Štev. 23
V LJubljani, t soboto, dne 29. Januarja 1910,
Leto XXXVIII.
. s.	^HP iflfe	M V WM	VH.^^fe «
:b=	B B B	B B ki BH	igi	B
V opravnlštvn: a ^^^	H _ H H	^A^B BT H ^^H ■	_
elo leto oapre) S 32 40	^B m ^B ^B	^B^B ^B ^B	^B	IH	>0 vinarjev Pri večkratoeu
ol leta	^B ^B	^^^B ^B ^B VH	^B	^B	objavljanja primeren
H H	BL A	WL i == Izhaja: SS
*b*y! H^r	JH| ^^r	W Ml A Xt JBEIIH	W •■»««*» *
^^^^^	^^^^^ ^^^^^	^^^ p/.unUe, ob 5. ari popoldne.
mr Uredniitvo |e « Kopttarjevll! olloab itov l/DL Bokoptal ae ne vra6a|o, oeiranklrana planu w ae ■■ »prejemajo - Uredniškega telefona atov 14 mm		P	olifičen list za slovenski narod	•	Opravnlfttvo |e t RoptUr/evlb olloab 4tev. 6. • Sprejema naročnino, inserate lo reklamacije, u 111 " 'u 0pra?nl4kefla telefona štet t88. n«
Današnja številka obseea 14 strani.
Samo mi in mi sami.
Stvari velikega gospodarskega in političnega pomena je sklenila te dni večina v kranjskem deželnem zboru, med njimi korenito preosnovo občinskega in volivnega reda za Ljubljano.
Pri tej priliki se nam zdi potrebno poudarjati sledeče:
Časih tudi kdo izmed naših ljudi dž na liberalce in njihovo mnenje več, kakor zaslužijo. Vsem našim somišljenikom brez izjeme mora preiti v kri in meso, da nobena beseda, ki pride iz liberalnih ust, ni upoštevanja vredna. S. L. S. je tako močna ne zgolj po svojem številu, marveč po razumnosti, svoji zgodovini in razvoju in po programu ter obsežnosti svojih ciljev, da se ji ni treba ozirati niti na to, da nasprotniki sploh obstojajo. Kjer sede in govori liberalci, je prazen nič: to je edino čustvo, ki je nasproti tem ljudem potrebno in mogoče.
To ni bahavost, ni napuh, ni maščevanje. Od takih čustev se S. L. S. ni dala nikoli voditi in se tudi nikoli ne bo. Da se za liberalce ni treba nikoli nič zmeniti in da nam prav v nobeni stvari ne morejo biti merodajni, to sledi logično iz dejstev. Krepko in jasno je to misel izvajal dr. Krek pri debati o zadružništvu v deželnem zboru. Liberalna stranka je stranka zapisovanja vsega, kar pride iz ljudstva, ta stranka je stranka organizirane politične nepoštenosti. Pač so ti ljudje edini v enem: da bi uničili katoliško vero, kaj pa bi mesto nje postavili, sami ne vedo. Če bi bil zavladal pri nas liberalizem, bi bila zavladala breznačelnost, nravna razbrzdanost in sovraštvo, sama negativna čustva. Ti ljudje morejo ljudstvu vse vzeti, dati pa ničesar. To pa je še danes bistvo njihovega bistva, zato ni nič, kar pride iz njihovih vrst, niti tega vredno, da bi se zabeležilo, kaj še, da bi na koga vplivalo.
Le pomislimo!
Prvo orožje, ki so ga liberalci proti nam rabili, je bilo, da smo vsi sami tepci, katoliški kretini, z zaplankano pametjo in tercijalskim svetovnim obzorjem. Na marsikaterem našem pristašu je takrat kakor mora ležala zavest, da je zaničevan in parija v slovenskem narodu, pa smo to premagali! Zgodilo se je prav nasprotno, kar so trdili liberalni trgovci in šribarji: inteligenca se je zbrala na naši strani.
LISTEK.
Pismo iz Rima.
Človek mora včasih daleč iti, da izve, kaj se okoli doma godi. Znano je, s kakim satanskim cinizmom so naši naprednjaki (pa menda le v neriravno-st,i) pali po »Pouku ženinom in nevestam«. Te dni sem dobil v roko poročila iz čeških zdravniških krogov, ki v bistvu soglasno izjavljajo sledeče: Na shodu srbskih zdravnikov in prirodo-znancev v Belgradu je neki znameniti srbski zdravnik poročal in dokazoval, da je potrebno, da je bolnik o vzroku in bistvu svoje bolezni poučen. Ker zdravnik tega vedno ne utegne, si jc poročevalec to tako uredil, da bolniku na listek napiše recept, na njegovi zadnji strani je pa tiskan pouk, kako naj bolnik, ki ima to ali ono bolezen, ravna. Podobna navodila imajo menda tudi nekatere češke bolniške blagajne, ki vsem za delo nesposobnim članom dajejo kontrolne listke, na njih zadnji strani je pa tiskan primeren pouk za dotičnika. G tej nalogi poučevanja bolnikov se je razpredel na shodu daljši razgovor v več slovanskih jezikih — morda jc bil tudi slovenski vmes, vsaj
Danes je inteligentni liberalec toliko kakor štirikoten krog, ki ni mogoč. Kdor je danes še liberalec, dušno hira in zaostaja za časom: ves svet in njegov razvoj mu je neznan in nepojmljiv, drže ga edinole stare fraze iz jakobinskega konventa anno domini 1793.
Potem pa so začeli s tem, da mi rušimo vero in še danes s tem polnijo svoje časopisje. Liberalci, ki vero kakor sam vrag iz pekla sovražijo in ki bi rajši danes kot jutri po vzoru svojih francoskih bratov pometali križ iz šol, se postavljajo za vero! Pa še tako smešni so zadnji čas postali, da nam ne očitajo več tega, da smo Rimci in ultramontanci, marveč da smo celo že modernisti! Škofe in papeže kličejo danes zoper nas na pomoč, včeraj pa so jih zmerjali, da delajo s Kristusovo vero kupčijo. In prav nič se ne bi čudili, če bi ti ljudje v deželnem zboru pri kakem poglavju proračuna, mesto da bi izzivali kulturno debato in se zaleteli v katoliško cerkev, ki jo v svojem srcu tako neizmerno črtijo, začeli braniti zoper nas tridentinski katekizem! Kajti bistvo te stranke je hinavščina in mržnja, ki ji je dobro vsako sredstvo.
Ker pa z vsem tem nič ne opravijo, so začeli z zvezo z Nemci. Pa naše liberalce spremlja nesreča pri vsakem koraku. Še ničesar niso storili, da ne bi sami sebi oporekali. Bili so sami z Nemci združeni s pogodbo, pa so jo za žive in mrtve tajili. Ko pa se je razkrila, so dejali, da sicer ni prav, če se Slovenec zveže z Nemcem da pa so to napako popravili s tem. da so z 20. septembrom z Nemci enkrat za vselej obračunali. Prvo je narodnost, potem je liberalizem in klerikalizem, so dekla-mirali. Pa vstane Tavčar in izjavi, da je prvo liberalizem kajti liberalci so se zvezali z Nemci, da uničijo slovenske klerikalce. To je dejal ta mož še ta teden v deželnem zboru. In obenem je izvajal, da je upitje njegovih lastnih pristašev, da je S. L. S. izdelala za Ljubljano volivno reformo v zvezi z Nemci, da spravi v občinski svet Nemce prazno in brezpomembno, na kar da on kot pošten človek ne da ničesar.
Kdo naj sc potem za te ljudi kaj zmeni? Najbolj prav je pogodil dr. Krek, ki je tako-le v deželnem zboru začrtal, kakšno bodi naše stališče nasproti liberalcem:
»Mi ne moremo biti tako trdosrč-ni, da bi ne puščali našim liberalnim bratom edinega orožja, ki jim je še ostalo, očitanja da smo zvezani z Nemci. Gospodje vedno tožijo, cla smo jim
čeških zdravnikov se ga je nekaj udeleževal. Soglasno so jugoslovanski zdravniki tožili, da so zlasti ženini in neveste v poglavitnih rečeh z ozirom na njih bodoče zakonske dolžnosti premalo poučeni. Toda pri tem se je predvsem obravnavalo o vprašanju: Kako? Ženin in nevesta po navadi nista bolna, zato ne gresta k zdravniku; sploh pa v jugoslovanskih deželah ljudje k zdravniku ne gredo, če so prav bolni. Zato so na omenjenem shodu z ozirom na jugoslovanske razmere sklenili, da bi bilo za zdravstveni pouk najboljše poskrbljeno s posredovanjem — duhovščine. Ker pa v izpovednici, cerkvi itd. vobče ni k temu primernega mesta, se je priporočalo duhovščini, naj bi poskrbela za poučno knjižico, ki naj bi se ženinom in nevestam pred ženitvijo oziroma možitvijo v roke dajala. Ljubljanski škof je tej potrebi, temu naročilu in želji brez dvoma poklican h, resnično naprednih, za ljudski blagor vnetih faktorjev ustregel, naši »naprednjaki« (?) so ga pa zato postavili na evropski — »pranger«.
O znanem kapucinu p. Aurachor-ju, ki njega nenadni odhod toliko zanimanja vzbuja in toli> o različnih vesli rodi, sem sc poizkušal natančno informirati. Možje — med njimi tudi taki, ki samostanom niso ravno naklonjeni
izvili eno orožje za drugim. Prej so vedno trdili, da smo mi Četa ignorantov brez vsake inteligence, brez vsakega razuma in vsak nas je zmerjal, kakor da bi bili res nesposobni, da bi stali v tako visoki družbi kakor je naša liberalna gospoda. Gospodje vedo, da smo jim izpodbili to orožje in še vse drugo, zato jaz s svojega stališča mislim, da je naša sveta dolžnost, da jim pustimo vsaj tisto zadnje skrhano orožje in da mirnega srca prenašamo očitek narodnega izdajstva. Gospodje, naj bo tako! Mi izdajamo naš narod, prodajamo ga, za vsakim oglom delamo z vsako branjevko kupčije, da bi prodali slovenski narod, mi prodajamo slovensko zemljo na kose in pri tem bogatimo in polnimo svoje žepe. To je tako resnično, da mora vsak človek, ko gleda, kako napreduje naš narod vsled našega dela, ko gleda, kako politična zavest našega ljudstva napreduje in pomen našega ljudstva v monarhiji in zunaj nje raste, priznavati o nas: to so sami kramarji, katerim je edinole za to, da za svoje žepe prodajajo svoj narod. Zato bi jaz želel — in to velja za vsakega pristaša naše stranke — da bi nikdo izmed nas ne bil več tako nespameten, tako malenkosten, ali če hočete. trdosrčen, da bi še kdaj zavračal očitanje, da smo mi izdajalci slovenskega naroda in pravic njegovih!«
Tako je in bodi!
Drugo pa je to, da liberalcev nikakor ne smemo smatrati za potrebno zlo, marveč za nepotrebno. Za našo nepolitično organizacijo mora zdaj veljati geslo, da se morajo tudi ti ostanki iztrebiti, Ker to se mora venomer ponavljati in ta zavest mora ostati vedno živa, cla so liberalci protiverska in pro-tiljudska stranka in da je sveta dolžnost liberalizem pobijati in preganjati brez pres^anka in z vsemi sredstvi, ki nam jih narekuje sovraštvo do slabega. Z našim usmiljenjem liberalec nikdar ne sme računati. Grešili bi, če bi bili tu le količkaj prizanesljivi. Teh par, ki je ostalo, se ni prav nič poboljšalo: še bolj so zagrizeni in še bolj črtijo križ in kmečko ljudstvo, kakor so ga poprej. Zlasti naša kmečka mladina mora netiti to zavest in ostati liberalni divjačini vedno na sledu. Nadaljevati moramo, kakor smo začeli!
Končno pa: naša disciplina je naša moč, tudi takrat, če zahteva od nas žrtev. Iz dobičkarije sploh ne sme biti v naših vrstah nikogar, s temi: deset korakov od telesa! — kakor je rekel v eni zadnjih sej eden naših poslancev.
—	ki so ga dobro poznali, pravijo, da je bil zgleden duhovnik, ki mu je zlasti v nravstvenem oziru šlo vse spoštovanje. Postal je pač vsled preobilega napornega delovanja zelo nervozen, duševno nekako utrujen, in zadnje čase se je zdelo, kot da je nekoliko eksaltiran. Resnično je, da se v samostan doslej še ni vrnil, resnično dalje, -da še ni dolgo tega, kar je svojim predstojnikom pisal, da zelo obžaluje, da je tako nepremišljeno samostan zapustil in s tem povod dal najraznovrstnejšemu ugibanju. Podpisal se je: »Vaš najnesrečnej-ši in najnevrednejši P. B. Auracher O. C.« Njegovi redovni predstojniki javljajo, da prebiva v nekem velikem mestu Italije in živi v prijateljskih zvezah s svojim redom, zlasti z redovnim generalom. Potemtakem so vse vesti o njegovem odpadu, bivanju v Londonu in civilni ženitvi gole izmišljotine. Saj bi sicer ne bilo umevno, čemu naj bi redovni predstojniki stvar zavijali in tajili: zaradi enega človeka — in naj bo še taka luč — red ne bo zaspal, še manj se pa omajala na skalo zidana stavba katoliško cerkve. Tudi bi nič ne koristilo zavijati, ker bi dejanje tako pozneje očitno postalo. Torej bo lo res
—	ako so informacije popolnoma zanesljive — da je mož — nervozen, vsled preobilega dela duševno utrujen, mor-
Le bogovernost, zvestoba katoliškim načelom, krščanska nravnost in ljubezen do ljudstva nas more družiti, drugih načel in motivov ne poznamo in nikoli poznali ne bomo. Od drugih si ne bomo nikdar dali narekovati ne samo ne naših misli in ukrepov, marveč niti naših čustev; naša deviza v tem oziru je:
Vse samo mi in mi sami!
Znižanje Avstrije in Rusije
ki tako silno razburja Vsenemce, se resnično snuje in sicer od obeh strani. Seveda je pri tem Avstriji kolikor toliko ležeče na tem, da zagotovi status quo na Balkanu, a drugače je z Rusijo. Ondi pač niso čez noč spremenili svojega mišljenja z ozirom na aneksijo in vse, kar ji je sledilo, toda sila kola lomi. Lokavi Japonski se ni posrečilo popolnoma prikriti svoje priprave za končen obračun z Rusijo in vsem njenim zatrdilom, da se ji gre le za Korejo, noben vrabec več ne verjame. -Rusija se je zavedla, da stoji zopet tik pred vojno z Japonsko in se začela ozirati po sredstvih, da si za ta slučaj zavaruje hrbet. Kot Avstrijci moremo le pozdravljati, da je Avstrija takoj in z veseljem prijela za ponudeno roko ruskega soseda, saj je avstrijsko-rusko prijateljstvo za evropski mir neprecenljivega pomena. Zlasti pa moramo to prijateljstvo pozdravljati kot Slovani, ki moramo britko plačevati zvezo z Nemčijo, pa tudi Italijo. Vendar pa moramo biti pripravljeni na to, da je trden in stalen dogovor z Rusijo mogoč še-le tekom časa, nikakor pa ne že sedaj.
Kie Je bil rojen „ože slovenskega naroda"?
V »Bleiweisovem Zborniku«, katerega je ravnokar izdala »Matica Slovenska«, trdi gospod dr. Jos. Tominšek na strani XXXIV., da je bil dr. Janez Bleiweis rojen v Kranju hiš. št. 167, in podaje na strani XXXIX. tudi podobo te hiše s podpisom: »Rojstna hiša dr. J. Bleiweisa«. To pa ni istina! Gospod dr. Perne, katerega dr. Tominšek zavrača, ima prav, ko trdi v svoji zgodovini trsteniške župnije, da je bil dr. Janez Bleiweis rojen v hiši št. 166. Da se ne bo »Berkereževa«, sedaj Markičeva hiša v Kranju kedaj postavljala z Blei-\veisovo spominsko ploščo, naj navedemo te-le podatke iz kranjskih župnih
da prav vsled teh okoliščin nekoliko eksaltiran natihoma odšel, zlasti ker je bil hkrati nenadoma postavljen v čisto drugačne razmere.
Kakor je v Trstu — če me vse ne vara — škof dr. Nagi na svoje stroške otvoril kinematograf, ki ima nalogo, z dobrimi, v vsakem oziru dostojnimi predstavami vsaj deloma zabraniti zlo, ki ga moderni večjidel samo po senzaciji in čutnosti umerjeni kinematografi napravljajo zlasti pri mladini, tako je tudi sveti oče ustanovil v Rimu katoliški kinematograf, ki mu bodi namen prirejati v moralnem oziru popolnoma neoporečne in hkrati vzgojno predstave, predvsem v ta namen, da se tem potom širi, popularizira resnična veda in prava znanost. Predstavo se vrše v takozvani »Sala Pia«, t. j. velika dvorana, ki jo je sedanji sveti oče, ta praktični, socialni papež, kmalu po svojem nastopu na lastne stroške sezidal in opremil, da bi se v njej prirejale moralno čiste dramatične predstave, koncerti, zborovanja, predavanja itd.
Naš župan jud Nathan se nič kaj dobro ne počuti. Prvič je mestno gospodarstvo silno zlezlo v dolgove, tako
H n hi end 'in i ^ ,rli,/)niAXn 1.1:1._ x: --
11"	Viuuajuttt nuna muuv*
sko - framasonsko - socialnodemokra-ška rada vrgla puško v koruzo, ko bi le teh klerikalcev nc bilo, ki bi potem go-
matic, oziroma iz Statusa, o »Plajbezo-vih« hišah v Kranju.
»Niklasu Pleibesu« in soprogi Mariji Ani Gutnikovi (»Guthenza«) se je v Kranju h. št. 38 (ne 167, kakor pravi dr. Tominšek) dne 12. januarja 1785. (dr. Tominšek ima pomotoma 1875.) rodil sin Valentin, oče dr. Jan. Blei-weisa. Umrl je pa tkalec in trgovec »Niklas Pleybes« dne 14. januarja 1806. v Kranju h. št. 166, star 54 let. V tej hiši št. 166 je bil 19. novembra 1808. Valentinu Bleyweisu« in soprogi »Tereziji Smerekar« rojen Janez (»oče slovenskega naroda«), ki je bil drugi dan krščen v župni cerkvi od kapelana Iv. N. Podržaja. Hiša št. 166 je bila pozneje Šprajcarjeva, sedaj je Fockova last, nikoli pa ni bila »Berkereževa«. Valentin Bleiweis je kupil leta 1810. od Terezije Peterman hišo št. 187 in se je sem preselil, tako da je bil njegov sin Franc, pozneje duhovnik, rojen že v tej hiši dne 23. oktobra 1810. Sosednjo hišo, št. 186., je pa prikupil Valentin Bleiweis po svojem sinu Konradu še-le leta 1850. Dr. Janez Bleiweis je tedaj bival od svojega drugega leta dalje v hiši št. 187. Brat Konrad je iz hiš štev. 186 in 187 zgradil eno hišo in nato notri bival s soprogo Ivano Kopeczky; leta 1894. je pa to hišo od Konradovih dedičev kupil dr. Val. Štempihar. Valentin »Pleiweis« je bil poleg onih hiš že leta 1825. kupil v Kranju hišo št. 184 in notri bival že leta 1827., ko se je bil oženil z Agnezo Grabnerjevo; leta 1848. je dokupil še hišo št. 183. Ko se je okoli leta 1850. Valentin preselil v Ljubljano, je tudi to skupno posestvo izročil sinu Konradu, kateri se je leta 1854. sem preselil iz hiše št. 186/187. V tej hiši št. 183/184, ki je sedaj last g. notarja Ka-rola Pleiweissa in kjer je Sajevičeva trgovina, dr. Janez Blei\veis res nikoli ni bival. — Napačno je Tominškovo poročilo, da je Valentin Bleiweis razen Janeza imel še petero otrok, imel jih je še devetero. Sin Franc ni bil rojen kot tretji, ampak kot drugi sin. — Maku-šev spis »Slovenci«, katerega je podpisani na prošnjo dr. Janeza Bleiweisa preložil iz ruščine, se ne začenja v »Novicah« leta 1873. na strani 376, ampak na strani 386.	A. Koblar.
Obljube ln delanja.
Mi smo strogo nepristransko poročali o civilno-pravdni sorški razpravi v naši ponedeljkovi številki, tako kakor se je vršila malone dobesedno po zapisniku. Tržaški odvetnik dr. Konrad Vodušek nam je na to poslal sledeče pismo, ki ga lojalno objavljamo. Pismo dr. Konrada Voduška slove: »Z ozirom na članek »Obljube in dejanja« natisnjenem dne 24. januarja t. 1. v Vašem cenjenem listu »Slovenec«, si usodim opozoriti Vas na te-le okolščine:
Jaz nikdar niti soranskim »revežem«, niti g. dr. Ivanu Tavčarju nisem obljubil izvršiti sam ves zagovor vseh obtožencev.
Pač pa je to obljubil gospod dr. Ivan Tavčar v imenu svoje pisarne na kolodvoru v Medvodah na dan shoda v Sori ter mi je kot svojemu koncipi-jentu ukazal tudi nekoliko dni pozneje objaviti to v »Slovenskem Narodu«. Dasi sem v času od te obljube g.
spodarstvo v roke dobili. Nathan je v besedah zelo napreden. To je nameraval tudi s tem pokazati, da je hotel celi Rim modernizirati. Podirali so stare stavbe, širili ceste, ovinke odpravljali itd. itd. Rimski listi so ga ostro napadali, češ, da ne puste, da bi se tuji pri-tepenec šopiril po njih lasti in uničeval priče stare, visoke kulture, no, pa ni veliko izdalo. Zdaj so ga pa začeli tudi tuji listi prijemati, zlasti francoski in angleški, in ga rotili v imenu umetnosti, naj svojo nesrečno roko odtegne od umetnin, nekatere tuje umetniške korporacije so mu pisale pismo, ki so ga tudi skupno priobčile v listih; hkrati so tudi poživljali listi Rimljane, naj se vendar osokolijo in mu njegovo vandalsko početje ustavijo.
Zdaj je pa Nathan vzrastel! Napisal je z žolčem javno pismo, ki sc v njem neizrečeno znaša nad omenjenimi inozemskimi listi in korporacijami. Pravi, da smo si »mi« svojo kulturo sami ustvarili in da nima nihče nobene pravice, v »naše« stvari se vtikati. Tujce naravnost iz Rima podi, češ »mi« nismo od nikogar odvisni, mi sami sebi zadoščamo itd. itd. v istem tonu.
Rimski listi so mu jih pa na to pismo strašno nadrobili: kako le more »On« govoriti o »naši« kulturi, prostozidar, bivši predsednik prostozidarsko lože, ki se trudi, zatreti vsako sled krščanske kulture; mož, ki ni niti Italijan, kaj šele Rimljan — sin angleškega judovskega advokata — judovstvo je vendar negacija krščanske kulture; tak
dr. Ivana Tavčarja pa do prve kazenske razprave izstopil Iz njegove pisarne, sem vendar »vojo obljubo izpolnil s tem, da sem se prostovoljno oglasil pred razpravo napram obtožencem in od šesterih hotel sprejeti zagovor treh obtožencev.
Zadnji dan pred razpravo sem izvedel od Soranov samih, da g. dr. Tavčar ne bo zagovarjal nikogar, češ, da je zadržan. Vsled tega sem sam stopil k njemu na stanovanje, ga našel v spalnici v postelji in ga prosil na vse načine, naj vendar on prevzame zagovor Ivana Luštreka, Franca Bukovca in Janeza Kavčiča, treh najbolj nevarno obtoženih. To pa zaradi tega, ker sem upal, da bi njegov zagovor morda imel lepše uspehe, nego bi jih bilo mogoče meni doseči in ker je bil zagovor vseh šestih obtožencev za enega zagovornika strašno mučno in obširno delo.
Vendar se dr Ivan Tavčar ni dal preprositi ter me je končno precej energično zavrnil, češ. da naj jaz prevzamem vse to delo ali pa naj si najdejo drugega zagovornika. To som potem Soranom sporočil, kateri so me začeli prositi, naj vendar jaz prevzamem zagovor. V pisarni dr. Tavčarja sem »pobral akte« v toliko kar sem rabil izvirna pisma Petra Peternela, kateri je bil obtožen radi grozilnega pisma in ki je v svrho dokaza nepristnosti tega pisma po izvedencih izročil dr. Tavčarju nekaj listin. V dr. Tavčarjevem dktu sem vrhu tega našel nekaj površnih in nepopolnih prepisov sodnega akta, katerih sploh nikdar nisem rabil, ker sem se vedno informiral neposredno le iz sodnih aktov.
Ker se g. dr. Ivan Tavčar za tek kazenske razprave, — kolikor je meni znano, — sploh ni več brigal, sem moral jaz izvršiti sam vse delo. Da kot odvetnik-začetnik v Trstu nisem mogel in tudi nisem hotel kar na dve strani v Ljubljani brezplačno zagovarjati šest obtožencev v kazenski pravdi, kjer je nastopilo okrog 70 prič in kjer so bili konečno štirje obtoženci povsem oproščeni, so dobro vedeli so-ranski »reveži«, kakor tudi g. dr. Ivan Tavčar sam. In če sem po izvršenem delu zahteval plačilo za polovico sodno odmerjenega ekspenzarja. imam za to vso in vsako pravico, ker se g. d r. Tavčarju nikdar nisem zavezal, da ga bodem zastonj nadomeščal, in ker Soranom samim nikdar nisem obljubil, da bom ves zagovor izvršil sam. Zakaj da gospod dr. Ivan Tavčar ni izvršil obljubljenega zagovora in kako se je s Sorani domenil, je čisto njegova, oziroma njihova stvar. Moja dejanja pa se popolnoma krijejo z mojimi obljubami in ne delam nikomur nobene krivice. Zlasti ne zahtevam po krivici in zoper svojo obljubo plačila za delo, katero je obljubil Soranom izvršiti g. dr. Ivan Tavčar, katero pa je zadnji dan pred razpravo navalil celo name, dasi tedaj že pet mesecev nisem bil več njegov koncipijent, marveč samostojen odvetnik.
Toliko v lconečno pojasnilo cele te zadeve.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. KonradVodušekl. r.
pritepenec naj podi tujce iz mesta in dežele, ki ima vendar cela Iialija od njih velikanske koristi; »On« pač lahko govori, da nikogar ne potrebuje, ker se bogato masti na stroške, ki so jih rimski sloji takorekoč pristradali. — Da so prizadeti inozemski listi z radostjo zažgoleli isto pesmico v raznih variantah in jo spremljali z najrazličnejšimi registri, mi menda ni treba posebej omenjati.
Zadnje čase je bilo po mostu nalepljenih polno velikanskih lepakov, ki ž njimi Nathan vabi na shod (skrit za imeni nekaj občinskih svetnikov), da se na shodu javno obsodi neka brošura, ki je po Rimu precej zanimanja vzbujala — izprašuje namreč precej natančno županu kosmato vest — in da ljudstvo (?!) (t. j. nekaj nahujskane drhali in socialnih demokratov) izreče zaupanje »neomadeževani časti« časti-tega Nathana.
Pij I X. b 1 a ž e n. Najvažnejši akti so sedaj že zbrani. Razdeljeni so po krajih, kjer je deloval: Senigallia, Spo-leto, Imola, Neapelj, Rim. Zdaj se vrši v vsaki izmed teh škofij poseben kano-ničen proces; ko bodo dokončani v vseh peterih škofijah, se bo moralo po predpisih še deset let čakati, preden more kongregacija za sv. obrede (S R C.) pričeti pravi proces za bontifika-cijo. Sicer more sv. Oče to dobo za pet let okrajšati, vendar pa kljub temu ni mogoče, da bi bi bil Pij IX. prej /le/ o v Šestih ali sedmih letih blaženim proglašen.
Zdaj ima besedo dr. Tavčar, ako to želi. Izjavljamo lojalno, da tudi njegovo izjavo dobesedno neizpremenjeno objavimo, če nam jo dopošlje.
Pomanjkljivosti železniških za-tvornlc pri bohinjski železnici.
Poslanec Piber je vložil sledečo interpelacijo:
Dne 23. oktobra 1908. povozil je osebni vlak št. 12 kravo posestnika Jožefa SuŠnika iz Nomenja pri čuvajnici št. 46 v km 82'/«. — Dne 11. julija 1909. je zopet povozil tovorni brzovlak. št. 66 tik čuvajnice Št. 48 v km 86. kravo Petra Jensko iz Bitenj. — Tudi štiriletni otrok je skoraj na istem mestu na isti način ponesrečil. Uradne poizvedbe so dognale, da krivda ne zadene posestnikov, oziroma varuha otroka, ampak pravzaprav železniško upravo. Železniške zatvornice so namreč previsoke. Na obeh straneh železniške proge se po pašnikih pase na stotine goveje živine spomladi in jeseni. Ker so zatvornice previsoke, gre žival zlahka pod njimi na železniški tir vkljub največji pazljivosti pastirjev. Tu je edina pomoč, opremiti gibalne zatvornice z železnimi mrežami. Opetovano so gospodarji, pa tudi železniški čuvaji, opozarjali železniško upravo in prosili, da se ta nedostatek odpravi. Toda odgovor je vselej negativen. Gospodarski odsek na Nomenju je 1. junija 1906. prosil direkcijo v Trstu, naj pri pašnikih in prehodih izboljša ograjo, oziroma zatvornice, da se ne pripeti kaka nesreča. — Toda direkcija se sklicuje na § 97. Ne pomisli pa, da v onih goratih krajih, kjer je živinoreja edini vir dohodkov in kjer se pase na stotine goveje živali, ni mogoče iste nadzorovati, ako so zatvornice previsoke. Prošnja interesiranih gospodarjev-živino-rejcev za zboljšanje železniških zatvor-nic je torej opravičena. Podpisani torej poživljajo visoko vlado, naj se o opisanih nedostatkili prepriča in pri visokem železniškem ministrstvu izposluje, da bo isto v varstvo naših živinorejcev pri pašnikih in prehodih oskrbelo zadostne varnostne naprave.
se obnovi zopet jutri, 30. t. m. Ob tej priliki smo dobili dopis E r n s t a p 1. P1 a n i t z a , ki je izdal več del o nesrečni mayerlinški tragediji in življenjepis pokojnega prestolonaslednika. V tem dopisu se pl. Planitz ostro obrača proti razn' a neresničnim »odkritjem« ki se redno pojavljajo z ozirom na pretresljivi dogodek v cesarskem lovskem gradu in navaja svoje tozadevne brošure, v katerih je razkrinkal posamezne sleparske »odkrivalce«. Zlasti pobija najnovešjo verzijo, ki baje pohaja od nekega barona Vetsera, ki je nedavno umrl v Južni Ameriki in bil brat baronese Vetsera, ki je umrla zajodno z Rudolfom. Sklicuje se Planitz pri tem na svoje zanesljive informacije pri raznih visokih osebah, zlasti pri bavarskem vojvodi Karlu Teodorju, bratu pokojne cesarice Elizabete
prec vodu, ke sm ga vidu, kuku tist soj šlep za saba uleče, de tu na purnen nč dobrga. Ze ket utrok sm šlišu vočkat, de pumon tak kumot vojska, kuga, la-kata, putres al pa kašna druga laka reč, ke Idi kuri put ublije, če ud ne šlišja. In glej, do je use tu res! Zdej se je pukazal, de star ldjc use glih več veja, kokr pa ta mlad fra ari Kumi je kumet prlezu tam nek izza Goluea al ta Debeuga hriba pa sa Že u dežoln-mo zbore tista vuliuna reforma gor uzol ke pumon za iblansk rotuž putros in Buh vč kua £e use.
Tud unkat ke jo nela ta na udna deluska urganizacja u »Mestnem do I me« soj bal, se je že pukazal, de je sam I ta kumet uržah, de je gespa Juvanuva.
in stricu prestolonaslednika, dalje pri svaku baronice Večera grofu Juriju Stockau in grofu Josipu Hoyos, ki je bil usodno noč v družbi prestolonaslednika. Predvsem pobija Planitz trditev dozdevnega Večere iz Južne Amerike, da je občeval z Rudolfom; baronesa je imola v usodnem času le enega brata, ki je služil kot častnik pri huzarjih, a nepobitno je dokazano, da Rudolf ni nikdar občeval z njim. Dalje ni res, da se je rodbino Vetsera takoj po mayer-linškem dogodku izgnalo iz dežele, marveč je ista še več let mirno živela v domovini. Ni res, da je bil dotično noč kak Vetsera v Mayerlingu, kakor tudi ne grof Bombelles, marveč je vest o nesreči nesel na Dunaj grof Hoyos, ki je dal ustaviti brzovlak in se je z njim peljal na Dunaj. Na dvoru je poiskal grofa Bombellesa, kateremu je razodel grozen dogodek. Tudi ni resnična trditev, da je imel Rudolf le majhno ranico na sencu, marveč se je o tem izrazil preje navedeni prestolonaslednikov stric, da je sam pregledal glavo, ki je bila tako razmesarjena, da take rane niti v vojni ni nikdar, videl. Dalje trdi ameriški »Večera«, da se je baronesa zastrupila; to je popolna neresnica, kajti po očividcih grofu Stockau, Aleksandru Baltazzi in končno po cesarjevem telesnem zdravniku dr. Auchen-thalerju je bilo dognano, da je bila baronesa Večera ustreljena. Res je dalje, da se je svojcem Večere po dolgem trudu posrečilo izposlovati dovoljenje avstrijskega dvora za izročitev trupla pod pogojem, da se v cesarski lovski grad ne prinese ne krste in ne pošlje mrtvaškega voza, in da se smrt baronese objavi iz — Benetk, ne da bi se imenovalo Mayerling ali Sv. Križ, kamor naj se baroneso popolnoma tajno prepelje in pokoplje. Gori navedeni trije možje so se ppnoči 31. januarja podali v Mayerling, kjer je cesarjev zdravnik napravil zapisnik in potom sta svaka zavila truplo v platno, ga položila v navadno kočijo in se z njim odpeljala v Sv. Križ. Ondi je že čakala v hitrici napravljena krsta in v navzočnosti komisije okrajnega glavarstva in policije se je baroneso položilo v rakev in pokopalo. Vse drugo, pravi pl. Planitz, je laž in izmišljotina in je potrebno, da se v tej največji tragediji sedanjega časa varuje zgodovinsko, avtentično resnico.
Po nesreči v Rablju.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Rablja.)
R a b e 1 j, 28. jan. 1910.
O Rablju se poročajo stvari, o katerih v Rablju nihče $ič ne ve, — mnogo stvari se razširja namenoma, da se straši in hujska zbegano ljudstvo. Evo vam popolno resnico!
Hitro po grozni katastrofi so prišli delavci iz Prevalj in Wolfsberga, ki so delali neumorno noč in dan, a brez vrvij, ker je delo popolnoma varno. Imeli so plačo 5 kron na dan in hrano, — a začelo je snežiti. Tukaj v gorah, posebno v Rablju je sneg silno nevaren, že sedaj trepečejo ljudje in se boje groznih plazov. Vkljub najpridnejše-mu delu, četudi je bilo do 200 delavcev, še niso skopali zemlje do dna zasipa. V soboto ob 9. uri je dospela komisija,
u ta »Sluvenskmu Narude« puvedala, de je biu pouhn praznga, če prou je tud tiste vidla, ke jh še zravn ni biu. Usega tega je sam en takla repatast kumet uržah. Jest se prou res čudm, de se je gespe Juvanu še cviček tku prlegu, de ga na more u ta »Sluvensk-mo Narude« prehvalt, sej prauja, de tak kumet tud vs apetit zapre, in pa de je mela sluvenska filharmonka tku pupolen uspeh, če prou ni tla nč špilat in jm je že ena ura preh iz bala ušla, kokr sa se uglihal. Če ja je ta »Sluvensk Narud« zavle tega speglu, nej s nekar preveč iz tega na stri. Kapel-majster more že vedet, kdaj sa Ide u tak štimeng, de več muske na nucaja.
Kratkinmal: ta repatast kumet je uržah, de gre leberalcem use narobe. Tu sta skusla tud gespud žepan in pa gespud dohtar Zerjou unkat, ke sta dol u Mustah prštimala ena untrholtn-ga brez muske,-de jima je ta kumet zgaga naredu. Strašn jima je šlu use šif in če b jima na pršlu ene par sucjal-demukratu na kamplne plozat, b biu douhčas za scagat.
Predpust je scer en fletn čas, ampak sam za take, ke maja mirna vest; če pa edn veselice prštimava in tu še clu dol u Mustah, al pa u šišk pr Mo-hari al pa pr Kankart in tu zatu, de b s mal vest uglušu. za take je pa predpust žautu, pusebn še, če pride puvrh e kafin repalašt kumet, kokr je pršou let as
Pa ta kumet na pumen sam, de u putres na iblanskmo rotuže in drugeh
Obletnica prestolonaslednikom smrti
pričela je svoja preiskovanja pod zfim-ljo in nad zemljo. Sodnijska zaslišanja so trajala 14 dni, o njih se ni izvedelo ničesar, vse je tajno. A pri komisiji je moral govoriti javno vsakdo, komuri koli preti kakšna nevarnost. V soboto ob 10. zvečer se je ustavilo delo pri jami in odslej jo stražijo noč in dan trije delavci. Okoli jame je nanizana precej močna železna vrv. Komisija jo trajala do danes, t. j. do četrtka. Pozitivno znano je le to: Do dna jame se mora sezidati štirivoglat rov, vse drugo zasipati. Zakaj? Nadaljnje kopanje je zelo nevarno za ves Rabelj; ako prodre voda iz jezera v podzemske rove, je končano vse; zato je bila komisija mnenja, naj se zasiplje vse in sicer do srede marca, a pride lahko oblast, ki bi zahtevala: »Na dan z mrliči«, zatorej rov, da ostane zemlja vedno v zvezi z jamo, da se zamore potem s stroji nadaljevati rovanje in izkopavanje.
A danes je ljudstvo zopet zelo razburjeno. Delavci, ki so stanovali v kosami, morajo v staro šolo, uradi grofov Hencklov so morajo preseliti v hišo za hribolazce; a najhuje: Ponoči od pol 12. do 3. se je slišalo pri dveh hišah poleg cerkve podzemsko ropotanje, to je bilo v torek; v sredo opoldne je slišala to tudi poklicana komisija, a sedaj miruje. Komisija si tega ne more razlagati, a ljudstvo je grozno zbegano, praznoverje pa še nasičuje že itak prestrašeno in v teh trenutkih razburjeno domišljijo. G. inženir Ratzmann iz Celovca je prevzel vnanja dela. — Tako do sedaj, snega je tu mnogo, da dobimo le redkokedaj tudi pošto.
Zadružna debata v kranjskem deželnem zboru.
Liberalci so v kranjski zbornici 25. t. m. zagovarjali načelo, da mora zadružništvo biti po strankah ločeno, torej zadružništvo kot sredstvo politične agitacije, in so liberalno »Zvezo zadrug« jasno označili kot sredstvo, s katerim hočejo delati politično propagando med ljudstvom za svojo stranko. Naši poslanci so zagovarjali z vso odločnostjo, da gospodarska organizacija nima služiti nikomur, ampak da mora biti prosta od političnih strank. Pri tem so se seveda naši poslanci morali dotakniti liberalnega dela na tem polju in so ga tudi dovolj jasno karakteri-zirali.
Govorila sta dr. Lampe in dr. Krek. Danes prinašamo govor prvega.
POSLANEC DR. LAMPE.
Gospoda! Nihče od nas ni pričakoval, da pride danes v tej zbornici do debate o zadružništvu. Ker pa se je zdelo dr. Novaku potrebno, da se je o priliki, ko je stavil svoj predlog giede zastopstva zadružništva v kuratoriju slovenske trgovske šole, dotaknil tudi zadružnih zvez in jih spravil v razgovor ter tako debato postavil na širše stališče, zato gospoda, povejmo si vse!
Liberalci sovražniki zadružništva.
Pred vsem konštatiram, da nima narodno - napredna stranka po svoji zgodovini in po vsem svojem doseda-
njem nastopu nobene pravice, govoriti o zadružništvu, kajti Vi ste bili vedno najhujši sovražniki zadružništva. (Čujte!)
Ko smo osnovali prvo Raiffoizonko — in Raiffeizenke so gotovo najpotrebnejši gospodarski element zadružništva kdo je takrat najhujše rohnel, kdo je hotol vse uničiti? Takrat ste stali popolnoma na strani oderuhov, takrat ste oderuštvo zagovarjali. Kdor koli je nastopil proti terorizmu kaoita listov, trgali ste ga po svojih časopisih, državnemu pravdniku ste ga izročali, in stenografični protokoli deželnega zbora so dokumenti, kako so voditelji Vaše stranke tudi v tej zbornici zlorabljali svojo moč proti zadružništvu!
Dr. Tavčar je neštetokrat napadal Raiffeizenovke in oderuhe zagovarjal!
Gospoda! To je bilo tudi popolnoma logično z Vašega liberalnega stališča, kajti liberalizem in zadružništvo sta si v bistvu popolnoma nasprotna. Liberalizem zagovarja individualizem. zagovarja moč posameznika, da rabi svojo pest in gospodarsko moč v gospodarskem boju, če tudi uniči gospodarsko slabe j šega.
Povsod je liberalizem šel isto pot, kakor jo je šla narodno - napredna stranka. Vedno je liberalna šola pobijala zadružništvo, zlasti v tej obliki, kakor se razvija v novejši dobi.
Je-li bil to »klerikalizem«, ko je rajni oče Raiffeiscn začel na Nemškem ustvarjati nove organizme, po katerih bi zlasti kmečki stan naj dobil cenen kredit? Liberalna misel, katera vč, da je to njej diametralno nasprotno, je povsod po svojih ljudeh vso poskušala, da bi zatrla v kali to zadružno življenje.
Zaraditega jaz liberalni stranki nikakor ne očitam tega, da je napadala zadružništvo; jaz jo zato le hvalim. Kajti takrat ste bili dosledni, takrat ste prav delali po svojih načelih. (Dr. Tavčar: »Proti konsumom smo bili!«)
Gospod doktor, Vi ste bili vedno proti konsumnim društvom, to je res; ampak tudi proti kmetijskim zadrugam, proti Rai f feizenovkam, sploh proti vsemu, kar ima količkaj značaj združevanja na sebi. Edino za eno vrsto zadrug ste bili, za tiste bolj »gosposke« zadruge, za neke vrste kreditnih zavodov, ki so v rokah nekaterih magnatov, kateri ž njimi strežejo svojemu osebnemu dobičku.
Liberalci hinavci!
Tako je še danes, in s tem prehajam k drugemu poglavju: Kdaj in kako je narodno-napredna stranka zapustila ta svoja načela.
To se je zgodilo, ko ste videli, da je ves Vaš boj proti zadružništvu brezuspešen, ko ste videli, da ga liberalni sodniki in okrajni glavarji niso mogli zatreti, ko Vam državni pravdniki niso mogli več pomagati. Takrat ste rekli: Polastimo se mi zadružništva! — in zatajili ste vso preteklost, postali ste čisto nekaj drugega kakor sle bili prej.	' ' 1
Ta disonanca, katero vidimo danes tukaj v naši deželni zbornici, ki jo vidimo zlasti v Vaših vrstah, to je samo disonanca naravnega nasprotja med liberalizmom in zadružništvom
in izvira iz tega, ker imate v svojih prsih to tlisonanco, ta razpor. Odločiti se boste morali na eno ali drugo stran, te hinavščine ne boste mogli trajno nadaljevati.
Ta disonanca je tudi samo naravna posledica tega, da so tisti možje, ki ste jih poslali v vodstvo svojega zadružništva, ostali gospodarsko drugega mišljenja, ker se niso mogli takoj uživeti v nove razmere in akomodirati novim principom. Jaz jim ne štejem v zlo, ako niso mogli tako hitro dozoreti za zadružno misel in takoj pretrgati vse zveze s svojo preteklostjo. Jaz vidim v tem dejstvu samo dokaz, cla so ljudje Vašega mišljenja nesposobni za zadružništvo.
In zato mene nobene številke in imena absolutno nič no ganejo. Jaz vem, da je veliko število Vaših zadrug samo na papirju, vem, kako ste celjski zvezi ropali zadruge, da ste jo spravili na kant. Jaz vem, kako so se snovale zadruge od neke strani, vem, kako so v enem kraju snovali takrat kar po tri do štiri zadruge, samo da jih je bilo več na papirju!
Take zadruge nam ne imponirajo in takega zadružništva si mi *ne želimo.
Gospodje, Vi ste nas izzvali, in jaz sem Vam resnico v obraz povedal. In še to Vam povem: Ta politična zveza slovenskih zadrug se ne bo držala, ne bo obstala, ker je gnila v svojem jedru.
laniaa Borowska.
v Krakovu se bliža koncu sodnijska obravnava v zadevi Janine Borovv-ske, ki vzbuja splošno zanimanje. Celo veliki nemški in razni inozemski list:; prinašajo o nji obširna poročila. Lahko rečemo, da ne vzbuja manjše senzacije, kakor jo jo v Parizu zadeva zloglasne madame Steinheil. Stvar sama na sebi ni tako vpijoča, kakor je bila v zadevi Steinheilove. Poslednja je bila obdol-žena, da je umorila moža in mater, pri Boro\vski se gre pa za zločin, ki n: nič posebno nenavadnega v modernem svetu. Obdolžena je namreč, da je ustrelila svojega ljubimca advokata Levickega, ker je hotel pretrgati ž njo svoje razmerje. Bolj kakor stvar, vzbujajo senzacijo okoliščine, ki jo sprem ljajo.
»Slovenec« je svojčas poročal o procesu Borowske, v katerem jo je zastopal dr. Levicki. Naj stvar ponovimo.
Glasilo rusko - poljskih socialnih revolucionarjev, »Rdeči Prapor«, je prinesel nekoč listo raznih oseb, ki stoje v stranki socijalistov revolucionarjev, pa so v zvezi z rusko policijo in jim izdajajo svoje tovariše. Dotična lista je vzbudila senzacijo vsled svojega obsega in vsled oseb, ki so stale na nji. Na listi je stal tudi neki Stanislav Brzozowski, mladenič izvanrednih zmožnosti, katerega je poljska narodna mladina oboževala. Kot vseučiliški dijak, ki je bil v Varšavi vodja poljske radikalno-narodne mladine, bil je zaprt dalje časa, slednjič je prišel iz ječe ter se podal v Lvov, kjer je nadaljeval svoje agitacije in si vstvaril krog navdušenih pristašev. Zdaj je pa »Rdeči Prapor« poročal, da je v ječi se dal
takeh nasreč za iblanske leberalce; ta kumet in negau šlep se uleče clu ke du Trsta in du Zagreba in kar luna ni mogla strt, tu je s turu ta repatast kumet, de je prenesu Kvedruva Zofka iz Zagreba u Trst, de je lohka tud tam nahterm ženicam mal soje mudrost u fertahe natresla. Zofka je šla guvort u Trst u »ženskem uprašajn« in zdej čaka še dons, de b ji pršou kdu kej pu-vedat u »ženske \ udgovore«; kulk časa u še na ta udgovar čakala, pa prou res še na morm dons puvedat, pa u že še pršou čas, de uma kera tud ud »ženskega udgovora« blekln, če u Zofka še douh uprašvala.
Za dons je bi pametn, če se mal iz »Edinastjo«, ke ja je tud neki kumet zmešu, pumenma u »moškem uprašajn«. »Edinast« b rada zvedla za tiste, ke lašk na mest sluvensk pišeja, kar se vid, de ja je ta repatast kumet iz kurja slepota udaru. Za kua na praša ge-spuda dohtar Brnčiča, podpredsednica ta narudne deluske organizaeje u Trste in Mandičuga prestolonaslednka za predsednštvu. Ta b ji čist natank lohka dupuvedu, kulk laškeh dupisu je že spisu in puslou sluvenskem strankam, kedr je zastopu sluvenske stranke. Če b se »Edinast« najnga prec ubrnila, pa b ji na blu treba hodet ukul žvota u varžet.
Če b »Edinast« šc iz tem, kar b ji puvedu gespud dohtar Brnčič, na bla zaduvolna, nej b šla pa še hutel Balkan, T r i e s t c pugledat, pa b na vidla sam Trieste, ampak na kelnarskeh in nutelskeh ceglčkch tud zadost nem-
škega, tku de b bla nena ferbčnast lohka zaduvolna. Tud štarije ta narudne deluske organizacije se še zmeri štrekaja iz laškem napišem. Zakaj s tku slepa, luba moja »Edinast«, de t morm jest ket Iblančan uči udperat, de čist na zadremleš u soj naumnast. De je pa tku u Trste, s pa ti tud precej uržah sama. Murde se še spouneš na tistga dohtarskega kandidata, ke je soje čase služu pr gespude dohtar Ri-barže in ja je mogu ud tam pulakerat h laškmu dohtari sam zavle tega. ke niste dal preh gmaha, de ste mu zaprl urata pr ush sluvenskeh dohtarjeh. In za kua ste tu naredi? Sam zatu, ke ni tou trobet u ruh ta narudne deluske urganizacije, ampak je en mal ke preke suejaldemukratem škilu. Če delate tku u Trste in če h tem tud še ti na uso kriple pumagaš luba moja tetka »Edinast«, pol ni prou nč čudnga, če začne ta al pa un laška su zobat.
Le nekar se na deli tku navedna, luba »Edinast«. Tist je že res, de velik ti na veš, al tu, kdu piše lašk namest sluvensk med tržaškem Sluvencom, tu pa ti dobr veš, če prou deset repatasteh kumetu vesi nad Trieste.
Ke je u Trieste taka burja zdej ene dni, de b enga tku spihala, kokr spiha gespud iblansk žepan kerga z rotuža, če mu na parira tku kokr so šika, al pa če na zna tku vajn zlezt, kokr je znou vajn zlest soje čase gespud Tufe, pa pestima Trieste za dons prgmah in puglejma še mal nazaj u Iblana.
Kokr sm glih kar reku, do je znou gespud žolnir Tufe tku u gespuda že-
pana zlest, kokr zna mal ker, tku je mende tud ta preklican kumet iz šle-pam uržah, de je use te lebezen med gespudam žepanam in gespudam žul-mrjam Tufetam konc. Zdej en čas se kar na morta videt med saba, kokr de b biu kumetu šlep na pot. Unkat je kar naenkat, mende prec, ke se je kumet prkazu, zašafu gespud žepan žul-nire Tufet, de mu more use soje akte naprej prnest. Ke pa gespud žulnir ni mogu hitr temu ustrežt in ni prec ush aktu naprej predložu, je gespud žepan puslou kar ene par rotuškeh slug u žulnirjuva kanclija, de sa mu use ladl-ce premeta! in tku najdi pu šter, pet in še več let stare akte u ladlceh in kostneh in jh gespude žepane prnesl. Gespud žepan je hitr ene par aktu sam in pu sojem rešu, ta druge je dau pa drugem pejomtarjem čez, pa mende ne spet za spraut, ampak za rešt.
Tku je ta kumet iz šlepam uržah, de je gespud žulnir Tufe pr gespucf< žepane u namilast padu in de je začeu gespud žepan iz nim tku pumetat. kokr pumeta kumet iz sojem šlepam gor nad nam. Tud gespud žepan b biu rad tku usok nad nam, kokr je ta repatast kumet, ampak mu na rata. Glava že nos res pukonc, de b hmal lohka kumet u šlep ugriznu, ampak drugeh rči mu manka, kar more en člouk mt, če če res vesok letat. Enga pulcaja uzmerjat. al pa enga pejontarja, tu še ni use, tu zna, če ni drgač tud
Roltatu Pepe iz Kudeluga.
podkupiti od policije fer prestopil v njeno službo in postal navaden policijski agent. Ravno takrat ga je ruska policija iz Lvova poslala na Laško, da bi tam spioniral Gorkija in Andrejeva. Razkritje je padlo kot bomba. Poljska mladina ni mogla verjeti, da bi bil njen, poglavar agent ruske policije. Lvovski visokošolci so postavili Brzezovvskega pred častno sodišče. Obdolženec se jo zagovarjal izborno, poljska mladina so je razdelila na dva tabora: Vsepoljaki ali narodni demokrati so ga oprostili, socialisti so ga pa obsodili. Narodni clcmokratje so poprej vedno trdili, da jc demoralizacija samo v sociaiistiških vrstah, sami so se pa ponašali s poli-tiško neomadeževanostjo. Težko jim je bilo torej priznati, da bi bil eden nji* hovih voditeljev agent ruske policije.
Na dotični listi, katero je priobčil »Rdeči Prapor«, je stalo tudi ime Bo-rowske iz Krakova. Glasilo galiških poljskih socialistov, dnevnik »Napr-z6d« (Naprej) v Krakovu, jo te date še izpopolnil in povedal jasneje, da je dotična Borowska s krstnim imenom Janina, slušateljica medicine na krakovskem vseučilišču. Sedaj so krakovski akademiki prisilili Janino Borowsko, da je tožila urednika »Napreja«, juda Hackera, radi razžaljenja časti. Hacker je pa nastopil dokaz resnice. Pravda je torej dobila jako politično podlago. Ako dokaže Borowska, da je obdolžena po krivici, bo umit tudi Brzozowski in izpodbita bo verojetnost donoševalcev socialnih revolucionarjev.
Borowsko je zastopal mladi, jako spretni advokat Levicki, Hacker je navedel kot glavni priči za svoje trditve Burceva in Bakaja iz Pariza. Burcev je zgodovinar ruske revolucije. Izdaja časopis »Biloje«, ki prinaša dokumente k zgodovini ruske revolucije. Ta časopis je grozen. Z največjo hladnokrvnostjo se priobčajo podatki in dokumenti o raznih napadih in umorih iz prejšnjih in sedanjih časov ruske revolucije. Vse je zbrano z vestnostjo in hladnokrvnostjo resničnega učenjaka. Burcev smatra revolucijo za neke vrste sveto vojsko in revolucionarji so mu junaki. Poštenosti, vestnosti, treznega razsodka se mu ne more odrekati in nobena njegovih trditev ni bila še očitno spoznana za neresnično. Bakaj je bil nekaj časa revolucijonar, potem je bil podravnatelj varšavske tajne po« licije, slednjič je pa spet zapustil poLU cijo in prestopil k revoluciji ter je postal informator Burceva. Pred sodiščem je naredil vtis navadne činovni-ške nature, ki dela vse za denar.
Levicki je branil Borowsko neiz« merno spretno, sama je tudi nastopala jako dobro, javno mnenje občinstva je bilo na njeni strani in proti socialistom. Slednjič je res zmagala in Hacker je bil obsojen na neznatno denarno globo. Porotniki so se postavili na stališče, da je več verjeti Poljakinji Borowski, kakor pa ruskemu revolucionarju in prejšnjemu tajnemu policistu Bakaju, dasiravno je izpovedoval z vso odločnostjo in jo je izpoznal pred sodiščem.
Po obsodbi je zavladalo splošno zadoščenje in javnost se je pomirila. Kar se raznese glas, da je Borowska ustrelila svojega advokata Levickega. Nekega jutra, ob 3. po polunoči, je bilo pozvano rešilno društvo v stanovanje Levickega, češ, da se je zgodila nesreča. Našli so advokata v ponočni srajci s prestreljeno glavo na kanapi, Borowska pa je bila popolnoma oblečena pri njem in je hotela oditi. V peči so našli ostanke sežganih pisem, na tleh sledove izprane krvi in več drugih znakov, ki so kazali na to, da je Bo-rovvska ustrelila Levickega. Policijski komisar jo je torej dal zapreti in sedaj se vrši obravnava.
Zadeva je senzacijonelna v prvi vrsti radi politične podlage, katero ima še iz prvega procesa. Zanimiva je pa tudi, ker nam odkriva razne strani moralnega ali pravzaprav nemoralnega stanja gotovega dela občinstva, zanimiva pa je tudi radi udeleženih oseb in radi načinov obravnave. Obtožnica je bila jako obširna in temeljito izdelana. To ni bil suh birokratiški akt, ampak temeljita psihološka študija, ki bo obdržala trajno literarno vrednost. Nekaj nenavadnega te vrste. Obtožnica je dolžila Borowsko, da se je zagledala v Levickega, ki ji je imponiral s svojim izvrstnim nastopom pred sodiščem. Razvilo se je med njima razmerje, katero je pa hotel Levicki zopet razdreti ker se je nameraval poročiti z grofico Tyszkiewicz. Borowska je zahtevala, naj ji vrne neka pisma in fotografijo. Ker ji Levicki tega ni maral izročiti, je prišla ponoči v njegovo spalnico, ga ustrelila z revolverjem, sežgala dotična pisma, potem pa poklicala rešilno društvo in pričela trditi, da se jc ustrelil sam.
Borowska je hči premožnega veleposestnika, omožena z nekim uradnikom, od katerega se je pa dala sodnij-sko ločiti, dasiravno je imela od njega dva otroka, katerih eden še živi. Dasiravno je prej moža pustila, se on vendar sedaj z vso silo zanjo poteguje ter jo izgovarja pred sodiščem. Levicki bo morda kateremu izmed Slovencev znan, ker je bil na časnikarskem kongresu v Ljubljani in je na njem veliko nastopal. Bil je izvrsten advokat, pisatelj, dramaturg, nekoliko politik, velik športsman, človek velikih zmožnosti, a še večje slavohlepnosti, nestalnega značaja in lahkega življenja. Tudi on je bil oženjen in je živel ločen od svoje žene.
Razprava je privlekla na dan jako .Veliko umazanosti in intimnosti. Čudno je, da se take reči obravnavajo v javni razpravi. Slabe vrste časniki imajo sedaj prilike dovolj, da pitajo občinstvo s pikanterijami. Težko je tudi razumeti, zakaj pusti sodnik vsaki priči pripovedovati vse mogoče dražijive reči, ki ne spadajo k stvari. Ne glede na pohujšanje ljudstva se s tem tudi obravnava neizmerno zavlačuje. Priznati se pa mora, da stori Bo-rowska sama vse mogoče, da bi razpravo zavlekla, kliče vse mogočo priče in vlači vsakovrstno govorjenje na dan. Sploh je to posebne vrste ženska, ki bi lahko služila za predmet kakšnemu Ibsenu ali Dostojevskemu. Moralno je pokvai-jena do kosti, pripoveduje brez rdečice najdelikatnejše stvari, na drugi strani se pa vsa razburi in razžali, ako spregovori kakšna ji neljuba priča nekoliko debelejšo besedo. Od sodnije zahteva, da ravna ž njo z vso delikat-nostjo. Nekoč je nastopila z vso razburjenostjo, ker jo je sodnik pozabil nasloviti gospa, ampak je rekel samo Borowska. Sama pa zna biti proti pričam in celo proti sodnikom ostra in robata. Slabotna je tako, da se drži pokonci samo še umetnim potom s tem, da ji sodniki dajeja injekcije cocaina in morfija, uživa pa samo vino in kavo. Govori jako izbrano, odgovarja premišljeno in ne pada nikdar iz uloge, tudi ne, kadar jo pograbi jeza, da udari s pestjo ob mizo. V Krakovu je dovršila na vseučilišču medicino in je že naredila nekaj rigorozov za doktorat.
Borowska je prišla k Levickemu zvečer, imela je ključ od njegove spalnice. Po drugi verziji jo je Levicki zvečer peljal v svojo stanovanje, jo zaklenil in potem šel v mesto. Tu se je zabaval v ženski družbi, sedel v kavarni in se razgovarjal s prijatelji ter delal načrte za prihodnjo življenje. Po polu-noči se je vrnil domov. V stanovanju se je slekel, vzel tudi ponarejene zobe iz ust, ter jih dal v vodo, potem se pa vlegel spat. Borowska ga je ustrelila, toda ne do smrti. Med tem, ko se je boril s smrtjo, je ona poiskala dotična pisma ter jih sežgala, izmila kri na tleh in na rokah, napisala pismo možu, ko je pa čez kakšne poldruge ure videla, da ranjenec že zgublja zavednost, je poklicala rešilno društvo ter pripovedovala, da se je ustrelil sam, ker rnu ona ni marala dati neke izjave. Rešilno društvo ga je našlo še pri življenju, toda ni mogel več govoriti. Umrl je na poti v bolnišnico.
Na vsak način so se poljski narodni in katoliški krogi v prvi pravdi Bo-rowske s Hackerom preveč zanjo postavili in prišli s tem v neprijeten položaj. Edini praktični nauk zanje bi bil, da je treba pri takih aferah biti previden s sodbo in simpatijo in da se ne sme dati zapeljati od predsodkov. Naj bi bila Borowska v prvem ali morda celo v drugem procesu spoznana nedolžna, vendar je prišlo na dan toliko umazanosti, da se mora človek s studom obračati od takih ljudi.
Pred koncem zasedanja kranjskega deželnega zbora.
Ljubljana, 28. jan. 1910.
Sedanje zimsko zasedanje kranjskega deželnega zbora se bliža koncu. Kakor se je naglašalo danes v deželnem zboru, bo zasedanje v torek odgo-deno. V treh sejah namerava zbornica rešiti še ostali dnevni red, med kateri spada tudi proračun.
Ogromno delo je že zclaj izvršila zbornica. Rešila je celo vrsto velevaž-nih predlog gospodarskega značaja, delo, s katerim so imeli odseki ogromno dela, da so jih proučili in jih ugotovili za zbornico, a še čaka zbornico cela vrsta takih predlog. Tako predloge dajo v prvi vrsti veliko clela poročevalcem. Znano nam je, da so naši poslanci poročevalci morali pisati poročila pojoči in po dnevi, da so jih izgotovili.
Deželnemu odboru in deželnim uradom je nakopičilo sedanjo zasedanje velikansko dela.
Finančni odsek je imel med raznimi odseki pač največ dela. Rešil je že ves proračun za 1. 1910. Danes se je že razdelilo proračunsko poročilo finančnega odseka v zbornici. Finančni odsek je ustanovil proračun deželnega zaklada za loto 1910 s potrebščino 4,890.386 K, s pokritjem 1,413.576 kronami. Finančni odsek predlaga, naj bi se pokril primanjkljaj z deželno doklado na neposredne državno davke, izvzem-ši osebni in dohodninski davek in pri-dobninski davek krošnjarjev, dalje z deželno doklado na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa, oboje v dosedanji izmeri, in končno s samostojno deželno doklado na pivo, ki znaša zdaj 2 K, ki pa naj bi se zvišala na 4 K od hektolitra. 40 odst. deželna doklada na neposredne državne davke se proračuna z 1,520 000, 40 °/o deželne doklade na državno užitnino s 480.000 K, z naklado na pivo 430.000 K, skupaj 2,430.000 K. Nepokrit ostanek se proračuna z 1,046 810 K, ki naj bi se pokril potom kreditne operacije, v kolikor bi ne bil pokrit z doslej še ne določenim državnim prispevkom iz naslova izboljšanja deželnih financ iz državnih sredstev. Finančni odsek predlaga tudi 14 resolucij. Ob piroračunski razpravi se vname brez dvojbe zanimiva politična debata. Naša večina čaka lahko brez vsake skrbi nanjo, kar so že dokazale precej burne razprave ob štatutu slov. trg. šole in ob proračunu normalno šolskega zaklada.
Dve ali pravzaprav tri velevažne postave označujejo sedanjo zimsko zasedanje kranjskega deželnega zbora. Izprememba ljubljanskega občinskega in volivnega reda in pa vpeljava volivne dolžnosti za državno in deželno-zborske volitve na Kranjskem. S. L. S. pod vodstvom svojega načelnika dr. šusteršiča dosledno uveljavlja svoja ljudska načela v postavodaji Kranjske vojvodine.
Današnja seja ostane ravno tako zgodovinska v povestnici Krani^ke kakor njena predhodnica, ko se je izpre-menil ljubljanski občinski in volivni red.
O NOVELI K OBČINSKEMU REDU IN VOLIVNEMU REDU.
Ko naznani deželni glavar, da pride na vrsto poročilo deželnega odbora glede nekaterih poprav v načrtu novele k občinskemu redu in občinskemu vo-livnemu redu z dne 17. februarja 1866. dež. zak. št. 2. predlaga poslanec Mat-jašič v smislu poslovnika, naj se takoj razpravlja o predlogi deželnega odbora. Predlog obvelja. Dež. odbornik dr. Pegan naglaša, da se popravijo sicer nebistvene napake, ki bi jih bil sicer lahko popravil na podlagi dr. Lampe-tove resolucije deželni odbor, a jih je končno rajši predložil deželnemu zboru v rešitev. Sledi kratka razprava, v kateri govori dr. Triller, nakar naglaša
DR. ŠUSTERŠIČ.
Izpremembe, za katere se gre, niso bistvene. Postopal je deželni odbor s kurtoazijo kljub les Lampe, po kateri bi bil lahko sam popravil nebistvene izpremembe. (Tako je!) Kljub temu pozivam deželni odbor, naj v takih slučajih, ako se gre tudi za nebistvene izpremembe, če deželni zbor zboruje, vselej z isto kurtoazijo kakor zdaj na-' stopa, da bo sklepal tudi o nebistvenih zadevah deželni zbor. Nobenega pomisleka nima, da bi se o stvari ne sklepalo takoj, saj je bila že dovolj prere-šetana. (Pritrjevanje.)
Po dr. Šusteršiču stavi Še Jarc formalen predlog. Dr. Eger se izjavi proti izpremembi. Ko še končno poročevalec dr. Pegan navede, da je v tej zadevi povzročil največjo tehniško napako najstarejši parlamentarec baron Šve-gelj, se sklene prehod v podrobno razpravo in se sprejmejo predlogi deželnega odbora z dodatnim Jarčevim predlogom.
ZISTEMATIČEN POGLED O UVRSTITVI CEST.
Ko se razpravlja o prošnji posestnikov iz vasi Dol. Zemon za uvrstitev občinske poti od Vrbovega skozi Dol. Zemon do Reške državne ccste med okrajne ceste, in se na poročevalcev predlog (Scholmayer) nakaže prošnja deželnemu odboru v proučevanje, izvaja
Poslanec Ravnikar je priporočal prošnjo posestnikov iz vasi Gorenji in Dolenji Zemon v občini Jablaniški, okraja ilirsko-bistriškega za uvrstitev občinske ceste od Vrbovega skozi Dol. Zemon do reške državne ccste med okrajne ceste.
DR. E. LAMPE.
V Zadevi uvrstitve različnih cesta ima deželni odbor poldrugsto prošnja1
o posameznih slučajih. Ce se bodo re-šavalo prošnjo tako sporadično, nastane upravičena nepopolnost. Zeli, da bi se mogla izvesti uvrstitev cesta v veliki meri. Vpoštevati se mora vprašanje stroškov, predno se moro misliti na rešitev.
Proučiti se mora, kje je potrebno kreiranje novih okrajnih in državnih cest. Predlaga resolucijo, ki naroča deželnemu odboru, naj predloži ziste-matičen pregled o uvrstitvi občinskih v okrajne in okrajne v deželne cesto. (Odobravanje.)
Resolucija obvelja.
URAVNAVA GAMELJŠICE, DOBRA-
VICE IN POLJŠČAKA.
Za upravni odsek predlaga poslanec Povše:
Prošnja vaščanov iz Gamelj, Šmart-nega pod Šmarno goro, Skaručne, Voj-skega, Vešče, Polja, Sinkovega turna za uravnavo gorskih potokov Gamelj-šice, Dobravice in Poljščaka se izroča deželnemu odboru, da jo potom dež. vlade predloži kmetijsk. min., da ono naroči svojemu uradu za zagradbo hudournikov za zadelanje gorskih potokov, da prouči ondotne razmere in izdela v to potrebne podrobne načrte in proračun v to potrebnih stroškov ter da bo deželni zastop k temu delu primerno prispeval. Z ozirom na od leta do leta naraščajoče opustošenje ondot-nih zemljišč, se obenem c. kr. vlada prosi, da smatra to uravnavno delo kot nujnim in zato pospeši izdelavo v to potrebnih načrtov.
Dr. šusteršič pozdravlja predlog. Pridobljena bo z regulacijo lepa vodna moč. Apelira na deželnega predsednika in ga prosi, naj stori vse, da se ta akcija izvede. (Pritrjevanje.)
DOLG ZA ZGRADBO DEŽELNEGA GLEDALIŠČA.
O poročilu deželnega odbora v zadevi dolga za zgradbo deželnega gledališča iz leta 1892 posl. Kobi za finančni odsek predlaga:
1. Deželnozborska sklepa z dne 3. marca 1879 in z dne 15. februarja 1898. leta v zadevi ustanovitve posebnega zaklada za pospeševanje kredito-vanja javnih del in podjetij, odnosno nalaganja delnih zneskov iz plačil na zapuščinskih doneskih za normalno-šolski zaklad, se razveljavita. 2. Glavnico v znesku 41.712 K, ki je naložena za normalno-šolski zaklad na knjižici Mestne hranilnice ljublj. št. 24.850 in glavnico, ki je naložena za zaklad za pospeševanje kreditovanja javnih del in podjetij, je porabiti v poplačilo ostanka dolga pri Mestni hranilnici ljubljanski za zgradbo deželnega gledališča, iz zadolžnice z dne 1. januarja 1892. 3. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši sklep pod 2. leta 1910.
Predlogi obveljajo.
Odgonski sprevodniki.
Za finančni odsek predlaga poslanec dr. Žitnik:
1. Odgonskim sprevodnikom Karlu Kuppfer, Jos. Smrekarju, Josipu Alt-mannu in Karolu pl. Novaku se plače zvišajo. 2. V ta namen se potrebščina v proračunu deželnega zaklada (pog. 3, naslov 1, § 1.) zviša za 1000 kron, ki naj jih deželni odbor porazdeli med štiri odgonske sprevodnike. 3. Deželnemu odboru se naroča, da pri deželnem odboru štajerskem in koroškem za dotična sprevodnika izposluje enako zvišanje plač.
Predlogi obveljajo.
Vpokojeno učiteljstvo.
V imenu finančnega odseka priporoča poslanec Margheri: Pri vračuna-nju učiteljskih pokojnin se v službeno dobo vštejeta dve provizorični leti. V pokojnino se vštejejo draginjske doklade. Deželni odbor se pooblašča, da sme dovoliti miloščine v ozira vrednih slučajih do 200 kron.
Osebne zadeve.
Deželni zbor je nato rešil dolgo vrsto prošenj za podpore. Poročala sta o njih poslanec Povše in dr. Žitnik.
PROŠNJE
ki jih zbornica ne bo mogla rešiti, se odstopijo deželnemu odboru v rešitev na predlog poslanca di*. Žitnika.
Sklene se po daljši razpravi na predlog dr. Žitnika, da se predlogi finančnega odseka v tem zasedanju no bodo razmnožili, ker je to za pisarno fizično nemogoče.
O PROŠNJAH BIVŠIH DEŽELNIH DACARJEV
Poslanec dr Žitnik poroča: Finančnemu odseku je bilo izročeno več prošenj bivših deželnih dacarjev za odpravnino odnosno podpore. Ker so te prošnje v zvezi z vprašanjem o pre-skrbninah deželnih dacarjev, je bilo finančnemu odseku rešiti to glavno vprašanje in moral sc jc pri tem ozi-
rati na zaklad za pokojnine dacarjev, ki se je doslej porabljal za odpravnine in preskrbnine dacarjev. Zaklad za pokojnino dacarjev je nastal na podlagi sklepa visokega deželnega zbora z dne 17. februarja 1894., ki se glasi: Deželni odbor se pooblašča, da sme del nagrad, dovoljenih v seji dne 16. februarja leta 1894. pri pobiranji deželne naklade na žgane opojne tekočine poslujočim da-carjem plodonosno naložiti in v prihodnjem zasedanju poročati in nasvete staviti, ali in kako bi se mogli dacarji po zadovoljni službi vpokojiti. Na podlagi tega sklepa, ki se je v poznejših letih tolmačil kot nekak načelni sklep, je deželni odbor v letih 1894 do 1900 vsako leto naložil gotove zneske da-carjem dovoljenih nagrad in je nabrano glavnico upravljal ločeno od ostalega deželnega premoženja v osebnem zakladu. K tej glavnici so prirastli tudi zneski, ki jih je deželni zbor odnosno deželni odbor še posebej odkazoval navedenemu zakladu. Pomnožil se je zaklad tudi po naraslih obrestih, ker je bila glavnica vselej plodonosno naložena. Iz skupnih denarjev tako osnova-nega zaklada je dovoljeval dež. odbor dacarjem in njih svojcem podpore, nagrade, odpravnine in miloščine do zadnjega časa. Po stanju konec leta 1909. znaša zaklad 46.674 K 65 vin. Do tega zaklada dacarji nimajo pravice. Dacarjem, ki so izstopili iz deželne službe, so odpravnine po večini že izplačane, dacarji, ki so še v deželni službi, pa so zavarovani pri državni zavarovalnici za zasebne uradnike. Pravega pomena zaklad sedaj nima in finančni odsek predlaga, da naj se odpravi. Obveze nasproti posameznim bivšim deželnim dacarjem ali njih svojcem, ki pa jih ni mnogo, se izpolnijo lahko naravnost iz deželnega zaklada. Glede na to predlaga finančni odsek:
1. Dacarski zaklad se opusti. 2. Bivšim deželnim dacarjem, ki so nad deset let zadovoljivo služili deželi ter so podpore potrebni in vredni, se dovolijo primerne milostne pokojnine, odnosno odpravnine, in sicer: a) milostne pokojnine onim, ki so vsled starosti ali bolezni nezmožni za delo, b) ostalim pa primerne odpravnine. 3. V ta namen se vstavi v proračun deželnega zaklada za leto 1910 znesek 4000 kron. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v tem zmislu reši predložene prošnje bivših deželnih dacarjev: Antona Ka-stelica, Ivana Pirnata, Ivana Kuntari-ča in Antona Vodnika. Predlog obvelja.
VODNE ZADEVE.
Za finančni odsek predlaga poslanec Povše:
Visoki deželni zbor skleni:
a)	Poročilo deželnega odbora o dovolitvi prispevka k uravnavi Save med Vernikom in Kresnicami in na progi Laze-Senožeti se vzame v vednost.
b)	Poročilo deželnega odbora o uravnavi Kamniške Bistrice bo rešeno po že izdelanem zakonskem načrtu in je torej brezpredmetno.
c)	Prošnja občine št. Jurij pri Grosupljem glede uravnave potoka Št. Jur-šica se odstopi deželnemu odboru, da odredi ogled tega potoka in po njem zamočvirjenih zemljišč in o tem poda deželnemu zboru poročilo s svojimi predlogi.
d)	Prošnja »Kmetske zveze za de-Jtanijo Moravče« za uravnavo potoka Drtišče se odstopi deželnemu odboru, da odredi ogled in napravi načrte za uravnavo tega potoka.
e)	Prošnja Ivana Kolmana v Begunjah za podporo k popravi škarpe in jezu ob potoku Begunjšica se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
f)	Prošnja Janeza Adamiča v Ponikvah za podporo za trebljenje požiralnikov ob vodi Rašici se odstopi deželnemu odboru priporočilno v rešitev.
g)	Prošnja »Društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja« za podporo se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
h)	Poročilo deželnega odbora v zadevi raznih vodovodov je po sklepu deželnega zbora, da se smejo iz melioracijskega zaklada izplačevati deželne podpore za vodovode, ki so tudi od države na podlagi odobrenih načrtov izvršeni, s tem rešeno.
i)	Prošnja občine Preserje v zadevi naprave vodovoda so odstopi deželnemu odboru, da po deželnem tehniku preišče v prošnji navedene razmere vodne potrebe in — če so razmere res take, da se potrebi po zdravi pitni vodi ugodi, — odredi napravo v to potrebnih načrtov.
j) Prošnja občine Črešnjevec v zadevi naprave vodovoda se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
k) Prošnja občine Ilir9ka Bistrica za razširjanje ondotnega vodovoda se
odstopi deželnemu odboru v primerno
rešitev.
1) Prošnja Franceta Anžlovarja in drugih v Mavrlu za dovolitev deželne in izposlovanje državne podpore k napravi kapnice se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
m) Prošnji Ivana Kobeja v Vukov-cah, občina Vinica za podporo k napravi kapnice se ne ugodi, ker se deželni prispevki posameznim načelno ne delijo in je podelitev deželne podpore po sklepih deželnega zbora le mogoča, ako tudi država dovoli svoj prispevek, kakoršnega pa posameznim posestnikom ne podeljuje.
n) Prošnja Andreja Maurerja iz Zagorja ob Savi za podporo k zgradbi mostu čez Savo pri Sv. Jakobu se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
o) Prošnja občine Radence za podporo k zgradbi nove občinske ceste pri Dolenjih Radencah se odstopi deželnemu odboru.
p) Prošnje okrajnega cestnega odbora vrhniškega in občin Polhov Gradec in Horjul za naknadni prispevek k zgradbam cestnih prog Polhov Gradec-Zalog in Vrzdenec-Št. Jošt se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Obvelja.
BAZNE PROŠNJE.
Reši se več prošnja za podpore. Sklene se na predlog poslanca Pogačnika o prošnji bolniškega kurata Gregorja Flis in predstojnice usmiljenih sester Leopoldine Hoppe za podporo k napravi novih cerkvenih stolov v bolniški kapelici in o prošnji istih prosilcev za podporo za prenovljenje notranjščine v bolniški kapelici, da se odstopata deželnemu odboru v rešitev.
Tudi prošnja vodstva hiralnice sv. Antona P. na Marofu, občina Sp. Idrija za podporo se odstopi deželnemu odboru po poročilu poslanca Pogačnika.
Uprava javne občinske bolnice v Krškem prosi za povrnitev oskrbnih stroškov, ki so narasli od 1. grudna 1899 do 1. mal. srpana 1901. Se odstopi deželnemu odboru.
Prošnji župnega urada v D. M. v Polju za zgradbo kapelice v deželni blaznici na Studencu se odstopi deželnemu odboru. Isti poročevalec.
Prošnja zdravstvenega okrožja v Rudolfovem, da prevzame deželni zaklad stroške za remuneracije zdravnikom se odstopa deželnemu odboru.
Prošnja kongregacije šolskih sester v Marijanišču za brezplačno oskrbovanje sester v deželni bolnici se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da jo uvažuje v posameznih slučajih.
Prošnja predstojništva samostana ubogih šolskih sester de N. D. v Šmi-helu za izplačevanje zadnje tretjine že dovoljene remuneracije v znesku 333 K 33vin. se odstopi na predlog poročevalca poslanca Pogačnika deželnemu odboru v primerno rešitev.
Poslanec Dular najtopleje priporoča prošnjo v upoštevanje z ozirom na to, ker je ta šola velike važnosti za Dolenjsko.
O prošnji zastopa zdravstvenega okrožja v Postojni za prispevek k zgradbi okrožne bolnice poroča v imenu finančnega odseka posl. Pogačnik.
Predlaga: Zdravstvenemu zastopu v Postojni se dovoli v delno pokritje zgradbenih in adapcijskih stroškov javne bolnice za leto 1910 4000 K in za leto 1911 zopet 4000 K iz deželnega zaklada.
Obvelja.
O poročilu deželnega odbora radi prošnje predstojništva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji giede podpore za razširjenje bolničnega poslopja poroča poslanec Pogačnik, ki v imenu finančnega odseka predlaga: 1. Namesto dosedanjih 12.000 K je v prihodnje v proračun deželnega zaklada ustavljati 20.000 K pričenši z letom 1910; 2. za razširjenje poslopja se dovoli enkratni izredni prispevek 20.000 K in 3. brezobrestno posojilo 30.000 K. Posojilo je vračati od leta 1920 dalje v letnih obrokih po 1000 K.
Obvelja.
PROŠNJE PRIMARIJEV IN ORDINARIJEV.
Poslanec Pogačnik poroča za finančni odsek o prošnji primarijev deželne bolnice za ureditev plače in službenega razmerja. Prof. dr. pl. Valenta prosi za zvišanje sedanje remuneracije, oziroma za definitivno nameščenje kot primarij. Poročevalec predlaga: Deželni zbor skleni:
Prošnje se odstopijo deželnemu odboru v proučevanje in poročanje v prihodnjem zasedanju. Poročevalec nanaša. da prosijo primariji in ordinariji za uvrstitev v III. oziroma v IV. plač. 'azied. Dr. Robida pa pi-osi, da se mu Priznaj defenitivnosi za desetletno dobo in oškodovanje za triletno dobo,
Dr. Oražen se poteguje za zahteve zdravnikov.
DEMŠAR
se čudi, da prihajajo zdravniki s prošnjo, ker se je vprašanje o plačah že vršilo pri reorganizaciji deželnih uradov. Za primarije je njihov značaj reklama za privatno prakso. Mi mislimo, da se je z reorganizacijo ustalilo plačilno razmerje za dolgo vrsto let. (Pritrjevanje.)
DR. ZAJEC
prav toplo priporoča deželnemu odboru prošnjo ordinarija dr. Robide v ugodno rešitev. (Odobravanje.)
JASNA BESEDA.
Dr. Šusteršič naglaša:
Pred približno enim letom smo reorganizirali deželne urade. Glede na službene razmere je stvar Jasna. (Tako je!) Pri reorganizaciji deželnih uradov smo se mi postavili na ltulantno, gene-rozno stališče nasproti deželnim uslužbencem in tudi nasproti primarijem. (Res je! Pritrjevanje!) Ko se je enkrat sklenila reorganizacija deželnih uradov, mora biti stvar za daljšo dobo vrejena, najmanj za dobo 20 let! (Tako je! Odobravanje!)
Odločno nasprotujem zistemu, kakor pri državnih uslužbencih, ko prihaja leto za letom zdaj ena, zdaj druga kategorija s svojimi prošnjami. Tako se pricle ad infinitum. (Pritrjevanje!)
Mi stojimo na stališču, reorganizacija deželnih uradov je bila potrebna, zato smo jo izvedli, ampak ko jc enkrat vrejeno, potem odklanjamo vse take prošnje, kakršne so se zdaj odložile in naj to vzame deželni odbor, a tudi deželni uslužbenci na znanje. (Pritrjevanje.)
Ob razpravi o reorganizaciji deželnih uradov sem bil jaz referent. Cela zbornica je takrat soglasno akceptirala to stališče. Naša stranka se tega načela drži in se bo držala brez izjeme. (Pritrjevanje.)
Ko še govori dr. Oražen, ki pravi, da ne gre, da bi primariji sedeli po 8 ur v bolnici, zakar mu zakliče dr. Lampe: Saj mi tega nočemo! Dr. Oražen pravi, da je rajni dr. Bleiweis, ki je bil 40 let v deželni službi, dobil 1800 K pokojnine, nakar zakliče dr. Pegan: »4800 K je imel!« Ko govori dr. Oražen, da so pokojnine nizke, mu zakliče dr. Lampe: »če bo kdo potreboval, mu bo že deželni odbor dal!«
Poročevalčevi predlogi obveljajo z veliko večino.
KONEC SEJE.
Deželni glavar naznani, da se prične v soboto seja ob 9. uri dopoldne in naznani obširen dnevni red.
Tedenski pregled.
V	pondeljek se je vršil v Ljubljani kranjski železniški shod, ki pa je sklical deželni glavar. Namen shodu je bil začrtati pot v dosego prepotrebnih železnic Predlagale so se štiri glavne proge : 1. Dunaj-Jadransko morje. 2. Postojna-Vipava
3.	Ljubljana Ziri goriška meja. 4. Kamnik Kranj-Ziri. Izvolil se je centralni odbor v Ljubliani.
Shodi so se vršili v Vipavi, v Preski in na Koritnici pri Grahovi. Liberalci so naredili shod na Selu, kjer so se silno bla-mirali.
Nov komet je bil v nedeljo viden v Ljubljani, nad krajem, kjer sedaj solnce zahaja. Tudi od drugod so prihajala poročila o tem novem kometu.
Bosansko hercegovskim uradnikom je ministrstvo dovolilo delovati tudi na književnem polju, kar je bio prej zabranjeno.
Ruska carica je obolela na umu.
Srbski princ Jurij je bil primoran stopiti v 10. pešpolk in se preseliti v Miia-novac.
V	Italiji, srednji in južni, so divjali veliki viharji in^povodnji, podobno poročajo tudi iz Španskega. Mesto Pariz je v vodi, in se ondi dogajajo velikanske nesreče. V Švici divjajo plazovi, v Ameriki velikanski viharji, v Peterburgu razsaja silen mraz.
Obsodba nad kmeti zavoljo slabega mleka v Škofji Loki je bila Dopolnoma razveljavljena in se bo vršila'nova razprava.
Nemško gledišče v Ljubljani se bo imenovalo: Cesar Franc Jožefovo jubilejno gledišče.
Godovi prihodnjega tedna:
30.	januarja, nedelja 2. predpepelnična:
Martina.
31.	januarja, pondeljek: Peter No!., spozn.;
Marcela, vdova.
1.	februarja, torek: Ignacij, škof; Efrem,
cerk. uč.
2.	februarja, sreda: Svečnica, Dar.
Gospodovo. 3 februarja, četrtek: Blaž, škof; Oskar,
škof.
4.	februarja, petek: Andrej Kor., škof;
Veronika, dev.
5.	februarja, sobota: Agata, dev. muč;
Japonski mučenci.
Jeseniške novice.
j Občni zbor »Katoliškega delavskega društva" se je vršil zadnjo nedeljo ob veliki udeležbi. Iz poročila lajnikovega samo nekatere stvari: Društvo ima dva odseka: Ženski in telovadni, potem pevski zbor, svoj orkester in tamburaše. VI. 1909. so imeli odbori 38 sej, predavanj je bilo ob nedeljah in sredah 42, društvenikom je bilo na razpolago 10 časnikov. Veselic je priredilo društvo v preteklem letu 20, in sicer: U predstav, dve javni telovadbi in božičnico, dva poslovilna večera pa en glasbeni, Miklavžev, Cecilijin in pozdravni večer; sodeloval je pri teh veselicah zlasti društveni orkester, ki je vrhutega proizvajal z društvenimi pevci tri orkestralne maše doma, eno pa v St. Vidu nad Ljubljano z ondotnimi pevci. Izletov je bilo pet, političnih shodov in sestankov šest. Iz blagaj-nikovega poročila poizvemo, da je imelo društvo leta 1909. dohodkov K 367503 stroškov pa K 3597 06, torej prebitka 77 47 kron, in da je bilo koncem leta 1909. v društvu 217 članov. Iz vsega jasen dokaz, koliko kulturnega dela se je izvršilo v enem letu v »Delavskem domu". Bodi še v bodoče »Katoliško delavsko društvo" središče vsega krščansko-socialnega delavstva na Jesenicah!
j Za častnega člana - »Katoliškega delavskega društva" je bil imenovan na občnem zboru prejšnji jeseniški župnik častiti gospod Janez Zabukovec. — Diplomo je izročil predsednik ob isti priliki častnemu društvenemu članu Matevžu Koniču, najstarejšemu članu društva, možu, ki se vkljub svoji starosti z neko mladeniško živahnostjo udeležuje vseh društvenih prireditev.
j Odbor »Katol. del. društva" za leto 1910 se je konstituiral sledeče: Predsednik Ivan Krivec, podpredsednik Jože Krašovec, tajnik Karol Cuk, blagajnik Ivan Vidmar.
j Snega je padlo toliko, da je prišlo na jeseniški kolodvor okrog 300 vojakov, da ga spravijo spoti. Tudi domačini in okoličani, moški in ženske, so dobili priliko, da si zaslužijo nekaj novcev. Zanimivo je bilo gledati to vrvenje v visokem snegu. Stroji so morali drug drugega vleči iz snega. Vlaki, ki so prihajali iz alpskih dežel, so bili zasneženi od tal do vrha, in debele ledene sveče so visele čez okna kupejev. Prav kakor v Sibiriji. Vlaki, ki so prihajali z velikimi zamudami, sedaj zopet redno obratujejo razen tovornega prometa.
j Izgubljene reči? Na sokolskem plesu pri Koniču na Javorniku so zmanjkali ti-le predmeti: zlata ženska verižica, lep moški prstan, dve pelerini in en klobuk. Dve gospodični sta z velikim trudom komaj še našli žepno damsko uro in zapestnico. Poprej enkrat se je brez sledu izgubila dragocena ženska broža. Pri sokolskem plesu pri Jelencu je izginila moška pelerina in klobuk. Smola, da se tako rado kaj izgubi!
j Prepovedana »Mladost!" Jeseniški sokol je hotel svojo »umetniško" igro »Mladost" ponesti tudi v Radovljico. Tam so bili preteklo nedeljo nabiti že plakati, na katerih pa ni nič več stalo, da je otrokom vstop zabranj en. Vršiti se je imela porno-grafična predstava zadnjo nedeljo zvečer v Radovljici pri Kunstefjnu. Oblast je predstavo prepovedala zadnji trenutek. Jeseniški sokoli so šli torej zastonj v Radovljico. Zelo zanimivo je bilo videti, kako so ti „diletantje" v črni noči o polnoči nosili svoje »punkeljce" z gledališko obleko na Jesenice. Vložili so priziv na deželno vlado. Koliko bo pomagal, bomo videli. Pač res, da nesreča nikoli ne počiva.
j »Rdeča noč" — plesna veselica socialnih demokratov zadnjo nedeljo se je izvršila v našo veliko zadovoljnost. Saj smo vedeli, da bo „rdeča". Z rdečimi očmi so reveži ob 10. uri v pondeljek omahovali proti tovarni na „šiht". Nesreča pa je ho tela, da jih je zalotil gospod direktor, ki jih je zasukal tja, odkoder so prišli, dokler ne prespe »rdečega mačka". Maček je namreč za tovarno preslab »šihtar".
Izjava.
»Slovenski Narod« je v svoji 17. letošnji številki z dne 22. t. m. v članku »Praktični klerikalci« med drugim tudi prav uničevalno opisal naše dolenjsko vino takoimenovani »cviček«.
Ker je ravno nasprotno res, kakor to, kar dopisnik »Slov. Naroda« navaja in sicer toliko glede dobrote in vrednosti kakor glede izvoza dolenjskega vina v tuje kraje, se čuti podpisana »Kranjska deželna vinarska zadruga« primorano v interesu vseh prizadetih vinorodnih krajev, koder se »cviček« pride-tuje, Javno protestirati proti taki neosnovani kritiki. Kajti s tako nepremišljeno pisavo se v razširjenem dnevniku le nepopisno škoduje interesom domačega vinstva v edino korist tuje vinske konkurence.
Taka. pisava se obsoja samaobsebi in je te obžalovati, da more domačin na tak način svojim rojakom kvariti zaslužek.
Kranjska deželna vinarska zadruga,
r. z. z o. z.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1910.
Dr. Janko Hočevar,
253	t. č. predsednik.
sprejme	257
..Katoliška tiskarna"
v Ljubljani. SVHRILO.
Opozarj am tem potom vsakogar naj moji ženi Frančiški Bosak ne da denarja niti kakega drugega blaga ker jaz ne bom plačnik za njo, a ona Vam ne bo mogla plačati.
V Ljubljani, 29. januarja 1910. 239	Mihael Bosak.
vanie
obstoječe iz 6 sob s pritikli-nami se odda s 1. majem, in
V • • 11 IIV Vt
s 1. februarjem. — Vpraša se _Turjaški trg št. 2, I. nadstropje. 243
Sprejme se takoj	228 1-1
UČENKA
za trgovino s papirjem v Ljubljani na Poljanski cesti št. 12.
Društvo za palev tulcev n Uesenice in oRolico
želi kupiti nekaj
širokolisfnatih lip
za obcestne nasade. - Ponudbe z najnižjo ceno naj se pošiljajo na gori imenovano društvo. — Kupijo se tudi navadne lipe.
229 3-1	Odbor.
Naprodaj je
199
5
in mlin za štule z vodno močjo 24 konjskih sil. Voda vedno stanovitna in mnogo zemljišča. Pripravno tudi za kako tovarno. Od kolodvora le 10 minut oddaljen. - Cena po dogovoru. — Več pove uprava »Slovenca«.
J 'V sc prodajo 13 proste fa f	r°ke Po jako n 13ki cen i
' ■ W m pod jelo ugodnimi pogoji, Potrebna je le mala svota denarja, ker Se ostanek lahko plačuje tudi v obrokih. Sna i^mej teh je v Škofji Zo^i na Glavnem trgu tik jupne cerkve, dvonadstropna, 3 vrtom in gozdom. Jtiša ima tO sob, 3 kleti, prodajalnami lokal, 4 kuhinje in prostorno dvorišče, prenovljena in ima vodovod. Pripravna je 30 vsako cbrt in tudi 30 vpokojence, kor je (3 nje krasen ra3gled na trg in po okolici.
Druga hiša je v pranju, trejs v Gradu no tfledu. - Pojasnila glede 3adnjih dveh podam na 3ahtevo in frankovana pisma.
Obenem na3nanjam slavn. občinstvu, da imam na prodaj več Kmetijskih posestev na Gorenjskem, ter se priporočam 3a posredovalca vsem, ki šele kaj kupiti ali prodati.	Velespoštouanjem
Lovrenc Rebolj,
proto\olirana posredovalnica 248_v pranju.
Imam na prodaj 10 čistokrvnih
280 3—1
po 10 mescev starih. - Cena po dogovoru. Ivana Pečnik, Stožice 29 pri Ljubljani
Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo
vino - pelinovec
ki je dišeče medicinalno vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštcviina priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovan a Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in
Flnrpnri Nnrm*il« >*<>«ln.,:»: « . t- J-i___
-	.... .....I1UJIUVMI 1 i :l l CJ ICIJ V J*
telja Fausto Pasini, Trident, Tiroisko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko: JANKO TRRUN.
OGRSKA KOMEDIJA.
B u d i m p o š t a , 29. januarja. Ker je zbornica izrekla vladi grofa Khuena nezaupnico, je slednji zbornico odgo-dil. Čudno je, da jo jo samo odgodll in ne razpustil ter razpisal novo volitve, kakor se je splošno pričakovalo. Kaj hoče Khuen s tem odlaševanjem doseči, ni znano.
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
London, 29. januai'ja. Sedaj je izvoljenih 263 konservativcev unioni-stov, 262 liberalcev, 40 od dolavske stranke in 75 irskih nacionalcev. Če se napravi koalicija zoper unioniste, bi štela menda 377 glasov, torej 114 glasov večine.
Današnja sesa kranjskega deželnega zbora.
Na dnevnem redu današnje seje so večinoma gospodarske točke, o katerih bomo poročali večinoma prihodnjič, ker nam danes nedostaje prostora. Galerije jako slabo obiskane: tri obiskovalce smo našteli dopoldne. Zbornica dela jako hitro. Zbornica je hitro sprejela več postav kmetom v korist, o katerih je poročal poslanec Piber. Seja bo trajala, kakor se govori po kuloarju, do 6. ure zvečer. Nekaj personalnih zadev se reši v tajni seji. Poslanci S. L. S. so danes v zbornici zasebno čestitali k imendanu zaslužnega poslanca komer-čnega svetovalca poslanca Povšeta, ki se je prisrčno zahvaljeval čestitkam.
Sejo vodi deželni glavar pl. Šuklje. Zapisnikarja poslanca Born in Demšar. Vlado zastopata deželni predsednik baron Sch\varz in grof Kunigl. Glavar naznani, da je vložil poslanec Ravnikar sledeči predlog:
Visoki deželni zbor skleni: Ustanovi naj se mesto okrožnega zdravnika za kraje na Pivki in za vasi Košanske doline s sedežem v Št. Petru na Krasu.
V formalnem oziru predlagam, da se ta predlog v smislu § 40. poslovnika izroči v pretres upravnemu odseku.
ZAGRADBA HUDOURNIKOV OB DEŽELNI CESTI BROD OB KOLPI - ČABAR IN OB OKRAJNI CESTI ČABAR-TRAVA.
Na predlog poslanca Jakliča se sklene o tej predlogi takoj razpravljati. Poroča deželni odbornik dr. Lampe, ki naglasa, da je zadeva nujna, ker se tiče najubožnejšega pi-ebivalstva ob meji. Predlaga, naj se zakonski načrt, ki ga je predložil deželni odbor glede za-gradbe hudournikov ob deželni cesti Brod ob Kolpi Čabar in okrajni cesti Čabar - Trava sprejme.
Predlog najtoplejše priporoča in pozdravlja poslanec Bartol, nakar se odobri.
URAVNAVA GAMLJIŠICE, POLJ.
ŠČAKA IN DOBRAVICE.
Poslanec Povše poroča o prošnji »Vodne zadruge v Šmartnem pod Šmarno Goro« in več vasi za uravnavo potokov Gamljišice, Poljščaka in Do-bravice. Zadruga je že v ta namen veliko žrtvovala. Predlaga: Prošnja naj se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da jo priporoči deželne vlade uradu za zgradbo hudournikov.
Dr. šusteršič
najtoplejše priporoča prošnjo »Vodne zadruge v Šmartnem pod Šmarno goro« za uravnavo potokov Gamljišice, Poljščaka in Dobravice. Regulacija bo pospešila industrijo. Prebivalstvo je inteligentno in podjetno. Priporoča deželnemu odboru, naj pospeši zadevo. Poziva deželno vlado, naj pospeši zadevo. (Pritrjevanje.)
RAZNE PROŠNJE.
Železnica iz Kamnika v Kranj. — Okrožni zdravnik.
Prošnja občin kamniškega in kranjskega okraja za zgradbo električne normalnotirne železnice iz Kamnika v Kranj se odstopi deželnemu odboru v nadaijno proučevanje.
Prošnje proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kran jskem so sc odstopile deželnemu odboru.
Kranjska sirotišnica.
Prošnja Vincencijeve družbe v Kranju za podporo k zgradbi nove sirotišnice se na predlog poročevalca finančnega odseka poslanca Pogačnika odstopi deželnemu odboru z naročilom, da se postavi v proračun za leto 1911. primerna vsota.
Posojilo mestne občine ljubljanske.
Deželni zbor je na poročilo dr. Pc-gana sklenil:
I. Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoli najeije posojila v znesku 1,803 200 K in sicer:
1, Za kanalizacijo, to ie za napravo dveh zbiralnikov in potrebnih kanalov 500.000 K.
2.	Za napravo in popravo mostov ter za odkup sveta za napravo ceste, ki bi vezala Karlovsko cesto z novim mostom čez Ljubljanico ob podaljšanju Opekarske ceste 200 000 K
3.	Za sezidavo državne obrtne šole 1,000.000 K.
4.	Za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti 103.200 K.
II.	To posojilo se sme obrestovati k večjemu po 4 Vz% in se mora amorti-zovati v 50 letih.
III.	Deželnemu odboru se naroča da izposluje temu sklepu Najvišje po-trjenje.
Predlogi obveljajo.
Razprave se udeleže hnron Codelli. ki stavi resolucijo za podaljšanje nabiralnih kanalov, Turk, ki pravi, da tak kanal že od Bohoričeve ulice obstoji in Galle, ki v imenu veleposestva pozdravlja, da so se črtale posamezne zahteve. Črtana je tudi vspemača na Grad in zidava nove mestne hiše.
ZGRADBA NOVE DEŽELNE HIŠE.
Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove deželne hiše se odstopi odseku.
POSTAVA O RAZLASTITVI VODNIH SIL.
Zaradi pozne ure kratko poročamo, da je deželni zbor rešil postavo o razlastitvi vodnih sil. Poročal je Jaklič. Ugovarjala sta dr. Novak in Scholl-mayer. Ob splošni pozornosti sta odgovarjala dr. Krek in dr. E. Lampe. Resolucija dr. Lampetova je bila sprejeta. Glasoval je za dr. Lampetovo resolucijo tudi dr. Novak.
Dnevne novice.
+ Jugoslovanski minister zopet straši po liberalnih listih. Gotovo je upravičeno, da so Jugoslovani v svetu krone in so to zahtevo stavili prvi poslanci S. L. S., ki so začeli boj zoper nemško vlado za enakopravnost Jugoslovanov, dočim so se liberalni poslanci vezali z vlado proti »Slovanski Uniji«. Vendar pa neprestano in nepretrgano pisanje, kar se jugoslovanskega ministra tiče, kaže le brezmejno ma-lenkostnost naših liberalcev, ki komaj čakajo, kdaj bo kdo izmed njihovih ljudi po hlačah obšit z zlato porto. Mi se v to vprašanje prav nič ne vtikamo, ampak le to izjavljamo, da so vse vesti glede tega sama pusta kombinacija brez vsakršne podlage. »Tagespost« pravi, da so se slovenski liberalci kategorično izjavili zoper jugoslovanskega ministra, ker bi bil ta le orodje dr. Šu-steršičevo, »Narodni Dnevnik« pa to deloma potrjuje, češ, da jugoslovanski minister mora biti le tak, komur liberalci zaupajo. Saj to je zmisel njegove zavite izjave. »N. Fr. Presse« poroča, da bo dala vlada Jugoslovanom ministrstvo za notranja dela, kandidat da pa je Oton pl. Detela. — Kakor rečeno, so to zgolj časnikarske domneve, ki delajo sive lase le liberalcem.
+ Za kmeta. Kranjski deželni zbor je danes med dimgim sprejel postave za izboljšanje pašnikov, o razdelbi zemljišč, izpremenil je postavo o zlož-bi zemljišč in na novo uredil pravice drvarjenja, paše in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanja pravic gozdnih upravičencev. Naša stranka se pošteno trudi, da izboljša kmečkemu stanu stanje, kar dokazujejo tudi danes sprejeti zakonski načrti kmetu v korist.
+ Zanimiva pravda zaradi »zelene brošure« se obeta. Gospodje, ki so to zelenjavo zasadili v narodno-napredno stranko, so se skregali med seboj in si sedaj grozč s tožbami. Menda bo to zelo drag maček.
4- Krasen shod v Cerkljah pri Krškem. Kmečka zveza za krški okraj je priredila v nedeljo 23. t. m. ob treh popoldne v Cerkljah shod, ki je prav lepo uspel. — Nad 300 mož, samih gospodarjev, se je zbralo v prostorih »stare šole." Shod je otvoril gospod dekan Sch\veiger, ki je v poljudni besedi pojasnil pomen združenja kmetov in njih organizacije v Kmečki zvezi. Nato je dobil besedo državni poslanec dr. Hočevar. Govoril je nad poldrugo uro o delovanju deželnega zbora, ki posebno skrbi za kmetski stan in njega povzdigo v vseh ozirih, o delovanju državnega zbora in po litičnem položaiu, o novem davku na vino in o železnici Brežice- Novomesto. Ljudje so ta izvajanja z velikim zanimanjem poslušali. Stavili so na svojega poslanca potem tudi mnogo vprašanj v vsakovrstnih zadevah. Konečno so mu za njegov nastop in za ves trud, ki ga je dozdaj imel kot poslanec, izrazili svoje popolno zaupanje in navdušeno zahvalo. Enako zahvalo se je izreklo tudi vsem poslancem S. L. S., posebno pa načelniku gospodu dr. Šusteršiču za vzorno vodsivo. Sprejelo se je potem na predlog gospoda dekana Schwelger več važnih resolucij, med njimi za naš okraj najvažnejšo, da naši poslanci nikakor ne smejo privoliti v to, da bi se vpeljal nameravani davek na
vino. Mo*je so ti? tem shodu vztrajali pazljivo in mirno nad dve uri in se zado oljno razšli, žeieč, da bi se večkrat vršil še tak zanimiv, poučen shod.
-}- Novi prorektor bogoslovnih šol v Ljubljani jc postal g. dr. Jos. Lesar, profesor bibličnih študij n. z., častni kanonik stolnega kapitela in vodja bo-goslovskega semenišča.
—	Meščanska zveza v Kranju je izvolila na letnem občnem zboru dne 25. t. m. Sledeči odbor: Tomo Pavšlar, predsednik; Anton Koblar, dr. E. Globočnik, Rajko Marenčič, Valentin Sitar, Lovro Re boli, Ivan Kummer, Karel Wind scher. Franc Kuralt ml., Ferd. HWbš In Ivan Anzele, odborniki. Anton Dokler in Ivan Gorjanc, pregledovalca računov. — Občni zbor je sklenil, napraviti akcijo za železnico Kam-nik-Kranj-Loka-ldrija in zavzeti stališče proti česnjanju „Gorenjca", ki škoduje s svojo pisavo tej projektirani železnici.
—	V Ljudskem Domu v Kranju je 'zadnji četrtek zvečer predaval g. kanonik Iv. Sušnik o komet'h. Predavanje je bilo jako temeljito in zanimivo.
—	Umeščen je bil v ponedeljek na župnijo Klanec veleč. gosp. Emil šašelj, dosedanji župnik v Šmarjah.
—	701etnico svojega rojstva je praznoval 28. t. m. ces. svetnik in župan v Kranju g. Karol Š a v n i k , ki županu-je Kranju nad 30 let. Čestitalo mu jo tem povodom mnogo deputacij. Še mnogo let!
—	Imenovanja pri mornarici. Cesar je imenoval c. in kr. kuratom vojne mornarice č. g. J. Brodjani, dosedaj župnika v Barškapronca na Slovaškem.
—	Spominske znamke z dne 20. septembra 1908 so, kakor smo že poročali, zaplenjene. Torej naj jih občinstvo ne rabi več, ker ne pride nobeno pismo ali razglednica, ki nosi to znamko na sebi, adresatu v roke, ampak se konfiscira na poštnih uradih. — Zato pa rabimo odslej še bolj druge. Rabite znamke »V korist obmejnim Slovencem«, za katere sprejema naročila g. Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani«.
—	Čehi ln nemki učitelji. Iz Prage poročajo: Mestna šolska sekcija je sklenila priporočati mestnemu svetu, naj dovoli samo onim učiteljem na nemških šolah osebno doklado, ki bodo vložili češko prošnjo za izplačilo do-klade. Mestni svet pa je 26. t. m. sklenil z 8 proti 7 glasovi, da se za enkrat dovoli vsem nemškim učiteljem osebna doklada.
—	Osebne vesti. T. Vidic, c. kr. poštni oskrbnik v Novem mestu, in Jožef Kurent, c. kr. poštni kontrolor v Ljubljani, sta imenovana za c. kr. višja poštna kontrolorja.
—	Samoumor častnika. Iz Kanala poročajo z dne 27. t. m.: Nocoj se je ustrelil tukaj v svojem stanovanju nad-poročnik S c h m i e d tukajšnjega (7.) lovskega batalijona. Vzrok samoumoru je baje ta, da Schmied, čeravno je dovršil vojno šolo z dobrim uspehom, ni bil imenovan Častnikom generalnega štaba. Samomorilec je pustil na svoji pisalni mizi več pisem, naslovljenih na sorodnike in prijatelje.
—	Raznoterosti Iz Tržiča. Oče in hči na mrtvaškem odru. 22. t. m. je umrla 45 letna Antonija Meglič. Njen 75 letni oče je čul po noči pri mrliču. Zjutraj ga najdejo domači mrtvega na tleh. Zadel ga je mrtvoud. Hči so pokopali 24., očeta 25. popoldne. Sedaj počivata v skupnem grobu. — Več sanjkačov se je sanjkalo mi-noli pondeljek po bistriškem klancu „Kov-ternica" imenovanem. Iz Tržiča se je vračal proti domu urar Lukeš. Eden izmed sanjkačov ga je tako nesrečno podrl, da mu je bilo polomljenih nekaj reber. Vso zadevo preiskuje okrajno sodišče. — Snega je tudi pri nas zelo veliko zapadlo. Par dni je prihajal vlak samo po enkrat iz Kranja. — Novo zvezdo repatico so opazili v nedeljo večer tudi v tržiški okolici. Zvezda, katere rep je bil precej dolg je bila rdečkaste barve.
—	UsmHjene sestre v tržaško bolnišnico. O tem se mnogo govori, da naj bi prišle mesto sedanjih posttežnic v tržaško mestno bolnišnico usmiljene sestre. Zdravniki sami so skoro brez izjeme tega mnenja. Minoli teden je priobčil celo "Piccolo" sam mnenje zdravnika primarija dr. Gatorno, ki se je izjavil v društvu zdravnikov, da bi gotovo bolje vršile svojo službo, kakor sedanje svetne postežnice.
—	Vič-Gllnce. Kdor je bil zadnjo nedeljo navzoč pri predstavi, katero so uprizorile članice tukajšnje Marijine družbe, je po končani predstavi odšel iz dvorane z željo: Kaj takega bi pa kmalu zopet rad videl in slišal. Tej želji se bo ustreglo prihodnjo nedeljo ko bodo dekleta ob 4. uri popoldne v dvorani g. Balija na Glincah št. 3 ponovile obe šaloigri: »Boj za doto« in »Pri gospodi«. Prijatelji poštene zabave in neprisiljenega smeha, ne na nevarne in potratne bale, ampak udeležite se
predstavo, kjer se vam nudi po ceni najlepša zabava in potrebno razvedrilo!
—	K veselici vabi »Katoliško slo* vensko bralno ln Izobraževalno društvo na Trati« dne 30. prosinca, ob 3. uri popoldne v društveni dvorani na TratL Spored: 1. Pozdrav. 2. Deklamacija »Hajdukova oporoka«. 3. Dve igri »Pravica se je izkazala« in »Krčmar pri zvitem rogu«. K mnogoštevilni udeležbi vabijo se vsi prijatelji poštene zabave iz Trate pa tudi iz sosednih župnij.
—	Nova bojna ladja »Zrinyi« je že toliko dovršena, da jo bodo spustili v Trstu 12. aprila v morje.
—	Lazar Sočica umrl. V Črni gori je v kraju Goransko umrl Lazar Sočica Pivljanski, znani narodni junak iz bosansko-hercegovskega ustanka leta 1875. Z vseh strani roma ljudstvo k njegovemu grobu mnogi celo iz Hercegovine.
—	Izplačila pokojnin državnim uslužbencem. Od 1. svečana 1910 dalje izplačevali se bodo pokojninski in pre-skrbninski užitki civilnih državnih uslužbencev in njih ostalih — kakor se je že večkrat povdarjalo v tem listu — potom poštne hranilnice in sicer ali v gotovini ali pa s pripisom na dotični poštno - hranilni konto opravičenega prejemnika. Da se ne zakasni izplačevanje prejemkov ter da stranke ne zadržujejo poštnih uslužbencev v izpolnjevanju njihovega novega uradnega poslovanja, priporoča se, da imajo udeležene stranke v svrho svoje legitimacije nasproti poštnim uslužbencem pripravljen dotični dekret; kajti v smislu točke VI. dotičnega »pouka o izplačevanju pokojninskih in preskrbninskih užitkov potom poštne hranilnice« — kojega imajo stranke v rokah — se dostavljajo nakazila, oziroma se izplačujejo nakazani denarni zneski edino le v roko v nakazilu označenega prejemnika ter je vsakršno pooblastilo izključeno. Kar se tiče naznanil glede izpre-memb v stanovanjih računskemu oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, opozarjajo se penzijonisti v lastnem interesu na določilo točke IX. navedenega pouka. Strogo pa je razločevati ali je izprememba stanovanj stalna ali le začasna. Kdor se preseli stalno v prvi polovici meseca, naj to kakor hitro mogoče naznani penzij-skemu oddelku imenovanega računskega oddelka, ker je samo v tem slučaju mogoče, da ta urad potrebno ukrene, da pravočasno izplačajo penzijo na novi naslov. Kdor se pa stalno preseli v drugi polovici meseca, naj to javi primernim potom najprej poštnemu uradu dosedanjega bivališča in potem šele imenovanemu računskemu oddelku. — To naznanilo ima namen, da more dotični oddajni poštni urad poslati plačilno nakaznico na poštni urad novega bivališča in da se tako izplačajo penzije brez zadržka na dan dospelosti, sicer se namreč taka nakazila ustavijo Kdor pa le začasno menja svoje bivališče, na primer po letu, naj se ravna po določilih druzega odstavka imenovane točke IX. zadevnega pouka.
—	Tulenj v reškem pristanišču. V pristanišču na Reki so vjeli tulnja, ki živi samo v arktičnih pokrajinah. Res, daleč je zašel, da je prišel do Reke.
—	Cesarjev spomenik v Sarajevu. Sarajevski župan Kulovič-efendi je izdal oklic na prebivalstvo v Bosni in Hercegovini, naj prispevajo z denarnimi doneski, da se postavi v Sarajevu cesarjev spomenik.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Flemingu, državi Kansas, je umrl dne 1. januarja Ivan Palčar. Ranjki je bil doma iz Velike Račne, župnije Kopanj pod Ljubljano.
— Vlomilec v kastavsko cerkev prijet. Te dni je bilo vlomljeno v kastavsko cerkev. Tatovi so odnesli pet keli-hov in monštranco. Na Reki so včeraj prijeli nekega človeka, ko je prodajal srebmino. Dognalo se je, da je to vlomilec v kastavsko cerkev. Dobili so pri njem vojaško knjižico na ime Dragotin Podleznig iz Zagorja na Kranjskem. Ako je to pravo ime 26 let starega vlomilca, se še ne ve.
—	Bogokle'nož. Janez Rudolf, delavec v Trnovcu, kaj rad ob raznih prilikah zabavlja čez verske in cerkvene naprave. Na dan Vseh svetnikov je od doma se odpravljajočo Rozalijo LoČni-kar vprašal, kam da gre; in ko mu jo ta odgovorila, da v cerkcv, je jel vpričo štirih otrok Boga preklinjati. Na isti način se je izrazil o Bogu ob raznih pri-
—	Iz ReSke doline. Pri nas ljudje ne pomnijo kmalu toliko sneera. Čudno vreme V soboto % jutraj je pošteno grmelo Tudi rlnnes v četrtek zvečer bliska I t go?''a pod Snr*r5' nm so se priklatili posamezni volkovi ki delajo strnh ljudem in živalim.
—	Nagla smrt neznanega starca. V vas Gorenjo je prišel dne 25. t. mes.
neki dosedaj Še neznani berač. Ker se mu je oslabelost in bolehavost že na zunanjem opazila, ni dobil žganja, čeravno. ga je v dveh gostilnah zahteval. Mož jo je krenil po cesti naprej, a ker so ga moči zapustile, se je zgrudil in obležal na cesti. Tako ga je našel France Gorjanjc, posestnik iz Gorenjevasi. Ker se mu je mož smilil, ga je dvignil ter ga peljal na svoj dom in mu.od-kazal v hlevu ležišče. Drugo jutro so ga našli domačini mrtvega. Neznanec je bil po zunanjosti soditi kakih 70 let star. Da bi bil pijan, ko ga je našel gospodar, se ni na njem opazilo, in je gotovo, da je vsled oslabelosti umrl.
—	Smrtna kosa. Od Sv. Gregorija se nam poroča, da je umrl dne 25. t. m. ključar podružnice Sv. Urha Anton M a r o 11. Ker ni imel otrok, prodal je pred par leti svoje posestvo in, ker mu je pred letom umrla tudi žena, zapustil je svoje premoženje svojim mnogo-brojnim sorodnikpm. Lepe svote daroval je pa tudi v dobre namene, med njimi tisoč kron za zavode sv. Stanislava, 500 K Marijini družbi pri Sv. Gre goriju in 100 K za šolsko zastavo. Naj počiva v miru blaga duša. — V jutro istega dne je nagloma umrl 821etni J a-kob Adamič z Gašpinovega. Pokojnik je bil dolgoletni ključar župne cerkve, z njegovo skrbjo se je napravil mogočno doneči veliki zvon. Bil je celih 65 let gospodar in svoj čas za moža v vseh odborih v občini. Mir in pokoj njegovi duši!
—	Slovenka umrla v Ameriki. Iz Pittsburga se poroča: Dne 30. decembra 1909 je umrla v Veroni, Pa., po daljši bolezni Ana Burja, rojena Strle, v 28. letu svoje starosti. Pokojnica je bila doma iz Toplic na Dolenjskem.
—	Skoraj v snega obtičal je Sve-čarjev voznik iz Kranja na Mavškem polju, vračaje se iz Ljubljane po državni cesti nad Medvodami. Zašel je ponoči od petka do sobote z velike ceste na Mavško polje in klical na pomoč. Možje iz Mavč so mu hiteli ob 11. uri ponoči na pomoč, da so njega in konje odpeljali v Mavčiče.
—	Mednarodna lovska razstava na Dunaju. Med raznimi razstavljenimi predmeti na mednarodni lovski razstavi na Dunaju bodo gotovo tudi vzbujali lovski konji in lovske tovorne živali mnogo pozornosti ne samo med lovci, ampak tudi med drugimi posestniki. Na razstavi se bo tudi uprizorilo tekmovanje lovskih konj v skoku čez naravne zapreke, ki so mogoče na lovu; moglo se bo pa tudi poučiti o praktični uporabi lovskih tovornih živali. Vrilo seJpo tudi tekmovanje raznih vozov in ekvipaž. Lovska razstava bo torej zelo raznovrstna.
—	Marijina dekliška družba v Tržiču priredi v nedeljo 30. t. m. predstavo v veliki dvorani pri Basteljnu ob 4. popoldne. Na sporedu je 1. petje družbl-nega zbora, 2. pozdravni govor, 3. igro-kaz s petjem v dveh dejanjih: „Štiri želje",
4.	Sreča Marijinega otroka, deklamacija ter
5.	igrokaz v enem dejanju „Marijina hči pred nebeškimi vratmi".
—	Izselniški odsek si je. osnovalo društvo Tabor v Loškem potoku. Poslovalo se je že v treh slučajih in 12 oseb izročilo Rafaelovi oružbi. Slednja je postregla z nasvetom in pomočjo vsem priporočenem v njih največjo zadovoljnost in veselje. Taki odseki so velikega pomena za naše ljudstvo in za Rafaelovo družbo; saj le potem bo ljudstvo spoznalo pomen te družbe in uživalo nje pomoč in korist. Enako bo pa tudi Rafaelova družba po teh prišla v ljudstvo in tem lažje dosegala svoj ciljin namen. Ljudstvo pa ko spozna namen Rafaelove družbe se ji z veseljem in hvaležnostjo izroča.
1 Umrl je nagle smrti v Idriji vpokojeni ravnatelj meščanske šole Viljem Po hI. Zadela ga je 27. januarja zvečer kap. Pokojnik je bil mož blagega srca. Vsako leto se je spomnil z znatnim darom Vincencijeve družbe. Idrija se mu je tako priljubila, da je bival pozimi redno tukaj, kjer ima tudi najbližje sorodnike. Naj v miru počival — O smrti gospoda Pohla še poročajo: šalil in igral se je na večer s svojimi vnuki, kar ga zadene kap, in mrtev obsedi. Dosegel je 67. leto. Danes v soboto ga pripeljejo v domačt kraj Fridau na Češkem.
—	Bogokletnež. Janez Rudolf, delavec v Trnovcu, kaj rad ob raznih prilikah zabavlja čez verske in cerkvene naprave. Na dan Vseh svetnikov je od doma se odpravljajočo Rozalijo Ločni-kar vprašal, kam da gre; in ko mu je ta odgovorila, da v cerkev, je jel vpričo štirih otrok Boga preklinjati. Na isti način se je izrazil o Bogu ob raznih prilikah. Začetkom meseca decembra je Rudolf grdo govoril o Ločnikarjevi ženi. Nastal je prepir, tekom katerega je Martina Ločnikarja skozi suknjo in srajco v nadlehti leve rok« ranil. Isto-tako jo v prepiru ugriznil Ne2o Polen-šek v desni palec. Obdolženec vse taji in pravi, da so bile priče dogovorjene, Za kazen je dobil osem mesecev ječe.
Pariz pod vodo.
Pariz, 29. januarja. Po mrazu, ki je bil dosedaj v Parizu in Francoski, jc nastopilo talno vreme, kar povzroča mnogo strahu. Računati je treba, da bo voda še naraščala. Kaže so pomanjkanje živil, ki jih v veliko manjši meri dovažajo z dežele. Cene, zlasti za zelenjavo, neprestano naraščajo. Ljudje, ki nc morejo iziti iz hiš zaradi visoke vode, kličejo proti čolnom, ki plavajo mimo po cestah, naj se jim pripelje kruha, ker stradajo. —• V četrtek zvečer se je podrl leseni most, ki vodi na otok St. Louis. Esplanade des Invalides je popolnoma pod vodo, kakor tudi večina trga de la Concorde in mnogih drugih trgov na obeh bregovih Seine. — Doslej Je povzročila povodenj v Parizu 150 milijonov škode. Zgornja in spodnja predmestja ob Seini so popolnoma pod vodo, samo kaka streha ali drevo še moli iz vodo. Alfortville je skoro popolnoma porušen. Prebivalci so pobegnili. 10 000 telefonskih abonentov je v Parizu brez zvoze. Direktna zveza z Avstrijo in Angleško je prekinjena. Nemški konzulat so morali zaradi naraščanja vode izprazniti. V čolnih prevažajo bolnike iz ogroženih poslopij. Drznost apašev je dokazala, da pariška policija ni dovolj ipočna. Število policajev se v Parizu v zadnjih letih ni pomnožilo, ampak zmanjšalo. V letih 1892 do 1909 je število policajev padlo od 9306 na 8937, torej za 369. Z ozirom na to namerava predlagati glavni poročevalec v budgetu mesta Pariza, da se naj ustanovi novih 500 policijskih mest.
Štajerske novice.
š Boj za št. Ilj. O občinskih volitvah v Št. Ilju se nam piše: To bil je boj! Boj na življenje in smrt. Kljub strašanskemu pritisku smo Slovenci častno izšli iz hude volivne borbe. V III. volivnem razredu smo zmagali s 94 glasovi. Siidmarkini kandidatje so propadli s 54 do 60 glasovi. Razun jednega so prišli vsi naši volivci. V II. razredu se nam je izneveril en naš volivec in je prišlo do tega rezultata; dva naša sta s 15 glasovi prodrla, med dvama našima in dvema nasprotnima je prišlo do srečkanja. A žreb je odločil nam v škodo. Namestniki so v III. in II. razredu naši. V I. razredu so zmagali nasprotniki s 6 glasovi proti 4 našim. A med temi štirimi sta dva nepristranska. Sila je bila velika! Pritisk strašanski Obe stranki vložita prizivl Mi smo z uspehom zadovoljni.
š Slovensko gledališče v Mariboru. »On in njegova sestra« se uprizori dne 2. svečana t. 1. Opozarjamo, da sodelujeta v glavnih vlogah člana deželnega gledališča v Ljubljani, gospod Povhe in gdčna. Thalerjeva.
š V Šmarju pri Jelšah se je vršil dne 24. in 25. januarja t. I. socialni tečaj. Kljub slabemu vremenu se je število obiskovalcev menjavalo med 100—200. Predavali so dr. Korošec, dr. Hohnjec in župnik Gomilšek. Možje In mladeniči so poslušali z največjim zanimanjem zelo praktičnav predavanja. Zastopane so bile župnije Šmarje, Sv.vPeter na Medvedovem selu, Zibika, Sv. Štefan, Slivnica, Sv. Vid, Ponikva in Sladka gora iz šmarskega okraja, iz rogaškega pa Sv. Flo-rijan ob Boču. Naj velepomembni tečaj obrodi bogatih sadov!
š Zveza slovenskih deklet na Štajerskem se je v četrtek dne 27. januarja ustanovila ob velikanskem navdušenju 200 odposlank 11 dekliških zvez na Južnem Štajerskem. V imenu S. K. S. Z. za Štajersko sta na ustanovnem shodu govorila dr. Hohnjec in župnik Gomilšek, mladenk iz raznih krajev pa je nastopilo 19, ki so v krasnih, dovršenih govorih pojasnjevale namen nove zveze pod odkriljem S. K. S. Z. in pozdravljale novo organizacijo. 12 dekliških zvez pa je poslalo pismene in brzojavne pozdrave. V »Zvezi slovenskih deklet na Štajerskem" je že sedaj združenih nad 1500 rodoljubnih slovenskih deklet. Zveza si je izvolila sledeči odbor: Anica Kren (Št. Ilj v Slov. goricah) predsednica, Marija Dreo (Petrovče), I. podpredsednica, Amalija Verk (Sv. Peter na Medv. selu), II. podpredsednica, Erna Razlag, učiteljica (Ptuj), I. tajnica, Ana Vchovar (Sv. Peter na Medv. selu), U. tajnica, Marija Bernhard (Sv. Ana na Krem-bergu), Terezija Nemec (Sv. Jurij ob Ščav-nici), Marija Novak (Šmarje), Neža Pere (Podčetrtek) In Cilika Bevc (Pilštanj) od-bornice. Ustanovnemu zboru je zelo spretno predsedovala Anica Kren. Zborovanje trajalo je dve in pol uri. Naj raste in cvete nadepolna dekliška organizacija, naj se najlepše razvija v obrambo naših najdražjih svetinj in naj nam vzgoji nebroj bogoljubnih in rodoljubnih mladenk, žen in mater!
š Sovražni bratje med seboj. Okrajni sodnik dr. Stepischnegg v Celju je obravnaval te dni o tožbi urednika »Untersteirische Volkszeitung« Watzla-\veka zoper urednika »Deutsche .\yaclit« dr. J3allogha zaradi razžaljen ju
časti. Ballogh je bil tožen, ker jo v gostilni Matija Spogliča v Celju na dan sv. Štefana žalil navzočega Watzlawe-ka s tem da je zahteval caherlin in lizol, da se človeka, ki okužuje spodnje-štajerski zrak, izžene iz gostilne. Dejal jo, da ima Watzlawek tršo kožo nego krokodil. Tudi jo grozil dr. Ballogh Watzlaweku s pasjim bičem. Watzla-weka je zastopal dr. Kukovec, dr. Bal-logha dr. Zangger. Priče so žalitve potrdilo in sodnik jo obsodil dr. Ballogha, ki je že petkrat kaznovan, na 30 K globe ali tri dni zapora.
š častnik tat. Oni častnik, ki je v celjski kavarni »Union« ukradel 200 K novoletnih daril, se piše S p r i n g e r. Izdal se je, ko je hotel v neki trgovini menjati drobiž.
Ljubljanske novice.
lj Naš župan je nedavno dejal, da ni nikomur obljuboval službe tržnega nadzornika, živinozdravnik g. Lam-pret se je pa zelo drugače izjavil o tem, naš župan je dejal, da takoj odstopi, ko pridejo Nemci v občinski svet, sam je pa podpisal pogodbo z Nemci, naš župan nam je nedavno poslal kopico uradnih popravkov, da ni res, da bi se bile mestne doklade zvišale za 5 odstotkov, takrat je pa že bila na magistratu gotova stvar, da se zvišajo doklade za — 10 odstotkov in dan potem, ko je bil Hribarjev uradni popravek v »Slovencu« objavljen, je občinski svet zvišal doklade za — 10 odstotkov, naš župan je bil zelo nervozen, ko je »Slovenec« pisal resnico o Koritu na »Mestnem trgu«, tem sijajnem spomeniku liberalne dobe, zato je »Slovenec« dobil uradni popravek mestnega magistrata, v katerem se je trdilo: »Ni res, da je bila naprava vodovoda na Cesarja Jožefa trgu sklenjena vsled nujnega predloga takratnega občinskega svetovalca Hribarja, in sicer v neki soji, ko je bila polovica občinskih svetnikov odsotna; res pa je, da takratni občinski svetovalec in sedanji župan Hribar v tej zadevi ni stavil nikakega nujnega predloga.« Tako se je glasil uradni popravek mestnega magistrata! Mi pa smo pogledali nekoliko v stara poročila iz občinskega sveta in ondi stoji črno na belem, da je ravno Ivan Hribar kot takratni občinski svetovalec v zadevi vodometa na Cesarja Jožefa trgu stavil v seji dne 27. maja 1890 tozadevni nujni predlog, ki je bil sprejet. Umevamo, da župana jezi, da še za dobe njegovega županovanja morajo podirati stvari, ki jih je on predlagal. Naš župan . . . Sapienti sat!
lj Javno predavanje v S. K. S. Z. Prihodnji torek bo v dvorani S. K. S. Z. predaval g. Fr. T c r s e g 1 a v. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj ,Med veselimi ljudmi" — velika predpustnica »Ljubljane". Včeraj zvečer so imeli razni odseki sejo, v kateri so določili še razne podrobnosti, posebno se je napravil načrt, ki bo povzročil, da bo prireditev res najveselejša v letošnjem pred-pustu in da veselje ne bo prenehalo niti za trenotek. Posebno zanimanje je po Ljubljani za c. in kr. mornariško godbo, ki iz Pulja prihiti na predpustnico »Ljubljane", v ostalih prostorih „Uniona" pa bodeta svirali še dve godbi: neprekosljivo origi-nelna domača godba in pa ciganska godba. Tudi dekoracijski odsek bo storil popolno svojo do žnost in že danes lahko rečemo: lepe so bile dosedanje priredbe »Ljubljane", dne 2. februarja pa bo najlepša. Vsi, ki se hočejo dobro zabavati, naj le pridejo pogledat! Vstopnice se dobe v trafiki »Uoiona".
lj Priredbe danes zvečer v Ljubljani. Še enkrat opozarjamo na veliko predpustno priredbo tobačnega delavstva, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani »Uniona«. Te priredbe so vsako leto bolj zabavne, res prijetno domače in letos pa se je odbor še posebno potrudil. Istočasno se vsako loto vrši pri Poljšaku v Udmatu predpustna veselica predilniškega delavstva, ki zbere navadno tudi mnogo posetnikov veselice tobačnega delavstva. Tudi ta veselica se odlikuje po najboljši zabavi in tako bo tudi letos. Zato vsi, ki se hočejo danes zvečer izvrstno zabavati, tudi na to prireditev! V »Mestnem domu« se vrši istočasno veselica delavstva Tonniesove tovarne, na kar tudi opozarjamo.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima v nedeljo, dne 6. svečana t. L, ob 3. uri popoldne v društveni sobi sv. Petra cesta št. 101 svoj redni občni zbor. Spored: Pozdrav in poročilo predsedništvo, poročila: tajnice, blagajnika in prcgledovalcev računov, ter poročilo knjižničarke; volitev odbora in slučajnosti. —■ Odbor.
lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v sob., se uprizori prvič Biorn-sonova g^andijozna drama »Preko m o č i « z gosp. Igu. Borštnikom v glav-
ni ulogi pastorja Sanga. G. gost igra soveda v slovenskem jeziku. Pred to dramo so uprizori Maeterlinckov igrokaz »V s i 1 j e n e c «, ki slika slepca, čegar živci mu nadomeščajo vsa čutila; zato z njimi vidi, sliši in čuti pojave in prikazni, ki jih vsa zdrava družba okoli slepca ne sluti. Slepec prvi in edini začuti prihod »smrti« k postelji hčerke in dih smrti grabi po njem, kakor bi bila realno bitje. Drama obdeluje torej čisto metafizičen problem, poln mistike. — Slepca igra g. režiser Nučič. — V nedeljo popoldne ob 3. jc ljudska prodstava ob znižanih cenah ter so poje ljubka Jamova opereta »Logarjeva K r i -sta (za lože nepar). Zvečer se uprizori dramatična, izredno efektna opera »T o s c a « za par-abonente. — V torek, dne 1. februarja, se uprizori drugič (na nepar) izvrstna komedija »Morala gospo D u 1 s k e «. — V četrtek zvečer se poje L. Fallova »Ločena gospa«, v soboto, dne 5. februarja, pa so uprizori predpustna burka s petjem »Robert in Bertra m« (z godbo).
lj Predpustna zabava podčastnikov. Vabila k predpustnici, katero pri-recle dalje službujoči podčastniki dno 1. svečana, ob 9. uri zvečer pod pokroviteljstvom Njega ekscelence gospoda divizijonarja fml. Ludovika Matusch-ka v veliki dvorani hotela »Union«, so že odposlana. Komite deluje z vso vnemo za dekorativno opremo, katera bo imela povsem vojaški značaj. Ker je čisti dobiček namenjen podčastniškemu fondu za podčastniške vdovo av-stro-ogrske monarhije, upa komite na mnogobrojni obisk podpornikov in prijateljev podčastnikov.
lj Zdravniška vest. Za hišnega zdravnika v hiralnici sv. Jožefa na Ra-deckega cesti je imenovan g. dr. Jožef Levičnik.
lj Poročil se bode v ponedeljek, dne 31. t. m. v Ljubljani gospod Jak. Legvart, deželni mlekarski in živinorejski nadzornik, z gdčno. Marijo Gabrijelo Jelovšek, hčerko veleposestnika in trgovca na Vrhniki. Poročal bodo ženinov bratranec g. Franc S m o d e j , vikar iz Celovca. Naše naj-iskreneje čestitke!
lj C. kr. iinančno ravnateljstvo za Kranjsko je premestilo gg. davčne upravnike: Mohorčič Ignacija in Karol Semena v Ljubljano, Wencais Ivana v Rudolfovo, Strmole Franceta v Cerknico, Fabjan -Antona v Kamnik in Per-havc Ignacija v Metliko; gg. davčne of;-cijale: Sedlak Ernesta v Kostanjevico, Čebulj Franceta v Radoljico, Kobler Ernesta v Ribnico, Rotter Josipa v Ilir. Bistrico, Gostiša Franceta v Postojno, Tajnik Josipa na Vrhniko, Šiška Karola v Logatec in Tavčar Tomaža na Brdo; gg. davčne asistente: Košir Stanislava v Lož, Badiura Josipa v Postojno, Tome Ivana v Kranjsko goro, Levstek Josipa v Šlcofjo Loko, Uderman Andreja v Kočevje in Ribnikar Stanislava v Žužemberk.
lj Sankališče »Ljubljanskega športnega kluba«. Sankališče se otvori jutri v nedeljo, dne 30. t. m.; dnevni listki po 60 vin., dijaške vstopnice po 40 vin., se dobivajo pri klubnem slugi na sanka-lišču. Odbor opozarja ponovno, da jc hoja po sankališču policijsko strogo prepovedana ter prosi občinstvo v lastnem interesu, da ne vporablja proge za promenadno pot. Odpeljavanje je dovoljeno le od starta na vrhu in z zadnje strmine jjtad brezovim gozdičem; red določuje nastavljeni paznik, čegar na-redbam se morajo vsi vozači brezpogojno pokoriti. Dohod na štart je za vso sankače izključno le po za to prirejeni dohodni stezi. Začetnikom je vožnja z vrha prepovedana, sploh se pa vsi san-. kači opozarjajo na policijsko odobreni sankalni red, ki je na sankališču objavljen.
—	Desni kazalec odsekal si je pred kratkem v Nušakovi vojašnici nek pro-stak tukajšnjega dragonskega eska-drona, in sicer s tesarsko sekiro.
—	300 vojakov tukajšnjega 27. peš-polka se je sedaj zopet povrnilo nazaj iz Jesenic, kjer so odmetavali po železniški progi sneg.
lj Gramofon prodal. Anton Zurlini, godec v Ljubljani, jo naročil od tvrdke Georg Bernhard v Lipskem gramofon na mesečne obroke po 20 K. Omenjena tvrdka je bila s tem zadovoljna in mu poslala gramofon v vrednosti 340 K 12 vin., obenem si pa pridržala lastninske pravico do popolnega poplačila. Obdolženec je pa poslal samo en mesečni obrok, potem je pa gramofon prodal, denar pa zapravil. Zagovarja se s tem, da jc bil v slabih gmotnih razmerah in s?a je sila do tega privedla, kar pa, kakor se mu je dokazalo, no odgovarja resnici. a kazen ce mu ja naložilo štiri me seee ječ«.
11 Izgubljeno In najdeno. Isvoščeli g. Jakob Pevec jo izgubil listnico, v ka> teri je imel 90 K denarja in voani list
Hišni posestnik' g. Franc Kosanič je izgubil novo konjsko odejo. — Tehnik g. Franc Herzmansky je izgubil 5 nauč-nih zvezkov. — Trgovski vajenec Josip Orehek je našel konjsko odejo. — Poštni sluga g. Josip Bizovičar je našel obrobljeno konjsko odejo. — Šolski učenec Josip Kiršner jo našel listnico z večjo vsoto denarja. — Šivilja Frančiška Jerše je našla denarnico s srednjo vsoto denarja.
Ij Musica sacra. Jutri v nedeljo (drugo predpepelnično) se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa .Salve Regina", zl. G. E. Stehle, graduale „Sciant gentes", zl. Ant. Foerster, ofertorij „Perfice", zl. dr. F. X. Witt.
Ij Mesar potolkel užitninskega paznika na tla. Preveč je bil radoveden mit-niški paznik Zabukovec ko je hotel pregledati voz šišenskega mesarja Goloba, ko se je peljal skozi tržaško mitnico, če nima pri sebi kaj dacu podvrženega blaga. To radovednost poplačal je s tem, da ga je Golob z bičem pobil na tla. Ker je pa paznik Zabukovec mnenja, da on ni Go-iobova živina, katero bi on smel nekaznovan pobijati, se bo zadeva končala pred sodiščem.
Ij Podp. društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani prirede predpustno veselico 1. februarja 1910 BPri levu" na Marije Terezije cesti 16. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vsopnina za osebo 60 vin. Čisti dobiček pripade društvenemu zakladu za obolele člane. Odbor so skrbel za prisrčno zabavo in izborno postrežbo. K najobilnejši udeležbi vabi — odbor.
lj Umrl je danes ob 10. uri dopoldne Gabricl Eiletz, sprevodnik južne železnice. Pogreb se vrši v ponedeljek ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice. N. v m. p.!
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval proč. g. Karol Lenasi, župnik v Košani, 5 Iv. — Bog plačaj!
Cenjenim naročnikom na vsakdanjo izdajo sporočamo, da s ponedeljkom ustavimo pošiljanje lista vsem, ki doslej niso še obnovili naročnine. — Naročnikom na sobotno izdajo pošljemo danes položnice kot opomin na plačilo. Kdor tekom prihodnjega tedna ne obnovi naročnine, ne bo prejel nadaljnjih številk.
Razne stvari.
Človekovo delo v življenju. Kako dolga je človekova življenska pol? 146.060 angleških milj, je izračuna! nek Anglež, ki je priobčil v listu »London Magazine" daljše razmotrivanje o »človekovih čudežnih delih". Teh 146.000 angleških milj pa tvori pot šestkrat okoli naše zemlje. Da prehodi človek toliko pot, mora seveda pošteno jesti in piti. Človek sne povprečno v svojem življenju 16 ton kruha; to bi bil hlebec kruha, ki ga ne bi mogli izpeljati z največjim tovornim vozom. Poleg vsakdanjega kruha ^)oje seve človek v življenju celo množino raznih živali, namreč 18 volov, 6 prežičev in okoli 12 ovac, ako se računa zmerno množino na dan. Ker pa človek ne je samo, ampak tudi pije, včasih še celo preveč, popije v svojem življenju lepo množino tekočin, okoli 45.000 litrov. To bi bila že velika kopelj! Enako velike števike dobimo, ako računamo, koliko porabi človek obleke. Ako bi zbrali vse klobuke, ki jih kdo porabi v življenju, bi natlačili ž njimi prostor, v katerem bi se slon popolnoma lahko gibal. Seveda se tu misli na moške klobuke, ako bi se šlo za ženske, bi bilo treba dva ali tri slone. Iz obuval, ki jih porabi človek v življenju, bi napravili lahko škorenj, visok 5 metrov. Kadilec izkadi v zrak tobaka za 3000 K v v svojem življenju. Za to vsoto bi si lahko kupi! že majhno hišo. Pri/.nati pa moramo, da se še ni slišalo o nobenem nekadilcu, da bi si kupil hišo z -denarjem, ki si ga je prihranil, ker ni kadil tobaka.
Potres.
Danos zjutraj okolu 1. ure so čutili v Ljubljani precej močan potresni sunek. Tudi drugod so ga čutili. Dobili smo naslednja poročila:
Zagorje. Ob 1. uri 2 min. zjutraj smo čutili valovit potres, kateremu je sledil kmalu slabejši sunek.
G 1 i n c e. Danes zjutraj ob 1. uri 5 min. srno čutili močan potresni sunek, ki je trajal 5 do 7 sekund. Čez 2 minuti pozneje smo čutili zopet 2 sekundi trajajoč potresni sunek.
Konjice. Ob 1. uri zjutraj čutili smo potres od jugovzhoda.
Zagorje ob Savi. Ob 1. uri 2. m. zjutraj je bil tu valovit potres od vzhoda proti zahodu. Kmalu nato jc sledil slabejši sunek.
Kostanjevica na Dolenjskem. Nocoj ob 12. uri 57 minut in 1
uri 12 minut sta bila tu močna potresna sunka od juga.
Kamnik. Danes ponoči ob 1. uri 10 min. smo čutili dva potresna rahla sunka. Prvi je trajal približno 10 sekund, drugi 7 sekund. Smer od juga proti severu.
Št. Lovrenc nad Mariborom. Nocoj ob 1. uri 5 minut je bil tukaj i sekundo trajajoč močan potres, kateremu je bila južnosoverna smer.
Ljutomer. Ob 1. uri zjutraj smo čutili močan potresni sunek. Za deset minut pozneje je temu sledil slabejši sunek.
Postojna, 29. januarja. Tu so čutili ponoči okoli dveh močan potres s podzemskim bobnenjem.
XXX
Potres se je čutil včeraj, dne 28. januarja ob 3. uri popoludne v Senožečah. Bil je dokaj močan.
DRŽAVNI ZHOR. Praga, 29. januarja. »Narodni Li-sty« poročajo, da bo državni zbor sklican 22. februarja.
KHUEN.
Dunaj, 29. januarja. Cesar je danes sprejel Ivhuena v avdijenci.
ODRSKA ZEORNICA SE RAZPUSTI.
Dunaj, 29. januarja. Cesar je grofu Kliuenu naročil, da ogrsko zbornico, ko sc okoli marca zopet snide, razpusti in razpiše nove volitve. Volitve se bodo vršile poleti.
Budimpešta, 29. januarja. Magnat-ska zbornica jo protestirala v svoji seji zoper to, da jc grof Khuen zbornico od-godil.
NESREČA NA CELOVŠKEM KOLODVORU.
Celovec, 29. januarja. Včeraj popoldne so delavci na cclovškem kolodvoru nakladali na železniške vozove sneg. Premikalni železniški stroj pa je nalahko zadel v vozove, vsled česar je več delavcev izgubilo ravnotežje in raz vozov padlo. Enemu delavcu je odtrgalo obe nogi, nekemu drugemu pa eno roko. Več delavcev je bilo lahko ranjenih.
ZBLIŽANJE MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
Peterburg, 29. januarja. Ruski ministrski kabinet se resno bavi z možnostjo sporazuma z Avstrijo. Kmalu bo imenovan poslanik za Dunaj. Laški in angleški listi se s to stvarjo zelo ba-vijo, posebno nervozni pa so Lahi.
JANINA BOROWSKA.
Krakov, 29. januarja. Sodba proti Janini Boro\vski se izreče danes zvečer.
POVODNJI IN POTRESI.
Obupen položaj v Parizu.
Pariz, 29. januarja. Od 64.000 hiš je 11.000 vsled narastlih voda poškodovanih. 10.000 ljudi je zapustilo svoja stanovanja. Apaši divjajo in plenijo zapuščene hiše. Zato je mestni svet sklenil, da prosi vlado, naj proglasi obsedno stanje, čemur se bo ugodilo. Vojaki hodijo po ulicah z nabasanimi puškami in streljajo svojat, katere je čudovito veliko. Apaši so bivali v podzemskih luknjah in kanalih, odkoder jih jc zdaj pregnala voda. 11.000 telefonskih zvez je pretrganih, zdaj pa se boje še za brzojavne, ker je voda udrla v brzojavno centralo in stoji ondi en meter visoko. Splošno so vode narastle že sedem metrov nad normalo in imajo zdaj višino 10 metrov. Položaj se je poslabšal, ker je močno deževalo. Rodbina predsednika Falličresa se je morala preseliti v zgornja nadstropja, jed ji prinašajo iz restavracije, podobno se godi drugim. Najhujše je v ulici de Lille, na trgu de la Concorde in na svetolazar-skem kolodvoru. Veliko ulic se je znižalo. Javna subskripcija je dosegla višino 17 milijonov frankov. Od včeraj dalje je Pariz brez elektrike in plina. Reševalci so pod vojaško komando.
Pariz, 29. januarja. Zadnje vesti: Vreme so je zjasnilo. Oficielna poročila pravijo, da vode nič več ne naraščajo.
Potresi na štajerskem in Ogrskem.
Gradec, 29. januarja. Včeraj ponoči ob 1. uri 15 minut se je čutil močen potresni sunek po celem Štajerskem, zlasti pa na spodnjem, okoli Pluja. Račja itd. Potres je mnogo ljudstva prestrašil, smer je bila od juga proti severozahodu, čulo se je podzemeljsko bobnenje.
Budimpešta, 29. januarja. Iz Čaka-turna in drugih krajev prihajajo tudi vesti o potresu.
POVODENJ V NEMČIJI.
Berolin, 29. januarja. Rena narašča. Napravi ja veliko škorlo. Neprestano dežuje in divjajo viharji.
VIHARJI V SEVERNEM MORJU.
Rotterdam, 29. januarja. Tri dni trajajoči snežni vihar na Severnem morju prosoga vse dosedanje od lota 1834. Pogreša se 46 parnikov in 87 jadrnic. Vihar divja še vedno.
VELIK MRAZ NA ANGLEŠKEM IN ŠKOTSKEM.
London, 29. januarja. Na celem Angleškem in Škotskem je tako hud mraz, kakršnega ne pomnijo že desetletja. Tudi v srednji Angliji in na obrežju je hud mraz.
London, 29. januarja. Po celi Angliji razsajajo hudi snežni viharji. Morje divja, veliko ladij se pogreša.
Opozarjamo na oglas lekarnarja A. T h i e r r y - j a pristen balzam, učinkujoč pri kašlju, pljučnih, prsnih boleznih in hripavosti. Več v današnjem oglasu.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Na prodaj	-
je v Svetlem potoku (Liditenbach) pri Koprivniku na Kočevskem
posestvo
obstoječe iz zidane hiše, gospodarskih poslopij in '/2 zemlje. Pojasnila daje lastnik Jožef Marincelj v Svetlem potoku pri Koprivniku na Kočevskem.	255 3 1
Dobro vpeljana, 10 let obstoječa
ki nese letno 25.000—30.000 K čiste-a dobička se proda s hišo vred. Dokazi na razpolago. Vprašanja na upravo lista. 251
210
Za 15 letnega
3-1
dečka
iz poštene hiše, ki ima zadostno šolsko izobrazbo, se išče prostor pri kakem večjem trgovcu za učenje. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
.šče se za
opekarno
izvežbanega delavca
ki je sposoben delati na vse stroje za opeko, dalje izvežbanega klirjafa, in vse potrebne delavce in delavke, kar se jih potrebuje. Plačila po dogovoru. Spričevala naj se predlože g. Ivanu Gregorec-u, opekarnarju v 163	Mengšu.	3—1
Stol prijatelj!
Oglej si že nekoliko rabljeni 130 3—1
ir šivalni stroj um-
sposoben za novo in staro delo Crevljarskega obrta, katero prodam prav po nizki ceni. Prodajalec stroja nahaja se v Kranju Pungrat št. 32.
151
Proda se
3-1
posestvo
s žago in mlinom, ki meri 93 oralov, od teh 60 oralov gozda, ležeče tik farne cerkve na lepem kraju, in je zraven tudi gostilna, trgoolna in tobakarna. Ker ni v bližini nobene druge krčme, se iztoči na leto 30 do 40 polovnjakov vina, veliko piva, mošta in žganja. Tudi kuhinja nese dokaj dobička, ker se obhajajo v tej gostilni vse sedmine in vsa ženitovanja. Proda se takoj; kupni pogoji so jako ugodni. Naslov in kraj pri upraunisiou „Slooenca."
Dobi se o oseh boljSIh trgovinah
Zaloga ri K. IS. MEGHR, Ljubljana.
256
Sv. Petra cesta štev. 2.
(D
Špiritovi sodi
od finega špirita od 600 do 800 litrov in
vinski hrastovi sodi močni,
zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner & Co., Ljubljana
295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i)
jovski & Ko
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I, Franz-Iosels-Kai 15 in 17
priporočata
xakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
isaine mize
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
Uspete zasloni in poštnine prosto.
Iz Idrije.
i Realka v nevarnosti, tako je za-šumelo pretečem teden po Idriji in debelo smo gledali beroC kako sta doktor Eger in Triller prekladala našo realko iz Idrije v Ljubljano. Prav nič so no čudimo Boltatumu Popetu, da Ljubljančane od nedelje do nedelje vleče, ako že dohtarji tako govorijo, da bi se jim pri nas vsak bašarajevec smejal. Nekatari stariši v Ljubljani so namreč tako potrpežljivi, da puste svoje dijake od nemških profesorjev zmerjat in da bo zmerjanja na nemški realki konec, je najbolje, da se idrijska slovenska v Ljubljano premesti. Triller je rekel, da se da o tem govoriti, mi pravimo, da so da o tem celo pisati; Eger pa je govoril o neki slovenski posesti. Za tiste različne posesti se mi ne zavzemamo posebno, ker vemo namreč, da je naša realka idrijska posest; Idrija jo jo sezidala in idrijska občina se je radi nje do grla zadolžila; idrijski erar jo privolil visoke doklade, da se omogoči idrijskim rudarskim sinovom boljšo bodočnost in idrijski rudnik je tisti, ki daje državi toliko letnih dohodkov, da je bila moralično primorana zavod podržaviti neglede na vedno naraščajoče število dijakov. In sedaj, ko se je Idrija deset let trudila, pošiljala depu-tacije od Poncija do Pilata in štela denar, pa prideta Eger in Triller, in baje celo Gangl z idejo, da se realka premesti v Ljubljano. »Pejd no z luč!« Ze v osemnajstem stoletju smo imeli nekake vrste srednjo šolo, pa so jo vzeli; sredi 19. stoletja smo imeli pripravnico, a je šla v Ljubljano, sedaj pa še realka. Ljubljana ima že itak toliko javnih šol in zavodov, kamor hodijo z dežele mladina in odrasli, da lahko trdimo da dežela redi Ljubljano ne pa, narobe, sedaj pa hočejo po deželi še to pobrati, kar si posamezni kraji sami pridobe. Še železnične zveze bodo v prvi vrsti le Ljubljani koristile in vseučilišče se Vam tudi obeta, mi vam pa celo zvezdarno privoščimo, da boste meglo opazovali, samo Idrijo pustite pri miru. In tiste »kompenzacije«, ke-do se ne smeje? Ako je naši realki kaj treba, bi želeli, da postane realna gimnazija, ker bi bila potem mladini na vse strani odprta pot, vi si pa lepo sami preskrbite svojo slovensko realko, da ne bo treba nemškim profesorjem slovenskih dijakov zmerjati. Zdravi!
Koroške novice.
k Občni zbor »Slov. šolskega društva v Celovcu« se vrši dne 10. svečana v Celovcu v hiši »Mohorjeve družbe« ob 3. uri popoldne.
k Celovška garnizija je prepovedala vojakom obisk Maslove gostilne v Št. Petru pri Celovcu, znano Stroh-jevo žganjarno v Kosarnskih ulicah, zganjamo Kollmann ob Šentrupertski sesti in gostilno Koschat v Orlovi ulici.
k Srebrno poroko je obhajal v sredo 26. prosinca celovški bankir in občinski svetovalec J a ne z S u p p a n.
k Gostilničarji zoper povišanje deželnih naklad na pivo. V petek, dne 28. prosinca, je napovedan v prostorih hotela »Sandwirt« velik protestni shod gostilničarjev mesta Celovec, celovške okolice, Trga, Borovelj, Milštata, Pa-terniona, Špitala, Beljaka, Volšperka zoper nameravano povišanje deželne naklade na pivo. Povabljenih je na shod do 2000 članov organizacije gostilničarjev. Povabljeni so tudi deželni poslanci.
k Odvetniško pisarno je otvoril v Celovcu dr. Luger.
k Deželni predsednik baron Hoin je v sredo 26. prosinca priredil celovškim digniterjem plesno veselico.
Umetno dojeni
otroci, ki zaostanejo v razvitju, postanejo s SCOTT-ovo emulzijo cvetoči, debelo-lični, čvrsti in zdravi. Posebno rediino moč kakor lahka prebava
Scott-ove emulzije
odpravi pomankljaj v hrani.
Scott-ovo emulzijo
vsled njenega prijetnega, sladkega okusa vedno rado vživa mlado in staro in si je izkazala pri huj-šanju in slabostih katerekoli vrste kot ueprekosno sredstvo.
Scott-ova emulzija
Pri«™ it s to si ohrani tudi v bodoče svoj slo-bL*mB-~kot vcs vzor-emulzija.	3615
'Tnakom'm Cena izvirni steklenici 2 K 50 y.
"'"fiivnanj'«^'' Dobi se v vseh lekarnah.
*....... itlt'..i
Domače slovenske tvrdke
■mi i Dftaac i iiiiMBtaaiaTBic
MlkloSičeva cesta 8. — Inserat.
Posojilnice.
Ljudska posojilnica MdEf
Vioiomnft podporno dru&tvo, Kongresni tre 19 HdJClllllU Olej inserat.
Razno tvrdke.
Jager Ton|. trgovina ro«nlh del, Židovske ul. 5.
Kollmann FMa"' ",0ga Porcelana ln »teklenlne
Vrtnin Knšrrtprl Prva l"9°slovanska tvor-UUSIJJ rvusillCI I njca drož priporoča svoje
izborne droži (kvas).
Lekarna Trnkoczy ^oab,iani, """ ro"
iVIfknrMncfff T, trgovina s Spec. blagom (n .riCIltlll^Cl delikatesami.Sv.Petra cesta St. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo £.Tnitre
^fictnu FlHp. »1'kar za napise, Crke ln grbe, » iisiou Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcul
Ljubljana. Sodna niica 6, nasproti justične palače! Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv, Petra c. 25.
7nrPr Franc, trgovina z mešanim blagom £<UI Cl/ i„ m0k0i petra cesta 21.
7r\for Franc, trgovina z meS. blagom, manufak-L,\J 1 tv- turo, potreb, za Šivilje, Sv. Martina c. 23.
lihpH največja zaloga čevljev domačega Iz-UUG1I delka, Prešernove ulice.
208
Sprejmeta se
3-1
dva potnika
proti dobremu zaslužku pri Fr. P. Zajec, Ljubljana.
Vsak dan sveže
pustne M
priporoča	^
JTOMUHIIIK
Stari trg št. 21.
JCajbotiše g, JClavirje in harmonije
(amerik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-
r™, jRlfonz Steznik
učitelj Glasb. Matice, strokovnjak in zapriseženi
izvedenec dež. sodišča v Ljubljani, Gradišče št. 11. Opozarjam zlasti nablagoglas-nostintrpežnost
HOlzI-Haitzmanovih
pianinov. Velika najrazno-vrstneJSa Izbira.
Ogodna zamenjava. 10 letno Jamstvo-
3668
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, liri-pavoati m vratnih otekiiuah /<drav
uičku priporočana je	3» 12 11.
olfeaRetas SstefSatž
I: a ter a se z vspehom rabi sama ali pome ftaua z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Uiesshubi Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopalli^o pri Karlosrlh varili Prospekti aastonj in franka.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami p vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner ju, Peter Lassnlku In Andrej Šarabonu, Ljubljana.	.114 52 -49
Absolvent
c. kr. umetno obrtne strokovne šole išče primerne službe kot risar ali kaj drugega kar bi bil zmožen opravljati. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo tega lista pod šifro »Absolvent«.	198 3-1
cas
je, da naročite sssassssssss
letiar za kmetovalca
Spisal J. Legvart.
fvr3- ,
$ r na ker je le še malo iztisov v zalogi.
Naroča se pri
Ivan Bonaču lMM
53S Pri desetih iztisih se eden navrže. sa
v Krškem,
sredi mesta, na najbolj prometnem prostoru, obstoječe iz dveh hiš, v katerih se nahaja gostilna in kavarna, obširnim gospodarskim poslopjem, kegljišče in zaloga pive, se radi preselitve iz proste roke proda. Tudi se vzame po dogovoru v račun hiša ali posestvo v Ljubljani.	\w 4-1 Prostor je zelo pripraven za mesarijo, trgovino, ali kaj enakega.
Ponudbe naj seblagovolijoposlatinaVal. Scagnetti, Ljubljana, Selenburgove ul. 6.
Vojaški koncert.
Jutri, dne 30. januarja v veliki dvorani koncert slav. vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 8. - Vstopnina 60 v.
K najobilnejši udeležbi vabi velespoštovanjem
1
Iv. Bračič, hotelir.
m
Vsled okuženia
' so se Ž8 večkrat majhna rane razširile v težke.' Zato pokrite vsako rana z najbolj pripravnim sredstvom
Ze 40 let 30 je Izkazalo mečllno vlačno m:iz:lo, iako-zvano praško domače mazilo Kot zsnosljlvo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. tka' Razpošilja se vsak dan. 'JUJ
1 pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 'I pu-šlce, za K 7'- pa lit pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.

Pozor r.a ime izdelka, iz-delovntclja, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
%tr
w
Glavna zaloga 2960 20-1
8. HUIEI, c. in kr. dvomi dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Malastrana, vogal Move u'ice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
'i
preizkušeno krmilo za pse SSSEh pasem 50 kg K 23 —
iz tovarne; 5 kg K 3'20
poštnine prosto. Obširne cenike i*i brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki:
Jfennk poSsferer
(patent, tovarna za Falllngerjeve pogače za pse In krmila za perutnino)
Dunajsko Novomesto (Wiener-Neustadt).
Ustanovljeno 1893. — Nad 300 najvišjih odlikovanj. Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
Esenca m želodec ^
izdelek iz flvgsburga pri J. G. lllCuU n. izborno preizkušeno, tek vzbujajoče
in prebavo pospešujoče sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K i'20 in K 2'«0.
Svarita SSte El2S0Wl
."atoge: Ljubljana: I.eltarna pri zlat, jelenu, <w ri zlatem orlu; Cel|e: lekarna pri Matiji P; tnagaj; Maiibor: lek. p. Mariji Pomag.ij.
ka sivega skubljenega perja K 2, polbclega K 2'80, belega K 1, finega K 6, najboljšega .. skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega r K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadal|e
J prosto?6 Dovršene postelje
napolnjene, Iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali ru-rumenega inlet-nanliing-blaga, 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, l'i, lb; vzglavnica K i, K 3-50, K 1.
Pernice 180 -110 cm velike K 15,18, 20: vzglavnica 90x70 ali 80X8U cm K 4'50, 5'—, 5'50. Spodnja pernica iz gradla 180X116 cm K 13'-, 15' razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o 21mnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem po-F 716 steljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52— i
Uprava beneficija Hakotole v Istri ponuja izvrstno belo in črno vino po 22 K hI — ne izpod 10 hi — franko na železniško postajo ffliotovun ali 201	Pazin.	5-1
V Ameriko in lanado
zložna, cena
in varna
naaKOutaema
vožnja s Cunard Line =
H Mi 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Saxonia, 23, febr. Punnonia, 1. marca, Carpf.thia, 6. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 26. febr., 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 29. jan., 19. febr., 12. marca 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne kar'.e pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca jezusovega.
Prememba temperature in vremena
povzroči kašelj, liripavost in katare Blagodejni učinek zdravniško priporočenega sredstva
Thymomel Seillae
iste olajšuje in odstrani. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
t steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvi K 2*90. 3 steklcnice proti naprej po-šiljatvi 7K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. I. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Doblvn se v vs*h ltk»rn»h. Pozor oa Ima iredstvi, Udolovi-tetja Iti varstveno znamko,

JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Xateri velijo <1vt>rv, po cv/ll in a&Ttusl/iix?fx*tcrv>cili na/w obrnejo
rSunori^z/fmetetZa
v JQfuto$ani ttbto&vorsk* ut*c*2&. "HakvvrvbtaiApasjuIaAtfo*
Razpisuje se služba
220 3-1
organista.
Samec-rokodelec ima prednost. Sprejme se tudi oženjen rokodelec brez otrok. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove uprava.
in najbolj učinkujoče
Filipa Neusteina
poslalene odvajalne krogljice
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri CisteCe; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo	5006 <;0— 1
izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo tudi otroci.
Škatlfica s 15 krogljlcami stane 30 vin., ovoj z 8 škatljic., torej 120 krogljic, stane le 2 K. Ce se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoji
Bm! Svarilo!
steina odvaialne krogljice". Pristne le, Ce nosi vsaka Skatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeCe- Črnem tisku ,Sv. Leopold" in podpis .Filip Neu-stein, flpotheke". Naše trgovsko sodnij. zavar. embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa Neusteina lekarna »pri sv. Leopoldu1
Dnnaj 1., Plankengasse 6.
Zaloga v Ljubljani: Eihard Sušnik, lekarnar, in v veC drugih lekarnah.
Priporoča se
Hotel pri Maliču
(nasproti glavne pošte) v najpro-metnejši legi mesta. Sobe za tujce od K 120 naprej. Oddajajo se tudi
wr mesečne sobe
od K 16'— naprej.
484
1-1
Domača elektrotehnična obrt
F!
SjljM elektrotehnik
flA Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih In varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telelonov i. t. d. Upeljujem in preskuSujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi instalacijo lakih tokov za moč In luč. — Postregel bodem vestno in toCno.
Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moten!
2139	Velespoštovanjem	(i)
FR.SHK. domača eiektrotBlini^na obrt Ljubljana
Gradišče Stev. 17.
Anton Polanc, valjčni mlin
v Radečah pri Zidanem mostu
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst pšenične in koruzne moke. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado nedosegljiv pridelek kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo se pošljejo ceniki franko.
i
s
j
Stev. 4.
Razglas.
V tekočem letu 1910. so določeni nasledni dnevi za pomočniške preizkušnje:
1.	Sreda, dne 9. marca,
2.	Sreda, dne 1. junija,
3.	Sreda, dne 28. septembra,
4.	Sreda, dne 14. decembra.
Lastnoročno pisane prošnje za pripustitev k izkušnji je vložiti pri podpisani komisiji najpozneje 4 tedne pred določenim rokom, da preostaje dovolj časa za napravo pomočniškega dela
Takso v znesku 6 K je plačati pri trgovski in obrtniški zbornici.
Obrtno oblastvena preizkuševalca komisija za pomočnike.
119
V Ljubljani, dne 15. januarja 1910.
Predsednik:
Ivan Subic
c. kr. državne obrtne šole ravnatelj.
Perje za postelje in puh
3092 priporoCa po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
f V.
POSTELJNO VLAGO
Odstranitev tako| Starost in spol se naznani Pojasnilo zastonj. Zavod nflesculap", Regens-burg, Bavarsko.	28 30—
S- m
J
2048 1
Moforje naisSaa
mline in stiskalnice
za grozdje in sadie.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
drugo* železnino ::
dobavlja po najnižjih	.
cenah slovenska vele- J*™. ^jlUpiCa trgovina z železnino v £iubljam, JVlarije herezije cesta štev. I.
I
Edini ugoden nakup
! ostankov!
I
40 metrov ceflra, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja tranko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
U. J. Miček a brutr
v Podebradih, Češko.
Naročite tako) 1 — Priporočilo! Veleč, gospod V J. HavličeU a bl-atr, Podebrady. Zadnjo pošilialev sem sprejel 2 veseljem in se mi je zelo dopadla Prosim, pošljite mi še <0 metrov ostankov a ...
Spoštovanlera V. V. Neustya, Uhry, 16,11,
Trganje f)
revmatišhe bolezni f Zoltan-mazilo ■
15
Kali-Liniment. 20—1
3o tako priznano dobro vribalno sredstvo se dobi v vsaki večji lekarni, stekl. po 2 'Jo pošti pošilja lekarna Eoltšn, Sudapešta V. Szabadsagter. Zaloga iDunaj: e. in kr. dvorna lekarna.

Stev. 21.
Razglas.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se vrši od 15. aprila
do 15. julija 1. 1.
I. del strokovnega kurza za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Drugi, tudi trimesečni del kurza se bode nadaljeval leta 1912. Prošnje za vzprejem je vložiti potom šolskega vodstva neposredno pri podpisanem ravnateljstvu.
Izven Ljubljane zaposleni udeležniki dobe od c. kr. ministrstva za javna dela podporo v znesku 180 K.
Tečaj je v prvi vrsti namenjen učiteljem, ki že delujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah. V kurz se sprejme največ 20 udeležnikov. Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
Ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole,
v Ljubljani, dne 12. januarja 1910.
98 3-1
Line lautf: zlata kotaina. na|vis|a odltua.
Podružnica Dunaj
Dunaj III., ilra Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
LOKOM OBILI
na nasičen par in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni
sirej! zs vse Indusf. in poljedelske obrate.
Hiisedm Izdelanih nad tiSO.OUt) H. S.
Zobozdraunika Schuielgeria Se zbolISana ustna uoda
Tacitol
povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestlj vo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena tako :-;	omili bolečino.	:-:
Tacitol ^ i
ne bi smela nobena hiša pogrešati!
Podrobneje navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan.
Cena steklenici je 1 K 60 vin.
Dobi se v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnkčczg; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah.
Naročila od 1 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto.
Za gospodinje!
Kdor hoče kupiti lepo svežo
slanimi in si|. silo
za mast, naj zahteva cene pri Juliju Schmidlinu, Zagreb, Prera-dovičeva ulica 24. 168 6-t
Štambilfje
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki Sranko. 92 52 1
Q05TILNd
na Topolah pri Rogaški Slatini, obstoječa iz dobro zidane, še nove hiše s stekleno verando in gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom, mnogim sadnim drevjem, okolu 16 oralov dobrega zemljišča (gozda, travnikov in njiv) se proda radi selitve po nizki ceni za 20.000 K. Gostilna je pri kopaliških gostih priljubljena za izlete. 6000 kron lahko ostane na posestvu vknjiženih. Vprašanja naj se naslavljajo na posestnika
179 3-1 Franca Pirmana
Topole pri Hogaški Slatini, Spod. Štajersko.
tO
S
O
206
Dobra in zanesljiva 3—1
5- kuharica
dobi službo na meji 21/2 uri nad Korminom. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
11................ Obstoji že nad 38 let. imiiiimiimn
F^na Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Woifove ul. h
si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezanje, prenavljanje stare
obleko ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč Miro in najposlsnsišo postrežbo, prosi, oa sa pri 2403 n,r0"'111 l2vo1' ozirali na prvo domača >vrdko. 2ft_i
Hazadovanje socialne demokracije.
Kako umetni so bili sijajni uspehi socialno-demokratične stranke pri zadnjih državnozborskih volitvah, se najlepše vidi na izidu dopolnilnih volitev na Češkem. Pri vseh teh volitvah so se socialno-demokratični glasovi občutno skrčili, a števni kandidat socialne demokracije pri zadnji dopolnilni volitvi v praškem novem mestu, ko je bil nasproti mladočehu izvoljen radikalec, je združil nase komaj polovico glasov, ki jih je dobil še pri glavnih volitvah. S popolno gotovostjo je danes mogoče izračunati, da bi pri novih volitvah v državni zbor izšli socialni demokrati z decimiranimi mandati iz volivnega boja — ne samo na Češkem, marveč po vsej državi. Ta skozi in skozi agitato-rična stranka je namreč pri zadnjih volitvah umetno in spretno izrabila razpoloženje mas, ki ga je v njej vzbudil boj za splošno in enako volivno pravico in dosega iste. Socialno-demokratični agitatorji so s svojimi velikimi in sladkimi obljubami našli tedaj voljna ušesa tudi pri ljudeh, ki so sicer vse prej kot socialni demokrati in so o tem programu tako malo vedeli, kot o razmerah na solncu in luni. Sedaj pa je izkušnja te ljudi poučila, kako prazne so bile obljube socialne demokracije, kako majhno vlogo igrajo ti ljudje v državnem zboru, in posebej na Češkem je ljudstvo spoznalo, kako vezane roke imajo socialni demokrati v narodnih vprašanjih, kako suženjsko so odvisni od vodstva na Dunaju. Vsi ti meščanski in malomeščanski politično manj zavedni krogi, ki so leta 1907. marsikje odločevali pri volitvah v korist socialne demokracije, so danes odločni nasprotniki te stranke in bodo ob bodočih volitvah nedvomno volili proti njej. Zavednih pristašev pa socialna demokracija niti z daleka nima toliko, da bi si priborila le večino sedanjih svojih mandatov za državni zbor. To stranka sama najbolje v6 in zato je cilj in konec njene taktike v državnem zboru ta, da z vsemi močmi dela proti predčasnemu razpustu zbornice. V tem položaju je socialni demokraciji podvezana življenska moč in njeno delovanje v zbornici ne more biti samostojno in sadonosno. Danes morejo v avstrijski zbornici razvijati neustrašeno vse svoje mlade in bogate moči le one stranke, ki imajo popolno zaslombo v ljudstvu; in to so, hvala Bogu, pred vsem poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke. Bog jih živi!
Znanost In umetnost.
*	Zbirka ljudskih iger, 12. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 80 vin., s poštnino 90 vin.
12. zvezek te priljubljene zbirke bo s svojimi lahkimi igrami, polnimi krasnih prizorov, igralcem kakor gledalcem prav posebno ustrezal; obseg mu je sledeč: »Izgubljeni sin«, svetopisemska žaloigra za moške vloge v petih dejanjih. — »V ječi.« Burka iz vojaškega življenja za moške vloge v petih dejanjih. — »Pastirci in kralji.« Božična igra s petjem v treh dejanjih za moške vloge. — »Ljudmila.« Igro-kaz v petih dejanjih za ženske vloge. — »Planšarica.« Šaljiv prizor s planin.
*	Telovadska. Za moški zbor uglasbil Stanko Premrl. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena partituri 50 h, glasovom (po dva skupaj) 10 h. — Tclovadskim društvom, katera se v zadnjem času zelo širijo po domovini, bo gotovo dobro došla ta krepka koračnica v F-duru. Posebnih težav ne bo delala pevcem, ker si je g. skladatelj prizadeval, pisati priprosto in prikladno našim pevskim zborom. Prvi tenor se le parkrat povzpne do zgoranjega a. Pevcem in poslušavcem bo zlasti ugajal ljubki Trio v B-duru. Cena partituri, ki obsega le dve strani, se bo temu ali onemu dozdevala nekoliko visoka, a zato so posamezni glasovi v resnici jako poceni. Pevci-telo-vadci, sezite urno po tej koračnici, ki naj vas bodri in navdušuje v vašem lepem poklicu!	F—č.
1
Zaščitna znamka „SIdro"
Llnlment. Capslci comp.
§
2733
Nadomestek za Sldro-Paln-Expel!er
i c splošno priznano kot lzvratno bol bla-injoče In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2- se dobiva vvseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj sc jemljejo le originalne steklenice v škatljah z naSo zaSCitno znamko „Sldro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr.Herieva lekarna pri ..zlatem levu" v Prafli
Flirnhpfna r^sta 4fpy> 5 ROVU.
iz icKar. pri angclju
d. T&ierrg v Prejram
pri RonaSkl Slatini
fl.THIERRV-ja BflL
(Postavno zavarovano)
Edino pristen Je z varstveno znamko REDOVHICH.
UCinkujoC pri ZelodCnlh tcžkoCah, napen|enju, zasl.zenju, motenju prebave, kbSIIu, plluCnlh
boleznih, prsnih boleznih, hripavosti Itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali h dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5- -.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CEHTIFOLIJSKO HMZIL®
zanesljivo učinkujoče pri priSCIh, ranah, ranitvah, vnetju 5e tako starem vseh vrst. 2 lončka K 3 60. NaroČile naj sc naslavljajo na lekarno pri anqelju
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
C. kr. oblastveno potrjeno učiliš e
za krojno risanje
Franjaijesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
VRTNA
izurjen v sadjereji, vinoreji in vrtu za sočivje se na grajščini Impolca, pošta Radna, (Dolenjsko takoj sprejme. Ponudbe je nasloviti na Ottomar Bamberga v Ljubljani.
HajboljSa in BiajsSgiirneiSa prilika za Steflessie!
Denarni promet do 31. dec. 1908 čez 72 milijonov kron
t . , . _..„ co„ „„ . Stanje vlog line 31. majnika 190* Lastna glavnica K420.537-92 j čez 20 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:

*Urijih trg-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
II O
2 O
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
.®ušferšIČ' predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. -O d b o r n i k i: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povse, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobl, posestnik in trnovec Breg pri Borovnici, Karol Kausctiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolarl stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar. svetnik trgovske in obrtne zbornice m hiSni posestnik v Ljubljani. Fran LeskovJc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	j
238
Ker svojo glavno trgovino Mestni trg št. 19 s 1. februarjem opustim in isto v Gorico, Šolska ulica št. 6
premestim, prodam vso svojo trgovsko opravo po jako ugodni ceni, ter opozarjam reflektante na to res ugodno priliko.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno naznanjam, da bodem
od dne t. februarja naprej v Ljubljani trgovino imel
katero bodem znatno povečal in založil, Do 1. februarja pa prodajam v moji glavni trgovini Mestni trg št. 19
87 1
Engelbert SkuSek.
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 31 52-i
U
tov. 3.
SQS3£SaQSSSSSSI5ISS5SSSSSSS
S
g Spretnega 234 2-1
i stenografa
sprejme takoj dr. Josip Furlan, advokat, Ljubljana, Miklošičeva c. 26
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših fa?onah in velikih izberah priporoča 147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih nradnikov.
Pod trančo st. 2. Pasta.a slsk. železnice.
aKuasnar?a!
■w v
Da ustreže mnogostranskim željam, si usoja kopališko vodstvo naznaniti, da je počenši s torkom s| dne 25. januarja 1910 parna kopelj otvorjena za dame vsaktorck dopoldne od 7.—12. s ure in vsak petek kot doslej od 1,—5. ure popoldne. — Za gospode ostane parna £ kopelj odprta kot doslej vsak dan, izvzemši torek dopoldne od 7—1. ure in ob petkih popoldne od 12.—5. ure. — Poleg navadnih kopeli) v banjah in pršnih kopelij, basena za plavanje in smrečne kopelji, opozarja se tudi na slovito ljubljan. železnato lužno kopelj, ki je že davno priznana kot nadomestilo za slovečo Francovo kopelj na Češkem, kakor tudi na novo uvedeno, :::	zdravniško najtopleje priporočeno Oxagon~ (kisikovo) kopelj.	:::
Slovenska tvrdka obuval

Wolfova ulica 14
Wolfova ulica 14
priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolemlce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133	delavnici. — Zahtevajte cenike.
Najnovejši domači mlini
za ročni in motorni obrat (patent, jekleni mlin) brez kamnov, brez valjev, za vsako vrsto žita, neporušni in kljub temu zelo ceni, vsled česar neobhodno potrebni za kmetovalca.
Glavno zastopstvo za jugoslovanske dežele:
M. Klammer, Dilenjavas pri Cerknici, Notranjsko.
236	Ceniki zastonj in franko.	10—i
191 5-1
RAZGLAS.
Podpisani okr. cestni odbor razpisuje
ofertno obravnavo
zaradi oddaje ponižanja klanca na okrajni ccsti Stranskavas - Perovo - Poljico v občini Grosuplje.
Dotične ponudbe se sprejemajo do 15. februarja 1910 s 5 % varščine in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji in načrti. Delo je proračunjeno na 2800 K.
Pogoji, načrti in troškovnik so na razpolago pri podpisanem odboru.
Okrajni cestni odbor v St. Vidu nad Ljubljano
dne 20. januarja 1910.
ilnton Belec.
S CIM so dosegli bi-
cikli in avtomobili sedanjo
višino?
l tečilnm na kronah!
S CIM se odpravi pri
železniških kolesih in trans-misijah trenje in postanejo trpežne?
S Mapi na Mlak!
S CIM postane samo-pisnica, z dnevno 50.000 in letno 15,000.000 udari, še po-lipkino fluisalo S Malem sebno trpežna?
z vidno pisavo
Mm c
na krogli.
S tečaiem na Mi!
©
O
2
o '!"
cs S
a g
5 ®
>3 w « —
P, "o
•3	bt
O	03 rt
£	15
a 35
o
ima:
tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu!
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 201etnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se jc prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo velike zahteve.
Zahtevajte prospekt !	89
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja!
Glavno ipflf* BVV Pfi LiublJana
zastopstvo 1 Mil A&Uufk UU. Selenburflova nI. 7.
a o
B
o_
cn' PT o
U) <
Družbe
sv.CirilainMetoda
CM
za Istro
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
kataruinkašllu
Prsni bonboni
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod. §
Glavna zaloga: Pave! Baai, Varaždin na Hrvaškem. ?
11
St. 515.
217 3-1
Za izkop in zasip cevnega jarka pri vodovodu v občini Ježici, okraj Ljubljana,
na 17.733"30 K, proračunjena dela se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo jednotnih cen za posamezne delavske kategorije naj se predlože
fin 19. februarja f9f0 ob 12 tih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje izkopa in zasipa cevnega jarka pri vodovodu v občini Ježica, okraj Ljubljana."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 0/o stavbnih stroškov v gotovin ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ofertni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek 3 K 60 h.
letnimi odbor kranjski
v Ljubljani, dne 19. januarja 1910.
»H
O N O
a
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
JevereMiIkega Moyda"
i _ BREMENA
NEW-Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofie. :: :: ■ ■ : Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.---
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-ju, v KiMnrskui um a. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvatiredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
[mm IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
\ liiS	4 OSREDNJA MENJALNICA:
'	V U JEl * DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Iinfl««ii7tiiro« Baiiei1. češka Kamnica, CcSka Lipa, Črno. Lilomcricc, Moravski Zumticrg, Modling. ruuru&iutc« n0,| j|ft|ni p|ZBIli pragai Graben, in Praga, Mala stran, Llbercc, Cvitava,
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., 1.1, d.
s Zavarovanje proti izgubi pri Mit sročH in vrein. papirjev.
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Prvi slovenski pogrebni zaveti i Lil!ni,
Prireja pogrebe od najpriprosteiše do najelegantnejse vrste v odprtih kakor
31
vi
M
Ima booato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste ln lepo okrašene .esene krste, čevlje, vence. nmetne cvetilce. kovlre, porcelana ln peri. - - najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
v s. ristalom zaprtih vazevih.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
«3
►H
M
«
S
HJ
E. Kristan
oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1
m m u
Najcenejša vožnja v Ameriko.
55 S
i
H'
B"
H
H
« B
S
H
s
B
B 6 K B B a ti a ftri B n « « B
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. naglas
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
"a ft a ft tt mi inlsho podjetje si umetno stehlarstvt
£5
lJ ta
s
5
fes
55
i
S5
L
IS
RS
£5
ta
15
a g B 5 a a
le na stehlu
Hogiisf a Hgnola, uubiiana
Dnnajska cesta St. t3 poleg ..FigoDca"
se priporoča prečastitl duhovščini in cerkvenim predstojniStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 314052-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
SBSS tovarna lončenih pačil in raznih lončenih i
Hvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Prlporota se slavnemu občinstvu in preCastiti duhovščini v naroČila nr
štedilna ognjišča in peči
preproste ln najfinejše, izvrSene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupniSCem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Tiirk in brata Kolina.
Fotografski umetni zavod
Ljubljana, Sodnifske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini._
Gospodarsko društvo
Beraf«, pošta Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
Vit! JI svo'ih uclov- (-ena 'G nizka- V'"« v JLIIo. jE bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 (1
VeC vrst sodov ima naprodaj H. REPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
flkST Izvolite pisati po vzorce!
izvozna ivrdha priporoča mm in modnega blaga v različi Plesno blago, opreme za neveste.
Daniast, kanafas. Bfaoiičkouo platno, namizne in kauine garniture, brisače, žepni robci itd.
^r Modno blago. Sukno. Cefirl.
Vzorci franko. — Dobite najboljše.
1 kos HavilCkove tkanine „Kvetuše" 23 m za K 16'— 1 „ „ „ 15 m za K 10-50. Zavoj s 40 m letnih In zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzet,u,
najcenejša vožnja t Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparuiki iz
Ljubljane če; Antvvernsn v lew-M in čez Antwerpen v Boston.
je proga
>5
((
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», „Lapland", .Menomi-na", „Maniton", „Gothiand", „Marquette" in ♦Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorski ul :e odslej št. 26, od južnega kolodvora na ievo pred znano gostilno pri ♦Starem tišlerju« 188 (52- 1<
II vodovodi lil
n I *	♦♦ « ,.ww 1 f« S Tehniške ocene In načrti
51 H kanalizacije, kopališča I yj I zastonj, ko se poveri delo.
V^JtSSSSSid
«3
Bsa^jnu
"	BftCBB i "■■'"'P^frlTFiflfllrilt 1
i
Inžener-hidrotekt
Konrad Lacltnlk, LfiiEslpii
CS9
Beethovenove nI. 4.
Brzojavi: bachnik. Ljubljana.' __.,___ ,,_ ___ ,,___

Zaloga su na, platna, modnega in manufakfurneja bla ja
FRANC SOUVAN SIN -
Mestni trg št. 22 in 23
Manulakiurna veletrsmvm S larothio
3714
Največja zaloga
preprog, popolne opreme za neveste
ja re «3
B rt M
O
HERBilBNY-JEV podfosfornato-kisli
HPHEflO-ZELEZI1I SIRUP
Ta je že 40 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kaScIj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in
reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Ifjgr Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek, "jj-aj
' igMUtlllSUERBABNV WO jS i
==— VARSTVENO ZAVAROVAN. ===
PURJODHL.
Jod Earsaparllla-izdelel: Cisti kri, po peSuje prebavo, lajša krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, sc uporablja z najbeljšim uspehom. C^jr Cena steklen, oi K 2-20, po poŠti 40 vinarjev več za zavitek, "gaj
o
o
gS„°a%To"Šev: Dr. Helimanno va lekarna „zur Barmherzigkeit" (Herbabnij-jcv nasl.J. u22KiJw-V.
_ v zalogi )e Se pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celja, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Hekl, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu in VolSperku.
Ponudimo vsako poljubno množino*
Zarezane strešnike (prve vrste)
ztdarsko strojno opeko, Portlanii-cement, peči, štedilnike, samotne plošče
—za tlakaraje cerkva^ hodnikov i. t. d.
F« P. VSIISC it Kalup. LJubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.

izdelane postelje iLV^oC^nfc
:io. Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 crn Široka K 10-—, 12'-, 15 —, In 18*—; 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13"-, 15"-, IS-—. • Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3 —, 3 50 in 1 —; 90 cm dola, 70 cm širok K 4 50 in 5-50. Izdelujem tudi po kakršnVoli drugI meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27--, boljši K 33-—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov 3034 6—i BENEDIKT SflCHSEL, Lobes 910 pri Plznu, CeSko.
Kdor je siv, izgleda star.
'Izborno. zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „lmmerjung", rudečk. rujave in črne barve. Barva takoj in trpežno, i kart K 4" — . Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K 1'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FB. VITEK & Co. PHHGfl. 1621
V
Nv JmmerjunD" Vitek-ov Jmmerjiing"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove Izdelke In odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Ant. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
Naznanilo in priporočilo.
feinfo^iSTif^ ilnstrovail cenik za 1.191»
izšel in je na frankovano zahtevanje brezplačno in poštnine prosto na razpolago. Izhaja 36. leto in se nahaja v njem 463 vrst najboljših poljskih, zaleijadnih in cve.ličnih temen, za katera jamčim. Cenjeni kupovalci naj doaro premislijo, kje sc dobi res prav zanesljiva semena. Imam nad 200 pohvalnih pisem na razpolago. Tu se dob.jo tudi mnogovrstne ov tlioe v loaoih ii dežau, kakor tudi m ogovrstn sve i kot suhi šopk ln v ro s trakovi in napisi in mnogovrstni drugi v to stroko spadajoči predmeti, prav po nizkih cenah in točno izvršeno.	z odličnim spoštovanjem se priporočam
155	ALOJZ KORSIKH v Ljubljani
vrtnarija in semensko skladišče v lastnej hiši Bleiweisova cesta 1,
prodajalna: Šelenburgova ulica štev. 5, nasproti glavne pošte. '—------»
Vinko Mnlilijp Krani Peter iiUJUll Jarše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
N&ročitn ss sprejemajo v obeti skladiščih in tudi v Liubijani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KHREL MEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik tordke Laurenčic & Vonilcelj, žilna trgoulna. 3-1
Najcenejše
dežnike" solnčnikfe
domačeaa izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Ljubljani
MoiijoStJ. S'ari trg šU. Prešernova ulica st. 4.
3436 Popravila točno in ceno. 52 1
Stalno službo dobi takoj
sotrudnik
manufakturne stroke
ki je že 24 let star in je že služil v kakšni engros-trgovini. Ponudbe pod „sotrudnik" na upravništvo tega lista.	219 6—1
m. v-r
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
po
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 >/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat R. Kalan 1. r,
predsednik.
Kanonik L Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali slje-nita, apno živo In ngaSeno se dobi pri
Hlojziju Vodniku VBESž
1	===== kamenarskem mojstru	—■ HI llliCfl lil i
Rezervni zaklad 66,000.000 K	£
Delniški kapital 120,000.000 K
P o d r
>•000 K	^
u ž n i c a	c. ki*, p r i v i I«
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev* 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu,
na girn-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoce se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekodi račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, zdaja nakaziSa, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje In prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, «luž-bene kavcije in vadije za udeležbo pri diažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safo-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
aavaruje srečke In IzžrebajoCe efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje In blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informaoije v tu-In inozemstvu itd. itd. itd.
Centrnla na Dasnnji.	1912 12
Podružnice: Bolcan, Bregencn, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevarl, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, w Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.	S
gigjgg^
Izdajatelj: Dr Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: ivao Štele.