Leto XII.
Številka 2.
SLOVENSKI PRAVNIK.
Izdaja društvo „Pravnik" v Ljubljani.
Odgovorna urednika:
Dr. Makso Pire in dr. Viktor Supan.
V LJUBLJANI.
Natisnila „Narodna Tiskarna"
1896
VSEBINA.
—>&*—
1. Dr. R. Piptiš: Užitninske družbe. (Konec.).......     33
2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo:
a) Likvidovanje stroškov za zastopanje......42
b) Lekarnarji so v zmislu 81. 7. trg. zak. trgovci, ker obrtoma opravljajo trgovinska opravila. Oglasiti morajo torej pod pogoji §-a 7 uvod. zak. k trgovinskemu zakoniku svoje firme za vpis v trgovinski register 49
3. IX  redna glavna skupščina društva „Pravnika" ....     50
4. Književna poročila..............     58
5. Razne vesti................60
6. Pregled pravosodstva.............     63
S L O V K N S KI P KAV NI K št. 2.
Užitninske družbe.
Spisal dr. R. Pipnš.
(Konec.)
Finančno oblastvo je v obrazec zapisnika o pogajanji in vsled tega v zakupno pogodbo sprejela tudi določilo, da imenujejo podpisani obrtniki gotovo osebo kot svojega pooblaščenca nasproti finančnemu oblastvu. To določilo gotovo ni samo' določilo zakupne pogodbe med obrtniki in finančnim oblastvom, ampak v prvi vrsti pogodba med zakupniki in, njihovim pooblaščencem zlasti, ker podpišejo pooblaščenec in ostali zakupniki zapisnik. Na isti način bi se lahko v ta zapisnik sprejela tudi druga določila o razmerji med zakupniki. Pred vsem bi moral ta zapisnik imeti določilo, da stopijo vsi podpisani obrtniki v družbo v ta namen, da bi se s finančnim oblastvom pogodili glede užitnine gotovega okoliša, dalje določilo, kako bodo posamezni obrtniki prispevali k družbenim stroškom, kdo bode oskrboval družbene posle, kdo jo zastopal v pravnih zadevah, kako bodeta se delila dobiček in izguba itd. Ker pa takih izrecnih določil ni, treba se je ozirati na druge okolnosti, ki so za raziskovanje pravnega razmerja med posameznimi zakupniki odločilne.
Rekli smo že, da je razmerje med posameznimi zakupniki razmerje družabnikov. Vender bi utegnil kdo to zanikati in reči, da med posameznimi zakupniki sploh ni nikake ožje pravne zveze, da je vsak član te skupine za se sklenil s finančnim oblastvom posebno pogodbo, ki se ostalih obrtnikov ne tiče in da tudi njihova solidarna zaveza nasproti finančnemu oblastvu na njihovo medsebojno razmerje nima drugega vpliva, kakor da sme od ostalih zakupnikov zahtevati primerno povračilo, kdor je finančnemu erarju plačal celo dogovorjeno svoto, ali pa vsaj več, kakor bi njega zadelo, ako bi se dogovorjena svota po
3
34
Užitninske družbe.
enakih deležih razdelila med vse zakupnike. Vender to mnenje bi bilo krivo.
Krivo bi bilo to mnenje že radi tega, ker zakupniki ne obljubijo samo plačati dogovorjeno svoto, ampak prevzamejo tudi razne druge dolžnosti in razne pravice, ki se ne dajo deliti. Zakupniki imajo zlasti pravico od vseh užitnini podvrženih dejanj v dogovorjenem okoliši pobirati užitnino. Te pravice pa ne more nobeden zakupnik sam za se izvrševati, ampak samo cela skupina kot taka. Tudi finančno oblastvo nikakor ni voljno pogajati se z vsakim zakupnikom posebej in skleniti toliko pogodeb, kolikor se oglasi obrtnikov, ki so pripravljeni sprejeti predložene pogoje zakupne pogodbe. Finančno oblastvo pogodbe niti ne sklene, ako se za njo ne oglasi vsaj polovica užitnino plačujočih obrtnikov dotičnega okoliša. Tudi nobeden teh obrtnikov bi ne podpisal pogodbe, ako bi za gotovo ne vedel, da se bode podpisalo še gotovo število drugih obrtnikov.
Vsi obrtniki, ki podpišejo pogodbo s finančnim oblastvom, hočejo skupno, z združenimi močmi, ne vsak za-se, pobirati užitnino in pričakujejo, da bode jim po odbitku vseh stroškov za pobiranje užitnine ostalo še več, kakor so obljubili odšteti finančnemu erarju in ostalim blagajnicam, za katere pobirajo doklade; oni pričakujejo torej, da bode jim še tudi potem nekaj ostalo, ko bodo že poravnali te svote, na vsak način pa, da bodo se iznebili nadležnega nadziranja in preiskavanja svojih obrtnih prostorov po državnih organih. Oni pričakujejo torej nek dobiček, v prvi vrsti gmoten dobiček. Da dosežejo ta svoj cilj, obljubijo pred vsem vsi skupno plačati finančnemu erarju gotovo svoto in s tem prevzamejo seveda tudi med seboj dolžnost, da bodo k ti svoti z denarnimi doneski prispevali, ker bi sicer svoje dolžnosti nasproti finančnemu erarju ne mogli izpolniti.
Vsi obrtniki, ki podpišejo zakupno pogodbo, imajo torej namen združiti svoje gmotne sile, da dosežejo skupno nek gmoten dobiček in izvrševaje ta svoj namen, sklenejo vsi skupaj s finančnim oblastvom zakupno pogodbo. Zakupniki imajo namen ustanoviti zasebnopravno družbo in vsi storijo nekaj, kar morejo le skupno, le kot družba storiti, torej je očividno, da so ti obrtniki med seboj molče sklenili družbeno pogodbo, ko so podpisali zakupno pogodbo s finančnim oblastvom (§-a 1175. in 863.
Užitninske družbe.
35
obč. drž. zak.). Tudi obrazci naredbe finančnega ministerstva z dne 13. julija 1877, št. 18.956 govore navadno o družbah, akoprav je iz njih razvidno, da finančnemu oblastvu razmerje med posameznimi zakupniki ni prav jasno.
Večkrat se najde izraz „užitninsko društvo", ki pa ni pravilen, ker za prevzete dolžnosti nasproti tretjim osebam ni odgovorna samo skupina kot taka s svojim premoženjem, ampak v prvi vrsti so za to odgovorni posamezni člani s svojim premoženjem. Užitninske družbe tudi ne potrebujejo potrdila svojih pravil od strani političnega oblastva, in ne spadajo pod zakon z dne 15. nov. 1867, št. 134. drž. zak.
Zasebnopravna pridobitna družba je torej podlaga, na kateri se morajo tolmačiti pravne razmere med posameznimi člani družbe; za nje veljajo torej zlasti določila 27. poglavja občnega državljanskega zakonika. Ker so zakonita določila večinoma le splošna, ker družba nima pravil, oziroma ker molče sklenena družbena pogodba nima natančnejih določil, je presojevanje razmer med družbo in njenimi člani, kakor tudi razmer med posameznimi člani mnogokrat težavno, in mnogo prepirov in drugih pravd nastane iz te nejasnosti.
Družbene posle vodi navadno tisti član, katerega so družabniki nasproti finančnemu oblastvu imenovali svojim, pooblaščencem. V potrebi ga namestuje in mu pomaga njegov za zastopanje nasproti finančnemu oblastvu imenovani namestnik. Prvi je navadno načelnik družbe in jo zastopa v vseh pravnih za. devah ne samo nasproti finančnemu oblastvu, drugi pa pod-načelnik, akoprav ju za to mesto navadno nikdo ni izrecno izvolil. Včasih izvolijo družabniki iz svoje sredine tudi nekaj odbornikov in pregledovalce računov. Kot daljni družbeni organi poslujejo navadno kot plačani služabniki najeti poverjeniki, tako imenovani agenti ali dacarji. Iste sprejema včasih načelnik, včasih odbor, včasih pa tudi glavna skupščina.
Nobeden teh družbenih organov, torej niti načelnik, niti posamezni odborniki, niti odbor, niti glavna skupščina nimajo natanko določenega delokroga. Vse se vrši le po previdnosti in dobri volji dotičnih organov, in ker nobeden od članov ne vgo-varja, mora se zmatrati, da družba molče odobruje postopanje svojih organov.
3*
88
Užitninske družbo.
Načelnik pobira s pomočjo dacarjev užitnino, potrjuje sprejem plačil, vodi vso korespondenco, se pogaja s posameznimi družabniki in drugimi obrtniki, ki nameravajo pogoditi se z družbo glede užitnine od lastnega obrta za poprečno svoto, ali pa vzeti v zakup užitnino kakega dela družbenega okoliša. Načelnik vodi račune in kader se mu zdi potrebno, skliče odbor ali glavno skupščino, da rešita važnejša prašanja, zlasti odobrita na koncu leta položene račune.
Pregledovalci računov ali revizorji nadzirajo delovanje načelnika, družbenih poverjenikov, pregledujejo račune in poročajo o tem, kar so opazili, odboru ali glavni skupščini.
Kot zakupnica stopi družba na mesto finančnega oblastva in ima nasproti davkoplačevalcem načeloma vse one pravice, katere daje zakon glede užitnine finančnemu oblastvu. Izvzete so le one pravice, katere si je finančno oblastvo izrecno pridržalo, kakor smo to že preje omenili. Družba pobira torej užitnino na isti način, kakor bi jo sicer pobiralo finančno oblastvo samo.
Tudi užitninske družbe se skušajo navadno najprve s posameznimi davkoplačevalci glede njih zadevajoče užitnine pogoditi za poprečno svoto. Ako se doseže taka poravnava, plača dotični obrtnik ali davkoplačevalec dogovorjeno svoto in je prost vsake daljne dolžnosti. On zlasti ni dolžan dopustiti, da bi organi užitninske družbe ali finančnega oblastva preiskovali njegove obrtne prostore. On sme v dogovorjenem časi in na določenem kraji brez vsake kontrole od strani davčnega oblastva točiti, oziroma klati in prodajati, kolikor hoče in more. Takih poravnav družba ne sklepa samo z družabniki, ampak tudi z drugimi davkoplačevalci. Družba sklepa take poravnave iz istega namena, iz katerega daje finančno oblastvo užitnino v zakup, namreč, da si olajša pobiranje užitnine in da si prihrani stroške.
Ako davkoplačevalec, ki se je z družbo glede užitnine pogodil za povprečno svoto, dogovorjenega zneska radovoljno ne plača, nastane prašanje, kako naj družba to svoto iztirja. Po našem mnenji je pri tem prašanji treba ločiti družabnike od ostalih davkoplačevalcev.
Pri davkoplačevalcih, ki niso člani družbe, se mora dogovorjena svota iztirjati potom politične eksekucije in sicer iz istega
37
razloga, katerega srno že preje omenili, namreč, ker poravnava, ni ustvarila novega zasebnopravnega naslova družbene tirjatve, ampak je določila samo znesek iz javnopravnega naslova izvirajoče tirjatve. Družba bode torej v takih slučajih na podlagi zakupne pogodbe od finančnega oblastva zahtevala pomoči.
Nekoliko drugače je stvar pri družabnikih. Isti niso samo iz javnopravnega naslova zavezani, plačevati užitnino, ampak oni so tudi kot družabniki vsled družbene pogodbe dolžni, prispevati k družbeni blagajnici. Ti prispevki so pa ravno užitnina od njihovih užitnini podvrženih dejanj in v dogovoru z družbo določil se je znesek tega prispevka. Ker torej tukaj tirjatev družbe ni samo glede njenega zneska določena v zasebnopravnem dogovoru, ampak ker ista tudi iz zasebnopravnega naslova izvira, treba jo je iztirjati s pomočjo rednega civilnega sodišča.
Pri ostalih obrtnikih pa, ki se glede užitnine niso pogodili za poprečno svoto, iztirjavati more družba užitnino samo potom politične eksekucije, bodisi, da so dotični obrtniki člani družbe ali ne. S pomočjo rednih sodišč se ta užitnina že zavoljo tega ne more iztirjavati, ker redna sodišča nikakor niso poklicana, odmerjati užitnino, t. j. določevati zneske, ki se morajo od posameznih dejanj plačevati, ali soditi o tem, ali je kako dejanje užitnini podvrženo ali ne.
Kakor da finančno oblastvo pobiranje užitnine za gotove kraje užitninski družbi v zakup, tako da tudi užitninska družba večkrat dele svojega okoliša v podzakup. Podzakupniki so ali posamezniki, ali pa zopet družbe, ki postopajo pri pobiranji užitnine v svojem okoliši ravno tako, kakor glavna užitninska družba. Glede iztirjavanja užitnine veljajo za podzakupnike ista načela, kakor za užitninsko družbo, samo kader potrebujejo pomoči finančnega oblastva, se ne morejo obrniti naravnost do istega, ampak le do užitninske družbe, in to, ako treba, potom redne civilne pravde prisiliti, da jim izposluje pomoč finančnega oblastva.
Kakor finančno oblastvo, more tudi užitninska družba od svojih podzakupnikov zakupnino iztirjati samo s pomočjo rednega sodišča, ker to ni več užitnina v sporazumno določenem znesku, ampak iz zasebnopravnega naslova izvirajoča tirjatev, namreč prava zakupnina.
3«
Užitninske družbe.
Podzakupniki, oziroma člani podzakupne družbe morejo biti tudi člani glavne užitninske družbe. Podzakupnikom prepuščeni okoliš lahko obsega člane glavne užitninske družbe in take obrtnike, ki niso člani te družbe.
Večkrat delijo užitninske družbe svoj okoliš v oddelke ali tako imenovane sekcije. Iste navadno nimajo drugega pomena, kakor olajšati upravo, zlasti pobiranje užitnine, so torej le upravni okoliši. Ako je okoliš užitninske družbe tako velik, da eden poverjenik ali dacar ne more sam opraviti službe, najme družba več poverjenikov ter razdeli med nje celi okoliš. Te sekcije pa navadno nimajo niti svojega posebnega vodstva, niti svojih posebnih računov, niti posebnega premoženja.
Včasih pa so sekcije podzakupnikom odkazani okoliši, bodisi, da so podzakupniki posamezniki, ali pa družbe. Posebno takrat se imenujejo podzakupnikom odkazani okoliši sekcije, kader se užitninski družbi posreči pobiranje užitnine celega svojega okoliša oddati v podzakup.
Ali so sekcije samo upravni okoliši užitninske družbe, ali pa podzakupnikom, zlasti družbam prepuščeni okoliši, treba je določiti po okoliščinah posameznega slučaja in po tem presojati tudi pravne razmere sekcij nasproti glavni užitninski družbi, in nasproti užitnini podvrženim davkoplačevalcem.
Največ preglavice dela navadno vprašanje, kako naj se na koncu leta deli dobiček oziroma izguba družbe. § 1184. obč. drž. zak. sicer določuje, da morajo, ako se ni kaj drugega dogovorilo, vsi družabniki v enaki meri prispevati k osnovni glavnici. Po §-u 1193. drž. zak. se deli dobiček med družabnike po razmerji njihovih prispevkov k osnovni glavnici, in po §-u 1197. obč. drž. zak. se deli izguba, kakor bi se v nasprotnem slučaji delil dobiček. Iz teh zakonitih določil bi utegnil kdo sklepati, da so vsi družabniki dolžni v enakih zneskih prispevati k družbeni glavnici, in da se tudi dobiček in izguba med družabnike delita po enakih delih, ker o tem ni nič drugega določeno. Vender, ako tako sklepamo, pridemo do neizvršljivih posledic, v nasprotje z namenom cele družbe in posameznih družabnikov, kakor tudi v nasprotje z istinitim postopanjem užitninskih družeb pri delitvi dobička in izgube.
Užitninske družbe.
39
Ko stopijo obrtniki v družbo, pričakujejo sicer vsi, da bodo s tem podjetjem dosegli kak dobiček, ki se pa bode šele na koncu leta pokazal in razdelil. Nobeden teh obrtnikov pa ne pričakuje, da mu med letom ne bode treba plačevati zakonito njega zadevajoče užitnine ali da bode med letom plačeval manje, ako pristopi družbi, kakor bi plačeval, ako družbi ne pristopi, ali ako bi družbe sploh ne bilo. Vsak družabnik torej ve, da bode moral plačevati po zakonu njega zadevajočo užitnino in je tudi pripravljen to storiti, a nikdo bi menda ne pristopil družbi ako bi moral kot družabnik, ne glede na to, ali bode imela družba na koncu leta dobiček ali izgubo, že med letom plačevati večji znesek, kakor znaša njega zadevajoča užitnina, katero bi moral plačevati, tudi ako bi družbi ne pristopil. Vsak družabnik prispeva torej, ne glede na to, ali bode družba imela dobiček ali izgubo, k družbenim namenom z zneskom, njega zadevajoče užitnine; užitnina od vseh družabnikov je torej ona glavnica, katero zložijo družabniki v družbene namene, to je torej ona zaloga, na podlagi katere se družba osnuje, to je z drugimi besedami osnovna glavnica in užitnina, katero plačajo posamezni družabniki, so njih prispevki k osnovni glavnici. Brez pomena je tukaj, ali so se ti zneski določili v sporazumnem dogovoru, ali pa določili po tarifu od posameznih užitnini podvrženih dejanj dotičnega člana. Seveda ti zneski nikakor niso enaki pri vseh družabnikih.
Ako so zneski, katere plačajo družabniki na užitnini, njihovi prispevki k družbeni glavnici, potem se morata tudi dobiček in izguba med družabnike deliti po razmerji teh zneskov. Odločilni so zneski katere so družabniki na užitnini v istini plačali, ali pa, kateri so vsaj plačati dolžni. Mogoče je, da kak družabnik ni plačal in tudi ni dolžan plačati nikake užitnine, ker je takoj v začetku družbene dobe ali še poprej opustil ali komu drugemu izročil svoj obrt in tudi sicer v družbenem okoliši ni izvršil nikakega užitnini podvrženega dejanja. Ta seveda tudi od dobička ne more ničesar zahtevati, pa tudi ni dolžan prispevati k pokritju izgube.
Dobiček se deli samo med družabnike, oziroma njihove pravne naslednike, ne tudi med druge užitnino plačujoče obrtnike. Pa tudi izgubo družbe trpijo samo družabniki, oziroma njih
40
Užitninske družbe.
dediči. Ostali obrtniki, pa. ki niso bili člani družbe, niso dolžni prispevati k pokritju družbe, akoprav skušajo užitninske družbe včasih razdeliti izgubo med vse užitnino plačujoče obrtnike družbenega okoliša. Proti nedružabnikom ni nikakega naslova, iz katerega bi se isti mogli siliti, da prevzamejo del izgube. Oni plačajo užitnino v zakonito določenem znesku, in pogodba, katero je družba sklenila s finančnim oblastvom, kakor tudi pogodba, katero so sklenili družabniki med seboj, ne moreta izpre-meniti njihovih pravic, niti njihovih dolžnosti; saj"se teh pogodeb niso vdeležili.
Za razdelitev dobička in izgube je odločilna samo ona užit-nina, katero so posamezni družabniki plačali za svojo osebo, ne tudi ona, katero so morda kot podzakupniki v obliki zakupnine plačali tudi od užitnini podvrženih dejanj drugih obrtnikov, ker družabniki pogodbi niso pristopili kot podzakupniki, ampak samo z ozirom na svoj lastni obrt. Tudi se podzakupne pogodbe sklepajo šele potem, ko že obstoji družba.
Vsak družabnik je pri dobičku in izgubi vdeležen po razmerju užitnine, ki njega zadene.jTne glede na to, ali je užitnino plačal neposredno užitninski družbi, ali pa v roke kakega pod-zakupnika. Podzakupne pogodbe, katere sklepajo užitninske družbe, s posamezniki ali z družbami, so le način, kako pobira družba užitnino, in imajo le namen, to pobiranje olajšati, a ne morejo predrugačiti pravic in dolžnosti posameznih družabnikov, ki se pogajanj pri teh podzakupnih pogodbah navadno niti ne vdeležujejo.
Ko se bliža zakupna doba prve družbe svojemu koncu, skuša finančno oblastvo zopet dati v zakup pobiranje užitnine. Zopet se zbere gotovo število obrtnikov, ki sklenejo s finančnim oblastvom zakupno pogodbo in stopijo v užitninsko družbo. Večina članov te družbe so člani poprejšnje družbe. Nova družba imenuje navadno 'svojim^ pooblaščencem nasproti finančnemu oblastvu pooblaščenca poprejšnje družbe, ako je isti novi zakupni pogodbi pristopil. V takih slučajih se večkrat pripeti, da si nova družba samolastno prisvoji dobiček zadnjega leta poprejšnje družbe. Molče priznani načelnik nove družbe, ki je imel isto mesto tudi v stari družbi in je v isti vodil račune, prenese čisto samovoljno ta znesek na novo družbo. Večkrat pa sklene tudi glavna
Užitninske družbe.
II
skupščina nove družbe, da se dobiček zadnjega leta poprejšnje družbe ne razdeli, ampak da se zaračuni kot sprejem sledečega leta, torej na korist nove družbe.
Da je tako postopanje nepravilno in nezakonito, je pač jasno. Zakupniki, ki so sklenili s finančnim oblastvom novo pogodbo, stopili so s tem tudi v novo družbo, ki s poprejšnjo nima nikake zveze. To sledi že iz tega, da so le slučajno člani stare družbe tudi člani nove družbe, isti pa nikakor niso prisiljeni stopiti v novo družbo in pristopiti novi zakupni pogodbi s finančnim oblastvom. Res tudi mnogo obrtnikov, ki so člani stare družbe, novi družbi ne pristopi; nasproti pa se novi družbi pridruži navadno več obrtnikov^ niso bili člani stare družbe. Celo ko bi bili vsi člani nove družbe ob enem vsi člani stare družbe, bila bi to nova družba, kajti te družbe se sklepajo le za gotovi namen,«namreč v ta namen, da sklenejo za gotovi čas s finančnim oblastvom zakupno pogodbo glede pobiranja užitnine, in da to pogodbo izvrše. Drugega namena užitninske družbe nimajo. Kakor hitro je ta namen izvršen, kakor hitro je potekla doba zakupne pogodbe, preneha tudi družba sama ob sebi. Ako bi bili vsi člani stare družbe ob enem člani nove družbe, mogel bi se dobiček prve družbefpre-nesti na drugo, pa tudi samo tedaj, ako so s tem vsi člani zadovoljni. Vsak posamezni član se temu prenosu lahko zase protivi, kajti njegova vdeležba pri dobičku in izgubi ni vsako leto enaka, kakor to sledi iz preje navedenih načel o razdelitvi izgube in dobička.
Konečno naj še kratko omenimo prašanje, ali so užitninski družbe javna oblastva, ali so njih organi javni funkcijonarji, ali so javni uradniki in sluge ali ne. To prašanje bode treba v nekaterih ozirih 'potrditi. Družba in njeni organi opravljajo vladine posle, zlasti posle državnega finančnega oblastva Njihova opravila so vsaj proti davkoplačevalcem ista, kakor opravila organov državnega finančnega oblastva. V tem zmislu je razsodilo tudi c. kr. najvišje^kot kasacijsko sodišče na Dunaji z odločbami z dne 12. januvarijaM880, št. 11326, z dne 12 novembra 1880, št. 8288 in z dne 22. februvarija 1877, št. 12.899.
Organi užitninske družbe so torej, kader pobirajo užitnino in opravljajo s tem pobiranjem združene posle pod varstvom
12
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
§-ov 68., 81., 312., 314. in drugih kazenskega zakona. Pečati užitninske družbe in njenih organov, kolikor se tičejo izvrševanja od finančnega oblastva prepuščene pravice pobiranja užitnine, so pod varstvom §-a 316. k. z. Listine, katere izdajajo užitninska družba in njeni organi v svojem, na pobiranje užitnine omejenem delokrogu, so javne listine.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) Lik vido vanje stroškov za zastopanje.
Dr. H. P. zahteval je pri deželnem sodišči v G. od dra. J. R. v tožbi z. dne io. avgusta 1893, št. 22080, da mu plača na stroških za zastopanje ostanek 775 gld. s. pr. Deželno sodišče v G. je tožbeni zahtevi z razsodbo z dne 25. septembra 1895, št. 22439 pogojno ugodilo, ako: I. tožnik stori njemu nezavračno naloženo prisego, da, kolikor ve in se spominja, ni prejel pisma, katero je toženec začetkom oktobra, gotovo pa še pred 25. oktobrom 1891. 1. za njega izročil pošti in v katerem je toženec sprejel tožnikov predlog, da se dogovori za celo pravdo do morebitne ničnostne pritožbe poprečni znesek 1000 gld ; II. toženec ne dokaže po glavni, tožniku zavračno naloženi prisegi, da mu je po porotni obravnavi dr. H. P. dejal, da presegajo stroški znesek 1000 gld., toženec pa na to odgovoril, da naj on (tožnik) iztirja presežek od nasprotnikov, če bodeta ista obsojena, povrniti na stroških več, kakor IOOO gld. ter da je na to tožnik dr. H. P. omenil: »Upam, da se bode meni posrečilo, to iztirjati od nasprotnikov«.
Razlogi:
Tožnik zahteva plačilo ostalih stroškov 775 gld. s pr. Da vtemelji svojo tožbeno zahtevo, navaja tole: S pooblastilom z dne 10. oktobra 1889. 1. naročil je dr. J. R. tožniku, naj ga kot zasebnega obtožitelja zastopa v kazenski zadevi proti M. B. in dru. F. P. Dr. R. obljubil je v pooblastilu, da bode zaslužek in gotove stroške tožniku plačal v Gradcu. Glede stroškov, ki so predmet te pravde,  ponujal je tožnik  izprva tožencu, da bi naj dogovorila
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
43
za celo zastopanje do eventuvalne ničnostne pritožbe poprečni znesek IOOO gld. Ker toženec te ponudbe ni sprejel, odjenjal je tudi tožnik od nje, ker je opazil, da postaja pravda vedno večja. Za to zastopanje narasli so do ničnostne pritožbe stroški v znesku 1775 gld. Toženec je ta znesek tudi izrecno priznal, a plačal samo 1000 gld. Toženec priznava, da je tožnik glede' stroškov za celo zastopanje do eventuvalne ničnostne pritožbe predlagal poprečni znesek 1000 gld., zanikuje pa, da tega predloga ni sprejel, da je tožnik od tega predloga odjenjal, da so narasli stroški v znesku 1775 gld., in posebno še to, da bi bil on tirjatev na stroških v znesku 1775 gld. izrecno ali molčč priznal. V tej pravdi rešiti je izprva prašanje, ali se je med strankama dogovorila glede stroškov gotova svota ali ne. Ako se ta znesek ni dogovoril, se morajo taisti še le odmeriti od pristojnega sodišča. Toženec vgovarja, da je sprejel ponudbo glede povprečnega zneska 1000 gld. V dopisih, ki so se priložili pravdi, ni niti izrecne izjave, s katero bi se bila sprejela omenjena ponudba gledč stroškov, niti izjave, s katero bi se bilo odstopilo od te ponudbe. Samo, če se uvažujejo vse v pravdi navedene okolnosti, za katere so se ponujali dokazi, mogoče je rešiti odločilni prašanji.
V dopisu z dne 1. avgusta 1891. 1. predlagal je tožnik tožencu, da se naj dogovori za stroške zastopanja do eventuvalne ničnostne pritožbe z vštetimi predplačili vred znesek 1000 gld. V dopisu z dne 8. avgusta 1891. 1. odgovoril je toženec, da se mu zahteva IOOO gld. ne zdi pretirana, sicer bi po njegovem mnenji bilo bolje, da bi se obe stranki pozneje konečno dogovorili o znesku stroškov.
V dopisu z dne 14. avgusta 1891. 1. naznanil je tožnik tožencu, da mu ta dolguje še 203 gld. 84 kr. in da bode predplačilo 100 gld. za potovanje v Celje ter za sestavo obtožnice najbrže premalo. V dopisu z dne 18. septembra 1891. 1- omenil je tožnik glede zadnjega pogovora o stroških, da mu za poprej zaželjeni dogovor ni več, ker se je prepričal, da bodo stroški itak znašali naj manj e 1000 gld., ako se bode razprava vršila. Sicer se pa bode tožnik potrudil, da bode tudi iztirjal stroške za tožencev trud in njegova gotova plačila, kolikor bode to le mogoče. V dopisu z dne 28. septembra 1891. 1. odgovoril je toženec, da ga tožnik glede na veliki trud v tej pravdi nikakor ni tiral v opozicijo, ko je zahteval poprečni znesek 1000 gld. Obljubil je ustreči tožnikovi želji, če prav mu ne bode lahko mogoče, tožniku plačati vse stroške ravno do
II
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
tistega časa, ko bode pravda končana. »Sicer pa,« — tako se glasi pismo doslovno dalje — »gospod doktor po Vašem zadnjem dopisu temu dogovoru itak ne pripisujete posebne važnosti, kar bi tudi meni ljubo bilo za slučaj, da bi prišlo do poravnave.« Toženec trdi dalje v svojih pravdnih  govorih, da je začetkom oktobra, na vsak način še pred 25. oktobrom 1891. 1. tožencu po pošti poslal pismo, v  katerem je sprejel tožnikovo ponudbo glede 1000 gld., da je tožnik to pismo prejel, ter ponuja za to dokaze. Dne 25. oktobra 1891. 1. pisal je tožnik  tožencu: »Jaz sem sicer pripravljen pomagati Vam,  pa vender morate mi še pred potovanjem plačati na račun vsaj 500 gld.   Do svote, katere sem že dozdaj zaslužil, bi z ozirom na dosedanja predplačila še manjkalo 107 gld. 29 kr. Za potovanje,  pripravo  za glavno  razpravo in razpravo samo bi jaz torej itak ne imel niti najmanjšega predplačila.   Vi se bodete morali že toliko potruditi in si potrebno  svoto izposoditi, kakor čakati, da jo dobite iz svoje prakse, kajti pomisliti morate, da se bodem jaz mogel z veliko večjim veseljem poprijeti Vaše zadeve, ako mi je gotov  moj  zaslužek,  od katerega  živim.«   Dne 2. novembra  1891. 1. odpisal je toženec,  da je opominjal svoje večje dolžnike, da mu bode le mogoče ustreči tožnikovi želji.   V dopisu z dne 7. januvarija  1892. 1. vprašal  je  toženec,  ali  bode  tožnik prevzel znesek 400 gld. v Celji. Porotna razprava vršila se je dne 24. januvarija 1892. 1.   V vseh omenjenih dopisih ni najti določne izjave, da bi bil tožnik  odjenjal od svojega   predloga, naj mu toženec za vse stroške plača svoto 1000 gld.   Kakor je iz dopisa z dne 18. septembra 1891. 1. razvidno, zahteval je tožnik  IOOO gld. za slučaj, da se bode glavna razprava vršila, vender priznava tožnik v tem dopisu,  da bi se stranki  mogli pred glavno razpravo poravnati   V dopisu z dne  28. septembra 1891. 1. se zopet toženec sklicuje  na ta dozdevni dogovor.   Tožnik se dalje ni več določno izjavil, da končno odstopi od svoje zahteve  glede 1000 gld.,{tudi toženec se ni določno izrazil, da sprejme to ponudbo, kajti ravno v dopisu z dne 28. septembra 1891. 1. je izrecno opomnil, da mu je zlasti za slučaj poravnave s tožencema všeč, da tožnik temu dogovoru ne pripisuje več posebne važnosti. Stranki sta se torej pogajali glede stroškov 1000 gld. in določilo §-a 862. obč. drž. zak., na katero se tožnik sklicuje, tukaj nikakor ni odločilno. ^Toženec je pa ponudil tudi dokaz, da je izrecno sprejel tožnikov predlog
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
4B
glede" stroškov iooo gld. in v tem zmislu začetkom oktobra 1891. 1. tožniku pisal, ter da je tožnik to pismo prejel. Ta dokaz je važen. Ako je toženec res sprejel ta predlog, veže dotični dogovor tudi tožnika.   Ker tožnik priznava, da je že prejel 1000 gld., bi mogel on od toženca samo tedaj tirjati še več, ko bi bil trdil in dokazal, da se je s tožencem po dogovoru glede zneska 1000 gld. pogodil še za nadaljnji znesek 775 gld.   Tožnik se na tak daljnji dogovor ne sklicuje, marveč opira  svojo tožbeno zahtevo samo na to, da se je po glavni razpravi pred porotniki za celo zastopanje baje dogovoril znesek 1775 gld., potem ko toženec ni sprejel njegove ponudbe glede zneska 1000 gld. in ko je tožnik vsled tega odstopil od taiste. Ako toženec dokaže, da je sprejel ponudbo glede zneska iooo gld.  in da je tožnik dobil dotično pismo, se mora tožbena zahteva zavrniti. Ako je namreč tožnik o tem dogovoru vedel, on ni mogel enostransko od njega odstopiti. Toženčevi poznejši dopisi se nanašajo na poprejšnji dogovor;  toženec v njih zahteva, da se naj presežek iztirja od nasprotnikov v kazenski pravdi. Tožencu se pa ni posrečilo po pričah dokazati, da je tožnik to pismo prejel. Zaradi tega se je morala  dopustiti v dupliki ponujana glavna ta-jilna  nezavračna  prisega.   Nezavračna prisega je vpravičena, ker toženec ni sam opazoval in opazovati mogel, da je res c. kr. pošta tožniku dostavila dotično pismo.  Ako se tožencu ta dokaz ne posreči, je dognano, da on ni sprejel ponudbe glede zneska iooo gld. in pretresovati je treba samo še drugo prašanje, je-li toženec pozneje pripoznal za stroške znesek 1775 gld. V dopisu z dne 5. fe-bruvarija 1892. 1. zahteval je tožnik z ozirom na to, da je toženec do 11. januvarija   1892. 1. plačal 800 gld., da je takrat ostalo še 75 gld. na dolgu in da so od 11. januv. 1892. 1. dalje narasli stroški v znesku 900 gld., da bi toženec izrecno pripoznal tirjatev 1775 gld. in prosil je tožnik, naj bi mu toženec naznanil, v katerem času, bi mu bilo mogoče plačati ostali znesek.   V dopisu z dne 17. febru-varija  1892. 1. odgovoril je toženec,  da  nima  časa  pretresovati vprašanja glede stroškov. Dne 20. februvarija 1892. 1. pisal je toženec tožniku, da mu ne bode mogoče takoj plačati onih 200 gld., ki še manjkajo do dogovorjenih iooo gld. Dalje slove pismo: »Meseca marca bodete gospod doktor dobili 200 gld.   Skupna svota Vaših stroškov 1775 gld., do katere bi še manjkalo 775 gld., se mi  nikakor ne zdi pretirana.   Ker  ste pa v svojem  času za vse
46
stroške do morebitne ničnostne pritožbe od mene zahtevali poprečni znesek iooo gld., ker sem jaz sprejel to ponudbo, ne da bi se bil obotavljal in ker hočem kmalu zadostiti temu dogovoru, prosim Vas, da mi razjasnite, ali bodem moral jaz presežek 775 gld., ki ga kot oba nasprotnika zadevajoči ekspensar rad in popolnoma priznavam, tudi tedaj plačati, ko bi se nama ne posrečilo iztirjati teh 775 gld. od obtožencev, ki sta tudi obsojena, da morata povrniti vse stroške. Prosim, da mi to natanko razjasnite, in ko bi mene tudi ta dolžnost zadela, bodem skrbel po svojih močeh, da Vas bodem zadovoljil. Kakor slišim od vseh strani, se bodo stroški mogli iztirjati; odvetniki pravijo, da jamči za stroške tudi varščina za časopis v znesku 2000 gld.« V dopisu z dne 21. februvarija 1892. 1. zahteval je tožnik svoto 1800 gld., katero je že zaslužil Dalje se glasi ta dopis tako-le: »Ako sem jaz to svoto zaslužil, kakor to vi sami priznate, ne more biti moja pravična zahteva od tega odvisna, da se iztirja od nasprotnikov; jaz pa bodem vse storil, da iztirjam, kolikor mogoče od nasprotnikov. To se more še le zgoditi, kader bode rešena ničnostna pritožba.« Slednjič še predlaga, da naj toženec plača meseca marca 200 gld., ostanek v mesečnih zneskih po 100 gld. V dopisu z dne 1. marca 1892. 1. zahteval je tožnik, naj bi mu toženec odgovoril na zadnji dopis, ter z njim dovovoril natančneje pogoje gledč plačevanja, želeč, da bi se ta zadeva konečno uredila. Z dopisom z dne 7. marca 1892. 1. potrdil je tožnik sprejem 100 gld. in pristavil, da pričakuje daljnje pošiljatve. V dopisu z dne 27. aprila 1892. 1. naznanil je toženec tožniku, da bodo najpozneje v 8—10 tednih plačani vsi stroški. Dopis z dne 9. septembra 1892. 1. se glasi: »iooo gld. ste, blago-rodni gospod, prejeli — dolžnost plačati ostanek ne bode zadela mene, kakor jaz upam. Ako bi imel gotovine, bi Vam rad zalagal.« Dne 7. marca 1893. 1. odpovedalo se je pooblastilo. Toženec trdil je še dalje, da mu je tožnik po porotni razpravi dejal, da znašajo stroški že nad iooo gld., da je pa on na to odgovoril, da naj iztirja tožnik presežek le od nasprotnikov, če bodeta ista obsojena, da plačata več kakor iooo gld. in da je bil tožnik zadovoljen, češ, on se nadeja, da se mu bode to posrečilo. V dokaz ponuja toženec glavno tajilno zavračno prisego. Istina je, da tirja tožnik za stroške poprečni znesek 1775 gld. Dne 20. februvarija 1892. 1. izrazil se je toženec, da  znesek 1775 gld.  ni pretiran, a vprašal je, bode-li
47
moral presežek 775 gld. on tudi tedaj plačati, ko bi se isti od nasprotnikov ne mogel iztirjati. V dopisu z dne 21. februvarija 1892. 1. mu je tožnik stvar tako razjasnil, da njegova (tožnikova) zahteva ni odvisna od tega, ali se bodo mogli stroški od nasprotnikov iztirjati ali ne. Toženec se pa nikjer ni določno izjavil, akoprav je tožnik na to silil. Ako je tožnik na toženčeve besede, da naj presežek svojih stroškov čez 1000 gld. išče pri nasprotnikih, res odgovoril, da se mu to bode, kakor upa, tudi posrečilo, se smejo njegove besede razlagati tako, da je tožnik privolil v tožencev predlog. Z ozirom na to se more le tedaj, ako stranki nista sporazumno določili pavšalnega zneska 1000 gld., na kateri se toženec skoraj v vseh svojih dopisih sklicuje, dopis z dne 20. februvarija 1892. 1. v zvezi z dopisom z~dne 21. februvarija 1892. 1. zmatrati kot priznanje tirjatve 1775 gld., če se ne dokaže omenjeni ustni dogovor po porotni obravnavi. Za ta slučaj podpira mnenje, da je toženec pripoznal tirjatev 1775 gld., dopis z dne 27. aprila 1892. L, v katerem obeča toženec, da bode tožnik v 8 —10 tednih imel vse stroške. Te besede bi se mogle nanašati samo na presežek 775 gld., kajti toženec je poslal dne 2. in 21. marca 1892. L, vsakokrat 100 gld. ter je bil torej že dopolnil znesek 1000 gld. Dopustila se je torej navedena prisega.
Proti tej razsodbi sta se pritožili obe stranki. Višje deželno sodišče v G. je z odločbo z dne 30. januvarija 1895, št. 11251 razsodbo prve instance predrugačilo in tožbeni zahtevi ugodilo s pogojem, da tožnik stori v prvi razsodbi navedeno prvo prisego.
Razlogi:
Toženec se pritožuje, ker mu je prvo sodišče protizakonito naložilo dokaz, akoprav bi moral tožnik dokazati, da je njegova prepirna tirjatev ugotovljena in dalje zaradi tega, ker prvi sodnik ni dopustil prič, po katerih bi se bila dokazala vsebina druge prisege. Tožnik se pritožuje, ker se je dopustila druga glavna prisega, ki je brez pomena, in ker ni dopustno, da se glavna prisega dopolni po drugih postranskih okolnostih. Tožnikova pritožba je po-popolnoma vtemeljena. Priznano je, da je tožnik toženca zastopal v njegovi pravdi proti M. B. in dru. F. P. Rešiti je torej edino le prašanje, ali je tožnik v zmislu sodnega reda dokazal svojo trditev, da je toženec pripoznal stroškovno tirjatev v znesku 1775 gld.
48
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo
To prašanje se mora potrditi. To sledi jasno in brezdvomno iz dopisov, ki so se glede stroškov med tožnikom in tožencem menjali in katerih pristnosti toženec ne zanika. Na tožnikov poziv, da naj toženec pripozna tirjatev v znesku 1775 gld., odgovoril je toženec v svojem dopisu z dne 20. februvarija 1892. 1., da on tožnikov ekspenzar rad in popolnoma pripoznava, in se bode trudil plačati ga. Dalje je obljubil toženec v dopisu z dne 27. aprila 1892. 1., da bode tožnik že v 8—10 tednih imel vse stroške. Ker je stvar taka, bi se bilo moralo tožbeni zahtevi itak nepogojno ugoditi. Ali tožnik je svojo pritožbo omejil na drugo prisego prve razsodbe in vsled toženčeve apelacije se prva razsodba ne more na njegovo škodo predrugačiti. Ali bode tožnik zmagal, ostane torej samo iz tega razloga še tudi za naprej odvisno od okolnosti, ali bode pod prisego zanikal dogovor glede" poprečnega plačila iooo gld., na kateri se toženec sklicuje, oziroma prejem dotičnega pisma. Druga prisega morala se je odstraniti, kajti tožnikove besede, da se mu bode, kakor on upa, posrečilo, presežek stroškov čez iooo gld. iztirjati od nasprotnikov, se nikakor ne morejo razumeti kot sprejem predloga, da naj tožnik ta ostanek iztirja le od na: sprotnikov. Prva razsodba je pa sama s seboj v protislovji, ako trdi, da mora toženec za slučaj, da te okolnosti ne dokaže po glavni prisegi, plačati prepirno tirjatev vsled priznanja, ki se nahaja v njegovih dopisih. Iz teh razlogov moralo se je ugoditi tožnikovi pritožbi, toženčeva pritožba morala se je zavrniti in prva razsodba predrugačiti v navedenem zmislu.
Toženčevo revizijo je najvišje sodišče zavrnilo ter z na-redbo z dne 1. maja 1895, št. 4686 potrdilo razsodbo druge instance.
Razlogi:
Toženčeva revizija je izvanredna, ker ne izpodbija"onega dela višjesodne razsodbe, s katerim se je predrugačila prva razsodba, marveč ista zahteva le, da se tožbena zahteva nepogojno zavrne. Toženec trdi, da je tožniku že plačal iooo gld. in da je vsled tega tožnikova tirjatev ugasnila. Isti torej ni vpravičen tirjati od toženca še daljnjih 775 gld. na stroških za zastopanje v kazenski pravdi proti M. B. in dru. F. P. Prvi dve instanci spoznali sta, da toženčeva zahteva, naj se tožba nepogojno zavrne, ni vpravičena. Obe instanci sta toženca pogojno obsodili, da mora plačati tožbeno tir-
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
jatev. Na toženčevo revizijo bilo bi torej po dvornem dekretu z dne 15. februvarija 1833, št. 2593 zb. j. z. le moči ozirati se, ako bi bili razsodbi nižjih sodišč očitno nični ali krivi. To se mora na vsak način zanikati. Da sme tožnik zahtevati plačilo svojih stroškov, toženec ne zanikuje. V svojem dopisu z dne 20. februvarija 1892. 1. priznal je toženec tudi, da je ta znesek primeren. Toženec zahtevanega ostanka 775 gld. le zavoljo tega ne plača, ker se je baje s tožnikom pogodil za poprečni znesek 1000 gld., ki ga je že plačal. Ta trditev je pravi vgovor, katerega dejansko podlago mora toženec dokazati. Obe prvi instanci sta dopustili dokaz, ki ga je toženec sam ponujal v dogovoru glede poprečnega plačila IOOO gld. Toženec torej nima povoda, se pritožiti. Tudi v izpodbijanih razsodbah sploh ni najti krivice. Dr. Hrasovec.
l>) Lekarnarji so v zmislu čl. 7. trg. zak. trgovci, ker obrtoma opravljajo trgovinska opravila. Oglasiti morajo torej pod pogoji §-a 7. uvod. zak. k trgovinskemu zakoniku svoje firme za vpis v trgovinski register.
Deželno sodišče v Ljubljani naložilo je z naročilom z dne 17. septembra 1895, št. 7955 E. B-ju, lekarnarju v S., v zmislu §-a 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku, da zglasi svojo firmo za vpis v trgovinski register, ker plačuje od svoje lekarne letnega davka 28 gld., ali pa tekom jednega meseca dokaže, da zato ni zavezan.
Proti temu naročilu vložil je E. B. na deželno sodišče v Ljubljani opozoritev, v kateri je skliceval se na to, da se je obrnil v tej zadevi na strokovni list »Pharmaceutische Post« na Dunaji, katere redakcija mu je naznanila, da doslej glede zaveze lekarnarjev, oglasiti firmo za vpis v trgovinski register, ni jednotne odločbe, in isto tako naznanil mu je gremij kranjskih lekarnarjev, ter poudarjal, da je letni davek 28 gld., ki ga za 1. 1895. plačuje, previsok in bode moral proti odmeri davka, ako se mu zopet v tem znesku naloži, pritožiti se. Skliceval se je končno na to, da nima nobenega pomočnika v svoji lekarni in tudi ni kot lekarnar vajen knjigovodstva, ker se trgovinskih knjig v nobeni lekarni ne vodi.
/ 4
50
Deželno sodišče v Ljubljani je to opozoritev zavrnilo z odločbo z dne 22. oktobra 1895, št. 9162 ter vtemeljilo s tem, daje lekarniško obrtovanje zmatrati kot trgovinsko opravilo, torej tudi lekarnar zmatrati v zmislu čl. 4. trg. zak. kot trgovec, kateri je po §-u 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku zavezan, oglasiti svojo firmo za vpis v trgovinski vpisnik.
Rekurz E. B-ja proti tej odločbi zavrnilo je višje deželno sodišče v Gradci z naredbo z dne 4. decembra 1895, št. 11178 in potrdilo odločbo prve instancije, sklicevaje se na zakonito vte-meljitev prvosodnega odloka in dalje uvažujč, da rekurent plačuje davek, kateri po §-u 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku vtemeljuje uporabo čl. 19. trg. zak. in negotovi uspeh vloge, naj se zniža davek, ne more biti razlog, da bi se premenil zakonito vtemeljeni nalog; nemerodajno je tudi, na kar se sklicuje rekurent, da je cena lekarnarskega blaga določena po zdravilski odredbini, za lastnost opravil kot trgovinskih opravil.
Izvanredni rekurz odbilo je najvišje sodišče z odločbo z dne 21. januvarija 1896, št. 715 v zmislu §-a 16. zakona z dne 9. avg. 1854, št. 208. drž. zak., ker jednako glaseči se naredbi nižjih in-stancij nista niti nični niti se ne more najti v njih očividnega nasprotja z zakoni ali spisi in to tem manj, ker se mora zmatrati lekarnarje v zmislu čl. 4. trg. zak, ker obrtoma opravljajo trgovinska opravila, kot trgovce in ker so dani v predležečem slučaji pogoji, pod katerimi morajo trgovci v zmislu § a 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku oglasiti svoje firme za vpis v trgovinski register.
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
Zborovanje IX. redne glavne skupščine »Pravnikove« vršilo se je dne 28. januvarija t. 1. ob 8. uri zvečer po dnevnem redu, ki smo ga naznanili v zadnji številki, in sicer letos prvič v Narodnem domu. Skupščine vdeležilo se je precejšnje število društvenikov. Zborovanje in na njem sprejeti nasveti posameznih društvenikov bodejo, kakor je upati, velike važnosti za razvoj našega društva, kakor se to lahko razvidi iz naslednjega poročila :
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
o l
I. Skupščini predseduje društveni načelnik gospod dr. Andrej Ferjančič, kateri konstatuje sklepčnost občnega zbora ter otvori zborovanje ob 8. uri zvečer. Pozdravivši navzočnike, nariše gospod načelnik v svojem nagovoru delovanje odborovo. Društvo in njegov odbor se sicer letos radi neugodnih razmer, nastalih vsled potresa v vseh društvih, ne moreta ponašati s kakim izrednim uspehom. Lani stopil je odbor pred skupščinarje z velikim uspehom, kazoč na dogotovljeno in izdano terminologijo. Letos nima zabeležiti takih uspehov, nasprotno  mora konstatovati v društvu neko stagnacijo, katere ni zakrivil samo velikonočni potres, ampak tudi sicer neugodne razmere. Vender sme se upati, da se bodo te razmere obrnile na bolje. Spremembe, nastale po novem civilnem postopniku, vplivale bodo tudi na naše društvo. Popolnoma naravna posledica novih zakonov, kateri uveljavljajo v civilni pravdi ustnost in neposrednost, bode ta, da bode za vsacega pravnika jezik in zmožnost, izraževati se v narodnem jeziku, izredne važnosti. Naravna posledica temu pa bode, da se bodo vsi pravniki oklenili našega društva, kjer najdejo sredstva in pomočke, pripravljati se za nove naloge in posebno v jeziku, v katerem se bode v bodoče tem bolj razpravljalo v uradih. Radi velicega pomena, kateri bode v bodoče še v večji meri imel v uradih razpravni jezik, mora se torej vzdržati naše društvo, ker -ima ravno ono tudi smoter, priboriti našemu jeziku popolno jednako-pravnost. Konečno spominja se gospod načelnik v preteklem letu umrlih članov in sicer: dra. Antona D u kiča, odvetnika v Voloski, E. Kastrevca, c. kr. sodnega pristava v Zatičini, Josipa Riharja, vodje okrajnega glavarstva v Crnomlji, dra. Hugona Kartina, odvetniškega kandidata v Ljubljani, in dra. Henrika Feriancicha, odvetnika v Trstu, ter pozove skupščinarje, da vstanejo v znak sožalja raz sedeže, kar se zgodi.
II. Naslednja točka dnevnega reda je poročilo tajnika, gosp. dra. M. Pirca, kateri poroča imenom odbora:
Slavni občni zbor!
Čast mi je danes imenom odstopajočega odbora poročati o delovanji našega društva in njegovega odbora v sedmem društvenem letu.
Na lanski glavni skupščini, katera je bila dne 28. januvarija pret. leta, izvolili so se v odbor skoro isti gospodje, kateri so bili v odboru že prejšnje leto. Samo mesto gospoda Frana Milčinskega, kateri seje preselil koncem leta 1894. iz Ljubljane, izvolil se je bivši večletni odbornik g. dr. Danilo Ma-
4*
52 IX redna glavna skupščina društva „Pravnika".
jaron z nova v odbor. V prvi seji dne 6. februvarija pret. leta izvolil je odbor stare funkcijonarje in sicer načelnikovim namestnikom gosp. dra. Val. Krisperja, tajnikom poročevalca, blagajnikom gosp. Ivana Gogolo, v odsek za društveni list pa gg. dra. Jankota Bab ni k a, Ivana Kavč-nika in dra. Danila Maj ar ona.
Potresna katastrofa, katera je lani o Velikinoči zadela skoro vso Slovenijo in posebno našo prestolico Ljubljano, vplivala je, kakor na vse narodno in posebno na društveno življenje po Slovenskem, sila neugodno tudi na naše društvo, radi česar bode moje poročilo o našem delovanji jako skromno. Prva naloga, katero ima naše društvo, namreč izdaja lastnega glasila »Slovenskega Pravnika", izpolnjevala se je tudi v preteklem letu. Vsebina našemu listu ostala je jednako razdeljena, kakor v prejšnjem letniku. Lani priobčil je „Slovenski Pravnik" devet daljših izvirnih razprav. To število sicer nekoliko zaostaja za onim desetega letnika, to pa radi tega, ker so razprave, katere so se lani priobčile, nekoliko obsežnejše, kakor one prejšnjih letnikov. Vkljub manjšemu številu zavzemajo pa razprave lanskem letniku več prostora, kakor pa v prejšnjem. List je s tem, mislim, le pridobil, ker prva polovica vsake številke bodi namenjena izvirnim razpravam. Razven izvirnih razprav priobčeval je naš list v lanskem letniku, kakor v prejšnjih tečajih, odločbe najvišjih instancij. Lani ponatisnenih je vsega skupaj 60 praktičnih slučajev in sicer 50 iz pravosodne prakse, 7 razsodeb kasacijskega sodišča in 3 slučaji iz upravne prakse. Poleg tega priobčevala so se tudi lani književna poročila, razne vesti in v pregledu pravosodstva iz drugih listov posnete razsodbe in odločbe najvišjega sodišča, zadevajoče civilno in kazensko pravo. V pregledu pravosodstva imamo koncem preteklega leta že zbirko 646 odločeb najvišjega sodišča, katera bode morda marsikomu tem bolj godila, ker so v tej zbirki nahajajoče se odločbe najnovejše dobe in ker v prav kratki obliki izražajo pravna načela najvišjega sodišča, tako da ni treba brati razsodbe v celem obsegu in si šele, kader se hoče kdo natančneje poučiti o celi vsebini odločbe, poišče vir, iz katerega je odločba posneta, ker se vir pri vsaki navaja. Kar se tiče kvalitete v „Slovenskem Pravniku" priob-čenih razprav, prepuščam sodbo č. g. čitateljem; mislim pa, da se v tem oziru nimamo sramovati pred dragimi in da bi v „Slovenskem Pravniku" nahajajoče se razprave dičile tudi vsakteri drugi pravniški list. Odstopajoči odbor izraža pa, kakor vsako leto, tudi danes toplo željo, da bi se naš list vsestransko, posebno pa duševno bolj podpiral, kakor doslej. Uredništvo nikakor ne more izpolnjevati svoje naloge, ako ne najde dovolj duševne podpore. Imenom odbora izrekam torej prošnjo, da blagovole dosedanji gosp. sotrudniki ostati zvesti našemu glasilu tudi v prihodnjem letniku in prispevati našemu listu ter pridobivati novih sotrudnikov; prosim pa tudi vse ostale gosp. člane, da zastavijo svoje moči v prospeh našega društva in dajo svoje spise na razpolago uredništvu našega glasila. V uredništvu „Slovenskega Pravnika" tudi lani niso nastale nobene izpremembe.
Kakor sem že omenil početkom, moralo seje lani omejiti društveno delovanje radi neugodnih razmer in sicer skoro izključno na izdajo „Slo-
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 53
venskega Pravnika". Zbirko avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku nadaljevati tudi lani ni kazalo, ker bi se težko našel založnik za izdajo tretjega zvezka, kajti razprodaja prvih dveh zvezkov ni najpovoljneja. Da se torej v tem oziru ni moglo nadaljevati pričetega dela, ne zadeva krivda odbora, ampak v prvi vrsti nebrižnost slovenskih pravnikov, posebno mlajših gosp. koleg, o kateri še pozneje izpregovorim.
Društvena knjižnica dobila je tudi lani nekoliko prirastkov in sicer deloma po zameni z našim listom, deloma po darovih. Posebno moram izreči na tem mestu toplo zahvalo g. dru. Alfonzu Moschetu, odvetniku v Ljubljani, kateri je večje število knjig podaril našemu društvu. Radi neugodnih gmotnih razmer pa odbor ni mogel misliti na to, da bi pomnožil društveno knjižnico z nakupovanjem knjig. Ravno glede knjižnice škodoval nam je potres najhuje. Kakor znano, nastanjena je bila naša knjižnica že nekaj let sem v prostorih Ljubljanske čitalnice, katera nam je radovoljno prepustila v ta namen soporabo jedne sobe. Ko je morala početkom septembra lanskega leta vsled potresa Ljubljanska čitalnica zapustiti svoje prejšnje prostore in se preseliti v še nedodelane prostore ,.Narodnega doma", morali smo tudi mi s svojo knjižnico preseliti se. Knjige, katere so bile dotlej zvečine urejene, morale so se spraviti v zaboje. Ker nimamo primernih prostorov, se, žal, knjižnica doslej še ni mogla z nova urediti. Le želeti je, da bi se razmere v tem oziru zboljšale in da bi se nam vender enkrat izpolnila naša želja, da si pridobimo lastno čitalnico, kjer bi člani „Pravnika" mogli uporabljati društveno knjižnico.
Tudi o društvenih shodih nimam nič veselega poročati. V lanskem letu mogla sta se prirediti samo dva in sicer bilje prvi dne 18. decembra pret. leta, drugi pa dne 8. januvarija t. 1., obakrat v „Narodnem domu" Na drugem shodu imel je predavanje g. dr. V. Supan. Pričetkom društvenega leta, meseca februvarija in marca pret. 1., ni kazalo sklicavati shodov, ker takrat čas ni ugoden za take večere. Jeseni se pa pred decembrom ni moglo sklicati shoda, ker prostori Ljubljanske čitalnice v ,Narodnem domu" dotlej še niso bili popolnoma dogotovljeni, drugod shode prirejati pa nam ne kaže, ker smo imeli vedno neprijetne skušnje. Ne moremo torej drugega, nego izreči željo, da bi se v prihodnje v tem oziru obrnilo zopet na bolje.
Ker radi potresa ni bilo pričakovati količkaj večje vdeležbe, je odbor lani opustil tudi prirediti običajni društveni izlet, kakor so to opustila vsa Ljubljanska društva. Odbor misli, da je v tem ozira ukrenil pravo in da bodo č. g. skupščinarji, uvažuje neugodne letošnje razmere, temu pritrdili.
0 številu članov našega društva ponoviti moram le to, kar sem omenil že lani na tem mestu, namreč da je veliko premajhno. Razmere se v tem oziru v preteklem letu niso samo ne zboljšale, ampak celo poslabšale. Izgube, katere je imelo lani naše društvo na svojih članih, se niso nadomestile. Nebrižnosti mlajših naših gg. koleg pripisovati je, d g, naše društvo v tem oziru ne prospeva. Vzlic večkratnemu našemu vabilu, naj pristopijo „Pravniku" kot člani, se nam niso odzvali. Slavni občni zbor
54
sklenil je na lanski glavni skupščini z namenom, da bi se privabili mlajši krogi slovenskih pravnikov, da sme odbor nekaterim kategorijam pravnikov znižati članarino oziroma naročnino na dva goldinarja. Izvrševaje ta sklep, razposlal je odbor z drugo številko „Slovenskega Pravnika" lanskega letnika oklic v omenjenem zmislu in vabilo k pristopu. Ob jednem se je druga številka z oklicem razposlala v 100 izvodih na vse slovenske pravnike, o katerih se je smelo upati, da pristopijo našemu društvu ali se naroče na list. Toda tudi to ostalo je popolnoma brez vsacega uspeha, niti se ni pridobil en naročnik, niti en član. Omenim naj še, da je izmed vseh mladih pravnikov, kateri so vstopili lani v prakso, pristopil našemu društvu samo eden. Članov štelo je naše društvo lani 160. Naše društvo žaluje po petero članih, kateri so umrli tekom preteklega leta in sicer so to: Egidij Kastrevc, sodni pristav v Zatičini, Josip Rihar, vodja okrajnega glavarstva v Črnomlji, dr. Anton Dukič, odvetnik v Voloski, dr. Hugon Kar t in, odvetniški kandidat v Ljubljani, in dr. Henrik Feriancich, odvetnik v Trstu. Izgubil je slednjič naš list tudi še marljivega sotrudnika in nadobudnega pravnika Jankota V e n c a j z a. Koncem poročila zahvalim še si. čitalnico Ljubljansko, katera nam je radovoljno dajala, kader smo želeli, svoje prostore v porabo. — Odstopajoči odbor je mnenja, da je vkljub neugodnim razmeram svojo nalogo izpolnil in torej prosim: Slavni občni zbor blagovoli odobriti to poročilo.
Član gospod Karol Pleiweis želi pojasnila, kaj je odbor ukrenil o tem, da dobi »Pravnik« lastne prostore v »Narodnem domu«, ker o tem tajnikovo poročilo ničesar ne omenja. Gosp. pred-sed nik odgovarja, da odbor tudi lani te naloge ni izpustil iz očij. Informacije, katere je dobil od društva »Narodnega doma«, niso baš ugodne, ker bode vsako društvo, katero bode nastanjeno v »Narodnem domu«, moralo plačevati visoko najemnino. Tudi še ni gotovo, ali se bode moglo sploh dobiti za »Pravnik« prostore v »Narodnem domu«, ker prostorov nedostaje celo za druga društva. Vsa zadeva torej še ni godna in ni mogel v tem oziru odbor ničesar definitivnega ukreniti. Tajnikovo poročilo se je na to, odobruje, vzelo na znanje.
III. O društvenem imenji poroča blagajnik gospod Iv. G o-g o 1 a tako-le:
Slavni občni zbor! S predležečim poročilom predložim račun o dohodkih in izdatkih društva „Pravnik" v Ljubljani v pretečenem letu 1895.
I. Dohodki.
1. Članarina in naročnina za društveno glasilo..... 1325 gld. 28 kr.
2. Do konca leta 1895. natekle hranilnične  obresti od
hranilne knjižice mestne hranilnice ljubljanske št. 2880  .    27   ,,   51   ,,
Skupaj  1352 gld. 79 kr.
66
II. Izdatki.
1. Odpraviteljici društvenega glasila pri Nar. tiskarni . .    5 gld. — kr.
2. Naročnina na „Jurid. Blatter 1895   ..........    5   ,,  05   „
3. Marke in papir za opominalna pisma   ........    7   „   45   „
4. Honorar za prepis rokopisa trgovinskega prava ....   25 „  —  „
5. Pobiralcu članarin in naročnin od ljubljanskih članov in naročnikov.....................    4  „  50  „
6. Za prenašanje knjig pri popravi čitalničnih prostorov in
za selitev v „Narodni dom".............    5   „   50   ,,
7. Za hranilno knjižico.................—   „   20   ,,
8. Tisek, papir in odprava društvenega glasila   ..... 635  ,,  95  „
9. Nagrade urednikoma in sotrudnikom......... 662  ,,  16  ,,
Skupaj   1350 gld. 81 kr.
Ako se od dohodkov znašajočih.........   1352 gld. 79 kr.
odbijejo ti izdatki per..............   1350   ,,  81   ,.
ostane prebitka.................      1 gld. 98 kr.
III. Izkaz družtvenega premoženja koncem 1. 1805.
1. Prebitek iz predležečega računa per.........      1 gld. 98 kr.
2. Blagajnični preostanek koncem leta 1894 .......   579       32   „
Skupaj   581 gld. 30 kr. katera svota je naložena v mestni hranilnici ljubljanski na knjižici št. 16.069.
3. Zaostanki članov in naročnikov...........   335 gld. 50 kr.
4. Nekaj knjig, časopisov in inventar.
Ko podam to poročilo, prosim konečno:
Slavni občni zbor blagovoli predležeči račun vzeti na znanje in novemu odboru naročiti, da izkazane zaostanke takoj primernim potom iztirja.
IV. Gosp. dr. Fr. Munda poroča v svojem in v imenu gospoda dra. J. Zupan ca kot preglednikov računov, da sta našla vse račune in blagajniške knjige popolnoma v redu. Predlagata torej, da se da odboru absolutorij in izreče blagajniku zahvala na njegovem trudu. Z ozirom na velike zaostanke na članarini in naročnini pa toplo podpira blagajnikov predlog, da se zaostanki iztirjajo.
Blagajnikovo poročilo se na to odobri:
V. Skrutinatorjema izvoli gosp. predsednik gg. Karola Plei-weisa in Vlad. Ravniharja.
Pred volitvijo izjavi dosedanji društveni podpredsednik gospod dr. Val. Krisper, da bi z ozirom na preobilico svojih poslov nikakor ne mogel sprejeti zopetne izvolitve, na kar naj se ozirajo skupščinarji pri volitvi. Ker bi pa bilo umestno, da bi se izvolil tudi izmed mlajših  pravnikov član v odbor, predlaga, naj se izvoli
56 IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
odbornikom gosp. c. kr. avskultant Fran Regallv. Zbor vzame izjavo gosp. dr. Val. Krisperja z obžalovanjem na znanje.
Po izvršeni volitvi po listkih naznanita gg. skrutinatorja sledeči rezultat:
a) načelnikom izvoljen je za 1. 1896. jednoglasno vnovič gospod dr. A. Ferjančič;
b) odborniki in sicer ljubljanskimi: gg. c. kr. sodni pristav dr. Janko Babnik (s 15 glasovi), c. kr. notar Ivan Gogola (s 15 glasovi), Ivan Kavčnik (s 15 glasovi), odvetnik dr. Danilo Maj aro n, dr. Makso Pire fs 15 glasovi), c. kr. avskultant Fran Regallv (z 10 glasovi) in dr. Viktor Supan (s 15 glasovi); vnanjimi pa: gg. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji, Anton Leveč, c. kr. sodnik v Ložu in Bogdan Ter-novec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu, vsi jednoglasno; preglednikoma računov bila sta per acelamationem vnovič voljena gg. dr. Fr. Munda, odvetnik in dr. Jernej Zupanec, C kr. notar, oba v Ljubljani.
VI. Pri posameznih nasvetih votira član, gosp. c. kr. dež. sod. svetnik J. Martinak zahvalo vsemu odboru na njegovem trudu, kateri predlog se sprejme. — Gosp. dr. Val. Krisper predlaga, naj se z ozirom na veliko važnost novih zakonov, tičočih se civilnopravdnega reda, in na preobilico v teh zakonih nahajočih se novih terminov, za katere se morajo določiti dobri slovenski izrazi, izvoli enketa treh članov, katerih naloga bodi, da stopijo s pristojnimi faktorji v dogovor in poskrbč, da se slovenski prevod teh zakonov, predno se izda v državljanskem zakoniku, po »Pravniku« oziroma po nasvetovani enketi pregleda. Gosp. predlagatelj poudarja važnost novih zakonov in potrebo, da se izdajo v lahko umljivi in čisti slovenščini. Gosp. načelnik dr. A. F e r j a n č i č pojasnjuje, da je prevod omenjenih zakonov prav za prav dogotovljen in se nahaja rokopis pri odlični osebi v presoji, da je pa prelagatelj gospod dr. Strekelj kot urednik slovenske izdaje državljanskega zakonika že obljubil, poslati pred tiskom prevoda seznam novih terminov, za katere se še ni odločil, društvu »Pravniku«, da stavi nasvete. Član gosp. Iv. Kavčnik meni, da bi samo seznam izrazov vposlati nikakor ne kazalo, ker je tekst zakonov jako precizen in določen. Treba torej pregledati ves rokopis, ker se morejo izrazi le v celoti S celim tekstom prav razumeti in prelagati. Gosp. dr. V. Krisper
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 57
vzdržuje svoj predlog in pravi, da bi se lahko eventuvelno preskrbel prepis prevodnega rokopisa. Vsekako trebalo bi pregledati ves prevod. Gospod načelnik meni, da bi težko zadostoval čas, da se bi pregledal ves prevod, kajti prevod izdati se bo moral v kratkem in pač težavno bode izdajo dotlej zadržavati, da se pregleda ves rokopis. Gosp. dr. V. K r i s p e r vkljub temu vzdržuje svoj predlog in meni, da bi morali državni poslanci in tudi enketa storiti v tem oziru potrebne korake. Gosp. Iv. G o g o 1 a nasvetuje, naj bi enketa izposlovala za gosp dra. J. Babnika dopust v to svrho, da more pregledati rokopis, ker ravno on je v to kot urednik terminologije v prvi vrsti poklican. Gospod dr. Babnik je jednako mnenja, da se mora pregledati ves rokopis. Ako bi se ne moglo zadržavati dotlej izdaje državljanskega zakonika, naj bi se vsaj ponatis, kateri misli državna tiskarnica izdati v priročni obliki, pregledal in rekti-ficiral. Ko je še vzdrževal g. dr. Val. K r i s p e r svoj predlog, sprejme se njegov nasvet in se izvolijo gg. dr. A. Ferjančič, dr. Val. Kri s per in dr. Dan. Maj ar on v enkento. — Gosp. Iv. Gogola nasvetuje, naj novi odbor začne dogovarjati se z zastopom »Narodnega doma«, da dobi »Pravnik« morda lastne prostore. — Gospod Iv. Kavčnik omenja, da bi bilo velike važnoti, ako bi avtonomne korporacije, posebno mestna občina ljubljanska in deželni zbor oziroma odbor kranjski načrte zakonov izročale »Pravniku« v presojo, da izreče »Pravnik« o njih s pravniškega stališča svoje mnenje. ,,Pravnik" bil bi v to prvi poklican in gotovo bi zakonom nikakor ne škodilo, ako bi izrekel pred sklepom ,,Pravnik" o njih svoje mnenje ali če bi ,,Pravnik'' pri sestavljanji sodeloval. Opozarja posebno na načrt novega stavbinskega reda za Ljubljano, kateri je ravnokar predložila vlada deželnemu zboru Kranjskemu. Načrt zasekava jako globoko v zasebno pravo, marsikatere njegove določbe se pa nikakor ne morejo s pravniškega stališča odobravati. Govornik meni, da bi bilo pač prepozno, ako bi se hotel baviti „Pravnik" s tem načrtom, misli pa, naj bi v bodoče taki načrti izročali se „Prav-niku" v presojo in posvetovanje. G. dr. Maj ar on pojasnjuje kot član enkete, katera se posvetuje o načrtu stavbinskega reda, v katerem stadiju se nahaja zadeva Z veseljem pozdravlja misel gosp. I. Kavčnika in meni, da bi nikakor ne bilo prepozno, ako bi se ,,Pravnik" hotel takoj baviti s tem načrtom. Predlaga, naj se za posvetovanje o načrtu skliče še ta teden ali prihodnji teden shod.
58
Književna poročila.
Gosp. Iv. G o gol a pozdravlja jednako z veseljem misel gosp. Iv. Kavčnik a in opozarja še na druge načrte zakonov, o katerih bi ,,Pravnik" prav vpravičeno mogel izreči svoje mnenje. Gospod dr. Val. Krisper jednako odobrava misel gosp. Iv, Kavčnika in želi le, da bi avtonomne korporacije res naprosile v takih zadevah „Pravnik", ker bi imele s tem izvestno velike koristi. Gospod K. Pleiweis meni, da ne dopušča več čas, da bi se ,,Pravnik" še o načrtu stavbinskega reda posvetoval. Nasprotno sodita pa gg. dr. H. Dolenec in dr. D. Maj ar on, da bi se lahko določili poročevalci, kateri bi pregledali načrt in poročali na shodu. Pri glasovanji sprejme se predlog, da se skliče v kratkem shod „Pravnika" na katerem se bode o omenjenem načrtu posvetovalo. Dneva se ni moglo določiti in se je sklenilo, da se kasneje objavi. Ker ni bilo drugih nasvetov, zahvali gospod predsednik navzočnike na vdeležbi ter zaključi zborovanje, katero je trajalo tri ure.
Književna poročila.
Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu prinesel je v br. 12. za mesec december pret. 1. sledečo vsebino: Najnovije pravne odredbe o bilježničtvu u Francuskoj. Napisao dr. Vladimir Pappafava. — Čini li se zadrugar, koji se, da izigra svoje vjerovnike, odrekne članstva i prava na zadružnu imo-vinu, krivim zločinstva prevare po §-u 199. si. f) kaz. zak? od. dra. A. S. — Da li sačinjava predmet darovne pristojbe miraz, donešen u novcu, iskanjih ustupljenih (vjeresijah), ili stvarih potrošnih? od — M. — Pravosudje. A. Gradjansko. B. Kazneno. Iz upravne prakse. — Svaštice. — Književne obznane. — Vjestnik. — Izkaz. — Številka 1. za mesec januvarij tek. 1. ima pa sledečo vsebino: Uredjenje seljačkoga posjeda i regulacija zadružnih odnošaja v kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji te bivšoj vojnoj krajini s obzirom na hrvatsko-ugarsko pravo i urbar Marije Terezije. Napisao Josip Hoholač, kr. kot. predstojnik. -- Prinos k osnovi o reformi stečajnega reda u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji. Napisao dr. Stj. R—s. — Tečaj postupka po vojničkom kaznenom postupniku i misli o reformi istoga. Piše dr. Štjepan Posilovic. — Jeli zakonski članak XXXVI.: 1895. dero-gira zakon od 8. prosinca 1877.? od dra Ant. Pinterovica. -- Pravosudje. A. Gradjansko. B Kazneno. Iz upravne prakse. Rješitba kr. zem. vlade, odjela za bogoštovje i nastavu. Rješitba kr. financijalnoga upravnoga su-dišta. — Poslovanje sudova u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji od dra Kr. Bobinaca. — Svaštice. — Književne obznane. — Vjestnik.
Književna poročila.
59
Das gerichtliche Verfahren in Ehesachen Dr. Heinr. Bartsch. — Na Dunaji. 1895. — Kari Konegen.
Oni oddelek vladnega predloga o novem civilnopravdnem redu, kateri govori o postopku v zakonskih sporih, se je izločil in se bode torej reforma v tem oziru šele pozneje izvedla. Radi tega bode le-ta knjiga, v kateri pisatelj obravnava omenjeni postopek, imela tudi za prakso še dolgo važen pomen in to tembolj, ker se v njej razlaga postopek v vseh zakonskih zadevah, o katerih imajo razsojevati sodišča, in opozarja pisatelj posebno na prepirna vprašanja v praksi.
Das Ffandbriefrecht. Dr. Ant. Pavliček.   - Na Dunaji. 1895. — Manz.
V omenjenem delu obravnava pisatelj zakon z dne 24. aprila 1874, št. 48. drž. zak. in oni z dne 5. decembra 1877, št. 111. drž. zak. in sicer zistematično. V predgovoru obravnava pisatelj zgodovino zastavnih listov, razlaga kako je uravnana ta naprava v Nemčiji, na Francoskem, Angleškem, Italijanskem, Ogrskem, Danskem, Švedskem, v Belgiji in v Rusiji ter obravnava konečno avstrijsko pravo. Monografijo je toplo priporočati, ker jo je pisal mož, kateri pozna materijo kot dolgoletni oskrbnik iz prakse.
Das Berufungsverfahren in Ubertretungsfiillen. Dr. O. Granichstadten. — Na Dunaji. 1895 Manz.
Wort und Schrift itn osterreichischen Civilprocesse. I. Kornfeld. Ein Beitrag zur osterreichischen Civilprocessreform. — Na Dunaji. 1895. — Manz.
Kommentar zum allgemeinen deutschen Handelsgesetzbuch. Dr. Herrmann Staub. III. in IV. natis. - Berlin. 1895. — I. I. Heine.
Kommentar zur allgemeinen deutschen Wechselordnung. Dr. Hermann Staub. - Berlin. 1895. - I. I. Heine.
Lehrbuch des osterreichischen Handelsrechtes. R. Frhr. v. Canstein. I. del. AUgemeiner Theil und Gesellschaftsrecht. Berlin. 1895. — Hevmann.
Die Theilnahme bei fahrlčissig begangenen Ilandlungen. \V. Bintz. — Be-rolin; 1895. — Cena 1 gld. 50 kr.
Das kanfmiinische Zuriickbechaltungsrecht. A. Neresheimer. Ein Beitrag zur Interpretation der Art. 313—316 H. G. B. — Leipzig. 1895. — Cena 1 gld. 60 kr.
Das Meistbothstertheilungsverfahren in oesterr. liechte nach dem gegen-wartigen Stande der Literatur und Judicatur. F. Schiitz. — Na Dunaji. 1895. - Cena 3 gld. 60 kr.
Die Civilprocess-Ordnung undjurisdictionsnorm vom 1. August 1895 sammt Einfuhrungesetzen und den in Geltung verbliebenen beziiglichen Gesetzen und Verordnungen. D. Hugo Schauer. — Na Dunaji. 1896. — Manz. — Cena 3 gld., vezani eksemplar 3 gld. 50 kr.
Obče priljubljena Manzova knjigarna na Dunaji priredila je priročno izdajo novih civilnopravdnih zakonov. Urednik dr. H. Schauer vdeleževal se je vseh komisijskih sej pri posvetovanji novih zakonov, kar jamči, da pozna dobro mnenje zakonodavčevo in so torej opombe, katere so pride-jane zakonovemu besedilu jako velikega pomena. V opombah navajajo se
60
Razne vesti.
motivi k vladnim predlogom, v katerih se nahaja najboljša razlaga zako-novemu besedilu, poleg teh pa tudi važni odstavki odsekovih poročil. G. urednik je pa v svojih opombah tudi razjasnil marsikako nejasno in dvomljivo mesto v zakonu samem. Jako hvalevredno je, da so se v to izdajo sprejela vsa zakonita določila, katera ostanejo tudi še po novih zakonih v veljavi, in sicer večinoma v celem obsegu, sicer se pa navaja vsaj vsebina. Tako ima čitatelj pred seboj vse določbe, katere bodo veljale v bodoče v civilno pravdnem postopanji, in ni mu treba še le po drugih zakonih iskati določil, katerih novi zakoni ne derogirajo. V opombah nahajamo čestokrat zistematično sestavljena važna, po zakonu raztresena določila, kar stvarja ravno to izdajo za študij jako pripravno. Opozarjamo v tem oziru posebno na III. poglavje, katero govori o rokih in narokih. Zakonom pridejal je urednik v dodatku pregled vseh vkrepov, proti katerim se more takoj vložiti pravno sredstvo, kakor onih, proti katerim je to zabranjeno. Kazalo je jako obširno, vsled česar bode ta izdaja jako pripravna v praksi. Konečno opomnimo še, da je izdaja v obliki priročne Manzove zbirke zakonov, katera je splošno priljubljena. Priporočamo torej izdajo vsem, kateri se morajo v kratkem seznaniti z novimi zakoni.
— (Iz kronike društva „Pravnika".j Dne 27. januvarija t. 1. vršila se je letošnja glavna skupščina po naznanjenem dnevnem redu. Poročilo o tej skupščini priobčujemo, kakor običajno, na drugem mestu. Novoizvoljeni odbor konstituiral se je v svoji prvi seji, ter se je izvolil soglasno: načelnikovim namestnikom g. dr. Danilo Majaron, blagajnikom g. Ivan Gogala, tajnikom g. dr. Makso Pire, v odsek za društveni list gg.: dr. Janko Babnik, Ivan Kavčnik in Fran Regallv, knjižničarjem pa g. Fran Regally. G. predsednik poročal je nadalje, kaj se je storilo v zadevi prevoda novega civilnopravdnega reda, kakor se je to sklenilo na glavni skupščini. Na občnem zboru izvoljena enketa storila je v tem oziru že potrebne korake, kateri so imeli popolen uspeh in se je nadejati, da bode naše društvo imelo priliko, vdeleževati se pri redakciji omenjenega prevoda oficijelno. Poleg tega rešile so se še nekatere druge društvene zadeve. — Na glavni skupščini sklenilo se je, kakor se to povzema lahko iz obširnega poročila, da se napravi v kratkem društveni shod, na katerem bi se društveniki posvetovali o načrtu novega stav-binskega reda za stolno mesto Ljubljano, kakor ga je predložila vlada deželnemu zboru kranjskemu. Ta shod sklical se je na dan 3. februvarija 1.1. ob '/«8. uri zvečer v Narodni dom. Shod je bil dokaj dobro obiskovan,
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. februvarija 1896.
Razne vesti.
61
žal, da se shoda ni mogel vdeležiti dotični referent v deželnem zboru g. dr. I. Tavčar. Pač pa se je vdeležil shoda g. dr. D. Maj ar on, kateri je bil član odseka deželnega zbora, kateri se je imel posvetovati o tem načrtu. G. načelnik dr. A. Ferjančič naprosil je torej g. dra D. Maja-rona, naj blagovoli poročati shodu o stanji te zadeve. G. dr. D. Maj ar on se je temu povabilu radovoljno odzval ter poročal, da se je že tretje branje predlogov v omenjenem odseku končalo, da pa so se vsi členi načrta, kateri se pečajo z juridično stranjo predloge sprejeli v odseku nespremenjeno in da torej preostaja le, v zbornici sami staviti pri dotičnih paragrafih pre-minjevalne predloge. Tako so se sprejeli §-i 3., 8. in, 9. načrta nespremenjeni. G. govornik dostavil je, da bode sam stavil pri teh paragrafih preminje-valne predloge v zbornici in da bode z veseljem čul nasvete, kateri bi se morda sprožili na shodu. Pričela se je torej debata o dotičnih določbah vladnega načrta in je bila skoro soglasna sodba, da je načrt v teh točkah jako pomanjkljiv. Debate vdeležili so se posebno g. predsednik, g. dr. D. Majaron, g. Ivan Kavčnik, g. dr. Hinko Dolenec, g. dr. Josip Stare, g. dr. K. Pleivveis in g. dr. M. Pire, kateri so vsi poudarjali, da bi se morale dotične določbe premeniti, in le obžalovali, da se g. referent v deželnem zboru ni mogel vdeležiti shoda in da se bode težko dalo doseči kaka prememba vladne predloge. Kakor so poročali že dnevniki, stavil je g. dr. D. Majaron v zbornični seji deželnega zbora Kranjskega pri posvetovanji vladnega načrta pri navedenih paragrafih svoje premi-njevalne predloge, katere so se ujemale z nazori, kakor so se izražali na shodu, zbor pa žal tem predlogom ni pritrdil.
— (Fran G e iger f.) Naše društvo izgubilo je nadarjenega člana, list naš pa marljivega in odličnega sotrudnika. Dne 3. februvarija t. 1. umrl je po dolgi in mučni bolezni v Gorici, kamor se je šel zdravit, Fran Geiger, c. kr. davčni nadzornik v Kočevji. Pokojnik rodil se je dne 19. avgusta 1862.1. v Kranji, dovršil gimnazijske študije v Gorici, pravoslavne pa na Dunaji. V državno službo stopil je Fran Geiger dne 5. novembra 1887. 1. kot konceptni praktikant pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu, dne 28. maja 1888. 1. prestopil je k c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Trstu, pa se zopet povrnil v finančno stroko, vstopivši dne 10. avgusta 1888. 1. pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani kot konceptni praktikant. Leta 1889. bil je imenovan finančnim koncipistom in še v istem letu bil prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici kot davčni referent. Že 1. 1890. imenovan je bil davčnim nadzornikom pri c. kr. okr. glavarstvu v Krškem, od koder je bil premeščen 1. 1892. k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevji, kjer je služboval do svoje smrti. Fran Geiger bil je jako nadarjen davčni uradnik in v svoji stroki izvan-redno izvežban. 0 njegovem izrednem znanji o davčnih zakonih priča posebno njegov spis „o davčni preosnovi", kateri je priobčil naš list v lanskem letniku, in v kojem je pokojnik izvrstno kritikoval določbe vladnega načrta o preosnovi naših davkov. Gotovo bil bi pokojnik v našem listu priobčil še marsikateri spis, da ga ni prehitela prerana smrt. Naj v miru počiva!
62
Razne vesti.
— (Imenovanje.)  Dvorni svetnik pri najvišjem sodišči Fran Schmid imenovan je predsednikom višjega sodišča v Gradci.
— (Odlikovanje.)  Podpredsednik višjega deželnega sodišča v Gradci Karol Klimbacher dobil je plemstvo.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: okrajni sodnik Fran Viš-nikar v Ribnici deželnega sodišča svetnikom ter ostane načelnik tamoš-njega okrajnega sodišča; okrajni sodnik v Metliki Albin Smola svetniškim tajnikom okrožnega sodišča v Novem mestu; okrajni sodnik v Kranji Adolf Elsner in sodni pristav Josip Potratto svetniškima tajnikoma pri deželnem sodišču v Ljubljani; sodni pristav v Ptuji dr. Josip Fraidl okrajnim sodnikom v Črnomlji; sodni pristav v Novem mestu Emil Rizzolli okrajnim sodnikom v Metliki; sodni pristav v Celji dr. Karol Gelingsheim okrajnim sodnikom v Kozjem; pravni praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani Vladimir Ravnihar avskultantom na Kranjskem. — Premeščena sta: višjesodni svetnik v Gradci dr. Karol Scheriibel k pravosodnemu ministerstu in okrajni sodnik Pavel Ju-vančič iz Črnomlja v Kranj. — Notar v Kranjski gori Vincencij Kol še k je premeščen v Idrijo; notarjem v Kranjski gori imenovan je notarski kandidat v Tržiči in kviescirani sodni pristav Rudolf Bache s. — Umrl je sodni pristav Henrik Frankovič v Novem mestu.
— (Prememba čl. 61. trg. zak.) V seji dne 19. decembra pret. 1. predložil je pravosodni minister zakonski načrt, s katerim se preminja čl. 61. trg. zak. Po tem načrtu glasil bi se omenjeni člen: Službeno razmerje med principalom in trgovinskim služabnikom razveljaviti se sme po vsaki stranki s koncem vsakega koledarskega četrtletja po prejšnji šest-tedenski odpovedi. Ako se je preje pogodila daljša ali krajša doba ali daljši ali krajši odpovedni rok, ostati ima pri tem Rok za odpoved biti mora pa za oba dela jednak in se tudi po pogodbi ne more znižati pod 14 dni in za čas po končani polletni službi trgovinskega služabnika ne pod jeden mesec. Ako se uveljavljajo slednji roki za odpoved, ne more služabno razmerje prenehati druzega dne, kakor prvega ali petnajstega vsacega meseca. Pogodbena določila in dogovori, kateri nasprotujejo določilom predstoječega* člena, so neveljavni.
— (Kolekovanje prehodnih menic.) C. kr. odredbinski urad opozoril je dunajsko trgovinsko in obrtno zbornico, da je poizvedel, da imajo marsikatere avstrijske firme navado, da podpisujejo menice, katere pošiljajo inozemski dolžniki tuzemskim firmam v plačilo pošiljatev blaga in katere imajo vpisano inozemsko mesto izdaje, kot trasanti. Ako se take menice, katere so po besedilu — transito menice, uporabljaje to okolnost, katera pa ne odgovarja dejstvu, ker se menica po trasantu podpiše v tu-zemstvu, kolekuje po §-u 9. zakona z dne 8. marca 1876, št. 26. drž. zak. samo s pristojbino 2 kr. od vsakih 100 gld. valute, zakrivi se v zmislu §-a 84., št. 2 pristojbinskega zakona dohodarstvene prikratbe, katera se kaznuje po kazenskem zakonu o dohodarstvenih prestopkih in koja ima za posledico hude kazni.
Pregled pravosodstva.
63
Pregled pravosodstva.
665. Noben deležnik skupnega zidu ne more zahtevati izključne lastninske pravice na posameznih delih zidu, dokler se delitev ni izvršila.
R. z dne 1. oktobra 1895. J. BI. št. 4 ex 1896.
666. Dokler oporočni dedič ni vložil oglasitve za dediča, oziroma svoje dedinske pravice ni izkazal, ni legitimovan za upravna dejanja glede zapuščine.
R. z dne 14. januvarija 1896, št. 247. J. BI. št. 6 ex 1896.
667. Med vgovore čl. 349. trg zak. šteti je vse vgovore. Skritih ne-dostatkov ni treba naznaniti takoj po oddaji blaga, ampak takoj, ko so se nedostatki našli. Nedostatke naznaniti se more pravoveljavno tudi agentu inozemskega prodajalca, ki stanuje na bivališči kupčevem.
R. z dne 29. oktobra 1895, št. 12011. J. BI. št. 3 ex 1896.
668. Kupec ni zavezan, da bi sprejel blago, ki ne odgovarja vzorcu. Blago, katero se pošlje od kraja do kraja, ni treba preiskovati na kraji, na katerem se oddaja. Tudi namen blaga more vplivati na razsojo, ali so se pravočasno naznanili nedostatki.
R. z dne 22. oktobra 1895, št. 10487. J. BI. št. 5 ex 1896.
669. Kupec nima pravice do obljubljenega in dovoljenega skonta, ako ni plačal v pogojenem roku.
R. z dne 18. decembra 1895, št. 14955. J. BI. št. 6 ex 1896.
670. Ako jeden izmed več meničnih dolžnikov, proti katerim se je dosegel meničnopravni plačilni nalog, plača menico, vender ni vpravičen proti svojimi tedanjimi dolžniki in meničnopravnimi predniki naperiti izvršilo temeljem plačilnega naloga tudi tedaj ne, ako mu je menični upnik, kateri je pridobil si plačilni nalog, izrecno odstopil svoje menične pravice proti sodolžniki.
R. z dne 17. julija 1895, št 8694. G. Z. št. 52 ex 1895. J. M. 1192.
671. Ako se je tožba umaknila brez pridržka, je nedopustno, da bi se vložila nova tožba, ki je naperjena proti isti osebi kot tožencu in se opira na isti temelj in je dopustno novo tožbo vrniti.
R. z dne 3. aprila 1894, št. 4109. J. BI. št. 3 ex 1896.
672. Vsled izvanredne revizije odloži se rok za nastop prisege, na katero se je razsodilo.
R. z dne 15. oktobra 1895, št. 11887. J. BI. št. 52 ex 1895.
673. 0 stroških incidenčnega spora radi položitve aktorične kavcije razsoditi je takoj z razsodkom, kateri rešuje ta spor, ne pa razsodila o tih stroških prepustiti razsodbi v glavni stvari
R. z dne 19. novembra 1895, št. 13659. G. Z. št. 4 ex 1896.
674. Disciplinarni svet odvetniške zbornice ne sme po končanih poizvedbah s sklepom izreči, da ni razloga postopati disciplinarnim potom proti odvetniku, ako je že preje sklenil, da se proti njemu disciplinarno postopa, ampak mora odrediti obravnavo.
O. 7. dne 10. oktobra 1895, št 6307. G. Z št. 49 ex 1895.
i; t
675. V §-ih 279., 281. in 283. k. z. določeni so trije različni slučaji pregreška rabuke. Kot znak §-a 283. k. z. ne znači „rabuka" nič druzega nego nabira ljudij, naval ljudij, torej tudi ni dopustno, da bi se za razlago tega kaznivega dejanja posegalo na § 279. ali 281. k. z.
R. z dne 4. decembra 1894, št. 14382. J. M. 1115.
676. Zmota, da si sme v §-u 3. lovskega zakona z dne 28. februvarija 1786 navedene roparske živali prilastiti vsakdo, ne vpravičuje njih od-vzetja na tujem okrožji.
R. z dne 29. maja 1895, št. 6564. G. Z št. 49 ex 1895. J. M. 1184.
677. Ako se razsodba, ki se glasi na kazen na prostosti, razveljavi vsled ničnostne pritožbe obsojenčeve s tem, da se obnovi razprava in na novo razsodi, in ako se v obnovljenem postopanju vnovič obsodi pritožnik na kazen na prostosti, mora se čas, kateri je preživel od razglasitve prve do razglasila druge sodbe v zaporu, vračunati v čas kazni (§ 400. k. pr. r.). Vprašanje, je-li vračunati preiskovalni zapor, spada v delokrog izvršitve kazni; o postopanji radi hudodelstev in pregreškov ne razsoja o njem sodišče glavne razprave, ampak senat, sestavljen po določilu g-a 13., zadnji odst. k. pr. r., proti kateremu razsodilu se more po S-u 15. k. pr. r. pritožiti.
R. z dne 14. junija 1895, št. 4359. G. Z. št. 1 ex 1896 J. M. 1188.
678. Pravica do pritožbe, katero omenja § 114. k. pr. r., vsebuje tudi slučaj, da se je odklonil predlog, naj se vkrene zoper obdolženca zapor, ali da se zapor razveljavi.
R. z dne 7. maja 1895, št. 5660. G Z. št. 50 ex 1895. J.. M. 1168.
679. Tudi če se je glavna razprava proti obtožencu, kateri spada vojaškemu sodstvu, že otvorila, izdati se mora naredba, katero določa zadnji, odstavek §-a 60. k. pr. r., ne v obliki razsodbe ampak z vkrepom. Pritožba gre (v postopanji radi zločinov ali pregreškov) do višjega deželnega sodišča (§ 15. k. pr, r.).
0. z dne 17. septemra 1895 št. 8979. G. Z št. 6 ex 1896. J. M. 1197.
680. Izvedeniško mnenje mora sodnik, čeravno ga ne veže (§ 258. k. pr. r.), vender, kakor vsakteri drugi razsodni vir, temeljito in skrbno pretresovati, ako meni, da se mu ne more pridružiti, navesti mora za to svoje razloge (§ 281., št. 5. k. pr. r.).
R. z dne 16. novembra 1895, št. 12684 G. Z. št. 6 ex 1896.
»Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnikali brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 5 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.
T7- slovenskem, jezils-a..
I. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne "27. maja 1&52, št. 117 drž. zak.. z dodanim tiskovnim zakonom / dne 17. decembra 1862, št. 6 drž. zak. ex 1S0;5, in dimnimi novejšimi /akoni kazenskopravnega obsega. Cena 2 gld. 50 kr.. s pošto 15 kr. več.
Kazensko-pravdni red
z dne 23. maja 1873. št. 11!) drž. zak.. z zvršitvenim propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevajočimi. Cena 2 gld. 80 kr., s pošto 15 kr. več.
Nemško - slovenska
:0i
V imenu društva »Pravnika« uredil dr. Janko Babn i k. c. kr. sodni pristav. Cena 3 gld. 50 kr., elegantno in trdno vezana 4 gld. 10 kr., po pošti 15 kr. več.
izcev
za slovensko uradovanje pri sodiščih.
I. Obrazci k občnemu sodnemu redu. 1. zvezek Spisal Anton Leveč. c. kr. sodni pristav.
Vse te knjige dobivajo se pri knjigotržcu Antonu Zagorjaini v Ljubljani, kakor tudi pri vseh drugih knjigotržcih.