( .3 J I iV List 31. 1 C - k I % » • C ,•1 v I Tečaj LIX na r» Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravniStvo v Blasnikovi tiskarni. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' V Ljubljani 2. avg^usta 1901. f I ( t Program narodno-napredne stranke na Kranjskem. Dne 18. m. m. so zborovali v Ljubljani zaupni možje narodne napredne stranke na Kranjskem in vsprejeli ta-le program: « . „Narodno-napredna stranka stoji na stališču na-rodne avtonomije ter se bori s tega načelnega stališča za vsestranski svobodni razvoj slovenske narodnosti v po-litiškem, kultuHem in socijalnem oziru. to svrbo zahteva popolno jednakopravnost in jednakoveljavnost slovenske narodnosti in^sloveiiske^a zika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi v šoli in sploh v javnem življenji. Od državne uprave zahteva stranka večjo brigo za moralno in materijalno povzdigo slovenskega naroda. . Stranka zahteva svobodno, sicer na kulturnih na- » 7 V Čelih krščanstva zgrajeno, a od vsake cerkvene uprave popolnoma neodvisno narodno šdo in v r to svrho izdatno izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu,, združeno 8 povišanjem njegove znanstvene in strokovne izobrazbe. f . Stranka upošteva veliko važnost meščanstva za kulturni in gospodarski napredek naroda slovenskega ter teži na to, da postopa meščanstvo vsporedno z drugimi produktivnimi sloji. Sk^b jtranke je, od^anjevati vsako poi^dMožg^SS^O^sprotstvo med stanovi. narodno-gospodarskem pogledu naglaša stranka veliko važnost kmetijstva za slovenski narod ter zahteva izdatno zakonito varstvo kmetijskega stanu v vsakem oziru z ureditvijo kmetskega realnega kredita v ohranjenje kmetskih domov in osebnega kredita, ^ zboljšanje gospodarstva, z olajšanjem, oziroma odpravo dedinskih in prenosnih pristojbin itd. Stranka zahteva v prilog kmetijske produkcije pr^vitao pogodbo z Ogrsko, tej produkciji ko ristne trgovinske pogodbe in koristno prometno tarifno politiko. Ker je glavni vzrok propadanja kmetijskega stanu zlasti v slovenskih pokrajinah pasivna kmetijska produk- zato zab teva stranka vse tiste . naprave in uredbe. po cjja, ki pomagajo povzdigniti to produkcijo kvalitativno sebno pa smatra za nujno potrebno boljšo strokovno na obrazbo kmetijskega stanu in njega stanovsko organiza cijo v svrho samopomoči. . Uvažuje nadalje veliki pomen krepkega in svo bodnega trgovskega in obrtnega stanu J bodi dolžnost državne uprave, omogočiti in pospešavati vsestransko pri-verska in cerkvena vprašanja se-^stranka n^si' stopno višjo splošno in strokovno izobrazbo teh stanov čeloma ne vtika, zahteva pa nujno zadostnih legislativnih. ter pospeševati pridobitev umetnih sredstev za uspešno sredstev zoper vsako zlorabo cerkvene in duhovske oblasti tekmovanje na domačem in svetovnem trgu. v politiške namene. dosego teh smotrov je težiti na olajšanje pro 4. Stranka priznava^ jednakopravnost in jednakove- meta po pomnožitvi in sistematični ureditvi .^prometnih Ijavnost vseh stanov ter vsled tega odločno odklanja nad- sredstev in na zboljšanje zvez z tujezemstvom, da se iz vladje ) bodisi politiško in socijalno kateregakoli stanu. 5. Dosledno stranka načeloma za splošno in rektno in tajno volilno pravico, zahtevati pa mora pred dejansko vpeljavo slovenski domovini zadostnih legislativnih jamstev za po edanje razmere v polno svobodo izraževanja ljudske volje in oviranje te slobode po politiški zlorabi cerkve. koristijo naravne sile in zakladi naših dežela. Narodno-napredna stranka pa obsoja najodločneje trgovskemu in obrtnemu stanu sovražno neplodno zdru- »»A- J i- ^ I ževanje kmetovalcev v konsumna društva, katera se ne omejujejo zgolj na nabavo strogo kmetijskih potrebščin. < 9. Za izboljšanje položaja delavskega stanu hoče stranka skrbeti za večjo strokovno omiko delavstva po državni in deželni upravi, s primerno ureditvijo obrtnega tarifa, ki bo podlaga za sklep nadaljevalnega pouka itd. novih trgovinskih pogodb koja višja omika pomore de- Ta načrt priča, da hoöe Nemčija v trgovinski politiki kreniti lavskemu stanu do boljšega položaja v socijalnem oziru in boljšega gmotnega stanja, dalje hoče stranka skrbeti za ureditev zavarovanja proti boleznim in nezgodam, zlasti na novo pot. da hoče z visokimi carinami zavarovati produkcijo. Tistim državam, ki na tel podlagi nečejo vojno vseh delavskih slojev za starost in ječmen, oves, jajca, maslo pa za preskrbljenje onemoglost. 10. Narodno-napredna stranka je pripravljena, stopiti v tesno zvezo z vsemi narodno-naprednimi slovenskimi in slovanskimi • strankami, katere soglašajo z narodnimi skleniti trgovinske pogodbe, obeta carinsko vlada hoče zvišati carine zlasti na živila kakor so rž, pš svojo njo Nemška itd potem na živino in na les, torej na tiste pridelke, katerih dobiva največ iz Avstrij Po sledica tega bo, da na jedni strani poskočijo cene kmetijskih pridelkov v Nemčiji, kakor zahtevajo agrarci, na drugi strani pa da se zmanjša izvoz nemških indust:ijalnih izdelkov. Delavci. se boj podraženja živil in skrčenja zaslužka vsled in gospodarskimi zahtevami in težnjami njenega pro manjše produkcije, so začeli najhujši boj zoper novi carinski grama tt tarif. Njim so se pridružili industrijalni krogi Boj ki se bo Shod bil odobril program skoraj soglasno trezno premišljenih besedah brez vsake bombastične v tej pr zadevi na jesen bil v nemSkem državnem zboru, ker mesi se zrcali v programu vse ono, kar more po prepri- novi tarif vsekakor velikanski, ali uspeha ni dosti pričakovati, večina nemškega parlamenta agrarična in odločno zavzeta za bo je čanj narodno-napredne stranke pripomoči Slovencem do Hboljše bodočnosti ljutej Španija V nesrečni državi traj boj zoper kongregracije. Republik še vedno n^j-liberalci in so- cijalisti delajo vedno bolj na to, da se vsi cerkveni redovi iz- v Politični pregled. tiraj IZ Notranji položaj. — Čim se je zaznalo, kako tendenco dosegli Vojna v južni Afriki Zadnj na različnih krajih čas so Buri zopet vec pehov, ali v celoti to ne ima načrt tranj politiki nskemu tarifu za Nemčijo, nastalo je v naši no preminja njihovega položaja. Nedostaj jim moči da bi za- neko posebno gibanje. Vsi politični krogi so ^^ogli Angleže zadeti v srce. Angleži menijo, da se vojna pri jedini v tem, da je nemški carinski tarif najznamenitejšega pomena za našo državo, za vso njeno ekonomično in politično bližuj teh en er koncu. V dokaz tega naznanjajo, da smatra lord Ki svojo misiio za končano m se vrne na jesen na prihodnost. Najbolje so to spoznali Madjari. Ti so takoj opu- Angleško. Zapovedništvo v južni Afriki prevzame general stili svoj odpor zoper zahtevanje, naj se že sedaj doženo po Littleton gajanja zaradi avtonomnega avstrijsko-ogrskega carinskega tarifa, predno je še državni zbor rešil nagodbeno vprašanje. Ta pogajanja so se tudi v ze začela in bodo trajala do jeseni nepretrgoma. Paralelno s tem pa tečejo tudi ugibanj glede ^ položaj i listov nemškega carinskega tarifa na trozvezo in na Körberjevega ministrstva. Velika večina vsega časopisja ^^ ^^ ^^^ m brtnija. > vpli mnenja, da bo imel novi nemški carinski tarif usodepoln na politično razmerje me Avstrijo in Nem^ij da je njegovi eksistenci je namreč, da državni zbor odobri nemogoča politična zveza mej dvema državama, mej katerima teče carinska vojna. Pa tudi Körberjev položaj je izredno težak. Pogoj carinsko in trgovinsko pogodbo z Ogrsko. Brez tega je skupen avtonomen carinski tarif nemogoč, je nemogoče, skleniti trgovinske zveze z inozemstvom, oziroma voditi carinsko vojno zoper Nemčijo in Italijo, a večine v državnem zboru, hotela odobriti nagodbo z Ogrsko, take večine nima Körber Trgovinska in obrtniška zbornica. Kranjska trgovinska in obrtniška zbornica imela dne 23 junija sejo Otvorivši sejo 1 naznanil je zbornični predsednik Josip Kušar, da je trgovsko ministrstvo odobrilo zbor nični računski sklep za leto 1900 ter potem prečital dopis upokojenega zborničnega tajnika cesarskega svetnika Nekateri menijo da jo vender skup spravi drugi M u r n i k a , kateri sporoča 1 da pa so že pred leti sklenil prepričani, da sam v to ne veruje nego samo gleda, kako bi se mogel umakniti s političnega pozorišča. povodom petdesetletnice trgovske in obrtniške zbornice podariti zbornici portrete vseh njenih predsednikov Deželni zbori so že vsi ustavili nekaterih so bile obS svoje delovanj V temi portreti naj bi se okrasili prostori zbornične pisarne sklenj 80 tudi nasvetovali, pomnožiti razprave o volilni reformi, in so bile ter počastili možje, kateri so predsedovali zbornici zato svrho naročil je gospod cesarski direktne volitve v kmetskih občinah Na oroškem mandate kmetskih občin a- stopanih interesov, svetnik akademičnemu slikarju Matiji Jami, naj po foto jerski nemški nacijonalci so napravili volilno reformo tako, z«. ,, • x • . . i -v , , .. ^ ^ da bo služila izključno njihovim interesom, dočim so kmetske S^^^fijah izgotovi portrete zborničnih predsednikov L. C. volilce brezobzirno prikrajšali v njihovih pravicah. Vlada se Luckmanna, V. C. Supana, Aleksandra Dreota, dr. Josipa je izrekla proti temu načrtu in se ta tudi ni mogel sprejeti, Poklukarj Josipa ker so nemški klerikalni poslanci izostali od dotične seje, tako Perdana. To delo Kušarja J Vaso Petričiča m I da ni bilo navzočih dveh tretjin vseh poslancev, vsled česar se razprava sploh ni smela vršiti. Deželnozborske volitve so v Gališki in na Kranjskem sedaj dovršeno. Zbornica je ponudbo cesarskega svetnika Murnika s slava-klici sprejela ter že razpisane. Na Češkem se bodo vršile začetkom meseca vembra. Pogajanja mej češkimi strankami zastran kompromi se še vrše, ali vse kaže, da jedinstva ne bo doseči. Nemčija no- sKlenila, da se omenjeni portreti prostorih. obesijo v zborničnih mej vsemi strankami Razpisana služba provizoričnega konceptnega ad junkta se po predlogu podpredsednika Kleina po Vsled dogodivše se indiskrecii bila delila finančnemu konceptnemu praktikantu dr. Franu berolinska vlada prisiljena, razglasiti SVOJ načrt carinskega Windischer-j u. • I Zbornični tajnik dr. M urnik je naznanil da so tako omejitev sklenile dotične zadruge na občnih mestna hranilnica ljubljanska vložila priziv proti plačilu zborih in po prvi inštanci predlagale deželni oblasti 1 m zbornične doklade 1 in da je ministrstvo temu prizivu končno da more odredbo take omejitve postavnega šest- ugodilo, da morajo tudi hranilnice plačevati zbornično urnega delavnega časa, kakor je namo po sebi umevno > doklado. Zbornica je vzela poročilo na znanje. Potem je poročal zbornični tajnik dr. Murni k o uvedbi nedeljskega počitka v trgovskem obrtu. C. kr. de- stvarno in krajevno veljati za tiste obrte, za katere želna vlada, kateri došla anonimna prošnja J naj zaukazala popolen nedeljski počitek v trgovskem obrtu je po svojih pravilih ustanovljena zadruga, ki je stavila predloge. Tudi v ukazu, s katerim je lani trgovinsko ministrstvo zbornicam poslalo v izjavo od trgovinskega 4 in notranjega ministrstva sestavljeni načrt zakona, s ka- vsaj za čas od 15. junija do 15. septembra, je z ozirom terim se izpreminja zakon o nedeljskem počitku 1 pravi na gibanje 1 ki se je v tej zadevi v Ljubljani pričelo » trgovinsko ministrstvo, da je primernemu razširjenju ne naročila trgovski in obrtniški zbornici 1 na] se izjavi v deljskega počitka v trgovskem obrtu če tudi ga tej zadevi, sicer pa je došla tudi zbornici anonimna velika večina interesentov, v členu IX. prošnja, naj bi se zavzela za nedeljski počitek. Poroče- pisani postopek ovira, da, če ena sama želi pred-udeležena za- odst. valeč priznava » da to jako važno, a težko vprašanje » druga splošno zaželjeni ureditvi ne pritrdi J nepre da pa zbornica danes še ne more izreči mnenja, ker je treba še obširnih poizvedb, ki se v tem kratkem času ki je bil na razpolago, se niso mogle izvršiti, in da za 1 magljiva ovira. Po novem zakonu stopek odpravljen. bo zategadelj ta po Vsaka rešitev tega vprašanja, ki bi se izposlovala more sedaj vladi priporočati 1 naj pozove trgovski na drug način, bila bi v nevarnosti, da se zopet prekliče » gremij, da glede nedeljskega počitka zavzame svoje sta lišče ter c. kr. vladi stavi svoje predloge. To jedino ker tajnik ne odgovarjala obstoječemu zakonu. Zbornični konečno predlagal naj zbornica v tem smislu prava pot, da trgovski uslužbenci dosežejo svoj cilj. Povsod so se vršila obširna poizvedovanja pri in- c. kr. deželni vladi izreče svoje mnenje tem predlogu razvila se je obširna in živahna teresentih in obširne ankete, razpravlja se pa stvar še debata. Zbornični svetnik Karol Pollak je predlagal » vedno tudi v tistih deželah kjer so deželne politične naj tudi zbornica priporoča nedeljski počitek, katerega oblasti že izdale dotične odredbe. Tako se poroča iz je želeti z verskega in socialnega stališča. Saj je nedeljski Prage, da je vladna odredba, s katero se uvaja popolni počitek uveden tudi na Angleškem in tudi tamo ni slišati in. z gotovimi pritožeb proti temu. Zbornični svetnik Karol Luckmann nedeljski počitek v Pragi za gotovi čas izjemami za nekatere stroke i silno razburila prizadete naglaša > da tudi ni vse dobro, kar se uvedlo na An trgovske kroge in praška trgovska in obrtniška zbornica gleškem. Nedeljski počitek, ki je v mnogih obrtih sploh se je v primernejšo uravnavo te zadeve že obrnila na nemogoč se ne sme dekretirati, ampak se mora zahtevati ) vlado. Tudi graška trgovska in obrtniška zbornica se da se isti uredi po faktični potrebi. Gotovo je v principu pritožila zoper slično odredbo štajerskega namestništva. vsakdo za nedeljski počitek, a predno se v tem oziru Tajnik dr. Viktor Murnik je povdarjal, da že dosedanje kaj definitivno določi, treba je vprašanje vsestransko dobro poizvedbe so pokazale, da je ureditev te zadeve, kakor preudariti. povsod drugod > tako tudi pri nas še » jako težka stvar. Zbornični svetnik Lenarčič se strinja s predlogom mnogostranskih in zborničnega tajnika ter izjavlja, da je tudi on prijatelj Odsek je mnenja, da bo treba temeljitih poizvedb, predno bo stvar zrela za izjavo. Le nedeljskega počitka, če tudi iz druzih razlogov kakor da se stvar pospeši pri tistih faktorjih, ki pridejo tu v gosp Pollak. Pomisliti pa je vender treba da pri nas prvi vrsti v poštev, se je zadeva že danes spravila pred niso dani isti pogoji za nedeljski počitek, kakor na An- plenarno sejo. V ta namen predlaga odsek, da naj zbor- gleškem, in da pri nas še nismo splošno spoznali veljave niča priporoča c. kr. deželni vladi, naj pozove prizadete angleške prislovice „times is money" (čas je denar) zadruge, pred vsem pa gremij ljubljanskih trgovcev » ter da da niti delavnika ne izkoristimo s tako intenzivnim delom treba uvaževati, da na zavzemajo svoje stališče in stavijo predloge. Le v okviru kakor bi bilo želeti. Zlasti pa predlogov prizadetih zadrug more namreč deželna poli- deželi ljudstvo večinoma ob nedeljah prihaja v prodajalno tična oblast skrčiti oziroma izključiti delo ob nedeljah, ker ob delavnikih nima časa za to. Popolen nedeljski po C. kr. trgovinsko ministrstvo je v ukazu z dne 28. mar- čitek je torej pač mogoč v industrijalnih podjetjih da mnenje, da sme po- trgovini pa je težko izvedljiv. Zbornična svetnika B a u m v cija 1900 14.931 izjavilo litična deželna oblast neodvisno od zadružnih predlogov, gartner in Žitnik podpirata predlog tajnikov, in je . gosp. Baumgartner mnenja, da se zlasti v večjih mestih. ne kakor jih ima v mislih člen IX. odst. 3 zakona o deljskem počitku, že vsled dispozicije 2. odstavka tega kakor n. pr. v Ljubljani, prodajalne člena, skega dela v trgovinah, ni utemeljeno v zakonu ob nedeljah lahko eventualno odrediti tudi popolno izključitev nedelj- popolnoma zapro. Zbornični svetnik A. Gassner iz Tržiča dalje je za to, da se nedeljski počitek kolikor mogoče razširi y da more omejitev šesturnega nedeljskega dela v trgov- zbornični svetnik Omer s a iz Kranja pa izraža bojazen, skem obrtu do popolne njega izključitve politična deželna da bodo ob nedeljah prodajalne odspredaj zaprte, odzadaj oblast v tistem obsegu odrediti, v kakoršnem obsegu pa odprte. Ko še zbornični svetnik Pauer priporočil stran 304 «I Letnik L1X odsekov predlog, sklenila je zbornica, naj se c. kr. de- 0 Do sedaj nismo rabili proti snetjavosti ječmena želni vladi poroča v zmislu, kakor dr. Murnik. nasvetoval tajnik nobenih pripomočkov. Za naprej bode pa treba tudi to bolezen zatirati, da se odvrne škoda, kakoršna se dopisu C. kr. deželne vlade glede prispevkov za bohinjsko in karavansko železnico je poročal zbornični letos pokazala. Proti snetjavosti ali )) prašnatemu snetu", kakor svetnik Lenarčič ter z ozirom na to 1 da zbornici imenujemo tudi to bolezen, se rabijo različna sredstva ) težko kaj prispevati, ker nima od kod zajemati, priporočal, izmed katerih je namakanje semena in naj se v tem smislu poroča deželni vladi; pač pa je po- bolezen naprej raznaša. po katerem se ročevalec izrazil nado, naj interesenti glede odstopa sveta, prepustitve vodnih močij itd. šli vladi pri zgradbi Namaka se pa seme na ta način: Za 100 železnice na roko, in naj bi posestniki ob progi pri od- kupu sveta ne stavili pretiranih zahtev. Zbornični svetnik Gassner je prečital tem povodom izjavo tržiških industrijalcev, da ne morejo prispevati za to železnico, od litrov semena vzeti je 12 dkg modre ga lice, ki naj se raztopi v 40 I vode. tej raztopini naj se namaka seme meša. Na to naj ure in med tem časom parkrat pre-se odlije modra galica in nalije na 9 katere ne bodo imeli koristi » da pa 80 pripravljeni seme apnenega beleža, katerega napravimo v kaki drugi znatnim žrtvam, ako se vlada odloči za zgradbo železnice ki » vezala Tržič s Kranjem ali kako drugo pripravno točko državne železnice. Po predlogu poročevalca Lenarčiča sklenila je zbornica, naj se vprašanje glede tržiške železnice postavi na dnevni red prihodnje seje trgovske in obrtniške zbornice. posodi na ta način, da primešamo zopet 40 I vode 16 dkg apnenem beležu se pusti seme dobre pol ure. apna. I Na to se odlije tudi apneni belež, seme pa plitvo raz grne na kakem suhem podu. Tudi ga je parkrat obrniti z grabljami, da se preje osuši. Ker so stroski za tako namakanje nizki, delo samo tudi jednostavno, priporočamo našim gospodarjem, pa Zbornični tajnik dr. Murnik je poročal o ustano- ^jg^ g^ poprimejo za naprej takega namakanja vitvi višje trgovske šole v Ljubljani ter naznanil, da se deželni zbor kranjski soglasno izrekel za potrebo take šole ter pooblastil deželni odbor, da sme za nameravano Uspešno tako namakanje semena tudi pri ovsu da se ga ne loti snetjavost ali prašnati snet. šolo dovoliti do 10.000 K letne podpore. Po predlogu zborničnega svetnika Lenarčiča izrekla se je deželnemu zboru topla zahvala. Zbornici izdelati bo sedaj načrt za višjo trgovsko šolo ter ga predložiti ministrstvu v odobrenje, ob jednem pa c. kr. vlado po industrijskem svetu naprositi za primeren prispevek. Surovinskemu društvu črevljarske obrtne zadruge v Ljubljani dovolila je zbornica po predlogu zborničnega Inkognito Humoreska. » Ali mogoče, Tine tt » No, saj veste, gospod Jordan 1 a potuje njegova svetnika Pauerja 200 kron podpore ter izjavila svoje visokost inkognito, da izpoznava svoje državljane mnenje o prošnjah občin Javorje, Ilirska Bistrica, Radeče, „Dä, da, saj sem to čital v našem listu Semič in Vinica za dovolitev letnih in živinskih semnjev. Končno je bil sprejet samostalni predlog zbornič- No, torej vender ne pojde mimo našega mesteca 1 s svojimi bogatimi naravnimi krasotami. nega svetnika Hrena t naj se trgovska m obrtniška I) Dä, dä « da se na zbornica pri južni železnici potegne za to, progi Ljubljana-Trst in Ljubljana Maribor zopet uvede mešani vlak. » » In slikati zna, kakor kak profesor Da, ali —« tt » No, kaj? Ali se ni vpisal v knjigo za tujce: Potem je predsednik gosp. J. Kušar zaključil sejo. » Jurij Knez ) slikar tt To vender ne more biti nikdo drugi kot naš novi knez Jurij. Saj veste, jaz poznam ljudi«! i 9) Dä. da. Tine. O ko to vedel za gotovo"! Debeli pcsestnik hotela „pri kroni" se je praskal za desnim ušesom ^ Snetnjav ječmen. že dolgo let ni bil zimski ječmen tako snetjav ko 1 kakor da mu to uganke. Potem pristavil: n Tedaj donese rešitev županu moramo in . . . tt letos. Ta bolezen se sicer prikaže vsako leto tako majhni meri, da ne prizadeva nobene škode. toda v Letos Za božio voljo je pa nastopila v taki meri, da bo po tega ne, gospod Jordan"! zavrnil ga je njegov prvi natakar. „Njegova visokost nas izdali njegov inkog- nekaterih njivah potem morda takoj zapusti, ako prav malo pridelka. Po nekod je ječmen tako napaden ) nito in Vaša želja, da postanete dvorni založnik 1 da ga sploh ne kaže pustiti, ampak pokositi in porabiti ostala na veke neizpolnjena". za zeleno krmo, potem ko se je obželo snetjavo klasje. „Da, da. Tine, povsem prav imate". o Gotovo. To sem uvidel takoj! 80 ljudje kar ostali v vrstah in vsakdo ga je pozdravljal ljudi! Upisal se je kot slikar Jurij Knez 1 jaz poznana torej ga mo- z najglobočjim spoštovanjem. Ko došel v ramo imeti za tega, a vender le z vsem potrebnim spo štovanjem". sedel table hote, zdelo se mu je, da hotel in došel v „Da, da, Tine! vanjem! Kar ne upam si blaznico. Vse je zijalo vanj, m skoro nikdo si ni upal Vedno z vsem potrebnim spošto- spregovoriti glasne besede v njega navzočnosti. Jed mu to kar obtičala v goltancu, tako neprijetno mu „Ah^ prepustite to vse meni! Dvorni založnik po bilo t zato vstal in šel v svojo sobo. Pa tudi" tu ga stanete; to vam za jamčim! Saj poznam ljudi"! niso pustili na miru. Komaj je zaprl vrata za seboj jih „Da, Tine, če to dosežete! Ta čast za našo hišo! je Tine zopet odprl, ter s sto oprostili vprašal, ali mar In dvorni založnik tudi postanem a Debeli krčmar je skušal skakati od veselja D Skrbeti pa moramo za to, da se visoki gost ne bo mogel ni dišala jed premilostnemu gospodu knezu, saj je bila vender danes pripravljena s posebno skrbljivostjo. < jed je bila prav dobra. Samo gostje so se mi pritožiti radi ničesar, da mu ničesar ne bo zdeli prismojeni. Kaj pa hočejo od mene? Kdo pa mi manjkalo! Tudi vi morate na svojem mestu a B 1 meni roji zdaj toliko stvari po glavi! Marta slijo, da sem a tt » » » D Kaj je z gospodično" Tine, Vam to lahko zaupam. Omožil bi jo rad". Prepustite to meni, kakor poznam ljudi". To Vašo dobro lastnost visoko cenim. » Milostni gospod knez, oprostite, a čast komu čast t » mi poznamo ljudi, visokost"! » Hahaha"! smejal se je gost iz vsega grla; 0 VISO kost ? nikakor neče, vsaj tega ne, katerega sem Marta jaz izbral. zdaj razumem! Imeli so me za kneza Jurija » ker se slučajno tako zovem tt Mislite si Matevža. ) Tine J to neumno dekle zametava bogatega » Pa milostljivi gospod morda niste gospod knez a D Neverjetno a 1 odvrnil Tine, a na skrivnem se „Gotovo sem ta; ali knez vender-le nisem « • v In ko ga je Tine ves neverjeten gledal, je dejal zlobno nasmehnil, kakor da pozna vzrok Martine za vrnitve. B Morda ne ugaja, ker je grbast » Kaj še niste videli nobene slike novega kneza? Tu je tt njegova fotografija glejte, in čitajte njegovo pisavo: D kaj to, če je malo pohabljen! To že njegov ^Svojemu ljubemu prijatelju Juriju Knezu — knez Jurij tt denar poravna tt J) Pa, gospod Jordan 1 Vam 1 tako D Ab milostljivi gospod! Vi ste prijatelj kneza bogatemu,, možu Jurija? Potem je pa vender mogoče. » No kaj? Lö po pač ni treba gledati na denar". fi Kaj pravite ? Mislite vejte mi Vi ste torej hoteli prositi kneza za kaj 1 m I da bi svoj težko pri- Vaše upanje se je izjalovilo, kaj ne tt } služeni denar vrgel kakemu beraškemu pritepencu"? se je zadri sicer miroljubni gospodar. »Tega pa ne. Matevža bo vzela, in amen". B Dä, žal! Obljubil sem svojemu gospodarju, da mu z največjo pozornostjo pri postrežbi njegove visokosti pridobim naslov dvornega založnika. On samo o tem In potisnil je svoio debelo postavo skozi vrata go- sanjari. Tako se je že veselil". stilniške sobe, v kateri se je razgovarjal z natakarjem ter jih zaloputnil za seboj. „Le počakaj, starec! 1 » No morda se možu kljub temu lahko ustreže. Saj postanem Tvoj zet saj vidite, da je knez moj prijatelj. če ga torej prosim poznam ljudi", smeje se Tine za njim, ter prične pri » Da, da a vsejedno je škoda, da niste knez tt i- pravljati k obedu. Nikdar bi si ne odpustil, ako bi ne bilo vse dobro in na svojem mestu, ter bi se kak gost vzdihnil Tine » Tudi jaz bi se tega ne branil K« pa imate Vi kroni o čem pritožil. Šest let je služboval pri sloveča daleč na okrog, in ponosen je bil na to. Gospod Jordan ima v svojem prvem natakarju, zato mu tt ki od tega a B Jaz? moj Bog, imel sem tako lep načrt, in zdaj dobro vedel, kako izborno moč ne bo nič iz njega tt je brezmejno zaupal; ako bi se mu pa le sanjalo, da je pričel natakar ljubkati z njegovo hčerjo, spodil bi ga vender-le brez nega „Knez naj maršala" Vas morda celo imenoval za dvor «• „O ne. kaj tacega si iiiti ne poželim; a zdaj je vse izgubljeno tt usmiljenja iz hiše. Videl bi v svoji nadutosti veliko pre tt B greho v tem, da se ubog natakar dasi je bil nekdaj B tudi sam to predrzne, povzdigniti oči do njegove jedinke. Ta mora dobiti bogatega moža grbastemu Matevžu ... Najnovejši gost hotela pri > zato jo je že obljubil mi knez No, morda Vam morem pomagati. Le zaupajte mi Ker ste tako dobrosrčen gospod, pa naj bo. % prišla na misel, da je gospod knez naš gospod Ko a B Torej » Vi ste to pogruntali" ? „kroni" je bil šel zjutraj B**» jaz poznam ljudi. Ali to pot sem se zmotil, s svojo mapo v hribe in obljubil, da se vrne do obeda. Rekel sem nanjreč sam pri sebi: Moj gospodar, gospod odhajal se m zanj zmenil nikdo. Kako se Jordan, si ne upa govoriti s knezom. Ti Tine, pa rad Ko torej pozornosti! Po ulicah, skozi katere se je morala vračati, jazen gospod je — naš gospodar je tako ponosen na to VLiUCAlUlf OV Al A CiCtllJ- .U.IA«» vr J \J VWA^MlJi^ M* ^^ w ^^^ — —-------------1 Čudil, da je zdaj po vrnitvi, postal predmet obče govoriš in poznaš ljudi. če mu dobro postrežeš pri » ' / Strao 306 Letnik LIX da pri njem stanuje in knez mu na tvojo prošnjo n podeli naslov in ako mu smem reči da celo spre da Vi torej menite, kakor mi je rekel Vaš natakar naslov dvornega založnika Vaši gostilni pri bu govori par besedij zaradi Marte tt poroči ji v'? Zaradi Marte? Glej n »Da, „No, glej „Da, VIS i ej, milostni gospod! Zlasti za trgovino to namreč Jordanova hči a Z vmom u starec menda neče a Pri dvoru imam nekaj veljave to se pravi 1 » Ne. Pa si tudi ne smem predrzni ti 1 da mu to znan sem s knezom in Vam lahko pomorem; a moram sai neče ubogega zeta, in Marta naj vzame imeti garancije, da ne prodaste kupčije komur povedal, grbastega Matevža, ker ima denar da kako drugače na kakega preide. Ali imate koli, ali sina, ki » Glej 1 glej Je li gospodična mlada in lepa a prevzel pozneje za Vami hotel C( » stara B Ona je angelj — Pa saj ste z njo že jedini še-le 19 let a ) .Žalibog ne a moj svak (( tt 11 n seveda tt Torej imate že omoženo hčer" jo hočem Ne ne; šele omožiti (( » No, to je prav. Prav rad kako dobiva starca v past? tisočakov Ko Vam bil pomagal. knez 1 no 1 Pa par tako Torej nevesta! Kdaj pa bo poroka (C 11 Ah 1 milostljivi gospod 1 šele zaročiti jo hočem Snubača že imam, jako bogatega. n Gospod, morete mi samo tako pomagati, da osta 11 Tako Ali izvedenec, ki bo mogel vzdržati nete knez inkognito dobro ime hotela, katero ima sedaj ? Zato mora dobiti » Torej naj ponaredim patent za dvornega založnika ? k knez poroštvo To vender ne gre « 1 Izvedenec sicer ni, pa s Tinetovo pomočjo, ki je n Ne 1 ne! Rečem gospodu Jordanu, da hočete zelo vesten (( na vsak način ostati inkognito, ter da za ta slučaj t naslov prav gotovo dobi". SVO] 1 11 Zakaj pa temu ne daste hčere Oprostite, gospod! C( Ta ubožen (( ' » No, to mu preskrbim. Stane me le par besedij a 11 Ali morate gledati na denar"? o In ako hočete v pogovoru par besedic omeniti 11 Nikakor ne Pa saj ne vem 1 ali ga hotela hčerka". o meni, morda da ' „Le prepustite mi to! Prav dostojanstveno bom igral kneza, ki neče biti nikakor knez. Vaš gospodar 11 Poprašajte jo Bilo kakor ukaz, zato je kmalu stala v sobi ki si je v zadregi popravljala svoj zastor ter si dobi svoj naslov in Vi svojo Marto". sem vedel, da boste Marta, niti upala povzdigniti svojih lepih očij v dozdevnega saj gospod 1 povzročili" vladarja našo srečo. Saj poznam ljudi"! „Dobro. Zdaj mi preskrbite steklenico vina! Pošljite mi pa z njo krčmarja samega, recite mu, da hočem go- I voriti z njim". kmalu pokazal v fraku z belo zavratnico in je z mnogimi pokloni odnesel steklenico vina. 1» No gospodična, Vaš oče imel rad naslov, kate rega mu lahko preskrbim. Ta naslov pa naj preide na , katerega mi je imenoval, mi ne naslednika v obrti oni ugaja 1 zato Vas vprašam 1 ali se hočete odreči možu 9 Tine je odšel in gospod Jordan se onemu bogatemu snubcu, ali pa ga nečete ostaviti"? Gospod Jordan je stal na žerjavici 1 rad kaj pri D ab 1 milostljivi gospod ste ukazali a pomnil, pa dolžno spoštovanje mu tega ni dovolilo Marta ni vedela, kaj naj reče, Tudi tako bila zmočena, a B Pozval sem Vas, gospod Jordan, pa ali nečete piti z mano a kmalu se vse življenje. zavedla 9 saj je šlo za njeno srečo za ukazal Pozvonil je, in ko je Tine prihitel , naj donese še jeden kozarec. Krčmar je bil ves presenečen. v sobo. mu za 11 1 Knez njegov vladar, hoče piti ž njim! D » Pa vino No — milostljivi gospod jaz naj «9 Visokost", je vskliknila, „Matevža sploh ne maram raje grem v vodo". „Zakaj pa ne"? je zakričal njen oče, nakrat po- zabivši na vso spoštovanje. Ne morem ga trpeti 1 11 da! Želim Vaše družbe in hočem trčiti z 1 T Vami! Saj vino je vender tako 1 da ga moreva piti" 11 D 1 gospod Knez, najbolje, kar ga premore moja Neumnost! Tako bogat mož Ali pa morda gospodična ljubi koga druzega Tega pač ne sme"! , zakaj pa ne? Odgovorite, mar ni tako (i klet. Tega ne dobi vsak"! In pri teh besedah slikar potegnil roki raz 11 Tem bolj laskavo zame Na zdravje! Res dobro obraz, ker je hotela zakriti z njimi svojo rudečico vince"! «t f Slikar je znal starca pripraviti na to, da je postal „Odgovorite Po kratkem molku je zašepetala Da, tako je", ter zgovoren m je hotel. / zaupen, in kmalu ga dovel tja, kamor na vprašanje ..Dekle 1 kdo da to 11 Tine (t ob pamet, iz tega ne bo nič „Ali samo radi bil najbolje poroštvo denarja, gospod Jordan? Tine bi za kneza, saj je vrl strokovnjak, Katoliško-političnega društva v Ljubljani občni . avgusta popoldne ob treh v KatoliSkem domu. razun tega ste za naslov njemu hvalo dolžni. „Ako milostljivi gospod tako ukaže! Toda prej moram Tineta vprašati, ali hoče (( „To se ve. da boče^ ( 1 zakriči Tine za vratmi, kjer je prislužkoval, ter planil svojemu gospodarju krog vratu. Tudi Marta ga je objela, tako da bi ubogega debeluharja fikoro zadušila. „Izpustite me, izpustite me, tu se imata". „Torej Vama čestitam in se povabim na ženitnino slikar, na katerega so skoraj pozabili. zbor bo dne Umeje se ob sebi, da je to zborovanje v tesni zvezi z dežel-nozborskimi volitvami. Župan na Rakeku pri Cerknici je pristaš kato- liSkonarodne stranke in je naravno, da se poteguje za to, da njegova stranka ostala na krmilu. Ali sredstva, katerih se poslužuje ta župan so taka, da zaslužijo najostrejšo obsodbo. Da bi nekega volllca spravil župan ob spozabil tako daleč, kakor volilno pravico » se le doslej na Iv ranjskem ta de (( 1 noben župan. Županov tajnik je dotičnega volilca obdolžil hudodelstvo krivega pričevanja, župan pa je izdal spričevalo, da je obdolžencu prišlo krivo pričevanje v navado. Seveda se pravi izkazalo, da sta župan m tajnik obdolžencu čast kradla, „Velika čast nam bo, milostni gospod! sme biti šele, ki se bo blestel naslov s knežnim nad mojimi durmi". poroka grbom in je bil župan tudi radi tega obsojen. Vodovod v Cerknici. Deželni odbor je odločil, še meseca avgusta v Cerknico, Pri poroki bilo v kraj. Stemnilo se mu zopet prišel v dobro voljo, smejal « krčmar izvedel, da kneza sploh ni sicer lice 1 a kmalu se na ves podal zetu roko: Tine, večje spoštovanje do Tebe, ker sem se obraz in si vrl človek! Zdaj imam še uveril, da res da gre deželni inžener Sbrizaj da prične takoj z delom za ta vodovod. Vodovod v Planini. Vlada je izjavila, da je pripravljena prevzeti 40 o/o vseh troškov za zgradbo vodovoda v Planini, ako se ta vodovod zgradi kot deželno podjetje, in ako prispeva dežela 30 o/^. To ponudbo je deželni odbor odklonil. Prispevati hoče pač 20 a ne 30 o/^ in tndi podjetje neče graditi vodovoda. kot deželno poznaš liudi'^ Štrajki. V Št. Janžu so štrajkali premogarji a Novice. stvar se je poravnala. V Nabrežini štrajka nad 1000 delavcev, so delali v ondotnih kamnolomih. Nova livarna. Družba Schwarz, Zublin in Comp, pri Litiji namerava poleg svoje dosedanje tovarne napraviti tudi livarno. Zaupni shod štajerskih rodoljubov se bo vršil Osebne vesti. Cesar je potrdil izvolitev deželnega v drugi polovici meseca avgusta, najbrž dne 22 Mariboru glavarja gospoda Otona De tela predsednikom kmetijske družbe kranjske Nemške zmage na Štajerskem. Pri občinskih Finančni svetnik gosp. Anton Lenarčič volitvah v Pesnici in v Kaniži so zmagali nemSkutarji Slo v Ljubljani je imenovan višjim finančnim svetnikom. Ra- Čunski revident pri deželnem odboru gosp. Vinko Vizjak je imenovan računskim svetnikom. — Poročil se je domobranski poročnik gosp. Engelbert Busbach z gospč. Ano Kollmannovo, hčerko ljubljanskega veletržca so praznovali dne 24 m. m. venstvo na Štajerskem žalostno nazaduj Nevarno je zbolel tržaški škof monsignor A. M. se je najhujšega, zlasti ker Bati t na Brezjah gosp. dekan B iz j an Potrditev ljubljanskega župana. Cesar potrdil Sterk in sicer na Slatini, je škof že 74 let star. Prepovedan »Ruski kružok«. Tržaško namestništvo ni potrdilo pravil „Ruskega kružka" za Trst. Blaginja otrok je največja skrb vsem roditeljem in odgojiteljem. Jako preprosta sta pomočka, s katerima se zagotavlja ta blaginja; kolikor mogoče veliko pospešuje in izvolitev gosp. Ivana Hribarja ljubljanskim županom. Slovesno gibanja v prostem zraku in prirodi ustrezajoča hranitev. Pri sakdanje potrebe in navade. Zjutraj in pose zapriseženje župana se bo vršilo jutri, v soboto dne 3. avgusta, tej pa odločuj 1 Nove maše so zadnji Čas darovali gosp. A. Erzin poldne je mleko pač najbolj pijača v Ljubljani, J Cuderman na Brezjah, Fr Rakovec v Naklem, upre otroku in ga ne more vselej uživati dalj toda ne malo s časa kedaj Klemene v Borovnici, Stadler v Trnovem. Imamo pa naravnost izborno primes: Kathreinerjevo Kneippovo sladno V V Zupanom v Železnikih je bil izvoljen posestnik gosp. Fr. Košmelj. Grosp^.^ttadučitelj.^Levičnik, kateremu je bila ta čast ponudena, jo je odklonil. Obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani je ministrstvo dovolilo za 1. 1901 podpore v znesku 4800 K. — Lfjubljanski »Sokol« priredi dne 25. avgusta izlet kavo je močno pripravlj in dodana mleku, vzorna sak danja pijača glede prijetnega, čim dalje bolj prijajočega ukusa zdravstvenega učinka in krepitve. To pa ne samo za otroke v Logatec, dne 1. septembra izlet v Sodražico in dne 15. sep tembra v Kamnik. ampak za vsakogar, zlasti tudi za ženske, za ljudi, ki bolehajo na živcih in želodcu itd.; za vse te ]e treba pomirjajoče, ob enem redilne pijače. Te prednosti Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pozna danes ves svet. Sedaj jo že rabijo v največ družinah kot primes zrnati kavi; saj uničuje kvarne posledice Nova planinska koča. Dne 28. t. m. se ]e te kave, ter jej daje milejši in prijetnejši ukus Zategadelj je otvorila nova koča „Slov. planinskega drušfva" na Begunjšici. Kočo je društvu darovala gospa Soukup. Deželnozborske volitve na Kranjskem so raz- ne bi smela pogrešati več nobena družinska miza akaj v sebi združuje na nepresežen način priljubljeni vonj zrnate kave s sladovimi svojstvi, tako dobrodejnimi za zdravje. esar si more skrbna gospodinj želeti pri vsak dan rabljenem pisane in se bodo vršile iz kmetakih občin dne 12. septembra, živilu: zdravje, dober ukus in prihranek, vse to doseza iz mest, trgov in iz trgovske zbornice dne 19. septembra in rabi Kathreinerjevo Kneippovo sladno' kavo ako iz veleposestva dne 23. septembra t Občinske volitve v Cerknici so se vršile ta Selnik teden in so bili v vseh treh razredih izvoljeni sami pristaši Ljublj Umrli. V Ovčji vasi je umrl župnik gospod Luka Na Bledu umrl slaščičar gosp Kirbisch iz Mariboru umrl kanonik in pisatelj gosp narodnonapredne stranke. dr. Jožef Pajk Znojmu na Moravskem umrl pokoj t K pijonirski stotnik gosp. Fran Eržen. V Cerknici je umrl v se velika sreča da ni znani rodoljubni lesotržec, bivši cerkniški župan gosp. Josip drugo kolo nesrečnež dospel pod jedno ali Milavec. N. v m. p. I Najstarejši avstro-ogrski častnik je umirovij V glavo obstrelil je nekdo Marijo Vdovič. delav- poročnik Aleksander vitez pl. Bukovič, ki je sedaj na Tirolskem čevo ženo, v Preski. Žena tem strel njo zadel. branila svojega moža, a pri Star 102 leti. Ponesrečen samomor Detomor. V Vevčah je SOletna dekla Marija Kom- mlado elegantno oprav dekle Pri pod Eaabu se rglo dunajski brzovlak pare svoje novorojeno dete zadušila in vrgla v kanal. Predno se je vlak ustavil, se je deset vozov peljalo Vojna v Stepanji vasi pri Ljubljani. V mladega dekleta Na preko čudovit nač''n pa dekle ni bilo nič ra- vasi se je v nedeljo unela velika bitka. Fran Hren iz Hrušice je v tej bitki umoril posestnika Mekinca. Dva druga pretepača sta bila težko ranjena. ampak so jo potegnili iz pod vozov samo z raztrgano obleko. Svojega imena dekle ni hotelo povedati. Nadvojvoda gasilec. Prejšnji teden se Strela ubila je na dan sv. Ane Marijo Ziherl in velik požar v občini Maxglau pri Sblnogradu V njenega sina Jožefa Ziherla iz Lipnice pri sta se vračala s polja domov. Škofli Loki, ko cesarjevega bivanja v Solnogradu je tudi obisk pojavil programu te občine. » Požar nastal vsled tega ker j e udarila v neko poslopj Samomor s kuhinjskim nožem. 621etni sestnik Matija Fajdiga iz KraSič se je po- s kuhinjskim nožem strela. Deset poslopij je ogenj upepelil. Na lice nesreče sta prihitela nadvojvoda Evgen in nadvojvoda Jožef Ferdinand. usmrtil. Ministrantje tatovi. Ljubljani se je začela Nadvojvoda Jožef Ferdinand se vodil vsa rešilna dela. takoj pridružil gasilcem velika preiskava proti šenklavškim ministrantom, so več mesecev kradli po hišah in izvršili nebroj tatvin. V plamenu. Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila pretekle dni v Trstu. Anton M. 30 let star, stanujoč na Uboj. nedeljo je delavjgc Fran Bukovic v Vevčah ubil paznika Fran Eemca. Sploh se je tisti dan zgodilo v Vrdeli, bi bil te dni skoro zgorel. On ima namreč božjast, in ko ga ta bolezen prime, pade na tla. Tisti večer je šel iz ljubljanski okolici vse polno pobojev. Grozna smrt. Šti rinajstletno dekletce Marija Fers, posestnika hči v Poberšu pri Mariboru, je hotela dne 20. m. m. v štedilniku napraviti ogenj. Prižgala je drva, a da močnejši ogenj, vzela kuhinje v sobo, a v roki je nesel petroljko, ko ga nakrat pograbi bolezen in mož pade na tla. Petroljka se je razbila in petrolej se je razlil in užgal, plamen pase je oprijel obleke nastal posodo s petrolejem ter prilila na nesrečnega Antona, ko se je v nezavesti po tleh valjal. drva petroleja. Posoda s petrolejem se se je prijel deklične obleke. razletela, in ogenj Dekle je z gorečo obleko teklo sreči so prihiteli domačini in ogenj pogasili, a vender ne tako hitro, ker je plamen opekel M. hrbet, da so ga morali prenesti v bolnišnico. na cesto, kjer so jej sicer potrgali obleko z ožganega telesa, a bila je že tako hudo opečena, da je vsled opeklin umpla. Čudna pravda. Neki trgovec prodal je svojo trgo- vino drugemu, zavezavši se, da ne bo delal s svojo bližino konkurence. Oba sta bila zadovoljna. Toda po preteku neka- Samomor vojaka. ustrelil računski narednik V Celovcu v vojašnici se je pešpolka Maričnik. Isti dan je pregledoval tukaj stanujoči 2. bataljon imenovanega pešpolka brigadir, generalni major pl. Naswetter. Pri tej priliki sta naznanila dva vojaka, da je Maričnik ž njima surovo ravnal, in da je poneverjal pri nakupu vojaških potrebščin razne svote. Vsled te ovadbe se je Maričnik kmalu na to ustrelil in bil je takoj mrtev. Služil je že 12 let ter zapustil vdovo z jednim otrokom. Radi poneverjenja zaprti. Na Dunaju so te dni zaprli nekega Jando, bivšega ravnatelja posojilnice „Biene", kateri je poneveril okoli 14.000 kron, v koje svrho je pona-rejeval izplačilne ukaze, izplačevaje nedovoljena posojila. Na Francoskem so zaprli nekega Maillarda, blagajnika filijalke francoske banke v Evansu, ker je poneveril in odnesel več sto tisoč frankov. Poslanec, ki noče odlikovanja. Državni poslanec terih mesecev je šel trgovec, ki je kupil prodajalno, k sodniji s pritožbo, da prejšnji lastnik ne drži pogojev pogodbe, ker si je postavil novo prodajalno bliže kakor 1000 korakov oddaljenosti od njegove. Sodnija je poklicala zatoženca, kateri pa se je izgovarjal, da ni storil prav nič napačnega, ker človeški tem načinu računal so videli, da res k korak se računa na 65 cm m on je po daljavo še več kot tisoč korakov. Sodniki ni ravnal proti pogodbi, ter ga ne morejo za ta čin kaznovati. Tožitelj pa se je obrnil na višje mesto ter tamkaj ponovil svojo tožbo. Višje sodišče pa je bilo mnenja, da se človeški korak računa po vojaških predpisih, ki določuje 80 cm daljave za en korak. Na tej podlagi je znašala daljava med dr Sylvester je imel biti odlikovan zavoljo zaslug, ki si jih pridobil v državnem zboru, poročevaje o raznih zadevah in postavnih načrtih. Ko pa je poslanec slišal o nameri vlade, da ga predloži cesarju v odlikovanje, je to na najprijaznejši način odklonil. Vender je tako ravnanje jako redko in mora prodajalnicama le približno 800 korakov in zatoženec moral je plačati občutno kazen trgovcu, proti kateremu ni držal obljubljenega pogoja. Kazen skopuha. Da se prej ali slej kaznuje prevelika skopost kakor tudi zapravljivost, skusil je neki zelo skopi gospodar. Ko se je pred nedavnim poročil, zdelo se mu« neznansko škoda vsega, kar se porabi pri hiši. Najrajši imel, da bi mu ne bilo treba skrbeti za ženo, ter da imeti pomen. Nesreča še njemu iz doma svojih roditeljev prinašala hrano, da bode manj porabil. Stariši mlade žene pa so se temu uprli ter zahtevali, da naj se hČi vrne domov, kjer bode imela vsaj najpotrebnejše, česar pri skopuhu pogreša. Možu pa se je polagoma začelo zdeti Maver na električnem tramwayu Alberto škoda njene dote, katere seveda ne dobi, ako je 221etni pri stariših. Šel i prevodnik na električnem tramwayu v Trstu, poznajoč njegovo namero, uprli so se temu, in ko je je minoli teden ponesrečil. Ko je namreč vozeč iz Sv. Ivana skopuh, da ne dobi dote, potegnil je samokres proti Škednju, peljal po Corzu, ter stal na vozu na postranski deski deleč listke je blizu proti žena tja ter zahteval ženo in doto Stariši pa, videl ustrelili Obema materi in hčeri, potem pa pomeril na ter sebe. je nesrečnega Mayerja s koli pahnil strežček, kateri padel na tla. Sprevodnika so hitro bolnišnico tramwaya gonil nek javni po- ženskama se ni zgodilo ničesar, sam pa se je ustrelil v srce da pobral in ga peljali v ter na mestu ostal mrtev. Vzoren laški župan Poškodovan .je hudo na nogah, ker so ga kolca je pobegnil župan iz Bedole de Pine. kočije ravno na nogah zajela in ga z voza vrgla. Pač je bila Bolzana se poroča, da občinske blagdjne je vzel seboj 120 tisoč kron. i" Nezgoda in samomor na delu. Iz Celovca se učiteljem, ki ga je kaznoval zaradi tega, ker ni mogel izvršiti poroöa: Tukajšnji trgovec Anton Dobernig se je podal v so- neke tatvine. Učitelje in učence je odvedla policija v zapor boto dne 13 t. m. zjutraj na lov v gozd pri Hodišab. Spremljal ga je lovec Karol Knely. Ob četrti uri zjutraj je Dobernig Stari Družbinske razmere na belgijskem dvoru. belgijski kralj Leopold L se hoče s svojima hčerama, ustrelil in zadel lovca Knely-a. Silno prestrašen ga ]e grofinjo Lonyay in princezinjo Koburško zopet spraviti ter jima peljal proti bližnji hiši. Na potu je lovcu postalo slabo in odpustiti bolest, sta mu jo provzročili prva s tem, da se pvstil ga je ob cesti» da gre po pomoč. Ko se je bil nekoliko je omožila z grofom Lonyayem, ona, kraljeva hči in soproga oddaljil, je obrnil puško proti sebi in trikrat ustrelil, v trebuh umrlega avstrijskega cesarjeviča, a druga s tem, da je svoj prsi in glavo, ter se umirajoč zgrudil na tla. Ranjeni lovec, čas imela kot soproga princa Koburškega razmerje s priprostim ki tega čina ni mogel zabraniti, se je s težavo podal v Ho- poročnikom, grofom Keglevičem, adjutantom njenega soproga, je bil takrat radi ponarejanja podpisa Koburga obsojen na diše, da naznani žalostni dogodek Rane lovca Knelya niso nevarne. Dobernig je bil že dolgo časa zelo nervozen. Sodnijsko. V ulici Chiozza v Trstu je prizemna zapuščena soba, v kateri so se zbirale mačke od blizu in od daleč. Nasproti oknu so delavci tovarne testenin zabavljali in streljali s puško v mačke. Tudi dne 2. majnika popoludne je delavec Anton Mars na maČke streljal, a ker je Čez isto dvo- rišče vhod tudi v hišo 15, ni Mars opazil, da preko dvo rišča teče 121etni Jakob Lepre in ko je iz puške ustrelil, je zadel mesto mačke po dvorišču letečega dečka, kateri je vsled rane par tednov potem v bolnišnici umrl. Državno pravdništvo zatožilo A. Mars a in tudi lastnika puške Vekoslava Pa-scutto v Trstu. Oče ubitega dečka zahteval je 2000 kron odškodnine. Obtoženi Mars Anton se priznava krivim, ali pravi, da on ni mogel vedeti, da bode deček ravno v onem hipu preko dvorišča tekel. Pascuto obljubuje ^0 kron odškodnine. Sodišče je obsodilo Antona Mars v dvamesečni zapor, poojstren z jednim postom na mesec, med tem ko je Vekoslav Pascutti proglašen nedolžnim. Očetu ubitega dečka pa pristoja civilna pot za zahtevo odškodnine. Mihotičih občine Kastav v Istri so fantje o zadnjih volitvah naklestili pristaša Krstičeve stranke, mesarja na Voloskem Josipa Stirn. Ko je o tem izvedel občinski sluga na Voloskem, Josip Sebalj, je javno iz- rekel : n Živijo oni Hrvat, ki mu jih je dal" ! Zavoljo tega izreka je bil Josip Sebalj tožen in je bil minoli teden pred sodiščem. Nekatere priče so izjavile, da se je obtoženec tako izrazil, na kar je bil obsojen v teden dni zapora Miha Valenčič, 38 let star in doma iz Podgrada, je bil zaljubljen v Ivanko Maslo iz Javorja v isti občini. Ko je nekega dne prišel snubit, ga je Ivanka odbila, kar je zaljubljenega Miha tako razkačilo, da je Ivanko pretepel; ko pa je od nje šel, srečal žaniarja z občinskim slugom Grgo Maslo, katerega je tudi začel pretepati. Žandar ga je aretiral in peljal v zapor Dne 15. t. m. se proti njemu vršita obravnava zaraai javnega nasilstva in je za svojo vroČekrvnost dobil 4 mesece zapora in vsak mesec jeden post in dan samotnega zapora. Odstotek ženskih v kaznilnicah. Najbolj zastopan v kaznilnicah je ženski spol na Ogrskem. Ne ^števši ciganskega rodu na Ogrskem, ki šteje mej seboj do 50.000 žensk, se preživljajo edino s tem, kar nakradejo, pride pri navadnem ljudstvu na 100 moških 20 ženskih tatic. Sploh je bilo na Ogrskem 1. 1893. obsojenih 58.202 moških in 20.260 ženskih, 1894 64 536 moških in 21.508 ženskih, L 1897 68.659 moških in 22 664 ženskih. Na Francoskem pride na sto moških kaznjencev 23 žen, na Angležkem na sto kaznjencev 20 ženskih in v Italiji pa jih pride na sto slučajev hudodelcev devetnajst na rovaš' ženskih. let trdnjave, in katerega je pomilostil Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip. Belgijski kralj se snide v Gasteinu s svojimi hčerami, kier se vrši sprava med očetom in otroci. Žalostna slavnost. Haberu na Saksonskem so minole dni imeli slavnost turnerjev. Za to priliko so dali izdelati posebne odre iz lesa, na katerih je sedelo in stalo pričujoče občinstvo. Ko se je slavnost že pričela, se je jeden odrov podrl in nä njem se nahajajoče občinstvo je padlo v globočino. Vsakdo si lahko misli, kakšno suvanje in gnječa je nastala Ko se je nekaj ljudstva odstranilo, dobili so pod mrtvih in 2 težko ranjeni osebi. nevihti. „Deut. Forstztg " piše, da udari strela odrom najrajše v hraste, jelke ali hoje, najmaojkrat pa v bukve. nekem gozdu je bilo Vio vseh dreves bukev, vender ni treščilo v nobeno bukev, pač pa tekom jednega leta 56krat v hraste in 24krat v hoje. V nevihti je najvarnejše pod nizko bukvo. Dreves s suhimi vrhovi se je izogibati. V gozdu je nevarnejše nego sredi prostega polja. Kuhinja na ruskem dvoru. Kuhinja ruskega carja stane na leto 1.800.000 kron. Seveda imajo prvi nad- zorniki in drugi » • v . . «/ visji" v kuhinji tudi velike plače. Tako ima predstojnik kuhinje na leto plačo 180 000 kron, a njemu pod- ložni kuharji imajo plačo 24 —36 000 kron. Vseh ljudi v kuhinji je 267, imajo vsi delo v krasnej kuhinji. izdelana vsa iz črnega marmorja in strop je okrašen z vsakovrstnimi zlatimi okraski. Posode stanejo vsaka posebej blizu 1000 kron in jedna posoda za kuhanie rib stane celo 3000 K. Nahajajo se tam tudi take sreF ra. Veliko je pa posodja ki so iz zlata ali umrle carice Katarine, 'vre3ho blizu 200.000 kron. pač to, le kažejo očnosti slovanske Indijanec usije! ari nka. Ob času razstave v Parizu bila je neka lepa Parižanka tako srečna, da se je zaljubil v njo nek Indijanec, je prišel iz daljne svoje domovine, da vidi čuda svetovne razstave Poleg vseh čudežev in lepot, jih je imel priliko občudovati v razstavi, zagledal je mlado lepo devojko, ki se mu tako dopadla, da je pozabil na vrnitev v domovino, ostal v Parizu in nekaj mesecev srečno preživel njo. Vse bi bilo dobro, ali to presneto domotožje polotilo se je tudi Indijanca. Zaželel je zreti zopet svoje plantaže, svoje gozde, morda mu je tudi solnce postalo prehladno v teh mesecih v Parizu, skratka: namenil se vzeti seboj tudi ženo. )o ljubil. iti domov ter Toda vsega finega in komodnega vajena Parižanka bala se je domovine Indijanca ter nikakor ni bila voljna iti ž njim. „Ali greš z menoj?" vpraša Indijanec. „Ne" ! odgovori ona. Nato pograbi vroče- krvni ljubimec nož ter prebode srce svoji izvoljenki. Bedarstvo Sola za hudodelce. Neapeljska policija je prišla je kmalu prijelo morilca in gotovo bo minulo precej na sled šoli, ki imela nalogo, poučevati svoje učence v predno bode prost, da bo mogel brez vseh zaprek časa, oditi v Učitelji dobivali so svojo plačo za poučevanje, ter so imeli raznih hudodelstvih, posebno v kradnji. V bližnjem selu Fu- svojo domovino, iz katere si najbrže ne bode več želel v origotti se je nahajala ta šola in bila je popolno organizovana. Pariz nazaj. Z japonskega dvora. Japonski cesar ne zna dru- pravico, nepazne in nerodne učence tudi kaznovati. Kdor se je zega jezika kot japonskega, ter se mora, ako hoče govoriti s pri kaki priliki pokazal, da mu manjka sposobnosti za pri- ptujci, vedno posluževati tolmačev, kar ga seveda v zabavi lastenje tujega blaga, je dobil strog ukor in kazen od svojih jako moti. Tudi japonska cesarica zna samo svoj jezik, dasi učiteljev. Za to šolo še javnost dolgo ne bila zvedela, da izmed najstarejših plemenitaških rodbin Japana, vender se z ni izdal jeden učencev, kateri se je hotel maščevati nad z mimiko in kretanjem mnogo lagje sporazume s ptujci kot C I i } cesar. svojo Ijubeznjivostjo zDa očarati vsakogar in tudi sploh spada med one maloštevilne srečne ženske, ki se nikdar ne starajo. Ona je velika ljubiteljica umetnosti in književnosti, in je sreöna, ako more kaj prostega öasa porabiti za pesnike ter tudi sama pesnikuje. Ona je pokroviteljica vseh dobrodelnih naprav, zlasti jej je pri srcu društvo rudečega križa, ki ima namen, streči bolnikom. V zadnjej vojaki s Kitajci stregla je mnogim ranjenikom, ki so se vrnili v domovino, z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Največji račun predložil je dr. Drounig rodbini bogatega umrlega senatorja Mageea v Piitsburgu, katerega je zdravil poldrugo leto. Eačun znaša 190.000 kron. Za vsakokraten obisk bolnika raöunal je 200 kron Dvakrat je spremljal bolnika na potovanji in računal za to, ne da bi ga potovanje kaj stalo, prvokrat 85.000 kron, dragokrat pa 60.000 kron. Prav praktičen )e bil za-se ta doktor, -a za umrlega in njegove ostale vender ne! Največjo kopel sveta so nedavno otvorili v San Francisco v Kaliforniji. Nek kalifornški milijarder je ustanovil te kopeli s stroškom 800.000 dolarjev, (blizu 4 milijone kron) in jih je podaril javnosti. Te kopeli so pravcate naravne ko- peli so tako Neštevilni kanali vodij morsko vodo tihega Oceana v podzemski reservoar. Vse toplice so pod zemlj in noč in dan električno razsvetljene. V sedmih bazinih se lahko koplje 20.000 oseb in vse toplice so skrajno luksu rijozno urejene. 00 zamere ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. I Loterijske srečke. 30, 31, 84. V Lincu dne 27. julija t. 1.: 85 V Trstu dne 27. julija t. 1. : V Pragi dne 31. julija t. 1. : 61, 22, 83, 59, 58. 68, 81, 47, 43. 'V ■H' \ I i \ t \ .»v I- « m fh n. !i 7 li Hi v/ /i li ti do Tržne cene. f v Ljubljani dne 2. avgusta 1901. Pšenica h, ječmen , proso 8.40 h, oves K 7.80 h, ajda K 5.50 ■7. turS^ica 6.70 leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. ni priporoča Blasnik-ova tiskarna jubljani « 1 stanu na vsakem zamorejo osebe vsakega kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 Deutsche Gasse 8 Budapest. (10 10) '■i- I r nlkelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. gld. 11' prava I4karat zlata remont, žepna ura v barzunasti skatulji gantno verižico, vsako uro se Jamči leta. Nepovoljne se zamenja brez rizike. — rej ena Pošilja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini olzer zlatnine - Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze tovarniška zaloga debelo. \ ijVSL Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj Agent je se sprejmejo franko. Odgovorni urednik: Avgust Pucihai* Tisk in založba: J« Blasnikoyi nasledniki.