo. — K temu se obotavlja, ker se boji Nemčije. — Upa, da bo pod pritiskom Nemčije Rusija pristala na premirje. Pariz, Francija. — Kljub vsem zaprekam, ki bi se jima pri izvrševanju tega posla stavljale na pot, in kljub Možnosti, da bi se s tem korakom utegnila razširiti vojna na nova bojišča, ste Francija 111 Anglija, kalcor se trdi, že nekaj tednov pripravljeni, da Pošljete redno vojaško ekspe-dicijo na pomoč Finski. Da te-ga že niste storili, je, kakor Se tudi neverjetno sliši, krivda •Finske same. E|dino, na kar cakate zaveznici, je uradni Poziv Finske za pomoč; in s %i Finska odlaša. . _ Res je sicer, da si Finska ničesar bolj ne želi, kakor izdatne pomoči od zunaj. Pomoč sicer dobiva že zdaj, toda ]e na nekak "tihotapski" način, v nerednem razdobju ni v manjših množinah. Nasprotno pa bi jo velike pošiljke vojnega materijala in oja-tenje z rednimi vojaškimi četami znatno postavile na no-Se. Kakor omenjeno, bi vsc> lahko dobila od zapadnih držav, ako bi se uradno na n.le obrnila. K temu koraku Pa se obotavlja, in sice.1 zato, ker vidi, cla bi jo to utegnilo voditi v novo nevarnost. Ta nevarnost ji preti od Nemčije. Doslej je bila Nemila docela nevtralna v nisko-finski vojni in baje deluje celo na to, da bi se ta čimpreje končala. Kakor hitro pa bi Prišlo na Finsko angleško m francosko redno vojaštvo, bi Nemčija proglasila to vojno takoj tudi za svojo lastno zadevo in posegla v njo na strani Rusije pod geslom: Udari sovražnika, kjer ga moreš do-Seči, in s tem ji je Nemčija tudi v resnici že zagrozila, tako bi dobila Finska novega sovražnika, ki bi bil gotovo močnejši kakor pa pomoč, ki ^ jo dobila od zapadnih držav. Na drugi strani pa upa Finska še vedno, da se utegne doseči kako premirje, ki bi bi-0 za njo ugodno, in, kakor se v gornjem slučaju boji NemČi-•le> tako v tem oziru ravno na Nemčijo najbolj upa. Pri računa na to, da želi Nemčija, da Rusija čimprej ^°nča svojo vojno, kajti z njo "•'sija sama potrebuje razne surovine, zlasti olje, ki bi jih orugače lahko Nemčija od ^e dobila. Tako je zdaj Fin- ska Pred težko odločitvijo, ali nfj sPrejme ponitdeno pomoč, ali ne. B°LGARSKA D OSI L A OUE IZ RUSIJE Sofija, Bolgarija. — V bol-^arsko pristanišče Varno je m^ljala zadnji torek neka "po^r tovorna ladja prvo s«Jko ruskega olja po novi sl5°Vskl pogodbi, nedavno _ enjeni med obema država-nia iii . dja i Je Dila prva ruska Ia" site' je priPelJ'ala v bolgar-in ?V°de od leta 1915 naprej, VawaCiIno je' da ji Prebi-j "v° Priredilo prisrčen spre- JAPONSKA SKEPTIČNA Na Wellesovo potovanje gleda z nevoljo. Tokio, Japonska. — Na Wellesovo mirovno potovanje po Evropi gledajo tukajšnji krogi z očitnim nezaupanjem. Na eni strani pravijo, da se bo poizkus itak izjalovil, na drugi strani pa tudi ne prikrivajo nevolje nad njim ter ga, označujejo,da je z njim Amerika ponovno pokazala, kako rada vtika prste v zadeve drugih narodov. Očividno bi Japonska ne videla rada, da bi prišlo do sprave v Evropi, kajti potem bi utegnile za-padne države ( njej bolj občutno stopiti na prste. -o- OGRSKA ZADUŠUJE SVOBODO TISKA Biujapesta, Ogrska. — V parlamentu se je zadnji torek razpravljal predlog, ki ga je stavila vlada, po katerem bi se imela uvesti stroga vladna kontrola nad tiskom. Min. predsednik Teleki se je izrazil, d;a se bo ta predlog mnogim zdel kot skrajno nazadnjaški, toda potreben je, pravi, v svrho "duhovne izobrazbe" naroda in v svrho "moralnega napredka" ter je zato vlada pripravljena, pristati le na manjše izpremembe v njem, nikakor pa ne namerava od njega odstopiti. Povda-ril pa je, da zakon ne izključuje pravice do politične kritike. -o- OTROKOVA BRIHTNOST REŠILA TOVARIŠA Evanstori, 111. — 8i/> leta stari Robert Bond je zadnji torek hodil z nekim petletnim tovarišem po ledu, ko se je zadnjemu vdrlo, dsi je padel do vratu v vodo. Robert ga je skušal izvleči, a ni šlo. Mali tieček :(je imel nato toliko prisotnosti duha, da je stekel blok daleč do prvih hiš in poklical ljudi na pomoč ter jih tudi peljal do mesta nezgode. Ponesrečenca so nato rešili. --o- SOCIJALISTI BODO IMELI KONVENCIJO Washington, D. C. — Soci-jalistična stranka je objavila zadnji torek, da bo imela svojo n aro d n o konvencijo v Washingtonu od 6. do 8. aprila. Na njej si bo izbrala predsedniškega kandidata. -o-- POVODENJ V KALIFORNIJI San Francisco, Cal.— Vsled močnega deževja začetkom tedna so v severni Kaliforniji reke in potoki tako naraptli, da so povzročili izredno resen položaj. Okrog 3000 oseb se je moralo v torek umakniti iz svojih domov. Prizadeta so številna mesta in močni nalivi, ki so se ta dan nadaljevali, so grozili, da bodo stanje še bolj poostrili. ANGLIJA RAZ-ŠIRI KONTROLO Tudi na Pacifiku namerava preiskovati ameriške ladje. London, Anglija. — Svojo pomorsko kontrolo namerava Anglija raztegniti tudi na Pacifik, na zapadno obalo Zed. držav. Pogajanja v tem smislu so se otvorila tukaj med angleško vlado in kanadskimi oblastmi. V načrtu je, da bodo angleške ladje preiskovale tudi tovor, ki gre iz Zed. držav v vzhodno Rusijo. Pravijo namreč, da se je prišlo na sled, da so razne surovine, ki jih Rusija uvaža iz Zed. držav, namenjene v resnici za Nemčijo, med temi predvsem kavčug in kositer. Baje bo a-meriška vlada pristala na to novo kontrolo brez ugovora. -o- PRAVICE DEKLET V PRESTOPNEM LETU Od kdaj je- pravzaprav v navadi pravica, da smejo v prestopnem letu dekleta snubiti svoje izvoljence, se ne ve natančno. Pač pa so prvi zapiski o tem že dokaj stari, namreč iz leta 1288. Tedaj je škotska kraljica Margareta izdala zakon, s katgrim določuje globo enega funta ari manj za tistega moškega, ki bi odbil dekle, katera ua v prestopnem letu zasnubi, iz-vzemši, ako je že zaročen, ali poročen. Par let nato je bil sprejet tudi v Franciji podobni zakon in pozneje se je razširil še na Genovo in Floren-co. — Dandanašnja "globa" v Ameriki je menda škatlja bonbonov. NADALJNJE ARETACIJE V JUGOSLAVIJI Belgrad, Jugoslavija. — Poleg aretacije teroristov na Hrvaške rn, o čemer je bilo poročano včeraj, je policija izvršila zadnji torek podobni korak tudi v Sloveniji, in sicer nad voditelji nazijske-ga Bunda. V Ljubljani je bil aretiran načelnik te organizacije, neki Temies, in z njim šest drugih lokalnih vodij. Kakor se trdi, je policija s tem odkrila gnezdo nazijske tajne policije. ANGLIJA NAROČILA LETAL ZA 20 MILIJONOV Los Angeles, Cal. — Družba Douglas Aircraft v Santa Monica je objavila zadnji torek, da je z Anglijo sklenila pogodbo, po kateri ji bo izdelala bombnih aeroplanov za 20 milijonov dolarjev. Ti aero-plani bodo dovršeni deloma proti koncu tega leta, deloma drugo leto. Izvršitev tega naročila bo zahtevalo okrog pet milijonov delovnih ur, pravi družba, katera zaposluje okoli 15,000 delavcev. Povdarja pa se, da produkcija za domačo porabo z naročilom ne bo trpela. KRIZEMSVETA — Budapesta, Ogrska. — Med tukajšnjo državo in Ru-munijo se je zadnji torek sklenil pakt, po katerem se bo omogočil bolj neoviran železniški promet med njima. Pakt se smatra za znamenje, da je napetost med obema državama popustila. — Praga, Češka., — Tajna policija je izdala odredbo, po kateri je prepovedana judovskim moškim v vojaški starost i, med 18. in 45. Worn, izselitev iz čeških pokrajin. Pač pa se pospešuje izseljevanje drugih Judov. — Amsterdam, Nizozemska. — V noči med torkom in sredo so se pogosto oglašali protizracni topovi v tukajšnjem mestu, ki so streljali na tujezemske aeroplane. Katere države letala so 'bila to, se ni ugotovilo. INDIANA POOSTRILA POROČNE PREDPISE Indianapolis, Ind. -— S tem petkom bo država Indiana prenehala biti zatočišče za mlade pare iz Chicage in drugih illinoiških mest, ki hočejo biti poročeni v vsej naglici. Ta dan bo namreč stopil v veljavo novi zakon glede porok, ki bo onemogočal hitre poroke, kajti zahteva, da morata ob času, ko zaprosita za poročno dovoljenje, predložiti ženi n in nevesta zdravniško spričevalo; preiskavi krvi v laboratorijih pa bo vzela najmanj par dni. Kakor znano, so se zlasti v Crown Point zatekali mladi pari, katere so tamkajšnji mirovni sodniki kar na hitro poročali, samo, da so dobili denar. Dostikrat so bili ti pari tako pijani, da ZANIKAVA MI-R0VMNAČRT Nemški listi proglašajo kot laž, da išče Nemčija miru, ter povdarjajo, da bo boj do konca. Berlin, Nemčija. — V srditem tonu so tukajšnji listi v sredo zanikavali poročila, ki so krožila zadnje dni in katera so trdila, da ima Hitler pripravljen neki mirovni načrt, da ga bo predložil ameriškemu odposlancu Wellesu, ko ta prispe v Berlin. Ta poročila so angleška izmišljotina, trdi časopisje ter jih žigosa kot "laž-njivo, predrzno in smešno sleparijo," na kar povdarja, da se bo Nemčija bojevala, dokler ne bo sovražnik pobit; prej, pravi, bo kak mir nemogoč. Tako piše eden listov: "Nemčija si more predstavljati mir, slogo in dobro voljo med narodi samo tedaj, ko bo povsod na svetu izločen tiran, katerega odstranitev je prvi pogoj za svobodo na morjih in za i popravo krivic, stotim* let starih." Neki drugi list dostavlja, da "cilj Nemčije je, bojevati se tako dolgo, da bo klika vladajočih bogatašev v Londonu, ki stalno ogroža svet z novimi vojnami, uničena." Tudi, ako bi Hitler v resnici imel namen,predložiti Wellesu kak mirovni načrt, pravi tretji list, bi se ta gotovo držal tajno, da bi ne prišel predčasno v roke nepoklicanim ; vse take govorice pa, da so očividno skovane le v to svrho, da se z njimi vliva ko-rajža angleškemu in francoskemu ljudstvu, češ, Nemčija je že tako slabotna, da bi se rada pogajala za mir. Časopisje končno splošno povdarja, da ste Anglija in Francija pokopali zadnjo priliko za mir, ko ste odbili tozadevno Hitlerjevo ponudbo, stavljeno v oktobru 1939. Toda "Anglija si je izvolila boj in dobila bo boj." -o—— ALI STE VI že kaj storili za svoj list tekom letošnje kampanje? Iz Jugoslavije Zima je tudi v okraju Krško zahtevala svojo žrtev; na potu proti domu je omagal prileten rudar iz Dale. — Kaznjenec zmrznil, ko se je vračal iz zapora domov. . — Še drugo iz starega kraja. Žrtev zime se drugo jutro po poroki niso ničesar spomnili. Te vrste biznes se bo zdaj nehal. LADJA V "ZADNJIH IZDIHIH" mmmm Ena številnih vojnih žrtev na morju je bila tudi ladja, ki jo kaže gornja slika. Po poročilu je bila to tovorna ladja neke nevtralne države, ki je zadela na mino ob angleški obali. Slika je bila vzeta tik pred potopitvijo, katera je sledila kmalu po eksploziji. Moštvo se je baje rešilo.. Krško, 2. febr. — Letošnja ostra zima je v našem srezu v kratkem terjala kar tri smrtne žrtve. Pri nas sicer«ni še plazov, je pa mraz zato hujši. Naše drugače tako vesele gorice so bile v noči od 80. na 31. januarja že tretjič priča samotne borbe med življenjem in smrtjo. To pot je bil žrtev 68 letni rudar v pokoju in kočar Matija Cešno-var iz Dale pri Leskovcu. Ko sta se vračala 31. januarja posestnika Mirko Bizjak in Alojz Jane iz Dale proti domu v Lomno sta izven vasi opazila v snegu ob poti človeka, ki ni kazal nobenih znakov življenja več. Takoj sta se vrnila nazaj v Dalce k posestniku Jožetu Kerinu, ki 4e je takoj podal z njima 'in spoznal v njem Matijo Cešno-varja. Matija je bil še prejšnji večer do pol 20. pri Kerinu Preden je odšel, je še poprosil Kerina za kozarec žganja, katerega mu ta seveda ni odrekel. Gotovo je na izmučenega Cešnovarja žganje nekoliko vplivalo, nekoliko pa tudi slabost zaradi dolgoletnega dela v rudnikih. Izven vasi je zašel v globok sneg, iz katerega ni našel več poti in je po kratkem tavanju omagal in umrl. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke od 7 do 13 let, ki bivajo v majhni koči. Včeraj so ga pokopali na domačem pokopališču pri Sv. Duhu. Pokojnik je bil dolgo let rudar, pred leti pa si je kupil kočo in nekaj zemljišča, da je preživljal svojo druži-nico, kateri je bil skrben oče. 50 kilometrov je prehodil in zmrznil Kosovska Mitrovica, koncem januarja. — Po vsem Kosovu je vzbudila iskreno soža-lje vest o tragični smrti odpuščenega kaznjenca,ki je na poti k svoji družini v domačo vas obležal v snegu in zmrznil. Smail Spahič iz Glavnika na Kosovem polju je pravkar odsedel neko manjšo kazen v kaznilnici v Kosovski Mitrovi-ci in pred dnevi so ga izpustili. Ko se je odpravljal na pot, je bil izredno mrzel clan. A v želji, da bi čim prej prišel do svoje družine, ni čakal boljšega vremena, temveč je krenil preko gora. Prehodil je kakšnih 50 km, ko je nekje v bregovih planine Oštro Koplje zašel. Bil je že blizu domače vasi, a je bil tako izmučen in premražen, da ni mogel dalje. V bližini ni bilo gozda, in da bi se vsaj malo pogrel, je slekel srajco in jo zažgal z vžigalico. A utrujenost in mraz sta ga premagala, obležal je poleg sežgane srajce in zmrznil. Zjutraj so ga našli pastirji in prinesli družini, ki je nestrpno pričakovala očeta in rednika, žalostno vest. -o-- Dolgo službovanje Pred kratkim je obhajala gdč.. Franca Pečan, kuharica pri g. župniku in pesniku Antonu Hribarju na Zalemlogu 40 letnico zvestega službovanja. Obenem je tudi slavila svoj 77. rojstni dan. Kljub visoki starosti je še vsa čila in zdrava in še vedno ima polne roke dela od zore do mraka. -o- Smrtna kosa V Ratečah pri Skofji Loki je, umrl' M-'hael Jenko, ki je 35 let zvestn služboval kot cerkovviik župne cerkve. —-V Ljubljani je umrla Marija Odar. mati v.eučiliškega pro-Stej^rTX* Od ar)'a. — V • Mariboru je umrla Terezija Weixi, vdov.", po nadučitelju in mati mariborskega trgovca stara 87 let. Grela se je V Ivenci pri Vojniku se je pri štedilniku grela 76 letna občinska reva Antonija Korošec. Pri tem se je pa prav nevarno opekla po obeh nogah. --o—— Malo statistike V župniji Brežice je bilo lansko leto rojenih 176, od teh 48 iz domače župnije, ostali v bolnici. Smrtnih slučajev je bilo 137, 80 , moških in 57 žensk. Od umrlih jih je 49 iz domače župnije, ostali so umrli v bolniči. Med umrlimi je bilo devet starih nad 80 let, najstarejša iz župnije je imela 87 let. Porok je bilo lansko leto 22. -o—•— Gospodinjsko šolo bodo gradili Iz Ljutomer poročajo, da namerava tamošnja občina zgraditi letos za mesto, okolico, Slovenske gorice in Prek-murje gospodinjsko šolo. To bo za Ljutomer nad vse važna pridobitev, ker se bodo tamošnja dekleta izobraževala in vzgojevala v dobre gospodinje. -o-- Vroča kri zaradi politike Kri je z a v r e 1 a Ivan u Klincu iz ptujske okolice, ko so V gostilni razpravljali o politiki. Ivan se ni skladal s prepričanjem ostalih tovarišev in se je silno razvnel. V vneti debati je naenkrat potegnil nož in zamahnil z njim proti svojemu sosedu ter ga zadel v trebuh. Zaradi tega je bil Kline ped okrožnim sodiščem v Murski Soboti obsojen na šest mesecev zapora. -o- OBNOVITE svojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali drugega kandidata! Amerikanski Slovenec i = PRILJUBLJEN PRVI SLOVENSKI OST S3 &MERIK3 slovenski . LIST V pktto &'« vere in narod — i* pravico in retnleo — od boja do tmagil združenih SLASILO SLO?. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K DRŽAVAH CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IK SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian Organizations} _ CHICAGO, ILL., PETEK, 1. MARCA — FRIDAY, MARCH 1, 1940 __LETNIK (VOL.) XLIX. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. marca 1940 Amerikanski Slovenec Dogodki ■ud Stovend p« Ameriki Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891 Izhaja vsak dan raeun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniltva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5S44 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto......................................$5.00 For one year .........................—.....$5.00 Za pol leta ________________________________________ 2-50 For half a year _____________________________2.50 Za četrt leta ---------------------------------- 1-50 For three months ------------------------ 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_____________________________________$6-00 For one year -----------------------------------$6.00 Ea pol leta __________________________________ 3.00 For half a year --------——...—— 3.00 2a četrt leta __________________________________ 1-75 For three months ______________________ 1-75 Posamezna številka ........................ 3.c Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.____ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk Le ugibamo lahko FANT OD FARE GOVORI.. Chicago, 111. Dolgo je že odkar sem se oglasil v tem listu, ampak ne smete misliti da sem sam jaz z kriv. Post je tu. V postnem ča- c su pa vse malo utihne okrog j Sv. Štefana in zato ni novic. r E!no novico pa imam in to je ^ vesela novica za vse farane 5 Sv. Štefana. I ^ Da imamo vsaj malo raz- g vedrila v postu, bodo žene i društva Žena in Mater nam j napravile Bunco Party prihod- j njo nedeljo, 3. marca, v veli- [ ki šolski dvorani. To je zelo , nedolžna igra za postni čas, s , tem ni rečeno, da tisti, ki se je ] bodo udeležilj bodo drug dru- | gega gledali z dolgim obra- } zom; Ne, to bo vesela in tudi , zelo interesantna veselica. Za- : to pa vam to vabilo napišem, -da boste gotovo prišli. Prav posebno pa vabimo možke, da pridejo. Za nje boclo posebne mize, kjer bodo lahko karte igrali. Dajtq možu cigaro, pijačo in karto in bo popolnoma zadovoljen, to je njegovo kraljestvo. Vse to bo imel v ilede-Ijo popoldne v naši dvorani. Ženske so nam obljubile, da .bo dvorana napolnjena s krasnimi. nagradami, torej za vsakega bo nekaj. Kako je človek vesel, ko zmaga in dobi nagrado. Tako boste dobro "feelali" v nedeljo, ko boste odnesli kakšno lepo nagrado. Torej še enkrat vas vse uljud-no vabimo. Igra se prične ob 2:30 uri v šolski v dvorani sv. Štefana. Vstopnina bo 35e. Opomnite hočem ženske Maternega društva, da imajo ; četrtletno sejo ta petek zvečer, 1 i marca, po večerni po-božnosti. Ker je zelo važna , seja se pričakuje, da se je bodo gotovo vse članice udeležile. Fant od fare -o- DRUŠTVO SV. NEŽE K. B. ŠT. 826. 1 Chicago, 111. Naznanjam članicam, da [ imamo v nedeljo 3. marca ob i 1 uri sejo, ne ob 2., kakor na-| vadno. Ste prošene, da se te seje vdeležite, ker to'je naša 3 letna seja. Imamo volitev odbora. Prosim vas, da se malo • bolj zanimate za društvo. Ima-. mo več mladih članic, ko ni-} kdar na sejo ne pridejo. Društvo je vseh članic, ne samo ' odbora. " Še enkrat vas prosim, pridi-1 te vsaj na letno sejo, da slišite kako gremo naprej. Obenem vas pa prosim, katera je zaostala z asesmen-tom, da poravna. — Z sester-skim pozdravom, " Mary Kavcic, R. S. 1 1923 W. '21st Place Na operacijo Cleveland, O. — V Lakeside bolnišnico se je morala podati zaradi operacije Mrs. 1 Mary Merhar z Norwood Rd. Vest iz stare domovine Slovan, Pa. — Agnes An-, žlovar je pred kratkim preje-1 la iz starega kraja žalostno ; sporočilo, da ji je v vasi F ara pri Kočevju umrl njen oče ; Martin Papež, v visoki starosti 80 let. Pokojni je bil petkrat v Ameriki. V starem kraju zapušča tri sine in eno hčer, tukaj pa že omenjeno hčer in dva sinova. fB>M Smvt rojaka Cleveland, O, — Tukaj je 1 nagloma umrl rojak Frank Zaje, v starosti 49 let, stanujoč na East 63rd St. Pokojni l je bil doma iz Podbukovja, fara Krka na Dolenjskem. Za- | pušča soprogo, rojeno Mary Mahne iz Krke in tri otroke ter več sorodnikov. V starem kraju pa sestro in sorodnike. Nov grob v Arkansas Jenny Lind, Ark. — Dne < 12. februarja je tukaj umrla ' Jožefa Ocepek, rojena Juvan iz vasi Leše, Sava pri Litiji-Stara je bila 69 let. Zapušča štiri hčere in dva sina ter sestro, v starem kraju pa eno sestro. Mož ji je umrl meseca januarja. , Smrt v starem kraju Brooklyn, N. Y. — Rojaka Martin in John Murn iz J Ridgewood, L. I. sta prejela iz starega kraja sporočilo, da je na Hribu pri Toplicah na Dolenjskem umrla njuna sestra J Marija Krump, rojena Murna 1 stara <>0 let? Tukaj zapušt-a tri brate, že omenjena dva in Rev. Anzelma Murna, O.F.M. na Willardu, Wis. i Vile rojenice 1 Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Joe Mersnik na Lindbergh Ave. so se te dni oglasile vile rojenice in jim podarile krepkega novo-1 rojenca. — Mlada mati je 1 hčerka Mr. in Mrs. Stefančic. i ____'____ i POSLUŠAJTE - vsako nedeljo prvo in naj-" starejšo jugoslovansko Ra* ' dio uro od 9. do 10. ure do-j poldne na WGE8 postaji« . f 360 kilocycles. i I DR. J. E. IIRSICH ZDRAVNIK in KIRURG - 1901 W. Cermak Rd., 1 CHICAGO, ILL. Uradne ure na zgorajšnjem naslo-1 vu: 1—3 popoldne in 7—8 zvečer 0 izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Uradne ure na naslovu: 3925 W< - 26th STREET so pa od 4—6 popol-6 dne in pa po dogovoru. Telefon na tem naslovu je: Lawndale 6287. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, ' dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. stra« TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs / \ ^niw. ' asm.-*.. wr,^«/ -mxP-M FlfVIATM številke poleg naslova in \ * I OZlUllI imena- Ako -ie naročnina potekla, > tuji II iii til m11 °bnovi jo in pomagaj listu! IVNITgfi FEATURE SYNDICATE. " Inc. Videč da se lev več ne makne, je naglo skočil k Jajinctte in jo vprašal v skrbeh, če je kaj ranjena. "Ne, nič Uii ni, hvala teniu tukaj." Tedaj se je velikan priklonil Tarzanu in rekel: "Jaz sem Ukah, sin Shana iz mesta Rather, ki je v sovražnem stanu z nie-ptom Tohr in sem bil vjet." Ko je Tarzan videl, da Se je lev že dovolj upehal, je z roko ojjel leva okrog vratu, z drugo pa segel za pas po svpje ostro bodalo in ga globoko porinil levu v levo stran prsi. da se je krvoločna zverina mrtva zgrudila na tla, odkoder se ne bo nikoli več dvig-Iiila, ali komu škodovala. "Jaz ti dolgu jem moje življenje o veliki junak in želim, da bi ti mogel enkrat enako povrniti," je nadaljeval Ukah. "In jaz selil Tarzan od opic," pove Tarzan. •— "Glej!" je strahoma šepnila Jannette; "glej, kako divje gleda Athea, vsa divja je in od tam prihaja Mungo. Kaj bo z nami?." Kako se utegnejo razviti svetovni dogodki, o tem se p more danes le ugibati. Tudi ožji, notranji razvitek tu ali p tam more biti le mnenje, ugibanje. - n Pred dogodki na Poljskem sta bili med Ukrajinci dve \i struji. Nekaj je bilo komunistično navdahnjenih Ukra- Ji jincev, ker komunistične utopije so kakor bolezni, in ti so * pričakovali in pričakovali. Večina Ukrajincev v Poljski { pa je bila, rekel bi, narodno navdahnjena, niso mogli prenašati "poljskega jarma" in so pričakovali — odrešenje od d bolj sorodnih Rusov. Tu se morajo Rusi vzeti kot Slova- h ni, ako je res kaj slovanske zavednosti pri Ukrajincih in ^ Rusih. | Prišlo je do zadnjih dogodkov. Vsaj ukrajinski in ma- < loruski del Poljske so zasedli — Rusi. Iz sicer pičlih po- t ročil, ki prihajajo iz teh zasedenih ali odrešenih delov r Poljske, je razvidno, da sta razočarani obe struji, komuni- i sti in narodni Ukrajinci. Z Rusi ni prišlo ničesar tega, < kar so oboji prlčakpvali. Še več. Razmere so se poslab- k šale, iz deža se prišli pod kap. Tako vsaj dozdaj. l Kako v Sloveniji? Edinole ugibanja so mogoča. Iz ( ' raznih poroči1, vidim m§d Vrstami, da je situacija ali raz- i položen je nekako sledeče: ' Nemci trdno pričakujejo Hitlera. Slovenci vidijo po- s leg Hitlera še Mu-solinija. Dozdaj še ni neposredne ne- j varnosti, ampak spomladi vse pričakuje dogodkov. Ko-, munistična struja je precej močna in ta struja gleda, kakor pač umevno, na komunistično Rusijo. Značilno pa je, da ne misli morda na kako ekonomsko uredbo, pač pa na — ropanje in s tem seve na uničevanje. Kar javno govorijo o tem. Bolj razumni krogi vidijo narodno smrt- od ' strani Hitlera ali Mussolinija, in zato gledajo ti krogi le • malo vsaj na — Rusijo, in tu bi šlo za slovansko Rusijo, ki ' bi naj rešila vsaj pred narodno smrtjo. Ne vem, če bi se i pri tem moglo govoriti o kakem panslavizmu. Sami lahko ugibate. Opravičen je strah pred komu- s jiistično Rusijo, ker vsaj neposredno bi sledilo le — ropanje in uničenje. Slovanske Rusi ji,baje sploh ni, in vsi upi bi bili le prazni upi. Kakor kažejo dogodki na Finskem, 1 bi bila Rusija skoroda že danes izključena in sama v nevarnosti, da postane žrtev drugih. Finci, Švedi v družbi Angležev lahko pridejo gledat v Moskvo. Za Slovenijo in Jugoslavijo bi ostala le Hitler in Mussolini. Ali se bosta ta dva križala? Za danes je najmanj zanimivo, da se ve, kakšno razpoloženje vlada med Slovenci. Manj zanimivo in hudo duš-Ijivo pa je dejstvo, da ni enotnega stremljenja pri preteči nevarnosti. Še je Jugoslavija, in pri sedanjem "sporazumu" med Hrvati in Srbi bi morda ne bila ravno slaba, ampak notranje edinosti nima, kakršno mora vsak občudovati pri Fincih. Ako radi komunizma izločimo Rusijo, in' moramo izločiti Rusijo kot slovansko silo, bi bil odpor zoper Hitlera ali Mussolinija, če bi do tega prišlo, celo pri notranji edinosti vrlo dvomljiv. V Clevelandu imajo zdaj komunističen list. Naprednosti bo zdaj tam na tone. Do zdaj je govoril o naprednosti le Barbič, včasih blekne katero gospod Jan kovic z marelo in celo mladi Medvešek od časa do časa kakšno pove. Jon-tez je pri slaščicah na naprednost pozabil in jaše le še pe-gaza okrog plotov in skuša peti. Zdaj, ko bo začelo sijati spomladno solnce, bodo zavzeli v naprednih vrstah glavno mesto naprejevci. Slednji pravijo, da bodo tako kljuke pritiskali, da ne bo za redne naprednjake nič ostalo. Trkali bodo pa tudi na društva in primaknili bodo svoje stole k vsaki mizi, kjerkoli se bo dalo. Pravi spopad se bo še le začel. Clevelandski redni naprednjaki že baje prosijo ehicaške kanonirje za pomoč. V Duluthu so izračunali, da je mesto potrošilo za upravne stroške svoto $52,212,156.21, v dobi zadnjih deset let. V desetih letih je 315,860,000 sekund in če na te razdelite me njeni znesek, je stala mestu Duluth uprava v,sako V sekundo 16 m pol centa. ....... .............._ POTOVANJE NAZAJ V AMERIKO Whiting, Ind. Dne 2. januarja ob 6 uri jutra j sem se odpravila za dhod nazaj v Ameriko. Bilo i še najbolje, da ni bilo mogo časa za poslavljanje, a j ti kdor je že šel po svetu domačega kraja in pustil voje drage, ne ve, ali jih bo e kedaj videl ali ne, ta mi 0 potrdil, da je to najhujše, ladnji zbogom ki ga človek sreče domačim, s katerimi je sliko časa živel, je najhujši, ajmučnejši. Skoro bi rekla, la sem bila vesela, da je vlak litro zapiskal in potegnil pro- 1 Ljubljani. Z menoj je šla noja mlajša sestra vse do Trta. ' N-a vlaku smo dobili :nance in kaj hitro je minila ožnja in že smo bili v Ljub-jani. Tam je bilo ti-eba še narsikaj urediti. Zopet je bi-o treba jemati slovo od tistih, ci so prišli na kolodvor. Ena e še bila ostala od naše družbe, s katero smo potovali na sarniku Normandy dne 28. iunija lanskega leta. Ona se ie v Ljubljani poročila in se kar ne more odločiti kaj b: napravila. Tudi njej je bile težko i*eči zbogom, ker sme preživele precej luštnih uri* skupaj. Toda treba se je bile odločiti. Še enkrat vsem zad nji zbogom in vlak je potegni iz Ljubljane ob 10:40 dopol dne s 45 minutami zamude. Iz Ljubljane proti Trstu je bila vožnja kratka. Komaj smo se lepo vi*edili in se posedli na sedeže> že pridejo fi-nanearji pogledat, oziroma so se vozili z nami do meje. Pa ko so se informirali kam potujemo, niso prtljage nič pregledovali. Kosilo smo imeli na vlaku in ob 2:45 popoldne smo bili že v Trstu. Najprej smo šli v hotel, potem pa v pisarno,da smo plačali vožnje karte ter uredili vse potrebno za velike kovčege. Tam so nas pa dobro pritisnili, kajti karta je stala $201.25 in to na par-niku Vulcania. Pa .smo si rekli, da sedaj Italijanom pšenica zori. Koliko bi neki zahtevali, če bi imeli parnik Normandy v svojih rokah? Po večerji smo stopili nekoliko po mestu, pa je bilo hladno, da smo se kmalu spravili v hotel in k počitku, kajti drugi dan nas je zopet čakalo veliko dela, zlasti dosti je bilo treba hoditi, predno bo vse urejeno za na parnik, na katerega smo prišli o'b četrti uri popoldne. Mrak se je že delal, ko se je, parnik začel pomikati iz luke. Bilo mi je zopet hudo, ko sem gledala sestro, ki je na pomolu stoje mahala z robcem v zadnje slovo, dokler je bilo še kaj videti. Bog ve, sem si mislila, ali se še kedaj vidimo ali ne? — Ko se je stemnilo in ni bilo več ničesar razločiti, smo se podali v kabine, da si uredimo naše bivališče za par tednov. Moje sopotnice so bile ena mlada Dalmatinka in ena Hrvatica, stara 55 let, ki je šla za možem v državo Montana. Ona je bila skoro celo vožnjo bolna. Če se je parnik le malo zazibal, že ni mogla s postelje. Dne 4. januarja smo prišli v pristanišče. Ragusa pri Dubrovniku ob dalmatinski obali. Četudi je deževalo, smo nekateri šli doli. F. Meglich in jaz sva bila edina Slovenca na tem parniku, zato sva tudi vedno hodila skupaj po mestih, kjer smo se ustavili. Najela sva enega, da je šel z nama in nama razkazoval. V Dubrovniku smo videli med drugim tudi najstarejšo lekarno v Evropi in cerkev, za katero so same ženske znosile skupaj vse kamenje. To so bile tiste ženske, ki so imele neozdravljivo bolezen. Tudi tisti grad, v katerem so mučili (■ razbojnike, pa tudi kakega nedolžnega človeka, smo videli. Ker smo pa imeli samo štiri ure časa na razpolago, nam ni bilo mogoče vsega o-gleclati, kajti Dubrovnik ima veliko zanimivosti. Namenila ,em se, da bom drugič ostala najmanj dva dni v Dubrovniku, da si ga dobro ogledam. — (Sem že napravila vozel na ruti, da ne pozabim). Naši sopotniki so skoro sami poljski Judje. Menda jih je nad 500 na parniku. Kaj bo Amerika s temi ljudmi, sem si mislila. Reveži so tako sestradani, da jih noge komaj nosijo. — Dne 5. januarja smo se ustavili v Patras, na Grškem, pa ni šel parnik do pomola. Pač pa so prišli gori oficirji in so kaj hitro opravili, da smo v par urah že od^ pluli naprej.— Dne 7. januarja smo bili ob 8 uri zjutraj že v Palermo, v Italiji, kjer sme ostali do 2 ure popoldni. Tu-di tukaj smo šli po mestu. Videli smo da vlad'a tu zarei velika revščina, da ni za popisati. Tudi je vse silno zamazano in zanemarjeno. Bil je ravno god Treh Kraljev, pa so imeli ljudje perilo obešeno. Da bi videli kakšno perilo. Samo cunje so bile in kar na cesto so obešali, ne zadaj na vrt, kot je tukaj v Ameriki navada. — V vsakem pristanišču, kjer smo ustavili,je prišlo še nekaj potnikov na parnik, tako da je bilo že vse zasedeno. Tudi bolnih je že veliko. Naša Dalmatinka kar leži in ne more niti jesti. Kaj šele bo, ko pridemo na odprto morje? , 8. jan. Danes, smo pa videli mnogo parnikov, ki so pa bili le bolj majhni. Na levi strani smo videli tudi gore. Popoldne smo imeli "Drill" z rešilnim pasovi. To je bilo fletno. Za me je bilo to nekaj novega, da sem dobila ta "komat," čeravno se že devetič peljem čez morje, toda komata še nisem nosila. Tako se mi je do-padlo, da sem enega sopotnika prosila, da me je slikal 2 mojo fotografsko kamero. Če bom fejst, vajn o px-iliki tud sliko pokažem. 9. januarja smo prišli pred ae Gibraltar, kjer tudi nismo smeli s parnika in parnik ni šel v luko. Zopet so prišli oficirji, da so svoje opravili. Potnikov pa niso nikoli nadlegovali. Stali smo na mestu od 1 popoldne do 7 ure zvečei*. Od = tu je bil krasen razgled na vse strani. Lepe gore in tudi mesto ob morju. Celo dopoldne so se videle gore in na vrhu ene gore smo videli tudi topove. Hiše ob morju krasne, vreme najlepše, kot si ga le more človek predstavljati, toplo je bilo, da smo bili na krovu brez površnikov.— Danes smo se za z a j u t r e k nasmijali. Ravno pridem iz kabine, ko pride neka stara ženica in pravi, da je lačna, da pa ne more k mizi zajtrkovati. Pokličem strežnika in ga prosim, da bi ženici prinesel kaj malega za jest. Vprašala sem jo po nemško, kaj bi rada, pa mi je začela naštevati; pomaranče, salame, kruha, čaja —drugega je rekla da noče. Ko sem potem strežniku poveelala v angleščini kaj si ženica želi in da je še pristavila, da drugega nič, sem mislila, da bo počil od smeha. Kar lomilo ga je in je nazadnje pripomnil, \da tak zajutrek je dovolj za zdravega človeka, ne pa za bolnika. Seveda, njemu ni bilo znano, da so ti ljudje sestradani.— Še večkrat smo se potem smijali, ko sva se srečala, le d,a je eden ali drugi omenil besedo, da, drugega pa prav nič. Dne 10. januarja smo prišli v Lizabono na Portugalsko, kjer smo ostali od 11 ure dopoldne do četrte ure t popol-j. dne. Šli smo v mesto, ki je ja-ko zanimivo. Razteza se od morja v hrib in zopet v dolino, tako da ni treba veliko ga- solina za avtomobil. Seveda, j 7 | če bi bile ceste prazne. Videla sem tudi poulično železnico in- občudovala, da je po takih hribih vozila in postajala. Tako sem na eiiem kraju stala in opazovala, kako je pri stala v silni strmini. Za to radovednost, bi se bila kmalu zgubila, ker so mi že vsi ušli naprej. To je bilo dobro, da se je parnik videl iz mesta. — Ljudje so po večini revno preživljajo z ribami in zelenjavo. Tam smo videli, kako so ženske na glavah nosile ribe in po cestah ponujale v nakup. Škoda, da nihče izmed nas ni razumel, kaj so kričale. Druge so zopet bile z osličkom, ki je nosil po dve veliki košari, napolnjeni s sadjem in zelenjavo. Trgovine pa niso lepe, je vse preveč stisnjeno v majhnem prostoru, dasi je blaga v trgovini dovolj za veliko trgovino. Kar nič vabljivo ni. Tudi tukaj smo našli Žide, ki jih menda nikjer na svetu ne manjka. Z Meglichem sva kupila razglednic in sva se pogovarjala v slovenščini. Pa nas .je prodajalec takoj vprašal, kakšne narodnosti smo in je začel z nami po poljsko govoriti. Bil je pač poljski Jud. So pač taki, kot smo včasih rekli o Italijanih, da so Italijana dobi po.d vsakim taj-(Dalje na 3. str.) Ko je lev Kcba začutil na svojem vratu težko breme, je začel na vso moč skakati m se otresati, da bi se neljubega mu bremena oprostil, toda Tarzan* se. ga je oklenil k svojimi nogami, kot da so zelezne klešče. Rujavi velikan je pa pobral Jannette in j0 odnesel izpred leva, ki se je bližal. AMERIKANSKI SLOVENEC etek, i. marca 1940 kxk><><^ P. Kazimir Zakrajšek PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLAR-JEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVO-YALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo a seboj. 2. Druga nagra-da je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C, A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5. Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj da; bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA ., , JE VAM DANA!...... , __i .->v " ............- Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal. letegramt pošiljam potom tega lista vsem Slovencem H v Chicagi. Novost je ta-le: * ■ffi 1.) V naši mesnici smo pripravili te dni veliko zalogo VSEH VRST ŠUNK, malih in ycčjih za velikonočne praznike in druge slučaje. Prckadili jih bomo po domačem slovenskem načinu. 2.) Dalje imamo v zalogi vedno po domačem načinu PRE -KAJENO SUHO MESO vse vrste kot PORK CHOPS, H * REBERCA, DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, itd. ■H 3.) Posebno za Velikonočne praznike pa so NAŠI DOMA DELANI PREKAJENI ŽELODCI, razne velikosti, manji * BI 'n vcčj'- 4.) Prekajene želodce, šunke, klobase in drugo suho meso pošiljamo tudi ven iz Chicago. Pišite po cene. 5.) Poleg tega imamo v zalogi vedno tudi VSE VRSTE SVEŽE MESO, PERUTNINO in VSE VRSTE NAJ- |Jj BOLJŠOGROCERIJO. 6.) Da si za Velikonoč zagotovite dobro šunko, dober pre-kajen želodec in drugo kar želite, je v vaše dobro, da nam daste svoje naročilo v naprej. Zadnje dni zna zmanjkati in E&| 'pe bo mogoče postjcČi, kar bi radi. \ Za naročila se priporoča: I j^pl V H Martin Semca W 2059 W. 23rd Street, Chicago, Illinois B .„, Telefon: CANAL 8172 IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) zom, a Juda v vsakem "kšef-tu," samo da bi s krampom in lopato delal, ga ni. Oblečeni so zelo slabo in brez nogavic, le kake copate imajo na nogah, če so pa imeli nogavice, so bile pač gotovo raztrgane. Moških ni 'bilo veliko videti, le ženske so prodajale ribe, zelenjavo in sadje. Dne 12. januarja se je že ob 6 zjutraj videla suha zemlja, lepe gore ob morju. Ob 8 uri smo ustavili, a nismo mogli s parnika, ker ni zavozil do pomola, samo oficirji so prišli gori, nekaj blaga in nekaj pošte so naložili. Vse to so z majhnimi ladjami pripeljali, do našega parnika ter z dvigali nakladali. Tudi kramarji so prišli gori na parnik z vsakovrstno robo, posebno krasnimi namiznimi prti, vse ročno delo. Cena je pa bila $15.00 in $25.00. Pomaranče so bile osem za 10c, velike pineapple 10c. Tukaj smo dobili zadnje potnike in to je ibila naša zadnja postaja, od-koder smo se spustili na odpr-! to morje. Dne 14. januarja smo pa privozili .ravno na kraj, kjer se voda nekako križa, oziroma morski tokovi. Zdelo se mi je, kot pred kakimi 20 leti na, kakem fordu, ki vozi pc kamenitih cestah in odskaku-je. Bila je ravno nedelja in Ismo šli k sv. maši, ki je bila v prvem razredu. Med mašo je parkat tako zavalovilo, da se je duhovnik bal, da bo kelil. prevrnilo, ali da bo zdrsnil z oltarja. Pridiga je bila v italijanskem jeziku in v angleškem. — Zibalo se je nekako šest ur,potem je bilo pa nekako bolj mimo. 16, januarja se ; je pa tako zibalo in kar celi dan, da je bilo več kot polovi-- ca potnikov bolnih. Tucli bolj hladno je postalo. Ko smo se " pa bližali že bolj New Yorku, je postalo že kar mraz. ' Tako smo srečne privozili " 17. januarja ob 1. uri popol-40 dne v newyorsko lulco. Bilo je pošteno mrzlo, tla sem mislila, ko sem čakJa n t pomolu 7u prtljago, da mi bodo noge primrznile k cementu. — S pitij ago je bila težava, ker so ljudje toliko imeli, da je bilo kar grdo. Neki mož in žena sta imela kar pet velikih kov-čegov. Se nikoli nisem videla toliko prtljage. Italijani so celo moderce imeli s seboj. Kakšen pomen ima moderc jemati s seboj v Ameriko, nevem. Tukaj se pač vsega lahko dobi in še vse bolje, kot tam. Toliko o mojem potovanju nazaj v obljubljeno deželo Kesneje pa pride še kaj. — Pozdrav vsem! Katie Triller P. S. Novinar ,pa ne-bo dobil konja, sem se bala, da ga bodo Angleži uzeli in se ga nisem upala vzeti s seboj. Prinesla sem mu pa kanarčka v lončku, da bo žvižgal. Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra °ntion WHIP, Every Saturday 3 to 4. 5 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 PRODAM — zidano hišo s šest stanovanji, centralna kurjava; najemnina na leto $1908; — hišo dveh stanovanj po štiri sobe; cena 3,900; — "cottage" s šest sobami; $-1,500; — zidano hišo, štiri stanovanja, najemnina $62 na mesec, na 2832 So. Seeley a ve. Prodajam tudi HOLC hiše, 10 odstotkov prvi obrok. Te hiše so blizu 26. ceste in Lawndale ave. Pojasnila daje Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago;Tel. LAWndale 7182. )ružba(^J)sv. Družine j i (THE HOLY FAMILY SOCIETY) | Vgtanovljena 29. novembra 1914. S v Zedinjenih Državah CpJpy- foU^l M V ^olT™ I Severne Amerike. JUi4Cl> 1U* 14. maja 1915» 6 <$ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." 6 9 GLAVNI ODBOR: 6 6 Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. g 2 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 5 6 podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. 9 5 Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. O 9 Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, III X X Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. g 6 Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis.- o 9 Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, 0 6 OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. 6 9 Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. 9 6 NADZORNI ODBOR: 9 5 Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. X 9 Joseph L. Drasler, 1025 Wads worth Ave., North Chicago, 111. <> fi Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. 6 9 POROTNI ODBOR: 9 6 Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. 6 2 Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. 2 9 John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. 0<>0<>0CKK> O OOOOOO-OOO-O-OO-OOOOOOO-OOOOOOOO-O-O-OOO-O-OOOOON. IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Tako, da bo nam mogoče imeti pravilen imenik naših podrejenih društev, zato so društva naprošena, ako imajo kakšne spremembe pri uradih, in niso še istih naznanili na glavni urad, da to čimprej e storijo, zato ko bo imenik priobčen v glasilu, cla ne bo potem potreba popravljati. Za imenik društev moramo imeti imena in naslove: Predsednika^), Tajnika (ce) in Blagajnika(ce), kdaj, kje in ob katerem casu se vršijo društvene seje. Tem potom se vam tucli naznani, da za prihodnjo številko glasila, bo naš aktar imel vse v redu, v katerem se bo vam podalo finančno poročilo, kakor tudi poročilo solventnosti. Ravno tako s prihodnjo številko se bo pričelo priobčati svote *»ove zavarovalnine, tako da bomo videli, kako naša srebrna kamenja napreduje in če sn>o v resnici na delu, da, bomo kvoto dosegli. Kakor je vam znano, lepe nagrade nas čakajo, in tudi vredne so, da se potrudimo. JAZ BOM STORIL SVOJE. ALI BOŠ TI SVOJE? S spoštovanjem in bratskim pozdravom Vaš udani za DSD. FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. East Pittsburgh, Pa. | Cenjeni sobratje in sosestre z£oraj omenjenega društva, kakor tudi ostala druga društva, spadajoča pod našo di-čno Družbo sv. Družine. Par let je že minilo, kar se nisem oglasil v našem glasilu. Sedaj pa vidim, da je naša dobra mati Družba sv. Družine tako globoko posegla in 1 želi doseči kvoto svoje srebrne poroke. Tudi jaz iz srca aPeliram na naše članstvo, d,a namažemo naša rjava kolesa in gremo naprej, da ne za-ostanemo, ker res je, cla smo daleč od zadaj. Pri tem pa Pomislimo tudi na to, da se Približuje tudi dvajsetletnica našega društva, katero želimo letos proslaviti. Poglejte sobratje in sosestre in drugi znanci in prijatelji, ki prebirate Amerikan-L skega Slovenca, kako nas družba sv. Družine kliče in Vabi pod svoje okrilje in nam nudi lepo zavarovalnino na tri načine, oziroma na trovrstne Certifikate. Pa to ni vse, dra-sobratje in sosestre. Povejmo tudi kakšne nagrade bottip prejeli, če pridobimo vsak le enega člana v našo ^užbo. Pojdimo vedelo "na da bo naša zmaga !po- Polna. tudi omenim naše ža-tne položaje. Debeli sneg !las jo zapadel, zakril je na-, ®e. hribčke in doline in nam Ponesel mnogo bolezni. Z bo-^o pa preži smrt, ki je gabila mater, soprogo in iz srede sosoStro Anno Spu- f lcsk, ki je bila 5ianica dtu- JJ? «v. Lovrenca št. 14. Po-Jna je zapustila v žalosti TT°Sa in štiri otroke-11 koncu vabim vse članstvo LOVRENCA ŠT .14, DSD. zgoraj omenjenega društva, da prihajate na naše redne mesečne seje, ki se vršijo v Velly Croation American Citizen Club na Braddock Ave., East Pittsburgh, Pa. vsako drugo nedeljo v mesecu. Seje se začno vselej točno ob 1:00 (eni) uri popoldne. — Nekateri člani še morda ne vedo da sem se preselil in je moj sedanji naslov 1513 Brin-ton Ave. North Braddock, Pa. Lahko me tudi pokličete po telefonu katerega številka je Velly 1991-R. — S pozdravom. Nicholas Pavlakovich. tajnik STRIKES AND SPARES The results of the Holy Family League for last Wednesday nitc included two games taken by the We-dic's Secretaries from the Treasurers to increase its already substantial lead, The Vice Presidents who lost twe games to the Presidents still have ;; mere possession of second place. Higt Honors for nite were given to Frank Korevec of Presidents; Len Wedic, of Secretaries, Louis Pucel of the Presidents. Frank shot a 213 to help his team to a victory over the Treasurers. Lou Pucel, was the maih gazable on the 1'residcilts, when lie lead all members of his team to two victories over the Vict; Presidents. A new member of the league is Ray Zivec, who does sos-ne fine substituting for each team in the league. Wednesday nitc his bowling enabled the Treasurers to win their lone game from the Secretaries. Cood form and fine deliverment accounts for his higher score. Bill Wedic look'over the brain work of the Treasurers last Wednesday nitc, when Captain Doc Zelko was'detaincd by major affairs. Bill did some fine bowling and coaching. The Wedic Secretaries of the Holy Family League, who rolled a match game with the Raub's Tavern team lost by a mere 46 pins. Tough luck, boys. At the end of the first game the Holy Family team had te Tavern team by 47 pins, and at the end of the second game, Raubs had the Wedic boys by 1 pinj and after the third game, the difference was 46 pins in the opponents iavor. • The ladies of the . Holy Family League sure have some faithful fellow-men'fans. Why old gents can yell so loud as a kid. They sure are swell fellows. Sunday the Holy Family Ladies major team, won a match from the Union Ladies Slovenian Societies of Joliet. The Holy Family ladies did some swell bowling, and they came way out oil top, by a large margin. The ladies and the men ought to get together; just a thought, well we shall' see. What do you say, ladies. Getting back to the faithful rooters, well, they were also on hand Sunday, and yejlcd to their hearts content, and yes, the ladjes came out on top. On the roil of honor goes, Eve Su-bar, Zora Zelko, Maude Sheufelt, Ann Jerisha, and Jennie Konopek. These ladies combined the majorett team Sunday. They did the best, just could not be beat, keep it up, ladies, the men are watching closely. P. S. Frank lvnik of the Presidents team, in the Holy Family league, and captain, was also on hand eyeing the ladies ovter, he wants to trade bowl- j ers, you know, like they do in the big ) ' leagues; well, that's out, not enough [ ' cash involved, says one. J Aiiothe'r man there was Frank J. , 5 Wedic, of the Secretaries. He sure put I > ■ some pep, and zist into those ladies, » 5 I don't see how they could lose Sun- J [ J day, with all of those people watch- -' , 1 ing them; again, nice going, ladies; » -o--i HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE | Nite of Feb. 21. Standings « Won Lost Secretaries ...................... '43 23 Vice Presidents ........-.— -32 34 Presidents ...................... 31 35 Treasurers .......r............... 26 40 Secretaries L. Wedic ................ 205 161 147 C. Wedic................ 157 142 159 ; F. Wedic ................ 159 157 145 J. Wedic ................ 168= 128 189 R. Wedic ................ 151 158 151 Total pins.... 840 . 746 791 Treasurers B. Wedic ................ 160 166 158 A. Runstck ............ 144 140 129 R. Zivec ................ 135 185 160. W. Wedic ............. 147 157 M. Papesli .............. 183 160 171 Total pins.... 769 808 775 Vice-Presidents 13. Kunstek ............ 164 136 177 J. Laken ................ 159 139 153 H. Raub ................ 157 169 113. E. Subar ................ 154 145 '154 Total pins.... 634 589 597 Presidents F. Ivnik ................ 123 152: 179 I.. Pucel ................ 139 189, , 202 . V. Murphy ....'........ 152 149 174 F. Korevec ............ 135 213 140 r Total pins.... 549 - 703 695 HOLI FAMILY LADIES LEAGUE Standings Won Lost [udiciaries ............................ 39 27 Trustees .......................— 28 38 Trustees Zora Zelko- ............ 100 125 177 Anne Jerisha ........ 132 120 133 Betty Drager ........ 93 95 90 Maude Sheufelt .... 129 127 134 Total pins.... 454 467 534 Judiciaries Dolores , Wedic .... 87 105 95 J-ranees Krall ...... 101 80 138 Eve Subar ............ 139 156 149 Edna Patton ........ 106 113 110 Total pins.... 433- 454 492 Leonard J. Wedic, Publicity Mgr. DENARNE I IPOŠILJATVE | • I ! se še dostavljajo v Jugoslavijo in J | Italijo. Prosimo pa pošiljatelje , » nakazil za stari kraj, da pošiljajo J \ v takih svotah, kakor tu navede- i > ne, namreč v ravnih svotah po j } sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 i [ dinarjih. To radi praktičnosti iz- J J » plačil. . J > Kdor želi poslati pošiljatev po- ( [ tom kabla (brzojavu). lahko sto- j 1 ri po znižani ceni za $1.00, kar je < \ treba namreč dodati k cenam za J ! gotove svote dinarjev. (Ta zniža- i > na cena za kabeliranje velja le J [ za Jugoslavijo.) J > Naše cene so zdaj: , ! JUGOSLOVANSKI j ' » DINARJI: , 1 I Za $ 2.40.................. 100 Din | » Za $ 4.60.................. 200 Din < ' ! Za $ 6.70J................. 300 Din | ! ! Za $ 8.80..............400 Din , 3 ! Za $10.50.................. 500 Din J J I Za $20.50.................J000 Din < 1 ! Za $40.00..................2000 Din ;J 1 ; ITALIJANSKE ! S » LIRE: < 0 I Za $ 3.05................ 50 Lir J J ! Za $ 5.90................ 100 Lir J 1 ! Za $ 11.50................ 200 Lir J I > Za $ 17.00...........— 300 Lir , j ! Za $ 28.00................ 500 Lir 7 ! Nakazovati pošiljal, da bi se | 3 | izplačale v ameriških dolarjih ] 3 » zdaj ni mogoče. ;4 ! Vse pošiljatve nalovite na: | 7 ; johnjeRICH : ,g ! 1849 West Cerinak Road, ,2 ! CHICAGO, ILL- '4 (Dalje) Mr. Ivan Zorman, ameriški slovenski slavčelc, je moj stari znanec. S svojim očetom, pokojnim Zormanom, ki je bil organist v hrvatski cerkvi sv. Pavla, je hodil pet v mojo "cerkev", v dvorano na Standard Ave. Kakor bi ga danes slišal, kako prepeva kot deček v čast božjo s svojim kristalno čistim sopran-čkom, kakršnega ima malokate-ra ženska. Kako sem bil vesel, ko sem ga našel v njegovi hiši na Etna Rd. in sva se po dolgih letih zopet videla! Sedaj, seveda je že mož v letih. Kako raci pre-listujem njegove zvezke poezij, katere je izdal, iz katerih veje tako pristno slovensko-ameriški duh, slovenska narodna zavest, ki je že pobarvana z amerika-nizmom. Prevodi slovenskih pesmi v angleščino so tucli njegove veliko delo, za katero mu je narod tu doma hvaležen. Nemogoče mi je tu našteti vse drage prijatelje in znance, s katerimi sem se one dni srečal v Clevelandu. Naj omenjam samo, da sem se vseh razveselil, kakor tudi upam, da so se oni mene , razveselili. * Seveda so bili pa tudi moji ^ ožji sorodniki, to so številni Za-krajški in Bombači, katere sem obiskal in s katerimi sem preživel nekaj prav lepih uric, za katere sem jim hvaležen. Za celc faro jih je v Clevelandu. V vrsti dragih mi prijateljeA in sorodnikov sem se pa spom- ■ nil tudi zlasti dveh pokojnih, ki : sta že dolgo let v večnosti, na ka- , tere pa nisem pozabil. Mr. Frank Gaspari je eden izmed teh. Nikdar ne bom pozabil, kako je ta mož požrtvovalno in z navdušenjem sprejel zastopstvo lista "Ave Maria" za Cleveland in ga razširjal po naselbini in mu odprl pot vanjo. Stari naročniki in Čitatelji "Ave Maria" se ga gotovo še spominjate. Toda veliko prezgodaj ga nam je pokosila smrtna kosa. Vendar knjiga življenja njegovih dobrih del je bila popisana, Bog jo je | zaprl, Marija pa ga je vzela k sebi v nebo, da mu povrne njegov obilni trud in njegovo obilno delo za njeno čast med ameriškimi Slovenci. Marsikatero grenko in pikro je moral presli-šati pri tem svojem delu, pa je vse z veseljem pretrpel, samo da je mogel koristiti svojemu narodu in delati za božjo in Marijino Čast med njim. Drugi mož je pok. Pavel Schneller. Nisem ga dolgo poznal. V začetku tudi nisva bila bogve kako prijatelja. Srečala sva se prvič v Brooklynu takrat, ko so naši verski odpadniki naskočili K. S. K. Jednoto, da bi jo spravili v svoj tabor, kakor so Forest City-sko Sv. Barbaro. Tudi pri društvu sv. Jožefa v Brooklynu nismo ostali brez boja za katoliški značaj društva. V tem boju so nasprotniki povzročili celo zmedo, da smo imeli naenkrat dva predsednika pri tem društvu. Tedanji novi predsednik pokojni Burgar je zato poklical v Brooklyn glavnega predsednika KSKJ Schnellerja: da je uredil spor. Njegov nastop tedaj mi ni imponiral. Premalo ■ odločen se mi je zdel. Teclaj sem pa ustanavljal za katoliške Slovence v Ameriki znano Zvezo katoliških Slovencev. Kakor vodilni katoliški krogi, tako tudi pokojni Schneller ni bil zanjo nič kaj navdušen. Trdil je, da zadostuje za ameriške Slovence KSKJ, ki naj je edino prava zveza katoliških Slovencev. Jaz sem seveda mislil drugače. Slovenska ženska zveza danes jasno dokazuje, kdo je imel prav, in kako velika je škoda še danes, da Zveza katoliških Slovencev ni ostala. Mislim, da je bilo 1. 1917, ko je bila pa konvencija v Evklethu, na katero me je poslalo newyor-ško žensko društvo sv. Ane kot ■ delegata. Tam je pa Schneller ■ spremenil svoje mnenje. Pri ob-) enem zboru Zveze, ki smo ga imeli med konvencijo v Evele-i thu, je nastopil kot glavni go- - vornik in prav dobro se še spo-i minjam, da je v svojem priznal - sam nekako takole.: "Do sedaj nisem Vil za Zvezo katoliških Sloven ev. Danes vidim drugače in čutim njeno veliko potrebo. Dancv. ji pa ne dajem samo svoje roke v oombČ in svojega sodelovanja, temveč tucli svoje srce." Zelo rad bi blf obiskal' ' tmh sodnika Lauseta, s čigar družino sem bil nekdaj v zelo ozkih stikih. Pok-Miii njegov oče je bil moj dober . rijatelj in dobrotnik. Njegov brat Frankie je bil moj prvi strežnik v "cerkvi" Žal. Matere božje. Toda ni ga bilo doma. Ko sem moral pozneje nenadoma odpotovati domov in bi bil rad ohranil ameriško državljanstvo s tem, da bi mogel odpotovati zopet z ameriškim potnim listom, mi je storil veliko uslugo, ko me je priporočil svojemu prijatelju senatorju Ohio države, Donahue in mi tako odprl vrata v State Department prav do načelnika oddelka za potne liste. Zelo sem mu hvaležen za to uslugo. (Dalje prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC Potek, 1. marca 1910 Nande moj! Kje so .besede, da bi ti povedal, kako mi je srce bilo, ko je ravno ona to izgovorila! Kako mi je kri šla v glavo, kako se mi zagrnilo pred očmi, kako mi je splaval vsak pomislek tistega razuma, vsled katerega do tedaj sam sebe nisem poznal! Dasi mi je zastavila ono vprašanje kakor v šali in s svojim ljubeznjivim smehljanjem, zazdelo se mi je, da se ji je glasek malo tresel, da se ji je lice malo oživilo, oko hotelo povesiti se — in prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor blisk me je prešinila misel, da bi mi ona lahko vračala tisto čut, ki sem jo jaz čutil, pa zatiral. Nisem v tem hipu mislil, kaj sem, kaj imam, nisem mislil na njenega očeta niti na svet, ena misel je prodrla in zatrla vse druge, in to je bila Ona. Ne morem povedati, kaj sem govoril, kako sem se obnašal, ali nerodno ali udvorno; le to vem, da me je bila glava popustila, da je srce govorilo namesto nje, da sem jo za roko prijel, da mi jo je pustila, da sem ji povedal več, kakor sem sam vedel do tedaj. Pa morda si še preveč upanja delam. Odgovorila mi ni namreč še nič. Ni imela Časa. Kakor usoda človeku od rojstva do groba nagaja, ni tudi meni prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slišal brž včeraj tisto besedo, za katero dam kri in življenje. Prišel je bil tretji človek, ki je vsemu konec storil. Ne smeš si pa misliti, da je bil ta nepotrebni tretji človek kak razjarjen oče ali srdit tekmec, bil je hvala Bogu bolj neškodljiv, dobrohoten človek, preprost berač ali moj "deseti brat", ki ni drugega hudega napravil, kakor da mi je ona roko iz roke izpustila in za uljpakom izginila. Vselej sem tega človeka rad videl, ali včeraj bi ga bil kakor neljubo pričo najrajši vrgel čez deveto goro. Bojim se sicer ne, da bi me izdal, ali vendar me je nekako pretresnilo, ko me je ta čudni mož domislil tiste noči, ko sva bila v prvič vkup in ko mi je prorokoval, da bom grad in grajske ljudi pomnil vse življenje. In kako bi mogel tega večera pozabiti, ko bi tudi že dragega nič ne doživel več! Razloži mi, kako je ta človek vedel, kaj me čaka? Odkraja sem mislil, da je nor, večkrat sem pa že imel priliko prepričati se, da je popolnoma pri umu. Zdelo se mi je, da ga to nekaj posebno veseli, česar je en del videl, dasiravno si ne morem misliti, kaj bi tega malharja vodilo, da se tolikanj zame peča. Zakaj že yečkrat sem ga zagledal na raznih krajih naenkrat za seboj ali pred seboj. Govoriti nisem potlej mogel več ž njo lia samem. Davi pri zajutreku se ji skoraj nisem upal v obraz pogledati, pa kmalu sem se prepričal, da se zna vse drugače zakrivati ko jaz. Kakor je ona govor poprijela, ne bi bil živ človek na to misel prišel, da je bilo med nama v poslednjem času kaj posebnega. Kmalu smo govorili kakor vselej. Vprašal boš morda, kaj zdaj mislim. Naprej! Storil sem veliko stopinjo, nazaj mi pač ni več mogoče. Skušal bom sebe, svoje oči in srce toliko čuvati, da bo ostala skrivnost samo moja in njena. Ali učiti se hočem iz vseh" moči. Morda mi bosta glava in pridnost, ki sta me že do te stopnje spravili, pomagali, da bom čez nekaj let mogel stopiti pred njenega očeta. Ali Bog ve, če mi ni še popred kaj drugega namenjenega. Saj se usoda človeku naglo premeni. Še tako dolgo človek tistih misli ne ostane, kar bi eno pismo spisal, kakor imaš živo pričo na meni in pričujočem listu. Naenkrat, v enem skoku sem se predrugačil. Zdrav, prijatelj! Kakor hitro se mi bo kaj imenitnega pripetilo, zvedel boš po drugem pismu. Čeravno boš iz vsega tega presodil, da je zaenkrat sangvinizem mojega temperamenta prevladal, vendar vem, da me ne boš grajal, zlasti ker bi nič ne pomagalo,, kakor lahko previdiš. Deveto poglavje. Bilo ni godu, svatovšnje, semnja, De tje ne bili bi vabili ga. Prešeren. Marsikak ženin, ki je bil predpust zamudil, klel je in glavo podpiral na sred-postno sredo, da štiridesetdanski post dolgo trpi; marsikak mlad junak, ki je težko čakal tistega dne, ki mu bo izvoljeno nevesto na samošni dom pripeljal, želel si je v pregrešnem srcu, da bi sveta mati katoliška cerkev ne bila postavila prepovedi: ne obhajaj ženitovanja ob prepovedanem času. Tako je tudi naš Obrščan Francelj Dra-žarjev vse postne dni težko čakal tistega pražnjega delavnika, velikega ponedeljka, ki mu bo dovoljenje prinesel, da bi storil, kar je Martinek Spak rad pel: t En krajcam imam, ga fajmoštru dam, oznanim mu sam, da ljubico imam, poročil me bo, f zvezal me ž njo. Ali ravno ta Martinek, ki je te vsakdanje vrste popeval, izgovoril je baje nekdaj modro besedo: potrpljenje je boljše ko medna hruška, boljše ko vsa mazila in zdravila, kar jih konjederka in zdravnik Vencelj premoreta. Da je pa ta beseda desetega brata res vredna, da jo modro imenujemo, dokazuje menda gotova resnica, da je Franceljnovo potrpljenje končalo se z ženitovanjem^ In povedi nam kdo bolj vesel koneq dqlgih pričakovanj, bojazno-sti in nepriležnosti. Komaj so bili v cerkvi v spomin, da je Odrešenik iz groba vstal, alelujo odpeli, pela se je v Obrhku druga aleluja v znamenje, da se mladi Dražar ženi in svatov-ščino obhaja. Dražarjeva hiša, ki je to veselje doživela, res ni bila vredna enake časti kakor je svatovanje, zakaj po vsej pravici jo je deseti brat primerjal stari, suhi in grbavi babi, ki se samo še ob drenovi palici po-koncu drži, in vendar noče umreti, ampak zavidljivo gleda na mlajše svojega spola, ki imajo glajše lice in še vse zobe v čeljustih. " (Dalje prih.) 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' i zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CfflCAGO, ILLINOIS MOČ HOLANDSKEGA BRODOVJA Utrdbe in poplavljeni kraji so v Srednji Holandiji raztezajo v dolžino 180 km. V teh okolnostih bi sovražnik lahko poskusil napad na Holandijo s severa, dalje s tem, da bi izkrcal čete v Južni Holandiji ter poskusil prepluti Zeuder-ski zaliv. Toda v tem primeru bi morebitni napadalec naletel na holandsko brodovje, ki je sicer majhno, toda odlično opremljeno za obrambo obale. Vojaški strokovnjaki menijo, da bi nasprotnik lahko poskušal tudi manever s severa. Ta načrt pa bi oviralo holandsko brodovje v holaud-skih vodah. Holandska ima veliko oporišč v Kelcleru na samem vhodu v Zeuder. Ho-landija je država starih pomorskih tradicij. Prav tako je velika kolonialna sila. Razen svojega posebnega kolonialnega brodovja, ki ima svoje oporišče na Javi in na Suma- tri in je ostalo na Daljnem vzhodu, ima Ilolandija tudi mornarico prestolnice v skladu s svojim zemljepisnim položajem. Sicer nima velikih enot, zato pa ima veliko število manjših enot ob peščenih obalah in po globokih rečnih zalivih. To so v glavnem ladje, ki ne režejo vode globoko in ki lahko plujejo daleč po posameznih prekopih. Ilolandija ima tudi divizijo podmornic razreda ''O," to je okrog 10 podmornic male to-naže. Te podmornice so se izkazale kot zelo pripravne za holandsko obalo. Poleg te podmorske eksadre ima Ilolandija tudi 2 obalni ladji, 3 torpedovke s 450—500 tonami, potem oklopnice, divizijo osmih torpedovk, veliko število posebnih ladij, od katerih je 9 polagalcev min in 8 zbiralcev min. To brodovje ima tudi svoje letalske enote in ima odlično utrjena oporišča. ZASTONJj! dobi vsak STARI ali NOVI naročnik "Amerikanskega Slovenca", ki plača v dobi od 1. februarja pa do 15. aprila 1940 CELOLETNO NAROČNINO KRASEN ZGODOVINSKI ZEMLJEVID ki podaja 5700 let svetovne zgodovine. Ta zgodovinski zemljevid ima obliko knjige in vsebuje 32 strani zanimivih zgodovinskih podatkov. — NA 1. STRANI kaže sliko zemljevida Kaldejske, Elamitske in Hititejske dobe 3800 let pred Kristusom. — 3 in 3 STRAN kaže zemljevid iz Medijske, Babilonske in Perzijske dobe. — 4 STRAN, kaže zemljevid nekdanjega mogočnega perzijskega icesarstva, okrog 500 let pred Kristusom in cesarstvo Aleksandra Velikega okrog 323 let pred Kr. — 5 STRAN kaže zemljevid mogočnega Rimskega cesarstva z obširnimi mejami, ki zavzema angleško otočje in vsa ozemlja, ki mejijo na Sredozemsko morje v Evrgpi, Afriki in Azije, notri do Indije. — 6 in 7 STRAN kaže starodavno mogočno Grčijo. — ,8 in 9 STRAN kaže Rimsko cesarstvo v dobi 100 let po Kristusu, z zemljevidom tedanjega Rima. — 10 in 11 STRAN kaže zemljevid Evrope in pota, po katerih so se razna barbarska plemena preseljevala iz Azije in drugih krajev v razne kraje Evrope. — 12 in 13 STRAN kaže 4 zemljevide: Eden kaže Kanaansko deželo razdeljeno med 12 rodov. Druga kaže Palestino v Kristusovem času. Tretja kaže Anglijo in Francijo v lttu 1360 in četrta kaže Francijo v letu 1422. — 14 in 15 STRAN kaže zemljevid meje Anglije v letu 350 po Kristusu. — Potem angleško zmago od leta 450 do konca 6. stoletja. — Potem Anglijo v 8. stoletju in Anglijo po Wedmorskem miru. — 16 in 17 STRAN pa kaže, kako so razni raziskovalci odkrili Južno in Severno Ameriko in razna otočja z navedbo imen in časa, kedaj so bila odkrita itd. _ 18 in 19 STRAN. Zemljevid nove Evrope. Novo organizirane evropske države v letu 1763. \ j • 1, i i ' — 20 in 21 STRAN. Zemljevid centralne Evrope v letu 1812. v Napoleonovih časih. _ 22 in 23 STRAN kaže zemljevid zapadne fronte v letih 1914— 1918. — 24 STRAN kaže Evropo in meje njenih držav v letu 1914. , — 25 STRAN kaže Evropo v letih 1919—1938. — 26 STRAN kaže Evropo in meje držav v letu 1939. — 27 STRAN, kaže Evropo in kraje po katerih bivajo razne narodnosti. — 28 STRAN kaže, kako se je pričelo koloniziranje v novem svetu pod imenom "Plymouth and London Companies" v letih 1606. do 1620. Potem doba kolonij in njih razvoj od letas1620 do 1681. — 29 STRAN kaže kje so se vršile v Ameriki vojske med Francozi in Indijanci. Druga mapa na isti strani kaže nastpj prvih 13 držav iz katerih so se pozneje razvile Združene države. — STRAN 30. Zemljevid, ki kaže Združene države v dobi civilne vojne leta 1861. — 31 STRAN. Zemljevid, ki kaže kako so si Združene države pridobile nadaljna ozemlja na tem kontinentu. — 32 STRAN pa kaže, kedaj so se pridružile razne države v Unijo i. t d. — NA PLATNICAH zgodovinski podatki raznih potovanj raziskovalcev, ki so odkrili razne dežele in otočja. Do tega krasnega zgodovinskega zemljevida bo upravičen vsak naročnik "Amerikanskega Slovenca" v tej kampanji, ki bo bodisi obnovil, ali pa se na novo naročil in plačal celoletno naročnino za list "Amerikanski Slovenec". Pogoj je: Celoletno naročnino se mora plačati. Polletne naročnine ne pridejo v upoštev. Zato je v tej kampanji važno, da vsak plača bodisi če se naroči na novo ali pa če samo obnovi naročnino za CELO LETO, da bo deležen te izredne nagrade za naročnike. Tisti, ki bodo pa pridobili nove naročnike, bodo pa deležni povrhu tega še posebnih nagrad, ki so določene za one, ki pridobivajo nove naročnike. Preberite pazno tudi oni kampanjski oglas. , Vsi tisti, katerim je naročnina za "Amerikanski Slovenec" že iztekla, ali ki jim mogoče bo šele v prihodnjih mesecev, naj zdaj tekom te kampanje obnove naročnino za eno leto naprej, da bodo deležni BREZPLAČNO TEGA KRASNEGA ZGODOVINSKEGA ZEMLJEVIDA. Poslužite se te redke prilike! Ne zamudite jo! Naročnino lahko pošljete direktno na Upravo lista, ali « pa jo izročite našim zastopnikom (cam) po vaših naselbinah. Kakor hitro bo Uprava prejela plačilo za naročnino za vas, bo vam takoj dostavila po pošti 1. izvod omenjenega zemljevida. AMERIKANSKI SLOVENEC i 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trcmfc Na svetu sta dva, ki sta vedno kriva pred sodbo sveta. V prvi vrsti je to katoliška cerkev na notranje idealnem, moralično — verskem območju. Janez Krstnik je prišel, je pridigal in se postil. Svet je rekel: to more biti le od hudiča. Prišel je Krist, učil je in jedel kakor vsak, pa je svet rekel: žre ! N,aj dela katoliška cerkev karkoli, vedno je kriva. Na politično — svetovnem območju je vedno kriv Slovan. Lah je napadel in podjarmil, napadel je Nemec in uničuje, da svet kaj takega še ni videl. Kdo se zmeni? Kaka krokodilova solza kap-ne. Recimo, da je napadel Fince Slovan, in svet tako sodi, ker vidi le Slovana, da je napadel. Bogami, ves svet je pokoncu, in pri tem se hudo^ repenči še marsikak Slovan, ki je morda le rahlo omenil, da je napadel Lah in uničuje Nemec. Katoliška cerkev .je vedno kriva. To sega v posebno moralično skrivnost. Slovan je tudi vedno kriv, tu ni skrivnosti, ampak največ pri tem je kriv zopet Slovan sam, ker se še ni znal postaviti, da bi vsemu svetu pokazal, da ni vedno kriv. * Vidim, da francoska javnost naravnost hrupno zahteva od Deladiera, naj nastopi zoper Rusijo. Rusija caristična ali komunistična. Dobro so vedeli, da je Rusija komunistična, pa se le šli v Moskvo moledovat za pomoč zoper Ilitlera. Zdaj zahtevajo hrupno napad. Pa dobro. Kdo je rešil Francijo leta 1914 v septembru, ko so bili že na koncu ? Kdo je še pozneje nosil breme, da so prišli Francozi malo do sape?, Kje je bila zap a dna fronta prebita? Na zapadu? Ničesar ne veste. V Macedoniji je bila prebita, in Srbi in slovanske legije so jo prebile. Na mirovno konferenco Rusije še povabili niso, druge le, da kimajo in podpišejo. R u s i j o so skrbno obdali s plotojn, drugim Slovanom nekaj dali, da jih lažje molzejo. In ko je hotela Rusija zdaj prebiti plot, je strašno ogorčenje tudi v — Franciji!! Počakajmo malo, svet je lahko tak ali tak, Rusija caristična prej, komunistična zdaj, ampak prav-ci človeške zgodovine so malo drugačni, ne pa morda —-francoski. * E. Kristan je napisal članek ' Razočaranje je bridko." V frazerstvu je mojster. Dosti ne pove. Tenor razprave je po naziranju starih avstrijskih socialistov, in le kak socialist, istega kova se solzi in si briše oči. Well, vsak ima pravico do naziranja in pojmovanja. Iz kope fraz je pouzeti, da bi bili nemški socialisti Ilitlera zrevolucionirali, "ako bi se ne bil s llitlerem zvezal Stalin. Naziranje pač. Razen posameznih nemških socialistov, ki so jo popihali, so nemški socialisti izginili ko kafra. Ali je res krivo le nasilje, so kriva le razna kruta taborišča? Nisem tega mnenja, ker do-; bro poznam nemške socialiste-Sem mnenja, da so kot stranka podlegli H iti ere vi mentali-teti o — Veliki Nemčiji. Ne' mec je pred vsem le Nemec* naj je potem tega ali drugega političnega naziranja. Morda so v srcu ostali še socialisti; ampak zdaj so tudi v srcu le Nemci, in dokler bo Hitler uspešen pri ideji Velike Nemčije, ne bodo revolucionirali-Tega prepričanja sem jaz> drugi pa kakor hočejo. Socialisti in tu gre v prvi vrsti za nemške socialiste, so antimili-tarični, kadar kaže, če pa ka že za Veliko Nemčijo, prepevajo vsi "Die Wacht am Rhein." TO IN ONO KONEC NAJSTAREJŠEGA , LISTA V Gentu v Belgiji je prenehal izhajati najstarejši list na evropski celini, "Gazet van Gent." List je izhajal 2G5 let. -o- DENAR IZ ALUMINIJA Nemška državna banka bo v kratkem spravila v o'btol< kovance po 50 pfenigov iz aluminija. Novci te vrednosti & nikla bodo istočasno vzeti iz prometa. -o- BEETHOVNOVI ROKOPISI V Moskvi so odkrili doslej neznane Beethovnove rokopi' si. V mestnem arhivu so našli notni rokopis Kreutzerjeve sonate, izvirne rokopise za Eroi-co, za klavirsko sonato, za neki oratorij in za šest romanc. -o- Katoličani so tako močn)i kakor je močno njihpvo kat»' Hško časopisje. V RAZPRODAJO je nam poslal č. g. Viktor ČadeŽ 32 izvodov pesmarice "PO MARIJI K JEZUSU" v kateri je deset cerkvenih pesmi z3 moški in mešan zbor. Ker bi č. g. Čadežu radi ustregli i11 to razprodali, je cena za te pesnia- rice SAMO 25 CENTOV posamezen komad Cerkvenim društvam priporočam"-da sežejo po njih. Naročila pošlji na: Knjigama AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, !!'• ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO■SLOVENSKEGA BERILA "english-slovene reader" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran ' , D**" ■'#( . _ namte _____ ''twin" ESETI BRAT J0^ie IZVIREN ROMAN _ r