glasilo osvobodilne fronte za OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641_906-030 — Naročnina: Celoletna din 100— polletna din 50.— četrtletna din 25.—. Štev. 13 — Leto II. Murska Sobota, 30. marca 1950 Cena 2 din ODMEVI VOLITEV PO PREKMURSKIH VASEH Če bodo ljudje v Nemčavcih in Markišavcih še v bodoče takšni, se bo ljudska oblast krepila V nedeljo zjutraj je bilo že pred 6. uro zjutraj živo v Markišavcih. Kumin je pridno vlekle na hormoniko poskočne koračnice in budil člane volivne komisije. Sosednja vas Nemčavci je napovedala tekmovanje in zato je potrebno tudi tekmovati. Jolanko so veseli zvoki harmonike dvignili iz postelje in jo spomnili, da je član volivne komisije ter je zato potrebno iti na volišče. Volivci niso hoteli čakati do 7. ure. Že pred 7. uro so se zbrala skoraj vsi pred lepo okrašenim voliščem. Volivna komisija je imela polne roke dela. Bela je delil volivne kroglice in razlagal volivcem, kje je skrinjica za Zvezni svet in Svet narodov in kje je »ta črna«, se je znojil kot ob času žetve. Ni bilo potrebno čakati na nobenega volivca. Predsednik volivne komisije, Jože, je že ob 7.20 uri poslal poročilo, s katerim je volivna komisija poročala, da so volivci Markišavec ob 7.20 uri izvršili svojo državljansko dolžnost 100%. Tudi volivci Nemčavec, ki so napovedali tekmovanje, so se zavedali, ako tekmovanje napoveš — moraš tudi teklo vati. V soboto so lepo okrasili vas in svoje volišče. V nedeljo so se že kmalu po 6. uri začeli zbirati gasilci, ki so sprejeli sklep, da bodo prvi na volišču. Ta sklep so tudi izvršili. Tudi na ostale volivce ni bilo potrebno čakati. Prihajali so praznično razpoloženi na volišče v skupinah, tako, da je imela volivna polne roke dela. Ko je kmalu po 7. uri iz Markšiavec prispela skoraj neverjetna vest, da so tam že končali z volitvami, je tudi Štefan, predsednik volivne komisije, lahko ugotovil, da bo- do tudi oni vsak čas končali. In res, tudi Štefan je lahko ob 7,45 uri sporočil, da so volivci vasi Nemčavci 100% izvršili svojo državljansko dolžonst. Toda kdo je sedaj zmagal: Markišavci ali Nemčavci? Zmagali so oboji! Saj so bili med prvimi v okraju, ki so tako zgodaj 100°/o volili. Res je, da so Markišavci bili prvi v času, saj so skoraj za pol ure prej končali z volitvami, toda v Nemčavcih je bilo manj kroglic v »črni skrinjici«. S tem so dokazali delovni kmetje iz Nmečavec in Markišavec, da so kljub težavam voljni graditi socializem skupno z delavci v tovarnah in ostalimi delovnimi ljudmi za boljšo bodočnost. SREDIŠČE JE POKAZALO VELIKO POLITIČNO ZAVEDNOST V naši vasi so ljudje končali volitve že ob pol osmih zjutraj. Udeležba je bila stoodstotna, V črni smo imeli le eno kroglico. Mislimo, da bo končno jasno tudi tistim v Pešti, kako mislimo. Naj si to dobro zapomnijo. Na naslednjih volitvah jim bomo dali ponovno pouk. TUDI SELO, RATKOVCI IN PORDAŠINCI SO ŠLI 100 ODSTOTNO NA VOLIŠČE V teh vaseh je ljudstvo pokazalo, da ima popolno zaupanje v svojo ljudsko oblast in da želi sodelovati v ljudski oblasti preko svojih predstavnikov. Volitve so bile za te vasi politična manifestacija, v kateri so ljudje pokazali svojo zavednost in politično zrelost. Ves prosenjakovski sektor je dokazal, da je bila pravilna organizacija volitev na tem sektorju. Odborniki KLO so sami pripeljali svoje volivce na volišča in nekatere skupine so kar stoodstotno šle s svojimi odborniki na volišče. Vsekakor je to lepo spričevalo za veš sektor, ki je stoodstotno izvršil svojo državljansko dolžnost ČIKEČKA VAS JE ŠLA 100 ODST. NA VOLIŠČE Ob tri četrt na osem smo bili gotovi z volitvami. Vsi smo šli in izpolnili svojo dolžnost. Zavedamo se namreč »resničnega« blagostanja v sosednji deželi, v Madžarski, Saj nam povedo tisti, ki prihajajo k nam, kako je lepo v Rakošijevem raju. Naj jim bo ta raj. Mi bomo pa gradili svojo državo, kot smo to do sedaj delali. HOTIZA JE IMELA DOBRO UDELEŽBO Hotižanci so imeli dobre tehnične priprave. Na predvečer so zakurili velik kres, ob katerem se je zbralo nad 200 ljudi. Ker je deževalo, so ljudje šla z dežniki v povorko. Tudi ob kresu so nekaj časa stali pod dežniki. Kljub dežju niso hoteli ostari doma. Tako razpoloženje se je odražalo tudi v nedeljsko jutro, na dan volitev. Imeli so budnico ob prvi zori, potem pa takoj šli na volišče. Večina volivcev je glasovala v jutranjih urah. Dopoldne pa so v glavnem zaključili, razen nekaj poedincev. Glasovanja se je vzdržalo le 2 °/o volivcev. Tako so Hotižanci po številu udeležbe med najboljšimi. Kdo je odnesel zmago v tekmovanju, ki so ga napovedali trem vasem in mestu Lendavi, pa se bo gotovo ugotovilo, ko bodo objavljeni končni rezultati NAJBOLJŠE VASI V LENDAVSKEM OKRAJU OB 12. URI Do 12. ure so poleg Benica imeli 100-odstotno udeležbo še v sledečih vaseh: Žitkovci, Genterovci, Kamovci, Staro Mostje in Banuta ter 6. volišče v Dolnji Lendavi. Vsa volišča: v Dolnji Lendavi pa so imela nad 90 % udeležbo, isto tako vas Radmožanci. Nad 80% udeležbo pa so imeli v Strehovcih, Bogojini in Filovcih. VUČJA GOMILA IN IVANJŠEVCI STA DOKAZALI, DA SPADATA V TA SEKTOR V naših vaseh se je ljudstvo prav tako, udeležilo volitev. Prepričani smo, da se kot v ostalih vaseh sektorja, naše ljudstvo še naprej udeleževalo stoodstotno vseh političnih in gospodarskih akcij v okraju, ker nočemo zaostajati za ostalimi vasmi. Pionirji iz Dol. Petanjec učijo svoje starejše tovariše Iz Dolnjih Petanjec smo dobili naslednji dopis: »Naša mladina iz Petanjec ni sposobna, da bi napravila majhen kres. Nekateri mladinci in mladinke delajo, drugi pa nič. Kljub nedelavnosti naše mladine, smo mi pionirji iz Dol. Petanjec naredili velik kres na čast volitev Delali smo ga v petek popoldne. Naša mladina je stala ob strani in gledala. Mogoče je kje boljša mladina? Mi verjamemo in vemo, da je veliko boljše mladine v vaseh Prekmurja Kadar bomo dorasli, bo se naša mladina izboljšala. Mladina ni pri nas nič naredila Dala še je celo pregaziti od gasilcev, ki so pomagali okrasiti volišče. Naša, mladina tega ni. bila zmožna. Vidite sedaj, kako mladino imamo na Petanjcih.« Temu dopisu sledijo podpisi: Janez, Alojz, Viktor, Avgust. O dopisu ne bomo razpravljali, ker nam sam jasno, govori o delu petanjske mladine. Delavec na žagi v Beltincih in član sindikata pravi: ,,Nočem voliti!" Poglejmo si še enega »junaka« v Gančanih. To je član sindikata in Človek, ki »ceca« dve materi. Živi namreč na svojem posestvu in dobiva karte od država, katere ne mara, in pravi: »Nočem voliti!« To je delavec Marič Matija iz Gančan številka 13. Bilo bi dobro vprašati tega »junaka«, kdo mu daja hrano, kdo mu daja obleko, kdo mu daja plačo, kdo mu je pripravil vse pogoje, da bo zavarovan pod starost? Kdo, dragi naš Marič? Daj odgovor! Ali ti je to kapnilo iz nebes ali pa ti to daja država — ljudstvo, kateremu delaš. V zahvalnost pa praviš: »Nočem voliti!« Kaj boš pravil, naš dragi Marič, na to, da tvoj brat, ki je tebi enak, tvoj brat. Ludvik šušmari? Ali ti veš, kaj to pomeni: šušmarstvo? Ali ti veš, da tvoj brat Ludvik brez dovoljenja opravlja mizarsko obrt in da ni prijavil svojo obrt? Ali tudi naši zakoni in uredbe govorijo, da se mora šušmariti? Prosimo za odgovor, Marič! Naj odgovori tudi tvoj brat Ludvik! V PROSENJAKOVCIH SMO SE SMEJALI Za časa volitve v Zvezno skupščino smo poslušali radio Budapešt. Tako je govoril: »Povsod so velike skupine vojakov in oficirji Titove klike pazijo, kako volijo. Ne udeležujte se volitev!« Naj nam oprostijo tovariši iz Pešte, da smo se od srca nasmejali njihovi klavrni in smešni, zelo smešni propagandi Mi smo namreč volili. Naj ne bodo užaljeni: stoodstotno smo šli na volitve Kaj bodo rekli na to dejstvo? Mogoče da so nas oficirji prisilili, da smo se smejali. Pa naj povejo še to v ponedeljek, če so tako govorili v nedeljo. Mi jim oproščamo, ker vemo. da ne vedo kaj delajo CANKOVA JE KONČALA VOLITVE ŽE OB 11. URI Da so se naši Cankovčani v resnici prebudili in spremenili, je dokaz udeležba na volitvah, katere so že končali ob 11. uri predpoldne. Nismo se zmotili, ko smo pred volitvami povedali, da Cankova stopa v prve vrste naših najnaprednejših vasi v okraju. V nedeljo so to oni tudi dokazali, ne samo s 100% udeležbo, ampak tudi s tem, da so končali volitve že ob 11. uri. Prepričani smo, da bo Cankova sedaj pristopila h končni dograditvi svojega zadružnega doma in da bo na ta način dvignila tudi kulturni in gospodarski nivo svojih pre- Obal Helena, petkratna udarnica, dela v tovarni perila sedemnajst let in bo ostala v tovarni, dokler bo dela zmožna Drvarič Kristina je med najboljšimi delavkimi v tovarni perila in je šestkratna udarnica Dolnja Lendava na dan volitev Izložbe po trgovinah so bile okrašene s slikami maršala Tita in drugih vodilnih mož. Mesto je ozelenelo, kot da je že nastopil maj: po oknih je bilo polno, zelenja, pred hišami so postavljali smreke in slavoloke. Med zelenjem in raz hiš pa so se vile naše zastave. Tudi okna ustanov in stanovanj so bila okrašena. Ob 4. uri zjutraj se je oglasila gasilska truba, ki je klicala gasilce na zbor, kakor so se prejšnji dan zmenili. Zbirali so se gasilci in mladina... Ob petih se je začela budnica. Zvoki godbe in pesem mladincev so dvigali ljudi iz postelj. Že pred šesto uro so se zbirali volivci pred volišči in prisilili volivne odbore, da so morali predčasno odpreti volišče. Vsakdo bi rad volil čimprej. Gasilci so prišli skupno na volišče. Ravnotako mladina iz tehničnih šol. Naval na voliščih je trajal do devetih, ko je že velika večina volivcev oddala svoje glasove. Na 1. volišču je do sedmih glasovalo že okrog 150 volivcev. V dopoldanskih urah je bilo glasovanje na voliščih v mestu v glavnem zaključeno, čakalo je le še par poedincev. Volivci 6. volišča pa so do 13. ure glasovali 100 odstotno. Tudi mladina iz Dankovcev je bila med prvimi volivci V soboto popoldne je začela mladina krasiti in pripravljati volišče. Na čast volitev je mladina ustanovila mladinski aktiv, izvolili so si svoj mladinski sekretariat. Mladina in vaščani so na čast volitev pripravili kres, katerega je obiskalo precej mladine. Pri kresu so se zmenili, da bo mladina šla že v zgodnjih jutranjih urah na volišče. To se je pokazalo takoj v nedeljo zjutraj, ko je trobentač zasviral budnico, saj je mladina prišla prva na volišče. Dan volitev je bil dokaz zavednosti mladine iz vasi Dankovec, saj so sklenili, da bodo vložili ves trud za dograditev zadružnega doma, kjer bodo potem lahko uprizorili razne drame, katerih se bodo v kratkem začeli učiti. Mladinski aktiv si je tudi zadel sklep, da hoče slediti vsem mladinskim aktivom okraja Murska Sobota, in sicer kakor v prostovoljnem delu, tako tudi v politično -ideološkem in na kulturnem polju. Pohvale so vredna nekateri starejši vaščani, kateri niso dosti zaostajali za mladino. Vas Dankovci je s 100% udeležbo na volišču spet dokazala, da hoče imeti boljšo bodočnost v novi Titova Jugoslaviji F. F. Član MLO se ni hotel udeležiti volitev Na volišču so rekli, da se član KLO Vinkovič še ob petih popoldne ni udeležil volitev. Poiskali smo ga. Na dvorišču sta se igrali dve deklici od štirih do petih let. Ko sta nas zagledali, je pravila starejša: »Ateka ni doma«. Smolo je imel Vinkovič, da je drugi otrok takoj zaklical: »Ni res, oča so se skrili v klet!« Torej odbornik. Član KLO, se na dan volitev skriva v kleti. Vsekakor mu to služi na čast! Na dan volitev je član KLO v kleti! Iz njegovega rajona se ni nihče udeležil volitev. Takoj povem, zakaj ne. Zato, ker je član KLO Vinkovič v kleti. Ta »odbornik« KLO in »predstavnik« ljudske oblasti se nahaja v kleti! Do sedaj se sploh ni udeleževal množičnih sestankov, toda moram pokazati in povedati še nekaj o »predstavniku ljudske oblasti v Gančanih«. Ta »pozitivni« človek se je vrinil v ljudsko oblast, da bi jo zrušil. Ko je končno šel proti volišču, kjer je vrgel kroglico v »črno«, je na glas govoril: »Nimamo sladkorja, nimamo obleke«, a bil je prav lepo oblečen. Torej naš »predstavnik« enostavno povedano — laže. Toda še nekaj drugega tiči za temi besedami. Ta Vinkovič je hotel in je to dosegel, da ostali ljudje, ki so ga izvolili, niso šli za njim na volišče. On jih je hujskal, ko je na glas govoril, skoraj kričal, gredoč po cesti: »Nimamo obleke in sladkorja«. Vsekakor bi bila naloga ljudske oblasti, da se malo pozabava s takim človekom in ga vpraša, zakaj njegov rajon v vasi ni šel na volitve. Mogoče bo vedel marsikaj povedati. HORVAT IN SEČI STA SE ZAKLENILA Koliko časti imajo neki ljudje, ki so bili organi ljudske oblasti, nam pove primer Horvata in Sečija, ki sta se zaklenila. Tudi tema čestitamo in ju proglašamo za udarnika. Oba morata namreč paziti, da jim ljudska oblast ne zaklene tudi svojih vrat, ko bosta želela sadov dela našega ljudstva. Naj ne bosta »čemerna«, če se to zgodi. Moramo poudariti, a obenem opozoriti višje organe ljudske oblasti na dejstvo, da se ljudje v Gančanih strogo držijo besed našega maršala Tita. Prosimo ljudsko oblast, da ima to dejstvo v vidu, ker vsi ti ljudje so pripravljeni takoj izpolniti svoje obveznosti do države in v kolikor še tega niso storili, naj jim ljudska oblast gre na roko, da lahko izpolnijo te obveznosti, ker oni se držijo vseh navodil našega državnega vodstva. Ljudje v lendavskem okraju so z navdušenjem pričakovali dan volitev V predvolivnem času se je vršilo po vaseh mnogo sestankov. Ti so se vršili tudi v Dolnji Lendavi po sindikalnih podružnicah. Naloga vseh zavednih državljanov je bila seznaniti poslednjega volivca s programom Fronte, ki pod vodstvom Partije gradi socializem. Na sestankih so obravnavali plan v podrobnostih. Pri tem pa je med volivci zavladal velik tekmovalni, polet. Volivci raznih vasi so napovedali tekmovanje, drugi so se temu odzivali. Zadnji Predvolivni dnevi so odražali posebno razpoloženje, ki vlada navadno pred velikim dogodkom. Pri pripravah so sodelovali mnogi ljudje, predvsem pa mladina. Krasili so volišča in vasi s slavoloki in pripravljali kresove. Na predvečer so kurili kresove in rajali čez polnoč. Črnoborzijanec Filep in Benkovič nista hotela iti volit V Gančanih sta izrazita črnoborzijanca Filep in Benkovič. Ti dve družini sta že imeli opravka z ljudsko oblastjo. Žena Filepova je zaprta v Mariboru zaradi šverca. Ne vem, kako je prišla pred volitvami domov Ljudje pravijo, da ob nedeljah prihaja domov in zopet nosi v Maribor jajca, moko itd. Tako je v nedeljo napadla neko žensko v Gančanih z besedami: »Ti si me ovadila, tako te bom oklofutala!« ter je zamahnila z roko. Da zakrije svojo družino, ki ji pomaga pri Švercu, se je udeležila volitev, dočim je cela družina ostala doma. Ona bi se hotela prikupiti ljudski oblasti, da bi jo čim prej pustila iz zapora, a Obenem je nagovorila ostale tri člane, v hiši, da se niso udeležili volitev. Lagali so vsi trije, ko so aktivistu rekli: »Do sedme pridemo na volišče.« To ni čudno. Ti ljudje so izraziti sovražniki ljudske oblasti, reda v tej državi in so izkoriščevalci, ki izkoriščajo mariborske delavce, kar so dokazali s švercom in s tem, da jih ie ljudska oblast morala zapreti. Prav tako zagrizen švercer in črnoborzijanec je Benkovič, ki se je hotel maščevati državi s tem, da se šest članov njegove hiše ni udeležilo volitev. Drzen je. Najprej je zaklenil hišna vrata. Ko sta aktivista prišla, so se še gibali v hiši. Benkovič se je skril na »gumlo«, kjer je, da prevari aktivista, na videz krpal neki gumi. Ni se pokazal, ko sta aktivista trkala na vrata. Eden izmed aktivistov ga je zasačil pri skrivanja, kjer je prisluškoval. »Naj mi država plača tele, ki mi ga je odvzela v Mariboru,« je rekel, »potem bomo šli na volitve«. Torej ta zagrizeni švercer in nasprotnik ljudske oblasti, izkoriščevalec delovnega ljudstva, kateremu za drag denar prodaja teletino, želi, da ‘mu država, ljudstvo, izplača tele! Zaradi izkoriščanja je bil dva meseca na družbeno koristnem delu, kjer je postal še hujši, še bolj zagrizen sovražnik ljudske oblasti. Organi ljudske oblasti v Gančanih morajo dobro pregledati, ali je ta švercer izpolnil svoje obveznosti do države. Kmet je tretje skupine. Obenem je javno rekel pred aktivisti: »Kaj želita od mene, jaz do sedaj sploh še nisem nikdar volil!« Torej je jasno, kdo ne gre na volitve: švercerja Filep in Benkovič ter njima enaki Priporočamo organom ljudske oblasti, da pripazijo na delovanje takih ljudi, ki izobračajo besede našega maršala Tita. Pravila sta namreč oba, Filep in Benkovič, da so volitve prostovoljne, da je tako namreč rekel maršal Tito, toda ta dva švercerja in črnoborzijanca nočeta vedeti, da je maršal Tito rekel, da se tudi obveze morajo izpolnjevati, da je maršal Tito rekel, da se ne samo ne sme švercati in izkoriščati delovno ljudstvo, ampak da je to kaznivo dejanje. Tega švercerja nočeta vedeti. Zato priporočamo ponovno organom ljudske oblasti, da pripazi na lake Benkoviče in Filepe, ki jih je v Gančanih več. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 30. marca 1950 Delo mladine bo v bodoče še bolj pestro Letna konferenca mladine soboškega okraja je dala obračun svojega dela za leto 1949 Letna mladinska konferenca je bila veliko pričakovanje mladine vsega okraja. Sleherni mladinski aktiv se je pripravljal na obračun dela za leto 1949. Tekmovanje mladinskih aktivov na čast konference in volitev v Zvezno skupščino je rodilo nešteto dobrih oblik dela aktiva. Tako so se širile vrste naše mladinske organizacije, tako da je skoraj v sleherno vas prodrla. Življenje 2900 mladincev v 89 aktivih se je močno izpremenilo v letu 1949. Konferenco je otvoril tovariš sekretar OK LMS in pozdravil sekretarja OK KPS, predstavnika JA, člana CK LMS in člana Biroja Obl. komiteja mladine. Referat sekretarja komiteja je podrobno analiziral delo mladinske organizacije v preteklem letu. Pri tem je poudaril vse napake našega dela, istočasno pa dal veliko priznanje delu mladinske organizacije v letu 1949, saj je šlo ogromno mladine v tovarne, šole in skozi mladinske delovne brigade iz katerih so se vračali prerojeni; polni delovnega poleta. Pot mladinske organizacije v preteklem letu je bila težka. Zahtevala je dosledno delo v naši organizaciji. Pri tem nas ni omajala nobena kleveta Informbiroja, izključitev iz svetovne organizacije mladini itd., temveč dala še večji polet in trdno voljo do dela. Tako je 119 mladincev in mladink zrlo z veselim in ponosnim obrazom na sliko tov. Tita in v srcih polagala obračun svojega dela. Referat so prekinili nešteti vzkliki, »Mi smo Titovi, Tito je naš!« in rodila se je nova moč naše mladine. Po referatu se je razvila živahna diskusija. V njej so delegati iznašali probleme svoje vasi in iskali novih oblik dela — Mlada sekretarka mladinskega zadružnega aktiva je govorila: »Samo osem nas je, vendar je delo našega aktiva tesno vezano s problemi KDZ. Ne- verjetno hitro nam je minilo leto 19491 Noči so bile kratke, saj smo bili budni. Naša mladinska brigada v KDZ je gradila konjski hlev, gnojila in obdelovala našo zemljo in pri tem se trudila za dvig naše zadruge. Dali smo vse, kar smo zmogli, borili se pa bomo, da damo še več!« Sekretar mladinskega aktiva Križevci je prikazal pot njihove organizacije v preteklem letu. Bili so neštetokrat izpostavljeni raznim težavam dela. Iskanje novih oblik dela jim je omogočil dvig njihovega aktiva. Najljubša oblika dela našega aktiva je kulturno-prosvetno delo. V njem najdemo razvedrilo, kulturni dvig nas samih in s tem privedemo že nešteto tovarišev v svoje vrste. Voljo do še večjega dela jim je dalo priznanje Obl. Kom. LMS, saj so prejeli za nagrado instrumente za tamburaški orkester. V letošnjem letu prav tako nočejo zaostajati. »V mladinski delovni brigadi bomo krepili naše znanje in ustvarjali enotnost nas mladih,« je končal. V diskusiji so se oglašali nešteti aktivi. Aktiv šole Rakičan je kritično ocenil svoje delo, aktiv Prosenjakovci je prikazal življenje madžarske manjšine. Namestnik sekretarja aktiva Cankova je med diskusijo povedala: »Nismo najslabši, niti najboljši. Delo našega aktiva se razvija od leta 1945, vendar je še enostransko. Dosedanje delo našega aktiva nam narekuje, da moramo vnesti v naš aktiv več oblik dela, predvsem kultumo-prosvetno in fizkulturno. Ker imamo v vasi še 6 neorganizira mladine, se čuti aktiv dolžnega, da te tovariše sprejme v svoje vrste in vnese v njih življenje potom mladinske organizacije revolucionarnega duha. V diskusiji tov. sekretarja OK KPS se je odražala skrb naše Partije do mladinske organizacije. Podčrtal nam je plenum CK KPS, ki je prinesel resolu- ci o vzgoji ljudske mladine. Besede tov. sekretarja je spremljalo odobravanje mladine in burno vzklikanje: »Tito-Partija!« »Mi smo Titovi, Tito je naš!« Prav tako je z veseljem sprejela diskusijo predstavnika JA. Med diskusijo je kandidacijska komisija dala predlog članov komiteja. Soglasni sprejem kandidatne liste je potrdilo burno odobravanje in s tem je bila dana kandidatna lista 26 članov komiteja in 40 delegatov za Oblastno konferenco na glasovanje. Izvoljeni so bili najboljši mladinci in mladinke, v katere ima mladina globoko zaupanje. Prihod tov. Miško Kranjca je mladino močno razveselil. Ljubezen in izražanja zaupanja do njega se je videlo med vzkliki mladine: »Tito-Miško!« »Mi smo Titovi, Tito je naš!« Dvorana je bila napolnjena z vzkliki. Miško Kranjec je spregovoril o našem prekmurskem človeku, o naši mladini, saj nas pozna v dno duše, kar je potrdila sleherna njegova beseda. V imenu mladine vsega okraja ga je pozdravil mladinec Ferenc in dejal: Vsa naša hvaležnost za tvoje veliko delo nam narekuje, da se ti naša konferenca zahvali za tvoje delo med našim prekmurskim ljudstvom. Resnično, mnogo si dal našemu mlademu rodu. Zahvaljujemo se ti za vse, kar si nam dal. In največja ti bodi hvala za tvojo veliko ljubezen do naše grude in njenega človeka. Mar si nam mogel kaj več dati? Dal si vse, kar si imel in kar si mogel dati in še danes nam veliko daješ Izlil si iz svojega srca trpeča čustva, ko si gledal tisoče, ki so zapuščali svojo rodno grudo. Znal si prisluhniti njenemu utripu in doumel si njeno bolest. Bolečina grude in močni vzdih njenega orača je bila tvoja bolest in iz nje so se rodile tvoje knjige. Iz nje je porojena tudi tvoja ljubezen do našega orača. Danes tvoje oko išče novega človeka — ne več orača na svoji krpici zemlje marveč onega, ki reže brazde novemu skupnemu svetu. Velika je Tvoja vera v novega človeka. Veruješ vanj iz polnega srca in komaj čakaš, da ga zagledaš na obzorju in ga z ljubeznijo sprejmeš Našel si ga že v Kramarovcih, Tešanovcih in Črensovcih, našel pa jih boš še več in glej med njimi bodo tudi iz vrst mladine. Sprejmi jih, prosimo te, in daj jim mesto v svojih delih. Mi, mladi orači naše prekmurske zemlje pa obljubljamo, da bomo za tebe — orača naše kulture in vztrajnega borca naše resnice. V je globoka vera in trdno prepričanje, da boš izpolnil izročilo svojih velikih prednikov: Prešerna, Levstika, Cankarja, Župančiča in Prežiha in da boš pravi ljudski predstavnik.« Ob zaključku je konferenca nagradila najboljše aktive, in to s prehodno zastavico aktiv LMS Ocinje-Kramarovci. Za njihovo požrtvovalno delo so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami še aktivi: Gornja Lendava, Križevci, Lipovci, Melinci, Cankova in pionirski odred »Stefana Kovača« v Prosenjakovcih. Ob tej priliki je sekretarka aktiva v Kramarovcih napovedala tekmovanje vsem mladinskem aktivom na čast Oblastne konference, ki bo 16. aprila 1950. Ob zaključku letne konference so bile poslane resolucije CK NOJ, CK KPS in CK LMS, v katerih mladina okraja M. Sobota obljublja, da delo organizacije LMS prenese v sleherno vas in da se sleherni član LM našega okraja vključi v graditev naše Titove petletke. O. K. Burgermajster iz Gaberja je prejel za svoje delo primerno plačilo Prekmurci so bili vajeni, da so jim vladali razni župani, rihtarji, biro-i — niso pa bili vajeni Burgermajstrov, katerega so sedaj odkrili v lendavskem okraju v KLO Gaberje. Ta Burgermajster je gospodaril v vasi po svoji volji. V pisarno je prihajal večkrat pijan in v takem primeru je nastopal proti uslužbencem po »majstrovsko«. V svojem delokrogu je imel zbrane same špekulante, kmete iz svojega KLO, katerim je pomagal pri utaji zemlje, za kar so temu Burgermajstru nosili vino. Sam je imel zatajen vinograd, o katerem se sploh ni vedelo, da ga poseduje. V svoj delokrog je potegnil Šimonke Mihaela, Vereš Miško ter Farkaš Jožefa, katerim je pomagal pri utaji pri vsakem po tri hektarje zemlje, nadalje Ožimec Pavla in njegovega zeta Štefana, katerim je znižal od 5 ha zemlje na 4 ha. Tako je ta Burgermajster v svoj delokrog špekulacije zbral le premožnejše kmete, od katerih je prejemal za nagrado zločinskega dela — vino. Delovno ljudstvo pa je na ta račun trpelo, kajti Burgermajster je obveznosti, ki bi jih ti špekulanti morali oddajati, prenesel na druge. Tako ni čudno, da se je ljudstvo na množičnih sestankih razburjalo, ko so videli razne obveznosti od imenovanih manjše, kot pa so bile od drugih, in to kljub temu, da so posedovali večjo površino od drugih. Razen tega pa so bile odločbe za oddajo prašičev od teh špekulantov vedno podaljšane in to je šlo tako vse leto 1949. Kako diktatorski je bil ta Burgermajster, se vidi iz njegovega priznanja, ko je izjavil, da je to špekulacijo delal zavestno in brez vednosti odbora, ki mu sploh ni dal možnosti diskusije. Če se je pa kateri kdaj oglasil in hotel zadevo prinesti na dnevni red, mu je Burgermajster zagrozil, da ga bo takoj poslal na Pohorje k sečnji drv. Isto tako je nastopal proti ljudstvu, ki ni imelo možnosti se pritožiti nad njegovim delovanjem. Ob neki priliki, ko je prišel aktivist iz okraja v zadevi razbitja plana na njegov KLO — mu je ta Burgermajster izjavil: »Magari si ti stokrat komunist, meni ne boš komandiral! Jaz sem Burgermajster, izvoljen od ljudstva in moje drži, da veš!« Ker je pa ljudska oblast previdna pri vsem, je poskrbela, da je tega Burgermajstra poslala na večmesečni »dopust«. —KI „Če nočeš razumeti, pa oddajaj ti ...‘‘ Naši ljudje čitajo in razumejo mnogo več, kot so včasih. Kljub temu so še poedinci, ki ne ločijo, kaj je prav in kaj ni. Tako se je zgodilo Slavic Ivanu iz Turnišča, da je proti lastnim koristim zagovarjal na množičnem sestanku Raj Marijo, ki je imela po njegovem mnenju previsoko odmero obvezne oddaje mleka. Predpisali so ji 2500 litrov, kar ni mnogo za 13 hektarsko posestvo. Posebno v primeri z malimi kmeti, ki posedujejo po 2—3 ha in redijo po 2 kravi ter imajo po 10001 obvezne oddaje, je to malo. Slavic se je postavil na stališče, da Rajova redi le 2 kravi, zato ne more oddati več mleka kot ostali kmetje, ki redijo po 2 kravi. Za primer je dal tudi sebe, čeprav on poseduje le 2 ha posestva. Ni hotel razumeti, da bi Rajova lahko redila na svojem posestvu več krav. In to ji je tudi po uredbi o obvezni reji živine predpisano. Če ne redi, jo bo treba zaradi tega klicati na odgovornost, ne pa ji popuščati pri oddajah. Vse prepričevanje okrajnega aktivista in volivcev-vaščanov ni nič zaleglo. Slavic je trmasto vztrajal pri svoji trditvi. Je bil tako trdoglav ali ga je kdo drugi pripravil do tega? — Zato so mu na koncu pošteni kmetje zabrusili v obraz: »Če nočeš razumeti, pa ti oddajaj namesto Rajove! Mi že ne bomo; tebi pa tudi ne bomo branili, če si tak tepček.« Če bi Slavic pomislil, da morajo biti potrebne količine odkupljene, ker to zahteva preskrba naših delavcev, in če bi razumel, da bodo pošteni in mali kmetje bolj obremenjeni, če taki kot je Rajova ne bodo oddajali, kar bi morali in kar bi lahko, če bi pravilno gospodarili — bi gotovo govoril drugače. Saj je tudi on mali kmet in to, kar je postavljal na sestanku, bi bilo tudi njemu v škodo. Toda, siromak, do tega spoznanja še ni prišel. Zakaj v Bogojini niso izvršili kontrole površin vseh gospodarstev? V Bogijini se ob raznih prilikah pritožujejo, da odmere niso pravilne, ker površine gospodarstev, kakor jih imajo vpisane na KLO, ne odgovarjajo resnični površini. Ljudska oblast noče delati nikomur krivice, zato so od OLO predlagali, naj si sestavijo komisijo, ki bo ugotovila take nepravilnosti. Na sestanku so si izvolili izmed sebe 14-člansko komisijo. Ta je dobila nalogo, premeriti vsa gospodarstva in tako ugotoviti dejansko stanje. Ko bi morali začeti z delom, se je pokazalo, da sta le dva člana bila pripravljena delati, ostali pa so se izgovarjali, da nima smisla. Zakaj? So se mogoče bali, da bi se pri njih ugotovile večje površine, kakor so jih imeli zapisane? Ali pa bi s tem, da bi odpravili napake, pomirljivo vplivali na gospodarje in odpravili godrnjanje, kar nekomu mogoče ne gre v račun? Vsekakor bo treba, da pošteno gospodarji vztrajajo pri tem delu, da se napake lahko odpravijo. Še ena strelska družina več v Dolnji Lendavi Te dni je imela novoustanovljena strelska družina pri podjetja za Proizvodnjo nafte v Dolnji Lendavi svoj ustanovni občni zbor. Dala si je ime velikega borca iz narodnoosvobodilne borbe, sedanjega ministra za energetiko in ekstraktivno industrijo tovariša Svetozarja Vukmanoviča-Tempo Čeprav je število lete okoli 30. je pa zanimanje za ta šport veliko in obeta, da se bo povečalo in zajelo čim več delavcev in nameščencev. Koroški mladinec je pisal Ker še danes trpe naši koroški bratje pod pritiskom nemških in avstrijskih nacistev, ki jim zavirajo sleherno svoboda jezika, javnega ter kulturnega življenja, nam pogosto pišejo naši bratje iz Slovenske Koroške o svojem trpljenj , katere a vsakodnevno prenašajo pod ostanki kapitalizma v Avstriji. Tako je te dni pisal mladinec iz neosvobojene Koroške iz vasi Mühlbacha o njegovem življenju po vrnitvi iz Slovenije v Avstrijo mladinca iz okraja Ljutomer. Drag. Lojze! Že precej časa je minulo, od kar sem zapustil svobodne brate Slovenije ter se vrnil z namenom, da govorim neosvobojenim koroškim mladincem o gigantskih podvigih in uspehih vaše svobodne mladine, ki neomajno gradi socializem v vaši državi. Delam med njimi in se borim skupno s tisoči neosvobojenih koroškoh Slovencev, za svobodo in pravice koroških Slovencev. Ne da Ti ne bi imel časa pogosteje pisati, ampak Ti ne morem zaradi tega, ki si pri nas povprečni delavec ne m e niti znamke kupiti, ker je brez de- narja, še preden je mesec pri kraju. Tako je pri nas v lepi Koroški, da moramo še bolj stradati, kakor smo pod Hitlerjevo strahovlado, čeprav imamo polne izložbe vseh mogočih stvari, ki pa jih niti pogledati ne upamo, ker si jih ne moremo kupiti. Stavke vseh delavcev se vršijo iz dneva v dan. Stavkajo pa že celo nameščenci, ki sedijo v pisarnah, ter so tudi njihove plače premajhne, da ‘bi lahko vzdrževali sebe in svoje družine, draginja pa narašča vsak dan. Dragi Lojze, sedal si lahko predstavljaš, kako je tam, kjer še danes gospodari kapitalizem. To, kar sem videl v socialistični Jugoslaviji, mi je danes močno orožje v borbi proti nacističnim izkoriščevalcem slovenskega ljudstva v Avstriji, katerega edina želja je, osvoboditev in priključitev k materi Jugoslaviji. Edino s tem se še tolažim, ker vem, da bo ljudstvo Slovenske Koroške vztrajalo v tej borbi za dokončno osvoboditev izpod kapitalističnega terorja in nasilja. S tovariškim pozdravom: Zdravo! Janko A. Za vzorno in uspešno delo ˜ visoko priznanje in primerna nagrada 18. marca popoldne so se zbrali delavci državnega posestva Jeruzalem k veliki svečanosti. Zbralo se je okrog 300 ljudi, ki so prisostvovali podelitvi prehodne zastavice LRS kot najboljšemu kolektiva državnih posestev v Sloveniji. Navzoče je pozdravil upravnik drž. posestva Jeruzalem tov. Pisar, ki je v kratkih potezah orisal težko delo kolektiva, da si je zaslužil to zastavico. Za zastavo, ki je prvič pridobljena in podeljena po GO ZSS in Ministrstvu za kmetijstvo, je trebalo mnogo delati. Iz govora tov. Pisara smo razbrali, da je drž. posestvo v l. 1949-50 proglasilo 21 udarnikov, ki so svoj naslov zasluzili v trganju grozdja, nošenju brent in rigolanju za novi nasad. V letu 1949 so povprečno pridelali na ha 24 hl vina, ki je zelo važen artikel za izvoz. Celokupni pridelek v letu 1949 je znašal 20 vagonov, kar je čez 2000 hl najboljšega vina. V letu 1949 so na novo zasadili 1 ha vinograda, čeravno je bil planiran za leto 1950. V letu 1950 bodo še zasadili 5 ha, za kar je že regula pripravljena. V lanskem letu so napeljali elektriko po kleteh in o DID. Sezidali so velik goveji hlev in silose poleg modernih kurnikov. Popravili so stanovanjsko hišo delavcem in še jih bodo popravili.. Ogromne investicije drž. posestva so dokaz, da se delovnemu ljudstvu daje priznanje za njegov trud in tudi boljše življenje. Pri vsem težavnem delu ni bil celotni gospodarski plan dosežen, čeravno se je tekmovalo po Sirotanovičevem sistemu in napenjalo ose sile. Glavni zadržek je bil primanjkovanje delovne sile, ki se tudi sedaj občuti. Ves kolektiv se bo boril, da zviša v tem letu hektarski donos tudi na 40 hl, ker že lansko leto je bil o nekaterih predelih čez 30 hl na ha. Po govoru tov. Pisarja je pozdravil navzoče tov. Plevnik, član GO ZSS in izročil prehodno zastavico v roke delavcu drž. posestva. Tov. Kolarič Martin se je v imenu krajevne sindikalne podružnice vinogradniških delavcev zahvalil za zastavico in diplomo in v imenu vseh delavcev obljubil, da bodo zastavico obdržali tudi o bodoče in pokazali vsem, da so lažne klevete informbirojevcev, ker delo na posestvu in vsi uspehi kažejo drugače. Prečital je resolucijo, ki so jo poslali osi delavci drž. posestva Jeruzalem tov. Tita, CK KPS in Kmetijskemu ministrstvu LRS. To je tudi dokaz, da naše vinogradniško delavstvo hoče iti po poti socializma o novo življenje. Z izročitvijo prehodne zastave, diplome in nagrade 30.000 din je ljudska oblast priznata trud naših vinogradniških delavcev, kar jim do sedaj ni še nihče priznal. Po pozdravnih kratkih govorih zastopnika KM LRS tov. Vrhovec Staneta, zastopnika Mariborske oblasti in okraja Ljutomer so nastopili Cicibančki DID-a in razveselili svoje mamice in vse ostale. Glasovi godbenikov VINOZE »Vinski vrhovi« so se pozno v noč odmevali po bregovih Jeruzalema in razglašali veselje vinogradnikov nad njihovo zmago. Več pestrosti v mladinsko delo Letna konferenca OK LMS v Dolnji Lendavi je prikazala precej uspehov, ki so jih mladinski aktivi dosegli v času od zadnje konference. Posebno uspešno je bilo delo zadnjih treh mesecev. V zvezi z volitvami sekretariatov mladinskih aktivov so poživeli delo v 11 aktivih, ki so lansko jesen skoraj zaspali. Aktiv OK je ustanovil tudi 6 novih aktivov in pridobil 111 novih elanov. Kljub temu pa je zaenkrat izven mladinske organizacije še okrog 1000 mladincev. Zato bo treba še mnogo požrtvovalnega dela. Referat in diskusija sta pokazala, da so oblike dela OK LMS z mladinskimi aktivi bile lansko leto pomanjkljive, Oblika dela je temeljila preveč na aktivistični osnovi, vsled česar se sekretariati niso dovolj usposabljali za samostojno delo. Če ni bilo aktivista, se navadno tudi sestanek ni vršil. Ko je prišel aktivist, pa je dajal le direktive, ne oziraje se dovolj na problematiko in posebnosti aktiva. Osnovna naloga, pri kateri je imel OK tudi precej uspeha, je bila zbiranje mladincev za mladinske prostovoljne akcije. Zaradi tega se je ostalo delo postavljalo bolj v ozadje. Mladina pa si želi pestrega življenja in razvedrila. Ponekod jih najbolj zanima fizkulture, kot v Kobilju, Dobrovniku in že nekaterih vaseh. V Bestricah radi nastopajo z odrskimi prireditvami. V Bogojini pa pojejo; vendar nimajo pravilnega odnosa do mladinske organizacije. Pevski zbor nastopa v okviru Izobraževalno-umetniškega društva, pojejo pa tudi izven tega. Zato je res malo čudno, da mladinsko organizacijo zapostavljajo. Mladini bo treba nuditi možnost izživljanja v takih panogah prosvetnega in vzgojnega dela, ki ji bo najbolj dostopno, da ne bo iskala razvedrila v gostilnah in pretepih, kot to delajo še nekateri mladinci, predvsem v Veliki Polani, Odrancih, Tur- nišču in Črensovcih. Na ta način bodo pritegnili tudi one mladince in mladinke, ki čakajo izven organizacije. Težje je z mladino madžarske narodnosti, ker na OK LMS nimajo dovolj ljudi, ki bi obvladali madžarščino. Zato madžarskim aktivom ne morejo nuditi toliko pomoči kot slovenskim. Vsled tega so ti ponekod organizacijsko slabši in vključujejo manjši odstotek mladine. Vendar to ni edini vzrok, kajti aktiva v Genterovcih in Motvarjevcih sta kljub temu vzgledne in zaslužita pohvalo. Pomanjkljivosti trgovske mreže Trgovska mreža še pogosto trpi na vaznih pomanjkljivostih. Posledice tega pa nosijo potrošniki. Za odpravo pomanjkljivosti je poverjeništvo za trgovino in preskrbo pri OLO predvidelo mesečne sestanke vsega osobje, zaposlenega v trgovskem aparatu. Na nekatere ti posvetovalni sestanki vplivajo ugodno in ti odpravljajo svoje pomanjkljivosti. Drugi pa se za ta posvetovanja ne zmenijo mnogo. To se odraža v trgovskih poslovalnicah. Ob priliki pregleda trgovskega poslovanja je poverjeništvo za trgovino in preskrbo pri OLO ugotovilo, da nekatere poslovalnice državne trgovske mreže in KZ nimajo že več mesecev kuhinjske soli. V drugih poslovalnicah pa ležijo na zalogi večje količine kakor so potrebne. Tak primer pomanjkanja soli je bil ugotovljen v poslovalnici okrajnega magazina in KZ v Gaberju. Potrošniki pa so morali kupovati sol v 5 km oddaljeni Lendavi. Zaradi takih pomanjkljivosti mora trgovska inšpekcija voditi več kontrole nad poslovanjem. Za to pa bi se morala posebno zanimati ljudska inšpekcija, ki obstoja v vsaki vasi. Če bodo člani ljudske inšpekcije res delavni in bodo poznali svoje naloge in pravice, bodo lahko take pomanjkljivosti pravočasno odpravljali. Murska Sobota, 30. marca 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Praznik v radgonskem okraju Radgonski okraj se je zelo lepo pripravil na volitve, že v petek in soboto so krasili volišča in hiše. Ko so prišle v soboto komisije s skrinjicami na volišče, so bila volišča že povsod okrašena. Posebno lepo in enotno je bila okrašena Radgona. Posebno pozornost je vzbujal ogromen slavolok s Titovo sliko in napisom: »Enotnost ljudstva je poroštvo za dosego srečnega življenja«. Tudi po ostalih krajih okraja so bili postavljeni številni slavoloki čez ceste in pred volišči V Radgoni je bila na predvečer baklada, ki se je je udeležilo nad 1000 ljudi ki so navdušeno vzklikali Partiji. Tita in svobodnim volitvam. V čast volitev so zagoreli številni kresovi V Radgoni so bile že v zgodnjih jutranjih urah budnice. Vladalo je veselo razpoloženje. Okrajna komisija je spre- jela prvo sporočilo z volišča Lutverci, ker so že do pol šeste ure volili 100 odstotno. Ljudje so prišli na volišče že ob pol enih ponoči to zahtevali, da se volišče odpre. Prišli so z zastavami to harmonikami. Štirje harmonikarji so še vedno igrali pred voliščem, ko so bile volitve že zdavnaj končane. Med prvimi je volila mladina. Takoj po končanih volitvah je odšla mladina na udarniško delo k zadružnemu domu. Poleg Radgone sta bili ozvočeni tudi vesi Radenci to Lutverci. Lutverčani so na predvečer volitev krenili z baklado v Apače. Poleg Lutverc so volili stoodstotno do pol 8. ure v Domu onemoglih v Tratah ter v Domu nepokretnih v Radgoni. Črno skrinjico so odklanjali. Tečajniki Radencih so šli skupno na volišče. V prvih urah so volili tudi vsi člani sindikata gostinskega to mineralnega podjetja. —nk— Delovni kolektiv slatinskega podjetja Radenska Slatina je izpolnil svojo obvezo za 75 odstotkov Delovni kolektiv slatinskega podjetja Radenska Slatina je svoj operativni plan presegel za povprečno 15%, medtem ko je osnovni proizvodni plan presegel v januarju za 22% po vrednosti m za 25% po količini. V februarju so plan po vred- nosti dosegli s 153%, po količini pa s 151%. S tem je kolektiv dosegel trimesečni proizvodni plan že 23. februarja. V čast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ se je kolektiv obvezal, da bo trimesečni proizvodni plan do dneva volitev presegel s 75%. To svojo obveznost je kolektiv tudi pred rokom izpolnil. K temu uspehu je v znatni meri pripomogel brigadni način dela in tekmovanje med posameznimi brigadami v doseganju norm, pri bolniških izostankih do 3 dni, v racionalizatorstva, novatorstva itd. Neopravičeni izostanki so v tekmovanju sploh odpadli. V preteklem mesecu je bila najboljša Vrbančičeva brigada, ki dela v nalivalnici obrata Petanjske Slatina, druga pa je bila Strahova brigada iz nalivalnice v Radencih. Strahova brigada je presegla normo za 6%. Vrbančičeva pa z 9,3%. V marcu je doslej najboljša sedma Drvaričeva brigada iz Boračeve, ki presega normo za povprečno 60%, kljub temu, da je norma sorazmerno z ostalimi podobnimi obrati za 30% višja BENICA JE ODNESLA ZMAGO V TEKMOVANJU Na volišču Benica-Pince kolonija sta glasovali 2 vasi, ki sta si napovedali medsebojno tekmovanje. Volivci Benice pa so obenem napovedali tekmovanje volivcem vseh vasi okraja. V tem tekmovanju so odnesli zmago: do 8. ure zjutraj so volili 100% in tako prvi v okraju zaključili volitve. Zmagali pa so tudi v oddanih glasovih za kandidate, ker je le pol % padlo v črno škrinjico. KRIŽEVČANI SO DOKAZALI, DA SO KRIŽEVČANI Udeležba na volitvah v naši vasi je dokazala, da so naši ljudje držali svojo besedo in da se višje oblasti lahko zanesejo na nas. Udeležba na volitvah je bila 99,80%. Za OF je glasovalo 94%. Z udeležbo- smo izpolnili svojo obljubo, ki smo jo javno izrekli ob priliki obiska pevskega zbora iz M. Sobote, ko smo rekli, da bodo Križevčani dokazali, da so Križevčani. VIDONSKI SEKTOR JE POPRAVIL MNENJE, DA JE SRCE PREKMURJA BOLNO Na teh volitvah so dokazali Vidončarji in ljudje iz Kovačevec, da je krivo mnenje, da je srce Prekmurja bolno. Udeležba na volitvah je bila odlična. Pravtako od oddanih glasov je bilo nad 96% oddanih za Miška Kranjca, a še več za listo tov. Kardelja. Te vasi so res ugodno iznenadile in dokazale, da želijo doseči, da bo naše Goričko enotno v vseh političnih pa tudi v gospodarskih akcijah. FOKOVCI SO DOKAZALI, DA SO BILI VREDNI POHVALE Stoodstotna udeležba Fokovčanov na volitvah je dokazala, da so Fokovčani zreli ljudje in da držijo svojo besedo. Naše godbe potrebujejo novih kadrov — Ustanovitev glasbene šole v Gornji Radgoni Da dobimo v naše godbe nove kadre, je bila v okviru SKUD-a »Jože Kerenčič« v Gornji Radgoni ustanovljena okrajna glasbena šola. V godbah, ki obstojajo na terenu, nekateri starejši tovariši že odpovedujejo, zato je skrajni čas, da dobimo v naše godbe nove kadre, tembolj, ker je prav godba v mnogih primerih pobuda za nadaljnje kultumo-prosvetno delo. Poleg tega ie na terenu več takozvanih divjih godb, ki ne pomenijo nobenega kulturnega napredka, še manj pa dvigajo srčno kulturo podeželskega prebivalstva. Za novo ustanovljeno glasbeno šolo je pokazala posebno veliko zanimanje mladina. Doslej se je prijavilo v to novo šolo v sicer malem okrajnem centru že nad 80 učencev, večinoma iz nižje gimnazije in osnovne šole. K sprejemnemu izpitu se je prijavila večina prav dobrih učencev. Strokovno bodo pomagali pri učenju v glasbeni šoli tovariši iz ljutomerske glasbene šole, kar jamči že v naprej, da bo šola uspela, Pouk se je ie pričel ter se poučujejo Ji godalni in pihalni inštrumenti. Težko je le z inštrumenti, ki jih ni dobiti. Prav tako je nova šola naletela na težave glede notnega materiala. Šola se je glede tega obrnila že na naše centralne glasbene ustanove, toda zaenkrat, na žalost, še brez uspeha. Toda - tudi te težave bodo premostili, ker imajo dovolj volje do dela. Pohvalno je omeniti okrajni ljudski odbor, ki je pokazal za stvar veliko razumevanja s tem, da je zagotovil v svojem proračunu novi ustanovi primeren denarni znesek. Ker je pouk v novo ustanovljeni glasbeni šoli brezplačen, pomeni to nov dokaz, kako v mladi socialistični državi skrbimo za vzgojo naše mladine. Ustanovljena je Tehnična visoka šola v Ljubljani V okviru reorganizacije visokega šolstva, kakor jo določa novi zakon o visokih šolah, se je 22. t. m. osamosvojila, tudi nekdanja tehnična fakulteta in postala samostojna visoka šola. Hkrati s. to reformo sta dobili tudi agronomsko-gozdarska in teološka fakulteta značaj samostojnih fakultet. Ob tej priliki se je sestal univerzitetni senat na izredno sejo, na kateri je poročal rektor univerze prof. dr. A. Melik o novi reorganizaciji Univerza bo obsegala odslej štiri fakultete — pravno, filozofsko, prirodoslovno-matematično in ekonomsko Medicinska visoka šola se je že letos osamosvojila. — Včeraj so bile tudi volitve novega rektorja TVŠ, njenega prorektorja ter dekanov in prodekanov, hkrati z volitvami dekanov in prodekanov reorganiziranih fakultet. Za rektorja TVŠ je bil izvoljen prof. inž. Hrovat Alojzij, za prorektorja pa prof. inž. Čopič Henrik. V proslavitev tega izredno važnega dogodka je priredil minister za kulturo in znanost vlade LR Slovenije dr Jože Potrč zvečer v dvorani ministrstva slavnostni sprejem S proslavitvijo je bila združena tudi počastitev jubilanta dr. Fr. Kidriča, ki je praznoval včeraj sedemdesetletnico rojstva. Slavnostnega sprejema so se udeležili predsednik Prezidija tov. Josip Vidmar predsednik Ljudske skupščine LRS dr Ferdo Kozak, podpredsednik Prezidija France Bevk, rektorji univerze, visokih šol in akademij ter številni visoki predstavniki našega političnega in kulturnega življenja. Mozirska delovna brigada bo pomagala velenjskim rudarjem V Savinjski in Šaleški dolini so delavci na v jih predvolivnih sestankih sprejeli na čast volitev nove obveznosti Med obveznostmi je tudi formiranje brigade v Mozirju, ki je te dni odšla velenjskim rudarjem na pomoč pri kopanju premoga. V Novi Štifti so se obvezali da bodo do volitev pripravili vse potrebne količine materiala za dograditev zadružnega doma. Prebivalci Lačje vasi delajo pri popravilu cest. vaščani Sp. Rečice pa so izkopali odvodni jarek. V teh pripravah na volitve je kolektiv zdravstvenega centra v Šoštanju obiskal vas Zavodnjo ter razdelil najrazličnejši zdravstveni material, zobozdravnik- pa so vaščanom pregledali zobovje Kolektiv bo v naslednjih dneh obiskal tudi ostale sosednje vasi. V Šoštanju so žen ustanovile pletilnico, v Ljubnem organizirali izobraževalni tečaj, v Velenju pa so organizirali pevski zbor V Kropi so se kmetje, ki so bili še v zaostanku z obvezno oddajo, zavezali, do bodo stoodstotno izpolnili setveni plan, do dneva volitev pa bo vsak opravil 10 prostovljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Kako dobiš prenočišče v Ljubljani Opozarjamo vse interesente za prenočevanje v Ljubljani, kakor tudi ustanove, urade, organizacije in podjetja, da si ni možno več rezervirati prenočišča direktno v hotelih, ampak le potom Mestnega turističnega urada s centralno recepcijo. Ta urad bo odprlo v teh dneh -Poverjeništvo za gostinstvo in turizem MLO v prostorih hotela Slon, telefon štev. 26-45. Prenočišče si pridobite takole: Vsak službeni potnik javi potrebo po postelji v sekretariatu resora, v katerem ima službene posle. Prav tako javi resoru, ako obišče podjetja, direkcije ali glavne direkcije. Resor sprejema tudi telefonske, telegrafske in pismene rezervacije. Med 12. in 13. uro sprejema centralna recepcija od posameznih resorjev prijave, ki morajo obsegati: priimek in ime, koliko noči bo prenočeval in svrha službenega potovanja. Te rezervacije so neobvezne, ker jih bodo še pregledali in razvrstili po prvenstvenem redu. V dvomljivih primerih tega reda odloča Komite za turizem in gostinstvo. Med 15. in 18. uro se morajo interesenti javiti v recepciji sami ali pa pošljejo pooblaščenca, kjer dvignejo nakazilo, s katerim dobijo v hotelu sobo oziroma postelj. Če interesent do 18. ure ne dvigne nakazila, se smatra, da ne reflektira več na prenočišče. Prenočišča se bodo oddajala največ za tri noči, le v izrednih primerih se jim bo podaljšalo. Skupine naj javijo naročila po možnosti 14 dni pred prihodom, najkasneje pa 7 dni. V nasprotnem primeru se naročilo ne bo upoštevalo. Rezervacije za večje sestanke, seminarje ali kongrese se bo upoštevalo le po prehodnem odobrenju generalnega sekretariata Predsedstva vlade, kamor naj se reflektanti pravočasno obrnejo. Centralna recepcija Mestnega turističnega urada bo mogla biti kos svoji težki nalogi le takrat če se bodo interesenti za prenočevanje v Ljubljani strogo ravnali po navedenih predpisih poslovanja. Le tako bodo odstranjene razne nevšečnosti, ki so težile marsikakega službenega potnika v Ljubljani. Vzorno poročilo organizacije žena na vasi Pred dnevi je prejel Okrajni odbor AFŽ v Murski Soboti poročilo o dela organizacije žena v Beltincih. Ker je to poročilo skrbno sestavljeno in za. lema vso problematiko kraja, gledano s področja dejavnosti žena v tem času, ga objavljamo v celoti. To poročilo je primer, kako lahko vaška organizacija da izčrpno situacijsko poročilo višjemu forumu, ki si na podlagi istega in enakih ustvarja pregled nad področjem svojega delokroga in na osnovi tega usmerja vaške organizacije raznih krajev k boljšemu in plodnejšemu delu. Na zadnjem množičnem predvolivnem sestanka AFŽ organizacije v Beltincih, katerega se je udeležila članica Okrajnega izvršnega odbora AFŽ iz Murske Sobote, tov. Tručlova, je bilo zelo živahno. Zbralo se je 85 žena. Pokazale so sicer premalo discipline, ker so svoje težnje iznašale sproti in s tem motile govornico; vendar je to samo dokaz, da so podobni sestanki preredki in da imajo žene preredko priliko, javno razpravljati o svojih potrebah, saj so kar prekašale druga drugo. Vsaka bi prišla rada do besede. Pri vsem tem je bilo opaziti, da jih večina z zrelimi očmi in razumevanjem gleda na današnji čas, ker so pridne in iznajdljive ter sproti nadomeščajo ono, kar nam še vsem ne more nuditi naša nova v trpljenju in pomanjkanju preizkušena država. Na prste ene roke bi pa lahko prešteli tiste žene, ki jih niti v Beltincih ne manjka, katere prištevamo k oni skupini ljudi, ki so se nalezli tega, da vsakokrat in povsod jamrajo. V svojem egoizmu ne morejo najti nič pozitivnega na naši ljudski oblasti. Povsod bi rade sejale razdor. Vidijo samo lastne koristi. Ko jim je tovarišica aktivistka dokazala, da jim hoče pomagati v vsem, kolikor ji bo mogoče doseči na višjih forumih v vseh njihovih potrebah, posebno še, kako bi se izboljšala zdravniška preskrba tega kraja in okoliša po odvzemu prepotrebnega zdravnika, potem vprašanje razširitve DID-a in zaposlitev žena — vdov in žrtev fašističnega terorja, so žene dobile zaupanje do nje in bile za vsako njeno besedo bolj dostopne. Ne vem sicer, ali je prišteti uspehu tega sestanka ali splošnemu dvigu zavednosti naših žena, da so se končno v vseh pripravah za proslavo 8. marca močno razgibale. Že na dobro uspeli proslavi obletnice Prešernove smrti smo opazili, da nekaj manjka. Petja ni bilo, kot tudi to, da morajo podobne proslave vedno izvajati le pionirji in učenci sedemletke, katerim dodajo je najmlajši cicibančki iz DID-a kakšne točke, nikdar pa ni bilo opaziti, da bi starejši zabavali mlajše, to je od organizacije LMS, za katero sploh ne vemo, če v Beltincih obstoji, ali od AFŽ organizacije. Zato so žene sklenile, da ustanovijo svoj pevski zbor in takoj v naslednjih dneh prično z vajami. Zelo so bile točne pri vajah; le redkokdaj je katera manjkala. Tako potrpežljivo so čakale večkrat po eno uro na pevovodjo, ki je bil zaposlen tudi v poznih večernih urah na KLO-ju in največkrat še po vajah odšel nazaj na delo. Zanimivo jih je bilo poslušati, kako je katera prepričevala svojega moža, da jo je pustil sodelovati. Saj pri nas niti člani KLO-ja ne morejo opustiti stare miselnosti, da ima vsaka žena dovolj dela z otroki in gospodinjstvom in je dovolj, da so oni vmešani v politiko. Na vse to so jim žene odgovorile na sami proslavi. Med dragimi so izvedle tudi enodejanko »Politika«, v kateri so takšni lahko zasledili tudi svoje napačno naziranje. Dvorana je bila napolnjena. Zbralo se je okrog 250 do 300 ljudi. Po otvoritvi tov. predsednice je govorila o pomenu 8. marca zaščitna sestra iz Zdravstvenega doma, tov. Malina. Kdo bi jim znal bolj prepričljivo govoriti o zaščiti matere in otroka pri nas in o vseh priborjenih pravicah naših žena v socialistični državi, kot je to lahko govorila ona, ki dejansko že izvršuje s svojim poklicem to službo v korist vseh žena našega sektorja. Šele po osvoboditvi so dobili otroci zaposlenih mater na državnem posestvu zavetje in celodnevno oskrbo v DID-u. Kateri izmed teh mater ni zaigralo srce ob po- gledu na njenega malčka, ko so tako po vzgledu velikih izvajali tri narodne plese! Bili so podobni pisanim metuljem na polju. Za njimi so s ponosom in samozavestjo stopale na oder žene ena za drugo; dvajset po številu — med njimi najstarejša nad petdeset let stara. Burno pozdravljene so prvič zapele svojo pesem »Pesem žena!« Sledila je »Tiha luna«. Enodejanko »Sestanek« so posrečeno izvedli pionirji, kakor tudi proste vaje ob pesmi »Bratje, le k soncu, svobodi« s spremljavo klavirja učenk glasbene šole ter živo sliko ob koncu. Še nekaj štiriročnega igranja na klavir naših učencev glasbene šole in enodejanka »Dobričina«, na kar smo zaključili s himno »Hej Slovani«, ki smo jo zapeli vsi v dvorani, katero so v večini zavzemale žene. Po proslavi se jih je večina tudi udeležila čajanke v krajevni gostilni, kjer se je razvilo ob celotni postrežbi žena prav domače veselje, ki jih je še bolj povezalo med seboj za skupno bodoče delo v organizaciji. Nekatere žene, ki so stale do zdaj bolj v ozadju, so izjavile, da hi tudi one sodelovale, a niso bile k temu povabljene. V bodoče bo tudi tem omogočeno ožje sodelovanje in je pričakovati, da bo vsaka naslednja proslava oziroma prireditev zajela novo, večje število žena. Žene so prostovoljno prispevale za sendviče, kikor tudi pecivo, zato so sklenile, naj se izkupiček naloži kot hranilna vloga za prvi fond pri bodoči zgraditvi DID-a za celotno vas, ker je do zdaj le neznatno število otrok iz vasi imelo to srečo, da so bili sprejeti v onem na državnem posestvu. Pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote je samo pred volitvami ob- iskal čez 20 vasi. Med temi obiski so proslavil tudi svoj dvestoti koncert, namenjen delovnemu ljudstvu Naši fantje, zavedni člani brigad tekmujejo na Pohorju Ženaveljska III. desetina presega dnevno normo za 100 odstotkov V mnogih vaseh našega okraja je zelo trdo šlo, ko je bilo govora o udeležbi v frontni brigadi. »Pozneje bomo šli«, »sedaj le še mrzlo«, »nimamo časa«, »moram popraviti streho«, »kuriva nimam« in vse mogoče izgovore so našli tisti, ki so sc zbali dela ali se ga niso hoteli udeležiti. Toda niso vsi naši fantje nezavedni, niso ljudje, ki se ne bi zavedali, da le z delom prihaja lepša bodočnost, a ne s tem, da v svobodnem času, pozimi sediš v toplo zakurjeni sobi in igraš »ajnc« in da ti tako delo ne dopušča, da bi se udeležil akcije; Poglejmo malo, kaj delajo naši fantje iz Ženavelj, ki so se udeležili gozdne akcije. Šebjanič Viljem, ki je komandir 3. in 4. desetine, je odlično organiziral delo. Njegovi fantje nam pišejo. To so Šebjanič Aleksander, Časar Viktor, Šebjanič Franc, Gumilar Josip, Bagar Franc, Škerlak Aleksander Časar Koloman, Graber Štefan, vsi iz Ženavelj in Mesarič Štefan ter Novak Matija, ki sta Iz Lipovec, da tekmujejo. 3. desetina je napovedala tekmovanje 1., 2. in 4. desetini Pa so se prav močno zgrabili. Na- povedovalci tekmovanja se za enkrat ne dajo. Svoje delovišče so okitili s prehodno zastavico. Saj je to čisto umljivo, ker dnevno normo presegajo za 100 odst. Toda za njimi hitijo tudi ostale desetine. Pomeni, da se y naših ljudeh, ki so vedno bili dobri in pridni delavci, zavel nov duh, socialistični duh, duh tekmovanja. Ustvariti čim več, pomagati drža- vi ozir. skupnosti, da izbojuje zmago na gospodarskem polju, ki je osnova naše bodočnosti. Niso se ustrašili dela, niso se ustrašili lanskih napak, ki so se zgodile v Kočevju, verjeli so našim vodilnim ljudem, ki so poudarili, da bo letos boljše. Lansko leto nismo brali v časopisu, da bi takoj v začetku dela prišlo do tekmovanja, da bi dnevne naloge izpolnjevali 200 odst. Sedaj so ti ženaveljski ljudje dokazali vsem nevernim Tomažem, da se z dobro voljo, z zavednostjo in dobro organizacijo dela da takoj doseči velike delovne uspehe. Mislim, da bodo tl ljudje, ko se vrnejo domov, najboljši agitatorji za bodoče akcije, ki bodo zahtevale nove člane v frontno brigade, ker to so do sedaj dokazali s svojim delom, s tekmovanjem in uspehi tekmovanja. Tudi v Dolencih bodo imeli svoj zadružni dom Pred dvema letoma se je pričelo po vseh krajih Slovenije mnogo govoriti o gradnji zadružnih domov. Tudi po prekmurskih vaseh na Goričkem so pričeli razmišljati o tem: kako bo, če bodo pričeli z gradnjo in kaj vse bodo imeli v zadružnem domu. Ponekod so samo mnogo ugibali, drugod pa so kar pričeli z delom. Tako, so v Čepincih brez mnogih pomislekov hitro sestavili dober načrt in prav tako hitro pričeli tudi z delom. Svoj dom so kmalu zgradila in so zdaj ponosni nanj. V bližnjih Dolencih pa so raje ugibali: kako in kje bodo dom gradili in z gradnjo iz meseca v mesec odlašali. Tako so minevala leta in doma ni in ni bilo. Seveda, ker so se vsi raje prepirali. Edino mladina je pomislila na to, da bo dom veliko koristil vsem in se je že takoj po prvem sestanku odločila, da bo šla sekat les za zadružni dom. Toda zaradi tega, ker so ostali vsi starejši ob strani, tudi mladina ni hotela nadaljevati z delom in je odnehala. Težko je bilo vaščanom Dolenc spoznati, da je vprašanje: kje naj dom stoji, samo vprašanje, vrženo med njih zato, da se povzročijo spori in z gradnjo zavleče. Ta namen je bil tudi dosežen. Zavedne ljudi v Dolencih so torej pustili zelo dolgo, da jih vodijo nasprotniki ljudske oblasti za nos. Spametovali so se komaj letos, ko so videli, da Čepinčani že pripravljajo kino v svoji dvorani in imajo veliko prednost v kulturnem dvigu vasi prav zaradi tega, ker so bili v gradnji zadružnega doma hitri. Pomislili so ponovno na gradnjo doma in z gradnjo tudi brez večjega oklevanja pričeli. Pričeli so že pred dnevi z dovozom gramoza in drugimi pripravami in obetajo, da bodo svoje veliko delo končali že jeseni in da bodo takrat povabili tudi oni okoliške vasi na lep kulturni nastop, ob otvoritvi doma. Obljubili so tudi, da bodo preko našega ljudskega časopisja sporočali vsem vam, ki ga berete, kako poteka gradnja in kdo največ vloži v delo. T. K. Dva dni pred obvezo in osem dni pred rokom je čevljarsko podjetje »Obutev« v Murski Soboti izpolnilo četrtletni plan Čevljarsko podjetje »Obutev«, podružnica Murska Sobota, je svojo obveznost v čast volitev s pomočjo sindikalne podružnice izpolnilo in sicer dva dna pred zadanim si časom, to je 24. marca. Podjetje »Obutev« je torej tega dne izpolnilo četrtletni plan proizvodnje. To podjetje je s tem zopet dokazalo, da ima ljudi, ki so sposobni, izvesti vse naloge, katere si zadajo in s tem dokazujejo svojo pripadnost Partiji. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 30. marca 1950 Okrajni sindikalni svet v M. Soboti je polagal obračun svojega letnega dela V nedeljo, 12. t. m. se je vršila v Fizkulturnem domu v Murski Soboti letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta. Iz podanih poročil je razvidno, da so sindikalne podružnice ogromno napredovale, kakor v organizacijskem, tako tudi v kulturno-prosvetnem delu. Največje uspehe pa žanjejo kolektivi v vprašanju tekmovanja. Sindikalna podružnica Ograda, cestarji in Opekarna Nemčavci so prejele v preteklem letu prehodne in stalne zastave od strani Oblastnega odbora Maribor kot najboljši kolektiv v dvomesečnem tekmovanja Mariborske oblasti. Tovarna perila pa je izšla kot zmagovalec v tekmovanju s prvo domačo tovarno perila v Zagrebu. Tudi Okrajni ljudski odbor, skupno z OS je dvakrat podelil prehodno zastavo in sicer: Opekarni Nemčavci in mizarski delavnici Ograda. Ogromni prispevek so vložili člani sindikata v udarniško delo, kar je dokaz 85.000 delovnih ur, s katerimi so rešili marsikateri kritičen problem delovne sile. Da se omenita samo dva izrazita primera v času žetve na Mestni ekonomiji in pomoč obdelovalnim zadrugam v času največjega dela, ko je bilo udarniško delo sindikatov dragocen delež. Sam Okrajni svet pa je podaril dve knjižni nagradi pri tekmah zadružnih koscev v Tešanovcih in Bakovcih. V podjetjih je uvedeno že preko 80°/o udarniškega dela, preko 94 proizvodnih brigad, na podlagi katerih je bilo mogoče proglasiti 412 udarnikov in udarnic; nekatere tovarišice v tovarni perila pa že po šestkrat. Medalje dela za požrtvovalno delo Prezidija Zvezne skupščine FLRJ je prejelo 6 delavcev. Preskrba samih članov ni bila še na zadostni višini. Obratne ekonomije, ki so bile lansko leto šele ustanovljene, niso dale dovolj pridelkov, kar je krivda tudi samih kolektivov, ki se niso dovolj revolucionarno borili za dosego boljših donosov. Kritično vprašanje je bilo a drvmi. Okrajni štab za sečnjo drv je uspel posekati s kolektivi 4650 prostornih metrov, vendar so člani zaradi nedovoza istih dobili do danes le majhno količino. Pri tej akciji nosijo odgovornost tudi uprave podjetij, ki jim ta akcija ni bila pri srcu, kakor da ne gre za njihove delavce in uslužbence. V kultumo-prosvetno delo je bilo vloženo tudi veliko truda. O tem govori preko 400 množičnih sestankov, kulturne prireditve podružnic, stenčasi itd. Največjo vlogo pa je pri tem dosegel SKUD »Štefana Kovača«, ki šteje danes že preko 90 aktivnih članov, ki širijo kulturo tudi v sleherno vas. Knjižnica Okrajnega sveta šteje preko 2800 knjig in ima tudi veliko čitateljev, razen tega pa je v sindikalnih podružnicah še 12 knjižnic s preko 5000 knjigami. Skoraj sleherna podružnica je opremljeno z radioaparati. Obstoja 9 rdečih kotičkov, v 5 pa se isti pripravljajo, kar je dokaz, da si je prosveta utrla pot v sleherni kolektiv. Tudi na fizkulturnem polju je beležiti uspehe. 14 podružnic z 10 aktivi je bilo resen konkurent na republiškem prvenstvu. V zadnjem času pa je začelo delati agilno tudi sindikalno šahovsko društvo. Letna skupščina je kritično pregledala tudi neuspehe ter je v tem pogledu sprejela tudi sklepe, da se vse pomanjkljivosti odpravijo. Naloga podružnic pa je, da bodo nudile vsestransko pomoč in uspehi so zasigurani. Za volitve v Zvezno skupščino bo OS, kakor podružnice vložile vse sile, da bodo člani sindikatov med prvimi, ki bodo zavestno oddali svoje glasove. Socializem se ne da postavljati, ampak s težkimi napori ustvariti. S takšnim zaključkom so delegati OS sprejemali obveze za nadaljnjo delo. J. P. Prvi literarni večer v DoljnjiLendavi Sindikalna podružnica podjetja za proizvodnjo nafte v Dolnji Lendavi je v torek posvetila svoj prvi literarni večer nedavno preminulemu pisatelju Prežihovemu Vorancu-Lovro Kuharju. Na sporedu so bili odlomki iz njegovih del, ki so se izvajali med čitanjem njegovega življenjepisa. Dvorana bivše »Krone«, ki se sedaj imenuje »Rdeča zvezda«, je bila polna poslušalcev, večinoma mladine, ki je z zanimanjem spremljala izvajanja. Kvalitetno je bil ta večer precej dober, saj je tovariš Banfi, novoizvoljeni kulturno-prosvetni referent, prav dobro orisal značaj, življenje in delo tega zaslužnega proletarskega pisca. Dobro sta recitirala nekatere odlomke iz njegovih »Samorastnikov« in »Jamnice« tovariša Furlan in Parme. Posebno pa je navdušil poslušalce pionirček Banfi Emil, ki je izvrstno recitiral odlomek iz pisateljevega zadnjega dela »Solzice«. Ob koncu izvajanj je tovarišica Habihova zapela dve narodni koroški pesmi »Tam kjer teče bistra Zila« in »N᾿ mau čez izaro«. Prosvetni aktiv tega sindikata je sklenil, da bo uvedel literarne večere kot stalno obliko prosvetnega dela. Seznanjal bo delavce z najpomembnejšimi deli vseh naših, in tujih naprednih literatov ter s tem dvigal v kolektivu kulturni nivo. Pred dnevom volitev bo izvedel še en literarni večer, na katerem se bodo izvajala dela ljudskega pesnika Vladimira Nazora. S tem bo izvršil eno izmed mnogih točk v predvolivnem tekmovanju, ki se vrši v kolektivu. Poleg tega dela so se tudi ostale oblike prosvetnega dela začele oživljati. Novo ustanovljeni komorni orkester je že pričel vaditi pod vodstvom dirigenta Ba- čiča. Mladinska diletantska sekcija prav pridno vadi, toda pozna se, da ji manjka strokovno vodstvo, ki bi dalo mladim talentom navodila za pravilno delo in odstranilo nekaj napak, do katerih je moralo priti, ker ni nihče dajal pomoči. Vse to udejstvovanje kaže, da je nujno ustanoviti pri tem podjetju SKUD, ki bi mogel pravilno združiti vse te sekcije pod eno vodstvo in jim dajati vsestransko pomoč. Sindikalna podružnica že tudi na to misli in je dala v predvolivnem tekmovanju obveznost, da bo do volitev ustanovila SKUD. Poleg mnogih obveznosti za uspešno izvršitev plana proizvodnje nafte za prvo četrtletje do 26. marca, vidimo, da ne pozabljajo na kulturno delo, katero do sedaj ni bilo dovolj razgibano v tem kolektivu, bodisi vsled pomanjkanja sredstev, prikladnih prostorov, bodisi pa vsled tega, ker podružnica sploh ni imela kulturno-prosvetnega referenta. Namreč imela ga je v preteklem letu samo nekaj mesecev v letu, ko pa je odšel ta referent v sindikalno šolo, je pa ostala brez njega. Nedovoljno razumevanje odločilnih faktorjev in zavlačevanje, da sc kateri od sposobnih tovarišev razbremeni ostalega dela in se da na razpolago sindikatu za kulturno- prosvetno delo, je krivo, da to delo ni bilo usmerjeno, temveč je prišlo v stihijo. Na eni strani, ko se v podjetju nafte poraja novi SKUD, pa na drugi strani delo SKUD-a v Dolnji Lendavi zamira. Nujno je pa potrebno, da delata obe društvi in da razvijeta tekmovanje, ker so za uspešno delo. vsi pogon dani in ljudstvo z zanimanjem spremlja in se udejstvuje tudi aktivno v vsem kulturnem delu v mestu. F. Z. Ali bomo na naših odrih uprizarjali ,,Begunko‘‘? Po vsaki vojni ostane na svetu veliko sirot brez očeta in matere. Zlasti je to število sirot visoko med kmečkim in delavskim ljudstvom — iz preprostega razloga, ker je pretežna večina ljudi delavcev in kmetov. Kljub temu je dr. Detela vzel za svojo dramo osebo iz bogate družine, To dejstvo bode v oči. Mi vemo, da so taki ljudje navadno držali s sovražnikom, vemo da so taki ljudje imeli denar, da so lahko sklonili svoje otroke pred vojno na sigurno mesto, toda vemo tudi to, da dr. Detela ne govori o otrocih delavcev in kmetov, ki prav tako ljubijo svojega otroka kot stari junak is njegove drame »Begunka«. Še nekaj hujšega je v tej Detelovi drami. On zasmehuje našega delovnega človeka in ne dovoli, da bi se mešala gosposka kri s kmečko zdravo krvjo. On postavlja dva razreda. Najboljše bo. da vam spregovori sam Detela. Poslušajte, kaj pravi. Dobesedno tako-le: »Žena mora biti ene vrste z možem, kmetica kmeta, izobraženka za gosposkega človeka. Kaj hoče uradnik z neizobraženo žensko? Ali jo more peljati v gosposko družbo ? Ali ne osmeši taka ženska sebe in moža z vsako besedo, ki jo zine?« To pravi Detela v svoji drami. Da bo vic še boljši, tega ne pravi gospod, ampak Neža, posestnica v Dobravi. Torej sami kmetje postavljajo tako. Pomeni, da so naši kmetje bedasti, niso dostojni dekleta, ki se je rodilo v gosposki, doktorjevi hiši. Celo to dekle tudi nima nobenih šol, toda nima pravice kmet, da si jo vzame sa ženo, kljub temu, da ima iste šole, kot ta Lucija, doktorjeva hčerka. Ne sme je vzeti za ženo, ker se je rodila v gosposki hiši in je že zato pametna, ker ji je oče zdravnik in bogataš, bi ima bogato dediščino za svojo hčerko. Torej naj denar zamenja pamet. Res ima prav ta Detela, ko pravi, da tako dekle ni za kmeta. Mi imamo na vasi dekleta, in sicer pridna delavna dekleta, in je boljše tako delavno dekle, kot gosposka Lucija, ki je v drami orisana kot žrtev vojne, ki mora opravljati nizka dela (je postrežena v gostilni). Ali naša kmečka dekleta delajo celo življenje? Delajo, ker vedo, da delo daje Človeku razum, delajo zato, da nahranijo tega Detela in njegovo Lucijo in potem se vprašamo, kakšno pravico ima ta Detela odrekati takemu dekletu dobrega moža. Zakaj obdeluje v svoji drami življenje gosposkega dekleta. Zakaj ne govori v svoji drami o pridnem, delovnem dekletu in kmečki hiši? Mi vemo zakaj. Treba je prikazati višjo družbo, ki ji mi pravimo buržoazija, da je pametna, da ona ima pravico, ker se je pametna rodila, voditi vso delo v državi Torej kmet, ki mu ta »pametni« Detela hoče dokazati, da je bedast, naj se ne meša v politiko, naj samo dela. Ta Detelič je prikazal drugačna nebesa, kot ima človek pojem o nebesih. Tamkaj gori imajo tudi radi otroka bogatih staršev. V drami pravi tako-le: »Tvoja mati je umrla, od žalosti umrla. V nebesih pa je skrbela za tebe in te pripeljala v moje naročje.« Tako pravi Detela Luciji. A kaj je z otroki siromašnih ljudi, kaj je z otroki delavcev in kmetov, Kdo bo vrnil tem otrokom očeta, ki so ga Detelovi bogataši pognali v vojno in je tamkaj poginil? Torej kapitalisti imajo pravico, da dobijo nazaj svoje otroke, ti otroci, kljub temu, da nimajo več šol in pameti od vsakega povprečnega otroka delavca in kmeta, ne smejo živeti skupaj s kmeti. Nebesa so tudi njihova. Razen tega, ta otrok, Detelova Lucija, se poroči na koncu z visokošolcem Ivanom. Kakšno pravico ima na to ? AK je pametnejša od ostalih otrok, ki imajo prav iste šole, kot ta Lucija? Denar ima njen oče. Ali denar vliva otrokom pamet v glavo? Kako se bo ta Lucija pogovarjala v družbi izobraženih ljudi, če se ne ve pogovarjati kmečko dekle, ki je po tem Deteliču samo za kmeta? Sedaj bom navedel samega Detelo: »Kaj hoče uradnik (Ivan) z neizobraženo žensko? Ali jo more peljati v gosposko družbo? Ali ne bo ona osmešila sebe in moža s vsako besedo, ki jo zine?« Ne, ker je hčerka bogataša. Ne bom več govoril, kljub temu, da bi še marsikaj lahko povedal o Deteli in Deteličih, ker vem, da naše ljudstvo ne bo na odru prirejalo take igre iz preprostega razloga, ker ve samo eno, a to je, da danes nima nihče več pravice zasmehovati delovnega ljudstva in vemo, da je naše ljudstvo že toliko pametno, da ne bo samo sebe zasmehovalo na odru. Deteli in Deteličem je odzvonilo. Prav tako njihovim odrskim prireditvam, ki so jim služile za zasužnjevanje delavnega, poštenega delavca in kmetije in delavnice. (To naj bo v napotilo odrskim družinam, ki so mislile ali pa želijo še zmiraj uprizoriti »Begunko« ali podobne igre.) Ne letno gledališče, temveč letno stranišče v Murski Soboti? V Murski Soboti, kot vse kaže, nihče noče kulturnega življenja. To nam pove ne samo stiska pred prodajalnami vseh vrst, kjer se mora vsak bati za svoje kosti (če pa za drugo ne, pa za obleke), to nam povedo še mnogi drugi prizori. Najlepši primer tega pa je letno gledališče v mestnem parku, ki je služilo svojemu namenu vsega dvakrat v dveh letih in odkar je zgrajeno. Zdaj se to letno gledališče več ne more uporabljati v te namene, ker je že v razvalinah, zato pa ga uporabljajo soboški »füčkarji« in še marsikdo za druge namene; namreč nadomešča jim javno stranišče, katerega v mestu ni. To je samo en del vsega. Lepo vreme je in je pač za takšne namene najbolj primerno. Sicer pa se v Soboti lahko pohvalimo, da je ves mestni park, ki je središče Sobote in je bil nekoč ponos Sobočanov, eno samo veliko stranišče, zato pa je vsak, ki hodi ponoči skozenj, zelo oprezen, da se ne poklizne kot na ledu. Sobota pa od tega tako prijetno smrdi, da je nevarno iti naravnost od večerje proti kinu, kajti lahko se zgodi, da človek vrne na svetlo vse, kar je pojedel. Fronta mesta se je sicer obvezala, da bo skrbela za red v parku in ga očistila, toda sklep je ostal sklep in bo sklep ostal, dokler ne poskrbi mestni odbor za to, da se z delom na kakšen koli način prične. Škropljenje sadnega drevja v okraju M. Sobota lepo napreduje Škropilna akcija v mursko-soboškem okraju poteka na splošno zadovoljivo kar dokazuje, da so krajevni ljudski odbori letos odločno začeli z delom. Če pogledamo akcijo jesenskega škropljenja sadnega drevja, vidimo, da so zaradi slabe organizacije na terenu poškropili že 10% od predvidenega plana. Kje so bili vzroki za tako slab odstotek izvršenega plana? V prvi vrsti nosi krivde sam OLO zaradi slabih priprav, šele tedaj ko bi morali začeti s škropljen jem, so ugotovili, da je večina škropilnic v pokvarjenem stanju, da ni evidence nad škropivom itd. Letos se je OLO pripravil na škropilno akcijo ter je že v zimskem času začel s pripravami. Evidentirali so škropilnice ter jih dali v popravilo. S pripravami pa so začeli tudi krajevni ljudski odbori, ki so uvideli, da bo le uspešna borba proti kaparju San José, obvarovala naše nasada popolnega uničenja. Trenutno deluje 21 prevoznih in 11 nahrbtnih škropilnic, ki to razporejene po terenu. Najbolj so se izkazali v Ivanjcih. Pravilno so začeli s škropljenjem še v sledečih vaseh: Kramarovci zadružni sektor), Sebeborci. Tešanovci in še v nekaterih vaseh Goričke, medtem ko vlada v nekaterih dolinskih vaseh predvsem ob Muri, še vedno malomarni odnos do škropilne akcije. Najlepše uspehe pri škropljenju dosega škropilec Banfi Zoltan, ki razen tajniških poslov na KLO rodi akcijo škropljenja, tako da je do danes poškropil že nad 3000 drevesc Ne zaostaja sadjarski referent Aleksander Kranjec, ki vodi škropilno akcijo v Sebeborcih Medtem ko je množično sodelovanje od strani kmetovalcev skoraj povsod so še vedno ljudje, ki se izmikajo škropljenju češ, da bo tako vse za nič! Takšni nazadnjaki so predvsem Ludvik Rogač in Leopold Bagari posestnika iz Rakičana nista dala škropiti ter nista počistila niti drevja. Okrajni obor bo takšne zanikrneže poklical na odgovornost ter jih zasnoval, kakor zaslužijo. Saj je škropljenje brezuspešno, ako Škropijo le nekateri posestniki sadno drevje dočim pa sosed ni niti počistil drevja. Tukaj bo treba podvzeti ostre mere, da tudi ti posestniki v bodoče počistijo in poškropijo sadno drevje Nerazumevanje za škropilno akcij so pokazali tudi nekateri odbori KLO, ki se pričkajo, kje bodo začeli škropiti. Tako stanje je v Brezovcih, kjer se že nekaj tednov kregajo kje bo skupina začela škropiti pri tem pa ne omišljajo da izgubljajo dragoceni čas. Prav slabo pristopajo k akciji tu di v KLO Gederovcih, kjer so mnenja, da škropljenje tako ne pomaga. Da to drži, dajo primer mnoge vasi. kjer so z rednim škropljenjem in čiščenjem obvarovali nasade. Na splošno so se dobro izkazale v škropilni akciji predvsem zadruge in ekonomij če ne računamo državnih posestev. ki najbolj redno škropijo sadno drevje Tako so uspešno počistili in poškropili sadno drevje v zadrugi Kramaroci. Fikšinci, Tešanovci, Sebeborci to še v nekaterih. Do danes so brigade poškropile 40.200 dreves, kar znaša 90% od predvidenega plena Ako bi KLO vsako leto razumeli važnost zatiranja škodljivca San José tako kakor letos, bi lahko mnogo bolje očuvali naše nasade. Povprečna statistika jablan se suče okrog 900.000. Od tega je zaradi okužbe kaparja posekano že 20% kar predstavlja milijonsko škodo, če upoštevamo, da lahko prodamo sadje kot dragocen izvozniški proizvod v inozemstvo. Poglejmo samo številko izvoza sadja iz našega okraja v zadnjih letih. V letu 1948 je bila prav dobra letine, teko da je šlo iz okraja nad 5000 vagonov namiznega in potrošniškega sadja Od tega je šlo celo nekaj deset vagonov prvovrstnih jabolk v inozemstvo Lani je zaradi slabe letine bil pridelek mnogo manjši, vendar so tudi tokrat do- bili kmetje za sadje, posebno slive, lepe denarje. Letos se obeta zopet dobra letina, ako bo vreme povoljno, zato je akcija škropljenja še važnejša Zadruge to ekonomije pa so letos že začele s planiranjem novih nasadov v plantažni obliki. Ta oblika drevja daje mnogo večje možnosti zatiranja škodljivcev, ker je pristopnejša škropljenju Tako bodo v zadrugi Kramarovci, ki ima odlične pogoje za sadjarstvo, zasadili večje površine s sadnim drevjem.. Za mlada drevesca skrbi državna drevesnica v Gornji Lendavi, ki goji na tisoče mladih sadik, očuvanih od okužbe. Ako bo ugodno vreme še nekaj dni, bodo skupine škropilcev v okraju Murska Sobota v tekočem tednu uspešno zaključile spomladansko akcijo škropljenja sadnega drevja. K. L Pohitimo, da ne bo prepozno Okraji so se še premalo potrudili za uspešno izvajanje te akcije. Doslej je poškropljenih manj dreves, kot jih je bik poškropljenih lani. Dasi se opaža zanimanje kmetovalcev v škropljenju, vendar se Okraji niso dovolj potrudili, da bi dali stvari značaj organizirane množične akcije. Tudi akcijo škropljenja bo treba izvajati po istih načelih, kot spomladansko setev. L j. treba je pritegniti množične organizacije in mladino, predvsem pa vse kmetovalce. Pri tem je treba posebno poživiti splošne kmetijske zadruge, ki so najbolj primerne organizacije za tehnično izvedbo samega škropljenja. Okrajni ljudski odbor Lendava poroča da ste se takoj pokvarili dve motorni škropilnici, ki sta češki izdelek Iste se je zgodilo v Mariboru-okolica. Vendar so jih v Mariboru-okolica domači strokovnjaki takoj popravili. V OLO Lendava že delujejo skupine za škropljenje pripravljeno je škropivo in škropilnice, poškropljenega je 8%. V okraju Poljčane še primanjkuje škropilnic, sedaj dela 5 skupin, poškropljenega je 25% V Ljutomeru so prevrele organizacijo škropljenja KDZ, vendar še dotedaj niso pokazale potrebne iniciative, poškropljeno je cca 20% V mursko-soboškem okraju deluje 6 skupin, ki so že poškropile 30% sadnih dreves. V okraju Ptuj je bila lani ta akcija bolj organizirana kot letos Leni je bilo v tem času poškropljeno 120.000 dreves, letos pa samo 10.000. t j. 5%. V okraju Maribor-okolica še nimajo evidence, koliko je poškropljeno na privatnem sektorju; na državnem sektorju je poškropljeno 50%. Poleg pomladanske setve je tudi škropljenje sadnega drevja izredno po- za dvig naše kmetijske proizvodnje. V kolikor so okraji dosedaj še premalo storili, morajo zamujeno nadoknaditi. Tako je treba izdelati podroben operativni plan za vsako akcijo posebej to ta plan ob sodelovanju ljudskih množic in množičnih organizacij dosledno izvajati. Alkohol iz sira Nekdaj so vesti o raznih odkritjih prihajale le iz Evrope in Amerike. Zdaj je prihajajo od vsepovsod po svetu. Iz Argentine poročajo, da je tam neka poskusna postaja argentinskega poljedelskega ministrstva prišla do postopka, s katerim se pridobi iz odpadkov pri izdelovanju sira visokoprocentni alkohol, ki je celo boljši od tistega, ki ga dobe iz surove sladkorne melase. Računajo, da bodo pridobili 15 milijonov litrov alkohola letno. Tako izrabijo 75% pri pridobivanju sira in kazeina. OPOZORILO Vsa lokalna podjetja, organizacije, vse zadruge in individualni koristniki kredita so dolžni, da svoje potrebe po kratkoročnem kreditu prijavijo na predpisanih obrazcih Narodni banki, podružnica Murska Sobota. Rok za prijavo je 5. april 1950. Uživalci kratkoročnih kreditov, ki se navedenega roka ne bodo držali, ne bodo mogli nadalje črpati kreditov. Narodna banka FLRJ Podružnica Murska Sobota. RAZGLAS Kulturno umetniško društvo »Dr. France Prešeren« obvešča vse svoje člane, da se bo v nedeljo, dne 2. aprila 1950, ob 9. uri dopoldne vršil OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1 Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in vseh ostalih vodij odsekov; 3. razrešnica starega odbora; 4. volitev novega odbora; 5. volitev delegata za okrajno skupščino; 6. sklepi; 7. slučajnosti. Vsak član naj se zaveda svoje dolžnosti in naj ogleda na uspehe društva, da se občnega zbora udeležimo 100%. Odbor. IZGUBIL SEM DENARNICO z dokumenti: vojaško knjižico, potrdili o obvezni oddaji itd. na ime Gomboč Jožef, Ivanjci 59. Naprošam najditelja, da najdeno vrne proti nagradi, da si obdrži bone in denar. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.