Posamezna stev. 60 vin. PoStnlna -" ST1 - pavsallrana.
Štev. 53.	V LjiiliH, v petek, dne 5. marca m	Leto XL¥11I.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavija In v Ljubljani: m o«lo leto naprej. K 100-— n pol Ista „ .. „ 55— sa četrt lata „ .. „ 30— sa en mesen „ .. „ 10'—
Sa inozemstvo celoletno K140-
ss Sobotna izdaja: ===
Za oelo leto.....& 20*-
u inozemstvo.... „ 25 —
Enoatolpaa petltvrata (d!) mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ■a enkrat . . , no K 3'— uradni razglasi, poslana Itd.....po K 3-50.
Pri večjem naročilu popust
Najmanjši oglas 59/9 nun K10,
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljek tn dan po prazniku, ob S. uri zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 8/1IL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Kacon poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št 349 za oglaae, avstr. In češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uerc. 7563.
Parlament je zmagal.
V teku zadnjih mesecev sta se izkristalizirali v jugoslovanskem političnem življenju dve bojni skupini. Na eni strani je liberalno- socialistična koalicija zastopala stališče oboroženega absolutizma in vlado brez parlamenta, na drugi strani so stranke. ki tvorijo Parlamentarno zajednico, neprestano zahtevale, da naj ima odločilno moč v državi parlament. Te dve skupini sta v sredo stopili na borišče in demokrati so bili gotovi, da bodo zadali parlamentu in vladi smrten udarec. Sabotirali so parlament; samo par njihovih poslancev je prišlo po dnevnice, a pri glasovanju so se odstranili. In sociailisti so tudi čakali pred vratmi parlamenta na vest, da zborahica nj sklepčna. Prišlo je drugače. V zbornici je bilo navzočih 147 poslancev, kvorum je dosežen, večina in sklepčnost jc zagotovljena. Vsa zavijanja in vse strupene opazke demokratov, ki so se v zadnjem hipu »domislili«, da je treba za kvorum 149 poslancev, ne spremene na tem dejstvu nič. Uradno ugotovljenih dejstev ni mogoče omajati z izmišljotinami in surnničenji in parlament se nc bo da'1 terorizirati od »demokratskega« časopisja.
Pač nam pa silno mnogo pove dejstvo, ria se demokratje in naši socialni demo-kratje niso udeležili parlamentarnega zasedanja in da so skušali ubiti parlament. iTo pomeni, da je klic po volitvah, ld ga dvigajo »demokrati« v zadnjih tednih ob vseh prilikah, navaden humbug! Če »demokratje« hočejo volitve, naj pridejo v parlament in naj sprejmejo res demokratičen volilni zakon! Nočejo volitev, zato so ostali s sodrugom Kristanom doma.
Pokazalo sc je tudi, da v valutnem vprašanju vodijo demokrati politiko stranke in ne države. Danes piše še »Slov. Narod«, da je bila zahteva demokratov, da se to vprašanje predloži v sklepanje parlamentu, ki bo določil relacijo med krono in dinarjem. In isti parlament, ki naj bi rešil to kočljivo in pereče vprašanje, so hoteli demokrati ubiti! Bolj žarke luči niso mogli spustiti v lmine svoje neodkrite duše!
Parlamentarna misel je zmagala, absolutisti so poparjeni in vidijo, da kopnijo vrste njihovih pristašev. S svojim ravnanjem so dali strašno izpričevalo sobi in nam dragoceno in ostro orožje v roke. Volitve so jim humbug; valutno vprašanje izrabljajo v agitačne svrlie, potem ko so ga sami zavozili, in zavirajo njegovo rešitev; pred davkom na vojne dobičke trepečejo. Samo eno jim je mar: Vladati hočejo za vsako ceno, brez ljudstva in proti ljudstvu. V tem slepem in strastnem vladohlepju so pozabili na državo, na jadransko vpraša-
nje, sabotirali so parlament, ker so mislili nase. To je bil njihov poraz in zmaga parlamentarne misli, to bo njihov poraz tudi v bodočnosti.
Politika i? znamenju načelne reilone.
Takoj po prevratu se jc polastila naših liberalcev in socialnih demokratov brezmejna domišljavost. Prepričani so bili, da se bosta JDS in JSDS tako razširili, da za VLS sploh ne bo več prostora. Dejstvo, da so naši somišljeniki pred prevratom držali disciplino in da so iskreno držali enotno fronto celega naroda v boju za ujedinjenje, so razlagali otročjenaivno kot 3ploh vsak političen pojav. Ker so jih naši ljudje na nadstrankarskih shodih mirno poslušali, tudi kadar so klatili neumnosti, so razumeli tako, da so sc že prelevili v njihove pristaše.
Ker raso mogli ljudi zbrati okoli svojega prapora z veliko politično mislijo, z modernim programom, so se lotili lažje poti razbijanja in razdvajanja. Ker je VLS šc za časi> Šusteršičevega intrigiranja s stanovsko Kmetijsko sijanko kljub nevarnemu položaju odločno odklonila stanovski boj kot politično vodilo in sc je izrekla, za načelno politično stranko našega malega človeka, so liberalci, ki so kljub neprestanemu zabavljanju proti dr. šusteršiču mali-kovalsko oboževali njegovo politično sposobnost, takoj poskusili izkoristiti njegovo misel in razbiti kmetske vrste s Samostojno kmetsko stranko.
Ljudje, ki so doslej še pri vsakih volitvah organizirali svoje kapitaliste po deželi v stranki »neodvisnih kmetov« in s hinavsko frazo kmet kmeta« Irvviii kaline na svoje liberalne limanice, ljudje, ki v narodno predstavništvo niso kljub pretiranemu številu svojih mandatov poslali nobenega kmeta, celo nobenega kmetskega kapitalista ne, so ob prvih zvokih o bodočih volitvah začeli zopet s frazo »kmet kmeta« vabiti kmetsko ljudstvo v liberalno samostojno kmetsko stranko. Bivši poslanec Francc Demšar jc dosegel dvomljivo čast, da je obvisel na teh limauicah, nekateri naši kmetje so v začetku gledali, kaj bo, danes že lahko rečemo, da se drže teh li-manic skoraj samo tisti, ki so jih nastav-ljali.
Za bodoče občinske volitve so hoteli liberalci razbiti našo mogočno množico v različne stanovske skupine uradnikov, železničarjev, obrtnikov, hišnih posestnikov itd., samo da bi izostal vtis močne načelne skupine.
Socialni demokratje so napravili na
tavija Meric je šivala usnje za čevlje, Urc-zano usnje je ležalo na ozki mizici šivalnega stroja, ki ga je bila stavila med peč in okno. Naslonila sc je s komolcem na stroj in, da bi me nc morala gledati, je gledala v itn,
»Moj vid že zelo pojema,« jc dejala. »Preveč sem žc delala in če količkaj dc-i lam, me bole oči.«
Skozi okno sc ni videlo drugega kol morje streh in kos neba: streha pri strehi, dimniki,'cevi, žice in dim, ki se jc veter poigraval ž njim.
Nekaj časa je. bila tiho, potem pa. mi je pravila v kratkih stavkih, brez vidnega razburjenja, zroč vedno na strehe, žalostno povest svojega zakonskega življenja. Poročila se je bila z možem, ki je bil mlajši od nje, bolehen, oproščen vojaščine radi slabotne positave in ki ni videl v zakonu drugega kot sredstvo, da mu nc bo treba delati. »Bila sem močna,« je pravila Oktavija, /nisem se strašila dela, verjela sem mu vse, kar mi je pravil v dolgih presledkih pri delu kot mehanik, o težkočah najti službo v kakeni novem podjetju. In polem, takrat sem ga ljubila; bil je šc otrok; videla sem, kako je slaboten, lahkomiseln in bala sem se, da ga ne izgubim. Včasi ste ga srečali na dvorišču Laurier-Bleu; on Vas pozna, pravil mi jc. Drugače je jako dostojen človek in izgleda kakor gospod; nikdar sc nisva sporckla, dokler sem mogla plačevali Izdatke; tudi oil ni. Ljubila sem ^a, tla.« Na
videz šc nevarnejši napad, Navalili so na
enotnost naše kmetske vasi. Ljudje, ki so smatrali v svoji načelni neresnosti za politično pravilno, da sedejo kot delavski zastopniki k mizi skupno z najhujšimi kapitalisti in tvorijo skupno vlado s sedmima zastopniki bank, so iznašli naenkrat, da kmetski bajtarji, kajžarji, gostači in delavci ne morejo biti v isti siranki z našimi srednjimi kmeti, dasi jc vnaprej jasno, da tvorijo v tej stranki pretežno večino in torej lahko vedno odločujejo.
VLS se teh napadov ni ustrašila. V trdni zavesti, da bodo njena vzvišena načela zmagala nad breznačelnostjo, je z zanimanjem opazovala, ko so voditelji liberalcev in socialistov sistematično vničevali vsak smisel za politično načelnost med ljudstvom in sami sedeli v bratski edinosti ob polni skledi leče v Belgradu, za katero so izdali zadnje ostanke svojih načel. V vodstvih obeh strank ni hilo nikake moralne sile več, to je bilo jasno, šlo je samo še za to, sc bo li pojavila vest v kakem drugem kotu njihovih strank, vsaj skromno, ker toliko vere nismo imeli vanje, da bi bili računali z resnim odporom.
V	liberalni stranki se je oglasil otožno zadnji načelni strankar dr. Iv. Tavčar, ki mora sicer doživljati, da njegova načela, za katera jc delal celo življenje, ob živem telesu postajajo zastarela Sara, da se njegova mladina norčuje iz nje, ki pa vendar ima svoja načela in svojo smer, dočim la mladina jadra po politični gladini brez vsakih načel, brez ciljev in cest. — V so-ciainodemokratični stranki se je vzbudila vest, — njeni predstavniki so komunisti, ki so obsodili Kristanovo uvaževanje praktičnih razmer in njegovo poburžoazenje. Ti so šli in so ustanovili lastno stranko, da ne Iii utonili v gnoju breznačelnost i.
V	naši stranki .se je izkazala načelna vzgoja in izobrazba dolgih let. Plevel, ki ga je zanesla vojna doba med njo, je odstranjen. Nobena ilemagoška fraza ne bo več premotila našilf zavednih vrst. Liberalno in socialistično cepljenje in njihova breznačelnost je uničila nji lastni politični organizaciji. Krasna slika njihovega pogorišča je bil nedeljski shod ljubljanske JDS in to pogorišče je videl Pribičevič, ki je prišel gledat triurni svoje politične tvorbe.
Dr. Tavčar, ki se je iz predsednika JDS razvil v njeno politično vest, je odkrito priznal v svojih premišljevanjih o tem shodu iri bridke resnice: prvič, da je bila edina rnisel tega shoda ujediujenje; drugič, >da je po g. Pribičcviču skupaj stlačena belgrajska alijansa nekako breme, ki vsaj pri nas na Slovenskem z največjo težo tiči na ramenih obeh strank 111 da je le težko
glasu, s katerim jc to rekla, scju spoznala, da ga ljubi šc zmerom. Uboga ženica sc je ubijala, samo da je mogla rediti svojega moža. Kmalu je bil dovedel v hišo svojega brata, ki je bil skoz in skoz bolan, ki je umiral na j etiki in iskal tolažbe v pijači. In prisiljena delati za dva moška in dvoje otrok, ki sta se rodila takoj v začetku zakona, je preživela Oktavija Merle skoro štiri leta, ne da bi zapustila ta stroj, na katerem je bilo nakopičeno sedaj zakasnelo delo, spala samo po dve uri na dan, tratila oči, roke, živce, dokler jc bilo njeno srce celo. Tedaj se je zgodilo, kar sc je moralo zgoditi in kar jc ona morda slutila že naprej: v par mesecih jc postala starka in njen mož jo jc zapustil.
Skozi ozke šipe na oknu je zrla na mestne strehe, ki sc vlečejo tako daleč, tako daleč, skrivajoč pod seboj gorje in žalost. Ono, tako trda, kadar je govorila o tovarni, o tovariših, o svaku, o otrocih, o svojem delu, je imela za nezvestega moža lr besede odpuščanja, besede, ki jih jc rabila 7. neko instinktivno previdnostjo, kakor orožje, ki bi lahko ranilo tudi njo samo. — »Vedno jc bil tako lahkomiseln... Čc bi ga ne bil zapeljal oni drugi, bi jaz nc bila tako pri koncu kakor sem in. bolna bolj kakor zdravniki mislijo,«
»Prihajal je domov pozno v noč. včasi proti jutru. Vedno me jc našel pri delu in sporckla sva se. Morda bi bila storila bolje. če bi bila molčaila? Pa kako. če srce ni
verjeti, da bi s« dala taka bremena dalje
časa za sabo vlcči<; tretjič, da je Pribičevič hud absolutist v JDS, da dela najtežje ukrepe brez sklepa stranke in da vzdržuje o takih stvareh škodljivo tajnost, kar se-veda popolnoma odgovarja demokratične* mu principu JDS.
Kljub vsemu temu imata stranki JDS in JSDS žalostno drznost, da si prva dn-mišljuje, da se bo organizirala brez načel in brez programa, in druga, da bodo mali kmetovalci, ka.ižar.ji, bajtarji in gostači poj deželi zapustili svojo močno, načelno Kmetsko zvezo in vstopali v socialnodemo-kratično Kmet,o delavsko zvezo, v ta prizidek socialnodemokralične- stavbe, ki se podira, ki jo zapuščajo resnejši načelni ljudje, ki obeta ostat; v kratkem osamelo bivališče obogatelega Kristana in penzijo-niranega Prepeluha.
Kogar Bog hoče kaznovati, ga udari z domišljavostjo — —
Le redke so v slovenskem narodu žene, Ivi bi vtisnile kulturi ali javnemu življenju izrazit pečat svoje osebnosti, ln to v preteklosti ni bilo tako potrebno kot danes. Tiho in ncopaženo so klesali tisoči slovenskih mater na duša'' onih, ki so ustvarili našo državo in to jc bilo vclcvažno delo, ki ni bilo nikdar dovolj cenjeno. V zadnjih desetletjih in predvsem v vojnem razdobju se pa temelji družhc neprestano presnavljajo. Tudi skladovitost v ženskem svetu se jc razmajala, — nove dolžnosti nalaga družba žeiislvu in ženstvo mora zato zahtevati temu primernih pravic.
Vedno bolj narašča število gospodarsko samostojnih žensk. Moderno kapitalistično gospodarstvo jih jc potisnilo iz zatišja domače hiše v sredino gospodarskega trga, kjer se bije večni boj za kruh. Del ženstva je že zategadelj moral in mora stremeli za tem, da dobi oporo v zakonodaji; delavno ženstvo mora zahtevali, da ga zakon ščiti pred izkoriščanjem. To doseže le tedaj, čc ima vpliv na javno življenje, če je ženstvu mogoče, se aktivno udeleževati politike. V zadnjem času smo imeli tudi v Sloveniji nove večje gospodarske boje ženstva. Služkinje so postavile svoje zahteve, čipkaricc si skušalo s pomočjo organizacije izboljšali gospodarsko stanje, tobačne delavke so že dolgo vrsto let organizirane; pa tudi uradnice in trgovske na-stavljenkc sc skušajo zbrati v enotne skupine, da zamorejo z uspehom nastopiti s svojimi zalilevami. Gospodarska nujnost sili te ženske vrste v organizacijo in ista nujnost jih bo pognala na politično polje,
drugega kol en sam krik?«
»Vse, kar seir. vzela v roke, sc je obrnilo proti meni. Vidite, ta soseda, ki ste io Vi podpirali, sc jc smilila tudi meni, tudi meni. Ni bila poročena, bila jc kot na svatbi in se vedno smejala. Govorili nisva nikoli. Vendar, ko jc dobila tretjega otroka, so mi dejale ženske, od spodaj: »Ta ue bo živela dolgo« in šla sem jo obiskat. Saj mi ni bilo treba, kol stopiti čez vežo, in bila sem tam. Kakor hitro me je zapazila — roka jc bila kot ta-lc in postelja, jc stala v kotu — jc rekla: »Vam ne bi bilo treba hoditi sem,' Mislila sem, da se jc. spomnila na razne žaljive besede, ki sem jih bila izpregovorila o njej. Vsa shujšana in drobna kot dete je ležala na cunjah. Imela je vročico. Pri se h i na postelj' je imela svoje dete, ki mu je bila z robcem zakrila obraz, Pravila sem ji, kakor se pač govori v ta-kili slučajih, o njenem zdravju, o vremenu, o zdravniku, o sosedah. Gledala me je, kakor da bi bila jaz smrt sama. Ni jc bilo drugega kot oči. globoko upadle in na dnu sc jc zrcalil mal sijaj kol da jo je strah. Vede. la sem tedaj, da je njena ura blizu, da bodo otroci kmalu zapuščene sirote, videla sem to revščino in vprašala sem jo: »Kdo jc oče tega malega tu?« Z zadnjo silo je hotela obrniti glavo na drugo stran in medlem ko sem ji pomagala, mi je odvrnila: Nc morem ga imenovati pred Vami; pred Vami ne . Tri dni nato ie umrla. fDaiie.l
LISTEK«
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Renč Bazin. Provel F. P.
Hrast.
(Dalje.)
i Kc-ga iščete?^
-Vašo sosedo, gospa Merle,
»Ta je umrla.«
»Kaj? — Uboga ženska! — Kaj pravite, umrla?«
»Kaj mislite, da mro samo dobri ljudje?... Trkate lahko noč in dan, nihče Vas ie ho slišal. Vse je odšlo ,.. Meni ni žal zanje..
Rekla je to trpko, z nekim sijajem nejevolje v očeh in s pritajeno željo, da me zbode. Toda njene razpokane ustnice so trepetale ne samo od sovraštva, ko je. izpregovorila te besede, ampak od mraza, ftiske, slabosti.
*Če bi radi vedeli, koga ste podpirali,« te rekla na to, »stopite k meni, povedala Vam bom.«
Kar sem slišala — in slutila sem to 2e davno — je bil življenjepis ženske, ki me je na ta način povabila k sebi. Sedla sem sredi podstrešne sobice poleg male železne pečice, koje dim sc je mešal z •atudnim vonjem namazanega usnja — Ok-
Stran 2.
SLOVENEC, S. marca 1920.
Ste*. 53.
kjer jim bo dana možnost, da z zakoni utrdijo svoje pravice.
Večji, da, pretežni del ženstva pa ni gospodarsko samostojen in se, ko zahteva političnih pravic, ne more opirati na iste prepričevalne razloge, kot gospodarsko samostojne. Glavna in življenjska naloga pretežnega dela ženstva je materinstvo; ono je vsebina notranjega življenja žene, materinstvo ji daje ono milino značaja, ki dela dom lep in solnčen. Zato se oni, ki nasprotujejo mnenju, da mora tudi ženstvo aktivno sodelovati v javnem življenju, sklicujejo na materinstvo, češ, naloga matere jc vzgoja in ne nastopanje v javnem življenju.
Toda ravno mati ima dolžnost in pravico, da se briga za javno življenje. Politika tvori zakone in ti zakoni urejajo lep del življenja državljanov. Zakoni bodo posej žali tudi v življenje otrok, za katere mora skrbeti mati. Dolžnost matere je tedaj, da po svoji moči skrbi, da bodo zakoni taki, da bo nje deca našla v njih zaščito in ne ovir, ko stopi v življenje. Mar niso tisoči mater občutili težine postav med vojno, ko so jim trgali sinove iz rok? Njih krik jc zamrl, ker niso imele pred leti vpliva na postavo-dajo, ker si niso znale priboriti pravice, da bi soodločevale o vojni in miru. Mar niso občutile matere še pred kratkim časom, da jim hočejo trgati otroške duše iz rok? Dobili smo načrt šolskega zakona, ki jc odrekal staršem pravico, soodločevati pri vzgoji otrok v šolah. Nekdaj je država jemala dvajsetletne sinove, sedaj so hotele gotove stranke odvzeti materam vpliv na vzgojo šestletne dece. Tako kliče materinska dolžnost naše ženstvo na torišče javnega življenja.
Ženstvo bo sprva v politiki gotovo zavzemalo le podrejeno stališče in le dobro bo, če ne bo razumevalo pod »politiko« samo dnevne polemike, ki zamore nositi v sebi toliko zastrupljajočih snovi. V socialnem. delu, pri javni dobrodelnosti, pri skrbi za delavke itd. pa nc bomo smeli pogrešati sodelovanja ženstva. In to bo za vse naše politično življenje občuten prirastek. Zato pa si mora ženstvo priboriti političnih pravic, predvsem volilno pravico!
IX
Krik naših jetnikov.
Naša vrla »Goriška Straža« prinaša 26. februarja sledeče odprto pismo mero-dajnim italijanskim krogom:
Trst, v zaporu 22. febr. 1920.
Mi nepodpisani ujetniki iz zasedenega ozemlja, sedaj v tržaških zaporih, zahtevamo od vseh merodajnih krogov, naj nas nemudoma rešijo iz te grozne sužnosti, v kateri se nahajamo od 5 do 13 mesecev po nedolžnem, ne da bi prišli pred sodišče V zaduhlih, smrdljivih, popolnoma temnih kazematah, polnih golazni, trpimo strašne muke.
Bliža se pomlad, zapričela se bodo najtežja poljska dela, kdo bo delal za preživljanje zanemarjenega naroda? In tu nas je tri tisoč! Naši ubogi stari očetje in ženice bodo morali trpeti, tu se pa ne izpusti iz zaporov oseb, ki so že prestale svojo kazen. Vsak bi se nas moral usmiliti, tudi ako bi imel okamenelo srcc, a nobena prošnja nič ne pomaga. Kar gospodje kr. karabinijerji izrečejo, to je, ie njim gre vera. Ako se pa izjavlja nedolžnim, sledi še večja zaščita od strani mož postave in sc dotičnega še pretepe. Za vsak najmanjši pregrešek v zaporu se vsakega kaznuje z več meseci te strašne internacije.
Preprečite to suženjstvo in spravite ljudi domov na spomladansko delo, kajti drugače bomo morah vsi od lakote umreti.
Upamo, da ta naša prošnja ne bo brez vspeha. Rešite nas!
Vsi tržaški politični kaznjenci.
Društveno življenje.
Cela vrsta naših prosvetnih društev je začela v zadnjem času živahno delati. Tudi »Kmetska zveza« je začela z delom, Uči-teljstvo in župani so organizirani, a glavno težo vsega narodnega gibanja nosi kot vedno duhovščina, ki je materijelno koli-kortoliko neodvisna.
J^dr^mislto upraianfe.
LDU. Pariz, 3. marca, (DunKU) Listi poročajo iz Londona, da je po informacijah »Morning Poste« Italija v reškem vprašanju predlagala Jugoslaviji, da odstopi Jugoslaviji del koridorja med Opatijo in Reko, da pa obdrži pod svojo suverenostjo mesto Reko, »Morning Post« meni, da bodo Jugoslovani težko sprejeli ta predlog.
LDU, Washington, 4. marca. (DunKU) »New York Times« pišejo v jadramskem vprašanju: Nihče ni mogel predvidevati, da bodo po vojni zavezniki nadaljevali postopanje, ki so ga. prepovedali Nemčiji, Ze-dinjenc države in zavezniki bi ropanje pokrajin naravnost odobravali, ako bi se strinjali s pretiranimi zahtevami Italije v jadranskem vprašanju. S tem svojim postopanjem bi kršili glavna načela mirovne pogodbe in bi uničili pogodbo o zvezi naro-
dov, — »Chicago Tribune« izjavlja, da
Wilsonova nota predstavlja glas Amerike, Predsednik Wilson se bo rad strinjal z vsakim prostovoljnim dogovorom med obema državama.
Brlaua SMS.
Povratek naših izseljencev.
LDU. Split, 3. marca, (DDU) S parni-kom »Panonia« je došlo v Dubrovnik iz New Yorka 700 izseljencev.
Prihod ujetnikov iz Italije.
LDU. Split, 3. marca. (DDU) Kakor javljajo i t Dubrovnika, jc italijanska vojna ladja pripeljala 2200 naših rojakov iz italijanskega ujetništva.
Komisija za kinematografske filme.
LDU. Split, 3. marca. (DDU) Oblasti v Splitu bodo sestavile posebno komisijo za nadziranje kinematografskih filmov.
ifcaiija.
Italijanske spletke.
LDU Rim, 4. marca. (DunKU — Brezžično.) Odsek zbornice za zunanje stvari je sprejel dnevni red, kjer pozivlje vlado, naj prepreči zedinjenje Črnegore z Jugoslavijo, ako bi se Črna gora izrekla proti združitvi. Dnevni red nadalje obžaluje razdelitev Albanije, vsled česar bo ta dežela prišla pod tujo suverenost,
Italijansil parlament,
LDU. Split, 3. marca. (DDU) Po rimskih vesteh se pričakuje otvoritev italijanske zbornice 10. ali 18. marca.
Delavsko gib?tjje v Italiji.
LDU 3erlin, 4. marca. »Lokalanzei-ger« javlja iz Rima: Turinski prefekt je odredil rekvizicijo petih predilnic, ki so jih zasedli delavci, in ukazal, da jih državni komisarji upravljajo na račun lastnikov. —• Ekstremisti so v nasprotju s sklepom delavske zbornice, naj se zopet začne delati, včeraj izsilili zopetno zatvoritev mnogih tvornic in ustavitev prometa cestne železnice. Anarhisti in socialisti so se spopadli, in treba je bilo pozvati prccejšnje število vojakov, da so preprečili nemire.
i^iemikg AvstrHa.
Revizija mirovne pogodbe z Avstrijo,
LDU Berlin, 4. marca. (DunKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Bazla: Iz Londona poročajo, da je odsek za zunanje zadeve angleške zbornice pod predsedstvom lorda Robert Cecila sklenil sprejeti dnevni red, ki zahteva, naj Anglija in zavezniki nemudoma revidirajo pogodbo z Avstrijo,
Želczničarska stavita na Francoskem, LDU. Pariz, 4, marca. (DunKU-Agen-ce Havas) Železničarji so se brez posebnih dogodkov povrnili na delo. Promet se polagoma vzpostavlja.
lažna poročila.
Svetovni gospodarski položaj.
LDU. Berlin, i. marca. (DKU.) Po brzojavki »Berliner Tageblatta« iz Baala poroča londonski dopisnik >Petit Parisiena< o zadnji seji gospodarskega oddelka vrhovnega sveta, da Je svet enodušno izjavil, da se more le skupni mednarodni akciji posrečiti, doseči znatno izboljšanje obstoječih razmer. Pomisliti je, da bi konkurenca zaveznikov na svetovnem trgu povzročila nadaljnje naraščanje cen. Posvetovali so se tudi o možnosti ustanovitve mednarodnega organa, ki bi nadzoroval skupne nakupe zaveznikov. Zedinjene države morajo nakupe v lastni državi kar najbolj zmanjšati. Lloyd George je ponovno opozarjal na velikanske zaloge, ki so v Rusiji na razpolago, in jo zlasti predlagal, naj se žito nakupuje v Rusiji.
Spor med Kanado in Zedinjenimi držav.-«!.
LDU. Washington, 4. marca. (DunKU-Brezžično.) Vodja opozicije v kanadskem parlamentu Mackenzie je včeraj predlagal, naj se med Kanado in Zedinjenimi državami ustavi vsako trgovanje, dokler Zedinjene države ne sprejemajo kanadskega dolarja po onem tečaju, ki ga ima dolar Ze-din jenih držav.
Ruski knez Nskolajevič v Rimu.
LDU. Split, 3. marca. (DDU) Italijanski listi poročajo, da je knez Nikolaj Niko-lajevič, bivši vrhovni poveljnik ruske vojske došel v najstrožjem ineognitu v Rim.
Narodna skupščina, LDU Budimpešta, 4. marca. (DunKU — OKU) Narodna skupščina jc imela danes dopoldne formalno sejo, v kateri je bil sprejet v tretjem čitanju zakonski načrt o izvolitvi Horthyja za državnega upravnika. Ker je vlada odstopila, je bilo predsedstvo pooblaščeno določiti rok za sklicanje prihodnje seje po svojem preudarku.
Socialni demokrati iu mažarska vlada, LDU Dunaj, 4. marca. (DunKU) »Ar-beiter-Zeitung« objavlja proglas na Dunaju se nahajajočih zastopnikov mažarske so-cialno-demokratske stranke proti belemu terorju na Mažarskem. Proglas pravi med drugim: Dokler ne bo odpravljena brahial-na sila terorističnih oddelkov in dokler se oborožena sila ne postavi pod nadzorstvo mednarodne kontrole, ostane Mažarska dežela anarhije, brezpravnosti in strahu.
Turčija.
Mirovna pogodba s Turško.
LDU. London, 3. marca. (DKU. — Reu-t.er.) Vrhovni svet jo danes sklenil razpustiti turško brodovje. Nadalje se jc bavil s poročilom komisije, ki pod predsedstvom maršala Focha izgotavlja vojaške in na promet sc nanašajočo turško mirovne pogodbe. Govori sc, da bo konferenca danes prekinila svoje delo in da se ministrski predsednik Nitti povrne v Rim. — Ministri zunanjih stvari so v angleškem zunanjem uradu danes nadaljevali posvetovanje in so sc bavili s končno določitvijo turške mirovne pogodbe ter z ostalimi še odprtimi vprašanji mirovne pogodbe z Madžarsko. —Turški delegati bodo nemara 22. t. mcs. v Parizu sprejeli mirovno pogodbo s Turčijo.
Slovenca"!
Politične norice.
+ »Narodovi« uredniki in logika. V
včerajšnjem uvodniku smo med drugim zapisali: »Volitve pa zahtevajo obširnih priprav, sestavo volilnih imenikov, z eno besedo ogromnega tehničnega dela, ki ga more z vso vestnostjo izvršiti državna uprava.« »Narodov« modrijan je iz tega stavka iztuhtal, da opravičujemo, zakaj naša vlada zavlačuje razne volitve. Niti na misel nam ne pride kaj takega. Vsak objektiven človek ve, da bo sedanja vlada prej izvršila volitve kot bi jih bila prejšnja liberalno-socialnodemokratična, ki spuoh ni imela za to resne volje. Potem se »Narod« hitro nekoliko zlaže, da pravi »Slovenec«, »da predvsem treba sestaviti volilne imenike in po tehničnih pripravah bo sprejet volilni zakon, potlej bodo volitve.« Ko sc jc enkrat zlagal, pa seveda hitro izvaja: »Slo-venčevi uredniki so res veliki državniki: oni bodo volilne imenike sestavili, še pred-no bodo vedeli, kakšen bo volilni zakon.« Takoj pa zapusti lažnjivca spomin, zato nadaljuje: »Sicer pa vsak dobro ve, da je prejšnja deželna vlada za občinske volitve izvedla vse tehnične priprave tako, da bi bilo po proglasitvi volilnega reda. mogoče v najkrajših dneh razpoložiti imenike in izvršiti volitve.« Volilni imeniki bi bili torej tudi dovršeni že pred proglasitvijo volilnega reda, samo razpoložili bi jih šele po volitvah. Živela logika!
+ Zopet en dokaz, »Slovenski Narod« je prinesel pod tem naslovom članek, v katerem prinaša »zopet« en dokaz o klerikalni korupciji. Najprej moramo pripomniti, da je izraz »zopet« popolnoma odvi-šen, če morda »Slovenski Narod« ne misli na »žlahtno« vlado dr. Žerjava. Glasilo JDS napada gospodarstvo v demobilizacij-ski komisiji za časa vlade dr, Brejca in pravi: »Kriv cele nerednosti in nepoštenosti je prvi predsednik gospodarske komisije g. inž, Remec, za njim pa inž. Ruech, bivši faktotum gospodarske komisije.« Mi smo proti vsaki korupciji in hvaležni bomo »Narodu« če dokaže, da so pristaši VLS ravnali nepošteno. Dosedaj šc ni prinesel dokazov, ampak samo sumničenja, Na ta bodo odgovorili prizadeti sami.
+ Odobravanje posebne sorte. »Slovenski Narod-,: je zapekla včerajšnja naša notica, kjer smo v obrambo proti lažnjivim napadom »Domovine« citirali, kaj je pisal »Slov. Narod« o »klerikalnih Jugoslovanih« 1. 1914, Pravi, da se hvalimo, kako so oni »1. 1914 odobravali revolucionarne članke klerikalnega dijaškega glasila »Zore«.« Da bo javnost vedela, kako so liberalci odobravali naše jugoslovansko mišljenje, smo prisiljeni v obrambo, povedati, da je napisal »SI. Narod« dne 14 .julija 1914 v 156. številki: »Pri nas protiavstrijsko iredentov-sko gibanje? Morda pri tistih ljudeh, ki so imeli tajna zborovanja v »Ljudskem doma« in v »Zori« psovali našo državo in ji grozili z revolucijo — drugod pa ne!« Na izzivanja ne bomo molčali!
-{- Razkol v socialni demokraciji. Že dolgo je bilo opažati, da se mlajša socialistična inteligenca, in večji del pristašev JSDS obrača tembolj na levo, čimbolj so oficielni voditelji stranke delali kompromisno politiko. Sedaj se je enotnost socialne demokracije, ki je bila žc prej le zunanja, tudi formelno razklala. Slovenci imamo že šesto stranko, komunistično. — s-Naprej* poroča: »Znani ing. Gustinčič, ki je bil med vojno plačan od sovrstnika ruskega carja, od črnogorskega despota Nikitc krvavega spomina, je bil prvi, ki je
začel zanašati nered med naše vrste, tako, da ga je stranka, v katero se je bil vpisal, morala izključiti. Toda pridobil si je bil zaveznikov, zlasti vladnega komisarja drja Lemeža in sedanjega tajnika železničarske organizacije Josipa Petriča.« Voditelji nove stranke so dr. Lemež, prof. Birsa iz Kočevja in urednik Golouh, ki včeraj v pismu na uredništvo »Napreja« odlaga mesto glavnega urednika. Nova frakcija misli izdajati lastno glasilo. Oficielna JSDS naznanja, da je razpustila krajevno politično organizacijo v Ljubljani, ker so se v odbor vrinili mnogi komunistični elementi. Osnovati misli novo. Val načelnega, brezobzirnega komunizma je dosegel torej tudi že našo zemljo.
'4- Vedno lepše. O pristranosti, s katero so nameravali vladati »demokrati«, naj služi sledeči dogodek. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je na podlagi neke denuncijacije predlagal vladi, naj 6o premestita iz šole na Viču nadučitelj Štrukelj in katehet, češ, da sta vstvarila v šoli neznosne razmere. Zaslišan ni bil nobeden ter so ju mislili kar po turško justificirati. Pri okrajnem šolskem svetu za ljubljanska okolico so namreč mislili, da se je dr. Žerjav intabuliral na svoj predsedniški stolec, raz katerega bi bil ta predlog tudi gotovo izvršil, da ga ni veter odnesel. Pri vsej stvari pa se je š!o za to-le: Štrukelj jo predsednik »Slomškove zveze«, ki je naširn kulturnobojnežem posebno trn v peti in so računali, da s tem krščansko učiteljsko organizacijo uničijo ah pa vsaj zdatno oslabijo.
+ Wilson in rimska »Epoca«. Rimska »Epoca« piše z ozirom na Wilsonovo stališče v jadranskem vprašanju med drugim: »Nahajamo se v položaju mladoletnega, kateremu se zabranjuje, da si ustvari pravico, Ako se ne sporazumemo z Jugoslavijo, nam ne bo preostalo drugega kot sprejeti odločitev Anglije, Francije in Amerike. V svoji vztrajnosti se predsednik Wilson ne zaveda, da se bori za sporazum med dvema deželema, katerih ena ve, da ne more ničesar zgubiti. Mi hočemo pošteno postopati z Jugoslavijo, toda mogoče je, da so bomo morali s pepelom na čelu postaviti pred Trumbiča in Pašiča, ker nas je Wil-son obdolžil, da si hočemo nasilno prilastiti ozemlje tujega naroda, kar ni pravično in pravilno.«
-f Občinske volitve v Brnu. Dne 29. februarja so se vršile v Brnu občinske volitve, katerih se je udeležilo izmed 127.863 vpisanih volilcev 115.993 volilcev. Od teh je bilo 35.297 nemških in 78.993 čeških glasov. Volitev se ni udeležilo 14% čeških in 3% nemških volilcev. Najmočnejša skupina so češki socialni demokratje (23.484 glapov, 19 mandatov), potem narodni demokratje (20.039 glasov, 16 mandatov), češki narodni socialisti (16.772 glasov, 13 mest), nemški krščanski socia Ici (15.914 glasov, 13 mest), nemški socialni demokratje 13.365 glasov, 10 mandatov, češka ljudska stranka 9500 glasov in 8 me6t. Volitev se je udeležilo 9 čeških, 3 nemške in dve židovski stranki. Največ glasov so izgubili nemški socialni demokratje (4187), silno je pa narasla moč nemških krščanskih socialcev (za 5874 glasov). Čehi imajo v mestnem svetu 61 glasov, Nemci 27, židje dva. Bajka o starem nemškem Brnu jc izginila za vedno s sveta.
+ Jugoslovani na češkem časni« karskem kongresa, 1. t. m. je odpotovalo iz Ljubljane in Zagreba 49 jugoslovanskih časnikarjev na češki časnikarski kongres v Prago, kamor so dospeli 3. t. in. Čehi so jim priredili slovesen in prisrčen sprejem. Vojni minister Klofač se jim je pripeljal do Bonc-šova nasproti. Na praškem kolodvoru so se zbrali k sprejemu ministri Sta-nek, Habrman in Houdek, Doslanik Hribar, praški župan dr. Baxa, zastopniki upravnih in kulturnih korporacij itd. Župan je v svojem pozdravnem govoru naglašal, da so Jugoslovani najbližji no' le češkim srcem, ampak tudi češkim interesom. V imenu češkoslovaške narodne skupščine je pozdravil podpredsednik D'ula, v imenu vlade Stanek. V imenu Jugoslovanov je odgovoril Milan Marjanovič. Jugoslovanski časnikarji so se nastanili v hotelu »Zlata Hus«.
Dnevne novice.
— Pomožna akcija amerifikih Jugoslovanov (United States Relief Shipment). Ladja »Pannonia«, Cunard-črte, je dospela z zaboji v Trst šele 28. februarja t 1. Iz-krcavanjc zabojev 3e je pričelo dne 1. t. m. in bo trajalo nekaj dni, zakaj zabojev je 3422. V Ljubljano jih bosta pripeljala dva tovorna vlaka tekom enega tedna. Ko bo cela pošiljatev v Ljubljani v skladišču »Balkan«, bomo takoj poslali obvestilo posameznim prejemnikom. Ko smo bili vsi trije 'zastopniki zgoraj omenjene »Pomožne akcijc< celi pretekli teden v Trstu, zaposleni z izkrca vanjam, so neki »prizadeti« v enom tukajšnjih dnevnikov dne 29. februarja prosili od nas pojasnila, >kdaj dospe pošiljatev«. In v istem dnevniku le dne
3. t. m. — v naši nenavzočnosti in brez naše vednosti — na dotično vprašanje odgovoril neki g. Štrukel. Vrnivši ee iz Trsta «mo bili opozorjeni na te dve notici in izjavljamo: h G. Štrukel ni imel in nima s to našo pošiljatvijo najmanjšega stika; 2. g. Štrukel ni dobil niti od Pomožne akcije v Ameriki niti od nas treh zastopnikov nikdar najmanjše pravice, vtikati se v to posiljatev; 3. pošiljatev, katero spremljamo mi trije spodaj podpisani zastopniki, je edina pomožna akcija ameriških Jugoslovanov izza zadnjih šestih mesecev, ki nima nikakršnega trrovskega namena ali značaja. — Končno z veseljem javljamo, da je jugoslovanska vlada v Belgradu ugodila naši prošnji za oprostitev carine in tovornine. — V Ljubljani, dne 4. marca 1920. — James Debevec, J. M. Jakšič, Rudolf Perdan.
—	Darovi iz Amerike. V nedeljski številki priobčimo imena onih, ki so jim rojaki poslali z zadnjo pošiljatvijo darove. Opozarjamo vs*? t«, naj ne hodijo po nepotrebnem v Ljubljano, ker bodo posebej še obveSčeni, kertaj in kam naj pridejo po darove. Umevno je, da zabojev pri veliki množini ni mogoče takoj razposlati, ker se jih mora po prihodu iz Trsta v Ljubljano urediti in odposlati na posamezne železniške postaje.
—	Gg. poverjenike »Bogoljubove«:, ki bi
jim utegnilo ostati kaj prvega zvezka letošnjega »Bogoljuba«, prosi listova uprava, da te preostale številke prilično vrnejo Na ta način se bo dalje časa še lahko postrezalo na novo se priglašujočim naročnikom. Škoda je namreč za vsak sešitek, ki bi kje obležal neprebran.
—	Drugi natisk »Primite tatu!« je pošeL Posamezni izvodi se še dobe v knjigami, na večja naročila pa je treba počakati, dokler ne bo izvršen tretji natisk (20 do 30.000). Medtem pa se nova naročila vedno sprejemajo. Knjižica gre izpod rok, a bi šla še bolj, ko bi se za nje razpečavanje zavzeli tako povsod, kakor so se marsikod, kjer so poskrbeli, da jo dobi v roke vsaka ali skoro vsaka družina. Naročili so je po večjih krajih po dvesto, tristo ali celo petsto izvodov. Nekateri kraji pa, kjer so ljudje pouka jako potrebni, so se odzvali le malo ali nič. Knjižica na bralca, ki je količkaj še dostopen za resnico, ugodno učinkuje. Treba jo je torej izrabiti, da se z njo preženejo laži, ki so okužile vso javnost Marsikdo, ki je imel že nekoliko zmedene pojme, jo odloži z veseljem, da so se mu pojmi razbistrili. Naj bistri glave še dalje!
—	Zborovalna in koalicijska svoboda. LDU Ljubljana, 4. marca. V namen, da vzpostavi red in uveljavi zakon, opozarja vlada na določbe zakona o zborovalni svobodi. Po tem zakonu se kaznuje z zaporom od enega tedna do šestih mesecev vsakdo, ki namenoma omogoča sam ali v družbi volilne shode, pod društveni zakon ali pod zakon o shodih spadajoča zborovanja o javnih zadevah s tem, da prepreči upravičenim osebam dostop k zborovanju ali da neopravičeno na shod pridere ali odriva od zborovanja navzočne ali za vodstvo in red poklicane osebe, če se s silo upira odredbam, ki imajo namen, da se vzdrži red. — Ako se kdo vedoma neupravičeno vdeleži takega zborovanja, akoravno je to namenjeno le volilcem ali točno označeni skupini volilcev ali društvenim članom ali vabljenim gostom ter se kljub opominu za vodstvo in red poklicanih oseb ne odstrani, tega kaznuje okrajno politično ali policijsko oblastvo z globo od 10 do 4000 K.
—	Istotako se opozarja javnost na zakon o koalicijah. Po tem zakonu so popolnoma neveljavni dogovori delodajalcev v namenu, da se s prenehanjem obrata ali odpustov delavcev le-tem zniža mezda ali pa naložijo sploh manj ugodni delavni pogoji. Neveljavni so tudi dogovori delojemalcev, ki hočejo s skupnim prenehanjem dela izsiliti od delodajalcev višjo mezdo ali sploh bolj ugodne delovne pogoje. Kdor bi delodajalcem ali delojemalcem s silo ali s stra-hovanjem zabranil ali skušal zabraniti, da dajejo dela, oziroma da gredo na delo, tega kaznuje sodišče z zaporom od osmih dni do treh mesecev. — Poverjeništvo za notranje zadeve je naročilo vsem političnim oblastim, da postopajo v zmislu navedenih predpisov. Občinstvo se o tem ponovno obvešča, da se izogne neljubim posledicam, da vzdržuje javni red in mir in da tako pomaga pri delu za vzpostavitev normalnih razmer.
—	Tržič. V dveh predavanjih je v Našem Domu g, učitelj Vider povedal mnogo doživljajev iz laškega ujeništva. Predavanja so bila izborno obiskana. Prihodnji ponedeljek je zopet predavanje ob 8. uri.
—	V nedeljo ie shod krščanrko socialnega delavstva. Ustanovi se delavska zveza. — Umrla je 3. marca g. Marija Primožič, soproga mizarskega mojstra in podjetnika pogrebov g. Avgusta. Pokojna je bila članica ženske Marijine družbe in ženskega odseka društva sv, Jožeta. Rodbini naše so-žaljeJ
—	Q:oine vaje. T slej so bili po pozivnih razglasil klicani na orožne vaje vsi prizadeti roistnih letnikov 1881 do 1894.
Tem pozivom so se večinoma odzvali in so po dosluženi orožni vaji tudi prejeli tozadevna potrdila. Ni pa izključeno, osobito pri letnikih 1881 do 1885, ki so bili predčasno odpuščeni, da eden ali drugi ni prejel potrdila o dosluženi orožni vaji. Važno in v njegovem interesu je, da ima vsakdo, ki je doslužil orožno vajo, tudi tozadevno potrdilo. Če je le kdo, ki nima takega potrdila, naj ga zaprosi pri onem vojaškem poveljstvu, kjer je bil odpuščen. Dotični namreč, ki se svoječasnemu pozivu na orožne vaje niso odzvali, bodo nadvse občutno kaznovani. Naloga vsakega državljana je, da izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti. Ena prvih teh dolžnosti je vojaška. Vemo, da mlačnežev in omalovaževalcev vojaških dolžnosti ni mnogo. Tolažijo se, da oblasti ne vedo za nje. Kako prazna pa je taka tolažba, se bodo morali, če se takoj ne spreobrnejo, prav v kratkem prepričati. Kakor že povedano, bodo dotični prav občutno kaznovani. Ne samo, da bodo morali odslužiti celo predpisano dobo, bo se jih tudi v voj. službi pridržalo še nadaljni primeren Čas. Vrhutega pa so se s svojo malomarnostjo tudi sami obsodili, da bodo morali takoj po izpustu iz vojaške službe prestati zaporno kazen 30 (trideset) dni pri domačih občinah na rvoje lastne stroške.
— Vlom v Trbovljah. V noči na 4. t. m. je bilo vlomljeno v neko trgovino v Trbovljah. Vlomilci so odnesli večjo množino manufakturnega blaga.
UubSSanske novice«
lj Iz pleilallške pisarne. P. n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se operni re-pertoir sledečp izpremeni: v petek, 5 t. M. se uprizori mesto »Fausta« za abenement C predstava »MIgnon« za isti abonement. — Vstopnice, ki so bile kupljene za predstavo »Fausta«, veljajo za predstavo »Mignon«. Na željo se denar pri dnevni blagajni tudi vrne.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Karneval, hišnica, 64 let. — Ivan Selan, mestni delavec, 61 let. — Jernej Klemene, hlapec, 17 let. — Jakob Kotnik, berač, 55 let. — Marjeta Žagar, občinska uboga, 54 let. — Marija Herle, posestnlkova vdova, 55 let. — Josipina Par~nrc, posestnikova žena, 33 let. — Mihael Boljka, posestnik, 42 let. — Marija Zaletel, posestnikova ?ena, 40 let. — Ana Terdan, pleskarjeva vdova, 70 let. — Ljudmila Zupančič, rejenka, 2 leti. — Josip Rabič, delavčev sin, 1 leto. — Terezija Sever, dninarica, 46 let. — Peter Božič, sin gledališkega uslužbenca, 2 meseca. — Marija Kunšič, poljska dninarica, 44 let. — Štefka Ferlič, gojenka' trg. šole, 16 let. — Ivan Suhadobnik, mestni ubogi, let. — Marija Keček, žena poštnega poduradnika, 60 let. — Josip Bončar, ljubljanski meščan, 81 let. — Ivan Škof, mizarski pomočnik, 73 let. — Josipina Zdešar, mestna uboga, 68 let. — Anton Zorman, zasebnik, 75 let. — Elizabeta Zornič, mestna uboga, 87 let.
lj Zamenjavanje tisoSkronskih bankovcev pri blagajni finančne delegacije gre silno počasi naprej. Vzrok je v prvi vrsti ta, ker zamenjava tisočkronske bankovce premalo gospodov, kateri so do mozga izmučeni. Nekaj nad 2 milijona tisočkron-skih bankovcev s falzificiranimi kolki so že gospodje zaplenili; v kuverte jih zlože in, napišejo na nje imena strank, katerim se je zaplenil denar. Ne ve se še, če se bodo prizadete stranke odškodovale, ker je ogromna večina nedolžna; če niso bančni uradniki razločevali falzificiranih kolkov od pravih, kako naj jih razloči priprosti človek! Zamenjali so dozdaj pri blagajni finančne delegacije 80 do 90 milijonov ti-sočkronskih bankovcev, ker sili cela dežela v Ljubljano zamenjevat tisočkronske bankovce, ker davčni uradi na deželi delajo tako, da svetujejo ljudem, naj v Ljubljani tisočkronske bankovce zamenjavajo, kar seveda ni prav, toda urnljivo, ker so izdani za zamenjavo nad vse strogi predpisi. Zadnje dni prihajajo ljudje iz zasedenega ozemlja zamenjavati tisočkronske bankovce, kateri so skoraj brez izjeme kol-kovani s falzificii-animi italijanskimi '-ol-ki. V blagajni finančne delegacije se vi dijo vedno žalostni prizori: nekemu revnemu krnetiču iz Metlike so morali zapleniti vseh šest tisočakov, katere je prinesel zamenjati, nekemu možu iz Cerknice so pa zaplenili 164 tisočakov z italijanskimi falzificiranimi kolki. Ljubljanskim bankam je bilo zaplenjenih bankovcev nad pol milijona kron. Ljudje pravijo, da bodo stranke, katerim so se zaplenili bankovci s falzificiranimi kolki, dobili denar izplačan s 25 odst. odtegljajem; seveda se o tem uradno Še ni ničesar izjavilo.
lj Mestna zastavljalnica naznanja p. n. občinstvu, da se vrši 11. t. m. redna dra.*ba v mesecu juliju 1919 zastavljenih dragocenosti in efektov od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih.
lj Smolo je imel detektiv kolodvorske policijske ekspoziture g. Kck, ker je izvedel, da je nekje skrit oves In poizvedoval jc in dognal, da je to tisti oves: 5 vreč ga jc bilo, katerega sta ukradla v vojašnici v Trnovem dva vojaka, katera sli ga prodala posestniku Frančišku Osrcdkariu v
Mengšu. Oves se je zaplenil in se je o zadevi poročalo državnemu pravdništvu.
lj Radi pohajanja je izgnala kolodvorska policijska ekspozitura Avguština Josipa iz Poszena.
lj Več manufakturnega blaga so zaplenili detektivi kolodvorske policijske ekspoziture Ivanu Šebeniku, ker je verižil ž njim.
li Zakaj se na železnicah ne dobiva toliko blaga, kolikor se ga izroči. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so aretirali pekovskega pomočnika Ladislava Canjkarja, ker mu je dal neki spremljevalec pošiljatve moke 8 kg blaga, katerega je imel dolžnost stražiti. Takih slučajev se dogaja veliko, zato se mora gledati na poštenost oseb, katerim se poveri nadzorstvo nad poslanim blagom.
lj Tatvina na Vodnikovem trgu. Go-spej Breinfalk je bila ukradena na Vodnikovem trgu knjižica »Samopomoči«, v kateri je imela 300 kron denarja.
lj Zopet prijet pobegli kaznjenec. Državna varnostna straža je aretirala kaznjenca Zmagoslava Siveca, kateri je ušel od dela. Sivca so zopet izročili v zapore novega Žabjeka.
Narodno gfedisče.
Opera.
5.	marca, petek: »MIgnon«, Abon. C.
6.	marca, sobota: »Netopir«, izven ab.
7.	marca, nedelja: »Faust«, izven ab. Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega basista državne opere na Dunaju.
8.	marca, ponedeljek: »Faust, izv. ab. Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega basista državne opere na Dunaju.
9.	marca, torek: Zaprto.
Drama.
5 marca, petek: »Vrag«. Abon. D.
6.	marca, sobota: »Kristalni grad«, delavska predstava; Izven abon.
7.	marca, nedelja pop.: »Na dnu«, izven abon.; zvečer »Beneški trgovec, izven abonementa.
8.	marca, ponedeljek: »Beneški trgo-vcc«, abon. C.
9.	marca, torek: Zaprto.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Belgrad, L marca. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je bilo navzočih 147 poslancev, in sicer 67 radi-kalcev, 24 članov Narodnega kluba, 17 članov Jugoslovanskega kluba, 5 na-cionalcev, 5 neodvisnih demokratov, 4 Črnogorci, 3 Bunjevci, 1 Slovak, 2 socialista, 14 izven strankinih klubov stoječih poslancev in 5 demokratov. Razen teh je bilo navzočih 7 poslancev, ki so bili vpoklicani kot nameslniki za umrle poslance, ki pa vsled nedelavnosti demokratov v verifikacijskem odboru še niso verificirani, torej ne vpisani. Kakor se čuje, pride jutri še šest poslancev vladnih strank v Belgrad. Tudi Jugoslovanski klub je s prihodom dr. Deželiča polnoštevilno zbran.
VOLIVNI RED.
Beligrad, 4. marca. V vladi se vrši zadnja redakcija volivnega reda, ki bo jutri končana. Ako bo volivni red pravočasno doUskan, pride prihodnji torek na dnevni red v narodnem predstavništvu.
IZSTOP IZ DEMOKRATSKE ZAJED-NICE.
Beligrad, 4. marca. Poslanec dr. Poščič iz Istre je izstopil iz demokratske zajedni-ce, ker mu klub ni dovolil sodelovati v parlamentu, čeravno zunanjepolitični položaj odločno to zahteva. Dr. Poščič se je s tem pokazal pravega moža, ker mu je domovina več nego ponesrečena taktika demokratske zajednice,
ZA SLOVENIJO NAMENJENO ŽITO ZAPLENIL DEMOKRATSKI VOJNI MINISTER.
Belgrad, 4. marca. Izvedelo se je, da je vojni minister v prejšnji demo-kratsko-socialistični vladi, general Hadžič na željo generala Smiljaniča dal zapleniti žito, nakupljeno v Vojvodini za Slovenijo. Posl. Gostinčar je v tej zadevi interveniral včeraj pri vojnem ministru, ki je izjavil, da bo zadevo preiskal. Posl. Sušnik je posredoval pri ministru za prehrano, ki se je izjavil, da je poslal vojnemu ministru v tej zadevi odločno pismo ter da bo dar.es ž njim še. osebno govoril.
PRIBIČEVIČ SF. JEZI.
Belgrcd, 4. marca. Kakor se čuje, se je Pribičevič danes razljutil nad demokratskimi poslanci, ki so se v zbornici obnašali včeraj kakor v kakšni beznici, češ, tla so stranko b^mirnli in vso osramotili.
Belgrad, 4. marca. V I u" jib narodnega predstavništva s<* govori o tftj-ie zabavni dogoclbi: Neki poslanec
je dojal demokratskemu poslancu An-gjelovjču, da ta ne bo pri volitvah več izvoljen. Angjelovič pa je dejal, da ga bo Pribičevič takoj za svojim imenom uvrstil v kandidatno listo. »Da, ko bi Pribičevič ne imel še dveh bratov,« mu odgovori tovariš. »Potem pa v Dalmaciji,« pravi Angjelovič. »Da,« mu odgovori tovariš, »ko bi tudi tam ne bilo gveh bratov Grisogonov.«
ODMEV Z DEMOKRATSKEGA SHODA.
Beligrad, 4. marca. »Samouprava« obžaluje, da se je demokratskega shoda v ljubljanskem »Unionu« udeležil tudi dr. Tavčar, Med drugim pravi: »Ono, kar so demokrati storili v deželi, bi bilo dovolj, da raztrezni tudi priprostejše ljudi in kaj šele kakega dr, Tavčarja.«
Prosvefa.
pr Bratec in sestrica, zimska pravljica v petih slikah; spisal Tiede, To igrico, ki je pripravila otrokom že parkrat obilo veselja, bomo ponovili v nedeljo popoldne ob 3, uri. Mladina naj poseti to predstavo; k večernim predstavam neodrastla mladina ne bo imela vstopa.
pr Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega basista državne opere na Dvrnaju. V nedeljo dne 7 marca in ponedeljek, 8. marca nastopi v operi »Faust« kot Mefisto obče-znani basist g. Zec. Gosp. Zec je absolviral konzervatorij na Dunaju z odličnim uspehom. Vsled njegovih izvanrednih pevskih zmožnosti mu je bil ponuden takojšnji an-gagement na ljudski operi (Volksopern-theater) na Dunaju, Nastopal je v vseh znamenitejših basovskih vlogah z velikim uspehom. Glasbenim veščakom se je posrečilo pridobiti g. Zeca v Prago, od koder so ga leta 1914 poklicali na bivšo dvorno opero na Dunaj kot prvega basista. — Različna gostovanja v Berlinu, Draždanin in Monakovem so gosp. Nikolo Zeca povzdignili tako, da je g. Zec danes najboljši Wagnerski basist Evrope. — Gospod Zcc je sin upokojenega poštnega ravnatelja i-: zavedne hrvatske rodbine, vnet Jugoslovr. n ter je doma kakor tudi v tujini vedno visoko nosil prapor svoje domovine. — Veseli nas, da bodemo imeli priliko ga pozdraviti in slišati v eni njegovih najboljii h vlog prvič na našem odru, ter upamo, da ga bo občinstvo ob njegovem nastopu naj-prisrčneje sprejelo.
pr »Beneški trgovec.« O tej predstavi v dramskem gledališču smo prejeli dalj.o kritiko, ki smo jo radi pomanjkanja prostora morali odložiti za eno prihodnjih Slc-vilk.
Ukradena kobila pred poroto. Ar.ion
Kastrin z Vrhnike je pred poroto. Obtožba mu očita: Tihotapec in verižnik je; polteno delo mu ne diši. Od nas je iztihotapljal konje našim nasprotnikom Italijanom in nato donašal iz zasednega ozemlja različno blago k nam in ga za drag denar prodajal naprej. Iztihotapljenih konj si pa ni pridobil poštenim potom, marveč jih je kradel in spravljal čez demarkacijsko črto. V noči na 18. avgusta 1919 je ukradel Francetu Tršarju na Vrhniki kobilo iz hleva in jo odgnal v Logatec, tam jo je djal hlev pri Jerneju Mačku, kjer so jo o tatvini obveščeni italijanski karabinijerji našli, zaplenili in oddali Tršarju nazaj, obdolženca pa zaprli in nato odgnali v Trst. Obdolženca se je zagovarjal, da on ni kobile ukradel, marveč da jo je dobil od nekega neznanca z naročilom, naj jo proda. Ker ni bilo dokaza, da je on sam tat, se je moralo njegovemu zagovoru verjeti, vsled česar je bil on le radi udeležbe pri tatvini krivim spoznan in je kazen 4 mesece ječe presedel v Trstu.
Ta kazen pa je bila v inozemstvu iu mu to nič ne šteje. Naš zakon predpisuje, da se mora obtoženec ne glede na rečeno sodbo tu pred sodiščem obsoditi, da se mu pa od inozemskega sodišča prisojena kazen uračuna v kazen. Kobila je cenjena na 10.000 kron.
Senatu je predsedoval nadsvetnik Ve* dernjak, votanta sta bila nadsvetnik Ein-spieler in svetnik Rekar, zapisnikar dr. Krivic; obtožbo jo zastopal drž. pravdnik dr. Modic, obtoženega Kastvina je zagovarjal dr. Josip Sajovic. Kastvin je nastopal zelo odločno in samozavestno. Priča TrSau z Vrhnike je med drugim Izpovedal, da je Kastvin »kontrobantar« na Vrhniki. Porotniki so zanikali s 4 da in z 8 no vprašanje o tatvini, potrdili pa vprašanje o soudeležbi tatvine, vsled česar je senat obsodil Kastvina v šest mesocov i?žke Ječe.
Nepoboljšljiva tatica. Neža Vilhar 'v. Malega Otoka je bila leta 1918 radi prestopka tatvine v Postojni s 24 urami in 1 tednom zapora kaznovana in jc kazen presedela. Te kazni pa, kakor navaja obtožba, Vilharjeve nista nič poboljšali; v drugi po lovici leta 1918 je napravila potem vc : tatvin in je bila pravonicčno obtožena, leda razprava se proM njej ni mogla vršiti, ker je biva'a v zasedenem ozemlju. Dne 21. flovembrn 1919 jc orišla obddlžcnka v
Ljubljano, kjer jc prišla slučajno skupaj z Alojzijo Miler, s katero sta sc poznali iz otroških let, ker sta hodili skupaj v Postojno v šolo. Milerjevo je obiskala v stanovanju, ko se je pa ta za trenutek odstranila, je ukradla Alojziji Milerjevi gotovino v znesku 20.000 K in je denar v družbi fantov zapravljala v Ljubljani, na Brezovici, Zaplani in na Vrhniki; v Mizendolu v bližini demarkacijske črte so in orožniki prijeli. Nalagala jih je, da se piše Lojza Prohazka, doma iz Štajerske, in da gre k sestri v Trst. Pri njej so našli še 450 kron, Ana Petkovšek, pri kateri je Neža prenočevala, ie našla med obdolženkinimi cunjami znesek 3536 kron in nekaj parov čevljev, katere je kupila na Vrhniki za 1000 krnn. Anton Steiner, ki je po tatvini z Vilharjevo popival, je prinesel končno še 100 kron, češ, da je Vilharjeva izročila 3000—4000 kron Vinkotu Zabukovcu z naročilom, da kupi za njo tobak in da je. Za-bukovec izročil od tega zneska njemu 1000 kron za nakup tobaka, z ostankom pa odšel preko demarkacijske črte.
Neža Vilhar pripoznava, da je kriva; ker govori tiho, jo pouči g. prvomestnik, naclsvetnik Vedcrnjak: :> Takrat, ko stT s fanti popivali za ukradeni denar, ste pa imeli debel glas; le glasno govorite, da Vas bodo gg. porotniki slišali.^' Vilharjeva pove, da so .se njeni stariši izselili ,r Ameriko, ko je bila štiri leta stara, vzgojila jo je stara mati; ko je ta umrla, je šla sli žit: doma in na Reki je služila. >Nrsila sem od tam (iz zasedenega ozemlja) štof, od tu
' pa tobak tja.« Iz spisov, ki so se prebirali pri razpravi, posnemamo, da pravijo Neži Vilharjevi laški karabinijeri Liza in da jo smatrajo za kraljico tihotapk. Vilharjevo iščejo zaradi velike tatvino v Slavinji tudi italijanski karabinijeri; njena občina pravi o njej, da je zelo nevarna tatica in vla-Cugfi; štirikrat je bila že kaznovana. Po govoru državnega pravdnika dr. Modica in zagovornika Vilharjevo dr. Šviglja so porotniki potrdili na nje stavljeno vprašanje s pristavkoni, da znaša škoda nad 1000 K. Ko je prečita! prvomestnik porotnikov pravdorek porotnikov, jc vzkliknil predsednik senata nadsvetnik Vedernjak: »Čisto prav! c Porotni senat je obsodil Vilharjevo v poldrugo leto težke ječe.
Z obsodbo Vilharjevo se je porota zaključila.
g Cepilni tečaj za vinogradnike. V torek, dne 30. marca 1920 se vrši pri državni trtnici v Bršl'inu pri Novcmmestu cepilni tečaj za vinogradnike, da se priuče v suhem cepljenju, vlaganju, kalenju in šolanju ameriških cepljenih trt. Začetek ob 8. uri ziutraj. Kdor se želi tečaia udeležiti, zglasi naj se vsaj do 25. marca 1920 pri državnem vinarskem nadzorništvu v Novemmestu. Zlasti se priporoča, da se tega zelo važnega pouka vdeležijo kmečki mladeniči. Ostro nabrušene cepilne nože prinesejo naj seboj.
a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani. V soboto, dne 6. marca 1920, se prične nova razdelitev živil. V po-štev pride v prvi vrsti: mast, olje, lds, sol, ješpren, riž, kava, cikorija, čaj, suho meso, sveče, užigalice, milo ter, dokler traja zaloga, fige, rožiči in ječmenovi otrobi. Delilo se bode po sledečem redu: v soboto, 6. marca, SI, 1—150, v ponedeljek, 8. marca, št. 151—300, v torek, 9. marca, št. 301—450, v sredo, 10. marca, št. 151—603, v četrtek,
11.	marca, št. 701—802 in 900—950, v petek,
12.	marca, št. 951—1100, v soboto, 13. marca, št. 1101—1250, v ponedeljek, 15. marca, od št. 1251 do konca in zamudniki. Cene so razvidne v prodajalni. Stranke se prosijo, da se natanko drže predpisanega reda.
a Cene telečjega in prašičjega mesa. Odbor za določevanje cen za meste Ljubljano je v seji dne 1. marca 1920 sklenil povišati cene telečjemu in prašičjemu mesu za 2 K, tako da stane sedaj: telečje meso I. vrste K 20, telečje meso II. vrste K 19; prašičje meso I. vrste K 30, prašičje meso II. vrste K 28. Cene slanine ostanejo neizpremenjene. Odbor za določevanje cen je ugotovil te cene po vsestranskem preudarku na podlagi uradnih podatkov. Ker se je pa izkazalo, da s samo določitvijo maksimalnih cen za nadrobno prodajo ni mogoče preprečiti vednega draženja, je odbor sklenil, da ne sme nihče kupovati živili telet po višji ceni kot po K 15 inza-
. klanih ne dražje kot K 17. Po izjavi za-I stopnikov mesarske zadruge same je nam-! reč eden glavnih vzrokov trajnemu višanju : cen ta, ker si mesarji pri splošnem pomanjkanju živine v medsebojni konkurenci draže teleta s tem, da jih preplačujejo, samo da si osigurajo blago. S tem, da se je določila nakupna cena živih in zaklanih telet, je preprečen vsak konkurenčni boj. Da bi vsled tega izostalo meso na trgu, 6« ni bati, ker živinorejec gotovo ne bo zadrževal telet, ko bo uvidel, da pri enotnih nakupnih cenah ni mogoče doseči višjega izkupička. Prestopki sc bodo kaznovali z zaporom do enega meseca in z zapadom blaga, če se ponavljajo, pa tudi z izgubo pravice do obrta.
Poizvedba, Izgubila se je 3. t. m. med
4. in 5. uro popoldne na potu Moste— Devica Marija v Polju ženska ročna torbica s sledečo vsebino: 500 kron gotovine, zapestna zlata ura, mala denarnica za drobiž z nekoliko srebrnih dinarjev,
1 pismo, 2 robca. Pošten najditelj se prosi, da imenovano vrne proti primerni od-kodnini na naslov: Sofija Krasojevič, Devica Marija v Polju št. 30.
Izgubil jo 25. februarja na sejmu v Bučki na Dolenjskem Gregorčič Franc, posestnik na Gomili, pošta Mirna na Dolenjskem, denarnico, v kateri jc imel čez 8000 kron denarja. Pošten najditelj naj jo odda lastniku proti dobri nagradi.
Sprejmeta se v takojšnjo delo
na
proti dobri plači. Prebrana in stano-vanie po dogovoru. Ponudbe sprejme Franc -r stančic, čevljarski mnjster, B 8.rita 37 pri Tržiču. 847 ^3)
išeerao iMkeiia pomoto to,
edravega, neožerijenega, za navadno kmečiio m etev. Prednost ima.o vajeni žagarskega dela. Me^to stalno m dobro. Plača po dogovoru in cela oskrba. Cenjene ponudbe na naslov: Brača pl. JJolanjski pri Sv. Jani (Jastrebarsko).
U knloiotii, -s*
vešča slovenščine, nemščine ter stroje-pis a. Ponudbe pod št. 878 na upravo „Slovencac.
I-čem pridno
prodajalko,
ki se tudi razume v knjigovod tvu. i Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Ponudbe s izpričevali naj se pošljejo na tvrdko M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni, tuartbor.
i mm ii eer
je razpisana v Hmjah. Nastop o sv. Juriju. Prejemki obstojajo v žitni in denarni biri, štoli in v precejšn em zemljišču — Prošnje je naslovili na žapn. urad.
Zdravo DEKLICO
14—lfi let staro, poštenih staršev, sprejme takoj v službo ugledna družina v Lmbljani. Služba bi bila: varstvo štiri letnega otroka in pomoč kuharici. — Ponudbe po dopisnici na upravuištvo ,Slovenca" pod štev. 865.
z večletno prakso v večiih pisarnah d žavnih uradov, odvetniških ali notarskih pisarn sprejme takoj v službo družba Impex v Ljubljani.
Kupim dobro ohranjeno
"P pa k večjemu gospodinjstvu na lil! deželi se takoj sprejme. Ponudbe pod „ uharica 531u na upravo.
Iščem pošteno '/nftr<|/n k' zna kuhati in zanesljivo tCiiJ.lO in onravlmti vse hi-ne posle, v pomoč Slovenki Plača 120 kron. Kotni stroški se povrneio. Vera Kasumovič, soproga zdravnika, Koprivn ca, Hrvatsko.
V zal-gi Zadružne centrale v L'ub-ljani se naha a še približno vagon pa-ketiranega
prilega proško farrara
in večja množina
pralnega mM l^cHeiMel
v kartonih s 50 zavitki po 25 kg, večje število raznovrstnih transportnih in skladiščnih sodov, 100 komadov konjskih jasli iz litega železa, 7 kompletnih spalnih sob z dvema posteljama. 400 poefnjenih rockov po 33 litrov za transport masti in medu i. si., ena nova ledenica in ločajnica za pivo, 6 popolnoma rabnih pe resnic in razna kuh jska posoda, porcelan ter druga drobnarija. Poizvedbe od 9 do 10 ure v Zadružni centrali, tu, Miulo&čeva cesta st. 8 l nadstropje.
Staro, dobro ohranjeno lista pod »kitara«.
lajin kupim. Ponudbe k im'U na upravo tega
Tpaf n pp (šine), stioje vsake vrste in IlUuil.tb staro železo kupim. Po-i udbe pod »-»1 a/« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana.
paw
sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
Ibčemo "^RS
Mmn na Mm
3 sobe, kopelj, pritikline, menjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe pod „Dui?aj" v cKsped. lista.
Tvrdka F O N,
Stari trg štev. 6.
prodaja po najssižji cen!
riž, pomaranče, limone itd. itd.
uradnika
kot predstojnika deavskega urada, ki jo
vešč v računanju in kalkulaciji delavskih mezd in ima izkušnie v tej stroki.
Dalje sprejmemo
od 30 H P naprej, novejšega s stema. ( Ponudbe pod Lokomobila 835 na '' upravništvo Slovenca.	j
Širite „Šiovenca"!
Brez posebnega obvestila.
f
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas dobrj, preljubljeni otrok, oziroma brat
m
srf Kolvnan
rtadporošntk v rezervi
danes popoldne ob 1. uri, previden s tolažili svete vere, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb t.epozabnega pokojnika bo v soboto 6.m?srca 1.1. ob pol i. uri popoldne iz hiše žalosti Stati trg 22 na pokopališče k i>v Križu.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev!
V Ljubljani, dne 4. marca 1920.
Zahvala.
Za mnoge izraze sožalja ob smrti ljubljene naše
Štefke
izrekamo vsem znancem, prijateljem In sorodnikom najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. ravnatelju Gogala, uSitelj-skemu zboru in gojenkam trgovske šole za častno spremstvo ter č. g. katehetu Škrbecu za prekrasni nagrobni govor.
Žalujoči Globočnik - Ferličevl.
skladiščnika
j z večletno prakso v železninski stroki, i Ponudbe na poštni predal 31. Ljubljana.
deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
jViiši podgane
iu, »t
G R
Mt

srbečico, hraste, liiate, uniči pri £k> veku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha iu ae maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja.in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	1631
vari golazen mora poginiti, ako porabljata '>ih oaibolia preizkušena in splošno hvaljena. '•-•cUtva, Uot proti poljskim mišim K 7. aa pod-:.\nv m miši K V.; za. stark« K 8.; tinktura za, antoo K 7.; uuičovaleo moljev K 6.; prašek "'.tj mroeeom K mazilo proti usem pri ljudeh K 5 —10 : manilo /a uši pri živini 5.—10.; prašek za uši v obleki in perUu K 6.; tinktura proti mrčesu na sadju ui zelenjadl (unirev rasUmi li 6 Pmšek proti mravljam li «. Mazilo proti garjam !i 10. — Pošilja po po. vautiu ivavou za okaport
M. liker, Petri® ulica 3., Zagreb 39.
Trprovcem pri vebjem odjemu podu«t.
za premogovnik Rajhenburg Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službe 15. maj nika 1920, Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na Bratovsko skladnico Trbovlje.
Pepica, eestra.
Žalujoči stariši Kraškovlc.
Mesta! pogrebni i&vod v Ljubljani
t
Zahvala.
Za izraženo sožalje povodom smrti moje iskreno ljubljene nepozabne soproge, gospe
Vdani v voljo VsemogoEnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža ostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Marija Primožič roj. Ješe
dne 3. suSca 1920 ob 8. uri zjutraj v 37. letu svoje starosti previduna s svetimi zakramenti nenadoma preminula.
Pogreb nepozabljene ranjke se vrSi v petek ob ti, uri dopoldne ic biSe žalosti na pokopališče v Tržiču.
Tržič, dno 3. sušca 1920.
Ivanka, Miml, Avguštin, Dolll,
otroci.
približno 150.000 komadov v premeru od 5 cm do 20 cm. Ta množina je na razpolago na skladišču podjetja in se odda v poljubni količini. Opozarjamo pa, da se izdelovanju v prihodnje težkoče javljajo, toraj naj dotičniki, ki nameravajo te cevi nabaviti, takoj naročijo, ker je mogoče, da se iste v bodoče sploh ne bodo mogle več izdelovati.
SJpraua testnih opekarn o Radgoni.


AvgnStin Pr'mo?.lč, soprog.
'ffil'ŽAB1! JUMff.g»iiii.i, .1	u .. i. —
m-?*'- -..mi
za poklonjeno cvetje ter Ca-ščeče spremstvo na nje zadnji poti izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo.
Dr, Vladimir Golia
deželno • sodni svetnik
SiP
Z jugoslovan. obrtovališča
se radi namestitve večjega stroja po zelo nizki ceni proda
29 P. S motor za vrtilni tok, 19 O voltov, 960 obratov, 50 period
s sidro brusilnim dviganje krtačice, Ponudbe prosimo Ges. m. b. H., Graz,
bergstcig-a. Telef.
obročem (Schleifringanker) in pripravo sa bakrenim ovojem, le malo časa v obratu, ekspresno ali brzojavno na Elektro-Motoren Sack3trasse 22, 1. nadstr. blizu KriegsschloB-
407. Brzojavni naslov: Elektrosmutny, Graz.