LETO XXXII., ST. 27 Ptuj, 19. julij 1979 CENA 4 DINARJE yU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBirc Evidentirana seicretar in namestnilc (stran 31 Smernice za pripravo družbenega plana (stran 5) Lovska družina »Boris Kidrič' (stran 7) Kovača sta bib ded in oče (stran 8) Usoda srnjadi v kanalu SDII (stran 11) SLOVESNOST V PTUJSKI VOJAŠNICI OB PRAZNIKU ENOTE„DUSANA KVEDRA-T0MA2A" „BIL JE ČLOVEK IZJEMNIH VREDNOSTI, KI NAJ BODO VODILO NOVEMU RODU" 15. julija je bilo v ptujski vo- jašnici izredno slovesno. Tega dne so izvedli poimenovanje enote po velikem revolucionarju, generalu, diplomatu, narodnem heroju. vojnem publicistu, skratka člove- ku, katerega življenje je bilo po- svečeno nenehnemu boju. Pred svečanim zborom vojakov ptujske vojašnice in številnimi predstav- niki družbeno—političnega živ- ljenja občine, je o življenju in delu narodnega heroja Dušana Kved- ra — Tomaža, govoril starešina Stankovič. Še posebej pretresljiva je bila izpoved bližnjega sodelav- ca tov. Kvedra. Franta Komela, ki je znal z živo besedo obuditi tiste trenutke, ki so bili še posebej po- membni za naš razvoj. Povedal je. daje bil človek, osebnost, kije znal svoje znanje, hotenje, cilje, mne- nje prenašati na svoje sodelavce. Znal jih je mobilizirati za borbo: njegov odnos do soljudi je bil ne- kaj izrednega. Bilje pogumen tudi v najtežjih trenutkih. Njegovo delo je lesno povezano z razvojem narodnoosvobodilne borbe; ima zaslugo, da .so se naše enote for- mirale kot udarne enote. Ob koncu govora se je tov. Komel ponovno dotaknil oseb- nosti Dušana Kvedra — Tomaža in poudaril, da naj mladi rod črpa moč iz bogate zakladnice velikega revolucionarja. 15. julij je lesno povezan z življenjem in delom Dušana Kvedra. saj je bil lega dne leta 1952 proglašen za narodnega heroja. Na slovesnosti je govoril tudi Branko Gorjup, ki je zbrane po- zdravil v imenu družbeno—po- litičnih organizacij in skupščine občine Ptuj. Povedal je, daje 15. julij velik dogodek za Ptuj in za enoto, ki bo v prihodnje nosila ime velikega revolucionarja. Dušana Kvedra. Slovesnost v vojašnici je bila zaključena s svečanim mi- mohodom vojakov. MG Stareitina Stankovič je govoril o življenju in delu Dušana Kvedra, Franta Komel: Bil je človek iz- jemnih vrednosti. Svečani mimohod vojakov. FOTO: B. Rode POLENSAK USPEL PRAZNIK ŽETVE. KRUHA IN POGAČ Prizadevni člani turističnega društva na Polenšaku in nasploh vsi domačini tega prijaznega kraja v osrčju Sloven- skih goric so letos ponovno potrdili svoje odlične organizacijske sposob- nosti. V želji približati ljudem vse kar je domačega, kmečkega, so v soboto 14. in v nedeljo 15. julija uspešno izvedli svoj tradicionalni Praznik žetve in razs- tavo kruha in pogač. Ze v soboto dopoldne je bilo na Polenšaku živahno. Več kot 40 kmečkih žena iz te KS je hitelo pripravljati razstavo kruha in po- gač v prostorih tamkajšnje osnovne šole, ki so jo svečano odprli ob 14. uri. Zbranim je o pomenu te tradicionalne turistične prireditve, ki ohranja tradici- jo kmečkih gospodinj in praznika žetve govorila Mimica Segula, predsednica tamkajšnjega turističnega društva in seveda glavni organizator te prireditve. Tudi letos so obiskovalci razstave kru- ha in potGič imeli kaj videti. Od potic vseh sort, do kolačev kruha iz domače peči, bosmanov, pletenk, rogljičkov, gibanic, pogač, žemeijšakov in drugih ,,umetnij iz testa". Pozornost so tudi tokrat pritegnili jurčki iz testa, ki so bili na moč podobni pravim, le nekoliko večji so bili...prava paSa za oči — pa tudi za nos. Nekaj po 15. uri je sledil nastop pevs- kega zbora kmečkih žena iz Gornje Radgone, kar je kmečko prireditev izredno popestrilo. Ob 16. uri seje med seboj v hoji s ,,štrkolami" (hoduljami) pomerilo 5 kmečkih fantov. Najhitrejši na podaljšanih nogah je bil Marjan Majcen iz Bratislave, za njim pa je pri- hitel na cilj njegov sokrajan Franjo Sori. Firbcev ni manjkalo, marsikomu pa je ta zanimiva tekma pričarala na obraz kup smeha. Prav tako je bilo nekoliko pozneje, ko sta se med seboj pomerili 6 članski ekipi ,,privatnih kmetov" in zadružnikov v vleki ,,štrika". To je bil ,,hec", zmagali pa so pač zadružniki (skoraj logiCno) ker so imeli več kg, kot zgarani kmetje. Zvečer je bila na Polenšaku prosta za- bava, žal pod strahom vremena. V nedeljo so že zjutraj ponovno odprli razstavo in prijetno sončno vreirsc je privabilo zares veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Do 14. ure, ko so pričeli s tradicionalnim tekmovanjem žanjic jc bil ves Polenšak eno samo veliko par- kirišče železnih konjičkov, ki so s seboj pripeljali prek 5000 obiskovalcev. Zares je bilo lepo. Zanjice so urno vihtele srpe in roke so že skoraj na pamet vezale snope. Sodelovalo je 10 žanjic, najbo- ljše prve tri pa so bile Marija Kukovec, ki ie dosegla 27 točk, Neža Sumenjak (25 točk) in Ivanka RanH (23 toik). Komisija je bila zelo stroga, njen pred- sednik ing. Franc Frajnkovič je upošteval hitrost žetve, čistočo žetve in obliko snopa. Vse sodelujoče žanjice m prejele praktična darila. Kmetje pa so uprizorili mlačev žita na skednju s pra- vimi cepini, da je bilo slišati pika-pok daleč na okrog. Popoldne se je kmečki praznik prelevi! v veliko rajanje, saj je .ansambel Spo- min kmalu uspel spraviti na noge mlado in staro. Turistični delavci Ls Polenšaka pa so poskrbeli, da obiskovalci niso bili lačni, meso iz tUnke, speciaiitete na žaru, domač kruh in kapljica so pozneje storili svoje — vsak je s Polenšaka odnesel prijetne (sicer nekoliko pre- drage) spomine. M. Ozmec Kmečka priredttev na PolenSaku je bU« letos Se posebej dobro obiskua. _ _ (foto: M. Ozmec) V OBDOBJU 1981-1985 VSO PREDNOST INDUSTRIJI ORMOŽ Toda to še ne pomeni, da mo- ramo v vsaki vasi zgradili novo tovarno, so menili prejšnjo sredo delegati zborov občinske skup- ščine, ko so poleg gradiva o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine, razpravljali še o smernicah za pripravo družbe- nega plana občine Ormož v obdobju 1981 do 1985. Težnje po novih industrijskih obratih .so prisotne v vseh krajevnih skup- nostih, vendar to še ne pomeni, da bomo s tem krepili rast industri- jske proizvodnje in tako industriji daja i prednost, je dejal Franjo Križmanič, predsednik IS SO Ormož. V nadaljevanju razprave so delegati ugotavljali, predvsem tisti iz krajevnih skupnosti, da so smernice pomemben dokument za nadaljni razvoj celotne občine in da ga je na ta način potrebno tudi obravnavati. Zanimivoje. da so smernice z večjo pozornostjo obravnavali v krajevnih skup- nostih, kot pa delegati zbora zd- ruženega dela in družbenopoli- tičnega zbora. To sklepamo po živahni razpravi delegatov iz KS. ki so opozorili na nekatere po- manjkljivosti smernic. Eden od delegatov je celo rekel, do bo re- volucionaren premik v gospo- darstvu dosežen takrat, ko se bo v krajevnih skupnostih poleg kmetijstva razvila že industrija. To misel je okrepil z besedami: »Naselja se praznijo. na uomačijah ostajajo samo še ostareli, kam to vodi. mladi se zaposlujejo v oddaljenih mestih.« V odgovor je bilo rečeno, da je ireba razširjati specializirane ozi- roma usmerjene kmetije. Meha- nizacija in dobri ekonomski odnosi bodo zadržali mladega človeka. Delegati so opozorili še na problem osnovnega šolstva. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bi morali v občini nado- knaditi zamujeno, zalo bo treba zgradili nove šole. konkretneje razmišljali o usmerjenem izob- raževanju itd. Poleg razvoja in- dustrije (v Ormožu resno razmiš- ljajo o gradnji večjega industri- jskega objekta na primer jeklarne ali nekaj podobnega), bi morali razmišljali še o razvoju kmetijstva in tudi realizirali plan razvoja proizvajanje sladkorne pese in drugo. Ce hočejo v Ormožu obdržati pomembno kadrovsko strukturo, bodo morali zgradili še več stanovanj, igrišč, otroških vrtcev in tudi raznih oskrbovalnih centrov itd. Beseda je bila tudi o nosilcih trgovine. Delegatka Zarje je zah- tevala, da se v smernice že sedaj napiše nosilca in sicer naj bo to občinska trgovska organizacija - Zarja. Treba je reči še to. da so v Ormožu v preteklem obdobju posvetili veliko pozornosti tudi v prostorskem planiranju in so na tem področju dosegli največ v podravski regiji. Delegati so soglašali z ugotovitvami izvršnega sveta, da. v občini ne bodo na široko odprli vral za gradnjo vsakršnih hiš. Zemlje ne bodo stihijsko uničevali, temveč stanovanjske probleme reševali v okviru dogovorjene občinske po- litike, ki bo upoštevala zazidalni načrl in urbanistični red. Tudi tovarne ne bi smeli gradili kjerkoli temveč na takšnem zemljišču, kije nekvalitetno in neustrezno za kmelijsvo obdelavo. Intenzivni razvoj, ki ga predvi- devamo za področju industrije mora jasno opredelili razvojne programe nosilcev, je zapisano v' smernicah bodočega razvoja. Nosilci industrije pa so: lozd IV Ograd, tovarna Jože Kerenčič. tovarna sladkorja in Gosad. Marles. lozd Žaga. Nosilci tega razvoja morajo po letu 1980 opravičili težnjo, da industrija prehaja v vodilno vlogo. To se- veda ne bo lahko, tega se v Ormožu dobro zavedajo, vendar bodo s produktivnostjo dela. pravilno investicijsko politiko, zaposlovanjem in prostorskim urejevanjem dosegli željene cilje. Priprave na praznovanje 8. avgusta- praznika občine Ptuj Osrednje prireditve ob letošnjem občinskem praziuku bodo v krajevni skupnosti Dolena, 5. avgusta. Tam se bodo sestali delegati na slavnostni seji skup- 5iine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, sledil pa bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, pihalni orkester TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, gledališki igralec Jože ^upan, folklorna skupina ,,Vii;ko Korže" Cirkovce, tamburaški orkester in ansambel Tornado iz |j|lajšperka. Po osrednji proslavi v Doleni, kjer bodo ob tej priložnosti odprli novi dom družbenopolitičnih organizacij, še vaja enot in štabov civilne zaščite. V programu praznika občine so tudi otvoritve nove tovarne IMP -Ljubljana TOZD Elektrokovinar Ptuj, objektov Labodove TOZD Delta, nove osnovne šole Bratov Strafela v Markovcih in položitev temeljnega kamna za gradnjo nove tovarne Gorenje TOZD Elek- tronika Ptuj. Tudi športnih prireditev in tekmovanj ne bo manjkalo, saj pripravljajo društva in orga- nizacije razne prueditve. V Podlehniku bo VI. Ptujski pa- dalski pokal Podlehnik '79, tam bo tudi meddružinsko- medrepubUško tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal praznika občine Ptuj, v Ptujskih toplicah bo medrepubliško tekmovanje v plavanju, na rokometnem stadionu v Ptuju pa bo medrepubliški ženski rokometni turnir za prehodni pokal Skupščine občine Ptuj. Naj omenimo še nekatere druge akcije: medrepubliško srečanje ZRVS bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Apačah in v Kidričevem, tretji udarniški dan brigadirjev veteranov mladinskih delovnih akcij na MDA Slovenske gorice '79, na sam praznik pa se bodo na skupni slavnostni seji sestali tudi delegati skupščine in vodstev DPO v krajevnih skup- nostih Grajana, Destrnik, JurŠinci, Polenšak, Heroja Lacka. Rogoznica, Trnovska vas in Vito- marci. Seznam prireditev še ni pKjpoln, saj vsi organizatorji Še niso sporočili svojih programov. Dokončen program so potrdili člani odbora za organizacijo prireditev v počastitev praznika občine Ptuj in Dneva republike v torek popoldan, ko je bila naša redakcija že zaključena. Zato lahko pričakujemo še razne dopolnitve, o katerih bomo poročali v dneh do praznika. N. D. Jutri svečana seja Občani KS Lovrenc na Dravskem polju praznujejo jutri četrti krajevni praznik. Ob tej pri- ložnosti bodo proslavili dan vstaje slovenskega ljudstva in letošnje jubileje. Jutri zvečer pa bodo na svečani seji KS in DPO ocenili dosedanje delo v KS in se dogovo- rili za nadaljnje. Praznik bodo slavili še v soboto in nedeljo. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 19. julij 1979 - TBimiK Nepretrgana sindikalna { aktivnost i Kljuh icmu. da mho sredi dopusU)\. pa v sindikatih leče delo brez-j premora. Tako sov ptujskih sindikatih že zastavi h določene aktivnosti za ! repLibliškt) konferenco sindikata, ki bo v mesecu novembru in na kateri i bo v osrednji točki obravnava problematika samoupravnega družbe-; nega planiranja in vloga sindikatov ob sprejemanju srednjeročnih pla- i nov /a obdobje 1981 —1985. Ob tej priložnosti bo sindikat razpravljal' tudi o vprašanju demokratizacije odnosov in uvedbi kolektivnega vo-i dstva. Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZS Ptuj je poudaril, 1 da se bodo priprave na konferenco sodile kot del rednega dela in ne kot; le »navržena«aktivnost. Seveda pa bo potrebno voditi aktivnost v sleherni Osnovni organizaciji sindikata. Ker v tem trenutku že razpolagamo Si prt)giamom priprav, določeni roki sovpadajo tudi v počitniški čas. jei potrebni) z delom pričeti že sedaj. j S prvim julijem smo v sindikatih pristopili k novemu načinu fi-| nanciranja. saj je prišlo do prerazdelitve sindikalne članarine glede na; povečano vlogo sindikata oziroma večjega obsega dela republiškega ] sveta ZS. Sprememba v financiranju pa je povezana tudi s sprejemom sprememb finančnih programov tako v vseh osnovnih organizacijah sindikata kot tudi v organih občinske organizacije sindikata. \ Ta čas pa v sindikatih nadaljujejo tudi s pripravami na akcijo »Nič I nas ne sme presenetiti«. Ugotovilo seje že. da aktivnosti ne tečejo v takšni i obliki kot je bilo dogovorjeno, zato bo nujno delo poživiti, saj se vrhunec i akcije bliža zelo hitro. MG, GRADIŠ TOZD GRADNJA PTUJ Pomemben dejavnik za lepšo podobo Ptuja Za današnjo podobo Ziherlove ploščadi je bilo potrebno mnogo znanja in moderna tehnologija Foto: M. Ozmec Ptuj v zadnjih letih hitro spre- minja svoji) podobo, rastejo novi stanovanjski in drugi objekti, vedno več pa je tudi obnovljenih objektov, ki so sicer že častitljive starosti. Nemalo zaslug pri tej intenzivni gradnji ima Gradisova TOZD Gradnje v Ptuju. Največ njihovih gradbenih zmogljivosti je angaži- ranih v Ziherlovi ploščadi, kjer so pravkar predali namenu novozg- raieni stanovanjski blok B-6. s 95 stanovanji. H kraju se bliža tudi gradnja bloka B-7. ki bo po predvidevanjih vseljiv konec oktobra, iiradiio na že tudi sta- novanjski blok B-8. Septembra bodo pričeli z gradnjo novih tri- pleks garaž z zaklonišči, naselje na Ziherlovi ploščadi pa bo zaklju- čeno z dograditvijo zadnjega sta- novanjskega bloka B-9 in z novo trgovino, prcdvidomado25.julija prihodnjega leta. Poleg omenjenega velikega gradbišča so v zadnjem času pre- vzeli tudi nekaj manjših vendar prav tako izredno zahtevnih gra- denj. Tako bodo zgradili poslovno zgradbo za DF.S^TOZD Elektro Ptuj na Ormoški cesti, pleskarjeve skladiščne in proizvodne hale v Kidričevem, gradijo na tudi pri- zidek bolnišnice in tako dalje. V zadnjem času posvečajo po- zornost tudi boljšim delovnim pogojem njihovih delovnih ljudi. Se ta mesec ali v začetku avgusta bodo predali namenu nov mizar- ski obrat, še letos pa bodo pričeli tudi z gradnjo montažne hale za železokrivce. po rušenju doseda- njih mizarskih delavnic in dela upravnih prostorov bodo pričeli tudi z gradnjo novih poslovnih prostorov. Pri tem je potrebno povdariti. da so pri gradnji mizarskega obrata njihovi delovni ljudje opravili prek 2.000 prostovoljnih delovnih ur. kar znatno znižuje investicije, ki znaša okrog 800 milijonov di- narjev. Tako rOZD Gradnje Ptuj kot vsa ptujska gradbena operativa se srečujejo v zadnjem času s po- manjkanjem kvalitetnega grad- benega materiala, predvsem gra- nK)za. Znano je. da je v ptujski občini 248 malih gramoznic, kjer se izki>rišča gramoz brez dovolje- nja pristojnih organov. 2 odprtjem skupne velike gramoz- nice bi lahko hkrati rešili tudi ta problem. Potrebnojepovedati, da so pristojni občinski lorumižedali soglasje za pridobitev zemljišča v Šiurmovcu. V ta namen že pote- kajo pogovori med TOZD Grad- beništvo Drava Ptuj. Komunal- nim podjetjem. Opekarno in TOZD Gradnje glede skupne akcije pri raziskavi ome- njenega terena. Vsi pa izražajo bojazen, da bo pridobivanje gra- moza v Šiurmovcu zaradi visoke podtalnice zelo težavno in pre- drago ter bo potrebno razmisliti o novi. primernejši lokaciji. Predlagali so že razširitev opuš- čene gramoznice v Markovcih, čemur pa nasprotuje zemljiška skupnost in krajevna skupnost Markovci. Dejstvoje. daje zalog v sedanji separaciji pri sedanji uporabi le še za pet let. že sedaj pa je potrebno v večjih primerih vo- ziti material iz Maribora, kar znatno zvišuje stroške gradnje. Drugi problem, s katerim se srečujejo v TOZD Gradnje Ptuj, pa verjetno tudi druga gradbena podjetja, je pomanjkanje kadra. Mladina se namreč vse manj odloča za poklic zidarja, tesarja. železokrivca in podobno čeprav so ti poklici spričo sodobnega načina gradnje in moderne teh- nologije vedno bolj zanimivi. Razen tega nudi TOZD Gradnje vajencem skoraj brezplačno .šola- nje v Gradisovem izobraževal- nem centru v Ljubljani, obstajajo pa tudi možnosti nadaljnega izobraževanja, skratka mladina ima v poklicih gradbene stroke veliko prihodnost. JB Delavci TOZD Gradnje obnavljajo zgradbo Krempljeva 1 v Ptuju Foto: Alfred Bradač Zaskrbljenost ni odveč TGA KIDRIČEVO Lepo je, ko gre vse po programu in po maslu, kot navadno temu kaj radi rečemo. Seveda pa se vse hitro spremeni, ko nastanejo problemi s katerimi se je potrebno resno spo- prijeti in za katere nima delavec niti nobene možnosti, da bi jih lahko ustrezno rešil. Tako nekako bi lah- ko začeli krajši zapis o problema- tiki v nekaterih TOZD TGA Kidri- čevo ali bolje rečeno v DO TGA Ki- dričevo. Ta zapis naj bi realno prikazal probleme, ki ležijo kot mora nad delavci v tej DO, kar pa ima vpliv tudi na ostale glede na vezan tehno- loški postopek. Začnimo pri TOZD tovarne gli- nice. Tu je prvi in pereč problem že na dlani. Osnovne surovine — bok- sita prihaja v zadnjem času tako malo. da se delavci resno sprašu- jejo kako bo v bodoče sploh še mogoče delati posebno še v zimi. Tisti, ki so nekoč videli precejšnje zaloge boksita, ki so bile jamstvo za nemoten potek proizvodnje gli- nice, bi danes onemeli, ko bi videli deponije, ki se praznijo zelo hitro, medtem ko redna dobava boksita zaostaja prav v teh mesecih ko bi morala biti največja. Ce hočemo biti konkretnejši, dnevno se več po- rabi za proizvodnjo, kot pa je do- bava boksita. To ni krivda delavcev v TOZD tovarne glinice ali v TGA, ker se oni trudijo, vzrok so sile zu- naj kolektiva, ki pa lahko prav ta delovni kolektiv hudo prizadenejo, če se stanje ne bo popravilo. Lahko bi še govorili o nabavi kavstičnega luga in premoga, ven- dar to prepustimo tistim, ki na tem področju delajo in lahko povedo stvari konkretneje. Pri vsem tem pa nastaja še pereč problem delovne sile. Da je temu res, potrjujejo mnoga obvestila na straneh TED- NIKA ali objav v radiu Ptuj, ko se vabijo novi delavci. Prav tu je pro- blem predvsem v tem, da so sedaj na delovnih mestih v glavnem delavci, ki so pomagali že graditi tovarno in jim tako manjka še malo do uDokojitve, dotok nove delovne sile pa je zelo počasen, saj se tudi od sprejetih delavcev le malokdo loti resneje svojega dela, za katere- ga se je prijavil. Zastarela tehnolo- gija, strojne naprave, ki so že krep- ko iztrošene in ne nazadnje prav gotovo ne najboljši OD so razlogi za te pojave. Problem je že zaskr- bljujoč, kajti že sedaj manjka v nekaterih TOZD določenih profi- lov kadrov, ki bi naj bili specializi- rani za posamezna opravila. Pred- vsem sta v tem primeru prizadeti TOZD tovarne glinice in TOZD to- varne aluminija, kaj prida pa ni niti v TOZD Vzdrževanje in morda še v kateri. Res je, da še ni razloga za pa- niko, toda so določene zadeve v zadnjem času že zaskrbljujoče in res ne more biti nikomur danes tako v TGA, kot tudi v občini Ptuj vseeno, kaj se lahko zgodi v tej DO. Nenehni problemi, ki pretresa- jo kolektiv TGA so dokaj opazni in lahko bi rekli celo prijemljivi, pa je zato toliko bolj potrebno storiti vse, da se ta problem nekako reši. Nikakor ne moremo mimo tega, da bo potrebno tudi na področju delovne discipline urediti še marsi- kaj, saj je tudi to ena od osnovnih komponent za boljše delovne uspe- he. Prav zato moramo povdariti, da stanje ni posebno perspektivno, zato morajo vse napredne sile in sami proizvajalci res storiti vse, da ne bi prišlo do najhujšega, seveda vsaj toliko, kolikor je v pristojnosti in možnosti delavcev v tej DO. Ko se pripravljamo na izdelavo srednjeročnega programa za naslednja leta, mora biti pri tem za- deva dokaj jasna, saj na slepo ni moč pa tudi ni koristno pripravljati nekih programov in planov za na- slednje obdobje. Povdarjam, da zaskrbljenost ni odveč in da se to mora tikati prav vseh nas. To ni le za razmišljanje, ampak za kon- kretne akcije! France Meško Ali nismo varčevalci oškodovani Vse bolj pogosto slišimo, da več trosimo kot proizvajamo. To pa seveda tudi pomeni, daje kupna moč večja od ponudbe. Takšno stanje pa pogojuje, da se proizvodi na tržišču zelo hitro podražujejo, drugače povedano, priča smo inflaciji, ki pa je prav v letošnjih prvih mesecih dosegla rekord — po nekaterih ocenah celo do 30 odstotkov Vsi ti pojavi namm narekujejo, da moramo boljše gospodariti in trositi za denar, ki smo si ga že zaslužili in ne trositi v naprej. Gospo- darstveniki zatrjujejo, da so precejšnje žarišče inflacije prav potrošniški krediti, ki jih velikokrat odobravamo tudi za nekatero blago, ki ga ni moč kupiti niti za privarčevani denar, na primer za avtomobile. Varčevanju seje že od nekdaj posvečalo precej pozornosti — pa tudi v našem samoupravnem sistemu ima varčevanje svoje vidno mesto. Prav pri varčevani denarje najboljša osnova za stabilnejše gospodarje- nje in za odobravanje potrošniških kreditov tistim, ki te nujno potrebu- jejo. Mnogi so si s privarčevanim denarjem in s pomočjo družbene skupnosti kupili stanovanja ali zgradili lastno stanovanjsko hišo. Prav varčevalci, ki že več let pridno varčujemo, bodisi za nakup stanovanja ali avtomobila, pa se soočamo za grenko resnico, da pri svojem denarju veliko izgubimo, saj so obresti od vezanih hranilnih vlog največ 10 odstotne, za ostale nevezane vloge pa celo manj — inflacija pa. kot smo že omenili je dosegla prav letos že okrog 30 odstotkov. Pred leti v času gospodarske reforme smo potolažili vlagatelje z enkratnimi 23 odstotnimi obrestmi. Ali ne bi kazalo tudi v sedanjem trenutku ubrati iste poti, saj bi to bila najboljša spodbuda za varčeval- ce, ki s svojimi prihranki pomagajo reševati velikokrat likvidnostna denarna vprašanja. Kaj menite o tem predlogu denarni zavodi in kaj varčevalci? flc Delovna zmaga delavcev v IMPOLU Utesnjenost dosedanjih delovnih prostorov in tudi zastarelost v dosedanji proizvodnji aluminijskih profilov v TOZD Stisalnica. v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica, je spodbudila okoli 300 zaposlenih v tej TOZD. da so sklenili zgraditi novo profilarno. Investicija jih je doslej veljala petdeset milijonov dinarjev, te dni p.i že daje prve proizvodne rezultate. V okviru dneva borca so v TOZD Slisalnice predali svojemu namenu proizvodno dvorano profilarne. v njej pa sustili v proizvodni proces dvatisoč tonsko stisalnico. Stiskalnica sedaj deluje še poizkusno. vendar načrtujejo, da bodo z njo povečali letno proizvodnjo polizdelkov kar za okoli štiri tisoč ton. Skupno z novo stisalnico so v TOZD Stiskalnica uspeli posodobiti dosedanjo proizvodnjo profilov in aluminijskih cevi. S tem so odpravili tudi težave, ki so se pojavljale ob zastarelih strojih, saj je bilo zelo težko zagotoviti potrebe vedno bolj zahtevnega trga pa tudi količine so bile v starem proizvodnem procesu daleč pod potrebnimi. Investicija je bila toliko bolj upravičena, saj je na trgu za aluminij- skimi profili in cevmi vedno večje povpraševanje in s prodajo niso imeli težav. Vedno večje v svetu finalistov katerim pomenijo prav ti materiali osnovno za njihovo proizvodnjo. V lmp tem šir šespregovorili in sprejeli določena stališča. Šola »Franc OsDinik« je pač najbližja šola in zato vsak od staršev želi. da bi njegov oirok obiskoval to šolo. Poleg tega se lahko otroci izognejo prometnim ulicam in je tako poskrbljeno tudi /a njihovo varnost. Starši bi se sprijaznili tudi s tem. da bi otroci obiskovali novo osnov no šolo v prostorih sedanje gimnazije, saj je potdošoleizZiherlove krajevne skupnosti mnogo bolj varna kot do osnovne šole »Tone Žnidarič«'. Končno pa je med učenci ludi precej lakih, ki so že dvakrat menjali šolski i^koliš. sedaj bi ga morali pa še tretjič. Tako je torej ta krajevna skupnost »razkosana« na tri šolske okoliše. Otroci, ki pr&živi)ajo svoj prosti čas skupaj, sc igrajo na skupnih igriščih, bodo šolsk\y(ire preživljali v treh različnih osnovnih šolah. Vse navedene razloge pri>ti taki razdelitvi bi krajani na zboru občanov glasno povedali in s skupnimi močmi poskušali najti najboljšo rešitev. Poleg tega pa bi o šolskih okoliših vseh treh osnovnih šol lahko razpravljali že na 14 seji zborov in tako prihranili precej časa. papirja in slabe volje, pa kritiziranja o foruniskem odločanju o zadevah, ki so tudi v pristojnosti lakoime- nmanedelegatske baze. Saj zato imamo to bazo. da vsaj tu in tam kakšno reče in vpliva na določene odločitve širšega pomena. Oh vsem tem se postavlja tudi Vprašanje planiranja ob gradnjah takih po obsegu sicer majhnih, po številu prebivalcev pa dokaj velikih stanovanjskih sosesk. O objektih družbenega standarda, o njihovi gradnji govorimo šele takrat, ko soseska že stoji, pravzaprav živi svoj vsakdan — brez trgovine, brez šole. brez vrtca. brez...-marsičesa, kar tako naselje potrebuje. N.D. v DORNAVI OB DNEVU VSTAJE v okviru letošnjih jubilejev in v počasiiev dneva vstaje sloven- skega naroda - 22. julija bo v ne- deljo. 22. julija v Dornavi krajša slovesnost, na kateri bodo člani krajevne organizacije ZB NOV Dornava razvili svoj prapor. Ob tc) priložnosti bo občinski odbor ZZB NOV Ptuj podelili zaslužnim borcem ZB poebna priznanja. Začetek slovesnosti bo ob 14. uri na ploščadi pred OŠ »dr. Franja Zgeča;« v primeru slabega vre- mena bo proslava v prosvetnem domu. Organizatorja proslave, občin- ski odbor ZZB NOV Ptuj in kra- jevni odbor ZB Dornava. vabita vse borce, predstavnike družbe- no- političnih organizacij. SO Ptuj in druge občane, da se proslave udeležijo v največjem številu- Probleme je treba drugače reševati v začetku julija so se skupne strokov- ne službe za stanovanjsko, komunalno in cestno gospodarstvo okrepile za nekaj delavcev. Eden izmed njih je Tone Purg, strokovni delavec komunalne skupnosti za vodenje investicij komunalne infra- strukture in urejanja stavbnega zemlji- ^ža. V komunalni skupnosti občine Ptuj se ta čas srečujejo z več problemi; brez dvoma pa je njihova največja in najod- govornejša naloga v tem trenutku grad- nja kolektorja ob Grajeni. Da bi več izvedeli o tem objektu, smo obiskali To- neta Purga in mu zastavili več vprašanj. Kako daleč ste s pripra.ami na grad- njo kolektorja ob Grajeni? ,.Priprave na gradnjo kolektorja je dejansko pričela že SO Ptuj v letu 1966, ko je naročila glavni projekt priključnega kanala naselja za gradom. K omenjenemu projektu, ki ga je v tem letu izdelal projekt Nizke zgrad- ''e Ljubljana, je inženiring biro Maribor ^ oktobru 1978 izdelal 5e hidravlično presojo kanala in ugotovil, da se mora profil kanala povečati zaradi nove stano- vanjske soseske Rabelčja vas — Zahod, srednješolskega centra in dijaškega do- ■"a. Oba tehnična dokumenta je v za- fetku leta 1979 potrdila urbanistična služba Projekta-inženiringa Ptuj. Posto- pa'' za pridobitev lokacijskega dovolje- nja je stekel v aprilu 1979 in ga je izvedlo Komunalno podjetje Ptuj kot Pooblaščeni investitor. Po lokacijski raz- ^'^avi, ki je bila 15. maja in pridobljenih ^glasij k lokaciji ter pristanku lastnikov oziroma koristnikov zemljišč, čez katera ^0 potekal kolektor, je bilo 21. junija ^'^ izdano lokacijsko dovoljenje. Za- ^ pa se je začel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja." ■^daj se bo gradnja pričela in kdaj bo Mek° ^'^^"^"J^^^^'^' center priključiti na ■ "^o pogodbi, ki jo je predložil izva- jalec del, Komunalno podjetje Ptuj, bi morala dela pričeti 30. julija letos ozi- °"ia takoj po zagotovitvi plačila in jih : p .Potrebno dokončati v roku 130 dni, ! p|'^"^er mora biti od.sek kolektorja od j ( ' 'J"^nega kanala srednješolskega cen- ^do i^ij^a ^ kolektor na Potrčevi cesti, rJ\'J"fen do pričetka usposobitve srcd- "J^olskega centra.■■ Pf^'^' se tudi. da so bili problemi pri sobI ■ odstopnih izjav oziroma ^'asij lastnikov zemljišč, čez katera bo j potekala gradnja kolektorja. Kako je s tem? ,,Problemov pri pridobivanju odstop>- nih izjav dejansko ni bilo. Problemi so le v pogojih in pripombah individualnih koristnikov mestnih zemljišč, ki občutno vplivajo na način izvedbe kanala in tako tudi na vrednost pripravljalnih zemelj- skih in gradbenih del." Ali teh problemov ne bi bilo mogoče reševati na drugačen način? ,,Obstaja možnost, da bi se prek skup- ščinskih organov z ugotavljanjem druž- benega interesa pri gradnji kolektorja in določitvi ustrezno širokega gradbenega prostora vzdolž trase za nemoten do- stop, dovoz, strojni izkop in deponiranje materiala ob strani jarka, stvari dalo drugače reševati." Kako pa ti pogoji vplivajo na podraži- tev same gradnje? ,,V času pridobivanja odstopnih izjav na oddelku za gospodarstvo in urbani- zem SO Ptuj 15. junija letos, so korist- niki mestnega zemljišča postavili precej zahtev in ena od bistvenih je, ozki in ro- čni izkop jarka z minimalno delovno ši- rino do 2 m z namenom, da se čim manj poškoduje okrasne rastline in povrtnine. Omenjena zahteva pa podraži investicijo za 902 tisoč dinarjev ali za 25 odstotkov. Prvotna investicijska vrednost je Diia 3.495.000, sedanja vrednost je 4,397.000 dinarjev. To povečanje pa pomeni za fi- nancerja samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj večjo finančno ob- remenitev kot je bila planirana v progra- mu dela za letos. Zato seje 13. julija na izredni seji sestal izvršilni odbor komu- nalne skupnosti občine Ptuj, ki je potrdil investicijski predračun, vendar se s podražitvijo ne strinja in zahteva, da se doseže s strankami sporazum glede us- trezne delovne širine za strojni izkop jarka in se pravično oceni škoda ter tudi poravna." No, zakaj pa se glede na povedano ne gradi kolektor v Grajeni, kjer ne bi pov- zročil prav nobene škode? ,,Gradnja kolektorja po strugi Graje- ne res ne bi povzročila nobene škode ko- ristnikom zemljišč, bi pa pomenila teh- nično zahtevno in še dražjo izvedbo, npr.: prečrpavanje kanalščine v zbirni kolektor na Potrčevi cesti. Pred leti, pred izgradnjo akumulacijskega jezera za hidroelektrarno SD-2 je bilo govora o spremembi odprtega vodotoka Grajene v pokrili kanalski izvedbi. Ce bi prišlo do realizacije tega, danes ne bi bilo pro- blema. Z izgradnjo akumulacijskega jezera, se je zgradila tudi nova struga Grajene, ki se sedaj kot odprt vodotok izliva v Dravo, pod jezom v Markovcih; vanjo pa ni dovoljeno izpuščati nobenih odplak," je zaključil Tone Purg. Pripravila: MG Za boljšo opremljenost enot prve pomoči V okviru akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti" na območju občine Slovenska Bistrica tečejo tudi pri- zadevanja za boljšo opremljenost enot prve pomoči in civilne zaščite. Ugotavljajo, da so le enote v delovnih organizacijah bolje opremljene kot pa v krajevnih skupnostih, kar je tudi razumljivo. saj slednje nimajo dovolj potreb- nih sredstev. V letošnjem letu so v bistriški občini že vložili za nakup te opre- me nad 311.000 dinarjev. Pri občinskem štabu pa so sprejeli ustrezen program opremljanja enot v krajevnih skupnostih do konca leta 1980. ' V. H. 4- DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 19. julij 1979- TEDNK Kaj misli komunala Ljudje vprašujejo kaj Komunalno podjetje misli o tistem novem muholovcu na odlagališču smeti. Ali misli prodajati muhji med ali ustvariti muhjo farmo? Naj bo eno in drugo to ne služi svojemu namenu. Skoda, da je to postavljeno na nepravem mestu, da s se nabira nesnaga že tako na nesnažnem mestu. Tista uboga ženska, ki čuva nesnago pa mora biti v tistem starem stranišču. Pa še telefonirati ne more ker je teleton zamaščen od mušje nesnage niti nima kjuča, da bi vsaj očistila, da ne bi ljudje hodili gledat te mušje zalege. Prosim pojdite pogledat in začudili se boste ker je to res. M. V. Da bi bilo v mesnicah manj »pomot" Prav golovoje marsikomu znano.jc zvezni izvršni svetje.seni lela 1974 izdal pravilnik o kakovosti mesa. klavne živine, perutnine in divjadi. Pravilnik je imel namen, da zaščiti potrošnike, ki da bodo od tedaj dalje za SVOJ denar dobivali tisto kategorijo mesa. ki jo bodo tudi dejansko hoteli imeti. Neredko seje namreč dogajalo, daje kupec namesto boljšega mesa. ki gaje želel, dobil od mesarja slabšega in bil pri tem denarno oškodovan. Znano je. da so potem ponekod mesarji plačali kazen. Kako je bilo pri nas v Ptuju. Ormožu. Slovenski Bistrici nam žal ni znano. Znano pa je. da potrošniku še tudi danes ni povsem uspelo uiti iz tega začaranega kroga. Eden od členov lega pravilnika med drugim obvezuje vse proizvajalce družbenega in zasebnega sektorja, da morajo od tedaj dalje, se pravi že nekaj več kot štiri leta. imeti v svojih prodajalnah mesa na vidnem mestu shemo o kategorijah posameznih vrst mesa in to v štirih barvah; prva kat. rdeča, druga kat. zelena, tretja kat. rumena itd. Za nas potrošnike je morda pomembno tudi^naslednje. S pravilnikom je prepovedano, da bi mesar tehtal in seveda tudi zaračunal papir kar je bila (in ponekod v naših mesnicah še vedno!) stalna navada (in zaslužek) nekaterih. Mesar namreč lahko po 109. členu pravilnika položi na skodelico tehtnice le tenko celofansko folijo, nikakor pa ne debelega papirja, kije bolj podoben ovojnemu. To je vse lepo in prav. žal pa ti danes v naših mesnicah že samo pet dkg salame zavijejo v papir. ♦ katerega bi lahko zavili tudi pol kilograma mesa. Pa se sprehodimo po naših mesnicah. Pri tem ni nujno samo v Ptuju, smo lahko priča, da so naši mesarji res pravi računski geniji. Med drugim znajo v trenutku izračunati ceno mesa. ki so ga dali na tehtnico, na kateri se kazalci, ki kažejo težo niso niti ustavili, da bi njemu kot potrošniku pokazali dejansko težo. Upajmo, da pri tem ne bomo preveč zlobni, če bi potrošnikom, ki kupujejo meso lepo svetovali, da naj v mesnicah vedno zahtevajo ločno določeno količino mesa. Tako mesarji ne bi mogli po svoje računati. Pri tem navedem primer, ki seje pripetil neki gospodinji (M. N.). kijojeneki mesar v Ptuju hotel »okoli« prenesti kar za nekaj več kot 15 dinarjev. Ko je že šla iz mesnice, je pričela računati. Odšla je nazaj in mu dokazala. Mesarje bil »presenečen«, in se skliceval na pomoto. Denarje njej vrnil. Koliko pa je takšnih, ki nikoli ne izračunajo, koliko so za meso plačali preveč. Pri tem nočemo trditi, da so vsi mesarji takšni. Večina je poštenih. Mi kot potrošniki seveda ne razumemo zakaj Perutnina v Ptuju .še ni v vseh mesnicah uvedla plačevanje mesa in mesnih izdelkov po registrirani blagajni. Takšne blagajne še vedno ni v mesnici nasproti ptujske pošte, pa na Potrčevi cesti. Tudi ni takšne blagajne v mesariji na Slovenskem trgu (KoSaki). Vprašanje zase je tudi. da danes mesarjem še vedno ni potrebno kupcu mesa izročiti računa kot ga morajo skorajda v vsaki drugi trgo\ ini. -nik- Cesta, ki se ji pravi ,,SAMAJAMA" Lrknja pri luknji, pa vodo drži! Da to je naša cesta, cesta, ki pelje od Suhe veje do Tržca in še dalje. Na tej cesti bi se zdaj, ko imamo kar vsak dan dež, lažje vozili s čolnom kot pa s cestnim vozilom. Brez težav pa bi bi lahko uvedli tudi novo športno disciplino, slalom po cesti. Vsakega, ki bi to cesto prevozil brez padca in poškodbe vozila, bi podelili nagrado za spretnost. Ta cesta si bojda šteje v dobro tudi to, da je pregnala s sebe že številne voznike motornih vozil. Vsak pa se tej cesti ne more izogniti. Tudi kakšen bolj redki avtobus pač se mora zapeljati po tej cesti, ker tudi tod živijo ljudje. Nekateri, zlasti mopedisti, ki sicer ne smejo voziti po magistralni cesti Hajdina — Krapina, pa so se znašli in raje naredijo s svojim mopedom velik ovinek mimo Vidma, da se tako izognejo tej cesti, ki bi jo resda potrebno lepo meter za metrom obnoviti. Včasih se cestarji resda spomnijo, da pripeljejo na to cesto kakšen kamion gramoza. Potem pa je treba kar dolgo čakati, da ta gramoz s strojem razgrnejo. Cestarja žal na tej cesti ni videti, razen morda kakšnega domačina, ki če ima v bližini gramoz, zadela kakšno luknjo. Obstaja pa seveda bojazen, da bo ta cesta postala tako slaba, da cestarji nanjo ne bodo mogli niti gramoza pripeljati... Človeku se pri tem nehote vsiljuje vprašanje, kako ie danes mogoče, ko imamo vedno manj makadamskih cest, pa jih cestarji ne morejo vzdrževati? Morda bodo odgovorni, ki to cessto ,,upravljajo" in mogoče za njeno vzdrževanje tudi prejemajo denar, pojasnili, zakaj je ne vzdržujejo tako kot bi jo morali. Upam, da se pri tem res ne bodo sklicevali na to, da je na njej prevelik promet, da seje mogoče ne splača vzdrževati. F. H. Razdiralci gnezda Prosimo, da objavite ta zapis dogodka, ki se je zgodil pri stari ki.i\niči \ Ptuju štev. 7. Na zgradbi so si vsem drage ptičke lasiovičke /iir.idile gnezdo. Toda predno s(.) mlade ptičice v/letelc. so jim brezsrčni sian^)valci razdrli domek. Ali ni to žalostno'.' Vsakjubitelj živali m narave bi moral z bolečino \ srcu obsoditi tako dejanje, tako kot to obsojamo okoliški stanovalci, ki nas srce boli ob tem žalostnem primeru in zato tudi pišemo o njem. da se kaj podobnega ne bi zgodilo z lasiovičjim gnezdccem še kje drugje. Koristne ptice smo dolžni čuvati vsi. loje že staro pravilo pri vseh poštenih ljudeh. .ii>sip Stritar je nekoč napisal o učencih, ki so uničili gnezdo z mladimi siničkam i nekako takole: >(irdobegrde paglave. masti ste vredne leskove!« S podobno grajo bi lahko označili tudi opisani primer. Stanovalci iz okolice stare klavnice v Ptuju OBNOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA Družbeni dogovor leži v predalih že nekaj let nazaj v ptujski občini goviuimo — žal vse preveč le govorimo — o prenovi starega mestnega jedra, ki ga je krepko načel zob časa. Pročelja starih stavb sicer še kar redno obnavlja- nK>. tudi stanovalci v teh stavbah v lagajo vanje svoj dinar — vendar pt>tekajo take obnove prepočasi in neorganizirano. Zato smo v zadnjih dveh letih pričeli bolj ali manj načrtno ra/mišliati in delno tudi uresničevati zastavljene na- loge, da bi ohranili spomenike, ki so dali Ptuju ime mesto — muzej. Svoja prizadevanja so združili delavci samoupravne stanovanj- ske skupnosti, kulturne skupnosti in Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. O pripravah na temelji- to prenovo govori Janez Mikuž. ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo: »Prva naloga je. da pripravimo izhodišča in načrte za prenovo. Zelo pomembno pa je vprašanje financiranja prenove, ki predsta- vlja težji problem. Tudi zakonsko n a m reč fi n a n c i r a nj e stan o v a nj s k e prenove ni urejeno. Vemo sicer, da lahko stanovanjske skupnosti od stanovanjskega dinarja odva- jajo del sredstev za prenovo, vendar se bojim, daje to še vedno premalo. Mislim, da bi morali obravnavati stanovanjsko preno- vo enako kot gradnjo solidarno- stnih stanovanj. V starih hišah v pretežni men stanujejo tako ime- novani »socialni problemi«, ki pa to ne bi smeli biti in bi morali tudi tem ljudem dati sodobne stanovanjske standarde — kot v novogradnjah.« lorej gre pri obnovi za korenit pi)seg v notranjost stavb v starem mestnem jedru, ne zgolj za ureja- nje pročelij'.' >Prav goti>vo. Včasih si ljudje predstavljajo, da bomo iz starega Ptuja naredili neko turistično zanimivost s samimi hotelčki. trgovinicami, butiki. restavracija- mi in z ne vem čem še. V bistvu se moramo zavedati, da je mestno jedro Ptuja, kot vsa mestna jedra, živo tkivo z mešanimi profili. To pomeni, da ljudje tukaj delajo in stanujejo. In če bomo spravili stanovalce ven — poenostavljeno povedano, bomo dobili mrtvo mesto in potem bomo začeli razmišljati o revitalizaciji. Pravo ime za poseg v mestno jedro je prenova, ki naj ohrani mešano strukturo in da prebivalcem nor- malne pi.>goje za življenje in delo.« S prenovo bi pridobili okrog 175.000 k v. metrov stanovanjske in poslovne površine. Ali ta podatek drži? »Podatka se sicer natančno ne spominjam, mislim pa da gre tu za celotno uporabno površino, ki bi jo pridobili tudi z ureditvijo podstrešij. Zavedati se mi)ramo. da sedanji prostori v katerih ljudje žive in delajo, niso stanova- nja niti delovni prostori, ampak neki zasilni bivaki. Tu moramo praktično graditi na novo. vendar z nekoliko manjšimi stroški, ker tako imenovana tretja faza že stoji.« Vaš zavi)d je že pričel s pripra- vami. Za kasne priprave gre? »Ml smo zaradi lažjega dela delovno razdelili mestnojedro na — mislim da na 12 krajev. In to iz preprostega razloga, ker je nemo- goče načrtovati prenovo posa- meznih hiš. ampak moramo me- stni predel, omejen z nekaj ulica- mi, vzeti kot stanovanjski blok in ga obravnavati kot celoto. To lahko tudi bistveno zmanjša stro- ške prenove. Ce pa dela potekajo na eni hiši v tem koncu, pa na eni hiši v drugem koncu, pomeni to zvišanje stroškov. Razen tega se ob taico zastavljenem delu. kot smo si ga zamislili, problemi rešujejo enotno — tako instalacij, kanalizacije, vodovoda, ogreva- nja in tako dalje.« Kaj pomeni posnetek kareja? »Posnetek kareja — v bistvu gre samo za zlaganje posnetkov posameznih stavb. To .so tlorisi. Tako kot ima novogradnja svoj načrt, ga mora imeti tudi stara, da sploh vidimo, kje se je naj lotimo. Seveda so tu vrisani vsi obstoječi stanovanjski in delovni prostori. Na podlagi tega pripra- vimo idejni predlog izrabe teh prostorov, vse nadaljnje delo pa je stvar projektantskih organiza- cij. Mi torej pripravimo spomeni- ško-varstvena izhodi.šča.« Kako pa teče sodelovanje s stanovanjsko in kulturno skup- nostjo v ptujski občini? »Moram reči, daje sodelovanje zelo dobro, vsaj sedaj, dokler načrtujemo. Upam, da bo tako dobro tudi. ko bo treba začeti dejansko delati. Želim se ustaviti pri predlogu ali osnutku družbe- nega dogovora za prenovo in ohranjanje mestnega jedra, ki že več kot dve leti leži po predalih. Žal se doslej zanj še nihče ni opredelil — s podpisom. Načelno sicer vsi. dejansko pa nihče.« Od tega dogovora je najbrž odvisno, kako dolgo bo trajala prenova? »Brez dvoma, ker se je treba odločiti, kdaj bomo pričeli z delom, potem gre lahko stvar zelo hitro, ("e bomo pa krpali z majhnimi sredstvi, tako kot doslej — ko naredimo eno stranišče na, tem koncu, pa popravimo s' petimi strešniki streho na drugem koncu — ne bomo prišli nikamor. Denarja gre precej, učinka, pra- vega učinka pa ni.« Kako pa se v prenovo vključu- jejo stanovalci v mestnem jedru? »Ja. mi smo naredili v vseh stavbah, kjer smo opravili po- snetke, manjšo anketo, v kateri je bilo tudi vprašanje, če želijo ljudje ostati ali bi se — v prime- ru, da bi bilo stanovanje preno- vljeno — preselili. Ugotovili smo, da bi večina rada ostala, ker je vezana na to okolje, ima zelo dobro infrastrukturo — kar v novih predelih mesta ni urejeno — tudi preskrba je urejena... in stanovanja so nekoliko večja kot v novih stanovanjskih blokih.« Za dela, ki ste jih že opravili, je del sredstev prispevala tudi repu- bliška kulturna skupnost. V kakš- nem razmerju? »Za akcije, ki jih KSS financi- ra, prispeva 65 % — oziroma nujni delež, ki ga prispeva občin- ska kulturna skupnost je 35 %, lahko pa seveda tudi več, če je dovolj denarja.« Taico so torej priprave na prenovo »v polnem teku«, kot radi rečemo. Vendar ne vse priprave. Zataknilo se je pri dogovoru o financiranju te velike akcije — torej kot običajno, smo se ustavili pri vprašanju kulturne- ga in stanovanjskega dinarja. Vemo. da gaje vedno premalo, še za redno dejavnost. Prenova mestnega jedra pa predstavlja ob tekočih nalogah na tem oziroma na obeh področjih — izredno nalogo. Jo bomo uspeli uresničiti tako, kot si zamišljamo? Gotovo jo bomo, če se bomo dogovorili za način financiranja v občipi. saj se bomo tako laže potegovali za sredstva v okviru kulturne skup- nosti Slovenije. N. D. Staro mestno jedro kliče po prenovi. (foto zk) V teku so dela pri moderni- zaciji cest Pri lokalni skupnosti z^ ceste občine Ptuj so zaključili s pripra- vami na modernizacijo nekaterih cest, ki sodijo v program letošnje modernizacije. Med drugim se iz- vajajo dela na cesti Podlehnik — Kozminci v dolžini 3450 m in Ko- zminci - Dobrina v dolžini 1250 m. Celotna dela so ovrednotena s 6,380 milijona dinarjev, dela pa iz- vaja Komunalno podjetje Ptuj-te- meljna organizacija Ceste. Čeprav skupna dolžina cesie znaša 6880 m, pa se bo modernizacija izvajala le na dolžini 4700 m, kljub temu, da je v temeljih plana razvoja ces- tnega omrežja v občini Ptuj za ob- dobje 1976—1980 zapisano, da bo modernizirane 6000 m ceste. Do izpada je prišlo iz že znanih razlogov. Naj dodamo, da so v re- alizacijo programi z velikimi pris- pevki vključene krajevne skupno- sti.Tako bosta v modernizacijo že omenjene ceste krajevni skupnosti Podlehnik in Zetale prispevali skupno okrog 3,3 milijona difia- rjcv ali kar 62 odstotkov potrebnih sredstev. Dodamo naj še, da bi lahko z manjšanjem transportne razdalje glede pridobivanja gra- moza in s pomočjo širše družbene skupnosti, če bi se zastavljene na- loge uresničevale po planu, moder- nizirali tudi preostali del ceste. V teh dneh pa se pospešeno dela tudi na modernizaciji ceste Za- menei — Brezovci, kjer sebo mo- derniziralo 2150 m ceste. Ta je vredna 2.720 milijona dinariev. Prispevek lokalne skupnosti za ce- ste znaša 1,920 milijona dinarjev, krajevne skupnosti Polenšak 500 tisoč, solidarnostnih sredstev pa je 300 tisoč dinarjev.Dela na tem cest- nem odseku izvaja Cestno podjetje Maribor — TOZD Ptuj. Stekla pa so že tudi pripravljalna dela na modernizaciji ceste Pod- lehnik — Leskovec in Majšperk — Stanečka vas. Z deli se bo po pred- videvanjih pričelo 1. avgusta. MG ČISTILNA NAPRAVA Podaljšano poskusno obratovanje Poslovni odbor za vodenje izgradnje objektov čiščenja in odvajanje odpadnih voda mesta Ptuja je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal o poročilu o poteku del na objektu v tekočem letu. Seznanil se je, da so bila v tem času končana dela pri montaži strojne in elektroopreme, medtem, ko je Gradiš opravil le najnujnejša dela, da je lahko bil opravljen tehnični pregled objektov konec marca. Zatem je bilo odobreno obratovanje čistilne naprave in desnobrežnega kolektorja. Se do danes pa ni priklopljen levobrežni koicktor iz razloga, ker še ni izdelan dogovor med industrijski- mi onesnaževalci in upravljalcem čistilne naprave o dovoljeni na- vezavi kanalizacije posameznih onesnaževalcev na skupni kolektor. Vodnogospodarski inšpektor je ob priložnosti tehničnega pregleda tudi ugotovil, da analize industrijskih voda z le- vega brega Drave na zadovoljuje- jo. Tako se podaljša poskusno obratovanje naprave od sedanjih 3 na 8 mesecev s tem, da se uredijo nekatere pomanjkljivosti, ugo- tovljene ob tehničnem prevzemu; nanašajo pa se predvsem na le- vobrežni kolektor. Upravljalec čistilne naprave je tudi dolžan predložiti pregled koli- čine in škodljivosti odplak po- sameznih idnustrij. Tako so že sestavljeni konkretni predlogi s pogoji priključitve posameznih onesnaževalcev. Ugotovilo pa se je tudi, da v okviru ptujske občine ne razpolagamo z ustreznim občinskim odlokom o ukrepih za dovoljeno odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo, poleg tega pa jc potrebno še imeti pra- vilnik o sestavi odpadnih voda, ki se spuščajo v zunanjo kanalizacijo. Zato je poslovni odbor predlagal, da se zadeve v zvezi s tem realizi- rajo v najkraj,šem času. Poslovno poročilo tudi navaja, da je bilo v času od tehničnega pregleda do danes več pomanjklji- vosti že odpravljenih, da pa še določene zahteve niso izpolnjene in so vezane na zagotovitev dodatnih sredstev. Poslovni odbor je obravnaval tudi spremenjeni predlog druge dopolnitve investi- cijskega programa, ki vsebuje tiste postavke oziroma dela, ki niso bila zajeta v osnovnem programu. Tako je dodana dovozna cesta do čistilne naprave in k prečrpališču in osnovna sredstva za vzdrževanje objektov. Ostale postavke pa se v glavnem nanašajo za zahteve inšpkcijskih služb ob priložnosti tehničnega prevzema objekta čistilne naprave. MG Več odgovornosti in resnosti o piMhlcnui po/arnc \arnosii \. vasi kiinijoi.i n.i Dr. poljii v kS Kidričcvci smo n.i kraiko /c poročali, rrcnulno Ni.micp.i narekuje, da viK-ni problemu še spregovorimo, predvsem /ato. ker nck.ileri obč.ini v tej vasi zadeve ne jemljejo dovolj resno. Seveda je težko oceniti, kai t.ikeohč.ine le vasi vodi do lei;.!. da niso /ainteresirani /.i svojo po/arno varnost. Lahko hi ludi rekli. d.i m> temu delno kriyi nekateri ne- i ,i/eišeeni medsebojni odnosi, ki [la nc hi smeli bili v/rok /a morebitne pi'- slediee \ primeru po/ara. Koje KO .SZDL v Kungoii sklic.iU' /bor obeancn-. seje le tega udeležili' m.ilo občanov, tudi drugI sklic jc bil /elo skromen, kajti udcie/ba le 20 obč.inov i/ Kungote o tako pomem- bnem vpr.iš.inju je vrednoj.ivne kriti- ke. Kungolaje edina \as v KS Kidri- čevo, ki nima niti vodovoda nili no- bene eisierne ali studenca, ki bi bil sposoben dali vodo ob morebitnem sicer ne/eijenem po/aru v tej vasi. O tem problemu bi morali vi>dili račun;' ludi osi.ili dejavniki od KS p.i vse d'' občinske u.isiKke /ve/e in odbora DSZinlO I ogičnit.dasopr.iv kr.ijani Kungoi^^ lisii osnovni nvisiici. ki mor.ijo stre- men z.i tem. da do t.ikih problemov nc sme prihajati in d.i mor.ijo biti pr^v imii s.imi inici.ilorji t.ike .ikcije v svoji »,isi. Ili mora bili ki>lekiivn*' odgovornost in resnost vseh občanov- k.ijii v si smo dol/ni. d.i varujemo n.i>*-' imetje m d.i /.mj tudi skrbimo. Z.i"' tudi kr.ijanom Kungote odgovornos' ler resnost do leg.i v pra.šanj.i vsek.ikof ne bosia odveč! I ranee Meško (•asiici v akciji pri gašenju požara. Posnetek: K. Zoreč TEDNIK -^»i""ii879 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 SMERNICE ZA PRIPRAVO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1981-1985 UVOD v procesu pripi'avljanja planskih aktov pomenijo smernice m pripravo družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 prvo vsebinsko fazo planiranja. Izdelane so v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Z njimi opredeljujemo skupne cilje, izhodi<>ča, usmeritve in okvire politike družbenega raz- voja občine za naslednje srednjeročno obdobje. Pri opredeljevanju osnov za smernice je bilo upoštevano: — Analiza razvojnih možnosti občine Ptuj za obdobje 1981 - 1985, — skupno ocenjene možnosti in pogoje za razvoj z neka- terimi nosilci planiranja v občini, — osnutki zveznih in republiških smernic za oblikovanje družbenega plana SR Slovenije in SFR Jugoslavije. Tako oblikovane smernice bodo potem, kojih bodo sprejeli zbori občinske skupščine, tvorile osnovno informacijo o na- čelnih razvojnih usmeritvah vsem nosilcem planiranja pri oblikovanju in sprejemanju njihovih smernic. Po programu dela je predvideno, da bodo temeljni nosilci planiranja spre- jemali svoje smernice koncem septembra in v začetku oktobra 1979. Zbori občinske skupščine bodo razpravljali o tem planskem aktu in analizi razvojnih možnosti za obdobje 1981 — 1985 dne 20. julija 1979. Izvršni svet bo na osnovi sprejetih pripomb na besedilo smernic oblikoval spremembe in dopolnitve tega planskega akta do zasedanja zborov občinske skupščine. Zato izvršni svet pričakuje pismene pripombe na besedilo, ki naj bodo posredovane oddelku za fmance in planiranje Skupščine občine Ptuj. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj 1. VLOGA IN NAMEN SMERNIC PRI OBLIKOVANJU PLANSKIH AKTOV NOSILCEV PLANIRANJA V OBČINI Z v nadaljevanju podanimi smernicami za pripravo družbenega plana občine Ptuj, zbori občinske skup.ščine opredeljujejo skupne cilje, izhodišča, usmentve in okvire politike družbenega razvoja za srednje- ročno obdobje 1981 — 1985 ob upoštevanju analize razvojnih možnosti občine, izdelanih razvojnih programov in skupno ocenjenih možnosti za razvoj ter osnutkov smernic federracije in republike. Te smernice bodo služile kot izhodišče pri nadaljnjem oblikovanju planskih aktov občine. Služile pa bodo tudi nosilcem planiranja v občini kot načelna usmeritev in informacija pri oblikovanju in sprejemanju njihovih planskih aktov. 2. TEMEUNE USMERITVE IZ SMERNIC SFRJ IN SRS, KI BODO VPLIVALE NA RAZVOJ OBČINE Pogoji in faktorji, ki bodo vplivali na razvoj SFR Jugoslavije in SR Slovenije v obdobju 1981 — 1985. na specifičen način pa tudi na razvoj občine so prisotni v dosedanjem razvoju in so prisotni v prizadevanjh pri reševanju hitrejšega uresničevanja osnovnih razvojnih ciljev. Povzetek iz temeljnih smernic in okvirov ekonomske politike družbeno-ekonomskega razvoja SFR Jugoslavije za razdobje 1981 — 1985 nakazuje, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju skupni cilji in naloge razvoja SFR Jugoslavije naslednji: a) Nadaljnje razvijanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, ki bodo temeljili na: — smotrnejši uporabi prostora in izboljšanju človekovega okolja (policentrični sistem poselitve, zagotovitev funkcij prostora za sleherni prostor, varovanje okolja, namenska uporaba prostora, zaščita zemljišč itd.) — stabilnejšem in nemotenem družbeno-gospodarskem razvoju, — krepitvi materialne osnove samoupravljanja. — krepitvi sistema samoupravnega in družbenega planiranja. — izpolnitvi sistema informiranja. b) Večja stopnja gospodarske stabilnosti, za kar bodo potrebne: — strukturne spremembe v proizvodnji v prid bolj propulzivnih, kapitalno intenzivnih in izvozno usmerjenih panog s čim manjšo upo- rabo energije, — hitrejši in učinkovitejši razvoj ekonomskih odnosov s tujino, — reševanje neskladij v razvoju proizvajalnih sil. — hitrejše in smotrnejše združevanje dela in sredstev. — zagotovitev večje mobilnosti križenja sredstev za razširjeno reprodukcijo, — zagotovitev enotnosti jugoslovanskega trga, — zagotovitev pravilnejših razmerij v delitvi dohodka itd. c) Skladnejša regionalna politika in razvoj gospodarstva manj razvitih republik in območij ter SAP Kosova. d) Nadaljnje razvijanje družbene samozaščite in splo.šne ljudske obrambe. 2.2. Upoštevajoč interese in možnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v pogojih družbene in materialne razvitosti, s kakršno se računa v SRS v naslednjem petletnem obdobju, so opredeljeni v predlogu smernic SR Slovenije naslednji cilji razvoja: a) Proizvodna usmeritev gospodarstva v skladu s potrebami inte- nzivnega gospodarstva (struktura slovenskega gospodarstva ni v skladu z doseženo stopnjo razvitosti. Strukturne spremembe bodo potekale v smeri, kije nakazana za celotno Jugoslavijo, vendar bi morale biti, zaradi zaostajanja strukture slovenskega gospodarstva, za njegovo razvitostjo Se intenzivnejše). b) Oblikovanje v izvoz usmerjenega gospodarstva. Ta proces t>o napredoval ob zagotovitvi sistematičnega izvoza, izvoznega vzdušja, izvažanja na osnovi ekonomije obsega, kar vse bo zagotovilo našemu gospodarstvu doloročnejše in stabilnejše vključevanje v mednarodne ekonomske odnose. c) Skladnejši razvoj gospodarske infrastrukture v smislu usklaje- nega razvoja mfrastrukture z gospodarskimi potrebami, kakor tudi z ''ealnimi možnostmi. Potrebno bo upoštevati tudi pogoje, kijih narekuje policentrični razvoj. Nekateri najvažnejši premiki v naslednjem sred- njeročnem obdobju, ki bodozagotavljali takšen razvoj, infrastrukture so: — relativno zmanjševanje investicij v energetiko. — razvijanje integralnega transporta Slovenije. — preusmeritev tovornega prometa na železnici. — na področju PTT prometa pa predvsem razvoj telefonije. d) Povečanje vloge razvojnega dela in znanosti v združenem delu in celotni družbi. , e) Oblikovanje pogojev življenja in dela v povezavi z rastjo druž- bene produktivnosti in kvalitete dela (zagotovitev stalnih meril za pra- vično delitev dohodka, zagotovitev drugih pogojev za dosego višje produktivnosti dela). ZNAČILNOSTI IN KLJUČNI PROBLEMI OBČINE V tem desetletju, zlasti pa še v letih izvajanja tekočega družbenega PJana občine, beležimo tako kot v merilu države in republike, tudi v ^''čini globoke družbeno ekonomske spremembe, ki se kažejo v po- PeSeni vpostavitvi in krepitvi novega samoupravnega položaja te- , oljnih organizacij združenega dela in preko lega tudi novih odnosov v "^"žbcni reprodukciji. Družbeno ekonomski razvoj v občini je v teh letih potekal v dokaj ^■^Pletenih pogojih gospodarjenja, tako v odpravljanju zaostajanja v .^zvoju občine, kol tudi v prilagajanju novim pogojem gospodarjenja, ia usmerjeni napori v krepitev gospodarstva, družbenih de- p ^"^^li in stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Pri takem razvoju ^.y^ bila prisotna izrazita nihanja, vendar so le ta šla v smeri dina- ^1^'j^^^J^ega razvoja ir» odpravlajanja zaostajanja ter strukturnih ne- Pla prehodu v novo plansko obdobje, io je v času. ko se oblikujejo tel''"'' '^^^'•^''ne in drugih nosilcev planiranja v občini, se kažejo zlasti '^značilnosti; 'nj? pcHlročju strukturnih sprememb gospodarstva .se je krepila "'^'rij.ska proizvodnja in kmetijska predelava, pojavljala seje nova^ proizvodnja, nekoliko seje znižal delež kmetijske proizvodnje v strukturi gospodarstva na račun povečanja deleža industrije in terciarnega sek- torja. — gospodarstvo je beležilo relativno višjo stopnjo rasti kot je bila dosežena v merilu republike, vendar glede na obseg zaostajanja ni bilo mogoče gospodarsko moč bolj približati republiškem poprečju. Prav tako ni bilo mogoče znotraj občine odpraviti velike razlike v razvoju, — prisotno jc še vedno praznjenje prebivalcev na območju Haloz in Slovenskih goric, vendar je le to nekoliko manj intenzivno, zaostavljeno je ludi odhajanje na delo v tujino. — družbene dejavnosti so z nekaterimi investicijskimi posegi po- vzročile določene premike in spremembe pogojev delovanja na po- dročjih: izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, socialnega skrbstva in telesne kulture, medlem ko področje kulture ni beležilo vidnejšega razvoja. Za lak razvoj so se iz materialne osnove združenega dela združevala sredstva po stopnji nad rastjo družbenega proizvoda. — pozitivni premiki so bili prisotni na področju prometne infrast- rukture, zlasti v modernizaciji in posodabljanju cest. dalje v gradnji vodovodnega omrežja, gradnji čistilnih naprav, s čemer seje doseglo tudi varovanje okolja, — stanovanjska gradnja je beležila ugodne rezultate, vendar še kljub temu ni odpravljen problem pomanjkanja stanovanj v občini, — povezovanje v medobčinskem sodelovanju je bilo prisotno ter ugodno vplivalo, zlasti na položaj OZD na področju tekstilne industrije in kovinsko predelovalne industrije. — usmeritev sedanjega razvojnega plana glede približevanja de- lovnih mesl prebivalcem na manj razvitih območjih je le delno dosežena. Te značilnosti pa so spremljali tudi problemi, ki se kažejo zlasti v: — p: wpočasnem prilagajanju proizvodnega programa TGA. — neustreznem kadrovskem potencialu, — pomanjkanju proizvodnih programov in projektov, — šibkih finančnih možnostih v industriji, ki so omejevale hitrejše uvajanje sodobnih tehničnih in tehnolo.ških dosežkov v proizvodnji. — šibkih finančnih možnostih, zlasti na področju kmetijstva, kar je oviralo prizadevanje za pridobivanje površin z melioracijami. — pomanjkljiviin nepravočasni pripravi pprostorske in urbanis- tične dokumentacije za izvajarije razvojnih programov, — zaščiteni arheološki krajini in naravno varstvenih območjih, ki so v določenih primerih ovirale razvojne možnosti in povzročale večje materialne obremenitve. — nedoslednem izpolnjevanju obveznosti do sprejetih programov, zlasti v razvoju cestnega omrežja. — menjavanju solidarnostnih sistemov in ob.sega skupnih progra- mov na področju družbenih dejavnosti in neustrezni razvrstitvi občin- skih kulturnih institucij, glede na njihov širši pomen (nacionalni pomen) in preko tega zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje. — še vedno premajhni učinkovitosti pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja. 4. CILJI IN NALOGE DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo prvenstveni cilj nadaljnje uveljavljanje in poglabljanje samoupravnih družbeno ekonomskih odosov na vseh ravneh družbenega razvoja. Delovni ljudje in občani bodo v prihodnje še v večji meri izhajali iz .svojih različnih potreb in interesov, ko bodo na osnovi svojih osnovnih pravic in dolžnosti odločali o ustvarjanju in delitvi celotnega dohodka in prihodka, o pogojih svojega dela in življenja. Nadaljevali bomo z odpravljanjem neupravičenega socialnega razli- kovanja. Zato bomo zagotavljali in ustvarjali pogoje za izenačevanje del in življenja vseh delovnih ljudi in občanov. Ta cilj bo možno doseči tako, da bodo socialne storitve in druge dobrine približno enako dostopne vsem ljudem v občini. Z odpiranjem novih proizvodnih obratov, razširitvijo obstoječih, hi- trejšim uvajanjem sodobne tehnike in tehnologije povezane z znan- stvenim raziskovalnim delom in s tem ustvarjanjem pogojev za dina- mično in stabilno gospodarsko rast. bomo hitreje odpravljali razlike v družbeno-ekonomskem razvoju občine v odnosu na republiko. Tak razvoj pa bo omogočal nadaljnjo možnost večjega razposlovanja pre- bivalstva in rasti družbenega in zasebnega standarda. Tako bo postopoma nastajala nova tehnološka, .socialna in prostorska struktura ptujske ekonomike. S tem se bodo ustvarili pogoji in možnost za prehod v produktivnj.se sektorje in dejavnosti. Podana bo tudi mož- nost za t. i. »tehnološki proboj«. S tem bomo izkoristili svoje kompa- rativne prednosti. Na manj razvitih območjih v občini je v skladu z že opredeljenimi lokacijami za proizvodne obrate razvijati take proizvodne zmogljivosti, ki bodo kot generator nadaljnjega razvoja omogočali hitrejši razvoj teh območij. Posebni poudarek pa bo potrebno dati gradnji in zagotavljanju oskrbovalnih funkcij v teh središčih. Za pospešeni gospodarski razvoj bo potrebno skladno razvijati tudi družbene dejavnosti, zlasti tista področja, ki imajo neposredni vpliv na razvoj gospodarstva. Tako bo potrebno dati posebno pozornost ^usmerjenemu izobraževanju, zdravstvu ter otroškemu varstvu. Posebno 'mesto pa bo potrebno dati nadaljnji pospešeni stanovanjski gradnji te-r komunalni in cestni infrastrukturi. Za prihodnje srednjeročno obdobje bo potrebno v procesu samo- upravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter oblikovanja planskih aktov, vgrajevati tudi nekatere druge skupne naloge in cilje, med njimi zlasti naslednje: — povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti po načelih svobodne in neposredne menjave dela. — odpravljanje ovir in spodbujanje združevanja sredstev in dela za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih osnovah. — zaostrovanje odgovornosti za dosledno uresničevanje sprejetih nalog, ciljev, obveznosti in odgovornosti iz sprejetih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov. — nadaljnja krepitev koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot temeljnega elementa socialističnih samoupravnih odnosov in sistema. — preprečevanje nastajanja novih in zmanjševanje obstoječih infla- tornih žarišč, tako na področju investicijske, osebne, skupne in splošne porabe z namenom, da se dosežejo večji učinki na vseh pKodročjih družbenega razvoja. 5. RAZVOJNE MOŽNOSTI IN OMEJITVE Temefjni pospeševalec razvoja je samoupravni položaj delovnega človeka m občana na vseh področjih družbenega reprodukcije. Samo- upravni družbeno ekonomski odnosi pa bodo dajali delovnim ljudem in občanom možnost za njihove pobude, ambicije, interese in zahteve. Dinamični gospodarski razvoj bo dosežen na osnovi akumuliranega proizvodnega bogastva, zlasti še v kakovostni človeškega faktorja, ki izhaja iz položaja delavca v vseh oblikah družbene reprodukcije. Kot pospeševalec razvoja bo tudi prisotna surovinska osnova, tradicije in reference obstoječega gospodarstva občine, kar zlasti velja za področje aluminijske proizvodnje, primarne kmetijske proizvodnje ter predelave, kot tudi kovinsko predelovalne industrije. Razvojen možnosti so tudi v naravnih in ustvarjenih danostih, tako na področju turizma, kmetijstva, gozdarstva in industrije gradbenega materiala. Naslednja razvojna možnost .so vodni viri, kult. zgodov. znamenitosti ter akumulacijskojezero. To bo iemlo zlasti svoj odraz na razvoj turizma in gostinstva, trgov, in malega gospodarstva. Nadaljnja ravojna možnost se kaže tudi v že oblikovanih projektih razvoja, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj čmo-belih televizorjev in birotehnike. proizvodnje in predelave aluminija, proizvodnje gumar- skih proizvodov, proizvodnje avtomobilskih delov ter neposredna bližina slovenkega plinovod.skega omrežja. Pri ocenjevanju razvojnih možnosti za prihodnje obdobje je potrebno računati tudi z določenimi razvojnimi omejitvami, sedanjimi in novimi. Med te sodijo zlasti: — stanje na manj razvitih območjih v občini, — pomanjkanje kapitala za financiranje nove tehnologije in infrast- rukture. — pomanjkanje visoko strokovnih kadrov, zlasti v začetnem obdobju, — neraziskani arheološki tereni, kar bo zaviralo zidavo. — pomanjkanje komunalne opremljenosti in urejenosti zemljišč, zlasti v industrijskih conah, — neustreznem električnem omrežju, — zaostajanju v gradnji razdelilnega vodovodnega omrežja, predvsem na manj razvitih območjih občine, — pomanjkanje nekaterih energetskih virov, zlasti naftnih deriva- tov in p ina in s tem povezana preusmeritev uporabnikov teh energet- skih virov na druge vire, — neustrezno in zastarelo cestno omrežje glede na kategorizacijo cest in mednarodnih prometnih tokov. 6. USMERITEV IN PREDNOSTNE NALOGE Na osnovi opredeljenih ciljev in interesov družbeno ekonomskega razvoja občine ter razvojnih možnosti in omejitev, kot tudi opredeljenih razvojnih možnosti v merilu republike in države, se postavlja kot o.ssnovna usmeritev razvoja v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985, dinamična, enakomerna in stabilna rast gospodarstva, in preko tega, družbenih dejavnosti ter stanovanjsko komunalne dejavnosti. V začetnem planskem obdobju bo potrebno usmerjati težišče dela v izvršitev neizpolnjenih nalog in dogovorjenih nalog iz tekočega druž- benega plana občine, zlasti pa na premagovanju nestabilnosti ter odpravljanju novih vzrokov nestabilnosti. Uresničevanje navedenih ciljev in nalog je povezano z ocenjeno gospodarsko rastjo. Tako računamo na rast ružbenega proizvoda po stopnji 7 do 7,5 %. industrijske proizvodnje 8 do 8.5 %, kmetijske proizvodnje 3 %. zaposlenosti 3 do 3,6 %, produktivnosti 3,6 do 3,8 %, izvoza 7 do 8 % letno. Računamo, da bo znašal delež investicij v druž- benem proizvodu od 28 do 34 %. Ta dinamika je višja od predvidene v merilu republike in federacije, saj se v merilu republike predvideva rast družbenega proizvoda po letni stopnji rasli okoli 5 % in v državi 6 %. Taka dinamična projekcija upošteva že pričeto in predvideno investicijsko gradnjo, zlasti pa predvideva večjo učinkovitost in racionalnost naložb s krajšim časom investiranja. To pomeni, da je predvideni razvoj pogojen in da ga bo mogoče doseči le ob njihovem skladnem uresničevanju. Bodoči dinamični razvoj bo temeljil predvsem na pospešenem razvoju zaokroženih področij, okrog katerih .se bo moral skoncentrirati materialni in kadrovski potencial, in ki bodo zlasti: — proizvodnja in predelava aluminija. — kovinsko predelovalna industrija. — primarna kmetijska proizvodnja in predelava. — turizem. — elektronika. — malo gospodarstvo in — trgovina. Glede na urbanistični program občine bo možno razvijati obstoje- če in nove proizvodne zmogljivosti v prostoru občine v tehle industrij- skih conah in centrih vplivnih območjih: industrijska cona I. in 11. v Pluju. Cirkulane. Gorišnica. Juršinci. Kidričevo. Majšperk. Podlehnik — Videm — Trnovska vas in Zlatoličje — Slovenja vas. Upoštevajoč temeljne usmeritve v SR Sloveniji in Jugoslaviji, trende v svetovnem merilu ter že navedene razvojne možnosti in omeji- tve, upoštevajoč skladen družbeni razvoj občine, so temeljne usmeritve naslednje: Na področju proizvodnje in predelave aluminija je računati na razvoj primarne proizvodnje aluminija in večje stopnje predelave na osnovi rekonstrukcije in modernizacije obstoječih elektroliz s ciljem preskrbe predelovalcev aluminija v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Razvoj JC potrebno graditi na sočasnem zmanjšanju porabe surovin in energije na enoto proizvoda in izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih ter uvajanju novega programa višje stopnje predelave aluminija. Nadaljnja usmeritev proizvodnih programov na področju kovinsko predelovalne industrije je v specializaciji na posamezne sklope-agrega- le za avtomobilsko industrijo v državi in z asti ustrezna vključitev v program IMV Novo mesto. Poudarek bo dan tudi razvoju hidropnev- malskih naprav. Primarna kmetijska proizvodnja bo temeljila na pospešene/.n pridobivanju površin za primarno kmetijsko proizvodnjo z izvedbo regulacij, agromclior.icij. hidromelioracij in komasacij. Zagotoviti je potrebno pospešeno usmerjanje proizvodnje v zasebnem sektorju na področju proizvodnje kmetijskih proizvodov (rastlinske proizvodnje in /vinorejc). varovanje zaščitenih kmetij in zagotavljanje pogojev za stimulacijo kmetijskih proizvajalcev. Živilska predelava bo usmerjena v višjo stopnjo predelave primar- nih kmetijskih proizvodov z maksimalnim izkoriščanjem lastnih surovin in u\ajanjem sodobnih tehnoloških postopkov obdelave in konzervira- nja. Nadalje sc bo razvijala proizvodnja krmnih rastlin v primarni proizvodnji in predelavi. Temu ustrezno je potrebno prilagoditi politi- ko, predvsem ugodnejše pogoje kreditiranja. Razvoj bo temeljil ?lasti na združevanju sredstev. Usmeritev bo ludi na večji specializaciji proizvodnje (kolobar vezan za sladkorno peso). Hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje bo temeljil tudi na intenzifikaciji izvajanja namakalnih sistemov za širitev povrlninarstva. proizvodnje za izvoz, domače tržišče in predelovalno industrijo. (nada^evanje na 6. strani) 6 - DELEGATSKA SPOROČILA 19. julij 1979- TEDNIK ZAKLJUČNO POROČILO O VPLAČANEM POSOJILU ZA CESTE V OBČINI PTUJ IN DELU OBČINSKEGA ŠTABA ZA IZVEDBO JAVNEGA POSOJILA ZA CESTE Občinski šlab za izvedbo jav- nega posojila za ceste v občini Ptuj • je bil formiran skladno z razpisom oz. uvedbo javnega posojila za ceste, ki ga je s poro.štvom Skup- ščine SR Slovenije razpisala Re- publiška skupnost za ceste v letu 1976. Predlog za delo imenova- nega štaba je dala OK SZDL Ptuj. ^tab je štel 9 članov, predsednik občinskega štaba je predsednik Skupščine občine Ptuj v obeh mandatnih obdobjih. Od razpisanegazneskaposojila v SR Sloveniji, tj. 900.000.000 din je bila z razrezom predlagana minimalna obveza za območje občine Ptuj v višini 19.938.015 din. Občinski štab je organiziral delo tako, da je bilo glede na do- ločene kategorije vpisnikov ustanovljenih 100 vpisnih mest za območje celotne občine ter delo koordiniral in organiziral v okviru SDK (za skupino vpisnikov C), uprave za dohodke SO Ptuj (za skupino vpisnikov B), v okviru SPlZ-a enota Maribor in Ljub- ljana (za upokojence) ter zdrugi- mi predvsem za to pristojnimi službami in komisijami v TOZD in delovnih organizacij. Za posamezne skupine vpisni- kov v območju občine Ptuj je, pripravil razrez minimalne" obveze in sicer: — za vpisnike kategorije A — to je delavce, ki združujejo delo v; gospodarski ali negospodarski dejavnosti (skupaj vpisnih mest 73) — 2 % od posameznega oseb- nega dohodka v obdobju 24 me- secev oz. 50 % enega OD deljeno na 24 mesecev; — za vpisnike kategorije B — to je delavce, ki ne združujejo dela in sicer (skupaj 26 vpisnih mest) upokojenci: 1 % do 2 % od posa- mezne pokojnine v obdobju 24 mesecev oz. 25 do 50 % ene po- kojnine deljeno na 24 mesecev; obrtniki in svobodni poklici: 2 % v obdobju 2 let ali 4 % v enem letu od doseženega čistega dohodka v letu 1975: kmetje: 4 % v obdobju dveh let ali 8 % v enem letu od katastrskega dohodka: — za vpisnike kategorije C — to je uporabnike družbenih sredstev I % od izplačanih bruto osebnih dohodkov v letu 1975. Na pobudo lokalne skupnosti za ceste ter s soglasjem vseh družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj je bila razpisana viši- na cestnega posojila za območje občine Ptuj v višini 25.000.000 din. za izvedbo naslednjega pro- grama: a) zgraditev mostu čez Dravo na Borlu pri Ptuju (realizirano v letu 1978) b) modernizacija naslednjih republiških cest: Majšperk—Ptuj (realizirano v odseku Apače— Majšperk — drugi del v planu RSC za leto 1980); Ptuj—Senar- ska (realizirano do Destrnika — se po programu nadaljuje v letošnjem letu za vrednost 12,700.000 din): Maribor—Ptuj v smeri Vurberga — v planu 1980; Žihlava—Ptuj (realizirano do Juršinc) Videm—Leskovec — realizirano v celoti; Majšperk— Stanečka vas — v planu za letošnje leto: Le.šje—Majšperk — deloma realizirano v letu 1978; Stoperce — realizirano v letu 1978. C) rekonstrukcija republiških cest: Slovenska Bistrica—Hajdi- na — realizirano deloma pri odcepu za Kidričevo — v planu RSC 79-1980: Spuhlja-Zavrč - po planu RSC 79-1980. č) rekonstrukcije magistralnih cest: Ptuj —Spuhlja — realizira- no; Spuhlja—Ormož — po planu RSC - 1979-1980. V skladu s programom, organi- zacijo dela ter koordinacijo z vsemi udeleženci je občinski štab usmerjal delo pri vpisovanju cestnega posojila, kije trajalo od 1/5-1976 do 31/10-1976. Ob sodelovanju vseh. ki so v tem postopku izvajali posamezne ak- tivnosti smo v občini dosegli naslednjo višino vpisanih zneskov cestnega posojila: Skupina vpisnikov A — 22.413.246 ali 1.724.10 din na- vpisnika Skupina vpisnikov B — 2.784.460 ali 780.18 din na vpisni- ka Skupina vpisnikov C — 5.818.314 ali 171.126.89 din za vpisnika Skupaj torej 31,016.021. kar je znašalo 155.56 % od minimalne obveze, ki jo je predlagala repu- bliška skupnost za ceste in 124,06% do predložene obveze, ki smo jo sprejeli v občini. Že v obdobju vpisovanja cest- nega posojila, zatem pa v času vplačevanja vpisanih zneskov je obč. štab redno spremljal delo, posredoval informacije (ludi v sredstvih javnega obveščanja), sproti seznanjal vsa vpisna mesta o času vročanja obveznic, temelj- no nalogo je opravljala KBM — enota v Ptuju, organiziral posve- te, sestanke ter sprejemal sklepe, priporočila in stališča na svojih rednih sejah. Nemalokrat .so bile vpisnim mestom pa tudi posameznim vpisnikom cestnega posojila po- sredovane urgence in opozorila, da se v postopku vplačevanja vpisanih zneskov strogo ravnajo po navodilu, kije bilo za izvedbo te akcije posredovano od Repu- bliške skupnosti za ceste na vsa vpisna mesta v območju občine Ptuj. Za primer navedemo, da je samo davčna uprava po dogovor- jenem postopku posredovala 4.130 opominov. Občinski štab ugotavlja, da je izpad vplačila nasproti vpisu v višini 3.1 % (ali 874.324.00 din) posledica stanja predvsem v posameznih DO oz. TOZD. kjer niso ustvarjene materialne mož- nosti za poravnavo planirane obveze in v odpisu obveznosti, ki Vplačevanje je skladno z navo- dili potekalo do 31/12-1978, nakar je občinski štab po že predht)dnih ugotovitvah in posre- dovanjih ocenil stanje vplačanih zneskov. Po stanju z dne 26/1- 1979 je bilo ugotovljeno, da obveze v celoti niso poravnali obvezniki skupine B (le 85,5 %) in predvsem skupine C (komaj 69 %) kar je vzpodbudilo občin- ski štab. da ob vsem že storjenem izterja cxl navedenih obveznost na osnovi posebnega postopka. Aktivnosti v tej zvezi so pote- kale vse do marca, nekaj tudi v aprilu letos in v dogovoru z RSC so upoštevana vsa vplačila, ki so bila naknadno vplačana na žiro račun Republiške skupnosti za ceste v skupni vrednosti 1.933.059 din. Na osnovi navedenegajeobčin- ski štab sklenil delo z naslednjim zaključnim poročilom o vplača- nem posojilu za ceste: so zaradi višje sile ali v postopku nastopile v konkretnih primerih izvajanja nalog (1976—1979). Občinski štab za izvedbo javnega posojila za ceste v območju občine P tuj Cesta skozi Videm proti Leskovcu jc bila modernizirana leta 1977 Foto:R (Nada^evanje s 5. strani) Na področju gozdarstva bo razvoj temeljil na doslednejšem izvaja- nju programa pogozdovanja v skladu z izdelanim projektom. Program elektronike bo temeljil na celovitem prenosu proizvodne- ga programa črno-belih televizorjev v okviru SOZD Gorenje na TOZD Elektronika. Usmeritev je v nadaljevanju obstoječega in uvajanje novih programov, med temi zlasti še v razvoju birotehnike. V letu 1979 izdelana in sprejeta študija o razvoju turizma, kije okvirna dolgoročna strokovna zasnova razvoja, bo osnova za izdelavo konkret- nih programov in projektov za razvoj turizma in gostinstva. V nadalje- vanju razvoja bo dan poudarek na graditvi nočitvenih zmogljivosti ob termalnem vrelcu in nadaljnji gradnji turistične infrastrukture. Aktivi- rano bo akumulacijsko jezero za vodne športe. Tak razvoj bo postopno omogočil kompletno turistično ponudbo domačemu prebivalstvu in turistu. Preučiti bo potrebno pogoje razvoja kmečkega turizma in opredeli- ti ukrepe za njegov razvoj. Na osnovi študije o razvoju malega gospodarstva bodo izdelani konkretni programi in oblikovana politika za pospeševanje tistih deficitarnih dejavnosti malega gospodarstva, ki so kot take opredeljene v študiji. Potrebam razvoja malega gospodarstva bo morala biti narav- nana tudi kreditna in davčna ter druga politika občine. Na področju preskrbe prebivalstva in gospodarstva se bo nadalje razvijala trgovska mreža, zlasti še mreža za preskrbo proizvodov dnevne rabe. ki mora biti usmerjena v zagotavljanje čim večje dostopno- sti prebivalstva v obstoječih in na novo nastajajočih naseljij. Uvajati bo potrebno sodobne oblike trgovanja. Poudarek bo dan tudi gradnji diskontne trgovine in specializaciji ter prilagoditvi trgovine potrebam gospodarstva za racionalno oskrbo združenega dela z rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom. Glede na stanje bo potrebno hitreje posodabljati prodajne prostore. Gospodarska in komunalna infrastruktura za potrebe gospodar- stva in pebivalstva se bo razvijala v okviru materialnih možnosti v smeri: — nadaljnjega opremljanja industrijskih con. Urejanje in komunal- no opremljanje industrijskih con bo potekalo tako za že zgrajene proizvodne kot tudi za načrtovane v teh conah, — razvoja in gradnje zlasti primarnega vodovodnega in razdelilne- ga omrežja v Slovenskih goricah in Halozah ter vodovodnega omrežja v območjih usmerjene stanovanjske gradnje s premagovanjem različnih tlačnih con, — čuvanja in vzdrževanja pomembnih vodnih rezervatov in ureja- nja obstoječih črpališč. — saniranja in obnavljanja manjših vodnjakov in drugih vodnih virov. — gradnja kanalizacijskega omrežja v regulacij.skem območju mesta Ptuja tako. da se zagotovi zajemanje vseh odpadnih odplak v sistem čiščenja odpadnih voda mesta. — nadaljnjega urejanja rek in potokov, zlasti reke Dravinje s ciljem zmanjševanja možnosti poplavljanja površin in preprečevanja škodljivega vpliva neurejenega stanja strug v urbanih območjih, — reševanja prometnih ozkih grl mesta z gradnjo obvoznice na osnovi izdelane prometne študije, — nadaljnje modernizacije cestnega omrežja, zlasti na manj razvitih območjih občine, — odpravljanja kritičnih točk in ozkih prometnih grl na celotnem območju občine, s posodobitvijo nivojskih križanj ceste z železnico. — posodobitve in povečanja zmogljivosti elektroenergetskega om.režja za potrebe gospodarstva in prebivalstva ter dokončanja elektrifikacije vasi in zaselkov v občini. — razširitev zmogljivosti v PTT centrali v Ptuju in nadaljnje avtomatizacije telefonskih central v krajevnih skupnostih ter postopne realizacije akcije »telefon v vsako vas.« — gradnje toplovodnih objektov za potrebe gospodarstva in prebivalstva na območju industrijskih con in usmerjene stanovanjske gradnje. — nadaljnje gradnje objektov kolektivne komunalne rabe. — zagotovitve geomehanskih raziskav na območjih, predvidenih za gradnjo ter izdelavo geodetskih podlog za potrebe urbanističnega planiranja. — eksploalacija gramoza mora potekati v skladu s sprejetimi prostorskimi dokumenti s ciljem varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Postopno bo potrebno sanirati obstoječe ramoznice. — že v začetnem obdobju bo potrebno zagotoviti kataster komu- nalnih naprav v občini. V novem srednjeročnem obdobju bo potrebno rešiti in zagotoviti odlagališča strupenih odpadkov v dogovorom na območju regije. ,^ V prihodnjem srednjeročnem obdobju mora postati načrtnejše varovanje naravnih danosti krajine ena od primarnih nalog. Pri tem bo potrebno preprečevati možnosti novih virov onesnaževanja in intenziv- neje sanirati obstoječe stanje. Stanovanjska gradnja se bo razvijala predvsem v regulacijskem območju Ptuja in na vplivnih razvojnih območjih občine. Pri tem naj bi pričakovalci družbenega stanovanja prispevali znatnejšo lastno udelež- bo od vrednosti stanovanj. Večji poudarek bo dan organiziranju zaseb- ne gradnje v obliki zadružništva na komunalno urejenih območjih. Zagotoviti bo potrebno materialne in druge pogoje za obnovo starega mestnega jedra s pospešeno izvedbo nalog asanacije. Za^neoviran potek stanovanjske gradnje bo potrebno pravočasno zagotavljati celovito urbanistično dokumentacijo in urejanje ter oprem-' Ijanje stavbnih zemljišč. " Na področju prometa bo temeljna usmeritev modernizacija želez- niške proge. Pragersko—Kotoriba vključno z elektrifikacijo in preu,s- meritev tovornega prometa iz cestnega na železniški promet. V cestnem potniškem prometu bodo morale biti zagotovljene ustrezne avtobusne povezave oddaljenih območij od občinskega centra z novimi avtt)busnimi Postopno bo potekalo uvajanje mestnega avto- busnega prometa. N^adaljevan bo razvoj terciarnega letališča v Moškanjcih. Pri nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti bodo odgovorni nosilci razvoja na posameznih področjih opredelili prednostne naloge, zlasti še na področjih usmerjenega izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva, kulture in osnovnega šolstva. V usmerjenem izobraževanju bo potrebno razvijati tiste smeri.ki so zlasti z vidika potreb združenega dela v občini deficitarne. Za zagotovi- tev pogojev delovanja usmerjenega izobraževanja bo morala biti nadaljevana gradnja srednješolskega centra po sprejetem programu gradnje. V zdravstvenem varstvu bo moralo biti trži.šče v razvoju boljšega in učinkovitejšega osnovnega zdravstvenega varstva na celotnem območju, občine, kot tudi v zagotavljanju večje kakovosti storitev v hospitalnem zdravstvu. Glede na regijsko organiziranost zdravstva se mora v tem obdobju doseči med nosilci te dejavnosti dogovorjena delitev dela in sredstev. Izkoristiti je termalno \odo v Ptuju v zdravstvene namene z ustrez- no zastavljenim programom, opirajoč se zlasti na potrebe Podravske regije, pa tudi širšega območja. Na področju otroškega varstva bo v naslednjem srednjeročnem obdobju prednostna potreba širjenje varstvenih zmogljivosti v koncen- triranih stanovanjskih naseljih in sicer od gradnje vrtcev do razvijanja družinskega varstva, vendar s poudarkom na cenejših in enostavnejših oblikah. Tako se bomo hitreje približali poprečnemu zajetju otrok na število zaposlenih žensk v SR Sloveniji. V socialnem varstvu je potrebno ustrezno sanirati počitniške zmogljivosti za letovanje otrok na lokaciji v Biogradu. Nadaljevali bo potrebno s povečanjem zmogljivosti za bivanje in varstvo ostarelih občanov. Na področju raziskovanja bo potrebno zagotoviti ustreznejšo samoupravni) organiziranost in združevanje sredstev, za raziskave, pomembne za nadaljnji dinamični razvoj občine (aplikativne razvojne naloge). V osnovnem šolstvu bo potrebno razvijati dejavnosti, ki jih v sedanjem srednjeročnem obdobju glede na omenjene materialne možno- sti ni bilo mogoče ustrezno razvijati. Na področju kulture bo nujna sanacija zlasti objektov, ki kažejo znake hitrega propildanja in bi z zakasnitvijo posegov nastali neprimer- no večji stroški asaniranja. V razvoju telesne kulture bo potrebno zagotavljali pogoje za splošno rekreacijo občanov. Ob družbenih objektih, kjer se koncentrira mladina, bo potrebno izboljšati pogoje za razvoj športnih aktivnosti in telesnokulturno vzgojo. Delovanje krajevnih skupnosti bo v naslednjem srednjeročnem iibdobju Usmerjeno v uresničevanje teh ključnih nalog: — nadaljnje poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskega sistema. Predvsem si bodo prizadevale, da bo postala KS tisto mesto sporazumevanja in dogovarjanja, kjer delovni ljudje in občani v sodelovanju in povezavi z delavci v TOZD in drugih samou- pravnih organizacijah in skupnostih odločajo o uresničevanju skupnih interesov inosolidarnostnem zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb. Doslednje bodo uresničevale delegatski sistem in krepile vlogo delega- cij KS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri odločanju o družbenih zadevah (organizacije potrošnikov itd.): — razvijale raznovrstne oblike medsebojnega sodelovanja in povezovanja pri reševanju skupnih problemov; — nadalje razvijale združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov s samoprispevkom kot enega izmed pomembnih virov za uresničevanje plana KS. Hkrati bodo vzpodbujale samoupravno združevanje sredstev krajevnih skupnosti za graditev objektov družbenega standarda, ki so namenjeni za njihove skupne potrebe. 7. SMERI POLITIKE, UKREPOV IN AKCIJ ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V OBDOBJU 1981—1985 Družbeno ekonomski razvoj naslednjega srednjeročnega obdobja nalaga, da se v uresničevanje ključnih razvojnih problemov in možnosti razvoja vključijo družbenopolitične sile v občini. V okviru samouprav- nega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja za uresničevanje bodoče politike razvoja bo potrebno zagotoviti zlasti: — ustrezno organiziranost združenega dela na področju gospodar- stva in družbenih dejavnosti, predvsem še na področjih; raziskovanja, varstva človekovega okolja, kom unalnih dejavnosti, kmetijske zemljiške skupnosti, skupnosti za pospeševanje kmetijstva, lokalne cestne skup- nosti in stanovanjske skupnosti; — pospešeno dohodkovno povezovanje združenega dela s ciljem realizacije tistih programov in projektov, ki zagotavljajo optimalne ekonomske učinke in krepitev materialne osnove združenega dela; — v delitvi ustvarjenega družbenega proizvoda dosledno uf>ošte- vati načelo, da se vse oblike porabe (osebna, skupna in splošna) podre- dijo skupnemu cilju, t. j. nenehnemu večanju produktivnosti, akumula- cijske in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in preko tega hitrej- šega tehnološkega razvoja; — uvajanje občinskega samoprispevka za tiste prednostne naloge, ki so skupnega pomena za hitrejši in skladnejši razvoj občine; — zagotavljanje pravočasno izdelanih programov in projektov in pravočasno pripravo projektne dokumentacije za racionalno izvedbo predvidenih investicij; — dosledno izvajanje prevzetih obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori: — prilagajati kreditno politiko banke tako, da bodo odplačilni roki in višina obresti omogočali hitrejše izvajanje programov na področ- ju infrastrukture, predvsem listih objektov, ki zavirajo hitrejši razvoj občine: — organizacijsko in delovno usposobiti upravne organe tako. da bodo pospeševalni element pri uresničevanju zastavljenih ciljev; — prilagajati davčno in kreditno politiko za razvoj na področju zasebnega dela malega gospodarstva in kmetijstva; — vključevati nosilce planiranja v reševanje širših skupnih in splošnih nalog, pomembnih tako za občino, kot tudi za regijo in republi- ko: Za uresničevanje sprejete skupne razvojne politike v občini mora skupščine občine s svojimi organi pravočasno pripravljati in sprejemati predpise, jih uresničevati ter spremljati njihovo učinkovanje. 8. OBLIKOVANJE PLANSKIH AKTOV PRI NOSILCIH PLANIRA- NJA V OBČINI Skupščina občine Ptuj je pri oblikovanju teh smernic upoštevala. »Analizo razvojnih možnosti občine Ptuj za obdobje 1981 —1985Naše društvo je danes eno najmoč- nejših v Sloveniji, saj združuje 1.800 članov. Društvo deluje prek raznih komisij in sekcij. Imamo gospodarsko- tlnančno komisijo, zelo delovna je komisija za šolstvo, vzgojo in za ^urnost prometa, komisija za pionirje- Prometnike tudi uspešno deluje, po- sebno pozornost posvečamo delu društva prek komisije za organizira- in informiranje članov, imamo '"di komisijo za turizem in športno komisijo, ker ima naše društvo močno ^■^m\o športno dejavnost.<' Kakšen pa je namen Avto-moto •Jruštva. zakaj ustanavljamo laka društva'^ "Vloga društva je v tem. da s svojim delovanjem zastopa skupne interese motoriziranih občanov, da jim nudi ^ifokovno pomoč, tehnične storitve, predvsem pa v tem. da poglablja Pfomeino izobrazbo in vzgojo, jih 'Opozarja na cestno preventivo, organi- '"■ii razna predavanja. V okviru avio- pripravljamo tudi kandidate za °'niškc i/piic. Moram reči. daje ludi "^s ■>prizadela<■ prepoved vožnje za ^l^ne in neparne. Ta problem sedaj ešujenu) tako. da z našimi 11 šolskimi i"h''' ~ J'*^ P'"'-""!^''^ — vozimo ^"di ob sobotah in ob nedeljah. i^Poslili pa smo tudi nekaj honorarnih , ''Ifuktorjev. Pričakujemo pa. da .w * ^ spremenjenem zakonu ludi ^J"-^'le dobile nalepke, da bodo nko v()/,ie (u^j, (,b parnih oziroma "^Parnih dneh.<. ^1 ^ Pfuju SI že dalj časa prizadevamo. ^ "i bodoči vozniki s šolskimi ^ "mobili najprej vozili na pt>ligonu iren'"^''-' 2'' imamo — vendar vozijo J nutno tam le šolska vozila vašega Zve'"*! .'*^''J P'* '^^^ Kidričevo in šoferjev in avtomehanikov? pr'^'^" eno redkih društev, ki smo ni() ^^'■'''"i*' uredili a\topolig»>n. Ima- '"di odlok o prometnem redu v občini, ki predvideva, da morajo kandidati v začetku svoje vadbe voziti na poligonu. Žal do danes lo še ni sleklo, pogovarjamo pa se o tem. da bodo vsa tri društva podpisala spora- zum o uporabi tega poligona. Tudi komisija za preventivo in vzgojo v cestnem predmetu v občini Ptuj zahteva nad/or nad izvajanjem omenjenega odloka, zaloga bomo morali upošteva- ti.<• In kje je glavni vzrok, da sporazum še ni podpisan? »Avu)poiigon je zahteval ogromno sredstev in dela članov AMD Ptuj. potrebuje pa tudi redno vzdrževanje, zanj pa si moramo uporabniki poraz- deliti stroške. Kol običajno, je la delitev vzrok zavlačevanja pripc^dpisu spora/uma.« Kaj pa pridobijo vozniki, ko posta- nejo člani društva? •>Prccej ugodnosti. Ne samo da imamo možnost cenejših storitev v lasmi delavnici, so ludi bolj zaščiteni na cesti. Na razpoLiuo imajo cenejšo. , za določen čas ccUv*hrezplačno vleko vozila, imajo ra/ne popuste pri stori- tvah... Če izračunamo sU)riive s popu- sti so tolikšne, daje že z eno storitvijo povrnjena letna članarina 200 din. Poicg tega omogočamo članom društ- v.i. d.i se prek komisije za turizem vkl|učuiejt> v organiziranje raznih izlelm in prireditev. Idoiežujemo pa sc tudi ra/nih prireditev ob praznikih. — pri lilovi šiafcti. pohodu pti poteh revolucije in podobno.«' Ali menile, da so člani dovolj povcz.mi' ' ')Nc. Žal JC to napaka v delovanju dru^iv.i. ker nas je preveč m je nemogoče imeti z vsemi člani ustrezen Ntik. Zalo menimo, da b4> imela komisija za organiziranost in informi- ranje članstva obsežno delo. da bo pripr.ivila predloge m možnosti delo- vanja članov v posameznih krajevnih skupnostih, vaseh, ulicah ali pač lam. kjer JC večje število članov. Le na lak način bodo lahki) člani zaživeli za društvo in v društv u <• Po.33-lcincm delovanju najbrž lah- ko našlejete nekaj vzpodbudnih rezul- lak>v. kijih je doseglo društvt)'.' »Delo društva je obsežno, zadržal pa bi se ob tistem delu. kjer usposab- ljamo občane in člane društva za voznike. Tako lahko povem, da smo imeli doslej okrog 'S'>0 tečajev, kjer siiio usposobili skoraj 10.000 kandida- tov /a voznike A in H kategorije. Imeli smo 100 lečajev za voznike traktorjev, mopedov in koles z motorjem s prek 3.600 kandidati, sedem lečajev za voznike C kategorije in izučili 210 poklicnih voznikov. Potem so bili Se tečaji za voznike poljedelskih strojev. Po naših podatkih smo usposobili prek I7.(X)0 občanov za voznike raznih kategorij vozil. Menimo, da je to res ' obsežno delo in bomo z njim nadalje- vali. Imamo pa tudi razna predavanja o cestno prometnih predpisih, usposab- Ij.i nn) pion I rje—miličnik e i iijiht)prem- l|amo. organizirali smo več kot 40 izletov za člane, pripravili vrsti) film- skih predslav na temo promet in občani in sodelovali še v raznih drugih oblikah dela.« Tako smo na kralko predstavili delo lega velikega društva, obenem pa naj povemo, da smo pretekli teden dobili v Mariboru ob Ptujski cesti tehnično bazi) pri servisnih prostorih AMD ^.^M. kijo lahko uporabljajo vozniki v tem delu Slovenije. N D Pomoč prizadetim v Cmi gori N.i v>bm(KJii i>bčinc S\o- - cMiska Bistrica si) /brali i)koli 6(K).()00 dinarjev. pi>moči pri- zadetemu prebivalsiv^u po potresu v Oni gori. Čez 50 delt>vnih organizacij in skup- nosti pa je sklenilo prispevati še enodnevni zaslužek . Ta .ikcija še ni končana. [)odaino \k\ so en(.>dnevni zaslužek prispevali še mnogi listi, ki imai<) poprečni mesečni do- hv>dek nad 8.000 din. iz lega naslova pa je bilo že zbranih oVvoo 200.000 dinarjev. V. Horvat 8 - IZ N ASIH KRAJEV 19. julij 1979- TKpmm SLOVENSKA BISTRICA Devetdeset let dela Ivana Predana s krajšo slovesnostjo so pred kratkim v Domu upokojencev prosla- vili pomemben življenjski jubilej, 90. obletnico življenja in aktivnega delovanja enega najstarejšjih prebivalcev v občini Ivana Predana iz Slovenske Bistrice. Ob tej priložnosti so mu izrekli iskrene želje za dobro zdravje in da bi dosegel še mnogo let, njegovi najbližji sodelavci, prijatelji in znanci. Veliko želja pa je skupno s šopkom cvetja izročila Ivanu Predanu tudi posebna delegacija pionirjev občine Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti je zapel tudi moški pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica, katerega član je bil dolga leta tudi sam. Čeprav je devet desetletij pestrega življenja na Ivana Predana zapisalo največkrat bridke izkušnje vsakodnevnega boja za lepši jutri, v mladosti sebi, kasneje pa družini, je znal še do danes ohraniti »zdrav duh v zdravem telesu« kar se še vedno kaže ob njegovi prisotnosti v družbenem življenju kraja. Zakonca Ivan in Kristina Predan. Svojo življensko pot je pričel 15. julija 1889 v revni kmečki izbi v vasi Stara Cesta pri Ljutomeru. Že v zgodnjih letih seje moral boriti za obstanek, za borni košček kruha in skodelico mleka. Vsaki dan je moral po končanem pouku zapeček zamenjati za pašnike, nemalokrat pa tudi za trdo delo v vinogradih in na poljih takratnih veljakov. Svoje edino tolažbo je iskal v pesmih, ki jih je najraje pel v slovenskem jeziku, čeprav v takratnih časih to ni bilo ravno zaželjeno. Ravno domače ognjišče Ivanu ni zagotavljalo brezskrbne mladosti. Zato je moral poskrbeti z garaškim delom pri bogataših, kar mu je že v rani mladosti vlivalo sovraštvo do izkoriščevalske gospode, še posebno ker sta bila vzgojena v naprednem slovenstvu tudi njegova starša. Po končanem šolanju v domačem kraju seje napotil za zaslužkom v Gradec in pozneje še na Dunaj. Leta 1911 pa je bil vpoklican k voja- kom. Tri leta je tako moral služiti takratnemu cesarju Francu Jožefu. Zahvaljujoč iznajdljivosti in bistrosti je kmalu napredoval v podoficir- ske čine. Kmalu po odsluženju vojaškega roka je izbruhnila prva svetovna vojna in spet so ga med prvimi mobilizirali. Po štirih letih vojne in razpada stare Avstroogrske se je vrnil v domači kraj, kjer je prav takrat bilo široko gibanje za ustanovitev nove države Jugoslavije. Čeprav mu je sedem let vojaščine narokovalo potrebo po oddihu, JQ bila njegova narodna zavest močnejša od utruje- nosti, zato se je takoj vključil v boj za severno mejo. Pričel je z zbira- njem slovenske vojske in se pod vodstvom generala Majstra bojeval za postavitev severne meje nove Jugoslavije. Zato je bil toliko bolj razoča- ran ko je ugotovil, da se je v tisti Jugoslaviji okrepila vladavina veli- kosrbske buržoazije. Konec boja za severno mejo je pomenilo tudi vrnitev Ivana Preda- na v civilno življenje. Leto 1920 pa je izrekel »da« za zakon s Kristino, danes 77 letno upokojenko, s katero si še danes delita zakonsko srečo. Kot naprednega borca za Jugoslavijo so ga imenovali za enega prvih slovenskih županov in to v Marenbergu, današnji občini Radlje ob Dravi. Njegova žena pa je tako postala tudi najmlajša slovenska župa- nja. Aktivistična zagnanost je v poznejših letih Ivana in Kristino Preda- na vodila skozi razne službe v Mariboru, Celju in Ljubljani, da bi se leta 1939, torej prav pred štiridesetimi leti ustavila v Slovenski Bistrici. Več kot 15 let je tukaj služboval kot trgovski potnik pred upokojitvijo pa vrsto let tudi kot zastopnik Zavarovalnice Maribor za območje občine Slovenska Bistrica. Prav to delo, ki je zahtevalo neprestano gibanje od hiše do hiše in iz kraja v kraj je Ivana Predana ohranilo čilega in zdravega do današnjih dni, ko praznuje visok življenjski jubilej 90. obletnico. Tudi v drugo svetovno vojno seje vključil aktivistično. Ob tem pa je nemalokrat koristil bogate izkušnje iz prve vojne. Že prvo leto druge svetovne vojne je zakoncem Predan padel takrat edini sin, star 20 let. Še sedaj se s težkim srcem spominjata na to, pa tudi na številne druge težave, ki so jih pestile. Nemalokrat so lakoto preganjali s petjem. »Kjer je petje doma, je tudi veselje« še pri devetdesetih letih rad poudarja Ivan Predan, kije bil tudi sam veliko let član pevskega zbora pri DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Leta 1953 seje upokojil in tega letaje bil tudi ustanovitelj društva upokojencev v Slovenski Bistrici, katerega predsednik je bil polnih 17 let, sedaj pa je njegov častni predsednik. Skromna pokojnina je Ivana Predana prisilila, da se je leta 1972 ponovno redno zaposUl in to v starosti 80 let. Kar polna tri leta seje kot zastopnik zavarovalnice zopet s kolesom prevažal iz kraja v kraj. Leta 1975 je tako že drugič odšel v pokoj. Stalno gibanje in neposredni stik z ljudmi sta mu vtisnila podobo zdravega in vedrega moža, sposobnega opraviti še marsikatero zahtevno delo. Predvsem dobro razumevanje v družinskem okolju. V korist zdravja se je moral odpovedati kajenju, to je storil v starosti 80 let, in zmanjšati mero dobre domače kapljice, čeprav je tudi prej pil zmerno. Najpomembnejše pa je to, da nikoli ni izgubil volje do dela, petja in gibanja na svežem zraku. Tako je še sedaj časmi predsed- nik društva upokojencev Siovenska Bistrica. Opravlja pa tudi vlogo tajnika pri občinski organizaciji ZB NOV Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat IZNAJDLJIVOST POMAGA K ZANIMIVOSTI v središču krajevne skupnosti vasice Tinje. na bistriškem Po- horju, že daljši čas vzbuja pozor- nost, preprosta vendar iznajdljivo sestavljena napravica, lahko ji rečemo vodni mlinček. Čeprav je skorajda na samem cestišču, ga vaščani skrbno čuvajo, saj je v gibanju vsaki dan 24 ur in tako »govori«, da se tukaj nekaj doga- ja. In res je tako. saj je samo nekaj metrov vstran središče vasi in v njej nad 100 let stara šola, o čemer priča tudi bližnji prometni znak. Mlinček zares ne prinaša eko- nomske koristi, le pa zato pri vstopu v središče vasi prvi znani- lec, da v kraju cenijo lepo urejeno okolje, predvsem pa da so iz- najdljivi. To dokazuje tudi mlin- ček, zanj je bilo potrebno nekaj kovinskih palic, dvakrat toliko posodic in seveda stalni dotok vcxle kar v hribovitem predelu Tinja ni težko zagotoviti. Ob tem pa je zanimivo še spoznanje, da voda. ki poganja mlinček teče v posodice iz posušenega dreves- nega debla. Iznajdljivosti in skladnosti z naravo daje ta mlinček toliko, da skt)rajda ni obiskovalca vasi, ki se ob njenem vstopu ne bi vsaj za trenutek ustavil. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Iz posušene drevesne rogovlle priteka voda in poganja mlinček Praznik kmečkih žena v Gorišnici Ujeti smo v čas, ki s svojo nezadržno naglico oskrunja nekdanje podobe vaškega življena. Ostaja pa zemlja, mati s prabitno močjo, ki nam deli kruh, najslajšo dobroto vsakdanjika. Nikoli nam ne odreka svoje dobrote in ljubezni, vsekdar je voljna spremljati semena in roditi sadDve, vedno se ponuja razdaja, za vsako ljubezen je hvaležna s tiso- čerimi darovi. Toda njena nedrja ne segajo več raskave roke, ki bi jo ljubile z otroško preprostostjo, z mladeniško zanesenostjo, z možato zrelostjo in s starčevsko vdanostjo. Vanje so se zarili jekleni stroji, ki uničujejo stare obrede kmečkega dela in neusmiljeno maličijo vaške vsakdanjosti. Utišali so prešeren vrisk in mehko zasanjano pesem na vaških križpotjih, pregnali nočne sence mladih vasovalcev, zabrisali sledove na rosnih jutranjih tratah, zavili v molk bele kamne deklet. Na krilih današnjika umira kmečka idila, mladi bežijo v svet, kjer ni polja in zelenih ozar, zemlja pa ostaja brez ljubečih rok in src. Da se ne bi iztrgale korenine življenjskih sokov, da bi mladi rod ljubil zemljo svojih staršev in prednikov, da bi spoštoval njihov nekdanji delovni ritem, da se le-ta ne bi izgubil v pozabi, so se kmečke žene v gorišniški KS odločile za svoj praznik, na katerem želijo oživeti delo in običaje, s katerimi so nekoč polnile svoje kmečke vsakdanjike. V soboto, 28. junija, bo ob 17. uri v prostorih gorišniSke OS otvoritev razstave, na kateri bodo kmečke žene prikazale delo svojih rok, kmečko orodje in posodo. Ob 19. uri bo v zadružnem domu v Gorišnici proslava kmečkega praznika.Sodelovale bodo kmečke žene KS GoriSnica in s podobami, pesmimi in plesi oživele staro kmečko življenje. V programu bodo sodelovali učenci OS Gorišnica, in to s ciklusom Zapisi o zemlji. V nedeljo, 29. junija, bo odprta razstava od 7. do 19. ure. Ob 19. uri bo v gorišniškem zadružnem domu družabni večer, na katerem bodo igrali in skrbeli za prijetno počutje ZAMUSANSKI DOBRI SOSEDJE. Moto gorišniškega kmečkega praznika je Zupančičev verz: SVETA SI ZEMLJA, IN BLAGOR MU, KOMUR PLODIŠ. Kmečke žene gorišniške KS Množično srečanje invalkiov Pri invalidskem športnem društvu Ptuj posvečajo veliko pozornost g okviru društvene dejavnosti prav družabnemu življenju svojih članov. V letošnjem letu so imeli že veCč podobnih prireditev, še posebno slovesno 'pa je bilo minulo soboto, ko se je na ptujskem sej mišču zbralo blizu 160 članov društva. Sobotno srečanje je bilo posvečeno tudi praznovanju mednarodnega dneva invalida, ki ga sicer praznujemo prvo pomladno nedeljo. Letošnje aktivnosti okrog tega praznika so nosile naslov: ,,preprečujmo inva- lidnost". Ob tej priložnosti so člani društva priskrbeli tudi za potrebne informacije, zlasti tiste, ki so jim nujno potrebne pri pranagovanju vsakdanjih ovir. Udeleženci srečanja so bili nadvse zadovoljni s sobotno prireditvijo in so si zaželeli, da bi bili takih aktivnosti v prihodnje Se več. Nujno je tudi, da se vanje vključuje širša širša družbena skupnost, še posebno tisti, katerih interesi se lesno prepletajo in obenem skrbijo za lajšanje življenja invalidne osebe. Prav je, da v družbi zastavimo talino akcijo, ki bo pos- krbela, da se odpravijo vse ovire na tem področju. MG IVANJKOVCI V nedeljo praznik gasilcev Gasilci ormoške občine bodo svoj praznik letos proslavili v krajevni skupnosti Ivanjkovci in sicer v nedeljo. 22. julija na dan vstaje slovenskega ljudstva. '8. praznik gasilcev bo potekal v znamenju akcije Nič nas ne sme presenetiti, kajti popoldne bodo izvedli vajo. v kateri bodo sodelovali predstavniki CZ, NZ.RK, gasilci in občani. Dopoldne se bodo zvrstila tekmovanja moških, ženskih in pionirskih gasilskih enot. ob 9. uri pa bo tudi svečana seja gasilskega društva Ivanjkovci, ki letos slavi 70 let obstoja. Popoldne bodo razglasili rezultate ter prizadevnim gasilcem in društvom podelili priznanja in odlikovanja. zk OBRTI. KI IZUMIRAJO KOVAČA STA BILA DED IN OČE, ZAKAJ BI NE BIL SE SIN Vedno manj je starih obrti. Če . pa so že. jih toliko bolj občudu- jemo in jih hočemo za poceni de- narce obdržati, mar temu ni tako. Vsak človek si želi dolgo živeti, nihče se ne želistarati in tako je tudi z obrtjo. Želimo, da bi se obdržala, nočemo pa je varovati. Naj bo dovolj tarnanja za starimi in lepimo časi... Najbolje bo. da vam predstavimo Ivana Bokšo. Kovač je. v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Ze 35 let sta mu nakovalo in kladivo kruh. veselje in življe- nje. »Dedje bil kovač, tudi oče in lela 1944. sem si rekel, zakaj ne bi bil kovač še jaz. In tako se je za- čelo. Obrti sem se izučil pri očetu, nisem se .šolal na Dunaju ali kje drugje, kar pri očetu sem ostal. Takrat je tod še divjala vojna, delavnico so nam vzeli okupatorji in v njej gospodarili, kakor se jim je zahotelo. Kaj smo mogli nič drugega kol to prenašati. Zelo zgodaj me je oče naučil veliko kovaških veščin in sem mu za to še danes hvaležen. Marsikdo me vpraša, kako sem zadovoljen z obrtjo, rečem mu. da .sem zado- voljen s tem. kar imam in s tistim kar delam. Jasno pa je. da se z obrtjo, ki jo opravljam že vrsto let ne morem preživljati. Tudi za družino je treba skrbeti.« Ivan Boksa je star 49 let in ima 35 let kovaške prakse. Kar dolga delovna doba je to. vendar še ne toliko, daji ne bi bil kos. Še vedno je pri močeh ta mihovski zadnji kovač, njegove roke so še krepke, dlani močne in noge čvrste. »Še bo šlo. dokler bom imel zdrave oči. roke in noge. tako dolgo bom kovač.« pravi, ko kuje podkev za konja. Iz dneva v dan njegovo obrt izpodrivajo nove tehnologije, traktorji in kmetijski stroji, prav- zaprav je že izpodrinjena. »In prav je tako.« zatrjuje kovač Boksa, »kajti kmet si je moral olajšati delo. Seveda pa je s tem tudi nehote postavil na stranski tir veliko domačih obrti, ki danes dobesedno izumirajo. Kovačev pravzaprav ni več, stari so že pomrli. Traktorji so nam res vzeli delo, vendar se časi spreminjajo, kot da bi se vračali. Kmetje se spet odločajo za ko- njerejo. V vasi dva kmeta iščeta in kupujeta konje, vendar zaman, ne dobita jih. V Mihovcih je nekoč bilo, pomislite. 80 konjev, sedaj jih je v vasi samo še pel. In zakaj kmetje iščejo konje je najbrž znano: naftna kriza!« V 35. letih dela je Ivan Boksa podkoval precej konjev. V eni sezoni okoli 50. leto pa ima tri sezone, torej jih je v 35 letih pod- koval najmanj 5200 in če to po- množimo še s štirimi podkvami potem je lo bilo kar 20 tisoč konj- skih nog! Zavidljivo število pod- kev, žebljev m konj, da o delu ne govorimo. In če bi vse konje podkovane z njegovimi podkvami postavili v vrsto, bi ta ' bila dolga okoli 60 kilometrov! »V moji kovačnici je prostor za vsako delo. Tako popravljam traktorske pluge, delam vijake za tako imenovani »ruši«, popra- vljam vozove, skratka moj ko- vaški ogenj je doslej segrel mar- sikatero kmetovo železo. Meha nimam več, pomagam si z elek- trično energijo,« pravi kovač Boksa, »tudi jaz sem si želel na- predka, o. kje so stari časi,« spet vzdihuje in spel vleče vroče železo iz Žerjavice. »K meni hodijo kmetje iz vseh krajev ormoške občine in sem zaradi tega kar ponosen, kar »obrajlajo« me. Kot sem že dejal, se s kovaškim poklicem ne bi mogel preživljali, zato poleg tega še obdelujem 1,5 ha zemlje, imam tudi dve kravi pa svinje in drugo. Ja. kako bo z nasledstvom? Ne vem. sinje končal osemletko, hči pa že hodi v ekonomsko šolo in mislim, da s tem ne bo nič. Fant se je že odločil za šolo. za ključav- ničarja bo. pravi. Mogoče bo samo tu in tam pokukal v kovaško ognjišče, kaj malega postoril in že izginil, ja. takšni so mladi. Naprej hočejo, samo naprej, k boljšemu rinejo.« Potem je iz kovačnice odSei na dvorišče z »ofrajsom« očistil konsko kopito, z rašpio ga pogla- dil. z nožem zarezal žabice in kar vročo podkev naslonil na kopito, malo pomeril, podrgnil sem ter tja. si popravil kapo. spet malo počistil, potolažil konja in s kla- divom pribil podkev na kopito. Nato sla s kmetom zamenjala položaj in konjsko nogo, ker je moral kovač pobrusiti štrleče žeb- lje iz kopita. »Kar lično bo in zdravo za konja,« je še dejal in spet odšel v kovačnico. »Spreten kovač jeindober:«jepoiem rekel lastnik konja in se napotil za njim. Desedilo in sliki: zk Ivan Boksa: »V kovačnici oprav- ljam razna dela« »En kovač, ki konja kuje... fEDNIK -19. julij 1979 KULTURA IN IZOBRA2EVANJE - 9 VII. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Kulturne suše v Ptuju nebo! Tudi letošnja srečanja, že sedma 23pored. organi/ira kulturna skupnost občine Ptuj. pokrovitelj pa je. prav lako sedmič zapored. Kreditna banka IViaribor s poslovno enoto Ptuj. Lahko rečemo, da imajo organi upravljanja bahke. kijih sestavljajo delegati zdru- ženega dela, veliko razumevanje do l^ga področja družbenin dejavnosti. Brez njihovega sodelovanja bi kultur- na skupnost težko uresničila zahteven jn vsebinsko izredno pester program VII. Ptujskih kulturnih srečanj. Prireditve letošnjih srečanj, ki so posvečena 60-letnici KPJ. SKOJ in revolucionarnih sindikatov, vključene pa so tudi v praznovanja občinskega praznika, so namenjene vsem delov- nim ljudem in občanom, ki jih kul- turna dejavnost zanima. S srečanji vsako leto zapolnimo praznino polet- nih in delno jesenskih mesecev, tisto, (ako značilno kulturno sušo izrinemo. In pritv' je, da tradicijo gojimo in jo razviiamo. Ptujska kulturna srečanja se bodo pričela 20. avgusta z nastopom fol- klorne skupine »Sava« iz Kranja, predstavila pa bo slovenske in jugo- slovanske ljudske plese. Kot običajno. rK) tUdI letos otvoritven nastop na let- nem prireditvenem prostoru. Potem pa se bodo do konca avgusta, v sep- tembru m v oktobru zvrstile likovne in knjižne razstave, literarni večeri, kon- certi, videli bomo opereto, pa gleda- liške predstave. Posebej velja omeniti teden filma posvečen partijskim jubi- lejem, ki bo od 25. do 30. septembra v ptujskem mestnem kinu. Srečanja bodo zaključena 20. oktobra z akade- mijo ob 60-letnici DPD »Svoboda« PlUj. Tako lahko z veseljem zapišemo, da Piuj kulturne suše ne pozna in upajmo, da je še dolgo ali bolje nikoli ne bo poznal. " _N. D. V Ptuju obnavljajo baročne freske Proštijska cerkev na Sloven- skem trgu v Ptuju je gradbeni spomenik 1. kategorije. Nadžup- nuski urad v Pium načriuie ure- ditev celotne notranjosti cerkve, ki ima zelo kvalitetno opremo, je pil potrebna obnove. Ze v tem času pa potekajo obnovitvena dela baročnih fresk iz leta 1732 v takoimcnovani kapeli žalostne matere božje. Freske so v zelo slabem stanju, tako da Zavod za spomeniško varstvo Maribor iz- vaja poseg v zadnjem trenutku. Dela vodi višji restavrator Vik- tor Gojkovič. pomagata pa tudi dva študenta tretje stopnje — re- stavratorske specialke — akade- mije za likovno umetnost v Ljub- ljani. Dela bodo veljala 150.000 din. od tega prispeva kulturna skupnost Slovenije 65.000 din. kulturna skupnost občine Ptuj 35.000 din in nadžupnijski urad v Pluju 50.000 din. končana pa bodo v treh tednih. N. D. Obnova baročnih fresk v proštijski cerkvi v Ptuju, (foto: zk) Dopisna šola marksizma v okviru občinske organizacije ZKS Slovenska Bistrica posvečajo posebno skrb idejnemu izobraževanju svojih članov. Tako so pred kratkim končali z dvema oddelkoma dopisne šole mar- ksizma. Prvi oddelek je končalo 16. drugi pa 17 slušateljev, v obeh pa so zabeležili precejšenj osip. Vzroke so ugotovili v premali načrtnosti kadro- vanja v OO ZKS v to šolo in sploh v pomanjkljivi evidenci kadrov za izob- raževanje. Taka evidenca kadrov je potrebna še zlasti zalo. da ljudi, ki so končali po- samezne oblike izobraževanja potem tudi kadrujemo za prevzemanje posa- meznih odgovornih dolžnosti. Ker to še ni urejeno, ugotavljajo, da so mar- sikdaj člani ZK. ki so uspešno končali posamezne izobraževalne oblike, pre- malo vključeni v družbena dogajanja v svojem okolju. V občinski organizaciji ZKS Slo- venska Bistrica načrtujejo tudi v je- senskem obdobju nadaljevati z razni- mi izobraževalnimi oblikami. V. Horvat TRI PREMIERE ZA PRIHODNJO SEZONO Člani ptujskega amaterskega gledališč, ki deluje v okviru DPD Svoboda, so ob zaključku minule sezone kritično ocenili svoje delo in pri tem ugotovili, da je bilo na osmih predstavah dramatizirane Finžgarjeve povesti STRICI, kot gledališka igra nosi naslov LUCIJA, skupno 1450 gledalcev. Servantesove tri medigre si je na štirinajstih predstavah ogledalo 1 2530 ljudi in posebej razveseljiv je podatek za štiri gostovanja s kar 1150 obiskovalci v Poljčanah, Slovenski Bistrici, Cirkovcah in Ljutomeru. V programu so imeli Ic v^ gostovanj, pa jih žal zaradi nesreče igralca pri prvi predstavi, in pri drugi odpovedi sodelovanj sodelovanja nosilca pomembnejše vloge, niso mogli realizirati. Ko so govorili o načrtih za sezono 1979/80 so sprejeli sklep, da bodo realizirali tri premiere — prvo Kozakovo Afero bo za svoj 50-letni jubilej dela v gledališču, režiral Peter Malec in bo posve- čena tudi letošnjim partijskim in drugim jubilejem. Drugo, ta bo Goldonijeva komedija Zdrahe na vasi, bo s ptujskimi gledališčniki pripravil režiser Franjo Potočnik iz Maribora, tretje delo še ni izbrano, režiser pa bo domačin Mišo Damiš, ki bo po vsej verjetnosti izbral dramski tekst s sodobnejšo tematiko. Seveda pa ob vsem tem niso mogli mimo težav, ki ptujsko gledališče spremljajo iz sezone v sezono. Začenjajo s se s kadrov- skimi problemi, manjka predvsem igralcev in že sedaj pozivajo vse, ki bi se jim želeli priključiti, da to store takoj v jeseni, na začetku sezone. Td^ave so tudi s tehnično opremljenostjo odra, ker je svet- lobni park povsem zastarel in neustrezen, ni najosnovnejših dekorativnih zaves in še bi lahko naštevali. Med kadrovskimi teža- vami je potrebno omeniti tudi reži- serje, ki jih doma takorekoč nimamo, gosta pa je zelo težko dobiti in tudi sredstev za te namene nima gledališče na voljo. Zveza kulturnih organizacij, ki ob tem izdatno pomaga z veliko razumevanja, lahko zagotovile sredstva le za enega gostujočega režiserja. Kljub vsemu naštetemu pa ta maloštevihii ljubiteljski ansambel pričakuje uspešno realizacijo prihodnjih načrtov in s tem tudi nadaljevanje tradicije, ki v Ptuju sega precej daleč nazaj, v čase, ko je bilo v eni sezoni tudi sedem in več premier, ko je gledališče kot profesionalna ustanova živelo z mestom, v katerem danes bolj životari ob vse premajhnem razu- mevanju in družbeni skrbi zanj. mš Tri Servantesove medigre si Je ogledalo 2530 ljudi, (foto: MO) MIKLAV2PRIORM02U Kultura ne zamre kar tako Pogosto slišimo da v poletnih mesecih kulturne dejavnosti na vasi pov- sem zamro. Povsod ni tako. Pri Miklavžu so prizadevni kulturni delavci tudi v tem času našli toliko prostega časa in dobre volje, da so pripravili za oder igro Svet brez sovraštva. Prejšnjo nedeljo so jo zaigrali pred številnimi obiskovalci v kulturni dvorani KS Miklavž. Igro je režirala Cilika Lahova, v uprizoritvi pa so Se sodelovali Mira Kumrova, Slava Mihoričeva, Cilika Lahova, Lenka Pesrl, Anica Trsten- jakova, Leonida Zadravec, Anica Kosanjčeva, Mihaela Cedula, Leon Lah, Vlado Keček in Emil Fekonja. Kar prijetno kulturno doživetje pri Miklavžu najbrž tudi ni zadnje v tem poletnem času. Člani domačega prosvetnega druStva so tako doka- zali, da kultura ne zamre kar tako. ZKO PTUJ OBRAČUN KULTURNEGA NASTOPA v tem obdobju, ko je za nami že prvo polletje, so v nekaterih delovnih sredinah že pripravili polletna poročila o delu. Tako tudi pri Zvezi Kulturnih organizacij občine Ptuj. Zveza seje v tem času aktivno vključevala v razreševanje perečih problemov prosvetnih društev. Več ljubiteljskih skupin pa je že sodelovalo na republiških, področnih, medobčinskih in občinskih gledaliških, glasbenih, plesnih, folklornih in literarnih prireditvah. Na področnem srečanju »Na§a beseda 79« je z uspehom .sodelovala skupina Kluba mladih iz Ptuja in se tudi uvrstila na republiško prireditev. Tudi gledališka skupina DPD Svoboda Ptuj in lutkovna skupina sta sodelovali na področnih srečanjih gledaliških in lutkovnih skupin. Z uspehom pa so se širši javnosti predstavili ženski pevski zbor PD »Alojz Arnuš« iz Rogoznice, kije sodeloval na srečanju pevskih zborov SV Slovenije v Ormožu ter pevski zbor Perutnine, kije nastopil na srečanju oktetov v Šentjerneju. Ptujski pihalni orkester pa je na tekm9vanju figurativnih skupin v Artičah pri Brežicu prejel srebrno odličje. Še posebej je bil uspešen dekliški pevski zbor DPD Svoboda iz Majšperka. ko seje uvrstil na mednarodno glasbeno prireditev Celjski festival. Folklorna skupina »Vinko Korže« iz Cirkovcpaje sodelovala na srečanju ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin na Ravnah. Zveza je tudi letos bila organizator več priredite, med njimi proslava slovenskega kulturnega praznika, revija tamburaških orkestrov in mladinskih pevskih zborov občine, na kateri je sodelovalo 21 pevskih zborov. Tudi tokrat je tajnik zveze Dušan Kožar, posebej poudaril, daje .največja ovira za večjo kakovost v delu ljubiteljskih kulturnih skupin prav pomanjkanje strokovnih kadrov. Zato se načrtno skrbi za strokovno usposabljanje mladega kadra, z mentorskim delom članov strokovnih komisij zveze pa se želi pomagati gledališkim skupinam pri njihovem delu. Veliko naporov se tudi vlaga pri pridobivanju ostalega kadra, ki skrbijo za delo v pevskih zborih, glasbenih skupinah in drugod. Ta čas je več kol aktivno delalo 28 prosvetnih organizacij od skupnega števila 30. 13 gledaliških skupin je pripravilo 14 premier, j ustvarjalna pa je bila tudi mladinska gledališka skupina OŠ Cirkovce in j lutkovna skupina DPD Svoboda Ptuj. Pevski zbori so pripravili več i nastopov: po podatkih je v društvih aktivnih 5 moških, 3 ženske in 9 i mešanih zborov ter nekaj zborov pri delovnih organizacijah. Tudi letos j so dobro delali pri osnovni organizaciji sindikata ptujske bolnišnice, kjer | je več kulturnih skupin in folklorna skupina temeljne organizacije-! Laboda — Delta Ptuj. Poleg gledaliških, recitacijskih in pevskih skupin ■ je v tem obdobju delalo še 8 tamburaških orkestorv, 3 pihalni, 4 zabavni ] orkestri ter 7 folkornih. 2 literarna. 2 plesna. 1 balitna in druge skupine. Skratka, v prvem polletju letos je bilo aktivnih 90 amaterskih. skupin. " MG (105. nadaljevanje) ^INERCI LACKOVEGA ODREDA V SLOVENSKIH GORICAH V okrožnici štaba IV. operativne cone, napisani 26. septembra '^44, naslovljeni vsem enotam NOV in PO, beremo, da zahteva nagal razvoj vojaških dogodkov okrepljeno uničevanje železniških prog, ker ^0 predvideni umiki enot sovražnikove vojske z Balkana. Dokument "avaja tudi vse železniške proge v Slovenskih goricah, kijih morajo "iinetci uničevati. To so: Maribor—Šentilj—Lipnica: Šilje—Radgo- "3—Ljutomer—Ormož:Maribor—Ljutomer—Hodoš.Dokumentnava- tudi, da je potrebno uničevati tudi ceste, ki vodijo po Slovenskih S^ricah iz Prekmurja in Medjimurja proti Avstriji. 2 Se pred omenjeno okrožnico je enota Lackovega odreda naskočila • septembra vlak na progi Maribor—Graz blizu Šentilja in po.škodova- iv 1^7°''^"' ^'^^^ LO-štabu IV. OC, 24. septembra 1944, od h" septembrski okrožnici štaba IV. OC so minerci Lackovega , ""eda odšli v Slovenske gorice decembra 1944, preje pa uničevali .''^"lunikacije drugod. Ern ^^^^'"bra je minirala minerska skupina progo med Šentiljem in nizk^^^"' ^^"^ -i^ "^^'"^'^ vojaški transportni vlak, avioni pa so v lok obstreljevali stoječi vlak na progi Šentilj—Graz, uničili ^g^^^otivo in več vagonov. (Štab LO, dnevna poročila, inštitut za S^dovino del. gibanja. Ljubljana). Tarz '^^cembra je odšla minerska skupina pod vodstvom partizana BijA ^'^^ rušit železniško progo v Ljutomersko okrožje. Progo pri ^ec v^'^*^' "^^^ Ljutomerom in Gornjo Radgono, je minirala 23. Poizk^ —' ^^""^di mokre vrvice ni prišlo do eksplozije. Minerci so Podt v^'-' drugem kraju. Okrog 400 m vstran od prvega .so vnovič sniep^ ■ '''^^strelivo. Tokrat je počilo in tovorni vlak iz ljutomerske hij(j ' ^'rglo iz tira. Lokomotiva je razpadla, osem vagonov je bilo bilo {P*^^l^odovanih, kakor tudi most. dolg sedem metrov. Zru.šenoje e petdeset metrov železniške proge. Promet je obstal za 36 ur. Ptu,_^|? skupina je minirala železniško progo pri Lenti na progi .sniei~~,r^^i^^e. Eksplozija je iztirila vojaški transportni vlak iz ptujske ' ■ 'Jničena je bila lokomotiva in več vagonov ter 75 metrov proge. 27. decembra je minerski vod miniral progo Središče—Ormož pri Grabah. Mino je položil na mostiček. Eksplozija je iztirila vlak iz središke smeri. Uničena je bila lokomotiva in več vagonov ter poškodo- vano 60 metrov proge. Promet je obstal za 24 ur. Naslednjo noč je vod miniral bager v Lača vesi pri Središču za kopanje strelskih jarkov. Zaradi sabotažnih nastopov minercev Lackovega odreda v ljuto- merskem okrožju so se Kozaki, v službi nemške policije, znašali nad domačini. Zato je minerska skupina zapustila ob koncu decembra ta predel. Na Kozjak seje vrnila v začetku januarja 1945. (Vir: Dnevna poročila Lackovega odreda; arhiv Inštituta za zgodovino delavskega' gibanja v Ljubljani). PADE PARTIZANKA TANJA Med hudimi izgubami osvobodilnega boja v zahodnih Slovenskih goricah, je bila izguba vzorne aktivistke OF. bivše učiteljice Ele Kristl- Tanje iz Korene. Svoje življenje je žrtvovala decembra 1944, stara 43 let. Njeno delovanje v osvobodilnem boju poznamo že iz leta 1943, ko sta se k njej na šolo zatekla aktivista Niko in Leon. Poleti 1944 je morala v ilegalo in je ostala kot terenka na domačem območju. Tanja je padla po ustanovitvi odbora OF v Zg. Voličini 5. decem- bra 1944. Tedaj .so se zbrali na ustanovnem sestanku pri Letnikovih aktivisti Franc Krajnc-Marjan, Boris Dmovšek-Nace, Edo Zorko- Mihcc in Ela Kristl-Tanja. Po končanem sestanku sta se Tanja in Mihec napotila v Sp. Voliči- no. kjer naj bi bil naslednji večer ustanovni sestanek odbora OF za Sp. Voličino. Med potjo sta naletela blizu Domanjkove domačije v Zg. Voličini na nemško zasedo, ki ju je pričakala s streli iz strojnice. Mihec seje pravočasno vrgel na tla. da ga streli niso zadeli. Tanja pa je med umikom obležala smrtno zadeta. Mihec seje odplazil nazaj. Koje bil že varen pred zasedo, jc odhitel povedat sodelavcem OF. ki so bili še zbrani pri Letnikovih vZg. Voličini. dajc Tanja ranjena ali celo mrtva v sadovnjaku pri Domanjkovi hiši. Streljanje v Zg. Voličini .so slišali aktivisti v Gočovskem vrhu. namenjeni na javko v gozd pri Domanjkovih. Aktivisti Priek (Jože Bezjak). Liza (Štefka Lorbek) in Bezjakov brat Ivan. so se približevali Domanjkovi hiši. Tedaj jih je ustavil nemški žandar ter aretiral Prieka. Liza in Ivan pa sta medtem zbežala. Prieka so Nemci ustrelili januarja 1945 med desetimi talci v Cirkovcah. Tanjo JO našel zjutraj 6. decembra mrtvo Franc Krajnc s Pesjaka. Odvzel JI je orožje in torbico, nato pa javil Tanjinemu bivšemu možu Jaulu. kaj seje zgodilo. Jaut joje dal pokopati na pokopališču v Voličini. Novica o Tanjini smrti je šla od ust do ust in vzbudila veliko žalost za priljubljeno učiteljico in partizanko. Po osvoboditvi sojo pokopali na pokopališče v Koreni, kjer je bila doma. Izgleda, da Nemci v zasedi pri Domanjkovi hiši niso vedeli, da so koga zadeli, saj bi sicer prei.skali sadovnjak, našli Tanjo, ji odvzeli orožje in pregledali, kaj nosi v torbici. (Vir: Izjava Eda Zorka Mihca. Lenart). NIT! OSVOBODILNE FRONTE MED MARIBOROM IN SLO- VENSKIMI GORICAMI Zvedeli smo že. kako so vodilni aktivisti mariborskega okrožja obiskovali Slovenske gorice že leta 1943. med njimi Kovač (Dušan Špindicr). Jernej (Maks Gašparič). Špela (Jadviga Golež) in kako seje tu mudil okrožni sekretar SKOJ Stojan (Marjan Bantar) iz Maribora, inda je padci v Slovenskih goricah. Špelo pa so tu gestapovci ujeli. Povezav med mariborskimi uporniki proti okupatorju in sloven- skogoriškimi je bilo še mnogo. In prav je. da nekatere spoznamo! Iz Slovenskih goric seje oglašal v Mariboru na postojanki OF pri Krajnčcvih na Pobrežju — Danijel Hojs-Ljubo, aktivist iz ljutomerskega okrožja. Prihajal je v zvezi z mobilizacijskimi nalogami. V tovarni letal na Teznem seje zaposlil že leta 1943 Niko VrabI, mizarski pomočnik iz Ljutomera kot mezdni knjigovodja. Tuje navezal stik z OF prek Teodorja Vencla, ki je stanoval v Hutterjevi koloniji. Vrabl bi moral pripravili vse potrebno za usmriletev izdajalke Grele Ran- cingcrjcvc. ki jc bila zaposlena v tovarni letal. Vendar jo do njene likvidacije prišlo šele po obsodbi leta 1947. Decembra 1943 je postala nova činica mariborskega okrožnega komiteja SKOJ Milena BOKŠA-Boža iz Koračic v Slovenskih goricah, kije bila od jeseni 1943 na delu v Leobnu, kamor je odšla iz ptujskega urada za delo. da bi tako prikrila nameravano pot v ilegalo. Kot članica OK SKOJ jc hodila v Pesnico. Koreno. v Priekijo in .seveda tudi izven Slovenskih goric po mariborskem okrožju. Poleti 1944 je delala na Ptujskem polju, kjer JC zbolela, kar že vemo in je bila jeseni 1944 spet pritegnjena v mariborski okrožni komite SKOJ s sedežem na Pohorju. Ko so januarja 1944 ustrelili na Pohorju pri Urbancu skupino partizanov, jc pobegnil pred streli partizan Vinko Vukovič-Guzelj v domače ljutomersko območje. Bilje pek. doma iz Male Nedelje. Ko so ga Nemci prijeli in mučili, je sčasoma izdal vrsto postojank OF okrog Ljutomera. .Meksandcr Pirher-Aco iz Lenarta je bil po nemškem vdoru za- poslen v Mariboru v zavarovalnici Suedmark. Ob koncu leta 1943 je moral v ilegalo. Deloval je v okolici Korene, nato pa je bil izbran za komandirja slovcnskogoriškega voda Lackove čete. ki seje zadrževala, med Dupickom in Koreno. Z vodom je odšel nato na Kozjak. Koje bili v Slovenskih goricah, je vzdrževal stik z mariborskim okrožnim komi-; Icjcm KPS in odborom OF. i Ozmečevi v Veličanah pri Ivanjkovcih so imeli hčerk"> Marijo v* Mariboru. Bila je šivilja v modnem salonu na Glavnem trgu. 'ečkrat je: zahajala k ožji rojakinji Tereziji Vajngerlovi-tctki. kurirki OI 'a Slo- venske gorice. Kmalu jc tudi Marija postala kurirka z imenom IsK \ Da bi lahko hodila po kurirskih poteh, sojo vzeli k sebi Kovačičevi kot ^ je njihova gospodinjska pomočnica. Krojaški mojster Vinko Stuhec. naš znanec, že iz leta 1943. doma i. Male Nedelje, jc do 2. februarja 1944. ko so ga aretirali, vzdrževal stike z domačim območjem. Vinka so Nemci ustrelili 16. junija 1944vFramu. skupaj z njegovim bratom Antonom, malim posestnikom v Mali Nedelji. Nadaljevanje prihodnjič 10-NASl DOPISNIKI 19. julij 1979- TEMIIK mi BRIGADIRJI Za inventivno razmi&fim/e Ob zaključku dejstva, da bi aferica razgrela duhove bolj kot krampe, se v pobožni želji odločam, da Sloven- sko—goriški brigadirski vesoijnosii raz- krinkam aferico, ki neopazno dobiva čedalje večjo razsežnost. Pred aferico, pred katero vsi sramežljivo molčimo in zapiramo oči, saj imamo občutek, kot da gledamo tuje intimno perilo. Vendar dragi ,,publikum", vaše človekoljubje se bo pri priči razblinilo, samo da nakažem to hudičevo igro.' Nedolžni pogledi, zvezde, plaho občudovanje, pohotne kretnje, požel- jive misli, to so dejstva, a vendar govorimo, da tega ni. Narava nas navaja na to, da si iščemo družico. Ali jo bomo našli ni ' odvisno samo od funkcije na delovni akciji, od lepote in simpatičnosti. Zato je potrebno mnogo več — potrebno je imeti čas. Cas pa je na akciji skop in ga praktično ni dovolj niti za odpeti bluzo dekleta. In vendar vidimo parčke, kako je to mogoče? Postavimo, da sta si dekle in fant simpatična in da sta se na prvi pogled zaljubila, Ce pa pogledamo dnevni ukaz ugotovimo, da časa ni. Ljubezen pa se odvija kar naprej. Torej, ali parčka nista brigadirja ali pa se ne držita dnevnega ukaza. Ker pa sta brigadirja, kršita dnevno povelje. Ali je normalno ni nujno, da kršita dnevno povelje. Za njiju je normalno, saj ga kršita. Dojemljivo pa ni vsem na akciji, o tem nam povedo opomini: Za ljubezen si moraš vzeti čas, v tem času boš porabil za zadovoljevanje bioloških potreb določeno moč. Prvič, čas si lahko vzameš, v času interesnih aktiv- nosti, zato v njih ne boš sodeloval. Drugič, če bc^ porabil moč v ljubezni, je dvomljivo, če je boš imel dovolj za druge aktivnosti. V razmislek dajem opomine, ki so jih nedolgo dobila dekleta iz čete. Zakaj so jih dobila? Dobila so jih zato, ker niso hodile na Tizkulturo. Na fizkulturo, pa kot kaže, niso hodile zato, ker niso imele moči! Kljub temu, da nisem zajel problema v vsej svoji razsežnosti, mislim, da je vsakomur iasno, kako nevarna zadeva je to. To nas navaja, da iščemo izhod iz tega položaja. Predlagam bralcu, da svoje razmišljanje usmeri v vprašanje, ali menjati brigadirsko narav ali objek- tivne ozire. Petar Subotrovič MDA Vojka f5muc Izola Zgubljeno v vetru Koliko cest naj prehodi mož peš, preden bo mož res postal? — In koliko morij galeb preleti, preden v pesku zaspi?— In koliko krogel bo sproženih še, preden bo mir obveljal? Odgovor, prijatelj, je v vetru zgubljen, odgovor je v vetru zgubljen. Koliko let naj gora stoji, preden razgrize jo čas? — In koliko let naj narod trpi, preden svobodno zaživi? — In kolikokrat obrneš se proč, ko vidiš, da človek mori? Odgovor, prijatelj... Kolikokrat človek dvigne pogled, preden bo videl nebo? — In koliko moraš imeti ušes, da slišiš narodov jok? — In koliko smrti potrebnih je še, da zveš, kje vse ljudje mro? Odgovor, prijatelj... Brez naslova Bogme, dandanes se dogajajo čudne stvari. Vsekakor ne smeš svobodno kritizirati. Svobodna kritika je skoraj greh. Fntizirati je treba konstruktivno, saj je tako rekel komandant. Lahko se zgodi, da se lepega dne zaveš, da si v preši. Ja v preši, ki te kar brez usmil-' jenja stisne. Vtisne ti pečat splošnosti. Kmalu lahko začneš proti svoji volji, ki pa je žal ni več, spoznavati, da se te jc dotaknila dolga roka tega ali onega pravilnika. Ja, ja, bo že držalo, da so pravilniki potrebna zadeva. Enake je z dnevnimi povelji. Ce kJo ne ve, kaj je dnevno povelje, mu lahko kaj hitro odgt>vorim. To je tista zadeva, ki na pismen n;»rin in po vsch pravil- num poskrbi, da brigadir ne bo imei časa za osetpe udeve. .Poskrbi.^^ ic bo ukvarjal s svobodnimi aktivnostmi, ki še malo niso svobodne, njihov naziv je pač tak. Ce bi vprašali komandante za mnenje o teh mojih nenadzorovnih izjavah, bi me strmo pogledal in mi držal dolgo moralno pridigo. Na koncu bi me morda celo prepričal, da ima vsakdo dovolj prostega časa zase in /a aktivno udejstvovanje iia akciji. Kako pa njega prepričati, da to ne bo drž.ilo? To, menim, ni do sedaj Se nikomur uspelo. Najraje bi ga poslala v sobe. da bi se spotikat ob kupih umazanih cunj, ki željno čakajo na pranja. Joj, ali me je zaneslo. Temu bi se pač lahko reklo tipičen primer nekon- struktivne in neustvarjalne kritike, ki zasluži vse zgražanje. Nekaj resnice pa je le na tem, kajti brez vzrokov se ne bo več kot 100 ljudi v en glas zmrdovalo nad nekim redom, ki omejuje svobodo dejanj in včasih celo misli, kajti nekateri se vdajo v ,,usodo' in s tem nehajo razmišljati. Lahko upam na boljše. Naslednje leto, čez dve leti. Ko bodo pravilniki milejše narave in se bodo spomnili tudi na človeka. Brigadir MDB Vojka Smuc Izola Nič Vse je nič. Ničesar ni, vse jc votlo, piazno življeiije je nič, ljubezen, čustvo, sreča vse jc nič! Vse izginja, utaplja se v brezbarvnih gmo ah, izginja, izginja... Glej, tam je! Primi ga, vzemi ga, stisni ga... in kaj imaš v roki? Nič, Bil je, da, dim je postal, razblinil se je v nič, kot sanje. Tudi ti si nič! Ti, ki sem verjala vate, li, ki si bil moj edini up, edina želja in svetla točka temnih dni, ti, ki si bil mo- gočen k'-1 gora... Da, tudi li si nič! Zrušil si se v okroglo jamo ničle, zravnal si se z njo in zdaj te ni več. Iztrgali so te iz mojega .srca. Kdo, ne vem. Vem le to, da mi je hudo po tebi, hudo, kot bi izgubila brata... Mogoče sem izgubila več, mogoče nisem izgubila nič... Le sanje si bile... ena samo noč, tema... in vse je šlo, kot bi nikoli ne bilo, kot da je bilo ves čas le prazen, okrogel nič. Oj ta jarek Oj ta jarek ti presneti, da moram zaradi tebe kleti. Kramp vihtim dan za dnem, in pridem domov ves zmatran. Brž umijem si roke in ugotovim oosledice. Danes tu jutri tam, žulj sledil bo dan na dan. Kako bi bilo lepo, ko krampa in lopate ne bi bilo. In jarek ti presneti, da tebe ne bi mogel več kleti. MDB Brežiška četa Na Ostrem vrhu Več kot 30000 ljudi iz vse Slovenije in drugih republik, je prejšnjo sredo pohitelo na Duh na Ostrem vrhu, da bi proslavili 4. ju ij — Dan borca in ostale pomembne mejnike v naši revoluciji. Proslava je bila v neposredni bližini kraja, kjer sta bila zahrbtno umorjena revolucionarja Duro Dakovič in Nikola Hečimovič in kjer je med NOB deloval junaški partizanski Lackov odred. Slovesnosii so se udeležili tudi številni gostje, med njimi Sergej Kraigher, S ane Doianc, France Popit, Miha Ma- rinko, Vida Tomšič, Lidija ^entjurc, Anrej Marine, delegacije CK socialističnih republik in pok^ajin^ dele- gacije pobratenih mest in zamejskih Slovencev ter diui^i. Slavnosini go- vornik na pr slavi je bil Irance Popit, v kulturneii delu proslave je sodelovalo več kot 2500 astopajočih. Med njimi tudi pripadniki JlA in teritorialne obrambe. Proslave smo se udeležili tudi mi, brigadirji iz MDA Slovenske gorice. Spoznali smo se z brigadirji iz MDA Kobansko, Kobarid, Goričko... Praznični dan smo najprej namerava- li zaključiti z obiskom na MDA Kobansko, vendar smo zaradi prepoznega prihoda avtobusov obisk opustili. Lepo je v naši domovini bitimlad... 1945-1979 svoboda: Najbolj vroča želja ti- stih, ki je nimajo. To je hrepenenje ti- sočih, ki še danes padajo pod krivičnimi streli tistih, ki sami nikoli niso občutili jarma suženjstva. Tisočletno hrepenenje prerašča v upor, ki se ne bo končal prej, dokler ne bodo vsi živeli in delali v svo- bodi. Naši očetje dobro vedo kolikšna je ce- na miru in neodvisnosti. Dali so nam največ kar so nam moali dati — SVO« BODO. Mnogi so /anjo žrtvovali vse svoje sile, nade in upe; žrtvovali so svo- ja življenja, kajii čvrsto so verovali in upali da dobro mora premagati zlo. Mi mladi pogosto vsega tega ne znamo prav ceniti, saj nikoli nismo občutili, kaj se pravi trpeti in umirati za svoje ideale. Ni nam bilo treba prebiti dolgih zimskih noči v snegu in mrazu, v ve- čnem strahu, da bo vsak čas odjeknil smnonosen strel in bo konec naših mla- dih življenj. Zavetlamo se bogastva, ki ga imamo in ne glejmo na življenje preozko, saj nam vendar družba nudi vse možnosti, da postanemo di>bri in koristni člani naše skupnosti in da bomo tudi mi pri- pravljeni odločno stopiti nasproti so- vražniku, ki Ili nam hotel vzeti naš naj- večji zaklad — NAfiO SVOBODO. Ljubim to zemljo, vso nasmejano, v jutranjem soncu,v pomladanskih dneh, ljubim jo v žaru poletnih večerov, ljubim njen dih v jesenskih nočeh. MDA Simon Gregorčič Pismo brigadirke materi: Draga mama Tu smo y Dornavi. v siciri šoli. ki se podira, podrla pa se še ni. Zahvaljujem se li za razglednico. Zelo sem bila vesela pozdrava od doma. Delama v Cirkulanah. lo je malo oddaljen kraj. zato nas vozi aviohus. Kopljemo jarke za vodovod. Tla so dokaj mokra, zato so jarki polni vode. Veliko se smejimo, smeh pa sprošča, četudi ni povsem spontan. Včeraj je bila nedelja, v nedeljo se ne dela. mi pa smo. Trikrat hura za nas, čeprav .smo to delo sprejeli kot prisilno, z mnogo negodovanja. Dolgo smo se vozili in prišli smo na mejo Jugoslavije in A vstrije. Tam smo pomagali urejati cesto za centralno slovensko proslavo 4. julija — dneva borca. V naselju Kozjaka 79 piha veter in skoraj je mrzlo, ti veš da ne priznam tega. Sedeli smo na livadi in se opazovali, ujela sem pogled, v modrih očeh in bila sem srečna, ti to veš. Dolgo nisem hotela omadeževati spomina na Andreja, sedaj pa je že pregloboko v meni, da bi se ga dalo streti in ravno zaradi te njegove globine ga ni mogoče več vrniti, življenje teče dalje. Pismo končujem na hitro, ker se deseta bliskovito bliža in že je v sobi tečni štabovec, saj veš tisti Branko, o katerem sem ti že predlani govorila, kako tečnari. Tebi lahko povem, ker vem, da ne boš nikomur zaupala mojih skrivnosti in Branko zopet teži, naj se spravimo spat, da bo delil opomine, če se bo v bodoče to še ponavljalo. Se mnogo stvari je, zaradi katerih se razburja, pa vsi vemo, da ne bi bilo treba. Od srca te pozdravlja tvoja mala punčka! Račka iz Brežiške čete i Globoko v nas goriogenj Povsod je tema. Tam daleč vidim obrise vasi in sredi nje drobno. lučko. Zdi se mi, kot da nas kliče ali se nam zahvaljuje, ker bomo tem ljudem zgra- dili vodovod. Drobna lučka — jasen cilj svobode in bratstva. Nekje globoko v nas se zrcali njena podoba, jasnejša, lepša in krepkejša kot prava, tako krepka, da preglasi vse ostalo. v pokrogu sedijo pred menoi briga- dirji. Kaj neki sedaj premišljujejo? Je tudi nanje naredil taborni ogenj tak vtis kot name? Pomislite, prijatelji, kako zelo smo si blizu v tem trenutku, kako smo skupaj, v vseh nas je ista misel, isti cilj, iste želje. Mi vsi smo eno, združeni s pre- teklostjo v novo bodočnost, ki si jo sami gradimo. Sedaj smo tu in bomo gradili. Zgra- dili bomo boljše življenje našim rojakom, ki so z nami, pa ne poznajo še takega življenja kot mi. Pomagali jim bomo kakor bratom. Moramo, moramo biti skupaj, moramo si pomagati, če hočemo ustvariti boljši svet! ■Počasi a vztrajno ugaša naš taborni ogenj. Nemo zrem v plamene in se sprašujem, če res ugašajo... Ne! V nas vstaja nov plamen, plamen sreče, bratstva in svobode, ki nas združuje v eno — in nikoli ne bo ugasnil! MDB Simon Gregorčič Trnovapot do vode Na poti v Slovenske gorice smo določili za ekonoma našega najmlajšega in najmanjšega brigadirja Evgena. Prvi dan, ko smo prišli, nismo delali na trasi. A že drugi dan se je pokazalo, da je Evgen prešibak in da potrebuje pomočnika. To pa ne gre, da bi en sam pionir nosil dve kanti tudi po desetkrat dnevno. Tako so za to delo izbrali tudi mene in v dvoje sva lažje oskrbovala našo brigado. Prvih nekaj dni sva pešačila, saj delovišče ni bilo daleč. A z dnevi .se je ta oddaljenost večala. Oba sva bila sita dolge hoje k vedno bolj oddaljeni in odtujeni oazi z vodo. Našla sva nov način dela. Začela sve stopati avtobuse, avtomobile in celo kolesarje. Tako sva prihranila čas in brigadirji na trasi niso trpeli žeje. Ko sva vodo razdelila med brigadirje, sva hitro odšla po novo. Zadnje čase so se tega sistema začeli posluževati tudi ekonomi iz drugih brigad in tako se je vodnarski promet zgostil. Avtomobilov gre mimo zelo malo avtobus pa vozi, vsake pol ure in tako sem danes naredil kar nekaj nenavadnega. Zjutraj sva šla z Evgenom po vodo. Dolgo časa sva čakala na avtobus, ko se je mimo pripeljal hondoid na kolesu. Takoj sem ga vprašal, če mi posodi kolo. Z majhnim nezaupanjem mi je mož kolo izročil, vmes pa je ponavljal besede: ,,Me da ga res prpeleš nazaj!" Natovoril sem eno kanto na kolo in hitro odpeljal proti delovišču. Ko nisem bil oddaljen še niti sto metrov, je že pripeljal avtobus. Pritisnil sem na plin (pedala), tako da sem še pred avtobusom prispel na cilj. Upam, da se bodo kmalu tudi za eko- nome in njihove pomočnike pričeli boljši časi. Vidim vse prelepo Pišem v vinjenem stanju, slavili sriio neki zakasneli rojstni dan. Kopali meter in trideset centimetrov, sosedje so nas na treh metrih prehiteli za petnajst centimetrov in sedaj hitimo, da bi na- doknadili tisto uro zabušavanja pod jablano s cvičkom najprej v roki, potem v ustih in v glavi, sedaj pa me tudi moč v nogah zapušča. Kako lepo je živeti brez skrbi. Cel svet je v meni: trava, nebo, jarki.. Tečem po visoki-travi in vidim srečo, tu je poleg mene, tu si tudi ti in štiri jabolka, list svinčnik. Nikjer ni skrbi. Tam za temi zelenimi hribi so, daleč. V roki mi dogoreva cigareta, jaz pa vidim vse belo, lepo, praznično. Ali je trava praznik, in malica? Praznik je, kadar, je lepo, vse veselo. Ne, ni veselo, ampak le jaz vidim vse prelepo. Malice bo kmalu konec in zopet se bo treba premakniti do jarka, do lopate in znova začeti, začeti in končati ta jarek. Zemlja je trda in skoraj težko gre lopa- ta v to našo grudico. Trudimo se in gre nekako. Sicer pa ne čutim niti napora, niti kapljic dežja. Poročilo O dehivanju komis^ za kulturo Sestavili smo program, ki je bil dober ali pa tudi neodvisno pač od tega, kako ga je nekdo gledal. Sodelovali smo pri skupnem programu vseh treh brigad in skupaj z domačini pripravili proslavo ob razvitju prapora ZZB, ki je na žalost odpadla zaradi slabega vremena. Trudi- mo se, da bi bili boljši, pa kaj, ko ni- mamo sreče! Ne vemo, kaj je zelo uspešno in kaj je slabo, zato smo vedno uspešni — kot ostali dve brigadi, ki vesta prav toliko kot mi. Moje mnenje pa je, da je kultura ena pomembnejših dejavnosti v brigadi, saj, če dobro premislimo, brez kulture ni pravega življenja. S kulturo se človek izobražuje in hkrati zabava. Kaj bi počeli cele dneve, če ne bi bilo kulturnih programov ob tabornem ognju oziroma v kulturnem domu, kjer bi lahko drug drugega izigravali, kjer bi se kregali, kjer bi si utrjevali oziroma izgubljali živce in nenazadnje... kie bi spali? Zato, dragi brigadirji, verjemite, kultura je nadvse pomembna in res bi bilo lepo, če bi pri njej sodelovali v čim večjem številu. Pri tem pa ne smete pozabiti gesla: Smejati se, igrati, sodelovati in ko si sam na odru — trpeti brez miru in misliti na to, da je maščevanje res sladko. Poro&b o delovanju aktn/a ZSMS Delegati aktiva ZSMS pri MDB Simon Gregorčič smo vključeni v aktiv ZSMS pri MDA Slovenske gorice 79. Do sedaj je imel aktiv dva sestanka. Na prvem smo se pogovarjali o delu ZSMS. Poglavitna naloga aktiva ZSMS je navezovanje prijateljskih stikov na vseh področjih z o6 ZSMS iz Dornave in ostalih okoliških krajev. Na drugem sestanku pa smo se že organizirali za sprejem vojakov in mla- dincev iz Markovcev. Pri tem je uspešno sodelovala tudi naša brigada. Trudili se bomo, da se bo naše sodelo- vanje na področju aktiva ZSMS do konca izmene še povečalo. Delam v jarku, polnem vode MLADI, ALKOHOL, CIGARETE IN POSLEDICE Mladi kadijo, pijejo in tako uničujejo svoje življenje. Zjutraj raje sežejo po cigareti namesto po zajtrku. Kadar so prazniki je včasih doma dolg čas. Prijatelji pojdejo na kakšen izlet, toda nekateri raje preživijo dneve doma. Zvečer dobiš pova- bilo na krajši sprehod. Vabilu se odzoveš in greš z namenom, da večer prijetno preživiš. Po gra- mozirani cesti pridrvi avto, skočiš vstran, da se izogneš prometni nesreči. Zavore zaškripljejo, avto se ustavi in pridrvi nazaj. Zopet se hitro umakneš. Nato stopijo iz avta fantje in nadle- gujejo mimoidoče. Ko vidijo, da sta zraven tudi dekleti se začnejo prerekati s fantom, ki ju je spremlial. sledniič se umaknejo. UreS aalje in se dobre volje vračaš nazaj po isti poti. Trezen, ker nobeden v družbi ne pije alko- holnih pijač. Nedaleč od prve nevšečnosti se ti pripeti že druga, z istimi mladimi, tokrat pijani- mi. Enega potegnejo iz avta in ga navidezno poskušajo spraviti k zavesti. Priteče dekle in prosi za pomoč mimoidoče. Ne, ti so domneva- li, da je to ,,past" in odšli so dalje, še kakšen km so imeli do doma. Avto jih zopet dohiti. Takrat izstopi prej ,,nezavesten" fant in se za- čne prerekati s fantom, ki je spremljal dekleti — svoji sestri. Nekaj udarcev nato pa hiter umik. Morda boste rekli, da vam hočem pripovedo- vati pravljice. Nikakor ne. To je resničen do- dogodek, ki se ni pripetil ne prvič in ne zadnjič s temi fanti. Alkohol dela marsikaj. Morda bi mi zadostovali vprašanji, zakaj pišem prav o alko- holu? To je bil izjemen primer. Drugega sem doživela, ko sem čakala na avtobusni postali. S prijateljico sva se zapletli v pogovor. Naen- krat pristopi mlad tant, pijan, da se je že tu in tam oprijel še manjšega fanta, ki je bil prav ta- ko pijan. Ta dva fanta sem z zanimanjem opa- zovala. Hotela in hkrati želela sem vedeti, kje živita. Avtobus kmalu pripelje in vstopila sem skupaj s prijateljico, tudi ta dva mlada vstopita, se začneta prerekati s šoferjem in nazadnje le sedeta. Takrat sem ju videla prvič. Zatem sem ju pogosto srečevala in tudi zvedela sem odkod sta doma. Se sedaj ne vem, zakaj sta mi ti dve osebi po- menili totiKO. Poset)ej tant, ki je imel od 12-14 let. Ali se tudi takšni morajo utapljati v alkoho- lu? Se več. Tudi kaditi je znal presenetliivo do- bro. Ne vem, ah ni imel v svojih otroških letih nikoli starševske vzgoje. Fant, ki je bil star kak- šnih 25 let je že znal poskrbeti zase, toda otrok, ki ie bil še šoloobvezen verietno tejja ni znal. Starši pn tem velikokrat največ zagrešijo. Mlada družina začne v svoj vsakdan ,,vnašati" alko- hol. Otroci to nekaj časa prenašajo. Nato prev- zamejo navade svojih staršev in tako jim je v življenju ,,lepše". Vse to uničuje mlade. Nekoč se je pripetil tale dogodek. Mladoletnik pride v točilnico, že pijan, udari z nogo ob tla in reče: ,,57 in dva deci."Seveda ga natakarica čudno pogleda in mu vljudno odgovori: ,,Zal mladoletnikom ne točimo alkoholnih pijač in dajemo cigaret." Fant začne groziti natakarici, da jo bo pretepel, toda pogledi starejših obisko- valcev so ga takoj opozorili in fant je odšd. Nato je omahnil na bližnjo zelenico in bruhal. Pogledi mimoidočih so se ustavljali na njeni; Tudi sama sem ga videla. Pomislila sem: Zakaj fant sploh pije? Zakaj mora prav alkohol in ci- garetni dim uničiti mlado telo. Da, velikokrat sc zKodi, da se mladi vdajo alkoholu in si pri tf^ mislijo: Moji starši so me hoteli uničiti, toda na- redil jim bom sramoto, da bom pil. Res, sra- moto staršem lahko naredi. Pokaže jim labko. ua ga v njegovih rosnih letih niso prav učilj- Vendar se ne zaveda, da uničuje sebe in svoje življenje. Zal mi je za vse tiste, ki se zastrupljajo z alko- holom. Alkohol in cigareta so največji uničeva- lec mladosti. To naj vsak, ki uživa alkoholt ,,trezno" premisli! Marjana Hvalcc TEDNIK -iai""i^979 IZNASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 11 OBISK V LD SPODNJE PTUJSKO POLJE Usoda srnjadi ob kanalu HE SD II še naprej v negotovosti 1 iivska dni/ina Spodnje Ptujsko polic — Sobciinci deluje na zelo ;irokem območju, ki se razprostira v I^S Markovci in (iorišnica Celotna površina njihovih lovišč znaša 6.125 jickiarje^. V družino je včlanjenih 58 liivcev. medtem ko so letos sprejeli še )i pripravnikov, ki jih čaka dvoletni pripravniški staž. za tem pa tradicio- nalni lovski izpit. [)a bi vam širše predstavili dejav- nost te izredno aktivne lovske družine. Ja bi osvetlili vsaj najhujše probleme s katerimi se ubadajo člani, smo k raz£i'voru povabili starešino družine Slavka Brodnjaka. O divjadi na njiho- vih loviščih, ki močno upada, je povedal: ,)Od nekdaj jc bilo naše območje znano po množičnosti fazana in zajca. Zajec žal v zadnjem času močno npada. Živi ludi jerebica, ki prav tako močno upada. Srnjad se je v naših loviščih razmnožila. Od prehodne divjadi pa naj omenim jelena in divjo svinjo ter v zimskem času divje gosi in race. Kot sem že omenil je v zadnjih letih zajec v močnem upadanju. Nekoč so bila naša lovišča zelo bogata i njim. v lanskem letu pa smo odstrel morali zmanjšati na minimum, ker zajca pač ni več toliko. Kar .se tiče fazana, lahko rečem da je še kar številen, to f)a smo dosegli z vlaga- njem iz fazanarij Beltinci. Vurberk. Zelendvor in od drugod. Tudi za jerebico upamo, da si bo sedaj opo- mogla, saj se zanjo še posebej trudi- mo, ker je izredno koristna.« Imate pa tudi druge stroške, predv- vsem ko poravnale škodo, ki jo je storila divjad na kmetijskih zemlji- ščih, kajne? »Res je. v družini vsako leto plaču- jemo kmetom škodo, ki jo je storila divjad na njivah. Naš cenilec najprej ugotovi škodo, največkrat gre za koruzne posevke, za tem pa po dogovoru s prizadetim kmetom pač poravnamo dogovorjeno vsoto. Posa- meznim kmetovalcem izplačamo let- no tudi do 30.000 din denarnega nadomestila.« To vsekakor močno znižuje vaš dohodek, kakšni pa so vaši dohodki, od kod izvirajo? »Naši dohodki so v zadnjih letih že zelo kritič kritično odmerjeni, zato. ker imamo več problemov, ki nas tarejo. Razen tega imamo stalno nastavljenega lovskega čuvaja, za kar porabimo v družini od 200 do 300 tisoč din. Rednega dohodka iz odstre- la domačih lovcev pa imamo 70 tisoč din letno. Da dohodek izboljšamo si pomagamo z lovskim turizmom, ki nam seveda prinaša določena sredstva več. Drugače ne bi mogli gospodariti, tako kot je potrebno.« Gotovo zberete nekaj tudi od člana- rine. kak.šni so stroški posameznega člana letno? »Ti stroški niso tako majhni, saj veljajo posameznega lovca prek 800 din letno. To je družinska članarina, revija Lovec, ostalo pa so stroški za kinologijo in Zlatorogovo knjižnico.« Kaj pa problemi, kje bi začeli z naštevanjem? »Najbolj resen problem, ki pa je wlo splošen, čeprav najbolj prizadene prav našo lovsko družino, je pomor divjadi v nezaščitenem kanalu hidroe- lektrarne Srednja Drava II v Formi- nu. Že večkrat smo predvsem lani seznanjali javnost o kritičnem stanju. Poglejte samo lani smo ugotovili, daje v valovih deroče Drave v kanalu našlo smrt 28 srn in srnjakov. To smo ugotovili, prepričani pa smo. da je bilo pomorjenih več glav srnjadi. Letos smo ob čiščenju zapornic pre- šteli 19 glav srnjadi. večjih in manjših. V zimskem času smo ugotovili tudi večjo količino zajcev, ko so brežine poledenele se tudi zajec ne more več rešiti iz objema vodene smrti. Izgube so velike in mislim, da bi morali najti rešitev, da divjad ne bi imela možnosti p<:)končanja v kanalu. Enostavno in najbolj poceni bi bilo. če bi kanal ogradili z žičasto ograjo. Vsem ki o tem razmišljajo, kot o brezpomemni zadevi naj ,še dodam, da je vsa pomorjena divjad, ki smo jo našli v kanalu bila močno poškodovana. Parklji in členki so bili do kosti oglodani, ker je obupana divjad z zadnjimi močmi le hotela premagati smrtonosno asfaltno steno kanala, pa žal brez uspeha, še človek se ne more rešiti, če bi slučajno padel, ker so brežine sedaj že spolzke od alg. Sicer pa kolikor vem sta v kanalu že ugasnili dve mladi človeški življenji, ki gotovo ne bi, če bi bil kanal ograjen. Bomo čakali na tretjo, četrto ali še katero žrtev? Kako daleč ste v boju za zaščito kanala in na koga ste se obrnili po pomoč? »Mislim, da smo obvestili vse priza- dete, od Lovske zveze Slovenije. Zavoda za zaščito živali SRS do komisije za zaščito interesov občanov pri gradnji HF. SD II. ki deluje pri SO Ptuj. Imeli smo več sej zaradi tega in povsod smo podali jasne informacije o kritični zadevi. Obljube so bile... vendar žal moram reči. da smo sedaj ostali v tej zadevi popolnoma sami. Pred mesecem dni jc bila v Ptuju razprava o zaščiti kanala, vendar na žalost organizator ni menil za korist- no, da bi na to razpravo povabil tudi predstavnike naše družine. Zal smo sami zvedeli zanjo šele pozneje. Tudi lo je dokaz več. da ne najdemo razumevanja in javnost bi morala to vedeti.« R.izen le naloge stojijo v letošnjem lelu pied vami še druge, naštejle jih nekai' »V letošnjem letu imamo pred sabo še veliko nalog, ("akajo nas še spreje- mi samoupravnih spora/umov o ena- kih uojiivcnih merilih, ki izhajajo iz družbenega dogovora o lovskogojilve- nih območjih, sprejeli moramo lov- skogospodarski načrt za obdobje 1^80—85. Pa še samoupravni spora- zumi, ki bodo urejali odnose med koristniki prostora vseh. ki živimo na določenem območju.« Kaj pa lovska družabnost, imate čas zanjo? »Vsekakor skušamo biti aktivni kar se da. Običaj je. da vsako leto pripra- vimo kakšno strokovno ekskurzijo z \semi člani, s tem. da popestrimo in obogatimo tisti del znanja, ki nam še manjka. V lanskem letu smo si tako iiglcdali lovski muzej v Bistri, v Begunjah smo si ogledali muzej NOB. v Bohinju smo poklepetali s tamkaj- šnjimi lovci o delu in težavah, ustavili pa smo se tudi v Dražgošah ter si ogledali spomenik žrtvam NOB. Sicer pa se redno udeležujemo, ali pa smo celo organizator raznih lov- skih tekmovanj in srečanj. Tako bomo v p»Kasti.tev letošnjih jubilejev in v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda v nedeljo. 22. julija priredili veliko meddružinsko tekmovanje — zjutraj v streljanju z malokalibrsko puško. di>poldne pa v streljanju na glinaste golobe. Udeležence, pred- vsem najbolje uvrščene čakajo bogata darila in seveda pokali. Sicer pa to niti ni tako pomembno, kot dejstvo, da se z urjenjem v streljanju ludi lovci vključujemo v utrjevanje borbene pripravljenosti in splošnega ljudskega odpora. No. po resnem delu bo v popoldanskem času ob našem lov- skem di>mu v Sobctincih ludi velika lovska zabava, na katero vabimo ludi ostale občane. Za vse bomo poskrbeli, od Uivskih do domačih špecialitet bo lani LD Spodnje Ptujsko pt)Ije pred svojim Lovskim domom v Sobelincih. M. Ozmec Slavko Brodnjak, starešina LD Spodnje ptujsko polje, (foto: M. Ozmec) Posnetek, ki je bil narejen 8. maja letos nazorno priča o strahotni smrti srnjadi v kanalu HE SD II — ob čiščenju zapornic so na suho potegnili kar 19 razpadajočih kadavrov. Člani LD Spodnje Ptujsko polje pred svojim Lovskim domom v Sobe- j tincih. KIDRIČEVO Otroško igrišče pripada otrokom Skoraj ne mine dan, ko ne bi brali v dnevnem časopisju ali po.,, po radiu in gledali na televiziji o problemih otroških vrtcev in otroSkih igrišč. Slike o tem, kako se ponekod otroci igrajo na smetiščih in gra- moznih jamah niso nič kaj vzpodbudne, še veliko manj pa tiste, ko se otroci igrajo ob ali na cestah, kar ima večkrat zelo težke posledice. Tisti, ki imajo urejena igrišča ob vrtcih ali ob stanovanjskih blokih pa ne znajo dovolj ceniti njihove vrednosti, posebno žalostno pa je, da starši nekaterih otrok niti ne reagirajo, če njihov ali tudi drugi otrok neusmiljeno uničuje naprave na igrišču. Pri tem mislim tiste večje otroke, ki že znajo in razumejo vrednote igrišč. S tem povzročajo KS in tistim, ki igrišča vzdržujejo nepotrebne a visoke stroške. Čeprav ne bi mogli tega trditi v celoti za otroško igrišče v Kidričevem, pa kljub temu večkrat vidimo prizore, ko se tudi veliki, skoraj že odrasli izživljajo na nekaterih napravah in jih tako ddno uni- čujejo, saj so le-te urejene za malčke in šolarčkc ne pa za njih. Prav goto- vo bomo temu problemu morali vsi skupaj v KS Kidričevo posvetiti več pozornosti in take ali morebitne drugačne pojave odpravljati in tiste, ki poškodujejo naprave opozoriti ali zahtevati od njih povračilo povzročene škode. Čeprav teh pojavov ni veliko in jih ne gre posploševati, vendar je tre- ba temu problemu posvetiti več pozornosti, saj se moramo zavedati, da otroška igrišča pripadajo tistim, ki so jim namenjena, to je našim otrokom in tudi tega, da se kultura nekega kraja odraža v lepo urejenih in ohranje- nih otroških igriščih, sem pa že spada tudi varovanje našega okolja in ohranjanje narave in prelepih zelenic. Bodimo torej obzirni do naSih otroških igrišč in skrbimo zanje, saj so naša skupna lastnina! France Meško Nasmejani malčki na gugalnicah v Kidričevem Posnetek: K. Zoreč LAPORJE Gradijo nove prostore Te dni teče v Laporju pri Slovenski Bistrici velika akcija za obnovo in razširitev gasilskega doma. V njem bodo dobili nove prostore gasilci, ki so se morali doslej stiskati v neprimernih prostorih že kar preveč utesnje- nega gasilskega doma. Se posebno pomembna pa je tudi ugotovitev, da bodo z obnovo gasilskega doma, v njem bo tudi večja sejna dvorana, delovni prostori in eno stanovanje, dokončno rešili problem prostorov krajevne skupnosti, ki je morala svoje aktivnosti, predvsem pa administrativna opravila, opravljati kot gost osnovne šole ali kar na domovih članov sveta krajevne skupnosti. Največja dela so doslej opravili člani prostovoljnega gasilskega društva Laporje, ki so že z lastnim delom doslej vložili za več kot 500.000 dinarjev vrednosti, ob tem pa prispevali Se sredstva iz društvene blagajne. Pri samem ddu je bilo doslej še premalo čutiti prisotnost ostalih krajanov. Pričakujejo, da bodo prenovljeni in razširjeni gasilski dom v Laporju predali svojemu namenu že letošnje leto. Viktor Horvat OB RAZSTAVI KRUHA IN POGAČ Ne samo za oči, tudi za usta Kar premajhen je bil prostor v osnovni šoli Polenšak. kjer so prejšnjo soboto prizadevni luris- ^ivenskega naroda. 22. julija. Ob številnih svečanostih, z bogati- mi kulturnimi programi in tudi srečanji v raznih športnih disciplinah, bo to tudi letos osrednji dogodek in praznik za vse prebivalec K S Oplotni- ca in za gasilec celotne občine Slovenska Bistrica. Letošnje, že tretje tekmovanje gasilskih enot iz vse Slovenije, za pokal Pohorskega bata- ljona, poteka v organizaciji prt)stovoljnega gasilskega društva Oplotni- ca in ob sodelovanju občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica. V sobtito. 21. julija dopoldne bodo v Oplotnici organizirali tekmo- vanje. Računajo, da bo udeležba na tem tekmovanju še številnejša od lanske, koje stidelovalo skupno nad 80 gasilskih enot iz vse Slovenije. To ugotavljajo po dosedanjih prijavah in ludi odločitvi, da bodo v tem (>kviru sodelovale tudi gasilske enote civilne zaščite. Vzporedno s temi tekmovanji pa bo še tekmovanje članskih gasilskih enot iz občinske gasilske /veze Slovenska Bistrica. Medtem ko se bodo gasilske enote iz delovnih organizacij in krajev nih skupnosti pomerile predvsem v taktičnih vajah in štafelncm teku pa bodo gasilske enote CZ tekmovale v trodelnem napadu in vajah' v ra/ncneroslih. Med njimi bninskega zraka. Ob ptnratku smo bili najbolj veseli, da so v naši domovini še kraji, kijih še ni pd znotraj pa smo se zmočili s pristno domačo kvinto. Za i/lcl. ki gajc odličnoorganiziral poslovodja blagovnice, tovariš Petek, se v.sem delavcem MIP upokojenci res najlepše zahvaljujemo! lepo pa se zahvaljujemo tudi za prijetne trenutke, ki smo jih bili upokojenci deležni na proslavi ob odprtju skladišč v Slovenji vasi. dne 30. junija. Tam smo bili upokojenci še zlasti ponosni ob govoru glavnega direktorja MIP Franca Toma- niča. Slišali smo namreč kako velike uspehe in napredek je v zadnjem času dosegla piu|sk.i trgovma. Te besede se nas morale razveseliti, saj je uspeh naše bivše delovne organizacije tudi sad našega minulega dela. Na proslavi je bilo podeljenih tudi več odlikovanj in priznanj. Priznanj za 20in 30 letno delo v kolektivu so bili deležni tudi nekateri upokojenci. Prek Tednika pa izrekamo priznanje in zahvalo naši delovni organizaciji tudi mi upokojenci, ki smo bili dcic/ni iaki> velike skrbi svojih naslednikov, katerim želimo pri njihovem delu še veliko Uspehov. Upokojenci sc želimo stikov s svojo delovno organizacijo tudi v bodoče, saj jc staremu človeku najbolj prijetna zavest, da ni pozabljen in daje njcaovo delo iz mladih dni cenjeno in spoštovano. M. Kokol Spet podražitev bencina Zvezni izvršni svet je na seji 13. julija sprejel odlok o podražitvi bencina, predv sem /aradi najnovejših odločitev držav dobaviteljic nafte da podražijo nafto in njene derivate za 75 odstotkov v primerjavi s cenami iz lanskega leta. fako o d sobote 14. julija veljajo v Jugoslaviji nove cene tekočega zlata: supef JC od prejšnjih 10.50 din skočil na 13.50dinarja. navadni bencin od prejšnjih 9.80 n.i 12.'»O din. vsa plinska olja veljajo sedaj v povprečju za 30 odstotkov več. tem. ko so letalski) gorivo kerosin podražili kar za 84 odstotkov. Najnovejša ptnlra/itcv je razburila duhove tudi med Ptujčani. V petek zveče/' t.ikoj po objavi v TV dnevniku so vozniki navalili na vse bencinske servise in ji'' dobesedno ohicgli. Kolone so bile dolge po več sto metrov, vozniki so želd' i/koristiti /.iJnji trenutek, da bi prihranili kak dinar. Posamezniki so pripeljaji^ seboj tudi po 4 pločevinaste sode. pa žal niso mogli napolniti vseh. kajti požari inšpektor le tudi tokrat bil na svojem mestu. OM Natanko ob polnoči - od petka na soboto je nastal tale posnetek. Žal ^ v ozadju ne vidi kolona vozil. Petrolovi možje so brž popisali koliseiekniovanja udeležili le člani Hk^ ^Jornja Radgona in Ptuj. f^inska strelska Zveza iz J^rniožaje udeležbo odpovedala /•adnjem trenutku. Na)več kro- f >^'872) so zadeli člani OSZ Ptuj. /',^"'.OSZ Gornja Radgona so 1^' eli 721 krogov. V ekipni kon- Qj!^"ei JO sodelovalo 5 ekip iz J,!- ^'"J- uvrstitev pa je bila sle- 1 ^^'i- ' ■ SD Turnišče 869 krogov. Sh A Turnišče 11 848 krogov. 3. u '^^^'IS Ptui 824 krogov. 4. SD 2j:'^ator Ptuj 814 krogov. 5. SF '^'^ničar Ptuj 7S>9 kroeov. Zelo uspešnaje bila tudi ekipa društva invalidov iz Ptuja, ki pa je tek- movala izven konkurence. Med posamezniki so se najbolje uvrstili: I. Tone Planinšek SD Turnišče (185 krogov). 2. Zdenka Matjašič SD Turnišče 182 kroga m 3. Dani Zorko SD Železničar s 179 krogi. N.ijbolje uvrščene ekipe in po- samezniki st) prejeli popoldne pok.ilc in priznanja, ki sta jih po- delila predstavnik občinske strel- ske zveze Ptuj in Franc Strucl. predsednik tamkajšnje strelske družine, ki |e med drusiim pove- dal: ■>Prihodnje \clo bo naša strelska družina slav ila 25 letnico obstoja. D.ines imamo v svojih vrstah 34 članov, od tega jc 10 takih, ki .se redno udeležujejo tekmovanj po programu t)bčinske strelske zveze Ptuj. Težave imamo zaradi po- manjkanja sredstev, zato ne mo- remo zgraditi prepotrebnega strelišča. Upamo, da bomo s irostovoljnim delom in ob sode- ovanju KS to kmalu uspeli. Sicer imamo dvorano KS. žal pa so v njej stoli fiksirani in tako one- mogiKcna kakršnokoli druga de- javnost. Je pač tako. v Juršincih smo prisil tako dalcC. da vsakt> •društvo gradi svoj objekt, names- to, da bi združili moči in sredstva in naredili skupen večnamenski objekt.<• Nedeljske strelske prireditve se jc udeležili* preko 70 strelcev iz OSZ Ptuj in (iornja Radgona, kar kaže. da so Juršinski strelci dobri organizatorji. Žal je bilo na po- poldanski lovski zabavi nekoliko manj udeležncev. kot so pričako- vali. pa so se zato ti ob zvokih .insambla Prijatelji in ob lovskih specialitetah imeli toliko bolje. M. Ozmec Ob lovskem domu v Juršincih je bilo v nedeljo prijetno in živahno. (Foto M. Ozmec) Franc Strucl. predsednik strelske družine .luršinci. P^ed ptujskim padalskim pokalom Podlehnik 79 Skoki v jezero bodo 29. julija Pred nami je že šesta tradicional- na letalska prireditev Ptujski padalski pokal v Podlehniku. Ta kombinacija padalskih skokov in plavanja si je že pridobila širok krog gledalcev in občudovalcev v ptujski občini in tudi izven nje. To potrjuje tudi množica gledalcev, ki se vsako leto zbere ob podleh- niškem jezeru in vsak skok nagradi s ploskanjem. Organizatorji, člani aerokluba Ptuj, ki letos slavi srebrni jubilej, so za letošnjo prireditev poslali va- bila za udeležbo v vse slovenske aeroklube (Murska Sobota, Mari- bor, Celje, Novo mesto, ALC Les- ce, Postojna in Ajdovščina) ter nekaterim klubom iz sosednjih republik. Pričakujejo, da bo na letošnjem pokalu nastopilo okrog 20 padalcev, ki bodo kot običajno tekmovali v posamezni in ekipni konkurenci. Aeroklub Ptuj bo tudi letos poskrbel za dobro počutje obisko- valcev, kot običajno pa bodo tudi tokrat pripravili krajši letalski mi- ting s prikazom dejavnosti posa- meznih sekcij. Prireditev ob podlehniškem jezeru se bo pričela ob 15. uri. , , 1. kotar 14-ZA RAZVEDRILO 19. julij 1979- TEDNIK OD 19.7. DO 26.7.1979 od 21. 3. do 20. 4 Skoraj ste obupali /aradi njenega obnašanja toda spremenila seje in sedaj ste videti zadovoljni in zd- ravi. Ne hodite daleč od doma. ka|ti iskali vas bodo in vam na- U)/ili kup pomembnih nalog. S prijateljem bosta odkrila resnico in spo/nala. da le-ta ni last boga- lih. V nedeljo se kar odpeljite na de/elo. /a inorje sedaj še ni čas. od 20. 4. do 20. 5. Po vseh burnih dogodkih, ki so se /vrstili prejšnji teden, se v na- slednjem tednu lahko odpočijete. Prve dni boste lenarili, potem zg- rabili /a delo in nadoknadili za- mujeno. Prijateljica vam bo zelo /amerila neljube besede. Prav bi bilo. če bi se ji v ponedeljek opravičili, sicer boste izgubili najboljšega človeka. Od 21. S. do 21. 6. Zaradi njenih oči s te se spremenil i. še bolj se boste, ko jo slišite. Zato počakajte do srede in ne bodite ta čas vsiljivi. V kolektivu nekaj ne- sporazumov, vendar se bodo kmalu zgladili in spet bo reka dela in življenja tekla mirno naprej. Prepir s.sosedomje bil popolnoma odveč, zameril vam je. ker ste iz- koristili njegovo dobroto. ____ od 22.1, do 22. 7. Ne sanjajte o preteklosti, sedaj morate razmišljali o prihodnosti. To od vas zahtevajo tudi otroci. Na svetu ni ovire, ki bi jc ne pre- magali. Dovolj ambiciozni ste. zato vam pot do napredovanja ne bo težka. V sredo ne pozabite na zakonske dolžnosti, ne pozabite na spreht)d in pogovor z njo. Ne- kje daleč se zbuja no\'n ljubezen Od 23. 7. do 23. 8. Slaba volja vas jc minila, sedaj primitc za delo in sproščeni boste. V tovarni nekaj zapetljajev v zvezi z dopustom, toda kmalu .se bo stvar uredila in v avgustu boste imeli mirno morje in vroče sonce. Zaradi njenih besed si ne belite glave, laž ima kratke noge. Že v soboto sc vam bo opravičila. Po- vabite jo na ples. od 24. t. do 23. 9. Tako skrivnostni ste, da vas je kar grozota pogledali. Tudi navad se oprijemate z vsemi svojimi silami. Nekega dne morale spremeniti odnos do okolja in prijateljev. Ta čas je za vas zelo ugoden, zalo izkoristite vsako priložnost. O novem pohištvu nikar ne razmiš- ljajte, vzemite si malo dopusta in se posvetite konjičku. od M. t. do 23. 10. Že nekaj dni ga m bilo. ne bodite žalostni in prestrašeni. Prišel bo in k vam prinesel sonce. Ne sprašujte ga po novicah, objemite ga in lako bosta uredila vse dosedanje spore. Ker ste izkoristili priložnost, ste ludi uspeli. Nikar ne silite z glavo skozi zid. na lak način vam ne bo uspelo prepričali tovarišev. Od 24. 10. do 22. 11. Življenje vas bo izučilo šele. ko boste napolnili trideset let. Takrat boste ludi začeli razmišljati o gradnji nove hiše. o bogastvu in drugih podobnih neumnostih. Z obljubo ni bilo nič, dolgo vas je čakala in ker vas ni bilo je sklenila maščevali se. Pazite na avto, na a^sli bodite previdni, nesreča ni- koli ne počiva. Od 23. 11. d» 21. 12. Zgodaj bo napadel, zadal vam bo nekaj nizkih udarcev, toda ne popustile. Dokažile, da sle samo ženska. Mogoče vas bo razumel. Že nekaj časa je med vama ustvarjena neka nostalgija in neko čudno stanje. To stanje morate prebresli in če mu že pišete pisma, potem naj bodo odkrila. V pone- deljek sta se pogovorila, upošte- vajte njegov nasvet. Od 22. 12. d* 20.1. Nič posebnega se vam ni zgodilo prejšnji leden. Toda ne bodite zadovoljni s tem. kajti v petek vas čaka pomembna odločitev. Ne razsipavajle z denarjem v juliju, ker ga boste v avgustu in septem- bru zelo potrebovali. Njena dob- rota vam veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi jo vzeli in z njo živeli. To ji morate povedali. Ne bo žalostna. •4 a. 1. d9 It. 2. Počitnice so hitro minile. Med vama je sedaj samo še razdalja v kiloinetrih. veže vaju samo še pismo. Toda vztrajati morate, obiščite ga. Zelo ljubeznivo vas bo sprejel in vas predstavil staršem. In tako se bo začela vajina živ- ljenjska pot. Kar prijetno sle si jo ustvarili in lo povsem po na- ključju. V petek obisk. Ml ». 2. 4» ». 3. Hčerkina skrivnost vam je razkrila vse tegobe mladega Člo- veka. Zelo razumno ste oostopali. ko ste ga sprejeli in se z njim te- meljilo pogovorili. Med vami in hčerko je sedaj nastala nova vez. ..Morale jo ohraniti. V petek ne pozabile obiskali starše. Vaša pomočjim bo zelo dobrodošla. Ne pozabite na darilo in na obljubo. HuiV!GR — Da te le ni sram ribe loviti na pokvarjene črve? — Tiho. pred tujimi turisti se o naših napakah ne govori! Tovariš, a se jaz lepo vidim na vašem radarskem posnetku? — Očka. a te je salmonela ugriznila? — Tiho paglavec, ki še ne veš, kaj je grenkoba sladkega življenja! — Ali ne veste, da je naša skupščina sprejela odlok, da se med delom v pisarnah ne kadi!? — Vem tovariš šef. samo kdo pa lahko reče, da jaz kadim med delom... — Zakaj ta pssst vsakič, ko mi poveš kako zaupno novico? — Tako je po našem pravilniku, tovariš šef — pssst! UGANKARSKI SLOVARČEK ARINOS = desni pritok brazilske reke Tapajos ATETOZA = krčevito giba- nje prstov na rokah m nogah ali pačenje v obrazu BERANE = nekdanje ime za črnogorsko mesto Ivangrad GURU = v hinduizmu du- hovni vodja, zlasti v jogi KINNUNEN = finski meta- lec kopja, kije 1969 postavil svetovni rekord z metom 92,70 m (Jorma, roj. 1941) KOMOD = rimski cesar, sin cesarja Marka Avrelija MATRA = tip francoskih dirkalnih avtomobilov PALAS = priimek boginje Atene PARALELEPIPED = ge- ometrijsko telo, omejeno s šestimi paralelogrami VEDETA = izvidniška ladjica REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO. Dovje, vsek, opravičilo, Kablar, LeI, Ota, Hrunov, Fliser, arabist, esej, soba, Anvar, sold, Na, ksi, parcela, llovnik, ustreljenec, litine, SL, uspeh, Sa, Ivana, start, nit, KE, Ritopek, Ajlec, ara- bizem, ponedel''^k. tara, Aka. Anita, ora. TEDNIK -^9i""n979 OGLASI IN OBJAVE - 15 TV spored T v L JU BU AN A PETEK, 20. JULIJA: 17.50 Poročila; 17.55Doživljaji Mačka Toše — TV Beograd; 18.10 priljubljene zgodbe — 6. del: Hiavvatha; 18.35 Obzornik; 18.45 Nadigravanje; 19.15 Risanka; \9J0 TV dnevnik; 22.15 TV dnevnik; 22. 30 Nočni kino: Dekle in njen fant. SOBOTA, 21. JULIJA: 17.40 Poročila; 17.45 Tovarišija Petra Grče — mladinski film; 19.05 Naš kraj; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Hišica v najem; 20.55 Sarada — film; 22.45 TV dnevnik; 23.00 625. NEDELJA,22. JULIJA: 9.20 Poročila; 9.25 Za dobro jutro : Praznična budnica; 9.50 625; 10.10 S . Stojanovič: Več kot igra; 11.00 Priljubljene zgodbe; 11.30 Kmetijska oddaja; 12.30 Poročila; Tam, kjer se potika amurski tiger, dokumen- tarni film; Eksotični gostje, oddaja o gojenju rož; Smederevo — oddaja iz cikla ,,Hodoljublje"; Deček iz Zagorja, dokumentarna oddaja TV Beograd; Poročila; Pozdravljen, praznični dan; Športna poročila; SAM — film; 19.15 Risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo; 20.45 Severni Slovenci od prve svetovne vojne do Hitler- jeve zasedbe Avstrije L. 1938 — — iz cikla Žive naj vsi narodi; 21.25 TV dnevnik; 21.40 Risanka. PONEDELJEK,23. JULIJA: 17.55 Poročila; 18.00 Glasbena pravljica: Plašček za Barbaro; 18.20 Narava pripoveduje — dokumentarni film; 18.35 Obzor- nik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 K. Monteanu: Lažna pisma, TV drama; 21.05 Oči kritike; 21.45 TV dnevnik. TOREK,24. JULIJA: 18.05 Poročila; 18.10 Slovenski ljudski plesi; Bela Krajina; 18.35 Obzornik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Medna- rodna obzorja; 20.55 A. Haley: Korenine — TV nadaljevanka; 21.35 Violinist Y. Menuhin; 22.10 TV dnevnik. SREDA, 25. JULIJA: 18.00 Poročila; 18.05 Mala Čebelica; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Srečanje pihalnih godb v Artičah; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Bruselj: Igre brez meja; 21.35 V neznano — II del dokumentarnega filma; 22.35 TV dnevnik. ČETRTEK, 26. JULIJA 17.45 Poročila; 17.50 Atlantida — I. del iz serije Skrivnosti morja; 18.35 Obzornik; 18.45 Nadobud- neži, TV Beograd; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Cigan Jurij — film; 21.45 Jazz na ekranu: Kvintet Giorgia Gaslinija; 22.05 TV dnevnik. Kmetijski zavod IVIaribor opozarja Opozarjamo vmogradnike. da bo glede na pojav druge genera- cije grozdnih sukačev optimalni rok za škropljenje takt)j po 20. juliju. Kot kaže število sedaj ulovljenih metuljčkov na vabe. bo proti pričakovanju tudi drugi rod dokaj mt)čan. čeprav ne bo naj- brže dosegel prvega rodu. Zaen- krat lahko ugotovimi. daje mak- simum ulovljenih metuljčkov bil med 6. in 12. julijem (po področjih siecr malo različno). Izkušnje kažejo, da bi bilo smotrno škropiti pribli/no 14 ali celo več dni po maksimalnem letu metuljčkov. Treba jc škropiti /lasti dobro po grozdju. Priporočeni pripravki: 0.1 do 0.15diptere\ ali radofon (1.5 do 2 kg/ha). 0.15 % mctation ali fe- nitroton 50 ali Accothion 500F. (2 do 2.5 kg/ha. U.2 % busadi/3 do 3.5 kg/ha); bolj strupena 0.1 % ckalu\ (1.5 do 2 kg/ha in 0.2 % lannate 25 WP/3kg/ha) zahteva- ta več previdnosti pri delu in bi ju uporabljali le izjemoma, zlasti če gre za m a lo / a m uj e n o š k rop Ijenj e. V mnosih vinogradih se jc v preteklih 3 tednih močneje poja- vila siva gro/dna plesen (Botr- vtis). ki je povzročila gnitje groz- dičev. zlasti pecljev. Vsekakor je bil pojav močnejši v zelo bujnih in z dušikom pregnojenih vinogra- dih. Kjer gre za močnejši pojav sive grozdne plesni, bi dali pred- nost pripravkom, ki učinkujejo proti njej (mvcodifol. bakreni cuparen. orfophaltan) ali pa bi pripravkom proti peronospori morali dodajati ronilan. rovral ali sumilex. Samo prvi trije delujejo tudi proti peronospori. medtem ko so drugi trije le proti sivi plesni. Ponekod se jc pričel močneje pojavljati oidij. kajti vremenske ra/nere zadnjih dni mu ustrezajo (vlažno in dokaj soparno vreme). Treba JC temeljito prekontrolirati vinograde in povsod, kjer se najde oidij. takoj poškropiti s cosanom ali karathanom. ali pa vinograde /aprašiti z žveplom v prahu, če- iLidi bi to glede na škropljenje proti peronospori še ne bilo po- trebno. V vinogradih, kjer obstaja večja nevarnost oidija. jc pripo- ročljivo poškropiti z 0.05 % bay- Ictonom ( oz. 0.75 kg/ha do 1 kg/ha) ali 0.03 % rubiganom. V vseh tistih vinogradih, kjer načrtujemo škropljenje proti sivi grozdni plesni (Botrytis), pa se sedaj ta bolezen še ni pojavila, bo treba proti njej škropiti malo prej. preden sejagode v grozdu strnejo, tako da škropivo temeljito omoči tudi grozdne peclje. Strokovna služba mali oglasi Podružnica „VECERA" Ptuj sprejme raznašalko za dostavo časopisa na dom na območju Novega naselja, Rogoznice in Zabjaka. Ostale informacije dobite v Bezjakovi ulici 3, Ptuj. KUPIM ortopedski voziček za invalida. Naslov v upravi. ZLOŽLJIV, uvožen, športni otroški voziček s senčnikom, fleš znamke TOSHIBA in trajno gorečo peč skoraj novo prodam po ugodni ceni. Ogled dopoldan. Hovnik, Jadranska (nad tiskarno) Ptuj. PRODAM globok otroški voziček. Ogled možen vsak dan. Milena Iskra, Tomšičeva 36, Ptuj (Vičava) PRODAM pralni stroj 15 programski ,,Zanusi KonCar C 75 CLASIC". Puž Milica, Vošniakova7, Ptuj. PRODAM ohranjeno spalnico. Kavčevič, Nova vas 67 pri Ptuju. IŠČEM varstvo za šestmesečnega otroka. Janja Toplak, Nova vas 9, pri Ptuju. PRODAM nedograjeno hišo z gospodarskim poslopjem z manjšo količino zemlje (1 ha) v Tržcu 31. Oglasite se v Tržcu 54, PRODAM enoosno prikolico kiparco znamke TEHNOSTROJ Ljutomer, po ugodni ceni. Gostilna Marjetka Horvat, Borovci 2 b. Markovci. Iščem sobo v Ptuju in okolici. Interesenti za oddajo sobe se naj oglase pri Gostibii ,,Ribič". PRODAM karambolirani Wartburg, letnik 1976. Mirko Donaj, Mezgovci 3 c, 62271 Moškanjci. VAJENCA sprejme Livarna Donaj Mirko, Mezgovci 3c, 62271 Moškanjci. PRODAM kravo črno-belo lisasto. Janez Ceh, Krčevina 69, Ptuj. NOVEJSI barvni TV ..Gorenje SELEKTOMATIK" ugodno prodam. Informacije dopoldan po telefonu 771—391 interna 26. POD NUJNO iščem sobo in kuhinjo ali samo sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi lista! PRODAM novi nakladalec za nakladanje gramoza — nazaj in mlatilnico za pšenico (trešmašin). Veršič Martin, Krčevina pri Vurbergu 76. ZAMENJAM dvosobno nekomfortno stanovanje 64 kv m na Trgu svobode za enosobno s centralnim ogrevanjem. Naslov v upravi lista! PRODAM vozno kravo s teletom aU brez. Dornava 64. PRODAM štiri nova okna z roletami 1,70 m x 90. Naslov v upravi! VMOSKANJCIH 22. JULIJA 7. kmečki praznik Koledar turističnih prireditev za mesec julij je v ptujski občini pre- cej obsežen. Potem, ko smo se poslovili od zanimive turistične prireditve praznika žetve ter razs- tave kruha in pogač, je na vrsti 7. kmečki praznik v Moškanjcih. V organizaciji gasilskega društva Moškanjci je tudi tokratna priredi- tev, ki bo v nedeljo, 22. julija. Domačini si prizadevajo, da bi obiskovalcem prikazali več izvirnih kmečkih običajev. Za obogatitev nedeljskega nastopa pa bodo poskrbeli še ansambel tamburašev iz Gorišnice in folklorna skupina iz Obreza. V prikazu izvirnih kme- čkih običajev bodo nastopile čla- nice aktiva kmečkih žena iz Gorišnice. V zaključnem delu prireditve bo veselica s plesom, na kateri bo ig- ral ansambel Potrč iz Maribora; poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo. Želeti je le, da prireditve ne bo zmočil dež in da bo celoten nastop tudi uspel. ___________MG PTUJ Četrtek. 19. julija: TRIJE NE- USTRAŠNI am. barv. CS akcijski film. ob 20. uri bo am. barv. film SPODBUJEVALKE; Petek. 20. julija: SPODBUJEVALKE am. barv. vistav. film: Sobota. 21. in nedelja. 22. julija: MOJA DRA- GA IZ A slovenski barv. vistav. film. posnet v Ptuju in okolici, v nedeljo ob 10. in 16. uri bo sovj. barv. vistav film CIAKUS V CIRKUSU: Torek. 24. in .sreda, 25. julija: SAM PROTI KLANU it. barv. kriminalka. v sredo ob 20. uri bo fr. barv. vistav. film OČKA DRAKULA IN SIN; Četrtek. 26. julija: OČKA DRAKULA IN SIN fr. barv. vistav. film.ob20. uri bo am. barv. vistav. film SMEŠ- NA LJUBEZEN V NEW YO- oPEKAnu imu/pnu daje v najem stavbne objekte v Janežovcih, kjer je do nedavnega tekla proizvodnja opeke. Interesenti, med katerimi imajo prednost delovne in druge organizacije pred morebitnimi individualnimi najemniki, se naj oglasijo v roku 15 dni od dneva objave v komercialnem oddelku Opekarne Ptuj zaradi podrobnejših informacij. Tudi njim je vroče Konrad je pred tedni mimogrede, bolj slučajno kot namensko, pogledal okrog enega od živinskih sejmov pri Celju. Izgledalo je kot da mu pujski želi- jo nekaj povedati ali vsaj požirati, zato je pritisnil na sprožilec, in nastal je ta-le posnetek. No, v pojasnilo je treba pove- dati, da je ,,nasmeh" prašičev le utvara, ki bi si jo lahko bralec ust- varil. V resnici pa so pujski v pre- prosti gajbi modernega avtomobila bili izpostavljeni vročim sončnim žarkom, da so nemočno odpirali gobčke in bi bili najbrž srečni, če bi lahko rilček namočili v koritce s hladno vodo. Upajmo, da jim je novi gospodar s tem tudi najprej postregel. Besedilo: France Meško Posnetek: Konrad Zoreč 13. julij - dan šoferjev in avtome- hanikov v spomin na 13. julij 1943, koje bila v Žužembergu ustanovljena prva slovenska partizanska avto- enota NOV Jugoslavije, praz- nujejo vsako leto vsi poklicni voz- niki in avtomehaniki sirom Slo- venije svoj praznik. Danes so združeni v Združenju šoferjev in avtomehanikov Slovenije in delu- jejo prek društev v vsakem večjem mestu. Tudi člani ZSAM Ptuj so svoj dan proslavili nadvse delovno — v večini vsak na svojem delovnem mestu za volanom ali v delavnici. Tu in tam so imeli krajše slovesnosti na katerih so obudili spomine na svoje predhodnike. Tako je bilo tudi v Zdravstvenem centru Ptuj — TOZD Reševalna služba, kjer so se šoferji in avto- mehaniki sestali že navsezgodaj. O pomenu njihovega dela nekoč in danes jim je govoril Mirko Selin- šek, vodja skupnih služb v Zdrav- stvenem centru Ptuj, ter povdaril specifičnost voznikov reševalnih avtomobilov. Vsak poklicni voznik in avtomehanik v tej TOZD pa je ob koncu prejel še simbolično denarno nagrado. — OM RADIO PTUJ ČETRTEK, 19. julija: 16.00 Po- ročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pionirji na počitnicah, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama, 17.35 Delo tu- rističnega društva Gomila; vmes ve- dri ritmi popularnih melodij. PETEK, 20. julija: 16.00 Poro- čila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Iz krajev- ne skupnosti Podlehnik, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes; vmes glasba za razvedrilo. SOBOTA, 21. julija: 16.00 Poro- čila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (med popularno glasbo magnetofonski zapisi, gost oddaje, nasveti itd.). NEDELJA, 22. julija: 11.00 Te- denski pregled dogajanj in obves- tila, 11.25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Ob dnevu vstaje slo- venskega ljudstva, 11.40 Partizan- ske pesmi. 12.10 Pojo domači zbo- ri, 12.30 Čestitke poslušalcev I. del. 13.00 Kmetijska oddaja, 13.15 Če- stitke poslušalcev II. del. PONEDELJEK, 23. julija: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabav- na glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 17.00 Novice in EPP, 17.30 Delegacije obravnavajo. Med posameznimi rubrikami popularna glasba. TOREK, 24. julija: 16.00 Poro- čila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Naš ko- mentar o načrtovanju kanalizacij- ske mreže, 16.35 Domači ansambli, 17.00 Novice in EPP, 16.10 Dela- vec v kolektivu Gradiš—Gradnje Ptuj, 17.35 Razgovor o pripravah na Ptujski padalski pokal; vmes zabavna in popularna glasba. SREDA, 25. julija: 8.05 Dobro jutro, pogovori v živo in magne- tofonski zapisi, 8.30 Poročila, ob- vestila in EPP, 8.45 Cicibani, do- ber dan, 8,58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. OBVESTILO DES TOZD Elektro Ptuj obvešča prebivalce mesta Ormož in ostale, daje novozgrajena kabelska transformatorska >ostaja v Ormožu — Ptujska cesta. POD NAPETOSTJO. Približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PTUJ OBJAVLJA Drosta dela in naloge SEKRETARJA POGOJI: — visoka izobrazba, ~ poznavanje šolske zakonodaje in splošnih samoupravnih aktov, ~ organizacijske sposobnosti in posluh za delo z mladino, ~ moralnoDolitične kvalitete. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh svetu Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj, Prešernova 31, Ptuj. Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 21. julija 1979, prodajalna KOLONIALE SOBOTA, 28. julija 1979, prodajalna MARKET MDA SLOVENSKE GORICE'79 V Dornavi že tretja izmena letošnje akcije v brigadirskem naselju v Dornavi so bili od 24. junija do 14. julija brigadirji druge izmene letošnje MDA SG 79 in sicer iz Izole, Nove Gorice in Brežic. Kljub slabemu vremenu so bili brigadirji na trasi od Dolan proti Cirkulanam precej uspešni. V prvi dekadi druge izmene so izkopali 500 m jarka, zasipali so ga v dolžini 600 m, cevi pa so obtežili v dolžini 380 m. V drugi dekadi so brigadirji izkopali S32 m jarka, zasipali so 720 m, cevi pa so obtežili v dolžini 750 m. Skupaj so brigadirji druge izmene izkopali torej 1032 m jarka. Ce k temu še prištejemo delo brigadirjev prve izmene letošnje akcije, potem so brigadirji izkopali že blizu 2100 m jarka in ga že blizu dve tretini tudi zasipali, za tem ko so vanj položili cevi seveda. Presenetljivi so podatki o udarnem dnevu v drugi izmeni. Brigada ,,Simon Gregorčič" iz Nove Gorice je na udarni dan dosegla 161,9 odstotno normo, brigada ,,Vojka Smuc" iz Izole 160,5 odstotno in brigada ,, Brežiška četa" iz Brežic 153 odstotno normo, kar je vsekakor lep uspeh. Kar se tiče področja interesnih dejavnosti, v drugi izmeni najprej ni bilo najbolj rožnato, vendar so v drugi dekadi brigadirji le dokazali kar znajo. Pohvaliti velja radio Brigadir, ki je ves čas oddajal svoj program preko internega ozvočenja. Najboljša brigada na področju interesnih dejavnosti je bila gotovo brigada Vojke Smuc, ki je bila trikrat ,,zelo uspešna", zato je prejela tudi posebno priznanje. In če primerjamo aktivnost na področju interesnih dejavnosd napram prvi izmeni se je stanje vsekakor izboljšalo. Največji krivec za takšno stanje je gotovo nepripravljenost brigadirjev, ki se šele na sami akciji temeljito in resno oprimejo dela. Za uspešno delo na trasi je v drugi izmeni prejelo 31 brigadirjev udarniške značke, 26 pa priznanja. Člani sekre- tariata akcije so jim priznanja in značke podelili na zaključni slovesnosti, ki je bila v naselju v Dornavi v soboto 14. julija. Tudi slovo brigadirjev druge izmene je bilo težko, posamezniki so stopili na svoj avtobus s solzami v očeh, skoraj vsak pa z naslovi brigadirjev — prijateljev s katerimi si bo odslej dopisoval. V nedeljo 15. julija so v Dornavo prispeli brigadirji tretje izmene. Vseh je 97 od tega je brigadi Miloša Zidanška iz Šentjurja 46 brigadirjev, v brigadi Jože Boldan — Silni iz Kočevja je 32 brigadirjev, medtem ko je v brigadi Danile Kumar iz Ljubljane — Bežigrada le 19 brigadirjev. Ze prvi dan popoldne se je sestala skupščina MDA SG 79 in sprejela program dela na trasi in v naselju, v ponedeljek pa so si brigadirji tretje izmene ,, prigarali' že prve žulje. Brigada Milo? Zidanšek iz Šentjurja je začela novo traso, pri trgovini v Dornavi, od koder bodo v naslednjih dneh kopali jarek za vodovod priti Moškanjcem. Ostali dve brigadi pa nadaljujeta z delom svojih predhodnikov na trasi v Cirkulanah. VSEM BRIGADIRJEM TRETJE IZMENE ŽELIMO DOBRODOŠLICO IN BRIGADIRSKI Z — D — R — A — V — O ! M. Ozmec Brigadirji druge izmene tik pred odhodom: POZDRAV ZASTAVI! foto: M. Ozmec 2ETEV V POLNEM TEKU Letos slab pridelek Deževno vreme, ki je bilo v zadnjem času le prepogosto, je nekoliko premaknilo čas leloSnje žetve na naših poljih, kljub temu pa so v družbenem in privatnem sektorju poželi že več kot polovi- co pridelka. V glavnem so kmetje z manjšimi površinami žetev že opravili. Med njimije tudi kmeto- valec Jože Medved iz Podlož pri Ptujski gori. ki je o letošnjem hektarskem donosu povedal: »Moram reči. da je letos zelo slabo. Vsi kmetovalci smo razo- čarani nad pridelkom, vsak ima manj zrnja. Lahko bi rekel da nimamo niti stroškov povrnjenih. Za primer naj povem, da sem nažel na prvi njivi, ki ima nekaj čez 50 arov okoli 1000 kg zrnja. To je izredno malo, pa imajo drugi še manj.. Zares me čudi. spomladi je zelo lepo kazalo, gosta je bila. sedaj pa nič. Ce računam, da sem plačal takrat seme po 6,20 din, da sem veliko gnojil, trosil in škropil potem gotovo stroškov nimam pokritih. <( Tako je lorej s pšenico, kaj pa koruzi je suša škodila? »Tudi s prirastkom koruze ne moremo bili zadovoljni. Večina nasje škropila proti plevelu. Ker je bilo takrat suho ni učinkovalo, škropili smo ponovno, pa je zače o deževje. No malo je le prijelo, pa je vseeno preveč vlage. Tudi ostali pridelki so močno utrpeli, predvsem krompir. Tudi ostali pridelki so močno utrpeli, predvsem krompir, ki ima veliko. gosto cimo, da bi človek za vri- skal, razočaran pa sem bil, ko sem za preizkušnjo izpulil in izkopal tri, štiri grme. Le pet krompirjev sem našel v njih in par malih kot lešnik. Ne vem kam je šlo listo lepo cvetje, vse je šlo v nič, nimamo kaj dobrega pričako- vali.« M. Ozmec Kmetovalec Jože Medved (desno): malo zrnja je letos... (Foto: M. Ozmec) Za dan vstaje na GomHi pri Juršincih Turistično društvo Gomila pri Jur- šincih je pripravilo pester program v poCasdtev dneva vstaje slovenskega ljudstva in letošnjih jubilejev. Osrednja prireditev bo na vrhu Gomile, to je na kraju, kjer so se v času NOB sestajali borci in akdvisti z območja Slovenskih gOTic. v Muhičevi viničarski hiši na Gomili pa je delovala tudi partizanska tehnična pisama. Začetek slovesnosti bo v nedeljo, 22. julija ob II uri z nadletom letal Aero- kluba Ptuj. Sledil bo kulturni program, posvečen letošnjim jubilejem, ki so ga povezali tudi s proslavitvijo 80. oblet- nice rojstva dr. Antona Slodnjaka, zna- nega književnika in akademika, rojaka iz Bodkovcev pri Gomili. V kulturnem programu bo sodeloval pevski zbor ,,Perutnine" iz Ptuja in domači pevci, nastopili bodo tudi recitatorji in med drugim recitirali besedila domačih ljud- skih pesnikov. Po prazničnem programu načrtujejo še poskušnjo domačih vin iz okolišfkih vinogradov in sortnih vin družbenega sektorja. Ta poskušnja bo obenem pomenila tudi začetek turistične sezone na Gomili. Goste bo zabaval ansambel Biseri. F. Holc LOVRENC NADR.POUU Jutri praznik krajevne skupnosti Občani krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. polju so si 20. julij izbrali za svoj praznik. Ob tej priložnosti se spominjajo dogodkov iz obdobja NOB. Leta 1943 je bi! na pobudo Zvonka Sagadina blizu Ivančičevega mlina usta- novni sestanek članov odbora OF. Tak- rat se je v kraju in okolici zelo povečala aktivnost pri pridobivanju simpatizerjev narodnoosvobodilnega boja, zbiranju materialne pomoči, povečana pa je bila tudi politična aktivnost. Krajevni praznik bodo pri Lovrencu povezali še s praznovanjem dneva vstaje slovenskega ljudstva ter se tako tudi vključili v praznovanje letošnjih pomembnih jubilejev. S praznovanjem bodo pričeli jutri, ko bo zvečer ob 20. uri svečana seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ocenili bodo dosedanja prizadevanja in si začr- tali smernice bodočega razvoja. Krajev- na organizacija SZDL bo podelila priz- nanja in značke OF, v kulturnem prog- ramu pa bodo sodelovali člani osnovne organizacije ZSMS. Praznovanje se bo nadaljevalo v sobo- to, ko bodo zjutraj odprli v osnovni šoli, ki letos slavi 100-letnico obstoja, razs- tavo risb. Dopoldne se bodo začela tudi športna tekmovanja, zvečer pa se bodo mladi srečali ob kresu. V nedeljo bodo zaključili s športnimi tekmovanji, ob 14. uri pa bodo v okviru priprav na akcijo Nič nas ne sme presenetiti izvedli vajo civilne zaščite. Na njej bodo sodelovali domačini, štab CZ KS Cirkovce, doma- ča gasilska društva ter gasilska centra iz Cirkovc in MajSperka, sodelovala pa bodo še letala Aerokluba Ptuj. Pričakovati je, da bodo občani krajev- nemu prazniku dali dovolj pomembno obeležje, prav gotovo pa bi bilo to še večje, če bi ob četrtem praznovanju položili temeljni kamen za novo osnov- no šolo. zk OBČINA 0RM02 Dan vstaje v Ivanjkovcih in v Podgorcih Prebivalci občine Ormož bodo, tako kot že vrsto let, dan vstaje slovenskega ljudstva proslavili v znamenju gasilstva. Občinska zveza te najmnožičnejše prostovoljne organizacije je namreč že pred osmimi leti 22. julij izbrala za dan gasilcev občine Ormož. Prireditve, ki so .posvečene dnevu vstaje, bodo letos v Ivanjkovcih, ker tamkajšnje gasilsko društvo praznuje 70-letnico delovanja. Pripravili so pester spored, ki se bo odvijal ves dan. Dopoldan bodo članska in pionirska gasilska tekmovanja, popoldan pa praktični prikaz letalskega napada in obramba. Sodelovala bodo vsa gasilska društva ormc^kega območja ter enote civilne zaščite in Rdečega križa KS Ivanjkovci. Sledila bo svečana parada gasilcev in gasilske tehnike, ki jo bodo končali z množičnim zborovanjem in proslavo, na kateri bodo razglasili tudi rezultate tekmovanj in vaje. Ob koncu bodo nastopile gasilke s prostimi vajami. v počastitev dneva vstaje je tudi osnovna organizacija ZSMS Podgorci pripravila pester spored športnih prireditev in nanje povabila ekipe vseh osnovnih organizacij. Tekmovali bodo v rokometu, raznih tekih in drugih športnih disciplinah ter tako preiskusili svoje fizične sposobnosti. Obe prireditvi ob dnevu vstaje na ormoškem območju se uvrščata v priprave na jesensko obrambno akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti". jr OB LETOŠNJI 2ETVI Odkup pšenice in zamenjava za koruzo Vremenske razmere, ki žitaricam niso prizanašale ne med kaljenjem in zorenjem, tudi ob času žetve ne omogočajo normalnega poteka spravila. Tako normalne kvalitete pridelka ai pričakovati. Zato je akcija, da bi čimveč pšenice odkupili ali pa jo zamenjali za koruzo, toliko pomembnejša. Namen, ki smo si ga s to akcijo zastavili, je, daT)T čimveč pšenice pridobili za hrano in je čimmanj ali pa nič porabili za živinsko krmo, kar se je velikokrat dosedaj dogajalo.K temu naj bi pripomogle tudi višje odkupne cene za pšenico, ki so približno enak_e ceni koruze. Z akcijo odkupa pšenice in zamenjave za koruzo so pričeli tudi v kmetisjki zadrugi Ptuj. Odkupujejo pšenico tako iz skladišč kot z njiv, pri tem pa seveda upoštevajo odstotek vlage in primesi. Manjše količine prevzemajo v poslovalnicah, večje pa v silosih Kmetijskega kombinata Ptuj, pri tem pa upoštevajo stroške prevoza. Kmetovalci, ki se bodo odločili za zamenjavo pšenice za koruzo, bodo le-to prejeli po oprav- ljenem obračunu. Podrobnejše informacije imajo kmetovalci na voljo v vseh poslovalnicah. In kakšna je odkupna cena? Kilogram {zenice tretje kvalitete, ta je najpogostejša na našem območju, velja štiri dinarje. 1. kotar ČRNA KRONIKA v dneh od 9. do vključno 16. julija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili štiri hude telesne poškodbe in eno lažjo. Zabeležili so tudi eno delovno nesrečo s smrtnim izzidom. Glavni vzroki prometnih nesreč so bili tudi tokrat prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, neprevidnost otrok in vinje- nost voznikov. Na vozilih je za okoli 136.000 din materialne škode. V prete- klem tednu so zaradi neredov miličniki intervenirali v 19 primerih. STEKEL NA CESTO... Huda prometna nesreča seje zgodila v torek 10. julija v Borovcih. Voznik ose- bnega avtomobila Vladimir Spiranec iz Varaždina je peljal iz Ormoža proti Ptu- ju, v Borovcih se je srečeval z osebnim avtomobilom iz nasprotne smeri izza ka- terega je na cesto nenadoma skočil otrok Z. C. iz Borove. Voznik je zaviral, ven- dar je prišlo do trčenja pri čemer se je otrok hudo poškodoval in se zdravi v ptujski bolnišnici. os^ma kratMm Rodile so: Angela Brumec, Stojnci 111 — Boštjana; Ana Vajdič, Ziherlova ploščad 15 — deklico; Marija Ster- man, Hardek 6 — Andreja; Irena Pohorec, Reševa 24 — Anjo; Marija Rozman, Zabovci 5/a — deklico; Ljuba Kmetec, Gregorči- čev dr. 7 — Stanko in Ljubo; Iva- na Lah, Ziherlova ploščad 12 — dečka; Marija Filipfč, Stara nova vas 20 — Marijo; Marija Muhič, Prerad 3 — dečka; Marija Sprah, Podlehnik 5 — deklico; IdaSori, Levajnci 33 — Petro; Marjana Kutnjak, Na Preloge 8, Rogoza — Karmeno; Jožefa Fištravec,Gajevci 7 — dečka; Danica Cedula, Vrazo- va 3, Ljutomer — Danijela; Dani- ca Zelenik, Stojnci 59 — dečka; , Milica Segula, Zagrebška 53 — Iztoka; Marija Huzjak, Ormo- ška 1 — Jolando; Anica Cafuta, Zagojiči 25 — Anito; Ida Zamuda, Zupetinci 30, Lenart — deklico; Marija Dukarič, Zakl 21 — dekli- co; Marija Črnila, Videm 40 — dečka; Katarina Mar, Bratonečice 16 — deklico; Nežka Rojs, Na gradu 6 — dečka; Brigita Drevenšek, Jurovci 3/a — Klementino; Milena Varjačič, Murkova 1 dečka; Sonja Ozmec, Placarovci 4 — dečka; Ivanka Ma- jerič. Nova vas 11 Lidijo; Mari- ja Hliš, Carmanova 4/a — dekli- co; Majda Lovrenčič, Budina 52/a — deklico; Dragica Krajnc, L^n- cova vas 18 — Bojana; Ana Mez- narič. Paradiž 61 — dečka; Milica Kmetec, Slovenskogoriška 1 — Klavdijo;. POROKE Ivan Dobnik, Pobrežje 12 in Majda Toplak, Svrženjakova 11; Zdravko Veldin, Slovenski trg 11 in Jadranka Lužnik, Murkova 5; Vladimir Berger, Peršonova 36 in Sonja Fridl, Reševa 3; Stanko Medved, Zupečja vas 46 in Štefa- nija Dvoršak, Medvece 1; Stojan Znidarko, Lešje 3 in Angela Avgu- štin, Koritno 3; Stanko Horvat, Muretinci 27 in Anica Kostanje- vec, Stojnci 55. UMRLI SO: Franc Solina, Dornava 131, roj. 1903, umrl 8. julija 1979; Marija Petek, Muretinci 45, roj. 1899, umrla 11. julija 1979; Roza Vau- potič, Mariborska 14, roj. 1894, umrla 14. julija 1979; Elizabeta Arnuš, Pacinje 41, roj. 1897, umr- la 9. julija 1979; Angela Preiml, Kicar 54, roj. 1949, umrla 13. 7. 1979. Zlati par ■ IZ Nlezgovec Na matičnem uradu v Ptuju so v soboto, 4. julija opravili sveča- nost obreda razglasitve za zlato- poročenca ALOJZA in GERO CERNIVEC iz Mezgovcev 65, KS Dornava. Alojz je dopolnil že 76 let, Gera pa 73 let. Vse življenje sta se bavila s kmetijstvom. V zako- nu se jima je rodilo 9 otrok, danes pa ju razveseljuje 11 vnukov in tudi že dva pravnuka. Alojz in Gera Černivec med svojimi najbližjimi v porodni dvorani SO Ptuj na magistratu Foto: Langerholc TEDNIK izdaja zavod za časopisno m radij- sko dejavnost RADIO—TEDNI« 62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštm predal 99. Ureja uredniški kolegij' ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor m glavni urednik HAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo iij uprava Radio-Tednik telefon (0621 771-261 m 771-226. Celotna naročnina znaša 200 dinarjev, tujino 300 dinarjev. Žiro račun SD" Ruj 52400—603—31023. Tisk« ČGP Mariborski tisk. Na podlag zakona o obdavčevanju proizvod^ in storitev v prometu spada TED- NIK med proizvode, za katere se plačuje temeljni davek od prome*^ proizvodov.