su / 275. številka. V Ljubljani, v četrtek Zl. novembra 1918. Ll. leto, m/ 3 .Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj napre), . K 50*— pol teta „ M ■ četrt leta „ en mesec „ . 25- 13 — 4-50 velja po posti: za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55*— za Ameriko hi vse druge dežele: celo leto napre) . . . . K 60*— Vprašanjem glede fn«eratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Baravslatvo (pritličje levo) Snaflora ulica it 5, telefon št 85. Izhaja vsak dan avafer iatsanail no d al j« In praznike. Inserati se računajo po porabljenem! prostoru in sicer 1 ram visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 rtn., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., pzrte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercljah po dogovoru. Novi naročnik! atj posijelo laročaiao vedio -up- po nak&inlat "M Rt samo pisaeae oaročbe brez poslarte denarji se ne moreno nikakor ozirati. „Narodna tlakaraa" telefon at 85. 12.— 4 — .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej . ,. - . K 48'— I četrt leta m . . ; . pol leta „ ..... 24 — | na mesec „ Posamezna številka velja 33 vinarjev« Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urenlštvo: Knaflova ali o a it 9 (v L nadstr. levo), telefon it. M. Dalmatinska narodna vlada je predlagala potom Narodnega vijeća v Zagrebu, naj se z oziram na težaven zunanje, pa tudi notranje političen položaj brez odloga izvede ujedinjenje Srhic, Crne gore in vsega ostalega etnografskega teritorija SHS. v eno državo, oziroma, da se ustvari zajedniška vlada, zojedniski parlament in regentstvo za ves naš narodni teritorij. Načelstvo J. D. S. se je v seji dne 20. novembra o tem predlogu vsestransko in temeljito posvetovalo in prišli do zakltučka. da je predlog dalmatinske zemaljske vlade v vsakem oziru utemeljen in da ie edino v ntem iskati rer šiive iz sedanjih težavnih razmer. Edino takojšnje ujedinjenje more razbistriti mednaroden položaj, v kolikor se nanaša ta na nas in izvesti uspešno ob- bo proti roparski nasilnosti sosedne italijanske države, ki nam hoče ugrabiti tretjino slovenskega naroda in zagotoviti našemu pričakovanju odgovarjajoče severne meje. Brez enotne za-iedniške vlade je nemogoče izvesti zadostno prehrano naših dežel in urediti naše finance. V tem prepričanju je sklenilo na-čelstvo, das ovsizota soouip sJkii gnša čtlstvo. da so vsi zastopniki Jugoslo-siovanske demokratične stranke y ljubljanski narodni vladi oziroma v zagrebškem Narodnem viječu zavezani delati za predlog dalmatinske zemaljske vlade. Ako bi ta predlog v narodni vladi ne dobil večine, ga morajo priglasiti pri sejE Narodnega vijeća kot nas*' ,T!nori;etni votum. tlslnformiranost Z a g r e b. 20. novembra. Mnogokrat smo se preje smejali ljudem, ki so razkladali svoie pojme o republiki. Kaki so bili ti nazori? Portugal jira jc bila velika strašilo. Bili so to ljudje, ki niso imeli nikdar jasnega poima o kaki republiki. So pa bili tudi jako žalostni elementi, ki so se zanjo zavzemali. Prepričani smo, da bi bila Šuster-šič in Lampe, če bi jih ne bila odnesla burja ljudske volje, najstrastnejša pristaša republike. Republikanci pa so tudi vsi oni. ki nimajo pojma o neodvisnosti in skupnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni sami državi. Med priprostim narodom je mnenje o republiki zelo različno. Kdor potuje pu jugoslovanskih deželah, se sam na svoja ušesa prepriča lahko o tem. Vprašaš priprostega kmeta na Štajerskem po njegovem mnenju o republiki, pa ti odgovori: Republika je država, kjer smo sami svoji gospodarji. Zastaviš isto vpiašanje v Slavoniji, pa dobiš za odgovor: Republika ie kraljevina, v kateri ni oblasti, ni uradov, ni bilježnikov. Za republiko je sedaj povečini velik odstotek analfabetov, ki v resnici ni ne za kraljevino, ne za republiko, ki sploh o teh dveh državnih oblikah niti pojma nima. ki pa je od strani brezvestnežev nahnjskan. Le ti si hočejo ustvariti življenje brez dela. brez truda, hočejo si na ta način napeljati vodo na svoj mlin, ki hočejo v kalnem ribariti. To nm je sredstvo do jasli, sredstvo do vpliv:.. Samo tako je mogoče, da se ujedinjenje jugoslovanskega naroda še ni izvršilo, ker brezvestneži brez pametnega razloga rujeio proti ujedinjenju. Med tem pa je naša severna meja še nezavarovana. Nemštvo v Celju, Mariboru in drugod dviga glave, pa se nam ti ljudje smejejo v obraz, da postopamo tako milo! Ali se ne postavimo na lastne noge? Ali naj trpimo, da se Nemec smeie ha naših tleh ter se norčuje iz nas? Ali naj gledamo, kako naš narod vsled »nemške* strpnosti v obmejnih krauh gladuje? Ali naj gledamo, kako naš obrtnik nosi svoje groše v Gradec? AH naj gledamo, kako se Nemec oholo šopiri v Spielfeldu? Ali naj mirno gledamo na prodiranje Italijanov in na njihove rekvizicije na naši zemlji? — Kai nas briga vse to. briga nas samo to, ali bo nastala republika ali monarhija! Neinformirani smo o tem vprašanju, kajti priznati si moramo, da bodo o 4em odločevali drugi, mi sigurno ne! Odločevali bodo o tem Srbi, ki so nas osvobodili, odločevali bodo o tem oni Srbi, ki se bore za svojo in našo svobodo že od leta 1801.. med tem ko smo se mi klanjali pred udarci, ki nam jih je prizadevala avstro - ogrska birokracija. Popolnoma pravilno piše zato »Hrvatska Država«, ki pravi, da moramo podrediti vse naše malenkostne in stranske želje glavni misli ujedinjenja. Le to nam zasigura naše življenje, le to nam jamči našo svobodo in naš jazvoi. Vsa stranska vprašanja pa odložrmo za poznejši čas. Saj je moral tudi Garibaldi podrediti taka stranska \T>rasanja glavni misli ujedinjenja Italije, saj so morah tudi poljski socijalisti prflagodrti svote prepričanje skupnosti m saj je sam socijalni demokrat Vandervelde šel roko v roki z nazadnjaškim kardinalom Mer-ciejem, ko je šlo za stapao stvar, za skupne ideale. . Oni pri nas, ki govore le o rormi države, s tem ničesar stvarnega ne store. Eno stoji: Brez Srbije ni narodne edi-natfi Ti HuOie si stavUaio tri problesne: Združitev vseh Jugoslovanov v srbski monarhiji, federativno združenje posameznih delov in združitev SHS. s Srbi, s prevratom v Srbiji. Mogoče ie le eno in to je naša združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srhov v okrilju srbske monarhije, kjer bi bil vladar odločna sila. Drugo je možnost računa s prevratom v Srbiji. Kdo se more danes lotiti v Srbiji tega posla? Dinasti1'.! Karadjordjevičev ni samo dinastija Srbije, je to dinastua vsakega Srba posebej! Ta dinastija je tako vkoreni-niena v ljudstvu, tako, da si Srb svojega ljudstva brez te dinastije še predstavljati ne more. Se bolj kakor Srbi v Srbiji, ljubijo nesebično Srbi izven kraljestva to dinastijo. Prevrniti monarhijo v kraljevino, bi pomenilo toliko kakor prevrniti zaslombo Srbov v Bosni. Dalmaciji. Banovini in Sremu. Pomenilo bi pa to tudi iznocikopavanje simpatij vseh onih zavednih Hrvatov, ki so za srbsko TTTcnarhiio in dinastijo delali, pomenilo bi to pa tudi izgubo simpatij vseh zavednih Slovencev. S sigurnostjo lahko trdimo, da oni vedoma lažejo, če trde, da je ta ideja v manjšini. Koneeno treba še pomisliti, ali bi mogli kazati na kakršenkoli uspeh, če bi ne bilo Srbov? Ali bi bilo naše brodovje res »naš e«. če bi ne vihrala na ladjah srbska zastava ter tako izjavljala, da je to nedotakljiva srbska last? Kakšna bi bila naša skupnost če bi ne prišli na pomoč Srbi? Vsak izmed naših sovražnikov bi bil iztegnil po delu naših pokrajin svojo roko; kaj bi nam pustili Nemci Koroško, Štajersko, ali bi Madžari resr ^ktirali hrvatska tla? Kdo nam je priskočil v pomoč, ko je bilo treba napraviti red. če ne Srbi? Kako bi izgledalo naše ozemlje po zahtevah federa-1 i sto v? Socijalni demokrati so na svojem shodu v Mestnem domu sklenili mnogo jako pametnih stvari, kakor odpravo naslovov, odpravo fidejkomisov itd. Vprašamo se. kje je taka odprava lažja, aH v somostojni posebni republiki, kjer bi se pričeli osebni boji z raznimi naslovi, ali pod kraljem Petrom ali Aleksandrom, kjer je v svobodni Srbiji vse to skoraj že izvedeno? Ali naj se morda da oblast v roke Radićem in stičnim osebnm. da bodo po kalnem ribarili? Kako bi bilo potem nam Slovencem in Hrvatom, če bi kot mala republika morali živeti v neosvobojeni polovici Jugo-slaviie? Človek res ne ve, ali bi se veselil ali jezil nad vsemi mogočnimi interpre-taciiami »republike«. Kar se v tem oziru godi po Zagrebu in Sloveniji, meji včasih že ob smešnost. Medtem pa izjavlja Bosna. Dalmacija, Istra ter drugi deli, da so siti malo živeti, da si že žele življeme svobode in prostosti. Saj pravijo Srbi sami o/ svoji vladi, da kralj kraliuie, narod pa vlada. Kdor pozna konfesijonalno svobodo mišljenia pri Srbih, ta ve, kako tolerantno misli Srb o verskih zadevah. V ver-skfli zadevah popolna svoboda, samo da ni »Svaba«, tega bi ubili. Zato pa za katoliško cerkev ni oportuno, če si z brez-rx»trebnim huiskanjem slabša položaj in če bi morala ne kot enakovredni, marveč premagani in oslabljeni del tvoriti v novi državi faktor, s katerim bo treba računati. Komur še vse to ni dovoli, naj ^ pogleda v časopisje, kako se Nemci in Madžari smejejo naši razceprjenosti, kako nas že vidijo razkosane in kako se že pripravljajo, da nas pogoltne ono nenasitno molohovo žrelo. Kaj bi bili razcepljeni? Male republike, brez moči. Tako pa imamo za seboj Srbijo, ki nara ugodno uredi valuto, ki nam preskrbi zadostni uvoz, ki bo skrbela za mir in red, ki bo vzela v svoje izkušene roke upravo, armado itd. Kako bi si to uredili kot male državice? Kdo nam ie ugodno pomagal pri našem sporu z Italijo? Kje bi bili že Italijani, če Srbov ne bi bilo? Ali bi nas ententa respektirala, če bi se bili dali od naših bratov Srbov rešiti, potem pa bi zgol iz nečimrnosti in ošabnoti ustanovili dvoje majhnih držav? Ali pa naj čakamo, da se razvije pri nas boljševizem? Primanjkovalo bi nam kaj kmalu petroleja, sladkorja in drugih neobhodno potrebnih surovin! Kdo bi se potem usmilil malih republik brez kapitala in kredita? V vseh teh ozirih in iz vseh teh razlogov si pravzaprav niti predstavljati ne moremo nas brez Srbije. Nadejamo se, da bo tudi v tem pogledu že v prihodnjih dnevih prišlo do popolnega sporazuma ter da se že tako dolgo in srčno pričakovano ujedinjenje SHS. izvrši, zato kličemo: Naj živi združenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, naj živi naša toliko zaželjcn& svoboda, naj živi naš kmetski krali Peter, prvi kralj vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov! Primorski Hrvati za združitev s Srbijo. Zagreb, 20. novembra. Sinoči se je vršilo zborovanje dalmatinskih, srbskih, istrskih in primorskih Hrvatov, ki se mude v Zagrebu. Zborovanja se je udeležilo nad 1000 ljudi, med njimi vsi uglednejši narodni voditelji, izredno mnogo častnikov in vojakov. Otvoril ga je znani pesnik Rihard Katalinič - Jeretov. Za predsednika je bil izvoljen dr. Rok Joković. Po njegovem pozdravu je govoril znani publicist Niko Bartulović. Id je izjavil, da je zbrala zborovalce skrb, kaj bo z njihovo ožjo domovino ob Jadranskem morju. S skrbjo m bojaznijo čitamo, kako nas tujec pritiska, kako grabi naše doline in naše gore. Ogroža pa nas poteg zunanjega tudi notranji sovražnik tako, da so nevarnosti, ki groze naš mladi domovini, ogromne m ne-številne. Dolžnost nas vseh je, da se zberemo in se dogovorimo, kako jo moremo čuvati. Tudi zagrebška atmosfera nas ne zadovoljuje. Tako malenkostna, tako nezadostna za današnji čas se nam zdi. Narodno Vjeee se posvetuje ure in dneve, kakšne zastave naj visijo na narodnih poslopjih, kakšne na bodo poštne znamke ali samo hrvatske ali skupne jugoslovanske. Med tem pa so odločuje usoda našega bitja. Mi smo demokrati, ki hočemo svobodno domovino, ki zahtevamo resničen demokrati-zem v vsem javnem življenju. Ali republika ali monarhija, nam je vseeno. Zavedamo pa se, in priznavamo, da vživa kralj Peter spoštovanje cele Evrope, da je kri naše krvi, potomec kmečkega rodu. (Burno, viharno odobravanje.) Ako vprašamo naše srbske brate, ki so si iz vojevali največ zaslug za našo svobodo, ali hočejo republiko ali monarhijo, nam odgovore, da je samoumevno, da hočejo na prestolu jugoslovanskega junaka, svoječasnega revolucijonaria Petra. Žalostno in značilno obenem je, da so danes najhujši republikanci ravno oni. ki so vodili svoje dni udanostne deputacija na dvor naših habsburških zatiralcev. 2 nrhni bo treba enkrat za vselej obračunati. Vorašanje republike in monarhije, bo odločilno za usodo naše Dalmacije, za usodo Peke, za celo državo SHS. ki je ustanovljena za celokupni jugoslovanski narod, ne samo za njega posamezne dele. Ukreniti moramo vse potrebno, da jo ukrepimo in dogovoriti se moramo s srbsko vlado. Odklanjamo vsako posebno državo, vsak separatizem, naj se pojavlja v katerikoli obliki že^ Govornik je končal z vzkliki Jugoslaviji in Srbiji. Govorili so na to v istem zmi-slu še dr. Mato Lisičar. gr. Angelinovič m Katalinič - Jeretov. Vsi so obsotali one elemente, ki se v teb nsodepolnih časih ne znajo držati narodne discipline ter ljudstvo po nepotrebnem razburjajo in bunfjo. Vsi ti spadajo ored narodni sod, kamor naj jih postavi Narodno Vječe. Iz Postojne. 20. novembra. Včeraj popoldne ie Izvedelo prebivalstvo po Postojni za ukaz itarlranskega poveljstva glede proglašenja vseh vojakov za vojne vjernike. Prebivalstvo iz oddaljenih vasi ni moglo stavljenega roka Izkoristiti, da hi lahko v smislu dovoljenja italijanskega poveljstva pravočasno odšlo preko de-markaerske Ifriije In se s tem rešilo vjetni-štva. Ljudstvo je bilo vsled tega silno razburjeno. I« Postojne m najbfižflejšjh vasi fe zbežalo kakih 100 bivših vojakov, deiorrra oeš, deloma po železnici. Za vožnjo z vlakom so morali imeti posebno dovoljenje od vojaškega poveljstva. — Urade bodo prevzeti Italijani popolnoma v svata spravo ta bodo morali sodniki razglašati sodbe, drugi pa izdajati naredbe v imenu italijanskega kralja. — Glede vojaških oproščencev je italijansko štacijsko poveljstvo v Postojni odločilo, da smejo začasno ostati domu, če bi pa tudi ti imeli biti proglašeni za vojne vjetnike, se je zavezal štacijski poveljnik, da jim bo dal priliko oditi. Orožni-štvo je tudi odšlo. Interniralo se bo vse bivše vojake od 18.—50. leta. Pošto pa prevzame z današnjim dnem italijanska uprava in uvedejo italijanske poštne znamke, kakor se je to zgodilo v Trstu. — Odsekov Narodnega sveta ne priznavajo tudi vsled tega, ker jih smatrajo za o r-ganizacijo, ki imajo namen ščuvati ljudi zoper italijanske oblasti. Najhuje za ljudstvo je to, Ga oblasti izdajejo vsak dan nove naredbe in sicer v italijanskem jeziku, katerega ljudstvo ne razume, ter so naredbe mnogokrat v medsebojnem protislovju, vedno ostrejše, tako, da je zmešnjava radi tega popolna. Okrajno glavarstvo so popolnoma zasedli, ravno tako vse šole. tako da ni Dričakovati nobenega šolskega pouka. — Varuta znaša: 1 K — 40 centezimov. Povsod nastopajo tako, kakor bi imeli opraviti še vedno s staro Avs.trijo in v nobenem oziru ne priznavajo Jugoslavije "niti vladnih odredb Narodne viade. — Osebni promet bo popolnoma onemogočen, za Ljubljano ni nobenega poštnega niti drugačnega prometa, tako da ne dobivamo nobenih vesti in ne časopisov. Z NOTRANJSKEGA. V Poštnini je sedaj okoli 3000 italijanskega vojaštva. Poveljstvo ima 232. inf. polk Comando Brigata Aveilirmo. Italijani pobirajo vse od kraja, kar se jim zdi, da lahko označijo za voia^ki materilal. Ko so .prevzeli pošto, so povedali, da kdor hoče ostati tam v službi, mora pred vsem priseči zvestobo italijanskemu ^ralju. Nadpo-št?r Lah, ki ie bil včasih Slovenec včasih Nemec, hoče postati sedai Lah In priseči laški oblasti. — Burja nič kaj ne ugaja italijanskim strn?a™. Tako so te dni s kolodvora odpeTiali dva vsa zmrzln v bolnico. — Govori se o nekih spopadih z itarli-i.i^sipm vnta^rvom. Bi ne bilo^jiff Čudnega vzpričo italijanske krutosti. — Kako to. da v Logatcu še vedno gospodujejo Italijani? Tam je poveTjstvo 47. iral. polka. — Po vsem Notranjskem, kter divi a to Ttafjam, vlada velikanska razburjenost Z Rakeka in drugih bližnjih krajev beže Ijudie Ea demarkacijsko črto. Orožniki so odšR 7o skoro vsi. Ker je mraz. jemlieio Italijani drva. deske, kar oV>Hlo ter dekijo ogromno šVod<"». NVkateri med njimi pa so naveličam voine do grla m mmnfo nobenega veselil ^tari v notranjski burji, zato godrnjajo In blizu Rakeka so zagrozili, da bodo ubili svojega poveljnika, ako jih kmalu ne pusti v Ttaliio. S Koroškega. Poročilo gosp. komisarja Celovca. Smodeja rz 21. novembra. Nemci se oripravljaio z gardami na slovenskem ozemlju na odpor, ako bi hoteli Jugoslovani predreti in prevzeti upravo. Iz Beljaka izvažajo moko, ki jo imajo shranjeno v veliki množini v mestni župni cerkvi, na Zgornje Štajersko m Tirolsko. Iz V e l i k o v c a lzvažaio ponoči moko, dognalo se še ni, kam. Meščanske garde postajajo vedno bolj bojevite in agitiraj o po mestih in trgih na oborožen odpor. Mostove so zastražfli in na Homberku nasproti B o r o v 1 j a m so postavili topove. Mnenie Nemcev je. da bo cela Koroška pripadla k Nemški Av-s t r ij i. V tem smislu govore v svojem nrovizoričnem deželnem zboru ,m inženir £ue!er je predlagal, naj se vsi slovenski duhovniki aretirajo, ki bi pri prihodnjih volitvah s prižnice poučevali ljudstvo. Prehrana je na slovenski strani slaba, ker so pred preobratom veliko rekviriraM. zaloge živil imam pa Nemci. V Celovcu je rrrirno, vlada soldatenrat.. Nemške straže se nasproti voiaštvu in civilistom vedejo zelo oblastno in rekviriraio po nekod tudi civilistom lastnino. Nemški mornarji v P o d-r o ž c I so rekvirirali pri župniku Ražunu v Št. Jakobu 1 kg surovega masla, ki ga je župnik dobil od liudi v dar. ker sam nima gospodarstva. Vedli so se pri tem s puškami «ilno arogantno in predrzno grozili. Domače prebivalstvo je vsled njihovega obnašanja silno razburjeno in se je b|ti. da pride do spopadov. Lahi so zasedli Kanalsko dolino do Trbiža. 15. novembra je prišel oddelek kavalerije. kakih 200 konl. 17. novembra se ie nastanil v 2ab-n 1 c a h cel infanterijski polk z 200 konji-Ostat? hočejo tam dolgo časa. Isti dan so zasedli dmgi polki druge vasi. L i p a 1 j o vas. Naboriet Ukve. S seboj Imajo strojnice in puške. Dosmmal razen sena niso še ničesar rekviri; Sicer pa postopajo oblastno, kakor bi hoteli tam za ^A-no ostati. Orožm"Štvo je moralo takoj odlfl. Tudi vsi železničarji m čnvaii so moran* oditi in so jHi nadomestifi z laškimi, le posta' en a čel niki so še ostafl. Ljndstvo otfCutt zasedenie Kanalske doline no Italijanih W vajino breme in pričakuje pomoč od bratov Jugoslovanov. Nemci pa bi radi, da. bi Italijani zasedli vse slovensko ozemlje na Koroške-m, češ, da bi Italijani že zapustili Koroško, jugoslo^ vanske čete pa ne. St Jakob v Rožu. V ponedeljek, dne 18. t m. se je vršit tu v Narodnem domu sestanek zastopnikov slovenskih občin beljaškega političnega okraja v svrho ustanovitve okrajnega narodnega odbora. Dasi je bilo vreme skrajno slabo, se je vdeležilo sestanka okrog sto mož iz vseh občin. Ir praktičnih ozirov se je sklenlo ustanoviti več okrožnih odborov, tako da bo posloval okrožni odbor za občine na desnem bregu Drave v Št. Jakobu, za občine na levem Bregu Drave pa se ustanovi tak odbor prihodnji četrtek na sestanku v Podravljah. Sestanek je vodil načelnik krajevnega odbora za občino Št. Jakob F. K o b e n t a r. ki je bil izvoljen tudi načelnikom okrožnega odbora. Namen sestanka je pojasnil nad-učitelj Aichholzer. Govorila sta o splošnem položaju komisar Narodne vlade za Koroško S m o d e j iz Celovca in J. Š p i c a r iz Radovljice. Sklenilo se je poslati Narodni vladi sledečo brzojavko: Na ustanovnem sestanku Narodnega sveta za. beljaški poJitični okraj dne 18. nov. 1918. v Št Jakobu v Rožu okrog 100 zbranih * zaupnikov iz vseh občin imenovanega okraja najostreje protestira zoper n a s i 1-stva Vollzugsausschnssa v Ce-; lovcu, na slovenskem ozemlju, »oper vse ■ poizkušaj e, obdržati koroške Slovence pod nemško oblastjo ali upravo, zojjer nemško vojaštvo tn nemške narodne straže na slovenskem ozemlju, katere onemogočalo zvezo koroških Slovencev z našo državo SHS. Navdušeno pozdravljamo Narodno Vjece v Zagrebu in Narodno viado v Ljubljani, obljubljamo zvestobo dr«žaviSHSw in izražamo nado, da bodo naši osvoboditelji nudili nam vso svojo mogočno pomoč za popolno osamosvojitev izpod tujega jarma. Najostreje pa protestiramo zoper imperijalizem italijanske armade, ki prodira po ozemlju naše svobodne države, že itak izsesane naše dežele izmozgava. organe naše viade na naših tleh odstavlja m se obnaša, kot sovražnik na ozemlju z entento prijateljske države1 SHS. Poročilo iz Gorice. »9. novembra. Razmere v Gorici postajajo za nas čedalje hujše. Obrazi renegatov, kateri so se prve dni laške okupacije smehljali, pa so vendar temnejši in temnejši. Kolikor poznam položaj, je pravo razpoloženje goriškega prebivalstva tako-le: ves hrup in kričanje za Italijo in proti Jugoslaviji je je umetno. Nekateri najeti in plačani mdividufi podpihujejo italijansko vojaštvo proti nam, vsled česar se dogajajo obžalovanja vredni dogodki. Razven pri nekaterih ni pravega navdušenja za Italijo, uradnike pa čaka bridka usoda, kajti kakor hitro bodo pod italijanskim osvoboditeljem, je njihovi ina-terijelni položaj zapečaten. Zadostujeta dva fakta: uradniki rta magistratu dobe 50 Irr preje 300 K), 1 K je 40 cent. Žal, da treznih ljudi italijanski magistratovci ne poslušajo, zato se žgode stvari, katere italijansko vlado obtežujejo. Ko sem zapustil mesto. Je bilo razpoloženje precej razburjeno,. Italijansko poveljništvo je izdalo 17. t. m. ukaz, da vsi bivši avstr. vojaki se morajo javiti tekom 24 ur pri italijanskem povelj-1 stvn. Ker se je govorilo, da bomo mi jugo-1 slovanski vojaki v Gorici internirani, so vprašati o tem laškega poveljnilca, ki nam j je pa zagotovil, da se nam ni ničesar bati,! da nam pa ne da dovoljenja za potovanje v Ljubljano pred 19. Po 19. bode vse urejeno. — Iz stanovanja, katerega smo mi po-; steno plačali in tam skupno jedli, so nas; vrgtt ven. Slovenske zastave pobirajo la-; ške patrulje po hišah In jih na cesti javno; teptajo, kričoč: Abbasso Jugoslavia fora t. ščiavi! Tudi slovenske napise odstranjajo ali pa jrh pobehlo. Meni so na primer ho-, teli vzeti sloverakL trg k na roki, katerega je*' prejšnji general dovolil, branil sem se pa, energično, nakar so mi grozili s smrtjo, po eni uri sem jim vendar ubežal s trakom. Po naši dežeK neprenehoma rekvirirajo, posebno v Sv. Luciji fe stroga kontrola, tam *odvzamejo vse, kar se njim dobro zdi. V Podbrdu sem izvedel, da je vlak, s ka-, terim se peljem, zadnji in da se ne morem povrniti v par dneh naza). Ljudstvo trpi, a trdno upa in pričakuje, da pridejo v najkrajšem času Srbi ali Amerikanci, ki nas( bodo rešili tega neznosnega laškega bremena. ITALIJANI IZGANJAJO SLOVENCE IZ GORICE. ! Gorica, 18. novembra. Tukajšnji ha-, lffani sistematično odrejajo, da morajo vsi Slovenci, ki leta 1914. niso hneri domovinske pravice, to Je oni, ki niso brvaTi tam več nego 10 let (rta pr. dr. I*ranko, Dominko, gostil niča rka fon itd.), v treh dneh Iz Gorice, dočtm rraftjaue puščajo. Dr. Pnmfco ht Dominko sta protestirala. — Po hišah Iščejo orožje is rekviriralo ori tej priliki brez plačila vse, kar so si ljudje pripravrh*. Pofr* ske pridelke (repo) pobirajo vojaške kolo* ne na maršu. Naše zastave so sneli. POROČILO IZ HUDEJU2NE NA GORIŠKEM. 21. novembra. Italijani so zasedli v Baski dolini Hudojnžno 17. t m., kakor tudi P o d-b r d o do bivše deželne meje. Stanovanja so kratkomalo rekvirirali ter prvi dan začeli rekvirirati seno in drva. brez vsakih potrdil, ne da bi sploh ljudi o temu obvestili. Pri meni so zahtevali vino oroti potrdilu poveljstva, in ker sem se branil, so kratkomalo v kleti zaznamovali moje tri sode najboljšega vina. češ, da je to za njih in da se tega ne smem dotakniti. Jaz sem se moral seveda nasilstvu ukloniti: Včeraj ob 11. uri predpoldne sem sporoča stotniku 152. rešoolka 2. bataljona, ki je stanoval pri meni ,da odidem v Ljubljano, nakar me ie opozoril, da moram takoj storiti, ker po 3. popoldne mi to ne bo več mogoče, in jaz sem tudi takoj odšel. Na moj odgovor je poveljnik iztavil. da ob *** popoldne naorei je ozemlie italiiausko. Na pošti so ustavili uradovanje, učitelje so opozorili, da zaorisegaio za italijansko vlado. — Poročevalec. Poročilo iz Trsia. Trst, 19. novembra. V slovenskih vaseh zahtevajo vojaška poveliništva. da se slovenske zastave odstranijo in izvesiio italijanske. — Italijanski in tukajšnji laški listi hujskajo proti tržaškemu škofu dr. Karlinu, ki je Slovenec ter nanoved"iejo njegovo odstranitev in imenovanje italijanskega vojaškega škofa Bartolomasija za Tist in Veneziio Giuliio. — Po vsej deželi rckvirirajo italiianski vofaki živila, krmo in sploh vse porabne stvari brez odškodnine in brez potrdila. Pritožbe se brezusoe^ne. Ljudstvo je obnpano. V nekaterih krajih laško vojaštvo rona in krade. Brez navedbe razloga se odstavi jaio urndniki. Občinski svet v Pazinu je razouščen. — Na finančnem in na poštnem ravnateljstvu mora i o vse akte reševati .^Hinole v italnan-sk«m jeziku. Zato dobivajo laške rešitve tudi strnnke in uradi v čHto slovenskih nz. hrvatskih kraiih, celo v tistih. Id orinadaio Kraniškl. kier ni človeka ki bi razumel italijanščine. Za državno železnico so uvedli italiianski uradni fezik: trne rabo nemščine, ne pa slovenščine. Ljudstvo je raz-bnrjr^o fn ogorčeno. Onel"o. ?n. novembra. Ttal;Hni so vzeli na Ončffiali tri tele in sicer VI a I a-I a n a, učitelja C o k a in jurista Jeriča. Italijanske nasilnosti v Istri. § Trsi 19. novembra. Anton T?kra. narhahiteli v Grožnianu. ie bil 18. t. m v Karnoriu pri Grožnianu aretiran iz neznanih razlogov. Ovadili so era ta-mošnii Italijani iz narodnega sovraštva, ker ie bil zaveden Hrvat. Odne-liali so era v zapore v Trst. a rudi tam mu niso navedli vzroka aretaciie. člš. da ne vedo zani. Pustil ie doma 3 otroke (5. 10 in 15 let). Naistareiša, 21 letna hčerka ie prišla v Trst. dn r^oišee t o-moč, a ie tam dobila brzoiavko. da ie mati hudo zbolela. Hči meni. da ie .jati umrla. Tudi T^k^ra ie težko zbolel na ■posledicah plužbovania na fronti. Pazin. 19. novembra. Voiaško po-veljništvo ie razpustilo občinsko zastopstvo, kateremu ie načeloval dr Ku-relič. Od laškega povelinika določeni predsednik nove občinske uprave dr. Costantini ie iziavil. da ie pazin«ko voiasko poveliništvo iz Trsta dobilo nalosr. nai razpusti vse občinske za-stope. pudno ie to postopanje italilanske voiaske oblasti, ki razpusČa obeto-ieče pravilno voliene. tekom vse vojno vzdržano hrvatske občinske zastopa, med tem ko ie v/Trstu vzpostavila bivši ra.zpušf-eni mestni svet. Pazin, 19. novembra. Iz Vižinado poročaio: V hišo tamošnieera žendar-meriiskega posraievodie Slovenca Živca, jo prišel laški častnik s patruljo ter ga aretiral. Na niesrovo nrošnio. nai mu dovoli, da se bolie obleče, mu ie častnik zagrozil s samokresom, nai se takoj odpravi, sicer sra ustreli. Prepeljali so ga na občinski urad, kjer era ie vojaški zanovednik vprašal, zakaj ie aretiran. Laska fakinaža. ki je areti-ranca spremljala z vikom, ie začela upiti, da ie Živec pod preišniim režimom dal internirati lindi. Soosmavšl. da je niesrovo življenje v nevarnosti, ie vojaški novelinik dal nieia in rtraž-mojstra Golio. ki ie bil tudi aretiran, z avtomobilom odvesti v Pazin. Na potu ju je druhal tepla in opliuvaia. V Pazinu ie druhal navalila na avtomobil in upila: >V avtomobilu so divie zA-erine. avstriiski žfndarii. Kdor iih hoče videti, plaea, 2 vinariax Italijansko barbarstvo v okupirani Dalmaciji. Dne 13. t. m. ie prišla itali iap.nška druhal v Zadru pred poslopje > Narodnega Lista«. Vodilo ie druhal 5 italijanskih vojakov. 20 demonstrantov v družbi z i t a 1 i i ans k i m i vojaki je hotelo s silo udreti v stanovanie poslanca Jurija B i a n k i n i i a. To se iim ni posrečilo. Le s težavo ie bilo mogoče spraviti iih iz hiše. Kričali so in psovali prav pristno po italiiansko. Razdivjana italiianaška banda ie vprizori-la na to pogreb Jugoslavije z gorečimi svečami in pevaioč >De pro-fundis«. Po mestu so razdali tudi nekai >osmrtnicc Jugoslaviii. Druhal ie dala aretirati do karabinierih štiri jugoslovanske mornarje. Italiianski povelinik Felice de Bocard vse to mirno trni. Narodni svet stori naienereričneiše korake proti italiianski lopovščini. Prispel ie v Zader dr. Ghisrlianovich in župan iz Jakina, ki ie tudi grovoril m poudarjal načela W i 1 s o n o v a . po katerih pa se dalmatinski Italiianaši in došli Italijani prav nič ne ravnaio. marveč celo kričiio: Abbasso Wilson! Italiianaški demonstrantie so nato besneli po mestu in trgali hrvatske zastave. Ko se ie radi tega pritožil dr. Rutar pri nekem italijanskem oficirju, mu je ta odvrnil: Se preveč obzirni smo z Vami. — V Šibeniku ie bila 13. t. m. velikanska manifestacija zavednega iueoslovan-skega občinstva. "Vse mesto ie odičeno 5 hrvatskimi zastavami. Ker ie bilo strganih par italijanskih zastav, ie zahteval italiianski podadmiral Notarbar-tolo zadoščenje. Zastopnika Narodnega Odbora dr. Smolčić in Stoiić sta mu po- vedala, da ie to le mala reakcija na dogodke v Zadru. — Iz rajnih okupiranih kraiev poročajo, da se obnašaio Italijani oblastno in žaliio prebivalstvo. V luki Prvič te ponuial italiianski poveljnik hrane, riža, testenin itd. ali prebivalstvo ie reklo: Hvala lepa. ne maramo ne vas. ne vase hrane! Francoski parlament slavi Srbijo in &rbe> Dne 4. novembra ie imela francoska zbornica sejo, na kateri je došlo do velikih mamical.jij za Srbijo. Predsednik zbornice Deschanel je imel govor, v kaic em je na^lašal med drugim: Vsa Francija je danes v duhu s Srbi. Zdelo se je, da Srbija še ni dovolj trpela v preteklih stoletjih. Ona je branila Evropo od azijskih hord, ki so jo Uačile štiri stoletja. Toda tisti, ki Jih je Srbija spasila od barbarskega navala, so jo hoteli uničiti, mesto da jo nagradijo. Vzrok tej vojni je bil atentat naperjen proti Srbiji. Srbijo je zadel prvi udarec Mi smo ponosni, da smo tri leta srbskega izgnanstva verno stali na strani srbskih Junakov. Oni niso zdvajali niti trenutek, niti trenutek niso popustili: niti s slavo ovenčani kralj Peter, ki se je leta 1870. boril za nas proti Nemcem in čigar delo ostane v spominu celih pokolenj, kakor pesniška dela prešlih časov, niti prestolonaslednik Aleksander, ki ie vreden svoje armade, niti sama srbska armada, ki Je dostojna velike svoje prošlosti Prosio leto. ko se ie zdelo, da nas zapušča vojna sreča, le rekel srbski princ - regent našemu ministru: »Ako bi bilo potrebno, ostavili bi tudi Balkan. S preostanki srbske vojske se bom ukrcal in odplovel v Francijo.« Sedaj je Francoska zmagala in Srbila je osvobojena. Po muče-ništvu je došel triumf. Ustvarjen Je veliki Jugoslovanski sen, kakor tudi čeho - slovaški in romanski Francija radostno pozdravlja Srbe, njihovo nesmrtno slavo in njihovo novo življenje. — Nato je govoril še minister zunanjih del P I c h o n. V svojem govoru je rekel med dnigim: »Francoska vlada skupno s predsedstvom zbornice pozdravlja vstaienje slavne Srbije!« Fran-chet d' Esoerev je označil vloso, ki jo Je imela Srbija v vojni, tako - le: »Srbska vojska je sodelovala v vseh. bitkah, marširala je brez prestanka, vedno v ozkem sti-Ru s sovražnikom in ga je neprestano držala za vrat, dasi ji le često nedosta'alo hrane. Vodila jo je edina misel, da Izvojuje zmago za vsako ceno.« »To priznanje. Je nadaljeval Pichon, se dostojno pridružuje priznanju, ki si ga je srbska armada zaslu-žia tekom dolgih let te vojne- v kateri je sodelovala od vse^a začetka. Srbna je brez kolebania prešla vse izkušnje usode. Sedaj zmagovalka, sedaj potlačena vsled premoči, dostojanstvena v porazu, močna in jaka v zmagi. Srbita je s svojim junaštvom in s svoifml žrtvami snasila preostanke svoje voiske, o kateri Je sovražnik mislil, da ie uničena. S svolim patriotizmom je obnovila svojo armado in ustvarila iz nle znova silen faktor. Tako je stala Srbila na naši stkani. prioravb>na za noslednii naval, v katerem je v šestih tednih, zopet osvojila vse, kar Je preie izgubila v štirih letih ^rbsVf narod Te bil prva žrtev te volne, a Srbila le t"di wva. ki dobiva na*ai vso svoio wmlfo. PrlMHhtfe se trenutek porol-ne pravičnosti, srbila si ie Izvole-vala in tudi zaslužila to pravičnost s svojo vernostlo in Zvestob o?* Vca 7bomir» fe stf*W po-«;t"?nTa govore predsednica TVsrlnnph in mfnlstra Pl^nonq ter i nav<*»**nmi ploskanjem odobravala milu izvajanja. ★ Dalmatinski poslanci za ufedlnjenfe. Zagreb. 20. novembra. Na včerajšnji seji dalmatinskih poslancev se je sklenila resolucija, ki je bila oddana Narodnemu Vijeću in ki pravi, da so Hrvati v Dalmaciji vznemirieni vsled nastopa Italiianov. Narodno Vijeće naj skupno s srbsko vlado stori vse korake, da se od strani entente kai napravi v tem oziru. Med drugim poživlja resolucija v kar najhitrejše ajedinienie SHS.. da se čimnreie vpostavi definitivna vlada. Povdarfa edinost s Srbi kot zavezniki entente. Sledi 20 podpisov jugoslovanskih poslancev, med njimi razen Slovencev tudi Primorcev. Dalmacija hi Srem za čimpreise ujedinjenje, Zagreb. 20. novembra. Iz Dalmacije in Srema dohajajo dan na dan Narodnemu Vijeću vprašanja, zakaj se Čaka z ujedinjenjem Slovencev, Hrvatov in Srbov, ko je vendar dana možnost za združitev s Srbi iz kraljevine. Jugoslovanski socHalni demokrat] za združenje. Zagreb, 20 novembra. Časopisje prinaša resolucijo jugoslovanske socijalne demokracije, v kateri zahteva združenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. V resoluciji se spominja zlasti proslule StOrgkhove dobe. ki je okužila javnost med Slovenci. Protirepubllkanske demonstracije v Zagrebu. Zagreb. 20. novembra. Danes ob 6. uri zvečer se Je zbrala pred Radi»;evo tiskarno velikanska množica ljudi, ki je demonstrirala proti republikan. nastopa. Radićevega lista. Culi so se klici: »Doli z izdajico jugoslovanskega naroda1 Živela svoboda I Živelo ujedinjenje s Srbijo! Živel kralj Peter!« Množica je pobila na tiskarni, kakor tudi na zasebnem stanovanju Radića par šip, demonstracije so se nadaljevale po mestu, nakar se je množica pozno v noč razšla- Italija hoče jugoslovansko brodovje! Chiasso. 19. novembra. »Secolo« je Izvedel, da Italija nikakor ne more priznati, da bi prišlo avstro - ogrsko vojno brodovje v roke Jugoslovanov. Izročitev posameznih enot ne more priznati. Če bi to storila, bi postavila poj- movanje, ki si ca je ustvarila za ta na glavo. Tudi Lega navale pod predsedstvom admirala Presbiterija, je izjavila, da zahteva Italija kljub premirja celotno avstro - ogrsko brodovje m ne samo en del. Avstro - ogrsko brodovje nikakor ne pripada vsem zaveznikorn, ampak izključno samo Italiji. Vpoklici na Hrvatskem. Zagreb, 20. novembra. Vpokliče se vse moštvo od 20. do 45. leta. ki so sposobni za vojno služba Vpoklicani se zbero na postaii Plaše pri Karlovcu. ITALIJANI UPRAVIČUJEJO OKUPACIJO REKE. Chiasso, 18. novembra. (K. a.) »Agenzia Stetani« poročat 18 t m popoldne so naše čete v družbi zvezuib kontingentov zasedle mesto Reko. Zasedle so jo z resnih razlogov javnega rtda. in ne samo vsled upravičene zahteve italijanskega mestnega prebivalstva, marveč tudi vsled priganjanja uclednih tuiih osebnosti, ki so imele priliko, ugotoviti potrebnost tega kornka. \ hod naših čet v mesto se ie izvršil brez prigodkov ob živahnem navdušenju prebivalstva. Kakor poročajo listi, poveljuje reški posadki general San Marzano. Posadko tvorita približno ena pehotna brigada in nekai konjeniških eskadronov. 2000 Ang'ežev prlsoelo "a Reko. Bakar. 20. novembra, »anes ob 3. noroldne se ie izkrcalo na Reki v Punto franco 2000 mož angleške inian-t e r i j e. Parobrodna zveza z Reko vzpostavljena. Senj, 20. novembra Parobrodna zveza Senj - Reka je zopet otvorjena. Parnlk »Velebit« dalmatinske parobrodne družbe je že odplul na Reko. Iz tratste Cešbe. Praga. 19. novembra. (K. u.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča: Odsek za zunanje zadeve je imel danes pod predsedstvom člana Narodne skupščine Nemecem sejo. Ministrski predsednik dr Kramar ie poročal o dinlomatičnih pogajanjih glede slovaških krajev in je sporočil vsebino note. ki jo je odposlal ministrskemu predsedniku Karolviju. V tej noti opozarja dr. Kramar nato. da oprska vlada nima pravice o slovaških krajih govoriti, ker so na posvetu entente v Versaillesu sklenili, da pripada Slovaška Češkoslovaški državi. Nadalje je energično protestiral proti slabemu postopanju odrskih čet in radi aretacij Člana čeho-slovaŠke narodne skupščine poslanca Dule. ki ie postavno imun. Praga. 19. novembra. (K. u.) V svojem večerniku se »Pravo Lidu« zopet najodločneje obrača proti mobilizaciji »n izvaja: Če je naša stvar na Slovaškem in na severnem Češkem pravična tedaj moremo z zaupanjem počakati odločitev mirovne konference. Ni potreba, da bi se še nadalje prelivala dragoc. kri Če pa se skušajo pri nas uveljaviti imperialistični elementi, ki hočejo demokratske ideje izrabiti za osvo-jevalne namene, tedaj bodo pri najširših masah naleteli na skrajni odoor. — Na drugem mestu poroča »Pravo Lidu« iz krogov Narodne skupščine, ki so dobro informirani o namenih vlade, da se na mobilizacijo snloh ne misli. Nedeljske manifestacije da niso bile vsenarodne. V krogih poslancev da se je zoper to protestiralo, da se s takimi manifestacijami pritiska na Narodno skupščino. Pomoč entente Slovakom na Ogrskem. Praga, 20. novembra SlovasTd poslanci šo izdali oklic, v katerem pravijo: Madžarske nasilnosti presegajo že vse meje! Madžari so zastopniki starega sistema zatiranja narodov. Vendar ne bojte se! Čas vračila je prišel. General Foch je obljubit, da pošlje več svojih čeho - slovaških legij in francoske čete na ogrska tla, da d napravijo konec ogrskemu nasilju. — V prihodnji seji v Pragi hočejo slovaški zastopniki vložiti energično interpelacijo radi dogodkov na Slovaškem. Praga, 20. novembra. »Prager Tag-blatt« poroča: Včeraj so čeho - slovaške čete zasedle Stribro. Narodni vybor je prevzel vse javne urade. Praga. 20. novembra. Na Havličkovem trgu se Je vršil danes velik shod kovinskih delavcev zaradi nezadostne preskrbe z živili. Na tem shodu je izjavil prehranjevalni minister Vrbenskv sledeče: Pred revolucijo smo izvrševali proti Avstro - Ogrski sabotažo. V mnogih okrožjih so ljudje zakopali krompir v zemljo, da ga ni bilo treba izvažati na Dunaj. Desorganizirali smo železniški promet, pokvarili železniške stroje tako, da sc jih moKli dati v popravilo. Železniške postale smo zabarika-draili s stotinami vagona , tako. da ie bil ves tovorni promet onemogočen. Sedaj se mora vse to zopet urediti ter izvršiti socijalizacija železnice. Iz Jrntslie Poljske. Variava. 19 novembra. Pilsudski *e brzoiavij vsem državam nntifikacijo o nastanku neodvisne, vse poljske kraje vsebujoče Poljske države in izraža upanje, da v tem trenotku ne bo prestopila nobena tuja armada brez privoljenja Poljske državnih meja. Varšava, 19. novembra. (K. u.) Ker pogajanja Daszvnskega v svrho tvoritve novega kabineta niso imela povoljnega uspeha. Je podal Daszvnslti Pllsudskemu svojo demisijo, ki jo je Pilsudski tudi sprejel. Pilsudski je imenoval novo ministrstvo In sicer Je ministrski predsednik Mora-czewski, zunanji minister Wasilewskl, Pilsudski sam pa si Je pridržal vojno ministrstvo. Tri ministrstva so prihranjena za prusko dele Poljske driave. Krakov. 19. novembra Poljsko ministrsko predsedstvo je odredilo, da se tukajšnji polisM korespondenčnl urad prevzame pod imenom »Poljska brzojavna agentura«. Krakov. 19. novembra. (K. a.) V nedeljo popoldne so sklenili v Lvovn osemin-štirldesetumo premiHe>afero se Janko obojestransko tri ure pred končnim terminom odpove. iz Madžarske. Budimpešta. 20. novembra. Vojno ministrstvo ie dobilo obvestilo, da bo dospela dne 30. novembra v Budimpešto ena angleška divizija. Vojaštvo bo nastanjeno v vojašnicah v Budi, častniki pa po hotelih. Srbske cele na Ogrskem. Budimpešta, 20 novembra. Srbske čete so z artiljerijo dospele do Segedina ter pretrgale redno železniško zvezo z Budimpešto In Aradom. Vlaki na teh progah ne morejo voziti. Iz nemške Avstrije. Predarlsko In Švica. Bern. 19. novembra. (Koresp.^ur.) Glede priklopitve Predarelskega Švici poroča bernski »Tagblatt«. da je večina prebivalcev Švice oroti temu, da se meie razširijo in se potegne država v vrtinec mednarodne politike. Ne hrepenimo po tem. piše H^t. da postanemo posredovalna in tolažilna država. V tem, da smo maihni. ie naš blngoslov, kakor ie dokazala vojna. Nemška Avstrija bo morda prisiljena vsled razmer, da se vklone priklopitvi» a prikrita ieza bi ostala, ker bi Švica dobila pač le tako ozemlie, ki sili od Avstrije proč. in to ententa odobrava. Dunaj. 20 novembra. Listi iz Švice prinašajo vest da je vklenfl švicarski zvezni svet. poslati Tirolski in Predarlški živila, zlasti moko. Tirolska hoče svoio popolno samostojnost. Du«af. 20. novembra. V zadnjih dneh kaže Tirolska posebno antipatijo za zdrnženle z Dunaiem. Tirolska zahteva svoio lastno cvetočo industrijo in poljedelstvo ter se boil. da bi io Dunaj preveč ne izkoriščal. Vodilni krogi na Dunaju so storili vse, da pregovore Tirolsko za združenja z Dunaiem- Dunaj. 20. novembra. V Opavi se Je vrnila danes ustanovitvena sela provizorič-ne?*a zbora sud«**Wh dežela. Za deželnega glavarja so Izvolili dr. Frelsslerfa. Deželni zbor r»t-ir>nrnava nravico samoodločbe slo-van<;V«h narodnosti na leziVnvno enotnem ozemlju, orotestira oa nai^dločneie nrf>t1 temu, da se mlMonffo sudetske dežele Ce-ho - ^lova^Vf državi. Htma*. 20. novp^bra. Pivi! avstro-ogrsV? noslanik v Berlinu, princ Hohenlohe, le odložil svoie posle. Poslaništvo ie ore-vzel nrovizoričrio poslaniški tainfk Post. Du»»a*. 20. novembra. TuValŠnle oo-Horjle arzenala je krmila neka dtmaJsVa banVa. ki namerava Mvvc<»m izdelana. Mesto Je zasMTn kakih 2000 "iož belgijske meščanske straže. Razne vesti. CLEMFNCFAU PRFDSFnNTK MIROVNEGA KONOFESA. Amsterdam. 19. novembra. »Dattv Mail« poroča ?z Pariza: Prčakmejo. da bodo izvolili Clemenceaua za stalnega nredse^nflca mirovnega kongresa m da bodo Wilsona nanrosill. na! predseduje gotovim sefam. bale otvoritveni seji. VVTLSON V EVPOPL Amsterdam. 20. novembra. (K. n.) Kakor noroč^ Peuterjev urad. bo predsednika VVilsona na njegovem potova- nju v Evtodo spremljala njegova soproga. Domnevajo, da bo pred početkom mirovne konference več tednov prebival v Parizu. Sodijo, da se namerava udeleževati kongresov v Versaillesu, ki se bodo vršili, predno se snidejo mirovni pogaialci. Udeleževal se bo prvih sej prave mirovne konference, v katerih se bodo določila načela mirovne ponudbe, naslednjih sej pa. na katerih se bodo obravnavale podrobnosti, se ne bo 'ideleževal. Zmagoslavje v Pariza. Rotterdam. 20. novembra. V Parizu nameravajo uprizoriti v proslavo zmage entente velik slavnosten obhod, katerega bi se udeležili tudi vsi kralji zveznih držav, tako angleški, italijanski, belgijski, srbski, črnogorski in grškL Obhod bi šel od Ar6 de triompb čez Champs elisćes v notranjost Pariza. Govori se. da se bo tega obhoda udeležil tudi predsednik Zedinjenih držav severoamerfških VVilson. Javna mirovna pogajanja. London, 19. novembra. Reuterjev urad poroča: »Times« so 18. t m. izvedele Iz New Yorka: Senator Borah naznanja, da bodo smeli zastopniki Nemčije in Avstrije na mirovno konferenco In da se bodo vse obravnave med njimi in zastopniki zveznih vlad vštevši vlado Zedinjenih držav ameriških vršile javno. — Kakor se to pojmuje tukaj, pomenja to, da se bodo obravnave med Nemčijo in aliiranci "res VTŠile in da precedenčni slučaj izza boksarske vstaje, ko kineški zastopniki niso smeli k obravnavam, glede Nemčije no bo obveljal. — Senator Borah je nadalje naznanil, da se razprave ameriškega senata ob ratiiikacili mirovne pogodbe ne bodejo prikrivale, kakor je bilo doslej v navadi, da se bodo marveč vse razprave vršile javno. — Ta naznanila so vzbudila največje zanimanje, to pa tembolj, ker je znano, da se v njih zrcali nazi-ranje predsednika Zedinjenih držav. Domnevajo, da imajo Amerika in aliiranci že gotov sklep. Skoropadski padeL Diktatura v Ukrajini Varšava, 19. novembra. (K. u.) Poljska brzojavna agentura poroča v listu »Przegled Wieczorni«: Danes opoldne je iz Kijeva dospela semkaj vest. da so se obrnile ententne čete. potem ko so zavzele Odeso in Sevastopol, proti Kijevu. Hetman Ukrajine se Je podal V sporazumu z entento je bil izklican za diktatorja general D e n i k i m Armada pod njegovim poveljstvom se pomika v severoiaDadni smeri. Washmgton, 19. novembra. Reuterjev urad poroča: Ladje, ki vozijo 20.000 ton živil za Francijo, Belgijo in Avstrijo, so od-plule proti Gibraltarju, Bristolu in v luko v Kanalu. London, 19. novembra. (Kor. urad.) Peuterjev urad poroča: V poslanski zbornici je rekel državni podtajnik v vojnem svetu Mac Pherson, da so Angleži do 4. novembra 1918 izgubili na mrtvih, ranjenih, pogrešanih In vjetih. ako izvzamemo bojne čete v zraku, pač pa vštejemo dominijonc in Indijo, 3,049.99! mož. VVashington, 18. novembra. Reuterjev urad poroča: Momarični urad ceni morna-rični nroračnn za letrJ 1920. na 2441 milijonov 900.000 dolarjev. Seveda se je postavila ta vsota v domnevanju, da bo trajala vojna dlje. Pričakuje se, da odkrn&Jo od tega ororačuna še znatne vsote. FfladelfUa, 18. novembra. Mornariški tajnik Daniels Je izjavil v družbi mornariških arhitektov m inžerlrjev, da bodo Ze-dnjene države tudi v bodoče gradile veliko brodovje. in sicer ne zato. da hi obvladale male narode, temveč zato, da zagotove malim in velikim narodom prostost morja in pa, da bodo opravljale službo nadziranja sveta Pariz. 19. novembra. (Kor. vr.) Akademija Je v izredni seli soglasno Izvolila Focha in Gemenceaua za člana. Ministrski svet je generalu Petalnu podelil maršalsko dostojanstvo. Chiasso. 19. novembra. ItalHanska vlada je. kakor poročajo listi, grofa Sforzo poslala v Carigrad kot višjega komisarja na Turškem. Amsterdam. 19. novembra. (K. u.) »Telegraf« poroča iz Hamonta v Belrlll, da se je tam ob plenlenju vlakov z živili unel ^lernjjSitf voz vlaka, ki je vozil municHo. Nastale so eksnlozije, ki so usmrtile 800 Hudi. Večina žrtev so nemški vojaki, ubitih le pa tudi mnogo nizozemskih vojakov. Dru^a vest Uftutvvvdvvie, da le ubitih tSOO do 2000 oseb. V Budel na Severnem Rra-bantskem le donelo približno 1*0 mrtvih in ranienjh. Nesreča se ie pripetila ob 11. uri ponoči. Govori se, da so se v blatni muni-cii«;to"h vlakov otroci »^rati z oenjem n po-vrrr»fili eksnlorlle. V rfsmont ie došlo rtnoo nizozemskih voiakov. da izvršul^io rešilna dela In P"diio p^mnč. Onustošitve, ki SO JJ* novr^^ile filrinfHfHfa; so nenonisne. Rotterdam, 19. novembra. (K. u.) Tz Findhovena se o eksolozijah še poroča: Eksplozija se je pripetila nekako ob 10. url na kolodvoru, kjer je stal munlcijski vlak. V zrak je zletel en voz z granatami, čijih drobci so padali na okolico. Vsa kolodvorska okolica je kup razvalin. Na kolodvoru so stali tudi trije lazaretni vlaki z nemškimi ranjenci, ki so čakali na to. da iih odne-Heio na Nizozemsko. Ti vlaJti so se uneli. Panlenci so bežali, v kolikor so mogli, toda 18 težko ranjenih je v plamenu zgorelo. En lazaretni vlak Je bilo mogoče pravočasno spraviti na varno na ta način, da so vlakove goreče vozove z vePkim junaštvom od-oeli. Zdaj stoli na kolodvoru v Bodelu. Požar so vdušfli. Pogled na ranlence. ki prihajalo čez mejo. je neooni*en. M*d katastrofo se nihče ni uoal v bližino. Število mrtvecev še ni natančno ugotovljeno, mora na biti zelo veliko. V Hamontu se le zm-šflo mnogo hiš in pokonalo prebivalce. O vzrokih nesreče se sedaj Še ne more reči nfč gotovega. Poziv mornarjem. Vsi mornarii, ki so vpisani pri mornariškem oddelku strojnega mojstra Lulica. Otroški vrtec. Strel, ulica, se imaio takoj — najkasneje do jutri 22. t m. opoldne Javiti pri poveljstvu stražnega bataljona na Ledini, kier bodo izplačani in Ider dobe nove ukaze in navodila. Kdor se ne javi. ne dobi nobenega J2-plačila ter se naznani stražni policiji. Poveljstvo stražneca bat oa LetfioL 275. štev. .SLOVENSKI NAKOD" Ij, ker poznam prošlost hrvatskih po-aticnih strank in vem, da razen socialistov niti ena hrvatska 'stranka doslej 11 kazala niti najmanjšega republikanskega znaka, nego da so vse hrvatske stranke ob vsaki priliki posebno nagla-sale dinastično zvestobo Hrvatov. Se-iaj, ko naj nemško nasilniško dinastijo zameni srbska poštena in narodna dinastija, so Hrvati postali preko noči republikanci. — Zahtevajo, naj se Srbi žrtvujejo za jugoslovanstvo. Ali je mar še vedno premalo žrtev srbskih? Ali oni milijon Sumadincev. ki je dal življenje za svobodo Jugoslovanov, ah on* nedolžni Sremci in Bosanci, ki so umrli na vešalih in v taborih interuirancev, ne pomenijo dovoljne žrtve s srbske strani? Hrvati in Slovenci so se morali po svojem geografskem položaju boriti proti ententi. Toda niti oni Hrvati in Slovenci, ki so prišli v jetništvo enten-te. niso v znatnejšem številu stopili v ententno vojsko. Skoro vsak izmed njih Je izjavljal, da je zvest svojemu kralju. Po brest-litovskem miru se je na tisoče Hrvatov vrnilo iz ruskega jetništva v domovino, da bi nadaljevali borbo proti ententi. Hrvati in Slovenci se torej ne morejo pritoževati, da so se doslej preveč žrtvovali za svobodo Jugoslovanov. Ko bi se Srbi odrekli dinastije Ka-ragjorgjevičev. bi to za njih pomenilo neizmerno žrtev. Odrekli bi se nečemu, kar so imeli, kar so radi imeli. Če bi se Hrvati ali Slovenci odrekli republiki, bi to za njih ne pomenilo nikake žrtve. Odrekli bi se nečemu, česar tudi doslej niso imeli. Septembra 1914 je bil odbit vojaški oddelek.*ki je provalil v Srem in takoj potem je moral srbski narod v Sremu pretrpeti Kristove muke. V Bu-djanovcih, .sremski vasi, je šel žandar-ski stražmešter Janko Jagulnjak od hiše do hiše in je iskal gospodarja. Vsakega izmed njih je vprašal, če je Srb, in ako ie pritrdil, je začel udrihati s puškinim kopitom njp njem kakor po polenu in mu ie psovaj kralja Petra... Kralj Peter je bil simbol (znak) srbske svobode in avstrijske oblasti so čutile, da ie on edina nada srbskih trpinov. Kako bedno ulogo bi danes igrali Jugoslovani, da ni na njihovo srečo pred 15 leti dinastija ^(aragjorgjevićev zasedla srbskega prestola! Bolgari so pred 3 leti storili ne-hvalcžnost, ki ji ni para v zgodovini vsega sveta. Pred 40 leti so Pusi izvo-jevali Bolgarom državo. Sto tisoč Rusov je padlo za to bolgarsko državo, a niti trije Bolgari. Obešenih je pač bilo nekoliko bolgarskih popov, a te so povesili Rusi, ker so špionirali za Turke. Toda. ko je v tej svetovni vojni Rusija morala preživeti najtežje dni. se je dvignila Bolgarska ter svoji dobrotvorki zadala udarec v hrbet. To, kar je storila Bolgarska, to hočejo sedaj Hrvati in Slovenci, da naj mi napravimo? In sicer naj Karagjorgjeviče sunemo stran brž v istem hipu. ko nam oni prinašajo svobodo in državo? Istina je, mi živimo v dobi, ko se rušijo dinastije. Ali katerakoli dinastija je vržena, o vsaki se ve, zakaj se ji je to zgodilo. Dinastije se rušijo radi napak, neuspehov, tiranstva teh dinastij. Pri Kara-gjorgjevićih je vse uprav obratno. Na njih strani je poštenost, uspehi, stroga ustavnost in demokratizem. Ali naj mar grešnost in poštenost dobita isto nagrado? Drugi narodi rušijo dinastije, ker so napravile mnogo zla. a mi naj zrušimo dinastijo, ker je storila mnogo dobrega in bila na svojem mestu? Vemo, da Karagjorgjevići niso večni. Srbski narod ie bil tudi takrat .ko ni bilo dinastije Karagjorgjevićev, in more biti tudi, ko nje enkrat ne bo. In ako bi ta dinastija postala kdaj zapreka narodnemu razvoju in sreči, bi narod z njo že obračunal. AU pa se'more zahtevati, da obračunamo z nio danes, ko vam !e učinila največje dobro?« — Mi s svoje strani dodajemo, da je v Ljubljani s predlogom republike prišel na dan prvi dr. Susteršič. sluga dunajskega cesarja. = Monarhija ali republika? »Agra-raer Tagblatt« priobčuje uvodnik, v katerem piše med drugim: Ker se je sedaj sprožilo vprašanje »monarhija ali republika«, naj povemo vso resnico. Omenili smo že, da je za v i jame dejanskega » stvarnega položaja, ako se trdi. da so Hrvati za republiko. Srbi pa za monarhijo. Doslej niso bili ne Hrvati, ne Srbi republikanci. Do državnega preobrata je obstojala na slovanskem jugu sploh samo ena edina republikanska stranka — socijalni demokratie, dočim so bile meščanske stranke v jugoslovanskih zemljah bivše Avstro-Ogrske vseskozi monarhistične. Da, uprav Stjepan Radić, ki se sedaj dela kot nekak vodja republikancev, se je v zadnjih desetletjih kar cedil lojalnosti in zvestobe za habsburško dinastijo. Ako torej ori nas doma označujejo republikansko strujo kot hrvaško, monarhistično pa kot srbsko, se s tem bije resnici naravnost v obraz. Enostavno ni res. da bi bila večina Hrvatov naenkrat postala republikanska. Nasprotno je resnica, da vrorabljajo danes med Hrvati, ki niso nikdar iskreno sprejeli ideje jugoslovanskega narodnega ujedinjenja, republikanski plaš* na bi s tem preprečili! narodno uiedmjenie. = Krivica Srbiji Sarajevsko »Narodno Jedinstvo« piše: Ni mogoče, da bi se v istem času, ko je morala Avstro-Ogrska razpasti po načelu n"0?"« 5?" moodločbe, pripustila krivica, ki jo noče Italija storiti našemu narodu. Ako je en-ttnta odobrila pogoje za premine med Italijo in Avstro-Ogrsko, gotovo takrat še ni vedela, da Hrvatska in Slovenija tvorita že skupno državo z zaveznico Srbijo, in tako da krivica, storjena Hrvatom in Slovencem, pomeni krivico tudi Srbiji, ki je sama članica entente. = Zgodovina bo ovekovečila Srbe! Angleški minister zunanjih del Balfour je 1. t m. imel v Londonu v Guithallee velik govor, v katerem je med drugim izjavil tudi tole: Anali človeštva ne vsebujejo ničesar, kar bi se moglo primer« jati z junaštvom Srbije. Zgodovina bo ovekovečfla Srbe, a jugoslovanski narod, katerega so Srbi samo del, gotovo ne bo dopustil, da bi na ozemlju, kolikor ga ima v Evropi, ne igral velike mirovne in civilizatorne vloge. = Londonska poravnava ie za Jugoslovane ugdbna. V »Manchester Guardianu« piše sir Hug Evans o nasprotju med Italijani in Jugoslovani. Med drugim pripoveduje, da se je napotilo začetkom oktobra več zastopnikov jugoslovanskega komiteja v Londonu v Rim, da bi se tamkaj posvetovali s sedanjim češkim ministrom zunanjih del dr. Benešem. Cim so prispeli v Rim, jih je italijanska vlada dala prijeti in inter-nrrati, da bi s temjDrepreOila konierenco z dr. Benešem. šele ko je dr. Beneš odpotoval z Rima. so tri Jugoslovane izpustili, dočim so bili ostali še nadalje pzridržani v internatu. Nadalje pravi Evans: »Pogoji za premirje, predvsem pa okupacija obrežja po italijanskih četah, so za Jugoslovane v največji meri neprijetni. Vendar pa je eno gotovo, da so določbe londonske poravnave med Italijo in Jugoslovani, pri kateri poravnavi sem bil sam navzoč, za Jugoslovane izredno po v oljni. Za sedaj je glavno, da 'Jugoslavijo priznajo kot zavezniško državo ententine vlade.« = Provizorična vojna odredba. Ko je prispel v Šibenik ameriški admiral 13. t» nu so mu člani Narodnega odbora razložili, kaj počno Italijani na zasedenem ozemlju in so zajedno protesttr.di proti okupaciji. Ameriški admiral ie na to izjavil, da je okupacija samo provizorična vojna odredba, da je* ententa poverila okupacijo dalmatinske obali (in istotako drugega ozemlja) Italiji le kot najbližu ji sosedi; s tem pa se ne vstvaria nikak prejudic glede drža vnopravnega urejenja ozemlja, ker o tem odloči mednarodna konferenca. — Verjamemo besedam ameriškega admirala. Mirovna konferenca pa more glede našega jugoslovanskega ozemlja rctzsodjti samo tako, da ostane jugoslovanska zemlja jugoslovanska! = Kaj hočejo doseči Italijani s svojimi nasilstvi? Kakor znano, so prisilili Italijani vse vojaščini podvržene moške, da zapuste okupirano ozemlje. S tem so oropali nesrečne rodbine vnovič njih vzdrževateljev. Otroke, ženske in starčke, ki še ostanejo na svojih domovih, pa terorizirajo z brezobzirnimi re-kvizicijami in s stradanjem. Na ta način upajo ljudstvo toliko vstrahovati. da se bi pri glasovanju o državni pripadnosti izreklo za Italijo. = Italijanski oklic pred okupacijo. Italijanski aeroplani so metali na jugozapadni fronti malo pred sklenjenim premirjem letake s takim-le oklicem: Jugoslovanski voiaki! Ustanovi se jugoslovanska država. Vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi bodo živeli neodvisni in srečni pod svojo zastavo in pod svojo vlado. Prvaki vašega naroda, katere je prisilila vlada na Dunaju in v Budimpešti s krutim preganjanjem, da so iskali zavetja za mejami, so se popolnoma sporazumeli z italijanskimi državniki. Naš in vaš narod sta frata! Ne streljajte na italijanskega vojaka, ki se bori tudi za vašo narodnost Tako lepo se je glasil italijanski oklic pred okupacijo. V najhujšem nasprotju z oklicem pa je postopanje Italijanov na zasedenem ozemlju rx> sklenjenem premirju. = Ci siamo e ci resteremo. Civilni adlatus okupiranega dela Dalmacije D' A Ha je pozdravil svoje stare znance ob zadrški obali s krilatimi besedami: Ci siamo e ci resteremo. (Tukaj smo in tukaj ostanemo.) Potem je dodal: kdor bi nam hotel odvzeti to ozemlje, bo imel proti sebi italfianske oklopnice. D* Alia je bil pred vojno konzul v Zadru in se je tam obnašal prav po italijansko. Sedaj pa kar trdi, da Italijani ostanejo v Dalmaciji in kdor bi se protivil, na tega bodo streljali s svojih oklopnic. D' Alia lahko govori, kar hoče. vzame pa naj na znanje, da taka-le nepremišljena zatrjevanja, izrečena v hipni vzkipelosti, nimajo nikake veljave. On pravi: Ci siamo ... mi pa pravimo: Euori lo strani-ero! Verjamemo namreč resnemu možu ameriškemu admiralu, ki je rekel v Šibeniku, da je okupacija samo provizo^ rična vojna odredba in da glede pripad nosti ozemlja odloči mednarodna konferenca, in ne damo prav nič na besede brbljavega Italijana. = Kaj ve »Reichspošta« povedat!. »Pe'chspošta« piše o ureditvi jadranskega vprašanja in pravi med drugim: »Spor med Italijani in Jugoslovani, ki se grozi poostriti v krvavi konflikt, bo najbrže rešen na ta način, da se Italija zadovolji na stroške jugoslovanske države in Jugoslovani odškodujejo na stroške nemških alpskih dežela. Pri tem bodo seveda imeli dobiček' Italijani, izgubo pa bo -nosila nemška Avstrija, a tudi jugoslovanska država. Le-ta bo dejansko popolnoma od morja odrezana (!), ker bo popolnoma izgubila Trst in ker bo Reka ostala, ako jo tudi izpraznijo Italijani, popolnoma pod kontrolo Italijanov. Ker Italija od svojih žalitev noče odstopiti, se zdi. da so se jugoslovanski politiki že, udali in da ne mislijo na nadaljni odpor1 proti italijanskim pre-tenzijam. Zato pa zahtevajo od entente odškodnino na Koroškem in Štajerskem. Koroška se jim mora priznati v celoti, Štajerska pa do Arveža. Enterta je to odškodnino že ^priznala Jugoslovanski državi« — Ni nam treba po-v^arjati, da ta izvajanja dunajske »Reichspošte« ne odgovarjajo resnici Res je, da imamo Jugoslovani zagotovilo, da bodo varovani vsi naši interesi tako na Štajerskem, kakor na Koroškem, ni pa res, da bi bile naše upravičene zahteve prodane Italiji. Vprašanje glede Trsta, Gorice in ostalega dela od Italijanov okupiranega ozemlja, se reši na mirovnem kongresu in uverjeni smo, da bq ta rešitev nam v prilog. = Nemška Avstrija si svoji Kočevje. Nemški listi javljajo, da je državni svet nemške Avstrije sklenil, da ostane Kočevje začasno pod območjem (!) nemške Avstrije in da ima začasno, spadati v njeno pravno področje. Zato* predlaga »Grazer Tagblatt«. naj bi nem-ško-avstrijska vlada^ sprejela v svoi° službo vse one Kočevarje državne uradnike in nastaviience, ki so nameščeni v slovenskih krajih. — Radovedni smo, kako bo Avstrija upravljala kočevsko deželico, ki leži sredi jugoslovanskega morja. Menimo, da bodo pri tem imeli pač odločilno besedo naši vladni krt^gi. Kar se pa tiče premešče-nja kočevarskih uradnikov in drugih nameščencev, nimamo prav nič proti temu, ako jih še danes prevzame nemška Avstrija v svojo službo. 'Srečno pot! = »Vsakomur po zaslugi.« Grof Kr.rolvf je rekel, da so se Madžari kakor drugi narodi - bivše avstro-ogrske monarhije morali boriti proti ententi. Na to odgovaria »Glas SHS«: »Kaj so se res morali? Evo. Ćehoslovaki pa se niso morali, ampak so v kritičnem hipu. ko zmaga še ni bila gotova, odločno stopili na stran entente. Še več, brž od začetka ob ofenzivi v Srbijo, v Karpatih, na italijanski fronti, po neizmerni Rusiji, na francoski fronti in končno v sami svoji domovini, ko je še Avstro-Ogrska bila močna in je lažna hinavščina pri nas naglašala dinastičnost, lojalnost in druge lažnjive znake... Ali naj se Srbiji, ki je dala vse, kar je mogla. samc> sebe in se ni klonila v obupni borbi, meri z enako mero kakor Bolgarski, ki io je v odločilnem trenotku iz zasede na>-padla in na leta podaljšala vojno? Vzvišena načela se vporabljaio na one, ki so jih vredni, ab i labiblaznost,negovati onega, ki je od včeraj pod silo razmer postal j a g -n j e. Za vse strahote te voine. za trpljenje milijonov ni dosti odstraniti vzroke: militarizem in imperializem, ampak zasluženo kazen morajo pretrpeti vsi, ki so vodili to vojno na lažni podlagi. Tudi nam Jugoslovanom v bivši avstro-ogr. monarhiji bi bila perspektiva težka, ker smo tudi mi bili slepo orodje te nemoralne sile, ako ne bi za nas garantirali bratje iz svobodne Srbije... To nai pomnijo vsi naši ljudje, ki ne vidijo, da so naši čini za svobodo bili zelo neznatni in da smo to, kar smo trpeli, večinoma trpeli v borbi proti svoji svobodi, in ki v oholosti svoji prihajajo z gesli, ki bi mogla zadnji čas še pokvariti vse, kar nam je srečna usoda v srečnem času dala: možnost jedinstvene Jugoslavije. H. pa izjava m B v Liiii glede načrta dogovora med zastopniki Narodne vlade SHS v Linbliani. oziroma Narodnega sveta v Liubliani na eni strani in zastopniki nemško-avstrijske države, na drugi strani dne 7. novembra 1918. Narodna vlada SHS v Linbliani k odobrila izjavo, katero sta podala gori omenienega dne njena zastopnika pred vstopom v razgovor z zastopniki ocro-ško-avstriiske države, s katero izjavo se ie izklbičil vsak dogovor političnega značaia in glasom katere izjave mofe biti predmet začasnega dogovora ie ueditev nuinih gospodarskih in prometnih zadev/ dočim mora biti izključena vsaka določba, s Jtatero bi se v katerikoli meri omejila suverenost Narodne vlade SHS v Liubliani gle le ozemlja, katero ima državi SHS pripadati. Tudi se smatra kot samo «>!>^ «cbi razumljivo, da se gre le za začasno ureditev razmer naidalje do dneva sklenitve mirovnega dogovora, kar se izrecno ocudaria. Ratificirajo se z ozirom na pred-sledeče poiasnilo točke goti imenovanega spisa izvzemši sledeče točke, ki uvodoma navedeni izjavi po mnenju Narodne vlade nasprotujejo in se ne morejo odobriti, in sicer: I. 8. glede premoga, ker se z ozirom na zmanišano produkeiio in z ozirom na naše živlienske potrebe no more prevzeti nobene 'obveznosti o množini dobave. I. 10. se ne more odobriti z ozirom na značaj naše države kot nevtralne države, ki ie po mednarodnih načelih dolžna razorožiti vse tuie oficirje in vojake, ki prehajajo preko njenega ozemlja. Nesprejemljiva je iz istega razloga točka I. 11 glede oror.ja *n {joinega materijala, čegar razdelitev se bode določila raerodajno le od mirovnega kongresa. Točka III. glede pristojnosti graške trgovske in obrtne zbornice za ozemlje. Id spada državi SHS, se ne more odobriti. Pri točki IV. o pravnem občeva-niu, katera se v ostalem odobri, se mora izločiti splošna določba, da ostaneio do sklepa miru vse c. kr. avstrijske po^ stav^ na ozemlju obeh držav v polni veljKvi. ker so se obojestransko razveljavile že ra.zne času neprimerne avstrijske postave. Točka XII. o državnem in deželnem premoženju, se odobri v toliko, da treba v tem oziru posebnih dogovorov, katere si obe vladi pridržita. Ne more se pa splošno odobriti, da stanie uprave in pravno stanie ostane tozadevno popolnoma nedotaknieno, ker se ie dejansko že izpremenilo veled konstituiranja obeh držav^ Glede toekek XIV. se strinja Narodna vlada s pošiljanjem pooblaščencev od časa do časa v ureditev tekočih zadev, dočim tozadevno merodajno Narodno vijeće trajnih poslanikov za enkrat ne pošlje. Ratifikacija (odobritev) velia le za J čas do 15. decembra t. L ker so pričakuje v tem času v Liubliani odposlance nemške - avstrijske ^iržave, da ae uredi tudi razmerje na Koroškem, kjer s* Narodna vlada dotlei pridrži prosto roko. Narodna vlada v Ljubljani. Iz seje Nopodne vlade SHS v Ljubljani z dne 18. listopada 1918. Oddelek za javna dela ia oddelek za prehrano stopita po deputaciji v osebni stik z NV v Zagrebu, da se uredi dobava živil. Dr. Schwegel se poveri rudi z vrhovnim zastopstvom Nar. vlade pri konferencah o likvidaciji zunanjega in vojnega ministrstva na Dunaju, Dodeli se mu dr. Rudolf pl. Andreika, ki naj izbere po posameznih ministrstvih uradnike iugoslovanske narodnosti, ki se bodo udeleževali skupnih konferenc zastopnikov vseh narodnosti bivše monarhije. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaiu opozaria na nevarnost, da pride- med Slovenci in Nemci na Koroškem do nevarnih in nepotrebnih konfliktov in predlaga, da se vrši skupno posvetovanje zastopnikov Nar. vlade in zastopnikov Nemške Avstrije. Tam nai se določi sporazumno uprava Koroške po obeh narodnostnih do mirovne konference. Odgovori se brzojavno v tem smislu: Do konflikta med obema narodnostima ie prišlo na sloveoskem ozemliu po krivdi Nemcev, ki zabranju-ieio. da bi uprava tega ozemlja prišla v roke Nar. vlade SHS v Liubliani. Nemško vojaštvo ie zasedlo čisto slovenske kraie. Nar. vlada ie pripravlje^ na, udeležiti se skupnih posvetovanj pod pogojem, di Nemci poprej umaknejo svoje vojaštvo in narodne straže iz sklenjenega slovenskega ozemlia. Italiiani so zasedli Idriio: njihov poveljnik ie iziavil. da nameravajo Idriio združiti traino z Italiio. NV 66 naprosi, da protestira proti temu z vso ostrostjo kakor tudi proti okupaciji slovenskih pokrajin soloh. Iz ozemlia Nar. vlade SHS v Ljubljani se smeio izvažati samo taki predmeti, za katere izda dotično poverie-ništvo transportno dovoljenje. Južna železnica rabi za vzdržava-nie prometa mesečno 500 nV vulkanskega olja. 200 m* cilifldrskega olia in 900 m* petroleia. Nar. vlada se obrne na NV. s prošnjo, nai posreduie. da se oskrbiio te potrebščine preko Reke. ker je promet preko Trsta zaprt. Nar. vlada izda obširno naredbo glede zaposlenja invalidov zlasti v državni službi, ker sfoii na stališču, da ie treba ■ storiti vse. da se invalidom omogoči preživljanje po lastnem, nii-hovi invalidnosti primernem delu. Zato se jim da prednost pred vsemi komnetenti pri vse# vrstah zaslužka, ki ga Nar. vlada bodisi sama oddaja, bodisi oddajo nadzira. Razglasi narodne vlade. ODREDBE NARODNE VLADE SHS. FOVERJENIŠTVA ZA UK IN BOGO-CASTJE. Odstavljena nemška šolska nadzornika. Narodna vlada SHS. v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje ie od službe kot šolska nadzornika suspendirala šolskega svetnika prof. dr. Henrika Swobodo. okrajnega nadzornika za vse nemške liudske in meščanske šole na Kranjskem, izvzemši one v Kočevskem. Novomeškem in Črnomaljskem okraju, ter nadučitelja Matija Primosch, okrajnega nadzornika za nemške ljudske šole v okrajih Kočevje. Novo mesto in Črnomelj. Ni ima podrejene šole je podredila . šolskim nadzornikom za slovenske šole dotič-. nih okrajev. SLOVENŠČINA IZKLJUČNI UČNI JEZIK NA LJUDSKIH IN MEŠČANSKIH ŠOLAH. Narodna vlada SHS. v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje ie izdalo za prehodno dobo naslednjo naredbo : L Ugotavlja se načelo, da bodi izključni učni iezik na vseh liudskih in meščanskih šolah slovenski. Drugorod-nim narodnostim se zagotove ob zadostnem številu šoloobveznih otrok manisinske šole z državnim iezikom kot obveznim predmetom. 2. Zasebne drugoiezične šole s pravico javnosti so dopustne ob izkazanem zadostnem številu šoloobveznih otrok dotične narodnosti. TEČAJI ZA SRBSKO - HRVATSKO NAREČJE. Narodna vlada SHS. v Liubliani poverjeništvo za uk in bogočastie ustanovi učiteljske tečaje na priučitev srbsko - hrvaškega narečia. Organiza-ciia teh tečajev se poveri gg. prof. dr. Ilešiču, prof. Mazovcu in prof. Lokov-šku. ODDAJA SENA IN SLAME. Poverienišfro za kmetijstvo Narodne vlarb SHS. v Ljubljani (slovensko poljedelsko ministrstvo) ie izročilo vse posle dosedanie Poslovalnice za krmila v Gradcu po vseh doslei veljavnih zakonitih določilih Zadružni Zvezi v Celju za sodne okraie Slovenjgradec Šoštanj, Gornjigrad. Vransko, Celie, Laški trg, Sevnica, Kozie. Brežice, Šmarje pri Jelšah in Rogatec. Zadružna Zveza v Celin prevzame vse trgovske in denarne posle, ki so v zvezi s kupčijo sena. slame in druge krme ▼ teh Okrajih na svod račun ter postane glede svoiega delosroga povsem samostojna podružnica liublianske centralne Poslovalnice za krmila. Komisiionarii Zadružne Zveze so gg.: Adam Kincl v Št. Juriu ob Južni železnici za okraie Celje, Šmarje. Kozie in Rogatec; Franc Oset na Vranskem za okraie Vransko, Gornjigrad. Šoštanj in Slovenjgradec; Karol Zupane v Sevniji za okraia Sevnica in Brežice; Konrad Elsbacher v Laškem trgu za okrai^ Laški trg. Ti ko-misijonani prevzemajo na dosedanjih oddajnih mestih seno in slamo po dose-daj veliavnih cenah (25 K za 100 kg sena in 14 K za 100 kg slame); nakladanje doma in privoz se plača posebei. Dokler se ne vrnejo mirna in redna razmere, ie treba se preskrbeti za vojaške in civilne potreb na ta način, oziralo pa 6e bode povsod na razmere kmetovalcev in se ne bode delalo^ sile nikomur. Zadružna Zveza v Cehu ie pa tudi obenem razdelievalnica za civilno potrebo sena in slame ter se ie s prošnjami za dodelitev obračati na nio. Istotako bo delila, kolikor bo zaloge, otrobe, oves in melasno krmo. Dnevne vesti. — Obletnica. Danes ie poteklo dve leti. odkar ie umrl avstriiski cesar in ogrski kralj Franc Josip L, sokrivec svetovne vojne. — Iz sodne službe. Odstavljeni so od vodstev okrajnih sodišč: deželno-sodna svetnika dr. Artur Doležell .v Ptuju in dr. Herman W a t z u 1 i k v Gornji Radgoni ter okrajna sodnika Ferdinand M e d i t z v Ljutomeru in dr. Franc Pupacher v Ormožu. Vsi štirje so stavljeni na razpolago vodstvu, okrožnega sodišča v Mariboru, — Za začasne vodje okrajnih sodišč so imenovani: v Ptuiu sodnik dr. Anton S t u h e c, v Gornji Radgoni okraini sodnik dr. Jakob K u š e i. v Ljutomeru sodnik dr. Ivan J a n v i č in v Ormožu sodnik dr. Milko Kranja — Sodnik dr. Ciril P av 1 i n ie dodeljen v službovanje poverienlštvu za pravosodstvo. — Za davčnega referenta v Celju je imenovan finančni tainik v Krškem dr. S e d 1 a r, ki te dni nastopi svoje mesto. — Ptice selivke. Štajerski odvetniški zbornici v Gradcu sta naznanila svojo preselitev po preteku zakonitega trimesečnega roka dr. Janko Janeš iz Brežic in dr. Rihard Zirngast iz Koz-iega. Prvi se preseli v Langelois na Nižjeavstrijskem in drugi v Smohor. Oba sta po Južnoštajerskem v najslabšem spominu kot .strupena nemšku-taria. Prvi je rodom Ljubljančan in io znal svoj materinski iezik samo tedai, kadar mu ie bilo spravljati lahko zasluženi slovenski denar v svoi nenasitni odpadniški žep. Želimo' obema pticama selivkama srečno pot. — Promocija. Odvetniški kandidat Ivan Stanovnik ie oromoviral dne &. t. m. na dunajski univerzi doktorjem prava. — Nemščina pred sodiščem. Kakor čujemo, se tukajšnji nemški odvetniki še vedno pred sodiščem f poslužujejo nemškega iezika, dasi vedo, da ie sedai slovenščina edini službeni iezik naših uradov, človek bi iim končno tega ne zameril, ako bi ti odvetniki ne bili ve^ šči slovenskega iezika. Toda vsi ti nemški advokati govore prav dobro Blovenski in zastopajo tudi večinoma slovenske stranke. Seveda je sramota, da se še vedno naideio Slovenci, ki v današnjih časih iščejo pravne pomoči pri Nemcih, Treba si bo te mlačne ljud: temeljito ogledati. Menimo, da imajo dovolj slovenskih odvetnikov na taz-polago. ki jim nemara z večjim zaupanjem lahko izroče svoie pravne zadeve, kakor zagrizenim Nemcem, ki sovražijo vse. kax slovensko. Kar se nemških odvetnikov tiče. bo jih treba energično poučiti, da so časi sedaj prešli, ko so bili takorekoč komandanti na naših sodiščih. Elsner - Sturmova doba spada že prošlosti, sedai živimo v Jugoslaviji in to dobo hočeš nočeš morali uvaževati tudi nemški odvetniki. Sicer iim ie pa dano na 3vobodo. da lahko pobero šila in kopita! — Brezžični brzojav v Zagreho. Zagrebški listi poročaio: Ze pred vojno se je v Zagrebu delalo na to. da se osnuje brezžična brzojavna postaja. Ko ie izbruhnila voina, ie voiaška oblast preprečila vse te'poskuse ter zaplenila vse dotične aparate. Ko ie bila proglašena iugoslovanska država, se ie zopet pojavila misel, da bi se konstruirali aparati za brezžično brzojavlienje. Več takšnih aparatov je bilo že izdelanih. Ko se je pa pokazala velika potreba, da stopimo z inozemstvom^v neposredno zvezo, se je iela za to"stvar zanimati tudi vojaška oblast. Z vojne ladje >Panter« so dali prepeliati tamkaj se nahajaioči stroi za brezžično brzoiav-ljanie. Drug takšen stroj pa so odvzeli nmikaioči se Boroevićevi armadi v Ljubljani ter ga poslali v Zagreb. Oba ta stroja sta nameščena v prostorih zavoda za meteorologijo. K aparatom ie dodeljeno več strokovno izobraženih mornarjev, ki delajo noč in dan, da dogotove vse stroie. ki so potrebni za • brezžično brzojavlienie. Nadejati se je, da bo ta brezžična postaia že v kratkem času gotova. Potem bo vlada SHS lahko neposredno občevala z vladami entente. — Vrnitev naših oslepelih voja-' kov. Jutri, dne 22. novembra pridejo v Ljubljano slovenski oslepeli vojaki. Vljudno se povabijo vse gg. članice ženskega invalidnega odbora, da bi bile navzoče pri sprejemu ob >a3. uri y belgijski vojašnici. — Osobni promet ie v splošnem zopet dovoljen. Med Dunaiem in Ljubljano vozijo poštni vlaki 3L 35. 32 in M. Med Ljubljano in Rakekom osobni vlaki fbrzovlaki) 5 in 2. ki na vseh postajah postaiaio. Med Liubliano in Trstom ie treba prestopiti v Logatcu in sicer iz Ljubljane poštni vlak 35 ob 1. uri popoldne ima v Logatcu zvezo s poštnim vlakom, ki prihaia v Trst ob 9. zvečer. — Iz Trsta odhaja poštni vlak ob 9*10 dopoldne in ima zvezo v Logatcu proti Dunaiu (št. 822 iz Logaica 3"01 popoldne, št. 34 iz Ljubljane 11'20 ponoči.) Prihodnje dni se bode opustilo prestopanje v Logatcu in bodo vozili vlaki direktno. — Promet na južni železnici. Južno Logatca vodi promet obratno nad-zornistvo v Trstu pod kontrolo ital. guvernerja, severno od Logatca ga vo{Ji ekspozitura v Ljubljani. — Begunski vlak lne 2?.. novembra 1918 Ljubliana-Trst *i z o s t a n e radi iziemnih političnih razmer. — Novi direktni vlaki v Zagreb in nazaj: Iz Liubliane 5*10 zjutraj, v Zagreb 923 dopoldne: iz Ljubljane 5*55 zvečer, v Zagreb 9*{>9 zvečer; ml Zn,-greba 5*30 zjutraj, v Ljubljano 10Q2 dopoldne; iz Zagreba 7*30 zvečer, v Ljubljano 12*3 ponoči. — Prispevki za preživljanje se bodo izplačevali še v naprei tudi onim družinam, kojih očetie, oziroma vzdr-ževatelii so se sicer vrnili domov, ali so vsled bolezni za delo še nezmožni. Za izplačilo te podpore ie treba dopri- 5 Stran 4. ^SLUVci^fu iV/\KUU*. dne '/i. novemDra iyi«. zro. srev. nesti potrdilo od zdravnika in obe. urada. Invalidom in vdovam ter sirotam padlih vojakov, se bodo podpore izplačale na podlasri plačilnih nalogov, ki jih le-ti predlože davčnim uradom, — Pojasnilo. Poziv poverjenika za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani radi vplačila potresnega posojila, je tolmačiti tako. da naj vplačajo zaostanke na tem posojilu one stranke, ki to želijo in so v stanu to storiti ter se hočejo poslužiti ugodnosti h% diskonta. Poziva ni torej razumeti tako. da bi bil vsakdo prisiljen, da mora zaostanek vplačati. — Vsem, ki so dobre volje! Pokazalo se je, da mnogi novo svobodo popolnoma napačno umevaio. Smatralo se proste vseh postav in naredb in vseh oblustij, posebno pa še oblasti okrajnih glavarstev, županstev in orožniStva. Pa tndi sodniii in Narodni vladi se odreka oblast. Vsi ti pojavi pa kažejo ali nezrelost za pravo svobodo ali pa da je pogubonosni boljševizem, ki je razkrojil Rusijo in sedaj grozi Nemčiji, našel pot tudi v našo mlado Jugoslavijo. Slovenci, če hočete, da nastopijo hitro redne razmere v prehrani, v prometu in ugodna rešitev gospodarskega položaja pomnite, da vse postave veljajo neizpremenjeno, da ie vsak svoboden državljan dolžan i?polniti postavne dolžnosti. Narodne oblasti so si sveste. da ne zahtevajo od nikogar več, kot je za vzdrževanje javnoga reda neobhodno potrebno in smatrale bi za največje zlo. če bi .norale nastopiti proti neredu z nasilnimi sredstvi. Tudi orožništvo, ki je — dasi po veliki večini narodnega mišljenja — mtralo preje izvrševati naloge tnie nam so-vjažne vlade, je sedaj v službi naroda Njih naloga ie ravno sedaj, zo je v deželi vse polno klatežev in pevarnih elementov, posebno važna, izvrševanje službe pa zvezano dostikrat z osebno nevarnostjo. Vsaka mržnja proti temu stanu ie torej sedaj neupravičena in vsak upor vsega obsojanja vreden — Vodjo celjske davkarije Kle-menčiča so odstavili, ker se ie branil odstraniti nemške nadpise in ker ie eelo v uradu pobiral podpise za nemški . protest proti Jugoslaviii. Za začasnega voditelja tega urada je imenovan upravitelj Franc S t a d 1 e r. — Nemci proti Nemčurjem. Nek višji uradnik avstrijske vlade ie prinesel iz Gradca vest, da avstrijska vlada ne namerava prevzeti v službo nikogar, ki je roien Slovenec, a je postal odpadnik. Nemci upravjčujeio to svojo namero s tem. da imajo preskrbeti dovoli svojih ljudi. Množica uradnikov, ki so se ponemčorili samo zbog tega, da bi splezali kvišku, bo sedaj obsedela med dvema stoloma. Jugoslovani jih bodo spodili, ker ne marajo odpadnikov več rediti, Nemci pa iih ne bodo sprejemali, ker imaio več kot preveč lastnih uradnikov, katere bodo morali plačevati. Nemčuriem torej v bodoče ne bodo cvetele rožice, — Vabilo. Krajevni odbor N. S. za poveliništvom voi. oddelka 87. pp. v možiško dolino priredi sporajramno z Prevaljah v nedeljo, dne 24. nov. 1918 ob 10. dopoldne slovesno manifestacijo. Vas vljudno vabimo na slovesnost in prosimo, da o tem obvestite ljudstvo. — Za cirilico. Ponedeljkov >Slov. Narod« ie prinesel vest. da dobimo v kratkem nove poštne znamke z znakom SHS. Znamke bodo veljavne za vso državo Slovencev, Hrvatov in Srbov; a srbskim junakom, ki so nam priborili Jugoslaviio, rabi v pismu cirilica, kar nam nalaga dolžnost, da jo vpoštevamo na vseh državnih znakih torej tudi na poštnih znamkah, ki naj bi imele poleg SHS tudi ćirilske d r k e GXC. — Cirilica nam je bila doslej precej tuja Da ni tako znana Slovencem, kakor bi morala biti kot azbuka naših srbskih bratov in hčerka slov. apostolov bv. Cirila in Metoda, niso vzrok le prejšnie avstrijske razmere, mnogo je kriva tudi naša malomarnost ki naj sedaj izgine. Slovenski učitelii in profesorji slovenščine na srednjih šolah, seznanite svojo mladino v vseh razredih, kjer poučujete, s cirilico! B. — Skupina inženerlev-agronomov. Ljubljanski inženirji gozdarske, poljedelske in kulrrjrao-tehrnčne stroke stopijo vsi v društvo inženeriev v Ljubljani, kjer nameravajo združiti se v skupino agronomov, da uspešneje vpli- m vajo na preuredbo in razvoj njih delovanja v gospodarstvu države. Poživljajo vse inženerje agronome, ki službujejo, ozir. delujejo v domovini, in vse tiste, ki nameravajo vrniti se domov, naj nemudoma pošljejo svoj naslov ter osebne podatke začasno določenemu tajniku skupine inž. Vlad. 5 u k 1 j e, Ljubljana, BIeiweisova cesta 5. Obenem naj imenovanemu tajniku naroče. da jih priglasi kot člane v društvo inženeriev v Ljubljani. — Ta poziv velja za absolvente visoke šole za zemlie-merstvo na Dunaju in drugih v stroko pripadajočih visokošolskih fakultet. — Odbor društva sodnikov za Kranjsko prosimo nujno, da v kratkem času in sicer na nedeljo skliče izredno zborovanie, da se pogovorimo o različnih nujnih stanovskih zadevah. Treba bo tudi razločno povedati, da je popolna 4°čitev pravosodja od uprave neizogibna in da je neobhodno treba ustanoviti neodvisnost pravosodja v novi državni ustavi, govoriti se bo tudi moralo o načrtu državnega temeljnega zakona o sodniiski oblasti. — Odbor bivše nodVnžnice društva avstrijskih živinoz«b*vnikov sklicuje na dan 30. novembra t. 1. ob 6. uri popoldne sestanek vseh slovenskih živi-nozdravnikov Jugoslavije v hotelu Union (srebrna dvorana*). Z ozirom na iuiino obravnavo stanovskih in službenih zadev ie dolžnost vsakega slov. ži-vinozdravnika, da se sestanka zanesljivo udeleži "in svoje najbližje tovariše obvesti. — Zveza jugoslovanskih trgovcev se snuje v Zagrebu. Pravila za to društvo izdeluje poseben odbor, ki bo s svoihai delom že v najkrajšem času sro-tov. Ustanovna skupščina se skliče v Zagreb. — »Sokole I. -je prijel poslovati. Ob četrtkih ee vrše redne odborove seje. Danes zvečer je orva seja, jutri v petek zvečer pa zboruje moški vadi-teljski zbor. Člani odborniki udeležujte se zanesljivo sej! Na adarl Podsta- — Pozdravni večer bratom pevcem-vojakom, ki so se vrnili LJubljano, priredi pevsko društvo >S"avec< v soboto, dne 23. t. m. od 3. ure nadalje v društvenih prostorih v >NaroJnem fomu«. I. nadstropje. Vabimo vas vse, tudi one. ki se še niste vrnili v naš pevski krog, da se tega večera udeležite. Pristop imaio člani pevskega zbora in po njih vpeliani gostie. — Predavanje o Amerikancih. O Amerikanci h. ni i novih kulturnih, gospodarskih in socijalnih odnošaiih se pri nas prav malo ve. V svetovni vojni je pa nastala med novim in starim svetom taka vez, da se moramo prav resno potruditi poznati ameriške razmere, če hočemo, da nam so zveza z Ameriko kai koristila Temu namenu ie posvečeno predavanje, ki ga priredi >Akade-miiac v petek, 22. t. m. ob 7. zvečer v Mestnem domu. — Mladinska skupina Narodne Socialne Zveze. Preteklo nedelio ie sklicala N. S. Z. prvi shod mladine. Zbralo se je nad 50 učencev in vajencev raznih strok in trgovin. G. A. Pesek, ie v imenu odbora N. S. Z. vse iskreno pozdravil ter razložil namen in pomen N. S. Z. sploh in posebej še nje mladinske skupine. Izvolil se ie nato odbor mladinske skupine; predsednik: Vidmar, blagajnik: Glavič, tajnik: Mozetič podpredsednik: Zaleziik in odborniki: Zoran. Remžgar. Štrekeli, Punčuh, Belič, Pečnik in Jančar. — Sklene se ustanoviti pevski, tamburaški in dramatični odsek. Pevske vaie se bodo vršile vsako nedeljo popoldne od 2. do 3. ure v Slavcev i dvorani v Narodnem domu. — Mladinski skupini bo vsako nedelio popoldne na razpolago v društvenih prostorih N. S. Z v Narodnem domu (levo pritličje) društvena čitalnica in knjižnica. — Istotam se vrši vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do S. zvečer hrvatsko-srbski tečaj ca mladino. — Slovenska mladina! V . goslaviii te čakajo veliko naloge, izobražuj se, pripravi se za to! Pristopajte k mladinski skunini N. S. Z.! — Zadruga moaistini v Ljubljani naznani svoiim ceni. članicam, da se vrši redni obč. zbor dne 24. nov. t. 1. ob pol 10. dopoldne v Zadružni pisarni. Gospodska ulica št. 5. Prosi se točne in obilne udeležbe. — Načelstvo. — Polovite konje! Vsled pomanjkanja delavcev ie še vedno precej konj na prostem lačnih in žeinh. Kdor ima količkaj srca, nai iih prižene na dir'ua-lišče pod Tivoliiem. Za vsakega konja bo dobil 1 krono. V teh resnih časih ie dolžnost vsakega Ju^o^i^vana. da se prostovoljno javi k delu »<^r goni konje v hleve. Sai se gre vendar za reŠ'fov nacijonalnega premoženja! S sanvmi nasveti, zabavljanjem in pomilovnniem ne bo konjem pomagano, pač pa 8 tem. da jih spravimo naglo pod štreno. Zakaj se ne da sreduiešolski mladini en dan prosto, da bi pomagali loviti konje! Če smo se skoraj 5 lot oehal" za nemške interese, j^naimani kar moremo storiti, da se >zrtvuicm:>t on sam dan za Jugoslavijo. Zadnjikrat poživljamo vse faktorje, da se zavzamejo za to. da se bo za konic kai storilo. Mnogo iih še tava po Bnriu. Orni vasi. Ljubljanskem poliu. Rožniku. Viču. Glincah. Mestnem logu. Večiem rofu. Podutikom. Bt. Vidu itd. Tudi župan stva nai vendar že enkrat energično nastopijo in odrede, da se konji nemudoma priženejo v Ljubljano. -Vli smo res samo takrat za delo. kadar je na-gajka nad nami? Sicer bomo pa v kratkem v tei zadevi temeljita roiasnila dali. ki bodo prav mnogim neljuba! — Vnovčevalnica za živino in mast. — Dotičnemn gospodu, ki je dne 15, novembra t. 1. pozdravil bivšega okrajnega glavari a v Krškem dr. M a* thiasa s krepko zaušnico, izrekam tem potom najprisrčnejso zahvalo. Tudi jaz hranim zanj iz enakih vzrokov tak pozdrav in sem prepričan, da imam še mnogo somišljenikov. Če ie bila dotična zaušnica, krepka za dve. bom pomirjen toliko časa. da bo dana tudi meni prilika, da io primerno potrdim. — Iv. Majcen, župan. Št. Janž. — Akcija s čevlji za liud*ke šole. Dosedaj je akcija razdelila 130 šol p m čez 10.000 parov čevliev. Ker tvrdka Pollak zavoljo bolezni med delavci se dosedaj ni izgotovila večjih' štev'"1 z lesenimi podplati, se šolska vodstva ponovno opozariaio, da naj pošlieio čele tedaj po čevlje v realko, kadar se jih bode obvestilo, da ie zaloga čevliev na realki v Liubliani popolniena. Obveščena bodo po dopisnici o tem samo tista šolska vodstva, katera so v ž e vplačala vsoto po položnici, a še niso prejela čevliev. Vse druge šole si lahko nabavijo potrebnih čevliev po prei<*ku osem ^ni v tovarni Pollakovi v Ljubljani. — Nov jezikovni zemljevid. Firma G. Frevtag & Berndt na Đuniiu, Vil.. Schottenfe1dgas3e 62 ie izdala novo jezikovno karto bivše Avstro-ogrske monarhije, iz katere ie približno razvidno (seveda po avstrijskem in ogrskem ffl ljudskem štetju) koliko ozemlja zavzemajo posamezni narodi. Merilo 1:1,500.000. cena 5 K. — Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubliani. Danes je izšla 10. številka. — Pozor na spolne bolezni! Glede spolnih bolezni izdal ie novoizvolieni štajerski deželni glavar oklic, iz katerega posnemamo naslednie bistvene točke: >V nerednem voinem živlieniu zadnjih let so se mnogi naših vojakov spolno okužili. Marsikoga izmed njih ni bilo mogočo ozdraviti v vojaških bolnišnicah. Mnogi so še bolni ali pa se lim bolezen lahko vsak trenotek povrne. Vsled tega grozi našemu narodu velika nevarnost. Kaiti spolne bolezni se ne prenašajo le na odrasle, posebno na žene, temveč, tudi na-nedolžne otro-čiče, da celo plod v materinem telesu se lahko zastrupi m uniči. Dolgoletno hiranje, težke bolezni možganov in hrbtenice, vnetia trebušnih organov in druga obolenia. ki izpodkopujeio dela-zmožno6t, uničujejo rodbinsko srečo in ogrožajo potomstvo, so posledica za-vratnih spolnih bolezni, če jih pravočasno in temeljito ne zdravimo. Vojaki! Ce vam je na srcu lastno zdravje in zdravje vaših rodbin, vaših žena in otrok, obrnite se. ako ste spolno okuženi, do zdravnika, da vas preišče, še preden zopet stopite v krog svojih dragih. Le zdravnik lahko razsodi, ali vas je še treba zdraviti, le on lahko razjasni, ali vam in po vas vašim rodbinam se preti kaka nevarnost. Žene! Delajte na to. da se vaši možje, vaši sinovi in bratje podalo k zdravniku, če so imeli nesrečo, da so se spolno okužili. Gre se za vašo rodbinsko srečo, za zdravje vaših otrok, za zdravje naroda!« — Vsled napredkov medicinske vede se dado danes vse vrste spolnih bolezni s temeljitim in smotrenim zdravlieniem popolnoma ozdraviti. Dolžnost vsakogar, ki ie imel nesrečo, oboleti za tako boleznijo, je torei, da se z zaupanjem obrne do zdravnika. To pričakujemo od naših vojakov tembolj sedaj, ko gradimo lastno svobodno drživo, katere najvažnejša podlaga ie zdrav in krepak rod. Sicer se pa bodo. kakor čujemo, v Ljubljani v kratkem otvorili ambula-toriji za spolne bolezni. — Naredba glede policijske ure. Poverjeništvo za notranje zadeve razglaša: Ker ie občinstva samo upoštevalo sedanie izredne razmere ter vobče ni ogrožalo javnega reda in miru in ker se pričakuie, da bo tako ravnalo tudi v prihodnje, se razveljavlja naredbo glede policijske ure z dne 3. novembra t. L, ter določa, da stopijo v veljavo v tei zadevi preišnia določila. Ce bi se v posameznih krajih -pokazalo, da je omejitev policijske ure potrebna še nadalje, imaio okraina glavarstva .pravico, da to omejitev odrede v lastnem področju tako za posamezne gostilne, kakor za cele vasi ali za ves okra i. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske. . Od 10. do 16. t. m. znnša število r ovoro-iencev 12. umrlih 33. od umrlih ie domačinov 21, tujcev 12. Za ietiko iih ie umrlo 6. vsled mrtvouda 1, samomor 1. za različnimi boleznimi 18, za pljučnico 2. za influenco 5. Za vratioo je zbolel 1 tujec Iz Most. Vprašamo kar na kratko, kai ie s krompiriem. Naznanjena je bila razdelitev, nekaj se ie razdelilo, kie pa je drugi krompir? Vprašamo in terjamo odgovor. (Slede podpisi.) Novomeški Sokol na novem poletu. I^ovo mesto. 11. listopada. Nad 4 leta ie. odkar je veliki krvnik poslal svoje hlapce zadavit našega Sokola v sinjih višinah njegovega poleta. Sokol je pred surovo silo pač stisnil peroti. ni pa klonil duha in upania na vstajenja dan. In ta dan je zani napočil z današniim sijajno vspelim 27. občnim zborom. V krasnem nagovoru ie starosta g. dr. Vasir o "t* al sliko iz krvave zgodovino teh 4 let. Tudi novome-ki Sokol zaznamuje trpko izgubo 13 članov ter 2 članu'. Naibridkeia izguba je Sokola zadela v smrti podstaroste Sajovica ^ in načelnika Gregorca. Besede, s koiimi je starosta govor zaključil, naj veljajo za vse na so Sokole: »Sokolsko delo bo; di delo za svobodo ne za štafažo. V SokolsOkraine hranilnice« v Slov. Bistrici. Na shodu bo govoril za Narodni svet v Slov. Bistrici g. dr. Avansi Reisman in za Narodni svet iz Maribora g. dr. Vladimir Sernec. Istočasno bo delegat Vrhovnega novelistva iz Maribora slavnostno zaprisegel tukajšnjo vojaško posadko. Poživljamo vse narodne "umnike da pridno agiti-raio za častno udeležbo iz eeloga okra-fa! — N. S. v Slov. Bistrici ie preteklo nedelio priredil manKestaciiske shode na Zg. Poliskavi, trerih Makole in Stu-denice in v Šmartnem na Pohoriu. Vsi shodi so bili častno obiskani in ie ljudstvo povsod govorniku dr. Reismanu m vdušeno pritrjevalo in z veseljem pozdravilo ustanovitev Jugoslavije, obenem pa tudi z ogorčenjem obsojalo krivično vladanje stare, sedaj razpadle Avstrije, fikoro naisiiaineie ie uspel shod v dosiei zaspanem in nezavednem Pohoriu. Narodni svet v S!o*\ Bistrici ie prevzel vodstvo vsega javnega živlie-nia v sloveniebistriškem okraiu. in Bistrica ie poslala v par dneh res nai-nrei bela. sedaj pa že čisto slovenska. V celem mestu nj uiti enega remškega napisa več, vsi uradi uradmeio izključno slovenski, zagrizeni # uemsku-tarji ne znaio več nemški, in nočeio poznati svoie politične minulosti. Občini ie postavil Narodni svet slovenskega notaria g. Kolenca komisarja, tudi okrajni zastop ie prišel v slovenske roke. Narodna straža vzdržuje v mestu in okolici vzoren red in mir, posebno mnogo dela pa ima s kontrolo 'transportov, ker prevažalo t osebno Madžari vse mogoče dragocene stvari, katere so pobnsali na fronti. Narodni svet ie tudi v celem sodnem okraiu organiziral Narodne straže >a krame odbore Narodnega sveta. Priredil ie vrlo uspele shode na Zjr. Pol-a* vi jn za Dravinjsko dolino v trsrin Makolah in Studenicah. Na vseh shodih ie govoril član Narodnega sveta g. dr. Kcisman. ki je ljudstvu predvsem obširno razložil, zakaj ie morala stara Avstrija pre- pasti in vstati na njenih razvalinah nove samostojne narodne države. Ljudstvo je bilo na vseh shodih ?elo navdušeno in sta se posebno shoda v Makp-lah in Studenicah, kjer so bile hiše prvič v voinem času odete v slovenske zastave, razvila v siiaino Jugoslovansko manifestacijo. Zato bo Narodni svet nadaljeval v tem podučnem delu in priredi že to nedelio Zoper liucfclu shod v Šmartnem. na Pohorju, kier ie ljudstvo še skrajno nezavedno. Govoril bo dr. Reisman. Ko pa bo okolica že pcpoloo-ma vzdramljena in organizirana, bomo priredili tudi v Slov. Bistrici manifestacijo našega vstajenji Slovenci in Nemci v Mariboru. Graš-ki korespondenčni urad oo/oča, da so zastopniki Slovencev in Nemcev v Mariboru naprosili občnski svet naj uvede za vse za orožje sposobne moške med 18. in 50. le~ tom obrambno dolžnost in sicer zaradi dogodkov, ki so se v zadnjem času odigrali v Mariboru. Ne vemo, v koliko je ta vest resnična v tej obliki, ker je pač Izkjučeno, da bi občinski svet na svojo pest lahko uvajal brambno dolžnost in če bi ga v to tudi zaprosili zastopniki obeh narodnosti v Mariboru. Kaj se godi na Koroškem. S Koro* škega prihajajo prav čudne vesti. Njih resničnost ie težko kontrolirati, zlasti v sedanjih razmerah. V Črni na Koroškem, ki leži blizu štajerske meje, ie prišlo pretekli teden do burnih dogodkov. Nekaj vojakov, ki so ne mara prinesli domov nekoliko boliševiških nazorov, je vdrlo v vas in napadlo tam-kajšnii dve nemškutarski trgovini. V eni izmed teh trgovin so našli še mnogo sladkorja in dva soda ali a. Množica ie bila seveda razburjena, ko ie videla, da je £e v skladišču toliko olja. dasi se ie preje vedno zatrjevalo, da že leta in le- j ta ni nikjer dobiti niti kapljice tega božjega daru. V svoii neprevdamosti ie sode z dragoceno tekočino enostavno razbila. Kmalu na to so prišli v vas nemški voiaki. oboroženi s strojnimi puškami. Mesto da bi se ti vzdrževate-lji miru in reda obrnili na zločince, so jeli napadati vse vprek vsakega Slovenca tako. da ie moralo mnogo izmed zavednega slovenskega prebivalstva pobegniti preko koroške meje na Šta-iersko. Med begunci se n aha i a tudi om-dotni župnik, ki ie našel zatočišče pri svojem tovarišu na Liubnem. Na Ljubnem in drueih obmeinih občinah na Staierskem se nahaia mnogo beguncev iz Koroške Črne. Točnih informacij o dogodkih seveda nimamo: Pravimo pa da bi bilo umestno, da bi se razmeram in dogodkom na Koroškem v. naši javnosti posvetilo čim naiveč pozornosti. _ V Trst Je prispel v nedeljo poveljnik 3 italijanske armade Emannel Savojski vojvoda Aosta. Da bi bil posebno sveča-nostno sprejet, listi ne poročajo. V Pazina ie umrl, kakor poroča >Edinost«, bivši poštni ravnatelj v Trstu Herman Pattay. Skupščina Hrvatic. Srbkinj in Slovenk v Petrinji na Hrvatskem. Dne 22. aprila t. 1. je nam poročal ^ >Slovenski Narode, da ie narodno življenje v Petrinji še vedno mrtvo. Tempora mutan-tur et nos mutamur in illis (Časi se spreminjajo in mi tudi s časom). Vse, kar ie bilo mrtvo v političnem smisbj, oživelo je v Petrinji deloma dne 23. oktobra na velikanski manifestaciji za Jugoslavijo in popolnoma dne 27. oktobra na veliki skupščini, na kateri je srbski paroh (župnik) Rodoljub Pa-jič goreče besede izrekel: >Oi. braćo, diž'te glave. Ta živ je ioš naš Bog. Bog slave Bog Slavena Uznet će Slavena svog.< — Tudi ženski svet v Petrinji ni zamudil svojih dolžnosti v narodnih zadevah in je priredil v poslopju >Hrvatskega doma« (v katerem Slovenke imajo restavracijo!) skupščino dne 10. novembra Na skupščini so Hrvatice. Srbkinje in nekaj Slovenk prostovoljno dale na oltar domovine veliko zlatnine, srebrnine in denaria. Zanimivo ie bilo poslušati gow vornice Hrvatice in Srbkinje. katere so navdušeno govorile o zedinjenju Hrvatic Srbkinj in Slovenk. Med Slovenkami ie Ivanka Prosenik, soproga profesorja nagovorila svoje sestre s besedami: >Pozabimo vse o^p, katere so nas črtile in sovražile, spo-minjajmo se z veliko hvaležnostjo naših buditeliev. Prešerna prvega pesnika, ki ie prvi med Slovenci v pesmi »Zdravljica« napovedal zvezo vseh narodov sveta; spomiuiaimo se Kreka, ki je v dobi voiaške diktature zahteval politično zedinienie Hrvatov, Srbov in Slovencev. Bodimo hvaležni še posebno driu Antonu Korošcu, ki je v bridkih urah tako močno združil vse brate in sestre v eno veliko Jugoslavijo. Tudi nam je zasijalo goreče solnee svobode. Rešile smo se težkih in tesnih verig, ki so nas vezale skozi stoletja. Sedaj smo svobodne gospodarice na naši zemlji. Kazimo vsem, da smo vredne svobode in da ni sovražnika več na svetu, ki bi naše zedinienie mogel razdreti. Kličem Vam, drage sestre: ostanimo si zveste in združene sestre: Hrvatica. Srbkinia In Slovenka v svobodni državi jugoslovanskega nsroda!< Kukalo nazaf! Dotični mladenič, ki si je pri včerajšnji popoldanski predstavi »Hamlet« v Narodnem gledališču na levi strani balkona od biljeterja izposodil kukalo, se nujno poziva, da prinese takoj nazaj, ker bi ga sicer zadele neprijetne posledice. Poziv! Tisti, ki Je dne 19. t. m. odpeljal voz iz bližine Sv. Petra cerkve je znan, ter se ga poživlja, nai ga nemudoma vrne lastniktt Iv. Laoajne v Vodmaru, sicer bode lastnik policiji naznanil. Zgubila se je v ponedeljek zvečer pri restavraciji južnega kolodvora denarnica z večio vsoto nemškega denarja (marke). Pošten naiditelj nai jo odda proti nagradi pri Franc Sinku. Stara pot št 1. . Zgubila sc le v ponedeljek zvečer pri restavraciji lužnega kolodvorj, denarnica z vočjo vsoto nemškega denarja (markeV Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi pri Franc Sinku. Stara pot št. 1. Zgubljeno. Par sivih rokovic s skrajšanim desnim kazalcem Je bilo zgubljenih v nedeljo v bližini bivše domobranske vojašnice. Najditelj se orosi naj Jih prinese ali javi svoj naslov: Rndolfu Vpdišek, Strmi pot št. 6 proti nagradi. anzne stunri * Pr\ a čehd* - slovaška lokomotiva. Prva ceiio - slovaška tovarna za s^oje v Pragi ie oddala te drd prvo novo lokomotivo za čeho - slovaške državne feleznice. Napisi na njej so napravljeni v beli. modri in rdeči barvi. • Cesarska rodbina ie štela ob razkroj i tvi avstro - ogrske države raztra cesarja in cesarice natančno še 32 nadvojvod in 53 nadvojvodinj, skupno 87 članov. Vzdr-žavanle te rodbine Je bilo tedaj pač zadosti občutno breme za vse državljane - davkoplačevalce. Ifflfoinu gledalifte. . Opereta »Michuievi hčerki«. Iz gledališke pisarne: Danes, v četrtek ob pol 8. zvečer se vprizori prvič v sezoni Messagerjova francoska opereta >Mi-ehujevi hčerki«. Režiio vodi g. šef režiser VI. Marek. dirigira g. kapelnik Janko Ravnik. Teuor-ko oartiio poje g. Mohorič, ki ie bil v Zagreba tri leta angaževan kot pevec za male solovske uloge: v Ljubliani nastopi prvič večji ulogi. — Glede opreme in kostumov blagovoli se si. občinstvo za sedai zadovoljiti s tem. kar ie v garderobi; nove kostume med voino nabaviti ie bilo izključeno. Intendanca pa hoče zdaj polagoma vso garderobo prenoviti, kolikor bo le mogoče, kakor se mora obnoviti in preosnovati čim preie ves dekoraeiiski operat. V to svrho bo treba še temeljitih izprememb. predno bo naše gledališče vsai za silo dostoi-no opremljeno. — V petek, dne 22. novembra se ponovi opereta >Mi-huievi hčerki« za abonement >C< ob' pol 8. zvečer. — V soboto, dne 23. t. m. zvečer ob pol 8. se ponovi >V Liub-iiano io daimo< in >Nemški te znaioc za abonement >B«. — V nedeljo, dne 24. t. m. popoldne ob pol f\ >Charleveva teta« izven abonementa. V nedeljo zvečer ob pol 8. se ponovi izven abonementa >Namišljeni bolnik«. V ponedeljek zvečer ob pol 8. >MicJinievi hčerki*- za abonement >B«. Aprovizaciia. 4- Krušne komisije bodo nradovale v petek, dne 22. t. m. od 8. do pol ene ure popolne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. Zamudniki, ki ne pridejo h krušni komisiji, dobijo izkaznice za kruh šele v ponedeljek na magistratu, in le tedai, ako veroietno izkažejo, da niso mogle priti osebno n krušni komisiji, ter da tudi koga dftigega niso mogle poslati s svojo rudeci> legitimacijo po izkaznice. 4- Nove krušne Izkaznice, ki se bodo izdajale v petek, nimajo več 52 odrezkov za kruh in moka temveč le dve polovici. Leva polovica je veljavna za moko, desna polovica pa za kruh.* Prodajalci kruha smejo pridržati le desno polovico izkaznice, levo polovico morajo vrniti strankam za nakup moke. Stranke se opozarjajo, da strogo pazijo na to, da dobe od prodajalcev kruha vrnjene leve polovice za moko, ker so že pri prejšnjih izkaznicah nekateri prodajalci kruha odvzeli strankam odrezke za moko. Vsled tega smejo prodaialci kruha šele prvi torek po zapadlosti kart predložiti odrezke za kruh mestnemu magistratu. -f- Goveie meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 22. t. m. in v soboto, dne 23. t m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: v petek dne 22. t. m. od 3. do pol 4. nre popoldne štev. 1 do 200. od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. V soboto, dne 23. t m. popoldr.e od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200. od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol a štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. ir>01 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200. od 4. do pol 5. 2201 do 2400. od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca, 4- Meso za gostilničarje m zavode. Gostilničarji in zavodi prejmejo fcoveje meso v petek, dne 22. t. m. popoldne od 1. do 3. ure v cerkvi sv. Jožefa. -h Premog na bele Izkaznice za peči za Vil. okraj. Na vsak prvi odrezek belih izkaznic za peči za VII. okraj se dobi pri g. M a ver ju. Hotel Vega. 5p. Šiška 50 k.t: premoga, ki stane 5 kron. Na vrsto pridejo stranka z izkaznicami: štev. 1 in 2 dne 23. dopoldne, štev. 3 in 4 dne 23. popoldne, štev. 5 in 6 dne 25. dopoldne, štev. 7 in 8 dne 25. popoldne, štev. 9 in 10 dne 26. dopoldne, štev. 11 dne 26. popoldne. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. *5^W I Brez posebseji obrejtfla. + Mestni pogrebni zar«« ? LJobljtii, Fran I a Bogi naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok \sem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih dobri in ljubljeni soprog, oz. oče, tast, stric in svak, gospod VILJEM ROGL C kr. sodni vitji offlelal v p. danes dne 20. novembra t. 1. po dolgem mukcpolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 75 let, ob 11. uri dopoldne mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 22. novembra 1918, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti R mska cesta štev. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 20. novembra 1918. 6;oo t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Marija Pogačnik danes ob 2. uri zjutraj v starosti 47 let, po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb rajnice bode v soboto 23. t. m. popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti Florjansha ulica št. 28. V Ljubljani, 21. novembra 1918. 6702 Žalujoča rodbina Pogačnik. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tu*no vest, da je neizprosna smrt po kratki mučni bolezni ugrabila v torek, dne 22. oktobia t. 1 naštga preljubega sina, oz brata Josipa Urkijana učenca 3. razreda meSCanske So'e o KrSkeni in v torek dne 29 oktobra t- L našo preljubo soprogo in skrbno mater, gospo Hno lfrkH&n posesfnico o Kozjem. Pogreb se ie vršii v Kozjem dne ?5. okt. ozrr. 1. nov t 1. Prisrčno zahvaljujemo vse sorodnke, prrjatelje m znance za vse »zkaze sočutja ob bridki izgubi navedenih, posebno pa preč. g. dekana za tolažilne besede ob grobu. Žalu'oći ostali. 6683 t Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat, stric, gospod Janko Reich urednik in poveljnik narodne straže v Šterntaln. v torek, dne 12. t m. podlegel ranam, katere ie dobil kot branitelj taborišča roparskih napadov. Pokopali smo ga v št. Janžu kjer se je brala maša zadušnica. ZAHVALA. Povodom bridke izgube naše gaiskrenohubljenega sina brata, I strica, gospoda f Janka Reich izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo za vse izkazano sožalje. Posebej se še zahvaljujemo čast. go^p. župniku Škorjancu, g. kaplanu hagaju, g dr. Stuhecu, Narodnemu sveta v Ptuju, častniškemu zboru Narodne obrane, moštvu, vsem on;m, ki so darovali krasne vence, ter vsem tistim, ki so ga spremili na zadniem potu. &t. Jani, dne 20. nov. 1918. 5t. Jaož. Drwko poO«. 17. nov. 1918. Žalujoči ostali. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse mnoge dokaze globokega in iskrenega sočutja med boleznijo kakor tudi za obilno in častno spremstvo k zadnjemu počitku našega nad vse dobrega soproga, ljubljenega očeta, starega očeta, gospoda Engelberfa Stary posestnika v Krškem vsem prijateljem in znancem, kateri so prihiteli od blizu in daleč počastit njegov spomin izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči ostali. iz sušenih in mletih zrn, je edino nadomestilo za oves, ker vsebuje maščobo, beljakovino, sladkor in alkohol. Oslabeli konji to krmo strastno jedo, razvajeni konji se pa te krme v 3—4 dneh tako11 privadijo, da jo predpostavljajo vsakemu drugemu zobanju. Potrjeno je, da se oslabeli konji s to krmo v 3—4 tednih vidno okrepe ter postanejo za delo vztrajnejši. Krepilna krma „Kavalkada- se prideva navadni krmi prvi teden pol kg, drugi teden 1 kg, tretji teden l1/« kg. dnevno in od tu naprej poljubno 1—1 !/2 kg. Cena krepilne krme „Kavalkada' je za 100 kg, K 202'— brezobvezno s postaje Celovec 6555 Natančna pojasnila daje in naročila sprejema trg. agentura Ivan Stockl, Ljubljana. i- Tužnim srcem javljamo žalostno vest da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, brar, tast in svak, gospod flloizii Jeršek sprevodnik drž. žel. v p. dne 19 l m po d Igi mike rolni bolezni v 61. letu, previden s tolnžili sv. vere. mimo v Gospodu zasn.il. Pogreb nepuzann^tj.i se ie vrš'1 20 t m. iz de?ene bolnice na pokopattSEe k Sv Krt u. Sv. ma e zadušnice se bodo služile v več cerkvah. L ubijana, dne 21. nov. 1918 Žalujoči ostati* Za prisrčne izraze sočutja n za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti predragega pokojnika, se iskreno zahvaljuje f 6703 m ZAHVALA. Krožek magistratnm uradnikov je zadela težka izguba, ker sta nenadoma preminula vzorna tovariša in odbornika gg. magistralni svetnik Alblll 36HIGH in magistralni komisar Vladimir Breskvar. Tragična usoda je zahtevala kot tretjo žrtev še poslednje imenovanega tovariša soprogo. Krožek magistralnega uradništva se najpresrčneje zahvaljuje vsemu slavnemu občinstvu za številno udeležbo, posebej pa še gg. pevcem za krasne žalostinke, bratom .Sokolom* za častno spremstvo ter vsemu uradništvu za zadnjo čast, ki so jo skazaii predragim pokojnikom. V LJubljani, dne 21. novembra 1918. Fran Govekar, L č. predsednik. 6682 Viktor Cloha, t č. tajnik. ■ Ponudim: slivovko, tropinovec, brinje-vec, rum« konjak. V. Spltzer, L ubl; na, Kol-zei. 6604 Na prodaj je: 2 para novih močnih moških čevljev 200 in 120 K; par sivoplatnenih visokih za deklice 9—13 let, 60 K. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Nar.« 300 kron nerade dobi, kdor*preskrbi mirm stranki brez otrok stanovanje z 2 - 3 sobami in kuhino v sredini mesta za takoj alf pa za mes^c desemher. Ponudbe pod Sredobran 6691* Ambrožev trg7 L (pisarn)a. V večletni najem, pozneje nuknp WT se tiče m 6673 vpeljana trgovina z gostilno ali posebei tudi nekaj ernljišča v prometnem kraju v mestu ah okolici. D.rektne ponudbe na naslov : F. S. pos*. ležeče p. Store Sp. Staj Prodalo se: novi moški škornjl, jako dobre citre in dve damski vrhnji suknji. Kje. pove upr »Slov. Nareda«. 6697 V Unionu. V soboto zvečer je bila vzeta pri mizi srednjih stranskih vrat velike dvorane velika turška ruta. — Osebo, ki jo je vzela, so zasledili in se poživlja, naj jo takoj vrne*v trgovino Bonač v Šelen-bureovi ulici, da se izogne zelo neljubim neprilikam. 6694 SSobodnš promet §' tSSiSS" Hrv- slov. dalm. Uzorna Pivnica Aure! Prevendar, Zagreb. Nadi slivovko tropinovec, konjak, rum, pelinkovec, liker vse pristna roba po nizki ceni« — Vino staro in novo. mr Stare zobe umetno zobovje, tudi zlomljeno kupuje samo še kratek čas 6692 pn/a ljubljanska nakupovalnica zob » ££HLESU1GER o LJubljani, Stari trg 15. 1L nadstropje. Tvrdka TONI JAGER Židovska ulica št. 5 ima v zalogi jugoslovanske i*!»T*e, kokarde in gumbe, ter se priporoča za večja naročila. * 6689 H**T* iiie se slrtl|4l na dom, za popravljanje perila. — Dobi hrano. — Papež, Marije Terezije cesta št 4, pritličje. 6684 Inlenir lice elegantno opremljeno, mirno SOBO Ponudbe pod „Elegantno 6590" na upravništvo Slovenskega Naroda*. 705* Kil *im sKimcuos aežns snnKe J. Pogacar, istrska nI. 29 1. 6516 Sprejmeta se 2 dekleti v knjigoveznici 6685 J. Bonač. ■.....■_ _% Naprodaj le 400 kg zajamčeno čistega medu. Cena po d^eovoru Naslov: Vladimir Toinic, Trebnje Dolenjsko. 6655 Proda se popolnoma nova moška obleka Ogleda se lahko ves dan. Naslov pove upr. ,Slov. Naroda*. Strojnik izučen ključavničar, vajen elektrike, akumulatorjev in telefonov, z dobrimi izpričevali, išče stalne službe. — Naslov v uprav. .Slov. Naroda". 6588 z dolgoletno prakso isće primerne S nibe. Dopisi nod .Samostojna moč* na uprav. Slov. Naroda" 6595. Radi preselitve orodaiam po znižanih cenah karamele, men?© kolnmbla, maline bonbone, snperlor na kg. O. DARBO, LJubljana, Mestni trg 13. — 6440 150 kron nagrade onemu, ki mi preskrbi moderno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz treh sob In z vsemi pritiklinami (elek. razsvethavo) za takoj ali najkasneje za februar 1919. Pismene ponudbe na upr. Slov. Nar. pod „150 kron11. 6527 Proda se neka] finega tobaka, istotam se oddajo zimske moške jope in plahte za voz (cerada). Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 6657 100 K nagrade dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob in knbinje v mestu ali predmestju. — Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda" pod 100 K. • 6658 Pri družini brez otrok se sprejme v hišnem delu izurjena in pridna služkinja z dobro plačo in dobro oskrbo. Oglasiti se od ene do treh pop. v Gradi-son st. 14, I nadstr. vrta stev. 2. Pozor! Vzamem v najem ali na račun dobro vpeljano gostilno v LJubljani ali v bližnji okolici. Kupim tudi dobra pristna vina. Postre'ba z jedili in dobra pijača zajamčena. Prosim pismene ponudbe na uprav. .Sloven. Nar." pod: „dobra gostilna 6609". C0RI JE z usnjenimi in platnenimi gornjimi deli prodaja ^Čevljarska zadruga' v Mirna, začasno v Vrbovca, poštu Sfozlrfe, Savinjska dolina. Ceniki in vzorci na razpolago, 6568 z gumastimi podplati kakor tudi usnjati nahitki se zopet dobe pri Peter Kozina &Co. v Ljubljani, na Bregu 20. 6-JC2 sa takoj sprejme k dvema konjema. — Hrana v hiši. — Vpraša se iz prijaznosti v trgovini Kette, Franca J ožefa cesta 3. 6626 Sprejme se takoj : za pospravljanje pisarne in druga dela za ves dan. Vpraia se v Narodni tiskarni. 6669 Dobro ohranjeno žensko kolo se proda, ~VS) — Več se polzve na Sv. Petra c 14, trgovina s obliko. Zanesljiva voznika sprejme 6667 Kolinska tovarna v Ljubljani- Kupijo se dobro ohranjene, črne usnjene snmnše Naslov pove upr. »SI. Nar,« 66b8 v Sloveniji vodno moč 300 do 500 HP. Ponudbe pod .Vodna moč" na upravništvo .Slovenskega Naroda* 6602 Pristno žganje 37 „ najmanj 1001 skupaj, proda Antonija Oofbauer, Hrastnik. 3 m volnenega blaga mo?ki klobuki, damski klobuk, cilinder, artilj. orožna suknja (VVaffenrock), lastniški kožuh (Pelzrock^ se proda. B!eiweisova o. 9, I nađstr. 6670 Stavbni tehnik Slovenec, mnogoletni vodja tehnične pisarne, speciialist za zgra bo mostov in železnic ieli mesta. Ponudbe pod ,,Stavbni tehnik 659S"na upr. „S!.N M Moški čevlji, rjavi, št. 40 in pol, samo dva tedna nošeni, se prodajo za 100 K. Bleiwcisova cesta 4, II. nadstr., levo. 6688 boljSe delo sprejme takoj Ciril Iglic, krojaški mojster, Vrhnika 33. Hrana in stanovanje v hiSi. 6660 Proda se dobro ohranjena ~ kočija - in vprega za dva konja. Na ogled pri V. PJIrt, kovač, Most«. 6641 Kuhinjska kredenca se proda in dva otroška vozička se zamenjata za moko ali sladkor. Poizve se: LJubljana, Sv. Petra cesta 16, v zlatarski trgovini. 6693 Proda asi uelih popotni kožuh, jako malo rabljen, in ioffaraka bluza iz sive?a usnja z rokavicami. Poizve se: Sv. Jakoba nabrežje 33, v trgovini. 6686 SjaV Prevzamem "fsW meM. STANOVANJE 3 oztr. 2 sob in kuhinje ter kupim event. vse pohlitvo. Ponudbe na Skalar, Gradišće 15 1. 6601 Pohištvo za 3 osebe sli kupim ali pa zamenjam za svoje pohištvo, katero se nahaja na Dunaju. Naslov . Ant. Tepež, upravitelj vojaškega oskrbovališča, Moste. 6687 Stanovanje u Gorici se zamenja xa stanovanje v L]nbl|anL Ponudbe na upr. ,,S'ov. Nar" pod ..Mesto 10 8625". Sprejmeta se takoj dva dobra Naslov se izve pri upravniStvu »Slovenskega Naroda«. 6674 Proda se lepa tamnomodra vrhnja jopa (Oberjacke), bluza iz surove svile, ostanek (1 l/i m) nove, svetlo hlaste svile, salonski namizni prt, par finih riuh, damastne brisače itd. Naslov v upr. »Slov. Naroda.« 6695 Mlad, inteligenten in energ'čen gospod, zmožen slovenskega, hrvatskega, nemškega in nekoliko italijanskega jezika v govoru in pisavi, ieli 6681 asr~ službe ~VS v kakšni pisarni ah pa kot delavski paznik za takot. Ponudbe pod F. J. poste restante, Ljubljana. M. Andrew Camegie: 6698 ZA SVETOVNO RAZSODIŠČE. 3. slovenska izdaja. Priredil in razpošilja F. S. šegula župnik v pokoju Pragersko, Štajer. Cena 40 v. (v znamkah naprej!) Brošura lil ie izšla v ponatisu.— Dobi se v »Naredni kniigarnl" v L n M a ni, Prešernova unca 7. — Cena s poštnino 5 kron. Naruč la se rešujejo le proti pošiljatvi zneska w naprej ali pa po _povsetin. 8407 SV SMT" Mlad trgovski sitniBilBLstlailiSiiil! soli prisaocao alttibe. Ponudbe na upr. }PS\. Nar" pod „ftpeceriffti IM1>>. Po it teki ceni. se proda nove rjuhe, beli namizni prti, servijete, nove ženske obleke in Hekaj obuvata. Poizve se pri gosp. Zemljak, Radeokepa cesta 2. H. 9656 Sprejme se •5637 konjski hlapec m sicer neomenjen s hrano, eventuelno epročen tudi s prostim stanovanjem in turjavo. — Pol zve se: Ant Stelner, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13. Proda se: novo Pudiovo kalo z novo pnevmatiko, večja množina boljših novih vreč tri dvopresne kočije, stroj za čiščenje ž?ta in vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se: Prešernova ulica stv. 541. med 4. in 6. uro popoludne. 6^79 Naznanilo. Opusti se manufakturna trgovina Mesne Regorschek v Ljubljani, Stritarjeva tiHca št. 3. vsled smrti naslednika Avgusta Jagodja. Avgust Jagodice v i dediči prosijo slav. občinstvo, naj se obrača zaradi morebitnih pojasnil na gospo Marijo KramarŠič v Ljubljani, Kuhnova cesta št. 21, l nadstr. (poleg Domobranske vojašnice). 6596 Zakupnik za najbolje idoCl hotel z mnogobrojnim prvovrstnim ^inventarom, v drugem večjem mestu Hrvatske ae lice. Potrebna glavnica 150.000 K. Prmetje l. jotljs 1919. Resni sposobni strokovnjaki naj vprašajo na upravo „S1. Nar." rod „Prvoredni poaao 6587". Valentin Maček tov. slamnikov v Domžalah, priporoča si. občinstvu slamnatih šolnov, slamnatih nodplatov, slamnatih pred-prainlkov In perila, temno, modro in orno. runi sodi izoblani od 10—120 hI ter kadi in transportni sodi vsake velikosti se prodajo. — ADLER k SOHU, Wsln- nnd Faaafeandlnag, Dunaj (Wien) III., BasnmolsksrfOMO 27. — Naslov za brzojavke: Adlersohn, Wlen. — Telefon 3570. 6548 Srbečico, hraste, lišaje odsfmni prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „1 rOilM" - mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3*—, veliki K 5"—, porcija za rodbino K 12*—. Dr. E. Flesch's Kronen-Apotheke (Gyor), 9aab Ogrsko. — Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarne „pri tlatesn (elana." Ljubljana, Mari)in trg. 5958 Baflt" Pozor na varstveno znamko ft8KABATORaltf< "aaVl r. d Vsaka dama naj čita mojo velezanimivo navodilo o modernem negovanju grndlj. Iskru sen svet pri vpadi OS ti In pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schansstrasaa S. od d. 41. 6677 ANTON PETEK davčni pristav HIJACINTA PETEK roj. CIGOJ poročena. , Brežice 21. listopada 1918. Sturije. Maribor. PETER MRAVLJAK lesni trgovec EMA MRAVLJAK roj. LAKNER poročena V Vuhredu, dne 12. listopada 1918. Brez posebnih obvestil. 6680 =5- V n Dolinšek Jožef 6679 mehanik in šofer Dolinšek Ivana roj. Zupančič poročena ^ Za obstoieČe podjetje ae Ude tihi družabnik s 100.000 K - 150.000 K kapitala. Podrobneje osebno. Dopisi pod »Sa« pitni b559' na opravo »Slov. Nar.« Vzorna ae v najem GOSTILNA ali pa majhen lokal tu ali v bližini Ljubljane. Dopisi na upr. »Slov Nar.c pod „Hajhen lakai 6«!3." Ljubljana, v novembru 1918. POZOR! Samo dokler v nalogi! Na drobno in debelo! Priporočam v nakup po znižanih cenah: Kopirna avInCnlfca, karbonski papir za pisalne strofo, papirnate prtfike (serviete? bolfše vrsta« baiitm in novoletne razglednice, okraske in suečlce za božično drevo. albume za razglednice, spominska knjige, Pankala-Kilpse, pečatni vosek, gumi v steklenicah, radirke, raznovrstni pisemski papir v mapah in bolite vrsta v Skatljah itd. itd. 6673 Za trafike ljubljanske razglednice umetniike in raznovrstne drage razglednice. i. PEVALEK, Ljubljana, Židovska ulica 4. STuTHLY-MASCHKE v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste Bar VELOUR-KLOBUKE najfinejše blago zadnie novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svilene in baršunaste klobuke in Cepiče. Popravila se sprejemajo Iti gpaT" talni klobuki "Sj in vestno isvršulejo. |H vsdno v zalogi. ■ i Vsled prevzerja tovarna sa preda v LJubljani z veliko zalogo blaga m lepimi veHki prostori. Trgovina se nahaja že 20 let na istem prostoru. S&V* I stota m se proda "Val velika hiša. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 6524 j 8 Velika, moderno zldsne vogelna hiša v Ljnbriaal, ki se dobro obrestuje, se ugodno preda. Pismena vprašanja je pod „Vofelaa hiša 6533*« takoj oddati upravništvu „Slov. Naroda". Stare in obrabljene tudi razbite, kupuje po najvišji ceni tvrcSka A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica it. 5. 6194 Sobna, napisna in đrusa S pleskarska dela s (mirovni materijal) prevzema Ivan Parker in dr« LJubljana, Reber Zt. 11. Čevljarski mojster Levsiek Ivan (Fran), ki je kot korporal služi! pri H. G. Kdo pl. Boroević, Wirtschais-gruppe (ofle. čevljarstvo) se prosi, naj javi svoj naslov nadporočniku Jaroslavu Pavliku, Stenovice pri Plznji, Češko mnnBBT: POZOR! Pri ni a papirnato špago in trakove za ćevljo iz papirja, pavole in žime dobavila najceneje razpošiHalafca — 6160 Kfltfcier, Gradec, anrazbaohnasse 58. BANKA D. D. U ZAGREBU NA SUPSKRIPCIJU! 9 Na temelju zaključka I. izvanredne glavne skupščine dioničara Narodne banke d. d. od 21. rujna 1918 prima ovime ravnateljstvo prijave na sup- škripci j u vrhu ovih dionica po K 400.- naslovne vrijednosti t i. za povišenje glavnice od 5 na K 20,000.000.— Rok prijava za subskripciju traje od 5. studena do 28. prosinca 1918« Ravnateljstvo će komade dodijeliti kad stigne zato odobrenje nadležne oblasti i to na slijedeći način: Starim dioničarima pripada pravo opcije od 1 nove dionice na 1 staru uz tečaj od K 425.— po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada. Na sve po starim dioničarima ne preuzete .dionice kao na ostalih 25.000 komada prima se prijava za javnu supskripciju uz tečaj od K 450.—po komadu. Protuvrijednost prijavljenih odnosno upisanih dionica imade se položiti prigodom prijave na supskripciju, te može ravnateljstvo samo iznimnim sluča- ____itx: j___i.^ j_____~ .---~ eno/ 4Lm2_ ~ ^r^^l.- ni;ir«rnA;A a* no - -* -•- 101 Q T T -i..x«:,, a-.. — ~ ~i---1__ j _ 1 a ' — * w- j — — — — —• —j —-----