MAMI? MKI IZOLA OF 15 /m: 6310 IZOLA ČETRTEK.27.MAJ 2021/ ŠTEVILKA 1400. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,5 0 EUR http'//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si 1400 rl78 96 ! 2*'44067 1 ^ DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro STISKQRNQ Mf)NDRQČ Je politika matematika ali biologija? Če bi bila matematika, bi verjetno delovala po drugačnih zakonih. Na primer, če poslanci v državnem zboru predstavljajo ljudstvo, zakaj imamo potem vlado, ki ima vjavnomnenjskih raziskavah vsega 30 odstotkov podpore, v državnem zboru pa se še nekako oklepa večine, torej nekaj čez 50%? Matematično je ta enačba nevzdržna, nelogična, nesmiselna. Nedelujoča. V biologiji pa veljajo drugačna pravila, tudi takšna, ki so navidezno nelogična in nesmiselna. A kljub temu delujejo (Aljoša) Ameriški škržati prilezejo iz zemlje vsakih 17 let, vsi naenkrat, priletijo do najbližjega drevesa, opravijo svojo biološko poslanstvo, in umrejo. Samice pred tem še na hitro izležejo jajčeca, in ko se iz njih izležejo ličinke, te padejo na tla, kjer se hitro zakopljejo in čakajo naslednjih 17 let. Kako so preživele do danes? Tako, da vse naenkrat priletijo v zrak, kjer jih plenilci, pa naj jih bo še toliko, ne morejo pojesti vseh. Del škržatov preživi in cikel se nadaljuje. Cilj je, da vrsta preživi in ker je konkurenca v naravi neizprosna, ima v tem primeru Machiavelli pravi cilj opravičuje sredstva. Vsa sredstva. Poznamo tako ribe, ki za to, da bi zaščitile svoje leglo ves čas hranijo jajčeca v svoji ustni votlini. In ko se te izležejo, še nekaj časa v ustih ščitijo mladiče. Tukaj so potem neke nenavadne žabe, kjer samice pogoltnejo jajčeca in ko se mlade žabice izležejo jih „bruhne-jo“ iz želodca. Spet neke druge, tokrat surinamske žabe, si zalepijo jajčeca na hrbet in počakajo, da se koža zaraste čez njih. Pač, narava je našla ogromno načinov, da se na nič kaj matematičen način znajde. To so živalske vrste, ki so se zaenkrat dokazale za veliko bolj uspešne pri samoohranitvi od človeka, ki je na tem planetu vsega kakšnih 200.000 let in se smeje dinozavrom, ki so kraljevali več sto milijonov let, da se niso znali prilagoditi in so zato izumrli. Ne razumemo dinozavrov in zato se ne sprašujemo, ali je ta naša parlamentarna demokracija sposobna samoohranitve. Ali je sposobna preživeti več, kot ostale “vrste” okoli nje. Ker ima eno veliko težavo: čisto vsi, ki bi si jo radi podjarmili, to počnejo v njenem imenu. Trump se še vedno dere, da so mu volitve ukradli in v imenu demokracije bi ga morali razglasiti za zmagovalca. V imenu demokracije so tudi njegovi podporniki vdrli v kongres, da bi izničili odločitev volivcev. Pa tudi pri nas lahko opazimo kakšne podobnosti. Na primer, izolski poslanec in vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič je na prvem programu nacional-ke očital nekdanjemu političneamu zavezniku, zdaj pa nasprotniku Igorju Zočiču, da se ne smemo igrati s parlamentarno demokracijo. Medtem mu druga stran očita ravno to. Periču, namreč. Pa pozabiti ne smemo, da ima tudi največja parlamentarna stranka, SDS, v svojem imenu izraz demokracija, medtem ko ne samo domači, a tudi veliko tujih medijev njenemu prvaku očita to, da je nedemokratičen. Zato pravim, da je politika biologija. V matematiki je vse jasno. Ve se, kaj je več in kaj je manj, v biologiji pa velja ne samo zakon močnejšega, ampak tudi zakon bolj iznajdljivega, spretnega, kreativnega. In prilagodljivega. Dinozavri so bili dolgo časa zelo prilagodljivi, a jih je odnesel meteorit. Demokracija je prav tako že dolgo med nami, a moramo biti pozorni. Na obzorju je opaziti nek velik kamen, ki nerodno drvi v njeno smer. nnn INTES4 SNNMOIO BANK \i VVIIHAI NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI v tel.040211-434/urednistvo@mandrac.sl J Mirovniki krvavih rok Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, daje bil do koronastanja vsak vikend "doma" v Izoli, zdaj prihajajo le njegovi zapisi. Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova, Kako se rešiti virusa, epidemije, pandemije, omejitev gibanja in vseh drugih omejitev, prepovedi in kazni? Kako iz rdeče, rumene, postanemo zeleni? Enostavno. Morate samo biti član prave stranke in ta prava in edina stranka mora organizirati svoj kongres. Ko veljajo omejitve gibanja in zbiranja je nemogoče organizirati kongres stranke. Razen, če to ni stranka samih vseve-dnežev in začasnih vsemogočnežev, ki odrejajo kdo in kako sme biti zdrav, kdo bolan, kdo je naš, koga pa je treba zapreti, zamenjati, neizvoli-ti, čeprav je izvoljen, ampak od ne-naših, ali pa enostavno tem sovražnim barabam ne dati denarja, ki jim pripada in ki so ga zaslužili. Kar modro vodstvo naše stranke, vodstvo, ki je stranka, vlada, parlament, policija, vojska, vse na enem mestu in pod kontrolo najmodrejšega vodje in tvi-teraša, vestno, intenzivno in brez milosti uporablja. In ker je največji vodja odločil, da stranka ima kongres, bo na kongresu 700 delegatov, kar ni kar tako. Vsak član stranke ima svojega delegata na kongresu in nujno je, da bo vse potekalo po zakonu in da se pove, da je konec pandemije, epidemije. In da se teh par sto konkresnikov mirno zbere in pove in naredi vse kar veliki vodja misli, pa tudi kar ne misli, a blekne. Vsi na kongres! Da slučajno ne bi kdo zamudil. Ali prišel s kolesom. Da posluša modre misli, kakršna je na primer tista zunanjega ministra, da država Izrael ima pravico, da se ščiti pred teroristi, a da je edina prava rešitev, da na ozemlju Palestine obstajata dve državi. Kar je 29. novembra 1947. potrdila rezolucija OZN št. 181. Na ozemlju Palestine bosta židovska država Izrael in arabska država Palestina, a sveto mesto vseh religij in nacij, Jeruzalem, bo samostojen distrikt pod nadzorom OZN-ja. Pa ni uspelo. Eni pravijo, da je za vse kriv Abraham. Prej je krivo naše, da o ministrovem neznanju zgodovine, kot tudi tiste biblijske, tako sodobne, ne govorim. Kot piše v Prvi Mojzesovi knjigi, je Bog Abrahamu naložil, naj zgladi razhajanja med ljudmi. Ker so vsi ljudje, ne glede na različne jezike in kulture, del ene same človeške družine z enim Bogom, ki ohranja celotno stvarstvo. Potem se je zapletlo in danes bi lahko o tem gledali TV nadaljevanko, ki je še hujša od Dallasa ali Mesteca Peyton. Abrahamova žena Sara ni mogla imeti otrok in Abraham si je vzel še eno ženo, arabsko dekle Hagaro. Ha-gara je rodila sina Izmaela. Ampak, Abraham ni zapustil Sare, in mu je ona 13 let kasneje rodila sina Izaka. Po Abrahamovi smrti je Sara izgnala Hagaro in Izmaela. Izmael nadaljuje Abrahamovo besedo in nastane Islam. Izak pa ustvari Izrael. In tako so se semitska plemena razdelila na Žide in Muslimane. To je, skrajšano, biblijski povod takrat začetih vojn. Sodobna zgodovina pa sakralno zamenjuje domače razloge. Resolucija 181 predvideva, da židovski državi pripada 56 odstotkov območja Palestine. V njej bi živelo pol milijona Židov in pol milijona arabskih prebivalcev. Arabski državi bi pripadlo 43 odstotkov območja Palestine, v njej bi živelo 800 tisoč arabskih in nekaj deset tisoč židovskih prebivalcev. Ostanek enega odstotka ozemlja pa bi pripadal Jeruzalemu, v katerem bi živelo 100 tisoč židovskih in 100 tisoč arabskih prebivalcev. Resolucijo so židovski voditelji sprejeli in David Ben Gurion (Sin leva, v prevodu), rojen kot David Grun na Poljskem, je 14. maja leta 1948 postal prvi predsednik vlade novorojene države Izrael. En mesec pred tem, aprila meseca, židovska Hagana (Menahem Begin, kasnejši premier Izraela), izvrši pokol v Deir Vasinu, kar pripelje do začetka vojne. Vojske Egipta, Sirije, Iraka in Libanona napovejo, da bodo židovsko državo vrgle v morje. Potem se skregajo med sabo, kdo bo vrhovni poveljnik združenih armad, kdo bo kaj zasedel in - izraelska armada doseže bliskovito zmago, ter zasede skoraj polovico ozemlja namenjenega Palestincem, ki sploh niso udeleženi v tej vojni,. Tako je Izrael zasedel 80 odstotkov ozemlja Palestine. Ostanek sta zasedla Egipt (pas Gaze) in Jordanija (Vzhodni Jeruzalem in Zahodna obala). Palestinci to danes imenujejo Al Nakba (katastrofa), ker so jih pregnali 800 tisoč, ki se še danes niso mogli vrniti v svoje domove. Za Palestince in njihovo državo je iz resolucije 181 ostalo nič ozemlja, in tako je še danes. To je trajalo do leta 1967. V šestdnevni vojni je Izrael deklasiral združene armade Egipta, Jordanije in Sirije (spet so se prerekali kdo je glavni) in osvojil ter okupiral takrat egipčansko Gazo in Sinaj, pa jordanski Vzhodni Jeruzalem, v katerem so živeli Palestinci (in spet se je začelo v četrti Šejh Džerah) in Zahodno obalo, medtem ko so Siriji odvzeli Golansko planoto. Nova vojna se je začela 6. junija 1973, po kateri Izrael vrne Egiptu Sinaj, Egipt pa prizna državo Izrael. Vse je v redu. Izrael vrši agresijo na Libanon, v palestinskih begunskih centri Sabra in Šatila krščanski fundamentalisti izvajajo pokol nad palestinskimi begunci, na tisoče pobitih in poklanih, začne palestinski upor (prva intifada), židovske desničarje na izraelskih volitvah premaga Vitzak Rabin in s pomočjo Billa Clintona podpišejo mirovni sporazum v Oslu. Arafat in Rabin leta 1994 dobita Nobelovo nagrado za mir. Židovski desničarski ekstremist Yigal Amir ubije Rabina, desnica pa zmaga na volitvah. Mirovni sporazumi padajo v vodo. Vodja desničarskega Likud, Ariel Sharon, avgusta leta 2000, v spremstvu več tisoč policistov, mimo vseh dogovorov, okupira dvorišče džamije Al Aksa (zelena črta OZN je definirala, da noben Žid ^ ne sme na plato džamije, noben Pa-I lestinec pa na Zid objokovanja). Sharon je to prekršil in bil izvoljen za premierja. Začela se je druga intifada, ki traja še danes. Izrael je od Sharona pa do Bibija Netanjahuja povozil vse resolucije OZN-ja in vse mirovne sporazume o dveh državah. Za razliko od Palestincev, ki so vse podpisovali in sprejemali ter ostali brez vsega. Brez miru, brez zemlje. Ker so z njimi samo trgovali, tako arabske države, kot ves svet in OZN, ki nima nobene moči v spopadu z nekdanjimi blokovskimi velesilami, ki vodjo to trgovino s Palestinci s pomočjo arabskih mešetarjev. Katerim se je pridružila tudi vlada države Slovenije, njen predsednik z žaljenjem vsega Abrahamovega sveta s pripombami o najbolj krvavi knjigi v zgodovini, ki jo je napisal nadangel Gabriel, čeprav te resnice, čeprav biblijske, ne poznajo ne predsedniki, ne ministri. S svojim neznanjem žalijo vse nas. Ker je, tako piše v Rimskem Statutu, Izrael naredil vojni zločin na okupiranem teritoriju, z zaplembo lastnine, preganjanjem in ubijanjem neoboroženih civilistov. Human Rights Watch v svojem sporočilu obtožuje Izrael za »zločine proti človečnosti apartheida in izganjanja ljudi.« Pa srečno na kongresu. Zoran Odič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davi n Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Smo zeleni! Ampak za Vlado nismo Slovenija je ponosno zakorakala v zeleno fazo covidnega semaforja, a kljub temu je svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje predlagala, da se ukrepi ne sprostijo,Razlog naj bi bil ta, daje epidemija še vedno razglašena, Ugotovitev tedna Uresničen je prvi od projektov takoimenovanega participativ-nega proračuna. Kupili smo dve električni kolesi za reševalce. Ali ima še kdo občutek, da bi to moral storiti Zdravstveni dom ali ZZZS.ne pa občani ? V torek je bilo opravljenih 4.237 PCR testov, od katerih je bilo 388 pozitivnih na covid-19, kar znaša 9,2 odstotka. S tem se je povprečje zadnjih sedmih dni znižalo na 289,6. Število hospitaliziranih je prav tako padlo pod 308, in znaša 277. Izola/lsola Po včerajšnjih podatkih je v in- prebivali tenzivni terapiji 85 covidnih bol- *0000° preb'va'“v nikov, umrli pa so trije bolniki s covidom. ,--4.. Sedem dnevno povprečje je v str- _ _____________ l':.!!i,ii 0 mem upadu, Na začetku aprila je bilo povprečno na dan več kot 1000 novih okužb, zdaj pa se je to ^ \ M število znižalo pod 300, kolikor je določena meja za prestop v zeleno fazo. Ta pa predvideva odpravo omejitev v vsej državi, še vedno pa ostajajo v veljavi splošni higijenski ukrepi ter prepoved 20 OOStOtna precepljefiOSt obratovanja barov in diskotek. S prvim odmerkom je v državi ce-Klub temu so se v svetovalni sku- pljenih 36,8 odstotka, z drugim pini pri ministrstvu za zdravje, ki pa 20,2 odstotka odraslih, je pa v jo vodi Mateja Logar odločili, da zadnjem obdobju spet opaziti te-bodo Vladi predlagali, naj se žave pri dobavi cepiva, predvsem ukrepi za zajezitev epidemije ne podjetja Pfizer, medtem ko se bo sproščajo. ponovno sprostila dobava Astra Zenece. Veliko je svetle, veliko je bele. A nismo zeleni. Bm 20 \>m 40 100 200 = 400 I 1.000 E 2.000 L Poletno počitniško varstvo ŠOLA NA POČITNICAH 2021 Dragi otroci, spoštovani starši! Poletne počitnice so le še trenutek stran, posvetila je zvezdica upanja, Društvu Prijateljev Mladine organizira poletno počitniško varstvo. Namenjeno je otrokom od 1. do 5. razreda (po potrebi lahko prijavite tudi starejše otroke). Varstvo bo potekalo od PON 28. junij do 27. avgusta in sicer: od ponedeljka do petka: 7:00 - 9:00 - prihod otrok in prosta igra, priprava na odhod na plažo 9:00 - 9:30 - malica 9:30 -13:00 - aktivnosti (kopanje, ustvarjalne delavnice, kuharske delavnice,...) 13:00- 14:00 - kosilo 14:00 - 16:00 - prosta igra in odhod Varstvo otrok se bo odvijalo v prostorih društva na Gregorčičevi ulici 21, 6310 Izola (stara italijanska šola). Prispevek za varstvo je 5 EUR dnevno za občane Izole in 6 EUR dnevno za občane drugih občin, vključuje kosilo, sadje (ki je na razpolago cel dan) in pijačo. Prispevek za dopoldansko varstvo (brez kosila) do 13h pa 3 EUR dnevno. Program ponuja in zagotavlja sproščujoče, ustvarjalno, varno in aktivno preživljanje počitnic. Zaradi situacije, povezane z epidemijo Covid-19 bomo pri izvedbi počitniškega varstva smiselno upoštevali smernice MIZŠ in NUZ. Za ostale informacije pišite na elektronski naslov: dpm.zvezdice@gmail.com ali pokličite na telefon: Suzana 031-267-479. Prijave zbiramo do petka 19. 6. 2021 na zgoraj naveden elektronski naslov ali telefon. Prijavnico boste prejeli na svoj elektronski naslov ali jo izpolnili prvi dan prihoda otroka na varstvo, tako se izognemo prekomernemu tiskanju papirja. Z lepimi pozdravi ekipa DPM Izola. Električna kolesa za reševalce Župan Danilo Markočič je v ponedeljek slovesno predal specializirani električni kolesi Reševalni službi slovenske Istre. Nakup reševalnih koles je bil omogočen z naslova participativnega proračuna Občine Izola. Reševalci bodo tako lahko še bolj aktivni predvsem na kolesarskih in peš poteh. Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 I . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net obala V malem Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 Največ so izgubili gostinci in kulturniki Koprska podružnica AJPESje objavila zbrane rezultate o poslovanju gospodarskih družb obalno-kraške statistične regije v letu 2020, Procentualno je največji upad prihodkov (-31%) utrpelo gostinstvo, nominalno pa je največji upad imela trgovina, kar 375 milijonov manj kot leta 2019, Največji padec prihodkov je lani zabeležilo gostinstvo (-30%), sledijo kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (-28%), nato druge raznovrstne poslovne dejavnosti (-25%), dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (-11%) in finančne in za-varovalniške dejavnosti (-13%) Poleg trgovine so v obalno kraški regiji občuten padec prihodkov zabeležili v predelovalnih dejavnostih (96 milijonov), v gostinstvo pa je ustvarilo za 50 milijov manj prihodka kot leto prej.. Neto čisti dobiček vseh gospodarskih družb v obalno-kraški statistični regiji v letu 2020 je dosegel 113,447 milijona evrov, kar pomeni zmanjšanje za 40,3 %, medtem ko se je v državi zmanjšal za 38%. Letno poročilo za leto 2020 je predložilo 4.895 družb, kar je 32 več kot za leto 2019. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 3% ali za 636 in je znašalo v letu 2020 21.560. Manj neto dobička! Neto dobiček iz poslovanja se je lani zmanjšal za 36,1%, iz 222,854 milijona evrov v letu 2019 na 140,337 milijona evrov. Na ravni RS se je zmanjšal za 20%. Neto dobiček se je zmanjšal za kar 40,3%! Iz 190,042 milijona evrov v letu 2019 na 113,447 milijona evrov. Na ravni RS se je neto čisti dobiček zmanjšal za 38%. Manj je bilo tudi neto dodane vrednosti in to za 7%, izgubo na substanci v znesku 9,381 milijona evrov je imelo 968 gospodarskih družb. Čisti dobiček je ustvarilo 40,9 % gospodarskih družb. V Piranu izguba, drugod ne Neto čisto izgubo so zabeležile gospodarske družbe v Občini Piran v znesku 699.000 evrov, v Izoli, Kopru in Ankaranu pa so zabeležile neto čiste dobičke in sicer: V Izoli 6,945 milijona evrov, v Kopru 93,107 milijona, v Ankaranu 1,195 milijona evrov. Gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju so imele na dan 31.12.2019 1,030 milijarde evrov dolgoročnih in 1,27 milijarde evrov kratkoročnih obveznosti. Rast oziroma padec števila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov 2020/2019 v procentih Slaba 2% višje plače Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega se je povečala za 32 evrov ali 1,9%. Iz 1.672 evra v letu 2019 na 1.704 evre v letu 2020. Na ravni države je znašala 1.774 evrov, s povišanjem za 54 evrov ali 3,1%. Kako smo poslovali v Izoli? V Občini Izola je čisti dobiček izkazalo 408 gospodarskih družb v znesku 12,16 milijona evrov.Ta je bil v primerjavi z letom 2019 manjši za 4%. V teh družbah je bilo 1.351 zaposlenih. Čisto izgubo je prikazalo 271 gospodarskih družb v skupnem znesku 5,215 milijona evrov. V teh družbah je bilo na dan 31. 12. 2019 zaposlenih 525 delavcev. Gospodarske družbe v izolski občini so ustvarile skupaj 6,945 milijona evrov neto čistega dobička. Kazalniki gospodarnosti so vsekakor pozitivni, a se je tudi v Izoli zmanjšala čista dobičkonosnost in čista donosnost kapitala. Več podjetnikov kot zaposlenih? V Občini Izola je v letu 2020 poslovalo 512 samostojnih podjetnikov, pri katerih je bilo 391 zaposlenih. Negativne poslovne izide je izkazalo 85 podjetnikov Neto dohodek podjetnikov je znašal 3,755 milijonov oziroma nekaj več kot 2019. Franc Krajnc Bralec Mandrača nam je poslal fotografijo spomeniško zaščitenega dela izolskega pokopališča s pripisom, da ta spomenik trenutno nima kakšnega posebej lepega videza in da bi bil čas, da ga vsaj deloma uredijo. Če so v teh dneh to storili jih pohvalimo, če niso pa jih bodo gotovo slišali od skrbnega vodstva javnega podjetja. vrtnarstvo s tradicijo VELIKA IZBIR. OKRASNIH RASTLIN: za balkone, vrtove, cvetlična korita... ODPRTO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE. Parecag 31, gsm: 041 607 594 m 30 \e iillHpp Izdelava etažnega načrta z.vknjlžbo GGS d.o.o.. Koper. Vojkovo nabrežje 23 ' - nadzori in legalizacije objektov . - pridobivanje gradbenih In uporabnih dovoljenj tel.: 05 6278 300 - pridobitev hišne številke GSM: 041 638 364 :lja e-mail: info@ggs.sl www.ggs.sl -komparacija: :1,: e-mail: info@ggs.sl -pnvno svetovanje www.ggs.sl - cenitve nepremičnin Se bo Istra pokrajinsko odcepila? V četrtek 3. junija se bodo na 16. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Čeprav bo seja že zelo poletna jih čaka razprava o nekaterih vročih temah, med drugim odločanje o novem Odloku o javnem redu in miru, letno poročilo javnega podjetja Komunala Izola in oblikovanje mnenja o bodočih pokrajinah. Vprašanje tedna: Glede na to, da pokrajinska zakonodaja deli Primorsko na dva dela nas zanima, kako se bo v prihodnje imenovala stranka Zveza za Primorsko. Za severno, za južno ali za Istro? Občinski svetniki bodo najprej poslušali letno poročilo ter sprejemali finančni načrt in program dela in razvoja Obalnih lekarn. Zagotovo ne bo šlo brez tradicionalnih vprašanj glede delitve dobička, ki ga Obalne lekarne ustvarijo s prodajo lastnih proizvodov, zagotovo pa bo tudi nekaj drugih vprašanj v zvezi z delovanjem tega zavoda. Nov koncesionar Tudi nadaljevali bodo v zdravstvu, saj bodo odločali o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v občini Izola. Preprosto rečeno: Dosedanji koncesionar, Miha Žagar, je zaradi upokojitve 12. 10. 2020 podpisal Sporazum o prenehanju koncesije pogodbe in se tako z 31. 12. 2020 odpovedal Koncesijski pogodbi, ki jo je sklenil že 29.4.1993. Začasni prevzemnik koncesijske dejavnosti s področja osnovnega zobozdravstva odraslih (0,85 programa), in sicer najdlje za dobo enega leta, to je do 31. 12. 2021 je prevzel Zdravstveni zavod Orident Koper, oziroma Alenka Seljak. Občina Izola pa mora do 31. 12. 2021 izvesti postopek podelitve koncesije, vendar pa še nima sprejetega koncesijskega akta v obliki občinskega odloka. Pridobila je že mnenje Zdravstvenega doma Izola, iz katerega izhaja, da Zdravstveni dom Izola zaradi prostorske stiske ne more prevzeti pacientov in dodatnega programa koncesije, ter tako soglaša, da se za omenjeni program razpiše koncesija; šifra občine občina št. prebivalcev* površina 213 Ankaran Ancarano 3.146 8 knr 19 Divača 4.089 145knf 35 Hrpelje Kozina 4.475 195 knf 3X Ilirska Bistrica 13.398 480knf 40 Izola Isola 15.934 29 knf 49 Komen 3.588 103 knf 50 ko pe r/Ca pod i str ia 50.467 303 knr 90 Piran Piranu 17.252 45 knf 91 Pivka 6.233 223 knf 94 Postojna 16.044 270 knf 111 Sežana 12.642 217 knf skupai: 147.268 2.018 km1 Vir: SL RS (ww w. prebivalcev c stalnim prebivališčem \ občini na dan 1.7.2020. Letno poročilo Javnega podjetja Komunala je obsežen dokument, ki vedno znova sproži številna vprašanja in bogato razpravo, zato ga bomo podrobneje predstavili v naslednjem Mandraču. Svetniki bodo sprejemali tudi prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu za območje Kajuhova - hudournik Morer in odločali o šestih prodajah nepremičnin v lasti izolske občine. Med njimi je navečja in najdražja parcela med servisom Petrola in krožiščem ob priključku na hitro cesto. Iskanje ravnatelja(ice) Med kadrovskimi vprašanji izstopa problem imenovanja ravnatelja Osnovne šole Vojke Šmuc, kjer nikakor ne najdejo pravega kandidata namesto sedanje ravnateljice Irene Sivka Horvat. Opravili bodo tudi zamenjave nekateri članov nadzornih odborov javnih zavodov in obravnavali predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s kandidati za podelitev občinskih priznanj in nagrad. 'j ■ •......... 1' ■ ......S -h. . . i. • L -■ M-v.. **• 1 i A ' ....^ Pomol na svetilniku bo kot nov Bomo Primorska ali Istra? Občinski svetniki bodo na seji pomagali oblikovati mnenje istrskih občin k osnutkom pokrajinske zakonodaje. Osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva ustanovitev desetih pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana ter Mestne občine Maribor. Zakon določa ime pokrajine, sedež in začasne sedeže pokrajinskega sveta ter sveta občin. Naknadno se sedež pokrajinskega sveta in sveta občin lahko spremenita, ker ju določi statut pokrajine. Sedež predsednika (predsednice) pokrajine, nadzornega odbora in pokrajinske uprave je na sedežu pokrajine. Zakon določa tudi število članov pokrajinskega sveta, ki je določeno glede na predvideno število prebivalcev pokrajine. Število članov pokrajinskega sveta Primorsko-notranjske pokrajine je 34 članov, najmanj 1 član mora biti izmed pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti (končno število določi statut). Predlog zakona vsebuje določbe o konstituiranju pokrajin: konstituiranje pokrajinskega sveta, imenovanje nadzornega odbora, ustanovitev pokrajinske uprave, sprejem statuta, sprejem proračuna in drugih aktov, imenovanje direktorja pokrajinske uprave. Istrske občine za istrsko pokrajino V predlogu stališča istrskih občin piše, da Občinski sveti istrskih občin ugotavljajo, da predlagano oblikovanje pokrajin v delu, ki se nanaša na poseben status zgolj Mestnih občin Ljubljana in Maribor, nima strokovnih podlag oziroma je v nasprotju z vsemi dosedanjimi izhodišči regionalnega razvoja v Sloveniji. Utemeljeno je pričakovati, da bodo naslednje faze priprave zakonodaje s področja oblikovanja pokrajin sledile veljavnim strateškim dokumentom v Sloveniji in med mestne občine s posebnim statusom vključile tudi Mestno občino Koper, oziroma prek nje vse istrske občine. Zaradi številnih skupnih izhodišč se območje Mestne občine Koper, Občine Izola, Občine Piran in Občine Ankaran razvija kot enotna, skupna regija (pokrajina), ki jo povezujejo geografske značilnosti (morje), skupno urejanje infrastrukture, skupna razvojna politika, multikulturnost in območje, na katerem živi avtohtona italijanska narodna skupnost, ki svoje z ustavo zagotovljene pravice uresničujejo v teh občinah. Rezultati delovanja v obstoječih formalnih in neuradnih oblikah sodelovanja nakazujejo potrebo po reguliranju širšega urejanja posameznih javnih zadev v okviru pokrajine Istra - Istria, pri čemer Mestna občina Koper deluje kot središče. ur Treba je ohraniti duh skupnosti Z Nevijo Šalkovič, aktivistko Kulturnega društva Malija, smo prejšnji teden načeli obsežen pogovor o Maliji, Dotaknili smo se narečja, nadaljujemo pa z ustanovitvijo Kulturnega društva, ki skrbi, da se vaški duh ne bi izgubil. - V Kulturnem društvu Malija pripravljate knjižico Šrajamo po malijsko. - Začeli smo še pred epidemijo, a je kar težko. Težava je nastala že, ko je bilo treba kaj napisati po naše, saj ima naše narečje veliko zvokov, za katere ne bi vedeli, kako bi se jih napisalo na papir. Naprimer, nimamo samoglasnikov, oziroma jih požre-mo. Kako bi to napisali? Od kar smo ustanovili naše društvo, to je bilo pred enajstimi leti, na naši šagri, ko imamo Marijo Karmelsko, imamo, poleg same fešte, tudi mašo in kulturni program, v katerega je vključeno nekaj po domače. In vedno poslušamo pripombe, da nas ljudje niso razumeli. Pa jim pravimo, da če niso razumeli, nas lahko vprašajo, za kaj je šlo, a odgovarjajo, da bi potrebovali pojasnila. Tega pa res ne, to ne obstaja! - Nikomur ne pride na pamet, da bi v Cankarjevem domu od Iztoka Mlakarja zahteval pojasnila besedil. - Tako je. To pa je dosegel tako, da se ni dal, da je vztrajal pri svojem. Se pa pozna epidemija, saj ne moremo kar tako stopiti do ljudi, ker nikoli ne vemo, če nas bodo sprejeli ali ne. Zato smo se odločili, da bi material za knjižico dobili preko računalnika in nekaj smo ga res, ampak vemo, da je tega še veliko več. - Do kdaj je bila aktivna stara šola, ki zdaj gosti društvo? - Šola je bila zgrajena leta 1934 in je bila operativna še po vojni, točnega podatka sicer nimam, ker se je veliko stvari izgubilo. Ampak malo po vojni se je že zaprla, ker so imeli šolo tudi v Kortah, v Maliji pa je bilo takrat malo otrok. Škoda, da se je izgubilo, ker je bila lepa šola. - Pa je pred tem veliko krajanov obiskovalo šolo? - Veliko, zelo veliko. Mislim, da je bilo v razredih po štirideset otrok, kar je ogromno. Veste, takrat je imela vsaka družina v vasi po pet, šest, tudi osem otrok. - Vas je bilo Malijčanov takrat več, kot danes, ko ima kraj štirikrat toliko hišnih številk. - Zdaj nas je Malijčanov, prav Malijčanov, le še peščica. Od starih Malijčanov imamo gospoda Julijana, ki je starosta, pa mojo teto, ki ima 94 let in tukaj smo končali. Teh ljudi ni več. Nekaj je še starejših od mene, ter moja generacija in tukaj se konča. - Zakaj so se ljudje tako na veliko selili iz Malije? - Predvsem zaradi služb. Ker hoditi v službo iz Malije in Kort je bila velika pustolovščina. Želela bi reči, da je danes to veliko lažje, a ni res, saj smo se po dolgih letih vrnili tja, kjer smo bili. Avtobus namreč vozi po redko, v vas pripelje vsega dvakrat na dan, ker pravijo, da vožnje niso rentabilne. In če nimaš avtomobila si v velikih težavah. Za šolarje je sicer poskrbljeno, a obšolske dejavnosti so težava. Brez avtomobila otroci obšolskih dejavnosti preprosto ne bi mogli obiskovati. - Nekoč je avtobus večkrat prišel v Malijo. - Stalno je bil tukaj in nisi potreboval avta za v službo. Sem hodila v službo v Koper, ko nisem imela svoje avta. Pripeljala sem se z avtobusom do izolske postaje in samo presedla v avtobus za Koper, brez težav. Če bi pa danes šla z avtobusom v službo v Izolo ne bi prišla domov do polnoči. - Lahko bi rekli, da ste kar malo izolirani na hribu. - Ja, glede tega smo nazadovali, na tisti čas, ko je bilo težko v službo, v vasi pa ni bilo trgovin, razen ene majhne, ki je imela kar je imela. - Še vedno je nimate. - Na Maliji ni ničesar, prav ničesar. Je pa res, da smo majhno trgovino imeli, a so jo zaprli, ker so se mladi, ki hodijo z avtomobilom v službo, ustavili v večjih nakupovalnih centrih in strank preprosto ni bilo. Tudi trgovina v Kortah ni zelo rentabilna, a so jo vendarle obdržali, pri nas pa ne. - Kako gledate z Malije na pozidavo Šareda? S strahom ali z zavistjo? - S tem se ne obremenjujemo. Med ljudmi ni čutiti nič posebnega. Pa naj bo, pravimo. - Kaj pa če bi se kaj takega zgodilo Maliji? Vemo, da Občine rade prodajajo nepremičnine. - Vam povem anekdoto. Ta naša šola je bila ena od teh nepremičnin. Pred enajstimi leti je bila namreč ta šola v celoti namenjena prodaji in ko se je to razvedelo, bila sem ravno svetnica, sem rekla, da to pač ne bo šlo. Tukaj smo imeli oštarijo, pa pekarno, a če dejavnosti niso prilagojene za prebivalce, je vse zastonj. Ne moreš imeti pekarne, ne da bi imel trgovinico, da bi izdelke ponudil tudi vaščanom. Ne moreš imeti oštarije, v kateri so najmanj zaželjeni gostje ravno domačini. Seveda vse to propade. Na Maliji imamo takšen karakter, da ko se enkrat zameriš Malijčanu, se zameriš za vedno in tam notri ne gremo več. Ne glede na to, če se nam opravičijo ali ne. - Lahko bi rekli, da ste globoko v Istri. - Tako je. Kar se tega tiče smo takšni in zato te dejavnosti niso šle. No, takrat se nas je zbrala ena peščica, ki smo rekli, da šole ne damo. Poskušali so nas izničiti, a ni šlo. Rekli smo, da šole ne damo in naj jo vrnejo vaški skupnosti. Ker ko je takratni župan Igor Kolenc rekel, da je to njihovo, sem mu odgovorila, naj tega na Maliji ne govori. To ni vaše, sem rekla, ampak ste si objekt samo prilastili. Vprašala sem ga, če ve, od kje so vozili kamne, s katerimi so zidali to šolo. Pripeljali so jih iz Umaga, na vozih, z voli in šolo sezidali sami. In to so bili naši nonoti. Kako je lahko to zdaj njihovo? To je last vaške skupnosti, saj so šolo sezidali vaščani in naj vaščanom ostane in ne gre nikamor. Postavili so nam pogoj, da bo ostala vaški skupnosti, a le pod pogojem, da se bo v teh prostorih kaj dogajalo, in nam dali vsega en mesec časa, da ustanovimo društvo. To je skoraj nemogoče, vsak, ki je kdaj ustanavljal društvo to ve, a smo šli do konca, s tem našim karakterjem, in ne samo, da smo društvo ustanovili v tem enem mesecu. Še prvi dogodek smo v tem času organizirali in nanj povabili tudi župana, ki je bil kar začuden. Idejo o društvu smo sicer imeli že pred tem, ker ljudje pogrešajo prostor, kjer bi se lahko družili. - Kako je videti vas brez gostilne? - Težko je reči. Na stadionu imajo gostinsko dejavnost, a je odročno. Zato smo si letos zadali nalogo, da se prostori stare šole uredijo, povsem spremenijo, postavili bomo šank in imeli prostore, kjer bomo ljudem, tudi turistom, ponudili pijačo. To je samo en način več, da ohranimo ta duh skupnosti. Veste, na Maliji ni bilo šagre štirideset let, dokler je nismo kot društvo spet obudili. Vaščani, ki so bili takrat z nami, so bili res ponosni na ta prvi korak. In zdaj moramo narediti še drugega. Prostor bo sicer namenjen tudi srečanjem, različnim predavanjem in tako naprej, ob tem pa že imamo večnamenski prostor, ki ga uporabljamo kot telovadnico in je opremljen s tatami blazinami, kjer bi lahko otroci trenirali kickboxing, a zaradi korone še ni zaživelo. - Koliko vas je članov v društvu? - Društvo ima 64 članov, od katerih nas je kakšnih trideset zelo aktivnih. In med temi je veliko mladih. Pred šestimi leti sem si zadala, da bi mlade privabili med aktiviste v društvo. Imam tudi vnuke, ki so ravno prav stari, in sem jih prepričala, da nam pomagajo izpeljati kulturni program. Prvo leto je bilo nekaj treme, drugo leto so bili že bolj hrabri, tretje leto pa so že vse sami naredili in sem bila tako zadovoljna, da vam ne morem povedati. Tudi ljudje, ko so videli, da mladi vodijo program, so izjemno veseli. In tako lepo je slišati govoriti mlade po domače, tistih nekaj, ki narečje pozna. - Kdaj praznujete šagro na Maliji? Po 16. juliju je Marija Karmelska. Prej je ne smemo organizirati, ker je to krščanski praznik, lahko pa jo imamo kasneje. Navadno je to prva sobota po 16. Nadaljevanje prihodnjič Smeti se selijo pod zemljo Izolska Komunala te dni ureja prvo podzemno zbiralnico odpadkov, takšno, kot smo jih vajeni iz prestolnice. Do leta 2025 naj bi klasične kontejnerje v starem mestnem jedru zamenjali s podzemnimi, kar bi nedvomno koristilo k zunanjem izgledu mesta, Sledili bosta še dve tovrstni napredni podzemni zbiralnici, in sicer na Velikem trgu ter na korenu ribiškega pomola. Zlasti ta prva je težko pričakovana, saj je ekološki otok ob terasi najstarejše picerije v državi, naslonjen ob izolsko cerkev, že skoraj nerazumljiv. Iz Komunale Izola sporočajo, da izvajajo dela na Cankarjevem drevoredu, kjer bo s poletjem v uporabi „prva napredna podzemna zbiralnica odpadkov na Obali, z v celoti vkopanim volumnom zabojnikov". Kot so zapisali, bodo vse vgrajene zbiralnice opremljene s senzorji za zaznavanje napolnjenosti z odpadki, kar bo omogočalo še bolj natančno načrtovane odvoze odpadkov iz mestnega središča. ..Slednje pomeni znatno zmanjšano frekvenco odvozov in hkrati občutno nižjo obremenjenost okolja s hrupom", pravijo. S tehnološko naprednimi podzemnimi zbiralnicami odpadkov bo Komunala Izola nadomestila individualne zabojnike za odpadke in manjše ekološke otoke v središču Izole. Ker je nadzemni del zbiralnic nižji od obstoječih zabojnikov, bo njihova uporaba lažja predvsem za starejše, gibalno ovirane osebe in otroke. O uvedbi takšnega sistema zbiranja odpadkov se je govorilo že dlje časa, nazadnje v povezavi s prenovo ribiške infrastrukture, ko naj bi ekološki otok pri pomolu po tem sistemu vkopali. Kot so zapisali, bo ta sistem za ločeno zbiranje odpadkov prispeval k sprostitvi javnih površin in večji Podpora odkupu ladjedelnice Pobuda Liste Izdani, naj Občina Izola uveljavi predkupno pravico in odkupi zemljišče ladjedelnice na naslednji javni dražbi Dutb je naletela na široko podporo izolskih občanov. Brez vsakršne propagande in javnega zbiranja podpor, zgolj v prostoru Liste Izdani, so v desetih dneh zbrali več kot 300 podpisov občanov, ki podpirajo to strateško usmeritev, ki bi občini Izola zagotovila, da sama odloča o tem, kako bo v bodoče razvijala celoten Viližanski zaliv. O svoji pobudi in o podpori, ki jo je deležna, bodo medijem poročali na posebni tiskovni konferenci, potem pa županu Občine Izola posredovali dopis s katerim predlagajo razpravo in odločanje o tej vsebini na prvi naslednji seji Občinskega sveta Občine Izola. Nič ni kar tako Pred uvedbo drugačnega načina odlaganja odpadkov bodo uporabniki prejeli vse potrebne informacije. Prve mesece bo uporaba podzemnih zbiralnic prosta, naknadno pa bodo tehnološko nadgrajene tako, da bo uporaba mogoča le s posebno pristopno kartico, ki jo bo prejelo posamezno gospodinjstvo. ur Parencana je kolesarska pot mb=šta! Prejšnji teden smo v Mandraču objavili skrbi domačinov, sprehajalcev na Parencani, ki so opazili, da je, odkar je ta postala tudi uradno kolesarska pot, na kateri imajo kolesarji absolutno prednost, postala skoraj prenevarna za sprehajanje. Za komentar smo prosili tudi Občino Izola. Zanimali so nas predvsem kateri so razlogi, da so se odločili, da pot prijateljstva namenijo prednostno kolesarjem, kar je potem, ko so na sredini zarisali prekinjeno ločevalno črto še toliko bolj očitno. Kot so nam sporočili, je Parencana že do sedaj imela status kolesarske poti in je vpisana kot mednarodna kolesarska povezava D-6. „To pomeni, da gre za površino, ki je primarno namenjena kolesarjem. S prenovo in osvetlitvijo se status kolesarske poti ni spremenil." Zapisali pa so še, da iz pravilnika o kolesarskih površinah izhaja sledeče: (1) Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa, in predpisi, ki urejajo ceste. (2) Drugim uporabnikom kolesarskih poti, kot so pešci, jahači, goniči, mopedi, motokultivatorji in traktorji, je uporaba dovoljena, če je tako določeno s prometno ureditvijo, kar mora biti označeno s predpisano prometno signalizacijo. (3) Ne glede na prejšnji odstavek je uporaba kolesarske poti za moto-kultivatorje in traktorje lahko dovoljena le za potrebe dostopa do kmetijskih obdelovalnih površin. (4) Kolesarske poti so dvosmerne ceste izven cestišča ceste za promet motornih vozil. Jz navedenega izhaja označitev kolesarske poti z znakom 2309-kole-sarska pot. Pričakujemo tudi druge uporabnike (kot so pešci in uporabniki kmetijskih zemljišč), zato je znaku dodana še dopolnilna tabla 4503 (tudi za pešce in traktorje). Ker je kolesarska pot v osnovi dvosmerna cesta, je potrebno ločiti prometne pasove za vožnjo v nasprotnih smereh. Ločitev je bila izvedena s sredinsko neprekinjeno črto, kot izhaja iz pravilnika o kolesarskih površinah (48. člen).'1 Zapisali so še, da je bil včeraj izveden tehnični pregled izvedenih del. Odpraviti je treba še nekaj manjših pomanjkljivosti, vendar bo zapora po izvedbi najnujnejših del že odprta za uporabnike. V naslednjih dveh tednih pa bodo izvedena še vzdrževalna dela v predoru Šalet, in sicer na odvodnjavanju voda na vozišču, zaščito pred kapljanjem pronicajoče vode in zamenjavi svetilk v tunelu. ur prometni varnosti v mestu, predvsem pa bo na sami lokaciji zbiranja odpadkov zagotovil nižjo stopnjo neprijetnih vonjav in višjo raven splošne čistoče. Na Komunali načrtujejo, da bodo do leta 2025 postopno odstranili vse klasične zabojnike iz starega mestnega jedra. Prva podzemna zbiralnica odpadkov bo sestavljena iz petih podzemni zabojnikov za zbiranje papirja in kartonske embalaže, mešane embalaže, steklene embalaže, bioloških odpadkov ter mešanih komunalnih odpadkov, ki bodo v celoti vgrajeni pod nivo terena. Namenjena bo okvirno 200 uporabnikom stanujočih na delu Cankarjevega drevoreda ter delu Kosovelove in Plenčičeve ulice. Dostop do mesta za odlaganje odpadkov bo urejen po pločnikih in pešpoteh. ur Izolani se poslavljajo od prve lige NOGOMET 3. SNL - zahod Liga za prvaka Rezultati 15. kroga: Tinex Šenčur prost Farna Vipava - Brinje Grosuplje 1:1 Postojna - Elta Izola 0 : 2 Svoboda Ljubljana - Ilirija 1911 1 : 6 Postojna - Elta Izola 0 : 2 Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Maslič Aleksander (71' Hudobre-znik Aleks), Pletikos Chris, Terčič Andrej, Žitko Jure, Opara Žiga, Rodica Tomaž, Kalizan Matija (60' Mingotti Lucas), Čavalič Amir, Hadžič Damir Strelci: Rodica Tomaž -(0:1-20'), Opara Žiga -(0:2- 40') Rezultati 16. kroga: Svoboda Ljubljana prost Ilirija 1911 - Postojna 4 : 0 Elta Izola - Farna Vipava 0 : 0 Brinje Grosuplje - Tinex Šenčur 0 :1 Elta Izola - Farna Vipava 0 : 0 Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Pletikos Chris (68' Maslič Aleksander), Žitko Jure, Opara Žiga, Štromajer Jaka (58' Hudobreznik Aleks), Rodica Tomaž, Kalizan Matija (82' Mingotti Lucas), Čavalič Amir, Pucer Abel, Hadžič Damir Rdeči karton: Požrl Jurij - (86') ROKOMET Z Velenjem po pričakovanjih Butan plin Izola - Gorenje Velenje 22:33 (11:19) BP Izola: Demšar 3, Nikolič, Jurič, Pernovšek po 3, Poberaj, Gorela po 2, Orbanič, Galina, Miklavec, Smej, Peharc po 1, Brumen, Mijatovič, Bekrič, Kocjančič, Po-stogna (oba V). Trener: Peter Božič. Tako kot dvoboj Izole s Celjem pred tednom dni je tudi ta tekma že pred uvodnim sodnikovim žvižgom imela zmagovalca. Spopad trenutno prvo in zadnjeuvrščene ekipe je pokazal dejansko kakovostno razmerje. Domače je že sredi prvega dela doletela smola, saj se je huje poškodoval izolski organizator igre Vid Miklavec. Gostje so pokazali, zakaj sodijo na vrh moškega rokometa v državi. Gostitelji so si spričo čvrste obrambe Gorenja težko pripravljali zaključne priložnosti, ki so nemalokrat ostale nerealizirane tudi zaradi dobrih obramb velenjskih vratarjev. Sicer o tekmi ni veliko povedati. Po štirih minutah so gostujoči favoriti povedli s 4:1. Izolani so do dvajsete minute uspeli ohranjati zaostanek na treh ali štirih zadetkih. Vendar je Velenje kmalu povišalo prednost na 14:7 in že v odmoru z osmimi goli zaloge napovedalo zmagovalca dvoboja. V nadaljevanju sta si ekipi izmenjavali zadetke. Izolanom je večkrat uspela izvedba akcij na krožnega napadalca, s čimer je sicer levokrilni igralec Nejc Demšar postal najboljši domači strelec. Velenje kljub slabšemu nasprotniku ni varčevalo z močmi, njihova prednost pa je postopno naraščala in kmalu prešla na dvomestno številko. S prepričljivo razliko so tako po 60. minutah naredili pomemben korak na poti do naslova državnega prvaka. „Žal smo bili preveč neodločni v prvih minutah. Potem smo ostali še brez Miklavca. Moram pa fante pohvaliti, da so se borili do konca. Prikazali smo nekaj všečnih akcij, a to žal ne prinaša točk. Gremo naprej", je po tekmi dejal trener Peter Božič. Za možnosti Izole je bila v tem krogu pomembna tudi tekma med Ljubljano in Krko. V infark-tni končnici so prišli do tesne zmage Novomeščani, ki so tako potisnili Izolo na dno lestvice in s tem podaljšali ugibanja glede izpada iz prve lige. Zmaga v zadnjem domačem nastopu TRGO ABC Izola - Velenje 31:29 (16:16) Naše rokometašice so se v zadnjem srečanju te sezone v Kraški še enkrat v končnici pomerile z Velenjem in ga še drugič premagale. Velenjčanke so tekmo bolje odprle in po desetih minutah povedle za pet zadetkov. Naša dekleta so začela postopno topiti razliko in so v 23. minuti izenačila na 12:12. Vse do odmora je ostal izid izenačen, kar je obetalo izenačeno nadaljevanje. Petnajst minutni počitek je Izolankam dobro del, saj so zaigrale bistveno bolje kot v prvem delu. Po prvi četrtini drugega dela so prišle do štirih golov prednosti (24:20), ki pa so jo gostje kmalu prepolovile. Vendar naša dekleta niso popuščala in so zalogo dveh golov ohranjala vse do konca. Izola je trenutno na tretjem mestu v skupini, v petek pa v zadnjem krogu odhaja na gostovanje v Celje k trenutno vodilni ekipi Z dežele. Strelke: Hodžič 9, Krese in Vujmilovič po 5, Nadare-vič in Krese po 3, Čokelc, L. Berzelak po 2, Lukič, Madžarevič po 1. JADRANJE Izbrana reprezentanca optimistov za EP in SP Po uspešno zaključeni regati za Pokal Burje smo določili reprezentance Slovenije v razredu optimist za evropsko in svetovno prvenstvo 2021. Na evropskem prvenstvu razreda optimist, ki bo med 20. in 27. junijem v Cadizu v Španiji, bodo Slovenijo zastopali: • Liam Al Dilaimi, JK Jadro • Roža Sabadin, JK Pirat • Vid Dobrinja, JK Olimpic • Jaka Valjajvec, JK Izola • Martin Fabjan, JK Olimpic » Lana Al Dilaimi, JK Jadro • Sara Ratoša, JK Jadro Na svetovnem prvenstvu optimistov, ki bo med 30. junijem in 10. julijem na Gardskem jezeru v Italiji, bodo Slovenijo zastopali: • Tarin Pečar, JK Jadro • Teo Gerželj, JK Pirat • Rok Kovačič, JK Pirat • Mark Rodica, JK Burja • Sara Domenik, JK Burja NAMIZNI TENIS NTK Arrigoni na dveh državnih prvenstvih Pretekli vikend je bilo na modrih mizah zelo zanimivo saj sta se odvijala kar dve državni prvenstvi in sicer v soboto državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje ter v nedeljo državno prvenstvo za mlajše člana U-21. Oba sta se odvijala v novi športni dvorani v Mengšu. V soboto se je državnega prvenstva za mlajše kadeti in kadetinje udeležilo kar 11 igralcev in igralk NTK Arrigonija. Za nekatere igralce je bil to prvi turnir od septembra 2020 za nekatere igralce pa sploh prva izkušnja na državnem prvenstvu. Po kvalifikacijskih skupinah, kjer so naši merili moči so uspeli kvalifikacije preskočiti tri igralke in dva igralca. V finalno skupino se je presenetljivo, saj je bil to njegovo prvo uradno tekmovanje, uspelo uvrstiti četrtošolcu Binetu Pugliese Štuva, ki je v kvalifikacijski skupini dosegel drugo mesto. Bine se je v finalni skupini moral posloviti že v prvem kolu, saj je bil tudi eden mlajših, ki se je prebil v finalno skupino. Zelo dobro nas je v finalni skupini zastopal petošolček Luka Čačič Blažič, ki je v tekmi za uvrstitev med 16 najboljših igral izvrstno, predvsem pa je pokazal svoj raznovrstni način igranja proti dve leti starejšemu Aljažu Škufci. Luka se je poslovil v boju za uvrstitev med osem najboljših proti že znanemu nasprotniku iz Šempetra pri Gorici, Mitji Erzetiču, tako da je osvojil končno 9 mesto. Trio deklet, ki so nas zastopale v kategoriji mlajših deklet, so upravičile svoj status že izkušenejših v tej kategoriji in so suvereno premagale kvalifikacijske skupine. Žal jim žreb v finalni skupini ni bil naklonjen. Erin Ukovič se je morala za uvrstitev med 8 soočiti s kasnejšo državno prvakinjo Lano Slatinšek. Kljub rezultatu 3/0 za Slatinškovo je Erin dokazala, da je v času COVIDA (ko ni bilo tekmovanj) vidno napredovala. Med 8 se ni uspelo uvrstiti niti Layli Turk saj je morala prepoznati premoč Neži Gazvoda-soigralki Lane Slatinšek v ŠU Novo Mesto. Kljub temu, da je bila Layla bolj aktivna v igri, ni uspela najti ustrezne zmagovalne kombinacije, da bi strla odpor Neže. Najbolje se je pri mlajših kadetinjah uvrstila Vita Kocjančič, saj si je po odlični igri proti Maruši Vrhovnik iz Mengša uspelo uvrstiti med 8 najboljših. Žal je tudi ona morala v borbi za odličje priznati premoč kasnejši državni prvakinji Lani Slatinšek. Vita je s svojim obrambnim slogom povzročala tekom tekme kar veliko preglavic bodoči zmagovalki. Prvi set je Lana premagala Vito v končnici seta s 13/11. Vsekakor je za medaljo le malo zmanjkalo -mogoče tudi malček sreče v žrebu saj so bile druge četrtfinalist-ke lažji zalogaj kot pa sama Lana Slatinšek. Igralci NTK Arrigonija so se pomerili tudi v kategoriji dvojic. Najboljši rezultat sta dosegli dvojica Layla Turk in Vita Kocjančič in sicer 9. Mesto, ko ta sta v četrtfinalu morali priznati premoč dvojici iz Raven na Koroškem Horvat Neži in Mačič Nini. V nedeljo pa se je prav tako v Mengšu odigralo državno prvenstvo za mlajše člane oz U-21. Tokrat smo imeli med favoritinjami tudi našo Leo Paulin saj je bila 3/4 nosilka turnirja. Če smo pričakovali medaljo v posamični kategoriji se je ta Lei izmuznila, ko je nesrečno, s 4/3, izgubila v četrtfinalu z Laro Opeka, je medalja in to zlata prišla v kategoriji dvojic. Lea je izbrala za soigralko mlado Nušo Kadiš iz Raven na Koroškem. Do finala so upravičile vlogo drugih nosilk in mlele nasprotnice kar po tekočem traku. Finalni dvoboj je bi povsem razburljiv saj so se Lea in Nuša pomerile proti favoritinjam, dvojici Vovk/Stražar in po prvem zmagoslavnem setu nasprotnic je sledil zmagoviti niz Paulinove in Kadi-ševe. Nato so ponovno niz osvojile Vovkova Stražarjeva kar so jim Paulinova in Kadiševa v četrtem nizu vrnile. Peti niz - odločilni niz je bil še bolj izenačen kot prvi štirje - zbranost v končnici niza pa je nagradil našo Leo Paulin in soigralko Nušo Kadiš z državnim naslovom. Ta niz sta zmagali z 12/10. ZADNJA VEST 1 - BE1I i Slovo od prve lige V sinočnji prestavljeni tekmi 1. NLB med Maribor Branikom in Butan plinom Izolo so zmagali Mariborčani z 29:25 (12:11). Oslabljena Izola, pri kateri je manjkal tudi poškodovani organizator igre Vid Miklavec, tako ostaja zadnja na lestvici. Za Ljubljano na 12. mestu, katero še zagotavlja obstanek v ligi, zaostaja za nedosegljive štiri točke. Tako je pred zadnjo tekmo sezone, ki bo v soboto na Bonifiki s Koprom, brez možnosti za obstanek med najboljšimi slovenskimi klubi. To soboto varno na kolo Izolski policisti in občinski redarji bodo v soboto, 29. maja, na nekdanji obalni cesti pri nadvozu Ruda kolesarjem svetovali o varni udeležbi v prometu. Policijska postaja Izola bo v sodelovanju z občinskim redarstvom ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola v sklopu vseslovenske akcije Kolesarji izvedla tradicionalno izolsko preventivno akcijo Varno na kolo, s katero bo opozorila na pomen varne udeležbe kolesarjev v cestnem prometu. Preventiva je eno izmed pomembnih področij policijskega delovanja za večjo varnost v prometu. Tako bodo policisti in občinski redarji v soboto, 29. maja, od 9. do 12. ure na nekdanji obalni cesti pri nadvozu Ruda kolesarjem svetovali o varni udeležbi v prometu. Od zaprtja obalne ceste se je namreč število kolesarjev na tem območju močno povečalo. Za večjo varnost vseh udeležencev je bila na delu obalne ceste od meje z Mestno občino Koper do krožišča pri Avtokampu Jadranka konec lanskega leta nameščena javna razsvetljava. Na odseku od nadvoza Ruda do krožišča pri avtokampu pa je bila urejena kolesarska pot, ki je z robnikom ločena od vozišča. Policisti in občinski redarji bodo v soboto naj mlajšim kolesarjem podelili nekaj obvezne kolesarske opreme, med drugim otroške čelade, odsevnike, odsevne trakove, ključavnice, zvonce in svetilke. SZJ Olimpijska bakla tudi v Izoli Slovenska bakla za letošnje olimpijske igre v Tokiu, ki širi vrednote vezane na olimpijske igre, kot so solidarnost, upanje in jeklena volja, je svoje popotovanje po slovenskih občinah začela 3. maja v Bovcu, na končni cilj, do katerega bo prepotovala vseh 212 slovenskih občin, pa bo prispela 23. julija, na dan začetka Olimpijskih iger v Tokiu. Konec tedna je bakla prišla tudi Izolo, kjer so jo na nadaljnjo pot pospremili različni izolski športniki, tudi veslač Rajko Hrvat. fllAfIRA Maj je Rudijev mesec Zadnjo pesem je bilo Rudi Bučar si bo zapomnil letošnji mesec maj, Izšel je njegov dvojni vinilni album, izšel je album s koncerta v kulturnem domu, na Radiu Koper pa je preživel eno celo dopoldne ob njihovi 12 - letnici, Pa ne čisto zares, seveda, ampak naključje je hotelo, da je v zadnjem mesecu izšlo ogromno domače glasbe tako v CD, kot tudi vinilni obliki. Začnemo z Rudijem Bučarjem, ki je s svojim triom, v katerem nastopata še Goran Krmac na tubi, topotalniku in tamburine ter Anžetom Vrabcem na klavirju in hammond orglah posnel in izdal dvojno vinilno ploščo z naslovom Šelestenja. Plošča je posneta „v živo", v studiu Hendrix Radia Koper, težka pa je 16 pesmi. Kot so zapisali, je plošča nastala v času pandemije novega koronaviru-sa, novembra 2020. Rudi je povedal, da so si dolgo želeli izdati vinilno ploščo, vseeno pa bodo pesmi dosegljive tudi v digitalni obliki. Posneli so jo v času samoizolacije, zato je bil adrenalin glasbenikov, ki so po tako dolgem času stali skupaj v snemalnem studiu bil toliko bolj občuten. Za produkcijo je poskrbel Rudijev stari soborec, Gaber Radojevič, ki je, po pričevanju izolskega kantavtorja, medtem, ko so igrali v snemalni sobi ležal na tleh z zaprtimi očmi in jih poslušal. Plošča je uradno izšla v torek za Založbo kaset in plošč RTV Slovenije. S tem pa Rudijevih izdelkov še ni konec. Skoraj istočasno je namreč izšla zgoščenka z nastopa, ki ga je imel Rudi na odru izolskega Kulturnega doma. V tem primeru pa je imel ob sebi celotno zasedbo, ki jo je poimenoval Bend in v kateri so: Mitja Bobič (klaviature, trobenta, tolkala, glas), Tomaž Boškin (harmonika, tolkala, glas), Jan Baruca (kitare, ukulele, glas), Marko Hrvatin (kitare, slide kitara), Goran Krmac (tuba), Simon Markežič (bas) in Marko Toškan (bobni). Na albumu, ki je posnet v živo na spletnem prenosu s kulturnega doma je deset Rudijevih uspešnic (Isolano, Šaltinka, Izola, Ištrijanski maraton, Otroci tistega časa, Edina, Samo ti, Plešem, Sen znala jes in Greva naprej). Kot je zapisala v.d. Direktorice CKŠP Izola, Zvonka Radojevič, je album nastal iz želje, da zanimive live koncerte ohranijo tudi kot zvočni zapis dogodka, zato poleg te prve, načrtujejo še izdajo serije zgoščenk live koncertov v KD Izola. Zgoščenke bodo prejeli kupci njihovih abonmajev in kartice ogodno-sti „za kulturo", nekaj pa jih bo tudi naprodaj na prireditvah, ki jih bodo organizirali v teh poletnih dneh. najtežje posneti Intervju sem opravila s svojo sošolko, Saro Lino Jagodic Večerina -mlado in obetavno izolsko pevko. Sara Lina je učenka Osnovne šole Livade Izola in letos končuje devetletko. Je 14-letno dekle, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo. Že od nekdaj poje, pleše in se ukvarja s kar dvema inštrumentoma, in sicer kitaro in klavirjem. Nedavno je objavila novo pesem z naslovom »Ain't a fairytail«, kar v prevodu pomeni »ni pravljica«. - Kaj te je navdahnilo oz. kje si dobila inspiracijo za nastanek nove pesmi? - Že tri leta nisem napisala nobene pesmi in vedela sem, da je sedaj čas za nekaj novega in globokega. Inspiracijo mi je dala oseba, ki je na žalost ni več med nami, zato je bilo to pesem, vsaj v primerjavi z drugimi, najtežje posneti. Težko je bilo namreč nadzorovati čustva in obenem misliti na pravilno pevsko tehniko. - Zakaj si se začela ukvarjati s glasbo? - Z glasbo se ukvarjam že od vrtca, profesionalno pa od 8. leta, tako da je zdaj od tega minilo že 6 let. Kako se je vse skupaj začelo, pravzaprav ne vem. Verjetno je zapisano v meni. - Kot vem, si v preteklosti napisala že veliko pesmi. Katera je tebi osebno najljubša in zakaj? - Ja, res je. Izdanih imam že pet pesmi: Kaj pa vem, Tok tok. Ne gre mi iz glave, Tako jaz živim in mojo zadnjo pesem Ain Ga fai-rytale, ki je tudi prva v celoti angleška pesem. Veliko pa jih imam še skritih v predalu (smeh). Najljubše pesmi ne morem izbrati. Vsaka ima svoj pomen, svoj ritem in iskreno - vse so mi najljubše. - Ali si s svojimi pesmimi osvojila kakšno nagrado? - Ja, imela sem obdobje festivalov, ko sem potovala v Moskvo, Srbijo, Bosno, na Ohrid in na Bled... Takrat sem osvojila kar nekaj nagrad in priznanj. Nekako ocenjujem, da so bili zame najpomembnejši kar nastopi na skoraj domačem odru, torej ko sem kar štiri leta sodelovana na festivalu novih skladb Fens v Kopru. Vsega lepega pa je enkrat konec in odpravila sem se novim ciljem naproti. - Ali si že kdaj nastopala za OŠ Livade? - Prav zares velikokrat in od petega razreda naprej na prav vsaki prireditvi. Včasih solo, s šolskim bendom ali pa z mojo najboljšo prijateljico. V tem sem vedno uživala in pridobivala nove izkušnje. Lukrecija Ambrožič, pod mentorstvom N. Prinčič Generacija Svetilnika in Arrigonija (VI.) Prehod iz sedemdesetih v osemdeseta leta je bil v znamenju profesionalizacije večine dotedanjih rock glasbenikov. To je prineslo tudi razmah menažerstva in nastale so prve agencije, ki so zastopale posamezne skupine. Stane Bakan piše o tem obdobju.. Rock glasbe seveda še ne smemo čisto pokopati. Sedemdeseta leta so bila namreč tudi obdobje Franka Zappe. Nekateri govorijo, da je bil za popularizacijo Zappe najbolj zaslužen Jajček, ki ga je res poslušal že na platformi, ampak dejansko smo vsi padli na njegovo glasbo. Frank je bil namreč drugačen, eksperimentalen in hkrati viruoz, to pa je bilo tista leta zelo popularno. Tudi jaz sem bil nor na njegovo glasbo in spomnim se, da sem šel v Trst kupiti album Chunga’s reven-ge. Potem pa je plošča potovala od enega do drugega in vsem se nam je zdelo super, ker je bilo pač nekaj novega. Kar naprej smo ga nabijali, čeprav marsikateri od nas ni razumel niti besede tega kar Frank prepeva. Seveda smo šli v to psihadeli-jo in eksperimente tudi mi in zato se je naša skupina, kjer sta igrala še Gorast Radojevič in Edi Nadišič imenovala Nebeška lekarna. Pa tudi to, da smo vadili v Stavbenikovem kamnolomu v Livadah je nekaj pomenilo. Jajček je seveda bil vpliven, a je bil vpliven tudi Miki, še bolj pa njegov brat Detro, ki je dobil ime po Jethro Tuli in ga še danes poznajo pod tem imenom. On je imel veliko plošč. Ampak jih, za razliko od nas, ni posojal. Enkrat mi je posodil en album in ko sem ga vrnil je nekje videl eno črtico in mi ni posodil nikoli več. In prav je imel. Razhajanje generacije. Koncem sedemdesetih se je končalo eno obdobje in začenjalo novo. Nekateri so odšli študirat v Ljubljano in so bili za 1974 - skupina Spomin: Collori, Stariha, Bakan, Nadišič, Pegam Pogodbo oziroma sporazum o sodelovanju v skupini Spomin nam je pripravil Jože Cerjak, ki je bil sicer mornar in smo mu pravili Frank Za-ppa. V sporazumu je bilo zapisano vse kar so naše in kaj so njegove obveznosti. Naše je bilo da vadimo in igramo, on je garantiral plačilo. Vse skupaj je bilo zelo profesionalno in tudi plačilo ni bilo slabo. Za primerjavo povejmo, da nam je prvi mesec plačal po 350 Eur in naslednja dva meseca po 700 Eur v takratnih Novih dinarjih. Če bi bilo danes tako. Naslednjič' Iz družinskega albuma Takrat smo se največ družili z Luci-om Gobbom in soprogo, z Borisom Vatovcem Bobekom in Bojanom Klepačem. Kasneje, ko smo leta 1977 ustanovili skupino Domino in nato leta 1981 še skupino Dober dan pa je za fotografije in plakate skrbel Boris Benčič. Na plakatu skupine Domino smo se fotografirali pred Benčičevo sliko in je delovalo zelo umetniško. Managerji Glasbeni managerji so sicer bili že prej, vendar niso bili tako pomembni kot kasneje. Imeli smo ga že leta 1975 pri skupini Spomin, ko smo podpisali pogodbo z Jožetom Cerjakom. Takrat to še ni bila pogodba ampak ..sporazum". nas izgubljeni, nekateri so si ustvarili družine in tako so eni krenili v službe, drugi pa smo še vedno verjeli, da lahko živimo od glasbe. In takrat to ni bilo ta ko nemogoče. Igranje komercialne glasbe je namreč prinašalo kar lep zaslužek in zato smo kar naprej ustanavljali skupine, jih razpuščali in sestavljali nove. „ i; 'I '•, 4f? 1! OBČINSKA KOHFEKENCA ZSMS IZOLA Komisija za kulturo IZOA, Kristanov trg 1 štev.; 55/1-20 Datum: 16.8.1977 K I T A H I A JD A Vabimo -te na avdicijo, ki naj bi bila 19.8.1977 ob 17.00 uri v prostorih Kulturnega doma v laoli. Prosim te, da se avdicije zagotovo udeležiš. Z D H A V 0 Za Komisijo ca kulturo« Boris LASČAK, l.r. Piran* 14,1 , 1975 S P O H A Z U M O na ANJO ( SCTOELOVAUJU ) PBI VIS "SPOMIN* Spodaj navedene očete (podpisniki*) ae a .posasunon obvezujejo da bodo codelcvali (vajo, naotopi ter druga dela v zvesti, a VX 7 KXXpri cponin za obdobje treh mesecev (jan..ar, februar, marec.).. Za .rvoje delo bodo nagrajeni s Januar 1000 ED Februar zoooED Marec 2ooo ND iTagrade bodo izplačano v navedenih vs otah, ne glede na nastope. Za BiiEOiniois.tivna dela (nove pečmi)' bodo dodeljene uctrezne nagrade. Cerjak Jože .i -ridrzu.e izključne pravice pri vodenju grape.Je o.ubno c ugovor er. a,., izplačilo angr-u, i: .kor tudi z.. o tale po le v zvozi z organizacijo grupe. liihoe izmed elanov grape ne .ne v nobenem fluora brez pr. ho ".s.ga posvetu opravi j a ti.-po ..lo, ki s,o Finančne, ,,vo. : gandnu, organizacij .ke .ii podobne narave. Člani grupo no ae dolži drsati roda a truditi zu napredek. Vouki neupravičeni izostanki in neres no..t bedo kaznovani denarno(50 ND). Hujci prekr ki pa ae po predhodnem pccvetu cele grupe kaznujejo z iss_ kijuoitvijo iz VI ; Spomin. j.dl di j.... :: 11; ra.ul.I Pv7J,U., •Lanu i-.-j.ui z 'fluori T.U a... ADI HUbdu st. CUvJAE J03-, POMLAD V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola Četrtek, KD PO Izola, KD 3 Big Band Orchestra, KD Harmonikarjev Voditelj Erik Toth 20.00 Plesni studio LAI, KUD Erato, KUD Balerima Voditeljica Eva Tancer ŽIVLJENJE JE SMEŠNO Izar Lunaček (1979) je risar stripov in doktor filozofije. Njegovi stripi že dvajset let izhajajo v domačih medijih - Slovenskih novicah. Delu, Mladini in LUD Literaturi, zbrani pa so v ducat albumov, od katerih so trije izšli tudi v Španiji, Angliji in ZDA. V prostem času Lunaček vodi glavno centersko Striparno na Poljanski in soorganizira stripovski festival Tinta. Izarjev vrelec domišljije dokazuje kako se lahko ideja v simbiozi z veščimi risarskimi spretnostmi združi v prave magnetno eksplozivne striparske zgodbe, ki gledalca nikakor ne pustijo ravnodušnega. Komičnost našega življenja, fantazijska svoboda izražena v njegovem stilu, ter živalsko - človeške ironinčne podobe polne pristne „zajebanci-je“ izvabljajo iz nas zanimanje do stripov in željo po ŠE! Razstavo Izarja Lunačka so odprli včeraj, na ogled pa bo do 18.6.2021 v Galeriji Salsaverde na Gramscijevi ulici 4 v Izoli. FESTIVAL MARAVEE DRESS Obleka kot regenerator identitete in ambienta med umetnostjo, modo in predstavami JAZ BIVAM _ Mestna galerija Piran Predstavitev kataloga celotnega Festivala Maravee Dress-175 barvnih strani, ki s podobami in besedili povzemajo dogodke, razstave in performanse - bo v soboto, 29. maja 2021, ob 11:30, v Mestni galeriji Piran. Zagotovite si cenejšo vstopnico s kartico ugodnosti »ZA KULTURO« Več na www.center-izola.si Program CKŠP Izola na spletu Ta teden ne spreglejte na: Facebook/Ckšo Izola: Facebook/Občina Izola: Facebook/Studio-Parametrik TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE o DBEj etb 3ŠŠ® o m ^ IZOLA-1SOLA * REPUBLIKASLOVENIIA EUROPA CINEMAS ^ MINISTRSTVO ZA KULTURO ,v.o., »o«.... Glasbeno poletje vArrigoniju Estate musicale^^, ad Arrigoni 1 F6 L 9 .'j > LZ3 Letni kino Arrigoni /dnema estivo Arrigoni, ob Me 21.00 L8 a 18- VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Koncert /Concerto IBio MEF in NOB zgosti KOVAČIČ,POREDOŠ, SITER Koncert /Concerto MANOUCHE Koncert /Concerto II n Elvis jackson Koncert /Concerto TINKARA KOVAČ Koncert /Concerto MAJA KEUC Koncert /Concerto Galerija Insula razstava Francisco Tomsich "HIPOHONDRIJA" 28. maj-23. junij 2021 TALASO STRUNJAN TERME KRKA Alexsander Kručan 5. maj - 4. avgust 2021 Rebeka Legovič GALERIJA LUKA KOPER (Kopališko nabrežje, Koper) "Komplementarna naključja" PALAČA GRAVISI BUTTORAI "Prednostna razkritja" Zvest Apollonio "Atelje 1953", Obala 18, Portorož. Prejšnji mesec smo njegova dela predstavili v celjski galeriji Kvartirna hiša. Od sobote (15.5.2021) pa so na ogled v Portorožu. : Galerija SalsaverdeE3 razstava ŽIVLJENJE JE SMEŠNO Izar Lunaček 26.5.-18.6.2021 [.Galerija Plač Neda Pagon: TEKSTOGRAFIKE Zbirka voščil Studia Humanitatis Galerija Algal^Zr razstava Špela Pahor Kamišibaj 6. 5.- 2. 6. ponedeljek- petek: 10.00 -12.00 in 17.00-19.00 ■EE razstava 7.5. 2021-4. 6. 2021 SVETILNIK i neiBS iip -r . iisKKiS^SlIiE e KSittji-r.LBI, . . f . J Francisco Tomsich -„Hipohondrija“ vlnsuli 28. maj - 23. junij 2021 Hipohondrija je negativno psihično stanje človeka. Verjetno jo lahko uvrstimo med bolj akutne problematike sodobne civilizacije. Po definiciji je hipohondrija pretirana zaskrbljenosti posameznika za svoje zdravje, ki nima utemeljenega razloga. Hipohondrija je posebno stane duha, ki pa ima v sodobnosti morda tudi utemeljeno podlago. Namišljena bolezen je pobeg v nedejavnost, nezmožnost, nenazadnje brez odgovornost in naklonjenost v usodo. Francisco Tomsich je umetnik, slikar katerega operativni stadij uravnava misel, ki se materialno manifestira v podobah z obsežno historično referenco. Njegov pričujoči razstavni projekt, ki je zasnovan pod naslovom Hipohondrija izpostavlja zgoraj omenjeni problem. Tomsich nagovarja skozi podobo, ki je v materialni obliki zelo arhaična. Uporaba oglja, pigmentov, apna in mleka je blizu izhodiščni obliki, blizu izvoru slikarstva, blizu bistvu slikarstva. Vezni člen podob v ciklu Hi-pohondrije je rumena barva, ki jo vidimo v podlagi in je nekakšna tonska nosilka celotnega kolorita. Celostno so slike predstavljene v precej enotni, večinoma topli barvni lestvici, blagega svetlega kolorita, z veliko beline, komplementarne prelivnosti, transparentnosti. Tomsich nalaga barvne nanose v plasteh in s prekrivanjem ustvarja nekakšen palimpsestni efekt. Gre za podobe, ki v svoji obliki spominjajo na gotske poslikave naših cerkva, ohranjene fragmente fresk z delno ujetimi upodobitvami in vidno časovno erozijo. Tomsich, ki se ustvarjalno izraža tudi kot pisatelj, napiše: »da umetnik ni hipohondričen, hipohondričen je svet v katerem živimo«. S tem njegove podobe v simboličnih referencah odpirajo široko polje nikoli zaključenih problematik. Tomsich išče globino odnosov med ljudmi, ki jih razdvajajo različne demagogije. Njegova metoda je čistost, očišče-nost, purifikacija, ki ne izkazuje ankcioznosti ali vznemirjenosti, ampak uvaja kontemplativnost. Umirjena drža, ki izraža določen odnos je njegova umetniška paradigma. Idejno je bil koncept Hipohondrije zastavljen pred krizo Kovid 19, kar pomeni, da je avtor pravilno zaznal situacijo Kovid 19 že zaradi predhodnega globalnega hipohondričnega stanja v svetu. Umetniški akt pa ni le »predrzno« dejanje posameznika, ampak aktivna drža, ki posega v javni prostor, in tu navkljub svojemu brezfunkcionalnemu karakterju nosi posebno odgovornost. S tem je Francisco Tomsich opredeljen. Njegov izraz zajema kompleksno shemo postulatov umetniške dejavnosti katerih namen je pronicljivo dopolnjevanje kolektivne zavesti s pozitivnimi vrednotami, ki vodijo v humanistično spremembo sveta. Dejan Mehmedovič Francisco Tomsich (Urugvaj, 1981) je umetnik in pisatelj. Od leta 2000 pripravlja razstave, publikacije, scenska dela, kolektivne platforme, nediscipli-narne raziskovalne modele in pedagoška orodja, pri tem pa uporablja različne medije, jezike in govorice. Njegova dela so bila razstavljena in objavljena v mednarodnem prostoru, med drugim tudi na 7. Bienalu Mercosur (Brazilija, 2009), in večkrat nagrajena, med drugim tudi z urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo (2012) in štipendijo FEFCA za mlade umetnike (2013), ki jo podeljuje urugvajsko Ministrstvo za izobraževanje in kulturo. Tomsich je bil štipendist in udeleženec številnih programov za umetnike, ki jih razpisujejo tako javne kot zasebne institucije iz Evrope in Amerike. Njegova dela odlikuje pozornost, ki jo namenja materialnim pogojem produkcije v konkretnem prostoru in času, ter potreba po ustvarjanju kritičnega dialoga med podobami preteklosti, pojmovanjem sedanjosti in dejavnimi modeli prihodnosti. Skrivnostna ptica iz Livad Nekateri imajo srečo, drugi pa ne. Srečo je imel Dušan Ambrož, ki je že nekajkrat opazoval skrivnostno ptico, ki obiskuje njihov vrt, manj sreče ima ta ptica, ki spada med močno ogrožene vrste. Na društvo za opazovanje ptic (DOPPS) je ljubiteljski fotograf poslal dopis v katerem jih je obvestil, da že nekaj dni k njim na vrt prihaja (bolje rečeno preletava) ptica z nenavadno dolgim vratom. S soprogo jo opazujeta, kako nabira hrano, še največkrat ulovi kakšno pozidno kuščarico, ki jim rečemo, da so martinčki, čeprav to niso. „Vem fotografija ni najboljša...posneta je bila precej od daleč in s 55 mm objektivom, a predvidevam, da ne boste imeli veliko težav s prepoznavnostjo," je še zapisal v dopisu omenjenemu društvu. Na odgovor ni bilo treba čakati dolgo. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek mu je čestitala za odlično opazovanje in za izjemenega gosta v njihovem vrtu. „Greza mladosten osebek čapljice (Ixobrychus mi-nutus). Njeno staro ime je mala bobnarica. Gre za gnezdilko večjega dela Evrope z izjemo Britanskega otočja, Skandinavije in Finske. V Sloveniji je maloštevilna in predvsem lokalno razširjena gnezdilka nižinskih mokrišč. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je bilo v letih Pa še nekaj podatkov o tej redki ptici. Mala bobnarica je naša in tudi evropska najmanjša čaplja. Naseljuje močvirna trstišča, kjer se prehranjuje predvsem z manjšimi ribami, prezimuje pa v severovzhodni in vzhodni Afriki. Spada med močno ogrožene prebivalce močvirij in je mestoma po Evropi že izumrla. V Sloveniji gnezdi v severovzhodnem in jugozahodnem delu države in na Ljubljanskem barju. Živi skrivnostno življenje v trsju, zato je vsako srečanje z njo še toliko bolj dragoceno. Ocenjuje se, da v celi Sloveniji gnezdi še okrog 20 parov. Nedvomno je mala bobnarica močno ogrožena in je zato še toliko bolj vredna naše pozornosti in skrbi za njeno prihodnost. ur Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Zapustil nas je dragi mož, oče, nono in pranono IVAN STARIČ (1938-1921) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, in vsem,ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani. Žalujoči: žena Regina in hči Nada z družino. Izola, maj 2021 V spomin Radoslav Rado Sosič 1944 - 2021 Življenje je sestavljeno iz naključij in eno takšnih je, da se je na isti dan, ki ga poznamo tudi kot dan mladosti, 25. maja rodil in se 25. maja poslovil Rado Sosič. Rodil se je na ta dan leta 1944 v Mariboru a je že mlad prišel v Izolo in postal pravi Izolan, ki je delal najprej v Iplasu, potem pa na Ribi, kjer je bil vse do upokojitve. V Izolo je prišel z mamo, očetom, brati in sestrami, začutil vonj morja in hkrati spoznal tudi izolske športnike, še posebej nogometaše. Prav nalezljiva je bila ta njegova pripadnost izolskemu nogometnemu klubu, kjer je bil najprej aktiven član NK Izola, kasneje pa, kot veteran, je skrbel za organizacijo in finančno plat kluba. Seveda ob tem ni pozabil "brcati žoge"! Ekipe veteranov NK Izole si brez njega ni bilo moč zamisliti na nobeni domači tekmi ali gostovanju, tudi v tujini. Rad je imel tudi svojo barko in ko je le našel čas se je podal na morje. Koliko je kdaj ulovil ni znano, res pa je, da je na barki in ob njej pripravil marsikatero ribjo pojedino, ki je združevala njegove dolgoletne prijatelje. Tudi Štajerska mu je ostala v srcu in njegova tradicionalna po-novoletna „kisla župa“ s katero je postregel silvestrskim veseljakom. Čeprav mu zdravje zadnje čase ni več šlo na roko, je vztrajal na svojih običajnih poteh: trafika na Velikem trgu, stadion, kapučin pri Martinu in pogovori v stari klapi, ki se je zbirala tam. Niti pomislil ni, da bi šel v Dom. Krpanova je bila njegov dom in tam je bil, tudi ob pomoči domačih in strokovne službe, vse do konca. V MNK Izola so mu zapisali v spomin: Zapustil nas je dolgoletni član nadzornega odbora kluba Rado Sosič. Spominjali se ga bomo po tem, da je bil pri vseh opravilih v klubu vedno pripravljen pomagati, obenem pa je bil klubu zvest in vedno prisoten na tekmah ter klubskih druženjih. Radotova dobrota vsekakor ne bo ostala pozabljena, pogrešali ga bomo. Res je. Vsi ki smo ga srečevali na njegovih poteh ga bomo pogrešali. Zahvala Kogovšek Cecilija - Cilka (23.10. 1923 -20.5.2021) Od naše Cilke dolgoletne delavke Mehanotehnike in zadnja leta stanovalke Doma upokojencev v Izoli, smo se poslovili v ponedeljek 24. maja na izolskem pokopališču. Zaposlenim v izolskem Domu upokojencev se zahvaljujemo za vso skrb, ki so ji jo namenjali, hvala pa tudi Marjetki Popovski za besede in pesmi ob slovesu. Hvala tudi nečakom in drugemu sorodstvu z goriškega, ki so jo prišli pospremiti na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Izola, maj 2021 Niso lepi dnevi. Zdi se, kot da se Izola resetira. Izginjajo stari obrazi, namesto njih prihajajo novi, ki šele poskušajo postati srž tega mesta. Nekatere pospremijo glasno in številno, druge skromno in tiho. Nekateri dobijo osmrtnico ali zahvalo, drugi nas zapustijo brez zapisa, nekatere je teplo življenje, nekateri so tepli življenje. Težko nam je opazovati to resetiranje mesta in zato zapišemo, da sta nas v tem tednu zapustila tudi Miloš Kon-stantinovič in Marsel Grčič pa verjetno še kdo, ki ga morda nismo tako dobro poznali pa bi si zaslužil vsaj omembo imena v slovo. Za vse nam je žal. Čas je, da se zdaj resetiranje konča. Dovolj je bilo. Resetiranje: ponastavitev, rešet, izklop, preprogramiranje, ponovni zagon Kriminalije Audi je izsiljeval Na PP se je zglasil občan in povedal je, da se je z motornim kolesom na Industrijski cesti v Izoli vključil na zunanji pas krožišča in ga zapustil na izvozu za Koper. Tik pred izvozom je moral močno zavreti, saj ga je izsilil bel Audi, ki je pred njega zapeljal z notranjega pasu, zatem pa vožnjo nadaljeval proti Kopru. Nato je z različnimi manevri ponovno storil prekršek v prometu. Policisti zbirajo obvestila, zoper kršitelja sledi hitri postopek po ZPrCP čl. 60/6-4 in ZJRM čl. 6/1. Napihal iz izgubil Policisti so ustavili osebni avtomobil in vozniku odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,32 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog zaradi kršitev ZPrCP čl. 105/5-2. Ni se strinjal z rezultatom Policista sta na G2 (smer Portorož) ustavila osebni avtomobil in vozniku odredila preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,48 mg/l. Z rezultatom se ni strinjal, zato mu je bil odrejen strokovni pregled v ZD Izola. Ko bo znan rezultat, sledi ustrezen ukrep. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja in začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Skril se je doma Policisti so bili seznanjeni, da je v stanovanju pri občanu glasna in moteča glasba. Na trkanje in zvenenje ni nihče odprl vrat, glasbo pa so ugasnili. Sledi zbiranje obvestil s ciljem ugotovitve identitete kršitelja in izvedbo hitrega postopka po 8/2 ZJRM. Napihal je kolesar Policista sta na Prešernovi cesti ustavila kolesarja. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,81 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in izdan plačilni nalog po 105/3/4-2 ZPrCP. Vozil, pa ne bi smel V Izoli pa so ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila, ki so mu zasegli vozilo, saj ima veljaven ukrep prepovedi vožnje. Sledi obdolžilni predlog. Pozitiven na kokain Ob 10. uri je v Jagodju 39-letni voznik osebnega avtomobila opravil hitri test na mamila, ki je bil pozitiven na kokain. Strokovni pregled je odklonil. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, sledi obdolžilni predlog. Izsilila gaje Ob 14. uri se je v Portorožu 59-le-tna voznica osebnega avtomobila iz Pirana vključevala iz neprednostne ceste Sončne poti na prednostno Belokriško cesto, proti Piranu. V tem pa je po prednostni cesti pripeljal voznik motornega kolesa, 29-letni Izolan. Pirančanka mu pri vključevanju zaprla pot, motorist je tako trčil v osebni avto in se pri tem lažje poškodoval. Kršiteljici je bil izdan plačilni nalog. Zvitek in balonček Ob 20.55 so policisti v Izoli ustavili osebni avto. 29-letni voznik iz Kopra je imel pri sebi PVC zavitek, v katerem so bili posušeni zeleno rjavi rastlinski delci, odrejen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal 0,51 mg/l. Izdan mu je bil plačilni nalog, sledi hitri postopek z odločbo. Oglobili organizatorja petkovega protesta Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola GA# MEDGENERACIJSKI CEER IZOLA CENTROINTERGENERAZIOEE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 31. 5. 2021 7.30-8.30: Jutranja telovadba / 8.00-8.30: Raztezne vaje 9.00 -10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik 9.00 -10.30: Začetni tečaj nemškega jezika 10.30 -12.00: Nadaljevalni tečaj nemškega jezika 12.00 -14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00) 14.00 -15.00: Posvet s socialno delavko iz Doma upokojencev Izola 15.00 -16.00: Joga smeha / 16.00 -17.00: Pikado 17.00- 19.00: Šah / 17.30 -19.00: Trebušni plesi TOREK, 1. 6. 2021 7.30- 8.30: Jutranja telovadba / 8.00-8.30: Raztezne vaje 8.00 -11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00 -10.30: Nadaljevalni tečaj angleškega jezika 11.00- 13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.00: Klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30- 17.30: Tarok / 17.00-19.00: Družabne igre SREDA, 2. 6. 2021 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 8.00 -11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00 -11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00) 11.00 -11.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja 12.00 -12.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 13.00 -14.00: Zvočna kopel - sproščanje 14.30- 15.30: Starost in demenca / 15.30-17.30: Tarok 15.30- 18.00: Skupaj rešujemo križanke 18.30 -19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 3. 6. 2021 7.30- 8.30: Jutranja telovadba / 8.00-8.30: Raztezne vaje 9.00- 10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15: Družabni plesi za posameznike 11.00- 13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00- 15.30: Tečaj mednarodnega jezika esperanto 15.30 - 17.30: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje 17.00 -19.00: Šah / 19.00 - 20.00: Tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 4. 6. 2021 7.30- 8.30: Jutranja telovadba / 8.00-8.30: Raztezne vaje 9.00 -10.15: Vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00: Merjenje krvnega tlaka 10.30- 12.00: Aktualna problematika upokojencev in starejših 11.00 -13.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka 14.00 -15.00: Klepet v italijanskem jeziku 15.00 -17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave) 15.00- 17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00) 17.00- 19.00: Družabne igre RAZNO PRODAM V petek se je na Lonki v Izoli zbralo 40 ljudi s transparenti in politično protivladno vsebino, poleg so imeli zvočnik, preko katerega so predvajal glasbo in govore. Ugotovljena je bila organizatorka in vodja javnega shoda. Javni shod ni bil prija-1 vljen, kršen je bil Zakon o javnem zbiranju. Zoper organizatorko se vodi prekrškovni pošto-1 pek zaradi kršitve 4. točke, 1. odstavka, 38. čle-1 na ZJZ. Iščem zanesljivo gospo za čiščenje apartmajev. Info. gsm: 041 670 085 - Miren zakonski par v pokoju iz Izole išče malo parcelo v Izoli ali okolici v najem. Dovoz z avtomobilom. Tel: 031 844 506 ODDAM - 20m2 garsonjero za 1 osebo (lahko staršu s predšolskim otrokom, možna vloga za subvencijo) Tel 031 297 594 - Prodam Piaggio Z1P 504T, nov, prevoženih 200 km. Cena po dogovoru Tel 031 758 818 - Prodam fiat Uno, letnik 2006, l.lastnik, prevoženih 63 250 km, redno servisiran Tel 031 532 701 _ Ugodno prodam kopačico LUXE, 4 taktni motor, 4,1 Kw. Tel: 041 770042 NAJAMEM - Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857 - Iščem stanovanje, garsonjero ali sobo na obali. Tel 041 217847 ali 071 259468 s +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Petkovi protesti v velikem slogu V petek so izolski protestniki ob prvi obletnici rednih petkovih protivladnih protestov sklicali tiskovno konferenco, na katero so povabili tudi vse tri izolske poslance, ki pa se povabilu niso odzvali. Na Lonki se je zbralo kakšnih 150 protestnikov, ki so oboroženi s transparenti že 53. teden zapored zahtevali odstop vlade. Na tokratnem, nekoliko bolj uradnem protestu so prisotne nagovorili Tamara Čelhar, Vidojka Carli, Igor Winkler, Edelman Jurinčič, mlad aktivist Nik Lisjak, Barbara Verdnik in nekdanja veleposlanica Jadranka Šturm. Za kulturno-uporniški program so tako na Lonki, kot na poti do Svetilnika poskrbele Kombinatke. Ob koncu ..romanja" so protestniki še simbolično potopili vladno barko ter napovedali svojo pristonost na vseslovenskem protestu, ki bo ta petek v Ljubljani. V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTOKOPIRAMO Najsodobnejši barvni fotokopirni stroj Konica, ki je hkrati tiskalnik in scanner, vse do formata A3. Tekst ali fotografijo si lahko sami iztiskate neposredno iz vašega računalnika ali telefona. BEREMO Knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige za branje na ulici, za izposojo in za oddajo. Zgoščenke in vinilke domače založbe in samozaložbe. IZDELAMO Sami ali z našo pomočjo izdelajte napise za majice ali kape, skodelice, puzzle ali kaj podobnega. OBJAVLJAMO Naročite oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO Lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo. Telefon in e-mail sta ista kot na uredništvu, ampak dopisništvo je zato, da vzpostavimo pristen človeški kontakt. Izkoristite to!