I Leto XIV. I | štev. 6 leieroft 11 r e 0 n 1 s > v * : n-cr 0 P B * V e • »—f,7 Ib JS—«7 cel IP Pr*t«rno*> 3. M. 280 PO«TN» C P KOV Ni B»CON 11.400 Maribor, torek 9. januarja 19 0 ! NAKOtMVV NA MliSEC j Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena | j din 1*— j Italija in Madžarska za mučno Jugoslavijo Proti Sovjetski zvezi nimata nobenih agresivnih namenov, bi se pa uprli vsakemu poizkusu bol ševizacije evropskega |ugo/zhoda — Govorice o revizionističnem sporazumevanju med Madžarsko in Romunijo BUDIMPEŠTA, 9. januarja. MTI. V okolici zunanjega ministra grofa Csžkyja ter v dobro informiranih madžarskih in italijanskih krogih izjavljajo v zvezi s sestankom v Benetkah: Italija in Madžarska gojita enako željo po ohranitvi miru v Južni in lužnovzhodni Evropi Kar tiče odnošajev s sosedi, se je ponovno dokazalo, da so odnošajl Madžarske in Italije do Nemčije stalno nespremenljivi in odlični ter so vsi nasprotni glasovi in vse kombinacije brez vsake podlage. Italija In Madžarska gojita čustva iskrenega prijateljstva tudi do Jugoslavije. Močna Jugoslavija je v enakem interesu obeh držav. Kar tiče Sovjetske zveze, ima Madžarska tudi s to svojo novo sosedo normalne diplo-matske zveze, a kar tiče Italije, tudi ona nima nobenih napadalnih namenov proti Sovjetski zvezi, Vendar bo zvesta poetičnim tradicijam fašizma, naspro tovala vsem težnjam boljševizma, da se razširi na evropski jugovzhod. Splošno je treba ugotoviti, da gledata Italija kot velesila in Madžarska, katere politična In vojaška moč se le v zadnlem časn znatno okrepila, absolutno mirno v bodočnost Vsaka pustolovska politika nasprotuje njihovemu zdravemu političnemu pojmovanju, ki Je splošno znano, proti eventualnim presenečenjem sta pa zavarovani s svojo oboroženo silo In svojim preizkušenim prijateljstvom. Govorice o reviziji v Transilvaniji ARGENTINSKA PŠENICA ZA FINCE BUENOS /iRES, 9. jan. Havas. Na podlagi sklepi Zveze narodov je argen- tinska vlada odposlala na Finsko 50 tisoč ton pšenice. To pšenico bo Finska plačala, kadar ji bodo to dopuščale onlike. Obresti se ji ne bodo računale. ClunMainova pozicija omajana? LONDON, 9. jan. Agex. V londonski!’, diplomatskih krogih se zatrjuje, da je odstop vojnegi min stra Hora-Belishe tako omajal v jsvnostl zaupanje v Chamber-lalnovo vlalo, da ni izključena vladna kriza. Vprjšanje ozadja odstopa vojnega ministra se bo razčistilo šele na seji poslanske zbornce, V zvezi s tem se širijo celo govorice o možnosti popolnega umika Nevlllea Chamberlaina, katerega bi ootem na vodstvu angleške vlade zamenjal VVinston CurchilL BUDIMPEŠTA, 9. JnuarJa. Agex. Madžarski zunanji minister grof Cs4ky se vrača danes v Budimpešto. Pred svojim slovesom je povabil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana na obisk v Budimpešto.^ Grof Ciano Je povabilo spre-jel in bo prišel na Madžarsko meseca maja aH junija. V Budimpešti se čuti veliko zadovoljstvo nad sestankom v Benetkah. V tej zvezi se širijo različne govorice, ki jih pa vsaj zaenkrat še ni mogoče kontrolirati. Tako se zatrjuje n. pr. da revizionistične zahteve nasproti Romuniji niso odgodene, amoak se bo sku- šal celo že v najbližji bodočnosti doseči z Romunijo v tem oziru sporazum. V ta namen je povabljen v Italijo tudi romunski zunanji minister Gafencu. Sporazum naj bi se dosegel na ta način, da bi Romunija odstopila Madžarski nekatere obmejne predele, kjer žive Madžari v večini Izročitev ozemlja bi se pa ?zvršila r-“ že šele po vojni. V Bukarešti baje niso docela nenaklonjeni takemu sporazumu. Kakor rečeno, pa so to kombinacije, ki jih na tnerodarnpm mesiu »lil uc potrjujejo niti ne zanikajo. Nobene nove mirovne iniciative Finci uničili že tretjo sovjetsko divizijo HELSINKI, 9. januarja. NTB. Finske čete so pri Raati v vzhodni Kareliji dosegle včeraj novo veliko zmago, Id bo naVjirže odločilnega pomena za nadaljnji potek finsko-sovjetske vojne v prihodnjih dneh. Uničili so vojsko, Id je Imela namen presekati Finsko na dva dela in zapIeniM pri tem ogromne količine vojnega materiala. Oboega te zmage 5e ni mogoče popolnoma preceniti. HELSINKI, 9. jan. Havas. Včerajšnja flntka zmaga je bil največji uspeh v dosedanjih bojih. V teka treh tednov so Finci uničili tri sovjetske divizije pri Tol-vajervlju, Suomusalmiju, zdaj pa med Snomlsalmliem in Raato. Sovjetske divizije štejejo 15 do 18 tisoč mož. Sovjetske čete so pustile na umiku mnogo vojnega materiala. S spretno taktiko posameznih patrulj so Finci presekali sovražniku vsako zvezo s proviantom v zaledja. Istočasno je finska artilerija z avtomatičnimi topovi neprestano obstreljevala sovjetske oddelke, tako tudi one v zaledja, da nfso mogli s hrano na fronto. Zaleti so nad 15.000 eovjetrfrih vojakov. Finski letalci so uspešno posegli v boj. S spretnim manevriranjem In naglimi predori »o Finci porazili desetkvat močnejšega na-sprotn!ka, kar ?e velik moralni in vojaški poraz za sovjete. Uradno sporočilo sovjetov ne omenja teh bojev in se omeji le na aktivnost nekaterih patruli. HELSINKI, 9. jan. Reuter. V veliki bitki pri Raatl 00 Finci v »»lavnem porazili sovjetske čete z materialom, ki so tra ugrabil 163. sovjetski diviziji pred ted-nem dni. Sovjetske čete so d ti«lč poizkusile s nredorom proti Botnljskemj zalivu, a so se znašle brez rezerv materiala in brrn.e odrezane po sovražnika. Naknadno »nvHnjo, da ra Finci v tej bitki zajeli t:*dl 102 sovjetska topa. SOVJETSKO VOJNO POROČILO MOSKVA. 9. jan. Havas. Leningrajsko vrhovno poveljstvo javlja, da v teku vče- RIM, 9. jan. Exchange Telegraph. V zvezi z angleškimi in francoskimi vestmi, da pripravlja Nemčija novo mirovno ofenziro, objavlja poluradna agencija Stefani pojasnilo, v katerem pravi, da smatrajo v Nemčiji vse take govorice kot namerno propagando, ki naj bi napravila vtis, da je nemška država že tako izčrpana. da prosi za m r. Toda Nemčija je potem, ko je bil odbit njen zadnji mirovni apel, sklenila nadaljevati vojno do zmagovitega konca in ne bo prej dala nobene nove iniciative za kakršno kol' mirovno akcijo. Prav tako so izmišljene tudi vesti, ki so nastale v zvezi z omenjeno propagando, po katenn naj bi prispel v ta namen v kratkem v Rim marša! GOrlng. Gayda pa razpravlja v »Gioraa-le d’Itallac tudi s tem v zvezi o francoskih in angleških izjavah, da se zavezniki ne bodo zapletli v nobena mirovna pogajanja, dokler ne bodo izpolnjeni temeljni pogoji, ki so neodvisnost Češkoslovaške, Poljske in Avstrije, odstranitev Hitlerjevega in nacionalno-soclalistične-ga režima ter garancije za prevzete obveznosti, in pravi, da so bile podane te izjave s predpostavko take nove nemške mirovne ofenzive. Toda tudi on naglaša, da ne bosta dali ne Nemčija ne Italija nobene take mirovne inlc'ative. Take in podobne vesti se širijo po svetu samo mtv, da bi izzvale zmedo. rajšnjega dne ni bilo pomembnejših dogodkov. V odseku pri Kuhtarapolu in Pe-trozavodsku živahna delavnost Izv-dni-ških oddelkov. Na Karelijski morski ožini živahnost patrulj, mitraljeski in artileriski ogenj. Zaradi slabega vremena ni bilo letalskih podvigov. DVA MILIJONA M02 PROTI FINSKI KODANJ, 9. jan. Exchange Telegr2ph. »Socialdemocraten« poroča iz Helsinkov, da se pripravljajo sovjeti na Karelijski ožini na novo ofenzivo, ki naj bi se pričela že v najkrajšem času. Doslej so mobilizirali že dva milijona mož za vojno proti Finski, od teh jih je 800.000 že na razn h finskh frontah, dočlm se jih 1 milijon In 200 tisoč še pripravlja za poseg v operacije. Živilske karte na angleškem dvoru LONDON, 9. januarja. Reuter. Na zah tevo angleškega kralja bodo veljale prehrambene utesnitve, ki se uvajajo v Angliji, tudi za kraljevski dvor. Kralj, kraljica In člani kraljevskega doma bodo dobivali slanino, gnjat, maslo In sladkor potom živi!sklh izkaznic, kakršne so določene za trgovske potnike in take osebe, ki morajo mnogo potovati. Kraljica je sestavila posebni jedilni Ust, po katerem odpadeta vsak dan dve Jedi, zato pa bo uporabljenega več sadja in sočivja. V ta namen so bili razširjeni vrtovi v Wind-sorju. Javnost je sprejela uvedbo kontrolirane prehrane z razumevanjem In listi pišejo, da bo s tem deloma razbremenjena trgovska mornarica, k! se bo mogla sedaj v večji meri uporabiti za transporte, ki so potrebni za končno zmago v sedanU vojni. Akc'ja bavarske dlnasiife? RIM, 9. januarja. Exchange Telegraph. Papež Pij XII. je sprejel včeraj v zasebni avdienci bavarskega princa Ruprehta. S tem v zvezi so se razširile vesti o akciji za ustanovitev pesebne katoliške nemške države pod žezlom bivše bavarske vladarske hiše. 2ELEZN1SKA NESREČA V FRANCIJI PARIZ, 9. januarja. Na praznik Treh kraljev se je v bližini Pariza dogodila huda železniška nesreča, pri kateri je izgubilo življenje sedem vojakov, ki so delali na železniški progi, 19 pa je bila težko ranjenih. laponski nameni z nankinško kitajsko vlado Načrt pogodbe, ki bo sklenjena med faponsko In Vangč.*ngve‘evo osrednjo japanofifsko vlado v £aiklngu — Poz«v Čangkajiku, da se pridruži sporazumu ŠANGHAJ, 9. jan. Havas. Po zatrdilih' terlh interesi bodo spoštovani, bo vrnje-1 Vangčingvej je mnenja, da je proti ko-iz poučenih krogov so pogajanja med Ja- no premoženje, ki je zdaj pod sekve-1 ponči in Vangčingvejem rodila zaželen strom. Tako bi tudi železnica Šanghaj -uspeh. Nova kitajska vlada z Vangčing- Nanking prišla spet v upravo njenih ve-vejem na čelu se bo sestavila sredi fe- činoma angleških akclcnarjev. Vangčing-bruarja, ko bodo objavljeni tudi pogoji vej naj bi obenem ponudil vladi v Čung-za mir z obeh strani Neodvisnost in ne- kingu, naj bi se fuzionirala s nankinško dotakljivost Kitajske bo priznana, japon- za skupno vodstvo države. V k rog: h ske posadke bodo ostale samo še v važ-, Vančingveja verujejo, da bi takšni japon-nejših mestih, promet med temi mesti bi ski mirovni pogoji imeli uspeh. Po do-naj bil pod Japonsko kontrolo, japencibi godkih v Evropi bo Čangkajšek prisiljen, dobili politične koristi na severnem Ki-! izbirati med demokracijo in sovjetsko tajskem in v Mongoliji. Uprava dežele bi Rusijo. Vendar bi zavzemanje kakršnega bila v rokah nankinške vlade, ki bi tila koli stališča kitajske narodne vlade proti v okviru »oblastnega sveta« pod delnim Rusiji bilo nevarno. Flirtanje Japoncev s vplivom Japoncev. Gospodarsko sode- (sovjeti vznemirja Cungking, ker bi iz- . , ........ . ... pretnemjja ruske zunanje politike lahko škodila samo Cangkajškovim načrtom. lovanie naj bi na široko odprlo vrata ki tajski trgovini z Japonsko. Tujcem, ka 1 munizmu edino uspešno sredstvo japonska in kitaista prijateljska politika, ki bi se ji lahko pridružila tudi Amerika. Dejstvo, da namerava Vangčingvej v novi vladi sam prevzeti zunanjo politiko, potrjuje bodoče smernice japanofilske vlade v Nankingu. ZOPET ZMAGA KITAJSKEGA OROŽJA CUNGKING, 9. jan. Havas. Novo leto je nastopilo v Šansiju v znamenju kitaj* škili zmag. Kitajski vojaški krogi zatrju* ■'’o. da so se tod razvile hude štiridnevno bitke, ki so se konča’e s porazom japon* skih čet v okol’cl Čangcea. Japonci so pustili na bojišču 3C00 mož. Severno od Vangtunga prodirajo kitajske čete dalj* ob železniški progi Kanton • Hankau. Maribor, 9. januarja. V evropskem tisku se pojavljajo v zadnjem času vedno številnejša razmišljanja o zunanjepolitični orientaciji Sovjetske zveze, ki skušajo dvigniti kopreno skrivnosti, visečo nad Kremljem. Politični javnosti je znano, da doslej še niso bila odkrita razna vprašanja, ki so v zvezi z neuspelimi sovjetsko-angleško-francoskimi pogajanji pred pričetkom vojne, s sklenitvijo sovjetsko-nemškega nenapadalnega in nato prijateljskega pakta, s sovjetskim vdorom na Poljsko, posegom na Baltik in napadom na Finsko. O vsem tem so krožila in še krožijo najrazličnejša mnenja, osnovana in neosnovana, realna in fantastična. V javnosti niti ni manjkalo ljudi, ki so bili trd-uo prepričani, da se skriva za sovjetskimi akcijami nekaj čisto drugega, kakor izgleda na videz. Razvoj dogodkov je pa pokazal, da imajo mnogo bolj prav tisti, ki za temi akcijami ne iščejo posebne misterioznosti. Iz precej soglasne sodbe, ki jo je mogoče razbrati iz komentarjev svetovnega tiska, izhaja, da je posegla Sovjetska zveza sprva v evropsko dogajanje z namenom pospešiti izbruh vojne, od katere si je obetala tisto idealno zmedo, v kateri bi mogla najbolje uspevati komunistična propagrnda. V Kremlju v mesecu avgustu, ko so sklepali nenapadalni pakt z Nemčijo, najbrže niso mislili na to, da bi se pripravljajoče se vojne udeležili na kateri koli strani aktivno, tudi ne na strani Nemčije. Bliskoviti uspeh nemške vojske na Poljskem je pa prepričal Moskvo, da bi bilo v interesu same Sovjetske zveze, da se Nemčiji bolj približa in skuša s pomočjo njenega prijateljstva zavzeti neke nove položaje, pred vsem na Poljskem in na Baltu. Rezultat tega sporazuma je bil prijateljski pakt kot dopolnilo prvotno le nenapadalnega pakta. Na podlagi tega pakta je dobila Sovjetska zveza brez boja ukrajinske in beloruske pokrajine vzhodne Poljske ter v sledečih tednih še važna vojaška oporišča v Estoniji, Letoniji in Litvi. Na tej podlagi je poslala tudi svoje znane zahteve Finski in se nazadnje zaradi njih zapletla z njo v vojno. Prav napad na Finsko je pa prinesel Moskvi spoznanja, ki so bila že doslej odločilna za njeno nadaljnjo orientacijo, bodo pa še bolj v bližnji bodočnosti. Ta napad je namreč pokazal, da sovjetska vojska vojni z evropskimi vojskami ni dorasla. Glavni instrument, ki naj bi po načrtih Moskve vodil do izkoristitve evropske vojne v namene splošne boljševi-zacije Evrope, je odpovedal celo že pri nalogi, ki se mu je postavila nasproti v mali Finski. Po vsem tem se zato zdi verjetno, da je Moskva res opustila misel na veliko evropsko akcijo in bila prisiljena nasloniti se še tesneje na Nemčijo. Zadnje vesti, ki prihajajo iz Berlina in ki jih objavljajo tudi listi v nevtralnih državah, pravijo celo, da sedaj ni več Nemčija tista, ki išče tesnejše naslonitve na Sovjetsko zvezo, ampak išče nasprotno Sovjetska zveza sama tesnejšo naslonitev na Nemčijo. Poklic nemških vojaških svetovalcev v Leningrad in tehničnih strokovnjakov sploh v Sovjetsko zvezo, to precej potrjuje, kakor končno tudi nemška intervencija v skandinavskih državah za Sovjetsko zvezo in proti Finski. Ta naslonitev Sovjetske zveze na Nemčijo pa ustvarja nov mednarodni položaj, s katerim se ukvarjajo posebno v Angliji in Franciji. Londonski in pariški listi napovedujejo že nekaj časa, da bo treba vedno bolj računati ne samo s političnim in gospodarskim, ampak tudi z vojaškim sodelovanjem Sovjetske zveze in Nemčije. Angleški in francoski generalni štab izdelujeta tudi že načrte za primer take zveze, ki bi pomenil raztegnitev angleško-francosko-nemške vojne še na Sovjetsko zvezo. Ta raztegnitev bi bila. kakor smo na tem mestu že ugotovili, mogoča tako na severu, na Finskem. kakor na jugu, t. j. na fronti od Črnega morja do Tibeta. Vzporedno z vsem tem kaže na možnost takega razvoja tudi sama diplomatska akcija, v kateri je pač najvažnejši odpoklic angleš' kega in francoskega veleposlanika iz Moskve na »dopust«. Da računa končno tudi Nemčija sama s tako možnostjo, dokazuje nad vse zanimiv članek, ki «a Je objavila te dni Skandinavske drave bodo kl'ub nemškemu protestu podpirate F.nsko — težen posvet v berlinski kancelarski pa ači LONDON, 9. januarji »Daily Tele-graph« trdi v uvodniku da je med nor- dijskimi državami in Aglijo že dosežen sporazum glede pomočiFinski, ki jo bo dobivala čez njihova oztnlja. Čez Švedsko in Norveško bodo usmerjeni pred vsem transporti bojnega materiala. Nemške grožnje s proiiukrej niso odvrnile skandinavskih držav od vztrajanja pri podpiranju Finske. BERLIN, 9. januarja. DNB. »Volki-scher Beobachter« trdi uvodniku, da bosta Anglija In Francija na podlagi določil člena 16. pakta Zvee narodov zahtevali od skandinavskih Iržav, da opu-ste dosedanjo nevtralnost'n aktivno pod prejo Finsko. BERLIN, 9. januarja. Ass. Press. Včeraj je bilo v kancelarski palači veliko posvetovanje vojaških in političnih osebnosti Nemčije, na katerem so po dobljenih zasebnih informacijah razpravljali izključno le o stališču Nemčije nasproti ,. j. , nevtralnim državam, v prvi vrsti na- * < v sproti skandinavskim zaradi pomoči, ki jo nudijo Finski z dovoljevanjem dovo-! za vojnega materiala čez njihovo državno ozemlje. Dosedanji koraki, ki jih je storila Nemčija proti temu, so ostali, kakor znano, brez uspeha, zato so bili ria včerajšnjem posvetovanju sklenjeni novi. Kakšni so, doslej ni bilo mogoče izvedeti, vlada pa zanje razumljivo veliko zanimanje. • | g STO, g&N elian Nj. Vel. kraljice Marijo Danes je Nj. Vel. kraljica Marija dopolnila 41. leto svojega življenja. Rojstni dan kraljice Marije je odkar je postala pred 18. leti zvesta družica nepozabnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, praznik Nov turški sporazum z zavezniki PARIZ, 9. jan. Havas. Fo posvetovanjih med Parizom in Londoiom ter z generalnim tajnikom turškega zunanjega minist. Numan Menemeom džoglcm je bila v francoskem zunanjen ministrstvu podpisana gospodarsko-finatčna pogodba Anglije, Francije in Tuižije, ki Ima namen poglobiti zadevne meJsebojne stike. O vsebini pogodbe ni bilo izdano nikako sporočilo. LONDON, 9. januarja. Reuier. Reuter- jevemu dopisniku je izjavil Menemed-žoglu: Moji razgovori v Londonu in Parizu so se razvijali v duhu velike prisrčnosti in popolnega medsebojnega razumevanja. Poudarjam, da sem z doseženimi rezultati popolnoma zadovoljen in moram samo izreči svoje spoštovanje članom angleške in francoske delegacije. Sklenitev tega sporazuma je nov dokaz prijateljstva, ki veže naše države. Preprečena ogromna sabotaža v USA WASHINGTON, 9. jan. Havas. Zvezna policija je cdkrila zaroto, ki je imela namen porušiti veliki jez hidroelelctrične centrale Buider Damm, ki zalaga z električnim tokom ves zahodni del USA, predvsem pa Los Angekts. Načrt za po-rušenje so pripravili člani neke mednarodne revolucionarne družbe, ki je hotela preprečiti izdelovanje letal v Kaliforniji. Vlada je izvedla stroge zaščitne ukrepe. Nemška kampanja proti Franciji BERLIN, 9. jan. Ass. Press. Ker jc Nemčija dokončno izgubila vsako upanje, da bi mogla oddvojiti Francijo od Anglije, je pričel nemški tisk, ki je doslej napadal izključno samo Anglijo, veliko kampanjo tudi proti Franciji. Posamczn nemški listi trdijo celo, da je Francija glavni krivec za vojno, ker zahteva un -čenje Nemčije, ki naj bi bilo še dosti hujše kakor je bil Versailles. AMERIKA ZA SVOJO VOJNO MORNARICO WASHINGTON, 9. jan. Havas. Minister vojne mornarice Edison je v pomorski komisiji predstavniškega doma med drugim izjavil, da je potrebna z ozirom na težki mednarodni položaj znatna po-množltev vojne mornarice USA, in to za najmanj 25 odst. od sedanje, šef pomorskih operacij admiral Starke je razložil program, ki naj bi vojno mornarico USA postavil v boljši položaj nasproti japonski vojni mornarici. Opozoril je, da Če USA ne bodo sledile poti, ki so jo pokazale vojskujoče se države v pogledu okrepitve vojnega brodovja, bi se v primeru vojne utegnile znajti v podrejenem položaju. WASHINGTON, 9. jan. Havas. Admiral Starke je izjavil, da je prvotni kredit za izgradnjo vojnih ladij v znesku 1300 milijonov dolarjev izpremenjen tako, da bo zgrajenih manj, t. j. le 77 vojnih 'adij 'n 31 pomožnih brodov, ki pa bodo mnogo večji in težji, kakor je bilo prvotno zamišljeno. P0 prejšnjem načrtu naj bi USA zgradile 95 vojnih ladij z manjšo tonažo. Ždanov v nemilosti STOCKHOLM, 9. jan. »Stockholm Tidingen« poročajo iz Moskve, da j-ždanov, ki je bil baje iniclator vojne s Finci in doslej eden najvplivnejš h bolj ševikov poleg Stalina, padel v nemllos in se sploh ni več udeležil zadnje sej: vrhovnega sovjeta. List prav', da so v Moskvi bili tako trdno prepričani o zma gi nad Finci, da so za 21. december iz določili splošno proslavo zmage. GOVOR ANGLEŠKEGA MINISTRA ZA PRESKRBO LONDON, 9. jan. Havas. Sinoči je angleški min.ster za preskrbo Imel govor po radiu v francoščini, v katerem je poudarjal, da bo Velika Britanija vrgla v sedanjo vojno vso svojo silo, vso svojo energijo in vse svoje f nančne rezerve. Na fronto odhajajo vsak dan nove angleške čete, oboroževalna industrija pa dela s polno paro, da ustreže ogromnim potrebam, ki jih zahteva vojna z Nemčijo. Vojni napori Velike Britanije pa *e ne omejujejo samo na materialno polje, ampak tu je isto tako tudi nezlomljivi britanski duh, navdahnjen z vso vdanostjo svoji zemlji, svojemu kralju, svoji tradiciji in svoji svobodi. Skupno delo s Francijo v duhu popolnega sporazuma v vsem rodi čedalje boljše rezultate. Prijatelji, Francozi, je dejal mnister, jaz sem prepričan kakor vi, da bomo odnesli zmago. Ml se bojujemo ob vaši strani in naj bo sovražna sila kakršna koli, mi ostanemo verni vašemu geslu In z vami ponavljamo: »Ne bodo prišli skozi 1« AMERIKA ZA ČAS PO VOJNI WASHINGTON, 9. jan. Havas. Zunanji minister je ustanovil poseben ^odbor za proučavanje gospodarskih vprašanj v cilju, da bodo USA pripravljene na vse, kadar bo končala vojna v Evropi. Predsednik odbora je podtajnik Sumnter We!les, podpredsednik bivši ameriški poslanik v Berlinu Wilson. vseh Jugoslovanov. Vsem nam je brez razlike narodnosti, in vere v srcih soglasno priznanje vzor ženi in materi, ki 'e, ne iskajoč priznanja, vložila globoko :krb in trud za našo deco. Vse večje dobrodelne akcije in humanitarne ustanove nosijo njer.o ime. Kot predsednica za zaščito revne dece je pozivala matere z besedami: ( »Naša deca so nam največja skrb, najdragocenejši ponos in svetla nada lepše bodočnosti... Če se hočemo oddolžiti svojemu junaškemu narodu, če hočemo povesti našo lepo domovino k napredku, moramo našo toplo ljubezen stalno posvetiti jugoslovanski dscL« V teh besedah je zajet ves cilj dela Nj. Vel. kraljice Marije. Slovenski narod, ned katerim kraljica tolikanj rada prebiva, zbira ob rojstnem dnevu še posebej 'skrene želje za srečo in blagoslov živ-'jenja vzvišene matere našega mladega kralja Petra II. Borza. C u r i h, 9. jan. Devize: Beo. grad 10, Pariz 9.9S25, London 17.59, Naw york 445, M lan 22.50 Berlin 178.62, Pra. ga 5.30, Bukarešta 3.30. Mariborske napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno vreme. Obeta se zboljšanje. Včeraj je bila naivišja toplota —6.5, danes najmžja —10.5, opoldne —4.6. rimska »La Stampa«, ki velja za poluradno vladno glasilo, v katerem ; ravi, da se v Berlinu resno ukvarjajo z načrtom, kako bi prehiteli Angleže in Francoze v primeru, ako bi hoteli s črnega morja vdreti v Sovjetsko zvezo. Po tem načrtu bi nemške čete same vkorakale v Sovjetsko zvezo, in sicer v Ukrajino, ter jo zasedle, da bi tako zavarovale Nemčiji bok pred angleško-francosko nevarnostjo s te strani. »La Stampa« pravi, da bi prt tem podpirali nemško akcijo tudi ukrajinski emigranti in da sta generala Skoropadski in Popov v tem smislu že na delu. Vse to se zdi na prvi pogled skorai preveč fantastično, a nemogoče ni. V danaynji Evropi so mogoča tudi taka presenečenja. -r. Pozabljen dokument I Pod tem naslovom je prispeval za božično številko »Politike« minister dr. " Miha Krek članek o spomenici, ki jo je '•Jugoslovanski odbor naslovil na delegacijo pri sklepanju mira v Brestu Litovskem 31. januarja 1918. V spomenici je f bila med drugim tudi točka, ki je zahte-■ vala, da bodi Jadransko morje svobodno. »V kolikor bi bila pristanišča, ki leže 'ob našem kompaktnem narodnem ozem-ijlju na severnem Jadranu, posebne koristi narodom, oddaljenejšim od morja, smo pripravljeni, skleniti z njimi takšne pogodbe, ki bodo zagotovile neoviran promet preko teh pristanišč.« Dr. Krek zaključuje, da »smo bili v tistih dneh vsi idealni in složni v hrepenenju po skupni državi. Enakopravnost treh bratov je bi-la tedaj sama ob sebi razumljiva, srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo smo sma-| trali za prirodne temelje naše državnosti, J srbsko, hrvatsko in slovensko narod-jnost pa za abecedo jugoslovanskega na- • cionalnega občutja. Svobodno državo Ju-Jgoslavijo smo gradili na popolni svobodi treh narodov, zgodovina mlade Jugoslavije je pa pokazala, da smo grešili, kadar koli smo vse to pozabili.« Obračun koroških Slovencev V božičnih dneh je bil občni zbor Prosvetne zveze koroških Slovencev v Celovcu. Po poročilu o nalogah in uspehih zveze je tajnik SPZ med drugim ugotovil, da je osnovno šolstvo na Koroškem izključno nemško, da se socialne pravice Slovencem odtegujejo, otroške doklade odvzemajo, čeprav štejejo nekatere družine po 12 otrok. Slovensko narodno zavest istovetijo s politično nezanesljivostjo, zato Slovenci ne morejo biti občinsld odborniki. Slovenska narodna skupina hoče vse društvene in gmotne sile v še večji meri posvetiti kulturni samopomoči. Novice Javna dela v ljutomerskem okraju Ob začetku novega leta se nam porajajo razne misli glede načrtov, ki bi jih morali izvesti v blagor javnosti. V ljutomerskem okraju je mnogo takih neizvrše-nih nujnih načrtov, katerih izvedbo nam obljubujejo vedno in ob vsaki priliki. Eden najvažnejših načrtov, ki se ne sme več odlagati, je regulacija rek in potokov. Mura, Ščavnica, Globetka in druge vsako leto večkrat preplavijo ogromne komplekse rodovitne zemlje in napravijo milijonsko škodo. Z regulacijo teh rek bi razne državne in samoupravne ustanove mnogo koristile našemu kmetijstvu in ta denar bi bil dobro naložen kapital, ki bi se amortiziral s tem, da bi bila odstranjena ogromna škoda, ki jo povzročajo poplave. S temi velikopoteznimi javnimi deli bi zaposlili one številne sezonske delavce, ki hod<>o na delo v tujino in bi jim s tem prihranili mnogo gorja in stroškov. O naših cestah se mnogo govori in piše. O niihovem stanju sploh ni treba govoriti. Naše ceste bi se morale dobro po- praviti in na nekaterih mesitih regulirati. Odstraniti bi se morali veliki in nepotrebni ovinki, ki ovirajo preglednost in promet. Kaj pomaga to, če se ceste posipajo s kamenjem, gramozom in drugim materialom, ko pa se ta material ne zdrobi in ne povalja. Elektrifikacija našega okraja napreduje, vendar je še mnogo krajev, posebno v zahodnem delu okraja, ki Se niso deležni dobrot električne luči. Ti kraji, kakor Mala Nedelja, Sv. Duh, Sv. Jurij ob šč., Negova in drugi, bi na vsak način morali dobiti električno luč. že lani je bilo obljubljeno, da bo Gr-iava dobila svoje postajališče, a se ta zadeva ni premaknila z mrtve točke. Isto je z veržejsko pošto, kljub temu, da je nek ljubljanski dnevnik že prinesel vest, da je pošta že odobrena, še vedno dostavljajo pošto v Veržej iz Križvcev. Okrajno mesto Ljutomer nikakor ne napreduje tako, kakor napredujejo dru- krivdo. Vendar upajo ljudje, da bo morala pod težo dokazov in obremenitve različniih Prič kloniti in priznati svoje dejanje. stvene razmere trajno izboljšati. Slabe socialne in gospodarske razmere viničarskih in bajtarskih in tudi kmetskih družin so onemogočale uspešno zdravljenje. V sedanjem času zopet bolehajo nešteti otroci in starejši ljudje na raznih nalezljivih boleznih, f-sšteti bolniki so v mnogih primerih prepuščeni usodi, ker je ubožna bolniška oskrba skrajno pomanjkljiva. Na drugi strani se opaža zadnja leta, da v teh krajih umira zelo mnogo dojenčkov, kar je posledica nepravilne nege ta oskrbe. Iz navedenih razlogov je potrebno, da Higienski zavod razvije v večjem obsegu svojo človekoljubno akcijo ob naši severni meji. Zato naj bi priskočili na pomoč banovina in država, da se omogoči izboljšanje socialno-zdravstvenih razmer. ZAHVALA DOBROTNIKOM OBMEJNIH ŠOL , Podružnici Družbe sv. Cirila ta Metoda v Mariboru izrekata najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so jima omogočili letošnjo božično obdaritev obmejnih šol. Iskreno se zahvaljujeta vsem zasebnim darovalcem, zlasti državnim uradnikom, nadalje mestnemu poglavarstvu. Ženskemu društvu, Narodni odbrani. Rdečemu križu, Društvu rezervnih častnikov. Posojilnici Narodni dom ta ostalim denarnim zavodom, ter našim tovarnam v Mariboru in v Rušah. Prav posebna zahvala še velja učiteljstvu in gojenkam naših dekliških šol: zavoda Vesne, I. in II. dekl. mešč. šole in meščanske šole v samostanu šolskih sester ter I., II. in IV. dekl. osnovne šole za številne lepe in tople pletenine, ki so jih izdelale marljive in požrtvovalne roke za svoje revne tovariše ob meji. Vsakemu, ki je prispeval k božičnemu veselju revne obmejne dece: tisočera hvala! KAJ BO Z UREDITVIJO VPRAŠANJA VOJNIH INVALIDOV? »Večernik« je že nekajkrat poudarjal potrebo po čimprejšnji ureditvi vprašanja vojnih Invalidov in ostalih žrtev, ki so jim bile z invalidskim zakonom z dne 4, julija 1929 odvzete pravice do podpor. Te krivice na račun bednih družin je popravila nova uredba iz leta 1933., po kateri še danes tisočerim družinam vojnih žrtev, invalidov in vdov, sirot niso omogočene podpore. Mnoge družine, ki jih je vojna i 2 odločujoče strani nam sporočajo, da prizadejala, so v težkem gospodarskem , je j. januarja 1.1 .potekla veljavnost ured-in socialnem položaju in čakajo že nad .be od 16 XIlt |936> s katero ^ biIo za_ eno leto na rešitev vloženih prošenj za časno urejeno izplačilo »Feniksovih« po-priznanje in podelitev potrebnih podpor. iic tak0j da so x vse do 28. IV. 1936 in za kontrolo sušilnice. Sprejeta je bita resolucija, v kateri je izražena zahteva po izpremembi lovskega zakona. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor • f. Aloj* zijem Mihelčičem na delu. c V Galiciji pri Celjtt doHJ* elsfctrlks. Te dni so se zbrali v Galiciji zastopniki občine Dobrne, Galicije in Šmartnega v Rožni dolini, da se končno pogovore o napeljavi elektrike v te kraje. Sklenjeno je bilo, da se bo napeljal glavni vod skon Dobrno do Zavrha, kjer bi bil transformator, od tod pa bi se napeljala elektrika do posameznih vasi. To bi bila vsekakor velika pridobitev za te kraje. e Umrla le v javni bolniinid ga. Lenart Zolija, žena višjega sodnega svetnika v pok. o Kronika nesreč. 14 letna fekar Kri' slina, hči lopilniškega mojstra, Je na poti iz cerkve padla in si zlomila desno roko v laktu. 14 lelni Evgen Creinik ia Nove vasi pri Celju je pri smučanju padel in si zlomil desno nogo. — M loto; dežnt-kar Janez Itak je na poledenelih Ueh padel in se potolkel po levi strani — 20 letnega Petra Prislana iz Tmavče pri Mozirju «»* pri spravljanju lesa udaril ploh po levi nogi in mn jo »lomil god Venom. — 30 letna dninaric« ______________Ana Ro- mihova iz Javorja pri Crni, občina Prevalje, je padla in sl zlomila desno pod; tehtnico. — 47 letni trgovski pomočnici Angeli Poleko je spodrsnilo ter sl je »lomila desno nogo v gležnju. — 14. letna hči posestnika Marija Anderličeva It Gaber ce, občina Rog. Slatina, je doma padla in si zlomila desno nogo pod kolenom. 13 letni posestnikov sin Razdevšek J*r< iz Zg. Ponikve, občina Velika Pirdlca, je prt smučanja padel in si zlomil desno roko v ramenu. — Vsi ponesrečenci m zdravijo v celjski bolnišnici. e Celjski Šahovski klub je priredil v nedeljo izredni brzotumir. Udeležilo se ga je 10 igralcev. Prvo mesto je zasedel g. A mirila Mišura, prvak Šahovskega klub« UJNŽB „Vidmar“ iz Maribora, n je nastopil kot gost in dosegel S točk od • dosegljivih. Drugo mesto le zasedel Snd-fiove iz Celja s 7 In pol točke, tretje in četrto mesto pa si delita Inž. Sajovic ia Schneider iz Celj« s 6 točkaaal. Pftt? “ p Lani se Je na področju minoritske cerkve rodilo 140 otrok, In sicer 05 fantov in 75 deklic. Poročilo ae je 47 parov. Umrlo je 112 oseb. p Ponarejeni dinarski kevand. V«*- KAJ BO Z REGULACIJO POLSKAVSKE-GA POTOKA? Ze pred meseci smo poročali, da bi bilo neobhodno potrebno regulirali tako zvani Polskavski potok, ki leče skozi Pragersko. V vročih poletnih dneh razširja potok močan smrad, ker gnijejo v njem razni odpadki, ki jih voda ne more odnašali. Tik ob tem potoku je tudi Mojcenovo prenočišče. Zato bi bilo dobro, ako bi se odločujoči člnileJji za to zavzeli in sedaj na zimo, ko so druga dela nemogoča, potok regulirali. o Kmetje koljejo živino doma. Zaradi zime in pomanjkanja krme ter izredno nizkih cen živine so se kmetje odtočili*, da doma sami koljejo živino. Pri tem imajo, kljub temu, da prodajajo meso po nižji ceni kakor mesarji, več od živine, kakor pa če bi prodali živo. o Kajnov zločin v pijanosti. V mariborsko bolnišnico so pripeljali teže ranjenega 28 letnega posestnikovega sina Stanislava Skledarja iz Pečk pri Makolah, ki ki ga je na Novo telo zabodel v pijanosti v hrbet med prepirom njegov brat o S*arka utonila v mlaki. V Gerlindh Je padla GO letna posestnica Marija Miheličeva v plitvo mlako, ker jo Je napadla boŽjasL Ker ni bilo pomoči, je slarka utonila. vili ponarejeni 30 |Ui raj so se v Ptuju dinarski kovanci, trgovini in na poitL P Koncertni večer IJnbiJanških akademikov v Ptuju. V Glasbeni malici v Ptuju so ljubljanski akademinpriredlli koncertni večer, Id je bii dobro obiskan. Ak*-demike je pozdravil dr. Senčar. Sledil je gofor akademika, nato radiacije in glasbene točke. Najbolje je bil recitiran o*-lomek iz Dume. p Zvočni kine Ptuj predvaja dane« In jutri ob 20. uri «Kraljlca MU”. V glavni vlogi Sonja Heine. o Prste je odtrgalo kole prt vodnjaka 62 letnemu posestniku Jakobu Tepežu iz Spodnjega Dupleka. o Petroleja Jo zopet dovolj. Ljutomerski trgovci so zopet dobili večje količine petroleja, tako da bodo lahko svetili revnejSi sloji ob dolgih zimskih v»> čerih. Ljudje odobravalo nizko ceno, ker so preje nekateri prodajali nafto po 12 dinarjev. Iz tega razloga je skrajno potrebno, da invalidska sodišča 1. stopnje pristopijo k reševanju prošenj, da se prizadetim družinam omogoči dostojnejše življenje. SOCIALNO-ZDRAVSTVENA AKCIJA OB SEVERNI MEJI Lansko poletje je priredil'Higienski zavod z Ljubljane s pomočjo Društva prijate-jev Slovenskih goric ob naši severni nej? več higienskih razstav in poučnih oredavanj. Razstave so vzbudile med obme.m im prebivalstvom veliko zanimanje. Ob teh prilikah je omenjeni zavod Tosvečal največjo pozornost šolski mladini, ki je dobila zdravila ta praktične nasvete za zdravljenje. Razstave so dosegle lep uspeh, niso pa mogle zdrav- Opozorilo »Feniksovim"zavarovancem! Razni »akcijski odbor!« polirajo zavarovance, da jim Jtaj pošljejo tvoje police v »evidenco«. Vse zavarovance, Id so prejeli take pozive akcijskega odbora opozarjamo, da akcijski odbor nima nobene pravne legitimacije za zastopanje »Feniksovih« zavarovancev, dokler nima v rokah zadevnega pooblastila od zavarovanca. Vsak zavarovanec, ki zaupa svoje potico brez potrebe tujim rokam, bo moral sam nositi vse neprijetne potfedlcs, k! ga bodo zadele takrat, ko se bo izplačata polica; prizadeti pa brez potice ne bo mogel uveljaviti izplačila. Radi tega ponovno svarimo zavarovance, da naj ne izročajo svojih polic v »evidenco« tujim rokam. Vsi oni pa, ki 90 to že storili, naj to takoj razveljavilo In zahtevalo povrnitev svojih polic. Vse potrebne informacije dobijo zavarovanci brezplačno pri vseh »Fenlkfovlh« poslovalnicah, v Mariboru pri ekspozituri, Aleksandrova cesta 28-1. vplačane premije vzele v račun samo 45%no. Sedaj pa se izdeluje že nova uredba, $ katero bo izvršena sanacija »Feniksa«. Minister za trgovino pa je pred kratkim izjavil, da bo sanacija za »Feniksove« zavarovance ugodno izvršena. Zato pa vsem zavarovancem v njihovem interesu resno priporočamo, da naj mirno počakajo izida nove uredbe in da naj nikomur ne izročajo svoiih polič, ker brez polic ne morejo uveljaviti svojega izplačila. Posebno pa naj zavarovanci ne nasednjo raznim agentom, ki neinformiranim zavarovancem ponujajo za odkup polic smešno nizke odkupnine, ker točno vedo, da bo »Jugofeniks« v najkrajšem času izplačeval polne zavarovane vsote in tudi doplačila. Maribor Akcija za zgraditev obrtniškega doma Sinoči je bil v restavraciji Narodnega doma zelo lepo obiskan občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, 'ti ga je vodil dolgoletni in nadvse zaslužni predsednik g. S o j č. Zborovanje je pokazalo, da se obrtniki zavedajo resnosti položaja in da so se sedaj strnili v složne vrste bolj kot kedaj prej, ker vedo, da bodo le z močpo organiza- jo dosegli svoje pravice: ukinitev šušmarstva v kaznilnici in zgraditev obrtniškega doma v Mariboru. Včerajšnji občni zbor je potekel v popolnem soglasju in v smislu demokratičnih načeL '> Kratko a jedrnato poročilo predsednika g. Sojča je pokazalo, da se je Slovensko obrtno društvo zavzelo za obmejnega obrtnika in zastavilo povsod svoj vpliv za izboljšanje njegovega položaja. Glavno delo pa je bilo namenjeno boju proti šušmarstvu, delu v mariborski kaznilnici in gradnji Obrtniškega doma v Mariboru. Na vseh področjih so se po- kazali uspehi, le boj za ukinitev obrtniškega dela v tukajšnji kaznilnid se ni premaknil z mrtve točke. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika g. Keferja, ki je podčrtal, da se članstvo Slovenskega obrtnega društva stalno veča. Omenil je tudi vse obrtniške prireditve, ki so prav lepo uspele. Zadovoljivemu blagajniškemu poročilu g. Jemca so sledila poročila prosvetnega odseka g. Paherni-k a, veseličnega odseka g. S e m k a, gospodarskega odseka g. Jemca in propagandnega odseka g, Jagodiča, j. Jemec je poročal, da bo ob priliki letošnjega Mariborskega tedna priredilo Slovensko obrtno društvo y Mariboru veliko efektno loterijo. Sledile so tajne volitve, pri katerih je bil z velikim odobravanjem izvoljen g. Sojč ponovno za predsednika, za podpredsednika pa g. Besak, V odbor so blK izvoljeni: Jemec, Forstnerič, Dolenc, Serak o, Robinšak, R e i-cher, Lešnikova, Veselko; namestniki so Jan, Horvat in Jakac. Preglednika računov sta Gustinčič in Tratnik. Predsednik častnega razsodišča je brivski mojster Novak. Odseke vodijo dosedanji načelniki. Sledil je lep in vzpodbuden govor mestnega obrtnega referenta g. dr. Senkoviča, ki je podčrtal vzgledno složnost maril.r-skih obrtnikov. Nato je brivski mojster g. K n e z predlagal resolucijo, ki zahteva reorganizacijo centralnega društva v Ljubljani s tajnimi volitvami. Resolucijo so z odobravanjem sprejeli. Pri vprašanju gradnje Obrtnega doma v Mariboru se je razvila živahna debata. Obrtništvo ima že sedaj zbrano prav lepo vsoto. S pomočjo odgovornih činiteljev bo Maribor kmalu lahko dobil Obrtnišk’ dom; V ta namen bo 27. januarja v Narodnem domu tradicionalni obrtniški ples. * Popoln uspeh velefllma »Dr. Robert Koch". Te dni predvajajo v Grajskem kinu pod pokroviteljstvom mariborske Pro-lituberkufozne lige znameniti velefilm UFE „Dr. Robert Koch“, ki nam prikazuje v dramatični nazornosti življenjsko pol velikega dobrotnika človečanstva in najditelja bacila tuberkuloze dr. Roberta Kocha. Glavni vlogi igrata dovršeno Emil Jannings in Werner Krauss. Naša publika 'e sprejela film z največjim razumevanjem n navdušenjem. — Iz diapozitivov, ki jih istočasno predvajajo, je razvidno, da stoji plemenita akcija naše Protituberku-lozne lige za zgraditev azila za tuberkulozne bolnike pred uresničenjem. Liga se že pogaja za nakup primernega objekta ozir. posestva, ki predstavlja milijonsko vrednost in ki ga bodo poklonili kot darilo največjim revežem med reveži, to je jetičnim bolnikom. Mariborčani, ki ste omogočili širokopotezno zasnovano delo PL do te višine, pospešujte sedaj to delo 6 podvojeno vnemo in prispevajte z vsemi močmi k milijonskemu kritju! m Drzno tatvino beleži današnja policijska kronika v kavarni „Astoria“. Neznanec se je po policijski uri pustil zakleniti v kavarno. Ko je bil sam, je iz zaklenjenega predala ukradel 1050 din ter »begnil skozi straniščno okno. Storilcu je policija že na sledu. Decembrsko vreme v Mariboru Najmrzlejši dan Je bil v lanskem decembru zadnji dan v mesecu, ko je zjutraj »avsezgoraj toplomer kazal 23.5 stopinje pod ničlo. Najtoplejši dan je bil 2. december s 14.6 stopinje nad ničlo, toplotna raz lika je torej znašala 38.1 stopinj. Mrzlih dni z najnižjo dnevno toploto pod ničlo je bjJo 28, zelo mrzlih dni s tudi najvišjo dnevno toploto pod ničlo pa je zabeleženih d. Povprečna toplota je v decembru znašala 2.2 pod ničlo, povprečna najvišja 15 nad ničlo, povprečna najnižja pa 6.6 stopinj pod ničlo. December v predlanskem letu je bil nekoliko toplejši, ker sta bili povprečna in tud? najnižja dnevna toplota nekaj višji kot v lanskem decembru. Deževalo je v lanskem decembru šest dni, snežilo devet. Najvišja dnevna padavina je bila 10.2 mm, in sicer 6. decembra. Povprečno je padlo na posamezen padavinski dan 4.3 nim ali približno 1.7 mm na vsak decembrski dan. Skupna višina padavin je v decembru znašala 51.4 mm. Predlanski december je bil glede padavin še siromašnejši, čeprav je Imel nekoliko več padavinskih dni kot lanski. Najvišji barometrski pritisk je znašal 748.6 mm, najnižji 720.7, povprečni pa 738.0 mm. Barometrska razlika med naj-višjim in najnižjim pritiskom je znašala 27.9 mm. Najvlažnejši dan je bil 6. december s 96% vlage v zraku, najmanjša vlaga s 44 odstotki je bila zabeležena 8. decembra, povprečna vlažnost pa Je znašala v lanskem decembru 82.4%. V splošnem je vladalo v prvi tretjini meseca mokro in še precej toplo vreme, druga tretjina meseca je bila značilna po tem, da je bHa vse dni popolnoma oblačna, zadnja tretjina meseca pa je bila najbolj suha, precej sončna in zelo mrzla. V lanskem decembru so bili 3 dnevi popolnoma jasni, 14 dni Je bilo popolnoma oblačnih, ostali dnevi pa so bili deloma oblačni. Zelo meglenih je bilo pet dni, ma lo meglenih pa 11. Povprečna mesečna oblačnost je znašala 6 desetin z oblaki pokritega neba. Končno Še omenjamo, da je bil lanski december zelo tih mesec. Imel Je 21 popolnoma brezvetrovnih dni, ostalih 10 dni pa je bilo le malo vetrovno. NOVA PROGA MESTNEGA AVTO-! BUSA y soboto je prevzel mestni avtobusni promet tudi progo Maribor-Ptuj. To je za Maribor vsekakor velika pridobitev, ker so vse proge združene v enih rokah, domačih in strokovnih, kar bo odstranilo številne pritožbe In nezadovoljstva. •— Mestni avtobusni promet bo svojo 'službo izpopolni-val in pri tem upošteval vse upravičene želje potnikov, saj se zaveda 'da je avtobus zaradi potnikov in ne obratno, kakor je bilo to doslej pri raznih zasebnih podjetjih. ZBOROVANJE STUDENŠKIH GASILCEV 19. redni občni zbor Prostovoljne gasilske Čete v Studencih se je vršil v nedeljo 7. januarja dopoldne v dvorani novega gasilskega doma. Od občine sta bi la navzoča gg. KumperščakinKac. Obfiai zbor je vodil dolgoletni in požrtvovalni predsednik g. K a 1 o h. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je bila Četa v preteklem letu visoko aktivna; posehno agilen pa je bil dramski odsek, ki je vprizonl več dru zabnih večerov z lepimi sporedi ter igro »Dve nevesti«. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: za pred sednika Kaloh, za tajnika Franc Š r a j b e r, za blagajnika Maks L e« šnik, za poveljnika Alojz Prejel, za poveljnikovega namestnika Franc Oporekaj, za pov. tajnika Henrik Rigler, za če tovodjo Ivan .Podgoršek. Ivan Grosman, Pavel Pezdiček, za nadzorni odbor L, Rusi, Rudolf Karba, Avgust Pezdiček, Alojz Komisar in Ivan Vehovec. m Sam se Je ustrelil T Pred dnevi smo poročali o zagonetni smrti 18 letnega Konrada Ketiša ir Negove, ki so ga našli ustreljenega na nekem pašniku. V zvezi 'tasfs sdfefff diyji lovec Po nesreči se je sam ustrelil, česar pa st ni opal povedati, se nadaljuje. Preiskava * Svečana otvoritev smuške skakalnice v Ribnici na Pohorju. Nedelja 14. januarja 1940. Prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji. Poseben avtobus „PUTNIK-a“, cena le 40 din. Prijavite se takojt Kje se zopet vidiva? Na planinskem plesa 1. februarja v Sokolskem domu’ * Za časa svojega bivanja v Mariboru je razrešil naš znameniti eksperimentalni —:u K. T. Karmah več zelo za- zanimivih nalog s področja ■perimentalne psihografologije, ki ugo-lia značaj in temperament človeka na eks lav! podlagi njegove pisave ter daje potem tudi najzanesliisejie nasvete za zadeve zasebnega! posebno ljubezenskega in zakonskega življenja, trgovskega in drugega poslovanja itd. F. T. Karmah ostane le še nekaj dni v Mariboru. Nočna lekarniška služba. Od 6. do vključno 12. t m.: Lekarna pri Sv. Antonu, i*rankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-7?. m Za nad 3 milijone An raznih živil je šlo preko mariborske pošte samo meseca decembra v tujino. Živila so pošiljali v paketih. Decembra je Slo preko meje iz Maribora okoli 22.000 takšnih paketov. Kino • Grajski kino. Danes dalje velefilm „Dr, Robert Koch“, Emil Janings. ► Kino Union. Danes zadnji dan »Pesem svobode" prekrasni film divjega za-pada z Eddy Neison-om, znamenitim ameriškim pevcem v glavni vlogi. • * Esplanade-kSno. „Kadar gosli jočejo , izborni češki film prekrasne vsebine po romanu K. Capek-a in sijajne glasbe Dvoraka in Smetane. Mariborsko gledališče Torek, 9n Ob 20.: Konto X. Red A, Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11. ob 20.: »Zaroka na Jadranu", Red C. Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču. Mariborska drama v re-žiji J. Koviča pridno pripravlja Shakes-pearejevo žaloigro „Othello“. Kakor znano, je tudi Othella prevel Oton Župančič, Smučarska poročila („Putnlk“, Maribor, 9. Jan.) Logarska dolina (Sestre Logar): —17« C, jasno, mirno, 13 cm pršiča na podlagi 25 cm, snežne razmere na cesti ugodne. Pohorski dom—Mariborska koča: —8» C, jasno, mirno, sneg le v senčnih legah. Sv. Lovrenc na Pohorju: —8° C, zelo oblačno, mirno, suh sneg pada, osrnica -12 cm. Ribnica na Pohorju: —9° C, zelo oblačno, mirno, osrnica 12 cm, skakalnica uporabna. Rimski vrelec—Kotlje: —8° C, zelo oblačno, mirno, 5 cm pršiča na podlagi 10 cm, snežne razmere na cesti zelo ugodne. Peca: —3» C, pooblačeno, mirno, osrnica 50 cm. Božični šahovski turnir ŠK »Vidmar" m Opozorilo davkoplačevalcem. 15. februarja poteče skrajni rok za plačilo I. četrtletja 1940 v plačilo dospele zgrada-rine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksus, rentnine, družbenega davka in v6jnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvr-šilno postopanje odnosno prisilna izterjava ter računali eksekucijski stroški in zamudne obresti. — Davčna uprava za mesto Maribor. o Brezula pri Račah. Po dveletni mučni bolezni je umrl Ivan Vuk, star 31 let * Društva, klubi In skupine Izletnikov naj nabavijo vozne karte za potovanja pri „PUTNiK-u“ kjer se jih bo opozorilo na vse možne popuste, sestavil vozni red in dale vse potrebne informacije. Na ta način si pristedijo nervozno prerivanje pred kolodvorsko blagajno in izletnik’ brezskrbno uživajo prijetnosti potovanja. Turnir je Uk pred zaključkom, pa še vedno na čelu tabele ni »zanesljive’1 jasnosti, kar daje turnirju prav do konca posebno mikavnost V sinočnjem 14. kolu je najlažje dobil Babič: njegovega partnerja Bakarlča sploh ni bilo k igri. rani je verjetno že obupal. Lahko je dobil tudi Mišura proti Lukešu, ki je spet legendarno zapacal svojo odlično pozicijo. Lnkeš igra otvoritve prav dobro, sredi igre pa mu znenada zmanjka podjetnosti in fantazije ter malone vselej upropasti svoj lep otvoritveni naskok. Malo odpora je nudil Audifi dobro razpoloženemu Ku-stara, ki se ie z dvema zaporednima zmagama precej potegnil proti vrhu tabele. Marvin je z dobro igro ter z nekaj sreče porazil Gnjznlka, dasi je slednji stal sredi igre prav dobro. Rupar se je banil proti Forayu zelo nesrečno ter zašel v popolnoma propadlo pozicijo. Tudi nadaljnja dobra igra mu ni mogla rešiti življenja. KeUS je zaigral proti Kukovcu izredno podjetno ter v lepi kombinaciji, žrtvoval figuro za napad; z dobro obrambo se je Kukovec rešil pred naj- hujšim ter izsilil končnico, ki pa bi morala biti celo „med brati“ remis. Verjetno pa je bil Ketiš od naporne igre tako izčrpan, da je pozabil na osnovna pravila, ki Tih za take končnice navaja vsaka šahovska knjiga. Francoska igra Gerželj —Marolti je bila izredno težka. Beli je zašel zaradi nepazljivosti v otvoritvi v težave, iz katerih se je z dobro igro rešil ter prešel v napad. Spričo velike časovne stiske pa je moral v končnico, ki jo je forsirano izsilil črni. Ob neenakih lovcih pa je dala končnica samo remis. — Prihodnje in zaključno kolo v sredo. Nosan je bil prost , , . 13. kolo je prineslo naslednje rezultate: Marotti je porazil Lukeša, Kukovec Fo-rava, Babič Nosana, Kuster Mišuro, Marvin Bakariča, Audič Guiznika, dočim je bila partija Ketiš—Gerželj prekinjena. Stanje po 14. kolu: Kukovec in Marotti 10'/s, Mišura 97» Gerželj 9 (1), Kuster 9, Babič 87* Foray in Marvin 77* Au-dič in Lukeš 6, Rupar 57* Ketiš 3 (1), Nosan 27* Gujznik 2 in Bakarič 0 točk. Doživljaji in vtisi dežeiana v Mariboru Tudi mi z dežele radi prihajamo v lep in ponosen Maribor. Posebno pred prazniki najdeš tu zelo veliko zanimivega, a tudi mnogo reči, ki te zadenejo v živo in napolnilo dušo z ogorčenim gnevom, da vzklikneš: »Sramota za naš obmejni slovenski Maribor«. Po Strossmayerjevi ul. in na Vodnikovem trgu, kjer je mariborska tržnica, lahko slišiš mnogo krepkih in krasnih cvetk v pristni materinščini, ki d podobna ne slovenščini in ne nemščini ampak je menda jezik, kakršnega ne govore nikjer na svetu. V neki izložbi sem opazil celo dvojezični napis, tako, kakor da bi Mariborčani ne razumeli samo slovenščine. Silvestrova noč je raz- gibala ves Maribor in privabila tudi mnogo deželanov v svojo sredino, da bi tu v veselju iri radosti pričakovali novo leto, ki nam bo prineslo bog ve kaj? Sel sem v Union, oziroma v Sokolski dom, kjer so se naši vrli Sokoli in njega naklonjeno občinstvo poslavljali od starega leta in pričakovali novo. Ej, tam te bilo veselo in bil sem ves navdušen, da sem skoraj pozabil na vse neprijetne doživljaje v Mariboru. Vesel in dobro razpoložen, da sem tako imenitno in poln radosti stopil v novo leto, sem se zjutraj napotil proti domu. Ulice so bile tokrat polne in ko počasi korakam po Gosposki doli slišim neko petje. Nasproti mi je prišla osemčlanska mešana družba, ki je glasno prepevala neko tujo pesem in pri tem so jodlali, kakor bi bili tara nekje v Tlrolah. Zanimivo je bilo še to, da te družbe ni nihče opozoril, dočim je v Vetrinjski ulici neko slovensko druZbo, ki je tudi prepevala, takoj nekdo opozoril na »kaljenje nočnega miru«. Ja, to j: žalostno poglavje našega obmejnega mesta. Nekaj mi je še padlo v oči — posebno (ib sobotah in nedeljah. Več miru je se-