Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 22. marca 1957
štev. 65. Leto XI. fXV!ll.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje id praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Pariški glasovi ob izločitvi Neustadter Stiirmeria
Schuschnigg spravlja svoje življenje v nevarnost
BERLIN, 22. marca. »Deutsche« Nachrichten Biiro« poroča: Sinoči^ je bil objavljen ukaz o imenovanju dosedanjega upravnika dunajske policije dr. Skubla za državnega tajnika za javno varnost. Dr. Subel, ki je bil kakor znano pred vojno policijski šef v Ljubija tii, je znan kot zelo oster nasprotnik nacionalistične opozicije. Ministrstvo javne varnosti pa je prevzel sam kancelar dr. Schuschnigg. »Neues Wiener Journal« piše, da je njegov program izključno
v	tem, da povsod in ob vsaki priliki zasigura notranji mir in sigurnost Avstrije.
PARIZ, 22. marca. Listi objavljajo poročila svojih dopisnikov iz Dunaja, ki povdarjajo, da je bil minister javne varnosti NeustSdter Stiirmer prisiljen, da poda ostavko radi svojih znanih simpatij za narodne socialiste, o čemer pričajo konflikti v vladi ob priliki Neurathovega obiska. Dopisnik »Deutsche Allgemeine Zeitung« smatra, da so to naglo rekonstrukcijo pospešili vtisi, ki jih je dr. Schuschnigg prinesel iz Budimpešte. Dopisnik »Lokalanzeiger-ja« poroča, da otvarja ta rekonstrukcija v avstrijski notranji politiki novo ero, glede katere še ni mogoče predvideti, kako se bo končala. Vsi pariški listi se obširno pečajo s položajem v Avstriji. »Petlt Journal« spravlja bivanje dr. Schuschnigga v Budimpešti v zvezo z odstranitvijo dosedanjega avstrijskega varnostnega ministra Neustadter Stiirmer ja. Omenjeni l?st izvaja med drugim:
V	Budimpešti so včeraj doživeli neoadno odstranitev policijskega upravnika, danes pa se je na Dunaju izvršila izločitev dosed. ministra javne varnosti, čigar pangermanske simpatije so splošno znane in dokazane. »Figaro« omenja, da bo kancelar dr. Schuschnigg, ki je prevzel sam ministrstvo javne varnosti, še nadalje vodil borbo proti narodnim socialistom. Pri tem ni izgubil nade, da bo lahko dosegel kompromis s takozvano nacionalno opozicijo, kar dokazuje okolnost, da je Schuschnigg pridržal v vlad! ministra Glalse Horstenaua, ki je znan kot simpatizer narodnega socializma. »Ami du Peuple« pravi med drugim, da je srdita kampanja nemškega tiska proti Avstriji v zadnjih dneh očivldno inspirirana Iz zunanjega ministrstva v VVilhelmstrasse, ki želi dokazati s tem svoje nezadovoljstvo s sed anHm pravcem avstrijske politike. Zdi se pa, da se avstrijski zvezni kancela r ni zbal teh napadov, marveč seje otresli ministra, ki je bil zelo prijateljsko razpoložen napram narodnim socialistom ter je dr. Schuschnigg znova pokazal, da na vsej liniji brani avstrijsko neodvisnost. Pri tem mu je treba čestitati *n to tembolj, ker se kancelar dobro zaveda, kako spravlja s takšnim odločnim postopanjem v nevarnost tudi svoje življenje
Porazi Btalijanov v Španiji !
MADRID, 22. marca. Zanimive so izpovedbe, ki so jih dali italijanski ujetniki: Bili smo zelo razburjeni, ko smo preko vladnih radijskih postaj doznali za imena naših ujetih tovarišev, zlasti pa, ko smo culi njihove besede. Radi tega smo se odločili, da ustavimo vsako borbo in da se predamo. Ker pa je bilo to zelo težko Preko dne, ker častniki stalno pazijo na nas, smo izkoristili noč za pobeg. Gotovo je. da nam bodo sledili tudi drugi tovariši. Po nepotrjenih vesteh so sprejele republikanske čete doslej okoli 1000 Pobeglih italijanskih vojakov, ki se niso hoteli boriti za generala Franca.
VALENCIJA, 22. marca. Havas poroča Službeno poročajo, da je neki višji letalski častnik, ki je opazoval bitko pri Brihuegi, izjavil med drugim: To svojo zma-£o moramo pripisati skrbni pripravi ter ugodnemu trenutku, ki smo ga določili ?a napad. Preletel sem precej bojišča in lahko rečem, da so v glavnem momentu Italijani sami vodili borbe in da se niso 7- njimi borili niti Nemci, niti frankovski Spanci. Imel sem vtis, da so Italijani že-j*H pokazati vrednost svojih veteranov 'z abesinske vojne, toda v tej svoji želji doživeli bridko razočaranje. Naši napadalci so jih odločno in smelo prisilili k imiku. Ves material, ki so ga uporabili PH tej bitki pri Brihuegi, je bil Italijanski, razen nemških letal tipa »Junkers«. Ta 'fitala najmodernejšega tipa so dvomotorni bombniki, opremljeni z Dleselovlmi motorji, ki trošijo težko olje. Vsako od *eh letal more obsolviratl do 300 km na “ro, natovorjeno z bombami do 1000 kg. Doslej je bilo opaziti šest takšnih Junker-s°vlii letal. Dve letali te vrste sta bili sestreljeni pri Guadalajari, tretje pri Po-Blanca. Zdi se. da so tudi tri ostala 'etala resno ooškodovana po naših lovcih letalih.
.MADRID, 22. marca. V poročilu mad-rithkef»a obrambnega odbora v zvezi z z'nago pri Brihuegi sc navaja: Pri mrt-In ujetih pri Brihuegi smo našli važne H^umente. Med drugim smo zaplenili Pijansko zastavo ter ogromno vojnega Materiala, Tudi je bilo ujetih veliko Itall-(£'°v. Našli pa so se pa tudi drugi važni okumenU o operacijah Klavnega štaba 8WanskIh trup na tem sektorju.
v MADRID. 22. marca. Republikanske ®te so vkorakale v Naval Porto. Tudi asi Abanades in Almadrones na levem Fr°su reke Heneres. ki sta bili Izhodišči ran>cov© ofenzive, so republikanci za-I*01'. Naskok nred Masegoso je bil tako
žat|V,t‘ da
ga francovc’ niso mogli vzdr-^ ' Francovci so na begu razstrelili r *>s<’ ki so ga zgradili pri tej vasi preko 'o rajuna. Toda republikanski pionirji J.,"U)st takoj popravili, tako da so repu-'£,n*ke čete. podprte po tankih In oklo W avtomobllih. lahko preganjale be-v « francovce. Ko so zavzeli po vrsti d- ^si in prispeli ob podpori topništva lja '|”auabesa je prihitelo jedro republi-, yoisl?e z brzostrelnimi topovi in TIIrt, y' višine obstreljevati upornike, skl Sn r®t>uhlikancl projlrall po aragou <er prispeli do 112 km. 70 re-^"skih letal je proti večeru napa-C,	irarcovcev, 300 tovornih av-
A*o°	,ci 'e pr(>t,lr;l|a po cesti od
hn, r.e' letala so napadla francovce z dep lm| in strojnicami, tako da je bilo
liatijauski MuptHeiasi fmatdeiii	škandal
DUNAJ. 22. marca. Ob priliki včerajšnje mednarodne nogometne tekme Avstrija - Italija, ki se je končala z rezultatom 2:0 v prid Avstrije, je nastal v natlačeno polnem praterskem stadionu ogro men škandal, tako da se je tekma morala prekiniti že v 28. minuti drugega polčasa.
Razburjeneje publike so povzročili italijanski igralci s celo vrsto incidentov in so se takšni incidenti ponavljali ves drugi polčas kar zaporedoma. Italijanski igralci so pokazali mnogo nediscipline, ki se niti ni ustavila pred avtoriteto sodnikovo.
Cen <'iV()rn'I' avtomobilov popolnoma unl-n;) . I)r"Kih 35 letal pa jo vrglo 800 bomb sij ^Uro zbirališče francovcev na Isti celi,* ""Š^ala so sc prav nizko nad posa-In Hi dec'»>ilrn|n s stroj-Ri Francovp|. zlasti Italijani, so na dal "!-,rskl fronti popolnoma odpove-
LONDON, 22. marca. Listi so objavili, da je tudi general Oueipo de Liano priznal po seviljskem radiju poraz italijanskih čet pred Madridom. Italijani se umikajo brez vsakega odpora. Angleški listi so objavili najnovejše španske vesti pod naslovom: »Popoln poraz Italijanov v Španiji«. Po (eh vesteh se je večina Italijanov predala brezpogojno, pri čemer »o republikanci zaplenili ogromne količine vojnih potrebščin. Pri Cordobi so republikanske čete odbile včeraj srdit napad. Pri tem so uporabili prvokrat nove tanke. Italijani so se umikali v neredu, mnogo pa Jih Je prešlo na stran republikancev, med njimi tudi motorni vozač, ki Je izjavil, da je Franco poslal v tem odseku v boj 14.000 vojakov, m sicer samo Italijanov.
MADRID, 22. marca. Sinoči so bili objavljeni dokumenti, ki so Jih našli pri ujetih Italijanih. Med drugimi Je bila objavljena tudi odredba št. 4 poveljstva italijanskih prostovoljcev, ki Je bila Izdana 6. marca. Odredba pravi: NJ. eksc. ministrski predsednik ml Je naročil, naj sporočim njegov pozdrav prostovoljcem, ki bodo sodelovali pri novih operacijah Iti naj Jim novem, da je prepričan, da bodo
zmago. Poveljnik divijski general Mancini adjutant major Luigi Bernardi.
Druga odredba je bila Izdana 3. marca /.a načelnika oddelka za prostovoljske če <e v štabu vrhovne komande v Salaman-cl. V njej se sporoča prostovoljcem odstavek iz resolucije velikega fašističnega sveta z dne 2. marca, ki pravi, da izraža veliki fašistični svet solidarnost z nacionalno Španijo In pozdravlja Čete generala Franca, katerih zmaga mora pomeniti konec vsem poizkusom boljševlzlranja zapada In pričetek nove dobe v zgodovini španskega naroda, ki bo pomenila obnovo njegove moči in ustvaritev socialne pravičnosti. V odredbi se navaja tndl drugi odstavek Iz resolucije velikega fašističnega sveta, ki pravi: Veliki fašistični svet pozdravlja čete, ki se bore pod poveljstvom generala Franca. Pri tem misli zlasti na to, da se 50.000 naših tovarišev bori na španskih tleh pod simbolom fašističnega snopa )n za njegovo slavo. Prostovoljci! Ta pozdrav sveta, tolmača razpoloženja, ki vlada v vsej Italiji, vas mora ganiti v dno duše In mora v nas utrditi voljo, da dosežemo nove zmage, ki jih od nas pričakujejo v naši domovini. Pokažimo, da smo vredni
spričo njihovega poleta izgube m nlmalne I tolike časti in odzovinto se enodušno kll-in da bomo tako Izvojevall tudi drugo I cu domovine in naše volje.<
Klerikalizem
Programatično pomembnim izvajanjem senatorjev dr. Kramerja in dr. P. Z e-c a, kj je pozival nazaj k Aleksandrovemu jugoslovenstvu, po katerem smo vsš bratje enakopravni v dolžnostih in pravicah, je sledil v okviru načelne proračunske razprave v senatu govor senatorja B a n j a n i n a, čigar izvajanja so napravila v vsej naši politični javnosti globok vtisk. Dotaknil se je mnogih zanimivih vprašanj naše politike. Silno poučna so bila njegova izvajanja, ki so se nanašala na pojav klerikalizma v naši državi. Jugoslovanski narod je v glavnem razdeljen v tri velike vere, ki imajo svoje svetinje, ki morajo biti spoštovane od vssga naroda enako. Toda klerikalizem je nekaj drugega, kakor je vera in cerkev. Ne obstoja pri nas samo en klerikalizem, ampak obstoja tudi pravoslavni in muslimanski klerikalizem. Toda če je že govora o klerikalizmih, potem je treba vendarle razlikovati med pravoslavnim *n muslimanskim klerikalizmom na eni strani, ki imata svoje centre v mejah naše države, ter katoliškim klerikalizmom na drugi strani, ki ima svoje središče izven meja naše države. Silno poučna so bila njegova izvajanja o katoliški akciji v raznih naših pokrajinah im je izčrpno govoril o ciljih klerikalne politike. Navaja priročnik katoliške akcije in knjigo sarajevskega nadškofa dr. Sarlča kot dokaz za to, da se tudi katoliška akcija ba-
vi	s politiko in da je politična organizacija. Klerikalizem vodi dvolično politiko.
V vladi ima dva predstavnika, izven vlade pa vodi skrajno opozicijsko politiko.
V Hrvatski je klerikalizem po Radičevi smrti menil, da bo lahko pritegnil hrvat-ske mase. Ko pa je uvidel, da se je ura-čunal. je kreni] na levo kr*lo Mačkovega pokreta. V tej zvezi je tudi danes, četudi obstojajo ideološka nasprotja in se je tako hrvatski klerikalizem znašel v objemu frankovcev.
Senator Banjanin je obravnaval v svojem pomembnem govoru tudi druge važne probleme našega narodnega in državnega življenja. Navajal je proces v zvezi s poskušenim atentatom na dr. Stojadiiioviča v narodni skupščini. Proces naj bi bil zadel Petra Živkoviča: »Vi, gospodje senatorji, ki ste bili ministri v vladali Petra Zivkoviča, bi morali vedeti, ali je služilo ugledu, časti in raz-vitku naše države, da se je v tujem tisku razširila kleveta, da je prvi ministrski predsednik 6. januarja, častni adjutant kralja Aleksandra, pripravljal zaroto? Ze dolgo vas to izprašujem, a nihče mi ne odgovori. Radi strelov v Narodni skupščini, ki jih je oddal vinjen človek, se je hotela napraviti afera. Toda čimbolj se je proces bližal koncu, tembolj je kopnela ta afera in je končno ta zarota slila-pela brez sledu. Ostalo je pri kleveti, ki se je končno zadušila v grlu klevetnikov samih.« Senator Banjanin izraža svoje prepričanje, da sedijo Vasilije TrbiČ, Dra-giša Stojadimovič in Milan Milovanovič po nedolžnem v ječi.
V	zvezi z občinskim; volitvami je pripomnil. da ni treba podrobneje razpravljati o tem, kako so se te volitve vršile, in je po razmotrivanju drugih važnih vprašanj prešel na poiitlko dr. Mačk3. Dr. Maček bo gotovo lojalno izpolnjeval sporazum, ki ga bo sklenil. Sporazum pa na separatističnih osnovah, o katerem se zadnje.čase toliko govori in piše. ne bi mogel predstavljati končnega sporazuma. ampak le začasno premirje v borbi za nadaljnje separatistične cilje. Položaj v Hrvatski je danes tak, da vlada v dr. Mačkovem območju največji, fašizem in da so pod Mačkovo komando tudi že vaške godbe in pevačice. Tudi je zatem ci-
Stran 2.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
V Mariboru, dne 22. III. 193'
Sokotmcevesie-
Sokoli! Prijatelji!
Letos obhaja Sokol Maribor Matica 30 letnico svojega obstoja. Ne morem si misliti lepše proslave te za slovenski sever nad vse pomembne obletnice, kakor pa začeti z energično akcijo za zgradbo prepotrebnega Sokolskega doma. 30 let smo gostje v tujih telovadnicali, ki ne odgovarjajo zdravstvenim zahtevam in v katerih postaja stanje vse neznosnejše.
Mi vsi stremimo za tem, da se vzgaja krepka, telesno in duševno zdrava mladina — največji blagor naroda in države. V to svrho služi najbolje pravilna telesna vzgoja z vsemi svojimi panogami, toda ne kakor zdaj v zatohlili prostorih, temveč v moderni, svetli in zračni, z vsemi potrebnimi higijenskimi napravami oprem ljeni telovadnici.
Letno telovadišče že imamo, je prostorno, v lepi okolici, prosto prahu in s krasnim razgledom. Manjka še telovadnica za dolgo zimo, telovadnica, ki naj bo vzor v naši Jugoslaviji! Že vidim, kako
se našemu naraščaju in naši deci iskrijo bistre oči, kako se smehljajo v veselju in zadovoljstvu okrogla rdeča iička pri pogledu na novo telovadnico! V prijaznih, dobro prezračenih prostorih naj uri naša mladina mišice in naj širi prsa, da bo postala krepka, v ponos staršem, Sokolu, narodu in državi.
Pomagajte vsi, ki ljubite mladino, uresničite našo najiskrenejšo željo, da se postavi Sokolski dom za zdravje naše dece, v okras Maribora, v obrambo na severu in ponos Sokolskemu imenu.
V jubilejnem letu začnimo s prispevki in spominjajmo se pri tem požrtvovalnosti onih. ki so v tako težkem času pred 30 leti ustanovili društvo ter jih posnemajmo! Kmalu bo stal naš dom in s tem bo naše društvo Petrovo petletko sijajno izpolnilo.
Zdravo!
Dr. Franjo Pavlič, zdravnik Sokola Maribor-Matica.
K&Hetdatii
in to?
Prosjaštvo je bilo in ostane zgovorno spričevalo vsakokratnih socialnih prilik. Takega obsega kot danes pa menda ni še zavzelo lepa desetletja. Ločiti ga je treba v dvojno: v primorano ali utemeljeno,ki ga izzovejo nezaposlenost, obilica družine, nesreče i. dr., in spekulativno prosjaštvo, ki je pojav izvestnih prebrisanih računarjev. Takih je, kot je »Večernik« že opozoril, vedno več in pridejo v prekanjenostjo. zgovornostjo in podrobnim poznanjem okolščin še najprej na svoj račun. Je res že skrajni čas, da se zadevno kaj ukrene, sicer bomo doživeli marsikatera neprijetna presenečenja ne mogoče prosjaškega, ampak tatinskega, vlomilskega in drugega značaja.
Na tem mestu pa moramo opozoriti prizadete oblasti še na tale pojav, ki zasluži največje pozornosti: V mislih imamo domačo (mestno) in okoliško šolsko in predšolsko mladino, ki kaže že vse znake poklicnih beračev. Kam bomo zašli s to razvado
Zadnji fazi prvenstvenega tekmovanja LNP
Efektna zmaga SK Železničarja — Rapidovci porazili Celjane - Poraz Čakovečkega SK v
Celju — V prvenstveni tabeli vodi SK Železničar
Včeraj se je odigralo predzadnje kolo v prvenstvenem tekmovanju v mariborskem I. razredu, ki je prineslo d-okaj presenetljive rezultate. ISSK Maribor je moral včeraj kloniti SK Železničarju, ki se ,ie zopet povzpel na čelo prvenstvene tabele, kjer bo predvidoma tudi ostal. Ra-pid pa je včeraj napravil veliko uslugo SK Železničarju in ISSK Mariboru, kajti zmagal je nad SK Celjem, ki se je že nevarno približalo vrhu prvenstvene tabele ter resmo ogrožalo plaeement mariborskih klubov. V Celju pa so tamkajšnji Atletiki nepričakovano zmagali nad Ča kovečkim SK, ki je po včerajšnjem po razu končno izpadel iz kombinacije za naslov prvaka v mariborskem t. razre du. Prvenstvena tabela izgleda po včerajšnjih tekmah takole:
SK Železničar	9	7	0	2	32:9	14
ISSK Maribor	9	6	12	20:11	13
SK Celje	9	5 13 19:14 11
Čakovečki SK	8	2	3	3	19:18	7
SK Rapid	8	2	1	5	15:23	5
Atletiki	9	1	0	8	7:37	2
SK RAPID:SK CELJE 3:1 (1:1).
lekma je bila ves čas zelo napeta. Rapid je včeraj po dolgem času predvajal igro, ki je bila koristna. Domače moštvo je moralo napeti vse sile, da je svojega nasprotnika ugnalo, toda to šele po težki in ogorčeni borbi. V Rapidovem moštvu sta se predvsem odlikovala oba branilca ter napadalna vrsta, ki je vpri-zorila lepe napadalne akcije in ki je streljala mnogo in to iz vsake pozicije.
Celjani so se predstavili kot zelo borbeno moštvo. Igrali so s srcem, toda svojemu včerajšnjemu nasprotniku niso bili dorasli. Zmago si jo Rapid popolno-
tiral mekatere izjave dr. Mačka tujim novinarjem, v katerih pravi, da je treba Jugoslavijo razdeliti na šest držav.
Po Banjaninovem govoru, v katerem je ob zaključku povdaril, da bo jugoslo-venska misel po mnogih preizkušnjah vendarle končno zmagala, jo spregovoril senator Drago Djordjevic, ki je predvsem polemiziral z izvajanji senatorjev dr. Kramerja in Puclja glede prilik v Sloveniji in je med njegovim govorom prišlo do prizorov, ko se je ves senat z ministri vred smejal.
Po neuspelem zaključnem govoru senatorja F. Smodeja in nekaterih osebnih pojasnilih D. Popoviča je senat s 47 proti 29 glasovom izglasoval novi pro račun. Od slovenskih senatorjev so glasovali za proračun dr. Gregorin, dr. Korošec, dr. Moj, Smodej in Hribar, proti proračunu pa senatorji dr. Kramer, dr. Marušič in Pucelj. S tem se je v senatu zaključila načelna proračunska debata in sc je včeraj dopoldne pričela podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev.
ma zaslužil. Sodil je g. Kopic. Gotovo je bil objektiven in v splošnem tudi dober.
SK ŽELEZNIČAR:ISSK MARIBOR .1:0 (0:0).
Ta tekma se je odigrala v zelo ostrem tempu. Bila je. prava borba za točke z vsemi vrlinami in hibami. Od začetka pa do poslednjega piska je bila vseskozi napeta. Železničar, ki je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, je predvajal učinkovito igro, ki jo s strani obrambe ISSK Maribora zahtevala mnogo težkega dela, da se ni sprožila še hujša nesreča. Pri Železničarju se je predvsem odlikovala napadalna vrsta, ki je precej forsirala krili. Oceno prav dobro zasluži tudi krilska vrsta, ki je neprestano pošiljala svoj napad naprej ter ga zalagala 7. uporabljivimi žogami. Na lepem uspehu ima končno tudi velike zasluge ožja obramba, ki pa se je morala težko boriti, da se je otresla nasprotnika. Da je bilo to delo tudi pozitivno, dokazueje ničla v rezultatu.
ISSK Maribor smo videli že bolje zaigrati. Fantje so se res potrudili, toda napadalcem se ni posrečilo, da bi dosegli vidni uspeh. »Kanona« Tičar in Miloš sta bila dobro krita, razen tega pa so preveč igrali po sredini. Tudi krilska vrsta | ni bila na višini, kar je bilo zlasti očitno 1
v drugem polčasu, ko so moral napadalci sami nazaj po žogo. Končno sta bila oba branilca zelo nesigurna in tako se je pač zgodilo, da je moralo moštvo kloniti.
Sodil je objektivno g. Mlinarič iz Za greba. Na včerajšnjem sporedu je bila še prvenstvena tekma med rezervo SK Železničarja in rezervo ISSK Maribora, ki se je pod vodstvom g. Bizjaka končala z zmago SK Železničarju v razmerju 4:2. Vse tekme so se odigrale na stadionu SK Železničarja, ki je včeraj po dolgem času *opet nudil impozantno sliko. Bilo je mnogo »drukanja« in razburljivih trenutkov. vendar so se vse tekme končale brez najmanjšega incidenta.
OSTALE NOGOMETNE TEKME.
Celje: Atletiki:Cakovečki SK 3:2 (0:2).
Ljubljana: SK Ljubljana:Slavija (Osijek) 2:0.
Zagreb: Gradjanski:liašk 4:0, Concor dia:Bask 5:1.
Beograd: BSK:Jugoslavija 2:2.
Split: Hajduk:Slavija (Sarajevo) 3:1.
Murska Sobota: SK Mura:Slavija (Varaždin) 5:0.
Dunaj: Avstrija:Italija 2:1 (1:0).
Stuttgart: Nemčija:Francija 4:0.
Soii&tkU
S 2. septembrom starostno zavarovanje delavcev
BEOGRAD, 21. marca. Minister socialne politike in narodnega zdravja Dragiša Cvetkovič je dal novinarjem izjavo, s katero sporoča javnosti, da je izdal uredbo o starostnem zavarovanju delavstva. Uredba bo stopila v veljavo 1. septembra t. I.
V svoji izjavi je minister opozoril, da določa zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti že zakon o delavskem zavarovanju, vendar se te določbe niso izvedle, temveč so sc s finančnimi zakoni odlagale od leta do leta. Z uvedbo starostnega zavarovanja bo bolezensko zavarovanje zelo razbremenjeno. Starostno zavarovanje delavstva bo nudilo:
1. Invalidsko rento po 200 tednih (4 letih) plačevanja onemoglim osebam, ki zaradi bolezni, starosti in drugih težkoč ne morejo več delati. Renta bo znašala eno tretjino dotedanjega zaslužka, odnosno eno tretjino dotedanjega zaslužba, odnosno eno tretjino zaslužka, ki bi ga mogel rentnik doseči, ako bi bil še sposoben za delo.
2. Starostno rento po 500 tednih (10 letih) vplačevanja osebam, ki so dovršile 70 let starosti.
3. Vdovninsko in sirotinsko rento po unirUli osebah, ki so 100 tednov (2 leti)
vplačevale za zavarovanje. Poleg pogreb nine znaša renta za vsakega otroka izpod 16 let starosti eno četrtino, za vdovo pa tudi eno četrtino moževe rente ali pravice do rente in to za dobo treh let. Triletna podpora se bo lahko dajala tudi staršem ter vnukom, bratom in sestram do 16. leta starosti. Vplačani prispevki se bodo vrnili le, če bi se zavarovana žena poročila in s tem izgubila pravico do dajatev zavarovanja, in pa, če je zavarovanec dosegel 70 let starosti, preden «i je pridobil pravico do rente.
Organizacijo starostnega zavarovanja bo izvršil osrednji urad za zavarovanje delavcev s svojim aparatom. Zavarovanje torej no bo zahtevalo nikakUi novih režijskih stroškov.
JtuSke novice
Neznani storilci so vlomili v tukajšnjo podružnico I. delavskega konsumnega društva iz Ljubljane, ki se nahaja tik gostilno g. Muleja. Prevrtali so stranski zid, v katerega so napravili veliko luknjo. Iz trgovine so odnesli precej manufaktur-nega blaga in živil. Škoda še ni precenjena. Imeli so pa smolo, ker so našli p.mm blagajno,
Sv. Tziie Htaifi nad
fkateidetpem
Če jo mahneš iz Marenberga po lepo nadelani cesti navbreg proti meji, si pri 5j km na Radelskem prelazu, od tam greš nekaj časa na meji po »nevtralni poti« tik ob velikem posestvu, ki ga je nedavno kupila Sudmarka in najhrže nam v posnemanje, uredila tam vzorno kmetijo in i° kolonizirala s svojimi ljudmi. Med takimi mislimi dospeš po raznih stezicah do našega vrlega kmeta Pernika, ki je v svoji čedni leseni hiši prepustil sobo za šolo in sobico za učitelja Kolarja, da tam stanuje in si kuba. Gostilne ni tu daleč na okoh. V klopeh, kjer sedi navadno do 50 otrok, so v nedeljo, 14. t. m., sedeli kmetje očetje ter poslušali poročila na prvem občnem zboru svoje Ciril - Metodove podružnice. Bila je drzna pa srečna misel Kolarjeva ustanoviti tu na meji iz samih preprostih kmetov, stanujočih daleč vsak sebi, narodno društvo, ki si je nadelo nalogo, napraviti iz tukajšnjih mejašev žive mejnike in skrbeti za svojo šolo, kjer se jim odga-ja največji zaklad, njih naraščaj. Pa so naši očanci zborovali »kakor veliki« in poslušali poročilo tajnika uč. Kolarja, ki se je patriotično spomnil našega mladega vladarja in pietetno omenil ravno preminulega ustanovitelja in prvomestnika CMD Tomo Zupana. Zvedeli so, da ima podružnica 38 članov — skoro 30 jih je bilo kljub deževju in viharju navzočih, --da je za božič obdarovala 46 učencev v vrednosti deset tisoč Din, da jim je veliko nesla proslava sv. Cirila in Metoda 4. julija, ki jo hočejo vsako leto ponoviti. Takrat je gorelo po naših gričih okoli Treh Kraljev 10 kresov. V šoli imajo ljudsko knjižnico, obsegajočo 273 knjig, ki jih domačini zlasti po zimi radi prebirajo. Blagajnik je povedal, da je bilo preko 9.000 Din prometa preko 1000 Din je prebitka, izdatki so izključno za šolske potrebščine. Po poročilih je bil živahen razgovor o novi šoli. ki jo hočejo postaviti, gre »samo« še za kje in odkod. Volitve so potekle brez krize. Pri slučajnostih sta poleg upravitelja Tomažiča še spregovorila nekaj vzpodbudnih besed učitelj. Terčak in delegat iz Maribora, ki se je imel priliko načuditi, kaj zmore ena oseba, uč. Kolar, ki ima svoje »naturalno stanovanje« tu gori v taki idilični primitivnosti, da si ga je vredno ogledati, še bolje pa, skozi nekaj zimskih dni sam okusiti, A. Do.
Sjcvekjefeeiške navite
Drzna tatvina. V gospodarsko poslopje posestnika Serka Leopolda iz Radehove so se prikradli neznani zlikovci ter odpeljali voz z konjem in vso pripadajočo opremo. Tatovi so prišli v nočnih urah in izvedli tatvino zelo previdno in tiho, da jih dolači sploh niso slišali. Sumijo neko cigamsko tolpo, ki je nedavno šla skozi Slovenske gorice.
V viničarijo posestnika Ornik Jakobu v Selcah so nasilno vlomili in odnesli H I žganja in drugih predmetov. Orožnik’1 poizvedujejo za vlomilci.
Iz sodne službe. V višjo skupino uradnikov je napredoval pri sreskein sodišč« pri Sv, Lenartu v Slov. gor. sodnik £• Ašič Maks.
pMlkikove JMViU
Idealna smuka v Savinjskih Alpah. Ž;l
Velikonočne praznike prireja »Putnik* avtokarski izlet v divno Logarsko dolinski je izhodišče za prekrasne smučarske terene na Korošici in Okrešlju. Tako Kocbekov dom na Ojstrici kakor tuui Frischaufov dom na Okrešlju bosta oskrbovana in nudila smuke-željnim turistom svojo gostoljubno streho Odhod avto-kara iz Maribora je v nedeljo, dne marca ob 7. uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Logarske doline pa v ponedeljek, dne 29. marca ob 17. uri, s kratkim P°* Stankom v Celju in prihodom v Maribor ob cca. 23. uri. Cena za ta prekrasen izlet jc le Din 130.— za osebo. Ker je n» razpolago le 20 sedežev, je treba pohiteti s prijavami ter si pravočasno zasignrau •nesta v avtokaru. Prijave in informacije ori »Putniku«, Maribor, Aleksandrova <-• 35, tel. 21-22, 21-29.
Spomnite *• CMD!
V	Mar ! R o r % 3'fie 22. III. 1937.
Marlfiorški »V e če-rnlk« Jutra
Sfeanj3.
B^HRnfli
fkodiatske, iti fikfiPiškf t*Auue
da 6i6U HUttiiot tim teuši
Te dni sc je vršil občni zbor Maribor-^Kega olepševalnega društva. Iz poročila predsednika dr. Franja Lipolda, tajnika Božidarja Kolarja in blagajnika Alfonza Gillyja je razvidno, da upravlja društvo poleg mestnega parka tudi vse druge na. sade v mestu, v kolikor jih v magdalen-skem predmestju me oskrbuje Magdalen-sko olepševalno društvo. Mariborsko olepševalno društvo ima svojo drevesnico, v kateri goji poleg koristnega drevja, predvsem drevoredno drevje. V zadnjih 3 letih je bilo iz te drevesnice zasajenih po mestnih ulicah 1435 dreves. Društvo ima v Ljudskem vrtu svojo vrtnarijo, kjer goji za park in mestne nasade po-
trebno cvetje in lepotično grmičevje. Na ribniku v Ribniškem selu goji društvo veslaški šport in po zimi drsanje. V poletni sezoni prireja stalno koncerte v mestnem parku. Društvo je v preteklem poslovnem letu izdalo okroglo Din 316.000.—, lastni dohodki društva so znašali 10S.000 Din, mestna subvencija 117.000 skupaj
225.000 Din. tako, da je bilo primanjkljaja
91.000 Din katerega je društvo krilo iz prihrankov prejšnjih let. Ti prihranki so bili namenjeni predvsem-napravi modernega cvetličnjaka v mestni vrtnariji. To delo se je pa moralo odložiti. Sklenilo se je predložiti mestni občini poročilo o stanju društva s prošnjo za večjo pripo-
moč; brez take pripomoči bi morale biti rezerve društva najkasneje koncem drugega leta izčrpane. Kor vrši društvo v.soglasju z mestno občino, ki ima v odboru svoje delegate, veliko in nesebično delo, bi bilo umestno, da se mu priskoči na pomoč. Privatna inicijativa je baš v takih stvareh silno koristna. Društvo šteje 865 članov. Prav bi bilo, da se Mariborčani bolj zavedajo važnosti Olepševalnega društva in da ga izdatneje podprejo. Na občnem zboru se je sklenilo, da se prilagodijo društvena pravila vzornim to zadevnim pravilom, ki jih je izdal Tujsko prometni odsek v min. za trgovino in industrijo.
20:6 Vš.
V	soboto zvečer se je vršila pri Gam-brinu šahovska simultanka našega velemojstra g. V. Pirca, ki jo je organiziral Mariborski šahovski klub. Za omenjeno šahovsko produkcijo jo vladalo precejšnje zanimanje in je proti g. Pircu igralo 30 najboljših mariborskih šahistov. Simultanka seje pri&ela okoli 9. ure in je trajala do 1. ure zjutraj. Nekatere partije
bile zelo zanimive in so se pri nekaterih deskah zbrali razni »strokovnjaki«, ki so zlasti mlajšim šahistom z nasveti »►tali ob strani. Mariborski šahisti so nad-vse častno odrezali, kajti velemojster Pirc je tri partije izgubil, 7 pa je remiziral. Zmagali so gg. Karster, Onič in Mav-rin, remizirali pa so Reinsberger, Reiter, Kobljer, O ul, Stojnšek, Gregorič in Flis, tako da znaša končni rezultat 20:6 in pol za g. Pirca.
Tragična smrtna nesreča poštenega kmeta. V Lokavcih št. 17 ima prav lepo posestvo kmet Triler Jožef. Ko je pospravljal krmo in jo nosil na skedenj, je na 4 m visoki lestvi spodrsnil in padel v globino, kjer je obležal. Takoj poklicani zdravnik je ugotovil, da ima Triler zlomljena tri rebra in hude notranje poškodbe. Še predno so ga hoteli spraviti v bohiišinico je umrl. Tragična smrt je bolestno odjeknila po vsem okraju, ker je bil Triler povsod spoštovan, kmet-po-štenjak in dober gospodar. Zapušča ženo in 12 letnega sina.
Iz sodne službe. Za sodne pripravnike so imenovani pri okrožnem sodišču v Mariboru: Ivan Polovič, dipl. pravnik iz Kočevja, Ivan KrulC, dipl. pravnik iz Men seša. K upravnemu sodišču v Celju pa je imenovana Nataša Pregl, dipl. pravnica 'z Ljubljane.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je Umrla v 29. letu starosti predHka Štefanija Košene. Žalujočim naše toplo sočutje!
Grob pri grobu. Na Pobrežju ob Dravi ^ je preminila posestnica Kreni Jožefa
v	častitljivi starosti 69 let. V splošni bolnišnici pa je izdihnila v cvctn mladosti 21 letna kuharica Turkcš Klara. Žalujočim naše toplo sočutje!
Plat zvona. V Šalovcih je pri posestniku
in trgovcu Zigi Frimu izbruhnil požar, ki je v kratkem času vpepelil gospodarno poslopje z vsem inventarjem, škodo, jo trpi Frim radi ognja, znaša nad Din f)0.000. Sumijo, da je požar podtaknila zlobna roka.
Francoski krožek v Mariboru je imel t. m. svoj občni zbor, o katerem bo-‘Uo obširneje poročali. Vodstvo društva ^stane isto kakor doslej, le mesto gospe Sernec. ki je radi bolehnosti volitev
Krstna predstava »Rdečih nageljnov«
je sinoči v nabito polnem gledališču lepo uspela. Avtor P. Rasberger, ki je hkrati proslavil 35 letnico svojega umetniškega delovanja, in ostali sodelujoči so bili deležni toplega priznanja. Izčrpno poročilo sledi v eni prihodnjih številk.
Pozivamo k obilni udeležbi k predavanju v Ljudski univerzi prof. Burjana odbornika J. C. lige iz Ljubljane o Jan-Ko-larjevi 100 letnici. Jugosl. Češkoslovaška liga.
Hotel »Orel« toči od jutri 23. t. m. naprej znano Budejovačko pivo.
Gostilna pri »Lipi« Radvanje tel. 23-30.
Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rijentov ima v torek dne 23. III. ob 4. uri sestanek. Predava g. M. Ledinek o živ-ljenski šoli v praksi.
Mestna podjetja, avtobusni promet. — Cenjenemu občinstvu se sporoča, da bo mestni avtobus na veliki četrtek vozil kakor ob sobotah in to na progi Selnica Sv. Martin in Ruše, to pa radi tržnega dneva, ki se vrši v četrtek in ne n- soboto.
Opozorilo. Na praznik Marijinega Ozn. dne 25. marca t. j. na Veliki četrtek ostanejo trgovine v Mariboru ves dan odprte. Ponedeljek dne 5. aprila, ki je v nekaterih koledarjih napačno označen kot dan, ko naj bi se praznoval zgoraj označeni Marijin praznik, je navaden delovni dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Ljudska univerza. Danes, v ponedeljek, ob 20. uri predava g. univ. profesor dr. Vaclav Burian iz Ljubljane (v slovenščini) o temi: Ob stoletnici Kollarjeve slovanske vzajemnosti.
Za 4000 dinarjev hotel kupiti 200.000 dinarjev. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne vršil epilog tragikomičnega dogodka, ki se je pripetil lani dne 29. junija v Brezuli na Dravskem polju, ko sta zakonca Anton in Katarina L. »kupila« za 4000 dinarjev 200.000 dinarjev. Kakor smo svojčas obširno poročali, so nekateri cigani prišli k omenjenima ter ponudili v nakup 200.000 dinarjev, ki so bili »zacoprank, radi česar omenjenega zneska ne morejo izdati. Posestnikova žena je res šla na liinance ter se podala v gozd, kjer so jo čakali cigani, ter jim izročila 4000 dinarjev. »Zacopranega« denarja seveda ni dobila in tako je zadevo prijavila orožnikom, ki so cigane aretirali. Glavni krivec Vinko Mikulič se je moral danes zagovarjati pred sodiščem in se bo za svoj »trik« moral osem mesecev pokoriti v sodnih zaporih.
Rokomavhov na pretek. Tatinska tolpa, ki straši zadnje dni v Dravski dolini, je
Kino Union. Radi velikega zanimanja se predvajanje filma »Port Artur« podaljša do vključno torka.
drzen vlom v trgovino veletrgovca Ludvika Pinterja v Selnici. Doslej še ne-izsledeni, vlomilci so s silo odstranili že-
iPANIČNO UMIKAJOČIM SE ITAMjaf-NOM GROZI OBKOLITEV.
PARIZ, 22. marca. Na gualadajarski fronti nadaljujejo republikanci s prodiranjem proti Siguenzi. Umik Italijanov proti aragonski fronti zavzema oblike paničnega bega. Grozi jim obkolitev po desnem krilu republikanske vojske, ki je iz Naval Porte prodrla proti Algori. Republikansko letalstvo učinkovito podpira operacije republikanskih čet. Francova poročila govorijo le o odbitih napadih republikan cev severno od Madrida.
Agencija Havas poroča:	Republikanci
so pri Cogoglioru zajeli 74 Italijanov. Kraj se nahaja 20 kilometrov severno od 'Brifiuege.
ROOSEVELT FORS1RA NOVO SVETOVNO KONFERENCO.
LsONDON. 22. marca. Tukajšnji listi poročajo, da je Norman Davis, Rossevel-tov odposlanec, na svetovni sladkorni konferenci, prinesel s seboj načrt prezi-denta Roosevelta glede sklicanja nove svetovne mirovne konference. Načrt je do podrobnosti izdelan, le glede uvoda, ki se tiče povabila posameznih vlad, se bodo še vršila posvetovanja z vladam* Amerike. Francije in Anglije.
RAJH : VATIKAN.
BERLIN, 22. marca. Včeraj so po vseh lezje na vratih trgovine in vdrli v notra- katoliških cerkvah v rajhu prečitali pape
ževo poslanico glede kršitve konkordata. V berlinski katedrali je prečital ško£ Preysing poslanico, v kateri se zatrjuje, da ne leži krivda radi nefunkcioniranja konkordata pri papežu,- ampak pri državi
Specialist za žlebove. Na strehi radvanjske šole se je znašel preko noči '43-letni Rudolf M. Dognali so, da je na strelu odstranil žlebovje in ga potem hotel prodati. Orožniki so ga zasačili ravno pri »kupčiji« in so ga spravili na varno, zlaisti ker ima na vesti še več takšnih žlefeovsMh »specialitetnih« prestopkov.
njost. Odnesli so veliko množino manu-fakturnega in špecerijskega blaga v vrednosti 20.000 dinarjev. Orožniki so intenziv no na delu, da čimpreje izslede tatinsko družbo, ki je izvršila v zadnjih dneh že več podvigov.
Hatianoini HuuMot
mora dobiti svoj Sokolski dom prispevajte brez izjeme vsi\
Kradejo kakor srake. Drzna tatinska tol pa je včeraj ponoči vdrla v kletne prostore posestnika in trgovca Antona Tkalca v Krčevini ter odnesla 60 litrov slivovke in 200 litrov vina. Ker so tatovi pri manipulaciji razlili še okoli 200 litrov vina, znaša skupna škoda, ki jo trpi gosp. Tkalec, okoli 3000 dinarjev. V zvezi z vlomom so orožniki aretirali 371etnega delavca Karola B. iz Krčevine. Za ostalimi pajdaši orožniki še poizvedujejo.
Jk
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Ponedeljek, 22. marca: Zaprto.
Torek, 23. marca ob 20. uri: Rdeči na geljni«. Red. A.
PTUJSKO GLEDALIŠČE:
Petek, 2. aprila ob 20. uri: >Dr.«. Gostuje Narodno gledališče iz Maribora. Premiera »Svete Ivane« na velikono-
V frančiškanski cerkvi se je zgrudila ne- j čno nedeljo zvečer. I o znamenito zgo-
‘Hlklonila, pride cinikova.
odbor ga. prof. S. Vo-
zavestna na cementna tla včeraj zjutraj Avrelija Frasova, stanujoča na Aleksandro
vi	cesti 64. Pri padcu si je presekala ustnice ter izbila par zob. Poklicani mariborski reševalci so ji nudili prvo pomoč.
V	jedva pol metra globokem potoku utonil. Proti svojemu domu se je vračal prevžitkar Kovačič Jakob iz Sv. Benedikta in tako moral prestopiti brv potoka Drvanje. Znaki kažejo, da je na brvi spo drsnil in padel v potok, kjer je utonil. Padec je bil malenkosten in potok globok jedva pol metra. Kovačič je bil strastno udan uživanju alkohola. Domnevajo, da je v potoku onemogel radi pijanega stanja.	%
K tragediji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Kakor smo poročali v sobotni št. so posestnika Rotuerja našli mrtvega pri takozv. Jugovi bajti. Domnevajo, da se je tam blizu spodrsnil, pri tem pa sprožil plaz, nakar ga je 20 25 m globoko v jarku zasulo in je še zapadlo snega
do vi nsko delo velikega angleškega pisatelja Shawa riše v 7 slikah z blestečim dialogom tragedijo device, Orleanske, ki je morala na grmado. »Sveta Ivana« je letošnji največji uspeh dunajskega »Burg theatra«. Mariborsko uprizoritev tega povsod izvrstno sprejetega dela, pripravlja J. Kovič. Delo je v dekoracijskem kakor tudi v kostuinnem pogledu na novo opremljeno. Naslovno vlogo igra E. Kraljeva, v ostalih vlogah pa nastopi ves moški ansambl in komparzerija.
f Br. Ivan Bajželj. Nenadno jc preminil v Ljubljani neutrudni sokolski delavec br. Ivan Bajželj. V sokolski organizaciji je zavzemal pokojnik, ki je bil vrl, plemenit značaj, odlične funkcije. - Svetal mu spomin!
preko njegovega trupla. Tragičen slučaj izvršila v noči od nedelje na ponedeljek I Rotnerjevih je zbudil po vsem Kozjaku izvršila v noči od nedelje na ponedeljek | toplo sočutje.
Previdnost.
Gospa: »Ali si že povedal gospodu re-videntu, da ga povabimo v nedeljo na kosilo?«
Gospod: »Kaj še! Povedal mu bom zadnji trenutek, sicer bi se ves teden naprej postil.«
IZDELOVANJE LIKERJEV, desertnih vin in sirupov, žganiarna
)okd fotlmu
Maribor • gosposka uiica 9
T«lefon 25-80
Rum, koniak, slivovka, brinjevec, fropivtovka, srbska klekovafe. Specijaliteta: Grenčak in Vtfermouth.
Na debelo!
Na drobne!
družini!
59
po 1. aprilu
radi nove banske trošarine
Utuiske
Izsledeni ljubitelj tuje lastnine. 2e pred enim 'letom jo opazil posestnik Zupanič Matevž iz Hajdine, da mu neznani nepridipravi nasilno odpirajo njegovo kaščo iin v večji ter manjši množini odnašajo razne /iivljensike potrebščine in sploh vse, karjim pride pod roko. Na ta način so ga oškodovali za nad 4000 Din. Dolgo ni bilo mogoče ničesar izvedeti, kdo bi bil ta nepoklicani obiskovalec. Te dni pa je prišlo orožniškemu podnaredniku na Bregu na
uho, da bi prišla v poštev najemnika iz Hajdine K. Peter in J. Franc. Potom poizvedb je Hribar res ugotovil, da se ni motil v svoji zummji in je oba navedena radi suma aretiral in ju odda} sreskemu sodišču v Ptuju.
Prihodnja javna seja mestnega sveta
se vrši v ponedeljek 22. t. m. v mestni posvetovalnici
J
Razno
DAME, GOSPODJE!
Kaj neki premišljujete, kam bi dali v delo vaše kostume, plašče, moške obleke itd. IJo najnovejši angleški fazoni garantirano vam ustreže kro jaški salon Avberšek. Maribor, Državna c. 24.	1134
OREHE
inak, sveže bučno olie dobite v tovarni bučnega olja, Maribor, Taborska 7.	1412
Prodam
POZOR!
Semenski krompir, beli koroški, dobite na Pobrežju, Zrkovska c. 60. Večja količina se dostavi na dom.
1409
VELIKA PISALNA MIZA,
trdi les 250.-—, moderna omare, skoraj nova umivalna miza z ogledalom 180.—, stoli, ml za, omara z velikim ogledalom 480.—, plisast divan. Koroška c. 10. Zidanšek. 3408
Sveža, velikonočna, čajna in NATRTA JAJCA
poceni, Šumak, eksport, Koroška cesta 20.	1381
Kupim
KUPIM PSA
nemškega ovčarja. Naslov v upravi.	1407
Sobo odda
ODDAM SOBO IN KUHINJO
Studenci. Cankarjeva 5. 1417
SOBO
meblirano, sončno, poseben vhod, oddam 1, aprila stalnemu nameščencu- Stritarjeva ul. 5-1.	1413
Stanovanie
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Stritarjeva 44, pritličje, 1406
Službo lile
HČERKA FRIZERJA
(učenka) išče mesto frizerskem salonu z vso oskrbo. Naslov v* upravi.	1414
Svileno
kombineie, nogavice, moderne usnjene rokavice, molke srajce, lepe kravate itd. vse v veliki iebiri in najnovejii modi
Anten Paš
Maribor, Slovenska 4
šiviljske in modne potrebščine. 1344
Širite „Večernik“ !■■■■■■■■■■■■■■
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskrenoljub-ljcnega sina, gospoda
Henrika Gabrona
izrekamo tem potom našo najprisrenejšo zalivalo.	[
Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, pevskemu društvu »Zarja« za žalostinkc, gasilcem, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 20. marca 1937.
1416	Žalujoči	ostali.
Vabilo na
55.redni občni zbor
POSOJILNICE V MARIBORU
r. z. z o. p.
ki se bo vršil v sredo, dne 31. marca 1937 ob 17. uri v mali dvorani „Narodnega dvoma" II. nadstr.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika o 54. rednem občnem zboru z dne 22. marca 1936 in izrednem občnem zboru z dne 29. aprila 1936,
2. Čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani*
3. Poročilo upravnega odbora.
4. Nadzorstvo.
5. Potrditev računskega zaključka za leto 1936 in razdelitev čistega dobička.
6. Volitev dveh članov upravnega odbora.
7. Slučajnosti.
Računski zaključek za leto 1936 je zadružnikom na vpogled v poso' jilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah.
V Mariboru, dne 20. marca 1937.
Dr. Kac Viktor
predsednik.
1. r*
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
predstavnik STAJNKO DETELA, vsi v Mariboru.
Stran 4.
Mariborski »V e čer n ik« Jutra