PoStnina plačna ▼ gotovini uto ul flev. 1» V LlntlM v foreh 7 avsasfo 1928. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. cSlovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. na Mm i ? V Beogradu s strahom čakajo poročil o Radičevem zdravju Straže so pregnale izpred Radičeve vile dva sumljiva neznanca. — Nervozna ugibanja o njunih namerah. — Komentarji o nenadnem povratku kralja in dr. Marinkoviča. — Tudi demokrati že nagla šajo potrebo spremembe režima. — Zagreb, 7, avgusta. Nocoj okrog 2. ure zjutraj je opazila straža, ki čuva vilo Stepana Radića, med grmovjem v vrtu skritega človeka, ki se je skušal približait oknu sobe, v kateri leži Ste* pan Radić. Stražnik, ki jc sumljivca pr* vi opazil, je takoj alarmiral ostale straž; nikc, na kar so skupno skušali neznan? ca ujeti. Tujec se je pognal preko plo= ta in zbežal v bližnji vinograd. Stra= zarji so oddali za njim već strelov, na kar se je neznanec zgrudil. Vsi so mu slili, da je zadet. Ko pa so prihiteli v njegovo bližino, je skočil nenadoma zo* pet pokonci ter zbežal dalje proti vino* gradu. Istočasno so opazili v vinogradu Še drugea sumljivega tujca, ki se je skušal skriti. Kljub vsemu prizadevanju pa niso mogli ujeti nobenega. Vest o tem nenavadnem dogodku se je bliskovito razširila po mestu. — Splošno se ugiba, kdo bi bila tujca in kaj sta nameravala. Eni mislijo, da sta morda skušala izvršiti atentat, drugi pa zopet sodijo, da sta hotela le vzne« imrjata' straže, da bi začele streljati in da bi tako vznemirjali Radića, ki mu škoduje vsako najmanjše razburjenje. Zdravstveno stanje Stepana Radića se je nekoliko zboljšalo. Noč je pre- bil mirno. Danes opoldne je preko Ljubljane prispel iz Monakovega prof. dr. Romberg, ki bo skupno z včeraj dospelim dunajskim specijalistom dr. Wenkebachom preiskal tekom popoldneva Stepana Radića. V Zagrebu vlada še veliko vznemirjenje, če tudi zdravniki zatrjujejo, da za Radića trenutno ni direktne nevarnosti. — Beograd, 7. avgusta. Vesti, ki so tekom včerajšnjega dneva prihajale iz Zagreba o poslabšanju zdravstvenega stanja Stepana Radića, 90 napravile na beogradske režimske kroge globok vtis. V zvezo s to nervozno situacijo se spravlja tudi včerajšnji povratek kralja v prestolico. Tudi se govori, da je radi tega minister zunanjih del dr. Voja Marinković, ki bi bil moral že pred dnevi odpotovati v inozemstvo, odložil svoj odhod ter se je skupaj s kraljem vrnil v Beograd. Centrumaši so se zelo zanimali za vTesti iz Zagreba ter so v zvezi s kombinacijami o eventualni smrti Stepana Radića govorili o tem, da je treba sedanjo situacijo spremeniti in da ni mogoče več podpirati vlade dr. Korošca. Zanimivo je, da so alarmantne vesti Iz Zagreba učinkovale tudi na demokratski klub, ki je bil do danes narod- roscevega rezNovostic. Govorniki zemljoradniškeffa kluba $o ostro nrt padli notranjega ministra dr. Korošca radi neutemeljenih konfiskacij listov ter očitali, da je dal zapleniti le one liste, ki so simpatično pisali o Hrvatih in se zavzemali za pravice precanov, dočim ni niti s prstom mignil, ko je režimsko >Jedinstv(X pozivalo javno A umoru narodnih poslancev. Dr. Koroše* se je v kratkem govoru branil, češ, da je skrbel za red in mir. Vladna večina je njegovo stališče seveda odobrila in zemljorad-niško resolucijo odklonila. Predsednik je Bejo nato zaključil. Današnja seja Današnja dopoldanska seja je bila zopet zelo viharna in je potekla v ogorčenem prerekanju med vladno večino in zemljoradniki, ki očividno že uvidevajo svojo napako, da so se vrnili v okrvavljeno skupščino. Le med neprestanimi viharji vladna večina na hitro roko sprejema vladne predloge, ne da bi o njih razpravljala. Tudi današnja seja se je pričela Še le z enourno zamudo ob 10., ker se je še le takrat zbralo toliko poslancev, da je bil podan kvorum. Zato je izvalo sarkastične komentarje, ko se je takoj po preČitanju zapisnika javil k besedi radikal Milan Miluli-nović in obnovil včerajšnji predlog, naj se vsem poslancem, ki >ne delajo c odvzamejo dnevnice. >Med temi je največ vaših ljudi !< so mu klicali zemljoradniki. Po daljšem prerekanju je predsednik končno debato prekinil in podal poročilo predsedstva. Med drugim je navedel, da je predložil imunitetni odbor svoje poročilo glede izročitve Puniše Račića sodišču in da bo prišlo to poročilo v razpravo takoj po debati o vbdni deklaraciji. Po=l. P e t e j a n je vložil interpelacijo na notranjega ministra "lede razpisa občinskih volitev v Selcih. Na interpelacijo bo minister odgovoril, ko dobi potrebne po* datke. Viharne proteste pa je izzval predlog ra« dikala Stojadina P a v 1 o v i ć a, ki se je za* vzemal za spremembo skupščinskega poslovnika, tako da bi se opoziciji onemogočilo vlaganja nu;nih predlogov. Zemliorad-niki so ogorčeni protestirali proti taki na* meri in grozili, da tudi oni zapuste Narod* no skupščino. Dr. Korošec je bil v vidni za* dregi ter je končno v imenu vlade odklonil rju inost. Demokrat Dragutin Pečić je nato stavil nujni predlog glede spremembe č4ena 155 fi* nančnega zakona, ki pooblašča ministra pro* svete, da po lastni uvidevnosti reducira gim* nazije. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da še niso pripravljene strokovne šole, ki naj bi nadomestile ukinjene srednje šole. Minister Grol je pristal na predlog, na kar ga je odobrila tudi vladna večinar Sele nato se je pričela debata o vladni deklaraciji Prvi je dobil besedo klerikalec dr. H oh* n j e c, ki je v dolgem govoru poveličeval dr. Korošca in njegov režim, povdarjajoč, da stremi za ojačan jem države. Odločno se je izjavil pro>ti razpustu Narodne skupščine in novim volitvam ter naglašal, d" je mogo* Če sodelovanje z vsemi strankami tudi v tem parlamentu Glavni del debate o vladni deklaraciji na današnji seji pa je izpolnil govor zemljoradnika Joče Jovanoviča, ki je znan kot eden najsposobnejših srbskih diplomatov in politikov. Vsa Narodna skupščina je poslušala njegov govor z veliko pczcrncstjo. Joca Jovanović je med drugim izvajal: »Ni težko kritizirati te vlade, ki ie vlada Velje Vukfčeviča. Že samo ta ugotovitev je naiostrejša kritika«. Govornik je nato takoj prešel na zunanjo politiko in naglašal, da je dr. Marinković že 16 mesecev zunanji minister, da pa kljub svoji sposobnosti in govorniškim talentom ne more zabeležiti niti ene aktivne točke. Edina aktiva njegovega ministrovanja je sklenitev prijateljskega pakta s Francijo, a še ta je bil prej pripravljen Zato beleži naša zunanja politika tem več neuspehov. Država je na vseh krajih obdana z neprijatelji in vlada ni bila sposobna, da izboljša njen položaj. Prišel je tiranski pakt, sledila je akciia makedonstvujuščih. izvršil se je umor v Tirani, odnošaji z Italijo so se poslabšali, Grčija je odklonila obnovo prijateljske zveze, končalo ie s trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Dr. Marinković je rudi največ zakrivil, da je londonsko posojilo propadlo. Govoreč o odnošajih z Italijo je govornik izražal svoje začudenje, da vlada baš sedaj zahteva retifikacro nettunskih konvencij. Dejstvo, da insistira na tem po 20. juniit*. je čisto navadno izzivanje vsega prečanskega naroda. V notranii politiki je položaj še bolj žalosten. Kakšno ?e bi'o delo vlade, se vidi po tem, da je rodilo 20. junij. Vlada si je izbrala za svojn devizo politično nestrpnost. To je dovedlo do vedno hujših nasprotstev med vlado in opozicijo. Režim ni napravil nobenega kompromisa. Edino, kar je izvršila ta vlada, ie sprejetje proračuna, a še ta ie takšen, da izziva nevoljo in ogorčenje vsega naroda. Govornik je nato prešel na žalostno vlogo Davidovićeve stranke ter naclašnl, kako simpatično so vsi trezni politični krogi ločnejši zagovornik protihrvatske politike. Demokratski poslanci so danes izjavljali, da bo tudi demokratski klub iz-premenil svojo politiko ter poskušal priti v stike s KDK. V to svrho da bi bil dobrodošel dr. Spaho, ki je v zadnjem času pri raznih prilikah očitno kazal svoje nezadovoljstvo z razvojem dogodkov v Beogradu in ki bi tudi kot prečan bil poklican, da zbliža Demokratsko zajednico s KDK. V zemljoradniških krogih poročila o nekaki preorijentaciji vladnih strank napram prečanom in KDK, zlasti pa napram Hrvatom sprejemajo zelo hladno. Zemljoradniki smatrajo, da so vse te vesti lansirane z namenom preprečiti v slučaju katastrofe v Zagrebu evenruel-ne nedogledne posledice v prečanskih krajih. Tudi je značilno, da omenjajo vladni krogi izpremembo režima le v trenotkih resne nevarnosti, dočim bi morali misliti na novo politiko napram prečanom in Hrvatom tedaj, ko je bila za to naiboljša prilika, to je takoj po umoru 20. juniia in v sledeči vladni krizi. Dogodki od 20. juniia do današnjega dne pa kažejo, da na vladni strani nt nobene uvidevnosti in da je vladnim strankam le do vladne moči in diktature nad dvema tretjinama države. pozdravljali sklepe zadnjega kongresa demokratske stranke in Davidovičevo prizadevanje, da bi priš!o v državi do reda in zakonitosti. Toda v najodloeilnejšem trenutku se je L'uba Davidović izneveril samemu sebi. poteptal sklepe demokratskega kongresa in naoravil »trdi grad*, z istim Vukičevićem, ki ga je poprej označeval za največjega nlčvredneža. Vladn dr. Korošca in režim, ki &a jo uvedel dr. Korošec že kot notranji minister, je režim izzivanja Hrvatov. To se vidi zlasti tudi iz deklaracije same, ki rrikrit-> grozi in podpihuje borbo proti Hrvatom. »Komu naj to koristi., s. Kw©šee? K^t^ti jo fo "notrebno, da delate t<*»ko Vi kot Pročan in P^lorenec?€ Čeda Kok^novie: »To je vre samo za ministrske stolčke !< Jooa Jovanović: Vladn dr. Korošca je le poslabšnnn izdafa prejšnje vlade Vuki crvića in Davidovi??. Nihče več ne dvomi, da nosi ta vlada vso odgovornost za vse to. kar se ie že zgodilo in kar se še bo zgodilo. Ta režim je dovede! t°.ko daleč, da se je v narla-mentu streljalo na poslance. Tega narod noče in ves narod to obsoja, zlasti pa obsoja to početje in tak režim srbski seliaški narod, ki iskreno želi ravnopravnosti in ozkosti vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Srbijanski seliak pravi, da ta drsava mora o*tati. toda na znotraj nai se uredi v bratskem sporazumu. Po dogodkih 20. junija imajo Hrvati pravico zahtevati zadoščenje Govornik priznava upravičenost ahteve KDK po reviziji ustave. Toda Korošceva vlada odgovarja na to zahtevo z grožnjami, z zakonom o zaščiti države. Dr. Korošec: >Kje pa ste to čitali?« Joca Jovanović: V >PolitikU z dne 4. avgusta, na kar pa vi niste odgovorili. Vlada proglaša, da rešuje državo, toda počenja le stvari, ki neminovno vodijo do katastrofe. Joca Jovanovič je končal z izjavo: >20. junij in vse ono. kar se je zgodilo pozneje, je posledica dela sedanjega režima. Vzdrževanje tega režima je delo proti interesom države, ker vodi ta režim v nesrečo in propast. Danes je še čas, da se to popravi, jutri ho morda že prepozno. Nedeljski dogodek v Zagrebu je bil zadnji opomin.c Nato je posl. Alič preČital v imenu muslimanskega kluba še kratko izjavo, v kateri poziva vlado, naj dela na pomirjenje v državi. Seja je bila ob 13. zakliučena in se nadaljuje popoldne. Zopet nov polet preko oceana — Pariz, 7. avgusat. Na letališču Le Bour* get je znani pilot Costes izvršil poizkusni polet z novim letalom, s katerim namerava leteti preko Oceana. Poizkusni polet je iz* padel v popolno zadovoljstvo pilota. Ime konstrukterja novega letala držijo še tajno. Costes čaka samo še na ugodno vreme, na* kar bo startal. 15letni požigalec Pariz, 7. avgusta. V Cannesu je bila zadnje čase cela vrsta velikih požarov, ki so bili vsi podtaknjeni, vendar pa storilca niso mogli izslediti. Šele sedaj so prišli na to, da je zanetil vse te požare 15-letni ieček. Tri zaslišanju je izjavil, da je delal to iz zabave, ker je zelo rad gledal, kako so bili ljudje razburjeni. Dečka so preiskali prihi-jatri ter ugotovili, da je dedno obremenjen. Mladoletnega požigalca so oddali v bolnico. tania ilmrn pod« 3t mornarjer st bori s smrtjo na dnu morja Podmornica »F 14« je zadela ob torpedni rušilec »Missori« in se z vso posadko potopila. — Reševalni poskusi so doslej ostali brez uspeha. — Silno razburjenje med prebivalstvom. — — Pulj, 7. avgusta. Italijansko mornarico je zadela katastrofa, skoro na las podobna grozni nesreči, ki je nedavno zadela ameriško Podmornico. V bližini Brionskih otokov ie v vzhodni smeri manevrirala obsežna podmornica F 14. Ravno se ie z vso brzino dvigala iz globine proti površini morja, ko ie Pridrvel na isto mesto torpedni rušilec »Missori«. Podmornica ie z vso močjo zadela ob dno »Missorija« in se pri tem tako hudo poškodovala, da se ni mogla več vzdržati, temveč se ie takoj potopila. Obležala je 50 do 60 metrov pod površino. Z reševalnimi akcijami so pričeli takoj, vendar pa do zdaj brez uspeha. Akcijo vodi admiral Foschini z vojne ladje »Brindisi« ki se je nahajala ob nesreče v neposredni bližini. Potapljači so včeraj in vso noč skušali prodreti do potopljene podmornice, kar pa se jim še jI nj posrečilo. Pripravili so že tudi sesal-ke. s katerimi bodo dovajali ponesrečencem zrak, kakor hitro se posreči prodreti do podmornice. Koliko oficirjev in mornarjev je na podmornici, mornariške oblasti nočejo objaviti. Gotovo pa je, da je bila kompletna, ker ie hotela podmornica izvajati najtežie vaje. Govori se. da je bilo na ladii okrog 30 ljudi, ki se sedaj bore na morskem dnu s smrtjo. Baje imajo s seboj toliko zalog" kisika, da lahko vzdrže tri do štiri dni. Ako jih v tem roku ne rešijo, so neizogibno posvečeni grozni smrti, kakor se je to zgodilo njihovim nesrečnim ameriškim tovarišem Upanje na rešitev pa ie le majhno. Vse prebivalstvo ie silno razburjeno. Pozno v noč so bile sinoči ulice polne ljudi, ki so govorili samo o katastrofi in o mornarjih, ki so živi pokopan na dnu morja. Vse napeto in nestrpno čaka poročil o poteku reševalnih del. Zagreb obsoja umor Vlade Ristovića Umor ne more in ne sme biti sredstvo politične borbe. — Ni-kaki izgovori ne morejo oprati atentatorja. — Moralna krivda in odgovornost za zagrebški umor padeta na Korošcev režim, ki ni storil svje dolžnosti. Zagrebški listi splošno in brez izjeme obsojajo umor urednika beograjskega >Je-dinstvac Vlade Ristovića in označujejo umore sploh kot nedovoljeno in vse obsodbe vredno sredstvo v javnem življenju in politični borbi. Obenem na tudi ugotavljajo odgovornost vlade za izvšene politične umore, ker ni ničesar storila, da bi se preprečilo brezmejno hujskanje režimskih iistov k krvavemu obračunavanju, pri čemer je prednjačilo zlasti ^Jedinstvo«. »OBZOR«: piše: Brez dvoma je, da je ^Jedinstvo t vladni list, ki je pisal v korist vlade, in ugotovljeno je dejstvo, da dr. Korošec kot minister policije ni zaplenil nobene številke i Jedinstva«, v katerem se je povsem odkrito še po umoru Pavla Radiča in dr. Basarička pozivalo na umor Svetozarja Pribićevića. Spričo našega tiskovnega zakona je naravnost neverjetno, kako je mogla vlada, ki pleni prilično mlačne kritike njenega dela, dopustiti, da se javno v listu, ki ga vsa javnost smatra za vladno glasilo, poziva na zločin, in ko to pozivanje uspe, še nadalje mirno pusti tako harangiranje. Ali vlada ni morala pričakovati, da se bo tudi drugič našel nekdo, ki bi zares umoril Radića in Pribićevića, ko je bil že enkrat izvršen atentat? Ali je morda vladi vseeno ali celo ljubo, ako bi se kaj takega ponovilo? Ako bi vlada storila svojo dolžnost in ustavila nebrzdano gonjo Vlade Ristovića, kakor bi to morala po zakonu storiti, bi bil Vlada Ristović t zaporu ter ne bi bil na tak način ubit!« »Morilec je najbrž prepričan — nadaljuje »Obzore, da je izvršil patrijotsko delo, ko je ubil človeka, o katerem je mislil, da je prišel v Zagreb zaradi izvršitve napovedanih atentatov. S to argumentacijo se bo opravičeval, toda ne bo se mogel opravičiti, ker se mora ta umor prav tako obsoditi kakor vsak zločin in naj bo izvršen iz kakršnihkoli motivov. Za Zagreb in za pravična hrvatsko stvar je slabo, ako sledi naš človek vzgledu Puniše Raeića.c »JUTARNJI LIST« piše: »Beograjska policija je enostavno pustila VI. Ristoviću, da piše, kar hoče, in da dela, kar hoče. Proti njemu ni hotela podvzeti nebenih korakov, čeprav je bil temeljito sumljiv, da pripravlja atentat na Radića in Pribićevića. In ko policija tega ni hotela, se je našel omladince Hrvat, ki je smatral, da mu je dolžnost zaščititi življenje Radića in Pribićevića in odstraniti Vlado Ristovića. To je bilo vsekakor neopravičeno in žalostno dejanje, toda mlada kri tega v razburjenju ni znala preceniti. Vodno smo obsojati atentate kot mettodo političnega boja. Kolikor pa tudi obsojamo to metodo v sedanjih težkih časih za narod in državo, se more ta slučaj tolmačiti z revolto mladeniča, ki je videl, da se zakoni ne uporabljajo. Nam je žal, ker je kri Vlade Ristovića oškropila zagrebške ulice in ker ni bilo usojeno, da ta človek izkusi za svoja zla dejanja, ki niso majhna, kazen, ki mu jo je zakon namenil. Krivdo zato pa nosi režim dr. Korošca, ki je Vlado Ristovića ščitil kot svojega ljubljenca. Zato pada tudi ta krivda na režim četvorne koalicije, katere predstavnik se ni sramoval govoriti z one tribune, s katere je streljal Puniša Račić. Zdi se, kakor da jim konvenirajo taki dogodki za njihove zakulisne načrte. Vendar pa bi morali mislMi na to, da bodo morali enkrat odgovarjati za svoja dejanja, ker ni nikjer zapisano, da je vlada četvorne koalicije večna in da je zasigura-na njena večina.« »NOVOSTI« pišejo: »Kdor veter seje, žanje vihar. In kdor se meča loti, od meča pade. Kljub temu J°sip Šunić ne bi smel ubiti VlaJimirja Ristovića in bo moral nositi težke posledice svojega nepremišljenega čina ter hudega temperamenta, kakor določa to kazenski zakon. Ne sme biti, da bi še nadalje padale glave, čeprav se je obračunavani e z revolverjem pričelo z režimske strani in čeprav glava Vlade Ristovića ni nadomestila za glavi Pavla Radića in dr. Basarička, kakor sploh ni primera med umorom Vlade Ristovića In iimcrom hrvatskih zastopnikov, kakor g* hočejo sedaj postavljati nekateri beograjski listi, ki gredo celo tako daleč, da pišejo, kakor da je Ristović padel »v izvrševanju novinarske službe« in kakor da je nedolžna žrtev svojega poklica. Kolikor je žrtev, je dejansko žrtev brezvestnega režima, ki je trpel njegovo stalno pozivanje k umoru prvakov KDK tudi po 20. juniju. Ako bi oblast postopala proti takemu pisanju, kak<>r je to njena dolžnost, ako bi postopala proti Vladi Risstoviću kot uredniku »Jedinstva«, kakor bi morala, Josip Šunić ne bi potegnil revolverja proti njemu in Vladimir Ristović ne bi bil danes mrtev. Toda oblast ni vršila svoje dolžnosti in tako se je dogodilo, kar bi se ne smelo dogoditi, da je Vlada Ristović plačal s svojo glavo nedovoljeno protekcijo, ki mu jo je izkazovala vlada.« Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.8275—22.S S75 (22.8575), Berlin 13.56 — 13.59 (13.575). Bruse« l)—7.9179, BudiimpeSta 0—9.9244, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0162 — 8.0462 (S.0312), London 276.02 — 276.S2 (276.42), Newyork 5G.S25 — 57.025 (56.925), Pariz 0—222.6. Pra*a 168.3 — 169.1 (16S.7), Trst 296.55 — 293.55 (297.55). Efekti: Vojrta škoda 380—0, CeIrska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0. Kreditni zavod 170 —17, Vevče 105—0, Ruše 265—285. Stavbna 56— 0, Sešžir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih drv, fco vag. meja po 21, -vagon jelšovih neobrobljenih plohov, od 2 metra naprej, 40—80 mm, monte. fco vag. meja po 650 in 1 vagon letev ht remeljev, smreka jelka, 20 ^ 70 mm, 38 X 3S mm, foo vag. meja po 530. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 803.12. Berlin 13.575, Milan 297.55, London 276.42, Newyork 56.925, Pariz 222.G0, Prasa 168.70, Curih 10.956. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Berlin 123.85, Milan 27.18, London 25.22, Newyork 519.5, Pariz 20.31, Praga 15.40. 2984 E RD 9932 Stran Z •SLOVENSKI NAROD* dne 7. avgusta 1928. Stev 179. Moralni krivci političnih umorov Ako bi odgovorni državniki t pravem časa preprečili kujska-nje k umorom, ki ne bilo krvavih žrtev v Narodni skupščini, niti bi ne bil ustreljen t Zagrebu Vlada Ristović, ki je t »Jedinstvu« neprestano hujskal k umorom« V nedeljo je bil v Zagrebu ustreljen VI. Ristović, urednik beograjskega Vukičevi-ćevega glasila »Jedinstva«. Ni še točno ugotovljeno, zakaj je prišel v Zagreb Vlada Ristović, ki je pozival v svojem režimskem listu tako pred krvavim dogodkom 20. junija v Narodni skupščini kakor tudi pozneje k trmoru S. Radića rn S. Pribićevića. Prišel je v soboto zjutraj v Zagreb in v nedeljo dopoldne se je vršila na Markovem trgu na prostem maša za ozdravljenje S Radića, za katero je bila napovedana tudi udeležba vodstva KDK. Preden je padel Ristović, zadet od re-volverskih strelov na Jelačičevem trgu, je še govoril detektivu, ki ga je spremljal, da mu ni žal njegovega pisanja v »Jedinstvu«, da je treba ubiti Radića in Pribićevića ki da je to treba tudi zaTes storiti. Ustrelil je Ristovića neki železniški ključavničarski delavec, ki ga ie videl potovati v Zagreb in ki je sklenil, da ga ubije, ker Je domneval, da prihaja v Zagreb izvršit to, kar je proglašal v svojem listu za potrebno delo, to je «*odstraniti» Radića in Pribićevića. Beograjsko režimsko »Jedinstvo« je v nedeljo popoldne poročalo o krvavem do* godku ped naslovom »Svetozar Pribičevič ubil v Zagrebu Vlado Ristovića«. Beograjska policija ie list vendar enkrat zaplenila. Mnenja smo, da bi ne prišlo do umora hrvatskih poslancev v Narodni skupščini 20. junija in da bi ne prišlo do prelivanja krvi na zagrebških ulicah niti po dogodkih v Nar. skupčini niti v nedeljo, ako bi minister policije dr. Korošec ob pravem času vršil svojo do:žnost ter preprečil hujskanje k umorom v režimskem listu »Jedinstvu« že pred meseci. Ako bi »Jedinstvo« ne hujskalo k umorom, bi ne padla v Narodni skupščini Pavle Radić in dr. G.krrn Basarićek, bi ne padle na zagrebških ulicah tri mlade žrtve izmed eranifestantov, ki so demonstrirali proti zločinu v Narodni skupščini, ter bi tudi sedaj Vlada Ristović ne plačal z življenjem hujskajočeega pisanja svojega lista. Kljub zgražanju vseh civiliziranih ljudi minister policije dr. Korošec ni zaplenil » Jedinstva« zaradi njegovega pozivanja k umorom in posledica zanemarjanja teh dolžnosti so bili umori. Šele sedaj, ko je padel, zadet od revolverskih krogel, Vlada Ristović sam, je dal zapleniti minister policije dr. Korošec list »Jedinstvo«, ki je kljub vsemu nadaljeval s hujskanjem proti Pribičeviću in ostalim voditeljem KDK. Kolika je razlika med voditelji KDK m predstavniki sedanjega hegemonjsticnega režima v Beogradu! Ko sta padla v Narodni skupščini hrvatska poslanca Pavle Radić in dr. Gjuro Basariček, ter so bili trije drugi hrvatski zastopniki težko ranjeni, je vodstvo KDK izdalo poziv na narod, naj ohrani mirno kri in disciplinarnost, dočim je >Jedin-stvo< hujskalo nadalje k umorom. In ko je v nedeljo padel VI. Ristović v Zagrebu, je vodstvo KDK zopet izdalo poziv na zagrebško prebivalstvo, naj ohrani mirno kri, m\ se ne pusti od nikogar izzivati in naj varuje disciplinarnost, d očim je > Jedinstvom zopet hujskalo proti Pribićeviću. Vodstvo KDK je storilo vse, kar jo bjlo v njegovi moči za pomirjenje naroda, beograjski hegemonisti pa so se še nadalje raz-paljevali strasti in hočejo delati to ve naprej, kakor kažejo vsi znaki. Obračunavanje z orožjem v politiki ne more voditi do ozdravljenja poljtičnih razmer. Tudi včerajšnji umor v Zagrebu odločno obsojamo, čeprav ne vemo, kaki nameni so pripeljali Vlado Ristovića v Zagreb. Pokret za poštenje in enakopravnost v državi in borba proti velesrbskemu hegmonizmu sta preveč elementarna in preveč sveta, da bi rabila take akcije posameznikov. Delo kakor-čnega je izvršil železničar Sunić, to borbo samo ovira in ji škoduje. Pribiti pa moramo, da nosi tudi za zagrebški umor moralno krivdo in odgovornost oni nesrečni režim, ki ni preprečil, da so Puniše Račići in Vlade Ri-stoviči hodili okrog z orožjem in grozili z umorom vsem, ki nočejo priznati hegemo-n i zrna beograjske čaršije. Ali se bodo odgovornim ljudem v naši državi odprle oči še o pravem času, da bodo uvideli prave potrebe države? Podaljšanje sedanjega stanja peha državo v vedno večjo nesrečo, o čemer priča tudi včerajšnji umor na Jelačičevem trgu v Zagrebu. Pisane zgodbe iz naših krajev Narednik ubil kapitana, — Dva velika požara v Bosni. — Samomor brivca s plinom. — Smrt veleposestnika pri kopanju. — Težka avtomobilska nesreča. — Za 40 Din 5 let ječe Včeraj opoldne se je v sobi adju* tanta 2. pešpolka kraljeve garde v ka* limegdanski vojašnici v Beogradu ka> pitana Milana Dodiča nenadoma po* javil narednik Živko Belanovič. Izročil je kapitanu listek. Ko ga je ta hotel prečrtati je narednik potegnil iz žepa vojaški revolver in oddal na kapitana tri strele, ki so vsi zadeli. Kapitan Do^ dič se je zgrudil na mestu mrtev na tla. Belanovič je takoj pobegnil iz sobe, sledil mu je pa narednik Stefanovič. Napadalec je uvidel, da ne bo mogel pobegniti, zato se je nemudoma obrnil in oddal tudi na Stefanoviča en strel. Stefanovič je ranjen obstal, dočim je Belanovič odhitel v svojo sobo in se zaklenil. Čez nekaj minut so začuli iz njegove sobe več zaporednih strelov. Ko so vdrli v sobo, so ga našli že mrt* vega. Kot vzrok dejanja navaiajo dej* stvo, da je moral Belanovič pred krat? kim na raport po zapovedi kapitana Dodiča in je bil kaznovan s Mdnevnim zaporom. ★ Kakor poročajo iz Zgornjega Vaku= fa, je v nedeljo dopoldne izbruhnil v bližnjih gozdovih velik požar, ki je v kratkem zavzel ogromne dimenzije. Če* prav je bilo vse okoliško prebivalstvo takoj alarmirano in je pričelo nemudo* ma z gašenjem, je bil ves napor zaman. Na pomoč jc bile poklicano vojaštvo, ki je še tekom noči v večjih oddelkih prispelo na kraj požara. Ognja se še ni posrečilo lokalizirati, kaj šele pogasiti. Sredi gozdov pri Foči se nahaja ogrom* no lesno skladišče tvrdke «Vardar». V nedeljo je v skladišču nenadoma iz* bruhnil požar, ki je kljub takojšnji ve* likopotezni gasilni akciji uničil velike množine lesa, in sicer nad 1400 kubič* nih metrov obdelanega lesa v vredno* sti nad 100.000 Din. S pomočjo delav= cev in kmetov je bil ogenj včeraj po? gašen. Kako je požar nastal, ni znano. ★ V Osijeku je imel v Županijski ulici 491etni brivski mojster Dragotin Epler svoj brivski lokal. Zadnje čase je radi občutne konkurence zašel v težke de* name težkoče, iz katerih si ni znal po* magati. Bil je zelo zadolžen in ker so ga upniki s svojimi terjatvami nepre* stano nadlegovali, je sklenil da se s sa* momorom reši vseh nadlog. V nedeljo dopoldne je prišel v svoj lokal, kjer je uredil in pospravil opravo in orodje, nato pa je odšel v svoje stanovanje kraj brivnice. Vrata je za seboj zakle* nil, kar je opazil slučajno na cesti se nahajajoči policijski stražnik. Čez do* bri dve uri je prišel stražnik pri svo* jem službenem obhodu zopet mimo brivnice in je zaslišal iz nje slabotno stokanje. S pomočjo dveh delavcev je vdrl v lokal, kjer je našel brivca za* strupljenega s svetilnim plinom, s ka* terim je bila soba prenapolnjena. Sa* momorilec je zapustil ženo in dva ne* preskrbljena otroka. V nedeljo popoldne je na tragičen način končal svoje življenje bogat star* ček Vaso Muačevič veleposestnik iz Osijeka. Ker je bila v nedeljo vročina v mestu neznosna, se je Muačevič po kosilu odločil, da se gre ohladit v ko* pališče ob Dravi. Ko se je slekel, je odšel na stopnice, ki vodijo v odprto strugo Drave. Ravno, ko je stopil na zadnjo stopnico, kjer se je hotel soln* čiti, ga je hipoma zadela kap in je star* ček brez glasu izginil v dravskih valo* vih. Kljub takojšnjemu iskanju števil* nih plavačev in potapljalcev se trupla ni posrečilo najti. Muačevič je bil v Osijeku splošno znan in priljubljen. * Včeraj zjutraj sta se na paši v vasi Markuševci pri Sremski Mitrovici spo-rekla in kmalu nato tudi spopadla pastirja Pavel Glinič in Nikola Skrbič. Pastirja sta pasla vsak svojo čredo svinj, med katero sta imela vsak tudi svojega merjasca. Svinje so se pasle na isti njivi in ie razumljivo, da sta se merjasca radi ljubosumnosti in nadvlade med seboj neprestano napadala in klala. Glinićev meriasec je bil slabotnejši in je vedno podlegel Skrbičevemu. Zato je Glinič zagrozil Skrbiču, da bo njegovega merjasca kar zaklal Če ne bo dal miru. Skrbićev merjasec je pa Glinićevo namero očividno slutil in se mu je vedno pravočasno umaknil. Ker ni mogel ubiti merjasca, je Glinič sklenil ubiti njegovega pastiria Skrbiča. Odšel je domov po velik kuhinjski nož in je po svojem povratku na njivo pričel prepir s Skrbićem. Med prepirom je Glinič nenadoma potegnil nož izza srajce in je svojega nasprotnika zabodel naravnost v srce. Orožnikom se je pustil mirno in brez vsakega odpora aretirati in ukle-nirj . ★ V noči od nedelje na ponedeljek se je v neposredni bližini Slavonskega Broda pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. V nedeljo sta napravila namestnik generalnega ravnatelja brodske tovarne vagonov in mostov Zolfcan Herz s svojo soprogo in pa ravnatelj tovarne kovinskih izdelkov »Jugometal« v Brodu Gy-6rfy z gospodično Suzano Schwalb avtomobilski izlet v slavonske vinske gorice. Avto je šofiral ravnatelj Herz sam. Okrog polnoči so se vračali izletniki po glavni cesti v Brod. Nekaj kilometrov pred mestom se je pa avtomobil pred nekim mostičkom prevrnil v obcestni jarek in pokopal potnike pod seboj. Pri padcu s ceste v jarek sta oba ravnatelja, ki sta sedela na sprednjih sedežih, obležala na mestu mrtva z razbitima lobanjama, docim sta obe dami odnesli le lažje poškodbe. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. * V Zagrebu je bila včeraj izrečena obsodba nad mladim čevljarskim pomočnikom Simonom Suldinom, ki je nedavno oropal delavca Štefana Dolčeca za 40 Din. Posestnik Jakovac ima v zagrebškem predmestju Salata svoj vinograd. Ker so mu neznani tatovi kradli ponoči kolje iz vinograda, je najel delavca Franca Ulanca in Štefana Dolčeca, da sta ponoči pazila v vinogradu. Nekega večera sta se splazila čez ograjo vinograda dva mladeniča, katerih eden je bil obtoženec, ki je bil oborožen s samokresom. Dočim je njegov tovariš takoj pobegnil, je on potegnil samokres in zahteval od Dolčeca denar. Ta mu je res ves prestrašen izročil 40 Din. Policija je roparja kmalu izsledila in včeraj se ie vršila pred zagrebškim sodiščem raziprava. Suldin je bil zaradi hudodelstva ropa obsojen na 5 let težke ječe. Naši Sokoli v Amsterdamu Amsterdam, 4. avgusta. V petek zvečer so dospeli jugosloven-ski Sokoli, ki se udeleže olimpijskih telovadnih tekem pod vodstvom načelnika JSS dr. M u r n i k a, v Amsterdam. Na kolodvoru so jih prisrčno pozdravili naš konzul v Amsterdamu g. Charles M e r e n s, predsednika zagrebškega odbora za 9. olimpijado g. Stevan H a d ž i, zastopniki hola ndskega olimpijskega odbora, bratska češkoslovaška olimpijska vrsta in več članov jugoslovenske olimpijske kolonije. Za do-debrodošlice se je zahvalil načelnik brat dr. Al u r n i k. — Naši Sokoli - tekmovalci so dospeli v Amsterdam najbolje razpoloženi in oni so naša največja nada za uspeh Jugoslovenov na olimpijadi. Jugoslavija je sicer poslala v Amsterdam tekmovalce za razne panoge športa (lahko atletiko, grško-rimsko borenje, plavanje, sabljanje in kolesarstvo), toda pri nas — doma — je šport še mlad in ni pričakovati na tem polja kakih olimpijskih naslovov. Najresnejši kandidati za to so v telovadbi naši Sokoli. O tem pišejo in poudarjajo tudi holandski in nemški strokovni listi, ki dvigajo našo sokolsko vrsto kot najresnejšega kandidata za olimpijske naslove. Ker poznamo naše tekmovalce, ki so v jako dobri formi, upamo na najboljši uspeh. — Tekme v telovadbi se bo pričele 8. t. m., tačas pa se bodo naši Sokoli nekoliko odpočili od dolge vožnje. — Nastanjeni so v hotelu Mulder, Am-stelstraat 19. Enajst držav se udeleži s po 8 telovadci tekem iz telovadbe na olimipijjadi v Amsterdamu. Te države so: Anglija, Finska, Francija, Holandska, Belgija, Italija, Luksemburška, Češkoslovaška, Amerika, Ju-goslacija in Švica. Kdo bo prvak prvakov v telovadbi? Najresnejša kandidata v jugo-slov. sokolski vrsti za ta naslov sta brata Š t u k e 1 j in Primožič. Ali bo brat Štukelj Še obdržal olimpijski šarnpionat iz leta 1924? Sedem držav se udeleži s svojimi tek>-vadkinjami olimpijskih tekem v telovadbi. Te države so: Češkoslovaška, Francija, Ho-landska, Avstrija, Italija, Poljska in Anglija, Katera vrsta tekmovalk bo zmagovalna? Na letošnji olimpijadi tekmujejo prvič v telovadbi tudi ženske. Jugoslovenski Sokolski Savez ni mogel poslati vrste članic -Sokolić na to tekmo keT ni denarja... V sredo, 8. t. m. je pričetek tekem iz telovadbe rta stadionu. Ta dan se bo tekmovalo v obvezni in poljubni vaji na konju na šir z ročaji in na krogih. Tekma se bo nadaljevala 9. in končala 10. avgusta. — Razpoloženje naših bratov je odlično in upajo tudi sami na čim lepši uspeh. Druga plat zvona Ker ste že sprejeli dopise živčno popolnoma zdravih ljudi glede ropota motornih vozil, zlasti v »nočnih« in »zgodnjih« jutranjih urah po mestu, boste pač dali prostor tudi nam, da se branimo brezobzirnih napadov nervoznežev, ki deloma zaradi vročine ali pa tudi iz kakega drugega vzroka ne morejo spati; zlasti, ker je policija na ta apel začela naznanjati in kaznovati kar v masah. 2e samo pojem: »zgodnje« in »pozne« ure je tako raztegljiv, da v poletnem času vzame najmanj 12 ur dneva — prilagođenih po trenutnem ali tudi kroničnem razpoloženju zaspancev. Nekomu se namreč zljubi zgodaj v posteljo, drugemu pa kasno iz postelje. Navadno pa je ta naravna potreba pri zaspanetih združena v enem. Sicer pa je to precej postranskega pomena in ne mislimo apelirati na policijo, naj — po vzoru življenja vseh velikih ljudi — prikrajša s kontrolo spanec onim, ki najdejo v njem ves užitek in menda tudi smisel življenja. Pritoževalec je v polni meri dosegel svoj namen in na policiji se rrmože ovadbe zaradi »odiprtih izpuhov«, ki so pa ponajveč neutemeljene, ker pač od vsakega stražnika ne moremo zahtevati, da bi poznal ustroj in delovanje motornih vozil. Mislimo, da Je modernemu človeku, ki hoče veljati vsaj za polinteligenta, potrebno, da se vsaj toliko prilagodi duhu časa, da uvidi, da se s konjem in — maga-ri železnico še ne nehajo vsa brzopTornetna sredstva, in je njegova dolžnost, da se vsaj povprečno seznam z modernimi vozili. Prepričani smo, da bi odpadlo najmanj 95% ovadb zaradi ropota, ako bi bili prometnim organom v tem pogledu znani glede te točke vsaj sledeči temeljni principi: 1. ) Motorna vozila se delijo po vsebini cilindrov in še bolj po številu obratov ter načinu zapiral (ventilov) in števila tur tudi glede ropota na več kategorij, od katerih povzroča ena manjši, druga pa zopet večji ropot, ki se zlasti pri motornih kolesih nikakor ne da zadostno omejiti s kompliciranimi obsežnimi in težkimi izpuhi; 2. igra obtvežitev stroja veliko vlogo, ker je neposedno vezana z zvišanjem eksplozijskega plina, ki povzroča ropot 3. Isto velja tudi za klance. 4. Najbolj pa zaropota motorno vozilo pri startu (odhodu), ker mora dobiti tedaj večjo množino plina, da zamore potegniti z mesta in 5. se ponoči vsak ropot navidezno posto-teri, ker so tedaj povečini izginili iz ulice pravi povzročitelj dnevnega ropota: vozovi, eleitr. železnica etc. Priznamo, da je treba že samo za ugotovitev odprtega ali zaprtega izpuha precejšnjega poznavanja motornih vozil in se v tem marsikdaj zmoti celo strokovnjak. Vendar ne dvomimo, da se bo število ovadb znižato za nad 90%, ako se bodo nadzirajoči organi ozirali na teh 5 točk. V nasprotnem slučaju pa — če hoče policija ustreči samo eni plati, naj prepove vsako uporabljanje motornih vozil v »nočnih« in »z>godnjrh« urah, predvsem pa naj prepove vsak železniški prome* skozi mesto ob tem času, ker je nesporno, da železnica povzroča največji ropot, za nameček pa še tuli in žvižga, da oni, ki nismo tako »srečni«, da bi stanovali na prometnih ulicah, kjer kale nočni mir samo motorna vozila, te srečnike zavidamo in blagrujemo. Izhod iz te zagate je: malo manj godrnjanja in nestrpnosti pri zaspancih, več razumevanja in manj rigoroznosti pri policiji ter nekaj več obzirnosti pri vozačih samih, pa bo volk srt in koza cela. — Več motociklistov. Škof Jeglič proti modi in kopanju Naš najvišji duhovni pastir se je letos na dan sv. Bonaventure oddolžil svojemu patronu za verno varstvo pred grehom in skušnjavami tega sveta na izredno lep način. Napisal je in objavil v »Škofijskem listu« hi v svojem političnem glasilu »Slovencu« iskreno in nujno prošnjo naši javnosti, kjer k) je opozoril na dvoje širokih belih cest, po kateri kakor poplava dere pohujšanje in nemorala v našo prelepo dolino šentflorijansko. Prva cesta pohujšanja je današnja ženska moua. Naš vladika ogorčeno roti pri Bogu vse očete in matere, da odstranijo današnji brezbožni, nekrščanski in nespodobni kroj, ki ga »Iivstrovani Slovenec« tako vztrajno propagira. Kaj premilostljiv vladika nikoli ne vzame v roko priloge svojega miljenca »Slovenca«? V teh prilogah so pač na prvih straneh slike raznih cerkev, božjih potov, orlovskih prireditev in klerkalnih zborovanj, tako da se premHost-ljivi vladika ne more ločiti od njih in ne vrže pogleda na zadnjo stran, kjer »modni kotiček« brez skrbi in nič hudega sluteč priporoča damske obleke brez rokavcev, kratka krilca, ki ne segajo do kolen in deč-je oblekice, ki so nadvse ljubke v svoji krat koči. Ako bi bil naš vladika napisal svojo fi-lipiko proti modi 14 dni kasneje, bi mislili, da pozna modo in kopalne kostume le iz »II. Slovenca«, ki v svoji številki z dne 29. julija t. 1. slavi naravnost orgije vsega tistega, zoper kar troši naš škof črnilo, papir in sveti cgertfj skrbnega nadpastirja. Tu je obilo kratkih krilc, globoko izrezanih bluz brez rokavov in kar trije kopalni kostumi, nenavadno zapeljivi ter izdelani točno po zahtevah najmodernejšega rafine-menta. Ti kostumi razločno podcrtavalo čare nežnih telesc in več odkrivajo kakor skrivajo. Poleg tega se daje katoliškim čitateljem še sledeči nasvet za potovanje: »Potreben je pižama ali pa spalna halja, v kateri moremo priti zjutraj na krov.« Ali ve g. škof, kako grozno oblačilo je damski pižama? In v takem oblačilu naj pride dama na krov? Grozno, grozno! Rohnenje zoper modo ie tedaj prazno, ako bakrotisk škofove tiskarne vsako nedeljo spušča v svet najnovejše pridobitve pohujŠTjive mode in ako morajo vsi duhovniki toplo priporočati »Slovenca«, ki prinaša navodila za obleke, da se naš vladika nad njimi zgleduje. Vladika pa je oster opazovalec življenja in človek se more čuditi, kaj vse vzbuja njegovo pozornost. Sam namreč piše: »Opažam, kako se mlada deklica sramuje, posebno tedaj, kadar sedi ali se prikloni.* Večino moških tega sploh ne opazi, ali pa so njih pogledi taki, da se deklici ni treba sramovati. Čudež je tudi, odkod g. škof pozna tisto grozno in »neznosno nespodobnost, ki se godi pri skupnem kopanju obojega spola.« Kdo mu popisuje grozote, ki jih ni, kdo je šel. in pazil na »nespodobne poglede, ki vzbujajo poželjieve strasti?« Res je, da je letos sv. Bonaventura pal v hudo vročino, toda tako hudo po le ni bilo, da bi si bil kdo tako strahovito »ognusil domišljijo«, kakor toži g. škof. Mrzla voda, ki je privabila dan za dnem tisoče kopalcev, je namreč prav uspešno sredstvo zoper tako »ognusno domišljijo« in če bi se bil škofov informator sam izročil valovom, kako hitro bi ga bilo minilo ogorčenje in zgražanje! Napredovanja v naši vojski Napredovali so v pehoti za kapiitarte I. klase kapitani II. klase J. Marčok, Anrton Kajfež, Gi'bert Zupančič. Slavko Dragic, Štefan Zavodnik, Matko Brnjič, Branko Mejovšek, Ivam Linhardr. Pero Erzin, Karel Kosi, Franjo Bcn-de. Valter Lavrenč-iČ in Ivan Milač; za kapitane II. klase poročniki Franjo Gorečan, Ivan Lavrenčjč, Ivan Kunst. Maks Smerdu. Martin Petri-mjak, Franjo Peric, Dominik Marušič. Vlad-ko Ester, Teodor Defranceschi, Josip Cer-ne, Vilko Tome. dr. Janko Kotnik. Milan Raček, Albin Smid, Ciril Poklukar, ViktOT Leskovar. Makso Detiček, Viadislav Mar-tinac, Bogdan Ferlimc, Franc Jurin, Albin Breznik, Ivo Hrovat, Viktor Misner, Josip CundriČ, Franjo Druskovič, Ivan Hom, St. Vrezec, Ciril Picek, dr. Dragotin Turk, Mirko Prstec, Franjo Znidaršič. Dragotin Brglez, Ivan Grabušek, Tvan Arko, Srečko Razpo«tnik, Stanko Žitko, Ivan Cesar, Ferdinand Lovrec, Adolf Sokol Ljudevit Va-ljavec, Ljudevit Fuehs. Josip Šum. Anton Kržič, Slavko Crnigoj. Franc Heinriher, Fr. Rifelj, Ivo Lončar, liinko Braetič. dr. Pr Kandare. Franjo Razpotnik. Makso Juvanc, Franjo Vernik, Stojan Jenko, Vilko Šen, Josip Kirin, Emil Relch, Ivan Šestan, Mir- ko Majcen, Pavle Lončar, Janko 2irovnik, Makso Pohar, Dragotin Demšar, Anton Končan, Mitoael Majcen, Ferdo Sadar. Pr. Urbas, Julij Vohel. Aloizij 2itnik, Ivan Drev, Stanko Kuftinec, Srečko Petrovčič, Ivan Uran, Andrej Čok, Vladimir Jenic, Anton Antončič, Zeljko Jeglič, Pero Cestnik, Alojzij Veber, Franc Vendramin, Anton Mejač, Jože Groznik. Dioko Rodtois, Fr. Škof, Adolf Gregelj, Franjo Flere, Karel Omerzu, Slavko Zdunič, Vinko Ravnikar. VekosVav Klemenčič, Jakob Jereb, Franjo Zupančič, Virko Jtrše, Tomislav Rožič, Srečko Worrmit, Jožef Tušar. Josip Lon-čarič, Maks Koman, Rudolf Dostal, dr. J. Vidic, Alojz Hilmar, Franjo Korenjak, Fr. Kramar, Anton Tratnik, Albert Planer, An. Vesjak, Ivan Laznik, Stanko Podreberšek, Anron Svetina, Oto Svoboda, Viljem Po-stružnik, Ennest Ferjančič, Josip Vadnov, Ivan Pečar, Franc Uršič, Roman Barrl, Rudolf Pleskovič, Ferdinand RoŠ in Luka Potočnik; za rez. poročnike podporočniki: Josip Kozak, Bogomir Rot, Ivo Prernk. Iv. Skerjanc, Dušan Galovič, Anton Miklavič, Božidar Kozar, Franjo Primožič, Matej Horvat, Zvonimir Vrhovec. Ciril Bremec, Bogoslav Žagar, Karel Kotnik. Zmagoslav Rozman, Otokar Žagar, Stanko Praprotnik, Josip Pirš. Ivan Finderle, Metod Novak, Josip Mališ, Ernest Vajda, Mirko Klepec, Franjo Majer. Rudolf Švind in Dragan Srrgar; za podporočnika narednik - dijak Janko Barie. V artileriji: za rez. kaipitane I. klase kapitani II. klase Pavel Suher, dr. Viktor Moro, Dragotin Jug, Janko Zenko, Rafael Biser; za kapitane II. klase poročniki: Ivan Lipovščak, Alojzij Zelenka, Stepan Kune, Aleš Pavlin, Franjo Bresler, Rudolf Vene, Zvonimir Jelenič, Ivan Sever, Dušan Pod-gornik, Vladimir Gajšek, Janko Firbas in Rudolf Novak; za poročnike podporočniki Leopold Logar, Rafael Lipovšek in Lojze Suhač. V sanitetni stroki za rez. sanitetnega kapitana I. klase kapitan II. klase dr. Fr. Brolih, za rez. apotekarskega kapitana I. klase kapitan II. klase Nikola Ježič, za rez. apotekar, kapitana II. klase poročnik Božidar Saje; v inženjerski stroki za kapitana II. klase poročniki Slavko Delač, Srečko Ogrizek in van Grebenšek, za poročnika podporočnik Jakob Bovha. V zrakoplovstvu: za Tez. poročnike podporočniki: Ivan Rajh, Slavko Vučak, Josip Selež, Franjo Šlabek m Joško Monda. železnica KOLEDAR. Danes: Torek, 7. avgusta 1928; katoličani: Kajetan; pravoslavni: 25. julija, Usve-čenje sv. Ane. Jutri: Sreda, 8. avgusta 1928; katoličani: Čiri jak, pravoslavni: 26. julija, Paraskeva. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Svatbena noč«. Kino Ideal: »Palača radosti«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Resljeva cesta. — Službeno iz LHP. Redna seja upravnega odbora se vrši mesto v četrtek sredo 8. avgusta ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evropa. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje gotovo udeležijo. Tajnica. Zubkov piše spomine Premeteni ruski pustolovec Aleksander Zubkov, ki je s svojimi pustolovščinami zlasti s poroko z 621etno setro bivšega nemškega cesarja Viljema, princeso Viktorijo, dvignil v ev-ropsl« javnosti že toliko prahu, sili zadnje čase zopet v ospredje. Po najnovejših vesteh se namerava Zubkov ločiti od priletne, a v srcu še vedno mila de žene. Pa ne samo to. Zubkov hoče iz niza svojih pustolovščin tudi izbiti kapital. Baje namerava založiti svoje spomine in sicer pod naslovom »Moje življenje in moja ljubezen«. Krojiga, ki bo izšla na 200 straneh, slika v prvem poglavju pod naslovom »Večer ob Reni« nekako vizijo, v ka-tem Zubkov predočuje vse svoje življenje. Zubkov opisuje, kako je prišel v ječo in pobegnil. Nato ga ie zaneslo na Švedskem, kjer se je zaročil z neko mladenko, a je razmerje kmalu prekinil. Nato je začel uganjati razne pustolovščine. Postal je strasten igralec, tihotapil je špirit, pomival je posodo po gostilnah in restavracijah in končno je postal groteskni plesalec. Zubkov pripoveduje dalje, kako se je seznanil s princeso in pravi, da je princesa spoznala v njem ubogega, od u^đe teptanega in tepenega človeka in pod vtisom te tragike je sklenila popraviti krivico, ki mu jo je prizadejala usoda. Zubkov računa, da s knjigo napravil dobro kupčijo, kar je spričo njegove popularnosti v široki javnosti povsem verjetno. Pa tudi sicer mož glede svoje eksistence ni v zadregi. Američani bi ga namreč radi v Hollywood, dočim ga Parižani vabijo, da bi na-stopal v varijeteju Moulin rouge. Po in c are o draginji. Nedavno, ko je Poincare govoril v Darlamentu o stabilizacij franka, ga je korziški poslanec Pieri prekinil z vprašanjem, — je - H se ni bati, da bodo Po stabilizaciji poskočile cene na živil skem trgu. — Zelo dvomim, — je odgovoril Poincare, — nasprotno, prepričan sem, da so v hipu, ko to govorim, cene nekaterih življenskih potrebščin že znatno padle. Na ta odgovor se je začul iz vrst opozicijonalnlh poslancev klic: — Le nadaljujte svoj govor. Stev. 170. •SLOVENSKI NAROD, dne 7. avgusta 1928. Stran 3. dnevne vesti. — Svetozar Pribičevič na Bledu. S sinoonrm brzovlakam se je peljal skozi Ljubljano na Bled predsednik KDK Svetozar Pribičevič. Na Bledu ostane dalj časa kot gost narodnega poslanca gosp. dr. Sli vogla. — Pomagajmo nesrečnim žrtvam požara! Včeraj smo poročali o katastrofalnem požaru v Gorenjem jezeru pri (perknici, ki je uničil celo vas in spravil na beraško palico vse njene prebivalce. Nepopisna je beda, ki je zavladala med pogorelci, kajti požar jim je uničil vse, kar so si s težkim delom pridobili. Prebivalci uničene vasi so ostali brez štrene in brez najnujnejših živ-Ijenskrh potrebščin. Dolžnost države in oblastnega odbora je, da tem nesrečnežem nemudoma priskočita na pomoč, toda iz piakse vemo, da so vsi pogorelci v veliki meri navezani rudi na usmiljena srca, kajti podpora od države in samoupravne oblasti pride navadno zelo pozno in nikoli v tako izdatni meri, da bi oxrpravila bedo. Zato apeliramo na usmiljena srca, naj se spomnijo nesrečnih pogorelcev in jhn po svojih močeh priskočijo na pomoč. Vsi čutimo posledice težke gospodarske krize in malo ie med nami takih, ki bi raz-polagali z denarjem, toda kljub temu je naša dolžnost spomniti se bližnjega v nesreči in mu vsaj s s&romnim prispevkom olajša-ti gorje. Prva se je spomnila nesrečnega prebivalstva vasi Gorenje jezero ga. D. Cerne, ki je daro-vala 10 Din. To je skromen prispevek, ki pa priča o globoki srčni kulturi m ljubezni do bližnjega. Prepričani smo, da bo našla plemenita gospa mnogo posnemalcev. Prispevke za nesrečne pogorelce sprejema trpravTiTšrvo našega lista. Imena darovalcev bomo objavljali. — Sprejem gojenk v kmetijsko - gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S 1. oktobrom 1928 se otvori 27. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester H reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Pouk zavzema poleg verouka, visgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično In praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to ie sploh za vse 450 Din, za pouk pa bo velese/mu priključena jubilejna Kme-v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perHo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvani h jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, Štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine. 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice nož). Ce ima kateTa več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo; 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računati (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 1. septembra 1928 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo ozrralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. — Javna kopališča in okrožni urad za zavarovanje delavcev. Prejeli smo: Uprave mest in trgov ter tudi večjih industrijskih krajev posvečajo javnemu zdravstvu vedno skrbnejšo pažnjo. V okviru tega udejstvo-vanja polagajo posebno pažnjo na graditev ali preureditev Javnih kopališč. Pri Uvajanju teh akcij se občinske uprave obračajo na okrožni urad s prošnjo za sodelovanje v obliki večje alf manjše denarne podpore. Kakor urad ceni važnost telesne snage in higijene kot učinkovito preventivno sredstvo, vendar pa urad pri takih akcijah ne more sodelovati, pred vsem za to ne, ker nima finančnih sredstev, dalje ker je v prvi vrsti dolžan skrbeti za kurativne zdravstvene naprave, kakor so fizikalna zdravilišča tn podobno. V kolikor pa bi uradu sredstva dopuščala, da se more udejstvo-vafj tudi na polju preventivnega zavarovanja, pa mora tako delo osredotočiti predvsem in postopoma le na večja delavska središča, kakor so Maribor, Celje, Kranj, itd. — Vprašanje ureditve telefonskega prometa v naši državi in s tem v zvezi nabava medkrajevnih telefonskih kablov in telefonskih central se nahaja pred definitivno rešitvijo. Da bi se to vprašanje pravilneje rešilo, se obrača minister pošte in brzojava dr. Kujundžič na gospodarske zbornice In na vse časopise, da izvolijo poslati svoje predstavnike h generalnemu direktorju ministrstva pošte in brzojava do konca tega tedna, kjer bodo lahko pregledali ves elaborat v tej zadevi in prejeli vsa potrebna pojasnila. Minister Kujundžič želi slišati preden bo predložil to zadevo v definitivno rešitev ministrskemu svetu, eventuelno krttl-ko zainteresiranih krogov naše javnosti. — Posetniki jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 2. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejemske legitimacije za Din 30, pravico do polovične voznine v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in ku- pijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zaoo se karte ne sme oddati vratarjem na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na velesejem se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust je dovolila posetnikom ljubljanskega velesejma rudi Avstrija m Češkoslovaška, kjer bo mnogo odziva, saj bo velese jetrni priključena jubilejna Kmetijska razstava, že sama po sebi pravi kmetijski velesejem. Če v vašem okraju legitimacij ne bi bilo dobiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani. — 20Jetnica Narodno - strokovne zveze. Letos poteče dvajset let, odkar so si narodno zavedni delavci ustanovili svojo strokovno organizacijo. Leta 1907. so si ustanovili delavci v Trstu Narodno delavsko organizacijo. Leto dni pozneje so jim ljubljanski delavci sledili in si ustanovili enako organi-ntzacijo. Izvrševalni odbor Narodao-stro-kovne zveze je sklenil proslaviti to pomembno obletnico s kongresom narodnega delavstva, ki se bo vrsti 9. septembra v Ljubljani Podroben spored cele proslave bomo priobčili pozneje. Danes opozarjamo na to izredno slavje našega narodnega delavstva Vsa narodna društva in napredno javnost, predvsem vse narodno zavedno de-lavstvo — Mednarodni velesejem v Bratislavi se vrši od 28. avgusta do 2. septembra t. 1. Legitimacije za obisk s pravico do znižane voznine se dobe v uradu ljubljanskega velesejma po Din 30. — Za odpravo I. razreda na železnicah. V beograjskem »Trgovinskem glasniku« je izšel Članek, v katerem se pisec zavzema za odpravo I. razreda na železnicah, v katerem se vozijo večinoma samo zastonjkar-ji. Mnoge države, med njimi tudi Nemčija, so že opustile vagone L razreda. Pisec omenjenega članka predlaga, naj bi železniška uprava uvedla dva razreda, poleg tega pa še nekak podrazred, v katerem bi se vozili siromašnejši potniki po znižanih cenah. Na ta način bi železnica povečala svoje dohodke in imela več potnikov, nego jih ima sedaj. — Letošnja sadna letina ne obeta obilo sadu, Jabolk hrušk, češpelj in orehov bo po Gorenjskem napram lanski letini malo, malo več bo pridelka po Dolenjskem, kjer so se precej obnesle marelice. Grozdje in breskve kažejo lepo. Ponekod je škodovala spomladi slana, ponekod pa toča. Tako se glase poročila s kmetov. — Ciril - Metodove podružnice, zlasti moške, opozarjamo, da je sedaj glavna se-zija za keglanje. Prosimo, da se, kjer je le mogoče, priredi keglanje na dobitke v korist Ciril - Metodove družbe po pravilih, katere so prejele podružnice. Nov vh* dohodkov bi imela družba, ako bi podružnice vpeljale to zabavno in dobiČkanosno igro. — Nezrelo In Črvlvo sadje. Pišejo nam: Vsako leto se pojavlja med mladino v mestih kakor po deželi — g r i ž a 1 Pa ni čuda! Po vrtovih sedaj sadje pri nas stoprav dozoreva, ali razni lakomni paglavci ne morejo počakati, da bi sadje dozorelo, marveč ga trgajo in klatijo še čisto zelono z drevja in ga s slastjo jedo. Kar ga je pa popadalo z dreves, je pa Črvivo in istotako neužitno. Da preti radi uživanja nezrelega sadja otrokm griža, je umevno. Mnogo nezrelega in črvivega sadja pa pride tudi s kmetov na trg, kar je kažnjivo. Starši in tržni organi naj store tu svojo dolžnost, dokler je čas! — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Dne 12. julija je umrla v Clevelandu Slovenka Agneza Vertin, rojena leta 1858. v Dobličih pri Črnomlju. — V kraju Ely, država Minnesota, je preminul Janez Prijatelj, po domače Sinovec, doma iz Ribnice. Star je bil 63 let, v Ameriki je bival 38 let. Kap ga je zadela 7. julija, ko je prišel z dela domov. — Vreme. Včeraj je kazalo, da dobimo deževno vreme, toda Že v opoldanskih urah je nehalo deževati in proti večeru se je začelo na severu jasniti. Ponoči je bilo nebo zopet jasno in tako se moramo zadovoljiti s pohlevnim dežjem, ki je komaj za prvo silo namočil izsušeno zemljo. Barometer je že včeraj, zlasti pa danes znatno poskočil in obeta se nam zopet neka) dni stanovitno lepo vreme. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 786 mm, tem-peratuia je znašala 12 stopinj. Včeraj je bilo jasno samo v Skoplju In Dubrovniku, povsod drugod pa več ali manj oblačno. Strahovita vročina Je vladala včeraj v Skoplju In v Beogradu, kjer je dosegla temperatura letošnji rekord. V Skoplju so Imeli 40, v Beogradu pa 39 stopinj. Lahko si mislimo, kako so se ljudje na solncu pekli, kajti pri nas si tako strahovite vročine niti misliti ne moremo. V Dubrovniku je bilo 33, v Splitu 32, v Mariboru 28, v Zagrebu 20, v Ljubljani 18 Stopinj. — Pustolovka Elza pod ključem. Pred dnevi smo poročali o pustolovščinah čnno-oke Tončke. Pravzaprav ji je Ime Elza. Včeraj je policija napravila konec njenim številnim avanturam, o katerih smo kratko že poročali. Elza je bila včeraj aretirana in jo je policija po zaslišanju izročila sodišču Register njenih sleparij in nepoštenih manipulacij je zelo bogat, Število žrtev zelo veliko. Zato bo elegantna Elza delala pokoro v zaporu — Smrtna kosa. Včeraj Je preminula v Ljubljani splošno znana m priljubljena soproga čevljarskega mojstra, mati zobozdravnika ga. Marija RadOvan. Pokojna Je bila vzor plemenite slovenske žene in skrbne matere. Pogreb bo jutri ob petih popoldne iz Gradišča št. 11. — Včeraj je umrl v Ljubljani v cvetu let poštni uradnik g. Evgen Cuderman. Pokojnik je bil simpatičen in med stanovskimi tovariši splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob pol 3. popoldne iz Soteske št. 6. Blag mu spomin! Težko prizadetim fodtojnara naše iskreno sožaije! Iz Ljubljane —U Olepšava mesta. Letos je začelo več hišnih posestnikov v centTU mesta kakor tudi ob periferiji svoje hiše na zunaj prenavljati. Marsikatera stara hiša je bila pa tudi že nujio potrebna novega barvila. Taka okusna prenovljena fasada pa napravi povsod najprijetnejši vtis na domačina in na tujca, obenem pa dobi zunanje lice mesta takoj drug izraz. —li Smrad ob Ljublianični strugi. Pišejo nam; V glavni kanal se stekajo med Rade-ckega mostom in bolnico vse mogoče meteorne vode, ki povzročajo v strugi v tej poletni vročini neznosen smrad, osobito pa v enem delu kanala, kjer je odtok vode neznaten, osobito med bolnico in železniškim mostom, kjer voda kar zastaja. Pa se najdejo ljudje, ki hodijo v to smrad!jivo kalužo celo perilo prat, otroci se pa kopljejo. To, v higijeničnem oziru vseskozi škodljivo dejstvo kliče nujno po remeduri. —1] Poroka. V nedeljo se je poročil na Brezjah trgovec g. Rafko K o r e t i č z gospodično Tončko H a b u n e k. Bilo srečno! —Ij Ubogi ljubljanski psi In mačke! Ljubljanske pse in mačke čaka prihodnje dni velika nevarnost in sicer od strani našega nadebudneda naraščaja vseh branž, doli do čevljarskega pomočnika, pa gori do učenega Študenta nižje gimnazije. Včeraj se je namreč raznesla po mestu senza-cijonalna vest, da bo prihonje dni lahko dobil pri upravi cirkusa Kludsky, ki bo imel te dni nekaj predstav v Ljubljani, vsakdo brezplačno vstopnico k veliki gala - predstavi, kdor prinese s seboj tri žive, rejene mač^e ali pa tolstega psa, ki bo tako težak, da bo zalegei za tri mijavkače. Ker naša mladina, predvsem pa razni obrtni in trgovski učenci ne premorejo potrebnega denarja za vstopnice, so se organizirali v posebno akcijsko četo, ki bo skrivaj v temnih večernih ali pa zgodnjih jutranjih urah lovila na vse mogoče načine po mestu mačke ki pse, da si na ta način preskrbi cirkuško vstopnico. Neka stara gospodična iz šentjakobskega okraja je že sinoči pogrešila nekoliko starejših, dobro rejenih muck izmed svoje, 12 članov in članik broječe mačje družine. — Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes krasni velefilm »Svatbena noč« (Kraljevska svatba) z najlepšo igralko Evrope Lily Damito, v glavni vlogi. Film predstavlja zgodbo nesrečne kraljice Nadje, ki ni smela poročiti onega, katerega je ljubila, temveč moža, ki ji ga je dala diplomacija in politika. V filmu nastopajo še znani Paul Richter, Emest Verebes in drugi znameniti umetniki. Predstave ob 4. pol 8. in 9. uri. —Ij Revna žena s štirimi malimi otroci, brez stanovanja, prosi usmiljena srca podpore. Darove sprejema uprava našega lista. —Ij Samomor čevljarskega pomočnika. V Zgornji Šiški je že delj Časa stanoval pri pocestnici Poljanškovi čevljarski pomočnik Anton Duh, star 27 let, doma nekje od Ptuja. Fant je bil zelo vesele narave in je neprestano iskal po raznih gostilnah fantovsko druSCino. Ker ga je pri takih krokari-jah večkrat polomil, ni nikdar imel stalne službe. Zadnji cas je bil radi slične nerodnosti zopet brez dela. To ga je precej potr-lo. V nedeljo avecer je bil pa izjemoma zopet enkrat prav dobre in razigrane volje. S tovariši je ves večer do policijske ure popival v šišenskih gostilnah, nato pa je odšel domov spat. Včeraj zjutraj je prišla gospodinja pogledat v sobo in je opazila, da je postelja prazna in nedotaknjena. Takoj je zaslutila nesrečo. Odhitela je na vrt in prestrašena pogledala v uti svojega podnajemnika obešenega. Obvestila je o samomoru bližnje sosede, ki pa nesrečnemu pomočniku niso mogli nuditi nikake pomoči več, ker je bil že mrtev. Kmalu je prispela policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik Ljubic. Truplo so po ogledu prepeljali v mrtvašnico na draveljskem pokopališču, kjer bo danes pokopano. —Ij Poskusen samomor z lizolom. Sinoči okrog 21.80 so zaslišali pasanti na trgu Tabor v smeri od tamkajšnjih klopic glasno stokanje, ki jih je opozorilo, da se je morala nekomu pripetiti nezgoda. Odhiteli so na kraj, od koder se je slišalo stokanje :n nalli tam nekega starejšega moškega, ki se je zvijal v silnih bolečinah. Kraj njega je ležala prazna steklenica, ki je močno smrdela po lizolu. Takoj je bilo vsem jasno, da gre za samomor. Nemudoma je bila obveščena mestna reševalna postaja, ki je v nekaj minutah z rešilnim avtomobilom prepeljala samomorilnega kandidata v bolnico. Tu so možakarju izprali želodec in ga rešili smrti. Ugotovili so, da imajo opraviti z bivšim slugo Ludvikom S., ki je bil do zadnjega usluž-ben pri sodišču v Ptuju. Kot vzrok samomora je navedel S. dejstvo, da je za časa svojega prejšnjega službovanja pri sodišču v Kranjski gori poneveril nekaj denarja in se je zdaj bal kazni. Njegovo stanje je povoljno. —Ij Zopet nezgod* s llobertovko. Toliko nesreč se je ie v zadnjem času pripetilo v Ljubljani pri neprevidnem streljanju otrok z malimi pištolami flcbertovkami, toda vsa svarila in vse nezgode nič ne zaležejo. Za take mladoletne grešnike bi bilo treba uvesti na policiji prav eksemplarično kaznovanje. Sinoči se je zopet pripetila slična nesreča. Na domačem dvorišču sta se igrala s llobertovko Francek Dolinar, sin pekovskega mojstra, stanujoč Pred Skotijo in pa njegov prijatelj Albin Sega. šega je ravnal s pištolo tako neprevidno, da se je sprožila in je zadel projektil Dolinarja v stegno leve noge. Mestna reševalna postaja je poškodovanca prepeljala v bolnico, kjer bodo skušali svičeno kroglico odstraniti iz noge. —Ij Razne tatvine. Male tatvine in vlomi so v našem mestu vedno na dnevnem redu. Tudi v zadnjih dneh je bilo izvršenih več manjših tatvin. Tako je mlekarica Marija Melik prijavila, da je dne 2. t m. kakor ponavadi pustila svoj voziček v Ger-bičevj ulici. To je izkopi i! neki podjetni uamovič in ji izmaknil ročno trbico, v ka- epa ftivetticct ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO teri je bilo 296 Din gotovine. — Mizarskemu mojstru Roku Berliču iz Za>puž pod Št. Vidom je nekdo odnesel iz njegove barake v gramozni jami poleg tovarne Štora več komadov orodja. Berlič trpi okoli 150 Din škode. — Čevljarskemu mojstru Josipu Prešernu, stanujočemu na Celovški cesti, je spreten uzmovič izmaknil en par nizkih damskih čevljev, vrednih 300 Din. —Ij Drobiž policijske kronike. Današnja kronika je razmeroma suhoparna. Radi hazardne igre je bil aretiran Janko D., Kamilo D. radi goljufije hi radi krošnjarstva Josip K. Policija je prejela sledeče ovadbe: radi tatvine je bi! ovaden Josip G., Frančiška B. pa radi telesne poškodbe, radi ogrožanja osebne varnosti je bil ovaden Alojzij D., ena oseba radi kršitve pasjih predpisov, 4 radi kaljenja nočnega miru, i radi pijanosti, Z radi prekoračenja policijske ure, 1 radi kršitve zglaševalnih predpisov, 1 radi kršitve sladoledarskih predpisov, 22 trgovcev pa radi kršitve zakona o zapiranju trgovin. Prijavljen je bil tudi en poskusen samomor. Po 34-urnem poletu padla v morje Poročali smo že med brzojavnimi vestmi, da sta dva poljska letalca v Petek startala iz Pariza v Newyork. Polet se je pa ponesrečil in letalo je padlo v morje. Sreča v nesreči je bila, da je priplul letalcema takoj na pomoč nemški parnik »Samos« in ju rešil. Poljska letalca Idzikovski in Kuba-la sta startala na letališču Le Bourget pri Parizu v petek 3. avgusta ob 6. zjutraj. Polet je financirala poljska vlada, ki je hotela propagirati poljsko letalstvo. Tudi leta