tasilo delavcev v vzgoji, Pbraževanju in znanosti 'Avenije, 11. aprila 1988 - letnik XXXIX >7 j« el) nc a' 1 3P 'i ni> »ri- S 4 E td iol iti Js stoj :se Juc' 53:1 . 3’ o v* ia! var d(' .ko1 da' tit«1 ‘i-. :a? la’ J: a, 1 k°; !Vaj av? tnf' iV8 ro^ Med dmgim preberite • NOVI PROGRAMI NE PRESKUŠNJI, str. 2 • ZASEBNE ŠOLE TUDI PRI NAS? str. 2 • ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA 1988, str. 3 • ŠOLSTVO ZA SLOVENCE NA MADŽARSKEM, str. 4 • TELEVIZIJA V ŠOLI, str. 5 • VELIKO TEŽAV SE ZAČNE V ŠOLI, str. 9 • UČNI NAČRTI ZA SLOVENŠČINO IN RESNIČNOST, str. 10 Današnja šola je napoved jutrišnjega življenja Iz nagovora Mirana Potrča, predsednika Skupščine SRS, ob podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj Stane Žagarje s svojo »novo šolo« zasnoval delo, kije tudi danes že vse prej kot končano. Za zmeraj pa si je treba zapomniti njegovo opozorilo, da »ne bomo s šolo zgradili nove družbe, ampak da bomo z novo družbo zgradili novo šolo«. Ta resnica o medsebojni soodvisnosti in vplivu družbe na šolo in šole kot pomembnega dejavnika razvoja družbe jutrišnjega dne se zelo potrjuje tudi v zdajšnjih družbenih in gospodarskih razmerah. Današnja šola, kakršna je po svoji vrednosti, socialni in intelektualni podobi, je napoved našega skupnega jutrišnjega življenja, in to tako zanesljiva napoved, da še tako velika družbena skrb ne more povsem odtehtati njenega pomena. To postaja splošno spoznanje, morebiti v Sloveniji še bolj poudarjeno kot drugod, preprosto zato, ker razen kakovostnega znanja in preverjene strokovnosti nimamo takšnih drugih virov, na katerih bi ustvarili svojo prihodnost. Zato ni presenetljiva kritičnost, s katero je pospremljeno vse, kar se dogaja v šolstvu. Razumljiva so tudi močno povečana pričakovanja, ki jih starši naslavljajo na učitelje svojih otrok. Doba, ko so druge dejavnosti - industrija, trgovina, kmetijstvo itn. bile deležne mnogo večje družbene in javne pozornosti kot šola - je za zmeraj mimo. K temu je, in to je dobro, pripomoglo tudi delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih so se interesi za boljšo šolo lahko mnogo jasneje izrazili. To je razumljivo, saj v gospodarstvu danes ni mogoč noben resnejši razvojni korak več, če ga poprej ne pripravimo po izobraževalni strani ali če ga sproti ne podpiramo s strokovnim spopolnjevanjem in prekvalifikacijami. To premika šolo v središče družbenega zanimanja, prinaša pa ji nove velike odgovornosti in terja njeno bistveno spremenjeno odzivnost na potrebe razvoja. V naprednih družbah je izobraževalni sistem prerasel v razvojno strategijo. Na višjih stopnjah tehnološke in socialne razvitosti so namreč strokovnjaki tako pomembni, da z opredelitvijo načinov njihovega oblikovanja in razvrstitve že določajo tudi glavno smer družbenega razvoja. Kdaj in kako bomo pri nas uveljavili takšno načelo, je odvisno od zrelosti družbenih in-* stitucij, pa tudi od samega področja izobraževanja. Družbene institucije - delegatske skupščine, izvršilni organi, asociacije združenega dela idr. - se zdaj ne morejo pohvaliti z dosežki pri uresničevanju načrtovanih družbenih razvojnih ciljev. Toda tudi te družbene institucije, posebno pod vplivom vse jasnejših spoznanj o nujnem prehodu v novo kakovost družbenega in gospodarskega razvoja, vse bolj sproti preverjajo svoje dozdajšnje opredelitve, kritično vrednotijo stanje na vseh področjih družbenega življenja in z veliko pripravljenostjo dajejo in sprejemajo pobude za temeljito družbeno preobrazbo. To gotovo velja tudi za vzgojno-izo-braževalni sistem, ki je v svoji vsebinski zasnovi, družbeni vlogi in ciljih glede gmotnega položaja in samoupravne organiziranosti stalna vsebina razprave, prever- "iuhu: Beli totem 1975 janja in iskanja boljših in ustreznejših rešitev. Najširša družbena razprava o preobrazbi vzgoje in izobraževanja je pokazala, da je treba ne le preveriti, temveč tudi dopolniti Zakon o usmerjenem izobraževanju. Predlog za izdajo sprememb in dopolnitev tega zakona je v delegatski razpravi. Aktualna vprašanja zadevajo gotovo tudi odnos med splošnimi in posebnimi interesi v izobraževanju, med vlogo in pristojnostmi Skupščine SR Slovenije in njenega izvršnega sveta, ki morata zagotavljati uresničevanje narodnih interesov in zakonskih pravic ter med vlogo in pristojnostmi samoupravnih interesnih skupnosti, posebej tudi posebnih izobraževalnih skupnosti, vlogo in položaj Univerze v sistemu vzgoje in izobraževanja ter pri zagotavljanju možnosti za vpliv Univerze na razvojne vidike družbe in naroda. Veliko teh vprašanj je aktualnih tudi v ustavni razpravi. Pri tem je nesporno in lahko rečemo v Sloveniji plebiscitarno sprejeto načelo, da mora imeti za vsebino in gmotne možnosti razvoja sistema vzgoje in izobraževanja kot eno temeljnih vprašanj in možnosti za uveljavljanje identitete in razvoja vsakega naroda, polno odgovornost republika Slovenija. Ni sprejemljivo, da bi del teh svojih izvirnih in bistvenih pristojnosti narodi prepuščali v skupno urejanje ZVEZNIM ORGANOM. To pa seveda ne pomeni, da ni tudi nam v Sloveniji veliko do tega, da bi imeli čim višjo raven znanja v vseh republikah in pokrajinah, za resnično odprtost vseh oblik in stopenj izobraževanja za pripadnike vseh narodov in narodnosti, za širjenje možnosti za svobodno izbiro kraja zaposlitve glede na potrebe združenega dela in posameznikove interese, za prenos najnaprednejšega znanja in izkušenj, za vsebinsko še bogatejše in uspešnejše sodelovanje. Toda to sodelovanje mora biti spoznana potreba, ustrezati mora tudi lastnim interesom in ne more biti vsiljevano. Tem načelom pa dogovarjanje republik in pokrajin nedvomno ustreza bolj kot pa skupno odločanje v zveznih organih. Ni dobro, da šola prepočasi dojema svoj novi položaj in drugačno družbeno vlogo pri ustvarjanju možnosti za bolj kakovostno družbeno prenovo. Nezaupljivost ali kar odklanjanje, s katerim je pospremljena vsaka nekonvencionalna izobraževalna potreba in seveda vsaka alternativna oblika pridobivanja novega znanja, priča o prevladujoči nedejavnosti, ki izobraževalni sistem oddaljuje od tega, da bi se potrdil kot napoved nove višje stopnje družbenega razvoja. Da bi izobraževanje lahko bilo strategija, mora izhajati iz celote razvoja, to pa pomeni, da mora prej kot drugi odpraviti industrijsko razdrobljenost. Pri tem so v napoto številne zahteve in usmeritve iz preteklosti, da naj izobraževalni programi odslikajo prav zdajšnjo delitev dela, vendar so vsaj tolikšna ovira tudi predmetne drobitve v izobraževanju samem, ki ne dovoljujejo, da bi šola samo sebe zagledala v celostni vlogi nosilke projekta jutrišnje družbe. Zelo verjetneje tudi Žagar mislil prav na to, ko je govoril, da »največ grešimo ravno pri usmerjanju pouka v lo-kalizem brez svetovne povezave— šola bi morala biti središče, iz katerega žari kultura med narodi z vsemi dogajanji kraja in še naprej zunaj kraja in države«. Med oblike zavračanja nove vloge izobraževanja v družbenem razvoju je treba šteti tudi vztrajanje pri obsegu šolskega dela in podcenjevanju kakovosti izobrazbe. Gre za najobčutljivejše vprašanje vrednostnega sistema, ki ga morajo sproti potrjevati tako šole med seboj, s priznavanjem boljših izobraževalnih dosežkov, kot tudi učitelji z boljšim nagrajevanjem stro-kovnejšega pedagoškega dela, da bi ga končno lahko dosledno uveljavili v odnosu do učencev. Mnogi, ki nasprotujejo upoštevanju kakovosti izobraževalnega dela, iščejo oporo v argumentu nesprejemljivega elitizma, kot da ni najbolj škodljiva in najbolj nepravična od vsega enakost v neznanju. Krizne razmere niso ravno spodbudne za uveljavljanje nove šole. Psihoza preživetja lahko navede k ukrepom, ki so za vzgojo in izobraževanje skrajno neprijetni. Omejevalni ukrepi, uveljavljeni v zadnjih obdobjih, so deloma tudi posledica prepričanja, da v hudih časih šolstvo ne more biti prva skrb. Po drugi strani pa je lahko kriza odločilna priložnost, da se uveljavi avtoriteta znanja. Vsi naši razvojni neuspehi so bolj ali manj posledica neznanja in vsa naša nebogljenost v spoprijemanju z razvojnim zastojem izvira iz pomanjkanja sposobnih strokovnjakov. Avtoriteta znanja je v resnici merilo naše prodornosti, učinkovitosti in gospodarnosti. Njeno zapostavljanje nas obsoja na slepo tavanje brez upa na skorajšnji izhod iz krize. Seveda pa se tudi to kot vsaka druga stvarna avtoriteta mora potrjevati z dejanji in dosežki. Izziv za izobraževanje je torej velik, vendar tudi skrajno težaven. Sprejeti pa ga mora, sicer ga bo logika preživetja zrinila na družbeno obrobje, njemu samemu in celotni družbi v škodo. dogodki novosti NEPRIČAKOVANA NOVOST Zasebne šole Uidi pri nas? Predlog za izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjenem izobraževanju prinaša tudi morda nepričakovano novost, možnost, da bi opravljali vzgojno-izobraževalno dejavnost samostojno z osebnim delom kol poklicem. Ob tem se bo verjetno postavljalo več vprašanj - od idejnih do ustavnopravnih. Znano je, da v drugih izobraževalnih sistemih (zahodnih) obstajata enakovredno državno in zasebno šolstvo. Znano je tudi, da so rešitve pri urejanju zasebnega šolstva različne - verificirati je treba ustanove ali pa morajo učenci zasebnih šol opraviti uradne preskuse znanja, če hočejo dobiti tudi javno priznano izobrazbo. Iz predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o usmerjenem izobraževanju za zdaj ni razvidno, kako naj bi urejali zasebno šolstvo pri nas. Očitno predlagatelj bolj odpira možnost, nadrobneje pa naj bi problem rešili s posebnim zakonom, skratka zakon prenaša odgovornost na republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje. Prve tri teze predloga sprememb in dopolnitev zakona lahko razumemo bolj kot izziv za razmišljanje kot pa ponujeno rešitev z vsemi izpeljavami. Za to je seveda še čas, saj gre za prvo stopnjo zakonskega spreminjanja. Možnost za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela s samostojnim delom kot poklicem pa je že dlje časa v zraku. Posebej je bila poudarjena ob sprejemanju obrtnega zakona. Zlasti predstavniki mlajšega rodu so terjali, na primer, tudi zasebno opravljanje vzgojnega dela. V zasebnem opravljanju varstva predšolskih otrok so npr. videli pot k pocenitvi te dejavnosti, k tekmovalnosti in zlasti k novim oblikam varstva zvečer, ponoči, za krajši čas, ki jih poznajo povsod po svetu (baby-sit-ter). Kot temeljno dokazno utemeljitev za odpiranje vrat zasebnemu varstvu predšolskih otrok so navajali zdajšnjo okostenelost vzgojno-varstvenih organizacij. Zavod SRS za šolstvo je naposled, ob podpori Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, odobril poskus, ki je omogočil delo nepoklicnih varuhinj prek Študentskega servisa v popoldanskem varstvu, posredniško vlogo pa je imela skupina pri RK ZSMS. V bistvu pa je to pot k zasebnemu varstvu otrok - zunaj vzgojno-varstvenih organizacij. Poskus bo očitno lahko pomemben tudi pri opredeljevanju zasebnih možnosti usmerjenega izobraževanja. Preden bi lahko brez nevarnosti sprejeli možnosti, ki jih ponuja predlog sprememb • Zakona o usmcijeiiem izobraževanju, bo treba odgovoriti na mnoga vprašanja, na primer: kakšni bodo pogoji za opravljanje zasebnega izobraževanja, kako tako izobraževanje nadzorovati, kakšen bo položaj, zlasti pa pravice udeležencev takega izobraževanja, kako bo z upravljanjem zasebnih ustanov, z veljavnostjo spričeval, kako določati ceno takega izobraževanja itn. Vprašati pa se moramo tudi, ali so sploh razlogi , da bi morali poleg družbenega (podružblje-nega) vpeljati tudi zasebno izobraževanje. Zdi se, da je za to nekaj razlogov, hkrati pa kaže, da bi bilo treba ta vrata bolj pripreti, kot pa odpreti na stežaj. Ni razlogov, da bi si zatiskali oči pred nekaterimi oblikami zasebnega izobraževanja, ki že potekajo, a jim doslej nismo bili pripravljeni reči izobraževanje - to so inštrukcije, glasbeno izobraževanje, plesne šole, smučarske šole, šole tenisa, jahanja, plavanja... V vseh teh primerih je dozdajšnja zakonodaja terjala od posameznika, da se včlani vsaj v kakšno društvo, da je lahko organiziral izobraževanje in izobraževal druge. Posameznik na podlagi tega svojega dela ni mogel pridobiti statusa občana, ki opravlja delo s svojim denarjem ali opravlja delo samostojno kot poklic. Podobni problemi so bili tudi v zdravstvu in v kulturi. Gre pravzaprav za izobraževalne oblike, ki niso značilno šolske - ne gre za programe za pridobitev izobrazbe, ampak bolj za pomoč pri izobraževanju in za spo-polnjevanje ter usposabljanje. Najbolj sprejemljivo je pripreti vrata pri izobraževanju v umetnosti in športu, kjer gre pravzaprav za izrazito individualno prenašanje izkušenj priznanih umetnikov in športnikov na mlajše. Če bi take možnosti odprli tudi pri nas, bi morda violinist Igor Ozim ne imel evropsko priznane violinske šole v tujini in morda bi dobili kakšno Križajevo smučarsko šolo, šolo tenisa Mirne Jaušovec, podiplomsko šolo Dubravke Tomšič Srebotnjakove, morda bi se hodili spopolnjevat v plesni umetnosti od blizu in daleč k Pinu in Pii Mlakar. V vseh teh primerih tudi ne bi bilo velikih vprašanj glede verifikacijskih pogojev (izobrazba učiteljev), nadzora opravljenega dela in verifikacije izdanih spričeval. Tem primerom bi morali slediti še pri odpiranju možnosti izobraževanja za nekatere redke, morda že kar izumrle poklice, zlasti v obrti (rezbarstvo, pasarstvo, štukaterstvo itn.). Izobraževanja za take poklice verjetno ne bomo organizirali v rednem šolskem sistemu, ker so za zdaj potrebe majhne. In tu bi moral biti prostor za zasebno pobudo, še posebno, če mislimo z drobnim gospodarstvom zares. V drugih primerih pa bi bilo treba najprej ustvariti nekatere možnosti, če bi hoteli zasebnemu šolanju bolj odpreti vrata. Mislim predvsem na doseganje standardov znanja učencev, na preverjanje znanja v skladu s temi standardi, na kataloge znanj, na tekmovalnost šol, na priznanje razlik med njimi in na posledice takega priznanja. Razmislek, ki ga bomo morali opraviti v javni razpravi o ponujenih možnostih za zasebno izobraževanje. bo lahko produktiven tudi za zdajšnji sistem vzgoje in izobraževanja. ki poteka v izobraževalnih organizacijah. Te so zaradi svoje dejavnosti posebnega družbenega pomena - in naj to tudi ostanejo. BOŠTJAN ZGONC NOVI PROGRAMI NA PRESKUŠNJI Bomo dovolj sprejemljivi za novosti in boljše predloge? V visokem šolstvu poteka izobraževanje po novih programih, ki so jih pripravile visokošolske organizacije, nato pa so jih obravnavali še strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti, sprejemale pa skupščine teh skupnosti. Ker je bilo preoblikovanje visokošolskih programov končano šele pred kratkim, bi pričakovali obdobje zatišja, v katerem bi visokošolski učitelji uresničevali programske zamisli, jih v praksi preverili, nato pa ustrezni organi - po temeljiti evalvaciji - še dopolnili ali spremenili, Kaže, da tako preprosto ne bo šlo in tako tudi iti ne more. Življenje ima svojo dinamiko, pa se ne meni dosti za take za zeleno mizo skovane metodološke obrazce. Tako vsaj kažejo prve razprave o uresničevanju novih programov v strokovnih svetih. Take razprave so bile te dni v strokovnem svetu piša za pedagoško usmeritev - lahko pa bi bile v kateremkoli drugem pišu ali zunaj njega. Pri tem se odpirajo tako stara kot nova vprašanja, na katera bo treba najti odgovor. Ni skrivnost, da novi programi niso idealni. Morda je dozdajšnji način pripravljanja programov za visokošolsko izobraževanje, kakršnega je uvedel zakon o usmerjenem izobraževanju, korak naprej v tem, da so bili osnutki in predlogi programov vsaj delno preverjeni tudi v širši strokovni in delegatski javnosti. Vemo, da je bila priprava posameznih programov in učnih načrtov pred tem marsikje prepuščena posameznim učiteljem in ožjemu krogu izvajalcev. Zakon o usmetjenem izobraževanju in smernice za izdelavo programov so vnesli nova pravila, hkrati pa omejili avtonomijo univerze in posameznih visokošolskih organizacij. Spremembe v Zakonu o usmerjenem izobraževanju obetajo v tem pomembno spremembo: nove programe naj bi pripravljali pedagoško znanstveni sveti, sprejemali pa sveti visokošolskih organizacij. Tako bi vrnili univerzi avtonomnost, obenem pa zagotovili pretehtano strokovno pripravo programov (Več o tem piše Boštjan Zgonc v letošnji 6. številki PD). V prehodnem vmesnem obdobju pa se odpira več vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Študenti filozofske fakultete so v svojem parlamentu dvignili glas ob ugotovitvi, da so programi, taki kot so bili sprejeti, eno, kot se izvajajo pa drugo. Po predpisih naj bi tedenska obremenitev študentov s predavanji in drugimi oblikami ne smela presegati 30 ur - v resnici pa je pri nekaterih programih dosti večja.. Glede na to, da je bila navedena zahteva v programih upoštevana, lahko domnevamo, da gre za napake v njihovem uresničevanju. Lahko je vmes še kaj drugega, saj se je zaradi normativov in standardov (beri: zaradi denarja in višjih dotacij) predmetnik nekaterih programov nenormalno povečal, vselej pa napenjal do najvišje dopustne mere. Bomo ob očitnih napakah v programih čakali, da bodo štiriletne izkušnje (ponekod šele pet ali šestletne), preverjene z empirično in racionalo evalvacijo, odprle zeleno luč za popravke? V srednjem izobraževanju smo bili pred leti pred enakim vprašanjem: kjer so se držali navedenega načela, niso sproti odpravili očitnih napak (npr. podvajanja snovi pri sorodnih predmetih), dokler Zavod za šolstvo ni dal potrebnih navodil. V visokem šolstvu bi bilo tako prelaganje odgovornosti na druge nedopustno. Morda bi se morali že zdaj lotevati teh vprašanj pedagoško znanstveni sveti posameznih visokošolskih organizacij - vsaj do stopnje, ko gre za manjše popravke in izboljšave. Pri temeljitejših posegih v programe bodo umestne daljše poti, take, kot jih predvidevajo spremembe v zakonu o usmeijenem izobraževanju, pa tudi izkušnje pri evalvaciji in prenovi dozdajšnjih programov. Hkrati pa že prihajajo predlogi za manjše spremembe, ki so na videz povsem sprejemljive, imele pa bi lahko neželene posledice. Tako je npr. Zveza društev telesnokul-turnih pedagogov Slovenije predlagala strokovnemu svetu piša za pedagoško usmeritev, da preuči možnost, da bi uvedli redno telesno vzgojo za študente vseh letnikov in smeri v pedagoški usmeritvi. Študentom filozofske fakultete, ki se zavzemajo, naj bi bila telesna vzgoja, razen v prvem letniku, fakultativna, tak predlog zagotovo ne bo všeč. Bolj sprejemljivo pa je razmišljanje tistih, ki pravijo, da bi morala pomeniti telesna vzgoja za študente razbremenitev in ne obremenitev, zdrava rekreacija in potreba študentskega življenja. Koliko pa so za tako usmerjenost telesne vzgoje dane objektivne in subjektivne možnosti (primernost in bližina telovadnic in igrišč, pripravljenost učiteljev)? Uresničevanje novih vzgojno-izobraževalnih programov naj bi Zdravje za vse - vsi za zdravje Iz poslanice dr. Hafdana Mahlerja ob svetovnem dnevu zdravja 1988 Štirideset let je minilo, odkar so dobronamerni in daljnovidni postavili temelje svetovni zdravstveni organizaciji. V zgodovini je bila to prva spodbuda za sodelovanje pri varstvu in izboljšanju človekovega zdravja na svetovni ravni, zdravja, ki je v Ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije označeno kot popolna telesna, duševna in socialna blaginja in ne le kot življenje brez bolezni ali slabega počutja. Za prvih trideset let obstoja Svetovne zdravstvene organizacije je bil zlasti značilen velik napredek v znanosti, tehnologiji in medicini. Zadostne izkušnje in strokovno znanje so postali dovolj dostopni, da so lahko omogočili zdravstveno varstvo za vse prebivalce našega planeta. Še zmeraj pa je prepad med zdravjem »bogatih« in »revnih«. Glede zdravja je v svetu še zmeraj velika neenakost, saj je npr. skoraj milijarda ljudi ujetih v začaran krog revščine, slabe hranjenosti, bo- lezni in obupa, ta pa izčrpava njihovo moč, zmanjšuje delovno zmogljivost in omejuje njihovo možnost za načrtovanje prihodnosti. V Svetovni zdravstveni organizaciji se je 166 držav članic enoglasno zavezalo Zdravju za vse, strategiji, ki trdno stoji na štirih temeljih: - na tehnologiji, ki ni nujno visoko razvita, ampak primerna; in s »primerno« ne mislimo le na strokovno zanesljivo, temveč na družbeno sprejemljivo in ekonomsko dostopno; - na politični dobri volji, da bi izboljšali zdravje in z njim omogočili gospodarno in družbeno koristno življenje; - na sodelovanju zdravstva Z drugimi ključnimi področji razvoja, kot so vzgoja in izobraževanje, kmetijstvo, industrija in informatika; - in navsezadnje na sodelovanju družbe in posameznika pri prizadevanju za boljše zdravje: »Vsi za zdravje do leta 2000.« torej spremljala kritična evalvacija samih visokošolskih učiteljev in študentov, pripravljenost za njihovo nenehno spopolnjevanje in dopolnjevanje z novostmi v stroki. Premišljene spremembe naj bi bile strokovno utemeljene in preverjene. Že zdaj pa bi bilo treba opredeliti tudi meje in pravila takega spreminjanja. Dve taki pravili sta že na prvi p očitni: predmetnikov ni m1 dodatno obremenjevati tak bi študentom nalagali še bremena, programov pa ti mogoče širiti poljubno, ss čedalje bolj skromna sredsl izobraževanje silijo k varče in celo krčenju programov. JOŽE VALENTINČIČ ZBOLJŠAN DRUŽBOSLOVNI PROGRAM Nezaupljivost brez konca in kraja Na srednjih družboslovnih šolah (to so povečini nekdanje gimnazije) bodo učenci prihodnjega prvega letnika delali še po zboljšanem programu. Poznavalci so na splošno prepričani, da je ta novi program trenutno najboljša podlaga za vse visokošolsko nadaljnje izobraževanje. V čem so te izboljšave (program so pred dvema letoma že precej popravili), da zdaj prevladuje tako pozitivno mnenje? Razlogov je več, na nekatere pa bi rad opozoril. Najprej moram zapisati, da v javnosti še zmeraj prevladuje mnenje, da se v družboslovnih srednjih šolah ni veliko izboljšalo in da so le-te zelo popačena nekdanja gimnazija, kateri so dodali več predmetov, zmanjšali obseg naravoslovnih in s tem omejili vpis na univerzo, saj naj bi tu izobraževali tudi za delo. To katastrofalno sliko (za to zablodo ni do zdaj še nihče odgovarjal), so družboslovci bistveno popravili že pred dvema letoma. Skupaj z naravoslovci prvi v Sloveniji. Tako imajo zdajšnji družboslovci že zelo dober program. Manj je predmetov, več ur je za temeljne predmete in občutno več je tudi naravoslovnega pouka. Bistveno so popravili tudi učne načrte. Letošnji drugošolci bodo prvi delali tudi zaključni izpit. Premalo je tudi znano, da absolventom družboslovno-jezi-kovnega programa že dve leti ni treba delati diferencialnih izpitov na medicinski fakulteti! Logika je zelo preprosta, le katera visoka šola se bo načrtno odpovedovala uspešnim mladim ljudem. Pa poznamo tudi takšne visoke šole. Žal. Letošnje jesenske prvošolce v družboslovnem programu (uradno se zdaj imenuje družbo-siovno-kultumi) čakajo nove izboljšave. V prihodnjem družboslovnem programu od jeseni ni več predmeta OTP (osnov tehnike in proizvodnje), ki so ga imeli učenci 1. letnika tri ure na teden. Ta predmet, ki je imel v svojem času (uvedli smo ga pred 30 leti!) določen smoter, danes na prehodu v inovacijsko družbo nima več enakega pomena. Verjetno s svojo vsebino (ki se tudi ponavlja v nekaterih drugih predmetih) celo zavira ustvarjalnost in nekoliko dopušča manjšo intenzivnost v celotnem šolskem delu. Te tri ure na teden so v družboslovju nadomestili z dvema urama matematike in eno uro fizike. In v tem je bistven premik. Če je odpadlo v stari klasični gimnaziji na naravoslovne predmete 19,8% vseh ur (v zadnjih štirih letih) in v nekdanji splošni gimnaziji 29,2%, bo od jeseni v družboslovni smeri 27,5% in v jezikovni smeri 25,8% ur naravoslovnih predmetov. Če še zapišem absolutno število ur naravoslovnih predmetov, potem je v sprejeti družboslovni smeri samo 120 ur in v jezikoslovni smeri 190 ur - v vseh štirih letih (ur pa je približno 4500) manj kot v nekdanji splošni gimnaziji. Ti podatki kažejo, da je naravoslovno področje skoraj enako obsežno kot v nekdanji gimnaziji. Ta obseg - ob individualnem izobraževanju - ki je bilo tudi v nekdanji gimnaziji obsei odvisno od posameznikov došča za vpis na vse visoke Tudi tehnične. Ob tem dokazovanju vernim Tomažem«, kaj j£ izboljšano v družboslovne!! gramu, pa velikokrat pozž poudariti prednost tega grama pred nekdanjo gimn Omenimo samo: več ur p in drugega tujega jezika; v ‘ kovni smeri tudi tretji tuji. ki ga v gimnaziji ni bilo; v geografije, filozofije in sb gije. V družboslovni smeri predmet politična ekonomij \ Povsem prepričano lahko šem, da je program, s ka začenjamo jeseni za del mla ki je nekoliko družbos 1 usmerjena - boljši od nek gimnazije. V našem časniku smo že krat pisali o zgodovinski no v družboslovnem prog bodo jeseni - v Mariboru, * Ljubljani, Škofji Loki in v I - vpisali po 30 letih učence! sično-humanistično smer. I manje je precejšnje. Res j bodo učenci te smeri imel prta vrata na vse visoke šol1 ne gre za izobraževanje p: njih filologov. Veliko dani juspešnejših strokovnjakov! dicine, tehnike, prava, huJ stike itn., je končalo nek klasične gimnazije. Naši p^ nji oddelki bodo podobni,1 ne enaki tem. Zato ni pra j mnenje, da je v tej smeri ] malo naravoslovnih predrt Zapisal sem že, da je bilo sični gimnaziji 19,8% ur njenih naravoslovnim piv c tom. V sprejeti smeri p * 23,2% ur namenjenih na* c slovnim predmetom. Tore' kot v nekdanji klasični gimaj ‘j Več je tudi družboslovnih J ' (+5,6%), manj pa jezik* u (-7,3%) - to gre na račui' ' čine in srbohrvaškega jezik! ( Naj za konec zapišem še Pri spreminjanju tega prog se presenetljivo jasno vidi, hitro in lahko pri nas ukir uničimo, zavržemo nekaj brega (nekdanje gimnazij1 kako težko je popravljati slabega, nedodelanega in Ijenjskega. Trudimo se, ohranili slabo (socialni prij in ne verjamemo koristnim membam in predlogom so povsem jasni in podkrepi J‘ Ko je vse - ne vem kolik’ š - v razpravah obravnavano s še zmeraj najde nekdo, ki a pomembnim, obrobnim vf Z njem - ponovno začne raz) Si - skoraj od začetka. Tu je s * * * * v zla naše akcijske neuspev p ki se velikokrat konča tudi s 0 da nekdo kar mimogrede e »Pa je sploh res to, kar ■ e dogovorili in zapisali?« Ne!1 n Ijivcem moramo odgovoriti g je! Jeseni bo delo na družbo z, nih šolah še bolj kakovostno v je bilo doslej. Temelj za or n vanje inovacijske družbe jej ^ Temu mora slediti še oso, d šola (dva tuja jezika in večj t> temeljne predmete) in vf d šola, ki naj postane resniČO’ 11 ziskovalno-izobraževalna i srednješolska institucija. N d tezi so drugi. Časa pa ni V '< pretek. f' JOŽE ZUPANČIČ 51 ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA 1988 Ugled znanja - merilo naše prodornosti Nagrade in priznanja je slovesno podelila IzobraZevalna skupnost Slovenije 25. marca 1988 v Okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nagrajence in povabljene je nagovoril Miran Potrč, Predsednik Skupščine SR Slovenije (njegove besede objavljamo v uvodniku), nagrade pa je podelil predsednik odbora za podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj Ivan Godec. Prisrčno slovesnost je obogatil koncert harfistke Mojce Zlobnik in flavtista Cveta Kobala, v plesni točki Čudesa pa se je predstavila Plesna skupina Marina iz Šolskega centra Vojvodina Tolmin. Nagrade so prejeli DANICA CEDILNIK za predano pedagoško delo in izjemen delei pri razvoju pouka sloven-skega jezika v osnovni šoli. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je najprej poučevala na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, nato pa na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani, kjer se Ze 27 let intenzivno posveča razvoju pouka slo-venskega jezika, predvsem pri Uveljavljanju teoretičnih spoz-p nanj v vzgojno-izobraZevalni Praksi. Hkrati ustvarjalno prenaša svoje izkušnje in spoznanja na druge učitelje na območju Ljubljane. Sodelovala je pri pripravi uč--njj nega načrta za slovenski jezik v osnovni šoli, pri učbenikih in imela predavanja za učitelje ra-rilj Zrednega pouka. Pogosto je sodelovala s Pedagoško akademijo v Ljubljani in bila mentorica študentom na njihovi praksi. Svoje strokovno delo je usmer-jala na več problemov, še po-0g) Sebno na vertikalno povezanost j« ert ;a nn '3' ; v so< :ri JOŽE DOLINŠEK za predano vzgojno-izobraževalno delo v kmetijskem šolstvu in za Zgledno organizacijo in vodenje celodnevne osnovne šole. Pot prosvetnega delavca je začel ubirati v kmetijskem šolstvu. Več kot dve desetletji je vzgajal učence v sadjarstvu na Vinarsko-'Sadjarski šoli Svečina. Prenav-ijal je učne načrte za kmetijske Sole in objavljal strokovne članke v revijah Sadjar in vrtnar in Sodobno kmetijstvo. Za razvoj kmetijskega šolstva je prejel po li li DR. ANA KRAJNC, redm f Profesorica na Filozofski fakul f teti v Ljubljani, za izjemne do rij' seZke na področju izobraZevanji ti odraslih. jj Že poldrugo desetletje ustvar 'n Nino sodeluje v razvoju andrago ifr’ tke teorije in prakse na Sloven ic $kem. S svojim strokovnim, pe ij dogoškim, publicističnim u vf Znanstvenoraziskovalnim delon it se uvršča med vidne znanstveniki :s: v Jugoslaviji, ki teoretično ir -M Praktično razvijajo izobraZevanji i s odraslih in ga povezujejo ko i' enakovreden in enakopraven de ' ‘ enotnega vzgojno-izobraZeval nega sistema. Z razvojem andra Soške znanosti in v nenehni pove Zavi te znanosti z novostm v svetu in s prakso so nastale njena temeljna andragoška dela. iej kot so: IzobraZevanje - naše druZbena vrednota. Metode izo Č' oraZevanja odraslih, Metodike \t dopisnega izobraZevanja, Moti ‘j* vacija za izobraZevanje in druge, 'Z katerih slovenski andragošk. ^ delavci črpajo temeljno znanje zc vf ‘ZobraZevalno delo z odraslimi. j ^ svojih delih uspešno zdruZujt 1 Svoje široko znanje z empirične pouka slovenskega jezika na razredni in predmetni stopnji, in uveljavila nekatere nove oblike dela. Delo pri pouku je dopolnjevala z uspešnim mentorstvom v interesnih dejavnostih in bila zelo uspešna pri spodbujanju ustvarjalnosti učencev, predvsem v literarnem kroZku in pri šolskem glasilu. Pomemben pa je tudi njen prispevek k sodelovanju s starši. sebno priznanje ob 100-letnici kmetijskega šolstva v Sloveniji. Leta 1972 so JoZetu Dolinšku zaupali mesto ravnatelja osnovne šole Kamnica pri Mariboru. Pod njegovim vodstvom so v tem kraju zgradili novo šolo s sodobno opremljenimi učilnicami, kabineti in z igrišči, ki jo obdajajo zgledno hortikulturno urejene zelenice, šolski vrt in sadovnjak. Tako je šola izpolnila pogoje za celodnevno šolanje, njeni učenci pa si poleg drugega znanja pridobivajo tudi izkušnje iz kmetijstva, sadjarstva, vrtnarstva in zadruZništva. Na tej zgledno urejeni hospita-cijski šoli si pridobivajo prve praktične pedagoške izkušnje prihodnji učitelji s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, na strokovne oglede pa prihajajo številne delegacije pedagoških delavcev iz domovine in tujine. JoZe Dolinšek je tudi viden družbenopolitični delavec. Za delo v svetih Pedagoške akademije je prejel zlato plaketo Pedagoške akademije v Mariboru. pridobljenimi ugotovitvami. Zelo dragocen je tudi njen prispevek, ki ga ne daje le svojim študentom, temveč tudi strokovnjakom, delavcem in občanom s predavanji, pogovori, s svetovanjem v organizacijah zdruZenega dela in delavskih univerzah. Eden njenih najpomembnejših prispevkov k izobraZevanju odraslih je uveljavljanje organiziranega izobraZevanja v tretjem Življenjskem obdobju, za starejše občane, kar je izjemnega družbenega pomena s humanističnega vidika. JOŽE FILO za izjemne uspehe v vzgoji in izobraZevanju, široko razvejeno publicistično in kulturno delo in za 25-letno uspešno vodenje Festivala Kurirček. Diplomiral je iz slavistike in kot srednješolski profesor poučeval v Ljubljani in Mariboru. Več kot deset let je potrjeval svoje strokovno in pedagoško znanje kot pedagoški svetovalec za slovenski in srbohrvaški jezik, dokler ni leta 1975 postal ravnatelj srednje pedagoške šole v Mariboru, kjer dela še zdaj. Osrednjo pozornost zasluZijo njegovi uspehi pri oblikovanju in pospeševanju programsko in pedagoško posodobljene šole s posebnim poudarkom na uresničevanju njene celostne kulturne vloge in uveljavljanju sodobnega pedagoškega dela v praksi. Ob naporih in uspehih v šoli in za šolo se je potrdil v vidnega publicista, zlasti s preučevanjem in poročanjem o madZarsko-slo-venskih knjiZevnih in kulturnih stikih, v recenzenta šolskih učbe- BOJAN PAVLETIČ za svoje uspešno kulturno in narodno delovanje, ki ga uresničuje 5 teles-novzgojnimi dejavnostmi v slovenskih srednjih šolah na Tržaškem. Bojan Pavletič je ena najvidnejših osebnosti slovenske zamejske javnosti v Italiji. Rojen je bil v Trstu, odraščal pa je v Jugoslaviji, kamor se je morala umakniti njegova narodnostno zavedna slovenska druZina. Takoj po vojni se je vrnil v Trst in tam maturiral na obnovljenem slovenskem učiteljišču. Kot učitelj telesne vzgoje na slovenskih višjih šolah v Trstu je svojo dejavnost sčasoma razširil na razvoj Akademik prof. dr. IVAN VI-DAV za obseZno raziskovalno, znanstveno, pedagoško in organizacijsko delo. Že leta 1946 je postal docent za matematiko na univerzi v Ljubljani in tu se je začela njegova ustvarjalna pot. Profesor Vidov zdruZuje v sebi nedeljivo celoto lastnosti znanstvenika, pedagoga in mentorja organizatorja. Zavest, da je slo- ■ venskemu ljudstvu potrebna matematična znanost in da te ni brez domačega strokovnega slovstva in domačih strokovnjakov, je napotila profesorja Vidova, da je napisal več temeljnih matematičnih del, brez katerih ne more delati ne matematik ne praktik, ne učitelj in ne študent. Na takšnem strokovnem temelju je štiri desetletja sooblikoval in vodil ljubljansko matematično šolo, iz katere je izšla večina zdajšnjih raziskovalcev in učiteljev matematike na Slovenskem. V tej šoli profesor Vidav ni bil le nedosegljiv predavatelj in organizator, tem- PAVLA ZDOVC za ustvarjalno in poZrtvovalno delo, prežeto s strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami, s katerim je pripomogla k razvoju predšolske vzgoje v občini Slovenske Konjice, na celjskem območju pa tudi v širšem slovenskem prostoru. V prvih povojnih letih je iskala nikov, organizatorja in animatorja Žarišč kulturnega Življenja za mladino in odrasle in pospeševalca razvoja slovenskega šolstva v Porabju. Festival Kurirček je pod petindvajsetletnim vodstvom JoZeta Fila prerasel v jugoslovansko kulturno tribuno; to je pobudilo bogato ustvarjalnost mladih, zlasti na literarnem, gledališkem, glasbenem in likovnem področju in široki splet kulturnih prireditev ter izdajo strokovnih publikacij. telesne kulture med Slovenci na TrZaškem. TrZaški Slovenci ga štejejo med utemeljitelje slovenskega zamejskega športa na TrZaškem. Popolnoma pa se je posvetil uresničevanju zamisli o telesni kulturi kot sestavini utrjevanja narodnostne zavesti in ljubefhi do materinščine med Slovenci v Italiji in sestavini povezovanja med narodi. Po zaslugi Bojana Pavletiča je telesna kultura, skratka, zdruZevanje šolske mladine v telesnokulturnih društvih in organizacijah postala ena pomembnejših in sodobnejših smeri delovanja med slovensko skupnostjo v Italiji, s tem pa tudi eden od odločujočih socializacijskih dejavnikov pri ohranjevanju narodne kulture ter močna integracijska silnica etnične skupnosti. Svoje zamisli in praktične izkušnje je obdelal tudi v strokovnote-oretičnih razpravah. Bojan Pavletič zasluZi priznanje zaradi pedagoških ukrepov, ki jih dosega na svojem oZjem telesnovzgojnem področju, predvsem pa za ves tisti del svojega širšega kulturnega in narodnega delovanja, ki ga s telesnovz-gojno dejavnostjo širi med mladino na TrZaškem. več je z izrednim posluhom za potrebe časa posodabljal vzgojno-izobraZevalne programe ter oblike in metode dela. V Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, katerega predsednik je bil več let, se je prof. Vidav prizadeval za širjenje matematike med mladino, usmerjal jo je v študij matematike in naravoslovja in se zavzemal za vpeljevanje matematičnih znanosti v prakso. poti in metode za vzgajanje predšolskih otrok, kajti izkušenj in spoznanj je bilo takrat na tem področju zelo malo. Kasneje je kot ravnateljica uspešno uresničila zastavljeni cilj: razvoj in kakovost vzgojno-varstvenega dela v vzgojno-varstveni organizaciji Slovenske Konjice. Poudariti moramo njeno pionirsko delo pri aktualno uvajanju celoletnih vzgojnih programov priprave otrok na šole za otroke, ki niso bili v vrtcu, ter pri uvajanju potujočih vrtcev. Tako Ze od leta 1975 v občini Slovenske Konjice skoraj ni bilo otroka, ki ne bi bil deleZen vsaj ene oblike druZbeno organizirane predšolske vzgoje. Prav tako je pomemben njen prispevek pri organiziranju oblike druZinskega varstva v okviru vzgojno-var-stvene organizacije za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju. Iz poročila ob podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj v letu 1988 Za to da je prosvetni delavec predlagan za Žagarjevo nagrado ali izobraževalna institucija za Žagarjevo priznanje, je treba delati nadpovprečno. Lahko bi rekli: dobiti mora najboljše ocene v svoji stroki, delovnem okolju, opaziti ga morajo zunaj ozkega pojma »šola« in treba je dobiti »odlično« tudi pri svojih učencih. Odbor je pri tej odločitvi upošteval poleg svoje presoje še utemeljitve predlagateljev in mnenja strokovnih institucij (Zavoda SR Slovenije za šolstvo in njegovih enot) ter mnenja organov SZDL, občin, pa tudi vse druge dodatne utemeljitve in podpore kandidatom. Letos se je Odbor prvič od- ločil, da javno, v časnikih objavi imena vseh predlaganih kandidatov. To smo storili zato, da bi omogočili širšo presojo naše odločitve. V zadnjih dveh letih smo v Odboru večkrat razpravljali tudi o dodelavi postopka pri izibiri prejemnikov Žagarjevih nagrad in priznanj. Najpomembneje izražena misel je bila, da bi bilo treba najti takšno obliko podeljevanja Žagarjevih nagrad in priznanj, ki bi spodbujala tudi mlajše prosvetne delavce, in tiste, ki so z določenim izjemnim in morda enkratnim uspehom pripomogli k boljšemu izobraževanju v Sloveniji. IVAN GODEC Tri Žagarjeva priznanja OSNOVNA ŠOLA V ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO DR. MARKO GERBEC V ŠENTVIDU PRI STIČNI Kako čimprej ozdraviti mladega bolnika in obenem omogočiti čim kakovostnejši pouk, je zapleteno medicinsko in pedagoško vprašanje. Učitelji Osnovne šole pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec v Šentvidu pri Stični se s tem vprašanjem ukvarjajo Ze od leta 1957. Šola skupaj z Zavodom skrbi za otroke s srčnimi okvarami in napakami pa tudi za diabetike, epileptike ter vedenjsko in osebnostno motene šoloobvezne otroke. Žavod je terapevtska organizacija celostne rehabilitacije. Program Življenja in dela je povsem prilagojen zmoZnostim in sposobnostim posameznega otroka. Pedagoški delavci šole vzgajajo in izobraZujejo otroke z veliko ljubezni, prizadevnosti in znanja, ki zahteva drugačno obravnavo tako ali drugače motenih otrok. Pri tem delu dosegajo nadpovprečne uspehe in je zato šola lahko zgled podobnim organizacijam. Žagarjevo priznanje naj bo nova spodbuda vsem učiteljem šole, hkrati pa naj opozori odgovorne, da je treba več storiti za boljše prostorske moZnosti te šole. VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA V MARIBORU, ki deluje Ze 28 let in v teh letih uspešno izobraZuje na I. in II. stopnji strokovno osebje za naše gospodarstvo. V teh letih je šola dosegla zavidanja vredne uspehe pri organizaciji študija ob delu, saj je več kot 30 tisoč študentom pribliZala študij z organizacijo študijskih središč po vsej Sloveniji. Šola je namenila posebno skrb oblikovanju zelo uspešnega andragoškega modela, s katerim si je v povezavi z zdruZenint delom in strokovnjaki iz prakse zadala cilj - doseči višja merila v ekonomskih vedah. Tako delo se je ves čas potrjevalo tudi v sodelovanju z drugimi visokošolskimi organizacijami v Jugoslaviji, z delovanjem v mednarodnem merilu in organizaciji skupnih mednarodnih strokovnih srečanj. Ž izredno prizadevnim notranjim in zunanjim strokovnim osebjem je šola stalno aktualizirala študijske programe in jih tako sproti prilagajala potrebam gospodarstva, predvsem na podlagi prenove znanstvenih doseZkov in spoznanj. Visoka ekonomsko-komercialna šola je spoznala, da ne more biti dobrega in uspešnega šolanja strokovnih kadrov brez tesne povezanosti z zdruZenim delom. ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE (prej Ljudska tehnika) je v enainštiridesetih letih delovanja bistveno pripomogla k razvoju tehnične kulture v SR Sloveniji. V zadnjem desetletju je prerasla v sodobno, 300.000-člansko organizacijo, ki povezuje 11 strokovnih zvez in 65 občinskih zvez s 650 društvi in klubi. Imela je pionirsko vlogo pri vpeljevanju tehnične vzgoje v vzgojno-izobraZevalni sistem. Vzgojila je številne mentorje in aktiviste, ki so širili tehnično znanje med mladino in je veliko pripomogla k zagotavljanju in razvoju gmotnih moZnosti za širjenje tehnične dejavnosti. Danes pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije delujejo štirje stalni organi: Svet za tehnično kulturo, Koordinacijski odbor šolskih zadrug. Koordinacijski odbor gibanja Znanost mladini in Kmetijsko tehnična komisija. Njena vloga je še posebno pomembna pri vpeljevanju sodobne komunikacijske in računalniške tehnologije v vzgojo in izobraZevanje, ki je hkrati bistveno pripomogla k spreminjanju miselnosti v vseh plasteh druZbenega Življenja. V široki paleti vseh dejavnosti je v ospredju mladina, ki prevzema dejavno vlogo v vseh oblikah širjenja tehnične kulture. S svojim delom je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije postala zgled za uspešno, prodorno, inovativno in proZno organizacijo. Žagarjevo priznanje je priznanje za njen neprecenljivi prispevek k vzgoji in izobraZevanju mladine v vseh 41 letih in obenem priznanje delovnim uspehom številnim aktivistom tehnične kulture, ki so opravili pomembno druZbeno delo. doma drugje PETI NATIS UČBENIKA Slovenščina za tujce Že več let potekajo v Ljubljani poletni seminarji, namenjeni tujcem, ki si želijo spopolniti znanje slovenščine in književnosti ter spoznati slovensko kulturo. Vsi ti študenti in specializanti z neslovenskega območja potrebujejo učbenik za slovenščino, ki je zasnovan drugače od tistih za učence s slovenskim maternim jezikom. Tak učbenik je sestvila Hermina Jug Kranjec že pred leti, zdaj pa je pred nami dopolnjeni, peti natis Slovenščine za tujce, gradivo zanj je nastajalo ob praktičnih preskušnjah, tako da je metodološki prijem in vse, kar je povezano s posebnostmi poučevanja slovenščine za tuje poslušalce ali učence, dozorevalo v neposredni povezavi med učiteljem in tistimi, ki so si želeli pridobiti znanje. Hermina Jug Kranjec je morala izkušenjsko dognati, kaj povzroča pri učenju slovenščine največ težav tujcu in tistim, ki le delno ali šibko obvladajo slovenski jezik. Katera mesta v leksiki, stavčno povednih vzorcih, slovnični razlagi idr. zahtevajo posebno obdelavo ali pa natančnejše prijeme, saj gre za tujega učenca z drugačnega jezikovnega področja. Ta dvojni vidik je morala imeti avtorica ves čas v mislih, ko je sestavljala Slovenščino za tujce; po eni strani slovenski jezik kot predmet učenja, po drugi pa učence z različnih jezikovnih področij. Seveda je lažje učencu, ki prihaja s slovanskega jezikovnega območja, kot pa s katerega drugega. Učbenik v eni knjigi za slovenščino, ki je gotovo nelahek jezik, je po eni strani nedvomno zahteven cilj - vendar je bilo delo, opravljeno do zdaj, uspešno, po drugi strani pa kaže razmisliti še o nadaljevanju, višji stopnji učenja slovenščine. Gotovo pa je avtorica povsem upoštevala postopnost učenja. Pri vsakem jeziku je v ospredju najprej zvočna podoba jezika, zato je Hermina Jug Kranjec najprej podala glasoslovje slovenskega knjižnega jezika. Verjetno pa je treba pozneje dopolniti glaso-slovne prvine, čeprav poteka učenje že sproti tudi na tej ravni. Poleg postopnosti je upoštevala tudi preproste zglede, značilne stavčnopovedne vzorce, ki niso izumetničeni, ampak praktično vsakdanji. Opozoriti je treba na preudarno poenostavitev slovničnih vprašanj, to je gotovo naj-prikladnejše za vsakega tujca in tistega, ki ne obvlada slovenskega jezika. Taka in podobna poenostavitev je primerna tudi metodološko, dopušča pa še zmeraj možnosti za poglobitev. Tega se je avtorica zavedala, saj je v drobnem tisku opozorila na vire za temeljitejše spoznavanje slovenskega jezika. V dvanajstih lekcijah je podala celotno gradivo, ga smotrno porazdelila in grafično uredila tako, da je kar najbolj pregledno. Besedilni del je uravnala po praktični uporabi; kjer je mogoče, je uporabila metodo dialoga. Ves čas upošteva tiste, ki se šele seznanjajo s slovenskim jezikom. Ob temeljitem jezikovnem znanju je prav metodološki del tisti, ki olajša, »skrajša« pot do spoznavanja in obvladovanja temeljev slovenskega jezika. Besedila, besede so opremljene z naglasi, s pomožnimi znamenji, kjer je potrebno; za tistega, ki se uči, je to dragocena opora, napotilo, tako da bo kasneje lahko bral, govoril tudi brez znamenj. Slovnično razlago poda iz povedne, stavčne zgradbe in pri tem upošteva tudi fraze. Preglednice za slovnico so podane vzorčno in v svoji značilnosti, uokvirjene enote takih vzorcev in razlag omogočajo, da se učenec hitro znajde, in če je potrebno, povrne k že predelanemu poglavju. Slovnični zgledi pa so podani v strnjeni obliki. Na koncu je slovensko-nemški-an-gleški-italijanski slovar. Vse lekcije imajo veliko vaj. Učbenik Slovenščina za tujce z ilustracijami in opremo Boža Kosa je izšel lani pri Filozofski fakulteti in je v marsičem zgleden dosežek. Kaj pa kaseta? Tudi o tej je avtorica razmišljala, toda, videti je, da za ta nujni pripomoček, brez katerega si že kar ne moremo predstavljati učenja tujih jezikov, pri nas ni denarja. IGOR GEDRIH IZ TUJEGA TISKA Demokracija ni poceni Ondan so na kantonskem svetu v Ziirichu razpravljali o uvedbi filozofije v srednje šole kot samostojnega predmeta, ki naj bi pripomogel k vzgoji kritičnega mišljenja mladostnika in njegove etične odgovornosti. Pogovori so bili na las podobni našim: da se število predmetov ne sme povečati in učencev preobremenjevati, da je srednješolska snov že dovolj natrpana, da je predmet primeren le za gimnazije, da bodo lahko profesotji manipulirali z učenci (boje se predvsem marksizma), da je za študij filozofije še čas na univerzi itn. In rezultat? Svet je po nekajurni razpravi preložil »problem« na naslednjo sejo, da se bodo duhovi umirili. Demokracija tudi za Švicarje ni poceni. Neue Ziircher Zeitung, 21.-22. 2. 1988 Študenti proti stavkam profesorjev V Astiju so študenti stavkali proti stavki svojih profesorjev. Podobna manifestcija je bila tudi v Folignu. Študenti zahtevajo, naj učitelji takoj začnejo izpite in oblikujejo ocene o delu svojih študentov, kot je to predvideno ob vsakem četrtletju. Če se to ne bo zgodilo, napovedujejo še druge oblike protestov. II Sole - 24 ore, 3. 3. 1988 Računalnik kot droga Sredi letošnjega februarja je dala japonska firma Enix Co. na trg novo igro s pustolovskim imenom Dragon Quest III v začetni nakladi - milijon kaset. Tokijska mladina, predvsem gimnazijska, je pokupila kasete v enem dnevu. Pred prodajalnami je delala red policija, ki je morala »nastopiti« kar 392-krat. Kaseta s to računalniško igrico je stala 5900 jenov (približno 64 tisoč din). Malenkost za razvite Japonce. Neue Ziircher Zeitung, 21.-22. 2. 1988 Šolstvo za Slovence na Madžarskem Bodo mladi učitelji zapolnili vneli v znanju? Slovenci tivijo na Madlarskem v sedmih vaseh in v Monoštru, ki je gospodarsko, kulturno in upravno središče Slovenskega Porabja. Zdajšnja ureditev šolstva temelji na praksi, ki se je uveljavila po letu 1945, in na določbah madžarske ustave iz leta 1972, ki zagotavlja pripadnikom narodnosti enakopravnost ter jezikovni in kulturni razvoj. Od leta 1945 so delovale v Porabju osnovne šole tako imenovanega jezikovno učnega tipa; to pomeni, da so imeli na teh šolah vsak teden po tri ali štiri ure jezikovnega literarnega izobraževanja v slovenščini za pripadnike slovenske narodnosti. Korak naprej pomeni šolsko leto 1985/86, ko so v osnovni šoli začeli poučevati nekatere predmete dvojezično. K temu so poleg krajevnih pobud in ugodnih izkušenj v Sloveniji pripomogli tudi državni politični ukrepi (resolucija o narodnostni politiki iz leta 1978). Slovenski jezik ali delno dvojezično poučujejo zdaj na treh osnovnih šolah - na Gornjem Seniku, v Števanovcih ter v eni od osnovnih šol v Monoštru, skupaj nekaj več kot 300 učencev. Jeseni 1985 so torej na vseh treh okrožnih osnovnih šolah, kjer so za pripadnike slovenske narodnosti poučevali slovenski jezik le kot predmet, uvedli dvojezičnost pri nekaterih predmetih: v 1. razredu imajo dvojezično spoznavanje narave in glasbeni pouk. Na Gornjem Seniku poteka dvojezično tudi pouk zgodovine v 5. razredu. Dvojezično poučevanje naj bi vsako leto sistematično vpeljevali v višje razrede, tako naj bi poučevali nove predmete, kot sta na predmetni stopnji geografija in biologija, pozneje naj bi se dvojezičnost razširila še na naravoslovne predmete - matematiko, fiziko in kemijo. Pri razrednih urah, urah telesne vzgoje, likovnem in tehničnem pouku načrtujejo ustno dvojezičnost, povzetek v materinščini in pripravo dopolnilnega tiskanega gradiva - slovensko izrazje. Povedati je treba, da zdaj še ni izdelanega modela ali dvojezične metodike poučevanja, nimajo ne primernih didaktičnih sredstev ne dvojezičnih učbenikov, pa tudi strokovna pripravljenost učiteljev za dvojezično poučevanje je na zelo nizki ravni. Prvi učbeniki in učni pripomočki za dvojezični pouk že nastajajo na visoki pedagoški šoli v Šzombathelyju. Tudi vnaprej naj bi dvojezično učno gradivo nastajalo tu, v povezavi z učitelji na porabskih šolah, pri tem naj bi upoštevali izkušnje v matični domovini. Temelj za dvojezični pouk v šoli bi morali dobiti otroci v vrtcu, le-teh je na slovenskem jezikovnem območju pet (skupaj približno 100 otrok). Opozoriti pa je treba, da je poleg izredno skopo odmeijenega časa za seznanjanje s slovenskim jezikom (štirikrat po pol ure na teden) tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljic na jezikovnem področju na zelo nizki ravni. Tudi na srednješolski stopnji jezikovni položaj ni zadovoljiv. Na monoštrski gimnaziji sicer že dolga leta deluje slovenski krožek, ki je namenjen negovanju slovenščine; to pa je tudi vse, kar je porabskim Slovencem na voljo v srednješolskem izobraževanju. V zadnjih letih se manjša število vpisanih Slovencev na monoštrski gimnaziji, pa tudi število prijavljenih h krožku. V šolskem letu 1977/78 je ta enoinpolurni krožek (na teden) prostovoljno obiskovalo 17 dijakov, letos pa jih je v njem le 6; to še dodatno otežuje prehod na raven fakultativnega pouka. Jezikovni primanjkljaj, ki ga povzroča pretrgan pouk slovenščine med osnovno in visoko šolo, je za po-rabske Slovence usoden. Večina študentov ne obvlada knjižne slovenščine Po izjavah lektorice za slovenski jezik na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju večina študentov na začetku študija ne obvlada knjižne slovenščine, tako da morajo pri poučevanju začeti z metodo tujega jezika. In če vemo, da gre za prihodnje učitelje, je to prav gotovo zaskrbljivo. Po drugi svetovni vojni so se slovenski učitelji izobraževali v Pečuju in Budimpešti, leta 1968/69 pa je to nalogo prevzela Visoka pedagoška šola v Szom-bathelyju; tam je bil ustanovljen lektorat, leta 1980 pa katedra za slovenski jezik in književnost. Letos je tu vpisanih 17 rednih študentov. Vsako leto konča šolanje štiri ali pet rednih in nekaj izrednih študentov. Od leta 1973 prihajajo porab-ski Slovenci študirat tudi v Slovenijo v skladu s programom prosvetno-kulturnega sodelovanja med SFRJ in LR Madžarsko. Zadnji program prosvetno-kulturnega sodelovanja izrecno omogoča vse smeri študija, ki so glede na medsebojno priznavanje diplom primerljive. Vendar je dobro začeta izmenjava, ki je gotovo pripomogla k razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Porabju, trenutno v zastoju. V letošnjem šolskem letu študira v Ljubljani le pet porabskih študentov. Vzroke za razmeroma majhno zanimanje za študij v Sloveniji je treba iskati v težavah pri obvladovanju slovenskega knjižnega jezika in s tem v zvezi s težavami dozdajšnjih študentov pred koncem študija na filozofski fakulteti v Ljubljani, v skrbi staršev, da se jim otroci med študijem ne odtujijo, v premajhni povezanosti med Slovenijo in Porabjem in končno v možnosti za študij doma, ki se jim je odprla s katedro za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v SzombatheIyju (njeni študentje lahko med svojim študijem, navadno v 3. letniku, obiskujejo en semester na Pedagoški fakulteti v Mariboru - letos sta bila v Sloveniji dva taka študenta. Čeprav je bil v zadnjem času z uvajanjem dvojezičnega pouka na osnovni šoli ter z začetkot* dela na katedri za slovenski jezik; narejen v šolstvu korak naprej ic so v zadnjih letih stiki med pO' rabskimi Slovenci in matično Slovenijo na šolskem, kulturnen1; in gospodarskem področju zelo napredovali, se prav pri jeziku, ki je ena od osnov etnične identi' fikacije, najbolj kažejo posledico kulturne in gospodarske nerazvr tosti, nizke izobrazbene sestave ter majhnih izobrazbenih pričakovanj Porabskih Slovencev. To je - širše gledano - spet posledica zgodovinskih okoliščin, v katere je bila vkleščena sloven-S ska narodnost na tem področju, skratka, vseh tistih procesov, ki soustvarjajo in ohranjajo narod- Zaradi zgodovinskih okoliščit in ker so bile odrezane od ma; tične domovine, je pri večini manjšin precejšnja razlika med knjižnim jezikom in narečjem; to velja še posebno za Porabje Tako večina Porabcev edinci funkcijsko jezikovno zvrst obvlada le zelo skromno, sporazumevalno, in to le na stopnji dialekta; mlajši rod tudi to opuščaš in se najpogosteje sporazumeva v madžarščini. Dobro zasnovana vzgoja in izobraževanje - ta naj bi se začela že v vrtcu - bi lahko veliko izboljšala tako stanje, vendar pa prav tu naletimo na začaran, krog, saj tudi sami učitelji, še posebno vzgojiteljice, razen nekaj redkih izjem, slabo obvladajo slovenski knjižni jezik, pa tudi pogovornega. Teh primanjkljajev ne morejo odpraviti niti vsakoletni štirinajstdnevni spopolnjevalni seminarji v Sloveniji niti nekaj hospi-l tacij na leto na dvojezičnih šolah in vrtcih v Prekmurju. Nekaj ved) si lahko obetamo le od mladih diplomantov katedre za slovenski jezik ter diplomantov iz Slovenije - tem pa moramo v prihodnje nameniti še večjo skrb. VILJANA LUKAS Seminar za koroške učitelje in profesorje Collins Cobuild English Language Dictionary - slovar nove generacije Pred nami je povsem nov slovar, ki ga je britanska družba Collins izdala s pomočjo Univerze v Birminghamu. Jezikoslovci so se pod vodstvom Johna. Sinclairja, profesorja za moderni angleški jezik, lotili temeljitih raziskav: s pomočjo računalnika so preučili in razčlenili na tisoče besed in besednih zvez in tako ugotovili, katere besede se v angleščini najbolj uporabljajo. Gre torej za besedišče, ki tvori srž jezika in ki ga slišimo vsepovsod. Na podlagi teh raziskav so sestavili slovar, v katerem najdemo res žive besede, slovar, ki se je osvobodil vseh zaprašenih fraz, ki so se ohranjale v desetinah ponatisov in prenovljenih izdaj in ki so obstajale le še v slovarjih. Vendar pa je živ jezik le ena izmed novosti, ki jih ta slovar prinaša. Namenjen je predvsem učencem in učiteljem, zato je sestavljen tako, da podaja razlage razumljivo. Izogiba se simbolom, oklepajem, okrajšavam in vsemu, kar neveščega bralca bega in pogosto odvrača od dela s slovarjem. Za zgled podajanja vzemimo besedo »greet« in jo poiščimo najprej v do sedaj najustreznejšem slovarju, ki je na voljo tudi pri nas (Oxford Advanced Lear-ner’s Dictionary of current English) ter jo primerjajmo z razlago v novem Collins Cobuild slovarju: Oxford Advanced Learner’s Dictionary of current English: greet /gri:t/ vt [VP6A,14] ~ (with), 1 say vvords of vvel-come to; express one’s feelings on receiving (hews, etc); write (in a letter) vvords expressing re-spect, friendship, etc: ~ a friend by saying »Good morning!«; ~ someone vvith a smile. The nevvs vvas ~ ed vvith dismay. They ~ ed me; vvith a shovver of stones. 2 (of sights and sounds) meet the eyes and ears: the vievv that ~ ed us at the hill-top. Collins Cobuild English Language Dictionary: greet /gri:t/, greets, greeting, greeted. 1 When you greet someone, you express friendliness or pleasure vvhen you meet them, or vvhen they arrive so-mevvhere, for example by saying »Hello« or shaking hands vvith them. EG Sarah came out to greet him... He hurried to greet his guests. 2 If you greet something or someone in a particular vvay, you express your reaction to them in that vvay. EG They vvill be greeted vvith shock and surprise... The announcement vvas greeted by shouts. 3 If something greets you, it is the first thing you notice in a particular situation; a rather literary use. EG The smeli of coffee vvould greet us as vve ente-red. Collins Cobuild English Language Dictionary je natisnjen na 1728 straneh (244x 171 mm) in je na voljo po dostopni ceni GBP 12.95. MOJCA BELAK Od 27. do 30. marca je potekal tradicionalni seminar za učitelje dvojezičnih šol na Koroškem in za profesorje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, že drugo leto pa so se ga udeležili tudi profesorji slovenskega jezika na drugih koroških srednjih (torej nemških) šolah. Letošnji seminar 40 udeležencev je potekal v Mariboru. Organizator, Republiški komite za vzgojo in izobražavanje ter telesno kulturo, pripravi seminar vsako leto v drugem kraju Slovenije, tako da lahko udeleženci - poleg tega da se spopolnjujejo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (to je temeljni namen tega seminarja) - spoznajo tudi geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja ter okolice, kjer seminar poteka. Tako sta letos prof. Majda Potrata in dr. Vladimir Klemenčič na poldnevni ekskurziji v Slovenske gorice skušala ta del Slovenije približati seminaristom s kulturno-literarno in geografske strani. Tema prvega predavanja, ki ga je vodil dr. Vladimir Klemenčič, je bila Odprta meja kot možnost za povezovanje na najrazličnejših področjih v alpsko-jadran-skem prostoru. Naslednje predavanje, ki je udeležence seminarja zelo navdušilo, končalo pa se je s spontanim petjem Prešernove Zdravljice, je pripravil dr. Matjaž Kmecl - o kulturi za sedanjost in prihodnost. V njem je poudaril, kako pomembna je kultura za maloštevilni slovenski narod, ki je svojo samobitnost in samozavest ustvarjal samo s kulturo in tako nadomestil tisto »fizično moč«, ki naj bi po zakonu najmočnejšega zagotavljala preživetje. Drugi del seminarja je bil na- menjen jeziku; eno dopoldne so bile hospitacije na osnovni šoli Maks Durjava ter Srednji pedagoški šoli v Mariboru, popoldan pa sta se zvrstili predavanji dr Olge Kunst Gnamuš o razumevanju in tvorjenju besedila oziroma o načinu, kako povezati jezikovni pouk z rabo; druge predavanje dr. Albine Nečak Luk pa je skušalo približati inovacijo oziroma poskus, ki poteka na dveh dvojezičnih šolah v Prekmurju, pri poučevanju slovenskega ter madžarskega jezika kot maternega jezika oziroma jezika združenega okolja. Tisti, ki jih je zanimalo delo na Pedagoški fakulteti v Mariboru, so se lahko udeležili tudi kratkega pogovra in si ogledali fakulteto. V ponedeljek, 28. marca zvečer je v mariborskem Rotovžu predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Franci Pivec pripravil za udeležence seminarja sprejem; ob tej priložnosti je direktor Zavoda SRS za šolstvo Peter Winkler dr. Valentinu Inzku, dolgoletnemu vodji manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško, podelil priznanje za njegovo delo na področju manjšinskega šolstva. Zadnji večer v Mariboru se je končal s predstavo študentov Pedagoške fakultete, uprizorili so delo Paula Zindla Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic. Po mnenju udeležencev je letošnji seminar prispeval marsikatero spodbudno misel, ki je slovenskim učiteljem na Koroškem prav zdaj, ko si prizadevajo za ohranitev skupne dvojezične šole, tako zelo potrebna. VILJANA LUKAS ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO PROSVETNI DELAVEC ŠT. 7 PRILOGA ----------------- . Televizija v šoli 1988 POMLADANSKI PROGRAM APRIL, MAJ, JUNIJ VSEBINA • Urednikova beseda • Spored • Kemija • Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike • V svetu mineralov • Živa biologija • Tuji jeziki Ljubljana, dne 11. aprila 1988 UREDNIKOVA BESEDA Leto 1988 je za šolsko televizijo zelo pomembno. Končno smo lahko upoštevali predloge pedagoških svetovalcev in drugih strokovnjakov v vzgoji in izobraževanju in spravili na mali zaslon nekaj didaktičnih novosti, ki smo jih razvili v Sloveniji in ki lahko odločilno pripomorejo, da bodo učenci in učitelji imeli šolo raje. Učenje bo prijetnejše, to pa pomeni, da bo z manj truda več ostalo v glavah. Suho bi lahko zadevo označili z »racionalizacijo vzgoje in izobraževanja«. Predlogov je veliko, večina pa je takšnih, da jih bomo nekaj spravili na televizijski zaslon v srednjeročnem obdobju. Trije so takšni, da bi bilo prav škoda, če bi jih zanemarili. Pred nedavnim smo začeli snemati angleško slovnico v pravljicah. Učiteljici Dušica Kunaver in Marjeta Peterlin sta že pred letom dni v Cankarjevem domu prikazali, kako je mogoče slovnico prijetno obdelati v pravljicah. To bomo prikazali tudi na televiziji, in če bo kakšen učitelj angleščine želel te oddaje videti, bo lahko poklical Pionirski dom, ki bo posojal videokasete na to temo. Tudi priprave za snemanje ciklusa Živa biologija se že končujejo. Šolski akvariji, vivariji in terariji so nekakšen neposreden stik učencev z naravo. Kako pa je mogoče navadno »šolo v naravi« izrabiti za raziskovanje in s kakšnim navdušenjem učenci to delajo, bomo prikazali v tem ciklusu. Učenci imajo pri takem prijemu drugačen odnos do učne snovi. Učiteljica Lidija Cigoj nadaljuje svoje oddaje, namenjene naravoslovnemu dnevu. Tokrat obravnava gradbeni material Zemlje - minerale. Medtem je že dozorel čas za učne pakete. Videokasete z drugim gradivom za učenje angleščine in nemščine bodo kmalu na slovenskem trgu. Oddaje za pouk angleščine so narejene po oddajah BBC, nemščina pa je za nas nova in jo bo šolska televizija morebiti še letos predstavila s svojim sporedom. Tudi Pionirski dom napreduje pri pripravah za razvoj medioteke, ki bo namenjena vsem šolam na Slovenskem. Vsak učitelj, ki si želi sposoditi ali nabaviti popisano kaseto s programom šolske televizije, bo opravil vse, če bo poklical številko 317-981. MAKO SAJKO V ________________________________________________________________________________________________________________/ * Šolska televizija je v svojem spomladanskem sporedu že prikazala tele oddaje: TOREK KEMIJA Kemijski laboratorij Destilacija Kristalizacija Sublimacija in ekstrakcija Filtracija in sušenje Segrevanje in ohlajevanje FIZIKA Razvoj mehanike Postulati Nevvtonove mehanike Nevvtonova kibernetika Nevvtonova dinamika Postulati Einsteinove mehanike Einsteinova mehanika ČETRTEK GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Borut Lesjak, Janez Kuhar, Marijan Lipovšek, Matija Tomc, Peter Lipar, Makso Pirnik KULTURNA DEDIŠČINA Dunajski bidermajer Stari Rimljani v naših krajih Stari Grki v naših krajih Dubrovnik Dioklecijanova palača Od Ohrida do Herakleje TUJI JEZIKI Angleščina - nadaljevalni I do VI Francoščina - nadaljevalni I do VI SPORED ŠOLSKE TELEVIZIJE POMLAD 1988 TOREK Datum Ura PREDMETNIK NASLOV CIKLA - EPIZODE Traja 12. 4. 10.05 KEMIJA Plini 27’30” 10.35 FIZIKA VII. Einsteinova dinamika 30’ 11 TUJI JEZIKI Angleščina VII 30' 11.30 Francoščina VII 30’ 19. 4. 10.05 KEMIJA Meritve v laboratoriju 27’32” 10.35 VFIZIKA Vlil. Einsteinova dinamika fotonov 30’ 11 TUJI JEZIKI Angleščina Vlil 30’ 11.30 Francoščina Vlil 30’ 26. 4. 10.05 KEMIJA Kvalitativna kemijska analiza 27’08” 10.35 ZGODOVINA Karl Manc I 23’40” 11 TUJI JEZIKI Angleščina IX 30’ 11.30 Francoščina IX 30’ 10. 5. 10.05 KEMIJA Sinteza 23’55" 10.35 ZGODOVINA Karl Manc II 25’10” 11 TUJI JEZIKI Angleščina X 30’ 11.30 Francoščina X 30’ 17. 5. 10.05 KEMIJA Elektrokemija 28’50” 10.35 BIOLOGIJA NARAVOSL. DAN Minerali I 29’ 11 TUJI JEZIKI Angleščina XI 30’ 11.30 Francoščina XI 30’ 24. 5. 10.05 KEMIJA Površinska napetost 17’50” 10.35 BIOLOGIJA NARAVOSL. DAN Minerali II 30’ 10.55 TUJI JEZIKI Angleščina XII 30’ 31. 5. 10.05 KEMIJA Polimeri 20’42” 10.35 TELESNA VZGOJA Šola plavanja in reševanje iz vode I 30’ 11 TUJI JEZIKI Angleščina XIII 30’ 7. 6. 10.05 KEMIJA Od surovega železa do jekla 20’50” 10.26 TELESNA VZGOJA Šola plavanja in reševanje iz vode II 30’ 11 TUJI JEZIKI Angleščina XIV 30’ ČETRTEK Datum Ura PREDMETNIK NASLOV CIKLA - EPIZODE T rajanje 14. 4. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Rado Simoniti 37’22” KULTURNA DEDIŠČINA Meštrovič v Zagrebu 28’44” 21.4. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Viktor Mihelčič 28’47” KULTURNA DEDIŠČINA Narodna galerija v Ljubljani 47’40” 28. 4. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Danilo Švara 33’05” KULTURNA DEDIŠČINA Narodni muzej v Ljubljani 35’35” 5. 5. 10. 05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Slavko Mihelčič 28‘40” KULTURNA DEDIŠČINA Muzej neevropskih kultur Goričane 40’30” 12. 5. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Mira Voglar 27’30“ KULTURNA DEDIŠČINA Tehniški muzej Bistra 33’27” 19. 5. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Jurij Gregorc 30’30” ZGODOVINA Spominski park Kumrovec 26’ 26. 5. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Vilko Ukmar 32’15“ KULTURNA DEDIŠČINA Zakladi NUK 2. 6. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zborovska delavnica 50’05" KEMIJA Navodila k filmom iz sporeda šolske TV jeseni 1987 Molekule, atomi, ioni SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznavajo s poskusi in z modeli molekule, atome in ione - spoznavajo, da sta tudi zrak in voda sestavljena iz zelo majhnih delcev - se seznanijo s poskusi in z modeli z zgradbo kristalov - se seznanijo z možnostmi opazovanja molekul in ionov. VSEBINA Angleški kemik John Dalton je predpostavil, da so snovi zgrajene iz zelo majhnih delcev. Imenoval jih je atome. Vsi atomi istega elementa so enaki. Atomi elementov pa se povezujejo med seboj v molekule spojin, npr. voda. Iz česa pa je sestavljen zrak? S preprostimi poskusi je avtor v filmu dokazal, da je tudi zrak sestavljen iz delcev. Kaj pa trdna snov, kristali? Ravne, mejne ploskve in oblike kristalov so posledica notranje zgradbe kristalov. Torej so temeljni gradniki, ki sestavljajo kristale, lahko atomi, ioni ali pa molekule. Avtor pokaže v filmu, kako je mogoče opazovati atome in molekule s pomočjo rentgenskih žarkov, elektronskega in ionskega mikroskopa. Na koncu s primerjavo lastnosti različnih spojin, avtor opozori, da so te spojine sestavljene iz različnih atomov in molekul. S poskusi dokaže, da so lastnosti snovi odvisne od načina povezovanja vseh osnovnih gradnikov. NAVODILO Film je primeren za predvajanje v 7. in 8. razredu osnovne šole in v 1. letniku srednje šole pri predmetu kemija. KOROZIJA SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI: Učenci: - spoznajo vrsto korozij - se seznanijo s korozijo kovin - spoznajo preprečevanje korozije in zaščito kovin. VSEBINA Korozija je uničevanje gradiva v reakciji z okoljem. V kemijskih in drugih procesnih industrijah, pa tudi npr. v gradbeništvu, reakcije gradiva z okolico pomenijo velik problem. Korozivno okolje, ki uničuje gradivo, je lahko plin, tekočina ali trdna snov. V filmu sta s poskusi prikazani kemijska in elektrokemijska korozija. Poudarek je na elektrokemijski koroziji kovin, ki nastane zaradi tvorbe lokalnega galvanskega člena. Spoznamo tudi različne načine zaščite kovin: elektrokemijsko in kemijsko s prevlekami. Posamezne tehnike korozijske zaščite so prikazane tudi shematično in s tehnološkimi postopki. V filmu prikazani postopki so delno zastareli. Zaščita delavcev in varstvo pri delu nista dosledno upoštevana. NAVODILO Film je primeren za učence v srednjih šolah, predvsem v kemijski, strojni in metalurški usmeritvi. NAFTA IN NJENO PRIDOBIVANJE SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI učenci: - se seznanijo s teorijo o nastanku nafte - spoznajo fizikalne in kemijske lastnosti nafte - se seznanijo s tehnološkimi postopki črpanja, čiščenja in transporta nafte. VSEBINA Nastanek nafte še ni povsem razjasnjen. Avtor se v filmu odloči za hipotezo o organskem izvoru nafte. Opozori na zmotno prepričanje, da se nafta nahaja v zemeljskih globinah v obliki jezer. Nafta, plini in voda zapolnjujejo prostore v poroznih kamninah. Od poroznosti kamnin je odvisna količina nafte, ki se nabira v takih plasteh. Da odkrijemo naftna nahajališča, so potrebne obsežne raziskave in draga globinska vrtanja. Tehnološki postopki pridobivanja nafte, kot so črpanje nafte, čiščenje in transport nafte, spoznamo v proizvodnih obratih NAFTA-PLIN, ki so prikazani v filmu. NAVODILA Film je primeren za učence v osnovni in srednji Šoli. Daje temeljne informacije o nafti in je ustrezen kot dopolnilo k obvezni učni snovi. KATALIZA SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznajo vpliv katalizatorjev na hitrost kemijske reakcije - se seznanijo s homogeno in heterogeno katalizo - se seznanijo s tehnološkim postopkom pridobivanja žveplove kisline ob prisotnosti katalizatorja - se seznanijo z delovanjem katalizatorjev-encimov. VSEBINA Na hitrost kemijskih reakcij lahko vplivamo tako, da povečamo koncentracijo reaktantov in tako da povišamo temperaturo. V industrijskih postopkih pa povečamo hitrost kemijske reakcije s katalizatorji. Katalizator je snov, ki vstopa v kemijsko reakcijo ih izstopa iz nje kemijsko nespremenjena. Glede na agregatno stanje katalizatorja in reaktantov je lahko kataliza homogena ali heterogena. Zaradi katalizatorja poteka reakcija po drugačnih vmesnih stopnjah kot reakcija brez katalizatorja. Zato je pri teh reakcijah aktivacijska energija manjša. Pri homogeni katalizi je zaradi manjše aktivacijske energije večji delež molekul, ki imajo energijo večjo od aktivacijske energije, zato je že pri nižji temperaturi mogočih več uspešnih trkov in s tem večja reakcijska hitrost. Pri heterogeni katalizi pa na trdni površini katalizatorja lahko nastane aktivacijski kompleks ob manjši porabi energije. Tako ima več molekul reaktantov dovolj energije, da ustvarijo aktivacijski kompleks, ta pa nato razpade na produkte. Homogena kataliza je v filmu prikazana z oksidacijo žveplovega (VI) oksida z dušikovimi oksidi pri proizvodnji žveplove (VI) kisline. Primer heterogene katalize pa je kontaktni postopek pridobivanja žveplove (VI) kisline, pri katerem uporabljamo katalizator vanadijev (V) oksid ali pa platino. Z zanimivimi poskusi je avtor prikazal pomen katalize in katalizatorjev pri biokemijskih procesih v živih organizmih. Hitrejši razvoj tehnologije in znanosti omogoča uporabo katalizatorjev tudi kot zaščitnih sredstev pred onesnaževanjem okolja. NAVODILA OGLJIK SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - se seznanijo z različnimi lastnostmi diamanta in grafita - spoznajo, da so lastnosti odvisne od prostorske zgradbe - spoznajo različne spojine ogljika in njihovo uporabo. VSEBINA Prosti ogljik je v naravi v dveh oblikah. To sta diamant in grafit. Diamant je trd, močno lomi svetlobo, je večinoma brezbarven in ne prevaja električnega toka. Grafit je mehak, siv in prevaja električni tok. Diamant in grafit sta sestavljena iz atomov ogljika; prostorska razporeditev atomov in elektronov pa je različna. Naravna oblika ogljika je tudi premog, ki je nastal s karbonizacijo organskih snovi. Po stopnji karbonizacije ločimo: šoto, rjavi premog, črni premog in antracit. Čim starejši je premog, tem več je v njem ogijika. Antracit je najstarejši premog in vsebuje 90 do 95% ogljika. Premog je pomembna surovina - ne le zaradi svoje energetske vrednosti, ampak tudi zato, ker s kemijsko predelavo premoga dobimo dragocene snovi (plin, koks, katran, amoniak). V filmu so nazorno prikazane lastnosti ogljika in uporaba diamanta ter grafita tudi v industrijske namene. NAVODILA Film je primeren za predvajanje v prvem letniku srednje šole in kot popestritev pouka tudi v 7. in 8. razredu osnovne šole. ANORGANSKE SPOJINE OGLJIKA SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznajo različne anorganske ogljikove spojine, njihove lastnosti in uporabo - se seznanijo z različnimi možnostmi za pridobivanje ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida - spoznajo Kippov aparat za pridobivanje plinov v laboratoriju. VSEBINA Avtor nas v filmu seznani z anorganskimi spojinami ogljika. V naravi je ogljik v elementarnem stanju v obliki diamanta in grafita. Najbolj razširjena spojina ogljika v naravi je kalcijev karbonat (kreda, marmor). Kalcijev karbonat je tudi v obliki minerala-kalcita. Prozoren kristal kalcita, ki lomi svetlobo dvakrat imenujemo islandski dvolomec. Z žganjem kalcijevega karbonata - apnenca dobimo kalcijev oksid in ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid onesnažuje atmosfero, vendar je nujno potreben rastlinam za fotosintezo. V majhnih količinah je prosti ogljikov dioksid raztopljen v vseh naravnih vodah, še posebno v mineralnih. Ogljikov monoksid je strupen plin in nastaja pri nepopolnem izgorevanju premoga ali drv. Prav tako nastaja v mnogih tehnoloških procesih. Veliko ogljikovega monoksida odhaja v atmosfero z izpušnimi plini avtomobilov. Ogljikov monoksid je tudi sestavni del cigaretnega dima. NAVODILA Film je primeren za učence v 7. in 8. razredu osnovne šole in tudi za prvi letnik srednjih šol. ONESNAŽEVALCI ORGANSKEGA IN ANORGANSKEGA IZVORA SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznajo različne onesnaževalce in njihov izvor - spoznajo posledice, ki jih polutanti povzročajo v različnih ekosistemih - se seznanijo z nekaterimi načini predelave odpadkov. VSEBINA Pospešen gospodarski razvoj je povzročil celo vrsto ekoloških problemov. Vedno večja onesnaženost okolja, neizogibnost pesticidov in drugih polutan-tov ali onesnaževalcev - vse to je postalo nevarno za zdravje ljudi. Razni organski in anorganski odpadki neposredno ogrožajo ekosistem. Tovarne celuloze in lesna industrija hudo onesnažujejo reke. Drobni celulozni delci lahko v tankih plasteh prekrijejo škrge rib in jim tako onemogočajo dihanje. Z industrijskimi odpadki pridejo v hidrosfero še mnoge druge netopne organske snovi. Pri razgradnji teh snovi se porablja kisik iz vode, s tem pa je ogrožen obstoj živih bitij v vodi. Živilska industrija spušča z odpadnimi vodami v reke in morja celo vrsto stranskih produktov in vmesnih proizvodov, kot so npr. maščobe, beljakovine, razni aditivi, polfosfati, antioksidanti idr. Vsi ti onesnaževalci motijo biološko ravnotežje. Lahko pa bi jih uporabili kot živinsko krmo (maščobe, beljakovine, razni aditivi, polifosfati, antioksidanti idr. Vsi ti onesnaževalci motijo biološko ravnotežje. Lahko pa bi jih uporabili kot živinsko krmo (maščobe in beljakovine), ali pa kot sekundarne surovine. Med nevarnejše onesnaževalce štejemo klorirane ogljikovodike, živo srebro in tudi sredstva za varstvo rastlin - pesticide (insekticide, herbicide, fungicide, rodenticide). Onesnaženost okolja je tudi posledice nepravilne in pretirane uporabe pesticidov. Danes zelo onesnažujejo biosfero nafta in njeni derivati. Glavni polutanti so industrijski obrati, termoelektrarne in jedrske elektrarne. NAVODILA Industrijskega razvoja ne moremo zaustaviti. Zato učencem ob slabih vplivih prikažemo tudi dobre vplive kemije na človeka in okolje, predvsem pa opozorimo na pravilen izbor tehnologije, predelavo in uporabo sekundarnih surovin. Film je primeren za učence v 7. in 8. razredu osnovne šole, ogledajo pa si ga lahko tudi učenci v srednji šoli pri obravnavi tem o ekologiji. OD RUDE DO SUROVEGA ŽELEZA SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznajo najpomembnejše železove rude - se seznanijo s proizvodnjo surovega železa - se seznanijo z uporabo železa in žlindre. VSEBINA Najpomembnejše železove rude so limonit, siderit, hematit in magnetit. V rudnikih železove rude dobivajo osnovno surovino za proizvodnjo železa - železovo rudo. Pri pridobivanju surovega železa dodajajo talila. Jalovino tako vežejo v žlindro, ki ima manjšo gostoto od raztaljenega železa. Surovo železo dobimo v plavžu in elektroplavžu. Če proizvodnja surovega železa poteka tako, da se ogljik, vezan na železo, izloča pri strjevanju v obliki železovega karbida - cementita, potem nastaja belo surovo železo - bela litina. Če pa se ogljik pri strnjevanju surovega železa izloča v obliki grafita, nastane sivo surovo železo ali siva litina. NAVODILA V filmu je prikazana proizvodnja surovega železa v plavžu. Film je primeren za učence v L letniku srednje šole ob obravnavanju kovin. Ogledajo naj si ga tudi učenci 7. razreda osnovne šole pri učni enoti - pridobivanje železa. f 5 KOLOIDNI SISTEMI SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznajo koloidne sisteme - se seznanijo, da so koloidi sestavni del vsakdanjega življenja VSEBINA Film o koloidnih sistemih se začne z opisom sistemov, kot so: pesek in voda, srebrov jodid in voda, žveplo in voda, zrak in trdni delci ter kis in voda. Nadaljuje se s poskusi in z opisom koloidno-disperznih sistemov. Razlikujemo: grobo disperzne sisteme, koloidno disperzene sisteme in prave raztopine. Lastnost, da se svetloba sipa na koloidnih delcih, imenujemo Tyndallov efekt. Koloidi so sestavni del našega vsakdanjega življenja (emulzija, pena, dim, megla, površinsko aktivne snovi). Z elektroforezo lahko iz zmesi koloidov izločimo posamezne sestavine. To metodo pogosto uporabljajo v medicini za analizo beljakovin v serumu. NAVODILA Film je primeren za učence v srednji šoli pri obravnavi koloidnih sistemov. Navodila k oddajama iz sporeda šolske TV spomladi 1988 POVRŠINSKA NAPETOST SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - se seznanijo s površinsko napetostjo v tekočinah - spoznajo zgradbo površinsko aktivnih snovi - spoznajo delovanje tenzidov pri pranju in flotaciji. VSEBINA Za tekočine je značilna površinska napetost. Molekule na površini tekočine nimajo privlačnih sil uravnoteženih v vseh smereh. Zato je energijsko najugodnejše, da ima tekočina čim manjšo površino (krogla ima od teles z enako prostornino najmanjšo površino). Da bi površino tekočine povečali, potrebujemo delo. To delo imenujemo površinska napetost. Površinsko aktivne snovi zmanjšujejo površinsko napetost. To lastnost tenzidov izrabljamo v gospodinjstvih (pranje perila z detergenti) in za bogatenje mineralnih surovin. Ta tehnološki postopek imenujemo flotacija. Največji delež tenzidov uporabljamo za proizvodnjo detergentov. Najpomembnejše sestavine detergentov so poleg tenzidov še natrijev tripolifosfat, soda, zeolit, natrijev perborat in optična belila. NAVODILA Film je primeren za predvajanje v srednji šoli pri kemiji v korelaciji s fizikalno kemijo. POLIMERI SMOTRI, VSEBINA, NAVODILA SMOTRI Učenci: - spoznajo naravne polimere in njihov pomen - se seznanijo s sintetičnimi polimeri in pridobivanjem umetnih mas - spoznajo široko uporabnost umetnih mas. VSEBINA Zgodovinarji včasih zaradi pomanjkanja podatkov o dogajanjih in kulturi človeštva poimenujejo zgodovinska obdobja po materialih, ki so jih v teh dobah povečini uporabljali v vsakdanjem življenju za izdelavo orodja, orožja, nakita in drugega. Tako lahko naštejemo kameno, bakreno, bronasto in železno dobo. Morda bodo zgodovinarji to naše obdobje poimenovali po materialu, ki je odkritje današnjega časa in je postal nepogrešljiv v vsakdnjem življenju. To so polimeri. Morda bodo to našo dobo preprosto poimenovali polimerna doba. Iz polimerov so izdelani nakit, telefoni, računalniki, sanitarije, deli pohištvene opreme idr. Široka je uporaba polimerov v elektrotehniki, medicini, gradbeništvu. Polimerni materiali so tudi v naravi, te imenujemo naravni polimeri - proteini ali beljakovine. Proteini so v mleku, dlakah, mesu itn. Najpogostejši rastlinski polimer je celuloza. Polimeri so tudi osnova življenja. Danes vemo, da so v vsakem živem organizmu milijoni celic, ki so tovarna posebnih polimernih molekul - deoksi-ribonukleinske kisline, ali skrajšano DNA molekule. Danes izdelujemo sintetične polimere ali umetne mase. Polimeri so kemijske spojine z veliko relativno molekulsko maso. V primerjavi z drugimi molekulami so to velemolekule in jih zato imenujemo makromolekule. NAVODILA Film je primeren za učence v srednji šoli pri obravnavi polimerov. Ogledajo si ga lahko tudi učenci v 8. razredu osnovne šole. Učence opozorimo na veliko obremenitev našega okolja s polimernimi materiali. Te odpadne materiale že skušajo ponovno uporabiti (recikliranje) ali pa razgraditi v uporabljive manjše molekule. OD NEVVTONOVE DO EINSTEINOVE MEHANIKE Beograjska serija ima 8 nadaljevanj. Namenjene so tistim učencem osnovnih šol, ki že poznajo osnovne enačbe gibanj in tistim srednješolcem, ki jih zanimata zgodovina fizike in nastajanje novih teorij. S primerno dopolnitvijo in z zapisom ustreznih enačb pa je ta serija primerna tudi za učence višjih razredov srednjih šol. Vsako razlago v fiziki mora spremljati poskus ali pa vsaj pregledna slika. Pisanje napotkov brez ustreznih slik je slabo pisanje. Vseeno upam, da si boste s kratkim povzetkom vsebine vsake oddaje lahko pomagali. Priporočite učencem dodatno literaturo: Max von Laue, Kratka zgodovina fizike, DMFA, knjižica Sigma 34 Presek VII/5 Kaj je teorija relativnosti Presek VII, Relativnost za začetnike, Presekova knjižnica Presek XIV/ 3,4,7 Janez Strnad, Fizika za družboslovno usmeritev, DZS 1983 Janez Strnad, Meri platno, trak na vatle, DZS,, 1987 RAZVOJ MEHANIKE Na začetku opredelimo pojem prostora. Popolnoma prazen prostor je nenavaden pojem, saj prostor lahko opredelimo le s predmeti. Včasih so tak prostor imenovali absoluten prostor, nekateri so raje govorili o opazovalnem sistemu, v katerem miruje eter. Ta absolutni prostorje astronomski sistem iz mehanike (glej Kratko zgodovino fizike, str. 64, 65). Osnovnošolcem je treba z zgledi pokazati, zakaj je oblika tirov pri gibanju teles v različnih opazovalnih sistemih različna. Avtor oddaje nakaže pot, po kateri je prišel Nevvton do spoznanj, ki jih je objavil v knjigi Matematična načela naravo«.!-«’'-. Našteje tri Nevvtonove zakone in skuša ugotoviti, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da ti zakoni veljajo. Vpelje pojem inercialni opazovalni sistemi in nakaže, zakaj je bilo treba zgraditi novo mehaniko. PREVERJANJE NEVVTONOVE MEHANIKE Opazujemo gibanja telesa. Merimo čas, definiramo opazovalni sistem, opredelimo pojma fizikalni dogodek in sočasnost dogodkov. Ugotovimo, da je gibanje relativno. Opis gibanja je odvisen od izbire opazovalnega sistema (osnovnošolcem naštejte še nekaj primerov). Ugotavljamo, v katerih opazovalnih sistemih veljajo Netvtonove enačbe v enaki obliki (invariante). Seznanimo se z lastnostmi prostora in časa in Galilejevim načelom relativnosti. Spoznamo, da veljajo Nevvtonovi zakoni gibanja samo za telesa, katerih hitrost je majhna v primerjavi s hitrostjo svetlobe. NEVVTONOVA KINEMATIKA Najprej opredelimo pojem kinematike. Vpeljemo točkasto telo in osnovne kinematične količine: pot, hitrost in pospešek. Nakazana je pot do pojma odvoda (fizikalni pomen se da lepo razložiti z lepo sliko in opazovanjem naklona palice, ki je ves čas tangentna na tir, vrednost odvoda v vsaki točki krivulje je enaka smernemu koeficientu tangente v tej točki). V oddaji je le nekaj besed o Galilejevih poskusih. Galilei je bil dober eksperimentator. Veliko zanimivih podatkov bodo našli tudi osnovnošolci v Obzorniku za matematiko in fiziko, letnik 27, št 5, Janez Strnad, Galileo Galilei in poskusi s prostim padom. V oddaji so omenjeni antični misleci eleati. Povejte učencem, kako so razlagali, da Ahil ne more dohiteti želve. Opazovalne sisteme moramo znati nekako povezati. Potrebujemo transformacije, ki količinam iz prvega sistema priredijo količine v drugem sistemu. Takih transformacij je veliko. Spoznamo Galilejevo transformacijo. Pregledamo posledice predpostavk Netvtonove mehanike. Ure tečejo v vseh sistemih enako (čas je absoluten), ohranjajo se dolžine, dogodki ki so sočasni v prvem sistemu, so sočasni tudi v drugem (mislimo seveda na inercialne sisteme). Hitrost teles v Nevvtonovi mehaniki ni 6 t omejena. Zapis enačbe c=inv=neskončno je le simboličen, saj je invarianta lahko le količina z določeno vrednostjo. Pogled naprej pokaže, da Einsteinova mehanika zahteva mejno hitrost. NEVVTONOVA DINAMIKA Definiramo pojma masa in sila. V šoli navadno najprej definiramo silo in šele potem maso. Opredelitev obeh pojmov ni dobra, saj bi morali še povedati, kako obe količini merimo. Osrednja tema oddaje je Nevvtonova enačba gibanja. E=m.a Enačba je zapisana tudi v drugi obliki z odvodom gibalne količine po času. Razložena sta dva posebna primera, ko je sila nič in ko je sila konstantna. Srednješolcem je treba enačbo prebrati natančneje. Govoriti bi morali o vsoti vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo (vektorski vsoti). Ugotovimo, kdaj lahko uporabimo II. Nevvtonov zakon in kdaj ne. Nakažemo pot do nove Einsteinove dinamike. NAČELA EINSTEINOVE MEHANIKE Tudi klasično mehaniko bi lahko zgradili na načelih. Avtor oddaje je to tudi storil. Najprej postavi načela klasične mehanike, potem pa ugotavlja, katera načela je tieba spremeniti, da dobimo načela posebne teorije relativnosti. Pravilnejša bi bila verjetno obrnjena pot, za učence je navedena pot lažja. Oddaja pokaže, zakaj je bilo treba zgraditi novo mehaniko (klasične mehanike in elektrodinamike niso mogli povezati v enotno teorijo). Omenjene so Maxwellove enačbe, zapis enačb tudi za srednješolce (v tej obliki) ni prime- ren. Povejte jih raje z besedami (Ivan Kuščer, Matematične naloge iz fizike, str. 81, DMFA). Zadnji del oddaje je namenjen razpravi o hitrosti svetlobe. LORENTZOVE TRANSFORMACIJE Najprej ponovimo Galilejeve transformacije, nato ugotovimo, da Einsteinova teorija zahteva nove transformacije, Lorentzove transformacije. Izpeljava je za večino učencev pretežka. Spoznamo posledice: spremeni se dolžina, čas je relativen, premikanje ur vpliva na njihov tek. Učenci naj preberejo odlično knjižico Kaj je teorija relativnosti. Srednješolcem predlagajte, naj preučijo teorijo grup in transformacije v ravnini po knjigi F. Križaniča, Matematika 3, DZS 1983, str. 87. Snov je primerna le za dobre srednješolce. Na koncu oddaje se naučimo še seštevati hitrosti, ki so blizu svetlobne hitrosti. Tudi to lahko izpeljemo iz teorije grup, če vzamemo elemente iz množice (-1,1), grupno operacijo pa definiramo kot xy = (x+y)/(l+xy) in ugotovimo, da je vrednost kompozituma tudi med -1 in 1 in da je x=v/c, to je hitrost telesa deljena s svetlobno hitrostjo. Predznaka pred x in y sta odvisna od tega, kako se telesi gibljeta. Pozitivni sta oba hitrosti, če se telesi gibljeta v isto smer in različnih predznakov, če se gibljeta v nasprotnih smereh. Primerno literaturo lahko najdejo učitelji tudi v člankih, ki so bili objavljeni v Obzorniku, pa tudi v knjigi Janeza Strnada, Relativnost, knjižnica Sigma, MK 1969. Knjiga je primerna le za tiste, ki obvladajo srednješolsko matematiko in fiziko. Zadnji oddaji še nista pripravljeni, zato o njiju prihodnjič. NADA RAZPET Ciklus oddaj V SVETU MINERALOV Ciklus zajema štiri oddaje: 1. MED KRISTALI 2. PREPROSTO PREPOZNAVANJE MINERALOV 3. MED RUDNIMI MINERALI 4. UPORABNI IN LEPI Vsaka oddaja bo trajala predvidoma petnajst minut. Prva oddaja bo popeljala gledalca ob naravnih in brušenih dragih kamnih v svet mineralov, ki grade Zemljo in druga nebesna telesa. Pripovedovala bo o kemični sestavi mineralov. S pomočjo rentgenogramov in modelov prostorskih mrež bo pojasnjevala zgradbo njihovih kristalov, ki je odvisna od kemične sestave, temperature in pritiska. Govorila bo o pravilnih kristalih, o dvojčkih, spačkih, orjaških kristalih in kristalnih skupkih. V drugem delu - Preprosto prepoznavanje mineralov - so nanizane splošne razpoznavne lastnosti mineralov: barva, barva črte, sijaj, prepustnost za svetlobo, gostota, trdota in razkolnost. Omenjeni sta še dvolomnost in fluorescenca. V tretjem delu so predstavljeni najznačilnejši rudni minerali svinca, cinka, bakra, železa, kroma, živega srebra, aluminija, urana, srebra, platine in zlata; vsi z lepimi primerki in rudišči. Četrta oddaja bo predstavila izbor uporabnih in lepih mineralov, kot so pirit, žveplo, sadra, azbest, muskovit, kalit, ter poldrage in drage kamne. Snov bo postala zares zanimiva šele ob bogatem izboru mineralov. Zato bomo snemali najlepše primerke v zbirki Katedre za mineralogijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani kot tudi v zasebni zbirki inž. Branislja in na Srednji družboslovno-jezikovni šoli Borih Ziherl v Škofji Loki. V prvem delu so potrebni animirani kadri, ki ponazarjajo nastajanja prostorskih mrež in rast kristala. Posebno zahtevno bo snemanje mineralov v ultra vijolični svetlobi. V navadni svetlobi bo zagotovila šele primerna osvetlitev zares naravno barvo in sijaj mineralov. Zamudno bo snemanje drobnih kristalov, ki imajo najbolj pravilne oblike, a te se izrazijo šele, ko so povečane. Ciklus oddaj V svetu mineralov je namenjen naravoslovnim dnem vseh programov in smeri v srednjem izobraževanju. Posebno bo dobrodošel pri pouku geološke, rudarske in kemijske usmeritve. Prav bo prišel pri rednih urah kemije v vseh programih. Uporaben bo tudi v zadnjih razredih osnovne šole. Ciklus oddaj naj bi zbudil zanimanje za zakonitosti in lepoto v neživi naravi in olajšal mladim ljudem dokaj zahtevne predstave prostorskih mrež. Oddaje bodo poljudnoznanstvene, razumljive širokemu krogu gledalcev. Zanimive bodo tudi za tiste, ki jim je bil doslej svet mineralov odmaknjen in tuj. LIDIJA CIGOJ ŽIVA BIOLOGIJA Temeljno sporočilo oddaje bi moralo pokazati, da moramo pri biološki vzgoji in izobraževanju (organiziranem in neorganiziranem) izhajati iz živega. Neposredni stik z živim nam daje možnosti za uresničevanje številnih vzgojnih in izobraževalnih smotrov. Pri delu z živim so zlasti v ospredju vzgojni smotri. Otrok (mladostnik) naravo ali živo doživi in jo opazuje. Na podlagi doživetij in spoznanj ter pod strokovnim vodstvom vzgojiteljev in učiteljev oblikuje svoj odnos do narave, to pa je zdaj, ko se s pozitivnim odnosom do narave ravno ne moremo pohvaliti, še toliko pomembnejše. Temeljna zasnova biološke vzgoje in izobraževanja mora zajeti vse stopnje šolanja od predšolske do visokošolske vzgoje in izobraževanja - pri tem mislimo zlasti na vzgojo prihodnjih učiteljev in vzgojiteljev. Prav ti prenašajo pravilen odnos do narave na mladi rod. Posebno pazljivi moramo biti pri etičnem vidiku. Pokazati moramo ogroženost narave in da jo s tem ko delamo z živim, le še bolj zavarujemo, ne pa ogrožamo. Oddaje naj bi s svojo atraktivnostjo in zanimivostjo pritegnile osnovnošolce in srednješolce in jim pokazale, kako se lahko približamo naravi in živemu pri organiziranem pedagoškem procesu in tudi ljubiteljsko v domačem kraju. Hkrati bi morale pritegniti tudi starše in vzgojitelje in jim sporočiti, kaj pomeni stik z živim za celostno oblikovanje mladega človeka, zlasti pri oblikovanju njegovega pozitivnega odnosa do narave. Oddaje naj bi tudi pokazale možnosti za vključevanje živega v biološko vzgojo jn izobraževanje. K sodelovanju bi morali pritegniti tiste vzgojno-izobraževalne organizacije, ki uspešno včlenjujejo žive organizme v vzgojno-izobraževalni proces. S tem bi dobili učitelji priznanje, tisti, ki tega področja še ne včlenjujejo, naj bi spoznali, da je tdko delo nujno za pravilno oblikovanje mladega človeka, da samo delo ni zelo zahtevno ter glede na gmotno vrednotenje tudi ne zelo drago. Tako naj bi oddaje motivirale vzgojitelje in učitelje, pa tudi starše za včlenjevanje živega v vzgojo in izobraževanje. 1. UVODNA ODDAJA: MOTIVACIJA ZA GLEDALCE Mozaik zanimivosti iz vseh naslednjih oddaj. Oddaje naj bi bile lepljenka iz atraktivnejših delov celotne serije. Učitelj naj seznani učence z vsebino celotne serije in jih motivira za gledanje. Temeljno sporočilo (navedeno v uvodu), ki ga morajo vsebovati vse naslednje oddaje, mora biti poudarjeno v prvi oddaji. 2. ŠOLA V NARAVI 3. SPOZNAVANJE NARAVE V NARAVI Pritegnimo šole, ki imajo dobro organiziran in izdelan pouk v naravi: Srednja naravoslovna šola v Ljubljani (delo na kopnem), Srednja naravoslovna šola Piran (delo na morju - obali). Naravoslovni dnevi (odvisno od časa snemanja), Vrtec v naravi (VVZ Poljane), Študentje biologije pri terenskem delu (študentje pedagoške smeri Vtozd za biologijo). Oddaja zajema celoten presek dela v naravi od predšolske vzgoje do visokega šolstva. Pokazati mora tudi možnosti za samostojno opazovanje v naravi (v domači okolici, na izletih) in pri tem nakazati ustrezno literaturo, ki jo lahko otrok pri delu uporabi. Oddaja nakazuje možnosti za nabiranje organizmov in prenos v umetno okolje. S tem se oddaja povezuje z naslednjo. (. VIV A RIJ Opredelitev pojma. Tehnične rešitve. Naselitev z organiznii. Vzdrževanje. Literatura. Institucije v Sloveniji. Ljubiteljstvo. (Za snemanje oddaje se je treba dogovoriti z avtorji scenarija). 5. VIVARIJ V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJAH Vivarij v vrtcu (VVZ Poljane), na osnovnih šolah (osnovna šola Jurovski dol), srednjih šolah (Srednja naravoslovna šola Ljubljana, Srednja farmacevtska šola Ljubljana, Srednja naravoslovna šola Piran, Srednja naravoslovna šola Celje). Delo študentov pri gojitvi organizmov. Oddaja mora pokazati pomen vivarija v šoli - delo učiteljev in učencev, ter možnosti za opazovanje in eksperimentiranje z organizmi in tako uvaja v naslednje oddaje. 6. LABORATORIJSKO DELO Prikaz različnih laboratorijskih del z živimi organizmi, ki izhajajo iz proste narave ali iz vivarija. O izbiri vaj in izvajalcih se moramo dogovoriti. Oddaje morajo prikazati učence pri delu in morajo vsebovati temeljno sporočilo, da živali pri poskusih ne mučimo ali ne uničujemo. Temeljno sporočilo je torej, da se ob poskusu naučimo, hkrati pa ohranjamo živo. 7. ŠOLSKI VRT Tipi šolskih vrtov. Možnosti na naših šolah. Opredelitev pomena šolskega vrta pri naravoslovni vzgoji in s tem tudi opredelitev vsebine. Oddaja mora prikazovati učence in učitelja pri delu v vrtu in vključevanje vrta v pouk. 8. NARAVOSLOVNE IN GOZDNE POTI, NARODNI PARKI Oddaja naj bi pokazala, kaj v Sloveniji imamo in kakšne vsebine ponujajo za delo naravoslovne poti. Pri tem bi pokazali največje zanimivosti posamezne poti, in delo učencev na eni od njih. 9. BIOLOŠKO ZANIMIVE INŠTITUCIJE V SLOVENIJI Botanični vrtovi, Živalski vrt, Vivarij VTOZD in akvariji. Prirodoslovni muzej. Oddaja mora pokazati pomen strokovnega vodenja po teh inštitucijah in delo učencev v njih. 10. RASTLINE DOMA IN V UČILNICI Oddaja naj bi pokazala možnosti za gojenje rastlin, izbor rastlin in bistvene napotke za delo otrok doma in v šoli. Bistveno sporočilo oddaje naj bi bilo vzdrževanje živega rastlinskega sveta in biološko znanje, ki ga pridobivajo pri tem otroci. 11. SKLEPNA ODDAJA Prikazala naj bi transformacijo otrok po delu z živim in ob njem ter posledičnost take vzgoje pri varovanju okolja ter prenos pridobljenega znanja v življenje. (Npr.: testiranje odpadnih voda z vodnimi bolhami, primerjava biološko aktivnega filtra s čistilno napravo.) TUJI JEZIKI ANGLEŠKA SLOVNICA V PRAVLJICI Da bi bil pouk tujega jezika čim uspešnejši in da bi dal že učencem ob sklepnem osnovnem izobraževanju čim trdnejše temelje splošnega znanja jezika, predvsem pa sposobnost preproste slušno govorne komunikacije in razumevajočega branja preprostih pisnih sporočil, mora učitelj učence nenehno spodbujati k sodelovanju tako, da napravi pouk zanimiv in privlačen za vse. Pri tem mu je v oporo že sama didaktična zasnova pouka tujega jezika in njemu prilagojeno učno gradivo, ki dosledno postavljata učenca v vlogo subjekta učnega procesa. Pouk tujega jezika poteka v zelo raznolikih oblikah, ker je večplasten, saj mora razvijati štiri različne jezikovne sposobnosti (poslušanje, govor, branje, pisanje), ki se prepletajo, vsaka od njih pa zahteva poseben prijem. V stalni slušno-govorni interakciji se v njem vrstijo vpeljevanje v novo besedje, v novo sestavo, v novo berilo, potem formalne vzorčne vaje, vaje v vpraševanju in odgovarjanju s predvidljivim odgovorom, transformacijske vaje, vezani in prosti dvogovor, dramatizacija beril, branje, obnavljanje besedil, pisanje narekov in drugih nalog, razne vrste ustnega preskušanja znanja, pete in govorjene pesmi, igre, tekmovanja idr. Torej je dramatizacija le ena izmed oblik komunikativnega prijema v pouku tujega jezika. Kaj lahko dosežemo s tako obliko pouka tujega jezika? Ce je eden temeljnih smotrov pouka tujega jezika v osnovni šoli razvijati sposobnost slušno-govorne komunikacije, v kateri je učenec subjekt, potem je lahko dramatizacija nadvse uspešen način za dosego tega cilja. Z njo postaja učna snov zanimivejša, učenci pa dejavni udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, nezavedno razvijajo spretnost govora s poudarkom na izgovorjavi, ritmu in intonaciji. Jezika se uče tako, da ga uporabljajo, pri tem se zabavajo, ob dosežkih se veča njihovo zaupanje v pridobivanje jezikovnih sposobnosti v tujem jeziku, prav tako motivacija za učenje. Motivacija pa je edino pravo zagotovilo za uspeh. Predstava Angleška slovnica v pravljici združuje vse te pozitivne prvine, dodana pa ji je še nova prvina. Stare pripovedi so združene s predpisano učno snovjo in tako se povezuje lepo s koristnim. Pravljice zanimivo in privlačno približajo učencem slovnico in besedje. Ko učenec nastopa v vlogi pravljične osebe, nezavedno dojame novo strukturo in novo besedje v smiselni, tekoči interakciji v tujem jeziku. Smotra predstave Angleška slovnica v pravljici sta: - prikazati dosežke učencev osnovne šole in iznajdljivost posameznih učiteljev za uvajanje novih oblik pouka; - spodbuditi tudi druge učence in učitelje osnovnih in srednjih šol, da prikažejo svoje dejavnosti širši javnosti in se tako medsebojno seznanjajo s še drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega procesa, ki so tako kot dramatizacija, most mest med delom v razredu in med resničnim življenjem, v katerem bo moral učenec prej ali kasneje uporabiti znanje tujega jezika, pridobljenega v šoli. NEVENKA SELIŠKAR GRAMMAR IN STORIES Izvajajo: učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja, Ljubljana Režiserka: Maja Weiss Mentorici učencev: Dušica Kunaver in Marjeta Peterlin Namen predstave: S kolegico Marjeto Peterlin sva se z načinom pouka, ki sva ga imenovali »slovnica v pravljici«, želeli pridružiti prizadevanju učiteljev po »odprti šoli«. Jezik, domači ali tuji, ima življenjsko širino, zato ga ni mogoče zmeraj poučevati le ozko, šolsko. Če hočemo, da se bo otrok začel učiti jezika z veseljem, mu ga moramo približati tako, da bo postal del njegovega sveta. Eden najlepših delov otrokovega sveta so prav gotovo pravljice in pripovedke. Ob tej misli sem se lotila pisanja angleških pripovednih besedil, v katera sem včlenila neko slovnično obliko. To je sicer ustaljeni način pouka po vseh učbenikih, le vsebina besedil je prijetnejša in privlačnejša. Tri besedila tako prirejenih pripovedi bo v začetku prihodnjega meseca izdala Državna založba Slovenije (Erazem Predjamski, Vilenica in Peter Klepec). Ta besedila pomenijo korak naprej od običajnih »simplified« izdaj tujih založb. Razmeščena so po težavnostnih stopnjah, poleg tega pa je v njih poudarjeno eno od slovničnih poglavij (pridevniki, velelniki, časi itn.). Če ob takem načinu pouka pritegnemo še v učni proces še učenca kot glavnega dejavnika, začnemo tovrstna besedila dramatizirati. Učenec se bo z bogastvom svoje domišljije rad vživel v vlogo, ki mu jo ponuja pravljica ali pripovedka. Z Marjeto Peterlinovo sva v lanskem šolskem letu pripravili v Cankarjevem domu nastope najinih učencev in tako skušali uresničiti tele smotre: združevati lepo s koristnim, pritegniti otroka k pouku in dati jeziku čim širše kulturno ozadje. Za lanske predstave sva pripravili z osmošolci odlomek iz Iliade, Robina Hooda in Pepelko, s sedmošolci pa Sneguljčico. Vsebina in namen teh predstav: ILIADA - THE GOLDEN APPLE Učni smoter: utrjevanje stopnjevanja pridevnik. Vzgojni smoter: vpogled v zibelko evropske kulture. Vsebina: Ples bogov na Olimpu - užaljena boginja Iris zaneti z zlatim jabolkom prepir med boginjami. Zeus predlaga, naj Pariš razreši prepir, katera boginja je najlepša, najpametnejša in najpri-vlačnejša. ROBIN HOOD Učni smoter: utrjevanje časov, predvsem poudarek na Present Perfect. Vzgojni smoter: stik s svetom anglosaške ljudske epike. Vsebina: Življenje v gozdu, srečanje Robina in Friar Tucka. Dvoboj z Marian, preden se Robin ne odkrije in ga Marian spozna. Gozd, srečanje z Alan-a-Dalom, ki mu bogati snubec hoče vzeti nevesto. To preprečijo Robinovi možje. PEPELKA Učni smoter: utrjevanje pogojnih stavkov. Vzgojni smoter: evropska pravljična klasika. Vsebina: dramatizacija vse pravljice. SNEGULJČICA Ta predstava ni obremenjena s poudarkom na slovnici, a smo jo uvrstili, da bi popestrili predstavo. V tej igrici so se učenci ob pesmih in plesih, ki so jih oblikovali sami, lahko še toliko bolj sprostili in pokazali svojo iznajdljivost in domiselnost. Za predstavo v Čankarjevem domu so pripravili sami tudi obleke in sceno. Pri delu je sodelovala tudi Bojana Makuc, likovnica, ki poučuje na naši šoli, s svojim likovnim krožkom. Učence smo skušali pritegniti k delu celostno, na jezikovnem, igralskem, likovnem, | glasbenem in plesnem področju. V letošnjem šolskem letu pa je Marjeta Peterlinova s svojimi šestošolci pripravila še eno igrico - dramatizacijo pravljice VILENICA (ljudska pravljica o podzemski jami Vilenica pri Sežani). Besedilo je vzeto iz knjige, ki bo prihodnji mesec izšla pri Državni založbi Slovenije. Slovnična tema je: utrjevanje velelnikov. Če bi se nam posrečilo z dramatizacijo te pravljice in drugih podpreti izdajo knjižic v zbirki Grammar in stories, bi s tem naredili nov korak v sodelovanju televizija-založba-šola. Naš skupni smoter je otrokova vzgoja. Otroku želimo povedati, da je učenje lahko tudi prijetno in zabavno in da evropska pripovedna klasika, predvsem pa slovensko ljudsko izročilo, hranita neizmerno bogastvo lepega. DUŠICA KUNAVER PRILOGO TELEVIZIJA V ŠOLI FINANCIRA , IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Diferencialne enačbe seminar iz matematike L Društvo matematikov, fizikov n astronomov SRS, Zavod SRS .^Šolstvo in Inštitut za matema-f* 1 2 3 4"0. fiziko in mehaniko organi-jrajo vsako drugo leto med zim-rl^i počitnicami seminar za pitelje matematike. Letos se ga r udeležilo 182 učiteljev, med Pj^š' približno tretjina iz osnov- ^ Letošnja vsebina seminarja na Pfvi pogled ni bila vezana na šol-p0 snov, toda pregled tem po-f^e, da so predavanja teore-pno utemeljevala snov, ki jo F Srednji šoli (vsaj nekateri) že pjo, zaradi uporabe računalni-,0v pa bo zanimiva tudi v pri- h°dnje. Diferencialne enačbe so v klasni fiziki uporabljali že v 19. toletju. Z njimi so rešili veliko Problemov in brez njih si tudi anašnje fizike in njenega raz-F°ja ne moremo več predstav-Matematika in fizika sta P°vezani in tako se je velikokrat Rodilo, da so enačbo sestvili fi-fp. rešili pa matematiki ali pa j “rojeno. V 20. stoletju se je Poraba diferencialnih enačb jdočno razmahnila, zdaj jih upo-abljamo na vseh področjih nara-Oslovnih znanosti. ^ Prof. Jože Andrej Čibej je F predavanju Diferencialne *aebe in matematično moduli-prikazal nekaj zgledov ^Porabe diferencialnih enačb .družboslovju in biologiji, poravnaval je neomejeno rast, pejeno rast in periodične po-rVe- Preučevanje naraščanja Prebivalstva in z njim tesno po-panega pridelovanja hrane sta rOvedla do dveh modelov. Prvi Predvideva nenehno eksponentno rast prebivalstva in pri-Pe*je do katastrofe, saj pridobi-[aoje hrane narašča linearno. Primerjava rasti prebivalstva na ■adetku raziskav (ZDA za dobo 'U0 let) se s tem modelom dobro ujema, vendar je časovno obdobje prekratko, da bi lahko potrdili zanesljivost tega modela. Večina znanstvenikov meni, da je boljši model omejene rasti. Po tem modelu populacija narašča do tiste meje, ki jo biotop še prenese, potem pa so opazna le manjša nihanja. Za prebivalstvo na Zemlji naj bi bila to meja 10 milijard. V začetku prebivalstva hitro narašča, potem pa se naraščanje upočasni. Zdaj smo po tem modelu ravno v obdobju počasnejšega naraščanja prebivalstva. S periodičnimi pojavi se je ukvarjal že italijanski matematik V. Volterra, ki je preučeval število morskih psov in rib v Jadranskem morju. Ugotovil je, da število osebkov teh dveh populacij niha. (Spomnimo se tudi računalniškega programa Lisica in zajci.) Prof. France Križaničie govoril o simetriji in o katjsu. Diferencialne enačbe dopuščajo rešitve, ki imajo različne vrste simetrije. Nekaterih diferencialnih enačb ne znamo širiti, če so koeficienti splošni. Poznavanje Li-ejeve grupe, ki pripada diferencialni enačbi, omogoča, da enačbo v nekaterih posebnih primerih lahko rešimo. Kot zgled je prof. Križanič pokazal reševanje enačbe za valovanje v plitvem kanalu. Drugo predavanje prof. Križaniča je bilo namenjeno kaosu. Vpeljal je Lorentzovo enačbo. V trirazsežnem prostoru je to enačba, ki ji spreminjamo določeni parameter. Enačba lahko opisuje poenostavljen model vremena. Zanimivo je, da so rešitve te enačbe iskali z računalnikom. Spet je prišla na dan stara resnica, da računalnik le pomaga najti rešitev, pot do nje pa moraš poznati sam. Matematiko se lahko učimo tudi pri obešanju slike. Kako obesiti sliko je bil naslov predavanja prof. Jožeta Vrabca. Začel je s preprostimi pojmi: s sliko, z vrvico in žebljem. Vrvica ima določeno dolžino, nanjo je že pripeta slika, treba jo je le še obesiti. Iskali smo lego žeblja, ki daje ravnovesno lego slike. Dobili smo zanimivo množico, trizob. Če težišče slike ni natanko na sredini, se trizob deformira in zgodi se katastrofa (v matematičnem smislu seveda). Teorija katastrof se je razvila v zadnjih dvajsetih letih in opisuje nezvezne pojave. Beseda ima v vsakdanjem življenju drugačen pomen. Prof. Gabrijel Tomšič je predstavil le del uporabe diferencialnih enačb v elektrotehniki, saj sta bili dve uri prekratki, da bi o tem lahko povedal kaj več. Obravnaval je le linearne pojave (zanke z uporom, tuljavo in kondenzatorjem). Pri večjem številu zank se sistemi enačb začnejo za- pletati. Pri reševanju moramo biti pazljivi, saj nas vse metode ne pripeljejo do pravih rešitev. Zelo redko se dogaja, da univerzitetni profesor tako neposredno, kot je to storil prof. Tomšič, poudari učiteljev pomen in vlogo pri vzgoji dobrih strokovnjakov. Na koncu je še omenil, da je sedanja opremljenost fakultet zelo slaba in da se bo zaradi tega tudi kakovost eksperimentalnega dela slabšala. Fakulteta lahko daje dobre strokovnjake le, če se nanjo vpišejo študenti, ki dobro poznajo srednješolsko matematiko. Vsaka stopnja šolanja ima svoje zahteve, prenašanje odgovornosti na ramena drugih se vselej maščuje. Zato je spoštovanje dela učiteljev v osnovni šoli prav tako pomembno kot spoštovanje dela srednješolskih učiteljev oziroma profesorjev na univerzi. NADA RAZPET Avtor: David Gothard - sposojeno iz časnika International Herald Tribune, 20 - 21. 2. 1988 9 D ^etovalni center 1 Ljubljani Dr. ANICA KOS Veliko težav se začne v šoli Pritiski, stiske in duševno zdravje otrok , Veliko otrok doživlja v šoli številne stiske in pritiske, le-ti prizadeva-j? Ujihovo duševno zdravje, slabo pa vplivajo tudi na njihov 'nadaljnji «voj. Mnogi psihiatri govorijo že o patogeni vlogi šole v razvitem ehi. Pri tem se manj sklicujejo na poglobljene razčlenitve tega, kar e *ares dogaja v sami šoli, in bolj na ugotovitve o povezavi med Nhosomatičnimi obolenji in potekom šolanja, povezavi med samo-B'0r* mladih in šolskim neuspehom. O tem da je med šolarji čeda le več psihosomatičnih in psiho s°cialnih motenj, govore tuc ^členitve, ki jih opravlja naš °lska zdravstvena služba. Če Ptav statistični podatki še ne po edo ničesar o vzročnih zvezah ,ahko na podlagi nekaterih razč plitev in izsledkov tujih razi kav domnevamo, da so ti pojav Povezani z zahtevami in delova nJem šolskega sistema. Meddržavna raziskava, s ka ®ro so preučevali, kolikšni resno vrednost imajo neugodn Mjenjski dogodki za šolarji Lgiptu, Kanadi, Avstraliji, Ja P0r>ski, Filipinih in Združeni! •Lavah, je pokazala, da šolarj Povsod, razen v Avstraliji, uvrš aJ° šolski stres na drugo al ^etje mesto. Na prvem mestu ji vseh državah izguba enega o< •aršev, na drugem in tretjen “testu pa sta slepota in šolsk euspeh. Raziskava je bil: Ptavljena v letih 1979 do 1984. Stresov v šoli ne doživljajo It abi učenci, temveč tudi številn Ooti - tisti, ki so zelo ambici P2ni; zanje sta vsaka preskušnj: 11 ocena znanja čustveno vzbur ^nje, povezano s tesnobo ii '■Pternljajočimi fiziološkimi od živi. Hude pritiske in strah v šoli lahko doživlja tudi otrok, čigar starši postavljajo predenj nedosegljive ali s skrajnim trudom dosegljive zahteve glede ocen. Pritiske in strah glede ocen v zadnjih letih osemletke pa doživlja veliko otrok, ker jim nenehno grozijo, da ne bodo sprejeti na srednjo šolo, če ne bodo imeli dobrega spričevala. Tudi ko govorimo p šolskih stresih in patogenem vplivu šole na duševno zdravje mnogih otrok, je treba presojati delovanje šole v sklopu celotnega otrokovega življenjskega prostora - v povezavi z delovanjem družine pa tudi v širšem družbenem prostoru. Družbena dogajanja in usmeritve ter vrednote povzročajo pritiske na otroke in mladostnike med šolanjem. Najboljši zgled za to, kako vpetost šole v družbena dogajanja vpliva tudi na duševno zdravje šolarjev, je japonska šola: usmerjena je zelo storilnostno in tekmovalno in povzroča veliko psihosocialnih motenj pri učencih in študentih; te se kažejo različno, tudi v številnih samomorih in krutih medsebojnih fizičnih obračunavanjih dijakov. Ob razmišljanju o tem, kako slabo vpliva šola na otrokovo duševno zdravje, morda še tale misel:. kot otroška psihiatrinja sem vselej začudena, ko se pri svojem delu srečam z otrokom, ki je štiri ali pet let šolsko neuspešen, nima možnosti, da bi do konca šolanja izboljšal svoj uspeh, a vendar ostaja veder in optimističen, še zmeraj si prizadeva in se trudi za šolo. Razumljivejše bi bilo, ko bi bil tak otrok ali doraš-čajoči zaradi svoje neuspešnosti potrt, pesimističen, demotiviran za delo. Večina kronično šolsko neuspešnih otrok je res takšnih in imajo pravico biti takšni. Predstavljajmo si nas same na delovnem mestu, katerega zahtev ne obvladamo in nimamo prav nobenega upanja, da jih bomo v prihodnosti obvladali, prav nasprotno, vse bolj bomo neuspešni. Predstavljajmo si. da na takšnem delovnem mestu dan na dan javno ocenjujejo naše neuspehe; te ocene so sestavni del mnenja, katerega imajo o nas sodelavci; obenem spročajo naše neuspehe naši družini in ta družina nas za neuspehe ponovno kaznuje. Šola lahko povzroča psihosocialne motnje otrok in mladostnikov ali pa bolj ali manj pripomore k ohranjanju in razraščanju motenj skupaj z družinskimi in drugimi ogrožujočimi dejavniki. Psihosocialne motnje prizadevajo otroke in njegovo okolje različno, kot: - otrokovo duševno trpljenje, tesnoba, žalost, bojazen - otrokovo telesno slabo počutje ali motnje telesnih funkcij - psihosomatične težave - zavora ali odklon razvoja - socialni pritiski ali socialne omejitve s slabšanjem kakovosti otrokovega življenja - neugodni učinki na druge. Psihosocialne motnje v otroštvu pa ogrožajo tudi nadaljnji psihosocialni razvoj. Torej - nemalo razlogov za razmišljanje in dejavnost, ki bi lahko zmanjšala travmatizira-jočo vlogo šole v življenju otrok in doraščajočih. KAKO ZGUBIJO STARŠI IN UČITELJI LJUBEZEN OTROK? To se zgodi: 1. ) Če se premalo J otroci pečajo in raji po veseijicah lavkajo. 2. ) Če nemajo sočutja do otrok; so merzli, kadar se otroci ljubeznivo in brižljivo do njih obnašajo, ali clo nad otroci revkajo. 3. ) Če oni nobenega veselja ne pokate jo, ako otroci lepo igrajo, se radujejo in kaj novega znajdejo. 4. ) Če jim nedolinih iger in veselja ne dovolijo. J.) Če se bolj ojstro, kot ljubeznivo s otroci obhodijo. iz prakse za prakso Mi in starši Roditeljski sestanek: Pokaži, kaj znaš! Sem razredničarka 6. razreda. Učenci so iz različnih socialnih okolij, tudi zelo problematičnih: iz razvezanih drutin - ti otroci živijo ali pri teti, ali pri stari mami, ali Z enim od staršev, so iz okolij, kjer vlada alkohol in sredi noči prestrašeni zapuščajo stanovanja, pa tudi iz takšnih okolij, kjer imajo komaj najnujnejše za življenje. Seveda je tudi med njimi nekaj otrok iz urejenih družin. Tako lažje razumeš, zakaj so nekateri otroci raztreseni, bledi, nemirni, prestrašeni, zbegani in malodušni. Posebno veliko truda smo namenili temu, da bi ustvarili skupnost, v kateri bi učenci čutili, da ji v resnici pripadajo. Veliko razpravljamo tudi o kulturi pogovarjanja, s starši pa smo imeli roditeljski sestanek na temo »Kako se učiti?« Kljub prizadevanjem ob koncu 5. razreda ni bilo zadovoljivih uspehov. Razmišljali smo celo o tem, da bi preraz-vrstili pete razrede. Na zadnjem roditeljskem sestanku sem staršem potožila o težavah. Še zdaj pa mi zvenijo v ušesih besede enega od staršev: »A zdaj bomo pa poslušali samo slabo o svojih otrocih?« Nad to pripombo sem se zamislila. Saj res! Starši so utrujeni od vsakdanjih težav. Mar niso večkrat naveličani in razpeti med dom, službo in šolo svojih otrok? Zato sem se v 6. razredu odločila za roditeljski sestanek, na katerem naj bi otroci ponudili staršem uro veselja in sprostitve - uro presenečenja, kot smo zapisali na obvestilo. Pripravili smo program v angleščini. Ker so na šoli trije šesti razredi, je vsak pripravil po eno točko programa. Učenci 6. a so dramatizirali zgodbo o kralju Arturju in vitezih okrogle mize, tisti, ki obiskujejo 6. b, so dramatizirali staro skandinavsko zgodbo o Beowolfu, v 6. c so pripravili modno revijo kot dopolnilo k lekciji o oblačilih, učenci angleškega dodatnega pouka pa so dramatizirali Pe-pelko. V odmoru smo starše povabili na čajanko s pecivom, ki so ga učenci sami napekli pri gospodinjskem krožku. Povabilu se je odzvalo toliko staršev, da je zmanjkovalo prostora. V mnogih primerih sem prvikrat spoznala oba starša. S kolikšnim zanimanjem so opazovali vsak gib svojega otroka. Torej je tudi njihov otrok sposoben? In poglej; kako se zna vživeti v viteza okrogle mize! In kako pogumno nastopa kot Beowolf! Kako odločno zna oponašati mačeho! Le kako se je mogel tako zelo vživeti v Pepelko? Poglej tega samozavestnega manekena! Razšli smo se s prijetnimi občutki, saj smo odkrili v učencih tudi tisti dobri del, ki je zagotovo v vsakem otroku. Kljub težavam, ki so seveda še zmeraj ostale, 'smo zdaj vsi nekam bolj optimistični. MARJETA PETERLIN Dragačnost poživlja Danes, ko tako imenovana alternativna gibanja ih zamisli doživljajo v družbi vedno večji razmah in pripomorejo k prevetritvi ustaljenih pogledov in navad, je treba pozdraviti domiselno drugačnost tudi v pedagoškem delu in pri delu s starši. Lep zgled so prireditve, ki jih pripravimo za starše in občasno zamenjujejo prevladujočo resnobnost naših roditeljskih sestankov. Največ so se doslej pripravljale kulturne prireditve, na katerih so otroci nastopali za starš^ npr. ob 8. marcu, za novo leto, ob koncu šolskega leta. Roditeljski sestanek z uro presenečanja, kakršnega nam opisuje Marjeta Peterlin, je druga zvrst takih prireditev, na katerih se učenci lahko pokažejo in izkažejo pred svojimi starši. Domala ni razreda ne predmeta, kjer bi ne mogli pripraviti za starše tudi Pokaži, kaj znaš/s tako ali drugačno vsebino. Prednosti takih prireditev niso majhne. Učencem damo mož nost. da se pred starši izkažejo. Starši so jih veseli, so nanje ponosni, v njih odkrivajo še neznane darove. Po takih sestankih sledijo v družini pogovori, ki poglabljajo medsebojno razumevanje in zadovoljstvo. Učenci komaj čakajo na tak dan in so najučinkovitejša reklama za udeležbo staršev. Le-ti pa dobijo ugoden vtis o tem, da se tudi šola posodablja in uveljavlja nove in sveže prijeme pri delu z učenci. Po takih prireditvah lahko zadržimo starše še za krajši čas - seveda le za sproščen pogovor in komentar o prireditvi ter za aktualna obvestila. Lahko pa pričakujemo, da bo ugoden odmev prireditve med starši spodobudno vplival na njihov obisk pri govorilnih urah in na naslednjih roditeljskih sestankih. Stiki, ustvarjeni v prijetnem ozračju, so obetavnejši kot tisti, ki jih na resnobnem sestanku pridigarsko vsiljujemo. Saj ima tudi doživljanje uspešnosti v sebi več spodbudne moči kot graja. JOŽE VALENTINČIČ u.) Če ne govorijo vselej resnice, se jim kaj nalažejo, akoravno za šalo. 7. ) Če se starši vzajemno po ljubezni svojih otrok poganjajo in eden drugega u škodo prebite. 8. ) Če oče pred materjo, ali kar se večdel zgodi, mati pred očetom straši, in kako napako očetu prikrivati in tajiti velji. 9. ) Če starši dobro žive, sc gostujejo in radujejo ali zapravljajo; otroci pa med tim gladujejo in stergani hodijo. Šolski prijatelj 1852, str. 131-132 P. Musi iz prakse za prakso Večno živi slovenski klasiki Vodnik, Finžgar in Kraigher Naša nacionalna zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki izhaja pri Državni založbi Slovenije od leta 1946, šteje z zadnjimi deli že 154 knjig in 23 avtoijev. Vsebuje vrhunske dosežke slovenske književnosti, našo leposlovno klasiko od Linharta in Vodnika dalje, urejena pa je po načelih sodobne literarne vede in opremljena z znanstvenokritičnim aparatom. Resda so v tem opusu tudi dela z manjšo umetniško vrednostjo, vendar imajo velik kulturnozgodovinski pomen pri oblikovanju, potijevanju in samozavedanju slovenskega naroda. Zbirko je več kot tri desetletja urejal dr. Anton Ocvirk, od leta 1981 pa nadaljuje njegovo delo glavni urednik dr. France Bernik. Dozdajšnje knjige so dodobra izčrpale književno klasiko do moderne, posebej 19. stoletje, tako da uredništvo načrtuje dela klasikov naše bližnje preteklosti, med katere je glede na estetsko inovativnost in slogovni pluralizem že uvrstilo Ivana Preglja, Antona Leskovca, Antona Vodnika, Mirana Jarca, Juša Kozaka, Boža Voduška, Cirila Kosmača, Miška Kranjca in Edvarda Kocbeka. Tako nove štiri knjige te zbirke, ki jih je založba predstavila februarja letos - Zbrano delo Valentina Vodnika, deveta knjiga Frana Šaleškega Finžgarja ter sedma in osma knjiga Lojza Kraigherja - izpolnjujejo še zadnje vrzeli v predstavitvi starejših obdobij naše književnosti. Knjige so urejene tako kot vse prejšnje v zbirki. Njihova zgradba je dvodelna: najprej je natisnjeno literarno besedilo, nato obširne opombe. Besedilo je avtentično, vendar s pravopisno posodobitvijo, v opombah pa je opisan nastanek posameznih del, njihova notranja in zunanja geneza, odmev v literarni javnosti ob izidu dela, pojasnjene pa so tudi nekatere besede in (današnjemu bralcu) manj razumljiva mesta. Vodnikovo Zbrano delo (510 str.), uredil ga je dr. Janko Kos, obsega vse tisto, kar imenujemo literatura (pesniška in pripovedna besedila, tudi uganke in ljudske pesmi, in nekatere oblike poučne proze, ki so povezane z Vodnikovimi literarnimi težnjami), vse drugo je izpuščeno (neliterarna, npr. časnikarska in poljudnoznanstvena proza). Urednik je dodal še Vodnikova pisma in avtobiografije kot stvarno pričevanje 0 Vodnikovi življenjski usodi, stikih s sodobniki in kulturnem življenju, sredi katerega je deloval in ki je določalo tudi njegov literarni razvoj. Ta edicija je prvo Vodnikovo zbrano delo sploh; s pregledno ureditvijo avtentično obnovljenih besedil in s tehtnimi opombami omogoča znanstveni študij našega prvega pesnika, katerega dela so močno odmevala pri sodobnikih in imela vpliv na mlajše pesnike. Vodnikovo Zbrano delo pa ima Knjiga o izobraževanju Pri založbi Radničke novine 1 Školske novine v Zagrebu je izšlo delo Obrazovanje i ekonomski razvoj, ki ga je napisal Djuro Bažulič. Pisec razčlenjuje razmerje med gmotnim položajem izobraževanja ter gospodarskim razvojem v SFRJ v letih od 1950 do 1985. V delu obravnava tele teme: Spremembe v strukturi in odde-Ijevanje denarja za izobraževanje; Osebni dohodki in stroški poslovanja na področju izobraževanja ter v drugih dejavnostih; Odnos med številom zaposlenih v gospodarstvu in zunaj gospo- še paradigmatsko vrednost za prihodnje mlajše urednike, saj se v obsegu ene knjige srečamo z nelahkimi uredniškimi problemi, ki jih je dr. Kos po našem mnenju odlično razvozlal. Deveto knjigo Zbranih del F. S. Finžgarja (362 str.) je pripravil Jože Šifrer; vanjo je uvrstil spominsko prozo in hkrati prozo, namenjeno mlajšim bralcem. Za ta besedila bi težko rekli, da so vrhunska, razen za Ma-kalonco ter delno za zbirki Iz mladih dni in Iveri. Nastala so v avtorjevih visokih starostnih letih, ko se je že bližal svojemu pisateljskemu in človeškemu zatonu, misli pa so se mu preselile v mlada leta. Šifrerjevo uredniško besedilo se ponaša z izredno natančnostjo in prepričljivostjo; občudovanje vzbuja tudi trud, ki ga je vložil v zbiranje in urejanje še tako drobnih podatkov, ki osvetljujejo Finžgarjevo življenjsko in ustvarjalno pot. Najbolj zajetni sta sedma (777 str.) in osma knjiga (753 str.) Kraigheijevih Zbranih del; vsebujeta monografijo o Ivanu Cankarju, ki je ob izidu (1. del 1954, 2. del 1958) naletela na izjemno širok in polemičen odmev v slovenskih literarnozgodovinskih in kulturniških krogih. Urednik Dušan Moravec se posebej ustavlja ob tistih Kraigherjevih subjektivno obarvanih razlagah Cankarjevega življenja in dela ter oznakah Cankarjevih sodobnikov, ki razgrinjajo vso ostrino, ihtavost in tudi polemično strast Kraigherjevega pisanja. Tako je tudi Moravec prispeval s svojim prav elegantnim uredniškim ko-mentatjem tehten delež k slovitemu »boju za Cankarjevo podobo«. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev so temeljna ne le za preučevanje naše literarne in kulturne dediščine, ampak tudi za slavistovo vzgojno-izo-braževalno delo in njegovo osebno strokovno rast. Najbrž celotne zbirke nimajo vsi slovenisti pri nas, bojimo pa se, da je nima tudi prenekatera šolska knjižnica. Recimo, da smo se zmotili. STANKO ŠIMENC darstva; Razvoj družbene skrbi za predšolske otroke; Izobraževanje in zaposlovanje in Vprašanje modela. Dogajanja in pojavi so raziskani za celotno Jugoslavijo pa tudi za vsako republiko in pokrajino posebej. Knjiga je namenjena tistim, ki se ukvarjajo z izobraževalno politiko v SFRJ. obenem pa je kakovostne informativno gradivo za vse, ki jih zanima sociološka in ekonomska vzgojno-izobraže-valna problematika. ALOJZIJA ŽIDAN 30-LETNICA MATURE Sošolci 5. A letnika Učiteljišča v Mariboru se bomo srečali v juniju 1988. Prijavite se na naslov: Borislava Žitko, Maribor, Gosposvetska 13. Učni načrti za slovenščino in resničnost Ob pregledu učnih načrtov za slovenski jezik in književnost v srednjem izobraževanju lahko rečemo, da zagotavljajo razvijanje jezikovne kulture in usposabljanje učencev za ustno in pisno izražanje v maternem jeziku. Če pa želimo doseči, da bodo učenci zares dosegli ustrezno raven jezikovne kompetence in da se bodo znali ustrezno izražati v vseh položajih (tako govornih kot pisnih), moramo poleg učnega načrta za slovenski jezik in književnost, ki sam sebi ne pomeni kaj dosti, upoštevati še številne druge okoliščine. Omenimo jih le nekaj. Položaj slovenščine kot učnega jezika v naših šolah še zmeraj ni ustrezen. Skrb za materni jezik je pogosto prepuščena le slavistvu, marsikateri drug učitelj pa niti ne obvlada knjižnega jezika in njegove zborne govorne oblike, pravorečnih in pravopisnih pravil ter kulture sporočanja na vseh ravneh in v vseh položajih. Taki učitelji navadno poudarjajo le stroko, ki jo poučujejo, in povsem zanemarjajo svoje in učenčevo pisno in pogovorno izražanje. Pouk slovenskega jezika in književnosti je še zmeraj pogosto suhoparen in pozitivističen - učitelji zanemarjajo temeljna metodična in didaktična načela. Tak pouk pa re spodbuja jezikovnega znanja in kulture sporočanja učencev in ne prebuja potrebe po obvladovanju maternega jezika. Razlogi za tako stanje so tudi v kadrovski šoli, kjer sta specialna metodika pouka jezika in specialna metodika pouka književnosti (seveda na srednjih šolah) še v povojih. Zato mladi učitelji učijo predvsem tako, kot se spomnijo, da jih je učil njihov učitelj, saj druge opore skoraj nimajo. Misliti torej, da je pouk slovenskega jezika na srednji šoli mogoče uresničevati zgolj kot zna- nost, ne da bi upoštevali metodični »transfer« te znanosti (saj morač imeti pred očmi učence, stare od 14 do 18 let), je več kot zmotno. Za kakovosten pouk slovenskega jezika in književnosti bo tm pripraviti tudi ustrezne učbenike in druga učna sredstva (vizuab sredstva, video kasete, programska oprema za računalnike). Trenutt je pouk slovenščine v srednjih šolah še vse prepogosto frontalen -' kredo in tablo« - to pa ubija ustvarjalnost učencev, jim zamegljV temeljni smoter predmeta in jih ne motivira za učenje. Ko ocenjujemo, koliko srednješolci obvladujejo slovenščino, pt1 tako ne smemo zanemariti družbeno gospodarskega, kulturnega • političnega položaja, v katerem smo trenutno Slovenci. Če lahi človek pri nas doseže tudi »direktorski stolček«, ne da bi obvlai slovenščino, če najvišji politiki v zvezni skupščini in drugod pogost kdove iz kakšnih razlogov, zatajijo svoj materni jezik - ki je celo f ustavi SFRJ eden od uradnih jezikov - le zakaj bi se bilo torej vredf (in to je beseda, ki danes nekaj velja - učiti slovenščino? Šele ko Jj ustrezna ocena iz slovenščine oziroma ustrezno znanje slovenšli' pogoj za sprejem na določeno delovno mesto ipd., se bodo tudi učet bolj zavedli pomena maternega jezika zase in za Slovence kot celoto bodo počasi začeli razumevati, za kaj sploh gre. Razlogov za to, { številni srednješolci slabše obvladujejo slovenščino, je še veliko, vA dar tega problema ne more rešiti šola sama. Na drugi strani pa tudi j, smemo pozabiti, da se zna velik del mladine (prav gotovo najvd v naši zgodovini!) tako pisno kot govorno izražati na najvišji ravni,' to dokazujejo vsak dan - po mnenju nekaterih so uspeli z mok besede zamujati celo temelje naše družbene ureditve. Kaj pa če znD slovenščino in nekatera poglavja iz sporočanja še preveč dobro!? TINE LOGAR Jože Ciuha: Ujetost 1975 Preverjanje znanja brez hujših napak________________________^ Preverjanje znanja je področje, ki ga kot problem pogosto oir njajo učitelji in učenci. Vodnik za preverjanje znanja, namenjen učiteljem, ki ga je sesM A. Wolfolk, opozarja, kako se lahko učitelji izognejo temelje napakam pri tovrstnem delu. VODNIK ZA PREVERJANJE ZNANJA (po A. Wolfolku) 1. Omogočite vsakemu učencu, da bo uspešen že ob začetku no teme. 2. Naloge, ki jih učenci rešujejo, naj bodo smiselne. Postavite jasna vprašanja, ki se nanašajo na bistvo obravnava' snovi: 3. a) Preverite, ali imajo učenci vsaj najnujnejše sposobnosti spretnosti za obravnavo nove snovi! b) Dobro se prepričajte, ali učenci res razumejo navodila. Nel učencev naj navodila tudi razloži. Najprej naj rešijo nekaj formalnih testov brez ocen, da dol predstavo o njihovih sposobnostih. 4. Vsak učenec naj ima občutek, da je vsaj del naloge upošte' pri oceni, zato dajajte delne spodbude tudi za delno pravilne od? vore! 5. Naloge čimprej popravite, jih vrnite in se o njih pogovot z učenci! Če ima veliko učencev isti odgovor nepravilen, snov ponov razložite in utrdite. Učitelji se tudi sprašujejo, kako naj ocenjujejo znanje, ka< prilagajajo zahteve sposobnostim učencev. V tujini, kjer diferencirajo zahteve,, imajo natančno izdelana me! za ocenjevanje. V marsikateri državi vsaj prva leta šolanja učen ocenjujejo opisno. O tem bi morali razmišljati tudi pri nas. Iz raziskave Marije Kavkler Vzroki obremenjenosti učencev in kako jo zmanjšujemo _____________________J Tvorjenje povedi in besedil v nižjih razredih osnovne šole Da bi dobil vtis, kako se razvijajo upovedovalne in opisovalne zmožnosti učencev v nižjih razredih osnovne šole, sem razčlenil približno petdeset opisov zvončka, ki so jih sestavili učenci prvega in četrtega razreda osnovne šole. Izsledki.te analize so zelo zanimivi. Poenostavljeno bi se dalo reči, da se prvošolčki mučijo zlasti s tvorjenjem povedi, ki so pri njih večinoma enostavčne; učenci četrtega razreda so to že precej obvladali, težave pa imajo s kompozicijskimi in stilističnimi problemi. Za prvošolčke je značilno ponavljanje začetkov povedi: Zvonček ima cvet. Ima liste. Ima čebulico. Ima steblo. (Sonja, 1. r.) Privajajo pa se ti učenci že tudi na sestavljanje zloženih stavčnih členov. Če učenec ponavljanje opusti, mu nastane priredno zložen stavčni člen, včasih mnogovezniški. drugič brezvezniški ali z normalno uporabo veznika: Zvonček ima čebulico in koreninice in steblo in liste in cvet. (Domen, 1. r.) Zvonček ima liste, steblo, cvet, čebulico, koreninice. (Gašper, 1. r) Zvonček ima liste, steblo, cvet, čebulico in koreninice (Urška, 1. r.) Začenjajo pa učenci prvega razreda tudi strnjevati po več povedi v eno poved s podredno zloženim stavčnim členom: Zvonček ima cvet. Cvet je bel. —> Zvonček ima bel cvet. Tako nastajajo spisi z bogatejšimi povedmi: Zvonček ima bel cvet. Ima suličaste liste. Ima rjavo čebulico. Iz čebulice rastejo koreninice. (Damjan, 1. r.) Če začnemo študirati probleme besednega reda, ugotovimo, da je za prvi razred dokaj značilno izhajanje iz istega izhodišča: Zvonček ima... Zvonček ima... Večjo upovedovalno možnost imajo tisti učenci, ki vežejo tudi križno (tako da tema ali novo prejšnje povedi postane tema ali izhodišče nove povedi): Zvonček ima čebulico. Iz čebulice rastejo koreninice. Ima tudi steblo. Na steblu so suličasti listi. Ima kapico in kapice se drži cvet. (Sara, 1. r.) V prvem razredu je večstavčna poved še redka: Če zvonček ne bi imel čebulice, bi ovenel. (Domen. 1. r.) V četrtem razredu pa jih je veliko: Steblo je zeleno, cvet pa bel. (Damjan, 4. r.) Ima steblo, na katerem se pozibava bel cvet. (Ajda, 4. r.) Posamezniki pa so sposobni oblikovati tudi povedi, v katere so vloženi vmesni in vrinjeni stavki: Zvonček je sestavljen iz stebla, ki ga drži, iz belega cveta, tega ima zato, da je lepši, in iz listov, ki so zeleni kakor stebelce. (Špela, 4. r-) V četrtem razredu tvorjenje povedi ne povzroča več toliko težav kot pri prvošolčkih, pač pa je zanje težko urejanje povedi v premišljeno celoto. Nekateri opisujejo nekako razvojno, od čebulice proti cvetu: Zvonček raste iz čebulice, ki črpa hrano iz zemlje. Spomladi iz čebulice požene steblo, nato še zeleni listi in bel cvet. Svoje ime ima zvonček zato, ker je njegov cvet podoben zvoncu. (Samo, 4. r.) Drugi opazujejo in opisujejo od vidnega proti težje vidnemu, od cveta proti koreninicam: Zvonček ima bel cvet, ki je v notranjosti rumen. Cvet se drži stebelca. Iz stebelca poganjajo zeleni koničasti listi. Pod zemljo je čebulica in koreninice. (Barbara, 4. r.) Razmeroma pogosteje prehajanje od splošnega proti podrobnostim: Zvonček.una bel cvet. Ima zeleno stebelce. Od stebelca visijo zeleni listki. Proti vrhu je en Uš podoben poganjek. Raste zvonček spomladi. Pod zemljo skriva st nje veliko čebulico. (Primož, 4. r.) Na naslovnika to lahko dela v da učenec dobro opazuje podrobnosti, lahko pa zbuja tudi mne? da je zmeden. Poleg kompozicijskih se bolj ali manj očitno pojavljajo tudi p blemi jezikovne zvrstnosti. Za večino spisov bi lahko rekli, da nekakšen splošen opis, nekateri pa kažejo prehajanje od vsakdanjf' sporazumevanja k drugim funkcijskim zvrstem. V posameznem spisu se kaže izrazitejša strokovnost: Zvonček ima cvet, ki je bele barve in podoben zvoncu. C sestavljajo trije listki, sredi teh listov pa so rumeni prašniki in pes Zvonček ima steblo, ob katerem je več koničastih, navzgor obrnje zelenih listov. V zemlji so čebulica in koreninice. (Maja, 4. r.) V tem opisu izstopajo strokovne besede (prašniki, pestič), o p a' je tudi težnja h knjižnemu izražanju (bele bave namesto bel). V nekaterih primerih se opis konča z dajanjem praktičnih nas tov: Kadar trgamo zvončke, jih trgajmo bolj spodaj, da so daljši in l pristajajo v vazo. Ne smemo jih trgati s koreninicami in čebulico, potem zvonček na tem mestu drugo pomlad ne bo več zrastel. (Lea! r) Iz kakšnega otroškega spisa pa se kaže tudi smisel za umetni! oblikovanje: Zvončki rastejo na travnikih ali ob gozdu. Kadar je veliko zvč kov, je vse belo. Na steblu cinglja bel cvet. Stebelce in suličasti listi so zeleni trava. Globoko v zemlji je čebulica s koreninicami. Zvončki rastejo spomladi. Pravimo, da so znanilci pomladi, (f tevž, 4. r.) Za ta spis je značilna tridelna zgrajenost (uvod, jedro, koti1’ poanta) in uporaba poetičnih besed (vse belo, cinglja, znanilci l mladi). Poudarek je zlasti na zvončkovi lepoti: na njegovi sn( belini. Žal so taki spisi skoraj izjemni; morda je to zato, ker je v ni! razredih osnovne šole pouk slovenščine precej podrejen spoznava* narave in družbe. Ponavadi pri analizi spisov težko prodremo kaj prida globoko, j pravopisne in druge napake ovirajo našo prodornost. Če z več zaupanjem v otroško ustvarjalnost razčlenjujemo šolarske spise, c* zimo pri tem ali onem posamezniku prav zanimive dosežke (do1 povedi, urejenost spisa, funkcijsko specializiranost). Pred učenco smemo postavljati previsokih ciljev, pač pa jim z razčlenitvijo do!* kov njihovih sošolcev lahko prikažemo njim razumljive in dosegli vzorce, ki jih bodo spodbujali pri nadaljnjem ustvarjanju. Preveli zahtev pa učencem nikar ne postavljamo: otrok, ki se muči s črka še ne more pisati dolgih povedi; učenec, ki se šele razgleduje svojem ožjem ali širšem okolju, še ne more biti tvorec dovrše strokovnih ali umetniških besedil. IRANCE ŽAGAR PREDSTAVLJAMO SKUPINO LOGOS Prožni jezikovni programi ali z obrobja v svet Za učenje in poučevanje tujih jezikov skrbijo poleg rednih šol predvsem delavske univerze in ljubljanski Center za' tuje jezike, od lanskega decembra pa deluje pri Andragoškem društvu Slovenije tudi na novo ustanovljena skupina Logos, ki se ukvarja le z jezikovnim izobraževanjem odraslih. Ta skupina se razločuje od že priznanih institucij po tem, da nenehno išče nove poti v jezikovnem izobraževanju. takšne, ki omogočajo hitro in učinkovito pridobivanje uporabnega jezika za posameznike ali skupine s sorodnih delovnih področij. V njej so za zdaj le tri strokovnjaki(nje) z dolgoletnimi izkušnjami pri pripravljanju izobraževalnih programov in poučevanju angleščine in francoščine, strokovno jezikovno izobrazbo pa so si z visokošolskim študijem pridobile doma in v tujini (v ZDA in Franciji): Majda Ažman Bizovičar, Polona Špegel in Dušana Findeisen, ki nam je natančneje omenjeno skupino predstavila. 9 Kakšne izobraževalne programe ponuja skupina Logos in v čem se vaše delo razlikuje od drugih organizacij, ki se tudi ukvarjajo z jezikovnim izobraževanjem? - Pripravljamo posebne pro-i grame 'splošnega jezika in programe za skupine s posebnimi jezikovnimi potrebami. Preden razvrstimo pripravljene v učne skupine, morajo opraviti preskus. To ni klasično preverjanje jezikovnega znanja (poznavanje slovnice, skladnje, morfologije). Dognati skušamo, kaj kandidati v resnici zmorejo; nekateri imajo zelo skromen besedni zaklad in slabo poznajo jezik kot sistem, kljub temu pa se znajdejo veliko bolje od svojih kolegov, ki so se jezika učili več let. Ta prva srečanja v marsičem spominjajo na psihološke teste, saj opazujemo, kako se udeleženci odzivajo na izbrano slikovno gradivo. To posnamemo in kasneje razčlenjujemo. Velikokrat iz njihovega vedenja odkrijemo, zakaj imajo nekateri težave pri učenju jezika. Oblikujemo skupine s po šest do deset ljudmi, ki imajo podobno motivacijo za učenje in približno enako jezikovno poprejšnje znanje. Izobraževalne jezikovne programe pripravljamo sproti, pose-bej zanje, obsegajo pa učne vsebine, povezane z njihovim delom in življenjem. Prilagodimo jim tudi število ur (menim, da je uveljavljenih sto ur preveč - toliko časa je težko ohranjati motivacijo za študij), lahko se udeležijo eno - ali dvotedenskega dopoldanskega ali celodnevnega seminarja (trideset, petdeset ali sedemdeset ur) in izobraževalnih oblik dvakrat na teden po dve uri ali tri. Učenje poteka zelo individualno, a kljub temu ohranja temeljno lastnost jezika: prepričani smo namreč, da jezik živi med ljudmi in da v enem samem človeku ne obstoji. Udeleženci, za zdaj jih še ni veliko, so večinoma raziskovalci. Programi za skupine s posebnimi jezikovnimi potrebami pa so namenjeni delavcem v sorodnih strokah (računalništvu, arhitekturi, medicini, zunanji trgovini) in posameznim delovnim organizacijam, ki želijo sodelavce usposobiti za vpeljevanje in prenos tehnologije (npr. Ljubljanska banka za računalniški program Wordstar), za delo pri projektih v tujini (SCT za gradnjo podhodov v Alžiriji), za poslovno dogovarjanje (Iskra, Lek), bančno poslovanje in podobno. Pri poučevanju uporabljamo multimedijska sredstva in različne metode (veliko dramatizacije, študij primerov iz naših delovnih organizacij in simulacije), zato je učenje zanimivo, razgibano in privlačno. Udeleženci jezikovnega izobraževanja se namreč ne učijo jezikovnih oblik ločeno od jezi- kovnih funkcij in položajev. Svoje delo spremljamo raziskovalno in upamo, da bomo z izkušnjami in ugotovitvami pomagali vsem, ki še ukvarjajo s podobnim izobraževanjem za odrasle. 9 Kako se je porodila zamisel o nastanku Lpgosa? S kolegicama smo več let učevale angleščino in francoščino v Centru za tuje jezike v Ljubljani. Učenje smo želele organizirati drugače, bolj prožno in sodobno. Seveda je to v institucijah, kjer delajo po utirjenih, preverjenih poteh, težje, zato smo začele razmišljati o skupini, kakršna je Logos. Lani smo na Bledu pripravile poskusni multi-medijski (nova oblika izobraževanja na Slovenskem) seminar poslovnega sporazumevanja v francoščini. Namenile smo ga prevajalcem in strokovnjakom z dobrim poprejšnjim znanjem francoščine. Svoje znanje sta hkrati spopolnjevala poklicna profila, ki sta pogosto v enakih okoliščinah, vendar v različnih vlogah. Ti seminarji (letos se nadaljujejo) temeljijo na študiju primerov v naših delovnih organizacijah in razčlenitvah skupnih delovnih izkušenj udeležencev. S programom jih želimo usposobiti za uporabo izvirnih govornih vzorcev, da bi znali predstaviti svojo delovno organizacijo, svoj položaj v njej, delovni proces, tehnične podatke in izdelke, da bi se znašli pri sprejemanju tujih poslovnih partnerjev, pri sklepanju pogodb. To so potrebe današnjega poslovnega človeka in moramo mu omogočiti in pomagati, da jim bo kos. 9 Na nedavnem posvetu o videu v izobraževanju (23. do 25. marca v Ljubljani) ste v svojem referatu govorili o možnostih uporabe videa v jezikovnem izobraževanju. Katere so te možnosti in kako jih razvija skupina Logos? - Ker tiskana beseda ne spodbuja istovrstnega zaznavanja in enakih miselnih procesov kot video, so možnosti za njegovo uporabo v jezikovnem izobraževanju, predvsem pri predstavitvi jezika, pri jezikovnih vajah, preverjanju znanja in pri izobraževanju učiteljev. Prav to je novo področje, ki ga skupina Logos namerava razviti. Da bi v jezikovno izobraževanje odraslih vpeljali čimveč prvin življenja in dela, izkušenjskega učenja, smo pri Logosu začeli uporabljati video. Posnetki so zmeraj sestavina izobraževalnih programov, ki jih pripravimo glede na govorne potrebe učencev. Video posnetek lahko najbolje spodbuja jezikovni izraz, zato je v tovrstnem izobraževanju nepogrešljiv, omogoča tudi plastično navezovanje novega na staro, na jezikovne spretnosti, pridobljene med izobraževanjem ob drugih sredstvih. Naše izkušnje kažejo, da lahko izvirne video posnetke uporabljamo samostojno, vendar moramo biti pri tem zelo previdni. Učenje tujega jezika poteka spiralno, in če ne želimo negativnih učinkov (inhibicije, frustracije učečih), moramo video uporabljati premišljeno, po poprejšnji psihološki in učni pripravi učencev. 9 Kakšni so načrti skupine Logos v prihodnosti? - Izobraževalni programi za razumevanje angleških ukazov računalniškega programa Word-star za Ljubljansko banko že potekajo, prihodnji mesec bomo začeli delati po posebnih programih za Lek. Z Iskro se pogovarjamo o izobraževanju poslovodnih delavcev (vpisanih v tovrstno nastajajočo šolo v Iskri), delavcev v zunanji trgovini (v sklopu zunanjetigovinske šole Iskre v Škofji Loki) in štipendistov Iskre (študentov elektrotehnike in drugih tehniških ved). Kdaj se bodo začeli prvi programi za Is- kro, še ne vem, saj moramo najprej opraviti pfeskuse in ob izvirni dokumentaciji v sodelovanju s strokovnjaki Iskre pripraviti izobraževalne programe. V sodelovanju z dopisno delavsko univerzo Univerzum in Zavodom SRS za šolstvo pripravljamo za jesen učne delavnice za uporabo videa. Učitelji tujih jezikov so velikokrat nezaupljivi do sebe in mislijo, da lahko res uspešno uporabljajo le gradivo in pripomočke, ki so na voljo na trgu. V učnih delavnicah - potekale bodo za angleški, nemški in francoski jezik - želimo spodbuditi samostojno uporabo učnega gradiva (slušnega, slikovnega) osrednja pozornost pa bo namenjena videu. To bo tudi priložnost, da se bodo sre- čali učitelji različnih tujih jez: kov. Čimprej želimo uresničiti zamisli o izobraževalnih programi za nastopanje na kongresih in za ustno predstavitev znanstvcuA' dosežkov. Veliko naših stroko« njakov sicer pozna tuji jezil vendar ne toliko, da bi ga lahk uporabljali za sodelovanje na mednarodnih prireditvah. Ob pomanjkljivem izražanju ostajajo še tako pomembna znanstvena dognanja na obrobju. Skupina Logos prinaša svežino v jezikovno izobraževanje. Potrebe na tem področju se povečujejo hitreje, kot se zgrda mo, zato skupaj z Logosom želimo, da bi svoje načrte uresničil čim hitreje in uspešno. L. L. O ZNANJU Znanje je strup, ki v velikih odmerkih zdravi, v majhnih pa ubija MOR JOKAJ kafzna0" ^ tem bolj je ™dovolj™ ■' seboj in s tistim, BOŽIDAR KNEŽEVIČ V prazno glavo gre veliko znanja. KARL KRAUS Tisti, ki zna, ne govori; tisti, ki govori, ne zna LAO-TSE Kdor ve, da ne ve, je dosegel največ. LAO-TSE nosHnmoč ^ zdru^uJe dve najboljši človeški lastnosti: pravič-PAOLO MANTEGAZZA znal°Veka ^ °Cenjuimo po tem’ česar ne zna’ temveč po tistem, kar, CONDILLAC satira humor ALBERT PAPLER Konkretna pedagogika Pedagoška občutljivost V desetem letu učenec že hitro vsrkava snov za vselej. Opazi marsikaj, česar mu ni bilo dano ugotoviti dotlej. Ko smo dobili v razred novega učitelja, smo že prvi teden ugotovili, da krade. V tem Uzmoviču sta bili združeni dve vrlini: že omenjena in silna privrženost takratnemu ukazu z vrha, da je treba v vsako šolsko uro vložiti nekaj sreče zaradi »ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov«. O Makedoncih, Albancih ali Aromunih se takrat ni smelo govoriti; tudi obvezno naročeni štirinajstdnevnik, imenovan Naš list, je imel v glavi naslova barvno sliko: Srb in Hrvat objemata Slovenko, vsi trije v narodni noši. Takoj smo morali znati na pamet podpis pod naslovno sliko - srbski deček s šaj-kačo na glavi objema osla: »Možda neko da nam se i ruga, ali mi smo ti najbolja druga!«. Tega verza bi si ne zapomnil, če bi ne dobil že naslednji dan fajfo, ker nisem vedel odgovora na vprašanje: »Kaj lahko ugotovimo iz tega lepega verza?« Odgovor se je namreč glasil: »Ugotovimo, da srbščina nima dvojine!« Bilo je enkrat v oktobru, ko so šole dobile ameriško pomoč: za vsak razred škatlo v obliki kocke 50-tih kubičnih centimetrov. Uz- movič je škatlo odprl in ko je pogledal vanjo, je odprl tudi predal katedra. Po razredu je razde-\ lil ravnila, kotomere, bonbone, čokolado, vrtavke in igre s kocko - daljnogled, šestila in še neke škatle je spuščal v predal. Po zvonjenju je vse skupaj zavil v jopo in odnesel. Bil je pa mož izredno dober učitelj. Ljubilo se mu je vsako besedilo, če se je le dalo, narisati na tablo. Lotil se je celo krsta pri Savici in je narisal Blejsko jezero, pot do Bohinjskega jezera, ob njej Ajdovski gradeč, Bohinjsko jezero, označil je mesto, kjer Črtomir razmišlja o življenju, pot s čolnarjem po jezeru navzgor do slapa Savice. Krsta ni bral, recitiral je samo posamezne, nam še nerazumljive verze, ko je risal pikčasto črto Črtomirovega potovanja, vožnjo po jezeru in pot do slapa. Srh nas je spreletaval ob njegovi razlagi Ponočne potnice, ko je po narisani Dravi pod ščipom vozil kugo čez reko in je čoln butal ob kraj. Tiste naloge, ko sem doma povedal, da sem šolsko nalogo z naslovom Mama kuha zagotovo pisal za prav dobro, ne bom pozabil. Vsi so že dobili zvezke nazaj, samo mojega je obdržal. Poklical me je, me dolgo časa gledal, nazadnje pa rekel: »Nisem ti napisal reda. Pokaži nalogo mami doma in ji povej, naj pride k meni v šolo. Pravzaprav ne! Bom jaz prišel k vam, pojutrišnjem ob sedmih zvečer.« Zato ker je imela naloga podnaslov z ukazom »Uporabljaj premi govor!« sem ostrmel, ko sem videl skoraj vse, kar je govorila mama, prečrtano in nad njenimi besedami drugače zapisano. Mama je namreč pravila nekako takole: »Daj kofešalo na talar! Prim lampo za drat pa gor potegni! Šparej s cukrom, pa ne špricat, da ne bodo fleki na rekelcu!« Ata in mama sta najbrž že nekaj vedela o Uzmoviču. Ko sem povedal, kdaj bo prišel, sta se pomenljivo spogledala in se nasmejala. Mama je pripravila dobro večerjo, mene so napodili ven, in ker je začelo deževati, je gospod učitelj po večerji odšel Z atovim dežnikom. Odšel je kar tako, dežnik pa za vselej. V tistih časih so šole gojile lepopis in Uzmovič ga je obvladal tako zelo, da smo občudujoče vzdihovali, ko je pisal na tablo. Pod vsako nalogo so bile posebej Oto Jurgec: Brez besed ocene za pisavo. To, da bi kdo pisal z levico, bi učinkovalo, kakor če bi dihal skozi uho. Učil je kot nedosegljivi razlagalec in mojstrsko je znal organizirati rekvizite. Na poziv, ali ima mogoče kdo doma odvečni pribor, kozarec, barometer, termometer, liter, pisker itn., smo dvigovali roko in nato nosili v šolo. Takrat ko je vprašal, ali ima morda kdo doma Papinov lonec, da se bomo učili o tlaku in pari, sem edini dvignil roko. Toda ko sem doma zinil o tem loncu, se je mama zadrla: »Ne, tega piskra na dva ven- TONI GAŠPERIČ tila, s katerim vsak dan juho kuham, pa od mene ne bo dobil!« Ko me naslednji dan ni bilo s piskrom v šolo, me sploh ni vprašal po loncu. Lepo ga je narisal na tablo, juhe si pa z našim ni kuhal. Vse življenje me je spremljal njegov čudoviti zgled »nazornega« pouka. Dežnik, dve jopi, šal in kakšnih dvajset knjig ni bilo nič proti zakladnici spoznanj in zgledov, ki nam jih je dal. Sicer je pa treba povedati, da so bolj korajžne mame dobile vse nazaj, če so šle po sposojeno k njegovi ženi. (se nadaijuje) Varčnost ravnatelja Krednika Našega tovariša ravnatelja Krednika je obsedla zadnja čase varčevalna mrzlica. Ne varčujemo samo z elektriko, s kurjavo in z vodo, ampak tudi s tarčami. Da, prav ste prebrali: s tarčami. Na nedavnem obrambnem dnevu jo je dobil po betici vsak, ki je z izstrelkom iz zračne puške zadel tarčo, četudi je bil to cilj. »Če bomo delali tako, bomo spravili šolo na boben,« je tulil tovariš ravnatelj Krednik in k grdo gledal našega telovadnega učitelja, ki nima predpisane izobrazbe, a nas uči poleg telesne vzgoje še obrambo in zaščito. Nekaj se govori, da bo dobil tisti učitelj vsak čas nogo, se pravi, da bo moral s trebuhom za kruhom. Na naši šoli je dvanajst let, mularija ga ima rada, veliko se ukvarja z nami: vodi deset krožkov, z nami hodi na tekmovanja. V šoli je od jutra do večera. Je pa že večkrat rekla tršica Ančka, da nima papirjev in da takšni ljudje nimajo v sodobni šoli kaj iskati. Povedala nam je, daje naš telovadec »faliran« študent, ker se nam je zdelo od začetka nakaj groznega, potem pa nič več. Mojca se že zdaj cmeri ob misli, da nas bo učil jeseni telovadbo kakšen zaguljen tip z diplomo v okviru, ravnatelj Krednik pa govori o razpisih. »V Prosvetnem delavcu morajo maja razpisati vsa neustrezno zasedena delovna mesta. Na prvem mestu dela in naloge učitelja telesne vzgoje.« Poznam ga, Krednika, ravnatelja našega, varčevalca šolskega, poznam ga, učiteljsko dušico, ki nam dovoli dajati pri malici samo najdrobnejša jabolka. Vem, kaj bo storil. Z rokami, uprtimi v boke, se bo postavil pred našega telovadnega učitelja in ga vprašal: »Koliko ste pa visoki?« »Meter dvainsedemdeset.« »Koliko pa tehtate?« »Devetinšestdeset,« »Katero številko trenirke pa nosite?« »Šestinštirideset.« »In katero številko copat imate?« »Dvainštirideset.« In potem bo pisalo v Prosvetnem delavcu, da išče naša šola telovadnega učitelja, ki mora izpolnjevati poleg visoke izobrazbe še naslednje pogoje: nositi mora trenirko številka šestinštirideset, prav pa mu morajo biti tudi copate številka dvainštirideset. To pa zato, ker kupuje opremo telovadnim učiteljem šola, trenirka in copate, ki j h nosi sedanji naš telovadec, pa še niso za v staro šaro. Humoreska iz druge knjige Tonija Gašperiča Ljudje z zaščitenimi hrbti. Delo je izdala in založila Beti Metlika, 1986. SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ Plečnikov trg 1, Ljubljana vas vljudno vabi na prireditve ob 90.-letnici ustanovitve muzeja: ponedeljek, 18. aprila ob 11. uri: odprtje razstave ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM SKOZI STOLETJA L ob 15. uri: strokovni posvet PEDAGOŠKO ZGODOVINOPISJE NEKDAJ IN DANES (sodelujejo: dr. Helmuth Engel-brecht, dr. Vasilij Melik, dr. Vladeta Tesič in Ivan Vavra) torek, 19. aprila ob 15. uri: strokovni posvet STALNA POSTAVITEV V ŠOLSKEM MUZEJU (sodelujejo: dr. Sergej Vrišer. Jasna Horvat in dr. Max Liedtke) sreda, 20. aprila ob 11. uri: odprtje razstave VZGOJNI ZAVODI POSVETOVANJE O VZGOJNIH ZAVODIH_______________________ Društvo defektologov Slovenije organizira posvetovanje o vzgojnih zavodih, ki bo 21. in 22. aprila 1987 na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Govorili bodo o družbenih tokovih odklonskega vedenja, o razvoju in zdajšnji prenovi vzgojnih zavodov v Sloveniji, o razvoju vzgoje in izobraževanja vedenjsko motenih v SR Hrvaški in o strokovnih tokovih, ki so vplivali na razvoj defektološke doktrine. Strokovnjaki iz tujine nas bodo seznanili s sodobnimi smermi vzgoje in izobraževanja v svetu, s potjo od Eichorna do stanovanjskih skupin in z značilnostmi razvoja usposabljanja vedenjsko motenih v Trstu. Predstavili bodo tudi alternativne oblike dela z vedenjsko motenimi (tudi posamezne alternativne programe), posvetovanje pa bo zaokrožilo predavanje o izobraževanju in usposabljanju za delo z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki in mladostniki. Društvo defektologov pripravlja tudi razstavo o vzgojnih zavodih, ki bo od 20. aprila na ogled v Slovenskem šolskem muzeju. DVAJSETA JUBILEJNA RAZSTAVA Likovni svet otrok Izredno lepo vreme je v soboto, 26. marca, privabilo v Šoštanj številne mlade likovnike in njihove pedagoge ter goste od Primorske do Prekmurja. Dvorana Doma kulture je bila premajhna, da bi lahko ob 11. uri sprejela vse udeležence, zato so nekateri kar v avli poslušali koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole iz Titovega Velenja, ki ga je vodil prof. Dušan Lipovšek iz Ljubljane. Ker je bila letošnja razstava že dvajseta zapored, torej jubilejna, so jo začeli slovesno s kulturnim sporedom ter s podelitvijo nagrad in pohval. Na letošnji razpis se je prijavilo kar 95 šol in zavodov iz vse Slovenije, poslali pa so več kot 3500 najrazličnejših likovnih del. Komisija, ki so jo sestavljali lanskoletni nagrajeni likovni pedagogi: Majda Grajfoner, Boža Černe, Tonka Tacol in Tone Skok, je pod predsedstvom republiške svetovalke za likovno vzgojo mag. Helene Berce Golob odbrala za razstavo (postavil jo je Tone Skok, ravnatelj Osnovne šole Miha Pintar Toledo iz Titovega Velenja) približno 500 del v najrazličnejših tehnikah. Po koncertu je predsednica žirije govorila o letošnji jubilejni razstavi Likovni svet otrok, ki je nekakšno merilo vsakoletnih uspehov in likovnega ustvarjanja na naših šolah. Zanimivo je, da so letos poslali likovna dela tudi učenci pobratenih občin iz Titovih Užic, Subotice in Vrnjačke banje ter dopolnilna slovenska šola iz Kre-felda v ZRN, ki jo vodi Ana Krajnc. Letošnje nagrade so prejele osnovne šole: Anton Ukmar iz Kopra, likovna pedagoginja Boža Černe; Miha Pintar Toledo iz Titovega Velenja, likovni pedagog Robi Klančnik; Ledina Ljubljana, likovna pedagoginja Tonka Tacol; Lenčke Merzelove Slovenj Gradec, likovni pedagog Luka Popič, in Slavko Šlander iz Celja, likovna pedagoginja Marija Cene. Pohvaljene pa so osnovne šole: Bratov Polančičev Maribor, likovna pedagoginja Majda Grajfoner; Anton Aškerc iz Titovega Velenja, likovni pedagoginji Marjeta Vatel in Jelka Atelšek; Vzgojni zavod Fran Milčinski Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan; otroški oddelek bolnišnice Šlovenj Gradec, likovna pedagoginja Breda Cel-cer, in Osnovna šola Leopold Maček Borut Ljubljana Polje, likovna pedagoginja Milena Pirkmajer. Vse nagrade in pohvale je izročil s šopkom cvetja Karel Kordeš, ravnatelj šole Karel Destovnik Kajuh. Spregovoril je tudi Valter Samide, glavni urednik Pionirskega lista, ki je vsakoletni pokrovitelj razstave. Zahvalil se je razstavljalcem, likovnim pedagogom in Kajuhovi šoli ter ji ob tej jubilejni 20. razstavi podelil knjige za šolsko knjižnico. Ravnatelj šole Karel Kordeš se je zahvalil za darilo in hkrati čestital Pionirskemu listu k jubileju, saj praznuje letos že 40-letnico svojega izhajanja. Knjižno nagrado je prejel tudi Gregor Istenič, učenec 5. razreda Osnovne šole Ledina iz Ljubljane, za delo Luna park, ki so ga natisnili na naslovnico kataloga in priznanj. Ob razstavi so v 700 izvodih izdali lep katalog - denar zanj sta prispevali Izobraževalna in Kulturna skupnost občine Velenje - dobili pa so ga vsi razstavljalci in likovni pedagogi, saj ga bodo lahko uporabili kot pripomoček pri likovni vzgoji. Po slovesni podelitvi so si udeleženci ogledali del razstave, ki je v Domu kulture, nato pa so odšli še v Kajuhovo šolo na ogled večinskega dela razstave. Sledilo je tovariško srečanje: po letu dni so se srečali nekateri učenci in likovni pedagogi, ki sodelujejo na tej vsakoletni razstavi že več let, veliko pa je bilo tudi novih razstavljalcev in likovnih pedagogov, ki so letos prišli prvič. Utrdila so se stara poznanstva in prijateljstva in nastala nova; učenci in učitelji so si izmenjali izkušnje o novih tehnikah in spoznanjih o likovni vzgoji, ki je na naših šolah iz leta v leto bolj kakovostna. To je v svojem govoru poudarila mag. Helena Berce Golob, vsakoletna predsednica žirije, ki jo je Kajuhova šola letos tudi nagradila za njen trud in pomoč pri vsakoletni ureditvi razstave. VIKTOR KOJC Ustanovitelja: Republiški odbor Sindike*a delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, c l! JS Redne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili letos 25. aprila in 16. maja Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam za prvo objavo pošljejo razpise najkasneje do 12. aprila, za drugo objavo pa do 5. maja t. 1. Ob tem navedite, kdaj naj bo razpis objavljen! Naknadne razpise bomo objavili 30. maja in 20. junija 1.1. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu (061) 315 585. Svet OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Vrhnika izpolnjevati še pogoje Zakona o osnovni šoli ter imeti: - ustrezno pedagoško izobrazbo za delo na osnovni Šoli - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu na osnovni šoli ter opravljen strokovni izpit - organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja Mandat traja 4 leta, začetek dela 1. 7. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ivan Cankar, Vrhnika, Lošca 1, 61360 Vrhnika z oznako »za razpisno komisijo«. Svet OSNOVNE ŠOLE ROGAŠOVCI razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu izpolnjevati še pogoje po Zakonu o osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu - dejaven in pozitiven odnos do samoupravljanja - organizacijske in strokovne sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Prevzem del in nalog L 7. 1988. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. 7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA Boj proti kajenju se nadaljuje Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila obširne programe, pri katerih bodo sodelovale države članice, da bi tako proslavila štirideseto obletnico svojega delovanja. Spodbuditi želi vlade teh držav, da bi podprle gibanja proti kajenju, saj umre zaradi posledic in škodljive razvade na svetu vsako leto dva in pol milijona ljudi. To je velik krvni davek, h kateremu pa je treba prišteti še velike gmotne izgube, ki jih zahtevajo zdravljenje, zdravila, zahtevni operativni posegi, bivanja v zdraviliščih, odsotnost z dela in invalidske upokojitve. Najbrž so ti izdatki mnogo večji od dobička, ki ga državi prinaša tobačna industrija. Zelo razvite države se tega dobro zavedajo, zato namenjajo preventivi in gibanjem za zdravo življenje toliko denarja, da so uspehi že vidni. Javno mnenje ni več naklonjeno kajenju, moderno je biti zdrav, svež, poln moči in se ukvarjati s športom. Nasprotno pa se v slabše razvitih deželah širi umazana tehnologija, malomaren odnos do zdravja in s tem tudi kajenje. Posledice so očitne. Vedno več je obolenj dihal, srca in ožilja ter pljučnega raka. Dan za dnem ugotavljamo, da bomo morali zdravstvene storitve zaradi pomanjkanja denarja močno okrniti in za preventivo spet ne bo nič ostalo. Kadilci pa brezskrbno in brezobzirno puhajo velikanske količine strupov in kancerogenih snovi v svojo okolico ter še dodatno' onesnažujejo že tako hudo onesnaženi zrak. Prispevajo pa prav tolikšno participacijo, čeravno zavedno uničujejo svoje zdravje, kot nekadilci, ki skušamo čim bolj zdravo živeti. Žal pa smo med kadilci prisiljeni pasivno kaditi, če to želimo ali ne. Gostilnam se je moč izogniti, opravkom v bankah in uradih pa ne. Zakajeno je celo v nekaterih zdravstvenih ustanovah, zdraviliščih, planinskih kočah in še marsikje. Z veseljem ugotavljam, da se zadeve vendarle počasi zboljšu-jejo. Tako v poštnih uradih kajenje ni več dovoljeno, v Ljubljani imamo že nekaj slaščičarn in restavracij, kjer se ne kadi, taborniki pa zbirajo podpise, ker bi radi plesali v nezakajenem prostoru. Tudi v viškem zdravstvenem domu so odstranili pepelnike iz čakalnic in hodnikov, zelo žalostno pa je, da je pri ljubeznivih tovarišicah v otroški zobni ambulatni tako zakajeno. Na željo gostov se je za čist zrak odločil tudi hotel Svoboda v Strunjanu in-določil kadilcem poseben prostor. Morda je še kje tako? Naša družba, čeravno se razglaša za humano, je še zmeraj naklonjena kajenju, zato je delo šestih slovenskih Društev nekadilcev, združenih v Zvezo društev nekadilcev Slovenije, zelo težavno. Opogumljajo nas priporočila svetovne zdravstvene organizacije in izsledki njenih številnih raziskav, ki zmeraj znova potrjujejo, kako škodljiva sta ka- In memoriam profesorju Ludviku Gabrovšku Neizprosna in usodno nespremenljiva je vest, da je umrl profesor Ludvik Gabrovšek. Med slovenskimi šolniki in družbenopolitičnimi 'delavci nov grob, nova praznina, ki jo bo težko zapolniti. Ludvik Gabrovšek je bil rojen ‘ 24. avgusta leta 1910 v Ljubljani. Njegov oče je bil železničar. Gabrovškov! pa so tedaj stanovali v Rožni dolini. Ko mu je bilo 10 let, je že izgubil mater. Zgodaj je torej spoznal, kaj pomeni življenje brez materine ljubezni in topline. Osnovno šolo je Ludvik Gabrovšek končal na Vrtači leta 1920. Po tem so ga vpisali na ljubljansko klasično gimnazijo, kjer je junija 1928 maturiral. Vleklo.ga je k matematiki. Magična moč številk, teorij, abstrakcije; želja po reševanju problemov ga je začarala in opredelila za dobršen del njegovega bogatega življenja. Zato je tudi razumljiva njegova odločitev za študij matematike in fizike. Jeseni 1928 je vpisal to skupino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral že junija 1932. Že kot srednješolec je bil član in odbornik Preporoda, delal je v Sokolu, kot študent je bil odbornik akademskega društva Jadran, vendar njegove opozicijske skupine, zato nas ne sme začuditi, da je prvo službo dobil v Črni gori. Na gimnaziji v Bara-nah, »200 km daleč od železnice«, kot je sam zapisal, je delal od leta 1933 do 1936 kot suplent. Pozneje se je kalil kot profesor na gimnaziji na Ptuju in v Celju do leta 1939, ko je prišel v Ljubljano. Poučeval je na III. in pozneje IV. moški gimnaziji matematiko in delal kot v.d. ravnatelja in ravnatelj šole do leta 1947. Vmes sta bila seveda narodnoosvobodilna vojna in revolucija. Profesor Ludvik Gabrovšek je vedel, kje je njegovo mesto: da je to OF, da je treba fronti dati na voljo vse svoje sposobnosti. Tako se je včlanil v OF že leta 1941. Delal je kot član in poverjenik na IV. moški gimnaziji. Naložili so mu, naj zbira radijske vesti za ljubljansko izdajo Radio - vestnika in za Slovenski poročevalec. Novembra 1944 so ga poslali na prisilno delo v Postojno. Po osvoboditvi je delal skoraj pol leta v uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu. Primorska je potrebovala strokovnjake in profesor Gabrovšek je z veseljem pomagal, čeprav časnikarstvo ni bilo njegova specialnost. Toda: pripadal je gibanju, imel je široko klasično izobrazbo, obvladal je angleščino, nemščino in srbohrvaščino, delno pa ruščino. italijanščino in francoščino ir s svojim znanjem je vročično dO' kazoval slovenstvo in oefovstve v Trstu. Če odštejemo dobri dve leti ko je bil Ludvik Gabrovšek profesor na Višji pedagoški šot v Ljubljani, je večji del svojega povojnega dela namenil upravi - povezavi s šolstvom. Med letoma 1947 in 1949 je bil načelnik oddelka za šolstvo pri tedanjetf ministrstvu, potem pa je dobrit trinajst let opravljal najodgovornejše funkcije v Svetu za prosveto in kulturo in Svetu za šolstvo SR Slovenije ter v Izvršnert svetu Skupščine SR Slovenije. Bil je pomočnik sekretarja, sekretar in predsednik Sveta za šolstvo SR Slovenije in pozneje predsednik odbora za prosveto, kulturo in znanost ter član Izvršnega sveta Skupščine SR Slove nije. Leta 1966 se je odločil za pokoj in 1. septembra istega letaj po skoraj 36 letih dela zapustil službo. Več kot dve desetletji po drug1! vojni je pomembno vplival naj razvoj slovenskega šolstva ne W kot učitelj srednje in višje šok ter organizator in politik, temvei tudi kot soavtor šolskih učbenikov. Naj omenim vsaj tri: Aritmetika in algebra VI. za osnovnt šole, Računica za izobraževalne tečaje in Aritmetika in algebra. 1956-1958. Živel je bogato notranje življenje, pomembno povezano z matematiko in fiziko, in če je bil ča* - tudi s šahom, saj je imel našlo' šahovskega mojstra, bil je ugleden šahovski organizator - in seveda usodno zaznamovano s časom, v katerem je delal. To je bi marsikdaj hud in težak čas, ki j<) zahteval od ljudi vse in mords celo več, kot so zmogli. Profesot Ludvik Gabrovšek se je lep zmeraj povsem zavedal. Njegovo ime bo še dolgo zapisano v zgo dovini slovenskega šolstva in povojnega razvoja Socialistične republike Slovenije. Hvaležni smo mu za vse, kaj je storil za napredek SR Slove; nije. Zahvaljujemo se m' v imenu Predsedstva SR Slove nije. Skupščine in Izvršneg* sveta SR Slovenije ter sveta re; publike. Še posebej hvab v imenu rodov dijakov srednji! šol in študentov nekdanje Višji pedagoške šole, ki jim je odpira pota v labirint matematike, kajt' ohranili so ga v spominu kot sposobnega in prodornega učitelj* in kot razumevajočega ter mla dim naklonjenega človeka Hvala, profesor Ludvik Gabrov šek, v imenu Republiškega ko miteja za vzgojo in izobraževanji ter telesno kulturo. STANE ČEHOVIN jenje in uživanje tobaka v kakrš- ^ nikoli obliki. Zal je zasvojenega kadilca nemogoče prepričati, kako škodljivo je njegovo početje. Prepriča ga šele huda, včasih celo usodna bolezen. Zavarovati pa moramo nekadilce pred škodljivimi učinki tobačnega dima, predvsem tako, da jih vzgajamo že od mladih nog v športnem in kulturnem duhu, v ljubezni do sebe, svojega zdravja, v ljubezni do bližnjega, do narave in okolja. Kdor se ima rad. si prav gotovo ne škoduje! Za konec pa še nekaj zanimivosti in podatkov: - tobačni dim vsebuje več sto strupenih in kancerogenih snovi ter več takih, ki zavirajo delovanje obrambnih mehanizmov - otroci kadilcev mnogo pogosteje obolevajo, imajo pa tudi 50 odstotkov več možnosti, da zbolijo pozneje v življenju za rakom - po desetih letih kajenja desetih cigaret na dan se prilepi na pljuča Ikg katrana - kajenje umori več ljudi ko: vojne - kajenje veliko prezgodaj pe stara organizem - kajenje povzroča kroničn‘1 pomanjkanje kisika - kajenje ni več simbol me škosti in odraslosti, vedno bol postaja izraz nezrelosti, otroško* sti, nekulturnosti, nespodobnosti in nasilnosti - nosečnice kadilke rodijo po gosteje predčasno, več je pretf porodnih, porodnih in poporodnih zapletljajev, več mrtvorojo nih otrok, novorojenčki so laži in manj odporni - kajenje poškoduje tud ustno in žrelno sluznico ter zo bovje - kajenje poškoduje ožilje srce ter sluznico želodca in m£ hurja. Premislite in odločite se * zdravje! IDA ROJKO, tajnica Društva nekadilcev Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc. Direktor: Stanko Šimenc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1988 znaša 7500 din za posameznike in 12000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 6000 din na leto. Posamezna številka stane 500 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica, J ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kod teja za vzgojo in izobraževan je časnik »Prosvetni delave< prost temeljnega prometne! davka od prometa proizvodi (glej 7. točko 1. odstavka 3 člena zakona o obdavčeval proizvodov in storitev v prom1 tu).