In memoriam
Karel Notar-Kovač
Ni še dolgo, ko smo v našem glasilu brali razgovor ob šestdesetletnici Karla Notarja — Kovača, o njegovih bogatih izkušnjah borca, revolucionarja ter o zavzetih načrtih družbenopolitičnega delavca naše občine in še zlasti medvoškega-območja. Tedaj nismo slutili, da bomo morali tako kmalu z veliko žalostjo v srcih zapisati te skromne, preskromne besede v zadnje slovo. Če-prav smo vedeli, da ga kruta bolezen sti-ska v objem, smo vendarle upali, da jo bo premagal, tako kot je premagal najhujše težave in stiske.
Karel Notar-Kovačt je bil rojen 25. ja-nuarja 1923 v Mošah pri Smledniku v de-lavski družini. Mladost je preživel pri teti v Vašah in po končani osnovni šoli se je izu-čil mizarske obrti. Po opravljenem pomoč-niškem izpitu pa je delal in stanoval pri mojstru Haf nerju v Vašah, vse do odhoda v partizane.
Leta 1940 se je na zahtevo tete vključil v fantovski odsek v Preski, a le za kratek čas, ker je začel sodelovati z naprednim delavstvom in svobodoljubi. Bil je med pr-vimi medvoškimi mladinci, ki so se že po-leti 1941. vključili v osvobodilno f ronto. Or-ganizatorji OF v Medvodah in okolici Av-gust in Stanko Barle, Franc Kalan ter drugi so mu zaupali pomembne naloge: zbiranje orožja in opreme, širjenje literature in leta-kov po vaseh in zbiranje hrane za prve go-renjske partizane. Ker je v začetku leta 1942 njegovo delovanje odkril Gestapo,se je aretaciji izognil z odhodom v partizane 10. marca 1942. Postal je borec in pomoč-nik mitraljezca v Loški četi Poljanskega ba-taljona, od novembra tega leta pa do ja-nuarja 1943. je bil četni intendant, natopa do maja istega leta kurir med četo in aktivi-sti medvoškega rajona. Ker je borbene in
politične naloge opravljal zavzeto, odgo-vomo in z žiiavo vztrajnostjo ter osebno skromnostjo, so ga 15. marca 1943 spre-jeli v KP, kar je bilo zanj takrat največje priznanje. Maja 1943. ga je vodstvo KP poslalo na politično delo v smledniški rajon. Od novembra 1943 pa do maja 1944 je bil nato okrajni poverjenik VOS in načel-nik obveščevalnega oddelka okrožja Med-vode. Za tem je bil do julija v oficirski šoli v Beli krajini, potem pa vse do osvoboditve namestnik pooblaščenca OZNE za okrož-je Škofja Loka. Jeseni 1944 je bil v spopadu z gestapovci na Smarni gori hudo ranjen. Okrevaljev bolnišnici Franja. Vza-četku leta 1945 je bi! že v partijski šoli na Primorskem.
Januarja leta 1946 je začel opravljati odgovorne naloge in dolžnosti pri obnovi in gradnji naše socialistične skupnosti. Bil je sekretar v več tovamah, direktor tkalnice Vižmarje, opravljal je dolžnosti na glavni direkciji kemične industrije LRS, bil je po-verjenik za delo na OLO Ljubljana — okoli-ca, šef odseka za narodno obrambo ter podpredsednik ObLO Medvode. Po zdru-žitvi občine Medvode z občino Šiška je opravljal naloge vodje matičnega urada in lajnika krajevne skupnosti vse do upokoji-tve. Ob številnih delovnih nalogah je opravljal odgovome dolžnosti v Zvezi ko-munistov in drugih družbenopolitičnih or-ganizacijah.
Več let je bil tudi starešina lovske orga-nizacije, zavzeto pa je delal tudi v organi-zaciji Zveze borcev.kjer je bil predsednik in član občinskega odbora. V borčevski or-ganizaciji je zavzeto reševal socialne in ekonomske probleme borcev, izredno ve-lika pa je bila njegova vloga pri prenašanju in razvijanju revolucionarnih tradicij med mlado generacijo. Z izrednim čutom, pri-srčno in tovariško je razvijal stike s pionirji osnovnih šol in nanje prenašal izkušnje prekaljenega borca.
Ob vsej družbenopolitični dejavnosti je bil vzoren mož in skrben oče treh sinov.
Za bogato revolucionarno delo je Karel Notar-Kovač prejel številna odlikovanja in družbena priznanja: dvakrat red za hra-brost, red dela z rdečo zastavo, red za-slug s srebrnimi žarki, red bratstva in enotnosti, red za vojaške zasluge s sre-brnimi meči in red dela s srebrnim verv cem. Bil je nosilec Partizanske spomenice 1941. Skupščina ZZB NOV Ljubljana-Šiška pa mu je posmrtno podelila prizna-nje svoje organizcije.
Anton Avsec