POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebna računa »Za obnovo bolnice Franje« pri Zadružni kraški banki - št. 26359 in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje - št. 700246 Primorski TOREK, 25. SEPTEMBRA 2007 Št. 226 (19.009) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Komaj devet mesecev ima in že... Danjel Radetič Komaj devet mesecev ji je in že ve, kakšen vonj ima solzivec. Mala Eritrejka ga je vdihnila, medtem ko se je prestrašena stiskala v maminem naročju. Tudi ko so se uporniki pomirili in sestopili s strehe centra, veter pa je razpihal dražlji-vi oblak, je jokala in drgetala. Z rešilnim vozilom so jo sredi noči prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se je ob mamini uspavanki le pomirila in zaspala. Zdravniki so ugotovili, da ni kazala simptomov zastrupitve; njeno zdravtsveno stanje je bilo dobro, zato so jo včeraj zjutraj skupaj z mamo spet prepeljali v center za priseljence v Gradišču. V zadnjem mesecu so se v centru zvrstili trije množični poskusi bega, napetost pa je stalno na višku. Priseljenci vedo, da bodo prej ali slej izgnani iz Italije, zato skušajo poiskati svobodo z begom. Pri preskoku pet metrov visokega obzidja so se nekateri že poškodovali, drugim pa je uspelo zbežati, vte-mi preteči nekaj kilometrov, nato pa brez energij obležati sredi kakega polja in v obupu čakati na prihod sil javnega reda. Enega za drugim so policisti ali karabinjerji ujeli in pospremili v strukturo, kamor se je včeraj dopoldne vrnila tudi mala Eritrejka. Ob pogledu na njen nasmejani obrazek so se ostali gostje razveselili, po drugi strani pa so nedvomno pomislili, ali je prav, da do-jenčektvega življenje zaradi vdihavanja solzivca. O tem bi se moral marsikdo zamisliti, saj jamstva rimskega podtajnika, da bodo okrepili nadzor nad centrom, še niso dovolj. Bojazni in opozorila krajevnih upraviteljev, ki so center odklanjali pred izgradnjo in ga dosledno tudi danes, se namreč z nasilnimi izgredi žal uresničujejo. VIDEM - Avdicije Paritetnega odbora z upravitelji od Benečije do Kanalske doline Skoraj vsi župani za dvojezične napise Izrecno proti le župana Tavorjane in Prapotnega gorica - Desetletnica smrti Darka Bratine sili k razmisleku Manjšina pred izzivi Poudarek na odobritvi zaščite, dokončnem padcu meje in Demokratski stranki G ORIC A - Lik pred desetimi leti umrlega Darka Bratine navdihuje tudi današnji čas, ki manjšinsko politiko, gospodarstvo in kulturo postavlja pred izzive predvsem za- radi odobritve zaščitnega zakona, skorajšnjega dokončnega padca meje in snovanja Demokratske stranke. Tudi zato je sinočnja dobro obiskana razprava v Kulturnem domu ponudila vrsto aktualnih iztočnic za razmislek o manjšinski organiziranosti, ki se še ni spopadla s spremenjenimi razmerami. Na 18. strani VIDEM - Na sedežu deželne vlade v furlanski prestolnici so se včeraj odvijale avdicije Paritetnega odbora o izvajanju zaščitnega zakona za našo skupnost. Na dnevnem redu je bilo vprašanje vidne dvo-jezičnosti oziroma nameščanja dvojezičnih krajevnih napisov. Velika večina županov od Beneške Slovenije do Rezije in Kanalske doline se je opredelila za izvajanje zaščitnega zakona in postavljanja dvojezičnih krajevnih napisov, sicer ponekod z nekoliko različnimi niansami. Edini izjemi sta občini Tavorjana in Prapotno, katerih župana sta povedala, da tam postavljanje dvojezičnih napisov ne pride v poštev. Na 3. strani Zavrnjena lista SSk za Demokratsko stranko Na 5. strani Osvobodili ugrabljena italijanska vojaka v Afganistanu Na 7. strani Izzivi Demokratske stranke Na 8. strani V Miljah predstavili priročnik za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka Na 9. strani Opčine: ukinitev železniškega tovornega prometa s tujino Na 10. strani £PAN££|HA-FPANC0£ČJMA-NEM££JNA-$L0 VENSKIMA Drwwif in večerni jezikovni ttčoji tloptfij POMfri i fSii^J ZC otroke, osnovnošolske otroke, Arttenaiyjif frčeč in konvQiiocrro Tečaji so podjetja Piipravijatni tečaji za izpite umvewtY et CvmQfkige Pftttowteiji v mctffJifiidrW La Combustibile s.r.i. T> ■ 1BST - DOMJO 38 TEL 040.820331 - 810252 e*n1*< 11. v?jJ TRINITY COLLEGE: LONDON ' Cosfc upravni center in opora Trinity zo Furianijo Juiijsko kKrjlflO ÍVfltíOtOÍSÍHfliTÍ ÖrtStoifin1» L sedfrf izpitov Trinity Cöde^ö iöntfcvi Jezikovni lečaji -= SCUOLA PEK TN TE RPR ETI T Trst, Ul S, Francesco B - TeUFe* 040 371300 vnvvv.sceloperinl-erpre1i.il - E-mail, infcrfscucilaperinitierprsli.ii cmfi 6 Diesel goriva t Plinsko olje za ogrevanje t Motorno olje Shell oPeči in štedilniki na drva IZLOŽBA V NOTRANJOSTI \ ! 0 i Zaprto [loctedeijek ¿Ps in sreda icitoif pupiflriiie Boljunee - m Trgu cel. 04E).22Sn92 2 Torek, 25. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Istra veča vlogo v bodoči evroregiji Miro Kocjan_ Tudi v Istri sočustvujejo s hudimi težavami, ki jih te dni doživljata Gorenjska in severni del Primorske. Časniki poudarjajo, kaj se je zavoljo neurja zgodilo s slovito bolnišnico Franjo in da se je zlasti na Primorskem pričela kampanja za sredstva, da bi obnovili kar se le da. Javnost upravičeno ugotavlja, da je vsak delček tega našega sveta, v tem primeru tudi naše celine, vse bolj pogosto in skorajda redno priča kaki naravni katastrofi. In seveda človeški. Hrvaška je pred dnevi doživela tragedijo z gasilci na Kornatih, Slovenija pa je zdaj na vrsti z nepopisnimi razmerami na severu. Italijanski mediji v Istri pa na vidnem mestu pišejo o tem, kaj vse se je te dni v Italiji na bolje premaknilo z globalnim zakonom za slovensko manjšino. Seveda tudi integralno prinašajo sporočilo, ki ga je Italijanska unija poslala Slovencem v zamejstvu, pri tem pa poudarjajo, da tudi italijanska manjšinska organizacija izreka ob tem »živo zadovoljstvo«. V zvezi z že famoznim vprašanjem meje, zlasti tiste na morju, med Hrvaško in Slovenijo, pa je nastopila nekaka pavza, pri čemer javnost nekako oddahnjeno sodi, da je bil čas, da smo nehali s političnim sofizmom o tem, katero mednarodno sodišče ali pa ustanova naj posreduje. Dejstvo je, se sliši, da je bilo že zdavnaj jasno, da v tem času, pa tudi kmalu ne, ne bo prišlo do dogovora, saj sta obe državi vpeti v resna notranja vprašanja (volitve na Hrvaškem) ali pa, kakor Slovenija v odgovorne priprave za predsednikovanje Evropski uniji. V bistvu se je zgodilo kar je bilo nujno, čeprav so se predstavniki dveh držav trudili dokazovati, kako jim gre za rešitev. Zdaj imamo spet strokovne komisije, ki jih na Hrvaškem zvečine poosebljajo stari in izkušeni pomorski mački, v Sloveniji pa zvečine mlade sile, sicer strokovno, pa tudi politično nedvomno sposobne, vendar mednarodno premalo znane. Pri reševanju pomorskih problemov pa je ta mednarodna vez, kar mi je osebno še kako znano, še kako pomembna. Torej, počakajmo. Naslednje leto je že tako pred durmi. Zadovoljimo se z obljubo predstavnikov dveh držav, da so še zmeraj voljni sodelovati in rešiti problem. Nekako v tem duhu kaže sprejeti tudi stališče italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, da je zmeraj pripravljen na spravno srečanje s predsedniki Slovenije in Hrvaške, kot je izjavil Bojanu Brezigarju, ki je tudi predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino v Italiji, in je imel s predsednikom neformalno srečanje. Kakorkoli pa Napolitanova zagotovila, tudi v zvezi s podpisom listine, s katero je zdaj končno sproščen pričetek izvajanja globalnega zakona, kaže sprejeti nadvse naklonjeno, je slišati tudi v krogu istrske deželne vlade v Pulju. Ivan Jakovčič, predsednik istrske deželne vlade, se zmeraj bolj uveljavlja v jadranski politični sferi, ki si prizadeva za okrepitev odnosov med državami, kijih obliva Jadran. Lani so ga že izvolili za predsednika Jadranske evroregije, zdaj pa so ga spet imenovali na to mesto, to pa v glavnem mestu Albanije, kjer so imeli skupščino. Za podpredsednika pa so izvolili Micheleja Joria iz Moliseja. Cilj evroregije: Jadran naj postane morje miru, razvoja in sodelovanja na področju gospodarstva, turizma in ribolova. Skratka donedavnega so te države ločevali zidovi, zdaj pa je čas, da začnemo graditi mostove. Spet izstopa, da Slovenijo predstavlja samo izolska občina, državi San Marino in Črna gora pa se bosta vključili v kratkem. Značilne so si podobne, če ne kar enotne izjave glavnih zastopnikov evroregije. Illy je na forumu, ki so ga imeli v Vrbi v Avstriji naglašal tezo, po kateri bo le z evroregijo mogoče odgovoriti globalnim izzivom. Za Istro pa se trudijo, da bi samostojnost in iniciativnost te dežele pričeli poudarjati še s tem, da bi imeli vsako leto Istrski deželni dan 24. septembra. Prvič se je to zgodilo letos. V Pazinu so imeli slovesno regijsko sejo, na kateri je bil prisoten tudi Mesičev odposlanec. Italijanski mediji v Istri in na Kvarnerju pa so se razpisali o obisku, ki ga je prejšnje dni opravil v središčih dveh pokrajin podtajnik v italijanskem ministrstvu Franco Danieli, senator, ki so mu zaupali nalogo utrjevanja stikov z Italijani v svetu. Včeraj je bil v Pulju. Med obiski je v glavnem navajal, da je italijanska manjšina »trden most« sodelovanja, tudi hrvaški ministrici za zunanje zadeve Kolindi Grabar Kitarovič pa je v Zagrebu razlagal, da so odnosi med državama še kako dobri, da pa sta še zmeraj nerešeni dve vprašanji: problem hrvaške ekološke ribolovne cone, ki jo Hrvaška namerava uvesti prihodnje leto in pa problem imetij, ki jih je pretekla Hrvaška podržavila. Italijanski ministrski namestnik je razložil, da Rim pričakuje »pozitiven odgovor« na obe ti vprašanji, pohvalil pa je odnos države do manjšine. O njem je hrvaška ministrica dejala, da uživa italijanska manjšina na Hrvaškem pravice, kakršnih nima nobena druga manjšina v Evropi. Pomemben pa je še drobec: na Reki in v Pulju so gosta zaprosili, naj se v Rimu potrudijo prepričati Slovenijo, da bi privolila v dograditev avtoceste med Reko in Trstom. Naposled pa so sogovorniki soglašali s tem, da je za manjšino dragoceno, da njeni pripadniki lahko imajo dvojno državljanstvo in da bo Italija pričela krepiti neposredno z njo tudi gospodarsko povezavo. Povsod pa manjšinska prisotnost, tam kjer je dokazana, ni dovolj upoštevana. Furio Radin je ugotovil, da celo sodišča ne upoštevajo dvo-jezičnosti. Zanimivo znamenje kulturnega sožitja pa je zdaj tudi, da je svet italijanske samoupravne skupnosti iz Pirana predlagal za osrednje istrsko večjezično priznanje »Alojza Kocjančiča« profesorico Fulvio Zu-dič. Podprli pa so tudi Martino Gam-boz kot kandidatko za ravnatelja piranskega Pomorskega muzeja. V Opatiji pa je izvršni odbor Italijanske unije obravnaval problematiko kulture v manjšini, pri čemer je spet sklenil, da so njene dejavnosti življenjskega pomena. Zapostavili pa so dvoj e: da bi bilo treba še bolj pritegniti mladino, razen tega pa da bi manjšinci še globlje spoznali svoj jezik s tem, da Unija začne prirejati posebne tečaje italijanskega jezika. Pri tem, zlasti finančno, naj bi svojo vlogo od igrala tudi tržaška Ljudska univerza. Pomembno pri kulturni dejavnosti manjšine je, da bodo letos, in sicer 24. novembra, posebno slovesno praznovali 60-obletnico kulturnega kluba »Fulvio Tomizza« v Umagu. Na Reki pa je zavladalo zadovoljstvo, ko so iz Zagreba sporočili, da je vlada sklenila odstopiti ladjedelnico »Viktor Lenac«, ki je bila vsa leta po vojni simbol kvarnerskega pomorstva, ladjedelnicama »Uljanik« v Pulju in »Tankerski plovidbi« v Za-dru. Ti dve podjetji bosta v bistvu postopoma pokrivali dolg, v katerega je zašel »Viktor Lenac«. Ta pa bo, ne da bi odpuščali delavce, lahko nemoteno nadaljeval delo. To pa tudi povsem samostojno. V Opatiji pa so letošnje turistično priznanje »Modra roža« podelili prav gostiteljici, ki doživlja še kako ži-vah ne spre mem be. Zlas ti takš ne, ki so povezane z njeno avstro-ogrsko zgodovino. Ob tej priložnosti so imeli na obisku Elisabeth von Horte-nau, katere pranono je bil brat cesarja Franca Jožefa. BOGATIMO SVOJ JEZIK Oglejmo si danes nekoliko natančneje glagol preurediti, ki je pri nas zelo pogosto zapisan, pa tudi v govoru ga radi uporabljamo. Šlenc v svojem Slov.-ital. slovarju pravi, da preurediti pomeni ria-dattare, ristrutturare le case in še riordinare. Prenova pa je po Šlen-cu riordinamento, rinovamento in ristruttarazione della casa. Če poiščemo v Ital.-slov. slovarju geslo ricostruzione, bomo izvedeli, da je to obnovitev, obnavljanje; preureditev in rekonstrukcija. Kot zglede navaja Šlenc ri-costruzione linguistica, kar je v slov. j. jezikovna rekonstrukcija. Za ricostruzione dei pneumatici imamo slov. tehn. izraz protekti-ranje pnevmatike, in nazadnje še ricostruzione postbellica povojna obnova. Pod geslom ristrutturare je najprej zapisana slov. tujka prestrukturirati, v gradbeništvu pa predelati, prenoviti in prenavljati. Enako velja za samostalnik, ki je v gradbeništvu obnova in prenovitev. Prestrukturirati ali re-strukturirati torej ne moremo uporabljati, kadar govorimo o obnovi stavb, poslopij in hiš. Lahko pa prestrukturiramo gospodarstvo. Pri nas pa namesto obnova ali prenova poslopja, zelo radi govorimo o preureditvi zgradbe ali ( z glagolom) preurediti zgradbo. Zgradba (ital. struttura) v slovenščini (enako kot v italijanščini) ni le poslopje, hiša ali stavba, ampak ima še druge pomene, a o tem prihodnjič. Preurediti in preureditev, ki ju slišimo in beremo vsak dan, pomeni predvsem spremembo ureditve česa, v ital. jeziku bi lahko rekli tudi riadattare (npr. predelati obleko), šele potem tudi ristrut-turare. Preurediti hišo ali stanovanje pomeni v slov. j. poskrbeti za drugačno, novo ureditev, za kar potrebujemo preureditveni načrt, ki je podlaga za preureditvena dela. To je tudi rušenje starih in zidanje novih sten, drugačna, nova porazpo-reditev prostorov ali sprememba namembnosti prejšnjih. Poglejmo nekaj zgledov: preurediti hlev v garažo, skladišče v plesno dvorano, preureditev stroja na električni pogon, s čimer dobimo preurejen motor. Naj ponovim še zgled iz prejšnjega tedna: termoelektrarno so preuredili s kurilnega olja na metan. Preurediti lahko uporabimo tudi, kadar gre za novo, drugačno ureditev družbe ali raznih družbenih dejavnosti. Reorganiziramo ali preuredimo sodstvo, upra- vo, gledališče. Pri tem gre lahko tudi za večje spremembe, tako se npr. država lahko preuredi v republiko, s čimer dobi nove, drugačne značilnosti. Preuredimo lahko tudi izobraževalni sistem, kar pomeni, da ga reorganiziramo, spreminjamo. Zaradi tega preurejanja šolstva poznamo tako pri nas kot v Sloveniji številne ugovore in polemike. Pridevnik preuredljiv nam pove, da se da nekaj preurediti npr. gospodarsko poslopje je preu-redljivo v stanovanje. Seveda ni mogoče začeti nobenih preureje-valnih del brez preurejevalnega ali preureditvenega načrta. Kadar gre za družbene spremembe je bolje, da govorimo o spremembah oz. spreminjanju. Iz vsega zgoraj povedanega lahko spoznamo, da je naša raba preurejanja in preureditve skoraj vedno pomensko napačna. Pozabimo torej nanjo in se odločimo za prenovo in obnovo šol, dvoran, oz. kakršnihkoli poslopij ali zgradb. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Šola in lov na čarovnice Z Jelko Cvelbar delim zadovoljstvo ob ojačitvi in rasti dvojezičnega šolstva v Benečiji, s hvaležnim spominom na vse Čeder-mace in druge zanesenjake, ki so verjeli v ta projekt in vztrajali kljub vsem začetnim pomislekom in zaprekam. Znano je, da je šola v Benečiji dvojezična in da so naše šole v goriški in tržaški pokrajini slovenske ali, uradno, s slovenskim učnim jezikom. Kljub temu da več kot desetletje v te šole zahajajo tudi otroci mešanih zakonov in tudi družin večinskega naroda, sem mnenja, da je ta model šole, se pravi s slovenskim učnim jezikom, za naš prostor najustreznejši. Naloga naše šole je bila mnoga desetletja ta, da je zagotavljala vzgojo in izobraževanje ter vse, kar je s tem povezano, otrokom slovenskih družin. V zadnjih časih je za-dobila tudi funkcijo prostora deasi-milacije, saj mnogi izmed učencev, ki ob vstopu v slovenski vrtec ali šolo ne obvladajo slovenščine, imajo tudi slovenske korenine in slovenska šola jim nudi možnost, da celostno razvijejo svojo identiteto. Pri nas v šoli so potem tudi primeri otrok, ki sicer niso slovenskega izvora, a njihovi starši želijo, da bi spoznali jezik in kulturo bližnjega. Je zalogaj za našo šolo pretežak? Ali je vloženi trud v smeri širjenja slovenske besede zastonj ali celo v škodo naši skupnosti? Mar res nimamo, poleg objektivnih težav v zvezi z rabo pogovorne slovenščine, tudi vrsto uspešnih »primerov«, ko otroci mešanih ali italijansko govorečih sredin uspešno zaključijo naše šole in ostanejo aktivni v naši sredi? V svojem sobotnem razmišljanju v rubriki »Sklad Mitja Čuk svetuje« je avtorica omenila vpis treh otrok, ki ne obvladajo slovenščine, v slovensko šolo. Pravi, da nimajo nič skupnega s slovensko šolo. Naj pojasnim, da imajo slovenski priimek in da se je njihova družina priselila v središče slovenske vasi. Starši želijo, da se otroci naučijo slovenščine. »Odgovorna za vpis« je družini obrazložila možne težave, še posebno za otroka v višjem razredu, a starši so vztrajali v svoji odločitvi. Vse tri otroke so nato med poletjem vpisali v slovensko poletno središče, ki ga je organiziral Sklad Mitja Čuk. Menda ni tudi Sklad »vede ali nevede« zašel pod vpliv sil, ki » uresničujejo asi- milacijo med našimi otroki in mladino in ki delujejo čedalje bolj vztrajno in načrtno...pod vplivom politike in neznanja«? Po poletnem središču so otroci imeli doma osebo z znanjem slovenščine, ki jim pomaga tudi v zdajšnjih popoldnevih. Učitelji so za te učence pripravili individualiziran načrt, ki ga bodo delno uresničevali med urami so-prisotnosti tudi izven razreda. Sošolci so se prav tako obvezali, da bodo pomagali, zato da bi ti otroci čimprej lahko govorili slovensko. Z vsem upoštevanjem za izraženo zaskrbljenost staršev si ob koncu dovolim pripomniti, da nam lov na čarovnice pri tako kompleksnih vprašanjih, kot je ohranjanje jezika in identitete, ne bo v pomoč. Morda bomo bolj uspešni, če bomo svojo energijo in ustvarjalnost usmerili v iskanje prikladnejših pristopov, tako v šoli kot v širši družbi, s katerimi bomo lahko zagotavljali večjo učinkovitost pri ohranjanju slovenskega jezika in slovenske prisotnosti v naših krajih. Ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček Referendum za novo Kraško občino Zadnja dva tedna smo slovensko kot italijansko govoreči prebivalci vzhodnega in zahodnega kraškega rajona kot tudi mesta Trsta samega sledili z zanimanjem člankom o morebitni novi Kraški občini bodisi v Primorskem dnevniku kot v »Il Piccolo«, kot tudi oddajam po televiziji in seveda neposrednim predavanjem na raznih vaških srečanjih. Gospod Dario Vremec, ki je bil zaprošen, da pobudo za ustanovitev nove občine obrazloži na teh številnih sestankih, je to nalogo prevzel z veliko požrtvovalnostjo, a zaradi svojega osebnega ozadja tudi brez izpiljenih postopkov in govornih sredstev, ki so skoraj vedno utečena spretnost večine politikov (včasih tudi edina), zaradi česar je bil občasno tudi nezasluženo kritiziran. Večina sestankov je bila produktivna, v smislu, da so občani dobili informacije, za katere so bili sestanki izpeljani in ki so jih vaščani hoteli poglobiti. Na žalost smo bili priča tudi prizorom nedostojan-stvenega obnašanja nekaterih oseb, s katerim so skušale namenoma iztiriti razpravo na nepredmetne teme in uspele spraviti poslušalce v nejevoljo, tako da je marsikdo predčasno odšel. To se je godilo predvsem med srečanjem na Konto velu. Način takega obnašanja, ki na žalost živo spominja na politične debate na italijanskih televizijskih programih, nam res ni v ponos. Sama sem se vključila v pro-seški odbor za nabiranje podpisov za referendum, bodisi ker verjamem v pobudo, predvsem pa, da bi neposredno slišala mnenja, pritožbe, pomisleke ali dvome čim več slovenskih in italijanskih prebivalcev in razumela, ali je to pobudo vredno izpeljati, do koder se da. Odziv ljudi me je presenetil. Vsaj delež, ki sem jih sama obiskala je bil skoraj 100-odstotno v prid pobude pa čeprav z različnimi toni, ki so šli od navdušenja do pobude pa do raz-jarjenosti nad sedanjem stanjem ter do skorajšnjega malodušja nad uspehom. Izredno spodbudno pa je bilo, da je večina ljudi bila dobro osveščena, da je večkrat tudi natančno poznala slabe in dobre poteze dosedanje politike in svojih političnih predstavnikov. Rada bi ob koncu tudi spregovorila o občutenem problemu slovenskih ustanov v Trstu, ki bodo po mnenju nekaterih vaščanov prepuščene samim sebi, če se bo ustvarila Kraška občina. Tudi sama sem imela močne pomisleke o tem, a sem vendarle prepričana, da bo morebitna nova občina ekonomsko bolje upravljana in samostojna, in, če se bo dovolj kompetentnih ljudi angažiralo v raznih medobčinskih in čezmejnih projektih, tudi ekonomsko lahko zelo uspešna. In zato posledično tudi pripravljena pomagati slovenskim ustanovam v Trstu, ker le-te seveda pripadajo tudi kraškim Slovencem, in se jih večkrat poslužuje tudi kraško italijansko govoreče prebivalstvo (gledališče, knjigarna ipd.). Sama že v naprej predlagam, da se določeni promili bodočih davkov morebitne Kraške občine namenijo prav tem ustanovam. S spoštovanjem Wilma Campanialli / ALPE-JADRAN Torek, 25. septembra 2007 3 videm - Na sedežu dežele včeraj avdicije Paritetnega odbora Velika večina obmejnih občin videmske pokrajine za vidno dvojezičnost Proti le župana Tavorjane in Prapotnega - Pomisleki špetrske občine in pozitivno mnenje videmske pokrajine VIDEM - Velika večina občin narodnostno mešanega območja videmske pokrajine namerava, čeprav v različnih oblikah in z različnimi postopki, postaviti cestne table, smerokaze in druge javne napise v italijanskem in slovenskem jeziku oziroma njegovem narečju. Edino župana Tavorjane in Prapotnega sta jasno in odkrito povedala, da tega ne bosta naredila. Za spoštovanje slovenščine in njenih narečij se je opredelil tudi predsednik videmske pokrajine Marzio Strassoldo. To je glede na objektivne razmere v Beneški Sloveniji še kar spodbudna slika, ki je prišla do izraza na včerajšnjih videm-skih avdicijah paritetnega odbora za slovensko manjšino z župani beneških občin, Rezije in Kanalske doline. Odbor je upraviteljem postavil tri zelo enostavna vprašanja, in sicer če se v občini že izvajajo določila iz desetega člena zaščitnega zakona, če namerava uprava ta določila izvajati in, če je odgovor pritrdilen, v kakšnem časovnem roku se misli to udejaniti. Odgovori so bili raznoliki, edina popolnoma odklonilna stališča sta, kot rečeno, izrazili upravi iz Tavorjane in Prapotnega. Začnimo prav pri zelo negativnem stališču tavorjanskega župana Paola Mar-seua. Zanj sloh ne pride v poštev, da bi občinska uprava izvajala zaščitni zakon za Slovence in niti zaščitnega zakona 482, ki zadeva tudi Furlane. V občini Tavorjana se le v dveh zaselkih govori neko starodavno slovansko narečje, ki nima nobene prav zveze s slovenščino. Problem zaščite Slovencev se za Marseua torej sploh ne postavlja. Precejšnje pričakovanje je vladalo za stališče župana Špetra Tiziana Manzinija, ki vodi desnosredinsko občinsko upravo. Manzini je zaprl vrata slovenščini, ne pa krajevnemu narečju, ki ga on, tako je povedal, spoštuje. Če se že imajo za »zgoditi« dvojezične table, naj bodo imena vasi v italijanščini in v domačem narečju, je dodal še špetrski župan, ki sicer vidi dvojezičnost tudi in predvsem kot turistično privlačnost Špetra. Manzinija moti, da se tamkajšnja narečja obravnavajo kot slovenska, kvečjemu imajo te govorice slovanske korenine. Za kroniko naj povemo, da v Špe-tru imajo že dvojezične cestne table, kijih je postavila Pokrajina Videm ob soglasju prejšnje levosredinsko usmerjene občinske uprave. Zanimanje je vladalo tudi za stališča župana Rezije Sergia Barbarina, ki je prišel na avdicijo paritetnega odbora v spremstvu nekaterih občinskih odbornikov in svetnikov. Po srečanju (avdicije so potekale za zaprtimi vrati) je Barbarino izjavil, da bo Občina Rezija izvajala deseti člen zaščitnega zakona za Slovence in to v obliki dvo-jezičnosti med italijanščino in rezijanšči-no, kar se dogaja že danes. »Prosim, da napišete, daje rezijanščina slovanskega in ne slovenskega izvora«, nam je dejal Barbarino, ki sicer zelo podpira učenje rezijan-ščine na šolah. Dodal je tudi, da je naveličan vseh polemik in prepirov o Reziji in Re-zijanih. Renato Carlantoni, župan Trbiža in pripadnik desnice, je predsedniku paritetnega odbora Bojanu Brezigarju in njegovim članom, dejal, da ta občina v Kanalski dolini podpira štirijezičnost, to se pravi italijanščino, furlanščino, slovenščino in nemščino. Carlantoni namerava na tem področju dosledno vztrajati na poti svojega predhodnika Franca Baritussija, pripadnika Nacionalnega zavezništva in zaščitnika večjezičnosti in večkulturnosti Kanalske doline. Carlantoni je paritetni odbor opozoril edino na praktične težave napisov v štirih jezikih na tablah, z dobro voljo pa bomo tudi to gotovo rešili, je podčrtal trbiški župan. Čedajski župan Attilio Vuga je potrdil to, kar je povedal pred nedavnim v Gorici na srečanju z županom Ettorejem Ro-molijem in županom Trsta Robertom Di-piazzo. V Čedadu občina ne namerava postaviti dvojezičnih tabel (niti v furlanščini), v skladu z zakonom 38 pa bo sodelovala pri poslovanju t.i. dvojezičnega okenca. Slednji bo po mnenju Vuge, bolj kot Čedadu, koristil prebivalstvu Terskih in Na- Paritetni odbor je včeraj pripravil avdicije za občine iz videmske pokrajine diških dolin. Župan je dodal, da imajo v mestecu ob Nadiži številne slovenske organizacije in časopise, kar pa ne opravičuje dvojezičnosti. Spodbudne besede za izvajanje zaščitnega zakona so prišle iz ust županov ali občinskih odbornikov Podbonesca, Sovo-denj, Nem, Grmeka in Srednjega, načelno naklonjeni tablam tudi v domačem beneškem narečju pa so v Tipani. Škoda, da na avdicijah paritetni odbor ni slišal za mnenje predstavnikov iz Dreke in iz Barda v Terski dolini. Kot zadnji je na avdicijah na sedežu deželne uprave v Vidmu svoje mnenje povedal predsednik domače Pokrajine Marzio Strassoldo. Njegova uprava je že med parlamentarno obravnavo podprla tako zakon za slovensko manjšino, kot tudi okvirni zaščitni zakon482, ki na Videmskem zadeva Furlane in nemško skupnost. »Če smo takrat podprli zaščito manjšin ne vidim razloga, zakaj ne bi isto stališče zagovarjali tudi sedaj«, nam je povedal Strassoldo, ki ga je spremljal odbornik Wiliam Cisilino. »Videmska pokrajina postavlja dvojezične cestne table tam, kjer živijo Slovenci in ne tam, kjer jih ni. Smešno bi bilo namreč, da bi dvojezičnost izvajali tam, kjer ni razlogov zanjo. To seveda velja tudi za Furlane in Nemce. Kar se nas tiče torej nadaljujejo po že izpeljani poti«, je po avdiciji povedal Strassoldo, predstavnik Forza Italia, ki vodi desnosredinsko koalicijo. Sandor Tence koroška - Slovesnost ob 65. obletnici Spomin na nasilni izgon slovenskih družin leta 1942 CELOVEC - Na Radišah blizu Celovca, kjer je Zveza slovenskih izseljencev (ZSI) leta 1996 odkrila »Spomenik preganjanja«, so se v nedeljo s slovesnostjo spomnili 65-letnice nasilnega pregona skoraj tisoč koroških Slovencev aprila leta 1942. Čeprav so se govorci na proslavi iz različnih vidikov približali temu dnevu spomina, je bilo vsem skupno spoznavanje, ki ga je v enem samem stavku izustil predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Jože Wakounig, ki je dejal: »Kdor se odpove svoji zgodovini, sam sebe izkorenini.« Predsednik Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, Avguštin Brumnik je tudi v imenu Zveze slovenskih organizacij poudaril, da so bile izseljenske družine steber slovenske narodne skupnosti v teh najhujših časih. Nacisti da so namreč vedeli, da bi s pregonom še okrnili slovensko narodno skupnost na Koroškem, kar jim pa ni uspelo. Izseljenci so se leta 1945 večinoma vrnili, obnovili so domove in se vključili v politično in kulturno narodno delo slovenske manjšine na Koroškem. Za to jim velja tudi zahvala naslednjih generacij koroških Slovencev, je še dejal Avguštin Brumnik. V imenu Zveze slovenskih izseljencev je spregovoril njen predsednik Jože Partl. Z besedami »Še živimo in hočemo živeti!,« je koroške Slovence pozval, da še naprej gojijo narodnostno zavest in da ustvarjajo pogoje za preživetje slovenskega življa na Koroškem in v vse bolj glo-baliziranem svetu. Podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Reginald Vosper-nik, ki je bil s svojo družino izseljen, je izpostavil potrebo po zgodovinskem spominu, ki ga je treba posredovati mladini, toda brez maščevalnosti. Drugi pogoj za preživetje koroških Slovencev da je lastna trdna volja v jezikovnem, kulturnem in političnem smislu, tretji pa izpolnitev mednarodno zajamčenih pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je poudaril Vospernik. S prispodobo sekire na korenine slovenske lipe pa je nasilni pregon koroških Slovencev opisal generalni konzul Slovenije v Celovcu Matjaž Longar. Ob tem je izrazil prepričanje, da Slovenci -ne glede na vse zgodovinske krivice in tudi na vse še vedno nerešene probleme -danes lahko gredo z dvignjeno glavo in z zdravim ponosom v prihodnost. Kar več vsebinskih sklopov iz obdobja 1941 do 1945 je obrazložila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivi-ca Žnidaršič. Dejala je, da je v Evropi devet odborov nekdanjih internirancev, ni pa nobenega, ki bi namenjal pozornost usodi izgnancev Slovenije, Francije, Poljske, Češke. Zato že od leta 2002 dalje skušajo ustanoviti tudi odbor za Slovenijo. Dobro obiskana prireditev je izzvenela s pozivom poslovodje Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janka Malle-ja, ki je pozval »h gojenju spominskega humusa, vrednot antifašizma, za strpnejšo, mirnejšo in plodnejšo bodočnost.« Ivan Lukan medicina - Izredno priznanje za mariborsko plastično kirurginjo svetovnega slovesa Najvišje priznanje združenja ECPB poimenovali po specialistki Zori Janžekovič MARIBOR - Evropsko združenje za zdravljenje otroških opeklin (-ECPB) se je odločilo, da bo svoje najvišje priznanje poimenovalo po specialistki plastične kirurgije in dolgoletni predstojnici oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo Splošne bolnišnice Maribor in kirur- ginji svetovnega slovesa Zori Janžekovič. Združenje ECPB je bilo ustanovljeno leta 1991 v Švici in združuje okoli 150 vrhunskih evropskih specialistov te veje medicine in njihovih sodelavcev, so včeraj sporočili iz Uni ver zi tet ne ga kli nič ne ga cen tra Maribor. Poimenovanje priznanja bodo danes slovesno razglasili na gradu Seggau v Lipnici v Avstriji Priznanje Zlata britev dr. Zore Janžekovič bo poslej namenjeno tistim medicinskim strokovnjakom, ki imajo posebne zasluge pri zdravljenju otroških opeklin. Podelili ga bodo na kongresu združenja, ki poteka vsaka štiri leta. Slovesna promocija priznanja bo danes na gradu Seggau v Lipnici, in sicer ob koncu tridnevnega strokovnega srečanja omenjenega združenja. Še pred slovesnostjo bo okrogla miza, na kateri bo Janžeko-vičeva predstavila referat Kako je zahod odkril vzhod. Kirurginja Zora Janžekovič živi v Mariboru in je sloves mariborske bolnišnice in slovenske medicine ponesla v svet po zaslugi izvirne metode takojšnjega kirurškega zdravljenja ope klin, ki je v šest de se tih le tih po -menila pravo revolucijo na tem področju. Po jugoslovanskem kongresu plastične kirurgije z mednarodno udeležbo, ki je leta 1968 potekal v Ma ri bo ru, so pri če li po nje ni me to -di zdraviti opekline povsod po svetu. ZoraJanžekovič r1 Janžekovičeva je leta 1955 v Ma ri bo ru or ga ni zi ra la od de lek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, ki ga je uspešno vodila in razvijala vse do upokojitve leta 1984. Prejela je tudi odličje Everetta Idrisa Evan-sa, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Ameriško združenje za opekline, in postala častni član tega združenja. Častno meščanko je mesto Maribor nagradilo z zlatim mestnim grbom, predsednik Slovenije Jamnez Drnovšek pa jo je od li ko val z zla tim re dom za zasluge. (STA) 4 Torek, 25. septembra 2007 GOSPODARSTVO / pristanišča - Simbolični trak je prerezal vladni podsekretar Miloš Budin Tržiško pristanišče dobilo šest novih struktur V sedmih letih naložbe za 50 milijonov evrov, promet pa je zrasel za 70% TRŽIČ - »Prihodnost pristanišča v Tržiču je vezana na sposobnost ustvariti sistem severnega Jadrana, ki bo lahko oskrboval ves prostor, ki gravitira na to morje v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Bavarski, Avstriji in Madžarski. Kot vlada že delujemo na tem področju, kot tudi pri financiranju velikih infrastrukturnih del, kot je peti koridor; promet raste, če bomo uspeli zagotoviti še boljše storitve, pa bo rasel še hitreje,« je ocenil vladni podsekretar na ministrstvu za mednarodno trgovino Miloš Budin na včerajšnji slovesnosti ob odprtju novih struktur v tržiškem pristanišču. Budin je potrdil nujnost »ustvarjanja sistema«, kije izšla iz posegov na slovesnosti, s katero so predali namenu kar šest infrastruktur. Realiziralo jih je posebno podjetje za tržiško pristanišče (Azienda speciale per il Porto di Monfalcone) s finančnimi prispevki Evropske unije, italijanskega transportnega ministrstva, Dežele Furlanije-Julijske krajine in Sklada za Gorico. Simbolični trak, ki ga je prerezal podsekretar Budin, je zadeval odprtje novega upravnega kompleksa, dostopa v pristanišče, intermodalne ploščadi s površino več kot 60 tisoč kvadratnih metrov, pro-tiprašnega nasipalnika, polpremičnega pristaniškega žerjava in premične nad-strešnice v skupni vrednosti skoraj 12,5 milijona evrov. »To je ozemlje, ki že ima in bo imelo še bolj funkcijo motorja za celovito rast območja severovzhodne Italije. To pa ni samo moja subjektivna gotovost, ampak je prepričanje celotne deželne uprave, ki začenja ravno tukaj svoj program posegov, na osnovi katerih bodo goriška pokrajina, Tržič in njegovo območje prevzeli zelo pomembno vlogo,« je oznanil deželni odbornik za infrastrukture in mobilnost Lodovico Sonego. Po njegovih besedah je dovolj pomisliti na deželno transportno politiko, ki predvideva uresničitev petega koridorja, v okviru katerega bo imelo Tržiško zgodovinsko železniško postajo Ronke Jug, postajo železnice visoke hitrosti in visoke zmogljivosti za intermodalne prevoze. Odbornik je izrazil prepričanje, da bo to zelo močna logistična infrastruktura, ki ne bo odvzela pomena obstoječim, ampak bo ponujala storitve območju z 12 milijoni prebivalcev. Intermodalno jedro, ki bo nastalo v Ronkah, bo tako tudi velika logistična podpora za blago, ki potuje skozi tržiško pristanišče, zato bo to lahko začelo načrtovati razvoj, ki ne bo temeljil na petih milijonih ton pretovora, kolikor je predvideno danes, ampak bo količina vsaj petkrat večja, je prepričan predsednik posebnega Simbolični trak je na slovesnosti v Tržiču prerezal vladni podsekretar Miloš Budin bumbaca podjetja za tržiško pristanišče Antonio Sgarlatta, ki je slovesnost v novi upravni stavbi odprl. Povedal je, da se je pristaniški promet v Tržiču v nekaj letih povečal za približno 70 odstotkov, od leta 2000 do letos pa so bile izvedene naložbe v skupni vrednosti 50 milijonov evrov. »V kratkem bomo investirali še drugih 10 milijonov evrov, kar je zasluga vseh, ki so verjeli v to pristanišče, za katerega upamo, da bo skupaj s Trstom, Koprom in Porto No-garom postalo del enotnega pristaniškega sistema severnega Jadrana,« je dodal Sgarlata. O odličnih rezultatih, doseženih po zaslugi sinergije, je govoril tudi tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, ki ni pozabil spomniti na potrebo po dokončanju izkopavanja za poglobitev dostopnega kanala v pristanišče in po izgradnji nove bankine, potrebne za morske avtoceste. »Upajmo, da bodo zgodovinski cilji postali resničnost,« je dodal župan in ob tem deželnemu odborniku Sonegu priznal, da je pozoren za logistiko, mobilnost in pristanišče. »Res je, da mora imeti severnojadran-ski sistem skupni okvir, vendar v režimu konkurence, da bo pospeševal razvoj.« Predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gher-ghetta je poudaril, da mora biti tržiško pristanišče eden od asov pokrajinskega gospodarstva, ki se mora uspeti razvijati kljub birokratskim oviram in »raztresenosti države« pri postopkih za regulacijski načrt in poglobitev kanala. autovie venete V četrtek ■ v v* skupščina delničarjev PALMANOVA - Razprava o novem modelu konvencije s cestnim podjetjem Anas je bila ključna točka na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja upravnega sveta družbe Autovie Venete, ki ga je v Palmanovi sklical predsednik Giorgio Santuz. Na skupščini delničarjev družbe, ki bo ta četrtek v Trstu, bodo namreč delničarji odločali o podpisu nove konvencije in o investicijskem načrtu v vrednosti 1,7 milijarde evrov, s katerimi bodo pokrita vsa predvidena dela za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti Trst-Benetke, za ureditev avtocestnega priključka Vileš-Gorica in za dokončanje avtocestnega kraka A28 z vsemi priključki. Nov model konvencije z Ana-som bo sicer osnova za novo koncesijo za upravljanje avtoceste A4 s priključki; ta koncesija bo veljala do leta 2017 in bo imela v prilogi tudi finančni načrt za tretji pas A4. ladjedelništvo - Polletni poslovni obračun koncerna V ladjedelnicah Fincantieri za tri leta dela s polno zmogljivostjo TRST - Ladjedelniška družba Fincantieri je v letošnjem prvem polletju ustvarila 26,5 milijona evrov čistega dobička, kar je približno enako kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko je vrednost proizvodnje dosegla 1225,3 milijona evrov, kar je za 5,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Rekordni pa so polletni rezultati pri novih naročilih, ka- terih vrednost je zrasla za 34 odstotkov in dosegla 2,7 milijarde evrov. Konec junija je skupna vrednost naročil v port-felju ladjedelniškega koncerna znašala 10,6 milijarde evrov, kar pomeni, da bodo vse ladjedelnice skupine popolnoma zasedene vsaj za tri leta. Podatke je včeraj objavila družba Fincantieri po sestanku upravnega sveta, na katerem je bilo odobreno polletno poslovno poročilo. Na področju izdelave ladij za križarjenja ima Fincantieri naročila za pet novih ladij, in to od štirih različnih naročnikov. Poleg konsolidacije odnosa s skupino Carnival, je ladjedelniški koncern stopil tudi v sektor posebno luksuznih ladij majhnih in srednjih razsežnosti: družbi Silversea in Oceania Cruises sta namreč naročili skupaj tri ladje z opcijo za še drugi dve. Na področju izdelave trajektov je bila dokončana tudi revizija pogodbe za dobavo dveh krožnih trajektov za ladjarsko skupino Grimaldi. Na področju posebnih ladij je nemški ladjar Hartmann Logistik naročil nadaljnjih osem enot, medtem ko je oddelku za ladijska popravila in transformacije družba Saipem naročila dokončanje in opremo platfomo off shore (za odprto morje). V skladu s strateškim načrtom za razvoj novih poslovnih možnosti ter za logistični in produktivni preustroj obratov za tovorne ladje, je družba Fincantieri namenila za vlaganja 50,8 milijona evrov, kar je za 128,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. S tem je tudi krepko presegla vrednost amortizacij v obravnavanem obdobju. V Sloveniji od polnoči • V« I • cenejši bencin LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,004 evra na okrogel evro, cena 98-oktanskega bencina pa za 0,011 evra na 1,013 evra za liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 0,025 evra na 0,997 evra na liter, liter kurilnega olja pa se je podražil za 0,027 evra na 0,662 evra, so sporočili iz Petrola in OMV Slovenija. (STA) Modeli hidroenergetskega razvoja iz Karnije na Kosovo VIDEM - Modeli razvoja hidroelek-trične energije, ki so bili aktivirani v Karniji in jih je mogoče izvažati, so bili v središču pozornosti delegacije iz Furlanije-Julijske krajine na obisku na Kosovu, ki sta ga organizirali goriška razvojna agencija Informest in deželna finančna družba Friulia. Namen obiska na Kosovu je oceniti možnosti razvoja hidroelektrarn na območju Balkana z uporabo izkušenj iz Karni-je, delegacijo pa vodita predsednik karnijske gorske skupnosti Lino Not in podpredsednik Informesta Ugo Poli. Dežela FJK je sicer Informest zadolžila za pripravo okvirnega projekta za razvoj sodelovanja s tem delom Evrope. Tržaški industrijci zadovoljni z razpisom Sklada za Trst TRST - Združenje tržaških industrij-cev je pozitivno ocenilo delo komisije Sklada za Trst, ki je upoštevala predlog o razpisu za industrijski sektor, tudi za naložbe, ki so bile že izvedene. Assoindustria tudi pričakuje, da bodo potrjene olajšave, ki so bile pridobljene v preteklih letih, prek ustreznega re-finansiranja Sklada za Trst z novim finančnim zakonom, s čemer bi temu za tržaško gospodarstvo dragocenemu instrumenti zagotovili trajnost. Močna rast polletnega dobička za Poste Italiane TRST - Skupina Poste Italiane, ki upravlja italijansko poštno mrežo, je ob polletju zabeležila 448 milijonov evrov konsolidiranega čistega dobička (+18,1%) in skupen prihodek 9,5 milijard evrov (+8,6%). K poslovnemu uspehu skupine je levji delež prispevala poštna banka Banco Posta s 5,1 milijona tekočih računov, 3,3 milijona plačniških kartic Postapay in 5,9 milijona dolžniških kartic. Evropska centralna banka 24. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 24.09 21.09 ameriški dolar 1,4113 1,4049 japonski jen 162,35 162,46 kitajski juan 10,5997 10,5418 ruski rubel 35,2660 35,2460 danska krona 7,4542 7,4532 britanski funt 0,69690 0,69730 švedska krona 9,1815 9,2060 norveška krona 7,7830 7,7865 češka krona 27,568 27,523 švicarski frank 1,6540 1,6517 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,06 249,94 poljski zlot 3,7605 3,7655 kanadski dolar 1,4113 1,4071 avstralski dolar 1,6249 1,6324 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3878 3,3993 slovaška krona 34,135 33,925 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7044 0,7059 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,02 88,07 turška lira 1,7297 1,7294 hrvaška kuna 7,2995 7,3057 Zadružna Kraška banka 24. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4303 1,4009 britanski funt 0,7060 0,6897 švicarski frank 1,6748 1,6340 japonski jen 166,5215 158,3985 švedska krona 9,4151 8,9648 avstralski dolar 1,6691 1,5987 kanadski dolar 1,4370 1,3823 danska krona 7,5963 7,3100 norveška krona 7,9847 7,5952 madžarski florint 256,1885 243,6915 češka krona 28,21107 26,83492 slovaška krona 34,7731 33,0768 hrvaška kuna 7,48834 7,12305 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 24. septembra 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna nakup prodaja 1,4329 0,7062 7,566 1,4299 164,75 1,6772 7,910 9,327 1,6519 7,57 1,3976 0,6888 7,379 1,3947 160,70 1,6359 7,715 9,097 1,6112 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 24. septembra 2007 Indeks MIB 30: +0,23 delnica cena € var. % AEM 2,535 +0,60 ALLEANZA 9,55 +0,32 ATLANTIA 23,59 +0,17 BANCA ITALEASE 13,00 -6,62 BANCO POPOLARE 16,71 -1,19 BPMS 4,36 -0,64 BPM 10,32 -0,78 EDISON 2,245 -1,32 ENEL 7,935 +0,25 ENI 26,24 +0,46 FIAT 20,87 +3,57 FINMECCANICA 19,89 -0,27 FONDIARIA-SAI 32,23 +0,06 GENERALI 30,86 +0,82 IFIL 7,31 +1,74 INTESA 5,435 +0,18 LOTTOMATICA 25,54 +0,12 LUXOTTICA 24,58 -0,93 MEDIASET 7,41 -1,13 MEDIBANCA 15,41 +2,71 PARMALAT 2,5 -1,57 PIRELLI 0,844 -0,51 SAIPEM 30,52 +0,43 SNAM 4,4125 +0,35 STMICROELEC 11,76 +0,55 TELECOM ITA 2,15 +0,09 TENARIS 18,72 +1,98 TERNA 2,5325 -0,69 UBI BANCA 18,77 -0,64 UNICREDITO 5,955 -0,85 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Torek, 25. septembra 2007 5 trst - Stranka naj ne bi imela pogojev za soustanavljanje nove DS Tehnični odbor zavrnil listo SSk za Demokratsko stranko Deželni tajnik Damijan Terpin: »Zaprepadeni ob zaprtosti do slovenske liste« - Igor Dolenc (LD): »Obžalujemo, da je do tega prišlo« TRST - Tehnični odbor, ki pregleduje predstavljene liste za Demokratsko stranko in odloča o njihovem sprejemu, je včeraj popoldne zavrnil listo stranke Slovenske skupnosti. Vest je takoj povzročila nemalo začudenja, saj je izgledalo jasno dogovorjeno, da pristopa SSk k novi stranki s federalno povezavo, kakršno je doslej imela z Marjetico. Kaj se je včeraj zataknilo, smo vprašali predsednika tehnične komisije Demokratske stranke Bruna Longa, kije sicer predsednik združenja bivših deželnih svetnikov. »Komisija se je sestala in štirje njeni člani so ocenili, daje Slovenska skupnost organizirano politično gibanje in torej nima pogojev za sprejem v Demokratsko stranko (upoštevani so bili isti kriteriji kot v primeru stranke Antonia Di Pietra, Italije vrednot in Ra-dikalcev Marca Pannelle, op. ur.). Komisijo, ki ji predsedujem, sestavlja sedem članov, štirje pa so večina in tako je bila lista SSk zavrnjena. Sedaj je možnost za priziv, kar lahko stranka naredi v roku 48 ur, oziroma takoj, ko bo danes pre- Predsednik komisije Bruno Longo kroma jela zapisnik komisije«, je povedal Long°. Dvom o tem, da lahko SSk v takšni obliki pristopa k Demokratski stranki, je v včerajšnjem dnevniku Il Piccolo že izrazil tržaški pokrajinski tajnik Levih demokratov Fabio Omero, na včerajšnji seji komisije pa sta bila od štirih članov, ki so glasovali proti vstopu liste SSk dva leva demokrata, en socialist in pripadnik sindikata Cisl. Sprejemu liste SSk pa so bili naklonjeni predsedujoči Bruno Longo, en pripadnik Marjetice in pristaš por-denonskegaa župana Bolzonella. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin Zavrnitev liste SSk z imenom »Slovenci za Morettona« je včeraj obžaloval deželni tajnik stranke Damijan Terpin. »Čakamo na zapisnik in pisno obrazložitev zavrnitve, glede katere si pridržujemo pravico do pritožbe na jamstveni odbor. Že sedaj pa ni mogoče spregledati odnosa zaprtosti do slovenske liste, zaradi česar smo zaprepadeni. Na tak način se zanika duh najširšega sodelovanja, kar je bilo eno od temeljnih gesel nove stranke. Očitno se pristaši Bruna Zvecha bojijo kandidatur, ki smo jih predstavili in gredo preko sa- me stranke do sodelovanja ljudi iz širokega spektra civilne družbe. Preprečiti takim ljudem sodelovanje pri nastajanju Demokratske stranke je zgrešeno dejanje, še zlasti na podlagi morebitne ocene, da liste SSk niso odraz projekta Oljka - Demo kratska stran ka. Osebna zgodovina kandidatk in kandidatov dokazuje prav nasprotno«, je ocenil deželni tajnik SSk in potrdil podporo Moret-tonu, ki je po njegovi oceni kot kandidat sposoben povezovati različne politične sile v skupni projekt. »Obžalujemo, da je do tega prišlo«, je izločitev liste SSk včeraj komentiral deželni koordinator slovenske komponente Levih demokratov Igor Dolenc, ki želi videti poročilo tehnične komisije in bolje razumeti, kakšne so utemeljitve za zavrnitev. Precedense pa gre po njegovi oceni iskati na vsedržav-ni ravni, kjer niso bile sprejete tiste politične sile, ki niso hotele sprejeti za vse enakih pravil, ta pa so že dolgo časa povsem jasna, je povedal deželni svetnik Levih demokratov. (DU) evropska unija - Za solidarnosta sredstva je treba zaprositi v desetih tednih po nesreči Slovenija že v stiku z Brusljem zaradi pomoči po nedavnem neurju BRUSELJ - Evropska komisija je potrdila, da je Slovenija po nedavnih neurjih že stopila v stik z njo v zvezi s pomočjo iz solidarnostnega sklada. Komisija je slovenskim oblastem "natančno pojasnila postopek, zagotovila vse do ku men te", med dru gim ob ra zec za prijavo, in tudi ponudila dodatno pomoč, če bo ta potrebna. Slovenija bo vsekakor prijavo v predpisanem roku - to je desetih tednih od prvega dne nesreče - oddala, so tudi potrdili diplomat ski viri. Slovenija je do pomoči iz solidarnostnega sklada EU upravičena, če škoda, nastala v hudi naravni nesreči, preseže 164 milijonov evrov. Prve ocene slovenskih oblasti glede škode kažejo na več kot 200 milijonov evrov, komisija pa zaenkrat podatkov o podrobnosti naravne katastrofe, vključno s posledicami ujme v bolnici Franji, nima. Slovenija bo prošnjo za pomoč iz solidarnostnega sklada oddala na posebnem obrazcu, pojasnjujejo viri v Bruslju, po potrditvi s strani Evropske komisije sledi obravnava v proračunskem odboru v Sve tu EU. Če se sredstva iz omenjenega sklada dodelijo prizadeti državi, morata zaradi tega spre-me nje ni pro ra čun EU potr di ti tako Svet EU kot tudi Evrop ski par la ment, je pojasnila komisija. Ker pa sklad "nima urgentne narave", postopki "niso zelo hitri", dosedanja praksa pa kaže, da se sredstva sprostijo nekako od štirih do osmih me secev, so pove da li viri. Če bo prošnja potrjena v Svetu EU in parlamentu, bo lahko Slovenija prejela pomoč Vodna ujma je popolnoma uničila tudi pokopališče v Železnikih ansa SD še naprej na vrhu, Pahor najbolj priljubljen LJUBLJANA - Največja opozicijska stranka SD glede na rezultate javnomnenjske raziskave Vox populi, ki jo za POP TV in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, ostaja na prvem mestu med strankami. Sledi ji največja vladna stranka SDS. Če bi bile volitve danes, bi SD volilo 27,8 odstotka vprašanih, kar je 1,7 odstotka več kot avgusta. Za SDS bi se odločilo 18,1 odstotka anketiranih (avgusta 13,9 odstotka), na tretjem mestu pa je LDS, ki bi jo volilo 8,5 odstotka vključenih v raziskavo (avgusta 7,2 odstotka). Sledi NSi, katero bi volilo 5,4 odstotka vprašanih, SNS (pet odstotkov), SLS (2,8 odstotka) in DeSUS, za katerega bi se odločilo 2,7 odstotka anketirancev. Volitev se ne bi udeležilo 6,4 odstotka vprašanih, 21,6 odstotka anketirancev pa je neopredeljenih. Več kot polovica vprašanih (57,8 odstotka) ocenjuje delo vlade kot neuspešno, kar je za štiri odstotne točke več kot avgusta. Kot uspešno je delo vlade ocenilo 37,6 odstotka vprašanih. Na lestvici najbolj priljubljenih politikov še vedno vodi prvak SD Borut Pahor, sledi mu predsedniški kandidat Mitja Gaspari, tretji pa je ljubljanski župan Zoran Jankovic. Minuli teden na slovenskih cestah umrlo sedem oseb LJUBLJANA - V minulem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo 176 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 260 oseb, sedem pa jih je umrlo. Letos je tako na slovenskih cestah umrlo že 227 oseb, medtem ko jih je v enakem obdobju lani umrlo 186, so sporočili z Generalne policijske uprave. Zgolj ob koncu tedna se je zgodilo 9 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 10 oseb, dve pa sta umrli. Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost, so še sporočili s policije. (STA) tudi za "nuj ne ukrepe za takoj šnjo zaščito kulturne dediščine", je za STA potrdila komisija. "Če se to nanaša tudi na bolnico Franjo, pa zaenkrat ni mogoče reči," je tudi povedala komisija. Kot so vče raj še zago tovili di plo -matski viri, bo Slovenija razmislila tudi, ali poleg solidarnostnega sklada obstajajo še kakšne druge možnosti pridobivanja sredstev za ublažitev posledic katastrofe, v kateri je življenje izgubilo šest ljudi, veliko prebivalcev pri-zade tih ob mo čij pa je ostalo brez stre- solidarnost Tudi koroški Slovenci zbirajo pomoč prizadetim CELOVEC - Po uničujočem neurju, ki je prejšnji teden divjalo v Sloveniji in terjalo šest življenj in povzročilo ogromno gmotno škodo, so tudi na Koroškem razne institucije začele z zbi ra njem sredstev za pomoč pri zade tim. Enotna lista (EL) je odprla poseben ra čun pri Zve zi Bank, ob počastitvi spomina na nasilni izgon slovenskih družin leta 1942 preteklo ne- deljo na Radišah blizu Celovca pa so med udeleženci zbirali sredstva za pomoč žrtvam poplav v Kro pi, s katero so Radiše že dolgo prijateljsko pove zane. V načrtu je tudi več dobrodelnih koncertov po južni Koroški, ki jih bodo prirejala lokalna slovenska kulturna društva. Izkupiček bodo namenili za pomoč žrtvam katastrofalnega neurja v Sloveniji. (I.L.) he nad glavo. Soli dar nost ni sklad EU je bil ustanovljen leta 2002. Za njegovo pomoč lahko v primeru večjih naravnih nesreč zaprosijo tako države članice kot tudi pristopnice. Komisija oceni dokumentacijo, ki jo pripravi država, da bi tako denar res porabili za najnuj-nej še potre be. Od ustano vitve skla da do danes je komisija prejela 41 zahtev za pomoč, pri čemer je sredstva odobrila v 22 pri me rih. Pomoč iz sklada ima obliko nepovratnih sredstev, ki so na me nje na na -slednjim nuj nim ukrepom - pač gle de na vrsto nesreče: takojšnji usposobitvi infrastrukture in naprav na področju ener ge ti ke, vo de in odpad nih vo da, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitvi začasne nastanitve in financiranju reševalnih služb za zadovoljitev neposrednih potreb prizadetega prebivalstva; takojšnji zagotovitvi preventivne infrastrukture in ukrepov za takojšnjo zaščito kulturne dediščine; takojšnji ureditvi prizadetih območij, vključno z naravnimi pre de li. Ne povratna sredstva je tre ba porabiti v enem letu od datuma, ko komisija izplača nepovratna sredstva, izhaja iz uredbe o ustanovitvi solidarnostnega sklada EU. Del nepovratnih sredstev, ki v tem roku ni porab ljen, dr -žava upravičenka vrne komisiji. (STA) eu - Izdali dvojezično knjižico Slovenščina kot evropski jezik LJUBLJANA - Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, slovensko ministrstvo za kulturo in vladna služba za evropske zadeve so izdale knjižico o slovenščini kot evropskem jeziku. Dvojezična, slovensko-angleška knjižica je po besedah ministra Vaska Simo-nitija prišla ob pravem času - 26. septembra je namreč evropski dan jezikov. Njen namen je seznaniti širšo javnost o vlogi, pomenu, zgodovinskem razvoju, razširjenosti in razčlenjenosti slovenskega jezika. Publikacija - izšla bo v nakladi 2000 izvodov - je namenjena po eni strani oza-veščanju Slovencev ter po drugi strani informiranju evropske javnosti, izdajanje tovrstnega gradiva pa je opredeljeno tudi v resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Če bo odmev ugoden, bi bilo potrebno razmisliti, da bi poleg angleške različice nastala še v kakšnem drugem jeziku, je na včerajšnji predstavitvi poudaril Janez Dular, vodja sektorja za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, na pobudo katerega je knjižica nastala. Besedilo so prispevale Monika Ka- lin Golob, Nataša Komac in Nataša Logar s Fakultete za družbene vede. Po besedah prve je bilo najtežje določiti, kaj sploh izbrati. Knjižica, kot je dejala, kaže slovenščino kot popolnoma normalen, moderen evropski jezik. Vsebuje zgodovinski oris slovenščine od predknjižnih začetkov do knjižnega in sodobnega jezika, opisuje zvrstnost jezika oziroma njegovo razširjenost, v posebnem poglavju s pomočjo posamičnih odlomkov besedil kaže na slovnične posebnosti, poleg tega vključuje poglavje o slovenščini v stiku z drugimi jeziki ter poglavje o izzivih slovenščine v 21. stoletju. Projekt sta podprla tako Evropski parlament kot Evropska komisija. Knjižici je dodan "Besednjak za preživetje", ki vsebuje deset koristnih fraz v vseh 23 uradnih jezikih Evropske unije. Ob evropskem dnevu jezikov jo bodo delili na stojnicah v Ljubljani in Mariboru, Evropska komisija pa bo na Kongresnem trgu pripravila sejem jezikov, na katerem bodo potekale tudi učne ure osnovnih fraz v jezikih Evropske unije. (STA) 6 Torek, 25. septembra 2007 SLOVENIJA / nova gorica - Spominjanje na dogodke, ki so krojili zgodovino teh krajev Srečanje nekdanjih ranjencev in osebja bolnišnic Franje in Pavle V obeh partizanskih bolnišnicah se je zdravilo 2461 borcev, za katere je skrbelo 209 ljudi NOVA GORICA - Ob praznovanju šestdesete obletnice priključitve Primorske k matični domovini so se v soboto, 22. septembra, v Novi Gorici prvič srečali bivši ranjenci in pripadniki osebja partizanskih bolnišnic Pavla in Franja. Vsi prisotni, zbra lo se jih je dob rih šest de set, so prejeli priložnostno spominsko listino, srečanje pa je pomenilo predvsem priložnost za snidenje tovarišev in to-varišic, ki so nekdaj preživljali mnoge in tudi težke skupne trenutke v eni izmed partizanskih bolnišnic na Severnem Primorskem. V omenjenih partizanskih bol-niš ni cah, ki sta ime do bi li po le gen -darnih zdravnicah Franji in Pavli, se je med drugo svetovno vojno zdravilo kar 2.461 borcev. Zanje je skrbelo tudi 209 članov zdravniškega in bol-ničarskega osebja. Sedaj je živih še 47 nekdanjih ranjencev in 25 pripadnikov osebja in sodeč po številu udeleženih, se je sobotnega srečanja udeležila velika večina. Kot je povedal Franc Anderlič, predsednik Društva vojnih invalidov severne Primorske regije, ki je srečanje organiziralo, so prisotni borci posredno pripomogli tudi k nastanku samostojne države Slovenije. Zato jim je izrazil spošto-va nje za vse za slu ge in obe nem ob ža -loval, da se v javnosti zasluge borcev iz NOB vse manj poudarja. »Na današnjem srečanju se spominjajte lepih dni, ko ste v cve tu mla dos ti mo -rali čez noč postati trdni borci,« je dejal Anderlič. Govornik je spomnil še na torkovo uničujočo nevihto, ki je v Sloveniji terjala smrtne žrtve, med drugim pa je razdejala tudi bolnišnico Franjo in dodal željo, da bo ta zgodovinski in kulturni spomenik čim prej obnovljen. Na srečanju je spregovoril tudi novogoriški župan Mirko Brulc. Tudi on je izrazil svojo bolečino nad pri-krojevanjem dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe. Poudaril je, da v Novi Gorici ohranjajo spomin na omenjeno obdobje ter da spomenikov narodnih herojev niso odstranili kot v nekaterih državah, saj je spomin nanje del zgodovine, ki se mora ohrani ti. Nekdanje ranjence in osebje partizanskih bolnišnic je v kulturnem programu nato razveselil gledališki igralec in kantavtor Iztok Mlakar, ki je tudi sam sin enega izmed borcev. (km) Spominsko plaketo je prejel tudi Gabrijel Kašca (desno), predsednik Kluba prijateljev partizanskih bolnišnic k.m. trst - Pokrajinski svet sprejel resolucijo Tudi Pokrajina Trst za obnovo bolnice Franje TRST - Tudi Pokrajina Trst pristopa k solidarnostni akciji Primorskega dnevnika za obnovo partizanske bolnišnice Franje, ki jo je prejšnji torek opustošilo silovito neurje. Tržaški pokrajinski svet je namreč sinoči sprejel resolucijo, ki jo je predstavil svetnik Levih demokratov Massimo Veronese in v kateri se izraža solidarnost slovenskemu narodu in njegovim institucijam zaradi smrtnih žrtev in gmotne škode ob neurjih prejšnjega tedna, v nadaljevanju pa se pristopa k akciji Primorskega dnevnika za obnovo bolnice Franje. Na podlagi sinoči sprejete resolucije (ob odhodu svetnikov Nacionalnega zavezništva iz sejne dvorane) bosta predsednica Pokrajine in njen odbor morala v sodelovanju z občinami tržaške pokrajine organizirati dobrodelni koncert, izkupiček katerega bo namenjen obnovi partizanske bolnišnice. Ve ro nese je svojo reso lu cijo utemeljil z ugotovitvijo, da se je v bolnici Franji med zimo leta 1943 in majem leta 1945 zdravilo preko tisoč Pokrajinski svetnik Massimo Veronese kroma partizanov in civilistov, za obiske pa so l o odprti že leta 1946. V 60. letih je postala muzej, leta 1999 so jo razglasili za nacionalni spomenik, od leta 2003 pa je bolnišnica kandidatka za sprejem na seznam svetovne kulturne dediščine Unesco. Gre za kraj, ki ni samo simbol osvobodilnega boja proti nacifašizmu, je zapisal Veronese, ampak tudi za kraj, ki poudarja človečnost primorskih ljudi v kontekstu sovraštva in uničevanja. Zato je pomembno, da se za javno koriščenje ponovno pridobi spomenik, ki predstavlja pomemben trenutek zgodovinskega spomina teh krajev. postojna Od četrtka Linhartovo srečanje POSTOJNA - Na 46. Linhartovem srečanju, festivalu gledaliških skupin Slovenije, se bo med 27. in 29. septembrom na odru postojnskega kulturnega doma predstavilo deset gledaliških skupin: sedem predstav bo uprizorjenih v tekmovalnem delu srečanja - te se bodo potegovale za nagrado matiček, tri predstave pa v spremljevalnem delu. Po natančnem izbirnem sistemu so si selektorji javnega sklada za kulturne dejavnosti ogledali 150 ljubiteljskih predstav in izbrali sedem najboljših. Sled nje se bo do v Pos toj ni, ki Lin har -tovo srečanje letos gosti drugič, potegovale za umetniške kipce - matičke, delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca. Komisija, ki jo sestavljajo nosilec Borštnikovega prstana, dramski igralec Bine Matoh, dramaturginja in dramatičarka Simona Semenič ter srbski režiser Predrag Stojmenovic, lahko podeli matička za najboljšo predstavo v celoti in najbolj inovativen pristop ter naj več tri kip ce kot po seb no pri zna nje žirije. Najboljša predstava v celoti bo nagrajena še s 500 evri, 200 evrov pa bo odšlo predstavi z najbolj inovativnim pris to pom. V sobotni oddaji Brez meje po koprski TV o ženskah, ljubezni in dobrem počutju KOPER - V soboto, 29. septembra, bo oddaja Brez meje posvečena pogovoru o ženskah, ljubezni, dobremu počutju. Gostja Martine Kafol bo Alenka Rebula, ki je ravnokar izdala priročnik sa-movzgoje Blagor ženskam. Alenka Rebula je pesnica in psihologinja. Ze vrsto let vodi delavnice za osebno rast v Italiji, Sloveniji in Avstriji. S svojo novo knjigo ponuja bralcem možnost spoznati težave, ki jih najbolj ovirajo pri sproščenem doživljanju sebe. Hkrati pa knjiga ponuja nekaj možnosti in vaj, kako se teh težav osvoboditi. Oddaja bo na sporedu televizije Koper v soboto ob 18.00. V četrtek v Sežani srečanje skupine Spominčica SEZANA - Srečanje skupine za samopomoč oseb z demenco in njihovih svojcev se bo v Domu upokojencev Sežana, v prostorih fizioterapije, odvijalo v četrtek, 27.septembra, ob 18.00 uri Srečanje je namenjeno vsem, ki tovrstno pomoč potrebujejo in vsem, ki so pripravljeni pomagati pri delovanju skupine. Na tokratnem srečanju bo sodeloval dr. Andrej Drnikovič. Naslov predavanja je Moj pogovor z zdravnikom o dementnem svojcu. (O.K.) Koncert Aleksandra Mežka GABERJE- Krajevna skupnost Ga-berje prireja v petek, 28. septembra, ob 19.30 uri v Martinovem hramu v središču vasi Gaberje v dolini Branice koncert priznanega kantavtorja Aleksandra Mežka, ki ravnokar predstavlja svoj novi album z naslovom Tečem skozi čas. Na koncertu bo avtor občinstvu zaigral tudi nekaj starejših pesmi, ki jih v zares obsežnem glasbenem ustvarjanju ne manjka. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi slikarsko in kiparsko razstavo Teje Curk in Martine Kete. (O.K.) V Sežani v soboto koncert komornega zbora Ipavska SEZANA - Komorni zbor Ipavska pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka prireja v soboto ob 20. uri v sodelovanju z Zupnijskim uradom Sežana koncert v župnijski cerkvi v Sežani. Predstavili bodo novo zgoščenko z naslovom Kruh življenja s sakralno glasbo treh regij (protestantske, pravoslavne in katoliške). (O.K.) divača - Vrednost del v naselju Si 9 1,5 milijona evrov V naslednjih treh letih nared nova kanalizacija DIVAČA - V teh dneh so v Kajuhovi in drugih ulicah v divaškem naselju Si 9, ki leži nad cesto Divača - Sežana, zabrneli gradbeni stroji in pričeli so z gradnjo kanalizacije. Gre za prvo fazo naložbe, za katero je občina pridobila delno gradbeno dovoljenje, in ki jo bodo drugo leto nadaljevali še v Stari vasi (okolica cerkve in Škrateljnove hiše). Tako bodo do konca leta 2009 priključili 70 odstotkov prebivalstva Divače na javno kanalizacijo. Celotna investicija bo stala 1,45 milijona evrov. »V juniju smo se s projektom prijavili na razpis evropskega sklada za regionalni razvoj in pridobili milijon evrov za izgradnjo kanalizacije v severnem delu občinskega središča,« je povedal župan občine Divača Matija Poto-kar. »Roki za prijavo so bili zelo kratki in da smo uspeli gre velika zahvala občinski upravi, ki je pravočasno pripravila zahtevano dokumentacijo. Iz tega naslova bomo vsako leto dobili približno tretjino, občina pa bo iz proračuna v letih 2007-2009 prispevala 40-odstot-ni delež denarja.« Kot že rečeno, bodo letos gradili najprej v naselju Si 9, za izvajalca gradbenih del pa so na razpisu izbrali podjetje Godina Maks iz Slop. »Naloga bo zahtevna zaradi dela v naselju in na trdem kraškem terenu, vendar se bomo potrudili, da bo čim manj zapletov. Pričakujemo pa, da bodo tudi stanovalci med gradnjo strpni, saj gre vendarle za njihovo dobro. Upa mo, da bo mo de la li z ro ko v ro ki, da bo -mo na koncu vsi zadovoljni,« so povedali v izbranem podjetju. Individualni priključki do posameznih hiš niso del naložbe, zato jih bodo morali plačati v vsakem gospodinjstvu posebej. Na občini pričakujejo, da se bodo stanovalci dogovorili z izvajalcem del in da bodo ob izgradnji primarnih in sekundarnih vodov in priključka na čistilno napravo opremili še 220 stanovanjskih hiš. Prebivalci Stare vasi bodo na vrsti drugo leto oziroma, ko bodo na občini pridobili gradbeno dovoljenje. S tem pa izgradnje kanalizacijskega omrežja po Divači še ne bo konec. Ostalo bo še Gabrovo naselje, to leži ob cesti Diva ča - Lo kev, ki bo na vrs ti po pre no vi že lez -niške postaje. Irena Cunja pivka - V »spopadu« zavezniki premagali Nemce Veliko zanimanje za bitko, ki je ni bilo PIVKA - Več kot 4000 obiskovalcev si je v nedeljo v Parku vojaške zgodovine ogledalo bitko med nemškimi ter zavezniškimi silami iz druge svetovne vojne, ki so jo uprizorili slovenski in tuji igralci. Naslov prireditve je Zgodba o bitki, ki je ni bilo. V njej so prvi spopad dobili Nemci, na koncu pa so vendarle slavili zavezniki. »Ljudem smo želeli približati zgodovino, predvsem pa jih spodbuditi, da razmislijo o tem, kako grozljiva je vojna,« pravi koordinator projekta, Žiga Novak z Občine Pivka. Visoki zavezniški in nemški častniki so se zjutraj zbrali na pogajanjih. Ker se Nemci niso hoteli predati, je ob 11. uri prišlo do oboroženega spopada. Prvo bitko sije ogledalo okoli tisoč ljudi, Nemcem pa je uspelo odbiti napad zaveznikov. V osrednji bitki, začela se je ob 14. uri, pa je zaveznikom v več kot pol ure trajajoči bitki uspelo zavzeti nemške. Na zavezniški in nemški strani se je borilo po okrog 25 uniformiranih igralcev iz slovenskih pona-zoritvenih skupin Triglav in Isonzo Armee Komando, prvi so igrali zaveznike, in sicer 82. padalsko divizijo All American ter britanske Commonwealth koman-dose, drugi pa 31. pehotni polk Wermachta. Pridružilo se jim je nekaj tujih igralcev, saj so v tujini, predvsem na Češkem in Slovaškem, takšne uprizoritve pogoste. Igralci so bili oblečeni v originalne uniforme, uporabljali so tudi originalno orožje in terenska vozila, med katerimi velja omeniti amfibijsko vozilo Schwimmwagen in terensko Kübelwagen. »To ni le šov, želimo predvsem izobraževati. Z uprizoritvijo spopada želimo opozoriti, kako je strateška lega od nekdaj usodno zaznamovala kraje in ljudi na Pivškem,« je odločitev za uprizoritev bitke pojasnil Novak. Dogajanje v Pivki je organizator, Občina Pivka, ves čas snemala. »Iz materiala bomo poskusili narediti dokumentarni film,« pravi Novak. Med obema spopadoma so obiskovalci lahko iskali vohuna, a Novak pravi, da za igrico ni bilo velikega zanimanja, kar pripisuje pestremu dogajanju na prizorišču. Za ogled je bil odprt tankovsko-artilerijski muzej in podzemna utrdba na Primožu, svoje stojnice je postavila tudi Slovenska vojska. Bitke, kot so jo uprizorili v nedeljo, na Pivškem ni bilo, bi se pa lahko zgodila, če bi angleški premier Winston Churchill uspel prepričati ameriške generale za izkrcanje v Istri in udarec čez Postojnska vrata v srce Evrope. »Churchillov projekt je bil resen, ki je bil na mizi več kot eno leto, o njem pa imamo dokaze tudi v Parku vojaške zgodovine,« je pojasnil Novak. Prireditev je stala okoli 15.000 evrov, v okviru projekta Interreg jo je v višini 85 odstotkov sofinancirala EU. (STA) / ITALIJA Torek, 25. septembra 2007 afganistan - V oboroženem napadu včeraj ob zori usmrtili osem ali devet ugrabiteljev Pripadniki Isaf osvobodili ugrabljena italijanska vojaka Oba sta ranjena, eden od njiju hudo - Gre za pripadnika vojaških tajnih služb Sismi 7 KABUL - Pripadniki enot zveze Nato v Afganistanu (Isaf) so včeraj ob zori po krajevnem času osvobodili italijanska vojaka, ki ju je v soboto ugrabila oborožena skupina. Iz Isafa so sporočili, da je bilo v operaciji ubitih vseh osem ali devet ugrabiteljev, ugrabljena italijanska vojaka pa ranjena, eden od teh hudo. Življenje naj bi izgubil tudi eden izmed njunih spremljevalcev. Ni pa še znano, kdo je za ugrabitev odgovoren. Nek predstavnik Isafa je izjavil, da je operacija za osvoboditev talcev »dokaz odločenosti Isafa, da opravi s terorističnimi dejanji v Afganistanu«. Italijanska vojaka sta bila v soboto skupaj z afganistanskim voznikom in prevajalcem na poti iz prestolnice province Herat v regijo Šindand na jugu Afganistana, prečkala sta nadzorno po li cij sko to čko v He ra tu, na to pa se je za njima izgubila vsakršna sled. Kot je včeraj pojasnil italijanski obramb ni mi nis ter Ar tu ro Pa ri si, sta vo -jaka bila pripadnika vojaških obveščevalnih služb Sismi. Njune istovetnosti ni hotel objaviti. V nedeljo je Isafu uspelo odkriti kraj v južni pokrajini Farah, v katerem so bili ugrabitelji skriti s svojimi ugrabljenci. V ta namen so se poslu-žili izvidniških letal brez pilota Predator. Še istega večera je padla odločitev, da bodo skušali osvoboditi italijanska vojaka in njuna spremljevalca z vojaškim posegom. Na to so pristali tudi najvišji italijanski politični predstavniki s pred sed ni kom vla de Ro ma nom Prodijem na čelu. Bliskovito akcijo so včeraj ob zori izvedli pripadniki italijanske padalske enote Col Moschin v sodelovanju s pripadniki britanskih enot Sas (Special air service) in Sbs (Special boat service). Ko so opazili, kaj se dogaja, si ugrabitelji niso pomišljali streljati na ugrabljence. Kot rečeno, so enega italijanskega vojaka lažje ranili, drugega pa hudo, in sicer v glavo ter v prsi. Ranjenca so takoj po akciji prepeljali v bolnišnico Isaf, kjer je bil huje poškodovani vojak operiran. Kaže, da je še vedno v življenjski nevarnosti. Nekateri viri navajajo, da so bili ugrabitelji navadni kriminalci. Italijanska vojaka naj bi nameravali predati talibanskim upornikom, ki bi ju potem izkoristili za politično izsiljevanje. Spričo dejstva, da je šlo za pripadnika tajnih služb, je verjetno, da bi italijanska vojaka težko preživela ugrabitev. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zaradi katerih so se odločili za vojaški poseg. Italijanski vojaki v Afganistanu ansa afganistan Edinole SIK za umik italijanke vojske RIM - »Smisel in vloga italijanske misije v Afganistanu ostajata slej ko prej ista. Prav gotovo ni to trenutek, da bi spreminjali politiko. V reorganizaciji te države je mogoče zabeležiti napredek. Res je, da ni takšen, kakršnega bi si želeli, a je.« Tako je dejal ministrski predsednik Romano Prodi, ko je včeraj v New Yorku, kjer se mudi na zasedanju Združenih narodov, zvedel za osvoboditev obeh ugrabljenih italijanskih vojakov. Prodi je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi zdravstvenega stanja, v katerem se nahaja eden izmed njiju. Sicer pa je v imenu vlade v parlamentu o afganistanskem zapletu poročal obrambni minister Arturo Parisi. Podrobneje je obnovil razvoj dogodkov, pri čemer je med drugim razkril, da sta osvobojena ugrabljenca pripadnika obveščevalnih služb Sismi, ki sta zbirala podatke o talibanskih upornikih. V razpravi po Parisijevem poročilu se je edinole voditelj SIK Oliviero Diliberto zavzel za to, da bi italijanska vojska čim prej zapustila Afganistan. Vsi drugi so poudarili, da mora Italija še naprej zagotoviti svoj prispevek za to, da bi Afganistan s pomočjo Združenih narodov zaživel v miru in v demokraciji. To tezo so poudarili tudi predstavniki SKP, Demokratične levice in Zelenih, se pravi levice znotraj vladnega zavezništva, h kateri se prišteva tudi SIK. Voditelj Demokratične levice Fabio Mussi je celo odprto kritiziral Diliberta, češ daje zavzel »neprimerno« stališče. Razprave v poslanski zbornici se je udeležilo le 37 poslancev. Tudi zaradi tega je potekala mirno. Nekateri predstavniki desne sredine so seveda takoj izkoristili stališče SIK, da so opozorili, kako je vladna večina neenotna. »Kako je mogoče, da je v vladi SIK, ki noče, da bi Italija sodelovala v mednarodnih mirovnih naporih?«, se je retorično vprašal glavnik FI Paolo Bonaiuti. Voditelj NZ Gianfranco Fini je odprl neko drugo zadevo. Vprašal se je, ali ne bi bilo primerno, da bi okrepili pristojnosti, ki jih imajo italijanski vojaki v Afganistanu, češ da jih sedanje močno omejujejo in torej izpostavljajo nevarnostim. Proti tej možnosti pa so takoj odločno nastopili predstavniki SKP. umor v garlascu - Na podlagi ekspertiz Pridržali zaročenca Alberto Stasi je od začetka bil glavni osumljenec za umor Chiare Poggi GARLASCO - V okviru preiskave o umoru v Garlascu, v katerem je preteklega 13. avgusta izgubila življenje mlada Chiara Poggi, so ka-rabinjerji včeraj pridržali Chiarinega zaročenca, 24-letnega univerzitetnega študenta Alberta Sta-sija. Za slednjega so bili menda usodni zadnji izsledki ekspertiz, ki so jih opravili karabinjerji znanstvenega oddelka Ris. Le-ti naj bi bili ugotovili sledove DNK-ja Chiare Poggi na majhnem krvnem madežu na enem od koles, ki so jih 20. avgusta zasegli na Stasijevem domu. »Zdaj nimamo več samo indicev, ampak dokaze,« je dejal tožilec iz Vigevana Alfonso Lauro ob posredovanju novice o pridržanju Alberta Stasija, ki je drugače že od vsega začetka veljal za glavnega osumljenca, čeprav je vedno zatrjeval svojo nedolžnost. Prisotnost krvi Chiare Poggi na njegovem kolesu naj bi namreč postavljala na laž Stasijevo trditev, da se je k zaročenki pripeljal z avtomobilom. Obenem ga bremenijo sledovi, ki jih je pustil v Chi-arinem stanovanju, in protislovja, v katere je po mnenju preiskovalcev zapadel med zasliševanji. Tako karabinjerji niso našli njegovih sledov na zidku, za katerega trdi, da gaje preplezal, da bi prišel v stanovanje. Prav tako na Stasijevih čevljih niso našli sle- Alberto Stasi dov krvi, čeprav je bil preiskovalcem dejal, da se je približal truplu zaročenke in da je bilo na tleh polno krvi. Nazadnje naj bi Alberta Stasija bremenil tudi njegov prenosni računalnik, na katerega je po njegovih besedah pisal v času, ko je prišlo do umora Chiare Poggi. Poštna policija naj bi bila ugotovila, da je Stasi računalnik uporabljal le nekaj minut. šport - SODSTVO Voditelji Milana in Interja naj bi ponaredili bilance MILAN - Milanski javni tožilec Carlo Nocerino je formalno obtožil ponaredbe bilance podpredsednika Interja Rinalda Ghel-fija, bivšega pooblaščenega upravitelja tega nogometnega društva Maura Gambara ter podpredsednika Milana Adriana Gallianija. Bilance društev naj bi ponaredili v obdobju od 2003 do 2005, ponaredbe pa prikrili z napihovanjem cen nekaterih nogometašev, ki sta si jih društvi v tem času izmenjali. Na po-naredbo je prvi opozoril bivši predsednik Bologne Giuseppe Gazzoni Frascara. V zadevo je bil sprva vpleten tudi predsednik Interja Massimo Moratti, a javni tožilec je predlagal arhiviranje obtožnice proti njemu. Rimska politična policija Digos pa je včeraj prijavila sodstvu 66 navijačev nogometne ekipe Lazio pod obtožbo posesti orožja. Skupno s karabinjerji jih je prijela v nedeljo ob 4.30 zjutraj na Trgu Vescovio v Rimu, ko so se odpravljali v Bergamo, kjer se je njihova ekipa spopadla z Atalanto. Agenti so pri njih našli pet mesaric, štiri nože, vrsto izvi-jačev in drugega podobnega hladnega orožja. Huliganom so seveda prepovedali, da bi se udeležili nogometne tekme. finančn| zakon - Izjave Visco: Čez pet let ne bo več davčne utaje Jutri politično razčiščenje na vrhu vladne večine RIM - Pod-minister za finance Vincenzo Visco je na posvetu o davkih in demokraciji, ki ga je priredila sindikalna zveza UIL, izrazil prepričanje, da čez pet let davčna utaja v Italiji ne bo predstavljala več problem. »V poldrugem letu smo že marsikaj dosegli,« je dejal. »Dajte nam pet let časa in videli boste, da bomo problem rešili,« je pristavil. Na po sve tu je go vo ril tu di vo di telj UIL Lu i gi An ge let -ti in postavil zahtevo, naj vlada v novem finančnem zakonu zniža davčni pritisk na delavce in sploh revnejše sloje. »Ne bi mogli spet sprejeti, da bi vlada znižala davke samo za podjetja, kot se je zgodilo lani,« je pristavil. O zadevi bo govor jutri na srečanju med vlado in sindikati. Sicer pa bo jutri zvečer tudi vrh vladne večine o finančnem zakonu. Na dnevnem redu bo poleg tega politično razčiščenje, ki je postalo potrebno, potem ko se je minuli četrtek vladna večina razbila med razpravo o ustanovi RAI v se na tu. Vincenzo Visco 1 6 Torek, 25. septembra 2007 miTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it srečanje - V Novinarskem krožku prvo soočanje s kandidati Demokratska stranka v prihodnosti pred številnimi pomembnimi izzivi Swg: Italijanske volilce je strah pred negotovostjo - Razprava s Zvechom, Morettonom in Russom Strah pred negotovostjo je glavna težava, s katero se soočajo domala vsi italijanski volilci, od skrajne levice do skrajne desnice. Njihove zahteve so številne, vendar slične: zaskrbljeni so zaradi nestalnega dela in torej ne go tove pri hod nos ti, pa tudi zaradi klimatskih sprememb. Zato zahtevajo večjo varnost in tudi nov volilni zakon, ker hočejo sami izbirati, in nenazadnje obnovo političnih vodilnih kadrov, ker so dosedanji postregli z novo bojaznijo, to je strah pred stagnacijo. Italijanski narod doživlja skratka »dobo tesnobe«, ko je človeka strah pred negotovo prihodnostjo. In z vsem tem se bo morala ukvarjati nastajajoča Demokratska stranka (DS), ki se bo morala v kratkem soočati z občani oziro- levi demokrati Slovenska komponenta in Bruno Zvech Slo ven ska kom ponen ta Levih demokratov s tržaške pokrajine prireja danes ob 18.30 v prostorih Doma Brdina na Opčinah (Proseška ulica, 109) javno srečanje s kandidatom za deželnega tajnika Demo kratske stran ke Bru nom Zve chom. Srečanje bo v celoti posvečeno razpravi o kandidatovem pro gram skem do ku men tu, pri sot ni pa bodo vsi kan di da ti iz vrst slo ven ske kom ponen te na nje go vih de žel nih li stah z vladnim podtajnikom Milošem Bu di nom na čelu. Vabljeni so vsi tisti, ki z zanimanjem gledajo na nastanek nove stranke, in ki bi lahko s svojo prisotnostjo prispevali k ob li ko vanju no ve ga političnega subjekta, v katerem se bodo lah ko pre pozna vali vsi na predni ob čani. ma volilci. Temeljno je vsekakor, pravijo kandidati za deželnega tajnika DS, te probleme reševati skupaj. Omenjene skrbi predstavljajo izsledke raziskave, ki jo je v prvi polovici septembra opravila Družba za javnomnenjske raziskave SWG. Družba je stopila v stik z 8.000 italijanskimi volilci, tako leve kot desne sredine. Sad opravljenega dela je predstavil včeraj popoldne predsednik SWG Roberto Weber v Novinarskem krožku na javnem srečanju, ki gaje priredil pokrajinski pripravljalni odbor za primarne volitve DS, ki bodo potekale 14. oktobra. Cilj pobude je bilo spodbujati diskusijo in še zlasti predstaviti štiri kandidate za deželnega tajnika DS, ki se bodo prav tako pome rili sre di ok tob ra. Sre čanja z občani so se udeležili Bruno Zvech, Gianfranco Moretton in Francesco Russo, medtem ko so Enza Barazzo zadržale poklicne dolžnosti. To je bilo vsekakor prvo izmed treh srečanj, na katerih se bodo kandidati predstavili javnosti. Če je bilo včerajšnje srečanje na temo Demokratska stranka: kaj sprašujejo občani, bo prihodnji ponedeljek srečanje na temo Kaj ponuja DS občanom (urnik in kraj morajo še določiti). Tretje srečanje bo v soboto, 13. oktobra, v kinu Excelsior, ko bodo štirje kandidati neposredno odgovarjali na vprašanja ljudi. Srečanje, ki ga je povezoval koordinator pripravljalnega odbora Fran co Co de ga, je uve del Weber in glede na primarne volitve 14. oktobra poudaril, da so doslej zbrani podatki vsekakor spodbudni. Udeležba bo po vsej verjetnosti sicer manjša v primerjavi s primarnimi volitvami leta 2005, toda bo nedvomno velika, še zlasti pa bo glasovalo mnogo ljudi, ki niso včlanjeni v Leve demokrate ali v Marjetico. Vendar je glede na preteklost velika razlika. Če so bile nekoč velike razlike med zahtevami le-vosredinskih in desnosredinskih vo-lilcev. so danes zelo slične. To pomeni, da je to že sistemski, in ne strankarski problem. Zato naj kandidati ne razmišljajo o lastnih volilcih, ampak o vseh občanih, je svetoval predsednik SWG. Dejstvo je, kot rečeno, da so vsi občani naveličani negotovosti. Zato zahtevajo večjo varnost (daleč na prvem mestu), odgovore na vpra ša nje kli mat skih spre memb, spremembo volilnega zakona, ki gaje izdelala desna sredina (brez preferenc je ne go tovost o pri hod nos ti na dlani), večjo zaščito pri nestalnem delu, obnovo vodilnih kadrov, pa tudi zmanjšanje stroškov, ki jih danes zahteva politika (sicer je tu verjetno bolj poudarek na tem, kaj politika daje » v zame no«). Sorodna vprašanja je bilo slišati med kasnejšo razpravo. Govor je bil o komiku Grillu, ki ga ne gre podcenjevati, in tudi o deželnem zakonu za zaščito furlanskega jezika, o katerem bo de žel ni svet na izred ni seji razpravljal 1. oktobra. Na to se je od- Srečanje je privabilo številno občinstvo kroma zval le Russo, ki poučuje na videm-ski uni ver zi. Prav je šči ti ti fur lan šči -no, je dejal, toda Furlanija je znana po svoji odprtosti in bi torej kazalo poglo bi ti tudi an gle šči no. Mo ret ton se je zavzel za bolj šo pri hod nost za družine in za večjo varnost ter pozval k udeležbi na primarnih volitvah, ker bo to zgo do vin ski do go dek. Pomembnost nastanka sodobne refor-mistične sile, ki bo znala odgovarjati na vprašanja občanov je nato poudaril Zvech. Toda ni pomembno, kdo bo vodil DS na državni ali deželni ravni, je naglasil. Pomemben je nastanek nove stranke, ki združuje ljudi in je nastala v sodelovanju z družbo, kateri nenazadnje tudi pripada. Aljoša Gašperlin občina trst Dipiazza: Zaščito bomo izvajali Stefano Ukmar kroma Ob či na Trst je že pri prav -ljena na izvajanje zaščitnega zako na za slo ven sko manj ši no v Italiji, pri čemer tudi izdajanje dvo jezič nih osebnih izkaznic ne bi sme lo predstavlja ti prob le ma. Tako je tr žaš ki žu -pan Roberto Dipiazza na sinoč-nji seji ob čin ske ga sve ta odgo -voril svetniku Levih demokratov Stefanu Ukmarju. Slednji je žu pana na mreč vpra šal, kako namerava Občina izvajati zaščitni zakon, ali bo izdajala dvo jezič ne osebne izkazni ce in dvojezična potrdila. Dipiazza je v odgovoru Ukmarju potrdil pripravljenost občinske uprave na izvajanje zašči te. Potr dil je tudi pri prav -ljenost na izdajanje dvojezičnih izkaznic in do ku men tov, kot je bil že najavil v soboto na odprtju novega športnega centra ŠD Zarja v Bazovici. Pri tem je župan raz lo čeval med papir na ti -mi in elektron ski mi izkazni ca-mi: glede izdajanja prvih po nje go vih besedah ni no bene ga prob le ma, le v pri me ru elektron skih izkaznic je tre ba reši -ti še nekatera vprašanja. Vsekakor, je dejal Dipiazza, bo Občina zašči to izvaja la, pri čemer je župan izrazil upanje, da ne bo zdaj na vala kakor tudi ne in -strumentalizacije, skratka, da se bo zašči ta izvaja la nor mal -no. Drugače je bila sinočnja seja ob čin ske ga sve ta sko raj v celo ti posve čena poprav kom k ob čin ske mu pro ra čunu. umor zvonka repiča - V Anconi oprostili Darka Grandisa V zaporu zaradi pomote Grandisa so bili leta 2000 v Trstu skupaj s tremi osebami obsodili na 19 let ječe Sedem let po obsodbi so ga oprostili umora. Gre za Darka Grandisa, kije bil 1. decembra 2000 v Trstu obsojen na 19 let zaporne kazni skupaj z Nebojšo Jeremicem, Emilom Za-novicem in Zoranom Radosavljevicem zaradi umora novogo-riškega trgovca Zvonka Repiča. Grandisa je vseh obtožb oprostilo prizivno sodišče v Anconi, ki je opravilo revizijo tržaškega procesa. Od tistega dramatičnega dogodka bo čez mesec dni poteklo natanko deset let. 23. oktobra 1997 so namreč Repiča našli na tržaškem nabrežju, zaprt je bil v prtljažniku lastnega avtomobila, po vsem telesu pa je imel opekline. Kljub zdravniški pomoči je dva tedna zatem podlegel poškodbam. Podjetnik je bil žrtev kazni za neplačano varščino v višini 200.000 takratnih nemških mark. Repiča so člani »kazenske ekspedi-cije« iz Beograda v Gorici ugrabili, mučili, nato pa polili z vnetljivo tekočino in podtaknili ogenj. Težko opečenega so ga naložili v prtljažnik in ga peljali v Trst, kjer so ga tudi pustili. Za Repičev umor so tri leta zatem sodili štirim osebam: Nebojši Jeremicu, Demilu Zanovicu, Zoranu Radosavljevicu in tudi omenjenemu Darku Grandisu. Slednji je bil obsojen na 19 let zapora, leta 2001 pa so ga aretirali na hrvaško-črno-gorski meji: najprej je presedel pet mesecev v zaporu v Dubrovniku, nato pa še poldrugo leto v rimskem zaporu Rebib-bia. Leta 2003 ga je bolonjsko prizivno sodišče izpustilo na pro- stost, leto kasneje pa je kasacijsko sodišče razveljavilo obsodbo iz leta 2000 in odredilo obnovitev procesa na sodišču v Anconi. Grandisov odvetnik Albino Greco se je poslužil raznih prič, med katerimi je bil tudi eden od avtorjev Repičeve ugrabitve in umora, poleg tega pa je poskrbel tudi za fotografsko ekspertizo in na koncu dokazal, da ni bil Grandis tista oseba, kije leta 1997 prispela v Italijo. Eden od morilcev je imel namreč ponarejen potni list na njegovo ime. Odvetniki Darka Grandisa so zdaj že začeli preverjati možnost odškodnine. Z motorjem v avtomobile V nedeljo zgodaj zjutraj se je v Ul. Fabio Severo pripetila prometna nesreča, zaradi katere so eno osebo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji pridržali prognozo. Zgodilo se je okoli 5.30, ko je motor znamke kawasaki, ki ga je upravljal voznik M.M., peljal po Ul. Coroneo navzgor proti Ul. Fabio Severo. Na območju ovinka, kjer pride do spojitve obeh ulic, je voznik očitno izgubil nadzor nad motorjem, tako da je trčil v parkirane avtomobile. V nesreči se voznik ni huje poškodoval, njegov sopotnik, 26-letni Michele Giannella, pa je zadobil več udarcev po telesu in tudi v glavo, zaradi česar so ga reševalci službe 118 odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu pridržali pro-gnozo. Na kraj nesreče so prišli tudi karabinjerji, ki so opravili potrebne preiskave. / TRST Torek, 25. septembra 2007 9 milje - V občinski knjižnici Edoardo Guglia Pravica do imena in priimka oz. kako priti do izvirne oblike Predstavili priročnik, ki ga je sestavila Marjetica Možina, izšel pa je pri SKGZ V miljski občinski knjižnici Edoardo Guglia so včeraj pozno popoldne predstavili priročnik z naslovom Pravica do imena in priimka, ki ga je pred kratkim izdala Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Miljsko predstavitev priročnika, ki ga je sestavila Marjetica Možina, sta poleg SKGZ priredili tudi miljska občinska knjižnica in Društvo Slovencev miljske občine. V imenu slednjega je krajši pozdrav prisotnim namenila njegova predsednica Mirna Viola. Pokrajinski tajnik SKGZ Igor Ga-brovec si je na začetku svojega posega za že lel, da bi ta pri roč nik bil le pr -vi v dolgi vrsti publikacij na to temo. Danes se zdi samoumevno, da ima vsakdo pravico do lastnega imena in priimka, ni bilo pa vselej tako. Leta 1926 je tedanja fašistična oblast s skupkom zakonskih odlokov spremenila celo vrsto slovenskih priimkov, saj je trdila, da gre pravzaprav za vrnitev le-teh v njihovo prvotno obliko. Gabrovec je na to ci ti ral od lo mek iz knji ge, ki no si naslov Per l'italianita dei cognomi nella Provincia di Trieste, spisal pa jo je Aldo Pizzagalli. Knjiga, ki je izšla leta 1929, je bila zamišljena kot nekakšen vademekum, s katerim bi ljudi prepričali, kako je bil njihov priimek na silo spremenjen in da je delo fašizma pravzaprav hvalevredno. Augusto Tu-rati, ki je knjigi pripisal uvod, je odrasle celo prepričeval, naj s spremembo priimka ne odlašajo, saj ne bi bilo lepo, ko bi se njihovi otroci nekega dne morali sramovati svojega slovanskega naziva. Gabrovec je nato z veseljem ugotovil, da se je po sprejemu zaščitnega zakona leta 2001 marsikaj spremenilo na bolje. Postopek za povrnitev imena in priimka v izvirno obliko je bil namreč pred tem pre cej zap le ten, ne ma -lo krat pa je bi lo tre ba se či tu di glo bo -ko v žep. Zakon 38 iz leta 2001 je pos- topek precej poenostavil, predvsem pa ga naredil brezplačnega. Gabrovec je nato na kratko orisal samo vsebino priročnika, ki je že po samem svojem videzu zelo prijeten. V njem bo bralec našel formularje za spremembo imena in priimka ter vsa potrebna navodila. Brošurica pa je opremljena tudi s pričevanji nekaterih vidnejših Slovencev, ki so ta korak že storili. Gabrovec si je ob koncu svojega posega zaželel, da bomo Slovenci danes, ko smo končno dočakali uresničevanje zaščitnega zakona, svoje pravice znali tudi s pridom uveljavljati. Urednica priročnika Pravica do imena in priimka Marjetica Možina je v začektu svojega posega poudarila, da je brošura nastala z namenom, da postopek vrnitve imena in priimka v izvirno obliko približa navadnim ljudem. Načinov, kako priti do izvirne oblike svojega priimka, je sicer več, zelo po-memb ni pa so tu di do ku men ti, ki jih Nastop Gabrovca včeraj v Miljah kroma mo ra pro si lec nasloviti na občinsko upravo. Občina se mo ra na to obr ni ti na pris toj no pre -fek tu ro, ki iz da od lok o po vr ni tvi pri -imka v izvirno obliko. Nekatere vloge pre fek tu ra re ši v ze lo krat kem ča su, zgodi pa se lahko tudi, da jih zavrne. Priročnik seveda svetuje tudi nadaljne korake v takem primeru. Najbolj po-memb no pa je se ve da to, da se po sa -meznik svoj priimek odloči zamenjati, ker to ču ti sam. Za ščit ni za kon na -mreč ni ko gar ne si li v spre mem bo imena in priimka. Se pa zato tudi med italijansko govorečimi someščani, ki imajo seveda slovenske korenine, najde mar si kdo, ki se za ta ko rak od lo či. Interesenti lahko brošuro Pravica do imena in priimka dobijo v Narodni in študijski knjižnici (Ul. San Francesco 20 v Trstu). Predstavitve priročnika pa se bodo v prihodnje zvrstile tudi v drugih slovenskih društvih ši rom po za mej stvu. ( ps) Še danes čas za vpis na izlet združenja Ferstoria Združenje za zgodovino železnice v FJK Ferstoria prireja 7. oktobra izlet v Istro po »neznani« železnici z obiskom rudnika in rudniškega muzeja v Labinu. Udeleženci bodo iz Trsta odpotovali z avtobusom do Buzeta, kjer bodo s posebnim dizelskim vlakom hrvaških železnic nadaljevali pot do Raše. Vpis je možen še danes na sedežu združenja Il Centro v Ul. Coroneo 5 med 16.30 in 18.30 (telefon in faks 040-630976) ter na številki mobilnega telefona 340-7839150 in na naslovu elektronske pošte il_cen-tro@infinito.it. Castellani in Passaro na obisku pri Paolettiju Dosedanji poveljnik Pristaniškega poveljstva Paolo Castellani, ki zapušča svoje mesto, in novi poveljnik Domenico Passaro, ki ga bo nasledil, sta bila včeraj na vljudnostnem obisku pri predsedniku tržaške Trgovinske zbornice Anto-niu Paolettiju. Nabrežinska godba prireja maraton »24 ur pleha« Godbeno društvo Nabrežina stopa v novo sezono z originalno glasbeno pobudo, z maratonom ljubiteljev »pleh« glasbe oziroma s t.i. »24 ur pleha«. Glasbena prireditev se bo začela v soboto, 20. oktobra ob 19. uri in se končala naslednjega dne ravno tako ob 19. uri. Za lokacijo so si prireditelji izbrali prireditveni prostor v Praprotu, kjer navadno poteka vaška šagra; tu bodo postavili večji ogrevani šotor, tako da oktobrski hlad obiskovalcem ne bo segel do kosti. Nabrežinski godbeniki vabijo vaške veseljake, vse godbenike, skupine narodnozabavne glasbe, ljudske godce in vse, ki radi zaigrajo »eno po domače«, naj se jim polnoštevilno pridružijo, saj bo poskrbljeno tako za okrepitev duše kot telesa. Za informacije in prijave tel. 347/6849247 (Erik), faks 040/2529063. e-naslov info@godbanabrezina.it. (sas) Prišli so prepozno Gasilci in policisti so včeraj dopoldne iskali starejšega moškega, ki se je bil po besedah svojcev oddaljil od stanovanja z namenom, da stori samomor. Žal so ga našli, ko je bilo že prepozno, saj so 66-letnega P.M. naposled našli obešenega v bližini parkirišča trgovskega centra Il Giulia. Popravek V nedeljskem članku o odprtju novega športnega centra Zarje v Bazovici smo napačno zapisali ime pevovodje moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice. Moško skupino vodi dirigentka Anastazija Purič. Za napako se opravičuje- tržaška univerza - Odprtje novega univerzitetnega okenca za stike z javnostjo Potrebujete informacije o študiju na univerzi? V novem uradu so vam na razpolago koristni napotki in navodila Okence je sad sodelovanja med tržaško univerzo in občino - Rektor Peroni in župan Dipiazza sta pred uradnim odprtjem podpisala sporazum Ob občinskih odbornikih za vzgojo Giorgiu Rossiju in za kulturo Mas-simu Grecu sta tržaški župan Roberto Dipiazza in rektor tržaške univerze Francesco Peroni včeraj dopoldne uradno odprla novo univerzitetno okence za stike z javnostjo. V ulici Procureria 2 (ravno za Velikim trgom), v uradu, kjer imata danes sedež tudi InfoPointEuropa, Informagiovani in urad za stike z javnostjo, deluje torej že od včerajšnjega popoldneva nova služba. V uradu bo skupina operaterjev nudila interesentom in radovednežem nasploh informacije o strukturi in ponudbi tržaške univerze, o sedežih vseh njenih fakultet, o načinu študija in polaganju izpitov, o štipendijah in olajšavah za študente pa še o marsičem drugem. Pri okencu, ki deluje od ponedeljka do petka od 9. do 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi v popoldanskih urah, in sicer od 14.30 do 17. ure (na voljo pa sta tudi telefonska številka 040/3473787 in elektronska pošta urp@units.it) bodo interesenti lahko izbirali med številnim in- formativnim materialom in deskali po mre ži, da bi se se zna ni li s ši ro ko pa le -to storitev, ki jih ponuja tržaška univerzitetna ustanova. Pred samim odprtjem pa so občinski predstavniki z rektorjem Peroni -jem podpisali sporazum o sodelovanju. Vsi so si bili edini, da je danes potrebno investirati v mlade, se pravi v prihodnost in da lahko mestne ustanove z združenimi silami oblikujejo serijo koristnih ponudb za občane, predvsem pa za mlade. Rektor Peroni je opozoril, da je okence koristno, saj omogoča vsem, da se v strogem mestnem središču približajo univerzitetni ponudbi, župan Dipiazza pa je službo izredno pozitivno ocenil, saj gre po njegovem mnenju za prepotreben element v mestnem kulturnem mozaiku. »Ustanove težijo namreč k temu, da bi oplemenitile življenje prebivalcem, da bi kakovostno spodbudile njihovo rast in da bi ob skorajšnjem padcu meja Trst postal kulturno središče novega, širšega območja,« je zaključil župan.(sas) Nova univerzitetna postojanka v središču mesta kroma 10 Torek, 25. septembra 2007 TRST / repentabor - Sinoči na občinski seji Železniška postaja zaprta za tovorni promet? Ukinitev uvozno-izvoznih tovorov - Sporočilo Trenitalia tovornemu postajališču na Fernetičih Od ponedeljka, 1. oktobra, dalje bo openska železniška postaja zaprta za tovorni promet namenjen v tujino in iz tujine v Italijo. Tako je odločilo italijansko železniško podjetje Treni-talia.Isto velja tudi za tovorni promet na goriški železniški postaji. Sporočilo o omejitvi uvozno-iz-voznega tovornega prometa na open-ski železniški postaji je bilo izdano 12. septembra v Rimu. Nekaj dni kasneje ga je prejelo vodstvo tovornega postajališča pri Fernetičih, ki ga je sinoči posredovalo repentabrski občini. O omejitvi je na sinočnji občinski seji poročal župan Aleksij Križman. Podjetje Trenitalia se je odločilo za zaprtje openske železniške postaje za uvozno-izvozni tovorni promet »zaradi ukinitve carinskih dejavnosti«, kar je neposredno povezano s padcem schengenske meje. Od ponedeljka dalje ne bo več mogoče uvažati bla ga pre ko open ske že lez niš ke postaje, je sporočil Križman, ki je ob tem ome nil, da bi to zna lo ime ti ve li -ke posledice na tovorno postajališče pri Fer ne ti čih. Znano je, da namerava tržaška pristaniška oblast odkupiti do 40 odstotkov delnic podjetja Terminal Fer-netti Spa, ki upravlja postajališče, da bi dosedanji tovorni terminal spremenila v svoj logistični center. Delničarji so se ugod no iz re kli o po bu di in so pripravljeni na prodajo delnic; v tem ča su po te ka ce ni tev za do lo či tev ce -ne. Vodstvo pristanišča se je odločilo za to lo gis tič no po te zo prav za ra di bližine hitrih prevoznih povezav: avto ces te in že lez ni ce. Tre ni ta li a je s svojo omejitvijo zdaj vrglo poleno pod no ge tej na me ri tr žaš ke ga pri sta ni šča. Vpra ša nje je, ka ko se bo za de va raz -pletla. Repentabrski župan Križman je si no či že spo ro čil, da se bo da nes sre -čal s predsednikom podjetja terminal Fernetti Spa Giorgiom Maranzano, da bi skupno preverila, kaj gre sedaj storiti, da ne bi bilo tovorno postajališče - po padcu meje še bolj prizadeto, kot j e bilo doslej in da ne bi bilo zaradi ukrepa italijanskih železnic ob nadaljnja delovna mesta. Položaj na Fernetičih je bil sinoči povsem v ospredju občinske seje. Župan Križman je že uvodoma omenil, da se bo promet na mejnem prehodu sprostil še pred 1. januarjem, to je uradnim padcem schengenske meje. To se bo zgodilo med 17. in 21. de- Železniška postaja na Opčinah kroma cem brom. Do slej pa ni zna no, kaj se bo ta krat zgo di lo, in ka ko bo pro met urejen. Zato je Križman zahteval srečanje s tržaškim prefektom, da bi izvedel, kakšne ukrepe bodo izvedli na italijanski strani meje. Opozoril je namreč, da se bo - brez pos tan kov na meji - povečala hitrost prehodov na Fernetičih, s tem pa tudi nevarnost za domačine in za avtomobiliste. Svetnik Marco Gregoretti (Slovenska skupnost) je zastavil vprašanje o prometu na Fernetičih po padcu schengenske meje. Župan Križman mu je odgovoril, da pozna programe o ureditvi prometa na slovenski strani, ker se je sežanska občina že aktivno spoprijela s tem vprašanjem, ne pa programov italijanske strani, kar je »ve li ka ža lost«, kot je sam oce nil. Do -slej ni prejel nobenega sporočila in nobenega načrta cestnega podjetja Anas in tudi s prefekture se niso o tej zadevi še oglasili. Križman je napovedal, da bo po srečanju s tržaškim prefektom sklical občinsko sejo, na kateri bodo podrobno razpravljali o prometu na Fernetičih v po-schengenskem obdobju. Na sinočnji občinski seji so še soglas no odob ri li re ba lans pro ra ču na in resolucijo o projektu za oživitev ita-liajnskega kmetijstva, ki jo je predstavila pokrajinska Zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti. šempolaj - Jutri v Štalci Ponovitev uspešne predstave Devetsto Slovensko stalno gledališče nadaljuje vrsto septembrskih ponovitev uspešne monodrame Devetsto v izvedbi Janka Petrovca in režiji Marka Sosiča, ki je že sedem let na vrhu lestvice najbolj priljubljenih produkcij. Jutri ob 20.30 bo Slo ven sko stal no gle da li šče gos to -valo v Štalci v Šempolaju z uspešnico, ki je nastala po tekstu italijanskega pisatelja Alessandra Baricca. Ponovitev spada v sklop abonmajske kampanije 2007/08, zato bo ob isti priliki potekala tudi predstavitev letošnje abonmajske ponudbe z možnostjo vpisovanja abonmajev. Za vse, ki so že vpisali ali bodo vpisali abonma, bo vstopnina znašala 2 evra. Devetsto je zgodba moškega, ki je preživel vse svoje življenje na ladji. Postal je odličen pianist in umrl, ko so ladjo po vojni raztre-lili. Med igranjem klavirja in potovanji je doživljal vse bistvene spre- i Ä \ t/tir' membe prejšnjega stoletja. Monodrama je doživela premiero v okviru Primorskega poletnega festivala junija 2000 v piranskem gledališču Tartini, nato pa je bila ponovljena v Izoli, Trstu, Gorici, Tržiču, Tolminu, Umagu, Mariboru, Ptuju, Šentjažu v Rožu, Kopru in v drugih krajih. Predstava, ki je še vedno uvrščena v repertoar Slovenske ga stal ne ga gle da li šča, je doživela preko sedemdeset ponovitev. ricmanje - Verjetno med sredo in četrtkom Ukradli cestno signalizacijo Pokrajina jo je dala postaviti šele pred nekaj tedni, da bi preprečila vožnjo določenih tipov vozil po Ricmanjih Cestna signalizacija pri Ricmanjih je imela kratko življenje kroma Postavili so jo šele pred nekaj tedni, pa je že ni več. Govorimo o novi cestni signalizaciji z utripajočimi lučmi na sončno energijo, ki jo je pri Ricmanjih dala postaviti tržaška pokrajinska uprava z namenom preprečevanja dostopa nekaterih kategorij vozil, potem ko je ravno v Ricmanjih prišlo že do vrste nevšečnosti zaradi zagozdenja velikih tovornjakov. Do kraj e naj bi bilo prišlo med sredo in četrtkom, pri čemer so neznanci odnesli proč svetilke, sončni panel in akumulator. Pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini je v sporočilu za javnost zapisal, da je nekulturnost nekaterih povzročila kakih tritisoč evrov škode in obnovila tveganje za krajevni promet. Tommasini si ne zna razložiti, kako to, da je do tega prišlo: morda je šlo za nezakonito prilastitev naprav za varčevanje z energijo ali pa za nagajanje prebivalcem in krajevnim upravam. Vsekakor bo Pokrajina v prihodnjih tednih poskrbela za ponovno postavitev signalizacije v upanju, da bo pobitost ob takih dogodkih pre-moščena tudi z ugotovitvijo storilcev. zahodni kras Obiskali bodo ostarele v domu Gregoretti Delegacija zahodnokraškega rajonskega sveta si bo jutri skupaj s tržaškim odbornikom za socialne zadeve Carlom Grillijem ogledala prenovljene prostore doma za ostarele Gregoretti na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Tako so se domenili na petkovi seji rajonskega sveta. Z obiskom želijo rajonski svetniki ugotoviti, kako se v novi strukturi počutijo ostareli, ki so jih tjakaj preselili iz doma Don Marzari v Naselju S. Nazario. Preselitev je izzvala na zahodnem Krasu mnogo negodovanja, predvsem med sorodniki gostov doma Don Marzari, ki morajo sedaj v mesto na obisk k svojim dragim. Odbornik Grilli je pristal na obisk, da bi rajonskim svetnikom pojasnil poglede občinske uprave na vprašanje ostarelih. Dejstvo pa je, daje ostal zahodni Kras po zaprtju doma Don Marzari brez podobne javne strukture za starejše občane. Dan kasneje, v četrtek, 27. septembra, se bodo rajonski svetniki na zahodnem Krasu »spoprijeli« z vprašanjem čiščenja cest. Gre za eno od za-gonetk upravljanja zahodnokraškega rajonskega ozemlja. Predsednik Bruno Rupel je že neštetokrat opozoril tako tržaško občino kot podjetje Acega-sAps, ki ima v zakupu čiščenje cest, da so ceste in ulice v vaseh zahodnega Krasa nedostojno zapuščene. Občina je - pismeno - zvračala krivdo na podjetje AcegasAps, češ da ni opravila predvidenih del; podjetje AcegasAps pa je - vedno pismeno - odgovarjalo, da naj bi bila za čiščenje nekaterih predelov odgovorna občina, ker ti predeli niso bili vključeni v pogodbo. Ker so bila vsa dosedanja pisma neučinkovita, so se na rajonskem svetu odločili, da si bodo s tehniki tržaške občine in predstavniki podjetja AcegasAps ogledali ceste in ulice ter na kraju ugotovili, kdo je za kaj pristojen. Občinski tehniki se bodo dan kasneje vrnili na zahodni Kras, da bi si skupno s predstavniki rajonskega sveta ogledali smerokaze po vaseh. Mnogi so poškodovani, mnogi zarjaveli, nekaj so jih odnesli. Ogled naj bi tehnikom služil za pripravo novih smerokazov, ki naj bi nadomestili dotrajane. Trgovino so olajšali za 15.000 evrov Veletrgovina v Ul. Destriero v bližini Senenega trga je od včeraj revnejša za 15.000 evrov. To je namreč vsota, ki so jo neznani tatovi odnesli iz blagajne, v kateri je bil skrit denar. Da slednji manjka, je včeraj popoldne odkrilo osebje trgovine, ki je takoj poklicalo policijo. Zaenkrat ni še znano, kako so neznanci izvedli tatvino, saj agenti niso ugotovili nobenega znaka, ki bi človeka nagibal k sumu, da je prišlo do vloma. Kaže, da so se tatovi poslužili bolj prebrisane taktike: lahko se je namreč zgodilo, da so vstopili v trgovino pred zaprtjem in se nato skrili v njenih prostorih, da bi potem v miru opravili svoje »delo«. Rešili so ga smrti Gasilci in reševalci službe 118 so včeraj morali poseči v nekem stanovanju pri Sv. Jakobu, kjer so rešili življenje mlajšemu 38-letnemu moškemu. Pravzaprav ni jasno, kaj se je dejansko zgodilo, a kaže, da je moški zaužil prekomerno količino mamil, tako da je tvegal srčni infarkt, kar pomeni, da so ga skoraj gotovo rešili smrti. Nesrečnega stanovalca so odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer je prejel zdravstvno oskrbo, po zadnjih vesteh pa naj bi ne bil več v življenjski nevarnosti. / TRST Torek, 25. septembra 2007 1 1 skd barkovlje - Barkovlje v pesmi in besedi Aleksander Furlan predstavil svoj pesniški prvenec An popodan Sobotni večer v Barkovljah je bil zelo lepo obiskan kroma za otroke - V organizaciji Radijskega odra Gledališki vrtiljak se uspešno in zabavno vrti že deset let V nedeljo začetek sezone letošnjih otroških predstav Gledališkega vrtiljaka, to je abonmajske ponudbe gledaliških in lutkovnih predstav za otroke in mlade družine, skorajda ni več potrebno predstavljati. Letos namreč Gledališki vrtiljak praznuje že svoj deseti rojstni dan. Od prvih začetkov, ko se je pojavil z zelo skromno reklamo, v negotovosti ali bo med najmlajšimi vzbudil zanimanje, do njegove rasti in uveljavitve, ko se je ponudba celo razdvojila z abonmajem Sonček in Zvezda, si je Gledališki vrtiljak pridobil pomembno mesto v kulturnem življenju na Tržaškem. Če iščemo razloge njegovega uspeha, jih bomo najbrž našli v dejstvu, da je njegova ponudba us tre zala potre bam in že ljam mnogih staršev. Cilji Gledališkega vrtiljaka so namreč ne samo kulturne, pač pa tudi psihološke in socialne narave. Predstave so ob nedeljah in so posebej namenjene celim družinam, saj jim posebno ugodne cene abonmajev omogočajo skupen obisk. Na ta način se psihološke vezi med malčki in njihovimi starši poglobijo, ogled in pravilno razumevanje igric pa pripomore tudi k otrokovemu jezikov- V prostorih SKD Barkovlje se je v soboto zvečer zgodila imenitna prireditev pod geslom Barkovlje v pesmi in besedi. Gost zelo dobro obiskanega in ne ko li ko poseb ne ga li terar ne ga ve čera je bil do ma či na reč ni pes nik Aleksander Furlan, po domače Šan-drin, ki je letos pri tržaški založbi Mladika objavil svoj pesniški prvenec v barkovljanskem narečju An popodan. Večer je s svojo duhovitostjo povezoval Ladi Vodopivec, poleg recitirane pesmi iz ust domačih recitatorjev pa je bilo moč v soboto v Barkovljah slišati tudi peto besedo oziroma melodije iz klavirja. Na tipke je zaigrala Tamara Ražem, pesem pa se je oglasila iz grl pev cev, ki so še do pred kakim le tom sestavljali zbor Milan Pertot. Zopet so se zbrali za to priložnost in pred občin stvom nas topi li pod vod stvom do -ma čin ke Alek san dre Per tot, ki le tos slavi 25-letnico zborovskega vodenja. Z Aleksandrom Furlanom se je pogovarjala novinarka Ivana Godnik. Furlan spada med tiste ljudi, ki so na svoj rodni kraj močno navezani. Njegova pesniška žilica se napaja iz lastnih korenin. Muza, ki ga navdihuje, pa je brez dvoma domače barkovljansko okolje. Aleksander Furlan je veliko časa svoje narečne pesmi objavljal v tržaški literarni reviji Mladika. Barkovljansko narečje, v katerem Šandrin piše, danes počasi izginja, prav njegova zaslu ga pa je, da se bo to ohra ni lo tudi v pisni obliki. Njegove pesmi imajo pristni ton prisrčnosti, so izraz človeka, ki je pristen. Kako pa na svoje ustvarjanje gleda sam pesnik? Zakaj se je sploh lotil pisanja v domačem narečju? Furlan pravi, da se človek nekje po petdesetem letu začenja ozirati na prehojeno pot. Danes je takih, ki še govorijo v domačem narečju, vedno manj, zato se je Furlan lotil pesnjenja v tej govorici. Alek san der Fur lan je bil si cer rojen na Greti, kjer je bilo okolje narodnostno mešano. Ko pa je prihajal na obisk k noni v Barkovlje, se je spotoma učil novih domačih izrazov. Šandrinove pesmi nastajajo ob vseh prilikah, nemalokrat pa pesnik zanje navdih dobi med domačimi paštni in trtami. Furlan pravi, da je bistvenega pomena s pisanjem začeti, drugo pride itak samo od sebe. Aleksander Furlan v svojih pesmih največkrat poje o človeški toplini, ki jo danes v svojem okolju vse bolj pogreša. Nekoč so se namreč ljudje med seboj veliko bolj družili, svet okrog njega je bil odprt, danes pa povsod stojijo pre gra de. Da sta Alek san der Fur lan in njegovo ustvarjanje res priljubljena v našem ožjem in širšem prostoru, je zgovorno pričal topel in dolg aplavz, ki so ga prisotni slušatelji ob koncu prisrčnega pogovora namenili slavljen-cu. Primož Sturman opčine - Prosvetni dom Na ogled fotografije Lojzeta Spacala in Marijana Pfaiferja V Prosvetnem domu na Opčinah se uspešno nadaljuje razstava Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi, na kateri bodo prvič prikazane javnosti fotografije Lojzeta Spacala in velikega slovenskega fotografa 20. stoletja Marijana Pfaiferja. Fotografije sta posnela leta 1945 in so jih nato uporabili na pariški mirovni konferenci leta 1947, ko so obravnavali vprašanje vzhodne oz. zahodne meje. Gre torej za edinstveno priložnost, da si lahko te fotografije ogledamo. Pri postavitvi te razstave je pomembno tudi to, da vseh krajev s fotografij ni bilo mogoče razpoznati, zato, kdor kraj prepozna, je vabljen, naj ime napiše v ta namen pripravljene liste. Kar bo še kako pomagalo pri nadaljnji katalogizaciji fotografij. Razstava pa je vključena v fotografski festival Triestefotografia in je odprta ob delavnikih do 29.septembra, med 17. in 20.uro. Do konca septembra bo prav tako odprt tudi prodajno -razstavni sejem novih in rabljenih knjig, ki ga je skrbno pripravila društvena knjižnica P.Tomažič in tovariši. Na sejmu si bo mogoče nabaviti najnovejše in rabljene knjige ter knjige po znižani ceni z najrazličnejših področij. Na Opčinah, v Pro svetnem do mu. bazovica - Center Zarja Jutri koncert zbora Obal'ca V Bazovici bo jutri spet praznično vzdušje. Po sobotni otvoritvi Športnega centra AŠD Zarja, bo SKD Lipa gostilo v novih prostorih MePZ Obal'ca iz Kopra. Koncert z naslovom Oh, ljubezen plame-neča, je bil že predstavljen v juniju v kleti družine Parovel v Boljuncu. Sklop ljubezenskih pesmi v prvem delu povezuje z velikim občutkom in vsebini primerno v izdelano celoto, pevka zbora gospa Deana Lozar. Prepletajo se izvedbe pesmi v mešani, moški in ženski zasedbi zbora. Prav tako so avtorji različni od S. Hubada do M. Rožanca, I. Ote, R. Gobca, U. Vrabca in A. Dane va. Posebne pozornosti je vredna druga polovica programa, kjer se zbor predstavi s starimi španskimi pes mi mi, ki jih je za zbor pri redil moj ster Mar -co Sofianopulo. Podajanje le teh bogatijo solisti in sicer sopran Tamara Stanese, kitarist Martin Knez, Samo Južnič s kastanjetami in plesalka Raffaella Petro ni o. Re kli bi torej, da je zami sel ze lo poseb na in ne -obi čaj na, mo go če drz na, zato pa še toli ko bolj vredna obiska. Znano je, da pevci pod vodstvom Aleksandre Pertot izvajajo pripravljeni program s pravim občutkom in na visoki pevski ravni. ixion archeogallery Razstava »Kontaminacije« Na ogled izbor iz zbirke Marine Balestra in Lorenza Turca - Do 17. oktobra Arheološka galerija Ixion Archeogallery v Trstu je edinstveni primer galerije umetnin, ki se ukvarja iz-ključ no z an tič ni mi predme ti od pr ve egip tov ske di -nastije do pozne rimske dobe. Lastnika Marina Balestra in Lorenzo Turco bosta ovrednotila del svoje zbirke z monografsko razstavo »Kontaminacije«, kije od-pr ta od 22. septem bra do 17. ok tob ra na sede žu gale -rije v ulici Punta del Forno 3 v Trstu. Gre za prvo tematsko razstavo dragocenih arheoloških predmetov izven muzej ske ga okvira na ita li -janskem teritoriju. Eksponate povezuje izvor, po obliki etnični ele men ti v apu lij ski ke ra mi ki pred rimskim osvajanjem (4.-3. stoletje pr.n.št.). Vse razstavljene ke ra mi ke, med katerimi je več ze lo red kih predme tov, kaže jo znak krajevne tradicije in vpliva grške kolonizacije kot primer postopne asimilacije dveh kultur na umet niš kem področju. Razstava je odprta od torka do sobote (razen četrtka popoldne) z urnikom 9.3012.30/16.00-19.30. nemu in kulturnemu razvoju. Letošnja sezona bo zasnovana kot prejšnje, vendar pa bo nekoliko bolj poudarjen njen okrogli jubilej in to ne samo s plakati, ki se bodo letos lepo bleščali (a se bodo zato pojavili v javnosti z majhno zamudo). Vse predstave se bodo odvijale v Marijinem domu pri Svetem Ivanu ob nedeljah popoldne, ob 16. uri in ob 17.30. Abonma Sonček velja za prvo predstavo, abonma Zvezda pa za drugo predstavo, pri nakupu teh pa bodo na voljo vse že ustaljene ugodnosti za družine (zastonj-ski abonmaji od tretjega člana dalje). Seveda bo vsakokrat mogoče kupiti tudi posamezne vstopnice, ki pa so dražje od abonmajev. Ta teden bodo v vseh vrtcih in šolah izobešeni plakati s celotnim letošnjim repertoarjem, lahko pa že zdaj izdamo, da bo prva predstava, ki bo na sporedu danes teden, igrica Pepelka v izvedbi malih gojencev letošnjega poletnega Gledališkega tedna za najmlajše. Igrico in celoten spored bomo v tem tednu še podrobno opisali. Zaenkrat priporočamo vsem zvestim in novim prijateljem Vrtiljaka, da takoj rezervirajo abonmaje v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, ali pa po telefonu na štev. 040/370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. S tem se bodo izognili čakanju in dolgim vrstam v nedeljo, ko bo seveda marsikateri zamudnik še naročil abonma ali pa kupil le posamezno vstopnico za predstavo Pepelka. Lučka Susič U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »II dolce e 1'amaro«. AMBASCIATORI - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«. ARISTON - 18.05, 20.15, 22.15 »Transylvania«. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.05 »Espia-zione«; 22.05 »L'ultima legione«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; 16.30, 19.50, 22.10 »Subax -Tre menti sopra il pelo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Funeral party«; 20.00 »Sapori e disapori«; 16.00, 18.00 »Shrek terzo«; 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral party«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45 »Io non sono qui«; 18.15, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30 »Sapori e dissapori«; 22.15 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ra-gazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Piano, solo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.00, 21.00 »Ful gas 3«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 »Bournou ultimat«; 18.10, 20.00, 21.50 »Proste sobe«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »I Simpson - Il film«; 22.20 »Severance: Tagli al personale« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 2: 16.30, 20.30, 22.20 »Sux-bad - Tre menti sopra il pelo«; 18.20 »Le vite degli altri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultima legione«; Dvorana 4: 16.30, 19.30, 22.20 »Shrek terzo«; 18.00, 20.50 »Scrivilo sui muri«. SUPER - Film prepovedan mladim pod. 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.00, 18.30 »Shrek terzo«; 20.10, 22.10 »Sapori e dissa-pori«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Suxbad - Tre menti sopra il pelo«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli amori di Astrea e Cela-don«. / !L D'( E RSR D H »LKO S L t PA LI! ti TE4.IR9 ETJ EILE IL D V t |A STUDIO ART pripravlja svojo drugo sezono Te zanima gledališče in imaš od 14 do 18 let? pisi na: sola@teaterssg.it ali pokliči na 347 7615287 www.teaterssg.it Torek, 25. septembra 2007 □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta sporoča vsem zainteresiranim, da je v mesecu septembru mogoča brezplačna lekcija yoge na sedežu društva v Trstu, Ul. Economo 2 (2. nadstropje) v sledečih dnevih in urnikih: od ponedeljka do četrtka: 18.00 - 19.30; ob torkih in četrtkih: 9.30 - 11.00 ali 20.00 - 21.30. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanan-dayogatrieste.itToplo vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latinsko-ameriških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040-213153 ali 3497338101 (Tatjana). KRUT: tečaj masaže, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo stekel v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Na-brežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007. OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 26. septembra, ob 17.30 v občinskem gledališču v Boljuncu. Vabljeni otroci od 6. do 15. leta starosti. Dobrodošli muzikantje. V primeru zadostnega vpisa bodo vaje tudi na Krasu. PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Daša). SKD PRIMOREC - v četrtek, 27. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah: »S Taisijo po Kaliforniji«, potopis v slikah in besedah, anekdote in še marsikaj. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih. ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE: v Ljudskem domu v Trebčah bo do srede, 26. septembra 2007 potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu ob sledečih urnikih: danes, 25. septembra od 18.00 do 20.00; sreda, 26. septembra od 18.00 do 20.00. Potreben je veljavni osebni dokument ali potni list. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. KRUT NARAVA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Rav-bar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 -Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi otroke in mlade na družabnost v Mladinskem krožku vsak petek od 16. do 18. ure. Poskrbljena bo pomoč pri pisanju nalog, za igro in za zabavo. MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montor-sino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 347-6261773 (Katja). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop na proslavi v Bovcu danes, 25. septembra, ob 20.45 redna pevska vaja. ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Kontovelu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. SKD F. PREŠEREN prireja plesno šolo za osnovnošolce in najstnike pod vodstvom strokovnih učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi za skupinske plese (Hip Hop) in plese v parih (latinsko-ameriški in standard) se bodo vršili vsak ponedeljek popoldne v več izmenah. Informativni sestanek za nove in lanske plesalce: danes, 25. septembra ob 20.00 v društveni dvorani. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 0403720062. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje v četrtek, 27. TRST septembra ob 16. uri, ob 17. uri informativni sestanek s starši. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek 15-. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 3803584580. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA bo proslavila svojo 60. obletnico v četrtek, 27. septembra, v domu šolskih sester pri sv. Ivanu, Ul. Delle docce 34 v Trstu. Slovesnost bo vodil tržaški škof mons. Eugen Ravignani. Ob 16.30 bo zahvalna maša pri kateri bo pel OpZ Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren, po maši pa bo krajši kulturni program in družabno srečanje. Prisrčno vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji te dobrodelne organizacije ter predstavniki sorodnih ustanov. ŠPANŠČINA - tečaji pri skladu Mitja Čuk; informativno srečanje v četrtek, 27. septembra 2007, ob 20.30, Pro-seška ul. 131, Opčine. Informacije: 040-212289 (od 10. do 14. ure). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 334-1384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v petek, 28. septembra ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 predaval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni! V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v petek, 28. septembra 2007 ob 20.30 na sporedu drugi koncert iz Koncertne sezone 2007/2008. Nastopala bo priznana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Koncert je v okviru festivala Kogojevi dnevi 2007. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja VEČERNI POHOD po barko-vljanskih klancih v soboto, 29. septembra. Od letos dalje ga društvo poimenuje po svojem zvestem članu -planincu Zorotu Starcu. Pohod bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče na dvorišču barkovljanskega društva ob 17. uri. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se javite za pohod na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Priporočamo primerno obutev in ročno svetilko. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek J. Canciani iz Škednja in tržaška federacija vabita v nedeljo, 30. septembra ob 15.30 na otvoritev ljudskega doma Zora Perello (na križišču med Škedenjsko in Ul. Soncini). Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič. Posegi: senatorka SKP Lidia Menapace, vsedržavni blagajniki SKP Sergio Boc-cadutri in zgodovinar Sandi Volk. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bellomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ravignani, o Bello-mijevem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlino- vi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra. MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah. KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA -šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hotmail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi b-skupi-no za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi volontariato), Ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Mu-sicfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 3803584580. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 3284559414; info@melanieklein.org. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 14. do 23. oktobra (tehn. izvedba Adriatic Y). Informacije na sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel. 0403720062. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Na-brežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@mela-nieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vpisovanje v začetni in redni tečaj nadaljuje. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure in ob sobotah, od 9. do 10 ure. Začetek sobota, 20. oktobra. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). / TRST Torek, 25. septembra 2007 13 Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi včlanjene zbore in skupine, da se udeležijo predstavitve 5. številke zbornika »GLAS NAŠIH ZBOROV« denes, 25. septembra ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Nastopila bo dekliška skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan in Zbornica kliničnih pedagogov prirejata TEČAJ ZA DOJENČKE PRVI KORAKI (tečaj predvideva 6 srečanj; masaža in dejavnosti v bazenu ZAČETEK 15. OKTOBRA Info: www.melanieklein.org. tel. 328-4559414 Včeraj danes Danes, TOREK, 25. septembra 2007 GOJMIR Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58 - Dolžina dneva 12.03. Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 3.55 Jutri, SREDA, 26. septembra 2007 JUSTINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,8 stopinje C, zračni tlak 1019,1 mb pada, veter 10 km na uro za-hodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. V petek, je naša mala Josette sestrico MARISOL dobila. Z njo, z mamico Sonjo in z očkom Markom se veselimo tudi mi, iz vrtca v Šempola-ju prav vsi. NATAŠI! Naj ti rojstni dan privleče mnogo smeha, sonca, sreče, takšne, ki je ne pobriše nikdar več iz tvoje hiše! Zdravko in Ada ter deborah in Max. Čas hiti in danes MATEJA 18. rojstni dan slavi, zato ti bi radi voščili vsi. Želimo ti veliko zdravja, veselja, da bi se ti uresničile vse skrite želje in da bi ti nasmeh na licih vedno žarel. To ti želijo vsi, ki te imajo radi. Te dni praznujeta 70-letnico rojstva ADRIANA in NINO. Vse najboljše in mnogo zdravja jima voščijo prijatelji s Ferlugov. H Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA nujno išče suplenta/tko za poučevanje zgodovine in filozofije pet ur tedensko. Prosilci naj se čimprej javijo na tel. št. 040-568482. DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-568233. S Izleti ,\i Čestitke Danes TANJA rojstni dan ima. Vsa domača klapa ji vošči iz srca. 40 naj se ti želja izpolni, prav toliko ti Dean poljubčkov da. Danes je v Cerovljah poseben dan, neka prekrasna punca ima rojstni dan. »Metju« ji pravijo, MATEJA ji je ime, naša lisička 18 let ima že. Mi vsi ji iz srca vse najboljše želimo ter obilo sreče zdravja in veselja ji zaželimo. SKD PRIMOREC organizira za majhne in velike otroke enodnevni izlet v Gardaland v soboto, 6. oktobra 2007. Vpisovanja bodo potekala v četrtek, 27. septembra od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Za informacije pokličite na tel. 347/8386109 (Biserka). 60 LETNIKI IZ DEVINSKO-NA-BREŽINSKE OBČINE prirejajo izlet z ladjo ob bregovih Brente (Ville Venete) v sredo, 26. septembra 2007. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Na-brežini. Tel: 040-299632 (Vera) ali 338-6005515 (Liljana). NA PRAVLJICO V BENEČIJO - v soboto, 6. oktobra 2006, krožek Galeb vabi osnovnošolske otroke na pravljični dan v Čedad, Landarsko jamo, Špeter (kjer bo kosilo in popoldanska ustvarjalna delavnica) v spremstvu animatorjev. Odhod z Opčin ob 8.30, povratek ob 18.30. informacije in prijave do 30. oktobra (izlet je brezplačen) na tel. št.: 040-368094 ali po mailu krozek.galeb@libero.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferluge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Žavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi. KRUT - zadnja mesta za bivanje na otoku Ischia (7.-20. oktobra 2007). Pokliči na tel. št.: 040-360072. Tehnična izvedba Adriatic Y. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Seslja-na ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040220693. 81 Prireditve SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. SKD LIPA vabi na koncert »Oh, ljubezen plameneča« v izvedbi MePZ Obalca. Nastopajo solisti: Tamara Stanese, Martin Knez, Raffaella Pe-tronio, Deana Lozar, Samo Južnič. Koncert bo dne 26. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici (ob nogometnem igrišču). V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v sredo, 26. septembra 2007 ob 18. uri odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« Razstava je v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči. Umetnika in razstavljena dela bo predstavila prof. Milena Zlatar. ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet - Spomini na očeta«. O Lojzetu Spacalu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Mon-tenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Premrova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-letnici umetnikovega rojstva. KOCERT MARTINE FERI - ob spremljavi Iztoka Cergola, v soboto, 29. septembra 2007, ob 20.30, pri društvu Igo Gruden v Nabrežini. RADIJSKI ODER obvešča, da se začenja »deseti Gledališki Vrtiljak«. Prva predstava, »Pepelka«, v izvedbi malih gojencev Gledališkega tedna za najmlajše, bo prihodnjo nedeljo, 30. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia št.27). Abonmaje lahko rezervirate v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, ali telefonsko na št. 040-370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Na voljo sta dve vrsti abonmajev, in sicer Sonček za predstave ob 16. uri in Zvezda za predstave ob 17.30. Nakup posameznih vstopnic in abonmajev tudi neposredno pred predstavo. V SOBOTO, V Galeriji Veli Jože v Grožnjanu (HR) bo od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30 na ogled razstava Klavdije Ma-rušič. Istočasno bo v Galeriji All'An-golo v Grožnjanu na ogled razstava Andrea Verdelago. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine, v torek, 2. oktobra, ob 20. uri, bo prof. Jož Pirjevec, ob prisotnosti avtorja Lada Ambrožiča ml. predstavil knjigo »Novljanovo stoletje«, prikaz življenjske poti generala in vojaškega zgodovinarja Lada Ambrožiča-Novljana. Vabljeni! KONCERT PERGOLEZIJEVE STAVAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furlani, mezzosopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narod-nozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), as-sociazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM, izključno študentom, dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu. Pokličite lahko v popoldanskih urah na tel. št. 040-813651. FRIZERSKO OPREMO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št.: 349-4963779. GOSTILNO v Mačkoljah z velikim dvoriščem ter parkiriščem daje se v najem. Tel.: 348-3667765. IŠČEM v najem na tržaškem krasu majhno hišico z vrtom ali stanovanje, tudi potrebno manjših popravil, adaptacij. Tel.: 346-0919666 . IŠČEM zanesljivo in natančno hišno pomočnico. Tel.: 040-212928. IŠČEM POMOČ pri učenju zgodovine in zemljepisa za tretji razred slovenske nižje srednje šole. Tel.040-54126 ali 333-9612822. KUPIM olje ali mešano tehniko goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Tel. 328-3625499. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. m) s parkiriščem in balkonom. Tel. 040225320 ali 333-1129574. NUDIM pomoč pri nalogah in učenju dijakom nižje srednje šole. Tel. 3491603488. NUJNO IŠČEMO vestnega natakarja -vestno natakarico in spretno čistilko. Tel. na št.: 333-5342832. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. POPRAVLJAM in krojim na novo obleke, pohištvene opreme in tudi šti-kam noše. Zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na 3355409251. PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel.: 334-7755361. PRODAM malo rabljen bicikel Battalini, velikost za odrasle. Tel. na št.: 335-5409251. PRODAM po ugodni ceni popolnoma nove gorske čevlje št. 40. Klicati ali zgodaj zjutraj ali od 13.30 do 14.30 na tel. št.: 040-820630. PRODAM kmečki voz Macoratti v železu, zmogljivost 4 tone; informacije 333-2331049. PRODAM nove gume michelin št. 195/65 R15 91T. Tel. št. 334-9580949. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo do- IŠČEMO TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo frizerskih, kozmetičnih proizvodov in opreme, ter izkušenega skladiščnika. Tel. Roberto 040-390319. SAINTHONORE išče osebo do 29. leta (lepe postave, neka-dilec/ka, znanje angleščine) za delo v slaščičarni na Opčinah in v Trstu, urnik 40 ur od srede do nedelje. Tel. 040-215161 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. brem stanju. Tel. na št. 338-4288100 v urah obedov. PRODAM tisočliterski Inox sod (sem-pre pieno). Cena po domeni. Klicati ob uri kosila ali zvečer na tel. št. 040327212. UGODNO PRODAM zidni klavir. Tel. 335-6158792. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno, oz. monolokal + kopalnica ali podobno) najmanj 30-40 kv.m; tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do max 310,00 evrov. Klicati na tel. št.: 040-392018 ali 3402620400. H1 Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 3383515876. Prispevki V spomin na Pepija Prašlja daruje Anica Fajka 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Pepija Prašlja daruje Dragica Gruden-Gerlanc 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Franca Križmančiča daruje družina 200,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob pokojnega Mirkota Calzija, daruje Lojzka z družino 20,00 evrov za Skupnost družina Opčine. Bruno Pernarcich Sporočamo, da bo pogreb našega dragega danes, 25. septembra ob 12. uri iz mrtvašnice v Tržiču v štivansko cerkev. Svojci Medja vas, 25. septembra 2007 25.9.2006 Za vedno v naših srcih 25.9.2007 Danica Marc Rebula tvoji najdražji Spomnili se je bomo danes ob 19. uri v openski cerkvi. Opčine, Bazovica, Šempolaj, 25. septembra 2007 1 4 Torek, 25. septembra 2007 KULTURA / slovensko stalno gledališče - Vabilo k abonmaju 2007/08 Duohtar pod mus! v zabavo in spodbudo k vpisu abonmaja Po Molierovih motivih je delo napisal Iztok Mlakar - Koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper Za začetek... vabilo k abonmaju: Slovensko stalno gledališče vabi k vpisu abonmaja za sezono 2007-08 in kot spodbudo ponuja ogled zabavne predstave Duohtar pod mus!, ki jo je po Molierovih motivih v severnoprimorskem narečju napisal Iztok Mlakar. Predstavo s podnaslovom »Burka s petjem in streljanjem« je režiral Vito Taufer, kot vabilo k abonmaju SSG pa bo na sporedu v petek, 28. septembra, ob 20.30, in sicer v tržaškem Kulturnem domu. Koprodukcijo SNG Nova Gorica in Gledališča Koper si bodo lahko abonenti SSG za sezono 07/08 ogledali za samo 2 €. Podrobnejše informacije so na voljo na blagajni Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Ul. Petronio 4, tel. 040 362542, brezplačna telefonska številka 800214302, fax 040 368547, e-mail info@teaterssg.it, spletna stran www.teaterssg.it. IGRAJO: Sganarel - Iztok Mlakar Martina - Urška Bradaškja Valer - Gregor Zorc Geront - Boris Cavazza Lucinda - Lara Komar Angelina - Teja Glažar Leander - Gorazd Žilavec Prizor iz narečne komedije Duohtar pod mus! izposojeni intervju - Objavljeno v publikaciji gledga Komedija je tragedija, gledana v rit Pogovor z igralcem in avtorjem komedije Duohtar pod mus!, Iztokom Mlakarjem Od kod ideja, da po motivih Mo-lièrovih komičnih enodejank napišete novo besedilo? Režiser Vito Taufer me je že pred časom nagovarjal, naj za uprizoritev v primorsko narečje »prevedem« nekaj Molièrovih enodejank, ki vsebujejo humor na račun zdravnikov in njihove medicinske kvaziznanosti; pozneje je predlagal, da dopišem in uglasbim še songe in - ko je Gledališče Koper takrat še nenapisano adaptacijo uvrstilo v repertoar lanske sezone - predlagal tudi to, da vse skupaj napišem nekoliko po svoje. Vrag je vzel šalo: začel sem pisati, presenečen ugotovil, da mi gre stvar še kar od rok in dokončal burko, ki sem jo naslovil Duohtar pod mus! Pišete hitro? Pisal sem prvič in šlo je gladko. Upal sem, da bom imel za zadnje urejanje besedila več časa, saj sem le dva dni pred prvo vajo v koprskem gledališču v matični hiši nastopil v premierni uprizoritvi Bojčevega Orkestra Titanik. Pisal sem med odmori na vajah, in imel srečo, da je dialog stekel kar sam, več časa sem potreboval le za songe. Čeprav sem burko napisal v kratkem času, sem jo pisal s čistim namenom, v želji, da se štorija razvije do konca, da vsebuje vrsto komičnih elementov, da je zabavna. Napisal sem jo brez želje po iskanju višjih ciljev; višji smisli bi tu bili napaka, dvojni smisli in nesmisli so namen. Osnovna fabula, predvsem pa uvodni zaplet sta povzeta po Moliè-rovem Zdravniku po sili; kolikšen je pravzaprav vaš, avtorski delež? Moj namen ni bila kakšna velika izvirnost ali kdo ve kako pomembno literarno delo, ampak predvsem zabaven dialog. Molière se je pri pisanju komičnih enodejank in kratkih komedij zgledoval pri Comédie Italianne, igralcih commedie dell'arte, ki so prišli v Francijo (kar dokazuje tudi epitaf na grobu Tiberija Fiorilla, znamenitega interpreta Scaramoucha, Narava je bila njegova učiteljica, Molière je bil njegov učenec). Ti igralci so s sabo prinesli tudi svoje scenarije, burle, lazze, battu-de, ki jih je Molière poznal in jih tudi uporabil v svojih delih. In ker je v teatru pač tako, da ne moreš ničesar ukrasti, ne da bi ti kdo drug tega spet ne ukradel, tudi sam kradem staremu mojstru. Sicer pa se najdejo nešteti zapisi podobnih zgodb v raznih zbirkah scenarijev Commedie, zbirkah, kot je na primer Il teatro dele favole rappre- Iztok Mlakar v predstavi sentative Flaminia Scale. Je šlo za iskanje nekakšne matrice zapleta? Ne. Matrica zapleta ne obstaja, obstaja le matrica likov. Vsak lik ima svoj značilen, recimo temu, komični potencial, značilnost, ki ga opredeljuje. In ko se dva taka potenciala soočita, je zaplet že tu. Commedia dell'arte in Molière, vsaj njegove zgodnje komedije, razvoja lika ne poznajo. »Junaki« teh komedij se v toku dogajanja ničesar ne naučijo, ne postanejo pametnejši, bolj modri. Če bi ti liki v naslednjem trenutku vstopili v novo komedijo, bi bili tako rekoč znova na začetku. Iskal sem like, ne zapleta, prizorov ali zgodbe. A vendar v besedilu lahko najdemo arhetipske prizore commedie dell'arte, - npr. prizor s polivanjem vsebine nočne posode? To je tipičen lazzi, komični vložek, s katerim so nekoč med predstavo pritegnili pozornost občinstva. Lazziji so bili pogosti in velikokrat precej vulgarni; v nočni posodi največkrat ni bila le voda, temveč tudi konkretnejša vsebina, ki so jo v obliki kuhanega kostanja metali v občinstvo. Vas je pisanje po tuji predlogi omejevalo ali imajo takšne »omejitve« tudi svoje prednosti? Čeprav gre za pisanje »po motivih«, je možnosti za nadaljevanje zgodbe - navsezadnje gre le za »matematične« formule kdo koga, kaj, kje, kako ... - veliko. Izmišljanje zapletov je pogosto manj zahtevno kot izpeljava vsebinskega in dramaturškega loka, ki se na neki točki konča. Angleži poznajo frazo run for the courtain, kar pomeni, da moraš pri komediji, ko prideš do določene točke, »teči proti zastoru«, kajti v nasprotnem primeru se razplet raz-vleče in napetost popusti. To je pač zakonitost, ki jo je treba upoštevati. Duohtarja pod mus! ste - tako kot tudi svoje pesmi - napisali v pri- morskem narečju; ker gre pri tej oznaki za jezikovno-geografsko širok pojem, me zanima, o katerem narečju lahko govoriva? To ni jezik, ki bi si ga izmislil strokovnjak oz. jezikoslovec, temveč jezik v funkciji predstave, gledališča. Duohtar-ja pod mus! sem pisal v severnopri-morskem narečju, ki temelji na solkanskem, posamezne besede pa sem poiskal v drugih narečjih. Bolj kot etnološko čist jezik me zanima »barvanje« jezika, zato besedila - tudi ko gre za pesmi -večkrat obarvam s cerkljanskimi, vipavskimi in furlanskimi izrazi, a vedno z namenom določenega učinka. Podobno so razmišljali tudi igralci com-medie dell'arte; vsak lik je tendiral k narečju tiste pokrajine ali mesta, od koder je izhajal, in ga je to tudi značajsko opredeljevalo; Pantalone, trgovec, ki je vzbujal strahospoštovanje (beseda pantalo-ne izhaja iz fraze besed piantare il leone in označuje tistega, ki je nosil beneško zastavo, simbol moči ekonomskega imperija Beneške republike), je govoril v beneškem narečju, Dottore (Balanzone) v narečju iz Bologne (znamenito učen-jaško mesto), Il Capitano je govoril z močnim španskim naglasom, saj so bili v tistem času pogosti vojaški najemniki Španci, Zannijevo narečje je bilo narečje revnega kmeta iz Padske nižine ... Pri pisanju avtor najbrž nehote vizualizira zapisano besedilo; kako bi po vašem mnenju na odru moral zaživeti Duohtar pod mus? To mora biti commedia dell'arte! . Da ne bo pomote: ne govorim o rekonstrukciji predstave comedie dell'arte, o igranju pod maskami iz usnja, temveč o njenem ritmu, muzikaličnosti uprizoritve, ki izhaja iz omenjene tradicije. Duohtarja pod mus! vidim predvsem kot spretno, znalsko narejeno uprizoritev, ki jo delajo ljudje, ki se spoznajo na svoj posel, in ta posel opravljajo odgovorno in profesionalno. Dobra burka je po mojem prekleto resna zadeva. Je res, kar pravite igralci, da igranje komičnih vlog zahteva drugačen napor kot igranje resnih, dramskih? Zakaj je komedija »težja«? Drama in komedija sta si veliko bolj blizu, kot se zdi na prvi pogled. Tako komedija kot tragedija obravnavata enako tematiko, nekaj resničnega in bolečega, le zorni kot je drugačen. Komedija je tragedija gledana v rit - z distan-co, z zrelostjo. Othello je lahko tragičen, nevaren, vreden sočutja in kaj jaz vem kaj še. Če pa stvar zrelo pogledaš, bi ga bilo treba samo dobro pretepsti in poslati v kako institucijo zaprtega tipa. Da ne gre dlakocepsko ločevati žanrov, je dobro vedel že Shakespeare, ki je v svoje drame vedno vnesel tudi komične elemente; zavedal se je, da je potrebno gledalca - četudi gre za tragedijo - občasno razbremeniti in nato znova »priviti«. A vrniva se k vprašanju. Ker pri komediji ni četrte stene, komedija v primerjavi s tragedijo ali dramo zahteva interakcijo med občinstvom in igralci; za vsak dovtip, vsak absurd, je treba »telefonirati« občinstvu, zavrteti pravo številko, poslati signal, dobiti stik . šele nato lahko igraš naprej. V tem je morda razlika, prepričan pa sem, da igranje vedno zahteva enak napor, zbranost in kondicijo, ne glede na žanr. Za vami sta dobri dve desetletji dela v gledališču; vrsta pomembnih nagrad, aplavzi in skandiranje občinstva, nestrpno so vas pričakovali tudi v koprskem gledališču ... Verjamete v zvezdništvo? Ne bi želel biti lažno skromen, a slava, ki me zasleduje - tudi napada. Vesel sem, če kdo pohvali moj koncert ali ploščo, še bolj vesel sem, ko pristopi k meni starejša šjora in pove, da se je na mojem koncertu po letu dni vdovstva prvič ponovno nasmejala, ponosen sem, ko izvem, da se je iz kome zbudila ženska, ki so ji predvajali moje pesmi in je bila pozneje prepričana, da sem jo obiskal v bolnišnici in ji poklonil zgoščenko . To so dejstva, ki godijo, te hkrati pretresejo in zato štejejo. Ta so pomembnejša kot pojavljanje v medijih, ki morda res ustvarjajo zvezde. Raje vidim, da me prepoznajo po tem, kar delam, in ne po člankih in fotografijah v časopisju. Biti razvpit ni isto kot nekomu nekaj pomeniti. Za konec bi se lahko vrnila na začetek. Nenehno se sklicujete na commedio dell'arte. Od kod in zakaj pravzaprav tolikšno zanimanje za to zvrst gledališča? Zanimivo se mi zdi to, da se več igralcev ne zanima za to zvrst gledališča, saj je to gledališče igralca. Komedijant ni »diplomirani dramski igralec«, ki pohlevno čaka, da ga režiser sname s kljuke in uporabi v svoji predstavi, ampak je ustvarjalec. Commedia je po krivem obsojena cenenosti, češ da so to bili navadni burkači pod usnjenimi maskami, ki so zabavali primitivno občinstvo s primitivnim humorjem. Če malce pogledaš zapiske iz tistega časa, opaziš, da so to bili ljudje, ki so bili vsestranski profesionalci, glasbeniki, akrobati, plesalci, literati in celo priznani poeti (Isabela Andreini), ljudje, ki so bili ponosni na svoj poklic in so se po najboljših močeh trudili preprečiti diletantskim skupinam, da »blatijo plemenito umetnost komedije«. Poleg tega gre za tradicijo, iz katere izhajajo veliki ustvarjalci, kot so Charlie Chaplin, Tati, Dario Fo , Roberto Benigni ... in navsezadnje tudi naš Frane Milčinski - Ježek. Iz te tradicije izhajajo tudi zvrsti gledališča, kot so muzikal, kabaret, variete. Komedijant je nekdo, ki zmore na majhnem odru brez scenografije in rekvizitov (te nadomesti telo) gledalcem pričarati kateri koli čas in prostor in besedo podpreti z glasbo, gesto, plesom ... Vprašanje, ali se kot igralec bolj najdete v avtorskih večerih ali na dramskem odru, je na tem mestu najbrž odveč? Včasih sem govoril, da je moja žena dramsko gledališče, moja ljubica pa ko-medijantstvo. Malce nemoralno je zvenelo, a je ustrezalo resnici. A je že tako, da tudi dolgoletna ljubica postane enakovredna ženi. Tako sta zdaj to dve plati iste medalje. Delo v dramskem gledališču zame ni služba, ampak privilegij, saj se tu srečujem z novimi idejami, talentiranimi ljudmi, delo je kolektivno in lepo je sodelovati pri skupnem naporu, da se ustvari nekaj lepega. Avtorski večeri so pač drugačna oblika gledališča, kjer sem vse sam: pisec besedil, avtor glasbe, igralec in pevec. Nikogar drugega ni, na katerega bi se lahko zgovarjal ob morebitnem neuspehu. Na odru sem sam, ob meni ni kolega, ki bi me izvlekel, če zai-dem v težave. Pa vendar imam tudi tu soigralca - občinstvo. Med gledalci in menoj se vzpostavi nekakšno sodelovanje, je smeh in so tišine, nepričakovani odzivi in reakcije občinstva. Le-to je zahteven, a dober soigralec, ki te lahko ogromno nauči. Se boste bogatejši z izkušnjo pisanja dramskega prvenca zdaj lotili tudi pisanja povsem avtorskega besedila? Priznam, izkušnja je bila zanimiva, kar pa še ne pomeni, da bom v kratkem napisal novo dramsko besedilo. Niti slučajno ne mislim postati literat, sem le skromni komedijant, in to želim ostati. Rad bi se posvetil temu, za kar zadnja leta nisem imel časa. Kaj pa je to, naj ostane zaenkrat še skrivnost! Miha Trefalt / KULTURA Torek, 25. septembra 2007 15 glasbena matica - Ob začetku novega šolskega leta Bogdan Kralj pozitivnemu obračunu dodaja spodbudne načrte V poletnih mesecih je bilo namreč v priredbi GM več delavnic - Obogatena šolska ponudba Glasbena matica začenja šolsko leto z željo po stalnem posodabljanju didaktične ponudbe, ki skuša izpolnjevati pričakovanja bolj tradicionalno usmerjenih učencev kot tudi vedno bolj številnih mladih, katerim ustrezajo modernejše zvrsti s primerno prilagojenimi programi. Ravnatelj Bogdan Kralj lista s ponosom po dolgem seznamu projektov in koledajur dogodkov za naslednje mesece, obenem predstavlja pozitiven obračun komaj zaključenih poletnih pobud: V poletnih mesecih smo izvedli štiri delavnice, ki smo jih prvič ponudili otrokom vseh pokrajin naše dežele, kjer deluje Glasbena matica: poleg že tradicionalne delavnice v Dijaškem domu v Trstu so se odvijale tudi v Kanalski dolini, drugič v Benečiji, prvič pa v Doberdobu. Pobude so se obnesle zelo dobro zaradi zanimanja otrok in uspešnosti prikaza, zato smo s tem pridobili tudi nekaj novih učencev. Odlika teh delavnic je profesionalna zasnova; ne gre namreč za »parkirišče« otrok, temveč za laboratorij, ki ga vodijo usposobljeni vzgojitelji. Šola bo torej okrepila vrste mladih glasbenikov z novimi učenci. Kaj bodo imeli na voljo? Kot vsako leto ponujamo individualne lekcije mnogih instrumentov in bomo v zvezi z nekaterimi od teh ohranili tudi vsakoletne posebne, promocijske ponudbe. Vsi novi vpisani imajo popust za prvo leto pouka na vseh oddelkih. Obstajajo pa še druge iniciative: na Tržaškem in Goriškem vsi učenci godalnega oddelka plačujejo nižji prispevek, v Špetru pa ima pravico do popusta, kdor obiskuje pouk violine ali flavte. Poleg individualnega pouka se bodo gotovo nadaljevali tudi razni skupinski tečaji. Na tem področju lahko naštejem največ novosti. V Gorici ponujamo predšolskim otrokom skupinski pouk klavirja, ki ga bo vodila Jana Drasič po posebni metodi, s katero se otroci igraje učijo osnove glasbe. Profesor Dario Viviani pa je pobudnik dveh novih tečajev, ki se bodo odvijali v Trstu. Z upoštevanjem vedno širšega povpraševanja po prilagojenih učnih programih za vse, ki bi se hoteli ukvarjati predvsem z modernejšimi zvrstmi glasbe, bo stekel skupinski tečaj električne kitare, v katerem bodo udeleženci razdeljeni po predznanju, od začetnikov do bolj izkušenih kitaristov. Pod vodstvom istega profesorja bomo ponudili tudi pravo novost, to je tečaj angleščine ob glasbi, v katerem bodo otroci naštudirali didaktične, ljudske in ponarodele pesmice slovenske tradicije in jih potem prevedli in zapeli v angleščini. Tudi v oddelku za zabavno in jazz glasbo bomo krstili novost in sicer skupinski tečaj klavirja, ki ga bo vodil Gorazd Pintar. Med že tradicionalnimi skupinskimi aktivnostmi se bo nadaljevalo delovanje otroškega pevskega zbora v sodelovanju z Dijaškim domom. Prva poletna delavnica, nov tečaj klavirja za predšolske otroke, uvedba klavirske sekcije na oddelku za zabavno in jazz glasbo so novosti, ki kažejo na rast goriške šole. Glasbena matica v Gorici doživlja drugo pomlad. Tri od letošnjih novosti zadevajo prav to šolo, na kateri se je število učencev krepko povečalo. Zelo me veseli, da so med temi tudi učenci, ki prihajajo iz Slovenije, kar potrjuje kvaliteto našega delovanja. Učenci bodo kot vsako leto nastopili na božičnicah, ob dnevu slovenske kulture, na pustnih nastopih, internih produkcijah in zaključnih akademijah, udeležili se bodo tekmovanj in revij. V pričakovanju na koncertno sezono pa Bogdan kralj kroma ima tudi šolska dejavnost svoje izredne pobude. Konec septembra nas pričakuje peta izvedba mednarodnega harmonikar-skega tekmovanja Fisa...armonie, na katerega se je že vpisalo veliko harmonikarjev iz raznih evropskih držav. V sodelovanju s krajevno skupnostjo iz Tomaja bomo počastili 130.letnico rojstva prvega ravnatelja Glasbene matice Viktorja Šonca. V načrtu imamo tudi praznovanje letošnjega okroglega jubileja profesorja Pavleta Merkuja na našem sedežu. Pred božičnimi prazniki bomo proslavili 30.letnico usta- novitve šole Glasbene matice v Špetru. Ob tej priložnosti bomo tudi počastili desetletnico delovanja tamkajšnjega harmoni-karskega orkestra z nastopom in predstavitvijo njegove cd plošče. V prihodnjem letu pa bomo lahko obeležili še tridesetletnico glasbene šole v Ukvah. Če omenimo še bolj izrazito šolske projekte, imamo v načrtu šolo za zborovodje, ki bi jo namenili učiteljem v vrtcih in na osnovnih šolah. Sodelovanja omogočajo uresničitev marsikaterega večjega projekta. Poleg že omenjenih, je v načrtu kakšna druga plodna povezava? Največja novost bo prav gotovo uresničitev projekta za širitev glasbene kulture med mladimi osnovnih, srednjih in višjih šol v obliki glasbeno-gledališkega abonmaja, pri katerem bomo prisotni s sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča. Če ostanemo pri sodelovanjih, velja omeniti ustaljeno pobudo sodelovanja z godbami iz Nabrežine in Brega, ki se bo nadaljevala tudi letos s podporo Zveze slovenskih kulturnih društev. Rossana Paliaga pordenon - pordenonelegge.it Srečanje s pisci tudi letos naletelo na velik odmev občinstva Zadnja septembrska nedelja je v Pordenonu tudi letos potekala v znamenju dolgih vrst, saj je tudi osma izvedba knjižnega sejma pordenonelegge.it naletela na izjemen uspeh. Pred gledališčem Verdi in samostanom sv. Frančiška so se vile nekaj deset metrov dolge vrste, v katerih je več sto ljudi čakalo, da bi lahko tudi v prvi osebi prisluhnilo glasu tistih, ki so jih sicer vajeni brati. Tokrat namreč ni šlo za srečanje s to ali ono filmsko zvezdo ali s tem ali onim glasbenim izvajalcem; osrednji protagonisti pordenonske knjižne izložbe so bili pisci. Ob številnih festivalih gledališča, glasbe in filmov, ki skozi vse leto družijo ljubitelje te ali one umetnosti, so si pred osmimi leti v Pordenonu zamislili svojevrstni festival, ki pa ga znotraj pordenonelegge.it posvečajo vsem bralnim navdušencem. Pobuda, ki iz leta v leto raste in pridobiva na veljavi, je pretekli konec tedna docela napolnila ulice, trge, dvorišča in seveda gledališke dvorane. Do pordenon-skega središča je namreč prišlo več kot sto tisoč ljudi. Ob prisotnosti številnih pes- nikov, pisateljev, zgodovinarjev, filozofov, novinarjev in esejistov, je bilo tako tudi v prvi osebi mogoče prisluhniti razlogom in navdihu, zaradi katerih so se lotili pisanja tega ali onega dela. Istočasno pa je bilo seveda tudi mogoče z njimi spregovoriti in jim postaviti vrsto radovednih vprašanj. Carlo Ginzbourg, Aldo Busi, Ami-tav Ghosh, Joe R. Lansdale, Uwe Timm, Mauro Corona, Pino Roveredo, Susanna Tamaro, Clara Sereni, Anna Maria, Mori, Marina Cattaruzza, je le nekaj imen, ki so oblikovali potek 8. knjižnega sejma. Od sklopa posvečenega čustvom in mladinski literaturi, ki se je v Italiji v zadnjih letih, tudi s pomočjo blogov in internetne-ga omrežja posebej razvila, do cele serije srečanj z novinarji, ki jim očitno medij, pri katerem so zaposleni ni več zadostoval in so svoje reportaže ali novice želeli razčleniti in poglobiti tudi v knjigi. Gian Antonio Stella, Marco Trava-glio, Oliviero Beha, Gianni Mura in Toni Capuozzo, so tako oblikovali niz razmišljanj, diskusij in pogovorov, ki so vsakič z nova docela napolnili prireditvene prosto- re. Na izjemen odziv je seveda naletela tudi performansa Alda Busija, ki je s svojim posegom dvignil veliko prahu, predvsem takrat, ko je argumentiral svojo teorijo o predsodkih do homoseksualcev in pri tem navedel primer, da bi se celo Illyjev odbor, ko bi ga sestavljali sami geji, nikoli ne upal priznati svoje različnosti. Ob predstavitvi pesniških opusov in readingov pa je letos veliko zanimanje izzvala tudi serija srečanj z zgodovinarji. V nedeljo se je na tistem Carla Ginzbour-ga, kije predstavil izjemno lekcijo zgodovine, kar trlo ljudi, zelo veliko zanimanje, četudi še vedno nasičeno z vrsto predsodki pa je označilo tudi srečanje zgodovinarke Marine Cattaruzza in novinarke Anna Marie Mori, ki sta razpravljali o vzhodni meji in optantih. Več sto ljudi pa je v nedeljo zvečer ostalo izven dvorane v kateri se je odvijalo eno osrednjih srečanj, tisto z bivšim sodnikom Gherardom Colombom, ki je govoril o pomenu smisla za legalnost, »ki smo ga v Italiji že zdavnja izgubili«. (Iga) kanal ob soči - Kogojevi dnevi Razkrita lepota glasbe 20. stoletja Nastopil je APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je pod vodstvom Urše Lah, kljub odsotnosti številnih pevcev, oblikoval odličen koncert Akademski pevski zbor Tone Tomšič univerze v Ljubljani z zborovodkinjo Uršo Lah je v petek, 14. septembra v cerkvi sv. Marije Vnebovze-te v Kanalu ob Soči oblikoval tretji koncert letošnjega mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Sestav, ki že vrsto let posebno pozornost posveča sodobni zborovski literaturi in s tem povečuje prepoznavnost slovenske zborovske ustvarjalnosti doma in po svetu, je zagotovo eden med najbolj zaželenimi gosti kanalske prireditve, saj ved no zno va pos kr bi za iz bi ro pro gra ma naj -višje umetniške kakovosti in za vrhunske izvedbe. Kljub okrnjeni zasedbi (zaradi študijskih obveznosti je manj ka lo kar ne kaj pevk in pev cev) je zbor z odličnimi interpretacijami in premišljenim izborom skladb do ka zal, da so di v sam vrh slo ven ske -ga zborovskega petja, in da so mu letošnje mednarodne nagrade morebiti vdahnile še več pous-tvarjalnih moči (prva nagrada v kategoriji mešanih zborov in Velika nagrada bolgarskega mesta Varne maja 2007 in prva nagrada v kategoriji več-zborij, Velika nagrada Oglejske bazilike ter dve drugi nagradi v kategorijah tematskih programov in zgodovinskega prereza na 46. mednarodnem zborovskem tekmovanju »C. A. Seghizzi« julija 2007 v Gorici). Seveda pa ima za zgledno homogenost glasov, občudujočo barvno zlitost, natančne in pre-finjene izvedbe veliko (ali največ) zaslug Urša Lah, glasbenica, ki ji je bila glasba položena v zibelko, kajti samo tako lahko razkrije najbolj dražljive in ganljive elemente zborovske mojstrovine in jih -brez vseh nepotrebnih gibov - zelo samozavestno in prepričljivo posreduje pevcem in pevkam. Ti pa - obdarjeni in obogateni z njenim notranjim žarom - oblikujejo živo glasbeno umetnino, ki se dotakne prav vsakega poslušalca. Zanesljiva in občutena je njihova pripoved tako v sakralnih skladbah treh tujih mojstrov sodobne zborovske glasbe kot v izvedbah novejših skladb sodobnih slovenskih avtorjev in njihovih priredbah ljudskih pesmi. Vnovič nas je prevzelo globoko duhovno sporočilo Maše za dva štiriglasna zbora Franka Martina. »Interpretacija najde v tem delu lepoto«, je zapisal Pavel Mihelčič, mi pa smo to lepoto na koncertu lahko tudi resnično doživeli. Delo švicarskega skladatelja, vendar še zapisano v klasični formi, je v nadaljevanju »dobilo« še sodobnejši severnjaški »odmev«. Tonsko slikanje, klastri, padajoča kro-matika ... so tako v Treh gregorijanskih odsevih Henninga Sommerra kot v skladbi Libera me šved- skega skladatelja Ingvarja Lindholma (kljub moderni zvočnosti) zazveneli v vsej čarnosti prvinske čistosti, ki naj nam jo ponudijo sakralne glasbene umetnine. Ubrano, zbrano in doživeto so v nadaljevanju zvenele tudi tri novejše skladbe slovenskih avtorjev (Vprašanje Petra Šavlija, Ko zajočejo breze Štefana Maurija in Izštevanka Nane Forte), med kate ri mi je se ve da prav poseb no mes to ime la sklad -ba domačina Štefana Maurija. Občutljivo prispo-do bo z bre za mi je Mau ri na pi sal na be se di lo Bre -de Medvešček, sorodnice skladatelja, ki v Kanalu tiho snuje. Skladba je zelo gosto napisana, a očitno jo je zbor z zanimanjem in veseljem vadil in tudi v njej »odkril« lepoto. Bogato tradicijo slovenskega zborovskega petja so člani APZ Tone Tom-ščič v nadaljevanju odlično predstavljali še v izvedbah slovenskih ljudskih pesmi iz Lipe, Gornjih Pe-trovec, Zilje, Olimja .v domiselnih priredbah Na-ne For te, Moj ce Prus, Loj ze ta Le bi ča, To ma ža Ha -be ta in Ja ko ba Je ža. Kon cert, ki je do ka zal, da je zbor APZ resnično »vodnik in usmerjevalec v prihodnji čas« se je zaokrožil z obveznim prepevanjem Lipe. Tatjana Gregorič gledališče koper Lutkovna opera Zvonik v oblaku Operna predstava za otroke ni novost v zgodovini glasbe, a je gotovo redkost na današnjem gledališkem prizorišču, zato pridobi posebno vrednost zanimiva izbira Gledališča Koper, ki je predstavilo premi-ero lutkovne opere, s katero je uvedlo v program 4. Bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. »Zvonik v oblaku« je pravljica Željka Dugaca, ki ima močno povezavo z istrskim okoljem in ljudsko tradicijo; zgodba je nastala kot po-klon kiparju, Prešernovemu nagrajencu Petru Černetu, v soglasju s krajevno oznako pa je avtorica glasbe Dina Slama zasnovala svoje delo na istrskem in slovenskem ljudskem izročilu. Černetove istrske vasice na mehkih oblinah pravljičnih gričev, ki jih pokrivajo veliki oblaki, so navdihnile poznavalca istrske kulture in -tudi vraževernih - ljudskih tradiciji, da je napisal najprej pripoved, nato še libreto. Pravljica nosi moralno, versko obarvano sporočilo, saj govori o mestecu brez zvonika in torej brez zaščite pred napadi hudobnih istrskih coprnic. Nek mojster prevzame nalogo, da zgradi osamljenemu mestecu zvonik in čeprav ga co-prnice ujamejo sredi dela in mu vzamejo telo, se njegova duša spremeni v oblak, varuje mesto in dokončani zvonik. Predstavo označujeta dva izrazita elementa: integralna pevska in instrumentalna izvedba ter sodobna vizualna podoba z umetniško zasnovanimi scenami in lutkami, ki po Černetovem slogu ostajajo na pol poti »med poetičnostjo in grotesknostjo«. Tudi humor in domišljija sta močno prisotna, na primer v pisanih, animiranih majolikah, kjer bivajo coprnice. Vse se lahko magično spreminja kot v otroški igri s sestavljivimi deli poosebljenih vasic, pod katerimi se kretajo lutke, ki jih je izdelal Zdenko Majaron. Strokovnjak za lutkovno umetnost, režiser Edi Majaron, je povabil tržaško glasbenico Dino Slama, naj pristopi k projektu z glasbo, ki ni samo ekspresivni ojačevalec posameznih prizorov ali običajna vrsta songov, temveč zaobjame celotno predstavo v obliki miniaturne opere za otroke z arijami, dueti, zbori, glasbeniki in pevci, ki igrajo in pojejo v živo. Tudi glasba poudarja kontrast med dobrim in zlom z razlikovanjem dveh glavnih zvočnih in stilnih področij, in sicer z ostrino istrskih lestvic za coprnice in liričnost-jo nežnega ljudskega speva pri petju mojstra in njegovega kužka. Izkušnja pete predstave je gotovo predstavljala izziv za nastopajoče igralce, ki so morali tudi kljubovati nekaterim težavam pri zvočnem razmerju z glasbili v prvem delu predstave, ko so morali peti za scenami. Pevski part je primerno preprost, a predstavlja tudi zelo delikat-ne prehode kot je lep duet protagonistov, ki sta ga oblikovala pevsko najbolj prodorna člana ansambla, Vesna Maher in Gregor Geč. Z njima sta pričarali atmosfere brezčasne pravljice igralki Urška Bradaškja in Maja Bavdaž. Mlade glasbenike komorne skupine Glasbene šole Koper (2 klarineta, 2 violini, 2 pozavni, kitara in violončelo) je vodila Eva Jelenc. Premieri je sledila otvoritev razstave »Peter Černe-Kipar in lutkovno gledališče« v galeriji Meduza, kjer bodo do 5. oktobra na ogledu umetnine iz dveh različnih obdobij, ki so vezane na sodelovanje z Edijem Majaronom pri predstavi Mali princ iz leta 1979 in čisto novi produkciji Gledališča Koper. (ROP) 1 6 Torek, 25. septembra 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gradišče - Upor v centru za priseljence CPT se je polegel, polemike pa naraščajo V obdobjih gneče bosta osebje in varnost okrepljena Rosato:»Del policistov bomo z mejnih prehodov preusmerili v CPT«- Devetmesečna punčka brez posledic gorica - SKP o zdravstvu »Gorice ne gre osiromašiti« »K znižanju števila zdravstvenih podjetij s šestih na tri bomo pristali, le če nam bodo zagotovili, da goriško zdravstvo ne bo osiromašeno.« Tako sta včeraj poudarila občinski tajnik Komunistične prenove Gianluca Pinto in deželni svetnik Pio De Angelis, ki sta na goriškem sedežu stranke spregovorila o osnutku deželnega zakona o preureditvi zdravstvenega sistema. Po njunih besedah je zakonsko besedilo potrebno številnih dopolnil, v sedanji obliki pa ga deželni svetniki Komunistične prenove ne nameravajo podpreti. »Na zakonski osnutek, ki predvideva združitev goriškega zdravstvenega podjetja s tržaškim, ne gledamo s simpatijo,« je povedal Pinto in nadaljeval: »Dežela namenja zdravstvu 2 milijardi evrov na leto, krčenje števila zdravstvenih podjetij pa bo zagotovilo prihranek 4.000.000 evrov. Ne glede na to se sprašujemo, kam se bodo morali bolniki odpravljati po združitvi podjetij. Kdor bo potreboval kak dokument, kje ga bo moral iskati? Kje bo treba vlagati prošnje za oskrbo nepokornih? V Trstu ali v Gorici?« De Angelis je poudaril, da je po mnenju SKP treba zagotoviti delovanje vseh bolnišnic na teritoriju, ne pa vsa sredstva nameniti Katinari, Vidmu in Pordenonu. »Število zdravstvenih podjetij je treba krčiti, brez da bi se pri tem osiromašila Gorica,« je pojasnil De Angelis, ki je ob tem poudaril, da je treba v zakon vključiti tudi norme za rešitev težav s čakalnimi dobami. Nenazadnje je deželni svetnik SKP zahteval, naj se zagotovi podaljšanje bivanja v strukturah RSA. »Notranje ministrstvo bo v obdobjih, ko je v centru CPT v Gradišču višje število priseljencev, poskrbelo za okrepitev organika policistov. V nadzor centra za nezakonite priseljence bo po dokončnem padcu meje lahko preusmerjen tudi del agentov, ki danes še delujejo na mejnih prehodih.« Tako je po novih neredih v centru za priseljence CPT, ki jih je sprožil poskus bega petdesetih Egipčanov v nedeljo ponoči, povedal pod-tajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato. Nedeljski upor - že tretji v manj kot enem mesecu - so sile javnega reda obvladale v nekaj urah, val polemik in nela-godje pa se stopnjujeta. Rosato je ocenil, da so do rekordnega števila priseljencev v CPT-ju privedle izredne razmere. »Število se bo znižalo,« je zagotovil pod-tajnik, krajevni upravitelji pa kljub temu zahtevajo takojšnje zaprtje strukture. Nedeljski neredi so se začeli malo po 22. uri. Petdeset nezakonitih priseljencev z egipčanskim državljanstvom je zbežalo iz notranjih prostorov na streho CPT-ja. Beg iz centra so jim preprečili policisti in karabinjer-ji, ki so uporabili tudi solzivec. Ko so se uporniki vrnili v notranje prostore, so nadaljevali s protestom. Povzročili so več škode na zidovih, znesli pa so se tudi nad opremo v menzi in nad skladiščem. Tu je bila med drugim že pripravljena hrana za muslimanske goste CPT-ja, ki v teh tednih držijo ramadana. Uporniki so tudi poškodovali samopostrežne avtomate s hrano in pijačo. Neredi so se zaključili malo pred polnočjo. Trije uporniki so bili lažje ranjeni, zanje pa je na licu mesta poskrbel zdravnik. Tudi devetmesečna deklica iz Eritreje, za katero so sumili, da je vdihala solzivec in so jo zato nemudoma odpeljali v bolnišnico, je v dobrem zdravstvenem stanju. Deklica je bila v času, ko je izbruhnil upor, v maminem naročju v prostorih centra, namenjenega sprejemanju prišlekov. Policisti so jo v goriško bol- Policija in služba prve pomoči pred vhodom v center, ko je bila napetost na višku bumbaca nišnico, kjer je prespala, odpeljali iz previdnosti. Prima-rij na oddelku za prvo pomoč Giuseppe Giagnorio je povedal, da je bila deklica včeraj zjutraj že odpuščena iz bolnišnice, saj se ni čez noč pokazal nikakršen simptom zastrupitve. »Upor je nastal zaradi povišanja napetosti med Egipčani in ne zadeva ostalih gostov CPT-ja.Uporniki vedo, da jih bodo prej ali slej izgnali iz Italije in da se bodo morali vrniti v domovino, zato skušajo preprečiti, da bi do tega prišlo,« je po srečanju pokrajinskega odbora za red in varnost povedal goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Povedal je, da je v centru v Gradišču trenutno 230 priseljencev, med temi pa je petdeset Egipčanov. »Ta skupina se upira, ostali pa so začasno bivanje v CPT-ju sprejeli. Mnogi čakajo na zaključek postopka o zahtevi statusa političnega azilanta in menijo, da živijo v CPT-ju v dobrih razmerah,« je izjavil prefekt, ki se je o nedeljskem uporu pogovoril z goriškim kvestorjem Claudiom Gattijem, šefom kabineta kves-ture Pietrom Scarabinom, pokrajinskim poveljnikom ka-rabinjerjev Stafanom DAmbrosiom in poveljnikom finančne straže Michelejem Pallinijem. »Tri poskusi bega v manj kot mesecu dni dokazujejo, da je center CPT v emergenčnem stanju, ki mu ni enakega na celotnem državnem ozemlju,« je poudaril deželni odbornik Roberto Antonaz, po katerem bi bilo treba centre za priseljence nemudoma zapreti v pričakovanju, da se z zakonom Ferrero-Amato določi njihova funkcija. O izrednem stanju govori tudi župan občine Gradišče Franco Tommasini, ki meni, da je treba center ukiniti. »Naše nasprotovanje centru smo izrazili že od vsega začetka. Čim prej ga bodo zaprli, tem bolje bo,« je pribil Tommasini. Nad dejstvom, da levosre-dinska vlada ni še rašila vprašanja CPT-jev, se je včeraj zgražal deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz. (Ale) Drobtinice goriških navad Nocoj ob 20. uri bo na gradu Kromberk predstavitev knjige Drobtinice iz goriških šeg in navad; izdal jo je Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju z SKGZ, ZSKD in družbo KB1909 ter jo bosta predstavila avtor Zdenko Vogrič in urednica Erika Jazbar. Razstava Karla Pečka V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti«. Razstavo prireja center Bratuž v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala. Odprtje razstave bosta glasbeno obogatila oboist Matija Faganel in pianistka Neva Klanjšček. SSk v Demokratski stranki Goriško pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti sklicuje za četrtek, 27. septembra, pokrajinski svet, na katerem bo predstavljen postopek za ustanavljanje Demokratske stranke s poudarkom na vlogi SSk in pripravi na oktobrske primarne volitve. Zasedanje pokrajinskega sveta SSk bo potekalo na goriškem sedežu stranke z začetkom ob 20. uri. Na sejo vabljeni člani in somišljeniki. Ogled Coroninijevega parka KD Oton Župančič iz Štandreža prireja za osnovnošolce, srednješolce in otroke vrtca sprehod z naslovom Zvoki narave. Udeleženci bodo spoznavali naravne lepote parka vile Coronini. Poučni sprehod bo potekal v soboto, 29. septembra; zbirališče ob vhodu parka ob 15. uri, odhod z istega mesta ob 16.30. Prijave zbirata do petka, 28. septembra, organizatorki Tanja Gaeta (tel. 328-0309219) in Sara Ho-ban (tel. 333-8139217); ob slabem vremenu bo sprehod odpadel. Prihaja »5žensk.com« Festival komičnega gledališča Komigo 2007 se zaključuje s komedijo Špastea-tra iz Mengša »5žensk.COM« v režiji Ti-jana Zinajiča. Na odru Kulturnega doma v Gorici jo bodo uprizorili v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30. Vstopnice so v pred-prodaji; informacije na tel. 0481-33288. Knjiga centra Gasparini Danes ob 18.30 bo v občinski palači v Gradišču ob prisotnosti predsednika deželnega sveta Tesinija predstavitev knjige »La chiesa della Madonna addo-lorata di Gradisca d'Isonzo. Una storia di uomini«, ki sta jo napisala Luciano Alberton in Vinicio Tomadin, izdal pa center Gasparini. gorica - Včeraj ob 13.50 huda prometna nesreča pred domom za ostarele na korzu Z motorjem čelno trčil v avtomobil Mladoletni motorist je vozil po pasu za pešce - Njegovo šestnajstletno sopotnico so s helikopterjem prepeljali v katinarsko bolnišnico Ponesrečenko so s helikopterjem prepeljali na Katinaro (levo); goriški gasilci s skrotovičenim motornim kolesom (desno) bumbaca Z motorjem je vozil po pasu, namenjenem pešcem, naenkrat pa je pred sabo zagledal avtomobil in vanj čelno trčil. 17-letni R.L. je pri tem zadobil več udarcev in prask, veliko huje pa jo je skupila njegova 16-letna sopotnica, ki je po padcu pristala sredi cestišča kakih deset-petnajst metrov stran hudo poškodovana. Prometna nesreča se je pripetila včeraj ob 13.50 pred domom za ostarele sv. Justa v Gorici. Mladenič, ki bo letos dopolnil osemnajsto leto starosti in obiskuje slovenski industrijski tehnični zavod Jurij Vega, se je ob zaključku pouka s svojim 125-kubičnim motorjem aprilia rs odpravil po dekle, ki obiskuje italijansko višjo srednjo šolo, da bi jo pospremil do avtobusne postaje. Mlad motociklist, ki nima vozniškega dovoljenja, pač pa začasno dovoljenje za vožnjo, se je proti avtobusni postaji vozil po pasu, ki je namenjen pešcem, pred domom za ostarele sv. Justa pa je trčil v avtomobil volkswagen polo, ki ga je upravljala voznica iz Slovenije. Ženska je nameravala iz korza Italia zaviti v dom za ostarele, tik pred vhodom pa se je po pasu za pešce v istem trenutku peljal mlad motociklist, ki naj bi vozil s hitrosto kakih štirideset do petdeset kilometrov na uro. Prišlo je do silnega trčenja. Mladeniča je vrglo v vhodna vrata doma, 16-letnica pa je po hudem padcu obležala sredi cestišča kakih deset-petnajst stran. Na pomoč so klicali dijaki slovenskega višješolskega pola, ki so bili nekaj pred štirinajsto uro peš namenjeni k avtobusni postaji. Na kraju so posredovali karabinjerji in osebje službe 118.16-letnico so prepeljali s helikopterjem v katinarsko bolnišnico, vendar naj ne bi bila v življenjski nevarnosti; mladeniča so sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. septembra 2007 1 1 podgora - Ob udeležbi domačinov in delegacij borčevskih organizacij z obeh strani meje Dvorano društva Paglavec poimenovali po narodnem heroju Rupel o koreninah prosvetnega dela in »prostaški reviziji zgodovine«- Tablo odkril Zmagov sin Rupel nagovarja udeležence podgorske prireditve (levo), Adrijan Delpin in Luciano Pelizzo pred vrati društvene dvorane s spominsko tablo (desno) bumbaca Dvorana sedeža društva Andrej Paglavec je bila na nedeljski svečanosti v Podgo-ru poimenovana po narodnem heroju Ras-tislavu Delpinu Zmagu, po katerem se že imenuje novogoriška borčevska organizacija. Sedaj se mu je oddolžil tudi rodni kraj. Prireditve s poimenovanjem so se zato vlepem številu udeležili novogoriški borci. V njihovem imenu je Anton Velikonja opozoril na vez, ki jo spomin na Zmaga še dodatno utrjuje, in dodal, da namen obeleževanja junaštev iz preteklosti je posredovanje vrednot mlajšim generacijam. V nedeljsko svečanost je s partizansko pesmijo uvedel moški zbor Soča, domačine in goste z obeh strani meje pa je z dvojezičnim pozdravom nagovorila mlada povezo-valka Jasmin Kocjančič. S koreninami društva Paglavec, ki segajo v večstoletno prosvetno delo in kulturno osveščanje tukajšnjih Slovencev, je Aldo Rupel začel svoj nagovor. Omenil je rojstvo društva Paglavec leta 1975 in zagon, ki mu ga je vtisnila gradnja spomenika. Nato krivulja navzdol - izseljevanje, privlačnost mestnega središča, drugačna zanimanje, demografski upad, ki so društvu od-žirali sile. Kljub temu sedež ne sameva in ima perspektivo v prirejanju privlačnih dogodkov, utegne pa tudi pritegniti sosede iz Pevme in z Oslavja, kjer pogrešajo društvene prostore. Uvodu so sledile Ruplove udarne besede o času, ko smo Slovenci doživljali najhujše raznarodovalne pritiske. Preteklost pa je takoj povezal s sedanjostjo. Obsodil je »pilo-tirano in naročeno pozabo, ki je drugim in drugačnim od nas omogočila načrt, izid katerega so Dan spomina, film Srce v breznu, vsakoletni napadalni govori. Očitno je, da poteka sprava med različnimi ideološkimi gibanji v Italji na koži tistih, ki so se uprli fašizmu, mi pa to še tolko bolj občutimo, ker smo pač "tujci" - v navednicah, včasih pa tudi brez... Tu ne gre za kolektivno amnezijo, gre v resnici za orkestrirano medijsko in kvaz-iznanstveo politično aranžirano kampanjo desničarskih struktur, gre za prostaško in banalno revizijo zgodovine.... Potem se spomnimo narodnega heroja, se spomnimo Zmaga, kajti takšne usode in sporočila iz preteklosti imajo še moč, da nas osvestijo, da nas stresejo, da se še enkrat vprašamo - kako je bilo mogoče?» Za konec je Rupel poudaril doprinos Slovencev iz Podgore, Pevme, pa tudi Ločnika k osvobodilni vojni, iz katerega izstopata Rastislav Delpin in Matevž Velušček, oba narodna heroja. Kar so doživljali Slovenci pod fašizmom in pristop tolikih mladih domačinov v NOB, je izpostavil drugi govornik, Marco Puppini iz raziskovalnega centra Leopoldo Gasparini. V imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI je zbrane pozdravil Luciano Pelizzo, voščilo je izrekla pokrajinska predsednica ZSKD Maja Humar, spominsko tablo na vratih društvene dvorane, ki je odslej poimenovana po Zmagu, pa je odkril Delpinov ganjeni sin Adrijan. V partizanske pesmi odeta prireditev je potekala ob udeležbi predstavnikov borčevskih sekcij iz Manzana, Dola in Jamelj, Štandreža, Ločnika, Vrha in Gorice. gorica - Začel se je tečaj za kadrovsko rast konzorcija Slovik Učijo se nastopanja Prvo delavnico, ki je potekala v KB Centru, je vodila Barbara Gantal iz Centra za poslovno usposabljanje iz Ljubljane gorica - Predstavili kandidate Odprte liste Hočejo prenovo Majda Bratina nosilka liste za deželno vodstvo DS »Demokratska stranka potrebuje nove obraze, saj deželni vodstvi Marjetice in Levih demokratov ne izstopata po kakovosti, tudi na državni ravni pa je nujna prenova.« V to so prepričani Giuseppe Cingolani in ostali kandidati Odprte liste, ki se bodo 14. oktobra potegovali za izvolitev v državno in deželno vodstvo Demokratske stranke. Predstavniki Odprte liste, kot so poimenovali gibanje somišljenikov Demokratske stranke, ki izhajajo iz civilne družbe in se ne povsem prepoznavajo v političnih strankah, so včeraj pojasnili, ki na državni ravni podpirajo tajniško kandidaturo Rosy Bindi, medtem ko se na deželni ravni ogrevajo za izvolitev Enza Barazze, nekdanjega župana v Vidmu. Nosilka liste za izvolitev v deželno vodstvo Demokratske stranke je Majda Bratina, ki poudarja, da z njeno kandidaturo Odprta lista zagovarja enakopravnost žensk v poli- Majda Bratina tiki, obenem pa dokazuje pozornost do slovenske jezikovne skupnosti. Ob Bratinovi se za izvolitev poteguje še trinajst kandidatov, med katerimi je tudi član občinskega tajništva Marjetice Federico Vidic. »Sem v zadregi, ker bo za deželno vodstvo Demokratske stranke tekmovala tudi lista stranke, ki zatem ne bo raz-puščena. To zadevo bo treba razčistiti,« opozarja Vidic, ki ima pri svojem izvajanju v mislih Stranko slovenske skupnosti. Udeleženci Slovikovega tečaja na uvodnem srečanju v KB Centru bumbaca Samozavesten in prepričljiv nastop v javnosti je neobhodno potreben za vse, ki si utirajo pot v svetu dela. In ravno napotkom za uspešno prezentacijo je bila namenjena prva delavnica letošnjega izobraževalnega programa za kadrovsko rast v organizaciji konzorcija Slovik, ki je potekala v soboto v predavalnici KB Centra v Gorici. Skupino mladih, ki bodo skozi celo šolsko leto sledili predavanjem in delavnicam na različne teme, sestavlja petnajst univerzitetnih študentov iz zamejstva. Udeleženci prihajajo iz goriške in tržaške pokrajine, zato pa bodo dejavnosti izmenično potekale v KB Centru in na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Trstu. Seminarji, ki jih bodo vodili izvedenci na različnih področjih, bodo potekali ob sobotah. Ob jezikoslovju, zgodovini, politiki in marketingu ter različnih delavnicah bo tečajnikom letos na voljo lektorat nemškega jezika, ki bo potekal na fakulteti za huma-nistiko Univerze v Novi Gorici. »Sodelovanje z novogoriško univerzo nam je omogočilo, da smo v program tečaja vključili tudi praktično strokovni modul Medijski praktikum. Tečajniki bodo tako lahko pridobivali znanje na področju novinarstva in publicistike,« je povedala vodja programov Slo-vika Maja Humar, ki je v soboto sprejela in uvodoma nagovorila tečajnike. Ob Humarjevi je v imenu upravnega odbora Slovika skupini študentov izrekel dobrodošlico Adriano Ko-vačič. Zaželel jim je uspešno delo, obenem pa jih je tudi spodbudil k izražanju lastnih idej in predlogov, s katerimi bodo študijski program lahko še dodatno izpopolnili. Uvodni dan tečaja so zaključili z delavnico o uspešni pre-zentaciji in nastopu v javnosti, ki jo je vodila Barbara Gantal iz Centra za poslovno usposabljanje iz Ljubljane. »Prepričljivost in samozavest v nastopu v javnosti bodo tečajniki vadili še ob drugih priložnostih. Med letom bodo namreč pripravili svojo prezentacijo in nastopili pred ostalimi tečajniki,« je povedala Humarjeva in dodala, da se bo Slovikov tečaj nadaljeval v soboto. (Ale) gorica - Primožič o IRIS-u Odpadki: »Tarife nevzdržne« Gostinci plačujejo podjetju IRIS vedno dražje storitve, saj so se po njihovih besedah v zadnjih letih tarife za odvažanje odpadkov, za vodo in plin skokovito povišale. »Potem, ko je upravljanje javnih storitev prevzelo podjetje IRIS, so se stroški izredno povišali,« opozarja Vid Primožič, lastnik znane gostilne na drevoredu 20. septembra v Gorici. Po njegovih besedah podjetje IRIS očitno zelo slabo posluje, saj se po njenem nastanku tarife neprestano višajo. Naveličan stalnega naraščanja stroškov je Primožič konec avgusta pisal podjetju IRIS; v vednost je svoje pismo poslal tudi goriškemu županu Ettoreju Romoliju, saj je nenazadnje goriška občina večinski lastnik podjetja. Do danes odgovora še ni prejel, zato svoj protest obrača na javnost. V pismu je upravitelje družbe IRIS opozoril, da za odvažanje odpadkov, ki ga je koristila njegova gostilna, mora plačati 7.819 evrov. »Gre za pravo goljufijo, če pomislimo, da moramo v gostilni skrbeti tudi za ločeno zbiranje odpadkov,« meni Primožič in pojasnjuje, daje moral letos za IRIS-ove storitve plačati preko tisoč evrov več kot lani. Ob tem bivši sovodenjski župan podjetje IRIS sprašuje, koliko goriških trgovcev plačuje pristojbine pošteno oz. na podlagi kvadratnih metrov svojih trgovin, svoje pismo pa zaključuje z ugotovitvijo, da je plačevanje 7.819 evrov za odvažanje odpadkov povsem nemoralno. 538 Nedelja, 23. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Spominski postanek pred grobom, sinoči razprava Bratina in nove razmere • v« so izziv za manjšino v Semolič: »Čas je, da spremenimo poglede, oblike dela in strukture« obletnica - Romoli o Bratini Poimenovanje? »Sprejemljivo« »Darko Bratina je osebnost, ki jo mora Gorica pogrešati,« pravi župan Ettore Romoli ob deseti obletnici Bratino-ve smrti. »Bilje moj prvi politični nasprotnik, ko sem leta 1994 začel politično kariero na državni ravni. Spopadla sva se v obmejnem volilnem okrožju in bila oba izvoljena, jaz direktno, on s proporčnimi ostanki. Znašla sva se v senatu in se odtlej soočala v parlamentarnih dejavnostih. Odlikovala sta ga omika in znanje, Gorica pa mora pogrešati predvsem njegovo ravnovesje,« meni Romoli in dodaja, da je predlog o poimenovanju goriške ulice ali trga po Bratini povsem sprejemljiv. S predlogom je prišel na dan ligaš Federico Razzini, ki bi s poimenovanjem rad počastil ob Bratini še pokojno novinarko Oriano Fallaci. »Mislim, da Bratina zasluži, da se ga Gorica primerno spomni. Sicer ne bo ravno enostavno najti še ne-poimenovano ulico ali trg, saj še vedno iščemo kraja, ki bi ju poimenovali po padlih v Nasiriji in po 11. septembru 2001,« opozarja Romoli. Predlog o poimenovanju po Bratini se zdi županu utemeljen in sprejemljiv - sicer pod pogojem, da ga bo kdo uradno vložil -, vendar postavlja se vprašanje, kam sodi Bratino-vo ime. Priložnost ponuja sedanji zgodovinski trenutek ob vstopanju Slovenije v schengensko območje. Ali ne bi kazalo po Bratini imenovati na primer prehoda s Škabrijelove v Erjavčevo ulico ali pa kraj pri Rdeči hiši, kjer bi rad Romoli proslavil s komisarjem Frattinijem padec schengenske meje? (ide) Ob grobu so se zbrale osebe, ki sta jim spomin na Bratino in njegova vizija dragocena bumbaca Desetletnico smrti Darka Bratine obeležujemo v času, ko se po zanimivem naključju v marsičem uresničuje njegova vizija. Na to je v nedeljo opozoril Livio Semolič ob spominskem postanku pred Bratinovim grobom na goriškem pokopališču. Spremenjene razmere ter novi politični in družbeni okviri izzivajo predvsem slovensko narodno skupnost, ki se z novim časom še ni spopadla in vztraja pri dotrajani organiziranosti, kar utegne biti zanjo pogubno. Takšne misli so bile sinoči izrečene na javni razpravi v Kulturnem domu. Priredila stajo Slovenska kulturno gospodarska zveza in Združenje Darko Bratina, bila je dobro obiskana, sodelovali pa so vladni podtajnik Miloš Budin, kulturnik Ace Mermolja, književnik in novinar Jurij Paljk ter gospodarstvenik Boris Peric; uvedel je Semolič, povezovalec oz. izzivalec pa je bil Rudi Pavšič. Pomen Bratinove lekcije za naš čas je v nedeljo na pokopališču povzel Semolič. Čeprav je bila krajša svečanost namenjena spominu, so izrečene misli gledale v prihodnost. Semolič je navedel premike, ki uresničujejo Bratinovo vizijo. Izpostavil je podpis predsednika republike Giorgia Napoletana pod odlok s seznamom občin, kjer se bo izvajala zaščita po zakonu 38, ki sloni na Bratinovem načelu iskanja soglasja. »Za takšen zakon se je Bratina posebno trudil,« je povedal. Meja ima štete mesece in dneve - je nadaljeval -, po njenem padcu pa bo od krajevnih uprav in vseh nas odvisno, če bo zaživel skupen goriški prostor. Snuje se evroregija, ki sicer še ni definirana, predvsem pa nastaja Demokratska stranka, ki temelji na združevanju katoliških in laičnih reformističnih sil ter zato uteleša Bratinovega duha. Poseben poudarek pa je Semolič namenil manjšini, tako kot tudi sinočnji razpravljavci v Kulturnem domu. »Čas je, da spremenimo naše poglede, oblike dela in strukture. Ves povojni čas smo delovali protestno in zahtevali zaščito. Danes jo imamo, zato se moramo preobraziti v propozitivno skupnost in sooblikovati prostor brez meje,« je zaključil Semolič in prebral pismo, ki ga je Bratini v spomin poslal Piero Fassino (objavili smo ga v nedeljo). Pred grob je stopil še Janez Povše iz Sveta slovenskih organizacij in spomnil, da je Bratina vlagal v znanje, dajal zgled preseganja preteklosti in razlikovanja premoščal z dialogom. (ide) solkan - Podjetje Instrumentation Technologies Delavnica znanosti Trideset znanstvenikov iz vrhunskih raziskovalnih institucij si izmenjuje izkušnje in mnenja Po zaslugi podjetja Instrumentation Technologies je Solkan že tretje leto zapored središče poslovnega in znanstveno-raz-iskovalnega sveta. Omenjeno solkansko podjetje namreč gosti včeraj in danes tako imenovano Libera delavnico, ki se je je udeležuje več kot 30 znanstvenikov iz vrhunskih znanstevno-razisko-valnih institucij iz vseh delov sveta. Na njej si bodo udeleženci izmenjevali mnenja, izkušnje in specializirana znanja, po oceni Roka Uršiča, direktorja in ustanovitelja omenjenega solkanskega podjetja, pa je največja vrednost srečanja celovit pregled vsega znanja, ki se zbira in razvija v t.i. Libera skupnosti, krogu ljudi, ki je presegel odnos prodajalec-kupec in vzpostavil tesen odnos sodelovanja. Podjetje Instrumentation Technologies bo do konca leta prodalo 1.500 liber - naprav, kijih zvečine uporabljajo v pospe-ševalnikih, omogoča pa stabilizacijo žarka na tisočinko milimetra natančno. Njihove izdelke uporabljajo vsi večji svetovni pos-peševalniki, njihove stranke in sodelavci pa prihajajo iz najuglednejših mednarodnih institucij. Velika želja Roka Uršiča je, da bi njihovo podjetje pripomoglo tudi k temu, da bi majhne evropske države, kot je Slovenija, lahko igrale aktivno vlogo v znan-stveno-raziskovalnem svetu. Zato Uršič upa, da bo Slovenija med predsedovanjem Evropski uniji znala izkoristiti svojo vlogo tudi tako, da bi znotraj evropskega projekta ESFRI, ki predvideva financiranje znanstvenih raziskav v prihodnjih petnajstih letih, našla način, kako bi v takšne projekte lahko vstopile države, ki v tem trenutku same ne morejo financirati tovrstnih raziskav. (km) Sedež uveljavljenega solkanskega podjetja foto km. dobrovo - Razstava slik Andreja Kosiča Podobe z dvojno naravo Odprtje pod vtisom prizadetosti zaradi neurja Polna viteška dvorana ob odprtju razstave (zgoraj), župan Romoli s Kosičem, za njima župan Mužič (desno) fotol.k. Bogat izbor akvarelov Andreja Kosiča je od 21. septembra do 18. novembra na ogled v galeriji Gradu Dobrovo, kjer je bilo prejšnji petek odprtje razstave kljub dnevu žalovanja za žrtvami neurja v Sloveniji pravi praznik kulture za vsa Brda in sploh Goriško. Potekalo je sicer v nekoliko omiljeni obliki zaradi prizadetosti, ki jo je razdejanje povzročilo. Res veliko ljudi z obeh strani meje je v viteški dvorani gradu uvodoma pozdravil direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, ki se je tudi spomnil posledic ujme in vseh, ki jih je ta zaznamovala s trpljenjem. Med uglednimi gostije pozdravil generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jožeta Šušmelja, briškega župana Franca Mužiča, goriškega župana Ettoreja Romolija in odborni-co sosednje občine Števerjan Franko Padovan. Mužič je s ponosom poudaril vlogo Gradu Dobrovo in pripomnil, da Bri-ci niso le uspešni vinogradniki, ampak znajo ceniti tudi kulturno dejavnost. Spominu na tragedijo rojakov se je poklonil z enominutnim molkom. Romoli je povedal, da se je odprtja razstave rad udeležil ne le zato, ker je Kosič ugleden Goričan, odličen slikar, uspešen podjetnik in zgleden oče, ampak tudi zato, ker ga pozna in ceni že vrsto let. O likovniku, njegovi umetniški poti in razstavljenih delih v drugem nadstropju - razstava je bila sicer postavljena v strnjeni in prilagojeni obliki, saj je neurje prizadelo tudi streho gradu - je nato spregovorila Anamarija Stibilj Šajn. Kosič je svoj umetniški vrhunec dosegel z akvareli, ki so zahtevna tehnika; ta namreč zahteva neposreden stik z belino in ne dopušča ne popravkov ne oklevanja. Prav ta tehnika očitno ustreza avtorjevemu značaju in njegovi notranji podobi. Vsebina njegovega slikarstva je krajina v svojih neštetih podobah in tudi enigmatičnih ko- tičkih, ruralna in urbana narava avtorjevega bivanjskega okolja, pa tudi tista s potovanj po Italiji in Sloveniji. Avtorjev pogled je odprt, njegove kompozicijske zasnove so uravnotežene in odražajo umirjeno, specifično atmosferično stanje. V preteklosti se je avtor predajal skoraj fotografskemu beleženju krajine, je še povedala Anamarija Stibilj Šajn: realnost je bila zavezujoča, avtor ni hotel izpustiti nobenega detajla, ki ga je obdeloval s filigransko dovršenostjo. »Danes je tega gostobe-sedja vse manj,« saj slikar fokusira svoj pogled na to, kar je najpomembnejše, in mu daje svojstveno prepoznavnost. Na tak način dosega tudi večjo izpovednost, je poudarila. Njegovemu razvoju lahko sledimo tudi pri barvah. V preteklosti jih je zajemal iz naravne palete, v zadnjih časih pa si upa zapustiti njihovo sugestivno moč in se odloča, da bo v likovnem nagovarjanju tudi asket v smislu barv in izpovednosti. V takem duhu so nastale njegove zime z izrazitimi belinami, ki imajo svoj pomen in svojo zgovornost. »Prazen prostor je prostor, v katerega Andrej Kosič naseljuje svoje misli.« Med deli, ki so razstavljena v drugem nadstropju, je umetnostna zgodovinarka omenila upodobitve Dob-rovega, Kojskega, predvsem pa kraške krajine, ki veljajo za slikarjevo večno neizpe-to ljubezen. V svetu lepote, ki ga Kosič od-slikava, je skrit le prvi del avtorjeve resnice. Drugi del prihaja iz njegove duše, kjer se svet notranjega plemeniti. In vsaka slika ima dvojno naravo, dve telesi: prvo predstavlja to, kar se vidi, drugo pa to, kar ob pogledu na delo podoživlja gledalec. Naj za konec še pripišemo, da bo v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri odprtje razstave Kosičevih del na sedežu Kmečke banke - Čedajske banke na Verdijevem korzu v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. septembra 2007 1 1 nova gorica - Simpozij o velezabavišču O učinkih skozi izkušnje Poudarek na odvisnosti od iger na srečo Dvodnevni simpozij o gospodarskih in družbenih vplivih zabaviščnega in igralniš-kega kompleksa, ki je v Novo Gorico pripeljal včeraj številne tuje predavatelje, skuša predvsem strokovni javnosti ponuditi nekatere odgovore v luči izgradnje načrtovanega velezabavišča na Goriškem. Poleg novo-goriške Fakultete za uporabne družbene štu- trnovo - Rijavec »Ni cesta, je kolovoz« »Odsek ceste od Prevala do Lokev je zelo nevaren,« svari predsednik Krajevne skupnosti Trnovo Gianni Rijavec: »Tam so neutrjene bankine, nekateri deli so preozki še za srečanje dveh osebnih avtomobilov, da o kamionih niti ne govorimo. Že večkrat se je primerilo, daje kdo zdrsnil s ceste, pa tudi smrtne nesreče so že bile na tistem odseku.« Zato so krajani tamkajšnjih krajevnih skupnosti konec maja začeli zbirati podpise, s katerimi želijo prometnemu ministru utemeljiti potrebo po sanaciji šestnajst kilometrov dolgega odseka, ki povezuje priljubljeno turistično točko Lokve in okoliške kraje z Novo Gorico. Doslej seje nabralo že nekaj tisoč podpisov. Cesta Prevalo-Lokve je bila narejena za potrebe konjskih vpreg okrog leta 1850 po načrtu gozdarja Josipa Kollerja, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila prevlečena z asfaltom. »Od tedaj se na njej praktično ni izvajalo nobenih del. Trnovski gozd, ki ga imenujejo tudi pljuča Goriške, želimo približati turistom, gospodarstvu... toda ne moremo pričakovati, da se bodo ljudje k nam vozili po cesti, ki je komaj kaj boljša od kolovoza,« je kritičen Rijavec. Lokve in okoliški kraji so za turiste namreč zanimivi tako poleti kot tudi pozimi: v vročih dneh nudijo prijetno svežo klimo, pozimi pa snežne užitke. »V preteklih letih so iz Trnovskega gozda odpeljali na tisoče ton hlodovine, cesta je zaradi težkega tovora tudi primerno uničena. Veliko domačinov, ki se vsakodnevno vozijo na delo v dolino, je izpostavljenih nevarnosti, ki je pozimi, ob poledici, še večja,« dodaja predsednik Krajevne skupnosti Trnovo. Zbrane podpise v podporo sanaciji ceste bo Rijavec izročil novemu prometnemu ministru Radovanu Žerjavu. Če bodo v Ljubljani naleteli na gluha ušesa, nameravajo krajani poseči po drugih sredstvih. Razmišljajo tudi o opozorilni zapori ceste. (km) Za predavateljsko mizo je sedel tudi goriški zdravnik in izvedenec v zdravljenju odvisnosti Bernard Spazzapan fotok.m. dije (FUDŠ) ga organizirata še tamkajšnja Evropska pravna fakulteta ter visokošolske raziskovalne ustanove iz Slovenije, ZDA in Velike Britanije. »Problematika igralniškega turizma je v zadnjih mesecih razburkala slovensko javnost. Ko smo iskali odgovore na nekatera ključna vprašanja, smo opazili, da akademska sfera v Sloveniji še ne zna ponuditi zadovoljivih in kakovostnih odgovorov. Zato je ta simpozij namenjen predvsem znanstvenikom, odprt pa je seveda tudi za širšo javnost,« je o namenu pobude, ki sta jo finančno podprla novogoriški HIT in ameriški Harrah's, povedal dekan FUDŠ Borut Rončevič. V dopoldanskem delu prvega dne simpozija so se predavatelji poglobili v ekonomske učinke projekta velezabavišča, popoldanski del pa so namenili razpravi o socialnih posledicah. Med nekaj deset udeleženci je bilo opaziti predstavnike novogoriškega HIT-a, tamkajšnje občine, sodelujočih fakultet, predstavnike gibanj proti igralništvu na Goriškem ter nekaj občanov. Da igralništvo v destinacijskih igralniških kompleksih predstavlja manjši del ponudbe, ustvari pa približno polovico prihodkov, sta na konkretnih primerih opozorila predavatelja Eugene Christiansen in William R. Eadington, ki sta predstavila študijo za naslovom Destina-cijski kompleksi, tržne strukture in davčna okolja za igralništvo: pregled globalnih izkušenj v razvoju igralniških kompleksov. »Slovenija je na točki, ko mora sprejeti pomembno odločitev, ki lahko za precej časa vpliva na gospodarstvo,« je izpostavil Eadington. Če bo projekt megazabavišča v Sloveniji uresničen, to ne bo predstavljalo konkurence za obstoječe igralnice, torej HIT, saj bo privabljalo nove, večdnevne goste, pa je prepričan Christiansen. Prav odvisnost od enodnevnih gostov iz Italije in Avstrije je kot težavo HIT-ovih igralnic omenil Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Popoldanski del razprave je bil posvečen vprašanju problematičnega igranja. Temo sta na različnih modelih predstavili Vic-ki Flannery, svetovalka za odgovorno igralništvo pri Harrah's Entertainment, in Jamei-e Wiebe, predsednica raziskovalnega inštituta iz Kanade; slednja je izpostavila tudi problematiko mladoletnih igralcev. Razložila je, da v Kanadi pripravljajo nov model, s katerim upa, da bodo uspešnejši kot doslej. Model, ki je bil pripravljen za odraslo populacijo, so enostavno prenesli tudi na mladino, kar pa se ni obneslo. V razpravo je posegel tudi mlad Novogoričan, ki je povedal, da je za igralnico, kot jo načrtujeta Harrah's in HIT, vendar bi moral projekt večji poudarek posvetiti vprašanju turizma kot igralnici. »Mladi potrebujejo tudi druge izzive, ne le igralnico, vendar je pomembno tudi to, da imajo možnost zaposlitve,« je dejal. V okviru simpozija je v ponedeljek potekal še družboslovni večer, ki je reden program FUDŠ-a, na njem pa so se soočili predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja, ministrstva za finance, HIT-a in avtorji študije o družbenih vplivih velezabavišča na Goriško. (km, sta) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - II film«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ra-gazza del lago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Funeral Party«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 20.15 »Severance«. Rumena dvorana: 17.45 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »Vi dichiaro marito e marito«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.10 »Sapori e dissapori«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Scri-vilo sui muri«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«. Dvorana 5: niz »Cinema dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli amori di Astrea e Celadon«. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod z Opčin pri Prosvetnem domu ob 7. uri, iz Gorice pri Rdeči hiši ob 8. uri; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040-635626) oziroma goriškem uradu ZSKD (tel.0481-531495). H Čestitke Po 25. tet iti Avguši je veji/, ker je tti! Gabrietto Vse najboljše XHW9 ust vzet! Cotovi Na Vrhu sv. Mihaela se bosta danes AVGUŠTIN in GABRIELLA po 25 letih znova vzela. Veže ju globoka ljubezen, ki je ne more razdreti nobeden. Z njima se veselimo in vse dobro jima želimo - Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Včeraj je slavil 60-letnico Vili Prinčič Iskrene čestitke mu izrekajo in obenem kličejo še na mnoga zdrava leta Kulturni dom Gorica, zadruga Maja, ŠZ Dom in SKGZ VILI! Včasih tako, včasih tako, od danes naprej pa samo zdravo in veselo naj bo! Ob tvojem 60. rojstnem dnevu ti iz srca čestitamo Magda, Aleš, Tanja in Genko. □ Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2006/2007 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da bo s 1. oktobrom možna potrditev abonmajev za sezono 2007/08 in z 18. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sau- ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007/08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. BAKLADA V DOBERDOBU v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 29. septembra, ob 20. uri po vaških ulicah. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma »Via di Natale« pri Onkološkem centru v Avianu. Sodelovala bo godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade pa bo koncert družinskega tria Novina iz Otočca, ki bo nastopil v župnijski dvorani v Doberdobu. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. GORIŠKI IAL obvešča, da bodo organizirali večerni tečaj angleščine, začet-niški slovenščine in začetniški informatike dvakrat tedensko med 18.30 in 21.30 po 1 evro na uro. Tečaji so namenjeni uslužbencem privatnih podjetij; informacije na tel. 0481-538439 med 9.30 in 12.30 in med 14.30 in 16.30 od ponedeljka do petka. GORIŠKO POKRAJINSKO TAJNIŠTVO Slovenske skupnosti sklicuje za četrtek, 27. septembra, pokraji-snki svet, na katerem bo predstavljeno ustanavljanje Demokratske stranke, vloga SSk in priprava na primarne volitve. Zasedanje pokrajinskega sveta bo potekalo na goriškem sedežu stranke s pričetkom ob 20. uri. KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 388-8400814 (Andreja). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce, srednješolce ter otroke iz vrtca na sprehod »Zvoki narave« (opazovali, prisluhnili, spoznavali bodo naravo, ki živi v parku ter se z njo tudi poigrali) v soboto, 29. septembra. Zbirališče pred parkom Co-ronini-Cromberg, drevored 20. septembra, ob 15. uri, odhod vedno pred parkom, ob 16.30; informacije in prijave do petka, 28. septembra, pri organizatorkah Tanji Gaeta (tel. 3280309219) in Sari Hoban (tel. 3338139217). Ob slabem vremenu sprehod odpade. KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva v Romjanu; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 0038653333020. ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO- MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti -tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gaeta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Budala, ul. Montello 9 v Štan-drežu v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 3280309219 ali e-mail: tanjagaeta@libe-ro.it). PD ŠTANDREŽ prireja danes, 25. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu predvajanje diapozitivov o Vojvodini in Srbiji, ki so jih na društvenem izletu posnela Mario Mucci in Damjan Paulin. SPDG vabi v sredo, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romja-nu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v di-skografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam). 0 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: 29. septembra, ob 9. uri v Marini Juliji čistilna akcija Legambiente »Puliamo il mondo«. »RISATE A GRADISCA«, niz gledaliških predstav v narečju: 29. septembra ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Tea-troimmagine iz Salzana (VE) »Il mastino di Baskerville«. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v petek, 28. septembra, ob 20.30 gledališka skupina Del Pierrot iz Neaplja, »Taxi a due piazze« Raya Cooneya; informacije in predproda-ja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Piemontija »Foto-grammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30. V GRADU KROMBERK bo drevi, 25. septembra, ob 20. uri predstavitev knjige Drobtinice iz goriških šeg in navad. Knjigo bosta predstavila avtor Zdenko Vogrič in urednica Erika Jaz-bar. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, drevored 20. septembra 85 v Gorici, bo v petek, 28. septembra, ob 20.30 klavirski recital Dubravke Tomšič. Organizirajo ga v okviru koncertne sezone 2007-08 in Kogojevih dnevov; predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445, podrobnejše informacije na spletni strani www.kclbra-tuz.org. V RAZSTAVNIH PROSTORIH KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra v Gorici bo v sredo, 26. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« slikarja Karla Pečka; njega in razstavljena dela bo predstavila Milena Zlatar. Večer bosta glasbeno obogatila oboist Matija Faganel in pianistka Neva Klanjšček. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Lucia Martin-ci iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Giovanni Carraro z glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 9.10, Gianfranco Alonzi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi. DANES V RONKAH: 11.00, Giacomo Primavera (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gerardo Si-viero na pokopališču; 11.00, Mauro Fornicola v cerkvi sv. Jožefa in na pokopališču. DANES V CORONI PRI MARIANU: 10.30, Severina Vecchiet vd. Nicolausig v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 14.30, Carlo Sca-ravetti v cerkvi in na pokopališču. 20 Torek, 25. septembra 2007 PRIREDITVE / ljubljana - Festival Ex Ponto Življenje v senci bananovca hrvaškega avtorja Ivana Vidica v treh jezikovnih različicah Mednarodni gledališki festival Ex Ponto se počasi bliža h koncu. Na sporedu so še tri predstave, najprej slovensko-hrvaško-poljska ko-produkcija Življenje v senci bananovca hrvaškega dramatika Ivana Vidica. Litovski režiser Cezaris Graužinis, eden največjih upov litovskega gledališča, je pripravil tri različice teksta; na odru Slovenskega mladinskega gledališča je bila sinoči najprej na ogled festivalska, drevi ob 20. uri pa še slovenska različica. Življenje v senci bananovca je zanimivo ne samo zaradi estetike, ampak tudi zaradi producent-skega spektra. To je mednarodna koprodukcija, ki je specifična zaradi tega, ker je režiser v dveh me se-cih zrežiral tri predstave - slovensko, hrvaško in festivalsko različico teksta, ki bo promocija skupnega de la na raz lič nih med na rod nih festivalih, je za STA povedal Damir Domitrovic Kos, direktor festivala Ex Ponto in predsednik Kulturnega društva B-51, ki festival organizira. Predsta va se skla da z le toš njo temo Ex Pon ta - Poli ti ka in gle da -li šče. Avtor tek sta se na mreč do ti - ka problematike družin v novonas-talih, tranzicijskih državah. Tema je aktualna ne samo na Hrvaškem in v Sloveniji, ampak verjetno tudi na Madžarskem in v Litvi, skratka dotika se vseh tistih držav, ki so hitro vstopile iz časa socializma v zgodnji kapitalizem in se politika neposredno kaže tudi v družinskih razmerjih, je še dodal. Domači koproducent predstave je Prešernovo gledališče iz Kranja, kar pomeni, da bo slovenska različica predstave na rednem repertoarju gledališča. Poleg Ex Ponta sta koproducenta še Gledališče Virovitica s Hrvaške in Društvo za izobraževanje v kulturi - Neighbours Festival iz poljskega Lub-li na. Projekt je obenem režijski eksperiment. Festivalska različica predstave namreč vključuje obe igralski ekipi (slovensko in hrvaško) in kombinacijo dveh jezikov is-točas no v is tem pro sto ru. V predstavi igrajo Niko Goršič, Violeta Tomič, Ajda Toman in Branko Jordan iz Slovenije ter Draško Zidar, Blanka Bart, Jelena Perčin in Igor Koši s Hrvaške. (STA) ljubljana Opera: koncert opernih arij uvod v sezono Puccini in veristi je naslov koncerta opernih arij, s katerim bo SNG Opera in balet Ljubljana drevi odprla sezono 2007/08. Operni solisti, zbor in orkester bodo pous-tvarili najlepše arije in duete iz oper Turandot in La Boheme Giacoma Puccinija, Cavalleria rusticana Pie-tra Mascagnija, La Gioconda Amil-carea Ponchiellija, Adriana Lecou-vreur Francesca Cilee in drugih. Koncert bo zaradi prenove operne hiše v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti Martina Zadro, Slavko Savinšek, Ga-lja Gorčeva, Urška Žižek, Branko Robinšak, Jure Kušar, Mirjam Kalin, Vladka Oršanic in Milena Morača. Dirigiral bo Loris Voltolini. V novi sezoni bo operno-ba-letni ansambel zaradi prenove matične hiše nastopal v Cankarjevem domu in na Gospodarskem razstavišču. Prva premiera - 20. oktobra v Cankarjevem domu - bo baletni večer Yin & Yang koreografov Lea Mu-jica in Roberta Northa. Decembra bo na Gospodarskem razstavišču premiera Kalmanove opereto Kne-ginja čardaša, ki jo bodo pripravili v koprodukciji z Ljudskim gledališčem Rostock. Januarja bodo uprizorili Bize-tovo opero Carmen v koprodukciji z Opero in baletom SNG Maribor, sledil bo baletni večer, posvečen 50-letnici rojstva koreografa Uwa Scholza (1958-2004), sezono pa bodo sklenili s Triptihom (Plašč, Sestra Angelika, Gianni Schicchi) Giacoma Puccinija v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem iz Zagre ba. ( STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA gorica Kulturni dom V petek, 28. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja. _SLOVENIJA_ postojna V četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej- ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. ljubljana SNG Drama Ljubljana Veliki oder Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: jutri, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 17.00 in v petek, 28. septembra ob 19.30. V soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 25. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 1. oktobra - 20.0022.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 25. septembra ob 15.30 in 20.00 in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 2. in v sredo, 3. ob 19.30 ter v četrtek, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V petek, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak. Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini. ■ Note Timave V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V petek, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle V ponedeljek, 1. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Nastop pevk stolnega zbora pod vodstvom Marca Sofia-nopula. Giorgio Marcossi - flauta, Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Jutri, 26. septembra ob 10.00, Deskle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. Jutri, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ sežana Cerkev sv. Martina V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Koncert komornega zbora Ipavska iz Vipave. Zborovodja: Matjaž Šček. nova gorica Slovensko narodno gledališče V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / G. Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana. Predstava je razprodana. Kulturni dom - mala dvorana V sredo, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok. ljubljana Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi V soboto, 29. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg. V petek, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA štanjel Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Kulturni dom: v okviru festivala Trie- stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale še danes, 23. septembra in sicer od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. opčine Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. repen Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. Trenutno je na ogled fotografska razstava Sergija Fer-rarija »Ljudje - Gente« in sicer do 28. septembra. devin Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. gorica Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra. V Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Kulturni center Lojze Bratuž: jutri, 26. septembra ob 18.00 odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnost?«. Razstavo prireja Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči. šmartno V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. passariano Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in ri- sbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. lokev Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. sežana Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. štanjel Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. vipava Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. solkan Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. dobrovo Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. idrija Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / SVET Torek, 25. septembra 2007 21 podnebne spremembe - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon: Čas za dvome je minil, nujno moramo ukrepati Na srečanju več kot 80 šefov držav in vlad in vsega sveta, med njimi Prodi in Janša NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon j e včeraj v New Yorku odprl doslej najštevilnejše srečanje svetovnih voditeljev o segrevanju ozračja doslej. V govoru je izrazil prepričanje, da so prav podnebne spremembe tisto vprašanje, ki bo določilo našo dobo ter razvitim državam pripisal odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja. »Prepričan sem, da bodo podnebne spremembe in to, kaj bomo storili glede njih, definirale nas, našo dobo in na koncu tudi globalno dediščino, ki jo zapuščamo prihodnjim generacijam,« je pred zbranimi politiki dejal Ban. »Znanje, potrebno za ukrepanje, imamo. Nimamo pa časa,« je še poudaril generalni sekretar in opozoril, da »se bo na dolgi rok za najdražje izkazalo ne-ukrepanje« ter da »je čas za dvome minil«. Ban je sicer razvitim državam pripisal odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja, medtem ko morajo države v razvoju po njegovih besedah sprejeti ukrepe za zmanjševanje lastnega onesnaževanja okolja, ki pa ne bodo škodovali njihovi gospodarski rasti ali zmanjševanju revščine. Poudaril je tudi, da potrebujejo revne države, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, okrepljeno pomoč. Med kakimi 150 govorniki, ki bodo spregovorili na enodnevni konferenci, je več kot 80 šefov držav jn vlad, med njimi italijanski ministrski predsednik Romano Prodi in slovenski premier Janez Janša. Vrh z naslovom »Prihodnost je v naših rokah - O izzivu vodenja pri podnebnih spremembah« poteka dan pred začetkom splošne razprave 62. zasedanja Ge ne ral ne skup šči ne ZN. Vrh v New Yorku izhaja iz pobude generalnega sekretarja ZN za razpravo v smeri novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol. Ameriški predsednik George Bush na vrhu ne sodeluje, bo pa v četrtek in petek v Washing-tonu gostil srečanje ministrov 16 držav, ki skupaj proizvedejo 90 odstotkov vseh to-plogrednih plinov na svetu. Tako vrh v New Yorku kot ministrsko srečanje v Washingtonu naj bi postavila temelje za okoljsko konferenco ZN na Baliju decembra letos, kjer se bodo začela formalna posvetovanja. V Indoneziji se bodo zbrale države pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), v okviru katere je leta 1997 nastal tudi Kjotski protokol. UNFCCC ima praktično univerzalno članstvo, medtem ko j e Kjotski protokol doslej ratificiralo 175 držav. Ban Ki Moon (desno) in Romano Prodi mjanmar - Več deset tisoč ljudi na ulicah Yangona Protest proti vojaški hunti pod vodstvom budističnih menihov YANGON - Na ulicah mjanmarske-ga glavnega mesta Yangon se je včeraj zbralo okoli 50.000 protivladnih protest-nikov na čelu z budističnimi menihi. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, gre za najbolj množičen javni shod po letu 1988, ko je prišlo do prodemokratične vstaje, ki jo je vojska krvavo zatrla. Pohod se je začel pred pagodo Švedagon, ki velja za najbolj sveto svetišče v državi, in nato nadaljeval po ulicah Yangona. Vojaška hunta je doslej proteste, ki trajajo v Mjan-maru že več dni, pospremila z minimalnimi varnostnimi ukrepi. Po oceni diplomatov in analitikov se je mjanmarska vojaška hunta tokrat na proteste odzvala nepričakovano zadržano, kar naj bi bilo posledica pritiska ključnega trgovinskega in diplomatskega zaveznika, Kitajske. Nemška tiskovna agencija dpa pa poroča, da so verski voditelji v Mjanma-ru včeraj menihe pozvali k redu in miru. Sanga najaka svet je tako samostane v Yangonu pozval, naj vse menihe, ki so prišli z dežele k njim na obisk, pošljejo domov. (STA) Budistični menihi korakajo sredi množice demonstrantov Putin razkril imena novih ministrov MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je razkril sestavo nove vlade premiera Viktorja Zubkova. Na položaju zunanjega ministra bo ostal Sergej Lavrov, obrambno ministrstvo pa bo še naprej vodil Anatolij Serdjukov, ki je sicer minuli teden zaradi tesnih družinskih vezi z Zubkovom ponudil svoj odstop. Ministrstvo za gospodarstvo in zdravje bosta po novem vodili Elvira Nabijulina in Tatijana Golikova. Brown na kongresu laburistov kot premier BOURNEMOUTH - Gordon Brown je prvič kot premier in predsednik stranke nagovoril udeležence letnega kongresa britanskih laburistov. V govoru je osvetlil glavne izzive, s katerimi se je soočil v prvih treh mesecih vodenja vlade, ter predstavil vizijo nove Velike Britanije. Govor se je sicer osredotočal predvsem na notranjepolitične teme, pri čemer pa se je Brown izognil morebitnim predčasnim parlamentarnim volitvam. Tudi o morebitnem umiku britanskih vojakov iz Iraka ni govoril. Med glavne izzive svojega vodenja vlade pa je uvrstil neuspešne poskuse terorističnih napadov v Londonu in Glasgowu konec junija, ene najhujših poplav v zadnjih 60 letih, ki so Veliko Britanijo prizadele julija, ter pojav slinavke in parkljevke. V eksploziji v Prištini dve smrtni žrtvi PRIŠTINA - Kosovsko prestolnico Priština je včeraj zjutraj pretresla silovita eksplozija, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, 12 ljudi pa je bilo ranjenih. Med drugim se je odzvala Evropska unija, ki je izrazila obžalovanje nad tragičnim dogodkom, pričakuje pa preiskavo incidenta. Fukuda prevzel vodstvo vladajoče stranke TOKIO - Novi predsednik japonske vladajoče Liberalno demokratske stranke (LDP) Jasuo Fukuda je odstavil svojega izzivalca za premierski stolček Tara Asa s položaja generalnega sekretarja stranke. Na drugem najpomembnejšem položaju v stranki bo Asa zamenjal minister za šolstvo Bunmej Ibuki, na ključne položaje v stranki pa je Fukuda imenoval še nekaj zmernejših politikov. (STA) ozadje - Danes se bo parlament prvič sestal za izvolitev predsednika, toda opozicija namerava volitve bojkotirati V Libanonu hudi zapleti in velika napetost pred volitvami državnega poglavarja v parlamentu BEJRUT - Libanonski parlament je za danes sklical zasedanje, na katerem naj bi volili predsednika republike. Od volitev bo odvisno, ali se bo politična kriza v Libanonu razrešila ali pa bo država zdrsnila v še večji kaos. Dan pred zasedanjem pa kaže, da bo opozicija volitve bojkotirala. Predsednik parlamenta Nabih Berri je predlagal, da bi današnje zasedanje izkoristili le za posvet o možnem kompromisu, volitve pa preložili na čas po koncu postnega meseca ramadan. Položaj v Libanonu se je še zaostril po umoru protisirskega poslanca Antoine-a Ghanema iz vrst Stranke krščanskih fa-langistov, ki je bil ubit 19. septembra v krščanski četrti Bejruta v napadu z avtomobilom bombo. Ghanem je osmi ugledni protisirski politik, ki je bil ubit v Libanonu od leta 2005, ko je v eksploziji avtomobila bombe umrl nekdanji libanonski premier Rafik Hariri. Libanonski premier Fu-ad Siniora je eksplozijo označil za teroristični napad, katerega cilj je bil ovirati volitve predsednika države, in pozval k mednarodni preiskavi. Sedanjemu prosirskemu predsedniku Emileu Lahoudu se mandat izteče 24. novembra, v skladu z libanonsko ustavo pa morajo volitve potekati v dveh mesecih pred iztekom mandata. Za izvolitev predsednika republike se morata v prvem krogu glasovanja zasedanja parlamenta udeležiti vsaj dve tretjini poslancev, v drugem krogu pa je za izvolitev dovolj navadna večina. Protisirska frakcija pod vodstvom premiera Fuada Siniore ima v parlamentu le 68 od 127 članov, zato lahko opozicija volitve v prvem krogu blokira. Za položaj predsednika republike kandidirajo štirje kandidati iz tabora Siniore: nekdanji poslanec Nassib Lahoud, ki je bratranec sedanjega predsednika in naj bi imel največje možnosti za izvolitev, poslanec Boutros Harb, poslanec Robert Ghanem, ki ni v sorodu z ubitim Antoineom Gha-nemom, in pravosodni minister Charles Rizk. Iz prosirskih vrst prihaja nekdanji general, sedaj poslanec Michel Aoun. Med neodvisnimi kandidati so general Michel Sleimane, guverner centralne banke Riad Libanonski šit pred parlamentom ansa Salame in nekdanji poslanec Jean Obeid. Položaj predsednika republike v skladu z libanonsko ustavo pripada ma-ronitskemu kristjanu, premiera sunitske-mu muslimanu, predsednika parlamenta pa šiitskemu muslimanu. Predsedniški mandat je enkraten in znaša šest let. Če nov predsednik ni izvoljen, preidejo predsedniška pooblastila na vlado. Lahoud, za katerega je vlada Siniore nezakonita, pa je za primer spodletelih volitev predsednika že omenil možnost oblikovanja začasne vlade. Hezbolah je medtem zagrozil, da bo v primeru, če bodo protisirske sile za predsednika izvolile Nassiba Lahouda, izvolil svojega predsednika. »Če bo nasprotna stran zmanipulirala volitve in izvolila človeka, ki ni primeren za položaj, bomo prisiljeni zapolniti vakuum,« je dejal namestnik generalnega sekretarja Hezbolaha, šejk Naim Kasim. Možnost, da bi v Libanonu kmalu imeli dva predsednika in vzporedno vlado, vzbuja strah predvsem generaciji, ki se še živo spominja zadnje državljanske vojne (1975-1990). Medtem ko se privrženci Siniore zapletajo v ostre polemike z opo- zicijo, ki jo podpirata Sirija in Iran, pa med državljani narašča nezadovoljstvo nad politiko, ki ni sposobna doseči dogovorov. Libanon je več kot leto dni od izraelske ofenzive proti šiitskemu gibanju Hezbolah v državi v globoki politični in gospodarski krizi. Enomesečna ofenziva, ki jo je sprožilo zajetje dveh izraelskih vojakov s strani Hezbolaha, je terjala več kot 1200 libanonskih in okoli 160 izraelskih smrtnih žrtev. Zaradi konflikta so ZN močno okrepili mirovne sile Unifil, ki so na jugu Libanona nameščene od leta 1978. Od ofenzive se je razkol med proza-hodno parlamentarno večino in prosirsko opozicijo razširili v očitno nepremostljiv prepad, kar krepi sektaške napetosti in le še otežuje že tako nezavidljiv gospodarski položaj. Na politični mrtvi točki je Libanon vse od novembra lani, ko je šest prosirskih ministrov, večina iz vrst Hezbolaha, zapustilo vlado premiera Siniore in jo obtožilo, daje poteptala dogovore o delitvi oblasti, ki so bili v veljavi od konca državljanske vojne. Polona Štekar 1 6 Torek, 25. septembra 2007 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Triestina v B-ligi že danes v Pizi Predsednik Fantinel za Urugvajski napadalec se najbolj trudi - Glede na koledar je dosedanji izkupiček soliden Triestina si lahko po samih 72 urah že opomore od domačega poraza. Drevi (pričetek ob 20.30) bodo namreč v Pisi Generoso Rossi in soigralci že igrali tekmo rednega 6. kroga B lige. Posledice sobotnega Brighijevega sojenja pa bo občutiti tudi danes. Trener Maran bo moral sesti na tribuno, rezervni vratar Dei pa bo moral preskočiti kar dve tekmi; ob tem bo moral plačati 3000 evrov vredno globo, za petsto ev-rov nižjo kazen pa bo moralo plačati tudi društvo. Tren - r Maran naj bi precej spremenil začetno postavo. Najvidnejša sprememba zadeva vezno vrsto: kapetan Allegretti je zaradi bolečin v hrb tu ostal kar v Trstu, naj res nej ši kandidat za njegovo mesto pa je Gorgone. Tudi v obrambi naj bi prišlo do sprememb, ki bodo tudi posledica preštevilnih napak na tem delu igrišča. Morda bo priložnost dobil mladi Peana, na centru obrambe pa ni izključen povratek Petrasa. V napadu bo Granoche po treh golih na Roccu iskal svoj prvi zadetek v gosteh. Pri tem naj bi mu pomagal Šedivec. Predsednik Triestine Stefano Fantinel s sobotno tekmo proti Bologni ni bil zadovoljen, saj pri svojih igralcih pogrešal tisto zagrizenost, ki je omogočila Maranovim varovancem, da so slavili v La Spezii: »Sicer ni bilo tako slabo kot proti Chievu v Ve-roni, vendar vseeno sobotna ni mentalite-ta ekipe, ki bi se morala boriti za obstanek. Preveč smo bili popustljivi. To se je videlo zlasti v napadu, saj je Bologna množično napadala, ker si je srčno želela zmage, mi pa smo čakali in bili preveč bojazljivi. Dosedanji izkupiček vsekakor ni zanemarljiv, saj nam je žreb določil res zahteven začetek prvenstva. Igrali smo skoraj izključno proti ekipam, ki naj bi se borile za napredovanje, tako da se lahko zadovoljim tudi s petimi točkami v petih tekmah. Granoche bi moral biti za zgled vsem ostalim igralcem. Gre pa za mladega igralca, tako da ga ne smemo pretirano obremenjevati. Vendar je pravi užitek ga gledati, ko trenira in igra. Vedno je zagrizen, bori se za vsako žogo. Čeprav komaj spozna- Stefano Fantinel kroma va svet italijanskega nogometa, je že razumel, kakšen pristop hočemo videti. V napadu naj bi imel že naslednji teden pomoč Della Rocce, ki se vrača po zelo hudi poškodbi in rehabilitaciji. Več pa pričakujem tudi od Graffiedija, Sgrigne, Šediveca in ostalih.« Predsednik Triestine se podaja v Piso optimistično razpoložen: »Res je, da bomo brez Allegrettija, kar se pri naši igri precej pozna, vendar smo v gosteh že dokazali, da lahko s pravilno taktiko in brez hudih napak v obrambi, odnesemo tudi celoten izkupiček.« In Pisa je doslej odigrala res neverjetno prvenstvo. V dosedanjih petih nastopih je dvakrat izgubila na domačem igrišču, trikrat zapored pa zmagala v gosteh. Bomo videli, če bo tokrat prevladal slovenski (v tretje gre rado) ali italijanski (non c'e' due senza tre) pregovor. Verjetna postava Triestine: Rossi; Peana, Lima, Petras, Milani; Sgrigna, Gorgone, Piangerelli, Antonelli; Šedivec, Granoche. (I.F.) A LIGA DAN POTEM Kot Rdeči križ Dimitrij KriZman Če imaš veliko let za sosede Ge-novežane, od katerih je eden fanatičen navijač Genoe, te tako imenovani derbi Lanterne vsaj malenkost zanima. Slišal pa sem, da je bila tekma obup na, tako da mi res ne pre ostane dru ge ga, kot da na tro sim ne kaj anekdot, ki veliko povedo o rivalstvu med navijači najstarejšega nogometnega kluba v italijanski državi in najmlajšim klubom A lige. Omenjeni fanatični »genoano« je bil recimo sposoben reči mami, ki je nič hudega sluteč kupila piškote Doria, da jih že ne bo jedel. Ne samo, nekoč mu je zmanjkal bencin v mopedu in je domov prišel... ves zadovoljen. Čemu? Porival je motorček do prve bencinske črpalke, ki na srečo ni bila Erg, naftne družbe, ki že dolga leta sponsorizira Sampdorio. Tako je lahko mirno natočil bencin, sicer bi raje porival motor še 10 kilometrov. Ni kaj, zdravo sovraštvo! Morda bi tekma bila boljša, če bi pri obeh ekipah igrali nogometaši takega kova, kot so jih lahko na Marassiju občudovali pred poldrugim desetletjem. Naj samo omenim napadalni dvojici Vial li-Man ci ni in Agui le ra-Sku -hravy... sedaj pa se morajo tamle nav-du ševati za Bor riella na mod ro-rde -či strani in debelušastega klovna, Cassano po imenu, na nasprotni. Kriza. Sicer pa, kdo je sploh lahko zadovoljen po minuli nedelji? Milan nadaljuje z razprodajo točk. Aha, saj je odlično igral proti Benfici, drugorazrednemu moštvu in ga premagal z visokih 2:1. Roma je že mislila, da ji bo uspel prvi mini-pobeg, a jo je Ju-ve v zadnjih izdihljajih tekme vseeno uspel prizemljiti. Za navijače Ju-ventusa tudi ne verjamem, da so sprejeli z navdušenjem dejstvo, da so proti Romi domala v vlogi outsider-jev. Zgodba zase je seveda kdo drug, če ne Inter. Baje je v Istanbu-lu odigral katastro fal no, pro ti Livor -nu pa le za odtenek bolje. Ved no strogi največji krajevni (zamejski, pač) nogometni izvedenec je podal svoje mnenje: Mancini ekipi ni uspel dati niti trohice igre, vendar položaj lahko Inter velikokrat reši hvala nekaterim odličnim posameznikom, recimo Ibrahimovicu. In glej kako preroško so v nedeljo zjutraj zvenele besede zamejskega Sacchija! Popoldne je iz livornske godlje (bolje, če bi rekli iz livornskega caciucca) Mancinija rešil ravno bosanski Šved. Sedaj ima Inter tudi nove drese, z veli kim rde čim kri žem. Mis li mi ne kako uhajajo na organizacijo Rdečega kri ža, za katero sem ne koč pre bral, da vrti velike količine denarja, da pa 60 odstotkov sredstev porabi za vzdrževanje svoje strukture brezštevilnih funkcionarjev. Inter podobno: veliko denarja, učinka pa bore malo. (dimkrizman@yahoo.it) motociklizem Slavje Stonerja in Ducatija 21-letni, a že poročeni Avstralec Casey Stoner, j e tri dirke pred koncem - s 3. mestom na VN Japonske - postal svetovni motociklistični prvak v razredu MotoGP, v domovini konkurence pa se je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra zavihtel Stonerjev timski tovariš Loris Capirossi. Izredno pa se veselijo tudi pri Ducatiju, po 33 letih prvem italijanskem proizvajalcu motorjev, ki mu je uspelo v kon-ku ren ci ja pon skih ve li kanov osvojiti konstruktorski naslov v njavišjem tekmovalnem razredu in to po samih petih sezonah nastopanja v najvišjem razredu. Ducati je lani obračal 305 milijonov evrov in proizvedel »le« 32.312 motorjev, kar je bistveno manj kot velja za druge tovarne, zato bo svetovni tekmovalni vrh težko obdržati. V prvenstvu super-bike je italijanska znamka iz kraja Borgo Panigale osvojila 14 od 16 prvenstev Menčovu V I «v ze drugič Vuelta Kolesar Rabobanka Rus Denis Menčov (29 let) je po letu 2005 še drugič na Vuelti stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Na koncu je imel pred drugouvrščenim domačim kolesarjem Carlos Sastrejem 3:31 minute prednosti. Za razliko od predlani, ko je dobil dve etapi, mu je tokrat za zmago zadostovala ena sama etapna zmaga. Najboljši je bil tudi na gorskih ciljih in tudi v kombinaciji gorskih ciljev in sprintov. odbojka - Vsakoletna priznanja Združenja ženskih poklicnih klubov Sandri Vitez nagrada Arnaldo Eynard za najboljšo mlado igralko A2 lige RIM - Združenje poklicnih ženskih odbojkarskih klubov bo naši od-bojkarici Sandri Vitez podelilo nagrado »Arnaldo Eynard«, ki ga vsako leto namenja najboljši mladi odbojkari-ci A2-lige. Kontovelova igralka se je že v svoji prvi poklicni sezoni s klubom Sassuolo Volley uveljavila kot standardna tolkačica (dosegla je 344 točk) doprinesla pa je tudi k napredovanju v A1-ligo svojega ambicioznega kluba. To se ji je tako obrestovalo, da je bila poklicana tudi v člansko reprezentanco in je sodelovala na turnirju World Grand prix. Sassuolo volley bo prejel tudi nagrado za najbolj korektno publiko v ligi, Romunka Carmen Turlea pa za najboljšo napadalko A2-li ge. Dvajset let stara in 188 cm visoka San dra je do bro pri čela klub sko sezono tudi letos. Na Trofeji Zazzeri v Firencah med ekipami A1-lige je bila imenovana za MVP igralko turnirja. V finalu je njen Unicom Starker Ke-ra kol - l premagal moštvo Minetti Imola s 3:2 (23:25; 25:17; 19:25; 25:19; 15:12). Vitezova je na tej tekmi dosegla 13 točk (Goričanka Devetag pa 5), skupno pa 25 v dveh sre čanjih. Na EP od danes 2. del CHARLEROI - Na evropskem odbojkarskem prvenstvu za ženske v Belgiji in Luksemburgu se je z nedeljskimi tekmami končal prvi krog tekmovanja, po katerem so se reprezentance Belorusije, Španije, Hrvaške in Slovaške, zadnjeuvrščene ekipe v svojih skupinah, že morale posloviti od nadaljnjega tekmovanja.Sicer so se v prvem krogu po pričakovanju najbolj odrezale odbojkarice Poljske, Italije in Rusinje, nosilke vseh treh odličij z zadnjega prvenstva pred dvema letoma v Zagrebu, ki so v treh nastopih zabeležile tri zmage. Italijanke so bile najboljše v skupini A, v konkurenci Nemčije, Azerbajdžana in Beloru-sije pa so oddale vsega en niz. Z malo več težav, predvsem v zadnji tekmi proti Bolgariji, ko so zaostajale z 1:2 v nizih, a nato vendarle zmagale, so Poljakinje, branilke naslova, osvojile prvo mesto v skupini B, kjer sta nastopili še reprezentanci Češke in Španije. V skupini C so blestele ruske od-bojkarice, ki nasprotnicam iz Francije, Hrvaške in Turčije niso oddale niti niza. če je bil boj za vrh v tej skupini »nezanimiv«, je bilo precej bolj Sandra Vitez negotovo v boju za tretje mesto oziroma kateri reprezentanci se bo uspelo izogniti predčasnemu odhodu s prizorišče prvenstva. O tretjem oziroma četrtem mestu je neposredno odločala prav zadnja tekma v tej skupini med Hrvaško in Turčijo. Na začetku je veliko bolje kazalo Hrvaticam, saj so vodile z 2:0 v nizih, a je Turkinjam nato uspel veliki preobrat. Še najbolj izenačeno je bilo v skupini D, edini sku- pini kjer nobeni ekipi ni uspel stoodstotni izkupiček, po drugi strani pa niti ena ekipa ni doživela vseh treh porazov. Na koncu je bila prva Nizozemska, pred Srbijo, Belgijo in Slovaško. Skupina E Danes: ob 15.00 Italija - Francija; ob 17.30 Nemčija - Turčija; ob 20.00 Azerbajdžan - Rusija. Jutri: ob 15.00 Italija - Turčija ob 17.30 Nemčija - Rusija; ob 20.00 Azerbajdžan - Francija. V četrtek: ob 15.00 Italija - Rusija; ob 17.30 Nemčija - Francija; ob 20.00 Azerbajdžan - Turčija. Vrstni red: Italija in Rusija 4, Nemčija in Francija 2, Turčija in Azerbajdžan 0. Skupina F Danes: ob 15.00 Bolgarija - Nizozemska; ob 17.30 Poljska - Srbija; ob 20.00 Češka - Belgija. Jutri: ob 15.00 Bolgarija - Srbija; ob 17.30 Češka - Nizozemska; ob 20.00 Poljska - Belgija. V četrtek: ob 15.00 Češka - Srbija; ob 17.30 Poljska - Nizozemska; ob 20.00 Bolgarija - Belgija. Vrstni red: Poljska in Srbija 4, Nizozemska in Češka 2, Bolgarija in Belgija 0. Prvi dve ekipi iz vsake skupine se uvrstita v polfinale. Srebotnik izgubila v finalu Francoska najstnica, 19-letna Tatiana Golovin je na teniškem WTA turnirju v Portorožu (145.000 dolarjev) preprečila happy end Katarine Sre-botnik. Slovenko je za svojo drugo turnirsko zmago v karieri v finalu-premagala z 2:6, 6:4 in 6:4. Golovi-na je bila v Portorožu prva nosilka in je 19. igralka na svetu, Srebotni-kova pa je 24. Četrti turnir v Portorožu bo zaradi avgustovskih olimpijskih iger v Pekingu na sporedu od 21. do 27. julija 2008. Howe 8,35 m daleč Atletsko prvenstvo IA-AF v Stuttgar-tu: Andrew Howe 1. v daljini (8,35), Brigita Langerholc 5. (1:59,56) in Elena Cusma 8. (l:59,67) na 800 m; Primož Koz-mus 8. (76,78) v metu kladiva; Marija Šestak 5. (14,31) v troskoku; Chiara Rosa 6. (17,82) v krogli / ŠPORT Torek, 25. septembra 2007 23 naš pogovor - Alberto Cisolla, kapetan italijanske odbojkarske reprezentance Za mlade perspektivne igralce je v klubih vedno dovolj prostora Kriza v Italiji je posledica kvalitetnejših prvenstev po Evropi in po svetu Alberto Cisolla, kapetan italijanske reprezentance, je bil leta 2005 imenovan za najboljšega igralca evropskega prvenstva. Tolkač in sprejemalec je navezan na klub Sisley Treviso že od mladih nog in tam še danes igra. 12 let v klubu v najvišji italijanski ligi, 7 naslov italijanskega prvaka, 6 superpokalov, 4 italijanske pokale in še vrsto drugih naslovov krasi športne uspehe odbojkar-ja, ki bo čez 15 dni tridesetletnik. Ali bi lahko potegnil črto in podal nekaj zaključkov ob koncu EP-ja? Potegniti črto in izluščiti razloge, zakaj smo odšli poraženi, je vedno težko. Predvsem takrat, ko so pričakovanja višja: želeli smo si namreč tretje lovorike evropskih prvakov. Razlogov je več: mislim da je vsekakor primarno to, da nismo uspeli obdržati konstantnega nastopanja, kot smo nasprotno dokazali v tekmi z Rusijo. Zavedati se pač moramo, da je sedaj veliko več ekip, ki so postale kvalitetnejše. Obenem s spremenjenim sistemom odločajo največkrat o izpadu ali napredovanju prav malenkosti. Pomembno je, da igramo vedno 120 % in da na igrišče stopimo vedno s pravim vzgibom. Veliko kritik je letelo tudi na Montalija, ki je kritiziral delo v klubih ... Razlogov je res veliko in razpršeni so na različnih nivojih. Dejstvo je, da evropsko in svetovno odbojkarsko gibanje nenehno raste. Vedno več je tudi konkurentk. Prav gotovo so sedaj tudi razlike med italijanskim klubskim prvenstvom in drugimi prvenstvi manjše. To so dejstva, ki se jih moramo pač zavedati, in se z njimi soočati. Generacije fenomenov, ki so prevladali v 90. letih, pač ni več. Verjamem pa, da se kljub temu lahko nadaljuje z dobrim delom, saj kvalitetnih igralcev in mladih ne manjka. Zakaj ostala gibanja rastejo in italijansko pa stagnira? Ne bi vedel. Mogoče je razlog v tem, da druge ekipe in države čedalje več vlagajo v ta šport kot so pred nekaj leti. Tako na primer Rusija vabi najboljše igralce sveta v lastno prvenstvo. Italija je to načrtno delala v 90. letih. S kvalitetnejšimi prvenstvi po Evropi in po svetu pa ekvivalentno rastejo tudi celotna gibanja držav, ki gostijo ta prvenstva. Rezultat odbojkarskih gibanj se potem vedno kaže v reprezentanci. Če so v letih 90. diktirale tempo Italija, Kuba in Nizozemska, je sedaj teh vrhunskih reprezentanc več. Veliko kritik leti na vključevanje mladih, češ da je prostor v najvišjih prvenstvih zanje omejen. Montali je celo izjavil, da mora on vlagati v mlade, saj v klubih tega ne počnejo ... Investicije v mladinski sektor so nujne, saj se samo tako lahko širi in razvija celotno gibanje. Opazil pa sem, da je za mlade perspektivne igralce v klubih prostor vedno zagotovljen. Matej Černic je v našem intervjuju povedal, da je on v Rusiji najstarejši, če pa bi igral v Italiji, bi bil najmlajši ... To je izjema ekipe, v kateri igra. V lanski ekipi je bil nasprotno med najmlajšimi. Mladi igralci so letošnja speci-fika Dinamo Moskve, ki je vložila veliko denarja samo v mlade igralce, ki pa so že izkušeni in skoraj vsi igrajo v A-reprezentancah. Niso vse ruske ekipe tako strukturirane. Šušlja se, da se je tudi delo v klubih spremenilo - da igralci nočejo več trenirati toliko, kot smo bili tega vajeni pred nekaj leti. Je to le nakladanje ali je tudi nekaj resničnega v teh izjavah? To je legenda. Razlog je enostaven. Dovolj je, da pogledamo koledar naših tekem in obveznosti pred nekaj leti in letošnjega. Pred nekaj leti je bilo veliko manj tekem, sedaj pa povprečno igramo tri tekme tedensko. Časa za treniranje je torej veliko manj. Težava je predvsem v tem, da imamo preveč na- kopičen koledar tekem, zato posledično manj treniramo. Pred nekaj leti smo imeli na primer na teden en dan in pol prost, sedaj pa imamo en prost dan vsakih deset dni. Odhajanje v druge sredine, države in klube po Evropi je skoraj stalnica. Med njimi je tudi Matej, ki se je odločil za Moskvo. Kako komentiraš njegovo odločitev? No, kar se mene tiče, mislim, da je italijansko prvenstvo še vedno najlepše zaradi težavnostne stopnje in kakovostne igre. Kljub temu pa je dandanes tudi veliko drugih alternativ. Med temi je gotovo tudi rusko prvenstvo, kjer se zaradi dobrih investicij športnih direktorjev dviguje kakovostni nivo prvenstva. Matej je torej izbral dobro. V italijanskem prvenstvu pa igra naš slovenski odbojkar Loris Mania. Koliko ga sploh poznaš? Igrala sva v končnici državnega prvenstva. Odličen igralec je in zanesljiv, saj je imel res težko nalogo, ker je na najtežjih in obenem najpomembnejših tekmah nadomestil elitnega libera Ser-gia. Loris je opravil dobro svojo nalogo, zato mu zaželim veliko sreče tudi v tej sezoni .. Nekaj besed o letošnjem prvenstvu. Roma, Piacenza, Modena so se okrepile, Macerata je tudi med favoriti. Za vrh se bo potegovalo torej več ekip, ampak bodo na končni razpet vplivale različne spremenljivke - med temi je odločilna večkrat tudi sreča, ki zago- Alberto Cisolla (zgoraj) je s svojim Sisleyjem sinoči v Trstu (na sliki desno) gladko premagal Romo v finalu superpokala TIM 2007 kroma tavlja, da v končnice pride res popolna ekipa brez poškodovanih. Kaj pa tvoja ekipa? Tudi letos imamo dobra in kom-petitivno ekipo. Trener je vpeljal v ekipo drugačen ritem in taktiko, kot smo je bili vajeni. Novi igralci so se lepo vključili in prinesli v ekipo veliko entu-ziazma, kar omogoča tudi visok nivo dela. Tudi letos smo na papirju med favoriti in upam, da bomo zato med protagonisti prvenstva. Veronika Sossa Sisley zlahka osvojil superpokal Sisley Treviso - Roma Volley 3:0 (25:19, 25:19, 25:21) SISLEY: Fei 15, Hubner 12, Papi 8, Gustavo 5, Pujol 3, Cisolla 7, Farina libero, Horstnik, Novotny, Kral, Saitta, Maruotti, Ricci Petitoni (2. libero). Trener Dal Zotto ROMA VOLLEY: Mastrangelo 6, Savani 7, Coscione 1, Marshall 3, Kooistra 2, Miljkovic 13, Hubert libero, Molteni 8, Semenzato, Tofoli 0, Hernandez, Romero (2. libero). Trener Serniotti. Točke na servisu: Sisley 6, Roma 0, sprejem: Sisley 61%, Roma 54%, blok: Sisley 7, Roma 0. Napake: Sisley 18, Roma 24. Tekmo superpokala, uvoda v novo odbojkarsko sezono A1 lige, ki se pričenja konec tedna, si je sinoči v dvorani Palatrieste ogledalo skoraj 4.200 ljudi, kar kaže na to, da je zanimanje za ta šport v Trstu, štiri leta po koncu kratkotrajne prvoligaške izkušnje Adriavolleya, še vedno živo. Tekma je bila povsem enosmerna, vendar pa je bilo razpoloženje v dvorani kljub temu veselo. Navsezadnje gre predvsem za spektakel v veselje mladih lovilk avtogramov, sponzorjev, TV kamer in seveda ljubiteljev kakovostne igre. Sisley se zdi letos še močnejši kot je bil lani, ker predstavlja francoski podajalec Pujol (na sliki), imenovan za MVP tekme, pravo okrepitev (zlobneži hkrati trdijo, da so se z njim odkrižali kontroverznega Vermiglia), kar velja tudi za centra Hub-nerja. Roma Volley - skupaj treniramo le tri dni, je po tekmi dejal njen srbski as Ivan Miljkovič, pa je po videnem še prezgodaj oceniti. euromarathon 2007 - 800 tekačev od Kopra do Milj Favorita prvič izgubila CIUDAD DE MEXICO - Branilec naslova svetovnega šahovskega prvaka Rus Vladimir Kramnik je na prvenstvu v Ciudad de Mexicu v devetem krogu doživel prvi poraz. Po 48 potezah ga je z belimi figurami ugnal rojak Aleksander Morozevič. Vodilni Indijec Viswanathan Anand, doslej je zbal šest točk, je remiziral z Armencem Levonom Avonianom. Drugi je s petimi točkami Izraelec Boris Gelfand, ki mu je prvi poraz zadal Rus Aleksander Griščuk. Ta je skupaj s Kramnikom in Madžarom Petrom Lekom (vsi po 4,5 točke) na tretjem mestu.V desetem krogu se bosta pomerila Kramnik in Anand. Končni zmagovalec pa bo znan 30. septembra, ko bo odigranih vseh 14 krogov. Rusija in ZDA v finalu Davisovega pokala MOSKVA/GÖTEBORG - V finalu Davisovega pokala bosta po pričakovanju igrali reprezentanci Rusije in ZDA. Branilci naslova Rusi so imeli v Moskvi nekoliko presenetljivo veliko dela z Nemci, ki so po dveh dneh vodili z 2:1 v zmagah. V nedeljskih posamičnih dvobojih sta Rusiji odločilni zmagi priborila Mi-hail Južnij, s 6:4, 6:4, 3:6 in 6:3 je premagal Philippa Petzschnerja, in Igor Andrejev, ki je Philippa Kohlschrei-berja ugnal s 6:3, 3:6, 6:0 in 6:3. Odločilno tretjo zmago za vodstvo s 3:1 je ameriški reprezentanci proti Švedski priboril Andy Roddick, potem ko je bil v Göteborgu s 6:2, 7:6 (3) in 6:4 boljši od Jonasa Bjor-kmana. Bearzot osemdesetletnik Jutri bo Enzo Baerzot dopolnil osemdeset let. Furlanski nogometni strateg se je z državno reprezentanco povzpel tudi na vrh sveta, saj je leta 1982 v Španiji osvojil svetovni naslov in tako povrnil prestiž italijanskemu nogometnemu gibanju po aferi nogometnih stav. Državno reprezentanco je vodil devet let (od 1975 do 1984), po neuspešnem nastopu v Mehiki leta 1984 pa je odstopil. Baerzot je imel v ekipi tudi posebno vlogo: bil je tisti, ki se je vedno postavil v bran igralcev, tudi pred mediji in poudarjal kolektivnost pred individualnostjo. Košarka: Siena zbuja strah SIENA - Teden dni pred pričetkom košarkarske A1 lige je Siena v tekmi za superpokal s 96:50 nadigrala Benettona iz Trevisa. Kaukenas za Sieno (13) in Soragna ter Chalmers (oba po 16) za Benetotn so bili najboljši strelci tekmi. ŽENSKO EP Izid 1. kroga EP v Chietiju: Rusija - Italija 60:55. Povezali so sosednji občini Zmage se je veselil tekač iz Burundija Patrick Ndaysenga - Iz Italije pomoč društva Evinrude Euromarathona Koper- Milje 2007 se je sončno septembrsko nedeljo udeležilo več kot 800 tekačev, ki so s tekom in pohodom povezali dve sosednji občini, Koper in Milje. Startna pištola je bila tokrat zaupana podžupanu Mestne občine Koper Albertu Schieraniju, ki je s strelom dal tudi znak za tek več sto tekačev in tekačic, ki so se pognali s starta na Titovem trgu. Stekli so po Cankarjevi ulici, dva kroga okoli Koprskega mestnega jedra in tekači so nato skozi Luko Koper pritekli v Ankaran, od tu pa po ces ti mi mo mej ne ga pre -hoda na Lazaretu, po dobrih 21 kilometrih prispeli pod oboke miljskega mandrača do trga v Miljah. Organizacija zahtevne športne prireditve na cesti je bila v rokah Mestne občine Koper, ki je v sodelovanju z Atletskim klubom Koper in Zavodom za šport uspešno izpeljala zahtevno prireditev na slovenski strani, na italijanski pa je miljski občini priskočilo na pomoč tržaško tekaško društvo Evinrude. Le dobro uro in 12 minut je potreboval najhitrejši tekač, da je premagal traso malega maratona. Zmage na končnem cilju na trgu Marco- Iz Kopra (na sliki) do Milj tudi preko območja Luke Koper foto crt butul ni v Miljah se je veselil Ndaysenga Patrick, tekač iz Burundija, najhitrejši Slovenec je bil Suhodolnik Aleš (Kraški tekači Sežana), ki je bil skupno šesti. Paola Veraldi je bila z rezultatom 1.24,19 najhitrejša tekačica, najhitrejša slovenska tekačica pa je bila pa Valda Dornik z rezultatom 1.37,48. Nastopilo je tudi več Slovencev z naše strani meje. Od boljših je Luka Kafol (Tram de Opcina) bil 49. (1.30:34), Peter Verč (Krpan) 68. (1.33:37), Fabio Babuder (Podis-tica Fiamma) pa 72. (1.34:15). »Maraton od Kopra do Milj je bila na zadovoljstvo vseh udeležencev dobro izveden. To je tudi dobra popotnica za naslednje leto, saj naj bi po letošnji premierni postal maraton med Koprom in Miljami tradicionalni evropski projekt,« je zadovoljen s potekom prireditve povedal Boban Popo-vič iz Mestne občine Koper, vodja prireditve. »To je bila ena izmed najzahtevnejših športnih prireditev na cesti na slovenski obali. Trasa je potekala vglavnem po slovenski strani, (op.15 km), njena posebnost pa je bila tudi tek skozi območje koprskega pristanišča in večji del po glavnih cestah do prečkanja mejnega prehoda. To pa zahteva dobro pripravo. Ob progi smo postavili več kot 70 atletskih sodnikov in rediteljev in kar je pomembno, vse iz naših vrst,« je opisal zahtevno traso maratona vodja sodniškega zbora pri Atletskem klubu Koper Dušan Žila-vec. Poleg maratona so organizatorji v Kopru in Miljah pripravili tudi spremljajoče prireditve tako športne, kot kulturne. ČB 2 4 Torek, 25. septembra 2007 ŠPORT / košarka - Memorial Borisa Tavčarja v priredbi KK Bor Kraški zidar osvojil prehodni pokal v trajno last Bor Radenska stopa v prvenstvo dobro pripravljen - Drugoligaša Trsta in Gorice: v ligi jima bo trda predla memorial milja gombača Slovenski košarkarski prvoligaš Kraški Zidar Jadran Kras iz Sežane je osvojil 14. Memorial Boris Tavčar v priredbi Košarkarskega kluba Bor in hkrati prejel prehodni pokal - ki ga ponujajo starši (mama Ondina je tudi spregovorila na zaključnem nagrajevanju v družbi predsednika KK Bor Bruna Kneippa) nepozabnega Borovega košarkarja in trenerja - za ekipo, ki trikrat zmaga na turnirju. V velikem finalu so Sežanci zasluženo premagali domače košarkarje Bora Radenska, ki so zmogli izenačenje pri 51. točki sredi tretje četrtine, nato pa morali priznati zlasti fizično premoč uglednih gostov. Varovanci bivšega trenerja Brega, Jadrana in Muggie Toma Krašovca so glavne vrline pokazali prav v dinamičnosti in skočnosti visokih igralcev (Husič, Vujovič, Djurkovič in mladi Jakhel), kar bi lahko bilo zanje pomembno v bližajoči se prvi slovenski ligi. Sežanci ciljajo tudi letos na obstanek v ligi, vsaj po dvodnevnem turnirju na Prvem maju pa lahko sodimo, da bi znal problem predstavljati ozek izbor zunanjih igralcev (Močnik, Jurič in Rozman nimajo pravih zamenjav). Bor Radenska je zapustil pozitiven vtis. Češnja na torti je bila seveda prestižna zmaga proti Acegasu, ki je sicer igral hudo zdesetkan. Toda borovci so navdušili z duhovito in dopadljivo igro v napadu, kjer je doslej uigranost znatno boljša kot v obrambi. V soboto čaka belo-zelene krstni prvenstveni nastop proti Va-tovčevim Caorlam in dotlej bodo morali varovanci trenerja Mure, ki so telesno dobro pripravljeni, predvsem izpiliti taktične zamisli bodisi v obrambi (tako mož moža kot conska postavitev) bodisi v napadu (igra proti coni, uigranost shem). Treba se bo tudi izogniti negotovim začetkom tekem, ki so bili v vseh predprvenstvenih nastopih moteča konstanta. Če je v soboto zablestel Burni, pa je v nedeljo opozoril nase vse boljši Crevatin, dokaj konstantno pa so igrali Babich, Kralj in Visciano. Tretje mesto na Memorialu je pripadlo goriškim drugoligašem, ki so v zadnji četrtini pustili za sabo tržaške kolege. Nuova Pallacanestro Gorizia je mlada ekipa, ki se je na turnirju predstavila brez standardnih play-makerja in centra, Ar-gentincev Bionda in Dipa. Med prisotnimi se je proslavilo nekaj posameznikov (branilca Bossini in Tržačan Grimaldi ter krilni center Giovanatto), moštvo pa je v Ivan Kralj je v finalni tekmi za 1. mesto dosegel 9 točk kroma splošnem bolj šibko. Manjka mu zlasti izkušenosti in prekaljenih mož, tako da ga verjetno čaka boj za obstanek v B2 ligi in nič več. Tržaški Pallacanestro Trieste Ace- gas Aps je Borov četveroboj spravil skozi mukoma, saj je igral brez Pilata, Piga-ta, Bartoluccija in Sosiča ter v nedeljo še brez utrujenega Bonaccorsija. Mengucci-jeve ekipe torej ne moremo ocenjevati po dosedanjih nastopih, saj je učinek v nepopolni postavi varljiv. Dejstvo je, da bivši Borov trener ne bo imel lahkega dela. Skrbijo ga ponavljajoče se poškodbe, pa tudi nadutost in nediscipliniranost določenih starejših igralcev. Za nameček pa bo prvo tekmo Acegas igral še brez četverice (Bonaccorsi, Muzio, Pilat, Losavio), ki si je nakopala diskvalifikacijo na zadnjem nesrečnem srečanju play-outa lanskega prvenstva v Pattiju. Skratka, pot do povratka v B1, ki s to zasedbo le ni samo po sebi umeven, bo peklensko dolga in naporna. Za 3. mesto Pallacanestro Trieste Acegas Aps - Nuova Pallacanestro Gorizia 72:86 (18:18, 39:40, 65:68) PALL.TS: Crevatin 4, Tonetti 9, Muzio 22, Latin, Salvador 3, Bocciai 5, Rutar, Godina 20, Losavio 9, Pison, trener Ferruccio Mengucci. PALL.GO: Bossini 22, Tombolini 16, Macaro 2, Grimaldi 17, Siega, Giovanatto 9, Salis 16, Raccaro 4, trener Alberto Cautero. Za 1. mesto Bor Radenska - Kraški Zidar Jadran Kras 65:82 (21:28, 35:48, 54:66) BOR: Bole, Krizman 5, Visciano 7, Crevatin 9, Štokelj 2, Babich 16, Burni 11, Madonia 6, Kralj 9, Nadlišek, Zeriali, trener Andrea Mura. KRAŠKI ZIDAR: Djurkovič 8, Pan-telič, Jurič 17, Ščuka, Vernes Husič, Vujovič 14, Meden, Strnad, Mirnes Husič 16, Čondrič, Rozman 10, Močnik 10, Jakhel 7, trener Tomo Krašovec. Odlična Servolana Perspektivni Jadran Tesen poraz borovcev v tekmi za 3. mesto Odlična Servolana sije po zasluženi zmagi v finalu proti Jadranu zagotovila 6. kadetski Memoriala Milja Gombača v spomin na nepozabnega Borovega predsednika in nočnega čuvaja. Škedenjci, ki so prava selekcija tržaških šestnajstletnikov in igrajo zelo zrelo ter organizirano, so v zanimivem velikem finalu vseskozi obvladovali tokrat manj razpoložene jadranovce. Slednji so na trenutke sicer pokazali živahno igro, pomanjkljivi pa so bili pri vračanju v obrambo in izgubili so veliko žog. V splošnem pa ima trener Mario Gerjevič na razpolago obetavno zasedbo igralcev treh letnikov (1991, 92 in 93), s katero bi želel ponoviti ciklus, ki ga je pravkar zaključil s Kontovelovimi 89-letniki. Tretje mesto na turnirju je osvojila Barcolana, ki je v zadnjem delu tekme prehitela domače igralce Bora. Gostitelji so tri četrtine igrali kolikor toliko učinkovito po zaslugi predvsem nekaterih bolj izkušenih posameznikov. V končnici pa so Jakominovi fantje popustili in nasprotnik je tesno slavil. Ekipe je po koncu memoriala nagradil nečak Milja Gombača Fabio (- na sliki), prisotne pa je v imenu organizatorjev nagovoril podpredsednik KK Bor Renato Štokelj. Za 3. mesto Bor - Barcolana 82:86 (27:14, 44:35, 55:66) BOR: Rizzi 4, Sancin 2, Celin 37, N. Jovanovič, Peretti 2, Montalto 6, Mi-lič, S. Jovanovič, Švara 14, Nadlišek 15, trener Robi Jakomin. BARCOLANA: Gasparini 1, Starini 4, Sollazzo, Castriotta 43, Godnic 8, Accampora 11, Starc 6, Cristiano, Emmett 8, Negro, Micciche, trener Gaetano De Gioia. Za 1. mesto Jadran - Servolana 73:86 (13:19, 28:40, 53:62) JADRAN: Zaccaria 2, Sossi 16, Malalan, Škerl, Sedevčič 10, Di Lenar-do, Rizzo 6, Dellisanti 10, Ban 20, Hro-vatin 4, Bernetič 5, trener Mario Ger-jevič. SERVOLANA: Cernivani 2, Gal-locchio 14, Tumia 8, Kobal 6, Cuper-lo 8, Spanghero 15, Gregorio, Peretti 9, Dagnello 5, Pallini 2, Rovatti 8, Braini, trener Rino Messina. šolski šport - Dijaške športne igre v Lignanu 7. mesto za dijakinje višje srednje šole Trubar - Gregorčič Rokometaši šole Žiga Zois čez prvo oviro po razburljivi končnici Ekipa aerobike Državnega izobraževalnega zavoda Trubar -Gregorčič. Od leve: Rosano Lucija, Talic' Anida, Ferrarese Nicole, Nanut Mateja, Beuciar Veronika, Tomsic Carlotta, Bagon Nika, Kerpan Nikol, Cocetta Martina Prva izmena finalne faze Dijaških športnih iger je že mimo. Od četrtka do sobote so se v Lignanu odvijala tekmovanja v badmintonu, plavanju, orientacijskemu teku, namiznemu tenisu, športni gimnastiki in v aerobiki, od ponedeljka do sobote 29. septembra pa bodo na vrsti še atletika, odbojka in rokomet. Turistično in športno naselje GetTou- r je v prvi izmeni gostilo 1500 športnikov in spremljevalcev, v drugi pa 2000. Na državno fazo sta se uvrstili tudi dve slovenski višji srednji šoli. Dijakinje višje srednje šole Trubar - Gregorčič so tekmovale v soboto v aerobiki, dijaki trgovskega zavoda Žiga Zois pa so včeraj začeli z nastopi v rokometu. Dijakinje šole Trubar - Gregoričič so se v soboto na državnem finalu uvrstile na 7. mesto, prva i e bila šola iz Lazia, druga iz Toskane, tretja pa iz Mark. »Prijavljenih je bilo 17 šol, v Lignanu pa je nastopalo le 15 šol,« nam je povedala profesorica športne vzgoje Marta Visintin, ki je bila nad uvrstitvijo svojih varovank zelo vesela: »Gre za eno redkih športnih panog , ki je povsem šolski produkt. Finalistke so dijakinje, ki se sicer ukvarjajo z različnimi športi, nekatere pa sploh niso športnice,« je pojasnila profesorica in nadaljevala: »Ae- robika izhaja iz gimnastike, ampak ne vključuje akrobatskih elementov. Gre v bistvu za zmes koordinacije in gibljivosti z živahno glasbeno spremljavo. V posamezni ekipi je od 5 do 8 tekmovalk.« Dijakinje so z resnimi treningi pred državno fazo začele ob začetku pouka in vestno nadaljevale vse do nastopov z enkrat dnevnimi treningi. V ekipi so nastopale: Nikol Kerpan, Nicole Ferrarese, Veronika Beuciar, Nika Bagon, Martina Cocetta, Lucia Rosano, Carlotta Tomsic, Talic Anida in Nanut Mateja. Treninge so tudi rokometaši začeli ob začetku pouka: »Rokometna zveza in klub Pallamano Trieste sta nam omogočila, da smo imeli trening tudi v športni palači v Trstu. Ob tem smo trenirali v šolski telovadnici in tudi v Zgoniku,« je predstavila profesorica Sonja Milič, ki vodi ekipo z dijakom 4. razreda geometrskega oddelka Ivanom Kerpanom, ki nastopa s tržaš- ko ekipo v A2-ligi. V pripravljalnem obdobju pred državno fazo je ekipa odigrala tudi prijateljsko tekmo z Alabardo, rokometnim klubom, ki trenira v zgoniški telovadnici. »Čeprav smo resno vadili le tri tedne, so dijaki zelo napredovali. Pokazali so veliko resnosti in želje po napredovanju,« je predstavila profesorica Sonja Milič, ki meni, da je ekipa zelo homogena. Rokometaši so prvo kvalifikacijsko tekmo odigrali včeraj proti šoli Enna iz Si- cilije. Po razburljivi končnici so rokometaši slavili le z golom prednosti (16-15). Začetek in prvi del drugega polčasa je bil sicer v rokah slovenskih rokometašev, ki so že vodili 13-6, nato pa so popustili v vseh elementih. Nasprotniki iz Sicilije so zato zlahka izenačili. 30 sekund pred koncem so dijaki Zoisa povedli na 16-15, nato pa izgubili žogo. Protinapad šole Enna je zaustavil sam vratar Jan Kariš, ki je ubranil žogo in tako zagotovil šoli prvo zmago. Največ golov je zadel Ivo Ilic. Danes se bodo pomerili ob 16.30 z Mattero (Basilica-ta). Rokometaši bodo odigrali vse kvalifikacijske tekme do četrtka, prva iz vsake skupine (4 skupine po pet ekip) pa napreduje v finalno fazo. V skupini Zoisovih rokometašev naj ne bi bilo močnejših nasprotnikov, saj štartajo kot favoriti, saj so pred dvema letoma osvojili drugo mesto na državnem finalu, lani pa so bili prvi v pokrajinski fazi. V petek so s slovesnostjo v Vidmu otvorili finalno fazo Dijaških športnih iger, na kateri sta bila prisotna tudi predsednik CONI-ja Petrucci in minister za šolstvo Fi-orani. Na državnem finalu so nastopili tudi dijaki s posebnimi potrebami: 113 v plavanju, 167 v atletiki in 15 v orientacijskem teku. (V.S.) / ŠPORT Torek, 25. septembra 2007 25 nogomet - V elitni ligi Za uvod bolj skrbi poraz Vesne kot Juventine V Križu nista delovala sredina in napad - Juventina namučila Pordenone -150. tekma Cristiana Devetaka Slab začetek ekip naših društev v elitni ligi. Juventina in Vesna sta zapustili igrišče poraženi. Večjo težo ima poraz ekipe kriškega društva, ki je na do ma čem igrišču igra la sla bo in izgubila proti novincu v elitni ligi, tržiške-mu Fincantieriju. Juventina, ki je v Štandrežu gostila favorizirani Porde-no ne, je igra la pre cej do bro in zaslu -žila bi vsaj ne odlo čen izid. VESNA - Po tekmi so bili v kriškem taboru zelo razočarani. »Igrali smo slabo. Na sredini igrišča nam ni šlo od rok. Naši igralci so bili prepočasni. Tudi napadalci so se precej iskali in so dobili premalo koristnih žog. Čimprej moramo pozabiti na to tekmo,« je komentiral športni vodja Paolo Vidoni, ki je pozitivno oceno dal le branilcema Tomizzi in Degrassiju. Oba zadetka gostov sta padla v drugem polčasu. Vesna je bila povsem brez moči in sploh ni reagirala. V nedeljo bo Vesna igrala v Palmanovi. JUVENTINA - Pordenone se je moral v Štandrežu pošteno potruditi. Juventina se je solidno upirala in imela vsaj tri lepe priložnosti za zadetek. »Res škoda, Pordenone je odlična ekipa, mi pa sploh nismo bili slabši nasprotnik. Gostje so imeli večjo posest žoge, mi smo se urejeno branili. V drugem polčasu smo se večkrat nevarno približali vratom Pordenona. Enkrat je celo na gol-črti rešil nasprotnikov branilec. Izgubili smo lepo priložnost za prve prvenstvene točke,« meni predsednik Marko Kerpan, ki je pohvalil vse nogometaše Juventine. »Vsi so igrali dobro in se borili do konca tekme. Fantom res nimamo kaj očitati.« Zastavonoša Juventine Cristian Devetak je v nedeljo odigral 150. tekmo v rdeče-belem dresu. Pred tekmo so mu odborniki kluba podelili plaketo. (jng) 5 ...kot pet skupnih porazov v 1. krogu raznih amaterskih prvenstev. Pravzaprav podobno kot na začetku lanske sezone, ko so prvo tekmo izgubili Primorje, Kras, Zarja Gaja, Breg in Sovodnje. Z začetkom lanske sezone lahko primerjamo tudi dva neodločena izida (lani Primorje in Juventina). Le število zmag je bilo različno, ampak le zaradi tega, ker je Mladost (3. AL) začela prvenstvo šele v začetku oktobra. Odborniki naših društev seveda upajo v... slab začetek in dober konec. Vesnin nogometaš Peter Carli iz Trebč ni še v pravi formi kroma v 1. krogu - Od ekip naših društev... Uspešna le Kras in Zarja Gaja V1. krogu raznih amaterskih prvenstev sta zmagali le repenski Kras Koimpex v promocijski in Zarja Gaja v 2. amaterski ligi. Brežani so v isti ligi igrali neodločeno, prav tako kot Mladost v 3. amaterski. KRAS KOIMPEX - Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova so se v nedeljo iz Šlovrenca vrnili s pomembnimi tremi točkami. San Lorenzo se je upiral vse do zadnje minute, Krasovi nogometaši pa se tokrat niso pustili presenetiti in v zadnjih minutah so igrali koncentrirano. Tvegali so zelo malo. »Nismo igrali dobro. S prikazano igro nismo najbolj zadovoljni. Vsekakor pomembno je, da smo zmagali in odnesli domov vse tri točke. Na žalost smo se prilagodili nasprotnikovi taktični postavitvi in igri. Premalo smo si podajali in preveč je bilo dolgih žog iz obrambe v napadalno linijo. Pozitivno je, da smo v obrambi naredili malo napak,« je ocenil športni vodja Krasa Goran Kocman. V napadu je Radenko Kneževič pokazal, da tudi letos misli kot za stavo tresti nasprotnikove mreže. Dosegel je dva zadetka. ZARJA GAJA - Vzhodno-kraška ekipa je na bazovskem igrišču dosegla svojo tretjo zaporedno zmago (dve v deželnem pokalu in eno prvenstveno). Tekma med Be-glianom in Zarjo Gajo ni bila najlepša. Veliko je bilo napak in igra je bila vse prej kot povezana. Igralci obeh ekip so veliko im- provizirali. Oboji so premalo izkoristili boke. »Lahko bi zožili igrišče, saj igrajo vsi le na sredini,« so komentirali na bazovski tribuni. Po vodstvu so imeli rumeno-modri še nekaj lepih priložnosti za zadetek (Fratnik, Bečaj), ki pa jih niso izkoristiti. Tvegali pa so celo, da bi gostje izenačili. BREG - Plavi so proti Esperii nastopili v dokaj okrnjeni postavi. Obe moštvi sta igrali zelo zagrizeno in borbeno. Oboji so imeli tudi po tri oziroma štiri priložnosti za zadetek, tako da je neodločen izid pravilno plačilo. Negativo je, da sta se poškodovala še Pernorio (gleženj) in Pedarra (koleno). MLADOST - Trener Fabio Sambo je bil zadovoljen s svojimi varovanci. »Igrali smo dobro skoraj 70 minut, zatem pa smo nekoliko popustili. Proti Fiumicellu, ki se bo letos potegoval za napredovanje, bi lahko tudi zmagali.« (jng) V nedeljo odprtje igrišča v Dolini Brežani (v sodelovanju z Občino Dolina) v nedeljo ob 14. uri vabijo športnike, bivše igralce, navijače in sponzorje na odprtje prenovljenega nogometnega igrišča v Dolini. Sledila bo tekma 2. AL med Bregom in ekipo Zaule. 1. al Zasluženi in nezasluženi porazi Skorajda katastrofalni uvod sezone za ekipe naših društev v 1. amaterski ligi. Če poraza Primor-ja in Sovodenj mogoče ne toliko presenečata (obe ekipi se bosta borili za obstanek v ligi), pa to ne velja za Primorec, ki so ga mnogi postavili v sam vrh 1. amaterske lige. A poglejmo od začetka. PRIMOREC - »Medea je dobra ekipa, boljša od lanske,« je uvodoma povedal predsednik Primorca Darko Kralj, ki je nemudoma dodal, da so rdeče-beli igrali z okrnjeno postavo. »Manjkali so nam trije vezni igralci, Cadel, Meola in Marcandel. Na sredini igrišča je moral tako igrati Peter Emili, ki je igral dobro. Posledično pa se je poznala Emi-lijeva odsotnost na boku. Povrh tega smo zgrešili enajstmetrovko (Brainijev strel je ubranil nekdanji vratar Brega Veronese), naš vratar Loigo pa je naredil dve nerodni napaki. Skratka bil je to za nas slab dan,« je zaključil Kralj, ki je še priznal, da je bil nasprotnik boljši na sredini igrišča. PRIMORJE INTERLAND -Športni vodja Dean Štolfa je bil vse prej kot zadovoljen z nastopom ekipe proseškega društva. »Nastopili smo v zelo okrnjeni postavi, še sam sem se moral preobleči v nogometaša in sesti na klop. Povrh tega sta se poškodovala še Colasuonno (gleženj) in Miss (polomil si je dva zoba),« je povedal Štolfa. »To je bila tekma, na kateri bi morali odnesti domov vse tri točke.« SOVODNJE - »Rezultat ni pravičen. Izgubili smo 3:0, toda na igrišču ni bilo tako velike razlike med ekipama,« meni Zdravko Kuštrin. »San Giovanni je povedel šele po zaslugi enajstmetrovke, pri kateri je bil sodnik zelo radodaren. Neodločen izid 0:0 bi bil bolj pravičen.« Tudi Sovodenjci so nastopili z okrnjeno postavo. V obrambi je moral tako igrati Simon Feri (eden boljših na igrišču). V drugem delu se je na žalost poškodoval Simon Assi. (jng) POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV Elitna liga Juventina - Pordenone 0:1 (0:0) JUVENTINA: Furios, Terpin (Morsut), Ballaminut, Liut, Sannino, Gerrusso, Degrassi (Mainardis), Pan-tuso, Devetak, Kovic, Contin (Gag-gioli), trener Portelli. IZKLJUČEN: Pantuso (v 90.) Vesna - Fincantieri 0:2 (0:0) VESNA: Maganja, Tomizza, Matteo Cheber, Degrassi (Milenko-vič), Martin Cheber, Carli (Ritossa), Fichera (Leghissa), Mervich, Leone, Cermelj, trener Calo. Promocijska liga San Lorenzo - Kras Koimpex 2:3 (1:2) STRELCA ZA KRAS: v 25. Botta, v 35. in v 75. min. Kneževič. KRAS: Carli, Mania, Banello, Centazzo, Ventrice, Visintin, Orlando (Desco), Batti, Kneževič, Botta, Bernecich (Sau), trener Alejnikov. 1. amaterska liga Primorec - Medea 1:3 (1:2) STRELEC ZA PRIMOREC: v 16. min. Braini. PRIMOREC: Loigo, Ursich, Manfreda, Di Benedetto, Braini, Lanza (Santi), Laghezza, Emili, Micor, Mustacchi, Krevatin, trener Sorren-tino. Pieris - Primorje Interland 2:0 (0:0) PRIMORJE: Percich, Brajnik, Scarpa, Ferro, Batti, Miss (Ziani), Marchio, Siccardi, Colasuonno (Co-darin), Bertocchi, D'Oronzio (Paule-tič), trener Mauri. San Giovanni - Sovodnje 3:0 (0:0) SOVODNJE: Pavio, Colapinto, Feri, Trampus, Matej Ferletič, Tomšič, Assi (Skarabot), Kogoj, Portelli, Di-mitri Ferletič (Matija Figelj), Reščič, trener Sari. IZKLJUČEN: Portelli (v 75.) 2. amaterska liga Breg - Esperia 0:0 BREG: Barbato, Pedarra (Ros-sone), Degrassi, Gustini, Coppola, Se-stan, Erbi, Sabini, Speranza (Bursich), Pernorio, German (Laurica), trener Vitulič. Zarja Gaja - Begliano 1:0 (1:0) STRELEC: v 10. min. Satti. ZARJA GAJA: Guerra, Berne-tič, G. Križmančič, Jurincic, Franco, Kariš, Schiraldi (Mihelčič), Satti (Ghezzo), Clarich (Asselti), Bečaj, Fratnik, trener Nonis. 3. amaterska liga Mladost - Fiumicello 0:0 MLADOST: Kuštrin, Pellegrino (Buzin), Zorzin, Radetič, Škabar, Contin, Batistuta, Bagon (Petroni), Bressan, Gagliano, Ferlez (Bensa), trener Sambo. NAŠI STRELCI - 2 gola: Kneževič (Kras); 1 gol: Botta (Kras), Braini (Primorec), Satti (Zarja Gaja). ENAJSTERICA TEDNA >imlo.n.e-B.a.r.bato I Edvin Brajnik (Mlado/st) Erik Pavletič Elitna liga izidi 1 . KROGA Azzanese - Palmanova 1:1; Casarsa - Gonars O:1; Juventina - Pordenone OH; Monfalcone - Muggia 1:O ; Sevegl iano - Tricesimo 1 :i; To l mezzo Union 91 0:2; Torviscosa - Manzanese 1:O; Vesna - Fincantieri O2 Fincantieri i i O O I:O B Union 91 i i O O I:O B Gonars i i O O 1:O B Pordenone i i O O 1 :O B Monfalcone i i O O 1 :O B Torviscosa i i O O 1 :O B Palmanova i O i O 1:1 i Tricesimo i O i O 1:1 i Azzanese i O i O 1:1 i Sevegliano i O i O 1:1 i Manzanese i O O i O:i O Muggia i O O i O:i O Casarsa i O O i O:i O Juventina 1 0 0 1 0:1 0 Tolmezzo i O O i O2 O Vesna 1 0 0 1 0:2 0 PRIHODNJI KROG Manzanese - Juventina in Palmanova Vesna Promocijska liga IZIDI 1. KROGA Centro Sedia Pro Cervignano 1:3; Isonzo - Mariano 1:3; Lignano - Pro Romans 1:1; Pro Gorizia - Sangiorgina i:i; San Lorenzo - Kras Koimpex I:B; Santamaria - Capriva 1:2; Staranzano San Luigi 0:1; Virtus Corno - Pertegada 0:1 Capriva 1 1 O O Iii B Kras Koimpex 1 1 0 0 3:2 3 Mariano 1 1 O O Iii B Pro Cervignano 1 1 O O Iii B Pertegada 1 1 O O 1:O B San Luigi 1 1 O O 1:O B Pro Romans 1 0 i O 1:1 1 Sangiorgina 1 0 i O 1:1 1 Lignano 1 0 i O 1:1 1 Pro Gorizia 1 0 i O 1:1 1 Centro Sedia 1 0 O i 12 O Isonzo 1 0 O i 12 O San Lorenzo 1 0 O i I:B O Santamaria 1 0 O i 12 O Staranzano 1 0 O i O:i O Virtus Corno 1 0 O i O:i O PRIHODNJI KROG Kras Koimpex - Santamaria 1 • al IZIDI 1. KROGA Aquileia - Azzurra 0:0; Pieris - Primorje Interland 2:0; Ponziana -Gradese 2:1; Primorec - Medea 1:3; Ruda -Gallery 2:3; S. Canzian - S. Sergio 1:4, S. Giovanni - Sovodnje 3:0, Villesse - Turriaco 1:2 S. Sergio 1 1 0 0 4:1 3 S. Giovanni 1 1 0 0 3:0 3 Medea 1 1 0 0 3:1 3 Pieris 1 1 0 0 2:0 3 Gallery 1 1 0 0 3:2 3 Turriaco 1 1 0 0 2:1 1 Ponziana 1 1 0 0 2:1 1 Azzurra 1 0 1 0 0:0 1 Aquileia 1 0 1 0 0:0 1 Gradese 1 0 0 1 1:2 0 Ruda 1 0 0 1 2:3 0 Villesse 1 0 0 1 1:2 0 Primorje Inter. 10 0 1 0:2 0 Primorec 10 0 1 1:3 0 Sovodnje 10 0 1 0:3 0 S. Canzian 1 0 0 1 1:4 0 PRIHODNJI KROG Primorje - S. Giovanni, S. Sergio - Primorec, Sovodnje - S. Canzian. 2. al IZIDI 1. KROGA Breg - Esperia 0:0; Costalunga - Zaule 3:0; Domio - Audax 3:2; Mossa - Chiarbola 0:1; Muglia - Lucinico 1:1; Piedimonte - Opicina Iii; Ronchi Moraro O:O Zarja Gaja - Begliano 1:O Costalunga i i O O B:O B Chiarbola i i O O 1 :O B Domio i i O O B2 B Piedimonte i i O O Iii B Zarja Gaja 1 1 0 0 1:0 3 Esperia A. i O i O O:O i Lucinico i O i O 1:1 1 Moraro i O i O O:O i Breg 1 0 1 0 0:0 1 Muglia i O i O 1:1 1 Ronchi i O i O O:O i Audax i O O i I:B O Begliano i O O i O:i O Opicina i O O i 12 O Mossa i O O i O:i O Zaule i O O i O:B O PRIHODNJI KROG Chiarbola - Zarja Gaja, Zaule - Breg Radenko Kneževič 3« al IZIDI 1. KROGAAurisina - Aiello I:O; Malisana - Strassoldo Mladost - Fiumicello O:O; Montebello DP - Torre 1:1; S. Andrea SV - Romana O:O; Terzo - CGS Iii; Union - Castions O:1, Campanelle proste Aurisina ii O O I:O B Castions ii O O 1:O B Terzo ii O O Iii B Fiumicello iO i O O:O i Romana iO i O O:O i Strassoldo iO i O ii 1 Torre iO i O 1:1 1 Malisana iO i O !2 1 Mladost 10 1 0 0:0 1 Montebello DB iO i O 1:1 1 S. Andrea SV iO i O O:O i Campanelle OO O O O:O O CGS iO O i 12 O Union iO O i O:i O Aiello iO O i O2 O PRIHODNJI KROG Torre Mladost 2 4 Torek, 25. septembra 2007 ŠPORT / šah - V Lonjerju po skoraj desetih letih spet prvenstvo ZSŠDI Razveseljiva prisotnost mnogih mladih obrazov Prvaka postala veteran Pino Lakovič in trinajstletna Tjaša Oblak V nedeljo se je v prostorih športno kulturnega centra v Lonjerju odvijalo prvo zamejsko prvenstvo v hitrem šahu v organizaciji ZSŠDI, DTTZ Žige Zoisa, CAN Costiera in tržaškega šahovskega društva SST1904. Slednje je priskočilo na pomoč s sodnikom Lucianom Boschijem in vodjo turnirja Fabiom Casconejem, ki sta, kot običajno, brezhibno in profesionalno opravila svojo nalogo. Naslov zamejskega prvaka in prvakinje sta na koncu odnesla šahovski mojster Pino Lakovič in trinajstletna Tjaša Oblak. Kako pa se je - po skoraj desetletju mirovanja - spet odvijalo šahovsko prvenstvo med zamejci? Šahovska dejavnost je med tržaškimi Slovenci skorajda zamrla ob koncu dvajsetega stoletja. Na Goriškem sta Jan Bednarik in Pino Lakovič še naprej uspešno nastopala v A-ligaški konkurenci in dosegala dobre uspehe tudi na državni ravni, vsakoletnega prvenstva ZSŠDI -Memoriala Z. Jelinčiča pa kljub temu zaradi manjšega zanimanja ni bilo več. V zadnjih letih pa se je šah po zaslugi osnovnošolskih učiteljev spet razširil med mladimi, s tečaji in krožkom na tržaškem sedežu ZSŠDI pa se je dejavnost v minulih dvanajstih mesecih še dodatno okrepila. Višek vseh teh pobud je bil nedeljski turnir, na katerem je nastopilo dvaindvajset šahistov, med temi tudi nekaj predstavnikov italijanske manjšine v Sloveniji -turnir je namreč potekal v sklopu projekta Interreg »Šport podira meje«. Zaradi tega je bil pravzaprav turnir »obeh zamejstev«, v Italiji in Sloveniji. Šahisti so imeli po petnajst minut razmisleka na glavo za vsako partijo, vsak pa je odigral po sedem dvobojev. Pino Lakovič je upravičil vlogo favorita in prvenstvo zaključil s sedmimi zmagami, pošteno pa se je moral namučiti proti drugou-vrščenemu - alpinistu, časnikarju, pisatelju in ne nazadnje šahistu Dušku Jelinčiču - in tretjeuvrščenemu Mitju Oblaku. Za lepo presenečenje je poskrbel Jan Zobec, ki je dosegel četrto mesto v absolutni konkurenci in bil tako najboljši igralec v kategoriji pod šestnajstim in sploh pod dvajsetim letom starosti. Med ženskimi predstavnicami sta po štiri zmage dose- Šahovskega prvenstva ZSŠDI so se udeležili šahisti in šahitske različnih starosti, med njimi pa je bilo tudi veliko mladih kroma gli Ajlin Visentin in Tjaša Oblak, ki pa je dosegla boljšo uvrstitev (in zmago med ženskami), ker je igrala proti močnejšim nasprotnikom. Obe sta tudi bili najboljši v starostni skupini pod dvanajstim oz. štirinajstim letom. Najboljši med najmlajšimi (pod desetim letom) je bil Liam Visentin s tremi točkami in pol - pol točke več kot sovrstniki Omar Cusma, Urška Petaros in Jan Košuta. Kot zanimivost naj dodamo še, da je več kot tretjina igralcev spadala prav v to starostno skupino (še posebno pohvalo si zasluži najmlajši, šestletni Andraž Štoka), edini veteran pa je bil končni zmagovalec. Končni vrstni red: Pino Lakovič 7; Dušan Jelinčič 6; Mitja Oblak in Jan Zobec 5; Marko Oblak, Mitja Petaros, Tjaša Oblak, Marko Potrata, Ajlin Visentin in Egon Štoka 4; Liam Visentin 3,5; Omar Cusma, Valentina Oblak, Selene Degras-si, Urška Petaros, Aleksandar Spremo, Jan Košuta in Matjaž Zobec 3; Andraž De Luisa 2,5; Devan Štoka 2; Mojca Petaros 1; Andraž Štoka 0. Mitja Oblak atletika Ruzzier prvi na prvenstvu Hrvaške Lo-njerski hitro ho dec Fa -bio Ruzzier je drugo leto za po red zma gal na od pr tem pr ven stvu Hrvaške. Tokrat je Varaždinu na razdalji 20 km dosegel čas 1:39,14, kar je za minuto 40 sekund boljše kot na ve te ran skem SP v Ric ci o ne -ju. Ruzzier je tudi prvič po štiri letih na tej razdalji premagal mejo 1 ure 40 minut. Na 2. mesto se je uvrs til Slo ve nec Vla di -mir Vršeč (1:48,30), prvi Hrvat pa j e biul na 3. mestu Sašo Ra-dotič (1:53,34). »Tokrat sem se dejansko boril proti času in sem s svojim do sež kom ze lo za do volj ne,« je dejal Ruzzier, ki je že osvojil tudi hrvaški pokal, saj je zmagal na vseh do se da njih šes tih pre iz -kušnjah tega pokala. Konec tedna bo Ruzzier tekmoval na Madžar skem na član ski tek mi na razdalji 20 km. tenis - »Desetka« v Rimu Paola Cigui danes na glavnem turnirju Paola Cigui se je kvalificirala v naslednjo fazo mednarodnega turnirja ITF v Rimu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev in bo torej danes nastopila na glavnem turnirju. V kvalifikacijskih kolih je bila namreč dvakrat uspešna: v nedeljo je sicer zmagala brez boja, saj se nasprotnica zaradi bolezni ni predstavila na turnirju. Včeraj pa je slavila proti 5. nosilki kvalifikacijskega turnirja Italijanki Sari Savarese, ki na svetovni razvrstitvi zaseda 990. mesto. V prvem nizu je Paola sicer klonila z 2:6, a je nato osvojila ostala dva niza (6:2, 6:3). »Prvi niz sem igrala slabše, predvsem zato, ker je bil to zame prvi nastop na turnirju, Sara pa je odigrala že v nedeljo eno srečanje,« nam je povedala Paola, ki bo danes nastopila na glavnem turnirju. »Igrala bom proti 7. nosilki Francozinji Emilie Bacquet,, ki zaseda 484. mesto in se je na prejšnji »desteki« uvrstila do polfinala.« t gorsko kolesarstvo Christian Leghissa drugi na Trofeji Veneta Na zadnji preizkušnji v kraju Adria je bil tretji Z zadnjo deseto etapo se je zaključila letošnja Trofeja Veneta v gorskem kolesarstvu. V kategoriji Mastersport je bil naš kolesar Christian Leghissa, ki tekmuje za klub O vam Every Bike, na končni lestvici odlični drugi v konkurenci 210 tekmovalcev. V nedeljo je zadnjo preizkušnjo v kraju Adri-a v okolici Roviga zaključil na absolutnem 22. mestu, v kategoriji pa je bil tretji. Razvrstitev je odločal končni šprint, saj so kolesarji od 15. do 22. mesta prečkali ciljno črto v razmahu nekaj stotink. »60 km dolga proga se je vila v naravnem parku ob reki Pad in je bila večinoma ravninska. Tekmovalo je nad 350 tekmovalcev iz cele Italije, saj je bila to v bistvu državno tekmovanje, ki je spadalo tudi v sklop Trofeje,« nam je povedal kolesar, ki se bo konec tedna udeležil dvodnevne dirke po Istri. □ Obvestila SK DEVIN vpisuje nadaljnji tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsako soboto po dve uri. 2. izmena :13, 20, 27. oktobra in 3/. novembra. Informacije: 040 209873 ali 338 8621592 (Janja) ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. SPDT vabi na tečaj plezanja za začetnike. Uvodni sestanek bo 27.septembra na sedežu društva v ulici sv.Frančiška ob 20.30. Informacije nudi David Štrajn na št. 3498742101 ali na email ao@spdt.org. AŠK KRAS obvešča, da se z mesecem oktobrom v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku pričnejo sledeče dejavnosti: otroška telovadba, prvo srečanje v sredo, 3. oktobra ob 17. uri; rekreacija starejši v četrtek, 4. oktobra ob 8.30; rekreacija mlajši v četrtek, 4. oktobra ob 20. uri; rekreacija namizni tenis v torek, 2. oktobra ob 20.30. Vse ostale informacije na prvem treningu. AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motori-ke za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini.Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek s starši. ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.0017.00 in na izbiro po en trening miniod-bojke ali minibasketa (starejša skupina). nogomet - Visok domači poraz ekipe »najmlajših« Primorja Polna trenerjeva beležka Kljub okroglemu 0:7 se fantje niso demoralizirali, iz izkušnje pa črpali pomembne napotke za prihodnje nastope Pomlad - Pordenone 0:7 (0:3) POMLAD: Mattiassich, D'Oronzio, Brass, Žerjal, Hoffer, Zuppin, Tenze, Kuret, Carli, Valen-te, Pahor, Cerkvenič, Viviani, Toso-ne, Vidoni, Cadez, trener Mile Lju-bojevič. Že pred samo tekmo se je dobro vedelo, da bo Pordenone zelo trd oreh za najmlajše Pomladi. Moštvo iz furlanskega mesta si lahko privošči pravo selekcijo, saj lahko izbirajo med zelo široko paleto mladih nogometašev. Gostje so v nedeljo na proseškem Ervattiju tudi fizično prekašali Ljubojevičeve varovance. Skoraj vsi so bili za glavo višji. Začetek srečanja ni bil prav nič obetaven. Številni gledalci na tribuni (vreme je bilo kot naročeno) so kaj kmalu po sodnikovem začetnem žvižgu videli prvi zadetek črno-ze-lenih (Pordenona). Varovanci trenerja Mileta Ljubojeviča so se v glavnem branili in skušali so presenetiti le v protinapadih. Nasprotnikova premoč pa je bila očitna in vratar Peter Mattiassich, ki se je v nedeljo večkrat izkazal, je moral pred koncem polčasa pobrati iz svoje mreže še dve žogi. V drugem delu (predvsem na začetku) so se oranžno-plavi opogumili in se večkrat nevarno približali nasprotnikovim vratom. Lah- Pred vrati Pomladi je bilo v nedeljo večkrat vroče in napeto kroma ko bi dosegli vsaj častni zadetek. Gostje pa niso popustili in izkoristili so boljšo fizično pripravo, tako da so do konca tekme še štirikrat zatresli mrežo Pomladi. Kljub neizbežnemu visokemu porazu pa se nogometaši Pomladi niso prepustili malodušju in živčnosti. Do trikratnega sodnikovega žvižga so delovali složno in si med seboj pomagali. To je bilo izredno pozitivno. Istega mnenja sta po tekmi bila tudi trener Mile Ljubojevič in predsednik Roberto Zuppin. »Ta po- raz nas bo še dodatno motiviral, da v vseh pogledih izboljšamo svojo igro in da napredujemo. Danes (v nedeljo op.ur.) smo spoznali realno sliko in kakovost deželnega prvenstva. Nismo prav nič demoralizirani.« Trener Ljubojevič je še dodal: »Igrali so vsi fantje, saj bodo samo tako zoreli in napredovali. Tokrat sem napolnil svojo beležko in med tednom bomo temeljito pregledali, kaj vsega smo zgrešili in bomo na treningih skušali popraviti. Mi gremo naprej po svoji poti.« (jng) Naraščajniki izidi 2. KROGA Cormor - Monfalcone 2:3; Manzanese - Fut. Giovani 2:0; Palmanova Pro Romans 1:2; Pordenone - Pomlad prel.; San Giovanni - Donatello 0:1 Donatello 2 20 0 7:1 6 Pro Romans 2 20 0 4:2 6 Monfalcone 2 11 0 5:4 4 Manzanese 2 10 1 3:2 3 San Giovanni 2 10 1 1:1 3 Cormor 2 01 1 3:4 1 Fut. Giovani 2 01 1 1:3 1 Pordenone 1 01 0 2:2 1 Palmanova 2 00 2 2:8 0 Pomlad 1 0 0 1 0:1 0 PRIHODNJI KROG Pomlad - Palmanova Najmlajši IZIDI 2. KROGA Donatello - Gemonese 10:0; Extra - Tolmezzo 0:2; Fut. Giovani - Lignano 3:0; Pomlad - Pordenone 0:7; Ronchi - Ponziana 1:3 Donatello 2 2 0 0 15:0 6 Pordenone 2 2 0 0 8:0 6 Fut. Giovani 1 1 0 0 3:0 3 Pomlad 2 1 0 1 4:8 3 Ponziana 1 1 0 0 3:1 3 Tolmezzo 1 1 0 0 2:0 3 Extra 1 0 0 1 0:2 0 Gemonese 2 0 0 2 1:14 0 Lignano 2 0 0 2 0:8 0 Ronchi 2 0 0 2 1:4 0 PRIHODNJI KROG Donatello - Pomlad / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. septembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: flavtistka Ivana Milič 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino Aktualna odd. z nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Maura Leone) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Gente di mare 2 (It., '06, i. Lorenzo Crespi, Vanessa Gravina, Claudia Ruffo) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napo-ved/Potihoma V^ Rai Due 6.15 Otok slavnih 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) 13.00 Dnevnik 13.30 TG2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. (vodita Milo Infante in Roberta Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 18.50 Reality show: Otok slavnih 19.40 Nan.: Piloti, 19.50 7 življenj 20.25 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds (i. Mandy Patinkin, Matthew Gray Gubler) 22.40 Nan.: Senza traccia (i. Anthony La- Paglia, D. Kashani) 23.30 Dnevnik Tg2 23.40 Film: Facile preda (pust., ZDA, '95, i. William Baldwin) 1.05 Tg parlament V" Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 II caffè 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Don Giovannino (kom., It., '67, i. Toto', Gianni Agus) 10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Tgr Okolje Italija 15.05 Tgr - 59. Prix Italia 15.15 Variete: Trebisonda,Mladinski dnevnik Gt Ragazzi 17.00 Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro' (vodi Giovanni Floris) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Šport: 90. minuta 0.30 Tg3 Meteo 0.50 Aktualno: S.O.S. u Rete 4 6.00 Pregled tiska, 6.20 Kapljice zgodovine 6.25 Nad.: Quincy, 7.40 Hunter - Nasilje in maščevanje, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica (i. A. Heinle) 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Nad.: Steze 16.25 Film: La stella di fuoco (vestern, ZDA, '60, r. Don Siegel, i. Elvis Presley, Dolores Del Rio) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualno: L' antipatico 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Basic (thriller, ZDA, '02, r. John Mc Tiernan, i. John Travolta, Connie Nielson) 23.25 Film: Il danno (dram., VB, '92, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.50 Vaše mnenje 9.00 TV film: L' esercito degli angeli (kom., Norv., '00, r. Stein Leikanger, i. Martin Eidissen) 9.40 Tg5 com/Meteo5 10.55 Nan.: Supermarket, 11.25 Detektiv v bolnici 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualna odd.: Moški in ženske 16.15 Nan.: 5 zvezdic - Izbira (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) 16.55 Tg5 minut 17.05 TV film: Eredita a sorpresa (kom., Nem., '06, i. Max Tidof) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.20 Variete: Ciao Darwin (vodita Paolo Bonolis in Luca Laurenti) 0.00 Variete: Maurizio Costanzo Show V Italia 1 6.00 6.10 6.35 9.05 11.10 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 17.30 Odprti studio Nan.: Zanzibar - Spot Variete za najmlajše Nan.: MacGyver - Nuklearna nevarnost, 10.10 Magnum P. I. - Gostejši od krvi (i. Tom Selleck) Nan.: A-Team Odprti studio, šport Risanke Nan.: Veronica Mars (i. Kirsten Bell, Francis Capra) Nan.: Hannah Montana Risanke Risanke: Spongebob 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.40 Risanke: Dragon Ball 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare 21.00 Nan.: Ugly Betty (i. America Ferrera, Eric Mabius, Michael Urie) 22.55 Film: Scary Movie 2 (kom., ZDA, '01, i. Shawn Wayans) ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualno: 60 in več 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 15.10 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 20.55 Film: Cosi' parlo' Bellavista (kom., It., '87, i. Isa Danieli) 22.35 Klasična glaasba 23.35 Odbojka: Treviso-Roma LA 6.00 7.00 9.20 10.30 11.30 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 La l 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Nan.: Angelski dotik, 13.00 Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan) Film: Buio oltre il sole (pust., VB, '67, i. Rod Taylor, Y. Mimieux) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol Aktualno: La meccanica dell' aran- 22.30 Film: Arancia meccanica (dram., ZDA, '71, r. Stanley Kubrick, i. Malcolm McDowell) |r Slovenija 1 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Radovedni Taček: Obroč Mozart: V deželi opere Besedi na sledi: Simon Gregorčič Sprehodi v naravo: Vsi podobni, vsi različni Zgodbe iz školjke Planet Zemlja Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Vroči stol Obzorja duha Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice Ali me poznaš: Jaz sem jesenska 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.20 9.30 10.05 10.20 11.00 11.55 13.00 13.25 14.20 15.00 15.10 15.40 16.05 16.15 16.20 16.35 17.00 17.30 18.00 18.30 18.40 18.55 19.55 21.15 22.30 23.25 Dok.: Koža, dlaka, perje Ris. nan.: Hotel Obmorček Knjiga mene briga - Pier Paolo Pasolini: Nasilno življenje Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Virusi, naši vsakdanji spremljevalci Modro Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) Dok.: Pogum molka Odmevi, kultura, vreme, šport Dok.: Ljubezen in oblast - Bill Clinton in Hillary Rodham Clinton Slovenija 2 6.30 7.30 8.00 9.00 18.00 18.05 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 22.40 Zabavni infokanal TV prodaja Studio City Seja državnega zbora Poročila Kalejdoskop Aktualno Con Anima. Portretni film dirigenta Marka Letonje Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi-kajeto (Slo, '07, r. Brane Bitenc) Globus Dediščina Evrope - Nad.: Callaso-va in Onassis (It., '05, r. Giorgio Ca-pitani, i. Luisa Ranieri, Gerard Darmon, Serena Autieri) Nad.: Blackjack (VB-Avstral., '05, i. Colin Friels, Marta Dusseldrop) 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska odd.: Fannzine 15.00 Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) 15.55 Sredozemlje 16.25 Kulturni magazin: Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.30 Alkpe Jadran 20.00 Glasovi Dalmacije: Srečanja z italijanskimi skupnostmi vzhodnega Jadrana 20.30 Dok. oddaja 21.10 Q - trednovska oddaja 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik 22.15 Potopisi 22.45 Folkest 23.45 Leron 2007 0.45 Vsedanes - TV Dnevnik 1.00 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 16.00 Ali nas sploh potrebujete - Javna razprava 18.00 Mladi o mladih 18.40 Napoved dnevnika 19.50 Avto za vas 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Primorski župani 21.30 Asova gibanica 22.00 Šu kham 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 C iril Kren - slovenski glasbenik v Argentini; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sardoč, r. B. Trekman, 17. nad.); 11.00 Studio D; 11.15 Radijska posvetovalnica: na vprašanja o vzgojnih zadregah odgovarja psiholog Bogdan Žorž; 12.00 Tema tedna; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Večerna idila; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Istrska srečanja: Tanja Kaligarič; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje: pokojninsko zavarovanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Napovednik; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.50 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medi-gra; 10.15 Skladatelj tedna: John Dowland; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 25. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58. Dolžina dneva 12.03. LUNINE MENE MŠm Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 4.55. BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih ljudeh se bodo kmalu začele pojavljati z vremenom povezane težave, ki se bodo čez dan krepile. Proti večeru jih bo čutilo že veliko ljudi. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.43 najnižje -66 cm, ob 10.06 najvišje 56 cm, ob 16.09 najnižje -41 cm, ob 22.00 najvišje 47 cm. Jutri: ob 4.11 najnižje -64 cm, ob 10.34 najvišje 61 cm, ob 16.41 najnižje -50 cm, ob 22.38 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............18 2000 m............7 1000 m ...........14 2500 m ............ 5 1500 m............9 2864 m............4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V vzhodnih predelih bo spremenljivo z zmernimi padavinami, v zahodnih bo povečini oblačno z močnimi padavinami. Padavine bodo pogostejše v večernih urah. Pihal bo zmeren vzhodni ali severovzhodni veter. Jutri bo pretežno oblačno. Predvsem na zahodu bo občasno že rahlo deževalo. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem burja. Čez dan se bo dež razširil nad vso državo. V četrtek bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Več padavin bo na zahodu države. Ob morju bo pihal jugo. S podporo in pokroviteljstvom: HFRIULI V sodelovanju z: J fcjGIULIA .. . Ospiti di gente unka 9 Fondazione ■K S FrlulAdrla .jUniCreditBanca Posta saatarel. Install.Pro AcegasAps