Ljubljana, četrtek !1. aprila 1929 Cena 2 Din meaečoo M Dta. M taosemstvo 40 Dta. UrtMitrti Koatpvi rtiča &. Telefon Mev. 3122. »123, JI 24, 3129 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleto« it. «4a Coflei Koceoova rt. 2. Tefrfo« tw. 190. Bokoplrt M M rr*4a)o. - Osfeji po tarifa. Upravatttv*! UnUtaoa. Pictcrnova rt. M. Teleioa tt. 3122, 3123, 3124, »125, 312«. kteratrt oddelek: UuMJaoa, Preternov ■fica 4. Telefon tt. 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova ccaft It 13. Teleioa tt. 456. Podružnica Celje: Koceoova rtiča It S. Telefoo tt. 190. Računi pri pošt ček- s&vodih: LjubiJaaa tt. 11.842; Praha &sk> 78.180; Wiea Nr. 106.241. Ljubljana, 10. aprila. T« dni je objavil italijanski oficijozni Ust »Giornale d'Italia« članek o fran-oosko-italijanskem razmerju, v katerem zatrjuje med drugim, da želi Italija široko. temeljito in definitivno razčišče-nje svojih odnošajev s Francijo. Temu članku pripisujejo precejšnjo važnost v Italiji, pa tudi v drugih prizadetih državah že zategadelj, ker je izšel po sestanku med Chamberlainom in Musso-linijem v Florenci in ker že dolgo časa ni bilo nič čuti o usodi pogajanj, ki jih je lani začel voditi francoski veleposlanik v Rimu Beaumarchais. Da bi se bil Chamberlain razgovarjal v Florenci z načelnikom italijanske vlade o italijansko-francoskih odnošajih Ji prevzel vlogo posredovalca, se prav za prav niti ne da sklepati iz iastega, kar je prišlo v javnost o tem sestanku. Oticijalni komunike je samo kratko poročal, da sta državnika ugotovila prisrčnost odnošajev med Anglijo in Italijo in soglasnost obeh vlad glede najvažnejših političnih vprašanj, ki zanimajo obe deželi. Dokaj zgovornejši nego ta. za podobne primere običajna formula pa je bil šef britske zunanje politike v inter-vjuvu. ki ga je dovolil zastopniku londonskega »Observerja«. Iz njegovih izjav se more sklepati, da ie želel razpršiti pomisleke in nezaupanje, ki jih vzbuja v Italiji njegova politika prijateljskega sodelovanja s Francijo, obenem s tem vplivati na potek volilne borbe v Angliji, kjer vodijo liberalci in delavci najostrejšo agitacijo proti konservativni vladi baš z zunanjepolitičnega vidika, češ da ima Briand Chamberlaina popolnoma »v žepu« in da Anglija slepo sledi Franciji. Chamberlain je izrecno povdaril, da je ozko sodelovanje s francosko republiko samo v interesu miru in ni naperjena proti kaki tretji sili. BaŠ prijateljstvo in zaupanje med Francijo in Anglijo je omogočilo spravo z Nemčijo. Med Anglijo in Italijo pa so bile vedno simpatije in ni nikakega vzroka za konflikt med tema dvema državama. Zanimivo je. da ni Chamberlain navzlic očitni želji vplivati tolažllno niti z besedo preklical svojih večkratnih prejšnjih izjav, po katerih je zaupno sodelovanje s Francijo temelj angleške zunanje politike. Ta politika, ki se je posebno afirmirala po obisku francoskega predsednika republike Doumer-guea v Londonu, je dala doslej najod-licnejše rezultate za konsolidacijo miru v Evropi in gotovo ni nobenega tehtnega razloga, da bi se prenehala. Nedavna svečana proslava 25 letnice obstoja »Entente cordiale« nas popolnoma potrjuje v tem prepričanju. Politika sodelovanja med glavnima zapadnima silama nikakor ne izključuje zbližania z drugimi silami, marveč ga celo favorizira. V očitno inšpiriranem uvodniku, ki razpravlja o italijansko-francoskih odnošajih. ugotavlja to tudi pariški »Temps«: »V Rimu še manj kot drugje se ne morejo resno vznemirjati nad »prisrčnim sporazumom«, ki nikakor ne more tvoriti ovire za prijateljske odnošaje med Anglijo in Italijo z ene ter Francijo in Italijo z druge strani. Nasprotno, on koristi vsakemu zbliževanju, vsem miroljubnim poravnavam.« Francija torej nima razloga, da bi odbila nadaljevanje pogajanj z Italijo, ki so bila lani že precej napredovala. Kot znano, je kmalu po sklepu franco-sko-rugoslovenske prijateljske pogodbe koncem l. 1927. in navzlic novemu tiranskemu paktu izjavil Briand pripravljenost francoske vlade na iskrena po-gaianja z Italijo. Mussolini se je tedaj od-zval temu poz>:vu in pogajanja so kmalu rodila praktične uspehe. Najprej je bil sklenjen modus vivendi glede naselitve Italijanov v Franciji ter Francozov v Italiji. Sledil je sporazum o režimu v Tangerju in končno je francoski ambasador Beaumarchais predložil italijanski vladi pismeni načrt za rešitev ostalih swnih vprašanj. Na te premoge pa R;m doslej še ni odgovoril. Zato je pač naravno, da pride nova pobuda za obnovitev pogajanj iz Rima. Ako nai ie obisk, ki ga je n-anravi! Mussolini Chamberlainu v Vili Gioisi, služil tudi posredovanju za otvoritev novih pogajanj med ItaKio in Francijo in ako zpači članek »Giornale d'Italia«. da si iih v Rimu žele, ie to s stališča ooTitične atmosfere v Evropi gotovo fe najtonleie pozdraviti. Revizija Monroejeve doktrine Washington. 10- sirila lo. Zaradi nara- fčajočesn protiameriške?a pihanja v državah Latinske Amerike. je sklenil washing-»ODski zunanjepolitični urad izdelati novo avtentično formulacijo Monroejeve doktrine. Ta prenovljena Monroejeva doktrina ho vsebovala točne smernice za politiko Zedinjenih držav napram izvenameriškim. kakor tudi napram nekaterim južnoameriškim državam, ki vedno bolj prehajajo pod vpliv raznih IzvenameriSkih držav. Uredba o organizaciji prometnega ministrstva Vsa ministrstva že dokončujejo delo na organizacijskih uredbah - Vse železniške direkcije ostanejo Beograd, 10. aprila* p. V vseh ministrstvih energično delajo na sestavi uredb, ki morajo v smislu novega zakona o vrhovni državni upravi urediti notranjo organizacijo in notranje poslovanje posameznih resorov. Ministrstva so pri sestavi teh uredb kolikor toliko samostojna, vendar pa morajo pri tem čuvati enotnost poslovanja v vseh centralnih urad h. Zato je tudi končna odobritev vseh teh uredib pridržana ministrskemu predsedniku. Izgotovljeni sta že uredbi ministrstva za šume in rude ter prometnega ministrstva. Prvo ministrstvo bo po novi uredbi razdeljeno v tri glavne oddelke: gozdarskega, rudarskega in računovodskega. Uredba o organizaciji prometnega ministrstva predlaga, kakor je bilo že objavljeno, odpravo ge- neralne direkcije železnic. Vendar pa definitivne odločitve o tem še ni, ker bo padla šele po dogovoru z ministrskim predsednikom. Dalje določa uredba, da si imemije prometni minister enega ali dva pomočnika in generalnega prometnega inšpektorja Oblastne direkcije ostanejo kakor doslej v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Subotici. Beograjska oblastna direkcija dobi izpostavo v Skoplju. Vprašanje zase tvori direkcija za gradbo novih železnic. Po novem zakonu o vrhovni državni upravi je direkcija prideljena ministrstvu javnih del. Ker pa posega njen delokrog globoko v delokrog prometnega ministrstva, bo poskrbljeno potom skupnih konferenc obeh ministrstev za trajen kontakt in harmonično delo. Hišni lastniki proti podaljšanju stanovanjskega zakona Spomenica zveze hišnih lastnikov ministru socijalne politike — Argumenti za popolno ukinjenje vseh omejitev razpolaganja s stanovanji Beograd, 10. aprila p. Ministra socijalne politike sta posetili danes deputaciji Zveze stanovanjskih najemnikov in Zveze hišnih posestnikov, ki sta obe intervenirali v zadevi stanovanjske zaščite po 1. maju, ko poteče sedanji stanovanjski zakon. Zahteve stanovanjskih najemnikov, ki predlagajo, naj bi se stanovanjska zaščita podaljšala do L 1935., smo že včeraj zabeležili. Hišni posestniki so po svoji deputaciji izročili ministru obširno spomenico, v kate«;* utemeljujejo svojo zahtevo, naj bi se stanovanjska zaščita in sploh vse omejitve svobodnega razpolaganja s stanovanji brezpogojno ukinile. V svoji spomenici navajajo med drugim: Po uradnih podatkih stanuje v naši državi 9 desetin celokupnega prebivalstva v lastnih hišah. A tudi velika večina one desetine, ki stanuje v tujih hišah, ne uživa več zakonske stanovanjske zaščite. Ravno oni maloštevilni, ki še uživajo to zaščito, pa stanujejo večinoma pri gospodarsko najslabših hišnih posestnikih. Mnogo je primerov, da je finančno stanje hišnega posestnika mnogo slabše, kakor stanje njegovega najemnika, ki uživa zaščito stanovanjskega zakona. Na drugi strani so najbogatejši hišni posestniki često oproščeni vseh zakonskih omejitev, prizadeti pa so baš najsiro-mašnejši. Na ta način stanovanjski zakon ni več izraz višje pravičnosti, marveč ima za posledico, da so tako najemniki kakor hišni posestniki razdeljeni v dvoje vrst privilegiranih in neprivilegiranih državljanov. A še ta razdelitev ni Izvršena po kakem objektivnem merilu, marveč je pri najemnikih docela slučajna, pri hišnih posestnikih pa uživajo ugodnejši položaj najpremožnejši. Stanovanja z več kot tremi sobami ne spadajo več pod omejitve, pač pa se nanašajo omejitve na mala stanovanja. Zakon o stanovanjski zaščiti ni samo nepravičen, marveč tudi docela nepotreben, ker je v Beogradu, Zagrebu in drugih večjih mestih veliko število praznih stanovanj. Treba pa je upoštevati tudi to, da najemnina stalno pada, čim več je na razpolago stanovanj. Ukinitev stanovanjske zaščite pa bo omogočila tudi posestnikom starih hiš, da svoje hiše popravijo, kar bo v svoji nadaljnji posledici dovedlo •o znižanja in izenačenja najemnin. Dosedanje zakonske omejitve so povzročile, da so hišni posestniki izgubili vsak interes za popravila svojih hiš, ki jih čestokrat najemniki zlohotno poškodujejo. Z odpravo stanovanjskih omejitev bodo prišli do dela in zaslužka tudi številni obrtniki, trgovci in industrijci. ker bo pač vsak posestnik v lastnem interesu svoje hiše redno popravljal. Odnošaji med hišnimi posestniki ln stanovanjskimi najemniki, ki zlorabljajo neodpo-vedljivost stanovanj, so preveč zastrupljeni in zato imata tudi policija in sodišče mnogo nepotrebnega opravka ^ spoji, ki se porajajo iz teh zastrupljenih odnošajev. Z ukinitvijo stanovanjskega zakona bi se mnogo doprineslo k razbremenitvi na tem polju. Ukinitev stanovanjske zaščite ne bo izzvala nikakih nemirov, ker je zlasti v Beogradu in v Srbiji zelo malo število hišnih posestnikov in najemnikov, ki spadajo še pod omejitve tega zakona. Velika večina tujih držav, zlasti onih poljedelskega značaja, kjer vladajo slične prilike, kakor pri nas (Holandska, Švedska, Italija, Španija, Švica, Bolgarija), so že ukinile vse stanovanjske omejitve ln rešile stanovanjsko vprašanje na docela drugi osnovi. Vse to govori proti nadaljnjemu podaljšanju stanovanjskega zakona, ki favorizira ene na škodo drugih, zlasti na §kodo onih, ki so, zanašajoč se na zakonitost in ravnopravnost v državi štedili in vložili vse svoje prihranke v svoje hiše. Ne samo so-cijalna pravica, nego tudi razlogi narodnega gospodarstva zahtevajo, da se vsa bremena razdele sorazmerno po gospodarski moči na vse državljane. Včerajšnje avdijence Beograd, 10. aprila č. Opoldne le kralj sprejel v avdijenci zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija, ki mu ie poročal o tekočih poslih svojega resora in o delu konference za ureditev nerešenih vprašanj med Jugoslavijo in Rumunijo. Dalje je kralj sprejel v avdijenci finančnega ministra dr. švrljuga, ki m je poročal o poslih svojega resora in ministra pol.iedetetva dr. Frange-ša, ki je obvestil kratlja o svojem potu v Južno Srbijo Razdržavljenje pošt še ni zaključeno? Beograd, 10. aprila, r. Današnja »Politika« objavlja informacije o vprašanju deetatizacije pošt, ki jih je, kakor povdarja, dobila na merodajnem mestu. V ministrstvu javnih del, kamor sedaj resortira tudi poštna uprava, smatrajo, da je treba z razdržavljenjem pošt nadaljevati ter tako dati poštnemu prometu »popolno avtonomijo«. Naše pošte, telefon in telegraf je treba iz fiskalnih razlogov in zaradi dobrega prometa čim bolj komercijalizirati in jih napraviti čim samostojnejše. Dosedaj so bile deetatizirane one pošte, ki so imele na leto manj nego 30.000 edi-nic in so se izkazale za absolutno pasivne. Vprašanje Je, ali ne bi bilo ko. ristno, da se vse pošte do 100.000 delovnih edlnlc pretvorijo v pogodbene pošte. Na ta način bi država prištedila velike vsote, ne da bi trpel poštni promet. Pogodbene pošte se dajejo v zakup po odrejenem letnem pavšalu upokojenim poštarjem, brezplačnim prakti-kantom. duhovnikom, učiteljem. občiq-skim uradnikom, javnim beležnikom (notarjem) itd., ki pa morajo napraviti posebni poštni izpit. Minister javnih del g. Savkovič se je za to vprašanje posebno zainteresiral ter je tudi že razdržavil okrog 200 pošt. Letošnja konferenca Male antante Beograd, 10. aprila p. Po sporazumu med vladami držav Male antante, se bo vršila letošnja konferenca zunanjih ministrov Male antante meseca junija v Jugoslaviji. Dan in kraj konference še nista dolpčena. Zatrjuje pa se, da se bo vršila konferenca najbrže v Ilidžu pri Sarajevu. Konferenco bo tokrat vodil jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič, ki se vrne meseca maja iz inozemstva, da prevzame posle svojega resora. Po končani konferenci zunanjih ministrov, se bo takoj vršila konferenca gospodarske Male antante, za katero se ie že vršila pripravljalna konferenca v Bukarešti. Nova spomenica k »v 1 v • manjsmskemu vprašanju Parii. 10. aprila, r. Predstavniki Male antante, Poljske ln Grčije so se se6tali v Parizu in sestavili skupno spomenico o manjšinskem vprašanju. Spomenica bo izročena preko francoskega ministrstva zunanjih zadev komiteju trojice pri Svetu Društva narodov. Spomenica navaja, da Jugoslavija, Rumunija, Češkoslovaška. Poljska in Grčiw ne morejo odboriti izprememb v proceduri za manjšinske peticije in da ne pristajajo na nove koncesije, ki niso predvidene v manjšinskih konvencijah. Našo kraljevino je na tej konferenci zastopal K. Fotič, vladni delegat pri Društvu narodov. Jubilej zagrebškega gledališkega igralca Zagreb. 10. aprila č. Danes so v zagrebškem Narodnem gledališču proslavili 25-let-nico igralskega delovanja Josipa Maričiča. K njegovi proslavi so došle čestitke kralja Aleksandra, prosvetnega ministra, mestnega župafia, udruženja gledaliških igralcev in mnogih njegovih prijateljev. Pred predstavo je jubilanta pozdravil v imenu gledaliških igralcev g. Nučič. Po oficijelnih govorih se je vršila predstava »Sanjina«. dramatizirapega romana Arcibaševa, v kateri Je jubilant igral naslovno vlogo. Italijansko-avstrijski nogometni konflikt Italija zahteva zadoščenje za žalitev svoje zastave na Dunaju - Silni izpadi italijanskega tiska proti Avstriji Rim, 10. aprila s. Italijanski tisk nadaljuje s svojo kampanjo proti dozdevnim nasil-stvom o priliki ita'lijansko-avstrijske meddržavne nogometne tekme na Dunaju in zahteva v ostrem tonu zadoščenje za žalitev italijanske trobojnice in italijanskega naroda na dunajskem športnem igrišču. To zadoščenje bi morala dati avstrijska vlada. »Popolo di Roma« zahteva, nai bi se avstrijska vlada v polni obliki opravičila italijanskemu zastopniku za incidente ter izkazala italijanski troboinici po mednarodnem običaiu določeno čast. Danes prinaša isti list nove napade proti Avstriji in piše naslednje: »Ce bi divja tolpa napadla italijansko karavano, potem Italiiani ž njo ne bi gubili časa za razpravo o viteštvu in gostoljubnosti. Tako pa izrekajo Italijani samo zaničevanje nad 70.000 Dunaičani, ki so premišljeno, prostaško in roparsko nastopili proti U italijanskim nogometašem. Ravno tako zaničujemo tisk one republike okrogle mize, ki se je drznila zaničevati italijanski narod in ne smatramo, da je vreden odgovora. Avstrijci so hoteli še enkrat pokazati civiliziranemu svetu, da so še vedno oni barbari, kakor jih je označil Petrarca kot narod izven zakonov. Ker smo velikodušni jim nočemo očitati miloščin, ki smo jih polagali v njihove beraške roke, niti jih nočemo spominjati na kruh, ki smo ga dajali njihovim strada.iočim otrokom. Toda v nedeljo je bilo na Dunaju ranjenih pet Italijanov. Rim, 10. aprila d. Nedeljska nogometna tekma med Italijo in Avstrijo ie našla tu svoj političen odmev. »Giornale d* Italia« objavlja na prvi strani obširen članek proti avstrij. republiki ki ne razlikuje politike od športa. Dunaj je preteklo nedeljo znova dokazal svoie staro sovraštvo proti Italiji, kar jemlie italijanski narod mirno na znanje. Vrnil pa bo milo za drago, kadar bo avstrijsko ljudstvo znova prosilo pomoči drugih narodov. Opustil bo svojo velikodušnost ter pričel uveljavljati svoje v veliki vojni priborjene pravice. Ako hoče Avstrija na vsak način dokumentirati svoie neraz-položenie proti Italiji, naj računa tudi s posledicami. Vladna kriza v Avstriji še ni rešena Glavna ovira je hišnonajemninsko vprašanje ni sestavljena Vladna lista še Dunaj, 10. aprila, g. Današnii dan so v razpletu vladne krize izpolnili razgovori meščanskih strank socijalnih demokratov. Glavna sporna točka je slej kot prej vprašanje najemnin. Socijalni demokrati nikakor nočejo odnehati. Večinske stranke zastopajo stališče, da jim polovičarstvo ne zadostuje in da je treba to vprašanje temeljito razčistiti. V nasprotnem primeru bi morala nastati nova situacija, ki bi zopet izvala krizo. Za razčiščenje tega problema in še drugih obstoječih nasprotstev je bil imenovan zvečer poseben odbor, v katerega so bili delegirani zastopniki meščanskih strank in socijalnih demokratov. Glede personalnega vprašanja je treba omeniti, da še vedno ni znana točna lista nove vlade. O osebah krožijo razne govorice, ki pa niso verodostojne. Najbo-lj v ospredju je ime ministra dr. SchmMza, kateremu bi se tudi socijalni demokratje ne upirali. Po današnjem stanju stvari je računati, da se bo vladna kriza zavlekla do prvih dni prihodnjega tedna. Dolgotrajna kriza v Nemčiji pred rešitvijo Vladne krize ne bo pred sprejetjem proračuna in zaključkom reparacijskih pogajanj — Stranke so pristale na vladno izjavo Berlin, 10. aprila, s. Grozeča kriza vla» de, o kateri se ie včeraj splošno govorilo, je bila danes zopet odstranjena. Vlada uvi» deva da bi svojega odstopa ne mogla opra« vičiti, dokler ne bi bil spravljen pod stre* ho proračun za tekoče računsko leto in dokler ne bodo zaključena pogajanja re» paracijskih strokovnjakov v Parizu. Miil« lerjeva vlada ostane zaradi tega še dalje na svojem mestu, dasi velike koalicije za« časno ni mogoče postaviti na trdne noge. V zvezi s tem je državna vlada na dopol« danski seji po daljšem posvetovanju so« glasno sprejela izjavo, ki je bila v razgo* voru s strankinimi voditelji sporočena vo« diteljem strank. Po stališču, ki so ga za« vzeli strankini voditelji napram vladni iz« javi, je računati s tem, da bodo frakcije pristale na vladno izjavo. Vladna izjava bo objavljena tekom večera, čim bodo frakcije pristale na njo. Berlin, 10. aprila, s. Kakor izve »V. D. Z.« je vlada v sklenjeni izjavi predlagala strankam naj bi se proračun rešil po pred« logih strokovnjakov brez koalicijskih ob« vernosti. Če se bo želja vlad«, da bi so vlada razširila za ministre iz centruma, iz« polnila, zavisi od seje centrumaške frakci« je. Vlada bo od časa do časa sklicala stran« kine voditelje na posvetovanja. Popojdne je frakcija centruma v držav« nem zboru vzela na znanje poročilo po« slanca dr. Stegerwalda o pogajanjih stran« kinih voditeljev z državnim kancelarjem in sklenila, da se bo postavila na stališče no« vega vladnega programa in sodelovala v vladi. Frakcija se bo zvečer ponovno se« stala, da razpravlja o osebnih vprašanjih. V političnih krogih računajo s tem, da bo« do trije člani centruma vstopili v vlado kot ministri. Nova samostojna ruska država v Aziji Ataman Semjonov snuje v Notranji Mongoliji novo rusko državo kot središče ruske emigracije — Načrt doslej ni naletel na odločen odpor Praga, 10. aprila d. Po vesteh, ki jih imajo angleški in nemški listi iz Šanghaja, je bivši voditelj protikomunističnega gibanja v Sibiriji, ataman sibirskih kozakov, Semjonov, začel pogajanja s kitajsko vlado glede ustanovitve samostojne države v Mongoliji. Ta nova državna tvorba je projektirana kot vmesna država med sovjetsko unijo in med Kitajsko ter bi imela namen preprečiti komunistično propagando med kitajskim narodom. Po poročilih ima načrt precej nade na uspeh, ker ie kitajska pripravljena odreči se svojim suverenim pravicam v korist Semjonovu in je Anglija iz razumljivih razlogov naklonjena temu podjetju. Ataman Semjonov bo naselil v tem ozemlju, ki je skoro brez stanovništva, ruske begunce iz vsega Daljnega Vzhoda. Semjonov pa računa tudi na ostalo rusko emigracijo, ki bi s tem dobila državno središče. Ozemlje, ki ga je Semjonov izbral v ta namen, leži med pravo Mongolijo, ki je zdaj faktično samostojna, in med velikim kitajskim zidom. Severna meja bi bila puščava Gobi. vzhodna pogorje Veliki Cingan ,na jugu pa bi segala mestoma do kitajskega zidu. Na ta način bi bila Mongolija, ki je pod sovjetskim vplivom, oddeljena na vzhodu od Kitajske. Kakor izgleda, se Japonci ne ogrevajo za novo rusko državo, ker bi se z njo ruski vpliv razširil predaleč na jug in bi Mongolija prišla med dve ruski državi. Fantastični načrt atamana Semjonova so pozdravili emigranti z velikim navdušenjem. Optantska pogajanja na Dunaju Dunaj, 10. aprila g. Cim se je rumunski senator Poruciu vrnil z novimi navodili iz Bukarešte, so se pričela danes ponovna posvetovanja za rešitev optantskega vprašanja. Šefa obeh delegacij baron Sterenyi in senator Langarkascanu sta se tekom dneva ponovno umaknila na zaupne razgovore Kakor se zatrjuje, se je v glavnem razpravljalo o svoti, ki bi io bilo treba plačati. Voditelji si sedai prizadevajo, da bi našli platformo za zaključitev pogodbe in izjavljajo, da so vse vesti, ki govore o nerazpclože-nju med obema delegacijama, popolnoma izmišljene. Razdor v čsl. komunistični stranki Praga, 10. aprila h. Na včerajšnji seji poslanskega kluba in kluba senatorjev ko« munistične stranke se ie ;zreklo 33 članov za polbiro, 22 članov za opozicijo. Pol« biroiu so ostali zvesti v glavnem nemški in slovaški komunisti Nemške odškodnine in reparacije Pariz, 10 aprila, s. O pogajanjih dele* gacij držav upnic na reparacijski konfe« renči piše »Petit Parisien«, da se nasprot« stva nanašajo na višino reparacij Če se letna celokupna vsota nemške odškodnine ceni na milijardo, bi morala Nemčija prve anuitete odškodnine in reparacij plačevati po 1900 milijonov, ki bi se povišale na 2700 milijonov in bi se po 37 letih torej po krit« ju prave reparacijske vsote znižale na 170C milijonov za kTitie medzavezniških dol« gov. Ker se dr. Schacht kategorično brani razpravljati o višjem znesku kot je nor« malna anuiteta Dawesovega načrta v zne« sku 2 in pol milijardi mark, si prizadeva« io države upnice, de bi dosegle sporazum o odškodninski vsoti, da bi znašala manj kot milijardo. Sedaj se govori o 750 miti« jonih mark. kar hi pomenilo začetno anu« iteto v znesku 1650 milijonov mark. Albanska trgovska banka Tirana, 10. aprila p. Na kongresu Trgovsk* zbornice Je bilo definitivno sklenjeno, da s« osmič« albanska trgovska banka z osnovno glavnico enega milijona zlatih frankov. Ustanovitev privilegirane Agrarne Banke Projekt je izdelam ter bo najbr ž še ta teden uzakonjen Za- ključne konference s predstavniki oblastnih zadrug za poljedelski kredit — Glavne določbe o delokrogu nove banke Beograd, 10. aprila, p. V ministrstvu pravde se je vršita danes konferenca, na kateri se je razpravljalo o osnovanju privilegirane agrarne banke. Na konferenco so bili pozvani zastopniki vseh oblastnih zadrug za poljedelski kredit, udeležila pa sta se je poleg ministra pravde tudi minister poljedelstva dr. Frangeš in prometni minister dr. Korošec kot predsednik zadružnega save-ea in v imenu direkcije za poljedelske kredite predsednik dr. Nedelikovič. Uvodoma je podal minister pravde doktor Srškič obširen referat o načrtu zakona o agrarni banki, (o načrtu samem poročamo obširnejše na drugem mestu), nakar je sledila debata. V debato so posegli vsi navzoči delegatje oblastnih zadrug, ki pa so večinoma zahtevali samo razna pojasnila. Na posamezna vprašanja je sproti odgovarjal minister pravde dr. Srškič, ki je na koncu konstatiral, da vlada med delegati popolno soglasje s predloženim zakonskim načrtom. Minister za poljedelstvo dr. Frangeš je izrazil nad tem svoje zadovoljstvo in željo, da H novi zavod kar najbolj pripomogel k procvitu domačega poljedelstva. Dr. Korošec se je pridružili stališču delegatov oblastnih zadrug. Na konferenci je bilo zlasti govora o tem, ali bodo ob-stoječe zadruge z osnovan'em agrarne banke njenih podružnic ukinjene. Minl-ter pravde le podal na to vprašanje pojasnilo, da zakon o agrarni banki v tem pogledu obstoječih zadrug ne tan-gira. marveč predvideva celo osnovanje novih zadrug. Ukinjene bodo samo one ustanove, ki bi bile v nasprotiu z novimi zakonskimi določbami. Zakon o asrarnl bank? bo najbrže še ta teden nveHavljen !n banka sama še tekom poletja ustanovljena. Atrrarna banka se ustanovi kot delniška družba z začetnim kapitalom 300 milijonov Din. Država da 120 milijonov Din. Državna razredna loterija 20 milijonov. Ostanek Imajo pravico vpisati Narodna banka. Državna hipotekama banka. Poštna hranilnica, kmetijske zadruge ln zadružne zveze, obla »ti, občine in domači denarni zavodi, in sicer vsi ti zavodi in ustanove v vrstnem redu, kakor so tukaf navedeni. Ako s temi vpisi Se ne bila Izčrpana cela svota od 300 milijonov Din, potem lahko vpisujejo privatniki. Ako bi se na prvi poziv vpisalo več, kakor 300 milijonov, tedaj se vpisi zmanji-Sajo ali pa se delniška glavnica takoi zviša. Razredna loterija vpiše pri vsaki novi emisiji polovico svojega čistega dobička lz prejšnjega poslovnega leta. Vpisovanje deležne glavnice se vrši dva meseca po razglasitvi zakona; 25 % se takoj vplača, ostanek v enem letu v treh enakih obrokih. Kdor obrokov pravočasno ne vplača, prejme ©d prejšnijh vplačil polovico nazaj, polovica pa gre takoj v rezervni fond. Akcije bodo glasile na donositelja. Država vplača svoj delež od 120 milijonov Din na ta način, da se izvrši likvidacija sedanje Direkcije za kmetijski kredit, ki je doslej prejela od države okroglo isti znesek. Ako likvidacijja ne bi dala polnesra zneska od 120 milijonov Din. tedaj vplača država ostanek 1 aprila 1930. leta, s počet-kom proračunskega leta 1930./31. Poslovanje banke obsega sledeče: 1.) Davanje kreditov Izključno kmetovalcem ln kmetijskim kreditnim organizacijam, ln sicer poedincem v prvi vrsti potom kmetijskih kreditnih organizacij. Krediti morejo biti kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni krediti se bodo dajali: a) na »obveznice«; b) z eskontiranjem in reeskontiranjem menic z rokom ne krasim od šest mesecev in ne dališim od enega leta. Na menici morajo biti trije podpisi, od katerih mora eden biti od neke kmetijske kreditne organizacije. Ta poslednji podpis ne bo potreben, ako se bo dala poleg menice z dvema podpisoma še zaloga v nepremičninah, v kmetijskih pridelkih ali vrednostnih papirjih. Pod istimi pogoji bo banka lahko prevzela na konvertiranje menice kmetovalcev, nahajajoče se pri privatnih bankah in pri privatnih osebah. c) Z lombardiranjem kmetijskih pridelkov. d) V tekočem računu kmetijskim kreditnim organizacijam, in sicer na podlagi obveznic. Dolgoročni krediti se bodo dovoljevali samo na hipoteke za nakupovanje zemlje, za konvertiranje dolgov, za nove stavbe in za me-lijoracije. 2.) Davanje kreditov kmetijskim zadrugam, zadružnim zvezam, agrarnim zajed-nieam in drugim podobnim kmetijskim udru-lenjem potom reeskontovanja menic, v tekočih računih, posebno za pospeševanje zadružne kmetijske industrije, kakor tudi v svrho prodaje in izvoza kmetijskih pridelkov. 8.) Kreditiranje kmetijskih zadrug za cgradbo zadružnih skladišč. 4.) Spreiemanje hranilnih vlog. 5.) Emitiranje založnic. Agrarna banka se bo lahko posluževala kreditov pri Narodni banki, pri Državni hipotekami banki, pri Poštni hranilnici in pri privatnih denarnih zavodih. Razen tega bo mogla najemati posojila v inozemstvu. Upravni odbor šteje s predsednikom vred 15 članov. Predsednik se postavlja z ukazom na predlog kmetijskega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Sedem članov imenujie predsednik ministrskega sveta na predlog kmetijskega ministra in 7 članov voli občni zbor delničariev. Funkcijska doba za vse traja tri leta. šest Članov upravnega odbora mora stalno bivati v Beogradu. Nadzorni odbor šteje pet članov. Vse voli občni zbor delničarjev. Z dobičkom se postopa tako - le: Na delnice, ki niso last države ali Razredne loterije, odpade najprej dividenda 6 %. Od ostanka gre najmanj 10 % ali največ 20 % r rezervni fond, a nedoločen del se porabi za nagrade in tantijeme upravnemu in nadzornemu odboru ter uradništvu Nato se izplača dividenda do 6 % na delnice države ln Razredne loterije Ako le še ostanka, se teti porabi sa strperdividendo. S kraljevim ukazom se banki postavi na predlog kmetijskega ministra in v soglasnosti s predsednikom vlade tudi državni komisar, ki nadzoruje delovanje in ima pra- vico veta za sklepe upravnega odbora, tem slučaju o veljavnosti sklepov odločuje kmetijski minister Banka uživa vse tiste ugodnosti, ki jih uživa Državna hipotekama banka. Oproščena je vseh državnih in samoupravinh davkov in vseh taks. Država jamči za vse hranilne vloge in za založnice bankine, razen tega država jamči delničarjem dividendo 6 %■ Agrarna banka takoj prevzame vse posle dosedanje Direkcije za kmetijski kredit. Zadruge, ki so ustanovljene po zakonu za kmetijski kredit iz 1. 1925., se pretvorjio v zadruge po starih zadružnih zakonih, a oblastne zadruge za kmetijski kredit se lahko spremenijo v navadne zadružne zveze. V poslednjem slučaju nove zveze postanejo Da-pram Agrarni banki dolžnice za kredite, ki so jih oblastne zadruge doslej prejele od Direkcije za kmetijski kredit Za deleže, ki so jih oblastne zadruge doslej vplačale Direkciji za kmetijski kredit, dobe nove zveze delnice Agrarne banke. Agrarna banka lahko ustanavlja podružnice in ekspoziture v raznih mestih države. Javno življenje podeželja Hvalospev beograjskega Usta slovenskim razmeram. Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Politika« uvodni članek, v katerem razpravlja pisec MM. Gjurič o javnem življenju na kmetih v Srbiji. Doslej se,je gledalo na kmečko življenje skozi naočnike Janka Veselinoviča in Milana Miličeviča ki sta opisovala patriiarhalnost kmečkih običajev in razširila misel, da je na kmetih vse dobro in da je kmečko življenje zadovoljivo. Svetozar Markovič je kasneje že zahteval socijalne organizacije poleg politike. Vendar se je njegovo markant-no delo omejilo na utiranje poti za podrobno socijalno organizacijo in je ostal Markovič le pri načelnih zahtevah. Odtlej se je v prvi vrsti razvijala politična stran in kmečko življenje v Srbiji še danes ne pozna globljih socijalnih organizacij. Povsem drugovrsten je razvoj v Sloveniji. Pisec je videl v slovenskih kmečkih naseljih nebroj socijalnih organizacij. Človek je kar frapiran, ko vidi, kaj vse more kmečko prebivalstvo doseči z dobro urejeno organizacijo. Razlika med podeželjem in mestom gineva. Ljudske knjižnice in čitalnice, ponekod razni narodni domovi, pevska društva, gasilski domovi in razne oblike zadružnih organizacij po njihovih vaseh so tvorbe slovenske inteligence: duhovnika, učitelja in pro-svitljenih kmetovalcev. Življenje na deželi je lepo. ker je gospodarsko podprto in kmet čvrsto vezan na rodno grudo. Načela pridobivanja so tu idealno spojena z es t etični mi in etičnimi principi. Tudi priroda. ki ie že sicer lepa, je okrašena s čistim in iirejenim gospodarstvom, z zbranim! poseArki, urejenimi polji in krdeli plemenitih pasem. Tam ni Babejičev in Čarug in Prpičev Malih, ki bi ubiiali ljudsko delavnost in razprševali nasslja. Slovenci so sicer pobožni, vendar verujejo tudi v moč »znanstvenih zavodov, dobre državne uprave, dobrih cest in vobče v dobre uspehe materi-jalne kulture«. Slovenci so mnogo realnejši od Srbov ln Hrvatov Njihova materijalna kultura je prodr'a od vrha do tal med najširše plasti naroda. Zato nimajo mnogo ljudi nad povprečnost pa tudi ne izpod nje. To ni gosposki narod. temveč narod marljivih in sposobnih državljanov. Njihov ideal nista bo-hemstvo in romantika, temveč ljudska šola v vsakem naselju, betonirane gnojnice na dvorišču vsakega kmetovalca, slovenski trgovec v vsaki trgovini. Pa poreče kdo. da so imeli dobre učitelje, Nemce, dočim Srbi od Turkov niso mogli ničesar naučiti. Res je. Njihova borba z Nemci ie bila drugačna, kakor naša s Turki. Proti kulturnemu sovražniku so se morali oborožiti s kulturnim in prosvetmm podvigom. Sedaj, ko smo svobodni, mora tudi naše podeželje stopiti v krog kulturnih delavcev. V to svrho podeželje ne sme ostati še dalje zanemarjeno, brez razvitega javnega in socijalnega življenja. Javno življenje na selu ne sme obstojati !e v lokalnih političnih organizacijah. V Sloveniji so na podeželju stopili v prve vrste kulturnega dela učitelji in duhovniki. Slovenci so nam lahko v tem pogledu učitelji, vzklika pisec. Slovenski duhovniki se niso omejili na cerkvene obrede, temveč se posvečajo svojemu narodu tudi na gospod--ir-skem in socijalnem poprišču. V Srbiji je drugače. Učitelj in duhovnih se vofeče ne brigata za kmetovalca in za kmečki narod.. Z delom v šolii fn s cerkverrmi obredi ie vre storjeno. Pisec si o-be+a boljšo prihod-njost od tega. da se vzgoja v osnovnrh šolah, v učiteljiščih in v semeniščih do temelja izpreimeni in da duhovnik ln učitelj z ostalimi prosvetnimi delavci posvetita vse sile neposredno ljtudistvu in vsem njegovm realnim potrebam. Aretacija tcofmm'5ti enega voditelja v Zagrebu Zagreb, 10. aprila č. Kakor poročajo današnji ■popoldanski tisti le policija aretirala bivšega komunistične sta mestnega svetnika Ivana Krndelja. Vtrok aretacije ni znan. Ekskurzija naših industrijcev Beograd, tO. aprtfa p. Ju-soslovemskS ind«strijci pripravljalo meseca Jtsnija večjo ekskurzijo v inozemstvo. Pred vsem bodo posetili Anglijo in Francšfo. na povratku pa se bodo ustavili tndi v Nemčiji. Bolgarska propaganda v Albaniji Beograjska »Politika« objavlja dopis ti Tirane, ki razsvetljuje daljne cilje bolgarske politike na jugu naše države. Dopis »e glasi: Pred enim mesecem je prispel semkaj (v Tirano) bolgarski profesor Petrov iz Sofije. Po prihodu je zahteval od albanskih oblasti, naj mu dovolijo prepotovati srednjo in južno Albanijo v svrho arheoloških raz-iskavanj. Oblasti so mu izdale dovoljenje. Opremljen z dovoljenjem je bil prof. Petrov mesec dni na potu po srednji in južni Albaniji. Najraje se je mudi! po naseljih, ki po njih prebiva naš živelj. Čeprav je profesor Petrov razpolagal z dovoljenjem za »arheološka raziskavanja«, je njegova naloga obstojala v tem, da nagovarja vaško prebivalstvo, naj zahteva otvoritev bolgarskih šol. Obšel je naselja Zvezdo, Vrbnik, Gorico in mnoge druge vasi našega življa v srednji in južni Albaniji Povsod Je med kmečkim prebivalstvom širil zahtevo, da ;*iban-ska vlada otvori bolgarske učilnice. Zanimivo je, da prof. Petrov te svoje akcije ni prikrival in da je pozival prebivalstvo navedenih občin na javnih shodih, naj zahtevajo bolgarske šole. Krajevne oblasti se tej agitaciji niso uprle in so mirno zrle, kako agitira bolgarski emisar. Navzlic temu pa prof Petrov ni uspel. Prebivalstvo ni hotelo slediti njegovim pozivom. Odvračalo mu je, da se ne čuti bolgarsko in da ne vidi razloga, zakaj naj zahteva otvoritev šol, ki jih predlaga prof. Petrov. Uvidevši, da njegova akcija ne uspeva, se Je prof. Petrov vrnil v Tirano, kjer čaka na nadaljnja navodila svojih nadrejenih oblasti. Zdi se, da se namerava prof. Petrov v drugič napotiti po srednji in Južni Albaniji. Poskušal bo s svojimi »arheološkimi« raz-iskavanji novo srečo v nadi, da bo pri ponovnem obhodu obmejnega ozemlja v srednji in Južni Albaniji morda žel večje uspehe. Pogajanja s Turčijo Carigrad, 10. aprila p. Tukajšnji listi poročajo, da se bližajo fugoslovensko-turška pogajanja glede likvidacije bivših turških posestev v Južni Srbiji h koncu. Srbska vla da je svoječasno sicer ukinila sekvester vendar pa odvzetih posestev ni vrnila lastnikom, niti jim ni izplačala kake odškodnine. Sedaj je bil v tem pogledu dosežen sporazum tako, da bodo dobili prizadeti lastniki primemo odškodnino za odvzeta zemljišča. čim bodo ta pogajanja končana, se bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in konzularnih konvencij. Uredba o nadziranja gledališč Beograd, 10. aprila, č. Minister prosvete Boža Maksimovič je podpisal pravilnik o nadziranju državnih in oblastnih gledališč. Po tem pravilniku bo minister prc«vete vsaj enkrat na leto poslal svojega odpo« slanca ali pa ministerijalno komisijo, na inšpekcijo dela posameznih državnih in oblastnih gledališč. Upravniki gledališč so dolžni dati na razpolago zastopnikom mv nistrstva vse dokumente in spise, d& mo« rejo svoje delo izvršiti v polni meri. Po izvršenem delu imajo odposlanci ministr« stva podati ministru svoje mnenje o po« slovanju v nadziranih gledališčih. Pred sporazumom o srbskih predvojnih dolgovih Zagreb, 10. aprila, č. »Novosti« objav« jjajo naslednjo vest: Po neki informaciji iz Pariza je baje pristala nacijonalna aso« cijacija francoskih porterjev obligacij na pogoje naše vlade glede ureditve srbskih predvojnih dolgov. Protokol sporazuma bi se imel po tej informaciji podpisati že pre« tekli teden v Parizu, podpis pa je bil od« goden zaradi smrti maršala Focha. Zastop« niki francoskih porterjev in Banque Otto« mane bi imeli tekom tedna dospeti v Beo« grad, kjer ima priti do podpisa sporazuma. Baje bo tečaj obligacij določen s 60 odst. zlate vrednosti. Jugoslovensko-rumunska konferenca Beograd, 10. aprila p. Posamezne komisije, izvoljene od r imunske te Jugo-slovens/ke delegacije za reševanje raznih spornih vprašanj, so danes nadaljevale svoje deilo. Ker gre v glavnem še le za pro u če varuje gradiva in medsebojnih predlogov, o današnjih sejah ni bil izdan komunike za javnost. Velik požar v Istri Reka, 10. aprila, č. Sinoči je v Dolnji va« si v občini Jelšani v Istri pogorelo okoli 20 tamošnjih hrvatskih kmetov. Ogenj je izbruhnil v hiši kmeta Frana Udovičiča in se je silno hitro razširil na sosedne hiše, ki so bile naenkrat vse v plamenu. Pogo« relo je 2*5 poslopij. Na pomoč so bili po« zvani tudi ognjegasci iz Reke, ki je od« daljena kakih 20 km. Pri požaru se je po« nesrečilo tudi več ljudi. Povzročena škoda se ceni na milijon lir. Samomor gimnazijskega profesorja v Osijeku Osijek, 10. aprila, č. Davi je izvršil sa« momor profesor francoskega jezika na osi« ješki realni gimnaziji Oton Svoboda. Si« noči je bil skoro do polnoči na seji pod« odbora udruženja rezervnih oficirjev, kjer pa niso opazili na njem ničesar sumljive« ga. Bil je samo bolj molčeč kakor navad« no. Zapustil je štiri poslovilna pisma, in sicer na svojo mater Berto Svoboda, vdo« vo po bivšem kapetanu, na ravnatelja re» alne gimnazije, na profesorja Orloviča in svojo zaročenko, ki je učiteljica. Prof. Svo« boda je študiral v Franciji ter je bil zelo priljubljen med tukajšnjim meščanstvom. Vzrok samomora ni znan in tudi iz pošlo« vilnih pisem ni razviden. Dr. Ramljak v zaporu Zagreb. 10. aprila. 6. Panes dopoldne ie bil odvetniku dr. Ivanu Rnmljnku prečitan v sodnih zaporih sklep sodišča, ki potrjuje odredbo njegovega preiskovalnega zapira, dokler državno sodišče za zaščito države v Beogradu ne odloči kaj drugega. Medtem se je dr. Ramljak prijavil bolnega ter je zahteval, naj ga pregledata sodni zdravnik dr. Riesner ter špecijalist za notranje bolezni dr. Ivančevič. Razkrita tatvina dolarjev iz ameriških pisem Ljubljanska policija je aretirala mladega poštnega nameščenca, ki je odpiral ameriška pisma in jemal iz njih dolarje Ljubljana, 10. aprila. Ljubljano razburja zopet nova afera, ki popolnoma sliči oni iz leta 1921., znani pod imenom »Afera dolarskih princev«. Na upravo pošte št. I. v Ljubljani so že več mesecev prihajale od strani občinstva pritožbe, da ne dobivajo iz Amerike raznih pošiljk, ki so bile avizirane. Poštna uprava je pričela po svojih kontrolnih organ h natančno nadzirati poštno službo. Obenem je stopila v stik s policijsko direkcijo. ki je pričela po detektivih opre-zovati nekega osumljenca. Kontrola je trajala skupno skoro tri mesece, a končno je dovedla do uspeha. V ponedeljek popoldne se je nahajal v službi v špediciji pisem poštni pripravnik 26 letni Anton Udir. Ko je kmalu po 22. uri zapuščal službo, mu je stopil na stopnicah nenadoma nasproti policijski uradnik in ga pozval v bližnjo sobo. Tu je nadzornik napovedal pripravniku aretacijo in ga takoj osebno preiskal. Nadzornikov nastop je na preplašenega pripravnika vplival naravnost porazno. Pri takojšnji osebni preiskavi je nadzornik našel okrog 5 spoliranih pisem, ki jih je aretiranec nameraval odnesti domov. V njih je bilo še nekaj dolarskih bankovcev. Istočasno. ko je bila izvršena aretacija pripravnika, so prišli na njegov dom v Vodmatu št. 72 že drugi kriminalni organi, ki so izvršili vpričo osumljenčeve soproge hišno preiskavo. Tudi ta je bila za aretiranca usodna, kajti v neki omari so našli okrog 100 spoliranih pi- sem iz Amerike. Na policiji je aretiranec takoj vso priznaj in izjavil, da je odprl kakih 160 pisem iz Amerike in da je pobral iz nJi dolarje za okroglih 20.000 Din. Tekom zaslišanja je izjavil, da je ravnal pri tatvinah tako. da je kot uradnik špedicije pisemske pošte kartirai po več ameriških pisem na eno pošto in zabeležil na kopijo številko pisem, kolikor jih je odposlal, dočim je na originalu, ki je ostal v Ljubljani, pripisal še pisma, ki bi jih bil moral odposlali, a jih je pridržal za sebe. Pošta, ki je prejela zavoj takih pisem, tako seveda ni ničesar sumila. Enako pa je bila stvar v redu tudi za ljubljansko pošto. Pripravnikove manipulacije pa so prišle slednjič na podlagi pritožb vendarle na dan in je tako mladega uradnika doletela usoda. Aretiranec se zagovarja, da je izvrševal nepoštene manipulacije samo zaradi sile. Pred dvema letoma se je poročil, a je njegovo soprogo, ki je bila nekaj časa uradnica v nekem oblastnem uradu, zadela redukcija. Pozneje sta dobila še dete. drago je moral plačevati tudi stanovanje in tako z majhno plačo ni mogel izhajati. Da obvaruje ženo in otroka stradanja in bede, je podlegel skušnjavi in segel po tujih dolarjih. Aretirani Udir je bil danes izročen sodišču, ki bo nadaljevalo preiskavo in skušalo zlasti dognati višino pone-verjenih zneskov. Calles likvidira mehiško vstajo Nogales, 10. aprila, d. General Escobar, ki je bii srečno utekel vladnim četam, se je umaknil na obalo Tihega Oceana, kjer se je proglasil predsednikovi mehiške republike. Njegovo spremstvo obstoji sedaj veči noma le še iz demoraliziranih ostankov pri Juarezu poraženih uporniških čet, ki poži gajo in plenijo, kamorkoli pridejo. General Calles sledi bežečim upornikom tik za petami ter so njegove konjeniške predstraže z njimi v nepretrganih bojih. Zvezne čete mislijo sedaj zasesti mesto Mazatlan, odko der bi nadaljevale z operacijami proti poslednjemu pribežališču razbitih upornikov Amerika proučuje priznanje sovjetov Washington, 10. aprila, g. V poučenih krogih zatrjujejo, da se bo v kratkem uradno temeljito proučilo, pod kakšnimi pogoji bi Amerika priznala sovjetsko Ru« sijo. Govori se, da bo predsednik Hoover imenoval posebno komisijo, ki naj bi pre« iskala to vprašanje ter določila smernice za priznanje sovjetske Rusije. Popolna zmaga kitajskih nacijonalistov SanghaJ, 10. aprila, g. Po »poročilu ar« madnega vodstva nacionalistične vlade, je zmaga nankinških čet nad severnimi četa« mi sedaj popolna. Zadnji ostanki bežeče sovražne armade so bili razbiti ter so deloma prestopili na stran nacijonalistov. Dva huhanska generala sta izročila svoji diviziji brez boja nankinškemu armadne« mu vodstvu, ki jih je uvrstilo v svojo ar« mado. Italijanski narodni svet za reševanje socijalnih odnošajev Rim, 10. aprila. Veliki fašistični svet je odobril ustanovitev posebnega narodnega sveta za urejevanje odnošajev med delojemalci in delodajalci. Temu narodnemu svetu bo predsedoval ministrski predsed« nik Mussolini. Angleški proračun pred zbornico London, 10. aprila to. V Jutrišnji seji vlade bo predložil finančni trinistem Churchill v končni pretres dodatne tajne postavke k proračunu, ki bo noto predložen v ponedeljek spodnji zbornici v sprelem. Po domnevanjih poučenih krogov bo z novim proračunom ukinjen davek na sladkor, čaj, kavo in kokosove orehe. Pred izmirjenjem med dijaki in Primo de Rivero Madrid, 10. aprila lo. Španska vlada Je preklicala splošno prepoved polaganja izpitov na španskih univerzah in dovolila dijakom polagati zaključne izpite na provin-cijalnih vseučiliščih. To odredbo španske vlade tolmačijo kot prvi korak k spravi med dijaki in špansko vlado. Angleški oficirji v Albaniji Tirana, 10. aprila p Kot inštruktorji za atoan-s(!«> orožnišuvo so r^c-voni amgležiki oficirji. Do-stej je prišlo v Tirano 9 oficirjev, me> ostali pred hišo in čakali. Medtem se je zve-čerilo, pa so se spomnili tudi mladeniči, ki so se še zasedeli pri litru, da bi bil čas stopiti proti domu. Komaj pa so stopili na piano, jih ie sprejel dež gorjač. Neki Lojze jo je posebno hudo izkupil. Komaj je stopil v temo, ga je že nekaj težkega zadelo po glavi, da ni fant niti jeknil, pa se je že zgrudil onesveščen. Tam so ga našli po končanem boju. Prenesli so ga v gostilno, kjer so ga z močenjem osvestili. Fant pa je moral kasneje še k zdravniku po pomoč. Nad čelom ima pre-klano glavo, dobil jih pa je tudi po tilniku. Tudi nekateri njegovi tovariši so izkupili hude spomine na nedeljsko popivanje. Zadevo preiskujejo orožniki in fantje bodo imeli precej sitnosti pred sodiščem. Mar v Sloveniji zares ne more biti nedelje brez potolčenih glav? Strašna smrt pod konjiškim vlakom Konjice, 10. aprila Mnogo se čita zadnje čase o maniji samomorov. Tudi naše mirno naselje je pretresla včeraj žalostna vest, da se je končal s prostovoljno smrtjo pod konjiškim vlakom 25-letni mizarski> pomočnik Ivan Lesjak, rodom iz Ptuja. V približno 1 km od konjiške pcstaje oddaljenem Dacarjevem gozdu se je vrgel pod drveči vlak, ki vozi iz Konjic ob 13.15. Strojevodja ga je videl, kako se je izprehajal ob progi, a ko se je vlak približal na kakih 5 metrov, se je fant nenadoma vrsel pod lokomotivo, ki ga je vsega raztrgala. Čim je strojevodja opazil nesrečo, je vlak takoj ustavil in službujoče osobje je nesrečneža potegnilo izpod koles. Na glasne signale lokomotive je prispel na lice mesta š&f postaje g. Stane Lajovic, ki je sestavil protokol in takoj o dogodku obvestil merodajne oblasti. Nesrečneža so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico, kjer se je danes vršila obdukcija in pogreb. Odkar obstoja konjiška železnica (to Je od 1. 1892.), ljudstvo ne pomni, da bi si kdo sam končal življenje pod ozkotirnim konjiškim vlakom. Edini smrtni primer, ki se je zgodil na tej progi, datira izpred vojne, ko se je ponesrečil sprevodnik Sovič. Vzrok 1 esjakovega samomora ni popolnoma znan. Domneva se. da je mladenič šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni in pa zaradi bednega gmotnega stanja. Fant je bil mirne narave in prav prikupnega značaja. Tudi delavec je bil priden. Zato obžaluje njegovo tragično smrt vse prebivalstvo. Mrlič v vodnjaku bolnišnice V sredo je vladalo v okrožni bolnici v Valjevu veliko razburjenje. V vodnjaku na dvorišču so našli mrliča, ki je že precej časa ležal v vodi. Nekaj časa niso vedeli, čigavo Je truplo, končno pa so ugotovili, da je izvršil samomor Jovan Jovanovič, ki se je do 24. pretečenega meseca zdravil v tej bolnici. Istega dne zvečer je izginil. Po vsej bolnici so ga iskali. Iskali so ga tudi po mestu, a bilo je vse zaman. Mislili so. da mu je presedalo bivanje v bolnici in da je enostavno pobegnil. V sredo zjutraj pa, ko Je prišel strežnik k vodnjaku po vodo, se je čudil, da je vedro neobičajno težko. Vedra se sploh ni dalo izvleči in klical je svoje tovariše. Vodnjak so odkrili in v njem zagledali človeško, že precej gnilo truplo. Truplo so izvlekli in bolniško osobje je tudi spoznalo nesrečnega Jovanoviča Vodnjak, v katerem se je nahajalo truplo, je bilo za pitno vodo in so tako vsi prebivalci bolnice pili 14 dni vodo. v kateri se je razkrajalo človeško truplo. Zagonetna smrt selskega pismonoše Metlika, 10. aprila. Selški pismonoša Josip Vivoda se je da« vi kakor običajno podal v službo, popol« dne pa se ni več vrnil. Povozil ga je po« poldanski vlak. ki odhaja iz Metlike ob 16.12 v smeri proti Ljubljani. Kakor se zatrjuje, se je Vivoda pri takozvani »Peči« ni« blizu čuvajnice št. 24, kjer vlak naglo zavije v ovinek, v samomorilnem namenu vrgel pred lokomotivo, ki ga je v hipu strahovito razmesarila. Glava se je odko« talila preko škarpe 150 m globoko k obrež« ju Kolpe, truplo pa ie z zmečkanim prs« nim košem obležalo na progi in je bilo proti večeru preneseno v metliško mrtva« šnico. Pokojni Vivoda je bil star šele 30 let in zapušča mater in brata Njegova tragič« na smrt je presenetila vse prebivalstvo — in če je že resnica, da se je sam vrgel pod vlak, je zaenkrat zagonetka. kakšni so bili vzroki, ki so pokojnika spravili v obup. Pomladanska sezona na Jadranu Split, 9. aprila Nad ladranom se boči sinje pomladansko nebo in naša rivijera oživlja od dne do dne. Izletniki prihajajo v vedno večjem številu. posebno zadnje tri dni ie dotok gostov postal tako močan, da lahko zopet računamo na bogato sezono, ako bo leto količkaj ugodno. Zaenkrat prihitevajo gostje najraje na spodnji Jadran, v Splitu je nenavadno živahno, v Dubrovniku še bolj. Najštevilnejši pomladanski izletniki so iz Nemčije Naši tujsko-prometni uradi na Jadranu prejemajo dnevno nove prijave o prihodu izletnikov na naše morje. Dra^danski potniški urad Ilfa je najavil dve veliki skupini. prvo iz Berlina, drugo iz Lipskega. Za tekoči teden so na večjih parobrodih rezervirana vsa mesta I. in II. razreda. Pri- ifecnl^ilKrti "koAM, leži v kofeinu, ki ga vsebuje vsaka vrsta navadne kave 1—3in ki ga zdravniška veda pozna kot zavraten strup za srce in živce. Radi kofeina zdravniki mnogim zabranfjo uživanje kave. Samo po sebi je razumljivo, da je dovoljeno uživanje kave brez kofeina, to je kave Hag. To je prava in najboljša zrnata kava. Kava Hag nima nobenih dodatkov, pa tudi ji ni ničesar drugega odvzeto, razen kofeina, ki vedno škoduje nič hfdetfa slutečemu človeku, Vsi, ki bolehajo na s*-cu in živcih, celo otroci, lahko brez skrbi pijejo kavo Hag, tako nedolžna je in zdrava. Prepričajte se sami o tem! Vi ne boste ^otsli nikoli pogrešati kave Hag. Originalne zavitke vo Din 14.— in Din 27.— dobite v vseh dobrih trgovinah. V kraje, kjer se ie ne dobivajo. pošlje vsako množino f run ko po običajni ccni. KAVA HAG D. D.. Martičeva 14b. ZAGREB. Vzorec Vam pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in priloženega bona. KAVA HAG -ff VARUJE 5RC£inŽiV£EJt_ javljen je tudi prihod večje izletniške družbe iz Švice. Včeraj se je na povratku iz Dubrovnika zadržalo v Splitu 50 članov ekskurzije iz Stuttgarta in 50 izletnikov iz Bavarske. Vsi gostje, posebno pa še oni, ki so prvič spoznali našo rivijero, so izredno zadovoljni in se z najlepšimi vtisi vračajo v domovino. Samo Se danes! Hitite in ogleite sl! VRT EDEN film po istoimenski drami v slavni vlogi Corinne Griifith Senzacija! Gola žena na odru! Očarljivo! Ob 4., poj 6.. pol 8. io 9. uri. Tel 2124. ELITNI KINO MATICA. OTROŠKE rtOGAV&E liiGOM Najboljše, nejtrefnejše, zato 1.3 najcenejše! Izji java Podpisani Pavel Fabiani izjavlja, da nJ plačnik za dolgove, ki jih kdorkoli naredi na moje ime brez mojega dovoljenja. Pavel Fabiani, Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20.; sprememb^ označene.) Četrtek, 11.: Vdova Rošlinka. D. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 14.: ob 15.: INRI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izveo. — Ob 20.: Tbeodore in Comp. Premijera. Premijer-ski abonma LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20.: spremembe označene.) Četrtek, 1L: Trubadur. Gostuje g. Šimenc. Izven. Petek, 12.: Grof Luksemburški. Gostuje g. Ili£i<5. A. Sobota, 13.: Salome. Pred vratmi večnosti. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 11. ob 20.: Charleyeva teta. C. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Petek, 12.: ob 15.: Janko in Metka. Otroška predstava. Ob 20.: Plesni večer Rosa-nelli - Hardinova. Sobota. 13.: ob 20-: Poljska kri. A. Kuponi. Gostovanje g. Nerata. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 15.: ob 20.: Poljska kri. Gostovanje Mariborčanov. K. D. Balmont med nami ' Največji izmed živečih ruskih pesnikov v naši sredi — to je datum v zgodovini slovenskih stikov z Rusi, je dejal docent dr. Preobraženski v svojem govoru na torkovi soareji. Mojster Balmont pa je izrazil svoja čuvstva z verzom: Ljubljana, ja ljublju te-bja . . . Osebni stiki med predstaviteljem ruskih poetov zunaj Rusije in slovenskimi književniki so navezani. Soareja je minila ob mučni odsotnosti širšega občinstva, _ tistega, ki mu niti za uspehe domače literature ni mar. PEN-klub pa je z Balmontovim večerom pogumno stopil pred domačo javnost 2e v tej skromni manifestaciji lahko spoznamo njegovo dalekovidno nalogo: skrbeti za neposredne, osebne in pismene stike z reprezentanti tujih literatur. Mojster Konstantin Dimitrijevič! Nekoč revolucijonarec v ruski literaturi, zdaj predstavite]] njene solidnosti, njenega tradicionalno bogatega besednega zaklada, njene srečne preteklosti. Sorazmerno majhne postave, ne brez temperamenta, a na hipe strog in dostojanstven, včasi šegav in poreden _ starec z belo francosko brado in dolgimi lasmi, ki naj tudi na zunaj pokažejo, da je živahna glava z visokim čelom in nemirnimi očmi v službi Muze. Ti dolgi pesniški lasje! Moj bog, kje so časi, ko so nam bili tudi lasje ideala! Pa ovratnica s pentljol Vnanji znaki pesniškega dostojanstva! Vse je minilo; lepota živi tudi ob ostriženih laseh in nemarno zvezani filistrski kravati. Konstantin Dimitrijevič pa še vedno hodi po svetu tak kot so bili svečeniki Lepote v nekdanjih dneh. Smehlja se. Poje solncu, sinjemu nebu, belim oblakom in tihim vodam. Ko smo sedeli zvečer za mizo, je vstal in nam rekel nekako ob uri polnočni: — Ljudje smo sad luči, — svetla, solnčna bitja. A z vsakim dnem ugašamo. Skrbimo torej, da bomo kar najbolj svetli, zakaj svetloba je božanstvo. Otresimo se pustih vsakdanjih skrbi in mračnih vprašanj o življenju in smrti. Opazujjno rajši naše solnčne brate, bele oblake na nebu . . . Tak umetniški entuzijast je Konstantin Dimitrijevič, — on bi vse dal za lepoto! Za lepe linije in blage barve. Za nielodiozno kadenco izbranih besed. Za dovršen, kakor iz marmorja zliti verz. Za blagoglasje. luč in harmonijo v vsem vesoljstvu. V teh trdih časih je Balmont f>oet in samo poet. Pravil nam je, da je dvakrat potoval okoli sveta. Iskal je lepote in doživetij. Hodil je po eksotičnih pokrajinah in gledal oblake z otokov Tihega morja, nad egiptovskimi piramidami, v deželi vzhajajočega solnca in na ameriških prerijah. Kje je to mogoče našemu pesniku? In kateremu ruskemu pesniku je to še mogoče? Nobenemu. Samo mojster Balmont še vedno roma po svetu, išče lepoto in ima dolge lase, kakor nekoč ... Dve ruski revoluciji nista mogli omajati Balmontove vere v dovršen verz in ljubezni do solnca. V pesmih in v življenju je njegov zvesti mag. Balmontove recitacije niso bile toli tesno ziite z vso osebnostjo in tako prepričevalne kot smo jih občudovali nekoč pri Rabindra-natu Tagoreju. Ni čital iz knjige, marveč z lističev papirja. To mu očividno bolj pri-ja. Na vsakem koraku ima s seboj lep, v črno usnje vezan zvezek z zlato obrezo. Pesniško beležnico. Še ne popušča — vedno piše, nenehoma išče novih besednih odtenkov, da izrazi lepoto v njenih neskončnih izpremenljivih odsevih. Nekaj novih verzov nam je tisti večer prebral — isti je, kot je bil pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Nemara tu in tam še polnejši, še bolj so mu iz-tanjšane besede . . . »tja v sanje«, kakor je dejal v pozdravni besedi O. Župančič. V pesmih, ki jih je recitiral, se izmed samostalnikov nemara najčešče ponavlja beseda »solnce«. Deial je, da v kopici svojih pesniških zbirk najboli ljubi samo nekaj pesini. Med njimi je tista: Ja v etot mir prišel, čtob vidjet Solnce, I sinij krugozor. Ja v etot mir prišel, čtob vidjet Solnce, T vysi gor. Obljubljenega predavanja ni bilo. Zato pa je bil radodarnejši pri pesmih. Občinstvo je poslušalo izbrušeno melodiko njegovih verzov s čudovitim spoštovanjem do ruskega jezika, »te največje utehe v žalostnih dneh«. Aplavz, še enkrat so ga pozvali na oder. Pozneje je dejal našemu pesuiku-prvaku: _ Ab' se Vam ne zdi, da ste mrtvi, ko vas ljudje slavijo? Jaz imam vedno ta občutek. Konstantin Dimitrijevič je hvalil blago-glasnost našega jezika. Dejal je, da je dobro razumel vzorni Prijateljev prevod njegove pesmi, ki ga je bil prebral med svojim govorom dr. Preobraženski. Ruski vokali — in že si postaneta oba jezika silno sorodna. Hvalil je naše vino. Rad bi videl naše lepo tiče. Hotel je čuti naše pesmi. Morda je iskal našo narodno dušo, jo skušal občutiti in do živeti v samem sebi?! Pravil nam je. kako je preživel v Rusiji leta revolucije in lakote. O tem je lani izdal spomine z naslovom »Tam. kjer sem bil srečen«. Kakšna ie bila ta sreča? V letu lako te je prevajal španskega gramatika Calde rona. Za prevod je dobil revolucijski honorar: poldrugo vrečo zmrznjenega krompirja Pripovedoval je, kako je prevajal iz eksotičnih jezikov: iz gruzijskega. kitajskega, ja ponskega, iz starega peruanskega jezika. Njegov artistični duh se je venomer razodeval v značilnih nazorih in hotenjih. — Italijanščina mi ne ugaja Ali ni španščina mnogo bolj blagozvočna? Mar se snue-stro« ne glasi lepše nego »nostro«? Tn antika! S kakšno mržnjo je govoril o nji! »Vsa ko slovansko ženšče je lepše od Milonske Venere«. Malo patosa. malo poze. Smehlja se Kor> stantin Dimitrijevič, išče novih misli, do vtipov, zbadljivk. Šali se s svoio ženo. mir no, prikupno rusko damo. ki pripoveduje » francoščini o lepotah Riviere. Minevajo ure Že petelini napovedujejo »rožnoprsto zarjo« (v resnici se nad Ljubljano zagrinjajo oblaki). Ločimo se. Ali se nas bo spomnil Konstantin Dimitrijevič pri svojem poznejšem stvarjanju? Mo bo zazvenela v spominu slovenska beseda? Bo-li on, mojsterski prevajalec, dal rusko podobo kateri naši pesnitvi? Do svidanja, Konstantin Dimitrijevič! B. Brezplačna poizkusna kuha kave Hag, prave zrnate kave brez kofeina, danes v četrtek ves dan v trgovin! Ani Verbte v Stritarjevi ulicL Vse gospodinje, kakor vse one osebe, ki jim navadno kofeinapolna kava Škoduje, so najvljudneje vabljene, da se prepričajo o neškodljivosti kave Hag ob najfinejšem aromu. Domače vesti * Tunfško odlikovanje. Mohamed El Ha-bib Pacha - Bey, vladar kraljevine Tuniške Je podelil H. A. Klinarju, poročniku vojnega broda I. k], red »Nischan Iftihar« III. vrste. Zanimivo Je v arabščini pisan dekret s katerim Je bil red dostavljen ln ki se v slovenskem prevodu glasi: »Le Bog sam bodi češčen! Sluga češčenega Bosa, ki stavi vse svoje zaupanje v Boga in mu prepušča skrb za svojo usodo: Mohamed El tfabib Pacha-Bey, vladar kraljevine Tuni-Ike, gospoau H. A. Klinarju, poročniku vojnega broda I. ki. v Beogradu. Na predlog Našega ministra za zunanie zadeve, ki Nam poroča o Vaših odličnih vrlinah, podelimo Vam red »Nischan Iftikhar« III. vrste. Naše Ime je na tem redu izrezano. Nosite red z veseljem ln srečo! Dano dne 19. cha-abana 1347. (29./I. 1929). * Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu. Glasom društvenih pravil sklicujem Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu v nedeljo dne 21. tm. ob 10. dopoldne v dvorani občinskega suda Zagrebške borze (Rač-koga ulica) svoj II. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Po društvenih pravilih se občni zbor vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro kasneje ter nato pravoveljavno sklepa o vseh predmetih dnevnega reda. * Zgradba fancoskega liceia v Subotlcl. Bivši senat mesta Subotice ie votiral milijon Din kot prvi prispevek za osnovanje francoskega llceja. Te dni Je prispel od francoskega poslaništva iz Beograda dopis, s katerim se obvešča načelnik mestne občine, da bo prispel iz Francije poseben odbor šolskih sester, da se z mestno upravo razgovori glede zgradbe liceja. * Poročila sta se v Zagrebn v ceTkvl sv. Blaža, gospod Stanko Debevc, artilerijski kapetan I. ki. z gospodično Jelko Pire, hčerko višjega geometra v Ljubljani. Čestitamo! * Splitski obrtnik! zahtevajo obrtniško rbornico. Najvažnejši zaključek občnega zbora hrvatskih obrtnikov v Splitu Je zahteva, naj se uvede dvojni sistem trgovsko-obrtnišklh zbornic. Obrtniki v Splitu zahtevajo obrtniško zbornico, ustanovitev podpornega fonda za brezposelne in bolne splitske obrtnike ter ustanovitev podružnice Obrtniške banke v Splitu. * Uprava poštn. avtomob. za črno goro. Dosedaj Je imelo na Cetinju prometno ministrstvo posebno delegacijo, k! je vodila upravo avtomobilov, ki prevažajo pošto. Sedaj Je ta delegacija ukinjena in Je uprava avtomobilov za prevoz pošte ln potnikov prepuščena ministrstvu pošt in brzo-fciva. * Kongres balkanskih dijakov v Angori. Meseca julija bo v Angori kongres balkan-skih dijaških udruženj. Kongresa se bodo udeležili dijaki tz Jugoslavije, Rumunije in Bolgarije. Dijaki Italije, Madžarske, Poljske ln Češkoslovaške bodo prisostvovali kongresu kot gostje. Grčija se tega kongresa ne bo udeležila, ker njeni dijaki niso pristopili k mendardn. dijaški zvezi. O udruže-nju in vseh podrobnostih je dobilo te dni beograjsko dijaško udruženje dopis od vodstva kongTesa. * Dražba posestva. Dne 22. aprila ti. se vrši sodnijska dražba lepega posestva v Marembergu, obstoječe lz hiše. gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in hmeljišč * žično napravo. Hiša In gospodarsko poslopje je kot nova zgradba v sredini trga ter ima v polpritličju lepo sobo kot delavnico, kleti, zgoraj pa zdravo stanovanje, pripravno za obrtnika, osoblto za kleparja, ker ga trenutno ni v tem kraju. Ker se nahaja to na severni državni in Jezikovni meji, bi bilo pozdraviti, da se za to pridobitev slovenski reflektantje zanimajo. * Županstvo občine Sodražice nas prosi glede umora lesnega trgovca Jakopiča za pojasnilo, da se ni dogodil umor pri So-dražicl, kakor Je bilo prvič pomotoma omenjeno, temveč na Poznikovem v občini Lužarje pri Velikih Laščah. * Razglas. V torek, dne 23. aprila 1929 ob 9. uri se bo pri podpisanem uradu v sobi štev. 1 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Brezovica za dobo od 1. junija 1929 do 31. marca 1934. Dražbeni pogoji so tuuradno ob uradnih urah vsakomur na vpogled. — Sreskj poglavar za okolico: V Ljubljani, dne 29. marca 1929. Dr. Fer-Jančič s. r. * V aprilu zmrznil. Mizarski mojster Josip Kosič iz Dolnjnega Miholjca v Slavoniji se Je podal v sosednjo vas na sejm, kupit konja. Po sklenjeni kupčiji se je malo napil ln da bi se streznil, je stopil z voza ter peš nadaljeval pot. Bilo Je že pozno zvečer ln mož se je od dolge hoje in zaužite pijače tako utrudil, da je ob cesti zaspal. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Ponoči Je nastopil hud mraz in nesrečnež je zmrznil. * Nesreča. Žena krojača !n posestnika Pirca iz Razbora pri Loki pri Zidanem Mostu je šla iz Radeč proti domu. V vasi Sv. Peter jo dojde voz, ki se je vračal v Rudo. Hotela je stopiti na voz in akoravno se Je ustavil, jo je konj s tako silo udaril z nogo na usta, da Ji Je razbil čeljust. Poškodovala si Je tudi roko. Pripeljali so jo v bolnico v Brežice. * Kaj le maček? Ta pojem ie znan In neugoden. Po prečutih nočeh, ki smo jih prebili pri dobri kaplji !n v veselem razpoloženju. pride težko jutro. Glava boli in to posebno pri delu. Kratko rečeno: obupno stanje. Kako naj si pomagamo, če smo že enkrat padli v roke alkoholu? Prav lahko! Vzeti je treba aspirin tablete »Bayerc, eno ali dve, raztopiti jih v polčašl vode in v kratkem času se rešimo neznosnega mačka in smo zopet sposobni za delo. * Znana »rdeča brošura« škofa dr. Jegliča »Ženinom in nevestam«, ki je pred leti povzročila v Sloveniji toliko javnega pohujšanja, Je Izšla te dni v Zagrebu v hrvatskem prevodu pod naslovom »Pouke za čestit 1 srečan brak«. Izdajatelj neki g. Kolašič se poziva na to, da je dobil za prevod in izdajanje dovoljenje »presvijetlog i prepoštovanog pisca«. V predgovoru pripoveduje Izdajatelj, da je le s težavo našel pri nekem zasebniku eksemplar stare slovenske brošure, a je moral dati zanj — 300 Din! * Smrtna kosa. Po dolgi, mučni bolezni Je umrla gdč. Zdenka P a n t a r. stara komaj 25 let. K večnemu počitku so jo Položili včeraj ob 13.30 na pokopališču pri Sv. Križu. — Gospa Lucija K u n a s z je podlegla v torek dolgi in težki bolezni ter Jo bodo danes ob 16. pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. — Jutri ob 14. bo istotam pogreb g. Andreja M e z e gostilničarja, ki je v sredo za večno zatisnil oči po dolgem trpljenju. — V Ljubljani je vzela knita smrt tudi g. Ivana B u f o n a, prostornega mojstra drž. žel. v pok., starega 58 let. Njegov pogreb bo jutri ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Novem mestu Je preminul g Milan Barbovič in pokopali so ga danes. — Na Brunčki gori je umrla od kapi zadeta 82 letna gospa Marija F u n d a. Blage pokojnice smo se spominjali tudi lani, ko Je praznovala svojo zlato poroko. — Pokojnim biag in časten spomin, rodbinam iskreno sožalje. * Zadnji vlom Jakca Lamprebta. 2e v torek smo obširneje poročali o vlomilcu Jakcu Lamprehtu. Danes njegov opis še spopolnujemo. Zadnji vlom, kakor se nam sporoča iz Poljan, je bil v noči od četrtka na petek v njegovi domači občini v Poljanah v občinsko pisarno. Seveda se Je tu hudo opekel, ker denarja, ki se ga je nadejal, ni dobil. Pač pa Je odnesel nekaj ko-lekov, tajnikovo lovsko legitimacijo in nekaj tiskovin. Ravno ta legitimacija ga Je izdala, da se Je moglo takoj konštatiTati, kdo je bil nočni obiskovalec v pisarni. Drugi dan se ie večinoma zadrževal v neki gostilni v Škofjl Loki. Zakrival si Je obraz in se delal, kakor da nekaj bere. Domačim Je postajal vedno bolj sumljiv in ko je vprašal zvečer za prenočišče, mu je bilo to odrečeno. Saveda Je ime] naibrže zopet kake slabe namene. Tedaj se Je odpravil iz gostilne, a pred vrati sta ga že čakala moža postave, katerima se le postavil v bran z revolverjem, ki pa mu Je bil takoj odvzet. Prijeti Jakec Lampreht je 25 let star, bolj maihne čokaste postave. Odtegoval se Je doslej tudi vojaški dolžnosti. Parkrat se mu Je že tudi posrečilo, ko ie padel v roke moža postave, da je ušel Delomržnež in tat je že iz mladih let. Njegova rodbina pa Je poštena in pridna. Med najlepšim žitom se najde plevel, tako tudi tu * Zadnji iz Čarugove tolpe. V sredo so zalotil zadnjega člana zloglasne Carugiue tolpe Joco Rebiča, ki je postal zločinec že leta 1920 in so ga vsa leta zaman zasledovali. Nedavno pa so oblasti doznale, da se nahaja v Pančevu in takoj so se tla podali agenti beograjske policije. V Pančevu so agenti zvedeli, da je Joco Rebič v Skop-lju privatn' uradnik. Beograjska policija je telefonirala v Skoplju in tam so res izsledili Rebiča kot privatnega uradnika podjetja »Aktioni mlin.«. Z močno eskorto so moža cdpremili v Osijek. ITO — zobna pasta najboljša! * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri i Medved manufaktura. * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko ln škrobijeno perilo v najlepšo izvršitev. * Najvažnejša četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči čez noč v raztopini »ŽENSKE HVALE« nato pa se izpere s Schichtovim milom. Varujte se ponaredb! Pomladne obleke! za gospode zadnje mode, v veliki izberi in po najugodnejšem nakupu nudi tvrdka P. LUKIČ, Stritarjeva ulica. francka, fcpca, jfficka, Tončka vse, kar suče se krog lončka, Kadar dela torto ali pa posiado Kup! ie edi o: JSirim čokolado Ne mučite svoje dece z * ribjim oljem, temveč ji dajte ki poseduje zelo prijeten okus in vonj, a deca ga jemlje kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po Din 25.— in velikih omotih po Din 42.—» - Iz Ljubljane n— Odlikovanje. V soboto dn« 13. tm. ob 20.30 bode v prostorih restavracije Zvezda na slavnosten način izročen zasluž nI primorski narodni dami gospe Maši Gromovi, red Sv. Save IV. razreda, t ka terim Jo Je odlikoval NJ. Vel. kralj. Odlikovanje j! bode pripela gospa dvorna dama Franja Tavčarjeva. Vabljeni vsi znanci ln prijatelji odlikovanke na nje časten večer. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. n— Šimenčevo gostovanje ▼ ljubljansk operi. Opozarjamo vse imetnike radia da se nocojšnja predstava Verdijevega Tru badurja, v kateri gostuje tenorist Marij Šimenc, ne bo sprejemala in oddajala po ljubljanski radio-postajl. u— Koncert Zikovega kvarteta bo v Ljubljani v ponedeljek, 22. t. m. v Filhir monični dvorani. Toliko na znanje v«m prijateljem odličnih umetnikov. Natančnejši program Javimo prihodnje dni. n— Iz gledališke pisarne. Ponovno gostovanje odličnega tenorista g. Marija Šimenca v naši operi bo danes. 11. tm. Poje vlogo Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Leonoro poje ga. Vilfan - Kunčeva, Azuce-no — ga. štaglarjeva, Ines — ga. Ribičeva, veliko baritonsko partijo grofa Lune — g. Primožič, Ferranda — g. RumpelJ, Ruiza — g. Mohorič, sla — g. SImočič In poglavarja ciganov g. Sekula. Predstava Je izven abonmaja in veljajo običajne operne cene. — Drama uprizori zadnjič v letošnji sezoni drevl za red D Golarjevo Vdovo Rošlinko. Zasedba Ista kakor pri dosedanjih predstavah, le Jernejca igra ta večer g. Danilo. — »Theodore & Comp.«, izredno vesela in ljubezniva francoska burka se uprizori v nedeljo 14. t. m. v drami. Komad Je dosegel na vseh odrih največji uspeh. Veseli duet Theodorja in njegovega kom-panjona Clodomtrja igrata g. Zeleznlk in g. Kralj. Poleg njih so zaposlene dame ga. Nablocka, ga. Medvedova, ga. Mira Danilova in gg. Cesar, Levar. Jerman, Lipah, Skrbinšek, Gregorin. Predstava bo za pre-mierski abonma. n— Delo akademskega kluba za Društvo narodov se Je izkazalo pozitivno. Uspehi so vidni in dokazujejo dobro voljo. Naš namen je uničiti sovražnosti in uveljaviti idejno treznost. Klub je odločen nadaljevati z delom v seminarju, ker hoče zainteresirati vse kolege za mirovne ideje. Nafbolje je, če se o važnih vprašanjih razpravlja med člani samimi. Ideje' morajo biti predmet medsebojne razlage. Opozarjamo na vse te momente in vabimo čiane in prijatelje na seminarski sestanek, ki se bo vršil danes, 11. t. m. ob 18. na univerzi, soba št. 69. Predaval bo kol. Branko Alujevič o temi: »Kel-Ioggov pakt«. — Vodja seminarja. u— Prva letošnja tombola. Marljivo društvo »Skrb za mladino« je že pridno na delu, da čim prej pripravi vse potrebno za tombolo, ki jo, kakor znano, prireja vsako leto v zgodnji pomladi z namenom, da si ž njo poveča svoj sklad za zgradbo mladinskega doma za slovensko deco v Aleksandrovem na otoku Krku. V bližnjih dneh bodo požrtvovalne društvene odbornlce potrkale na vrata usmiljenih src, proseč blagohotnih prispevkov. Nikar Jih ne odslovite praznih rok! Zavedajmo se, da le nabiranje milodarov eno najtežjih karitativnih poslov in da Je tudi najmanjši dar dobrodošel in v korist, naši skupnosti! u— Tombola osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani. Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima kakor vsako leto tudi letos svojo VI. veliko javno tombolo, in sicer dne 5. maja 1929. Obenem se priporoča za naklonjenost, ker čisti dobiček je namenjen le bolnim članom, vdovam in sirotam. • Odbor. a— Atena Je s solidnim gospodarstvom omogočila pristop k tenis - športu najširšim slojem. Za din 150 šestmesečne članarine izdaja dijaštvu sezijske legitimacije. Prijavnice izdaja pisarna Atene. Dunajska c 1 a V. u— Občn! zbor Kola Jahačev. ki bi se moral vršiti v soboto 13. tm. Je radi nepredvidenih zaprek preložen. u— Društvo »Soča« ▼ Ljubljani vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže slavnostnega večera, katerega priredi klub Primork naši narodni dami g. Maši Grom, ki ji bo ob tej priliki tudi izročeno visoko odlikovanje NJ. VeL kralja. Ta prireditev se vrši v spodnjih pTostorih restavracije Zvezda v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer. Naše običajno sobotno predavanje odpade za ta večer. u— Čudna nagailvost. Upokojenka tobačne tovarne Ivana Benedičičeva, stanu-oča v Rožni dolini, je začula okrog 20.45 na domačem dvorišču nenadoma oprezne korake. Hip na to so zažvenketaii v oknu njene sipalnice drobci šip. Banedičičeva Je takoj skočila h kuhinjskemu oknu ter opazila na dvorišču neznanega moškega, ki ie skočil v vežo ln izginil v neko stanovanje. Benedičičeva je prijavila zadevo policiji, < a j ti storilec ji Je napravil okrog 100 Din škode. u— Maj ključ iz aluminija se le našel na Miklošičevi cesti. Dobi se pri g. Ivu Škr» bel, Florjanska c. 19. u— Nepreviden ln brezobziren kolesar. Po Aljaževi cesti v Sp. Šiški se Je vozil s kolesom neki S. Ko se je slednjič naveličal vozariti, je zapeljal na dvorišče hiše št. 7 in tamkaj podrl na tla 5 letno hčerko finančnega stražnika Anico Lavri-čevo. Kolesar je dekletce podrl s tako silo, da Je obležalo nezavestno, vendar se za njo ni zmenil in je odpeljal dalje. Nezavestno deklico so prenesli drugi otroci na stanovanje njenih starišev, kjer se je zavedla šele čez dalje časa. Brezobzirni ko-esar se bo moral zagovarjati pri sodišču. n— Tvrdka Jul?o Melnl uvoz kave, Še-lenburgova 3, vljudno vabi na brezplačno poskušno kuhanje kave dne 12. In 13. aprila. n— Tatvine in vIomL V noči na 10. t. m. je vlomil neznan vlomilec s pomočjo po- ■ narejenega ključa v gostilno Kristine Vrh j v Židovski ulici št. 4. Tat je našel v ne- Restavraclja LJUBLJANSKI DVOR Od četrtka, dne 11. t. m. vsaki večer salonska prima ciganska kapela. Vstop prost. 5488 C A C A O VAX HOUTEJf OD ZOO\ najbolje, nafrrinisneJJe zato najbolj ofcrepčujofie. Brezplačna poizkuš-nia v trgovini J. PERDAN nasl., Krekov trg od 9__12. ur« J. JURČIČ, Dunajska cesta od 3K—M kem predalu nekaj nad 100 Din gotovine in si nabral tudi več raznih jestvin. — Isto-tako neznan ta« Je skušal preds!nočn;im vlomiti v sušilnico in mesnico mesarskega mojstra Franceta Lavtižarja na Sv. Petra cesti št 83. Tat pa, ki Je že odprl dvoriščna vrata In bi mu skoro tudi uspelo vdreti v sušilnico, kjer se Je nadejal bogatega plena v obliki suhega mesa. Je bil prepoden. — Včeraj zjutraj sta nočna čuvaja na pokopališču sv. Krištofa prijela znanega tatu 261etnega Gabrijela Meglica iz škoje Loke, ki je kradel s kapelic in grobnic na pokopališču pločevino. Meglič Je že znan policijski znanec. Brezvestnega tatu je policija predala po zaslišanju sodišču. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra* ima telefon Ste* vilko 190, ponoči v nujnih zadevah St 191 e— Nerodnost zaradi prepovedane palice. V Prešernovi ulici Je bil od stražnika ustavljen posestnik Valentin Ostrožaik Iz Jazbine pri Dramljah, ker Je Imel v rokah popolnoma železno palico. Taka palica Je po policijski prijavi nevarno pretenaško orodje in so mu jo zato na policiji zaplenili Ostrožnik je palico našel pred leti na cesti ln Jo ničesar hudega sluteč uporabljal na svojih potih kot oporo. e— V celjski Javni bolnici Je umrla 8. t. m. 70 letna Terezija Krupuškova, žena prevžltkarja iz Šmarja pri Jelšah. e— PonočnJakL Aretiran je bil predslnoč-njim v Matija Gubčevi ulici kleparski pomočnik Josip K. iz Gosposke ulice, ker Je ob polnoči iz gostilne gredoč razgrajal Ia vpil, obenem pa razbijal po oknih In vratih čevljarja Franca Kača. Ko ga je prišel Kač mirit, se je hudi Jože pognal vanj In ga začel pretepati. Nedovoljeno zabavo Je končal stražnik, ki je odvedel hudega Jožeta na prenočevanje v policijski hotel. — Zaradi razgrajanja sta bila s pomočjo vojaške patrulje aretirana predsinočnjim vojaška vpo-Micanca Ivan in Anton F., lz Dobia, ker sta se vedla nekoliko predomače po glavnih celjskih ulicah v mirnem nočnem času. Spra vili so lu v vojaški zapor. Semena vseh vrst zaiamčeno naiboliše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE Niti pod ključem nI varno. Klet zdravnika dr. Emerika Brescharia, stanujočega v Narodnem domu na Ljubljanski cesti, je obiskal v času od 6. do 8. t m. neznan tat, ki je snel z vrat običajno žabico in po dosedanji ugotovitvi odnesel okrog 300 kg premoga. Tudi ključavnico si ie neznani tat prilastil. Ker ni bilo opaziti na vratih znakov nasilnega odpiranja, je upravičen sum, da je imel tat ponarejen ključ, oziroma Je bila ključavnica preslabo zaprta Skupna škoda znaša 150 do 160 Din. O tatu ni doslej nobenega sledu. Tatvina obleke. Pred dnevi smo poročali, da je bil aretiran v mestu 30 letni brezposelni pekovski pomočnik Franc Gro-sek, rojen v celjski okolici, pristojen v Pekel v mariborskem okraju. Stražnik ga Je namreč zasačil v trenutku, ko Je prodajal skoro novo moško obleko neki starinarici v Gosposki ulici za malenkostno ceno 200 Din Pri zaslišanju je izjavil, da je obleka njegova last, da Jo je kupil lani v Mariboru za 650 Din In da Jo prodaja, ker mu Je pretesna in ker potrebuje denarja. Včeraj pa Je prijavila policiji perica Helena Skazova, sta nujoča v Ozki ulici 5, da ji je ukradel njen daljni sorodnik Franc Grosek novo obleko njenega brata Jožeta, vojnega invalida, ki se trenutno nahaja v mariborski bolnici na zdravljenju. Skaza Je cenil obleko na 1200 )in, njegova sestra pa trpi 20 Din škode na ključavnici in ker Ji je ijubezniivi sorodnik odnesel 10 Din. Grosek je bil izročen državnemu pravdništvu. V Staro Gradlško. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen lani 21 etni brezposelni čevljarski pomočnik Aiojz Anderlič iz Grobelnega zaradi tatvine na 6 mesecev težke ječe. Višje državno pravdnl-štvo v LJubljani je odredilo, da se odda Anderlič, ki je bij že 6 krat kaznovan zaradi tatvine., vlačugarstva in prestopka zikini o orožju, v prisilno delavnico v Stari Gra-diški za dobo 3 let. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon Stex>ilko 440 Mariborsko gledališče pripravlja sen-zacijsko komedijo Proces Mary Dugan, ki prav za prav ni nič drugega kot kompletna porotna razprava na odru In doživlja letos po vseh gledališčih največje število repriz. Istočasno se študiTa Bersteinov Tat z gospo Podgorsko in g. Nučičem kot gostoma Lertzingova opera Wormski orožar in PaT-mova najboljša opereta Caričine amaconke pa bosta zaključili glasbeno sezono. a— Ljudska univerza. Spored komornega večera, katerega bo priredil klavirski trio Ptujske Glasbene Matice (St6br — klavir, Pahor — violina. Sedlbauer — čelo) v petek 12. t. m. v dvorani Kazine, ie naslednji: 1.) L. v. Beethoven, Trio op. 11. (Allegro con brio. — Adagio. — Tema con variazi- i Usoda devojke, ki je pod kontrolo ••Ruiiioiui knjižica44 Originalni sovjetsk« vel«film, katerega lepoto narav* ia igralcev, režije in krasote slik nI prekosila ne berlinska, ne boi3yvoods3ia, ne pariška Krnska umetnost 11 Mojstrsko veledek) sovjetske filmske nmetnostl! Režija: Fedor Ocep. V glavni vlogi slavna Ana Sten. Danes ob 4.. K7, ^8., 9. uri. Mladini neprimerno!! Kino »DVOR«. Telefon 2730. rato assal. — Allegro — Presto). — Vstopnina navadna In predprodaja na običajnih mestih. a— Zadnja pot Branka Hrena ln Milke Knafelčeve, ki sta samovoljno končala svoie mlado življenje, je bila Izraz globokega sočustvovanja množic prebivalstva, ki so se prišle poslovit od žrtev neprizanesljive usode. Studeniško pokopališče še ni imelo tako ginljivega pogreba. Ob odprtem grobu se je zbralo poleg številnih meščanov, znancev ln prijateljev tudi uradništvo obeh podjetij, kjer sta bila Branko in Milka uslužbena. Sokoli so nosil njegovo krsto, prijateljice v belih oblačilih pa njeno. Ob turobnih zvokih železničarske godbe In žalostinkah pev. skega zbora »Grafike« sta se krsti pogrez-nili v skupen grob k skupnemu počitku. V slovo je govoril v imenu Sokola g. Joško Vokač. Hladni mrak je že legal na ravan, ko je bil končan turobni pokop in je noč zagrnila svežo gomilo dveh ljubečih se src, ki sta našli pokoj onstran trpkega življenja. a— Nesreče. Včeraj se je vsekal v levo podkoleno 46 letni Florjan Tužič. Rešilni oddelek mu Je nudil prvo pomoč in ga nato prepeljal v bolnico. — Z motornim kolesom je na Glavnem trgu podrl na tla Tone Fr. Štefko Vavhnikovo iz Kamniške grape. Pri padcu se Je Vavhnikova poškodovala na obeh rokah, raniia na glavi ter si raztrgala tudi obleko. Rešilna postaja ji le obvezala rane. Poškodbe so lažjega značaja. Ob 17. pa je padel v Frančiškanski ulici 71 letni tesar Fr. Brecelj iz Pobrežia 4 m globoko in se nevarno poškodoval na čelu. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico- a— Utopljenka v Pesnici. V strugi Pesnice so našli truplo slaboumne Terezije Neu-w!rthove od Sv. Marjete ob Pesnici, ki Je meseca Januarja Izginila brez sledu. Domneva se, da je izvršila samomor. Obdukcija je ugotovila, da je truplo utopljenke ležalo v vodi najmanj 9 tednov. Pokopali so truplo na pokopališču pri Sv. Marjeti. a— Zopet poizkus samomora. V torek popoldne si je v samomorilnem namenu s škar jami preiezala žile v zapestju leve roke 24 letna modistka A. K. Pošel pa ji Je pogum, preden je dokončala svojo namero, katere vzrok Je neznan. S krvavečo roko je odšla v gozd nad Tremi ribniki, kjer so Jo opazili pasanti in poklicali rešilni oddelek Prepeljali so Jo z avtomobilom v bolnico. Čeprav je izgubila mnogo krvi, je izven vsake ne» varnosti. a— V žrebanju IV. razreda drž. razredne loterije, Je dobila glavni dobitek Din 40.000 srečka 96.602, ki je bila kupljena pri tt. Anton Golež v Mariboru. 40.000 Din dandanes ni malenkostna svota ter je faktično najbolje kupovati srečke pri omenjeni tvrdki. ker se danes na njene srečke Izžreba največ velikih dobitkov. Najlepša reklama je izplačevanje velikih dobitkov. 570 a— Prijeta tatica. Tatinski tipi z dežel« se često zatečejo v mesto, da bi se tako umaknili zasledovanju. Pri tem pa pozabljajo, da so o njih grehih poučene tudi mestne varnostne oblasti. V ponedeljek zvečer so aretirali v Mariboru tako neizkušeno dekle Mico, ki je na Jožefovo Izmaknila v Oglenščaflcu pri Pragerskem svoii delodajalki več oblek v vrednosti nad 1000 Din. Tatinska Mica bo imela sedaj opravka s sod-nijo. Iz Ptuja J— Mestno gledališče. V ponedeljek, 15. t. m. gostujejo Mariborčani s krasno Nedbalovo opereto Poljska kri. Ker je za to predstavo že zdaj veliko zanimanje, priporočamo nakup vstopnic v predpro* daji. Iz Zagorja z— Članom Glasbenega društva In pri* jateljem petja. V četrtek, 11. t. m. ob pol 20. se bo vršil v glasbeni sobi Sokolškega doma pevski sestanek. Pridite vsi člani Glasbenega društva, pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje novince, ki imajo veselje dO lepe pesmi in ki bi radi sodelovali. Od« boT Glasbenega društva si je nadel pred* vsem nalogo vzgajati začetnike, da z na* raščanjem zopet oživi društveno delova* nje. Iz Trbovelj t— Otroka v oskrbo. Županstvo v Tn bovljah ima v oskrbi nezakonskega otroka 2&Ietne Alojzije Strikar, rojene v Litiji in pristojne v Trbovlje. Strikarjeva služi ne» kje na Hrvatskem. Sedaj je dobila občina poziv, da prevzame v oskrbo drugega ne* zakonskega otroka iste matere. Otrok je star poldrugo leto in je bil roien v porod* nišnici v Zagrebu. Ime mu je Branko. Ma* ti je oddala otroka' takoj po rojstvu neki družini z obljubo, da bo plačevala zanj 200 Din mesečno, katerih pa seveda ne plača. Tako je napravila tudi pri prvem otroku. Občina bo sedaj primorana pre* vzeti v oskrbo tudi tega otroka. Rada bi ga oddala v rejo kaki dobri družini proti „ .\ -, r. — . _ , iS" V reju K.aivi UUJI1 uiuiiui piuu oni) 2.) R. Strauss, Sonata za čelo in kla- primerni odškodnini. Družina, ki bi hotela vir (Allegro con brio. — Andante. — Alle- • prevzeti otroka v oskrbo, naj javi to žm gro vivo). 3.) Smetana, Trio opl 15. CMode- panstvu v Trbovljah. Šport Športni drobiž Madžarski nogometni savez je obvestil naš savez, da je odobril tekmo Ferenczva« ros : Jugoslavija, ki bi se morala vršiti v Beogradu Kakor znano, pa so nas Ma« džari dosedaj bojkotirali. Upravni odbor JNSa pa je sedaj prepovedal odigranje te tekme. Odločitev JNSa je docela na me« gtu, ker naš savez nikakor ne more iti brez drugega preko vseh dogodkov, ki so v zve« zi z madžarskim bojkotom proti nam. V Italiji vlada seveda velika potrtost zaradi težkega poraza, ki ga je doživela italijanska reprezentanca na Dunaju. Listi objavljajo dolga poročila o tekmi, čije izid »o pričakovali z veliko sigurnostjo. Ob« jektivni italijanski športni poročevalci pri« znavajo, da je italijanska reprezentanca bi« la v docela regularni tekmi upravičeno po« ražena. Da bi nekoliko olepšali poraz, se bavijo listi obširno s sprejemom na Dima« ju, ki ga označujejo kot zelo hladnega. Ostro se kritizira tudi zadržanje dunajske* ga občinstva. Zadnji italijanski listi pa to« lažijo Italijane §e z drugimi vestmi. Za po» raz pripisujejo krivdo sodniku in surovi igri Dunajčanov. »Lavoro fascista« očita poraz italijanskemu saveznemu kapetanu in upravi nogometnega saveza, v kateri ni nobene avtoritativne osebe, ki bi mogla sestaviti primerno nogometno reprezen« tanco. Francoski nogometni savez Je sklenil, da v bodoče ne bo več prirejal prvenst' venega nogometnega tekmovanja. V Fran« ciji je zanimanje občinstva za tekmovanje za Coupe de France tako veliko, da se niti občinstvo, niti klubi ne zanimajo več za prvenstvo. Proste termine bodo veliki klu« bi porabili za tekme proti močnim mo« itvom iz inozemstva. Prihodnje prvenstvene tekme LNP Prihodnje kolo nogometnih prvenstve« juh tekem prinese več zelo važnih, deloma že odločilnih tekem. Pred vsem se v tekmi Maribor : Rapid odloči vprašanje mari« borskega prvaka in finalista za letošnje pr« venstvo LNP. Istotako bo odločila v Celju prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Amaterjem iz Trbovelj prvenstvo oeljske* ga okrožja LNP. V Ljubljani se sestaneta na prostoru Primorja Hermes in Primorje. Ako bo Harmes opravičil svoj sloves, bo tekma ze« io napeta, čeprav je favorit v tem sreča« nju brez dvoma Primorje. Za prizadeta kluba je usodnega pomena druga nedelj« »ka prvenstvena tekma v Ljubljani Jadran : Slovan, ki bo morda definitivno določila kandidata za nazadovanje v I B razred. Izločilni teniški turnir v Mariboru V nedeljo 14. t. m. se bo vršil n« prostorih JSSK Maribora izločili« turnir najboljših igralcev klubov prvega okrožja cone A Jugosloven-j&ega terls saveza v svrho sestav« reprezentance. Najboljša dvojica izločilnega tekmovanja bo nastopila že 20. t. m. ob 9. v Zagrebu proti najboljšim igralcem ostalih okrožij JTSa. Izvedbo turnirja Je JTS poveril g. Radovanu Sepcu, Mčekiikm teniške sekcij« ISSK Maribora. Žrebanje tekem za državno prvenstvo V ponedeljek zvečer je u.p*avni odbor JNSa irebaJ vmstai red nogometnih tekem za državno prvenstvo. —. Pri žrebariu Je bil od podsaveeor zastopan »amo subotiSki. Kakor znamo, s« vrši prvo koio tekem za državno prvenstvo po dvojnem cup sistemu. Nasprotnike za to koto Je ie določala zadnja glavna sksmpščdtia, io sicer Zagreb 1— Osijek, Ljubljana—Zagreb II, Beograd —Skoplj«, Suborica—Beograd II, Spftt—Sarajevo. Zmagovalca teh tekem se kvalificirajo za nadaljnje tekme, ki se igrajo po toSkah. Žrebanj« le določdio naslednji vrsitmi red: L kolo: zmagovalec tekme Beograd I—SJcop-fle proti zmagovalcu Subotica—Beograd II. Zma-fovaJec tekme Liubiiana—Zagrei) II proti zma-Bovaicu Zagreb I—Osijek. II. kolo: Zmagovalec tekme Split—Sarajevo proti zmagovateu Beograd I—Skopi!«. Zmagovalec tekme Subotica—-Beograd II proti zmagovalcu Zagireb I—Osijek. III. kolo: Zmagovalec tekme Ljubljana—Zagreb II proti zmegovaicu Subotica—Beograd II. Zmagovalec tekme Split—Sarajevo proti zmagovalcu Zagreb I—Osijek. IV. kolo: Zmagovalec tekme Beograd I—Skop-Ue proti zmagovalcu Ljubljana—Zagreb M. Zmagovalec tekme Split—Sarajevo proti zmagovalcu Subotica—Beograd II. V. kolo: Zmagovalec tekme Zagreb I—Osijek proti zmagovalcu Beograd I—Skotpbe. Zmagovalec tekme Split—Sarajevo preti zmagovalcu Ljubljana—Zagreb II. VI. kolo: Zmagovalec tekme Subotica—Beograd II proti zmagovalen Beograd I—SkopNe. Zmagovalec tefcme Zagreb!—Osijek proti zmagovalcu LJubljana—Zagreb II. VII. kolo: Zmagoval«c tetam« Beograd I— Skoplj« proti zmagovalcu Split—Sarajevo. Zma-govaJec tekme Zagreb I—Osijek proti zmagovalcu Subotica—Beograd II. VIII. kolo: Zmagovalec tekme Subotica—Beograd II proti zmagovalon LJubljana—Zagreb II. Zmagovalec tetam« Zagreb I—Osijek proti zmagovalen Spftt—Sarajevo. IX. kolo: Zmagovalec tekme Ljubljana—Zagreb II proti zmaigovalcu Beograd I—SkopJje. Zmagovalec tekme Subotica—Beograd H proti »magovalcu Split Sarajevo. X. kolo: Zmagovalec tekme Beograd I—Skop-Ue proti zmagovalcu Zagreb I—Osijek. Zmago- ZVECEP za namakanje ZJUTPA3 xa> izktihavanje pa je pranje gotovo vailec tekme Ljubljana—Zagreb II proti zmagovalcu Split—Sai a;evo. Vse tekmo se vršijo v mestu prvoimeno vane.ga Muha. Občni zbor SK Ptuj. Redni letni obfci zbor SK Ptuj se vrši v ponedeljek 15. t. m. ob 19. twi v kslubovi sob« gest čine »Društveni dom«. Dnevni red: 1. Porfilo predsednika. 2. Citamje zapisnika zadnJega, občnega zbora. 3. Poročila odstopajo če ga odbora. 4. Spremeirjba prav®!. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — I. redni občni zbor SK Bled se vrši v. nedeljo 14. t. m. ob 15. ari v hotelu »Troha« na Bledu. Dnevni red obsega: poročalo odbora ln revizorjev, volitve novega odbora, razni predlo®. Pravico glasovanja imaijo vsi ustanovni in oni redni Slani, ki poravnajo članarino do občnega zbora. NeSlani vabljeni. Porota Maribor, 10. aprila. Prekmurski umor pred devetimi leti Poslednji dan letošnjega pomladanskega zasedanja je danes razpravljala mariborska porota o umoru, izvršenem pred devetimi leti v Prekmurju. Na ozemlju občine Lipa, v okraju Murska Sobota, so našli lovci dne 2. januarja 1921 v gozdu mrtvo truplo neznane ženske, ki je imela okrog vratu kravjo vrv in bila privezana k drevesu. Bila je popolnoma gola in je ležala na trebuhu. Kljub marljivemu poizvedovanju takrat ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti umorjen-ke. Sodna komisija je ugotovila, da je storilec udaril žensko z neliim topim predmetom preko levih senc, radi če6ar se je morala napadenka onesvestiti; nato pa je storilec vrgel žrtvi okoli vratu vrv in jo vlekel do mesta, kjer so jo našli in kjer je privezal vrv za drevo, da bi se zdelo, da se je sama obesila. Sodna izvedenca sta ugotovila, da je bila ženska zadavljena. Odprto pa je ostalo takrat tudi vprašanje, kdo je ona zverina v človeški podobi, ki je mogla storiti ta zločin. Meseca novembra lanskega leta so imeli prekmurski orožniki mnogo opravka s tatinskimi cigani. Ob neki priliki so doznali od njih, da bi utegnila biti umor.ienka iz leta 1921 neka Uršula Vincetič, mlada delavka iz Zebancev pri Čakovcu. Res so kmalu ugotovili, da je odšla Uršula koncem leta 1920 z nekim mladim ciganom iz Medmurja proti Gradcu. Zaljubljenca sta namreč sklenila, da si v Gradcu preskrbita kakšno službo in se poročita, čim si prihranita nekaj novcev. Ker so vedeli orožniki le za cigansko ime kršnega zaročenca, je bilo poizvedovanje za njim dokaj težkočeno. Kljub temu pa se jim je posrečilo že 3. decembra 1928 najti »Bočkarja« v ciganskem taborišču Pušča v občini Černelavci. Ze dejstvo, da je pri obisku orožnikov v ciganski bajti hotel cigan Bočkor — današnji obtoženec Anton Horvat — pobegniti, je vrglo nanj sumljivo luč. Zato je orožnik Terbižan, ki je vodil te poizvedbe, nemudoma pričel zasliševati Horvata, pozna li Uršulo Vincentičevo iz Medmurja. Cigan .je zanikal vse. Ko pa je orožnik pokazal obtožencu sliki pokojne Uršule, kakšna je bila živa in kako je ležala v mrtvaški krsti, je Horvat prebledel in pričel jokati. Dejal je, da bo vse povedal, kar mu je znano o umoru. Ko se je umiril, je pripovedoval: Nekaj ur po odhodu Uršule in Horvata z doma njene matere Marjete Vincetič, ld je živela z nekim Francetom Novakom, sta ju došla ravno ta Novak in pa cigan Ivan Šarkezi. Horvat in Novak sta se namreč domenila, da spravita Uršulo s sveta, ker je bila obema neljuba. Novak je že od nekdaj ni mogel trpeti, Horvat pa se je je tudi že naveličal. Tako je bila torej pot »zaročencev« proti Gradcu le fingirana in je Horvat zavedel svojo nevesto namenoma iz Zebancev, da jo na samotnem kraju umorijo . . . Ko sta torej Novak ln Šarkezi dohitela Horvata in Vinceteičvo, je Šarkezi napadel z nožem Horvata, Novak pa Uršulo s kolom. Horvat pravi dalje, da ga je Farkezi ranil v roko, radi česar je zbežal in se ni zanimal za nadaljnjo usodo Uršule, ki Jo je Novak bil po glavi . . . Današnji obtoženec neprestano dolži krivde na umoru Uršule _ Novaka in Sarkezija, ki ga še do danes niso našli. Obtožnica pa ugotavlja, da ni vladalo med Novakom in Uršulo niti najmanjše na-sprotstvo in da je po pričah dognano, da je VREMENSKO POROČILO Meteorološki zarod t Ljubljani, 10. aprila 1929. Višina barometra >08.8 n. CntJ j Oa* Baroa. Fenpec. •puoraoja LJobllaoa Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik 8. 760 8 7592 761*2 763-6 90 60 so 70 Skoplle 7 763-4 40 Solil ^64-3 10 70 70 60 70 80 Smer vetra ia brata« t m Is §ek W1 SSE3 S\V2 ESE3 NEO 3 II 10 9 10 2 PadartM Vrrtj del v mm d« T. ura bil Novak v času umora doma pri svojcih v Medjimurju. Še manj umljivo je, pravi javni obtožitelj, zakaj, spravlja obtoženec ••iga-na Šarkezija na zaatožno klop, ko slednjega ne pozna niti Novak niti kdo drug iz Zebancev. Iz teh in drugih okoliščin sklepa državno pravdništvo, da je morilec samo Horva itn da je iz same zlobe obdolžil nedolžna Novaka in šarkezija izvršitve omenjenega umora. Zanimiva je tudi ugotovi-etv, da je prejel ono poškodbo na roki Horvat nekoč v gostilni in ne ob priliki napada na Vincentičevo. Razen tega je za Horvata silno obremenilna izjava nekega Štefana Er-deca, ki je bil skupno z obtožencem v za- porih okrajnega sodišča v Murski Soboti; ko je hotel Horvat pobegniti iz celice, je zagrozil Erdecu, da ga ubije, kakor je neko žensko, ako ne bo popolnoma miren, ko bo Horvat pobegnil. Pri današnji razpravi je bil zaslišan samo obtoženec, čeprav je bilo povabljenih precej prič. Ker je Horvat navedel celo vrsto novih momentov, je sodišče na predlog ob-tožitelja preložilo razprava Tej poslednji razpravi tekočega zasedanja je predsedoval dss Zemljič, votirala sla dss dr. Tombak in dss dr. Senjor, obtožitelj . je bil drž. pravdnik dr. Zorjan, zagovornik dr. Komavli. Gosoodarstvo 70 ESE4 Solne« vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.38, lu«na vzhaja ob 5.50, zahaja oh 19.39. Najvišja temperatura danes v LjubljanJ11.7, najnižja 6.8. Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Neugodno vreme bo trajalo dalje. Večinoma oblačno s padavinami. Pričakovati je, da bo temperatura padla. Naše in avstrijsko mlekarstvo Mleko je bilo pred leti eden najvažnejših izvoznih predmetov Slovenije. Izvažali smo ga skoro izključno v Avstrijo. Ko pa je Avstriji uspelo povečati svojo lastno produkcijo, je dvignila uvozno carino, kar je povzročilo, da je naš izvoz rapidno nazadoval. Od leta 1924. do leta 1928. se je naš izvoz mleka, ki po večini odpade na Slovenijo, gibal naslednje: 1924 11-58 milijona kg 29T milijona Din 1925 5-S9 » » 13-9 > » 1926 1-62 » » 3-5 » » 1927 0-22 » » 0*5 » » 1928 0-20 » » 0-5 » » To katastrofalno nazadovanje Izvoza mleka od skoro 30 milijonov Din v letu 1924. na komaj pol milijona Din v preteklem letu je imeio težke posledice za naše mlekarstvo, ki bi moralo kakor v drugih državah, biti temelj kmetijskega gospodarstva in glavni vir dohodkov našega kmeta. Zato bi morali merodajni činitelji posvetiti mlekarstvu največjo pažnjo. Na zopetno omogečenje lzvčza v Avstrijo ni misliti, kajti avstrijska republika v doglednem času ne bo več pasivna v svoji zunanji trgovini z mlekarskimi izdelki. Leta 1924. je Avstrija uvozila še za 329 mliijonov Din mlekarskih izdelkov, ). 1927 ji je že uspelo ta uvoz znižati na 160 milijonov Din, lani pa je uvozila le še za 91 milijonov Din mlekarskih izdelkov. Sporedno pa je Avstriji uspelo dvigniti Izvoz mlekarskih izdelkov od 9 milijonov Din v L 1924 na 23 milijonov Din v 1. 1927 in lani celo na 58 milijonov Din. Dočim je bila 1. 1924 v zunanji trgovini z mlekarskimi izdelki še pasivna za 311 milijonov Din, je bila lani pasivna le še za 33 milijonov Din ter bo v tekočem letu morda postala že aktivna. Mleka Je Avstrija že lani več Izvozila kakor pa uvozila (izvoz je namreč znašal 9-6, uvoz pa le za 7 milijonov Din). Uspeh Avstrije v mlekarstvu nam bi moral biti končno vendar v vzpodbudo, njene metode pa za vzor. Avstriji namreč ni uspelo samo kriti primanjkljaj domače produkcije, temveč tudi večjo potrebo zaradi naglo naraslega konsuma mleka in mlekarskih Izdelkov. S povečanjem domačega konsuma pa bi tudi ml lahko pomagali našemu mlekarstvu. Povprečni konsum mleka je pri nas zelo majhen v primeri z drugimi državami. Kakor so to storili Avstrijci, pa bi morali tudi mi pričeti s smotreno propagando za konsum mleka, ki Je glede na svoio hranilno vrednost gotovo najcenejše živilo. V naših mestih in industrijskih krajih bi se konsum mleka in mlekarskih izdelkov lahko podvoji! in celo potrojil. Ce bi nam to uspelo in bi se istočasno izvedla dobra prodajna organizacija, bi bila kriza našega mlekarstva odstranjena, potem pa bi nam bila pri naraščajočem konsumu dana tudi možnost preiti k izboljšanju produkcije. •: fec-bki «=• Plačilo dnvka in finančnih kazni z 20-odstotnimi kronskimi priznanicami.. Kakor smo že poročali, določa člen 15. finančnega zakona za tekoče leto. da smejo državne blagajne za dolžni davek sprejemati tudi pri-znanice, ki so bile Izdane na zadržanih 20^ odstotnih kronskih novčanicah ob priliki žigosanja, in sicer od oseb, katerim so bile izdane, in njihovih naslednikov v polnem znesku, od ostalih oseb pa v vrednosti od 50 odstotkov brez ozira na višino davčnega dolga. Doslej so državne blagajne sprejemale te priznanice samo do 2000 Din (fin. zak. za 1. 1928 — 1929) in samo od oseb, katerim so bile te priznanice izdane odnosno od njihovih naslednikov. Vendar pa tudi letoa ni mogoče neomejeno uporabljati priznanice za plačilo davkov. Med tem ko so doslej državne blagajne sprejemale te priznanice od davkoplačevalcev za vse dolžne davke, omejuje IH. 15. fin. zak. za tekoče leto sprejemanje priznani« le ia dolžni davek do 31. decembra 1926. Davkoplačevalcem, ki nimajo davčnih zaostankov iz leta 1926 ali prejšnjih let, torej ne bo dana možnost plačati tekoče ali preostale davke s priznanicami. Pač pa omogoča citirani člen finančnega zakona plačilo denarnih kazni zaradi finančnih prestopkov s temi priznanicami, in sicer za oni del, ki po specialnih zakonskih predpisih pripada državi, v tem primeru pa ▼ polnem znesku ne glede na koga «e glasijo priznanice. Glede sprejemanja priznanic za plačilo davkov in finančnih kazni po novem finančnem zakonu bo finančni minister izdal še posebna podrobna pooblastila. Ker se bodo priznanice sprejemale za plačilo finanč- nih kazni v polnem znesku ln ne glede na koga glasijo, bo osebam, ki svojih priznanic ne morejo porabiti za plačilo dolžnih davkov, dana možnost, da jih prodajo osebam, ki imajo plačati finančne kazni, četudi morda za nižjo vsoto, kakor pa je označena na priznanici. = Posojilnica v Mariboru. Iz letnega poročila Posojilnice v Mariboru, reg. z. z o. z., posnemamo, da je ta odlični mariborski zavod tudi lani znatno razširil obseg svojih poslov, kar je v prvi vrsti pripisati povečanju hranilnih vlog od 68.5 na 80.6 milijona Din. Posojilnica v Mariboru j:e eden izmed redkih denarnih zavodov, ki je navzlic inflaciji prekoračil predvojno stanje. V zlatu računano so bile njegove vloge koncem pret. leta dvakrat večje kakor pred vojno. Število zadružnikov se je lani povečalo od 3694 na 4004, lastna sredstva pa so se z dotacijami iz čistega dobička in z valorizacijo bilančnih investicij in s povečanjem deležev dvignila za 2.4 na 5.2 milijona Din. Čisti dobiček i.e znašal 0-58 milijona Din (1927 0.51), od tega je bilo nakazanih rezervnim skladom 0.44 milijona Din. Ti so se skupno z valorizacijo, ki je prinesla 2.23 milijona Din, povečali na 4.68 milijona Din. *= Zgradba privatnih carinskih skladišč na železniški postaji Sušak. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziv lja vise interesente, ki se zanimajo za grad-bo privatnih skladišč na postaji Sušak, da ii javijo svoje naslove in sporočijo, v koliki meri bi bili pripravljeni se udeležiti financiranja gradbe javnih skladišč in koliko prostora bi potrebovali v teh skladiščih. = Promet Trsta in Reke. Kakor znano. Je zadnja leta luški promet Trsta znatno nazadoval. V preteklem letu pa se je prvikrat zopet povečal, in sicer za 9 odstotkov napram prometu 1. 1927. Lanskoletni promet Trsta ipa znaša vendar samo 78 odstotkov predvojnega prometa. Lani je bilo v Trstu iztovorjeno 1.9 milijona ton blaga napram 1.56 miliiona ton v 1. 1927, natovorjeno pa je bilo 0.81 milijona ton napram 0.80 milijona ton 1. 1927. Mnogo slabše je odrezala Reka, kateri tudi madžarski tranzit ni mnogo koristil. Reka je dosegla lani komaj 35 odstotkov predvojnega prometa. Iztovorjenih je bilo 0.31 milijona ton napram 0.43 v letu 1927., natovorjenih pa je bilo 0.37 milijona ton napram 0.35 L 1927. = Velika koncentracija bančnega kapitala ▼ Ameriki. Od početka "tek. leta je prišlo v ameriškem bankarstvu do 5 velikih banč nih fuzij. Najprej se je Guaranty Trust Com-pany združila z National Bank of Conunerce ter je tako nastal ogromen bančni zavod z aktivami od 2 milijard dolarjev (114 milijard Din). Nafional City Bank, ki je bila prej nanjvečja banka v Zedinjenih državah, je po tej fuzi.ii stopila v ozadje, toda le začasno, kajti kmalu se je tudi ona združila s Farmere Locu et Trust Company in tako zopet postala največji denarni zavod v Zedi-njeni hdržavah z aktivami od 2 in pol milijarde dolarjev (170 milijard Din). Dalje je s fuzijo med Hannover National bank in Central Union Trust Company nastala nova ve-lebanka s 400 milijoni dolarjev aktiv, s fu zijo med bankama Blair et Co. in Bank of Amerika pa druga velebanka s 500 milijoni dolarjev aktiv. Slednjič je še omeniti pravkar sklenjeno združitev med Chemical National Bank in United States Mortgage et Trust Company v Chemical Bank et Trust Company, ki razpolaga s 400 milijoni dolarjev. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Celjpka mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju; Ljudka kuhinja, r. z. z o. z. v Celju: Zadružna mlekarna v Ponikvi ob južni žel., r. z. z o. z,; Gospodarsko društvo v Šenčurju, r. z. z o. z. _____ •«=» Občni ibori. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 15. t. m. v dvorani Mestnega doma; Tovarna usnia Franz Woschnagg in sinovi, d. d. v*Šoštanju 14. t m.; Kreditno društvo Kranjske hranilnice 11. t m. «=. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave opreme za kopalnice ter glede dobave klosetov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave gumijevih cevi. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2 elektromotorjev. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za barvanje mostov (firnež, ter-pentin, ci.nkovo belilo, svinčeni minij, svinčeno belilo, gorska kreda, grafit in cinko-vo zelenilo); 20. t. m. glede dobave lesa, 22. t. m. pa glede dobave strojev za opravljanje tračnic in dvigal za vagone; 27. t m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu, glede dobave 64.000 metrov različnega platna. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 10. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Curih. Berlin, Dunaj in Prago. Vso potrebo je krila Narodna banka. Deviza na Dunaj je ponovno popustila od 7.9973 na 7.9945, deviza na Trst pa se je nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda po baisei zadnjih dni okrepila za več točk. Pri srednjem prometu je za aranžma notirala 420 — 421, trgovala pa se j.e kasa po 421 (včeraj je notirala 416.5 — 418), za april po 420, za maj po 423 in 424 in za december po 452. Za investicijsko je bilo povpraševanje po 86 brez blaga. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Union banki po 57, v Jugobanki po 85, ▼ Poljodelski 15 5 in v Ljubljanski kreditni po 123. Med industrijskimi papirji so se Vevče pri čvrsti tendenci trgovale po 130. dočim je Trboveljska popustila na 460 zaključek. V ostalem so bili še zaključki v Du-brovački po 570, v Slavoniji po 5, v Gut-mannu po 200 in v Unionu (Osijek) po 178. Devizp in »alute Ljubljana. Amsterdam 22.815 — 22.875 (22.845), Berlin 13.485—13 515 (13.50). Bru« selj 7.9069, Budimpeša 9.9233. Curih 1094.4 —1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9795—8.0095 (7.9945), London 275.92—276.72 (276.32). Newvork 56.81, Pariz 222 45, Praga 163.07 —168.87 (168.47), Trst 297.70. Zagreb. Amsterdam 22.815 — 22.875, Dunaj 7.9795 8.0095, Berlin 13.485 — 13.515, Bruselj 7.8869 — 7.9269. Budimpešta 9.9083 _ 9.9383, London 275.92 — 276.72, Milan 296.644 — 298.644. Newvork 56.71 — 56.91, Pariz 221.45 — 223.45, Praga 168.07-168.87-Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.12625, Pariz 20.29t5, London 25.21625. Newyork 519.525, Milan 27.17, Praga 15.38, Dunaj 72.96. Budimpešta 90.545, Berlin 123.185. Bruselj 72.15, Amsterdam 208.45. Varšava 58.38, Bukarešta 3.0825, Sofija 3.75125. Dunaj. Beograd 12.49 — 12.53, Berlin 168.61 — 169.il, London 34.50125—34.60125, Milan 37.1825 — 37.2825. Ne^vork 710-75 do 713.25. Pari 27.76 — 27-86, Varšava 79.67 do 79.95, Curih 136.77 — 137.27; dinarji 12.41 _ 12.47. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 123 den., Praštediona 850 den . Kreditni 170 den.. Vevče 120 den.. Ruše 250—260, Stavbna 50 den., Sešir 105 den., Kr ind. dr 290 den. Zagreb, Državne vrednote: Vojna škoda 420 — 421, kasa 42o — 421, za april 420 — 423, za maj 424 — 425. za december 451 — 454, investicijsko 86 den., agrarne 53.5 — 54.5; bančne vrednote: Praštediona 850 — 860, Union 57 — 5& Kreditna 93 den., Srp-ska 146 den., Jugo 85 _ 86, Poljo 15.50 — 16, Hrvatska 50 den., Zemaljska 142 — 145, Ljubljanska kreditna 123 — 125: industrijske vrednote: Gutmann 195 — 200. Slaveks 98 den., Slavonija 5—5.50, Drava 440 bi., Isis 21—24, Vevče 127-5 — 132.5, Dubrovačka 560 — 570, Jadranska plovidba 640 bi., Se-čerana 460 — 475, Union Osijek 177-75 — 178, Trbovlje 460—465, Brod vagon 300 fcl Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (10. L m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in sicer 2 vagona drv. 2 vagona oglja, 1 vagon desk in 3 vagoni bukovih neobrobljenih plohov. Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša. Zaključenih je bilo 11 vagonov koruze. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg); baška promptna po 297.50 — 300. za april po 300 — 302.50, za maj po 305 — 307-50; koruza: laplatska, zacarinjena, slov. post., plač. 30 dni, promptna po 325 — 327.50; za junij po 320 _ 322.50, za julij — september pft 312.50 — 315, baska, promptna po 322.50 — 325, za april po 330 _ 335. za maj po 337.5 — 340; moka: »Og«. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga 00 420 — 425; oves: baški, slov. post. po 305 — 310: '"ečmen baški ozimni. 67-68 kg po 330 — 332.50. Norosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 41 vag. pšenice, 15 vag. koruze in 2 vagona moke. — Pšenica: baška 245 — 247.5: banaška in gornjebanaška 240 _ 242.5; sremska 247.5 — 250. Ječmen: baški in banaški 255 — 260: baški. eom^dni 270 *1o 280. Oves: baški in banaški 252.5 — 257.5. Koruza: baška. sremska in banaška 267.5 do 270; za maj 277.5—280. Moka: baška »O?« in »0gg< 340 _ 350; »2« 320 — 33«); »5« 300 do 310. Otrobi: baški 180 — 182.5; banaški 177.5 Dunajski svinjski sejem (9. t m.) Dogon 10-721 komadov, od tega 1621 iz Jugoslavije in 7133 iz Poljske. Za mesne prašiče je bilo povpraševanje zelo živahno in se je cena dvignila za 15 grošev, pitane svinje pa so se pri srednjem prometu pocenile za 5 grošev. Ža kg žive teže notirajo: pitane svinje T. 2.55 — 2.60, angleške križane 2.4o — 2.60, kmečke 2.30 — 2.60, mesne 2.15 — 2 60. Dunajska borza n kmetijske proizvode (9. t m.) V skladu s čvrstejlo tendenco na ameriških borzah, so tudi na dunajski borz* zahtevali ponudniki 1 do 2 češkoslovaška vi narja več. Jugoslovenska potijska pšenica se je nudila za april po 1.60 Kč več brez kep cev. Uradni tečaji so za enkrat ostali nespr©-menjenL Kapitan Brial, poveljnik kriiarto »TourvUle«. Iz življenja in 2000 dolarjev nagrade za „Miss Universe" Kljub žalostnim izkušnjam petorice evropskih lepotic, odrine miss Evropa v Galveston, kjer se bo teplo 33 držav in 10 velemest za svetovno prvenstvo v lepoti sveta Pred nekaj dnevi je močno završalo ▼ vrstah evropskih lepotic. Raznesle so se vesti, da so nekatere krasotice, ki so tekmovale v Parizu za evropsko prvenstvo v lepoti, postale žrtve pre* predenega ameriškega agenta, ki jih je izvabil čez morje ter jih tam pre* pustil žalostni usodi. Skoro istočasno so listi natisnili svarilo galvestonskega škofa, ki ga je poslal miss Avstriji pismo z opominom, naj ne hodi v Gal* veston, ker je ondotna produkcija !>reračunana samo na surove instinkte n nima na sebi nič resnično plemeni* tega. To pismo je miss Avstrijo in miss Evropo, Madžarko Simonovo, s kate* ro je prva v zvezi, nekoliko oplašilo in razburilo. Pojavljali so se že glaso* vi, da miss Evropa ne pojde v Ameri* ko, češ, da je sita razkazovanja svoje lepote, ki ji je zraslo čez glavo. Pre« vidnosti na ljubo sta se obe dami obr* nili na pristojne ameriške konzulate z vprašanjem, kakšna je prav za prav galvestonska prireditev. Prejeli sta av» toritativne, pomirljive odgovore, da je galvestonska lepotna konkurenca docela resna produkcja, ki se je lah* ko popolnoma zaupa vsaka distingvi* rana dama. S tem je led prebit. Miss Evropa se je že začela odpravljati na pot v Ame« riko. Odsotnost iz Madžarske ji bo tem ljubša, ker se je začela zadnje čase zoper njo glede na njeno Židov* sko poreklo strahovita gonja. V Bu* dimpešti in v rojstnem kraju je bila gdč. Simonova izžvižgana. Kinemato* grafi, ki so predvajali njen prihod iz Pariza, so bili izročeni bojkotu, kate* rega so aranžirali protižidovski viso* košolci. Nu, zdaj se bo hrup mogoče nekoliko polegel. Lepotna tekma v Galvestonu je na* znanjena za dan 9. junija. Komisiji, ki bo ocenjevala lepotice, se bo predsta* vilo skoro pol stotine dam. Zastopano bo 18 narodov, 13 dežel in 10 vele* mest. Izmed tekmujočih bo izbranih 14 lepotic. Prva dobi naslov »Miss Universe« (miss Svet) in nagrado v znesku 2000 dohrjev (nekaj nad 100 tisoč Din), druga prejme nagrado 1000 dolarjev (okroglo 50 tisoč Din), 10 na* daljnih krasotic pa bo odlikovanih z nagrado oo 100 dolarjev (5000 Din). Slednje nagrade bodo samo za uteho Evroske lepotic se odpeljejo na bitko v Galvesior. dne 15. maja iz Le Havrea. Ali bo med njimi tudi miss Jugoslavija, ni znano. Miss Luxemburg gdčna. Kety Hipp, ki bo zastopala svojo domovino na lepotni tekmi v Galvestonu. Strahote opojnih strupov Po svetovni vojni se je zauživanje opojnih strupov strahovito razpaslo. Mornarji, ki so živeli po več let na daljnjem Vzhodu, so prinesli s seboj to navado. Pred vojno ie bil center kadilcev opija na Kitajskem, kjer so razdrapane politične razmere olajše* vale razpečevalcem strupa njihov an* tisocijalni posel. Že leta 1912. so sklenile evropske sile v Haagu konvencijo zoper opij, ki pa ni pokazala posebnih uspehov. Društvo narodov pa je začelo od vse* ga početka energičen boj proti opiju in ne le proti temu, temveč tudi proti kokainu in morfiju, ki prvega v Ev* ropi polagoma izpodrivata. Napačno bi bilo misliti, da zauživa* jo opojna sredstva le nižje plasti ljud* stva, prostitutke in razni artisti. Strup neredko uničuje voljo in moč tudi naj* višjih intelektualcev ter sega tako v vrhove socijalne zgradbe. Tako je zbudila nedavno tega smrt barona Pirqueta in njegove žene ogromno pozornost. Nesrečnež, ki je bil univerzitetni profesor na Dunaju ter najznamenitejši zdravnik za otro* ške bolezni v Evropi, je postal žrtev ■»bele smrti«. Njegova žena je bila strastna kokainistka in mož ne le da ji ni mogel pomagati, temveč je tudi sam polagoma zapadel strupu, proti katerega zlorabi se je bil boril vse življenje. Drug slučaj je slučaj znamenite ber* linske igralke Marije Orske, ki se t obupno trdovratnositjo bori proti prekomernemu zaužavanju mor* Rja. V zadnjem času se zdi. da ji je njen heoričen poizkus iznebiti se po* gubonosne navade uspel. Isto tako je razširjeno zauživanje opojnih strupev, predvsem kokaina, tudi v Parizu, kjer so mu zapadli ne le mnogi bivši vojaki, ki so zauživali morfij kot ranjenci, v olajšanje ske* lečih bolečin, ne le polsvet, prostitut* ke in sutenerji, temveč tudi aristokra* ti, zlasti pisatelji in učenjaki. Kje tiči internacijonalna nevarnost opojnih strupov? Odgovor na to vpra* šanje je: v Evropi in to v najvišje ci* viliziranih deželah so tovarne, ki pro* izvajajo opojne strupe v veliko večji meri, kakor jih potrebuje medicina. Toda fabrikanti strupov vseh dežel se ne omejujejo le na njih tajno razpe* čavanje, temveč vodijo sistematično borbo proti vsem ukrepom, ki so naperjeni zoper njihovo zločin* sko početje. Napačno je mnenje, da je prišel opij iz Kitajske. Beseda sama je gr* škega izvora in Arabci so bili tisti, ki so ga vpeljali na Kitajsko. Kitajci so se od početka borili z vsemi sredstvi proti njemu in v 18. stoletju ga je ce* sar Jong Čeng oficijelno prepovedal. Pozneje pa so ga Evropejci začeli raz* širjati na Kitajskem iz kupčijskih na* menov. Zastopniki velesil ne le da ni* so ničesai ukrenili proti temu početju, temveč so ga skrivaj celo podpirali. Današnja kitajska vlada je mnenja, da se ji bo šele takrat posrečilo ener* gično se upreti zastrupljevanju, ko bo Kitajska svobodna in se bo odpravilo pravr eksteritorijalnosti. Poznavalec razmer pripovt "uje, ka* kih sredstev se poslužujejo razpeče* valci opojnih strupov v Aziji. Če ni* majo spočetka dovolj odjemalcev, po* nujajo kulijem in drugim delavcem strup zastonj, le da se nanj privadijo. Tako zastrupljene pa potem neusmi* ljeno izkoriščajo ter si jih popolnoma zasužnijo. »Bela smrt« se torej ne širi le po Evropi, temveč prodira tudi v Azijo, kjer postaja v rokah nasprotnikov »bele hegemonije« strahovito orožje proti belemu plemenu. Želeti je torej, da bi energična akcija Društva naro* dov v borbi proti opojnim strupom dosegla kar najpopolnejši uspeh. Aktualni prehranjevalni problemi Znani dunajski profesor dr. Kari v. Noorden je v pogovoru z novinarji povedal nekoliko interesantnih besed, ki se tičejo zauživanja surove hrane. Učenjak tej vrsti prehra. . ni na* sproten, po njegovem naziranju bi jo i ali ljudje še bolj upoštevati, nego jo v resnici, a pretiravanje vodi tudi tukaj do alotnosti. Že v Gospodar* skem pogledu bi povzročilo pretira* vanje velike težkoče, ker je Ie malo drža. ki bi pridelovale tolika ra to vrsto prehrane pripravnih sadežev, da ne bi bile navezane na ogromen uvoz iz inostranstva. Treba je pomisliti da bi mesna hrana nri tem ne Drišla v poštev, temveč zgolj rastlinska. Ome* jitev na surovo rastlinsko hrano (ze* lenjavo, sadje) pa prinaša s seboj tu* di večjo nevarnost infekcij. Posebno v manjših mestih in na deželi so higi* iensl prilika zelc nedostatn in ži\!la so izpostavljena prahu, muham, ne* varnostim nesna"-«ih Dosod, rok itd. Sama voda tu ne zaleže mnogo. Zauži* van sadja priporoča v. Noorder z lupino v -d, ker vsebuje ta mnogo važnih hranilnih i, okusnih snovi. Su* rovo sadje bi i..orali imeti na m i "i vsai trikrat na dan, pri zajirku, kosi* Iu in večerji kot dopolnilo k mešani hrani, ki je med vsemi najbolj izdat* na in naravna. Ta način prehrar me* šanica rastlinjk- in mesne, surove in kuhane, se je ustalil v tisočletjih člo* vešktg~ raz.jja in gotovo ne člove* štvu v škodo aH na nasprotju s ten* d^ncami narave. Dunajskega učenjaka so opozorili tudi na porast slučajev sladkorne bo* lezni, ki jo razni učenjaki, zlasti arcj* riški. zvračajo na račun prevelike sne*' denosti. Tega vzroka dr. v. Noorden ne zanikuje, a pravi, da ni glavni vzrok in da velja le za »višje« sloje. Še pri teh pa igra dedno na njenje večjo vlogo nego požrešnost. Pri pra* vilnem zdravljenju, ki bazira v prvi vrsti na pravilni dijeti, se da bolezen Železničarji! blago za železničarske kroje, pravi že-lezničarski loden m Din 75.—, 90.—, boljše kvalitete m Din 110.—. Kompletne uniforme Din 580___ 650._ in 750— DRAGO SCIITVAB, Ljubljana. toliko premagati, da ni bogve kako nevarna. V. Noorden se poslužuje di* jetne metode, ki zavrača absolutno vsako beljakovino po potrebi. Svoje paciiente privede do priličnega zdrav* ja mjdalje v teku 18 dni. Zlati vlak iz Berlina v Pariz Pariški »Journal« poroča o zanimi* vem prevozu 45 ton nemškega zlata iz Berlina v Pariz. Transport je bil organiziran v največji tajnosti. Vlak, ki je vozil ogromno premoženje, je imel direktno pot ter je šel i Berli* na skozi Koln in Bruselj. 45 ton zlata so naložili v tri vagone. Transport so spremljali nemški policijski uradniki, po številu 34 oseb. Nemčija je odredi* la izvoz te količine suhega z' ita v in* teresu svoje valute. Najleoši del pristanišča ob Comskem jezeru razdejan Mogočni viharji, ki so rošle dni davjali nad severno Italijo, so napra* vili ponekod .nnogo škode. Ob Com* skem jezeru fLago di Como) je vihar razdejal najlepši del pristanišča. Vo* da je odnesla del nasipov in brega, tako da se ie polastila pre jivalstva velikanska panika. K sreči ni "ri tej katastrofi obžalovati človeških žrtev, materiialna škoda pa je zelo velika in jo cenijo na tristotisoč lir v našem denarju skorai 1 milijon Di Buster Keaton se poroči Kako- poročajo iz Newyorka se slavni filmski komik Buster Keaton 8. maja poroči s filmsko igralko Nor* mo Talmadge. Poroka se bo izvršila v Keatonovem gradu. V borbi z aligatorji Osem ameriških vojakov i na neki vožnji s čolnom ponesrečilo. Čoln se je prekucnil in vojaki so padli v vodo. Pet jih je takoj utonilo, ostali so si skušali pomagati s plavanjem, a so imeli smolo, da so jih opazili aligator* ji, ki so jih zasledovali, dokler niso priplavali do nekih dreves in splez-Ii na je. Šele potem, ko so enajst ur vztrajali v tem položaju, so jih ljudje rešili pretečega pogina. Brzoviak, ki vozi 150 km na uro Ravnateljstvo francoskih državnih železnic je preizkusilo na pro«i Pariš* Cherbourg lokomotivo najnovejšega tipa, ki je vo:ila z d-ema luksuznima vozoma s hitrostjo 150 km na uro. Ker se je izkazala tako dobro, bo začela redno voziti že v nc^rajšem času. Nov narkotikum Kirurg prof. dr. Henschea iz Basla je odkril nov narkotikum iz skupine kinolinov, ki povzroča že v 2000kratni razraščenosti 10 dc 20 ur trajajočo !j* kalno neobčutljivost. Pri tem ne ško* duje telesnim tkaninam in ne ostavlja nobene bolečine, ko preneha delovati. Prof. Henschen je preizkusil to sred* stvo z najboljšim uspehom že v 500 slul-iih in pravi, da je uporabno za* radi svojega takojšnjega učinkovanja tudi za težke operacijske slučaje. Najhitrejša ladja na svetu Nova francoska 2(90 tonska kontratorpiiijarka > Gu6pard« Je dosegla na poskusni vožnji 38.455 morskih mili na uro, kar Jo postavlja za najhitrejšo ladjo na svetu. Njeni stroji razvijajo silo 70.000 k. s. Zadnji hitrostni rekord Je pripadal Istotako francoski bojni ladji, križarki »Tour-ville«, ki pravkar prepeljale zemeljske ostanke poslanika Myrona T. Herricka v Ameriko. Trganje v ušesih e neznosno, najmanjši šum povzroC elike bolečine. Pomoč nudijo Aspirin tablete Te ublaže bolečine, in so se obnesle tudi pri influenci, revmatizmu, nevralgiji, glavo-in-zoboholu. Zahtevajte vedno originalni omot z modro-belo-rudečo varstveno znamko. O D O O o Izvleček iz programov: LJUBLJANA (57/m 4kw). ZAUKEB (309 m 0.7 kw). PRAGA 349 m 5 kw). BRNO (441 m 3kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4kw). FRANKFURT (42? m 4 kw), LANUENBERU (469 m 20 kw), STUTTGART (3S0 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 3] 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Četrtek, 11. aprila. LJUBLJANA 10.30: Prenos glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani. « 1230: Reproducirana glasba. * 13: Napoved čas» in reproducirana glasba. « 13.30: Borzna vesti. • 17: Koncert radio*orkestra. • 18i Antologija slovenske lirike. * 18.30: Pre* davanje iz rastlinstva. » 19: Češčina. * 19.30: Prenos Verdijeve opere Trubadur iz nar. gledališča (Gostuje Marij Šimenc); » 21: Koncert radio*orkestra. « 22: Poročila in napoved časa. • ZAGREB 1315: Repro« ducirana glasba. » 17.30: Popoldanski kon* cert iahke godbe. « 19.30: Prenos simfonič* nega koncerta iz Prage. » 21.40: Koncert lahke večerne godbe. — IRAGA 16.30: Popoldanski koncert. * 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije. « 22.20: Lahka godba. — BRNO 19.30: Prenos simfonič« nega koncerta iz Prage. — BEOGRAD 121 Napoved časa in poročila. « 12.30: Gospo* darske in borzne vesti. » 12.45: Reproducif rana glasba. * 20: Predavanje in čitanje novel. » 21.15: Poročila. * 21.30: Valčkov večer. * 22.30: Ciganska godba. — V AR« ŠAVA 17.55: Koncert moderne glasbe. « 20.30: Orkestralen koncert * 21.15: Litera« ren večer. » 22.30: Godba za ples. — DU» NAJ 11: Dopoldanski koncert • 16: Kon* cert kvarteta. » 20.05: Oberleithnerjevi operi »Afrodita« in »Das Heidentor«. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. * 20: Koncert pevskega zbora, orkestra in soli« stov. « Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Moderna godba za ples. 20.: Prenos simfoničnega koncerta iz Stuttgarta. — Starejša komorna glasba. — LANGEN« BERG 17.45: Klavirski koncert. « 20: Ve« černi koncert orkestra. * 20.45: Literarno« glasbeni večer. « Lahka godba. — STUTT« GART 16.35: Prenos koncerta iz Frank* furta. * 20: Simfoničen koncert filharmo* ničnega orkestra. — TOULOUSE 21.30: Vo černi koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert * 12.05: Cigan* ska godba. « 16: Predavanja in violinski koncert. * 17.40: Koncert orkestra madžar« ske opere. . 20: Dramski večer. • 2030: »Cavalleria rusticana« z gramofonskih plošč. — LONDON 19.45: Haydnove k!a* virske skladbe. « 20.15: Lahka godba. * 20.45: Koncert komorne glasbe. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert * 20.45: Simfoničen koncert. « 17.30: Prenos večernic. « 20.15: Koncert ruske glasbe. Rnhnrin ^ za čiščenja S\uuunnfkrvi, uspešno stedstvo proti debelosti, slabe prebave in habis tuelne obsiipacije — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna IIL ARKO, Zagreb, llica št. 12 Miss Drossan, lada Američanka, se Je hotela postaviti z vi-inskim rekordom. Dosegla ie znatno višino: ;000 m. Tako visoko ni bila ie nobena ženska. Križarka z mrličem Kakor smo že poročali, so prenesli krsto s truplom pokojnega ameriškega poslanika v Pariza Myrona T. Herricka na francosko krifarko »Tourville«, da Jo popeljejo v Ameriko. Naproti JI prihajata dve ameriški križarki. Slika nam kaže prizor v pristanišču v Brestu, ko so pre-oesli z ameriško zastavo ovito krsto na krov francoskega vojnega broda. Ollcijelne osebnosti, Id so Jo spremile do sem, se odpravljajo s Udje. MIcbel Zčvaco: 97 Dr. pFko Čer nič Specialist ra kirurgijo v Mariboru, Trg Svobode 6. ordinfra od 8. — 9. in 13. — 15. V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. XXIII. Chico In Juana. Ko je ostal Chico sam v gostibiiSki buMnfc * i« »vlekel k ognjišču stolec in sedeJ nanj. Pritlikavec je bil žalosten, ker je bfl videl »njo« tako pobito in vznemirjeno. * « •». Naslonil je glavo v dlani ter Jet premišljevati o mtoulih časih. Kakor njegova sedanjost, tako je bila tudi vsa rtjagova prošlost izražena v eni sami besedi: Juana. Kakor daleč mu je segaj spomin, ga je Juana od nefcdaj držala v svojih drobnih ročicah kakor igračko. Pritlikavec ra imei svojcev in nikoli se ni nihče drugače ukvarjal z njim kakor s tem, da ga je tepeL Juana je bila vzlic svoji porednosti dobrega srca. Za-puščenček se ji je smilil da sama ni vedela kako in zakaj. Z nekakšno materinsko Mufbetzmido je jela sikrb&ti zanj, da je imel kje opati in kaj jesti. Oče ji ni branil, zakaj z v&o hišo vred je bil tudi on podložen njeni trmasti volji. Tako je nastalo pokroviteljstvo, s katerim je še dandanes zrla na Chica. Chico s svoje strani se je bil navadil brezpogojne pokorščine do Ju a ne. Nič sram ga ni biilo, kadar je sklonil pred njo glavo. Upirati se Juaninim muham :m poveljem se mu je zdelo nekaj nezaslišanega in nemogočega. Imenoval jo ie svojo »gospico«, na kar je bila deklica sila ponosna._ D - Prlmarli OPISI PONIKVE PRI TREBNJEM. Dne S. t m. «no spremili k večnemu počitku za tukajšnjo javnost velezaslužnega moža J°9iPa Glavana, posestnika in mlinarja v Dol. Pod-borštu. Pokojnik je bil ustanovitelj gasilskega društva na Ponikvah, kjer se je po njegovem prizadevanju zgradil lep Gasilski dom. Lepo šolsko poslopje v Dol Nem-Bki vasi, ki je v ponos tukajšuji Šolski občini, Je v veliki meri tudi njegova zasluga. Bil je član stavbnega odbora, kjer je t vnemo in požrtvovalnostjo spretno vodil zidavo nove šole. Rajnki je bil tudi župan obline Trebnje, kar priča, da je bil visoko čislan in spoštovan pri vseh tukajšnjih občanih. Po dolgem šestletnem neznosnem tn>-ljenju na bolniški postelji se ga je usmilila smrt in ga rešila nadaljnjih groznih muk. Slava njegovemu spominu! — Istega dne smo izročili v naročje materi zemlji vzorno dekle Mici Grmovškovo, nadvse ljubljeno hčerko - edinko uglednega gostilničarja in posestnika Florijana Grmovška iz Ponikve. Po daljši bolezni »e je poslovila za večno in s tem prizadejala ljubljenim staršem in bratom globoko srčno bol. Prijazna mladenka se je s svojo dobrosrčnostjo in z lepim vedenjem prikupila vsakomur, ki jo je imel priliko spoznati. Veličasten pogreb jp pričal, da je imela pokojnica daleč naokrog mnogo prijateljev, ki so jo prišli spremit na njeni zadnji poti. Ohranimo ji blag spomin, preostalim naše sožalje. BEGUNJE PRI CERKNICI. G. dr. Oton Papež. dež. sodni predsednik v pok. in odvetnik v Ljubljani, je naklonil namestu venca blagopokojne g. Marije Medenove 500 Din za reveže naše občine, g. Franjo Hren. pgrarni zemljemerec v pok., v isti namen znesek 50 Din ter rodbina blagopokojne znesek 2000 Din v njen spomin. Skupno 2550 Din. Vsem iskrena zahvala! Znesek se Je razdelil za velikonočne praznike med reveže. — Županstvo. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Pevski odsek našega Sokola priredi v nedeljo, dne 14 t .m. ob 8. v Sokolskem domu svoj prvi koncert Spored obsega narodne in umetne pesmi slovenske in srbske ter eno glasbeno točko (klavir in violina). Pesmi Izvajati moški in mešani zbor. Pred koncertom se bo vršilo kratko predavanje o naši narodni pesmi in o skladateljih, ki so zastopani s svojimi skladbami na sporedu. Zbor vodi tukajšnji šolski upravitelj Jože Vel n ar. Chico se je razvil v moža, toda z rastfo je ostal majhen kakor dete. Juana se izprva silno čuxSla, ko je videla, da postaja ervako ve- ?ika kakor rnjen tovariš in celo še večja od aiega, čeprav je bil štiri leta starejSi od nje. Strašno ji je ugajala misel, da bo ostal Chico zmerom majhen kakor lutka. A to sebično zadovoljstvo se je kma-hi umaknilo sočutju. Tem bolj, ko je videla Chica vsega potrtega, ker je njegova okolica rasla, on pa je bil zmerom enako majhen. Juana se je tiste čase namenila, da malčka nikoli ne zapusti. Kaj pa bi bik) z nJim brez nje? Chicova poslušnost do Juane je postala še brezpogojnejSa, ko se je naselilo v njegovem srcu novo čustvo, ki ga izprva sam ni prav razumel: ljubezen. Toda njegova Jjubezen je bila čista in nadčloveška, polna požrtvovalnosti in zatajevanja samega sebe. Leta in leta mu je Mla Juana boginiica, ki jo je v duhu kleče obožavaL Zanjo nI bilo nič dovolj lepo, dovolj izbrano in dovolj bogato. V jarek bi bil legel pred njo, samo da si ne bi bila oblatila nožic. Edini simoter njegovih želja in misli je bil v tem, da ustreže Juani, pa naj mu je samemu še tako krvaveflo srce. V njeni navzočnosti ni imel ne volje ne razuma ne lastnih občutkov. Ona je mislila, govorila in dojemala za oba. On ie žive! samo v njej in ni mogel drugega kakor slepo odobravati njene odločitve. Nikoli ni omadeževala te ljubezni poltena misel. Prav tako mu ni nikoli prišlo na um, da bi se mogla ženska, cela ženska omožiti s takim končkom moža. To vendar ni bilo mogoče! Šele ona, njegova »gospica«, je morala začeti govoriti o tem, da so se zbudile v njem take misli. A saj se je gotovo le šalila. Na.ibrže se je hotela ponorčevati in videti, kaj poreče Chico in kaj stori. Toda on ni rekel ničesar. Razuimel jo je. Čeprav je bil tako majhen, njegova zdrava pamet vendarle ni bila od muh! Juana je bila dopolnila trinajsto leto. Nekega dne je stopila v gostilniško izbo nalšpana kakor prava gospa. Prišda je pomagat vrli starki Barfbari, ki je nadomeščala Juanino pokojno mater. Izprva je opazovala gospodinjstvo, nato je jela posegati vanj in kmalu ga je vzela v svoje roke in ga jela upravljati tako vešče in spretno, da so se jivsi Čudili. Nihče ni pomislil na to, da bi se ji upiral Gostom je tunela tako izvrstno streči, da so bili polni hvale-o njej. Pod njenim vodstvom je postala gostilna »Pri stolpu« ena izmed najbolje posečanih v Sevilji. Tedaj se je oglasila moralka v osebi vrlega očeta Manuela; nezaslišano se mu je zdelo, da bi se njegova dedična Juana ubijala z delom, med tem ko se sedemnajstletni Chico zadovoljno pase ir. solnči in ne prime za nobeno koristno stvar, edino zato, ker je premajhen. Chioo se je strahoma vprašal, kaj b! neki mogel delati, da zasluži svoj kruh. ko ga ni bil nihče ničesar naučil, moči pa je imel baš toliko kakor nebogljeno vrabče, ki pade iz gnezda. Ker pa je bik) videti, sam Bog si ga vedi kako in zakaj, da se tudi Juana strinja s to mora!iko, se Je vneto lotil truda, meneč, da ga bo to storilo svobodnega človeka. Manuel mu je takoj odkazal najtežje in najbolj poni^ffvafce opravke, za kar mu je darežljivo priznaval zavetje in hrafro. Delo, ki mu je bilo doiočeno, je presegalo pritlškavčeve moča Morda bi ga bil vendarle zmogel, če bi bili ume* prizanašati njegovi veliki občutljivosti. Toda Chicova občutljivost je bila nekaj, na kar se ni nihče oziral. Mali človeček je kmaiu postal žrtveno jagnje, nad katerim so ukazovali vsi, od gospodarja do zadnjega hlevarja. In če je slabo opravil, kar so bili veleli, so padale bunke kakor toča. Najstrašnejše pa je bilo to, da ie moral opravljati svojo tlako daleč od oboževane Juane. Nikoli še ni bil Chico tako nesrečen! 5471 a Dobro, oprano 5139 a kupuje tovarna >IKA« v Kranju. Sprejmem krojača- delovodjo ki je verziran in samostojen prikroje-valec otroških - deških kostumov. Oziram se le na prvovrstno moč s češko ali dunajsko prakso. Imel bi pod svojim nadzorstvom 30 krojačev. Zahtevam kavcijo. Glavni pogoj poštenost in treznost. Stanovanje prosto. Isto-tam se sprejme tudi dečka - tekača, ki bi pospravljal tudi delavnico. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 1929/16. 5165-a uradnika za Slovenijo za špeci-jalne branže išče veliki zavarovalni zavod proti stalni plači in proviziji, Oferte s curriculum vi-tae pod »Sigurna eksistenca 19395« na Publicitas d. d. Za-547a greh. Guinduličeva U. Učenec se sprejme v specerijskl veletrgovini Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani. 5486-a Najfinejši holančski in francoski siri Francoska fina vina, Šampanjec, najfinejšo Bourbon - vanilijo in kavne esence, Dietne življenske produkte >Heudebert< za diabetike, vse vrste francoskih delikates zamore Vam nuditi le svetovna pariška tvrdka Friih & Maurice po svojem glavnem zastopnika K. M. Hamu, Sv. Duh ob Bohinjskem jezeru. Zahtevajte cenike. V Jugoslaviji Se neznane dobrote. 5475a Moja nepozabna, preljuba mama, oziroma tašča in sestra, gospa Lucija Kunasz roj. Beden je danes dne 9. t m. po dolgi in mukapolini bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v četrtek ob 16. iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta štev. 40, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 9. aprila 1929. Klota, Ciril Likar. Lovrec, brat. Marija. Katarina. sestri. Toržnega srca javfjamo vsem sorodnikom, prijateljem /n znancem, da je naš nepozabni sini, stric, tast, brat gospod Milan Barborič dne 9. aprila 1929 ob pol 5. uri popoldne nenadno preminul Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 11. aprila 1929 na pokopališče v Novem mestu. Novo mesto, dne 10. aprila 1929. ^re« poMbaeg* «»«n»iifla. 2ahijoča rodbina Barborič. ZASTONJ Vam pošljemo na ogled eno iterflko lh»tr. r«rije Domači prjatelj" in „Na* Obzsr" fUite dopfcntco na apraro, Ljubljana. MlkloSiiera 18. ovina z železom ki obstoja že 25 let na pančevskem trgu, je z lokali ali brez njih naprodaj. — Podrobna pojasnila daje Pančevačka Pučka Banka v Pančevu. 5126 a 10.000 dinarjev M#ade v gotovi dajem onemu, ki popije toliko ricinovega olja, kolikor sem ga popil jaz v sšjajni veseloigri, katero boste kmalu videli! Vaš udani Haczmarek, konjeniški redov. Steeiver Hud. 1ershwgcoa uKea Stev* 6 Telefon ttev. 2980 mBuumm&mimimim>msgs!BBa mma ■BBS BOMBAŽEVO PREDIVO vsake številke za vsakovrstno 'ndustrijo po najnižiih dnevnih cenah stalno v zalogi pri 'vrdki *i73* A. ROMANO, ZAGREB Boškov deva ul. 15 Telefon 51-93 Brzofavi: DIANA, Zagreb Prispela so nova kolesa nemških tovarn po najnižjih cenah. — JAMSTVO 1 LETO! V specijaini trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK — Marliin trg 8. Po.trti globoke žalosti naznanjamo -vsem sorodnikom, prijateljem io znancem, d« J« naša nad vse ljubljeni Zdenka Pantar v 25. letu starosti po dole! ki muflai bolezni terfibnfta svt\V) blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice se vri! danes ob po! 14. »ni iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 10. aprik 1929. Zehijo«: ANA, mati GUSTAV, brat. MAR 4 ta ANOELA, sestri. Mestni pogrebni uvod Obilna Ljubljana V gtotootol lak>stf naznanjamo vsem sorodnikom, pntktellem ta Klancem, da Je naš tiufoffieai soprog ta oče. gospod Andrej Meze gostilničar dne 10. t m. po dblgi, imikapc ki boieani, previden s srv. la- kramemi za umirajoče, m=rr,o v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pogojnika bo v pei-ek, dne 12. aprik 1929 ob 2. uri po-poktne izpred hiše žalosii, Krakovski nasip št. 18, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dn« 10. aprila 19 29. FANI MEZE, soproga. VIKTOR, VILJEM, EDVARD, MIRA, otroci ta ostali sorodniki fM posebnega oainaalla V gVobokl žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem Ln znancem, da Je naš ljubki eni soprog, oče, s« ari oče, brat, tast ki svak, gospod Inan Bufon prostorni mojster drl. žel. v p. u/» (LopU*. Uco£t*Jt> nalih, oglasov, jt.. poAah, na, OgLajrurod, cuUk -Jutra,' hublfaiva,. VrtStnuyoa,^..ML si. 2492 Vji prurtojbut* Ji vposlas ti, obssvasn z asisociUms, so ■ cxr rt, oglasu prvobcuo čtkovtu, racuA, po/In*- Lra tulnccs (jublfOAA.st n&42 JLali, oglasi, ki jluiijo v posr~vdsn>alnj* in, roa^aL 1 nA> riajiu/vt, ob&juioa,. vsaka. b*s&da, <50 pas-. — /va/ manjli zJissak Vin- 5--. Vristlojbista, zsv Šifro Vutj- huulcMt,t 00 »Vojaščine prost 22«. 9436 Prodajalka začetnica, izučena v mali trgovini na deželi, gre proti majhni plači v trgovino, kjer bi se lahko naprej izobrazila Pripravljena je opravljati tudi druga dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9591 Trg. naobraženec soliden in s sigurnim nastopom. veSČ nemščine in srbohrvaščine. 80 let star, išče kakršnokoli mesto za taikoj ali • 1. majem Gre tudi sa potnika Reference in garancija na razpolago. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rešite me«. 9573 Trg. naobraženec za ' vsako delo uporaben, soliden lu korekten, toda reven. 30 let star. išče za takoj kakršnekoli zaposlitve. Reference in eventuel-no jamstvo na razpolago. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležen«. 9574 Skrajno obupan 30 let star, resen in soliden bivši priv uradnik. 1 znanjem vseh v Sloveniji v poštev prihajajočih Jezikov. apelira na vse one socialno čuteče faktorje obrti, industrije in priv. urade, pri katerih bi za-mogel doseči kakršnokoli zaposlen je. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Usmiljenje« 9575 Mlada gospa želi mesta k resnemu gospodu ali otrokom Snrej-me tudi čez sezijo tako mesto. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Blaga«. 9537 Uradnik t večletno prakso, izurjen v nemški in slovenski korespondenci, knjigovodstvu (bilancist), nemški in slov. stenografiji, strojepisju in v vseh pisarniških delih, išče službo pri večjem podjetju a'.j odvetniški pisarni. Nast-opi lahko takoj Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moi«. 9630 Prodajalka mešane stroke išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Poštena taikoj« »610 Brivski pomočnik mlad, ki frizira tudj bubi, želi službo. Cenj. dopise na ogiasnj odde-lek »Jutra« pod »Samo v Ljubljani«. 9640 Frizerske obrti s hrano in stanovanjem v hiši se želi izučiti učenka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9670 Trg. sotrudnlca inteligentna in z večletno prakso, izučena delikatesne, špecerijske, ozir. mešane stroke, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligentna prodajalka«. 9667 Prodajalka izučena na deželi, vajena tudi gospodinjstva — želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vporabna« 9674 Šofer-mehanik mlad in trezen želi službo k osebn-mu alj tovornemu avtomobilu. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« nod »Šofer«. 9684 Bivši orožnik išče službo skladiščnika, potnika ali stično Vešč je pisarniškega dela. slov., srbohrv. in madžarskega jezika Nastopi lahko s 5. majem Ponudbe pod šifro »Orožnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 9673 Trgovski pomočnik vojaščine prost, želi službo v manufakturni trgovini. Kadar ne bi bilo dela v trgovini, bi Sel kot potnik k privatnim strankam. Gre 1 mesec brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Pošten pomočnik«. 9683 Mizar, poslovodja 40 let star, zdrav, z dolgo tu- in inozemsko prakso na stavbi in v umetnem nohištvu ter lesenih stopnicah, absolvent tehnične šole. dober risar, kalku-lant, strogo energičen, pošten in soliden, želi premeniti mesto Govori in piše več tujih Jezikov, ima samo večletna spričevala in najboljše reference. Reflek-tira samo na dobro in stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 60«. 9675 Absolventka srednje tehnične šole, želi mesto blagajničarke, najraje v kaki modnj trgovini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9701 Deklrca ki se je že učila 2 leti v trgovini, želi nadaljevati učno dobo v boljši tTgovi-nj — najraje v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in marljiva deklica« 9699 Solidno devojko lepo, ki ima dober glas za petje, spre:mem k tam-huraški kapeli. Ponudbe s sliko n* naslov: Stefiea Schuster. kapelnica. Beograd, Topčiderska ulica 3. 9707 »Kakopak, možlček, le kupi ga,« je odvrnila gospa KozamurnJca. In res sta vrla človeka drago jutro sedla v vlak, da se popeljeta v mesto. Trg. pomočnica (začetnica) manufakturne stroke, iičs mesta v Sloveniji na deželi Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena prodajalka«, 9528 Katera dobrosrčna gospa, plemenitega značaja bi spre ela gospodično, ki je brez službe, bodisi k otrokom alj kot pomoč v trgovini. Cenj ponudbe na naslov: Zagorski, Ljutomer. 9616 Dve sobarici boljii in zanesljivi, 1 letnimi spričevali, želita premeniti službo, nairaje v letovišče — kamorkoli. — Govorita tudi nemško. Nastop po dogovoru Mari aJe Jereb, Domža Ljubljani. št. 24 pri 9612 Prodajalka izučena špecerije in manu-fakture. želi službe. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 9620 Odpadke od parketov, bukove in hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki cenj na dom V. Scagnetti. parna žaga v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. 108 Puhasto perje -atpošiljam po povzetju najmanj ii kg pc Din 38 kg — Izkoristite oriliko dokler traja zalogi, — L Brozovič. Zagreb llica 82 Kemična čistilnica perja 189 Restavr. štedilnik še v dobrem stanju in več starih vinskih sodov poceni proda Leopold Zorč v Kranjski gori 9512 Sadna drevesa lepa, za presa litev jabolka fccbovec po 5 Din, boljše vTste hruške po 6 Din in la bre?kve po 6 D:n razpošilja dokler traja zaloga po povzetju Franjo Moian, Celje. 9417 Otroški voziček prodam Naslov v ogia3. oddelku »Jutra«. 9060 Vozove, dire, plahte vinte. komate, truge, sedla. gnoj in drugo prodam na Dolenjski cesti štev. 72 9559 Avto-vožnje z odprtimi in zaprtimi avtomobil: v tu in inozemstvo. Najmitje cene po dogovoru. Se priporoča: k. Camernik, L;ubt)ana, Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Jugoavto. Avtomobili Več o«ebnib CHEVROLEI avtomobilov v ceni od 25 CKHt—35 000 D;n: PEHGEOI. žsedežni polto vorni takse prost nove gume 19 000 Din; PEIGEOT. 4sedelni — s spremenljivo Karoserijo, telo dobro ohranjen. Din 27 000; CITROEN. 4sedežnl. odort 25 000 Din; KOLLAND PILA1N 4sed*i ni, Din 30 000 informacije daje V Bare šič tx Co Ljubljana. Dunajska cesta 8807 Kdor prodaja aH kupuje AUTO naj se obrne na naslov: Karo! Camernik Ljubljana Dunaiska cesta 36 (Jugo Auto telefon 2236) m vpo šlje Dopis voza kakršnega želi orodati ali kupiti Pri tem posredovanja se naj bolj varujejo interesi pro dajalca in kupca. 23 Avto 5-15 poltovorni. takse prost prodam Ponudbe na podružnico Jutra v Celju ped »Wanderer« 9245 Avto Fiat-Torino tipe 503, dobro ohranjen, štirisedežen, ugodno napro daj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9576 Motorno kolo prodam ali zamenjam za dirkalno dvokolo. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9646 Motorno kolo Hsrlev-Davidson. 350 nem OHV, kompletno opremljeno, elektr. luč. tahometer etc., 1300 km voženo, po ugodni ceni prodam. Poizve in ogleda se v shrambi gostilne »Figove«, pri garderobierju. 9609 Avtobus Chevrolet malo rabljen, v najbo'jšem stanju prodam za 48.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9705 Torino Fiat tipe 54 A. 45 k. s., z dobrimi gumi. za 20.000 Din proda Henrik Petrin, Slov. Konjice. 9706 Moško kolo v dobrem stanju kupim. Ponudbe na naslov: Pro-fine. Zelena pot 5tev 6 9665 Vsakovrstno zlato »npuje 00 najvišjih ien»h Cerne — iuvelir Liobljana Woltov, aMea 1 38 Brillantne uhane lepe. podolgaste. ugodno prodam za 5000 Din. Poljanska cesta 13/11, levo. 9651 i Nekaj ženskih oblek ma'o nošenih te' 12 dobro ohranjenih klobukov ugodno naprodaj na Poljanski cesti 13/11, levo. 9652 Vrtnice v najnovejših različnih barvah ima naprodaj Ivan Brecelnik Veiika čolnarska ulica št 21. 9370 Otroški voziček ponikljan. dobro ohranjen, vilano. juho. kupim. Po-po nizki ceni naprodaj. — 'nudbe na og!a«ni oddelek Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »EksporU. »Jutra«. 9609 9655 Nagrobni spomenik marmornat, kupim Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9440 50 komadov prekelj (fižolovk) kupim Naslov in ceno je pu-titi v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Preklie«. 9538 Bukovo oglje 17! črešnjevo spalnico popolnoma novo, masivno, prodam za 5000 Din. Naslov pove oglasni odd* lek »Jutra«. 9371 Jedilnico dobro ohranjeno kupim. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Jedilnica«. 9690 Kdo posodi trgovcu 50.000 Din proti visokim obrestim. Event. sprejmem tihega družabnika brez sodelovanja. Ponudbe na oglasni oddeleic »Jutra« pod »Sigurnost 48« 9648 Družabnika sprejmem v trgovino s špecerijskim blagom, na zelo Erometnem prostoru v jubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9639 Kdo izmed onih, ki lahko pomagajo. bi hotel pomagati poštenemu malemu trgovca iz denarne zadrege s posojilom 6000 Din. da bi odplačeval mesečno po Din 1000 - do 8. t m Plačam vsoke obresti. Cenj. ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo hvaležen«. 9678 15.000 Din dam. oziroma vrnem onemu. ki mi takoj proti dobri garanciji posodi 10.000 Din za kratko dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Redka prilika«. 9718 3000 Din posojila iščem proti ze'o vifokim ohrestim Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Sitro »Visoke obresti«. 9693 Večje ključavničarsko podjetje obstoječ* iz delavnice, ko vačniee, skladišča, stane vanja 1 vrtom, njivo in velikim sadnim vrtom, ii prostora za tovarniško podjetje, blizu kolodvora, proda zaradi odhoda v inozemstvo Franjo Ran. Sev niča ob Savi. 9228 Posestva hiše, vile kupuje in prodaja realitetna pisarna K. Stancer, Maribor, sedaj Aleksandrova ul 36. 9211 Hišo v obmejnem trgu, prometnem kraju, i gostilniško koncesijo (stara renomirana gostilna) t vsem gosti ni-S'; i tn inventarjem, z vso kuhinjsko opravo, opremljenimi 3 sobami, vrtom in travnikom, s sadnim drevjem, ledenico in verando prodam radi družinskih razmer za 160.000 Din Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra pod zntčko »Dobro vpeljana gostilna«. 9162 Kupim hišo v sredini Ljubljane, nairaje manjio za ca 200.000 Din Ponudbe z natančnim opisom na naslov: »Union«, llica 104. Zagreb. 9622 Hišo z gostilno in vso opremo, v sredini mesta, na ugodnem prostoru Diodam. — Zagreb. Vlaška ulica br. 11. 9672 Hišo pripravno za vsako obrt. v najboljšem stanju, 1 vsem komfortom In prostim stanovanjem prodam v sredini Ljubljane. Pojasnila daje ga. Marija Jančar. L^bliana. Domobranska c. št. 23. 9688 Lep lokal z uporabo inventarja oddam s 1. majem t 1. v Novem mestu Pismene ponudbe: Novo mesto 149 9596 Velik, zračen lokal pripraven za skladišče ali delavnico, oddam. Vprašati vsaki dan med 9 m ti. uro, Prule 6. 9588 Trgovino na debelo in drobno, dobro vpeljano ia aa prometnem prostoru ▼ Ljubljani prodam. Pismene ponudbe na cgias oddelek »Jutra« pod »Potreben kapital 150.00"«. 9580 Trgovino t mešanim blagom, inventarjem in stanovanjem, v večjem industrijskem kraju Savinjske doline dam u dobo več let v najem. Potreben kapital za prevzem zaloge 60.000 Din. Dopis« aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodoča sreča 1929«. 9617 Na radnlko ▼ Zabukovel pri Žalcu se razpi.-uje najem restavracije s 1. junijem t. 1. Reflt k-tant; dobijo natančnejše informacije ter pogoje od Udruženja državnih nameščencev v Zabukovel, pošta Griže. Zadnji rok prijav je 25 aprila t. 1. 9626 Brivnica dobro idoča. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9509 Trgovino z zalogo in inventarjem prodam v centru Ljubljane Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vogal«. 9639 Trgovino z mešanim blagom, na prometnem prostoru v Ljubljani oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 9658 Lep, svetel lokal ob glavni cesti, na zelo prometnem kraju, pripraven za obrtnika ali skladišče. takoj ugodno oddam Poizve se v trgovini Saša Kovač, Ljubljana Vn, Celovška cesta 85. 9692 Trgovino v prometnem krajo vrv mem v najem. Pismene ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra«pod šifro »Promet 60.000«. 9676 Ribolov iščem, event. pristopim kot soudeleženec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po l »Zeleni gaj«. 9607 Podzemno klet s hramnimi sodi. skladišče in pi-arniSkt prostor oddam v najem v pritličja na Celovški eesti St. 42. Event. tudi obcestni lokal Vprašati v kisarni Vodnik — istotam. 9642 Štajersko čebulo in semenski fižol nudj najceneje Franc Maj-dič. Kranj. 9595 Deželne pridelke fižol, orehe Štajerske čebulo. domačo, krompir, semenski iz okolice Skofja Loka ajdo. ajdov med in bukova drva, suha. kupi Nahavljalna zadruga osluž benrev drfavnih leletnic v Sloveniji. Centrala 8iška-Ljubljana. 9357 £ Hišni posestniki! 'junevtnja ki tih oddajate, bodisi ta maj ali poanejSi i-rmm orijavte u oddajo tvrdki »Posest«, MikloSi 6eva e«it> t Prijava m posredovanj* ta oddajalea popolnoma brctplačoo T8 Stanovanje obstoječe it predsobe, treh sob. kopalnice, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin oddamo z majem v III nadstropju palače Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo posojilnice med uradnimi arami. 9550 Stanovanje 4 velikih sob, kahinje, ko-oalniee in vseh pritiklin oddam takoj ali pozneje za lOOd Din mesečno. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 9533 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9671 Miren zakonski par brez otrok išče stanovanje dveh sob s pritiklinami. po možnosti v sredini mesta Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr«, »8olnčno« 9094 a Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritik'in oddam e 1. majem Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9685 Posojilo dam ta atanovanje Ponudbe na ogLaa. oddelek »Jutra« pod! »Posojilo A«. 9709 Lepo sobo • poe*bmm vhodom, v sredini mesta oddam 2 ose bama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9-196 Lepo sobo • a posebcim vhodom in električno raisvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9S88 2 elegantni sobi eno salonsko ojremljeno. drugo prazne oddam v pi- i sarr.iške svrhe na Miklošičevi cesti. — Dopise na' oglas, oddelek »Jutra« pod i šifro »Miklošičeva«. 9513 Ta daje rad za mlsijone in drugI spet drugam poklone. Previdnež pa tako obrača, da v »Jutru« se oglas Izplača. Opremljeno sobo oddam. Naslov v ogla m m oddelku »Jutra« 9«:I6 Boljšo gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 9629 Opremljeno sobo elegantno. » posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra« 9633 Opremljeno sobo snažno, s posebnim vbodom in elektriko oddam s 1. majem Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 9645 Elegantno sobo v vili, s separatnim vhodom oddam gospodu ali gospodični, event. 9 hrano Ljubljana VH, Maurerjeva št. 29. 9657 Gospodična t lastno posteljo, gre kot sostanovalka Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Cel dan odsotna«. 9656 ,J 1 rt - Ao^ A1F1irti«* Nov gramofon (kovtegj i* 13 prvovr>tmmi ploščami prodam za U50 Dm Nisiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9299 Kromatična harmonika skoraj nova. ugodno nj^ prolaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 96S0 Frmač nemški, kratkodlak. 11 mesecev star. lep. s prilično dresuro. v bližnji sezoni uporaben, naprodaj za 400 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lovec«. 9614 Kobilo brejo, staro 5 Vi leta, 15 pestj visoko. za vsako vožnjo, rujavo z belo liso. prodam ali zamenjam. M. Teršan. Ljubljana. Mirje 5 9649 Zatekel se je pes volčje pasme, št 798. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9704 Pletilnl strof St. 8 dim v najem proti najemnini za eno ieto naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9t>37 Pletilnl stroj poceni prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 9708 Kožuhe sprejme v polt-tno shrambo tor izvrši pop, avila istih v letnem ča-u za polovično ceno tvrdka L R o t, Ljubljana, Mestni trg št. 9 96SS Pisalni stroj porabtn prodam za 350 Din. Naslov v oddelku »Jutra« Sobo opremljeno za enega, oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9681 2 opremljeni sobi majhni, s posebnim vhodom, v centru mesta iščem Ponudbe na oglas. oddeleo>ojilu Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod »Souporaba kuhinj««. 9694 Mirno sobo s strogo separiranim vho dom. v sredini mesta išče boljSI gospod ta takoj — Ponudil« na ogla« oddelek »Jutra« pod »15. april« 9931 a Samostojna gospa v zakonu varana, želi duševnega razvedrila z inteli-gentom, starim 40—50 let. ki ima zmisel za naravo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Plemenit značaj«. 9619 16. avgust Ce mogoče danes ob 10. čakaj pred Prešernom. Sreča! Hrepeneče čaikam, da Te vidim t« slišim Tvoj glas — Ljubim. 9697 Inteligentna vdova srednjih let, dobra kuharica, želi zhanstva t starejšim obrtnikom ali drž. uslužbencem, v rvrho že-nitve Neanonimna pisma na oglasni oddelek »Jutra« pod »Temnolaska«. 9414 Krasen mladenič star 26 let, t dobro eksistenco in lastno hišo. s« želi poročiti s kTasno mladenko od 18—26 let. ki ima nekaj gotovine. Ponudbe samo s sliko na podružnico »Jutra« v Celju d šifro »Večna ljubezen 9677 Pisalni stroj poceni naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9710 Stroj za rezanje papirja prvovrstfn poceni naprodaj Naslov pove oglasni oi delek »Jutra«. 9581 Stroje it valjčnega miina po telo ugodni ceni preda Serbec. Vel. Kamen, Rajhenburg. 9627 Pletilnl stroj Stev. 8 prodam in naučim kupca brezplačno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9638 r i'iilztFj.7 Dunavskega tobaka 1 vreča (15 kg) se je dne 9. aprila 1929 izgubila na poti od Ljubljane do Mednega. Pošten najditelj se naproša, da sporoči svoj na«-lov na glavno zalogo tobaka v Skofji Loki 9661 Osebna pravica na razpolago proti majhni uslugi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9C98 Nudimo prvovrstno krompirjevo moko po najnižjih cenaK. Makso Heinricb veletrg. kolonijalne robe — Cakovec. Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat. trg. Ljubljana Miklošičeva c. 28. Pavel Šimenc trgovski in pokopališki vrtnar SV. KRIŽ LJUBLJANA -K priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih sadik, zelenjave in cvetlic. Priporoča se za zasaditev grobov, gredic in družinskih grobnic po načrtih, katere prevzame tudi za celo leto v oskrbovanje. Ima oddati še veliko zalogo lepih cipresnih rastlin po zmernih cenah. Pošilja se tudi na deželo. 5142a Kdor cglašiijg, ta naprsdiije! ry Samo iz originalne Jugo^anal^ patent moke ^ Sc dobiva najboljše pecivo! Urejuje Da«one Ravljtn. Izdaja za mozotcij «Jutra» Adolt Ribuikai. Za Narodno tiskarno d. d kot »lekarnarja Franc Jezeršek. Z* io*eratni del je odgovoren Aiojzij Novak. V« t Ljubljani.