Pri notarju sklenili goljufivi posel Stran 15 Veseli dan kulture-zakaj že? Stran 17 St. 96/ Leto 62 / Celje, 4. december 2007 / Cena 0,81 EUR 9770353734020 Kl PI UMI 120-letna mladenka »Vitalna mladenka pri 120 letih, ki ve, kaj hoče. In hoče vedno več in vedno bolje,« so opisali Splošno bolnišnico Celje v vabilu na slavnostno akademijo ob jubileju, ki je bila v petek v Celjskem domu. Slavnostna govornica, ministrica za zdravje Zofija Ma-zej Kukovič, je njihovim načrtom za prihodnost pritrdila. Prihodnje leto bo namreč po 25 letih zaključeno urejanje tako imenovanega novega dela, hkrati pa bodo začeli urejati stari del bolnišnice. Tako kot se zavzemajo v bolnišnici, se je tudi ministrica zavzela, da v starem delu bolnišnice pacientom omogočijo spodobne pogoje bivanja. Uvrstitev celjske bolnišnice v nacionalni program ji bo gradnjo novih oddelkov tudi omogočil. A v bolnišnici ne čakajo na jutri. V tem času že urejajo prostore medicinske rehabilitacije in lekarne ter se pripravljajo na selitev uprave iz najemnih prostorov v prostore bolnišnice. Hkrati posodabljajo diagnostiko - ultrazvočno, CT- in diagnostiko na intenzivnih oddelkih. Naložbe so samo del načrtov. Vsaj tako pomemben napredek pričakujejo pri sami bol- nišnični in ambulantni dejavnosti. Na obeh področjih bodo že prihodnje leto povečali obseg, predvsem na nevro-logiji in ortopediji, kjer so zdaj tudi najdaljše čakalne dobe. Kaj in kako bodo razvijali v prihodnosti, pa je seveda odvisno od mreže slovenskih bolnišnic, ki jo že pripravljajo na ministrstvu. MBP Foto: GREGOR KAT1Č Ministrica Zofija Mazej Kukovič med direktorjem bolnišnice Marjanom Ferjancem (levo) in celjskim podžupanom Markom Zidanškom Začetek smučarske sezone Minuli konec tedna so uradno začeli smučarsko sezono na smučiščih na Celjskem. Na Rogli so jih odprli v petek. Za začetek so delovale naprave na smučiščih Unior-ček. Košuta in Planja, tem pa se bodo kmalu pridružila še druga. Na Krvavcu so sezono začeli že dan prej. Dolga smučarska sezona, urejene proge in kar največja varnost na smučiščih so temelji, na katerih gradi Unior Turizem letošnjo zimsko sezono na Krvavcu in Rogli. To poudarja tudi pomočnik direktorja Unior Turizma Srečko Re-tuznik: »Največ smo naredili za umetno zasneževanje, decembra pričakujemo nov teptalni stroj za Roglo in Krvavec. Smučišča smo tudi dodatno zavarovali in opremili z opozorilnimi tablami.« Seveda vsi, zlasti ljubitelji de-skanja na snegu, nestrpno pričakujejo še ureditev največjega tovrstnega parka daleč naokoli. Na Mašin žagi ga Srečko Retuznik napoveduje že za ta mesec. Na Golteh so letošnjo smučarsko sezono, ki jo bodo uradno začeli 15. in 16. de- cembra, začeli v soboto, ko so odprli smučišče Medved-jak. V preteklem mrzlem tednu so z 11 topovi naredili 20 tisoč kubikov umetnega snega, kar je zadoščalo za odprtje ene proge. »Z ugodnimi vremenskimi pogoji bomo postopoma odpirali nove smučarske proge. Upam, da bomo do božičnih praznikov odprli ves center,« napoveduje direktor podjetja Golte Ernest Kovač. Na Golteh si želijo, da bi bili družinam prijazno smučišče, za kar so letos kot največjo novost uredili teko- Prašičja kuga vse bliže Veterinarska uprava je v soboto sporočala, da so na Hrvaškem, v kraju Podbrezovica Gornje, ki je oddaljen od slovenske meje približno tri kilometre, potrdili izbruh klasične prašičje kuge. Ogroženi 10-kilometr-ski pas sega tudi na Celjsko, in sicer v občino Rogatec, V Vursu so med posameznimi kraji navedli Dobovec pri Rogatcu, Donačka Gora, Log, Rogatec, Sv. Jurij, Tlajče, Trlično in Žahenberc, na celotnem ogroženem območju na slovenski strani pa se nahaja 185 gospodarstev s skupno 659 prašiči. Državno središče za nadzor bolezni je sprqej lo nekaj ukrepov, ki veljajo v 10-kilometrskem območju;. Med drugim so popisali gospodarstva, prepovedana pa sta tudi premik in prevoz prašičev. Rejce prašičev, posebej oft: hrvaški meji, ponovno pozivajo, da upoštevajo že znatie preventivne ukrepe. Med drugim morajo rejci dosledno' spoštovati prepoved krmljenja prašičev s pomijami; preprečevati stik divjih z domačimi prašiči; poskrbeti za ustrezno označitev in evidentiranje živali; zagotavljati zdravstveno neoporečno pitno, vodo in krmo za živali... Prašiče-rejcem posebej odsvetujejo obiskovanje območij, kjer se pojavlja klasična prašičja kuga na Hrvaškem. US RAZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508 - 2008) Zimsko veselje na Celjski koči či trak z otroškim poligonom, kjer bodo lahko smučali otroci. Minuli teden je vlada družbi Golte podelila koncesijo za graditev sedežnice Klad-je. Koncesija se podeljuje za dobo 40 let od dneva podpisa koncesijske pogodbe, gre pa za gradnjo novu sedežnice, ki bo precej povečala smučišča na Mozirski planini. »V bistvu koncesija pomeni zeleno luč za novogradnjo oziroma začetek potrebnih postopkov. Naložba je ocenjena na 5 milijonov evrov, ob tem, da naj bi cesto do spodnje postaje zgradila Občina Ljubno,« je navedel Kovač, od lastnikov pa bo odvisno, kdaj bo sedežnica dokončno dograjena. Na Celjski koči so izkoristili nizke temperature v nočeh prejšnjega tedna in izdelali nekaj kompaktnega snega. Tako so se lahko najmlajši obiskovalci v soboto in nedeljo s sankami in smučmi že »podričali« na otroškem poligonu smučišča, kjer je brezplačno deloval tudi smučarski tekoči trak. Slednjega, ki sicer že velja za enega najdaljših v Sloveniji, bodo v kratkem podaljšali še za devet metrov in bo tako v dolžino meril 74 metrov. MBP, US, BS Foto: SHERPA »To je dobra beseda!« (1 Kr 18 24) Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a 29. oktober - 8. december Spremni program ob razstavi: Četrtek, 6. decembcr. ob 18. uri. okrogla miza Pasijon na Slovenskem, v uvodu bo nastopil pevski zbor KD Koral Laško, gostje okrogle mi2 dr. Marko Marin. dr. Karel Gržan, prof. Jože Faganel, Magdalena Hrastnik: Celjski dom Petek. 7. december, ob 19.30. gledališka predstava Zorko Simšič: Leta nič, en dan potem: Celjski dom Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje witediiih Medijski sponzorji: Oi wwrw.radiocelje.com NW St. 96 - a. december 2007 Prenovljenih prostorov se najbolj veselijo osnovnošolci. Kar 317 od tretjega do devetega razreda od skupno 415 se jih je v začetku novembra vrnilo z razseljenih lokacij na Gomilskem, v Letušu in na trgu Braslovč. Denarja za šolo letos še ne bo Petkovega odprtja nove športne dvorane in prenovljenega dela osnovne šole v Braslovčah so se najbolj razveselili učenci. Po dveh mesecih pouka na nadomestnih lokacijah pouk zdaj poteka nemoteno. Dela na šoli so večinoma že pod streho, vendar vsa še niso končana. Še vedno opravljajo gradbena dela, manjka pohištvo, največ težav pa imajo z deli v kuhinji. Odprtja so se udeležili tudi predstavniki šolskega ministrstva z ministrom Milanom Zverom na čelu, ki šoli pomoč po neurju obljubljajo šele prihodnje leto. »Šola bi denar lahko prejela že jutri, v kolikor bi občina izpolnila svoj del naloge in nam izstavila zaključni račun del, kot smo se dogo- vorih ob prvem obisku tukaj, takoj po katastrofi,« nam je v petek dejal Milan Zver. Župan Marko Balant pa dejal, da so vso zahtevano dokumen-tacijo za izplačilo škode ministrstvu dostavili že pred tednom dni in zdaj pričakujejo, da bo do konca leta prispevalo vsaj 30 odstotkov ocenjene škode. Kot je znano, je občina s sanacijo šole in kritino imela strošek v višini 870 tisoč evrov, zavarovalnica, pri kateri je šola zavarovana, pa je že izplačala 272 tisoč evrov odškodnine. Prepozni Braslovčani Kot pravijo na ministrstvu, so prejšnji teden prejeli dokumentacijo občine Braslovče za izplačilo interventnih sredstev, ko je bilo že prepozno, saj je bil sklep o sofinanciranju interventnih investicij za letos že pripravljen in podpisan. Prepozno predloženo dokumentacijo morajo na ministrstvu tako še natančno pregledati in ugotoviti, katera dela so tista, ki so upravičena za interventno sofinanciranje in katera dela se morebiti prepletajo z redno investicijo, predvsem pa mora občina dokončno zaključiti investi- cijo ter predložiti vso že omenjeno dokumentacijo. Šele takrat bo, kot še pravijo, možno določiti natančno višino interventnih sredstev. Medtem ko si šola pomoč šolskega ministrstva vendarle lahko obeta v začetku prihodnjega leta, pa je to še daleč od napovedi za okoljsko ministrstvo. MATEJA JAZBEC Foto: TT Konferenca na Dobrni kot preizkus za Evropo V soboto se je na Dobrni končala skoraj tridnevna evropska konferenca mladih kmetov, ki se je je udeležilo rekordno število gostov iz različnih evropskih držav, ki so prisluhnili različnim predavanjem mednarodnih in domačih strokovnjakov. Konference se je med drugimi udeležila evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, ki je izročila posebno nagrado Boštjanu Škrabarju iz Šempetra v Savinjski dolini. Škrabar je bil izbran za najbolj inovativnega mladega kmeta. Komisarka Fischer Boelova je s slovenskim ministrom za kmetijstvo Iztokom Jarcem poudarila pomen mladih kmetov za prihodnji razvoj evropskega kmetijstva in podeželja. Minister Jarc je mladim kmetom predstavil prednosti slovenskega predsedovanja in se zavzel za tesnejše sodelovanje z mladimi ter za povezovanje novih in »starih« držav članic EU. Ob predstavitvi prednosti slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva in ribištva je poudaril, da je Slovenija pred zahtevnim projektom, saj mora z razmeroma omejenimi viri zagotoviti, da ho delo nemoteno potekalo tako v EU kot Sloveniji. Poudaril je, da bo Slovenija skušala iskati kompromise in delovati čim bolj povezovalno. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je izrazil veliko veselje, ker so uspeh organizirati tako pomembno konferenco v majhnem podeželskem kraju, kot je Dobrna. »Najprej so vsi ponujali velika turistična mesta, vendar smo se, ker govorimo tudi o skladnem regionalnem razvoju, odločili za Dobrno. Vsi gostje iz Evrope so bih navdušeni in po moje je to lep začetek predsedovanja EU.« US Mladi hmeljar, ki seje s hmeljarstvom začel ukvarjati pred 11 leti, koje štel 18 let in je to dejanje označil kot pogumno odločitev, Boštjan Škrabar iz Šempetra je nagrado za inovativnost prejel zaradi kapljične-ga sistema namakanja, za katerega se je odločil kot pivi v Savinjski dolini. Slovesnost se je v petek nadaljevala s slavnostno sejo, na kateri so podelili občinska priznanja najbolj zaslužnim za delo v občini. Zlato plaketo s cekinom je letos prejel Mešani pevski zbor župnije Marije Vnebovzete Braslovče. Vrhunski zbor dosega izjemne uspehe doma in v tujini, kar dokazuje v več kot 50-letni tradiciji svojega obstoja. Zbor v zadnjih letih uspešno vodi zborovod-kinja Mija Novak. Športno društvo Trnava in Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje-Topovlje sta prejela srebrno plaketo s cekinom in bronasto s cekinom Mitja Golob, športno društvo Teakwon-do Sun Club Braslovče in Milivoj Tekavc. Častni znak občine gre v roke Frideriku Šramu, Metki in Jožetu Zajcu, Martinu Slemenšku, Francu Šmajsu in podjetju Krevzel instalacije. www.novifednik.coni gorenje f O i CO www.gorenje-oraito.com FILMSKA PRILOŽNOSTI OB NAKUPU TREH APARATOV IZ IZJEMNE KOLEKCIJE ORA-ITO VAM PRIPADA DVD PREDVAJALNIK. Vrhunsko! Velja ob nakupu katerih koli treh aparatov te oblikovalske linije v trgovinah Big Bang. Akcija "3 + DVD" traja do 31. 1. 2008 v Big Bangovih Št. 96 - 4. december DARSTVO MIK Zupane na sodišču zarad Turške mačke Mali delničarji celjskega gostinskega podjetja Turška mačka so skoraj dve leti opozarjali na nepravilnosti, ki jih v podjetju počne večinski lastnik -Pravico zdaj terjajo na sodišču Če bi vprašali Celjane, kateri so najbolj zanemarjeni ali dolgočasni trgovski in gostinski lokali v središču mestu, bi se med odgovori gotovo znašli tudi Zvezda, hotel Turška mačka, Mignon, Majolka in Moda. Za vse velja, da izgledajo, kot da se je čas v njih že zdavnaj ustavil, vsem pa je skupno še nekaj - njihov lastnik je Darko Zupane oziroma njegovi družbi Trdnjava Holding in Finance Zupane. In kaj je skupno tema dvema finančnima družbama? Da vsa podjetja, v katerih sta večinski lastnici, že nekaj let hirajo. Edini, ki so se Zupancu postavili po robu, so nekdanji zaposleni v Turški mački. Kljub številnim poskusom, da bi jih izrinili, so ohranili še nekaj odstotkov lastništva v tem podjetju, zdaj pa želijo na sodišču dokazati, da jih večinski lastnik že nekaj let načrtno goljufa. Mali delničarji Turške mačke (ostalo jih je še okrog osemdeset) so proti Darku Zupancu vstali pred dobrim letom in pol. Kapljica čez rob je bila odločitev o prodaji počitniškega doma v Tisnem pri Šibeniku, ki ga je direktor podjetja Žarko Frančeškin, ker je tako sklenil nadzorni svet, brez njihove vednosti prodal Trdnjavi. Ne strinjajo se tudi z namero, da bi Turško mačko združili z Majol-ko, kjer je največji lastnik prav tako Holding Trdnjava. Vendar v svoji borbi niso bili uspešni, saj jih je na vsaki skupščini zmlel večinski glasovalni stroj. Trdnjava in Finance Zupane pa sta z doka-pitalizacijami njihov delež zmanjšala na manj kot 10 odstotkov. Ostalo jim je le še sodišče, kjer zdaj zahtevajo izločitev Trdnjave iz podjetja, ker se je, kot pojasnjuje njihov odvetnik Jožko Gre-gorovič, okoristila s pravnim poslom na račun skupne družbe za najmanj 527 tisoč evrov. Gre predvsem za čudne posle s počitniškim domom na Turška mačka je veljala včasih za i z enakim i Hrvaškem, ki so ga pred leti v Turški mački zgradili tako, da so se zaposleni odpovedovali delu plače, Darko Zupane pa si ga je zdaj »dal prodati« za smešno nizko ceno. To pa ni edina tožba, ki so jo že ali pa jo bodo vložili mali delničarji, ki so se očitno odločili, da bodo izstopili iz podjetja. Seveda za primerno odškodnino, hkrati pa tudi želijo, da bi bili večinski lastniki za vse nepravilnosti, ki jih počenjajo, tudi kaznovani. Gregorovič napoveduje namreč še tožbo za izključitev Financ Zupane iz podjetja, prejšnji teden pa je vložil tudi tožbo proti vodstvu Turške mačke. Zupane bi se rad rešil sodišča Na obravnavi v tožbi malih delničarjev proti Trdnjavi oziroma njenemu lastniku Darku Zupancu, ki je bila prejšnji teden, je odvetnik Jožko Gregorovič senatu predložil obsežno dokazno gradivo. Sodišče je naslednji narok sklicalo za 20. december, je pa zanimivo, da se je le kakšno uro pred začetkom obravnave Zupane nenadoma odločil, da je pripravljen na sporazumno rešitev in Gre- .Medtem, ko vodstvo in večinski lastniki Turške mačke tarnajo o finančnih težavah, je n.i Rogli v zadnjih dveh mesecih zrasla lesena brunarica, katere lastnik je uradno Turška mačka. Brunarica je postavljena na črno. Republiški inšpektorat za okolje in prostor je podjetju že odmeril sicer smešno nizko kazen 234 evrov in mu naložil, d.i mora najkasneje do 30. maja 2008 urediti vsa potrebna dovoljenja, v nasprotnem bodo brunarico podrli. V Turški mački so napovedali, da bo gradnjo legalizirati, vendar za zdaj v Slovenskih Konjicah niso dobili še nobene njihove vloge. celjsko gostilno, tako kot tudi vsi ostali lokali, ki sodijo k podjetju nazivom. Danes je lahko Celju le še v sramoto. goroviča v petek povabil na usklajevalni sestanek oziroma pogajanja. To je bil prvi konkretnejši pogovor z Zu-pancem po letu in pol. Čeprav se o vseh podrobnostih še nista sporazumela, kar pomeni, da se Zupane ne strinja z višino odškodnine in odkupne cene, ki jo za svoje deleže zahtevajo mali delničarji, sestanek vendarle pomeni korak naprej. Gregorovič se bo ta teden sestal z malimi delničarji in jim povedal, kaj jim ponuja Zupane za njihov izstop, temu pa bo sledilo še eno srečanje z največjim delničarjem Turške mačke. Malim delničarjem grozili z varnostniki Ali bodo mali delničarji sprejeli Zupančevo ponudbo in prodali svoj delež v Turški mački, je težko napovedati. Vsaj trije med njimi, tako so nam zatrdili v petek, tega zagotovo ne bodo storili za nobeno ceno. »Od denarja, ki bi ga dobila s prodajo deleža v Hirški mački, sem se že zdavnaj poslovila. Ostala bom v podjetju in opozarjala večinske lastnike na vse nepravilnosti in goljufije, ki so jih storili v preteklih letih in ki jih počnejo še danes,« je povedala ena od malih delničark. Eden zadnjih primerov, kako želita Trdnjava Holding in Finance Zupane male delničarje »žejne prepeljati preko vode«, je bila za 26. november sklicana seja skupščine Utrške mačke. Na njej naj bi lastniki odločali o spojitvi Zupančevih podjetij Hotela Turška mačka in Majolka v novo družbo Matur. Spojitev naj bi bila, so pojasnjevali v Trdnjavi in Financah Zupane, edina rešitev, da se obe podjetji izkopljeta iz finančnih težav. Resnica pa je povsem drugačna. S spojitvijo bi namreč Turška mačka prenehala obstajati in torej trdnjava Holding ne bi mogla biti izključena iz te družbe. Vendar je malim delničarjem nekaj dni pred sejo uspelo doseči sodno prepoved, ki je Trdnjavi odvzela glasovalne pravice. Ker je to pomenilo, da predlagani sklep ne bi bil sprejet, so večinski lastniki skupščino odpovedali. Malim delničarjem, ki so kljub temu vztrajali, naj se skupščina opravi, pa je direktor Hirške mačke Žarko Frančeškin natrosil vrsto očitkov in na njih skušal prevaliti odgovornost za morebitni propad obeh podjetij. Za nekaj trenutkov je na sejo prišel tudi direktor Trdnjave Holding Saša Zelenovič. Neprijazno in glasno je malim delničarjem na hitro razložil, zakaj je skupščina odpovedana, ko pa so od njega terjali odgovore o prodaji počitniškega doma na Hrvaškem in drugih nepravilnostih, jim je očital, da ne razumejo duha sodobnega kapitalizma. In jim nato še zagrozil, da bo poklical varnostno službo, če ne bodo takoj zapustili prostorov, v katerih bi morala biti seja. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ V pričakovanju razpleta NKBM Trgovanje na Ljubljanski borzi se je po razprodaji delnic z namenom vplačil prve javne prodaje NKBM v zadnjih dneh ponovno obrnilo v pozitivno smer. Po štirih zaporednih dvigih tečajev je bilo v sredo opaziti pomanjkanje kupcev, nizka likvidnost pa se je nadaljevala vse do konca tedna. Slednje je botrovalo rahlemu padcu ob koncu tedna, slovenski borzni indeks pa je kljub temu na tedenski ravni pridobil dober odstotek in zaključil teden pri 11.115 indeksnih točkah. Oinaka Ime Enotni težaj Promet v tEUR K spr CICG Cinkarna Celje 145,00 16.60 0,80 CETG Cetis 95,10 0.50 000 CHZG Comet Zreče 13,95 0,00 0.00 GRVG Gorenje 43,99 1.394,80 1.76 PILR Pivovarna Laška 92,82 1.533,90 3.83 JTKS Juteks 128.00 69,90 2.40 ET0G Etol 194,00 10,30 0.52 V začetku tedna smo bili priča objavi odličnih poslovnih rezultatov tretjega četrtletja družbe Aerodrom Ljubljana. Podjetje je ustvarilo 28,3 milijona evrov poslovnih prihodkov oziroma 30 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006. Razen poslovnih prihodkov je podjetje na letni ravni povišalo tudi poslovni izid iz poslovanja za 44 odstotkov ter čisti dobiček za 104 odstotka, kar tudi zaradi predsedovanja Slovenije EU Aerodromu obeta uspešno leto 2008. Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 11.114,82 -0.26 PIX 6.917,67 2,61 BIO 116,58 0,04 Med družbami, ki so beležile največjo rast, je tudi velenjski proizvajalec bele tehnike, ki je v minulem tednu povečal vrednost delnice za slabih 5 odstotkov. Največ razlogov za rast gre pripisati objavi vrednotenja Gorenja s strani Erste Bank, ki je objavila pozitivno oceno bodočega gibanja cene delnice in ciljno ceno zvišala za 0,5 evra na 49 evrov. Sredino medlo dogajanje na Ljubljanski borzi sta popestrili tudi investicijski družbi Infond Id in Infond Id 1, ki sta prejeli dovoljenje za preoblikovanje v vzajemni sklad prihodnje leto. Ker Ida trenutno kotirata z diskontom glede na tržno vrednost delnice na borzi, je objava novice pozitivno vplivala na ravnanje vlagateljev. Ti so po objavi novice planili po delnicah Idov po diskontni ceni ter občutno povišali tečaja obeh družb. Vrednost In-fonda Id 1 je tako v enem dnevu poskočila za 7,2 odstotka, Infond Id pa je beležil dnevno rast v višini 5,4 odstotka. Pozitivno vzdušje se je razširilo tudi med druge investicijske družbe, kar je vplivalo na skok indeksa investicijskih družb za 3,1 odstotka v tem tednu. Dejstvo je, da je trenutno dogajanje na Ljubljanski borzi pod vplivom negativnega denarnega toka, saj je večina vlagateljev namenila pretežni del presežnih sredstev za nakup delnic NKBM. Prav tako pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo po končanem vpisu delnic NKBM na trg pomembno vplivala precejšnja količina prostega denarja, ki zaradi previsokega vpisa delnic ne bo porabljena. Do takrat pa na domačem kapitalskem trgu ni pričakovati večjih sprememb. MATJAŽ BERNIK borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 I AKTUALNO Skratova "g;. ' pravljična cležel Parcele za sklop garaž v štorskem blokovskem naselju Lipa jo občina prodala kot bremen proste. Ko so se lastniki - občani želeli vpisati v zemljiško knjigo, so presenečeno ugotovili, da je na njih vpisana tuja hipoteka. Grdo obremenjene garaže Lahko občani po primeru iz Štor sploh še zaupajo svojim občinam? - Obljubljena rešitev Občani Štor, ki so kupili od Občine Štore zemljišča za sklop 28 garaž v blokovskem naselju Lipa, so zaskrbljeni. V kupoprodajnih pogodbah med njimi in občino je zapisano, da je zemljišče »bremen prosto«, vendar se je izkazalo nasprotno. Bralec, ki je postavil garažo (ter ne želi biti imenovan), se je lani seveda želel vpisati v zemljiško knjigo. Podobno kot drugi lastniki je presenečen ugotovil, da vpis v zemljiško knjigo ni mogoč, saj je na vseh garažah skupna hipoteka mariborskega podjetja Finea Holding. In kaj ima to podjetje skupnega z lastniki garaž? Gre za podjetje, ki je med drugim znano po odkupovanju in izterjevanju dolgov, o njem pa so lahko v enem od rumenih časopisov lani prebrali tako grda sumničenja (ta niso v Za parcele garaž na Lipi so predpogodbe med Občino Štore ter kupci - občani podpisali že leta 1997, zadnji obrok zanje pa so kupci odplačali leto pozneje. Potem ko so si zgradili garaže, je Občina Store (leta 2005) z vsakim od lastnikov sklenila bremen proste kupoprodajne pogodbe. Že leto pred tem pa je bila, na podlagi pravnomočnega sodnega sklepa, na garažah vknjižena zastavna pravica v korist podjetja Finea Holding. zvezi z omenjenimi garažami), da je podjetje zagrozilo s kazenskim pregonom. Vsekakor lastnikom ni bilo nič jasno, danes jim je vse in nič, zato želijo izvedeti, kdaj se bodo lahko končno vpisali kot lastniki. Kaj se je zgodilo? Pri skupni hipoteki na garažah gre za eno od visokih obveznosti Občine Štore iz časa prejšnjega župana Franca Jazbeca, z edino, s katero je novega župana Mirana Jurkoš-ka seznanil njegov predhodnik. O njej je lani decembra takoj obvestil nov občinski svet. V primopredajnem zapisniku starega in novega župana je tako pisalo, da je Občina Štore decembra 2002 pristopila k podpisu treh pogodb o odstopu terjatev med podjetjem Hudournik in Finea Holding iz Maribora, v višini 112 milijonov tolarjev (oziroma 467 tisoč evrov). Po pogodbi o pristopu k dolgu iz junija lani naj bi dolg nato odplačeval dolžnik Hu-dournikovega hčerinskega podjetja Hudournik inženiring, to je podjetje L in G inženiring (v znesku 73 milijonov tolarjev). »Dolg je do konca lanskega leta redno odplačevalo. Ker podjetje L in G inženiring letos obrokov ne plačuje več, jih je po pogodbi dolžna Občina Štore,« omenja novi župan. Občanov, ki so kupili zemljišča za garaže od občine kot bremen prosta, seveda kljub vsemu najbolj zanima, kdaj se bodo sploh lahko vknjiži- Podjetje L in G inženiring s sedežem v Celju je v lasti Zvonimirja Cepuša. Po zadnjih dosegljivih podatkih lani ni imelo nobenega zaposlenega ter nobenih prihodkov, imelo pa je blizu štiri tisoč evrov izgube ter precej dolgov. Ii. To pričakujejo tudi od sicer nič krivega novega župana. »Ob rednem plačevanju dolga bi že letos moral biti izveden izbris hipoteke za polovico garaž, vendar se zato, ker podjetje L in G inženiring od januarja letos ne plačuje več obrokov, to ni zgodilo,« dodaja Jurkošek. V štorski občinski stavbi omenjajo različna prizadevanja, da bi problem garaž končno razrešili. »Občina je opravila že kar nekaj sestankov s Fineo Holding. Poskušamo urediti izbris hipoteke za vse garaže in prepričani smo, da nam bo to uspelo v prvi polovici leta 2008. Tako naprošam prizadete lastnike garaž za malo potrpežljivosti, predvsem pa, naj se ne bojijo za njihovo usodo, saj bomo storili vse za čimprejšnjo možnost vknjižbe v njihovo last,« je optimističen Jurkošek. Vsekakor so občine med tistimi javnimi ustanovami, ki jim večina občanov še nekako najbolj zaupa. Bo po tej grdi, a poučni zgodbi iz časa prejšnjega župana, še vedno tako? BRANE JERANKO Z nami bodo od 16. do 19. ure. kraljestvu palčkov in škratov stoji mala vasica, ki jo komaj paatmo. A vendai le ni tako majhna. V njej živijo trije škrati, tgUelselo radi zabavajo z otroci. V svojih majcenih hiškah skrivajo mnogo iäej, ki nam v teh prazničnih časih lahko polepšajo dan. Če ste pripravljeni na njih in če se jim boste približali vam jih bpdo zaupali. Torek,Jfcl2. Sajenje žita po starihjljudskih običajih i|i i ihi m ] i d i i i 1 >i ie'o sit okrjskc i ' i < -i f.ntlinj.i in ploduv narave na nitke y ftViatVrali fižotčke, med kitaste okiaske so dajali žitne klase, sadili mlado S Mil Mi ga bomo posadili danes Vabljeni! Sreda, 5.12. Skratova okrašena krmilnica Gprffii škrat je varuh |ak!adov in skrivnosti narave; Pogosto noče izdati i\ ojega imena, drvarjem krade malico in skrbi za vse gozdne živalice. V današnji delavmu bonto izdelali tudi mi ptičjo krmllmco m pomagali •.jojdftem« škratu, da bo osreči) vse ptičke, ki so bre? doma. Četrtek, 6.12. Škrat Pek peče piškote jt,irj<9HVv\#kratoyb kuhinjo in pokukali vanjo. Le kaj tako dB i? *Kv\®kratovb kuhinjo in pokukali vanjo. Le kaj tako diši? g, jt^o so pravi škratovi piškoti. Pridruži se nam tudi ti, da bomo .. rstnf piškote. ^-VvM - v-.. :jfHm P|tek|7;>2. : Mojster škrat in njegovi svečniki Tokratnem be"moj*t«>» .it pokaial, kako se* izdelajo biserni, zlati w svečniki. V soju.čdt *bij»lučke jjhko pričaramo še bolj čarobno noč. P o nfe d e I j e ki 7»il 2# "I^lp? , Božično - novoletne voščilnice Ü0«in. šr, ,U se je odJj|čM^|aisal svojemu bratu, ki domuje daleč za devetimi gorami.. Nap|s|jSffl^j^., u-»,«. ter mu voščil vse lepo v novem letu. Nagpfr'vpščilnieo tüdf tl ."U jo*\-.!q svojinu najboljšemu prijatelju ali i Na ikratovih ' i, ki prinaša V dom Torek, 18.12. Novoletna dobrodošlica na ,. škratovi h d u r»i K t C!/;»^ s ................. S.redt?|9.12. . JjSgžt: Škratovi novoletni okraski iSSBS^^asT"^ ' / Celi tok. 20.12. šlvečani okvirji \ M. - .o/!!.1!.! : ——si ga tättfiH^delaii NPetefj|n.l2. Darilne šatiiljice in vrečke g^ajjj^^te^g *fi vrečke, ki\i jih bomo 'ilđeidl ....... \ j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 Sobotno dopoldne so s prodajo slastnih doma pripravljenih dobrot za sklad svojega varovanca Denisa Pred hotelom Evropa je mlade radovedneže ob butiku slaščic zabaval čarodej. Čarobni december Bolj kot čas vznemirljivega in mirnega pričakovanja čas že kar brezglavih nakupov Ob nakupu Vam pripada: 5-DELNI SET POSODE ELO RUBIN! Laščanka Marica Lesjak je ena od le še redkih »kranceljpintaric«, s svojimi šopki in rožami iz papirja pa ni manjka na nobeni prireditvi programa razvoja podeželja. Za december velja, da je najbolj čaroben mesec v letu. Narava se umiri, tudi delovni ritem opeša, vse se vrti okoli pričakovanja božiča in novega leta. Vsi, ki imajo kaj ponuditi, to ponujajo še posebej lepo okrašeno in na vidnih mestih. Nakupovalna mrzlica krepko prehiteva napovedano gripo. Vse kaže, da tudi udeležbe pri dobičkih, trinajste plače in božičnice ne bodo dovolj, da bi pogasile neznosno željo po nakupovanju in nenasitne apetite trgovcev. A kljub temu je december res lep. Posebej tam, kjer znajo času pričakovanja dodati še kaj. Tako naj bi bilo tudi v Celju, ki je s 1. decembrom prižgalo 11 kilometrov svedobnih kablov, nekaj sto večjih svetlobnih okraskov, več kot šest-sto drugih manjših okraskov in na tisoče manjših žarnic. Letošnja okrasitev mesta je za približno desetino bogatejša kot lani, pri čemer je občina tudi letos poskrbela za osnovno krasitev krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Osvetljene so tudi cerkve, praznično sta obarvana Celjski dom in Stari grad, lepšo podobo sta dobila tudi Splavarski in Čopov most. Krasitev mesta je izvedlo podjetje Elektrosignal, za praznično vzdušje pa bo Mestna občina Celje odštela približno sto tisoč evrov. Skromna tržnica V soboto smo dočakali tudi prve novoletno obarvane prireditve v Celjskem domu. Tam so odprli tržnico s stojnicami nekaterih kmetij, ki sodelujejo v razvojnem programu podeželja štirih občin. Za začetek je bila tržnica bistveno skromnejša od pričakovanj -le*pet stojnic in še te z zelo skromno ponudbo. A začetek je in upamo, da bo v naslednjih treh sobotah, ko naj bi tržnica spet zaživela, bolje. So bile pa zanimive otroške delavnice v Ajdinem čarobnem kotičku, Ustvarjalnem pristanu in pri Simonu. Novoletni okraski in slike, adventni venčki, izdelki iz gline in testa, za povrh pa še simpatična animacija in lut- gorenje kovna igrica. Tako naj bi bilo še vse prihodnje tri sobote. Ob zaključku, 22. decembra, napovedujejo še plesno predstavo Volčje noči v koreografiji Ane Vovk Pezdir. Za starejše je Zavod Celeia pripravil nasmejani december z Gustav filmom in s Špas teatrom. Videli bomo monoko- V Celjskem domu so poskrbeli za zabavo otrok z animatorji in lutkovno predstavo. medije Jamski Človek, Kolumbovo jajce. Poroka čistil-ke Marije in Evangelij po Ču-šinu ter uspešnici 5žensk.com in 5moških.com. 1. december je bil v Celju živahen tudi na drugih prizoriščih. Pred Hotelom Evropa so postavili starodoben ford, predelan v butik slaščic, otroke je pozdravljal Božiček, zabaval pa jih je tudi čarovnik. Še nižje po ulici, na zvezdi, so študenti ob stojnicah opozarjali, da je 1. december tudi dan boja proti aidsu, v spermije oblečeni mladeniči pa so delili kondome. Prav tako živahno je bilo ob stojnici ženskega lions kluba Mozaik, kjer so za svojega varovanca Denisa prodajale doma narejene imenitne slaščice. Mimoidoče je ogrevala tudi godba na pihala. Zvečer pa so odprti tudi pravljično drsališče pred Mestnim kinom Metropol, kjer bodo mladi in stari lahko drsali brezplačno vse do konca šolskih počitnic, možna pa je tudi izposoja drsalk. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN EIT 695 ORA gorenje o-n» EIT2600P2 gorenje www.gorenje.si s 5-delnim kompletom posode Ob nakupu indukcijskih kuhališč gorenje (s 4 indukcijskimi greli) vam pripada 5-delni komplet posode nerjavečega jekla ELO RUBIN s posebnim AKU-TERM dnom. NOVI RBttil UEV gorenje FILMSKA PRILOŽNOSTI OB NAKUPU TREH APARATOV IZ IZJEMNE KOLEKCIJE ORA-ITO VAM PRIPADA DVD PREDVAJALNIK. Vrhunsko! Velja ob nakupu katerih koli treh aparatov te oblikovalske linije v trgovinah Big Bang. DVD 3200 x Akcija "3 + DVD" traja do 31. 1. 2008 v Big Bangovih Na sedanjem parkirnem prostoru ob garažni hiši v Celju bo predvidoma v letu 2009 začel delovati nov zasebni medicinski center. Celjsko zasebno podjetje Reparo je z za zdaj še neznanimi partnerji začelo postopke za pripravo potrebne dokumentacije. Nov center, zasnovan zelo ambiciozno in razkošno, naj bi po prvih ocenah stal deset milijonov evrov. Da ne gre za kakšno potegavščino, priča odločitev mestnih svetnikov, ki so na zadnji seji v okviru programa prodaje komunalno urejenih zemljišč odobrili prodajo zemljišča ob garažni hiši na Glaziji, torej v neposredni bližini zdravstvenega doma in splošne bolnišnice: V naslednjih dneh bo investitor že nakazal 1,45 milijona evrov, s čimer bo postal lastnik zemljišča. Pooblaščeni zastopnik investitorja za urejanje prostorske in gradbene dokumentacije je podjetje Atrij, kjer je Vilko Jazbinšek potrdil naše informacije o nakupu in pr- vih odzivih na ponujeni idejni načrt gradnje. »Naša naloga je, da pripravimo vso dokumentacijo, ki je potrebna za spremembo zazidalnega načrta na tem področju, da usklajujemo vse pripombe, ki utegnejo nastati ob spremembi idejne zasnove, da hkrati pripravljamo dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in podobno,« pravi Jazbinšek. Atrij naj bi po izgradnji objekta tudi prevzel upravljanje z njim. Investitor Boštjan Bren-čič, lastnik podjetja Reparo, se je za zdaj zavil v molk. Povedal je le, da je v tem trenutku še prehitro govoriti o vseh načrtih, povezanih z gradnjo tega objekta. Znano pa je, da je zamišljen v petih ali šestih etažah. V tej novi mestni kliniki ali že kar sanatoriju naj bi združili vrsto zasebnih in koncesijskih splošnih in specialističnih ordinacij, od zobozdravstva, diagnostičnega centra do specialistov vseh medicinskih strok, splošnih zdravnikov... V centru naj bi bila tudi lekarna, največ pa po naših in- www.N9vifednik.com www.radiocelje.com Nov zadružni center Idejna zasnova prvega zasebnega medicinskega centra v Celju je delo biroja Proarhing iz Ljubljane. Celje bo dob lo medicinski center Po skoraj dveh letih odločanja, tudi različnih kritik in govoric, je Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga v sredo v Mozirju odprla svoj največji prodajni center. Ob centru je nove prostore odprla tudi Deželna banka Slovenije (DBS), ki tako širi mrežo poslovalnic, zadruga in banka pa sta Bolnišnici Topol-šica podarili 3 tisoč evrov za nakup CT-aparata. Naložba v prodajni center je zadrugo veljala 1,3 milijona evrov, računajo pa, da se bo objekt poplačal v desetih do petnajstih letih. »Odprli smo največjo poslovalnico, ki je po dolgih letih tudi ena največjih zadružnih naložb,« je poudaril direktor Andrej Presečnik. Zadruga Mozirje deluje na območju celotne Zgornje Savinjske doline, vključenih je 450 članov in ima 160 zaposlenih. Ukvarja se z odkupom mleka, živine in mesa, imajo nekaj lastne proizvodnje, pomembna pa tudi trgovina, ki ji namenjajo tudi novi center. Računajo, da bo svoje prave rezultate dal takrat, ko poslovni center v Podrožniku dokončno izgrajen. Ko so se v zadrugi odločali za gradnjo novega prodajnega centra, je bilo slišati kar nekaj govoric. »Res je, mnogo je bilo skeptikov, mnogi so nam zamerili, ker smo upravo iz Mozirja selili v Gornji Grad. l\idi zaradi težav v poslovanju pred dvema oziroma tremi leti niso verjeli, da bomo uspeli zgraditi prodajni center. Sedaj uprava ostaja v Gornjem Gradu, ker niti nimamo drugih primernih prostorov. Naše tekoče poslovanje je pozitivno, imamo pa še nekaj težav iz preteklosti, za katere upam, da jih bomo uspeli razrešiti,« je v grobem strnil Presečnik. Predsednik uprave DBS Draško Veselinovič je Moziije označil kot enega pomembnejših krajev v Sloveniji ter dodal, da z novo poslovalnico svoje geslo »Vedno blizu« udejanjajo tudi v praksi. »Lani smo odprli tudi poslovalnico na Ljubnem, sicer pa smo imeli letos na širšem celjskem območju kar nekaj smole. V vodni ujmi sta bili povsem uničeni dve enoti, v Vojniku in Laškem,« je omenil Veselinovič in napovedal, da bo DBS v Celju odprla nov sedež regije. »Nov center in banka sta dokaz, da v Mozirju čas ne stoji, temveč da delamo in smo razvojno naravnani,« je ob odprtju, ki se ga je udeležilo precejšnje število Zgornjesavinj-čanov, poudaril župan Ivo Su-hoveršnik. US, foto:EM Podjetje Reparo pripravlja vse za začetek gradnje razkošnega sanatorija formacijah pričakujejo od operativnih dvoran in lepotne kirurgije, ki ji namenjajo celo etažo. Po naših informacijah naj bi se investitor že dogovarjal s posameznimi zdravniki in specialisti tako na našem območju kot menda tudi v tujini. A kot smo že zapisali, so za zdaj to še preuranjene informacije. Vilko Jazbinšek je le potrdil začetek priprav in zastavljeno časovnico. »V slabem letu želimo doseči spremembo zazidalnega načrta in pridobiti gradbeno dovoljenje. Graditi naj bi začeli še v letu 2008, otvoritev pa optimistično pričakujemo spomladi leta 2009,« pravi Jazbinšek. BRANKO STAMEJČIČ Za novo naložbo v Mozirju sta glavna »krivca« Andrej Presečnik in Draško Veselinovič. j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 8 IM KRAJEV HOV! TEDNIK V dvorcu Novo Celje je žalski zavod za kulturo, šport in turizem v nedeljo pripravil prvega od štirih ad-ventnih sejmov, ki bodo bogatili nedeljska dogajanja vse do božiča. Na sejmu ponujajo praznično ponudbo adventnih de- koracij, izdelke domače in umetnostne obrti, domač kruh, peciv, sir, suho sadje in med. Nedeljski sejem je v dvorec zvabil kar precej obiskovalcev, dogajanje pa so kot že zadnjih nekaj let začinili s popoldanskim adventnim koncertom. Poslušalcem sta Medtem ko so nestrpno čakali na Miklavžev prihod, so se otroci zabavali z risanjem. Vesela Miklavževa dežela Najmlajši in tudi nekoliko starejši otroci so se lahko v soboto zabavali na Celjski koči. Člani društva Sofistek so pripravili Veselo Miklavževo deželo s stojnicami, z delavnicami in Miklavžem. Otroci so se lahko v soboto na Celjski koči preizkusili v petju, se naučili Miklavževih najljubših plesov, pri- pravili parkljeve čarobne kruhke, izdelali lampijonč-ke ter skuhali zeliščni zvarek proti prehladu. Po celodnevni zabavi so, ko se je stemnilo, odšli na pohod z baklami in lampijončki do Miklavža, ki jih je pričakal skupaj s svojimi pomočniki angeli in jim razdelil darila. Cel dan so imeli tudi humanitarno akcijo Otroci otrokom. Proda- Miklažev koncert Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center pripravlja v četrtek ob 19. uri v celjskem Narodnem domu tradicionalni Miklavžev koncert. Gimnazija Celje-Center ima bogato in dolgoletno tradicijo zborovskega petja, saj zbor v šoli deluje že več kot tri desetletja. Od leta 1971 so ga vodili mag. Vid Marčen, mag. Dragica Žvar in profesorica Metka Jagodič Poga-čar; leta 1995 pa je umetniš- ko vodstvo prevzela profesorica Barbara Arlič Kerstein. Zbor, v katerem letošnje šolsko leto ljubiteljsko prepeva več kot 50 deklet, Arlič Kersteinova vodi že 12. sezono zapored. V tem času so pevke dosegle številne uspehe tako v Sloveniji kot tudi v tujini. S svojimi uspehi in dosežki se zbor uvršča med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji in Evropi. Za tokratni koncert, s katerim zbor že tradicionalno obogati pester celjski pred-praznični kulturni mozaik, so dirigentka in pevke pripravile pester program ljudskih in umetnih prazničnih skladb iz domače in tuje zborovske zakladnice, ki ga bodo povezovale poezija in prijazne misli. Prav tako so v goste povabile dva šolska sestava, in sicer instrumentalno zasedbo The Šlager's ter fantovsko vokalno skupino Oktet 9. Na sejmu so stojnice obložili tudi z adventnimi dekoracijami. Glasbeno obarvan advent se predstavila tenorist Jože Grobler in citrarka Irena Zdolšek. Organizatorji v nedeljo spet vabijo na drugi ad-ventni sejem, ki ga bo ob 17. uri obogatil Mešani pevski zbor A Capella iz Petrovč. US Foto: TT Dobrodelni if Termah Dobrna V Termah Dobrna želijo, da bi v leto 2008 z nasmehom na obrazih in polni navdiha vstopili tudi tisti, ki jih življenje ni usmerilo na najlepšo pot. Zato 7. decembra pripravljajo dobrodelni koncert. Izkupiček bodo podarili varovancem Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Varovanci v centru so zelo ustvarjalni. Izdelujejo različne okraske iz gline, izdelke za posebne priložnosti, voščilnice in izdelke iz domačih zelišč. Ob zaključku leta jih želijo v Termah Dobrna razveseliti. Zato so se odločili, da 7. decembra zanje organizirajo dobrodelni koncert. Pričel se bo ob 19.30 uri. V Zdraviliški dvorani Term Dobrna bo ob spremljavi klavirja nastopila pevka Darja Švajger. Večer pa bodo nadaljevali ob hladno toplem samopostrežnem bifeju ter se ob zabavni glasbi z duom Amor sproščeno zavrteli v pozno noč. KŠ Za obletnici polna dvorana Priljubljena oddaja TV Celje Šumijo gozdovi domači, ki je posvečena ljubiteljem narodnozabavne glasbe, je stara deset let. Jubilejno, 400. oddajo so pripravili v dvorani Golovec, ki jo je napolnilo dobrih tisoč obiskovalcev. Na jubilejnem koncertu se je zvrstilo več kot sto nastopajočih, od pevcev do ansamblov in drugih skupin, tudi iz sveta zabavne glasbe. Oddajo, ki je na sporedu vsak četrtek ob 20. uri, vsa leta uspešno vodi kot avtor in voditelj Darko Žvižej. Poleg obojega se v zadnjih letih pojavlja v oddaji tudi v vlogi priljubljenega humorista Štamperlovega Pepija, to je »originala«, ki nastopa v celjskem narečju. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ jali so voščilnice, ki so jih otroci naredili v delavnicah, denar pa so namenili otrokom socialno ogroženih družin za popestritev božičnih praznikov. Postavljene so bile tudi Miklavževe stojnice, kjer je bilo mogoče dobiti domači kruh, pecivo in čarobne Miklavževe napitke (čaj ali kuhano vino). roc St. 96 - 4. december 2007 NOVI «MI n lUaČlUKRA.IFV 9 V petek so v Novi Cerkvi slavnostno odprli prizidek k podružnični osnovni šoli, s katerim so učenci dobili dolgo pričakovano telovadnico, krajani pa večjo večnamensko dvorano. Več kot sto let stara šola z zgolj petimi učilnicami je bila vsa leta brez telovadnice, zadnjih dvajset let pa je bila želja po njej iz leta v leto več- ja. Tudi krajani razen manjše dvorane nad gasilskim domom niso imeli prostora, kjer bi lahko organizirali večjo prireditev - vsakoletni pustni karneval je bil zato iz leta v leto obsojen na milost in nemilost muhavega vremena. Nov prizidek, katerega gradnja se je sicer zaradi ureditve kanalizacije zavlekla, ima 360 kvadratnih metrov veliko telovadnico, 100 kvadratnih metrov velik oder, ga-lerijo, kabinet za učitelje, skupen prostor za društva in gostujoče skupine, garderobe s sanitarijami ter skladiščne prostore. Telovadnica bo, kadar jo bodo uporabili za dvorano, lahko sprejela Šest-sto obiskovalcev. Vrednost prizidka z delno adaptacijo starega dela šole Ob filmu o uboju Ulrika še opera Napovedali smo že projekt Knez Ulrik, ki ga bodo javnosti predstavili novembra prihodnje leto. Organizatori! že neumorno tkejo podobo slovesnosti..ki jo bo ob dogodkih v spomin na smrt zadnjega od Celjskih pri r, jala ivn > na pre niera filma o u .nor Ulrik; n Kalemegdani Marijini 1 Dogodku pripenja jo kopico drugih, ki bode opozorili na veličastnost mesta, ki je bilo domovanje ene najpomembnejših evropskih plemiških družin. Te dni so organizatorji pozvali vrtce, os- Pomoč Golobcivim V prostorih Občine Bra-slovče je bila krajša slovesnost, na kateri je celjski slikar Rajko De Marti družini Golob iz LetuŠa, ki je v septembrskih poplavah doživela pravo tragedijo - izgubila je dva družinska člana in hišo - ob prisotnosti župana Marka Balanta in podžupana Rudija Sedovš-ka izročil 500 evrov od prodaje dveh slik. Rajko De Marti se je med razstavo 14 slik v galeriji Mozaik v Celju odločil, da bo izkupiček od desetih prodanih slik daroval v dobrodelne namene. Ostale slike, eno je podaril družini Golob, je podaril Občini Braslovče, ki jih bo razstavila v prostorih občinske stavbe in prodala za pomoč Golobovim. Kot "je dejal avtor, se je odločil, da bo svoj delež pomoči namenil za družino Golob iz Celjski slikar pomaga Golobovim. Letuša, ker ga je njihov pri- Novi dom Golobovih v Le-mer najbolj presunil. Za tušu je zgrajen že do prve denar in slike so se zahva- plošče, vanj pa naj bi se vselili Golobova in župan Mar- iila v drugi polovici prihod-ko Balant. njega leta. Nova hiša bo sta- Kmalu novi prostori? Društvo invalidov Zgornje Posotelje bo kot kaže vendarle dobilo nove primernejše prostore. Zaključen je namreč javni razpis za nakup poslovnih prostorov v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Ulici XIV. divizije 12, na katerega so se prijavili. Pisali smo že o tem, da ima društvo na Zdraviliškem trgu v Rogaški Slatini neprimerne prostore, ki ne omogočajo dostopa vsem invalidom. Zato so že dlje časa z občino iskali ustrezno rešitev. In jo našli v objektu, kjer imajo prostore že člani Rdečega križa in upokojenci. Rok za oddajo ponudb na občinski javni razpis se je že iztekel in kot kaže je društvo edini interesent za nakup. Ponudili so izklicno ceno 30.500 evrov. Ali bo občina z njimi podpisala kupoprodajno pogodbo, bo znano v teh dneh, saj mora občina o izboru ponudnike obvestiti v osmih dneh po odpiranju ponudb. AK Otroci so po nastopu na odru veselo zakorakali v novo telovadnico. Slavnostno bo v novi dvorani drugič v enem tednu že na Miklavžev večer, ko bo občina proslavila občinski praznik. Dočakali telovadnico in dvorano je znašala 1,4 milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je prispevalo malo manj kot 56 tisoč evrov, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa je Kulturnemu društvu Nova Cerkev odobril dobrih tisoč evrov pomoči. Levji delež je financirala (tudi z najemom dolgoročnega kredita) Občina Vojnik. novne in sred k lil t j nju na temo Ce'jskih Ste"-j j u hm 0) prve sloven- ske opere z,- i t c ha 4 pl> m > Bi mam na Ipavca. Opero s tematiko, ki se neposredno navezuje na oil o t is i'i i < i I m k1 li i' n 1 1 projekcijo filma Ulrik Celjski in Vladislav Hunjadi, v petek, 7 novembra 2008 v Slovi kern lim t n gledf i cu Dirigent bo Simon Dvoršak. BS Škof dr. Anton Stres, ob njem pater Robert Podgoršek, ki je somaše-val, pri čemer je včasih zelo pogosto zahajal v Tremerje. Posvetitev cerkve v Tremerjah Na prvo adventno nedeljo je celjski škof dr. Anton Stres v prisotnosti duhovnikov, pevcev, godbe s Svetine in mnogih krajanov od blizu in daleč posvetil cerkvico sv. Luke. Prva maša v sedanji cerkvici je bila pred 140 leti. Med pobudniki za cerkev je bil tudi takratni škof, danes blaženi Anton Martin Slomšek, ki se je leta 1855 med vizi-tacijo v Laškem ob vrnitvi domov na željo Tremerčanov ustavil pri njih in se pogovoril glede nadaljnje gradnje podružnične cerkvice. Domačini so se na krajevni praznik s posvetitvijo lepo pripravili, saj so ob okrasitvi cerkvice in postavitvi mlajev poskrbeli za vzorno urejeno okolico ter dobro razpoloženje z dobrotami. Dan pred posvetitvijo cerkvice so pri Drakslerjevih odprli razstavo del, ki so jih na Lukeževo nedeljo v likovni koloniji ustvarili glasbeniki, ki so tudi slikarji, Toni Mohor, Vlado Geršak, Božidar Ščurek, Jože Žlaus in Špela Žafran. V programu sta nastopila kvartet Grmada in Joškova banda. Po nedeljski maši si je razstavo ogledal tudi škof dr. Anton Stres in se vpisal v spominsko knjigo, s katero domačin Franci Draksler beleži vse novejše dogodke v prijetni vasici med Celjem in Laškim. TONE VRABL la približno 230 tisoč evrov, od tega pa so že skoraj polovico sredstev zbrali z dobrodelnimi akcijami in donaci-jami. TT www.novitednik.com St. 96 - 4. december 2007 I« 10 •mFOTOREPORTAŽA VI UMIK Za lepoto Je treba trpeti Novosti iz sveta frizerstva in kozmetike je bilo konec tedna videti na pod Golovcem na sejmu New look. Šesti mednarodni sejem je bil tudi za nestrokovnjake paša za oči. Foto: GREGOR KATIČ j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Gregor Dobočnik med prvimi vajami Jaz pa pojdem na Gorenjsko. 0 izpolnjeni tihi želji so same zase dovolj zgovorno govorile Gregorjeve oči. Jaz pa pojdem na Gorenjsko Tak je naslov prve melodije, ki se jo je naučil Gregor Dobočnik pri znanem harmonikarju Robertu Goterju »Sem mamica 14-letnega Gregorja in 8-letnega Matica. Moj sin Gregor ima zdravstvene težave in hodi v šolo s prilagojenim programom, kjer je čez teden v domu, konec tedna pa doma. Ima veliko skrito željo, da bi mu kdo podaril harmoniko (frajtonarico), lahko tudi rabljeno, samo da bi raztegnil meh. To si želi že deset let. Kot mamica samohranilka mu harmonike ne morem kupiti. Rad pa bi tudi spoznal Roberta Goterja. Njegova glasba ga zelo razveseli.« Tako nam je pisala Lidija di z laskavim naslovom sve- Dobočnik z Ljubečne Takoj smo se odločili za akcijo in vanjo povabili vedno prijaznega in pripravljenega pomagati Roberta Goterja iz Velenja, ki je znan kot odličen slovenski harmonikar, ki se od leta 1998 dalje ponaša tu- tovnega prvaka. Gregor posodi harmoniko Gregorju Ob Šentilj ski cerkvi je šola, kjer v zgornjih prostorih poučuje Robert Goter. Fant, ki ima za poučevanje velik talent ali kot radi rečemo, zna delati z otroki. Ko se je Robert Goter ukvarjal z novim začasnim učencem Gregorjem Dobočnikom, je k meni pristopil droben fantič s harmoniko na prsih in mi ponudil ročico v pozdrav: »Jaz sem Grega Sevčnikar iz Velenja in se tri leta učim harmoniko pri gospodu Goterju,« je povedal jasno in glasno, kar pri takih fantičih, ki so stari rosnih enajst let, nismo pogosto navaje- ni. Grega Sevčnikar pa ni harmonikar kar tako, saj se je letos že uvrstil v finale Zlate harmonike na Ljubečni, kjer je bil najmlajši udeleženec in je osvojil srebrno plaketo, kar je za uvod na tako elitnem tekmovanju več kot odlično. In glej ga zlom-ka, Grega Sevčnikar je posodil harmoniko Gregi Do-bočniku. In začele so se prve vaje. Robert Goter je počasi in nazorno tolmačil sestavo harmonike in kako jo je treba držati. Kako morata biti po- stavljeni obe roki, kako mo ra biti usločen hrbet .. dil je ukaz, da se bosta zače la učiti melodijo znam smi Jaz pa pojdem na Gorenj sko. Robert Goter je bil z učencem zadovoljen: »Velik je že za normalno harmoniko in ima tudi dober posluh. Mislim, da bi bilo prav, če bi mu uspeh zagotoviti instrument, da bi se naj lahko učil in bi se mu tako izpolnila dolgoletna želja.« Po slabih tridesetih minutah je učenec Gregor že dokaj dobro obvladal igranje popularne melodije. Z morebitnimi vajami bo dobljeno znanje okrepil, pri tem pa mu bo morda pomagal Bojan Recko, ki ga včasih obišče in tudi igra na harmoniko. S koncertom do harmonike Robert Goter je ponudil še eno možnost: »Pripravljen sem pomagati pri organizaciji dobrodelnega koncerta, ko bi s sponzorji in dobrot- niki zbrali denar za harmoniko, s katero bi osrečili Gregorja Dobočnika.« Grega Sevčnikar, ki je posodil harmoniko novemu prijatelju, je tudi obljubil sodelovanje, pripeljal pa bo še druge prijatelje. Ob koncu srečanja je bil Gregor Dobočnik srečen. Prijazne, svetle oči so govorile srečno zgodbo o veliki izpolnjeni želji, da je spoznal trenutno enega najboljših slovenskih harmonikarjev, ki ga je naučil tudi prvo melodijo. In verjetno še danes ne verjame, da mu je učitelj Goter obljubil pomoč pri nakupu harmonike. Upamo, da se bo tudi drugi del želje, ki nam jo je v pismu opisala Grego-rejeva mama (051-830-146), kmalu uresničil. Morda pa se bo v akcijo vključil tudi kdo, ki bo prebral to zgodbo in ima doma harmoniko, ki je ne bo preveč pogrešal, če jo bo podaril Gregorju Doboč-niku. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Svetovni prvakzdiatonično harmoniko in dobitnik majolike NT&RC na Zlati harmoniki na Ljubečni leta 1996 Za slovo pa še fotografija zadovoljnega trojčka (od leve) učenca Gregorja Dobočnika, učitelja Roberta Robert Goter je v svoji harmonikarski šoli v Šentilju sprejel Gregorja Dobočnika. Goterja in Gregorja Sevčnikarja, ki je med vajo posodil harmoniko. - Št. 96 - 4. december 2007 --—— m Ivezič maščeval poraz predhodnika Remi po sedmih zaporednih porazih Nogometaši MIK CM Celja so le prekinili črni niz in z dobro igro iztržili točko v Ljubljani pri Interblocku. Zadnjo tekmo v jesenskem delu tekmovanja so odigrali pred 600 gledalci na štadionu ŽAK-a brez poškodovanega Miroslava Raduloviča ter kaznovanih Simona Sešlarja in Nejca Peč-nika. Po odsluženi kazni se je v ekipo vrnil Marlon Rogerio Schwantes. V Šiški so bili tudi zvesti navijači Celjski grofje, ki so poskrbeli za dobro vzdušje. Njihovi ljubljenci so bili ves čas boljši nasprotniki in so imeli veliko več od igre. Edini gol so dosegli po predložku Domna Beršnjaka. Žoga je preletela domače obrambne igralce, ki so pozabili na Denisa Ha-liloviča. Ta je osamljen z glavo žogo natančno odbil med vratarja in bližnjo vratnico v mrežo. Po zadetku se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča. Beršnjak je kmalu zapretil po udarcu z glavo, vendar je gostujoči vratar žogo odbil v kot. V 44. minuti pa je Rakovič zaposlil Renduliča in sledilo je izenačenje. »Še sam se ne spomnim dobro, kaj se je pravzaprav zgodilo. Vem samo, da je Rakovič rahlo podal v prostor pred gol, kjer je Rendulič prehitel mojega soigralca Gorinška in žogo zlahka poslal v mrežo,« je izenačenje opisal vratar Celja Aleksander Šeliga. V drugem polčasu so Celjani vse bolj prevzemali pobudo na igrišču, nevarni streli z razdalje Haliloviča in Biščana pa niso zadeli cilja. Prvenstvo se bo nadaljevalo 1. marca, ko bodo Celjani v Areni Petrol gostili Nafto. MITJA KNEZ Foto: GREGOR KATIČ LESTVICA 1.SNL V 12. krogu 1. slovenske lige za rokome-taše je Celje Pivovarna Laško v dvorani Zlatorog premagala trebanjski Trimo s 33:26 in se mu oddolžila za boleč poraz v uvodnem krogu. V prvih 15 minutah sta bih ekipi enako vredni, saj so gostje ves čas držali korak z domačimi igralci. Potem so slednji zaigrah zelo dobro v obrambi in prihajali do protinapadov, tako da se je njihova prednost začela večati. V 23. minuti je znašala sedem golov, pred odmorom pa že deset. V nadaljevanju so »pivo-varji« zaigrali še bolj zbrano in povedli kar s 25:12. Kmalu je sledil padec v igri, zato je trener Slavko Ivezič reagiral z minuto odmora. Sledilo je vodstvo z 32:20, kasneje pa vseeno delni izid 6:1 za Trebanjce, ki so se uspeli izogniti hujšemu porazu. Celjski vratarji so zbrali 21 obramb, Gorazd Škof 11, Aljoša Rezar 7 in Aljoša Čudič 3. Ivezič je bil zadovoljen s prvim delom tekme in ogorčen nad prikazanim v končnici: »Naš prvi polčas je bil vrhunski, nadaljevali smo zelo dobro, v zadnji četrtini pa sem dal priložnost igralcem s klopi. Sledila je katastrofalna igra, neodgovorna v obrambi in napadu. Minutaža, ki je bila ponujena nekaterim igralcem, bo odslej manjša!« MK Trebanjcem je osem golov nasul Renato Sulić. j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 Napeto, a brez zmagovalca 3. KOPER 20 4. NAFTA 20 5. INTERBLOCK 20 6. MARIBOR 20 7. MIK CM CEUE 20 8. PRIMORJE 20 9. DRAVA 20 10. LIVAR 20 9 7 4 36:24 34 7 9 4 31:34 30 8 5 7 26:22 29 7 5 8 30:30 26 7 4 9 24:23 25 6 4 10 26:24 22 5 5 10 24:30 20 3 2 15 23:56 11 Celjski nogometaši so v 10. krogu prevzeli vodstvo na lestvici, potem pa se je 29. septembra s porazom v Areni Petrol proti Interblocku (v skoku je Domen Beršnjak) začela njihova serija neuspehov, ki jih je pahnila celo v nevarne vode glede obstanka. bovec je po prejetem zadetku začel stopnjevati svojo igro, a V 18. minuti dobil drugi gol. V protinapadu je streljal Vojsk, gostujoči igralec Damir Repine pa je žogo nesrečno odbil vlastna vrata. Končni izid 1. polčasa je postavil Gašper Hrovatič, ki je z desetmetrovke znižal na 2:1. V nadaljevanju je hitro sledilo izenačenje Dobovca na 2:2. Podajo Cvetka Kosernika je izkoristil Rok Mordej. Pričakovati je bilo ofenzivo Zivexa, a so gostje iz Rogatca preko Kosernika dosegli še tretji gol (2:3). Zivexovci so nato vse stavili na napad, kar se jim je v 38. minuti tudi obrestovalo. Za končnih 3:3 je zadel Vojsk po lepi dvojni podaji s Sašem Novakom. »Donirali smo jim vse tri gole in zapravili naše vodstvo z 2:0. Tega si ne smemo privoščiti. Vselej povedemo, a tega ne znamo obdržati,« ni nezadovoljstva skrival trener Zivexa Mitja Jontez. Na drugi strani je Drago Adamič, Jontezov bivši igralec pri Zivexu, sedaj strateg Dobovca, dejal: »Vsaka točka je za nas pomembna, tako tudi ta. Zaigrah smo neobremenjeno, domačini, ki so eni izmed favoritov za naslov državnega prvaka, pa pod pritiskom, saj morajo zmagovati.« MITJA KNEZ Foto: GREGOR KATIČ Lokalni derbi 1. lige malega nogometa med Živexom in Dobovcem je v dvorani Šolskega centra Celje prinesel razburljivih 40 minut in se končal z rezultatom 3:3. Že takoj na začetku tekme so vajeti prevzeli domačini in igralce Dobovca potisnih na njihovo polovico ter odločno napadali, vendar ob zaključnih ak- cijah niso bih dovolj natančni. V 12. minuti so imeli po prekršku nad Milanom Adrinj-kom prosti strel. Matjaž Vojsk je podal Urošu Krofliču, ki je s precejšnje razdalje le zatresel okvir vrat. A_že v naslednjem napadu je Živex povedel z 1:0 po močnem udarcu Vojska z desetih metrov, ko je bil nasprotni vratar nemočen. Do- Sašo Novak je v končni» lokalnega derbija uspel asistirati Vojsku za izenačenje. PREDSTAVLJAMO VAM Vrani na Vranskem Trije študentje, Luc Ocvirk, Žan Ocvirk in Matic Poznič, so bili največji pobudniki za ustanovitev Košarkarskega društva Vrani Vransko. Zavedajo se, da na Vranskem košarka nikoh ni imela velikega pomena. Želijo jo popularizirati v čim večji meri. Od maja so se uspešno spopadali z gmoto papirjev in s tekanjem po uradih, zdaj pa že nastopajo na igrišču in branijo klubske barve. V moštvu je 14 igralcev, pretežno študentov, skoraj vsi pa so bih še pred letom ali dvema najstniki. Jedro sestavljajo bivši igralci Hopsov s Polzele, pa tudi iz Šentjurja in Laškega. Vodi jih mladi trener Rok Jesenek. Prvič nastopajo v 3. SKL - center. Želje in ambicije so velike. Na pomoč je v finančnem smislu priskočila Občina Vransko, tekme v novi športni dvorani na Vranskem pa so dobro obiskane. V dosedanjih sedmih krogih so trikrat zmagali, v lokalnem derbiju proti Preboldu z 99:61. DŠ Elektri še en lokalni derbi izvedeli kmalu. S takšno ekipo Rogla ni imela proti odlični Krki nikakršnih možnosti, Zrečani so se po zaslugi Primoža Bro-liha (17) in Davorina Škorni-ka (16) v prvem polčasu še držali, ko so zaostajali za 11 točk, a je nato ekipa z Dolenjske upravičila vlogo favorita in zmagala za 28 točk. Kaj bodo zdaj storili v Zrečah, se še ne ve. Optimistične napovedi pravijo, da naj bi se poškodovani dvojec kmalu vrnil na parket, morda že v naslednjem krogu v Sežani. Kraški zidar ima zmago več od Zrečanov in bi lahko bil nasprotnik za prekinitev serije porazov. Konjicami slavili v Rogaški Slatini Kot smo predvidevali, je lokalni derbi 1. B SL napolnil dvorano v Rogaški Slatini. Ponovno se je zbralo približno tisoč ljudi. Videli so napeto, a ne kvalitetno srečanje, v katerem sta ekipi ob veliki nervozi zapravili po 20 žog. Rogaška je vodila večji del tekme, vse do 38. minute, ko so gostje prevzeli pobudo in z natančnim izvajanjem prostih metov prišli do druge zaporedne zmage na gostovanju. Domačini so sicer imeli priložnost za zmago ali podaljšek. Pri izidu 75:77 so krenili v sklepni napad (šest sekund pred koncem), a so izgubili še eno žogo za veliko slavje konjiških košarkarjev in njihovih navijačev. Rogaška je s štirimi zmagami še vedno pod vrhom lestvice, Konjice in Celjski KK pa so s po tremi zmagami v sredini. JANEZ TERBOVC Foto: KZS Peterka kroga: Ličarlov-ski. Kune (Elektra), Čato-vič (Hopsi), Strnad, Jelesijević (Zlatorog). Igralec kroga: Štefan Li-čartovski (Elektra Esotech). Št. 96 - 4. december 2007 -—— mM . Povsem po napovedih se je končal 8. krog v ligi UPC Telemach. Elektra je dobila še en lokalni dvoboj, Zlatorog se ni preveč mučil z Zasavci, medtem ko Alpos in Rogla nista imela pravih možnosti. Odločilna tretja četrtina Lokalni derbi Elektre Esotech in Hopsov s Polzele je izpolnil pričakovanja, saj je dobro napolnjena dvorana v Šoštanju videla trd in enakovreden dvoboj. Na koncu se je razpletel v korist domačinov, ki so tako že tik pod samim vrhom tabele. Brez Žana Vrečka, ki bo zaradi poškodbe hrbtenice kar nekaj časa odsoten, so domači slabo začeli srečanje, saj niso našli orožja za agresivno in trdo igro Hopsov. Z rotiranjem desetih igralcev je trener Polzelanov Boštjan Kuhar uspel držati ritem igre ves prvi polčas, čeprav je Vladimir Rizman, sicer eden najboljših igralcev Hopsov, v »svoji« dvorani (upravnik) povsem odpovedal, pri čemer se verjetno niti sam ne spomni, kdaj je srečanje končal brez koša. Zato pa je zadeval Jasmin Čatovič (24 točk), ob njem je bil razpoložen še Peter Jova-novič (17), gostje pa so dobro zadevali tudi trojke. Da njihova prednost ob polčasu ni bila višja, je skrbel Štefan Ličartov-skl tl9, 5 trojk) z najboljšo predstavo v dresu Elektre doslej, ko je bil na parketu vseh 40 minut. Odločitev je padla v 3. četrtini, ko so domači začeli bolje skakati, razigral seje Aleš Kune (19,8 skokov), trojke sta zadevala Boris Jeršin in Marjan Vi-dovič, Elektra je povedla za 8 točk, kar je v zadnjem delu preudarno zadržala, saj se Hopsi kljub želji in naporom na manj kot 5 točk zaostanka niso več približali. »Kot sem napovedoval, smo videli težko srečanje, v katerem smo morali garati vseh 40 minut za pomembno zmago. Ko smo v nadaljevanju začeli bolje skakati, smo ustavili protinapad Hopsov, z igro po globini smo dobili tudi met z razdalje, saj se je obramba gostov morala stisniti, po mojem pa je odločil naš moštveni pristop, za kar gredo igralcem vse čestitke,« je povedal trener ŠOštanjčanov Ivan Stanišak. Na drugi strani je bil Boštjan Kuhar razumljivo razočaran: »Po odličnem začetku smo zaradi višje sile izgubili prednost. Nato smo v drugi in še posebej tretji četrtini zaigrali preveč neorganizirano v napadu in slabo v obrambi, tako da so nam tekmeci ušli, pri čemer jih kljub naporom in želji v finišu nismo več uspeli ujeti.« Lažji trening Laščani so imeli po napornem gostovanju v Grčiji, kjer so se poslovili od letošnje evropske sezone, proti slabemu Zagorju le lažji trening. Potrebovali so sicer dobro četrtino tekme, da so se zbudili in zaigrali tako. PANORAMA NOGOMET Izidi 20. kroga 1. SL: Interblock - MIK CM Celje 1:1 (1:1); Rendulič (44); Halilo-vič (10), Primorje - Drava 1:1, Maribor - Gorica 0:3, Nafta -Livar 4:2, Domžale - Koper 1:1. 11. krog 1. SLMN: Živex -Dobovec 3:3 (2:1); Vojsk (12, 38), Repine (18., ag); Hrova-tič (20, 10-m), Mordej (23), Kösernik (34). Vrstni red: Svea 24, Puntar, Gorica 22, Živex 19, Ajdovščina 17, Dobovec 14, Tomi Press Bronx, Izola 13, Sevnica 9, Sodražica 1. ROKOMET 12. krog 1. SL: Celje Pivovarna Laško - Trimo 33:26 (18:9); Sulic 8, Špiler, Goren-šek 5, Stojanovič 4, Gajič 3, Furlan, Kos 2, Trivundža, Ter-zič, Muhovec, Gregore 1; Ko-valenko 6, Musa 5, Gorenje -Gold Club 31:26 (15:14); Baš-kin 8, Kavaš 6, Vukovič, Rez-niček, Dobelšek 4, Sirk, Mlakar 2, Blažević 1; Čorovič, Le-lič 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 22, Koper 19, Gold Club 17, Gorenje, Ormož 15, Trimo 14, Knauf Insulation, Prevent 9, Slovan, Rudar 8, Sviš 6, Nova Gorica 0. KOŠARKA 8. krog 1. SL: Koper - Alpos Šentjur 85:66; Pašalić 17, Čmer 15; Nedeljkovič 12, Ko-bale, Palčnik 10, Lapornik, Se-bič, Ribežl 9, Koštomaj 6, Dragšič 1, Elektra - Hopsi Polzela 81:77; Iičartovski, Kune 19, Jeršin 17, Bubnič 9, Šimu-nič 8, Vidovič 7, Dobovičnik 2; Čatovič 24, Jovanović 17, Rituper 10, Podvršnik 9, Vo-dovnik 8, Breže 6, Lorbek 3, Rogla - Krka67:91; Brolih 17, Škornik 16, Šporar 13, Remus 11, Petrovič 8, Horvat 2; Sor-rentine 20, Soldo 15, Zlatorog - Zagorje 95:67; Strnad 21, Jelesijević, Harris 13, Nuha-novič 12, Mali 10, Mašić, Maček 9, Smajlovič, Horvat 4; Spešić 19, Bjelica 16. Vrstni red: Zlatorog, Helios, Krka 15, Slovan, Koper, Elektra 13, TCG Mercator 12, Hopsi 11, Alpos, Kraški zidar 10, Rogla 9, Zagorje 8. 8. krog 1. B SL: Rogaška -Konjice 75:77; Petranović 16, Ravnikar 12, Brčina, Pešič 11, Kosovec 7, Ivanuša 6, Jotič 5, Plavčak 4, šučur 3; Gačnik 23, Ribič 18, Ravnihar 14, M. Keb- lič 11, T. Keblič 6, Novak 5, i— i Nova Gorica - Celjski KK , ■, 87:63; Petrovič 23, Likar 18; , £, Ambrož 18, Sotošek 14, Ter- i4L>, žan 11, Grilanc 9, Zdovc 6, , C ( Senica 5. Vrstni red: Postojn- (§J • ska jama 15, Parklji, Gradiš- t če 14, Nova Gorica 13, Ro- 1 01 gaška, Rudar Trbovlje, Janče, 1 Hrastnik, Triglav 12, Litija, Ko- 1 1 njice. Celjski KK, Radenska 11, Medvode 8. 8. krog 2. SL - vzhod: Pak-man Celje - Ruše 78:72; Ko-čevar 21, Bregar 16, Felicijan, Kahvedžić, Kranjc 9, Bjelano-vić 7, Mićanović 4, Dokma-nac 2; Želj 14, Videnšek 11, Nazarje - Calcit Mavrica 93:101; Pungartnik 26, Valen-čak 18, Zakrajšek 13, Kova-čič, Čosič 9, Gračner, Pečov-nik 6, Zadravec, Matijevič 3; Ivačič 27, Štrukelj 24, Casino Maribor - Terme Olimia 111:88. Vrstni red: Casino Maribor 16, Maribor, Union Olimpija ml. 14, Pakman Celje, Grosuplje 13, Ilirija, Ježića, Calcit Mavrica 12, Terme Olimia 11, Nazarje 10, Ruše 9, Lastovka 8. 6. krog 1. SL (ž): Domžale - Citycenter 63:61; Kuzma 20, Šoper 18; Serdar 18, Bastašič 11, Pliberšek 8, Božič 7, Ba-loh 6, Lesjak 5, Knez 4, Mau-har 2. Vrstni red: Kranjska Gora 12, Merkur Celje, Odeja 10, AJM, Citycenter 8, Ježića, Ne-so Ihke, Konjice, Triglav 7, Domžale 6, Črnomelj 5. 6. krog lige NLB (ž): Vojvodina - Merkur Celje 65:76; Mu- -> sulin, Grubor 16, Ivanović 13; Evtoukhovitch25, Čonkova23, Blake 8, Bajić 7, Barič 5, Komplet 4, Jereb, Verbole 2. Vrstni red: Gospić 12, Budućnost, Šibenik 11, Ragusa 10, Med-veščak 9, Crvena zvezda, Merkur Celje 8, Jedinstvo, Mladi krajišnik. Vojvodina 6. (KM). ŠPORTNI KOLEDAR - Torek, 4. 12. KOŠARKA 1. SL, 9. krog, Šentjur: Alpos - Geoplin Slovan [19). Sreda, 5. 12. KOŠARKA 1. SL, 9. krog, Domžale: Helios - Zlatorog (19). 1. SL (ž), 7. krog, Škofja Lo-ka: Odeja - Merkur Celje (19.30). vina Dragšiča in Primoža Ko-baleta, ki med tednom nista trenirala, zato sta odigrala vsak po en polčas, a poraz ni zaradi tega nič manj boleč. Konkurenti za prvih sedem mest namreč vse bolj bežijo in v Šentjurju se že počasi prižiga rdeča luč alarma. Ta bo najverjetneje še bolj zasvetila že danes, ko Alpos gosti moštvo Slovana, ki je nesporni favorit. iftli konusa telawam V Zrečah nimajo in nimajo sreče v tej sezoni. Po poškodbah Boštjana Sivke in Jureta Broliha so namreč minuli teden ostali še brez centra Kabi-neja Sissoka, ki mu naša država ni podaljšala delovne vize (Malijec ima hrvaški potni list), zato je zapustil Zreče. Ali dokončno ali le začasno, bomo 22-letna Američanka Monique Blake, bivša igralka univerze Seton Hall, je bila tretja najboljša strelka Merkurja v Novem Sadu. kot znajo, saj so po uvodnih 10 minutah "gostje celo vodili s 23:22. Nato je krenil stroj Damjana Novakoviča, ki je v tej tekmi kapetanu Andreju Mačku zaradi poškodbe namenil le dobro minuto igre, a ga je odlično nadomestil Nejc Strnad (21, 4 trojke), ki je potegnil vlak »pivovarjev«. Nemanja Jelesijević (13+10) je imel spet dvojni dvojček in tudi ostali so predvsem v nadaljevanju upravičili pričakovanja in Zlatorog je na koncu slavil z 28 točkami razlike. Laščani ostajajo na samem vrhu tabele s sedmimi zmagami, trener Novakovič pa skupaj z upravo išče kakšno okrepitev, predvsem za drugi del sezone, čeprav bi zaradi ui-granosti v Laškem želeli novinca dobiti kmalu po novem letu. Že jutri čaka Laščane pravi preizkus moči, saj bodo v derbiju kroga gostovali pri Helio-su v Domžalah. Bres m«$©st! Alpos je doživel še četrti zaporedni poraz, tokrat v Kopru, kjer je bil kljub solidni igri brez pravih možnosti. Kriza v ekipi je očitno vse globlja in vprašanje je, kaj bo storila uprava kluba. Da išče centra, je že znano, vendar bi pri tem morala nekoliko pohiteti, vprašanje pa se postavlja tudi glede nadaljnjega vodenja ekipe trenerja Matjaža Čuješa. Alpos namreč nima igre, hkrati ob tem, da je precej slabši pod samim košem od nasprotnikov, po pravilu pada tudi v drugem polčasu oziroma zadnji četrtini, kar morda govori tudi o slabši pripravljenosti. Tako je bilo tudi v Kopru, kjer je bilo po treh četrtinah srečanje vsaj navidez še odprto, saj so favorizirani domačini vodili za samo 10 točk, a je v zadnjem delu spet prišlo do potopa šentjurske ekipe. Delno opravičilo sta poškodbi Er- Zasuk za drugo imago Celjske košarkarice so v šestem krogu Jadranske lige drugič zmagale v gosteh, medtem ko jim doma to še ni uspelo. V Novem Sadu so premagale domačo Vojvodino, čeprav so dvakrat zaostajale s 13 točkami razlike. V zadnji četrtini so zaigrale »presing«, agresivna obramba po celotnem igrišču pa je obrodila sadove. V zgolj treh minutah so zaostanek spreobrnile v vodstvo, ki so ga v končnici z zbrano igro in zadetimi prostimi meti uspele zanesljivo ohraniti. Visoka Merkurjeva Hrvatica Milijana Evtoukhovitch (prej Maganjić) je od devetih poskusov za tri točke zgrešila le dva, glede učinkovitosti v napadu pa ji je sledila Lucija Čonkova. Konec tedna bo Merkur pričakal Budučnost iz Podgorice in bo imel lepo priložnost za prvo domače slavje. DEAN ŠUSTER Foto: VILI ŠUSTER Branilec Elektro Boris Jeršin (z žogo) je imel 5 asistenc in 6 skokov, Aleš Kune, ki mu postavlja blokado, je zadel 9 od 10 prostih metov. 14 OVI TEĐNIK j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 ßß) BLIŽINA družinski inštitut infa@blizina.si, www.blizina.si 03/492-55-80 Kupujemo darila z veseljem? Vprašanje: »Kar strah me je teh praznikov, predvsem pa vse te norije glede nakupovanja ... Pa nelagodja, nekaj pa vendar moram kupiti, vendar kaj...« Pozdravljeni! Stvari, o katerih pišete, verjetno večina bralcev in bralk zelo dobro razumä. Govorite o strahu, o nela-godju, o neki vsiljenosti, kaj naj kupimo za naše bližnje, kje naj to kupimo, kako bomo s tem osrečili naše bližnje, sebe in podobno. Zato poglejmo nekaj tistih stvari, ki oblikujejo december in naše doživljanje v tem mesecu. Obdarovanje. Kar malo nelagodno nam je, če v tem mesecu pridemo na obisk brez darila. Na začetku meseca je treba nekaj prinesti za otroke, ker je Miklavž, konec meseca pa, ker sta božič in novo leto. S tem še ni nič narobe, vendar je vprašanje, kaj želimo z darilom sporočiti. Si želimo kupiti pozornost drugih, se jim ne zameriti ah zgolj izpolniti neko družbeno normo, ki se je v zadnjih letih še kako močno uveljavila (vemo, po čigavi zaslugi)? Z darilom verjetno želimo izraziti, da nam ta oseba nekaj pomeni, da jo imamo radi in bi ji radi polepšali njen vsakdan. Kako bomo to najbolje dosegli? Materialno darilo je le ena izmed izbir. Pri otrocih (lahko) odtehta večji del, pri odraslih pa je primerno, da mu odmerimo manjši del. Vendar je tako pri otrocih kot tudi pri nas odraslih bistveno, da nekomu s svojim obiskom, klicem, povabilom sporočimo, da nam je lepo biti z njim, da se veselimo njegove bližine, da smo iskreni z njim, da smo pripravljeni tudi tvegati in govoriti o stvareh, ki se ne tičejo zgolj vremena, osmrtnic in opravljanja drugih. Temu rečemo, da se je obisk spremenil v resnično globoko srečanje, ki nas izpolni. Zloraba družinskega ozračja. Božič je praznik, ki ima v sebi univerzalno sporočilo. To je naše prvinsko hrepenenje po odnosih, po družini. Po odnosu s plemenitim in dobrohotnim očetom in po odnosu z ljubeznivo in sočutno mamo. In ravno na sveti večer najbolj zaboli, če tega ni. To »luknjo v duši« znajo trgovci zelo dobro izkoristiti. Kaj vse nam ponudijo, kako vztrajno nas cel mesec prepričujejo, preko tv, radia, poštnih nabiralnikov, kako zapolniti to hrepenenje. Vendar dokler človek ne loči resnično od nadomestka, do takrat je lahko v tem mesecu žrtev brezglavega tekanja za čim ugodnejšimi in Številnimi darili. Je pa morda na dragi strani res, da dokler si pusti, da mu dragi narekuje, kako in s čim mora drage razveseljevati, kako mora dragim izkazovati naklonjenost, koliko denarja mora nameniti za darila, da je do takrat varen pred slabim občutkom. Namreč, če si izboriš nekaj lastne svobode in porabiš za materialna darila recimo samo 10 evrov, pa lahko na trenutke postaneš žrtev slabega občutka - samo toliko sem namenil za to osebo? Kje je varno? Včasih je veljalo, da je bilo varno doma, na domačem dvorišču. Tam so bili ljudje varni pred potepuš-kimi psi, pred razbojniki in drugimi, ki so prežali na nezaščitenega človeka. Prostor nevarnosti je bil zunaj človekove hiše oz. ograje. Danes, ko živimo v pravni državi, ko imamo organe pregona in sodišča, naj bi živeli v relativno varnih dražbah. Zato pa se je zgodil paradoks oz. preobrat. Danes, ko nas ni strah iti na dragi konec sveta, ko se zaradi tega ne počutimo nezaščitene, smo se pa začeli počutiti rahlo neudobno in »nevarno« ravno tam, kjer smo se še pred stotimi leti počutili najbolj varno - v naših domovih. Prostor varnosti se je preselil ven iz naših hiš, ven iz naših družin. Kaj to pomeni? Strah nas je odnosov in bližine z družinskimi člani. Tako nam zelo prav pridejo celodnevne službe, nedeljski nakupi, skratka vse, kar omogoča, da si ne pridemo preblizu. To zelo dobro razumejo trgovci, ki nam omogočajo, da lahko domačo dnevno sobo nadomestimo z njihovo. In če sklenem, bolj ko bežimo iz domačih družin in domačih odnosov, večja je manija, kaj bomo naredili za bližnje in M bomo za nJih kupili. DRAGO JEREBIC wtitfw.novitednik.com Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Nagrajenka tega tedna je Nina Kuhar iz Radeč. Nagrado bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. www.radiocelje.com Is Of ROŠKI ČA50PI5« Ponovno najboljši Potepanje po deželi tisočerih jezer Dijaki Poslovno-komer-cialne šole Celje so na mednarodni konferenci na Dunaju prejeli nagrado strokovne žirije za najboljši Aces projekt. V okviru Ace-sa so obravnavali povezavo različnih kultur in projekt pripravili s kolegi iz Romunije. Romuni iz mesta Brašov so na obisk prišli pred časom, nato so jim celjski dijaki vrnili obisk. Rezultat je projekt Celjski grofje - včeraj, danes in jutri v besedi, glasbi in sliki. Mladi z mentorji so zato iskali mednarodne povezave med Celjskimi knezi in Transilvanskimi vojvodami v poznem srednjem veku. Ugotovili so, da je gospoda kar nekajkrat sodelovala pri pomembnih zgodovinskih dogodkih, prikazali pa so tudi razvoj kulture pri obeh narodih od poznega srednjega veka do danes. V Celju so pripravili razstavo o delu mladih v obeh šolah in o prete- klosti v Celju in Brašovu ter jo nato pokazali še v Romuniji. Tam so Celjane nastanili pri družinah, ki so jim raz-kazale mesto, ponudile tradicionalno hrano, ogledali pa Ekipa Poslovno-komercialne šole Celje so si tudi grad grofa Drakule. Na plenarnem zasedanju na Dunaju so svoja spoznanja predstavili med 14. in 17. novembrom. Na srečanju se je predstavilo 22 projektov, pri katerih je sodelovalo 54 šol iz 8 držav. Nagrado strokovne žirije so pa je dobil ro-munsko-slovenski projekt. PK, HM, foto: JO Sodelovanja OŠ Franja Malgaja Šentjur v projektu Comenius se nadaljuje tudi v tem šolskem letu, zato smo se 4. novembra z učenkami Ines Perčič in Aleksandra Jančič odpravile na enotedenski obisk Finske v sklopu tega projekta. Po dveh urah leta smo pristale na trdnih tleh v Helsinkih, nato pa nas je čakala še ura in pol vožnje do Forsse, mesta, v katerem je šola, ki skupaj z našo ter s šolama z Nizozemske in Norveške sodeluje v projektu z naslovom You are smarter than you think. V ponedeljek smo se zbudile v zasneženo jutro in v šoli nas je čakal prijazen sprejem, program dobrodošlice v šolski telovadnici in kratka predstavitev. Ines in Aleksandra pa sta prisostvovali pouku in predstavljali Šentjur ter Slovenijo. Pri tem delu sta se zelo uspešno odrezali, saj so se tudi finski otroci kmalu razgovorih in jih je zanimalo vse in še več o naši mali, a prečudoviti Sloveniji. Medtem smo se učitelji posvečali delu in načrtovali prihodnje aktivnosti v našem projektu. Učenci predmetne stopnje se bodo v naslednjem šolskem letu učili domače živali, a da stvar ne bo prelahka, se jih bo potrebno naučiti v nizozemščini. Učenci višje stopnje pa bodo prav tako v nizozemščini spoznavali besede in izraze, ki so povezani s šolo. Seveda pa nismo samo delali, ampak se je našel čas tu- di za draženje. Učitelji smo imeli srečanje z županom mesta Forsse, prirediti so nam predčasno božično zabavo, manjkal ni niti obisk savne, malo pa so nas popeljali tudi na potep po finskih gozdovih, kjer smo doživeli pravo pustolovščino ob sneženju in ugotovili, da znajo biti naši gostitelji prav iznajdljivi. Zaradi nizkih temperatur je jezero, ki bi ga morali prečkati z nekakšnim splavom, zamrznilo, in primorani smo bili uporabiti najmodernejši prevoz - avto. A to nas ni odvrni- lo od piknika na dragi strani jezera, kjer je za ogenj in hrano skrbel sam ravnatelj šole. Šli smo se tudi prave turiste, saj smo imeli ogled nekoč tovarniškega mesta Forsse, nato pa smo si v četrtek ogledali še glavno mesto Helsinke, ki nas je kljub turobnemu vremenu popolnoma očaralo. Na zaključni slovesnosti smo strnili vtise, se zahvalili za gostoljubnost, si izmenjati darila ter si obljubili, da se aprila srečamo na Nizozemskem. JASNA DREŠČEK PI TEĐNIK 15 Okolica šole kot prostor za postopanje in zadrževanje preprodajalcev in uživalcev drog? Hudinjski preprodajalci in uživalci Bralec s Hudinje, ki ne želi biti imenovan, opozarja na problem, ki ne izstopa le v tem delu Celja, temveč se pojavlja malodane povsod. Zbiranje preprodajalcev drog in verjetno tudi njenih uživalcev pri šolskem igrišču poleg bunkerja na Hudinji ga ne le moti, temveč predstavlja nevarnost tako za otroke, sprehajalce kot nasploh za Hudinjčane. Družba mladih postopa v okolici šole in se sprehaja z nevarnimi psi, tudi brez povodca, ter se z avtomobili vozi po zelenicah. Na celjski policijski postaji so s problematiko drog na tem območju seznanjeni. Poudarjajo, da v okolici Osnovne šole Hudinja opravljajo nadzore tako policisti v uniformi kot tudi v civilu, vendar v zadnjem času na tej lokaciji niso zasegli prepovedane droge. Pri tem se zavedajo, da Celje s posameznimi območji, tudi Hudinja, po preprodaji in uživanju drog ne izstopa v primerjavi z ostalimi mesti ter da so med najpogo- stejšimi prepovedanimi drogami konoplja, sledijo heroin, kokain, amfetamin, ekstazi in druge manj pogostejše droge, kot sta LSD in hašiš. O vožnji po zelenicah policisti niso obveščeni. Ob tem pravijo, da pri udeležencih, za katere sumijo, da so pod vplivom psihotropnih substanc, opravijo pregled, v katerem preizkusijo reakcije očesnih zenic, opravijo pre- Vsaka (koga pri uživalcih povzroči določene psihične in fizične učinke, zaradi katerih je mogoče prepoznati, da je oseba pod vplivom prepovedanih drog. Za sintetične droge, kot sta ekstazi in amfetamin, je značilno, da so očesne zenice razširjenje, poveča se srčni utrip, pride do zategovanja čeljusti in navala energije ter potrebe po gibanju. Konoplja in njeni produkti povzročajo vnetje očesne veznice (rdečkaste oči), zmanjša se zmožnost koordinacije, koncentracije in presoje, prav tako se poveča vidna in slušna občutljivost. Kokain razširi očesne zenice, poveča komunikativnost in potrebo po gibanju, povečuje krvni pritisk, povzroča kronično izločanje sluzi iz nosu in tudi krvavenje. Heroin povzroči zoženje zenic, zadržanost požiralnega refleksa, pridušeno dihanje in upočasnitev krvnega tlaka. Zasvojenci pogosto delujejo arogantno, odsotno in zaspano ter dajejo vtis popolnega nezanimanja za okolje. Zasvojenci so pogosto neurejeni in izgubijo telesno težo. Kolesarka umrla V celjškrbolnišnici je za posledicami poškodb prometne nesreče, ki se je zgodila 10. avgusta letos, konec prejšnjega tedna umrla 69-letna kolesarka. Nesreča se je zgodila na regionalni cesti zunaj naselja: Šmartno ob Paki, ko je 69-letna kolesarka vozila po regio-naTni cesti iz Šmartnega ob Paki proti Letušu. Medtem ko jo je pravilno prehiteval 75-letffl voznik osebnega vozila..je kolesarka nenadoma zapeljala v levo na nasprotna vozni pas. Vozili sta trčili, kolesarka pa se je tako hudo telesno poškodovala, da so jo odpeljali v celjsko bolnišnico in-jo obdržali na zdravljenju, kjer je poškodbam podlegla. MJ Pri notarju sklenili goljufivi posel Tožilci se ukvarjajo s poslovno goljufijo trojice, notarska zbornica s poslom notarja, četrtega goljufa pa še iščejo gled premera zenic na svetlobi in koordinacijo gibanja. Če sumijo, da je voznik pod vplivom substanc, policisti preiskovanca odpeljejo v zdravstveni dom, kjer odredijo strokovni pregled. Kot še ugotavljajo, se z leti dviguje predvsem število uživalcev konoplje in kokaina, ki sta vplivala na večje število kaznivih dejanj. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Trije goljufi, stari znanci policije so, kot smo že pisali, ponarediti dokumente in potni list izolskega podjetnika ter naivnemu Polzelanu prodali njegovo luksuzno stanovanje. Tožilstvo v Kopru je goljufijo Nazarčana, Štorčana in Mozirja-na odstopilo celjskim tožilcem. Policija pa še vedno išče goljufa, ki se je kot lastnik nepremičnine izdajal s ponarejenim potnim listom in dokumenti, s katerimi naj bi pretental celo šmarskega notarja Sergeja Rojsa. Goljufi, 43-letni Nazarčan, 29-letni Štorčan in leto dni starejši Mozirjan, so s ponarejenimi dokumenti prodali 250 tisoč evrov vredno izolsko stanovanje oškodovanemu kupcu, ki je ostal brez denarja in stanovanja, notar Roj s pa overil lažne pogodbe in s tem omogočil prodajo tujega stanovanja. Izolski podjetnik, ki je lani prodajal stanovanje, še slutil ni, da nepremičnino prodaja kriminalni združbi, vse dokler ni pred sklenitvijo posla ugotovil, da je v zemljiški knjigi za vpis lastninske pravice vpisana njemu povsem neznana oseba. V spisu sodišča so bile tudi ponarejene kupoprodajne pogodbe in računi, s katerimi naj bi Izolan stanovanje prodal združbi, ta pa še isti dan kupcu s Polzele. Neznani četrti v verigi Goljufi so pri notarju v Šmarju pri Jelšah sestavili dve pogodbi istočasno, kjer je ena gospodarska družba drugi prodajala stanovanje in ga še isti dan prodala na- prej zainteresiranemu kupcu in to kar v gotovini, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Nihče od treh goljufov, na grbi imajo več kot 30 poslovnih goljufij, noče izdati četrtega v verigi, ki se je pri šmar-skemu notarju s ponarejenim potnim listom izdajal za lastnika stanovanja. Očitno so goljufi potni list dobro predelali, saj Rojs naj ne bi opazil ničesar sumljivega med sliko in goljufom ter imenom in priimkom tistega, ki je bil kot lastnik stanovanja vpisan v zemljiško knjigo. Nadzor nad delom šmarskega notarja Odvetnik ogoljufanega Polzelana je notarski zbornici prijavil notarja, ki je overil lažne pogodbe in s tem omogočil prodajo tuje nepremičnine. Sklepanje spornih pogodb o nakupu in prodaji stanovanja bo pod drobnogled vzela notarska zbornica. Kaj bo pokazal odrejen nadzor nad delom Rojsa, bo znano najkasneje do konca leta. Predsednik zbornice, notar Anton Roječ, domnev o poslovanju notarja ne želi komentirati, dokler nadzor ne bo pokazal, ali je notar naredil kaj narobe. Medtem ko nad poslom Rojsa in goljufi visi mnogo domnev, o zadevi ne želi govoriti niti sam notar. Kot pravi, gre za občutljive in mučne stvari, za katere upa, da bodo čimprej pojasnjene. Kljub okoliščinam pa Rojs svoje delo, kot pravi, opravlja strokovno še naprej. Zaenkrat so skopi tudi na tožilstvu, kjer preiskava zoper goljufe še traja. MATEJA JAZBEC i-letni voznik doma iz Dobrne je vozil v nasprotno smer in pri čelnem trčenju izgubil življenje. Vozil v nasprotno smer Na avtocesti med Lopato in Arjo vasjo je včeraj okoli poldneva prišlo do nesreče, v kateri je umrl 46-letni voznik osebnega avtomobila. Voznik, doma z območja Dobrne, je po avtocesti vozil v nasprotno smer. V nesreči je bilo udeleženih pet vozil, posebej hudo pa se je poškodovala 25-letna voznica osebnega vozila, doma z območja Slovenskih Konjic in je bila še včeraj v življenjski nevarnosti, dve osebi sta bili lažje poškodovani. Letos je na celjskem območju življenje izgubilo že 38 oseb, lani v enakem obdobju 24. MJ Foto: SHERPA j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 m ^ 16 ILTURA NOVI TEDNIK .......i. 51 ipriinr ki®]I I ■ se imenuje ... Maistrova ulica vodi iz Mestnega parka na Anski vrh. Od Maistra do Trubarja Danes pojasnjujemo poimenovanje Maistrove ulice, ki vodi od Mestnega parka na Anski vrh. Poimenovali so jo po slovenskem generalu in pesniku Rudolfu Maistru Vojanovu, ki se je rodil 29. marca 1874. Čeprav se je rodil v Kamniku kot najmlajši sin finančnega uslužbenca Franca, njegov rod po očetovi strani izhaja s Ptuja in materin iz Trebnjega. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in Kranju. V Kranju se je tudi vpisal na nižjo gimnazijo, vendar je njen 5. in 6. razred nadaljeval v Ljubljani. Po smrti očeta je mati s skromno poköjni-no le s težavo preživljala družino, zato je Rudolf Maister po končanem 6. razredu gimnazije odšel v vojaško kadetsko šolo na Dunaj, ki jo je uspešno končal leta 1894. Nato je kot vojak služboval v Ljubljani, Celovcu, Brucku na Muri, Przemyslu, Celju, Gradcu in Mariboru. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo iz Logatca. Da je bil narodnostno izjemno zaveden že v tistem času, priča, da je svojima sinovoma dal povsem slovanski imeni, Hrvoj in Borut. To je bil namreč za častnika avstro-ogr-ske vojske v obdobju hudih mednacionalnih nasprotij precej redek pojav, predvsem pa pogumno dejanje. Rudolf Maister v vojaški službi ni imel ravno srečne roke. Ko je služboval na Češkem, je hudo zbolel, zaradi česar se je zdravil celo v Egiptu. Po okrevanju ni bil več sposoben za fronto, zato je svoje delo opravljal v zalednih enotah v vojašnicah. Med 1. svetovno vojno je služboval v Mariboru, kjer se je ves čas družil s Slovenci. To in zahajanje v mariborski narodni dom so mu mariborski Nemci hudo zamerili. Zato je bil celo premeščen v Gradec. Vendar je bil zaradi pomanjkanja dokazov in tudi po zaslugi posredovanja dr. Antona Korošca oproščen in se je lahko vrnil v Maribor. Največ zaslug si je Maister pridobil v prevratnem času po končani 1. svetovni vojni. Poleg prevzema vojaške šič oblasti v Mariboru 1. novembra 1918, za kar ga je Narodni svet za Štajersko povišal v čin generala, je 23. novembra 1918 razorožil nemško zeleno gardo v Mariboru in z zasedbo črte Dravograd čez Špilje po reki Muri do Radgone pravzaprav določil mejo med Republiko Avstrijo in takratno Kraljevino SHS oziroma današnjo Republiko Slovenijo. Maister je kasneje aktivno sodeloval pri bojih na Koroškem in bil od 28. maja do 18. junija 1919 poveljnik La-botskega odreda v koroški ofenzivi, od 2. avgusta 1919 do 1. maja 1920 pa poveljnik koroškega obmejnega poveljstva. Od 1. maja do 18. septembra 1920, torej v času priprav na plebiscit, je bil tudi predsednik narodnega sveta za Koroško. Po izgubi Koroške je bil imenovan za vojaškega poveljnika Maribora, od 17. novembra 1921 do 2. oktobra 1923 je kot vodja jugoslovanske komisije za razmejitev z Italijo služil v štabu IV. armadne oblasti. Oktobra leta 1923 ga je doletela usoda številnih častnikov, ki so služili v vojski Avstro-Ogrske. Čeprav je bil star komaj 49 let, ga je nova oblast upokojila. Ta mu je ob odhodu v pokoj sicer priznala zasluge v prevratnih dneh, vendar Rudolf Maister tega ni uporabil, ker zasluge niso bile priznane tudi njegovim soborcem za severno mejo. Po upokojitvi je začel bolehati za vnetjem živcev v nogah, kar ga je kmalu povsem paraliziralo. Kljub temu je rad zahajal v Zavrh pri Lenartu, kjer se je s prijatelji srečeval v hiši nad vinorodnimi slovenj egoriškimi griči. Veliko časa je preživel tudi na Uncu, kjer je po teti podedoval posestvo. Tam je za posledicami kapi 26. julija 1934 tudi umrl. Pokopali so ga na pobreškem pokopališ- ču v Mariboru, |e pred tem pa se je Maistru poklonila velika množica ljudi v Ljubljani in Celju. Maister ni bil znan samo kot zaslužen slovenski general. Bil je tudi vsestranski kulturni delavec. Že v mladosti in tudi kasneje se je ukvarjal s slikarstvom. O tej njegovi dejavnosti je malo znanega, vendar so njegove oljne slike miramarskega gradu in Blejskega jezera dobile tudi ugodne strokovne ocene slovenskih impresionističnih slikarjev Matije Jame, Ri-harda Jakopiča in Mateja Ster-neta. Rudolf Maister je bil bolj znan kot pesnik. Tako je leta 1904- izšla njegova prva pesniška zbirka z enostavnim naslovom Poezije, njegova druga pesniška zbirka Kitica mojih pa je izšla leta 1929. Maister je bil neposredno povezan tudi s Celjem. Ko je bil kot stotnik novembra 1913 premeščen v celjsko vojašnico 26. domobranskega polka, je navezal stike s številnimi Slovenci, med njimi so bili tudi celjski dijaki. Skupaj z njimi je ustanovil literarno društvo Kondor, ki je izdajalo glasilo Savinja. Prva številka je v nakladi 150 izvodev izšla januarja 1914, njen urednik in pisec uvodnika pa je bil Rudolf Maister. Do junija 1914 so izdali še štiri številke. Žal je bilo njihovo sodelovanje kratkotrajno, saj so po izbruhu 1. svetovne vojne Maistra premestili nazaj v Maribor, mlade celjske dijake pa mobilizirah in jih nato poslali na fronto. Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje Trubarjeve ulice, ki na Otoku povezuje Čopovo in Jurčičevo ulico. Zgodbo o Rudolfu Maistru Vojanovu je za objavo pripravil mag. Branko Go-ropevšek. Za vsakega nekaj Knjižnica Laško je v tem mesecu po petih letih izdala nov Laški zbornik. Pred njim sta že izšla dva, prvi leta 1976 in drugi 2002. Do letos pa se je nabralo dovolj novih prispevkov, da so lahko natisnili tudi tretjega. Pri pridobivanju prispevkov so po besedah urednika dddr. Jožeta Mačka naleteli tudi na težave, saj v Laškem, tako kot v drugih manjših mestih, ni izrazitih raziskovalnih ustanov, ki bi proučevale zgodovinsko tematiko. Tako so bih pri pisanju prispevkov precej odvisni od dobre volje piscev od drugod. Kljub takšnim težavam je končni izdelek vreden vseh pohval. »Prizadevali smo si, da bi bil zbornik pester in da bi v njem vsak bralec našel kaj, kar bi ga zanimalo,« je dejal Maček. Stremeli pa so tudi k temu, da se članki v zborniku ne bi nanašali le na Laško, ampak tudi na druge kraje v občini. Zbornik tako vsebuje znanstvene razprave, poljudno strokovne zapise in pričevanja o zgodovinskih, kulturnih, umetniških ter drugih značilnostih Laškega in občine. Prvi del je zgodovinski. V njem so obdelani privilegiji trga Laško, opisani laška nadžupnijska zemljiška posest in podložniške dajatve skozi stoletja, pa celjski maturanti iz Laškega v obdobju med 1864 in 1916 ter kulturno politično življenje v Laškem pred 2. svetovno vojno ... pri čemer so pozornost namenili tudi značilnostim laškega in šentrupertske-ga govora. Drugi del zbornika je po-ljudnejše, v nekaterih primerih priložnostne narave. Dva prispevka sta namenjena pesniku Antonu Aškercu ob 150-letnici njegovega rojstva. Lani je Knjižnica Laško praznovala 30 let delovanja in ob tem je nastal zapis o zgodovini knjižničarstva pri nas. Ker je letos minilo pol stoletja od smrti arhitekta Plečnika, se je v zbornik uvrstil tudi prispevek o zidavi rečiške cerkve, pri kateri je sodeloval Plečnik. Precej pozornosti so namenili tudi vinogradništvu, ki je bilo na laškem območju do konca 19. stoletja zelo razširjeno. Prav tako so se ustavili ob mlinih, na koncu pa je nekaj sestavkov povezanih z naravo, in sicer prispevek o zgodovini lovstva v Laškem ter trije krajši prispevki o Humu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MOJCA MAROT Laški zbornik je izšel v nakladi 600 izvodov. Kupiti ga je mogoče v Knjižnici Laško po 12 erov. Laški zbornik sta minuli teden predstavila urednik dddr. Jože Maček (levo) in dr. Tomo Korošec, avtorjem prispevkov pa se je zahvalil župan Franc Zdolšek. Iz njegove glave ter iz oči v oči V Likovnem salonu Celje in galeriji sodobne umetnosti se obetata dva zanimiva dogodka. Umetnik Tomaž To-mažin se bo jutri, v sredo, v Likovnem salonu ob 20. uri predstavil z večmedijsko razstavo Iz moje glave, Jožef Muhovič pa bo dan za tem, v četrtek, ob 19. uri v galeriji odprl večmedijsko razstavo Iz oči v oči s prezenco. Tomaža Tomažina poznamo predvsem po video de- lih, v katerih na mesta filmskih junakov vnaša svoj lik. Z digitalno montažo posega predvsem v popularne, kultne ali zgolj bizarne žanrske filme. Učinek njegove namerno diletantske montaže je predvsem komičen. Umetnik s temi postopki ilustrira nemoč posameznikovega poseganja v resnično resničnost. Jožef Muhovič se ukvarja s slikarstvom, z grafiko in s kiparstvom, objavlja razpra- ve in članke s področja likovne teorije, likovne se-miotike, estetike in filozofije umetnosti. Njegova razstava v Galeriji sodobne umetnosti Celje bo posebno doživetje, ki bo gledalcu ponudila aktivno branje o strukturi predmeta, o njegovi formi, predvsem pa projekciji v »pokrajino pogleda«. Razstava bo na ogled do 25. januarja. BA www.novitednik.comwww.radiocelje.com j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 HOV! TEDNIH KULTURA 17 Veseli dan -zakaj že? Slovenski muzeji, med njimi tudi oba celjska -pokrajinski in muzej novejše zgodovine - in druge kulturne ustanove so v spomin na rojstni Franceta Prešerna včeraj na stežaj odprli svoja vrata. V Muzej novejše zgodovine Celje in pokrajinski muzej so se obiskovalci vsuli takoj, ko sta odprla svoja vrata. Z zanimanjem so se sprehodili po stalnih in občasnih razstavah, v galeriji sodobne umetnosti pa so se za en evro založili z monografijami, s priročniki, katalogi in z zloženkami, ki jih je izdal Center sodobnih umetnosti. Med sprehodom skozi Celje in obiskom celjskih kulturnih hramov smo na včerajšnji Ta veseli dan kulture prišli tudi do ne preveč veselega spoznanja. Večina anketiranih namreč ne ve, da 3. decembra obeležujemo rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (ideja, da bi pesnikov rojstni dan proslavili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila leta 2000 ob 200-letnici njegovega rojstva z namenom približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi). So pa mnenja, da bi bil za slovenski kulturni praznik bolj primeren datum Prešernovega rojstva kot smrti. Včeraj so razkrili tudi Prešernove nagrajence. Med dvanajstimi dobitniki letošnjih Prešernovih nagrad in priznanj študentom Univerze v Ljubljani je tudi Zala Pezdir, članica celjskega društva za umetnost plesa Harlekin. Nagrado ji bodo jutri podelili za diplomsko nalogo Moški in balet - misija mogoče?. Bojan Kmecl iz Šentjurja: »Vem, da je danes Prešernov rojstni dan in da imajo muzeji zato dan odprtih vrat, zato sem obiskal Muzej novejše zgodovine Celje. Koliko muzejev je v Celju, pa ne vem. Mislim, da bi bil za kulturni praznik bolj primeren Prešernov rojstni dan in ne dan smrti, ker je to bolj vesel dogodek.« Branislav Radovič iz Celja: »Nisem vedel, da je danes Prešernov rojstni dan, slišal pa sem, da imajo muzeji dan odprtih vrat. Mislim, da so v Celju najmanj trije muzeji. Če bom utegnil, bom pozneje katerega obiskal. Jaz bi za državni praznik raje imel dan rojstva, saj je to bolj vesel dan.« www.radiocelje.com Rudi Videtič iz Celja: »Vedel sem, da je današnji dan nekaj posebnega, vendar nisem vedel, zakaj. Pravkar sem se odpravil v Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, vendar nisem vedel, da imajo dan odprtih VTat. Mislim, da so v Celju trije mu žeji. Eden na Muzejskem trgu, drugi je muzej novejše zgodovine, tretji pa atelje Josipa Pelikana. Za državni praznik je vseeno, ali ga praznujemo na dan rojstva ali smr ti, saj menim, da je oboje enakovredno.« BA, KŠ Člani Kulturno-umetniš-kega društva Galiarda Celje, ki ohranja srednjeveške plese in glasbo, so imeli v petek svoj redni letni nastop. Nastop so domiselno sklenili v scenski prikaz pod naslovom Romeo in Julija, v katerem so pod umetniškim vodstvom in v režiji Milan-ke Kralj prikazali vrsto zanimivih in zahtevnih rene- sančnih plesov, ki so jih plesali na francoskih, angleških in italijanskih ter drugih dvorih tedanje Evrope. V skupno zgodbo Romea in Julije je plese povezal avtor besedila Gojko Jevše-nak. Kar lepo število obiskovalcev je s hvaležnostjo spremljalo njihov nastop, saj tovrstnih plesov nimamo priložnost ravno pogosto videti. Celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnost je ob tej priložnosti štirim ustvarjalcem - Bri-giti Majger Gerl, Mojci Obrovnik, Marjanu Majger-lu in Mitju Vrbovšku - podelila jubilejne bronaste Gallusove značke za več kot pet let aktivnega ustvarjanja. 19.00 Mestni kino Metropol ■ Literarni večer z Lariso Jovanovič 19.00 Knjigarna Antika Večer ruske literature predstavljata dr. Aleksander Skaza in dr. Ivan Verč Nives Kavčič iz Celja: »Nisem vedela, da je danes Prešernov rojstni dan, vedela pa sem, da imajo muzeji dan odprtih vrat. Ne vem, koliko muzejev je v Celju, bom pa gotovo katerega obiskala. Me-nim, da bi bil za kulturni praznik bolj primeren dan rojstva kot dan smrti, saj je veselje več vredno kot žalost.« 19.30 SI .G Celje Jon Fosse: Punca na zofi Abonma Torek večerni in 19.30 Glasbena šola Frana Korana Koželjskega Velenje, velika dvorana Klavirski trio ARS Mušica AbonmaKlasika 19.30 Celjski dom, mala jlvorana _ Koncert ob 15-letnici delovanja Godalnega kvarteta Feguš Kako se je mali Janezek naučil lepega vedenja otroška lutkovna delavnim in prihod Miklavža 17.00 Knjižnica pri Mišku KnjiŽku__ Pravljične dogodivščine z Dragico in Mojco 17.30 Galerija Mercator centra Celje Sreča v dlani, herbariji Cvetke Kodba odprtje razstave 18.00 Osrednja knjižnica Celje Voden ogled razstave dr. Miško Čanji, podpredsednik Svetopisemske družbe Slovenije 18.00 Dvoranica Zveze _ kulturnih društev Celje Bralni večer Celjskega literarnega društva 18.00 Celjski dom_ Pasijon na Slovenskem okrogla miza Z dr. Markom Marinom, prof. Jožetom Fa-ganelom, dr. Karlom Grža-nom in Magdaleno Hrastnik ter nastopom zbora KD Koral Laško 18.00 Zadružnkjom Ljubečim Tradicionalno miklavževanje 16.00-18.00 Podsreda, Bavarsko-slovenska hiša Izdelovanje novoletnih voščilnic božična ustvarjalna delavnica 16.00 Knjižnica Šoštanj 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura zimskih pravljic za najmlajše 18.00 Dom svobode Griže Zvezde zvezdicam dobrodelni koncert za šolski sklad OŠ Griže 18.00 Celjski dom_ Pasijonske igre nekoč okrogla mizazdr. Markom Marinom, prof. Jožetom Fa-ganelom, čir. Karlom Grža-nom inMagdalenoHrastnik 19.00 Kavarna Celjskega doma Cvetovi časa, predstavitev pesniške zbirke Barbare Jelen pogovor z avtorico bo vodil Matej Krajne, v predstavitvi sodelujejo Dani Bedrač, SimonaKropec, ErianKar-lovič, skupina Alethea 19.00 Narodni dom Celje Tradicionalni Miklavžev koncert Dekliškipevskizbor, inštru-mentalnazasedba TheŠla-ger's in fantovska vokalna skupina Oktet 9 Gimnazije Celje-Center 19.30 SLGCelje Jon Fosse: Punca na zofi Abonma Četrtek večerni in izven www.novitednik.com Vrnitev v srednji vek www.infond.si 080 22 42 X^KBMInfond St. 96 - 4. december 2007 I« - 18__BRALCI POROČEVALCI iOfl V»fr Ekipa IM ove Cerkve druga V soboto, 24. novembra, je bil v Črnomlju državni kviz gasilske mladine Slovenije. Udeležile so se ga tudi ekipe iz celjske regije, ki so na regijskem tekmovanju osvojile prvo ali drugo mesto. Tekmovanje je zavzemalo splošno in gasilsko teoretično ter praktično znanje. Najbolje so se uvrstili starejši pionirji Jure Sentočnik, Gregor Stolec in Uroš Jurgec iz PGD Nova Cerkev, ki so osvojili odlično drugo mesto. MJ, foto: SREČKO SENTOČNIK Na Finsko po nove izkušnje V okviru projekta Leonardo da Vinci je skupina učiteljev ŠCC Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Branko Cirman, Jože Gajšek, Darja Rebevšek, Melanija Dobrinič in Metka Hojnik Verdev obiskala tri šole na Finskem. V okviru projekta so se seznanili z inovativnim izobraževalnimi, didaktičnimi in pedagoškimi metodami, namenjenim potrebam posameznega poklicnega področja, vključno z . jezikovnim znanjem. Seznanili so se s poklicnimi in strokovnimi področji strojništva, logistike, frizerstva, kozmetike in tekstila. Vzporedno s strokovnim delom so se srečali tudi s kulturo in jezikom države. Vrnili so se polni novih izkušenj in idej. MHV Jararaja v Pegazovem domu Pegazov dom so obiskali člani skupine Jararaja in pripravili odličen koncert za naše stanovalce. Veselje je bilo prisotno vsaj iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so mladi glasbeniki nasmejani, pa naj si bo med petjem ali pred ah po zaigrani melodiji. In drugi razlog je, da znajo približati svoj repertoar vsaki publiki, tudi starejšim, ki so številne stare napeve veselo prepevali z njimi. Lepo so zveneli stari napevi ob novih, svežih odmevih, ki so odmevali iz mojstrsko uporabljenih instrumentov. Seveda gre za izjemne, vrhunske glasbenike. Janez na harmoniki, Petra na kontrabasu, Vasja na violini in Gregor na klarinetu. Mladi umetniki pa niso "samo glasbeniki, temveč tudi ljudje, ki imajo čut do človeka. To so pokazali s svojim dobrodelnim namenom, z obiskom stanovalcev Pegazovega doma. KK Skupina Jararaja je zabavala upokojence. Čestitke tudi Daši Športna zveza gluhih Slovenije je razglasila športnika gluhih 2007. Priznanja so dobili najboljši športnik, športnica in športna ekipa. Svečana podelitev je bila v hotelu Celjska koča. Priznanje za najboljšo športnico gluhih je dobila Lojzka Meglič iz Kranja, re-prezentanka v alpskem smučanju, za odlične uvrstitve na zimskih olimpijskih igrah gluhih v Salt Lake Cityju. Najboljši športnik gluhih je Saša Lukič iz Ljubljane, saj je bil najboljši igralec na 2. svetovnem prvenstvu gluhih v košarki v Guangzhouju na Kitajskem. Priznanje za najboljšo ekipo gluhih pa je dobila košarkarska reprezentanca gluhih za četrto mesto na 2. svetovnem prvens- tvu gluhih v košarki. Janez Slatinšek je čestital tudi odlični plavalki Daši Peperko iz Celja, ki je priznanje za najboljšo športnico gluhih dobila lani. »Šport mi pomaga, da se bolje počutim,« je povedala mlada plavalka, »ponosna sem na vse svoje dosežke, najbolj pa mi je pri srcu prva medalja, ki sem jo dobila za plavanje, ko sem bila stara deset let.« KŠ Uspeh mladih gasilcev GZ Žalec S 6. državnim tekmovanjem GZ Slovenije v Črnomlju se je zaključil letošnji sklop tekmovanj v gasilskem kvizu mladine. Ekipe iz treh gasilskih društev v GZ Žalec so se na tekmovanje dobro pripravile. Ekipa mlajših pionirjev iz PGD Braslovče je z doseženim 2. mestom postala državni podprvak, osvojili pa smo še dve 6. mesti in sicer mlajši pionirji PGD Kapla-Pondor in mladinci PGD Braslovče, starejši pionirji PGD Andraž so bih 19., mladinci PGD Kapla-Pondor pa na 20. mestu od 30 ekip v vsaki- kategoriji. Za našo gasilsko zvezo je to ponovno velik uspeh, ni pa prvi, saj imamo na vsakem državnem tekmovanju vedno kakšno ekipo, PGD Vransko pa je imelo v preteklih letih že dvakrat prvake pri starejših pionirjih. Zagotovo pa je to največji uspeh za ekipo mlajših pionirjev iz PGD Braslovče, v kateri so bile Judita Anzelc, Blažka Juhart in Katja Sor-čan. SABINA SORČAN, foto: IGOR DOBRIŠEK Udeleženci državnega kviza iz GZ Žalec s spremljevalci Št. 96 - 4. december 2007 - NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO Težave v spolnosti ROŽICE IN ČAJČKI Oljčno olje, da bo bolje Bralka sprašuje: Mož je bil pred letom operiran na srcu, sedaj ima zdravila za holesterol, pritisk, plaviks, aspirin in še za prostato. Po operaciji sva imela precej težav in nisva imela spolnih odnosov. Odtujila sva se, on pa se je zapiral vase, a mi je po pogovoru obljubil, da se bo o vsem pogovoril z zdravnikom. Pa mu je nerodno in ga ne vpraša. Ali lahko dobi kakšno zdravilo, ki ga reklamirajo po internetu? Slišala sem, da so ta zdravila za srčne bolnike nevarna. Mi lahko o tem napišete kaj več, saj mislim, da nisem edina, ki ima doma podobne težave. Zdravje lahko krepimo na različne načine. Veliko in pomembno vlogo ima zdrava prehrana, redna fizična aktivnost, obvladovanje stresa in razvad, kot tudi odločitev o samoz-dravljenju. S temi pristopi povečamo funkcionalno zmogljivost - tudi spolno, psihološko stabilnost in socialno varnost. Dosežemo, da obolevamo le redko, izognemo se hos-pitalizacijam in operacijam, porabimo manj zdravil, dvignemo kvaliteto življenja in prihranimo sredstva tudi zdravstveni zavarovalnici. Če se izognemo vsemu temu, se izognemo tudi družbeni osamitvi, ki je pogosta pri kroničnih bolnikih, kar povzroča dodaten stres, ki lahko poslabša bolnikovo zdravje. Zato lahko predstavlja bolezen novo priložnost, da zaživimo kakovostno življenje! Ubijalska osamljenost Osamljenost bolj povečuje tveganje za različna obolenja in nenadne smrti kot visoka Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog raven škodljivega holesterola v krvi, zvišan krvni tlak ali kajenje. Smrtnost med osamljenimi ljudmi je tri do petkrat večja kot med ljudmi z bogato družabno mrežo, ki se dnevno srečujejo z bližnjimi, prijatelji in znanci. Dokazano je tudi, da pomanjkanje telesnega dotika povečuje raven stresnih hormonov v telesu. Telesna ljubezen je seveda sestavni del kakovostnega življenja vsakega posameznika. Če vam telesna kondicija, navkljub bolezni, omogoča, da se lahko normalno povzpnete v drugo nadstropje, potem vas praviloma ne sme skrbeti tudi preveliko naprezanje ob vaši spolni dejavnosti. Seveda pa se izogibajte pretiravanjem! Ne sramujte se o težavah v spolnosti spregovoriti tudi s svojim zdravnikom! Spolnost v odnosu doživljajmo kot neko združitev dveh ljubezni, kot enega najprijetnejših, najbolj zapletenih in najbolj zadovo-ljujočih delov intimnega razmerja. Ljudje želimo in potrebujemo bližino drugega! S staranjem pa želi večina tudi nadaljevati aktivno, zadovolju-joče spolno življenje. Toda proces staranja in bolezni lahko povzročita nekatere težave. Normalno staranje prinese fizične spremembe tako pri moških kot tudi pri ženskah. Te spremembe pri nekaterih vplivajo na sposobnost imeti in uživati v spolnih odnosih z drugo osebo. Nekatere ženske pa celo uživajo v seksu bolj, ko se starajo. A ob tem se dogajajo spremembe v organizmu tako pri moških kot pri ženah. Pogoste so spremembe centralnega živčnega sistema, spremembe na ožilju, spremembe hormonske aktivnosti, ki so specifične pri ženah. Padec estro-gena vpliva na spremembo sluznic, atrofija epitela je hitra, sekrecija se zmanjša, koža izgubi elastičnost itd. Telesni in psihični vzroki za spremembe Pri moških pa se pojavi atrofija testisov, pade količine testosterone, zmanjša se mišična masa, kar privede do atrofije muskulature, spremeni se ožilje, s tem pride tudi do spremembe kavernoznega sistema in pade tvorba endogenega dušikovega oksida. Do sprememb v spolnosti privedejo ti vzroki, kot tudi stres na delovnem mestu in doma, kajenje tobačnih izdelkov, pretirano uživanje alkohola, pomanjkanje vitaminov, pomanjkanje želje po spolnosti (libido) predvsem zaradi hormo-nalnih sprememb, kot tudi pomanjkanje samozavesti, ki se pojavi ob izgubi pozitivne sa-mopodobe. Med najpogostejše vzroke za izgubo libida pri moških štejmo: alkoholizem, uživanje kokaina, slabokrvnost, pretirano debelost, prekomerno izločanje hormona prolak-tina ob boleznih hipofizne žleze, jemanje nekaterih zdravil za zdravljenje prostate in sistemskih bolezni, kot je sladkorna bolezen. Na izgubo pa lahki vplivajo tudi psihični vzroki. Vsi ti vzroki ob padcu libida vodijo do erektilne disfunkcije (ED) oziroma impotence. Definicija ED je enostavna: to je trajna ali ponavljajoča se nezmožnost moškega doseči in/ali vzdrževati erekcijo penisa, zadostno za uspešen spolni odnos. Je multifaktorska in lahko vpliva na celostno zdravstveno stanje in kakovost življenja. Lahko je trajna in popolna in se pojavi po nekate- Ameriške študije so pokazale, da ima kar 30 milijonov Američanov težave z impotenco. Zadnja evropska študija, narejena v Španiji, kaže na prisotnost ED pri 12 do 19% moških med 25. in 75. letom starosti. Pomemben podatek je, da ima v Sloveniji že vsak peti moški težavez erekcijo, kar predstavlja 130.000 moških. Med 18. in 70. letom starosti ima težave 10% moških, po 50. letu pa preko 50%. S staranjem je im-potenca še pogostejša. rih operacijah ali pa samo začasna in prehodna. Vendar motnja erekcije ne prizadene samo moškega, ampak v večini primerov predstavlja problem za oba partnerja. Veliko moških se te težave sramuje in zato le redki poiščejo pomoč pri zdravniku. Kadar so primarni vzroki organski, se jim pogosto pridružijo še psihični, ki celo dogajanje ob tem še poslabšajo. Moški o svoji težavi veliko razmišljajo, kar lahko globoko poseže v partnerske in družinske odnose pa tudi na njegovo širše socialno funkcioniranje. Zato je priporočljivo v proces zdravljenja vključiti tudi spolnega partnerja. (se nadaljuje) Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje-naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Hladno stiskano ekstra deviško oljčno olje strokovnjaki svetujejo za ohranjanje zdravja in podaljševanje mladostnosti. Priporočajo, da dnevno zaužijemo 20 do 40 ml tega olja. Ena od terapij svetuje, da ga le valjamo v ustih in po 15 minutah izpljunemo ... Oljčno olje je najstarejše poznano in tudi eno najbolj zdravilnih olj, kar jih je. Slednje je že davno spoznalo ljudsko zdravilstvo, ki je z njim zdravilo sto in eno obolenje. Največje odlike je seveda pokazalo deviško olje, ki ga pridobivajo s hladnim stiskanjem zrelih sadežev. Zanj velja, da je lahko prebavljivo, pospešuje izločanje želodčnih sokov in omogoča boljšo absorpcijo vitaminov, zlasti vitamina E. Njegovi varovalni učinki izvirajo iz dejstva, da vsebuje visoke vsebnosti polifenolov in drugih antioksidantov, ki preprečujejo okvare celic. Zdravljenje z oljčnim oljem preprečuje uničenje zdrave mikrof-lore in odstranjuje snovi, ki ogrožajo vitalnost in delovanje celic. Oljna terapija ust poteka nekako takole: pred zajtrkom vzamemo žlico oljčnega olja, a ga ne pogoltnemo, pač pa ga zadržujemo in valjamo v ustih 15 do 20 minut. Bolezenski strupi se odstranijo iz krvi skozi ustno sluznico, zato olja ne smemo pogoltniti, saj je postalo strupeno. Terapijo navadno izvajamo več mesecev - toliko časa, da se organizmu povrne prvotna moč in svežina. Tako bomo zmanjšali število patoloških bakterij v ustih, preprečevali vnetja dlesni, luskavico, obolenja jeter, ledvic, očistili kožo, pregnali glivice in podaljševali aktivno in ustvarjalno življenjsko dobo. Poglejmo še nekaj starih dobrih ljudskih receptov zoper različna obolenja, ki jih lahko pozdravimo z oljčnim oljem. Proti zaprtju in za boljšo prebavo zjutraj pred jedjo vzamemo eno žlico oljčnega olja. Proti napadom žolča na vsake tri ure spijemo 2 do 3 žlice olja. Za izločanje žolč-nih kamnov in proti napadom v predelu jeter 3 do 5 dni zapored jemljemo pred spanjem po 2 žlici olja. Koristi tudi, če pred jedjo zaužijemo eno Piše: PAVLA KLINER do 2 žlici olja, ki mu dodamo nekaj limoninega soka. Pri čira na želodcu in dvanajst-niku jemljemo daljši čas eno žlico olja z limoninim sokom na tešče. Proti hemoroidom uživamo dalj časa zjutraj in zvečer po žlico olja. Pri obolenjih krvnih žil si privoščimo trikrat na dan po eno žličko olja. Za krepitev organizma in proti nalezljivim boleznim pomaga, če dvakrat na dan zaužijemo po 2 žlički olja pred jedjo. Za krepitev otrok se priporoča žlička olja z žličko medu in žličko limoninega soka pred spanjem. Proti kašlju, vnetju grla, hri-pavosti, bronhitisu in angini trikrat na dan vzamemo po žlico olja, vse dokler problemi ne izginejo. Dobro de tudi, če vzamemo deset do 15 kapljic olja na kocki sladkorja ali z medom, trikrat na dan pred jedjo. Proti boleznim jeter varuje, če trikrat dnevno zaužijemo po žlico olja. Proti visokemu krvnemu tlaku uživamo štirikrat na dan žlico ali dve olja. Gotovo je, da je oljčno olje najbolj zdravo in za redno uporabo najprimernejše rastlinsko olje ter najboljši vir rastlinski maščob. Dober vpliv ima na jetra in prebavo ter tako sodeluje pri razstrup-ljanju telesa. Krepi odpornost organizma, znižuje raven holesterola v krvi, zagotavlja zaščito pred aterosklerozo in infarktom. Oljčno olje naj bi zmanjševalo tudi nevarnost nastanka kožnega raka in preprečevalo kožna vnetja. Pri 65 letih ima približno 15% do 25% moških težave z erekcijo najmanj enkrat na štiri spolne odnose. To je še bolj pogosto pri moških z boleznimi srca in ožilja, visokim krvnim pritiskom ali sladkorno boleznijo. Vzrok je v sami bolezni ali pa v zdravilih, ki jih jemljejo. HUJSANJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01 /519 35 !5'4 Za informacije o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prebrano Center Celja, Glavni trg 10: 03 5441 631 City center Celje, nadstropje: 03 490 31 91 RFPIJRIJKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CEUE Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje izvajalca za prodajo potrošnega materiala zaprtim osebam v prostorih Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova 3, 3000 Celje. Izbrani izvajalec bo moral nuditi blago iz maloprodaje po veljavnem ceniku. Nakup se bo izvajal v času, ki ga določi zavod. Z izbranim izvajalcem bo zavod sklenil pogodbo največ za 5 let z možnostjo predčasne prekinitve. Zavod za izbral izvajalca na podlagi ocene posebne komisije. Vsi zainteresirani izvajalci lahko dobijo podrobne informacije vključno z dokumentacijo v prostorih zavoda, kjer je možen tudi ogled lokacije. Kontaktna oseba je Tomaž Bračko, tel. št. 03 4266771. Vsi zainteresirani izvajalci oddajo prijavo za izvajanje osebnih nakupov do 10. 12. 2007 do 10. ure na naslov: Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova 3, 3000 Celje s pripisom »Ne odpiraj -prijava za izvajanje nakupov«. - Št. 96 - 30. november 2007 - 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje • boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Ste bili poškodovani v prometni nesreči, na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu? Uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. TWINGO 1,2, letnik 2000, reg., airbag, radio, tonirana stekla itd., prodam. Telefon 031807-665. 6197 OSEBNO vozilo, staro deset let, lahko poškodovano ali ne, kupim. Telefon 041361-304. NOV apartma v Moravskih Toplicah, 48 m!, sodobno opremljen, prodamo za 70.000 EUR. Telefon 041 440-722. Gostinstvo Celje, d. o. o., Ribarjeva 3,3000 Celje. 6170 NAJAMEM V OKOLICI bolnišnice najamem soba ali garsonjero. Telefon 031 732-336. 6177 EN0INP0L do dvosobno stanovanje najamemo za daljše obdobje. Telefon 031 513-257. 6198 MHWPiiiWViiMMHi U^iiiim. TR0SED, raztegljiv, posteljo, ležišče, mizo, stole, jedilni kot, hladilnik, sušilni stroj, kavč itd., prodam. Telefon 051 424 PRODAM TABOR. Stavbno parcelo, 969 m2, prodam za 50.000 EUR. Telefon 041 605-786. Ž 243 V TERMAH Olimje, Podčetrtek, Aqualuna, prodam tri leta star vikend, brunarica, za 6 do 8 oseb. Telefon 031 358-780, 051 350-836. Ž244 - cenitve nepremičnin - vpisi v zemljiško knjiga - posredovanje, svetovanje in varen prenos lastništva pri V OKOLICI Celja prodamo starejšo hišo s pripadajočo zemljo. Telefon 031 660- 082. 6192 — VEČJO količino bukovih drv, večja količina popust, prodam. Telefon 051 381-260. GRADBENI material (zidaki, cement, mreže...) ugodno prodam. Telefon 041 685-667. Ž 238 SUHA bukova drva, po 39 EUR/m3, Vrh nad Loškim, prodam. Telefon 5731-848, 041 8004)06. 6173 hlodovino javor, hrast in ostalo. Plačilo takoj. Tel.: 041-636-735. CB3 PRODAM DIAT0NIČN0 harmoniko Melodija, B, S, As, otroško, višina 32 cm, dobro ohranjeno, prodam za 600 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 275-467, (03) 573-0433. 6174 GRAMOFONSKE plošče, velike, male, narodne, popevke, evergrine, prodam. Telefon 5482-370 ali 040 297-388. STANOVANJE v Šentjurju, 43 m!, prodam za 52.900 EUR. Telefon 051819-572. 6160 OBNOVLJENO stanovanje s parkirnim prostorom, atrijem in samostojnim vhodom, velikost 115 m', v centru Žalca, prodam, cena 1.250 EUR/m2. Telefon 041 389-238. 6169 Gotovinske in hipotekarne kredite uredimo. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge obveznosti. IŠČEMO TOPEL DOM skozi zgodovino in mite Kuža pazi. z repom miga, vstane, leže, tačko da. Ja, to pesmico vedno Nekaj se premika v grmovju. Le kaj bi lahko bilo? Ne skrbi, človeški pojem s svojo oskrbnico, zraven pa še pokažem, kaj vse znam. Kaj, ko bi prijatelj, jaz te bom obvarovala! Pokaži se, skrivnostnež, moji pokončni še midva zapela skupaj? (5099) uhlji so te takoj zaznali. (5041) Živali so skozi zgodovino zasedale pomembno mesto ob človeku, najsi so bili to konji v vojaških spopadih, svete mačke v starem Egiptu ali pa pasji spremljevalci človeških po-membnežev. Psi so eni tistih živali, ki se najpogosteje pojavljajo v zgodovinskih pričevanjih, predvsem pa so glavni akterji številnih mitov in legend. V staroslovenski mitologiji se pojavljajo psoglavci, zlobna bitja s človeškim telesom in pasjimi glavami, ki so ugrabljali mladenke ter sejah same hudobije in neprijetnosti. Povezani so bili s peklenskimi silami, zato niso bih nič kaj priljubljeni. Pri starih Keltih so bili psi svete živali, katerih pogum po primerjali z bojevniki. Hidi druga božanstva, predvsem veliki bojevniki, so prikazana z zvestimi spremljevalci. Mitologija najpogosteje povezuje pse s podzemnim svetom, onstranstvom, peklom in smrtjo. V starem Egiptu se pojavlja Anubis, božanstvo s pasjo glavo, ki straži prehod na oni svet, pri starih Grkih pa pes Cerber straži vhod v Hadovo podzemlje Obožujem toplino sonca, ki mi ogreje telo in duha! Posrkam vase energijo, ki jo nudijo jesenski sončni žarki. Tako sem pripravljen na nove podvige, ki jih nudi življenje. Pridi, se bova skupajnastavljala sončku. (4979) in preprečuje nemrtvim, da bi obiskah svoje pokojnike v kraljestvu senc. Najstarejši viri omenjajo psa kot človekovega vodnika skozi temo smrti in družabnika v dnevni svetlobi živ-ljenja. Pes naj bi bil tudi posrednik med tem svetom in onstranstvom, prevajalec med živimi in mrtvimi. Primitivna ljudstva osrednje Afrike tej živali pripisujejo celo jasnovidnost, čarovništvo in domačnost z nevidnimi silami in smrtjo. Pes, ki ga vidimo v sanjah, simbolizira opozorilo na nekje odvijajoče se čarovniške operacije, ki bi nam lahko škodovale. Nekatere legende povezujejo psa z energijo ognja, spolne sle, celo z nastankom človeštva. Pasji bog Xolotl je po azteškem izročilu iz pekla ukradel kosti, iz katerih so bogovi želeli narediti novo človeško vrsto. Danejski Indijanci pa menda verujejo, da je človek nastal po skrivnem razmerju med žensko in psom. V Tibetu pes še danes predstavlja seksualni apetit, nebrzdano silo in ljubosumje. Obstajajo še številna druga pričevanja in legende, ki govorijo o psih oziroma opozarjajo na njihovo pomembno vlogo skozi zgodovino. Prav je, da na našega kosmatinca gledamo kot na soustvarjalca zgodovine. Naši zavetiški kosmatinci pa lahko soustvarjajo vašo sedanjost in prihodnost, le možnost jim morate dati. Obiščite jih torej, in sicer od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, lahko pa si jih ogledate tudi na spletni strani www.go.to/zonzani. Za vse informacije pa smo dosegljivi na številki 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL Malo sem že v letih, vendar me to ne ovira pri alpinističnih podvigih. Trenutno se vzpenjam na goro, imenovano Roky's mountain. Povem vam, da ni mačji kašelj tale alpinizem. Pozdravljeni, sem Neli. Naj vam zaupam, kako sem dobila posebno barvo svojega kožuščka. Ko sem bila majhna, sem bila čisto bela. Nekoč pa sem padla v temno čokolado s karamelo in od takrat naprej sem prav posebna. Sem mali lumpek, še malo prestrašen ob vseh novih obrazih, ki me občudujejo. Nisem ravno navajen takšne pozornosti, a bi se z lahkoto navadil na vsakodnevno mero ljubkovanja in božanja. (5090) Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- I« grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, RozmariPetek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si St. 96 - 4. december 2007 NOVI 1 1ACIJE 21 tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15.,vsredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. .nowitednik.com Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le zelo daleč je. ZAHVALA ,, V 98. letu je končala svojo živ-Jj ljenjsko pot naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta JOŽEFA PEPCAFIJAVŽ (21.2.1910-19.11.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku g. Pustineku za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Veking. Žalujoči vsi njeni Zastopanje, zagovarjanje in svetovanje BIKCA simentalca in črno belega prodom. Telefon 5798-024. 6172 DVA prašiča, domoča reja, teža 220 kg, mesnata pasma, prodamo za 1,65 EUR/kg. Telefon 031717493. 6186 BURSKE koze, stare 6 mesecev, z rodovnikom, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 749-1790,031605-274. 6187 PRODAM BURSKE kozličke, ena samička, dva samčka, z rodovnikom, stare pet mesecev, prodom. Telefon 041 858-008. 6159 BIKCA simentalca, težkego 140 kg, pro-dam.Telefon 031 551-236. 6164 PRAŠIČA, 160 in 200 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 582-1319,041 956483. PRODAM VIUAMOVKO (žganje), domače rdeče mešano vino, prodamo. Telefon 041 587-584, Tomaž. Š827 SENO v refuzi, Vinska Gora, prodam. Telefon 041 896-464. 6175 DOMAČE vino, jurka, prodam. Telefon 5461-942. 6185 PRODAM PARKIRNO mesto v garažni hiši v Novem trgu, sem zemljiško knjižni lastnik, prodam za 9.500 EUR. Telefon 041 605-786. Ž 237 MESNATE svinjske polovice prodamo. Telo-fon 031 888-728. 6098 □UNI garilecTysse ugodna prodam. Telefon 5461-433. 6190 Prodajamo novoustanovljena podjetja. Preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo (d.o.o.) in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. HITRO NAROČITE IMIMIIU Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. C2H> tudi Ietnik2007 4i»W.];l s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Ulovi tednik ' B mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal sa podpis: za potrebe naročniške službe Novega tednika HRASTOVA drva, metrska, sveža in pralni stroj Gorenje, prodam. Telefon 041858-806. L 569 ■EMM stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. sklenjenih z našo pomočjo. že, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 TAmm brezplačna številka (((• 080 12 37) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti VOZNIKE - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o.. Mariborska 204, 3000 Celje Svojo življenjsko pot je sklenil RADO JENKO častni meščan Celja nagrajen za izjemne dosežke v celjskem gospodarstvu in za prispevek pri razvoju mesta Celja. Častnega meščana bomo ohranili v trajnem spominu. Mestna občina Celje župan Bojan Šrot Celje, 3. december 2007 GOSTILNA Jež, Linhartova 6, Celje zaposli za nedoločen čas kvalificirano kuharico in pomočnico kuharice. Informacije po telefonu 041369-332. 6099 POTREBUJEMO dekleta za strežbo. Resne kandidatke, pokličite po telefonu 041 667-130. Mikobo, d. o o., Gubčeva 8, Celje. 6163 TRGOVINA Krajcar, Gorica 50, Gorica pri Slivnici, išče zidarja ali priučenega zidarja za terensko delo po Sloveniji. Informacije po telefonu (03)748-3050, vsak dan dopoldan. n ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold. EDINA pot, do si ljubljen, je, da ljubiš. Česi enakih misli, vitkejše postave, se oglasi moškemu, 47/168/71, nekadilcu, brez obveznosti. V dvoje bi rad preživel najlepše prihajajoče praznike in delil radosti življenja v bodoče. Pisno ponudbo pošlji na Novi tednik pod šifro SREČO JE TREBA DELITI. 6148 zaposlitev P0MU&ĐN! veter! Vabimo Štajerke, mlajše ali starejše, ki želijo spozuati novega, tesnega moškega ali prijateljico, da pokličete po telelona 031Ü2-54I ali piše te SMS. Veselimo se sodelovanja z vami. Stik, s. p., Koseskega 28,1001 Ljubljano. n rawm veleti 42-lelnc gespa, preprosto, želispozoati primernega moškega. Gospodje, prosimo, pokličite 0)0 54-24 ali 0)0 54-25, od IS. uri naprej, tadl ponnn-Vnbljeni, veseli vas bomo. Stik, s p., Koseskega 28,1001 Ljubljana, n ram www.radiocelje.com j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 22 BORZA DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni tri manjkajoči podatki so dostopni: - na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. NEDOLOČEN CAS. 8.12.2007; MIK. 0.0.0.. GAJI 42 B. 3000 CEUE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) VODENJE POSLOVNE ENOTE - ORGANIZIRANJE, VODENJE POSLOVANJA, NABAVA, PREVZEM IN PRODAJA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 4.12.2007; ERA K0PLAS. D.O.O., VELENJE, PE PROCENTER CEUE, LAVA 7 D, 3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SVETOVALEC - STRO- MAS 12 V CEUU, PREŠERNOVA ULICA 22. 3000 CEUE JANJE PROCESA RAZVOJA PO OP 0403-1, OBVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA, RAZVOJ VSAJ ENEGA IZDELKA, KATEREGA IDEJO BO POSREDOVAL V SVOJI PRODUKTE SKUPINI SKRB ZA IZDELAVO OPTIMALNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN S TEM V ZVEZI IZRAČUNA LC - M; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 24.02.2008; CETIS D.D., Č0-P0VAUUCA 24,3000 CEUE_ UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007; FRANC CAMLOH, S.P.. TRUBARJEVA ULICA 5.3270 LAŠKO NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) POMOČNIK V PROIZVODNJI PANEL0V IN KABELSKIH POLIC • M/Ž; DOLOČEN ČAS 9 MESECEV. 15.12.2007; EH0 D.0.0.. BRE- Sar - PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJA MATERIALA IN PROIZVODOV. TRANSPORT. NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA. VODENJE SKLADIŠČNIH EVIDENC - M/Ž - MOŠKI: DOLOČEN ČAS fi MESECEV. 5.12.2007; FRAGMATTIM, D.D., SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO VOZNIK VILIČARJA SKLADIŠČNI MANIPULANT - POMOČ PRI PREVZEMANJU. SKLADIŠČENJU IN IZDAJANJU MATERIALA, TRANSPORTIRANJE, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA - MOŠKI; DOLOČEN ČAS B MESECEV, 5.12.2007; FRAGMATTIM, D.D.,SPODNJA REČICA 77,3270 LAŠKO OBDELOVALEC LESA OBDELOVALEC LESA - DELA NA OBDELAVI LESA IN LESNIH S0RTIMENT0V, POMOŽNA DELA NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH, MANIPULIRANJE Z LES. SORTIMENT! IN GOTOVIMI IZDELKI, OSTALA DELA V SKLADU S SPOSOBNOSTMI- M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 15.12.2007; PARON, D.O.O., SPODNJA REČICA 100.3270 LAŠKO ZIDAR IZ0LATER - FASADER, MONTAŽA DEMIT FASAD - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV, 26.12.2007; DEMIT, D.0.0.. SPODNJA REČICA 77,3270 LAŠKO LESAR STROJA - PRIPRAVUANJE IN NASTAVITVE LESNOOBOELOVALNIH STROJEV, DELO NA LE-TEH, MANIPULIRANJE Z POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI TER OSTALA DELA V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. • M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV, 15.12.2007; PARON, D.0.0., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO MIZAR POHIŠTVENI MIZAR - DELO NA IZDELAVI POHIŠTVA PO NAROČILU, DELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH. MONTAŽA POHIŠTVA NA TERENU IN OSTALA DELA V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 15.12.2007; PARDN, D.0.0., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO KUHAR NATAKAR DELO KUHARJA IN NATAKARJA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 4.12.2007; BISTRO KRIŽIŠČE. ZDENKA SIM0NČIČ. S.P.. OBREŽJE 5.1433 RADEČE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA POSLOVNE ENOTE WELNESS SPA CENTRA - M/Ž;_ NEDOLOČEN ČAS. 8.12.2007; ZDRAVILIŠČE LAŠKO D.D.. ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO UE MOZIRJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) POMOČNIK STEKLAR, IZDELOVALEC OKEN - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 5.12.2007; BEN-GLAS. D.O.O, LOKE PRI MOZIRJU 33.3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE POMOŽNI DELAVEC ČIŠČENJE, POMIVANJE V KUHINJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV; VLA00 UUPI S.P.. ZEČE 35.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA-M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV; KER0S, D.0.0., TRŽIŠČE 12 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV; ALOJZ VEZJAK S.P., TEPANJE 24. 3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALACUSKA DELA NA TERENU ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV; EMT SREČKO D.0.0., DRAŽA VAS 47 A. 3215 LOČE VZDRŽEVALEC - KIN00PERATER - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; SK SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 4.3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ADMINISTRATIVNA DELA, V0DENJEAKTU-ALNE ADMINISTRACIJE IN SPREJEMANJE STRANK - NAROČILA, FAKTURIRANJE IN OSTALA DELA PO NAROČILU - M/Ž; ODLOČEN ČAS 8 MESECEV; FRANC SPES S.P., TATTENBACHOVA ULICA 14,3210 SLOVENSKE KONJICE UČITELJ VOŽNJE - VOZNIK INŠTRUKTOR, TEORETIČNO IN PRAKTIČNO POUČEVANJE UE CELJE NATAKAR STREŽBA HRANE IN PIJAČ, PO POTREBI RAZVOZ HRANE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 14.12.2007; KITAJSKI DVOR, DM. TEHARSKA CESTA 35.3000 CEUE STREŽBA HRANE IN PUAČE. SVETOVANJE PRI IZBIRI IN SERVIRANJU VIN. STREŽE-NJE ALKOHOLNIH IN NEALK0H0LNIH PIJAČ ZA TOČILNIM PULTOM IN OPRAVUA-NJE PODOBNIH DEL..-M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 10.12.2007; IVAN KOLAR S.P., OBRTNIŠKA CESTA 12,3202 UUBEČNA NATAKAR STREŽENJE HRANE IN PIJAČE. SVETOVANJE PRI IZBIRI IN SERVIRANJU VIN, STREŽENJE ALKOHOLNIH IN NEAL-KOHOLNIH PIJAČ ZA TOČILNIM PULTOM. 0PRAVUANJE PODOBNIH DEL. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 4.12.2007; IVAN KOLAR S.P.. OBRTNIŠKA CESTA 12, 3202 NATAKAR - STREŽBA JEDI IN PIJAČ - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; BOŽIDAR KOZJAK S.P.. KERŠ0VA ULICA 4.3212 VOJNIK KUHAR KUHAR - PRIPRAVA IN RAZDELITEV JEDI -M/t- NEDOLOČEN ČAS; BOŽIDAR KOZJAK S.P..KERŠ0VA ULICA 4.3212 VOJNIK FRIZER DELO V FRIZERSKEM SALONU - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2007; MARJANCA PUŠNIK S.P, VRUNČEVA UUCA 29, 3000 CEUE MESAR MESAR-IZKOŠČEVANJE MESA-M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.12.2007; ANU-ŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU AVTOLIČAR AVTOLIČAR - M/Ž: DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 4.12.2007; AVTO CEUE D.D., IPAVČE- D.O.O..PE CEUE, MEDL0G 18,3000 CEUE PRODAJALEC BLAGAJNIK - DELO NA BENCINSKEM SERVISU. SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POLIC. VRŠITEV DELNEGA GOTOVINSKEGA INKASA,... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 5.12.2007; ENGR0TUŠ, 0.0.0. TUŠ OIL BS CEUE, MARIBORSKA CESTA 128,3000 CEUE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) DELO NA STROJU ZA IZDELOVANJE GUMENIH IZDELKOV, SPAJANJE, MONTAŽA NA TERENU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 4.12.2007; VULKANIZACIJA, D.O.O, KOSOVA UUCA 11.3000 CEUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VEDEŽEVANJE - M/Z; NED 5.12.2007; MOJCA STANTE ŽEVANJE. UUBUANSKA Cf POSLOVNA ENOTA UUBUANA, KOMEN-SKEGA ULICA 4.1000 UUBUANA SPREJEMNIK VOZIL VPIS V RAČUNALNIK-M/l NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2007; RO * SO D.0.0, SKALETOVA UUCA 13.3000 CEUE ADMINISTRATIVNI TEHNIK SODNI ZAPISNIKAR NA SODIŠČU - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV. 4.12.2007; OKROŽNO SODIŠČE V CEUU. PREŠERNOVA NUS SERGEJA ZUBKOV S.P.. TRG BORISA KIDRIČA 2.2000 MARIBOR STROJNI TEHNIK VZDRŽEVALEC MEDICINSKIH NARPAV II. - VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV, NAPRAV, OPREME. STROJEV IN POSTROJENJ VPRALNICIBOLNIŠNICE-M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2007; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE, OBLAKOVA UUCA 5.3000 CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROGRAMA TOPLOTNIH ČRPALK- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE, UVEDBO STANDARDOV, CERTIFIKATOV TER SKRB ZA POPRODAJNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU TOPLOTNIH ČRPALK-M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; TERMO SHOP D.0.0, CESTA TALCEV 5, 3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE MERILNI INŽENIR V PROIZVODNJI TELEMA-TIKE - PRIPRAVA IN SESTAVA ELEKTRONSKIH SKLOPOV, MERITVE IN TESTIRANJA SKLOPOV TELEMATIKE, MONTAŽA IN SERVIS - M/I NEDOLOČEN ČAS. 15.12.2007; EMA. D.0.0, CEUE, MARIBORSKA CESTA VARNOSTNI INŽENIR EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIAUST - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 8.12.2007; POCINKOVALNICA, D.O.O, BEŽIGRAJSKA CESTA 6,3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) VODJA GRADBENIH PROJEKTOV - M/Ž; NOVI TEDNIK i» BORZA DELA 23 KANDIDATOV ZA A.D.C. EIID KATEGO-RUO - M/i NEDOLOČEN to VIDEČNIK D.O.O.. PODRUŽNICA ATO ŠOLA SLOVEN-ESTNI TRG 11,3210 SLO M/i «EOOLOtEN to ^- -.—.0.. KOVAŠKA CESTA 25 D, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE SAMOSTOJNI TEHNOLOG - M/i NEDOLO Cen te KOPusT ekstrijzua o.o.o. TOVARNIŠKA GESTA 2.3210 SLOVENSKE KONJICE ÜI ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PHODJA KEBABA IN GUREKA-ŽENSKE; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 15,12,2007; IHRA-IM SÄUR S.P., UUCA DUŠANA KVEORA 20 3230 ŠENTJUR PHEOEIAVA LESA NA ŽADI ■ M/Ž DOLOČEN ČAS 12 MESECE». 8.12.2007: M0NTPREIS 0-0.0-, PLANINA PRI SEVNICI G5 D. 3225 PLANINA PRI SEVNICI KMETIJEC TRAKTORIST - M/l NEODLOČEN te 1.12.2007; SLOM. D.O.O, ONIŠEII. 3232 PONIKVA NIŽJA POKLICNA IZOBBAZBA IDO Z LET) GOZDNI DELAVEC - TRAKTORIST - M/i NEDOLOČEN CAS, 15.12.2007; GOZDARSKE STORITVE. ODKUP BRANKO MASTNAK S.P, STRAŽA NA GORI 11.3222 DRAMUE CVETLIČAR PRODAJA, IZDE1VA CVETLIČNIH ABAN2-MAJEV. ŠOPKOV, VODENJE BLAGAJNE DOSTAVA - M/i DOLOČEN ČAS 12 MESE CEV, 7.12.20B7; MAJBA MABEB S.P, OLICA BOŠANA KVEORA 43,3230 ŠENTJDB MIZAR MONTAŽA NA TERENU TER OPRAVLJANJE POMOŽNIH MIZARSKIH OEL V DELAVNICI. .................. POMOČ PRI STROJU. BRUŠENJE, ROČNA PROMET. KNJIŽENJE, IZDELAVA BILANC,. MIZARSKA DELA ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS B - M/Ž; NEDBLOČEN ČAS. II.I2.20IJ- KIP SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV ■ M/i DOLOČEN {AS 3 MESECE. 17.122007-KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 5i, 3250 BO-GAŠKA SLATINA NATAKAR STREŽBA HRANE IN PUAČ. POMIMIJE. ČL SČENJE. M/i ODLOČEN (AS, 10.12.2007-MARTIN HDHNJEC S.P. DUMJE 6 3254 PODČETRTEK NATAKAR STREŽBA HRANE IN PIJAČ V HE-STAVRACUI. VODJA 0DHATA-M/Z: D0L0-CEN ČAS 12 MESECEV, 4.12.Z007; BBHOR B.B.B., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA UUCA 23.32B0 HOEAŠKA SLATINA KUHAR KUHAR - M/i NEDOLOČEN ČAS.01.12.2107; TERME SPA ROGAŠKA D.O.. STRITARJEVA UUCA 1.325U ROGAŠKA SLATINA KUHAR, KUHANJE MALIC, KOSIL IN PRI-PRAVA HRANE PO NAROČILO, PEKA PIC IN SLADIC. VODENJE ZAHTEVANIH IN HACCP EVIDENC - M/i DDLOČEN ČAS 12 MESECEV, 4.12.2007; OOHOR 0.0.0, ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA OLICA 23, 3250 RO GAŠKA S1ATINA GRAFIČNI TEHNIK REFERENT GRAFIČNEGA ODLIKOVANJA M/i DOLOČEN ČAS3MESECE. 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 54, 325U RO GAŠKA SIATINA GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR-M/i-DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 1.12.2007; TERME SPA ROGAŠKA D.D. STRITARJEVA UUCA 1. 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE SPECIAUST.RAZVOJNIK -DELO V RAZVOJNEM LABORATORY-M/i DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA O.D.O. ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54,3251HUOAŠKA SIATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST RAČUNOVODJA - KNJIGOVODJA: OBRA ČUN PLAČ. FAKTURIRANJE, PLAČILIH MESECEV. 1.12.2007: KOPEC 0.0.0, GORICA PRI SUVNICI30 A. 32G3 GBRICA PRI SUVNICI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK SKRBNIŠTVO ZA MLADOLETNE IN ODHSU OSEBE. VODENJE USTNIH ORRAVNAV. IZVAJANJE ZAKONA 0 S0CIA1NEM VAR STVO, PRAVNE ZADEVE CSD ■ M/i NEODLOČEN ČAS, 1.12.2007: CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠENTJUR PRI CEUU, UUCA DUŠANA KVEORA II. 3230 ŠENTJUR DOKTOB MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU ORO ZINSKE MEDICINE Z ZAKUOČENIM SE-KDNDARUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNICI-M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 30,12.2107: ZO ŠENTJOR. CESTA LEO NA OODHOTINŠKA 3 0.3231 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH VIZUA 0.0.0, LESIČNO 71.3211LESIČNO - - STROJEV ZA NJE,..-M/Ž; DDLOČEN ČAS 12 MESECEV, 5.12.2007; MANPOWER D.O.O, PE CEUE, STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE SESTAVUALEC II, DELO VIJANJE Ž; DOLOČEN ČAS D MESBHUU» MANPOWER D.O.O, PECEUE. STANETOVA OLICA 4.3000 CEUE DELAVEC BREZ POKLICA POMOČ PRI STHEŽRI IN V KOHINJI-PB MAGA PRI PRIPRAVI JEO I, POMAGA PRI STREŽBI HRANE IN PIJAČE. POMAGA PRI ČIŠČENJU MIZ IN PRIPRAVI NOVIH STREZDA PUAČ - M/i DOLOČEN ČAS POGRINJKOV.ČISTI ŽIVILA POMIVA PO- IZ MESECEV, 8.12.2007: KAVA BAB AS. SODO - M/Ž- DOLOČEN ČAS 2 MESECA S™ 1 ™ Ä MAR«. DELO ^SERVISNI DELAVNICI ■ M/i DOLB Si™-»» ČEN ČAS 12 MESECEV; ŽGAJNER SERVIS. VARILEC - DELO NA NI7fl7FM<;KFM H/7- KÄMT"*»- VU 14.3250 ROGAŠKA SIATINA CESTA 10 3321 VELENJE DELAVEC BBEZ POKLICA ŠIVILJA KROVSKA DELA NA STREHI - M/ž: DOLO ŠIVIUA.UKANJE PERILA ■ M/i DOLOČEN ČEN ČAS I MESEC; MOČNIK - JSM D.O.O. ČAS 12 MESECEV, 5.12.2007- FIN - KOM PO IŽANSKA VAS 17. 3240 ŠMARJE Poi JELŠAH POMOŽNI DELAVEC VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 1.12.2107; MIHAEL NOVAK S.P. PO-KLEK PRI PODSREDI3,3257 PODSREDA AVTOMEHANIK POPRAVILO VOZIL -AVTOMEHANIK. M/i DOLOČEN ČAS 12 MESECEV; ŽGAJNER SER VIS, D.D.O. ROGAŠKA SLATINA, SPODNJE SEČOVO 14, 3250 ROGAŠKA SIATINA AVTOKLEPAR AVTOKIEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA ■ M/i NEDOLOČEN ČAS, 22.12.2007; KRAJNC D.O.O.. PREDEL 8,3240 ŠMARJE PRIJELŠAH PRODAJALEC D.O.O, EFENKOVA CESTA 11, 3321 VELE NJE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL DOSTAVA BLAGA ŠOFER, POMOŽNA DELA ■ M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV 5.12.2007: FIN ■ KOM. O.O.O, EFENKOVA CESTA Gl. 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/i NEDMOČEN te 4.12.2007: VOLTIH D.O.O. PE VELENJE IDS. STANTETDVA ULICA 2,33ZB VELENJE GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC ■ M/Ž; NEDOLOČEN te4.12.2007;VOLTIR0.0.0. PEVELENJE IDS. STANTETOVA OLICA 2.3320 VELENJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK ■ M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2007. VOLTIR D.O.D. PEVELENJE IDS STANTETOVA ULICA2.3320 VSLEWE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - DELO NA NIZOZEMSKEM -.M/Ž: NEODLOČEN ČAS: VEMITA D.O.O, ŠALEŠKA CESTA 19.3321 VELENJE STROJNIK GRAOBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/i DDLOČEN ČAS 12 MESECEV. 4.12.2DD7; VOLTIR D.O.O. PE VELENJE IDS, STANTETOVA UUCA 2.3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK IZVAJANJE PRIKLOPOV NA OPTIČNA OMREŽJA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS 5.12.2107; OSO D.O.O, KAROEUEV TRD 2. 3321 VELENJE ELEKTRIČAR - N/i NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2007, VOLTIR 0.0.0. PEVELENJE IDS STANTETOVA OLICA 2,3320 VELENJE ELEKTROMONTER. ELEKTRIKAH ENERGETIK. ELEKTRONIK ■ M/i DOLOČEN ČAS 3 MESECE. S.1Z.200T; ATM SL O.O.D.. PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320 VELENJE SBEONJA POKLICNA IZOBBAZBA PRODAJALEC ■ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 5.122007; KROPlf 0.0.0, PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK VODJA PRIKLOPOV NA OPTIČNA OMREŽJA - M/i NEODLOČEN ČAS, 5.12.2007; DSD 0.0.0, KAROEUEV TRG 2.3320 VELENJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO FINANCE, RAČONOVODSTVO ERP SPECIALISTI SVETOVALCI (OVAJANjf INFORMACIJSKIH SISTEMOV. IZKDŠIUE S PODROČIJ PANTHEON, SAP, NAVISION AU OAO ■ M/i NEDOLOČEN ČAS, 10.12.2007; TRENDNET D.O.O, SLANDROVA CESTA G A, 3320 VE-LEKJE DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) PRODAJNI INŽENIR TRŽENJE STORITEV/ REŠITEV V INFORMACUSKIH SISTEMIH -M/i NEDOLOČEN ČAS, 1.12.2107; TRENDNET D.O.O.ŠIANDROVACESTA5A, 3320 VELENJE NAČRTOVALEC SISTEMSKIH REŠITEV-M/ Z: NEDOLOČEN ČAS, 0.12.Z007; TRENDNET 0.0.0, SLANDROVA CESTA 5 A, 3320 VELENJE PROGRAMER - M/i NEDOLOČEN ČAS B.12.200J; TRENDNET D.O.D.. SLANDROVA CESTA B A. 33Z0 VELENJE UNUK SPECIAUST (DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN REŠITEV NETWORKS DEFEN-DERPROOHAMOV -VARNOSTI V INFO SIS TEMIH IN KOMUNIKACIJAH) - M/Ž: NEODLOČEN te B.12.2DD7: TRENDNET D.D.O, SLANDROVA CESTA B A, 332B VELENJE SPECIAUST ZA PODATKOVNE HAZE - M/i NEDOLOČEN ČAS, B.12.2BB7; TBENDNET B.O.B, ŠLANBBOVA CESTA B A. 3321 VELENJE SISTEMSKI INŽENIH-CISCO SISTEMI IN REŠITVE -M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2DB7, TRENDNET D.O.O, SLANDROVA CESTA 6 A 3320 VELENJE ~UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PROIZVODNI DELAVEC . M/i DOLOČEN ČAS 1 MESECEV. 5.12.2007: NOVEM CAR INTERIOR DESIGN O.O.O, LOŽNICA PRI ŽALCU 53 A, 33IU ŽALEC POMOŽNI TEKSTILEC PUSLUŽEVALEC LINUE AHNIT: IZVAJA PRI- PRAVU MATERIALOV, KI JIH POTREBUJE ZA VSTAVITEV V UNIJO ARNIT.SPREMUA IN NADZOROJE POTEK DELA NA UNUI I» DDPRAVUA POMANJHJJVOST1. IPD, ■M/Z; DOLOČEN ČASI MESECE, 1.12.2117; DEMTTKS. BORUT DEMŠAR. S.P, HME-UARSKA UUCA 1.3310 ŽALEC PRODAJALEC TRGOVSKI POTNIK/ PRODAJALEC- PRODAJA V TRGOVINI S TEHNIČNIM IN INSTA1A CIJSKIM MATERIALOM, DELO NA TTRENO PHI STRANKAH, POSPEŠEVANJE PRODA JE: DELO V ŠEMPETRO. M/i NEODLOČEN CAS. 8.12.2017; TEDMO SHOP D.D.O, CE-STA TALCEV 5,3320 VELENJE PROOAJA V ŽIVILSKI T1DOVINI - M/Ž-DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 5.12.2007; TONI-PEK 0.0.0, ŠLANOROV TRG 1.3310 ŽALEC PRODAJALEC - PRODAJA OBUTVE ■ M/ž-DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 4.12.2D07; PAMI D.O.O, NOVA GOBICA PAMI PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. NOVA GORICA- PAMI. ŠLANOROV TRG 42, 3310 ŽALEC PRODAJA NA TERENU - DIREKTNA PRODAJA AVTOUČARSKEGA MATERIALA S KOM OUEM- M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 8.12.2007; SPEKTER, D.O.O, LOŽNICA PHI ŽALCU S2 A. 3310 ŽALEC DELA, SESTAVLJANJE. RAZSTAVUANJE PRILAGAJANJE OROOU IN PRIPRAV ZA AVTOMODILSKO INDUSTRIJO M/i OB LOČEN ČAS 8 MESECEV, 21.12.2107- EMO TECH D.O.O, JOHARTOVA OUCA 2. 3311 STBUGAB OPERATER NA CNC STHOJO ■ IZVAJANJE DEL NA CNC STROJU. NASTAVITVE. DPRA- VUANJE, BEZKANJE. STRUŽENJE ZAHTEV-NIH ELEMENTOV. ORODIJ. PRIPRAV M/Ž-DOLOČEN ČAS B MESECEV, 28.12.2007-EMOTECH 0,0.0, JUHARTOVA ULICA Z 3311ŠEMPETEB V SAVINJSKI BOLINI VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/i DOLOČEN ČAS 3 MESECE 8.12.2007: PREMAH D.O.O. ŽALEC. KVEDROVA2Z.KVEOROVA UUCA 22.3310 ŽALEC OBLIKOVALEC KOVIN MONTAŽNA DELA V PROIZVODNJI SE-STAVUANJE SERUSKE PROIZVODNJE ŠTEDILNIKOV. SESALNIKOV ■ ENOSTAVNA DEU ■ M/i DOLOČEN ČAS 12 MESECEV 21.12.2107; EMD-TECB 0.0.0. JUHARTD-VA ULICA 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI POSLUŽEVANJE STISKALNICE - SERIJSKA IZDELAVA IZDELKOV IN OBODU. KONTROLIRANJE IN OPRAVUANJE DELA NA STISKLAMCI - M/Ž; ODLOČEN ČAS 12 MESECEV, 25.12.2007; EMOTECH D.D.O. JOHARTOVA OUCA 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI EKONOMSKI TEHNIK PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME M/ i DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 1.12.2007-FIJAVŽ KARMEN S.P, RIMSKA CESTA 54, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTBDINŠTAIATERSKA DEU - M/i DO LOČEN ČAS 8 MESECEV, 1.12.2007; MILAN HOSENSTEIN S.P, ANDRAŽ NAD POLZELO lil A. 3313 POLZEU www.novitednik.com ,1 Po Jdbaielp g , -V „3,k , - MMjgMM «--j.NB Popu« ne vel/j ta jedilno rokoMcr m fckolade u «fabet*«. Popust stobraiuoapri blagajni Ponudba ne velja ra pravneoSebD In samostojne pcidjr mike Možen jo na RAR m BQNBÜNSE&E SN PRALiNt iav kolnfioab, primernih za gpspođiniitva I NTERSPAR j^yy. Št. 96 - 4. december 2007 q-n-l/wtt-V-9-f fl Ra.Ktyvw.l.V-frCf't Z A NIM IVO ST I_ Domačinka Marija Plemenitaš je za jaslice uporabila naravne materiale. Jaslice, narejene z otroškimi rokami Zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta tudi letos v prostorih nekdanje jur-kloštrske kartuzije pripravila razstavo jaslic. Zaznamovale so jo predvsem jaslice otrok iz osnovnih šol Jurklošter, Radeče in Dobje pri Planini, posebno vrednost pa imajo tudi jaslice Konrada Triler-ja iz Železnikov, ki bi jih skoraj odnesla poplava. »Najbolj so me navdušile jaslice, ki so jih ustvarili otroci. Njihovo število je močno preseglo moja pričakovanja,« pravi Drago Kozinc, ki razstavo postavlja že vsa štiri leta. Otroci so š svojimi rokami, mladostno iznajdljivostjo in nežno otroško dušo božično zgodbo vtkali v različne materiale. In prav vse jaslice so našle prostor na razstavi. Na njej pa ne boste našli prav veliko klasičnih jaslic, saj, kot pravi Kozinc, vsak ustvarjalec po svoje izraža srečo ob božiču. V to vloži tudi veliko truda. »Postaviti figure v steklenico ni ravno mačji kašelj,« pove ob jaslicah v steklenici. Kriterijev za postavljanje ni, »jaslice so lahko že sam Jezus novorojeni«. Nemalokrat pa postavitev izraža način življenja ustvarjalca. Poseben pečat sta dah razstavi Marija Plemenitaš in Terezija Zapušek, ki živita v bližnji okolici, njune jaslice pa ponazarjajo občutja in misli ljudi ob dolini Gračnice. Nekatere jaslice, razstavljene v prostorih starodavne kartuzije, pa v sebi nosijo tudi prav posebne zgodbe. Ene takšnih so jaslice Konrada Trilerja iz Železnikov. V letošnji vodni ujmi so bile poplavljene in v celoti uničene. »Figure so iz petih ali šestih jaslic. Gospod jih je pobiral 100,200 metrov stran od hiše. Našli so jih, ko so odstranjevali blato.« Avtor jih je obnovil in na novo predelal v celoto. Posebne so tudi jaslice Franca Avblja, ki bi za vedno utonile v pozabo, če ne bi na podstrešju našli modela za vlitek. »Na podstrešju je bil 60 ah 70 let, našli pa so ga pred dvema letoma. Lastnik ga je že nameraval vreči stran,« pojasnjuje Kozinc. K sreči se je našel nekdo, ki je model uporabil. Razstava bo na ogled vse do 2. februarja prihodnje leto, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure, ob nedeljah pa tudi od 8.45 do 10.15 ure ah po dogovoru na telefonski številki 041 756-210 ah 031 363-471. Vstopnine ni. JASMINA ŠTORMAN - Št, 96 - 4. december 2007 Jaslice Konrada Trilerja iz Železnikov, ki bi bile kmalu izgubljene. Nekoč naš prvorojenec, danes že glasbenik Znamenito godbo s Svetine, ki jo je pred več kot sto leti ustanovil legendarni Vrhovski Anzek, zadnja leta uspešno vodi njegov sin Ivan Ulaga ter tako nadaljuje bogato očetovo glasbeno tradicijo. Družinska nit se bo nadaljevala še mnogo naslednjih let, saj ob Ivanu Ulagi v godbi že dobrih šest let igra njegov sin Jan (na sliki ob očetu). Jan igra klarinet kot njegov stari oče Vrhovski Anzek, zelo spreten pa je tudi z diatonično harmoniko. Jan Ulaga je bil prvorojenec v celjski porodnišnici 1. januarja 1997, zato smo ga predstavili v naši tradicionalni novoletni akciji. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kaj počnejo drugi prvorojenci, ki smo jih posebej obdarili ob naših novoletnih obiskih. Morda počenjajo kaj podobnega kot Jan in veseli bomo, če nam bo kdo poslal svojo zgodbo. TV Dve ljubezni Zlato poroko sta praznovala 72-letna Marija in 73-letni Janez Stare z Brega pri Polzeli. Cerkveni obred zlate poroke je vgotovelj-ski cerkvi opravil tamkajšnji župnik Branko Zemljak, civilnega pa na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah polzelski župan Ljubo Žnidar in matičar Henrik Krajne; ki je za to priložnost pripravil zanimiv in šegav izvleček iz poročne matične knjige. Marija se je rodila v številni Štahlovi družini kot drugi otrok od devetih in je morala že zelo zgodaj poprijeti za delo, najprej doma in potem v bližnji tovarni nogavic, kjer se je leta 1985 upokojila. Zlati ženin Janez se je rodil v Dulah pri Trbovljah, otroštvo pa preživel na Pijavš-kem blizu Krškega. Kot fant se je najprej zaposlil'kot rudar, pozneje pa v polzelskem Garantu, kjer se je leta 1984 upokojil. Z Marijo sta se spoznala na Polzeli, po poroki pa sta začela graditi hišo v neposredni bližini Štahlove domačije. V zakonu so.se rodili dve hčerki. Cvetka in Marija, ter sin Ivan. Ivan ima poleg Marije Še eno veliko ljubezen, harmoniko. Z njo, s svojo veselo naravo in smislom za humor je bil vedno dobrodošel na raznih domačih zabavah, kot so poroke, obletnice in podobno: Zdaj: imata zlatoporočenca še pet vnukov, ki jima lepšajo življenje, terjajo njuno ljubezen in jima jo v obilici vračajo, tako da ko pride družina skupaj, ne manjka smeha in dobre volje. Uidi ob njunem zlatem jubileju so se zbrali in jima izrekli svoje najlepše želje in pričakovanja. TT tednik DECEMBER2007 Aveo že za 8.490 € Chevrolet Aveo je najatraktivnejši! AlfPn s S vrati 1.2 motorjem, 2x ABG, klimatsko napravo, ■ ■ W b V* el. pomik stekel spredaj, radio s CD predvajanikom MP3, servo volan, ABS, daljinsko centralno zaklepanje, el.nastavitev in gretje zunanjih ogledal...ter veliko dodatne opreme za samo 8/490 € oz. že za 117 €/mesec* z vključenimi stroški kasko in obveznega zavarovanja ter registracije vozila. PLUS VELIKO VEČ. TRGO-MOBIL, d.o.o. Ljubljanska cesta 37 • 3000 Celje (pri AMD Šlander) Tel. prodaja: 03 425 GO 80 • Tel. servis: 03 425 GO 82 • E-mail: prodaja@trgo-mobil.si S€(WIS IN TRGOVINA T6HDRSKF) 24, 3000 CCLje T€L: 03/425-6100. FAX: 03/425-6124 v.birobit.si E-mail:komerciala@birobit.si SUPER DECEMBERSKA PONUDBA 2 rmMMtPćw.mr Četrtek, ß.december 2007 ob 17 url Radio Čelfe bo s sabo pripeljai prav poseben vrtNjak - Vrtiljak polk in Otroška lutkovna predstava TERIPETIJE ČAROVNICE HUDI BABE" za "t1,™?^ Zvok „trajtonarce bo premami tudi vas. Ce se nam pridružite, ,.<. F obljubljamo, da boste imeli veliko videti, še vec pa slisati. Z nami bodo nase najmlajše. ,. kAint„,. DnrL ki im.,io updnn kak4no 7a „rinadnike močnejšega spola pa bodo kot nalašč dekleta, ki s Zapeljivke. Vas gostitelj bo legendarni Tone Vrabl in i harmonike še slisati ne morete vam zagotavljamo, da po i ali živeti brez nje... h Maurira Olie u faci i Sreda, 19.decern ber 2007 ob 18 uri jirania potrebščine za Vsi obiskovald se boste morali podati na zgornje odprto parkirišče, sa SSSRÄÜÜ? ÄÄSafflÄÄ-. [ OTROŠKI IGRALNI KOTIČEK Za vse najmlajše smo pripravili tudi otroški igralni kotiček v nadstropju Citycentra Celje (poleg otroškega parka Džungla). Tako se bodo deklice v času oa 14. do 21.decembra Igrale z priljubljeno . BARBIE, za fantke pa nepozabne akcijske vožnje na progi CARERRA ', od 1, do 9.decembra 2007. Pravljične urice vsako nedeljo med 10. in 11. uro v otroškem parku DŽUNGLA Darilni boni so lepo darilo za vse priložnosti. Darilni bon je lepo darilo tudi ob zaključku leta. Lahko ga kupijo fizične kot tudi pravne osebe. Z njimi boste razveselili vaše najdražje in nagradili vaše zaposlene. Na voljo so v posamični vrednosti po 10 EUR in 20 EUR, nakup pa je povsem preprost. Oglasite se pri informacijski točki Citycentra Celje ali pa pokukajte na našo spletno stran www.city-center.si. |/S£ H0jb0ljŠ€ : rmMMA fztim m? KAZALO Božično žito Ljubi naš kruhek 0 kolednikih ... Medeni spominki Božični kaktus Pomaranče Oreh Kokos Kava Rožmarin Klasičen pogrinjek Jogurt Masaža Križanka Sodin Ko pride polnoč... Križanka La Miriam Zapeljivost, eleganca, glamur| Naj vas premami ples Angeli Opazovanje zvezdnega neba Letni horoskop Feng shui Spoštovane bralke in bralci, pred vami je posebna priloga Novega tednika - Praznična Petica. V teh z najlepšimi prazničnimi lučmi okrašenih dneh smo za vas pripravili prilogo, ki je lahko prijetno branje ob hladnih zimskih večerih, ko s skodelico cimetovega čaja v rokah ob toplem kaminu nestrpno pričakujemo naj nežnejše praznike, ko se vračamo v varno zavetje svojih domovin družin. Potrudili smo se, da srno vanjo nanizali nekaj babiči-nih spominov o kolednikih, kruhu, lectu... Ob večerih se namreč velja spomniti na to, kako preprosto in iskreno so s številnimi šegami in navadami naši predniki obeležili prihajajoče praznike. Prilogo smo obogatili še s številnimi drobci o tem, kako razvajati svoje telo in dušo ter kako v prihajajočih dneh razveseliti svoje najbližje. Morebiti boste v napisanem odkrili novo željo, novo strast, ki se ji boste predajali v prihodnjem letu. Želimo vam prijetno branje, v letu, ki prihaja pa naj vas spremlja misel Svetiane Makarovič... ■ Novo leto je neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa veridar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj -presenetiti se daj. PRAZNIČNA PETICA, priloga Novega tednika, IV. letnik Izdalo podjetje NT&RC, ki opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Direktor Srečko Šrot Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03)4225-100, fax: (03)5441-032, e-mail: tednik@nt-rc.si Urednica Nina Pader, oblikovanje www.minjadesign.com, računalniški prelom Igor Šarlah Marketing: vodja Vesna Lejič, Zlatko Bobinac, Marjan Brečko, Vojko Grabar, Viki Klenovšek, Alenka Zapušek Teksti in foto: Vera Orešnik, Suzana Rober, Gregor Katič, Aleks Štern Lektoriranje: Tanja Drolc Tisk: Delo d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, Ljubljana Naklada: 14 tisoč izvodov 4 FHt&AlMA FcfitA2007 - -'TV Božično žito Že v prejšnjih izdajah Praznične petice smo pisali, da imamo Slovenci bogato zgodovino in izročilo praznovanj. Pisali smo o pomembnih decembrskih datumih, predvsem o adventnem venč-ku in pomenu svečk. Razen priprave venčka, ki mora biti na mizi, vratih ali kakšnem drugem primernem mestu že za prvo adventno nedeljo (letos je bilo to 1. decembra), moramo (naj bi) v začetnih dneh decembra posejati tudi božično žito. Na dan sv. Barbare (4. decembra) ah sv. Lucije (13. decembra) posejemo božično žito. Posejemo ga v primerno posodo, vendar pazimo, da ni pregosto, saj tako ne bo nič lepše. Čez seme damo tanjšo plast zemlje. Pazimo, da je zemlja vedno primerno navlažena in da lonec postavimo na dovolj svetlo ali sončno in toplo mesto. Tako bomo dosegli, da bo žito hitro vzklilo ter da ne bo prehitro raslo v višino. Ko je žito primerne velikosti, predvsem pa v Času božičnih dni, ga postavimo pod smrečico oziroma ob jasli. V poznih decembrskih dneh, če je žito previsoko, ga porežemo na želeno višino. Zakaj božično žito? Nekoč so bili ljudje bolj vezani na zemljo. Predniki so bili prepričani, da bo letina obilnejša, če zrna hitro in lepo vzklijejo. V Idriji je bujno kaljenje žita napovedovalo dolgo življenje, na Krasu so opazovali bilke in zemljo. Kaplja na bilki je napovedala žalost, če je ostala suha, je bilo to dobro znamenje. Če se pri kalitvi s klico vred pokaže še semenska lupina, prihaja v hišo veselje, morda celo ženitev. CELJSKE LEKARNE Veliko zdravja je pogosto izrečena želja in misel, ki nas spremlja vse leto. Uresničimo jo lahko skupaj. KMETIJSKA PRESKRBA in KOMISIJSKA PRODAJA tel.: 713-33-80 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA tel.: 713-33-76 ODKUP ŽIVINE: gsm 041 685-663 5 Veste, kako smo Slovenci dobili kruh? V našo deželo ga je nekoč prinesla reka Drava. Stara legenda pravi, kako se je zgodilo: Na Koroškem je ob reki Dravi živel ribič. Nekega dne je s hvaležnostjo vprašal reko: »Dravica, s čim naj ti povrnem tvojo dobroto?« »Pojdi daleč po svetu,« je spregovorila Drava, »in prinesi mi hlebec kruha!« Ribič je dolgo blodil po svetu in našel je kraje, kjer je bil kruh doma. Dobil je hlebec pšeničnega in hlebec rženega kruha. Vrnil se je domov in oba hlebca kruha vrgel v Dravo. Reka je tedaj začela naraščati in prestopati svojo strugo. Po nekaj dneh je voda odtekla, a iz poplavljene zemlje so na obeh bregovih Drave začele poganjati drobne zelene rastlinice -na desnem bregu pšenica, na levem rž. In tako smo Slovenci dobili kruh (povzetek iz Koroških pripovedk Vinka Möderndorferja) kom hitro rast, dekletom ženina, živini debelost, od hiše je »coper« odganjal ter varoval domačijo pred strelo in tatovi. Še posebno čarodejno moč je imel štajerski obredni kuc-kruh (krhljak), ki je bil polnjen s suhim sadjem in z orehi, dodana pa so mu bila tudi zelišča s Čarodejno močjo. Pripravite poprtnjak tudi vi! Potrebujete: 2 kg bele moke ščepec soli 10-15 dag sladkorja 6 rumenjakov 2 zavitka vanilijevega sladkorja 2 žlici ruma limonina lupinica 1,5 1 mleka Za pomoč pri nastajanju članka se zahvaljujemo Dušici Kunaver. ljenjske mejnike. Ob rojstvu otroka je oče postavil na mizo hlebec kruha in bokal vina - darilo za vile rojenice, da bi novorojencu namenile srečno življenje. Hlebec kruha je bil zadnje darilo, ki ga je na dan svatbe dobila nevesta od svojega doma in prvo darilo, ki ga je dobila v novem domu. Tam je na mlado gospodinjo čakala stoletja stara dolžnost -morala bo znati gospodinjiti tako, da bo kljub revščini ob največjih praznikih na domači mizi stal praznični kruh - od božičnega do velikonočnega kruha, od pustnih do Martinovih dobrot. Spoštovanje kruha je bilo v naši deželi vedno eden temeljnih nepisanih zakonov. Kruh je bil osrednje živilo vseh praznikov - tako so ob praznikih uživali krstno pogačo, lectov in božični kruh, pustne in velikonočne krofe ... Gre za obredne vrste kruha, ki prinašajo zdravje, srečo, blaginjo in dobro letino. Največ teh čarodejnih moči v sebi skriva božični kruh. Kos tega je dobil vsak član družine, tudi živina. Božični kruh je hiši prinašal srečo, staršem zdravje, otro- Ljubi naš kruhek Pisni viri omenjajo kruh na Slovenskem že v 13. stoletju, pri čemer je bil v naši deželi vedno svetinja. V revščini, v kateri so predniki živeli dolga stoletja, je pomenil isto kot življenje. Da je bil deležen izjemnega spoštovanja, potrjuje tudi navada, da ga je treba poljubiti, če pade na tla. Ta navada se je na Slovenskem obdržala do prvih let po drugi svetovni vojni. Kruh je bil posebna vrednota, marsikje tudi statusni simbol, s prazničnim kruhom so naši predniki zabeležili tudi vse pomembne živ- PftmMA fćTIM 2007 HOTEL EVROPA since 1873 ZA NAJMLAJŠE SMO PRIPRAVILI PESTER PROGRAM DOGODKOV, KI SMO JIH OBOGATILI S PRAZNIČNIMI PRESENEČENJI IN KOMAJ ČAKAMO, DA SE VIDIMO. SOBOTA, 1., 8. IN 15. DECEMBER, OD 10. DO 12. URE OTROŠKA DELAVNICA, OBISK ČARODEJA, PRAZNIČNE POSLIKAVE OBRAZA SOBOTA, 22. DECEMBER, OD 10. DO 12. URE OTROŠKA DELAVNICA, PRAZNIČNE POSLIKAVE OBRAZA OB 11. URI PA NAS BO OBISKAL BOŽIČEK SOBOTA, 29. DECEMBER, OD 10. DO 13. URE OTROŠKA DELAVNICA, OB 11. URI NAS BO OBISKAL DEDEK MRAZ, OB 12. URI-NOVOLETNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA ULIg% VEČERI V KAVARNI EVROPA OBARVANI S KABARETOM ČETRTEK, 13. DECEMBER, OB 20. URI - KABARET Z NASLOVOM OH, TA NAŠ ČAS PETEK, 2 8. DECEMBER, OB 20. URI - KABARET Z NASLOVOM LJUBEZEN SVET VRTI NAJLEPŠE GALA SILVESTROVANJE V MESTU 31. DECEMBER OB 19. URI NOVOLETNI PLES Z DUETOM AMOR 1. JANUAR 2008 PEKARNA, SLAŠČIČARNA TRGOVINA, BAR ROMAN BRGLEZ S.p. VRANSKO 17 3305 VRANSKO TEL:03 703 30 30 KRUH, POTICE, PA KEKSE IN SLAŠČICE.... VSE TO PRI NAS DOBITE, DA SVOJO PRAZNIČNO MIZO OBOGATITE. Obilo dobrega p prihajajočem letu vam želi kolektiv Brglez. Vabljeni v naše poslovalnice na Ostrožnem, Petrovčah, Žalcu, Vrbju, Grižah,Vranskem, Šempetru, Lazah in Zagorju »Mi smo prišli pred vrata, da SSÄSSS bi bila božja, zlata...« kije Ijud- g.pn čemer piše tudi knjige o učenju angleščine in alpinizmu. Med najznačilnejšimi božično-novolet-nimi šegami so prav gotovo obhodi ko-lednikov od hiše do hiše. O vse bolj pozabljenem običaju koledovanja smo se pogovarjali z Dušico Kunaver. V naših krajih je koledovanje zelo stara šega. Od kod pravzaprav izvira? Izvira iz rimskih časov, od tam tudi ime. Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno imenitne so bile ka-lende ob začetku leta. Na ta dan so rimski meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. Nekoč je bilo več vrst koledovanj, pri čemer so se koledniki različno imenovali - jurjaši, kresnice ... A pravi čas za koledovanje je bil božično-novoletni čas. Kakšno vlogo so v slovenskem ljudskem izro- Kolednica iz Savinjske doline v zapisu iz leta 1875: (objavljeno v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev) Veselite se zdaj vsi počez, novo leto je prišlo res! To staro je minulo zdej, bod hvala Bogu vekomej! Preljubi sosedje naši, ne bodite tako zaspani, poslušajte, kaj povemo: veselje oznanujemo! Novo leto vam vošimo, Bogu vas priporočimo, Bog vam daj srečen žegen, dolgo živet in srečno vmret. čilu imeli omenjeni koledniki? V božičnem Času, ki traja od 24. decembra do 6. januarja, so po naših vaseh hodili božični in svetoštefanjski koledniki, tepež-karji, bohinjski otepovci, novoletni in tri-kraljevski koledniki. Koledniki so bili vaški fantje godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice. S svojimi obhodi so združevali vas v skupnem prazniku. Po končanih obhodih so nabrane darove skupaj pojedli in popili ter prijateljsko skupaj stopili v novo leto. Kolednice, ki so jih prepevali, so bile vsebinsko razdeljene na več delov. O čem so govorili in koga so nagovarjali ti deli? Prvi del pesmi je bil pozdrav hiši (Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji...), v drugem delu so koledniki prinašali v hišo srečo, zdravje in dobro letino (Bodi zdrava vam družina in živina...), v tretjem so prosili za darove s praznične mize. V Savinjski dolini so na primer prosili: Gospodinja in gospodar, kaj nam. boste dali v dar? Poglejte, kaj naš bogi Tonč za nami nosi prazen ronč. Koledniki so prosili za darove. Kaj če jih niso prejeli? Kakšne »ukore« so pričarali nad skopuško hišo? In obratno, kaj so hiši zaželeli koledniki, ko so odhajali polni darov? Razočarani koledniki, ki niso dobili darov, so skopuški hiši zagrozili, na primer: Naj pokrepa vam živina, vaše krave, vaši voli, vaše kure, vsa teleta... Darežljivi hiši so se zahvalili s pesmijo: Da bi igrali okoli hiše konjički, oslički, prašički vsi v enem kotički. Se vam zdi, da danes tradicija koledni-kov počasi zamira? Kaj menite o »sodobnih« moderniziranih kolednikih, ki namesto s kredo napisanega blagoslova na vrata nalepijo kar nalepko? Tradicija božičnih in novoletnih koledovanj je tako rekoč že zamrla, do danes pa so se ponekod ohranili trikraljevski koledniki. Ti naj na vrata obiskane hiše s kredo napišejo začetnice Svetih treh kraljev, z nalepkami pa naj nikar ne poskušajo modernizirati stare dobre šege! 8 Klasičen pogrinjek Za tiste, ki prisegate na klasične, vendar dobre, že preizkušene jedi, bo letošnji predlog za pogrinjek verjetno pravšnji. Predlagamo vam, da za predjed svečane večerje pripravite namaz in dodate svežo zelenjavo za prilogo. Specite ali kupite male hlebce kruha. Izdelajte pogrinjek, kot je vidno s fotografij in vanj položite kruhke. Tako boste dosegli preprost, vendar poseben videz praznične mize. Istočasno pa se boste izognili pomislekom, koliko in kakšen kruh, katero košarico itd. Košarica za kruh 1. Položite dva prtička različne 2. Obrnite prtička tako, dabo 3. Ponovno prepognite voga- 4. Notranje vogale zavihajte barve drug na drugega. Vogale lice na mizi. li proti sredini. Dobili boste navznoter. Nastala je košarica prepognite proti sredini. končno podobo. za kruh. Medeni spominki Lectovi izdelki, med njimi najbolj prepoznavna lectova srca, so verjetno najbolj znana ljubezenska darila, ki so polnila stojnice že v 19. stoletju in še danes krasijo marsikateri dom. Nekaj o tem zanimivem, starodavnem izdelku nam je povedala priznana izdelo-valka lectovih izdelkov Tatjana Šolar iz Laškega. Beseda lect oz. Lebkuchen izvira z nemško govorečega področja in pomeni medeno pecivo, medenjak. Izdelki iz medenega testa se začnejo pojavljati že v 16. stoletju, in sicer na Bavarskem, kasneje se je izdelava le-teh razširila povsod po slovanskih deželah, kjer jih poznamo še danes. Lect je k nam prišel iz tujine, ni naša slovenska posebnost. Vendarle pa ima na našem področju posebnosti, ki jih najdemo mZMMFćTIMm? samo tu. Imamo svoj slog, dodatke. Osnova je enaka že od poznega srednjega veka, ko so izdelke namenjali predvsem za darila. V prvi vrsti so si jih podarjali meščani, ki so si jih lahko privoščili. Šele kasneje, v 19. stoletju, se je dejavnost razširila povsod, tudi na podeželju. Lectarstvo in svečarstvo sta postranski dejavnosti čebelarstva, vendar sodita pod eno obrt. Običajno so bila in so družinske dejavnosti. Predvsem srčki Od vsega začetka izdelujejo v glavnem srčke. Najdemo tudi zibeli, ure, punčke, zvončke. V zdajšnjih časih se oblike spreminjajo, izdelke prilagajajo tržišču. Izdelujejo izdelke, ki so primerni za krasitev novoletnih dreves, pisanke itd. Za slovenske izdelke iz medenega testa je zelo značilna barva. Skozi ljudsko izročilo poznamo zelo močno rdečo, obrobe bele, široke, močno poudarjene. Krasitev pa je malo bolj svobodna, od lectarja do lectarja, po navdihu. Prevladujejo rožice in figuralni okraski. Tudi podobice in slikice, ki se na izdelke lepijo. Za naše izdelke so značilni verzi, ki so bili posebej v začetku, povezani predvsem z ljubeznijo. Šele v današnjem času najdemo take, ki jih lahko namenjamo prijateljem. Za srčke pa so, poleg verzov, posebna značilnost ogledalca. Izročilo govori, da so ogledalca pomagala fantom, ki so podarjali srčke, da jim ni bilo potrebno govoriti o ljubezni. Daja- li so jih dekletom čez rame in tako so videla, kdo jim je darilce izročil in pogled je povedal ostalo. Verzi so bili vedno ljubezenski npr.: Kot dva golobčka bi živela, ako bi d mene vzela. V zdajšnjem času, ko so besedila prilagojena za prijateljstva, pa najdemo npr. takle verz: Naj prijateljstvo živi, to lect ti govori. Verzi so se dedovali iz roda v rod, kot slikice in recepti. Skrivnostni recepti Živopisani medenjaki so poltrajno pecivo oziroma obstojni izdelki. Testo je izdelano iz bele in ržene moke, dodatkov začimb in medu, ki mora nekaj dni počivati. Natančni recepti so seveda skrivnost vsakega lectarja posebej. Zato so tudi različnih okusov. Dvakratno glaziranje z rdečo barvo in dodajanje okraskov pa traja še več dni, saj se mora vsaka plast posebej sušiti. Okusni so, užitni do pol leta. Sicer trdo testo in barve so znane po tem, da so zelo obstojne in ostanejo nespremenjene dolga leta. Izdelke iz lecta najdemo vse pogosteje na raznih sejmih in stojnicah. Še vedno jih lahko kupimo kot ljubezensko darilce ali kot trajen spomin vsakomur. In znano je tudi, da so teh izdelkov posebej veseli rojaki na tujem, ker jih spominjajo na domovino in pretekli čas domačega ognjišča. je čas ... ... za smeh in za srečo ... za prijatelje in najdražje ... za mir in ljubezen ... in za sejme. «F Vsega tega vam v prihajajočem letu želi Celjski sejem d.d.. Celjski sejem d.d.. Dečko L 3000 Celje, info@ee-sejem.si, www.ee-sejeni.si (M SEJEM ... za posel in delo ...za spremembe in izzive ...za nove podvige li Koliko posebnih trenutkov ste si privoščili letos? RADGONSKE GORICE since 1852 Z rami v najlepših trenutkih življenja. Radgonske gorice d.d Jgonske-gorii MMŠter za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdrav« Dramljah 56 3222 Dramlje tel.: (03) 5798 320 gsm: 051 438 038 email: miran@omizje.( www.gostiscemiran.si MIRAN Sočne, slastfie,,oku si prepoznavne, z dišavnicami in zelišči pripravljene jedi. Samo za vaše ugodje ob prijateljskem ali poslovnem druženju pod našo gostoljubno streho. Čakajo vas nepozabni trenutki sproščenosti v eni najlepših vinotek v Evropi ob spoznavanju barvitega in okusnega bogastva vinske kulture slovenskih vinorodnih dežel. Ni nas težko najti. Z avtoceste v smeri proti Šentjurju (12 km iz Celja) nas boste kmalu uzrli na levi strani ceste. Če pa ste namenjeni iz šentjurske strani proti avtocesti, pa smo malo pred priključkom na desni strani. Imamo tudi dovolj prostora za otroško igro in veliko parkirišče. Vabljeni! S^mžeUmo mM srečno 2008! Pri ^IhHR V kolikor so to želje vaših najdražjih, prijateljev ali poslovnih partnerjev jih obdarite z darilnimi boni za sprostitev in razvajanje v Termah Zreče in na Rogli. Izbirajte iz pestrega seznama naših storitev in. .se prepustite razhajanju. Najaktualnejše ta hip: Kopel v dvoje ob kozarcu penine Kopel v dvoje z romantično večerjo Info: 03/75 76 000, www.terme-zrece.si,www.rogla.si 13 - varnim mKA 2007 \J V i oiimii» 00.17.54 1 Olimje 90,3254 Podčetrtek Tel: 03/5829-046, fax: 03/5829-291 .jelenov-greben.si, jelenov.greben@siol.net Jelenov greben: Farma jelenov Gostinska ponudba Ispeciaiitete iz divjačine) Sobe in apartmaji Zunanji bazen, masaže Piknik prostor, športna igrišča JEŽOVNIK BORUT S.P., OLIMJE 90 BOZICNO-NOVOLETNE AKCIJSKE CENE MESNICA FINGUŠT. Cesta na Ostrožno 22, CEUE. tel. 492 71 31 " ■"" 4.50 € MESARSTVO&GOST1UA CAS mleta govedina a.50€ 3,756 rebra za juho sv. pleče brez kosti £ sv. vrat brez kosti 4j4Q — „.._.. „_ „„„„„ ...___Vsak dan sveža teletina, odojki, I KUPUJTE DOBRO IN POCENI! sv polovice in vse za koline TR&OWNA Qnimo Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje Tel: 03/491-25-50 conrad@edicom.si ELEKTRONIKA, TEHNIKA, TELEFONIJA, GSM, NAROČNINE, RAČUNALNIŠTVO, VIDEO-AUDIO IZDELKI, PRAZNIČNA DARILA Izšel je Savinjska cesta 72 tel.: 03-710-1700 ŽALEC. Savinjska cesta 72 tel.:03-713-3000 PETROVČE, Petrovce 1 tel.: 03-710-2300 Čas je zlato in dobro meso Božični kaktus (Schlumbergera) Rastlina iz družine kaktej izvira iz Brazilije. Zaradi zahtevnejše oskrbe v stanovanju in edinstvene oblike ter barve cvetov je eden najbolj cenjenih simbolov božičnega časa. Božični kaktus ima svoje ime, ker večina rastlin te sorte cveti v tednih okoli božiča, vsaj starejše sorte ne zacvetijo pred začetkom decembra. Da bi božični kaktus zacvetel, potrebuje od konca septembra svoj drugi letni počitek. Prvi počitek mu namreč privoščimo že po končanem cvetenju, do konca aprila. Jesenski čas torej rastline preživljajo ob zelo skopih odmerkih vode, da končni členki dozorijo in se na njihovih koncih izoblikujejo cvetni popki. Brez počitka je cvetje redko in neenakomerno, lahko pa ga sploh ni. Ni prav, če rastline kar naprej zalivamo in gnojimo tako kot poleti. Ko se prikažejo prvi cvetni popki, jih spet izdatneje zalivamo in jim zagotovimo temperaturo okoli 20 stopinj Celzija. Dobro se kaktus počuti pri sobni temperaturi, slabo pa prenaša suh zrak. Navsezadnje členasti kaktus izvira iz gozdnega, vlažnega rastišča. Občasna presušitev koreninske grude in suh zrak povzročita odpadanje cvetnih popkov. Nekaj občutka vsekakor moramo imeti pri zalivanju, bodimo zmerni in redni. Če jih preveč zalivamo, dobi božični kaktus koreninsko gnilobo. Le-to prepoznamo, ko vidimo, da so se členki začeli gubati in odpadati. Vse, kar prištevamo med božične kaktuse, že dolgo ne pripada več eni sami botanični vrsti. To so križanci. Za vse členaste kaktuse, božične in velikonočne, pa je značilna zvezdasta oblika cvetov. OBIŠČITE NAS V VRTNIH CENTRIH V MEDLOGU IN ŽALCU TER CVETLIČARNAH VRTNARSTVA CEUE V CELJU IN ŠENTJURJU 15 Bananin narastek s pomarančo Sestavine: 2,5 dl mleka, 4 dag sladkorja, 2 jajci, 3 zrele banane, pomaranča, žlica sladkorja v prahu, maslo, sol. Pečico ogrejemo na 190 stopinj Celzija. V kozici zavremo mleko in 4 dag sladkorja. Odstavimo in pustimo, da se sladko mleko ohladi. Rumenjake in beljake ločimo. Beljaka s ščepcem soli in sladkorjem v prahu stepemo v trd sneg. Rumenjaka razžvrkljajmo in vmešamo v mlačno mleko. Dodamo še pretlačene banane. Pomarančo ožmemo, sok precedimo in dodamo masi. Na koncu nežno vmešamo še sneg. Maso vlijemo v namaščen pekač za na-rastke in postavimo v pečico. Pečemo dobre pol ure oziroma toliko časa, da je narastek zlato rumen. Pomaranče Pomarančna drevesa veljajo že stoletja za znamenje bogastva ter so danes najpogostejše izvozno sadjarsko blago. Plodovi pomarančevca, ki spada med citru-se, izvirajo iz dežel jugovzhodne Azije, kjer so jih gojili že leta 2000 pred našim štetjem, pri čemer so se le počasi širili čez Afriko in Rimski imperij v Evropo. Trgovanje s citrusi se je začelo pred dvema stoletjema. Trenutno ima vodilno vlogo Španija, kjer uspevajo najokusnejše pomaranče, ki so prav v zimskem času tudi najokusnejše in najcenejše. Pod lupino pomaranč in tudi v njej se skrivajo vitamin C, vitamini B skupine, betakaroten in drugi karotenoidi, flavonoidi, kalcij, magnezij in veliko sadnih kislin. Pri presnovi za razliko od marsikatere vsakdanje hrane delujejo bazično. Koncentracija vitamina C je v pomaranči dvakrat tolikšna kot v olupku in desetkrat tolikšna kot v soku. V belem delu pomarančnih olupkov najdemo pek-tin - prehransko vlaknino, ki je zelo učinkovita pri zniževanju holesterola in je dobra tudi za uravnavanje krvnega sladkorja. Za prehrano oziroma uživanje uporabljamo t. i. sladke pomaranče. Najbolj razširjena je sočna srednje velika pomaranča, ki ima težek plod in drobno luknjičasto lupino. Med najpomembnejše sorte sodita pomaranča jaffa iz Izraela in Valencia iz Španije. Pomaranča navel, ki ima muho na lupini vdolbeno kot popek, se da zelo dobro lupiti, vendar ni tako sočna. Sladke pomaranče navel so dobrodošle tudi zaradi tega, ker nimajo pečk in so zato primerne za rezanje ter kot obloge na sadnih rezinah in tortah. Ne tako razširjene, vendar zelo cenjene zaradi temno rdečega mesa brez pečk, so rdeče pomaranče. Njihov sok je temeljna sestavina številnih omak in tudi sadnih sokov. Pomaranče so izvrstne v solati z radi-čem in vso stebelno zelenjavo in tudi nekaterim drugim sadjem (jabolka, kivi, korenček, banana ...). Skupaj s tem sadjem lahko pripravimo zelo zdrave okusne napitke. Sicer se uporabljajo tudi za sadne kreme, marmelado in sadne skute. S pomarančnimi cvetovi, danes sicer z umetnimi, včasih pa pravimi, so izdelovali poročne venčke in krasili cerkev ob porokah. Nekateri posušene na koščke narezane pomaranče uporabljajo za decembrsko okra ševa nje jelk. Oreh Oreh je ena izmed najstarejših rastlin. Izviral naj bi s Kitajske oz. Himalaje. Pridelovali so ga že v antiki, v času starih Rimljanov pa so sadeže metali novo-poročencem. Prav Rimljani so to drevo prenesli po vsej Evropi, tja do Španije in Anglije. Nekatere legende pravijo, da so se pod njegovo krošnjo zbirale čarovnice, zato naj bi bila njegova senca škodljiva za ljudi in živali. Največji pridelovalci so danes ZDA, Kitajska in Turčija. Izsledki več raziskovalnih študij ameriških znanstvenikov pričajo o ugodnem vplivu uživanja orehov na človeški organizem. Orehi so bogati z vitamini, predvsem skupine B, in z minerali. 100 g orehov naj bi vsebovalo 3,3, grama ogljikovih hidratov, 14,7 grama beljakovin in kar 68,5 grama maščob (od tega le 5,6 grama nevarnih nasičenih maščob, 12,4 grama enostavnih nenasičenih maščob in 47,5 grama polinasičenih maščob-nih kislin), kar jih sicer uvršča med bolj kalorična (100 g = 688 kcal), a hkrati tudi zelo koristna živila. Tako orehi navkljub maščobnemu bogastvu, ki ga vsebujejo, človeka ne obremenjujejo s škodljivimi nasi- čenimi maščobnimi kislinami in z nevarnim holesterolom. Oreh vsebuje arginin, ki ščiti srce. Ta snov spodbuja nastajanje dušikovega oksida, ta pa skrbi, da arterije ostanejo prožne in omogočajo pretok krvi skozi srce. Še posebej jih je priporočljivo uživati ob obroku, ki je bogat z nasičenimi maščobami. Hrana, bogata z nasičenimi maščobami, zmanjšuje naravno sposobnost arterij, da proizvajajo dušikov oksid, zato se zmanjša prožnost žil in pretok krvi. Orehi pa vsebujejo Orehovi rogljički Potrebujete: 180 g moke 70 g sladkorja 140 g margarine ali masla 1 jajce 60 g mletih orehov 1 vanilijin sladkor 1 nastrgano lupino limone Priprava: Sladkor, margarino in jajca penasto vmešamo. Dodamo mlete orehe, prese-jemo moko, dodamo vanilijin sladkor ter nastrgano lupino limone ter zamesi-mo testo. V hladilniku ga pustimo počivati približno eno uro. Ročno oblikujemo svaljke in jih zavihnemo v rogljičke. Pečemo jih pri 180 stopinjah Celzija, približno 12 minut, odvisno od vrste pečice. tudi rastlinsko obliko maščobnih kislin omega 3. Pozitivne učinke le-teh poznamo iz uživanja rib. V prodaji je tudi orehovo olje, ki ga pridobivajo iz surovih ali praženih orehov. Najbolj kakovostno je hladno stiskano orehovo olje. Ima visoko vsebnost linolne -omega 6 maščobne kisline, linolenske -omega 3 maščobne kisline ter oljne kisline, zaradi česar je dragocen za telo. Uporabljamo ga pri solatah, omakah, desertih ter pri zelenjavnih jedeh. Uporabno je tudi v zdravilne namene. Orehovo olje je naravni balzam in ga lahko uživamo trikrat po eno čajno žličko na dan. Menda je uživanje hladno stiskanega orehovega olja pred obrokom eden boljših načinov za znižanje telesne teže, redno uživanje naj bi čistilo kri in preprečevalo kislost v tankem črevesju, vzpodbujal naj bi tudi delovanje ledvic. Orehi v lupini se ohranijo več let, jedrca pa je najbolje shranjevati na suhem hladnem mestu, najbolje v zamrzovalniku, saj sicer zaradi velike vsebnosti maščob rada postanejo žarka. Oreh je zelo uporabna rastlina, ne samo kot sadež, ki se uporablja predvsem v peki, naj bi povečeval tudi zaznavanje okusa, ter s tem boljše prepoznavanje in uživanje nians okusa vin. Znana je tudi uporaba nezrelih sadežev za pripravo likerjev, olupkov in listov v farmaciji in kozmetiki, zelo cenjen pa je tudi orehov les. 17 Kokos Kokosova palma je rastlina, pri kateri je uporabno tako rekoč vse. Posušeno meso sadeža, ki se imenuje kopra, predelajo v kokosovo moko ali kosmiče. Iz mesa iztisnejo kokosovo maščobo. Kokosova voda nezrelih plodov ima kislo-sladek okus. Maščobo, moko in kosmiče veliko uporabljajo v azijski kuhinji, in sicer pri pripravi sladkih in slanih jedi. Kokosovo olje uporabljajo tudi v kozmetični industriji za kreme, detergente in mila. Liste kokosove palme uporabljajo za pletenje košar, klobukov in preprog, prekrivanje streh, steblo pa kot gradbeni material ali kurivo. Korenine uporabljajo v zdravilstvu in kot barvilo, medtem ko iz vlaken, ki obdajajo Kokosovi vetrci Potrebujete: 3 beljake 1 ščepec soli 200 g drobno mletega sladkorja 1 žličko limoninega soka 220 g kokosove moke Priprava: Pečico segrejte na 160 stopinj (ventilacijsko na 140). Iz beljakov stepite čvrst sneg. Postopoma mu dodajte sol, sladkor in limonin sok. Mešanico stepajte tako dolgo, dokler sneg ni zelo trd. Nato previdno primešajte še kokosovo moko. Iz kokosove mase z dvema vlažnima žličkama oblikujte majhne kupčke in jih razporedite po pekaču, ki ste ga obložili s papirjem za peko. Pecite približno 15 minut. Kokosovi vetrci morajo biti tudi po peki še vedno svetli. oreh, pletejo vrvi, preproge, predpražnike ... Ko kupujemo oreh, ga potresemo, in če v njem klokota, vemo, da je svež. Hranimo ga lahko kar nekaj tednov, a ko je enkrat odprt, ga v hladilniku lahko hranimo le nekaj dni. Odpremo ga lahko na več načinov. Lahko preluknjamo dve kalilni vdolbini in vodo pre-strežemo v posodo. Ena od možnosti je, da ga nažagamo in nato odpremo s kladivom. A najlažje ga odpremo na sledeč način. Na lupini so tri očesa oziroma kalilne vdolbine. Ena je prevlečena le s tanko kožico, ki jo s predremo s konico noža in iztočimo kokosovo vodo, nato oreh stremo s kladivom. In še zadnja možnost: popečemo ga na nizkem ognju, da trda lupina začne pokati - sadež potem z lahkoto odpremo. V kokosovem orehu najdemo vitamine skupine B, vitamin E, železo, cink, selen, baker, fol-no kislin in fosfor. Vsebuje tudi veliko maščob, beljakovine in ogljikove hidrate. Torej veliko razlogov za nakup kokosovega oreha. Proseniško 25a, Šetjur 041 621 018,03/748 90 60 18 Prve legende o vzrastu kavovca (Cof-fea arabica) in uporabi plodov - kavi-nih zrn - izvirajo iz njegove domovine Caffa v Etiopiji davno pred našim štetjem. V 9. stoletju n. št. kavo omenjajo arabski medicinski pisci. Mohamedova prepoved pitja alkohola je ustvarila pogoje za njen razmah v islamskem svetu. V 13. in 14. stoletju so vzniknile kavarne v Jemnu in predvsem Meki. Od tam so romarji kavo raznesli po vsem svetu. Posedanje po kavarnah namesto v mošejah je bil najbrž vzrok, da so kavo v Meki označili kot zdravju škodljivo in začeli kavarnarje preganjati. Hud nasprotnik njenega pitja je bil turški sultan Murat IV. Kavarne v Carigradu je ukazal zapreti in rušiti, zakrknjene prestopnike pa zavezane v vreče zmetati v morje. Kava je okusen in poživljajoč napitek. Njena razširjenost izhaja iz njenih učinkov, zaradi katerih jo pijeta kar dve tretjini Zemljanov. Poživlja, spodbuja in daje moč. Te lastnosti vplivajo posebej na telesno utrujenega človeka, saj mu dajejo moč in energijo. Delovanje kave je vsestransko. Vsebuje enega najpomembnejših rastlinskih alkaloidov - kofein - ki draži, spodbuja in uravnava delovanje osrednjega živčevja ter deluje poživljajoče. Prežene utrujenost, zaspanost, ravnodušnost, izboljša delovanje čutil. Kava pospešuje izločanje želodčnega soka in pripomore Kava s čokolado Sestavini za 2 skodelici: 2 žlici grobo zmlete kave 1 žlička rjavega sladkorja 2 klinčka 1 ščepec cimeta v prahu 30 g črne čokolade 2 cimetovi paličici za okrasitev Priprava: V posodici zavremo 3 dl vode, dodamo cimet in klinčka, pokrito kuhamo 10 minut. Dodamo sladkor in kavo, zavremo, odstavimo in pustimo stati 5 minut. Nad soparo stopimo čokolado, prilijemo precejeno kavo, premešamo in nalijemo v skodelici. Ponudimo s cime-tovo paličico namesto žličke. k boljši absorpciji hrane. Marsikje jo zato strežejo po zajtrku in kosilu. Pospešuje želodčno sekrecijo, zato je ne smejo piti bolniki z vneto želodčno sluznico ali želodčno razjedo. Kofein spodbuja presnovo nekaterih snovi v telesu in uravnava delovanje žlez z notranjim izločanjem, na primer prebavljanje sladkorja, zmanjšuje pa tudi delovanje ščitnice. A kljub številnim pozitivnim lastnostim kava lahko tudi škoduje. Ne smejo je piti ljudje s povišanim krvnim sladkorjem, ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, nervoze in drugih bolezni. Kaj narediti? Piti kavo ali ne? Odgovor je zelo enostaven. Zdravemu človeku kava samo koristi, in če vam je všeč, jo pijte za zdravje, pri tem pa seveda ne smete pretiravati. Privoščite si torej skodelico dišeče kave. Leta 1683 je poljski kralj Jan III. Sobieski popolnoma porazil turško vojsko pri Dunaju, potem ko je ta že dva meseca oblegala mesto. Poraz turške vojske je onemogočil prodor Turkov v srednjo Evropo. Med begom so pred mestom pustih tudi 500 vreč surove kave. Zaradi zaslug, ki jih je pri zmagi nad Hirki imel Poljak Franz Kolšicki (bil je prevajalec v turškem taboru in obenem vohun za avstrijsko vojsko), so jih prepustili njemu. Kolšicki, ki je poznal vrednost kave, jo je začel pražiti in kuhati. Kmalu je odprl prvo dunajsko kavarno. Ker je bila kava brez dodatkov grenka, jo je zasladil z malo medu, ji dodajal mleko in smetano. Tako je nastala prva »melange« dunajska kava, ki jo še danes strežejo v »cesarskem mestu«. tem ko lahko sveže vejice ali vršičke tudi zamrznemo. Predpriprava: Jedem dodajamo sveže vejice ali vršičke, pogosto ga tudi sesekljamo. Posušenega pred dodajanjem zmane-mo med prsti. Začinjanje: Z rožmarinom začinjamo svinjino, ovčetino in divjačino, (ribje) juhe in omake, klobase in salame, paradižnikove jedi, jedi z bučkami, jajčevci, s stroč-jim fižolom, z beluši in gobami. Rožmarin dodajamo k vaši za divjačino ter marinadi za ribe, (pečeno) jagnje-tino, govedino, pečen svinjski hrbet (s poprom, česnom in timijanom), perutnino in domačega zajca. Marinada je lahko tudi povsem preprosta, le iz olja in rožmarina. Z rožmarinovo vejico, ki jo pomakamo v (olivno) olje, pogosto mažemo ribe in meso med pečenjem na žaru. Ko pečemo kruh, potisnemo v pečico vejico rožmarina. Lahko ga tudi dodamo vodi, v kateri kuhamo krompir. Kombiniranje: Uporabljamo ga v kombinaciji s timijanom, zelo dobro tudi s česnom, peteršiljem in z žafranom. Nasveti: Jedem ga dodajamo na začetku kuhanja. Ker sodi med zelo aromatična zelišča, ga uporabljamo varčno. 20 Zdravilni učinki: Pospešuje presnovo maščob, zato ga dodajamo mastnim pečenkam in drugim mastnim živilom. Rožmarinov čaj pospešuje krvni obtok, pomirja (vejice ali eterično olje lahko dodamo tudi kopeli) in blaži revmatične težave. Grgranje toplega čaja lajša bolečine pri vnetem grlu. Rožmarinovo olje je sestavni del mazil, ki jih uporabljamo zoper revmo in nevralgije. Rožmarin med drugim odganja mrčes. Misel: Zaljubljenost odpira okna in ljubezen vrata na vrt zdravja. Pečen krompir z rožmarinom Priprava: Krompir olupimo, narežemo na večje kocke, položimo v hladno vodo in počakamo, da zavre. Nato krompir dobro odcedimo, pokapljamo z oljem in položimo v pekač. Potresemo ga s svežim rožmarinom in soljo. Pečemo 30 min na 240 stopinj Celzija. Njegovo ime pomeni morska rosa. Zaradi slovesa, da izboljšuje spomin, je postal simbol zvestobe med zaljubljenci. Ponekod so neveste nosile rožmarinove venč-ke, bogato prepletene in čvrsto povezane z raznobarvnimi svilenimi trakovi. V stari Grčiji so ga uporabljali kot kadilo, pri čemer je bil posvečen Afroditi, boginji ljubezni, in v starem Rimu Veneri, saj so verjeli, da daje večno mladost in lepoto. Ponekod še vedno na poročni dan na vrtu potaknejo njegovo vejico. Če vzbrsti, je to obet za harmoničen zakon. V srednjem veku so verjeli, da rožmarin prežene vse zle duhove, ki Človeku grozijo ob pomembnejših življenjskih dogodkih, na primer ob rojstvu, poroki ali smrti. Shranjevanje: Shranjujemo posušenega, odlično se ohrani v (olivnem) olju, med- So stvari, o ponudi le dobra banka. Vodnikova 2, 3000 Celje tel.: 03 422 10 00 www.banka-celje.si I banka celje jogurt odkrila nomadska plemena, ki so potovala po Sahari in s seboj prenašalo mleko v želodcih ubitih živali. Pod vplivom sonca in bakterij se je to mleko spremenilo v jogurt. Hidi Noe naj bi na svoji barki že proizvajal jogurt. In četudi je nemogoče zagotovo zatrditi, kdaj je jogurt postal človekova hrana, pa naj bi veljalo dejstvo, da so ga na svojih pojedinah uživali že faraoni starega Egipta. Gre torej za eno najstarejših živil, ki pa ni uporabno zgolj v kulinariki, temveč tudi pri negi telesa. V Damasku so nekoč našli zapis, ki opisuje kar 633 zdravilnih učinkov, ki naj bi jih imel jogurt. Je bogat vir proteinov in drugih hranilnih snovi, ki so v mleku. Predstavlja izjemno dober vir kalcija, fosforja, vsebuje pa tudi železo, vitamine A, D, C ... Pripomore k dolgemu življenju, če pa ga zaužijete pred popivanjem, si prihranite nadležnega mačka. In če vas še nismo prepričali v to, 22 zakaj je jogurt dobro uživati, vam povemo samo še to, da velja za odličen in učinkovit afrodiziak. Naše babice so dobro poznale skrivnosti naravnih lepotilnih sredstev, kamor uvrščamo tudi jogurt. Ker vsebuje vrsto naravnih kislin, blagodejno učinkuje na kožo, hkrati pa pomirja razdraženo kožo. Jogurt razrna-žemo po obrazu, pustimo delovati približno četrt ure, nato se umijemo z mlačno vodo. Takšna obloga osveži in očisti obraz, prežene utrujenost in polti vdahne zdrav videz. Če jogurt zmešamo z medom, dobimo masko za obraz, ki koži vrača prožnost. Nanesemo jo na očiščen obraz, pustimo delovati 20 minut, nato izperemo z mlačno vodo. Maska kožo zmehča, jo gladi in blaži sledove staranja. Jogurt tudi odlično uravnava maščobo mastne kože. V kombinaciji z limoninim sokom dobite kremo, ki učinkovito deluje proti nečistočam. Enkrat tedensko sok ene limone zmešate s polovico jogurta v lončku, na-nesete na obraz in pustite učinkovati tako dolgo, da se maska na obrazu posuši. Tudi za nego las je izjemno primeren. Če ga po umivanju las vtremo v lasišče se znebimo prhljaja. Če pa vas mučijo neukrotljivi kodri, si na oprane lase nanesite jogurt in po 10 minutah sperite. Jogurt bo naelektrene in neposlušne kodre umiril, hkrati bo lase izdatno nahranil s proteini, maščobami, vitamini in minerali. Jogurt -hrana za bogove Jogurt, ki ga Indijci imenujejo dahi, Iračani laban in Madžari tako, je v preteklosti veljal za hrano bogov. V Čilu mu pravijo "šampanjec iz sirotke", v Hirkestanu pa uživajo celo jogurt, ki vsebuje 7,1 odstotka alkohola. Splošno prepričanje je, da so dežele jogurta Balkan in nekatere vzhodne sredozemske države. Ena manj znanih teorij pa trdi, da so mmm nw.mr ^ zefene cfofine Počutim se odlično! Z jogurtom Lea Vita. V Mlekarni Celeia se zavedamo, da je zdravje naše največje bogastvo in zato smo razvili prepoznavno linijo probiotičnih izdelkov, ki jih tržimo pod blagovno znamko LCA zelene doline. Skrivnost užitkov in dobrega počutja je tesno povezana z vsem, kar pojemo in s tem, kako poteka naš vsakdan. PREDNOSTI jogurtov Lea Vila: - pomagajo krepiti imunski sistem, - vplivajo na naravno vzpostavitev ravnotežja črevesne mikroflore, - pomagajo izboljšati prebavo in presnovo laktoze ter - predstavljajo vir folne kisline in vitamina 6. > Vsebujejo L-karnitin: - L-karnitin omogoča telesu spremembo maščobe v energijo. Vpliva na večjo vzdržljivost pri različnih naporih in na lažje premagovanje utrujenosti. > Z0,1%m.m. Učinke dosežete z rednim uživanjem izdelka. P/4RftJM€RU€ %LD MOD-NO ŠIVILJSTVO % U Šiviljstvo Barbara lahko obiščete vsak torek in četrtek, ko imamo posebej rezerviran čas za stranke, in sicer med 7. in 18. uro. Seveda pa imam najraje, če se stranka predhodno najavi, saj je čas za vsakega dragocen. ŠIVANJE PO ŽELJI STRANKE, S PRIDIHOM MODNIH mmjjcRA Modno šiviljstvo Barbara Barbara Repinšek, s.p. Leveč 62 a, Petrovce Tel.: 03/547 31 15 GSM: 041/584 618 Masaža Masaža je eden najlažjih in najbolj naravnih načinov pridobivanja in ohranjanja zdravja, pri čemer je verjetno stara toliko kot človeštvo. Prvič je omenjena v neki kitajski knjigi okrog leta 2700 pred Kristusom s sledečimi besedami: »Zgodnje jutranje gladenje z dlanjo po prespani noči, ko je kri spočita in počutje sproščeno, varuje pred prehladom, ohranja organe voljne in preprečuje manjše bolezenske težave.« Med prvo svetovno vojno so z masažo skušali zdraviti tudi šoke, ki so jih izzvale eksplozije granat, in živčne poškodbe. Sicer pa je prihajala vedno bolj v modo raba električnih naprav. Marsikdo verjame, da lahko z modernimi zdravili in pripravami dosežemo enak učinek, vendar so izkušnje pokazale, da imajo zdravila stranske učinke in da nič ne more nadomestiti človeških rok. Glavni in zelo preprost element za masažo so naše roke. Dotik je eden najbolj naravnih občutkov, ki nam pomaga premagati depresivnost, razdraž-ljivost, bolečino. Osnovni namen masaže je sprostitev telesnih in duševnih blokad. Telo se z njeno pomočjo spočije in je hitreje spet v formi. Sproščujoče deluje na telo, vpliva na mišice, sklepe in krvni obtok, sprošča živčni sistem in omogoča izločanje en-dorfinov, človeku lastnih hormonov sreče in blažilcev bolečin. Najbolj viden učinek je na koži. Eterična olja oplemenitijo masažo in vplivajo tudi na naše počutje. Najpogosteje se uporabljajo olje rožmarina, ki ima sicer oster vonj, a deluje poživljajoče, olje kamilice, ki ima sadni in pomirjajoč vonj in je predvsem primerno za občutljivo kožo, olje čajevca, sibirske cedre, mandljevo olje... Osnovne tehnike masaže so gladenje, gnetenje, pritiskanje, udarjanje oziroma tolčenje. Masaže ne smemo uporabljati pri okužbah, nalezljivih boleznih ali visoki temperaturi, akutnih bolečinah v hrbtu, okužbah ali poškodbah kože ali akutnih vnetjih, vnetnih stanjih (npr. trombozi ah vnetju žil). nudi: t različne nege obraza t pedikuro • manikuro t solarij • ličenje z dekorativno kozmetiko Sothys t masaže telesa t permanentni make up t svetovanje in prodajo kozmetičnih preparatov KATARINA SODIM 9, P. SKALCTOVJA 7A, 3000 C€U£ Informacije in naročila po telefonu: 03/490-70-60 ali 041/920-460 OSVEŽITEV TELESA _ _ ___Aparthotel Natura ^Mtto?' KE^^te^ VI^^H Lačja vas 31, 3331 Nazarje ret.: 03/837 04 00 KUUNARIČNE DOMAČE DOBROTE POPOLNA SPROSTITEV DUHA več info: info@hotel-natura.si } V vsakem letnem RAZLOGOVZAKAJ NATURA ćast, nova zgodba. — 1,1 V /•' Pred vami je apartnotel zimska pravljica. NOČ V PREDSEDNIŠKEM APARTMAJU SOBE NAVDIHA PfäZMt&MA PFtlM 2007 Nagradna križanka Lepotin studia Sodin 25 WZWMFznw.zixr? 9ru xdc-cuni ra/il d. i a2 i tlu ci lit <1/ Zy inj/ia - i na t ta s) fliku d e Hipokrat, oče moderne medicine, je dejal: »Dajte mi moč, *r da ustvarim vročico in ozdravil bom katerokoli bolezen«. Sc-cr^D bastijan Kneipp je toploti dodal hlad. tako so nastali postopki naravnega zdravljenja, sproščanja in ohranjanja zdravja, ki jih v te namene uporabljamo še danes - prav savna pa je ena izmed najbolj razširjenih in najpogosteje uporabljenih. Savna je ena izmed najboljših oblik globinskega čiščenja kože in telesa. Vročina pospeši prekrvitev; povzroči odpiranje por. s potenjem se izločajo odmrla koža, toksini, odpadne snovi, umazanija, ostanki ličil in odvečen loj. Pospeši se delovanje srca in ledvic, ki izločajo soli. strupene in odpadne snovi iz telesa. Pregrevanje krepi tudi imunski sistem, s tem raste odpornost (prehlad, gripa!), sproščala se psihična in fizična napetost, manj je bolečin v mišicah in sklepih. Kombinacija parne in infrardeče savne nam nudi popolno kombinacijo sprostitve in razstrupljanja telesa. V Hiši na travniku ponujamo individualno savno z infrardečimi žarki v vsakem programu, kjer želimo telo oblikovati, razst rupljati in tonificirati. Namenjena je vsem, ki ne želijo biti v skupinski savni in za vse, ki imajo občutek oteženega dihanja, saj nam omogoča sedenje in razstrupljanje telesa, glava pa počiva zunaj aparature. Poleg programov jo uporabljamo tudi individualno za predpripravo na razne anticelulitnc postopke. Zelo priporočamo kombinacijo individualne savne z raznimi oblogami telesa. Ta kombinacija ima glede na izbiro oblog zelo močan učinek. Ponujamo vam obloge za razstrupljanje z algami, čokolado, medom, marmelado ali pa z solmi za anticclulitni učinek. Razveselite svoje drage in jim podarite darilni bon za naše programe ali storitve: 03 7808 110, info@terme-dobma.si ali pletnim obrazcem na www.terme-dobrna.si... ^II^acatoT tPiJca lada, med ali marmelada).. Terme SB. Q'iciu pa [ti.—m. vzssm' L t 9L NOVO Vljudno vabljeni v prenovljen Salon za nego las Hiša na travniku, ki poleg vseh neg za problematiko las in lasišca nudi še vse frizerske storitve. Ob ponedeljkih - dnevu žensk - vam ponujamo fen frizuro za samo 10 €! Izkoristite posebno priložnost! Vaša osebnost se ne zrcali samo skozi vaš obraz, ampak tudi v vaši pričeski. ~ Jaroslav Moravek, c prostata, .. . ~ Marija Ocvirk, dr. med., spec, ginekologije in porod n. V kavarni hotela Vita vas pričakujemo z novo ponudbo sladic: bavarska jagoda, čokolada s pomarančo, jabolčna 1 Terme Dobrna 3 x polpenzic ŽE OD H9 evrov r Zelo ugoden popust za otroke v suiti ali dvoposteljni sobi z dodatnim ležiščem (omejeno število šob) ■ t.V* c) MAICA Vio-^anXd 2007/08 0 (26 J2.2007 — 02.01.2008 ) f 4 x polpenzion ŽE OD 245 evrov na osebo Silvestrovanje v Zdraviliškem domu: 60 evrov (igra duo H Silvestrovanje v kavami hotela Vita; 55 evrov (igra duo A Novoletni pfös'^jpfaviäclj'i hotela'Vita z večcijo in aperitivu . ; .. (igra DejaWi .Band) Novoletni ples v iüstavraciji hotela Vita z aperitivom (brez vek • K* -v n?7 temno večerno enobarvno obleko. Večerne obleke se praviloma nosijo po 19. uri. Čevlji Čevlji naj ustrezajo slogu oblačenja in priložnosti. Ženski večerni čevlji so bolj elegantni in prefinje-ni kot čevlji za vsak dan. Lahko so usnjeni ali narejeni iz satena, brokata, ripsa, žameta ... K vsaki večerni opravi se odlično poda eleganten sandal, ki ga lahko izjemoma nadomestimo z zaprtim ali po-lodprtim salonar-jem. Dobro izbrani čevlji so nepogrešljivi del večerne garderobe, zato bodite pazljivi ob njihovem nakupu, saj morate v njih preživeti vso noč. Moški večerni čevlji naj bodo kakovostni, usnjeni, vzdrževani, očiščeni, nikoli z vidno obrabljenimi petami. K smokingu se nosijo gladki čevlji, k sve- Nobena obleka, ne ženska, ne moška, pa ne oddaja prave energije, če bomo videti utrujeni in premalo negovani. Zato se moramo v tem času veliko gibati na svežem zraku, zaužiti zadostno količino vode in vitaminov, da bo naša koža videti lepa in mladostna, opraviti moramo piling celotnega telesa ... Skratka, poskrbeti moramo tudi za notranjo lepoto, ki je vedno temelj zunanji. Tudi ličenje naj bo v decembrskih dneh bolj drzno in opazno. Barvno naj se ujemaz vašim tenom kože, barvo oči in barvo las, ter tudi z barvnimi odtenki vaših oblačil. Letos kraljuje rdeča šminka in če si je ne privoščite v vašem vsakdanu, jo uporabite v prazničnih dneh. Uporabite kvalitetna in obstojna ličila, takšna, ki bodo z vami vzdržala vso noč. Prodajalna in servis šivalnih strojev Elna Gosposka 23, Celje 03/544-11-64 Garancija 5 let 10% božični popust na vse modele Šivalni stroji že od 99 EUR dalje Bogata darila pri nekaterih modelih Darilo pri vseh strojih: 20-urni tečaj šivanja Velika izbira volne, sukancev in ostalega pribora za šivanje in ročna dela ff&zMMpemAm? 4 V modnem salonu sijih izberete, ali pa vam jih sešijemo po vaših merah m vaših zamislih m vam tudi svetujemo ■',< ] 'i V 'J t odpiralni čas pöü-pet 15.00 - 18.00 09.00« 12.00 ŽELITE ZADNJE TRENUTKE STAREGA IN PRVE TRENUTKE NOVEGA LETA PREŽIVETI V IZBRANI DRUŽBI? Če je odgovor DA, potem nas pokličite na 03 / 829 78 36 in rezervirajte NAJBOLJŠO ZABAVO! S/LVE&rRgVANJE V&AZEMU TER/VIAZ-UA: razkošna ail inclusive večerja (vključena hrana in pijača), žur v kopalkah, nora zabava s skupino Shake, kotiček za najmlajše. Nepozabna zabava, smeh in odlična kulinarična doživetja! TO OBLJUBLJAMO! Prepričajte se sami! Naj vas premami in o Evropski tango je povsem drugačen. Ko- ; /. vročo salso, nostalgičnim swin- cev. Na salso so imeli močan vpliv tudi afriš- raki so standardizirani, postavitev telesa in s strastnim tangom - tremi danes ki sužnji, prepeljani na Kubo in v Ameriko, drža plesalcev je svojevrstna. Evropski tan- sati v New Yorku nastalo mešanico ritmičnih in melodičnih sestavin, ki prevevajo salso. izjemno popularnimi zvrstmi plesa. ki so z govorico bobnov nagovarjali svoje go je svoj osvajalski pohod začel na franco- Salsa je španska beseda za omako, v ple- afriške bogove. Salsa pa se vseskozi tudi spre- ski obali leta 1907, kasneje je očaral Pariz sni sferi pa predstavlja energične ritme La- minja in prevzema lokalne plesne navade ter in postal dostopen širšim množicam. Sve- tinske Amerike. S tem imenom so želeli opi- vključuje elemente povsem drugih plesov, tovno slavo pa je tango doživel s pojavom sati v New Yorku nastalo mešanico ritmič- na primer hip hopa ali tanga. filma. Na velikih platnih se je zaradi tanga nih in melodičnih sestavin, ki prevevajo salso. Pri tangu ločimo argentinski in i/, njega takrat ustvaril stereotip latino ljubimca z Razvila se je v latino četrtih New Yorka, izhajajoči evropski tango. Stereotipi o tangu vrtnico v zobeh. Seveda je bil tudi osovra- ustvarili pa so jo kubanski priseljenci, ki so pravijo, da je erotičen, kar je daleč od resni- žen - papež Pij X. je leta 1914 tango celo odrezani od domovine kubanske ritme zlili ce. Tango ni erotičen, je pa verjetno najbolj javno obsodil. Tango nikoli ni bil zgolj ples, z elementi ameriške urbane glasbe. Salsa čuten ples, kar jih obstaja. Gre za povsem temveč način življenja. In tudi zato se v tan- boom je svet okužil v sedemdesetih, ampak drugačno zvrst plesa, pri katerem ie komu- gu načeloma ne tekmuje, kot se tudi nikoli virus salse do danes ni popustil. Morebiti nikacija med plesalcema intimna in srčna, ne tekmuje v načinih življenja. >j osvajalski pohod začel na franco- na primer hip hopa ali tanga. filma. Na velikih platnih se je zaradi tanga Pri tangu ločimo argentinski in iz njega takrat ustvaril stereotip latino ljubimca z izhajajoči evropski tango. Stereotipi o tangu vrtnico v zobeh. Seveda je bil tudi osovra- pravijo, da je erotičen, kar je daleč od resni- žen - papež Pij X. je leta 1914 tango celo ce. Tango ni erotičen, ie pa verjetno najbolj javno obsodil. Tango nikoli ni bil zgolj ples, prav zato, ker se v njej skriva ogromno raz- osnovno plesno gibanje pa ne pozna dviga in Za konec še nekaj malega o swingu, ki je ličnih ritmov in stilov plesanja-rumba, mam- spusta. Argentinski tango je v času svojega prvi uradni ameriški ples. Razvil se je v dvaj- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ setih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, bil nekaj časa prepovedan ples, ki so ga ta- s . ko temnopolti kot belci plesali naskrivaj, flip !lOP & Stfeet dsnce se ohranil tudi v času druge svetovne vojne, Ly ShOW dance nato pa ponovno oživel konec osemdesetih Standardni in latino Plesi let. Swing je nekakšen temeljni kamen ple- plesni VftEG/a najmlajše sn'm zvrstem, kot so jive, boogie wogie, tilt program twist in rock'n'roll. Zgodovina swinga je v f. I f" O k I i 1 //^ I orientalski plesi afriških ritmih in ples je kot nalašč za vse y I I- \ AI I \/ /1 I tiste nostalgike, ki brez zadrege pomigate s ■ ' I T V1" svojimi boki. Za konec še nekaj malega o swingu, ki je hip hop & £ * . show t standardi) *s P «SN j V9U H. 03 54 84 260 & 041 673 330 plesni, ual@siol.net hip hep & street dance show dance standardni in lalinc plesi »lesni it tec, ,„„„„„, hit ntogram I a orientalski plesi 34 gotovi parketi laminati tekstilne talne obloge *>Tarkett f i ' « / *< I h V/ ...................... - ..... t mZAltA?. FčTIM 2007 Miselne igre - več kot le izziv Ste vedeli, da so znanstveniki dokazali, da se živčne povezave obnavljajo in da jih lahko okrepimo? Novo dobo v raziskavah je sprožila deklica, ki je bila hroma od pasu navzdol. Ko je ohromela zaradi nesreče, je njena mama vsakodnevno razgibavala njene ude. Po letih vztrajnosti sedaj deklica hodi, kar je bilo do sedaj za zdravnike praktično neizvedljivo. Zadnja leta zato potekajo pospešene raziskave na področju živčevja, ki dokazujejo, da lahko živčne povezave krepimo. Z razmišljanjem pa krepimo živčne povezave v možganih, s čimer z lahkoto preprečimo demenco in vse njene simptome. Obstajajo različne tehnike krepitve možganov. Uganke, križanke, trening spomina in še kar nekaj bi jih našli. Tudi šport je zelo pomemben dejavnik. Mi se lahko zahvalimo podjetju Znalček.si, ki nam je posodilo svoje miselne igre in uganke. Ne le, da smo se z njimi zelo zabavali. ampak so nas praktično zasvojile. Ob nekaterih smo se dobesedno spotili. Ne boste verjeli, ampak nemogoče je dejansko mogoče. Črki MW, kocka kača, žična kača, škatlica in še kar nekaj drugih so najpogosteje izmenjane besede v zadnjih dneh. Podjetje miselne igre uvaža kot tudi izdeluje v lastni proizvodnji. Nekaj najtežjih pa so naredili sami in nekatere še vedno čakajo na naši mizi pogumneža, da jih reši. Zagotovo ste že slišali za levo in desno hemisfero možganov. Ena skrbi za logično, druga za abstraktno razmišljanje. Mislite, da imate obe dobro razviti? Mi smo bili presenečeni nad rezultati. Če ne verjamete na besedo, si vzemite del dneva za razmigavanje možganov in preizkusite Znalčkove uganke na decembrski stojnici v mariborskem Europarku. In še kot zanimivost naj dodamo, da bodo po 10. decembru predstavili popolnoma nove uganke. Nekatere bolj, druge manj neverjetne - tudi iz lastne proizvodnje. znalcek.si znalček si Znalček^i Boštjan Snudetl 541. Rovšnikova 8 1210 Ljubljana tel 01/512-33-03 e-pošta: infb@znalcek.si www.znakek.si zimsko idilo smučišča Golte, ki ne utone v pozabo S snegom nedolžne bele barve prekrite strmine, kristalne snežinke, ki padajo na dlan, sončni žarki, ki si med belimi oblaki utirajo pot na svetlo, snežne sledi in čisti mir. Podoba, ki smo vam jo v tem hipu priklicali v spomin, je podoba čistega užitka. Dobrodošli v raju, kjer vas nestrpno pričakuje neokrnjena narava smučišča Golte. Način, kako najbolje izkoristiti idiličen zimski dan, se ponuja kot na dlani. Na Gol-teh vas čaka 12 kilometrov skrbno urejenih prog, med katerimi bodo brez težav vijugali tako začetniki kot stari smučarski mački. Medvedjak, Smrekovec, Stari Stani, Ročka in nihalka Žekovec vam bodo na hiter način vedno znova približale vrh strmine, s pobočja katere se boste zapodili užitkom in vetru v laseh naproti, hkrati pa uživali še v prečudovitem razgledu na gorske vršace. Če menite, da ste za spust čez drn in strn napolnili že kakšno leto preveč, če vas skrbi, da vaše telo ne bi zmoglo smučarskih naporov ali pa če ste z belim športom opravili zaradi kakšne neprijetne izkušnje, potem vam bo bele strmine spet priljubilo Smučarsko društvo Beli zajec. Organizirajo namreč smučarske tečaje različnih težavnostnih stopenj, novih smučarskih veščin pa se lahko z izkušenim učiteljem učite bodisi v majhnih skupinah ali individualno. Tudi za naše malčke je na Golteh odlično poskrbljeno. Smučke spoznavajo na otrokom ljub način v ograjenem poligonu in s Slovenija golte pomočjo igral v vrtcu na snegu. Tri čez čas mladi 'nadebudneži do popolnosti obvladajo še tako zahteven smučarski zavoj. Smučišče Golte ni narejeno le po meri smučarjev, temveč tudi tistih, ki uživajo v deskanju na snegu, sankanju ali smučarskem teku. Slednjim so na voljo pomirjajoče gozdne poti v dolžini 15 km. Četudi bo zima postregla bolj z zeleno kot belo barvo, se za pomanjkanje snega ni potrebno bati. Snežni topovi namreč zagotavljajo zimske radosti na 75 hektarjih površine skozi celotno sezono. Preživite zimo na najlepši možen način. Preživite jo na smučišču Golte. 0 PRODAJA VSTOPNIC: Uprava Golte, g d.o.o„ ITA - Izletnik Celje d.d.. Turistična žž agencija Gost. 8 Več informacij na www.golte.si ali po te- g lefonu: 03 839 12 00 g 37 IC PfflMW FSTHA 2007 1+1=3! NLB Naložba Vita Multi j NLB® Vita NLB Naložba Vita Multi je storitev življenjske zavarovalnice NLB Vita. Brez skrbi, vaše znanje matematike še vedno velja! Je pa res, da ima sklad znotraj življenjskega zavarovanja NLB Naložba Vita Multi 50% donos že v primeru vsaj minimalne rasti ob dospetju. Vpisno obdobje je omejeno od 2.11. do 28.12. 2007, z možnostjo predčasnega zaključka, zato pohitite, da bo 1+1 tri tudi za vas! Več v poslovalnicah NLB Skupine ali na spletni strani www.nlbvita.si. PRAZMtMA FZflM 2007 Vsi smo že slišali za angele in vsi poznamo zgodbe o njih. Nekaterim so všeč le njihove podobe nežnih, mitoloških bitij, nekaterim pomenijo več, marsikdo vanje veruje. Vsakdo je zagotovo v rosnih letih slišal ali se učil molitev Angel varuh. Poglejmo, kaj o njih pravi zgodovina, kakšno je verovanje. Nekateri pravijo, da so sli, veličastna bitja svetlobe, ki prinašajo modrost in ljubeče misli, da bi vzbudili domišljijo in nam ponudili popolnejšo sliko božanskega načrta. Drugi pravijo, da so vodniki, ki so nas pripravljeni učiti in usmerjati pri višjemu jazu. Nekateri jim pravijo varuhi in trdijo, da so prišli, da bi nas varovali in nas varno spremili do doma. Angeli naj bi nas zdravili, tolažili, varovali pred nesrečami, opozarjali pred nevarnimi situacijami, vodih v težkih situacijah ... Po verovanju obstajajo angeli in nadangeli. Vsak naj bi imel svojo nalogo ali moč, da pomaga pri določenih težavah. Nadangel Mihael nam pomaga, kadar nas je strah, dvomimo vase, varuje pred fizičnimi nevarnostmi - vse od prometnih nesreč do vlomov in še veliko več. Nadangela Gabriela pokličemo. kadar potrebujemo pomoč pri življenjskih načrtih, za praktično pomoč - pri vzpostavljanju discipline in reda. Pomaga tudi, kadar imamo težave na čustvenem področju ali ko potrebujemo smernice glede kariere ali izobraževanja. Nadangel Rafael nam je v pomoč pri zdravstvenih težavah, medtem ko nam nadangel Uriel pomaga, kadar si želimo notranji mir, umirja strah, jezo in obnavlja upanje. Za pomoč pri študiju nam pomaga nadangel Jofiel, ki je angel modrosti, razumevanja, inspiracije. Nadangel Camuel pa je zadolžen za pomoč pri ljubezenskih težavah in duhovnih darovih, kot so sočutje, odpuščanje, nesebičnost in Še veliko več. To je le nekaj angelov, za katere ste verjetno že slišali, a obstajalo naj bi jih še veliko, veliko več. V današnjem času lahko na vsakem koraku, Še posebej v predprazničnem času, kupimo figurice iz vseh mogočih materialov, kipe angelov, angelske karte, knjige in še in še. Ali veste, da obstaja tudi veliko centrov, kjer se dobivajo ljudje, ki jih zanimajo angelske energije? Centri, kjer navezujejo stike z njimi? Ce vas zanima več o tem, preberite kakšno knjigo, pobrskajte po spletnih straneh - presenečeni boste. Želimo vam veliko angelske ljubezni in pomoči. 39 jjk tWMtAA PZTIM 2007 Opazovanje zvezdnega neba v decembru Zvezde so vsepovsod okoli nas, v vseh smereh vesolja, vendar jih s površja Zemlje lahko naenkrat vidimo le polovico, ker sama Zemlja omejuje naš pogled na drugo polovico. Skoraj vse svetle zvezde imajo svoja imena. Dvanajst najstarejših ozvezdij, ki jih še danes uporabljamo, leži v pasu, ki obkroža nebo in se imenuje zodiak. Beseda zodiak pomeni »živalski krog« in vključuje zodiakalna ozvezdja. Čeprav nekatera zodiakalna ozvezdja vključujejo le zvezde s šibkim sijem, so njihova imena dobro znana, ker vsa ležijo na Sončevi letni poti po nebu. Podnevi zvezd ne moremo videti zaradi premočne Sončeve svetlobe, v kateri se svetloba zvezd izgubi. Vendar so zvezde še vedno tam in Sonce iz meseca v mesec sledi svoji poti skozi vseh 12 zodiakalnih ozvezdij. Pogled v nebo V mesecu decembru svojo najvišjo točko doseže zodiakalno ozvezdje Bik. Al-debaran, njegova najsvetlejša zvezda, blešči svetlo in izrazito rdeče. Okrog njega je veliko zvezd, ki s svojo obliko črke V ponazarjajo bikovo glavo. To je zvezdna kopica Hijade, Dežnice. Vendar Aldeba-ran ne spada k njim, s svojo oddaljenostjo 66 svetlobnih let je le pol tako daleč, kot so Hijade (15 svetlobnih let). Severozahodno nad Bikovo glavo je videti še eno zvezdno kopico, Plejade. Na desni strani zvezdne karte opazimo še majhni ozvezdji Oven in Trikotnik. Nad njima se vzdolž Rimske ceste razpenja Perzej. Njegova zvezda Algol v enakomernih presledkih spreminja sij. Vzhodno (levo) od Perzeja sveti ena najsvetlejših zvezd na zimskem nebu, Kapela v ozvezdju Voznik. Predstavlja zgornjo točko zimskega nebesnega šestkotnika. Bliže obzorja je ozvezdje, ki s sedmimi zvezdami oblikuje telo nebesnega lovca Oriona. Rdečkasta Betelgeza je ramenska zvezda, modrikasti Rigel pa označuje eno izmed nog. Tri, kakor na biserni ovratnici nanizane zvezde, predstavljajo Orionov pas. Lovec nosi pod pasom meč. Tukaj z daljnogledom najdemo megleni objekt, Orio-novo meglico. Levo pod Orionom se sveti najsvetlejša zvezda neba, Sirij. Zevs in Evropa Ozvezdje Bika velja za eno najstarejših ozvezdij. V grški mitologiji je ozvezdje označevalo belega bika, s katerim je Zevs odpeljal na Kreto svojo ljubico Evropo. Zevs je svoji ženi, boginji Heri, vedno povzročal težave. Nekoč se je zagledal v krasno Evropo, princeso in hčerko feničanskega kralja. Zevs je sklenil, da jo bo odnesel iz njene domovine. Spremenil se je v krasnega belega bika z zlatimi rogovi in pomešal se je med kraljevo čredo na paši. Z njo je bila na pašniku tudi princesa Evropa. Začudeno se je ozrla v prekrasno žival z bleščečimi zlatimi rogovi. Nič se ni ustrašila in celo božati ga je začela. Ko se ga je v naslednjih dneh popolnoma privadila, je splezala celo na njegov mogočni hrbet, kjer se je udobno usedla. To je bilo Biku - Zevsu ravno prav. Izrabil je ta ugodni trenutek in se zagnal v morske valove. Čez morje je z Evropo priplaval prav do Krete. Ves ta čas je bil še vedno bik, na katerem je Evropa prestala mnogo strahu. Šele ko sta stopila na kopno, se je Zevs spremenil v mogočnega Olimpijca. Vse dežele severno in severozahodno od Krete so tedaj dobile ime po princesi - Evropa. mZMMA?ČTIMm7 Voznik Kapela ÜB »M 34 * Algol Perzej • • Trikotni! Dvojčka Plejade . Bik Aldebaran »- .,}, Dežmce Oven e/geza # \ Orion \ % \ I Ortonova • m KI ---• Rigel Sirij \\ N. \ Zajec Veliki pes * Eridan V Peč 41 OVEN Že v prvih dveh mesecih leta boste veliko razmišljah o svojem poslovnem statusu. Možnosti, da menjate službo, lahko tudi osnovno usmeritev, bo več, vendar morate biti popolnoma prepričani o pravilnosti svojega početja. Med 29. januarjem in 19. februarjem, 27. majem in 20. junijem ter 25. septembrom in 16. oktobrom bodite pazljivi zaradi retrogradnega gibanja Merkurja. To je čas odpravljanja starih napak ali zamud, za nove začetke ta čas ni ugoden! Med 2. in 17. aprilom, ko bo Merkur potoval po vašem znamenju je odličen čas za dogovore, opravljanje zahtevnejših umskih del, izpite, tudi za potovanja. Zelo vam je naklonjeno tudi obdobje od 26. julija do 10. avgusta in 23. novembra do 12. decembra. Na čustvenem področju vaš čaka čudovita pomlad, naravnost blesteli boste med 7. in 30. aprilom, ko vas obišče Venera. Če še samevate, je to čas novih začetkov v ljubezni! Mars vam prinaša ogromno energije med 10. majem in 1. julijem, v tem času boste tudi zelo erotični, še posebej lepo pa bo v ljubezni, ko se mu 13. julija pridruži Venera v vam naklonjenem znaku Leva. DVOJČKA V letu 2008 se bo dogajalo zelo veliko prav na čustvenem in partnerskem področju, saj bo v ospredju vaše družinsko življenje in vse, kar je povezano s tem. Energije boste imeli na začetku leta dovolj, vendar vam lahko retrogradni Mars v vašem znamenju v januarju prinese na pot tudi kakšno oviro. Bistveno boljša bo njegova direktna pot v februarju. Previdno pri vsem, kar počnete med 31. januarjem in 19. februarjem, 26. majem in 19. junijem ter 24. septembrom in 15. oktobrom. Na ljubezenskem področju vam je zelo naklonjena druga polovica februarja in prva marca, zadnji teden v maju in prvi trije tedni v juniju, prvi trije tedni v septembru ter zadnji trije tedni v decembru. V letu 2008 se vam ne priporočajo finančnih tveganj, še posebej ne konec maja in v začetku junija. Naj vas torej ne mikajo hitri zaslužki. Z novo pridobljeno disciplino na marsikaterem področju boste lažje in kvalitetnejše kos vsem izzivom, ki so pred vami. Ne bodite prezahtevni do sebe in drugih. Mogoče boste zaradi tega morali v vse projekte vložiti več energije, vendar uspehi bodo sledili. LEV Začetek novega delovnega leta bo precej umirjen, svetuje se vam, da vse do 19., ko je retrograden Merkur, opravljate sprotno delo, z novostmi pa se lahko pričnete ukvarjati po tem datumu. Kariera vam bo pomenila ogromno in gojili boste velike ambicije. Mnogim med vami bo uspelo napredovati in doseči položaj, ki ga imate v mislih. Med 14. junijem in 9. septembrom bodite potrpežljivi in stisnite zobe, ne zahtevajte preveč. Čas, ki ni ugoden za sprejemanje večjih odločitev in uvajanje novitet, je med 31. januarjem ter 19. februarjem, 25. majem in 19. junijem, 24. septembrom in 15. oktobrom. Zelo ugodno položen v vam skladnem položaju pa bo Merkur od 2. do 18. aprila, med 26. julijem in 11. avgustom ter 23. novembrom in 13. decembrom. Zasebno življenje bo nekoliko v senci poslovnega, čeprav tudi na ljubezen ne boste pozabili. Tisti, ki ste še sami, boste imeli kar nekaj čudovitih priložnosti za nove začetke v zadnjem tednu aprila, drugi polovici julija, prečudovit bo avgust, ko bo v vašem znamenju množica planetov in zadnja tretjina oktobra ter prva polovica novembra. BIK Decembrski vstop Jupitra, velikega dobrotnika, v vam sorodno znamenje Kozoroga, vam prinaša pravo olajšanje na več življenjskih področjih. Možne so razrešitve tistih zadev, za katere ste menili, da so dokončne. Točno boste vedeli, koga in kaj hočete ob sebi, zato boste mnogi pripadniki tega znamenja zaživeli v trdni skupnosti. V prvih dneh leta boste zelo živahni, odličen bo tudi čas med 24. januarjem in 17. februarjem, ko gostite Venero v sorodnem znamenju Kozoroga. Druga polovica aprila je odlična v intelektualnem smislu. Naravnost nepozabna bo pomlad, saj bo po vašem znamenju potovala Venera, obetate si lahko čudovite čase, ne samo v ljubezni, tudi pri denarju! Tudi avgust vas nikakor ne bo pustil ravnodušne, izredno šarmantni in očarljivi v drugi polovici novembra in prvih dneh decembra. Julija in prve tri tedne avgusta boste imeli ogromno energije, za kar bo poskrbel naklonjen Mars, zelo naklonjeni so vam tudi prav zadnji dnevi v letu. Seveda je vaše napredovanje v tem letu pripisati predvsem vsem preteklim naporom, pa tudi v letu 2008 ne boste stali križem rok. RAK Prva dva meseca v letu se boste morali za svoj uspeh na vseh področjih bolj potruditi, marca pa se vam odpirajo številne nove poti. Z obilico energije vas bo oskrbel Mars v vašem znamenju v času od 4. marca do 9. maja. Dogajalo se bo na čustvenem in poslovnem področju. Oboje strogo ločite med seboj! Od 18. junija dalje se boste počutili več kot odlično. 21. nastopi tudi vladavina vašega znamenja z vstopom Sonca v Raka, zato boste imeli številne priložnosti na čustvenem in finančnem področju. Med 10. in 27. julijem boste gostili Merkurja, ki vam prinaša odlično skoncentrirano miselno energijo, zato prisluhnite svojim idejam. Zadnji teden v septembru bo manj ugoden na poslovnem področju, bo pa zato bolj prijazno v ljubezni vse do sredine oktobra. V drugi polovici oktobra lahko zelo uspešno aktivirate svoje poslovne in ostale načrte, saj boste imeli zeleno luč! November vam je naklonjen, zato boste zelo učinkoviti pri svojem delovanju. Ob zaključku leta boste zadovoljni ugotavljali, da ste naredili kar nekaj zelo konkretnih potez in tako spremenili tisto, kar vam že dolgo ni bilo všeč. DEVICA Za vas je najpomembnejši premik Saturna v vaše znamenje, ki se je zgodil že 3. septembra 2007. Na _bbudaru« bodo prav vsa življenjska področja! Med 1. januarjem in 3. majem vam bo različne situacije zelo blažil ugodno naklonjen Jupiter v znamenju Kozoroga. Ko se bo Saturn postavil v direktno gibanje, v katerem bo vse do konca leta, v začetku maja, se za vas prične zelo dobro obdobje, v katerem boste lahko postavljali zelo trdne temelje svoji prihodnosti. Zelo ugodno je za vas obdobje v prvi tretjini januarja, med 17. aprilom in 2. majem, 10. in 29. avgustom ter od 12. decembra do konca leta. Večja premišljenost pa velja za čas, ko vaš glavni planet Merkur retrograden. Čas, ki ni ugoden za sprejemanje večjih odločitev in uvajanje novitet je med 31. januarjem ter 19. februarjem, 25. majem in 19. junijem, 24. septembrom in 15. oktobrom. Odlično se boste imeli med 1. in 24. majem, čudovit bo avgust v času od 6. do 30. v mesecu, ko boste v svojem znamenju gostili Venero, odlična bo tudi druga polovica novembra in prvi teden v decembru. Ljubezen vas bo resnično grela! 42 TEHTNICA Poslovno življenje vam bo pomembno, vendar zasebno in vaš partnerski odnos še bolj. Če razmišljate o tem, da bi zvezo prekinili, obstaja za to največja možnost od začetka septembra dalje. Na ljubezenskem področju vam je zelo naklonjena druga polovica februarja in prva marca, zadnji teden v maju in prvi trije tedni v juniju ter zadnji trije tedni v decembru. Odlično vam bo naklonjen Merkur, ki bo potoval po znamenju Vodnarja od 8. januarja do 14. marca, v Dvojčku od 2. maja do 18. junija in od 29. avgusta do 4. novembra po vašem znamenju Tehtnice. Z njegovo pomočjo boste lahko zelo uspešni. Vendar previdno pri vsem, kar počnete med 31. januarjem in 19. februarjem, 26. majem in 19. junijem ter 24. septembrom in 15. oktobrom. V letu 2008 boste imeli čudovito priložnost dokončno razrešiti kakšen dolgoleten sodni ali drugačen spor, v ospredju pa bodo tudi nepremičninska vprašanja in vaša vlaganja v dodatna znanja. Večjim finančnim tveganjem pa se v septembru ali oktobru raje odpovejte. Z bilanco uspeha boste na koncu leta zelo zadovoljni. STRELEC Če v letu 2007 še niste dokončno opravili s tistim, kar bi morah, bo za večje spremembe najbolj primeren čas od začetka leta do prvih dni maja. Saturn bo od vas terjal, da s temeljito analizo razčistite s preteklostjo in vsem tistim, kar vas ovira na poti v srečnejšo prihodnost. Že v pomladanskem času boste imeli priložnosti in energijo, da se lotite novih projektov, v drugi polovici leta pa lahko ža-njete uspehe svojih prizadevanj. Podpirajo vas Merkur med 3. in 18. aprilom, Venera med 6. in 30. aprilom ter vladavina Ovna do 19. aprila. Od 9. maja dalje vse do 2. julija vas bo Mars v naklonjenem Levu dodobra razgrel, vendar previdno med 26. majem ter 19. junijem, ko bo dogovarjanje težje zaradi upočasnje-vanja Merkurja. Tudi retrogradna pot vašega vladarja Merkurja med 9. majem in 8. septembrom zahteva od vas večje prilagajanje. Mars vas bo oskrbel z obilico energije v drugi polovici novembra, Sonce v vašem znamenju pa od 22. novembra dalje. 23. se mu pridruži Merkur, ki vam je zelo naklonjen do sredine decembra. Leto boste lahko zaključili več kot zadovoljni z vsem, kar ste dosegli. KOZOROG Tokrat bodo vaša prizadevanja rodila sadove, ki predstavljajo zelo lep in trden temelj vašega vzpona, naj se gre za poslovno ali zasebno življenje. Sonce in Merkur v vašem znamenju v prvih dneh leta 2008 prinašata dobro miselno koncentracijo, za srečne okoliščine pa je »zadolžen« Jupiter, zato boste v leto vstopili resnično optimistični. Od 24. januarja dalje vas spremlja sreča v ljubezni, ki vam bo naklonjena vse do 17. februarja. Saturn bo od vas že od začetka leta pa vse do prvih dni maja zahteval, da se končno odločite, v koga ali kaj boste vlagali svojo energijo. Lahko, da se boste prav v tem obdobju osebnostno pričeli najbolj spreminjati, kar bo zelo pozitiven premik. Maja vas bo Venera prijetno grela. Pazljivo v času neugodnega Merkurja med 26. majem in 19. junijem, da se kaj ne zaplete. Julija in dobršen del avgusta vas bo naklonjeni Mars v sorodni Devici oskrbel z energijo, naklonjena vam bosta tudi Venera in Merkur ter po 23. Sonce v Devici. Od začetka septembra do konca leta imate zeleno luč do svojih želja, še posebej odličen bo za vas nori december! VODNAR Vaš glavni planet Uran, ki potuje po znamenju Rib že od marca 2003, bo svoje potovanje po tem znamenju zaključil konec maja 2010. V tem obdobju ste težje postavljali trdne temelje čustveni in materialni varnosti. V letu 2008 bo čas, da s treznim in zelo premišljenim delovanjem dosežete prav to. V tem smislu vam je začetek leta zelo naklonjen. Vendar večja previdnost velja za prve tri tedne februarja. V prvi polovici marca vam je pot na poslovnem področju prosta, odlično bo tudi v času od 2. maja do 10. julija zaradi ugodnega Merkurja ter od 29. avgusta do 4. novembra. Vendar ponovno zelo, zelo pazljivo, ko bo retrograden. To je v času od 26. maja do 19. junija ter med 24. septembrom ter 15. oktobrom! Venera vas bo prijetno grela od 17. februarja do 12. marca, med 24. majem in 18. junijem ter 19. avgustom in 24. septembrom in seveda, kar bo najlepše od 7. decembra vse do konca leta. Med 26. junijem in 27. novembrom bo vaš vladar Uran potoval retrogradno in vam prinašal po eni strani možnost, da kaj popravite, spremenite, možna pa so tudi presenečenja druge vrste. RIBI Deležni boste novih priložnosti in možnosti, da kaj korenito spremenite v svojem življenju. Ko se Soncu pridruži Venera 12. marca in dan kasneje tudi Merkur, boste čutili, da se nahajate v zelo dobrem obdobju. Potovanje Marsa v naklonjenem Raku vas bo oborožilo z energijo v aprilu in delu maja. Saturn vam v tem času sicer ni najbolj naklonjen, vendar mu je množica planetov v vašem znamenju odlična protiutež. Poletje bo zanimivo v čustvenem smislu, lahko se celo na novo zaljubite. Nekoliko težje se boste dogovarjali v času prvih dveh tretjinah junija, vendar vam to ne bo jemalo dobre volje, saj boste lahko zelo uspešni v dogovarjanju v sredinskem delu julija. 8. septembra se Jupiter končno prestavi v direktno gibanja, zato zelo dobro izkoristite čas do 24. v mesecu, ko vas lahko prične upočasnjevati Merkur vse do 15. oktobra. Oktobra boste zaradi Venere in Marsa v Škorpijonu zelo privlačni, mogoče tudi skrivnostni. November bo konstruktiven, zaradi Marsa in Merkurja v Škorpijonu, vendar tudi naporen mesec, v katerem lahko veliko razčistite in postavite tudi drugačne temelje prihodnosti. ŠKORPIJON Zelo pomemben dogodek leta 2008 je, da planet Pluton, ki je vaš vladar, menja svoje znamenje. Od 9. septembra dalje, ko bo v direktnem gibanju in v zelo skladnem položaju z Jupitrom, vam obeta veliko lepega, še posebej kar se vašega čustvenega življenja in partnerstva tiče. Maja in junija vas lahko hitri in počasni retrogradni planeti precej upočasnijo pri doseganju ciljev, zato se pripravite na zamude. Olajšanje boste občutili po 18. juniju, razcvetelo se bo tudi vaše ljubezensko življenje, možna so tudi nova poznanstva. Med 10. in 26. julijem izkoristite na delovnem področju hitro gibanje Merkurja v naklonjenem Raku, marsikaj lahko zelo uspešno razrešite. Med 24. septembrom in 15. oktobrom se vam na delovnem področju ponovno svetuje dvojna previdnost, retrogradni Merkur lahko prinese kakšno zmešnjavo. So vam pa zato zvezde veliko bolj mile v ljubezni, že od 24. septembra dalje vse do 18. oktobra, ko gostite v svojem znamenju kraljico ljubezni - Venero. Na marsikaterem življenjskem področju lahko obrnete nov list v svoji knjigi življenja. SPLOŠNI HOROSKOP ZA POSAMEZNA ZNAMENJA STA ZA VAS PRIPRAVILI ASTR0L0GINJI DOLORES IN G0RDANA. ČE ŽELITE VEDETI, KAKŠNA PRESENEČENJA IN PRILOŽNOSTI VAM PLANETI PRINAŠAJO V LETU 2008, LAHKO NAROČITE SVOJ OSEBNI HOROSKOP. DOLORES, GORDANA: 041519-265,041404-935,090 43-61,090-14-2443,09014-28-27. www.dolnres.si 43 fmMM rem1, zrn Feng shui Ste že slišali izraz feng shui? Ne veste, kaj pomeni, kaj se skriva za neznanima besedama? Znanja željni in tisti, ki verjamete v moč univerzalnih energij, boste veliko več podrobnosti in več skrivnosti te vede našli v različnih priročnikih, na internetnih straneh ali kar na kakšnem tečaju. Feng shui je tradicionalna kitajska veščina, modrost, umetnost, filozofija, oblika geomantije, ki pomaga, da dosežemo ubranost svojega bivalnega prostora. Vpliva na zdravje in dobro počutje. Napolni nas z močjo in voljo. Omogoči harmonizacijo na osmih področjih življenja: A ^^^^^^^^^^^ služba, ljubezen, družina, denar, prijatelji, otroci, duhovnost, napredek. Je priložnost, da pridobimo radost, mir, polnost in smisel življenja. Feng shui dobesedno pomeni veter voda - lahek kot veter in pretočen kot voda. Veter je simbol za moške yang ener- , gije, medtem ko voda predstavlja ženske yin moči. Ti povsem nasprotujoči si energiji bi morali biti kolikor je le mogoče uravnoteženi. Feng shui izhaja iz predpostavke, da je vse, kar nas obdaja, sestavljeno iz energije chi. To je tista univerzalna moč, ki poganja svet in katere fenomene sodobna znanost intenzivno raziskuje. Energija mora krožiti Za zdravo, uspešno in harmonično življenje je potrebno čim več ener- ^ gije chi, ki mora prosto in neovirano krožiti po prostorih. Preveč pohištva ali njegova napačna postavitev, premalo dnevne svetlobe, nenehen hrup, umazanija ali nered chi ustavijo. Kot posledica nastanejo težave - pri zdravju, v poklicu, družini ali partnerstvu. Zato nekaj praktičnih, preprostih nasvetov: V vsakem stanovanju najdemo veliko stvari, ki jih ne uporabljamo več. Zavrzimo kramo in ustvarimo red. Obleke, ki jih ne nosimo več, stare revije, nepriljubljena darila, zaprašeni spominki, pisma simbolizirajo preteklost in s tem porabljeno energijo. Dovolimo vnos novih energij, dovolimo nov zagon! Še marsikaj lahko storimo za boljše počutje doma, na delovnem mestu oziroma kjerkoli smo in se zadržujemo več časa. Tako feng shui govori o tem, naj okna in vrata ne stojijo neposredno nasproti drug drugemu, saj to vodi do izgube energije. Ugotovljeno je, da so ljudje, ki živijo v stanovanju ali hiši, v kateri lahko neposredno z vhoda pogledajo skozi okno v dnevni sobi, redko doma ali so zelo nemirni in pogosto brez energije. Moč v prostoru je tam, od koder imate z zavarovanim hrbtom pregled nad prostorom in vrati ter okni. Na tem mestu naj v spalnici stoji postelja, v dnevni sobi sedežna in v pisarni pisalna miza. Še veliko drobnih nasvetov bi vam lahko natrosili, še veliko »malenkosti«je, zaradi katerih so lahko prostori, v katerih se zadržujemo, prijetnejši, mi pa se počutimo udobneje. Feng shui veda govori tudi o iz-merah stanovanjskih silnic, o poteku energij. To je malce zahtevnejše področ-je, je sistem za analizo vašega sta-<%t novanja. Skico, ki se imenuje ba- • "k* gua, lahko izdelate sami ali enostavneje strokovnjak s tega področja. Težko je na kratko zajeti obširnost te vede. Če vas zanima več, prebirajte tovrstno literaturo. Nenazadnje vam lahko na pomoč priskočijo 5 strokovnjaki s tega po-2- dročja. In ob koncu še v premislek, ki mi ne da miru: ali je feng shui res samo vzhodnjaška veda? Menim, da marsikaj vemo tudi mi, vendar tega znanja nikoli nismo poglabljali in mu posvečali pozornosti. Na ^ misel mi je prišlo tole: Nekoč ^ je oče kot gospodar, poglavar družine sedel na čelu mize, vedno tako, da je imel hrbet zaščiten in pregled nad prostorom, pogled pa naravnost na vrata. Mar so prejšnje generacije poznale vzhodnjaške vede? Ne. Znale pa so se poslušati. Le zakaj tega ne počnemo še danes in zakaj smo te običaje zanemarili? možnosti za kariero V Celju smo našli Slavico Biderman, ki vam bo z veseljem priskočila na pomoč pri meritvah in nasvetih. Pokličite jo po tel.: 040 80-11-30 S tem kuponom imate 10-odstotni popust. bogastvo ugled partnerstvo družina tai či otroci kariera znanje prijatelji Bagua - sistem za analizo stanovanja OGRAJE MREŽNE, MOBILNE, PANELNE, ELEMENTI J*. S Citroen Novi CITROEN CCrosser mmmmmm?^ *ŠEIITJUR J?§L ua»D(ii zarrorniK w *{fflHRIE PRI JEliflH Tel: 03 570 12 21,570 14 47 Faks: 03 570 14 40 www.ograje.com AVTOCENTER KOŠAK SE ZAHVALJUJE SVOJIM KUPCEM IN ŽELI VELIKO SREČNIH KILOMETROV V LETU 2008 Z VOZILI CITROEN http://saloni.citroen.si/kosak-celje CITROENS KOČEVAR Iščete idejo, kaj ob praznikih podariti najbližjim? Iz zagate vas rešita Novi tednik in Radio Celje, s KUHARSKIMI BUKVAMI in PRAZNIČNIMI MELODIJAMI [jfc: PUmtSMPFTM 2007 . kulturo,"šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 i lektro ' T U R N Š E K OB U2 88 1 19 www.turnsek.net vaš kabelski operater internetlftcekabe!,ne t Naj se \£m v letu ki prtiaja uesričjo vse lepe mä h dobre ždje lb ^m žefrno iskreno, obenem pa se zahvaj^emo za zan^rtje h sodelovanje fctektt/BeMro Turšek üfüüM ELEKTRIČNI GRELNI KABLI ELEKTRIČNE GRELNE MREŽE SblfTec - ZAŠČITA PRED ZAMRZOVANJEM ENOSTAVNA MONTAŽA PRIJETNA UPORABA 10 LET GARANCIJE EKONOMIČNOST VARNOST GMMOX300/ Poslovalnice: Rogaška Slatina 03/81-82-: Šmarje pri Jelšah 03/817-11-40 Šentjur 03/746-20-60 Ljubljana 01/520-62-40 Generalni uvoznik za Slovenijo generalni uvoznik za Slovenijo «Mos Podjetje za proizvodnjo in trgovino, Tržišče 12a ((O 080 88 20) d.o.o. 46 gorenje Vse je videti bolje. Ker se na novem LCD TV bolje vidi. ::-■ pixellence Pixellence je tehnologija digitalne obdelave slike, ki zagotovi še večjo kakovost prikazane slike. Dodatni, visoko zmogljivi video procesorji pixellence, vgrajeni v LCD sprejemnike, nadgradijo kakovost slike in poskbijo za številne izboljšave. s PIXELLENCE tehnologijo brez PIXELLENCE tehnologije www.gorenje.si