13. številka Ljubljana, v torek 17. j;uilivarja. XXI. leto, 188H Izhaja Tsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o iS t i prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld,, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirbiša hiSi, Gledališka stolba". UpvavniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 17. januvarja. Začnimo „ab ovo!" V preteklej spomladi prosil je nek spodnje-štajerski Slovenec pri svojem sodišči, naj se uknjiži zanj pri sosedovem zemliišči zastavna pravica. Take prošnje neso redke, tudi ne bi bilo pri tej prošnji posebne zanimivosti v tem, da se je uložila v slovenskem jeziku. Če ne polovica, vsaj tretjina ulog se pri sodiščih na spodnjem Štajerskem ulaga v slovenskem jeziku. Ta prošnja pa je vender znamenita postala. Prosilcu je namreč bilo znano, da se sicer prošnje rešujejo slovenski, ob jednem pa se napravi tudi nemška rešitev za zemljeknjižni urad in na podstavi te nemške rešitve potem upisuje vodja zemljiških knjig rešitev v zemljiško knjigo. Našemu prijatelju to ni šlo v glavo. Dejal je sam pri sebi: to lahko presodim, kar mi sodišče dostavi, videl bom, je li mojo prošnjo postavno rešilo, ali ne, tega pa ne zvem, kaj je v odloku, kateri je bil v drugem jeziku izročen zemlje-knjižnemu uradu. Menda prestava ni natančna in vsled tega tudi uknjižba, za katero sem prosil, napačno izvršena. Vsled tacega ugibanja pripisal je koncem svoje prošnje, naj se uknjižba v javnej knjigi izvrši v slovenskem jeziku. — Nečuveno ! Sodišče je to zahtevo odklonilo, mož se je pritožil, in minister je naročil predsedstvu nadsodišča v Gradci in v Tibtu, naj poučita podložna sodišča, da se morajo po obstoječih zakonitih določilih upisi v zemljiške knjige vršiti v tistem jeziku, v katerem se je za nje prosilo. To je bil hrup po celej teutoniji! Nezakonit upliv na sodnike od strani ministrove, krušenje avtonomije deželnih zborov, škoda realnemu kreditu, notranji uradni jezik ... in Bog ve, kaj vse še se je klicalo na pomoč! Deželni odbor štajerski pa je mislil: „Man muss den Stier bei den Hornern packen" ter povpraševal je pri predsedstvu nadsodiščevem, ali se je taka naredba izdala in kako da se glasi. Predsedstvo nadsodišča pa je ravno tako „kurz und biindigw odgovorilo: to vam, gospoda, prav nič mar ni, minister nam je prepovedal, vam o tem kaj poročati. In deželni odbor, ki ni vprašal — kakor s komično začudenostjo sam v letnem svojem poročilu pripoveduje — menda zgolj iz radovednosti in kateri ne more pojmiti, zakaj predsedstvo nadsodišča Djegovej „Ansuehung" (doslovno) ni hotelo ugoditi, spisal je zoper Pražak-ovo naredbo strašatisk protest ter klical ministerski svet na pomoč, naj ukine strašno to naredbo. Ko se je sešel deželni zbor, tedaj pa je ustal dr. Wannisch — sodimo, da je on oče famoznega protesta — ter stavil predlog, naj se za posvetovanje o tej velevažnej stvari voli poseben odsek. In zgodilo se je tako! Ta odsek se je posvetoval in posvetoval ter stopil pred deželni zbor s poročilom, katero smo, dasi ga deželni zbor še ni pre-tresoval, Čitali že v Graških in Dunajskih listih. Čitali smo in čitali meli smo si oči in zopet čitali, ter se za trdno prepričali, da nasvetuje nek dr. Fr. Boss v odsekovem imenu, da se minister zarad svojega ukaza toži pred državnim sodiščem po članu II. fit. b državnega osnovnega zakona o državnem sodišči!! In zakaj? Zato, ker bi bil minister se svojo naredbo žalil zakonodajsko pravo deželnega zbora. Da članek za kona, na katerega se sklicujejo, takih konfliktov, kot je po mnenji gospodov predle-žeči, nima v mislih, kaj to mari gosp. Iiiis.su V S čim pa je žalila ministrova naredba zakonodajsko pravo deželnega zbora štajerskega, je li določeno v kakej postavi, ali je v kakem še tako majhnem dvornem dekretci, ki zdihuje pozabljeno v kakem kotički zbirke pravosodnih postav, le besedica o tem, da morajo biti upisi v zemljiške knjige nemški ? Tudi pri najboljši volji celo dr. Boss tega trditi ne more, za to pa bridko tarna po tej pomanjkljivosti. Toda pomiril se je, ko je našel, da se da vender v postavi dobiti kaj razlogov. Ćujto in strmite! Pravosodno ministerstvo izdalo je z vršil no naredbo k postavi o napravi novih zemljiških knjig v uetnškem jeziku. V tej naredbi objavljeni so tudi obrazci za zemlje-knjižne uloge, se ve tudi le v nemškem jeziku — kolikor je nam znano, izhaja deželni zakoaik v obeh deželnih jezikih, torej so bili obrazci tudi slovenski objavljeni — nadsodišče (aha!) dalo je sodiščem le nemške tiskovine, nove zemljiške knjige napravljale so se po Štajerskem vse v nemškem jeziku in vsled tega so: „in rteiitMcher Sprnclie in IleclitN-kral't ervachsen'S ter se smejo le v tem jeziku zan aprej pisati. Ali to neso burke prve vrste ? „ Sophisticiuous, mes freres et trompons-nous les uns les autres" — „imej drug drugega za norca"! To je sedaj geslo gospoda Bosea in nemških mu tovarišev! Da bi pa njihove „argumente" resno v poštev jemali, o tem nikdar niti Banjali ne bomo. A nahaja se druga stvar v poročilu štajerskega deželnega zbora, katero je bilo zadnjo soboto predložeuo, — o tej molčati ne moremo! Če se ue motimo, bilo je v preteklem zasedanji deželnega zbora štajerskega, da Be je slovensk poslance nemški večini postavil po robu ter jim dejal: V olikanej družbi Nemec dandanes za duhovnika ne rabi več besede, katera je sicer bila v srednjem veku običajna, dandanes pa se glasi kot pogrdica. Jednaka je z besedo, katera rabi ljubeznivim našim gorenještajerskini bratom za Slovence. In če bi dandanes kdo v olikanej družbi rekel duhovniku „pfafte", dejali boste vsi, da je to neotesano, da je to pobalinsko. Mislim, da smo tukaj v deželnem zboru v olikanej družbi (ni ugovora) — Če pa vi tukaj Slovence nazivate premišljeno „\Vin disehe" — kako naj označim vaše početje? Ta lekcija je bila huda, a zuslužeua! Spominamo se je sedaj, ko čitamo v poročilu dr. BosBa, da ministrov ukaz za slovenske uknjižbe že radi tega ni umesten, ker večina prebivalcev spodnjega Štajerja v slovenskem jeziku izdanih sod-njih spisov ne razumeva, to zato ne, „weil sie nicht neuslovenisch, sondern — sit venia verbo — vvindiscli spridit." Vsled tega umuje odsek, oziroma dr. Boss — po spodnjem Štajerskem ni „das neu-slovenische", ampak „das vvindisehe jene sprache, welche uuter den begrirl einer landesiiblichen sprache falit". Vsake besede škoda! Sicer pa, čaka nas še debata! Za danes nemškim gospodom v Gradci ne želimo druzega, nego da res kot tužitelji stopijo pred državno sodišče. To pomnite: „Judex ergo cum sedebit, nil inultum remanebit." Zgodovinske črtice o slovenčini na srednjih šolah na Slovenskem. (Spis*l m 9 „) (Dalje.) Ne bomo se čudili, da sta s up lenta Uaič in Lipež še istega leta šla drugam resno premišljevat, kaj „temeljita omika mej Slovenci neizogibno zahteva" ; jeden na Hrvatsko, drugi pa v Haloze. LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. 8. Turgenšv, preložil Ivan Oornik. XIV. (Dalje.) Arkadij začelj je govoriti o „svojem prijatelji." Govoril je o njem tako nadrobno in s takim naudu-šenjem, da se je Odincova ozrla nanj ter ga pazljivo pogledala. Mej tem približala se je mazurka koncu. Arkadij ločil se je nerad s svojo plesalko: tako lepo preživel je ž njo meroraa jedno uro! Res je, ves ta čas čutil je vedno, kakor bi se bila proti njemu poniževala, kakor da bi jej moral biti hvaležen ... no mlada srca se ne protivijo takim občutkom. Godba je umolknila. — Merci I dejala je Odincova UBtajaje. — Obljubili ste mi, da me obiščete, pripeljite tudi svojega prijatelja s seboj. Jako rada bi videla človeka, ki je tako smel, da v nič ne veruje. Gubernator stopil je k Odincovi, javil jej, da je obed gotov ter jej ponudil z resnim obrazom roko. Oddaljuje se obrnila se je, da bi se poslednjikrat nasmehljala in pokimala Arkadiju. On se jo nizko priklonil, gledal za njo (kako strojen zdel se mu je njen stas oblit s sivkastim bleskom črne svile!) in pomislivši — „ta trenotek pozabila je že, da živim" — čutil je v duši nekako velikodušno odpoved . . . — No, kaj je? vprašal je Bazarov Arkadija, ko Be je vrnil k njemu v kot. —Ali si zadovoljen? Ravnokar pripovedoval mi je neki gospod, da je ta gospa — oj, oj, oj! vidi se, da je plemenitaš norec. A po tvojih mislih, je-li ona res — oj, oj. oj! — Tega razlaganja ne razumem popolnem, odgovoril je Arkadij. — Glejte! Kako nedolžen! — Če je tako, potem ne razumem tvojega gospoda. Odincova je jako mila — brez ugovora, a drži se tako hladno in strogo, da . . . — Tiho vode ... saj veš! povzel je Bazarov. — Ti praviš, da je hladna. To jc ravno ukusno. Saj ti ljubiš sladoled. — Morebiti, dejal je Arkadij, — o tem soditi ne morem. Želi si, da bi se vspoznala s teboj, in prosila me je, da te pripeljem k njej. — Mislim si, kako si me opisal! Sicer pa si prav postopal. Le pelji me k njej. Naj si bode karkoli — gubernijska „leviea" ali „emancipiranka", kakor je Kukšiuu, na vsak način ima pleča, kakeršnili že davno nisem videl. Arkadija je užalostil Bazarovlji cinizem, a — kakor se to večkrat dogaja — on ni karal prijatelja naravnost za to, kar mu ni ugajalo . . . — Čemu ne dovoljavaš ženskam svobode mislij? dejal je poluglasuo. — Zato, bratec, ker so po mojih opazovanjih vse svobodne misli mej ženskami le neBtvori. S tem končal se je njijn pogovor. Takoj po obedu odšla sta oba mladeniča. Kukšina se je za njima z nervozno zlobo, a (brezglasno) tiho znsme-jala: njeno samoljubje bilo je globoko užaljeno, ker se nobeden iz njiju ni brigal za njo. Ostala je najdalje izmej vseh na plesu in ob štirih zjutraj plesala je s Sitnikovom polko-mazurko po Parižkem kroji. S tem poučnim prizorom končala se je tudi gubernatorjeva veselica. (Dalje prih.) JMajeiger pa je trdneje stal in še zdaj uči na Mariborski gimnaziji. Nekaj let pozneje je manjšina učiteljskega zbora na gimnaziji, obstoječa iz narodnih profesorjev, predlagala za Maribor slovensko nižjo gimnazijo. Sovražniki zaguali so velik krik in nade so splavale po Dravi. Slovenščini ste ostali na tem zavodi dve obligatni uri v vsakem razredu do zdaj, kar je še vender velik napredek proti Celovcu, kakor bomo pozneje videli. Samo to nam je omtniti, da se je število slovenskih'profesorjev na gimnaziji v Mariboru celo skičilo, če se ne motim, je nek poslanec neki povedal, da Slovenci te ostanke slovenskih profesorjev iz prejšnjih let občudujejo kot „vorweltliche Erscheinungen". Kljubu tem razmeram pa se sme Mariborska gimnazija s tem podičiti, da je Slovencem izgojila mnogo mož v rasnih strokah in poklicih, na koje smejo Slovenci ponosni biti. Razen Mariborske gimnazije pohajajo otroci slovenskih starišev na Dolnjem Štirskem se dvoje drugih učilišč, to je višjo gimnazijo v Celji in nižjo na l'tujem. Dasi je Celje v višjej meri za Slovence na Spodnjem Štajerskem središče, je vender tamošnja gimnazij* glede slovnnskega gibanja nekako na strani stala proti Mariborski. Slovenščina se je tam tri leta poznej kakor na Mariborski učila kot obligaten predmet, namreč že leta 1850. za vse tiste, ki so se vpisali kot Slovenci; od leta 18G0. se je tudi za Nemce učila kot neobvezni predmet v enem tečaju po dve uri na teden, pozneje pa v dveh oddelkih; tega pa ne bodcmo dalje opisa-vali. ker za nas ni tolike važnosti. Prva tri leta, to je od 1850 do 1853. so se Slovenci po dva razreda vkupej v jednem tečaju učili slovenščine, od 1853 pa v I. in II. po tri, v ostalih pa po dve uri na teden. „Novce" pohvalno omenjajo leta 18G1., da so v programu navedene naloge, ki so jih Slovenci pisali V 7. in 8. razredu; takrat je bilo izmej 2G7 dijakov 181 Slovencev, leta 1850. mej 196 171, prihodnjo leto 173 mej 214, leta 1865. 227 mej 300; predlanjskim je bilo Slovencev 198, lani pa 1*78 ; tedaj blizo skoz dvajset let iznaša število Slovencev blizu 200 Mej učitelji, ki so slovenščino učili, naj imenujemo: Krušiča, Prešoka, Orešeca, Šolarja, Rašica, Pleteršnika, Glaserja; kot glavni zastopnik slovenščini je blizo 15 let prof. Žolgar. Pisatelj teb vrst je prebiral „ Novice" od leta 1850 do 1870; večina podatkov se naslanja na opazke, ki :ih je našel tam navedene, marsikateri letnik je jako pičel v tem oziru ; tedaj tudi ta spis ne more biti popolen, pisatelj pa vender misli, da podaje marsikaj zauiniljivega. Kar se deželne gimnazije na Ptuju tiče, je omeniti, d a v svojem dvajsetletnem obstanku še ui zmogla iz slovenščine i z p r a š a n e g a učitelja, da si so v vsakem razredu za slovenščino po 2 in 3 ure. Pred dvema letoma je Haič v dtželnem zboru v Gradcu iuterpeloval namestnika KUbe glede te nedostatnosti, šolske oblasti so predlagale, naj se razpiše mesto za učitelja, ki bi bil iz verozakoua in slovenščine izpitan ; to se pravi, oni le naprej v slovenščini dobro podkovanega učitelja odrivajo „ad calendas Graecas". Mnogo let je učil tam slovenščino prof. Ž i te k, ki zdaj službuje v Ljubnem. Srednje šole v Celovcu pustimo še zdaj na stran, ko pridemo čez Kranjsko na Primorsko poimence v Trst, omenimo tudi Celovec. (Dalje prih.) Iz deželnih zborov. □Deiželn-i z"bor Icretnjslci. (X.ljV. seja dne 17. januvarja leta 1 888.) Deželni odbor predloži poročilo glede zopetne zgradbe dne 17. žebruvarija 1887 pogorelega gle dišča, iz katerega posnemamo. Tukajšnje deželno gledišče uničil je popolnem požar zgodaj v jutru dne 17. februvarija 1887 ter ni ostalo druzega, kakor hudo poškodovano zidovje Kako je ogenj nastal, se ne ve. Gledišče bilo je zavarovano pri zavarovalnem društvu „lliunione adriatica di stcurta" za skupni znesek 82,075 gold Visokost Škode, ki jo je morala povrniti požarna zavarovalnica, odmerila ae je na 60.001 gld. 99 kr. vrhu tega pa je izplačala zavarovalnica še donesek 600 gld. za trojke, ki so nastali vsled gašenja in odnašanja raznih stvaiij. V navedeni odškodnini 00.001 gld. 90 kr pa je zapopadena tudi svota 13.050 gld. spadajoča na onih 43'a zasobnih lož, katere so bile skupno z glediškim poslopjem pod jedno in isto polico vsaka za 300 gld zavarovane proti požaru. Dotični ložni posestniki plačevali so za to po 3 gld. premije na leto in po 6 kr. za po-žarnoatražni zaklad pri deželni blagajnici. Ker je tudi navedeni, od deželnega odbora naprošeni veščak v zavarovanskih zadevah pripoznal, da se je pri ce nitvi popolnem korektno postopalo, izjavil je deželni odbor, da je zadovoljen z odmerjeno odškodnino v znesku 60.001 gld. 99 kr. Vsprejel je potem to svoto ter je dne 28. marca 1887 na konto-korentknjižieo proti 3V2°o obrestim v kranjsko hranilnico uložil znesek 60.000 gld. Po tej požarni nesreči se deželni odbor ni mogel izogniti morali5hi dolžnosti, da je jel prvi misliti na zopetno zgradbo gledišča. V tem slučaji sicer ne gre za zgradbo, ki je izvršiti na splošno korist dežele, temveč bila bi to v prvi vrsti stvar mesta Ljubljanskega, za katero je obstanek gledišču že v družinskem oziru neizogibno potreben, n-i gUdti na to, da ima tak zavod za vsakdanji promet glavnega deželnega mesta jako veliko materialno korist. Da bi se najprej dobila podlaga za presojo, koliko bode treba pripraviti stavbenega zaklada za zopetno zgradbo gledišča, določiti je bilo najprej treba to, kje bode s^alo gledišče. Ako bi se prejšnjo stavišče moglo porabiti za to in pa zidovje, kar ga je še ostalo, zdelo Be je deželnemu odbora vsekako mogoče, da se bodo spravila skupaj potrebna denarna sredstva, ako so porabi U plačana z tvaroval-ščina in ako pripomorejo oni krogi, ki se naibolj zanimajo nad zopetno zgradbo. Ker je bilo deželnemu odboru ležeče na tem, da bi dobil izjavo mestne občine, ali bi se morebiti ono sama kot najpogluvitnejši interesent, lotila zgrad be gledišča, oziroma v koliko se sme od nje pričako vati denarni donesek za novo zgradi »o gledišča, ka tera se v prvi vrsti tiče koristi mesta Ljubljanskega, in katero stališče namerava zavzemati ona glede morebitne odmem.be za gledišče pripravnega mestnega stavišča, zlasti pa glede Zvezde in Kongres nega trga, na katera se misli za zgradbo gledišča. — naprosil so je mestni magistrat z dopisom dne 24. novembra 1887, št. 8553, da bi v zaznačenih ozirih poizvedel mnenje občinskega sveta. V svojem odgovoru dne 29. decembra 1887 (dež. odb. št. 9472) naznanil je mestni magistrat deželnemu odboru v seji dne 24. decembra storjene sklepe občinskega sveta. Ti sklepi glase se tako: 1. Mestna občina izreče se že zdaj, da bi nikakor in pod nikakimi pogoji ne hotela prevzeti zgradbe novega gledišča; 2. mestna občina bi v slučaji, če bi dežela v družbi s prejšuimi lastniki lož hotela zgraditi novo gledišče tako, da bi lastniki lož tudi v novem gle dišči imeli svjo nenaravne privilegije, ne plačala nikakega doneska, pač pa bi se izplačal izdaten donesek tedaj, če In dežela sama zgradila gledišče; 3. mestna občina bi nikakor ne privolila, da bi se z novim glediščem zazidalo kaj Kongresnega trga, ali pa še celo kaj „Zvezde." imijo priti) Politični razgled. \oli aujc dežele. V Liubljani 17. januarja. Nemški listi mislijo, da je mej Lichtensteinovo napovedjo, da pride v državnem zboru kon-lesijoualna šola na vrsto, in Matuševim predlogom v češkem deželnem zboru neka zveza. Ćehi bodo pod pirali želje nemških konservativcev, zato bodo pa nemški konservativci zagovarjali razširjenje deželne avtonomije, kar žele Čehi. Fiunnčiio ministarstvo pripravlja zakon, da se bodo obdačili letni železniški vožnji listi in drugi prosti železniški listi. Vodje znamenitejših poljskih listov v €>rali-e|ji so imeli shod v Levovu in se posvetovali, kako naj pišejo poljski listi o odriošajih z Rusijo. Sklenili so zmerno pisati, da sosednji državi ne dado nobenega povoda za pritožbe. Svarili pa bodo tudi poljsko mladino v Rusiji, da naj ne stori kacih ne premišljenih korakov, ki bi le škodovali poljski stvari. Poljaki nerhajo tudi nobenega interesa uue mati se za 'interese drugih'. V ogerNkeni državnem zboru začela se je včeraj budgetna debata. Hegediis je govoril za budget Horansk' in Helriv pa proti bugetu. • % nanje države. V Bolgariji so se baje začeli nemiri mej kmeti. V vladnih krogih je zaradi tega velika skrb V Sofiji se baje že boje, da bode prišlo do velike ustaje, ki bode pregnala Koburžana. Kiittka vlada je začela sredi preteklega meseca pogajanje z belgijsko-holandsko Irancosko finančno skupino zastran nekega večjega posojila Bankirji so se pa baje izjavili, da tako dolgo ne morejo posoditi Rusiji denarja, dokler ne mine ne varnost za mir. Italijani so se v Afriki zopet naprej po maknili in so le še 40 kilometrov oddaljeni od Abe sincev. Potem takem je v kratkem pričakovati boja Predloga socijalistiškega zakona, ki io pripravlja nemška vlada, bode določevala, da se ta zakon podaljša za pet tet, samo, da se bode v marsičem še poostril. Osobe, ki bi razširjale prepovedane ti skovene smele se bodo kaznovati z globo do 1000 mark, ali pa z zaporom do lednega leta. Zaradi socialistične agitacije bodo pa smeli koga zapreti še nad dve leti, mu prepovedati bivanje v kacem kraji, ga še celo iztirati iz Nemčije. Nemec, ki bi se v inozemstvu udeležil kacega socijališkega shoda, kaznoval se bode z ječo, potem pa iztiral iz nemške države. S tacirai določbami upa Bismarck zatreti socijalne agitacije. — Za ponemčevauje šol v Alza-ciji in Loreni se močno dela. Sedaj je izdal deželni višji šolski svet v Strassburgu naredbo, da se imajo na dekliških šolah dekleta razdeliti po znanji nemščine v več oddelkov. Šolam morajo se dati nemška imena. Spričevala in vse druge tiskovine, ki je iz-dajejo iole, morajo biti nemška. Nemški jezik je učni jezik po vseh šolah. Dop LSI. Iz i j j u l»l jniifke okolice dne 16. januvarja. [Izv. dop.] Prav res je želeti, da bi zakup deželne naklade na žganepijače prišel v roke, če ne deželi, pa vsaj interesentom samim. Gotovo je, da se od istega bogate zakupniki kapitalist i ; zakaj naj bi ne ostal dobiček mej interesenti? Pravih statističnih podatkov o tem, koliko znaša naklada na leto, pač ni, in ako kdo, tedaj mora to vsekakor obžalovati dežela sama, katera je zakupnikom izročena na milost in nemilost. I u te resen rje posameznih okrajev pa, ker domače razmere poznajo, prav lahko preraeunijo prilično, koliko utegne nesti zakup in store potem na podlagi tacega preračuna svojo ponudbo. Oni se bodo laglje zadovoljili z manjš i m dobičkom, ker bodo že to velike vrednosti za nje, da se izognejo sekaturam zakupninskih agentov. Se ve, da se ne bode opravilo nič, ako bodo ponudbe ulagali' le posamezni okraji. Tu je potreba jednotno uravnanega postopanja vseh okrajev, kajti dežela sama ne more urejati zakupninske službe za nekatere okraje, ki bi ne storili ponudeb, ker bi se jej to nikakor ne i/plačalo; zakupnik kapitalist pa jej more postaviti nož na grlo s tem, da reče : vse ali pa nič. Ako torej letos organizacija ni še tako popolna, da bi se ponudbene razprave dne 23. t. m. udeležili vsi okraji, tedaj naj se sestavi vsaj takoj odbor iz interesentov, ki bode to stvar uravnal vsaj do prihodnje po nudbene razprave. Za izgled, kako koristno jo interesentom, ako dobe sami v zakup naklado na žgane pijače, bodo naj oni okraji, ki imajo v zakupu užitnino in ki kljubu temu, da so morali ponuditi več, ko privatni zakupniki, vender izhajajo prav dobro. Iz Metlike 15. januvarja. [Izv. dop.] (T. M. ŠopČič.) Danes po rani maši oglasil se je veliki zvon in tožno naznanjal, da je svojo blago dušo izdihnil pi-ečaatni gospod Mijo (Mihael) Šopčič, duhovnega stola nadškofije Zagrebške pri.sednik in bližnje župnije Žakanjske župnik, od prošle jeseni v Metliki v pokoji. Mož je bil izgleden domoljub in rodoljub, jednako iskreno ljubil je Hrvate in Slovence in bil je ves čas 221etnega obstanka čitalnice Metliške zvest ud in'podpornik. Gostoljubje njegovo bilo je na glasu, zato pa ni zapustil bogatstva. Značaja bil je jeklenega, ni se bal nt Rau-chovih ni Hedervarvjevih viharnih časov, ampak imel je trdo nado do boljše bodočnosti Slovencev in Hrvatov. Pokoj mu duši in blag spomin! Iz I.jiiMjansKe okollee 10. januvarja. [Izv. dopis.] (o pjredlogi novega občinskega zakona.) Dopisnik z Dolenjskega v 2. št. „S1. N." poskusil je obračati "pozornost na' svetle strani pripravljenega občinskega zakona. Trdil je, da je le-ta tako jasen in primefett, da bode opravičen, previden in pošten mož z dobro voljo tudi lahko dobro župan i 1 " Jaz ne mislim tako in bodi mi torej dovoljeno, opozoriti na določila, katera nove predloge ne priporočajo v zmislu občinske, zlasti kmetske koristi. § 26 nove predloge odrejuje število odbornikov v podobčini po številu volilćev, za glavni odbor je število odbornikov, katere vodi podobčina na podlagi direktnega davka, zavisno od števila seljanov. Zakaj je merilo za občinski zastop glavne občine tako liberalno postalo, ni umevno. § 34 Veli, da bodi doba občinskega poslovanja praviloma petletna. -— Žalostne skušnje nas pa uče, da je dolga doba mej volitvami za udeležence jako pogubljiva. Težko je občanu prenašati samoBilno postopanje kakega selškega paše tri leta, koliko bolj tedaj, ako bode županil pet let. To pobija liberalnost. Res stanejo volitve nekoliko troškov, a ta zguba ni v nobeni primeri k škodi, katero nakloni za dve leti podaljšano gospodarstvo trmo- glavega, ar ran karaktera župana. Kmet čuti slabe na sledke predolgih volitvenih dob tudi pri druzih odborih in zastopih. Plačilo mesto tlake razmerja § 100 po davkih na prvo roko. To je mnogokrat krivično merilo posebno pri popravi cest. Tu bi moralo veljati načelo: kolikor bolj občila rabiš, toliko večii je tvoje breme ža njih vzdrževanje ! Znano je, da se pl«ča od gozda najmanj davka, vender pa baš le-ta najbolj ceste tare. Na jeden goldinar direktnega davka od gozda je treba najmanj dvakrat toliko tlako naložiti nego na davek od druzega zemljišča. Dopis z Dolenjskega trdi, da Ljubljanski okoličan hoče imeti občine omejene samo po velikosti; to pa ni res, on je le željo izrekel, da bi se se danje male občine na podlagi jednaeih teženj v večje po 30O0 do 4O0O goldinarjev direktnega davka preosnovale. Glavni upor Ljubljanskega okoličana je obrnen proti centralizaciji, katere duh veje po predlogi novega občinskega zakona. Gotovo ni ne j> dnega zavednega občana na Kranjskem, kateri bi centralizovauo cerkveno upravo v naši deželi hvalil. Ali je treba, da so trije ali celo štirje duhovniki v jednem kraji, da mora vsled tega kmet po Ive uri daleč v cerkev hoditi in da mora zopet duhovni pastir ravno tako daleč bolnike obiskovati ? Mnogo potov, mnogo dražega časa in tudi denarja bilo bi prihranjenega, ko bi se ve like župe v male z jednim duhovnikom razcepile, kakor je to na Primorskem. Pobožni kmetic pride po dolgem potu k zapovedani maši, hoče opravite tudi popoludausko službo. Opohidne domu, pa zopet nazaj hoditi, mu ne kaže, ostane torej čez poludne v župni vasi. Gre si v krčmu kosila iskat. Tukaj dobi po jednakem opravku zadržane znance. Pri pomenkovanji o slabi letini in slabi živinski ceni je treba tudi žejo gasiti, — jeden kozarec kaže pot drugemu. Pozno v noč prikorači kmetic iz cerkve domu, potem ko se je bil še pri vsaki krčmi mej potom nekoliko oglasil. Taka pota k službi božji so draga in dajejo priliko, da se seljan pijančevanju udaja. Drugih je sram, da bi hodili s slabo obleko skozi tuje vasi v cerkev. Opravljajo torej službo božjo doma pri igri ali pa pri žganji. Tu se ne govori, kako bi se polje zboljšalo ali orodje primerno sedanjim zahtevam popravilo, — nego delajo se naklepi, kako bi se po nepoštenem potu denar za pi jančevanje pridobil Taki zbori nehajo malone, vselej s pretepom. Decentralizacija dušnega pastirstva pa je osobito potrebna videti glede na našo mladino, za katero kmet toliko naklada plačuje. Toliko se stori, da bi bili otroci ubogljivi, pošteni in dobri kmetovalci. Toda, kakor stari pojejo, tako žvrgolijo mladi. Premnogo slabega in pohujšljivega bi se zatiralo, ko bi se duševni pastirji mej ljudstvom naseljevali, namesto da se v nekaterih krajih delaj cele duhovske družbe. Mi v jednomer tarnamo, da pri odgoji našega naraščaja nobenega napredka skoro ne Zapazimo. Ali p t more biti drugače, ako ostane tako merodajen duhovenski faktor za odgojo naše mladine vedno v starem okvirji ? Šole se decentra-lizujejo, zakaj bi se s temi tako tesno zvezane župnije ne razkrojile v zmislu ljudskih potreb? Napake, ki izvirajo iz centralizacije, bodo pa z najhujS« Srbo-taftele slovenskega kmeta na Kranjskem, ako se'občinski red prenaredi po novem načrtu. Občinski stroj bo iz premnogih udov sestavljen. V podbbčini sedel bo župan z občinskimi svetniki ter s tajnikom, ker si brez tega, kakor dopisnik z Dolenjskega trdi, nobenega rednega županovanja misliti ne moremo, in občinski sluga bo razgrajalce pokoril, ker si županstvo zaradi zamere tega storiti ne upat. V drugi vrsti uradovalo bo nadžupan-stvo za glavno občino. Tu bo nadžupan s tajnikom in drugimi pisarnimi silami, z beriči in drugimi občin, slugami. Nad uadžupanstvi, bo, ako dopisniku z Dolenjskega verjamemo, deželni občinski nadzornik, kateri bo pa gotovo tudi svojega tajnika imeti moral. Tako velikansk aparat bo potreboval najmanj 10% naklade; kmet bo vrhu tega drage komisije plačevati moral, katere ga niso do zdaj skoro nič stale; po dolzih potih do na d županstva bo pa Čas fn denar tratil. Kar se zboljšanja kmetijskih razmer tiče, bo pa vse pri starem, le strankarstvo bo imelo1 široko polje. Ako bo treba kak kraj na to ali ono stran pridobiti, treba bo k večjemu s petimi v okraji pogodbo delati. Birokracija bo imela vrata odprte v najmanjše kmečke kotičke. Tak bo glavni dobiček novega občinskega zakona. Iz I*4mIna Goriškem, 13. jar.u-v.u i,i [Izv. dop.] — Čakal sem, da bode spretnejše pero opisalo naše veselje, pa (tudi naše stiske in bridkosti. Pa vse molči, zato naj jaz kaj povem. Veliko hrupa so zagnali Nemci in Lahi proti uam Slovencem. Zakaj ? Jaz, priprost rokodelec, mislim, da zato, ker smo zvesti cesarju in dobri kristjani. Oberdank je hotel preljubega nam cesarja ubiti; v zahvalo nosijo njegove somišljenike na rokah in se jim uklanjajo. Zakaj? Zato, ker so cesarju in cerkvi nezvesti. Ako njih hvalijo, nas pa zaničujejo, moramo mi biti ravno nasprotni. Dokaz: Na novega leta dan smo praznovali zlato mašo Leva XIII., tudi mi. Gospod Pirih, župnik v pokoji, sam zlato mašnik, je imel slovesno peto mašo, nam vsem v veselje. Cesarska, narodna in papeževa zastava je vihrala na zvoniku v znamenje, da se vsi držimo zvesto gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!" Kako pa nas plačujejo! S škorpijoni nas tepejo! V Tolminu uradniki so skoro večinoma nezmožni našega jezika. Pa to pustimo! Davke že znamo plačati. — Ali huda, prehuda se nam godi glede zdravnikov. Komaj odide „neodrešenec", že pride „nekrščenec". Ako nam ne pošljejo Laha, nam pošljejo Nemca, ako ne Nemca, torej poljskega Žida. Dr. Niente blagega spomina, se komaj privadi izgovarjati „kje si ga boli", pa gre. Pride drug ravno tak. Pa kaj ? Mi smo pohlevni. Nas sumničijo. Mi trpimo. Pri nas je zavladala davica. Oče hiti v Tolmin po zdravnika. Pa kaj hoče revež ? Gledata se drug druzega — kakOr mutasta, ne opravita ničesar. Oče gre žalosten domov. Zdaj ne ve, kako si pomagati. Pošlje v Gorico po zdravnika, pa prepozno. Vsi otroci po-mrjejo. Oče postal je sam brez otrok, zgubil naj dražji zaklad, ki ga ni več dobiti i plačati. Toliko troškov, vse trpimo! V tem nas pa sumničijo. Zdravje je najdražji zaklad, to varovati je poklican zdravnik. Prosimo vlado, če že drugače ni, naj nam pošlje z zdravnikom tudi tolmača, in naj ustanovi za tolmača tudi plačo G00 gld. na leto. Potem bo-deiho saj znali, čemu bodemo plačevali davke, kakor do sedaj. G—a. Iz Kumiiiltit 13. januvarja. [Izv. dop.] (Občni zbor čitalnice) — Tukajšnja čitalnica imela je na sv. treh kraljev dan svoj občni zbor, pri katerem je bilo navzočnih izredno veliko število udov. Pred pričetkom zborovanja predstavljal je marljivi in ustrajni sotrudnik pri čitalničnih veselicah, g. Jože Faj d i ga, komičen prizor: Beli lasje, mlado srce". Da že dejanje v tem prizoru samo na sebi ni kaj sposobno napraviti na poslušalca dober utis, vender je v očigled tej nepriliki predstavljalec svojo nalogo častno rešil, kar je občinstvo priznalo glasno pohvalo. Namesto boleh nega predsednika g. Ferlinca otvori zborovanje podpredsednik g. M. Novak. Iz obširnega poročila tajnika g. Burnika posnamemo tole: Čitalnica je v preteklem letu prav vrlo napredovala. Število udov naraslo jej je na 83, imela je na razpolaganje 14 časopisov in priredila 8 veselic, katere so bile vse prav dobro obiskane, nekatere mej temi prav sijajne. Prav pohvalno se je omenjalo gospej in gospodičin igralk, gg. igralcev in drugih sodelovalcev pri veselicah naprednega pevskega društva „Lirew kakor tudi dobrotnikov čitalnice, katerih je štela v pret. letu prav obilo. Vzla8ti nakljonjenega skazal se je čitalnici g. Pepe Rode, ki ji je podaril 25 fl in neki drugi ud, ki ji je poklonil 20 fl. čitalnica počastila je razne slavnosti ali po deputacijah z društveno zastavo, ali pa se je brzojavno čestitalo. Prav dostojno spominjalo se je g. knezoškofa Ljubljanskega o priliki njegovega birmovanja v Kamniku, kakor tudi zlato-masnika Leva XIII. Poročilo vzelo ze je dobro-klici na znanje. Da se je tudi čitalnična blagajnica flo letošnjega obč. zbora jako opomogla, konštatoval je blagajnik g. Jože Fajdiga, kojo izjavo so udje iskrenim veseljem pozdravili. Posamezniki izražali so svoje želje glede časnikov in čit. prostorov, na kar naj bi se novoizvoljeni odbor ozirati blagovolil. Večletni, za čitalnico mnogozaslužni predsednik, g. dr. ""Maks Sarnec, bil je imenovan vsklikom č a s t-nim članom čitalnice. Velikim veseljem mora se javiti, da se je mej žbdrovaujem, posebno pa pri volitvi novega odbora pokazala prav lepa sloga med čitalničnimi udi. Čitalnici naši, katerej je že pretil pogin, zasijalo je zopet mileje soluce. Njeni zavedni udje pač ne bodo pustili, da bi propalo to narodno svetišče katero so vzgledu i rodoljubi postavili v onih vihar- nih Časih, ko so kipeči valovi protiavstrijakega neraštva hoteli uničiti vse Slovenstvo. Za letošnje leto je odboru načelnik g. Martin Novak, poštar ; podpredsednik g. dr. K aru i Se h m i-dingpr, notar; blagajnik g. Jože Fajdiga, graščinski oskrbnik; tajnik g. Val. Ru r n i kT vodja deški šoli; knjižničar g. A r i g I e r, gozdarski uradnik: odborniki: g. Jože Po tok ar, davkar ; g. Alojzij Medved, moščan ; g. France Senićar, trgovec in meščan ; g. Gregor SI a bajna, meščan ; namestniki: g. Ljud, S ti as n y, učitelj; g. Ant. Binter, trg. pomočnik. Letošnje predpustne veselice se prično z be-nefico g. Gregorja Slabajne, staroste tukajšnjih igralcev, zvestega sotrudnika čitalnice od njenega početka — Želimo mu najboljšega uspeha! Domače stvari. — (Smrt Andreja E i n s p i e 1 e r j a) vzbudila je v vseh domoljubnih naših krogih obilo trpkega čutja. — Poleg včeraj omenjenih vencev, položil se bode na krsto Einspielerjevo tudi venec banke aSlavile*« koj^ večletni poverjenik bil je pokojnik ter venec gosp. dru. Ivana Tavčarja in njegove gospe soproge. — K jutršnjemu pogrebu v Celovec ldeta, kolikor je dosedaj znani, iz Ljubljane gg. : Ivan Hribar kot zastopnik slov. pisateljskega društva ter dr, Danilo Majam n v imenu »Slovenskega Naroda". — (Zadušna sv. maša za umrlim Andrejem E i u s p i e 1 e r j e m J bode po naročilu kluba narodnih poslancev kranjskih jutri 18. januvarja ob ValO. uri v Šentjakobski cerkvi. Mašo bode daroval g kanonik Klun. — (Ljubljanska čitalnica) poslala je v Celovec krasen venec s trobojnimi traki in napisom: i,Čitalnica v Ljubljani" uzornemu rodoljubu — očetu koroških Slovencev. — (Kranjski deželni zbor) je v denas-nji seji pritrdil nasvetom finančnega odseka o zgradbah za prisilno delavnico, dalje o zgradbi dveh oddelkov v blaznici na Studenci in o premeščenji Ljubljanske bolnice na j)rimernejši kraj. Dalje je v sprejel zdravstveni zakon v tretjem čitanji, zakon o povračilu škod storjenih po lovu in divjačini v drugem čitanji. Končno je bilo rešenih več prošenj. Prihodnja seja bode jutri v sredo, — (Občinski odsek) deželnega zbora kranjskega je sklenil, da letos ne bode obravnaval načrta uovet:a občinskega reda Načrt se vrno deželnemu odboru z naročilom, da pred vsem izdela načrt za razdelitev, oziroma združitev sedanjih občin ter poroča v prihodnjem deželnem zboru. — (Ljubljanski trgovci z žganimi pijačami) izročili so deželnemu zboru po poslanci dr. Mošetu prašnaja, da naj dežela doklado na konsum žganih pijač pobira v lastni režiji ter je ne odda kacemu podjetniku. Tudi nam se dozdeva, da bi za deželo bilo velike koristi, ako upelje lastno režijo. Na Koroškem pobira jednako doklado že dve leti dežela sama, oziroma dacarji, nastavljeni od dež. odbora. Za Štajersko pa je deželni zbor letos sklenil jednak način pobiranja. — (IzŠent Vida nad Ljubljano) se nam piše : Dopisniku, ki se je oni dan pritoževal, da se kljubu osepniški epidemiji šola ne zaključila, izpolnila se je želja in zaključila se je naša šola, kakor ona v Šiški in v Šmatiuu pod Šmarno goro. Upajmo, da bolezen kmalu odjenja in se šole zopet skoro odpro, kajti baš sedaj po zimi je za pouk jako ugoden čas. — (Na Ptuj i) bil je včeraj županom izvoljen Ernst Eckl, podžupanom pa dr. Sikst vitez Ficbtenau. —r:(Novi kolki.) Dne 1. marca pridejo, kakor naznanja finančno ministerstvo, novi kolki v promet in bodo sedanji kolki samo še do 30. aprila t. 1. veljavni. Novi kolki razločujejo se od sedanjih razen letnice 1S88 tudi po barvi. — (Kočevsko okrajno glavarstvo.) Zemljepisno-zgodovinski spis. Spisala Št. Tomšifc in Frau Ivane. Dobiti je tudi v .Narodni Tiskarni" po 55 kr , s pošto po 60 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": lCelbVQC 17. januvarja."Raz hišo.družbe sv. Mohorji" in raz pokojnikovo vejejo v' znak žalovanja črne zastave. Pred krsto nenadomestljivega nam ranjcega skozi cel čas gnječa ljudstva iz mesta in z dežele. Iz vseh stranij dohajajo pomilovalne brzojavke na prebritki iz- -ubi. „Mir" izhajal bode tudi nadalje, izda-atelj i!t lastnik mu bode Gregor Einspieler. Dunaj 17. januvarja. „Zvonimir" žali veliki gubitak slovenske braće. Slava Ein-spieleru ! Mozirje 17. januvarja. Britko izgubo prvaka Einspiekrja obžaluje Vran>ka Čitalnica. Dunaj 17. januvarja. „Fremdenblatt" objavlja ,,conimunique" veleposestva češkega, v katerem se proglaša kot neresnica, da bi bilo veleposestvo o glasovanji 13. januvarja glede predloga Vašatvjevega sploh dalo kako naznanilo, še manj pa kak „communique". Vse iz tega izvajane posledice so torej ničeve. ,,Frem-denblatt" izraža živahno zadovoljstvo, da se ta korak ni storil, ki bi ne bil ugajal položaju veleposestva, a bi ga bili Mladočehi izkoristili kot uspeh svojega nekvalifikovanega delovanja. Peterburg 17. januvarja. V reskriptu gubernatorju Moskovskemu] izraža car trdno zaupanje, da bode mir v tekočem in bodočih letih dopuščal, da se posvetijo vse sile notranji blaginji. Sofija 17. januvarja. (Izvestje Reuter-jevo). Vlada objavila je diplomatskim agentom vsebino pri Nabokovu najdenega nemškega pisma grofu Ignatjevu v Moskvi, pisanega iz Carigrada dne 5. februvarja 1887 in podpisanega z imenom Provič. Pismo razpravlja nabor Črnogorcev in priprave za rabuko na Bolgarskem. Bruselj 17. januvarja. Pri včerajšnji predstavi v gledališči Alhambra nastal ogenj in iz cevi, po kateri jo kurjava napeljana, pokazal se je plamen. V parterji nastala velika gnječa, galerije ostale so mirne. Ogenj se je takoj pogasil in predstava se je brez vseh ovir nadaljevala. Zahvala. Svoj onoi gospodi i braći Slovencem, koji prisustvovaše svečanom komersu u spomen 300 godiš-nice našeg velikog pjesnika Ivana K ran ji na G u ndulica, izrazujemo našu hvalu. U prvom redu pako topla hvala si. pevskom sboru „Slavca", njegovomu predsjedniku g. Sakseru in sborovodji g. Stegnaru, koji su ljepom pjesmom još več riedku slavnost ukrasili. (44) X^rT7-Sbt. gMž&iQ^ ^ 0T OTT A 1\T 0 77 T prinaša v l. številki (druga izdaja) naslednjo vsebino: Naš program. — Od spoznanja do dejanja. — Diplomacija, politika in narodi. — Verska tolerancija na Ruskem. — Ivan GunduliO. — Pso-glavci. Zgodovinska slika. Oeski spisal Alojzij Jira-sek. Poslovenil Vacerad. — Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu. — „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej IO. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletne 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr. 9p4T~ Prvo številko pošljemo vsem častitim p. n. naročnikom „Su >v an"-ovim. Kdor ne želi prejemati ^Slovanski Svkt". naj nam blagovoli list vrniti. Upravništvo ..Slovanskega Sveta". Ljubljanski iw m*<»JI (1J>'2—208) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. Loteri jnc Nrečke 14. januvarja. V Trstu: 31, 85, 42, 44, 36. V Linci : G2, 30, 57, 18, 67. I.i-tui n u rednlftl v m : Gosp O. O. v O. liea je, da je davka plačevati tudi od žganja, ki ga kdo ima za domačo rabo Da ne poznato dotićnega ukaza, ni £ud«, ker natis je pokupila skoro ves jedua sama — roku! Umrli so v Ljubljani : 14 januvarja: Marija Smolić, uradnega sluge ž.-na, 46 let, Ro*M ulic« '\ za jedko. — Marija Podboršek, gostija, 74 let, Poljanska cesta 34, za oslahljenjein. — Janez Kramar, delavčev sin, 4 leta, Poljanski nasip 48, za kozami. 15. januvarja: Martin VVinkler, pritdljenec, 63 let, Poljanski insip 5 >, za p.jučniin emti^emonj. — Angela Treo, polfrjeva hči, 4 mesece. 8". Petra cesta 25, za kozami. — Kami Okorn, delavec, 44 let, Kravja dolina 24, za nirtvo-udoin. — Jovana Naglas, atarinarja žena, 50 let, Stari trg 28, za kezami. — Feliks Michelie, delavčev sin, 4 leta, sv. Martina cesta 3, za kozami. 16. jiinuvarja: Jožefa Hribar, dimnikarja hči, 10 mesecev, Trnovske ulice 3, za božjastjo. — Katra Lukman, delavca hči, 2* a meseca, na Stolbi 8, za božjastjo, 17. januvarja: Franja Križnar, zasebnica, 66 let, Pred Škofijo 7, za jetiko. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Tem- I Ve-peratura trovi Nebo Mo- ! krina v. mm. d > 7. /j nt raj •-y> 2. popol. , 9. zvečer 748-44 mni.l —100° C si. svz. 747-64 mm. — 3-4° C si svz. 747 79 ni,n —10-4° C si. svz. d. jas. jas. jaB. 0-00 mm. Srednja temperatura — 7*9* za 56° pod normalom. □3-u.:n.a.jsl5:GL "borza dne 17. januvarja t. 1 (Izvirno telegrafično poroč včeraj lo.) - gld. Papirna renta.....gld. 782?> Srebrna renta......80-4 Zlata renta......„ 110"— — „ 6" „ marčna renta .... „ 93-20 — „ Akcije narodne banke. . . „ 870-— — „ Kreditne akcije..... „ 26840 — „ London........„ 12685 — n Srebro........, — •— — „ Napol......... 10 03 — „ C kr. cekini .... . „ 5'97 — „ Nemške marke ... „ 62-25 — „ 4 / državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 gld. Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 164 „ Ogeraka zlata renta 4°/0...... 96 „ Ogerska papirna renta 5°/0..... •'■2 „ 5'/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 zlati zast. listi . 126 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....1U0 gld. 177 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 9'« ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 202 „ danes 76-3H 80-55 110-— 93-40 869 — 269 80 126-85 10-03'/, 5-97 69'95'Vi — kr 50 „ 55 „ et „ »» 50 „ 10 „ 50 >> 50 „ 50 „ 25 „ Častitim udom družbe sv. Mohorja in nan.-du slovenskemu naznanjamo srcu pretresujočo izgubo moža nam vsem najdražjega. Po nsemtedenskem holchanji In hudem trpljenji izročil je svojemu Stvarniku krepostno dušo svojo prečastiti častni kamornik sv. Očeta, kn. šk. duhovni svetovalec, zlatomašnik, dosluženi c. kr. profesor viših realnih šol v Celovci, deželni poslanec, častni občan mnogih slovenskih srenj itd. itd., dne 16. prosinca t I. ob 9. uri zjutraj, v 75. letu svojega prezaslužnega življenja, po večkratnem prejemu sv. zakramentov. Družba sv. Mohorja žaluje za njim kot svojim očetom: blagi rinjci jej jo bil dejanski usta-in-vnik, prvi predsednik, potem podpredsednik in blagajnik do sedaj. Podrl se je ž njim najmočnejši steber mnogim dobrodelnim napravam iu družbam; odstopil jo t bojnega polja neprestrašeni horitelj za nvero, dom, cesarja"; — s krvavečim srcem plakajo koroški Slovenci v a svojim voditeljem. Le blažilua misel na previdnost božjo, ki čuva nad nami, more nas tolažiti. Pogreh bodo V sredo dne 18. t. m. ob »/«8. uri popoiudne. Te o predragega pokojnika bode na lastnem domu, Pavličeve nlice št. 7, in v drugič v sii.l ij cerkvi blagoslovljeno in potem na St. Rupertskem pokopališči v družbe sv. Mohorja lastnem grobu pokopano. Mrtvaška opravila bodo v četrtek dne 19. t. m. ob lp. uri zjutraj v samostanskoj cerkvi oo. ka-pneinov. ' Bog mu daj večni mir in pokoj! V Celovci, dne 16. prosinca 1. 1888. Odbor družbe sv. Mohorja. V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. Jutri v sredo IH. juiiuvarjtt IHHH ob 7. uri zvečer: Velika nenavadna gala -predstava ■ i.i koriMt bratov in sester RIEFFENACH. Prvi nastop slavne MIS ELLA na neosed-lanem konji. i k rut in tu »e nikoli |.i<