Zanimiv shod na Velehradu. Zadnjič smo že kratko poročali o shodn na Velehradu, kiseje pečal z vprašanjem o zedinjenju vzhodne in zahodne cerkve. V soboto predpoldnem je ta shod končal svoje delo, nadškof levovski grškega obreda je imel v cerkvi izpred oltarja krasen govor na vdeležence, nadškof iz Sofije Menini pa je zapel zahvalno pesem. Popoldne so pa imeli ožjo sejo odposlanci, katere je shod izbral izmed vseh slovanskih narodov (od Slovencey sta izvoljena dr. Grivec v Ljubljani in dr. Kovačič v Mariborn), katerih naloga je, širiti apostolsko misel bv. Cirila in Metoda pri svojih rojakih, proučevati zbližanje vzhodne in zahodne cerkve ter pripravljati tvarino za prihodnji kongres, ki se bo vršil zopet na Velehradu 1. 1908. Ko je bilo učeno delo končano, se je pa zaeela Ijudska slavnost, Moravski Čehi imajo dobro razvito drnštvo nApostolat sv. Cirila in Metodija", ki šteje nad 50.000 ndov ter z molitvijo in miloščino pospešuje zedinjenje eerkev med Slovani. To društvo je imelo drugi dan svojo glavno skupščino. Od vseh strani so proti vederu prihajale cele procesije dobrega moravskega ljudstva v zanimivih narodnib nošah, ki so žalibog pri nas že celo izginile. Malo pred 7. nro smo se zbraH vsi ob slavolokn pri Cirilovi kapeli ter spremljani z godbo korakali v cerkev 5 pred nami so nosili dečki na drogovih tablice, na katerih je bilo zapibano, od kod je kdo. Med mnogoštevilnimi domačimi kraji si videl tablice z napisom: Rim, Petrograd, Levov, Zagreb, Ljubljana, Maribor itd. Pri veliKih vratih jeznitskega samostana nas je pričakal nadškof Menini ter nas spremil v velikansko in lepo cerkev. Mogočno je odmevala iz tisočerih grl lepa CirilMetodova pesem. Eden izmed domačih očetov jezaitov je imd pridigo, v kateri je kratko razložil važnost Ciril-Metodovega apostolata, potem je pa bil blagoslov. Drugo jntro je bilo skapno sv. obhajilo, okoli pol 9. ure pa se je zadelo zborovanje pod milim nebom, katerega se je udeležilo do 4000 oseb; na visokem odrn so poleg predsedništva bili zastopniki vseh slovanskih narodov. Kanonik Pospišil iz Olomuca je pozdravil aavzoče, zlasti zastopnike drngih slov. narodov. Visokošolec Vrablec je kratko očrtal življenje sv. Grila in Metoda, za njim pa je spregovoril sofijski nadškof Menini, ki je v bolgarskem jezikn vspodbujal k apostolskemu delovanjn za zedinjenje cerkev ter svoj govor končal s škofovskim blagoslovom. Jako lepo je potem govoril v češčini tovarnar Vaclav Zbofil iz Bistrice o zaslngah, ki si jih je pridobila cerkev za omiko. Nobena druga vera, je rekel med drngim, nobena cerkev, nobena stranka nima toliko zaslug za omiko, kakor katoliška cerkev, zatorej je grda laž, če tako imenovani ^naprednjaki" očitajo cerkyi nazadnjaštvo. Z razDimi vzgledi iz zgodovine zlasti iz franeoske prekucije je podprl govornik svoje trditve ter pokazal, kako so se ravno ^naprednjaki" mnogokrat pokazali sovražnike omike, prostosti in človekoljubja. V lužiško-srbskem narečjn je spregovoril profesor Bril (tndi posvetnjak) o evangeljskem delovanju Metodovem in o zvestobi do Petrove stolice. Posebno je očaral poslusalce s svojo veličastno postavo pa s prijazno in poljudno besedo nadškof Scepticki, ki je govoril malornski, povdarjajoč, da je Velehrad vsem olovanom sv. mesto, ker nam je odtod zasijala luč Kristusove vere, ki je naš najdražji zaklad. Hoditi nam je po stopinjah sv. Cirila in Metoda ter z molitvijo in delom pospeševati zedinjenje v enem ovčinjaku Kristusovem. Znameniti nčenjak in prijatelj Slovanov p. Palmieri je kratko ogovoril zborovaJce v češkem jeziku, rekši, v Rimn sta bila sv. apostola posvečena za škofa, naj tedaj ostane med Slovani vera, ki sta jo prinesla sv. brata. Vsenčiliščnica Sofija Likajev iz Petrograda, ki je pred kratkim prestopila y katoliško cerkev, je spregovorila velikorusko o dobroti, biti ud praye cerkve Kristnsove. Na vrsto so prišli sedaj Jngoslovani. Najprej je dobil besedo prof. Kovačič iz Maribora. Rekel je po priliki: Slovenec od bistre Mnre in deroče Draye ima poseben vzrok, izraziti svojo radost in hvaležnost v Velehradu ob grobu sv. Metodija, saj je Metod bil ne samo morayski, ampak tndi naš pastir, njegove noge so posvetile tudi slovenske kraje. Metod je bil gost slovenskega kneza Koclja, katerega oblast je segala od Blatnega jezera do Drave. Moravani in Slovenci so bili takrat bližnji so3edi, pozneje nas je usoda ločila, ker so se med nas vrinili Madžari. Po prostoru smo sedaj daleč narazen, a naša srca so blizn in duh sv. Metodija naj nas še tesneje združi. V imenu Hrvatov je spregovoril dr. Pazman, vseučiliški profesor v Zagrebn, dr. Grivec iz Ljubljane pa je pozdravil zborovalee v imenn ljubljanskega knezoškofa, kar se je sprejelo z živahnim ploskanjem in slavaklici. V imenn Slovakov je govoril župnik Hlinka, ki je bil že aa prejšnjem shodu zanimiva prikazen. Prišel je ravnokar iz ječe. Zaradi njegovega narodnega mišljenja in delovanja ga je madžarska vlada dala zapreti in njegov madžareki škof ga je oelo odstavil. Opisal je grozne razmeie, v katerih žive Slovaki. Sklenil je svoj govor z besedami: Stari Evropi preti vsled brezverstva, razudanosti in nasilstev nevarnost, da se potopi v lastni krvi, Kristnsovi veri zvesto Slovanstvo ji bodi rešnik! Poslanec Barvinski je sporočil pozdrav stanislavskega škofa in naposled je še gpregovoril v poljskem jezikn superior lazaristov iz Varšave. Polni vneme za sveto stvar smo se razšli vsak na svoj kraj iz slavnega Velehrada.