Štev. 25. Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, torek 1. februar a 1938. Cena Din 1*- Lctc III General Franco je imenoval novo redno vlado za svofo državo nacionalistična Španija si ustvarja nov red Salamanca, 1. febr. o. Hkratu i zakonom o osnovi vlade je general Franco podpisal zakon o notranji ureditvi nacionalistične države. Zakon določa sestavo redne vlade, ki ho odslej urejala vse javno življenje v nacionalistični Španiji. Tak zakon je bil potreben z ozirom na razvoj razmer, katerim razni odbori, ustanovljeni v začetku državljanske vojne, ne morejo več biti kos. Uprava nacionalistične Španije bo odslej organizirana po ministrstvih, ki jih bodo vodili ministri in državni podtajniki. Ministrstva bodo nasledka: za zunanje zadeve, za narodno obrambo, za javno varnost, za notranje zadeve, za pravosodje, za finance, za trgovino in industrijo, poljedelstvo, za ljudsko vzgojo, za javna dela in za strokovne organizacije. V rokah predsednika vlade bodo združene zunajepolitične zadeve, mednarodne pogodbe, urejanje odnošajev s Cerkvijo. Ministrstvo za narodno obrambo bo imelo tri podtaj-ništva: za vojsko, za mornarico in za letalstvo. Vrhovno poveljstvo vseh vojnih sil na kopnem, na morju in v zraku bo imel general Franco. Ustanovili bodo tri vrhovne svete, enega za vojsko, enega za mornarico, enega za letalstvo. Poseben odbor bo vodil vojno industrijo in oboroževanje. Voditelj španske nacionalistične države je po tem zakonu vedno tudi predsednik vlade. Salamanca, 1. februarja, o. General Franco je podpisal ukaz o novi nacionalistični španski vladi, ki je sestavljena takole: Predsednik vlade general Franco, podpredsednik in zunanji minister general Jordana, prosvetni minister Šainz Rodrigrez, gospodarski minister Suansez, minister vojske general Orga, mornariški minister podadmiral Cervera, letalski minister general Cindellan, minister za delo in strokovne organizacije Bueno, notranji minister general Martinez Anzido, minister za časopisje in Sveta stoika proti poroki albanskega kralja Tirana, 1. febr. o. Na izredni seji albanske poslanske zbornice je predsednik včeraj razglasil *Q.roko med kraljem Zogujem in med madžarsko Bronen Geraldino Apponijevo. Seje so se udeležili člani vlade in diplomatski zbor. Pred zbornico #■> na novico čakala ogromna množica ljudstva. Vatikansko mesto, 1. febr. o. V krogih Svete Stolice odločno zanikujejo vest, ki so jo razširili ftekateri evropski listi o tem, da je sv. oče dovolil, lla madžarska grofica Apponijeva, ki je katoličanka sklene z albanskim kraljem zakon po mohamedanskem obredu in da je pritrdil določilu albanske ustave, po katerem morajo biti vsi morebitni Mnovi iz kraljevega zakona vzgojeni v mohamedanski veri. Te vesti so neresnične kakor tudi poročila o tem, da bi bil sv. oče sprejel pred kratkim v avdienci grofico x\pponijevo in njeno teto. Sestanek dr. Stojadinoviča z romunskim zun. ministrom Belgrad. 1. febr. m. Na svojem povratku iz Ženeve se je davi ustavil v Belgradu romunski zunanji minister Istrato Micescu. V Belgradu bo ostal en dan. Danes se bo tam sestal z našim predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem. Poročal mu bo o vsem, kar je bilo na dnevnem redu zadnjega zasedanja Sveta ZN v Ženevi. Na tem zasedanju je romunski minister Micescu zastopal države Male zveze kot letošnji predsednik te Zveze. Zvečer bo Micescu odpotoval v Bukarešto. Malomarnost - vzrok strašne eksplozife v Italiii Rim, 1. febr. o. Uradno poročajo, da so izpod razvalin smodnišnice v Colleferru potegnili dose-daj 18 trupel. Število lažje in težje ranjenih še ni Ugotovljeno. Oblasti so izvedle preiskavo o vzrokih eksplozije. Dognale so, da je eksplozija nastala zaradi malomarnosti nekega mojstra, ki je potegnil namesto za bakreno žico, s katero odpirajo stisnjeni zrak, za železno žico, kar je povzročilo električno iskro ter nato eksplozijo in požar. Tiskovna svoboda ljudskih front Pariz, 1. februarja, o. Danas se v poslanski zbornici začno razgovori o spremembi sedanjega tiskovnega zakona. Predlog za spremembo je na pobudo in prizadevanje voditelja ljudske fronte Bluma in socialističnega bivšega pravosodnega ministra Auriola sestavila prejšnja vlada. Glavno določilo tega predloga o spremembi tiskovnega zakona je v tem, da bi spremenjeni zakon dovoljeval vladi, da po lastni uvidevnosti prepove iz Francije izvažati vse liste, ki po vladnem mišljenja! škodijo ugledu Francije in katerih pisanje bi v tujini utegnilo vzbuditi nasprotje in prezir do Francije. Ta predlog je naperjen predvsem proti opozicionalnemu desničarskemu tisku, ki z neutrudnim prizadevanjem razgalja škandale, v katere so zapleteni vodilni levičarski politiki. Opozicijski tistk bi bil zdaj na milost in nemilost izročen vladi. S tem zakonom je hotela ljudska fronta zadati prvi udarec tiskovni svobodi tam, kjer jo v resnici imajo kljub temu, da se pristaši ljudskih front bore za to svobodo povsod, kjer je ni, kar jasno govori o Iskrenosti levičarskih gesel. Francoski in nemški študentje, ki so že dalj časa v smučarskem taborišču v bavarskih planikah, so poslali Hitlerju in predsedniku francoske ylade Chautempsu brzojavko, v kateri pravijo, da le to skupno bivanje veliko pripomoglo za zbli-mfid IrMgižfeP! [a agjujško ml.avluu> propagando Serano Suner, gradbeni minister Al-fonzo Pena, kmetijski minister Buensa, pravosodni minister de Redezo, minister brez listnice Fer-nandez Cuesta, obramba general Davila. Pred novami prznanii Saint Jean de Luz, 1. febr. AA. Tu so se razširile govorice, da so se zastopniki nadaljnih štirih sil, dveh ameriških in dveh evropskih pričeli z zastopniki generala Franca pogajati za priznanje njegove vlade. Dosedaj je vlada generala’ Franca de jure priznalo 11 držav. Gospodarstvo v nacionalistični Španiji Pariz, 1. febr. AA. »Journal des Finances« je objavil daljšo študijo o gospodarskem in finančnem položaju v Španiji, v kateri naglasa, da be- Velike slavnosti za dr. Hodžo 60 letnica velikega Praga, 1. febr. o. Danes praznuje 60 letnico rojstva predsednik češkoslovaške vlade in eden naj večjih sedanjih češkoslovaških in srednjeevropskih politikov, dr. Milan Hodža. Dr. Ilodža si je pridobil ogromno zaslug za osvobojen j e slovaškega naroda, ki ga je zastopal kot posl a-ne.c,v budimpeštanski zbornici. Med vojno se je pridružil svobodomiselnemu delu čeških voditeljev za ustanovitev samostojne države. V svobodni državi se je izredno uspešno udejstvoval v domači in zunanji politiki. Dr. Hodža je oče načrta za združitev podonavskih držav: ČSR, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Romunije in Bolgarije v eno gospodarsko m politično celoto, ki bi skupno in strnjeno nastopala proti drugim državam. Po vsej Češkoslovaški so bile včeraj v proslavi 60 letnice dr. Milana Hodže velike svečanosti. V njegovem rojstnem kraju na Slovaškem so bile slavnosti posebno svečane. Pri proslavah v Bratislavi in Novih Zamkih je bil navzoč tudi pravosodni minister Derer. V dolnjem Lnbinu, Zilini, Leptovski, Sv. Mikulašu, Spiski, Novem Turovedala vse običajne veselice in slovesnosti, češ da so časi preresni za veseljačenja. Kazni za širjenje razburjajočih vesti bo uvedla francoska vlada, kakor je izjavil predsednik Chautemps. Tri milijarde dolarjev za javna dela je zahteval od predsednika Roosevelta voditelj ameriških strokovnih organizacij John Lewis. S tem denarjem bi zaposlili nad tri milijone brezposelnih. Vse komunistične organizacije so prepovedane v švicarskem zveznem okrožju Lausaneu. Tako je odločilo ljudsko glasovanje z ogromno večino. Kakor kaže, bo komunistična stranka z vsemi svojimi privesla v kratkem prejx>vedana po vsej Švici. Konkordatna določila glede katoliških šol v Nemčiji še veljajo, tako je izjavil na vprašanje berlinskega škofa Preysinga mestni župau dr. Lippe. 16 m visok slavolok so zgradili v Krakovu na čast madžarskemu kraljevemu namestniku Horthyju,, ki bo v kratkem obiskal Poljsko. jastva na jugu in tam začeli z odločnim napadom. Zdi »e, da bodo nacionalisti drugi sunek naredili od obale iz Malage proti Almeriji, drugi del njihove vojske pa bo prodiral iz notranjosti od Granado proti morju. V kraje, ki 60 jih včeraj zavzele nacionalne čete po prodoru rdeče fronte, je prispel ugleden Spanec, ki je med drugim izjavil, da so sovjetsko-spanske oblasti izdale odredbo, naj strogo pazijo na delavce v svinčenih. rudnikih pri Sv. Barbari. Ti kraji so zdaj pod posebnim nadzorstvom. Iz izjave nekega ujetnika aledi, da vojake v rdeči vojski, če niso pogumni, tudi tolčejo. Ujetniku ee jo končno posrečilo pobegniti. Kmečko prebivalstvo je nacionalistično vojsko po predoru rdeče fronto z navdušenjem pozdravilo. K nacionalistom priha-hajajo kmetje iz bližnje in daljne okolice neprestano m izjavljajo, da bi isto storili tudi drugi, če bi mogli. ® * Mačkovi poslanci ne smefo voiiti senator e! i febr. m. Kakor smo poročali, je split- sko okrožno sodišče zavrnilo pritožbo dr. Mačkovih poslancev, ki so jo vložili zaradi tega, ker niso bili vpisani v volivni imenik. Mačkovi poslanci so se proti tej razsodbi pritožili na apelacijsko sodišče, ki pa je zdaj razsodilo, da imajo volivno pravico vsi oni poslanci, ki v skuščini še niso dalf verificirati svojih mandatov in niso položili predpisane prisege. Tovarno za peklenske stroje imajo kitajske nasilniške organizacije v Šanghaju, ki so se že začele boriti z vso silo proti Japoncem in japonskim ustanovam na Kitajskem. Obrambni kmetijski svet za Nemčijo je imenoval gospodarski diktator gen. Goring. Obramni svet bo tesno sodeloval s trgovinskimi zbornicami. S Turčijo se morajo združiti vse tiste pokrajine, ki so po krivici pripadle Franciji. Tako pišejo turški listi z ozirom na razprave o tern kako bo Zveza narodov uredila pokrajino Alek-sandretto. Angleške letalske tovarne obiskuje francosko vojaško odposlanstvo, ki je že nekaj dni v AnelifjL Nemški vojni minister maršal Blomberg I« prišel v tlalijo in bo nekaj časa prebil na Ca-pri ju. Švica bo sklenila nove trgovske sporazume a Turčijo, Jugoslavijo in Romunijo. Obmejni promet z nemotornimi vozili je prepovedan na velikem delu poljsko-nemške meje zaradi živinskih bolezni, ki razsajajo v nemških vzhodnih pokrajinah. Holandija Je pričakala 51 strelov Amsterdam, 1. februarja. Včeraj ob 13.50 so na holandskem dvoru izdali tole uradno poročilo: >Nj. kr. JVis. princesa Julijana je rodila ob 9.47 zdravo žensko dete. Zdravstveno stanje matere in otroka je docela zadovoljivo. Po poročilu z dvora tehta pravkar rojena princesa 3 kilograme 15 dekagramov. Otrok ima modre oči in svetle laske. V krstno knjigo bodo otroka vpisali jutri, krstili ga pa bodo čez pet tednov na ime Ima. Po poročilu iz kraljevega dvorca je zdravstveno stanje prestolonaslednice Julijane in novorojene princese prav dobro. Po rojstvu princese so objavili ukaz o oprostitvi vseh disciplinskih kazni v vojski in mornarici. Rojstvo princese je oznanilo topništvo s 51 strelom. V Amsterdamu in po vsej Holandiji je zavladalo nepopisno veselje. Vest o rojstvu princese je bila s posebnim Siemensovim aparatom sporočena vsem redakcijam listov, radijskim postajam, garnizijam in drž. upravnim uradom. Čim so se oglasili topovi, so se jim že odzvali zvonovi po vseh cerkvah in sirene z ladij po vseh holandskih lukah. Vse hiše so bile na mah okrašene z zastavami. Letaia so se pojavila po vsej deželi in sipala po mestih in vaseh letake, ki so oznanjali radostno vest. Glasniki v zgodovinskih nošah so se postavljali na vogale ulic in razglašali rojstvo princese. Novorojena princesa se po kraljevski naredbi imenuje princesa Oranie Nasavska in Lille Bie-sterfeldska ter bo po svoji materi prva prestolo-naslednica. Ta njen ustavnopravni položaj bi se spremenil le v primeru, da bi prestolonaslednica Julijana rodila sina, ker imajo otroci moškega spola prvenstveno nasledstveno pravico. Obnovitev rednega poslovanja pri naših hranilnicah In poso ilnicah Naše zadruge so dobile denar! Velika zmaga nacionalistične vo.ske na Španskem Predor rdeče fronte na jugu Katoliška mladinska gibanfa na zapadu Predavan e dr, V. Fajdige v beti dvorani Unrona V predmestju Bruxellesa je pred vojno mlad kaplan, delavski sin prisegel ob očetovi smrti postelji,^ da se hoče popolnoma žrtvovati, če treba dati tudi življenje, da reši delavski stan. Bil je to duhovnik Cardijn (Cordajn). L. 1919. je zbral krožek mladih delavcev in delavk, katerim je razložil tragični položaj mladega delavstva, ki mu grozi duševni in nravni propad. L. 1924. je bila ustanovljena belgijska JOC, dve leti nato pa že francoska na podoben način. Gibanje je verovalo v neverjetne zmožnosti, ki se nahajajo v delavstvu za njegovo lastno vstajenje. Iz ubogega vajenca je JOC naredila navdušenega borca, ki je prepričan, da se bo njegova okolica spremenila, če je on sam odločen, spremeniti jo za vsako ceno. JOC je v svojem bistvu osvojevalno gibanje, ki sprejme za člana tudi delavca, ki ne živi po veri, pa se skuša približati idealu gibanja. Moč tega gibanja je v bogastvu in poletu programa, ki odgovarja vsem potrebam delavske mladine in v popolni stanovski prilagoditvi metod vzgoje in dela. JOC hoče mladim delavcem vzgojiti zavest dolžnosti proti samemu sebi, proti tovarišu in proti družbi, braniti hoče njegove pravice. Ljubljana, 1. febr. V beli dvorani Uniona je snoči pod okriljem kat. akad. društev Danica, Zarja, Savica predaval dr. Vilko Fajdiga o sodobnih katoliških mladinskih gibanjih na zapadu. Predavatelj je v kratkem poročilu orisal smernice mladinskih gibanj in pri tem poudaril, da zavzema med temi najodličnejše mesto katoliško mladinsko gibanje, ki si je postavilo za cilj preobrazbo človeške družbe in preosnovo človeškega življenja po načelih Kristusovih, med katerimi je najvišje: ljubezen do bližnjega. Predavatelj je izvajal: Odkar je divjala preko Evrope vihra svetovne morije, se je kot odgovor za razočaranje nad miselnostjo starih pojavilo ta-kozvano mladinsko gibanje, ki je v raznih deželah zavzelo razne oblike; zanimivo je, da niit beseda niti gibanje še do danes ni izginilo, kar je pač dokaz, da je še nešteto vprašanj, s katerih rešitvijo mladina ni zadovoljna, bodisi da se jih starejši sploh niso lotili ali pa le preveč boječe in nezadostno. Vsem gibanjem mladine, pa naj bodo te ali one smeri, je skupna volja za prelom s preteklostjo, oziroma skupna volja za ustvaritev nove, boljše družbe, volja do reforme človeka. Vsa gibanja te vrste so bila vedno označena po znakih mladosti same: polna so navdušenja, skrajnosti, intuicije, iskrenosti, neke mistike ter brezobzirnosti do napak. Katoliško m ad nsko gbatre Tudi v katolicizmu so se večkrat po vojni pojavili gibanja mladih v raznih oblikah. Vedno so mu bila v veliko korist, (ver so jih katoličani razumeli in njihove prekipevajoče sile znali dobrohotno ujeti v zdrave meje cerkvenega nauka. Tudi danes je jasno, da sme in mora katolicizem zidati predvsem na mladino in od nje pričakovati rešitve zamotanega položaja v sedanjem razkrist-janjenem svetu. Svetal vzgled mladinskega gibanja nam kažejo predvsem zapadne evropske države, Francija, Belgija in Holandija. >0d križarskih dob pa do danes ni bilo med kristjani gibanja, ki bi dvignilo toliko src in vzbudilo toliko navdušenja«, je izjavil kardinal Verdier o najvažnejšem mladinskem gibanju zapada, o žosizmu. Kaj je iosizem Žosizem, to je gibanje Kristusove mladine, ki teži za rešitvijo sveta po Kristusu. >Iz nekaterih pionirjev prve dobe, pravi Pij XI., je nastala impozantna legija, ki vpričo brezbožnega komunizma in poganskega nacionalizma prisega, da bo povsod izžarevala ideal krščanske ljubezni in pravice.« To gibanje je zavzelo že velik obseg: na kongresu žosizma v Bruslju 1. 1935. je bilo 100.000 žo-šistov, ob 10-letnici francoskega žosizma je bilo na kongresu v Parizu zbranih 80.000 žosistov. Lepo je razvito to gibanje v Belgiji in Holandiji. Žosisti imajo svoja glasila, ki gredo v stotisoče. Osnovno načelo: ljubiti sovražnike! Žosisti, kakor predstavljajo v teoriji novo gibanje, pa so tudi v resnici novi ljudje, neustrašeni, globoko verni in čisto nadnaravni. Njihova organizacija zahteva od članov mnog truda in požrtvovalnosti. Najbolj pa preseneča njihova neizmerna ljubezen. Njihovo načelo ni, najprej deliti in izključevati, temveč najprej ljubiti do popolne žrtve samega sebe. Na nekem komunističnem zborovanju v Trocaderu 1. 1929, ko so jih komunisti zelo napadali, vstane eden izmed žosistov in zakliče komunistom: »Pa četudi nam delate še take težave, prisiliti nas le ne morete, da vas ne bi ljubili!« Duh ljubezni, ki nikogar ne izključuje, ampak vse išče in vsem postaja vse, da vse pridobi za Kristusa, to je bistveni znak žosizma. Na teh osnovah so zrasle podobne organizacije po Belgiji in Holandiji in povsod dosegle velike uspehe. Ne samo delavstvo, ampak vsi stanovi nai postanejo po teh načelih prenovljeni v duhu Kristusovega nauka. Sam sv. oče Pij XI. pravi o njih in njihovem delu v nagovoru nanje: »Jutri se bo torej delavski svet zopet vrgel v naročje Kristusa Boga zaradi vas in vašega lepega življenja.« Predavanje je bilo deležno toplega odobravanja. Po predavanju se je razvil pogovor, v katerem so govorniki poudarjali potrebo žosizma tudi pri nas. Prof. dr. Gosar je poudaril, da bi v vsem našem delu morala biti osnovna načela: ljubezen, požrtvovalnost in pripravljenost za izboljšanje nravnega in gmotnega življenja našega delavstva in družbe. Predavanju sta med drugimi prisostvovala I prof. dr. Fabjan in prof. dr. Viktor Korošec. Film najodličnejših pevskih in glasbenih kvalitet! MARTA E G G E R T H in 3 A N KIEPURA ČHR B0HEEV10U Predstave danes ob lfl.. 19.15 in 21 15 uri, jutri (na pra?nik) 21.15 Oš INO UNION Tei. ->2-21 zaradi dolžine filma ob 14.45, 17, 19 in uri v prekrasnem, romantičnem, pa tudi izredno zabavnem filmu po motivih nesmrtne Puccinijeve opere Bohemt Sodelujejo še' Paul Kemp, Theo Lingen Rich. Romanowsky Fritz Imhof. Oskai Sima in Lizzi Holzschiih Dftvnr! ,u,rl tna *warn,lt>0)110,30 dop- “tfiUl ■ matineja: (Osamljeno srce) fvinlia Ava Maviia Matinejske cene: Din 2 5 ■ IBISflla HWt! nanja Din 4-50 in Din fi.50 Tudi pri nas se je treba zavzeti za pogozdovanje Celje, 31. jan V smislu odredbe ministrstva za gozdove in rudnike ter odloka banske uprave dravske banovine, se je danes vršil v posvetovalnici mestnega poglavarstva v Celju ustanovni občni zbor za konstituiranje okrajnega odbora za propagando gozdarstva v Celju. Tega važnega sestanka se je udeležil okrajni načelnik gosp. dr. Ivan Zobec, njegovemu povabilu pa so se odzvali tudi skoro vsi predstavniki v Celju delujočih društev in oblasti. Iz izčrpnega po rotila okraj, gozdarskega referenta g. inž. Rihtarja posnemamo, da je tudi v Sloveniji akcija za pogozdovanje, umno gospodarstvo v obstoječih gozdovih in pravi.na nega mladih nasadov neobhodno potrebna, ker kaže statistika, da tudi naši kraji niso dovolj pogozdeni, da bi lahko brez sikrbi les sekali in izvažali. Leta najboljše konjunkture za lesno trgovino so pri nas pustila žalostne sledi, ker se sečnja ni vršila pravilno, kakor bi bilo treba. V Sloveniji pride na ha 139 m3 lesa, a moralo bi ga biti najmanj 189 m3, iz česar sledi, da je lesa že sedaj tudi pri nas premalo, še bolj žalostna je slika ix> drugih, zlasti po južnih krajih naše države. Zato je sistematično delo za pogozdovanje nnjno in neobhodno potrebno in bo Slovenija to propagandno delovanje^ izvedla preko osrednjega odbora pri banovinski upravi, okrajnih odborov v.mestih okrajnih načelstev ter občinskih pododborov pri vsaki občini. Pri delil bodo pomagala vsa društva s svojim članstvom, Občni zbor gasilske čete v Ločah pri Konj cah V nedeljo, dne 30. januarja, popoldne je bil v Ločah letni občni zbor tamošnje prostovoljne gasilske čete, ki so mu prisostvovali zastopniki celjske gasilske župe in zastopniki vojaške oblasti. Iz poročil posameznih odbornikov sc vidi, da je četa v preteklem letu uspešno gasila pri štirih požarih. Četa razpolaga z motorno brizgalno, 1 ročno brizgalno, 1 vozom za moštvo in t vozom za cevi ter raznim drugim za gašenje potrebnim orodjem Blagajna čete izkazuje 5.942.75 din dohodkov in 5.839.25 din izdatkov. 7.a motorno brizgalno je četa dolžna še 4.000 din, ker jo odbor posojilnice v Ločah sklenil od tega dolga četi odpisati 1.000 din, kar je bilo s hvaležnostjo sprejeto na znanje. Za svečano proslavo 35 letnico obstoja gasilske čete je bil določen 12. ali 19. junij tega leta. Občni zbor je zaključila slovesnost odlikovanja vseh zaslužnih dolgoletnih članov za svoje 30-, 20- in 10 letno vestno službovanje. Odlikovanja je z lepim nagovorom odlikovancem izročil tajnik celjske gasilske župc g. Brvar. Slovesnost je zaključil kapitan g. Toš, ki je odlikovancem v lepem nagovoru prisrčno čestitali, a ostale mlajše člane pozval, da vestno sledijo vzornemu delu s.vojih tovarišev. šole z otroki, pridružila se pa bo tudi vojaška uprava, ki bo prirejala za vojake propagandna predavanja in imela tudi praktična pogozdovanja, tako da bo vsak vojak, ko bo zapustil vojašnico, zmožen nadaljevati to delo v svojem kraju. V celjski okrajni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednik inž. Rihtar, prvi podpredsednik Rihteršič Alojz (mestni gozdar v pokoju), drugi podpredsednik kot zastopnik poveljstva mesta v Celju kapitan Franjo Toš, tretji podpredsednik Pestevšek (prosvetni referent pri okrajnem načelstvu v Celju), za tajnika Cimerman (ekonom mestnega načelstva v Celju), za člana odbora Zdolšek Bogomir in Pavlin. Dve mesti sta rezervirani za zastopnika SPD in stega skavtov v Celju. Odbor bo že v mesecu februarju in marcu pričel s propagando in predavanji ter takoj na pomlad oristonil k praktičnemu delu na terenu. V Lipovcu ni dobre pitne vode Ajdovec, 31. jan. Tudi pri nas je velika potreba po dobri pitni vodi Skoro vsako leto je suša in primanjkuje vsemu prebivalstvu vode, zlasti pa vasem Malemu, Srednjemu in Velikemu Lipovcu, že lansko leto smo napravili prošnjo na Higienski zavod, da nam napravi velik vodni zbiralnik pri studencu, ki izvira kakih 50 m od banovinske ceste med vasema Mali in Srednji Lipovec. Poleti, v veliki suši studenec usahne in kmetje morajo po več ur daleč voziti vodo iz oddaljene Krke. Posledica temu, da ni dobre pitne vode, je tudi, da se vsako leto na jesen pojavijo razne kužne bolezni kot je griža, ki je v zadnjih treh letih pobrala mnogo mladih življenje. Zato bi bilo po-tebno, da nam oblast priskoči na pomoč in nam zgradi vodni zbiralnik, za katerega smo že lansko leto zaprosili. Kaj pa, če v veliki suši pride požar?! Vsa vas Srednji, oziroma Mali Lipovec bi bila ogrožena. Otrok zlil nase lonec vrele vode Sv. Ana v Slov. goricah, t. februarja. Pri Sv. Ani v Slov. goricah je posetnica Terezija Muršič iz nepazljivosti pustila zibelko z 15 mesečnim sinčkom tik ob Štedilniku, na katerem jo stal velik lonec vrele vode. Ko je bil otrok sam, se je povzpel na štedilnik in potegnil k sebi lonec z vrelo vodo, ki si jo je polil po telesu. Pri tem se je strašno opekel po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Ali ste že poravnali naročnino ? Celjske novice »Miklova Zala« na celjskem odru. Jugoslovanska strokovna zveza v Celju bo uprizorila v nedeljo 6. febr. ob 4 popoldne v mestnem gledališču narodno igro v 8 slikah »Miklova Zala«, ki jo je spisal Jakob Spicer po dr. Sketovi povesti. Za predstavo je že sedaj veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice čimprej. Dobite jih v Slomškovi tiskovni zadrugi! Uradni dan Zbornice za T0I v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 8. febr. od 8-—12. ure dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev ža mesto Celje, Razlagova ul. 8. Tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke. Rdeči_ križ v Celju priredi tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke. Prijave se sprejemajo še do 10. febr. dnevno na mestnem fizikatu ali v Zdravstvenem domu. Predavanja bodo dvakrat tedensko, praktične vaje pa v bolnišnici. Priglasite se čimprej! Nesreča mladega smučarja. V Mozirju je pri smučanju padel 9 letni posestniški sin Marolt Ivan tako nesrečno ,da si je zlomil levo nogo nad kolenom. Obračun z nožem. V nedeljo ob 6 . zvečer je napadel brezposelni delavec Franc S. iz Spodnje Hudinje 45-letnega posestnika Žagarja Avgusta v gostilni na Krakovi cesti in mu zadal z nožem težko rano na licu. Napadalec se je maščeval nad Žagarjem, ker mu je ta pred nekaj meseci odpovedal stanovanje. Žagar se zdravi v celjski bolnišnici. Živinski se em na Rakeku Včeraj je bil na Rakeku velik živinski sejem, na katerega so pripeljali mnogo živine tudi iz precej oddaljenih krajev. Tudi kupcev je bilo več, kakor pa po navadi. Posebno smo opazili, da se za naso živino zanima vedno več tudi inozemskih kupcev, posebno pa še italijanskih. Jutrova sol Ljubljana, 1 .februarja. Severni sij še ni pozabljen in marsikatera tvrdka ga prav pridno izkorišča za svojo reklamo. »Jutrov « kroni st je vedel v soboto poročati o raznih govoricah, ki so napovedovale konec sveta. Njegova duhovitost je res nad vse dalekosežna, kadar se more norčevati iz slovenskega ljudstva. Ze najde kakega nadebudnega prijatelja z dežele, ki ve povedati, kako pobožno je slovensko ljudstvo, ki ne more tako nenavadnih nebesnih stvari, kot je bil tisti, zanj tako razumljivi severni sij, razlagati drugače, kakor s tem, da so bliža konec sveta. Ta cvetka, utrgana iz »Jutrove« dežele neskončne domišljavosti in zadrege, pa je pokazala kaj klavern cvet. Vsak jutrovček bi lahko videl, da so njegovi očetje zajemali z veliko žlico božjo modrost, ko so takoj uganili, da ne gre za navaden požar, ampak za požar nekje na nebu, seveda pa so bili tam tudi toliko brihtni, da so takoj uganili, da ljubljanski gasilci nimajo tolikšnih lestev, da bi šli tako visoko gasit, in se jih že zato ni splačalo klicati na pomoč. Najbrže pa sploh ne gre za nikak severni sij in za konec sveta, ampak za nekoliko nenavadno svetlobo v glavi Jutrovega kronista. To »Jutrovo« »Nenavadno sijanje« bo lahko še nadalje mirno sijalo, ne da bi šel kdo klicat gasilce, ali da bi kdo mislil, da prihaja od njega konec sveta. Filmi »Zadnja ladja sužnjev« (Kino Sloga). Pravega, resničnega zgodovinskega ozadja ima film toliko, kolikor se navezuje na določen zgodovinski datum, namreč na prepoved trgovanja sužnjev od strani Amerike in Velike Britanije v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Mnogo prizorov v filmu vzbuja grozo in gnus nad strahotami, ki so jih morali doživeti in preživeti tisoči nedolžnih zamorcev na poti iz Afrike v ameriške nezdrave rudnike. Mno-ženstvene slike so prepričljivo izdelane, režijsko kot fotografsko, in stopajo vselej v ospredje dogajanja. Zgodba o uporu mornarjev proti kapitanu dobiva svoj smisel največ v igri mladega igralca, ki je pokazal zares odlično igro. Poleg njega velja omeniti tudi Wallacea Beeryja ter Warnerja Bax-terja. Film je prav za prav nekaj idile, nekaj zgodovinske slike, največ pa streljanja, ki ga je več, kakor v vsakem drugem kriminalnem filmu. Kljub temu pa utegne film ponazorili čas in razmere, iz katerih je dejanje zajeto. Iz LegMe Koroških borcev Preteklo nedeljo je polagala letni obračun krajevna organizacija Legije koroških borcev na Jesenicah, katerega se je poleg številnega članstva udeležila tudi štiričlanska delegacija glavnega odbora. Po poročilih upravnega odbora je podal nekaj smernic za bodoče delo podpredsednik Legije tovariš Sefman, nakar je delegat Ciril Zupan poročal o poteku seje Zveze legionarjev za osvoboditev severnih krajev, ki je bilo dne 16. ja* nuarja v Belgradu. Vsa poročila so bila od navzočih tovarišev živahno sprejeta ter je bil za novo poslovno dobo izvoljen skoro celoten stari odbor, ki nam daje upanje, da se bo delo v korist organizacije in njenega članstva še podvojilo. Glavni odbor sporoča članstvu krajevne organizacije v Gornjem gradu, da se vrši njen redni občni zbor dne 6. februarja ob 14. uri v Radmerju (gostilna Majcenovič). Občni zbor krajevne organizacije v Slovenj, gradcu bo 13. II. t. 1. in sicer ob 11. uri v prostorih Narodnega doma. Krajevna organizacija v Celju pa ima svoj občni zbor v prostorih Narodnega doma ob 9. uri dopoldne tudi na isti dan. Vabimo vse tovariše člane, da se zanesljivo udeleže teh zborov ter pripeljejo s seboj tudi ne tovariše, ki niso še včlanjeni v Legiji, a je nujno potrebno v njihovo korist, da čujejo poročila društvenih uprav, kakor tudi glavnega odbora, ki bo na teh zborih po svojih delegatih poročal o dosedanjem delu za dosego pravic severnim borcem. ” KINO SLOGA 5?.% — t« »Ladja sužnjev te veliko filmsko delo, v Katerem je podana krvava lesenda o zadniem trgovcu k črnimi sužnji Ki nam v pretresljivih scenah predstavlja najnesramnejSi način zaslužka — V giav. vlogah Warner Baiter. Wallace Beery, Eliza Allan Rezervirajte vstopnice! Film v nemškem Jeziku. Predstave danes ob 16., 19.16 in 21-15 url, jutri na praznik ob 10 30, L6 , 17., 19. m 21. uri. Ljubljana, 1. febr. Finančni minister je z brzojavno odredbo štev. 6339/111. z dne 31. jan. 1938 podaljšal rok za vlaganje davčnih napovedi o pri-dobnini do vključno 15. februarja. Nova palača Bal'e in kavarniška koncesija Ljubljana, 51. jan. Iz časopisne polemike, v kateri je neki popoldanski dnevnik zavzel v pogledu izdaje kavarniške koncesije tvrdki Bafa precej čudno stališče, namesto da bi se zavzel za naše domače gostilniške podjetnike, je čisto jasno, da se za kavarniško koncesijo v tej novi palača ne poteguje toliko tvrdka Bafa kolikor njen poslovodja, oziroma arhitekt, ki je načrte izdelal. Slednji je namreč na Mestnem načelstvu zatrjeval, da je kavarna le njegova zamisel, ki jo je naredil brez vednosii tvrdke in da tvrdka vztraja tudi na tem, da se lahko kavarni namenjene prostore lahko porabi tudi drugače, ter je pripravljena tozadevne načrte izpreineniti, če bi koncesija ne bila dovoljena. Ker ,je iz vse akcije razvidno, kar nam je bilo potrjeno tudi na avtentičnem mestu, da se za kavarno iz čisto zasebnih nagibov potegujejo samo nekateri posamezniki. Zve,za združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino v imenu svojega članstva obsoja akcijo, ki se je razvila potom spretne reklame in nekaterih tujemu kapitalu udinjenih gospodov proti interesom do- mačih gostinskih podjetnikov v času, ko ravno nasproti bodoče palače te velike tvrdke gradi slovenski hotelir veličastno palačo z najmodernejšo kavarno in Grill-Roomom S tako akcijo ubijamo podjetnost domačinov, ki bi jih že vnaprej uničili, če bi dovolili, da nasproti njim gradi tujec konkurenčno podjetje, še prav posebno zaradi tega, ker je v najožjem središču Ljubljane danes ze sedem kavarn prav tako najrao-derneje urejenih. Veletvrdki Bata, ki služi potom svojih podružnic v Sloveniji ogromne zneske, nikakor ni kot ^ protiusliiga za zidanje novega poslopja v Ljubljani potrebna kavarniška koncesija, saj se tistemu ljudstvu, ki ji donaša lepe dohodke, lahko odolži na drugačen, nikomur škodljiv način. Ali ni zadosti, če se tvrdka Bafa peča že z izdelavo in prodajo čevljev, nogavic, gumijastih izdelkov, igrač, piedikuro in drugim, kar odjeda kruli našim malim ljudem? Vsi ti posli bi ji bili lahko čisto tuji, že sanm s proizvodnjo čevl jev, pa bi lahko zaslužila več, kakor ji je potrebno za amortizacijo pri nas investiranega kapitala i'1 še bogat dobiček povrhu. Tekmovanje v skokih v Ga-Pa Zaradi skrajno slabega vremena, ki je vladalo v soboto popoldne, je bilo vodstvo tekme prisiljeno preložiti tekmovanje v skokih za kombinacijo na nedeljo dopoldne. Toda tudi v nedeljo skakalcem vreme ni bilo naklonjeno, snežilo je v debelih kosmih in onemo^čen je bil regularni potek tekmovanja. Za kombinacijo ®o skakali nar mali skakalnici, ki leži tik ob veliki olimpijski. Nemci so skakalnico kljub raznim težkočam in oviram uredili tako, da je bila v brezhibnem stanju. V kombinacijskih skokih je nastopilo 30 tekmovalcev, ki ®o vsak absolvirali po dva skoka. Kot velik favorit je tudi startal naš znanec Poljak Marusarz, ki še vedno drži rekord na mali skakalnici z 61 m in ki je tudi s precejšnjim naskokom pred drugimi zmagal. Nemci so postavili na start veliko število dobrih skakalcev, ki pa v teku na 18 km niso veliko pokazali in s tem niso prišli za kombinacijo resno v poštev. Norvežan Laggen, ki se je v skokih plasiral na 3, mesto, in bil tudi pri teku na 18 km prvi od kombinacistov, si je zagotovil prvo mesto v norveški kombinaciji. Norvežani so sploh v tej disciplini skoraj nepremagljivi in že skozi dolga leta hodijo od zmage do zmage. Rezultati komb. skokov: 1. Marusarz, Poljska, 53 m, 51 m, 215.7; 2. Mur-gaus, Nemec, 52, 58, 213.0; 3. Heggen, Norvežan, 49, 51, 207 točk; 4. Kikuti, Japonska, 50, 52, 207.4; 5, Huhmberger, Nemec, 48, 52, 200.9 točke. Rezultati norv. kombinacije so sledeči; 1. Heggen, Norvežan, 447.4 točke; 2. Murgaus, Nemec, 414.6; 3. Burk, Nemec, 408.9; 4. Marusarz, Poljak, 404.4; 5. Hieble, Nemec, 402.5 točke. Po kombinacijskih skokih so se funkcionarji in večina tekmovalcev podali k veliki skakalnici, kajti ob 11 je bilo napovedano tekmovanje v solo skokih. Snežni metež je posta! vedno hujši in je sproti zapadlo toliko snega, da so morali vso skakalnico vsake pol ure preteptati. Sodniški zbor se je odločil, da se skače trikrat in da se prvi skok šteje kot poizkusni ter se zato ne ocenjuje. Mi smo tu zopet nastopili z dvema skakalcema, namreč z Novšakom in s Šramelom. Čeprav sta bila skakalca že od ponedeljka tu v Garmischu, nista absolvirala vež kot vsak po en skok na veliki skakalnici, in to zopet zaradi obupnega vremena, ki je vladalo vse dni skozi in tako skakalnica razen enega popoldneva ni bila odprta za trening. To je velik handicap za oba naša zastopnika, k temu pa 6e je pridružil še snežni metež. Šramel je imel štev. 6, Novšak štev. 56. Šramel je startal že kot četrti in lepo pristal na 53 m. Zadonela je jugoslovanska himna, ki so jo vsi tisoči poslušali z iztegnjeno roko. Nastopilo je osem držav in osem različnih himen je bilo igranih pri prvem skoku zastopnika vsake države. Novšak je odrinil na 58 m, pri od-gonu je že prišel z mesta malo postrani in skoka ni vzdržal; k sreči je bil to šele poskusni skok. Najlepše in najdaljše skoke so tu imeli zopet Marusarz s 74 m, Nemca Marz in Eisgniber z 72 m, Japonec Iguro s 66 m itd. Ker je močno snežilo in ker je skakalcem med skokom jemalo vid, je bilo mnogo padcev in nekaj med njimi zelo nevarnih. Po aosolviranem poizkusnem 6koku bi 6e morali pričeti skoki v konkurenci. Snežni vihar pa je bil tako močan, da so sodniki odločili nekaj časa odmora, kajti skakanje pri takem vremenu bi bilo tildi zelo neoarno. Kljub polurnemu čakanju metež ni popuščal, skakalci sami so tudi protestirali, češ, da v takem vremenu ne gredo čez skakalnico. Delegati posameznih držav in sodniki so potem sklenili, da se skoki nadaljujejo na mali skakalnici, ki leži tik ob veliki, da se s tem preprečijo morebitne nesreče. Ščiti, očala in razne kape, vse ni nič pomagalo, veter je bičal sneg v obraz in oči; tekmovalci so šli na pol meže preko skakalnice. Naša dva skakalca sta kljub slabemu vremenu in kljub pomanjkanju treninga zelo lepo 6ka* kala, in kar je važno, oba sta vse skoke stala. Šramel je imel nekaj daljše skoke od Novšaka, slednji je pa prvega nadkriljeval po stilu. Novšak se je plasiral na 26. meato, Šramel pa na 27. mesto. Rezultati: 1. Marusarz Stanislav, Poljska, 46, 55, 222.2; 2. Bader, Nemčija, 44, 51, 21t,7; 3. Marr, Nemčija, 45, 53, 210.7: 4. Sollid, Norveška, 46, 52, 210.7; 5. Eisgruber, Nemčija, 42, 56, 210.1; 6. Haseberger, Nemčija, 40, 52, 208,1; 7. Iguro, Japonska, 42, 50, 207.4; 26. Novšak, Jugoslavija, 35, 41, 173.9; 27. Šramel, Jugoslavija, 41, 41, 173.5 tu in tam Tudi zagrebško okrožno sodišče je včeraj odklonilo zahtevo mačkovskih poslancev, da se vpišejo v volivni seznam za volitve senatorjev. Vlogo na sodišče so podpisali dr. Maček in še 27 poslancev. Okrožno sodišče je vlogo zavrnilo iz razloga, ker niso bile spisu priložene legitimacije odnosno potrdila Narodne skupščine, kakor to predpisuje § 12 zakona o volitvah senatorjev. V vsebinski del pritožbe se sodišče ni spuščalo, ker jo je zavrnilo že zaradi formalnih pogrešk. Pravnega leka proti tej odločbi sodišča rii. Dr. Mačka sta včeraj obiskala Miša Trifunovič m Laziča Markovič. Oba prvaka skupine Ace Stanojeviča sta se pripeljala v družbi Miloša Bobiča, Ante Radojeviča in dr. Kopša iz Ljubljane, kjer so imeli sestanek z bivšim dravobanskim banom dr. Pucom in bivšim voditeljem socialnih demokratov dr. Korunom, ki sta se priključila Stanojevičevi skupini potem, ko je moral dr. Puc z banskega stoka, s katerega je bil pri petomajskih volitvah mačkovske kandidate preganjal hudo brezobzirno. Novo palačo banske uprave bodo najbrže zgra- Ključavnica brez ključev Praktičen izum domačega mojstra Kamnik, 29. januarja. Kolikokrat se človek po nepotrebnem jezi, ko pozabi ali pa izgubi ključ od hišnih vrat, omare ali predala, saj v praksi ni nobenih vrat, ki bi jih mogli zakleniti ali odpreti brez ključa. Taka vrata pa tudi niso nikoli varna pred tatovi, saj se da skoraj vsako ključavnico odpreti s ponarejenim ključem in z vetrihom. Marsikdo si je zato že želel, da bi imel ključavnico brez ključa in da bi jo znal _ samo on odpreti. Tudi mnogi izumitelji so že po- ! izkušali, kako bi izumili tako ključavnico. Nekaterim se je poiskus posrečil v večji ali manjši — meri in danes imamo že par primerov takih ključavnic, posebno za tresore, ki pa so navadno drage in komplicirane, tako da za splošno uporabo ne morejo priti v poštev. Pred nedavnim so pisali časopisi, da je dunajski mehanik Johann Schneider izumil ključavnico brez ključa, ki je enostavna in poceni, toda njena uporaba je vezana na sodelovanje električnega to- dili v Zagrebu. V starem poslopju je nastala stiska H ka. Pa tudi Slovenci se lahko pohvalimo s takim — — ... . ...— -j—i- izumom, ki ima poleg vseh navedenih še to pred- nost, da bi prav lahko prodrl v splošno prakso. Državni mojster v kamniški smodnišnici g. Ivan in pomanjkanje prostorov, kar zahteva ali adapta cijo starega poslopja ali pa zgraditev novega. Za popravilo starega poslopja bi porabili tri milijone dinarjev, za zgraditev novega pa je potrebnih petnajst. Skoro gotovo je, da se bodo odločili za novo poslopje, ker tudi Zagrebčani niso nič kaj navdušeni za popravilo stare palače. Princ iz Nepala je včeraj v družbi svoje žene obiskal Zagreb. Mož je silno bogat, zato vozi s seboj številno spremstvo, med njimi tudi kuharja, ki jnu kuha indijska jedila. Princ je v Zagrebu obiskal okolico in nekaj muzejev, zvečer pa je šel v opero. Kakor.pišejo zagrebški listi, mu Zagreb silno ugaja. Princ gre iz Zagreba v Belgrad za dva dni, od tam pa v Atene za mesec dni. 11,480.000 oseb se v naši državi bavi s poljedelstvom. To bi bilo 82% vsega našega prebivah *tva. Vse, za obdelovanje primerne zemlje je v nasi državi 41,439.180 juter. Novega predsednika posmrtninskega društva sv. Antona v Sarajevu so v nedeljo vendarle izvo-lili. V društvu sta sg pred dobrimi šestimi meseci Pojavili dve struji, ki sta se med seboj precej žolčno napadali. Bilo je več občnih zborov, pa nobeden ni mogel biti v redu zaključen. Tako se je moralo zgoditi, da je posegla vmes oblast in imenovala komisarja. Boj v društvu je večkrat zašel na politično polje. Sarajevski mačkovci so hoteli dobiti upravo izključno v svoje roke, kar jim pa druga skupina ni hotela dovoliti. Ko je nastopil komisar, je prišlo na dan, da je med dolžniki društva tudi znani mačkovski voditelj dr. Jure Šutej, ki si je izposodil denar za prehrano preganjanih in zaprtih hrvaških voditeljev v času najhujše diktature. Sedaj je bil za predsednika končno izvoljen sarajevski župnik Mate Bekavac, dočim je čisto mačkovska lista propadla. Krvna osveta se med južnimi prebivalci naše države kar ne da izkoreniti. Posebno vztrajno se drže zakona krvne osvete Arnavti iz Kosovega polja in iz Metohijske doline. Pleme, katerega član je zagrešil kako krivico nad članom drugega plemena, pade pod krvno osveto in nihče ga "pomore obvarovati pred maščevanjem. Dolžnost “lasčevati prelito kri preide od starejšega moškega na mlajšega, prav tako pa lahko pade kot žrtev osvete spet moški iz nasprotnega plemena,'čeprav zločina sam ni izvršil. Razlogi za osveto so navadno silno malenkostni: zaradi koščka zemlje ali pa kaka žaljivka.^ Zanimivo je, da ne pomaga nič, ce ubijalca sodišče obsodi in mora v zapor. Velja samo tista kazen, ki jo izreče plemensko sodišče. Tako se je velikokrat zgodilo, da je nesrečnika, ko se je vrnil iz zapora, čakalo v zasedi nekaj nasprotnikov ter so ga ubili. 50 letnico obstoja praznuje to leto sarajevski muzej. Muzej je ustanovila avstrijska vlada in v njem namestila vse zgodovinske predmete, najdene na ozemlju Bosne in Hercegovine. Muzej je kmalu postal svetovno znan, saj je Sarajevo imelo take stare kulturne zaklade, ki jih na drugih ozemljih in torej tudi v drugih muzejih ni bilo. Sarajevo je bilo takrat kakor je še danes stika-lišče treh kultur ter je tako muzej poln svojevrstnih zakladov, ki jih nima noben drug muzej na svetu. Poleg tega imajo tam mnogo izkopanin Predzgodovinskih dob, velik »turški« arhiv, kjer je na tisoče dokumentov iz dobe turške vlade. Vsako leto obišče sarajevski muzej okrog 30.000 turistov. V Belgradu še vedno niso mogil najti neznanca, ki je streljal na trgovskega potnika Milivoja Periča, katerega so ljudje našli kar na ulici s prestreljeno glavo. Mož leži sedaj že štiri dni v bolnišnici, ne da bi prišel k zavesti. Ko je policija Poizvedovala, je dobila, iz Novega Sada takole sporočilo: da so tam pred petimi leti sprejeli v bolnišnico nekega Milivoja Periča, ki je imel kroglo v glavi. Bolnik se je kolikor toliko pozdravil, vendar mu krogle z operacijo niso mogli vzeti iz glave. Morda je čuden slučaj, da se je oni novosadski bolnik pisal prav tako kakor belgraj-ski, ali pa je belgrajski Milivoje Perič isti človek. Drugega važnejšega pa policija ni mogla ugotoviti. Potomka kitajske cesarske rodbine Čing je menda dimnikurica Paulina Schandl iz Molnjega Miholjca blizu Osjeka. Paulina je danes prav za prav še vajenec ter se uči dimnikarske obrti pri neki vdovi po dimnikarskem mojstru. Vsa vas govori, da je dekle kitajskega porekla, saj jo kot tako izdaja tudi obraz, ki je čisto kitajski. Pauli-nin oče je bil^ dimnikarski pomočnik dolga leta ter je svoji hčerki šele na smrtni postelji izdal skrivnost cesarskega rodu. To je v rodbini skrivnost, ki jo je treba varovati. Koliko pa je resnice na fem, pa je težko ugotoviti. En milijon sedemsto tisoč dinarjev za razrušeno zakonsko srečo zahteva od države učitelj Dragomir Brežanič iz Sarajeva. Pred dobrimi desetimi leti je veliki župan v Mostarju učitelja suspendiral, obenem pa mu ukazal, naj takoj zapusti svoje mesto. Učitelj je moral hitro pobrati nekaj stvari in odpotovati, vse ostalo, kar je imel, Pa so spravili v neko šupo. Pred letom pa je učitelj dobil spet svojo službo nazaj, nakar je proti državnemu erarju naperil tožbo, v kateri zahteva ogromno vsoto za skaljeno družinsko srečo. Učitelj pravi, da v času svoje suspenzije ni mogel imeti otrok: prav v teh letih bi imel lahko štiri sinove. Za vsakega sina, ki ga ni, zahteva Po 300.000 din odškodnine. Za sebe in za ženo pa zahteva pol milijona. Učitelj je tožbo sestavil in z,njo romal od odvetnika do odvetnika. Ker nihče j11 hotel sprejeti obrambe, se je učitelj ojunačil 'n sam vložil tožbo. Javnost je zelo radovedna, kako bo s to svojevrstno tožbo. Tarman je izumil zelo praktično ključavnico, ki se da odklepati in zaklepati brez ključa, in ki jo more odpreti samo oni, kdor pozna skrivnost treh številk. Zamisli si, da stojiš pred vrati, v katera je vdelana Tarmanova ključavnica. Luknje za ključ ne vidiš, samo pod kljuko je top stožec, sestavljen iz treh prstanov, ki se vrtijo na pokončni osi. Prstane oziroma kroge, na katerih so zvezane skale s številkami, zastonj obračaš na vse strani, postavljaš številke drugo pod drugo in pritiskaš na kljuko. Vrata se nočejo odpreti, če se še tako trudiš in izbiraš v treh vrstah številke Preveč jih je in preden bi med 13.000 različnimi možnostmi, kolikor ji je s temi številkami, naletel na pravo, bi potekel morda ves dan. Mojster Tarman pa brž zavrti prvi krog in izbere, recimo številko 59, pod njo postavi odgovarjajočo številko iz srednjega kroga, recimo 13, pod to pa spet številko malega kroga, recimo 82, pritisne na kljuko in vrata se odpro. To so tri skrivnostne številke, ki si jih je lastnik ključavnice zapomnil in jih v nekaj sekundah najde na vrtečih se krogih ter brž odpre vrata, morda še prej, preden bi ti našel ključ v žepu in ga za-vrtil v ključavnici. Čakaj, si misliš, zapisal si bom številke, pa bom tudi jaz lahko odpiral vrata. Ej, prijatelj, tu pa nisi računal z iznajdljivostjo mojstra, ki je svoj patent tako izpopolnil, da se številke avtomatično zmešato kakor hitro si pritisnil na kljuko, številke, ki jih zdaj vidiš, so popolnoma druge in ti ne bodo dale gesla, s katerim bi odprl vrata, če si bil pa radoveden in si si morda takrat, ko je mojster odpiral vrata, zapomnil kakšno številko, ti tudi to ne bo mnogo koristilo. Le opazuj mojstra! Na notranji strani vrat je odprl ključavnico, vzel iz osi šestero-straničen prstan in ga zavrtil za dva ali tri kote ter si zapisal na listič, ki ga hrani za pokrovom žepne ure, novo številko. Spet je geslo premenjano in nič ti ni koristilo, da si prej poškilil na tiste številke. To je tudi velika prednost te ključavnice pred drugimi permutacijskimi ključavnicami, kjer je treba precej delu, da se premenjajo številke in ki ga lahko opravi samo profesijonist. Tu pa je šla mojstru sprememba brž od rok in nič mu ni bilo treba demontirati. Ej, tako ključavnico bi marsikdo rad imel na hišnih vratih, na skladiščih, na tajnih vhodih in še da bi mu ne bilo treba ključev nositi po žepu in da bi mu jih nepoklicani z vetrihi ne poizkušali odpreti. Saj ključavnica niti ne bi bila tako draga. G. Ivan Tarman jo je napravil iz jekla, železa in medi, vendar pa izdelava ni komplicirana, ključavnica pa zelo močna. Tarmanova permutacijska ključavnica ima še več prednosti, ki kažejo, da je mojster skrbno izpopolnil svoj izum. Mizarji pri montiranju ključavnice v vrata ne morejo spoznati njenih skrivnosti, ker je ves mehanizem nedostopen radovednemu očesu. Ključavnica se da z majhnim vzvodom na notranji strani zapreti. G. Ivan Tarman bi seveda rad dal svoj izum patentirati, za kar pa bi moral imeti na razpolago najmanj 8000 din. ki bi jih zdaj nikakor ne mogel žrtvovati. Morda pa bi se kdo zanimal za ta praktični izum domačega mojstra in bil pripravljen pomagati mu do veljave. Goljufija na račun revežev Zagrebška judovska tvrdka, ki ne obstoja več, je opeharila številne mlade ljudi Maribor, 31. jan. Pred nekaj meseci so se pojavili v slovenskem časopisju inserati zagrebške tvrdke »Novi-tas, galanterijska i nirnberška roba«. Ta tvrdka je z omenjenimi inserati razpisala veliko loterijo Z lepimi dobitki. S temi inserati je vzbujala veliko pozornost zlasti med malimi ljudmi, med kmeti in delavci in mnogi so se oglasili ter poslali svoje prijave. Loterija je bila namreč taiko-rekoč zastonj in kdo bi se ne potem javil! Pred nedavnim časom pa so prejeli vsi prijavljene! od tvrdke »Novitas« v Zagrebu pismo s tiskanim vzorcem, v katerem jim tvrdka javlja, da je žrebanje loterije že izvršeno ter da so zadeli krasne dobitke, s katerimi bodo zelo zadovoljni. Tako mimogrede pa tvrdka omenja, naj ji pošljejo 14.50 din za poštnino in pakiranje teh dobitkov' ter jim v ta namen pošilja poštno položnico. Seveda je bil vsak, ki se je omenjene lote- Drsalne tekme za državno prvenstvo Pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo g. dr. Miletiča se začne jutri ob 8 dopoldne na ilirijanskem drsališču pod Cekinovim gradom prvenstvo Jugoslavije v umetnem drsanju. Prvenstvo v umetnem drsanju brani Ljubljančan Tuma, ki je postal prvak že 1. 1936, lansko leto se namreč prvenstvo ni vršilo, ker ni bilo mogoče najti ugodnega termina zaradi slabe zime. Uvod v prvenstvo ho današnja produkcija v umetnem drsanju, ki se začne zvečer ob 20.30 in bo trajala dobro uro. Na sporedu je 10 do 12 nastopov, med katerimi bo prav gotovo eden najboljših nastop dvojice Palme-Biber. Jutri ob 8 pa se začne tekmovanje v obveznih likih, ki se nadaljuje ob pol 10 z prostim drsanjem dam, juniorjev in seniorjev. Trening tekma državne reprezentance. Jutri popoldne nastopi v Zagrebu naša državna nogometna reprezentanca proti prvorazrednemu bu-dimpeštanskemu klubu Kispest. Zvezni kapitan Popovič je za jutrišnje srečanje postavil tele kandidate, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco: Urh, Hiigl, Cesarec, Lehner, Gajer, Koko-tovič, Marjanovič, Valjarevič, Lešnik, Božovič in Pleše. Državno smuško prvenstvo Danes popoldne ob 14 se začno tekme za državno prvenstvo v klasični kombinaciji in v samostojnem teku na 18 lem. Pozorišče borb za letošnje državno prvenstvo je Bohinj s svojimi sijajnimi tereni, ki so kot nalašč ustvarjeni za smučarski tek. Te dni je zapadlo še 25 cm novega enega, tako da se bodo tekme lahko vršile v najodličnejših snežnih razmerah. Za naslov letošnjega državnega prvaka v teku na 18 km se je priglasilo 60 tekmovalcev, med njimi vsi najboljši naši tekmovalci. Za klasično kombinacijo je pa prijavljenih 25 tekmovalcev. Start za tek na 18 pm bo pri Sv. Janezu, na kar zavije proga proti Sv. Duhu do obmejne karavle 6kozi vas Polje na Rudnico, nato proti Stari Fužini in od tam nazaj k Sv. Janezu, kjer bo cilj. Na praznik, jutri, pa se vrše ob pol 11 dopoldne na odlično pripravljeni Ilansenovi skakalnici tekme v skokih in sicer samo v konkurenci za klasično kombinacijo. Po teh končanih tekmah bodo pa propagandni skoki, ki nam bodo dali obenem tudi točen pregled moči naših najboljših skakačev, kar bo obenem tudi merilo za to, kdo naj gre na mednarodne tekme. Jugoslovanska zimsko športna zveza ima namreč namen poslati nekaj naših tekmovalcev še na inozemske tekme. Bohinjci so se na te tekme pripravili z vso vnemo in resnostjo, tako da bo organizacija brezhibna. Tekem se bo po vsej verjetnosti udeležil tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Zastopnik ministrstva šef tehničnega oddelka ministrstva g. • Drago Ulaga, se že nahaja v Bohinju. rije udeležil, vesel, da je na tako cenen način prišel do lepega dobitka. Vsak je namreč mislil, da je samo on srečnež, ki je zadel glavni dobitek. V resnici pa so ta vesela obvestila dobili sploh vsi udeleženci te »loterije«. Skoro vsak se je tedaj temu vabilu odzval ter je poslal 14.50 din po položnici in čakal, kdaj lx> dobitek po pošti prispel. To čakanje pa je bilo zaman. Nekateri, ki jim je bilo čaikanja že dovolj, so pismeno urgirali pri tvrdki svoje dobitke, toda razočarani so prejeli nazaj samo svoja pisma z obvestilom pošte, da tvrdka »Novitas« več ne obstoja. Gre tedaj za obširno izvedeno goljufijo, pri kateri so nasedli številni naši ljudje neznanim iniciatorjem, ki so se 6krili za ime tvrdke »Novtas«. Mogoče je bila ta goljufija izvedena po vsej državi. Ker so nekateri izmed oškodovancev v Mariboru prijavili ta primer policiji, je uvedena preiskava ter je upati, da bodo krivci izsledeni ter prijeli primerno plačilo. Občni zbor podružnice absolventov kmetijskih šol v Mariboru Podružnica zveze absolventov kmetijskih šol Maribor, je imela v nedeljo, dne 30. jan. 1938 svoj redni letni občni zbor, ki se je vršil v prostorih Gambrinove dvorane. Občni zbor je ob pol 8 pop. otvoril predsednik g. Vinko Drolc,- Predsednik je pozdravil častnega člana- društva g. Aplenca ter tovariša Toneta Banta kot začetnika organizacije. Delovanje podružnice je orisal tajnik Doberšek. Podružnica je rešila v preteklem letu 269 dopisov, priredila dvoje velikih širših zborovanj ter imela 12 rednih odborovih sej. Na teh zborovanjih so absolventje zahtevali sledeče: 1. Absolventom se naj prizna uradniški položaj. 2. Pri občinah se naj nastavijo absolventje. 3. Absolventje naj vodijo kmetijsko nadaljevalne šole. 4. V kmetijski stroki naj se nastavijo naši absolventje, ne pa tujci. 5. Zemlja, ki je ne posedujejo kmetje, naj se obdavči kot luksus. 6. Absolventje naj dobe dva delegata v kmetijsko zbornico. Po poročilu blagajnika g. Markoviča, se je vršil pregled računov. Preglednika sta našla vse v najlepšem redu. Nato se je vršila volitev novega odbora. Z malenkostnimi izjemami je bil izvoljen stari odbor. Pri raznoterostih so bili dani sledeči predlogi: L Da si podružnica omisli stalni lokal s knjižnico. 2. Da se vodi točna evidenca brezposelnih absolventov. 3. Da se ima v vidu, če so absolventi, ki so v službi zavarovani pri Pokojninskemu zavodu. 4. Da podružnica priredi poučni izlet v Avstrijo. 5. Da se 19. marca priredi širše zborovanje, kjer bi se obravnavalo slovensko vprašanje, brezobrestno posojilo absoventov in o važnosti statistike, kdo se peča s kmetijstvom. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. V prijateljskem in prisrčnem razpoloženju so se ob mraku absolventje razšli. *•*» **>>*. ■**- *•» -«» -- - *tfc. •% Protituberkulozna zveza v Ljubljani obvešča vsa šolska vodstva in uprave občin, da bo poslala prvo letošnjo številko svojega glasila »Delo proti tuberkulozi« vsem šolam in občinam — tudi onim, ki niso naročene na glasilo —, ker je v tej številki poročilo o končnem uspehu protituberkulozne^a tedna 1937, iz katerega je razvidno, v koliko so se posamezne šole in občine odzvale v tem tednu. Glasilo naj se Protituberkulozni Zvezi ne vrača.' Zveza ponovno apelira na vsa šolska vodstva iti uprave občin, da se naroče na naše glasilo, ki stane letno le 10 din, kar je ponovno tudi kr.' banska uprava s svojimi okrožnicami priporočala. Stare obleke, perilo in obutev leže mnogokrat neizrabljene po meščanskih domovih, revežem bi pa še zelo dobro služile. Mnogo je takih, ki potrebujejo tople obleke, perila in obutve, zato zbira mestna občina vsako sredo na Vodnikovem trgu pred spomenikom na posebni stojnici rabljeno blago. Usmiljeni ljudje naj rajši darujejo odloženo obleko in obutev mestnim revežem, kakor pa da jo dajejo tujim prekupčevalcem za brez-pomembno ceno. Vsak dar sprejme občina hvaležno. Ker je pa prihodnjo sredo praznik, se bo zbiranjo vršilo v torek 1. februarja, ako bo suho vreme. KINO MATICA TSESr Milijonski film Dobra zemlja Ob 16., 19. in 21.30. uri Film v nemškem, jeziku. Vremensko poročilo Krai Barometer |j sko stanje I tempe- raturn „ p. “t. t o - tl 3 a £ > 7 C 3 ^ Veter < smer, inkq!-t) čada vine a i ® 5 o « g , X 03 e n 05 a > Ljubljana /65 P -2 6 6'2 88 3 NE, Maribor 762'7 -3-t) 7 6 80 10 0 Zagreb /6)2 0-u 7-1' 80 6 N, _ Belgrad 7564 4-0 4-0 95 6 WSW, —. 8araievo 759? ■6-0 3-0 95 10 0 __ Sušak 756 9 5-0 123) 40 5 SE. . Split 751 1 5-0 8*6 70 5 NE, , _ Kumbor 748 8 PO 103) 90 7 NEU _ Rab /55‘5 1-0 633 50 4 SEe — — vremenska napoved: Večinoma jasno in son-? ■v^Tne\ Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj zjutraj je bila do 8.20 gosta nizka megla. Do 15 je bilo popolnoma jasno, nakar se je nekoliko pooblačilo. Ponoči se je zopet zjasnilo. Danes zjutraj je bilo večinoma jasno, ob 7.15 nizka redka megla. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 1. februarja: Ignacij. Sreda, 2. februarja: Svečnica. Nočno službo imajo lekarne danes; mr. Leu-slek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Kaj ni dobro prezreti? Reklamno prodajo livar oblek v Ljubljani. 20% popust na nizke, tovarniške cene. Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima danes ob 8 zvečer svoj redni sestanek. Na programu je literarno predavanje. Udeležba obvezna za vse članice. Nove članice vljudno vabljene. Odbor. Prosvetno društvo Sv. Krištof. V četrtek zvečer ob osmih bo v društveni dvorani zani-Jmvo predavanje o aktualnem problemu današnjega časa. Nušičeva »Sumljiva oseba« na odru Rokodelskega doma. Jutri na Svečnico ob pol 8 zvečer bo uprizoril Rokodelski oder velezabavno Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«. K prireditvi vabimo vse prijatelje poštene zabave. Vstopnice se dobi-' vajo v predprodaji jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Frančiškanska prosveta M. O. Ljubljana uprizori v torek, 1. februarja, ob 8 uri zvečer v frančiškanski dvorani, na svojem XXII. prosvetnem večeru, dve predpustni burki, in sicer: Linhartovo veselo igro v dveh dejanjih »Zupanova Micka« in Ogrinčevo enodejanko »Kje je meja?« Predprodaja vstopnic po 6, 4 in 3 din v pisarni »Pax et bonura« v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami imajo popust. Gospod Ljudevit Žepič, ki jc umetniški vodja našega izvrstnega Slovenskega vokalnega kvinteta jo znan tudi kot skladatelj In prireditelj slovenskih n u- IT?1 r lf1101' V, zaIožM Gla^ene Ma-tloo Je tzšol zvezek naših narodnih pasmi iz Posavje Lu? ““bajajo med drugimi našo najlepše in nnjkarakteristlčnejše napitnice. Slovenski vokal, kvin-tot jih je že ponovno javno izvajal. Tudi nn petkovem rfovftn v i°x ?ape’‘ tri slovenske v priredbi g. Lju-beyba žepiča, in sicer: Leži ravno polje, Po cesti mi na r,|la'l in Goreči ogenj. Poleg toga je snevi k? tih rJ!?1? m zborovskih skladb in i Sam<>-Tone Pm™i*:?la?“ kvSntetn gg. Milan Jug in i r Klavirsko spremljevanje ima dr. Sva- L i t » Tli Vokalnega kvinteta bo v potek, vrnomnee ob, ? v ,vp!lki Filharmonični dvorani Vstopim c pa se dobe v knjigarni Glasbene Malice. nh*ni n v LtoMtont bo imela svoj redni trgovski šoli t iSi,18' februarja, rm drž. dvorezne,ini ob 18 url TT L, ; ,aby?ni’ Gregorčičeva ulica. Pričetek OD 18. url. K temn občnemu zboru se vabijo vsi člani. Ljubljansko gledališče Drama. _ Začetek ob 20 uri. »Veronika Deseniška«. Red Torek, 1. februarja: Sreda. Sreda, 2. februarja: ob 15 uri »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Znižane cene od 20 din na-vzdol. Ob 20 uri »Dr.« Izven. Znižane cene od ZU d m navzdol. Cetrl®^3- februar]«: »Gospodična Julija«, »Snu-bač«. Red Četrtek. ^tek, 4. februarja: zaprto, bobota, 5. februarja: »Dva tucata rdečih rož«, pre« rmera. 1 Opera. — Začetek ob 20 uri. Torek, 1. februarja: »Bohenie«. Red A. Gostuje Josip Gostič. Sreda, 2. februarja ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. G. Cesar Janez, eden najpriljubljenejših članov naše drame, nastopi na Svečnico zvečer zopet v veliki in važni vlogi v Nušičevi komediji »Dr«. V tej vlogi je imel velike uspehe in užitek ga je gledati, kako se kar brez vsega reši iz vsake še tako kočljive situacije. Ostala zasedba kakor običajno. Veljajo cene od 20 din navzdol. Prihodnja premiera v drami bo Benedettijeva igra »Dva tucata rdečih rož«, ki je imela povsod, kjer je bila uprizorjena, izredni uspeh. V Zagrebli je na primer hiša vselej razprodana, kadar je to delo na repertoarju. Nastopijo: gg. Severjeva, Jan in Sancin. Režija je Kreftova. Josip Gostič poje drevi vlogo pesnika v Puccinijevi operi »Boheme«. G. Banovec je obolel in par dni ne more peti. Ostala zasedba v tem odličnem Puccinijevem delu je naslednja: slikarja poje g. Primožič, glasbenika g. Janko, filozofa Betetto, Mimi je ga Vulalijeva, Musetta gdčna Nolli-jeva. G. /upan pa poje dve vlogi in sicer Alcin-dora in Benoita. Opero dirigira in režira kapelnik Štritof. Predstava je za red A. Na gostovanje g. Gostita se prav posebno opozarjamo. Igralska skupina Mladi slovenski umetniki vabi vse cenjene dame in gospode, ki imajo veselje do igranja m resno voljo za delo k sodelovanju. Javite se lahko v torek, sredo in četrtek. |i°P°,ld.n® po1 4 (l° 5’ zvečer od pol 9 do 9. ure. liotei Miklič lovska soba. (Vprašajte vratarja.) » M. Jacoby - R. Lcigh: Poročnik indijske brigade Pred Geoffreyevimi očmi je bila spet zemlja... in za seženj od njega kopje ... »Samo to še!« mu je blisnilo po možganih. »Prej ne smem umreti! Samo še Surata!... Balaklava je zavzeta!... Lord Ra-glan zdaj gotovo že naskakuje Sebastopolj... Samo... še Surata!...« Z zadnjo, umirajočo, nadčloveško močjo je trdno prijel kopje in ga krčevito oklenil z roko. Zdaj je bilo pred njim vse jasno. Pred sabo je videl strahovito spačeni obraz svojega sovražnika. Polagoma je vzdignil roko, zmajal kopje nad seboj in ga z zadnjim naporom volje in moči zagnal proti Suratu. Videl je, kako se je kopje zabodlo Suratu v prsi. Slišal je, kako je kan zavreščal, potem pa skočil na noge in z obema rokama zagrabil kopje. Videl je, kako je zastavico na kopju omadeževala kri.,. Videl je, kako je Surat kan padel, kopje mu je še vedno tičalo v prsih.... Klečal je kakor kip na svojem mestu in gledal umirajočega sovražnika.,. Klečal je kakor kip na svojem mestu in gledal umirajočega sovražnika... Mimo njega so topotali konji... Slišal je krike — Potem je zagledal, kako je v Surata priletelo še eno kopje. Dvignil je glavo. Videl je, kako mimo drve tovariši, vsak izmed njih je svoje kopje vrgel v Surata .,. Polagoma je Geoffreyu vsa ta strahota izginila izpred oči. Gledal je v daljavo. Vse okoli njega je bilo kakor sen: tako jasno in živo, a vendar tako daljno in neresnično hkrati. Ni čutil ne slabosti, ne težav, ne bolečine. Le spanec je vse močneje pritiskal nanj in vse zapeljiveje ga je skušala želja, da bi se zleknil in zaspal... mimo. Okoli njega je še pokalo in zadnji konjeniki so se gnali t/ • t i Tisti, ki so jahali, so bili živi ...! Torej le niso vsi padli... A Surat kan je bil mrtev: Plačal je svoj dolg za tisto krvavo nedeljo v Chukotiju...! In Balaklava je osvojena... Predrli so skozi Dolino smrti... šest sto konjenikov indijske brigade...! Koliko jih je ostalo pri življenju. ■ To je bila žrtev ... Vsi do zadnjega so bili pripravljeni nanjo ... Zdaj je vse dovršeno ... In Balaklava je padla... Lord Raglan m zavezniki lahko zavzamejo Sebastopolj! Geoffrey se je polagoma ozrl na levo in na desno: okoli njega je bilo vse mrtvo ... Možje, ki so bili še pred nekaj urami polni življenja, ki so se šalili in pogovarjali o Angliji, o ženah, o otrocih ... zdaj so ležali tukaj skrčeni, porumenelih obrazov, krvavi... In ob njih Rusi.,. tudi oni so bili pred kratkimi trenutki živi ljudje,.. Prišli so sem od daleč... Tudi oni so imeli žene in otroke ... In so se prišli bojevat... Zakaj? To vprašanje se mu je kar nenadno boleče zavrtalo v možgane. Začutil je, da mora najti odgovora nanj. Čim prej... Saj je že zadnji čas ,.. »Umiram...« je pomislil in s silo iskal odgovora na vprašanje, ki ga je mučilo. Zdaj je začutil strašno bolečino v prsih. Kri mu je vrela v usta, polagoma je omahoval na zemljo, tujo, mrzlo, neznano... Streljanja iz pušk ni bilo več slišati, samo nekje daleč so še zamolklo grmeli topovi. Kako dolgo je neki ležal tako napol oprt na tla? Prebudile so ga bolečine, ki so mu trgale prsi. Glava mu je gorela, roke pa so mu bile mrzle. Videl je, kako se je kopje zabodlo Suratu v prsi. Poročnik indijske > ff izide kmalu brigade" v knjigi! »Slovenski dom« izbaia vsak delavnik oh |2 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din Uredništvo? Kopitarjeva olioa 6/iIl Telefon tooi do 1005. Uprava; Kopitarjeva ulica b. Im luausluvausku tiskamo v Liubliauis K čeč. Izdaiatelh lvau Rakovec. Urednik; Jože Košiček. Vrednost umetne volne Med vodilnimi osebnostmi, ki stoje na čelu nemške štiriletke, je predsednik Urada za nemške surovine, Kehrl. V zadnjem času je ta mož moral posvetiti vso svojo skrb v to, kako bi dosegel čiin-večjo proizvodnjo umetne volne. Da bi čim krepkeje podčrtal to svojo namero, je imel po radiu tudi predavanje pod naslovom: »Resnica in laž o umetni volni«. V svojem govoru je posebno poudaril tudi tole: Umetna volna ni nikak v sili izmišljeni nadomestek za naravno volno, ki smo jo do-zdaj rabili, pač pa je to idealen nadomestek, ki ga nam je prinesel desetletni kemični in tehnični napredek. Dočim smo v Nemčiji proizvedli 1. 1934 vsega skupaj le okoli 8,000.000 kg umetne volne, dosega zdaj njena proizvodnja okoli 130,000.000 kg vsako leto. Na ta način prihranimo na devizah na leto okrog 250,000.000 mark, Kehrl se je v svojem govoru nazadnje razjezil tudi nad onimi, ki zabavljajo, češ da je umetna volna mnogo slabša. Pravi, da je čisto izključeno, da bi se pri vsem skrbnem nadzorstvu in disciplini vendar še moglo zgodili, da bi v nemške trgovine prišla slaba volna. Zato da je tudi čisto navadna laž, če kdo pravi, da je v trgovini kupil slabo umetno volno. Ce so tehniko privedli tako daleč, da jim daje za vsako stvar najidealnejši nadomestek«, bodo e svojo strogo disciplino Nemci menda znali ukrotiti tudi hudobne jezike, ki so začeli še nad volno zabavljati ... Premami Radio Ljubljana Torek, l. febr.: n šolska ura: Naši gozdovi 'gosp. Rafael BaCar) - 12 Odmevi iz Poljske (plošče) - 1 'IM Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Pester spored (R&* dijski orkester) —18.4 5 Krščanstvo in nacionalizem (£• dr. France Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.;>0 Zabavni zvočni tednik — 20 Božične pesrni poje komorni zbor deloma s spremljavo Rad. orkestra (vodi g. dr. Fr. Kimovec) — 21 Bach: Velika tokata in fuga v d-molu (plošče) - 21.10 Lahka glasba tigra Radijsk5 orkester) — 22 Napovedi, poročiia — 22.15 Prenos plesne glasbe iz Kazine. Drugi programi Torek, J. febr. Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Sinf. koncert — Zagreb: 20 30 Koralni koncert, 21 Ork. i° vokal, koncert, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 10.40 Izmenjava programa s Švico, 20.40 Moder, baiada, 20.45 Veseloigra, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20' Vok-koncert, 20.30 Plošče, 21-30 Cigan, orkester, 22.50 Pibat® — Rim-Bari: 17.15 Sopran, 21 Vojaška godba, 22.20 Komorni koncert — Praga: 19.15 Plesni tečaj. 21 Orkestr. koncert, 22.15 Plesna glasba — Varšava: 20 Ples. glasba, 21 Sinfon. koncert, 22 Plesna glasba — Sofija: 2® Vok. koncert, 20.45 Komorna glasba, 22 Tenor — Berlin: 19.10 Francoski skladatelji, 20 Serenade — Ko)iiffs' berg: 19.10 D’Albertova opera .Nižava« _ Hamburg1 19.10 Operni odlomki — Vratislava-Trst-Milan: 20 Verdijeva opera »Othello« —• Lipsko: Donizettijva oper* «Lucia Lammermoor« — Koln: 20.30 Plesni večer -* Stuttgart: 19.15 Operetna glasba. 21 Hiindlov ciklns — Beromniister: 19.40 Izmenjava programa z Dunajem (švic. pesmi) — Strasbourg: 21,30 Opera. V spanju pade« 2000 m visoko in ostat živ Skakati z letala z velikih nadzemsikih višin, danes že ni prav nič več čudnega. Vendar pa je med temi skoki včasih le precejšnja razlika. Tako prav gotovo še ni nihče skočil z letala, kakor nek vojak ameriškega letalstva po imenu Tailor. S svojim tovarišem je Tailor delal letalske vaje v višinah dva tisoč metrov nad zemljo. Vaje 60 Tai-lorja toliko utrudile, da je med vožnjo zaspal. Njegov tovariš pa je še naprej proizvajal neverjetne vratolomnosti z letalom. V trenutku, ko 6e je letalo postavilo na glavo,, je speči lailor padel z letala in 6 strahotno hitrostjo padal proti zemlji. Ta trenutna sprememba pa je le toliko delovala nanj, da se je med padanjem podzavestno pritisnil za gumb, in padalo se mu je odprlo. Toda tudi ta sprememba ga še ni popolnoma predramila. Spal je še kar naprej, dokler ni padel na zemljo. Ko je njegov tovariš ravno hotel pristati, je na svoje veliko presenečenje opazil, da Tailorja nik.er ni. Bil je prepričan, da je padel med jjoletom z letala in da 6e je pri tem ubil. Zato ga je sklenil poiskati. še bolj pa je bil presenečen, ko ga je 6rečal živega peljati se proti pristajališču. Povedal pa mu je Tailor, da se prav nič ne zaveda, kdaj je padel z letala in da se je prebudil šele tedaj, ko se je znašel na zeleni livadi ob odprtem padalu. Seveda sta oba takoj sklenila, da ne bosta v vojašnici ničesar jjovedala o tem izrednem dogodku, ker sta bila prepričana, da je zanju oba mnogo boljše, če molčita. Gotovo pa ne bi bilo to priporočljivo za Tailorja, ki je bil tako vesten letalec, da je v letalu mirno zaspal. Počasi pa se je za to le zvedelo, saj nobena stvar ne ostane dolgo tajna, če le zanjo vesta vsaj dva... In da se je zvedelo za tega sjtečega letalca v padalu, je dokaz tudi to, ker drugače ne bi mogli časopisi poročati o njem. Mesto, kjer se je ponesrečil s svojim dirkalnim avtomobilom na progi Prankfurt-Dannstadt Nemec Rosemej-er. Na sliki se lepo vidijo sledovi avtomobilskih koles, predno se je zgodila nesreča. Naš novi listek: „Pod črno krinko" Grozodejstva tajne organizacije Ku-Klux-K!ana V nekaj dneh bomo začeli objavljati naš novi listek >Pod črno krinko«. V tem romanu je na izredno zanimiv način opisano življenje Amerikan-cev, ki jih je do pred kratkim strahovala zločinska tolpa tajne organizacije Ku-Klux-Klana in pod krinko, Ameriko očistiti vseh tujcev, je zadivjala tudi nad mirnimi in poštenimi Američani. Z vso neizprosnostjo so se člani te tajne organizacije Ku-Klux-Klana vrgli v boj posebno še proti katoličanom kot svojim največjim sovražnikom, ki 60 neustrašeno stopili v boj za pravico in poštenje. — Roman »Pod črno krinko« tudi krasno poj>isuje življenje ameriških tovarniških delavcev, predvsem njihovo mirno družinsko življenje, ki ga je pa tolpa Ku-Klux-Klanovcev razdejala in iz njega napravila pravi pekel, ker mu je vzela čast in poštenje. Kako ie prišlo do ustanovitve Ku-Kiux>Kiana Po bojih, ki so divjali med severnimi in južnimi pokrajinami sedanjih Zedinjenih držav, posebno pa še potem, ko so črnci postali svobodni, je bilo prebivalstvo južnih pokrajin v 6trahu, da se bo moralo odpovedati razvajenemu življenju, to se pravi življenju na račun drugih. Ta čas je bil zelo prikladen za to, da se ustanovi tajna organizacija, ki naj bi črncem spet vzela vse pravice, ki jih jim je zakon dal. Dogajalo se je navadno tudi to, da so črnci napačno razumeli svoje novo svobodno življenje ter so mislili, da smejo uganjati tudi naj-raznovrstnejša grozodejstva. Tako je bilo že 1. 1866 ustanovljeno v državi Tennesee v mestu Pulaski društvo, ki 6i je nadelo ime Ku-Klux-Klan. Niti danes še ni dobro znano, kaj naj pomeni to ime. Določili so tudi cel obred, po katerem so sprejemali nove člane, ki so morali priseči. Da bi bila ta tajna društva še bolj skrivnostna, so voditelji določili, da mora imeti vsak član Ku-Klux-Klana na sestankih, ki 60 jih prirejali na skrivnih mestih, svojo uniformo. Ta obleka je bila črn plašč s črno krinko, ki je nosila na sprednji strani sliko mrtvaške glave. Črnci so se teh pošasti silno bali, ker so v njih videli duhove. Člani Ku-Klux-Klana so uganjali nad preplašenim ljudstvom grozodejstva, ropali, bičali in morili mirne ljudi. Vse to so delali, češ da hočejo rešiti belo-kožce pred razdivjanimi črnci. Razbojniška tolpa Ku-Klux->Klana se je toliko razpasla, da so oblasti morale 1. 1871 izdati celo zakon proti Ku-Klux-Klanu. Celih petdeset let je minilo, in o teh razbojniških tolpah ni bilo slišati ničesar. L. 1915 pa so to tajno organizacijo v Ameriki obnovili. Člani so dobili še strašnejšo uniformo. Njihovi voditelji so še dalje povdarjali, da ie treba obvarovati Ameri-kance ter jim ohraniti svobodo. Pod to krinko pa so se razbesneli nad vsakomur, kdor se jim je zdel količkaj sumljiv. Organizacija se je začela širiti j>o vsej Ameriki. Na kratko so jo imenovali tudi samo s črkami KKK. Počasi je tudi ameriški kapital začel lezti v roke te tolpe, na vsa uglednejša mesta pa je Ku-Klux-Klan spravil svoje člane, ki so ga ščitili, kadar je bilo to potrebno. Strahovali so vse Združene države Vodstvo te tolovajske organizacije je kmalu začelo strahovati vse Združene severnoameriške države. Eden glavnih voditeljev je postal zobo-tehnik Hiram \Vesley Ewans, ki so ga začeli imenovati »skrivnostnega cesarja«. Bil je pravi vladar tega tajnega cesarstva. Ta »visoki epoložaj je zavzemal vse do 1. 1932, ko so njegovi tovariši spoznali, da je duševno zbolel. V svoji objestnosti, ki so jo v njem utrdili nešteti zločini, je začel groziti samemu Bogu, in kričal, da si bo osvojil Washing-ton in vse Združene države. V tej organizaciji se je zbrala zalega, vse, kar je pošteno in delovno ljudstvo obsodilo kot izvržek človeštva. Število članov Ku-Klux-Klanovcev je naraslo že na več milijonov. Ameriške oblasti so se z nekim strahom nazadnje le odločile, da je treba napovedati tem zverinskim tolpam odločen boj. — Tudi nekateri oblastniki 60 padli v te zverinske kremplje in delili plen. Ko pa so odstranili z najvišjega mesta »skrivnostnega cesarja« Ewansa, se je v samem vodstvu KKK-a začel boj, kdo bo prišel na njegovo mesto. Organizacija pa 6e je tako le razbila sama od sebe. Člani sami so se začeli med seboj moriti. To priliko pa so oblasti izrabile in za vselej zatrle takšne divjaške podvige. Toda, neštetih zločinov, ubojev, požigov in podobnega, oblasti niso mogle popraviti. Član vrhovnega sodišča -f,član št. 1." Ku-Klux-K?ana Pred kratkim pa so v Ameriki doživeli novo senzacijo. Odkrili so škandal prvega reda, vsaj tako piše ameriško časopisje. Po teh vesteh je bil celo senator Hugo Black, ki ga je Roosevelt pred nedavnim imenoval za člana vrhovnega sodUča, član Ku-Klux-Klana. Pravijo, da je nosil celo to odlikovanje, da je bil »član št. 1«. V to društvo je stopil 1. 1923 Pričakujejo, da 6e bo z njim v kratkem nekaj zgodilo, kajti — tako pravijo — ne gre, da bi bil kdo član vrhovnega sodišča in obenem »član št. 1« v Ku-Klux-Klanu. Gost v restavraciji: »Ali je to kakšna restavracija: pečenke ni več, vampov ni več, jetrc ni več...! Prinesite mi suknjo!« Natakar: »Oprostite, tudi te ni več!« Ameriško moštvo, ki je tekmovalo v Garmisch-Partenkirchen-u na »bobu«. »To so ti ženske danes! Še tega ne vedo več, zakaj se rabi igla.« »No, kako pa vendar govorite! Bom pa ja I vendar vedela, da je šivanka za gramofon!« i Mark Twain: Kralfcvič in siromak 10. Hertford je prisilil poveljnika kraljeve straže, da je molčal. Ce bi se namreč zvedelo, kaj 60 sto-f ?.,,*!! "r?ljevičem, bi bila prav gotovo oba izgubila službo in glavo. In zato je Hertford uka-zal poveljniku straže, naj čimprej izsledi pravega kraljeviča in ga usmrti. Mladi kraljevič Edvard pa je medtem preživljal težke ča6e med berači in tatovi. Kadar so ti zabavljali nad pokojnim kraljem, je Edvard vselej branil čast svojega umrlega očeta. Iz največje nevarnosti ga je rešil Miles Hendon.