100. številka Ljubljana, v torek 1. maja. A XI. leto, 1888 Izhaja vsak dan zvfčer. izimši r-etleljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljnnja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravni&tvojev Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Interpelacija poslanca Nabergoja in tovarišev do ekscelence, gospoda ministra za uk in bogočastje. Uvažuje, da je dne 20. maja 1883. 1429 bIo-venskil), v Tržaškem mestu bivajočih očetov po načelniku političnega društva „Edinost" v Trstu pri tamošnjem mestnem zboru prosilo /a u&tanovitev ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom; uvažuje, da je mestni zbor, kakor kaže dopis z dne 15. decembra 1884. št.33050/VI. preko te prošnje prešel na dnevni red; uvažuje, da je e. kr. namestništvo v Trstu kot deželno šolsko oblastvo priziv načelnika rečene ga političnega diuštva z dne 6. januvarja 1885. proti mestnega zbora dotičnemu sklepu z odlokom z dne 5. julija 1887. štev. 7770/VII. odbilo; uvažuje, da je isti društveni načelnik proti temu odloku c. kr. namestništva dne C. avgusta 1887. pri visokem e. kr. ministerstvu za uk in bogočastje uložil priziv, a doslej reš.tve še ne dobil; uvažuje, nadalje § 19. državnih osnovnih zakonov, po katerem je tudi narodu slovenskemu raba jezika njegovega v šoli zajamčena in glede na to, da je ta narod v Trstu zastopan, ker se najjasneje kaže v prošnji začetkoma omenjeni, imajoči 1429 podpisov slovenskih otcev; uvažuje § G2. državnega zakona o ljudskih šolah, po katerem ima mestni zbur Tržaški dolžnost, skrbeti za ustanovitev potrebnih ljudskih šol in z ozirom istega zakona na § 11., ki določa število učnih sil, katere treba pri gotovem številu otrok namestiti; uvažuje § 6. državnega zakona o ljudskih šolah, po kati-rein c. kr. namestništvo v Trstu kot deželno šolsko oblastvo za Tirat v mejah, po zakonih določenih, odločuje o poučnem jeziku in o poučevanji v drugem deželnem jeziku; uvažuje, da je c. kr. šolsko oblastvo za Istro, kateremu je na čelu ista osoba, kakor deželnemu šolskemu oblastvu Tržaškemu, celo v krajih, kjer je prebivalstvo večinoma, ali pa tudi izključno hrvatsko, napravilo italijan-ke šole ali pa paralelke; LISTEK. Dvoboj. Iz zapisnikov prijateljskih. (Češki spisal Svatopluk Coch; posl. Vinko.) (Dalje.) O Jakob, biser vseh slug, ti jedini si me krepil s svojim {.dvigajočim vzgledom. Tudi ti si se na stara leta — nesrečno zaljubil: nevredni predmet tvoje ljubezni bila je sveža kuhinjska vila z zivilui-nimi rokavi in koketnim predpasnikom, koje ustnice bo bile malinam toli podobne, da jih je mladi kuhar pri pokušanji često zamenjal s temi. S »kakim ju naštvom trpel si muke ranjenega srca! Kot podoba tihe resignueije stojiš mi še danes pred očmi v svoji pepelasti livreji s srebrnimi gombi in rudečimi ob-šivi, s svojim dolgim pepelasti m obličjem, katerega nepremagljive črte so vkljub globoki žalosti kazale dostojen mir, spodoben tvoji službi. Tudi v sovraštvu do Aiturja ujemal si se z mano. Imenoval te je bil nekoč pepelničuo sredo — in tako zaupljivost ti nikdar ne odpustiš! Ko sem nekdaj po obedu v svoji sobi glavo, napolneno z mračnimi mislimi, upiral v dlani, potr- uvažuje naposled, da bi c. kr. šolska oblastva nasproti vsem narodom v državi imela nepristranski ravnati, stavijo podpisani na ekscelenco, gospoda ministra za uk in bogočastje vprašanje: 1. Zakaj ministerstvo za uk in bogočastje do-sedaj ni rešilo priziva načelnika političnega društva „Edinost" v Trstu z dne 6. avgusta 1887. proti odloku c. kr. namestništva v Trstu z dne 5. julija 1887. št. 7770/VIL. tikajočega se ustauovitve slovenskih šol v Trstu? 2. hoče li isto c. kr. namestništvu v Trstu, kot deželnemu šolskemu oblastvu oziroma mestnemu zboru Tržaškemu dati nalog, da se ustanove slovenske ljudske šole v Trstu in tako ustreže pravici in zakonom, kakor tudi željam in prošnji slovenskih roditeljev v Trstu? Na Dunaji 20. aprila 1888. Dr. Vitez č, Klun, Hren, Borčič, tir. Poklukar, Ma-zovčič, Vojnović, Bubć, dr Ripp, Šupuk, dr. Bulat, Kathrein, Nabergoj, Pfeifer, dr. Ferjančič, Giovanelli, Vošujak, Weissteiner, Šuklje, Stembach, Stvrcea, ,dr. Zotta, Lupul, dr. Tonkli Kdo ima skrbeti, da dobi slov. ljudstvo iztise vseh še veljavnih zakonov tudi v slovenskem jeziku. Ko je urednik „Slov. Pravnika" g. dr. Alfonz Mosche v 12. štev. 1. 1883 „urbi et orbi" nazna-njeval, da bode „Pravnik" začasno prenehal in da preide list v druge roke; je v tretji točki bodočega programa „Slovenski] Pravniku" nakladal dolžnost, delati na to, da se izdajo vsi ali pa vsaj poglavitni zakoni v slovenskem j>z;ku; kajti dandanes nemarno nobene druge izdaje (?), kakor one v državnem zakon ku. „Slov. Pravnik" je zagledal zopet beli — dan, in sicer pod ravno istim urednikom; in kakor kaže prva številka 1. 1888 na podlagi poprejšnjega programa, — katerega tretja točka nam podaja povod, govoriti o tem, |kako bi bilo možno, preskrbeti slovenskemu ljudstvu potrebne izdaje v našej državi veljavnih zakonov tudi v njemu izključ-ljivo služečem, to je v slovenskem jeziku. Da se zakoni in njun jednakoveljavne naredbe kal je nekdo lahno na vrata in predno sem mogel reči „svobodno!" ustopil je Artur in ošabno stopivši pred me ogovoril me je z nekakim mrzlim izrazom: »Gospod, vi ljubite Vando?!" V nemem začudenji uprl sem vanj oči. „Ni mi treba odgovarjati," nadaljeval je, »svojih čutov ne znate skrivati pred drugimi, tem men j še pred mano. Imam tudi neovrg'jivih dokazov, da tudi vi Vandi niste zoperni. Pri vaših razgled h in pri libera nih nazorih baronovih razdalja stanu vaši ljubezni ne dela neodstranljivih zaprek. Lahko torej umejete, da ste mi jako nevaren tekmec." Odločna izreka Arturjeva o Vnndini ljubezni do men« naudala me jo po bliskovo z neizrekljivim razkošjem. Ton, v katerem je to izrekel, bil je zame tnko prepričevalen, da se je pred njim kakor pred žarečim solncein naglo razpršil ves mrak v moji duši. Skočil sem s sedeža ter uprl v govorečega pogled, iskreč se radostnega čakanja. Artur hladno migne z roko. „Sedite, prosim," dejal je ironično. „Xi nam treba gledaliških efektov. Rešiva to zadevo prav mirno in na kratko, kakor se spodobi pametnim ljudem. Hočete li samo kres — dobro! Ako vam je sablja Bimpatičnejša, pa sem vam ž njo na službo. Pripravljenega imam nekaj posebnega, novega ..." (ukazi) spolnujejo, treba, da so zakonilim potom razglašeni, in da je vednost njihove vsebine vsakte-remu, kojemu gre za-»jo brigati se, pr st »pna. Prerano umrli dr. itadoslav Hazlag je v 1. in 2. štev. „Slov. Pravnika" 1. 1870 našteval vso postave in naredbe dane o tem, kako se imajo zakoni in ukazi razglaševuti, in razvideti je iz te razprave, da v to sm l.o služijo 1. drž. zakoniki in 2. deželni zakoniki — izdajajoči po presvetlem cesarji odobrene postave in važnejše ministerske naredbe v posamičnih listih, izhajajočih od leta 18G9 sem za naše pokrajino v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu, Če8tokrat se pa slišijo pritožbe (glej „Slov. Pravnik" de 1882 pag. 3G6) — da posamičnih listov ali izvodov v slovenskem jeziku objavljenih zakonov niti pri knjigotržcih, niti v c. kr. dvorni in državni tiskarni v Beči dobiti ni. Posebno velja to o starejših, vender še sedaj veljavnih zakonih, na pr. občnem kazenskem zakonu z dne 27. maja 1852; o meničnem zakonu z dne 25. januv. 1850 itd. itd. Prebujeno ljudstvo, kateremu treba pouka o marsikateri stroki pravnega značaja; posojilnice, ki se imajo mnogo baviti z meničnim in kupčijskim zakonom; in sodniki, poslušni napotilu pravosodnega mini8terstva naredbe z dne 18. aprila 1882, št. 20513 I. 1881, kojim je naloga, poslovati z ljudstvom le slov. jezika veščin, vseskozi le slovenski; oziroma (vidi § 2G8 kazenskopravnega reda z dne 25. maja 1873 drž. zak. št^v. 119) ob priliki oznanila kaz. razsodbe čitati tudi uporabljena postavna določila — so primorani, da zaloatuj) označenim potrebam, oziroma dolžnostim, pomagati si kakor moč; kajti odgovor na stavljeno zahtevo po izdaji ali prodaji državnih zakonov v slovenskem je/.iKU se glasi vsekdar: Nou possumus; nemamo jih, ali nemarno jih več na razpolaganje! Naša misel pa je, da dolžnost, poskrbeti za to, da se razglašeni zakoni bodi si v posamičnih listih, bodi si v posebnih izvodih, — proti primerni plači dobivajo kadarkoli jih kdo potrebuje, — ima v prvej vrsti le državna uprava, in da je misel postavno utrjena, za tu so nam porok — vsebine, to je beseda in namen dotičnih postav samih. Uganil sem, z;i kaj gre. „Gospod," s«jgel sera Arturju pikro v besedo, »faz imam dvoboj za neumnost, ki je že v romanu smešna " „Ako vam je smešno pasti v dvoboji," pravi Artur porogljivo, „ postreže m vam s tragično smrtjo, Ubijem vas, Če treba pri ti priči, naj tudi sani izgubim drago mi življenje. Kaj mi je ležeče na njem ? Vando ljubim tako goreče, da nima život brez nje zame nobene cene." „Ne domišljajte si, da jo ljubite bolj nego li jaz, ugovarjam mu jaz ognjivo. „Tem lepše", odgovori on. »Menim, da sva se sedaj po večem zjedinila. Sicer pa imam pripravljen povsem nov, izviren način dvoboja, način tako priležen in poln [»osebne očarljivosti, da vas a temi lastnostmi gotovo pridobi zape." S temi besedami izvleče iz naprsnega žepa usnjeni tok za smodke. Z njegove stranice zarezala se mi je majhna mrtvaška glava, umetno izrezana iz slonove kosti. „Poglejte ti dve fini smodki!" nadaljeval jo on. „ Kakor vidite, sta si čisto jednaki. Toda v jedni izmej njih — sani ne vem, v kateri — skrita je kruia smrt. Bujna priroda tropiška, ki v člo-vešk h prsih vzgaja, čudne, pošastne strasti, uložila je pa tudi v nedrije svojim bojnokrasaih, ognjivo O državnem zakoniku, hkratu vladnem listu govori v novejši dobi, to je: od leta 1848 sem, naj poprej ces. patent z dne 4. marca 1849, kateri je proglašen s sledečim od vseh tačasnih ministrov kontrasignovanim, jako pomenljivim uvodom (drž. zak. 1849 dop. zv. št. 1): „Veliko delo, katero ministerstvo Njegovega veličastva v soglasji z narodi dovršiti ima, je osnovanje nove zveze, katera na temelji jednake pravice in svobodnega razvitka vsehj narod nostij — vse dežele in narode države zjedimti in daljši obstoj Avstrije v državni jedinosti obvarovati ima. S temi besedami je celo od Njegovega veličastva postavljeno ministerstvo v svojem programu od 27. novembra 1848 jedno izmej glavnin pravil svoje politike izreklo". — In dalje ,V soglasji s temi pravdi je Njegovo veli-častvo po tukaj sledečem patentu sklenilo, da po-Čtfnči od dobe, ki se bode pozneje določila, se ima izdavali občni zakonik v vseh v Njegovi državi navadnih jezikih; in je račilo podpisanima ministroma notranjih stvarij in pravosodstva naročiti, da se ukaz izvrši". (Konce prib.) Politični razgled. JVotranje dežele. V Ljubljani 1. maja. Budgetna debata v «lržuvucm zl»oi*u se kaj poć&Bl nadaljuje. Zlasti levica celo stvar zavlačuje z dolgimi govori, v katerih pa navadno nič novega ne pove. Vedno se ponavljajo iste pristožbe, da vlada in njeni organi zatirajo Nemce, vedno iste fraze, pa prav nobene nove ideje. Zborovanje bode trajalo pac še precej časa v maji, morda še celo v juniji. Povedali smo že, da je novi metropolit v Mostaru Srb in da to je jako razveselilo llerco-govce. Ta stvar je po tem pomeni)ivejša, ker od 178G leta ni bil noben Srb metropol-1 v Mostaru. Pod turško vlado nastavljali so se le tujci, Grki, ki so potem grdo odirali narod. Vsa a :aje države. Novo srbsko ministerstvo je bolj poslovno ministerstvo in ima baje le nalogo pripraviti pot Garašaninu. Skupščine sedaj ni razpustilo, ker ve, da bi nastali neredi, ko bi bile kmalu volitve S časom se pa znajo duhovi malo poleči. Lahke naloge ]>a Kristić nikakor imel ne bode. Brez velicega pritiska vlada pii volitvah večine ne bode dobila. Če bode pa pritiskala, se je pa bati resne ustaje. Prva razlivanja prič v pravdi Popova bila so ?anj ugodna, neugodua pa za Itoi^'ui'Mko vlado, katera |e, kakor se kaže, to pravdo sprožila le za-tegadel, da uniči Popova. Nek žid, ki je baje v preiskavi priznal, da je dal mnogo denarja Popovu, Ha je sinove njegove optostil vojaščine, ju pri glavni obiavnavi to oporekal. Sodišče ga je ukazalo takoj zapreti. D* pa bodejo zatožeuei obsojeni je gotovo, ker so vsi sodniki pristaši vlade. Nemški listi trdijo, da bode JSIiinEjii drugo leto storila kak odločen korak. Dosedaj se pa še ni odločila ruska vlada, kako bode zasukala politiko svojo. Mn<»go je tudi zavisno od tega, kako se razmere v Franciji razvijo. Ker grški konzul v Monastiru vedno šuuta, in hujska narod, je lur.šlcii vlada že večkrat izrekla željo, da bi ga odpoklicali, grška vlada se pa zato dosti ne zmeni, temveč š; preti, da bode zopet sprožila vprašanje o regulovanji meje. barvenih cvetov izborne pripomočke, da jih upokoji. V jedni teh sniodk skriva se pogubljiv zeliščni strup, doslej v Evropi še popolnem ue/nan. Jeden izmej naju sesal bode z dišečim dimom v sebe smrt. M o rebiti umre že nocoj, morebiti jutri, ako je trdne natore morebiti še le pojutrajnem. Nikdo ne bode vedel, kaj rjo uzrok njegove smrti. Zdravnik bod« morda zmajal z glavo, a latinskega imena bolezni ne bode vedel. Ostali tekmec postal bode srečen na strani krasne Vande, kajti v stanovitnost žensko že davno več ne verujem. Ni li ta dvoboj pripraven! Izberite si torej, gospod — bodi življenje, bodi si smrt!* Za hip imel sem na jeziku opombo, da ne kadim; a v očigled grozni važno ti tega trenutka spoznal sem, da je preneznatua. Pogledal sem Ar-turja, grozna ozbiljnost javljala se je na njegovem obrazu. S skoro demonskim izrazom upiral je vame izpod čela oči. Pogledal sem usodepolni smodki — groza me je obšla. „Naj bo!" odločil sem se po mučnem premišljevanji. Naj genij ljubezni vodi mojo roko. Ta blazni človek zmožen je vsakega zločina Saj drugače bi roko Vandino teško dobil — a kaj mi je življenje brez nje ! tDalje prih ( Bivši IVan(<»sbi vojni minister Boulanger na vse načine vije, da bi dobil najvišjo državno oblast v roko. Sklicuje bankete in k njim vabi re-pultlit-ane in bonapartiste. Sprva je hotel, da bi se predsestvu republike dala večja oblast, sedaj pa baš nasprotno postopa. Propoveduje, da treba odpraviti predsedstvo. S tem hoče r*'publičane preslepiti, da ne hrepeni po diktaturi, misli si pa, čepridein v di-rek^orstvo, ki bi po odpravi predsedništva dobilo oblast v roke, si bodem že pozneje znal pomagati dalje. Italijanski« zbornica je odobrila trgovsko pogodbo s Sjianjsko, ko jo poprej Crispi v dolgem in naudušenem govoru priporočal potrebo dobrih odnošajev mej Italijo in Španijo. Iz Crispijevega govora se je videlo, da v prsih italijanskega demokratičnega državnika še vedno klije želja, da bi se kdaj sklenila latinska zveza, če tudi se njegovo delovanje vselej s temi nazori ne ujema. Toliko je pa gotovo, ko bi razmere v Franciji stalneje postale, bi se kmalu Italija odločila od srednje-evropske aii-jance in se pridružila latinskim državam. To bi pa bil konec nemškej hegemoniji v Evropi. Nov nemški cesar hotel je LNsinarku baje podeliti naslov vojvode, njegovim sinovim pa naslov prinčev. Bismarck je pa to ponudbo odklonil, ker mu gmotna sredstva ne dopuščajo, da bi vsprejel tak naslov. Na to je pa cesar imenoval njegovega sina državnim ministrom. Dopisi. I« I^iikovice 28. aprila. Kakor smo že poročali, imenoval je občinski odbor v Lukovici vla diko Strossmayer-ja povodom njegove zlate maše častnim občanom. Te dni je došlo županstvu sledeče znamenito pismo od slavljenega biskupa, jasna priča njegovega plemenitega, domoljubnega 10 ponižnega srca. Pismo slove: Slavnomu zastupstvu občine Lukovica! koje me je prigodom zlatne moje mise častnim občanom svoje občine imenovati i liepu ini diplomu vrbu toga priposlati Iz vol jelo, izporočujem oviem najtopliju svoju hvalu i prosim dragoga B'ga, da slavnu občinu Lukovica blagoslovi i sve častite občane svakim dobrom obilno nadari. — Meni je ovom prigodom osobita čast od drage naše braće Slovenaca učinjena, i ja dokle god sam živ na ta ljubav i na tu čast zaboraviti neću. Ja ću dragu Slovensku braću do groba u svom srdeu nr.siti i moliti dragoga Boga, da osobitu svoju milost izlije nad krasnom Slovenijom i divni onaj puk sačuva u dosa-danioj njegovoj pobožnosti, krjeposti, čistoći, radinosti, odanosti premi Bogu, kralju i domovini, kako bi se što prije do onoga ugleda i visine uzpeo, 8a koje bi ne samo nama braći svojoj, nego i protivnikom svojim, uzorom služiti mogao, kako to — hvala Bogu već u mnegom obziru i služi. Ja kadgodj dojdem u Sloveniju, divim ?e napredku naše braće Slovenaca i u duši svojoj klanjam se njihovoj čestitosti. — Pa mene je dakle osobita čast biti občanom tolikih občanom tolikih občina slovenskih, pak i občine L'ikav ca. S toga još jednom: liepa hvala i Bog blagoslovio ! Sa bratskom ljubavu. U Djakovu dne 30 ožujka 1888 Stro8.8may.ec 1. r. Biskup« Matica Slovenska. LXXX. odborova seja dne 26. aprila 1888. Navzočnih 19 odbornikov (od vnanjih L. Svetce); predseduje prof. Josip Maru. Zapisnika LXX.IX odborove seje in XXIII. rednega velicega zbora ki so ja pregledali in potrdili predsednik in overovatelja Kržič in Ra i č, se odobrita brez ugovora Predsednik pozdravi staro, vnovič izvoljene odbornike in novega odbornika prof. Bar ti a, izražujoč nado, da bodo vsi krepko ter složno mnogo let delovali v prospeb Matici. Naznanja z obžalovanjem, da se je dolgoletni blagajnik, J. V i lh ar, odpovedal svojemu poslu vsled preobilo družil) svojih opravil in da bode odboru za to težavno službo poiskati danes druzega blagajnika. Nasvetuje, da so dose danjemu korektorju ustrože, kolikor mogoče, in na posebno prošnjo naj se vezanje društvenih knjig razdeli 111 * j dva obrtnika, kar bode kakor pri tiskarnah društvu le na korist, kateremu nasvetu odborniki soglasno pritrdijo. Nato prevz.inie starosti gosp. dr. Zupanec predsedništvo, du se izvršijo nove volitve. Odbornik prof. Raifi predlaga, naj se z ozironi na dosedanjo spretno in uspešno voditev stari predsednik zopet izvoli z vsklikom, kar odbor stori. Profesor Jo3ip Mam, dasi bi rad prepustil vodstvo mlajšim in boljšim močem, vzlasti o kakih vnanjih svečanostih, ogovori pričujoče gospode odbornike n. pr.: Hvala Vam za skazano zaupanje; hvaležnost je pa najboljša pro-nja, da podpirajte me v prihodnje. Pravo rodo-ljubje naj nas naudaja; pa nam pretežke ne bodo žrtve v času in raznih delili za narod in domovino. Veseli me, da smo dospeli dotlej, da domači listi ne pišejo o Matici nečastno; potruditi se nam bode, da tudi pri tujih pridobimo si dostojno priznanje. Tako n. p. nehvalno poroča nekdo o Matici v „Iz-vestjih blagotvoriteljuago obsčestva" ruskega, daje 1. 1886 izdala dve knjigi—Letopis in Povest Kra-ševskt ga — malo za 2 gld,, da nima še 2000 udov, zakaj ne izda „Naučnega Slovarja", zakaj ne nadaljuje „Slovanstva" ? itd. Poročilo ni istinito; Matica je izdala za isto leto še tretjo knjigo: „Mešćanje ljubljanski". — Treba bode, da se osnuje odsek na prospeh Matici, kar se je že omenjalo v občnem zboru. Da štiri knjige letos izdamo, utegne že nekaj pripomoči. Nekoliko se jih pridobi o XXVIetnicis katera naj bi se po moji misli obhajala o poleten-skem času, o šolskih počitnicah, da se bodo mogli udeležiti tudi vnanji odborniki in društveniki. Ker v na?i pisavi vlada še velika razlika, pro3irn, da gospodje književnega odseka ostanete na zadnje nekoliko še tukaj da se pomenimo o nekaterih oblikah, du se vsaj v Matičnih knjigah ne bo kazala preve-lika nedoslednost itd. (Po dovršenem glavnem posvetovanji ostanejo odborniki skoro večidel skupaj in vname se živahno razgovarjanje o nekaterih razlikah književnega jezika slovenskega. Naposled poprosi predsednik načelnika književnega odseka, naj se uredn ki Matičinih knjigzjediniio v bolj bistvenih rečeh, kajti železne dosleduosti v živem jeziku nikdo zahtevati in — ko bi jo tudi zahteval, doseči ne more.) Sedaj pa prosim, da volimo tudi z vsklikom oba predsednikova namestnika, kar so z odobravanjem zgodi. — O blagajniku je moja misel ta: Nehva-ležnost bi bila, ko bi tako častno izvoljenega po tolikoletnem službovanji pustili iz odborništva. Pošlje naj se mu pohvalno pismo s prošnjo, da nam ostane še na pomoč; blagajnice naj prevzame g. Ilobič, pregledovanje društvenih računov pa g. Zupanec. G. Ho bič se poda proti temu, da mu v hišnem gospodarstvu pomaga gospodarski odsek, in odbor soglasno pritrdi, kakor tudi temu, da namestu gosp. Haiča overovatelj sejnih zapisnikov bode prof. B.utel, ki se privzame še v književni odsek. Vsi ti odseki so že bili priobčeui. V naslednji točki o knjigah letošnjih se določi, da se „Le topiš", kateremu urednik bode dr. Požar in ga v delo vsprejme »Narodna Tiskarna", zda v 1800 izvodih, druge tri knjige pa: Slovenci i u leto 1848", spisal prof. Apih, vreduje prof. Raič, tiskajo Biaznikovi nasledniki, — „Erjaveevih p r i p o v e d n i h s p i s o v I. d e 1", vroduje j>rof. L>3vec, preskrbi »Katoliška Tiskarna" — „Prihajač" povest z nagrado iz ustanove Tomšič-Jurčičeve, izdela Miličeva tiskarna — po 2000 izvodov. Kedar dosedanji blagajnik izroči društvene reči, poprosijo se vsled sklepa občnega zbora izvoljeni gospodje, da pregledajo društvene račune itd. Prošnja nove Krške posojilnice za primerno denarno ulogo se odkloni. Odbor je naprosil svojega Mariborskega poverjenika, da potegne tamošnje hranilniško ulogo iz Tomšičeve ustanove in jo pošlje blagajništvu semkaj. Prošnji g. društ';enika, naj bi mu „Matica" poslala vse rokopise iz svoje knjižnice, da jih pregleda in primerno uporablja pri zbirki narodnega blaga, odbor ne more ustreči, dokler se dotični natanko ne zaznamjajo In ne zavarujejo. Tajnik poroča o poverjeniških, knjižničnih in društveniških razmerah. Knjižnica je narastla od zadnje odborove seje za 24 knjig, zvezkov in časopisov: G vsled daril, 18 po zamenji; 12 ruskih, 7 slovenskih, 3 češke, 2 latinski. Za letošnje leto plačal je doslej 501 letnik, od zadnje seje (14. marca) pristopilo je društvu na novo 42 članov, iu sicer 1 ustanovuik in 41 letnikov, namreč: Kot ustanovnik: Ferfila Franc, knjigovodja v goriški plinarni. — Kot letniki: 1. Aškerc Anton, kapelan v Šniuriji pri Jelšah. 2. Brce Anton, župnik v Št. Lamprehtu. 3. Brešar Josip, bogoslovec v Ljubljani. 4. Centrih Franc, župnik pri sv. Petru nx KoroScem. o. Efker Josip, stolni vikanj v Ljubljani. 6. Fik Franc, bogoslovec v Ljubljani. 7. Hladnik Ivan, kapelan v Polhovem Gradci. 8. Hribar o. Angelik, frančiškan v Ljubljani. 9. Hribar Franc, bogoslovec v Ljubljani. 10. Hudovtrnik Anton, posestnik i. t. d. na Bledu. 11. pl. Kappus Adoli, c. kr. poštar, krčmar in posestnik v Kamni Gorici. 12. Kosi Anton, c. kr. gimn. profesor v Celji. 13. Košir Fr., bogoslovec v Ljubljani. 14. Kamor Fr., župnik v Mošnjah. 15. Letnar Lovro, nadučitelj v Moravčah. IG. Likozar Anton, učitelj v Goricah. 17. Majaron Danilo, odv. koncipijent v Ljubljani. 18. Modic Josip, c. kr. računski oficijal v Ljubljani. 19. Muller Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 20. Murnig Franc, c. kr. stotnik v pok. itd. na Bledu. 21. Nemanič Davorin, bogoslovec v Ljubljani. 22. Ogriz Ivan, administrator v Med-gorjih. 23. Pavlin Frana, bogoslovec v Ljubljani. 24. Pokoren Franc, bogoslovec v Ljubljani. 25. Pokoren Jakob, kaplan v Ornomlji. 26. Pristov Josip, bogoslovec v Ljubljani. 27. Robrmann Josip, not. koncipijent v Novem mestu. 28. Rome Jos. župnik n. r. v Podzemlji. 29. Ropret Anton, posestnik itd., v Gradci. 50. Schrev Rihard, c. kr. poštar in posestnik v Žagoricah. 31. vitez Schvvarz Friderik, c. kr. okr. glavar v Postojini. 32. Serajnik Lovro, prost v Tinjah. 33. Sirnik Ivao, kanonik v Veli-ko\ci. 34. Sitar M., kaplan na Vrhniki. 35. Sinodej Josip, not, koncipijent v Zatičini. 3G. Škufca Lud., župnik v Blagovici. 37. Šmid Anton, bogoslovec v Ljubljani. 38. Tikvič Janko, kaplan v "VVundschuh-u pri VVildonu. 39, Veršec Maks, tajnik posojilnice v Celji. 40 Zakrajšček Ivan, bogoslovec v Ljubljani, 41. Zavodnik Feliks, mestni vikar v Novem mestu. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Črnomlji za zgradbo čveteroraz-rednice 300 gld. — (Osobne vesti.) Deželni predsednik g. baron \Vinkler odpeljal se je včeraj na Dunaj. — Mestni zastop Metliški imenoval je državnega poslanca, prof Fr. &ukljeja častnim meščanom. — Umrl je preteklo nedeljo Bartol baron Z m a-jić, nekdaj veliki župan na Reki in odlična politična osoba. — Poročil se je g. Ivan Dvornik, posestnik v Krški vasi, z gospodično Emilijo Ir-goličevo iz Zagreba. — (Sedemdesetletnico) praznuje danes slavni pesnik Ivan vitez T ms k i. — (Slovenska tolmača v Gradci) za deželno sodišče in mestno deleg. sodišče sta gospoda Anton Alič, umirovljeni zemljiščni knjigovodja in Frau Poček, jurist. — (Priznanja vredno.) Kakor pri vsaki priliki, skazal se je zopet gospod Oroslav Dole nec, mestni okrajni predstojnik, kot prijatelj ubogih, ker je za pogorelce v Vinici nabral doslej že 125 gld. — („Učiteljski Tovari š.) List za Šolo iu dom" ima v 9. številki nastopno vsebino: Otroška Individualnost Fr. Gabršek. — Knjiga slovenska — Slike iz narodne vzgoje. Sestavil Ivo Trošt. — — Črtice iz botanične zgodovine. Fr. Kocbeck. — Opis šolske občine Blagovica. Sestavil Fran Marolt. — Učila. (Spisal J. Lapajne.) — Dopisi. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 44. snopič, nadaljujoč »Pogovore". — (Prvi maj) bil je letos brez običajne vojaške budnice. Navzlic temu pa so bila danes zjutraj kakor druga leta vsa šetališča jako obiju dena. Kdor je utegnil, hit-1 je na prosto uživat majski vzduh in veselit se zeleneče in razcvetajoč« se narave. Na Rožniku, na novem strelišči, v „Švi cariji", in drugih jednakih zabaviščih bilo je dane: mnogo gostov. Dijaki srednjih šol, ki imajo danes prosto, so pa večinoma izleteli na Gorenjsko. Nekateri na Bled, drugi k sv. JoStu, tretji v Medvode Škofjoloko itd. Vreme ni baš neugodno. Sobica po-poludne sicer ni, zato pa tudi vročine ni in upati je, da bode previselo, dokler se izletniki povrnej« domov. • — (Opera „Nikola Šubie Zrinski" predstavljala se je preteklo soboto 5 0 k ra t. Ob ••bistvo je tem povodom odlikovalo slavnega sklada telja z lepim vencem in z burnimi klici: „Živi< Zaje!" (Občina dedič.) Nedavno v Lovran urarSi F. M. L. Schmolzer volil je občini Lovranski 45.000 gld. Obresti tega denarja naj se uporabljajo za posebnega ubožnega zdravnika in za podporo bolnih in onemoglih občanov. — (O Prelovšekovi tatinski družb') prišle so pri drugi hišni preiskavi jako zanimive stvari na dan. Našli so žensk in mošk solnčnik in volovBko žilo, kateri predmeti so bili ukradeni Fr. Slovši na Žitnem trgu, ko mu je izginila listnica s 1000 gld. Prelovšekove ljubice sin bil je 4 leta pri Slovši v službi, ko se je učil mesarske obrti. Brezdvomno je skoro, da se je po njegovih napotkih izvršila tatvina. Tudi tatvina pri Briskiji (Jurkoviči) v Florijanskih ulicah, kjer je bilo ukradenega nad 40 gld. bakrenega denarja, dve uri z verižicami in revolver, kjer so pa tatje na mizi menda prezrli listnici z več sto goldinarji in precejšnjo vsoto srebrnega in zlatega denarja, se bode menda zarezala tej tatinski družbi na rovaš. Preiskava bode izvestno v tej zadevi kaj gotovega spravila na dan. — (V Štur j i pri Sežani) ulomili so v noči od 20. do 27. aprila nepoznani tatovi v cerkev in odnesli monstranco, dve krstni žlici in dve srebrni pušici, vse vkupaj v vrednosti nad 40 gld. — (Meter dolgega modrasa) ujel je dne 27. aprila gospod Primož Pakiž v Zamostici pri Sodrašici. — (V Trnovskem gozdu), kjer so nedavno ustrelili medveda, zasledili so pred nekoliko dnevi druzega medveda. — (Litijsko pevsko društvo) priredi dne 6. maja t. 1. v gostilni g. Oblaka pevski večer, h kateremu se uljudno vabijo vsi p. n. častiti udje. Začetek ob 8. uri zvečer. — (S ve tovna razstava v Parizu 1889 ) Kakor smo že javili dne 17. aprila t. 1., osnovala se je Parizu avstro-ogrska trgovska zbornica, katera je to naznanila trgovskim in obrtniškim zbornicam s posebnim dopisom. Iz tega dopisa posnamemo naj važnejše stvari. Kako utrditi in razširiti mej narodne trgovske odnošaje naše domovine, bila je vselej prva skrb naše visoke vlade, katera je v to vsik dar oblastvom dajala navodila v tem zmislu. Položaj naše uvozno in izvozne trgovine postal je od 1. 1879., ko je carinska in tarifna politika malone vseh narodov protektijonistična, toli težaven, da se je pokazala nujna potreba, preustrojiti našo trgo vino z inozemstvom, in da je najboljše sredstvo v to, ako se trgov c< prizadevajo poganjati se za svoje skupne koristi. Visoka c. in kr. vlada trudi se torej osnovati avstro ogerske trgovske zbornice v najvažnejših trgovskih središčih inozemstva. Mnogo v Parizu sinnujočih avstro-ogrskih trgovcev in obrtnikov izjavilo je že, da pristopijo v zbornico, ter so z radovoljnimi doneski zagotovili zbornici obstoj za nekaj let. Pravila so potrjena in [volitve v odbor izvržene, tako da je zbornica že pričela poslovati. V Francosko se uvaža blaga v vrednosti 4.200 milijonov frankov; iz naše domovine prihaja na Francosko blaga za kakih 103 milijonov, in od 3.300 milijonov frankov blaga, katero se izvaža, gre v Avstro Ogrsko samo v vrednosti kakih 17 milijonov frankov. Vsekakor smemo trditi, da te številke nikakor uiso tolike, kolikeršno je proizvajanje naše domovine, in da je radi tega mogoče pridobiti našim proizvodom več prostora na francoskem trgu. Mi se bodemo tedaj posebno trudili, da avstro-ogr-skim proizvodom prokrčimo pot v nova tržišča. Nadalje bodemo delovali, da razširimo mejnarodna občila, da zboljšamo tarife, poštni promet, skladišča posojevalne odnošaje, da proučimo in ako mogoče uplivamo na hrambo znamek iu uzorkov, na pravosodje in francosko zakono davstvo ob obdačevanji in mi bodemo. mogli sosvete vati naši visoki vladi, kadar bode ukrepala s Francosko trgovske, plov-Btvene in poštne dogovore. Trgovskim zbornicam in vsem trgovcem naše domovine hočemo biti v tem na roke ter izrekamo nadejo, da se bodo raejse-hojni odnošaji vedno bolj razširjali ter da bodo oživili trgovstvo Avstro-Ogersku s Franeosko. — (ltazpisano)je mesto pristava pri okrož nem sodišči v Celji, eventuvalno pri kakem drugem sodišči. Prošnje do 14. maja. .SI venskercu Narodu": Telegrami . Pariz 30. aprila. V pismu odgovarja Boulanger na članek v „Nord-utt rekoč: Ne morem dovolj krepko protestovati proti mislim, ki se mi pripisujejo. „Nord" prav nič ne pozna mojega lojalnega mišljenja. Pred Francijo in Evropo izjavljam, da vsakdo demokratično Francijo opravlja, kdor jej pripisuje ofenzivne misli. Kar se mene tiče, bil sem in ostanem njih nasprotnik. Dunaj 1. maja. Velezanimiva seja. Gauč govoril slabotno brez najmanjšega uspeha. Mej govorom ministrovim ledena tišina, po govoru velik nemir v zbornici, sodi se, <1«1 Jt^ liil-R»ilietllil kriza. Klmi mej živahnim odobravanjem, v poldrugo uro trajajočem govoru slikal krivičnost naučne uprave nasproti Slovencem, sklenivši pozivom, boljšega poroka postaviti na vladno klop, nego je Gauč. Dunaj 1. maja. Žrebanje srečk iz 1860. 1. Št. 12895/10 zadela glavni dobitek. Berolin 1. maja. (Izvestje.) Poslednja no?, bila manj dobra, nego prejšnja. Groznica malo močnejša, sicer pa nobene bistvene izpre-membe. i prinaša v V. zvezku naslednjo vsebino: i. Gorazd »Stara pravda*-. Venec balad. IV. — 2' Fr. Ge-strin: List iz dnevnika. PtStm'.— j. Josip Stare: Vanda. Povest. (Dalje) — 4. L—j: Moj grob. Pesem. — 5. Ivan VrJiovcc: Iz domače ttgodovittš, III. Vojaška nastanitev. A. Planinec: Drvar. Slika iz mestnega življenja. — 7. A. Fekonja: Vila slo-vinska. (Konec.) — 8. J. Navratil; Belokranjsko kolo. — p. Književna poročila: \V. Oblak: VI. Is-torija literature ruskoi, napisav Omeljan Ogonovskij. Čast. I. Lvbv 1S87. (E. Ogonovski, Zgodovina maloruske književnosti), mat. 8°, XVi. = 426. 10. Pr. Leveč: Prilogi k Prcšir)wvcmu životopisu. 11. lil. in IV. — //. Fr. Leveč: Dr. Valentin Zamik f. — 12. Listek: Bibliografija slovenska. — Nove muzikalije. — Hrvaška književnost. — trtica o slovenske/u liturgijskem jeziku. — Dodatek. — Zopet nekaj o Gallusu. — Občni zbor %Matict Slovenske«. — Slovensko pisateljsko podporno društvo. Anton Mlakar f. — Št nekaj o baronu Cehov inu. — Knjižen drobec iz protestantske dobe. — „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., polu leta 2 gld. jo kr., četrt leta i g/d. 15 kr. SLoterljiie arečlce 28. aprila. Na D u naj i: 2G, 40, 10, 28, V Gradci: 40, GO, 8, G5. 43. flJiiirli so r LJubljani: 30. aprila: Anton Borfttulk, kajžarjov Bin, 8 dni, [joreft št. 8, za božjaatjo. 1. muja: Marija Stroku1, delavca hči, 7 dni, Opekarska c »ca St. 81, za bofcjai.tu. V d e ž e 1D e j bolnici: 29. aprila: Marija Maček, delavka, 47 let, za srčno napako. _ Meteorologično poročilo. Dan Čns opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- 1 krina t mm. j si 7. zjutraj 2. popol. i), zvečer 710 8 ni 111. 7:>iS 6 mm. 7«i 7 8 »nn. 11 •li" C j brozv. 17-ti" C i si. vzh. 12-2° C si. jvz. jad. d. ias. ohl. 0-00 mm. 30. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 787'8 mm. 7JJ5-6 mm. 736*4 mm. 11 4° C '20-2° C i;j-4°C al, vzh si. vzh. si. jz. jaa. •a*, d. jas. 0*00 mir. Srednja temperatura 1"J*80 in 15-0°, za in 3b° nad riormaloiu. ZD"u.zxaosl£sl "borza, dne 1 maja t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) včeraj zid 79*20 80*60 110*20 »8*95 sil — •J7!l 80 126*75 Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 6>,. morena renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini .... • NomSko marke • • •1 / državno srečko iz 1. 1834 Državne srečke Is 1- 1864 Okorska slata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta n°/0 . . . . 5'/0 štajerske zcinljiSc. odvez, oblici. . . I)u'na\:i n-g. srečko 5°/0 . . loo gld. Zenilj. obe, avstr. 4*/t°/o »1**1 zast- Usti . Prior, oblig. Eli/.abot.ine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandovo sov. Solasnico Kreditno srečke.....i - gld. }{ .duSlovo srečko..... 0 Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 Trammway-dru§t. velj. 170 gld. a v. . - gld. 10-02 V, — P»i»4 — 62-17 V, — 250 gld. 131 gld. danes 79*16 80*65 110-25 98 66 872 — 27880 126*80 10-02", 5*95 62*17'/. — kr. i 00 166 93 t H ior> 118 127 99 182 20 loo 2f.> 20 fn 50 75 75 5) 50 Plin Usojamo se s tem naznanjati, da se začne točenje našega dne 1. maja t. I. V Plznu, v aprilu 1 883. Meščanska pivovarna v Plznu, (313-2) nstanovliena 1.3-3=2. Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec, AnaciistrasGe 13. Št. 3150. Razglas. (313; Obligacij kranjske zemljišne odveze, ki so bile dne 30. aprila 1888. 1. izsrečkaue v poplačilo s premijami: S kuponi po 50 gld. št. 55, 113, 185, 186, 220, 25G, 301, 338, 352, 356, 388, 390, 477, 482. S kuponi po 100 gld. št. 89, 187, 373, 459 524, 583, 658, 708, 709, 748, 991, 1024, 1168, 1324, 1329, 1393, 1468, 1670, 1673, 1711, 1762, 1763, 1778, 1783, 1812, 1891, 1982, 2014,2073, 2135, 2170, 2229, 2346, 2398, 2406, 2566, 2678, 2960, 2966, 2998, 3007, 3014, 3093, 3131, 3134. S kuponi po 500 gld. št. 75, 98, 452, 566, 585. S kuponi po 1000 gld. št. 134, 212, 266, 327, 741, 998, 1267, 1402, 1407, 1412, 1413, Litt. 1494, 1711, 2221, 2320, 2321, 2929, 2973. S kuponi po 5000 gld. št. 90, 119, 122, 325, 395, 672. A št. 114 v znesku . . . 1.120 gld. n 119 n • . . 1.010 „ n 147 . . —.830 „ n 215 » • . . —. 50 „ yt 327 9 ' ' . . 16.340 „ rj 407 » * * . . —. 80 „ 457 . . —.410 „ n 535 . . —.300 „ n 543 » • . . —. 60 „ 556 n • • . . —. 70 „ „ 557 n * • . . —. 50 „ n ji 562 » • . . 1.170 „ 584 n • • . . —.200 „ n 648 *» * ' . . 2.250 . „ 658 n ' . . 1.430 „ n 662 rt • • . - —.100 , rt 671 9 • . . 3.450 „ rt 672 » • • . . 1.30O „ n 673 9 ' ' . . —.240 „ n 703 9 * • . . 3.920 „ n 724 9 ' . . —.150 u n 772 9 • • . . =.260 „ D 791 9 • • . . 50 „ 809 n • • . . 5 730 „ » 818 • • • . . -. 50 , T) 825 9 '..'I* . . _. 80 „ n 870 n * • . . —.100 „ I) 947 S * • . . -.130 „ n 948 9 * • . . -.100 g n 968 m . • • . . -.150 „ n 969 . . -.160 „ n 973 M • • . . -. 90 „ n 978 n • • . . 11950 „ n 1000 n • • . . —.100 „ n 1079 9 * • . . 1.1O0 „ n 1083 »• * . . 20 000 „ n 1087 » • • . . 20.000 „ JI 1097 n • * . . —.100 „ r> 1284 n " » . . —.100 „ n 1306 n * . . —. 50 i 1307 H * • . . -.200 „ n 1326 n . . —. 6Ć „ n 1371 n • . . 2.080 „ n 1385 n • * . . 2 640 „ n 1388 » • " . . —100 „ n 1410 . . —.400 „ ■ 1423 R * • . . 3.990 „ 1438 n • * . . —. 50 „ » 1535 n • • . . —.100 „ I ll><)7 n • • . . —.100 „ n 1068 n • • . . —300 „ n 1670 a • • . . —.100 „ n 1730 » • • . . —. 50 „ n 1774 o • . . —.100 „ n 1850 a • • . . -. 50 „ Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dr. J os j p Vošujalc. in Litt, A obligacija št. 954 za 23.980 gld. v izžrebanem delnem znesku 23.160 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalih v. av v. po šestih mesecih od dneva prečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bode tudi za neizsrečkani znesek 820 gld. od Litt. a obligacije št. 954 za 23.980 gld. novo obligacijo izdala. Zadnje tri mestce pred zapadnim obrokom zamenjuje (skoutira) deželna blagajnica v Ljubljani i/sivi kane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljišne odveze proti 4%nem, natančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zakladu kranjske zemljišne odveze. Razen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih že poprej izsrečkanih obligacij še neso oglasili za plačilo, in sicer: Brez p r h m i j J S kuponi a 100 gld. št. 137, 450, 066, 1192, 1217, 1419, 1482, 1729, 1799, 1955, 1956, 1958, 1997, 2085, 2131, 2147, 2271, 2626, 2629, 2778, 2926, 2936, 3095, 3202, 3203, 3204. S kuponi a 500 gld. št. 167, 247, 655, 771, 7 96. S kuponi a 1000 gld. št. 245, 757, 789, 1264, 2576, 2742, 2757. 2939. Litt. a št. 1356 za 200 gld. S premijami: S kuponi a 50 gld. št. 4, 310, 386. S kuponi a 100 gld. št. 3. 124, 300, 573, 828 1767, 1784, 2646, 2984, 3076. S kuponi a 1000 gld. št. 727, 1268, 1357, 1475, 2775. Litt. a št. 602 za 130 gld. Litt. a št. 1341 za 1620 gld. Litt. a št. 1568 za 200 gld. Litt. a št. 1839 za 50 gld. Ker po nastopu za izplnčanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obrestij odpade, se torej lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplnčanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplnčunje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanji kapitaluega zneska obligacij odtegnili. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 30. aprila 1888. Št. 3132. rJT li j < * i : 30. aprila : Pri Slonu: Koloinan z Dunaja. — Adamič iz Liber ce. — Kopriva Is Gradca. — Denhaimer li Kamenico. — Werner iz Monakovega. Tri Malici: Magdalena iz Kočevja, — Lo\V z Dunaja. — Weil i/. Prage. — Urban iz Jasenovca. — Rnkel, Le-derer, Gegulv z Dunaja VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Oklic. (308—3) C. kr. deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na prošnjo Franceta Luk man-a iz Ljubljane s tusodnim odlokom z dne 31. marca 1888 št. 2517 na 28. aprila 1888 v kleti hiše št. 13 na Dunajski cesti v Ljubljani določena II. zvršilna dražba zvršencu Luki Taučer lastnih sodno na 7975 gld. 20 kr. cenjenih premičnin, in sicer vina, sodov itd prestavila na ti. in t« J n 1 hsh ob 10. uri dopoludne, pridržuje kraj in s prejšnjim pristavkom. V Ljubljani, dne 21. aprila 1888. J...U UM«* poleg Prul otpori se ±- inaja. Tudi sc izdajajo narod 11 ne karto za kopeli v lesenih ln kamnitih banjah. Za mnogobrojni obisk priporoča so (305—3) Josipina Ziakowski. 1 \ 4 i Razprodaja i mešanega blaga p 4 4 prej SlilKtr, seda] (811—1) IVAN ŽARGI Vrtna restavracija tratov Koslerjsv. Predbežno naznanilo. Novo opravljeni, največji in sončni vrt s kegljiščem pivovarno in restavracijo bratov Koslorjov v Cokinovem gradu \ otvori se pri ugodnem vremenu v nedeljo 6. maja. Točilo so bodo v obče kot najlavrstnele primano Kosler-Jevo carsko pivo, dobra bise^jskM in dolenjski* vinu. — Za "okusno pripravljena jvillln so bode akrbelo, pečenicu, y,r*'x*'lc in briOltt veiiala bodo porvlfu le ?-50 kr. GolaS r.u, za j utr k le 10 kr. Opoludknski «i><>jioiii«*iit, dvakrat pečenka no leden, velja nu