SAev 211 TRST9 četrtek 29. julija 1909 Tečaj XXXIV ^ IZHAJA VSAKI DAN wssm SaSi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj* P«amm!Čne šteT. se proč *jo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Sobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, S'*žani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-•fcini. Dorahprgn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OOLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglaso po 6 3t. mm, »mrtnice. zahvale, poslanice, oeia>e denarnih zavodov po »O st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 Kf vsaka »»daljna rr^ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa-50 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „JMmostr . — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". inost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Je moč I NAROČNINA ZNAŠA u Tse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroialna aa n*««ljako lzdanj« „EDIHOSTI" aUns : mI*> —latno K 520, pol leta 2 60 - Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«, UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost**. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnltni račun 5L 841652. TELEFON It 11-57. Brzojavne vesti. Sičinski pomiloščen. LVOV 28. Pred«ednik deželnega sodišča je nazasnil Miros'avu Sičiaskemu, morilcu biv&ega gališkega namestnika, da je pomi-lofcčen ia da mu je smrtra kazen spremenjena v dvajsetletno ječo. Sičinskf»ga so nato spravni v ječo nahajaječo se v Kazimirovi ul.. k er ie nastopil svojo kazen, Friedjung je postavil Nas ti ć a na laž. ZAGREB 28. Prcf. Friedjung je po-rhia-til d majskega dopisnika „Agcamer Ta b!attaM ra izjavo, da en ii nikdar preklical •v»>ie f-d tve, da je dobil Naitić denaria od ha a Riucha, kakir to trdi Nastić na vče-r» žni razpravi v „veleizdaju'škeo." procesu. Fried urg ie izjavil, da nima nikake osebne z^-e.ie z Nasfcćtm in torej da mu ni mogel dati k"k> izjavo v gorajem smislu. Mesto pogorelo — Nad 33 ljudi zgorelo. LVOV 28. V mestu Ottynia je sinrči izbruhnil požar. Zgorelo je nad 33 ljudi. Po-gorelci bivajo na pUcem.J Kreta. KANE A 28. (Reuteriev biro), Grško zastalo, ki je včeraj plapolala na trdniavi, so dane* zamenjali z drugo zastavo, ki ima bel križ na modrem pol^u. Grška vojna zastava kf-i* » cer isti uzorec, ima pa iredi križa Se krono. Zrakoplovstvo. AVASHINGTON 28. Wilbur Wight je dosege! rekord ■ tem. da je z nekim častnikom kakor paiažirjem ostal v zraka 72 min. ia 40 sekund ter je preletel 50 milj. Iz Španske. SAN SEBAST1AN 26. Govori se, da utegne minieterstvo Maura odstopiti in da prida na njegjvo mesto vojaSko minister stvo, ker ima o dogodki v Barceloni i:recao revolu-cijenar^n značaj. MADRID 28. Ministerski svet je nad Tar&e~>oo in Gerono proglasil obsedno stanje. MADRID 28. Položaj v Barceloni ie resen. Maožica demonstrantov ie napada ■ames^an nižjih sester uboštva. Železnica iz ne more pokrivali vsega, vendar ne sme biti niti žal besede proti njej. Nasprotno: nikogar ne sme biti med Slovecc5, ki bi jej ne priveščal še večib dohodkom. Ta moj pozi 7 naj velja vsem, ki ae čutijo Slovence in ki se zavedajo, da družba nosi breme, ki bi je morala ali občina ali država. To je s;cer neprijetna in težka naloga, ali dolžnost naša je, da družbi kolikor možno lajšamo to breme, da jej ođjemljemo vaaj del t g* bremena. Pokažite, da se za vedate te na'oge ! Delajmo in žrtvujmo, dokler ne izvojujemo zmage tudi v tm vprašanju ! Blsgainik podružnice pri sv, Jakobu Rudolf Može ie pozidal zbcrovalce na) posnemajo Italijane v njihovi požrtvovalno-1' za Lego. Tudi on je za to, da raje v nemške, nego pa v laške šole. Naia šola je donesla že mnogo sadu Že iz p:?;h učerccv so trije absolvirali više šole: eden je absolviran jurist in doktor, eden študira jus, jedna je učiteljica. Mnog jih je nameščenih kakor zasebni uradn ki in po trgovinah. Govornik je dokazal s številkami, koliko je družba že žrtvovala za našo šolo in za šolske vrtce še posebej. Vendar se je obžalovanjem spominjal besed, ki so te dni padle v Ceiovcu na občnem zboru podruž niče, ki «o ovajale nekako nevoščljivott nasproti Tržačanom. (Viharni pojavi ogorčenja). Sedaj delajo naše podružoice na to, da se v Rocolu otvori toli potrebni I. razred. Podale so tudi glavnemu vodstvu spomenico radi gradnje novega šolskega poslopja. Kakor so sedaj nameščeni razredi, naravnost ni čaitao za nas. Krvavo potrebno je novo ?o slopje, ki vsprejme pod streho vse naše razrede. Ker so se mej tem govorom pojavljali g.asavi odpora, češ: nič več žrtvovati, marveč izsiliti merami od vlade, da nam da, kar nam gre.^ je opozarjal govornik, koliko žrtvujejo Čehi na Dunaju, a nimajo niti te ugodnosti, da bi imela njihova šola pravico javnosti. Ali duhovi so se razvnemali bolj in bolj, kar je bilo uredniku C o t i č u v povod, da je pcsegnil vmes s pomirjevalno besedo. Opozarjat je, da predgovornika niso .ames-an nizjin sester uuu8tv*. "|prav umelit Ne sa to da bi prenehab s Barcelone na franosko mejo je na več kilo- „Q)imi 2ahte7amii £mpak> dokIer f8pem0t metrn* pretrgana. MADRID 28. Kralj je podpisal dekret, • katfrim so suspendirane vse ustavne ga- stojimo pred alternativo : ali žrtvujmo, ali — zaprimo šolo. (Viharni klici: & - - Bog ne daj, nikoli). Jaz cmejem — je rancije po vsej Španski. v.kliknil govornik — vaše ogorčenje in vašo Boji v Maroku. — En general in več je30t gaj gta ie preopravičena. Toda razse-častnikov ubitih. : den čiovek računa s tem. kar je, in če tudi JV1ELILA 28. Dane« je došlo do novega; je to še tako žalostno. Potrebo žrtev uvide- boja s Kabili. General Pintos in več častni kov bilo ubitib. MADRID 28. Glasom uradnega poročila it M-»He so v zadnjem boju cijajno zmagali Španci, katerim se je posrečilo zavzeti n?ve pozicije. MELILA 28. Neko uradno poročilo pra da so Mauri odtrgali tir severno-afriške žc- vajo naši rojaki in ravno te dni dajajo naši rojaki sijajen izgled požrtvovalnosti. Ntmiki peunik ia pisatelj Rossegger je izdU oklic na Nemce, naj se obvežejo, da zložijo 2 milijona kron za nstanovljanje nemških šol ob jezikovni meji. In ta nemški oklic je našel živega odmeva v slovenski javnosti, kakor-soKga mi sami ne bi bili pričakovali. Slo- leznice. da preprečijo transport vojnega mate- \eeCe s'° • so pometali med vožnjo v mone orož:e in grdili *7oje predpostavljene. Tudi v Malagi je bil uitreljen en vojak, ker je dal zaulnico nekemu častniku. Kolera v Petrogradu. gtiii, da podarijo za ,Ciril-Metodov olram-beoi sklad14 po 200 K. In mej temi ie tudi ttcih — kakor n. pr. ljubki učitelji — ki si bodo morali t^korekoč od nit od'rgavati to svoto. Potem pa je tudi takih, ki ne potrebujejo družbine pomoči, bodi, da so imo-viti, bedi, da nimaio otrok. In vendar so se ob>e:ah v tuko žrter. Zakaj? Ker videvajo potrebo žrtev, ker jim tako veleva slovansko Še enVrit je povdf r al govornik, da bomo nadaljevali z cajodločuejo borbo, in žrtev ! prosimo le dotlej, dokler se ta borba ne završi s popolno zmago! (Viharen aplavz je ! sledil tem besedam). K r e s e * i 6 in Marič sta PETROGRAD 28. Oi včeraj je na no™ I za najradlkalneje pogtopanje. obolelo za kolero 46 oseb. umrlo ]ih je 33. j Na to ,e ie Qg{&til ^ e govorila Vsth bolnikov le 704, enkrat dr. Rybaf, ki je pr acročal mirno kri. Kaj bi da Dunaj 28. Semkaj je prispel egiptovski ia»eli od tegp, ako bi vaa jaz pozival, počkr^ij. I P^jm^ v mesto vse razbit ? I Nič drn- 1 z ga, ne g > nesrečo. Mi imamo drugo izdatneje croZ}e. Nas se bojijo, ko nastopamo z glasovnico na volitvah. To jim (Govoril drž. poslanec dr. K y b a r na shodu; imponira, kakor so dokazale zadaje volitve, slov. starišev pri sv. Jakobu minole sobote g tem orožjem si cajprei in najaigurneje iz- Naša šolska mizerija. zvečer.) Vršiti nam je še neko drugo nalogo, Slovenci moramo sami vzdrževati svoio šolo. To pa stane mnego denarja. Rojaki naši nem »- cer pomagajo noa:ti breme. Ali pozabiti ne smemo, da so na vseh krajih petrebe velike, in povsodi je naša družba ar. Cirila in Me oda, ki mora pomag-ti. Ali vse g* ne more zmagovati. Tu v Trstu pa ima u a j v e č i troše k. Dolžoi smo jej hvaležnosti ia tem. Toda Ie nanjo ae ne moremo zanašati in moramo tudi sami žrtvovati. Pri-znavair, da naši rojaki v Trstu — in po sebno tu široki sloji — ra:merno mnogo žrtvu;eio. Ali vedno moramo imeti na misli, da žrtvujemo zase! Če torej ćružbaI vojujemo svoje pravo. Zato vas poživljam: bodimo složni kakar smo bili doslej! Složni in kompaktni posebno na volitvah. Potem se bodo razaa okna tresla tudi brez palic! Dolgotrajem aplavz je sledil tem besednm, ki se je ponovil, ko je zboro-valec B o 1 o n i C izrekel proslaacu prisrčno zshvalo za njegov trud ob nušem šolskem uprašanju. Predsednik Vouk je zaključil shod s prisrčno zahvalo na ogromni udeležbi, ki priča, kako gore srca slovenskega ljudstva radi vne-boupijoče krivice, ki se nam godi na šolskem polju. Ta i hod pa bodi tndi oblastim ▼ opomin, da je naše ljudstvo, pripravljeno na boj skrajnimi sreditvi ia da utegne kmalu priti čas, ko tudi avtoriteta popolarnih voditeljev u e bo mogla več miriti razburjenih duhov. Gospoda na vladi ao opozorjeni in menda se tudi sami morejo zave* dati aramote ; ki bi bila za kulturno državo v tem, da morajo oje državljani tvegati najhuje za doaego — šole, sreditva za naobrazbo ! Kakor ob prihodu, tako ie ljudstvo tudi ob odhoiu prirejalo d.ra Rybafu prisrčne o .acije. ♦_ „Veleizdajnici proces" v Zagrebu. (106. dan razprave.) Zagreb 27. VII. Nastić pred sodiščem. Na začetku razprave je izjavil Naa'ić z dovoljenjem predsednikovem, da je dobil d .nes od urednika lista „Wiener Allg. Zeitung" Masdla brzojavko, v kateri mi priobčuje, d a je dr. Friedjung umaknil svojo svojedobno izjavo v „N e u e Freie Press eu, češ, da je Nastić podkupljen od Raucha in dasega more -dotakniti le a kleščami", S t m da odpada p( treba, da bi Friedjunga pozvali semkaj kakor pričo. Branitelj dr. P o p o v i ć ie menil, da sedna dvorana ni kraj, na katerem naj priča polemiruje s trditvami po časopiiib. Dalje je branitelj dokazal Nast ću več protislovij Tako je n. pr. priča trdil, da je dolgo molčal, ko ae ga ie napadalo radi njtgovega pričanja na Cetinju ; v resnici pa je, cim je zapu til Srbijo, vae ovadil črnogoraki vladi. N a a t i ć je pojašnjeval to protialovje, češ, da je menil le, da je v javnosti molčal. — Branitelj dr. P o p o v i ć : Vi ste govorili „konkretnih dejstvih", ki jih navedete proti Pribičevićem. Proti Valerijanu Pribičeviću pa niste do danes še nič konkretnega navedii.u Nastić: „Pri tem sem mialil na piamo Adama Pribičevića, v katerem je omenjen Valerijan. Po nekaterh drugih vprašanjih je prišlo do jako viharnih prizorov. Branitelj dr. P o p o v i ć je namreč vprašal Nait ća, da-li je na procent radi bomb na Cet nju avoje izpovedbe čital ?! N a s t i ć : Ne ! Bra nitelj dr. P o p o v i ć (iako povzćignenim glasom in počasi): „In kaj bi rekli vi ako bi vam jaz n a v e 1 s t e n o g r a f e a cetinjskega procesa, ki 80 pripravljeni pričati pod prisego, da ste svoje tedanje izpovedbe čitali M Ti stenografi so tu! Nastić (skočivši razburjeno po koncu) je naravnost kričal: „Vi lažete. In če to pravite kršite uradno taj n o s t !u (Veliko gibanje po dvorani. Hru&). Drž. pravdnik Accurti (d'ignivši se in rn burjeno): „Da, petem io stenografi prele m li priieg3 in bom uradno postopal proti njim!" Hrup je postajal vedno veči. Obtoženci so se dvignili s klopi. Vse občinstvo je bilo rssburjenju. N a s t ć je kričal: „Ne bom več odgovarjal, dokler predsed nik ne napravi reda s stenografi, kati nisem gotov, da se moje izpovedbe ne falzifikujejo! Obtoženca Adam i u Valerijan Pribičević sta hkratu kričala Nastiću: „Nehajte! Vi korigirate po razpravi *voje izpovedbe. Stenogram se vam pošilja na stanovanje!' Predsednik je dal oba Pribčavica odve s ti iz dvorane. N a a t i ć in državni pravdnik »ta nadaljevala s sumničenjem stenegrtfov in sta jih direktno zasramovaia. Obtoženec Podunovac (Naab'ću in d:ž. pravdniku): „M i pišemo vse, kar sedaj govorite." Predsednik: .Glejte, da se spravite ven tudi vi !M Obtož. P o d u o o v a c (odhajaje) : „Vse, kar govori ta človek, je laž. Niti besedice ni resnice. Nesramen, navaden lažnjivec je — deDu:ci-jant pnitolov-slepar, špijon! Pfuj — lažnjivi malopridnež !u Niti eden obtožencev obtožni klopi. Predsčdaik pravo. Po posvetovanju, ki urj, je predsednik naznanil se obtožencema Adamu io čeviću podelja ukor, obtož. radi žaljenja priče obaojen zapera s poatom. Obtožence so zopet privedli v dvorano. Po razglašenju tega sklepa je zaklical obtoženec Podnnovac: „Seveda : N a s t i ć i inSchmidti (o katerem je bilo na razpravi dokazano po zapriseženih pričah, da j e bi 1 o d dr ž. p r a v dnika podkupljen) so tu sakrosanktni!" — radi česar io gi takoj zopet odpravili iz dvorane. Več vprašanj branitelja dra. Popovića je predsednik odklonil. Branitelj dr. Popović: „Ali ni možno, da je bil original „revo- ni j« sedel več na prekinil raz- je trajalo ikoro sklep senata, da Valeiijanu Pribi-Podunovac pa je ▼ 24 ur temnega lucijonarnega statuta" sestavljen v nemSčin' ker je v njem toliko germanizmov ?" Nasti. ne ve nič o tem. Nadalje je kon«tatir*l dr Popović, da je bil poslanec dr. Bude Budesavljević od 8. novembra 1907 in veči del decenrra v Budimpešti v državnem zboru, dočim Nastić trdi, da je bil Budi«avljević v onem čaiu v Belemgradu, kjer da se je udeleževal sej „Slov. juga". Po polurai p a v z i. Konfrontiran z Na-stićem je izpovedal Adam Pribičević: „Vsa izpovedba Nastićeva je neresnična. Njegov brat Milan je sicer res že leta 1903 hotel vstopiti v srbiko vojsko. Vendar se je to zavleklo celega pol leta. Će bi bilo terej v interesu srbske dinastije in „revolucionarnega" kluba „Slov. jug" — za katerim je, kakor je trdil Nastić. stala dinastija K*ra-g orgjevićev — da Milan Pribičević prestopi v irbsko vojsko, potem je jednostavno neum-Ijivo, kako da so ta prestop srbske vojne oblasti tako zavlačevale ?! Od tedaj je bil njrgov brat Milan le dvakrat v Hrvatski in ne — kakor trdi Nastić — neprenehoma. V letu 1906, ko je imel 6-tedenki dopust. Tedaj se je udeležil v Karlovcu svatbe avoje sestre. In enkrat po2neje v avgustu 1907. Vie. kar pripoveduje Naitić o konferenci v „Slov. jugu" koncem januvarja ali začetkom febru-varja, je izmišljeno. Ni on, ni rjegov brat Valerijan ni poslancc Bude Budisavljević niso bili tedaj v Belemgradu. Valerijan in Budisavljević sta bila tamkaj kancem pprila, on pa de le v maju. O kaki konfererci ni bilo niti gOvora. Nattića je spoznal v Belemgradu meseca maja. Bila je neka slavnost beograjskih aokolskih društev. Naatić je tedaj jako zabavljal črez Avstrijo. Njega (Adama) je proail, naj zastavi v Zagrebu svoj vpliv, da „Srbobran" zaustavi pisanje o ustavi Bosne, kar da je le avstrijski „švindei" ter zelo škoduje Srbom in Srbiji. Adam pa je odklonil. Pozneje je v septembru 1907 našel zopet Nastića na toliko imenovanem kongresu poljskih delavcev v Zemunu. Tedaj je pripovedoval Nastiću, da hoče v Ameriko, kjer misli prevzeti uredništvo nekega lista. Naitić, ki je bil brez vseh sredstev, je hotel iti žnjim. Šlo je pa za potne atroike, ker sta oba siromaka. Nastić je sprožil misel, da bi pisala „kaponjam" (glavarjam) srbske samostalne atranke v Hrrttski in Bosni, da bi dali denar za potovanje in za začetek vodstva lista. „Kaponia" ne pomenja „voditelja", kakor trdi državni pravd&ik, ampak „bogatega moža". O tem se lahko prepriča vsakdo, ki zahaja med narod in posluša njegovo govorico. To je bila tudi ti »ta „naša atvsr", o kateri govori pismo Adama Nastiću. Adam Pribičević je na to pojašojeval piamo. Obraz in poteze so mu bile ves čas jasne in smehljajoče je dajal jaanega odgovora na vsako vprašanje predsednika in drž. pravd oika. Predsednik je odložil razpravo na jutri. C. K. gimnazija in realka v Gorici. Na adreso c. kr. vlade! x V deželi goriško-gradiščanski sta deželna jezika slovenski in italijanski. Ljudske šole so v tej deželi urejeno na Dodlagi obeh teh jezikov. Vendar, mladina, ki prihaja iz ljudskih šol na c. kr. gimnazijo io c. kr. realko, prihaja v neverjeten položaj, ki je Ie v niši deželi možen. Mladino slovenske in italijanske narodnosti, vstopivšo v te srednje šole, pričenjajo tu naenkrat poučav&ti v njej popolnoma ;tujem nemškem jeziku in po večini od trdih nemških učiteljev, tako. da večina učencev ne more pri najboljši volji slediti pouku, ker ga ne umeje. To postopanje je povsem nepedagogično in dogaja se valed tega, da učenci zaostajajo, ali pa ie morajo brez potrebe mučiti in boriti a težkočami tujega uSnegi jezika, kar gotovo ne odgovarja zdravim načelom pouka. Koliko sicer nadar* jaaih dijakov se izgublja na ta način ! Anomalija takega postopanja je tako kričeča, da je celo učaa uprava sam^ to iz-previdela ter je uvedla posebne pripravnice za dijake slovenske in italijanske narodaosti, v katerih se ti dijaki skozi eno hto vadijo v nemškem jeziku, da zamorejo potem preiti na sredoje šole z nemškim poukom- Vendar ta odredba postaja iluzorna ; kajti tudi najboljši učeoci se v enoletnem pripravljalnem tečaju ne morejo priučiti tako daleč nemškemu je* ziku, da bi zamogli slediti takoj povsem nemškemu pouku u srednjih šolah. Razven tega je ta naredba naravnost v protislovju z državnimi zakoni. Kako prihajajo otroci nenemške narodnosti do tega, da porabljajo za pouk na srednjih šolah eno leto več, nego otroci nemškega rodu ali nemške uzgoje ?! In da se to dogaja v deželi, kjer nemški jezik niti deželni jezik ni, to je naravnost vrhunec vseh krivci ! Stran IT „EDINOST ' Št. 211 V Trstu, dne 29. julija 1909 Zadri čas ie. da se preuredijo razmere na gr.riških srednjih šol&h ▼ tem smislu. da bo jmei vsaki dijak vsaj v prvih letih srednje Šole priliko, dobi t fi ti pouk v materinem ie:iku. Poživljamo nujno visoko vlado, da nam na sredmih šolah goriške dtžele, kjer nemlki jezik niti deželni jezik ni, n»ede brez odloga vzporednice za slovensko in italijansko d i j a š t v o in da • tem konečno ugodi ooetovan-m resolucijam, ki jih je deželni zbor goriški eccglasno sklenil, a ki so do danes oatale brez usneh:. Ali je Zveza južnih Slovanov" res izstopila iz „Narod. Zveze?." V svoji ponedeljkovi številki s a bavi „Slovenski Narod" z mojim govorom na zadnjem velikem choda v „Narodaom domu" v Trstu ter pobija nekatere od m:ne navedene argumente. Ne namerujem se spuščati v polemiko o koristnosti obetrukcije v državnem zboru, ker sem aroie mnenje o tem ža na shodu razložil. Ptisiijen sem pa dotičai članek na d7eh krajih popraviti,]da bi se ne mislilo, da s&m na shodu neresnico govori'. Kar se t ča pred vsem moje opazke, da so slo ran tki uaobitrukciioaisti k voj obstrus-ciii molčali, priznava sicer „S.oveaski Narod" sam, da to odgovarja reinici; no da so morali molčati, ker nis") ničeiar vedeli o nameri klerikalcev za vprizontev obstrukcije. Temu naspro:i si uaojam opozarjati na dejstvo, da so se ravno radi že za-četeobstrukcije vršila pogajanja mej obstrukcijonisti in viad-nimi strankami in na zadnje tudi z vlado ia da s? se mej tem obdržale dve ali tri seje „Slovanske J ed n ote", kater.m edini predmet je bilo vprašanje o nadsljnem postopanju. Po vseh teh posvetovanjih je načelnik Udržal na konferenciji načelnikov klubov vsi.kikrat izjavil, da „J e d-nota" nima povoda, da bi odstopila od svoje taktike, čemur so neobstrukcijonisti molče potrditi, kakor se tadi v sejah „Jednote" niso vpirali temu. Druga opazka „Slov. Naroda" se tiče moje izjave, da meni o izstopu „Zveze južnih Slovanov" iz „Narodne Zveze" ni nič znano, in da ta vait o izstopu tudi ne more biti resnična. „Slov£ Narod" mi tu očita, da sem svoji nevednosti sam kriv, ker vkljub telegrafičnemu vabilu nisem radi tržaških volitev prišal v tisto se:o „Zveze južnih S ovanov« v katsri se je izstop soglasno skieail. Tu se „Slov. Narcd" cčividno moti. — Dokler so trajale tržaški volitve, sem jaz prejel eno samo brzojavno vabiio, a ne na klubsko »ejo, temveč radi glasovanja o proračuna. Sa predao so bile volitve v I. razredu kcnčane, sem priš el na Dunaj. Tistikrat pa .Naroina Zveza" ni m«-g^a biti ša razbita, ker je imela ravno na mojo prošnjo sejo, da se posvetuje o pogajanjih z Lahi radi laške fakultete. Po tei seji je iaael državni zbor tri dni počitnice u se v tem čaiu tadi ni vršila nobena seja „Narjdue Zveze". Takoj za tem sem bil zopet na Dunaju. Tedai pa sa je vršila tista znani konferencija Italijanov z nami, na kateri smo vsi slovanski poslanci iz Primorja nastopali kakor členi „Narodne Zveze", To je bilo v sredo, V četrtek in petek ni bilo nobene seje „Zveze južnih S ovanov", & v soboto je bil državni zbor zaključen. — Kedaj seje torej sklenil iztop iz „Narodne Zveze" in kako se to razlaga, da se tak važen korak ni nikdar oficijelno razglasil?!! Jednostavno zato ne, ker ni bilo seje, v kateri bi bil tak sklep storjen. V Rogaški Slatini dna 27. julija 1909. Dr. Otokar Rybar. Jugoslovanska politika. Pod tem naslovom prinaš* „Ag-amer Tagb'att" koreipondanco iz Ljubljane, ki je omenjamo z zad^ščanjem sosebno zato, ker se pokriva s trditvijo v našem članku v nedeljskem izdanju, da so najnoveji dogodki izpod-bili stari in ukoreninjeni nazor kakor da je jedro vsemu avstrijskemu prcb'emu samo v Češko*nemškem sporu, Na političnem pozorišču * v parlamentu sta bila doslej — tako izvaja „Agramer Tagblatt" — le dva akterja: Nemci in Čehi. Vsi drugi so biii ve^ ali manje statisti v tem boju. V novejem času pa je nastopil nov fakt; r in se oglasil k besedi. To je mali p r c z i r & n i narod Slovencev. V mo-meD u, ko so N°mci in vlada menili, da morejo kaznovati Čehe s tem, da jih izključijo od vladne oblasti — je prišel vladi udarec od druge strani, od kodar ga je najmanje pričakovala Slovenci so — prvikrat! — zmago-cosno naitopili na pozorišču avstrijske politike in so razvili jugoslovansko vprašanje v vsej njega raztezno-s t i. Š o je za dokaz, da na jugu monarhije živi narod, ki na sme živeti le od milosti vsakodobne vlade, ampak hoče tvorno posezati v državno pclitiko kakor samoitojna in-dividuv&litets. S tem je dolgi historični proces pre-osnovijanja Avstri;e v federalističnem smislu vstop 1 v novo fiizo, začela se je nova era v avstrijski politiki. V tem je ob&ežen visoki politični pomen zadnje krize, ki ga ne morejo trajno zatemniti nobena očitanja osebnega lova po minigterskh fotel ih pa naj prihajajo ta očitanja iz nemških, ali hrvatskih ali — slovenskih časopiiov. Avtor se bavi na to z najaktuvelnejem vprašanjem: za kako taktiko se od jločijo hrvatski poslanci na Ijesen?! CHgoverja: ako hočajo av^jski :Hrvatje doseči kak vspeh, morajo nastopati skupno s Slovenci! Zadoščenjem in pravo hvaležnostjo pa i posnemljeio tu veliko resnico, ki jo je zapisal 'dopisnik zagrebškega lista in ki je v resnici j za nas začetek in konec vse taktške mo-l drosti: „Avstrijski Jugoslovani ne-i i m e j o imeti dveh politik, ker to politika — vsaj ne pamet-preš na vseh prepričanje kakor ne more biti IJi sirske politike, tudi dalmatinske ne bi bila mb:na na. Naj že enkrat da isto tako, kranjske ali ne more biti p o I i t i k e!! In nič manje važna ni druga rasnic, ki jo je zabeležil zagrebški list; jugoslovanskega vprašanja ni smeti reševati samo na podlagi pisanega državnega prava, ampak naša narodna avtonomija se mora naravno razviti iz snnjočih združenih sil, ki j i H predstavljajo narodi A v s t r o U g a r s k e !! Prav res: te dve resnici, ki ja ]e zabeležil zagrebški list, morate priti na prvo mesto političnega katekizma Jugoslovanov! Konečno se pridružujemo tudi apelu zagrebškega lista na adreso Slovencev: naj zaupajo Hrvatom ia naj si prisvoje tudi vsa kulturna stremljenja teh poslednjih. Potem izginejo vsa naaporazumljenja med njimi v državnam zboru, da bomo mogli v bodočnosti pozdravljati: novoveselejoerov a v-strijaki jugoslovanski politiki!! Civilizovani svet o nemškem hakatizmu. Eo je pruika vlada predložila v parla-ma^u glasoviti zakon proti Poljakom in pa prepoved, da Poljaki na svojih sestankih in skupčinab ne smejo govoriti v svojem poljskom jeziku, povzdignil je svoj glas veliki poljski romanopisec Sienkiewicz, ki je pozval civilizovani svet, naj sodi o tem nemškem barbarstva. Sienkkvvczu so se odzvali prosvetljeui umi is tarega in novega sveta. Te odgovore je dil seda} Sienkiewicz natisniti v knjigi „Pruase et Pologne; enquete in ternational o." Knjiga ima 290 strani 7elikega f;rm&ta, v njej so iajave 250 svetovnih oolitikov ia znanstvenikov. Ta so zastopani Francozi, Anglež', Italijani, Ameri-kani, BJ'gjci, Holandijct, Švedi, Norvegiiani, Danci, Rusi. Cehi, ostali Slovani, Madiari, Pa tudi neki Japonec, ki se mu je pristudilo nečuveno barbarstvo, storjeno v Nemčiji v polnem XX. stoletju! ! Učenjaki, politiki in literati vseh naiod v označaio proiipoljske zakone kakor barbarske, j kakor žaljenje civilizacije in nevarno lopov- stvo, kakor akt neumnega ia divjega deipo-tizma, kakor pogreško, ki je huja, negi zločin itd. itd. Nemci morejo biti ponosni na to sodbo vsega civilizov&nega sveta. Nova francoska vlada pred zbornico. Pariz 27. Ministerski predsednik Briand je prečital izjavo vlade. Na to sta stavila posl. Laffere (socijalistično-radikalen) in Lauroine (radikalen) na ministerskega predsednika vprašanje, ča bo vlada vladala z radikalnimi so-ci alisti radikalci ? Briand je izjavil, da se predata lja zbornici tako, kakor je bil v vseh sedmih letih, kar deluje z radikalno stranko. Red in mir na znotraj in zunaj: to je program vlade« Vlada bo čuvala svobodo v najvišjem pomenu te besede; omejeno samo s skrbjo, da bi ae preprečaii krvavi dogodki s težkimi posledicami. Ministarski predsednik zahteva, nsj mu zbor. izkaže zanpanie za politiko brez nasilja, a tudi bres slabosti. Na to je bil vsprejet dnevni red, v katerem se je s 306 proti 46 giasom izreklo vlsdi zanpanie. mer moralo slednjič upreti, da je torej štrajk le logična posledica slabih plač in nečloveškega postopanja z d e 1 a v c i. A to bi bilo proti soc jagode mokratični internacij onaii, kakor jo ima v ibiogi „Lavoratore". Zato nadaljuje „Lavoratore": „V svoji nevednosti in priprostosti so delavci tovarne mislili vedno, da je tovarna vzrr>k njihovi bedi zato,_ker je italijansko nemška, ker je ničnimi poitrežnicami, dovolite mi, da spre govorim tudi jez dve tri. Pred par leti sem bil tudi jaz nekaj dni v tržaški bolnišnici. In, da Vam povem, zgražal sem se nad postopanjem bolniških po-strežnic. To se Vam pred vsem prepirajo in tepejo med seboj vsaki moment. V pričo bolnikov se dostikrat vlačijo za lase in praska u> po obrazih. A reveži bolniki, ki so potreb li pred vsem — miru, naj poslušajo prepire teh ravnatelj Švicar, zdravnik, Nemec, delovodja babnic! Povem Vam : ako je človek zdra renegat (ti je Slovenec, ki postopa spora- i mora postati bolan od samega poslušanja t h znano z onimi tulci !) Ia dalje: „Ostalo je napravil dr. Mandić, nas stari znanec. Ta nedavni organizator krumirjev hodi v one kraje, da bi izvrševal propagando podivjanega nacionalizma !" Mislimo da je dosti ! Najprvo priznava „Lavoratore", da sa je postopalo z delavci kakor z živino, da se jih je izmozgovalo, izsesavalo in trpinčilo, potem pa prihaja naenkrat do zaključka, da delavci niso stopili v štrajk radi slabih plač, ampak zato, ker je tovarna v rok?h tniccv in ker jih je v to nahujskal dr. Mandić!! ! ! Ne, goepoda pri „La^oratoru" ! Na tak način se pač ne more igrati vlega po« re« poatrežnic. Vprašal sem nekega poznanega bolnišničnega zdravnika, kako ds morejo spi h trpeti take ženske v bolnišnici ? Odgovoril mi je: „Ne pomaga nič! Ako danes odpustimo eno. sli drugo, jo dobivamo osem dni pozneje Z3pet namcščaco v kakem drugem oddelku, ker ima vsaka kakega protek-torja zunaj. S?oj čas so glaiovall tudi vii židovski zdravnik bjini8nic9 za to, da se privatne postrež c ? odpravijo iz bolnišnice ter nadomestilo usmiljenimi sestrami. Ali mestni svet je prešel preko predloga zdravniškega kolegija na dne" «i red. Tako mi je odgovoril zdravnik, ki j a gotovo dobro poznal te ženske, katerim j a dovalca med narodi! Hočete biti po- izročena postrežba bolaikov v mestni boln^-stena stranka, a verujte, da }o tak način niči! Službe bolnišk h postrežnic v tržaški borbe ne-le nelojalen, ampak naravnost lo- mestoi bolnišnici so nekake sinekare za žen-povski. i »ke, ki iz raznih razlogov — ki jih tu no- Z delavci se je postopalo kakor z živino, j čemo označati — uživajo protekcije tega ali plača je bila pod vsako kritiko, — kljubuionega mestnega mogotca ia zato so dobre za temu je (po trdi .vi „Lworatora") ves ta štrajk — postrežbo bolnikom! uprizorjen radi — nacijonalizma! i Zato je tudi pomilovanja vredna usoda Pameten človek pač ne more nmeti, čemu bolnikov, osobito onih, ki &i ne morejo sami naj bi zanašali narodni nacijonaiizem v kraj, j Pomf S**1/ . v katerem je prebivalstvo zdržema slovensko! . GorJe revežu, ki je prišel v roka izvett-in narodno zavedno. — Ta zavednost je to- n,il Postrežnic! t ^ lika, da je niso mogli ubiti niti — socijalno naslov C. k. finančne oblasti. — K demokratični agitatorji, ki so hodili tja....: notici< P«ob5em pod tem naslovom v vče-brez vsake nevarnoiti za škandalozni zistem1 številki, bi bilo še dadati: Kaicor nam v tovarni. i poročajo bili so v dobi enega leta na taka - O podivjanem slovenskem nacijonalizmu,' šniem g^cem carinskem uradu upokojeni 4 ki da je gonilni motor v štrajku, govori „La-;car« nadzorniki, ki so dobro poznali naš jezik voratore", ob enem pa priznava sam, da se in B0 radl občevali s strankami v tem najbuja jeza obrača proti delovodji, ki je Slovenec in vrhu tega domačin!! S tem je „Lavoratore" temeljito doveli^ tikantje nezmožai dobro s strankami ad absurdum — samega seDe !! |te7B cel°. Tfga si pač ni možno tolmačiti drugače, i poznavanju car. nadzorniki, ki so in so radi občevali ziku. V nad?meit;lo pa so bili vsprejeti prekorio nemščine, ki se zab- Štrajk v Ajdovščini. Lavoratore" zblaznel! članek merah Včerajšnji „Lavoratore" priobčuje m daljši o raz- o štrajka ajdovskih predilcev v predilnici. Najprvo piše „Lavoratoro", da se je z delavci vedno postopalo kakor z živino; enajsturno dalo po dnevi, dvanaj»turno po noči za plačo, ki je znašala 90 stot. do 1 K 80 itot. za moške in 60 stot. d) 1 krone 40 stot. za ženske. E temu pa se je pridružilo ša nehumano postopan;e delovodij (od katerih je edan pravi frran), ter globe, zbog katerih je bila phča ša dec:mirana, Ravnatelj tovarae, neki Švicar, gospod Amman, ni na glaau kakor modera mož, Vse drug 3 prej ! Zir&vnik predilnice, neki Nemec, postopa z de avci, kakor s sužnji. Predilnica je, z eno besedo rečeno : velika kaznilnica, vodjeoa na načia, ki je možen le v krajih, kier vlada absolutna ignoranca, kamor ša ni prodrla nikaka delavska zavest. Tako začenja „Lavoratore" svoje poročilo ! Človek bi torej mislil, |da na podlagi vsega tega prihaja potem tudi do logičnega zaključka, da se je delavstvo zbog takih raz- nego da je „Lavoratore" da je zblaznel. A z prepirati. Ako bi biii mi tako strankarski strasti, da bi boju ljudstva za človeka mislili le na strankarski korist, ako bi se tudi v takem žalostnem slučaju postavljali na stališče strankarskega egoizma, bi danes z rokami ploskali od veselja, na neumnosti, ki jo je zopet enkrat r a v i 1 „Lavoratore44 in s goni slovensko delavstvo v — organizacijo,* Ali mi ee ne veselimo in ne ploskamo, ker je v nas preživo sočutje za slovenskega delavca*trpioa. _ Dnevne vesti. vsakega finančnega stražnika. O drugega deželnega jezika: sta-izgubil vsak kriterij, j venščine — seveda niti govoriti ni, Kakor blaznikiseni možno: V8a znamenja kažejo, je izveatnim meredajnim ikrtgom mnogo ležeče na tem, da nameščalo slepi in fauttični v! kolikor možno veliko število italijansko misie-ludi v najtežamejem I Sit uradnikov na tukajšnji car. urad. vredno ekzistenco katero uprav „Narodno del. Četudi se med prosilci nahajajo slovenščini vešči aspiranti z vsemi potrebnin i kvalifikacijami, se vandar finančna uprava n-3 ozira na n;,ih in veprejema prosilce itaiijacsicđ narodnosti brez zahtevane kvalifikacije v jezikovnem p«.gledu, Opozarjamo naše državne poslanca ra te nove poskuse italijaniziranja tuk. car, urada. Dostaviti nam je še, da krivda ne ra-devlje vodstva glav. car. urada, temveč fint.u-čno ravnateljstvo, katero vsprejema praktikante brez znanja ia predloga tuk, car. urada, torej nasprotno dosedanji stari praksi. J z kakih razlogov je ravnateljitvo opustilo t j Stavka V Ajdovščini. Važan dan je bili prakso in uvedlo to novotarijo, nam ni znano, včerajšnji. Iz Gorice je prišel v Ajdovščino j D o b r i nameni ga gotovo niso topo ncrjičilu g. dvornega svetnika greta At-jdili. tems-a, g. dr. Eugen Zupančič kot za Kakor skoro vsaka novotarija, je tudi t* le v škodo slovenskemu narodu in njegovemu ugledu. Kajti naglašati treba, da je glavni car n-ski urad bolje presojal 7inužno6t prosilcev ia je postopal bolj nepristranski. Slovensko narodno-radikalno dijaštvo — delavkam, da se ; priredi v dneh 15., 16. iu 17. septemtjra t. .. je pa vršila zelo j v L'ubljani 3voj III. shod, ki ga posest, o stepnik c. kr. okrajnega glavarstva in dr. Josip Mandić iz Trsta. Imel se je namreč vr&iti shod v Bratinovi dvorani. Ker je pa g. dr. Eugen Zupančič, c. kr. namest-n ški koncipist izrekel želio po sestanku zastopnikov občine ia delavstva, je dr. J. Mandić, naznanil dela'cem in shod ne bo vršil. Za to se važna in čez 2 i pol ure trajajoča seja, kjer!tudi napredni hrvatski, srbski in češki dijt> . so se temeljito pretresavaie vse zahteve; Na »hodu se bo referiralo o razvo;,u narode. -delavstva. ; radikalnega gibanja, o narodao-obrambene-ti Danes pa se vrši ob 11. uri v!in manjšinjskem delu, o umetniški ozgoji > t Gorici pri dvornem svetnikuio jugoslovanskem vprašan u, grofu Attemsu konferenca, na kateri katero se bo obsvetljalo od vseh strani, ta^ naj so doseže eventualna porav-js kulturnega, kakor gospodarskega in nava. Povabi; eni so k tej seji: kot zastop-kega stališča. S shodom bo združeao m u a :-nika občine gg. župan Ignac Kovač in festačno zborovanje za slovensk » podžupan c- kr. notar Ar t ur L o k a r : kot 5 o 1 a t v o in proslava 40-letnice ak&d. drii?-zastopniki delavstva dr, Josip Mandić,; tva „Slovenije" na Dunaju, ter izlet v T r ■ 5 Reyer, Budihna in 3 drugi delavci; kot i n ha Bled. — Narc dno radikalno dražbo zastopnika predilnice predsed. g. Leopold vabi na ta shod vse svoje somišljenike, 1 a Brunner in generalni ravnatelj Amann. tudi vte ostalo napredno slovensko dijait «» Slavno uredništvo! Prejeli smo: >7!° Bl"veaikx° ^ligenco. pred vsem bči- Skiicuje se na vest, priobčeno cd ravna-' telJ8tvo' Natančnejši spored objavimo pra .o- teljstva predilnice v Ajdovščini v listu „11 časno' Piccolo della Sera" z dne 27. julija 1909,1 znanstvena glasom katere so znašale pred štrajkom mazda, ki jih je predilnica plačevala delav- ^ ? * 0 3 e ▼ r o p s ic e g a kam cd K 1.20 do K 3.20, a delavcem od doUskan ter se že frazpošilja. S tem je • » K 2.30 do K 5 na dan, prosimo to slavno kfa«o deio dovršeno. Ker je cena (K 4\-0) nizka, je priporočamo v nakuR, tembolj, 1 r se cena pozneje zviša. Kakor drugo d .0 K 1 do K 1.20 na dau, a za delavce od K izide T „Znanstveni knjižnici" izvir, i 1.60 do K 2.40 na dan. To je resnica. Sicer; žetveni spis d r. M. K o s t o bar-« bi se pradilcsm in predilkam, ko bi plače bile *U 7 0 d »znanstveno mišljenj. % zares tako ugodne, kakor je naslikano od ?a kar že danes opozarjamo. Dalo začne 1.-vodstva predilnice v gorenji notici, gotovo ne haJflti 8 septembrom in sprejema pngb o bilo z!jut>ilo stopiti v tako resno stavko, kakor «Pravništ*o „Omladine , Ljubliana, Breg št. ] 2. stavka, ki jo sedaj vže 8. teden vodijo. Pevska zabava društva „Velesila** v Sk d- dne 28. julija 1909 ' niu' 0d nekdei ŽB j0 Pev,ko društvo „^ <•- ; lesila" ponašalo z izvrstnim moškim in n. .-šacim pevskim zborom. Baučer Fortunat Ergaver Kristijan Budihna Josip. 0 postrežoicah v tržaški bolnišnici knjižnica Omladine — Se :i (zadnji) zvezek Drtinovega dela „Miselni keea človeštva" na dan, prosimo uredništvo, da blagovoli sporočiti javnosti, da to doaedašnje mezde znašale: za delavke od J® Ajdovščina, dne 28. jnlija 1909, Za Itrajkajoče delavstvo v Ajdovščini jeli smo : Gospod urednik I Časopisje bavi z razmerami, Pre- Ker se že vse ki vladajo v tr- la ta lepa naša slovenska pesem, u ki se že desetletjega razlaga s fikeden>ča skale tja Čez gladino *-iine Adrije — m m o pripomogla k temu, d» -e danes Skedenj cm najzavednejših posto>a. k rt še lepe sloven žaški mastni bolnišnici, osobito pa z bolniš- okolice, na katero smo lahko pouusni. —- V Trstu, dne 29. julija 1909 »EDINOST« žt. 211 Stran DI Doznavši iz „Edinosti" da „Velesila" pri« Vremenska napoved za Primorsko: — red j pevsko zabavo na dvoriSču lepo ureje- Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. — nega „Gospodarskega društva," zbralo se je Vroče. V začetku Š9 lepo, potem motno, v nedeljo macg) občinstva, tako. daje bil za- w aedcn zadnji kotiček. — In niso se motili DrUStVOI10 VGStl djšli gostje, — Veliki zbor „Velesile" je pod vodstvom marljivega pevovcdje gosp. Pižona zapel več moškilTin mešanih pevskih toček PBfce !n Pevke na Pe7gko « «e *r5i r - - - danes „Čitalnica" pri sv. Jakobu opozarja p. e jn pevke na pe?sko vajo, ki se vrši (četrtek) cd 8.30—10, ure zvečer. — ■ « 2 c h « « v r « S — — U đJ - - N - - a tako preciznostjo in milobo. da odobravanja "aut?8 . nd strani 'hraležoih poslušalcev ni bilo ne K*v »Čitalnica v nedeljo na slavno- konca ni kraia. fetl ".Llpe .y Bazovici, in ker so pred durmi Vtč pesmi so morali ponavljati na zabte- druSl nastopi, naprofiem so vsi^g. pevci v a go tov da se redno vdeležuiejo pevskih vaj. — Novi Še le pozno na veSer se je razradogčmo Pevci Pe'fee d»br<> doSli- Členom „Delavskega podpornega društva občinstvo razšlo zadovoljno in glasno hvaleč ta izborni pevski zbor. VsMoMa, prodaja s 30-40 ofl sto nopnstRe. vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN, TRST, CORSO 23 se naznanja, da ie društvo udeleži v nedeljo Pripominiamo še, da bo to vrlo pevsko <*ne 1- avgusta t. 1. slavnosti pevsk. društva društvo doe 29. avguste slavilo svoj jubilej »Ljpa" v Bazovici korporativno s zastavo. — z veliko persko slavnostjo, na katero že dana* Zbirališče pred vasjo, opozarjamo naše mestno občinstvo, kajti „Veleiiia" res raslnžaje da jo enega dne po-9eti obilo caSih društer in naš:g% občinstva. K- c. NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu Ples „Kolo" na Nemškem! Prcfjtor plesa 'odČovli g. Uaaek nam ]9 orzojavil iz BrunŠvika na | Nemškem 28. t. m,: Danes se je plesalo v te B' tukajšnji uxetci plesni šoli jugoslovanski na- TRST, ulica S. Caterina štev. 9 — Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero ar zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Mera srajc, ovratni&ov. ovratnic, zapestnic iti. - Na želio se oošiliajo uzorci- Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" rodni ples „Kolo", ki se ga preje sploh še ni \ahi vse prijatelje in člane, da se maogoitj. -„g* |DtV||Sk0 KOIIS dlllStOO č esalo na Neaškem vllno vdeležijo nocošnjega sestanka, ki se bo 1VUIUAU HU1U. IUUAIVU —---u n - i—- Minfl"ftH —= (Narodni dom) = j,.„iko ew n:,. in Uo* ' vršil točno cb 9. uri v kavarni „Minerva .. Žensk, podrui družbe sv. C.r m Met. plitev odsekov za pri- je podariia g.a Welt i« Bazovice 10 kron za 1U£,os!o?aa8kJ* dirke, arečolof. Iikrena hvala blagi goipoj. * " 5 * * * Nadejamo se. da se odzovejo zdaj vse Cianom Be naznanja „da se vdeleži one rodoljubke, ki zadnjič niso imele prilike, DaSa c=i v A d:vščini: K. človek prijetao ohladi na senčnatem veielič- 1Q§ Qi zayednih delavcev v ladijedelnici S. nem prostoru ! j Marco fie nabfttb v isti namen K 6 20. Slavnost „Lipe" v Bazovici. Ooe, ki se hočejo poslužili vozov na slavnest v Bazovici dne 1. avgista opozarjamo, naj si preskrbe vozne listke do petka opo'udne, da bo možno preskrbeti dovoljno število vozov ter določiti are odhoda. Pri glase za vozove, ki bodo vozili že do* poludne, pravzema, oziroma prodaja listke vratarica v „Narodnem dimu". Cena tja in nazaj po 1 K. Liarki za povrnitev se bodo dobivali na slavnosti v Bazovici. Hvala zavednim darovalcem. V nedeljo dne 1. a?gvisia t, 1. ne priredi N. D. O. t?krike posebne veselice v prid štrajkujočim delavcem u Ajdovščini; Pač pa sa bo nabiralo prispevke v ta namen v B zjiic: kjer priredi pevsko društvo „Lipa" veliko naredno slavnost, ki sa je vdeleži tudi N. D. O. z društveno zastavo. Člane N. D. O. ae vi u ino vabi, da se vdeležiro te slav ocat t v čim večem številu io da ' s tem častno pripomorejo k veči udeležbi in Dva mala ključka sta bila najdena Tče-^udi seveda čim več agicira^o za naše tova- raj zjutraj ob 6.30 uri na cesti od Barkoveij do reatavra: ta Sincicb. Kdor ju je izgubil, naj se oglasi v oašem uredništvu. Poroke, rojstva, umrljivost. Od 18. do 24. julija se je v tržaški mestni občini poročilo 15 parov. R-di?o se je 141 ctr u in iicer 75 moških m 66 žensk ; od tth 19 nezakonskih. Umrlo je 91 eseb in sictr 41 inoškib in 50 žensk ; od teh 27 izpod enega leti. _ Tržaška mala kronika. Zbodljaji z nožem. Včeraj r j omnjeno naj bode, da je pred nekaj leti utonil v temu kalu neki 60-letni etarček). Ta zahteva ni le v interesu domačinov, ampasv tudi tržaških letoviščarjev, (pronesre-čeni deček je letovišcar). Morebitni izgovor, da otroci nimajo tam nič škati, je povsem neopravičen, ker otioc so otroci; in če ne bi bilo otrok, bi ne rabili ne kalov, še manje pa železnic. JSa to opazarjamo domače županstvo, kakor tudi okrajno glavarstvo. Vesti iz Štajerske. G grozoviti toči, ki ie kiestiia v soboto po Š « er.fcem Se ptročaje : Dne 24. julija ckOi. o. uro popoldne raz.a;aia je grozna neviht * točo, debelo kakor kurja jajca, po «Oiii t ž j, Veliki Nedelji, sv. Tomažu in Sre-1 d š?u. V Četrt uri so bile uničene nji?e in vinogradi. Koruza pri tleh polomljena, p5e-nica in o*es pomandrans, zmlačena in v tla zabita, drevfe oguljeno. Po gozdih -e na de belo listja in vej. V Ormoža razbite strehe in okna, « tako močjo je bila, da je celo polkca razbila, bolj mečna opeka je kakor prestrdjera, zidovi na severni strani razbiti, kakor v vojski. Ša tretii dan se najdejo kupi debele toče. Todi precej netreč ie zgodilo. Ljudi« so bili po njitah in kdor »e ci mogel skriti, d^bil je rane. Konji so se •plašili in polomili vozo*e. Dva otroka ie zbl->, da imata zevaječe rane na glavi in telesu. V vinogradih izgleda grozno, vse razkopano. polomljeno in pobito, travniki pokriti z blat m na debelo, ajda zateptsna. Največi del ormoškega okraja, rd Polen-šaka doli do Središča, v dolžini 35 kilometrov in v šir'ko«ti 11. km je žalottaa puščava. Po gozdih le?i vse polno »ran, grlic ia d ug h t'čev, ki jih ie pobila toča. Toča je pobila tudi okol co od Sv. P*tra niže Mari-oora do Sr. Lenarta v Slov. Giricah in okolu Celia in sicer tudi tako hudo, kakor v ormoškem okraiu. 33? U. je MALI OGLASI „ _ ,v računajo po 3 stol besedo; mastno „ ( tiskane besede se računajo ve*. I T _ Najmanjša pristojbina stane AO.stoUnk. cffi OdllKou. tržni cevljarmco itno Gostilna „Al Ginnasio" nl Squer0 ?jm miiiiim^iu nuovo 7 ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1273 no^Vlilf i posteljna pogrinjala, zavese, preproge, UvZIIIKI itd. na meeečne ali tedenske obroke. LEVI, Madonnina 43, I. — Na naročilnih pismih je napisati naslov jasno.__1239 Išče aq čevljarskega vajenca (učenca), ulica 30 Belvedere 32, Scbenk. 1307 Dricfnn domsČ slivovec vdobi se v večjih in I I l«ltjll manjših množinah pri Ant. F a t u r, Prem, Notranjsko . Cena po dogovoru. 1300 I2nef i1 ni r os* Kulot -Pri treh P»jateliihu v UUolilIIIUdi Gorici, ulica Caserma 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim -vinom. 1322 Proda se klavir po iako nizki ceni, ulica Fo-RCOIO 22, I. 18. 1325 Dobro izurjenega Maks Kovačič, Krojač v Postojni 5t. 122. 129o lenom stflDovanje a kuhinjo, sobo in sobico kje ISCem v okolici, ne predaleč. Naslov pove Ins«. oddelek Edinosti.__1313 Izredna prilika! S^Jf'gSS okolici na glavni cesti. Naslov pri Edinosti. 1318 Pravi nanoški sir Skapin. centralna tvrdka v Trsta, ulica sv. Katerine 5 te v. 10. Telefon 970. 1320 leno CO blagajničaTko za manufakturno proda-ISuO 5*5 daja nico Zuati mora italij. in nemški jezik. Naslov Edinost- 1330 PrnHa CO v najem odda pekarna v sre-irUUd bu dini mesta proti kavciji. Cena po dogovoru. Naslov pri Edinosti. 1324 Išče spretnega mesar ia za okolico. Kj^J pove Ins. odd. Edinosti. .. 1321 Brivnica brez konkurence na Primorskem v lepem trgu, več let obstoječa in dobro idoča, kjer se nahaja c. kr. okrajno glavarstvo in vojaštvo, se takoj proda radi družinskih razmer. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 1331 „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21 --Za pt letno sezono-- izbera : obuvala iz Črnega in barvanega usnja za gospode, gospe za dečke kakor~tadi platnenih čevljev. Zadnji uzorci, kroji in barve. Delo solidno in natančno. — Jako zmerne cene. Automobilisti in motociklisti pozor! Giuseppe Colonna, Trst Specijaliteta vulkanizovanih poprav na pnevmatikih Lastna delalnicas Ulica Acque št. 4 Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastno izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutehouc-a, pokritja z gladkim gumijem, plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — — Poprave ie izvršujejo točno in solidno ter »e zajamčijo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE B □ B Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je vama proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambtce, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa oelo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 sa en meieo „ 6 Shrambice eo 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo Svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranlne puitoe, katere ee priporoča possbno atariflem, da na ta naj no vej il ln najnspeinejl način navajajo itedltl avojo deoo =— Nadaljna pojaenla daje zavod ob uradnh urah. — Novo pogrebno podjetje (H. stibiel in dr.) z bogato opremo! za vsakovrstni pogreb in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana. ZALOGA VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno. Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49. blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni)._ Novici m Novice ne zamudite obiskati Gli dobroznano slaščičarna ::: Matteo Sto p par ::: Trst ulico S. Glocomo it. 1 (Corso) - Fllilolko: ulico GIus. Coprln št. 9 kjer najdete bogato in veliko isbero Konfetov bomboniere in aladičic PC po zmernih cenah. Visa in likerji prav dobri v botilk&h Telefon 1464 ^^BIIsssssbIHBB^BBMI laloga tn- ln lnozem. vin, iplrita, likerja* in razprodaja na debelo ia drobno Jakob Ferhauc, Trst Via delle Acque 6, nasproti Caffe Centrala Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau* Burgunder, renskih vin, Mo=ella in Chianti. Kam, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovto »livovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo is franko. — Razp'odaia od pol liti* napr«j, Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom I&ternaoijoa&ino prevažanje in selitve — — — na vse kraje — — — 3 posebnimi zaprtimi vozovi. * S 3 t st > a o s. a a rs — KJ3 — i, M. t s XI T3 Izk1.16-27. Trst - Ulica CarraDori 15 - Trst Veliki obrtnijski zavod Cosovel cg giovanni cg TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovin} po cenah, da se ni bati konkurence. ZOBOZDRAVM' AMDIAT0B1] Dr. Uiktor Bondel Trst, ulico Son Glooonnl 11. nads. od 9. do I. in od 3. do 6. /. KLOBUČARNA G. Doplicber Trst, Corso 34 Klobuki pruih tovarn. Potne in športne kape po : : : zmernih cenah. : : : Pisalni stroj „MOY A" z vidno pisavo in premenljivimi črkami Jo najboljši stroj, ki se prodaja po ni^cem Kron 250'— Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na : Glavno zastopstvo v Trstu ulica Va)dir;vo št. 23, I. C. M MM k Co. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne «obe na isbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon št. 71 Romano IV s2BEiBH -i- Siuiio Mitm -i- TRST, ulica Giosuč Carducci štev 23 :: » telefon štev. 813 :: :: KlrurglCno orodje, ortopedljni aparati, Moderei, umetne roke ln it«i?e, bcr^lje, kilni pasi, elastični pasi in Dogovlee. elektroterapevtiine priprave, aparati za ^seaeasaaesssKV- Inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin xa klrarjion* Urar-lian,;«. Potrebščine u (fnca'" ^ ln ne -rodirneg* : : : : : : : : bia»a. ::::::::