68. številka.
V Trstu, v sredo 24. avgusta 1892.
Tečaj
„EDINOST"
iihtj* dvakrat na teden, ritko vid« in soboto ob 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
ta ti« Isto fl. 6. — ; tiven Avst. ».— gl. m poln leta „ 3.—: „ „ 4.50 » •a četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Posamične številke se dobivajo ▼ pro-dajalaicab tobaka t Trsta po K nov.,
V Otriei in ▼ AJdovIČlal po • nov. 9* naročbe brei priložene naročnine se ipraTniitTo ne ostra.
EDINOST
Oglasi In Dnaalla •• račun« po 8
f rutica t petita ; sa BMlOTS s debel inl črkami i« plačuje prostor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vrstic. Poslana, Jame zahvala, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piaisa Caeerma št. i. Vsako pisao aort biti frankovano ker nefrankovana se ne spre* jemajo. Rokopisi se ae vrašajo.
Naročnino, reklamacije in ineerate pre-
(jena npravnlštvo P iassa Caeerma št. 8 Odprte reklamacije o proete poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
<V Mlioat )• mol'
Konservatizem in sedanji sistem.
<h
Kdor je slovenski rodoljub — dejanski, a^ne samo besedami —, kdor v resnici Ijnbi domovino svojo, kdor je res vnet za napredek narodA slovenskega, in pred vsem, komur je do tega, da si osiguramo svoj narodni obstanek : ta mora obžalovati is globine svoje duše žalostne odnošaje naše, ta mora obžalovati bratomorni boj, ki vihra sedaj mej obema strankama slovenskima, boj, ki pospešuje nakane naših protivnikov, a donaša neizmerno škodo narodu slovenskemu.
Pišočim o tem predmetu vsiljuje se nam vprašanje, je-li bil potreben ta boj P Odgovor naš na to vprašanje, izvirajoč iz trdnega prepričanja našega, je le-ta, d a ni bil potreben. „Potreba* tega boja je nastala še le potem, ko so nekaterniki a vsemi silami uma in — napuha jeli dokazovati, da de le tedaj nastane zlata doba za naše pokrajine — pojem domovine slovenske prišel je »iz mode* —, ko umestimo mej nami BloveBno — občni razkol. S kratkimi besedami se da povedati, da je naš domači prepir v prvi vrsti hotela — osobna ambicija.
Obči razkol! To je torej tisti veliki cilj, po katerem hrepene nekateri naši rojaki. Obči razkol bodi obramba — verskemu čutu. Čudna premisa to, kaj ne da! Čudno preduslovjo za varnost svete vere, tako čudno, da je ne moremo pojmiti nikakor. A tudi n&rod slovenski, ki je, hvala Bogu, še zdrav v svojem jedru, ni mogel pojmiti take gorostasnosti: da le prepir moro pospeševati versko čutstvo, da le v prepiru tiči varnost veri katoliški; na prepir da naj se opira nauk — našega Izveličarja. Ne, tega ni mogel pojmiti narod slovonski. To so občutili dobro iz-vestni nekaterniki ter v „bistroumnosti* svoji so kmalu pogodili pravo pot, kako bi bilo možno priti do njih neplemenitega, nerodoljubnega in nemoralnega cilja — pogodili so, da treba v narodu kvariti zdravo jodro, da treba zmešati in zblo-
PODLISTEK. Onšgov Oni.
(Iz popotno torbice Onćga Onisgovoga.)
(Dalje.)
Kako se je ohladila Ončgovemu Onemu ljubezen? Bila jo trda noč. Urša gre po vodo, Onf jo pričakuje. Ko jo zagleda, skoči k njej, stisne jo na svoje nemirno srce, a — Urša je imelA na glavi polno posodo vode. Izpozabila se je revica v onih srečnih trenotkih, objeti je hotela ljubljenca, ali o groza! — na Onega Be izlije vsa voda iz posode.
*
* *
Kako se je maščeval OnČgov Onf nad svojo ljubico? Kak or povešajo cvetice po gredicah nežne glavice v vročih dneh, ko jim primanjkuje one hrane, ki jih oživlja, tako je bilo tudi z Uršo, kajti tudi ona začela je hirati, tudi ona ni imela več bitja, po kojem je hrepenela. Povešala je svojo glavico, bledela od dne do dne, upadala so jej lioa, rudečica jej jo izginila z obraza,
dit|i\pojme. Narod naj niti ne sluti, kakAvfl so cilji tej ali oni stranki; narod naj /ti ne čita obrambe onih, ki se napadajo, in sumničijo kar pavšalno: po tej poti širili se bodo polagoma krivi pojifci o strankah in osobah, in potem, ko se ti krivi pojmi udomačijo v slednji koči, potem bode tudi narod preklinjal tiste, kojih ne blagoslovljajo izvestni nekaterniki. In potem, ko je narod na krivi poti, no, potem je dotičnikom le igrača, da ga podć sem in tja po širni puščavi duševni, tako, da mu je le teiko zopet najti pot, ki bi ga mogla privesti nazaj — k razsodnosti.
Tako so začeli kar v en koš metati: liberalce, brezverce in radikalce. Kdor je odločen narodnjak, je tudi radikalec; kdor je radikalec, je sovražnik konservativcev; in kdor je nasprotnik konservativcev, j e tudi nasprotnik vere in duhovščine; ergo: vsi radikale i, odnosno narodnjaki, so sovražniki vere. Te pa treba preganjati brez obzirno. To je torej tisti sistem, po katerem bi hoteli nekaterniki prikrojiti vse naše javno življenje. Je sicer brezmiseln ta sistem — kajti človek jo lahko liberalec, a venderle slab narodnjak, kakor je lahko konservativec odločen narodnjak —, a metoda tiči vender-le v njem. In 9e kako pogibeljna, ker utegne zbegati vso nerazsodno maso.
Zato pa smo se mi uprli z vso odločnostjo temu sistemu beganja. A veseli nas, da so se jeli upirati motenju pojmov tudi tako odlično konservativni listi, kakor je Celovški „Mir*.
Ta list je ožigosal motenje pojmo v z druge, jako važne strani. Kakor se z jedne Btrani mečeta v jeden in isti koš radikalizemin liberalizem, tako sez druge strani v potu svojega obraza trudijo za identifikacijo konservativca s pristašem sedanjega vladnega sistema. Tu naj bi veljalo načelo: kdor je konservativec, bodi tudi pristaš sedanjega sistema. Ako nisi to poslednje, tudi
a umreti za Ončga vender ni hotelu. Zato je šla služit v mesto, kjer so govorili samo po laški, kajti tu v daljnem, ptujem mestu pozabiti jo hotela na nezvestega. A kako naj živi tukaj, kako naj prebije ure, kako dneve, ko ne more več videti Onćga, dasi bi ga rada videla vsaj na skrivnem jedenkrat na dan. Skorom ves mesec je bivala pod ptujo streho, slišala ptuj jezik, poskušala je tudi ona govoriti s prijateljicami po laški in vender, prenašati ni mogla še nadalje bridkih ur. Zapusti mesto in se povrne v rojstveni kraj. Ljudje so jo jedva izpoznali, dasi je bila v laškem uiestu cele tri tedne. Obleka jej je bila izpremeujena in tudi govorica. Na glavi ni imela več rute, ampak prišla jo gologlava in tudi počtsana je bila drugače. Sramovala se je visokega čela in da bi bilo lepša, pristrigla si je sama s škarjami Hpredaj lase. Krilo jej ni bilo več priprosto, ampak tam zadaj je bilo baš tako, kakor bi si bila prišila za pas dvoje vreč.
Solnce se je že prikazalo izza hribov, ko jo šla proti vasici. Prijateljice so prišle zajemat vode k potoku, ko prikoraka k njim izpremenjena Urška.
nisi konservativec, ampak r a d i k a 1 e o in liberalec. Motenje pojmov s te strani zdi se nam še frivolnejše, nego ono, kojega amo omenjali gori. In takemu mo-teujh pojmov se je uprl tudi „Mir*.
Obsodivši neznosno nestrpljivost nemških liberalcev in njih sprednje straže: nemških nacijonalcev, izraža ta list nado, da krščanska ljubezen poravna vse. Zato so hvalevredni tisti možje, ki se trudijo, da bi spet oživili in utrdili krščanske nazore. Potem pa nadaljuje „Mir":
„S tem pa še ni rečeno, da mi odobravamo politiko tistih vladnih krogov, ki hočejo sicer nae Slovence in Čehe a katoličanstvom krotiti, pa nimajo toliko poguma, da bi tudi Nemce opominjali na njih krščanske dolžnosti, na državne postave in na pravico, in tudi ne toliko moči, da bi nas branili pred krivicami liberalnih Nemcev in Lahov (glej Koroško in Istro!). Če je kdo dober katolik, iz tega še ne sledi, da mora tudi vladin pristaš biti, najmanje pristaš take vlade, kakorŠna je Taaffejeva. de prej. ko je Taaffe {konservativno večino za Beboj imel, vladal je liberalno ; zdaj se je pa že čisto k levičarjem obrnil, in vendar ae najdejo v Avstrji „konservativni* listi, slovenski in nemški, med njimi celć nekdaj tako odločni „Va-terland*. ki hvalijo vse vladne korake in delajo na nas utis oficijoznih (vladnih) časnikov ! Z liberalci se ti listi pač še prepirajo, da bi pa tudi vlado opominjali, kje in komu bo krivica godi, kaj tacega boš v teh listih redko kedaj bral. Stokrat so naši časniki in naši poslanci že razkrili krivice, ki se godijo Slovencem na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, pa vlada, katero ti „konservativni* listi toliko božajo, se dela slepo in gluho, in ti „konservativni" listi pa molčijo ali pa le zavolj lepšega kako besedo črhnejo, pa brez vsake resnobe in odločnosti. Kako se zamore tak list „katoliškega* imenovati, ki mu za pravičnost manjka razuma ali pa poguma P S pomočjo katoliško zavesti tiste krotiti, ki so itak krotki, in tiste miriti, ki se jim
„Urška, kaj Bi prišla užo domov P* vpraša jo najizgovornejša in se jej nasmeje.
„Ši, ša", odreže se Urška.
„Kaj znaš že laški P* začudijo bo to-varšice.
„Po ši ša,u odgovori puuosno Urika in pogleduje nekako zanioljivo drugo, ki niso tako učene in so tako priprosto oblečene.
„Kako dobro glavo imaš," nasmejejo so jej prijateljice, „v treh tednih si ho naučila že laški." Nadalje upraša Urša.
„Kje je pa tista kontrada, ki vodi k nam P"
Prijateljico se jo usmilijo in gredo z njo po tisti „kontradi" v vas. Na potu Hro-čajo Onćga. Mul si jo že od daleč roki, videč, da prihaja Urška kakor staro strašilo. —
„Bon žorno Onf", pozdravi ga. A naš Onf bil je Slovenec skozi in skozi. Bil je član celo čitalnice in ra/jezilo ga je. da ho uže sramu je lastnega materinega jezika. Obrne jej hrbet, ko zasliši besedo : „Bon žorno" in misli na maščevanje. Povedal je zvečer drugim mladeničem, kaka je Urška in poredneži so sklenili, da jej napravijo radi tega podoknico.
krivica godi, in jih opominjati, naj le mirno trpijo, ob enem pa liberalnim Nemcem proator delati, da imajo |komolce na prostem in samorejo predrzno in razposajeno okoli sebe d regati, — tako politiko pod-pirati, to se pravi katoliško zavest zlorabiti za nečimurne posvetne in Slovanom škodljive namene. Ta stavek si naj zapomni, komur mar gre t
Mi koroški Slovenci nimamo niti najmanjšega uzroka, ogrevati se za sedanjo vlado, ki ni ne krop ne voda in naših pritožb noče slišati. Naj pride nemško-libe-ralna vlada, nam se ne more dosti slaboje goditi, vendar bi imeli poten upanje, da se liberalna vlada kmalu ob* rabi, in da pride za njo v resnici konservativna vlada, ne pa švigašvsga med levico in desnico, kakor je adaj. Avstrija je katoliška država in potrebuje katoliško in pravično vlado. Kedar tako dobimo, da bo v resnici enakomerno pravična vsem narodom v Avstriji, bomo jo tudi mi z veseljem podpirali, takrat se bomo tudi mi prostovoljno podali mod vladne liste; do tje pa ostane „Mir* odkrit proti prijateljem in sovražnikom, pa nezaupljiv proti vladi".
Tako piše „Mir* ! Človek se kar oddahne, ko čita vender enkrat pošteno, odločno, zares rodoljubno in zavednega naroda dostojno besedo. Hvaležni smo celovškemu listu, na tem, da je prav pošteno ožigosal grdo razvado, pitati vsacega človeka z „radikalcem", ako o sedanjem sistemu ne sodi tako, kakor sodijo nekateri naši poslanci. Pustite, da narod sam Bodi o namenih in nakanah strank in OBob; a da more to, treba, da mu ne motite pojmov I Sedanji sistem in konservatizem nista jedno in isto.
AfSra Spinčićeva.*)
Govor posl. Pernerstorferja v dr-žavnozborski seji dne 5. julija 1892. Pravo za pravo bi morali misliti, da poslednjo bosedo, koje je izrekel gospod
Bledi mesec pogledal je izza oblakov^ ko je zbral Ončgov Onf svoje druge pod Urškinim oknom. „Zapeti jej moramo po laški*, zašepeta prijateljem, „a po laško no znamo, Nemec govori vse na „e n*; La-tinec vse na „b u s*, n. pr. »peti bus podoknici b u s", Francoz govori vse skozi nos in Lah končuje vse na „i". Izmislil sem se neko pesmico in to vas navadim. Slovo tako :
„Ile peli šinjorili Peli Ursili".
Nič no do, ako tudi nimamo dobrih glasov. Vsak naj kriči, kakor hoče".
Ko se prepriča Onf, da znajo vsi te besedo iz glave, tedaj da znamenje in nebo in zemljo pretresajoči laški glasovi zadonš Urški na poitalijančeno uho. Teh hripavih glasov in takega dolgega rjovenja slišali niso vaščanje še nikdar in kaj čuda, ako so je raznesla drugi dan kot blisk novica, da Zaplotarjeva Urška so je poitali-jančila v treh tednih in da jej prepevajo
radi tega mladeniči pod oknom le po laški P! •
* •
(Dalje prih.)
poslanec dr. Herold, bi morale odmevati pri vaeh strankah in vseh članih te zbor-niče, ter da bodo smatrali vsi člani te mbornice kot skupno zadevo, označiti svoje stališče v tej zadevi.
Meritorično te zadeve je že načrtal temeljito posl. dr. Herold, osobito pa je dobro pojasnil skoro zločinsko-zanikarni način, kakor je sestavljena disciplinarna razsodba. Meni ne treba, da bi o tem po-tratil se jedno samo besedo. Najbrže bodo govorili se o tem tudi juristi. Jaz pa hočem govoriti o nečem drugim, kar je v tesni zvezi se zadevo Spinčičevo in za kar je ta Spinčičeva afera tipična v naši zbornici.
Bili ste toliko prijazni, da ste pred nekoliko tedni odklonili zahtevo, da bi se jaz izročil sodišču, čeprav »em bil obdol-Šen, da sem se tudi o parlamentu izrazil nekako „rahlo" (Veselost).
No, gospoda moja, takrat se nisem oglasil za besedo. Zasuk v govorjenji, kakor ga je podalo poročilo vladnega zastopnika, ni bil povsem točen; tako na •ploh pa priznavam javno in pred večimi ljudmi, da sem se že večkrat izjavil o parlamentu z izrazi, precej nespoštljivimi. (Veselost).
In jaz menim, spoštovana gospoda moja, da sem v to nekoliko opravičen in se zadevo Spinčičevo je nastal nov naslov temu opravičenju.
Spoštovana gospoda, kdaj se je ulo-iil v tej zbornici predlog Pac&kov P Predložil se je dne 3. maja 1892, in danes štejemo dan 5. julija. (Čujte, čujte I) Jaz menim, da v nobenem parlamentu sveta, in celo ne v onih, kojih niti ne poznam pobližje, v južno-američanskih in drugih gotovo spačenih parlamentih, v ni-jednem parlamentu na svetu ne bi bilo mogoče, da bi se dva meseca pustil tak ■lučaj, ko se trdi s katere-si-bodi strani, da se je kršila imuniteta, ne da bi ga preiskovali (Posl. dr. Fuas: Na Ogrskem niti 24 ur!)
No, moja spoštovana gospoda, od kod prihaja to P To je zelo čudno. Tu imamo zbornico, ki ne skrbi na nikak način za obrambo svojih lastnih privilegijev. Da, doživeli smo tu prizore, ko je večina te zbornice uprav prežala po tem, da vrže zopet kako pravico od sebe ter se jej odreče. Pred nekoliko časa smo doživeli n. pr. tu — kar naj bo dokaz za mojo trditev — prizor, ki ni bil posebno prijeten ; čuli smo izjavo predaedništva z ozirom na tolmačenje poslovnega reda in ta predsedništvena izjava je izišla od skupnega pradsedništva ter je tolmačila nekov paragraf na način, ki je po našem menenji povsem nedo-pustljiv.
Na to smo mi — ne morem reči, iz kake stranke, ker stojim osamljen, ali iz malih strank, takozvanih „rogoviležev" — zahtevali besedo — in spoštovani gospod predsednik nam je ni hotel dati; ker pa amo ropotali prav močno, kakor smo v takih slučajih, ko menimo, da imamo prav, tako storili, delamo sedaj in bodemo storili (Veselost), in ker je slednjič gospod predsednik dober mož, dozvolil nam je besedo. Takrat se ^nam je reklo seveda : Da ni bil gori dr. Smolka. ne bi bili prišli do besede. (Posl. dr. Fuas : Prisilili bi si jo bili). Menim, da smem pri tej priliki izreči odkrit opomin, in to ne samo kolikor se dostaje moje o&obe — kajti v takih stvareh stojim jaz neizprosno na stališču škandala, kadar se odreka pravica, govoriti o poslovnem redu — ampak da smem Se stališča večjih skupin izreči naravnost, da ne privolimo v tej zbornici slična odrekanja pravice, in vsaka stranka manjšine pribojevala si bode, uko hoče, pravico govoriti v takih slučajih, pravico, da pomore do veljave svojemu tolmačeuju.
Toda, jaz hočem govoriti o parlamentu, o imuniteti in o dostojanstvu te zbornice; kako gre vse to skupaj P
No, gospoda moja, takrat je govorila cela vrsta ljudij. Nepristranomu opazovalcu se je moralo zdeti, kakor da je predsed-
zištvu prva dolžnost, varovati naše pravice, ne pa nam kaj odvzeti od naših pravic. In če je kedaj predsedništvo v kakem izvestnem slučaju drugačnega menenja, reči mora nepristran opaževalec, da še dolgo ne stopijo v ospredje triarci (taki, ki stoje v tretji vrati. Opazka uredništva.) — to smo mi —, ampak voditelji velikih strank so tiati, ki naj skrbno varujejo privilegij e visoke zbornice. (Odobravanje na skrajni levici.) Zelo naravno je, da se gospoda pl. J a w o r s k i in grof Hohen-warth ne razgrejeta; gospodoma odpuščam to. (Veselost.) Ali nekako žalostjo aem videl, da g. P 1 e n e r , vodja velike 1 i -b e r a 1 n e stranke, takrat ni takoj ustal, da pove svoje menenje, ki je izvestno odločil no. Taka zbornica, ki se pusti pitati od predsedništva s takimi stvarmi, gledala bode seveda, da se potuhne tako dolgo, kolikor le mogoče, ko gre za to, postaviti ae proti kakemu ministru ; kajti minister, to je enkrat pri nas nekaj povsem posebnega ; a navadno niso to nič kaj posebni ljudje, često so cel6 čisto navadni ljudje. (Veselost in odobravanje na skrajni levici.)
(Dalje prih.)
*) Vso to zadevo sta označila temeljito že govora poBlancer dra. Herolda in Kramara, tako, da mora biti jasna vsakemu. Ker pa utegne kdo misliti, da sta ta dva poslanra govorila pristranski, ali da ita morda pretiravala, se nam vidi umestno, da povemo našim čitateljem, kar je v tej zadevi govoril jeden najhujših narodnih nasprotnikov naSih.	Op. Ured.
9 realki m o učiteljišči v Gorici.
Ravnokar je pet in trideset let, odkar je nekdanji, na Goriškem dobro znani vodja J. Vogrich (Vogrič, oče štovanega vodje mornarske šole v Pulji in učiteljice mestne ljudske šole v Gorici) priobčil kratko a zanimivo kroniko teh dveh, takrat njegovemu varstvu izročenih zavodov. Iz tega Bpisa priobčimo danes nekatere zanimive črtice.
Po razpustu jezuvitskega reda, tako poroča kronist, zadobila je šolska uredba na Goriškem valed najvišje odločbe vzvišene cesarice Marije Terezije povsem drugo lice. V Gorici bila je normalna šola z jednim tečajem četrtega razreda. Odprli so jo oo. pijaiisti. Pervi njej vodja bil je oče Leonhard Nasal, kateremu je leta 1785, sledil oče Modest Zaiger in potem leta 1806. oče Krizostom Dorfner. Vsled mirovnega sklepa v Schonbrun-u dne 14. oktobra 1809. prišla jo Goriška pod oblast Francije ; odišli so oo. pijaristi in prenehala je normalna šola. Francoska vlada ustanovila je leta 1811 trorazredno elementarno šolo z italijanskim poučnim jezikom in Benedikt Braunitzer pl. Braunthalski, takratni župnik mestne župnije pri sv. Ignaciji, bil jej je voditelj. Leta 1813. zasedle so zopet avstrijske armade Goriško, katero je že leta 1500 po smrti Lienharta, slednjega grofa Goriškega, vsled starih pogodeb vte-lesil Maksimilijan I. slavni avstrijski hiši. Šola je zopet nastala normalna z nemškim poučnim jezikom. Vodja jej je bil takratni humanitetni profesor Jakob To mašini od leta 1811. do leta 1832. Lota 1818. zadobil je četrti razred dva letna tečaja. Leta 1832. postane vodja prejšnji vodja okrajne glavne šolo v Kopru Anton C u 11 i n in leta 1848. z dne 28. avgusta 1847, št. G096 Josip Vogrič. Leta 1850. spremeni se vsled odloka visokega ininisterstva za uk in bogočastje z dne 1. oktobra 1849. št. G907 četrti razred v dvo-razredno spodnjo realko. Tehnologijo je pričetkom poučeval privatni inženir Pran Pfeiffer.
Trgovinska zbornica prosila je 1. 1852. za ustanovitev tretjega razreda, ki se je vsled odloka šolske oblasti v Trstu z dne 18. oktobra 1852, št. 1466 odprl 15. novembra na svečani način. Po slovesni sveti masi, katere se je udeležila vsa mladina spodnje realke in izgledne glavne šole,
govoril je slovesnoatni govor gosp. Vogrič v navzočnosti okrajnega predsednika, barona Buffa, prečeatitega Šolskega nadzornika Antona Urdich-a in mnogih mestja-nov in prijateljev šolske mladine. Dan 15. novembra 1852. bodi v spominu !
Pričetkom pripomogla sta pri pouku inženir Pfeiffer za tehnologijo in okrajni sodnik Aleksander Claricini za praktično in trgovinsko računstvo. Leta 1853. dobil je jed no službeno mesto na novej realki IvanŠkerjanec, ki je pa koj potem bil premeščen kakor provizorni vodja na spodnjo realko na Reko. Nadomestoval ga je šolski pripravnik Jakob Merkel (kasneje profesor na višji realki, ki ae je po nesreči prezgodni smrti udal) in kasneje M i h a j e 1 Ko-m e 1 , prejšnji učitelj v Vipavi in sedanji vpokojeni c. kr. vadniški učitelj v Gorici. Poučeval je tudi absolvirani tehnik Friderik S c h m i e d. V istem času obiskovali so trije gojenci in pripravniki preparandiji za učitelje spodnjih realk v Beču in so dobili med študijami precejšno podporo od strani ministerstva. Te je visoko mi-nisterstvo imelo v smislu za nova službena mesta na Goriškej realki. Dva od teh gospodov še živita in na polji učiteljevanja marljivo sodelujeta v Gorici; to sta gg. V. in M.
Tekom prejšnjih let si je marsikatero veliko zaslugo v prospeh šolstva in raz-vitek realnih ved pridobil kasnejši o. kr. šolski svetovalec na Kranjskem, naš rojak dr. F r a n M o č n i k , ki je kakor tehnični učitelj četrtega razrega od 1. 1837. do leta 1847., toraj skoraj deset let, se svojo izvanredno znanostjo in realnim znanjem mnogo povzdignil Goriška zavoda.
Vogrič trdi: »jeder gebildete lehrer unseres lieben oesterreichischen vaterlan-des erkennet in des9en schriften nicht nur den hohen geist und den hohen grad mathe-matischer wissenschaft, sondern auch die tendenz eines practischen und vielerfahre-nen schulmannos."
In resnične so te besede! Kdo ne pozna dandanes delovanja našega dr. viteza Fran Močnika, kojemu je podelil naš pre-svitli vladar viteštvo v izvanredne zasluge šolstva in omike.
Drugi dobrotnik prvotnega tega zavoda, inženir Pfeiffer, pa je dobil 6. oktobra 1852. zlati križec za zasluge.
Od leta 1851. do leta 1855. bil je Primorskim ljudskim šolam, toraj tudi pre» parandiji in prvotni realki kakor šolski svetovalec prečastiti, tudi v našem slovstvu znani Jože Kovačič*), kateremu je, ko je nastopil častno mesto kanonika pri katedralni cerkvi pri sv. Justu v Trstu, sledil 14. novembra 1855. profesor c. k. gimnazije v Trstu V i n -c o n c i j L a u k o t z k y.
Normalna, ozirom glavna šola, učiteljska dvoletna preparandija in trozraz-redna realka — vsi ti zavodi bili so v poslopji sedanje višje gimnazije, katero poslopje je blagodušno daroval ljudo- in mladinoljubi grof Ivan AVerdenbergski.
Tako „Vogrič- leta 1856.
Dandanes je v Werdenbergskem poslopji c. k. višja osmorazredna gimnazija z nemškim poučnim jezikompod vodstvom g. Gro as-a in čveterorazredna c. k. deška vadnica z italijanskim in slovenskim ter v zgornjih dveh razredih 'nemškim poučnim jezikom pod voditeljstvom g. Skubina. Mimo tega ima Gorica v nekdanjih ulicah za mesnicami v posebnem poslopji sedem-razredno višjo c. k. realko z nemškim poučnim jezikom pod vodstvom dr. Ejmd. S c h r e i berja, in leta 1891. odprlo se jo v povsem novoj palači, blizo Werden-bergskega poslopja, c. k. izobraževalršče za učiteljico, ki je bilo poprej v privatni
*) Em. Jože Kovafiič r. 1S08 v Čatožu na Dolenjskem; umrl 1867. v Trstu Pisal po slovenski in po nemški. Bil tudi „ČebeliSav". Priobčil 1832. lopo čestitko dr. Jukob Zupanu in 1846. v nemškem jozika opis življenja tržaSko-koperskoga škofa Ravnikarja. Doktor Kandlar je spis poitalijančil naslovom: „Biografia di Monsi-gnor Mu t to o Ravnicher, Vcucovo di Triosto e Capodistria".
hiši v ulici sv. (Ivana tik italijanske da-kliške mestne šole s štirimi tečaji in c. k. dekliško vadnico > petimi razredi. Slednjima zavodoma je vodja preč. g. F. Hafner. Če še dostavimo, da je deželni nadzornik srednjim šolam v Gorici g. Lescha-novskij in učiteljiščam in ljudskim šolam g. Anton v i t|e z Klodič-Sabladoskij popolnili smo zanimive majhne črtice ia leta 1856. Na višej realki so nekdaj službovali : Zakrajšek, Valenčak, Glowacky, Urbas, Kleinmayr Urbančič in nepozabni nam Fran Erjavec; ter Čehi: Streis-sler, Brechler, Zverina in sedaj, leta 1892. še službujejo naši: Berbuč, Plohi, Zorn in Seidl. Na učiteljišči *) je mimo vodja Hafnerji« še naš rojak dr. Kos, Anton Fras, Orešec ; i na vadnici: Skubin, Kumar, Mercina, Sivec, Budal in Poniž. Prerana smrt pobrala pa je Anton Hribarja, voditelja in skladatelja ter sprotnega in nekdaj obČe-znanega pevovodjn.
Dobro bi bilo, ko bi kdo /.astedoval v natančnih potezah kroniko teh dveh zavodov od leta 1856. do sedaj.	K.
Različne vesti.
Razne vesti. Cesar je odredil, da se ne nadaljujejo velike vojaško vaje po Galiciji z ozirom na slabe zdravstvene odno-šaj e v sosedni Rusiji. — V Srbiji se je dogodilo nekaj posebnega: na mesto radikalnega ministerstva je stopilo liberalno ministerstvo z Jovanom Amakumo-vičem na čelu, vzlic okolnosti, da so v skupštini radikalci v veliki večini. Vsi novi ministri so pristaši regent-* Rističa. Prvo delo novega ministerstva bode seveda, da razpusti skupštino in razpiše nova volitve. Druge vprašanje pa je, ali si bode moglo priboriti večino v skupštini.
Iz Ospa se nam piše : Gospod vrednik t V „Katholisohes Vereiansblatt* z 15 t. m. čitam: „Vlada grofa Taaffeja nagiba se vedno bolj na levo. Spremstvo o uravnavi valute je seveda moralo biti poplačano; taka plačila lahko uvidimo v padu češkega ininistm-rojaka Pražaka, v odlikovanji zaupnega moža liberalcev, ministra grofa Kuenburgn, v penzioniranju kranjskega deželnega predsednika Winklerja, v dekori-ranji liberalnega strankarja Dr. Russa s komturnim križem Fran-Josipovega reda itd. Grof Taaffo ume ravno probatnimi sredstvi odstranjevati vse zapreko, ki se pro-tivijo njegovemu fortwurstelu iu forgfret-ten. Ta sredstva so : udovoliti osobne ali strankarske interese. Pri tem so pa čisto nič ne ozira na dušovno ali gmotno dobro-stanje ljudstva.
Vlada pozna le en smoter: Stranke na uzdah držati, sebe pa nad vodo".
Gori omenjeni list ima gotovo dostojno verjetnost pri „Slovencu", zato kličemo tudi mi, ki živo občutimo že v kožo „Belohnungen alla Pražak*1 odstrani vladnih organov: O sekcijonsšefi kranjski! Kdo Vam jo zaupal kabinetno tajno, da so temu krivi Mladočehi ali celo Laginja ? Eksce-lenca TaafFeP Tedaj imate prav!
Čehi V Trstu. Lepo število tržaških Slovencev in — Slovenk zbralo se je v soboto ob 6. uri 40 m. popoludne na kolodvoru pri sv. Andreju, da pozdravi mite češke goste. Osobito nas je razveselilo, da je prihitelo prilično število mož iz delavskega stanu, kar priča, da se ven-der-le polagoma vzbuja mej narodom čut vzajemnosti avstri jsko-slovanake. Boječi se kakih neprijetnosti, kakoršne se kaj rade naklanjajo nam Slovencem, uredili smo tako, da je bil vzprejem na kolodvoru kolikor moči nešumen. Predsednik čitalnice tržaške, gospod Anton Truden, prozdravil je goste čisto na kratko, a zahvalil se mu je jeden izmej učiteljev. Po kratkem odmoru v Čitalnioi sestali so se čehi v pi-varni „Pilsen", kamor je došlo tudi ve-
*) Izobraževališče za uSitoljo pa je v treh oddelkih, s slovenskim, hrvatskim in italijanskim poučnim jezikom za vso Primorsko v Kopru.
liko število Tržačanov i« vseh stanov. V prijateljskih pogovorih glede programa na-daljnemu potovanju izletnikov prišla je kmalu deseta ura, to je trenotek, ko se je poslovil od nas jeden del izletnikov odhajajoč s parnikom „Friese" v Benetke. Po odhodu teb pa se je vnela zelo animirana zabava: z vsakim trenotkom naraščalo je navdušenje, izvirajočo i * gorkih aimpatij, koje goje tržaški Slovenci do bratskega nam naroda češkega. Vrstili so se pri -arčni govori, koji so mogli češke goste prepričati, da so prišli mej brate. Se strani Tržačanov so govorili predsednik Čitalnioi, Anton Truden, starosta „Sokolov," dr. Gustav Grego rin in poslanec prof. Mate Maudič, poslednji v češkem jeziku. Mej izletniki je bil tudi poznani mestni svetnik Pražki Breznovki, ki se je oglasil opetovano za besedo. Razne vs-podbujalne slovanske pesmi prepevale so se stoje. Odbila je že polunoČ, k« smo se razšli. V nedeljo dopoludne ogledali so si gostje naše mesto, popoludne pa je bil izlet v „Miramar". Povrnivši se v mesto zbrali so se Čehi na krasnem prostranem in lepo okinčanem vrtu „Narodnega Doma* pri sv. Ivanu, kamor je došla velika množina meščanov in okoličanov. Tu se je pa vnela tako prisrčna zabava, kakoršne že dolgo nisma doživoli. Slava Sveto-Ivančanov, slava njihovemu tamburaškemu zboru, ki se je toli divno proslavil se svojim prvim nastopom, A tudi močan pevski zbor, sestavljen iz pevcev rsznih pevskih društev, prepeval je izborno. Tako dobre volje že dolgo aisnpo videli naših ljudi, nego ta večer. Eppur si muove : narod naš jel spoznavati važnost ndroda češkega za nas Slovence. In nadejamo se, da so češki gostje prejeli najbolje utise o nas, da so se prepričali o bratskem čutstvovanji našem, ki je sad spoznanja, da moramo biti hvaležni onim, ki nam hočejo dobro. Pošiljajoči najiskre-nejše pozdrave za dragimi sinovi n&roda češkega, prosimo jih, da so mej svojimi rojaki tolmači čutstvovanja našega.
Pripomniti bi 8e bilo, da so bile slavne oblasti zelo v skrbi za varnost naših gostov, kajti oko pravice in javnega reda spremljalo jih je na vseh njih potih. Je že tako, no !
Nočejo nas poznati. Kadar-koli de ima slaviti kako dinastiško slavje, tedaj bo Tržaški Slovenci prvi, da store to, kar jim veleva cesarju dolžna udanost. Pričakovali pa bi po vsej pravici, da tudi vladna glasila vrše svojo patrijotiško dolžnost nasproti nam. A te svoje dolžnosti se nikakor ne zaveda stara dama „L1 Adria*, kar je zopet dokazala se svojim poročilom o proslavljenji rojstnega dne cesarjevega. Piše namreč : „Pa rim en ti erano imbandie-rate e pavesate le residenze delle Sooietd : dei Veterani militari, Austria, Unione O-peraia, ed altrett. Pod ti poslednji dve besedi je potajila vrla „Adria" naši podporni društvi, ki sti tudi storili svojo dolžnost. „L* Adria" omenja vsacega neslovenskega društva, ako le z mazincem gane za ukoreninjenje patrijotiškega čutstvovanja, a mrze jej imena slovenskih društev, v kojih volja stara tradicija: gojiti mej svojimi člani zvestobo do cesarja in državo. — Vprašamo tedaj gospodo: kaj mislijo doseči s takiui postopanjem, ki toli ozlovolja naše dobre ljudi P Ako nas mrze za svojo osobo, slobodno jim, a ko gre za sveto stvar dinastiškega čutstvo-vanja, morali bi vender potlačiti svojo mržnjo ter dati vsakemu — kar mu gre.
Rojstni dan Njeg. Veličanstva praznoval se je i v Barkovljah. Na predvečer imenovanega dne zbrali so so pevci, „Adri-jaši", v lepo razsvitljenem vrtu krčme „Obrtnijskega društva*. Ob koncu vrta stal je lep in velik transparent „Adrije" z napisom v narodnih barvah ; ob desni strani transparenta visUa je velika naša trobojnica, ob levi pa velika hrvatska zastava. Nad zastavama in transparente m je visela avstrijska zastava — kazoč s tem, da se Slovani tu ob Adriji vedno
spominjajo celokopne domovine — Av- t strije. — Pevski večer „Adrije* izvršil se i je vrlo dobro; močan pevski zbor izvrši) j je izvrstno svojo nalogo in ob polunoči še-Ie razšli so se pevci s prepričanjem, da ] bode orila slovanska pesem v Bar- < kovljah še na dalje — v srd gospode, < navživajoče se ob letnem času tamošnjega . slovenskega zraka— in vzlic vestnemu opo- i minjevanju lista „II Piccolo" do tamoš- ] njega Capovilla, naj zapreci slovensko s petje. —	i
Omenjati je še, da se je pričel večer < s Hribarjevo kantato in cesarsko pesnijo. Predsednik „Adrije" izustil je pri tem svoj govor, kateremu so sledili trikratni živio klici na presvitlega cesarja — a isto-tako se je večer zaključil z imenovano kantato in cesarsko pesmijo. Slavnosti tej je prisuBtvoval tudi g. prof. dr. Karol G I a s e r, predsednik „Slovanskega pevskega društva v Trstu, kateri gospod ne zamudi nobene prilike v prid širjenja slovanskega petja v okolici. — Drugi dan (18. t. m.) pa so visele raz prostore „Adrije" tri zastave. V sredi avstrijska, ob desni slovenska, a ob levi strani hrvatska zastava, kar je neizrečeno v oči bddlo nekatero gospodo, katera misli da so Bar-kovlje „vsaj po letu" italijansko.
Kakor sti pa društvi „Adrija" in „Obrtnijsko društvo" skupno slavili predvečer Njeg. Veličanstva, tako bi morala enaka sloga vedno vladati mej imenovanima društvoma, kajti sloge je v Barkovljah res potreba. Ne dal Bog, da bi se sloga rušila le radi jedne same osebe! Barkovljanski'veljaki (vsaj nekateri) pa podpirajo „Adrijo" vse premalo; ugaja jim sicer slovansko petje, ugaja jim , videčim, kako se domači mladeniči likajo v tem društvu: ali ko gre za podporo, tedaj mine vsa navdušenost nekaterih gospodov. — Sedaj si ureja imenovano društvo svojo knjižnico ; razna društva in več rodoljubnih gospodov darovali bo knjige, a udje-pevci — priprosti delavci — zbirajo mej seboj potrebno svoto za napravo večje omare, odnosno shrambe knjig ter vezanje istih. To je pač vredno omenjati, kajti v minolem letu (1891) pročitali so udje imenovanega društva (pevci in podporni udje) do blizo 400 knjig! — Oni, kateri morejo, naj le podpirajo važno to društvo!
Iz Rifenberga se nam piše: Ker so Vam došla iz več občin poročila o slavnosti rojstnega dne Njeg. Veličanstva, Franca Jožefa I., dovolite mi, da omenim tudi naše slavnosti. Zjutraj zgodaj že ao naznanjali topiči, da je prišel dan slavnosti. Ob 7. uri je bila slovesna sv. masa, katero je daroval naš prečast. župnik z azistenco g. kaplana. Te sv. maše udeležilo se je obč. starešinstvo, c. k. žandarmarija in obilo druzega ljudstva.
Popoludne ob 6. uri je bil bauket pri gosp. županu, katerega se je udeležila večina starešinstva, o. k. žendarmarija, in več odličnega ljudstva. Med tem sta bila gosp. S o r r e kot zastopnik g. grofa Lanthierri-ja, ing. nadučitolj Poniž, kateri nas je navduševal pri slavnosti. Pri tem nas je kratkočasila dobro znana godba prvaških veteranov. Med obedom je g. župan Pečenko v kratkem, pa jedrnatem govoru razložil pomen svečanosti in do-brotljivost našega cesarja ter je konočno trikratnimi živio-klici napil oesarju, da ga Bog poživi in obrani še mnogo let. Druga na-pitnica g. podžupana Pavline jo veljala Habsburški hiši. — Tudi napitnica g. Ma-kovic-a bila je naudušeno sprejeta. Veselje in radost uživalo je vse občinstvo.
Iz kratka : slavnost je bila prirejena prav lepo. Hvala rediteljem !
iz Kamnika so nam piše : Desetletnica pevskega društva »Lira" vršila se je 14. t. m. v prijetnem mestecu Kamniku. Imenovano društvo vzajemno z mnogimi kamniškimi rodoljubi in rodoljubkami sprejelo je prisrčno ob pol deveti uri zjutraj društvi „Ilajdrih* iz Prošeka in „Slavec" | iz Ljubljane. — Med sprevodom padali so 'z oken dišeči šopki med goste, tako, da so
ti po iskrenem vzprejemu, ter po srčnem in lepem pozdravu gospoda mestnega župana bili kar iznenađeni.
Ob eni uri zbralo se je k banketu pri „Krištofu" mnogo ljudi. Po končanem obedu vršile so se napitnioe. Najbolj navdušeno sta se pozdravljala od daleč došla „Hajdrih* in „Slavec". Ob 4. uri napolnil se je vrt in dvorana pri „Fischerju", kjer so je vršil naznanjeni program. Vsi zbori peli so se lepo in imeli smo priložnost opazovati, da imajo vsa tri društva dobro izvežbane pevoe. Posebno lopo pojo pevci naši, oduševljene, ognjevite skladbe. Morali smo se vrlemu „Hajdrihu* le čuditi, da je po dolgem potovanji in po trudapolnem dnevu pel vendarle svoje pesmi tako občutno in in s tako lepimi glasi. Zamolčati se tu pač ne sme, o diki njih društva, o bariton-solu g. Slaviku. Mil a vendar poln njegov glas donel je po dvorani kakor čist zvon.
Društvo „Lira" pa se sme, more in mora ponašati sč svojim redkim izvrstnim tenorjem. Poslednji, dobri tenorji namreč, so redki in Kamnik sme reči, da ima v sredini svoji gorenjskega slavčka. Njegov solo v »Ciganih" bil je tako krasan, njegov tenor-glas tako poln, da ni imel mirti, dokler ni na obče zahtevanje ponovil zbora in svojega „solo\ Tudi pozneje na večer žvrgolel je g. Štefančič v dvorani „Fischer", da so gostje kar strmeli. Pozno v noč razšli smo se s prijetnim vtisom, ki nam ga je napravila nedeljska svečanost.
Zaslužena pohvala gre pevovodji g. Steletu, ki je vodil vse zbore in petje, za katero je ves vnet.
S Tolminskega se nam piše: Skoro vsi nemški časopisi se bavijo in pišejo zadnje čase o knez Bismarckovem potovanju ; kako navdušeno ga nemško ljudstvo pozdravlja in sprejema. Iz tega se vidi, kako je nemško ljudstvo politično-zavodno in kako umeje politični položaj.
Tudi na Avstrijskem najdemo dosti ljudi, ki bi hoteli posnemati Bismarcka. Se med nami na Tolminskem, v središču tega lepega okraja, žive taki Bismarcki, katerih glavice pokriva pa nekoliko več las, nego bivšega nemškega kancelarja; toda pod temi maloštevilnimi lasiči se ne nahaja ona politika, kot pod kancelarje-vimi tremi ščetinami, ampak ona politika, ki se bavi bolj z sebičnostjo in separatnimi nameni.
Bismarcki naši so privedli občinsko gospodarstvo v take dolgove, da jih sedanji rud pri najboljši volji ne more poplačati.
Tudi v našem cestnem odboru imamo tako BiBmaroke. V dobi 17 let je plačal tolminski sodni okraj samo na 21% do-kladah 204.000 gld. (brez druzih po-samec n i h državnih in deželnih podpor) za namene cestnega odbora. In kaj se je napravilo za to grozovito svoto P Malo, zelo malo. Nobeno delo se ni dokončalo popolnoma. In človek bi menil, da pri tolikih žrtvah bi morale biti skladavne ceste boljše, kakor državne.
Poglejmo s mo par teh cest, ki so se gradile v tej dobi. Gesta iz Starega-Sela v Brcgiuj, gradila se je pred par leti, ki pa je sedaj v takem Btanu, da se po-starski voz kar preobrača po njej. CeBta Ur-šnik — Kozarsko — Sv. Lucija gradila so je 1882 leta, pa še dandanes nimajo podjetniki računa o njej. Cesta po Baski dolini gradila se je tako famozno, da jo je voda, preden jo bila končana, popolnoma odnesla. Ti in enaki „slavni spomeniki" nam pričajo o mojsterskem poslovanji ccstnega odbora ; in glejte, vendar se čujejo tu pa tam še Blavospevi našim Bismarkom.
Cesta čez Peteline, to je vso, a še ta ima tako krivo smer, da Bog pomagaj. —
Kar bi bilo pa najbolj potrebno, na to se ni mislilo v dobi 17 let, dasi je dobro znano, da je na cesti blizo tolminskega trga od Tuzulina do Tomaža padlo pod škarpo že nad 20 oseb, ki so se poškodovale močno in ena je celo umrla v kratkem času.
Kaj dela slavni deželni odbor, da ne vrši svoje dolžnosti ? — Vsaj živimo v državi, oprti na pravico; in kot pravi državljani in davkoplačevalci imamo pravico zahtevati pojasnila, kako se porabljajo naši groši. — Gospoda okrajnega glavarja grofa Marencija pa prosimo, da se svojo eneržijo očisti zrak, ki so ga okužili znani mameluki.
Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril g. Zulian Josip gld. 1.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti darovali so Brkini in Materijski Kraševci 6 gld. 10 kr.
Iz odbora „Del. podp. društva", v«ied
sklepa odborovega morajo se nadzorniki društva sestati vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu in to ob 6. uri popoludne. Gg. nadzorniki so naprošeni torej, da se vestno udeležujejo teh sej, ki so velevažne za razvoj, prospeh in blagostanje društva. Nadejamo se, da naš poziv ne ostane brez-vspešen.
Članom „Del. podp. društva". G. dr.
Pruanig ureduje od 11. do 12. uro v lekarni Miniussi pri sv. Antonu starem, od 2i/s* do 3«/». v stanovanju Piazza dela Borsa Št. 6 II. nadstr. pod portico št. 6, od 4'/t. do	v lekarni Mizzan pri sv.
Jakobu od 15. septembra do 15. maja od 12—12»/». pri sv. Jakobu. — G. dr. Man-dić ureduje od	do 9. ure v lekarni
Ravasini Piazza Stazione, od 9 —9V». v lekarni Leitenburg Piazza S. Giovanni, in od 11 —12. v lekarni Miniussi pri sv. Antonu starem, od 3. do 4. v stanovanju Piazza della Borsa št. 13 I. nadstropje.
—	Naznanja se tudi, da so bolniška podpora izplača le vsako soboto (glej pravila § 11). — člauo opozarjamo, da morejo v društveni pisarni naznaniti vsako premeno stanovanja.
Tržaške Slovence opozarjamo še enkrat na veselico v Lindaru peleg Pazina, ki bodo prihodnjo nedeljo. Gospodi tržaški je dana ugodna prilika, da z lepim in zanimivim izletom združijo delo za narodno stvar. Pokažimo milim Istranom, da bijejo zanje vroča srca povsod drtigod, kjer koli žive prijatelji resnice in pravice.
Avviso. Opozarjamo slavno občinstvo na razglas v „Osservatore Triestino*, zadevajoč dobavo kruha in ovna za vojaštvo c. in kr. 3. vojnega kora ».a leto 1R93.
Natanjčneji pogoji se izvedo od 10. do 12. ure predp. pri oskrbovalnih magti* zinih v Gradci, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in v Pulju.
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Šoli na Grmu pri Noveoimestu, kjer se prične šolsko lete 1892/3 d ne 3. novo m bra 1892, izpraznjenih je več mest za plačujoče učence. —krošnje naj se pošljejo do 8. septembra t. I. vodstvu omenjene šole na Grmu.
Telefonska zveza mej Trstom in Dunajem bode skoro dogotovljena. Proga iz Trsta do kranjsko-štajerske meje je dogotovljena in tudi na Štajerskem gre deio hitro izpod rok. Kmalu se bode torej govorilo mej Trstom in Dunajem.
Blazna morilka. Blizu Višnjana v Istri umorila je neka kmetica v hipu duševne nezavednosti troje svojih otrok, katerih naj staroj e je bilo še le v 6. letu. Dvema otrokama prerezala je z britvijo žilo na vratu, tretjemu pa preparala trbuh. Pred sodnikom je govorila jako mirno iit ravnodušno ter v jednomer trdila, da je bila primorana storiti ta umor.
Samomori. Včeraj zvečer se je zastrupila neka Terezina Bartoli v cvetoči dobi 19 let. Najbrže zopet „nesrečna ljubezen11. Včeraj opoludne vrgel jo raz 5. nadstropje v poslopju dež. sodišča neki G0 letni mož ter obležal mrtev na lici mesta. Identitete samomorilca se niso dognali. — Tudi v ulici Via Reinota vrgla se je neka oseba raz okno stanovanje. O tem samomoru nimamo podrobnih poroči).
—	V morje sta so vrgli 07letna vdova nižjega računskega svetnika Julija Bluth in nje 40 letna hči Roza. Blutovka je
■iivala pensijo 40 gld. in vender so bile baje gospodarske razmere krive temu
dvojnemu samomoru. — To je grozna slika socijalnih odnoiajev naiih.
Dunajska boraa
23. avgusta.
Enotni dri. dolg v bankovcih *	t srebru —
Zlata renta— — — — — — 5°/, avstrijska renta — — — Delnice narodne banke — — Kreditne delnice — — — —
London 10 lir sterlin--—
Francoski napoleondori — — C. kr. eokini — — — — — Nemške marke — — — — —
—	gld. 96.40
—	, 96.10
—	. 118.95
—	, 100.45
—	„ 1000,—
—	, 315.75
—	, 118.60
—	, »49
—	. 5.67
—	. 58.57
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskejra posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Mflrtin	P>azz& S- Giovanni, št. 1.
Ivi <11 lili l\l &ot trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Gostilna „Stoka", lErKfiiJs;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotAko je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Ivan Kanobel, SJ^hp^'/kJ«
salogo s mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji csni.
B. Modic in Grebene, st.Tl!™2
in Via Nseva. opozarjata zasebnike, krČmarje in 8. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Ivan Prelog rttlM
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Rarriera vecchia) in v ulici Msiin a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič, v'\hB,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Ivan llmnlf črevljarski mojster, Via Ro-ivail UIIICK, magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko b ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--57
Anton Godnig,
via Nnora nasproti _ lekarne Zanetti-a priporoča svojo veliko zalogo kave, olja, riža,1'sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. 10—24
Petroleum Lli^
dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion št. 22. — Telefon 519.	14-20
Krojaški mojster
FRANINAMO
PILNALKA
f. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in	obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh ss
4-dnevni odkaz 21/,®/«	30-dnevni odkaz 2°/0
8-	„	3'/«*/•	3-mesečni , 2»/«°/»
30- ff 3% 6" . . 2'/,»/„
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2'/,% na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
sa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Tnomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Sanz in Solnograd, — b r e 7. troškovs.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovČenje kuponov 24-16 pri odbitku l%o provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na Jasidevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem oursu.
Trst, 13. maja 1892.	17-24
Andrej Kalan, priporoča se najtopleje naznanja si. slovenskemu občinstvu, da
Najelegantnejšo ter ^o- ' j0 8VOjQ delavnico preložil na COI'SO
slovenskemu občinstvu.
lidno delo in točna postrežbo. . .. -	_ -__ _ ,
- št.	8 II. nadstr.
Tiskarna „Dolenc" ITs^p'"™!	zgotovljava ceno in točno po-
dela. ma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska Strežbo ae piipOlOČa najiskieueje si.
po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo ,	občinstvu Kmetijsko berilo44 za nadaljevalne tečaje in go-
spodarjem v pouk. Mehko vezana stane trdo vezana 65 s poštnino vred.
45 kr., Cl.
I#€ll*nl PnllO žgimjarija in tobakarna v IVdlUl bllljd, ulici Via Arcats, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasareteu in sitone.
Hotel in restavrant Siškovič
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljo denarne vloge v bankovcih od
noč. do vaacega zneska vsak dan v tednu razno praznikov, in to od 9—12 nre opoludne. Ob nedeljah pu od 10 — 11 ure dop. Obreatl
} iia knjižico.........
, Plsjujt vsak dan od 9—12. nre opoludne. postajo H vpelje - Kozina ima jako lop razgled v j Zne*ke do 100 pld. precej, zneske vi-nko-ti 490 metrov nad morjem; oskrbljen je! pPeko 100 do 1000 i?ld mora s« od-izborno z v«em potrebnim; na razpolago so krasno j povedutl 3 dni, zneske preko lnOO opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in, 5 ^nlj proj pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici Eikomptaji menjl.re domicillrane na tr2a5-stane samo 20 kr.	24-26 !	trgU po . ......
3%
i Riunionc Adriatica di Sicurta
24-16	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
filavnica In reserva društva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000'—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910 22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200.000"— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 ReBerva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 1-57.573*85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000* -
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-flS
Urad ravnateljstva : A ia Vnldlrlv«,	* (v lastnej hiši)
U—T-r——TI-r^m- Poiojuje na državne papirje avstro-ogrNke
lV/froA/lia v,a Belvedere do 1000 gw. po. .......
• lVllCV^jaj stv. 19. j viSj«) zneske od 1000 do 5000 gld. v
Si«
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste Večje svote po moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega; kruha po najnižjih cenah.	Cl
v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 23. Aprile 1892.
8»/4°'o
5°I0 16-24
Novosti t
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa s\ojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Tene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl.
Vekoslav Moder,
Grlens bol kašalj, hreputavica. promuklost, nazeb, zadavlca, rora, zapala ustijuh itd.
I mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PREND1N1) što lih gotovi Prendlni, lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenlh kašljnć noćili, nuvadne jutranje hreputavice i grloniii zapalah nestaje kuo za Čudo
nekov-1 uzimanjem ovih sladkišah.
" I . j Opazka. Valja bo paziti od varalicah, koji 8 1 je ponačinjaju. Zato troba uvjok zahtjevati Pren-noojster „Piazza Cnserma", se priporoča ; dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) to gledati, slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, da bude na omotu kutijice (škatulo) moj podpis. Hlasčic. čokolade, vseh vrst moke itd. po ! S^i komad tihsladkišah ima ntisnuto ua jednoj
. . .	.	ni .Strani „Pastiglie", 11a drugoj „Prendini-4.
nainiziin cenah.	__ , . ...	..
1 j	Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Antnn PnrUai nii vo&lu ulice Gh,'S«; Prodaju se U PrendlnljevoJ ljekarni u Trstu
FMIIUII i Ubliaj, in Cecilia,toči izvrstno , (Karmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša - (ijokarnah sviota.	4G -i>2
pa prodaja vse navadno potrebne nemako-sloveiiske poštne tiskanice.	Cl '
8-101
Srajce za brlbolazce
tkane, iz najbo jših snovij, gladke barve ali pisane, s širokim doli povešo-nim ovratnikom in dvomi žepi na prsili, popolna veli-koMt, izborno delo. Komad gld. 1.20
Svileni pasi
1 meter dolgi, C cm. široki, s posrebreno dvojno kačo-Hto zapono. Knmad 50 kr.
Klobuk za hribolazee
iz I-a klobučovino se širokim svilenim trakom tor raošnjič-| kom za nakite, gl. 2
Ovratnice za hribolazee 8 komadi gld. 1 razpošilja po poštnem povzetju
Emil Storcfr
Dunaj, 1. Snlz^nsse Nr. 65

Drogerija
Artnro Fazzini ¥ Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbdr mineralnih vodA. zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 uovč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo bolilo na j ti ne je po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Kwizde (Korneuburger ViehnAhrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 14 — 50
najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 60—100
PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se heutegoma.
'DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-16 TRST 12-12
CrTso, Piazza, della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najb<dj znanih vrelcev kakor tudi romanj-Hko žveplo za žvepljanje trt.
uoant&a
Iače se
3-6
zu trgovino „Obrtuijskega društva v Kurkovljah. — Več se izve pri predsedništvu omeujenega društva.
onooo^ooooo OOOQQOOOQQn
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondo lin i,
utemeljena v letu 1769.
TRST,
Via atiboi'Ko !>■- i:t.
Razprodaje sledeče posebnosti: Gla-sovito in pravo flaš re iz 11 rešijo, želeio-Malessi. Navadno ribjo oljo; isto olje z jodom in železotu. Kliknit- Couen, okrop-Ijari in prebavljajoči. Kliksir Cbina proti mrz ici. Anatarinsko vodo za usta. Občo poznano vodo Katrama in vbrizgavanja kutrama. Zmos proti tujniin boleznim. Kkstiakt Tamariiida z Antilov. Vino s Cliino okrepljajoče želodec kakor Maršala. P raže k za zobe, bel iu rožnat. Ciporski prašek bol in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Kstorhazvja. Nil. Pogodbe za tukajšnje dežele ho vspro-jemajo po u gaju joči pogodbi ali po povzetju.	7—27
UUOOOOO.OO UUvniUOOO
s
o ooo
Antnn I Q m no narednik Jakob Hoče-MIIIUII Ldllipc, varja, Via Rarriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseli vrst. moko, riž, sočivje, fino inoravško maslo
itd.	ci.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Rrunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mloko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (Irišna) smetana. Na zahtevunje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl,
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6
a.
Kavarni ,Commercio' in Je-
Hocpn' v ul'C' "C a s e r m au, glavni sliaja-UCOOU liHći tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih sl"vanwkih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i , kavarnar.	Cl.
Lastnik pol. društvo „Edin08t".
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa som spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
8ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, vočja in manja POPRAVLJANJA.
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiosserei von
August Brunner
tlbornimmt alt«; einschlii-gigen Arbeiten als: MASCHINEN, PRESSEN, P UM PEN,
GITTKR, S.^ULEN, 1U 1IRKN, grossere und kleinere REPARATUREN.
Telefon štv. 291.	ig -24
CARL0 PIHELLI

i I
I
0
i »
I
T
9 i i i i
mej narodni agent in špediter *
Trst, Via Arsenal št. 2.
|
19-82 fc
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VSO krajo
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.j f
Tiskarna Dolenr 'i' stu.