GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 23. APRILA 1984 Aktiviranje vseh naprednih ljudi Pred nami so dnevi, ko nam bodo misli ob različnih manifestacijah in prireditvah pohitele v preteklost, v revolucionarna obdobja, v katerih so napredni, svobodomiselni ljudje načrtovali ter s prelivanjem krvi temeljili našo sedanjost. 27. aprila 1941 leta je bila ustanovljena OSVOBODILNA FRONTA. Takrat, malone neposredno po razkosanju stare Jugoslavije, je seveda le nekaj desetin posameznikov vedelo za to znamenito dejanje. Vsakdo, ki se je čutil Slovenca, si je želel zraven. Želel si je v novo organizacijo, želel si je dejanj. Osvobodilna fronta je s svojim programom zaobjela boj za osvoboditev in po konačni vojni za ureditev države, v kateri bodo spoštovali človeka in njegovo delo. Osvobodilna fronta je združila slovenski narod, ga vodila skozi štiriletni narodnoosvobodilni boj, ga pripeljala do končne zmage in mu zarisala pot napredka. Prav gotovo so ideje Osvobodilne fronte še kako aktualne tudi danes, ko se soočamo z družbeno krizo, ki je posledica gospodarske krize, s krizo sodobnega sveta in s krizo mednarodne ekonomske ureditve. Vsem naštetim krizam se je v zadnjem času pridružila tudi kriza doslednosti. Naša nedoslednost in neodločnost prav gotovo slabita zaupanje ljudi v institucije države in družbe, v vodstva družbeno-političnih organizacij in državo v celoti. Vse to slabi zaupanje ljudi, ki so pripravljeni podstaviti svoja ramena, da bi vsi skupaj lažje prenašali stabilizacijska bremena, - seveda enakomerno in pravično porazdeljena. Tudi v občini Kamnik mnogi vlagajo ogromno truda za povečanje proizvodnje, za večji izvoz, ki je pogoj, da bi se država rešila zunanjih likvidnostnih težav, da bi bili sami in drugi oskrbljeni s surovinami in z reprodukcijskim materialom in življanjskimi potrebščinami. Potrebno bo ogromno naporov in odrekanj, da bi zmanjšali prepad, ki je vse večji med razvitimi in nerazvitimi oziroma deželami v razvoju, kamor sodi tudi naša država. Družbeno ekonomski položaj vsakega delavca v združenem delu in v družbi mora biti tak, da bo ta zainteresiran za maksimalne rezultate gospodarjenja, naložb in porabe. Svojo eksistenco in prihodnost mora torej videti v rezultatih družbene integracije, ne pa v razdrobljenosti, zaprtosti, slabi organizaciji dela, nizki produktivnosti, slabem šolskem sistemu, nerazvitem kulturnem življenju in podobnem. Biti mora torej v takem položaju, da bo zainteresiran za ugoden razplet konflikta med proizvodnjo in porabo, med surovinami, energijo in predelovalno industrijo, med izvozom in uvozom, kajti ni ga tako močnega sistema, ki bi nas z veliko porabe in malo dela vodil v izobilje. V zadnjem času potekajo številne razprave o našem političnem sistemu,ki imajo tudi težnjo po spreminjanju nekaterih ustavnih določil. Gre za dobronamerne težnje, mnogokje pa tudi za očitne oblike lažnega radikalizma, ki želi zakriti očitno namero po ohranjanju obstoječih negativnih pojavov. V tej zvezi velja opozoriti, da ne gre za spremembo obstoječe ustave, pač pa za analizo, kako deluje politični sistem v praksi in kako je ustavna opredelitev vgrajena v našo vsakdanjo realnost. Tudi v občini Kamnik je vrsta dilem, na katere bo treba dati konkretne 'odgovore in to skozi tehtne razprave, posebej še, ker imamo opravka s protislovji, s katerih se kaže vsa razsežnost konfliktov med delom in upravljanjem. Delegati vseh zborov Skupščine občine Kamnik so sprejeli stabilizacijski program. Prav gotovo bo uresničevanje programa ekonomske stabilizacije zahtevalo pomembne družbene odločitve, ki pa morajo biti sprejete na demokratični osnovi. Samo tedaj, ko bodo ljudje, v uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj videli svoj interes, uresničevanje svojih potreb in socialno vrnost, bomo dosegli uspeh in rezultate. Skozi to se bo tudi potrjeval naš politični sistem. Analiza uveljavljanja delegatskih odnosov v občini Kamnik je pokazala kot osrednji problem težave v zvezi z uveljavljanjem ustavne vloge zbora združenega dela občinske skupščine. Zato bo potrebno napeti vse sile, da bi zagotovili takšno vlogo občinskega zbora združenega dela, ki bo tekoče spremljal gibanje v gospodarstvu v občini. Obravnava analize uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik za leto 1983 in poslovanje OZD v občini v prvih mesecih letošnjega leta je primeren izziv za to, da to razpravo izkoristimo za preverjanje uresničevanja razvoja v temeljnih sredinah in za pripravo konkretnih ukrepov, ki morajo po eni strani pomeniti konkretizacijo sprejetega stabilizacijskega programa v občini Kamnik, po drugi strani pa morajo predstavljati pripravo na še bolj zaostrene pogoje gospodarjenja, ki jih lahko pričakujemo po sprejetju ukrepov Zveznega izvršnega sveta. Glede uveljavljanja delegatskih odnosov v občini bi lahko povzeli, da je temeljno spoznanje v tem, da v sredinah, kjer so sicer dobro razviti samoupravni odnosi, tudi delegacije dobro delajo, saj tudi delegacije visoko cenijo in jih vključujejo v samoupravne odnose. To velja tako za združeno delo, kakor tudi za krajevne skupnosti. Ko se te dni pripravljamo na praznovanje še enega velikega praznika delavskega razreda in delovnih ljudi, praznika dela, je prav, da ga praznujemo v znamenju trdne odločenosti iti v bitko za učinkovitejše delo in gospodarjenje. V kriznih trenutkih ali pred usodnimi odločitvami se je zmeraj odprla dilema: ali zaupati v moč ljudskih množic ali iskati rešitve zunaj njih ali zoper njih. Odgovor je en sam: krizno stanje, najsi gre za gospodarstvo, doslednost pri uresničevanju dogovorjenega, je kot zmeraj tudi sedaj izziv subjektivnim silam, da strnejo svoje vrste in se mobilizirajo. Vendar ne same zase, ampak da skozi individualno, neodtu-jeno dejavnost posameznikov zagotove tudi ustvarjalnost ljudskih množic. ANTON IPAVIC TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE DELAVCEV V KAMNIŠKI BISTRICI Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kamnik vabi 1. maja na vsakoletno srečanje delavcev v Kamniško Bistrico. Program se bo začel ob 11. uri. Sodelovali bodo pevski zbor, pihalna godba iz Kamnika, folklorna skupina Kamniška Bistrica in recitatorji. Na prvomajski slovesnosti bodo podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije in priznanje »Inovator leta« občine Kamnik. Po kulturnem sporedu bo igral ansambel bratov Po-ljanšek. Na predvečer 1. maja vas vabimo ob 20. uri na Stari grad nad Kamnikom na prvomajski kres in golaž, kjer bo poskrbljeno tudi za prijetno zabavo ob zvokih ansambla »ŽAR«. • S seje občinskega komiteja ZKS Spodbudni premiki ne smejo uspavati Prejšnji teden je bila seja občinskega komiteja ZKS Kamnik, na kateri so obravnavali in sprejeli zaključke občinske konference ZKS Id so obogatili poročilo o delu v preteklem letu, hkrati pa dopolnili programske usmertitve za delo kamniških komunistov v naslednjem leta. O zaključkih in dopolnjenem programu dela bomo, zaradi prostorske stiske v tem občanu, nekaj ve* napisali prihodnji mesec. Na seji pa so precejšnjo pozornost namenili tudi rezultatom gospodarjenja v preteklem letu in v treh mesecih tega leta. Če so lanskoletni rezultati skoraj na vseh področjih precej v zaostanku z Predsednik slovenskih sindikatov je obiskal Utok Šport Je tudi politika Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov, je 28. marca obiskal Tovarno usnja Kamnik. V sicer kratkem, toda izčrpnem pogovoru z družbenopolitičnimi in strokovnimi delavci, se je seznanil s problematiko in rezultati dela našega kolektiva. Marjana Orožna in Jožeta Vonto, ki je bil pred leti predsednik sanacijske komisije v naši delovni organizaciji, je v uvodni besedi z rezultati poslovanja Utoka in s problematiko poslovanja usnjarsko predelovalne industrije seznanil generalni direktor Horst Hafner, ki je povdaril napore tovarne za večji izvoz, hitrejše obračanje zalog, večjo produktivnost dela glede na omejene prostorske možnosti naše delovne organizacije in na posebni problem našega gospodarstva, s tem pa tudi Utoka, to so likvidnostne težave. Posebej je tov. Hafner povdaril napore Utoka pri organiziranju maloprodajne mreže in kooperacijske odnose pri TOZD Konfekciji in TOZD Usnjarna v okviru Slovenije in v celotnem jugoslovanskem prostoru. Predsednika je seznanil z uspehi, ki jih je dosegel UTOK in programi sodelovanja z deželami v razvoju. Družbenopolitični delavci Utoka so seznanili tov. Orožna z dejavnostjo sindikata v preteklem letu in s programom za letošnje leto. Sindikat bo letos deloval predvsem pri samoupravni organiziranosti, pri razreševanju stanovanjske politike, pridobivanju dohodka in pri razporejanju dohodka in osebnega dohodka ter v akciji za čimvečji izvoz. Kot stalne akcijo pa bo tudi letos sindikat nosilec športne in kulturne aktivnosti naših delavcev. V zaključni besedi je tov. Orožen pohvalil in dal polno podporo strokovnim in družbenopolitičnim delavcem, s tem pa vsem UTOK-ovim delavcem za dose- žene rezultate v zadnjih letih, še posebno v preteklem letu. Posebej je povdaril, da je le tista politika gospodarjenja prava, ko delavci iščejo vzroke za slabo gospodarjenje najprej v svojih sredinah in v svojem okolju delovanja. Tovariš predsednik nam je orisal položaj slovenskega gospodarstva, posebno tistih delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo. Povdaril je, da mora biti sindikat nosilec akcij in tvorec odprtih diskusij po samoupravnih ali sindikalnih skupinah o vseh vprašanjih gospodarjenja. Po končanem sestanku sta si gosta ogledala delovno organizacijo. Do letnih olimpijskih iger v Los Angelesu je še nekaj mesecev, vendar igre postajajo središče ali vsaj delno središče političnega boja med ZDA in ZSSR. Nič posebno novega in presenetljivega bi lahko rekli, če vendarle ne bi bil politični položaj v svetu neprimerno bolj zapleten in celo kritičen kot'tedaj, ko so šport zadnjikrat uporabili v boju za politični prestiž. Zadnje letne olimpijske igre v Moskvi so minile brez ameriških športnikov, ki so se tako odločili na pobudo predsednika Carterja. Zato se sedanje vesti o tem, da v Sovjetski zvezi zaradi takšnih in drugačnih razlogov razmišljajo o podobnem koraku, zde kot povračilo za ukrep pred štirimi leti. Če se bo to zgodilo, potem bo to eden od ponovnih dokazov o teoriji, da ni področja, ki bi se lahko izognilo politiki. Izvirna Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana ideja športa je bolj ali manj jasna, prav tako pa je jasno, da v praksi in stvarnosti nastajajo velike razlike. Toda te razlike na nek način tudi kažejo na trenutno stanje političnih odnosov v svetu, in za takšno teorijo je na voljo dovolj primerov. Će bi našteli samo tiste najbolj očitne, denimo, da med drugo svetovno vojno hi bilo olimpijskih iger, potem bi lahko rekli, da šport marsikdaj prevzame tudi nehvaležno vlogo jezička na tehtnici. Čeprav je videti, da gre v zdajšnjem primeru predvsem za nekakšno otipavanje, ki naj ob odločitvi, ali se bodo sovjetski športniki udeležili olimpijskih iger ali ne, pokaže tudi na barometer odnosov med supersilama, pa ima dogodek sam po sebi neprimerno večjo težo kot se to zdi na prvi pogled. Če sovjetskih športnikov ne bo v Los Angelos, potem to bržkone pomeni, da je tudi šport tisto področje, kjer si velesili nočeta seči v roke. Tako se spirala vse bolj zavija: najprej je prišlo do nesporazumov in prekinitev na nekaterih bistvenih in strateških področjih, sedaj se .ti zastoji prenašajo tudi na »manj« bistvena. A vendarle bi se morali nekoliko bolj zavedati, da je šport »najvažnejša postrani ska stvar na svetu«. JANEZ KOVAČIČ načrtovanimi - zlasti to velja za izvoz in fizični obseg proizvodnje * letos kaže na bolje. Fizični obseg proizvodnje se je v dveh mesecih povečal v primerjavi z istima mesecema lani za 3,7 odstotka, marca pa celo za 8 odstotkov. Izvoz je bil v prvih dveh mesecih primerjalno večji za 68 odstotkov, marca pa za 51,8 odstotka. Uvoz se je povečal za 227 odstotkov, večji delež zaradi uvoza opreme za Utokov tozd Usnjarna. Vendar ti rezultati ne bi smeli uspavati, še manj zato, ker se gospodarstvo otepa s pomanjkanjem surovin oziroma jih plačuje dražje, kot bi jih smelo in kot zmore. Ob tm ni nič manjši problem likvidnost gospodarstva, napovedani ukrepi za finančno konsolidacijo pa bodo tudi prinesli težave, zlasti tistim, ki imajo zaloge pokrite s posojili. Razumljivo je, da so se nekateri razpravljale! skeptično spraševali, ali so doseženi rezultati znak trajnejšega izboljševanja poslovnih rezultatov, ali le odraz trenutnih razmer - del odgovora bi lahko našli s primerjavo po panogah in tudi širše. Pozornost so namenili predvsem delovnim orgaizacijam, ki poslujejo na robu rentabilnosti in imajo zaradi tega praktično prazne sklade. Povečevanje produktivnosti bi moralo biti naša prva naloga, smo slišali v razpravi, to je pomembnejše celo od razbremenjevanja gospodarstva. A kako doseči večjo produktivnost, če so nekateri stroji iztrošeni tudi 90 odstotno, novih pa ni mogoče kupiti. Ko govorilno o razbremenjevanju gospodarstva, bi morali pomisliti tudi na režijo, ki se ji v občini nismo uspešno postavili po robu.Predvsem pa bi morah, je dejalo več razprav!jalcev, bolj dolgoročno delati, kajti precej proizvodnje je take, da je njena uspešnost pogojena z razmerami na trgu. Če danes zmanjkuje dela za gradbince, se lahko jutri zgodi, da na trgu ne bo več prostora za izdelke, ki so aanes iskani. Razpravo bo posebna delovna skupina povzela v zaključke. Na seji so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi nove osnovne organizacije ZK v Donitovem tozdu Komerciala - enota Kamnik. i. T. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJE SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK POZIVA samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/64 1974) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, dostavijo komisiji do 10. maja 1984 predloge z obrazložitvijo za podelitev - zlate plakete Kamnika - srebrne plakete Kamnika - bronaste plakete Kamnika - javnega priznanja Kamnika Predlogov, dostavljenih po 10. maju 1984, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK 1. Plamenski varilci so tekmovali v Titanu Tekmovanje rezkalcev v Titanu Kovinarji so spet merili svoje znanje ODBOR ZA PODELJEVANJE NAGRAD TOMA BREJCA PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KAMNIK po sklepu, sprejetem na redni seji, in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika RAZPISUJE nagrado Toma Brejca kot javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini aii tudi izven nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade Toma Brejca je 10. maj 1984. Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad Toma Brejca pri občinski skupščini Kamnik, Titov trg 1. PREDSEDNIK ODBORA prof. dr. Janez Matjašič OD VSEPOVSOD • Nafte ni dovolj, pa tudi denarja za njeno porabo ne ZAGREB - Bolj ali manj se vsake toliko časa pojavljajo govorice Opravičilo o povečani količini bonov za nakup bencina in drugih vrst goriv. Hkrati s tem pa se pojavljajo tudi podatki o upadanju prodanih količin bencina, kar kaže na vse manjšo kupno moč prebivalstva. Tako je Ina v letošnjih treh mesecih prodala za sedem odstotkov manj naftnih derivatov kot v tem času lani. V letošnjem prvem trimesečju so v Jugoslaviji prodali nekaj več kot 122 tisoč ton ali za pet odstotkov manj bencina, kerozina za 17 odstotkov manj, kurilnega olja pa za šest odstotkov manj. V tem času so jugoslovanske rafinerije predelale 15 odstotkov manj nafte kot lani. Čudovit pomladni dan se je obetal zjutraj - in zares je bil tak! Kaže, da je to že kar tradicija, kadar se na občinskem ali medobčinskem tekmovanja srečajo kamniški in.domžalski kovinarji, ki so letos že četrtič preizkusili svoje teoretično, predvsem pa praktično znanje. Pa niso bili tekmovalno razpoloženi le kamniški in domžalski kovinarji, saj so se jim letos pridružili še tekmovalci treh drugih obljubljanskih občin, tako da je delovno srečanje dobilo regijski značaj. Na njem so sodelovali namreč še udeleženci iz Litije, Ribnice in Vrhnike. Teoretični preizkus znanja so tekmovalci opravili v OŠ Fran Albreht v Kamniku. Praktično delo pa je potekalo v delovnih organizacijah kamniške in domžalske občine, in sicer v dvanajstih poklicih. Orodjarji so tekmovali v Svitu (Kamnik), rezkalci, brusilci, konstrukcijski ključavničarji in plamenski varilci v Titanu (Kamnik), varilci MAG in REO v Stolu (Ka- mnik), avtomehaniki otto in diesel v Avtoservisu (Domžale), strugarji v Mlinostroju (Domžale), varilci TIG in kovači pa v Papirnici na Količevem. Žal se tekmovanja nista udeležila livarja iz Litije, ki bi s svojo udeležbo dodala še trinajsto tekmovalno disciplino. Prvi trije uvrščeni tekmovalci so kot nagrado za dobre uvrstitve v regiji dobili pokale in priznanja, nagrajeni pa so bili tudi po trije na regijskem delovnem srečanju najbolje uvrščeni tekmovalci iz kamniške in domžalske občine kot občinski zmagovalci. V udeležencih tekmovalnega srečanja kovinarjev živi želja: doseči še boljše rezultate, kar pomeni, nikoli biti zadovoljen z doseženim, kajti nezadovoljstvo je zagotovilo za napredek. To pa pomeni, da se bomo še shajali na podobnih delovnih srečanjih, merili svoje teoretično in praktično znanje, dosegali vedno boljše proizvode, vse svoje pozitivne izkušnje pa vnašali v svoje vsakdanje delo. To pa je tudi najpomembnejše vodilo takih srečanj, ki naj prispevajo svoj delež k oblikovanju osebnosti posameznika in napredku celotne družbe, predvsem pa proizvodnje kot ekonomske osnove za naš obstoj in razvoj. Vsem udeležencem čestitamo k dosežnim uspehom, zmagovalcem v posameznih poklicih, ki se bodo udeležili republiškega delovnega tekmovanja, pa želimo še^x>ljše rezultate. Posebej naj ta želja pospremi predstavnike Kamnika, gostitelja 8. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije od 24. do 26. maja letos. Nasvidenje torej! M. M. Uvrstitve tekmovalcev REZKALCI; 1. Marko ROGELJ Capuder Domžale, 2. Jože ZABAVNIK Svit Kamnik, 3. Andrej KREGAR Titan Kamnik, 4. Miha PREGELJ Svilanit Kamnik, 5. Franc REZAR Titan Kamnik, 6. Brane TREB1ŽAN Svit Kamnik, 7. Milan KOKALJ Tosama Domžale. BRUSILCI; 1. Stane ŽEROVN1K Titan Kamnik, 2. Dušan MARINKO Svit Kamnik, KOVAČI; 1. Jože LETNAR Stol Kamnik, 2. Franc KOMOTAR Papirnica Količevo. PLAMENSKI VARILCI; 1. Jože ROMŠAK Titan Kamnik, 2. Darko PRELOVŠEK Papirnica Količevo, 3. Brane HAFNER Papirnica Količevo. VARILCI REO; .1. Ludvik JENKO Titan Kamnik, 2. Bernard SLOVŠA Avtoservis Domžale, 3. Danilo LIPOVŠEK Svilanit Kamnik, 4. Franc BARLE Papirnica Količevo, 5. Stane RIHTAR Avtoservis Domžale, 6. Janez MALIN Papirnica Količevo, VARILCI TIG; I. Stane LETNAR Papirnica Količevo, 2. Jože DEBELJAK Mlinostroj Domžale, 3. Lojze BRENĆIČ Kovinarska Vrhnika. AVTOMEHANIKI OTTO; 1. Marjan KVEDER Papirnica Količevo. AVTOMEHANIKI DIESEL; I. Bojan AHČIN Papirnica Količevo, 2. Franc GRIČAR Lesna ind. Litija. ORODJARJI; 1. Pavle SERŠATitan Kamnik, 2. Hinko OBLAK Riko Ribnica, 3. Janez LEVSTEK Riko Ribnica, 4. Janez RUČIGAJ Svit Kamnik, 5. Dušan KONCILJA Svit Kamnik, 6. Franc VRHOVNIK Stol Kamnik, 7. Zdravko KO- V zadnji številki Kamniškega občana je prišlo v razpisu delovnih mest Ljubljanske banke, GB Ljubljana, enota Kamnik do nehotenega spodrsljaja pri stavljenju besedila. Za napako se opravičujemo. Uredništvo 3. S tekmovanja orodjarjev v Svitu 4. Konstrukcijski Ključavničarji so se pomerili v Titanu (vse gotografije: Janez Tajč) • Kavčuk je, gum pa ni dovolj BEOGRAD - Na splošno je znano, da imajo izdelovalci gum velike težave in da so predvsem kmetje v velikih zadregah tedaj, ko je treba na kolesa kmetijskih strojev namestiti nove gume. Še preden so se pojavile tako velike in hude težave, so menili, da bodo vse to odpravili potem, ko bo začela v Zrenjaninu delati tovarna sintetičnega kavčuka. Sedaj tovarna dela, kavčuka je dovolj, kljub temu pa so domači izdelovalci gum še vedno v zadregah. Zakaj? Pravijo, da je domači sintetični kavčuk predrag in da je uvoženi cenejši. Ker se ne morejo sporazumeti, izdelovalci gum vse več izvažajo in zato na domačem trgu ni mogoče dobiti nekaterih vrst gum. • Veliko študentov, malo diplom BEOGRAD - V Jugoslaviji je trenutno 19 univerz in 356 visokošolskih ustanov, kar še toliko bolj postavlja v ospredje naslednji paradoks: po številu študentov glede na število prebivalcev smo v evropskem vrhu, po številu diplomiranih študentov in vlaganjih v razvoj visokega izobraževanja pa prav na dnu. Ambiciozni načrti, slabi rezultati LJUBLJANA - Do leta 2000 naj bi Jugoslavija pridelala dovolj hrane zase, vendar vse kaže, da ta ambiciozni načrt ne bo uresničen tako lahko. Med pomembnimi dejavniki, ki lahko vplivajo na uresničitev tega načrta, je nedvomno tudi stalež živine. Zvezni statistični zavod pa ugotavlja, da se v zadnjem letu število govedi in ovac v Jugoslaviji ni povečalo, pač pa se je število brejih krav in junic celo znižalo. Zanimivo je, da se je dvignilo število prašičev, ki jih je bilo januarja letos za 12 odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Lani se je število govedi najbolj povečalo na Kosovem, medtem ko se je v Srbiji celo zmanjšalo, v Sldveniji pa ostalo na isti ravni. Skrb je zbujajoče tudi to, da število konj nenehno upada. Lani jih je bilo v vsej Jugoslaviji nekaj več kot 464 tisoč, kar je za osem odstotkov manj kot predlani. Leta 1957 je bilo v Jugoslaviji še 1,31 milijona konj. • Dobri rezultati slovenske industrije LJUBLJANA - Zadnji podatki slovenskega statističnega zavoda kažejo, da slovenska industrija kljub vsemu dosega kar dobre rezultate. Tako je marca izdelala za 4,8 odstotka več kot marca lani, vendar je raven nekoliko manjša kot januarja in februarja. Industrija je namreč v prvih dveh letošnjih mesecih izdelala vsaj za 6,6 odstotka več kot v lanskih prvih dveh mesecih. Če primerjamo proizvodnjo v 1 posameznih industrijskih vejah, potem se je izdelava v letošnjem marcu nasproti lanskemu najbolj povečala v elektroindustriji (za 18,7 odstotka), v kemični industriji pa so izdelali celo za 25,7 odstotka več. Hkrati zavod ugotavlja, da se je obseg naročil za blago povečal, vendar se je plačevanje računov precej poslabšalo. Kolikšen delež osebnih dohodkov za skupno porabo? Pozivamo vse delovne organizacije, hišne svete in lastnike zasebnih his, da ob dnevu OF Slovenskega naroda in prazniku dela, 1. maju razobesijo zastave Kamniška občina spada po narodnem dohodku na prebivalca v prvo tretjino med 66 slovenskimi občinami. Vendar z osebnimi dohodki ne dohajamo republiškega poprečja. Zato je še toliko bolj aktualno vprašanje, kolikšen delež od svojih osebnih dohodkov bomo namenili skupni porabi oziroma družbenim dejavnostim, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura itd. Čeprav je res, da moramo programe teh dejavnosti obravnavati in ovrednotiti vsako leto znova in jih soočati z našimi gospodarskimi možnostmi, pa je žal tudi res, da smo pri tem še vedno v glavnem usmerjeni na odstotno povečanje (indeksiranje) glede na predhodno leto in omejeni z okviri širših družbenopolitičnih skupnosti. Prispevne stopnje, prek katerih zagotavljamo združevanje sredstev za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti, naj bi bile le tehnika za obračun prispevkov. Vendar pa kljub temu lahko kažejo določena razmerja med osebnimi dohodki in deleži za skupno porabo v posameznih občinah. Poglejmo nekaj primerjav iz vsebine objavljenega pregleda prispevnih stopenj za leto 1984 (UrttSt«RS*/847. V skupni prispevni stopnji, v kateri so zajeti poleg republiških prispevkov za blagovne rezerve in proizvodnjo hrane še občinski davek iz OD in vsi prispevki iz OD za SIS po domicilu delavcev, bo letos znašala v naši občini 8,61% od bruto osebnih dohod- kov, kar je najmanjša stopnja v Sloveniji. Če k temu prištejemo še prispevek za zdravstvo in otroško varstvo ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša prispevek 23,99% bruto OD, kar je predzadnje mesto med 66 slovenskimi občinami. Za našo občino so le še Domžale, ki pa niso uvedle občinskega davka od osebnih dohodkov. Skupni davki in prispevki v drugih slovenskih občinah se gibljejo do 28% (Novo mesto), največ občin ima 25 do 26% prispevno stopnjo. Ljubljanske občine so načrtovale 25,75%, mariborske pa 25,60% od OD za prispevke in davke. Morda je zanimiv še podatek, kolikšen del svojih OD bomo v Kamniku letos namenili zdravstvu in izobraževanju. Za zdravstvo bomo oddvojili sredstva v višini 8,69% (od tega'7,74% iz dohodka), za šolstvo pa 4,53%. Zlasti za potrebe zdravstvenega varstva je spričo naraščajočih stroškov vprašanje, ali bomo na ta način zbrali zadostna sredstva za izpolnitev programov. V Ljubljani je prispevna stopnja za zdravstvo 9,03%, v Domžalah pa 9,36%. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je najnižja »obremenitev« osebnega dohodka v naši občini glede na ostale občine v. Sloveniji zelo sprejemljiva, saj našemu delavcu ostane v kuverti več denarja kot delavcu z enakim osebnim dohodkom v neki drugi občini. Veliko vprašanje pa je, ali bomo na tak način lahko zagotovili boljši materialni položaj delavcev v-zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu in drugih družbenih dejavnostih F. S. Uspeh mladih matematikov Na SŠCRM že nekaj let deluje matematični krožek pod vodstvom mentorice prof Julijane Bizjak-Mlakar, kjer dijaki poglabljajo znanje matematike in rešujejo zapletene računske probleme. Najpomembnejša predstavitev pridobljenega znanja je vsakoletno republiško tekmovanje mladih matematikov. Iz leta v leto se vse več dijakov odloča za sodelovanje na tekmovanju. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je tudi letos pripravilo izbirno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 1200 učencev srednjih šol Slovenije, Med temi dijaki je bilo tudi 38 mladih matematikov iz Kamnika. Z odličnimi rezultati se je pet dijakov uvrstilo na republiško tekmovanje, ki je bilo 7. aprila 1984 v Celju. To so bili Jurij REŠČIČ, Samo HAJDINJAK, Igor MLAKAR, Robert JUVAN in Tadej VASLE. Bili so zelo uspešni. Posebno se je izkazal Igor MLAKAR ki je bil v konkurenci četrtih razredov drugi in se je tako uvrstil v slovensko reprezentanco za zvezno tekmovanje, ki bo konec aprila v Smederevski Palanki. Darja Želimo mu veliko uspeha. OO ZSMS SŠCRM Kamnik GOVŠEK Iskra Vrhnika, 8. Ivan ZOBEC Riko Ribnica, 9. Franc HRIBAR Svit Kamnik. STRUGARJI; 1. Janez KRAMAR Titan Kamnik, 2. Darko URAN-KAR Mlinostroj Domžale, 3. Jože MIHELIČ ITPP Ribnica, 4. Viktor VES Tosama Domžale, 5. Drago HRIBAR Titan Kamnik, 6. Maks ZALAZNIK Papirnica Količevo, 7. Marjan GRČAR Mlinostroj Domžale, 8. Boris KAPLJA Papirnica Količevo, 9. Marko MORELA Mlinostroj Domžale, 10. Ciril PER Mlinostroj Domžale, 11. Lado ŠPUR Svit Kamnik, 12. Bernard JEMEC Induplati Jarše, 13. Milan PIPAN Svilanit Kamnik, 14. Aleksander NOVAK Papirnica Količevo, 15. Jože SIRK Lesna ind. Litija, 16. Jože JANEŽIČ Svit Kamnik, 17. Rajko' GREGORČIČ Titan Kamnik, 18. Stane KERN Tosama Domžale. KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJI; 1. Valentin HRIBAR Stol Kamnik, 2. Franc HRIBER-NIK Titan Kamnik, 3. Blaž SLAP-NIK Titan Kamnik, 4. Jelko ZUPANČIČ Stol Kamnik, 5. Vili BARTOL Riko Ribnica, 6. Zeljko LEMUT Capuder Domžale, 7. Andrej GAŠPERLIN Titan Kamnik, 8. Dušan LEVSTEK Riko Ribnica, 9. Viktor ŠPENKO Titan Kamnik, 10. Vili SLAPNIK Trival Kamnik, 11. Janko KRAJEC Riko Ribnica, 12. Lado POTOČNIK Papirnica Količevo, 13. Rafko JERMAN Papirnica Količevo, 14. Igor GRE-GORIN Papirnica Količevo, 15. Silvo RUSJAN Tosama Domžale, 16. Janez REMS Tosama Domžale, 17. Viktor ANZELJ Trival Kamnik, 18. Milan CEGLAR Tosama Vir, 19. Tone PETERKA Tosama Vir. VARILCI MAG; 1. Peter OBRA-NIČ Riko Ribnica, 2. Dorde STE-VANOVIĆ Kovinarska Vrhnika, 3. Pavel MERELA Mlinostroj, 4. Ivo PETERKA Avtoservis Domžale, 5. Jože VIDERGAR Avtosarvis Domžale, 6. Ludvik HOMAR Stol Kamnik, 7. Ivan HROVAT Avtoservis Domžale, 8. Ivan BLAŽIN-ČIČ Stol Kamnik, 9. Stane SERKO Avtoservis Domžale, 10. Marjan PETERC Avtoservis Domžale, 11. Mirp MIJOČ Stol Kamnik. Letošnji dobitniki srebrnih priznanj OF Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji zadnji seji obravnavalo in potrdilo predlog letošnjih prejemnikov priznanja OF, ki ga bo letos kot priznanje za svoje delo prejelo sedem posameznikov. Priznanja bodo, kot je že običajno, podeljena na slovesnosti, ki bo v počastitev dneva Osvobodilne fronte v Četrtek, 26. aprila ob 19.30 v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. Na slovesnosti bo govoril predsednik OK SZDL Anton Fišer, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevski zbori osnovnih šol, harmonikarski orkester glasbene šole in literarni krožek SŠCRM. ALOJZ BEC, rojen 1925, zaposlen v Donit TOZD Ke-mostik. Ves čas po osvoboditvi je bil aktiven in ustvarjalen borec za napredek našega samoupravnega in družbenopolitičnega razvoja. Skoraj ni akcije, v katero se ne bi vključil in v njej dal svoj prispevek. Poleg funkcij, ki jih opravlja v DO pa je aktiven tudi v krajevni skupnosti. Predlagala ga je OO ZS tozda Kemostik. FRANC MODRIJAN, rojen 1932, zaposlen je bil v KIK Kamnik, sedaj je upokojen. Med vojno je"deloval kot kurir, po vojni pa je aktivno sodeloval pri obnovi in se udeležil več mladinskih delovnih akcij. Velik je njegov prispevek pri raz- voju družbenopolitičnega sistema, še posebej samoupravnega razvoja krajevne skupnosti Šmartno, v kateri že vseskozi deluje. Predlagala ga je KO ZZB NOV - Šmartno. DRAGO KRANJEC, rojen 1957, zaposlen v DO Stol. Po vstopu v mladinske vrste se je aktivno vključil v delovanje mladinske organizacije, kjer je opravljal vrsto odgovornih funkcij, tako v DO kot v krajevni skupnosti. Pomembno je njegovo delo v vseh družbenopolitičnih organizacijah, neprecenljiv pa je njegov prispevek v mladinski organizaciji, kjer sedaj svoje bogate izkušnje prenaša na mlade kadre. Predlagan iz občinske konference ZSMS. NADJA ŽIBERT, rojena 1954, zaposlena v osnovni šoli Kamniškega bataljona. Kot prosvetnik je veliko vlogo odigrala pri vzgoji mlade generacije, v duhu samoupravnega socialističnega sistema. Je dosledna borka za pravičnost in ves čaš aktivno sodeluje pri razreševanju družbenih vprašanj s svojimi pobudami in sugestijami. Predlagana iz OO ZS OŠ Kamniškega bataljona. ANTON PODBEVŠEK, rojen 1917. Udeleženec NOB. Tudi po vojni se je z vso vnemo vključil v družbeno in politično delo v krajevni skupnosti Tu- hinj in to delo neumorno in nadvse zavzeto opravlja še sedaj. Velik je njegov prispevek pri razvoju humanejših odnosov in pri razvoju socialistične misli nasploh. Predlagan je iz KO ZZB NOV Tuhinj. ALBIN PIRŠ, rojen 1946, zaposlen v DO Svilanit. Že kot mlad občan se je začel vključevati v družbenopolitično delo, zato so mu bile kmalu zaupane najodgovornejše funkcije v so» cialistični zvezi na terenu. V konkretnih akcijah za razvoj krajevne skupnosti Srednja vas je imela pomembno vlogo nje- gova prizadevnost in nenehna skrb za vse dejavnike, ki sodelujejo v njenem razvoju. Krajani KS njegovo delo in poštenost zelo spoštujejo in mu tudi nadvse zaupajo. Predlagala ga je krajevna skupnost Srednja vas. MARIJA BOBNAR, rojena 1892. Dolgoletna predsednica zveze vojaških vojnih invalidov v Komendi ter aktivistka v AFŽ, OF in kasneje v socialistični zvezi na terenu. Delovala je ves čas vztrajno, za zgled vsem krajanom. Neutrudno je delovala in dokazovala s svojim delom predanost in zvestobo stvari naše revolucije. Predlagal jo je občinski odbor ZZB NOV Kamnik. ALOJZ BEC FRANC MODRIJAN DRAGO KRANJEC NADJA ŽIBERT ANTON PODBEVŠEK ALBIN PIRŠ MARIJA BOBNAR Letošnji prejemniki srebrnega znaka ZS Slovenije Jožica LETNAR, roj. 17. 3. 1936, stan. Neveljska pot 1. Kamnik, zaposlena v »DONITU« TOZD Kemostik kot obračuno-valka OD, je aktivna družbenopolitična delavka, tako v OO ZS, kot tudi v samoupravnih organih na nivoju TOZD oz. DO »Donit«, prav tako pa aktivna tudi v delu skupščinskega sistema. Bogan POTNIK, roj. 6. 4. 1927, stan. Bevkova 8. Kamnik, zaposlen v DO »Titan« kot vodja službe kontrole kvalitete, je aktiven na kulturnem področju, poznane so njegove likovne storitve, aktiven je tudi v delu sindikata predvsem v okviru kulturne komisije sindikalne konference »Titana«. Nepogrešljiv je bil tudi pri ureditvi muzeja »Titana«. Franc POUANŠEK, roj. 25. 9. 1936, stanujoč Perovo 14. Kamnik, zaposlen v TOZD Gozdno gospodarstvo Kamnik kot delovodja, je aktiven družbeno-poli-tičen delavec, vso skrb je posvečal delavcu, tako glede obveščenosti, kot izobraževanja in samoupravljanja. Katarina CERAR, roj. 18. 3. 1952, stan. Klavčičeva 12. Kamnik, zaposlena v »DONITU« TOZD Trival kot tehnolog v razvojnem oddelku, je aktivna druž- benopolitična delavka, tako v osnovni organizaciji ZS, kot tudi v organih OS ZS Slovenije Kamnik. Aktivno sodeluje tudi v organih samoupravljanja v OZD in tudi širše. Majda PREGL, roj. 18. 4. 1948, stan. Kranjska 4/c. Kamnik, zaposlena kot predmetna učiteljica za matematiko na OŠ Tomo Brejc Kamnik, je aktivna družbeno-politična delavka, aktivna je tudi v organih samoupravljanja v šoli, pa tudi širše. Ana PERIC, roj. 5. 5. 1940, stan. Volčji potok l/a. Radomlje, zaposlena v »Arboretum« Volčji potok kot vrtnar-delovo-dja, je aktivna družbeno-politič- na delavka »Arboretuma«, aktivna pa je tudi pri razvoju krajevne samouprave. Silva ROMŠAK, roj. 10. 1. 1944, stan. Tunjiška 21. Kamnik, zaposlena v KIK Kamnik kot knjigovodja, je aktivna druž-beno-politična delavka in je s svojim delom prispevala tudi k uspešnemu delu sindikata v KIK-u. Srebrni znak ZS Slovenije pa prejmeta v letošnjem letu tudi sindikalni konferenci tovarne usnja »Utok« in industrije pohištva »Stol« ža uveljavljanje vloge zveze sindikatov v političnem in samoupravnem sistemu, pri izpolnjevanju družbenega razvoja ter stabilizacije ter uveljavljanju načela delitve po delu in njego- Priznanja »INOVATOR LE-vih rezultatih. TA 1984« prejmejo: Stane ŠNABL in Jože ZORE iz »Titana« za tehnično izboljšavo naprave za znižanje konice pri pečeh za tempiranje; Franc ZABRET iz »Zarje« za inovacijo - način izvedbe el. jn-stalacij v kontejnerskih bivalnih naseljih; Ivan HANČIČ iz »Menine« za inovacije v postopku izdelave okraskov; »INOVATOR LETA« V letošnjem letu bo OS ZSS Kamnik prvič podelil priznanja »INOVATOR LETA 1984« na pobudo odbora za inovacijsko dejavnost, kot moralno zadoščenje inovatorjem, ki so s svojim vestnim in marljivim delom ter znanjem doprinesli večji dohodek DO, katerih delavci so oz. kjer se te inovacije uporabljajo. Jože VIDMAR iz »Stola« za inovacijo - ekscentrično vpenjal-no napravo pri avtomatskem rez-kalnem stroju. Občinski svet ZSS Kamnik Zbrano gradivo o delavskem gibanju Na pobudo občinskega sindikalnega sveta je bila ustanovljena komisija za ohranjanje tradicij delavskega gibanja. Člani komisije so doslej zbrali in zapisali mnogo pričevanj, našli precej fotografij, uredili sezname in strokovno literaturo. Na stranjski osnovni šoli sodelujejo celo učenci, ki prinašajo v krožek sporočila in tudi gradivo. Pobudi za ohranjanje dokumentov o revolucionarnem delavskem gibanju so se odzvali tudi v tovarnah, ki ob svojih obletnicah izdajajo jubilejna glasila, v katerih je tudi veliko dokumentarnega gradiva in mnogo podatkov. Zlasti Kemijska industrija, Titan, Svi-lanir, Stol, torej tovarne z bogato tradicijo, ki so komisiji tudi odstopile zbrano gradivo. Predvojno organizirano delavsko gibanje nam je vsaj v grobem znano, zelo zanimiva pa je bila tudi kulturno prosvetna dejavnost. Izjemno živahno je bilo delavstvo okrog 400-članskega kolektiva tovarne Remec na Duplici, o čemer vedo precej povedati Slavko Orešnik, Mavricij Kotnik, Valentin Čičigoj. Poleg meščansko obarvanih strankarskih društev je delovalo tudi šest ali sedem delavskih društev. Člane društev je prevevala velika zagnanost in požrtvovalnost. Društvenih prostorov ali dvoran ni bilo, kot ni bilo denarja za' športno opremo, drese, za trenerje ali pevovodje. Prevoze so zagotavljali dobrovoljno domači obrtniki, ali pa so se vozili s kolesi, pa tudi pešačili. Znano zbirališče pevcev in tamburašev je bilo pri Krulovcu (gostilna Klemenčič), igre so uprizarjali pod kozolcem imenovane gostilne, mnogokrat pa tudi v zasebnih hišah. Nogometaši so igrali na Berlečevem travniku. Taka društva so imela od 15 do 40 članov, pa tudi petdeset. Najmočnejši sta bili dramsko društvo ter nogometno društvo Virtus, katerega ime je predla- gal latinščino učeči se Ljubljančan. Tako nogometaši kot člani dramskega društva in drugi so gostovali tudi po okoliških vaseh in krajih, na primer v Tržiču, Mengšu, Kamniku, Šmarci, Stahovici. Nogometaši so bili menda med boljšimi v svojem razredu, igralci pa so s preprostejšimi igrami, na primer Rdeče rože razveseljevali poslušalce. Višek so društva dosegla v obdobju od 1932 do napada na Jugoslavijo. To je bil tudi čas hudih stavk po Sloveniji, stavkali so tudi v Remčevi tovarni. Dobršen del članov društev se je ob napadu na Jugoslavijo odzval klicu na upor in se vključil v narodnoosvobodilno gibanje, mnogi so padli pod streli kot borci ali talci,- le redki pa so zašli na okupatorjevo stran. Podrobnosti moramo seveda prepustiti temeljiti zgodovinski obdelavi, zato tu naštevamo le drobtinice, ki naj pomagajo sestaviti popolnejšo sliko. Poglejmo torej, katera društva so delovala na Duplici. Delavski pevsko društvo je nastalo v letih 1936/37, pevo-vodja je bil Franc Vidmar-Či-ber, tajnik in blagajnik pa Slavko Orešnik. V zboru so sodelovali še T. Kolovič, Aleksander Kolbasov, J. Krivorotov, F. Kodrič Berto, Franc Orešnik, F. Semeja. Tamburaško društvo je delalo v okrilju Planinke. Zbirali so se v gostilni na Duplici, društvo je običajno imelo devet članov, poleg nekaterih pevcev so sodelovali še Ivan Orešnik, Fedor Krivorotov, Palatinus, Aleksander Kolbas in dvojica Semejevih. Dramsko društvo je imelo okrog 40 članov, režiser je bil Jože Šturm, znani predvojni aktivist in prvoborec. Igrali so še Mirko Grum, Stane in Lojze Žbogar in mnogi drugi. Rokodelsko društvo iz Ljubljane jim je občasno pomagalo z nasveti, kostumi. Kulise so naredili, sestavili in pobarvali kar sami. Društvo je verjetno začelo delovati leta 1932. Nekako v tem času je nastalo tudi telovadno društvo, ki je delovalo ločeno od Sokolov. Članov je bilo malo, vendar so bili pripravljeni tudi za nastope. Telovadili so na prostem. Tudi nogometni klub Virtus naj bi nastal 1932. leta. Znani nogometaši so bili Mirko Jerman, Valentin Čičigoj, F. Semeja, J. Pirš, Tone Sesek, Ivan Bolka, K. Vavpetič,*J. Krivorotov, Domala vsi so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Nogometaši so imeli tudi drese (bele majice in rdeče hlačke), igrali pa so na travniku za Bistrico, za katerega so plačevali najemnino. Esperantsko društvo je po oceni nastalo leta 1936, imelo je 15 članov, ki so se v glavnem dobivali v Kamniku, poučeval pa jih je I. Pere iz Ljubljane. Na krožke so prihajali tudi Francka Orešnik, Ivan Žibert, Franc Orešnik in drugj. Poleg naštetih so delovali še odbojkaši in gasilci. Ustanovitvi gasilskega društva v letu 1932 ni nasprotoval niti tovarnar Remec, poveljnik društva je bil Franc Semeja, sprva so imeli ročno črpalko, kasneje so kupili še motorno. Objavljamo tudi nekaj fotografij iz tistega časa, morda nam boste bralci pomagali pri zbiranju gradiva o organiziranem delavskem gibanju pri nas ali pa nam odstopili tudi kakšno gradivo ali fotografijo. SREČKO ZABRIČ S seminarja na Igu Zadnji vikend v marcu je potekal na Igu seminar za vodstva OO ZSMS kamniške občine. Prvi dan nam je predsednik občinskega komiteja za DER. Uroš Zupane izčrpno predaval o gospodarski situaciji v občini Kamnik. Le-ta je ob neupoštevanju 60% inflacije ugodna, ob upoštevanju inflacije pa smo na vseh področjih dosegli padec. Se vedno moramo veliko uvažati, predvsem zaradi tuje tehnologije, z izvozom uvoza še ne pokrivamo uspešno. Govoril je tudi o zaposlovanju in povedal, da Kamnik iz svojega okolja pošilja predvsem ljudi s srednjo in visoko izobrazbo, sprejema pa v glavnem KV in NK delovno silo, kljub temu pa še vedno primanjkuje fizičnih delavcev. Poudaril je. da bi z bolj efektivnim delom lahko ustvarili mnogo več dohodka, saj še vedno (v povprečju) od 8 ur delamo le 4,5 ure. Govoril je tudi o likvidnosti DO, o analizah po »branži«, o »izgu-baših«, prekoračiteljih itd. Prvi večer smo organizirali »spoznavni večer«, da smo se malo bolj spoznali med seboj. Pripravili smo kratek kultumo-zabavni program, ob katerem smo se prijetno nasmejali. Ob zvokih glasbe smo se naplesali, potem pa zapeli še nekaj pesmi. V soboto dopoldne je potekalo delo po skupinah in čas je kar hitro minil, saj se nismo utegnili o vsem pogovoriti. Spoznali pa smo, da je ta oblika dela dobra, saj so mladinci sproščeno govorili o vseh zadevah. V konferenci mladih delavcev (KMD) so se pogovarjali predvsem o zaposlovanju, stanovanjski problematiki, neaktivnosti mladih v OO ZSMS. Zaposlovanje: OO ZSMS v DO naj bi skrbele za izobraževanje delavcev ob delu, spremljati morajo, koliko imajo šolanega kadra na nižjih delovnih mestih kot ustreza njihovi strokovni usposobljenosti. NK delovna sila, predvsem v DO z velikim številom zaposlenih, prejema za svoje delo nizke OD, če pa delovno mesto zapustijo, jih nadomestijo novi delavci. Nihče pa se ne vpraša, zakaj ti delavci zapuščajo delovna mesta. Zakon predvideva mesečno 30 nadur, v mnogih primerih pa jih je več. V prihodnje si je treba prizadevati, da se število nadur čimbolj zniža. OO ZSMS v DO naj bi sodelovale pri pripravi kadrovskih planov ter spremljale njihovo izvajanje. Prizadevati si morajo tudi za zaposlitev pripravnikov za nedoločen čas in obravnavati štipendijsko politiko svoje DO. Stanovanjska problematika: OO ZSMS v delovnih organizacijah naj bi skupaj stopile v akcijo z namenom, da bi spodbudile strokovne službe, da spremenijo pravilnik o reševanju stanovanj- skih problemov delavcev oziroma vskladiti te samoupravne akte z zakonom ter ta problem sproti spremljati. S temi akcijami bi veliko mladih vključilo v OO pri obravnavanju takih problemov. Glede neaktivnosti OO ZSMS je bilo ugotovljeno, da se zapirajo preveč v ozek krog, preveč se ukvarjajo same s seboj, posledica je nezainteresiranost mladih za delo, nepovezovanje OO med seboj... Iz tega sledi, da mora področna konferenca (KMD) obiskovati osnovne organizacije in jih tudi z obiski spodbujati k delu. Na konferenci mladih iz krajevnih skupnosti (KMKS), je bilo govora o aktivnosti OO, o mladih v delegatskem sistemu. Aktivnost OO ni posebno zadovoljiva, saj se je seminarja udeležilo le slabih 50 odstotkov delegatov. Obravnavali smo vsako OO posebej in ugotovili, da je glavni problem, neaktivnost mladinske organizacije, finančni problemi itd. OO bi se morale tudi bolj povezovati med seboj. Že več let ugotavljamo, da mladinci premalo poznajo delo in delovanje OK ZSMS. Na konferenci mladirrv vzgoji in izobraževanju (KMV1) so se pogovarjali o vseh OO iz šol v kamniški občini, o načinu njihovega delovanja, o tem kaj so in bodo naredili, o problemih, s katerimi se srečujejo. Eden večjih je neaktivnost, zlasti med delegati, ker premalo zastopajo razred kot celoto. Govorili so o evidentiranju za MPD, o predvpisu v šolo, o sprejemu v ZSMS, ki bo potekalo v mesecu maju. V ZSMS naj bi vključili tudi mlade iz 6 rezredov, ki so že sedaj aktivni. Po kosilu smo organizirali rekreacijski turnir v malem nogometu za vse udeležence seminarja. Sestavili smo 6 ekip: P OK, KMKS, KMD, KMVI, COP in C MDA. Zmagala je ekipa KMD (ampak »glih za glih«) in s tem dosegla prvi useph kamniškega gospodarstva v letošnjem letu (na področju malega nogometa). Drugo mesto je zasedla ekipa COP in s tem dokazala, da novinarstvo strmo prodira kvišku.-Mladi in lepi učenci KMVI, ki so zasedli tretje mesto, se morajo še veliko naučiti, »saj vaja dela mojstra«, kot pravijo. Četrto mesto KMKS naš je skoraj malo razočaralo, saj smo glede na njihov program dejavnosti pričakovali več. Naša oblast (P OK) pa je zopet doživela neuspeh. S svojim petim mestom je povzročila nezadovoljstvo »med narodom«. Zadnji so bili brigadirji, ki očitno še niso v formi, seveda, čas mladinskih delovnih akcij se še ni začel.! Popoldne sta nam Brane in Dare v aktualni temi predavala o delegatskem sistemu in ob koncu njunega predavanja se je razvila javna razprava. Največ vprašanj so postavili delegati OO iz DO, zanimala pa jih je predvsem stanovanjska problematika, predstavnik KIK-a pa je izpostavil problem, da ljudje s srednjo in celo višjo izobrazbo delajo kot NK delavci in jih tako tudi ocenjujejo. Zvečer smo si ogledali film o MDA. Predsednik C MDA pa nam je povedal nekaj besed o poteku zvezne mladinske delovne akcije Posočje ,84, katere se bodo udeležili kamniški brigadirji. Potekala bo od 8. 7. - 4. 8. 1984. Seznanil nas je z delom, ki nas čaka, povedal nekaj o življenju na akciji, pri čemer je vsakemu, ki se je že kdaj udeležil katere od MDA, postalo topleje pri srcu. Kdor pa še ne ve, kako je na akciji, naj poskusi. Vsak nov brigadir bo dobrodošel in ne bo mu žal, če se bo udeležil MDA. Po tej temi smo pripravili okroglo mizo na temo »zaključna prireditev ob dnevu mladosti v Beogradu«. Seznanili smo se s scenarijem, ki jc bil objavljen v »Mladini«: z njim se nismo strinjali. Seznanjeni smo tud.i s tem, da je v pripravi nov scenarij in upamo, da bo ta »normalen«. Pogovarjali smo se tudi o prihodu štafete v Kamnik, ki jo bomo letos sprejeli 11. maja'-o tem, kaj bi morali ob tem dogodku pripraviti. Predlagali smo, naj bi cel mesec mladosti, še posebej teden, v katerem sprejemamo štafeto, aktivno potekal, zapolnjen s kulturnimi, športnimi in tudi zabavnimi prireditvami. Zvečer smo organizirali zabavni večer s plesom in skeči, katerim smo se prisrčno nasmejali. V nedeljo smo najprej naapri-lali nekaj udeležencev seminarja, po seji predsedstva pa je potekala seja OK, na kateri smo izvolili 5 novih članov predsedstva. Na seji smo imeli tudi razgovor s predstavniki DPO občine Kamnik na katerem so se udeleženci saminarja seznanjali z vprašanjema agroživilske šole v Kamniku. O odnosu do mladih in nekaterih težavah, s katerimi se srečujemo mladi, pa smo skupno spregovorili nekaj besed. To so le kratki izvlečki iz seminarja, na katerem je Center za obveščanje in propagando izdal tudi informator z naslovom BLA-BLA-BLA, v katerem je vse skupaj bolj podobno napisano in če koga zanima kaj več o seminarju, lahko naš BLA-BLA-BLA dobi na sedežu OK. Maja Korošec (Ne) Uspela akcija za lepše okolje 14. aprila so krajevne organizacije SZDL organizirale občinsko očiščevalno akcijo. Na Rakovniku smo v objektiv ujeli" fbvarišico Sumetovo, ki je s svojimi in sosedovimi otroki akcijo vzela čisto »zares«. Pričakovali smo, da bomo posnetek lahko naredili kjerkoli, a je bilo zanj potrebne kar nekaj hoje in iskanja. Z akcijo ne moremo biti zadovoljni, upajmo pa in si obljubimo, da bo drugič bolje...? (foto: Janez Taji) Mesec mladosti Na mesec maj, mesec mladosti se mladi že nekaj časa pripravljamo. V tem mesecu bomo sprejeli Titovo štafeto, pripravili bomo kulturni teden, udeležili se bomo zaključne prireditve 25. maja v Beogradu in sploh bo ves mesec zapolnjen z raznoraznimi aktivnostmi. Štafeta mladosti bo v Kamnik prispela v petek, 11. maja v večernih urah. Prireditev pa se bo začela že veliko prej, kot prejšnja leta. Program se bo začel že ob 16. uri, ko bodo organizacije in društva (taborniki, jamarji, lokostrelci, brigadirji, športna društva...) prikazali oziroma predstavili svoje dejavnosti in aktivnosti. Vzporedno s tem se bodo predstavili kantavtorji, manjše glasbene skupine ipd. Osrednja prireditev bo na Titovem trgu (stara avtobusna postaja), kjer bodo svoj program predstavili pevski zbori OŠ iz Kamnika, folklorna skupina, recita-torji, godba... Tu se bo program odvijal nekako do slovesnega prihoda štafete; skupaj s štafeto pa bo prišla tudi kurirčkova torbica, ki se bo štafeti priključila pri OŠ Tomo Brejc. Kurirčkova torbica bo prišla v Kamnik že 7. maja in bo v tem času (do osrednje slovesnosti) obiskala vse OŠ v Kamniku in podružnične šole naše občine, v nošenje kurirčkove torbice bodo vključeni vsi pionirski odredi. Štafeto bomo sprejeli na Brniku, nato bo krenila skozi Komendo, Moste, Križ in Podgor- je proti Duplici, kjer se ji bodo priključile lokalne štafete in skupaj krenile na prireditveni prostor, pri OŠ Tomo Brejc se bo pridružila še kurirčkova torbica. Po kratkem pozdravnem pismu in pesmi bo štafeta krenila iz Kamnika. Po OK SZDL poziva delovne organizacije in občane, da ob prihodu zvezne in lokalnih štafet v kamniško občino 11. maja izobesijo zastave v krajih, skozi katere bodo mladi nosili štafetno palico. predaji domžalskim mladincem se bo kulturni program nadaljeval z ansamblom »Pušeljc«, za popestritev pa bo poskrbel »radio Kamnik« v živo, vzporedno s tem pa bomo vrteli diapozitive. Od 21. do 25. maja bo teden kulture v Kamniku. V tem času se nam bodo predstavile razne glasbene skupine, en dan bi namenili predvajanju filmov, predstavile- se bodo folklorne skupine, potekala bodo športna tekmovanja, ob zaključku tedna pa bo SHOD MLADIH KA-MN1ČANOV, kjer bo razglasitev najboljše OO ZSMS in razglasitev rezultatov tekmovanja za pokal OK ZSMS Kamnik, s tem pa tudi podelitev priznanj najboljšim. Na shodu bo sodelovala skupina 1-A in ansambel »Podstrešje«. MAJA KOROŠEC Zakaj so bili najboljši Mladinci OO ZSMS »KIK« Kamnik smo se v letu 1989 sestali devetnajstkrat, predsedstvo pa sedemnajstkrat. S sklepčnostjo na sejah nismo imeli problemov, a to še ni dovolj za nemoteno delo. V letu 1982 je bilo vključenih v mladinsko organizacijo 64 članov. Leta 1983 se je 16 mladincev izpisalo, 9 pa je bilo zaradi nedelavnosti izključenih, tako da je ostalo devetintrideset članov. Z zelo uspešnimi akcijami evi-dnetiranja smo lani včlanili 69 novih mladincev, tako da imamo največje članstvo dosedaj, to je 108 mladincev. Zadovoljivo se je povečalo tudi število mladih delavcev iz drugih republik. Vendar je v DO še vedno okoli 50 mladih, ki niso člani mladinske organizacije; poskušali jih bomo privabiti v mladinsko organizacijo, saj je po kongresnih dokumentih jasno, da je dobra mladinska organizacija samo frontna organizacija. Omenimo naj tudi sklep kongresa ZSMJ, da članstvo ZSMS ni več omejeno z leti, ampak z aktivnostjo v mladinski organizaciji. Program dela, ki smo ga sprejeli decembra 1982 je bil podlaga za naše delo v letu 1983. Realizirali smo jih kar prek 70 odstotkov, kar je bil tudi naš cilj. Velja pa pripomniti, da smo naredili tudi več stvari, ki niso bile v programu dela (tekmovanje v nogometu in kegljanju). Idejno politično delo V prvi polovici leta smo organizirali izobraževanje mladih. Tako smo imeli predavanje o načinu zaposlovanja in štipendiranja, o načinu pridobivanja osebnega dohodka in predavanje o smernicah kongresa ZSMS in ZSMJ. Udeležili smo se kviz tekmovanja »Tito-revolucija-mir« in dosegli ekipno 3. mesto. Obravnavali smo poročila o poslovanju DO za L, II. in III. tromesečje in ugotovili, da bi z večjo delovno disciplino in večjo odgovornostjo posameznikov ter novejšo tehnologijo bilo poslovanje še boljše. Naredili smo polletno in letno družbenopolitično oceno, obravnavali osnutek družbenega dogovora o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, osnutek samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu, osnutek pravilnika o inventivni dejavnosti, osnutek samoupravnega sporazuma o zaposlovanja v občini Kamnik, osnutek samoupravnega sporazuma o sanaciji Delavskega doma itd. Udeležili smo se seminarja RK ZSMS, seminarja OK ZSMS, seminarja OK ZSMS Ljubljana-Center in seminarja KS ZSMS Metalka, udeleženci so pripravili poročila. Obravnavali smo delovno disciplino v naši delovni organizaciji in ugotovili, da so vzroki slabe delovne discipline pri sami organizaciji dela, nagrajevanju po delu in vzgoji delavcev. Sproti smo spremljali in obravnavali delo samoupravnih organov. Sodelovali Smo pri sprejemu štafete mladosti v Kamniku in bili njeni nosilci, predstavnik naše OO ZSMS se je udeležil tudi zaključne prireditve v Beogradu. Evidnetirali smo pet mladincev za člane ZK, dva sta že sprejeta. Sodelovali smo na volilni konferenci OK ZSMS. Evidentirali smo še enega člana za člana konference mladih delavcev, ki je bil sprejet v predsedstvo KMD. Predlagali smo kandidata za štipendista Titovega sklada, ki je bil tudi izbran. Pojavljajo se težave pri razlagi družbene ureditve v samoupravni družbi, saj tu še posebno mladi čutimo očitno nasprotje med teorijo in prakso. Obsojamo tudi fo-rumsko delo nekaterih vodstev DPO, kar slabo vpliva na razvoj mladih, in to mladih, ki se danes vključujejo v vse vrste družbenih dejavnosti in odločanj. Ti mladi pa bodo morda že jutri nosilci naše družbene ureditve. SLO, družbena' samozaščita, pohodna enota in MPD Delo na teh področjih je potekalo po potrebah. Pregledali smo obrambni načrt mladinske organizacije, preverili člane vojnega predsedstva in sprožili akcijo služenja vojaškega roka za mladinke, pohodna enota je imela delegacijo na pohodu po poteh partizanske Ljubljane, sicer okrnjeno zaradi delovne sobote. Sodelovali smo z OK ZSMS pri otvoritvi planinske koče na Kamniškem sedlu. Posamezniki so se udeležili izletov planinske sekcije. Pohodna enota ni zaživela in komandanta čaka še veliko dela. Mladinsko prostovoljno delo smo vzeli zelo resno. Že marca smo sprožili akcijo evidnetiranja brigadirjev in prijavilo se je 20 članov, čeprav so odšli na akcijo samo štirje. Imeli smo dve delovni akciji v DO. Štirje mladinci -udeleženci MDA Trebče 83' so dosegli odlične rezultate, prav ta- ko celotna kamniška brigada. Vseskozi smo sodelovali v koordinacijskem odboru mladinskih organizacij članic INVOJ-a. Dvakrat smo organizirali pohod s piknikom in sicer ob dnevu mladosti in avgusta. Organizirali smo tudi dvodnevni izlet mladincev v Portorož. Sport To'je eno najbolj aktivnih področij naše organizacije zato se je tudi letos pokazalo, da je mladina KIK-a zelo uspešna v tej panogi. Dosegli smo 6. mesto v tekmovanju za pokal OK ZSMS, 2. mesto med delovnimi organizacijami. Tekmovali smo v smučanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju in nogometu. Imeli smo tekmovanje naše mladinske organizacije v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Spomladi smo dosegli 2. mesto v kegljanju, 3. mesto v malem nogometu in jeseni 3. mesto v malem nogometu in 3. mesto v kegljanju. Prav tako smo na turnirju ob dnevu mladosti dosegli 3. mesto v malem nogometu. Organizirali smo dva turnirja v kegljanju v okviru občin in odprt turnir KIK 83' v malem nogometu. Mladinci so se udeležili tekmovanja članic ZINVOJ-a. Imeli smo dve prijateljski tekmi s predsedstvom OK ZSMS Kamnik. Rekreacijskemu smučanju smo se odpovedali in namesto tega nabavili zgornje dele dresov. Kultura in informiranje Organizirali smo proslavo ob 8. marcu in informirali mladince o vseh praznikih. Organizirali smo plesni tečaj, na katerega smo povabili še nekatere mladinske organizacije. Ob dnevu mladosti smo dobili priznanje najbolj aktivne mladinske organizacije med delovnimi organizacijami v občini, kar nam je v veselje in hkrati obveza za še boljše delo vnaprej. J. M. Lončarsko podjetje Komenda objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE LONČARSKIH DEL en delavec Pogoji; - končana Oš - veselje do lončarskega poklica - sposobnost samostojnega dela Zaradi značaja dela imajo prednost kandidati, ki stanujejo v bližini podjetja. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi. Prvi gasilski tečaj v novem domu Občinska gasilska zveza je organizirala 80-umi tečaj za izprašane gasilce v novem gasilskem domu v Kamniku. Tečaj spada v redno izobraževanje gasilcev po sprejetem načrtu, pričeli smo ga 9. 2. ter končali 29. 3. Prijavilo se je 73 gasilcev in čbtnov gasilskih enot CZ. Že prvi teden je odnehalo več članov CZ zaradi nezaintresiranosti, opravičevali so se z vsemi mogočimi izgovori. Menimo, da če občani sami nimajo zanimanja za gasilsko stvarnost, jih nima smisla v to siliti. Kljub temu je dolžnost vsakega sposobnega državljana, da sodeluje v eni izmed enot CZ ter s tem da svoj delež za obrambo imovine in domovine. Tistih, ki postajajo po oglih in gostiščih, ki kritizirajo vse akcije CZ in gasil-sta je že itak dovolj. Tako je že čas, da se sami odločijo za sodelovanje v skupnih, pa še kako potrebnih akcijah. V dveh mesecih smo s predavanji, prikazom orodja, filmov in diafilmov ler s praktičnimi vajami usposobili 55 tečajnikov. Po- leg 40 gasilcev iz raznih gasilskih društev je dokončalo tečaj 15 članov gasilskih enot CZ iz Kamnika in Šmarce. Po razporedu je še mnogo članov gasilskih enot CZ o vseh krajevnih skupnostih, ki so potrebni enakega pouka in vaj, kakršne so predvidene s tem tečajem. V aprilu smo nadaljevali s tečajem za gasilske strojnike. Udeležba 25 kandidatov je zadovoljiva, a ne prevelika. Če upoštevamo, da je večina gasilcev v dopoldanskem času redno zaposlena, bi bilo vredno povabiti v tečaj gasilce, ki so večji del doma ali okoli doma, pa čeprav so že sta- P IT, i .....gmmih rejši. V občini imamo 40 novejših motornih brizgaln in to na terenu in v industriji. Nabavna cena brizgalne z 800 l/min. je sedaj 70 tisoč din. To je naše najvažnejše orodje, saj z vodo pogasimo večino požarov. Zato polagamo vso pozornost njihovemu vzdrževanju ter vzgoji dobrih strojnikov. Za letošnje občinsko gasilsko tekmovanje imamo predvidene praktične mokre vaje, kjer bo usposobljenost in uporabnost motornih brizgaln igrala glavno vlogo pri razporejanju na prva mesta v rang listi gasilskih društev v občini. Tekmovanje bo dne 26. in 27. maja v Komendi v počastitev 90-letnice domačega gasilskega društva. Gasilske enote CZ bodo imele preiskus znanja z delom na motornih brizgalnah 16.junija pred tovarno UTOK v Kamniku. Te vaje bomo izvajali na način, ki je pripravljenosti v današnjem času najbolj primeren. JOŽE BERLEC Krvodajalska akcija je dobro uspela Krvodajalstvo ima v Kamniku že več kot 30-letno tradicijo. Vsako leto se udeleži krvodajalske akcije okoli 5 odstotkov vseh prebivalcev občine Kamnik. Tudi akcija, ki je bila organizirana v času od 29. marca do vključno 4. aprila letos je v celoti izpolnila pričakovanja. Prijavilo se je kar 1327 krvodajalcev. Da ima krvodajalstvo v Kamniku polno podporo, zgovorno govorijo podatki o udeležbi krvodajalcev v preteklih letih. Obširneje smo o tem pisali že lani ob 30-letnici organiziranega krvodajalstva na Slovenskem. Letos je občinski odbor Rdečega križa pripravil krvodajalsko akcijo v prostorih občinske gasilske zveze, v domu varnosti. S tem je želel dati možnost vsem, ki bi hoteli darovati kri, ne da bi morali hoditi v Ljubljano. Prostori so sicer namenjeni drugi dejavnosti, a so jih kljub improvizi-ciji zelo dobro vključili v razpored dela, tako, da to ni oviralo ekipe. Udeležba krvodajalcev je bila naslednja: 29. marca se je prijavilo 126 krvodajalcev, 30. marca 445, 2. aprila 227, 3. aprila 307 in 4. aprila 222 krvodajalcev. Povprečno se je prijavilo 265 krvodajalcev na dan, kar nekako ustreza možnostim ekipe iz zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani oziroma je to nekoliko nad normalnim dnevnim številom krvodajalcev. Iz podatkov je razvidno, da je bilo prvega dne relativno zatišje, medtem, ko je bil v petek, 30. marca izreden naval. Tega dne so nekateri krvodajalci morali kar dolgo čakati na odvzem krvi tudi zato, ker se je večina zglasila za odvzem že v zgodnjih jutranjih urah. Občinski odbor Rdečega križa je sicer pravočasno izdelal razpored krvodajalcev po dnevih, vendar tega razporeda očitno niso vsi upoštevali, zato je bilo vmes tudi nekaj nervoze. Od vseh 1327 prijavljenih krvodajalcev, je zdravniška služba po pregledu odklonila odvzem krvi 90 krvodajalcem, ker bi jim to glede na trenutno zdravstveno stanje lahko škodovalo zdravju. Odvzem krvodajalcev po delovnih organizacijah je bil naslednji: Titan Kamnik 255 krvodajalcev, Stol Kamnik 232 krvodajalcev, KIK Kamnik 157 krvodajalcev, Svilanit Kamnik 81 krvodajalcev, Izobraževalni center 71 krvodajalcev, Utok Kamnik 47 krvodajalcev, Zarja Kamnik 40 krvodajalcev, Donit Kamnik 36 krvodajalcev, Alprem Kamnik 35 krvodajalcev, ETA Kamnik 35 krvodajalcev, Svit Kamnik 23 krvodajalcev, itd. V Titanu in Stolu že dolga leta z vso odgovornostjo pristopajo k tej humani in človekoljubni akciji, zato je pripravljenost ljudi vedno velika, kar zgovorno potrjujejo pričujoče številke. Tudi v KIK Kamnik je Sila letošnja akcija dobro pripravljena. Zelo dobro je bila pripravljena acija tudi v Izobraževalnem centru. Iz te ustanove se je krvodajalstvu odzvalo 71 dijakov tretjega in četrtega letnika. Med krvodajalci so bili tudi učitelji in profesorji. Pomembno je, da so to mladi krvodajalci, ki so v večini prvič darovali kri, zato so brez dvoma pomembna rezerva za naslednja leta, saj bodo prav gotovo številni postali stalni krvodajalci. Opazen je bil odziv krvodajalcev tudi v krajevnih skupnostih Tuhinjske doline in doline Črne ter Komende in Most in se nekaterih drugih krajev. Pohvalna je tudi ugotovitev, da sb kri darovali številni obrtniki in delavci, zaposleni v gospodarskih organizacijah s sedežem zunaj občine Kamnik. Organizacija odvzema krvi je bila dobra, saj se je ljubljanska ekipa hitro vživela v težje pogoje dela, tako da sploh ni bilo čutiti zaradi tega posebnega zastoja. V petek 30. marca, ko je darovalo kri nad 400 Kamničanov je bil delovni dan končan šele pozno popoldne in lahko rečemo, da je bil dosežen redek rekord. Pomoč SŠCRM iz Kamnika je bila nadvse uspešna. Vsak dan je pomagalo pri nekaterih delih po pet dijakov in nekaj aktivistov Rdečega križa. Vsi so svoje delo zelo dobro opravili. Še posebej je treba pohvaliti tov. Brleča, ki je skrbel v imenu gasilske organizacije za prostore, ogrevanje in red, pomagal pa je tudi drugje, če je bilo potrebno. Prvi je zjutraj pregledal prostore in odprl vhodna vrata, zadnji je zapuščal stavbo. Ta večdnevna akcija je naložila organizatorjem novih nalog, ki jih bo treba rešiti pri naslednji akciji, zlasti v tem, da ne bi prihajalo do ozkih grl oziroma praznega časa. Rdeči križ v Kamniku je prepričan, da bo poslanstvo in solidarnost krvodajalcev, ki so pripravljeni darovati kri ob vsakem času in vsem, ko so jo potrebni, živelo in se še bolj utrjevalo tudi v tistih okoljih, kjer pripravljenost nekoliko peša ali stagnira. Zavedati se moramo, da je krvodajalstvo resnična človečnost vsakega krvodajalca in dolžnost vse družbe, saj z odvzemom krvi daruje krvodajalec del sebe, da bi tudi tisti, ki bodo kri potrebovali imeli možnost zdravega in dolgega življenja. Tako vodilo naj bi veljalo tudi za vnaprej, Rdeči križ in vsi drugi dejavniki, ki jim je mar človek, njegovo zdravje in življenje pa morajo storiti vse, da se bo pripravljenost ljudi negovala in krepila. Rezultati takega načrtnega in dolgoročnega dela so že vnaprej znani, saj so krvodajalci že neštetokrat dokazali, da znajo ceniti življenje - tudi življenje sočloveka. STANE SIMŠIČ Zadnje slovo od Ludvika Matoha-Albina Onemeli smo ob novici, da Ludvika Matoha ni več. Ugasnilo je njegovo plemenito srce. Ugasnilo je srce človeka, ki ni nikoli varčeval moči in naporov. Bil je vadno v središču življenjskega dogajanja, v zadnjih letih predvsem v društvu upokojencev Kamnika. Življenjska pot Lidvika Matoha je pot bede trpljenja in uspehov, ki se jih je nadvse veselil. Rojen je bil 21. avgusta 1913 v Merbecku v nemškem Porurju v slovenski delavski družbi, tu si je njegov oče kot rudar služil težak kruh. Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu, tam se je tudi izučil za ključavničarja. Prvo znanje in šolo o delavskem razredu mu je posredovala družina, saj si je njegov oče moral z delom v rudniku zaslužiti sredstva za preživljanje družine. Takrat se je prvič kalil značaj mladega Ludvika, ki se mu ni izneveril nikoli več v življenju. Njegova odločitev v najbolj kritičnih dneh naše preteklosti, v času okupacije naše domovine 1941. leta ni bila težka. Vedel je, kje je njegovo mesto. Klicu domovine se je odzval leta 1942, ko je kot aktivist OF vestno opravljal pomembne in nevarne naloge na terenu. V partizanske vrste se je vključil 2. februarja 1943. Bil je borec Cankarjeve brigade, in kasneje obveščevalec v 14. diviziji. V boju z Nemci mi Velikem Ccrnelcm pri Stični je bil hudo ranjen v noge. V nemogočih pogojih in brez primernih sredstev mu je bilo potrebno amputirati nogo pod kolenom. Vendar ga to ni omajalo v njegovem boju. Vneto je nadaljeval s svojim delom vse do osvoboditve in kasneje v času obnove. Za vestno delo in zasluge je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in ordenom zasluge za narod 3. reda. Po osvoboditvi je delal v Mozirju kot tožilec, v zveznem dom vojaških vojnih invalidov v Dubrovniku je bil direktor in nato v Ljubljani predsednik zveze vojaških vojnih invalidov. V Kamniku je bil direktor tovarne gumbov in nato delal v Podjetju Kamnik v Kamniku vse do upokojitve. Vztrajno in s polno odgovornostjo je opravljal številne naloge in dolžnosti. Posebno je bil prizadeven kot član in kasneje kot predsednik društva upokojencev v Kamniku. Skrbel, je da je bilo društvo upokojencev vsestransko uspešno. Med pomembne pridobitve štejemo zlasti obnovitev društvenih prostorov, ki sodijo med lepe in sodobne. Stalno je zagovarjal dolžnosti, ki jih ima družba od starejših ljudi; 30 upokojenskih družin je dobilo sebi primerna stanovanja. Tudi pri reševanju drugih za upokojence pomembnih vprašanj je bil gonilna sila in se je tudi sam neposredno vključeval v nekatere društvene aktivnosti, ki so bile v stalnem vzponu. Čeprav 70 od- stotni invalid je tudi športno živel in bil kot član sekcije kegljačev stalno na treningih in se tudi udeleževal športnih srečanj /. drugimi društvi upokojencev. Za svoje nesebično in predano delo je v letu 19H3 prejel tudi občinsko priznanje »srebrno plaketo« Kamnika. Še nedavno je načrtoval društveno življenje in ni niti slutil, da ga bo zahrbtna bolezen tako hitro iztrgala iz naših vrst. Boleče nas je prizadela njegova smrt. Boleče so bo poznala njegova odsotnost, zlasti med sodelavci, ki smo se z njim pogosto srečevali. [zgubili smo borca, aktivista in zavednega člana naše družbe, ki je tudi sam mnogo prispeval k doseženemu. Njegova vztrajnost in doslednost nas bosta spremljala pri nadaljevanju nedokončanega dela in pri reševanju teh nalog se ga bomo velikokrat spominjali. Besede zahvale za njegovo delo so le skromna oddolžitev za tako bogato življenje - za življenje Ludvika Matoha - Albina. STANE SIMŠIČ Razstava Narodne galerije v Kamniku Kamničanom se ob koncu aprila in v maju obeta prvovrstna likovna prireditev. V sredo, 25. aprila ob 18. uri oodo v počastitev Dneva OF in prvega maja odprli v razstavišču Veronika razstavo dveh slovenskih slikarjev Ivane Kobilce (1861-1926) in Ferda Vesela (1861-1946). Razstavo, na kateri bo moč videti blizu 30 oljnih slik obeh umetnikov, posreduje kamniški muzej, strokovno pa jo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane, iz čigar zbirk je tudi večina razstavljenih umetnin. Ni naključje, da prihaja razstava o dveh mojstrih slovenskega Novice iz Laz Od lanske jeseni se dogajajo v Lazah velike spremembe. Na željo krajanov in delavcev krajevne skupnosti Laze bo v kratkem (1. maja) otvoritev kiajevne zdravstvene ambulante Laze. V kraj bosta redno prihajala zobozdravnik in zdravnik splošne prakse. Krajani bodo torej lahko zdravili zobe in iskali leka in pomoči za svoje bolezni v domačem kraju. Krajevna ambulanta je v novejši zgradbi v bregu nasproti Kulturnega doma, v hiši, kjer so nekoč že nudili zdravstvene usluge. Zgradbo so znotraj preuredili in usposobili skupno čakalnico ter tri ordinacijske sobe. Prostori povsem ustrezajo trenutnim potrebam, so zračni, suhi in svetli. Pod isto streho domuje še Kra- jevni urad Laze, vendar je svoj prostor in sejno sobo dobil na vzhodni strani, precej manj ugodno sobico pa je dubila knjižnica Laze. Knjižnica, ki se je z leti udomačila med prebivalci, zlasti mlajšimi in je bila ena najlepših krajevnih izposojevališč (na občinskem ozemlju), se je morala stisniti v vsekakor premajhno sobo, kjer ji številna okna in vrata jemljejo še tisto malo prostora. Ker šteje med knjižni sklad novejša literatura kamniške matične knjižnice ter starejše tuhinjske šole, deli sedaj knjižnica v Lazah podobno usodo kot matična knjižnica. Kljub vsemu ni mesta za obupavanje. Po posodobitvi, asfaltiranju tuhinjske ceste, obnovi trgovin, vzpostavitvi kulturnih domov in šol od Laz, Šmartnega, Srednje vasi, Sel in po lanskoletni pridobitvi bencinske črpalke pod Kozjakom, tuhinjske vasi v resnici stopajo s širokimi koraki v napredek. Rastejo nove obrtne dejavnosti, delovni obrati Utoka v Špitaliču. Stola v Motniku, mehanizira se poljedeljstvo in oživlja planšarstvo na Menini, Tuhin-ske vasi so domala nove, polne utripa. Morda bo letos zrastel še povečani Kulturni dom v Šmart-nem, morda si bodo omislili koriščenje toplega, atomskega vi-a v Vasencm, ki se sedaj proste, izteka v Nevljico. Bilo bi prelepo. T. 9 realizma, zdaj že kar klasikih našega slikarstva, prav v Kamnik. Spomnimo naj samo na mladostno prijateljstvo obeh slikarjev s poznejšim kamniškim živino-zdravnikom dr. Josipom Nikolajem Sadnikarjem, sicer znanim kot strastnim zbiralcem starin, umetnin in vsakršnih zgodovinskih ostalin. To pristno in dolgotrajno prijateljstvo se je spočelo v času Sadnikarjevega službovanja v Radovljici v letih 1886/87, v času ko je mladi živinozdravnik že zbiral narodopisno gradivo po Gorenjski in za to navdušil tudi mlada slikarja, ki sta skicirala folklorne in žanrske motive v okolici Jesenic in Podbrezja. Znano je tudi, da se je Vesel za dve leti preselil v Kamnik (1899-1901/2) in bival v samostanskem poslopju v Mekinjah. Tam je med drugim priložnostno poučeval domače slikarje samouke. Sa-dnikar je Vesela tako navdušil za zbiranje starih predmetov, da sta v času kratkega živinozdravniko-vega službovanje v Črnomlju prehodila vso Belo krajino po dolgem in*počez in zbrala dragoceno kolekcijo belokranjskih vezenin (danes v Sadnikarjevi zbirki v Kamniku). Tudi Ivana Kobilca se je s kamniškim zbiralcem še večkrat pozneje srečala, posebej v času študija v Miinchnu, ko je poleti prihajala na obisk v domovino. Iz tistih dni so se v Sadnikarjevi zbirki v Kamniku ohranile štiri slike (tudi na razstavi), med njimi dve za zgodnji umetniški razvoj obeh slikarjev pomembni deli. Vesel je namreč leta 1887 v Radovljici portretiral prijatelja Sadnikarja in mu sliko tudi podaril, prav tako je prišel v zbirko Kobiličin mladostni portret sestre Tani, ki ga je slikarka naslikala 1886/87. Ivana Kobilca in Ferdo Vesel pripadata po svojem oblikovnem načinu izražanja generaciji slo- venskih realistov, v katero prištevamo ša Janeza in Jurija Subica, Jožefa Petkovška in Antona Až-beta. Vendar je treba takoj poudariti, da sta Kobilca in Vesel presegla utečeni in do tedaj uveljavljeni akademski način slikanja v ateljeju in sprejela nove pobude plenerizma (slikanja na prostem), s katerim je na platno vdrla svetloba in barvitost. Oba sta slikala značilne motive 19. stoletja: portret, žanr in tihožitja. Oba druži tudi šolanje, najprej na Dunaju in nato v Miinchnu; Kobilca pa je nadaljevala še v Parizu. Razstavo, ki zasluži vso pozornost, bodo dopolnile spremne prireditve. Predvideno je predavanje o umetniškem razvoju Ivane Kobilce. V četrtek, 10. maja ob 17. uri bo javno vodstvo po razstavi, za šole in delovne organizacije pa bodo po dogovoru organizirana strokovna vodstva. " B. R. OBVESTILO Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo odvažali smeti in odpadke zaradi prvomajskih praznikov takole: - petek, 27. 4. 1984 ostane odvoz nespremenjen - ponedeljek, 30. 4. 1984 ostane odvoz nespremenjen - namesto v torek, 1. 5. 1984 bomo odvažali smeti v ponedeljek, dne 30. 4. 1984 namesto v sredo, 2. 5. 1984 bomo odvažali smeti v četrtek, dne 3. 5. 1984 Si KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK se pridružuje čestitkam ob praznovanju 1. maja Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL' in TOZD KEMOSTIK Kamnik čestitata ob prazniku dela vsem poslovnim partnerjem in občanom Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke iz temper litine - ključavnice - obešenke, navadne in cilindrične - smučarske vzi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnje. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob delavskem prazniku. Tovarna usnja Kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob prazniku dela Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik ob praznovanju delavskega praznika iskreno čestita vsem delovnim ljudem ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem SGP GRADBINEC Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem občanom ob 1. maju Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitamo ob delavskem prazniku, 1. maju Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja, vsem občanom čestitamo ob delavskem prazniku Živilska Industrija MERCATOR-ETA KAMNIK iskreno čestita vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem za 1. maj AVTOELEKTRIKA CVIRN IVAN Podgorje 83/a Kamnik, tel. 841-207 čestita ob 1. maju vsem delovnim ljudem in priporoča svoje storitve .. kemijska industrija KAMNIK Kemijska industrija Kamnik čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča in razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO. - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane. ŽITO LJUBLJANA OBRAT VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob delavskem prazniku Kamnik izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne karavate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem čestita ob delavskem prazniku Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem Delavci in družbenopolitične organizacije Stol znak INDUSTRIJE POHIŠTVA O I KJL KAMNIK želijo delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov in jim čestitajo ob prazniku dela 1. maju /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku, opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob praznovanju 1. maja SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072 Vsem občanom čestitava ob prazniku dela ALPREM KAMNIK ob praznovanju praznika dela iskreno čestita vsem občanom ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob 1. maju vsem kupcem in poslovnim partnerjem SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 7 čestita za 1. maj vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita za 1. maj vsem delovnim ljudem in občanom Delovni kolektiv JA TA, TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo za praznik dela in se priporočamo za obisk montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem občanom čestitamo za praznik dela in priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob prazniku dela Lončarsko podjetje Komenda čestita za 1. maj Rudnik koalina in kalcita Kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob delavskem prazniku eksperimentalna tkalnica Eksperimentalna tkalnica proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Ob 1. maju, prazniku dela, iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem EMONA Kmetijska kooperacija Domžale PE Kamnik čestita za 1. maj vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem PODJED PETER Godič81/a . Napeljava vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav. Vsem občanom čestita za praznik dela Na podlagi 55. in 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik za obdobje 1981-1985, v skladu z dogovorom o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice denarnih pomoči je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik na svoji seji dne 17. 4. 1984 sprejela SKLEP O VIŠINI DENARNIH POMOČI IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1984 V OBČINI KAMNIK i. A. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavcev Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok v znesku 1. 1.900 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma h kateri pripada do 4.900 din mesečno na družinskega člana; 2. 1.400 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma h kateri pripada 4.900 do 5.600 din mesečna na družinskega člana; 3. 1.200 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma h kateri pripada 5.600 do 6.000 din mesečno na družinskega člana. Znesek denarne pomoči po dohodkovnem pogoju pod točko 1., 2., in 3. je za vsakega otroka enak ne glede na število otrok v družini. II. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, ki pogojujejo dejanski socialni položaj družine. III. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v desetkratnem znesku katastrskega dohodka. IV. Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.200 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, 2. 600 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči iz točke 2. tega člena ima otrok, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki) ne presega mesečno 2.500 din. Če je v družini otrok, ki je težje telesno ali duševno prizadet,se pri ugotovitvi povprečnega dohodka na družinskega člana število družinskih članov poveča za 0,5 VI. B. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin Otrok kmečkih in otrok drugih družin, ki jim je denarna pomoč nujno potrebna, ima pravico do denarne pomoči v znesku 1.000 din mesečno. Višina denarne pomoči je za vse otroke kmečkih in drugih družin enaka, ne glede na število otrok v družini. VII. Težje telesno prizadeti otrok ali otrok, ki ima edinega hranilca kmečke ali druge družine, ima pravico do povečane denarne pomoči: 1.200 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet, 600 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. O pravici do povečane denarne pomoči odloča komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva glede na materialne razmere ob pogoju, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju. Pravica do povečane denarne pomoči, ki ima edinega hranilca, se lahko uveljavi s pogojem, ki je naveden v zadnjem odstavku točke IV. tega sklepa. VIII. Otrok iz kmečkih ali drugih družin ima pravico do denarne pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka, - da otrok živi oziroma pripada kmečki družini ali drugi družini, katere skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din Oziroma 2.800 din letno na družinskega člana. Otroku iz kmečkih ali otroku iz drugih družin, katerih dohodek presega višino določenega dohodka iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živi v težjih razmerah zaradi velikega števila družinskih članov, bolezni ali invalidnosti staršev. IX. C. Skupna določila Za člane občanove družine se štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateri pripada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z Vrtičkarji na robu mesta Da stanovalci blokov večkrat zavidljivo pogledujemo po vrtičkih, ki obkrožajo »srečne« sosede v zasebnih hišah, drži. Ker pa nevoščljivost ni lepa lastnost, smo se odločili za nenavaden podvig. Zelenice in igrišča, ki nas obkrožajo smo hoteli spremeniti v vrtičke in tako zadovoljiti tisto potrebo, s katero se večina ljudi ie rodi - imeti »SVOJ« košček zemlje, na katerem bo raslo nekaj »MOJEGA«, trenutno pa ji gre v korak še velika potreba za varčevanjem. Kako smo si v soseski Klavčičeve ulice zamislili vrtnarjenje, govori naslednji primer. Ni vzoren, je pa poučen! Obvestilo na oglasni deski na drobnem lističu papirja je v soboto zvečer na »veliko« oznanjalo in vabilo stanovalce našega naselja na nedeljski jutranji shod, na katerem se bo »dogovarjalo« in »razdeljevalo« igrišče in zelenice za vrtičke. Obveščevalci seveda niso pomislili na vse, ki so se že v petek ali soboto odpravili sončnemu vikendu naproti. Kljub temu se nas je zbralo kar precej. Kot šopki trobentic smo se zbirali tistega »srečnega« nedeljskega jutra in vsak »šopek« zase je sanjal o svojih bodočih vrtičkih. Po akademski četrti smo jo mahnili na »obsojeno« zemljišče in najpogumnejši so hitro pričeli z meritvami - stanovalci vsakega bloka zase, se ve. Stanovalci Klavčičeve 7 in 9, to je bloka, pred katerim kot preproga leži to otroško igrišče, smo skromno in neodločno stali ob strani in občudovali pogumnejše. Premišljevali smo, ali si lahko na zemljišču, ki je namenjeno našim malčkom in mladini, privoščimo vrtičke. Pa nas je glodala tudi poštenost dejanja, še bolj pa posledice, saj bi se zagotovo jezili na njihovo razigranost in žoge, ki bi uničevale prve poganjke: Med odločnimi moškimi koraki, in nič manj ženskimi, v visokih petah, ki se vdirajo v travnik, se besede in dejanja zvrstijo z vrtoglavo naglico. Že je dobra polovica igrišča »zakoličena« z bodočimi vrtički; trije v širino in precej več v dolžino, od bencinske črpalke proti železniški progi. Količki dobijo barve in imena novopečenih lastnikov, mi pa smo kar gledali in ne našli besed. Končno tudi nas zajame vrtičkar-ska vnema in smo si skromno upali odmeriti, kar je še ostalo. A čudno, nismo bili zadovoljni z delom, ki smo ga iskreni sami pri sebi imenovali »nedelo«. Ni nam všeč, da so se na travnik in igrišče otrok s soseske Klavčičeve ulice kar naenkrat »naselili« stanoval- ci iz vseh blokov, svoje zelenice pa skrbno ohranili dobesednemu namenu in so seveda otrokom »strogo prepovedane« za igre. Niso nam bili všeč niti količki s privatnimi imeni na našem skupnem zemljišču, še manj pa lastniki, ki »malim prebivalcem« našega naselja zagotovo ne bodo delili prijaznih nasmehov in katerim so pravzaprav »okupirali« njihov mali svet. In konec koncev, nismo bili za takšno neorganizirano, »domačo« delitev naše skupne zemlje. Da bi se ne razumeli napak, nismo proti vrtičkom, ki bi bili pošteno, smotrno in urbano vključeni v naše naselje. Nismo proti vrtičkom, za katere bi lahko skrbeli tudi naši otroci in tako pridobili živ, naraven stik s koščkom zemlje, ki lahko služi tudi drugače kot le za igrišče. Tako bi naših otrok ne bilo treba več pošiljati na »ekskurzije« k raznim babicam in tetam, da bi zvedeli in videli kaj in kdaj se seje in sadi. Smo pa proti besedam enega pomembnejših mož v naši soseski, ki je pri delitvi vrtičkov modroval: »Delat učite svoje otroke, ne pa igrat!« in modro prikimal, ko so merilci parcel še za štiri metre globlje segli v igrišče. In smo proti privatnim kriterijem in odločitvam spreminjati namen našega skupnega zemljišča v privatno lastnino, Kaj ne meji to vse skupaj že na požrešnostT? Pa brez zamere, nesojeni vrtičkarji, tudi sama sem bila ena izmed vas in sem si že izb/ala »SVOJ« vrtiček, a le za toliko časa, da sem dojela nesmisel nedeljskega dopoldneva. Čeprav je večina količkov že v nedeljo popoldan izginila, nadobudni vrtičkarji še kar sanjamo o svojih vrtičkih. Želim, da bi se nam sanje uresničile, a ne na način, v katerem bomo samim sebi v posmeh. A ne le samim sebi, tudi sosedom iz Rožičeve ulice, ki so bili bolj iznajdljivi od nas. Na našem igrišču so se že pred časom kar lepo razkomotili; na »nikogaršnji zemlji« so si uredili vrtičke, odložili skladovnice drv, odvečni pepel, pripravili gnoj za gnojenje in še kaj. A med vsemi se je najbolj »izkazal« sosed iz rumene hiše, ki je za dovoz gradbenega materiala za prizidek svoji hiši izbral kar našo zelenico. O »korektni« zamisli vrlega soseda bodo še dolgo pričale kolesnice, ki bodo še dolgo globoke in grde opozarjale na kulturo neimenovanega soseda iz Rožičeve ulice. IVANA SKAMEN Fotokopiranje, razmnoževanje! Odprto vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure. Stane Jerše, Kidričeva 18, Kamnik. Ob prazniku dela se pridružujem čestitkam. Industrija platnenih izdelkov »Induplati« r.o., Jarše p. Domžale vabi k sodelovanju za delo v proizvodnih obratih v Jaršah večje število nekvalificiranih delavcev za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 1. čiščenje upravnih prostorov - 1 delavka 2. tkanje tkanin - 5 delavk-cev 3. predenje - 2 delavki 4. pomožna dela v kuhinji - 2 delavki 5. natakarica - 1 delavka-ec 6. kuahr-ica - 1 delavka-ec Pogoji: pod toč. 1. do 4. - osnovna šola pod toč. 5. in 6. - poklicna šola pod toč. 6. bo potekalo delo v mesecih: februar, marec, julij in avgust v našem domu na Mali planini in bo možna zaposlitev zakonca. Delo poteka pod toč. 1. samo v popoldanskem času, za vsa ostala dela poteka delo v dveh izmenah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za zgoraj objavljena dela in naloge traja 2 meseca. Nudimo vam: - organizirano uvajanje v delo - možnosti za dodatno izpopolnjevanje - osebne dohodke po pravilniku pod toč. 1.-4. od 14.000 dalje glede na rezultate dela, - pod toč. 5. in 6. pa od 16.000 dalje glede na rezultate dela in samsko nastanitev - solidno raven družbenega standarda (povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu ali na Mali planini ter zdravstvene storitve v obratni ambulanti). Kandidati naj pošljejo pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov. Industrija platnenih izdelkov Induplati r.o., Jarše p. Domžale, Zg. Jarše 21 - 61230 Domžale z oznako za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb oz. prijav. občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), otroci in stari starši. Izjemoma lahko komisija po prostem preudarku prizna pravico do denare pomoči in povečane denarne pomoči tudi občanu, ki presega dohodkovni pogoj, če je v družini več otrok, če je v dužini duševo ali telesno prizadet otrok, če je v družini invalidnost enega ali obeh staršev in če drugi pogoji družine narekujejo tako odločitev. Glede na potrebe lahko komisija po prosti presoji dodeli enkratno denarno pomoč otroku, ki je tega potreben. V primeru, ko se ugotovi, da se družbena denarna pomoč ne koristi v namene, za katere je namenjena, se lahko odredi, da se nakazuje tisti osebi, ki dejansko preživlja otroka. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 2.000 d;n s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v triinpolkrat-nem znesku katastrskega dohodka. Komisija za denarne pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko na osnovi prostega preudarka krajevne skupnosti, v kateri prebiva družina, določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določeno v I. in VI. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na socialno stanje družine. XI. Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu druge osebe, po kateri ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno. -• XII. Občani, ki so uveljavljali pravico do denarnih pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denar nih'pomoči po določilih tega sklepa najkasneje do 1. aprila 1984, sicer se jim s 1. majem 1984 ustavi izplačevanje denarnih pomoči in povečane denarne pomoči. XIII. Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik in se objavi v Kamniškem občanu, uporabljati pa se prične s 1. 5. 1984. PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marinka Hcvc CVETLIČARNA JANEZ HAJDIĆ, Kidričeva 64, Kamnik Vam nudi sveže cvetje, sadike bršljink in pelargonij, zemljo ter gnojilo za rože. Izdelujemo tudi sveže vence po naročilu z dostavo. Ob delavskem prazniku čestitamo vsem delovnim ljudem in se priporočamo. DO EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK, Ljubljanska c. 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1 tkalka - NK delavka Pogoj: dokončana osnovna šola, preizkusna doba 3 mesece. 1 navijalec blaga - NK delavec Pogoj: dokončana osnovna šola, preizkusna doba 3 mesece. 1 šivilja - KV delavka Pogoj: poklicna šola šiviljske smeri z zaključnim izpitom, zaželjena praksa, preizkusna doba 3 mesece. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na tajništvo DO Eksperimentalna tkalnica Kamnik. ABC POMURKA TP KOČNA KAMNIK TOZD Maloprodaja Kamnik, Ekslerjeva 8 na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Maloprodaja objavljamo javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: zap. štev. tip izklicna cena 1. registrska blagajna Hugin 36 20.000,00 din 2. registrska blagajna Hugin 23 30.000,00 din 3. registrska blagajna NCR 30.000,00 din 4. registrska blagajna Regna 20.000,00 din Licitacija bo 26. aprila 1984 ob 9. uri v prostorih TP Kočna Kamnik, Ekslerjeva štev. 8. Interesenti si sredstva lahko ogledajo na dan licitacije od 6. ure dalje. Interesenti, ki bodo sodelovali na licitaciji, morajo pred licitacijo vplačati 10% varščine od izklicne cene. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek in ga mora plačati kupec. Informacije lahko dobite na telefon 831-387 (int. 25 ali 32). Koncert kamniške godbe Konec marca nam je kamniška godba ob svoji obletnici pripravila zelo zanimiv koncert. Spored je bil pester, prepleten z zgodovino godbe, ki je prebrodila kopico težav, da je dosegla tisto, kar smo lahko videli v kino dvorani. Godba, ki jo je dirigiral Emil Spruk, je dokazala, da je vredna vse pomoči in podpore, kajti koncert je odlično uspel. Zato bi se tisti, ki delijo denarce v te namene morali zamisliti," kajti kamniška godba je sedaj v položaju, ko se raven igranja samo še dviguje; seveda pa le s širšo pomočjo, saj godba nima svojega vira financiranja, Ponovitev prvega koncerta je godba izvedla 6. aprila ob 20. uri v kulturnem domu na Duplici. Koncert je bil prirejen v počastitev 80-letnice tovarne Stol. Povabljeni so bili predstavniki tovarne (ki niso prišli na koncert) in ostali krajani. Bilo je vsega 30 28. pohod po poteh partizanske Ljubljane V Ljubljani bo tudi letos tradicionalna politično športna prireditev, s katero mesto heroj obeležuje obletnico osvoboditve Ljubljane in vse Slovenije. Odbor za Pohod po poteh partizanske Ljubljane je že razpisal manifestativne pohode: V četrtek, 26. aprila dopoldne za pionirke in pionirje od 1. do 4. razreda osnovnih šol, v soboto, 12. maja pa za člane društev, družbenih in družbenopolitičnih organizacij, pionirje in mladino, za krajane, enote TO, JLA, milice ter člane SNOUB NOV, domicilnih brigad NOV mesta Ljubljane in člane organizacij ZZB NOV. Sklepna prireditev bo na Trgu revolucije. Za lepše okolje v Novem trgu Praznik dela in Dan mladosti najraje in najlepše proslavimo z delovnimi uspehi. Naša krajevna skupnost se to pomlad, bolj kot prejšnje, lahko ponaša z dvema uspelima akcijama: »Za lepše okolje« in »88 vrtnic za tovariša Tita«. Družbenopolitične organizcije in organi krajevne skupnosti so pritegnili k delu tako krajane kot tudi dijake srednješolskega centra in ZUIM. Polovica krajanov se je lotila čiščenja že v petek, ker je imelo veliko ljudi delovno soboto. Naslednjega dne se je akcija nadaljevala in razširila. Krajani in dijaki obeh ustanov, ki so se akcije udeležili v kar lepem številu, so se po vnaprej pripravljenem razporedu lotili čiščenja na le ožje, pač pa tudi širše okolice, ulic, rečnih bregov... Istega dne so mladinci krajevne organizacije ZSMS pred Šolskim centrom Rudolfa Maistra uredili spominski nasad z 88 vrtnicami. Veliko pridnih rok, dovolj orodja, pomoč strokovnjaka in delo je bilo hitro opravljeno. Storjeno nas krajane navdaja z zadovoljstvom. Veseli smo, da je prenekateri zavihal rokave, da so poprijeli dijaki, da so kmetje priskočili 3 prevozom. Očistili smo našo krajevno skupnost, je polepšali z vrtnicami in sklenili, da bomo takšne akcije še ponavljali. Pa vendar - recimo še to: Je res potrebno, da vozimo odpadke na divja smetišča, če imamo za to posebej rezerviran prostor? Bi bila šolska okolica zanemarjena, če ne bi bili sami nemarni? To je pomislil marsikateri udeleženec akcije. Mogoče tisti, ki je danes čistil in sadil vrtnice, jutri ne bo odmetaval odpadkov in pohodil nasada!? Če s tako akcijo očistimo okolje in se pri tem še malo vzgajamo, potem smo dosegli namen - velja ga le še nekajkrat ponoviti. M. B. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata LOVRO GOLOB lz Črne 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, njegovim in našjm sodelavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kobilici in sestri Saši ter voznikom reševalnih avgomobilov ZD Kamnik za vso prizadevnost ob očetovi bolezni. Hvala tudi duhovnikoma, pevcem, govornikoma, -praporščakoma in vsem sovaščanom, ki so kakorkoli sodelovali pri poslednjem slovesu našega ata. Žalujoči: žena Ivana, sinova Marjan in Orli z družinama Črna, Soteska, april 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega moža in očeta ANTONA BERLICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja pevskemu zboru hi g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Nežka in sin Anton Vrhpolje, marca 1984 do 40 poslušalcev, Godbeniki, ki so prišli na oder, so bili globoko razočarani, kajti koncert, ki so ga pripravili je od njih zahteval veliko samoodrekanja, vaj, in prostega časa. Podobno se je zgodilo tudi na koncertu, ki je bil dva dni pozneje v Komendi: bilo je 20 poslušalcev. Prvič v zgodovini Komende je bil sploh organiziran koncert godbe. .* Mislim, da godba zasluži vso pohvalo za to. V obeh primerih pa je bilo poslušalcev manj, kot pa godbenikov na odru. Kamniška godba se je potrudila, da nam je pripravila zares odličen koncert, kakršnega že dolgo nismo slišali in zaradi tega zasluži vso pomoč za svoj nadaljni razvoj, kajti dobra godba je za turiste vsaj toliko ali pa še bolj privlačno kakor kaj drugega. Za Kamnik, ki je dokaj zanimivo turistično mesto, pa še posebej. Če pa bi pri nas v Kamniku delili bodeče neže, bi jo morali podariti Duplici in Komendi, ki sta se tako »množično« odzvali udejstvovanju godbe in dviganju kulture v Kamniku. U. S. Ženske na kolo, moški za štedilnik! No, ne bomo pisati niti o feminističnem manifestu niti o dunajskem feadutrtienem nastopu Barbare Klein in Kriste Schnigl -njuno geslo je »Ženska brez moškega je kot riba brez bicikla.« Obvestili pa bi vas radi o akciji, ki jo v avgustu pripravlja skupina kamniških žensk. Rekrea-tivke, ki so tudi članice Kolesarskega društva Kamnik, so se odločile, da izvedejo edinstveno akcijo (pri nas take še nismo zasledili - vsaj v ženski sestavi ne) -avgusta bodo krenile na petsto kilometrov dolgo kolesarsko etapo po Sloveniji. Kolesarke pravijo, da so kolesarske tekme v večini namenjene le moškim, one pa se lahko udeležujejo kvečjemu rekreativnih tekmovanj kot so na primer tekmovanja za naslov »Kaveljc-ko-renina«. Odločile so se moškim tekmovalcem dokazati, da so tudi one sposobne organizirati in izpeljati zahtevnejšo turo. Devet žensk, starih od dvajset do štiriinš t trideset let (razen dveh so vse poročene in imajo otroke, v večini pa so zaposlene v DO Svilanit) bo osmega avgusta iz Kamnika krenilo proti Slovenj Gradcu, nato prek Radencev v Rogaško Slatino in nazaj v Kamnik. Predvidevajo, da bodo petsto kilometrov prevozile v štirih dnevih, en dan pa so si vzele za rezervo - za primer preutrujenosti ali slabega vremena. Vsak dan nameravajo prevoziti sto kilometrov, prespale bodo v Radencih in Rogaški Slatini. Ta dva kraja so si izbrale zato, da bodo tudi tu lahko aktivno izkoristile proste ure - za plavanje in disko, če jim bodo moči dopuščale. Tako se bodo ženske, ki so vajene predvsem kuhanja in pospravljanja tudi malo razvedrile. Na poti jih bo spremljal mehanik za kolesa - Ljubljančan Franc Zidan, kolesarski veteran in simpatizer Kolesarskega kluba Kamnik. Ena od žensk bo krenila na pot z avtom, ki bo potreben za prevoz hrane in opreme. Ko smo kolesarke povprašali, kako so reagirali njihovi možje, ko so izvedeli, da-bodo morali za nekaj dni sami skrbeti za dom in družino, so nam dejale, da je kar šlo, da pa so se skoraj vsi takoj ponudili za spremstvo - za mehanika in ostale potrebne »faktorje«. No, rekle so, da hočejo akci- Ubrani glasovi Gorenjske v Kamniku Na osnovi družbenega dogovora gorenjskih občinskih Zvez kulturnih organizacij o področnih srečanjih in sodelovanju v letu 1984 je v okviru Pevskega združenja Gorenjske Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik v petek, 6. aprila v veliki dvorani kina Dom v Kamniku priredila Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske. Med različnimi zvrstmi amaterskega kulturnega delovanja predstavlja zborovsko petje nedvomno tisto, ki je na Slovenskem najvidneje in najbolj množično zastopana. Pevske prireditve, ki jih v zadnjem času še posebej vneto in skrbno pripravljajo zbori, delujoči na območju občine Kamnik (v okviru občinske Zveze kulturnih organizacij jih trenutno organizirano deluje deset) to ugotovitev zgovorno potrjujejo tudi za našo občino in dajejo sliko amaterske kulture v njej. Ker dejavnost sama po sebi ne dosega svojega smisla in pomena, če ni odprta navzven, so že od februarja naprej po posameznih gorenjskih občinah potekale pregledne prireditve, občinske pev- ske revije. Odbori za glasbeno dejavnost pri Zvezah kulturnih organizacij posameznih občin so se ob teh nastopih odločili za predstavnike, ki naj nastopijo na regijski prireditvi. V letošnjem medobčinskem prikazu dosežkov na področju zborovskega petja smo v Kamniku imeli priložnost prisluhniti sedmim zborom iz vseh gorenjskih občin. To so bili: Komorni zbor Peko iz Tržiča (ZKO Tržič), Mešani pevski zbor DKD Svoboda iz Mengša (ZKO Domžale), Mešani zbor KPD Veriga iz Lesc (ZKO Radovljica), Komorni zbor Loka iz Škofje Loke (ZKO Škofja Loka), Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Primsko-vega (ZKO Kranj), Mešani pevski zbor Blaž Arnič - DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice (ZKO Jesenice) ter domači predstavnik, Mešani študentski pevski zbor iz Kamnika. Pod vodstvom zborovodij Saše Frelih-Miša, Tomaža Habeta, Jožeta Kocjančiča, Janeza Jocifa, Julke Mandeljc, Romana Ravnica in Janeza Klobčarja smo imeli priložnost prisluhniti skupno domala dvestopetdesetim pevcem, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega LADOTA KIŠA-MIČOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in sošolcem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili pisna in ustna sožalja, mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sošolcu za poslovilne besede. Še enkrat vsem, ki ste nam stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi Kamnik, 4. aprila 1984 ki so ljubiteljsko muziciranje predstavili na ravni, ki je vsekakor višja od često pejorativno pojmovane »revialne«, po domače »narodnobuditeljske«. Prireditev, ki ni tekmovalnega značaja in je zato ne spremljata napetost in strah oz. odvečna trema, je mestoma predstavila že kar spoštljive interpretativne dosežke - od Gallusa, Mozarta, Foer-sterja, Ravnika, Ježa, pa Tomca, Ukmarja, Vremšaka, Habeta... Prizadevno organizirano pevsko srečanje je kljub temu, da obisk »pevsko vzgojenega kamniškega občinstva«, zlasti še posameznikov, ki so bili na prireditev posebej (zastonj) vabljeni (!), ni bil tak, kot je bilo pričakovano, preko spoznavanja vrednih del domače in tuje umetniške ustvarjalnosti nedvomno ponudilo estetsko obogatitev, pokazalo odnos do ljudskega izročila, predstavilo razvoj sposobnosti glasbenega načina izražanja, posebej skupinskega muziciranja. TONE FTTČAR OBVESTILO OO ZSMS Duplica vabi vse občane, da si ogledajo maratonsko košarko, ki bo v petek, 27. aprila ob 20. uri na športnem igrišču v Duplici. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše sestre, tete in svakinje MARIJE ŠTRAJHAR Iz Porebra 11 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraze, sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala KIK Kamnik za darovano cvetje, predstavniku Društva upokojencev za lepe besede ob slovesu in g. duhovniku iz Nevelj za pogrebni obred. Vsem, ki ste imeli našo Micko radi, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat Lipe, sestre: Ivanka, Tončka in Julka z družinami Poreber, Črnuče, Markovo 12. 4. 1984 ŽAGANJE DRV. Lužar, Šmarca 25 d, tet 832-739, od 11. do 12. ure. Ugodno prodam zastavo 101, letnik 1974. Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Halilagič Kasira, Župančičeva 3, Ka- V Kamniku, na Kidričevi 64 (cvetličarni Hajdič), se je izgubil črn pudelj, ki sliši na ime Ajk. Poštenega najditelja prosimo, da proti nagradi sporoči na naslov aH na tek 485-883. SREVIS ŠIVALNIH STROJEV, Tine Klančar, Čufar jeva 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. MONTAŽA IV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. jo izpeljati same, može pa bodo na ta način preizkusile, kako so sami sposobni poskrbeti za družino. Ob pomoči in razumevanju delovnih organizacij upajo, da bodo lahko zapustile svoja delovna mesta. Ženske so torej aktivne, zato zaslužijo širšo družbeno podporo. R. GRCAR ŠAH, ŠAH Na februarskem hitropotez-nem turnirju na Duplici je zmagal Marjan Karnar, ki je zbral 9 točk, sledijo Zupančič 7, Bavčar in Osolin M. 6,5; Lanišek 6 itd. Tudi na turnirju marca je bil najboljši Karnar M. S 13 točkami je premočno osvojil prvo mesto, dobro se je odrezal Osolin M, zbral je 11 točk, sledi Semeja 8,5; Zupančič 8, Lanišek 7,5 točk itd. Na domžalskem turnirju v marcu je sodelovalo 15 igralcev. Vrstni red: 1. Karnar 12,5; 2. Ivačič 10; 3. Osolin M. 9,5; 4. Navinšek 9; 5. Horvatec 8,5; 6. Krivec 8; 7. Vavpetič 7,5 točk itd. Šahovska sekcija športnega društva Virtus je na Duplici priredila šolsko prvenstvo Kamnika za pionirje. Daleč najboljši so bili učenci OŠ Komenda - Moste. Vrstni red ekipno: - mlajši pionirji: 1. OŠ Ko-menda-Moste; 2. Oš Duplica I; 3. Oš Frana Albrehta - starejši pionirji: 1. Oš Ko-menda-Moste I; 2. OŠ Komen-da-Moste II; 3. Oš Stranje. Na hitropoteznem turnirju aprila v Domžalah je nastopilo 22 igralcev, od tega kar 12 mojstrskih kandidatov. Zmagal je Karnar s 17,5 točk; 2. je bil Voš-pernik s 15,3; 3. Draksler s 14,5; četrti do 5. Ivančič in Kohek s 13,5; 6. pa Osolin M. s 13 točkami. ANDREJ PERČIČ Uspešni cicibani Kamniški cicibani to v drugem delu sezone dosegli nekaj lepih uspehov na republiških tekmovanjih in v okvira smučarsko najmočnejše gorenjske regije. Na republiškem selekrijskem tekmovanju cicibanov na Ulovki v slalo mu je Samo Šuštar zasedel med 85 tekmovalci odlično 16. mesto, v dragem teku je bil celo 6. Na prvenstvu Gorenjske v slalomu v Kranjski gori je dosegel izreden uspeh Rok Rutar, ki je s startno številko 92 dosegel 12. mesto. Samo Šuštarje bil 18., 21. med 145 tekmovalci 'pa 8-letni Tomo Okom. Tudi drugi cicibani, ki so startali med zadnjimi zaradi lanskega »spanja« pri delu s cicibansko ekipo, so se uvrstili v prvo polovico. Med cicibankami je bila Saša Globočnik 17., Nina Rode 30. in Mira Škorjanc 40. Se poseben uspeh pa so dosegli cicibani na regijskem tekmovanju Gorenjske tekmovalne skupnosti na Zatmiku v veleslalomu. Med 240 tekmovalci je Rok Rutar zasedel 15. mesto, Samo Šuštar je bil 20., Tomaž Okom 25. in Grega Kle-menčič 33. 30. marca sem na parkirnem prostoru pred Groharjevo ulico 8 aH pa na stopnišču izgubila ročno uro, U mi Je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, naj mi Jo vrne proti nagradi na postajo milice. Prodam suha bukova drva 8 m3, dostava na dom. Ponudbe pod »Ugodno« na ure-cnlštvo Kamniškega občana. (Ml Kamniški občan ODPRTO 16.-22. SREDA - ZAPRTO KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hey c - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. k.