LADJA JE V PRISTANIŠČU IN ZARADI PONORELEGA KOMPASA NE BO IZPLULA STR. 2 Dosta nas djej pri stauli pa dosta nas dela tö STR. 6 Zveza Slovencev na Madžarskem -kak civilno drüštvo s članstvom - zové vsikšo leto vse svoje člane na redni letni občni zbor (közgyűlés). Letos so toga držali 20. maja v konferenčnoj dvorani Slovenskoga doma v Monoštri. Navzauči so prejkpoglednili delovanje pa gazdüvanje slovenske organizacije v preminaučom leti pa spoznali plane Slovenske zveze za leto 2016. Na začetki občnoga zbora je predsednik organizacije Jože Hirnök tapravo, ka so koordinirali delovanje 120 članov v 9 kulturni skupinaj, štere so lani mele kauli 70 nastopov. Predsednik je goršto vekše programe Zveze, gučo od političnoga pa gospodarskoga žitka med domanjimi Slovencami ino eške na kratko nutpokazo pomauč organizacije šaularom pa pri športi. Pri vsejm tejm je prej Zveza mejla več partneric ino pomočnikov v Sloveniji pa na Madžarskom. Po poročili o delovanji organizacije pa njene nadzorne komisije je gazdüvanje (bilanco pa poslovne rezultate) Slovenske zveze nutpokazala Brigita Korpič Mešič. Za lanjsko leto je organizacija iz Slovenije dobila kauli 87 miljaunov forintov, z ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. junija 2016 • Leto XXVI, št. 22 OBČNI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE Madžarske pa kauli 35 miljaunov. S preminaučoga leta je ostalo kauli 63 miljaunov forintov, tak je leko Zveza gazdüvala s 185 miljauni. Tau je bilau več kak v leti 2014. Té peneze so ponücali za honorare voditelom pa mentorom skupin, vödavanje novin, gordržanje Slovenskoga dauma, nauve aparate, mašine pa organizeranje programov. Predsednik Jože Hirnök je za leto 2016 tapravo, ka de Zveza Slovencev dale pelala vsestransko delo, za štero je pripravila bogati program. Glavni cili ostanejo gordržanje slovenskoga gezika, kulture pa identitete. Vsikšoga je proso, aj večkrat pride na programe Zveze pa aj s kem več lüstva s sebov pripela. Kak je eške tapravo, so se letos začnila obnovitvena dela na Slovenskom kulturno-informacijskom centri. Za tau so tak s slovenske kak madžarske strani dobili 20-20 milijaunov forintov, je cujdala Brigita Korpič Mešič. Za sklepe občnoga zbora so svoj pozitivni glas dali vsi navzauči enoglasno, istina pa je, ka je na letošnji djilejš Zveze prišla samo ena tretjina članov. -dmfotografiji: K. Holec 2 Murska Sobota: Založba Franc-Franc zaprla vrata LADJA JE V PRISTANIŠČU IN ZARADI PONORELEGA KOMPASA NE BO IZPLULA Ta, nekoliko daljši naslov (v nasprotju z novinarsko teorijo, da morajo biti naslovi čim krajši in čimbolj povedni) se mi je zapisal po informaciji, da edina pomurska založba, torej Založba Franc-Franc (po »potopljeni«, čeprav zelo uveljavljeni Pomurski založbi), preneha oziroma je prenehala obstajati, ker ne more zagotavljati (iz denarja Javne agencije za knjigo, sponzorjev in prodaje knjig) dovolj denarja za optimalno delovanje v regionalnem, slovenskem in čezmejnem kulturnem prostoru. Novica me je zelo prizadela, pa ne zgolj zato, ker je bila tudi »moja« založba, ker sem izdajal knjige najprej pri Pomurski založbi, zadnja leta pa tudi v Avstriji, ampak kot nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Naj ponazorim s podatki: V štirindvajsetih letih je izšlo 190 bibliografskih enot knjižničnega gradiva, 45 bibliografskih enot neknjižnega gradiva (zvočni posnetki, grafični listi, tematske zloženke...). Od tega je približno 60 odstotkov leposlovnih knjig za odrasle, nekaj čez 10 odstotkov knjig za mlade, 22 odstotkov knjig s področja humanistike in domoznanstva, ostalo so učbeniki, delovni zvezki, priročniki in zborniki. Pomenljiv podatek je, da je 17 avtorjev v založbi izdalo svoj knjižni prvenec. V teh letih je pri knjižnih in neknjižnih izdajah z založbo sodelovalo 260 avtorjev. Zgovorni so tudi podatki, od kod so avtorji, katerih dela so izhajala pri založbi, in sicer so iz Maribora, Ljubljane in drugih slovenskih in zamejskih krajev, kar pomeni, da niso tiskali samo »domačih«, pomurskih avtorjev. Založbo sta ustanovila in vodila ob »rednem« delu Feri Lainšček, eden najbolj prepoznavnih in vsestranskih besednih umetnikov v Sloveniji, in Franci Just, srednješolski profesor in literani zgodovinar s številnimi objavami in knjigami z literarnozgodovinskega področja. Založniški program je bil so imeli Porabski Slovenci skupaj s hrvaško in srbsko manjšino svoj koledar-zbornik, (in skupni časopis Narodne novine/Ljudski list) pot Dialekta je bil prvi in edini festival te vrste v Sloveniji, večplastno posvečen narečju. Razpravljali so o narečni poeziji, prozi, dramatiki in drugih temah, tako v Sloveniji kot Porabju. Uvodne razprave so pripravili ugledni profesorice in profesorji z mariborske Univerze. Na fotografiji Vesna Radovanovič, ki je sodelovala pri organizaciji festivala, Vlado Poredoš, vodja glasbnene skupine Orlek, stalni udeleženec festivala, in urednik Franci Just razdeljen v nekaj osrednjih knjižnih zbirk: Križpotja (poezija, proza in dramatika), Cicibanija, Mega, Podobe Panonije, Misel o slovenski besedi, Med Rabo in Muro in Mostovi na meji. Pomemben je tudi festivalsko-prireditveni program: Oko besede (19952015), Dialekta (20102015), Srečanje Mura -Mirna (s hrvaškimi kolegi) in Pogovori v Murski republiki. Opisovanje vseh knjižnih zbirk in programa bi »razvodenelo«, predvsem pa raztegnilo tekst, zato zgolj nekateri poudarki, s katerimi je založba presegla regionalne okvire in se vključila v vseslovenski in zamejski prostor Madžarske in Italije ter s posebnim posluhom za manjšine, Porabske Slovence in prekmurske Madžare. Tu izstopata zbirki Med Rabo in Muro ter Mostovi na meji. Zbirka Med Rabo in Muro je osrednja in edina literarnoustvarjalna vez med Slovenijo in Slovenci na Madžarskem, zlasti v Porabju. Do leta 1986 lej je začel izhajati Slovenski, zdaj Porabski koledar, leta 1998 je po zgledu na avstrijsko in italijansko zamejstvo začel izhajati Porabski knjižni dar. Ob koledarju, ki so ga pripravljali v Monoštru tudi s sodelovanjem avtorjev iz Slovenije, v zbirki med Rabo in Muro pa je izšel roman Erd, kot začetek stalne, vsakoletne zbirke. Konec lanskega leta je izšla 18. knjiga zbirke (Ferdo Godina, Vaške slike-Veški kejpi). V zbirki izhajajo dela slovenskih avtorjev, ker imajo Slovenci na Madžarskem za zdaj le dva pisatelja Franceka Mukiča, katerega Garaboncijaš je bil prvi porabski roman, natisnjen v porabščini, slovenskem knjižnem jeziku in prevodu v madžarščino, in Karčija Holeca, avtorja knjige Andovske zgodbe-Andovske prpovejsti. Sicer pa so izhajala dela avtorjev iz Slovenije, tudi Prešernovih nagrajencev in prejemnikov kresnika za najboljši slovenski roman, in prav te dni je Marjana Moškrič iz Ljubljane za roman Sanje o belem štrpedu dobila nagrado desetnica. Na začetku porabske knjižne zbirke je pokazalo ustrezno (beri: tudi finančno) zanimanje slovensko ministrstvo za kulturo. Potlej je financiranje prešlo v Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je zagotavljal do lanskega leta primerno, vendar minimalno vsoto denarja, zdaj pa kaže, da je skoraj usahnil tudi ta vir. (Urad je pripravljen za knjižni dar 2017 prispevati 1000 €. Kar ob enaki vsoti sozaložnice, Zveze Slovencev, nikakor ne zadostuje za izvirno literarno delo v slovenskem knjižnem jeziku in prestavitvi v porabsko narečje.) Druga, novejša je zbirka Mostovi na meji, v kateri so v slovenskem prevodu izhajala dela prekmurskih madžarskih avtorjev. Zbirka je bila dobro sprejeta tudi zato, ker je nudila branje literature, zlasti poezije, prekmurskih avtorjev bralcem, ki madžarskega jezika ne razumejo, njihova ustvarjalnost pa jih zanima. Založbi je uspelo kar 20 let zagotavljati odlično udeležbo iz Slovenije in zamejstva na srečanju Oko besede, edinem, poleg Vilenice, tovrstnem, z literaturo povezanem dogodku v Sloveniji. Očesa besede so se udeleževali pokojna pesnika Tone Pavček in Dane Zajc, pisatelji Saša Vuga, Bogdan Novak in številni drugi starejši in mlajši avtorj. Del Očesa besede je bila tudi podelitev večernice za najboljše mladinsko literarno delo v minulem letu. Pri organizaciji je sodeloval dnevnik Večer. V programu Očesa besede so bili tudi obiski Porabja, Zalavára-Blatograda in drugih krajev na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem... Da organizirati pisateljskih druženj ni preprosto in več let zapored, kažejo Štatenberška srečanja v osemdesetih letih, ki so hitro zamrla, med udeleženci je bil, denimo, aktualni minister za kulturo Tone Peršak. Drugi je bil simpozij Dialekta, na katerem so obravnavali narečno književnost od poezije do dramatike v Sloveniji in Porabju, nekaj, kar pridobiva v Evropi na pomenu prav zadnja leta. Simpozija letos ne bo, pravi urednik Franci Just. Ob prenehanju delovanja Založbe Franc-Franc se zdi umestno vprašanje, ali Slovenija namenja kulturi in v njeni sestavi založništvu res tako malo denarja, ali pa je le-ta nepravično, da ne rečem nepošteno porazdeljen po inštitucijah in državi. Morda bo zdaj kaj drugače, ko ima Slovenija novega ministra za kulturo, ki je tudi pisatelj. Ernest Ružič Porabje, 2. junija 2016 3 Gde se Donava zosüče - 3. Varaš umetnikov, varaš dühovnikov Sentandreja, Senandrija, Sen-gvüšni biti, ka nemo preveč pla-V centri od Szentendre je do-en malo že na šifti bili, šteri je že pokojnoga dühovnika, pa ondrej, Szentendre - ta imena čali ali lagvo gesti dobili. sta cerkva, vsikša narodnost, biu pun z lidami pa avtonami. sta nam eške raztomačila, gde so skor gnaka, vejpa gučijo od Gda smo avto cujzaprli, smo mi vsikša vöra si je zozidala svojo. Eške slejdnjo paut smo si pogled-so pokopani. istoga varaša pri Donavi. Sved-tö eden veuki kraug napravili. Pravoslavci (ortodoksi) majo nili lejpi visegrádski grad na Na žalost je tisti muzej nej očijo pa tau, ka v etom mesti Te smo najšli edno restavracijo, na priliko Beogradsko, Požare-viskom bregej. oprejti biu, v šterom bi si leko več narodov vküper živé. V na šteroj je bila veuka srbska vačko pa Blagovestensko cer-Prejk vodé smo se pelali za-poglednili mumije. 265 mrtvetörski cajtaj je v tau krajino, 20 zastala. Pravli smo si, če je že kev, katoličanci pa od Ivana Kr-tok, ka bi na konci svoje poti cov so v leseni škrinjaj našli pod kilomejterov söverno od Bude, nekda telko Srbov v etom vara-stitela ali Petra pa Pavla. Kauli pribejžalo dosta Srbov (kauli ši živelo, pa eške gnesneden je té cerkva so gratali mestni fr37 gezero držin vküper s svojov dosta geste, poglednemo, kak tali, v šteraj so vörske pa naro dnostne skupine ejkstra živele. Tihomir Vujičić je biu eden od erični Srbov na Vogrskom, biu je skladateu (zeneszerző), šteri je zbéro muzično erbo južno slovanski narodov na Madžar skom. Po njem je daubo imé eden mali trg v Szentendre, gde pa so po njem imenüvali glas beno šaulo ranč tak. Mali varaš je gnes že veuki grato, depa njegvi center eške itak tak vövidi kak pred tristau lejtami. Male, krive ulice, ižice eške gorpoiskali središče Du-»Bejlov cerkvov«, tak ka je njino z redečimi črepnjami na dva nakanyara, varaš Vác. Té je tejlo vcejlak gorostalo. Padarge štauka, pa nižiši bregauvge vse-center katoličanjske püšpekije, eške itak brodijo, kak se je tau patriarkov), depa prišlo je sploj znajo küjati. Naraučili smo si posedik. Donava je lejpa voda, zatok smo se oprvin odpelali do zgaudilo. dosta Hrvatov iz Dalmacije tö. »čorbo« (tau je njina gausta depa nevolo tö leko napravi. katedrale. Ranč so držali prvo Nej daleč od cerkve je glavna Eške itak geste takša ulica v župa puna mesa) pa »pleska-Leta 2013, gda je sploj visika prečiščavanje, zavolo toga smo tržnica (piac) vu Váci. Malo je Szentendre, gde samo »Dalma-vice z ajvarom« (tau so pa kak bila, so v rosagi tü oprvin zdig-samo na tüuma staupili v gran-špajsno, zakoj so dopüstili, ka ti« živéjo. veuki faširtke s triféle mesa, nili mobilni jez (mobilgát), s diozno cerkev, pa se znautra je nika tak glasnoga pa zama-V té varaš se leko najležej s HÉV-cuj pa sos od pečene paprike). šterim so rejšili varaš. čüdivali njenim lepotam. zanoga blüzi centra varaša. Če om ali šiftom pripelamo z Bu-Krčmaroške so se med seuv Gde pa nega mostá na Donavi, Pred katedralov je vekši plac, se šetamo malo dale, vidimo dimpešte, mi pa smo si odebrali kauli šteroga najdemo palačo eške vodomete, zelene drejve sploj ovaški pravec: od Visegrá pa knjižnico od püšpeka, pa ka-pa vsefelé gorobnovlene zidida smo se po pauti 11 spüščali toličanjsko gimnazijo. Nekda se ne. Če má štoj trüdne nogé pa doj prauti mesti, štero je naj je varaš tak odlaučo, ka trbej na dosta pénez, se leko z malim bole erično zavolo svoji umet tom trgi plačati za parkéranje. cugom pela kauli po glavnom nikov (művészek) pa kulture. Tau pa je vörnikom tak lagvo trgi, šteri je v lejpom vrejme-Sploj erična je likovna kolonija spadnilo, ka so ništerni več nej v ni pun z lidami, eške najbole v Szentendre, štero organizera katedralo k meši ojdli. Gnes nin-z mlajšami, šteri se špilajo na jo že od leta 1929. Malo je ško drik na trgi nej trbej plačati več. priliko med indašnjimi ostanki da, ka gnes je cejli center toga Od veuke cerkve pelata dvej edne porüšene cerkve. lejpoga maloga varaša pun poti: po ednoj brž pridemo do Sunce je bilau na svojom vreji vsefelé baut, gde dosta - komaj Donave, pri šteroj so napravili na nebi, pred nami pa je bila kaj vrejdni -stvari odavajo. Če lejpo šetališče. Če pa si ode-eške duga paut do daumi. V pa má nekak srečo, zatok leko berémo drügo paut, nas odpela trej dnevaj smo leko vidli, kaknajde bautoše s pravimi umet v posvetni center varaša. še čüde je napravila v naturi ninami ali muzeje, gde si leko Gda nutstaupimo na Trg 15. Donava, gda se je zosükala. pogledne majsterska dela. rejsan srbski pogučavali, stené se trbej s trajektom (komp), marciuša, nam oprvin v oči Vidli pa smo tau tö, kak je tau Če človek šké sparkérati svoj gostilne pa so bile pune stari ju-malim šiftom prejk pelati. spadne takzvana »Bejla cer-vöponüco človek, ka bi s svojiavto na takzvanom »Duna-kor-goslovanski pa srbski papérnati Gda smo slejdnji den naše poti kev«. Tam so se ranč k svetoj mi rokami stvauro ranč tak čüzóni«, na pamet vzeme, ka je že dinarov. Hapsauk, ka nam je vkrajodišli iz hotela vu Vise-meši pripravlali, mi pa smo dovitne dele. Če štoj má dva-tri pred turističnov sezonov žmet-gesti šmejkalo. grádi, sem samo pri vodej na znali, ka so v etoj Božoj iži duga slobaudna dneva, ma gvüšno no najti mesto. Gda se šofer po-Gda smo eške v restavraciji sejd-pamet vzeu, ka sem magnetni lejta slüžili kanonik ino prošt leko priporačamo: aj se napauti malek pela po pauti pri Donavi, li, se je začnilo lejvati. Malo smo klüč od sobe v žepki pozabo. Jožef Zavec, šteri so se narau-tá, gde sta človek pa natura v vidi restavracije, puno-pune z čakali, depa dež se je nej pa nej Eške dobro, ka je trajekt samo dili na Gorenjom Siniki. Srečali harmoniji ustvarjala. lidami. Žmetno je gér prazen sto staviti. Zatok smo odišli na za trifrtale vöre tapelo. Brž smo smo eden starejši par, šteriva (Konec.) sto najti pa eške te ne smejmo špancer z držencami. se pelali tá pa nazaj, pa smo za sta se dobro spominala na zdaj -dm Porabje, 2. junija 2016 4 Tone Peršak je novi minister za kulturo Pisatelj in politik Tone Peršak je postal novi minister za kulturo v vladi Mira Cerarja. Državni zbor ga je potrdil z 51 glasovi za in 12 proti. Na funkcijo ministra je Peršak prišel z mesta državnega sekretarja. Opravljal ga je pod vodstvom ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ki je konec aprila odstopila. V poslanski skupini DeSUS, ki je Peršaka predlagala za ministra za kulturo, so prepričani, da ima vse potrebne kompetence za opravljanje ministrske funkcije, saj se s področjem ukvarja vse od študentskih let do danes. Med drugim je vodil Slovenski center Pen, Društvo slovenskih pisateljev, bil župan Trzina in soavtor pisateljske ustave, je spomnil poslanec Franc Jurša. Odlikovanje za smučarskega šampiona Petra Prevca Skakalni šampion Peter Prevc je dobil še eno priznanje, saj mu je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači podelil državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Prevc je priznanje prejel za izjemne športne dosežke, prispevek k uveljavljanju Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih mladim. Svoje zmage je letos okronal z vsemi štirimi najprestižnejšimi lovorikami skakalnega športa in postavil več rekordov, med drugim po skupnem številu osvojenih točk, skupnem številu stopničk in skupni dolžini skokov. »Ob prejemu odlikovanja čutim, da sem ga prejel zelo zgodaj, ker računam na visoko starost, bom moral še dolgo opravičevati to čast,« je v zahvali med drugim dejal Prevc. Predsednik Pahor je podelil tudi srebrni red za zasluge slovenskemu gradbenemu inženirju, enemu največjih konstruktorjev skakalnic in letalnic na svetu, Janezu Gorišku. Red za zasluge so prejeli trenerji smučarskih skakalcev, glavni Goran Janus, njegova pomočnika Jani Grilc in Nejc Frank ter kondicijski trener Matjaž Polak. Risalsko srečanje pevskih skupin v vesi Kenyeri V vesi Kenyeri so na risalsko nedelo pripravili srečanje pevcov pa goslarov in folklornih skupin. Gda so nas pozvali, sem včasin pitala, kak leko oni nas poznajo, če smo pa mi ranč v okolici nej meli nastopa. Tak je bilau: gospa Ilona Császár Csetri, stera živé v vesi Kenyeri, je edno svojo nekdanjo sošolko z Dolenjoga Senika Ibolyo Sas prosila za pomauč, če bi ona znala za skupino, stera spejva stare slovenske pesmi. Ibolya ji je dala naslov naše skupine, Ljudskih pevcov z Gorenjoga Senika. Gda mi je sekretarka Zveze Slovencev Gyöngyi Bajzek povedala, ka mamo pozvanje, sem nej stejla povedati, ka nemo šli, zvün če bi pevci pa pevke za dela volo nej mogli priti. Tak smo se te na risalsko nedelo Ena parpovejst od toga guči, kak se lidge z lejtami vöminimo. Od toga guči, ka vse lejta leko prinesejo, kak se nam interesi na vse kraje obračajo. Pa guči eške od kaj drugoga tö. Zdaj je pa toga guča zavole! Pripovejst tak dé. Začne se v časaj, gda so v ene šoule zvekšoga samo ženske, v druge pa pojdje ojdli. Tak ta pripovejst daleč nazaj sega. Pojdje so se vrlo za tehnike včili pa šoulo zgotouvili. Vsikši na svoj kraj odide, si slüžbo ziške. Pomalek držine naprej pridejo pa žitek tadale teče. Pa si eden zbrodi, ka bi leko meli 20 lejt mature. Začnejo se zgučavati, kama bi šli. Pa si eden zbrodi: »Demo v hotel Diana! Tam so tak vrouče, seksi kölnarce! Pa je tak bilou tö. Svoji dvajsti lejt mature so z velkimi očami pa trdimi oneji obodili. Že se je den delo, gda so raznok odišli. Tamine deset lejt. Znouva bi se škeli dobiti, zdaj na 30 lejt mature. Zgučavajo se, kama bi šli. Eden bi škeu ta, drugi, eške bole ta, tretji pa bi samo kaj spiu. Pa se zglasi eden: »Demo v hotel Diana! Tam trno fal pa žmano gesti majo!« Vsi so za tou bili. Tak so svoji tresti lejt od maure fal pa žmano obodili. Skur je pounouč vdarila, gda so raznok odišli. Lejta tadale dejo, tak nagnouk 40 lejt mine od njive mature. Začnejo se zazavati, kama do šli, ka te štirideset lejt obodijo. Vsefele si želejo, nikak se ne morajo zgučati. Se ne morejo zgučati, dokejč eden ne povej: »Zakoj bi nej v hotel Diana šli? Tam toplo majo pa nikak ne fuda, nin cuk ne vleče.« Tak nagnouk so vsi za tou bili. Doj so si vseli, pomalek geli, se zgučavali, kaj spili tö, dokejč je nej osem vöra večer prišla. Raznok so odišli vsikši na svoj daum. Lejta tadale dejo. Zmejs kakšen na drugi svejt odide, lejta pa eške naprej tadale dejo. Dokejč, dokejč 50 lejt od njive mature ne mine. Kak šegou že dugo majo, se začnejo zgučavati, kama bi šli, ka obodijo telko dugi lejt od njive mature. Pa, kak je že vsigdar do tejga mau bilou, se ne morejo tak brž zgučati. Dokejč, dokejč, si eden dun ne zbrodi. »Moški, brodim si, ka bi leko v hotel Diano šli.« »Tou bi trno dobro bilou,« se eden zglasi. »Rad bi vido, kak té hotel vövidi. Tam smo eške nigdar nej bili!« Ja, takše lejta tö prinesejo. Depa steri se vejo šaliti, povejo takše tö, ka je skleroza nika takšoga nej. Pri njoj vsikši den vnougo nouvoga zvejš. Zvün toga pa … Ka sam že škeu prajti? Ka sam škeu napisati? Aja, zvün toga pa … Kak že tou dé? Aja! Zvün toga pa … Nede šlau. Vejm, skleroza! Miki – rojstni den cerkve – napautili v Kenyeri, gde nas je gospa Ilona Császár Csetri prisrčno sprejmila. V programi, steri se je začno v 14. vöri, je sodelovalo deset skupin iz različni krajov, eške Madžari iz Roménarskoga so tö bili, z njimi ves Kenyeri že duže ma stike. Dvorana je bila nabito puna z domanjimi pa nastopajočimi. Domanji šaularge so pokazali eno lejpo igro, ka je pri njij šega na risalsko nedelo. Vsaka skupina se je sama notpokazala pa napovedala svoj program. Mi smo bili predzadnji. Dvorana nam je tak ploskala, ka tau nej za povedati. Ne smejm vöpozabiti, ka je med gledalci bila ena Slovenka, stera že 33 lejt živé v vesi Kenyeri. Tau je po domanjom Palkina Eržika z Gorenjoga Senika, stera se je ta oženila. Sledik je svoje stariše tö k sebi vzela, zdaj ji več samo mati živé. Tak zdaj živé vküper z materdjov pa dvöma sinoma, ka ji je mauž že tö mrau. Publika nas ešče na Madžarskom nigdar nej tak počastila, kak so nas tü sprejmili. Tišina je bila v dvorani, nišče nej gučo, poslüšali so z lampi in očami. Štiri pesmi smo zapeli, po vsakšoj so dugo ploskali, ka smo čakati mogli, gda leko začnemo drugo. Na konci so pa povedali, ka bi nas še poslüšali. Po programi so vse nastopajoče bogato pogostili. Kak so pravli, čakajo nas nazaj drugo leto tö, vüpajmo, ka de tak. Hvala Slovenski zvezi, ka nam je pokrila potne stroške. Ravno tak smo hvaležni občini (önkormányzat) Kenyeri, gospej Iloni Császár Csetri in gospaudi Endreji Lakatosi. Samo eške telko, ka je Palkina Eržika od veselja jaukala, da je slovenske pesmi čüla. Vera Gašpar Porabje, 2. junija 2016 5 Madžari kupujejo rabljene avtomobile Po podatkih spletnega portala o rabljenih avtomobilih (hasznaltauto. hu) je bilo pripeljanih in registriranih v državi v prvem četrtletju skoraj 45 tisoč rabljenih avtomobilov. Več kot 61 odstotkov le-teh je starejših od deset let. Tudi pri večjih avtomobilih in boljših znamkah je naraslo povpraševanje po starejših avtomobilih. Prevlada prestižnih znamk se sicer zmanjšuje, delež audijev, BMV-jev in mercedesov se je znižal s 25 na 21 odstotkov. Naraslo pa je zanimanje za japonske znamke, predvsem Mazdo. Zanimanje za rabljene avtomobile nasploh narašča, kajti lani so jih v istem obdobju registrirali v državi 36 tisoč, letos že 45 tisoč. Po mnenju ekspertov spletnega portala bo letos na Madžarsko prispelo približno 150 tisoč starih avtomobilov, ta številka je bila lani 122 tisoč 500. Lani so pogrešali skoraj 20 tisoč otrok in mladostnikov 25. maj je svetovni dan pogrešanih otrok, ob tej priliki je policija seznanila javnost z lanskimi podatki. Leta 2015 so na Madžarskem pogrešali 16.429 mladostnikov, ki so bili stari od 14 do 18 let. Starši in policija so iskali 2850 otrok, mlajših od 14 let. Trenutno na Madžarskem pogrešajo več kot 4 tisoč mladoletnikov. V večini primerov se otroci ali sami vrnejo domov ali jih v nekaj urah najde policija. Največ nenajavljenih odhodov od doma se zgodi pri otrocih ob koncu šolskega leta, ko ne upajo domov zaradi slabih ocen. Ob svetovnem dnevu pogrešanih otrok so v nedeljo, 29. maja, v 13 mestih priredili programe: ob raznih koncertih je policija pripravila tudi predavanja, na katerih je opozarjala otroke in mladostnike na nevarnosti potepanja. Na teh dogodkih so spustili v zrak 12 tisoč balončkov z lučkami, ki so simbolizirali, da vsakega potepajočega se otroka pričakujejo domov. 7 Vözraščeni mlajši Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Nevoškena lübezen Maljši se vejo kak starejši ravnati. Radi kaj takšnoga naredijo, ka starejši delajo. Kak bi se prajlo, ka si peldo po nji gemlejo. Pa nej je ovak v malon varaši. Geste takše, ka so vcejlak mlajši. Pride pa takše tö, ka škejo kak najbole vözraščeni biti. Pa v malon varaši nikak ovak ne je. Tou ravnanje po starejši lidaj maloga varaša je pri mlajšaj kak kakša epidemija vövdarilo. Depa vse se nin začne. Začnolo pa se je pri maloj Magdi. »Té svejt pomalek na nikoj pride,« mala Magda tak na glas brodi, kak tou njeni ata šegou ma. »Vej pa poglednite! Kamakoli se človek obrne, vseposedi nikšna nevola geste. Eške dobro, ka smo mi doma eške kelko telko vrejdi. Ovak pa, neje vredi, nikak je nej vrejdi.« Kak povejdano, po tejm je samo tadale šlau. »Ja, kak si prajla! Z našim autonom je tö nika nej vredi. Bole brž dé, bole se čüje, kak bi kašlau. Pa je eške nej dvajsti lejt star gé. Takšo je eške nej bilou,« Lacika kak kakši najvekši majster za autone povej. Majše glave so vse bole vküper djane, vse vekše nevoule se nut v nji küjajo. »Krüj je tö več takši nej, kak je inda svejta biu,« najmenjši od nji, Peter, vej prajti. »Indasvejta je krüj bole žmani biu. Zdaj že za dva dneva samo drtine vö iz njega dejo. Inda, ja, inda je eške na peti den biu, kak bi ga ranč vö iz peči vzeu. Lagvi časi so prišli! Gda je krüj več nej dober gé, vse naopek dé.« Epidemija se neške pa neške dola staviti. »Za moške se tö vej, ka so vcejlak ovakši gratali. Inda so ženske po rokaj nosili, tak so je radi meli,« od moškov največ vej velka Renata prajti. »Samo si mojga Bobina poglednite! Istina, ka me rad ma, depa skur tak vögleda, ka ga moram ge po rokaj nositi. Vej je pa tou moško delo, ka nej?« »Vraga je tou moško delo! Ženske ste škele emancipacijo, zdaj pa jo mate,« se Lali na prste zdigne. »Škele ste prejgnje biti, škele ste vred z moškimi stanoti, škele ste vse kak moški. Ka zdaj čakaš, aj te moški po rokaj nosi. Moj ata od toga vsigdar istino ma.« »Tvoj ata nika ne vej,« eške više na prste Renata stane. »Moj ata je bole čeden od tvojoga,« se Lali ne pisti doj poglednoti. »Moj ata je najbole čeden, ka 'š vejdla!« »Od mojoga je gvüšno nej bole čeden gé,« se Peter kcuj zmejša. »Moj ata bi tri diplome emo, če bi doma pejneze meli.« Tak je epidemija nagnouk preminoula. Mlajši nazaj vcejlak mlajši gratajo. Kak se enjajo od toga koriti, mame na red prido. Po tejm, steri doma boukši auto ma pa od steroga baba boukše pogače peče. Nin za pou vöre tou tamine. Mlajši se že naganjajo es pa ta, kak vsigdar šegou majo. Tak mali varaš znouva mlajše dobi. Ranč takše mlajše, steri zmejs škejo vözraščeni biti. Miki Roš Tradicionalno tekmovanje v Sredi maja se je v dvorani Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odvijalo že tradicionalno tekmovanje v re citiranju slovenske poezije. Organizator prireditve je bila, kot vsa leta, Šolska komisija DSS. Tekmovanje, na katerem vsak sodelujoči učenec recitira po dve pesmi, eno obvezno in eno po lastnem oziroma učiteljevem izboru, poteka v treh skupinah: 1. in 2. razred, 3. in 4. razred ter 5. in 6. razred. Letos je sodelovalo 30 učencev, pretežni del z DOŠ Gornji Senik, nekaj jih je bilo z DOŠ Števanovci in za vzorec z monoštrske gimnazije. Nastopajoče smo ocenjevali: Karel Holecz (podpredsednik DSS), Nino Gumilar (učitelj asistent na DOŠ Gornji Senik) in avtorica tega zapisa. Učenci so se, brez izjeme, zelo trudili, vsak po svojih zmožnostih. Nekateri so bili odlično pripravljeni, drugi malo manj, kar je v največji meri odvisno recitiranju od učiteljev, ki učence pripravljajo na taka tekmovanja. Tu bi ponovno opomnila, da nekateri učitelji brez zadreg prosijo za pomoč naša učitelja asistenta, kar je zelo pozitivno in vidno tudi pri nastopih, nekateri pa – ne vem, zakaj – se te pomoči ne poslužujejo, in so celo malo užaljeni, če njihovi varovanci niso na zmagovalnem odru. Prijazno svetujem, da se v bodoče poslužujete ponujene pomoči, kajti pri nekaterih tekmovalcih je bilo zelo očitno, da bi bili zmožni boljšega nastopa, če bi razumeli, kaj recitirajo, in če bi prosili za pomoč pri pripravi tiste, ki to bolje obvladajo od njih. Moram pa poudariti, da smo slišali nekaj čudovitih nastopov. Ker ima vsako tekmovanje tudi zmagovalce, jih bom kar naštela. V 1. skupini (1. in 2. razred) je bila najboljša Vanessza Sulics, 2. mesto je dosegel Márk Horváth, 3. pa Imola Merkli – vsi z DOŠ Gornji Senik. V 2. skupini (3. in 4. razred) so bili najboljši trije učenci prav tako z gornjeseniške šole: 1. mesto – Stefánia Drávecz, 2. mesto – Máté Labritz in 3. mesto – Boglárka Horváth. V najvišji skupini (5. in 6. razred) je, kot to opažamo že nekaj let, bilo sicer najmanj tekmovalcev, a smo slišali nekaj odličnih nastopov. 1. mesto je dosegla Dóra Doszpot (tudi lani je bila v svoji skupini najboljša) z monoštrske gimnazije, 2. mesto smo prisodili Aurelu Csizmarju z DOŠ Števanovci, 3. mesto pa je pripadlo Elizi Nagy z DOŠ Gornji Senik. Iskrene čestitke prav vsem tekmovalcem, posebej še zmagovalcem! Prav tako pa zahvala za trud vsem učiteljem, ki so učence pripravljali na tekmovanje, in učiteljema asistentoma za pomoč. Upajmo, da bo DSS s tradicijo recitacijskih tekmovanj nadaljevala. Valerija Perger Porabje, 2. junija 2016 PETEK, 03.06.2016, I. SPORED TVS PONEDELJEK, 06.06.2016, II. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 6.00 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, DOKUMENTARNA SERIJA, POROČILA, 11.15 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA 6.25 NA POTI: NA KRIŠKO GORO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: PARODIJA, 11.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 NA POTI: NA KRIŠKO GORO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.35 DUHOVNI UTRIP: JUDOVSKA DEDIŠČINA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKIMAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 URBANI ŠPORTI, DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE IN MLADE, SLOVENIJA, 18.15 KIOKA: FANIJIN ZAKLAD, RISANKA, 18.30 BUČKE, SATIRIČNOINFORMATIVNA PARODIJA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ANSAMBEL SMEH, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DRŽAVLJAN KANE, AMERIŠKI FILM, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 ANSAMBEL SMEH, 3.55 INFOKANAL PETEK, 03.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NA VRTIČKU: DOLENJKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.30 ŠTUDENTSKA DELOVNABRIGADA, DOKUMENTARNI FILM, 11.05 HALO TV, 11.55 DOBRO JUTRO, 14.05 O ŽIVALIHIN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 15.10 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.10 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: 3. TEKMA FINALA, 20.05 V HIŠI, FRANCOSKI FILM, 21.45 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.45 POLNOČNI KLUB: PISMONOŠA, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 HALO TV, 1.35 ZABAVNI KANAL, 3.00 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: 3. TEKMA FINALA, 4.45 ANSAMBEL SMEH, * * * SOBOTA, 04.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNAODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH INLJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.20 AMBIENTI, 15.05 POTOPLJENA ZGODOVINA - KOLIŠČARSKE NASELBINE V EVROPI, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 ZALJUBLJENIV ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU IN NJEGOV VOKI-TOKI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.05 KUHARSKI MOJSTER, BELGIJSKO-FRANCOSKI FILM, 21.30 POGREŠANA, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 DAJ MI, NO!, NORVEŠKI FILM, 0.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.30 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 04.06.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 9.55 CITy FOLK, 10.25 MEJE MOJEGA JEZIKA SO MEJE MOJEGA SVETA, DOKUMENTARNI FILM, 11.30 NA LEPŠE, 12.15 10 DOMAČIH, 12.45 SLOVENIJA DANES, 13.55 KAJAK-KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM NA DIVJIH VODAH, 15.50 MAGAZIN FIFA - POT V RUSIJO, ODDAJA OŠPORTU, 16.15 POT V RIO, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 17.00 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: EKIPNO (Ž), 18.45 ROBANOV JOŽA, DOKUMENTARNI FELJTON, 19.15 URBANI ŠPORTI, DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE IN MLADE, SLOVENIJA, 19.30 RAZRED ZASE: ZMERNOST JE LEPA ČEDNOST, 20.05 POKLON LUCIANU PAVAROTTIJU, 22.15 ZVEZDANA, 23.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 ARITMIJA, 0.05 ARITMIČNI KONCERT - BALLADERO, 0.55 ZABAVNI KANAL, 1.45 KAJAK-KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM NA DIVJIH VODAH, 3.20 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: EKIPNO (Ž), 4.50 10 DOMAČIH, 5.20 POLNOČNI KLUB: PISMONOŠA, * * * NEDELJA, 05.06.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 NABRITI DETEKTIVI, NEMŠKA OTROŠKANANIZANKA, 10.00 PRENOSI NEDELJSKIH MAŠ: PRENOS IZ ŽUPNIJE BILJANA VGORIŠKIH BRDIH, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJEIN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 ANSAMBEL SMEH, 14.45 ČISTOPRAVI GUSAR, SLOVENSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 ADAMIČEVI IN PRIVŠKOVI GLASBENI DEDIČI - 70 LET BIG BANDA RTV SLOVENIJA, 18.10 NAJ MUZIKA IGRA; HELENA BLAGNE, 18.40 MUK: MENJALNA TRGOVINA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 MODNA HIŠA VELVET: NIČ NI TAKO PREPROSTO, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 21.20 INTERVJU: JAMES W. MESSERSCHMIDT, 22.10 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.40 PO SLEDEH JAMESA STEELA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 NA OBISKU, 0.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.25 INFO-KANAL NEDELJA, 05.06.2016, II. SPORED TVS 6.35 DUHOVNI UTRIP, 6.50 GLASBENA MATINEJA: 35. SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE, 7.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.50 SLOVENIJA DANES, 9.50 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKESOLINE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 10.20 ŽOGARIJA, 11.00 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: FINALI NA POSAMEZNIH ORODJIH (Ž), 12.55 KAJAK-KANU -SVETOVNI POKAL: SLALOM NA DIVJIH VODAH, 14.00 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: FINALI NA POSAMEZNIH ORODJIH (Ž), 15.00 POT NA EP 2016, ODDAJA O NOGOMETU, 15.30 POT V RIO, ODDAJA O OLIMPIJSKIH IGRAH, 16.20 SVETOVALNO MOZAIČNA ODDAJA, 17.10 AMBIENTI, 17.55 POGOVORNA ODDAJA, 18.35 PRIREJANJE STAV, DOKUMENTARNIFILM, 19.05 AVTOMOBILNOST, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : TURČIJA, 22.20 GEORGE GENTLy (VII.): BANČNI ROP, ANGLEŠKAMINI-SERIJA, 23.50 ADAMIČEVI IN PRIVŠKOVI GLASBENI DEDIČI - 70 LET BIG BANDA RTV SLOVENIJA, 0.40 NAJ MUZIKA IGRA; HELENA BLAGNE, 1.05 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : TURČIJA, 2.50 KAJAK-KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM NA DIVJIH VODAH, 4.00 ZABAVNI KANAL, 4.45 ARITMIČNI KONCERT - BALLADERO, * * * PONEDELJEK, 06.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, 10.15 JEDI ZA VSAK DAN Z RACHEL ALLEN: ZIMZELENE DRUŽINSKE JEDI, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 11.40 NAGLAS! 12.10 DRUŽABNO ŽIVLJENJE ŽIVALI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: »NASILJE V IMENU VERE JE NAJVEČJE NASILJE NAD VERO«, MUFTI DR. NEDŽADGRABUS, 14.20 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.00 BREZ REZA: FRANCE BUČAR IN JOŽE PUČNIK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: SEKS, OTROCI IN VSE OSTALO, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: DEŽNIKOV DAN, RISANKA, 18.30 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNAPARODIJA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.35 BREZ PIK IN VEJIC O VENU TAUFERJU, PORTRETNI FILM, 10.25 DUHOVNI UTRIP: JUDOVSKA DEDIŠČINA, 11.00 HALO TV, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.10 POLNOČNI KLUB: PISMONOŠA, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 VEM!, KVIZ, 18.35 TO BO MOJ POKLIC: URAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 SKRIVNOST OPIC -PREUČEVANJE KULTURE PRI ŠIMPANZIH, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 LOV (II.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.30 SPOMINI: MARICA ANTOLIN, POGOVORNA ODDAJA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 0.50 ZABAVNI KANAL, 5.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 07.06.2016, I. SPORED TVS 5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 11.15 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 11.35 OBZORJA DUHA: KONCIL NA KRETI, 12.15 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE -KANAPÉ, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: MARIJAN RUPERT, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 VILLAGE FOLK -LJUDJE PODEŽELJA: ANINI JELENI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.35 ŽIVO -ŽIVLJENJE IN VODA NA KRASU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: SKUHNA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JANI NANI: TABORJENJE, RISANKA, 18.20 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ANNO DOMINI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 21.00 DOSJE: LATENTNA VOJNA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: KAROLINA KLANČAR, POGOVORNA ODDAJA, 0.40 ŽIVO - ŽIVLJENJE IN VODA NA KRASU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV VITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL TOREK, 07.06.2016, II. SPORED TVS 6.05 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, DOKUMENTARNASERIJA, 6.30 DRUŽABNO ŽIVLJENJE ŽIVALI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.25 ŽOGARIJA, 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.10 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.25 KONCERT ANSAMBLA SMEH 2016, 15.55 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 TOBO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 NA ŽOGI SVET STOJI, AMERIŠKA DOKUMENTARNAODDAJA, 20.55 VEČER Z LUTKAMI: ŠEFOV SIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 21.45 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.50 AMBIENTI, 23.20 FESTIVAL GODIBODI 2015: LETNI VRT SKUPNOSTI ITALJANOV, KOPER, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ARITMIČNI KONCERT - BALLADERO, 2.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 08.06.2016, I. SPORED TVS 5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 11.15 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNAPARODIJA, 11.45 OPUS, 12.15 NA VRTIČKU: ŠTAJERKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: JAMES W. MESSERSCHMIDT, 14.20 PRAVA IDEJA: PODJETJE RCM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ PODBOČJE IN OŠ DESKLE, KVIZ, 16.25 PROFIL: SANDI BUH, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: RUT, 18.05 SARA IN RAČEK: KRALJIČNA RIBNIKA, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: BOBER, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ARTHUR NEWMAN, AMERIŠKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BESI, RUSKA NADALJEVANKA, 0.15 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.40 DOSJE: LATENTNA VOJNA, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL SREDA, 08.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR - KROVEC, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 KANAPE - KANAPÉ, ODDAJA TV LENDAVA, 9.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.25 10 DOMAČIH, 10.55 ERTEVE, 11.15 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.10 ADAMIČEVI INPRIVŠKOVI GLASBENI DEDIČI - 70 LET BIG BANDA RTV SLOVENIJA, 15.15 NAJ MUZIKAIGRA; HELENA BLAGNE, 15.55 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 ŠPORT, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.20 FLETNI GAJI: NETOPIRKA ŠPELA, RISANKA, 19.25 SREČO KUHA CMOK: TISTA O MANIRAH, KULINARIKA ZA OTROKE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MUZIKAJETO: MONGOLIJA / THE IH TSETSN ENSEMBLE, 20.25 ČAS ZA MANCO KOŠIR: LJUBEZEN, 21.20 70. SEZONA DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV: 60 LET DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.55 ARITMIJA, 23.25 ARITMIČNI KONCERT -RED FIVE POINT STAR & BIG BAND VRHNIKA, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 HALO TV, 2.20 ZABAVNI KANAL, * * * ČETRTEK, 09.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 11.15 Z VRTA NA MIZO, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 NA VRTIČKU: BIODINAMIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 DOSJE: LATENTNA VOJNA, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 TEŽIŠČE - SúLyPONT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: BORIS GROyS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: BODO LETOS V NAŠEM MORJU MEDUZE?, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: ZAGODAC, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM PRIPLUL DO SEVERNEGA TEČAJA, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE ŽABO POSRKALAKNJIGA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST: BODO LETOS V NAŠEM MORJU MEDUZE?, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 OSMI DAN, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME ČETRTEK, 09.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR - KROVEC, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NA VRTIČKU: ŠTAJERKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 NA LEPŠE, 10.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.30 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 15.20 KINO FOKUS, 15.45 ČAS ZA MANCO KOŠIR: LJUBEZEN, 17.00 HALO TV, 18.00 GOLICA, ZGODBA O SKLADBI, DOKUMENTARNI FILM, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 21.15 DAVID BECKHAM - IZ LJUBEZNI DO IGRE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.50 DAVID GUETTA, OTVORITVENI KONCERT UEFA EURO 2016, 23.50 ALI PREDSODIŠČEM, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v Gárdonyi G. ul. 1.; zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPIS ISSN 1218-7062 ali 52 USD. SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Številka bančnega računa: HU15 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Zveza Slovencev na Madžarskem vas prisrčno vabi na otvoritev fotografske razstave fotografa Andreja Blatnika z naslovom »Vtisi iz Porabja«, ki bo v petek, 3. junija 2016 ob 17. uri v razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru (Gárdonyi u. 1., Szentgotthárd/Monošter). Razstavo bo odprl dr. Boris Jesih, generalni konzul RS v Monoštru. Na otvoritvi razstave sodeluje Ženska vokalna skupina ZARJA iz Puconcev. A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt Andrej Blatnik fotóművész „Rábavidéki pillanatképek” című kiállításának megnyitójára, melyre 2016. június 3-án, 17 órakor kerül sor a szentgotthárdi Szlovén Kulturális és Információs Központ (Szentgotthárd, Gárdonyi u. 1.) kiállítótermében. A kiállítást megnyitja dr. Boris Jesih, a Szlovén Köztársaság szentgotthárdi főkonzulja. A kiállításmegnyitón közreműködik a ZARJA női énekegyüttes Puconciból.